MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

osiguravaju¢ih. S. Tehni~ki fakultet tehn. osiguritelnite. tehni~ki Tehn. f. sl. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. fak. sv. e. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba. sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. e. Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite. SR Germanija Srb. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) . Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s. (s.-met. sek. fak. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg.) st.-Peterburg S. st. St. SPb SPbSBD spec. sred. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. sept.

Kiril i Metodij“. FECC FIDE FILA [RA [um. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. fenik. fak. f. ts TS tur. Hrv. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv. za mat. Skopje univerzitet. fak. XIX . univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz. FAS FVM FDU fev.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak. Farm.

Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental. IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka). Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii. nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX .

Raboti i nadvor od zemjata (Germanija.318 m). †Niskogradba# i †Visokogradba#.). na nadmorska viso~ina od 1. koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. Vo eden period ima okolu 9. Kazahstan i dr. T. Ukraina. Niz kotlinata. proektirawe. industriski i turisti~ki objekti.M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. vo krunata dolga 360 m. formira akumulacija od 2. Zafa}a povr{ina od 92 km². stanbeni. Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini. vo blizinata na Sveti rovo#. Visoka 24 m. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM.200 m. D. i se odvivala vo dve etapi. And. a podocna i drugi skija~i. Skopje – grade`no pretprijatie. Raboti po principot na in`enering. me|u koi najpoznata e s. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola.: Mavrovo. temelen ispust. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. Rusija. formirano na 22. za koe svedo~at pliocenite sedimenti. so vkupen volumen na teloto 400. 1997. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. R. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). †Hidrogradba#. 600 mostovi. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero. 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. Mavrovo. Q. zafat. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. 9. HC †Raven# i HC †Vrben#. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#. XII 1947 g. Preku prevojot Bunec (1. na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. T. Zavr{ena vo 1982 g..000 m3 (zemja).8 milioni m3. S. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. Al`ir. †MAVROVO# AD. izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija. Irak.000 m tuneli. rekreativni. edicija †Mavrovo#. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. D. Prvata etapa traela do 1960 g.200 vraboteni. HC †Vrutok# i HC †Raven#. `elezni~ki prugi. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod. LIT. na istoimenata reka. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i. Bugarija. Libija.

i iznesuvalo 520. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. 1995. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija. Gostivar. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. red. IX 1943).4 MW. a tretiot od 1973 g. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici.46 km. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 . SAD. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2. 1. (1971) na PMF.elem. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg.. A. a op{ta fizika na drugi fakulteti. Popovski.: Dragan Vasilevski. Ur. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. za tenki filmovi i primena na son~evata energija.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944. godi{en izve{taj. vo vtorata cvetni stebla i seme. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. Izvr{il akcii vo blizina na s.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. Radika.000 m3 voda. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred. II 1928) – fizi~ar. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. EU. str. 1997. 1999. Turbinite se od tipot pelton. Skopje. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm. 1996. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. jugozapadno od Gostivar. pretsedatel prof. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. IX 1942 – 21. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. a {iro~inata na krunata e 6 m. a srednata {iro~ina 1. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija. Predaval mehanika. K. ili obnovlivite vidovi na energija. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. Krupnik. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. 1974. Tetovo. Mavrovo. R. do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. Skopje. str. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. †Napredok#. Vl. Elektrostopanstvo na Makedonija. Svetskata banka i dr. Blagoevgradsko. Viso~inata na branata iznesuva 61.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. Instaliranata mo}nost e 12. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. V. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO.9 m. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. Sl. 30. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje.7 km. LIT. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943). 163. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje.com. izdavawe na bilten.2 km2. MAVRODIEV.000. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37.5 km. a povr{inata 13. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. http://www. vo prvata godina formira koren i lisna rozeta. Skopje. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s.2 MW. Iv. prof. 2003. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64). JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#.8 GWh. Turbinite se od tipot francis. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ. Vo pogon e od 1959 g. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996.07 km. finansirani od MON na RM. a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g.8 MW. \or|i (s. Vo periodot 1992–2003 g. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. potoa za turizam i rekreacija.5 MW. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika. Dr. LIT. Bugarija. Dr. 2006. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. MAGA e osnovana vo 1995. Skopje. isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES.8 GWh. Ima dva agregata so francis turbini. V.mk. kaj seloto Vrutok. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica. IGA. LIT. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. 172. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo.

