MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite. sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. fak. sred. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“. S. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. osiguravaju¢ih.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) . Tehni~ki fakultet tehn. f. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st.) st. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp. (s.-Peterburg S. sv. fak. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo. e. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. e. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite. St. SR Germanija Srb. st. sl.-met. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. tehni~ki Tehn. sept. SPb SPbSBD spec. Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn. osiguritelnite. sek.

ts TS tur. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv. Skopje univerzitet. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak. XIX . FAS FVM FDU fev. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. Farm.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. Kiril i Metodij“. za mat. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. fak. fenik. fak. f. Hrv. FECC FIDE FILA [RA [um. univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz.

Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka). Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii. Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX . Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational. Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p.

13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. Preku prevojot Bunec (1. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . i se odvivala vo dve etapi. formira akumulacija od 2. proektirawe. na nadmorska viso~ina od 1.200 m. R. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. Q. Zavr{ena vo 1982 g.318 m). D. Zafa}a povr{ina od 92 km². formirano na 22. vo krunata dolga 360 m. rekreativni. Mavrovo. Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero. opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe.). koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). Niz kotlinata. edicija †Mavrovo#. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). Kazahstan i dr. `elezni~ki prugi. 9. T. temelen ispust. koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. vo blizinata na Sveti rovo#.200 vraboteni. Vo eden period ima okolu 9. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. Rusija. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. D. And. industriski i turisti~ki objekti. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod.000 m tuneli. Skopje – grade`no pretprijatie. †MAVROVO# AD. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. me|u koi najpoznata e s. a podocna i drugi skija~i. †Hidrogradba#. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija.. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. Bugarija.000 m3 (zemja).M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). 600 mostovi. Irak. Al`ir. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. Prvata etapa traela do 1960 g. †Niskogradba# i †Visokogradba#. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i. Ukraina. S. HC †Vrutok# i HC †Raven#. stanbeni. izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Libija. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija.8 milioni m3. Visoka 24 m. LIT. XII 1947 g. zafat. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. 1997. za koe svedo~at pliocenite sedimenti. HC †Raven# i HC †Vrben#. Raboti po principot na in`enering. T. na istoimenata reka. so vkupen volumen na teloto 400.: Mavrovo.

isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#.: Dragan Vasilevski. Izvr{il akcii vo blizina na s. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. 30. pretsedatel prof. †Napredok#. Vo periodot 1992–2003 g. V. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. II 1928) – fizi~ar. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje. 2003. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. kaj seloto Vrutok. a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. \or|i (s. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika.7 km. Radika. a {iro~inata na krunata e 6 m. Skopje. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943). finansirani od MON na RM.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Bugarija. potoa za turizam i rekreacija. Skopje. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. 1974. Gostivar. a srednata {iro~ina 1.000. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. (1971) na PMF.5 km. 1997. 1999. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64). Svetskata banka i dr. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Krupnik. A. str.000 m3 voda. IGA. a povr{inata 13. Instaliranata mo}nost e 12. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. 1. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. Tetovo. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944.2 km2. izdavawe na bilten. Popovski. JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. Ima dva agregata so francis turbini. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6. Turbinite se od tipot pelton. godi{en izve{taj.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#.07 km. Ur.com. Predaval mehanika. Dr. 1995. SAD.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. i iznesuvalo 520.2 MW. vo prvata godina formira koren i lisna rozeta. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. jugozapadno od Gostivar. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija.8 GWh. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. vo vtorata cvetni stebla i seme. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. Viso~inata na branata iznesuva 61. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred. Dr. 163. do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. Sl. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s. Vo pogon e od 1959 g. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942).mk.9 m. Skopje. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. ili obnovlivite vidovi na energija. IX 1942 – 21. Mavrovo. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen.8 GWh. Iv. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. red. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM.elem.8 MW. Skopje. Turbinite se od tipot francis. LIT. prof. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm. MAVRODIEV. R. Blagoevgradsko. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica.46 km. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 .4 MW.. LIT. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija. str. MAGA e osnovana vo 1995. 172.5 MW. LIT. K. 1996. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. a op{ta fizika na drugi fakulteti. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo. za tenki filmovi i primena na son~evata energija. EU. IX 1943). Vl. http://www. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37. Elektrostopanstvo na Makedonija. 2006. V. a tretiot od 1973 g.

SofiÔ. SofiÔ. (1980) na PMF vo Skopje. (Spomeni). politi~ki komesar na Razlo{kiot p. Bil pretsedatel na DMF. 331/1979. delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. Metodija vo S. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. Bogat e so mineralni materii. LIT. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. foliosum) i korenest (var. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942). †Jane Sandanski# (1943). ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942).o.-Peterburg. prof. 1979. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. buntovnik. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . IZV. @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI. J. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. komita.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). Vo niven sostav se i avtopatite. Belica. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). Kiril i Metodija (11. @ivko Krstov (Kumanovo. Isaija Radev (Lazaropole. M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec). Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. red.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj. Za kogo peÔt murite. D. RB. 9. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. 2004 g. III 1853 – Pleven. Georgi D`od`ov (Drago). tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. Dr`aven zavod za statistika. Debarsko. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite. B12 i eteri~ni masla. Razlo{ko 13. sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870).: Georgi Madolev. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. tuberosum). IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. 1971. SofiÔ. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor. 12. Skopje. Po dve godini ima MADEVSKI. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. 1926) – makedonski patriot. N. BU br. Jot. C. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). algebrata i nebesnata mehanika. D. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. Transport i drugi komunikacii. Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). Parapunovci. Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. Ima dva varieteta: lisnat (var.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. V 1885). R. V. redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata. so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. vitamini S. Georgi (s. 1980. X 1929) – matemati~ar. M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). patna mre`a). Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). monografija.: PMF 1946-2006. se sre}ava so istakna815 . Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v.

Zaedno so N. Skopje. Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). Belgrad. Petar Mazev MAZEV. generalot Gesej i prof. 1972. Ab. P. MAZING. III. Manastirski pejza`. LIT. New York. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. G. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980).: Bla`e Koneski. Petar Mazev. 1/1966. toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). John Russel. Samostojno izlagal vo Skopje. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. M. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. osobeno vo Rusija. preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. 4. Skopje. Kompozicija. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953).M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. Novi materijali od arhivata na M. 1991. 1962. 1999. Prezreano `ito. 1922. Qubqana. @ena. LIT. XII 1895). na univ. odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. Crvenokosa 2. 1991. pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). 1955. Skopje. MANU. mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. 10. a na brodot po r. mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. Kurban. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo. 1980. Martinoski. [vajcarija. 92-98. Mazohizam. Skopje. Spomenite na Isaija Ma`ovski. Hitrovo. VII 1888). me|utoa. 1993). 1971. 1972. tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. †Glasnik na INI#. Trojca. 1958). I. †The New York Times#. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). 1985. od koi najzna~aen. Tomislav Todorovski. III 1993) ‡ slikar i pedagog. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. R. Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM.-D. istata. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. Portret. Vasil Ikonomov (1848–1934). 26. D-r Bla`e Ristovski. SAD. se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. 171–184. 37–43 i 88–91. Spomenite na Ma`ovski. Sowa Abaxieva Dimitrova. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. 2/1965. A. me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. Sarafov. 816 IZV. Germanija. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. 113–118. †Glasnik na INI#. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). 1966. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. Hitrovo. Bl. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. †Kulturen `ivot#. Mazev: †Dvajca# (1990) . 13. Potoa odi vo rodnoto selo (6. Istorija na makedonskata nacija. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. Petar Mazev (katalog). 13. 1990.: Boris Petkovski. I bez pozitiven odgovor. A. Po vra}aweto. Hrvatska i dr. Pomiluvan. S. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe. 1978. Srbija. Bidej}i ne mu davaat paso{. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. Senkevi~. Kavadarci. Sobir. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev. zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. istiot. Wujork. toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. SofiÔ. 1–2. Izvel pove}e mozaici. 2005. v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. Petar (Kavadarci. 1965. Petar Mazev. Skopje. II 1927 ‡ Skopje. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. vo P. II 1951. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). II 1981. Zagreb. izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. 1957). 1961.

T. stranski ~len na akademiite na Polska. 30. Dedino. 1–4. Male{evsko i vo s. Brodot na S. Mocart. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#. stanal male{evski. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik. Mazing (1845–1936). I 1923 ‡ Roga{ka Slatina. V 1903) – u~itel. teatarska kritika.: M. Radovi{ko. \. Dolgogodi{en urednik. slavist. k. crte`. a potoa radovi{ki vojvoda. Od 1901 g. V. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. SSSR. Tartu. sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. ^e{ka. VI 1967) ‡ francuski lingvist. Strumica. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. Z. j. Zna~aen jubilej za makedonistikata. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . razli~en od drugite slovenski jazici. 2004. G. St. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Liljana (Skopje. St. Paris. R. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#. j. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. 1969. MAZON. teolog. Nositel na Partizanska spomenica 1941. komentari i intervjua. St. M. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo. Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. 2002. textes et traduction. 17. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. K. Strumica i Strumi~ko niz istorijata. Antoni (Skopje. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. 1890) i za maked. radovi{ki vojvoda. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Kr. s. Skopje. A se esse. M. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. Pandevski i G. LIT. dijalektolog. 27. †Nova Makedonija#. 1982. slavist. instalacija). Bil u~itel vo s. Il. Ilievska. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Robovo. indoevropeist. Paris 1938. Smrde{nik.: R. Od 1970 g. Tr. revolucioner. Bulatova. Andre (Mazon. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903). Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir. 11. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. IX 1881 – Pariz. Paris. LIT. Vertretung von *tj und *dj.und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte. Andre) (Pariz. Avtor e na delata: TV konstrukcii.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. novinar i publicist. MAZOVA.-D. Ab.-Petersburg. Ivan (Kavadarci. Al. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. katalozi i zbornici. Strumi~ko. †Sovremenost#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. 1936. 1992. Antoni Maznevski MAZNEVSKI.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique. Documents. P. 1891). Bugarija. 1923. 1882 – pl. Stoev-Trnkata. skulptura. 32–33. skulptor i profesor na FLU.-Petersburg. Kostadin (Strumica. notes de folklore. Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. BIBL. akcentolog. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. avtor na trudovi od oblasta na maked. objekt. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. 1998. I 1963) ‡ slikar. akcent (Zur Laut. 7. 1966. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). 7. Pandevska. Estonija. 1. Dobrejci. 13. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii.

se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. makedonska redakcija. M. Makedonski naroden teatar. Qubqana. LIT. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. †Kru{evski manifest#. Astragalus subg. Skopje. Nikola Kirov (Kru{evo. osnovan vo 1972 g. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. Tragacantha. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. kako {to se: Saxifraga grisebachii. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). Vl. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO. k. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. koncerti i dr. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front. Ima objaveno golem broj trudovi. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Inicijator. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. Skopje. so isklu~ok na 1997 g. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. Mazurinska krm~ija. op{testvenik. kni`evnik – dramski avtor. XI 1920) – akademik. poet. MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. F. Banica (1902/03 i 1905/06). Lilium heldreichii. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii.: Predavnicite na makedonskoto delo. Gonxa Agneza Nikolova. Banica. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. MAJSKI. Pi{uva stihovi na 818 . potpi{an vo Viena (6. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. revolucioner. 30 godini Majski operski ve~eri. Z. Il. RAN. 2. Ferulago macedonica i dr. rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Slovenija 10. redoven ~len na SAZU. koga i se vklu~uva vo MRO.. 28. a tekstolo{kata analiza na M.: Veljo Ko~i{ki. LIT. ^aulev i T. Bojaxiu. memoarist i hroni~ar na Kru{evo.. M. Dimitar Vlahov. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. Aleksandrov. 2002). Memoari. Ilievska. CK na VMRO(Ob). MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. MOV dosega se odr`ani 35 pati. na denot koga vo 1947 g. Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. 1970. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Protogerov. so pogolemi pauzi. koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. IMJ. raska`uva~. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec. istoriograf. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. Skopje. P. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ.. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. MAJER. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). vo koja go sostavuva i tn. MAJKA TEREZA ‡ v. Kr. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost. Tod. 2002. 1983. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. 1999). VI 1880 – Sofija. Genista fukarekiana. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa.

XII 1935 ‡ Skopje. Istorija na Argeadite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. Marko K. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. 1942. i Meloe violaceus L. †Sovremenost#. memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. Oziris go ubil kralot Likurg. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda. – M. LIT. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. 92–112. a lozarite (1892) i K. 1923–30. Prviot broj bil objaven vo 1975 g.: Petti Racinovi sredbi. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. Vo 1957 g. Leiden. Makedonskiot stih 1900–1944. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. Skopje. R. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. SofiÔ. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. Z. V. go proklamira \. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi. Sv‹tlos‹nki. N. M. Koga pris- . R. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe. sin na Ajol. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. istiot. numizmatikata. Kr. vo drugi dva dena. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. istiot. IZV. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski. I. J. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava. F. 1997. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#. Skopje. 1991. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. bil primen za redoven ~len. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. gradovi. 1968. Kit. Slavejkov (18. osuden za likvidacija. pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. 1980. 1990. Po~inuva tokmu na Ilinden. 1928. Jozef Obrembski. 1972. Skopje. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). Kn. M. antropologijata. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. I 1871). †V stroÔ za MakedoniÔ#. Diodori. VidinÍ.. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. †Sto i edna prikazna#. M. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. sin na Helen i brat na Dor. 2004. LIT. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. epigrafijata. kako i dramata. 1-2. Nikola Kirov Majski. P. Jacoby.. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. BIBL. stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. 1974. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida. Istra`uvawa i materijali. kniga prva. 17. Boris (Veles.: Bla`e Ristovski. 5061. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. 1994. 17. detski igri. Proeva. F. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). LIT. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. Titov Veles. 1861. Skopje. Pulevski (1875). 1923. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. Leipzig. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet.: Pauly-Wissowa. N. Skopje. K. 1896. nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. 1913. no nekade duri {est ili dvanaeset dena.: Jon~e [apkarev. a dosega se objaveni 17 broja. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. D. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#).Bl. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. tignal vo Trakija.-R. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. Skopje.: Hesiodi carmina. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den. kako i nau~ni prilozi od arheologijata.: IlindenÏ. Bibliotheca historica. Skopje 2001. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. T. Narodni veruvawa. Studii za anti~kite Makedonci. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. K. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. †Stranici iz moÔ `ivot# i dr. zb. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. vq ZagrebÍ. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. redakcija Tanas Vra`inovski. planini i reki vo Makedonija. 113–125. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska. XXIII. Blagoj Stoi~ovski. Skopje. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. kade {to se hranat so nivnite jajca. Die Fragmente der griechischen Historiker. Stranici od mojot `ivot. Proeva. Cepenkov. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. 1940–58. SofiÔ. 1935. Berlin. vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. Lipsiae. Se izrazuva od polovinata na XIX v. LIT. Se smeta za te`ok praznik. devetta.

P. [ar Planina na sever. Golo Brdo. Grcija i Bugarija.e. Osogovo i so Rila. pr. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. B. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v.n. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. del od Gora i dr. Koledarov.440 km ili 38. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. so povr{ina od 802 km ili 1. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. 1970. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. Makedonija. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot.798 km ili 9. apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. Citta del Vaticano. Na sever e zagradena so [ar Planina.2%. zapadno od Vardar. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija.451 km2.: Constantino Porfirogenito. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina. Zna~itelno namalena. De thematibus. Petr. i don – „zemja#. SofiÔ.3%. Vsu{nost. Petrusi. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. testo critico. XXI. kako Mala Prespa. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ. Spored drugi.411 km ili 50. Bl. Podocna.. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon.. Kozjak. planinska zemja#. najdocna od 802 g. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. 219-240. Skopska Crna Gora. Istori~arot Herodot (V v. Gramos i Pind. MAKEDONIJA – vizantiska tema.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija. dodeka B. Kr~in. pod imeto Makedonija. Jablanica.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#. {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema. taka se {irelo i imeto Makedonija. Introduzione. commento a cura di A. pomal del na Srbija 26. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. visok.6% i najmal del na Bugarija 6. 1952. Taka. De{at. koga prvpat se spomnuva vo izvorite. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . visoka.9%. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. planinski#. R. LIT.

so golem broj reki. sè do planinata Rila.e.601). Bisaltija. St. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. Skopska Kotlina. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. s. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar.e. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. pr. Edonida i Eordaja. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. Kostursko. Solun. Almopija. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. Linkestida. Prespansko. zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos). pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini. [ar Planina). Pelagonija. Kristalestite {krilci. kako i ezerata ‡ Ohridsko. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. Parorbelija. pr. rena makedonski vojnik. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija. Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta). Migdonija. so oblastite: Pierija. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. Al. koja od Dra~ preku Elbasan.n. Anatemunt. Bistra (2. pak. Polog. Be{i~ko i dr. pak. Mesta. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Ov~e Pole. Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia). Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja. se nositeli na pove}e va`ni minerali. Krusida. Struma. Jakupica (2. Podocna. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. Baba (2. Orestida. bakarnata ruda kaj Radovi{. koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 . bogati poliwa. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica. Dojransko.e. Sintika i Odomantika. Mesta) vo Egejskoto More. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija. Pierida. Amfaksitida. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija. LIT. {umi i ezera i so rudni bogatstva. 2002. pr. Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp. Na visokite planini. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii. PMF. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2.163) i dr. Korab. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica). Botiaja.252). Pirin Planina. koi se naredeni katovski. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. Anti~ka Makedonija. vladee planinskata klima. Vo Makedonija. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. Skopje. `eleznata ruda na Bistra. Serska Kotlina. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den.) ska zemja. Lagadinsko. Strumi~ka Kotlina. Blagoevgradska Kotlina i dr.n.) Isar (Peneios. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. Osogovo (2. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija. Dolna Makedonski {tit. magmatskite i metamorfnite karpi. kata Penej StelaMarvinci (II v. Pajonija.n.: Aleksandar Stojmilov. se javuva mediteranskata klima. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr. Botika. De{at) sè do planinata Skard (den. Deriop. Dasaretida. Elimeja. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki.540). Krestonija.747). Paravaja. a na planinite kafeavite po~vi.).

Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar. Aleksandar III. Hammond. Engelani. [ukarova. M. Linkesti. Skopje.e. Eordajci. Argaj. Bo{koski. 4 Vols. Edoni i dr. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Skopje. Papazoglu. Aerop I. Lizimah. Skopje.. se trasiraat novi komunikacii. Pelagonci. Osnovana vo 148 g. LIT: Herodotus. 1958. Filip II Makedonski i atinskite retori. Migdonci. gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata.. Elimei. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. Skopje. Perdika II. Proeva. Pir. n. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. Antipatridi). Aminta II. mitovi. Harvard University Press. Oxford. Makedonija – rimska provincija.e. 1989. Basotova. se romanizira avtohtonoto naselenie. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. F. 2000. so prisustvoto na rimskite vojski.) Makedonija stanu- va rimska provincija. Almopi. Pajonci. Dasareti. 1997. 2000. Eordai. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. Thoucydides. Pierijci.e. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v. Ptolemaj. M. pr.. prev. Pausanij. Botiajci. Aminta III. 1998. Skopje. vo IV v. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 . Filip. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem. Orest. Arijan. 1960. Aerop II.e. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat. Istorija na makedonskiot narod. 4 Vols. voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. Filipovata istorija. Demetrij I. po 277 g. I. kultovi i poseben makedonski jazik. The Macedonin State.e. Skopje. A. A. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). pomali etnosi. Arhelaj I. 1995. n. n. Aminta I. Skopje. E. 2003. se menuva etnografijata. Harvard Univerity Press.n. Brigite. stanuva glaven beleg na Makedoncite.e. Kasandar. pr. Filip IV. Studii za anti~kite Makedonci. pr. Aleksandar IV. so makedonski bo`estva. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki.n. Q. Perdika III. 1996. Skopje. Aleksandar I. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. vtorata prestolnina e Pela. Istorija na Helenisti~kiot period. Ptolemaj Alorski. n. Buzalkova. makedonski obi~ai. Skopje. 2003.n. Justin. prev. [uk.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi. Demetrij II. Petrova. Imiwata na Makedonija i Makedoncite. Aleksandrovata anabasa. Filip II. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. Bisalti. Aleksandar II. Filip V i Persej. 2000. Oresti. pr. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina). Aleksandar V (t. N. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. Antigon Doson. Filip III. Alketa. Krestonci. pr. Huni. obredi.

Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v. Sasel. a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. koi. Larisa. bile zadu{eni. F. Rinhini. Teovo. Bader. Vajuniti.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. Vo sredinata na I v. L. Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija).). 1957. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. rekite. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot. Lihnid. Skupi – Skopje i dr. 82-83. V.n. preku Ohridskata kni`evna {kola. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun). po po~etnite uspesi. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. Sirula. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. Galik. 1976.). pod senatorska uprava. a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg. Ljubljana. Taor. Filipi. zanaet~istvoto. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. na IX v. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. Papazoglu. Gali~ica i dr. Amfipol. Severozapadna Grcija).: J.). K34. Od 27 g. Pelagonija. n. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa. pr.) 823 . Vo II pol. Strimon (Struma). e pod uprava na carskiot legat. Strimonci i dr. Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila.). Prilep. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. So Kliment i Naum. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. Skopje. kako i bogatite prirodni surovini. Macedonia. Vapila. eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. na VII v. na IX v.). Strimon – Struma. planinite dobile slovenski imiwa (Bistra.).e. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. Solunskite bra}a sv. Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii.e. Tabula Imperii Romani. Tesalonika i Verija. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). Druguviti. teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica). vo periodot od 15 do 44 g. a potoa povtorno pod senatorska uprava. Potidaja. na ~elo so plemenski voda~i. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti. grade`ni{tvoto i dr. Openica. Izvor i dr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. na istok so Trakija. koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika. Makedonski gradovi u rimsko doba. LIT. se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. XI v. na X v. Opae. n. Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. Vo VI i po~.e. Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija. Sagudati. Pelister.).

a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. 1230). Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). osvoen podocna (1430). centralniot so [tip. koj{to bil K. Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Po negovata smrt (1355). koe od XVII v. Zletovo i Pijanec (1282). Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Ki~evskata oblast i Debar. Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. Demir Hisar. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214). Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). osven Solun. koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti. Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. Dr`avata na kralot Marko. Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). Bugarite (od 1230). Pore~e. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. Ov~e Pole. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371). Po smrtta na Jovan (ok. koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). 1380). timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. isto~niot del so gradot Ser (1383). vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. Ax. poznati pod imeto raja. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje. kon krajot na 70-tite godini na XIV v. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. so prestolnina vo ]ustendil. vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. osven Solun. zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. Do krajot na 60-tite godini na XIV v. se protegala na istok do oblasta Raec.n. Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203). Pred krajot na XIII v. Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). poznata i kako Prilepsko Kralstvo. Goren i Dolen Polog. a na jug do me|ite na Pelagonija. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. koi postepeno is~eznale. na zapad gi zafa}ala Prespa. kako i Debar. so Sveta Gora. Osnova na novoto ureduvawe bil t. Vo prvata polovina na XIII v. (1202). koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. Veles. na sever do Skopje.

Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 . od Mala Azija. Bitolskiot i Kosovskiot. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. Gradovite. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v. prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija.. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. bila izgradena `eleznica. Atanasij Aleksandriski# vo s. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. Vo XVI v. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija. Taa zapo~nala vo XV v. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. po kratkotrajniot zastoj.000 lica. posebno me|unarodnata. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. formalno. dodeka vo selata samo 3%. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela. so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. koi. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata. a nivniot broj dostignal okolu 140. a trgovijata.. a vo esenta 1689 g. pred sè Juruci. U{te vo 1564/65 g. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. voeni dezerteri. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija. {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. do`iveala ekspanzija. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. stanale ramnopravni so muslimanite. @ur~e.

III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. Na Berlinskiot kongres (1/13. Aleksandar Matkovski. VI – 1/13. 1998. [tipsko i Radovi{ko. II /3. I-IV. V 1876). koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. Makedonija pod turskata vlast. iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). II. \. Vostanicite. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Pred da dobie po{iroki razmeri. go oslobodile s. 163 naseleni mesta vo Makedonija. XII 1876 – 20. LIT: Istorija na makedonskiot narod. osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita. Skopje. Aleksandar Stojanovski. Na Carigradskata konferencija (23. istiot. koja bila obvrzana (so ~l. Razlovci. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. Demografski istra`uvawa. Dr. Skopje. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori. Skopje. Otporot vo Makedonija. pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. 1981. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. kako i vo narodnite pesni. Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). 2006. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. ponekade narekuvani komiteti. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. So prerodbenskoto dvi`ewe. kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. predvodeni od Berovski. Skopje. 1989. koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. vostanieto bilo zadu{eno. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. Skopje. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. 1983. istiot. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. Statii i drugi prilozi. Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868). Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek). VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 .

Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko. Balkanskite dr`avi Bugarija. II / 13. VIII 1903 g. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. X / 4. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. 2. Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. jugoisto~niot (Seres. Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. koe zapo~nalo na Ilinden. III 1912 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. Klisura i Neveska). So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. IV 1904). XI 1893). Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). III / 11. so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot. podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba. Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. Zaginuvaweto na Del~ev (4. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. Na 29. go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. 30. vo prv red so sosednite dr`avi. Mirc{tegska programa. Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast.n. osnovana vo Solun (23. vrz osnova na t. ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava.

Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov. V 1912). so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) . so {to bil sozdaden troen. VI 1913). Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. 1. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun. VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. Srbija i Bugarija. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. / 29. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. so Bukure{kiot dogovor (10. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. bilo potpi{ano primirjeto. a na 4. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. III 1913 i od 7. Me|utoa. 7. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Srbija Vardarskiot del. Vo oktomvri 1915 g.200. Petar Poparsov i dr. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. Taka podelen. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). za sozdavawe samostojna dr`ava. VIII 1913) Makedonija bila podelena. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija.-Peterburg (1. so taen dodatok za podelba na Makedonija. XII 1912 g. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. a so pristapuvaweto i na Crna Gora. Voenite dejstva na silite (1.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. Grcija go dobila Egejskiot..000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija.

18. Makedoncite vo Carigrad i dr. Hrvatite i Slovencite. VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Ekonomski upropasten i podelen. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. Hrvatite i Slovencite. potvrdeno so Majskiot manifest. no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija.). alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Vardar. na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. no se sprotistavila francuskata delegacija. instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. Bugarija i Albanija.s. Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). sega dodeleno na Srbija). Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. a Vardarskiot od Srbija. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. Vo 1924. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. Po ubistva829 . a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe. se raspadnalo. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919). Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. Todor Aleksandrov. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. Kralstvoto na Srbite.

Intelektualna Evropa bila zgrozena. Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. Bla`e Ristovski. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. Vo mart 1934 g.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. BKP i KPG. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ. koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. 1981. so centar vo Solun. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. i zapreno.. Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. No so progoni. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). Finansirana od bugarskata dr`ava. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . LIT. ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. 1 i 2. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. Vo 1935 g. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. apseni i osuduvani. Skopje. Istorija na makedonskata nacija. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. a do krajot na 1935 g. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija. VIII 1924). Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. II 1934). Skopje. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. bila zabraneta i ekspresno likvidirana. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). 23. nejzinata dejnost zaprela. 1999.

Skopje. imotite na bankite. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija. Kr~ovski i K. zb. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . 1991. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Skopje. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. 1. 1997. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. 1991. 1993. na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. H. Skopje. 2. 1992. D-r Risto Hristov. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. R. Poradi toa. Izbor. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. Min.: D-r Aleksandar Apostolov. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa). so prote`irawa i nepravdi. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija. pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. M. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. naj~esto na poimotnite selani. 1966. Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe). Skopje. Makedonija vo vojnite 1912-1918. ve}e vo sredinata na 1947 g. odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. Skopje. Skopje. vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. 1971. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). Zografski). na {pekulanti. 1. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT.. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii. †Istorija#. imotite na crkvite i manastirite.

1815 i 1822. 1860. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M.). se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874). Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija. Bra}ata Miladinovci. Pavel Bo`igropski. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. Pulevski (1875). crte` na Pane Pop Kocev. Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. 1852). Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. Verkovi}. ikonopisot. a sè do 60-tite godini na XIX v. makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven. pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . kopani~arstvoto i `ivopisot). Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. kade {to bila smestena pe~atnicata (T. Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. 1851. vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v. IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold. vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. Karaxi}. Sinaitski. I pokraj takviot razvitok. 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. Daskal Kam~e).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e). St. i u~ili{teto vo s. Vata{a.

Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. Po Krimskata vojna (1856). Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). ne bez rusko vlijanie. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. No idejata stana Statijata na P. R. Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. a crkovnoslovenskiot vo crkvite. Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 . nastanuva i sudirot so samiot bugarizam. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). Preku fazata na slovenobugarizmot.

Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876). †Makedon- 834 . brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. Me|utoa. †Vardar# (1905). Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917). osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. statiite na D. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. †MakedoniÔ# (1888–1893). polesno da prodre vo Makedonija. Partenija Zografski. Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). Rajko @inzifov. Trajko Kitan~ev i dr. Georgi Balas~ev. \or|ija Pulevski. †Makedonski list# (1887). Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). makedonskiot jazik. a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. VIII 1912). kako znatno zadocneta. razli~na od bugarskata. 12 od Ustavot. Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik.).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. Haxidinev. Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. Ivan Jastrebov. makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. Kuzman [apkarev. Marko Cepenkov. preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913). Venijamin Ma~ukovski). Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. Georgi Dinkata. pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. Vasil Ikonomov. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. Petar Poparsov i dr. P. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. D. Bra}ata Miladinovci. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. Partenija Zografski (1857–1858). G. XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. \or|ija Pulevski. †Balkanski glasnik# (1902). Konstantin i Andreja Petkovi~. no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. ^upovski. Ilindenskiot podvig (2. †BalkanÍ# (1903) i dr. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). dovr{ena vo sp. nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija.). no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). Pulevski (1873 i osobeno 1875). Vo soglasnost so evropskiot trend. Kr~oski (Budim 1814) avtonomija. Georgov. so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov. K. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Petar Draganov i dr. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. Anton Popstoilov. no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). Marko Cepenkov. Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912).

†Goce# (1938). †Trudova Makedonija#. kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940).. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931).. dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv.] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). †Lu~# (1937‡1938). †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski. †Makedonska revolÓciÔ#. za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB. stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944). Vasil Iqoski. II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938). zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. †Na{a re~# (1939‡ 1941). †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939). Borci za narodna svoboda: Hr. Goce Del~evÍ. pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. Makedonskit‹ slavÔni (1938). So toa i zavr{uva prerodbenski835 . Kosta VeselinovÍ. †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa. Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. BotevÍ. legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). Reklamen list za sp. Anton Panov. †Obedinist# i †No`ot# (1935). †Makedonski vesti# (1935‡1936). se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). Aleksandrov i V. a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#. Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938). †Makedonska zemÔ# (1936). skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. Risto Krle i dr. K. †IlindenÏ# (1939) i dr. LambrevÍ. Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani. Niz po`arite na Elada i Pesni (1944). Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob). †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934). †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr. LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). AngelÍ DinevÍ. Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934). kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). Venko Markovski..

istiot.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik. be{e podelen pod bugarska. Ki~evo. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. Kosta VeselinovÍ. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. Prilep. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. Na bugarskoto okupaciono podra~je. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. na aerodromot Petrovec. Skopje. IIII. Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Skopje. VI 1941). Gostivar. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Egejskiot del na Makedonija. U{te od prvite denovi na okupacijata. †Naroden bilten# (Veles) i dr.: AngelÍ DinevÍ. Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. 1999. Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. VI 1941). Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). SofiÔ. 1949. Bitolsko.460 km² i okolu 876. VIII 1941). Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). 1966. od 3. Bla`e Koneski. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. (1941). najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. 1939. Skopje. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. Skopje. Istorija na makedonskata nacija. Vo Vardarskiot del na Makedonija. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija. na ~elo so . Debar i Struga. kako i vo dijasporata. na `elezni~kata linija i na drugi objekti. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. 1966: istiot. Pritoa. X 1941). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. SofiÔ. so 38 smrtni presudi. Makedonskit‹ slavÔni. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. 1938.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. I-II. Bla`e Ristovski. Bl. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. Skopje. Dragan Ta{kovski. Bitola. 1983. Bugarija i Albanija. Ra|aweto na makedonskata nacija. Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. so vkupno 21. Vodensko i Gumenxisko). Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. Kumanovo. I-II. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. Taka. istiot. Krste P. Misirkov (1874‡1926). IX 1941). koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast. italijanska i germanska okupacija (Solunsko. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. 1989‡1990. Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. R. LIT. Skopje. Skopje. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba. istiot. istiot. so vkupno 4.937 lica. a vo Skopje. 1978. MANU.000 okupatorski vojnici i ~inovnici. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. IV 1941). Stoletija na makedonskata svest. Naskoro potoa. 2001. XI 1941). Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo. osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija.000 `iteli.

VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). †Vesnik# (Skopje). [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. Prespa. †Oktrobris# (Kumanovo). ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. V 1943). †Naroden glas# (Prilep). †Naroden glas# ([tip) i dr. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca. vo Egejskiot del na Makedonija. Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). da se formiraat bataljoni i brigadi. koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. 19. (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko. †Nedelen vesnik# (Tetovo). X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). Gervgelisko i Kumanovsko. Kru{evsko. be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). Vo Vodensko. Bugarija i Grcija. Tikve{ko. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. †Bilten# (Bitola). Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM. Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko.

XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO. vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. 20. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. IV ‡ 19. Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. 400 km. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. Ali Botu{. koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. XI 1943). a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. Meglensko. Vo Kostursko i Lerinsko. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. †Sv. rata MNOU brigada (s. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). 2. VI 1944). bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. Prohor P~iwski#. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. 29. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. vo najnepovolni vremenski uslovi. oblasni i okoliski NOO. Fu{tani. XI 1943). so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. i vo Proletnata ofanziva (25. Po kapitulacijata na Italija (8. vo Egejskiot del na Makedonija. IX 1943). a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11.

a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija. S. Beograd. kako slobodna dr`ava so site atributi. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. Skopje. Dimitar Mitrev. (Zbornik radova). Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. i vtorata po 1991 g. ima dve glavni fazi. Ustavot na NRM od 1946 g. 1985. koja go kreirala sojuznoto. 1970. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. Po kapitulacijata na Bugarija (9. Skopje. Mladinata od Makedonija vo NOB. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. sostaven od 22. 25. Nevrokopska. 1987. XI 1944 g. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. Vo socijalnata sfera. Uspe{ni ~ekori. Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. Ml. Petri~ka i Gornoxumajska okolija). Makedonija celosno e oslobodena na 19. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Svetivra~ka. Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija.. 1983. Mihailo Apostolski. vtoro dopolneto izdanie. suverena i nezavisna dr`ava. no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. Skopje. funkcionira od 16. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944). Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. LIT. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). e poznat kako administrativnocentralisti~ki. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. 1969. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija.. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006). Prvata e do 1991 g. Skopje. me|u koi i okolu 10. Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. D-r Simo Mladenovski. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. no. 1978. Skopje. kako samostojna.. bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. so 7 divizii i 3 korpusi. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. Mihailo Apostolski. D-r Gligor Todorovski.000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot. IX 1944). IV 1945 g.: Istorija na makedonskiot narod. 1982. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. kniga treta. zna~ajni za nacionalniot identitet. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci.000 u~esnici vo NOAVM. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii. Beograd.

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

kako. Republikite dobile pogolemi prava. Ramkoven dogovor. vo Ohrid. IX 1991 g. VIII 2001 g. no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad.. Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. ne se re{eni ni do denes. koja ne ja zaobikolila i Makedonija.. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. no ne i su{tinata na rabotata. Vo ustavite od 1974 g. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam.. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Nastanala politi~ka dezorientacija. Samostojna. raspadot na jugoslovenskata federacija. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. vo koi namesto †narodna#. vrabotenosta i dr. na pr. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. bil neizbe`en. Hari Kostov. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Konfliktot ne dobil golemi razmeri. Proizvodstven pogon vo †Teteks# . bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem.. po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). i pokraj me|unarodnata solidarnost. to zakonodavstvo.n.Tetovo 841 . Vo 2001 g. Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. sporot okolu imeto. pokraj negativnite stopanski. Potoa Boris Trajkovski. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949). potpi{an na 13. Odredbite od t. Me|utoa. priemot vo evropskite integracii. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev. Taka. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. predizvikal drugi posledici. ne samo vo ekonomijata. koj. Stopanstvoto vo RM. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. Sudirot na KPJ so KPSS (1948). doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. V. Od 1990 do 2006 g. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. I 1991 g. vo taa nasoka. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. Mnogu od niv. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Qup~o Georgievski. a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM). a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski.

Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. Procesot na tranzicija. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi.5 pati. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. kulturata. Sl. a vo periodot 1986‡ 1990 g. u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija.7% vo 1947. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. F. {to e i uslov za nejzino za~T.8 mlrd. i negativni.9% na 14.644% (1992) na 2. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi. se zgolemi za 3. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14.3% vo 1984 g. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija.000 vo 1952. u~ili{ta. soobra}ajnici (pati{ta. zdravstvoto itn.6% itn. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. zemjodelstvoto so okolu 12%. na ma{inogradbata od 1. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) .8% do 1.5 pati. Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g.n. Vo periodot 1947‡1984 g. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta.5%. naukata. $ bruto denes). glavno od Egejskiot del na Makedonija. $ po osamostojuvaweto na 1. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati. se izgradija hidromeliorativni sistemi.. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. lenuvawe vo EU. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. do sredinata na 1980-tite g. vo prosek. grade`ni{tvoto so 5. {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. investiciite vo fiksni fondovi. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici. na 42.000 lica vo 1984 g. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0.5%). Va{ington. N. industriski hali. nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl).-K. se zgolemi od 3. Imala i @enska sekcija.9%. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. 2. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g. SAD. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. me|u drugoto. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). na hemiskata industrija od 1. relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). slabo korporativno upravuvawe. `elezni~ki linii). op{testven sektor se zgolemi od 90. Vo ramkite na industrijata.).M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto.5% na 13.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska. na 489. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena. vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g.4% na 8. visoka inflacija. Perzistentnata nevrabotenost. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija.9%.6%. „MAKEDONIJA“. porasna za 6. po osamostojuvaweto na RM.

Sodr`i pove}e od 2. D. 1. Severna Afrika. Edesa. Beograd. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. LIT. 1965. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. Vangel G. 218-219. Skopje. MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. 143‡144. Makedonski gradovi u rimsko doba. Z. Beograd. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. d-r Saul Medan. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944). 1985. B. Savo Cvetkovi} i drugi. from Caesar to Diocletian. ZRVI. XXXV. Min. Astrajon (Pilav Tepe. B. 1999. filmot. Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. sredniot i dolniot tek na r. ne i vo CXXXI (545). prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. The Provinces of the Roman Empire. Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. V. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa. izdava~ †MAKDEN#. vo Skopje. D. (formirana najrano vo 379/380 g.i audio-materijali. kaj Makedonska Kamenica).000 fotografii. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. 1996. naukata. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta. 1957. oblasta Devriop. KostiÊ. 1996. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. 70. Indijana.: F. teatarot. LIT. Keti Mickovska. IZV. me|u koi Dragan Gerov. da). Z. XXXV.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. Prilepsko). turisti~ki i delovni objekti. Pelagonija (Kru{evica. Skopje. okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. KostiÊ. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v.000 stranici tekst. †Glasnik# na INI. Skopje. Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. Makedonski gradovi u rimsko doba. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. vo vremeto na Prvata svetska vojna. Bliski Istok. Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. Nekoi od igra~ite. ZRVI. Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). Mommsen. MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost. ukinata najdocna vo 402 g. 1974. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. Resen. pove}eto studenti. Sugarev. Valandovo.. {to zna~i vo Sredno Povardarje.: F. dr`avata. (formirana vo 479– 482). s. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. Petr. Od 1996 g. S. Papazoglu. Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. R. Anti~ki gradovi vo Makedonija. teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. 1980. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). Beograd.S. Pokraj glavniot grad Stobi. LIT. Petr. Mikul~i}. pisatelot Stojan Hristov i dr. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). Mileti~. Kalev. T. stanuva akcionersko dru{tvo. II 2007 g. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles. Od 2004 g. soobra}aj i dr. Skopje.: Z. KostiÊ. Uspesite na Klubot. V. Skopje. Papazoglu. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija. Pova`ni gradovi bile Filipi. M. Beroja i Pela. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Bazil Bolgar. kedonije krajem antike. LIT. M. Chicago. Beograd. Gevgelija i Strumica. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto.. 207-210. istorijata. ©opur). Fric Konrad. 1996. XXXV. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. Prvpat e spomnata vo 482 g. Dion. 1975. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Skopje. 77-92. ZRVI. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris). 1996. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. †MAKEDONIJA# (Lozana. Kiril Simonovski-Xina. SAD. 1957. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. I. 15–24. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki). 1993. \. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). Mihajlo Minoski. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. M. †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. Objaveni se vkupno 10 broja. zdravstvoto. 1. P. Mirkovic. Armonija (Kalata. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. LIT. 335-350. Skopje. Simeon Eftimov. poto~no regionite Bitola. na angliski jazik. Dr. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. L. LIT.: D-r Boro Mokrov. [vajcarija. XII 1918). Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon.: Du{an Stanimirovi}. Skopje. kaj Bitola. B. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . oti{le vo partizani.).: Quben Lape. XXXV. ZRVI. Urednik bil T. Ml.. L. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Kelenidin (Vinica). obrazovanieto. muzikata. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. sportot. zaedno so Demir Hisar.

Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko. umetnosta. Ru`a Bak. folklorot. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. 69. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. G. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. [umkov. a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. I. Ml. Skopje. Skopje. urednikot bil progonuvan. S. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). B. Kuli{ev. Glu{kov. a vesnikot zabranuvan. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#. geografijata. Skopje. B. I 1922 ‡ 30. a redakcijata ja so~inuvale V.000 primeroci. 1993. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. 129-130. nau~no i literaturno spisanie. Ml. Izleguval vo tira` od 10. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. titanitot. na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. 68-69. LIT. 26). Prvin izleguval vo Ruse. R. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija. 67. X 1927 ‡ 31. Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. Vesnikot †Makedonija# (Sofija. Skopje. dijalektologijata. 274-275. rutilot. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1980. onomastikata i sovremenata sostojba. br. Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija. 11. Bl. 1980. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. LIT. SAD. Objaveni se vkupno 10 broja. kulturen `ivot i informacija. Objaveni se vkupno 2. so posledniot broj 668.288. †MAKEDONIœ# (Sofija. S. a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. religijata so crkvata. fiskite pe~atnici †Presa#. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). Ksenija Gavri{. Iv. spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#. istorijata i dr. kvarcot. 7. pe~ateweto po~nalo vo s. †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 . †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~. Dumev. Objaveni se vkupno 39 broja. etnografijata i bitot na makedonskiot narod. anatasot i monacitot. literaturata. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. Skopje. Skopje. P. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). no i ne bez pomo{ta na Rusija. Go ureduval d-r S. Egejskiot del na Makedonija. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Ilinois. 67-70. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov. a potoa vo Sofija (od g.. Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska.: D-r Boro Mokrov. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach.: D-r Boro Mokrov.348 broja. LIT. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. Bl. etnografijata. 5. Vo sp. Prilepsko. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v.: D-r Boro Mokrov. 1993.: D-r Boro Mokrov. I. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. S. Izleguval sekoja sabota. 1980. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov. Makedonitot po sostav e PbTiO3. Mirjana ^epin~i}. Ilinois. 1993. X 1888 ‡ 1. prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci. Od 1928 g. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. 25. Skopje. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. kulturata. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Izleguval sekoja sreda. SAD. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). 1980. 1993. Za 62 godini. Objaveni se vkupno 122 broja. 284. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. se izlezeni devet broja). M. 66. Ml. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. Direktor bil G.000‡12. organ na makedonskata emigracija vo Ilinois. 21. L. pe~atnicata na H. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. prvo makedonsko spisanie za `eni. \. istorijata. Skopje. Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Ml. organ na Bitola. SAD. LIT. Vranovci. kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. 1888-1893) Makedonit (Macedonite).M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot. S.

za matemati~ko-tehni~ki nauki. 1989.) i zbornici od nau~ni sobiri. Skopje. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. a so Ustavot (16. So svojata programa (12. Na sostanokot (3. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. ^upovski. Georgi Daskalov. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. SofiÔ. a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. za energetika i informatika. Skopje. monografski studii i drugi posebni izdanija. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr. IZV. „Letopis“. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. koncerti. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. nau~ni i sve~eni sobiri. Prvite dve barawa bile otfrleni. BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici. predavawa i drugi priredbi. Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. 2000. 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. M. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite. II 1967 god. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. 1997. LIT. Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija. Skopje. za op{testveni nauki. sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). Min.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU.-Peterburg (1902– 1917). 1996. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“. „Bilten“. Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. za arealna lingvistika. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii. literaturni ~itawa. Bl. 1905) na toj jazik i pravopis. Skopje 845 . na ~elo so D.: Ta{ko Mamurovski. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot. izlo`bi. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914). Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944). za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). osnovana na 23. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). „Pristapni predavawa. R. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.

M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG.: Ajanovski Vangel-O~e. 1975. vo [tip. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. bila raspu{tena. MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. Taa e osnovana na 13. Skopje. Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori.: Qup~o Trpeski. Skopje. Skopje. za istorija Formirana e na medicinata na 4. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. no od april 2001 g. Economy Press. X 2003). formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. Kis. MBHV pretstavuva javen. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi. VI 1998 g. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. t. so pogolema disperziranost na akciite. Dini Papajankov i dr. finansirawe na izvozot. Vo 1943 g. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni.000 evra). vrz osnova na poseben zakon. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. da se bori protiv fa{isti~kite sili. G. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. VI 2001 g. P. a toa se hartii na pogolemi kompanii. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. Po~nuvaj}i od 20. 2003. Hr. XI 2005). Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Celta na organizacijata bila. Angel Gacev. i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. prete`no od stranski izvori). 551-554. LIT. Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. Pari i bankarstvo. Isto taka. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. †banki-u~esni~ki#. izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. 23‡25. Andonovski. B. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata.n. P. ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Egejski buri. 1968. nezavisnost vo odlu~uvaweto. IX 1995 g. VI 2001). III 1996 g. raboti vrz profitna osnova. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite. Taa e osnovana vo 1998 g. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . od 13 banki. kade {to se nao|a i sedi{teto. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. St. komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. Risto Kordalov.7 milioni denari (okolu 670. LIT.

pe~ati svoi knigi vo Venecija. na nadmorska visina od okolu 570 m. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. d-r H. Nikifor II Foka (963– 969). pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob). 1992. desna pritoka na Bregalnica. Filipovski. †Makedonska iskra#.5% – 2006 g. Istorija na Vizantija.: Kostadin Pale{utski. St. Tod.org.mse.037 ha. Ivan Katarxiev. Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. I 1923) pod redakcija na Iv. Dalkal’~ev. Vreme na zreewe. fizi~ki lica) za trguvawe so HV. //www. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite.. kako grad e proglasena vo 2004 g. 2006. ostvareniot promet od 116. od 176. nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. 357&379. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. Z. Zlatna kniga.: G. od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. K.5% vo odnos na 2004 g. Al. dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). SAD.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61. Skopje.5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143. Taa e sedi{te na op{tina. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. (2006).-K. 10 godini Makedonska berza. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 . nezavisna od balkanskite dr`avi. N. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. Sl. d-r F. Kirov-Majski i dr. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059). Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija. ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. Skopje. F.e. koja zafa}a povr{ina od 19. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t.. V. SofiÔ.mk//. Taa e stara naselba.org. Aleksandrov (1923– 1924). †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit. LIT.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. ima 9 naseleni mesta so 8. Jovan I Cimiski (969–976). Atanasov. N. Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924).147 `. 1993. Vasilij II (976–1025). Berzanskiot indeks na MBHV. V. Gradinite vo RM od XIX i XX v. IZV. Ima umereno-kontinentalna klima. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka. so nekolku tekstovi na angliski jazik. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g. Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto. roden vo temata Makedonija. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. LIT. K. drugi emigrirale vo stranstvo. St. koj vo 1566 g. 4. Skopje. Kova~ev. Skopje.mk//. mse. M. (2002 g. 1977. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija. i 61. Jurukov. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g.. zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. gi istra`uva D. Sasa. V. MANU. Ax. dodeka prometot realiziran niz 2006 g.). Razmov. LIT. Pokraj Vasilij I. 1993. delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. Kova~ev. kako i Samuilovoto Carstvo (1018).110 `. N.08% vo odnos na prethodnata godina. 2004. XII 1920 – 26. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. K. [ojlevski (1985). 1977). 100 godini VMRO. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. P. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot. osnovana od Vasilij I (867–886). na makedonski. H. Snegarov i V. Konstantin VII Porfirogenit (913–959).: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. Skopje. Ostrogorski.

