MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

fak.-met. tehni~ki Tehn. sek. f. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg. Tehni~ki fakultet tehn. fak.) st. SPb SPbSBD spec. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. osiguravaju¢ih. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite. sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. sv.-Peterburg S. e. osiguritelnite. (s. St. sept. sl. st. e. SR Germanija Srb. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp. sred. S. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) . Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn. Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s.

TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv. f. FECC FIDE FILA [RA [um. fenik. XIX . univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz. Farm. ts TS tur. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. fak. Hrv. Kiril i Metodij“. Skopje univerzitet.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. za mat. fak. FAS FVM FDU fev. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak.

nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p. Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental. Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii. Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka).MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX . Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie. Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational.

†MAVROVO# AD. Irak. Libija.000 m tuneli. Mavrovo. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. S. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod. `elezni~ki prugi. HC †Raven# i HC †Vrben#. 600 mostovi. edicija †Mavrovo#. so vkupen volumen na teloto 400.: Mavrovo. formira akumulacija od 2. temelen ispust. vo krunata dolga 360 m.318 m). And. koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). i se odvivala vo dve etapi. 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. Vo eden period ima okolu 9. a podocna i drugi skija~i. XII 1947 g.). koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. rekreativni. vo blizinata na Sveti rovo#. na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina.200 m. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. me|u koi najpoznata e s. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. D. industriski i turisti~ki objekti. opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe.8 milioni m3. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. Visoka 24 m. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. na nadmorska viso~ina od 1. proektirawe. Prvata etapa traela do 1960 g. stanbeni. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero. Rusija. Raboti po principot na in`enering. formirano na 22. Q. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. 1997.M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. HC †Vrutok# i HC †Raven#. Skopje – grade`no pretprijatie. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#. Zafa}a povr{ina od 92 km². T. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . †Niskogradba# i †Visokogradba#. zafat. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). 9. Bugarija. Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini. za koe svedo~at pliocenite sedimenti. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i. Niz kotlinata. T.. †Hidrogradba#. na istoimenata reka. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija. Al`ir. Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). D.200 vraboteni. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. LIT. Zavr{ena vo 1982 g. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. Ukraina. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g.000 m3 (zemja). Raboti i nadvor od zemjata (Germanija. Kazahstan i dr. izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Preku prevojot Bunec (1. R.

vo vtorata cvetni stebla i seme. IX 1943). potoa za turizam i rekreacija. prof. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija.5 MW. Elektrostopanstvo na Makedonija. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. pretsedatel prof. a op{ta fizika na drugi fakulteti. Blagoevgradsko. Bugarija.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. a povr{inata 13. Sl. Radika.8 MW. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika. isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#.000 m3 voda. Gostivar. http://www. Viso~inata na branata iznesuva 61. SAD. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. Tetovo. Popovski. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). i iznesuvalo 520. Vl. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64).elem.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#. Instaliranata mo}nost e 12. za tenki filmovi i primena na son~evata energija. a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. LIT. Turbinite se od tipot francis. str. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944. 163. Dr. LIT.2 km2. 1997. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. II 1928) – fizi~ar. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. 1. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m..2 MW. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM.mk. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje. Turbinite se od tipot pelton. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. IX 1942 – 21. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. kaj seloto Vrutok.46 km. 1999. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO. †Napredok#. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943). IGA. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. Dr. LIT. R. K.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. 1974. Skopje. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 . godi{en izve{taj. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija. Predaval mehanika. (1971) na PMF. jugozapadno od Gostivar. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. a tretiot od 1973 g. ili obnovlivite vidovi na energija. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. vo prvata godina formira koren i lisna rozeta.4 MW. Skopje. Mavrovo. Ima dva agregata so francis turbini. Iv. 1996.8 GWh. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. Vo periodot 1992–2003 g. 2003. Izvr{il akcii vo blizina na s. 1995.07 km. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. MAVRODIEV. a srednata {iro~ina 1. V. V. finansirani od MON na RM.7 km. JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#. 2006. EU. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo.9 m. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374.com. red. Ur. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred.: Dragan Vasilevski. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. Svetskata banka i dr. do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23.000. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. a {iro~inata na krunata e 6 m.8 GWh. \or|i (s. MAGA e osnovana vo 1995. 30. izdavawe na bilten. Krupnik.5 km. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. Skopje. 172. Vo pogon e od 1959 g. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37. a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija. Skopje. str. A.

Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. 1980. Debarsko. IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Dr`aven zavod za statistika. Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). Transport i drugi komunikacii. 1979.: Georgi Madolev. prof. @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI. Bil pretsedatel na DMF. 9. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942). M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata.: PMF 1946-2006. D. SofiÔ. Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. buntovnik. Georgi (s. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. @ivko Krstov (Kumanovo. komita. B12 i eteri~ni masla. 12. M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). III 1853 – Pleven. RB. C. J. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. red.o. X 1929) – matemati~ar. Georgi D`od`ov (Drago). Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. politi~ki komesar na Razlo{kiot p. Razlo{ko 13. delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). Jot. 2004 g. Po dve godini ima MADEVSKI. D. N. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). algebrata i nebesnata mehanika. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. Kiril i Metodija (11. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec). tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet. Bogat e so mineralni materii. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. Vo niven sostav se i avtopatite. V 1885). Za kogo peÔt murite. Belica. 331/1979. SofiÔ. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. (Spomeni). Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. tuberosum). MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. foliosum) i korenest (var. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). SofiÔ. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. Isaija Radev (Lazaropole. 1926) – makedonski patriot. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. 1971. patna mre`a). (1980) na PMF vo Skopje. ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. V. ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942). III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. LIT. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. Parapunovci. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. BU br. Skopje. †Jane Sandanski# (1943).V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. R. so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. IZV. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. se sre}ava so istakna815 . Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. monografija. Metodija vo S.-Peterburg. vitamini S. Ima dva varieteta: lisnat (var. pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor.

Petar Mazev. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). III. Pomiluvan.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. Manastirski pejza`. S. SofiÔ. [vajcarija. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. XII 1895). LIT. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. 1991. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. na univ. D-r Bla`e Ristovski. @ena. Prezreano `ito. A. John Russel. Zaedno so N. 1961. Sarafov. Petar Mazev (katalog). Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM. MAZING. me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. G. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje.: Bla`e Koneski. Crvenokosa 2. pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). Hrvatska i dr. 1993). Belgrad. R. Qubqana. Srbija. Kurban. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). Petar Mazev. 1966. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. Spomenite na Ma`ovski. Hitrovo. 1978. 113–118. 1991. odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. Skopje. istiot. Portret. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Skopje. Bl. 816 IZV.: Boris Petkovski. 1985. III 1993) ‡ slikar i pedagog. 1972. generalot Gesej i prof. izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. 1–2. od koi najzna~aen. me|utoa. toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). Mazev: †Dvajca# (1990) . Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. 1922. Mazohizam. Trojca. Petar (Kavadarci. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). M. Izvel pove}e mozaici. Senkevi~. VII 1888). II 1981. 1957). osobeno vo Rusija. 37–43 i 88–91. †Glasnik na INI#. †The New York Times#. vo P. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo. †Kulturen `ivot#. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. a na brodot po r. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. I bez pozitiven odgovor. 2/1965. Potoa odi vo rodnoto selo (6. 171–184. Skopje. preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. Martinoski. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. 13. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. 1972. 1971. Sowa Abaxieva Dimitrova. Istorija na makedonskata nacija. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe. 1962. mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. Spomenite na Isaija Ma`ovski. Hitrovo. tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. MANU. Wujork. Germanija. praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. SAD. Kompozicija. Skopje. 92-98.-D. †Glasnik na INI#. Petar Mazev MAZEV. 1/1966. 26.M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili. Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. 2005. v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. II 1951. 4. 1980. Kavadarci. Ab. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. A. Tomislav Todorovski. Vasil Ikonomov (1848–1934). 1999. istata. LIT. Skopje. Zagreb. I. Sobir. Po vra}aweto. 13. 1965. 1958). zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. Samostojno izlagal vo Skopje. 1955. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. Novi materijali od arhivata na M. 1990. New York. II 1927 ‡ Skopje. 10. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. P. Bidej}i ne mu davaat paso{. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894).

Vertretung von *tj und *dj. Od 1901 g. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik. a potoa radovi{ki vojvoda. 13. SSSR. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#. Paris. \. 1936. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). BIBL. Andre (Mazon. Antoni Maznevski MAZNEVSKI. 27. 1923. Mocart. St. †Sovremenost#. Od 1970 g. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. objekt. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii. Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. Rano vlegol vo redovite na TMORO. revolucioner.-D. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. akcent (Zur Laut. katalozi i zbornici. M. Dolgogodi{en urednik. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. notes de folklore. Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. k. Skopje. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo. Avtor e na delata: TV konstrukcii.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique. Strumi~ko. instalacija). Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. V. razli~en od drugite slovenski jazici. indoevropeist. Dedino. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. I 1963) ‡ slikar. 7. komentari i intervjua. 1992. ^e{ka. St. Nositel na Partizanska spomenica 1941. Kr. Smrde{nik. Brodot na S. novinar i publicist. M. radovi{ki vojvoda. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. 30. LIT. Male{evsko i vo s. sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. Ivan (Kavadarci. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). stranski ~len na akademiite na Polska. Zna~aen jubilej za makedonistikata. slavist. Robovo. crte`. IX 1881 – Pariz. Liljana (Skopje. R.-Petersburg. contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud. Dobrejci. 1966. j. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#.-Petersburg.: R. V 1903) – u~itel. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. Bulatova. Pandevski i G. Antoni (Skopje. Il. 1. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. Bugarija. teatarska kritika.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. Al. teolog. P. s. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . Strumica. Z. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. Ab. Ilievska. Tartu. 2004. Stoev-Trnkata. 1891). skulptor i profesor na FLU. Mazing (1845–1936). St. 1890) i za maked. avtor na trudovi od oblasta na maked.und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte.: M. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. T. Bil u~itel vo s. MAZOVA. Andre) (Pariz. textes et traduction. Estonija. Kostadin (Strumica. 17. 11. G. VI 1967) ‡ francuski lingvist. Pandevska. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. slavist. Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. skulptura. Paris 1938. j. 1–4. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903). Strumica i Strumi~ko niz istorijata. 1982. LIT. 32–33. 1969. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. 7. 1998. MAZON. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. A se esse. Documents. 1882 – pl. dijalektolog. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina. K. stanal male{evski. Radovi{ko. Tr. i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. Paris. akcentolog. 2002. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. †Nova Makedonija#.

Banica (1902/03 i 1905/06). Slovenija 10. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. so isklu~ok na 1997 g. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. Nikola Kirov (Kru{evo. Bojaxiu. Memoari. Tragacantha. Tod. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. 28. kako {to se: Saxifraga grisebachii. MAJSKI. M. Skopje. RAN. Astragalus subg. koncerti i dr. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. M. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski.. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec. 2002). Makedonski naroden teatar. so pogolemi pauzi. Vl. IMJ. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev.: Veljo Ko~i{ki. vo koja go sostavuva i tn. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ. potpi{an vo Viena (6. makedonska redakcija. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. 30 godini Majski operski ve~eri. F. Genista fukarekiana. Ilievska. 1983. Ferulago macedonica i dr. istoriograf. Dimitar Vlahov. LIT. ^aulev i T. Ima objaveno golem broj trudovi. memoarist i hroni~ar na Kru{evo. op{testvenik. redoven ~len na SAZU. Banica. Mazurinska krm~ija. sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa. koga i se vklu~uva vo MRO. Kr. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. LIT. P. Z. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. 1970. VI 1880 – Sofija. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. MAJKA TEREZA ‡ v. koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. Qubqana. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front. a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. 2. poet. XI 1920) – akademik. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). 2002. Gonxa Agneza Nikolova.: Predavnicite na makedonskoto delo. Skopje. a tekstolo{kata analiza na M. CK na VMRO(Ob). Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. Inicijator. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. revolucioner. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost. MAJER. k. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj.. se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. osnovan vo 1972 g. Skopje.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. †Kru{evski manifest#. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. Pi{uva stihovi na 818 . rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Protogerov.. na denot koga vo 1947 g. 1999). Aleksandrov. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Lilium heldreichii. Il. raska`uva~. kni`evnik – dramski avtor. MOV dosega se odr`ani 35 pati.

memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska. F. K. Studii za anti~kite Makedonci. Lipsiae. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. antropologijata. Blagoj Stoi~ovski. Berlin. numizmatikata. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. Titov Veles. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. Po~inuva tokmu na Ilinden. V. Z. LIT. Skopje. nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. LIT. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Skopje. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. Proeva. go proklamira \. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. vo drugi dva dena. Skopje. R. 1940–58. Jozef Obrembski. N. IZV. vq ZagrebÍ. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. 1-2. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. 17.: Petti Racinovi sredbi. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. F. I 1871).-R. 1974. Oziris go ubil kralot Likurg. Se izrazuva od polovinata na XIX v. kako i nau~ni prilozi od arheologijata. a dosega se objaveni 17 broja. kniga prva. Skopje. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. SofiÔ. Pulevski (1875). Istra`uvawa i materijali. bil primen za redoven ~len. XXIII. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. T. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava. M. †Stranici iz moÔ `ivot# i dr. Bibliotheca historica. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. M. Koga pris- . vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). istiot. Vo 1957 g. Kn. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. Sv‹tlos‹nki. 1923–30.: Hesiodi carmina. 1991. D. Stranici od mojot `ivot. Skopje. istiot. pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. †V stroÔ za MakedoniÔ#. Jacoby. Narodni veruvawa. i Meloe violaceus L. Leiden. planini i reki vo Makedonija. LIT. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. 1913. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda.: Bla`e Ristovski. Cepenkov. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe. Nikola Kirov Majski. devetta. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. VidinÍ.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. Makedonskiot stih 1900–1944.: IlindenÏ. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda.: Pauly-Wissowa. 1942. Kit. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. – M. Skopje. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. Boris (Veles. SofiÔ. Marko K. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. Die Fragmente der griechischen Historiker. Istorija na Argeadite. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#. I. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik.Bl. 1896. 1994. 1990. a lozarite (1892) i K. Skopje. M. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. epigrafijata.. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski. Proeva. XII 1935 ‡ Skopje. sin na Helen i brat na Dor. 1861. J. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#). 5061. †Sto i edna prikazna#. osuden za likvidacija. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. tignal vo Trakija. BIBL. zb. 2004. 1968. 1935. 1972. stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. LIT. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida. detski igri. 1997. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet. Se smeta za te`ok praznik. 113–125. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. Kr. 1980. 92–112. 1928. Skopje 2001. 1923. Diodori. no nekade duri {est ili dvanaeset dena. kade {to se hranat so nivnite jajca. sin na Ajol. Leipzig. kako i dramata. gradovi. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. redakcija Tanas Vra`inovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. N. †Sovremenost#. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. P. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. Slavejkov (18. R.: Jon~e [apkarev.. K. 17.

So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. Jablanica. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ. SofiÔ. planinski#. Na sever e zagradena so [ar Planina. taka se {irelo i imeto Makedonija. pod imeto Makedonija. dodeka B. del od Gora i dr. Petr.n. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. planinska zemja#.. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. 1952. [ar Planina na sever. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. Zna~itelno namalena. 219-240. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija.451 km2. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68. so povr{ina od 802 km ili 1. pr. B. Grcija i Bugarija. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali.798 km ili 9. testo critico. {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#.440 km ili 38.e. najdocna od 802 g. De thematibus. pomal del na Srbija 26. kako Mala Prespa. Koledarov. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. Istori~arot Herodot (V v. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta.3%. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v. Citta del Vaticano.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. LIT. De{at.2%.. visoka. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. Makedonija.9%. Kr~in. Spored drugi. Introduzione. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. Vsu{nost. Kozjak.6% i najmal del na Bugarija 6. Gramos i Pind. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. Osogovo i so Rila. Taka. R. Bl. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. Skopska Crna Gora. visok. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. XXI. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. i don – „zemja#. commento a cura di A. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab. Golo Brdo. Podocna. Petrusi.411 km ili 50. koga prvpat se spomnuva vo izvorite. P. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv. zapadno od Vardar. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov.: Constantino Porfirogenito. 1970. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. MAKEDONIJA – vizantiska tema.

sè do planinata Rila.) Isar (Peneios.252). pak. Solun. pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. Pirin Planina.e. Krusida. [ar Planina). Amfaksitida. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica).747). pak. se nositeli na pove}e va`ni minerali.n. PMF. Linkestida. Anti~ka Makedonija. pr. Dasaretida. Almopija. Orestida. Podocna.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia). zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija. Mesta. Parorbelija. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Osogovo (2. Lagadinsko. Botiaja. Anatemunt. po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. a na planinite kafeavite po~vi. Paravaja. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar. 2002. Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija.n. Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp. Baba (2. koi se naredeni katovski. na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos). Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija. kata Penej StelaMarvinci (II v. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. se javuva mediteranskata klima. Edonida i Eordaja.163) i dr. Al. so golem broj reki. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. Bistra (2. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. Blagoevgradska Kotlina i dr. Strumi~ka Kotlina. rena makedonski vojnik. Pierida. Botika. Krestonija.n. Dojransko. so oblastite: Pierija. `eleznata ruda na Bistra. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica.540). Vo Makedonija. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. kako i ezerata ‡ Ohridsko. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. Struma. pr. {umi i ezera i so rudni bogatstva. Prespansko. Serska Kotlina. De{at) sè do planinata Skard (den.: Aleksandar Stojmilov. pr.e. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite. St. Pajonija. Polog. bogati poliwa. Kostursko. Migdonija. Ov~e Pole.) ska zemja. Dolna Makedonski {tit. LIT. magmatskite i metamorfnite karpi. Pelagonija. Bisaltija. Be{i~ko i dr. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. bakarnata ruda kaj Radovi{. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. koja od Dra~ preku Elbasan. Skopje. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija.601).). Korab. Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta). Deriop. Na visokite planini. Jakupica (2. Sintika i Odomantika. Skopska Kotlina. Elimeja. Mesta) vo Egejskoto More. koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 . Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. s. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2. Kristalestite {krilci.e. vladee planinskata klima.

n. Filip III. Ptolemaj. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. Istorija na makedonskiot narod. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 .e. I. Eordai. obredi. Arhelaj I. E. Migdonci. Skopje. so makedonski bo`estva.. Skopje. Ptolemaj Alorski. 1958.n. Aminta III. Linkesti.n. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja. The Macedonin State. 1997. pr. Studii za anti~kite Makedonci. Istorija na Helenisti~kiot period.. Krestonci. M. Aminta II. 2000.e. so prisustvoto na rimskite vojski. stanuva glaven beleg na Makedoncite.e. Demetrij I. Skopje. A. Aleksandar IV. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. Osnovana vo 148 g. 1995. Bisalti. Skopje. Papazoglu.e. 1960. Oxford. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite. Pajonci. se romanizira avtohtonoto naselenie. makedonski obi~ai. Basotova. Filip. Imiwata na Makedonija i Makedoncite. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Orest. Eordajci. se trasiraat novi komunikacii. Justin. Filip II Makedonski i atinskite retori. 4 Vols. Aleksandar V (t.e. Buzalkova. n. Almopi. F. Skopje. Filipovata istorija.) Makedonija stanu- va rimska provincija. Aerop II. Proeva. Skopje. gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata. Edoni i dr. Aleksandrovata anabasa. n. Thoucydides. Perdika III. Pir. Dasareti. M. [uk. Kasandar. Oresti. 1998. Pausanij. a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v. Bo{koski. LIT: Herodotus. 2003. Skopje. vtorata prestolnina e Pela. Q. Filip II. N. prev. Harvard University Press.. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). Aleksandar II. pr. Harvard Univerity Press. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki. Alketa. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat. Petrova.n. prev. Pierijci. Aleksandar III. Brigite. Makedonija – rimska provincija. Demetrij II. Filip V i Persej. pr. Pelagonci. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. Argaj. kultovi i poseben makedonski jazik. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. Skopje. vo IV v. 4 Vols. 2000. Skopje. A. Elimei. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina). 1989. Hammond. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Botiajci. 2003. se menuva etnografijata. Filip IV.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi. Engelani. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. mitovi. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. Lizimah. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem. po 277 g. Aminta I. [ukarova. Huni. Antigon Doson. voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. pomali etnosi. pr. Arijan. pr.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). Perdika II. n. 1996. Antipatridi). Aerop I.e. Aleksandar I. 2000.

a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila. Pelister. a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. 1957. Openica. n. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. koi. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Izvor i dr. Sagudati. na istok so Trakija. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti. 82-83. Tabula Imperii Romani. Lihnid. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v.). Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii. e pod uprava na carskiot legat. Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek. Ljubljana.e. K34. F. n. Strimon (Struma). na VII v. Galik. Rinhini. L. Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r.). 1976.).: J. Potidaja.) 823 . teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica). Larisa.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Sirula. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa. LIT. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. rekite. se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. Strimon – Struma. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. Amfipol. Druguviti. Tesalonika i Verija. Skopje. Skupi – Skopje i dr. Severozapadna Grcija).n. pod senatorska uprava. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. V. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. Vo sredinata na I v. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. XI v.). Filipi. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun). Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija.). Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. Taor. zanaet~istvoto. Vo VI i po~. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. na IX v. pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. preku Ohridskata kni`evna {kola. eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. Strimonci i dr.e. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. Teovo. Od 27 g. Bader. Vajuniti.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. pr. kako i bogatite prirodni surovini. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg. bile zadu{eni.e. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). Sasel. koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Vapila. Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika.). vo periodot od 15 do 44 g. Vo II pol. po po~etnite uspesi. Solunskite bra}a sv. Papazoglu. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. Pelagonija. Opae. Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija). Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot. na ~elo so plemenski voda~i. Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii. So Kliment i Naum. Prilep. na IX v. Gali~ica i dr. grade`ni{tvoto i dr. Makedonski gradovi u rimsko doba. a potoa povtorno pod senatorska uprava. a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. Macedonia. planinite dobile slovenski imiwa (Bistra.). na X v.

Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. na sever do Skopje. Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). (1202). Goren i Dolen Polog. Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371). so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). na zapad gi zafa}ala Prespa. so Sveta Gora. so prestolnina vo ]ustendil. Veles. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. Demir Hisar. Pred krajot na XIII v. osvoen podocna (1430). Bugarite (od 1230). Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). osven Solun. vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203). koe od XVII v. koi postepeno is~eznale. Zletovo i Pijanec (1282). Do krajot na 60-tite godini na XIV v. Dr`avata na kralot Marko. poznati pod imeto raja. Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). se protegala na istok do oblasta Raec. koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. Vo prvata polovina na XIII v. centralniot so [tip. Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija.n. Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Pore~e. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). Po negovata smrt (1355). Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). poznata i kako Prilepsko Kralstvo. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. 1380). a na jug do me|ite na Pelagonija. koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. kon krajot na 70-tite godini na XIV v. Ki~evskata oblast i Debar. pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti. Osnova na novoto ureduvawe bil t. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje. a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. Ax.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. Ov~e Pole. Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. Po smrtta na Jovan (ok. vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. 1230). koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. koj{to bil K. kako i Debar. isto~niot del so gradot Ser (1383). osven Solun. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214).

posebno me|unarodnata. a vo esenta 1689 g. prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. dodeka vo selata samo 3%.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. po kratkotrajniot zastoj. do`iveala ekspanzija. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. Taa zapo~nala vo XV v. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. od Mala Azija. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. stanale ramnopravni so muslimanite. Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. Gradovite. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v. Bitolskiot i Kosovskiot. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. voeni dezerteri. formalno. bila izgradena `eleznica. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. koi. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). Atanasij Aleksandriski# vo s. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 .000 lica. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija. a nivniot broj dostignal okolu 140.. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. U{te vo 1564/65 g. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. pred sè Juruci. Vo XVI v. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela.. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. @ur~e. a trgovijata.

osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874). kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. II. ponekade narekuvani komiteti. V 1876). \. istiot. VI – 1/13. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. go oslobodile s. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. 163 naseleni mesta vo Makedonija. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. Razlovci. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. Skopje. Dr. Na Berlinskiot kongres (1/13. kako i vo narodnite pesni. Statii i drugi prilozi. 1989. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868). Skopje. So prerodbenskoto dvi`ewe. II /3. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). I-IV. Otporot vo Makedonija. LIT: Istorija na makedonskiot narod. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. XII 1876 – 20. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Makedonija pod turskata vlast. predvodeni od Berovski. Vostanicite. 1981. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Aleksandar Stojanovski. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. Skopje. Demografski istra`uvawa. koja bila obvrzana (so ~l. koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. istiot. Na Carigradskata konferencija (23. 2006. Skopje. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci. 1998. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita. vostanieto bilo zadu{eno. Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek). Skopje. Pred da dobie po{iroki razmeri. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 . [tipsko i Radovi{ko. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. 1983. Aleksandar Matkovski. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori.

Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot. Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava. Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. IV 1904). Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. koe zapo~nalo na Ilinden. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. vrz osnova na t. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. III 1912 g. jugoisto~niot (Seres. III / 11. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko. Mirc{tegska programa. VIII 1903 g. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Balkanskite dr`avi Bugarija. Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk. Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). 30. vo prv red so sosednite dr`avi. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. XI 1893). osnovana vo Solun (23. 2. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. II / 13. Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik. Zaginuvaweto na Del~ev (4. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). Klisura i Neveska). tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. X / 4. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. Na 29.n. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba. a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880).

Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) . 7. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. 1. Grcija go dobila Egejskiot. Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt.-Peterburg (1.. Voenite dejstva na silite (1. so taen dodatok za podelba na Makedonija. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Taka podelen. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. so {to bil sozdaden troen. bilo potpi{ano primirjeto. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun. V 1912). Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. Petar Poparsov i dr. Srbija Vardarskiot del. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. XII 1912 g. so Bukure{kiot dogovor (10. VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. / 29.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun. a na 4. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska.200. Vo oktomvri 1915 g. za sozdavawe samostojna dr`ava. VIII 1913) Makedonija bila podelena. VI 1913). Srbija i Bugarija. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. a so pristapuvaweto i na Crna Gora. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Me|utoa. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. III 1913 i od 7.

Ekonomski upropasten i podelen. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. 18. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. sega dodeleno na Srbija). na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. potvrdeno so Majskiot manifest. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. Vo 1924. Vardar. Po ubistva829 . a Vardarskiot od Srbija. Todor Aleksandrov. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). Kralstvoto na Srbite. alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI.). Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. Bugarija i Albanija. kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii. sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. Makedoncite vo Carigrad i dr. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. no se sprotistavila francuskata delegacija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#. no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. Hrvatite i Slovencite. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. se raspadnalo. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Hrvatite i Slovencite. Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija.s. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919).

Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). i zapreno. nejzinata dejnost zaprela. Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija. Vo mart 1934 g.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. 1 i 2. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno.. II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. bila zabraneta i ekspresno likvidirana. so centar vo Solun. LIT. Skopje. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. BKP i KPG. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). VIII 1924). Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. Skopje. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. No so progoni. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). Vo 1935 g. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. 1999. Bla`e Ristovski. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. II 1934). a do krajot na 1935 g. Finansirana od bugarskata dr`ava.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. 23. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. 1981. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. apseni i osuduvani. Intelektualna Evropa bila zgrozena. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. Istorija na makedonskata nacija.

na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. zb. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija. vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. Skopje. imotite na crkvite i manastirite. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT.. Kr~ovski i K. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. 2. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. naj~esto na poimotnite selani. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. M. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe). Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. so prote`irawa i nepravdi. Makedonija vo vojnite 1912-1918. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. Min. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata. 1992. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa). Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. 1993. 1966. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. na {pekulanti. Zografski). ve}e vo sredinata na 1947 g. †Istorija#.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. 1. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Poradi toa. R. Skopje. pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. 1991. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija. Skopje. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). Skopje. Skopje. Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s.: D-r Aleksandar Apostolov. dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. 1991. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. Skopje. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. 1. H. D-r Risto Hristov. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. Izbor. 1971. 1997. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. imotite na bankite. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond.

Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e). se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. Sinaitski. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. 1851. Daskal Kam~e). makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. Pavel Bo`igropski. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~. muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874). kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. i u~ili{teto vo s. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). Karaxi}. kopani~arstvoto i `ivopisot). pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. 1815 i 1822. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v. a sè do 60-tite godini na XIX v. Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. crte` na Pane Pop Kocev. 1852). masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. Pulevski (1875). Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. kade {to bila smestena pe~atnicata (T. a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. I pokraj takviot razvitok. Verkovi}. taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II.). Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Vata{a. ikonopisot. Bra}ata Miladinovci. IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold. 1860. St.

Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. R. Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. Preku fazata na slovenobugarizmot. II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija. za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. Po Krimskata vojna (1856). I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 . nastanuva i sudirot so samiot bugarizam. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). ne bez rusko vlijanie. No idejata stana Statijata na P. koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). a crkovnoslovenskiot vo crkvite. pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici.

memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. Georgov. Pulevski (1873 i osobeno 1875). 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. Petar Draganov i dr. Petar Poparsov i dr. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. D. Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). makedonskiot jazik. Partenija Zografski. Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. razli~na od bugarskata. Trajko Kitan~ev i dr. Rajko @inzifov. a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). VIII 1912). 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. \or|ija Pulevski. so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. Marko Cepenkov. polesno da prodre vo Makedonija. †Makedon- 834 . P. †MakedoniÔ# (1888–1893). K.). Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. Me|utoa. Marko Cepenkov. pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876). Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. Anton Popstoilov. †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. \or|ija Pulevski. dovr{ena vo sp. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. Kr~oski (Budim 1814) avtonomija. no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). ^upovski. Ilindenskiot podvig (2. G. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija. 12 od Ustavot. Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). †BalkanÍ# (1903) i dr. Vasil Ikonomov. Haxidinev. Partenija Zografski (1857–1858). Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. Kuzman [apkarev. osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917). Konstantin i Andreja Petkovi~. †Vardar# (1905). no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik. preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. †Balkanski glasnik# (1902).). Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912). Bra}ata Miladinovci. †Makedonski list# (1887). Ivan Jastrebov. pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. kako znatno zadocneta. Venijamin Ma~ukovski). XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. Georgi Balas~ev. statiite na D. pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Vo soglasnost so evropskiot trend. Georgi Dinkata.

MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938). nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931). Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski. †Trudova Makedonija#. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. †Makedonski vesti# (1935‡1936). stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944). †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB. Venko Markovski. Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv. †Na{a re~# (1939‡ 1941). †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa.. Niz po`arite na Elada i Pesni (1944). Kosta VeselinovÍ. Borci za narodna svoboda: Hr. †Lu~# (1937‡1938). legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). Anton Panov.. Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). So toa i zavr{uva prerodbenski835 . †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr.] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). †Obedinist# i †No`ot# (1935). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). †Goce# (1938).. Makedonskit‹ slavÔni (1938). K. zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). AngelÍ DinevÍ. †Makedonska revolÓciÔ#. Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). LambrevÍ. a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. Vasil Iqoski. vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944). Reklamen list za sp. vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934). vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#. †Makedonska zemÔ# (1936). pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. †IlindenÏ# (1939) i dr. Risto Krle i dr. II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940). Goce Del~evÍ. argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939). Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938). Aleksandrov i V. BotevÍ. Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani.

1938. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). 1999. Kosta VeselinovÍ. SofiÔ. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo. Gostivar. U{te od prvite denovi na okupacijata. Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. Na bugarskoto okupaciono podra~je. Krste P. na ~elo so . Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). 1939. Stoletija na makedonskata svest. 1966. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. Skopje. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. VI 1941).422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik. a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. 2001. Prilep. Bitolsko. VIII 1941). Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. XI 1941). istiot. do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). Naskoro potoa. 1989‡1990. SofiÔ. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. IX 1941). na `elezni~kata linija i na drugi objekti. 1949. od 3. IV 1941). VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. I-II. Istorija na makedonskata nacija. Debar i Struga. †Naroden bilten# (Veles) i dr. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. na aerodromot Petrovec.: AngelÍ DinevÍ. Egejskiot del na Makedonija. Misirkov (1874‡1926). Skopje. Bla`e Koneski.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. 1983. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. kako i vo dijasporata. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Taka. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. Pritoa. Skopje. a vo Skopje. (1941). ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. VI 1941). I-II.937 lica. Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. IIII. R.000 okupatorski vojnici i ~inovnici. be{e podelen pod bugarska. Vodensko i Gumenxisko). so vkupno 4. so 38 smrtni presudi. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. Skopje. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. italijanska i germanska okupacija (Solunsko. Ra|aweto na makedonskata nacija. Skopje. Skopje. Bla`e Ristovski. Bugarija i Albanija. 1966: istiot.460 km² i okolu 876. Bl. koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast. MANU. po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. Dragan Ta{kovski. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. istiot. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. 1978. LIT. istiot. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. so vkupno 21. Kumanovo. istiot. Makedonskit‹ slavÔni. Ki~evo.000 `iteli. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Bitola. Skopje. X 1941). Vo Vardarskiot del na Makedonija.

Vo Vodensko. NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. †Nedelen vesnik# (Tetovo). Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca. V 1943).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. da se formiraat bataljoni i brigadi. X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . †Oktrobris# (Kumanovo). Bugarija i Grcija. a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM. be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). vo Egejskiot del na Makedonija. (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko. Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). Tikve{ko. Kru{evsko. †Naroden glas# ([tip) i dr. so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. †Vesnik# (Skopje). koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. 19. Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko. †Bilten# (Bitola). Gervgelisko i Kumanovsko. ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. Prespa. †Naroden glas# (Prilep).

rata MNOU brigada (s. Fu{tani. Ali Botu{. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. XI 1943). a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). 400 km. IV ‡ 19. vo najnepovolni vremenski uslovi. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. VI 1944). Meglensko. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. 20. XI 1943). Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. i vo Proletnata ofanziva (25. XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. 2. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. IX 1943). Po kapitulacijata na Italija (8. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. 29. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. Prohor P~iwski#. oblasni i okoliski NOO. †Sv. vo Egejskiot del na Makedonija. Vo Kostursko i Lerinsko. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM.

a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. Beograd. sostaven od 22. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija.. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. me|u koi i okolu 10. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. Mihailo Apostolski. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii. (Zbornik radova). 1978. 25. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. Po kapitulacijata na Bugarija (9. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon. Uspe{ni ~ekori. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. so 7 divizii i 3 korpusi. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. Dimitar Mitrev. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven. Skopje. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. 1983. e poznat kako administrativnocentralisti~ki. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. Skopje. S. XI 1944 g. Nevrokopska. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944).. kako slobodna dr`ava so site atributi. 1987. koja go kreirala sojuznoto. Prvata e do 1991 g. kako samostojna. Ustavot na NRM od 1946 g. Makedonija celosno e oslobodena na 19. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. Svetivra~ka. vtoro dopolneto izdanie. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85.. se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot.: Istorija na makedonskiot narod. Petri~ka i Gornoxumajska okolija). bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata. LIT. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija. D-r Gligor Todorovski. funkcionira od 16. IV 1945 g. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. i vtorata po 1991 g. ima dve glavni fazi. Skopje. kniga treta. 1970. D-r Simo Mladenovski. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. zna~ajni za nacionalniot identitet. Beograd. Vo socijalnata sfera.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. 1985.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci. Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. Mladinata od Makedonija vo NOB. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. Ml.000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. Mihailo Apostolski. Skopje. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. Skopje. suverena i nezavisna dr`ava. IX 1944). Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija. Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. 1969.000 u~esnici vo NOAVM. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006). no. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. 1982. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija.

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN.n. na pr. i pokraj me|unarodnata solidarnost. raspadot na jugoslovenskata federacija. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. pokraj negativnite stopanski. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM). Stopanstvoto vo RM. kako. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. Potoa Boris Trajkovski. V. Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. Proizvodstven pogon vo †Teteks# . predizvikal drugi posledici. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. potpi{an na 13. Samostojna. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. Vo ustavite od 1974 g. I 1991 g. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev. vo Ohrid. vo taa nasoka. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Qup~o Georgievski. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. Od 1990 do 2006 g. koj. a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski.Tetovo 841 .. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. IX 1991 g. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. vo koi namesto †narodna#. vrabotenosta i dr. bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem. Republikite dobile pogolemi prava. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. Vo 2001 g. po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). Taka. Konfliktot ne dobil golemi razmeri. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Sudirot na KPJ so KPSS (1948). no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi.. ne se re{eni ni do denes. Me|utoa. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. sporot okolu imeto. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. Nastanala politi~ka dezorientacija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949).. no ne i su{tinata na rabotata. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. VIII 2001 g. ne samo vo ekonomijata. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#. koja ne ja zaobikolila i Makedonija. Odredbite od t. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g. Ramkoven dogovor. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. bil neizbe`en. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. Hari Kostov. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila.. to zakonodavstvo. priemot vo evropskite integracii. Mnogu od niv. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM).

slabo korporativno upravuvawe. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena.5% na 13. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. {to e i uslov za nejzino za~T. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1. naukata. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) .8% do 1. na 489. u~ili{ta. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g. a vo periodot 1986‡ 1990 g.8 mlrd. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period.6%. zdravstvoto itn. Procesot na tranzicija. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%. po osamostojuvaweto na RM. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. $ po osamostojuvaweto na 1. visoka inflacija. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. grade`ni{tvoto so 5. industriski hali. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. glavno od Egejskiot del na Makedonija. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0. „MAKEDONIJA“. investiciite vo fiksni fondovi. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period. vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. se izgradija hidromeliorativni sistemi. nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava. F.9%. Sl. i negativni. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn.5 pati. lenuvawe vo EU. porasna za 6. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g.7% vo 1947. V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici.4% na 8.5 pati. do sredinata na 1980-tite g. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija.M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto.000 vo 1952. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. na ma{inogradbata od 1.9%.644% (1992) na 2. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni. op{testven sektor se zgolemi od 90. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija. Vo periodot 1947‡1984 g. N. `elezni~ki linii). Vo ramkite na industrijata. me|u drugoto. Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. Imala i @enska sekcija. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g.).) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta.6% itn. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. zemjodelstvoto so okolu 12%. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. se zgolemi od 3. nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori).9% na 14. SAD. {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija.n. Va{ington. vo prosek. kulturata.5%. $ bruto denes). 2. na hemiskata industrija od 1. se zgolemi za 3. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren.000 lica vo 1984 g. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija..-K. na 42.5%). zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl. u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. soobra}ajnici (pati{ta. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi.3% vo 1984 g. Perzistentnata nevrabotenost. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil.

Pokraj glavniot grad Stobi. na angliski jazik. XXXV. B. Anti~ki gradovi vo Makedonija. turisti~ki i delovni objekti. Edesa. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. ne i vo CXXXI (545). †MAKEDONIJA# (Lozana. †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. D. vo Skopje. teatarot. LIT. 1996.: F. M. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. (formirana vo 479– 482). Mikul~i}. naukata. Uspesite na Klubot. L. 1975. Skopje. Beograd. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . XII 1918). KostiÊ. Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. kaj Bitola. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris).i audio-materijali. Od 1996 g. sredniot i dolniot tek na r. V. 1980. Mileti~. Z. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. Keti Mickovska. 1974. Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. 1996. LIT. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta. Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. Mommsen. Skopje. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. †Glasnik# na INI. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM. 15–24. Skopje. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. Prilepsko). Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. Savo Cvetkovi} i drugi. Sugarev. [vajcarija. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. Z. muzikata. 1965. Skopje. d-r Saul Medan.. Kelenidin (Vinica). 207-210. Nekoi od igra~ite.: Du{an Stanimirovi}. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon. Astrajon (Pilav Tepe. XXXV. Beograd. Papazoglu. {to zna~i vo Sredno Povardarje. Mirkovic. zdravstvoto.S. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). zaedno so Demir Hisar. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Pelagonija (Kru{evica. LIT. ZRVI. dr`avata. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#. Ml. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. istorijata. soobra}aj i dr. izdava~ †MAKDEN#. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. XXXV. obrazovanieto. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. KostiÊ. 70. Skopje. 1985. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. (formirana najrano vo 379/380 g. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. Petr. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. R. MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija.: Quben Lape. ZRVI. Papazoglu.000 stranici tekst. Mihajlo Minoski. Beograd. kedonije krajem antike. Od 2004 g. B. IZV. LIT. Chicago. ZRVI.: Z. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. Bliski Istok. Gevgelija i Strumica. kaj Makedonska Kamenica). Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. ©opur). SAD. Makedonski gradovi u rimsko doba. dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki). L. oti{le vo partizani. M. D. 1996. Beroja i Pela. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. LIT. 1957. Objaveni se vkupno 10 broja. Simeon Eftimov. Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. Urednik bil T. filmot.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. ukinata najdocna vo 402 g. MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. pove}eto studenti. 1996.: F. poto~no regionite Bitola. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Kiril Simonovski-Xina. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). Skopje. sportot. 1993. 335-350. Pova`ni gradovi bile Filipi. Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). 1957. Severna Afrika. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto. Valandovo. Indijana. Beograd. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. da). Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. Min. 1999. Dion. ZRVI.). 218-219. me|u koi Dragan Gerov. 77-92.. V. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija.000 fotografii. Prvpat e spomnata vo 482 g. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. Skopje. Makedonski gradovi u rimsko doba. Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). Petr. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. stanuva akcionersko dru{tvo. vo vremeto na Prvata svetska vojna. LIT. teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. T. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. Vangel G. pisatelot Stojan Hristov i dr. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. P. \. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. S. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. II 2007 g. Kalev. Fric Konrad. from Caesar to Diocletian. oblasta Devriop.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. The Provinces of the Roman Empire.: D-r Boro Mokrov. Armonija (Kalata. M. 1. Skopje. Dr. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944). Bazil Bolgar. Sodr`i pove}e od 2. 1. B. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. KostiÊ. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g.. 143‡144. I. okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video. XXXV. Resen. s.

religijata so crkvata. Za 62 godini. kulturata. †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. X 1927 ‡ 31. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. 25. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). 1888-1893) Makedonit (Macedonite). Ilinois. Skopje. Izleguval vo tira` od 10. Direktor bil G. Vesnikot †Makedonija# (Sofija. na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. Ru`a Bak. Izleguval sekoja sreda.288. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). I. Bl. M. pe~atnicata na H. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina).348 broja. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Ksenija Gavri{. S. kvarcot. nau~no i literaturno spisanie. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v. S. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. Ml. SAD. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov. literaturata.: D-r Boro Mokrov. kulturen `ivot i informacija. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot. umetnosta. S. se izlezeni devet broja). folklorot. I. a redakcijata ja so~inuvale V. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). Od 1928 g. etnografijata. Iv. Objaveni se vkupno 122 broja. istorijata i dr. prvo makedonsko spisanie za `eni. organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. Ml. so posledniot broj 668. dijalektologijata. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. 284. Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. \. etnografijata i bitot na makedonskiot narod. P. 7. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. B. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. Skopje. Vo sp. a vesnikot zabranuvan. fiskite pe~atnici †Presa#. anatasot i monacitot. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). 1993. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. LIT. 26). onomastikata i sovremenata sostojba. 68-69. 129-130. †MAKEDONIœ# (Sofija. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. 1993. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g.. Skopje. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija. Skopje. Bl. 5. Egejskiot del na Makedonija. X 1888 ‡ 1.000‡12. LIT.: D-r Boro Mokrov. geografijata. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). LIT. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. 274-275. a potoa vo Sofija (od g. prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci. 1980. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 . Ml. 67. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko. R. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe.. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. Izleguval sekoja sabota. 67-70. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. L. kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Objaveni se vkupno 2. Objaveni se vkupno 10 broja. LIT. Skopje. Mirjana ^epin~i}. rutilot. a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. Dumev. Prvin izleguval vo Ruse. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija. 1980. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Go ureduval d-r S. urednikot bil progonuvan. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska. S. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#. a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. 1980. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. br.: D-r Boro Mokrov. Objaveni se vkupno 39 broja. B. organ na Bitola. 1993. 1993. Skopje. 11. no i ne bez pomo{ta na Rusija. Skopje. [umkov. Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#.000 primeroci. 21. 1980. 66. SAD. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. Vranovci. 69. Glu{kov. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. G. Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Prilepsko. †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~. Ml. istorijata. pe~ateweto po~nalo vo s. I 1922 ‡ 30. titanitot. spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#.: D-r Boro Mokrov. Kuli{ev. VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. SAD. Makedonitot po sostav e PbTiO3. Ilinois. organ na makedonskata emigracija vo Ilinois.

Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. na ~elo so D. Skopje 845 . literaturni ~itawa. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“. za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot. Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944). sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. „Pristapni predavawa. ^upovski. Skopje. 1997. 1989. za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti.: Ta{ko Mamurovski. Na sostanokot (3. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. LIT. za op{testveni nauki. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. Bl. za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot. osnovana na 23. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. Min. 1905) na toj jazik i pravopis. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. koncerti. predavawa i drugi priredbi. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). a so Ustavot (16. II 1967 god. Prvite dve barawa bile otfrleni. „Bilten“. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. monografski studii i drugi posebni izdanija. R. za energetika i informatika. 1996. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). 2000. Skopje. ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914). „Letopis“. za arealna lingvistika. So svojata programa (12. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. Georgi Daskalov. za matemati~ko-tehni~ki nauki. nau~ni i sve~eni sobiri. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii. izlo`bi. Skopje. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. SofiÔ. Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite. prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr.) i zbornici od nau~ni sobiri. M. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa.-Peterburg (1902– 1917). Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. IZV. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi.

Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. MBHV pretstavuva javen. MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. za istorija Formirana e na medicinata na 4. a toa se hartii na pogolemi kompanii. no od april 2001 g. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite. Andonovski. Skopje. LIT.n. Economy Press.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. Pari i bankarstvo. Kis. komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. XI 2005). Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. vo [tip. ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. bila raspu{tena. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. Isto taka.7 milioni denari (okolu 670. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. t. da se bori protiv fa{isti~kite sili. LIT. VI 2001 g. formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. Taa e osnovana vo 1998 g. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e. izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. G. Skopje.: Qup~o Trpeski. 1968. kade {to se nao|a i sedi{teto. P. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. 23‡25. Skopje. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. P. VI 1998 g. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . nezavisnost vo odlu~uvaweto.: Ajanovski Vangel-O~e. prete`no od stranski izvori). III 1996 g. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. Angel Gacev. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Hr.000 evra). Risto Kordalov. od 13 banki. 1975. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34. B. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi. i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki. 551-554. St. Egejski buri. Vo 1943 g. VI 2001). so pogolema disperziranost na akciite. 2003. Dini Papajankov i dr. finansirawe na izvozot. IX 1995 g. Celta na organizacijata bila. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. Taa e osnovana na 13. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. X 2003). Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. †banki-u~esni~ki#. vrz osnova na poseben zakon. Po~nuvaj}i od 20. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. raboti vrz profitna osnova.

LIT. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob). N. LIT. [ojlevski (1985). Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija.-K. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. LIT. //www. 10 godini Makedonska berza. St. Jurukov.mk//. kako grad e proglasena vo 2004 g. (2006). 1993. Ima umereno-kontinentalna klima. Istorija na Vizantija. Dalkal’~ev. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka..110 `. 1993. Skopje. K. Razmov. Skopje. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t.org. tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki. Tod. d-r H. od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. Skopje. d-r F. Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924).mse. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g. MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA. od 176. K. Atanasov.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. Vreme na zreewe. Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. Ax. Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka. koja zafa}a povr{ina od 19. Kirov-Majski i dr. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). 1977. MANU. 4. 1977).). Zlatna kniga. ima 9 naseleni mesta so 8. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink. Aleksandrov (1923– 1924). MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. V. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. osnovana od Vasilij I (867–886). delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). drugi emigrirale vo stranstvo. Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto. zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. P.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. Taa e stara naselba. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. F. so nekolku tekstovi na angliski jazik. SAD. fizi~ki lica) za trguvawe so HV. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. pe~ati svoi knigi vo Venecija. Gradinite vo RM od XIX i XX v. 100 godini VMRO. N.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. Ivan Katarxiev. I 1923) pod redakcija na Iv. St. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija. roden vo temata Makedonija.147 `. (2002 g. desna pritoka na Bregalnica.08% vo odnos na prethodnata godina. Ostrogorski. na nadmorska visina od okolu 570 m. dodeka prometot realiziran niz 2006 g. K. Jovan I Cimiski (969–976). nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. Kova~ev. Skopje.. Z. dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14).: Kostadin Pale{utski. 1992.: G. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g. M.037 ha. 357&379. †Makedonska iskra#.e. Skopje. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija. Snegarov i V. Nikifor II Foka (963– 969).5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143.org. SofiÔ. Sl. †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit. i 61. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot. Sasa.5% – 2006 g. koj vo 1566 g.. V. Taa e sedi{te na op{tina. Konstantin VII Porfirogenit (913–959). V. XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija.mk//.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 .5% vo odnos na 2004 g. ostvareniot promet od 116. Berzanskiot indeks na MBHV. Kova~ev. N. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. H. 2004. kako i Samuilovoto Carstvo (1018). Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. nezavisna od balkanskite dr`avi. Filipovski. mse. Al. IZV. XII 1920 – 26. gi istra`uva D. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059). na makedonski. 2006. Pokraj Vasilij I. Vasilij II (976–1025).

a D. na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. †Filmsko-Skopje# (1947). nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. G. MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. Georgiev. A. makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna. a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. D. RASFILM (1946). Rizov. Pe{kovski. Istovremeno izleze kni{kata na N. Georgov. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. Martulkov i dr. so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. VI 1913). prika`uvawe. ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. Georgiev. distribucija. Konstantinovi~ i N. Stojanov. G.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. edukacija. Ugrinovski i dr. etnografski. filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945). Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947). N. N. d-r G. Stojanov. K. Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). sovremenosta i idninata na Makedonija (1913). d-r G. nedeliva. P. Istovremeno D. A.. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). Vezenkov. K. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#.-Peterburg: D. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. Najistaknati pretstavnici na MKP se D. Bo`idarski. Konstantinovi~ vo Cetiwe. ^upovski. P. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. R. ^upovski i P. Poparsov. . a vo juni 1917 g. D. Il. Na 1 mart 1913 g. ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. J. pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. Georgiev. G. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. ^upovski. Dimov za minatoto. Kiril i Metodij# (1913–1914). Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun). Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Dimov i d-r G. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. A.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. in`. apeli i posebni izdanija. MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. kritika i publicistika. G. G. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945).