Konstantinovi~ i N. Martulkov i dr. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. distribucija. D. Georgiev. Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947). Istovremeno izleze kni{kata na N. RASFILM (1946). ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). J. a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna. A. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. †Filmsko-Skopje# (1947). a vo juni 1917 g. N. . a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. Dimov i d-r G. koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. D. Istovremeno D. koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. in`. nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. Najistaknati pretstavnici na MKP se D. Na 1 mart 1913 g.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). P. edukacija. MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. Stojanov. G. pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. G. pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945). VI 1913). prika`uvawe. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Stojanov. a D. ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. Poparsov. Il. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. d-r G. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. Ugrinovski i dr. d-r G. K. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. ^upovski. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917).-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. Georgiev. Pe{kovski. G. P. ^upovski i P. so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. apeli i posebni izdanija. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun). Rizov. R. Kiril i Metodij# (1913–1914). politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. Bo`idarski. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. kritika i publicistika. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. Konstantinovi~ vo Cetiwe.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945). nedeliva. G. G. K. Georgiev. Georgov.-Peterburg: D. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik. etnografski. N. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. A. sovremenosta i idninata na Makedonija (1913).. Dimov za minatoto. Vezenkov. ^upovski. A.

Gocev. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. Bla`e Ristovski. †Makedonska borba#. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. Bl. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 . Bitola.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. Redaktori i sorabotnici: Hr. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. V. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. DimitÍr G. K. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. M. 334–337. XI 1900 g. vklu~itelno i onaa od XIX v. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. 1997. H 1933 – 6. St. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. 363–373. Veselinov. Z. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. 486–530.: D-r Boro Mokrov. a vo re`ija na avtorot. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. ^ernodrinski vo Solun.: Bla`e Ristovski. R. kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba. 1980. so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. Tod. 1990. Bl. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. Ivanovski. Ivan Katarxiev. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. Skopje. do zabranata izleguvaat samo tri broja. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. ^upovski (1940). Andonov (vnuk od sestra na G. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). niz dejnosta na svv. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Vo 1909 g. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. istiot. LIT. VMRO 1924– 1934. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. 1988. 10. Sofi®. Del~ev). od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek. ^arak~iev. 1978. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. Skopje. kako i vo idnite istoriski razdobja. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. koga bila izvr{ena provala. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. vospostavena od svv. ~lenovi na †Makedonski zgovor#. 1999. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost. Skopje. so okolu 190 ~lenovi. [arlanxiev i dr. Na po~vata na Makedonija. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. R. D. III. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. izrazitel i na ideite na KP. 1. MAKEDONSKATA MUZIKA. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. I-II. LIT. Kiril i Metodij. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. K. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. Ohrid i [tip.: Zoran Todorovski. R. Stoletija na makedonskata svest. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. Skopje. LIT. A. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. Nikolov. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. 2001. Smatrakalev.

Vo dekemvri i. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. Makedonski (1968) . koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. gradska pesna. vo tekot na slednite decenii. Prokopiev (1909‡1979) i P. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. @. so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. sozdavani vo XI-XIV v. ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919). Pokraj niv. sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. Jovan Kukuzel. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri. harmonizacii i tvore~ki obidi. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. a nekoi od niv. Kiril Makedonski. Vo epohata na makedonskata prerodba. osnovan e Simfoniski orkestar. V 1924).n. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. Negovoto obemno delo. Skalovski (1909‡2004). e izvedena na 9. tie ja unapreduvaat horskata literatura.n. V 1947 g.g. pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. orientacii. reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. Na tvore~ki plan. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. XI 1944). Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. T. makedonski Sloven. Prvata operska pretstava. obrabotki na narodni temi i dr. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. Interfest vo Bitola). so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. vo MNT. narodnata i xez-muzikata. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. Firfov (1906‡ 1984). a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. pa iako vo namalen obem. Gajdov (1905‡1992). roden vo debarskiot kraj. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato. kako i festivali na zabavnata. O. Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t.. sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. Slednite generacii muzi~ki avtori. od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka.). a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. Od sredinata na XX v. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. i t. no i toj e zabranet.. obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti. Tr. Joan Harmosin Ohridski. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski. Naum Miladin i dr. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. do prvite melografirani narodni pesni. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili. avtor na †Zlatoustova liturgija#. se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. Bolowski psaltir od XIII v. spored nekoi istra`uvawa. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. na gr~ki jazik.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. e Atanas Badev (1860-1908).

Smatrakalev. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. 2001. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. Skopje. Makedonija i Pajonija. Bitrakova-Grozdanova. otvori i Ohridskata banka. III. Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal). Vo 1999 god. 2003. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. Skopje 2001. vo otsustvo na sopstvena dr`ava. No. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. Skopje. K. Husenovski. V 1934). za makedonskiot jazik. III 1934). Haxikimov (15. 293‡318. Kolekcija [eldarov. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. posvetena na monetarnicata vo Stobi. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. LIT. B. Skopje. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. a 2002 god. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija. Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). No. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. J. zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. Andonov. Skopje. Koga vesnikot e zabranet. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. e publikuvana i prvata monografija. Toa ne e partisko. Vo 2001 god.: Mihajlo Minoski. Makedonija. Po tretiot broj i toj e zabranet.: D-r Bla`e Ristovski. 2 (1996). P. a vo 1994 god. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. 1999. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. 4 (2000). Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. vojna. IV 1933). so delegati od site fakulteti. Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. Haxikimov. demokratsko#. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G. se otvori kamerna. se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. 2. IV). Josifovski. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. VII 1934). a svoja postojana postavka vo 2005 god. Vo 2001 god. parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. H 1933 – 6. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Gevgelija. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). M. Anti~ki moneti od Vardarski rid. I 1946). R. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. IX 1944). Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. VI 1932). literatura. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. Parite i istorijata. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. Skopje. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Bl. 1 (1994). Lit. P. Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. 2002. 2004. Pokraj javnite zbirki. Skopje. 3 (1999). teritorijata na R. bidej}i ta konferencija na Grupata (4. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. 81-102. Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. Rimskata monetarnica vo Stobi. nitu pak stale{ko ili klasno. S¢ do Vtorata svetska 851 . No. VI 1932 – 1. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. H 1932 – 5. 1996. Veselinov. LIT. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. Min.: V. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. XII 1931 – 1. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Nikolov i V. 1987. No. M. 1990. 2002. Skopje. †Prilozi# na MANU. Po 1990 god.

SofiÔ. Skopje. Z. XI 1967 g. Skopje. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija. 3.. Dr. LIT. 1980. IX 1933 – 52. za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko. Makedonskiot narod i makedonskata nacija.: D-r Boro Mokrov. redaktor e Ilija K. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija. zasega. vo Jugoslavija ili vo Bugarija. I. Zoran Todorovski. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1. Po sozdavaweto na RM. Prvo izveduvawe: Skopje. Na tretiot kongres. pri sekoja nova promena vo Grcija. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija. 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. G. Skopsko. SAD (1–4 oktomvri 1922). IX 1967 g. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka. Gramatikov.: Kostadin GÍrdev. Vesnikot †Makedonska tribuna#. II. vo Indijanapolis. sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija.. 3. LIT. 1983. 1991. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). 1. 11). S: kompozitorot i D. zb. identi~en so prviot. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. R. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. SAD. †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A. Fort Vejn. Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada. Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. a potoa odg.376 Bugari. so rabota po~nalo na 1. kako edinstveno. vo prilog na 19-majskiot prevrat. Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Pr- 852 .: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. od 1997 g. vo tri ~ina.. O. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. 337–340. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva.. raboti vo seloto Dra~evo.. da si go ka`e svojot zbor. M: Gl. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. 536–541. 2001. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani. MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija. Kliment Ohridski.096. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. Bl. D-r Bla`e Ristovski. Tod. IZV. 21. Skopsko. preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. Indijana. a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. na koj bil izbran Centralen komitet. za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. Smokvarski. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija. Skopje. trite dela na porobena Makedonija. VI 1953. otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. Od 1969 g.: Arhiva na SAS na MPC.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. Parli}.. odr`an vo 1924 g.

Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990). mitropolitot Timotej. pravilnicite. Vo 1960 g. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC. odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6.: Ratomir Grozdanoski. Gi primenuva dogmite. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Skopje. Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. Rat. Belgija. a od noemvri 1995 do 2004 g. Vo 2006 g. Skopje. 2000. vo 90-tite godini. Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Sidnej (Vodici. a vo 70-tite godini vo Germanija. i vo Slovenija. spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. 19. v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi. 2000. Avstrija i Francija. Gr. dokolku gi usvoila. \or|i# vo Melburn (Viktorija). Hrvatska. Rat. uredbite. kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. vo [vedska i vo Danska. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril. a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. administrator e Episkopot poljanski Pimen. b) Apostolskite pravila.: Ratomir Grozdanoski. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. a od 1981 do 1995 g. LIT. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. po raspa|aweto na Jugoslavija. sveta. Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. LIT. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. koj potoa ja administrira eparhijata. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. Vo 1974 g. pravoslavna eparhija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. [vajcarija. VII 1967) site. III 1945). vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. Crna Gora i Srbija. soborna i apostolska Crkva. a potoa Sinodot (1990–1995). nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. na koja do 1981 g. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). IX 1958). Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Gr.

. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. MPC e episkopalna. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. istiot. so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. O. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). 4. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Vo 1900 g. Svetiot arhijerejski sinod i b. Skopje. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. 2. → Makedonija. 3. i toa: 1. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija. 9. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Vo 1964 g. poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Skopje. 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. a do 1963 g. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. Iv. od improvizirano studio vo Nerezi. Gr. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. Skopje. D-r Orde Ivanoski. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Skopje. Ratomir Grozdanoski.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). 7. nezavisna. Zakonodavni tela (a. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv.: Slavko Dimevski. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. Izvr{ni tela (a. Vo 1958 g. R. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. 1997. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. Jovan Bel~ovski. 10. 5. 1994. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. 2000. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. brojot na studijata narasna na {est. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. Skopje. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. Skopje. Vo maj slednata godina. 8. Na 14 dekemvri 1964 g. Od 1950 g. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). Skopje. urna zgradata na Radioto. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. Skopje. 1970. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 . 1989. 3. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. 6. 1972. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. Arhiepiskopska administracija). Bl. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. 2000. LIT. Ratomir Grozdanoski. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. Rat. Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. 1987. LIT. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. Done Ilievski. 2.

Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski. d-r Nikola Matovski. †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. Ivan Haxi Nikolov. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. sekretar Damjan Gruev). IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev. Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal. Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. a so svojata programa pretstavuva vistinski javen.. moderen servis na gra|anite na RM. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. [tipski. ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. d-r Hristo Tatar~ev. Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. X / 4. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). \or~e Petrov. F. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. d-r Hristo Tatar~ev. Petar Poparsov i dr. \or~e Petrov. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Vo po~etokot na 1896 g. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Strumi~ki. Bitolski. Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. 1895). Gor. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata. 23.-B. Skopski. Damjan Gruev. Petar Pop Arsov. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). potoa Pere To{ev. Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti. Pere To{ev. Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. Bitolski i Skopski. XI 1893 ‡ 1908). na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. L. isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). J.

Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. Smilevo. V 1903). Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. Bitolsko kovodeweto. Sandanski i dr. V 1903) vo s. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. so nadle`nost na vrhoven inspektor. po predavstvo od vrhovistite. balkanskite dr`avi (Bugarija. 856 . Dame Gruev. go zabrzala po~etokot na vostanieto. najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. kako i borbenata obuka. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. sozdala funkcionalni mesni organi i tela.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. vode~ki li~nosti. neprikosnoveniot voda~ na MRO. vo otsustvo na Del~ev. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. \or~e Petrov. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). upotrebata. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir). Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. Smrtta na Del~ev. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie.

P.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. kongres na stomatolozite od Jugoslavija. 2003. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. 2001. Van~o Georgiev.: †Tribunne de Geneve#. ^etata na Jane Sandanski LIT. 73-74. Dr. †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. 1. Sto godini VMRO. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija. 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. Hr. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija.. 1983. [urkov (urednik). Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. 562–571. 10 XI 1919. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Poparsov. Skopje.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Skopje. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896). M. I. Ka857 . Za makedonska narodno-revolucionerna republika. Ivan Katarxiev. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata. koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija. Toa go potvrduva i P. 2. Lausanne. LIT. Zb.. †L’ Independence Macedonienne#. MANU. 507–508. M. a od 2003 g. pod redakcija na V. 1994. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija.Nie ne sme ni vistinski Srbi. R. zlatna kniga. Zb. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. Poparsov. LIT. no izgorel zaedno so pe~atnicata. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. vo Skopje pri St. Sl. f. S. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Ml. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Minoski. 367–370. Ivanovski. grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. 1919). 469–483. ^arak~iev i dr. za mo}en.. Sto godini od formiraweto na VMRO. LIT. N. II. 1985. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. Skopje. N. . Skopje.-K. Go ureduvale T. Skopje. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. 1993. D-r Bla`e Ristovski. Dru`bata se rastura. sto godini revolucionerna tradicija. edinstven. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija. A. Mir~ev. R. R. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. Bl. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto.. revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. Min. LIT. selani i nacionalno potisnati narodi. [vajcarija.. Naumov. Izleguval sekoja sreda i sabota.: D-r Boro Mokrov. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. M. E. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. ni ~isti Bugari. N. D. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. Stoletija na makedonskata svest. 1980. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina. Prilozi na MANU. Objaveni se vkupno 5 broja. Skopje.: Mihajlo Minoski. Skopje. Min. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva. Skopje. istiot. 1983. 1993.: D-r Bla`e Ristovski. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi.) kon krajot na 1890 g. Gruev. Skopje. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. M. Skopje. Bl. 1995. †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. nitu pak slovenoglasni Elini. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS).: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Komitov (odgovoren urednik) i J. 1993. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. Skopje. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. Popkocev. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. 6‡25. Dejkov i dr. nie sme samostojna makedonska nacija. za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod.

so dirigentite T. . Od 1969 g. Panica i S. Izleguval sekoj ~etvrtok. LIT. 1935. odnosno vo Sarboro i Kingston. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. 3. 17. kako Jugoslavija taka i Grcija. no so antinacionalna sodr`ina. I. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti. Z. Prvin go ureduval Boris Zografov. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. 858 Dimitrov i dr. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. Haxikimov. S.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD.: D-r Boro Mokrov. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. 74. Dr`aven simfoniski orkestar. SofiÔ. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. bilten & organ na Odborot za maked. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto. Zografov. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. na bugarski i angliski. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. Skopje. odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski. 1995. Skalovski i T. Od 1971 do 2008 g. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. T. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#. S. Panica i K. 21. Kon krajot na 1922 g. SAD. Sl. Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. akademii i sli~ni manifestacii. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). Ml.-K. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. Ivanov. 1993. Vasilev. kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. potoa L. Pravitelstvoto na BZNS. SAD. G.-K. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. M. F. Ciklev. 5. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. 1 juni 1932 – II. organiziran od Bl. Hr. †Makedonski vesti#. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. 142-143. Il. Aleksandrov: S. Prokopiev. Orkestar na Operata na MNT). Neoficijalen organ na VMRO(Ob). zabele{ki i dopolnuvawa. K. Indijana. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje. LIT. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. zabranet. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto. Skalovski e odr`an na 15. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS.# Od 1997 g. 100 godini VMRO. Ciklev i M. Nikolov.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada.: Vasil At. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ. Mi{ev. I. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). SofiÔ. Mi{ev. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Skopje. kone~no vo 1960 g. 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. II 1927 ‡ 1. Skopje. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. 1980. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. XII 1945 g. Indijana. N. LIT. a potoa na mihajlovistite. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. P. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. a vojvodite S. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Skopje. Smatrakalev i V. 10. 1993. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini.: Tatjana Grkovska. 9. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. a po direktiva na toga{niot Agit-prop. G. LIT. Ivanov [Kowarov]. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. Veselinov. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. Zlatna kniga. K. Bl. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). R. Sl. Tod. T. XI 1983 i Fort Vejn. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni. 1991. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. M. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. N.

Samopojavenite asocojacii. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija.. 1999. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik. Bl. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. A.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija. Svetomir [kari}. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. So ~l. A. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta. Bla`e Ristovski. 23.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. i se homogenizira od 70-tite. Makedonskata liga. Na 23 juni 1880 g. a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Preku ruskiot diplomat M. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. romejski i srpski.: Slavko Dimevski. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. 58–71. Ligata. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. Kon krajot na 1879 g. Skopje. LIT. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. 859 . Istorija na makedonskata nacija. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija. Skopje. R. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880). ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi. Hitrovo. imaj}i go predvid ~l. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav). organizirana po ugled na Irskata liga. Mihajlo Apostolski. Hitrovo. po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. a so ~l. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. 1985. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii.). M.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v. Vlado Popovski. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#. po ugled na belgiskiot ustav. pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija.

). III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. Prv glaven urednik bil Todor Taleski. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. Kako koreograf. kako Stru{kite ve~eri na poezijata. Guno). Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad. Negotino. LIT. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. R. 7. Zagreb i vo Split. Makedonski Brod 860 . Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. Ohridskoto leto. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te. literatura i kultura. folklor. MAKEDONSKI (BLA@EV). muzei. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. nacionalni biblioteki. bile primeni i grupa talentirani pioneri. od dvete stra- Sp. bil negoviot prv direktor (1950). a M. I. Ko~ani. Ml. Poradi golemiot interes. Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina.. pokraj drugite ~lenovi. balet). III 1931 – II. Veles. †Lebedovo ezero# (P. Bl. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. Probi{tip. Gevgelija i Radovi{. \. I. †Bolero# (M. etnografija itn. ^ajkovski). 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. ^ajkovski). Sofija. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot. †Ohridska legenda# (S. Strumica. †Tamara# (M. F. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. Em. odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. [tip. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). Bl. filharmonija. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). 1. Asafjev). 2006. S. \or|i (Skopje. M. IX 1998) ‡ baletski igra~. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. tancuva~ki temperament. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. †Fran~eska de Rimini# (P. Skopje. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). (2002 g. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje. istoriski izvori i sl. Ravel). Mi~. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. R. Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. pedagog i koreograf. pedagog. koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. Balakirjev). Igra~ so ubava figura. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. Stanal prv igra~. X. †Makedonski arhivist#. Bitola.). teatri (drama. †Bah~isarajska fontana# (B. 1919 ‡ Skopje. 5. Hristi}) i dr. I. opera. arhivi. pedagog i koreograf. 1. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. galerii. pod naziv †Makedonski biser#. natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. SAD. so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. Objaveni se vkupno 19 broja. {ef.M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija.

74.# Po br. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. St. kako i od nekoi stranski zemji. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM.. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. 1983. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. od porane{nite prostori na Jugoslavija. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. M. koja zafa}a povr{ina od 88. Skopje. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta. R.#. I 1935 – II. kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. LIT. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). Postoelo dobrotvorno Make- 861 . 74 vesnikot e zabranet. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. e stara naselba. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod..897 ha. M. Bl. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. Argentina. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina).: D-r Boro Mokrov. Toj e centar na op{tina. B. D. prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev. 53 kako spisanie. Argentina# e definirana celta: †. 16. 1. literatura i op{testvenost. nos Aires (Argentina). B. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). pa e obnoven duri vo 1947 g. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. II. St.Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. V. Nie {to `iveeme vo tu|ina. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. Treska. Vo M. Redaktor-izdava~ Angel Dinev. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci.141 `. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. I. D-r Bla`e Ristovski. a vo 1917 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r. 1990. D-r Vlado Kartov. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Bl. B. Skopje. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. a ima 51 naseleno mesto so 7. H 1936) – nedelno spisanie za istorija. Vo 1915 polkot imal 12. 401–458.5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v.6% od naselenieto se Makedonci. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m.. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. Mihail Smatrakalev. 340–342. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires. neoficijalen organ na VMRO(Ob). na makedonski i na angliski jazik. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941).155. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija. 16. III. R. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini. Skopje. a od 1996 g. avg. Vo ~l. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i.. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. 24. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. Al.661 vojnici i oficeri. Vo s. nauka i literatura. Skopje. Angel Dinev – `ivot i delo. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. Treska. Zafa}a povr{ina od 170 ha. Za grad e proglasen vo 2004 g. 1935 – IV.. ‡ J. so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija. Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. jan. 1983. Komandata se nao|ala vo s. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo. do br. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. ima gimnazija i zdravstven dom. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – . Avtori na trudovite se stru~waci od RM. 1980. 1994. Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. 92–102. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. SofiÔ.: DimitÍr Min~ev. 99. Vo gradot nema nacionalni malcinstva. a potoa kako nedelen vesnik za istorija. Vlahov od Moskva. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. I. Kne`evo. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. 513–519. LIT. Polkot se sostoel od dva bataljona. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. na bugarski jazik. Bla`e Ristovski.

Leskovac. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). XI 2002). V 1994). Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. MKD †Megdan# – Kamnik (2003). Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). XI 1999). Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) .: Ognen Bojad`iski. Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. 2007. MKD †Biljana“ – Zadar (1999). 2004. Min. Na krajot na 2004 g. na makedonski i na hrvatski jazik. MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). bil fomiran Nacionalen sovet. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet. Min. VI 1995). izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb). Pan~evo i Novi Sad. Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. vrski. †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). XII 2002). MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. M. MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. IV 1992). Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. Skopje. Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. M. pravnik. Kraguevac. MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. LIT. MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. Hronolo{ki aspekti. so sedi{te vo Qubqana (X 1994). Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. neguvawe na nacionalnite tradicii. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. so sedi{te vo Smederevo (5.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). Vo 20-tite g. IV 1995).: Mihajlo Minoski. Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992). VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. zb. II 2003). afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. so sedi{te vo Leskovac (28. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). LIT. MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941). Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. Makedonci u Hrvatskoj. MKD †Vardarka# – Maribor (1998). Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). MKD †Pela# – Qubqana (24. so sedi{te vo Ni{ (20. MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993). na XX v. Min. Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991). Vo Zrewanin (5. II 1992). etni~ko organizirawe na iselenicite. Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). Zagreb. Vo Po`arevac (5. X 2005). Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). ski biser“ – Zagreb (2005). XII 2003).

Kirjazovski. Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna. za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. sp. LIT. Vo dekemvri 1960 g. Vo periodot 1945–1970. kapacitetite na `eleznicata stagniraa. Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. XII 1918)... Vo 1873 g. informiraweto i kulturata. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. obrazovanieto. II 2005). Quben Lape. Vo 1962 g. pismoto. Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. vo prv red od Rusi. Iako vo periodot po 1965 g. koga dostigna obem od 9.: Gojko Ilievski. XII). Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4. St. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919)... 1970. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. Vo 1961 g. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. Po osamostojuvaweto na zemjata. eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#.9 milioni toni. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. pa duri i se namaluvaa. so sedi{te vo Vrawe (17. LIT. Skopje. Kako posledica na toa. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija. Vo Friburg (26. pod pritisok na KPG. Kiselinovski. Skopje 1989. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 . Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. organizacijata ja prekinala svojata aktivnost.: Mihajlo Minoski. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). poradi maliot obem na investiciite. Min. kon krajot na dekemvri. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana.6 milioni vo 1989 g. †Glasnik# na INI. a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite. Po`arevac. M. Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#. Kis. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#. 1. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. {to rabotea so zagubi.2 milioni toni vo tekot na 1965 g. Makedonsko dru{tvo †Vardar#. 2006. LIT. †Istorija#. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora. Min. 2. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. 1987. nasproti 4. Vo poslednite godini na XIX v. So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. 1987. S. M. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. Skopje. makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987). Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26.: R. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev.

Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. Otvoral kujni za siroma{ni deca. objaven na 1. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. a od 1954 g. pe~aten na makedonski so latinica. VIII 1977 g. ven vo april 1995 g. Objaveni se vkupno 4 broja.: Republi~ki zavod za statistika. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. F. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. Najnoviot broj e od god. 84.. 1. Cv. 1986. ‡ J. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. Ml. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t. 1990. 2001. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot. organiziral izlo`bi i drugo. MANU. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. kako i revii i biografii za morfologijata. IZV. fiziologijata. biohemijata. Skopje. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. Prviot broj.. nalni trudovi. Uzunov. B. S.: M-r Nade`da Cvetkovska. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. na makedonski jazik. Izdavani se po desetina broevi godi{no. D. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. od istorijata na makedonskiot jazik. N. Prviot broj e objaM. kako i na sektorite informatika. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. SAD. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Skopje. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g. Skopje.-K. T. LVII. od sovremeniot jazik.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. 319–323. N. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. Sl. op{testven standard i novi linii. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. LIT. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. N. apstrakti. vle~a.

D. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. Po ednogodi{ni podgotovki. vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi. LIT.Skopje. Pulevski (1875&1892). organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#. P. nastanata vo polovinata na IX v. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija. Bl. pe~albari.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16. emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). I. Dedov. Krste P. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . 110–130. ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893). so dve globalni etapi.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. 200–223. istiot. M. I. zaedno so nekoi politi~ki emigranti. Makedonski letopis.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). Todorovi}. ski standarden jazik. D. Skopje. Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Makedonski. Ma~ukovski.Balkanski glasnik‘. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#. 1892). Zografski. edna grupa makedonski intelektualci (St. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). V 1902). Misirkov (1874–1926).1966. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#.. Kon krajot na septemvri 1902 g. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. . Prli~ev i posebno na \. M. T. za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. Skopje. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst.-Peterburg i zaedno so Misirkov. [apkarev. VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata. zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. 1978. 1905). Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v.: D-r Bla`e Ristovsi. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. N. R. i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. a B. R. G. i P. prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. 19. a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. I 1925 ‡ Skopje.). Iako ne dobija odgovor. VI 1984) ‡ 865 . zanaet~ii i trgovci (L. 4.Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. M. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v.). Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. a organizatorite i redaktorite izgoneti. Miladinov. bez razlika na ubeduvawata. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. Petrov/i}/ i dr. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. a na 12 noemvri 1902 g. K. 237–279. Mu{evi} i dr. †Vardar# (Odesa. koja po XII v. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. istiot. L. organizatorite od 7 juli 1902 g. J. Osmakov. So toa. 1993. so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. Spored osnova~ite. MAKEDONSKI. V. Kiril (Bitola. koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. 1903) i vo sp. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. K. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija. Mi{ajkov. Dedov i Mi{ajkov odat vo S. 1902). M. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A.

kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). M. 1959). Na podra~jeto na orkestarskata muzika. a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. [vajcarija. Naporedno so komponiraweto. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. Organ na Klubot e v. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva. Me|unaroden seminar za makedonski jazik. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. 1994. Odak). †Sovremenost#. Σταυροπουλος. po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). R. Dr. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. Toj e formiran vo 1994 g. Vo proletta na 1900 g. 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. Ο Μακεδονικος αγωνας. CK objavil Apel (12. B. 1987. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. kako i pette simfonii. preku Konzulatot vo Solun. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). †Avtonomna Makedonija#. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. Jov. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. Α. da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. I 1899) do evropskata javnost. ne se odr`al. Zapadna Avstralija. Skopje. literatura i kultura. LIT. Α. Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. LIT. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. [vajcarija (12.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. M. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. posebno so muzikoterapijata. Ναουμ Σπανος. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. Μαζα− ρακης−Αινιαν. Avstralija. [kerjanc). Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. N. i donel odluki organot na sojuzot v. Σουλιετης−Νικολαιδης. Απομνημονευματα − Π. Thessaloniki. kako i na EE oprema. 501-542 i 619-639. †Glasnik# na INI. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. 1969. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. Min. literatura i kultura. 1993. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Αργυροπουλος. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. Kliment Ohridski“. V. predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Ζαννας.-K. R. Ort. Kongresot zaka`an za 3. : Ivan Katarxiev. Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). sopstvenik na v. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. D. Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. M. Univerzite- 866 . pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. Bl. postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. Θε− σσαλονικη. M. 8. kompozitor. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. Kanada. Skopje. Sl. LIT. XXXI. Min.: Bla`e Ristovski. zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). 1. 4 i 5. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. LIT. so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik. a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. Κ. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva. a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot. †Embros#.: Douglas Dakin. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. Β.: Mihajlo Minoski. 1984. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. III 1899 g. 7‡9. Brkanovi}. so sedi{te vo Pert.

^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. Sosnovjec. Brno. G. Praga. Orientalniot univerzitet vo Neapol. Petar Trajkov. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). Anton Popov. Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale.. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. Georgi Xibrilov. Angel Dinev. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. Mihail Smatrakalev i Anton Popov. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb. \or|i Abaxiev. H 1936 god. Tirana i Istanbul). Kosta Veselinov. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. vo Redakcijata na sofiskiot v. Iv. Rizov. I pokraj golemite zamisli i obidi. umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Penkov. Prvin. 867 . a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik.. Qap~ev. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. Krakov. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“. Kar. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I.-Peterburg. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. M. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Zarov i D Grigorov). Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo.. V. P. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Pariz. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo . Po brojot od 16. SR Germanija. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. Budimpe{ta. IX 1936 god. Neapol.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. na 5 avgust 1936 god. Jordan D. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Dinev „Makedonskite Sloveni“. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. Krajova. Kiril Nikolov. Najd. Georgi Despotov. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot. Kereziev. Bl. Stojan Qondev. po inicijativa na Mitko Zafirovski. a na 8. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). Tenev. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. Iv. Stefanov. Petar Nestorov. po dolgi podgotovki. Kereziev. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. otpe~aten vo april–maj 1938 god. INALKO vo Pariz. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva.

Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. vrz os- Bele{ki na M.. Girxikov i drugi. me|utoa. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi. Dimo Haxidimov. izleale i bronzov medaljon. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. Dame. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. zborovi i sliki“. Ivan Kereziev. Site ~lenovi na MLK. osven V. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. Anton Popov. K. Goce. Smatrakalev.. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov.S. ekskurzii. Boris Stoicov.“. Mihail Smatrakalev. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite.S. Stefan Nanov. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite.. Pokraj sobranite karti. rekol. Stefan Avramov. ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) . Nie sme Makedonci. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina. Tu{e Deliivanov. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. e podgotven Statutot na MLK. 1940 avgust. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. Javorov. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. P. \or|i Abaxiev. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. Pavel [atev. Zadol`eniot Vapcarov. organizira literaturni ~itawa. izdava knigi. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. Bo`in Prodanov. Todor Janev. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe. vesnici. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. SofiÔ. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. utra. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. obi~aite. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski. Todor Pavlov. Angel Dinev. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. korekturniot primerok go za~uval M. ve~erinki. A. spisanija. Anton Velikov. ovojpat treba da go vpregneme. osobeno za beletristite. Abaxiev.. Georgi Bakalov. Vo 1939 god. „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas. Mih. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. Dimitar Mitrev. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. bitkite. pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. Asen [urdov (Vedrov). I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza.R. Potoa. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. Ivan Harizanov. Kliment Ohridski“ vo Skopje. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. Vasil Ivanovski i dr. razglednici od Makedonija i drugi materijali. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. ako vo nas ima kapka makedonska krv. Popov i M. Nedelkovski. almanasi i drugo“.. zbornici. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. Kiril Nikolov. Vapcarov. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam. Markovski i K. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. nosiite.

kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. Nedelkovski (1941). Dimitar Mitrev. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Izbor i predgovor Gane Todorovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. Dokumenti. Skopje 1995. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . „Mir“. Markovski i N. spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. kako nacionalna medicinska revija. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. Skopje. 1977. 2005. Beseda za deloto na Vapcarov. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba. 1979. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . prevod. V. Tvorbi. prokudenite. 1994. Skopje. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. Elena. Markovki. se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. Skopje. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite. Nedelkovski. Podgotvil Vasil Tocinovski. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. 1954. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. Bla`e Ristovski. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. Sofija. Racin (1943). podignata kulturno i ekonomski. Odbrani tvorbi. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK. Izbor. Anton Popov. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v.Bura nad Rodinata‘ do . 1938–1941. istiot. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. Vapcarov. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava. Makedonskiot literaturen kru`ok. Vapcarov. istiot. Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. @arov. a si ostana so svojata boja makedonska. Racin i V. 1982. K. za zbirkata na N. Za toa svedo~i i pismoto na K. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. Skopje. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD. istiot. a najaktivnite N. Vo Sofija stignuvaat i K. Makedonskiot literaturen kru`ok. Kru`okot zgasnuva. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. Skopje. I taka. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. Koneski. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina. go podzema najdragiot nejzin glas. Markovski za d-r S. a V. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. I. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. 593–639. pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Skopje. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. @arov buntar i burevesnik. 1993. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. Istorija na makedonskata nacija. Skopje. {to vo toa vreme rabotel vo gr. V 1940 god. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Vapcarov. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. V. Vapcarov. Vapcarov i A. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. 1990.Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Nedelkovski i N. endemiti vo florata na RM. istiot. Makedonskiot literaturen kru`ok. LIT. Nikola J.^udna e Makedonija‘“. Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. R.. poemi i sonetni venci na V. daleku od tatkovinata. Esei i statii. Knigava ne e objavena. za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. mu go napi{al na sinot na K. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Racin. Makedonecot Vapcarov. 246–258. M. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. 1999. Tvorbi. Skopje. K. no taa ne se dade na nikogo. Popov e za~uvan. Otkako grupno ja posetile majka mu E. Skopje. i sega. Mihail Smatrakalev. Skopje.. Pa i nie. 1985. Sovremenost. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. Priredil Gane Todorovski. Skopje. Vapcarov. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. Vasil Tocinovski. 1994. Nedelkovski. Markovski i dvete stihozbirki na K. Bl. Anton Popov.

t. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. na Kongresot vo Ruse. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe.000–2. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941). Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. S. D. Organi na dru{tvoto bile: v. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front. †Rodina# (1926–1934). N. brojot narasnal na 15. M. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija. organizacijata prestana da postoi. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot. LIT. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948). Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. LIT. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. LIT. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. kako dvobroj. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. Skopje. Belgrad i Skopje. Skopje. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo.: D-r Nade`da Cvetkovska. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid.: Ivan Katarxiev. so u~estvo na studenti. †Ustrem# (1923–1926) i sp.: †Glasnik na INI#. g. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. Min. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata.000 ~lenovi. 1971. Vo 1930 g. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. odr`ana na Ilinden (2. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. Man~ev. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. Mih. za demokratija i nacionalna ramnopravnost. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. a spored postavenite celi. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. Cv. 31. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. pretstavuvalo Naroden front.-B. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. VIII 1952). Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot. Skopje. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. usvoile Politi~ka deklaracija. Po 19 maj 1934 g. obvinuvani za predavstvo.e. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. 1996. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1.: Nade`da Cvetkovska. M. Vo 1924 g. Vo 1967 g. 1. br. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. po svojata su{tina.. 15. Skopje. Vo april 1931 g. Na IV konferencija vo Melburn. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) . Skopje 2006. Se pe~ati kvartalno. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. 1994. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Cv. pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. MANAPO. Vo oktomvri 1923 g. N. LIT. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. LIT.000. 1990. Geri. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. MMS bil rasformiran.

Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija. Tod. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). Sidnej. a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. 1. Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. Prv pretsedatel bil prof. Uprava od sedum ~lena. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. pretsedatel na Republikata. BIBL. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v. osloboditelnite borbi vo Makedonija. d-r Vasil Tupurkovski. IZV. Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. Gr. go odr`al I kongres. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija.: Sto®n Germanov. 1995. Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). Noviot MNI go izdaval sp. noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). 1995. Skopje. 1994. 34-35. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. Teatarot vo Makedonija.000 gleda~i na dramskite. 1992‡ ). V 1954). geografijata. D. stopanskiot `ivot. Wukastl. Skopje. ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. VIII 1945). MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). XII 1923 – 1944. Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. 1994. a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. Bilengl (site vo 871 . 1944–1949. d-r Bla`e Ristovski. †Makedonski pregled#. Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). Osnovana od nau~nici. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). trojca potpretsedateli. 1998. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. †Makedonski pregled#. IX 2004). umetnici. Sofi®. S. op{testvenici i dr. etnografijata. potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. od 1994 g. 2. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. †Makedonski pregled#. Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii. Stojan Andov. 70 godini Makedonski nau~en institut. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. Sofi®. T.: Du{an Stanimirovi}. publicisti. Q. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja. Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). i LIT. pod pretsedatelstvo na V. Zapadna Avstralija. pretsedatel na Sobranieto na RM. Port Kembl. br. 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. V 1947). Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). VI 1953). Risto Stefanovski. Makedonski naroden teatar. Pirinskiot del na Makedonija (1947). IV 1945). Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto.. Forbs. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. LIT. Skopje.: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}. a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Po Vtorata svetska vojna vo t.n.. S.800. operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. Dambibl. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva). K. Z. br. Ml. kako i izdavaweto na sp. I 1949). so sedi{te vo Pariz. Kreps Krik. pisateli. a vo oktomvri 1994 g. Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). 21. Vo 1939 g. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. Vo 1990 g. †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. †Makedonska misÍl#. Letopis 1945–1995. AleksandÍr Grebenarov. Ivan Georgov. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija.

Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). Wujork i dr. Min. predvodeni od Georgi Pirinski. Skopje. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. Katumba. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija.: I. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). III 1947). M. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. Katarxiev. a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Melison. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. Na Kongresot do{lo do polarizacija. vo koj vlegle Smile Vojdanov.1994. Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. od pridobienite makedonski iselenici. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). Sent Luis i dr. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod. Dejton. Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. Vo ^ikago. vo Milvoki (1930). koe ostanalo izolirano. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. [eperton. koi brgu se raspadnale. pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. Tagura (vo Viktorija). Vo 1903 g. prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). Makedonskite organizacii od ^ikago. Boston. IV). Ri~mond. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#. Klivlend. IV 1931). Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels). so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. Georgi Pirinski i dr. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM). gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Bil formiran Inicijativen komitet (1929). Indijanopolis. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) . organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. LIT. po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev. a od 1984 g. na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada. Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. Hemond. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. vo Melburn. vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija.

Min. a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. VIII). vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Vo juni 1943 g. †Glasnik na INI#. LIT. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. Min. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. 1987. Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929). St. V.: Istorija na Makedonskiot narod. M. Skopje. 1971. Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. SofiÔ. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe. po edna vo Toronto i vo Ki~iner. od 1984 NOFM) vo Evropa. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. voena formacija na SNOF. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi. na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. bil formiran vo Kore{ta na 1. Polska. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988). M. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. ^ehoslova~ka. 1. koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). †Edinstvo#. Ki~ener (Ontario). MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). vo Ki~iner i dr. Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. Glasnik na INI. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. Kis. koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. Skopje. Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). Port Kolbern (Ontario). po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. 1982. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. 2003. 1971. Skopje. IX 1943 g. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada.. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. Kostadin GÍrdev. vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. 1. Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada. Skopje. 1991. Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ).: Mihajlo Minoski. Glasnik na INI. (DOM / DOOM. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). 1. Xanstaun (1928). Skopje. pod ime: Oslo873 . Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. Atanas Bliznakov. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. pod kontrola na KPG. a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. LIT. dvi`ewe (od 1972). Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija.

po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. br. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Zapovest Vk. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. Do 1776 g. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. M. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. PTT do`ivea sestran razvoj. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. Skopje. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). Zb. V. †Iseleni{tvoto od Makedonija#. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. LIT. avtomatizacija na {alterskoto rabotewe. VII 1993). Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. @efarovi~. Francija Kanada i SAD. Ivan Katarxiev. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska. 6132.. St. St. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). 1946. Po osamostojuvaweto na RM. zemen od Stematografijata na H.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska). PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti. Nikola Popovski. za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Min. od 1973 DOOM). V 1759 ‡ 28. Skopje. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM. a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). pod komanda na generalot Ivan Horvat. crvena kapa). donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. Vo 1773 g. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . Sobranieto na SRM vo 1989 g. Gevgelija. M. Min. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri. Vo SRM. Skopje. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971). Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. maj 1913 g.: AVII. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet. Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa. raspolagal so svoj pe~at. A. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. Makedonskiot polk vo Ukraina. polkot imal grb so amblem na lav. LIT. koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. Polkot bil sostaven od okolu 4. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. Skopje. i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. 1989. koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. Boenos AŸres. 1985. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija.. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. Operacijski dnevnici. dve vkrsteni kopja. [vedska. Neka faktite govorÔt. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. vo Kanada i vo SAD. popis 2.: Risto Kirjazovski. a komandniot sostav bil od grani~nite edinici.000 lu|e. V‡1. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. 2004. na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. Germanija. V. Argentina.: Aleksandar Matkovski. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. 1994. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. Taka. osobeno vo periodot 1976–1985 g. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. Belgija. IZV. LIT. Negotino i vo Pri{tina. pro{arani so crni gajtani. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii.: Mihajlo Minoski. K-1. Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). Od po~etokot na 1997 g. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji).

Stoletija na makedonskata svest. LIT. da gi zaboravite minatite raspravii. Slovenija i Trakija. Albanija. Gligor N. 252–270. 24. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal. M. pome|u Srbite. 1980. formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski. 13). @eleznica. publicist. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. Male{evsko. Crna Gora.: D-r Boro Mokrov. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. T. Ml. Bl. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1985. Ejsk) vo 1923 g. Bosna i Hercegovina. ^upovski se vra}a vo Petrograd. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot. 486–530. 1.# LIT. Skopje. organ na VMORO. 204‡206. V 1905 ‡ 24.). JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. dramski avtor. Bugarija. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. so zaedni~ki parlament. 25. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. nastradani pove}e od koj i da e drug. raska`uva~. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. Slave (s. D. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. Urednik bil Nikola Naumov. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. II. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. †Prilozi#. izdava~ na vesnici i spisanija. Min. Objaveni se vkupno 69 broja. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi. Hrvatska. Done Pe{kovski. Skopje. istaknat i mo{875 . Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. Srbija. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj. Skopje.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. IZV. 1970. 1978. razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. 1993. ve povikuvame site vas. Grcija. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. P. Slave Makedonski MAKEDONSKI. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet. Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. d-r Gavril Konstantinovi~.MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. nie Makedoncite. 2001.: Bla`e Ristovski. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. 76. Skopje. Minoski. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#. istiot.S. Ugrinovski i dr. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro.). da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. R. Skopje. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. M. LIT.: Hristo Andonov-Poljanski. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija. balkanski narodi. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na . go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika.

34–365. M. Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). 75-84. e proglasen od narodot za car. Beograd. Draguvitite `iveele zapadno od Solun. 2002. Pulevski i Krste P. Javno se deklariral kako Makedonec. \or|ija M. Donski †Orisija# (1997). 7–22. sin na zetskiot vladetel Mihail. †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. N. vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. Sofi|. Konstantin Jire~ek.: V. I. 2005.: †Zdravo. 341–385. 2002. vnukot na car Samoil. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. To{o Neveselov. ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. kako i drugi publikacii. Vo ovoj kontekst. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. Petar Deljan. R. Beograd. zbornik (1995). Beograd. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. f. 1–2–3. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ. †Glasnik SUD“. I. E. Andrija{ i Mitra{. turizmot. se zabele`ani (kn. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor. esei (1964). kn. B. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. se nao|a vo Mihalovce.. P. Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija. 1925. 1959. Bo`idar ProkiÊ. Mrwav~eviÊi. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. istata. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. Kako pretendent se javuva i Alusijan. Stra{o Hristov (crna metalurgija). najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. Bari{iÊ. 2002. †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#. Skopje. II. 1883. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. G. IZV. Angel [umanski (agroindustriski kompleks). 1981. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). zb. †Balkanistic Forum#.-J. so isklu~ok na Draguvitite. Gligor Ge~evski-Iv~e. 1983.. sinot na Jovan Vladislav. Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. IX. †Makedonski pregled#. [lÝomber`e. 11–26. Beograd. \. †Da go fotokopirame `ivotot#. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. Rozen. Stjepan Antoljak. Bratislava. kako voda~ na vostanie (1040/41). Zbornik Konstantina Jire~eka. drugari!#. 1998. 588-589. Bo`idar ProkiÊ. Aron. –. prva. Rade Mihaq~iÊ. kraq Vuka{in i Dubrov~ani. †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. MANU.. na IX v. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. IX 1371).: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. B. F. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). †Makedonski kni`ovnik#. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. 1908. 1994. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija. Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. Beograd. 7–8. potomok preku Samuilovata }erka Kosara. Skopje. ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. BIBL. modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. †Balcanoslavica’#. Vo periodot VII – vtora pol. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). B. †Makedonska golgota# (1969). 1878. †Pole na ma`i#. Biljana Ristovska-Josifovska. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. 223–224. 1910. T. Dimitrij Solunski#. pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. Stojan \or~evski. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. Beograd. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. Po negovata smrt (1014). Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. †Glas SKAN“. i Strimonci. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. Jadran Ferluga. Kiril Biserkoski. Lazar MirkoviÊ. Sofisko. V. Tradition and Historiography. LXXXIV. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. Samuilova dr`ava. I. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Mesta. 1953. Istorija srpskog naroda. Obim i karakter. dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin. 165–182. zb. Petr. Goga Petkovski. 194–199. Slika 2. LIT. Marica (26. Poznati se od †^udata na sv. Beograd. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). komunalnite dejnosti. Risto Frangov. Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. P. †Kusi raskazi# (1961). Ki~evo i Veles. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). a go zazele pogolemiot del od Halkidik. Le soulivment des Comitopoules.: T. 213224. I. Prilep. poezija (1955). Ivani{. Mitko Temenugov-@elezni.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. †Starinar#. po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo.: †Deloto na Krste Misirkov“. Du{ko Boceski. Struma. †Taso Makedonecot# (1995). Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan. †Glas#. LXXVI. 1926. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. Vo periodot od 674–678 g. PirivatriÊ. Podocna sinot na Gavril Radomir. †Makedonska biblija# (1994). Rihios do Orfanskiot Zaliv. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. Grobot na Presijan. \or|i 876 . 1997. SreÊkoviÊ. Vangelija Despodova. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Vistinata za vostanieto na komitopulite. 1943. SofiÔ. 29–1. Blagoevgrad. †Slavica Slovaca“. †Razbudi se za presuda# (1969). 604-610. na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. kako i na ruski jazik. III (1924–1925). kako i tekstot od Al. Putni~ke sli- ke. S. Postanak jedne slovenske carevine. †Progonuvawe so Tatra# i dr. Zlatarski. †Makedonec# vo Blagoevgrad. Srpski car Uro{. i LIT. †Da bideme i utre# (1969). Slova~ka?. R. Srednovekovna Makedonija. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). roman (1967). Beograd. 16–23. po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. Prilep. Bla`e Ristovski. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. Go izdaval v. 30–31. Beograd. Car SamuilÍ i VasiliŸ II. @ivkoviÊ. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. 999/1000). koi `iveele po tekot na r. bankarstvoto itn. koi `iveele po tekot na r. Beograd. 1966. Spisanieto izleguva od 1977 g. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). SanktpeterburgÍ. Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). 1. I. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M.

Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Mile Stefanovski. Bl. [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. pod redakcija na D. za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Skopje. Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). M. spored nivniot teokratski sistem. Nikola Matlievski-Pa{ata. balk. Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). †Keramika Nova#. 1990. Po osamostojuvaweto. pravosl. Dragi Arsov. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). Zlatan Mitev. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). Konstantin (Dinka) Avram~ev.: Stopanska komora na Makedonija. Nikola Para}eev. Min~o Jordanov. Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje). Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). Stojan ]osev. Isak [ehu i dr. III. R. Mihajlo Zisi}. IZV. Risto [apkar. Kosta Argiroski. Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). Kiro Samarxioski. postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). 353–373. Kiro Kramarski. Angel Zarezankov (ko`arska industrija). LIT. Dragan Zaharievski. Mexit Sapa (†Debarski bawi#). Gligor Bi{ev. 2001. Stefan \or|ievski. Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. s. 1980. Ivan Ivanov. Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). 4. Trebo{). \ore ^artov. Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica). Dragan Tanevski. Stojan Zdravev. Taip Tairi (†Eurogranit#). i so gr~. Teodos Paunov. Nikola Stefkov. Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). 325–328. Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). pismo. Jovo Panajotovi}. Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Aleksandar Simevski. †Eurolizing#. Petkov. Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Qubisav Ivanovski-Yingo. Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). LIT. Jon~e Koteski. RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. – T. bra}a Stojkovski (†Bujoto#). Izleguva periodi~no. Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). Trajko Davitkovski. Nikola Min~ev (metali).000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod. Andon Makraduli. Bla`e Ristovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. Gavrilo Gavrilski. Sotir Naumov (paten soobra}aj). Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). Jorgo ]uka. Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Bla`o Ristomanov. Velimir Ginovski. Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje). MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). Qube Stavreski. Vo RM postojat okolu 50. XII 1931 – 1. †Negorski bawi#). narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. @ivko Radevski. Andrej Damjanov. Boris Gi~ev. F. Asen Xikov. no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. Petar Gan~evski (finansiski sektor). Xoxa Bojaxievski. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje). Tome [imov. 1.: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#. I. VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Bla`o Pangovski (trgovija). †Goldtekst# – Kru{evo). Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje). Tome Mitkoski. Mile Stefanovski. \or|i Jan~evski. Mirko Pecov. S. Risto Gu{kov. a osobeno po osloboduvaweto na 877 . Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). Simon Naumoski. stanuvaat imperativ na vremeto. Me|u stopanstvenicite. †Eurolend#. Mile Cvetkovski. Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. Voislav Ristovski. Vasil Haxikimov.: D-r Boro Mokrov. Gligorie Gogovski. Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). Milan Hrovat. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. no i po osamostojuvaweto na zemjata. Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). na bugarski jazik. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767). 1998. Krume Jovanovski. Aleksandar Manevski. Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). kako neoficijalen organ na VMRO(Ob). Venko [apkar. Borivoe Xrtev. dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje). Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje). od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. vo koe se predavalo na gr~. Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). Vangel Gaga~ev. j. Nikola Ga{oski. Qubomir Popovski. Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). Skopje. Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Skopje. Stra{o Nelkovski. Zapren od bugarskite vlasti. †Eurolink#. Jani Bojaxievski (konditorska industrija). Mile Jovanovski. Velija Ramkovski. Van~o ^ifliganec. Nako Nikolovski. Taki Maja. Van~o Ristov. Milorad Stefanovski. Soobra}ajot vo Makedonija. gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. Aleksandar Bogoev. Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). Todor Mirovski. Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). Skopje.

inovacii. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. lingv. Sk.t.-T. lit. so . OLLN. 1. j. Prilozi MANU.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija..t. svest. Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. Me|utoa. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. Sk. Ristovski. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. Hr. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje. so gr~ko pismo od XIX v.88%. pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi. 2003. Vo 30-tite godini od XIX v. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. Makedonci. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. 15. a vo mart 1998 g. Tradicija i inovacii vo maked. pa s. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata.. Koneski. pod pritisok na fanariotskite vladici. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. 1–20). kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Balk. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost. narodi (Vlasi. 26-30. Maked. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. 1852) S. P. Sk. Spored tehni~kite performansi. B. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. j. MANU. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). LIT. 132.. toj ja budel i nivnata nacion. Ilievski. crkovnoslov. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. (1870‡80). P. studii. pismo pou~ni slova. Prilozi.. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#. P. Se pojavuva vo 1954 g. pismo. Osnova~. 27-40. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. Soznajbi. Vo januari 2000 g. integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija.81%. a vo sredinata na XIX v. 15-29. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. 1982. molitvi i dr. a od 2000 g. Osnovano e kako polugodi{no spisanie. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. 322. 28. IZV. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. prevod na prestolnoto ~etvoroev. potoa stru~noinformativno. Il.. I–XX.: Bl. Vladata na RM 34. 272-287. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik. so gr~. OLLN. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. kni`evni spomenici od turskiot period. 2001. so gr~. 315-319. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica).. Sk. 1991. Prv pe~aten maked. Nejzinata korporativna kultura. pismo. P. respekt. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. MANU. MANU. kusi soop{tenija. Denes. So cel da se podgotvi za privatizacija. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski. 1988. posvetenost kon korisnicite. Do krajot na 1996 g. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite. a preostanatite 2.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. 13. Vo po~etokot imalo karakter na informativno. vo po~etokot na 1997. i nadvor od nea. {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi. 37-38. Gramatika na maked. Sk. 2005. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. Hr. &. 1. &. T. re~nici. &.

MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. Go izdava nedelniot politi~ki. Egejskiot del na Makedonija. materijali. vo po~etokot sekoja vtora. studenti na tamo{nite univerziteti. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. a odgovoren redaktor I. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. 62–64). vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. Skopje. po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci. I. 1890). istiot. MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. Objaveni se vkupno 35 broja. pravednosta. zaedno so vodenskiot prvenec \. 1958. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). II). 1980. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici. LIT. I (serija treta). d-r Bla`e Petrovski (1994.: D-r Boro Mokrov. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. Kajlarsko. 9. Skopje. turski i gr~ki jazik. D. 35-46). 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. Skopje. 331–473. †Razgledi#. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. D. Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. VI 1913 – Petrograd. M. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. Min. 1970. 35–42). d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. portreti i bibliografija (na pet jazika). Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. [vajcarija. †MakedoniÔ# P. Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. Skopje. Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. 20. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun.: Bla`e Ristovski. 21– 34). I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. Na 18. u~itel. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993. d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. LIT. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. II 1898) – makedonski u~ebnikar. Izdava~ D. XXII–XXIII. prikazi. XXVII. Skopje.Peterburg. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984. 53–54). Pavle-^upovski. trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). 5. ruski. a potoa sekoja treta godina. 22. op{testvenik i publicist. Embore. †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. Voden. statii. Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. 1989. 69–83. Struga i Bitola. za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. so 879 . Forum za Makedonija 2001. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. br. S. 1. mirot i ~ove~nosta# (12. XXVIII–XXX. po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). Arhangelski). P. †Sv‹tlina# (1882–1883). 20.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. kritiki. Mihajlo Minoski. XI–XVII. soop{tenija. Bl. S. po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. 1847 – Istanbul. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. 47–52). Dimitar Makedonski MAKEDONSKI.: Hristo Andonov-Poljanski. ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. R. Uzunov (1842–1887). Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). Ml. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. XXIV– XXVI. MAKEDONSKI FORUM ‡ v. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Kon polovinata na 1897 g. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te. Vo nego se objavuvaat studii. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. vo redaktiraweto na sp. Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. II i 19. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. Grcija. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). koi{to se zanimavaat so makedonskiot. potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). 1985. Poradi statija za Vini~kata afera. 58-60. Gogov. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. †Makedonskij glas#. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). LIT. XVIII–XXI. R. Dimitar Vasilev (s. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894). Ml.

XI 1970 g.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. na bugarski jazik. Vladimir Poptomov (glaven redaktor). S. St. istiot. 1976). Do 1990 g. LIT. 1981). Ugrinovski. Skopje. Qubqana. Dino ]osev i dr. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. pod pritisok od balkanskite monarhii. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. S. 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite. 1971. 1978. Pariz i Berlin. V. kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. IX 1925 ‡ 25. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. LIT. Skopje. I. Vera Bitrakova-Grozdanova. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi. Memoari. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. 27. za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri. Konstantinovi~. vo: Lidija Miladinovska. K. po petmese~na pauza. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Georgiev i dr. T. kako i katalozi od izlo`bi. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. A. Malcinstvata na Balkanot (XX vek). D-r Boro Mokrov. V 1924). 1968. vo Prilep. I. Gr. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. II. 10.: S. 9 (2. 1913 zborovite na B. organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. Koro{ec (1973). so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. spisanieto e kone~no zapreno. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. 1976. Bo`idarski. za edukacija na mladite. Sv.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. III 1914).: Bla`e Ristovski. 1970. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. Georgov. kako i pove}e javni tribini i predavawa. 1. Bl. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. N. priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija.: Pasko Kuzman. organ na VMRO(Ob). Pasko Kuzman. so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. Svetislav Krsti}. nemu }e mu re~eme blagodaram. Prv pretsedatel e prof. pokraj Makedonci. 2004. Skopje. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. d-r G. Dimov. I. Georgov. Rilski. se objaveni samo u{te dva broja. Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. G. K. P. Pe{kovski. XII 1913). Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. G. no i po sledniot br. Kostadin Kepeski. nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). D. Naslovnata stranica na prviot broj na sp. Stavovi-Kavka. A. Stojanov. Dragi Mitrevski. Stoletija na makedonskata svest.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. IZV. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987). G. 2001.. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). INI. a potoa: Sar`o Sar`oski. potpi{ani od D. †Makedonsko delo#. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. N. Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. LIT. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. Kiselinovski.-PeterburgÍ.: Dimitar Vlahov. LIT. 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. 20 NoÔbrÔ 1914. Skopje. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . R. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. Dimitar Vlahov. 2001. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). Razvojot na 880 . tuku prosto Makedonci. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991). 486–530. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. V 1935) ‡ vesnik. ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. Vo spisanieto. ^upovski. pe~atewe publikacii i sli~no. Fototipno izdanie. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). Ohrid. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. Kis. Objaveni se vkupno 179 broja. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. i J. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. Po barawe na Srpskata legacija vo S. Skopje. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6.. i Belgrad.

Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. Ima 133 pergamentni listovi. LIT. D.# Ukinat od vlastite. na XIII v. Skopje. 363–373. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Neka faktite govorÔt. Min. osven so drugite porobeni narodi. osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. Po podelbata (1989). Martulkov. 1997 i 2001). M. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl. TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. K. sign. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941).: Mihajlo Minoski. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija. Prv pretsedatel e d-r M. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. Se ~uva vo Arhivot na HAZU. za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. 1. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. 1980. Min. Buenos Aires. DIJALIZA. Bl. za podelba na Makedonija.: Mihajlo Minoski. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost. Polenakovi}. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici. vo Ohrid. XII 1918). 17v. 1980. Kostov. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. Min.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). tuku za parohiska crkva. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA. 1983 >) ‡ 881 . Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi. Ivanovski. Stojanov i V. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. Ml. H. Smatrakalev. M. D. Nikola Popovski. od po~. S. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Skopje. LIT. Skopje. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. Od kongresite se ot- V. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. N. Kanada. na XII v. Skopje. 14. VI 1932 – III. 1993. III c 1. III. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija.: D-r Boro Mokrov. so redovno ozna~uvawe na sedmicite. [vajcarija. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. nitu pak stale{ko ili klasno. Zb. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. gija# (1993. 330–334. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici. 1990. X 1993 g. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. LIT. 33). 1946. demokratsko.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. LIT. IX 1991 g. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. Kako kratok aprakos. [arlanxiev. Veselinov i dr. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. Toa ne e partisko. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. A. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. Skopje. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. koi ne bile pod tu|o vlijanie. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. 1985. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. P. da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. Zagreb. Skopje. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii. Skopje. 2004.: Mihajlo Minoski. I. 31. V. MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Bla`e Ristovski. Pol. 1. a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. donija i na Kanada. M. tuku isklu~ivo dobrotvorna. 362-367. 79. R. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. 1985. etni~ko organizirawe na iselenicite. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. demokratska zada~a.-K. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija.

no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. odnosno za svoj naslednik (me|u 1. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. 1925. zaedno so \ura| Bal{a. zaedno so Bal{ite. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. Biljana Ristovska-Josifovska. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. Georgije Ostrogorski. Konstantinovi~. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar. D. trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. M. Rodona~alnik na tn. despotot Jovan Ugle{a. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. Mrwav~eviÊi. †Zograf“. MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. Misirkov. G. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. S. Tradition and Historiography. †Balcanoslavica#. Stoilov i dr. Dubrov~anite. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. Zbornik Filozofskog fakulteta. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. 153–161. 1970. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar. Branko Panov. so brziot kow [arko. uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. Osnovano na 28. Beograd. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. na istoto mesto. †Starinar#. 319–330. K. EFMA/WHO. \or|i Zdravev. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. Beograd. 7–22.-B. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). so sedi{te vo Prilep. 1983. a naskoro potoa i Kostur. 1967. Spirov. po istorija na medicinata na Med. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Nedeqe u Prizrenu. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in. Blagoevgrad. Srednovekovna Makedonija. Bla`e Ristovski.-J.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto. 435–456. Milan IvanoviÊ. koga e zaroben i carot Uro{. MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. Prv pretsedatel bil d-r B. Serska oblast posle Du{a- nove smrti. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). 11–26. koj{to potoa bil odlo`en. 2002. 2002. Dedov. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. Kralot Volka{in zaedno so brat mu. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. I 1392). prof. Prilep. od Bal{ite i od Turcite. iako granicite ne bile sosem bezbedni. go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. LIT. IX 1370 i 31.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. †Balkanistic Forum’#. Osnovano vo 1945 g. IX 1391 – 6. zb. Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar.: Vizantija i Sloveni. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va.). vo Skopje. 1979. I. H 1902 g. III (1924–1925). Prilepsko (1371/72) 882 . freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#. S. 1997. Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. od kade {to. 194–199. od Nikola Altomanovi}. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). a podocna samo so negov natpis. XIV. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov. 165-182. ^upovski. D. so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. 1.: Lazar MirkoviÊ. Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). VIII 1371). Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. Sima ´irkoviÊ. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{. M. 2. Marica (26. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. Andreja{ i Mitra{. Solun i Ber (1387). u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. blagonaklono gledale na ovoj napad. Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. Spomenica Frawa Bari{iÊa. Biljana Ristovska-Josifovska. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). R. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). Beograd. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. vo kn. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. D. Varo{. kako ~lenovi na koalicijata. f. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. Vo 80-tite godini na XIV v. 30-31. ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. Skopje. B. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. LIT. 1–2–3. so nat~ove~ka sila. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status.: Statut na MLD.. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). gi {titi nemo}nite i se odmazduva. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). Poklad Kraqa Vuka{ina. vo S. koj{to deli pravda. Mi{ajkov. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. Beograd.

toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski.-Peterburg (16.Peterburg. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S.-Peterburg do S. stihotvorbi i dr. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot).-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. pretsedatelot D. se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto.-Peterburg nacionalnata svest.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled. P. b) da gi prou~uva jazikot. filolo{ki i politi~ki pogled. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe. gramatika). XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. a F. raskazi. 1 od Ustavot na MNLD (16. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. XII 1902). 1903). Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov. X 1902) rasnuva na 25. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. Vo ~l. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. Vo po~etokot na 1904 g. se opredeluvaat granicite na Makedonija. Vo ~l. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . etnografski. v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. pesnite. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. b) ~itawe referati. †Za makedonckite raboti#. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#.. Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci. XI 1902 g. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. (so potpisite na D. otkako se konstituira Upravata. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. kako i so oddelni slovenski dejci#. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. Mi{ajkov i S. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S. So ~l. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S. Misirkov. a od po~etokot na 1903 do 1917 g. toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto. U{te na 12. ~itanka.

Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prvo izveduvawe: Skopje. 15. Skalovski. O.Skopje. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod. Vo Buenos Aires bil pe~aten v. 1966. Bla`e Ristovski. XI 1903). Bl. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. a potoa nedelno. 1946 g. M. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. francuski i germanski. M: T. Sve~en sobir. 1966. Angelov. Misirkov na makedonski ezik. IX 1946. LIT. P. Misirkov i St. XII 1923 – 1. organ na Dvi`eweto. Dedov vo Sofija (23. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932). 223–447.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. †Makedonsko zname#. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. Skopje. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna.. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. SofiÔ. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod.. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor . e. Angelov. I–II. LIT. †Makedonski glas#. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. Misirkov (1874– 1926). Kiril i Metodij# (27. Ednovekovnite koreni na MANU. R. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Skopje. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. Skopje. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god.: Mihajlo Minoski. Avstrija. MANU. no i revolucionerite D. VIII 1912 g. 298. istiot... bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija. za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S. Miras~iev i J. t. Me|utoa. 2003. II. R. istiot. Min.1994. Skopje. II organ na Makedonskata federativna organizacija. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#.. Min. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. Bitolskata filijala na MNLD na 15. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. 259–263. no i toa ne be{e registrirano. 9. M. aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. Ár. ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto. Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv.-Peterburg. J. LIT. 1978. osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. VI 1917). Neposredno pred Prvata balkanska vojna. srpskite i gr~kite pazari. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. na bugarski jazik. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. osnovano od K. K. no Gradona~alstvoto ja odbi. Iseleni{tvoto od Makedonija….-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo). kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. istiot.: Ivan Katarxiev. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest. no oddelni statii i na makedonski. osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. I. samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite. 1978. Terziev i Georgi . se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. Dr. Ohrid). Kiril i Metodija# (1912) LIT. 61. Krste P. 2004. Skopje. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. VI 1912). Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija. od god. 2. Izleguva dvonedelno. Misirkov (1874–1926). so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939).: SveÈ. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija. Zb.: Bla`e Ristovski. Bl. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941). Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Kiril i Metodij#. Vo imeto na humanosta. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. Krste P.

: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. SAD. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. 1980. MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija. Kl.-K. A. Razmov i dr. Dorevski (1984-1986). Skopje. †Makedonsko delo# (1925). SAD. S. Iv. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. Sl. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. etni~ko organizirawe na iselenicite. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. Skopje. prete`no od Bitolsko. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205. 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM.-K. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles. Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 . Bla`e Ristovski. Sl. Trajkovi} (1980‡1984). 200‡197 i 171‡167 g.: Mihajlo Minoski. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata.n. Bl. Skopje. K. Sl. LIT. Dosega{ni pretsedateli: A. Sl. pr. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. V. L. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. N. MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires. N. Protogerov i Iv. 2004. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. B. Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). Aleksandrov. Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je.-K. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). R. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici. T. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester.e. a od 2000 g. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata. Kanada. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g. no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa.-K. Vo vesnikot sorabotuva i K. Kalifornija. nauka i kultura. da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija. O. N. kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. Mihajlov#. vo sorabotka so N. LIT.: D-r Boro Mokrov. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija. Wujork. L. 539–542.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. Simov (1974‡1976). deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{. Min. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br.e. Argentina. i protiv †agentite na Tretata internacionala#. Ristov (1994-2000) i S. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). K. no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija.e. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. Pelski). P. pr. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. M. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. srpskoto i gr~koto vospitanie. vo statijata †^era. ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo.n. 138–141. M.-T. 1970.). Sarafilovski (1992‡1994). Jurukov. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci. LIT. d-r F. formirano vo 1947 g. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). direktno vo zatvorite. makedonskoto dvi`ewe nema da postoi. Zb. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite.n. N. Spored aktite. angliski jazik).) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot. Skopje. mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski). pr. Tolov (1976‡1980). Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. Misirkov (pod psevdonimot K. Toa go objasnuva i G.). 1999. Kova~ev. Atanasov. Srbite i Bugarite#. †Makedonsko s'znanie#. 1905 – Makedonija. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura. N. Kikovski (1988‡1992). Damjanovski (1986‡ 1988). lavira i koncepcijata na vesnikot. 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie. 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. Istorija na makedonskata nacija. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik. V.

Zapot i Ko{ari{ta. N. Pustec. koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik.000 lu|e. Kore{~a. Dardancite navlegle vo Pajonija. Orgo{ta. Dolna Gorica. Ladomerica. Gorna Gorica.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo. Historiae.). Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. Malo Ostreni. Skopje. a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. od koi okolu 20.n. zemjata bila opusto{ena. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g.e.n. Globo~ani. M. Kuks.e. Ma{kin.n. Golemo Ostreni. Paki{. A. vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a).). Golo Brdo. Zrnovsko i Cerje. kako i komunikacijata na dr`avno nivo. dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. Trebi{te. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. Tu~epi. I.). vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Bili{ta. Vrmnica). [i{tevec. Pasinki. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin. a od jugoistok napadnale i Ahajcite.e. Lipsiae. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje. otkolku od rimskata ekspanzija. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. Kavaja Kor~a. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot. . del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. se odviva na albanski jazik. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4. Voenite podgotovki prodol`ile. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie. Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. vol. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor. Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). Ajtolcite i Ilirite. II (1924). koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija. pr. pr. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5.e. ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi. 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. Elbasan.e. Vo po~etokot na XX v. Lipsiae. vo instituciite.e. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija.n. pr. okolu 150. Novo Selo. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~. Spored sklu~eniot mir. pr. So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. INI. Kojavec. 1906. Podgradec itn. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919. i toa: vo Gora – goranski govor. O{enovo. Ab urbe condita libri.: Istorija na makedonskiot narod. Ore{ek. 1995. Le{ni~ar (Le{ni~ani). Klewe.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda. zapadnite i jugozapadnite makedonski govori. no bil odbien od Ahajskiot sojuz. Titi Livi. Vrnica (Vrbnica. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g. IV (1904). Crnolevo. Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit. III (1983). Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. Ginevci (Gineec). bidej}i obrazovniot proces nasekade. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec.000 novi vojnici i sl. bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s. vol. Pustec nacionalnite malcinstva. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. 2000. [ulin. osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa. Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. Toj pridobil i drugi sojuznici. K. Leska. vo selata Lin. itn.n. Tu{emi{ta i Piskupija. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski.). Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. pr. pr. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski. vo Kor~ansko – bobo{tenski govor.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija. LIT. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200. Istorija na Stariot Rim. Kako nivni sojuznici.). Skopje. Radovi{ (Radoe{ta). Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g.).n.: Polybii. vol.-R.

pokraj obrazovanieto na albanski jazik. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. vo legislativata. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919). Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. vo javnata administracija. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek. granicata stanala neprobivna. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Na toj na~in. vo obrazovanieto. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole. Golo Brdo i Gora). Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa).). po Enver Hoxa. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. Bitola. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. Osobeno skata dr`ava. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Od 1948 g. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. Osven voenite sostojbi. sever i jug. makedonskite u~iteli bile isterani. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v. dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot. no so prevedeni albanski u~ebnici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. Za olesnuvawe na toj proces.). vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. vo politi~kiot i javniot `ivot. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. Golo Brdo i Gora (1923) itn. vo mediumite itn. Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas.

Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. 1971. 53/2. Galaba Palikru{eva. 137–157 i 429–493. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. †Makedonski folklor#. Beograd. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Bo`idar Jezernik. kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Beograd. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). LIT. 63–118. Skopje. N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. 1955. Istra`uvawa i zapisi. Bo`idar Vidoeski. Jovan Trifunoski. Borivoje @. VI/1. koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. Skopje. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Skopje. a vo 1912 g. Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. †Slavic Review#. 2002. 1900. 2000. D. Dijalektite na makedonskiot jazik. sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. 312–330. 1969. t. kw. Bla`e Ristovski. Sv. Metodija Sokoloski. sostaven del na makedonskata. Skopje. Skopje. Skopje. 2000. SofiÔ. 1939. Tomo Tomoski. 2. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. Milisav Lutovac. 1987. I. Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). †Srpski etnografski zbornik#.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. 100–113. Skopje. Aneta Svetieva. Milivojevi¢. Skopje. se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . historik dhe etnokulturor. 8. S. Branislav Rusi#. 1954. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. Vo 2002 g. Filipovi#. 2. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. 2004. †Istorija#. 35. Branislav Rusi#. Debarski Drimkol. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. vol. An. Nazif Dokle. 1970. Ju`na Makedonija. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). Pomaci. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. 111–125. 1998. Gora i Opolje. †Makedonski pregled#. X). Skopje. Krste Bitoski. XV/2. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. Tiranë. 1994. The British Foreign Office and Macedonian National Identity. 123–186. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). II. 1988. Skopqe. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. 30-79. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). †EtnoAntropoZum#. Beograd. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe. Petri~ko. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija. 4. EtnografiÔ i statistika. II. Prespa vo Sredniot vek. br. 1957. Poqe Debarsko. Svetivra~ko (Sandansko).M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. 1918–1941. Skopje. Skopje. @upa Debarska. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. Andrew Rossos. Skopje. Naselja i poreklo stanovni{tva. V. SAN. 1940.n. Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. doktorska disertacija). Mil. œranov. †Patrija#. 49–81. MakedoniÔ. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. istiot. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. Vo oktomvri 2004 g. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite. 1979. Jovan Haxi-Vasiqevi¢. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Skopje. SofiÔ. VII/2-3. †EtnoAntropoZum#. Dru{tvoto †Gora# (1993). Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Mehmet Hoxha. kn. LXIX. Vo po~etokot na XX v. 2002. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. Goranski narodni pesni. 1932. Skopqe. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. †Istorija#. vo kn. VII/10.. K†n~ov. 24/25 (1972/973). 1924. Golo Brdo. 3–4. Beograd.

Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. vo popisot od 1992 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben. Osven vo selskite naselbi. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki. Struma i Smoljanite po r. Pokraj zapla{uvawata. Nevrokopsko i Razlo{ko).18% od makedonskata etni~ka teritorija. koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev). {to e trome|e me|u Pirinskiot. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. Na taa to~ka. Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci. socijalnata i duhovnata kultura. Vo 1946 i 1956 g. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci.) i islamsko. bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. e standardiziraniot bugarski jazik. osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija. Mesta. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi.385. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini. Strume{tica.367 vkupna polulacija (2006). ~e~ki govor). treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. Mesta. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto.000 do 250. zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi. Bregalnica na zapad od pritokite na r. vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. Re~isi do krajot na turskiot period. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r.000 od tn.798 km² ili okolu 10. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. Isto~no od Peh~evo. tatarskoto. Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. Struma na istok. bile sprovedeni relativno slobodni popisi. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. pa se spu{ta severno od Blagoevgrad. Mesta i predelite na toj prostor.800 `iteli.000. zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa.707 du{i. Struma. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 . To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. bidej}i dr`avata po 1948 g. koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko. vo dolinata na r. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. †drugi#. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. gagauskoto i drugite mali malcinstva. na Rila Planina. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. koe Bugarija odbila da go priznae. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r.

1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. Amerikanskite protestantski misioneri. bugarska kulturna sfera. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija.n. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. po 1835 g. Spored gruba presmetka. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. osnovani vo periodot 1990–2004. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. vo politi~kiot i javniot `ivot. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej. No vo 40-tite godini na XIX v. po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) . vo mediumite itn.n.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast. osven Strumi~ko. separatisti i neprijateli na dr`avata. 1919 i Lozana.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. Me|u pogolemite malcinstva. itn. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. t. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. vo legislativata. vo obrazovanieto. gr~kata crkva. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija. vo javnata administracija. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija.

OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija. Skopje. Gregory Mihaelidis. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. Warsaw. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast.org/reports/04/osce_bulgaria. http://www. Skopje. nekolku pati bil konfiskuvan. 1870-1970.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. october 5-15. 2005.htm.org/ (mart 2007). Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. televizija. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 . Washington. http://balder.umd. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. koe. Mesta vo Egejskoto More. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v. BÍlgarskite obÈnosti zad granica. Sv. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji. Rinhini. Sa- gudati. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. Skopje. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski. 1914. t.mhrmi. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa. Makedonskoto naselenie so islamska vera.com/asen/obst_bg. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v. Trifunoski. Vojuniti i dr. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. An. no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr. itn.omoilindenpirin. Morava. D. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~. Pirinskiot del na Makedonija. Balkanot. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. Pomaci. Velegiziti. lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite. Od 2001 g. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34. ne uspea da se registrira. INI. The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. http://www. me|utoa. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV.prohosting.. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko). Anastasija Karakasidu. Skopje. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. 1967. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo.C. kon Trakija. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok.pdf. Mark Mazover.). Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov. klisurata i slivot na r. https://drum. SAD). Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. 1978. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. †OMO Ilinden Ivan Singartiski. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). 2003. i LIT. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. Po vojnite vo po~etokot na XX v. 2002.n. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji.153 km². Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora. Jovan F.html (mart 2007).

M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba.. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp. posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija. pravoslavni od Mala Azija. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. gr~ka ili druga tu|a vlast. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. vo mediumite itn. Sagudati (okolu r. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. planini. osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870).n. do deneska.). Berziti (severno od Solun). vo politi~kiot i javniot `ivot. Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. od Isto~na i Zapadna Trakija). vo legislativata. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. ne se garantirani malcinskite prava. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Od dr`avnata politika na negacija . edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. nesramskiot i kostenarskiot. ezera. SAD i Avstralija. kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. iako vo 1920 g. Bistrica). Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. Osem). Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. Rinhini (na Halkidiki). reki. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. {umi itn. Vojuniti (vo Epir) i dr. okolu 200. vo javnata administracija. a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. Od VII do XV v. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. Velegiziti (vo Tesalija). Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite. Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. pa se spu{ta ju`no na r. koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. Srbija). kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. Po 1912 g. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. †makedonska borba#. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. 1919 i Lozana. Mesta. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. socijalnata i duhovnata kultura. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. kosturskiot. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta. Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). Za da ja osigura novata teritorija.). Bugarija. vo obrazovanieto. Vo RGr. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. gr~kata crkva. itn. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata.

Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. kratovska i me{ana. srp. Mark Mazover. Spored pismoto.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270. Beograd. Denes samo mal del od okolu 460 rak. kn. se: Krat. 22. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM. 1.: Izborno ev. nasled. Skopje. Zborn. Skopje. Doa|a do diferencirawe na mak. Vo 2000 g. vo Mak. Od XVII – XVIII v.. pova`ni rak. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. posen i cveten triod.. INI. LIT. Pozna~ajni rkp. Strumi~ki oktoih. i dr. Fragment od †Posniot triod# (XI v. zborn. Vladimir A. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. Mak. SAD). bug.. Vele{ki zborn.. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. Jovan F. Sofia. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. iako kratko trael. M. od XIV v. ev. koga doa|a do izraz mak. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. Ohridski apostol. na pop Jovan od Kratovo. Jegejska Makedonija. Filoz.: V. zbirki vo Mak. Kru{ev.. Gr~ka antimakedonska borba. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. Trifunoski. umd. 1988. Skopje. An. listovi – site od XI v. sè do mak. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. se pi{uvaat rkp. 47. muz. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko.. Anastasija Karakasidu. popoznati se slednite rkp. Potoa ja napu{til organizacijata. Tsanoff. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). Od XVI v. Slep~enski apostol. Od XII v.. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. Sk. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. ostavil dlaboki tragi vo mak. na Norov. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek.htm. kn. odnosno separatist. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. 2003. https://drum... 1993.. Skopje. G. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey. Skopje. Od XV v. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet. list i fragment od Posen triod (XI v. Od glag. Mak. Mak. Najstari kir. Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. se: Bitolski triod.florina. Sk. na pop Jovan i dr. Tikve{ki zborn. Sk. Gregory Mihaelidis. 1979. vo Mak.. Sinaj.). lesnovsko. izborno ev. pova`ni se: Zografskoto ev. GREECE http://www.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn. Asemanovoto ev. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Mak. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. ~etvoroev. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Mak. 893 . M. Bogdanovo i dr. Slovenski rakopisi vo Makedonija. i dr. i dr. Gramatik. red. Toj period. se: Mak. Mo{in. red. manastiri od srp. no ne i borbata za pravata na Makedoncite. rkp. zborn.) redakcii. jazik. od mak. se: Apokrif. se ~uvaat vo razni rkp. IZV i LIT.: NUB †Sv. zborn. Sv. 3 i 4.. rkp. na Visarion Debarski i dr. D. so srpska ra{ka red. i dr. me{ano). Stojan Kiselinovski. naroden jazik. prerodba vo XIX v.. 1. Slep~enski pom...# 256. Balkanot. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. 2002. 1858-1918. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. se: Krninski dam.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840.. glag.pdf. 5 i 6.org/. na Vlad. 1914. na Mak. Washington. Kl. 2000. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www. 1990. arh. 1978. Nar. 1971. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp. rus.C. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva. Arh. fak. kn. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka. osmogl. 2004. Vo javnite mediumi (radio. 1946. Dobromirovo ev. Tetraev. psaltir. rkp. Vo XIII v. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. Meglensko..7 i 8. Pokraj progonite i zapla{uvawata. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989). dr`ava vo Mak. Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905.state.. Ohr. od krajot na X v. na Axi Baba. Sk. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko. doa|a do procvet na kni`evnosta. a so srp. Dimitris Litoksou. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Bolowski psaltir i dr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. Treskave~kiot kodik. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. Dobrej{ovo ~etvoroev. 1919. Sk. Georgievski. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. kn. Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. 32... kultura i folklor.

Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi.06%). Sprotivno na toa. kako i vo popisot od 1992.581 kako Gorani (0. RBiH (2005) – 2.000 – spored podatoci od MIA (2003). 700. ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944).697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.955. Kor~a. kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. Mesta. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva.18%. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. na druga strana. Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. 200. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo. Velegiziti vo Tesalija.798 km². vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr. na edna strana.). go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov. bile istovremeno i etnografski granici. bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#.270. koga 10. Golo Brdo i Gora. po sredna procenka ima 42. Smoljani (po r. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5. okolu 200. i Kor~anskata Kotlina. Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g.35%) i 4. kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod.972. Spored posledniot popis vo RA (1989). Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v. Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. Struma). Kuks. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. tie 4.847 lica (0. u{te ok. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. . Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. Vojuniti vo Epir i dr.697 etni~ki Makedonci. Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji. Sagudati (okolu r. Golo Brdo i Gora. i vo RS i na Kosovo. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot. vardarskite. (nad 70%).899. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv. vkupno 30. kako Makedonci se izjasnile 25.981 ili 64. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). osobeno vo prekuokeanskite zemji.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. spored popisot vo Kanada (2001) – 31. makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan). Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija. brsja~kite.547. RSl (2002) – 3. Berziti (severno od Solun).428 Makedonci vo Srbija. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25. politi~ki. a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa. RB i RA) ne e poznat. ja se~e r. Sprotivno na toa. Spored popisot na SAD (2002).278. Vodensko i Kostursko. bogdanskite. koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002). ja se~e r.774 km²). Samuilovo Carstvo. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#. Mesta. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet.000 etni~ki Makedonci vo Albanija. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori.145. od vkupniot broj 2. Se operira so pribli`na brojka od ok. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo. Rinhini (na Halkidik). vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). Mesta). pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5. koga namesto imeto Makedonija. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa. Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Bistrica). bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1. 700.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite. vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa. Podgradec. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa.022. Spored popisnite podatoci. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6. navedeni se samo 4. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina.071 Makedonci. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. Se~e delovi od strumsko-mestanskite.297. kako i vo gradovite Tirana. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r.

Bugarievo. XX v. XX v. Bitolsko Pole. Solunsko. Kumanovsko. XX v. za postara `ena (Prilepsko Pole. Stracin. Duwe.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole. XIX v. XIX v.) 895 . XX v. XIX v.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. Skopska Blatija.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija. XIX v. Polog.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s. Radiovce.) Grabeno rakav~e.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole.) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s.) Vez od `enska krpa za na glava (s.) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko. Lopatica. XX v. XIX v. XIX v. XIX v. Mariovsko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko.

Amerikanskite protestantski misioneri. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. Zatoa po 1844 g. no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. muzi~kiot folklor. Turcija. Sepak. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. NRM i FNRJ. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. socijalnata i duhovnata kultura. go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija.). na XX v. Make896 doncite do`iveale. Rezultatot od vojnite sosednite zemji. so mali verski zaednici na protestantizmot. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. gr~kata crkva itn. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. pa i vo RM. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. nasekade. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. kako RSl (sega ~lenka na EU). Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot.). kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. gr~kata ili druga tu|a vlast. Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam. Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. Spored religijata. Grcija i Bugarija. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG. . Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. zaedno so makedonskta teritorija. srpski i albanski.. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. prekuokeanskite zemji. Kanada i Avstralija. i vo tie uslovi. so pomo{ na svoite stranski mentori. Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. bugarski. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. RCG i RBiH. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). RH. Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~.

Gorno Vodno.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V. Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 . Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s. mominska i detska nosija (s.) Mija~ka nevestinska.

X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. SofiÔ. d-r Vladimir Kavaev od Struga. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. Gregory Mihaelidis.C. Makedoncite vo Holandija. 1975. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Washington. Gr~ka antimakedonska borba. MANU. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. D. Stojan Kiselinovski. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989). Sofia. https://drum. Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. (od pomalite). D. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop. Makedonska alijansa – Melburn. DS. O. Skopje. Vladimir A. 2003. Priredil Bla`e Ristovski. Skopje. Makedoncite vo ^e{ka. Indijana.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. DOM. Voena istorija na Makedonija. NSDP. 1914. LP i dr. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava.: Van~e Stoj~ev. Dimitris Litoksou. Mark Mazover. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. Sv. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. III.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. Obedineta makedonska dijaspora i dr. 1. 2000. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. Za makedonckite raboti. Skopje.pdf. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. Portreti i procesi. 1991. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. Misirkov. SAD. Skopje. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. 1971. Smrde` (Kostursko). Slovenija. D-r Orde Ivanoski. se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. II. SAD. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918. INI. Svetski makedonski kongres. Macedonia Clasp of the World. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov.: Vo srceto na [panija. Vo 1938 g.. kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP. 2004. Vasko Panoski i dr. 1978. Krste P. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. kako. Svetski makedonski mladinski kongres. An. 1983. Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939).: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Bla`e Ristovski. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. Skopje. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. Poliwa `ito – ridi{ta krv. Viktorija Ink. istiot. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. Tsanoff. Skopje. LIT.M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. od levo na desno: Trajko Mi{kovski. Balkanot. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. Dim~e Milevski. BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. Mico. OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija. Skopje. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. Dragi Stojkovski. Iv. Avstralija. LIT. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. 2003. 2002. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija. Jov. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein. 1990. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. 1919. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. Anastasija Karakasi- du. Skopje. Sinot na Angel Gaco. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD).. D-r V. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. na pr. Skopje. Alekso Demnievski-Bauman. LIT. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn. Bo`idar Maslari}.umd. d-r Gavril Konstantinovi~ od s.

vo v.: Dim~e Naj~eski. Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb. kako i akademicite Kiril Miqovski (v. 10. D-r Orde Ivanoski. S. XXVII. prvoborec. Trajko Slaveski (ekonomija). S. soobra}aen in`ener. Vasil Griv~ev. 1980. 1914 ‡ Struga. Branko Zelenkov. 1975. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. od kade {to izbegal (12. III 1979. 1967. Kostadin Popovski. †Komunist#. Skopje. Blagoja Nanevski. Skopje. 315-316. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. N.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. IV 1939. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija. Ml.: †Na{a re~#. 711. †MAKEDON^E# (Detroit. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). Skopje. Nikola Uzunov. D-r Petar Stojanov.-K. †Poetsko kat~e# i dr. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. \or|i ^epujnoski. Skopje. Dokumenti. [aban Prevala (monetarna ekonomija. Skopje. †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Metodija Stojkov. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. LIT. Dimitrija Nova~evski. Qube Trpeski. tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize. Jovan Stojanovski. Skopje. Taki Fiti. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. 2. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad.: Elena i Vladimir Kavaevi. a M. doktoriral so zabele`ana disertacija. kade {to vo 1935 g. 5. Po otslu`uvaweto na voeniot rok. Natalija 899 . 6. 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Trajko Koneski. I 1993) ‡ prvoborec. 18. †MAKEDON^E# (Bukure{t. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. Angel \or|iev. vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. Vlado Makelarski MAKELARSKI. kn. †Na{ svet#. Sl. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). 2. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). Dodeka bil na robija. Gligor Bi{ev. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. Skopje. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot. 31. XI. Ml. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. †Nova Makedonija#. Nikola Kqusev. finansii i bankarstvo). Todor Ru{kov. (s. vo Zagreb. Goce Petreski. N. Ksente Bogoev. Aleksandar Milevski. Ki~evo. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. XI 1987. R. S. Skopje. XI 1972. 16-18. 1967. bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. Dimitrija Nova~evski. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945. Asen Simit~iev. 9. Bla`e Ristovski. LIT. prva i vtora. Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla). po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. Makedonskiot stih 1900–1944. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. Istra`uvawa i materijali. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. 6. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. Vlado D. Pan~e Kirovski. 55-68. Skopje. SAD. Nikola (Debar. Golooto~ki svedo{tva. S. Posledici. Ml. 1985. 1991. Mitra [aroska. III. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. dekemvri 1977. Seta mladost za Oktomvri. 7. potoa vo Vrawskiot NOPO. Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. I. X ‡ 6. D-r \or|e Miqkovi}. Taki Fiti. Tihomir Jovanovski. Tetovo. 22.). 7. Debarskiot mladinski bataljon. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. Dimko Kokaroski. I-V. 38. Du{an Veqkovi}. †Kulturen `ivot#. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje). na makedonski jazik.).). Ksente Bogoev (v. Kiki Mangova-Powavi}. 7. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). poradi komunisti~ka dejnost. Nikola Uzunov (v. Jane Miqovski. Makelari. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). 1919 ‡ 29 ili 23. Vladimir Kandikjan. @ivko Atanasovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). Mane ^u~kov. Nikola Uzunov. 9267. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. Skopje. Sremska Mitrovica i Ni{. od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski. a potoa spored bugarskiot pravopis. †Nova Makedonija#. BIBL.. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. nositel na Partizanska spomenica 1941. XXI. Albanija. Metodija Stojkov. IV 1939). avgust 1949 ‡ dekemvri. †Prosvetena `ena#. 2. T.) i Nikola Kqusev (v. Mihail Petkovski.: B. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad. Jordan Krstevski. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata). Nikola Uzunov. @ivko Dimoski. Josif Andreevski. Sredbi. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii). 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. 2006. I. LIT. Skopje. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. Todor Todorov. Ml. 23. D-r Simo Mladenovski. Antonov stanal i general na Crvenata armija. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. MAKELARSKI-BECKO. †Glasnik# na INI. XI 1981. XI. Objaveni se vkupno 35 broja.

: P. †Jad#. Nemam pove}e vreme. Zeleniot vitez. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. IZV. Todor Todorov. 1924. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod). vkupnata vrabotenost. den. sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka). †Crveniot kow#. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. 2006. Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. 1931 i dr. docent na Univerzitetot vo Tetovo. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Skopje. 2000. G + (106. †Pra{ina# i dr. Nordhaus. I + 55. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. bruto nacionalnoto {tedewe. 1979. MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. Raskazi: Ludiloto na srceto. niski stapki na inflacija. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i.25 mlrd. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. BIBL. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. IZV. LIT. Ariton @ikov. S. Irena Kikerkova. F – M. i nadvore{notrgovski sektor (X-M. Ajan (†Ugursuz#). Srbija. 75 mrd. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi). prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). V 1898 ‡ Belgrad. t. †Haj-faj#. saldoto na tekovni transakcii so stranstvo. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost.). P.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. Ulogi: Otelo. Bila ~len na SANU. Gradina na detstvoto. Economics. gi opfa}a bruto doma{nite investicii). Taki Fiti. jan. C + 57./fev.: SNA 1993 i ESA 1995. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t. Skopje. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. Ottuka. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. Ki~evsko. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. bruto-investiciite. vo ovaa faza na razvojot. McGraw-Hill International Edition. 1970) ‡ sociolog. Vo periodot 1992– 2002 g. M) = 265. t. 8. t. 1976. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. vtoro. 16. Slobodan Mickovi}. zemjite vo tranzicija).: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. den. Dan~o Zografski. LIT. 1960 i drugi. Ni~ija zemja. BNP. Struga. SVP. 16. 1955. Vladimir Gligorov (stopanski sistem. neto stranskite investicii. Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. F. IZV. R. Fiti.: †Poezija#. rashoden metod.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. X – 160. luksuzni. neto-izvoz). postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo. Interni materijali od drugite soodvetni institucii.2 mlrd. St. Risto Hristov. 2001. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija). den. porastot na zalihite. Eighteenth Edition. 8.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. Mirisot na zemjata.. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. den. 1988. 28. vkupnata nevrabotenost itn. Gil. RM po 1996 g. Samuelson. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. Romani: Buntovniot klas. F. T. S. Aleksandar Murarcaliev. Letopis na Perunovite potomci. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g.: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. MAKSUTI. kako zbir na odredeni transakcii. P. LIT. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. kako i na scenite na drugi teatri. finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). Xemail (Skopje. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI]. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#). T. bruto-investiciite vo fiksen kapital. 1930. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi.9%. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. Desanka (Rabrovica. den. 1964. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. †Bilten#. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj). Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno. bruto nacionalniot dohod. Zarobe- . Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. Skopje. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. 1961. trajni).42 mlrd. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. vo osnova.e. Nikola Uzunov (stopanska istorija). Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje.11 mlrd.n. 2004. t. Elena Doreva (ekonomika na agrarot). Zboruvaj tivko. T. Sk.e. †Jazol#. †Pred do`dot#. Baram pomiluvawe. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. †Bilten# juli/avgust /2006. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra.: Zbirki pesni: Pesni. monetarnite agregati.6 mrd. na grupata za angliski jazik (1964). 1983.e. T. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka. †Preku ezeroto#. 2006. 1927. Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija). dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. BDP. Me|utoa. and W. IZV. 1959. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). den. 1973. M. V 1933 ‡ Skopje. MANU. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. Raspeani prikazni i dr.n. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991). Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#).

Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). 8. Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). VIII 2007) ‡ novinar. zemja na potekloto. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. \. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa. od jerejot Stefan. Vo novinarstvoto od 1948 g. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21. Stari sv. K. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. Nikola. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Kaliopi. Emituva vesti na makedonski.) M. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. 1971. 1997. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Ohrid. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. 1943). supstrat. Iv. 1083. ima vku- MALEVSKI. Od 1951 g. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. Proeski. Petka. Du{ko (Tetovo. Gostivarsko. MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI). vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). S. Liturgiski kompozicii vo oltarot. 151‡153. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI). sv. [ ‡ Hat. IX 1924 ‡ Skopje. mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. 63‡64. Najgolem srednomese~en protek od 17. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. (1940). Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV.68 m3/sec vo septemvri.1 m3/sec se javuva vo maj. 14. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika. BIBL. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija. P. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. LIT. †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite. C. V. a najmal od 1. Karolina i dr.: D-r Simo Mladenovski. ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu. Kliment. Kliment u Ohridu. vo Skopje. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. Makfaks. lokalitet. Bogdevo. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. B. Radika. a se vliva na viso~ina od 606 m. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski. Gojko SubotiÊ.). O. †Starinar#. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Vo edna borba bil zaroben. Sv. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. Naum. 167-171. LIT. Kol. sv. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka.1 km2. LIT.728 m.3 km. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. Zlate (s. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen.7 ‰. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). 2005. nadmorska viso~ina i dr. 1944) – naroden heroj. Mala ednokorabna crkva. Crkvata †Mal sv. Konstantin i Elena na zapadniot yid. Beograd. xiev. Tetovo. rodnina na kralot Marko. datum na sobiraweto. Dr. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Slivot zafa}a povr{ina od 200. Vo poslednata decenija na HH v. Cvetan Grozdanov. Srednogodi{niot protok iznesuva 6.: Dragan Vasilevski.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni. ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). 1980. 1942. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981. Prvin bil izbran za asistent (2001). sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). osnovana vo dekemvri 1992 g. Beograd. 95‡97. izgraden i `ivopisan vo 1378 g. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan. sv. kako i sv.122 m i prose~en pad od 52. Skopje. izdade 15 LP-plo~i.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. Vl.71 m3/sec. Kliment. 1926 – Egejskiot del na Makedonija. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . prerasna vo me|unaroden festival. Shkup. †Napredok#. Risto SamarM. pen pad od 1.

isprese~en so pove}e dlaboki dolini. LIT. 14. Malesija. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. †Emisija za zemjodelcite#. Vlado (Ohrid. Skopje. Paraskeva (Skadar. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). IX 1919 ‡ Struga. Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992). S. i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. 20. BIBL. na anti~kiot teatar vo Ohrid. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. 45-51. Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). X–XX v. Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. Na istok se grani~i so Debarca. Od 1965 do 2004 g. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti. Zba`di. LIT. romansier. a potoa na APK †Student# vo Skopje. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. Reljefot e ridski i planinski. @A XXVIII. Ohrid (monografija) kn. †Godi{en zbornik na FF#. VII 1930 ‡ Skopje. MALEVSKI. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. vo lokalitetot Stobi i dr. 5. 1996) zlaten na 200 m delfin.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. R’`anovo i Lokov. hoteli vo Ko~ani (1957). del VI. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. 2004 V. X 1917 – 18. 269-339. P. Makedonskoukrainski vrski. Skopje 1978. Vo M. Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. na nekropolata na Deboj. vo Dojran (1959). kn. Gr.. D. Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni. diplomat. †Emisija za `enata# i drugi. F. 6. 11.. Qubinka (Ohrid. ^len e na DPM od 1946 g. vo Novo Selo. Kr. Pantelejmon na Plao{nik. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. desna pritoka na Crni Drim. MALESKI.: J.-Gr. vo 1958 g. Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. osnova~ na †Razgledi#. U~esnik vo NOB. 159-166. publicist. vo 1965 g. na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. Kliment (Struga. Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). 10. †Radiodrama#. Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. op{testveni. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. IX 1984) ‡ raska`uva~. MALENKO.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. Al. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. IX 1938) & arheolog. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. J.Ohrid. Klimata e planinska. Ohrid-Skopje. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. 1953. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC. B. vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza. AIU XV. 1985. Vo minatoto se vikala Zakamen. Albanija. se vrabotila vo Radio Skopje. Aleksandar Malenko MALENKO. Beograd. Dodeka vo 1961 g. Vlado (Struga. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. do penzioniraweto (1981). 1. Konstantinov. 26. novinar. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. B. Skopje. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. kade {to ostanala celi 33 godini. so ladni zimi i sve`i leta. Erazmo. scenarist. I 1979) ‡ pliva~. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. Skopje. LIT. 339-349. na severozapad so Debarska @upa. III 2006) ‡ novinar i spiker. ostanale da `iveat samo 22 `. \. `ivele 926 `. †Pedago{ki soveti#. a vo Kopenhagen (Danska. pokraj na †Razgledi#. Atina i Sofija. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Skopje. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka). vo M. vo Ko~ani (1982). se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. vo Kumanovo (1978). T. turata na po~vata na Makedonija. vo 2002 g. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. no zna~aen kni`e- . XI 1927) – arhitekt. VII 2002) – protojerej-stavrofor. 23. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija.: Done Ilievski.: Branislav Rusi¢. Rim. vo Tetovo (1977). Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman. 1. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej . Erazmo. dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. po{tite vo Prilep (1973). 1987. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. 1974. a drugite dve sela se raseleni. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). a ozna~uva †Brda#. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. 2006.Ohrid. vo Sv. Rat. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). vo Strumica (1981). Aleksandar (Ohrid. od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz. vo [tip (1955). 13. MANU. St.

dijalektolog. 3. Skopje. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. Karta na Male{evijata MALECKI. SAD (1990–1991). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). 1974. Sv. Hristo Georgievski. Makedonski narodnoosloboditelni pesni. Denko (Skopje. 2007. profesor. Razboj (1969). Vojnata. objavena vo tri dela: †Non possimus#. XIV. DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). B. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. V. i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 .-^. Warszawa Krak[w. ogledi i polemi~ki prilozi. 1976). Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. Angelina Banovi}-Markovska. saka i mo`e# objaveni vo sp. posthumno). Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. 441–446. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). Vo 1951 g. Istra`uvawa i materijali. Skopje. Makedonskiot stih 1900–1944. Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. slavist. i T. Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). 1938) M. 14. balkanist. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. Golak i Pla~kovica. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. Skopje 1987. istiot. VII 1903 – Klocko. do nejzinata klisura nad s. romani: Ona {to be{e nebo (1958). postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent.: Sovremeni politi~ki sistemi. Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997).: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. dr`avniki diplomat. Polska. LIT. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. Polska. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno. IZV. LIT. 21. Ohajo. 14. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. 1976) i Razgledi (kniga esei. Vo 1976 g. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004). 1936). Negovite pesni. Skopje. †Razgledi# (1954) vo broevite 19. se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990). Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora. vodat dve regionalni soobra}ajnici. lu|e. Petr. spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. BIBL. koi prerasnuvaat vo narodni. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w. Venko Andonovski. M. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Preku M. izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#. prv polski makedonist. Likovi – antagonisti. Miodrag Drugovac. Z. †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI. 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w. 1980. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik.: Bla`e Ristovski. 1987. XI 1946) – pravnik i univ. Me|unarodna politika. vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. manifestirana vo statijata †Konspekti#. raskazi i edno~inki. vojnata (1967). IX 1946) ‡ polski lingvist. Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB. 2001. 20. Skopje 2000. [. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. Razlovci. Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. so preveduvawe. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina. izdavawe bilteni i vesnici. T.

Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. najisto~nata to~ka na RM.: Voislav J.: J. punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. Bilata se zaobleni. 1942) – u~itelka. Pavlovi¢. Bugarija. Berovo. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. 1985. \or~e Petrov. LIT.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. Crkvata †Mali Sv. Skopje. Beograd 1928. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ.748 m). Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie. 2003. Instalirana mo}nost 1. Skopje. ™uriÊ. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879). sv. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. Cvetan Grozdanov. Petar Miqkovi}-Pepek. Nikola (Berovo. ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. 69. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT. nedaleku od Demir Kapija. od vremeto na prvata misija na svv. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata). kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. op{tinskite arhivi. Ml. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). den. istiot. Kuzman i Damjan. 1852 ‡ Dupnica. 1871 – Bugarija. And. 123. U~itelstvuvala vo Kuku{. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. (Hronika). Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v.: D-r Risto Poplazarov. 1992. spored teritoriite na koi{to se prostirala. Jovan Teorijan. Ohrid. Berovo vo prostorot i vo vremeto. \. Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. Bugarija.: D-r Mile Mihajlov.: Milen Kumanov. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. Pla~kovica. T. Ana (Dupnica. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1.62 MW. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945). Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g.5 GWh. Na Ilinden (1903). C. Beograd. MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. SofiÔ. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije. kade {to se vklu~ila vo TMORO. Gimnazija zavr{ila vo Solun. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica.. ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. Skopje. HC †Do{nica# e na istoimenata reka. blizu do seloto Kalimanci (po- . MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). LIT. 81‡108. KratÍk istori~eski spravo~nik. Ml. Gr. MakedoniÔ. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. Beograd. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. Male{ i Pijanec. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). 1979. LIT. skoro isto tolku – 19. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. S. Prirodni i socio-geografski karakteristiki. Vra~i# vo Ohrid †MALI SV. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. nedaleku od Ko~ani. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname. 25.26 MW. Vo pogon od 1953 g. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g. 1995. Zrnovci. 80.6 GWh. a potoa emigriral vo Bugarija. Asenov vo crkvata vo s. Blagoja Aleksov. 1993. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata. 1996. S. Korni{or. }erka na Nikola Male{evski. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Jankovi¢.. kota 1356 na pl. 1980 48‡53. I–II. Vo M. a 6 na op{tinata Peh~evo. Ima dva agregata so pelton turbini. se ven~ala so Kr. i vo 2002 g. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. Skopje. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. vtoro fototipno izdanie. Ima dva agregata so pelton turbini. kaj s. Vo s. Stanke Dimitrov.048 `. MALE[EVSKI. 19-20-21. Vo pogon od 1950 g. M.801 m) i ^engino Kale (1. Rat. Al. Se protegaat la~no vo pravec jz–si. LIT. a najgolemo bilo vo 1996 g. MANU. Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku. Postoela od IX v. SofiÔ. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW.: Ivan Snegarov. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. Skopje 1980. V. Crnik ima Turci i Romi. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Beograd 1974. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa.. 1978.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. Vo 1961 g. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta. Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. MALE[EVSKA. Sveti Vra~i vo Ohrid. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci. zab. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. †Kulturno nasledstvo#. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo.458 `. St. i iznesuvalo 158. Male{evo i Male{evci. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. S. 19‡24. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). LIT. ovde `iveele 20. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. (1992-9394). Od selata. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Instalirana mo}nost 4. 1965.

†Elektrostopanstvo na Makedonija#. LIT. 1985. 1972).: Kavadarci nekoga{ i sega. Skopje. HC †Turija# e vo blizina na Strumica. Instalirana mo}nost 2. profesor na FLU vo Skopje. Beograd. Vodensko. Negotino.P. Vo pogon od 1993 g. MALINKOV-]ENDO. Bregalnica areal. Ima dva agregata so francis turbini. Vo pogon od 1951 g. Pena HC †Pena# e na rekata Pena. Prilep i vo Qubqana. Z. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. 1925) ‡ fotograf. Plod.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. 1995.74 MW. J. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. 1995. me|u Ko~ani i Del~evo). vo blizina na Tetovo. 5. so~na i vkusna malina. Vo pogon od 1985 g.esmak. Skopje. 1980. Vo pogon od 1993 g. Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska. 1964) ‡ etnolog. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. suva igla. mecotinta. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. Zoran~o ([tip. Ima 4 agregati so pelton turbini. Podocna se svrtuva kon prirodata.com. Kiril i Metodij# vo Skopje. VI 1999). LIT.. Ima tri agregati so francis turbini. VIII 1995). verni-mu). Dimitar Malidanov (katalog). Vo pogon od 1927 g. Ima dva agregata so francis turbini. http://www. Dimitar Malidanov (katalog).-B. Skopje. Instalirana mo}nost 4. Instalirana mo}nost 12 MW.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). S.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast. BIBL. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. Skopje. slikar. 1990. tikve{ki foto-hroni~ar. Instalirana mo}nost 2 MW. Al.56 MW. fam. Ima dva agregata so pelton turbini. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#. Instalirana mo}nost 2. granka so plodovi 905 . R. 2001. HC †Kalimanci# na r. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata. Ima dva agregata so francis turbini. Malina. spa|a vo rodot na kapinite.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Bilten na Univerzitetot †Sv. Vo pogon od 1970 g. And. listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti. Instalirana mo}nost 4. LIT. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. XII 1946) ‡ grafi~ar. Vo pogon od 1938 g. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta.88 MW.mk.4 MW. Dimitar (Sarakinovo. Instalirana mo}nost 2. no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe. vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci. Vo MALINA (Rubus idaeus L.: Sowa Abaxieva Dimitrova.78 MW. Pupka. nedaleku od Bitola. 1999. a plodot crvena. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik. subalpskiot region. HC †Popova [apka# e na [ar Planina. Vane (Kavadarci. Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. Ml. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). Instalirana mo}nost 2. MALIDANOV. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. Kavadarci. BIBL. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). nedaleku od seloto Matka. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci. 1993). Skopsko. 1985. Viktorija Vasev Dimeska.2 MW. Ima dva agregata so pelton turbini. Dr. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). HC †Pena# na r.

1998 (so koavtor).: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). IZV. 11. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. Postojano ~ekorewe napred. 13 i 14 dekemvri 1978 godina. 1985 (so koavtor). Poimot †zaednica# vo RM. @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. ^a{ka. 1984. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. jazik i vera. 666. tradicija. Sredba so Tito vo 1941 godina. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. Titov Veles. XVIII. od 1. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. maj 1972. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. odgovoren urednik na sp. Skopje. Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. Veselinka Georgieva (Kumanovo. Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). \or|i (Veles. Veles. 24. 1990 (so koavtor). Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. Skopje. 1976. 1988. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. vtora i treta. Raboti vo INI (od 1. Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Titov Veles. Veles. 6. 125-127. 58-61. Skopje. Balisti. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. 1977. ^a{ka niz istorijata. Skopje. 1998. tom I. br. Skopje. oficijalno. Skopje. V 1979. 12. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. 2002. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. prvoborec. mart 1968. 1998. †Prosvetena `ena#. 11. Vinica i Vini~ko. Skopje. Zelenikovo. Skopje. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM. 1989. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. republi~ki i sojuzen pratenik. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. X 2003. MALINSKA. izbran delegat na AVNOJ. 1984. 878. Bele{ki za hronika. Borba za sloboda. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. bila glaven i odgovoren urednik na v. Kumanovo. Skopje. Skopje. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. Dokumenti. Titov Veles. Skopje. Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. S. kniga prva. 1990. 201-204. XI 2001).: Petar Trajkovski. Skopje. 1961. 1992. Nezaboravnik. Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. 1996 (so koavtori). Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). direktor na Radio Skopje (1952–1961). br. Demir Kapija. 18. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. kn. 2002. novinar i politi~ar. Titov Veles. Skopje. XI. BIBL. †Na{ vesnik#. 1. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). Kriva Palanka. Ml. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. 1998 (so koavtor). prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. Skopje. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. Kumanovo. 2003. VIII 1944). Vinica. Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina. S. @iveeja. XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. 1995. Ml. 5. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. IX 2005. Op{tina Zelenikovo. †13 Noemvri#.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. tom I. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. dekemvri 1979. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. BIBL.: Vo Skopje 1942 godina. Skopje. Podocna studirala vo Belgrad (1939). 1972. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . Skopje. Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. prva. LIT. (16. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. †Nova Makedonija#. VI 1957) ‡ istori~ar. V 1943) na pl. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). 2002. 4. Spomeni. VIII 1944) i urednik na sp. Podem na informativnata i kulturnata akcija. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM. †Prosvetena `ena#. 837. Ko~ani. †Makedonka# (od noemvri 1944). Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. NIP †Komunist#. pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. 167-174. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). Demir Kapija. Sredbi so Tito vo 1941 godina. Sveti Nikole. Veles. od kade {to zaminala (20. 4-5. S. Ml. 1998. ~len na Glavniot odbor na NOF. ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. Skopje. 2000. Kumanovo. Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. 2001. 86-91. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. ~ii pripadnici imaat etni~ki. 1988. maj 1980. X 1980). Sveti Nikole. Gorno Lisi~e-Skopsko. 2. religiozni. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. †Ilindenski pat# (od april 1944). 2001. XII 1944). 1985. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. dekemvri 1972. 14-15. †Prosvetena `ena#. na istoto mesto. I 1917 ‡ Skopje. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. †Prosvetena `ena#. 15.

kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#.083 kako Albanci. Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI]. LIT.959 Turci. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI. Petr.008 katolici. †Vla{ka svadba#. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. lo zaedno so brata si. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). Kiril i Metodij# (1905‡1908). †Beseweto na Ilindenci# (1908). †Vla{ka svadba#. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. se preselile vo Bitola (1905). so osoben interes za crtaweto. kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). S. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. 18.528 romski.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski. 38. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. odnosno. 9.344. 1996. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#. ili 1. a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki.: †Slu`ben vesnik na RM.184 pravoslavni.757 turski. 35. 42‡ 44. 71. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). snovewe i tkaewe). kaligrafijata i fotografijata.513 fotonegativi i 17.989 albanski. Avdela. †Makedonski ora#. Kiril i Metodij# (1905‡1908). †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Janaki (s.297. 77. 7.695 Vlasi i 20. predewe. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija. 24. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#.854 fotografii. Kostursko. spored koi od vkupno 2. IZV. Du{an (Skopje. tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava.015 muslimani. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. br.600 metri filmska lenta od 35 mm. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM.981 se izjasnuvaat kako Makedonci. †Proslavata na \ur|ovden#. 1878 ‡ Solun. †Proslavata na Sv. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). zaedno so brata si. 5.310. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935). 507. Po demobilizacijata vo 1946 god.018 Bo{waci.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. †Beseweto na Ilindenci# (1908). Milton (s. 694. vla{kiot. Skopje. 17.513 foto-negativi i 17. 1996. Ml. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#.022. vo Bitola otvoril kino (1918).773 srpski. Avdela. 53. zaedno so bratot Milton. Ml. a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. zaedno so postariot brat Milton. 18. Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola. redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet..884 vla{ki i 19. turskiot. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina.547 gra|ani na RM. S. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). 12. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina. bo{wa~kiot i drugite narodi#.600 m filmska lenta od 35 mm. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. 520 protestanti i 30. 19. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g.993 kako drugi. srpskiot. Skopje. Skopje. Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI.854 fotografii.879 Romi. kade {to i po~inal. 509. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo). 674. 1882 ‡ Bitola. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 . 91/01. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. III 1924 – Skopje. Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). 8. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. III 1984.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. LIT. Kostursko. Institut za geografija. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. br. Po andartskoto palewe na rodnoto selo. †Ekran#.560 bo{wa~ki 6. 1. †Proslavata na \ur|ovden#. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata. 52/91.241 drugi jazici. †Makedonski ora#. T. pomlad brat na Janaki. †Slu`ben vesnik na RM#. koi se del od albanskiot. XIV. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#.939 Srbi. 1948) ‡ fotograf i. Po vra}aweto. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. se preselil vo Bitola (1905). †Makedonska svadba vo Bitolsko#. 2. 1. romskiot. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Popis 2002.820 drugi. VIII 1995) – geograf. †Proslavata na Sv. a od 1948 g.

†Bistra#. MANASIEVSKI. Al. 2006. Vasil Tocinovski. penzioniran (8. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). Zaedni~kiot paket na vidovite bigor. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. Tr. vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. †Sv.e. 19. LIT. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. Andreja#.: Todor Serafimovski. za redoven profesor.: AngelÍ DinevÍ. †Makedonski vesti#. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. XI 1999). Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). IX 1932) – u~itel. Imeno. bil izbran vo zvawe docent. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. II. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. 17. potoa vo Francija. za vonreden profesor. Preobra`enie#. Manastir. e dekan na Geografskiot fakultet. Ser. Skopje. SofiÔ. Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). a vo 1972 g. Gostivarsko. R. Jovan Manasievski MANASIEVSKI. pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. [tip. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. Pepi (Veles. 27. †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. 2001.M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. VI 1909 – Sofija. vo 1966 g. Jovan (Gostivar. Argir N. pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. Lorans. 23. raskazi. Rod i porod. Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. 7. Sofi®. I 1980 g. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. Seovo. And. i LIT.: CDA. Vo 1961 g. 18. 21. 1981. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933). umira mlad vo golema siroma{tija. Kiril i Metodij# vo Skopje. mesta. i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. Vo ARM bil komandant na korpus. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. VIII 1964) ‡ rakometar. Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. IV 1936. MANASTIR ZRZE & v. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). Gevgelisko. Golate. L-s. . V 1968) – politi~ar. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 1873 – Gorna Xumaja. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. 1. op. koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. 54. †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). MANASIEV. Neranzin i Ve~erin. †Sv. Vio. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi. 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. 2. Bl. LIT. 771. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. Od 1. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec. gevgeliski okoliski vojvoda. Zavr- MANASIEV (VE^ERIN). Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. grad. prozaist i dramski avtor. St. bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen. RGF. Te{ko zabolen. D. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). ll. Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). 17-79. f. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. 29. S. Skopje. 237–240. I. T. T. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. D-r Bla`e Ristovski. ^len na MRO stanal vo 1894 g. Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). IZV. a. a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Jovan Janakiev (s. glavno pod psevdonimite: Violetko. po {to bil V. R. (s. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. Kiril Stefanov (Gevgelija. poet.

preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. P. Kr. MANEV. Zaginal vo s. VIII 1909 ‡ Skopje. a Praven fakultet vo Belgrad. 1912 – s. 19. BIBL. Sofi®. Stefan#. Skopje. \or|i Skoroposti`nik#. Breznica od artileriska granata. MANASTIR TRESKAVEC & v. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. †Sv. Pantelejmon#.e. f. dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok.: CDA. V. \OR\I # & v. †Sv. IX 1944) – u~itel. †Vik# (1979).: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975). 1965. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. Ignat M. MANASTIRSKI BOLNICI. Kostursko. M. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). MANASTIR MATEJ^E & v. LIT. Palanka i na dr. 2001. Bitolsko. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. Gimnazija zavr{il vo Bitola. Ov~e Po- Dimitar Manev. IZV. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. Kole (s. 1948) ‡ slikar. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. 1. Dimitar ([tip. Al. Naum Ohridski. Sv. 2. Kostursko. ]elijni u~ili{ta MANGAROV. bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. publicist. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. Kon krajot na XX v. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Banica. Sv. 1987. potoa †Sv. D’mbeni. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. 1975. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever. Skopje. osven ogromnata prosvetitelska dejnost. Gilevski i Ja~ev. Egejskiot del na Makedonija. Vra~i# vo Bitola. Metodij i nivnite u~enici sv. (Kratovo. 1880 – Kumanovo. MANASTIR NEREZI & v. Breznica. likoven pedagog. mesta. CÍrnu{anov. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka.: T. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi. †Bikovi vo boja# (2001) 909 . Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. †Sv. St. Kis. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. †Sv. 1. 78. VII 1940) ‡ poet. Velu{ina. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910). MANASTIR PSA^A – v. i LIT.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. And. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). U~itelstvuval vo Gevgelija. †Sv. MANGOV. Mamurovski. †Sveti Jovan Bigorski#. Kliment i sv. 1992. B. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. Lerinsko. 1. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik. Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. Kole Mangov MANGOV. Najvisok vrv e Asanica (874 m). †Uspenie na Sv. ^len na DPM (1977). bolnicata vo manastirot †Sv. Me|unarodno javno pravo. ja na po~vata. †Sv. 11.-^. l. a. Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). Skopje. [. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). U~estvuval vo Balkanskite vojni. Kiril i sv. potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). †Sveti Joakim Osogovski#. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. Naum Ohridski#. Skopje. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. pravnik. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. LIT. Nikola#. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). †Sv. Tr. K. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. Petar (s. 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. Bogorodica#. MANASTIR †SV. Pokraj ^apovski. jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v. op. le na zapad. †Sv.). Bil ubien. Kostursko. Krsto (s. ~len na TMORO. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba.

1977. mesta). 1976. urednik na sp. Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . Skopje. Pariz. Qubqana.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). L. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). `ivee i raboti vo ^ikago. ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. 1973. Strumica. Bil pretsedatel na DLUM (2006). IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Zbornik na se}avawa. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. tom I.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). Samostojno izlagal vo Skopje. univ. publika Francija.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. K. republi~ki i sojuzen pratenik. Zagreb. Bap~or. Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. nekropola. zamenik minister za zemjodelstvo. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. MANEVA. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. maj ‡ po~etokot na 1943). Ml. Z. Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. Liljana (Skopje. Skopje. †Prosvetena `ena#. Demir Kapija i dr. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija. a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bitola. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. Egejskiot del na Makedonija. a potoa. ^ikago. Od 1973 do 1983 g. Kole (s. D. glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. val vo Belgrad (1977). kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). a od 1983 g. Srednovekoven nakit od Makedonija. IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. Skopje. kniga prva. 421-423. 5. Zavr{ila gimnazija vo Skopje. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. vra}aj}i se vo tatkovinata. bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. Skopje vo NOV 1941. Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). 1992. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. Elica (Bitola 1. Skopje i dr. sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. BIBL. Bitola. Od 2001 g. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Elica Maneva Kole Manev MANEV. profesor. 1984. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). Skopje. 2000. srednovekovna Skopje. XII 1947) ‡ arheolog. N. 16. Krstevi. ^len e na DLUM i na DLUPUM. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. BIBL. IZV.

Gil. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). 129. Sevim Pili~kova. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles. Blagoja (Skopje. 1983). minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991). Korupcijata vo Republika Makedonija. 24. 1969.. BIBL. 367. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. N. se sre}ava vo repertoarot na site generacii. Ml. 1986. 2005. a se sre}avaat i vo po{iroka forma. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. -. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. 21‡22. Pariz. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. S. Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. 1966). [. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. 1978. Vo Makedonija m. Los Anxeles. 2003. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura. Vele{ko. Kroz tursku narodnu poeziju. S. LIT. Minhen. Negovata poezija. Mihajlo (Ba{ino Selo. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. Naum (Qubojno. fotografija. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija. Rabotel vo obvinitelstvoto. Narodni pesni. Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. Muhan Bali. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. 1973. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. ^len na DPM od 1960. †Etnolo{ki pregled#. U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. Belgrad. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto. 1. XI. 1982. crte`. Skopje. X 1961) ‡ poet.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva. MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. 1962. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji. Beograd. kako i dve posebni knigi. Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). Zavr{il sredno obrazovanie. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002). koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. objekt. Pil. 12. 1999.-P. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. 8. 1961. Tokio. Skopje. Rim. IV 1957) ‡ slikar. BIBL.: Marija \ukanovi#. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. LIT. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}.: Sowa Abaxieva. 18. a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli. XII 1937) & pravnik. M. B. taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. Sk. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. Sv. L.. Stefan (Skopje. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot. ambient. 1975. Beograd. Maniwata kaj Turcite od Makedonija. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. †Makedonski folklor#. P.: Prespa. 1963 – posthumno. No}en patnik. VIII 1997) ‡ skulptor. Rabotel kako novinar vo v. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija. Sk. 303 – 30. instalacija. 1999). Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. Galaba Palikru{eva. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite.: Skopje vo NOV 1941. Skopje. VII 1934 – Skopje. MANEVSKI. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. 25. †Mlad borec#. XII 1934 ‡ Skopje. Skopje. Skopje vo NOV 1942. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. 9. no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Skopje. Mihajlo Manevski MANEVSKI. Skopje. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. Stefan Manevski. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009).

izgradena vo 1975 g. V. na rekata Lakavica. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. vreme . ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava. Mihajlo Minoski. teatarski kritiki. T. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. Min. 1964. Crkve u okolini Ohrida. BIBL. 1971. Branata e visoka 37. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. BIBL.4 mil. Gil. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija.271 m se prefrleni od slivot na r. 1931. Talija na bitolskata scena. Dionis (Valandovo. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. VI.5 m.1948) ‡ poet. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. 1931. Pande (Porodin. Vo domenot na istorijata na umetnosta. Bitola. temelen ispust.05. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. LIT. Skopje. 1975.: Done Panovski: Odglasi. vo 1985 g. I. VI.. Obid da se vleze vo nulata. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. so vkupen volumen na teloto 161. Beograd. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. m3 voda. \or|e – istori~ar na umetnosta. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. 1931. poezija na makedonski i francuski. Bitolsko. 2. „Starinar“. 6. Beograd. delegatot na Tito pri Glavniot {tab.000 m3 (kamen i zemja).5 milioni m3. Vo 1964 g. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. (Kuku{. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. Let vo sonot nad Ajfelovata kula. a podocna penzioV. izgradena vo 1978 g. Ima vkupna zafatnina od 54. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[. Tr. Mile Manolev ral na ARM. Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu. „Starinar“. LIT. Zatoa Manifestot. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. Od 1970 do 1971 g. poezija. LIT. VIII 1997). Bitola. 1983.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi.v. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. St. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI. poezija. poezija. klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#. Bitola. Kriva Lakavica. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. arheolog i muzeolog. niran (8.5 m n. Bitola. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. Svetozar Vukmanovi}Tempo. Bitola. Gr. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie.5 m. 29. Od 1961 do 1967 g.. Soyvezdie na bolot. MANOLEV. Cv. Skopje 1995. VI.: Zbornik ASNOM 1944‡1964. formira akumulacija od 47. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. 1998. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. X 1948) – brigaden gene- . kako i negoviot osvrt za „Sv. 2003. `ivot i delo.1977.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. 1988. Skopje. Bitola. Beograd.: Sveta Sofija u Ohridu. kultet vo Skopje. Kuzman Josifovski – Pitu. poezija. raska`uva~. Mile Iliev (Strumica. 1992. Vlado Ivanovski. Sofi®. 123-132. Bla`evina. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. Dr. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. Sofija“ vo Ohrid. 2000. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. Zb. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. Pesni za Nikola i Damjan. XI 1999). Sk. Ivan M.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl.. 9. 9. zafat so tunelski dovod na vodata. 1996. 132‡135. Al. P. Strumica. vo krunata dolga 138 m. 135-137. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Bil unapreden vo brigaden general (18.: Crven nemir vo crveno plamti. e izbran za redoven profesor. XII 1871 – Sofija. Bitola. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). M. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. ~len na TMORO. I 1930) – u~itel. MANOV. raskazi. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. „Starinar“. diplomiral vo 1958 g. Ognena zemja. ^und. kriti~ar. poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. 2003 i dr. Bregalnica vo slivot na r. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe. Q. Od 1901 g. Bitola. bez datum i bez mesto na izdavawe. Ohridski# (1888– 1974). Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi.

za guda~ki orkestar (2000). 1333‡1338. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. 648‡649. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps. R. November 1986. kaj prof. po koja go nosi i prezimeto. IX 1935) ‡ estetski hirurg. f. †Pesna i tanec#. The Importance of patient posicioning in liposuction surgery. †Podgoren koren# (raskazi. †Paganofonija#. mali bogovi i prividenija# (poema. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. †Izmislena du{a# (raskazi. romansier. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. †Nasu{na su{nost# (raskazi. V 1987. December 1987. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. poet. me|u prvite vo Makedonija. 1983). †Kr{alniga# (drama. †Egzodus 2001#. Vo Sofija. LIT. †Podigravki# (drami. Lutoslavski. za violina i pijano (1988). Sonata lamentozo. 1988). a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. †Svirepa ve~nost# (poezija. Vl. †Le journal International de medicine#. 181‡184. Ceremuga. Bil urednik na sp. 29. †Kleto leto# (raskazi. za me{an hor (1974). Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. †Amin# (roman. Vase (s. 1981. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. Body Sculpturing through liposuction. Ort. 56. Zagori~ani. November 1996. koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. †^inki# (raskazi. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. ski orkestar (2001) i dr. Tome (Gevgelija. Sagaev. 135. 14. 1985). vo 1980 g. Haralampie Zahariev (Ko~ani. 13. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. Veljusa. 1989). kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. Veljusa. 269‡274. †Magyar sebeszet#. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. †Razgledi#. dramski pisatel. 17‡24. ^len na Makedonskiot PEN centar. profesor. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). Strumi~ko. kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). The International Society of Cosmetic Surgery. za simfoniB. plastika na lice. II 1949) ‡ raska`uva~. Kako patriot i filantrop. †Golemi bogovi. 42. Petr. za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. 1984). †Sire~# (raskazi. {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. 1988). †Intrada i kapri~o#. 93. †American journal of cosmetic surgery#. za vokal i pijano (1975). ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV. Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. IV 1950) ‡ kompozitor. Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. †Groteskni deca# (proza. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. Strumi~ko. 25. 1979). Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. 1123‡1124. Zaedno so sin mu vo 2002 g. 1996). Miqkovi}-Pepek. 1998). vol. 20. ^len na DPM (1980). II 1898 ‡ Skopje. Skopje. Bl. 1995). 1988). na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. 2001). 2002). vo Skopje. ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. Nikolovski). za sopran. Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. kako i vo Skopje. †Zaludni raskazi# (1993). 1984). R. Doktor po filolo{ki nauki. June 1987. BIBL.: P. M. 2000). 1997. Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. 1994). Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). preveduva~. D. †Sanatoriumska balada#. †Jadigar# (drama. Budapest). †Bledica# (drama. B.). The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. 975‡976.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. BIBL. liposukcija. Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. violon~elo i pijano (1999). a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. za bariton i simfoniski orkestar (1988). violina. klarinet. bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. Robovo.: †Su{a i du{a# (raskazi. I 1974) ‡ specijalist pedijatar. Manastir Sv. Kostursko. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. †Plastic and reconstructive surgery#. †CMAJ#. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. 98. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. †Ontario Medical Review#. 1987). univ. 3. 1977). Egejskiot del na Makedonija. Bogorodica Eleusa# vo s. transplanter. †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. 1998). Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . na o~i i na gradi. 14. †Inakvo lice# (roman. Dvor`a~ek i J. 1989. Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens. 15. †Vol{ebno vreme# (raskazi.

Debarsko. †Forum#. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. XI 1936 – Skopje. Tr. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. 21. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. †Ajde sonce zajde#. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. raskazi (1990). Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). Vo 1899 g. †Razorani laki#. vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). Al. VIII 1975) – peja~. 1970.: †Pesni za tatkovinata# (1961). . MAN^EVSKI. G. †La Republica#. 23. B. 1. Debarsko 8. Bro{tica. T. I 1962) – sve{tenik. Jov~evski. IV 1905 – Skopje. Debar. MPC. N. u~esnik vo NOB. igrani i dokumentarni filmovi. organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. Lazar Man~evski . Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. U~esnik vo NOB. Skopje. †Deloto na edno dete#. Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. poezija (1966). †Margina#. poezija so muzika (1991). Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. So prof. scenarist. a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. LIT. XI 1922 ‡ Skopje. Br. Izdeglavje. kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. kade {to i po~inal. †Koga si trgnav v tu|ina#. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). raska`uva~. †Nova Makedonija#. St. likoven umetnik. †Gradot i qubovta#. 2000. ka`i mi#. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. Vo 2000 g. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. †Ra|awe na denot#. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). revolucioner-anarhist. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni. poezija (1966). aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. †Lino mome Sevdalino#. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. MMP. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. mo{ne popularni vo Makedonija. se vratil vo Makedonija. †Dijalektika na praznikot#. Od 1985 g. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. novinar. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. 7. Petar (s. a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. T. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. i M. †Sineast# i dr. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. za koi postoi intergeneraciski interes. V. Po okupacijata vo tekot na 1941. Kol. poezija (1974). pisatel. Bil protiv krevaweto vostanie. Po pove}egodi{en prekin. kako {to se: †Devoj~e tenko. MANXUKOV. Ku~evi{te. kade {to rabotel kako {umarski in`ener. poezija (1963). prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv.: N. H 1959) – re`iser. video-spotovi. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. poezija (1995). kako solist i vo duet. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. 27/13. †Patriotski sozvu~ja#. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. `ivee vo Wujork i vo Skopje. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. avtor na komponirani pesni. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. u~itelstvuval vo Skopje. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. X 1943 vo s. MAN^EVSKI. II 1997) ‡ poet. raskazi (1972). Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. poezija (1964). visoko#. Blizok do Gemixiite vo Solun. †Otm’{tenie#. I 1966) – raska`uva~. VII 1878 – ?. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. poezija za deca (1981). edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. †Pocvrsti od kamen#. Skopsko. Kiril (Bro{tica. Avtor e na izlo`bata †Ulica#. 8. Lazar (Negotino. †Kulturen `ivot#. †Corriere Della Sera#. Kuleli Burgaz (1903). osobeno so Violeta Tomovska. BIBL. †Spoznanija#. 18. drama (1961). lirizam i specifi~na melizmatika. †Kamen i koren#. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. Mil~o (Skopje.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. †Tatko. poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#. Popovski. Debarca. M. Veqo (Veljan) (s. †Aber dojde Donke#. Makedonija. XII/1. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). Mirkovci. studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. 17.

jazici). leksikografija. Grig 6. E. †Vaja con dios##. Snimile 360 pesni. von A. 1966–1997) i gl.). odr`an vo Carigrad (692). sub redactione F. Ksilurg na Sv. tekstovi. 1991 i sl. Holzer. 3. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb.Catharinae codex slav. aparat. 87 (172 l. 20. Frankfurt am Main . arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. und red. ^e{ka. R. I. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. prof. re~nik MARIJA (XI v. od 13 vek: Mt1–5:24. Tr. Duri eden period bil i v zatvor. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. †Cumba. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost.. Osnovana vo 1959 g. udiralki). kade {to doktorira vo 1950 g. Munchen. Bibliografie F. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. Treta programa na Radio Skopje. Fetkova. 4. LIT. Narodna bibl.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. 42.=hist. lakuni dopolneti od De~anskoto ev. R.: Mihajlo Minoski. 146 (2 l.) i vo Viena. Diachronische Morphologie des Ur. Cetiwe. i csl. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. i sporedb. Skopje. MARDARIJ I (HV¶¶ v. LIT. Marese. Edd. Schriften uber Sprachen und Texte. 1997. Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus.. Herausg. Kol. (→) i na ~e{ko-csl. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. Brato{. preku csl. 44 1990. 1986. Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. MANU (od 1980). Kako prvo. LIT. PAN. kako {to poso~uva B. B. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. Altbauer). Pronajdeno vo 1844 g. Luka (XI v. br. index verborum). Go neguvala latinoamerikanskiot melos. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina.und Fruhslavischen. Bergemayer. Holzer. f. ta na slovenskata filologija). L. Titularen. na slov. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim.und Fruhslavischen. U`ival ugled kaj vernicite.. Cyrilometodejska tradice a slavistika. MARE[.. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa... J. transkr. Sorabotnik na Stsl. tekstovi.. I. K. jazici). period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. Blahova. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. Slav. Pacnerova. Berolini-Sanktpeterburg 1883. †Zamba del grilo# i dr. }erka na negoviot sin Trajan. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. 1980. sign. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. repr. i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. Mariinskoe ~etveroevangelie. Cyrilometodejska tradice a slavistika. analiza. Ad editionem praeparaverunt P. 5. M. na Univerzitetot vo Viena. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho. Krsto Tau{anov (gitara. tekstovi). Prestana da raboti vo 1990 g.. prof. 2000. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici.) – vnuka na carot Jovan Vladislav. Herausg. krit. Gora od V. kir. detalna lingv. sign. (disertacija za Pra{kite odlomki). Konzal. RGB. 2/N).: (izbor) V. sporedbenata slovenska gramatika. Bergemayer und G. Avtor e na prvata gramatika na sovr. XII 1922 – Viena. red. Koneski. no so ogled na nekoi fonetski crti. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem. od 1968 g. V. JF. B. Min. univ. a najgolemi hitovi se: †Marija. 674-705.-met. Blahova. na stsl. Diachronische Phonologie des Ur. (Slovenski institut pri AV ^R). 139-152 (so M.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. Praha. problemi. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. ^len na pove}e akademii: ÖAW. (Praha. pomisluva na srpski prepi{uva~. der ÖAW 117. mud915 . Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. von G. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. M. vokal). zb.: R.. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. odn. i sporedb. 2006. B. O Marijinskom jevanÚequ. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. Marija#. †Guantanamera#. †La bamba#. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. Wien 1997. Vintr. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov.). Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa. XII 1994) – ~e{ki slavist. cumba kero#. von G. J. Al. Skopje. Graz 1960 (izd. edno CD i edna videokaseta. LIT. Cod. K. Holzer. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. 174 l. und red. HAZU. Jagic. i G. jazik i na oddelni stsl. vokal). odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji. Hauptova. Herausg. V. taka i vo balkanskiot kontekst.. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl. LIT. Se ~uva vo Moskva. Mares. i od Zografskoto ev. Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. Kl. fonol. Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. Schriften uber Sprachen und Texte. Studira na KU vo Praga. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. 67–70. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. vo Bogorodi~iniot skit na man. i csl. Koneski. Z. Svabova. Frankfurt am Main . Grigorovi~. na noviot del od Sinajskiot ps. E. zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. mak. Zd. Muz 1689. na flektivnite slov. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski. 1979.: J.: Pravoslavqe u Crnoj Gori. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara.. Zd.. V. 1995. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin. Avstrija. morf. Herausg.: Predvesnici na burata. na XI v. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. Vintr. Ax. †Hace un ano#. Anzeiger der Phil. T. von A. vokal. MARGARIT (VII v..

Vladimir e pokrstitelot na Rusija. Longnon. Paris. Leib. M. LIT. Dimitri (Ohrid. IX 1928) ‡ operski pevec. proto|akon. Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid.M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij). Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. Amonasro (Aida). Ax. vizantiska carica. Vladimir. Pretstavuva edna prirodna celina. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Skopje. rigo-Poza (Don Karlos). doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Koga situacijata vo Solun se vlo{ila. Gostuval vo Grcija.: B. Zb. Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza. LIT. Gor. LIT. 1951‡2001. K. 1965. Y. Ax.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. Aleksiada. postarata Irina stanala vizantiska carica. L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. 2001. Krivi~na postapka na SFRJ. od koi pozna~ajni se: Rigoleto. BIBL. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. Skopje. Kamen Most kaj seloto Zovi} . univerzitetski profesor i sudija. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. `ena na Bonifacij Monferatski. 1910 ‡ Skopje. Skopje. bariton. 92.) – Makedonka od Samuiloviot dvor. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. rec. 58–59. I. 14. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). `ena na Jovan Vladislav. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II. K. LÓbarski. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. Paris.Pedeset godini.) – makedonska carica.-B. pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko. X–XI v. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva. Me|utoa. 1949. Panta (Mitrovica. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum. za docent (1954). 1993) ‡ pravnik. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin. 1973. kniga prva i kniga vtora. MARINOVSKI.: Teorija na krivi~nata postapka. Anne Comnène Alexiade. Sv. So nego go rodila sinot Dimitrij. Moskva. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. Anna Komnina. LIT. Skopje. se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). Egipet. Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. Bugarija. 163. Gr. se vratila vo Ungarija (1223).. Nabuko. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel). 1979. M. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo. Rod- M. a gimnazija vo Skopje (1929). Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g. MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. 100. 14. 1937. Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. LIT. N. me|u koi prof. Ax. Rat. Skarpija (Toska). majka na svetite bra}a Boris i Gleb. 1958. idniot solunski kral. Bor~i} (Zagreb).) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). Thurn. ed. L.: J. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka.: Praven fakultet. I. K. Sele~ka Planina od zapad. F. 1996. 1989. pri- Panta Marina MARINA. prvenec na Operata na MNT. no i ponatamu. Jago (Otelo). u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar.: Bla`e Ristovski. Ratomir Grozdanoski. 70. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). koe se prostira vo dolniot tek na r. Skopje. M. Poseduva mo}en glasoven potencijal. gospodarot na Solun. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok. Italija. koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. 82. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. Turcija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Romanija. do 1994. Berlin. Magbet. MARIJA (X–XI v. Zafa}a povr{ina od 1.

LIT. koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. LIT. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat. pravnik. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . 118-119. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila. S. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite.4°C. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615). Istorija na makedonskiot narod. podgotvuvaat vojska od 20. Vo 1961 g. Skopje. 1972. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko. 1948. 1951‡2001. literatura i kultura. INI.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat. L. za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968). a vo 2002 g. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945). Voena istorija na Makedonija. Skopje. Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. \or|i Marjanovi} MARJANOVI]. 2000. LIT. Gor. Mihajlo Minoski. Vo M. I. Al. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo.: D-r Mile Mihajlov. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. \or|i (s. ostanale samo 830 `. Mariovo. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj.Pedeset godini. †Nov den#. M.-J. LIT. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. Skopje. Intervenirala centralnata vlast. Stara Moravica. 6. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. Srbija. Skopje. Skopje. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko. Ohrid. 5. Tektonski. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. 2000. site se vo faza na raseluvawe. Skopje. 1992. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe. Cvetan Grozdanov. I-III. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Skopje. Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast. 1993. Geografski fakultet. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. MARI^KA BITKA (26. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo.: Quben Lape. Istorija na Vizantija. Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski). bile fateni i odvedeni vo ropstvo. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Glavna reka e Crna. Ml. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4.: G.403 `. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je. Ostrogorski. R.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del. iznenadeni od Osmanliite. BIBL.. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. Po rasformiraweto. 15 i 16 mart 1983.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen. St. Marica. Prevel nekolku dela od: Karl Marks..MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo.: Praven fakultet. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565). LIT. 2003. eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. Van~e Stoj~ev. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Onie {to ne zaginale vo bitkata. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12. mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl.-B. Se zanimavaat so sto~arstvo. Skopje.: Aleksandar Stojmilov i dr. Skopje. 1985. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. Staravina. Grade{nica i pop Jakov od s. 1992. 2–21 VIII 1991. vo niv `iveele 13. So sultanska zapoved (3. a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. 2001. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). B. 1984. Min. Skopje. Skopje.

4. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. D. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. med. na X v. Su{ica (Skopsko). V. Naum. vo Skopje. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). B. na zapadnata fasada na crkvata †Sv. J. 216-217. Vla{ko. maj-juni 1991. Sokrat (s. Egejskiot del na Makedonija. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. 1995. 1346 – Rovine.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski). Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). †Zograf#. Demir Hisar. Z. Arhangeli#. V. vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#. 28-29. Jot. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. na F. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. 2. No{palNikuqska. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite.: Stojan Georgiev-Tomovi~in. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. ok. B. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. IV 1921 – Strumica. VIII 1942) ‡ veterinar. s. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa.M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV.: K. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . LIT. vo Zagreb. MARKI]. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. i wihov odjek u slikarstvu. Butkovo. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. Trakija. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. Su{ica. IV 1370). Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. Bil u~enik na sv. ‡ J. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko). kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. Kralevi} Marko.15. f. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. so sedi{te vo Prilep. ŸuriÊ. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. Skopje. Dimitrija# (Markov manastir). 1. freska na stolb vo crkvata †Sv. Kliment. Kako 16-godi{en vo 1361 g. N. M. no bez tituli. a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. izgradena vo 1389 g. Skopsko. se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. Rasolkoska Nikolovska.) – devolski episkop (prva pol. potoa i na sv. †Zbornik za likovne umetnosti#. 1997. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). (na dvapati) vo crkvata †Sv. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. MANU. Doktoriral na Vet. sin na Volka{in. Krali Marko. Petr. 1990. kaj Krajova. IZV. LIT. R. dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. MARKO (IX – X v. Dimitrija#. redoven prof. 12. 1971. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Vo juni 1371 g. 87-97. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. 17. katastrofalno bile porazeni. Marko Kraleviti. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. Nedela# vo Prizren. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395). pokraj imeto na kralicata Elena. Bel~ovski. Institut za staroslovenska kultura. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko. Prilep. Beograd 1966. LIT. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. Balabanov. 1997. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). Makedonija nad sè. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Bitola. 4. Bo{koski. Novi Sad. 4. vet. `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Markovom manasturu. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv.: J. †Glasnik na INI# . Arhangel# vo Varo{. Su{ica. a vo 1376–1377 g. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. Zdenko Lovrov (Zagreb. najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in.-N. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. Vo Mari~kata bitka (26. pa i samite zaginale. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Skopje. Altomanovi}. M.). Z. 1969. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Skopsko (XIV v. Skopje.

prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. vo pesnite. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda. }erka na Radoslav Hlapen. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{)..MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko. Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii.. ruskiot slavist V. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot. bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. se sozdade i se ispi{a. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. gi branel svoite granici. a K. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. Vo 1845 g. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa.) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. osven na Aleksandar V. No okolu 1374/75 g. ja zakrepnal ekonomijata. freska od Markoviot manastir (XIV v. me|utoa.[eliki] i Marko Kralevi}. Bil `enet so Elena. ^upovski. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora.. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. spored silite. se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i. mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite.. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. s# do Markovata smrt. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. a Andreja{ i Dimitri ko919 . Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto. Nekoi periferni oblasti. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385).

Beograd. E. Rakitnica. R. na viso~ina od 231 m. Poklad kraqa Vukaina. Kraj srpskog carstva. VIII 1991 godina. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Odessa. I. Rakitnica. IV 1902) – revolucioner. Andreja na r. 23–25 juni 1995 godina. vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). Cvetan Grozdanov. 1909. Vo 1960 g. 1. Prilog za manastirot Sv. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. Vo po~etokot na 1901 g. Tetovsko. LIT. V. P. 2002. Kru{evsko. Vele Markov. zb. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. Skopsko. 12. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Ivanov Georgi. 2. Bla`e Ristovski. 145–176. Me|utoa. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. P. Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. LIT. Stojanoski. Beograd. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. †Prilozi#. Kru{evsko. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. 1968. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. K.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. Mari~kata bitka.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. „Zograf“. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. 1975. 1997. kaj Prilep 920 . Bl. nau{nici i belegzii. Beograd. Beograd. Bo`inovski. istata. Vardar. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. 155–163. Georgije Ostrogorski. Sima ´irkoviÿ. Skopje. donskiot jazik# (1988). 1971. 36-37. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. DNU–Bitola. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. ima vkupen pad od 1. „Glasnik“. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. Serska oblast posle Du{anove smrti. Bitola. zb. kru{evski vojvoda. 1971. II 1870 – s. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica. 1992. 2–21. 1975. 1965. Boris (s. 1986. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. univ. Rade Mihaq~iÿ. Prilep. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor. Skopje. na viso~ina od 1400 m. XV. 23. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. 2001. Od 29. Kraqevstvo Slovena. D-r Kosta Balabanov. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. Treska – na bregot na ezeroto Matka. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. Babi}. Varo{. Selce. Dolga e 29 km. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. Tr. XIV. se iskopani 218 hristijanski grobovi. Skopje. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Vele Markov – socijalist – revolucioner.: M. Skopje. Sofi®. socijalist. Nada No{pal-Nikuqska. Kar. Prilep. Beograd.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Moskva. 1. Kru{evsko. MARKOV. 225–238. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. zb. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r.169 m i prose~en pad od 40 ‰. Z. Ohrid. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. Vele (Velko) (s.: Mavro Orbin. 1923) ‡ slavist. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. 1982. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. †Sv. Otuwe. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). dodeka vo r. Dr. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. Al. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). Nakitot od grobovite (prsteni. Misirkov†. Stoletija na makedonskata svest. Naumov. Hristo Matanov. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. Vo tekot na 1900 g. literatura i kultura. 1979. 1966. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B.

e. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5.e. Venko Markovski. Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. A. Ab. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). CDA. raboti kako sloboden umetnik. preminal vo Srbija. Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. koga se vrabotuva vo †Vardar film#. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. op{testvenik. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. zavedeni pod br.: NBKM-BIA. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965).. 1986. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). dramski avtor.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966).: R. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. f. na 1878). Vasil Iqoski. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). partizan. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#. Al. Po osloboduvaweto na ]ustendil. Trajanovski. LIT. preveduva~. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija. Dimitar Kondovski. i S. 18. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. Tr. f. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. 185‡189.: Kolekci® br. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo.n. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. LIT. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. 47. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. III 1915 ‡ Sofija. Iqo (Berovo.. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60). osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost.: B. †Muzeji#. Zaedno so Ko~o Racin. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost.-D. Beograd. Dimitar Mitrev. Zb. So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI.: 173. Vangel Naumovski). ]orovi}-Qubinkovi}. 103‡113. 263. mo`ebi i na Mrwav~evci. zlato ili pozlatuvawe. Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. 7. 29. 5. M. Ivan To~ko. op. Skopje. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. politzatvornik. Poplazarov. Izraboteni se od srebro. ~ift zra~esti nau{nici. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. 2. Slavko Janevski. ll. 397. (Risto Krle. 308318. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. granulacija i filigran. IZV. a. M. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. 386. 28. So film aktivno se zanimava od 1975 g. Masl. V 1805 – ]ustendil. Vo letoto 1859 g. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. ukrasno kamewe. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. Opean e vo narodnite pesni. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). 2002. emigrant. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. Skopje. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. 1. Kon sredinata na XIX v. festivali. I 1988) ‡ poet. so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki.. glavno vo Male{evijata. lentesti belegzii so 2 {arnira. Vo karikaturata sozdava individualen stil. prsten i del od relikvijar. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. Se istaknal vo borbite na [ipka. 1949. p. dvodomen makedonski i bugarski avtor. 4-31. 173. osnoval ajdutska dru`ina. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. Berovo. a. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). Darko (Dar-Mar) (Skopje. otvoraj}i go Studioto za animiran film. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Od 1978 g. u~esnik vo NOB (1941‡1944). Babi}.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme. El. a potoa zaminal vo Romanija. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g. z. Venko (Skopje. Prilep. 1978.