Skopje. kako i vo idnite istoriski razdobja. 363–373. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. vospostavena od svv. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. ^ernodrinski vo Solun. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. Sofi®. ~lenovi na †Makedonski zgovor#.: Zoran Todorovski. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi.: D-r Boro Mokrov. izrazitel i na ideite na KP. I-II. 10. H 1933 – 6. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 . Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. Nikolov. [arlanxiev i dr. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. Skopje. LIT. se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. Veselinov. Bl. Del~ev). so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. K. kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. vklu~itelno i onaa od XIX v. 1999. 1. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek. A. Andonov (vnuk od sestra na G. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. R. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. Redaktori i sorabotnici: Hr. Skopje. Tod. V. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. do zabranata izleguvaat samo tri broja. a vo re`ija na avtorot. 1988. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. MAKEDONSKATA MUZIKA. 334–337. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. niz dejnosta na svv. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. Ivanovski. Bl. Gocev. Vo 1909 g. LIT. K. ^arak~iev. Skopje. XI 1900 g. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. ^upovski (1940). no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Smatrakalev. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. Skopje. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Kiril i Metodij. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. M. III. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. St. 486–530. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. so okolu 190 ~lenovi. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja.: Bla`e Ristovski. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. R. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba. 2001. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. Stoletija na makedonskata svest. VMRO 1924– 1934. koga bila izvr{ena provala. Na po~vata na Makedonija. Z. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. LIT. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. DimitÍr G.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. 1980. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. 1978. Bitola. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. 1997. Bla`e Ristovski. †Makedonska borba#. od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. Ohrid i [tip. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek. Ivan Katarxiev. 1990. R. istiot. D. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok.

reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Firfov (1906‡ 1984). Slednite generacii muzi~ki avtori. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. na gr~ki jazik. Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t. spored nekoi istra`uvawa. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres. harmonizacii i tvore~ki obidi. XI 1944). Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). kako i festivali na zabavnata. e Atanas Badev (1860-1908). Na tvore~ki plan. Pokraj niv. obrabotki na narodni temi i dr. Kon sredinata na pedesettite godini od X v.g. so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. Skalovski (1909‡2004). so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. tie ja unapreduvaat horskata literatura. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. Tr. vo tekot na slednite decenii. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato. Naum Miladin i dr. {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. Interfest vo Bitola). od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. makedonski Sloven. O. Gajdov (1905‡1992). gradska pesna. T. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919). roden vo debarskiot kraj. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. Negovoto obemno delo.. i t. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski. pa iako vo namalen obem. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. no i toj e zabranet. se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. avtor na †Zlatoustova liturgija#. Makedonski (1968) . e izvedena na 9. Od sredinata na XX v. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili. osnovan e Simfoniski orkestar. do prvite melografirani narodni pesni. Joan Harmosin Ohridski. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. V 1924). Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. vo MNT. a nekoi od niv. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski. Jovan Kukuzel. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. @. Vo epohata na makedonskata prerodba. koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. sozdavani vo XI-XIV v.n. Kiril Makedonski. obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti. orientacii. V 1947 g. Bolowski psaltir od XIII v. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri. no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. Vo dekemvri i. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. Prokopiev (1909‡1979) i P.n. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite.. kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. narodnata i xez-muzikata.). sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. Prvata operska pretstava.

Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. P. Bitrakova-Grozdanova. vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. P. otvori i Ohridskata banka. H 1932 – 5. vojna. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). Makedonija i Pajonija. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. 2001. Makedonija. e publikuvana i prvata monografija. vo otsustvo na sopstvena dr`ava. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. se otvori kamerna. 1999. Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). Min.: Mihajlo Minoski. 1 (1994). Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. 4 (2000). 1987. Josifovski. K. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. Skopje. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. 1990. Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal). a svoja postojana postavka vo 2005 god. Husenovski. Vo 2001 god. IX 1944). nitu pak stale{ko ili klasno. se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. M. VI 1932 – 1. Po 1990 god. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. Po tretiot broj i toj e zabranet. Toa ne e partisko. J. LIT. H 1933 – 6. Rimskata monetarnica vo Stobi. Kolekcija [eldarov. III 1934). Vo 2001 god. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. posvetena na monetarnicata vo Stobi. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. teritorijata na R.: D-r Bla`e Ristovski. I 1946). Vo 1999 god. 2003. Skopje. No. Anti~ki moneti od Vardarski rid. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. 2. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Skopje. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot. VI 1932). No. Veselinov. Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. Skopje. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. 293‡318. 1996. Nikolov i V. V 1934). III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. 2002. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. so delegati od site fakulteti. M. Skopje. Smatrakalev. 3 (1999). 2004. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. 2002. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. R. 2 (1996). bidej}i ta konferencija na Grupata (4. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. za makedonskiot jazik. No. No. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. B. Skopje. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. XII 1931 – 1.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. a vo 1994 god. LIT. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. demokratsko#. parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. Lit. Gevgelija. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G. IV 1933). IV). VII 1934). Koga vesnikot e zabranet. istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. literatura. Haxikimov (15. zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. III. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Parite i istorijata. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Andonov. †Prilozi# na MANU. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. a 2002 god. Pokraj javnite zbirki. podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. S¢ do Vtorata svetska 851 . Haxikimov. Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. 81-102. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. Skopje 2001. Skopje. Bl.: V.

Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. 3. SofiÔ. spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. Parli}. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. vo Indijanapolis. identi~en so prviot. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija. Skopje. I. Skopsko. Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada. zasega. Kliment Ohridski. Tod. a potoa odg. Na tretiot kongres.376 Bugari. 1. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. XI 1967 g. Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. kako edinstveno. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. od 1997 g. LIT. Bl. O. 1991. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1. VI 1953. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija. Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr.. Vesnikot †Makedonska tribuna#. Gramatikov. 11). preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. 536–541. Skopje. II. vo prilog na 19-majskiot prevrat. a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. IZV. za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko. vo tri ~ina.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. M: Gl. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka. D-r Bla`e Ristovski. 337–340. 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. so rabota po~nalo na 1. raboti vo seloto Dra~evo. odr`an vo 1924 g. Makedonskiot narod i makedonskata nacija... 1980. S: kompozitorot i D.. SAD (1–4 oktomvri 1922). Prvo izveduvawe: Skopje. MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. trite dela na porobena Makedonija. 21. Od 1969 g.: Arhiva na SAS na MPC. 2001. 3. sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. Dr. pri sekoja nova promena vo Grcija.. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. G. R. Indijana. zb. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. 1983. SAD. Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija. na koj bil izbran Centralen komitet. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). vo Jugoslavija ili vo Bugarija. IX 1933 – 52. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva. redaktor e Ilija K. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. LIT. Fort Vejn.096. da si go ka`e svojot zbor.: D-r Boro Mokrov. otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. Smokvarski. Pr- 852 . †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet. Z. Zoran Todorovski. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A. vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. Skopje. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. IX 1967 g. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija.: Kostadin GÍrdev. Skopsko.. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). Po sozdavaweto na RM. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani.

Belgija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC. Gr. vo 90-tite godini. pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. mitropolitot Timotej. Gi primenuva dogmite. \or|i# vo Melburn (Viktorija). LIT. administrator e Episkopot poljanski Pimen. i vo Slovenija. kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. a od noemvri 1995 do 2004 g. 2000. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. 2000. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. LIT. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. Gr. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). vo [vedska i vo Danska. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Rat. 19. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. a potoa Sinodot (1990–1995). Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. a od 1981 do 1995 g. uredbite. v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi. Vo 1960 g. Vo 1974 g. Sidnej (Vodici.: Ratomir Grozdanoski. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. koj potoa ja administrira eparhijata. b) Apostolskite pravila. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril. po raspa|aweto na Jugoslavija. VII 1967) site. pravilnicite. Avstrija i Francija. Skopje. Rat. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. Vo 2006 g. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv.: Ratomir Grozdanoski. soborna i apostolska Crkva. Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990). vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. Crna Gora i Srbija. dokolku gi usvoila. a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . IX 1958). spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. a vo 70-tite godini vo Germanija. na koja do 1981 g. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. Skopje. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. [vajcarija. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. Hrvatska. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. sveta. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. III 1945). pravoslavna eparhija. koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael.

Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Ratomir Grozdanoski. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. O. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. a do 1963 g. Skopje. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. D-r Orde Ivanoski. 1987. 9. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. 2000. Zakonodavni tela (a. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. Iv. 1989. Skopje. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. Done Ilievski. poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. Vo 1958 g. Svetiot arhijerejski sinod i b. Skopje. Jovan Bel~ovski. R. 1970. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. istiot. LIT.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. Skopje. Skopje. 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. nezavisna. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. 8. MPC e episkopalna. 2000.. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Vo 1900 g. Izvr{ni tela (a. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. Ratomir Grozdanoski. Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. Skopje. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. 3. 2. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 . a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. 6. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. 1994. Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). od improvizirano studio vo Nerezi. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). urna zgradata na Radioto. Vo 1964 g. Skopje. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. → Makedonija. Bl. Na 14 dekemvri 1964 g. Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. 3. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Od 1950 g. Skopje. 4. LIT. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). 2. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Gr.: Slavko Dimevski. 10. Rat. 1972. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. 1997. brojot na studijata narasna na {est. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. 5. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. i toa: 1. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. 7. Vo maj slednata godina. Arhiepiskopska administracija). Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki).

Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Ivan Haxi Nikolov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal. ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski. Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. d-r Hristo Tatar~ev. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. XI 1893 ‡ 1908). sekretar Damjan Gruev). Vo po~etokot na 1896 g. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. \or~e Petrov. Gor. Skopski. Petar Poparsov i dr. 1895). a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Petar Pop Arsov. potoa Pere To{ev. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. Pere To{ev. Strumi~ki. \or~e Petrov. Bitolski. a so svojata programa pretstavuva vistinski javen. moderen servis na gra|anite na RM. Prviot broj se pojavi vo 1994 g.-B. L. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. Damjan Gruev. J. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . Bitolski i Skopski. na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. F. d-r Nikola Matovski. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. X / 4. [tipski. isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti. Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev.. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). 23. †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. d-r Hristo Tatar~ev.

Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. so nadle`nost na vrhoven inspektor. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. V 1903). Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. vode~ki li~nosti. najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. vo otsustvo na Del~ev. po predavstvo od vrhovistite. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. Dame Gruev. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). go zabrzala po~etokot na vostanieto. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. V 1903) vo s. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. sozdala funkcionalni mesni organi i tela. kako i borbenata obuka. Bitolsko kovodeweto. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. Sandanski i dr. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Smilevo. \or~e Petrov. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. balkanskite dr`avi (Bugarija. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija. 856 . Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir). Smrtta na Del~ev. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. upotrebata. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. neprikosnoveniot voda~ na MRO.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s.

LIT. ^etata na Jane Sandanski LIT. Toa go potvrduva i P.) kon krajot na 1890 g. nitu pak slovenoglasni Elini. 1919). R.: D-r Bla`e Ristovski. Skopje. koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. M. revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. Skopje. N. D. Van~o Georgiev. Skopje. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. Ivanovski. II. Sl. Prilozi na MANU. Dr. 1995. M. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata. zlatna kniga. R. Ml. E. Mir~ev. sto godini revolucionerna tradicija. 507–508. Hr. Go ureduvale T. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. Minoski. Dejkov i dr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. Gruev. Skopje. nie sme samostojna makedonska nacija. Ivan Katarxiev.-K. Min.Nie ne sme ni vistinski Srbi. Stoletija na makedonskata svest. 10 XI 1919. Izleguval sekoja sreda i sabota. Poparsov. pod redakcija na V. 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija. 1993. ^arak~iev i dr. I. LIT. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896).. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija. Sto godini VMRO. 1985. Min. M. Skopje. istiot. . Popkocev. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Lausanne. 1983. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. [urkov (urednik). ni ~isti Bugari. Skopje. M. MANU. f. Zb.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. 6‡25. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. P. 1993.. Skopje. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. za mo}en. Objaveni se vkupno 5 broja. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. Bl. S. Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. 2001. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1983. 1994. za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. Dru`bata se rastura. LIT. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Naumov. 2003.. †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). Bl. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). A. Sto godini od formiraweto na VMRO. Poparsov. 367–370. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. 469–483. †L’ Independence Macedonienne#. [vajcarija. N. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Skopje. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik. D-r Bla`e Ristovski. edinstven.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. 2. R. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja. vo Skopje pri St. grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. 1993. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Skopje. Skopje. kongres na stomatolozite od Jugoslavija. Skopje. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. no izgorel zaedno so pe~atnicata. Komitov (odgovoren urednik) i J. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. a od 2003 g. Zb.: †Tribunne de Geneve#. LIT.. 1. Ka857 . Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. 1980.. †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija. N. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla.: D-r Boro Mokrov. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo.: Mihajlo Minoski. 562–571. selani i nacionalno potisnati narodi. vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. 73-74.

Ml. Hr. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje. 3. kone~no vo 1960 g. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. zabele{ki i dopolnuvawa. Sl. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. LIT. so dirigentite T. Kon krajot na 1922 g. Mi{ev. Veselinov. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. 1993. 1980. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. XII 1945 g. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. odnosno vo Sarboro i Kingston. Nikolov. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Skopje. Mi{ev. F. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. Skopje. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. 9. II 1927 ‡ 1. Bl. 1993. organiziran od Bl. 1991. Ciklev. S. Prokopiev. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1 juni 1932 – II. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada. Orkestar na Operata na MNT). N. 74. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. G. Skalovski i T. Ciklev i M. N.: Vasil At. Prvin go ureduval Boris Zografov. a potoa na mihajlovistite. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. LIT. 5. a po direktiva na toga{niot Agit-prop. Panica i K. Ivanov [Kowarov]. Indijana. M. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto.: D-r Boro Mokrov. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. Ivanov. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. zabranet. Dr`aven simfoniski orkestar. 100 godini VMRO. bilten & organ na Odborot za maked. . 1935. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). Vasilev. Sl. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite. Panica i S. kako Jugoslavija taka i Grcija. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto. SofiÔ. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ. 21. I. Zlatna kniga. P. R. a vojvodite S. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. LIT. Skopje. potoa L. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. Neoficijalen organ na VMRO(Ob). Od 1971 do 2008 g. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. K. Tod. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni. Haxikimov. 10. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski. Zografov. 1995. Aleksandrov: S. 858 Dimitrov i dr. Pravitelstvoto na BZNS.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada. Smatrakalev i V. LIT. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. Od 1969 g. SAD. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. S. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. na bugarski i angliski. 142-143. †Makedonski vesti#. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. SofiÔ. Z. XI 1983 i Fort Vejn. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. I. Izleguval sekoj ~etvrtok. Skopje. no so antinacionalna sodr`ina. K. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. 17. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. Il.: Tatjana Grkovska. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. T. kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Indijana. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. SAD.-K. M. akademii i sli~ni manifestacii. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. T. G. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti.# Od 1997 g. Skalovski e odr`an na 15. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#.-K.

Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. imaj}i go predvid ~l. romejski i srpski. Bla`e Ristovski. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija.: Slavko Dimevski. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v. pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. Vlado Popovski. 1999. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. Istorija na makedonskata nacija. Kon krajot na 1879 g. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. 23. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#. 58–71. LIT. A. i se homogenizira od 70-tite. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie.. M. Hitrovo. a so ~l. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav). Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. Mihajlo Apostolski. Hitrovo.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi.). R. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. Samopojavenite asocojacii. Skopje. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. Makedonskata liga. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. Preku ruskiot diplomat M. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. po ugled na belgiskiot ustav. organizirana po ugled na Irskata liga. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. So ~l. Ligata. 859 . a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. 1985. go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880). Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. Bl. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. A. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija. po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. Svetomir [kari}. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. Na 23 juni 1880 g.

Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. †Bolero# (M. natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport. preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot. Poradi golemiot interes. R. teatri (drama. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. IX 1998) ‡ baletski igra~. ^ajkovski). arhivi. Kako koreograf. Ohridskoto leto. od dvete stra- Sp. kako Stru{kite ve~eri na poezijata. Negotino. Sofija. 1. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. SAD. etnografija itn. Ml. folklor. MAKEDONSKI (BLA@EV). Asafjev). Makedonska akademija na naukite i umetnostite.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. Em. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. †Makedonski arhivist#. bil negoviot prv direktor (1950). S. filharmonija. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. (2002 g. †Tamara# (M. galerii. Objaveni se vkupno 19 broja. bile primeni i grupa talentirani pioneri. Gevgelija i Radovi{. Stanal prv igra~. opera. balet). 2006. literatura i kultura. pod naziv †Makedonski biser#. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). \or|i (Skopje. Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad. Balakirjev). koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. †Bah~isarajska fontana# (B. Skopje. KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. 1. a M. I. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. pedagog i koreograf. LIT. Guno). Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. F. pedagog. †Ohridska legenda# (S. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. Bl. Igra~ so ubava figura. †Fran~eska de Rimini# (P. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. pedagog i koreograf. muzei. X. Probi{tip. se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. 5.. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. 7. M. ^ajkovski). III 1931 – II. Bitola. †Lebedovo ezero# (P. Makedonski Brod 860 . Mi~. [tip.). pokraj drugite ~lenovi. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te. istoriski izvori i sl. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. R. I. Hristi}) i dr. Ko~ani.). nacionalni biblioteki. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe. Bl. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#.M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). \. tancuva~ki temperament. Ravel). Veles. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. Strumica. Zagreb i vo Split. I. Prv glaven urednik bil Todor Taleski. {ef. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. 1919 ‡ Skopje. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl.

Bla`e Ristovski. Skopje.897 ha. jan.. D-r Bla`e Ristovski. koja zafa}a povr{ina od 88. na bugarski jazik. nauka i literatura. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. Redaktor-izdava~ Angel Dinev. SofiÔ. Vo ~l.141 `. II. Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. 1994. Treska.# Po br. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r.: DimitÍr Min~ev. 1990. M. Za grad e proglasen vo 2004 g. Komandata se nao|ala vo s. Vo gradot nema nacionalni malcinstva.6% od naselenieto se Makedonci. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. Angel Dinev – `ivot i delo. Vo s. Al. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. Treska. e stara naselba. Avtori na trudovite se stru~waci od RM. Bl. I 1935 – II. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – . so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija. 53 kako spisanie. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. R. Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. Mihail Smatrakalev. 1983. III. a od 1996 g. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini. Vo M. 74 vesnikot e zabranet. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. 1. 513–519. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. 1980. D-r Vlado Kartov.. St. na makedonski i na angliski jazik. neoficijalen organ na VMRO(Ob). Toj e centar na op{tina. Skopje. V. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. a ima 51 naseleno mesto so 7. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. Vo 1915 polkot imal 12. literatura i op{testvenost. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). I. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci.Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. Argentina# e definirana celta: †. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. D. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. Postoelo dobrotvorno Make- 861 . Polkot se sostoel od dva bataljona.: D-r Boro Mokrov. Argentina. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci.661 vojnici i oficeri. 1935 – IV. 1983. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941). Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. B. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. Nie {to `iveeme vo tu|ina.5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm.#. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i.. Kne`evo. 92–102. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta.. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. 16. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev. a vo 1917 g. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. 340–342. LIT. St. 16. 99. 401–458. pa e obnoven duri vo 1947 g.155. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. ‡ J. Skopje. a potoa kako nedelen vesnik za istorija. 24. B.. LIT. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo. do br. avg. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r. Skopje. M. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. 74. R. od porane{nite prostori na Jugoslavija. da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. B. Bl. H 1936) – nedelno spisanie za istorija. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. kako i od nekoi stranski zemji. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. Zafa}a povr{ina od 170 ha. nos Aires (Argentina). I. ima gimnazija i zdravstven dom. Vlahov od Moskva.

Kraguevac. Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993). XII 2003). Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. Min. X 2005). MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. VI 1995). pravnik. afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. Vo Zrewanin (5. so sedi{te vo Leskovac (28. Hronolo{ki aspekti. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. MKD †Vardarka# – Maribor (1998). MKD †Biljana“ – Zadar (1999). etni~ko organizirawe na iselenicite. V 1994). vrski. Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. MKD †Pela# – Qubqana (24.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). XII 2002). koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. Pan~evo i Novi Sad. na XX v. LIT. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. zb. Vo Po`arevac (5. a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. Min. IV 1992). 2004. bil fomiran Nacionalen sovet. izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb).: Mihajlo Minoski. Skopje. II 2003). Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992).: Ognen Bojad`iski. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. M. MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. II 1992). organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet. MKD †Megdan# – Kamnik (2003). Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991). so sedi{te vo Smederevo (5. Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. XI 2002). Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. Makedonci u Hrvatskoj. XI 1999). MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. Min. MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). so sedi{te vo Ni{ (20. Zagreb. neguvawe na nacionalnite tradicii. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. Na krajot na 2004 g. na makedonski i na hrvatski jazik. 2007. Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). LIT. Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) . ski biser“ – Zagreb (2005). IV 1995). Vo 20-tite g. M. Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. so sedi{te vo Qubqana (X 1994). Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. Leskovac. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941).

XII). a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). pa duri i se namaluvaa. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici. Iako vo periodot po 1965 g. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. 2006. Kirjazovski.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4. sp. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26. LIT. II 2005). Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie.. Vo Friburg (26. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. 2. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919). Vo periodot 1945–1970.: R. pismoto. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost. informiraweto i kulturata. Makedonsko dru{tvo †Vardar#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. S. Kis. Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. Vo 1873 g. organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana. So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. 1970. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987). Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. LIT. poradi maliot obem na investiciite. 1987. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite. Skopje. obrazovanieto.. eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. Skopje 1989. kon krajot na dekemvri. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 . Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. M. Kako posledica na toa.6 milioni vo 1989 g. Kiselinovski. 1987. LIT. Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. Vo 1961 g. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. Min. Quben Lape. nasproti 4. Vo poslednite godini na XIX v. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). so sedi{te vo Vrawe (17. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. kapacitetite na `eleznicata stagniraa. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#. koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. †Glasnik# na INI. Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica.2 milioni toni vo tekot na 1965 g. †Istorija#. nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles.. do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. Vo 1962 g.: Mihajlo Minoski. koga dostigna obem od 9. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. pod pritisok na KPG. M. Skopje. Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava.9 milioni toni. Vo dekemvri 1960 g.: Gojko Ilievski. Min.. prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g. {to rabotea so zagubi. vo prv red od Rusi. Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). Skopje. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. St. Po osamostojuvaweto na zemjata. 1. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. XII 1918). Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna. Po`arevac.

objaven na 1. Uzunov. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki. Skopje. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje. 319–323. ‡ J. LIT. od istorijata na makedonskiot jazik. VIII 1977 g. Najnoviot broj e od god. nalni trudovi. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. Sl. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . kako i revii i biografii za morfologijata. Objaveni se vkupno 4 broja. biohemijata. organiziral izlo`bi i drugo.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. Izdavani se po desetina broevi godi{no. SAD.: Republi~ki zavod za statistika. vle~a. op{testven standard i novi linii. 2001.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. Ml. F. Cv. Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. B. ven vo april 1995 g.-K. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. N. Skopje. LVII. S. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. IZV. od sovremeniot jazik. na makedonski jazik. T. 84. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija.: M-r Nade`da Cvetkovska. MANU. Otvoral kujni za siroma{ni deca. a od 1954 g.. Prviot broj. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. D. N. 1986. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. kako i na sektorite informatika. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. fiziologijata. apstrakti. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata. 1. 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. Skopje. pe~aten na makedonski so latinica. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g.. N. 1990. Prviot broj e objaM.

~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub. a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. Petrov/i}/ i dr. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. Misirkov (1874–1926). D. D. Bl. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. ski standarden jazik. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. MAKEDONSKI. Mu{evi} i dr. K. Makedonski. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi. zanaet~ii i trgovci (L. Kon krajot na septemvri 1902 g. a na 12 noemvri 1902 g. 200–223. LIT. 1892). Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v. P. koja po XII v. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. 1993. Pulevski (1875&1892). R.-Peterburg i zaedno so Misirkov. zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. [apkarev. V. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. Krste P.). VI 1984) ‡ 865 . Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija. podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. a B. So toa. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. Ma~ukovski. zaedno so nekoi politi~ki emigranti. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893).. K. Prli~ev i posebno na \. N. .MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16. nastanata vo polovinata na IX v. M. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. I. vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. L. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat.: D-r Bla`e Ristovsi.Skopje. Skopje. V 1902). vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. Iako ne dobija odgovor. Todorovi}. J. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. 237–279. pe~albari. a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. Spored osnova~ite. R. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija. T. Zografski. istiot. istiot. Osmakov. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. 110–130. 1978. koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). Dedov i Mi{ajkov odat vo S. Dedov. M.1966. M. Makedonski letopis. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. M. bez razlika na ubeduvawata. Po ednogodi{ni podgotovki. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. I 1925 ‡ Skopje. Mi{ajkov. VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata. 4. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst. Skopje. edna grupa makedonski intelektualci (St. 19.). podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#. G. Miladinov. i P.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa. so dve globalni etapi. 1903) i vo sp. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. 1905).Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. I. Kiril (Bitola.Balkanski glasnik‘. organizatorite od 7 juli 1902 g. 1902). a organizatorite i redaktorite izgoneti. i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. †Vardar# (Odesa.

Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva. Αργυροπουλος. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. Kanada. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. Skopje. 1.: Douglas Dakin. M. : Ivan Katarxiev. Avstralija. Skopje. 1959). Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. Univerzite- 866 . Μαζα− ρακης−Αινιαν. so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik. 1994. D. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. III 1899 g. Sl. LIT.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. †Sovremenost#.: Bla`e Ristovski. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. 1984. 501-542 i 619-639. so sedi{te vo Pert. literatura i kultura. CK objavil Apel (12. Naporedno so komponiraweto. Ναουμ Σπανος. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. kompozitor. Odak). Απομνημονευματα − Π. a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. Vo proletta na 1900 g. [kerjanc). Toj e formiran vo 1994 g. XXXI. po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). [vajcarija. Bl. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I.: Mihajlo Minoski. 8. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. posebno so muzikoterapijata. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. Κ. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn. Kongresot zaka`an za 3. †Embros#. N. ne se odr`al. Brkanovi}. V. 4 i 5. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. M. Thessaloniki. Organ na Klubot e v. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. kako i na EE oprema. LIT. Kliment Ohridski“. 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Min. 1987. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. R. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. Dr. Α. Θε− σσαλονικη. Α. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. I 1899) do evropskata javnost. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. Ort. †Glasnik# na INI. Ο Μακεδονικος αγωνας. pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. 7‡9. zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. LIT. predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). Σουλιετης−Νικολαιδης. 1993. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris).-K. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. literatura i kultura. da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. 1969. sopstvenik na v. Ζαννας. Σταυροπουλος. Zapadna Avstralija. Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). kako i pette simfonii. preku Konzulatot vo Solun. M. i donel odluki organot na sojuzot v. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. R. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. Β. †Avtonomna Makedonija#. postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. Na podra~jeto na orkestarskata muzika. B. LIT. da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva. Min. M. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. [vajcarija (12. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. Jov.

M. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. Neapol.-Peterburg. od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. Krajova. 867 . otpe~aten vo april–maj 1938 god. P. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. Bl.. Pariz. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Brno. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. po dolgi podgotovki. Sosnovjec. Kiril Nikolov. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. V. Kar. Penkov. Petar Trajkov. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. Jordan D. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. Anton Popov. Budimpe{ta. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo. vo Redakcijata na sofiskiot v. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. I pokraj golemite zamisli i obidi. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. Orientalniot univerzitet vo Neapol. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo .MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb. Qap~ev. INALKO vo Pariz.. Kereziev. Mihail Smatrakalev i Anton Popov. Dinev „Makedonskite Sloveni“. Rizov. Tenev. Georgi Despotov. Kosta Veselinov. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot. Zarov i D Grigorov). Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski.. IX 1936 god. Praga. umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. Po brojot od 16. Georgi Xibrilov. Iv. Najd. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I. po inicijativa na Mitko Zafirovski. Tirana i Istanbul). Prvin. \or|i Abaxiev. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. Krakov. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“. Petar Nestorov. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. a na 8. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. SR Germanija. Stojan Qondev. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. Angel Dinev. Stefanov. G. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. Kereziev. Iv. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). na 5 avgust 1936 god. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica. H 1936 god.

a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. Vapcarov. Zadol`eniot Vapcarov. \or|i Abaxiev. nosiite. zborovi i sliki“. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov. e podgotven Statutot na MLK. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. Potoa. spisanija. Vo 1939 god. Tu{e Deliivanov. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). Site ~lenovi na MLK. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. ve~erinki. pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. Stefan Nanov..S. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. Asen [urdov (Vedrov). izleale i bronzov medaljon. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. zbornici. Bo`in Prodanov. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. Pavel [atev. Anton Popov. go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. Todor Janev. „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. Smatrakalev. Anton Velikov. Vasil Ivanovski i dr. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. vesnici. Pokraj sobranite karti. A. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. vrz os- Bele{ki na M.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. almanasi i drugo“. obi~aite. Angel Dinev. Stefan Avramov. Javorov. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza... ekskurzii. ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) . P. korekturniot primerok go za~uval M. utra. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam.S. Dimitar Mitrev. ovojpat treba da go vpregneme. Nie sme Makedonci. Boris Stoicov.“. osobeno za beletristite. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan. Goce. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. razglednici od Makedonija i drugi materijali. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. osven V. me|utoa. ako vo nas ima kapka makedonska krv. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina. 1940 avgust. Georgi Bakalov. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. Markovski i K. Dame.. organizira literaturni ~itawa. Abaxiev. Mihail Smatrakalev. Ivan Kereziev. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Mih. izdava knigi. K. Todor Pavlov. SofiÔ. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. Girxikov i drugi. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. Nedelkovski. Kliment Ohridski“ vo Skopje. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski.. Dimo Haxidimov. go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi. Popov i M. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. Ivan Harizanov. Kiril Nikolov. rekol.R. bitkite.

Makedonskiot literaturen kru`ok. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. za zbirkata na N. Racin (1943).Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. 593–639. kako nacionalna medicinska revija. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. Skopje. Skopje. i sega. 1954. 1993. V. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski. Za toa svedo~i i pismoto na K. Racin i V. Skopje. LIT. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. „Mir“. Podgotvil Vasil Tocinovski. Vasil Tocinovski. Skopje.. Skopje. prokudenite. Skopje. 1979. Sovremenost. Nedelkovski i N. 1938–1941. prevod. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Makedonskiot literaturen kru`ok. Izbor. za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. istiot. Pa i nie. M. Knigava ne e objavena. Skopje. 1985. Bl. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. daleku od tatkovinata. R. Beseda za deloto na Vapcarov. 1999. Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. Markovki. Dimitar Mitrev. Otkako grupno ja posetile majka mu E. Anton Popov. 1990. go podzema najdragiot nejzin glas. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. a V. V. {to vo toa vreme rabotel vo gr. Skopje. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. istiot. V 1940 god. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba. @arov. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. Vapcarov. Makedonskiot literaturen kru`ok. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. poemi i sonetni venci na V. Priredil Gane Todorovski. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina.^udna e Makedonija‘“. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. Tvorbi. Vapcarov. a najaktivnite N. Vapcarov. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. a si ostana so svojata boja makedonska. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. Nedelkovski. Odbrani tvorbi. Izbor i predgovor Gane Todorovski.Bura nad Rodinata‘ do . 246–258. Nedelkovski (1941). Vapcarov. 1982. Popov e za~uvan.. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Markovski za d-r S. Racin. Markovski i dvete stihozbirki na K. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. K. I. Koneski. Makedonecot Vapcarov. Vo Sofija stignuvaat i K. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava. 1977. K. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK. endemiti vo florata na RM. 1994. istiot. Dokumenti. I taka. Skopje. @arov buntar i burevesnik. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. 2005. istiot. pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Mihail Smatrakalev. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD. Bla`e Ristovski. Skopje. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. Elena. Istorija na makedonskata nacija. podignata kulturno i ekonomski. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . Tvorbi. Skopje. Nedelkovski. no taa ne se dade na nikogo. Esei i statii. kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. Markovski i N. 1994. Vapcarov i A. Vapcarov. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. Skopje 1995. mu go napi{al na sinot na K. Anton Popov. Kru`okot zgasnuva. Sofija. Nikola J.

Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. S. N. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1. Man~ev. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot.000.: Ivan Katarxiev. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Na IV konferencija vo Melburn. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb. Geri. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo. na Kongresot vo Ruse.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H.e. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. †Rodina# (1926–1934). Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. obvinuvani za predavstvo. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. so u~estvo na studenti. antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. a spored postavenite celi. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. Belgrad i Skopje.: D-r Nade`da Cvetkovska. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid. 31. Skopje. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Po 19 maj 1934 g. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front. LIT.. t. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Vo 1930 g. 1. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948). M. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. 1971. pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Cv. MMS bil rasformiran. VIII 1952). za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot. organizacijata prestana da postoi. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres.: Nade`da Cvetkovska. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. Organi na dru{tvoto bile: v. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. Cv. Vo 1967 g. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. br. odr`ana na Ilinden (2. Skopje. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. D. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi.: †Glasnik na INI#. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941). usvoile Politi~ka deklaracija. Skopje 2006. 1994. MANAPO. LIT. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. pretstavuvalo Naroden front. Vo oktomvri 1923 g. 1996. 15. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. †Ustrem# (1923–1926) i sp. g. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. 1990. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. LIT. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata. LIT. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. kako dvobroj. Se pe~ati kvartalno. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. Vo 1924 g.-B. N. Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. LIT. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. Mih.000–2. kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. Skopje. M. brojot narasnal na 15. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. Vo april 1931 g. Min.000 ~lenovi. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija.. za demokratija i nacionalna ramnopravnost.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) . MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. Skopje. po svojata su{tina.

Gr. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). stopanskiot `ivot. 1. Sofi®. Vo 1990 g. 21. Osnovana od nau~nici.n. go odr`al I kongres. geografijata. br. d-r Vasil Tupurkovski. d-r Bla`e Ristovski. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). IZV. K. LIT. Dambibl. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija. pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski.: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}.. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet. 1994. IV 1945).800. Risto Stefanovski. 1944–1949. Letopis 1945–1995. Makedonski naroden teatar. pretsedatel na Sobranieto na RM. Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9.: Du{an Stanimirovi}. †Makedonski pregled#. 34-35. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. T. Teatarot vo Makedonija. Port Kembl. Vo 1939 g. Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). Uprava od sedum ~lena. 70 godini Makedonski nau~en institut. 1994. Stojan Andov. Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. i LIT. pod pretsedatelstvo na V. pretsedatel na Republikata. a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Ivan Georgov. Tod. Z. Sofi®. S. Bilengl (site vo 871 . a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. od 1994 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. †Makedonski pregled#. operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). Sidnej. V 1947). Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. pisateli. 1995. Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). VIII 1945). Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. AleksandÍr Grebenarov. Ml. Wukastl. Skopje. trojca potpretsedateli. V 1954). 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. D. Skopje. MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v. 1995.. a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. etnografijata. publicisti. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. IX 2004). so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. Zapadna Avstralija. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija. Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. Skopje. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton.000 gleda~i na dramskite. br. †Makedonska misÍl#. potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. S. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. umetnici. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi. Forbs. osloboditelnite borbi vo Makedonija. so sedi{te vo Pariz. Noviot MNI go izdaval sp. Q. VI 1953). 1992‡ ). kako i izdavaweto na sp. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva). Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. Pirinskiot del na Makedonija (1947). Kreps Krik. Prv pretsedatel bil prof. I 1949). XII 1923 – 1944. Po Vtorata svetska vojna vo t. BIBL. 1998. a vo oktomvri 1994 g. †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii.: Sto®n Germanov. 2. MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). †Makedonski pregled#. a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. op{testvenici i dr. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27.

Indijanopolis. Bil formiran Inicijativen komitet (1929). M. ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#. Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. Makedonskite organizacii od ^ikago. Georgi Pirinski i dr. pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. vo koj vlegle Smile Vojdanov. po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels). bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#. bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. Hemond. predvodeni od Georgi Pirinski. Tagura (vo Viktorija). vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. Sent Luis i dr. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. Klivlend. Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). na koj bil izbran Centralen balkanski komitet.1994. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. [eperton. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. Vo 1903 g. od pridobienite makedonski iselenici. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada. Skopje. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. Katumba. LIT. vo Milvoki (1930). Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. Min. na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Na Kongresot do{lo do polarizacija. †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. IV 1931). MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. a od 1984 g. koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. koe ostanalo izolirano. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. Ri~mond. Katarxiev. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov. Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM). Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. Boston. III 1947). koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. Wujork i dr. organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. vo Melburn. koi brgu se raspadnale. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. IV). makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. Melison. Dejton. pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) .: I. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. Vo ^ikago. Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod.

vo Ki~iner i dr. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). 1. Ki~ener (Ontario). Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. Skopje. od 1984 NOFM) vo Evropa. 1991. 1971. pod kontrola na KPG. ^ehoslova~ka. vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr. dvi`ewe (od 1972). 1971. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. VIII). Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. 1. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#.. LIT. Skopje. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Skopje. MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). Glasnik na INI. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#. pod ime: Oslo873 . voena formacija na SNOF. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. po edna vo Toronto i vo Ki~iner. M. 1. bil formiran vo Kore{ta na 1. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe. Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. SofiÔ. koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. Polska. M. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988). Kis. vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. Atanas Bliznakov.: Mihajlo Minoski. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. V. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. Vo juni 1943 g. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. IX 1943 g. Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada. †Glasnik na INI#. KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929). Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. Port Kolbern (Ontario). vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. Min. Xanstaun (1928). Kostadin GÍrdev. (DOM / DOOM. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. St. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Skopje. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi.: Istorija na Makedonskiot narod. †Edinstvo#. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. LIT. 1982. Min. 1987. Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada. 2003. Glasnik na INI. Skopje. no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto.

Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. Zapovest Vk. PTT do`ivea sestran razvoj. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). 1946. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. Gevgelija. polkot imal grb so amblem na lav. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji). Skopje. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska. Skopje. LIT. i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. a komandniot sostav bil od grani~nite edinici. V 1759 ‡ 28. Skopje. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska). Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija. Germanija. Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa. kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. popis 2. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite.: AVII.: Risto Kirjazovski. modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. LIT. St. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni. Neka faktite govorÔt. Od po~etokot na 1997 g. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM. Negotino i vo Pri{tina. Makedonskiot polk vo Ukraina. pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev.. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. 6132. Taka. Sobranieto na SRM vo 1989 g. vo Kanada i vo SAD. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. St. 1994. Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . V. br. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. crvena kapa). Min. Francija Kanada i SAD. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971). Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet. od 1973 DOOM). zemen od Stematografijata na H.. A. Vo SRM.: Mihajlo Minoski. LIT. M. koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. raspolagal so svoj pe~at. VII 1993). donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. @efarovi~. Nikola Popovski. koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. Operacijski dnevnici. Argentina. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). 2004. Skopje. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. M. po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. Belgija. IZV. Zb. a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). Po osamostojuvaweto na RM. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. V. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Vo 1773 g. avtomatizacija na {alterskoto rabotewe. V‡1. Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. dve vkrsteni kopja.000 lu|e. †Iseleni{tvoto od Makedonija#. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. pro{arani so crni gajtani. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. pod komanda na generalot Ivan Horvat. PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. Polkot bil sostaven od okolu 4. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. Boenos AŸres. maj 1913 g. Min.: Aleksandar Matkovski. 1989. Ivan Katarxiev. [vedska. Do 1776 g. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. K-1. 1985. osobeno vo periodot 1976–1985 g.

so zaedni~ki parlament. da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. IZV. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. organ na VMORO. 486–530. Male{evsko. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. M. Slave (s. 1985. Grcija. T. Ml. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija. nastradani pove}e od koj i da e drug.MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd. 76. Stoletija na makedonskata svest. razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. Bugarija. 1. Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. Gligor N. istiot. †Prilozi#. raska`uva~. VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija.: Hristo Andonov-Poljanski. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski.: Bla`e Ristovski. dramski avtor. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj. Ugrinovski i dr. Ejsk) vo 1923 g. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. R. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. 252–270. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. izdava~ na vesnici i spisanija. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. d-r Gavril Konstantinovi~. Slave Makedonski MAKEDONSKI. Bosna i Hercegovina. istaknat i mo{875 . P. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#. Skopje. go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. Skopje. Srbija. publicist. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina).). so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija.). JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. Done Pe{kovski. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. LIT. Bl. ^upovski se vra}a vo Petrograd. Hrvatska. Skopje. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi. V 1905 ‡ 24. Slovenija i Trakija. ve povikuvame site vas. II. Objaveni se vkupno 69 broja. pome|u Srbite. Skopje. 1978. D. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. 13).: D-r Boro Mokrov. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. 24. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. 1993. 204‡206.S. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. Min. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet. da gi zaboravite minatite raspravii. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. M. Skopje. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. balkanski narodi. 25. 1970.# LIT. Albanija. @eleznica. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. Urednik bil Nikola Naumov. 2001. LIT. 1980. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na .: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. Crna Gora. nie Makedoncite. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. Minoski.

I. e proglasen od narodot za car. SofiÔ. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). zb.. Stra{o Hristov (crna metalurgija). Car SamuilÍ i VasiliŸ II. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. †Glasnik SUD“. 1908. F. modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. Bari{iÊ. SanktpeterburgÍ. 30–31. Bla`e Ristovski. 2002. Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). 1. 194–199. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija. Vangelija Despodova. Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast. Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. so isklu~ok na Draguvitite. koi `iveele po tekot na r. f. Goga Petkovski. †Makedonski pregled#. Srednovekovna Makedonija. Gligor Ge~evski-Iv~e. kako i na ruski jazik. IX 1371). †Glas#. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. 1953. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan. 2005. a go zazele pogolemiot del od Halkidik. Konstantin Jire~ek. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. 75-84. Angel [umanski (agroindustriski kompleks). BIBL. Mrwav~eviÊi. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. 1926. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). Postanak jedne slovenske carevine. 1943. G. V. Prilep. Beograd. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin.: V. †Balcanoslavica’#. no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. Sofi|. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. 1925. Vistinata za vostanieto na komitopulite. sinot na Jovan Vladislav. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. potomok preku Samuilovata }erka Kosara. Biljana Ristovska-Josifovska. Jadran Ferluga. B. Kako pretendent se javuva i Alusijan. R. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. 1–2–3. Go izdaval v. 1981. †Makedonska biblija# (1994). Beograd. †Da bideme i utre# (1969). po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. 29–1. @ivkoviÊ.: †Deloto na Krste Misirkov“. 11–26. roman (1967). Tradition and Historiography. 1910. poezija (1955).. Beograd. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. Blagoevgrad. drugari!#. Zbornik Konstantina Jire~eka. Beograd. Beograd. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. Bo`idar ProkiÊ. To{o Neveselov. Stjepan Antoljak. koi `iveele po tekot na r. T. 1998. IX. i LIT. 223–224. kako i tekstot od Al.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. P. †Starinar#. Istorija srpskog naroda. 1966. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. IZV. B. Rozen. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin. †Kusi raskazi# (1961). Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). Beograd. Aron. Du{ko Boceski. i Strimonci.: †Zdravo. †Progonuvawe so Tatra# i dr. Slova~ka?. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor. Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). LXXVI. Kiril Biserkoski. dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. E. Samuilova dr`ava. 588-589. kn. LIT. 34–365. Beograd. 1959. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. 1883. Poznati se od †^udata na sv. III (1924–1925). 1878. Javno se deklariral kako Makedonec. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. Vo periodot od 674–678 g. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025).) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Marica (26. Draguvitite `iveele zapadno od Solun. Pulevski i Krste P. Struma. istata. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. 213224. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). Beograd. vnukot na car Samoil. PirivatriÊ. Stojan \or~evski. †Da go fotokopirame `ivotot#. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ. Podocna sinot na Gavril Radomir. I. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. Andrija{ i Mitra{. N. esei (1964). Obim i karakter. zb. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. 1994. 7–22. se zabele`ani (kn. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija. –. II. Mitko Temenugov-@elezni. najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. 1997. †Makedonski kni`ovnik#. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. I. Po negovata smrt (1014). po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. Sofisko. MANU. 341–385. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. turizmot. Grobot na Presijan. Slika 2. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. 999/1000). R. se nao|a vo Mihalovce. 7–8. †Glas SKAN“. Dimitrij Solunski#. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. †Taso Makedonecot# (1995). Donski †Orisija# (1997). Ki~evo i Veles. †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. SreÊkoviÊ. Bratislava. †Pole na ma`i#. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. 2002. B. Prilep. Petar Deljan. 165–182. prva. Rade Mihaq~iÊ. †Slavica Slovaca“. Spisanieto izleguva od 1977 g. I. bankarstvoto itn. Le soulivment des Comitopoules. Risto Frangov. †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#. Mesta. LXXXIV. †Makedonska golgota# (1969).. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. Beograd. †Balkanistic Forum#. †Makedonec# vo Blagoevgrad. P. Lazar MirkoviÊ.: T. Putni~ke sli- ke. zbornik (1995). S. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. kako i drugi publikacii. Ivani{. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. †Razbudi se za presuda# (1969). vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. I. Petr. Skopje. Rihios do Orfanskiot Zaliv. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. \or|i 876 . M. Vo ovoj kontekst. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). 1983.-J. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. na IX v. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. komunalnite dejnosti. Beograd. 2002. kraq Vuka{in i Dubrov~ani. 604-610. [lÝomber`e. sin na zetskiot vladetel Mihail. Bo`idar ProkiÊ. kako voda~ na vostanie (1040/41). Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). 16–23. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Zlatarski. ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. Vo periodot VII – vtora pol. †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. Skopje. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. \or|ija M. \. Srpski car Uro{.

Mirko Pecov. LIT. Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Gavrilo Gavrilski. Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). †Keramika Nova#. Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). Trajko Davitkovski. VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. 1998. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). Taki Maja. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. Stojan ]osev. Dragan Zaharievski. Mile Stefanovski. Nikola Para}eev. Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). Jon~e Koteski. Teodos Paunov. dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. no i po osamostojuvaweto na zemjata. j. pod redakcija na D. – T. Bl. R. Aleksandar Bogoev. Van~o ^ifliganec. 1980. 1990. Andon Makraduli. Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). na bugarski jazik. bra}a Stojkovski (†Bujoto#). M. Zlatan Mitev. Konstantin (Dinka) Avram~ev. Min~o Jordanov. Me|u stopanstvenicite. Mexit Sapa (†Debarski bawi#). Mile Jovanovski. I. Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). Milan Hrovat. Tome [imov. Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Risto [apkar. Asen Xikov. Velija Ramkovski. Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). Borivoe Xrtev.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). stanuvaat imperativ na vremeto. Izleguva periodi~no. Aleksandar Simevski. vo koe se predavalo na gr~. @ivko Radevski. 1. Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Qubisav Ivanovski-Yingo. Voislav Ristovski. Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Skopje. kako neoficijalen organ na VMRO(Ob). Bla`o Pangovski (trgovija). Jovo Panajotovi}. MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci. Skopje. Boris Gi~ev. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje). Qubomir Popovski. \ore ^artov. Van~o Ristov. Nikola Ga{oski. Nikola Stefkov. †Eurolizing#. [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). Tome Mitkoski. Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje). 2001. Nako Nikolovski. Simon Naumoski. pismo. Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). Bla`e Ristovski. Sotir Naumov (paten soobra}aj). Ivan Ivanov. Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). XII 1931 – 1. Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). pravosl. Jorgo ]uka. Vangel Gaga~ev. Kiro Kramarski. Venko [apkar. Jani Bojaxievski (konditorska industrija). vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. Trebo{). postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica). Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). Mile Cvetkovski. Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje). \or|i Jan~evski.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod. Xoxa Bojaxievski. †Goldtekst# – Kru{evo). s. Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). a osobeno po osloboduvaweto na 877 . Skopje. Kiro Samarxioski. Stefan \or|ievski. †Negorski bawi#). Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). Taip Tairi (†Eurogranit#). RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. spored nivniot teokratski sistem. Stojan Zdravev. i so gr~. 4. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#.: Stopanska komora na Makedonija. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. 353–373. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). Dragi Arsov. Petkov. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje). Risto Gu{kov. Angel Zarezankov (ko`arska industrija). Bla`o Ristomanov. Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje).: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. Zapren od bugarskite vlasti. Kosta Argiroski. Velimir Ginovski. Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). S. Po osamostojuvaweto. Dragan Tanevski. Gligorie Gogovski. 325–328. Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#. Skopje. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). †Eurolink#. Nikola Min~ev (metali). no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). Soobra}ajot vo Makedonija. Gligor Bi{ev. Isak [ehu i dr. Petar Gan~evski (finansiski sektor). Vo RM postojat okolu 50. Nikola Matlievski-Pa{ata. Aleksandar Manevski. [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). Vasil Haxikimov. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. III. Milorad Stefanovski. Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). Todor Mirovski. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). IZV.: D-r Boro Mokrov. LIT. Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). Mihajlo Zisi}. †Eurolend#. Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767). Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). Stra{o Nelkovski. Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). Mile Stefanovski. Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). F. Krume Jovanovski. Qube Stavreski. Andrej Damjanov. balk. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje).

AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje. respekt. 322.t. Sk. &. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. crkovnoslov.: Bl. Prilozi. potoa stru~noinformativno. Nejzinata korporativna kultura. inovacii. Me|utoa. prevod na prestolnoto ~etvoroev. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. pa s. j.81%. so . kusi soop{tenija. Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. 1.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija. P. (1870‡80). {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi. Tradicija i inovacii vo maked. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. 2005. Vladata na RM 34. so gr~. 13. a vo mart 1998 g. pismo pou~ni slova.. i nadvor od nea. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. so gr~. 1988. posvetenost kon korisnicite. studii. pismo. Sk. 315-319. 132. a vo sredinata na XIX v. Koneski.. 28. So cel da se podgotvi za privatizacija.t. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. 1852) S. Makedonci. Sk. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. 1. kni`evni spomenici od turskiot period. narodi (Vlasi.. MANU. P.. svest.88%. 2001. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. Soznajbi. Hr. so gr~ko pismo od XIX v. re~nici. T. Sk. Prv pe~aten maked. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. 26-30. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. Ilievski. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata.. Vo po~etokot imalo karakter na informativno.-T. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. 1982. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski. OLLN. Maked. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. lingv. Denes. lit. LIT. Prilozi MANU. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite. Do krajot na 1996 g. P. 1991. Gramatika na maked. Sk. Osnovano e kako polugodi{no spisanie. Osnova~. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. pod pritisok na fanariotskite vladici. pismo. MANU. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. Il. Ristovski. 15-29. 15. molitvi i dr. 272-287. 37-38. P. Vo januari 2000 g. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. MANU. a od 2000 g. Spored tehni~kite performansi. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. OLLN. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. IZV. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. toj ja budel i nivnata nacion. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. j. &. vo po~etokot na 1997. a preostanatite 2. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. B. 1–20). PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#. Balk. 2003. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. I–XX.. &. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi. Vo 30-tite godini od XIX v. Se pojavuva vo 1954 g. Hr. 27-40. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite.

MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. Kon polovinata na 1897 g. S. Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. zaedno so vodenskiot prvenec \. turski i gr~ki jazik.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. 331–473. vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). pravednosta. R. 58-60. za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. Embore. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. 62–64). XXVII. op{testvenik i publicist. Pavle-^upovski. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. XXIV– XXVI. 1958. mirot i ~ove~nosta# (12. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). MAKEDONSKI FORUM ‡ v. Objaveni se vkupno 35 broja. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura. 1890). kritiki. Skopje. Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. Skopje. 1989. Mihajlo Minoski. Na 18. Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. LIT. D. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. vo redaktiraweto na sp. XVIII–XXI. 20. Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. II i 19. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). u~itel. VI 1913 – Petrograd. dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. 1985. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). Egejskiot del na Makedonija. soop{tenija. d-r Bla`e Petrovski (1994. trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. studenti na tamo{nite univerziteti. Skopje. I. Gogov. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). a potoa sekoja treta godina. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta.: D-r Boro Mokrov. po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. Grcija. II). Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. 1970. 22. Arhangelski). po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892).: Bla`e Ristovski. Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894).: Hristo Andonov-Poljanski. R. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. XXVIII–XXX. prikazi. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. †Sv‹tlina# (1882–1883). D. posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. Dimitar Makedonski MAKEDONSKI. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. 1847 – Istanbul. I (serija treta). Ml. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). 35–42). XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. [vajcarija. II 1898) – makedonski u~ebnikar. istiot. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. Poradi statija za Vini~kata afera. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. br. d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993. Uzunov (1842–1887). od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. 20. 1980. 35-46). Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. P. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. koi{to se zanimavaat so makedonskiot. 5. M. †Makedonskij glas#. †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. 9. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. †MakedoniÔ# P. 1. no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici. Voden. XXII–XXIII. portreti i bibliografija (na pet jazika). so 879 . Skopje. S. 21– 34). Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. vo po~etokot sekoja vtora. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun. 47–52). 53–54). XI–XVII. 69–83. Struga i Bitola. Kajlarsko. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. Forum za Makedonija 2001. a odgovoren redaktor I. Ml. ruski. Bl. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. statii. po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984.Peterburg. Min. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. Dimitar Vasilev (s. Go izdava nedelniot politi~ki. †Razgledi#. Skopje. LIT. Izdava~ D. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. materijali. Vo nego se objavuvaat studii. LIT. po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci.

Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija. se objaveni samo u{te dva broja. Naslovnata stranica na prviot broj na sp. XII 1913). 1976. Koro{ec (1973). bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. Stoletija na makedonskata svest. INI. †Makedonsko delo#. organ na VMRO(Ob). Poradi izmeni vo zakonskite regulativi. S. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. kako i pove}e javni tribini i predavawa. Dragi Mitrevski. vo Prilep. Skopje. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. po petmese~na pauza. pe~atewe publikacii i sli~no.: Pasko Kuzman. Dino ]osev i dr. formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. P. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). d-r G. A. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . Razvojot na 880 . iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. 27. 1978. Fototipno izdanie. A. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). Prv pretsedatel e prof. Rilski. Konstantinovi~. II.. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip. 2001. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. i J. kako i katalozi od izlo`bi. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991). nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. Vera Bitrakova-Grozdanova. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. Dimov. LIT. 20 NoÔbrÔ 1914. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. LIT. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. Malcinstvata na Balkanot (XX vek). Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. V. 486–530. Kiselinovski. Ohrid. K. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. T. Svetislav Krsti}. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. Pariz i Berlin. N. so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. Georgiev i dr.: Bla`e Ristovski. Stojanov. Georgov. 2001. istiot. Bl. tuku prosto Makedonci. XI 1970 g. nemu }e mu re~eme blagodaram. ^upovski. V 1924). OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. Pasko Kuzman. na bugarski jazik. spisanieto e kone~no zapreno. pokraj Makedonci. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. Stavovi-Kavka. D-r Boro Mokrov. Ugrinovski. G. N. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). Vladimir Poptomov (glaven redaktor). da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. Skopje. Vo spisanieto. D. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Dimitar Vlahov. i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. I. I. Do 1990 g. no i po sledniot br.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. Skopje. 2004. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. Memoari. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. LIT. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. 10. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987). Skopje. III 1914). 9 (2. organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. Gr. V 1935) ‡ vesnik. Kostadin Kepeski. IZV. Objaveni se vkupno 179 broja. Bo`idarski. 1981). I.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. Skopje. 1913 zborovite na B. G. R. Pe{kovski. Po barawe na Srpskata legacija vo S. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. 1976). St. za edukacija na mladite. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. pod pritisok od balkanskite monarhii. S. i Belgrad. K. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. Georgov. priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik. Sv. 1968. 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite.: S. IX 1925 ‡ 25. so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. Kis. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. 1970. za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri. 1971. G. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. potpi{ani od D.-PeterburgÍ. Qubqana. 1. a potoa: Sar`o Sar`oski. vo: Lidija Miladinovska.: Dimitar Vlahov. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. LIT..

1993. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). P. MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A.: Mihajlo Minoski. 362-367. Veselinov i dr. Neka faktite govorÔt. Prv pretsedatel e d-r M. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. etni~ko organizirawe na iselenicite. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl. 31. vo Ohrid. D. mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. 330–334. Smatrakalev. 1985. demokratska zada~a. koi ne bile pod tu|o vlijanie.-K. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. LIT. M. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941).: Mihajlo Minoski. LIT. Min. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. od po~. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. IX 1991 g. osven so drugite porobeni narodi. 1997 i 2001). na XII v. Ml. 1980. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. tuku isklu~ivo dobrotvorna. Skopje. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. Od kongresite se ot- V. 2004. TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. 17v. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. Toa ne e partisko. Martulkov. Skopje. 1990. MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. [vajcarija. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. Min. R. S. Po podelbata (1989). Skopje. donija i na Kanada. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. Zagreb. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. Min. N. nitu pak stale{ko ili klasno. sign.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. K. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Stojanov i V. 14. Ivanovski. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Pol. [arlanxiev. gija# (1993. III. Kako kratok aprakos. da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Skopje. 363–373. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost. A. tuku za parohiska crkva. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi. XII 1918). Kostov. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. Bl.# Ukinat od vlastite. Bla`e Ristovski. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite.: D-r Boro Mokrov. 1985. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. Buenos Aires. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. X 1993 g. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. VI 1932 – III. Nikola Popovski. Polenakovi}.: Mihajlo Minoski. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Skopje. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. so redovno ozna~uvawe na sedmicite. H. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. za podelba na Makedonija. DIJALIZA. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Skopje. LIT. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. 33). MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA. Skopje. 1. D. u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii. III c 1. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. V. 1. 1980. I. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici. 1983 >) ‡ 881 . demokratsko. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. M. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. M. LIT. na XIII v. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. Kanada. 1946. Zb. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. Ima 133 pergamentni listovi. 79. Se ~uva vo Arhivot na HAZU.

D. trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. Bla`e Ristovski.-J. Branko Panov. 1997. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. Blagoevgrad. D. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). Solun i Ber (1387). Beograd. 194–199. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Biljana Ristovska-Josifovska.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. 30-31. prof. \or|i Zdravev. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. 1–2–3. 1983. Vo 80-tite godini na XIV v. 153–161. †Starinar#. go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. f. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii. Zbornik Filozofskog fakulteta. ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{. S. Spomenica Frawa Bari{iÊa. Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). M. blagonaklono gledale na ovoj napad. Milan IvanoviÊ. XIV. G. MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. koj{to deli pravda. Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik. Stoilov i dr. Dubrov~anite. 2. Varo{. I 1392). Georgije Ostrogorski. S. 1925. †Balkanistic Forum’#. zaedno so \ura| Bal{a. so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. a podocna samo so negov natpis. {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov.: Statut na MLD. u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). EFMA/WHO. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar.: Vizantija i Sloveni. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. kako ~lenovi na koalicijata. Andreja{ i Mitra{. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. †Balcanoslavica#. IX 1391 – 6. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. so sedi{te vo Prilep. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. †Zograf“. VIII 1371). Osnovano na 28. Dedov. Prilepsko (1371/72) 882 . vo Skopje. B. koj{to potoa bil odlo`en. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. 7–22. 165-182. Rodona~alnik na tn. Serska oblast posle Du{a- nove smrti. 319–330. uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. Spirov. po istorija na medicinata na Med. M. Misirkov. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. zb. Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. na istoto mesto.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar. despotot Jovan Ugle{a. Biljana Ristovska-Josifovska.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto. od Nikola Altomanovi}. Beograd. vo kn. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. Prv pretsedatel bil d-r B. MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni. Skopje. Beograd. 2002. so nat~ove~ka sila. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. Marica (26. Kralot Volka{in zaedno so brat mu. odnosno za svoj naslednik (me|u 1. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. 2002. gi {titi nemo}nite i se odmazduva.: Lazar MirkoviÊ. D. K. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). iako granicite ne bile sosem bezbedni. Prilep. 11–26. Konstantinovi~. Beograd. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). zaedno so Bal{ite. 1979. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va.).-B. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. LIT. H 1902 g. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). ^upovski. 1967. SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. koga e zaroben i carot Uro{. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. IX 1370 i 31. 435–456. 1970.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. od kade {to. Poklad Kraqa Vuka{ina. od Bal{ite i od Turcite. Tradition and Historiography. koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. so brziot kow [arko. I. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. III (1924–1925). Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status. Srednovekovna Makedonija. 1. vo S. Nedeqe u Prizrenu. LIT. Sima ´irkoviÊ. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}. R. kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. Mi{ajkov.. Mrwav~eviÊi. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. Osnovano vo 1945 g. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. a naskoro potoa i Kostur.

Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski. a F. 1 od Ustavot na MNLD (16. se opredeluvaat granicite na Makedonija. Mi{ajkov i S. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto. †Za makedonckite raboti#. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. a od po~etokot na 1903 do 1917 g. P. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . U{te na 12. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov. ~itanka. Vo ~l. filolo{ki i politi~ki pogled. Vo po~etokot na 1904 g. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot). Misirkov. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S. XI 1902 g. b) ~itawe referati. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. XII 1902). pesnite. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S.-Peterburg (16. gramatika). b) da gi prou~uva jazikot. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S. etnografski.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#.-Peterburg do S. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci.Peterburg. otkako se konstituira Upravata. pretsedatelot D. se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto. kako i so oddelni slovenski dejci#. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. stihotvorbi i dr. raskazi. v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#.. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. (so potpisite na D. XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. X 1902) rasnuva na 25. Vo ~l. 1903). So ~l.-Peterburg nacionalnata svest. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S.

II. organ na Dvi`eweto. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. IX 1946. so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor .: SveÈ. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. VI 1917). no Gradona~alstvoto ja odbi.Skopje. Avstrija. osnovano od K. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija. Kiril i Metodij#. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. XII 1923 – 1. K. 1946 g. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. 9. Angelov. Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. R. Ár. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto. Zb. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. Skopje. Bla`e Ristovski. R. 15. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. 2004. be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. 223–447. 2003. Ednovekovnite koreni na MANU. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija. J. Misirkov (1874–1926).: Bla`e Ristovski. Terziev i Georgi . Min. za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S... 1978. M.. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. Misirkov i St. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite.: Mihajlo Minoski. M: T. Prvo izveduvawe: Skopje.. M. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). Dedov vo Sofija (23. se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo). SofiÔ. no oddelni statii i na makedonski. Bl. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). Skopje. Krste P. Iseleni{tvoto od Makedonija…. O. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. Izleguva dvonedelno. Kiril i Metodij# (27. Skopje. †Makedonski glas#. Bitolskata filijala na MNLD na 15. Neposredno pred Prvata balkanska vojna. 61. Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. a potoa nedelno. Skalovski. Vo imeto na humanosta. VI 1912). Vo Buenos Aires bil pe~aten v. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932). †Makedonsko zname#. Miras~iev i J. 259–263. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. 1966. LIT. t. Skopje. MANU. 2.-Peterburg. osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. I–II. samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18.. Angelov. Dr. Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939). Me|utoa. XI 1903). aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. istiot.1994. LIT. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. istiot. Sve~en sobir. no i toa ne be{e registrirano. e. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija. Min. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. 1966. na bugarski jazik. 1978. Ohrid). no i revolucionerite D. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest. Misirkov na makedonski ezik. kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. I. 298. Krste P. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod. Kiril i Metodija# (1912) LIT. Misirkov (1874– 1926). francuski i germanski. P. VIII 1912 g. srpskite i gr~kite pazari. II organ na Makedonskata federativna organizacija. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. od god. Bl. LIT. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941).: Ivan Katarxiev. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. Skopje. istiot.

Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 . Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. N. Skopje. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici. Pelski). direktno vo zatvorite. Vo vesnikot sorabotuva i K. L. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci.: Mihajlo Minoski. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. Aleksandrov. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija. V. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g.-K. kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. A. M. Protogerov i Iv. no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa.n. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik.-T. Toa go objasnuva i G. R. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Simov (1974‡1976). Bla`e Ristovski. Trajkovi} (1980‡1984). SAD. organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite.). 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie. Skopje. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. Tolov (1976‡1980). a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. pr. da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija. d-r F. Srbite i Bugarite#. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata. nauka i kultura. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik.-K. a od 2000 g. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski). Sl. LIT. Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). etni~ko organizirawe na iselenicite. Jurukov. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. Bl. angliski jazik). a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. Min. S. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je. †Makedonsko s'znanie#. Dorevski (1984-1986).n. 2004. SAD. Kikovski (1988‡1992).e. Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. Ristov (1994-2000) i S. makedonskoto dvi`ewe nema da postoi.). Kova~ev. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. Dosega{ni pretsedateli: A. 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. Kanada. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. prete`no od Bitolsko. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata. Sl. 1905 – Makedonija. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. L. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. 1999. Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205.n. M. deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{. Sl.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. Skopje. formirano vo 1947 g. ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. Iv. B. pr. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura. Sarafilovski (1992‡1994). Damjanovski (1986‡ 1988). MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires. K. V. 1980. 138–141. Sl.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot. O. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija. Skopje. Argentina. pr. Istorija na makedonskata nacija. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. Spored aktite. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. srpskoto i gr~koto vospitanie. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. T. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite. 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. LIT. Kl. Atanasov.e. 539–542. 1970. vo sorabotka so N. no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. Zb. Misirkov (pod psevdonimot K. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). N. i protiv †agentite na Tretata internacionala#. Kalifornija. N. Razmov i dr. Wujork.: D-r Boro Mokrov. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). lavira i koncepcijata na vesnikot. MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles.-K.e. LIT. vo statijata †^era. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. N. Mihajlov#. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev.-K. K. †Makedonsko delo# (1925). N. 200‡197 i 171‡167 g. P.

e. Pasinki. Crnolevo. Leska. Ladomerica. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Vrmnica). Le{ni~ar (Le{ni~ani). Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Dardancite navlegle vo Pajonija. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. Kako nivni sojuznici. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. Tu{emi{ta i Piskupija. koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. Radovi{ (Radoe{ta). Vo po~etokot na XX v. K. Ajtolcite i Ilirite. Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a).). Spored sklu~eniot mir.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni. pr. II (1924). Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. Kuks. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec. Toj pridobil i drugi sojuznici. a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. Tu~epi. otkolku od rimskata ekspanzija. osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa. Ginevci (Gineec). Dolna Gorica. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. Kore{~a.-R. Skopje. kako i komunikacijata na dr`avno nivo.: Istorija na makedonskiot narod.e. koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot. Ma{kin. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. Vrnica (Vrbnica. vol. Pustec nacionalnite malcinstva.000 novi vojnici i sl. dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. Zrnovsko i Cerje. Istorija na Stariot Rim. pr. N. Malo Ostreni. Gorna Gorica.). Ore{ek.n. Zapot i Ko{ari{ta. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli. a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV.e.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. no bil odbien od Ahajskiot sojuz. vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor. pr. Golo Brdo. itn. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. 2000. Novo Selo. Skopje.n. A. a od jugoistok napadnale i Ahajcite. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5. 1995. INI. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. pr. . So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. vol. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a).) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina.n. Lipsiae.: Polybii. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija. Lipsiae.).000 lu|e. Elbasan. O{enovo. zemjata bila opusto{ena. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje. Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g. vol. Globo~ani. pr.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo. vo instituciite.). bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s. LIT. [i{tevec. ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi. pr. bidej}i obrazovniot proces nasekade. Podgradec itn. se odviva na albanski jazik. zapadnite i jugozapadnite makedonski govori. Golemo Ostreni. del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. vo Kor~ansko – bobo{tenski govor. 1906. [ulin. Kavaja Kor~a. Paki{. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi.e.n. Historiae. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. Pustec.e.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda. Trebi{te. vo selata Lin. IV (1904). okolu 150. Klewe. Ab urbe condita libri. Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija.). Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. Orgo{ta.). Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. III (1983). etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919. od koi okolu 20. Bili{ta. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie.e.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija. 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. i toa: vo Gora – goranski govor. Titi Livi. Kojavec. M. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g.n.n. Voenite podgotovki prodol`ile. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski. I.

Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa). dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. vo javnata administracija. Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek.). Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. vo mediumite itn. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. Bitola. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. vo legislativata. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. no so prevedeni albanski u~ebnici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. vo politi~kiot i javniot `ivot. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). granicata stanala neprobivna. po Enver Hoxa. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. vo obrazovanieto. na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. makedonskite u~iteli bile isterani. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. Golo Brdo i Gora (1923) itn. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. sever i jug. Osobeno skata dr`ava. Za olesnuvawe na toj proces. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata. Osven voenite sostojbi. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie.). Od 1948 g. bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. pokraj obrazovanieto na albanski jazik. Golo Brdo i Gora). a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919). Na toj na~in.

1971. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Bla`e Ristovski. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). LXIX. Metodija Sokoloski. Skopje. 2. LIT. Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Jovan Trifunoski. Skopje. sostaven del na makedonskata. †Istorija#. 3–4. t. 137–157 i 429–493. Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik. vol. †Srpski etnografski zbornik#. 312–330. Istra`uvawa i zapisi. Skopje. Dijalektite na makedonskiot jazik. †Makedonski pregled#. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. X). 2002. 2004. VII/10. 1979. 2000. Vo oktomvri 2004 g. 1940. V. 1932. a vo 1912 g. 111–125. XV/2. 1969. kw. 1970. K†n~ov. D. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Nazif Dokle. N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. 53/2. SofiÔ. Skopje. 1939. Jovan Haxi-Vasiqevi¢. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite.. Debarski Drimkol. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. MakedoniÔ. Dru{tvoto †Gora# (1993). Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). 1955. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. †Patrija#. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. I. 1994. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. SAN. Aneta Svetieva. †Makedonski folklor#. Skopqe. Skopje. 1918–1941. Sv. 30-79. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. 35. II. Skopje. 8. Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. EtnografiÔ i statistika. Tomo Tomoski. 1924. se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . Beograd. SofiÔ. Pomaci. Skopje. Beograd. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. historik dhe etnokulturor. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. br. sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. Svetivra~ko (Sandansko). †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. †EtnoAntropoZum#. VI/1. Milisav Lutovac. II. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. Golo Brdo. Ju`na Makedonija. 1954. Vo 2002 g. 24/25 (1972/973). Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. Borivoje @. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Galaba Palikru{eva. Branislav Rusi#. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. Gora i Opolje. Skopqe. 1957. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. 1998. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. Skopje. Krste Bitoski. Vo po~etokot na XX v. Goranski narodni pesni. An. 63–118. Tiranë. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. Skopje. The British Foreign Office and Macedonian National Identity. S. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. 1988. 2000.n. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. Beograd. œranov. 123–186.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. 100–113. Petri~ko. 1900. @upa Debarska. 1987. Skopje. Poqe Debarsko. Skopje. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. 4. Mil. Prespa vo Sredniot vek. Skopje. Branislav Rusi#. Andrew Rossos. †Istorija#. doktorska disertacija). vo kn. 2002. Bo`idar Jezernik. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. 49–81. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Milivojevi¢. Mehmet Hoxha. Skopje. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. 2. Filipovi#. VII/2-3. Naselja i poreklo stanovni{tva. istiot. †EtnoAntropoZum#. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. kn. Bo`idar Vidoeski. †Slavic Review#. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. Beograd.

†drugi#. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev).000.798 km² ili okolu 10. Na taa to~ka. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. Pokraj zapla{uvawata. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto.800 `iteli. Mesta. bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Isto~no od Peh~evo. osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Nevrokopsko i Razlo{ko). Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben. zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. {to e trome|e me|u Pirinskiot. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci. bidej}i dr`avata po 1948 g. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). Mesta.18% od makedonskata etni~ka teritorija. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6.367 vkupna polulacija (2006). Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10. vo dolinata na r. Strume{tica. socijalnata i duhovnata kultura. Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. Struma. Bregalnica na zapad od pritokite na r. Struma i prodol`uva preku Ogra`den.) i islamsko. Mesta i predelite na toj prostor. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 . pa se spu{ta severno od Blagoevgrad. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. ~e~ki govor). treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. na Rila Planina.000 do 250. tatarskoto. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. gagauskoto i drugite mali malcinstva. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. koe Bugarija odbila da go priznae. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Osven vo selskite naselbi. zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Re~isi do krajot na turskiot period. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija. Struma i Smoljanite po r. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r.385. odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki. Vo 1946 i 1956 g. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje.707 du{i. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi. koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma.000 od tn. e standardiziraniot bugarski jazik. Struma na istok. kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. bile sprovedeni relativno slobodni popisi. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. vo popisot od 1992 g.

So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija.n. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. vo politi~kiot i javniot `ivot. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. t. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. separatisti i neprijateli na dr`avata. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. 1919 i Lozana. vo obrazovanieto. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v. po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) .n. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. Amerikanskite protestantski misioneri. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja. gr~kata crkva. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. osnovani vo periodot 1990–2004. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. itn. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. osven Strumi~ko. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata. No vo 40-tite godini na XIX v. vo legislativata. bugarska kulturna sfera. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. vo javnata administracija. Me|u pogolemite malcinstva. vo mediumite itn. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. Spored gruba presmetka. po 1835 g. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast.

Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB.C. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr. OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. †OMO Ilinden Ivan Singartiski. klisurata i slivot na r.omoilindenpirin.com/asen/obst_bg. Mark Mazover.n.mhrmi. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~. Washington. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. SAD). ne uspea da se registrira.pdf. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 . Anastasija Karakasidu. Vojuniti i dr. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. Sv.org/reports/04/osce_bulgaria. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. https://drum. D. 1978. Pirinskiot del na Makedonija. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. nekolku pati bil konfiskuvan. Skopje.html (mart 2007). 2002. Skopje. 1870-1970. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. Morava. Sa- gudati.. 1914. http://www. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. 2005. The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. Gregory Mihaelidis. Skopje.).) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo. Skopje. t.org/ (mart 2007). Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). INI. Rinhini. BÍlgarskite obÈnosti zad granica. Velegiziti. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. Balkanot. http://www. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava. Pomaci. Od 2001 g. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok. Warsaw.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v. Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov. Trifunoski. koe. me|utoa. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. i LIT. kon Trakija. Po vojnite vo po~etokot na XX v.umd. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34. Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. october 5-15. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v.prohosting. lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.153 km². Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. 2003. itn. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. Jovan F.htm. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko). So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski. televizija. 1967. An. Mesta vo Egejskoto More. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. http://balder.

Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. pravoslavni od Mala Azija. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. gr~ka ili druga tu|a vlast. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#.n. Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t. Sagudati (okolu r. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko).M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol. a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. ne se garantirani malcinskite prava. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta. Velegiziti (vo Tesalija). Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. reki. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici. vo politi~kiot i javniot `ivot. Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. socijalnata i duhovnata kultura. vo javnata administracija. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki.). Mesta. planini. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata. vo obrazovanieto. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. okolu 200. posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. vo mediumite itn.). pa se spu{ta ju`no na r. Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. Za da ja osigura novata teritorija. od Isto~na i Zapadna Trakija). Srbija). Bistrica). kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. itn. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. Po 1912 g. iako vo 1920 g. Berziti (severno od Solun). a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. Od dr`avnata politika na negacija . Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata.. Vojuniti (vo Epir) i dr. prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. †makedonska borba#. nesramskiot i kostenarskiot. {umi itn. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. SAD i Avstralija. gr~kata crkva. Bugarija. Osem). kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Rinhini (na Halkidiki). ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. do deneska. Vo RGr. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. ezera. vo legislativata. Od VII do XV v. edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. kosturskiot. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870). 1919 i Lozana. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite.

se: Krat. 1946. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska. M. se pi{uvaat rkp. 1. Mak. 1993. pova`ni se: Zografskoto ev.. Jovan F. Vo javnite mediumi (radio. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v.org/.. Slovenski rakopisi vo Makedonija. kn. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. 1919. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. se: Krninski dam. posen i cveten triod. Gr~ka antimakedonska borba. iako kratko trael. Skopje. Mak. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www. na Axi Baba. Zborn. Slep~enski apostol. Anastasija Karakasidu. Dobrej{ovo ~etvoroev. vo Mak.: NUB †Sv. 2002. sè do mak.: V. 1914. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. Mak. se: Mak. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey. Fragment od †Posniot triod# (XI v. Kru{ev. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM.. Mak. se ~uvaat vo razni rkp.. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp. kn.# 256. Skopje. na Vlad. ~etvoroev. Ohridski apostol. Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. Sk. lesnovsko. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. i dr. Mak. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava. Dimitris Litoksou. rkp. INI. 1971. Sk. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. Slep~enski pom. ev. no ne i borbata za pravata na Makedoncite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. doa|a do procvet na kni`evnosta. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. zborn. An. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. na pop Jovan i dr. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka. zbirki vo Mak. koga doa|a do izraz mak. Skopje. se: Bitolski triod. Vo 2000 g. rus. Vele{ki zborn.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Od XV v. i dr. Strumi~ki oktoih.).C. Spored pismoto. Dobromirovo ev. Od XVII – XVIII v.. na pop Jovan od Kratovo. ostavil dlaboki tragi vo mak.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270.. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. 2000. nasled. M. Asemanovoto ev. GREECE http://www. IZV i LIT. bug. Od XVI v.. G. Pozna~ajni rkp. 893 .: Izborno ev. Od glag. rkp. se: Apokrif. vo Mak. Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. list i fragment od Posen triod (XI v.. Tetraev. 1988. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek. Sofia. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989). Kl. kultura i folklor.pdf.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn.state. Mo{in. Balkanot. Treskave~kiot kodik. na Mak. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. Sk. red.. Arh.. dr`ava vo Mak. Tikve{ki zborn. 3 i 4. Toj period. Sk. arh. Meglensko. kratovska i me{ana. listovi – site od XI v. Najstari kir. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. Georgievski. rkp. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva. Gregory Mihaelidis. Sk. Doa|a do diferencirawe na mak. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v... zborn. i dr. naroden jazik. 1978. Filoz. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. Nar. SAD). kn.. Sv. red. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#. Sinaj. Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet. izborno ev. od mak. so srpska ra{ka red. 1. Vo XIII v. popoznati se slednite rkp. Beograd. Stojan Kiselinovski. 1858-1918. Bogdanovo i dr. https://drum. osmogl. D. a so srp. 5 i 6... jazik. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. od krajot na X v. 1990. Mark Mazover. Vladimir A.htm. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. i dr. srp. Pokraj progonite i zapla{uvawata. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko. Skopje. me{ano). Gramatik. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). Bolowski psaltir i dr. muz. Skopje. 32. Trifunoski. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Potoa ja napu{til organizacijata.. manastiri od srp.) redakcii.. prerodba vo XIX v. Od XII v. 2004. kn. 22. 47. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. pova`ni rak. glag. fak. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87. Denes samo mal del od okolu 460 rak. Slovenski rakopisi vo Makedonija. umd..florina. 1979. od XIV v. zborn.. Washington. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. Jegejska Makedonija.7 i 8. 2003.. na Visarion Debarski i dr. Tsanoff. LIT. Ohr. odnosno separatist. psaltir. na Norov.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840.

M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. bile istovremeno i etnografski granici. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81.35%) i 4. Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Samuilovo Carstvo. Mesta. bogdanskite.06%). 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25. bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina.847 lica (0. koga namesto imeto Makedonija. kako i vo gradovite Tirana. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). navedeni se samo 4. makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan).798 km². politi~ki.581 kako Gorani (0.071 Makedonci. koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. Mesta. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r. Kuks. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. Sprotivno na toa. osobeno vo prekuokeanskite zemji. vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Sprotivno na toa.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. ja se~e r. Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g.774 km²). Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. Spored posledniot popis vo RA (1989). i vo RS i na Kosovo.297. Smoljani (po r.000 – spored podatoci od MIA (2003). na edna strana. vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB. tie 4.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. RB i RA) ne e poznat. Sagudati (okolu r. u{te ok.981 ili 64. go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov.697 etni~ki Makedonci. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. RBiH (2005) – 2. Rinhini (na Halkidik).022. Podgradec. Vojuniti vo Epir i dr. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. Golo Brdo i Gora. Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. Mesta). ja se~e r.972. Golo Brdo i Gora. Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji. Se~e delovi od strumsko-mestanskite. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr. ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r. Berziti (severno od Solun). RSl (2002) – 3. Bistrica). Se operira so pribli`na brojka od ok. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa.955. kako i vo popisot od 1992. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi. na druga strana. pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5. Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5. a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa. Vodensko i Kostursko.270. vkupno 30. Spored popisot na SAD (2002). Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori. Velegiziti vo Tesalija. Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v. i Kor~anskata Kotlina. kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. brsja~kite.428 Makedonci vo Srbija. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. kako Makedonci se izjasnile 25. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#. 700. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. po sredna procenka ima 42.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija.547. Struma). (nad 70%). Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002). koga 10. vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo.899.145. Spored popisnite podatoci. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko.18%. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6. spored popisot vo Kanada (2001) – 31. bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#.278. od vkupniot broj 2. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot.). okolu 200. Kor~a. . 700. 200. vardarskite. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.000 etni~ki Makedonci vo Albanija. kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1.

XIX v.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko.) Grabeno rakav~e. Skopska Blatija.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole. XX v.) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s.) Vez od `enska krpa za na glava (s. XIX v.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija. XX v.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s. XIX v. Lopatica. XIX v. XX v. XIX v. XX v. XX v. Solunsko. Polog. Stracin. za postara `ena (Prilepsko Pole. Bitolsko Pole.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. XIX v. Radiovce. Kumanovsko. XIX v.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s. Duwe.) 895 . Mariovsko. Bugarievo.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole.) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s.

vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. so pomo{ na svoite stranski mentori. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. prekuokeanskite zemji. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. Sepak. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. bugarski. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. srpski i albanski. vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. Grcija i Bugarija. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. Turcija. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam. gr~kata crkva itn. na XX v. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. muzi~kiot folklor. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. Rezultatot od vojnite sosednite zemji. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. socijalnata i duhovnata kultura. Amerikanskite protestantski misioneri.. no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. Make896 doncite do`iveale. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. RCG i RBiH. Spored religijata. vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. nasekade. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija. zaedno so makedonskta teritorija. so mali verski zaednici na protestantizmot. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. Zatoa po 1844 g. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. kako RSl (sega ~lenka na EU). Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. pa i vo RM. i vo tie uslovi. . a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat.). kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. NRM i FNRJ. Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava.). Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. RH. gr~kata ili druga tu|a vlast. Kanada i Avstralija. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti).

Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 . mominska i detska nosija (s.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V. Gorno Vodno.) Mija~ka nevestinska. Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s.

Priredil Bla`e Ristovski. Makedoncite vo ^e{ka. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. istiot. NSDP. Stojan Kiselinovski. Indijana. D-r Orde Ivanoski. Jov. Sv. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Skopje.pdf. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. Mico. 1991. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). 1978. DOM. Iv. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Bla`e Ristovski. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. Washington. Vladimir A. INI. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov.. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. Slovenija. 1975. Svetski makedonski kongres. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. 2002. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. Skopje.umd. Macedonia Clasp of the World. Avstralija. LIT. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. 1983. Vasko Panoski i dr. Skopje. Voena istorija na Makedonija. Viktorija Ink. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989). 1914. 1919.: Vo srceto na [panija. 2003. An. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. d-r Gavril Konstantinovi~ od s. LIT. Makedonska alijansa – Melburn. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. Vo 1938 g. kako. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. Obedineta makedonska dijaspora i dr. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. Poliwa `ito – ridi{ta krv. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP. 1971. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918. Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija. https://drum. Skopje. Gr~ka antimakedonska borba. MANU. Tsanoff. Makedoncite vo Holandija. III. Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. Sofia. D. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. Skopje. Svetski makedonski mladinski kongres. BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ.. Skopje. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Alekso Demnievski-Bauman. Skopje. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn. SAD. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija. Misirkov. Anastasija Karakasi- du. Za makedonckite raboti. D-r V. Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939). 1990. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD). SAD. 2000. OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. SofiÔ. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. DS. Sinot na Angel Gaco. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Krste P. Dimitris Litoksou. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. (od pomalite). Mark Mazover. Gregory Mihaelidis. II. 1. od levo na desno: Trajko Mi{kovski. na pr. D. Skopje. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. Dragi Stojkovski. d-r Vladimir Kavaev od Struga. Portreti i procesi. O.M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Dim~e Milevski. Bo`idar Maslari}. LIT. LP i dr. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. Smrde` (Kostursko). Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. Skopje.C. 2003.: Van~e Stoj~ev. Balkanot. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. 2004. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe.

LIT. Antonov stanal i general na Crvenata armija. †Nova Makedonija#. Istra`uvawa i materijali. Seta mladost za Oktomvri. kade {to vo 1935 g. 1967. †Kulturen `ivot#. Qube Trpeski. soobra}aen in`ener. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). †Komunist#. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. Dodeka bil na robija. 38. Vlado Makelarski MAKELARSKI. Skopje. Debarskiot mladinski bataljon. R. 55-68. dekemvri 1977. †Nova Makedonija#. Josif Andreevski. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). X ‡ 6. finansii i bankarstvo). III 1979. Makedonskiot stih 1900–1944. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. Posledici. Dimitrija Nova~evski. na makedonski jazik. a M. Skopje. a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. [aban Prevala (monetarna ekonomija. BIBL. Ml. Mihail Petkovski.). (s. III. Ml. Kostadin Popovski. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. Nikola Uzunov. Natalija 899 . Taki Fiti.: Elena i Vladimir Kavaevi. I 1993) ‡ prvoborec. Angel \or|iev. IV 1939). 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Ml. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. Skopje. Mitra [aroska. Blagoja Nanevski. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. 18.). 2. SAD. prva i vtora. 1985. †MAKEDON^E# (Detroit. od kade {to izbegal (12. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. S. nositel na Partizanska spomenica 1941. Taki Fiti. Dimitrija Nova~evski. 1980. †Poetsko kat~e# i dr. Golooto~ki svedo{tva. 1967. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). vo v.-K. Skopje. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. S. Skopje. XXI. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor. Makelari. Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla). potoa vo Vrawskiot NOPO.) i Nikola Kqusev (v. D-r Orde Ivanoski. 7. Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. @ivko Dimoski. poradi komunisti~ka dejnost. Todor Todorov. D-r Petar Stojanov. Skopje. †MAKEDON^E# (Bukure{t. Gligor Bi{ev. Goce Petreski. Bla`e Ristovski. 6. 5. Objaveni se vkupno 35 broja. Asen Simit~iev. I. Nikola Uzunov (v. LIT. vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. Skopje. D-r Simo Mladenovski. Jane Miqovski. N. Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski. Ki~evo. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). Vlado D.: †Na{a re~#. †Na{ svet#. Aleksandar Milevski. †Glasnik# na INI. Sremska Mitrovica i Ni{. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. S. Ksente Bogoev. XI 1972. Dokumenti. †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Tihomir Jovanovski. Skopje. 2006. I-V. T. Mane ^u~kov. Pan~e Kirovski.). od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. avgust 1949 ‡ dekemvri. S. a potoa spored bugarskiot pravopis. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii). Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. XI 1981. prvoborec. Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb. D-r \or|e Miqkovi}. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. †Prosvetena `ena#. Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata). Skopje. 2. 16-18. @ivko Atanasovski. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. 1914 ‡ Struga.: B. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje). 6. Sl. 9. XI 1987. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). \or|i ^epujnoski. Todor Ru{kov. Nikola Uzunov. MAKELARSKI-BECKO. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad. 315-316. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. Kiki Mangova-Powavi}. Du{an Veqkovi}. XXVII.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Vasil Griv~ev. po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. Sredbi. 23.: Dim~e Naj~eski. nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. 7. Trajko Slaveski (ekonomija). kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Vladimir Kandikjan. 9267. N. Tetovo. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija. Po otslu`uvaweto na voeniot rok.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. Nikola Kqusev. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. Jovan Stojanovski. Skopje. kako i akademicite Kiril Miqovski (v. 10. 1919 ‡ 29 ili 23. Nikola Uzunov. 1975. Jordan Krstevski. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. Ksente Bogoev (v. Metodija Stojkov. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. 2. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize. Skopje. I. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). Branko Zelenkov. Albanija.. doktoriral so zabele`ana disertacija. Metodija Stojkov. 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. Nikola (Debar. vo Zagreb. XI. IV 1939. Trajko Koneski. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. 7. LIT. 711. bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. 22. Ml. 1991. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. Dimko Kokaroski. kn. 31. XI. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot.

razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi. MANU. Risto Hristov. Xemail (Skopje. V 1898 ‡ Belgrad. docent na Univerzitetot vo Tetovo. I + 55. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g.: P. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. †Crveniot kow#. no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. Letopis na Perunovite potomci. Zeleniot vitez. 2000. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#).2 mlrd. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. Todor Todorov. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj).n. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. bruto nacionalniot dohod. 1927. F. Ni~ija zemja.e. †Pred do`dot#. and W. vo ovaa faza na razvojot. monetarnite agregati. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. 2006. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). †Bilten#. bruto-investiciite. V 1933 ‡ Skopje. Nordhaus. IZV. kako zbir na odredeni transakcii. LIT. Me|utoa. Vladimir Gligorov (stopanski sistem. Bila ~len na SANU. 16. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. luksuzni. So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t.11 mlrd. IZV. Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#). T. Ariton @ikov. M.: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. 1955. 2004. Eighteenth Edition. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. T. †Pra{ina# i dr. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. Ulogi: Otelo. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. †Jad#. Fiti. C + 57. Zarobe- . F – M. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI]. 75 mrd. S.). vo osnova. IZV. Srbija. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. M) = 265. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod). bruto-investiciite vo fiksen kapital. Skopje. Nikola Uzunov (stopanska istorija). MAKSUTI. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. 1973. R. jan. porastot na zalihite. bruto nacionalnoto {tedewe. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. 1979. vtoro. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. St. Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno. 1983. neto stranskite investicii. IZV. T. dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost. 1961. Raspeani prikazni i dr. den. †Preku ezeroto#. den. vkupnata nevrabotenost itn.. Sk. Dan~o Zografski. t. Taki Fiti. Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. SVP. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. Struga. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. G + (106. den. zemjite vo tranzicija). McGraw-Hill International Edition. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra. Vo periodot 1992– 2002 g.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. kako i na scenite na drugi teatri. postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo. Skopje.e. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. †Jazol#. prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii.: †Poezija#. Romani: Buntovniot klas. neto-izvoz). Aleksandar Murarcaliev. 8. niski stapki na inflacija. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. 1924.: Zbirki pesni: Pesni. BIBL. 1930.42 mlrd. F. 1959. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). Irena Kikerkova. sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka)./fev. LIT. 1976. vkupnata vrabotenost. Ajan (†Ugursuz#). P. T. 16.6 mrd. finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). S. agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i. 2006. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. RM po 1996 g.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. X – 160. gi opfa}a bruto doma{nite investicii). Elena Doreva (ekonomika na agrarot). Interni materijali od drugite soodvetni institucii. †Haj-faj#. Raskazi: Ludiloto na srceto. Skopje. 1970) ‡ sociolog. Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija). den. Baram pomiluvawe. Mirisot na zemjata.25 mlrd. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g. 28. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto. i nadvore{notrgovski sektor (X-M. 1960 i drugi. 1964.n. t. t.: SNA 1993 i ESA 1995. saldoto na tekovni transakcii so stranstvo. Nemam pove}e vreme. LIT. Zboruvaj tivko. den. 1931 i dr. 8. Gil. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi). Samuelson. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka. 2001. BDP.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje.9%. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991).e. †Bilten# juli/avgust /2006. na grupata za angliski jazik (1964). Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija). MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. Desanka (Rabrovica. Ottuka. Slobodan Mickovi}. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). BNP. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. 1988. P. t. den. Economics. Gradina na detstvoto. Ki~evsko. trajni). rashoden metod. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela.

pen pad od 1. Liturgiski kompozicii vo oltarot. a se vliva na viso~ina od 606 m. Karolina i dr. O.: Dragan Vasilevski. izdade 15 LP-plo~i. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). VIII 2007) ‡ novinar. C. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). LIT.122 m i prose~en pad od 52.1 m3/sec se javuva vo maj. a najmal od 1. Od 1951 g. 8. Sv.1 km2. Beograd. B.68 m3/sec vo septemvri. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija. lokalitet. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa. kako i sv. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . vo Skopje. Beograd. [ ‡ Hat. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI). Gojko SubotiÊ. Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski. LIT. †Starinar#. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. Nikola. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. Crkvata †Mal sv. Makfaks. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Mala ednokorabna crkva. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan. Kliment. prerasna vo me|unaroden festival. sv. Vo novinarstvoto od 1948 g. 1943). ima vku- MALEVSKI.) M. Risto SamarM. BIBL. osnovana vo dekemvri 1992 g. S. 1942. Radika. 1926 – Egejskiot del na Makedonija. IX 1924 ‡ Skopje. Ohrid. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika.71 m3/sec.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. 1944) – naroden heroj. Vo poslednata decenija na HH v. (1940). Petka. 63‡64. vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). Skopje. mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. 2005. a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). Bogdevo.728 m. izgraden i `ivopisan vo 1378 g. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v.). Zlate (s. Cvetan Grozdanov.3 km. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. P. †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite.7 ‰. Vl. V. K. Slivot zafa}a povr{ina od 200. Stari sv.: D-r Simo Mladenovski. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika. xiev. Kliment u Ohridu. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. 1971. Du{ko (Tetovo. Iv. LIT. sv. ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). 1997. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. od jerejot Stefan. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii. datum na sobiraweto. 167-171. Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). Vo edna borba bil zaroben. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. Kliment. 14. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. 151‡153. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. 1980. Kol. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21. \. Dr. Najgolem srednomese~en protek od 17. supstrat. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Tetovo. Emituva vesti na makedonski. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Konstantin i Elena na zapadniot yid. Kaliopi. Gostivarsko.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni. Shkup. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. nadmorska viso~ina i dr. Prvin bil izbran za asistent (2001). zemja na potekloto. sv. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI). 1083. Naum. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. Proeski. Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981. 95‡97. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. †Napredok#. Srednogodi{niot protok iznesuva 6. rodnina na kralot Marko.

B. Rim. ^len e na DPM od 1946 g. P. vo lokalitetot Stobi i dr. S. U~esnik vo NOB. III 2006) ‡ novinar i spiker. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija.. 1987. Atina i Sofija. vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza. vo Novo Selo. R’`anovo i Lokov. Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. na nekropolata na Deboj. del VI. Konstantinov. Reljefot e ridski i planinski.: J. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. T. Rat. X–XX v. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. Vo minatoto se vikala Zakamen. \. †Pedago{ki soveti#. pokraj na †Razgledi#. XI 1927) – arhitekt. vo M. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz. Skopje.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. Al. vo [tip (1955). Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni. Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). Kliment (Struga. a vo Kopenhagen (Danska.Ohrid. 14. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. Klimata e planinska. VII 1930 ‡ Skopje. †Radiodrama#. LIT. publicist. na severozapad so Debarska @upa. hoteli vo Ko~ani (1957). Ohrid-Skopje. †Godi{en zbornik na FF#. AIU XV. Skopje 1978. 1974. Erazmo. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Paraskeva (Skadar. scenarist. 159-166. 1. se vrabotila vo Radio Skopje. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. F. vo 2002 g. IX 1938) & arheolog. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997).: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. BIBL. dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. Vlado (Ohrid. na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. Skopje. vo 1965 g. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka). MALEVSKI. 26. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban. novinar. po{tite vo Prilep (1973). 23. Gr. Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. vo Strumica (1981). D. romansier. Pantelejmon na Plao{nik. osnova~ na †Razgledi#. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. Makedonskoukrainski vrski. vo Tetovo (1977). Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). 2006. 339-349. turata na po~vata na Makedonija. Dodeka vo 1961 g. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. a potoa na APK †Student# vo Skopje. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. diplomat. †Emisija za zemjodelcite#. i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. IX 1919 ‡ Struga. MALESKI. B. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. LIT. a drugite dve sela se raseleni. Skopje. 1953. Ohrid (monografija) kn. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. Vo M. 5. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti. kn. `ivele 926 `. 269-339. Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. Malesija. do penzioniraweto (1981). Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992). St. @A XXVIII. Beograd. IX 1984) ‡ raska`uva~. isprese~en so pove}e dlaboki dolini. vo Ko~ani (1982). Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. Albanija. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. Qubinka (Ohrid. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 1985. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). Na istok se grani~i so Debarca. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman.Ohrid. 20. vo Kumanovo (1978). MALENKO. Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. X 1917 – 18. 1. 1996) zlaten na 200 m delfin. Kr. Aleksandar Malenko MALENKO. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej .-Gr. Od 1965 do 2004 g. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . so ladni zimi i sve`i leta. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe.: Branislav Rusi¢. J. 11. LIT. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). Vlado (Struga. kade {to ostanala celi 33 godini. MANU. no zna~aen kni`e- .. Aleksandar (Ohrid. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. 2004 V. vo Sv. vo Dojran (1959). Erazmo. 10.: Done Ilievski. ostanale da `iveat samo 22 `. na anti~kiot teatar vo Ohrid. op{testveni. desna pritoka na Crni Drim. I 1979) ‡ pliva~. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. 13. Zba`di. Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. VII 2002) – protojerej-stavrofor. vo 1958 g. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. †Emisija za `enata# i drugi. 6. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. a ozna~uva †Brda#. 45-51. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). Skopje.

Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. 1938) M. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. Denko (Skopje. balkanist. Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. Angelina Banovi}-Markovska. 20. B. Istra`uvawa i materijali. i T. Ohajo. 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w. 2001. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. dr`avniki diplomat. Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. T. koi prerasnuvaat vo narodni. 441–446. izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. Me|unarodna politika. M. DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). Skopje. prv polski makedonist. Makedonskiot stih 1900–1944. Skopje. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. SAD (1990–1991). lu|e. slavist. Hristo Georgievski. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004).: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. 1976) i Razgledi (kniga esei. Razlovci. 2007. 1987. BIBL. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. Skopje 2000. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski. Golak i Pla~kovica. so preveduvawe. raskazi i edno~inki. Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997). dijalektolog. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). Vojnata. V. Karta na Male{evijata MALECKI. XIV. IZV. Polska. 14. ogledi i polemi~ki prilozi. postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. LIT. posthumno). Venko Andonovski. Makedonski narodnoosloboditelni pesni. i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 . vodat dve regionalni soobra}ajnici. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. 1936). Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#. Razboj (1969). VII 1903 – Klocko. LIT. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno. Z. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. Vo 1976 g. 21. †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI. 1976). Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. XI 1946) – pravnik i univ. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik. Warszawa Krak[w. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina. †Razgledi# (1954) vo broevite 19. 3. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990).: Sovremeni politi~ki sistemi. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). 1980. IX 1946) ‡ polski lingvist. Negovite pesni. spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). manifestirana vo statijata †Konspekti#. se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Likovi – antagonisti. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent. Miodrag Drugovac. profesor. [. izdavawe bilteni i vesnici.-^. saka i mo`e# objaveni vo sp. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. 14. Polska. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. 1974. objavena vo tri dela: †Non possimus#. Skopje 1987.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora. Vo 1951 g. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. do nejzinata klisura nad s. Petr. Preku M. istiot. Sv. Skopje.: Bla`e Ristovski. romani: Ona {to be{e nebo (1958). vojnata (1967).

Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. Petar Miqkovi}-Pepek. 81‡108. Gr. Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie.048 `. 1852 ‡ Dupnica. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879).: D-r Mile Mihajlov. 19‡24. 1942) – u~itelka. nedaleku od Demir Kapija. a 6 na op{tinata Peh~evo. Beograd 1928. Nikola (Berovo. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM.62 MW. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska. zab. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije.748 m). 1992. LIT. LIT. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. SofiÔ. 80. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci.: Voislav J. \or~e Petrov.. U~itelstvuvala vo Kuku{. LIT. 1978. KratÍk istori~eski spravo~nik. Beograd. Jovan Teorijan. 1965. loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina. nedaleku od Ko~ani. Blagoja Aleksov. MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. 69. spored teritoriite na koi{to se prostirala. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT. najisto~nata to~ka na RM. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Vo 1961 g. (1992-9394). V. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. Vo pogon od 1950 g. Pavlovi¢. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata. Crnik ima Turci i Romi. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1. i iznesuvalo 158. M. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. 1993. Male{evo i Male{evci. Skopje 1980. kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. den. istiot. ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. Od selata. Pla~kovica. Skopje. (Hronika). Ohrid. 2003. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. 123. Stanke Dimitrov. Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti. }erka na Nikola Male{evski.801 m) i ^engino Kale (1. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). S. a najgolemo bilo vo 1996 g. ™uriÊ. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). Bilata se zaobleni..26 MW. Skopje. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Sveti Vra~i vo Ohrid. i vo 2002 g. C. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g. Na Ilinden (1903). †Kulturno nasledstvo#. MALE[EVSKI. MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. LIT. \. Beograd. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica. ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. Bugarija. sv. MALE[EVSKA. LIT. blizu do seloto Kalimanci (po- . HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica.. Ima dva agregata so pelton turbini. Bugarija. Skopje. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. 1985. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. 1995. 1979. Vo pogon od 1953 g. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. Beograd 1974. St. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata). Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). Ml. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta. 1996. Zrnovci. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. Kuzman i Damjan. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname. T. 25. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. MANU. Gimnazija zavr{ila vo Solun. 19-20-21. se ven~ala so Kr. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. Crkvata †Mali Sv. Ml. ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. kade {to se vklu~ila vo TMORO. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. ovde `iveele 20. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. Rat. Ana (Dupnica.5 GWh. Skopje. od vremeto na prvata misija na svv. Prirodni i socio-geografski karakteristiki.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma. Berovo. op{tinskite arhivi. HC †Do{nica# e na istoimenata reka. S. 1871 – Bugarija.: J. kaj s. Vra~i# vo Ohrid †MALI SV. Vo M. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. MakedoniÔ. S.: Milen Kumanov. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. kota 1356 na pl. Postoela od IX v. SofiÔ. And. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. I–II. Se protegaat la~no vo pravec jz–si.458 `. 1980 48‡53. vtoro fototipno izdanie. a potoa emigriral vo Bugarija.: Ivan Snegarov. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. Vo s. Instalirana mo}nost 4. Ima dva agregata so pelton turbini. Korni{or. Male{ i Pijanec.6 GWh.: D-r Risto Poplazarov. Instalirana mo}nost 1. Cvetan Grozdanov. punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. Asenov vo crkvata vo s. Berovo vo prostorot i vo vremeto. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. Jankovi¢. skoro isto tolku – 19. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945). Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku. Al.

Ima dva agregata so francis turbini. Plod. BIBL. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. 1925) ‡ fotograf. Instalirana mo}nost 12 MW. 1985. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci.4 MW. 1964) ‡ etnolog. verni-mu). And. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). Instalirana mo}nost 2. XII 1946) ‡ grafi~ar. Al.: Sowa Abaxieva Dimitrova. nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata. Negotino. Vo pogon od 1970 g. J. Dimitar Malidanov (katalog). Pena HC †Pena# e na rekata Pena. Vo pogon od 1985 g. BIBL. no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe. Ima tri agregati so francis turbini.com. 2001. Zoran~o ([tip. neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#. Instalirana mo}nost 4..: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast. HC †Popova [apka# e na [ar Planina.mk.2 MW. LIT.: Kavadarci nekoga{ i sega. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005).56 MW. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik. Skopje. Dimitar Malidanov (katalog). granka so plodovi 905 . Dimitar (Sarakinovo. 1999. Bilten na Univerzitetot †Sv. Instalirana mo}nost 2. spa|a vo rodot na kapinite. Prilep i vo Qubqana. mecotinta. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). suva igla. Skopje. 1985. vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci. 1972).: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. Ml. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. Vo pogon od 1927 g. Ima 4 agregati so pelton turbini. Kiril i Metodij# vo Skopje. Vo pogon od 1938 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Z. http://www. 1993). Skopsko. tikve{ki foto-hroni~ar. HC †Turija# e vo blizina na Strumica. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. Podocna se svrtuva kon prirodata. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci. LIT. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta. Skopje. Vo pogon od 1951 g. Kavadarci. MALIDANOV. VIII 1995). 1980. R. Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. 5. Vo pogon od 1993 g.88 MW. nedaleku od Bitola. Beograd. so~na i vkusna malina. HC †Pena# na r.78 MW. Malina. subalpskiot region. Vo pogon od 1993 g. Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto. vo blizina na Tetovo. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska. Skopje. slikar. 1995. LIT. Pupka. Instalirana mo}nost 2. †Elektrostopanstvo na Makedonija#. profesor na FLU vo Skopje. a plodot crvena.esmak. Instalirana mo}nost 4. S. 1995. MALINKOV-]ENDO. VI 1999). me|u Ko~ani i Del~evo). Viktorija Vasev Dimeska. Vodensko. Instalirana mo}nost 2. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. fam.74 MW. Ima dva agregata so pelton turbini. HC †Kalimanci# na r. Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje.-B. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). Vo MALINA (Rubus idaeus L. listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti. 1990. nedaleku od seloto Matka. Bregalnica areal.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. Ima dva agregata so francis turbini. Dr. Vane (Kavadarci. Instalirana mo}nost 2 MW. Ima dva agregata so francis turbini.P. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana.

S. 1996 (so koavtori). ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. 1961. ~len na Glavniot odbor na NOF. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. oficijalno. Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). †Prosvetena `ena#. Titov Veles. 4-5. novinar i politi~ar. 2001. vtora i treta. od kade {to zaminala (20. Skopje. Gorno Lisi~e-Skopsko. tom I. 1998 (so koavtor). 167-174. Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. VI 1957) ‡ istori~ar. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. 1990 (so koavtor). V 1979. ~ii pripadnici imaat etni~ki. Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. VIII 1944) i urednik na sp. maj 1980. 1998 (so koavtor). Skopje. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. Titov Veles. @iveeja. republi~ki i sojuzen pratenik. Zelenikovo.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Veles. Raboti vo INI (od 1. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). Skopje.: Vo Skopje 1942 godina. 5. Skopje. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. †13 Noemvri#. 1984. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. †Prosvetena `ena#. \or|i (Veles. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). 1. 1984. S. 4. MALINSKA. Skopje. Bele{ki za hronika. 125-127. jazik i vera. ^a{ka. Skopje. XI 2001). Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina. 58-61. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943. Ml. 11. Sredba so Tito vo 1941 godina. 1988. Spomeni. tradicija. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. izbran delegat na AVNOJ. 2002. Borba za sloboda. S. 1977. Veles. Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. odgovoren urednik na sp.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. Skopje. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). Postojano ~ekorewe napred. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. BIBL. Kumanovo. Skopje. 1985 (so koavtor). 1998. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. 837. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. Sredbi so Tito vo 1941 godina. 2003. Ko~ani. XII 1944). Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). X 2003. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. na istoto mesto. @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. LIT. od 1. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. Podem na informativnata i kulturnata akcija. Vinica i Vini~ko. pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Skopje. Skopje. Titov Veles. prva. bila glaven i odgovoren urednik na v.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina. IZV. se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. 11. 2002. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina. 1998. religiozni. kn. 1995. VIII 1944). 878. 1992. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. 18. Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. Vinica. Skopje. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. XVIII. Ml. Titov Veles. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. 1989. prvoborec. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . XI. 1976. 1990. 24. 201-204. 2000. †Nova Makedonija#. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. dekemvri 1979. direktor na Radio Skopje (1952–1961). Nezaboravnik. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM. (16. Skopje. 15. Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. Veselinka Georgieva (Kumanovo. Skopje. I 1917 ‡ Skopje. 14-15. X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Sveti Nikole. Skopje. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. Kumanovo. BIBL. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. 12. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). Skopje. Skopje. 1988. NIP †Komunist#. 86-91. Veles. IX 2005. Kumanovo. X 1980). Kriva Palanka. 666. 6. maj 1972. 1985. Demir Kapija. Poimot †zaednica# vo RM.: Petar Trajkovski. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. †Ilindenski pat# (od april 1944). kniga prva. br. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. †Prosvetena `ena#. 2. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. Skopje. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. 1972. Podocna studirala vo Belgrad (1939). †Prosvetena `ena#. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. †Na{ vesnik#. Balisti. mart 1968. Dokumenti. dekemvri 1972. 2002. V 1943) na pl. Sveti Nikole. Demir Kapija. tom I. 1998. 2001. ^a{ka niz istorijata. Ml. br. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. †Makedonka# (od noemvri 1944). 13 i 14 dekemvri 1978 godina. Op{tina Zelenikovo.

: †Slu`ben vesnik na RM. se preselile vo Bitola (1905). vla{kiot. 77. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 . vo Bitola otvoril kino (1918). kaligrafijata i fotografijata. zaedno so bratot Milton.241 drugi jazici.184 pravoslavni. 8.884 vla{ki i 19. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g. S. Kiril i Metodij# (1905‡1908). Kostursko. †Vla{ka svadba#. †Proslavata na Sv.600 m filmska lenta od 35 mm.820 drugi. 71. Petr. Avdela. 91/01. spored koi od vkupno 2.854 fotografii.939 Srbi. Du{an (Skopje.981 se izjasnuvaat kako Makedonci.695 Vlasi i 20. †Slu`ben vesnik na RM#. 18. a od 1948 g. a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. koi se del od albanskiot. Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola. br. †Makedonski ora#. †Proslavata na \ur|ovden#.560 bo{wa~ki 6. zaedno so postariot brat Milton. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. 53. LIT.600 metri filmska lenta od 35 mm. †Ekran#. †Vla{ka svadba#.297. 509. br. 694. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. Skopje. Institut za geografija. redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet. †Beseweto na Ilindenci# (1908).879 Romi. Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI. III 1984. romskiot. pomlad brat na Janaki.757 turski. a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905).528 romski.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI]. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. 52/91. Po demobilizacijata vo 1946 god. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). †Proslavata na Sv. se preselil vo Bitola (1905). Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. III 1924 – Skopje. Kiril i Metodij# (1905‡1908). 507. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). 42‡ 44. 17. †Beseweto na Ilindenci# (1908). 1996. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.008 katolici. 7. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.993 kako drugi.959 Turci. srpskiot. 18. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). 35.022.. 1882 ‡ Bitola. 1.513 fotonegativi i 17. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. Popis 2002. 9. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#.773 srpski. 38.513 foto-negativi i 17. †Proslavata na \ur|ovden#. kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Po andartskoto palewe na rodnoto selo. 520 protestanti i 30. tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava. odnosno. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. lo zaedno so brata si. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. 19. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. 1948) ‡ fotograf i. snovewe i tkaewe). Milton (s.989 albanski. Kostursko. IZV.344.083 kako Albanci. 1. Ml.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#. Po vra}aweto. 2.547 gra|ani na RM.310. Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). 24. Avdela. 12. zaedno so brata si. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina. ili 1. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo).018 Bo{waci. 5. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#. 1996. Ml. Janaki (s. XIV. Skopje. 1878 ‡ Solun. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935). Skopje. VIII 1995) – geograf.015 muslimani. S. bo{wa~kiot i drugite narodi#.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski. †Makedonski ora#. 674.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). turskiot. kade {to i po~inal. so osoben interes za crtaweto. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata. LIT. Tvore{tvoto na bra}ata Manaki.854 fotografii. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. T. predewe. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM.

Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. 1981. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). gevgeliski okoliski vojvoda. Vo ARM bil komandant na korpus. R. Rod i porod. Gevgelisko. Kiril i Metodij# vo Skopje. Lorans. a. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). umira mlad vo golema siroma{tija. Manastir. †Sv.: CDA. Sofi®.M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. I. Argir N. Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. e dekan na Geografskiot fakultet. †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). Skopje. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). St. T. glavno pod psevdonimite: Violetko. Al. IV 1936. vo 1966 g. mesta. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. 1. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ. Seovo. †Bistra#. [tip. S. humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. L-s.e. 54. Te{ko zabolen. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. 7. Bl. Zavr- MANASIEV (VE^ERIN). Kiril Stefanov (Gevgelija. za redoven profesor. T. koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. poet. Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). i LIT. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. 1873 – Gorna Xumaja. RGF. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. Tr. V 1968) – politi~ar.: Todor Serafimovski. . MANASIEV. U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. LIT. 18. VIII 1964) ‡ rakometar. Preobra`enie#. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. 27. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. Vio. penzioniran (8. pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. I 1980 g. ^len na MRO stanal vo 1894 g. bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Andreja#. po {to bil V. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. XI 1999). MANASTIR – nao|ali{te na travertin. prozaist i dramski avtor. †Sv. Gostivarsko. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. 17-79. Skopje. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. f. potoa vo Francija. vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr.: AngelÍ DinevÍ. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja. IZV. VI 1909 – Sofija. MANASIEVSKI. Od 1. Neranzin i Ve~erin. 2. Jovan (Gostivar. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). 771. i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. And. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. LIT. raskazi. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933). (s. 21. II. Jovan Manasievski MANASIEVSKI. Jovan Janakiev (s. za vonreden profesor. grad. 29. Vo 1961 g. a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. 2001. D. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. MANASTIR ZRZE & v. IX 1932) – u~itel. bil izbran vo zvawe docent. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. ll. SofiÔ. no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. a vo 1972 g. Imeno. Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. †Makedonski vesti#. 23. Vasil Tocinovski. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. Pepi (Veles. vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. Ser. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec. 19. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. R. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. 237–240. D-r Bla`e Ristovski. 2006. 17. Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). op. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Golate.

1. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910). osven ogromnata prosvetitelska dejnost. CÍrnu{anov. Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. D’mbeni. Gilevski i Ja~ev. †Sv. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. ~len na TMORO. U~itelstvuval vo Gevgelija. Petar (s. †Sveti Joakim Osogovski#. Gimnazija zavr{il vo Bitola. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba. MANEV. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. U~estvuval vo Balkanskite vojni. likoven pedagog. LIT. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi. Bogorodica#. Banica. 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. Kostursko. \OR\I # & v. i LIT. Sofi®. a Praven fakultet vo Belgrad. Kiril i sv. avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik. publicist. Pokraj ^apovski. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. V. a. †Sv. Kis.: CDA. VIII 1909 ‡ Skopje. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). VII 1940) ‡ poet. op. Kon krajot na XX v. jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). [.e. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. MANASTIR MATEJ^E & v. Palanka i na dr. l. 11. Kole Mangov MANGOV. 78. Ignat M. Mamurovski. (Kratovo. Naum Ohridski#. BIBL. Vra~i# vo Bitola. Al. Velu{ina. MANASTIRSKI BOLNICI.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. 19. Skopje. †Vik# (1979). Skopje. 1987. Stefan#. Skopje. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975). K. Skopje. Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. ]elijni u~ili{ta MANGAROV. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever. pravnik. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). †Sv. †Sv.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001. Kliment i sv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v. potoa †Sv. MANASTIR TRESKAVEC & v. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. Egejskiot del na Makedonija. 2. Me|unarodno javno pravo. MANGOV. Lerinsko. 2001. †Sv. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. ja na po~vata. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. Metodij i nivnite u~enici sv. †Sveti Jovan Bigorski#. Nikola#. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). 1975. IZV. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. M.: T. And. B. IX 1944) – u~itel. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. Tr.). Breznica. †Bikovi vo boja# (2001) 909 . Bitolsko. †Uspenie na Sv. †Sv. potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). f. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Dimitar ([tip. Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. 1. Kr. 1912 – s. Krsto (s. ^len na DPM (1977). bolnicata vo manastirot †Sv. 1992. MANASTIR NEREZI & v. Pantelejmon#. MANASTIR †SV. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). 1948) ‡ slikar. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka. Sv. 1965. Breznica od artileriska granata. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. \or|i Skoroposti`nik#. MANASTIR PSA^A – v. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. Zaginal vo s. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. le na zapad. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. Najvisok vrv e Asanica (874 m). †Sv. LIT. 1. 1880 – Kumanovo. P. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). †Sv. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). Kole (s. Bil ubien. dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. Kostursko.-^. Kostursko. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. Sv. bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. Naum Ohridski. mesta. Ov~e Po- Dimitar Manev. St. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas.

Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. 16. Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. Liljana (Skopje. Elica (Bitola 1. Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. zamenik minister za zemjodelstvo. `ivee i raboti vo ^ikago. 1973. Bap~or. 5.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. N. Srednovekoven nakit od Makedonija. Skopje. BIBL. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. Bitola. Od 1973 do 1983 g. glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. Demir Kapija i dr. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. Skopje i dr. 1977. BIBL. rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Skopje vo NOV 1941. Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). ^len e na DLUM i na DLUPUM. urednik na sp. 421-423. maj ‡ po~etokot na 1943). Egejskiot del na Makedonija. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. Elica Maneva Kole Manev MANEV. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. 1984. Zagreb. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. republi~ki i sojuzen pratenik. Bil pretsedatel na DLUM (2006). Skopje. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). D. Zavr{ila gimnazija vo Skopje.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. profesor. Kole (s. Skopje. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). mesta). ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. vra}aj}i se vo tatkovinata. a od 1983 g. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. 1992. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. Pariz. Samostojno izlagal vo Skopje. Qubqana.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. MANEVA. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). Z. a potoa. Bitola. Strumica. ^ikago. 1976. Krstevi. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija. L. IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. IZV. Skopje. †Prosvetena `ena#. 2000. nekropola. tom I. XII 1947) ‡ arheolog. val vo Belgrad (1977). pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Od 2001 g. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. univ. sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. Ml. srednovekovna Skopje. Zbornik na se}avawa. publika Francija. kniga prva. K. sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ.

2003. LIT. 9. koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. Skopje. BIBL. 1. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. Mihajlo Manevski MANEVSKI. Naum (Qubojno. Pil. Gil. 1963 – posthumno. N. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha. Belgrad. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija. BIBL. ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. se sre}ava vo repertoarot na site generacii. Minhen. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. Los Anxeles. Sv. 1999. U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. No}en patnik.: Skopje vo NOV 1941. instalacija. S. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). Mihajlo (Ba{ino Selo. Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. ambient. a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli.: Marija \ukanovi#. 24. Korupcijata vo Republika Makedonija. minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991). 1975. Skopje. Kroz tursku narodnu poeziju. no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. XII 1937) & pravnik. Stefan (Skopje. Sk. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. Zavr{il sredno obrazovanie. Stefan Manevski. Skopje vo NOV 1942. 12. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. Galaba Palikru{eva. Rabotel kako novinar vo v. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. -.. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002). Beograd. Maniwata kaj Turcite od Makedonija..: Prespa. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Blagoja (Skopje. 2005. XI. Skopje. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. X 1961) ‡ poet. Rabotel vo obvinitelstvoto. Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. IV 1957) ‡ slikar. Sevim Pili~kova. a se sre}avaat i vo po{iroka forma. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva. 1966). 1986. 25. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura. MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. 1961. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. VII 1934 – Skopje. 1969. Vele{ko. Skopje. crte`. VIII 1997) ‡ skulptor. Ml. †Etnolo{ki pregled#. kako i dve posebni knigi. Sk. Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot. Vo Makedonija m. 8. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). Tokio. LIT.: Sowa Abaxieva. B. 21‡22. fotografija. 303 – 30. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Narodni pesni. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto. 367. 1973. †Makedonski folklor#. P. S. MANEVSKI. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. 1999). Muhan Bali. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. 129. [. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. Beograd. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . †Mlad borec#. Rim. 1962. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. Skopje. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija. M. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. Skopje. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. objekt. Negovata poezija. 1978. Pariz. XII 1934 ‡ Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. 1982. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. 18. L.-P. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. 1983). ^len na DPM od 1960. Skopje. eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite.

135-137. Ognena zemja. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. Vo 1964 g. Bitolsko. (Kuku{. Mihajlo Minoski. Sofija“ vo Ohrid. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija.: Done Panovski: Odglasi. poezija. Obid da se vleze vo nulata. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe.1977. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[. Od 1901 g. Kriva Lakavica. Od 1970 do 1971 g. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. Mile Manolev ral na ARM.5 milioni m3. ^und. M. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. Talija na bitolskata scena. 2. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. „Starinar“. 1931.05. Bitola. teatarski kritiki. 29. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Zatoa Manifestot. ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. LIT.. raskazi. formira akumulacija od 47.000 m3 (kamen i zemja). niran (8. arheolog i muzeolog.: Crven nemir vo crveno plamti. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. Bitola. I 1930) – u~itel. poezija na makedonski i francuski. bez datum i bez mesto na izdavawe. kako i negoviot osvrt za „Sv.5 m.5 m. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. VI. 1931. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik. 6. Sofi®. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. T. Tr. Bla`evina. na rekata Lakavica. vo 1985 g. X 1948) – brigaden gene- . Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu. a podocna penzioV. BIBL. Al. 9. Ohridski# (1888– 1974). P. Bil unapreden vo brigaden general (18. Beograd. „Starinar“. klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#. Dr. Bitola. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. Bitola. Q. Crkve u okolini Ohrida. Bitola. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). poezija. raska`uva~. MANOLEV. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe. Min. XII 1871 – Sofija. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. Vo domenot na istorijata na umetnosta. Beograd. Beograd. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI. Gr. so vkupen volumen na teloto 161. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. vreme . 1931. 1983. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje.. Mile Iliev (Strumica. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. e izbran za redoven profesor. Branata e visoka 37.: Sveta Sofija u Ohridu. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. 2003 i dr. kultet vo Skopje. izgradena vo 1978 g. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO.5 m n. poezija. Bitola. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. Vlado Ivanovski. ~len na TMORO. \or|e – istori~ar na umetnosta. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. I. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. „Starinar“. 1998. Pesni za Nikola i Damjan. 1975. Ivan M. Soyvezdie na bolot. LIT.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi. izgradena vo 1975 g.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. Pande (Porodin.v. 132‡135. Skopje. Gil. V. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork. Od 1961 do 1967 g. Svetozar Vukmanovi}Tempo. 123-132. Strumica.271 m se prefrleni od slivot na r. kriti~ar. delegatot na Tito pri Glavniot {tab. Ima vkupna zafatnina od 54. m3 voda. 1971. Bitola. 2000. BIBL.. VI. 1996. poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija. diplomiral vo 1958 g.: Zbornik ASNOM 1944‡1964. Dionis (Valandovo. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. MANOV. Skopje. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. temelen ispust. vo krunata dolga 138 m. poezija. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski.1948) ‡ poet. XI 1999). LIT. 1992. Let vo sonot nad Ajfelovata kula. 2003. Skopje 1995. St.4 mil. 9. `ivot i delo. Bitola. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Zb. VIII 1997). Bregalnica vo slivot na r. Sk. Cv. zafat so tunelski dovod na vodata. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. Kuzman Josifovski – Pitu.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl. 1964. 1988. VI.

IX 1935) ‡ estetski hirurg. November 1986. Manastir Sv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. 1984). za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. ^len na DPM (1980). Body Sculpturing through liposuction. Egejskiot del na Makedonija. ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava. 135. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. †Amin# (roman. Vase (s. vol. za guda~ki orkestar (2000). 14.). †Podigravki# (drami. Ceremuga. 2000). 1989. 98. M. †Egzodus 2001#. †Zaludni raskazi# (1993). za vokal i pijano (1975). Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). 1996). The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. †American journal of cosmetic surgery#. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). †Kleto leto# (raskazi. po koja go nosi i prezimeto. Veljusa. Kostursko. D. bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. †Pesna i tanec#. za bariton i simfoniski orkestar (1988). 1994). kako i vo Skopje. †Sire~# (raskazi. transplanter. poet. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. IV 1950) ‡ kompozitor. 1123‡1124. bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. BIBL. Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. Vl. Lutoslavski. 648‡649. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. 1979). Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. Budapest). †Jadigar# (drama. 2001). †Golemi bogovi. kaj prof. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. Veljusa. Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. 2002). ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. 1997. R. mali bogovi i prividenija# (poema. kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E. {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080).: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. za sopran. 1984). koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. 1989). 29. Robovo. †Sanatoriumska balada#. 1998). †Razgledi#. 42. La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps. za simfoniB. Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. Dvor`a~ek i J. violon~elo i pijano (1999). The Importance of patient posicioning in liposuction surgery. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. Ort. profesor. kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV. Tome (Gevgelija. Zaedno so sin mu vo 2002 g. Sagaev. †Inakvo lice# (roman. November 1996. Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). univ. 13. liposukcija. za me{an hor (1974). December 1987. †Ontario Medical Review#. †Intrada i kapri~o#. 14. 25. II 1898 ‡ Skopje. Strumi~ko. Haralampie Zahariev (Ko~ani. 269‡274. The International Society of Cosmetic Surgery. †Nasu{na su{nost# (raskazi. Bl. 1977). LIT. violina. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). 1987). †Paganofonija#. Zagori~ani. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. †Groteskni deca# (proza. me|u prvite vo Makedonija. Sonata lamentozo. †Magyar sebeszet#. Bil urednik na sp. a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. †Podgoren koren# (raskazi.: †Su{a i du{a# (raskazi. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. 20. June 1987. za violina i pijano (1988). †Bledica# (drama. Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. †Svirepa ve~nost# (poezija. Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. 975‡976. ^len na Makedonskiot PEN centar. Strumi~ko. †Plastic and reconstructive surgery#. Doktor po filolo{ki nauki. 17‡24. preveduva~. vo Skopje. Nikolovski). V 1987. romansier. †CMAJ#. R. Petr. Miqkovi}-Pepek. 1981. 1988). klarinet. Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. f. 15. na o~i i na gradi. 1333‡1338. 181‡184. †Vol{ebno vreme# (raskazi. ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. plastika na lice. †Le journal International de medicine#. 93. Vo Sofija. II 1949) ‡ raska`uva~. 3. Bogorodica Eleusa# vo s. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. 1985). 1983). †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. 1988). 1998).: P. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. 1988). Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. Kako patriot i filantrop. ski orkestar (2001) i dr. †Kr{alniga# (drama.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. BIBL. 1995). †Izmislena du{a# (raskazi. I 1974) ‡ specijalist pedijatar. Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. vo 1980 g. Skopje. †^inki# (raskazi. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. 56. dramski pisatel. B. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens.

Kiril (Bro{tica. Tr. Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. poezija (1966). †Nova Makedonija#. 8. Kol. video-spotovi. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). St. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. Od 1985 g. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. 27/13. poezija (1963). †Gradot i qubovta#. likoven umetnik. ka`i mi#. raska`uva~. Debarsko 8.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. Mirkovci. poezija (1966). Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. IV 1905 – Skopje. †Kamen i koren#. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. †Ra|awe na denot#. prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv. MAN^EVSKI. 21. pisatel. 23. Po okupacijata vo tekot na 1941. Avtor e na izlo`bata †Ulica#. poezija za deca (1981). G. †Sineast# i dr. LIT. †La Republica#. reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. Skopsko. se vratil vo Makedonija.: N. Ku~evi{te. Veqo (Veljan) (s. B. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. †Spoznanija#. T. igrani i dokumentarni filmovi. †Patriotski sozvu~ja#. Debarsko. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. Vo 2000 g. poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#. Lazar (Negotino. Kuleli Burgaz (1903). Debarca. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). †Razorani laki#. raskazi (1972). Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. Izdeglavje. VII 1878 – ?. 1. II 1997) ‡ poet. Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. T. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. mo{ne popularni vo Makedonija. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. Makedonija. I 1962) – sve{tenik. Lazar Man~evski . †Kulturen `ivot#. Bro{tica. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. `ivee vo Wujork i vo Skopje. kako {to se: †Devoj~e tenko.: †Pesni za tatkovinata# (1961). Br. aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. †Lino mome Sevdalino#. zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. X 1943 vo s. i M. VIII 1975) – peja~. N. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR. †Koga si trgnav v tu|ina#. Al. BIBL. MMP. kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). kade {to rabotel kako {umarski in`ener. 1970. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. za koi postoi intergeneraciski interes. osobeno so Violeta Tomovska. poezija (1995). †Deloto na edno dete#. . XI 1936 – Skopje. drama (1961). poezija so muzika (1991). a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. kako solist i vo duet. u~esnik vo NOB. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. Bil protiv krevaweto vostanie. MANXUKOV. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. V. novinar. 17. †Corriere Della Sera#. †Dijalektika na praznikot#. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. †Ajde sonce zajde#. Debar. Petar (s. I 1966) – raska`uva~. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. kade {to i po~inal. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. scenarist. Skopje. XI 1922 ‡ Skopje. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film. 2000. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. 7. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. Popovski. prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. Jov~evski. avtor na komponirani pesni. visoko#. kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. MPC. MAN^EVSKI. †Pocvrsti od kamen#. U~esnik vo NOB. 18. organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. So prof. †Otm’{tenie#. M. †Aber dojde Donke#. poezija (1964). †Margina#. Vo 1899 g. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. Blizok do Gemixiite vo Solun. †Forum#. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. Po pove}egodi{en prekin. Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. u~itelstvuval vo Skopje. H 1959) – re`iser. XII/1. poezija (1974). Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. lirizam i specifi~na melizmatika. raskazi (1990). †Tatko. vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). Mil~o (Skopje. revolucioner-anarhist.

1979. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. B. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. 1980. Blahova. jazici). Se ~uva vo Moskva. tekstovi). sporedbenata slovenska gramatika. (Slovenski institut pri AV ^R). Cod. Kl. B. J. T. †La bamba#. †Hace un ano#. der ÖAW 117. Diachronische Phonologie des Ur.: R. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem.: Pravoslavqe u Crnoj Gori. na flektivnite slov.. vo Bogorodi~iniot skit na man. U`ival ugled kaj vernicite. von G. aparat. na XI v. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. no so ogled na nekoi fonetski crti. Bergemayer und G. i sporedb. I. Frankfurt am Main . PAN. zb. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina. V.=hist. tekstovi. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. HAZU. Holzer..-met. re~nik MARIJA (XI v. jazici). Treta programa na Radio Skopje. i G. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin. Avtor e na prvata gramatika na sovr.. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho. L. 146 (2 l. Svabova. Mariinskoe ~etveroevangelie. od 1968 g. Berolini-Sanktpeterburg 1883. V. Herausg. i csl. i sporedb. RGB. Anzeiger der Phil. Slav. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. Cyrilometodejska tradice a slavistika. 174 l. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji.Catharinae codex slav. ta na slovenskata filologija). Krsto Tau{anov (gitara. taka i vo balkanskiot kontekst. Holzer. Narodna bibl. Vintr. Herausg. LIT. 67–70. 1991 i sl. Ksilurg na Sv. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski. sign. von G. Mares. repr. Gora od V. ^len na pove}e akademii: ÖAW. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. mak. od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. Pacnerova. vokal. Munchen. und red. Praha. Edd. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. Grig 6. Al. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl.) – vnuka na carot Jovan Vladislav.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. problemi. Blahova. †Vaja con dios##. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici. sign. Cetiwe. M. i csl. Studira na KU vo Praga. 1995. Snimile 360 pesni. Ad editionem praeparaverunt P. Min. Vintr. transkr. B. E. i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. V. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. Hauptova. kako {to poso~uva B. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara. odn. Zd. 42. von A. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa. zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. Tr. 2006. Go neguvala latinoamerikanskiot melos. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. MARGARIT (VII v. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb. Skopje. analiza. sub redactione F. na slov. E. Duri eden period bil i v zatvor. Marija#. Osnovana vo 1959 g.. 2000. Muz 1689. kir. 1986. Holzer.: Predvesnici na burata. (Praha. kade {to doktorira vo 1950 g.. I. Prestana da raboti vo 1990 g. Herausg. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. Schriften uber Sprachen und Texte. K. cumba kero#.: Mihajlo Minoski. MARE[. }erka na negoviot sin Trajan. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. LIT. Sorabotnik na Stsl. 3. 1997.. morf. leksikografija.: (izbor) V.). Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv..: J. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. Fetkova. 139-152 (so M. Luka (XI v. XII 1994) – ~e{ki slavist. fonol. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov. †Cumba. 1966–1997) i gl.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. Z. Bergemayer. Grigorovi~. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. und red. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik.... udiralki). Ax. MANU (od 1980). Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). prof. f. †Guantanamera#. Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim. tekstovi. br. LIT. Diachronische Morphologie des Ur. von A.. 44 1990. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. pomisluva na srpski prepi{uva~. MARDARIJ I (HV¶¶ v. K. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost. †Zamba del grilo# i dr.. index verborum). Marese. lakuni dopolneti od De~anskoto ev. 87 (172 l. ^e{ka. mud915 . 20. Jagic. J. O Marijinskom jevanÚequ. 5. na noviot del od Sinajskiot ps. Frankfurt am Main . 4. Wien 1997. vokal). Brato{. univ. Cyrilometodejska tradice a slavistika. preku csl. a najgolemi hitovi se: †Marija. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. od 13 vek: Mt1–5:24. edno CD i edna videokaseta. R. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#. odr`an vo Carigrad (692).) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. krit. Zd. JF. Kol. Herausg. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. Pronajdeno vo 1844 g. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. 2/N).) i vo Viena. jazik i na oddelni stsl. red. Kako prvo. M.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. Konzal. na stsl. Schriften uber Sprachen und Texte. Skopje. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus.und Fruhslavischen. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. Avstrija. detalna lingv. XII 1922 – Viena. Graz 1960 (izd.und Fruhslavischen. LIT. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. (disertacija za Pra{kite odlomki). Titularen. i od Zografskoto ev. Koneski. na Univerzitetot vo Viena. Altbauer). (→) i na ~e{ko-csl.. arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. Koneski. osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. R. 674-705. LIT. Bibliografie F.). Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. prof. vokal).

Skopje. Skopje. LIT. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka. Zb. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. Leib. pri- Panta Marina MARINA. do 1994. pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel). doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Gr. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). Krivi~na postapka na SFRJ. koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. 1958. 1989. Skopje.: J. Ax. Paris. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Sv. se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). 1993) ‡ pravnik.) – makedonska carica. Vladimir e pokrstitelot na Rusija. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. 82. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. Romanija. Jago (Otelo). Magbet. 1965. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. rec. K. Skopje. MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM.) – Makedonka od Samuiloviot dvor. Rod- M. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. majka na svetite bra}a Boris i Gleb. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok. postarata Irina stanala vizantiska carica. 1996. `ena na Bonifacij Monferatski. prvenec na Operata na MNT. 2001. 92.. Zafa}a povr{ina od 1. Sele~ka Planina od zapad. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Longnon. BIBL. Bugarija. Ratomir Grozdanoski. So nego go rodila sinot Dimitrij. Paris. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. no i ponatamu. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. kniga prva i kniga vtora. Poseduva mo}en glasoven potencijal. 14. 1951‡2001. Gor. M. 1949. za docent (1954). K. X–XI v. M.: B. Bor~i} (Zagreb). Me|utoa. 1910 ‡ Skopje. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo. Thurn. LÓbarski. K. Anna Komnina.M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij). edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. Vo brakot imala {est sina i {est }erki.: Bla`e Ristovski. proto|akon. Y. 1937. koe se prostira vo dolniot tek na r. gospodarot na Solun.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva. Skarpija (Toska). Ax. Moskva. 1973. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II. Aleksiada. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. Skopje. I. M. Ax.: Teorija na krivi~nata postapka. 1979. se vratila vo Ungarija (1223). Egipet. univerzitetski profesor i sudija. 163. 100. Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid.Pedeset godini. Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g. Vladimir. Berlin. od koi pozna~ajni se: Rigoleto. `ena na Jovan Vladislav. Dimitri (Ohrid. vizantiska carica. zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. 14. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g. me|u koi prof. Amonasro (Aida). MARINOVSKI. ed. 58–59. L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. Pretstavuva edna prirodna celina.) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). MARIJA (X–XI v. Anne Comnène Alexiade. Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. Turcija. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin. Kamen Most kaj seloto Zovi} . Gostuval vo Grcija. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. idniot solunski kral. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila. LIT. F. a gimnazija vo Skopje (1929). Nabuko. N. 70. L.-B. LIT. Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). LIT. Panta (Mitrovica. Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza. bariton. I. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). rigo-Poza (Don Karlos).: Praven fakultet. Italija. LIT. Rat. u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). IX 1928) ‡ operski pevec.

5. Ostrogorski. literatura i kultura. 1972.-B. iznenadeni od Osmanliite. Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski). Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. Po rasformiraweto. Staravina. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat.Pedeset godini. Istorija na Vizantija. Skopje. Ohrid. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565). a vo 2002 g. L. 6. 1985. M. Van~e Stoj~ev. Grade{nica i pop Jakov od s. \or|i (s. R. Ml. \or|i Marjanovi} MARJANOVI]. Marica.: D-r Mile Mihajlov. LIT. Srbija. Se zanimavaat so sto~arstvo. Gor. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo. Istorija na makedonskiot narod. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. LIT. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Min. Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast. Intervenirala centralnata vlast. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. S.: G. 118-119. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3. Prevel nekolku dela od: Karl Marks. 1993. Tektonski. Geografski fakultet. ostanale samo 830 `. pravnik. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. St. Voena istorija na Makedonija.. Skopje. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen. site se vo faza na raseluvawe. Vo 1961 g. Stara Moravica. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. Skopje. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. LIT. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. I. 2000. 1992. Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Skopje. Skopje.: Quben Lape. 1948. 1951‡2001. mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. 2001. 15 i 16 mart 1983. Mihajlo Minoski. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945). Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968). za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Glavna reka e Crna. vo niv `iveele 13.: Praven fakultet.4°C. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj. Skopje. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. INI. Al. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. MARI^KA BITKA (26. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko. So sultanska zapoved (3. 1992. †Nov den#. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). 2003. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . Skopje.-J.: Aleksandar Stojmilov i dr. Skopje. I-III. Skopje. podgotvuvaat vojska od 20. Skopje. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. LIT.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. BIBL. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo. 1984.403 `. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila. 2–21 VIII 1991.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del. Vo M. Onie {to ne zaginale vo bitkata. 2000. LIT. Cvetan Grozdanov. koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. bile fateni i odvedeni vo ropstvo.. B. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615). Mariovo. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). Skopje.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska.

vo Zagreb. a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. M. IZV. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . Bitola. katastrofalno bile porazeni. R. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N.15. Kako 16-godi{en vo 1361 g. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. na zapadnata fasada na crkvata †Sv. Skopje.) – devolski episkop (prva pol. pokraj imeto na kralicata Elena. Sokrat (s. IV 1370). 87-97. 12. f. LIT. IV 1921 – Strumica. vo Skopje. LIT. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. 1346 – Rovine. Kliment. Prilep. 4. se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. redoven prof. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). 2. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. Skopje. 4. Skopsko (XIV v. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. ‡ J. potoa i na sv. no bez tituli. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. Jot. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. Bel~ovski. Arhangel# vo Varo{. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#. LIT. i wihov odjek u slikarstvu. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. MANU. †Zograf#. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. V. No{palNikuqska. M. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. B. B. 1997. Naum. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. Dimitrija# (Markov manastir). izgradena vo 1389 g. freska na stolb vo crkvata †Sv. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Egejskiot del na Makedonija. VIII 1942) ‡ veterinar. 4. sin na Volka{in.M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV. Markovom manasturu. 1971. †Zbornik za likovne umetnosti#. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). MARKO (IX – X v. Nedela# vo Prizren. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395).: Stojan Georgiev-Tomovi~in. Bo{koski. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. Institut za staroslovenska kultura. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“. na X v. Petr. Marko Kraleviti. s. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. na F. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Beograd 1966. Altomanovi}. no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite. 1997. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. med. MARKI]. 1990. Dimitrija#. Vo juni 1371 g. N. Arhangeli#. Vo Mari~kata bitka (26.-N. `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{.). Butkovo. vet. Dimitrija# (Markov manastir) vo s.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski). ŸuriÊ. 17. 216-217. 1995. Su{ica (Skopsko). Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. Balabanov. 1. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. kaj Krajova. 1969. Krali Marko. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. a vo 1376–1377 g. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa. J. ok. Rasolkoska Nikolovska. Novi Sad. pa i samite zaginale. †Glasnik na INI# . Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. so sedi{te vo Prilep. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. Trakija. najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. Bil u~enik na sv. Kralevi} Marko. Skopje. V. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. maj-juni 1991. D.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Z. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. Skopsko. Z.: J. (na dvapati) vo crkvata †Sv. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. Su{ica. Makedonija nad sè. Demir Hisar. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko).: K. Zdenko Lovrov (Zagreb. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata. Doktoriral na Vet. Su{ica. 28-29. Vla{ko.

a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena.. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. Bil `enet so Elena. se sozdade i se ispi{a. toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda. }erka na Radoslav Hlapen.. Vo 1845 g. freska od Markoviot manastir (XIV v. Nekoi periferni oblasti. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. s# do Markovata smrt. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{). vo pesnite. a K. ^upovski. bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija.[eliki] i Marko Kralevi}. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. ruskiot slavist V. a Andreja{ i Dimitri ko919 . se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i. prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite. spored silite. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385). Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa. me|utoa. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko. osven na Aleksandar V. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D..) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto. No okolu 1374/75 g.. ja zakrepnal ekonomijata. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. gi branel svoite granici. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit.

Rakitnica. nau{nici i belegzii. LIT. Kru{evsko. Serska oblast posle Du{anove smrti. 1971. „Glasnik“. Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. Skopje. Hristo Matanov. IV 1902) – revolucioner. Andreja na r. socijalist. 1968. Rakitnica. 1. VIII 1991 godina. Beograd. Sofi®. 1997. Vo 1960 g. Misirkov†. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. 1975. Vele Markov. V. XV. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. 12. 23–25 juni 1995 godina. Rade Mihaq~iÿ. II 1870 – s. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. MARKOV. „Zograf“. 1966. Stoletija na makedonskata svest. zb. LIT. Kraqevstvo Slovena. 2. zb. Al. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. 1982. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. Kru{evsko. Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. literatura i kultura. 225–238. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. P. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). Skopje. DNU–Bitola. Stojanoski. Boris (s. 2002. 145–176. Moskva. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. Kru{evsko. R. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. Ohrid. I. Vele Markov – socijalist – revolucioner. 1975. 2–21. Beograd. XIV. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Bla`e Ristovski. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. Vo po~etokot na 1901 g. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. 155–163. 1965. 36-37. Kar. Georgije Ostrogorski. donskiot jazik# (1988). 23. Skopje. Nada No{pal-Nikuqska. 1923) ‡ slavist. na viso~ina od 1400 m. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica. 1979. K. †Prilozi#. Z. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. Beograd. Naumov. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica.169 m i prose~en pad od 40 ‰. Prilep. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. Bitola. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. P. Dr. vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Tr. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. Vardar. Vo tekot na 1900 g. Ivanov Georgi.: Mavro Orbin. Sima ´irkoviÿ. Skopsko. Tetovsko. Me|utoa. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. Dolga e 29 km. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. D-r Kosta Balabanov.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. Vele (Velko) (s. 1909. Varo{. Poklad kraqa Vukaina. Selce. 1986. Od 29. 1971. Bo`inovski.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. kaj Prilep 920 . na viso~ina od 231 m. Prilep.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Beograd. Odessa. Treska – na bregot na ezeroto Matka. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. Otuwe.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor. Kraj srpskog carstva. istata. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. se iskopani 218 hristijanski grobovi. univ. E. †Sv. Babi}. dodeka vo r. Bl. zb. 2001.: M. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). Nakitot od grobovite (prsteni. Mari~kata bitka. Beograd. 1. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. ima vkupen pad od 1. Cvetan Grozdanov. kru{evski vojvoda. 1992. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Skopje. Prilog za manastirot Sv.