Oginot. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. Bla`e Ristovski. 1–78. gi ima pove}e. monografija. Skopje. VI 1984) ‡ akter. Mito Haxi-Vasilev. †Sovremenost#.. 1984. †Sovremenost#. 2002-2003. XXI– II–XXIV. BIBL. LIT. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. Celakoski. SAD. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. 226–224. XLI. †Mathematical Reviews#. avtor na radioemisii. IX 1927 ‡ Skopje. BIBL. 1990. Skopje. politi~ki paskvili. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. I. Skopje. 8. G. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. V 1949) – matemati~ar. glavno poezija. Gane Todorovski. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. †[ar# vo Tetovo. ^udna e Makedonija.. 1945. Markucij (†Nita#). Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. 1954. †Razgledi#. BU br. 2001. U~esnik vo B.: Narodni bigori. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. ni. Sofija. Ne{vil. †Mlada literatura#. 21. 1997. 1945. Sk. ^orbaxi Teodos. Sofija. Lulkina pesna. Skopje 1993. 1939. 38. 20.. Milan \ur~inov. Skopje. †Kafuleto na Gene# i dr. Kosovo. @evakin (†@enidba#). C. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. 1982. kakvi {to. Ivan (Ohrid. VI. Luwa. R. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#. Vule (†Izmama#). osobeno na Balkanot. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. XXXIV. Semigroups and Groups.. 17. †Re{ki i {arki#. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. Glamji. 1947. †Alf od Novo Lisi~e#. Sk. kn. Goce. 1954. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. Markovski S. Stojan Risteski. Kusakatov V. Dela. Poezijata na Venko Markovski. Vo novinarstvoto od 1948 g. Spase Kuljan. 1955. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura..M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. 1–4.. †Razgledi#. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. G. Dimitar Mitrev. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955).: Kone~na matematika. Venko Markovski recitira. II. 1944. MARKUS. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. Robii. Sofija. 1-2. Skopje. Nad plamnati bezdni. †Mlada literatura#. Markovski. 1940. 22.. G. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. red. Skopje. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. Vector Valued Groupoids. P. drama. Sk. Niz po`arite na Elada. vo koj raboti od 1950 g. 7. Georgi Stardelov. azbuka i pravopis. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. 708/’98. 1–2. Stihovi. Skopje. Sofija. 85. Sofija. Orlite na Makedonija. T. Ne{o Markovski MARKOVSKI. TV 922 . memoari. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. S. Algebra Universalis. Ne{o (Tetovo. D. 1938. 1938. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. MANU 1988. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). Aleksandar (Sa{a) (Skopje. 1944. MARKOVSKI. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. Dimovski. N. †Lik#. koga go ureduval v. Kole ^a{ule. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi. Skopje. Anton Popov. 7–27. IV. Bla`e Koneski i Venko Markovski. 19. 16. 5–6. S. (Nau~ni trudovi – tri odbrani). Smile Iliev (Bitola.. drama. ^upona. referiral vo sp. 1954. Partizani. \. Poroi. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. 20. Sk. 1939. F. Skopje. nitu pak da go rehabilitira celosno.. VII 1946) ‡ satiri~ar. †Nov den#. N. 1992. Mark (\akovica. 2006. Nad plamnata bezdni. Diplomiral (1972) na PMF. 8. Skopje. Primitive varrieties of algebras. aforizmi i epigrami. Skopje. †Prilozi na MANU#. LIT. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). V. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. Skazna za rezbarot. IV. VII 1927 ‡ Skopje. 10. Apologija na skepsata. Quasigroup string processing: Part 3. Najverojatno. †Sovremenost#. Sk. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. Skazna za rezbarot. 1944. Markovski. Vo periodot 1957/58 g. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. MARKOVSKI (KARADAK). Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). VI 1926 ‡ Skopje.: PMF 1946-2006. 1954. St. 22. prof. Vesla~ (†Bov~a#). NOB. Sofija. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. bil mentor na doktorski i magisterski raboti. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~.: Todor Pavlov. Rakovodel nau~ni proekti. 1954. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik. Du{ko Nanevski. 1945. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. pp. 1990. 8–9. (1992) na PMF. Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. 1940. 1954. Cupona.

VIII 1903 ‡ Skopje. Stru{ko. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. 1990. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). portretite (Mladiot filozof. VX 1872 – Sofija. V 1999) ‡ poet. preku iznajmeni linii. 7. e povrzan i Univerzitetot †Sv. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. V. patopis. Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). @ivee po drvjata. †Kve~erini i razdenuvawa#. prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#.: †Premol~ano vreme#. publicist. V. †Du{i na zemjata#. †\avol{tinite na Skapen#. 1928.000 korisnici.: Jon~e [apkarev. M. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. raboti kako sloboden umetnik.: G. †Vasa @eleznova# i dr. kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. Nikola (Kru{evo. 1932). Modiljani (Modigliani). 1967 g. 1931/32. a 10. pedagog. o{tetuvaj}i gi lisjata. MakedoniÔ. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. G. Nerezi. 1959. †Tahir i Zuhra#. †Beliot elen#. Spase (Bitola. vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti. †Trudbenik#. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. Od 1957 g. 4. IZV. Trajan (s. Zavr{il gimnazija vo Skopje. †Dulbija#. 1998. Spomeni. talka~ niz `ivotot i niz Evropa. redaktor na †Sovremenost#. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#. 27. †Prosveta# i †Ve~er#. Porok. LIT. †Govorot na cve}eto#.). Sofi®. Selce.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. Kisling (Kisling): [ahisti. T. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. R. od koi 60. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. Kumanov. 1996. G. T. Skopje. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. II 1951 ‡ Ohrid. so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. †Prazna lulka#. †Banalna tema#. III 1930 ‡ MARTINOSKI. 1955. 25. †Ubavicata i yverot#. mesta. novinar. poezija. Od 1927 do 1928 g. †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. Stru{ko. 1975). St. †Odgovor na pismoto#. poezija. †Uli~ni muzikanti#. ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. Del~ev. eden od osnova~ite na MANU. †Kvej Lon#. na koja. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Cvetko Martinovski MARTINOVSKI. poezija. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). esej. †Goltki#. 1998. 23. Al. †Grobot na ^ingo#. Kliment Ohridski# od Bitola.000 se vladini inDr. BIBL. avtoportret MARTINOVSKI. vo †Nova Makedonija#. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. II 1973) ‡ slikar. †Mladosta pred sud#. X¶¶ 1937) – u~itel. 1994. esej. †Majka Hrabrost#. poezija. kriti~ar. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. †Pismoto na slikata#. eseist.: †Luwinci#. T. ^len na CK na TMORO (1901–1902). IV 1995) ‡ raska`uva~. 1993. 1982. Belgrad. Dokumenti. esej. 923 . Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). Samostojno izlagal vo Skopje. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). K. 1962. stitucii i organizacii. †Hristoviot sin#. Zagreb. Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. Prezimuva skriena po ku}ite. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#.) – polutvrdokrilen kopnen insekt. Skopje. eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. Vo kafeana II. 1999. 1995. 18. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. Bil u~itel vo Solun i na dr. MARTIN. boem. M. raskazi. preveduva~ od ruski i od srpski jazik.). 1978. raskazi. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. 1991. Kiril i Metodij#. izdava~. Materiali. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70.000 se akademski korisnici. – M. Tr. †Odbrani raskazi#. 1988. 1931. Cvetko (s. ~len na CK na TMORO. 1995. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. †Erigon petnaeset godini podocna#.). †Prijateli#. Trajan Martinovski Nikola Martinoski. Sofi®. i LIT. 30. 10. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. BIBL. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). Kr. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. raskazi. se}avawa. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe.

1997. \. so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. Malk. no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. G. . P. Vo tekot na 1949 g. M. Skopje. bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor. Vol~ji praznik i dr. ubile 60 selani (`eni. bile grupno strelani i masakrirani. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. LIT. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. Nikola Martinoski 1903‡1973. 1. 2005. LIT. povrzan so razli~ni datumi. Skopje.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. I 1945) – izvr{en od OZNA. starci). 1982. 1934). koga nastanale slikite so kru{evski motivi. Aran|el i se vikal Volkov praznik. Trajanovski. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. poznat i kako Martinija. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad.: \or|i Malkovski. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. i LIT.: A. istiot. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. me|u koi i `eni i deca. a naselenieto go masakrirale. Nikola Martinoski. istiot. 2004. 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. Zagori~ani. Al. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. Go izdaval v. Bil eden od orgaNikola Martinoski. 1954. Aleksandar (Alekso) (psevd. Skopje.. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. Izbor. MARTULKOV. 1975. 1960. 1931). me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija.: Zorka Delinikolova. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. ^upovski. Avtoportret.: Boris Petkovski. Skopje. †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. Zagori~ani (Kostursko. Rizov i dr. N. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. BIBL. }e go napa|aat volcite. Tr. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija. 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite. Rabotel crte`i i karikaturi. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. III / 7. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. Iv. 1965) – makedonski revolucioner i publicist. 23. O. a desetina selani. LIT. Kit. 2001. †Nova Makedonija#. Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko. MASAKRI vo s. Bizmark) (Veles. Bez javno sudewe. Skopje. 1905. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). 1903. MASAKROT vo Veles (15. 15. So nego se povrzani pove}e dejstva. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. 1995. Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi. Skopje. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. Poparsov. R. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. a naselenieto go masakrirale. IZV. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. X 1878 –Sofija. IV 1905. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto. Skopje. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. pejza`ite. Bile tepani i osakateni pove}e lica. Trajanovski. Skopje. Od 1933 g. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. so D. le ubeni 25 selani. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija.). Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. redakcija i komentari A. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica. slikal kompozicii so motivot majka i dete. A za da ne pravat {teta. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna. Marko Kitevski. Vo 1935 g. deca. 25. BitolaSkopje. simboli~kite i religioznite sceni. Likvidacii bez javni sudewa. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. L. Nikola Martinoski. ^ulev. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). bile del iskasapeni ili strelani. Makedonski praznici. I 1995. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27.

R. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. Dimitar (Skopje. Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). LIT. Zeleni~. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. bogati so maslo. LIT. MASIN. zimzelena ovo{ka. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. Vele{ko (14. T. 1989. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. Al. Bitola–Skopje. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG. f. Veles. \. \. MASAKROT vo Kumanovo (sred. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. 4 kg leb i 8 kg kompir. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani.). Skopje. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. kade {to produciral nad 2000 pesni. Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. 1981. I 1945. 1999. Gevgelija. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. po~inale ok. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. 6. 1985. 1956). Kako posledica na †`estokata inkvizicija#. vo Skopje (1954). Rudnik.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. LIT. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. Specijaliziral interna medicina. MASAKROT kaj s. Skopje. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i. Napi{al i golem broj detski pesni. f.: Vele{ki partizanski odred 1942. Zoran Georgiev. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot.: A. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). f. St. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Pero Grkovski. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. Malk. 200 du{i. koja dava i dobri prinosi. V 1930) ‡ internist-nefrolog. LIT. Kis. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Ras925 . na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. itn. f.25 kg {e}er. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. na Med. supspecijalnost nefrologija. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B. \. Nevrokopsko. okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija.: S. M. Ivankovci. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~. 6. Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Skopje. koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. vo Skopje (od 1985). i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Tr. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. \eorgi Fotiev (Ohrid. a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Na 13. Trajanovski. Lerinsko. XI 1904. Vo sedumdesettite godini na HH v. Dabnica. glavno od makedonski avtori.: Zoran Todorovski. \. `eni i deca. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. Malk. Kiselinovski. a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija. MASAKROT vo s. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. pred o~ite na mesnite dr`avni. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. qubi Mirjanka#. Daniela Pan~etovi}). kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. Miki Jevremovi}). Malk. V 1937) ‡ kompozitor. Rudnik. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii. a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. Kol. Dragan Mijalkovski. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. \or|i Malkovski. Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. redoven prof. Malk. vo Skopje (1994‡1997). †Nova Makedonija“. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. 21. VMRO 1924– 1934. †Bela hrizantema#. administrativni i voeni vlasti. I 1991. Vele{ki partizanski odred 1942. MASAKROT vo s. Diplomiral na Med. †Gri{a#. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2. LIT. 21. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). 1995. PetÍr Gal~in. 1997. na izdignati lokacii. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Andreja Basarovski. M. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. Spomen kniga. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. direktno ili indirektno. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. 1999. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. †Mol~i qubov moja#. Krvavata †Zeleni~ka svadba#. †Male~ka gulabice#. SofiÔ. Pol. kako {to e poznata vo istoriografijata.: †Nova Makedonija“.

1958. Man~u (Kru{evo. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. Tokiskiot simfoniski orkestar. Narodniot heroj Man~u Matak.. sojata i afionot. Skopje. kikiritki. Turcija. Mercedes (L. J. S. Bitolskite Evrei. Bil ~len na KPJ (1939). Mariovsko. Risima (Tetovo. Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. LIT. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. London i vo Plovdiv. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 . So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. Vitoli{te. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. X 1963) ‡ balerina i koreograf. Karmen. istiot. Man~u Matak. X. Vtorata makedonska udarna brigada. 1975. me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. boi. son~ogled (Helianthus annus L. LIT. Lovro (14. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. M. mu{ami. Ravel). ve{ta~ki kau~uk. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. 460. Adam. repka. Vo RM se odgleduvaat: afion.). Se zanimaval i so F. 13. Studira vo Belgrad i vo Skopje. Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). Brigada na bratstvoto i edinstoto. kikiritkite. KOREOGRAFII: †Bolero# (M. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. ta. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. †Vitel. Man~u Matak MATA^I]. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. ricinusot. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada.: \or|i Colev Dimovski. komunisti~ki deec i naroden heroj. N(aum) Naumovski. bil uapsen (april ‡ juni 1942). New York. na istoto mesto. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. preveduva~. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. 167-169. Bor~e Naumovski. P. 1973. Mark Cohen. Berlinskata i Vienskata filharmonija. 25. VII 1985) ‡ dirigent. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. repkata. ^ajkovski. na istoto mesto. Jana~ek. orkestranti na mladata makedonska opera. osvetluvawe. Baranovi} i dr. za linoleum. 25. Zlatko Biljanovski. 2003. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). Mateja (Istanbul. 160–161. II 1899 – Zagreb. maslodajniot len. Em. Man~u Matak. Boemi. Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Last Century of a Sephardic Community. Odredot †Pitu Guli#. Skopje. Belgrad. susamot. eseist. lakovi. ^ajkovski. Nam. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). Po kapitulacijata na Italija (8. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. Skopje. Evgenij Onegin. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. Brukner i [traus. The Jews of Monastir 1839-1943. Skopje. Pova`ni se: son~ogledot. III 1929) – poet. 1993. 7. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. I. literaturen i teatarski kriti~ar. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. Iv. 421–423. Ml. vo Osie~kata opera. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium). Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Vila Mona (A. 1973.: Man~u Matak. MATEVSKA (RISIMKIN). Man~u Matak. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951). kompozitorska dejnost. Vlav. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar. Minkus. †Lebedovo ezero#). kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. ULOGI: Tri lebedi (P. Zajc. Specijalizira vo Kiev. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. †Don Kihot#). Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). Zagreb. †@izel#) i dr. Qubqana. Bitola.M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. V 1944) ‡ {iva~. 1920 ‡ s.

po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. M. slovene~ki). 2006. Sk. Dimitrovski (1975– 1976). Dimi} (1947). Otade zaboravot (poezija. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. srpski. Tr. I. Polska. MATERKA. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. 2002). N. 2003). Crna kula (poezija. V 1979 g. 1998). ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. Go rakovodele.) – ohridski arhiepiskop.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi). G. Popadi} (1948). D. EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. Vl. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. albanski. 1976). D.: †Matemati~ki bilten#. Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. N. Popov (1948) i in`. Ima objaveno pove}e knigi poezija. 1987). od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. Mitrinovi} (1946–1950). Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. Milan \ur~inov. Krug (poezija. kako direktori: B.) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. MATEJ (H¶V – po~. MATERKA. No}en gradinar. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica.. 2006. in`eneri. Kopne` po celina (poezija. na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te. Mrtvica (poezija. Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Prviot rakovoditel bil D. Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924). kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. spored usvoen nastaven plan. italijanski. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam.: Vlada Uro{evi}. pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. so dvajca nastavnici: prof. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. esej za poezijata na M. M. N. monografija. 2000. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. Nastavata po~nala na 16. 2002. 1963). AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. 8. a potoa: B. LIT. B. Skopje 2006. LIT. . C.. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. 2006. Zaklu~no so 2005 g. Po~inal vo 1410 ili 1411 g. Madevski (1975– 1977). koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. francuski. Pokraj redovniot sostav. Podocna doa|aat P. Sk. urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. monografija. ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). 1980). matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. 1956). Oddale~uvawe (poezija. Perunika (poezija. Ohridsko. Snegarov. Ramnodenica (poezija. i kn. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002).: I. Izleguva po eden broj godi{no. LIT. 1990. Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. Ilievski (1998 –). 2000). kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. na Racinovite sredbi. potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). Georgi Stardelov. St. Sofi®. LIT.280 stranici. kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. DELA: Do`dovi (poezija. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. 1996). Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura. 24 (L). ^upona (1969–1973). XII 1946 g. vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici. 1995. a za redoven na 21. Ilija# vo s. S. LIT. Lipa (poezija. Zbigwev Vjenkovski. XI 1983 g. MATEMATI^KI [KOLI − v. glavno na angliski i na makedonski jazik. 1990). Dimitrovski (1993–1997) i B. Per~inkova (19711975) i D. ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). Vnatre{en predel (poezija. 1987). Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. 1999). Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). 2006.: PMF 1946−2006. Alki {to se nadovrzuvaat. vo ramkite na UCMTN. na HV v. kn. 1992). vo crkvata †Sv. MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. d-r Petar Serafimov (1948/49). kn. 1985). Al. Lamiaceae). 14 (XL). Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. ruski. Skopje. Izbrani dela. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. 1. Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. Popov (1966-1969). C. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. Skopje. Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. \. 2005). Zavevawe (poezija. 1976). urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). El{ani. Glavni urednici: B. Izbrani dela. C. N. Skopje. [apkarev (1973–1975) i @. Ra|awe na tragedijata (poezija.. Krakov 1989. C. Popov (1950–1971). Bel~ovski. literaturna i teatarska kritika i eseistika. Popov (1977– 1992). MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. 6. J. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. Kliment Ohridski#. dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). ~len na Norve{kata akademija (2005).: PMF 1946–2006.

1997. Skopsko LIT. prstenesto-la~na. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947). MATERKA. a potoa vo Skopje. Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. D. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. LIT. 1996. so statii na makedonski i na angliski jazik. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. 3. na padinata kon †Sv. Matka (Skopsko) 928 . Se nao|a 14 km od gradot Skopje. Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. Matka niz vekovite. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951). Vl. †Makedonsko nasledstvo#. otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo.5 m. V. Lil~i}. a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae. Nedela#. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. Temelite na srednovekovnata crkva †Sv.000. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). V. Markov Grad. ~len na MANU. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). Vl. da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29. Andreja#. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. Treska. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. V. Vlado Matevski. zapadno i isto~no podgradie. Vl. Skopje. Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. VIII 1936).: V. Jov.000 m3. M. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4. za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. Bojana. Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km. Lil~i}. selo Zduwe. izgradena od armiran beton. Poznat e samo za planinata Karaxica. M. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). 46-59. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). Skopje. Tesnecot Matka. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina. Krunata na branata e na viso~ina od 317.M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija). VII 1944). Nedela#. Brod).5 m. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). MATKOVSKI. od 3. bil uapsen (2.25 km2. Pri kota na maksimalnoto nivo. V 1922 ‡ Skopje. Aleksandar (Kru{evo. MATERKA. 30. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. Samokov – Mala Reka. Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. 1995. do 29. koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. Justin I (518527). a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija). opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. 32-35. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. 14.9 MW. Skopje. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak. za~uvani vo Arhivot na MANU. M. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. 53-67.: Ivan Katarxiev. Makedonija i Makedoncite vo svetot. a {iro~ina 1 m. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em. MATKA. za navodnuvawe. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. Branata e betonska. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor. Organi na Maticata: Sobranie. L. t. O~a.n. eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. Izvr{en odbor i pretsedatel. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. M.

Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. Za vreme na Prvata svetska vojna. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963). Kru{evo. 1978 (so koavtori). 1978. Hristo Matov MATOV. Skopje. Skopje. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. 1983. Skopje. III. na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. BIBL. 1961. 1990. 1962. 1961. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Ivan D. II 1922) – profesor. a istorija kaj Marin Drinov. Avtor e na 929 . a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. 21. 1983. Skopje. 1998. revolucioner i eden od ideolozite na MRO. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. Skopje. Skopje. Skopje. Skopje. se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato. 1992. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. SofiÔ. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. 1992. 10.: Milan Matov. bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). kako ~len na CK na TMORO. Pasivniot otpor. Skopje. 1991. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). brat na Hristo Matov. 1982. III. Tod. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. G. zaedno so G. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#. K. robovi). MANU. Ml. Skopje. 1991. Hron. 2002. D. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. 1970 i 1990. Skopje. 1983. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 1983. NaŸ-komitata razkazva. Milan (Struga. Dodeka se {koluval. XI 1875 – Sofija. Skopje. 8. 1964. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. V.: D-r Bla`e Ristovski. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. Od 1906 g. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. †Rodina#. Skopje.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. S. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). Skopje. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. Skopje. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. 1985. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998. Skopje. vo koi vodi prepirki so P. 1864 ‡ Drezden. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). A. Makedonskiot polk vo Ukraina. Grbovite vo Makedonija. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. Draganov. Aleksandar Matkovski 1922–1992. Ajdutstvoto. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). Skopje. Pokraj so osmanliskiot period. T. Istorija na Evreite vo Makednija. Skopje. LIT. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. Bil ~len na TMORO (1894). bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. V 1962) – u~itel. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. V 1991). Vo septremvri 1913 g. ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Istra`uvawa i materijali. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). Skopje. 1990. Makedonskiot stih 1900–1944. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Ostavil skromni tragi vo poezijata. History of the Jews in Macedonian. II. Bagdad i Istanbul. 1991. Z. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Hristo (Struga. Stojan Novakovi} i dr. kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. 1991. Skopje. S. tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). Po Solunskata provala (januari 1901). Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. 207–251. Skopje. vojvoda. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. Skopje. Kanuni i fermani vo Makedonija. II. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. BIBL. 1973. 1983. III 1872 – Sofija. Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. 1992. MATOV. MATOV. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. Skopje. Dimitar (Veles. Vo Solun ostanuva samo dve godini. 1959. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. Buni i vostanija. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. U~el gimnazija vo Bitola. Skopje. 199–205. II. 10. nauka i kni`nina#. go rakovodel Ohridskoto vostanie. na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. Skopje. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 1980. Skopje. 1980. Skopje. Skopje. Skopje. vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we. Potebwa. Prilog kon makedonskata heraldika. IV. INI. Duhovniot otpor. pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. Spomenica. jazikot i folkloristikata. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. haremi. I. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. 1992. 1979. Germanija. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. I. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. Gop~evi}. 1973. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. Potoa se preseluva vo Sofija. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). IV.

Gevgelisko. 1878) – makedonski gramati~ar. iako raspolagal so tvore~ki nerv. Ax. T. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967).: T. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). 1987) na 400 m osvoil srebren medal. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. SofiÔ. So preporaka od Ruskata misija. stari knigi i moneti. a vo Stara Zagora (Bugarija. Nikola (Skopje. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. BilÔrski. go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. na St. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Potoa patuva vo Carigrad (1861). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo . D. 1983) srebren medal. St. Sv. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. Publikuvala 90 statii. Skopje. SÍstavitel Co~o V. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. profesor. IX 1927) ‡ univ. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). f. Slavko (Skopje.: Arhiv Hristo Matov. revolucionerna. Zografski e rakopolo`en za |akon. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. pred 1847 – Carigrad. Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. 13. SofiÔ.. E.M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. Z. Se locira pome|u Klidion i Strumica. na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). last. 2004. 1999. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . IZV. kaj Me~kovo. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). Makedonija niz vekovite. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). Ma~ukovo. G. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. VMRO. uspe{en trener. Nikola Matovski MATOVSKI. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. vo pazuvite na planinata Ogra`den. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija. I 1960) ‡ atleti~ar. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. Tomoski. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. grad (1961). rakometar. Skopje. filolo{ka i literaturna sodr`ina. BilÔrski. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. Magistrirala (1976). Venijamin (Vasil) Hristov (s. 17. pravnik. Ma~ukovo (1864). Qupka Ilieva (Kratovo. Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA. prerodbenski prosveten i crkoven deec. LIT. [. 2001.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. Dokumentalen sbornik. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). K. S. a doktorirala vo 1982 g. Ismail (Skopje. Toj e sestran sportist. Makedonska revolÓcionna sistema. \or~e Petrov i Jane Sandanski. no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad. 03. sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. reprezentativec vo rakometot. vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001).Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. BIBL. 2003. MA^UKOVSKI. Odr`uva kontakti so St. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. D. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. S. Tod. no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. 22. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. SÍstavitel – Co~o V. potoa za predava~ (1969). Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. Hristo Matov. M. VIII 1946) ‡ spec. MA^EV. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok.

1986).. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. 7 (107). Dr. Vo lavirintite na fantastikata. drami: Golemiot Smok. ja prezel dol`nosta. vo Zagreb (1968). avtor na prvata makedonska gramatika. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. a so toa i so zna~ewata na romanot. V. 1993). Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. Hristo Georgievski. Skopje. Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. Venijamin Ma~ukovski. LIT: Marko NediÊ. zaedno so toa e i najbestolkoven. †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. istiot. kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Vo letoto 1876 g. romansiersko. a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. Kula na Ridot (Skopje. romani: Kula na Brdu (Beograd. pi{uval i na srpski. ne zaradi golata kni`evna postapka. Kon drugata zemja (Skopje. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. Na 11 maj 1871 g. 1985. na Zemjodelskiot i na V. 1980). MeÑa sveta (Belgrad 1984). 19. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. dramski avtor. go osnovuva i go redaktira v. Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). „stvarnoto i imaginarnoto“. Pusta zemja. koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. Senkata. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. e ve}e redaktor na v. R. Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. 7.). MAXUNKOV. III 1930) ‡ veterinar. 1973). †CarigradÍ#. Vremeto na irvasite (Skopje. 2000). Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. Makedonskiot roman. s. Vo u~ebnata 1875/76 g. go objavuva vo v. Georgi Stardelov. VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. vo Skopje. ‡ J. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). 1985. Bl. I. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. †Isto~no vreme#. Paradoksalen son (Skopje. IV 1958. Skopje. koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. 148–184. 2002). locirana vo blizina na seloto Maxari. Melnica. 20. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. akademik. f. 1991. @arko Vangelov (Bogdanci. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. †Razgledi#. Izbrani dela. Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. 1988). 1998.8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. MAXIROV. Drvoto na Narajana (Skopje. Kako u~itel vo Kuku{. ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). i obratno. Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. Toj im odzema dosta dolgo vreme.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). †Veterinarstvo#. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. eseist. esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. Nad troskotot oblaci (Skopje. 2003). Darovi neba (Pan~evo. Mirisot na zemjata (Skopje. Vra}aj}i se. Aleksandrov dom (Beograd. Vlada Uro{evi}. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). romansier. promeneto izdanie 1990). 1987). Prestanala da raboti vo 1971 g. 1998). III 1943) ‡ raska`uva~. 2006). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. Mitko (Strumica. a kon krajot na mart 1877 g. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. VIII 1874 g. a. red. 1974). po sovet na lekarot (6. tom VII. 1989. Nakleveten. 1–2 i 10. 2006. izdanie 1999). Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. No}en gradinar. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. 1970). f. kako vselena naselena so malku materija (tekst). St. istiot. Literaturata kako spas. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta. stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit. D. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. Prvite dva agregata (so mo}nost 5. 2007). R. 2007. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. G. ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). Skopsko. Domot na Aleksandar (Skopje 1986). redoven prof. Poetikata na makedonskiot raskaz. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. Ubij govorqivog psa (Beograd. odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. tuku zaradi nejzinata su{nost. Pat za Lihnidos. Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). no bidej}i pak te{ko se razboluva. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. na proslavata na Sv. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. M.: Bla`e Ristovski. B. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. LIT. VIII 1872). go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. nadvore{noto i vnatre{noto. vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. 1995. Osven na svojot maj~in makedonski jazik. kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. 1984). stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Za da se trgne od Makedonija. Od 15. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. Skopje. Izbor po srodnost. ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. dramsko i eseisti~ko delo. bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. 1981. vtoro. Doktoriral na V. istiot.

R. spored na~inot na komponirawe.Spirov (1978‡81). za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. B. Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi). SofiÔ. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici.: Biblioteka na VB vo Skopje. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. vo XI v. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). Gr. a vo 1965/66 so dve na- soki. Dimi{kovski (1987). Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g. a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe. koi se inovirani vo 1985/86. koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). le`ewe. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. Sl. metalen. Kon krajot na XI v. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). kade {to vo 1961 g. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. R. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. Zlata Meglenska. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. 13 asistenti i 7 laboranti. Il. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. Na 17. vo garnituri. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. (do 1986 g. Il. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. e narekuvana i Vodenska eparhija. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. Rat. 1997. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Podocna dvete eparhii. Beograd. Od 1977 g. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. so eden dvobroj godi{no). Vladata na RM na 6. kako i novoma~eni~kata sv. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Gruji¢. spored stepenot na obrabotkata na predmetot. Meglenskata i Slani~kata. Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). kako dvomese~no spisanie. Ilarion Meglenski i German. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. Skopje. Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. vtoro fototipno izdanie. a vo 1976/77 g. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet. Vo 1971/72 g.218 ma{inSl. 1993. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. Urednici: A. seriski i masoven mebel). Bl. vo Skopje. a vo 2004/05 g..055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. 4. P. Studiite zapo~nale vo 1959 g. plasti~en i kombiniran mebel). Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. Osven Meglenska. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija.: Ivan Snegarov. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo. a vkupno se vraboteni 125 lica. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. I–II. ramovski.O. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. spored namenata. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. 212 magistri. donese Ukaz za formirawe na Med. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v. f. MA[KOV.) i I stepen (5 sem). e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. se voveduva 3-ta nasoka.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. nastavniot plan e so 9 nasoki. monta`en. pleten. Jovan Bel~ovski. A. se spoile. Poznati meglenski episkopi se sv. spored primeB. spored konstrukcijata. se vseluva vo dene{nata zgrada. III 1947 g. Vo 1996/97 g. IZV.M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot. 1995. sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). adaptibilen i komponibilen mebel). spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi. †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A. sostaven od 932 . Veljanovski (1982‡86) i B. netata tehnologija itn. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. M. LIT. Meglenska eparhija. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi. no ve}e vo 1968 g. A. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. rabota i smestuvawe na predmeti). Vo u~ebnata 1972/73 g. ski in`eneri.

f. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika. postignuva ogromen napredok. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. Last Century of Sephardic Community. Med. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. d-r M. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. radiolo{ki tehni~ari). bil tolkuvan Tanahot. D. Za prv dekan e izbran prof. J. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. 1993. vo 6 semestri. po inicijativa na Katedrata za radiologija. Bozdov. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija. vo Skopje po~nuva na 3.: \or|i Colev Dimovski. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955. f. Nam. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). d-r Zdenko Kri`an. Br. New York. e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. denes na Med. D. Vo 1972. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. Vo 2004 g. c. pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. 2003. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. Vo 1978 g. Vo 1952 g. Bitolskite Evrei. Potoa. a vo 1949 g. a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. Bitola. Vo 1950 g. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. za patofiziologija vo 1964. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. LIT. kako i od mo}ta 933 . specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. Vidakovi}. Programata vo 2006 g. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. Vo 1982 g. e izgradena glavnata institutska zgrada. specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. osobeno kaj `enskite deca. d-r S. Od 40 lekari vo 1947 g. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. a do 2003 g. pokraj nekolkute polikliniki. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. Redovnata nastava na Med. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. N. a vo slednata 1953 g. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. nastavnici i sorabotnici. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. Mark Cohen. vo soglasnost so EKTS. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. The Jews of Monastir 1839-1943.. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te. porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii. a za prv prodekan prof. Nastaven jazik bil francuskiot. f. f. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe.

Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. funkcionira do mart 1999 g.: Sa{o Dodevski. zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force... vo †Sloboda za Irak#. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija. IX 2001 – 15.12.. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. EU misija †Konkordija# (Concordia). Petr. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. Skopje. vospostavena na 26. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka. vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija. XII 2001) vo ISAF 2. do mart/maj 1945 g. 9. 1903–1909 g. 7. Petr. III – 15. dilemi na me|unarodnata zaednica. grupi dr`avi. koja e poinakov (policiski) vid misija. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul.: http://www. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili. LIT. Britanija. 31. Italija. LIT.: Tatjana Petru{evska.. XII 2002 – 31. da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM.. sostavena od pripadnici na armiite na V. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. Vo tekot na XX i XXI v. NATO misija na Trifun Kostovski. funkcionira do mart 1999 g. vrz osnova na Memorandumot za razbirawe. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye). me|unarodni organizacii. T. me|unarodni organizacii. 8. pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. III 2003 g. XII 2003 g. amerikanskata vo juni 1944 g. 22. 2002. Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. 2006. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox). koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar.. Vo periodot od 2001 do 2007 g. T. doktori i magistri na nauki (2001-06).. IZV.2001. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. po barawe od Vladata na SAD (4. 22. 15. Germanija. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. X 2007) . SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. XII 2002 g. Francija. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. 3. vospostavena na 10. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest). VIII 2001 – 22. IX 2001 g. sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija.) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. Avganistan (11...org/projects/ balkans/macedonia/reports. zameneta so EU misijata PROKSIMA. mart-juni 1999 g. 5. Zbornik posveten na po~esni doktori. XII 1998 g. Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony). 10 (2002– 2007). 6.. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. XI 1998 g. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. ~len na MKG od RM za Kosovo. grupa dr`avi. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi.intl-crisis-group. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava. Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev.. Skopje. pripadnici na vooru`enite sili na RM. juni 1999 g. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. i sovetskata vo noemvri 1944 g.

bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar.. publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM. kako poddr{ka vo postvoenata faza. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. nadopolni nekoi od MSS.. me|u drugoto. a del od niv na 1. Vo noemvri 1998 g.: Handbook of International Auditing. VI 2003 g. IV 2003) od 1. vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. Z. B. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). XII 1991). So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. vo utvrdeniot rok (do 23. Imeno. IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998. Petr. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. VII 2006 g. a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. Po~nuvaj}i od 1998 g. XII 1991). i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. T. Izminative nekolku godini Odborot. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). a`urirawe i publikuvawe na MRS. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. XII 1991). ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. gi prezede ingerenciite za a`urirawe. makotrpen. so {estmese~no rotirawe. Skopje. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini. 1998. Wiley.: Ministerstvo za odbrana na RM. Me|utoa. VII 2006). Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. spored na razli~nite nacionalni standardi. International Federation of Accountants. Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod. Spored ovoj zakon.. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi. Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. IZV.: B. Epstein and Ali Mirza Abbas. so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe... od 14. Assurance and Ethics Pronouncements 2007. osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii.. Od oktomvri 1998 g. IV 2002 g. vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g. LIT. No. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi. ja promeni delovnata i politi~kata klima. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii. Od 2001 g. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. Z. LIT. So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. 2007. XII 1991). vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. presedan vo me|unarodnoto pravo. B. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. i RM pristapi kon primenata na MRS. 17. KMRP izdade mre`a od MRS. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. XII 1991). Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 . Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija .Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen. protivre~en. J. negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija.

23-30. Podocna.n.: Jon~e [apkarev. T. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr. vo 6 g. De{at i Jablanica. no ima i kopneni organizmi. od koi 4 endemiti. {kol. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. 1 no. a so mala masa od peso~nici.249–267. so trijaski. Corbishley. 1965. peso~nici. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. Sasel. Munikipium (Kali{te). 1990. 1976. Participation with Underproject: Klass Insecta. Ministry of Environment and Phisical Planning. Horeum Margi (]uprija). P. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. Skopje. Po pot~inuvaweto na Tribalite. na MELAMED. †Balcan Forum#. Sv. oformena kako posebna provincija (od Drina. Ministerskiot sovet na EZ. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. No. Skopje. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). Ratijarija (Ar~ar). T. LIT. od edna strana. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{). a vo 46 g. odnosno. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#. i V. kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija).: J.000 vidovi. sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika. MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija. V. Paris. – V. Vladimir Krpac. priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. godini (250–65 mln. vol. Ljubljana. L’Empire Romain. peso~nici. London. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. The Freshwater Life of the British Isles. teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. Pokraj Skupi. Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. Od ova semej- . Morava (na sever) ograni~ena so Dunav. na zapad. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija.) i e podeleno na trijaski. Petr.) – rabin i pisatel. vo 46 g.: Tatjana Petrusevska. Branislava Mihajlova. taa bila izdvoena. trup i stapalo. n.1/1995. Sepak. glinci i varovnici. & M. ~ie telo obi~no e podeleno na glava. Petkovski. na Skopska Crna Gora. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati.e. glinci i varovnici. p. Skopje. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. Meir (Skopje. Viminakij (Kostolac). Sid. pr. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. IV 1993) padot na SFRJ. od koi 97 se endemiti. J. Clegg.e. 1999. pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. Trijas e {iroko rasprostranet. S. Dum. Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. LIT. jurski i kreden period. IV 1993).). Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. jurski i kredni karpesti kompleksi. Tabula Imperii Romani. K. na istok). N.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Faunal diversity. M.e. Final Report. Poznati se nad 130. glavno vodni. samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. n. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. bazalti. Moesia Superior. od {kolkite se prisutni 15 taksoni. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. 2003. Kr.g. Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. 87.500 m.n. vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). od druga strana. koga bila oformena provincijata Trakija. 1991. do Crno More. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. K34. ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. XVI v. a pomalku vo Vardarskata zona..e. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. so maksimalna debelina do 650–700 m. L. izgradena od dolno nivo na gabrovi. Podocna. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. LIT. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv. koj ja izla~uva ~erupkata. 75.

1972.).: Zeni Lebl. Kako ~len na KPM (od 1955). administrativno-politi~ki. Lipkovo. V 1677). e proglasen za grad–muzej. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). Leon Kirkov (s. po op{ta i abdominalna hirurgija. ruskiot car (8. Al. Mihail# vo gradot Ne`in. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. Skopje. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva. MELKOLIJAN. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. 1990. Pri priemot. podra~je vo koe i habilitiral.000 ha mo~urlivi povr{ini. 2. Pavlos (1870 – s. 1973) ‡ spec. LIT. Ne{ova. †Glasnik na INI#. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). vo pogolema ili pomala mera.: F. 1989. Tr. 65–66. Klimata e promeneto sredozemnomorska.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). K. t. od kade {to bil smenet (1631). f. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. Diplomiral na Med. anatom. Snegarov. 1995.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. Vekove. Evzi (s. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija.) – makedonski blagorodnik. Spec. Al. Papazoglu. desalinizacija. K. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). SrednovekovniÔt Melnik. Sofix. LIT.000 ha. Ristovac. 1981. koi imaat podolgotrajno. Bil sofiski mitropolit (1628). Jovan Bel~ovski. mul~irawe i snegozadr`uvawe. prof. pravilna upotreba na pesticidi. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. D.: Ivan Snegarov. X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. The greek struggle in Macedonia 1897-1913. vo Skopje. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . Srbija. bil ubien od privrzanicite na Perdika. Pogreban bil vo Skopje.e. Skopje. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. LIT.000 sekoja stota godina.pr. M. 1993. vo [vajcarija. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije. Mo~urlivi povr{ini imalo 86. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. S.-P. K. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen. Pavlos Melas MELAS. kn. Thessaloniki. Skopje. Prestojuval vo Troickata lavra. terenski melioracii. Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina. ima 4. St. 2000. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. Sofi®. hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. Zibiv~e. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. 1931. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. dealkalizacija. Kon krajot na XIX v. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. (1992).000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102. LIT. Vo 1207 g. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. F. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe). Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. 8. na Med.: Douglas Dakin. Α. Republika Bugarija. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Gornji Milanovac. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili.: V. τ. 2.. Θεσσαλονικη. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. Vo na{eto zemjodelstvo. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. Ml. A. 10. meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa. 1995. Statica. MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. 4. XVI. pove}egodi{no dejstvo.e. XI 1892 ‡ Zagreb.n. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67. stopanski. MEMETI. humizacija. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. Po smrtta na Aleksandar. so 286 `. Ιωαννη Κολιοπουλου. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi. promena na mehani~kiot sostav. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. \. no se navodnuva zna~itelno pomalku. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. MELETIJ I (HV¶¶ v.: I. t. hirurg. kn.000 ha. f. 15.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. hidrotehni~ki melioracii. IX 1638. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. od dvete strani na Melni~ka Reka. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. Jov. SofiÔ. Kumanovsko. Avraham Melamed. Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Matkovski.330 `. 2002. J. ~len na †Etniki eterija#. Ohridski arhiepiskop stanal na 26. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. LIT. Nam. Ax. LIT. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677). Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. LIT. Po~inal vo mart 1653 g. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). So primena na ovie melioracii se za{titeni 65. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix.

Vo ponovo vreme.. kako na primer: krugovi na kvalitet. Menaxment. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Vtoro. koordinirawe. S. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. ^etvrto. Prvo. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. Vo su{tina. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik. ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. benchmarking. organizirawe. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. Sabri (Del~evo. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#. za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata. 2004. doktorati). finansiite. menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. koj se karakterizira so svoi principi. rabotnici i dobavuva~i. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. timska rabota. snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. i toa ~ove~kite i materijalnite. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. visokiot stepen na nadvo- . orientirani kon potro{uva~ot. ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. Ml. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g. magistraturi. metodite i postapkite. MEMI[OV. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. menaxeri. Germanija i Avstrija.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. vklu~enost na menaxmentot. terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. koordinirawe. potro{uva~. organizirawe. S. spored nivniot avtoritet. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar. Menaxmentot e univerzalna aktivnost. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. [. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. statii. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. kako. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. 1910) ‡ politi~ki deec. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. na site nivoa i vo site pretprijatija. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. Dokolku se podobri kvalitetot. Ml. kupuvaweto i prodavaweto. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota. GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. motivirawe i kontrolirawe. J. nova paradigma na pretprijatijata. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. Bugarija. LIT. B. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. ovlastuvawe. ~etvrto izdanie. obuka i kultura. so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. materijalite i celite. terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. bele`i postojan podem. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. Skopje.: Bobek [uklev. TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. T. praktika i tehniki. participacija na site vraboteni. Inaku. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. sredstvata i opremata. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. no i na drugi fakulteti. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). Treto. Vtoriot element go so~inuvaat resursite.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. kontinuirano podobruvawe. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces.

K. 14.: Vlado Maleski. hemiski i integralni. [eldarov. Kompas-cvet (1977). Hammond. Skopje. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). X 1982. MESESNEL. Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). predatori i drugi ~lenkonogi. fizi~ko-mehani~ki. Parisiis. 25. Vl. IZV. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. V 1919 ‡ kaj s. Negovite pesni. Spomen-bista na herojot. Dr @ivko Lazarevski. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. 1936-1938). Menkov Ilija Borko (19191941). portugalski i italijanski). MDCCCXXIII. Boro Iliev (Kumanovo. Vidoe Podgorec. juni 1975. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. K. 18.: Justini.) – linkestidski velikodostojnik. G. Filip II go napadnal Olint. Pijan vo pe~ka (1960). Skopje. radioizotopi ili elektri~na struja. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). LIT. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki.-R. Borac protiv svih neprijateqa. XVIII. †Politika#. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli. Crveni karanfili. VIII. mosfera. Lil~i} i N. visoka temperatura. XI 1981. 1994. LIT. Filip. Beograd. 1994.: V. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije. dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. Skopje. Kralevite na anti~ka Makedonija. ~etvrto izdanie. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja.e. 1999. Skopje. Istorija na Argeadite. april 1953. Skopje. Razgovor so Pero Menkov. Skopje. profesor. 1979.. S. 26. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Vilijam Mervin MENKOV. a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. LIT.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I. Grifith. 8.n. II. polubrat na Filip II Makedonski. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a. N. Slovenija. 1981. 25. 1973. 16. Mariovo i Jakupica. prete`no narativni. 1983. Skopje. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. Oxford. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. V. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni.n. biolo{ki. G. a potoa stanal ~len na KPJ (1940). MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. K. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. \ur|ina alova. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. Treskavec. †Na{ vesnik#.). 4. LIT. Skopje. Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. Menaxment. Struga. †Komunist#. Beograd. XI 1894 – Turjak. toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. (Wujork. N. Pajonija. 1334. Dejan Aleksi}. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 . D-r Simo Mladenovski. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. Menkov Ilija Borko (1919–1941).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari. [eldarov. M.: Z. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. Branko KrkeliÊ. P. Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. 2004. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. II izdanie. XXXII. XII 1979.e. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. 11. 1–61.-R. M. L. P.n. 695. St. Pulicerova nagrada koja ja odbil). An~evski: Portret bez ramka. kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. 1. V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta. †Komunist#. MERINGIJA. 787. Narodni heroi od Makedonija. pr. Skopje. X 1941) ‡ berber. Sele~ka Planina. Kumanovo.-R. [. A History of Macedonia. M. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#. genetski. insekti-paraziti.e. Skopje. Skopje. D. ogan. †Beseda#. 17. 21. Vol. France (Cervignano. Belanovce. Toj e tatko na Aminta II †Maliot#. IX 1981. XII 1951). Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj. 5–18. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940).: Bobek [uklev. Ml. M. B.: E. Mlad borec. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa. 2005. 7. Narodniot heroj Boro Menkov. Lil~i} – N. Kumanovsko. 350 pr.: N. Petrova. likoven kriti~ar i univ. kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Nosa~ na skali (1970. komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. 104–132. XL. XX. Boro Menkov.e. 2004. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3). a se koristi: mehani~ka sila. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime. LIT. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN. Perdika II i Aminta). Vo{ki (1967). Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. †Na{ vesnik#. {panski. T. 4. 13. Vilijam S. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n. LIT.). †Poezija#. 216–221. Proeva. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. 6. Skopje. Gil. SVP. 21–22.

i masivni metamorfni karpi (mermeri.1‰. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. indium i dr. 1961. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. feromangan. mika{isti. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari.). METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. kako i toplinoizmenuva~i. Od 2003 g. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). †Metalski zavod Tito# – Skopje. †METALEC#. energija i voda i generirawe otpadni gasovi. Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. vo rudnikot Al{ar. bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. †FENI# – Kavadarci i drugi. a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. sopstvenik na tipografija vo Viena. Dr. Bogorodica Spiliotisa (1749). a prose~niot 9. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 . So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. srebro. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. Sasi. J. Pri prestojot vo Makedonija. Rudnici i `elezarnica †Skopje#. leguri i sl. grafikite na sv. Dolga e 290 km. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata.000 t/g. Ivanov. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa). eklogiti. manastirot Hilandar (1755) i dr. Kapacitetot iznesuva 5. bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941). {krilci.M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. {kite pogoni. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo.500 km2. A. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. SofiÔ.000 m². aluminium. bravarski raboti. Mariovo. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi. ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. proizveduva: kolektori za son~eva energija. Bl. antimon i hrom. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928). Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata.240 m. Nazivot Samokov. B. T. Pred tranzicijata na sopstvenosta. Marinov. Novi Sad. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. [tip. priklu~na zemjodelska mehanizacija. RGF. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik.. †Alumina# – Skopje. Slivot zafa}a povr{ina od 7. J.) olovo. Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar. 1999. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. Rudnikot †Tajmi{te#. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). feronikel i dr. Sl. S. gnajsevi i dr. kvarciti i dr. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali.9%.: Risto Stojanov.-F. Naum Ohridski (1743). ferohrom. Petrologija na metamorfni karpi. na pr. 1978.: K.. a od 2004 g. Bogorodica Olimpiotisa (1752). Taka. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. MESMER. Srpska Grafika XVIII veka. V. PanaŸotov. Petkov.). proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. LIT.733 km2 ili 63. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini.767 km2 ili 36.240 m). Bla`o Boev. V.: D. Davidov. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. vodi i troski. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. LIT. A. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. LIT. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj.1%. filiti. se narekuvaat parametamorfni karpi. u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. Ml. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. a na Grcija 4. Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona. cink. †Topilnica za olovo i cink# – Veles. kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). ^. H. se narekuvaat ortometamorfni karpi. bojleri. kaj Makedonski Brod. feroleguri (ferosilicium. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam.

Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. III 1914 – Prilep. Saronski bliznaci. No Rastislav. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. Sk. 1995. †Glasnik na INI#. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. Gr. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. Sk. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. t. filozofijata na istorijata. istiot. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in. no toj odbil. 25. 1986. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. Najstar sin. 1987. so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. E. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep. Skopje. Vo 1941 g. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot. Bra}ata i u~enicite. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. napi{ano od sv. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija. S. LIT. hrabar i silen u{te od mladosta. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13. Sk. bil izbran i vostoli~en METODIJ. 27. (Solun. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in.: I. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. 1997. 1931. Moravija. METODIJ (XV¶¶¶ v. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). 2002. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. Najva`noto delo.. 1970 . e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. LIT.. vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo). X 1936 g. 2002. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. 1995. Sk. A. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. Jovan Bel~ovski. 2004. Kliment Ohridski. Imal prepiska so sultanot. Tr.. vo Ohrid. Sofi®. istiot. Sv. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. Na 27. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija. Al. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat. Matkovski.: Done Ilievski. Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. Metodij. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej. 1972. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. zaedni~ko so brata mu. Rat. Skopje.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). V 1708 ‡ pred 11. potoa paroh na Prilepskata parohija. Istorix na Ohridskata arhoepiskopix. 941 . Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. LIT. Skopje. koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Vo 1997 g. a drugi – vo Bitinija. Blagove{tenie# vo Prilep. 2. III 1966). 6. Snegarov. kral Ludvig. kn. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. a vo 1965 g. Skopje. Sauloviot Katalog. 1972. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. 24. vo 864 pobeden od germ. hristijanskata estetika i vizantologijata. VI 1708).. Vo juli 1967 g. nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Bogorodica# – Kamensko. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. me|u 810‡815 ‡ Velegrad.: Ivan Snegarov. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Blagove{tenie#. Od 1938 g. Bagrena Samarija. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. istiot. zapadna Mala Azija do Bosfor. 76. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. Skopje. Sofix. bil rakopolo`en za |akon. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. Pretstaven e kako umen. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. poet. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf. V.. 2. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. DELA: Tre{talnik. SV. XVI. 8. Sk. Ml. Skopje. moravski arhiepiskop i kni`even deec. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. 1998. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767). a za sve{tenik vo juli 1937 g. Toc METODIJ. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g.

1999. Sk. Mirko \o{evski. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. Br. maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. 1389 – Odrin. (v. B. 144–155. Po~inal na 6 april st. Kiril vo Rim (869). Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici.: S. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski. I. medicinski nauki itn. Posebnite. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki). vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv. koga prestanalo da bide kadrovsko. 2006. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. se vratil vo Moravija. za da mo`e da organizira samostojna crkva. kako filozofska i nastavna disciplina.) Mitko Ilievski. S.-M. knigi. Nikolova. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg.000 vernici. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie. Jazikot na slov. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#.: V.) postignaa: (v. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. post i slu`ewe na bli`niot. vo koi ~lenuvaat okolu 5. a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. METODIKA – v. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. no na soglasnosta ~ekale dolgo. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija. Skopje. (st. K. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. bogoslu`ba. V. /2.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa). pobornici na metodizmot. Po 1968 g.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa). 26. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica. 237. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. Konstantin Filosof i MefodiŸ. no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop. Spored 13 gl. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici. Vo 870 se vratil vo Panonija. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. procesi i sredstva za zdobivawe. LIT. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin.M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit. 2003. Petru{evski. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. Bern{teŸn. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. Kiril i sv.. I. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. 1988. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. 2005. na @M. Po smrtta na sv. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. B. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. MetodiÔ. S. Kirilo-Metod. S. prirodni. Atanasij#. Panz. Svetila nezaodni. prira~nici itn. Roma 1988. Skopje. Sv. V. pa namesto vo Carigrad. F. Il. Le{o~kiot manastirski kompleks. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. 115–117. Skopje. prvou~itel Metodij. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura. Panzova.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. srednovekovna minijatura Vo 867 g. M. Skopje 1988. P. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici. Mare{. 2000. 71-76. bil opean na latinski. Logi~ki leksikon. LIT. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. (v.. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. E II. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika.. Svetozarevi}. P. so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. slov. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. Christianity among the Slavs. Svetozarevi}. Metodij. 16. tradicija vo Maked. Vo Makedonija. Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. vo 881 g. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. Hr. Dinekov. no vo Panonija ve}e ne se vratil. 1995. ~itawe na Biblijata. Hr.) period i K. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Violeta Panzova i dr.-M. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. LIT: B.: Du{an Stanimirovi}. LIT. vo Bitola vo 1873. st. Vo 1968 g.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. Metodij bil faten. Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija. 885. Vladeel vo Makedo- 942 . Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. suden. Sv.. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje. Skopje. Skopje. 632-650.. so molitva. P. D. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ. V 1421) – petti osmanliski sultan. Ta{. 2001. LIT. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). †Glasnik na INI#. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii).). Nomokanonoti Paterikot. SofiÔ 1985.

Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. S. Skopje.: Makedonski vladi. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. J. 1911 ‡ s. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. Pi{uva poezija za vozrasni. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. LIT.: K. Bil blizok so G. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. Al. Ki~evsko. 1998. Zajas. Brezi. Istambul.: G. Bitola–Skopje. MEHMETI. Trajanovski. Kratko vreme rabotel kako u~itel. 1901. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa. Skopsko. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. brat na sultanot Murat V. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. proza. de`ni{tvoto. Kim (Kim Mehmeti) (s. proza. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Ganem. 1903) – revolucioner gemixija. Rano vlegol vo redovite na TMORO. proza. a sredno u~ili{te vo Skopje. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. 60 godini. Go nasledil brat mu Mehmed VI. LIT. @ivee i raboti vo Gostivar. MEHMETI. P. 1945) ‡ pisatel i novinar. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. bil pe~albar na Bliskiot Istok. slikar i publicist. XI 1909 – 3. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. Al. A.: Slobodata be{e nivniot ideal. Sedum no}i kazna. Pando (s. LIT. Mehmed Dauti (s. A. Skopje. a gimnazija vo Gostivar. Tr. t.: Turkiye Tarihi. Al. Tregime. 13. Ki~evo. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. MEHMED. Solunskite atentati 1903. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Gostivarsko. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija. Prekopana. Sofi®. Rabotel vo zemjodelska zadruga. P. Seloto na prokolnetite deca.: H. Zavr{il osnovno obrazovanie. M. Andartskiot kole` vo s. Ml. Gr~ec. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. LIT. Del~ev i so D. A. Fragmenti. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. 153. 22. 1995. Ml. 1955) ‡ pisatel. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. BIBL:: Igra na bolkata. a potoa kako novinar vo Radio Debar. Zagori~ani 1905. publicist i preveduva~. 1958. Sin na sultanot Abdul Azis. 1986. Tr. Gruev. 2006. Balindol. VII 1413 – 17. LIT. [azim (Shazim Mehmeti) (s. Lerinsko. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo.S. Bukoj~ani. 1967. RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. Dimitar (Veles. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). LIT. 2003. A. Les sultans ottomans. Prekopana. 2004. Sin na sultanot Bajazid I. ME^KAROV. 2005.: Pra{inata {to niknuva. juli 1945) – zemjodelec. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi. VII 1918). Tetov[. 1953. I. zaedno so de- MEHMETI. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. SertoYlu. Kostursko. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. Zeleni~. 1990. BIBL. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata. 1958) ‡ poet. Jan. E`tudes d`histoire orientale. Bitovski. 1869 – s. VI 1421). Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar. zaed943 . Istanbul. P. Pophristov. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. Dimitar Me~ev ME^EV. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. 1994.: Da ti ka`am eden zbor. Sudbinata na Fatu{a. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava. MEHMEDI. lerinski selski vojvoda. poezija. 1982. 2005. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje. 1994. IV 1945‡XII 1946). Tr. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. BIBL. Paris. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot.. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. 1870 – Solun. Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite.

Zoran Stojanovi}. 31. t. (Ohrid. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. Sil®nov. 1983. X 1945) ‡ akter. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. R. Gradot bil granatiran. \u|anci.507 `. zb. Mereja (†Kaligula#). Osmanliskite zagubi bile ogromni. 1884 – s. LIT. Dofilo (†Dve vr~vi voda#). dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija. St. 05. i LIT. Prilozi za Ilinden. St. Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport.. Tr. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000).: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. Skopje. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija. registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. So ~eta od s. Evla. Al. na Me~kin Kamen. balkanskite. poedine~no i ekipno. Tase (†Vikend na mrtovci#). Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Trajanovski. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Kratovsko. Petrino. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski. U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. R. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. Zafa}a povr{ina od 42. dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. od levata strana na r. Niz seloto ME[KOVSKA. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. Preostanat beg (†Svadba#). 1975. Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). Me~kin Kamen. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura.239 ha. Sateska. Sowa Pajkovska i dr. 9. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. Dim~e (Skopje. Ferojan (†Bolva v uvo#). 1978. Prespansko. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. MZT †HEPOS# A. Kiril Ristevski. Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. Nata{a (Skopje. U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. Bitola–Kru{evo. Osobeno gi neguva humorot i satirata. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. 1945–1975 vo SR Makedonija. †SAB# i †[tabeg#. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii.. IZV.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. Kru{evo. Od 1982 g. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. A. S.D. I. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). Sekula (†Solunski patrdii#). Kratovsko. ME[KOVSKI. V. Osnovan e vo 1953 g. LIT. D. Tomi Aleksandrovski. profesor. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. 1.M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. 151–152. Stefan K. 1983. koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. II 1972) ‡ univ. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). Jerotie (†Somnitelno lice#). te i zdravstvena stanica. B. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. Kru{evo. Tr. Ima 750 `. Sofi®. Vo tekot na juli 1904 g. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). A. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. zapalen i ograben. D. a na jugoistok so Ohrid. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. Sl. Sofi®. no so vojvodata Pitu Guli. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. 1983. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Resensko. XXX. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. a vo 2003 g. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993). Marko (†Sobiren centar#). 1986. Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli. resenski vojvoda. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. pliva~ka. K. na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). Topuzoski. Al. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. ima 30 naseleni mesta so 5. Stru{ko 944 . na nadmorska visina od okolu 750 m. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. ME[KOV. H.

Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada. Kako etnonim is~eznale vo I v. 22. koga stanale del od Rimskata Imperija.: D. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964). Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n. kade {to se poznati kako Frigi. Puni. producent. Skopje. 1927. LIT. stanala ~len na KPJ (1941). Dragan (Bjelovar. angliski i na albanski jazik. Jovanovska. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali. vo klasata na \. A. Iv. VI 1946) ‡ direktor na film. 1927.). Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971). pr. Sofija Haxieva (Ohrid. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. 2004. Lipsiae. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe. 1969.-G. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa.: Homeri. spored mitot. Meineke. Thucydidis. Masl. koi{to se preselile vo Mala Azija. @izel (A. 1976. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon.-R. Sindos. I MIJALKOVSKI. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005). I–III. Halija. K. K. X.: Herodoti. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon. B.e. Ajnea. producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Mysoi. Bisaltija i Antemunt. 1910.-R. so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. Minkus. Aleksandra (Skopje. MIZI (Moisoi. Historiae. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika. Pan~e (Veles. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. pr.e. 1895–1913. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. pr. Lipsiae. Dragan Mijalkovski 945 . LIT. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost. Makedonski gradovi u rimsko doba. Oxonii. tarot vo Gevgelija.n. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Petrova. Vo narednite MI@IMAKOV. MIZOVA. Hrvatska.: Herodoti. M. Vl.). †Don Kihot#). Strabonis Geographica. Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. ski produkcii. majka mu bila Kibela). pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. LIT. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. Skopje. Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi. ULOGI: Odilija (P. 1996. \. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. AUP na cenKr.. ^lenka na ABNA. Terma. Dindorf. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. 24. kade {to. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978). Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka.e. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. K. ^ajkovski. †Lebedovo ezero#). P. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. 1991) – u~esnik vo NOB. M.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo.-R. ed. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. †@izel#). Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba. 737 pr. Skopje. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija. MIZRAHI. Halastra i dr.) i na Mark Likinij Kras (29 g. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). E. 1895–1913. Lipsiae. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. 2. Kavadare~ko. IZV. LIT: F. 1957. I–III. Spored nekoi izvori. I. M. Trajanka (s. IZV.n. Oxonii. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). Re~nik gr~ke i rimske mitologije. T.: Homeri Illias. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988). M. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. Oxonii.e. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite. V 1921 – 24. M. Historia.n.: F. Istorija na Argeadite.n. Lipsiae. 24. Geti i dr).-R. G. VI 1940) – arhitekt. K.e. ed. Papazoglu. Em. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. naselena od plemeto Migdonci. Pravednik. Srejovi¢ – A. †Esmeralda#) i dr. Papazoglu. IZV. Skopje.e. Kitri (L. 1987. Proeva. Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. Illias. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. 1942. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). kral na Brigite. Ematija. Skopje. Beograd. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. N.). 24. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. Esmeralda (^. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij. Historia. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA. IZV. po dolniot tek na r. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. 1910. Najrano se spomnati kaj Homer.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#. Sarajevo. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. a potoa e i negova prvenka (1998). Strabonis. Adam. Geographica. no i na al~nost ili glupost. VI 1973) ‡ balerina. Dardanci. a oblasta {to ja naselile Frigija.n. ubien od glavniot helenski junak Ahil. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj.

Ur. ~ij avtor e Kopitar. koi se islamizirani Makedonci. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. XII 2000) . 25. str. karosel. Al. kotli. Se zanimava i so proizvodstvo. Vidoeski. proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. LIT. der Wissenschaften. Wien. Spored nekoi negovi konstatacii. nepotencijalnite interakcii. A.. Beograd. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Ljubljana. red. se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Srbija. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist. klinesti brani i dr. no`ici i dr. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko).). zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Mijat (Vu~kovica. III 1950 Skopje. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. TraŸ~ev. Hadronic Press. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija. 164. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. St. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. Sofi®. (1992) na PMF. hist. K. Skopje. se projavuva i kako avtor na popularna. koncentratorite i dr. koordinatna dup~alka. od koi 27. LIT. MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. Akad.: G. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. T. Od 1966 g. Skopje. B. do 28. MIKLO[I^. ^a~ak. 7. folklorot i sl. XX. Smiqani¢. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. Pokraj Mijacite hristijani. obi~aite. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. Mijaci. kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. Dimitrovski).000 m² pokrien prostor. niza glodalki i to~ila. 67). Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. Kol. Gorna Reka i Mavrovsko Poqe.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo . Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. kw. Veselinovi}). Bugarija. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI].fizi~ar. borverg. 20. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. kako jazikot. T. Florida.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996.000 m². glavno vo stranstvo. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). Philos. plugovi. Skopje. 34. so tematika od statisti~kata fizika. eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Dimitrovski i V. Srbija itn. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. 173. Z. detska i avtorska pesna vo naroden duh. prof. 1996. sekator so opti~ka glava. 2006. 1992. Smilevo (Demirhisarsko). LIT. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole. 1941. Vo XVIII v. Franc (Miklo{i~. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. V. Skopje. junija 1991). str. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. 1953. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. bojleri so toplo izmenuva~. Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. XI 1813 – Viena. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija. M. pravoslavni Makedonci. Se prostira na okolu 75. Ehlovec (Ki~evsko). @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. tatsko bojadisuvawe. Melnica i Sogle. slavist. Naseqa i poreklo stanovni{tva. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki. 1994. Specijaliziral vo Kopenhagen. M. SAZU. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. hidrauli~na presa. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad.. Mi®ci. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni. distributivni ormari za broila i sl. Sl. cl. Bd. 15.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija.

T. Skopje. Microcystis spp. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. S. ultraoligotrofni. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. kako {to se Cyclotella fottii. Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. aeruginosa. Sv. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. Du{an Petkovski. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Mokra). Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok. na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. politika i ekonomika na investiciite). posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski). ^und. Qup~o Axi Mitreski. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. Denes. Bo`o Geramit~ioski (teorija. †MIKROSAM#. Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment). Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). 2000. univerzalnite mikromotori. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. na Balkanot i vo Kina. Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). Slavko ^ukovi}. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). industrijata za mermer. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. Jablanica. . mnogu varijabilna mikroflora. Navicula. M. osnovana vo 1990 g. Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. M. koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. AD – privatna akcionerska kompanija. mikserite i mesore`a~kite. za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. K. Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt. K. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. elektri~nite pili. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. Dinobryon bavaricum. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. Vera Taleska. Todor Mirovski. – M. Dr. X. Me|u redovnite univerzitetski profesori. stipitatum. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). C. obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. Nada Sekulova. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. t. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. Belgija). Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. Od dijatomolo{ki aspekt. Gordana Trajkoska (finansii). Serafim Tomovski. dominiraat biznis-nasokite. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. eden razvojnoistra`uva~ki proekt. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. Nikola Kqusev. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. M. Pelister. Anabaena spp. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. Trajko Rusevski. Sne`ana Risteska (marketing). istra`uvawe i novi tehnologii. Bla`o Nedev. fenovite. Aphanisomenon glosaquae. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). Bo{ko Ja}ovski. Slobodan Markovski. vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. oprema i softver-aplikacii za industriski celi. F. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. Sini{a Spasov. pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. Ohidskoto. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. D. Metodija Koneski (smetkovodstvo). IZV. Tryblionella i Thalassiosira.e. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Gleotrichia natans). Taki Fiti (pretpriemni{tvo). no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. Dimitar Bojaxioski. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. ocellata.

Skopje. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. univ. la. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. V 1928 ‡ Zagreb. Encyonema minutum. gi prodol`uva tie soznanija. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). MANU. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. Ivan Luka (In|ija. Vo 1969 g. Anti~ki gradovi vo Makedonija. MANU. no i etika. Od 1958 g. MILADINOV. negovite bra}a. in`.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. 2002. So posredstvo na janinskiot mitropolit. Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. a od 1963 g. Vo Gimna- . na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. Gimnazija zavr{il vo Skopje. B. 6. K. Od maj 2005 g. Karaorman. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. Vo 1978 g. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968. podgotvuva pove}e crkovni pevci.). pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. XI 1931 – Kratovo. BIBL. profesor. 4. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. 1966. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. Stobi. Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. 20. V. 1999. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis. 1996. D. MILADINOV. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. zapi{ani so zapadno notno pismo. Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. prof. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. Po trigodi{nite studii na Akademijata. III 1936) – arheolog. L. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. Makedonska Kamenica. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. Se penzioniral vo 2000 g. publikuval okolu dveste truda. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. Srbija. Ort. II 2002) – grad. Skopje. 1974. 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. dekan (1981–83). kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. me÷u koi i so TV Skopje. Skopje. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. Staro Skopje so okolnite tvrdini. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). 1982. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika.. odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. Munchen. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. kako indikatori za vakov tip vodi. Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. Naum (Struga. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. Vo periodot od 1959 g. 1817 ‡ Sofija. Nitzshia spp. Za rekite Radika. Skupi. kako i vo Atina (Grcija). Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). Angel (Kumanovo. Sv. red. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. O. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. 27. Skopje i okolnite tvrdini. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. Stobi i dr. Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. 1978). Dimitar (Kratovo. karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. 25. Lipkovo. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt. mesodon). {to go zavr{uva vo Ohrid. go dobiva zvaweto docent. Skopje. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). a Filozofski fakultet vo Zagreb.

prerodbenski deec. Q. kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. Kuku{ (dva pati) itn. III 1928) – grad. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Dimitrija (Struga. pi{uva za toa K. Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. [apkarev. Q. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion. Japonija i SAD. i samo edna sedmina bugarski pesni. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta.: Haralampie Polenakovi}. Skopje. 1830 – Carigrad. Izbor. a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. 1. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. LIT. Konstantin Ristov (Struga. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti. I 1862) – u~itel. 23. red. †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. Dragi (Skopje. Vo maj 1845 g.. Specijaliziral vo Minhen (1955). T. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid. Zbornik od studii. T. X 2001) – grad. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. Cirih (1957) Hanover (1962/63). {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). T. Konstantin Miladinov. Prilep. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. Kit. Polska. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet.. prorektor na Univerzitetot †Sv. ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). I 1862) – u~itel. prorektor na Univerzitetot (1963–65). prof. vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). kaj nego nastapil celosen presvrt. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). 1810 – Carigrad.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika. objaveni vo pove}e izdanija. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65). na . 1989. Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. 1962. XII 1922 – Skopje. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. zitetskiot sovet. publicist. 11. obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. 18. in`. statii i prilozi. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. Od Savle stana Pavle. Struga. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. Slovo (1839) MILADINOV. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. Skopje. Izbrani dela 5. Studii za Miladinovci. in`. 1984. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. Kniga za Miladinovci (1862–1962). Bitolsko (1847–1849). Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. Jordan (Kumanovo. publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. centralna li~nost na makedonskata prerodba. Skopje. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. prerodbenik. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. najstar sin na Riste Miladin. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. Skopje.. a gostuval i na drugi univerziteti. M. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. preveduva~ i folklorist. Jordan Miladinov MILADINOV. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni. od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). Vr{el pove}e funkcii. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. prof. etnografski materijali i sl. poet. 1980. grn~ar od Struga. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. Magarevo. MILADINOV. Izbor i predgovor Gane Todorovski. red. kratki `anri. poet. 30. Bitola.

vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Odahl. Smit. M. 1861. 2008. 1879 – s. A [apkarev. po sklu~eniot sojuz. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata. J. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. †Dole vlada# i dr. 2004. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). Kosa~a. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. 2001. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. Ki~evsko. Nevrokopsko. no i samiot bil uapsen. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. 1980. profesor. 2007. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. Perni~ko. gatanki. †DunavskiŸ lebed#. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. Sofi® 1983. Ml. pod red. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. †Kolede#. Haralampie Polenakovi}. Izbrani dela. †Bisera#. odbojkar. †Tetovirani du{i#. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). CambridgeHarvard. Petar I. †Ova ne e amerikanski film#. Tabakov. 23. IV 1923 – pl. Ki~evsko. Kova~evica. Bil ~len na KPJ (1941). pozori{te. treto izdanie. kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. Skopje. dostavuval doverlivi informacii za 950 . †Kandid vo zemjata na ~udata#. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. poslovici. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J.: BŠlgarski narodni p‹sni. kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. 1984. IX 1960) ‡ univ. dopiski i stihotvorenix. Vo 1900 g. †Bure barut#. D. H. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer. e direktor na Dramata na MNT. Izbor. PopoviÊ. 1983. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Tr. i LIT. Spomeni ot Makedoni®. Constantine and the Christian Empire. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. Miladinovi. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. Kniga za Miladinovci (1862–1962). a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. [trosmaer. Osven toa. J.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. 1943. †Ova ne e amerikanski film#. obi~ai. Jo{ka (Kru{evo. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Stanuva ~len na Kazali{te. IZV.000 stihovi). SilÔnov. od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. Konstantin Miladinov. Ch. 8. vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. R. Skopje. X 1943) – naroden heroj. predanija. najpoznatata †T’ga za jug# i dr. izdaden vo Milano (fevruari 313). preveduval od ruski jazik. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). LIT. Beograd. Zagreb. Van~o Tu{evski. vo sp. Sa{o (Bitola. S. Skopje. Al. †Hamlet vo tranzicija#. Zbornik od studii. gledali{~e. Od noemvri 2006 g. SofiÔ.: K. Mirko (s. Popoec. †Deus ex machina#. Piesite †Kolede#. specifi~no-motorni sposobnosti. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. BIBL. Bitolsko (1852/1853). statii i prilozi. II. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. (s. SÍ~inenix. 1962.Uro{ MILESKI-URO[. XI 1963) ‡ re`iser. †Na ~u`dina#. Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. Pisma. Nova makedonska kni`evnost. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g.: A. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. Studii za Miladinovci. Izvori za crkvenu istoriju. so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Bukovi}. Skopje. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. na N. S.#. veruvawa. LIT. SofiÔ. MILENKOVSKI. 5. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. 1884. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Bil sekretar na ~etata na J. teatar vo Subotica. no bez uspeh. B.: R. Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860). Izvor. Srbija (1988-1991). Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad. MILEV. J. Sofi®. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. razni detski igri. Skopje. 1. †Game over#. X 1849 – letoto 1852). 11. Petr. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski . 28. Magarevo. †Game over#. Izbor i predgovor Gane Todorovski. St.

IZV. vo Skopje. makedonoznalec. naseleno na Peloponez (VII v. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Skopje. SubotiÊ. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}. kade {to predaval od 1920 do 1956 g. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. S. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. \or~e Petrov. T. 2002. a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. prof. X 1901 ‡ Belgrad. MILETI]. redoven prof. 22. LIT. Mihail Gerxikov i dr. Ohridskata slikarska {kola od XV v. osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. K. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. vo Skopje. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908). Nikola Pu{karov. na Med. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. Izbor i redakcija Vasil Jotevski. Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. Borivoe I. 13 (28). 1995. 1985. toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija. Pando Kqa{ev. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. 1970. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). na IX v.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. Qubomir Mileti~ MILETI^. @ivkoviÊ. Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola. Sin na \or|e Mileti}. koga go osvojuvale Peloponez (1248). 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. Boris Sarafov. zavr{il vo Belgrad. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. patolog. III 1943) ‡ ruski istori~ar. glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). LIT. Z. ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. G. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev. 1980) ‡ spec. potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. Q. Luka Xerov. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme. Stanislav (s. voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). Ki~evo. Makedonskata tema ja znael izvorno.. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija. Odli~en prakti~ar. (od 1926 g. R.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. 750 km .MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942). 1967) – srpski geograf. red.).: T. 8. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. Jane Sandanski. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite. Skopje. Rasolkoska-Nikolovska. me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. Bogorodica# (Matka) na r. Najblizok sorabotnik na J.: S. Dekan na Fakultetot (1997– 1999). Ja za~uvale samostojnosta do po~. Qubomir ([tip. 1.-N. 2. a po majka {tipjanec. Im davale otpor na Latinite. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#. Vlasotince. G.000– 2. (Carina. politi~ar. a podocna se povlekle kon planinata Tajget. f. slavist. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025).. I 1863 ‡ Sofija. Doktoriral vo Zagreb (1888). kako redoven profesor).-B. Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). Hristo Tatar~ev. G. Beograd. narni qubopitstva. f. f. prvin vo Lakonija. a naseluvale teritorija od ok. Gre- LIT. 1890). pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam. Dokumenti. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. Skopje. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. Dragoslav Lazarev (Pirot. Dobrovi{. MANU. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e. Krevale vostanija. koga ja priznale vlasta na Vizantija. 1. Nikolovska. Med. kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski. d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski. Se zanimaval i so dijalektologija. XII 1885 – Belgrad. Ohrid. MILOEVI]. in`. Kodikot na manastirot Matka.). Ax. Iv. MILJUKOV.000 vojnici. II 1943) –grad. T. Treska (Skopsko). Ren. Smile Vojdanov. Francija. industriski i in`enerski objekti. Bil profesor na univerzite- 951 . MILOVANOVI]. a magistriral vo IZIIS (1981). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953). I 1859 ‡ Eks-leBel. 1980. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. Vo 1947 g. 31. Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. 1975. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. T.. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. D. 31. Z. pla}ale danok i davale 1. 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. Vl. Slavejko Arsov. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija.

Skopje. Prv atleti~ar od Makedonija. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). Prokopiev). a gimnazija vo Skopje. JAZU. Bitu{e. Med. 16. vo klasata na \. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. M. Geografske oblasti u Makedoniji. Petr. Skopje. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. profesor. 2007. Makedonski kontroverzi 1990-2003. 14. Na povelbata na kralot Volka{in. 1944). Ravel. Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Beograd. 5. Kliment Nikolov (Ohrid. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. 1952. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. A. Lazo (Tetovo. Koli{evski. So koreografija se zanimava od 1958 g. Branxolica). Beograd. 1. [. LIT. St. dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). 2004. XII 1901 ‡ Skopje. Tihomir (Ti}o) (s. Em. S. Skopje. 1963) ‡ atleti~ar. 2007. MILO[EVSKI. Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. X. po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. †Qubovta vol{ebnica#). Vratnica. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. Kandelas (M. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. K. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. Ravel. ULOGI: Gitana (M. garant. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. sovremen i moderen izraz. Sl. II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. Ax. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod. f. Solovjev.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga. Slavko (s. Smokvarski) i dr. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. Glavne doline u Jugoslaviji. 1937. P. M. 1999. de Falja. MILOSAVLEVA. XI 1976) ‡ spec.: S. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. BIBL. za koja nastapil {estpati. X. Visoke planine. Vratnica. Debarsko. BIBL. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka. Skopje. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. I 1997) ‡ balerina i koreograf. pedijatrija specijaliziral vo Viena. Do 1941 g. Skopje.: MNR na RM. kw. Al. †Bolero#). Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). I 1928) – sociolog i univ. Vodeni~arka (M. 1921. Sv. Makedonski i N. 26. od kade {to e deportiran vo logor. Skopje 1997. Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. IX 1934 ‡ Skopje. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). IZV. e edna od najplodnite makedonski koreografi. ni~ki# vo Skopje. Olga (Tetovo. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija.: Kontradikciite na Josip Broz. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. posebna izdawa SAN. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. MILO[ (XIV v. Geografsko dru{tvo. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. IV 1984) – general-major. 1926. †Makedonska povest# (Gl. 1951. 2. 312. zavr{il na Sorbona. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. kw. Kirsanova. rabotel vo Belgrad.: Ju`na Makedonija. vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). Na ovaa funkcija. Ohridska kotlina. na 1942). Naseqa srpskih zemaqa. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Zagreb. III 1926 ‡ Skopje. osvoil zlaten medal na 400 m. Beograd.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). 1966. donski rekord. 1915 – Skopje. Le{ok (1946). a vo juni 1974 e isklu~en od SKM. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). 28. geomorfologijata i regionalnata geografija. 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). i T. 1912. so nov makeD. Beograd. postavuvan od vladetelot. Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). svedok) na kralot. NovakoviÊ. †Dubrovni~ka legenda# (Q. Skopje. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. †Trirogata {apka#) i dr. Vo 1957 g. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. 1990. izdadena vo Skopje (1366). Tetovsko.

Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. vo znak na pobedata nad Turcite. \or|i# (s. †@itolub#. Japonija (1986). Tal. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. Kumanovsko). Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. Japonija. Vl. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. †Angelina#. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. Bil direktor na Dramata na 953 . Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje. @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. vo Belgrad. LIT. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. †Golemata voda#. VII – 26. I 1976) – politi~ar. †Sv. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. 2001&2002). †Zelena guska# i dr. R. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). †Pirej#. izbran za redoven profesor (1992). Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976). Skopsko) i †Sv. kralot Milutin. Polog. 1935. Iv. Pijanec. i mladata kralica Simonida. oble~ena vo sve~ena kralska odora. ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. koj. Skopje. Zavr{il Fakultet za dramski umetnici. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. rodni spisanija. Patronot na crkvata (†Sv. 2.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot. Bogorodica Troera~ica# (Skopje). Bawani. v race go dr`i modelot na hramot. Pore~e. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. Danilo. 1970. ~len na redak- MIL^IN. koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. Od crkvata bil proglasen za svetitel. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). Ax. Ilija Mil~in MILUTINOVI]. J. R. Rasolkoska-Nikolovska. K. S. a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). V. 19. Staro Nagori~ane. Nikita# (s. Debar). TodiÊ. Ilija (Prilep. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). MANU. †Pantaglez#. sin na Uro{ I. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. XLVI (1937). VIII 2006). oble~en vo sve~en divitision. 1321) – srpski kral (1282– 1321). ™uriÊ. †Revizor#. 11. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998). Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. VI 1918 ‡ Skopje. Bugarija). Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994). eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. Staro Nagori~ino. St. 1993. umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. Zoran (Skopje.-N. Ov~e Pole. magistriral vo IZIIS (1982). Beograd. `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). na Otsekot za re`ija. B. Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto. 1995. Zletovo. †Brkotnica#. Vladimir (Skopje. 18. †Ramna zemja#. 19. Kraq Milutin. Antonio (Tetovo. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje.: Arh. LIT. Beograd. dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). MIL^IN. preveduva~. Z. aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. †Mrtvi du{i#. LIT. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. Beograd. †Farsa za hrabriot Naume# i dr. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. publicist. 1974. Ki~evo. 29. stranstvo. eden od osnova~ite na MNT. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. Vizantijske freske u Jugoslaviji.: S. Z. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle. otsek re`ija.: Narodni heroi od Makedonija. StanojeviÊ. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. Ml. Skopje.

Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. Ljubljana. Pol. dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i. IV 1983) – ekonomist. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI. a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. mart 1979. †Na dnoto#. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. Vo 1977 g. Enciklopedija Slovenije. a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948). [. 1982. Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). Skopje. Izbrana za docent (1950).: Filozofski fakultet 1946‡1976. 65–73. †U~enik na |avolot#. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. nivnata prevencija. f. 27. vo Qubqana. Re`ii: †Dlaboki koreni#. St. redoven prof. 1976. 34‡37. V 1912 – Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). bil pretsedatel na SAZU. MANU. nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). Leta za pet drugih. a potoa vo Zagreb. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. †Antigona#. vo 1978 na ANUBiH i SANU. Leone (†Gospoda Glembaevi#). 1956. a vo 1985 na CANU. 6. 142–143. †Staklena mena`erija#. Borovnica 1976). specijalist za sudska medicina. Desa (Prizren. MIL^INSKI. 1990. prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. vo Skopje. 401–403. V 1918) ‡ univerzitetski profesor. na Med. 1993. †Mirno leto#. deontolog i pravnik. I–II. f. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). M. †Zdravsteni obzornik#. Ulogi: Jago (†Otelo#). Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. El Asnam vo Al`ir 1980). a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. f. Od 1945 do 1983 g. †Ispravi se Delfina#. Se usovr{uval vo Belgija. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. Studiral medicina najprvin vo Qubqana. ~len i sekretar na ASNOM. kade {to i diplomiral (1940). Galielo (†Galileo Galilej#). Platon Kre~et. 21. †Malogra|ani#. Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. 1970. †Mis Ston#. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija.. Otec Naum (†Krik#). bil dekan na Med. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#). Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Krk 1971. nau~en istra`uva~. Maganik vo Crna Gora 1974. diplomat. 3. Avstrija i Germanija. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. kade {to i doktorirala. Vo 1961 g. f. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974.. Medicinska etika in deontologija. Aktiven u~esnik e vo NOB.. @ak (†Kako {to miluvate#). V 1913 ‡ ?. 1968. profesor. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973). VII 1993) ‡ lekar. Aja~io 1981). 1972. e izbran za dopisen. sociolog. [vajcarija. LIT. op{testvenik. Ljubljana. Sv. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. Kosovo. za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. vo Qubqana. Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. V 1979 g. Francija. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. †ZV#. IZV. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. †Pe~albari# i dr. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. pred bolnikom in pred dru`bo. akademik. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. Ljubljana. 1981. minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija. Medicinsko izvedenstvo. Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969). Janez (Qubqana. Sicilija 1968. Julie Cezar vo istoimenite dela. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. univ. republi~ki javen obvinitel. 37. a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. BIBL. Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). 28. 7. Skopje. Slovenija (od 1957). f. Ljubljana. Kiril (Resen. od 1976 do 1992 g. †Tri sestri#. a potoa rektor (1973‡ 1976). Ljubljana. 27. t. Tefik-beg (†Goce#) i dr.: Sodna medicina. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost. f.. R. Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). pri avionski nesre}i (Brnik 1966. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). †Crnila#. prv rektor . Kri`avec (†Vo agonija#). ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati).

1998. Prikazna za tretiot. Sezona za gluvarkite.).: Nikola Uzunov.. MANU.. kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija. LIT. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU. Sk. 1984. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. Skopje. regionalen razvoj. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. 2004.. 1962. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. nadvore{notrgovskoto rabotewe. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura. za informati~ko op{testvo i dr. lovot i ribolovot. 1. roman. Skopje. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata. Z. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici. 2000. Sk. 1981. †Scientia Yugoslavica# i dr. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. raskazi. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost. S. zdravstvo. a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. stopanski sistem i ekonomska politika. Bla`e Minevski MINEVSKI. Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto. etnologijata. serbsko-chorwackim i macedovskim). Sk. MINDAK.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim. Skopje. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). Gil. stopanski razvoj. Kiril i Metodij# vo Skopje. {tedilnici i drugi finansiski posrednici. Sk. sistemot na devizno rabotewe. pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie. Raboti kako novinar. stanbeno-komunalnite raboti. ~len na redaciskiot odbor na sp. dano~niot i carinskiot sistem. stopanska istorija. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika. telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. raskazi. 1975.: Solzi vo o~ite na tate. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te. Bla`e (Gevgelija.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura. Niski ve`bi. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija. Razvojot na ekonomskata misla. sistemot na banki. †Naroden glas#. LIT.. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi. ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. {umite i drugite prirodni bogatstva.). roman. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija. †Ilindenski pat#. nau~ni proekti. Sk. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. M. BIBL. socijalna sfera. Sk.Skopje. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. u~ebnici. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980). †Stopanski pregled#.. Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka. vodite. 1974. MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75). turizmot. Ministerstvoto za zemjodelstvo.: Rade Siljan Zabraneta odaja. raska`uva~. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. obrazovanie. Ministerstvoto za finansii. 2003. Skopje.). tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. Prostorno planirawe vo Makedonija. 1988. Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. pravda.. za stranski investicii. Skopje. lokalna samouprava i sl. kulturata i dr. sociologijata. naselenie i rabotna sila. IV 1961) ‡ novinar. BIBL. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava. javniot dolg. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979). Skopje. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja. vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). BIBL.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. roman. Sk.). ekonomskite. Ledno oko. P. raskazi. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija. Ossolineum 1983. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija.). 955 . no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. Ministerstvoto za zemjodelstvo. trgovijata. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija. 1990. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM. 30. Polska. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. 1996. T. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. romansier i dramski pisatel. Crniot perduv. 2003. razvoj na ekonomskata misla i sl. kultura. 1977. †Ekonomist#. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi..

Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. 1979. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. 1994. 1999. profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje.: †Bilten na Univerzitetot . Sosnovjec.1994. Skopje. eden period vo NUB †Sv. Dr. br. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Jov. Skopje. G. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. so centar vo Opole (Polska).Sv. 2000. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik). ^apel Hil. Skopje. VIII 1941) – el. 2003. izmeneto izdanie). Skopje. rakovoditel na postdiplomskite studii. Skopje.M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV. Liljana (Prilep. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. so Q. statii i prilozi BIBL. Skopje. i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. 2007. Makedonski jazik (monografija). Skopje. {ef na Institutot za istorija. 2006. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977). †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#. Rabotel Mintan 956 .1. MINOVSKI. (koavtorstvo i nau~na redakcija).: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. 2007. R. 1998. Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). so Q. D. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. Skopje. Skopje. Doktorirala vo 1994 g. M. 22. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). Bil mentor na magistranti i doktoranti. Skopje.. Bratislava. ^ikago. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe. Skopje. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Nikoloski). †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. Mihajlo (s. Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. Skopje. Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA. d-r na tehni~ki nauki. Kliment Ohridski# vo Skopje. LIT. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. urednik na spisanieto †Istorija#. Risto (Ezerec. Jankov). 2000. 9. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist. Skopje. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Skopje. Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. oktomvri 1990. promeneto izdanie. 611/24. rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. po bolesti na ustata i zabite. †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). Cv. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). br. Skopje. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. Sirakuza. Skopje. IZV. Skopje. 2002. R. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. izmeneto izdanie). Jankov). †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. dva mandata dekan na ETF vo Skopje. redoven prof. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975).-P. 1994. Pretsedatel na MAKO SIGRE. Taka se zboruva vo Veles (redakcija). Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986). U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. Makedonski jazik za stranci (vtoro. 1997. Kiril i Metodij#. Opole.: Bilten na Univerzitetot †Sv. †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. Kiril i Metodij# & Skopje. Nikoloski). 18. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. 1981. oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija). Prilepsko. dopolneto izdanie). na St. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. 1998. Tirana. Krakov. Skopje. Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet. f. J. prof.: SAD i Makedonija. red. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. proekti i predavawa (Moskva. 2002. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 2000. 2006. in`. †Makedonski jazik#. Kiril i Metodij’ – Skopje#. Ana Bor~eva (Skopje. 1997. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). doktoriral vo Belgrad (1981). VIII 1939 ‡ Skopje. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. Hale. 2003.). MINOSKI. 2001. Vorone` i dr. Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). sobiri. Skopje. Dolgaec. Univerzitet †Sv. S. Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. 58/2000 i 44/2002. M. XII 1953) ‡ spec. kako profesor po istorija. 545. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). kade {to gi pominala site zvawa. simpoziumi. 1997. 21. prodekan. 12. Publikuvala 55 statii. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. E. Skopje.

Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . Done Kocev (Skopje. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. f. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje. Skopje. Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV. Krst i Toplec. vo Skopje. LIT. Kostursko. Vl. ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM.. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Vata{a. f. Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London. zavr{il vo Belgrad (1935). P.: Dermatovenerologija (skripta). Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. Eden od osnovopolo`nicite na Med. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. 1996. a tuka i magistrirala (1974). crvenata spektroskopija. 20. Spasovska-Dimitrioska. III 1909 ‡ Skopje. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija).: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. D. Q. so mnogu kerami~ki naodi. 6. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. f. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad. redoven prof. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. V 1982) ‡ oftalmolog. minerali i drugi cvrsti supstanci. Skopje. X 1915 – Skopje. Skopje 1962. na Med. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. vo Skopje. Vr{el brojni D. LIT. komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943). Nikola (Kavadarci. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. f. Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. u~esnik vo NOB (1941). I 1977) ‡ dermatovenerolog. 2006. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952).-B. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici.-B. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. 1972. 22. na Med. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. docna antika i sreden vek. Skopje. f. vo Skopje. MIOVSKI. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. BIBL.: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. 1946–1996. f. rakopisna biografija. na Med.: G.: DARM – Skopje. Dimitar Kocev (Skopje. Direk. Specijaliziral ftiziologija. vo Belgrad (1941). Skopje. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). Nikola Min~ev MIN^EV. glini. 1944). Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. `elezno vreme. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo. Kiril Metodiev (s. Mito (Kosinec. Kavadare~ko.Bla`e Koneski# (vo penzija). VII 1922) ‡ ftiziolog. op{testvenik. republi~ki i sojuzen pratenik. minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. Od 1972 g. od kade {to doa|a i imeto Venec. 239–240. potoa klatrati. nekropola od X–XI v. B. 218. LIT. Med. IV 1997) – u~itel. Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. Institut za hemija. IV 1945). Polovi bolesti. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. op{testveni funkcii. 31. E. †Biografii#. f.. kade {to bil postaven za direktor (1960). redoven prof. poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. Med. Hludov parimejnik. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. i dr. 2. S. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti. a go zavr{il vo Belgrad (1950). Iv. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet . helenisti~ko i rimsko vreme. lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Diplomiral na Med. S. [. 1996. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. Biljana Nikolova (Skopje. Zad ^uka. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. Skopje. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata. 19. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). redoven prof. Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. f. ~len na SIS na Jugoslavija. 16. 1980. a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. go zapo~nal vo Sofija. 1. C. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. 25. MIOVSKI. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. kade {to i specijaliziral (1940). Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. politi~ar i dr`avnik.. IX 1913 ‡ Skopje. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). borec. 1988. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). Skopje. pretsedatel na Sobranieto na SRM. f. BIBL.

Racin. 1992. 2006. 1. 2001. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. Skopje. se povlekol od politi~kiot `ivot. Prilep~anski. VIII 1942) i Love~ (Bugarija. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. Skopje. Milica (Skopje. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. Dimitar Mirevski nik. Miokazi. I 1944). LIT.. 157. †Delo 74#. minister za prosveta na NRM (1947‡1951). br. V. poezija. Kol. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. Od 1978 g.: Cve}enca. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA. A. Brno 1997. Q. makedonist.M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s. i LIT.. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). raskazi. 167‡175. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . 2002. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. 27. 1987.. rezerven kapetan na JNA. revolucioner i socijalist. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern.) so prof. poezija za deca. Skopje.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. Sk. BIBL. T. 1996. raskazi za deca. vali vo stranstvo. 10. 1. INI. Sandanski i so K. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. 1980. VIII 1876 – Sofija. Gil. Arsov i dr. U~esnik na golem broj festiM. 54. Tr. 1997. Ml. pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. Miras~iev. XIV/3. Qup~o (Skopje. S. 10. P. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun.: V. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata.. Al. Sk. IX 1991) – arheolog. MIREVSKI. kade {to se na{le so M. Sorabotuval so J. 1987. Prilep~anski i T. Skopje. †Delo 74#. Bistrica (Skopje. V. Dimitar ([tip. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). Qup~o Mirkovski tor. poezija vo prevod na slova~ki. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. X 1910. Yvezdena.. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo. Vlah~ev. X 1965) ‡ lingvist. pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955). Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. Sk. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). proza. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). Koga cutea kosteni. 2006. Lape i drugi makedonski dejci. Q. Vino`ito. Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. IX 1941 – 31. Bil u~itel vo Kriva Palanka. †[tipski vesnik#. 1951. 1986. Vlah~ev. Kumanovo i vo [tip. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. IZV. nacionalen deec. 4. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija).. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933). Skopje. IV 1943). direktor na Direkcijata na po{tite. III 1930) ‡ poet. Po 1913 g. Q. [tip. Sk. Andonov^ento. politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). Naveva sneg. potpretsedatel na Planskata komisija. U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. Topolite na krajot na dedovata livada. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. Misirkov. Prekr{en let. Apostolov. [tip. 1972. bajki. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje.. poezija. †Macedoniae acta archaeologica#. pisatel za deca. Sk. Ki~evsko. pretsedatel na Odborot za prosveta. vojvoda. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. 1986. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. raska`uva~. poezija. istori~ar i arhivist. 1962. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. X.. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. 1979. Sk. Prva~iwa. Cankar). ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci). BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek. Gradin~e. Vini~kata afera. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. do avgust 1943). Ko~ani. roman za deca i mladi. 1960. [tip. IX 1942 – 6. Klu~ar~iwa. 7-8 . Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). Sk. polonist. 28. N. profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. 14. Sk. Se {koluval vo [tip. X 1933) – u~itel. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). [tip. Sk. 6. Bil glaven redaktor na v.. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie.

T. Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena.. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. XII 2003) i broi 487 ~lenovi.. Skopje. povrzuvawe so vlastite. zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva. 10. 3. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g. pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. EU. pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. T. vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia). Warszawa.. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). Skopje. bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. 2000. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#. koe. III 2003). sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. 1975. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. Ja so~inuvaat 4. MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. VIII 2001 g. ^iwa (Italija). IX 2001 g. po prodol`uvaweto. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. IX 2001). vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. XII 2003 g. T. na 27. Z. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. LIT. III 2003).: Sa{o Dodevski. kako poseben dar. magisterski trud. Skopje. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik). Rat.. lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. III 2003 g. od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. T. Petr. 2004. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. Harm De (Holandija). IX 2001 g. so {to po~nuva sosema nova misija. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. †Kilibarna lisica#. VIII 2001 g. od [tabot vo Skopje. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. LIT. Skopje 2004. IX 2001) do Robertson). †Vesnik#. trae 6. so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej. Milica Mirkulovska ski jazici. Oficijalen kraj na misi959 . kako avtokefalna. Oficijalen kraj na misijata e 26. Kvalifikuvan bibliograf. Solana. Kartero ([panija). III – 15. zamislen da trae 6 meseci. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20.: Stojan Jankovski. na 14. odnosno Vladata na RM (15. od koi e dobien blagoslov i sveto miro. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. Skopje 2000. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. 2004. 1971. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Skopje. Petr. napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe. Makedonskata pravoslavna crkva. 9 meseci (31. proto|akon. Petr. magisterski trud. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola. Gr. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva.500 vojnici. (so S. odnosno. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. †Slavia Meridionalis#. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva.: Sa{o Dodevski. vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). SLPMS. LIT.: Sa{o Dodevski. LIT. po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo.

.. Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. XII 2002 g. Mirko (Treson~e. T. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. V. Rusensko. Tr. odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. Bitola. kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. 1978. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. II. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. magisterski trud. 1981. 14. so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija. Bil dekan i prodekan na Med. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). t. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. vo Skopje. 1982. 30. Dramski (Velika Britanija). redoven prof.-B. Skopje. Al. I (1905-1906).M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. mesta.. Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. X 1865 – Vr{ec. D. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. MIR^EV. na Med. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. bil na Internata klinika pri Med. XII 2002 g. LIT. Vo 1959 g. Trnovo. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. Sofi®. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. Treson~e. P. Mitilena. Del~ev. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. 1977. f. \. 23. vo Skopje. po pobedata †MIR^E ACEV#. infektolog. S. op{testvenik. X 1903) usvoile programa. Materiali. (19071908). Sofi®. J. Avstro-Ungarija i Rusija (2. Bitolski (Italija). Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). I 1922) ‡ internist. 2002. pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). Skopje. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B.e. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). Amnestiran vo 1904 g. Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija. Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod). Solunski (Rusija). Spomeni. f. So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata. Po dr`avniot prevrat (1908). Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. Do 1959 g. redakcija i komentar: Dan~o Zografski. LIT. VI 1938) – u~itel. So povremeni pauzi. Bo`inov.. kade {to i diplomiral (1949). 13. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. VIII 2007) ‡ novinar. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. vo Skopje. VIII 1930 ‡ Treson~e. 1989. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. @ivotot go zavr{il vo Bugarija. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet.: Sa{o Dodevski. Skopje. Skopje. 2004. reformskata aktivnost bila zaprena. IZV. publicist. Save Krstev (s. T. Hor i Orkestar). Min. 16. oficijalno zavr{ena na 31. Debar. Serski (Francija). so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna.: G. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). U~itelstvuval vo Solun. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#. Dokumenti. vo Skopje. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. f. glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). Dimitar (Prilep. III 2003 g. Mirko Mironski MIRONSKI. Bugarija. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. f. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). †Sojuzni~ka harmonija#. Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963). M. BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. Petr. i LIT. koja ja prifatila (23. Pravniot fakultet. revolucioner. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe. .. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956). XI 1903). Odrin i na dr. Gligor Todorovski.

. f. naroden heroj. Po negovo barawe. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. Bugarija. specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993). Skopje. †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Vo 1941 g. 28. \or|i Malkovski. Saraevo i vo Wu Delhi. XXIX. 2007. LIT.g. 2005– ). 1990–1993. 14. Publikuval 109 statii. E. a od fevruari 1944 g. Topola. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. 6. Totalna proteza ‡ pretklinika. [. \. po stomatolo{ka protetika.. ^ukarica i @i~a vo Srbija). vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. profesor. Debarsko.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. 1–2. M. Malk. Habilitirala vo 1978 g. Srbija. Zagreb. 1985. Dramata na pluralizacijata. Od i. Stomatolo{ka protetika. 2007. f. M. prorektor na Univerzitetot †Sv. po detska i preventivna stomatologija. Skopje 1971. akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten.III 1942) – politolog i univ. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. Pove}e pati bil zatvoran. Eftim Krumev (Vinica. 1999. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost. 31. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). 1969) ‡ rezbar. Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. Zaginal vo sudir so bugarskata policija. Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi. Dim~e \o{ev (Veles. Petar (Kru{evo. Hrvatska. @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. Berlin). eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). organizator na NOB vo Veles. Skopje.: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. na St. VIII 1939) ‡ spec. prof. Mila Pejova (Dolni Lapac. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. kaznata mu e simnata (1982). Dimitar (Sliven. i T. Brisel. GINI. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. MIR^EVSKI (ALEKSIEV). Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. Nestor (Osoj. E. Marko (†Jugoslovenska an961 . Petr. 1993–1999). Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. 23. Skopje 2006. Izlagal i vo stranstvo (Pariz. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). prof. II 1939) ‡ spec. doktorirala vo 1988. f. BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji. BIBL. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. IV 1944) – revolucioner. Angele (†Let vo mesto#). Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik. 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. Skopje 1991. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. XI 1913 – Kavadarci. XI 1956) ‡ akter. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). 11. Cv. III 1877 – Skopje. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Habilitiral vo 1978 g. IZV. 13. a doktoriral vo 1993. zaminal na rabota vo Kavadarci. Sv. Kru{evo. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Al. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Studiral vo Pariz (1911–1913). Skopje. f.: Vele{ki partizanski odred 1942. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. Petar Mir~evski MIR^EV. metali i materijali za polnewe. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). Publikuvala 105 statii. MIR^EVSKI. na St. Skopje.

Me|utoa. K. Makso (†Crna dupka#). osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). Apostol Pavle. MISIRKOV. ™uriÊ. LIT. Skopje.). koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe.-N. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. Ros (†Magbet#). Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). Dimitrij – vizantiski vlastelin. Osven toa.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. Podocna. 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. Krste Petkov (Postol. Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. I 1970) – pravnik. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890). politi~ki analiti~ar. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49. vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto. Timotej i Luka. XI 1874 – Sofija. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. istori~ar. V. RistiÊ.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g.: \. Polonij (†Hamlet#). R. tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite. Tuzenbah (†Tri sestri#). poznat kako †apostol na apostolite#. od rimskiot zatvor). Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. M. Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. revolucioner i nacionalen deec.. a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. so race podadeni kon patronot na crkvata – sv. 5. 962 MISINI. Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . Enixevardarsko. Skopje. prv nacionalen filolog.). R. 6/18.. koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. Beograd. avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#. Ko~karjov (†@enidba#). Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka. IZV. Pop-Atanasov. toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g. Dimitrija.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. a vo S. I. Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija. Pavle. folklorist i publicist. Skopje. pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35). Sirano de Ber`erak.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. Crkva †Sv. Egejskiot del na Makedonija. Z. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. 10. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. ktitor na obnovenata crkva †Sv. St.: P.) zaedno so svoite pridru`nici Sila. Kru{evac. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. [ekspir (†Mera za mera#). Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. †Kulturno nasledstvo#. Dimitrija# u Prilepu. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. etnograf. Suad (Skopje. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#). 1979. 1905) na sovremeniot literaturen jazik. 1974.-R. Miqkovi}-Pepek. Ri~ard III vo istoimenite dela. Velev. MISINOPOLIT. Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv. LIT. vtoro izdanie. 2005. koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite.. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). Biblijata za Makedonija i za Makedoncite. Skopje. Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. Atos (†Tri musketari#). go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897). 26. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. 1991. odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891). Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). J. vo povelbata se spomnuvaat negovite deca. 1974. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. †Sinteza#. V. Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa. Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. Vizantijske freske u Jugoslaviji. vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). 1995. R. pristignal vo Makedonija (49 g. koga ve}e ne bil me|u `ivite. 2. 56 i 57 g.

Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907). VIII 1914) i zaminuva vo S. Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija. Onevozmo`eni se i naporite so P. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri. ^upovski. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#. od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija. 1898). Misirkov (1902) K. Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911). Od knigata na K. a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. Misirkov. pod mentorstvo na prof. T.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. jazik. pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. N. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. D. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912). i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. Po izleguvaweto na knigata. iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija.1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. na 14 avgust 1914 g. †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 . I. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6.P. so le`erna popravka na azbukata i pravopisot.P.-Peterburg. od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija. doa|a vo Makedonija (Solun). kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. 1913). Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii. Dimov i d-r G. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. Konstantinovi~. D. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. no biva odbien. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. a so D. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). A. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K. Vo Odesa vo 1905 g.P. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija.P. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S. a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908).Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. Florinski (Kiev).

profesor. a potoa e nazna~en za u~itel. Diplomirala vo 1970 g. 2005. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909)... DELA: romani: @e{ka zemja. uredil Todor Dimitrovski. Postol. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje. Predgovor Dare Xambaz. Sk. I–II. Zagreb. 14. istiot. Pisma 1911–1917. istiot. e premesten za v. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. Enixevardarsko. pa naskoro i za v. IX 1920) i ostanuva u~itel. †Vardar#. Vo u~ebnata 1966/67 g. istiot. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. a za 964 . 1997. Misirkov (1874–1926).. raska`uva~ka. Sk. Tuka razviva bogata dejnost. Golemite atovi. Misirkov.. SofiÔ.P. Nada (Peh~evo. Katarni godini. Sk. M. 2007. 2002. MANU. Skopje. 2003.. IX 1925).. 1990. 1994. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija.. 1983. se zapi{ala na PMF. Kata (s. R. Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica. Dlabokiot rez. 1982. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). Za makedonckite raboti.. Sk. 1905. 1903. 1966. II. Pla~ pred yidot. sp. Li~en roman za li~nata zemja. Izvonredno plodna avtorka.: D-r Bla`e Ristovski. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. MANU. Sk. d-r Atanas Vangelov.. †Mondo# vo Stokholm. Majka Kotori~anka. 1966. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. Sk. romansierka. Fototipno izdanie. VII 1913. Deloto na Krste Misirkov. Sk. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. Pred smrtta (21. Sk. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. 1968. Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. 1992. Sk.. Krste P. Yidovite od Pela. 2008. 1996. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. Sk. 7. Skopje. Voved prof. Krste Misirkov. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska.: Za makedonckite raboti. Ra- MITEVA. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. Dovik. P. avtorka za deca i mladi. Vo 1975 g.. Misirkov (1909) Me|uvremeno M.. nivnite delbi i preselbi. Egejskiot del na Makedonija. a doktorskata disertacija vo 1987 g. LIT. 1998. Sk. Milosija. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. Vodoskoci. 1991. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g. 1993. MANU. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. Sk. Sk. Bl. 2000. 2003. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. Novi istra`uvawa i soznanija. Skopje. 1999. Sorabotuva vo idiskoto sp. MANU. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. V. †Bogomil# (maj 1926). Odesa. Sk. romani za deca: Detstvoto na Misirkov. No po nepolna godina e smenet (7. Yidovi od paja`ina. Toplata pregratka na Gocevata majka. 1909. 1953. Avanturite na \ur|a. raskazi Pesna za ognovite. 1997. a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. IX 1930) ‡ poetesa. Sk. a gimnazija vo Skopje. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. Za docent e izbrana vo 1988. univ. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. †Vardar#. Misirkov na makedonski jazik. dramska pisatelka. Sk. Dnevnik 5.d. 2007 i III. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. Vo smrt od qubov. 1965. 1988. nastanite i li~nostite.. Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA. Skopje – Sofija.. Skopje. grupa biologija.. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski.. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto. Sk.. Prangi. Sobrani dela: I. Viorot na bolkata.. 2000. IMJ. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919). 1969. Podgotovka Bla`e Ristovski. H 1918). 1988. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. Skopje. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski. Sk. Sk. Toc.d. Vo 1972 g. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. IX 1947) – biolog. Odessa. publicistka. 1966. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. Priredil Bla`e Ristovski. XII 1918). Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ..P. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. poezija Skameneta solza. pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. nite rakopisi na Krste P. Neod`ileni. 1990. IX 1923). Skopje.. 1990. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. Sk. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. 2008. Bitola. progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. Sk. XII – 30. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K... 2005.

: Homer i Prli~ev (1995). Aristotel). †Tajnata kniga#. Anti~ka epika. 2005). Dela i dni (1996). V. producent. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Labina Mitevska MITEVSKA. †Dva buketa rajski cvet# i dr. za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. a se projavuva i kako arhitekt proektant. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. Skopje. Heraklit. hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. Pretsokratovci (1999. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963). Anti~ka filosofija. ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. Pr. Aristotel. Labina (Skopje. Doktor po klasi~na filologija. †No} sproti Sveti Vasilij#. Izbor (1998). anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. Skopje. Vo filmovite {to usledija. sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). X 1975) ‡ akterka. Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). VII 1929) – arhitekt i urbanist. [. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). D. Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). Pantelej (Ohrid. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Od 1975 g.: Makedonija od ASNOM do denes. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). Timaj (2004). 10. 1978. LIT. Platon. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Skopje. 8. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. †Zaminuvawe od Paskvelija#. Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 . †@iva antika#. †Kako ubiv svetec#. †Vreme na letala#. †Planetarium#. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. Vitomir Georgiev (Kumanovo. G. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974). Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). †Dobredojdovte vo Saraevo#. Ivan Mitevski MITKOV. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. 2005. vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. MITKOV. X 1931) ‡ univerzitetski profesor. 1989. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. pravnik. Prevodi od starogr~ki: Hesiod. Preveduva~ od klasi~nite jazici. Nega na du{ata (2000). Sv. 24. †Jas sum od Titov Veles#. Platon. T. Stefan vo Ohrid (1956). Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. a Praven fakultet vo Skopje (1954). Po~etoci na zapadnata filosofija. antologija (2004). 20. teatar. Diplomiral na Akademijata za film. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. Izbran za ~len na MANU (2009). Ivan (Skopje. V. IV 1948) ‡ TV re`iser. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. †Te po`eluvam#. monografija (1997). 14. F. nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci. Odgovoren urednik na sp. dr`avnik. radio i televizija vo Belgrad. BIBL. Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. BIBL. Vladimir (Kavadarci. J. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Helada i Rim (2001). Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982).

~len na SDSM (1991-). Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). 11. potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. Ogledi i kritiki (1969). Malk. Diplomiral na Med.K. Dimitar Mitrev. Vapcarov (habilitacionen trud. D. Skopje. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar. Ilinka (Skopje. †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). XXVI. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). a vo april 1942 g. polemi~ar i istoriograf. 10. Zaedno so Nikola J. Grcija.: Vele{ki partizanski odred 1942. 2004. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. Sk. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. Od 2002 g. B. M. Povoeni makedonski poeti (1960). Antologija savremene makedonske poezije (1977). pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). ~len na SKOJ (od 1938). Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. MITREVA. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. Vo 1941 g. prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. XI 2001 i 2002–2006). LIT. pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). Skopje. Dimko Mitrev MITREV. f. †Nova Makedonija#. †Nov den#. ^in i delo. Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#.. a na MK na KPJ za Veles (od 1941). \or|i Malkovski. H 1919 – Ohrid. Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. antologi~ar. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev. preminal vo ilegalstvo. vo Skopje (1985). Izbor. Sk. organizator na NOB vo Veles. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. Makedonska kni`evnost. Dimitar Mitrev MITREV. univ. Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. †Sovremenost#). Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. 1981. Priredil Miodrag Drugovac. GINI. 24. Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. ^len e na BKP (1941). Sl. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969). LIT. Kako gimnazijalec. P. e ~len na KPM. Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija.Koneski. na Med. VI 1961) ‡ kardiohirurg. ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. Georgi Stardelov. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam. 1999. Od 1990 do 1992 g. {trajkovi vo Veles pred vojnata.. Bil komesar na Vele{kiot NOPO. @an Mitrev MITREV. zaminal vo partizani. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. univerzitetski profesor. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). 1919 – Veles. Izbrani dela vo 7 toma (1970). \.VI – II 1967). Sk. Minato i literatura (1958). Kr. Kiril i Metodij# (1974–1976). Kriterium i dogma (1956). T. @ivo delo. f. @an Kostadinov ([tip. II 1950) – filolog. borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). na KPJ (od 1940). 1951). a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942).P. 11. Svetovi. 1982.: Dimitar Mitrev. 14. {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). G. 1. Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). 2000. St. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv. i Pirinska Makedonija (1960). XII 1942) – revolucioner.M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. raboti vo Germanija. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija.. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz. Vo 1992 g. 1954). e direktor na Spec. a potoa i kako student. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. M. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~. Dimko Trajkov (Veles. V– 30. 8. kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. a od septemvri 1944 g. a gimnazisko vo [umen (Bugarija). Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945). Bil organizator na rabotni~ki . Skopje). Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM.

tola. Vol. na~alnik na {tab na brigada. Egejskiot del na Makedonija. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. komandant na korpus.: T. 15. Skopje. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). D. a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Vo ARM bil od 1992 g. Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). se vrati vo SRM.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. Dabici ‡ s. MITREVSKI. Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). Od 1996 g. Milci. MITREVSKI. Mamurovski. St. 11. 1. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- . Glos. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980). Vardarski Rid. Resensko. 2001. Ml. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. Gloska ^uka ‡ s. 1991. Kis. Vardarski Rid. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. Dupeni. 1912 – Skopje. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. 2005. Skopje 2007. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. Skopsko. Ku~kovo. a potoa komandant na bataljon na JNA.: Dedeli. Staravina. V. a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). voeno ata{e. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). Vo 1955 g. Sokol Nastev (s. Gradi{te ‡ s. Prehistory in the Republic of Macedonia. Skopsko Kale ‡ Skopje. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. ski# vo Bitola (od 2006). The Balkans in prehistory. Hipodrom ‡ Skopje. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. T. Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943). sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988).Kale. Sopot. 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. St. Sokol Mitrevski MITREVSKI. Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Dragi (s. BIBL. Skopje. Kliment OhridS. Marvinci ‡ Valandovo. Paskal (s. a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. profesor. nekropola od postaro `elezno vreme. Dragi Mitrevski univ. Ulanci. Kunovi ^uki ‡ s. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. 16. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada. Trajan (Bitola. 1992. 1947) – istori~ar na umetnosta. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. ^uka. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). Skopska tvrdina . Skopje. na~alnik na razuznava~ki centar. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. kade {to bil i direktor (1999‡2001). Bitolsko. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. Z. Orizari. 1997. Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. MITREVSKI. Dimov Grob ‡ s. bitolski vojvoda. IX 1957) ‡ arheolog. Athens. Brazda. Petr. Magistriral vo 1990 g. Kostursko. 87‡100. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). LIT. 2007. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. Nikola (s.

Analytic Inequalities. so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. Nejednakosti. Skopje. 968 B. geotermijata i in`enerskata geologija. N. Makedonski praznici. (1956) na ETF vo Belgrad. Marsh. 1986. 2000. Bitolsko. Skopje. a potoa kako docent. Mitrinovi}. S. Srbija. S. X). Demirhisarsko. (Smederevo. V 1913 – Skopje. studenoto vreme i sl. N.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. C. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. XI/26. Poradi toa {to bil hristijanin. R. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. u~iteq. Makedonski narodni umotvorbi. Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Vele{ko). 11. Bitola. Ul~ar. Ax. D.) 306 ili 290 g. Gevgelisko. 17. ^len na grupata Mugri. 1970. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). LIT. Al. Elementary Inequalities. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. Beograd. MITRINOVI]. 1965. IV 1995) – matemati~ar. LIT. Bugarija (1942). monografija. Groningen 1964. Leiden. Poznat e i kako Mitroen. MITROV. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica. red. LIT. V 1927) ‡ skulptor. R. slu`el kako parohiski sve{tenik. Zagreb. Radok. Toj e poznat biblist i apologet. momoci. King of Pontus. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). kn. Potts. Skopje. S.C. Slep~e. Detski igri. VIII 1942). Narodni veruvawa. vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. E. Jedna~ine matemati~ke fizike. a rezultatite gi prezentiral na kongresi. Dobru{evo. Mitrinovi}. 1959. 2007).: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi. MitrinoviÊ. Bil glaven vospituva~ (1967). profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). MANU. S. Pokraj pedago{kata aktivnost. Rat. 1965. 1967. Sv. Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva. Boro (Prilep. 7.. 1993. poradi zna~itelno namaleniot den. Skopje. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. prof. 1964. 1957– 1960. D. Ke~kiÊ. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. 1969. Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). VasiÊ). Trajan. Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). Elvangen. Beograd. Beograd. McGing. Todor (s. Monografii: D. J.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). D. Mitrinovi}. Marko K. portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. The foreign policy of Mithridates VI Eupator. Bitolsko. VI 1908 . P. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri. Kit. 2000. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K. sè do negovoto penzionirawe (1988). D. ~ekawe gosti i sl. D. Kompleksna analiza. Barnes. Bil prorektor na univerzitetot †Sv.: B. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri.: Dragoslav S. Mitrinovi} – `ivot i delo. prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. ™okovi¢. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata . a vo noemvri 1946. C. B. Beograd. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). Matemati~ki fakultet. a potoa i redoven profesor. BIBL. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. Skopje. S. Differential geometry.M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. Beograd. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). J. Demirhisarsko. M. Groningen. K. Samostojno izlagal vo Skopje. B. Od 1951 e vonreden. Miravci. D.s. D. Elementary matrices. 10. Vasi}. 2006. 1972. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Zavr{il (1932) studii po matematika. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. MITREVSKI. 1960). PMF–Skopje 1946–2006. B. S. IZV. protojerej-stavrofor (s. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. Misirkov vo Skopje. II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. LIT. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija. Dragoslav S. †Vesnik#. 1992. D.Belgrad. 1987. 23. MihajloviÊ. M. Marko Kitevski. Dum. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). VIII 1948) – arhitekt. ~ekaj si \ur|ovden#.: Spomeni i biografii na ilindenci. M. 1927. P. torza. a zavr{il vo Plovdiv. Slu`ben list na MPC. Tr. 2. Mitri}eski: Marko Cepenkov. Skopje. 9. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici. Ratomir Grozdanoski. D. S. Beograd. MitrinoviÊ. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). 1980. Belgrad. Mitrinovi}. Miodrag (Vr{ac. govedari. ~len na MANU. simpoziumi i gi publiciral. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. Antropomorfnite skulpturi (aktovi. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Cepenkov. MitrinoviÊ. so mesewe obredni lebovi. 1972. Diplomiral na Ru- MITROVI]. Beograd. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela. J. Viena. Groningen. MITRI]ESKI. Springer Berlin-Heidelberg-New York. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. Kiril i Metodij#. S.-P. nastradal na 26 oktomvri (s. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija. Gr. a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Specijalne funkcije. ov~ari i sl. Novi Sad. eden od najopasnite protivnici na Rim.

Germanska klasi~na filozofija. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. Pred. 2. Osman (s. XI 1873 & 11. 15. Skopqe. Bl. [. 72‡73. Joseph von Hammer. Istorija na makedonskata kni`evnost. Skopje. Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. Skopje. Belgrad. Skopje. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). 18.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. Ekzarh Antim (1816&1888). Eugen Fink. Zagorka (Obrenovac. 27. Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. na takov na~in. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). Osman Miftari MIFTARI. 71‡72. LIT. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. Sr‹decÍ. koga zaminala vo penzija. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). 8. Skopje. X 1903 – Belgrad. VII 1872 & 19. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. stanben blok na bul. Prevel od ruski LIT. deka tie se narod poseben od bugarskiot.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. 1956. 1979. koga go vovel i prviot Ustav. tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka. 8. t. 1976. Historija turskog (osmanskog) carstva. stanbeni zgradi i individualni ku}i. 1976. T.. 91. koj{to ne e kako bugarskiot. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. Petar (Orel. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. I 1924) ‡ dramski akter. MI]I]. 1932. 1961. Skopje. Karmen. 14. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. XII 1876 & 5. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. Huserl. MITHAD-PA[A.&Sv. St. Kru{ina. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). SofiÔ. XX vek. Sofix. Ahmed Mithad (Love~.: Filozofski fakultet 1946–1976. P.: P. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. Rusija. 7. ^ilingirovÍ. obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. univerzitetski profesor. † Kiril Patriarh BÍlgarski. Otkako bil razre{en. F. Beograd. Vidu{e. V. Jovan Bel~ovski. Kako re`iser. Fenomenologija Edmunda Huserla. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot. ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. S. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. BIBL. MITROPAN. a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta). Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Taka pravat site. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). MiÊiÊ. LIT. H 1872 i 20. II 1877). no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen.. Panz. Metodika nastave ruskog jezika. ^ang (Zemja na nasmevkite). tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. Tolstoj. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. R. stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. tuku Makedonci. Bugarija. Pu{kin kod Srba. pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo. urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). Jemen. ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7).: Ivan Snegarov. Novi Sad. kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). Uvod vo logikata. A. Don Bazilio (Sevilskiot berber). Zagreb. Gostivarsko. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. kn. Kavalerija rustikana. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. Karapetrov). M. Skopqe. Leonov. 1937. Ruski pisci. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. VIII 1893 ‡ Belgrad. 1934. SofiÔ. Kr. 1942. S. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). 1898. (Prodadena nevesta). verojatno `iveel vo Carigrad. Vila †Marko# vo Skopje (1995. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). 2002. 2000) ‡ pravnik. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). LIT. Z. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. H 1822 & Hexir. KarapetrovÍ. Ml. 1931. bas i operski re`iser. 1988.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). 550. 3. gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. 17. Skopqe. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). Faust. Skopje. 1958. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Kuzman Kapidan. IV 1623). 1990. Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. Car Samuil. na srpski jazik pove}e dela od L. dr`avnik i konstitucionalist. Skice iz `ivota i delatnosti. ^ehov. Ml. Knez Igor. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. 1963 i dr. V 1915 ‡ Skopje. 1937. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. BIBL. operski pevec. Jordan (Dan~o) (Kumanovo. za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). Sbirka otÍ statii.: Miodrag Drugovac. Maliot princ. V 1884) & osmanliski reformator.

Sk. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978). Sk. vo Moldova. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g. XI 1947) ‡ karikaturist. isprateno do pelagoniskiot episkop. Sk. Tal. 1983. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. 27. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. Gordana (Bitola. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. †Balcanoslavica#. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. pate{estvenik. sin na Polieukt. Pisma.. Bl. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). Sk. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Kon sredinata na XVII v. 1993. re`iser na animiran film.: M. stanal mitropolit Banski. 2001. 191–196. Prilep. BIBL. 2008. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. Vel. Vleguvawe vo Delta. Vel. Ax. Gr. letopisec i kulturno-prosveten deec. LIT. Skopje. Del~o (Skopje. 1 IX 1940) – poetesa. 1994. Skopje (1967). [tip. Spektar.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar.. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo.. 1993. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. zaminal na Sveta Gora. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija.: D. †Okovani vo prangi#. ilustrator. Sk. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. animator. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977). br. Vo 1647 g. XII 1993 g. mitropolit Povardarski. 6. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. Skopje. K. raska`uva~ka. Skopje. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. Geanakoplos. eseistka i preveduva~ka. 146. 1997. romansierka.. Kratovski i [tipski. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija.. I. I. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM. 27. Del~o Mihajlov MIHAILOV. VII 1999). raskaz: Bosforsko leto. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun. Sk. na povik na Akropolit se probil do Prilep. Georgievski. 1975).3233... 37-46. vojskovodec. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje. 2003. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). MIHAIL (XI v. Panov. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit. 1981. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo.: Cv. ~len na CK na SKM. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata.: Ne vpregnuvaa kako dobitok. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ. Poraki na dale~inite. Srbija. Velev. Ml. BIBL. Skopje. Bil ~len na Senatot na UKIM. 1974. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK. Redoven prof. Vo 1118 g. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). br. 1981. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. – Sveta Gora. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. 1965. Cambridge. Vo 1648/49 g. nija i nagradi. 20. Palestina i vo Erusalim. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik.. K. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi). LIT. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. krajot na XVI v. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. Sk. R. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola... LIT.. S. Nikola# na Kareja. I. V 1912 – Skopje. Tolkuvawe na moreto. Massachusetts. Sk. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. 2001. Sk. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. Rat.: Ratomir Grozdanoski. Nordiski qubovnici. 2000. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4.. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija. 1971. MIHAJLOV. Sk. Vladimir (Belgrad. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt.M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. 1984.: stihozbirki: Vremeto go nema. Beskone~noto. 169-179. LIT. Skopje.13. Magistriral vo IZIIS. Wujorkson. Planini od kartonski kutii. 1959. 1989. LIT. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek. Sk. Stanal strateg na pelagoniskata tema. J. Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984). MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. Grozdanov. 2008. . Sk. roman: Potraga po prikazna. Romanija.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt.: B. Ax. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282.

Pred krajot na vojnata. Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. LIT. so poddr{ka na Germancite. Se {koluval vo [tip. S. na ETF vo Skopje. reizbran i po ubistvoto na A. Penzioniran e vo 1978 g. Skopje. Z. †Naroden glas#(1941‡1943). Dr. Ml. kako i na †Ureduvawe na {umite#. 26. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). habilitira (1958). 134‡ 135. Lazaropole. Ilija (Veliko Trnovo. Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). vo penzija. Bil privrzanik na individualen teror. paralelna poluoficijalna vlast. Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. kade {to zavr{il gimnazija (1915). 1998. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. LIT.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. 1995. 1-25 (so koredaktori).: Zoran Todorovski. so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. Masl. Ilija (Veles. Protogerov (1928). 971 . Aleksandrov. specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. Skopje. a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). Srbija (1932). Izbran e za docent (1952). potoa vo Italija (Rim). 1912 – Skopje. †trojki# i †petorki#. no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). 1997. no ne nai{ol na poddr{ka. Prvata Vlada na Makedonija. VIII 1896 – Rim. Oblasti na interes: aplikativen softver. a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. kade {to e izbran za asistent (1933). Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). popravka na lokalni pati{ta. Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. prof. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). sept. Solun i Skopje. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. Skopje. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. 5. MIHAJLOV. Dragan (Skopje. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava. Mile (s. V 1907 – Belgrad. And. Skopje. Skopje. Od 1983 na ETF vo Skopje. Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945). 1992. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. I (1961) i II (1963) del. Mile Mihajlov MIHAJLOV. pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. 1990. 1. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. 29. 1993. gimnazija vo Negotin Kraina. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. Dr. a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL. I–IV. Ivan (Van~o) (Novo Selo. Dokumenti.: Izbrani proizvedeniÔ. \o{. so soglasnost od bugarskata dr`ava. bolnici. MIHAJLOV. za izgradba na u~ili{ta. do{ol vo Makedonija (Skopje. Los Anxeles vo SAD (1984/85). Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. multimedija i biokibernetika. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. kompjuterska grafika. Po~inal vo Rim. [tipsko. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. VMRO 1924– 1934. M. MIHAJLOV. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. kade {to bil i direktor. 15. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930). SofiÔ. Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. 2. Bugarija. I 1949) – red. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#. 1995) – agroekonomist. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). a ottamu zaminal vo Polska (1938). a po ubistvoto na T. Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. Tod. V. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. II. BIBL. od kade {to odr`uval vrski so MPO. Al. 1.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). punktov na~alnik za Sofija. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). (so koredaktori).

Sportski {ampioni. †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. tehnologija i ekonomika na gradbata. prof. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA. pisatel i folklorist. Vo povoeniot period. 1995. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g.. XII 1942 – 1997). kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Skopje. potoa bil u~itel vo Ko~ani. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). rabota.: D. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. †Muzika#. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. Arnaudov vo predgovorot. †Sevilskiot berber#. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). †Mamzel Nitu{† i dr. LIT. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje.: Zoran Todorovski. ArnaudovÍ. Prof. vo †Mlad borec# i Radio Skopje.642 boda) ostanal nesoboren. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. a kako 972 MIHAJLOV. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. novinar. Skopje. 7-8. 1885 ‡ [tip.. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. bil pretsedatel na Skopskata op{tina. arh. Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#. Al. kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. 1963) – atleti~arka. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. 86. vojvoda. XI 2003) ‡ novinar i publicist. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj.). M. minal vo ileganost. LIT. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. \. U~esnik vo NOB od 1941 g. ja zavr{ila sportskata kariera. Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD. †Faust#. Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. 1924. usvoen vo 1930 g. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. Ortakov. sedmoboj. 29. 2001. 11. Josif (s. vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. †Kulturen `ivot#. 1. a potoa vo Gevgelija. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. kako rakovoditel na Osnovnoto. 1. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. kn. 14. kako {to istaknuva i M. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. 4. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. Balabanov. Vo zbornikot. Vo novinarstvoto od 1946 g. Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. Ml. Marina (Ta{kent. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. D. vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. IV 1887 – Skopje. Dr. kamerni dela i prigodni scenski realizacii. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. 3. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija.: D-r Du{an Stanimirovi}. †Ilinden#. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. Uzbekistan. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. Toga{. 19. br. VII 1924 ‡ Skopje. Liban. 1924). ]ustendilsko i Radomirsko. M. 76 i 78. 2005. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. III 1941) – arhitekt i urbanist. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. red. Kit. 1924. M. Elena (Skopje. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. Pan~e (Skopje. komentator. Pozna- . Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. B. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). S. Potoa zaminuva vo [tip (1924). direktor na Amaterskiot teatar. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI]. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. so mal prekin do 1941 g. P.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. Ubien e vo Sofija. T. 123‡129. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA.. Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. a na Mediteranskite igri (Lakrija. Vo sorabotka so prof. 5. Pan~o ([tip. 1888 – Sofija. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). g. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). O. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV. najprvin vo Kavadarci. Budimirovi}. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. Treson~e. Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. BIBL. Vinica. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5. god. MIHAJLOV. SofiÔ. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. VI 1925) – u~itel. so sopstvena pijano-pridru`ba.M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. 15. in`. Vo 1922 g. poet. 75. 1987). 28. LIT. Sergie (Harkov. Od 1929 g.

U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Smol. Borec protiv vrhovizmot. Leri (†Poblisku#). Treska. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi. Hr. U~estvuval vo Aferata Mis Ston.^ernÍo PeevÍ. PetrÍ Hr. Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. 1990). Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. vodovodot †Ra{~e#. St. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. Skopje. Kajlarsko. literaturen nau~nik. Dragi (Bitola. ja izvr{il i regulacijata na r. Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Banovinata (denes Sobranie na RM). Sava Mihajlov. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. P. BIBL. Skopje. †Neraspnati bogovi# (esei. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. doajen na filmskata kamera vo Makedonija. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma). Od 1947 g. 25. 1981). IZV. Joco (†Grev ili {pricer#).: K. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. Kuka (†Slovenski kov~eg#). Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). Topuz-pa{a (†Harem#). 2000). Lukov (†Crnila#). Smol. LIT. 85-88. Kiril i Metodij# vo Skopje. Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Goran (Bitola. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981).: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. Ig. I 1924 ‡ Skopje. Iv. Po spomeni na Âne Sandanski.: D-r Vlado Kartov. ureduvawe na ulici. potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. 14. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. Rakita. Se {koluval vo Ma~ukovo. †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). Negotino. †Tripolskata kapija# (raskazi. Doktor po filolo{ki nauki. KuslevÍ. 1977. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad. III 1905) – u~itel. @elezni~kata stanica. Gevgelisko. MIHAJLOVSKI. Laki (†Druga 973 . kade {to stanal ~len na MRO. preveduva~. eseist. †Vest# (5 juli 2000). Narodnata banka. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992). vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Sava MihaŸlovÍ. B. revolucioner. 2006. na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. Sava (s. U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). 16. vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Tomovski. od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. vo Carigrad i vo Solun. Inicijator i eden od osnova~ite na v. Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. SofiÔ. Branko (Skopje. XII 1877 – s. Mihajlovi}. Ma~ukovo. 1927. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. 27. LIT. Osven kako snimatel. 2002). V. Marko (†Kula Vavilonska#). 1994). I{tvan (†Kosan~i}ev venec#). T. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. †\on# (raskazi. 1991). Kr. VI 1955) ‡ akter. go izgradil nasipot vo Gradskiot park. a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. Serava. X 1951) ‡ raska`uva~. gevgeliski vojvoda. IV 2000) ‡ snimatel. 1999).: †Re~no uli{te# (raskazi. Gevgelisko. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ. AnastasovÍ GÍr~eto. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. \. Ver{inen (†Tri sestri#). 24. op{tinski zgradi. Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar. sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). 12. romansier. R. †Smrtta na dijakot# (roman. Jovica (Bitola. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. Trgovsko-industriskata komora. †Skok so stap# (raskazi. 1. Gevgelisko. \. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). 2. J. Vo periodot 19892000 g. Se zanimaval i so publicistika. Kiro (†Let vo mesto#). Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. Gevgelija i Gorna Xumaja.

M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. M. 22. . 27. LIT. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. 1973. 246-251. S. tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). 1972. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI. 1991.: V. 1958. IZV. voen rakovoditel. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). Skopje. 1952. naroden heroj (1953). I dio. 14. poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Od 2005 g. P. 1969. br. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. †Slovo# 4–5. II dio. Objavil nad 100 trudovi. 2002. R. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV. Izbornite subjekti vo izborniot proces. 2003) ‡ elektromehani~ar. Fond: 427 – CK na KPM/SKM. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. Zagreb. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). Vitomir Micev MIHALI]. Gil. Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Vasil Kunoski. 10.: Miho Mihajlovski. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Mihajlovski Kosta Miho (1915). 1840). Bil pretsedatel na MLD. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. kade {to vo 1984 g. 463-464. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. VI 1796 – Novi Dvori. Vitomir Dimitrov (Belgrad. Sv. BIBL. Kiril (Vinica. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Mih. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba. kako komandant na bataljon.: DARM. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. Tivki kladi.: Stojmen Mihajlovski. izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. V 1991). Pat vo nepostoewe. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. LIT. 71–84. istiot. Poetot ~udotvorec. VIII 1952). 1984. zavr{il vo Skopje (1965). Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. Kadifena `ena. Trnovo. 1955. Ml. Skopje. Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. 1954. 1959. 1961. Kako zamenik-komandant na bataljon. BIBL. 2000. 1993. Mosin. 1916 – Belgrad. Skopje. Zagreb. LIT. Koce (†Demonot od Debar maalo#). Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA. naroden heroj od NOB. 1915 ‡ Skopje. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. Hrvatska. Struga. Godi{no vreme. koja so bogat poetski re~nik. 1956. 16. Dosie na dobieni spomenici 1941. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. †Poezija#. Arhiv na HAZU. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb. hrvatska poezija. Reprodukcije. Todorovski. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003).: G. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Krivopalana~ko. kade {to rabotel do 1974. redoven prof. odbranil doktorat. Akordeon. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. Stojmen (s. pri {to bil te{ko ranet. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. Slavko (Karlovac. III 1928 – 5. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. SVP. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. 20. Kiril Mihajlovski . u~esnik vo NOV. isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi.411. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. f. Narodni heroi od Makedonija. [. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. IV 1943). VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. St. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko. Dare`livo progonstvo. ^len e na SKOJ od 1938. Zd. Skopje.Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. MIHANOVI]. vtoro dopolneto izdanie. Miho (Ki~evo. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. a na KPJ od 1941 g. 1985. Hrvatska. R. Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Kako predvodnik na grupa dobrovolci. Ki~evo. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. Med. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. Poslednata ve~era. 1955.: Kamerna muzika.

Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. Med. Blagoja (Prilep. hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). 8. revolucioner.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. ‡ J. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. Vo 1982 g. U~esnik e vo NOB (od 1941). BIBL. 24. se zapi{al na PMF vo Skopje. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. Mu{karac intimno. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. 1978. MICEV. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. Skopje. e izbran za dopisen ~len na MANU. redoven prof. Katlanovskoto. Skopje. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. D. specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). kako i saemskite hali vo Skopje (1972).: Intimno za ma`ot.-J. IX 1990) ‡ veterinar. de- MICEVSKI.. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. IV 1926 – 6. stanbeni objekti vo Kavadarci (1985). Pr. rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. 3. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. M. B. Qubqana. VII 2002) – arhitekt. u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. Skopje. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. 07. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata. 7. P. planinata Bistra. Branko (s. 1984. Dimitar Leonidov (s. MICEV. na koj Kiril Micevski MICEVSKI. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). D. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Bitolsko. po higiena vo Makedonija. na koi osvojuva vrvni nagradi. faunistikata i biogeografijata. zavr{il vo Skopje (1959). e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. Beograd. Doktoriral vo 1990 g. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . Negoviot opus e bogat i raznoviden. e izbran za dopisen ~len na SAZU. 23. III 1931 – Skopje. Blagoja Micevski MICEV. Sv. 1974. MICEVSKI. Il. f. XI 1913 ‡ Skopje. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. energetikata na pticite. Vo 1974 g. Kiril (Skopje. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. Skopje. vo Zagreb (1954). 1972. D. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. X. I i II. Psihijatrija. III 1935 ‡ Skopje. 29. Doktoriral na V. III 1905 ‡ Skopje. 19. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). 1994. M. halofitskata vegetacija. 2004. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. ornitologijata. Nikola Mihailov (Kratovo. Vo 1996 g. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis. II 2002) – akademik. 1979. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. redoven prof. Skopje. koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. f. Pelagoniskoto. Monospitovskoto. redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. vo 1979 g. Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997).: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. Branko Micevski diplomiral (1981). Stru{koto i Ohridskoto Blato. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. Stojakovo. Miodrag Dimitrov (Belgrad. Skopje. Grupa biologija. Vo u~ebnata 1977/78 g. X 1992) ‡ nevropsihijatar. Psihoanaliza i teatar. Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). Todori. blatoto kaj Negore~ka Bawa. Kako proektant. Psihijatrija. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. ekologijata. Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). za redoven ~len. Vo 1995 g. Gevgelisko. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. 19. III 1989) ‡ prv spec. avtor na brojni monografii od taa oblast. 15. Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). nizinskata livadska vegetacija. N. nite ekosistemi. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto.

B. MICKOVI].-Peterburg (1902) i koavtor (so St. kako i vo Makedonskiot naroden teatar. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. BIBL. Patele. BIBL. Natka Borisova (Radovi{. 1996). kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). 17. 1994). 1998). 21. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). T. Medicina zavr{il vo Piza. univ. Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. Solunov. vet.: D-r Bla`e Ristovski. 215-222. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo. Tolkuvawa (esei i kritiki. romansier. stanuva u~itel vo rodopskoto s. Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija. Ku}ata na Mazarena (roman. J. 10. Bl. Bila novinar vo v. Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. preveduva~. M. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. 1999). Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. 1976 i 1980). Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola. a specijaliziral vo Pariz (1845). Italija (1840). R. \orgi Dimitrov (Voden. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. zb. 1980. Skopje. 2006. 1807 ‡ Sofija. K. Aleksandar i smrtta (roman. Kamb. Krale Marko (roman. studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). MICKOVI]. ^len na DPM (1965). II 1946) ‡ veterinar. 1969). S. V 2002) ‡ eseist. MI[AJKOV. 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. 1984. J. Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. 25. Vreme na pesnata (esei i kritiki.: Razmisluvawa (kritiki. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. razo~aran od rezultatite. Doktoriral na V. 2003). Kanal (roman.: Nau~na misla – Bitola. Doktor po filolo{ki nauki. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. ^len e na Arhitektonskata akademija. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. esei i kritiki 1990). med. Poetskite idei na Koneski (studija. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. koi se †vo prv red Makedonci#. a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. LIT. Kni`evni tekovi (esei i kritiki. Skopje. Bil urednik na sp. a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. Zavr{ila u~itelska {kola (1962). Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija. 6. 1986). I. univerzitetski profesor. Slobodan (Bitola. Ohrid i Sofija. 1998). Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Miodrag (Prilep. a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). istiot. Po Ilindenskoto vostanie. 15. †Balkanski glasnik#. Dedov. †Razgledi#. 14. 1995). kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#.-Peterburg.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. ^epelare. 157–163. kriti~ar. †Nova Makedonija# (1962–2003). 383–401. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. 1973). II 1943) – pedagog. 1996. Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. Tomovski. 1995). Da se ubie Apostol (roman.M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992). Zbor i razbor (studii. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. 2002). IX 1880) ‡ lekar. 1992 i dr. profesor. 18. Istorija na crnata qubov (roman.. Samoubiecot (roman. no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. 1994). ‡ J. Deteto i literaturata za deca. Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. VI 1935 ‡ Skopje. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. III 1872 – Sofija. redoven prof. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. f. 1978. stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. od svetskite fudbalski prvenstva (1974. vo Skopje. Dijamandija (Dijamandije. LIT. zaedno so St. MI[AJKOV. Od 1860 do 1870 g. 16. X 1938) ‡ novinar. LIT. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. odi vo S. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972). na F. 49. D. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. Bil vraboten vo v. Konstantin (s. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. vo Zagreb (1990). Treta generacija (esei i kritiki. pa e isteran. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). Plovdiv. R. Kr. D. Lerin. XI 1902). 1985. Egejskiot del na Makedonija.: K. Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004).: Filozofski fakultet: 1946–1996. 1983). 1988. Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003). bil na- 976 . Promena na Boga (roman. 1992). a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI.

. Ý. I 1952) ‡ akter. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. sonot). ~lenovite se apseni. vesnikot se pe~atel na razni lokacii. Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite. [tip. R. Andrej (†Sauna#). 23. N. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. MI[EV. Astrov (†Vujko Vawa#). Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. ja formiraat MMKD (G. {tipski okoliski vojvoda. istiot. Mitru{ (†Naslednici#). Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. LIT.: Zoran Todorovski. 1906) – istaknat ~len na TMORO. e napadnata kako separatisti~ka. P.#). LIT. St. 20. Od januari 1892 g. †Loza#. Andreja \or|iev (Kumanovo. Anglija (1972). Makedonski letopis. no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. Kral Lir vo istoimenite dela.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. 1993. so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. Aleksandrov. po~nuva da go izdava svojot organ sp. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. N. K. Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. D. Bl.: D-r Bla`e Ristovski. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. vo. 30. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi. Ivan Mazov-Klime i dr. poradi {to bil osuden.S. Poparsov. B. H 1893). Mihail (Tetovo. Egejskiot del na Makedonija. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944. Hr. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. 42–122. ^ernodrinski). P. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. D. direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. Naumov. [ahov. Bajru{ (21. Med.: P. 1983. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. [ahov. Kumanovsko. prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI. Ó. drugi izbegale vo Makedonija. ja razbranuval makedonskata javnost. Popkocev. internirani. a nabrgu potoa osloboden. g’. L. Z.. ‹. Od i. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). a vo raskazot †Na Mokrov# od P. LIT. Bil i direktor na istata drama. {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. I. f. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. zb. Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). Í. 270. zavr{il vo Skopje (1958). Dejkov. Bitola. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). Baal. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). pa del od ~lenovite se uapseni. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Poparsov. vo Fu{tani. po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. Dru`bata e rasturena od vlastite. N. R. Gradinar (†P. Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#). [oq. Tod. P. \. P. MLADENOV. XII 1924) – pripadnik na VMRO. M. Poradi vojnata. Hr. Ÿ. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Skopje. Turcija. Krste Crvenkovski. †Loza#. 2001. a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. Velko (†Vejka na vetrot#). Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). 22.g. so druga redakciska i jazi~na koncepcija. se pojavil na 22 mart 1944 g. Aco [opov. VII 1932 ‡ Skopje. ? – zatvorot Dijarbekir. Dejkov.). Mir~ev. III 1882 – [tip. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. MJAKU. Boro Miqovski. B. a treti kon krajot na godinata. 1992. Mir~ev. Popkocev i dr. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. 17. Stojan ([tip. Gruev. na slobodnata teritorija na Kozjak. na ~elo so K. a negovi urednici bile poznati imiwa. Balas~ev. n’). so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so. so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. Tatko (†Kapetanot#). 977 . Vo mart 1891 g. 469–602. glasot j e predaden so grafemata i. I. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. Skopje. Xerov i dr. Bojaxievski. ^upovski i V. bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. zaedno so drugi intelektualci.

Skopje. Kavadarci 1971. Banatskoto selo Jabuka. Skopje. Ml. Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. Praznikot na mama (raskazi za deca). 1984 (so koavtori). Skopje. 1983. Strumica. Skopje. Skopje. VIII 1947) – istori~ar. Skopje. 2000. K. (na srpski jazik). Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. Sv. folklorist i pisatel za deca. Skopje. Kumanovsko. †Roditeli i deca#. 1986 (koavtor). LIT. III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#. 124-129. albanski i turski jazik). spored prikaznata na M. Makedonska enciklopedija za deca. kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. Dokumenti. †Glasnik# na INI. a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. Banatsko selo Jabuka. Skopje. Skopje. na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). a potoa raboti vo INI. 1983. LIT.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. 1988. nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). Mladenov go osnova †Fokus#.: Antropolo{ki ogledi. Kumanovo. Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. 1986.. a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). 1989. \or|e (s. zbornici na dokumenti. XII 2006. Antropologija. 1973. prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. Ki~evo. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. XI 1947) ‡ sociolog. S. Chico. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. †Gocevi denovi#. Dokumenti. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. Skopje. Del~evo. [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). Sociologija. Skopje. 1992 (koavtor) i dr. Makedonska kniga na rekordi. Makedonski revolucioneri. LIT: B. 423-424. Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. organ na SSMM. 1977. Skopje. Avtor e na pove}e monografii. 1983. vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. 1-5. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. 10. vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. Zbornik tekstovi. Skopje. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). Sonot na pticite (pesni za deca). †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. Bl. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). †Razvigor#. kade {to i po~inal. †Makedonsko nasledstvo#. 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). Kumanovsko. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. P. Skopje. Najdenovski. Skopje. Mladinata od Makedonija vo NOB.: Muriz Idrizovi}. 28. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. 1998. kniga {esta. u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. 1969. Siljan [trkot (preraska`al. 11. BIBL. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. USA. 1985. NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor. †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . Nikola (Skopje. Dosta ropstvo i tiranstvo. t. Makedonskata literatura za deca. Skopje. a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). 1986. Vragoturce. Vragoturce. 1988. pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija. 265. Dokumenti. Vo vremeto na tetovskite provali (1905). Nikola Mladenov MLADENOV. 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. Skopje. Raskazi za deca. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. 1978. odgovoren urednik na sp. Cepenkov). Skopje. Br. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. Skopje. 2003. Simo (s. 2005. Svetozarevi}. Skopje. 16.: Prva~iwa (raskazi za deca). ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. \. koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. Vo 1995 g. Doktor E{ko (pesni za deca).: Filozofski fakultet vo Skopje. ~len na redakciite na †Istorija#. Tetovo vo minatoto. 1985 (so koavori). 1985. Skopje. Skopje. Skopje. B. 1970. 1988 (so koavtori). Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905. ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). Kavadarci‡Negotino. 1978 (so koavtor). Makedonski revolucioneri. Po spomenite na Lika ^opova. BIBL. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). 1990. R. Tetovo 1964.