Ab. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco. 28. 2. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5.. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo. Venko Markovski. raboti kako sloboden umetnik. 103‡113. na 1878). osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost. 7.e. zavedeni pod br. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60). Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma. u~esnik vo NOB (1941‡1944).n. 185‡189. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. Skopje. 1986. f. Zaedno so Ko~o Racin. granulacija i filigran.-D. Beograd. mo`ebi i na Mrwav~evci. 29.. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). 263. p. a. glavno vo Male{evijata. 308318. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. El. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. Izraboteni se od srebro. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. CDA. so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. 386. So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI. Prilep. (Risto Krle. preminal vo Srbija. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). ll.e. ]orovi}-Qubinkovi}.: R. festivali. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. i S. ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. Berovo. M. 47. LIT. op. prsten i del od relikvijar. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. Venko (Skopje. 18. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. Vo karikaturata sozdava individualen stil.: NBKM-BIA. Dimitar Kondovski. Kon sredinata na XIX v. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. 173. Vangel Naumovski). so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~.: B.: 173. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. z. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). osnoval ajdutska dru`ina. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. lentesti belegzii so 2 {arnira. a. 1949. ukrasno kamewe. Vo letoto 1859 g. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. 1978. Darko (Dar-Mar) (Skopje. Al. 397.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. A. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. IZV. f. Opean e vo narodnite pesni. Se istaknal vo borbite na [ipka. Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). dvodomen makedonski i bugarski avtor. zlato ili pozlatuvawe. Dimitar Mitrev. Po osloboduvaweto na ]ustendil. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. op{testvenik. Vasil Iqoski. Slavko Janevski.. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. Tr. So film aktivno se zanimava od 1975 g. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). Te{ko ranet se lekuval vo Srbija. Ivan To~ko. Trajanovski. dramski avtor.: Kolekci® br. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966). 4-31. ~ift zra~esti nau{nici. 1. emigrant. politzatvornik. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. preveduva~. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Iqo (Berovo. koga se vrabotuva vo †Vardar film#. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#. Skopje. III 1915 ‡ Sofija. Zb. 2002. Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. Poplazarov. Od 1978 g. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. Masl. I 1988) ‡ poet. partizan. 5. M. †Muzeji#. a potoa zaminal vo Romanija. LIT. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). V 1805 – ]ustendil. Babi}.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme. otvoraj}i go Studioto za animiran film.

C. Georgi Stardelov. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. MARKOVSKI (KARADAK). ^udna e Makedonija. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. Primitive varrieties of algebras. Lulkina pesna. Apologija na skepsata. 1939. 1-2. Vo novinarstvoto od 1948 g. U~esnik vo B. Sofija.. Skazna za rezbarot. Cupona. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. Skopje.: PMF 1946-2006.: Todor Pavlov. Vector Valued Groupoids. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. NOB. D. Markovski. Luwa. 22. Bla`e Ristovski.M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. Vo periodot 1957/58 g. SAD. Skopje. ^orbaxi Teodos. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. †Lik#. †Mlada literatura#. Poezijata na Venko Markovski. bil mentor na doktorski i magisterski raboti. monografija..: Kone~na matematika. 85. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. IX 1927 ‡ Skopje. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik. Ne{vil. Gane Todorovski. Skopje. (1992) na PMF. Kusakatov V. 1954.: Narodni bigori. Skopje 1993. Sk. St. XLI. XXI– II–XXIV. Kosovo. 1944. 16. Stojan Risteski. 1–78. 17. XXXIV. red. Orlite na Makedonija. 1945. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. †Mlada literatura#. Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. 1982. VII 1927 ‡ Skopje. R. 10. Vule (†Izmama#). nitu pak da go rehabilitira celosno. 1945. Celakoski. Mito Haxi-Vasilev. Nad plamnati bezdni. 8–9. Markovski. †Mathematical Reviews#. VII 1946) ‡ satiri~ar. Dela. Sofija. Du{ko Nanevski. Ne{o Markovski MARKOVSKI. V 1949) – matemati~ar. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. 1939. 1–2. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. Skopje. kn. †Alf od Novo Lisi~e#. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. 21. Sofija. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~. 1997. V. IV. 1954. 1944. (Nau~ni trudovi – tri odbrani).. MARKOVSKI. Bla`e Koneski i Venko Markovski. †Sovremenost#. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955). Quasigroup string processing: Part 3. Glamji. azbuka i pravopis. Skopje. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. 2001. 1947. †Re{ki i {arki#. Algebra Universalis. 38. Anton Popov. 1940. 1954. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. LIT. F.. 19. 7. 1992. BIBL. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). drama. G. 1–4. 1938. Sk. Semigroups and Groups. Dimovski. MARKUS. 708/’98. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika.. Rakovodel nau~ni proekti.. \.. pp. osobeno na Balkanot. avtor na radioemisii. †Sovremenost#. Skazna za rezbarot. 1954. kakvi {to. referiral vo sp. Skopje. Aleksandar (Sa{a) (Skopje. Diplomiral (1972) na PMF. VI 1984) ‡ akter. G. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. Oginot. 1990. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. Ivan (Ohrid. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi. Dimitar Mitrev. Markovski S. VI. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. ni. LIT. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. Skopje. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. P. N. vo koj raboti od 1950 g. 1945. IV. 1984. S. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. †Sovremenost#. @evakin (†@enidba#). G. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. Kole ^a{ule.. 1938. prof. Partizani. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#. 8. BU br. Robii. 20. 1954. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. T. Milan \ur~inov. N. 2002-2003. 1954. Sofija. memoari. 1940. Sofija. Venko Markovski recitira. 5–6. Nad plamnata bezdni. Skopje. TV 922 . Markucij (†Nita#).. glavno poezija. Skopje. 8. aforizmi i epigrami. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. Sk. gi ima pove}e. Najverojatno. drama. Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. I. Sofija. Sk. †Kafuleto na Gene# i dr. Skopje. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. Ne{o (Tetovo. 1944. 22. Spase Kuljan. †Nov den#. Poroi. †Razgledi#. politi~ki paskvili. Smile Iliev (Bitola. II. Stihovi. BIBL. 2006. 7–27. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. Sk. 226–224. 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). MANU 1988. Skopje. Niz po`arite na Elada. ^upona. Goce. koga go ureduval v. VI 1926 ‡ Skopje. magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. †Prilozi na MANU#. Mark (\akovica. 1955. 1990. 20. S. †[ar# vo Tetovo. Vesla~ (†Bov~a#). †Razgledi#.

mesta. 1932). †Mladosta pred sud#. 1993. MARTIN. 1982.: †Premol~ano vreme#. V 1999) ‡ poet. LIT. †Prosveta# i †Ve~er#. BIBL. 1978. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. ^len na CK na TMORO (1901–1902). eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. 1995. @ivee po drvjata. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. †Pismoto na slikata#. eden od osnova~ite na MANU. 1998. Od 1957 g. †Odgovor na pismoto#. pedagog. 923 . R. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. T. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. 1962. 1995. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. II 1951 ‡ Ohrid. VX 1872 – Sofija. od koi 60. †Uli~ni muzikanti#. V. Belgrad. Materiali. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#.: †Luwinci#. Sofi®. 27. poezija. †Kvej Lon#. 1928. Vo kafeana II. Trajan Martinovski Nikola Martinoski. avtoportret MARTINOVSKI. Trajan (s. portretite (Mladiot filozof. Zavr{il gimnazija vo Skopje. ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. †Hristoviot sin#. 1931. II 1973) ‡ slikar. Bil u~itel vo Solun i na dr. 1975). †Du{i na zemjata#. 1959. M. 1931/32. SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. Del~ev. 23. raskazi. Kumanov. i LIT. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. †Vasa @eleznova# i dr. se}avawa. Kisling (Kisling): [ahisti. K. Od 1927 do 1928 g. IZV. publicist. †Govorot na cve}eto#. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. †Odbrani raskazi#. kriti~ar. poezija. 1996. †Dulbija#. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. V.: Jon~e [apkarev. 10. prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. raboti kako sloboden umetnik. VIII 1903 ‡ Skopje. †Tahir i Zuhra#. Stru{ko. †Banalna tema#. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. T. poezija. Stru{ko. ~len na CK na TMORO. 1990. – M.). 1994. 1999. BIBL. Kr. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. boem. M. 1988. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. G. IV 1995) ‡ raska`uva~. †Goltki#. Samostojno izlagal vo Skopje. 1955. Kiril i Metodij#. Dokumenti. †Majka Hrabrost#. kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. †Prazna lulka#. esej. Prezimuva skriena po ku}ite.) – polutvrdokrilen kopnen insekt. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. patopis. III 1930 ‡ MARTINOSKI. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. Skopje. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 7. raskazi. preveduva~ od ruski i od srpski jazik. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU.000 korisnici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#. †Ubavicata i yverot#.). Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. na koja. poezija.: G. †Beliot elen#. Kliment Ohridski# od Bitola. a 10. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). preku iznajmeni linii. izdava~. eseist. Sofi®. St. 1991. talka~ niz `ivotot i niz Evropa.). Spomeni. esej. Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). †\avol{tinite na Skapen#. 1967 g. vo †Nova Makedonija#. †Trudbenik#. G. stitucii i organizacii. †Grobot na ^ingo#. esej. Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti. 30. Porok. Modiljani (Modigliani). 1998. †Prijateli#. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). X¶¶ 1937) – u~itel. raskazi. T. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70. 18.000 se akademski korisnici. Spase (Bitola. Cvetko Martinovski MARTINOVSKI. o{tetuvaj}i gi lisjata. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. Cvetko (s. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). †Kve~erini i razdenuvawa#. 4. 25. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#. Nikola (Kru{evo. MakedoniÔ. Zagreb. e povrzan i Univerzitetot †Sv.000 se vladini inDr. Selce. redaktor na †Sovremenost#. novinar. Nerezi. †Erigon petnaeset godini podocna#. Skopje. Tr. Al. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#.

Bil eden od orgaNikola Martinoski.). Od 1933 g. MASAKRI vo s. i LIT. so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. 2004. istiot. Trajanovski. Vo 1935 g. Skopje. bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. 1982. Avtoportret. L. R. bile grupno strelani i masakrirani. Bile tepani i osakateni pove}e lica. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. a naselenieto go masakrirale. Nikola Martinoski. Zagori~ani. Bez javno sudewe. IV 1905. III / 7. Zagori~ani (Kostursko. Skopje. I 1945) – izvr{en od OZNA. LIT. starci). 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. Skopje. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. ^upovski. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. Kit. 2001. 1931). N. koga nastanale slikite so kru{evski motivi. 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite. povrzan so razli~ni datumi. 25. Skopje. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. Skopje. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Malk. Aleksandar (Alekso) (psevd. Likvidacii bez javni sudewa. 1954. so D. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. Bizmark) (Veles. }e go napa|aat volcite. Skopje. 1960. a naselenieto go masakrirale. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. Vol~ji praznik i dr. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna. Go izdaval v. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete.: A. Rizov i dr. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. MARTULKOV. Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. LIT. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. Nikola Martinoski. O. me|u koi i `eni i deca. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi. a desetina selani. Aran|el i se vikal Volkov praznik. 23. †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. G. 15. 1934). 1965) – makedonski revolucioner i publicist. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. bile del iskasapeni ili strelani. Izbor. So nego se povrzani pove}e dejstva. Marko Kitevski. redakcija i komentari A. P. 1995. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. pejza`ite. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. †Nova Makedonija#. I 1995.: \or|i Malkovski. obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot.: Boris Petkovski. 1975. 2005. \. istiot. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. IZV. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. . 1903. simboli~kite i religioznite sceni. BIBL. ^ulev. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko. le ubeni 25 selani. M. Rabotel crte`i i karikaturi. 1. Vo tekot na 1949 g. Poparsov. BitolaSkopje. deca. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. poznat i kako Martinija. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica. MASAKROT vo Veles (15. Al.. LIT. Trajanovski. slikal kompozicii so motivot majka i dete. ubile 60 selani (`eni. Skopje. Makedonski praznici. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto. Skopje. 1905. Nikola Martinoski 1903‡1973. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. X 1878 –Sofija. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). Iv. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. A za da ne pravat {teta. 1997. Tr.: Zorka Delinikolova.

MASAKROT vo s. Pol. Krvavata †Zeleni~ka svadba#. Ivankovci. okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. Miki Jevremovi}). M. LIT. Ras925 . zimzelena ovo{ka. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i. Zeleni~. direktno ili indirektno.: S. 6. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. 1997. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii.). na izdignati lokacii. f. Diplomiral na Med. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. Kis. Tr. 200 du{i. Vele{ko (14. MASAKROT vo Kumanovo (sred. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON. 21. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski. Zoran Georgiev. Malk. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). †Gri{a#. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. Veles. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. pred o~ite na mesnite dr`avni. VMRO 1924– 1934. \eorgi Fotiev (Ohrid. Na 13.: †Nova Makedonija“. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. I 1991. LIT. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. kade {to produciral nad 2000 pesni. a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. Andreja Basarovski. 1989. \. po~inale ok. Dragan Mijalkovski. redoven prof. 1999. \. †Nova Makedonija“. XI 1904. supspecijalnost nefrologija. f. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. MASIN. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. PetÍr Gal~in. Kol. \. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. †Mol~i qubov moja#. vo Skopje (1994‡1997). koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. LIT. kako {to e poznata vo istoriografijata. SofiÔ. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med.: Vele{ki partizanski odred 1942. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. vo Skopje (od 1985). Malk. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. Malk. Rudnik. 21. kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. Rudnik. V 1937) ‡ kompozitor. Dimitar (Skopje. Vele{ki partizanski odred 1942. I 1945. bogati so maslo. Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). 1985.: A. Vo sedumdesettite godini na HH v. V 1930) ‡ internist-nefrolog. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. 1981. qubi Mirjanka#. T. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. †Bela hrizantema#. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#. MASAKROT vo s. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. f. koja dava i dobri prinosi. Daniela Pan~etovi}). R. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Al. 1956). \or|i Malkovski. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. Gevgelija.: Zoran Todorovski. Skopje. 6.25 kg {e}er. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. 1999. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. Specijaliziral interna medicina. M. na Med. Skopje.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. Spomen kniga. glavno od makedonski avtori. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. Skopje. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. St. Kiselinovski. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Trajanovski. LIT. administrativni i voeni vlasti. i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Napi{al i golem broj detski pesni. a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. itn. 1995. Pero Grkovski. vo Skopje (1954). a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. Dabnica. †Male~ka gulabice#. LIT. Nevrokopsko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. Malk. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. \. f. MASAKROT kaj s. Lerinsko. Skopje. Bitola–Skopje. `eni i deca. 4 kg leb i 8 kg kompir.

Baranovi} i dr. Skopje. †Don Kihot#). Karmen. J. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. Nam. Mercedes (L. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. ^ajkovski. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). eseist. Zajc. So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. literaturen i teatarski kriti~ar. ^ajkovski. Specijalizira vo Kiev. Vila Mona (A. MATEVSKA (RISIMKIN). Brukner i [traus. Minkus. pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. Jana~ek.: \or|i Colev Dimovski. kompozitorska dejnost. Qubqana. Pova`ni se: son~ogledot. 13. I. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. Studira vo Belgrad i vo Skopje. repka. Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. 1975. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Mark Cohen. lakovi. S. †@izel#) i dr. X 1963) ‡ balerina i koreograf. KOREOGRAFII: †Bolero# (M. Bor~e Naumovski. Odredot †Pitu Guli#. Po kapitulacijata na Italija (8. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. 167-169. Adam. son~ogled (Helianthus annus L. Se zanimaval i so F. Narodniot heroj Man~u Matak. ta. III 1929) – poet. orkestranti na mladata makedonska opera. Zlatko Biljanovski. 25. sojata i afionot. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. 1993. Man~u Matak. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. ULOGI: Tri lebedi (P. Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. Ml. The Jews of Monastir 1839-1943. Mariovsko. repkata. Boemi. bil uapsen (april ‡ juni 1942). Zagreb. na istoto mesto. Man~u Matak MATA^I]. P. komunisti~ki deec i naroden heroj. maslodajniot len. 2003. susamot. boi. N(aum) Naumovski. za linoleum. Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca.. †Lebedovo ezero#). Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). †Vitel. Bil ~len na KPJ (1939). kikiritki. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. Skopje. maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Lovro (14. Iv. 421–423. ricinusot. Bitola. me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Tokiskiot simfoniski orkestar. Vlav. Vtorata makedonska udarna brigada. a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Turcija. Brigada na bratstvoto i edinstoto. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. Man~u (Kru{evo. 160–161.). Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). Skopje. Man~u Matak. preveduva~. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. 1973. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). na istoto mesto. Skopje. Risima (Tetovo. Berlinskata i Vienskata filharmonija. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. Evgenij Onegin. vo Osie~kata opera. Ravel). Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar.: Man~u Matak. Man~u Matak. 1920 ‡ s. Em. 460. 1958. VII 1985) ‡ dirigent. Vitoli{te. istiot. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. Last Century of a Sephardic Community. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium). Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. New York. LIT. 25. 7. kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). osvetluvawe. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951). Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. kikiritkite. ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. Bitolskite Evrei. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. Vo RM se odgleduvaat: afion. Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. mu{ami. M. LIT. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 .M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. Mateja (Istanbul. V 1944) ‡ {iva~. ve{ta~ki kau~uk. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. II 1899 – Zagreb. Belgrad. London i vo Plovdiv. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. X. 1973. Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor.

Ilievski (1998 –). Izleguva po eden broj godi{no. Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. 2006. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. Al. Vnatre{en predel (poezija. naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. Snegarov.) – ohridski arhiepiskop. XI 1983 g. vo ramkite na UCMTN. 1985). ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi).. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. C. Mrtvica (poezija. Skopje. Ohridsko. kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. Popadi} (1948). Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002). Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica. d-r Petar Serafimov (1948/49). Sofi®. spored usvoen nastaven plan. LIT. Zbigwev Vjenkovski. N. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. EMOVA (Thymus oehmianus Ronn.: PMF 1946–2006. vo crkvata †Sv. Ramnodenica (poezija. glavno na angliski i na makedonski jazik. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. N. 1956). Zaklu~no so 2005 g. Skopje. St. kn. literaturna i teatarska kritika i eseistika. Georgi Stardelov. C. 2006. na Racinovite sredbi. El{ani. 6. Otade zaboravot (poezija. italijanski. Po~inal vo 1410 ili 1411 g. LIT. po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). monografija. 1963). 2002. LIT. 1. Tr. 24 (L). Milan \ur~inov. Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te. MATERKA. Skopje. Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie.) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. Dimitrovski (1993–1997) i B. 2006. so dvajca nastavnici: prof. 1999). Perunika (poezija. matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. .: I. XII 1946 g. Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. 2003). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). Vl. MATEMATI^KI [KOLI − v. V 1979 g. slovene~ki). 1998). kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. Glavni urednici: B. Alki {to se nadovrzuvaat. Sk. Go rakovodele. C. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). J. Krug (poezija..: †Matemati~ki bilten#. 1976). Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. 1990). Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. ^upona (1969–1973). Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. na HV v. MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. Ima objaveno pove}e knigi poezija. DELA: Do`dovi (poezija. 14 (XL). ~len na Norve{kata akademija (2005). 1996). Dimitrovski (1975– 1976). Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). i kn. D. LIT. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). Skopje 2006. Sk. Lamiaceae). Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici. Popov (1950–1971). D.280 stranici. Nastavata po~nala na 16. Bel~ovski. se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. Popov (1966-1969). Popov (1977– 1992). Izbrani dela. ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. N. Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. srpski. Podocna doa|aat P. pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. G. Polska. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. I. tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Izbrani dela. Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. S. Crna kula (poezija. Ra|awe na tragedijata (poezija. Zavevawe (poezija. 1990. 2000). B. 1992). M. 2006. kako direktori: B. Per~inkova (19711975) i D. [apkarev (1973–1975) i @. Prviot rakovoditel bil D. 2005). 8. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. kn. 1976). potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to.: Vlada Uro{evi}. Dimi} (1947). Madevski (1975– 1977). C. Lipa (poezija. Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. Oddale~uvawe (poezija. urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Pokraj redovniot sostav. 1987). Popov (1948) i in`. LIT. MATEJ (H¶V – po~. M. francuski. 1987). Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. Krakov 1989. ruski. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. MATERKA. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. 2000. 1980). N. Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924). \. MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari. a za redoven na 21. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura. 1995. albanski.. No}en gradinar. od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. Ilija# vo s. Kliment Ohridski#. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. a potoa: B. 2002). Kopne` po celina (poezija.: PMF 1946−2006. esej za poezijata na M. monografija. dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). Mitrinovi} (1946–1950). in`eneri. AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv.

otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947). Organi na Maticata: Sobranie. VII 1944). Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. 53-67. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em.n. za navodnuvawe. Samokov – Mala Reka. M. Matka (Skopsko) 928 . Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. za~uvani vo Arhivot na MANU. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4. Brod). Skopje. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. Tesnecot Matka. Markov Grad. L.5 m. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951). Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. Vl. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. D. selo Zduwe. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. Aleksandar (Kru{evo. do 29. zapadno i isto~no podgradie. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. 1995.5 m. VIII 1936). MATERKA. Andreja#. opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. ~len na MANU. da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km. a {iro~ina 1 m. a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. na padinata kon †Sv. Branata e betonska. Vl. Jov. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija). KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae. 32-35. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. 14. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). Pri kota na maksimalnoto nivo. Bojana. Treska. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29. MATKOVSKI. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. Lil~i}. 1996. M. 30. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). LIT. Vlado Matevski. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Makedonija i Makedoncite vo svetot. Izvr{en odbor i pretsedatel. M. Skopsko LIT. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. so statii na makedonski i na angliski jazik. 3. za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor. koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka.000. V. izgradena od armiran beton. V. Vl. MATERKA. Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. od 3. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. bil uapsen (2. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). †Makedonsko nasledstvo#. V 1922 ‡ Skopje. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. Poznat e samo za planinata Karaxica. poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina.000 m3. eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak.: Ivan Katarxiev.25 km2. 46-59. Matka niz vekovite. Nedela#.: V. Skopje. t. a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. 1997. Nedela#. Lil~i}. Skopje. MATKA. prstenesto-la~na. M. Krunata na branata e na viso~ina od 317. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija). Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Justin I (518527). V. O~a. a potoa vo Skopje.9 MW.

MANU. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Skopje. 1985. 1992. III. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. BIBL. Makedonskiot polk vo Ukraina. D. Skopje. Potebwa. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. II. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. jazikot i folkloristikata. U~el gimnazija vo Bitola. 1970 i 1990. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#. Ostavil skromni tragi vo poezijata. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). 1983. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. 1991. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). LIT. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. 199–205. Skopje. 1990. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. a istorija kaj Marin Drinov. 1964. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. Po Solunskata provala (januari 1901). 21. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963). 1959. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. Bagdad i Istanbul. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. Grbovite vo Makedonija. Skopje. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Vo vostanieto se borel vo Stru{ko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). †Rodina#. 1991. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. 1980. V. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. Skopje. na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. Skopje. Ajdutstvoto. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. Hristo Matov MATOV. Skopje. 1961. Ml. 1979. na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. Skopje. 10. BIBL. Skopje. robovi).: D-r Bla`e Ristovski. Skopje. Kanuni i fermani vo Makedonija. 1983. Stojan Novakovi} i dr. Skopje. A. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. Milan (Struga. 1962. 1978. Draganov. 1983. Tod. Skopje. Skopje. Makedonskiot stih 1900–1944. ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. XI 1875 – Sofija. Vo Solun ostanuva samo dve godini. 1978 (so koavtori). Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). INI. 1992. Skopje. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). nauka i kni`nina#. Prilog kon makedonskata heraldika. Potoa se preseluva vo Sofija. vojvoda. SofiÔ. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. Za vreme na Prvata svetska vojna. 1961. Skopje. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. 8. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. kako ~len na CK na TMORO. I. Gop~evi}. a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we. se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Skopje. Buni i vostanija. Avtor e na 929 . Skopje. Skopje. Hristo (Struga. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. MATOV. Bil ~len na TMORO (1894). Skopje. Skopje. Ivan D. sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). 1990. 1991. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. go rakovodel Ohridskoto vostanie. zaedno so G. Vo septremvri 1913 g. MATOV. Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. vo koi vodi prepirki so P. bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. haremi. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. 1991. Germanija. Istra`uvawa i materijali. Pasivniot otpor. Skopje. Skopje. kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. Z. 1973. III 1872 – Sofija. V 1991). V 1962) – u~itel. Dodeka se {koluval. IV. brat na Hristo Matov. Skopje. 1864 ‡ Drezden. Dimitar (Veles. Pokraj so osmanliskiot period. Duhovniot otpor. 1998. Aleksandar Matkovski 1922–1992. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. II 1922) – profesor. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998. 1983. T. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. Spomenica. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 1982. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Skopje. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. 1992.: Milan Matov. Skopje. 207–251. 1973. Od 1906 g. 10. I. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 1983. Istorija na Evreite vo Makednija. Skopje. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). 1992. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. History of the Jews in Macedonian. Hron. K. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. III. Skopje. II. Skopje. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. II. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. revolucioner i eden od ideolozite na MRO. S. IV. 1980. NaŸ-komitata razkazva. Skopje. S. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. G. Skopje. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Kru{evo. 2002. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe.

SÍstavitel Co~o V. Skopje. D. SofiÔ. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. Slavko (Skopje. reprezentativec vo rakometot. St. E. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. IX 1927) ‡ univ. Ma~ukovo (1864). M. Toj e sestran sportist. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967). 2001. kaj Me~kovo. stari knigi i moneti. SÍstavitel – Co~o V. revolucionerna. LIT. grad (1961). a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). Odr`uva kontakti so St. Makedonija niz vekovite.: Arhiv Hristo Matov. 22. Z. uspe{en trener. rakometar. potoa za predava~ (1969). VIII 1946) ‡ spec. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. IZV. stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s.: T. Se locira pome|u Klidion i Strumica. K. SofiÔ.. iako raspolagal so tvore~ki nerv. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo .M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. Nikola Matovski MATOVSKI. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. Skopje. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. 1987) na 400 m osvoil srebren medal. Zografski e rakopolo`en za |akon. filolo{ka i literaturna sodr`ina. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. Ax. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. Sv. G. [. 2004.Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. Hristo Matov. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. S. So preporaka od Ruskata misija. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. Tod. Ma~ukovo. na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. \or~e Petrov i Jane Sandanski. MA^EV. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. Nikola (Skopje. Ismail (Skopje. T. last. I 1960) ‡ atleti~ar. a doktorirala vo 1982 g. a vo Stara Zagora (Bugarija. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad. Magistrirala (1976). 03. 13. vo pazuvite na planinata Ogra`den. sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. 1983) srebren medal. pred 1847 – Carigrad. 1999. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). prerodbenski prosveten i crkoven deec. VMRO. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). 17. Tomoski. D. BIBL.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. Makedonska revolÓcionna sistema. vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). Qupka Ilieva (Kratovo. MA^UKOVSKI. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. na St. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. Dokumentalen sbornik. S. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). BilÔrski. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). Potoa patuva vo Carigrad (1861). BilÔrski. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). Gevgelisko. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. pravnik. Venijamin (Vasil) Hristov (s. no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Publikuvala 90 statii. 2003. 1878) – makedonski gramati~ar. f. profesor.

Doktoriral na V. R. istiot. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. VIII 1872). no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. Senkata. 1–2 i 10. Venijamin Ma~ukovski. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. po sovet na lekarot (6. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). Georgi Stardelov. s. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. LIT. Osven na svojot maj~in makedonski jazik. †Razgledi#. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. Vo lavirintite na fantastikata. Skopje. f. Vlada Uro{evi}. drami: Golemiot Smok. eseist. tuku zaradi nejzinata su{nost. Prvite dva agregata (so mo}nost 5. 1980). ne zaradi golata kni`evna postapka. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. romani: Kula na Brdu (Beograd.. istiot. locirana vo blizina na seloto Maxari. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. MAXUNKOV. Paradoksalen son (Skopje. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. 1987). Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. red. dramski avtor. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. istiot. Na 11 maj 1871 g. III 1943) ‡ raska`uva~. 1974). go objavuva vo v. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. Vra}aj}i se. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. †Isto~no vreme#. Prestanala da raboti vo 1971 g. G. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Pusta zemja. 1988).8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. III 1930) ‡ veterinar. 1986). 19. Vremeto na irvasite (Skopje. vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. B. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . vo Skopje. romansiersko. romansier. „stvarnoto i imaginarnoto“. Ubij govorqivog psa (Beograd. ja prezel dol`nosta. Izbor po srodnost. a. M.). 2003). kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. 7. redoven prof. Vo letoto 1876 g. Makedonskiot roman. tom VII. avtor na prvata makedonska gramatika. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. kako vselena naselena so malku materija (tekst). izdanie 1999). ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). 1989. Kula na Ridot (Skopje. LIT: Marko NediÊ. akademik. go osnovuva i go redaktira v. Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. 2006). na Zemjodelskiot i na V. @arko Vangelov (Bogdanci. Aleksandrov dom (Beograd. Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). Kako u~itel vo Kuku{. nadvore{noto i vnatre{noto. 1993). 2007. †CarigradÍ#. odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. Skopje. f. Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. na proslavata na Sv.: Bla`e Ristovski. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. Mitko (Strumica. Nakleveten. a so toa i so zna~ewata na romanot. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. 1995. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. promeneto izdanie 1990). Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. ‡ J. vo Zagreb (1968). Nad troskotot oblaci (Skopje. e ve}e redaktor na v. 1984). i obratno. Vo u~ebnata 1875/76 g. Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). pi{uval i na srpski. Mirisot na zemjata (Skopje. Kon drugata zemja (Skopje. koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. 1970). VIII 1874 g. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. 1998). VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. Bl. Skopje. dramsko i eseisti~ko delo. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. 2000). Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. 1998. Darovi neba (Pan~evo. 7 (107). IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. Skopsko. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. Toj im odzema dosta dolgo vreme. kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). I. Drvoto na Narajana (Skopje. Melnica. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. Poetikata na makedonskiot raskaz. 1973). 1991. Od 15. MAXIROV. 20. Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta. no bidej}i pak te{ko se razboluva. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. Za da se trgne od Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. MeÑa sveta (Belgrad 1984). zaedno so toa e i najbestolkoven. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. Pat za Lihnidos. D. Literaturata kako spas. a kon krajot na mart 1877 g. 2006. †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. Dr. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. Domot na Aleksandar (Skopje 1986). IV 1958. †Veterinarstvo#. Hristo Georgievski. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. No}en gradinar. Izbrani dela. ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). 2007). St. R. V. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. 1981. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. 1985. 148–184. 1985. vtoro. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. 2002).

Veljanovski (1982‡86) i B.055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi). P. Meglenskata i Slani~kata. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. adaptibilen i komponibilen mebel). spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. a vkupno se vraboteni 125 lica. Poznati meglenski episkopi se sv. LIT. netata tehnologija itn. od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. Na 17. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo. Skopje. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. nastavniot plan e so 9 nasoki. spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi. Bl. Jovan Bel~ovski. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. kade {to vo 1961 g.. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). 212 magistri. B. Ilarion Meglenski i German. III 1947 g. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. koi se inovirani vo 1985/86. spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. rabota i smestuvawe na predmeti). sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). e narekuvana i Vodenska eparhija. †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A. Beograd. Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. f. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. Il. spored stepenot na obrabotkata na predmetot.O. se voveduva 3-ta nasoka. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. spored namenata. le`ewe. Podocna dvete eparhii. vo Skopje. vo XI v.M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot. 4. Rat. se vseluva vo dene{nata zgrada.: Ivan Snegarov. spored konstrukcijata. Urednici: A. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v. ski in`eneri. spored na~inot na komponirawe. Gr. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). IZV. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. A. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. Studiite zapo~nale vo 1959 g. seriski i masoven mebel). Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. Zlata Meglenska. donese Ukaz za formirawe na Med. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. Od 1977 g. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. a vo 2004/05 g. a vo 1965/66 so dve na- soki. A. Il. kako dvomese~no spisanie. vo garnituri. 13 asistenti i 7 laboranti. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. R. so eden dvobroj godi{no). (do 1986 g. Vladata na RM na 6. metalen. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici. ramovski. Kon krajot na XI v. kako i novoma~eni~kata sv.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. se spoile. MA[KOV.Spirov (1978‡81). vtoro fototipno izdanie. SofiÔ.) i I stepen (5 sem). M. no ve}e vo 1968 g. R. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. I–II. Dimi{kovski (1987). III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet.: Biblioteka na VB vo Skopje. Gruji¢. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Vo u~ebnata 1972/73 g. 1997. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. Vo 1996/97 g. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. Vo 1971/72 g. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. Osven Meglenska. nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. 1995. pleten. 1993. Meglenska eparhija.218 ma{inSl. a vo 1976/77 g. sostaven od 932 . plasti~en i kombiniran mebel). spored primeB. odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. Sl. monta`en.

kako i od mo}ta 933 . Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. a vo slednata 1953 g. postignuva ogromen napredok. f. a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. Mark Cohen. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe. a do 2003 g. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. pokraj nekolkute polikliniki. nastavnici i sorabotnici. Nastaven jazik bil francuskiot. pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. d-r S. e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. J. za patofiziologija vo 1964. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. vo Skopje po~nuva na 3. osobeno kaj `enskite deca. D. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. e izgradena glavnata institutska zgrada. Od 40 lekari vo 1947 g. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. Vo 1978 g. Med. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. The Jews of Monastir 1839-1943. Redovnata nastava na Med. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955.: \or|i Colev Dimovski. Vo 1972. bil tolkuvan Tanahot. LIT. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. 1993. Bozdov. Nam. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija. d-r Zdenko Kri`an. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. Br. po inicijativa na Katedrata za radiologija. vo 6 semestri. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. D. N. Vo 1952 g. a vo 1949 g. Last Century of Sephardic Community. f. f. Programata vo 2006 g. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. Vo 1982 g. radiolo{ki tehni~ari).. se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. New York. denes na Med. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. Bitola. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. Potoa. a za prv prodekan prof. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. d-r M. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. Bitolskite Evrei. Za prv dekan e izbran prof. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. f. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. Vo 1950 g. vo soglasnost so EKTS. Vidakovi}. 2003. Vo 2004 g. c.

LIT. koja e poinakov (policiski) vid misija. 2002.. vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija. XI 1998 g. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{. Francija.: Tatjana Petru{evska.intl-crisis-group. i sovetskata vo noemvri 1944 g. Vo periodot od 2001 do 2007 g.12. Zbornik posveten na po~esni doktori. Germanija.. XII 2002 – 31. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony).: Sa{o Dodevski. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). 7. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force. da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. Skopje.2001..org/projects/ balkans/macedonia/reports. 10 (2002– 2007). zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM. Britanija. Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija. vospostavena na 26. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest). mart-juni 1999 g. 9. Petr. vrz osnova na Memorandumot za razbirawe. funkcionira do mart 1999 g. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox).. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. IX 2001 – 15. 3. SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. 5. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. IX 2001 g. Avganistan (11.. doktori i magistri na nauki (2001-06). LIT. VIII 2001 – 22. 2006. u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. ~len na MKG od RM za Kosovo. XII 2003 g. XII 1998 g. 31. juni 1999 g. Skopje. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. Vo tekot na XX i XXI v. funkcionira do mart 1999 g. vospostavena na 10. koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar. pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. 22.: http://www.. Italija. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo. IZV. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev. 22. sostavena od pripadnici na armiite na V. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava. zameneta so EU misijata PROKSIMA. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). EU misija †Konkordija# (Concordia).) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. NATO misija na Trifun Kostovski. me|unarodni organizacii. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye). Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. 8. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. 6. dilemi na me|unarodnata zaednica. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM. T.. me|unarodni organizacii. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. grupa dr`avi. III – 15. III 2003 g. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi. 1903–1909 g. pripadnici na vooru`enite sili na RM. grupi dr`avi.. sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija... XII 2001) vo ISAF 2. po barawe od Vladata na SAD (4. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. X 2007) . vo †Sloboda za Irak#. 15.. T. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka. Petr. do mart/maj 1945 g. XII 2002 g. amerikanskata vo juni 1944 g.

Od oktomvri 1998 g. vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. Po~nuvaj}i od 1998 g. protivre~en. osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. makotrpen. Z. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. nadopolni nekoi od MSS. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 .: B. IZV.. me|u drugoto. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija . So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. LIT. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. No. LIT. a del od niv na 1. 1998.. IV 2003) od 1. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. Skopje. Petr. XII 1991)... publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod. isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. vo utvrdeniot rok (do 23. i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. Imeno. ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. B.. Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. T. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). XII 1991).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar. 17. XII 1991). be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. Izminative nekolku godini Odborot. Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. spored na razli~nite nacionalni standardi. kako poddr{ka vo postvoenata faza. Spored ovoj zakon. bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi.. ja promeni delovnata i politi~kata klima. B. a`urirawe i publikuvawe na MRS. i RM pristapi kon primenata na MRS. obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. IV 2002 g.: Ministerstvo za odbrana na RM. Vo noemvri 1998 g. so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini. J. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). VII 2006). so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija. VI 2003 g. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi. KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). International Federation of Accountants. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi. Z. vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. XII 1991). presedan vo me|unarodnoto pravo. Od 2001 g. XII 1991). VII 2006 g. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. od 14. vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g. so {estmese~no rotirawe. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM. Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. 2007. gi prezede ingerenciite za a`urirawe.: Handbook of International Auditing. Assurance and Ethics Pronouncements 2007. Wiley. Epstein and Ali Mirza Abbas. ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. Me|utoa. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998.Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen. KMRP izdade mre`a od MRS. po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii.

1965. Sasel. Petr. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. glavno vodni. na istok).e. jurski i kredni karpesti kompleksi. Ministry of Environment and Phisical Planning. Tabula Imperii Romani. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija. vo 6 g. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. odnosno. Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. IV 1993). Skopje. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. Podocna. Sid. n. vol. so maksimalna debelina do 650–700 m. & M. no ima i kopneni organizmi. Po pot~inuvaweto na Tribalite. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija.n. od edna strana. glinci i varovnici. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. K34. Final Report. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. Petkovski. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona. XVI v. p. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. so trijaski. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. K. Od ova semej- . LIT.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. N. MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi.e. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. {kol. S. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. No. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. Vladimir Krpac. od koi 4 endemiti.: Jon~e [apkarev. na zapad. Branislava Mihajlova. 2003. peso~nici.: J. J. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{). do Crno More. trup i stapalo.e. glinci i varovnici. izgradena od dolno nivo na gabrovi. Participation with Underproject: Klass Insecta. priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. taa bila izdvoena. L. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati.1/1995. 1991. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. pr. Ratijarija (Ar~ar). 1976. Corbishley. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite. Ljubljana.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr. peso~nici. V. vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Dum. i V. – V. 87. T. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. Clegg. Meir (Skopje. 23-30. M. Podocna.: Tatjana Petrusevska. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. vo 46 g. Moesia Superior. oformena kako posebna provincija (od Drina. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav.) i e podeleno na trijaski. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. Sepak. L’Empire Romain. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. LIT. De{at i Jablanica. Sv. od {kolkite se prisutni 15 taksoni. a pomalku vo Vardarskata zona. T. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. Ministerskiot sovet na EZ.n. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. Horeum Margi (]uprija).500 m.000 vidovi. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. jurski i kreden period. od druga strana. 1999. ~ie telo obi~no e podeleno na glava. koga bila oformena provincijata Trakija. a vo 46 g. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv.) – rabin i pisatel. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#. na Skopska Crna Gora. IV 1993) padot na SFRJ. Kr. P. Viminakij (Kostolac). Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. na MELAMED. Skopje. London. Poznati se nad 130. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. Pokraj Skupi. od koi 97 se endemiti. Munikipium (Kali{te).g. koj ja izla~uva ~erupkata.e. 75. godini (250–65 mln. Paris. a so mala masa od peso~nici. 1 no. Faunal diversity. 1990. Skopje. Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. LIT. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija.249–267. The Freshwater Life of the British Isles. †Balcan Forum#.). n. sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. Trijas e {iroko rasprostranet. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. bazalti..

dealkalizacija. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). K. Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. Mihail# vo gradot Ne`in. XVI. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. 1973) ‡ spec. \. LIT. so 286 `.: Zeni Lebl. t. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. K. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix.). 2000. desalinizacija. Skopje. Nam. koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). pove}egodi{no dejstvo. Vo 1207 g. aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Ne{ova. M. LIT. anatom. Jov. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). K.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. LIT. Papazoglu. Jovan Bel~ovski. The greek struggle in Macedonia 1897-1913. Lipkovo. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. Kako ~len na KPM (od 1955). LIT. 1995.000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102. Pogreban bil vo Skopje.000 sekoja stota godina. humizacija. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. Ιωαννη Κολιοπουλου. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Matkovski. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. 8. 1981. A. 15. ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). 65–66.: F. administrativno-politi~ki. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. ima 4. Ohridski arhiepiskop stanal na 26.) – makedonski blagorodnik.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. Zibiv~e. terenski melioracii. stopanski. Thessaloniki. Snegarov. LIT. od dvete strani na Melni~ka Reka. kn. Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina.: V.-P. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67. vo pogolema ili pomala mera.000 ha. podra~je vo koe i habilitiral. D. †Glasnik na INI#. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen.330 `. ~len na †Etniki eterija#. Leon Kirkov (s. pravilna upotreba na pesticidi. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. Klimata e promeneto sredozemnomorska.n. Pavlos Melas MELAS. MEMETI. Vekove. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. Kumanovsko. Bil sofiski mitropolit (1628). Evzi (s..000 ha. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. Mo~urlivi povr{ini imalo 86. Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. SofiÔ. Θεσσαλονικη. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi. na Med. Avraham Melamed. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. 1995. Al.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe).: I. SrednovekovniÔt Melnik. Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. Po~inal vo mart 1653 g. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677). vo [vajcarija. no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija. Skopje. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. Α. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. f. S. hidrotehni~ki melioracii. J. V 1677). Srbija. prof. LIT. hirurg. 2. Ml. Al.000 ha mo~urlivi povr{ini. Po smrtta na Aleksandar.: Douglas Dakin. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). Tr. F. Pri priemot. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. 1931. 10. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Vo na{eto zemjodelstvo. Spec. XI 1892 ‡ Zagreb. τ. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. Ristovac. 4. no se navodnuva zna~itelno pomalku. Statica. Sofix. 2. mul~irawe i snegozadr`uvawe. Skopje. Republika Bugarija. IX 1638. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata.pr. Sofi®.: Ivan Snegarov. t. 1989. ruskiot car (8. kn. Skopje. 1972. St. bil ubien od privrzanicite na Perdika. koi imaat podolgotrajno. 1993. LIT. Prestojuval vo Troickata lavra. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. f. e proglasen za grad–muzej. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili. hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. Ax.e. Diplomiral na Med. MELKOLIJAN. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. promena na mehani~kiot sostav. Kon krajot na XIX v. 1990. od kade {to bil smenet (1631). vo Skopje. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije. MELETIJ I (HV¶¶ v. X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. po op{ta i abdominalna hirurgija. 2002. Gornji Milanovac.e. (1992). boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Pavlos (1870 – s.

snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. statii. spored nivniot avtoritet. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. nova paradigma na pretprijatijata. ovlastuvawe. Germanija i Avstrija. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. Skopje. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. participacija na site vraboteni. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. [. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g.: Bobek [uklev. Dokolku se podobri kvalitetot. bele`i postojan podem. timska rabota. Vtoriot element go so~inuvaat resursite. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. motivirawe i kontrolirawe. koordinirawe. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. Sabri (Del~evo. J. sredstvata i opremata. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. potro{uva~. koordinirawe. kupuvaweto i prodavaweto. LIT. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. na site nivoa i vo site pretprijatija. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. koj se karakterizira so svoi principi. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. MEMI[OV. pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. obuka i kultura. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. praktika i tehniki. organizirawe. benchmarking. metodite i postapkite. organizirawe. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar. Vtoro. S. Menaxmentot e univerzalna aktivnost. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. rabotnici i dobavuva~i. Prvo. terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. visokiot stepen na nadvo- . dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. kako. finansiite. Treto. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. kontinuirano podobruvawe. no i na drugi fakulteti. i toa ~ove~kite i materijalnite. orientirani kon potro{uva~ot. magistraturi. Vo su{tina. za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik. vklu~enost na menaxmentot. naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. kako na primer: krugovi na kvalitet. doktorati). Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). Ml. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. Vo ponovo vreme. S. menaxeri. Menaxment. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. T. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. ^etvrto. materijalite i celite. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. ~etvrto izdanie. 2004. Bugarija. 1910) ‡ politi~ki deec. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. B. Inaku.. Ml. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki.

Beograd. 5–18. XVIII. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n. Skopje. G. 350 pr.n. LIT. Kralevite na anti~ka Makedonija. An~evski: Portret bez ramka. Hammond. Kumanovo. T. †Komunist#. Grifith. †Politika#. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa. 11. Kompas-cvet (1977). V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta. 4. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. Mlad borec. †Beseda#. Kumanovsko. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN. P. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Menaxment. [eldarov. M. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. 8. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. 2005. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja. 14. ogan. Ml. 1981. Vol. Istorija na Argeadite. 17. radioizotopi ili elektri~na struja. †Na{ vesnik#. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. K. Lil~i} – N. XL.: V. P. Skopje. X 1941) ‡ berber. MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I.: Justini. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30.-R. 1. 25. Spomen-bista na herojot. MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. Proeva. L. april 1953. LIT. Menkov Ilija Borko (1919–1941). 21–22. toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. K. 6.e. Petrova. 2004. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). 16. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 . Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3). 695. Skopje. kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. 104–132. D-r Simo Mladenovski. Skopje. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli. kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. biolo{ki. 1994. MESESNEL. predatori i drugi ~lenkonogi. 1936-1938). LIT. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. Pulicerova nagrada koja ja odbil). Beograd. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. VIII. 25. profesor. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije. [eldarov. M. 787.n.: Bobek [uklev. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#. Razgovor so Pero Menkov. {panski. II izdanie. Pajonija. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). XII 1979. Lil~i} i N. MDCCCXXIII. Toj e tatko na Aminta II †Maliot#.: N. \ur|ina alova. Negovite pesni. XI 1981. Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj. XII 1951). Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). S. M. mosfera. France (Cervignano. juni 1975. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. Oxford. a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. Branko KrkeliÊ. Dejan Aleksi}. fizi~ko-mehani~ki. (Wujork. 2004. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. Belanovce. Vilijam S.n.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari. 216–221.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). 13. Skopje. V. Treskavec.e. †Na{ vesnik#. 1334. Perdika II i Aminta). Narodni heroi od Makedonija. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. Slovenija. 21. polubrat na Filip II Makedonski. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. IX 1981. Skopje. 1973. X 1982. Filip II go napadnal Olint. pr. B.). II.: E.-R. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. LIT. Skopje. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940). Vl. visoka temperatura. 7. ~etvrto izdanie. 4. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime. K.: Z. 1–61. N. Pijan vo pe~ka (1960). Vilijam Mervin MENKOV. prete`no narativni.-R. 1979. N. D. St. Boro Menkov. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. SVP. MERINGIJA. M. insekti-paraziti. Dr @ivko Lazarevski. portugalski i italijanski). A History of Macedonia. XXXII. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. Borac protiv svih neprijateqa. 1983. 26. LIT. XX.: Vlado Maleski. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. a se koristi: mehani~ka sila. Filip. [. 1994. Parisiis. V 1919 ‡ kaj s. na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite. †Poezija#. 1999. Narodniot heroj Boro Menkov. LIT. Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. Skopje. G. IZV. genetski. Vidoe Podgorec. Mariovo i Jakupica.e.. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. Skopje. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija.) – linkestidski velikodostojnik.e. Crveni karanfili. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. Skopje. XI 1894 – Turjak. Nosa~ na skali (1970. hemiski i integralni. Skopje. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. 18. Gil. †Komunist#. likoven kriti~ar i univ. Menkov Ilija Borko (19191941). Skopje. Sele~ka Planina. Struga. Vo{ki (1967). Boro Iliev (Kumanovo. Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g.). a potoa stanal ~len na KPJ (1940). dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint.

{krilci. PanaŸotov. kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). Petkov. 1978. proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. A. Sasi. B. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. gnajsevi i dr. RGF. manastirot Hilandar (1755) i dr. Dolga e 290 km. priklu~na zemjodelska mehanizacija. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari. a na Grcija 4. V.: D. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi.. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. se narekuvaat parametamorfni karpi. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. {kite pogoni. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. H. Slivot zafa}a povr{ina od 7.: K. grafikite na sv. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928).M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali. T. ferohrom. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. Naum Ohridski (1743). Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata. energija i voda i generirawe otpadni gasovi. Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona. vodi i troski. feronikel i dr. se narekuvaat ortometamorfni karpi. 1999. ^. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14. bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941). Marinov. Od 2003 g. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. J. Bogorodica Spiliotisa (1749).. Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar. sopstvenik na tipografija vo Viena. Bla`o Boev. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. †Alumina# – Skopje. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. filiti. LIT. srebro. †Topilnica za olovo i cink# – Veles. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. A. 1961. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. Pred tranzicijata na sopstvenosta. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. cink. MESMER. Rudnici i `elezarnica †Skopje#. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. Bl. V. feroleguri (ferosilicium. METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam. kaj Makedonski Brod. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa).). Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. †FENI# – Kavadarci i drugi. Bogorodica Olimpiotisa (1752). Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. proizveduva: kolektori za son~eva energija. antimon i hrom. Ivanov.733 km2 ili 63.) olovo. Pri prestojot vo Makedonija. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. [tip. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. LIT. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 . a prose~niot 9. Taka. od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. LIT. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. bojleri. Davidov. †Metalski zavod Tito# – Skopje. bravarski raboti. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje.000 t/g. Nazivot Samokov. aluminium. S. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). Rudnikot †Tajmi{te#.500 km2. Mariovo. Kapacitetot iznesuva 5. eklogiti. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari.: Risto Stojanov. SofiÔ.1%. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik. kvarciti i dr. mika{isti. Novi Sad. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. Petrologija na metamorfni karpi. Sl. leguri i sl.9%. Ml.-F. Srpska Grafika XVIII veka. na pr. J. Dr.1‰. kako i toplinoizmenuva~i.).240 m). ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. i masivni metamorfni karpi (mermeri. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. indium i dr.240 m.000 m². †METALEC#. feromangan. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. vo rudnikot Al{ar.767 km2 ili 36. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. a od 2004 g.

so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi. 941 . Skopje. Ml. hrabar i silen u{te od mladosta. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767). III 1914 – Prilep. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. Blagove{tenie#. LIT. 24. Sk. koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Vo 1997 g. SV. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. 6. 25. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. Skopje. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. XVI. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Rat. potoa paroh na Prilepskata parohija. Skopje. A. Sk.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. no toj odbil. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija.. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). Toc METODIJ. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. istiot.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ. Bra}ata i u~enicite. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat. Skopje. Snegarov. Na 27. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. 2. III 1966). Moravija. 27. 1997. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej. Kliment Ohridski. no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. 8. Sofi®. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. a drugi – vo Bitinija.: Ivan Snegarov. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13. 2. †Glasnik na INI#. Bagrena Samarija. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. Imal prepiska so sultanot. Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. Najva`noto delo. Saronski bliznaci. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. istiot. a vo 1965 g. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot. Blagove{tenie# vo Prilep. 1986. Sv. vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo). zaedni~ko so brata mu. 2002. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. VI 1708). kn. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. 2004. ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#. 1987.. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. METODIJ (XV¶¶¶ v. X 1936 g. me|u 810‡815 ‡ Velegrad. Skopje. t. (Solun. Bogorodica# – Kamensko. vo 864 pobeden od germ. Vo 1941 g. Matkovski. a za sve{tenik vo juli 1937 g. Metodij. 76. 1998. Gr. S. LIT. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Istorix na Ohridskata arhoepiskopix. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav... vo Ohrid. Pretstaven e kako umen. Al. 1972. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g. V 1708 ‡ pred 11. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Od 1938 g. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. Sk. filozofijata na istorijata. poet. Sofix. 2002. Sk. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. moravski arhiepiskop i kni`even deec. 1970 . e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. 1931. Sk. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. bil izbran i vostoli~en METODIJ. LIT. 1995. No Rastislav. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. zapadna Mala Azija do Bosfor. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. DELA: Tre{talnik. Najstar sin. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. Jovan Bel~ovski. 1995.: I. istiot.: Done Ilievski. E. Vo juli 1967 g. napi{ano od sv. hristijanskata estetika i vizantologijata. kral Ludvig. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep. 1972. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. bil rakopolo`en za |akon.. Sauloviot Katalog. V. Tr. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in.

: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM. Il. Logi~ki leksikon. (v. LIT.: V. Kiril i sv. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv.-M. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). 26. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#. Petru{evski. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). B. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. Skopje 1988. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. LIT. medicinski nauki itn. a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. tradicija vo Maked. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. Svetozarevi}. se vratil vo Moravija. 2001. LIT: B. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici. Atanasij#. F. M. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki). E II. Le{o~kiot manastirski kompleks. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. Svetozarevi}. prirodni. procesi i sredstva za zdobivawe. so molitva. Kirilo-Metod. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. †Glasnik na INI#. Vladeel vo Makedo- 942 . V. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. st. pobornici na metodizmot. Svetila nezaodni..) Mitko Ilievski. 237. 2003. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici. Dinekov. Violeta Panzova i dr. Skopje. Spored 13 gl. post i slu`ewe na bli`niot. (st. D. I. Skopje. 2006. vo Bitola vo 1873. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika. 632-650.M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. S. 144–155. Panz. Konstantin Filosof i MefodiŸ. METODIKA – v. Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija. Metodij. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. 2000. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica.000 vernici. 1995. no na soglasnosta ~ekale dolgo. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie. slov. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. Metodij bil faten. srednovekovna minijatura Vo 867 g. Br. P. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. Vo 1968 g. Skopje. Vo Makedonija. S. koga prestanalo da bide kadrovsko. Nomokanonoti Paterikot. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. Sk. Skopje. suden. I. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski. na @M. bogoslu`ba. Skopje. MetodiÔ. no vo Panonija ve}e ne se vratil. pa namesto vo Carigrad. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet. /2. P. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. Roma 1988. SofiÔ 1985. (v.. 16. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. Mare{. 1988. Bern{teŸn.. 1999. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. ~itawe na Biblijata.) period i K. maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Sv. Hr. Nikolova. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. 1389 – Odrin. 885. no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop. vo koi ~lenuvaat okolu 5.. Sv. 71-76. LIT. Ta{. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. prira~nici itn. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov.: Du{an Stanimirovi}.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa). B. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin. V. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ. Po 1968 g. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. 2005. Panzova. Christianity among the Slavs. Kiril vo Rim (869). bil opean na latinski. V 1421) – petti osmanliski sultan. S. Vo 870 se vratil vo Panonija. vo 881 g. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. Hr. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. Posebnite.. knigi. K. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii).-M. Po smrtta na sv. kako filozofska i nastavna disciplina. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Jazikot na slov. Po~inal na 6 april st.). Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. Mirko \o{evski.) postignaa: (v. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici. P.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa). LIT.: S. prvou~itel Metodij. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni. za da mo`e da organizira samostojna crkva. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. 115–117.

RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. SertoYlu. 1998. Skopsko.: Da ti ka`am eden zbor. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. 60 godini. Ganem. 1953. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. A. P. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. 2005. t. 2003. Skopje. Ml. Paris. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija. LIT. zaed943 . 13. VII 1413 – 17. MEHMEDI. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo.. VII 1918). Istambul. Del~ev i so D. LIT. 2005. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. Fragmenti. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar.: G. XI 1909 – 3. 1982. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. proza. Balindol. Ml. Dimitar Me~ev ME^EV. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. Zavr{il osnovno obrazovanie. M. LIT. Kim (Kim Mehmeti) (s. Seloto na prokolnetite deca. Ki~evo. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Al. Prestojuval vo Sofija i vo @enava.: Pra{inata {to niknuva. 1911 ‡ s. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. Kostursko. a potoa kako novinar vo Radio Debar. Sedum no}i kazna. a sredno u~ili{te vo Skopje. Solunskite atentati 1903. Pi{uva poezija za vozrasni. BIBL. Tregime. Brezi. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Go nasledil brat mu Mehmed VI. Prekopana. I. MEHMETI. juli 1945) – zemjodelec. LIT. lerinski selski vojvoda. Zajas. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata.: H. poezija. zaedno so de- MEHMETI. Tetov[.: Turkiye Tarihi. 2006. Rabotel vo zemjodelska zadruga. 1903) – revolucioner gemixija. 2004. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. Gruev. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. proza. Jan. publicist i preveduva~. A. Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. Sudbinata na Fatu{a. Prekopana. S. Tr. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar. Bil blizok so G. Tr. J. Ki~evsko. Sin na sultanot Bajazid I. Al. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. A. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa. slikar i publicist. 1958) ‡ poet. 1958. @ivee i raboti vo Gostivar. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). Al. de`ni{tvoto. Trajanovski. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. [azim (Shazim Mehmeti) (s. Dimitar (Veles. 1967. Sin na sultanot Abdul Azis. Zagori~ani 1905. Tr. Gr~ec. brat na sultanot Murat V. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. Sofi®. 1990. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. 1870 – Solun. VI 1421). MEHMETI. 1869 – s. Pophristov. 1901. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava.: Makedonski vladi. E`tudes d`histoire orientale. Les sultans ottomans. MEHMED. Pando (s. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. 1955) ‡ pisatel. 153. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. 1986. proza. 1994. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. a gimnazija vo Gostivar. 1994. Zeleni~.: K. 1995.: Slobodata be{e nivniot ideal. 1945) ‡ pisatel i novinar. P.S. bil pe~albar na Bliskiot Istok. Skopje. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). ME^KAROV. BIBL:: Igra na bolkata. Bukoj~ani. Mehmed Dauti (s. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici. Lerinsko. 22. Istanbul. Bitovski. Andartskiot kole` vo s. BIBL. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi. A. P. IV 1945‡XII 1946). LIT. Gostivarsko. Kratko vreme rabotel kako u~itel.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. Bitola–Skopje. LIT.

Skopje. Kratovsko. H. 1983. Marko (†Sobiren centar#). Ima 750 `. Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). Osobeno gi neguva humorot i satirata. 1945–1975 vo SR Makedonija. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura. zapalen i ograben. a na jugoistok so Ohrid. D.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. Niz seloto ME[KOVSKA. 1983. Resensko. Osnovan e vo 1953 g. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. Tomi Aleksandrovski. od levata strana na r. D. Al. XXX. od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. Sateska. Kiril Ristevski. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). IZV. pliva~ka. Bitola–Kru{evo. profesor. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Tr.M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. Zafa}a povr{ina od 42. Petrino. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. Vo tekot na juli 1904 g. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija. B. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija. Kru{evo. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®. Dofilo (†Dve vr~vi voda#). Nata{a (Skopje. resenski vojvoda. K. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. S. Al. Mereja (†Kaligula#). i LIT. na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993). Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). Sofi®. ima 30 naseleni mesta so 5. te i zdravstvena stanica. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. Zoran Stojanovi}. dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. Preostanat beg (†Svadba#). Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). Topuzoski. VIII 1903 go zazele Kru{evo. poedine~no i ekipno. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. a vo 2003 g. A. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii. †SAB# i †[tabeg#. Osmanliskite zagubi bile ogromni. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). Prespansko.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. na Me~kin Kamen. kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. 1975. Tr.D. ME[KOV. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. Trajanovski. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). A. Stefan K. 1986. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000). I. U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. Gradot bil granatiran.507 `. 1884 – s. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. Od 1982 g. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. 151–152. Prilozi za Ilinden. MZT †HEPOS# A. Tase (†Vikend na mrtovci#).: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). So ~eta od s. V. R. ME[KOVSKI. Sekula (†Solunski patrdii#). no so vojvodata Pitu Guli. dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. zb. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). LIT. St. Sl. t. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. Ferojan (†Bolva v uvo#). VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Kru{evo. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. St. rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. 1978. Stru{ko 944 . Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. Evla. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. na nadmorska visina od okolu 750 m.239 ha. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski. Kratovsko. \u|anci. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Jerotie (†Somnitelno lice#).. X 1945) ‡ akter. 9. koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. 1983. Me~kin Kamen. 1. Sil®nov. Sowa Pajkovska i dr. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. balkanskite. Dim~e (Skopje.. LIT. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. (Ohrid. II 1972) ‡ univ. 05. 31. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli. R. Sofi®.

Adam. Oxonii. Spored nekoi izvori. A. Najrano se spomnati kaj Homer.. Hrvatska. 1895–1913.) i na Mark Likinij Kras (29 g. Kitri (L. M. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. Historia. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij. AUP na cenKr. Historia. B. Lipsiae. MIZRAHI. 737 pr.: Homeri. vo klasata na \. koi{to se preselile vo Mala Azija. Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. IZV. 1927. Thucydidis. Masl. a oblasta {to ja naselile Frigija. †Lebedovo ezero#). \.n. Sindos. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. ULOGI: Odilija (P. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost. †@izel#).). Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj. Sofija Haxieva (Ohrid. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). spored mitot. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n. 1942. Jovanovska. Halija. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. Ajnea. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g.e. IZV. pr. ^lenka na ABNA. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. K.e. kade {to. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. producent. 2. kade {to se poznati kako Frigi. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite.e. E. po dolniot tek na r. Geti i dr). ed.). V 1921 – 24. LIT: F. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945. 2004. Historiae. koga stanale del od Rimskata Imperija. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe. IZV. Papazoglu. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi. T. 1969.: F. K. Petrova. Vl. 1987. VI 1940) – arhitekt. I. M. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005).n. Strabonis. Trajanka (s. †Esmeralda#) i dr. Lipsiae. stanala ~len na KPJ (1941). Minkus. Ematija. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978). 1957. Terma. N. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. 1910. Skopje. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. pr. tarot vo Gevgelija. IZV. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. Dindorf. naselena od plemeto Migdonci. Papazoglu.n. @izel (A. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. P. Dragan (Bjelovar. 1991) – u~esnik vo NOB. G. Skopje. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika.e. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. MIZOVA. Proeva. pr.n. ^ajkovski. Skopje. Lipsiae. producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Sarajevo. Srejovi¢ – A. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). Makedonski gradovi u rimsko doba. 24. kral na Brigite.-R. LIT. Esmeralda (^. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. Bisaltija i Antemunt.: Herodoti.n. Em. Halastra i dr. 1996.e. majka mu bila Kibela). so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata.-R. 1910. 1976. Oxonii.-G. Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. 24. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. Pravednik. Illias. I MIJALKOVSKI. Skopje. VI 1946) ‡ direktor na film. M. VI 1973) ‡ balerina. Kavadare~ko.). pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. Oxonii. MIZI (Moisoi. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Istorija na Argeadite. X. I–III. Meineke. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. no i na al~nost ili glupost. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. LIT.-R. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. M. Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba. ski produkcii. Dragan Mijalkovski 945 . Strabonis Geographica.: Herodoti. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Kako etnonim is~eznale vo I v. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. 24. 1895–1913. ubien od glavniot helenski junak Ahil. Aleksandra (Skopje. a potoa e i negova prvenka (1998).: Homeri Illias. Lipsiae.: D.e. Iv. 22. Mysoi. Puni. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA. ed. Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr. Geographica. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971). 1927. Pan~e (Veles. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964). K. †Don Kihot#). LIT. Skopje. Beograd. angliski i na albanski jazik. Dardanci. Vo narednite MI@IMAKOV.-R. M. I–III. K. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988).

Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. detska i avtorska pesna vo naroden duh. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. MIKLO[I^. so tematika od statisti~kata fizika. plugovi. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Vo . Philos. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi. red. Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g. no`ici i dr. koi se islamizirani Makedonci. Dimitrovski). folklorot i sl. kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. Specijaliziral vo Kopenhagen. kotli. Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. pravoslavni Makedonci. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. Se zanimava i so proizvodstvo. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. Franc (Miklo{i~. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko). obi~aite.000 m². cl. hist. Akad. tatsko bojadisuvawe. Mijat (Vu~kovica. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. Sl. Dimitrovski i V. 25. 173. 7. Spored nekoi negovi konstatacii. Wien. Melnica i Sogle. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. glavno vo stranstvo. Skopje. 1996. LIT. Florida. slavist. hidrauli~na presa. Kol. III 1950 Skopje. Vidoeski. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad. XI 1813 – Viena. Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. ^a~ak. 34. Ur.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. borverg. bojleri so toplo izmenuva~. LIT. Se prostira na okolu 75. (1992) na PMF.. 1941.000 m² pokrien prostor. der Wissenschaften. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. TraŸ~ev. 15.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija.: G. 1992. a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. Srbija. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. T. Mi®ci. karosel. St. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki. 2006. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. str. kako jazikot. Ehlovec (Ki~evsko). Beograd. K. 1953. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. niza glodalki i to~ila. Smiqani¢. Skopje. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. Bd.). Skopje. SAZU. 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Z. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. Srbija itn. Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni. Al. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. koncentratorite i dr. distributivni ormari za broila i sl. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. M. sekator so opti~ka glava. proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. Naseqa i poreklo stanovni{tva. Veselinovi}). koordinatna dup~alka. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. od koi 27. XX. str. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. 1994. Bugarija. XII 2000) . Skopje. prof. junija 1991). i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Sofi®. Smilevo (Demirhisarsko). A. V. Pokraj Mijacite hristijani. Ljubljana. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. 20. 67). Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. Hadronic Press. Od 1966 g. do 28. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. nepotencijalnite interakcii. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI]. MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. B.. klinesti brani i dr.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). T. se projavuva i kako avtor na popularna. kw. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. 164. LIT. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. ~ij avtor e Kopitar. M. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist.fizi~ar. Vo XVIII v. se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Mijaci.

Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). Slobodan Markovski. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. industrijata za mermer. osnovana vo 1990 g. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Od dijatomolo{ki aspekt. M. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost. Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. . Microcystis spp. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. Gleotrichia natans). Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. S. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. Serafim Tomovski. Bla`o Nedev. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. Aphanisomenon glosaquae. Dr. stipitatum. ocellata. Taki Fiti (pretpriemni{tvo). Dinobryon bavaricum. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. Metodija Koneski (smetkovodstvo). M. eden razvojnoistra`uva~ki proekt. t. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. Ohidskoto. elektri~nite pili. K. koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. IZV. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. Sv. Belgija). Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). C. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja.e. mnogu varijabilna mikroflora. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. ^und. za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. fenovite. K. na Balkanot i vo Kina. pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. Gordana Trajkoska (finansii). Denes. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. F. Trajko Rusevski. kako {to se Cyclotella fottii. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. Tryblionella i Thalassiosira. a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. Mokra). osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens. kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. Bo{ko Ja}ovski. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. – M. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. politika i ekonomika na investiciite). X. acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Todor Mirovski. D. Pelister. Skopje.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Du{an Petkovski. Anabaena spp. Me|u redovnite univerzitetski profesori. Jablanica. istra`uvawe i novi tehnologii. Dimitar Bojaxioski. Sini{a Spasov. Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. †MIKROSAM#. T. Navicula. Qup~o Axi Mitreski. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. Nada Sekulova. Sne`ana Risteska (marketing). Slavko ^ukovi}. AD – privatna akcionerska kompanija. Vera Taleska. Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. Bo`o Geramit~ioski (teorija. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). aeruginosa. Nikola Kqusev. Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment). Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. dominiraat biznis-nasokite. ultraoligotrofni. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt. koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. 2000. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. univerzalnite mikromotori. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. mikserite i mesore`a~kite. M. oprema i softver-aplikacii za industriski celi. posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski).

Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. 25. So posredstvo na janinskiot mitropolit. II 2002) – grad. me÷u koi i so TV Skopje. Skopje. B. kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. XI 1931 – Kratovo. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. zapi{ani so zapadno notno pismo. Karaorman. profesor. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. Skopje. Skupi. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Vo periodot od 1959 g. potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). 1978). Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 1982. {to go zavr{uva vo Ohrid. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Nitzshia spp. Angel (Kumanovo. O. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. L. Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. 6. go dobiva zvaweto docent. III 1936) – arheolog.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. dekan (1981–83). Vo 1969 g. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. Po trigodi{nite studii na Akademijata. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. 27. Od 1958 g. Lipkovo. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad.). Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. mesodon). red. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. negovite bra}a. gi prodol`uva tie soznanija. Sv. Makedonska Kamenica. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. Skopje. no i etika. D. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. 4. Gimnazija zavr{il vo Skopje. Staro Skopje so okolnite tvrdini. MANU. a Filozofski fakultet vo Zagreb. in`. Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. Skopje. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika. univ. V 1928 ‡ Zagreb. vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968. Srbija. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. 2002. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. Od maj 2005 g. a od 1963 g. vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. Skopje i okolnite tvrdini. 1996. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). 20. odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. Ivan Luka (In|ija. Dimitar (Kratovo. MILADINOV. Za rekite Radika. vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). Vo Gimna- . Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. Ort. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. publikuval okolu dveste truda. prof. 1966. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. Se penzioniral vo 2000 g. Munchen. kako i vo Atina (Grcija). Vo 1978 g. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis. Stobi i dr. Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. 1817 ‡ Sofija. karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. V. 1974. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. 1999. BIBL. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija. kako indikatori za vakov tip vodi. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). MANU. pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. Stobi. podgotvuva pove}e crkovni pevci. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. K. MILADINOV. Naum (Struga.. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. la. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). Encyonema minutum. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s.

Od Savle stana Pavle. statii i prilozi.. 1989. Izbrani dela 5. Q. M. 11. 1984. Kniga za Miladinovci (1862–1962). Bitolsko (1847–1849). na . vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. red. 1810 – Carigrad. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. I 1862) – u~itel. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. pi{uva za toa K. jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. prof. najstar sin na Riste Miladin. Skopje. Dimitrija (Struga. zitetskiot sovet. Skopje. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). III 1928) – grad. ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). X 2001) – grad. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. Kuku{ (dva pati) itn. po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. Slovo (1839) MILADINOV. 23. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65). Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). prorektor na Univerzitetot †Sv. Skopje. 1. poet. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. in`. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. Cirih (1957) Hanover (1962/63). a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Kit. Konstantin Ristov (Struga. 1830 – Carigrad. etnografski materijali i sl. grn~ar od Struga. Izbor. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. Konstantin Miladinov. prerodbenski deec. poet. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. 1962. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. publicist. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti. 1980. Zbornik od studii. Studii za Miladinovci.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. XII 1922 – Skopje. objaveni vo pove}e izdanija. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. kaj nego nastapil celosen presvrt. prerodbenik. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. MILADINOV. Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. kratki `anri. {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). Japonija i SAD. preveduva~ i folklorist. Vo maj 1845 g. a gostuval i na drugi univerziteti. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. Jordan (Kumanovo. T. Struga. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). Q. T. Magarevo. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. [apkarev. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. red. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. prorektor na Univerzitetot (1963–65). T. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). in`. Jordan Miladinov MILADINOV. centralna li~nost na makedonskata prerodba. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. 18. LIT. sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. Bitola. i samo edna sedmina bugarski pesni. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Skopje. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid. publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni. prof. Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion.: Haralampie Polenakovi}. od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). Specijaliziral vo Minhen (1955). obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet. I 1862) – u~itel.. Dragi (Skopje. Prilep. Polska. 30. Vr{el pove}e funkcii. Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. Izbor i predgovor Gane Todorovski..

Izvori za crkvenu istoriju. Haralampie Polenakovi}. obi~ai. XI 1963) ‡ re`iser. Pisma. predanija. e direktor na Dramata na MNT. SofiÔ. i LIT. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. CambridgeHarvard. X 1943) – naroden heroj. razni detski igri.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. Sofi®. Beograd. Izbrani dela. Zagreb. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. 1943. Tabakov. †Hamlet vo tranzicija#. 28.Uro{ MILESKI-URO[. Tr. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. pod red. 1962. †Na ~u`dina#. Zbornik od studii. specifi~no-motorni sposobnosti. 2004. St. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. no bez uspeh. Sa{o (Bitola. Popoec. treto izdanie. J. IZV. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). Constantine and the Christian Empire. Perni~ko. †DunavskiŸ lebed#. statii i prilozi. †Ova ne e amerikanski film#.#. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. Magarevo. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). Bitolsko (1852/1853). Studii za Miladinovci. LIT. SofiÔ.: A. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. †Deus ex machina#. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. X 1849 – letoto 1852). Sofi® 1983. †Bisera#. Kova~evica. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. Ml. Jo{ka (Kru{evo. gatanki. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski . od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). LIT. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. Ch. IX 1960) ‡ univ. 1980. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. Od noemvri 2006 g.: K. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. 5. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. A [apkarev. B. †Tetovirani du{i#. pozori{te. 1884. Ki~evsko. kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. 8. Izbor. poslovici. Miladinovi. Skopje. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. Petar I. 2001. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. Bukovi}. najpoznatata †T’ga za jug# i dr. BIBL. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. H. Skopje. J. 1. Kosa~a. preveduval od ruski jazik. (s. MILEV. †Game over#. na N. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). 1983. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Odahl. †Ova ne e amerikanski film#. Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. R. a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. Skopje. gledali{~e. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 11. dostavuval doverlivi informacii za 950 . Konstantin Miladinov. se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer.: BŠlgarski narodni p‹sni. Skopje. Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. MILENKOVSKI. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860). Izvor. †Kandid vo zemjata na ~udata#. D. Van~o Tu{evski. odbojkar. 1984. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad. Izbor i predgovor Gane Todorovski. vo sp. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. Skopje. Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). Piesite †Kolede#. Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. S. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata. 2008. Ki~evsko. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Srbija (1988-1991). so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Petr. Smit.: R. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. SÍ~inenix. izdaden vo Milano (fevruari 313). †Kolede#. Stanuva ~len na Kazali{te. Nova makedonska kni`evnost. Vo 1900 g. [trosmaer. Spomeni ot Makedoni®. †Game over#. kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. J. Bil ~len na KPJ (1941). 1879 – s. po sklu~eniot sojuz. SilÔnov. 2007. 23. Kniga za Miladinovci (1862–1962). 1861.000 stihovi). S. Bil sekretar na ~etata na J. †Dole vlada# i dr. Mirko (s. teatar vo Subotica. profesor. Osven toa. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). veruvawa. II. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g. IV 1923 – pl. no i samiot bil uapsen. Nevrokopsko. Al. PopoviÊ. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). dopiski i stihotvorenix. †Bure barut#. M.

Ren. 2. Rasolkoska-Nikolovska. Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}).-B. Ki~evo. Makedonskata tema ja znael izvorno. 22. na IX v. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). Najblizok sorabotnik na J. Ax. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). makedonoznalec. Civilizacii na po~vata na Makedonija.000– 2. a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. Francija. me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. I 1863 ‡ Sofija. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. a podocna se povlekle kon planinata Tajget. narni qubopitstva. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). Med. Q. 1967) – srpski geograf. vo Skopje. f. Qubomir ([tip. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e.). I 1859 ‡ Eks-leBel. Jane Sandanski. Ohridskata slikarska {kola od XV v. XII 1885 – Belgrad.. f. Sin na \or|e Mileti}. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. 1890). redoven prof. 1970. slavist. kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija. Bogorodica# (Matka) na r. prof. a magistriral vo IZIIS (1981)..000 vojnici. LIT. 1. X 1901 ‡ Belgrad. IZV. Vlasotince. Dragoslav Lazarev (Pirot. patolog. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. koga ja priznale vlasta na Vizantija. Borivoe I. Krevale vostanija. \or~e Petrov. 31. Vo 1947 g.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. Skopje. a po majka {tipjanec. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev. K. MILOVANOVI]. a naseluvale teritorija od ok. toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija. Smile Vojdanov. LIT. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. (Carina. Izbor i redakcija Vasil Jotevski. Treska (Skopsko). 2002. Odli~en prakti~ar. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite. T. zavr{il vo Belgrad. Stanislav (s. voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski. Slavejko Arsov. Se zanimaval i so dijalektologija. Luka Xerov. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. pla}ale danok i davale 1. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. MANU. 13 (28). prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. Skopje. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. 8. naseleno na Peloponez (VII v. SubotiÊ. Nikola Pu{karov. Beograd. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola. Vl. Qubomir Mileti~ MILETI^. (od 1926 g. G. Z. T. 31. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. G. S. 1980) ‡ spec. MILETI]. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942).-N. Im davale otpor na Latinite. glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. f. D. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. Hristo Tatar~ev. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. Bil profesor na univerzite- 951 . kako redoven profesor). Mihail Gerxikov i dr. na Med. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953). politi~ar. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija. Kodikot na manastirot Matka. Ja za~uvale samostojnosta do po~. Gre- LIT. Dobrovi{. in`. osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). 1980. T. Ohrid. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885).: S. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. @ivkoviÊ.. ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. Pando Kqa{ev. potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. Doktoriral vo Zagreb (1888). kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. red. kade {to predaval od 1920 do 1956 g. 1995. Boris Sarafov. G. Dekan na Fakultetot (1997– 1999). III 1943) ‡ ruski istori~ar. Z. 1985. pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam. Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908). prvin vo Lakonija. koga go osvojuvale Peloponez (1248). Nikolovska. MILJUKOV.). 750 km . MILOEVI]. Iv. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. vo Skopje. industriski i in`enerski objekti. 1975. II 1943) –grad. R. Skopje. Dokumenti. 1.: T. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}.

scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). Sv. IZV. †Qubovta vol{ebnica#). 312. e edna od najplodnite makedonski koreografi. Prokopiev). I 1928) – sociolog i univ. Bitu{e. Beograd. Beograd. Skopje. 1963) ‡ atleti~ar. donski rekord. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. Prv atleti~ar od Makedonija. pedijatrija specijaliziral vo Viena. Tetovsko. Vratnica. 2007. 2. Vratnica. Skopje. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). postavuvan od vladetelot. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). vo klasata na \. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. NovakoviÊ. JAZU. Geografske oblasti u Makedoniji. po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. St. a vo juni 1974 e isklu~en od SKM. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . Skopje. so nov makeD. 1912. 5. osvoil zlaten medal na 400 m. profesor.: MNR na RM. MILOSAVLEVA. Lazo (Tetovo. 1. 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. 1999. Do 1941 g. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992. IX 1934 ‡ Skopje. vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). BIBL. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija. ni~ki# vo Skopje. So koreografija se zanimava od 1958 g. Debarsko. Skopje. Visoke planine. Em. P. †Makedonska povest# (Gl. 1937. kw. M. vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. i T. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. 1915 – Skopje. Slavko (s. Kandelas (M. Skopje 1997. †Dubrovni~ka legenda# (Q. Na ovaa funkcija. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. †Bolero#). Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. 1921. S. Med. Al. na 1942). Geografsko dru{tvo. Skopje. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. Kliment Nikolov (Ohrid. 1951. 1926. sovremen i moderen izraz. Glavne doline u Jugoslaviji. Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. Tihomir (Ti}o) (s. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. Beograd. rabotel vo Belgrad. [. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. Vo 1957 g. IV 1984) – general-major. zavr{il na Sorbona. Skopje. Ohridska kotlina. Naseqa srpskih zemaqa.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. 26. Ravel. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. Na povelbata na kralot Volka{in. XII 1901 ‡ Skopje. f. Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. A. 16. 28. MILO[ (XIV v. izdadena vo Skopje (1366). Beograd. svedok) na kralot. Vodeni~arka (M. geomorfologijata i regionalnata geografija.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Ravel. Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). Ax. Olga (Tetovo. Makedonski kontroverzi 1990-2003. garant. bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. BIBL. Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka.: S. Le{ok (1946). II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. M. †Trirogata {apka#) i dr. MILO[EVSKI. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. 1944). po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. a gimnazija vo Skopje. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. 2007. Kirsanova. Solovjev. X. Sl. de Falja.: Kontradikciite na Josip Broz. Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. K. XI 1976) ‡ spec. 1990. posebna izdawa SAN. Branxolica). I 1997) ‡ balerina i koreograf. Makedonski i N. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. X. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod. Petr. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. 2004. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. Koli{evski. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. kw. Smokvarski) i dr. od kade {to e deportiran vo logor. 14. za koja nastapil {estpati. ULOGI: Gitana (M. Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. LIT. kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. 1952. Zagreb. 1966. III 1926 ‡ Skopje.: Ju`na Makedonija.

XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. Tal. Bil direktor na Dramata na 953 . Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. †Sv. Vl. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje. stranstvo. XLVI (1937). @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. VII – 26. `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). †Mrtvi du{i#. Bogorodica Troera~ica# (Skopje). preveduva~. B. 1970. magistriral vo IZIIS (1982). Vizantijske freske u Jugoslaviji. †Brkotnica#. I 1976) – politi~ar. v race go dr`i modelot na hramot. R. S. Zletovo. VIII 2006). LIT. publicist. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. 18. eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. 19. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). R. Beograd. Skopje. LIT. Beograd. Kumanovsko). Patronot na crkvata (†Sv. Vladimir (Skopje. Ax. VI 1918 ‡ Skopje. Zavr{il Fakultet za dramski umetnici. eden od osnova~ite na MNT. LIT. GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. Od crkvata bil proglasen za svetitel. †Zelena guska# i dr. Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle.-N. koj. MIL^IN. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Ml. Ki~evo. 19. J. vo znak na pobedata nad Turcite. Danilo. 29. †Pirej#. Polog. Bawani. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. Antonio (Tetovo. Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK. Ilija (Prilep.: Arh. rodni spisanija. i mladata kralica Simonida. Iv.: S. Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998). Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. †Ramna zemja#. ~len na redak- MIL^IN. 1995. †Angelina#. sin na Uro{ I. koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). Skopje. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM.: Narodni heroi od Makedonija. 2. Pijanec. †Pantaglez#. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Z. otsek re`ija. Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. \or|i# (s. kralot Milutin. ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. Zoran (Skopje. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). †Golemata voda#. StanojeviÊ. izbran za redoven profesor (1992). Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994). umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. TodiÊ. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. 1321) – srpski kral (1282– 1321). Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto. diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. 1974. vo Belgrad. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. Ov~e Pole. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. 11. e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976). Debar). †Farsa za hrabriot Naume# i dr. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje. St. Rasolkoska-Nikolovska. 2001&2002). a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). na Otsekot za re`ija. 1993. Ilija Mil~in MILUTINOVI]. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. Z. Staro Nagori~ino. Skopsko) i †Sv. Bugarija). oble~ena vo sve~ena kralska odora. Japonija. ™uriÊ. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. Beograd. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. Kraq Milutin. Pore~e. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. Nikita# (s. MANU. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. Staro Nagori~ane. †@itolub#. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. V. 1935. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. †Revizor#. dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. Japonija (1986). K. aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. oble~en vo sve~en divitision.

†U~enik na |avolot#. Sv. [vajcarija.. a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948). kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). Kiril (Resen. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. †Staklena mena`erija#. †Malogra|ani#.: Sodna medicina. Vo 1961 g. Kri`avec (†Vo agonija#). Krk 1971. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. Pol. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. V 1979 g. †Mis Ston#. a potoa rektor (1973‡ 1976). Platon Kre~et. Medicinsko izvedenstvo. Janez (Qubqana. V 1913 ‡ ?. R.: Filozofski fakultet 1946‡1976. Julie Cezar vo istoimenite dela. Ljubljana. V 1912 – Skopje. diplomat. †Tri sestri#. Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. †Antigona#. f. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. Slovenija (od 1957).. Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. Otec Naum (†Krik#). 1956. akademik. 28. Ljubljana. Enciklopedija Slovenije. prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. St. 1970. 1981. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. I–II. pred bolnikom in pred dru`bo. Aktiven u~esnik e vo NOB. Sicilija 1968. bil dekan na Med. a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973). El Asnam vo Al`ir 1980). f. vo Qubqana. na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. Skopje. a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. vo Qubqana. kade {to i diplomiral (1940). deontolog i pravnik. 34‡37. 7. kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. MANU. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969). Studiral medicina najprvin vo Qubqana. op{testvenik. IV 1983) – ekonomist. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. Francija. kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). 1982. univ. Od 1945 do 1983 g. V 1918) ‡ univerzitetski profesor. republi~ki javen obvinitel. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). 1990. dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#). †Ispravi se Delfina#. za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). Ljubljana. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. sociolog. mart 1979. Izbrana za docent (1950). ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. Medicinska etika in deontologija. a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). 21. nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). Aja~io 1981). vo 1978 na ANUBiH i SANU. a potoa vo Zagreb. 1968. 1976. Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. f.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati). Re`ii: †Dlaboki koreni#. Desa (Prizren. BIBL.. 1972. a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. f. Ulogi: Jago (†Otelo#). Vo 1977 g. na Med. prv rektor . Borovnica 1976). Maganik vo Crna Gora 1974. LIT. †ZV#. Ljubljana. VII 1993) ‡ lekar. e izbran za dopisen. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa).. vo Skopje. †Mirno leto#. †Zdravsteni obzornik#. IZV. 27. t. 401–403. redoven prof. MIL^INSKI. f. nau~en istra`uva~. Ljubljana. Kosovo. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. pri avionski nesre}i (Brnik 1966. Leta za pet drugih. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. Avstrija i Germanija. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. bil pretsedatel na SAZU. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). @ak (†Kako {to miluvate#). Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). 142–143. †Pe~albari# i dr. kade {to i doktorirala. f. od 1976 do 1992 g. Galielo (†Galileo Galilej#). 65–73. ~len i sekretar na ASNOM. pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974. M. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. 1993. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost. †Na dnoto#. [. 27. nivnata prevencija. a vo 1985 na CANU. specijalist za sudska medicina. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. 3. Tefik-beg (†Goce#) i dr. Leone (†Gospoda Glembaevi#). 6. profesor. †Crnila#. Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). 37. Se usovr{uval vo Belgija. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI.

raska`uva~. MINDAK.: Solzi vo o~ite na tate. Skopje. Sk. turizmot. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika. sistemot na devizno rabotewe. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita. 2004. Skopje. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime.). a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. 30. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. kulturata i dr. serbsko-chorwackim i macedovskim). Raboti kako novinar. 1975. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979).. 2003. ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. zdravstvo. Skopje. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). lokalna samouprava i sl. energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava.. raskazi. 1996. razvoj na ekonomskata misla i sl. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. 2003. roman. sistemot na banki.). Razvojot na ekonomskata misla. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija. M. Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. {umite i drugite prirodni bogatstva. BIBL. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija. Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. stopanski sistem i ekonomska politika. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. Ministerstvoto za zemjodelstvo. sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi.. stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim. kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.: Nikola Uzunov. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). 1984. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura. Crniot perduv. roman.). BIBL. Sk.). Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost. socijalna sfera. dano~niot i carinskiot sistem. †Scientia Yugoslavica# i dr. regionalen razvoj. pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie. †Ilindenski pat#. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. naselenie i rabotna sila.: Rade Siljan Zabraneta odaja. LIT. Sk. T.. stopanska istorija. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. Bla`e (Gevgelija. nadvore{notrgovskoto rabotewe. sociologijata. nau~ni proekti. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija. 1. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. roman. javniot dolg. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici.. ekonomskite. za informati~ko op{testvo i dr. Kiril i Metodij# vo Skopje. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980). {tedilnici i drugi finansiski posrednici. pravda. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto. vodite. 1988. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija. Polska.). 1962. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ledno oko. 1990. Ministerstvoto za finansii. Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75).VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka. Sk. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura. Sk. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te. trgovijata. obrazovanie. †Ekonomist#. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. Sezona za gluvarkite. LIT. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. Sk. Ossolineum 1983. no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. Prostorno planirawe vo Makedonija. ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija. stanbeno-komunalnite raboti. za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot. raskazi. 1974. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM.. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi. Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. stopanski razvoj. BIBL. raskazi. u~ebnici. tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto. Niski ve`bi. †Naroden glas#. Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija. †Stopanski pregled#. IV 1961) ‡ novinar. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). etnologijata. Bla`e Minevski MINEVSKI.Skopje. MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. Gil.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). 955 . {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). MANU. lovot i ribolovot. romansier i dramski pisatel. Prikazna za tretiot. Ministerstvoto za zemjodelstvo. Sk.. Skopje. ~len na redaciskiot odbor na sp. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. S. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU. Skopje. 1977. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata. 1998. Skopje. kultura. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. P. 2000. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#. za stranski investicii. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. Z. 1981.

Rabotel Mintan 956 . M. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977). 2006. Skopje. Bil mentor na magistranti i doktoranti. promeneto izdanie. dopolneto izdanie). 2002.Sv. Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). dva mandata dekan na ETF vo Skopje. 1997.: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. 21. Bratislava. Doktorirala vo 1994 g. 2000. Tirana. Sosnovjec. 1998. Skopje. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). Skopje. simpoziumi.: †Bilten na Univerzitetot . ^apel Hil. Sirakuza. R. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Nikoloski). MINOSKI. prodekan. proekti i predavawa (Moskva. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija). Hale. Jov. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. Jankov). Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet. prof. Prilepsko.: SAD i Makedonija. S. po bolesti na ustata i zabite. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. Kiril i Metodij’ – Skopje#. Skopje. so Q. Skopje. Kiril i Metodij# & Skopje. Vorone` i dr. 9. izmeneto izdanie). MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). 1994. redoven prof. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 1997. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#. E. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). in`. XII 1953) ‡ spec. Dolgaec.). 2001. 611/24. 1994. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). 22. Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. 2002. i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986). 2000. Makedonski jazik (monografija). M. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro. Ana Bor~eva (Skopje. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. Cv. f. 2006. na St. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v.: Bilten na Univerzitetot †Sv. 2000. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. d-r na tehni~ki nauki. U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. sobiri. D. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. VIII 1939 ‡ Skopje. 1999.. 18. Skopje. red. Skopje. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro. Liljana (Prilep. Skopje. Skopje. Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. kade {to gi pominala site zvawa. R. Dr. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci.M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV.1. Skopje. MINOVSKI. Skopje. Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA. statii i prilozi BIBL. VIII 1941) – el. so centar vo Opole (Polska). oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). {ef na Institutot za istorija. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. Publikuvala 55 statii. Nikoloski). †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). 58/2000 i 44/2002. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik). Taka se zboruva vo Veles (redakcija). †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. 2003. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. Skopje. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe. Skopje. rakovoditel na postdiplomskite studii.1994. 2003. Skopje. 1981. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Skopje. br. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. Skopje. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. 1997. br. Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. Pretsedatel na MAKO SIGRE. IZV. Skopje. 12. Krakov. oktomvri 1990. rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. Skopje. so Q. †Makedonski jazik#. Univerzitet †Sv. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. doktoriral vo Belgrad (1981). †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta. kako profesor po istorija. Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. ^ikago. 1979. Skopje. Opole. 2007. †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. izmeneto izdanie). Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. Makedonski jazik za stranci (vtoro. 1998. 2007. Mihajlo (s. (koavtorstvo i nau~na redakcija). 545. Skopje. Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). Risto (Ezerec. Kliment Ohridski# vo Skopje. urednik na spisanieto †Istorija#. eden period vo NUB †Sv. †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. Kiril i Metodij#. LIT. Jankov). G.-P. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975). profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. J.

Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. i dr. redoven prof.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV.. IV 1945). go zapo~nal vo Sofija. Specijaliziral ftiziologija. op{testvenik. f.Bla`e Koneski# (vo penzija). nekropola od X–XI v.. na Med. S. BIBL. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet . so mnogu kerami~ki naodi. 1996. na Med. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo. f. Eden od osnovopolo`nicite na Med. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. f. koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. f. B. glini. Nikola (Kavadarci. f. 31. Diplomiral na Med. Q. †Biografii#. 2006. f. Nikola Min~ev MIN^EV. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. a tuka i magistrirala (1974). BIBL. [. III 1909 ‡ Skopje. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. 1944). VII 1922) ‡ ftiziolog. Polovi bolesti. minerali i drugi cvrsti supstanci. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. redoven prof. poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. Spasovska-Dimitrioska. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Od 1972 g. 1996. crvenata spektroskopija. Direk. Skopje. a go zavr{il vo Belgrad (1950). Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. MIOVSKI. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. f. politi~ar i dr`avnik. 20. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). P. potoa klatrati. f. Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. I 1977) ‡ dermatovenerolog.-B. od kade {to doa|a i imeto Venec. 1988. ~len na SIS na Jugoslavija. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). Kavadare~ko. redoven prof.-B. Med. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. 218. rakopisna biografija. C. Kostursko. Done Kocev (Skopje. X 1915 – Skopje. 6. zavr{il vo Belgrad (1935). u~esnik vo NOB (1941). 16. 1946–1996. Skopje. na Med. Mito (Kosinec. Biljana Nikolova (Skopje. minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. Iv. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. LIT. borec. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. E. D. Med. IV 1997) – u~itel. Vr{el brojni D. f. Skopje. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. 22. V 1982) ‡ oftalmolog. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje. 239–240. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti. komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943). Skopje. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. 1980. `elezno vreme. vo Skopje. kade {to i specijaliziral (1940). Bil direktor na Institutot i prodekan na Med.: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. MIOVSKI. LIT. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. helenisti~ko i rimsko vreme. Skopje 1962. ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. Vl. vo Belgrad (1941). Vata{a. IX 1913 ‡ Skopje. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. Kiril Metodiev (s. docna antika i sreden vek. lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. Hludov parimejnik. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik.. republi~ki i sojuzen pratenik. Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. kade {to bil postaven za direktor (1960). 25. Zad ^uka. 19. S. Dimitar Kocev (Skopje. pretsedatel na Sobranieto na SRM. vo Skopje. LIT. 1972. Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. Krst i Toplec. op{testveni funkcii. Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . 1. Institut za hemija.: Dermatovenerologija (skripta). Skopje.: G. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici.: DARM – Skopje. vo Skopje. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. 2. Skopje. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952).

Sk. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). Sk. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. Qup~o Mirkovski tor. Vini~kata afera. istori~ar i arhivist. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. III 1930) ‡ poet.) so prof. I 1944). Bil glaven redaktor na v.. Koga cutea kosteni. Gil. [tip. Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Ki~evsko. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933). V. rezerven kapetan na JNA. 27. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). S. 1997. 2001. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. BIBL. kade {to se na{le so M.. 2006. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. Bil u~itel vo Kriva Palanka. se povlekol od politi~kiot `ivot. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. Skopje. Ko~ani. br. Kol. Vino`ito. i LIT.: Cve}enca. Brno 1997. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. 1979. 2002. Klu~ar~iwa. proza. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. Andonov^ento. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. raskazi za deca. Vlah~ev. Prilep~anski i T. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. 54. 1996. 1980. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie.. 1962. nacionalen deec. 10. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie. 1987.: V. Prekr{en let. X 1933) – u~itel. Sk. Milica (Skopje. do avgust 1943). Vlah~ev. raska`uva~. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija).. Sk. Topolite na krajot na dedovata livada. raskazi. pretsedatel na Odborot za prosveta. pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. Cankar). V. Po 1913 g. [tip. Qup~o (Skopje. Skopje. †Delo 74#. 10. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. XIV/3. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). vojvoda. direktor na Direkcijata na po{tite. INI.. minister za prosveta na NRM (1947‡1951). pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955). Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo.. 1. 1972. VIII 1942) i Love~ (Bugarija. †[tipski vesnik#.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. Bistrica (Skopje. Q. Lape i drugi makedonski dejci. roman za deca i mladi.. Naveva sneg. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. [tip. polonist. 157. LIT. 1960. MIREVSKI. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. X 1910. Sandanski i so K. 1986. vali vo stranstvo. Miokazi. Q. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. 1992. Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV. pisatel za deca. X 1965) ‡ lingvist. [tip. potpretsedatel na Planskata komisija. 1.. Gradin~e. Q. †Macedoniae acta archaeologica#. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. Sk. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. A. Skopje. IV 1943). Misirkov. 2006. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. Sorabotuval so J. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern. 14. Sk. Dimitar ([tip. Yvezdena. 28. Apostolov. Arsov i dr. bajki. Sk. poezija. P. Ml. Racin. poezija. poezija. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. Se {koluval vo [tip. Sk. politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci).. Sk. 1951. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. X. †Delo 74#. Od 1978 g. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). IX 1942 – 6. N. pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. poezija vo prevod na slova~ki. VIII 1876 – Sofija. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978).M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s. 6. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. Al. Dimitar Mirevski nik. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . Miras~iev. Prilep~anski. IX 1991) – arheolog. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek. Skopje. 4. Skopje. Tr. revolucioner i socijalist. Kumanovo i vo [tip. makedonist. T. IX 1941 – 31. Prva~iwa. 167‡175. poezija za deca. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. IZV. 1986. 1987. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. U~esnik na golem broj festiM. 7-8 . Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni.

MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#.. LIT. 2000. 9 meseci (31. XII 2003) i broi 487 ~lenovi. Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. T. Petr. †Slavia Meridionalis#.: Sa{o Dodevski. Petr. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola.. Skopje 2000. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. Oficijalen kraj na misijata e 26. III 2003 g.: Stojan Jankovski. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. magisterski trud. EU. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). Skopje. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. Kvalifikuvan bibliograf. Skopje. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. LIT. so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej.: Sa{o Dodevski. zamislen da trae 6 meseci. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. na 27. XII 2003 g. 1975. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek.500 vojnici. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. povrzuvawe so vlastite. voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. T. VIII 2001 g. trae 6. Oficijalen kraj na misi959 . na 14. Rat. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva. III 2003). vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. T. sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. 1971. lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. od koi e dobien blagoslov i sveto miro. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. 2004. koe. 10. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik). Makedonskata pravoslavna crkva. Harm De (Holandija). Z. magisterski trud. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe. IX 2001) do Robertson). Gr. po prodol`uvaweto. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. 3. odnosno. kako avtokefalna. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. †Vesnik#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. T. odnosno Vladata na RM (15. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. 2004.: Sa{o Dodevski. vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. IX 2001 g. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#. Ja so~inuvaat 4. VIII 2001 g. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Petr. Skopje 2004. (so S. napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. proto|akon. po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo. Milica Mirkulovska ski jazici. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. III 2003). Skopje. Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena. SLPMS. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. Solana. kako poseben dar. od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. IX 2001 g. Warszawa. Kartero ([panija).. IX 2001). III – 15. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. ^iwa (Italija).. vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. †Kilibarna lisica#. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. od [tabot vo Skopje. so {to po~nuva sosema nova misija. LIT. zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva. procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia). LIT. bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. Skopje.