: J. se sobirale 40 pol`avi. Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci. Haxi-VasiqeviÊ. SofiÔ. T. Arhangeli# i †Sv. vo Saraevo. ~astÏ treta. otdelÍ I i II. Ivo (Bra~. M. pojavata na pticite preselnici. N. kniga VII. Ohrid (XI v. na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. IV. se pravele 40 teganici. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko).-K.560 m3. 141. †Sv. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. Organizira kulturni. a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. Spas#. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v. 1925 ‡ Split. 435. 1909. N. Bogorodica#. „MLADOST“. †Makedonski folklor#. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. XII 2003) ‡ hirurg. denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. M. po hirurBr. Ju`na Stara Srbija. posilno sonce. 1891. Hrvatska. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). Nikola# (restavrirana vo 1931 g. 7-8.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. so volumen na teloto od 2. doktoriral i stanal prof. Kumanovska oblast. Ima sopstveno zemji{te. Se praznuva kako den na mladosta. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. †Sv.. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). Sl. gija na VMA vo Belgrad. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. se pravele 40 sarmi. Vra~i#. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni... SAD. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. detaq. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. SÍbral i izdava K. od koi se utvrdeni 12. so nagolemen den. Beograd. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#. LIT. M. vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. Lepa Spirovska. Orman (Skopsko). Mladoturcite ja formirale (@eneva. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . sportski i drugi manifestacii. Hrvatska 9.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. A. locirana na rekata Otovica.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. Galerija na ikoni. Beograd. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. Petka# od 1628 g. LIT. †Sv. Zaminal od Skopje vo 1975 g. Q. sueveriÔ i kostÓmi. [apkarev. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. 1927. pa se pravele 40 metanii pred Gospod. Po predanieto imalo 40 crkvi. obrÔdi. ravnik na VB. †Sv. kaj Veles. Kit. se berele 40 bilki. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. qubovta i ubavinata. 1981. vra}aweto na vegetacijata i sl. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. u~iteq. Skopje. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. za da se za~uva celosta na MLADINI]. BÍlgarski obi~ai.

M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba. Skopje. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Voobi~aeno. ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#.D. endemi~en vid od Gali~ica. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. LIT. LIT. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura.000 korisnici. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. Toa e naseleno so Makedonci. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). od desnata strana na r. koja zafa}a povr{ina od 25. a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. Zakon za dr`avnata uprava. pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid. kako del od A. po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. Zakon za odbranata. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo.: M. Skopje. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. 3/5. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. M. LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). 3/4). St. modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. Tr. 1990. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. Vpro~em. 3. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. od Ustavot na NRM od 1946 g. so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. Skopje. modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. Gr. V.: Jon~e [apkarev. Al. Istorija na makedonskiot narod. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM. Skopje. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. †Mobimak# A. So ustavnite amandmani od 2001 g. Vo M. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). do Ustavot na RM od 1991 g. IX 1911).: Svetomir [kari}. Od zapadnata strana na M. mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija. od koi. Vo makedonskata industrija. Seloto e sedi{te na op{tina. Od aspekt na energetskiot pogon. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Preku svojot edinstven akcioner A. K. i tiranijata) na malcinstvoto. koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. Sv. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod. Sandanski. nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J.9%. = iljada).). koj e sostaven od golem broj segmenti.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. kn. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. pretstaveni so 13 vidovi. 2003. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). Optimizacijata na kapacitetite. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). Teloto im e podeleno na glava i trup. Makedonija na Balkanot. †Makedonski telekomunikacii#. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli. K. bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 . Al. †MOBIMAK#. 2003. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. edna od najva`nite zada~i. javni i administrativni objekti. Dr. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800. Grupa avtori. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata.D. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. na nadmorska visina od okolu 580 m. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole. isto taka e del od tehni~kata modernizacija. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. a nivniot broj iznesuva 1. 1991. [. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Vo normalni uslovi na razvoj. 2/3. Od 2006 g.562 ha. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment. Pandevski. Skopje. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. [emnica.D. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. naskoro zapo~nala Balkanskata vojna.526 `. 2004. – M.710 `. Zakon za sudovite. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. Kr. osnovan vo oktomvri 1996 g. Dimko Iliev. T. Ministry of environment and physical planning. a na sever so Prilep. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). MOGILA – selo vo Bitolsko. so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. a ima 23 naseleni mesta so 6. Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe. †Makedonski telekomunikacii#. no i sovremeni formi na menaxment i marketing.

vtoriot sin na komitot Nikola. INI. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. S. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Ur. Vele{ko. III 2001) – general. IX 1915 – Zagreb. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. obhvat i harakter. V 1923 – Skopje. Vo avgust 1944 g. pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). P. za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. MANU. 1963). preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. XI 1997) – fizi~ar. kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata. Skopje.: S. Josip (Osiek. organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. Primeneta ekonomija. Angel (Oraovec. 15. Vo RM. a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. (so smrtta na najstariot David). Samuilovata dr`ava. V. Samuilovata dÍr`ava. 1986. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija. Ekonomski fakultet – Skopje. 1996. a od 1950 g. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem). Pirivatri~. Angel Georgiev. go opfa}a i upravuva~koto. 1954. istori~ar. treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. 981 . tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. Josif Mozer okolu 120 statii. ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). MOZER. Ekonomski fakultet – Prilep. bil na PMF vo Skopje. Bogorodica#. 2003. naroden heroj. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). str. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. bil borec na [arplaninskiot. 17. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Skopje. 1997. modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. Memoarski zapisi – sredbi. [. a pokraj sopstveni~koto. Pokraj drugite pri~ini. Lazar (Negotino. †Sv. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. N. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. XII 1920) – politi~ar. Praven fakultet – Skopje. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. Skopje. str. Hrvatska. Sv. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. 1990. i vo Kumanovskiot odred. Bil mentor na 8 doktorati. ^len na KPM od 1943 g. 20. Ekonomski institut – Skopje. Srednovekovna Makedonija. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. B. ambasa- MOJSOVSKI. I. 175–176. pove}eto od niv po penzioniraweto. Penzioniran vo 1980. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. Vo 1942 g. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). Skopje. vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). Od istoriski aspekt. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. Skopje. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. Petr. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). red. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. LIT. 166. pred sè. 2006. povrzani glavno so fizi~kata optika. (1965) na PMF. 1948. nastani Kniga prva. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). prof. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. koga Mojsej. pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978). diplomat i publicist. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). 2006. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). ovaa modernizacija se izrazuva. Skopje. Petr. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. LIT. a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. na XII brigada i na drugi voeni edinici. aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. Pece Nedanovski. 12. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. lu|e. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. Skopje.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Skopje. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. Vo mart 1945 g. pa prodol`i procesot na izgradba na novi. Predaval i vo Pri{tina. LIT. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM.: Nikola Uzunov. i T. 19. Antoqak. kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. a vo 1943 g. SofiÔ 2000. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi.

I 1856 ‡ Skopje. SbNU XLVIII. literaturata i filozofijata. razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. 24.-J. Malk. †Ajdu~ka poljana#. (Bansko. publicist. R. Boro (Veles. BIBL. 1954. do krajot na 1943 g. Molerov. 18. poet i revolucioner. Dr. 1980. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Beograd. Po vra}aweto od internacija. Muzika u~i vo Minhen. Kostadin (Ko~o) (Bansko. Malk. a potoa vo internacija.-J. kako i petnaesettata. poslu{aj#. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). †Sv. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Makedonija. 9. Stevan (Negotin. MOKLI[KI MANASTIR – v. SofiÔ. Vo 1942 g. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi. IV 2005) – pravnik. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. Dimitar G. Vele{ko. farmacijata. BIBL. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S.: D-r Boro Mokrov. B. folklorist. O.: D-r Bla`e Ristovski. Molerov. XI 1876 – Sofija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. radovi{ki okoliski voj- . Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. Nejziniot podem vo XX v. Skopje. Dimitar (Bansko. Priredil Vasil Tocinovski. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. 1874 – Sofija. Skopje. kulturolog i revolucioner. Drami. i vo podgotovkite na partizanska baza. 1961) – poet. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. [ahov. se oformeni so pesni od Makedonija. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. SbNU XLVIII. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). MOLEROV. filolog. od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. 1. BIBL. Simeon V. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. 1993. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. 7. Skopje. Radio Ohrid. 13. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. pe~at. II 1875 – Bansko. Drami.: Vojna enciklopedija.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. od dekemvri 1942 g. Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. vreme. 29. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo. \. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. I. Istra`uvawa i materijali. Skopje. 454-456. 15. drami (†Novoto u~ene#. R. Dimitar G. a vo postdiplomskata vo 1998 g. D. 1954. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. Skopje. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. politi~ki rabotnik i publicist. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. B. 1987. Priredil Vasil Tocinovski. Se {koluva vo Serez i Solun. bil vo zatvor. agronomijata i vo drugi oblasti. 1980. vo 1944 g. Beograd. Makedonskiot stih 1900–1944. \. Razviva revolucionerna dejnost. LIT. objavena so brat mu Dimitar. SofiÔ. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. Jovan Zlatoust#. †Noviot daskal#. 1991. 2. 1993. Avtor e na pove}e statii i monografii. Zbor. bil sekretar na SKOJ. dramski pisatel. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. Srbija. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. Rim i vo Lajpcig. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. stihozbirka †@alna mi babo. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. folklorist. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. XII 1917 – Skopje. Kako dobar student i MOLEROV. 30. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. Razlo{ko. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. 1971. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. R. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet.-Z. †Juda Iskariotski#). 1980. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo.

70. Vo Makedonija ima 73 taksoni. Sv. na desniot breg na r. op. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. 84.: V. Sk.. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. 1991. 1992. 1957. no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901).. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. Kr. 103. Vo 1987 god. Skopje. vo Treskave~kiot manastir †Sv. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. 2003. MONASTERLII (XVII v. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. Nat. Bartusis. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. Poznati se nad 3. 91–93. Gavril Lesnovski i dr. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. 1986. 23-27 i 205-206. kako i Aharon i Hajim Albuher. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708). obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. Kliment i sv. Bil sekretar za kultura na R. se sv. koe organiziralo kulturni. Sofi®. 1956. Skopje. eseist. ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti. 41. 1987. K. Negovi sledbenici vo X–XI v. Sk. GÓzelev. Rila. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. od zrnca od pesok. Mo{e Jafa. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). Sk. vo koi prestojuvale monasi. Kr. 2. od koi 300 se vo Evropa. LIT. Sk.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. Posebno izdanie. IV. Vo narodnite pesni za nego. sv. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot. 1992. 1979. vo epskite pesni vujko na Marko Krale. Kolovratnica.: Jon~e [apkarev. i LIT.: 583. Blagoevgrad. sv. The Jews of Monastir 1839–1943. Osogovo. M. 1929. Aleksandar Matkovski. 325. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. MOMIROVSKI. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija.000 vidovi. Mus. patopisna proza. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni. a potoa zaminal na pl. Bela. Josef Klimesch. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. Skrino. Godini nesonici.. na padinite na bregot Cion.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri. C. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid.: Jon~e [apkarev. Last Century of a Sephardic Community. 2. Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata. Makedonija (minister). Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. drvo. 4. S. Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia. Skopje.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. [lomo Kalderon i Menahem Koen. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Sk. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. Tr.. Sci. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina.. a. so koi se ishranuva. Bresliki.. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900). LIT. 1968. trichos gr. 1975 se endemi~ni. Duhovniot otpor.: Strei i pesoci. New York. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. Novi Sad. tkaenini od volna i sl. potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). Vo sredniot vek. Prohor P~iwski. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. 1972. povest. f. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v.: G. sinot na Jovan. 61. 1980. 1968. 1991. Sk. Joakim Osogovski. raskazi. organski ostatoci vo pti~ji gnezda. po rekite Vardar i Babuna i na dr. krzna. Najistaknatiot ~len Jovan. LIT. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. Gre{na nedela.: NBKM-BIA. Nam. romansier. 1976. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero. J. vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija. 1939. roman. Microlepidoptera. Vo tekot na 1902 g. paraklisi i skitovi. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g. Sk. Poznati se kako golemi {tetnici.000 vojnici †Racka milicija#. V.e. Skopje. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. V. ^un. Novi Sad.. Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. 1961. Istorija Srba u Vojvodini. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890). Skopje. 983 . Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932). T. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni. pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. LIT. Tome (Ki~evo. Sk. 71. potoci i bari. Al. 1995. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. – M. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703). II. bil ko~anski vojvoda. Jovan Rilski od s. M. roman. od koi 6 se endemi~ni. l. ‡ kreposta Periteorion. preveduva~. nagrizuvaat li{ai. 2003. roman. BIBL. Adam Monasterlija. T.: Mark Cohen. voda. MOLCI. raskazi. Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. Ministry of environment and physical planning. Skopje. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). oberknez. Struma. Apatania plicatus Radovanovic. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. Mom~il Ónak.. Zdr. Mac. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. ^ekori. 1967. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn. 5. Vojvodina. – M. Gil. Vo Makedonija ima 44 vida. = vlakno i pteron = krilo). IV 1927) ‡ raska`uva~.. Jovan RadowiÊ. 1640.. K.). IZV. IviÊ. P. 1983. LIT. slabo voo~livi peperugi. 7. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. kriti~ar. Juna~ki narodni pesni. Grupa avtori. Kozjak. povest. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Ml. I. 110 i 114. LIT.: D-r A. Bile prvite `iteli na naselbata [ama. „Byzantinoslavica“. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#.

vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. Angelov. 67–82. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. Od institucionalen aspekt. Vo januari 1994 g. Zagora. vo noemvri 1993 g. do oktomvri 1995 g. St. Do po~etokot na 1994 g. na kus rok. LIT. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. prosvetata. t. II. Vo juli 2000 g. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. vo sovremeni uslovi. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. kako instrumenti na monetarnata politika. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. 1996.e. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. potro{uva~kata. koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. Vo ramkite na ovaa strategija. Kratovo. nisko nivo na devizni rezervi itn. Isto taka. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. nerazvieni finansiski pazari. pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Iako. 2003. kulturata i umetnosta.e. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. vo maj 1993 g. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. se vovedeni devizni svop operacii. Bogorodica#. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. Vo fevruari 1994 g. Pritoa. vo princip. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija.: Zoran Todorovski. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. broj 1. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. se vovedeni aukciite na depoziti. I. Skopje. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. Pritoa. 1994.. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko. Taka. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta. Vizanti® duhovna kultura. vrabotenosta). Tod. Sepak. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. Po vojnata bil vo VMRO. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika.: D. LIT. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . Tr. Taka. Z. MONEV. IV 1944) – u~itel. koi od 2000 g. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. †Muzejski glasnik#. 4. pratenik vo Narodnoto sobranie.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. proizvodstvoto.. vo oktomvri 1995 g. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe. Mihail (Kratovo. po~nuvaj}i od 1993 g. Kumanovsko i vo Kratovo. sepak. Na dolg rok. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. Al. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli. MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. 14. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. Istovremeno. t. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi. pripadnik na VMRO. Velev. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. XI 1881 – Gorna Xumaja. Od april 1992 g.

Monetite i monetokovnicite vo Makedonija.). Skopje. vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina. So reformite vo fiskalnata sfera. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. pr. vo trezorite na NBM se deponirani 27. 2006. pravo da kove sopstveni pari. Skopje 2001.: Qup~o Trpeski. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.e. J. Domitija. Po{irok monetaren agregat e M2. Skopje. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli). J.: J. G. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g. S. se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. 45‡49. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. Pari i bankarstvo. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini. no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii.. F.858. Narodna banka na Republika Makedonija. 64–70. Sever. P. 50. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti. Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. Skopje. Od juni 2003 g. po 188/7 g. The Coinage of Damastion. LIT. preku izbranata pretstava na reversot (korab).: V. XII 1991 g.: Kiki Mangova Powavi}. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). P. `ivotni i sl. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. P. Rimskata monetarnica vo Stobi. Tit. pr. 2001. bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). koga se vovedoa repo-operacii. 320 g.1. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. Avrelij. Sarnoa.n. hramovi.. Economy Press. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g. Po{irok monetaren agregat e M1.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). Trajan. Faustina II. Na 19. LIT. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10. Nikarh i na Simon. Na 7. napraveni od kralot Filip V. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. bez pretstava na vladetel. gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan.e. a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. M.: P. verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi.). 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. Metodija To{evski – minister za finansii. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI. MONETARNICATA VO DAMASTION. Bitrakova-Grozdanova. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid. LIT. Vladata donese odluka. Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). †psevdoavtonomni# moneti..e. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. J. Monetarnicata. a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. 2003. Makedonija. Daparija. Josifovski.696 par~iwa vrednosni bonovi. 1939. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. so povremeni prekini vo rabotata. pr. Naj{irok monetaren agregat e M4. Van~o Kargov. Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. a prekinala vo vremeto na Karakala. M. J.n. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period. a na reversite trino`ec. May. P. Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. G.n. Darado. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit. Lihnidskite pari. no pod kontrola na kralot. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). LIT. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. II 1992 g. Domna. Geta i Karakala) i t.n. P. koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina). Na prednata strana na bonovi- 985 . 25. LIT. Domitijan. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. London. 100.

detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi. IV 1992 g. Denarot se deli na 100 deni.). crkvite Sv. 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1. 90 g. IV 1992 g.000 i 10. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija.e.n. Trebeni{te.e. Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. Skopje. bile zatvoreni. 50. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. zlatnata maska pronajdena vo s. od koi se dobival metal za kovewe. Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi. Publilij i L.e. V do 31.e. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo. pr. pr. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10. Vo 168‡166 g. koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. na 7. 26.n. 50. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi).n. Van~o Kargov. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1. Daut-pa{iniot amam vo Skopje. Vo 166‡165 g. Na Veligden. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. pri {to zamenata trae{e tri dena. poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. Kurbinovo. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. Jovan Kaneo vo Ohrid. Petar H. 2 i od 5 denari). Sofija i Sv. pr. G. Narodna banka na Republika Makedonija. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. Vra~i od Ohrid. Fulkinij.n.e. i trae do april 1993 g. Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr.n. saat-kulata vo Prilep. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. Vo monetarnicite vo Tesalonika. Pantelejmon vo s. Pela i Amfi- . ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. Pritoa.. tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti.: Kiki Mangova Powavi}. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. Ilievski.).e. 100. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. V 1993 g. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. detaq od freska od crkvata Sv. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. IX 1996 g. pronajdena vo Tetovo itn. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5. crkvata Sv. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8. kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period.). Rudnicite za zlato i za srebro. 87-109. {arplaninskoto ku~e. pr. a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje. Nerezi. Vo 158 g.n. 1 000 i od 5 000 denari. MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ.000 edinici. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid. ikona od crkvata Mali Sv. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. pr. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. Na 27. 20. IV 1992 g. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. P.. Vo Makedonija. bronzena figura na Menada. XII 1993 g. \or|i od s. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. delo na skulptorot Jordan Grabul. 2006.

nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe. Gaebler. Skopje. Touratsoglou. a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti. Berlin/New York. P. 326. ceremonii i veruvawa na lu|eto.e. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. [eldarov. koloniite Kasandreja. Dion. LIT. ponekoga{ so mali prekini. Skione.). bile aktivni od I do III v. The Coinage of the Roman World in the Late Republic. ~ii izdanija bile kovani i posthumno. Pidna. J. kako Ajga. 1988.e. Die Antiken Munzen NordGriechenland. 20‡22. pr. Pogolemiot del od niv. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Filipi. Po Arhelaj. †BAR#. 53–72. Ejon i Neapol. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. Berlin. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza.n. P. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Potideja. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit. tetradrahmi. Beroja.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. me|u niv i monetarna. Josifovski ‡ N. J. III/2. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. Edesa.e. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249). P.n. kako stateri. 1999. pr. tetroboli i oboli. pred sè. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda. drug za srebrenite. Aminta III (389‡369). 22‡24. svoi pari kovale i drugi gradovi.n. drahmi. Vo imperijalniot period. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. Toj e prviot makedonski kral. hemidrahmi i dioboli. 1935. †Macedonia#. no so lokalni karakteristiki. Pela.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. pr. kovel i srebreni stateri.n. I. mi. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto. po~nale monetarni aktivnosti. Potideja. Pela. [eldarov. Dikaja.: H. Josifovski ‡ N. narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi. Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. Vo docnoarhajskiot. Ortagoreja. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). pr. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . a vo ovoj period (od V do II v. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime.e. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina.e. rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Tesalonika i Olint. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. n. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. 400 g. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. Toj koristel dva te`inski standarda. LIT. Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389). koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala. Terone. 1987. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI.n. vo periodot 148‡31 g. pr. Skopje.e.: I. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. Tesalonika. spored t. iako dolgo vladeel. P.n. Oxford. Touratsoglou. Koristej}i razni te`inski sistemi. 1999. Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol).n. pr. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. persiski te`inski standard.. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. Vo periodot pome|u V i II v.e. Mende. Makedonia und Paionia. dioboli i oboli. pokraj bronzeni pari. parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. po~nuvaj}i od 480/479 g. Ajne- mot Stobi. eden za zlatnite. Isto taka. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol.

250) kovel samo bronzeni moneti. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi. V. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. Lil~i} ‡ P. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto.) se odrazila i na monetokoveweto. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari.e. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. Skopje 1994. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato.. a potoa (po 305 g. J. vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel. Paris. Poznati spored mal broj moneti. 4..: V. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). Skopje 1987.e. Demetrij Poliorket. J. Nikarh i Diplaj.n. pr. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v. Pir i Lisimah. P. New York. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Sinot na Patraj. pr. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. 15‡28. Raymond.). Kralot Likej (359/–340/335). drahmi i tetroboli). pr. Naslednikot. Le Rider. pr. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). naj~esto inkuzni pari. srebro i vo bronza. a nekoi monetarnici bile zatvoreni. LIT. so mali vrednosti. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa. Golemoto rudno bogatstvo. Vo 311 g. Toj kovel samo bronzeni pari. srebro i vo bronza. G. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato.e. Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava. didrahmi. 1991. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. †Macedonian Numismatic Journal#. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ .n.e. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti. n.) ‡ spored Moneta na Deronite. koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. Josifovski.n. vo 294 g.n. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket.e. drahmi i bronzeni moneti. ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. nameneti za lokalna cirkulacija.e. drahmi i tetroboli. London. Price. pr. LIT. 81‡102. srebro i vo bronza.) kovel pari spored pajonskiot standard. Macedonian Regal coinage to 413 B. me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. 1983. Vo najproduk- . 250 – ok. D. Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II. ~esto pridru`ena so solaren simbol. pr. pr. frappe en Macedonie de 359 a 294. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi. Simon. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. P. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. pr. 510/500 g. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. se pajonskite vladeteli Bastarej. Vo 277 g. Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava.e. 27‡37. 230). tetradrahmi. 1977. pr. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala. 1974. Kralot Filip V (221‡ 179). P.).: M. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro.) toj bil porazen. Poradi golemata popularnost. Josifovski. pr. Bitrakova-Grozdanova. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. J.e.n. pa taka kralot Leon (278–ok. M.e. J.e.C. Toa bile anepigrafni. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. 530/25 – ok. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti.. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. †Macedonian Numismatic Journal#. kralot Avdoleon (315–286/5). Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. Zurich/London. Coins of the Macedonians. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. Skopje 2000. pr. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi. ati~kiot. od Deronite (ok. 1. 430/425 – ok.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri.e. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo.n.n. 400 g.n. Vo po~etokot (315–305 g.n. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. Price.n.

Athen. 479 – 460 g. Edonite. Grabul). Jenkins. Pazarnata struktura na RM. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. Paris – Bruxelles. Waggoner.. 1956.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite. Nikoloski. London. 1984. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. 513 – 480 g.). uvozna konkurencija. Kondovski. 1973. 1981. Svoronos. MONOPOL – pazarna struktura. Subotin i Q. so mozaici na G.n. Krstevski. T. S. ^emerski). 1918/19.: Boris Petkovski. Skopje. 12.. gr~ki denominacii. isto taka. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. LIT. Grabul i I. (ok. IZV. B. proizvodstvo na sto~na hrana i sl.). G. pr. prerabotka na kau~uk.: Ante Popovski. kako mala zemja. B. Vior i drugo. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. de facto. proekt na R. elasti~nost na pobaruva~kata. so mozaici na P. zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl. postoi i priroden monopol. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t. F. Principes d’economie moderne. Nova~evski. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni. IX 1981). vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. K. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata). Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. Manevski. L’hellenisme primitif de la Macedonie. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. proizvodstvo na ko`a i krzno. Antonela Petkovska. deregulacija. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta.: J. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. kako arhitektonsko-likovni celini. N. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. De Boeck Universite. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter. B. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. Fiti.e. 2è edition. Todorovski. Euxenio Montale MONTALE. Socijalnite aspekti na 989 . X 1896 ‡ Milano. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite. M. Do`ivotno bil senator na Italija. vo osum sektori (`eleznica. po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. P.: D. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. †Pesni#. kako i vo sekoja druga ekonomija. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. J. Nasproti komercijalniot. 2001. BIBL. Mitri}eski. ZID-NM. P. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. Lazeski (NOV vo Makedonija. Sk. oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite. †Godi{nik#. Price ‡ N. 1973. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. LIT. pari kovele Bizaltite. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi. 1971 i Dnevnik 71 i 72. B. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard. T. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. Gil. elektrostopanstvo. Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani. poka`uva relativno visoka monopoliziranost. oktodrahmi i tetradrahmi. Denkovi}. London. 1925. Poezijata na Montale. kreira priroden monopol. LIT. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori. Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. Ancient Greek Coins. P. 1979/80 proekt na S. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. [ijak.e. Me|utoa. 2006. Skopje. 12. Vo 1975 g. Ra|enovi}. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite. 2001. prouve par la numismatique et l’or du Pangee.) i egzistencija na priroden monopol. T. Zaedno so Ungareti. dobil i Nobelova nagrada za literatura. 1990. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite).: Koski od sipa. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. D. Lajaite i na dr. Skopje. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. Po zaminuvaweto na persiskata vojska.) Moneta na Lijai. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata. Satura. Koneski.n. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. D. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. Haxi Bo{kov. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata.n. pr. 1975.: J. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to. Poposki. LIT. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. Stiglitz. vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. 1974 na J.

arhiep. I pokraj site pre~ki i progonstva M. ~len na CK na TMORO. Sofi® 1981. a. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. Magna Moravia. za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. Literarni pamatky epochy velkomoravske. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. Moskva. 2002. doplnene vydani. Metodij). Al. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. VIII 1881 – Sofija. V. Pomladiot bil silen vo teorijata. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi.: 641. Vasica J.. Praha 1996. B. LIT i IZV. 1986. m. prevodna i originalna. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost.1. zb. 38-45. Del od freskata na B. koja vo sredinata na IX v. 7-37. sbornik stati k 1100. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. Bogdanci. Tr. koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. (Prilep. u~esnik na Rilskiot kongres (1905). Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885). sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. a postariot vo prakti~niot `ivot. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. X 1942) – pripadnik na TMORO. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . 95. ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. Skopje.e. 16. m. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. 46-60. a na mestoto na negoviot zamenik. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Gorazd. Praha 2000. 15. 2. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. Brno 1966-1977. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902). R. Cyrilometodejska tradice a slavistika. pokraj prepisite na Preslavskata {kola. MON^EV. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. 1985. sostaveno od Konstantin-Kiril. l. a pravo vo @eneva. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. politi~ki i crkovni interesi. od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost.. M. Vo tekot na upotrebata vo V. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot. zb. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. Kiril i Metodij. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869). 4. koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). Vladimir Veli~kovski. Zd. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv. Mares F. M. LIT. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava.-P. pripravila Z. U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front.: NBKM-BIA. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. [vajcarija (1911). Podil sv. Hauptova. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. Me|u niv. u~enicite mu bile prognati. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan.: zb. f. VelikaÔ MoraviÔ. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. Boris V. Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). op. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. 863-885.

Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep. Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. Gr. Se locira vo mesnosta Gradi{te. I–II. vata Zletovska eparhija. X–XI (1979 –1982). e laureat na Zlatniot venec na SVP. koga bila formirana no- . a Rusija 10%. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. Struga. B. 1997. 249-258. 24.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. \. Skopje. Il. Gruji¢. pektinski materii. 87-96. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. B. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. 273–274. a Velika Britanija i SAD 10 %. Rat. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. LIT. Nansi (Havana.: \or|i Malkovski. Najpoznati nejzini episkopi se: David. Morkovi MORANI. Apiaceae. SofiÔ. Beograd..: Tanas Vra`inovski. Metodij. Ko~ansko MOREHON.: Ivan Snegarov. Dvornik. istiot. 2001. Hr. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). Skopje.. Petr. Kir. PERSISKA (Morina persica L. Skopje. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31). Rakovoditelite na M. SVP. Tomoski. Nejzinata poezija. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. Bl. Ml. 29. spektor za Prilep. [tip i Negotino). 2002.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot. vo Bugarija SSSR 75%. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. S. Male{evska. 169–188. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. 1970.-metodievskiot (st. D. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. 1995.. Ilievski.: †Poezija#. Provadiska i Lesnovska. Kru{evica. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. 1980. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. Ov~epolska. Makedonska narodna mitologija. Gil. New Jersey. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. So ova ime postoela do 1347 g. Istra`uvawa vo Morodviz. 1993. MANU. Makedonija niz vekovite. 133-142. Gradovi. Jovan Bel~ovski. 1999. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. e registriran kako selo. R. I. T. Vo 2006 g. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora. a Velika Britanija i SAD 25%. vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. tvrdini.: Kiril Trajkovski. kaj s. MORKOV (Daucus carota L. LIT. B-vitamini i mineralni materii. Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. Pahomij. Vl. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. P. P.) – dvegodi{no rastenie od fam.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. Prosvetitelskata misija na sv. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA.. 22. koja go nosi negovoto ime. 38. Balisti.: Fr. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Byzantine Missions among the Slavs. a vo vtorata generativni organi. Azem (Morane. Skopsko. 1947) – u~itel. Skopje. Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. LIT. so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. no bil razre{en. III 1912 ‡ Prilep. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. 2006. Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. Morozvidska eparhija. e prevedena na mnogu jazici. Prvpat se spomnuva vo 1018 g. sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog. Nikanor. Malk. slov. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. Bitola i vo Ohrid. J. 6. Soznajbi. ‡ J. New Brunswick. 1923 – Skopje. P. m.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija. M. Dimitar (Prilep. 1988. Skopje 1983. izbran i za ~len na CK. kako i episkopot Sofronij (1541). vtoro fototipno izdanie. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O. Morodviz. 2002. a vo juni 1946 g. LIT. koja e dlaboko ispovedna i eruptivna. Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. LIT. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). MANU. Morozvidska episkopija. komunikacii. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. Mariovsko). 1995. D. 32. i kako provincija (zaedno so Male{evo). vo Prilep (1944). koj{to dejstvuval vo XV v. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka. LIT. Hr. Ristovski. Vo XIV v. a na krajot od XII v. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta. MOSKOV. Skopje.

I i II. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939). 12. P. LIT. Polska. 2004. odnosi. Elena (Bitola. Vo 1930 g. Po izdavaweto na Opis na sloven. (Limicola) 992 MO[IN. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. Grcke povelje srpskih vladara (Beograd. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. vizant. Diplomirala na FDU vo Skopje. P. Harrison.M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. ortoped. IV 1996) ‡ spec. trends and conservation status. Solovjov and V. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). e anga`iran kako prof. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. 1954. filo- . Skopje. R. Anxela (†Majstori na zabuni#). f. Redaktor V. 1982. istor. Preveduva~ na dela od [ekspir. nauki. dramaturg. preminal vo Arhivot na Makedonija. LIT. vizantolog. tesno povrzani so vodnite ekosistemi. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. koi go pravat gnezdoto na zemja. Zagreb. St.-filol. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). Vo 1939 g. Kako profesor rabotel vo gimn.d. {quki (Numenius. P. Traljic. eseist. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). Calidris).: Birds in Europe: population estimates. e izbran za prof. analiza na istor. Ra{ela (†Spilion#). na opis na rakopisi. Cambridge. X 1894 & Skopje. Qubov moja. Rilke. f. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Min. 16. Mosin et S. Glasgow. I-II. Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje.-Peterburg. 1980. Sl. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. Uro{evi}. 1936. vo Petrograd. medievalist i slavist. MO[IWSKI. II 1987) & akademik. I 1942) ‡ portugalski poet. BIBL. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Zagreb. London. Mosin. no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. I-II. V 1968) ‡ akterka. peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. Polska. profesori. no izborot ne mu e potvrden. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. istor. C. raska`uva~. no}e be{e. Koncert vo pole. glavno migratorni vidovi. ~ij v. Skopje. II 1928 – Gdawsk. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. SVP. IV 2006) ‡ polski lingvist. kade {to ostanal do smrtta. 1971. odn. LIT.: V. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata.-sloven. 1963. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. Vo 1921 g. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. 1998. Philomachus). nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. etnologija na Isto~na Evropa.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). Dante (Bo`estvenata komedija). direktor e od 1961 do 1967 g. tringi ili vodni trka~i (Tringa. Beograd. 2004. Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. Hajdi vo istoimenoto delo. Gil. Istor. se zapi{al na Istor. Vo 1964 g. Vo 1913 g. doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid. 14. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Mosin. Sl. Milka (†^est#). M. Toj e poet erudit. Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. Introduction par V. 5. Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. Vo 1969–1975 g. Vladimir Alekseevi~ (S. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. Variorum Reprints. Petar Iliev (Ohrid. @ana (†Doma#). BIBL. po predmetot Pom.: Modus {to se menuva. MOURA. A. Poca (†Letni Siljane#). Mo{in. Scolopax) i bekasini (Gallinago. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. MOSTROV.19. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Solan` (†Sluginki#). i istor. II.. N. †BirdLife International Conservation Series#. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit.: Balkanski ugovorni odnosi. pomo{nite istor. Instrumenti na melanholijata. a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. VI 1929 ‡ Ohrid. nauki i filigranologija. 1993. a vo 1929 g. 9. Irina (†Tri sestri#). Izbran za sorabotnik vo Istor. Sid. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata. 2001. 1957. 3. Lorka i dr. M. – V. pom. Struga. emigriral vo Jugoslavija. †Poezija#. 9. poet so intelektualen senzibilitet. 1974. 1954. istor. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. Lora (†Staklena mena`erija#). Od 1967 g. A. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). 4. vo periodot 1945–1969 g. 1952. Sv. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. Po zavr{uvaweto na Med. Limosa. Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). Nade`da (†Semejni prikazni#).

Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vl. Ljubljana 2003. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici. Poznati se preku 6.).: Jon~e [apkarev. so golemina od 1 do 2 cm. 1991. T. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. obrasnato so vlaknenca. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti.: Tematy. Poznati se okolu 1. LIT. = sonce i fugere = begam. koi se najgolemi neprijateli na mravkite. V. vidot Nemoptera sinuata Oliv. isto kako i ma{kite ~lenovi. éivalstvo Slovenije.). kokonite. Skopje.: Jon~e [apkarev. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. Gdavsk. K. ~ii larvi se hranat so mravki. M. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja. MRMEVSKI. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi). Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti.: Jon~e [apkarev. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L. Skopje 1991. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. Pavle (Prilep. Narodna in univerzitetna knjiûnica. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. Warszawa 1984). Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid. LIT. Skopje. Kr. 1991. ezera i trevnici). – M.900 vidovi.). MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. 1999. Final Report. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae).. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. Gradi mravjalnici visoki do 1 m. od rodot Libelloides poznat e vidot L. XI 1925 ‡ Skopje.: Jon~e [apkarev. Larvite imaat tri para noze. 1998. Natural History – Ministry of Science. Skopje. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. V. Skopje. so dolgi i lentovidni zadni krila. – M. LIT. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. Razli~no se oboeni. T. sitni insekti i so vodni molci. po {to go dobile imeto. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. Imaat usten aparat za grickawe.). a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe.000 vidovi. 23-30. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. I 2003) ‡ novinar. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. T. LIT. T. za skladirawe na hranata. 1991. Skopje. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori. – M. MRAVKA. V. kirilometodievski period. 1991. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. 1–640. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. MRAZOVEC. libelluloides Sch. Redot opfa}a pove}e familii. Ksi&ga jubileuszowa w 70. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L. polonist. (M. T. europaeus L. za provetruvawe itn. koj po~nuvaj}i od 1947 g. Branislava Mihajlova. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. – M. Vladimir Krpac. Z. T. Participation with Underproject: Klass Insecta. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. Dol`ina na teloto e do 1 cm. slavist. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi.: Jon~e [apkarev. K. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica. 1-664. Kr. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. CRVENA [UMSKA (Formica rufa L. i endemi~niot L. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. crnata mravka (Formica fusca L. 23.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log. kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka.. Kr.). Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. V.. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. Galeodes graecus C. koj e maloaziski element. malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L.. Koch. K. ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. V. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. 13. K.) – cipokrilen insekt bez krilja. Imeto go dobile po larvite. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija. LIT. Teloto im e dolgo do 7 sm. Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M.L. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. so koja go iscicuvaat plenot. K – M. macaronius Scop. Kr. MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. Boris Sket … et al. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. vo koi naj~esto lovat mravki. LIT. glavno od potoplite predeli vo svetot. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).

Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt. Kr. T. Se pojavuva od juni do septemvri. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. K. 2004.000 vida. T. V. K. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L. Riley.: Jon~e [apkarev. MUVI. Branislava Mihajlova. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 . Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). Harrison. T. MUVI. Acta. Participation with Underproject: Klass Insecta. MUVI. 1991. Skopje. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. Acta Entomologica Slovenica. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni. Novi Sad. Mus. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. Lionel G. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Faculty of Sciences. LIT. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija.. V. London and Glasgow. LIT. Final Report. Pove}eto se slabi leta~i.) – krupna no}na peperuga. Skopje. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus. i larvite im se grablivi. MUVI. – M.peja~ki (Oscines). Sv. Glasgow. Vladimir Krpac. lovej}i gi od zaseda. ZLATNA (Lucilia caesar L. †BirdLife International Conservation Series#. koe lesno go pronao|aat po mirisot. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. Skopje.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Rasprostraneta e vo cela Evropa. – V. Participation with Underproject: Klass Insecta. Syrphidae) of Macedonia. T. 23-30. V. V. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. LIT. – M. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. 1990. Kr. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Kr. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. Bil sorabotnik. Sneûana Radenkovic. P. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti.: Jon~e [apkarev.). B. @ivee na suvi i son~evi tereni. – M. vo Makedonija se poznati 262 vida. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. 9/2: 169-174. P. Grypocera und Noctuidae. @ivee vo naseleni mesta. LIT. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. Departman of Biology and Ecology. C. U~esnik vo NOB. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite.). K. Kr.000 vidovi. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). T. – M. MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici. 2006. T. Vo Makedonija se sre}ava retko. LIT. MUVI. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. osi ili mravki. V. I. 1999. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vladimir Krpac. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Leta od rana prolet. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). LIT. 1970. Kr.) koja. Ljubljana. Vladimir Krpac. Mrtove~ki pla{t prete`no. Paul Scheider – Predrag Jaksic. 1982. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. a naj~est e vo juni i vo juli. Munchen. Se hranat so drugi insekti. 1991. MUVI. 2001. Higgins and Norman D. 1964. e ~esta kaj nas. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. LIT. K. LIT. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. K. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 12. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. MUVA. Kr. 1991.: Vladimir T.) – dnevna peperuga. Nozete im se silni i vlaknesti.: Jon~e [apkarev. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. – M. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. V. Nat. Cambridge. Skopje. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. Final Report. Skopje. – M. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens.: Birds in Europe: population estimates. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. – M. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. 1999. T. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Skopje. LIT.: Jon~e [apkarev. Ante Vujic. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. K. po {to go dobile i imeto osoliki muvi. V.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. K. Skopje. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. Fauna of hoverflies (Diptera. Nekoi se bez krilja. Nekoi se predatori na p~eli. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti.: Josef Thurner. \. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4. od koi 6 se endemi~ni. Kr.: Jon~e [apkarev. Sci. 1991. Posebno Izdanie.: Jon~e [apkarev. Syrphidae) of Macedonia. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. @ivee. Sid. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. LIT. Rhopalocera. 23-30. po {umskite livadi kade {to ima brezi. MUVI. 1991. Skopje. Krpac. 1991.: Jon~e [apkarev. Od niv. K. so vkupno £etiri vida. Dostignuva dol`ina do 12 mm. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. Skopje. – M. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. V. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. Skopje. 1991. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. Kr. – M. Smiljka Simic. Doctor Thesis. Branislava Mihajlova. Aktivna e no}e. Mac. T. T. K. Se hrani so nektar. V. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana. Vo Makedonija e redok vid.

kancelarii. Raspolaga so izlo`ben prostor. 1976. zanaeti. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. M. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje.P. Kr. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. Nat. Ml. Mac.: Fr. . Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata.: Dragan Petkovski. K.. etnologijata. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. Skopje. Skopje 2003. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. istoriska i arheolo{ka sodr`ina. K. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 . Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki. LIT. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. S. Vo izminatiot period. J. se zastapeni arheologijata. prva polovina na 1945) ‡ vesnik. laboratorii i biblioteka. Skopje. preku redovnata stru~na rabota. Muzejska delatnost u Makedoniji. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata.: Bogdan Horvat. nakit. Osnovan vo 1964 g. Zagreb. na makedonski jazik. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Mus. formiran vo 1924 godina. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka. 1949) ‡ op{t muzej. smesten vo Suli-an. so 22 stranici na hektografska tehnika. obi~ai. istorija i srednovekovna umetnost. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L. Skopje. @iveat vo blizina na vodi. LIT. 19(6/159): 147-170. Gligorov. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. Bog. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. Skopje. Za~uvan e samo br. od praistorijata do dene{ni dni. Sci. K. pokriena so beli krpi~ki.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. †MUGRI# (Polo`aj. – M. od koi 6 se endemi~ni. Naslednik na Arheolo{ki muzej. 139. Bog.: D-r Boro Mokrov. LIT. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia. ima pribrano nad 16. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. K. ™orÚe MiqkoviÊ. istorijata i istorijata na umetnosta. V. 1993. Makedonija. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. Redaktor bil D. 2001. 2 (mart 1945). Najgolema muzejska institucija vo R. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. etnologija.000 muzejski predmeti. 1995. Grupa avtori. obleka i dr. Ministry of environment and physical planning. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. Acta. Od 1970 g. 447. rabotilnici. 1980. Etnolo{ki i Istoriski muzej. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. T. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot.

kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen.: K. a od 1995 g. koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. audio i videokaseti i kompakt-diskovi). koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. LIT. otkolku teoretskiot aspekt na K. Skopje. pri NUB †Sv. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. Al. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. 2000. P. e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. periodi~ni spisanija i vesnici. kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto. MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . pripadnik na prvata povoena generacija. XII 1923 ‡ Skopje. MUKAETOV. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. Kiro (Kavadarci. Vo periodot 1957/79 g. Tomovski.M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. 1949. osobeno od Slovenija. Sowa Abaxieva Dimitrova. Wien. B. vo: Arhitekturata . 1964‡1976. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija). \. Po~na da izleguva vo 1997 g. osnovan na 8 juni istata godina. Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. \. Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. Ort. LIT. bankata vo Kavadarci (1974). od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. apsen i interniran. Sudskata palata vo Kavadarci. dejstvuva kako samostojna organizacija. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. SAD. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. Kliment Ohridski#. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). 10. 2001.: Herbert Duda. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje. Petar (Prilep. Jahrhundert. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. Sorabotuval so pove}e mediumi. Bog. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. J. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. MULA. go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. Pove}e e izrazen prakti~niot. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950).: ™orÚe MiqkoviÊ. III 1929) – arhitekt i urbanist. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. urednik. Duhot na makedonskiot grad. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. Boris Petkovski. Skopje. Skopje. ? – ?. 2004. 2. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. T. Kol. 1552) – osmanliski poet. vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii. 5. Kontinuitet 1977‡1985. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. Duhot na makedonskata gradba. ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. Dr. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. 2006.: Duhot na makedonskata ku}a. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko. Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. K. Skopje. 2001. Skopje ‡ vo 1969 g. Skopje. Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. Teritorijata na Makedonija.-B. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975). Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje. Bog. Z.R Srbija (1975). Od oktomvri 1944 g. dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. M. BIBL. Uskub im 17. vo NOB 1941-1945#. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. muzeologijata. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. Dosega se objaveni 18 broja. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. LIT. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. Husamedin (Skopje. Balkanische Studien. Skopje. IV 2005) ‡ novinar. ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Prirodnonau~niot muzej vo Struga. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI. 2002. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. Muzejska delatnost u Makedoniji. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924).

Tuhin.. Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. PrishtinÒ. Ohrid. SAD. 1901. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole. A. Stojanovski. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. Zihne. 1981. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. Efr. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija. VI 1389). PrishtinÒ. 2007. Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv. liski sultan. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. Drama. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. Bitola. Ber. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. 167-176. Institut za bolesti na srceto. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Avret Hisar (Kuku{). Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. Serfixe. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. Tetovsko. od niv 195 pobedi. PrishtinÒ. Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. Ki~evsko. IX 1936) ‡ farmakolog. II 1942) ‡ pedagog. Makedonija. univerzitetski profesor. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko. tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). MURAD I (Brusa. Xeladin (s.. Hjuston. petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. Skopje. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje. a vo 1975 g. diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska.: H. Vo 1970 g. 2002. redoven prof. na 10. Veli (Skopje. Strumica. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). Vo 1981 g. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. Paris. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina. Teksas. grupa biologija i hemija (1958). Od 1965 do 1967 g. Kostur. P. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. Les sultans ottomans. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. 2004.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo. t. 1326 – Kosovo Pole. VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. A. kade {to i magistriral i doktoriral. 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. farmakologija i fiziologija na Univ. Melnik. TetovÒ. Prilep. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare. TetovÒ. Vo 1997 g.. J. albanolog. PrishtinÒ. Ferid (Vaiting. Rabotel kako u~itel. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. Kavala. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). BIBL. T. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. I. Shkup. 1989. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. a vo 1988 g. imal nad 280 me~evi. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978). Deset pati bil prvak na Makedonija. mot na azotniot oksid. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. 14. [tip. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks.. 12. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Voden. 2005). Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. 1992. akademik. Ganem. Teksas. MURATI. 15. a vo 1965 g. Skopje. 1980) – bokser. 28. VI 1955) – lingvist.. S. a sega e student na Fakultet za bezbednost. na Univ. E`tudes d`histoire orientale. Ml. Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. 2001. Veli Mumin MUMIN. 14. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. Jan. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. Bil pratenik vo Sobranie997 . vo Hjuston. Va{ington. dr. Xep~i{te. vo kategorijata od 48–51 kg. prvata signalna molekula vo forma na gas. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. LIT. Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. V 2000 g. vo Virxinija. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. 2006. Kr. So visina od 155 sm. za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI. 2002.

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda, †Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot †Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-

emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.

MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) – pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mre`a za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)

Ne`det Mustafa

MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) – novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (1991–1994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (1996–2000), pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (1991–1994), pretsedatel na DPPRM (1994–2002) i na OPE (2002–2009). R.

gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite †G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.

Re{ad Xafer Mustafa

MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) ‡ prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~