X 1865 – Vr{ec. op{testvenik. LIT. 16. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. redakcija i komentar: Dan~o Zografski. Do 1959 g. XII 2002 g. koja ja prifatila (23. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). 1977. D. odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. vo Skopje. 30. Bitola. V. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. bil na Internata klinika pri Med. Skopje. 13. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#. infektolog. Sofi®. Tr. \.-B. XII 2002 g. kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. 1989.. redoven prof. Dimitar (Prilep. T. Trnovo.. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. Amnestiran vo 1904 g. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. (19071908). Del~ev. Vo 1959 g. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. @ivotot go zavr{il vo Bugarija. Bitolski (Italija). Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek.: G. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). X 1903) usvoile programa. revolucioner. f. Po dr`avniot prevrat (1908). Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija. 1978. Gligor Todorovski. T. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. 2004. vo Skopje. Bo`inov. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). VIII 1930 ‡ Treson~e. Sofi®. MIR^EV. Rusensko. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. S. Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. publicist. Dokumenti. LIT. f. Materiali. IZV.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. Solunski (Rusija). 2002. So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata. . II. Pravniot fakultet. Spomeni.e. Skopje. P. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. So povremeni pauzi. Bugarija. Al. so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija. pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). Odrin i na dr. I (1905-1906). Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963). Skopje. Save Krstev (s. Debar. M. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. 14. vo Skopje. po pobedata †MIR^E ACEV#. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16.. Avstro-Ungarija i Rusija (2. i LIT. Mirko (Treson~e. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. vo Skopje. III 2003 g. na Med. Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. Skopje. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. Dramski (Velika Britanija). t. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. Petr. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). reformskata aktivnost bila zaprena. Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. Bil dekan i prodekan na Med. Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod).M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. Mitilena. 1981. 1982. kade {to i diplomiral (1949). VIII 2007) ‡ novinar. U~itelstvuval vo Solun. Serski (Francija). glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). Hor i Orkestar). mesta. Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. J. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. f. 23. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956). VI 1938) – u~itel. oficijalno zavr{ena na 31. magisterski trud. Min..: Sa{o Dodevski. I 1922) ‡ internist. Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe. Mirko Mironski MIRONSKI.. Treson~e. f. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. XI 1903). †Sojuzni~ka harmonija#.

Izlagal i vo stranstvo (Pariz. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. kaznata mu e simnata (1982). Studiral vo Pariz (1911–1913). Skopje. Berlin). Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. M. prof. Kru{evo. Eftim Krumev (Vinica. Angele (†Let vo mesto#). BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji.III 1942) – politolog i univ. M. profesor. a od fevruari 1944 g. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). Totalna proteza ‡ pretklinika. Topola. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). E. E. Skopje. na St. metali i materijali za polnewe. ^ukarica i @i~a vo Srbija). [. Al. \. Od i. VIII 1939) ‡ spec. Debarsko. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Habilitirala vo 1978 g. LIT. Publikuvala 105 statii. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. 11. a doktoriral vo 1993. Sv. Pove}e pati bil zatvoran. na St. Malk. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. 31. III 1877 – Skopje. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. 1990–1993. aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. prof. Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. XI 1956) ‡ akter. 28. po stomatolo{ka protetika. Vo 1941 g. Skopje. Saraevo i vo Wu Delhi. 1999. Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. Nestor (Osoj. Bugarija. Publikuval 109 statii. 2007. 13. Dimitar (Sliven. Dim~e \o{ev (Veles. f. Dramata na pluralizacijata. 2007. GINI. IV 1944) – revolucioner. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). Petar Mir~evski MIR^EV. 1985. 23. Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. Stomatolo{ka protetika. Skopje 1971. zaminal na rabota vo Kavadarci. Marko (†Jugoslovenska an961 . f. Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. Zaginal vo sudir so bugarskata policija. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana. 1969) ‡ rezbar. Cv. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). i T. f. BIBL. \or|i Malkovski. Petar (Kru{evo. 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. naroden heroj. IZV. f. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St.g. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. Skopje 1991. 1993–1999). Hrvatska. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost. kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Zagreb. MIR^EVSKI. Srbija. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. 6. Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993). prorektor na Univerzitetot †Sv. Habilitiral vo 1978 g. Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935).: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi.: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. organizator na NOB vo Veles. 2005– ).. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St.: Vele{ki partizanski odred 1942. osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). 14. doktorirala vo 1988. organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). Mila Pejova (Dolni Lapac. MIR^EVSKI (ALEKSIEV). Skopje 2006. po detska i preventivna stomatologija. XXIX. Petr.. akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). XI 1913 – Kavadarci. Po negovo barawe. II 1939) ‡ spec. 1–2. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). Brisel.

Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka. folklorist i publicist. 26. Dimitrija. Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa. vtoro izdanie. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. MISINOPOLIT. politi~ki analiti~ar. V. 962 MISINI. Podocna. Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. Ros (†Magbet#).: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. Crkva †Sv. koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. 10.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#.-N. prv nacionalen filolog. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890).. 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv. vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. vo povelbata se spomnuvaat negovite deca. Enixevardarsko. Makso (†Crna dupka#). 1905) na sovremeniot literaturen jazik. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#. a vo S. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). M. †Kulturno nasledstvo#. R. istori~ar. Ko~karjov (†@enidba#). I. poznat kako †apostol na apostolite#. Egejskiot del na Makedonija. vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija. J. Skopje. 56 i 57 g. go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897). XI 1874 – Sofija.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). RistiÊ. Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. ™uriÊ. Vizantijske freske u Jugoslaviji. IZV. St. 1979. Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). ktitor na obnovenata crkva †Sv.. revolucioner i nacionalen deec. [ekspir (†Mera za mera#). Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. R. so race podadeni kon patronot na crkvata – sv.). Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. pristignal vo Makedonija (49 g. Velev. Skopje. 6/18. koga ve}e ne bil me|u `ivite. Pavle. †Sinteza#. Tuzenbah (†Tri sestri#). pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). 1974. Beograd.: P. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija. 1991.. od rimskiot zatvor). Me|utoa. a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. Polonij (†Hamlet#). Sirano de Ber`erak. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). Dimitrij – vizantiski vlastelin. LIT. Z. MISIRKOV. Skopje. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. Suad (Skopje. toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g. Osven toa. Miqkovi}-Pepek. Apostol Pavle. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#). 5.-R. etnograf. 1974. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . Biblijata za Makedonija i za Makedoncite. 2. tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite. Pop-Atanasov. Krste Petkov (Postol. V.). Dimitrija# u Prilepu. 2005. R. LIT. a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). Kru{evac.: \. 1995. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35).-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). K. Ri~ard III vo istoimenite dela. Timotej i Luka. tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. Skopje. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g. koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. Atos (†Tri musketari#). I 1970) – pravnik.) zaedno so svoite pridru`nici Sila. odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891).

pod mentorstvo na prof. pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. ^upovski.P. T. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912). dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. Florinski (Kiev). A. doa|a vo Makedonija (Solun). od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907). †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 . Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). D. Onevozmo`eni se i naporite so P. a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). VIII 1914) i zaminuva vo S.Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. D. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija.P. Vo Odesa vo 1905 g. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911). Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii. iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija. 1913). so le`erna popravka na azbukata i pravopisot. a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. Konstantinovi~. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#. Misirkov (1902) K. 1898). do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). jazik.-Peterburg. Po izleguvaweto na knigata.1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#. N. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri.P. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. Misirkov. no biva odbien. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija.P. I. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S. Dimov i d-r G. a so D. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K. bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). na 14 avgust 1914 g. Od knigata na K. Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija.

Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. Sk. Prangi. II. 2002. 2007 i III. Viorot na bolkata. 2000. †Bogomil# (maj 1926). Golemite atovi. Novi istra`uvawa i soznanija. Sk. Za makedonckite raboti. P.. Za docent e izbrana vo 1988. profesor.. Enixevardarsko. IX 1930) ‡ poetesa. Skopje. DELA: romani: @e{ka zemja. Sk. romansierka. Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. Sk. progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. a doktorskata disertacija vo 1987 g.. Sk. Krste Misirkov. 2005. MANU. Sk. MANU. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). sp. 1990. Skopje – Sofija. Vo smrt od qubov. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). †Vardar#. Krste P.. H 1918). Odesa. Yidovi od paja`ina.. se zapi{ala na PMF... 2007. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. Yidovite od Pela. 2005. Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. nivnite delbi i preselbi. Misirkov (1909) Me|uvremeno M. Skopje. Nada (Peh~evo. Avanturite na \ur|a. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. Skopje. grupa biologija.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. Skopje. 1905. 1990. 14. M. 2003. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909).. Diplomirala vo 1970 g. 1909. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. avtorka za deca i mladi. Sk. 1993. 1965. Priredil Bla`e Ristovski. 1968. Li~en roman za li~nata zemja... direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919). romani za deca: Detstvoto na Misirkov. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija.. Izvonredno plodna avtorka. 2003. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30.. Pla~ pred yidot. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Sk. Odessa. pa naskoro i za v. Voved prof. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#. a gimnazija vo Skopje. raska`uva~ka.: D-r Bla`e Ristovski. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. VII 1913. 1982. Vodoskoci. Sk. 1969. Sk. Pred smrtta (21. Predgovor Dare Xambaz.d. pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. Sorabotuva vo idiskoto sp.. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Zagreb. 1997. Sk. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Sobrani dela: I. a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. 1966. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K.d. Tuka razviva bogata dejnost. Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ. MANU. 1990. 1903. Katarni godini.. Bl. publicistka. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto. Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska. †Mondo# vo Stokholm. Sk. MANU.. a potoa e nazna~en za u~itel. XII – 30. Sk. Dlabokiot rez. Toplata pregratka na Gocevata majka. univ. 1953. 1992. 1991. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. a za 964 . Ra- MITEVA. istiot. nastanite i li~nostite. istiot. Kata (s. Egejskiot del na Makedonija. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. I–II.. XII 1918). Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA. Sk. 1994. Sk. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. 1966... SofiÔ. Sk. 1988. istiot. Sk. Vo 1975 g. IX 1923). Sk. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. 2000. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje. Sk. Misirkov na makedonski jazik. so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. Toc. Fototipno izdanie. nite rakopisi na Krste P. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. V. 1998. 1997.. poezija Skameneta solza. Sk. Neod`ileni. Pisma 1911–1917. 1983. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica.P. IMJ. no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. 2008. 1988. raskazi Pesna za ognovite. Bitola. Podgotovka Bla`e Ristovski. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Deloto na Krste Misirkov. IX 1920) i ostanuva u~itel. Skopje. 1999. Dovik. LIT. Milosija. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. Skopje.P. Misirkov. 1966.. No po nepolna godina e smenet (7. d-r Atanas Vangelov. Sk. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska. †Vardar#. Postol. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. Vo u~ebnata 1966/67 g. dramska pisatelka.. 2008. Majka Kotori~anka. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski. R. 7. e premesten za v. uredil Todor Dimitrovski.: Za makedonckite raboti. Dnevnik 5. 1996. IX 1947) – biolog. Vo 1972 g.. Misirkov (1874–1926). IX 1925).

8. Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982). X 1931) ‡ univerzitetski profesor. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. Platon. 1978. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Aristotel. a Praven fakultet vo Skopje (1954). †Te po`eluvam#. hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). Skopje. Doktor po klasi~na filologija. MITKOV. so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Pretsokratovci (1999. Izbor (1998). 1989. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. D. Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. Izbran za ~len na MANU (2009). pravnik. Skopje. Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). Pr. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. V. T. Dela i dni (1996). Vladimir (Kavadarci. 24. producent.: Homer i Prli~ev (1995).: Makedonija od ASNOM do denes. †@iva antika#. Nega na du{ata (2000). IV 1948) ‡ TV re`iser. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. Anti~ka filosofija. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. Ivan Mitevski MITKOV. Heraklit. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963). Pantelej (Ohrid. Stefan vo Ohrid (1956). za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). 10. †Zaminuvawe od Paskvelija#. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Skopje. Timaj (2004). vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. 14. radio i televizija vo Belgrad. Ivan (Skopje. †Jas sum od Titov Veles#. †Kako ubiv svetec#. LIT. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. BIBL. teatar. Labina Mitevska MITEVSKA. F. BIBL. dr`avnik. Helada i Rim (2001). 2005. Od 1975 g. Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci. †Dobredojdovte vo Saraevo#. 20. Vitomir Georgiev (Kumanovo. V. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 . J. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). Diplomiral na Akademijata za film. Anti~ka epika. X 1975) ‡ akterka. †Planetarium#. †Tajnata kniga#. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. Preveduva~ od klasi~nite jazici. Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). monografija (1997). pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974). [. ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). antologija (2004). Platon. sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). †No} sproti Sveti Vasilij#. a se projavuva i kako arhitekt proektant. Odgovoren urednik na sp. za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. G. †Dva buketa rajski cvet# i dr. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Labina (Skopje. Vo filmovite {to usledija. Aristotel). Prevodi od starogr~ki: Hesiod. Po~etoci na zapadnata filosofija. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. VII 1929) – arhitekt i urbanist.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. †Vreme na letala#. Sv. 2005).

Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv. antologi~ar. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam. polemi~ar i istoriograf. f. Georgi Stardelov. XXVI. 1951). B. Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). Vo 1992 g. ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. XII 1942) – revolucioner. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. Skopje). Priredil Miodrag Drugovac. prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. a gimnazisko vo [umen (Bugarija). 2004. 1981.K. Makedonska kni`evnost. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. Kr. Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). Skopje. ^len e na BKP (1941). kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). Kiril i Metodij# (1974–1976). Kako gimnazijalec. Vapcarov (habilitacionen trud. e direktor na Spec. 11. ^in i delo. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. G. Sk. M. Sk. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). Dimitar Mitrev. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). Izbrani dela vo 7 toma (1970). 1999. †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). 1. Dimko Mitrev MITREV. Antologija savremene makedonske poezije (1977).: Dimitar Mitrev. Povoeni makedonski poeti (1960). Svetovi. Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. M.P. VI 1961) ‡ kardiohirurg. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~.M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). Izbor. {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. raboti vo Germanija. Dimko Trajkov (Veles. @ivo delo. \or|i Malkovski.. univerzitetski profesor. P. Od 1990 do 1992 g. na KPJ (od 1940). Sk. a vo april 1942 g. Zaedno so Nikola J. potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969). Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945).. Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. Malk. 10. vo Skopje (1985). borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). na Med. Grcija. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. organizator na NOB vo Veles. i Pirinska Makedonija (1960). †Sovremenost#). Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. LIT. Minato i literatura (1958). T. DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). Sl. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. St. Vo 1941 g. ~len na SKOJ (od 1938). 8. Bil organizator na rabotni~ki . Od 2002 g. LIT. Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). Ogledi i kritiki (1969). Diplomiral na Med. zaminal vo partizani. MITREVA. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. a potoa i kako student. a na MK na KPJ za Veles (od 1941). @an Mitrev MITREV. a od septemvri 1944 g. \.Koneski. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. f. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. II 1950) – filolog. 1954). †Nova Makedonija#. Dimitar Mitrev MITREV. Bil komesar na Vele{kiot NOPO. 1982. @an Kostadinov ([tip. V– 30.VI – II 1967). Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. {trajkovi vo Veles pred vojnata. D. 2000. GINI. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). 24.: Vele{ki partizanski odred 1942. ~len na SDSM (1991-). Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. XI 2001 i 2002–2006). Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. 11. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija.. Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). †Nov den#. Skopje. H 1919 – Ohrid. a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. univ. Ilinka (Skopje. Kriterium i dogma (1956). 1919 – Veles. Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#. preminal vo ilegalstvo. 14. Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). e ~len na KPM. minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev.

Sokol Mitrevski MITREVSKI. kade {to bil i direktor (1999‡2001).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. The Balkans in prehistory. MITREVSKI. Dragi Mitrevski univ. Trajan (Bitola. 1991. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. Paskal (s. Sokol Nastev (s. 15. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). Mamurovski. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija. sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988). profesor. Magistriral vo 1990 g. 2001. Vardarski Rid. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). 1912 – Skopje. 1. Dimov Grob ‡ s. Bitolsko. Vo 1955 g. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Vol. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). Brazda. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. Skopsko. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980). ^uka. Egejskiot del na Makedonija. na~alnik na {tab na brigada. U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). Kostursko. Kis. Glos. Ml. Dupeni. IX 1957) ‡ arheolog. na~alnik na razuznava~ki centar. Od 1996 g. MITREVSKI. Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). a potoa komandant na bataljon na JNA. Gradi{te ‡ s. 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Z. komandant na korpus. Resensko.Kale. Dabici ‡ s. Prehistory in the Republic of Macedonia. 1947) – istori~ar na umetnosta. a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). nekropola od postaro `elezno vreme. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. St. LIT. Skopje 2007. Sopot. Orizari. 11. Ku~kovo. BIBL. Petr. Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. Nikola (s. a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). Kunovi ^uki ‡ s. Skopsko Kale ‡ Skopje. voeno ata{e. bitolski vojvoda. Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. Milci. Skopje.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. Skopska tvrdina . tola. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. 1997. Athens. 87‡100. Hipodrom ‡ Skopje. Skopje. Gloska ^uka ‡ s.: Dedeli. Dragi (s. 2007. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. Vo ARM bil od 1992 g. Skopje. Ulanci. St. 2005. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM.: T. Vardarski Rid. 16. D. MITREVSKI. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada. Marvinci ‡ Valandovo. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- . Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. 1992. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). Staravina. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943). Kliment OhridS. T. ski# vo Bitola (od 2006). se vrati vo SRM. V. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost.

Poznat e i kako Mitroen. Miravci. S. 17. D. MITROV. 1964. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. LIT. N. Ul~ar. IV 1995) – matemati~ar. Marko Kitevski. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. Zavr{il (1932) studii po matematika. a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. 968 B. M. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K. King of Pontus. R. a potoa kako docent. Skopje. 9. Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. 2. Marko K. Diplomiral na Ru- MITROVI]. Kit. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). eden od najopasnite protivnici na Rim. Dobru{evo. Beograd. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija. Pokraj pedago{kata aktivnost. Groningen. Makedonski praznici. govedari. Detski igri. Novi Sad. Barnes. Marsh. Kiril i Metodij#. B. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). studenoto vreme i sl. J. Beograd. 1959. B. Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). Ratomir Grozdanoski. Tr. poradi zna~itelno namaleniot den. Mitrinovi}. Poradi toa {to bil hristijanin. 10. Bil glaven vospituva~ (1967). Dum. M. S. S. S. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. D. Skopje. Groningen 1964. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. 1970. R. so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. C. LIT. Analytic Inequalities. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. 1972. 7. MitrinoviÊ. protojerej-stavrofor (s. 1965. V 1927) ‡ skulptor. Sv. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri.-P. Misirkov vo Skopje. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela. Zagreb. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. McGing. V 1913 – Skopje. Jedna~ine matemati~ke fizike. slu`el kako parohiski sve{tenik. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. Samostojno izlagal vo Skopje. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). Makedonski narodni umotvorbi. X). MitrinoviÊ. MITRINOVI]. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P. VIII 1942). D. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. P. Skopje. Matemati~ki fakultet. Radok.) 306 ili 290 g. Boro (Prilep. P. Bitola. Mitrinovi}.Belgrad. N. MITRI]ESKI. torza. Leiden. D. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko. J. S. D. VIII 1948) – arhitekt. 1993. (1956) na ETF vo Belgrad. Differential geometry. Beograd. a vo noemvri 1946. kn. Potts. VI 1908 . PMF–Skopje 1946–2006. portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. 1967. a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Mitri}eski: Marko Cepenkov. 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. 11. D. Vasi}. 1965. D. ~ekaj si \ur|ovden#. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija. momoci. LIT. Dimitrij `iveel vo tretiot vek. MANU. Specijalne funkcije. The foreign policy of Mithridates VI Eupator. Elementary matrices. red. Demirhisarsko. Nejednakosti. a zavr{il vo Plovdiv. Bitolsko. Bugarija (1942). S. BIBL. LIT. ^len na grupata Mugri. MitrinoviÊ. geotermijata i in`enerskata geologija. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. Srbija. Dragoslav S. Monografii: D. Belgrad. †Vesnik#. S. Cepenkov. Beograd. u~iteq. Ax.: Dragoslav S. Mitrinovi} – `ivot i delo. Od 1951 e vonreden. Slep~e. D. Toj e poznat biblist i apologet. Springer Berlin-Heidelberg-New York.C. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). Groningen. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. S. Beograd. 2006. 2000. (Smederevo. Kompleksna analiza. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. Trajan. MITREVSKI. Vele{ko). Demirhisarsko.. Beograd. Bitolsko. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. E. MihajloviÊ. 1986. K. monografija. Al. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. Mitrinovi}. Elementary Inequalities. D. so mesewe obredni lebovi. Ke~kiÊ. profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). a potoa i redoven profesor. Mitrinovi}. Gevgelisko. Antropomorfnite skulpturi (aktovi. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata .: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). a rezultatite gi prezentiral na kongresi. simpoziumi i gi publiciral. Skopje. ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. 1927. Beograd.: Spomeni i biografii na ilindenci. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. Todor (s. ~len na MANU. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici. 1992. XI/26. IZV. 2007). Miodrag (Vr{ac. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). 23. sè do negovoto penzionirawe (1988). VasiÊ). 1957– 1960. nastradal na 26 oktomvri (s.M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. J. 1987. Skopje. Gr.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. Bil prorektor na univerzitetot †Sv. prof. Slu`ben list na MPC. Skopje. ~ekawe gosti i sl. C. Rat. 1960). II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. 1980.: B. 2000. B. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica. 1969. M. Narodni veruvawa. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. Elvangen. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. Viena. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. ov~ari i sl. 1972. Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva.s.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi. ™okovi¢.

14. 8. t. Belgrad. I 1924) ‡ dramski akter.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). Karmen. na srpski jazik pove}e dela od L. H 1822 & Hexir. Don Bazilio (Sevilskiot berber). Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. Skopqe. tuku Makedonci. MITHAD-PA[A. Ekzarh Antim (1816&1888). Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. 2002. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija.&Sv. Istorija na makedonskata kni`evnost. Eugen Fink. Osman Miftari MIFTARI. Karapetrov). 1963 i dr. Jordan (Dan~o) (Kumanovo. Skopje. 1979. Vidu{e. Skopqe. stanben blok na bul. 1934. univerzitetski profesor. 2000) ‡ pravnik. Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. ^ilingirovÍ. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). Skopje. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Kako re`iser. St. Rusija. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. 1988. Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. 7. Joseph von Hammer. Jemen. Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot.: P.. 8. Faust. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Huserl. MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). XI 1873 & 11. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). ^ang (Zemja na nasmevkite). VIII 1893 ‡ Belgrad. stanbeni zgradi i individualni ku}i. Skopqe. urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). V. Fenomenologija Edmunda Huserla. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden. V 1884) & osmanliski reformator. † Kiril Patriarh BÍlgarski. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. Ml. obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. LIT. MITROPAN. bas i operski re`iser. Osman (s. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Leonov. Novi Sad. Sr‹decÍ. Gostivarsko. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. Taka pravat site. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. Otkako bil razre{en. kn.: Miodrag Drugovac. ^ehov.. IV 1623). Z. 17. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). Sofix. KarapetrovÍ. pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo.: Ivan Snegarov. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . Zagreb.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. 1961. kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). deka tie se narod poseben od bugarskiot. Historija turskog (osmanskog) carstva. 1990. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. koga zaminala vo penzija. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka. Sbirka otÍ statii. SofiÔ. Skopje.: Filozofski fakultet 1946–1976. 1976. Zagorka (Obrenovac. BIBL. MI]I]. verojatno `iveel vo Carigrad. Ml. 72‡73. 1937. S. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. 1937. no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. F. a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta). 550. Bugarija. 1931. 1976. 2. dr`avnik i konstitucionalist. Petar (Orel. tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. S. Beograd. Pu{kin kod Srba. 1932. LIT. 1898. 91. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). SofiÔ. LIT. Bl. Pred. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. Jovan Bel~ovski. XX vek. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). Skopje. Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). Vila †Marko# vo Skopje (1995. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. 1942. M. II 1877). Prevel od ruski LIT. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi. A. 3. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. [. na takov na~in. 1956. ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. MiÊiÊ. XII 1876 & 5. Skice iz `ivota i delatnosti. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. Germanska klasi~na filozofija. Car Samuil. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. 71‡72. Uvod vo logikata. Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. R. Ruski pisci. Kavalerija rustikana. T. P. (Prodadena nevesta). pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. Metodika nastave ruskog jezika. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). Skopje. potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). Kuzman Kapidan.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. operski pevec. 18. Panz. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. koga go vovel i prviot Ustav. stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). VII 1872 & 19. Kru{ina. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. 1958. Skopje. koj{to ne e kako bugarskiot. potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). Tolstoj. X 1903 – Belgrad. 27. BIBL. V 1915 ‡ Skopje. kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. Knez Igor. Kr. Ahmed Mithad (Love~. ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. H 1872 i 20. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7). 15. Maliot princ.

VII 1999). †Balcanoslavica#. 1989. Nikola# na Kareja. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. 1994. Beskone~noto. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija. roman: Potraga po prikazna. Ml. Skopje. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. mitropolit Povardarski.3233. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. vojskovodec. so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. 191–196. K. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Palestina i vo Erusalim.: Cv. ~len na CK na SKM. Sk. isprateno do pelagoniskiot episkop. R. LIT. Sk. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). raskaz: Bosforsko leto. izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4..... 1981. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. J. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. Skopje.13. 1971. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. Vel. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. Skopje. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek.. Skopje. Tolkuvawe na moreto. Romanija. zaminal na Sveta Gora. Prilep. 1959. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282. 37-46.M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. stanal mitropolit Banski. pate{estvenik. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. Rat. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje. letopisec i kulturno-prosveten deec. Srbija. 2008. LIT. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. Sk. XII 1993 g. Vladimir (Belgrad.: stihozbirki: Vremeto go nema. Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984). Panov. Sk. Cambridge. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g. Gr. MIHAIL (XI v. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola. . I. 27. ilustrator. 1997. †Okovani vo prangi#. 1981. 1965. Sk.. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). Stanal strateg na pelagoniskata tema. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). Del~o (Skopje. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi). Prevel del od Biblijata na makedonski jazik. Gordana (Bitola. br. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija.. LIT. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ.: M. Vo 1648/49 g. nija i nagradi. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. MIHAJLOV. Sk. Ax. 20. 2001. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit. raska`uva~ka.. Sk. Del~o Mihajlov MIHAILOV. I. Vleguvawe vo Delta.. re`iser na animiran film. sin na Polieukt. Massachusetts.: Ratomir Grozdanoski.. 2000. 1984. Skopje. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. 1975). – Sveta Gora. 1983. [tip. Vo 1647 g. Sk. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Kon sredinata na XVII v. 27. 2001. Bil ~len na Senatot na UKIM. 2003. Geanakoplos. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija.. Sk. LIT. 1993. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). 169-179. XI 1947) ‡ karikaturist.: D. Sk. Wujorkson. 1974. MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. br. Vo 1118 g. 1 IX 1940) – poetesa. vo Moldova. Magistriral vo IZIIS.: B. 6. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo. Kratovski i [tipski. Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. Grozdanov. Pisma. krajot na XVI v. Velev. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977). Poraki na dale~inite. Spektar. Planini od kartonski kutii. 2008. Skopje (1967). Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. romansierka. Nordiski qubovnici. K. Redoven prof.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. 146. na povik na Akropolit se probil do Prilep. Vel. LIT. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978). I. 1993. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun. Sk. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84).. S. Tal. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK. V 1912 – Skopje. BIBL. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt.: Ne vpregnuvaa kako dobitok. eseistka i preveduva~ka. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. Sk. Ax.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt. animator. BIBL. Georgievski. Bl.

Dr. Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija. V. Lazaropole. VIII 1896 – Rim. Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. 1998. sept. no ne nai{ol na poddr{ka. Los Anxeles vo SAD (1984/85). Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. Z. a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. so poddr{ka na Germancite.: Izbrani proizvedeniÔ. Al. Penzioniran e vo 1978 g. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. 5. kade {to zavr{il gimnazija (1915). Masl. MIHAJLOV. 1993. Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). 1995) – agroekonomist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). Dragan (Skopje. S. reizbran i po ubistvoto na A. a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL. 134‡ 135. specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Ilija (Veliko Trnovo. Aleksandrov. VMRO 1924– 1934. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#. Ivan (Van~o) (Novo Selo. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. kade {to bil i direktor. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. Srbija (1932). Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). a po ubistvoto na T. Mile (s. [tipsko. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. Bugarija. Dr. Skopje. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. Bil privrzanik na individualen teror. II. na ETF vo Skopje. LIT. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). Ml. za izgradba na u~ili{ta. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. Protogerov (1928). pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. 1997. paralelna poluoficijalna vlast. †trojki# i †petorki#. prof. 1992. I–IV. multimedija i biokibernetika. MIHAJLOV. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija. Mile Mihajlov MIHAJLOV. 1912 – Skopje. potoa vo Italija (Rim). Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). Izbran e za docent (1952). Skopje. 971 . od kade {to odr`uval vrski so MPO. a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). a ottamu zaminal vo Polska (1938). Skopje. (so koredaktori). 15. 1. Solun i Skopje. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite. Prvata Vlada na Makedonija. prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. Pred krajot na vojnata. no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). Skopje. so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. kako i na †Ureduvawe na {umite#. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). 1990. †Naroden glas#(1941‡1943). And. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. SofiÔ. do{ol vo Makedonija (Skopje. punktov na~alnik za Sofija. kade {to e izbran za asistent (1933). Se {koluval vo [tip. 26. Oblasti na interes: aplikativen softver. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. 1995.: Zoran Todorovski. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. so soglasnost od bugarskata dr`ava. popravka na lokalni pati{ta. Dokumenti. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. MIHAJLOV. I 1949) – red. Po~inal vo Rim. Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. 1-25 (so koredaktori). Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. Ilija (Veles. vo penzija. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava. bolnici. M. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. habilitira (1958). Od 1983 na ETF vo Skopje. Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). Tod. \o{. Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945).: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. Skopje. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). BIBL. V 1907 – Belgrad. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). 2. I (1961) i II (1963) del. LIT. 1. Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. kompjuterska grafika. gimnazija vo Negotin Kraina. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. 29.

usvoen vo 1930 g. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. †Faust#. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. LIT. Pan~e (Skopje. a potoa vo Gevgelija. 123‡129. 4. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. †Sevilskiot berber#. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. prof. najprvin vo Kavadarci. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA. †Ilinden#. vo †Mlad borec# i Radio Skopje. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. VI 1925) – u~itel.. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. kamerni dela i prigodni scenski realizacii.: Zoran Todorovski. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje. III 1941) – arhitekt i urbanist. so sopstvena pijano-pridru`ba. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. Vo novinarstvoto od 1946 g. 1963) – atleti~arka. 1. minal vo ileganost. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. Uzbekistan. Ml. †Muzika#. Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#. M. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. Treson~e. MIHAJLOV. M. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. 7-8. Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD. vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. Balabanov. Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj. T. Skopje. \. bil pretsedatel na Skopskata op{tina. Pan~o ([tip. Dr. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo.M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. LIT. IV 1887 – Skopje. Vo zbornikot.: D. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. Vo 1922 g. Vinica. S. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Josif (s. rabota. Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#. †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. arh. Elena (Skopje. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. Skopje. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV. 1995. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g. 1924. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep.). vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. VII 1924 ‡ Skopje. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. kn. P. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI]. 2001. so mal prekin do 1941 g. Vo povoeniot period. 1. kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). potoa bil u~itel vo Ko~ani. 3. 1888 – Sofija. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. M. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). BIBL. 2005. ArnaudovÍ. Pozna- . Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). Budimirovi}. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. Ortakov. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. 14. Arnaudov vo predgovorot. XII 1942 – 1997). Sportski {ampioni. XI 2003) ‡ novinar i publicist. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ.. Potoa zaminuva vo [tip (1924). br. 29. kako {to istaknuva i M.. Kit. 1924. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija. a kako 972 MIHAJLOV. †Mamzel Nitu{† i dr. SofiÔ. Od 1929 g. in`. direktor na Amaterskiot teatar. 11. Toga{. 5. 1987). LIT. g. D. U~esnik vo NOB od 1941 g. a na Mediteranskite igri (Lakrija.: D-r Du{an Stanimirovi}. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. sedmoboj. O. 86. novinar. god. Liban. red. Vo sorabotka so prof. B. kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini.642 boda) ostanal nesoboren. ]ustendilsko i Radomirsko. †Kulturen `ivot#. 76 i 78. Marina (Ta{kent. 19. poet. komentator. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. Sergie (Harkov. vojvoda. 28. ja zavr{ila sportskata kariera. 1885 ‡ [tip. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. 15. Ubien e vo Sofija. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. 75. Prof. pisatel i folklorist. 1924). Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. Al. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. kako rakovoditel na Osnovnoto. tehnologija i ekonomika na gradbata.

X 1951) ‡ raska`uva~. Vo periodot 19892000 g. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). MIHAJLOVSKI. 16. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad.: K. †Skok so stap# (raskazi. SofiÔ. ureduvawe na ulici. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. I 1924 ‡ Skopje. Mihajlovi}. †Tripolskata kapija# (raskazi.: †Re~no uli{te# (raskazi. Kuka (†Slovenski kov~eg#). Narodnata banka. Gevgelisko. Branko (Skopje. Iv. eseist. †Vest# (5 juli 2000). 24. raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. 12. a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. 1990). Po spomeni na Âne Sandanski. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981). Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. Treska. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Se {koluval vo Ma~ukovo. Ma~ukovo. R. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. Serava. @elezni~kata stanica. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). vo Carigrad i vo Solun. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. vodovodot †Ra{~e#. BIBL. Gevgelija i Gorna Xumaja. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. Ver{inen (†Tri sestri#). Marko (†Kula Vavilonska#). revolucioner. Gevgelisko. 1981). III 1905) – u~itel. Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. go izgradil nasipot vo Gradskiot park. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. 25. Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. †\on# (raskazi. 1927. Doktor po filolo{ki nauki. Goran (Bitola. 85-88. Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar. Leri (†Poblisku#). Kr. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi. \. Sava (s. Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. VI 1955) ‡ akter. Negotino. †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. Rakita. Joco (†Grev ili {pricer#). ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992). Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). V. Kiril i Metodij# vo Skopje. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. 2. Borec protiv vrhovizmot. LIT. 14. potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Tomovski. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. †Neraspnati bogovi# (esei.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite.^ernÍo PeevÍ. Od 1947 g. †Smrtta na dijakot# (roman. 1999). od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). I{tvan (†Kosan~i}ev venec#). 2006. B. †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat. 1991). Smol. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ. Sava MihaŸlovÍ. Laki (†Druga 973 . Sava Mihajlov. Gevgelisko. AnastasovÍ GÍr~eto. Inicijator i eden od osnova~ite na v. Banovinata (denes Sobranie na RM). sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. doajen na filmskata kamera vo Makedonija. 1994). U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). XII 1877 – s. IZV. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. gevgeliski vojvoda. U~estvuval vo Aferata Mis Ston. P. literaturen nau~nik. 2002).: D-r Vlado Kartov. LIT. kade {to stanal ~len na MRO. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). preveduva~. J. 27. na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). Kiro (†Let vo mesto#). Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. Topuz-pa{a (†Harem#). ja izvr{il i regulacijata na r. Skopje. Smol. \. IV 2000) ‡ snimatel. romansier. St. Ig. 1977. Hr. Trgovsko-industriskata komora. PetrÍ Hr. Kajlarsko. Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). Lukov (†Crnila#). Se zanimaval i so publicistika. Dragi (Bitola. KuslevÍ. T. Osven kako snimatel. 2000). 1. vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Jovica (Bitola. op{tinski zgradi. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma).

2002. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. Skopje. . Krivopalana~ko. 1991. Sv. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko. VIII 1952). 1973. 20. Vasil Kunoski. Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. I dio. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. 1956. VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. Reprodukcije. Dare`livo progonstvo. br. so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. kade {to rabotel do 1974. Hrvatska. VI 1796 – Novi Dvori. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. Akordeon. 1955. Zagreb. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Poetot ~udotvorec. 1969. 1955. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). LIT. Miho (Ki~evo. f. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. IZV. IV 1943). Vitomir Micev MIHALI]. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV. M. Slavko (Karlovac. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g. vtoro dopolneto izdanie. zavr{il vo Skopje (1965). Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Hrvatska. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI.: Kamerna muzika. pri {to bil te{ko ranet. u~esnik vo NOV. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. 1915 ‡ Skopje. 463-464. Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). ^len e na SKOJ od 1938. †Poezija#. 1840).: V. 16. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. Skopje. koja so bogat poetski re~nik. 1985. Arhiv na HAZU. 1972. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Objavil nad 100 trudovi. Dosie na dobieni spomenici 1941. Ml. 1961. 71–84. II dio. Med. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. 1984. 1993. Zagreb. Zd. †Slovo# 4–5. Poslednata ve~era. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. Todorovski. 1916 – Belgrad. Kako predvodnik na grupa dobrovolci. odbranil doktorat. 2003) ‡ elektromehani~ar. kako komandant na bataljon. od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Vitomir Dimitrov (Belgrad. Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. 14. Pat vo nepostoewe. Izbornite subjekti vo izborniot proces. Bil pretsedatel na MLD. SVP. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Gil. BIBL. hrvatska poezija. Stojmen (s. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. Godi{no vreme. Kadifena `ena. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. Mosin.: Stojmen Mihajlovski. Kako zamenik-komandant na bataljon. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. P. Kiril Mihajlovski . poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. 2000.: Miho Mihajlovski. 1959.: DARM. Struga. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. 1952. Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. S. Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Ki~evo. Od 2005 g.411. 10. MIHANOVI]. Skopje. kade {to vo 1984 g. R. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. naroden heroj od NOB. R. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. istiot. voen rakovoditel. [. St. BIBL. 1954. V 1991). Trnovo. a na KPJ od 1941 g. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). 1958.Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. III 1928 – 5. LIT. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. Mih. na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). naroden heroj (1953). Fond: 427 – CK na KPM/SKM. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. 27.: G. LIT.M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). Tivki kladi. 22. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). Koce (†Demonot od Debar maalo#). 246-251. Mihajlovski Kosta Miho (1915). Kiril (Vinica. redoven prof. Skopje. Narodni heroi od Makedonija.

se zapi{al na PMF vo Skopje. redoven prof. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. XI 1913 ‡ Skopje. MICEV. III 1905 ‡ Skopje. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. Blagoja (Prilep.: Intimno za ma`ot. Negoviot opus e bogat i raznoviden. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. na koj Kiril Micevski MICEVSKI. X. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. za redoven ~len..: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. stanbeni objekti vo Kavadarci (1985).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. Vo u~ebnata 1977/78 g. U~esnik e vo NOB (od 1941). redoven prof. Qubqana. 1972. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. M. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. Blagoja Micevski MICEV. f. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. Beograd. kako i saemskite hali vo Skopje (1972). Nikola Mihailov (Kratovo. Pelagoniskoto. Bitolsko. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. ornitologijata. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. X 1992) ‡ nevropsihijatar. D. IX 1990) ‡ veterinar. Miodrag Dimitrov (Belgrad. Grupa biologija. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). avtor na brojni monografii od taa oblast. planinata Bistra. Skopje. BIBL. I i II. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. Psihijatrija. 1979. D. Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. halofitskata vegetacija. 19. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Skopje. faunistikata i biogeografijata. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. IV 1926 – 6. N. Skopje. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Vo 1982 g. Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. 1974. blatoto kaj Negore~ka Bawa. Vo 1995 g. M. na koi osvojuva vrvni nagradi. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. II 2002) – akademik. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. MICEV. Stojakovo. 15. de- MICEVSKI. VII 2002) – arhitekt. ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Skopje. Dimitar Leonidov (s. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. 29. u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. Katlanovskoto. Kiril (Skopje. revolucioner. Doktoriral na V. koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. D. nite ekosistemi. Med. e izbran za dopisen ~len na MANU. III 1935 ‡ Skopje. 7. Branko Micevski diplomiral (1981). vo 1979 g. Pr. specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). Vo 1974 g. Psihoanaliza i teatar. Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). f. 8. Il. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). zavr{il vo Skopje (1959). Psihijatrija. Skopje. 1994. 1984. redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. 24. po higiena vo Makedonija. Gevgelisko. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. vo Zagreb (1954). Kako proektant. Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). MICEVSKI. 3.-J. Vo 1996 g. P. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). Todori. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. Mu{karac intimno. 19. e izbran za dopisen ~len na SAZU. III 1931 – Skopje. ‡ J. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. 1978. energetikata na pticite. 07. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. Skopje. B. 23. Branko (s. Stru{koto i Ohridskoto Blato. Monospitovskoto. ekologijata. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. 2004. nizinskata livadska vegetacija. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Sv. Doktoriral vo 1990 g. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. III 1989) ‡ prv spec.

1807 ‡ Sofija. †Balkanski glasnik#. Aleksandar i smrtta (roman. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. 49. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. XI 1902). Tomovski. Promena na Boga (roman. 1996. 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. 1988.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. univ. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. Lerin. 1973). Poetskite idei na Koneski (studija. Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. 1995). 1978. 18. 215-222.: K. Zbor i razbor (studii. K. vet. J. D. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. Samoubiecot (roman. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. Patele. †Razgledi#. kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. 383–401. Bil vraboten vo v. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. esei i kritiki 1990). Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). Konstantin (s. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija. Krale Marko (roman. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972).: Nau~na misla – Bitola. 1980. †Nova Makedonija# (1962–2003). f. S. B. stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). redoven prof. Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija. vo Skopje. Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). MICKOVI]. LIT. 25. na F. Egejskiot del na Makedonija.M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992).-Peterburg. Bil urednik na sp. 2003). 14. III 1872 – Sofija. razo~aran od rezultatite. BIBL. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. Miodrag (Prilep. BIBL. 1976 i 1980). LIT. 16. Po Ilindenskoto vostanie. 10. M. Skopje.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. 1999). a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. Tolkuvawa (esei i kritiki. Dijamandija (Dijamandije. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. 1992). Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. R. 17. Bl. Treta generacija (esei i kritiki. 1983). Zavr{ila u~itelska {kola (1962). Slobodan (Bitola. 1994). 1992 i dr. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Kamb. Istorija na crnata qubov (roman. T. Italija (1840). 2002). IX 1880) ‡ lekar. zaedno so St. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo. istiot.: D-r Bla`e Ristovski. 15. a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003).. ^len na DPM (1965). stanuva u~itel vo rodopskoto s. Od 1860 do 1870 g. V 2002) ‡ eseist. MI[AJKOV. LIT. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. 1994). 1996). 1998). profesor.: Filozofski fakultet: 1946–1996. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. II 1943) – pedagog. med. \orgi Dimitrov (Voden. 1985. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. bil na- 976 . Ohrid i Sofija. romansier. D. 1995). Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. 1986). IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola. odi vo S. 157–163. no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. II 1946) ‡ veterinar. Bila novinar vo v. Medicina zavr{il vo Piza. Skopje. X 1938) ‡ novinar. 1998). a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI.: Razmisluvawa (kritiki. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. Deteto i literaturata za deca. vo Zagreb (1990). od svetskite fudbalski prvenstva (1974. studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). VI 1935 ‡ Skopje. kako i vo Makedonskiot naroden teatar. Kni`evni tekovi (esei i kritiki. Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. Vreme na pesnata (esei i kritiki. MI[AJKOV. Natka Borisova (Radovi{. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). Plovdiv. 1984. Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. pa e isteran. MICKOVI]. kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). 6. univerzitetski profesor. I. R. a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). ^epelare. J. kriti~ar. Doktor po filolo{ki nauki. Dedov. koi se †vo prv red Makedonci#. Ku}ata na Mazarena (roman. 2006. Doktoriral na V. preveduva~. zb. 21. ^len e na Arhitektonskata akademija. Kr. 1969). Da se ubie Apostol (roman. a specijaliziral vo Pariz (1845). Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. Solunov. Kanal (roman. ‡ J.

Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. 1992. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. sonot). Astrov (†Vujko Vawa#). a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. a treti kon krajot na godinata. ja razbranuval makedonskata javnost. M. I 1952) ‡ akter. Aleksandrov. Skopje. Egejskiot del na Makedonija. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. ~lenovite se apseni. Ÿ. L. 30. Popkocev i dr.. Í. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. n’). N. Mir~ev. VII 1932 ‡ Skopje. K. N. †Loza#. H 1893).S. Tatko (†Kapetanot#). gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. Naumov. I. Kral Lir vo istoimenite dela. 977 . od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. LIT. so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. drugi izbegale vo Makedonija. Tod. Boro Miqovski. [ahov. [tip. Dejkov. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. Turcija. Balas~ev.. ? – zatvorot Dijarbekir. Poparsov. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). a negovi urednici bile poznati imiwa.). Gradinar (†P. Vo mart 1891 g. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI. na ~elo so K. 1993. 42–122. †Loza#. ^upovski i V. direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. Mitru{ (†Naslednici#). po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. R. Aco [opov. Krste Crvenkovski. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). 2001. MJAKU. a nabrgu potoa osloboden. B. internirani. Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. D. 17. ^ernodrinski). XII 1924) – pripadnik na VMRO. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. 1906) – istaknat ~len na TMORO.: P. so druga redakciska i jazi~na koncepcija. Skopje. Ó. Ivan Mazov-Klime i dr. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi.g. Hr. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. Bil i direktor na istata drama. Makedonski letopis. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. LIT. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. 23. {tipski okoliski vojvoda.: D-r Bla`e Ristovski. ‹. istiot. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). Dejkov. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. Bl. Bajru{ (21. pa del od ~lenovite se uapseni. 1983. [oq. N. Kumanovsko. Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#). Mihail (Tetovo. Z. R. Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. Andreja \or|iev (Kumanovo. St. 22. Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Bitola. III 1882 – [tip. Gruev. zaedno so drugi intelektualci. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. MLADENOV. a vo raskazot †Na Mokrov# od P. Stojan ([tip. B. 469–602. Poparsov. I. f. \. Od januari 1892 g. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. 270. Ý. D. so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. Poradi vojnata. vo. P. Anglija (1972). P. Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. Mir~ev. bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. Bojaxievski. Dru`bata e rasturena od vlastite. P. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. Hr. Med. Xerov i dr. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944. glasot j e predaden so grafemata i. so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite.: Zoran Todorovski. ja formiraat MMKD (G. e napadnata kako separatisti~ka. a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. na slobodnata teritorija na Kozjak. Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). Baal. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. zb. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). MI[EV. P. LIT. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. vesnikot se pe~atel na razni lokacii. poradi {to bil osuden. g’. [ahov. Velko (†Vejka na vetrot#). po~nuva da go izdava svojot organ sp.#). vo Fu{tani. no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. Popkocev. se pojavil na 22 mart 1944 g. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. 20. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. zavr{il vo Skopje (1958). Andrej (†Sauna#). Od i.

1969. B. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). 1-5. 1986. †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . Dokumenti. folklorist i pisatel za deca.: Filozofski fakultet vo Skopje. koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo.. Skopje. Skopje. 265. spored prikaznata na M. kade {to i po~inal. ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. 11. Tetovo vo minatoto. Dokumenti. 1988. 1978. Kumanovsko. Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905. LIT. Sv. 1985 (so koavori). organ na SSMM. 2005. Makedonski revolucioneri. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. Skopje. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. Skopje. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp.: Prva~iwa (raskazi za deca). 1985. pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. Skopje. BIBL. 124-129. Najdenovski. 2003. ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). 1973. (na srpski jazik). 1986 (koavtor). Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. Banatskoto selo Jabuka. Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. Nikola Mladenov MLADENOV. bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor. ~len na redakciite na †Istorija#. Raskazi za deca. Skopje. Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). Br. BIBL. Skopje. a potoa raboti vo INI. Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. Sonot na pticite (pesni za deca). vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. odgovoren urednik na sp. 2000. 1984 (so koavtori). III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#. Kavadarci 1971. Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). Praznikot na mama (raskazi za deca). S. Cepenkov). Makedonskata literatura za deca. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija. Sociologija. 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. Makedonski revolucioneri. 1992 (koavtor) i dr. USA. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. Del~evo. Avtor e na pove}e monografii. 423-424. R. Ml. Doktor E{ko (pesni za deca). Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. Skopje. Skopje.: Muriz Idrizovi}. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). kniga {esta. t. Kumanovsko. redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. Kumanovo. Simo (s. 1985. †Glasnik# na INI. Vo vremeto na tetovskite provali (1905). \. VIII 1947) – istori~ar. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. Vragoturce. 1983. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. 1978 (so koavtor). Skopje. Vragoturce. Skopje. Kavadarci‡Negotino. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. \or|e (s. Makedonska kniga na rekordi. Mladinata od Makedonija vo NOB. 1983. Tetovo 1964. u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. Ki~evo.: Antropolo{ki ogledi. Makedonska enciklopedija za deca. Siljan [trkot (preraska`al. Skopje. 1977. a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). 1986. Skopje. P. Antropologija. 28.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. Skopje. 1990. Strumica. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). LIT. Svetozarevi}. Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. Skopje. 1988 (so koavtori). 1988. Skopje. 10. †Razvigor#. Po spomenite na Lika ^opova. Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. Skopje. LIT: B. †Gocevi denovi#. Dosta ropstvo i tiranstvo. †Roditeli i deca#. Nikola (Skopje. Banatsko selo Jabuka. †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. Skopje. Skopje. Dokumenti. XI 1947) ‡ sociolog. 1970. nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. Chico. Mladenov go osnova †Fokus#. Zbornik tekstovi. Bl. Skopje. K. 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. 1983. NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. albanski i turski jazik). Vo 1995 g. Skopje. 1998. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. 1989. zbornici na dokumenti. Skopje. na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Skopje. 16. XII 2006. †Makedonsko nasledstvo#.

M. 141. Hrvatska 9. XII 2003) ‡ hirurg. LIT. denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. Beograd. Organizira kulturni. 1925 ‡ Split. osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. Vra~i#.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. Kumanovska oblast. sueveriÔ i kostÓmi. kaj Veles. ~astÏ treta. se sobirale 40 pol`avi. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. detaq. Arhangeli# i †Sv. SofiÔ. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici.. Lepa Spirovska. Skopje. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). 1891. Mladoturcite ja formirale (@eneva.: J.-K. N. Orman (Skopsko). „MLADOST“. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. Spas#. kniga VII. SÍbral i izdava K. vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. 1909. Haxi-VasiqeviÊ. LIT. vo Saraevo. BÍlgarski obi~ai. locirana na rekata Otovica. M. vra}aweto na vegetacijata i sl. Ju`na Stara Srbija. Hrvatska.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. Beograd. u~iteq. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. Kit. Ima sopstveno zemji{te. †Sv. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. M. Po predanieto imalo 40 crkvi. 7-8. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. N. ravnik na VB. †Sv. Q. Petka# od 1628 g. qubovta i ubavinata. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. 1927. so nagolemen den.. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija. †Sv. [apkarev. so volumen na teloto od 2. se pravele 40 sarmi. Se praznuva kako den na mladosta. se berele 40 bilki. Bogorodica#. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta. se pravele 40 teganici. sportski i drugi manifestacii. SAD. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. 435. pojavata na pticite preselnici. †Makedonski folklor#. po hirurBr. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko). Sl. vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. Zaminal od Skopje vo 1975 g. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). posilno sonce. IV. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢.560 m3. Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. pa se pravele 40 metanii pred Gospod. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. A. Galerija na ikoni. Ohrid (XI v. od koi se utvrdeni 12. otdelÍ I i II. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo.. doktoriral i stanal prof. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni. T.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. 1981. za da se za~uva celosta na MLADINI]. gija na VMA vo Belgrad. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. †Sv. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. Ivo (Bra~. obrÔdi. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. Nikola# (restavrirana vo 1931 g.

endemi~en vid od Gali~ica. Dimko Iliev. a ima 23 naseleni mesta so 6. 2003. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura. Toa e naseleno so Makedonci. pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). IX 1911). 3. koj e sostaven od golem broj segmenti.710 `. 3/5. [emnica. V. Teloto im e podeleno na glava i trup. LIT. Zakon za odbranata. Vo makedonskata industrija. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija.D. do Ustavot na RM od 1991 g. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. osnovan vo oktomvri 1996 g. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.: Svetomir [kari}. Skopje. ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#. Voobi~aeno. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). Ministry of environment and physical planning. javni i administrativni objekti. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. †Makedonski telekomunikacii#. Sandanski. bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 . Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. LIT.562 ha. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. Vo normalni uslovi na razvoj. Zakon za sudovite. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr.: Jon~e [apkarev.D. i tiranijata) na malcinstvoto. 2003. Gr. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment.). Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. Vo M. Kr. Seloto e sedi{te na op{tina. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. Grupa avtori. od Ustavot na NRM od 1946 g. 1990.D. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. 1991. Vpro~em. = iljada). AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija. Tr. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki. Od aspekt na energetskiot pogon.M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Preku svojot edinstven akcioner A. T. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. a nivniot broj iznesuva 1. Skopje. koja zafa}a povr{ina od 25. so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. †MOBIMAK#. St. edna od najva`nite zada~i.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. Sv. Skopje. so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. kako del od A. Makedonija na Balkanot. 3/4). Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt.000 korisnici. So ustavnite amandmani od 2001 g. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. naskoro zapo~nala Balkanskata vojna. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. 2004. MOGILA – selo vo Bitolsko. Pandevski. – M. po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. 2/3. Optimizacijata na kapacitetite. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. LIT. †Mobimak# A. odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod.9%. a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800. Od 2006 g. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). Dr. od desnata strana na r. isto taka e del od tehni~kata modernizacija. M. [. programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura.526 `. Od zapadnata strana na M. Zakon za dr`avnata uprava. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe.: M. od koi. mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija. na nadmorska visina od okolu 580 m. pretstaveni so 13 vidovi. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo. no i sovremeni formi na menaxment i marketing. K. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. †Makedonski telekomunikacii#. Skopje. Al. K. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). Al. modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. Skopje. sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. kn. Istorija na makedonskiot narod. a na sever so Prilep.

[. a od 1950 g. Srednovekovna Makedonija. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija. IX 1915 – Zagreb. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). Samuilovata dÍr`ava. Skopje. 20. prof. bil na PMF vo Skopje. Samuilovata dr`ava. III 2001) – general. Vo mart 1945 g. obhvat i harakter. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. koga Mojsej. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata. 981 . V 1923 – Skopje. S. Skopje. 1996. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe. Hrvatska. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem).: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Skopje. Ekonomski institut – Skopje. Penzioniran vo 1980. na XII brigada i na drugi voeni edinici. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. 2003. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. Pokraj drugite pri~ini. Bil mentor na 8 doktorati. kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. 1948. Memoarski zapisi – sredbi. nastani Kniga prva. Pece Nedanovski. go opfa}a i upravuva~koto. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. vtoriot sin na komitot Nikola. Skopje. tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe. Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM. a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. Ekonomski fakultet – Skopje. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). Angel Georgiev. Skopje. diplomat i publicist. povrzani glavno so fizi~kata optika. ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). a pokraj sopstveni~koto. 1986. N. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. LIT. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). Skopje. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. ambasa- MOJSOVSKI. Vele{ko. Ekonomski fakultet – Prilep. I. red. XI 1997) – fizi~ar. pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. i vo Kumanovskiot odred. naroden heroj. po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. (so smrtta na najstariot David). pred sè. 1990. 2006. †Sv.: Nikola Uzunov. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. 12. pa prodol`i procesot na izgradba na novi. a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. SofiÔ 2000. 1997. Angel (Oraovec. P. i T. Petr. Predaval i vo Pri{tina. Vo 1942 g. 15. organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. istori~ar. Praven fakultet – Skopje. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). LIT. pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978). Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. 175–176. Primeneta ekonomija. str. MOZER. Josif Mozer okolu 120 statii. Od istoriski aspekt. pove}eto od niv po penzioniraweto.: S. 19. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). Sv. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. Skopje. Skopje. a vo 1943 g. Lazar (Negotino. za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. V. Antoqak. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. Skopje. Petr. 2006. Vo avgust 1944 g. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). INI. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. Josip (Osiek. preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. ovaa modernizacija se izrazuva. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. Vo RM. LIT. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi. str. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. bil borec na [arplaninskiot. Bogorodica#. MANU. Ur. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. 1963). zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. 1954. 166. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). B. 17. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Pirivatri~. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. lu|e. ^len na KPM od 1943 g. (1965) na PMF. vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). XII 1920) – politi~ar.

Vele{ko. stihozbirka †@alna mi babo. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. BIBL. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. 1993. Zbor. drami (†Novoto u~ene#. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. 29. vreme. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. D. Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. Avtor e na pove}e statii i monografii. Drami. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. Malk. 1971. Priredil Vasil Tocinovski. 30. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. publicist.: Vojna enciklopedija. Jovan Zlatoust#. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. Makedonskiot stih 1900–1944. Muzika u~i vo Minhen. Skopje. \. prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. Simeon V. Nejziniot podem vo XX v. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. Skopje. I. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. 1980. objavena so brat mu Dimitar. Po vra}aweto od internacija. od dekemvri 1942 g.-J. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. Dr. †Noviot daskal#. vo 1944 g. Skopje. i vo podgotovkite na partizanska baza. Beograd. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. Beograd. B. Boro (Veles. Malk. BIBL. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. MOKLI[KI MANASTIR – v. a vo postdiplomskata vo 1998 g. 454-456. Makedonija. Dimitar G.: D-r Boro Mokrov. XII 1917 – Skopje. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). 1987. do krajot na 1943 g. poet i revolucioner. Srbija. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. se oformeni so pesni od Makedonija. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). 1954. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). 1980. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. \. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. bil sekretar na SKOJ. literaturata i filozofijata. BIBL. kako i petnaesettata. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. †Juda Iskariotski#). pe~at. IV 2005) – pravnik. Se {koluva vo Serez i Solun. poslu{aj#.-J. 1874 – Sofija. MOLEROV. Dimitar (Bansko. Vo 1942 g. 1993. Razlo{ko. Rim i vo Lajpcig. XI 1876 – Sofija. SofiÔ. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. farmacijata. 9. Dimitar G. bil vo zatvor.-Z. 1954. Molerov. I 1856 ‡ Skopje. radovi{ki okoliski voj- . O. SbNU XLVIII. [ahov. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. 1. dramski pisatel.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. †Sv. II 1875 – Bansko. 13. Molerov. politi~ki rabotnik i publicist. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. 1991. kulturolog i revolucioner. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. R. Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. Kostadin (Ko~o) (Bansko. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. Istra`uvawa i materijali. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). LIT. SbNU XLVIII.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo. Skopje. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. Radio Ohrid. R. 1961) – poet. 7. Stevan (Negotin. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. SofiÔ. Drami. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie.: D-r Bla`e Ristovski. (Bansko. B.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. 1980. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. 2. †Ajdu~ka poljana#. folklorist. 15. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. Priredil Vasil Tocinovski. agronomijata i vo drugi oblasti. a potoa vo internacija. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. R. 24. 18. filolog. folklorist. Kako dobar student i MOLEROV. Skopje. Razviva revolucionerna dejnost.

Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). f. patopisna proza. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). 1987. Skopje. sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932). MOLCI. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. 325. Grupa avtori. no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri. GÓzelev. Najistaknatiot ~len Jovan. raskazi. Istorija Srba u Vojvodini. na desniot breg na r. Mus. Mom~il Ónak. Sk.. Kozjak. Aleksandar Matkovski. 1961. ‡ kreposta Periteorion.). Sk. 1972. Joakim Osogovski. MOMIROVSKI. 1986. 1992. IviÊ. oberknez. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. Vo 1987 god. Apatania plicatus Radovanovic. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 1976. IV. K. Blagoevgrad.: D-r A. koe organiziralo kulturni. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703). so koi se ishranuva. Sk. ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti. 1991. Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. vo koi prestojuvale monasi. a. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni. „Byzantinoslavica“. Ml. Sk.. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708).000 vidovi. Tome (Ki~evo.. LIT. Sk.: Jon~e [apkarev. sinot na Jovan.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. Bile prvite `iteli na naselbata [ama.: 583. Sk. Vo narodnite pesni za nego.: Jon~e [apkarev. potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). New York. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g. Ministry of environment and physical planning. Josef Klimesch. sv. Vo Makedonija ima 44 vida. Godini nesonici. The Jews of Monastir 1839–1943.000 vojnici †Racka milicija#. Sk. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata. Nat. op. Posebno izdanie.: NBKM-BIA. M. Al. preveduva~. LIT. povest.: G. Tr. drvo. 41. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero.. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. IV 1927) ‡ raska`uva~. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo.. Rila. sv. 91–93. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. tkaenini od volna i sl. Vo sredniot vek. Kr. 2. Gre{na nedela. C. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. 103. Skopje. slabo voo~livi peperugi. 1980.. Bil sekretar za kultura na R. Skopje. 1975 se endemi~ni. Jovan RadowiÊ. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca. LIT. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. trichos gr. Sofi®. Bela. Nam.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. 4. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). J. 1929. raskazi.. 2003. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. Skrino. Duhovniot otpor. MONASTERLII (XVII v. Osogovo. T. = vlakno i pteron = krilo). Skopje. od koi 300 se vo Evropa. Poznati se nad 3. Skopje. Vojvodina. 1983. kako i Aharon i Hajim Albuher. Zdr. l. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn. Novi Sad. Struma. 1939. T. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. povest. 1995. Bartusis. ^ekori. na padinite na bregot Cion. 7. Adam Monasterlija. Makedonija (minister). organski ostatoci vo pti~ji gnezda. S. Gavril Lesnovski i dr.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. Prohor P~iwski. roman. – M. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v. roman. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. – M. LIT. a potoa zaminal na pl. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite.: V. nagrizuvaat li{ai. II. 1992. Vo tekot na 1902 g. Kr. P. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. Vo Makedonija ima 73 taksoni. Gil. eseist. 1968. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. V. LIT. LIT. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900). vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890). pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. paraklisi i skitovi. 2003. Mac. 70. 1640. od koi 6 se endemi~ni.. Skopje. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. 1979. 110 i 114. I. Poznati se kako golemi {tetnici.e. 71. se sv. Sk. Last Century of a Sephardic Community. po rekite Vardar i Babuna i na dr. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. 2. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. K. Mo{e Jafa. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. vo Treskave~kiot manastir †Sv.. 5. ^un. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Sci. roman. kriti~ar. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot. V. vo epskite pesni vujko na Marko Krale. Negovi sledbenici vo X–XI v. Sv. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni.: Strei i pesoci. 1968. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski.. romansier. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri. bil ko~anski vojvoda. Microlepidoptera. 23-27 i 205-206. Novi Sad. 1991.: Mark Cohen. Juna~ki narodni pesni. potoci i bari. 1967. 1956. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. M. od zrnca od pesok. Kolovratnica. od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid. Kliment i sv. voda. 983 . pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija. Bresliki. obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. 61. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. 84. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina. i LIT. IZV. BIBL. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#. 1957. krzna. Jovan Rilski od s. [lomo Kalderon i Menahem Koen.

Pritoa. Do po~etokot na 1994 g. vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. Vo fevruari 1994 g. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. broj 1. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika.: D. XI 1881 – Gorna Xumaja. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. IV 1944) – u~itel. prosvetata. proizvodstvoto.. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. Na dolg rok. Mihail (Kratovo. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). St. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. 14. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli. vo maj 1993 g. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. kulturata i umetnosta. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. 1996.e. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija. se vovedeni aukciite na depoziti. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. II. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko. †Muzejski glasnik#. po~nuvaj}i od 1993 g. vrabotenosta). MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel. se vovedeni devizni svop operacii. pripadnik na VMRO. Taka. Pritoa. MONEV. Vo ramkite na ovaa strategija. 2003. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta. I. Vo juli 2000 g. na kus rok. Skopje. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. Al. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. Isto taka. Z. Vo januari 1994 g. t. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. Iako. Istovremeno. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . Angelov. kako instrumenti na monetarnata politika. sepak. Vizanti® duhovna kultura. Od april 1992 g. Velev. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. vo noemvri 1993 g. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe.: Zoran Todorovski. vo oktomvri 1995 g. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. vo princip. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. LIT.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. potro{uva~kata. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika.. 4. Zagora. nerazvieni finansiski pazari. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika.e. Od institucionalen aspekt. nisko nivo na devizni rezervi itn. t. 67–82. Kumanovsko i vo Kratovo. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. do oktomvri 1995 g. Bogorodica#. Sepak. LIT. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Taka. Po vojnata bil vo VMRO. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Tr. pratenik vo Narodnoto sobranie. koi od 2000 g. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. Kratovo. pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Tod. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. 1994. vo sovremeni uslovi.

bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. Metodija To{evski – minister za finansii. 1939. P. pr.858. Tit. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period.n. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. Avrelij. 2003... Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. P. Sever. po 188/7 g. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. `ivotni i sl. a prekinala vo vremeto na Karakala. So reformite vo fiskalnata sfera. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik. vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina. Van~o Kargov. Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. Na prednata strana na bonovi- 985 . Na 19. II 1992 g. G. 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid. Skopje. Skopje. 320 g. Narodna banka na Republika Makedonija.696 par~iwa vrednosni bonovi. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli). Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. Domitijan. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). preku izbranata pretstava na reversot (korab).: Kiki Mangova Powavi}. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. M. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. LIT. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10. Skopje. no pod kontrola na kralot. The Coinage of Damastion. 2001. 64–70.: V. a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). 2006. LIT. pr. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit. Josifovski. so povremeni prekini vo rabotata. M.1. Od juni 2003 g.e. Naj{irok monetaren agregat e M4. vo trezorite na NBM se deponirani 27. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii. Monetarnicata.). koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina). Vladata donese odluka. a na reversite trino`ec. Po{irok monetaren agregat e M2. MONETARNICATA VO DAMASTION. Faustina II.e. so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. †psevdoavtonomni# moneti. S. Makedonija. Domna. P. Skopje 2001. XII 1991 g.: J. Bitrakova-Grozdanova. F. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena. LIT. koga se vovedoa repo-operacii. Trajan. Geta i Karakala) i t. no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. G. Rimskata monetarnica vo Stobi. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. pr. Domitija. Pari i bankarstvo. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g.).: Qup~o Trpeski. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). Nikarh i na Simon. LIT. J. pravo da kove sopstveni pari.: P.n. Po{irok monetaren agregat e M1. Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. J. Darado. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g. 100. May. napraveni od kralot Filip V. bez pretstava na vladetel. J. Lihnidskite pari. hramovi. London. Daparija.e.n. 25. P. Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan. LIT. P. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g. Sarnoa. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep.. 50. Economy Press. 45‡49.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g. J.n. Na 7. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina).

Na Veligden. i trae do april 1993 g.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. Vra~i od Ohrid. IV 1992 g. bronzena figura na Menada. Ilievski. crkvata Sv. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat.e.e. Pela i Amfi- . a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.e. Vo 158 g. IV 1992 g. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. pr. Van~o Kargov. Na 27. Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo. Vo Makedonija. pr. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi.). Kurbinovo. 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1.e. ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot.n. 50.n. Trebeni{te. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi.e. Pritoa.000 edinici. 1 000 i od 5 000 denari. pronajdena vo Tetovo itn.n. saat-kulata vo Prilep. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok. 100. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). detaq od freska od crkvata Sv. 20. IV 1992 g. Narodna banka na Republika Makedonija. od koi se dobival metal za kovewe. pr. Daut-pa{iniot amam vo Skopje. Publilij i L. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid. pri {to zamenata trae{e tri dena. na 7.. {arplaninskoto ku~e. Sofija i Sv. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10. delo na skulptorot Jordan Grabul.e. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8.: Kiki Mangova Powavi}.. Jovan Kaneo vo Ohrid.n.n.). 90 g. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. 50. zlatnata maska pronajdena vo s. Petar H. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1. pr. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. ikona od crkvata Mali Sv. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. Nerezi. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. 2 i od 5 denari). V 1993 g. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. Vo monetarnicite vo Tesalonika. IX 1996 g. Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. G. pr. Fulkinij. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g. Vo 166‡165 g. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi). koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. Skopje.000 i 10. MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA.n. Pantelejmon vo s. kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. Vo 168‡166 g. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. bile zatvoreni. 87-109. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. 26. XII 1993 g. crkvite Sv. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. Denarot se deli na 100 deni. P. V do 31. 2006. \or|i od s. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5. Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija.). Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. Rudnicite za zlato i za srebro.

†BAR#. 53–72.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. Filipi. vo periodot 148‡31 g. hemidrahmi i dioboli. P. kako Ajga. Skione. Aminta III (389‡369). Ortagoreja. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja. [eldarov. kako stateri. ponekoga{ so mali prekini. a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. Skopje. svoi pari kovale i drugi gradovi. Vo docnoarhajskiot. Edesa. Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. me|u niv i monetarna. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). Potideja. 400 g. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot. kovel i srebreni stateri. za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi. Skopje.n. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit. III/2. eden za zlatnite. ~ii izdanija bile kovani i posthumno. Josifovski ‡ N.n. Toj e prviot makedonski kral.: I. Vo periodot pome|u V i II v. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe. I. bile aktivni od I do III v. Berlin/New York. 20‡22. P. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. 22‡24. ceremonii i veruvawa na lu|eto. 326.. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Gaebler. 1935.n. Pela. drahmi. Isto taka. Dikaja. Tesalonika. Vo imperijalniot period. LIT.e. nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki. persiski te`inski standard. Koristej}i razni te`inski sistemi. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249). narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). Pidna. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. no so lokalni karakteristiki. Mende.e. Tesalonika i Olint. LIT. 1987. Beroja. Ajne- mot Stobi.e. pred sè. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime. dioboli i oboli. Dion. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. po~nale monetarni aktivnosti. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389).e. Potideja. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. pr. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). Die Antiken Munzen NordGriechenland. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol. koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala.: H. Pela.e. Po Arhelaj. P. P. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. drug za srebrenite. [eldarov. Josifovski ‡ N. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. pr. pr. po~nuvaj}i od 480/479 g. koloniite Kasandreja. 1999. pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti. pokraj bronzeni pari. Terone. a vo ovoj period (od V do II v. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). J. spored t.n. Touratsoglou.e. iako dolgo vladeel. tetroboli i oboli.n.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. Oxford. n. pr. 1988. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. Ejon i Neapol. Berlin. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. †Macedonia#.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol. The Coinage of the Roman World in the Late Republic. tetradrahmi. mi. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija. Makedonia und Paionia.e.n. J. pr. Touratsoglou.). Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda.n. Pogolemiot del od niv. 1999. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Toj koristel dva te`inski standarda. pr.

e.n. J. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi. pr. P. London. pr. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa.: M. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi. †Macedonian Numismatic Journal#. se pajonskite vladeteli Bastarej.e.n. 530/25 – ok. pr. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. pr. vo 294 g. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. ~esto pridru`ena so solaren simbol. †Macedonian Numismatic Journal#. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato.). Vo 277 g. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo. frappe en Macedonie de 359 a 294. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. pr.e. a potoa (po 305 g. od Deronite (ok. Poradi golemata popularnost. drahmi i tetroboli). Poznati spored mal broj moneti. V. Nikarh i Diplaj. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus. P. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). drahmi i bronzeni moneti. LIT.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri..n. Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto.e.n. Pir i Lisimah. kralot Avdoleon (315–286/5). Zurich/London.e. naj~esto inkuzni pari. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. drahmi i tetroboli.e. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. Skopje 1987. Vo 311 g. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. 1977.n. srebro i vo bronza. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. J. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina.). koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel. n. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. ati~kiot. Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. M. Toa bile anepigrafni. Bitrakova-Grozdanova. pa taka kralot Leon (278–ok. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi. srebro i vo bronza. Sinot na Patraj. nameneti za lokalna cirkulacija.e.e. 510/500 g. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Simon. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. tetradrahmi. D. pr. 400 g. Demetrij Poliorket. P.. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala.. Lil~i} ‡ P.e. 1983. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi. New York. pr. ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. J. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. Naslednikot. 430/425 – ok. Josifovski. 27‡37. Vo po~etokot (315–305 g. Vo najproduk- . pr. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Golemoto rudno bogatstvo. 250) kovel samo bronzeni moneti. 230). Toj kovel samo bronzeni pari. pr. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ .n.n. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. 81‡102. Coins of the Macedonians.n. me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. Kralot Likej (359/–340/335).e. 4. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v. didrahmi.e. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard.n. pr. Paris. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. Macedonian Regal coinage to 413 B. Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. G. a nekoi monetarnici bile zatvoreni. Raymond.C. 15‡28. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. 1974. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite.) se odrazila i na monetokoveweto. Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). Skopje 1994. Kralot Filip V (221‡ 179). Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava.n. Price. 1991. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. Le Rider. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti. 250 – ok. J. srebro i vo bronza. Josifovski. Skopje 2000. LIT.: V. 1. so mali vrednosti.) ‡ spored Moneta na Deronite. Price. pr.) toj bil porazen.) kovel pari spored pajonskiot standard. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket.

oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite. Sk. Athen. proekt na R. Gil. De Boeck Universite. Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata. 2001. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite. kako i vo sekoja druga ekonomija.: Ante Popovski. Nikoloski. D. 479 – 460 g. proizvodstvo na sto~na hrana i sl. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. L’hellenisme primitif de la Macedonie. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. poka`uva relativno visoka monopoliziranost. Jenkins. Zaedno so Ungareti. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter. Todorovski. Nasproti komercijalniot. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite. elektrostopanstvo. dobil i Nobelova nagrada za literatura. Poposki. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. ^emerski). kako arhitektonsko-likovni celini. vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. B. 12. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to. Vior i drugo.e. 1974 na J.. uvozna konkurencija. Koneski. 1973. Euxenio Montale MONTALE. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok.n.: Koski od sipa. Grabul i I.n. Me|utoa. Principes d’economie moderne. kreira priroden monopol.). †Pesni#. 1981. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata).). Lajaite i na dr. B. 2001. †Godi{nik#. Haxi Bo{kov. T. isto taka. oktodrahmi i tetradrahmi. proizvodstvo na ko`a i krzno. LIT. B.: D. Vo 1975 g. kako mala zemja. 1984. 1918/19. J. LIT. London. Krstevski. [ijak.: J. S. Lazeski (NOV vo Makedonija. 1956. 2006.. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. 1973.: J. D.) i egzistencija na priroden monopol. N. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni. (ok. so mozaici na P. 513 – 480 g. pari kovele Bizaltite. Skopje. T. vo osum sektori (`eleznica. prouve par la numismatique et l’or du Pangee. P. London. Mitri}eski. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite). IZV. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot.: Boris Petkovski. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta. Fiti.e. Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. K. Paris – Bruxelles. pr. prerabotka na kau~uk. Antonela Petkovska. Pazarnata struktura na RM. Do`ivotno bil senator na Italija. Ra|enovi}. Denkovi}. BIBL. Stiglitz. LIT. 2è edition. Po zaminuvaweto na persiskata vojska. Ancient Greek Coins. 1925. po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. Price ‡ N. Socijalnite aspekti na 989 . Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g.n. G. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. 1975. LIT. postoi i priroden monopol. T. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. 12. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. B. Ekonomija – osnovi na ekonomijata.) Moneta na Lijai. Kondovski. Poezijata na Montale. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta. ZID-NM. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. Skopje. MONOPOL – pazarna struktura. 1979/80 proekt na S. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. 1971 i Dnevnik 71 i 72. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata. Grabul). Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani. gr~ki denominacii. IX 1981). Manevski. X 1896 ‡ Milano. elasti~nost na pobaruva~kata. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite. deregulacija. Skopje. Satura. 1990. Nova~evski. Svoronos. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. de facto. Edonite. pr. M. Waggoner. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t. P. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. so mozaici na G. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. P. Subotin i Q. F.

Moskva. Me|u niv. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. prevodna i originalna. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. m. pokraj prepisite na Preslavskata {kola. Hauptova. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi. 7-37. sostaveno od Konstantin-Kiril. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost.-P. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. 16. (Prilep. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava.. Podil sv. doplnene vydani. 2. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. M. Al. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885). Magna Moravia.: zb. Cyrilometodejska tradice a slavistika. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. sbornik stati k 1100. pripravila Z. koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). Brno 1966-1977. Metodij).1. 2002. Vladimir Veli~kovski. a.e. Praha 1996. Skopje. politi~ki i crkovni interesi.: NBKM-BIA. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa. LIT. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902). arhiep. ~len na CK na TMORO. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. [vajcarija (1911). a na mestoto na negoviot zamenik. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv. u~esnik na Rilskiot kongres (1905). doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. l. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. u~enicite mu bile prognati. 1986. Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. 95. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. 38-45. V. X 1942) – pripadnik na TMORO. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. Pomladiot bil silen vo teorijata. B. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . M. Tr. Del od freskata na B. Kiril i Metodij. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie. R. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. 15. Bogdanci. Literarni pamatky epochy velkomoravske. zb. pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. op. Gorazd.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. Mares F. 1985. Vo tekot na upotrebata vo V. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. Vasica J. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot. Sofi® 1981. MON^EV. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. I pokraj site pre~ki i progonstva M. a pravo vo @eneva. zb. VelikaÔ MoraviÔ. U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front. f. m. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. Boris V. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. 863-885. sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. Zd. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost. Praha 2000. Vo rabotata tie se dopolnuvale.. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava. koja vo sredinata na IX v.: 641. 46-60. koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. LIT i IZV. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. VIII 1881 – Sofija. a postariot vo prakti~niot `ivot. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869). 4.

Ristovski. Hr. 2002. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Vl. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA. Metodij. koja go nosi negovoto ime. Prosvetitelskata misija na sv. 133-142. 87-96. Morozvidska episkopija. Gr. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. Male{evska. Malk. so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). koja e dlaboko ispovedna i eruptivna. 24. 38. Apiaceae. koga bila formirana no- . 2006. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. Nansi (Havana. Nejzinata poezija. Struga. 1995. Pahomij. a vo vtorata generativni organi. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast.) – dvegodi{no rastenie od fam. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. Gil. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep. Skopsko. III 1912 ‡ Prilep. LIT.: Fr. B-vitamini i mineralni materii. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. a Velika Britanija i SAD 25%. R.: †Poezija#. 1970. i kako provincija (zaedno so Male{evo). Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka. Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. LIT. e prevedena na mnogu jazici.. 1947) – u~itel. 6. Bitola i vo Ohrid. LIT. Rakovoditelite na M. Petr. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. Ml. T. Makedonija niz vekovite. Najpoznati nejzini episkopi se: David. Soznajbi. Ko~ansko MOREHON. m. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. no bil razre{en. Beograd. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31). Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). Vo 2006 g. Makedonska narodna mitologija. slov. So ova ime postoela do 1347 g. Ilievski. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. Gruji¢. Morkovi MORANI. Byzantine Missions among the Slavs. P.-metodievskiot (st. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. 249-258. Dvornik. Skopje. 273–274. MOSKOV. Dimitar (Prilep. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. istiot. 1997. Vo XIV v. bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. 1999. Gradovi.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija.: \or|i Malkovski. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. vtoro fototipno izdanie.: Ivan Snegarov. kaj s. LIT. Ov~epolska. e registriran kako selo. Kru{evica. vata Zletovska eparhija. Bl. LIT.. Rat. vo Bugarija SSSR 75%. 29. PERSISKA (Morina persica L. 1980. I–II. Morozvidska eparhija. pektinski materii. Provadiska i Lesnovska. 2002. S. spektor za Prilep. SVP. Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. Nikanor. Istra`uvawa vo Morodviz. MANU. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Skopje. vo Prilep (1944). Se locira vo mesnosta Gradi{te. New Brunswick. Azem (Morane. MORKOV (Daucus carota L. Jovan Bel~ovski. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. Kir. koj{to dejstvuval vo XV v. 1993. 22. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. Prvpat se spomnuva vo 1018 g. B. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog. Skopje. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora. Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. Skopje. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. Hr. X–XI (1979 –1982).: Kiril Trajkovski. Balisti. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). a Rusija 10%. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi.. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O. Mariovsko). XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. a na krajot od XII v.. [tip i Negotino). Tomoski. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. 2001. P. 1995. \. SofiÔ.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. M. tvrdini. LIT. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. D. a vo juni 1946 g. MANU. e laureat na Zlatniot venec na SVP. komunikacii. 32. J. Il. ‡ J. vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. I.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija. Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. 169–188.: Tanas Vra`inovski. 1988. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot. izbran i za ~len na CK. P. Morodviz. 1923 – Skopje. a Velika Britanija i SAD 10 %. Skopje 1983. Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. Skopje. New Jersey. B. kako i episkopot Sofronij (1541). D.

Rilke. vo Petrograd. Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. glavno migratorni vidovi. †BirdLife International Conservation Series#. vo periodot 1945–1969 g.: Modus {to se menuva. ortoped. SVP. A. istor.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. – V. Vo 1964 g. Irina (†Tri sestri#). analiza na istor. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. I 1942) ‡ portugalski poet. Mo{in.: Balkanski ugovorni odnosi. Traljic. Vo 1921 g. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. 3. emigriral vo Jugoslavija. Vo 1939 g. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. 12.: V. St. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). Skopje. 1982. Vo 1930 g. Anxela (†Majstori na zabuni#). tringi ili vodni trka~i (Tringa. 1974. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Gil. Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). istor. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939). no izborot ne mu e potvrden. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. 9. ~ij v. odnosi. vizant. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. Nade`da (†Semejni prikazni#). Struga. Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. I-II. II.M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. Istor. 1952. f. VI 1929 ‡ Ohrid. Izbran za sorabotnik vo Istor. P. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. Sl. f. eseist. 1954. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija.. Vladimir Alekseevi~ (S. poet so intelektualen senzibilitet. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. kade {to ostanal do smrtta. 4. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika.-sloven. II 1928 – Gdawsk. Harrison. Sv. Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. pom. Scolopax) i bekasini (Gallinago. Mosin. Lorka i dr. 1954. London. II 1987) & akademik. Qubov moja. Od 1967 g. profesori. R. istor. LIT. Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. Variorum Reprints. 9. Kako profesor rabotel vo gimn. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. Vo 1913 g. vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid. Sid. Koncert vo pole.: Birds in Europe: population estimates. 5. Polska. e anga`iran kako prof. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. Min. Dante (Bo`estvenata komedija). Lora (†Staklena mena`erija#). IV 1996) ‡ spec. se zapi{al na Istor. doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). Limosa. Cambridge. vizantolog. 16. Petar Iliev (Ohrid. {quki (Numenius. Calidris). Hajdi vo istoimenoto delo. †Poezija#. MOSTROV. a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. BIBL. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Instrumenti na melanholijata. dramaturg. e izbran za prof. etnologija na Isto~na Evropa. LIT.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici. no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. C. 1971. V 1968) ‡ akterka. P. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. 1963. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. A. no}e be{e. Po izdavaweto na Opis na sloven.d. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Preveduva~ na dela od [ekspir. Vo 1969–1975 g. (Limicola) 992 MO[IN. koi go pravat gnezdoto na zemja. Polska. tesno povrzani so vodnite ekosistemi.-filol. raska`uva~. na opis na rakopisi. Po zavr{uvaweto na Med. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. Solan` (†Sluginki#). Zagreb. Skopje. 1936. BIBL. 2001. 2004. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Zagreb. 14. 1980. Introduction par V. Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. Beograd. LIT. Mosin. Diplomirala na FDU vo Skopje. Poca (†Letni Siljane#). Milka (†^est#). P. Toj e poet erudit. Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin. X 1894 & Skopje. 2004. nauki i filigranologija. Elena (Bitola. @ana (†Doma#). Sl. Glasgow. Uro{evi}. I i II. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. preminal vo Arhivot na Makedonija. Redaktor V. N. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit. M. I-II. 1957. medievalist i slavist. Mosin et S. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Solovjov and V. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. M. i istor. Philomachus). a vo 1929 g. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev.19. 1993. MOURA.-Peterburg. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. trends and conservation status. filo- . direktor e od 1961 do 1967 g. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). 1998. pomo{nite istor. odn. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). Grcke povelje srpskih vladara (Beograd. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. po predmetot Pom. IV 2006) ‡ polski lingvist. Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. MO[IWSKI. Ra{ela (†Spilion#). nauki.

1998. koj po~nuvaj}i od 1947 g. Teloto im e dolgo do 7 sm. crnata mravka (Formica fusca L. Imeto go dobile po larvite. Kr.: Tematy. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. Skopje.. macaronius Scop. koj e maloaziski element. K – M.: Jon~e [apkarev. – M. LIT. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi.: Jon~e [apkarev. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid.: Jon~e [apkarev. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. V. Ljubljana 2003. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. vo koi naj~esto lovat mravki. polonist. Z. isto kako i ma{kite ~lenovi. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. Warszawa 1984). CRVENA [UMSKA (Formica rufa L. V. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. Redot opfa}a pove}e familii. Participation with Underproject: Klass Insecta. I 2003) ‡ novinar. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). 1991. Skopje 1991. éivalstvo Slovenije. (M. sitni insekti i so vodni molci. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. Poznati se preku 6. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae). libelluloides Sch. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L. Skopje. Skopje. Razli~no se oboeni. = sonce i fugere = begam. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka. T. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. M. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. po {to go dobile imeto. V.. Vladimir Krpac. 1991. 23. obrasnato so vlaknenca. MRAVKA.900 vidovi. kokonite. T. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori.) – cipokrilen insekt bez krilja. kirilometodievski period. Vl. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica.). Ksi&ga jubileuszowa w 70. V. Skopje. K. T. MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. slavist. glavno od potoplite predeli vo svetot. MRMEVSKI. vidot Nemoptera sinuata Oliv. 13. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot. T. – M. LIT. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. Boris Sket … et al. ~ii larvi se hranat so mravki. LIT. Gdavsk. Final Report. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. LIT. K. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja. Kr.000 vidovi. Kr. ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L. europaeus L. K. Galeodes graecus C. Skopje. LIT. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. za provetruvawe itn. za skladirawe na hranata. 1–640. so koja go iscicuvaat plenot. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi). Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. T.: Jon~e [apkarev. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. Natural History – Ministry of Science.). Gradi mravjalnici visoki do 1 m. T. celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . K.). XI 1925 ‡ Skopje. Koch. Kr.). – M. i endemi~niot L. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. 1991. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. Poznati se okolu 1. 23-30. Branislava Mihajlova. – M. 1991. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. LIT. 1-664.L.. Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. Pavle (Prilep. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. Larvite imaat tri para noze. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.: Jon~e [apkarev. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. V. ezera i trevnici). Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. Dol`ina na teloto e do 1 cm. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti. Imaat usten aparat za grickawe. Kr. MRAZOVEC. od rodot Libelloides poznat e vidot L. 1999. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija. so golemina od 1 do 2 cm. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi.. Narodna in univerzitetna knjiûnica.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log. so dolgi i lentovidni zadni krila. koi se najgolemi neprijateli na mravkite.).

B. P.. MUVI.: Jon~e [apkarev. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite. po {umskite livadi kade {to ima brezi. C. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki. Skopje. Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). Pove}eto se slabi leta~i. Nat. Faculty of Sciences. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. 1970. 23-30. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4. I. \. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. – V. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti.) – krupna no}na peperuga. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. 1991. @ivee. Kr. od koi 6 se endemi~ni. LIT. Munchen. Od niv. Lionel G. – M. LIT. Skopje. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. Se pojavuva od juni do septemvri. K. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. T. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. T.: Jon~e [apkarev. 1964. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti. 2004. Skopje. Bil sorabotnik. Grypocera und Noctuidae. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa.: Josef Thurner. Kr. T. Mrtove~ki pla{t prete`no. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. LIT. – M.) koja. T. Final Report. T. U~esnik vo NOB. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. V. V. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vladimir Krpac. K. London and Glasgow. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. Mus. Acta. Kr. Aktivna e no}e.peja~ki (Oscines). Novi Sad. V. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. Cambridge. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. – M.: Jon~e [apkarev.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Riley. Syrphidae) of Macedonia. Skopje. V.: Jon~e [apkarev. LIT. Doctor Thesis. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. LIT. Fauna of hoverflies (Diptera. Departman of Biology and Ecology. – M. Kr. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus.: Jon~e [apkarev. so vkupno £etiri vida. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. P. 12. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso.000 vida. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. po {to go dobile i imeto osoliki muvi. Kr. 2001. Syrphidae) of Macedonia. MUVA. T. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt. K. Kr. Branislava Mihajlova. Skopje. MUVI. K. Harrison. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. T.: Vladimir T. Skopje. Ljubljana. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Se hranat so drugi insekti. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana. 1990. i larvite im se grablivi. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. T. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.). MUVI. 1991. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. Dostignuva dol`ina do 12 mm. †BirdLife International Conservation Series#. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. – M. – M. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. 2006. Rasprostraneta e vo cela Evropa.: Birds in Europe: population estimates. Skopje. – M. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. Kr. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 1991. 1982. 1991. @ivee vo naseleni mesta. Sv. Vladimir Krpac.). MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L. K. Paul Scheider – Predrag Jaksic. Final Report. Posebno Izdanie. 1991. lovej}i gi od zaseda. Ante Vujic. Sneûana Radenkovic. V. osi ili mravki. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. Vladimir Krpac. – M. – M.: Jon~e [apkarev. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. @ivee na suvi i son~evi tereni. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. Vo Makedonija e redok vid. Skopje. MUVI. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. LIT. 23-30. Participation with Underproject: Klass Insecta. 1991. Leta od rana prolet. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. LIT. Skopje. V. od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. LIT. Kr. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. K. koe lesno go pronao|aat po mirisot. 1991. MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici. Krpac.: Jon~e [apkarev. 9/2: 169-174. 1999. Nekoi se predatori na p~eli. Rhopalocera. Glasgow. a naj~est e vo juni i vo juli. V. ZLATNA (Lucilia caesar L. Nozete im se silni i vlaknesti. Smiljka Simic. LIT. Sci. LIT. K. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L. Skopje. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. Mac. K. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. MUVI. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 . Acta Entomologica Slovenica. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. Branislava Mihajlova. V. Nekoi se bez krilja.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni.) – dnevna peperuga. Participation with Underproject: Klass Insecta. T. Higgins and Norman D. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. Vo Makedonija se sre}ava retko. vo Makedonija se poznati 262 vida. K. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. Kr. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. 1999. Se hrani so nektar. e ~esta kaj nas. Sid.000 vidovi. MUVI. V. MUVI.

Muzejska delatnost u Makedoniji. Naslednik na Arheolo{ki muzej. obi~ai. J. istorija i srednovekovna umetnost.: Fr. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. – M. pokriena so beli krpi~ki. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka. smesten vo Suli-an. etnologija. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata. Skopje. K. K. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). 139. Gligorov. preku redovnata stru~na rabota. 2001. Makedonija. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. so 22 stranici na hektografska tehnika.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe. Skopje. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. etnologijata. T.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L. od praistorijata do dene{ni dni. Najgolema muzejska institucija vo R. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata. laboratorii i biblioteka. 1976. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. Zagreb.: Bogdan Horvat. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). LIT. Redaktor bil D. 1980. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. 1995. Skopje.: Dragan Petkovski. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. ™orÚe MiqkoviÊ. Etnolo{ki i Istoriski muzej. istorijata i istorijata na umetnosta. Bog. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. 2 (mart 1945). Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato. Mac. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. prva polovina na 1945) ‡ vesnik. Od 1970 g. rabotilnici. kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 . K.000 muzejski predmeti. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Osnovan vo 1964 g. 19(6/159): 147-170. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. formiran vo 1924 godina. S. M. Ministry of environment and physical planning.P.. K. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. nakit. Raspolaga so izlo`ben prostor. Ml. Nat. †MUGRI# (Polo`aj. Sci. Acta. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. V. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia. od koi 6 se endemi~ni. 1949) ‡ op{t muzej. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. . 447. @iveat vo blizina na vodi. Skopje 2003. zanaeti. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. Skopje. istoriska i arheolo{ka sodr`ina. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report).: D-r Boro Mokrov. LIT. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje. Bog. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata. se zastapeni arheologijata. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. kancelarii. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. Za~uvan e samo br. Vo izminatiot period. Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot. LIT. Kr. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki. Grupa avtori. Mus. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. 1993. obleka i dr. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. na makedonski jazik. spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. ima pribrano nad 16.

vo: Arhitekturata . Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. Od oktomvri 1944 g. ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975). LIT. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . audio i videokaseti i kompakt-diskovi). Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. Po~na da izleguva vo 1997 g. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje. Wien. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija).: ™orÚe MiqkoviÊ. Skopje. ? – ?. \. T. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). B. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. Jahrhundert. a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. Pove}e e izrazen prakti~niot. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. Tomovski. Al. 2001. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. 1964‡1976. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. bankata vo Kavadarci (1974). MUKAETOV. Kontinuitet 1977‡1985. kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. periodi~ni spisanija i vesnici. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Balkanische Studien. za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. Skopje.-B. 2001. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko. vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii. Duhot na makedonskiot grad. 1949. Sudskata palata vo Kavadarci. pripadnik na prvata povoena generacija. LIT. Boris Petkovski. urednik. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija.: Duhot na makedonskata ku}a. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. Dosega se objaveni 18 broja. III 1929) – arhitekt i urbanist. U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. apsen i interniran. Prirodnonau~niot muzej vo Struga. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. 10. 2004. ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. BIBL. pri NUB †Sv. Teritorijata na Makedonija.: K. P. a od 1995 g. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. Skopje. Z. 1552) – osmanliski poet. SAD.: Herbert Duda. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). Dr. audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. XII 1923 ‡ Skopje. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. 5. Ort. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. vo NOB 1941-1945#. M. Bog. Petar (Prilep. Muzejska delatnost u Makedoniji. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. Vo periodot 1957/79 g. Kiro (Kavadarci. J. 2006. Skopje. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. otkolku teoretskiot aspekt na K. prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. 2000. osobeno od Slovenija. Sorabotuval so pove}e mediumi. Bog. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. 2002. MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. MULA. od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr.M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. Kliment Ohridski#. Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. K. dejstvuva kako samostojna organizacija. kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. \. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto. Skopje. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). muzeologijata. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. Uskub im 17. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). LIT. osnovan na 8 juni istata godina. IV 2005) ‡ novinar. e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Skopje ‡ vo 1969 g. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924). Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. 2.R Srbija (1975). Kol. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. Husamedin (Skopje. Skopje. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). Sowa Abaxieva Dimitrova. Duhot na makedonskata gradba.

Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv. Stojanovski. LIT. od niv 195 pobedi. 14. Zihne. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. II 1942) ‡ pedagog.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). Kavala. a vo 1988 g. Xep~i{te. na Univ. Ml. vo kategorijata od 48–51 kg. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Jan. Avret Hisar (Kuku{). Veli (Skopje. Skopje. mot na azotniot oksid. Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn. t. 1992. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko. BIBL. 2002. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. IX 1936) ‡ farmakolog. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. So visina od 155 sm. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo.. prvata signalna molekula vo forma na gas. P. 2002.. Kostur. J. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. vo Virxinija. 1980) – bokser. Teksas. farmakologija i fiziologija na Univ. Vo 1997 g. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. dr.. Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. 1989. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. imal nad 280 me~evi. tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. Deset pati bil prvak na Makedonija. PrishtinÒ. Voden. Drama. Veli Mumin MUMIN. 2001. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. Efr. MURATI. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. 2007. vo Hjuston. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978). TetovÒ. 1981. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. Ferid (Vaiting. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare. i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. [tip. Prilep.. Od 1965 do 1967 g. PrishtinÒ. statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks. diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. 2004. Vo 1981 g. albanolog. a vo 1965 g. Ber. Vo 1970 g. kade {to i magistriral i doktoriral. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija. 1901. Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. T. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD.. a vo 1975 g. 12. E`tudes d`histoire orientale. redoven prof. VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. a sega e student na Fakultet za bezbednost. A. Skopje. Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. Bitola. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. Strumica. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. VI 1955) – lingvist. Serfixe. Bil pratenik vo Sobranie997 . Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. 14. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina. 28. SAD. za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. Tetovsko. Tuhin. PrishtinÒ. S.: H. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. univerzitetski profesor. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. Ki~evsko. Shkup. 15. Va{ington. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. 2005). 1326 – Kosovo Pole. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. Les sultans ottomans. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. Paris. liski sultan. Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. I. Institut za bolesti na srceto. Ohrid. 167-176. Kr. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. VI 1389). 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. PrishtinÒ. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. akademik. A. Rabotel kako u~itel. Teksas. Melnik. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje. grupa biologija i hemija (1958). MURAD I (Brusa. TetovÒ. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole. Ganem. Makedonija. Xeladin (s. na 10. 2006. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase. V 2000 g. Hjuston.

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda, †Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot †Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-

emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.

MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) – pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mre`a za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)

Ne`det Mustafa

MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) – novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (1991–1994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (1996–2000), pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (1991–1994), pretsedatel na DPPRM (1994–2002) i na OPE (2002–2009). R.

gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite †G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.

Re{ad Xafer Mustafa

MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) ‡ prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~len na SKOJ (od 1939), kandidat za ~len na KPJ (od po~etokot na 1940), ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941) i nositel na aktivnstite na KUD †Jard’m#, koe vo tekot na 1941 g. organiziralo pove}e pro-

MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Avzi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~evsko, 1949) ‡ pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie zavr{il vo †Zef Qu{ Marku# vo Skopje, a diplomiral na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fa