LIT. prof. @ivko Krstov (Kumanovo. Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. 1979. Po dve godini ima MADEVSKI.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. Dr`aven zavod za statistika. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). SofiÔ. 2004 g. pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor. redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. politi~ki komesar na Razlo{kiot p. Bogat e so mineralni materii. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec).: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta. buntovnik. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942). se sre}ava so istakna815 . koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. 331/1979. 1980. M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). Bil pretsedatel na DMF. N. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. (Spomeni). Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. SofiÔ. vitamini S. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). tuberosum). X 1929) – matemati~ar. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. Georgi D`od`ov (Drago). C. (1980) na PMF vo Skopje. III 1853 – Pleven. Ima dva varieteta: lisnat (var. IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. D. B12 i eteri~ni masla. Za kogo peÔt murite. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). V. Debarsko.: Georgi Madolev. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. algebrata i nebesnata mehanika. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite. Parapunovci. SofiÔ. Kiril i Metodija (11. Vo niven sostav se i avtopatite. 12. Transport i drugi komunikacii. komita. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. V 1885).o. monografija. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Isaija Radev (Lazaropole. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj. IZV. RB. J. Razlo{ko 13. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). red. sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI. Belica.: PMF 1946-2006. †Jane Sandanski# (1943). Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#.-Peterburg. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . Jot. Georgi (s. tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet. patna mre`a). Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. 9. ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. foliosum) i korenest (var. 1926) – makedonski patriot. Metodija vo S. BU br. 1971. D. ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942). R.

II 1951. 1999. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). †Kulturen `ivot#. I. Kavadarci. I bez pozitiven odgovor. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. Skopje. preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. 1966. Crvenokosa 2. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. 1/1966. John Russel. A. Belgrad. 1991. Petar (Kavadarci. Petar Mazev MAZEV. Hitrovo. me|utoa. Bidej}i ne mu davaat paso{. istiot. 1965. Mazohizam. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. Zaedno so N. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. SAD. 1978. toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. 1991. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. Tomislav Todorovski. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. 2/1965. se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. 1990. Skopje. Senkevi~. 4. III. Vasil Ikonomov (1848–1934). Kurban. Bl. Ab. 26. praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. Hrvatska i dr. v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. Potoa odi vo rodnoto selo (6. P. Sowa Abaxieva Dimitrova. II 1981. Sobir. III 1993) ‡ slikar i pedagog. 1–2. mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. 1980. 1972. LIT. mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. 1957). Hitrovo. 10. tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. Spomenite na Isaija Ma`ovski. Petar Mazev. S. 1961. Martinoski. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. †The New York Times#. Petar Mazev (katalog). Skopje. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. Zagreb. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. XII 1895). 1993). Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. Mazev: †Dvajca# (1990) . 113–118. generalot Gesej i prof.: Boris Petkovski. Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. na univ. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). G. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. Pomiluvan. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe. Istorija na makedonskata nacija. Skopje. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev. 2005. R. Po vra}aweto. izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. osobeno vo Rusija. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. Spomenite na Ma`ovski. Qubqana. 816 IZV. 1955. †Glasnik na INI#. 37–43 i 88–91. Novi materijali od arhivata na M. 13. toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). Sarafov. od koi najzna~aen. II 1927 ‡ Skopje. 1958). M. Trojca. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. New York.M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili. 1922. Srbija. A. zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. †Glasnik na INI#.-D. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. D-r Bla`e Ristovski. Kompozicija. 13. Portret. @ena. 1972. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. MAZING. pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. Manastirski pejza`. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). Petar Mazev. 171–184. Izvel pove}e mozaici. 1962. [vajcarija. vo P. 1985. istata. a na brodot po r. 92-98. VII 1888). Skopje. MANU. Samostojno izlagal vo Skopje. Prezreano `ito. LIT.: Bla`e Koneski. 1971. SofiÔ. Germanija. Wujork.

Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. akcent (Zur Laut. G. Vertretung von *tj und *dj. 1982. slavist. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. 1936. akcentolog. Bulatova. j.-D. Pandevski i G. Smrde{nik. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#. K. Strumica. St.-Petersburg. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Stoev-Trnkata. 17. Ab. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. 1966. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. Male{evsko i vo s. M. razli~en od drugite slovenski jazici. avtor na trudovi od oblasta na maked. 2004. P. Avtor e na delata: TV konstrukcii. Strumi~ko. revolucioner. i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. k. 7. Bugarija. Bil u~itel vo s. Robovo. Od 1970 g. stanal male{evski. Brodot na S. BIBL. novinar i publicist. Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir. s. Strumica i Strumi~ko niz istorijata. A se esse. LIT. textes et traduction. 1923. Liljana (Skopje. Kostadin (Strumica. †Nova Makedonija#. 30. 32–33. Paris. dijalektolog. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina. Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. 1890) i za maked. VI 1967) ‡ francuski lingvist. a potoa radovi{ki vojvoda. 27. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. radovi{ki vojvoda. Estonija. 7. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. \. 1.: R. Mazing (1845–1936).und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte. Kr. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. teatarska kritika. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903). Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. Andre (Mazon. Al. instalacija). Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Dedino. skulptura. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. 2002. 11. Skopje. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. katalozi i zbornici. T. 13. 1998. Zna~aen jubilej za makedonistikata. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#.-Petersburg. M. Mocart. 1891). Ilievska. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . SSSR. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). 1992. Tr. Il. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. objekt. komentari i intervjua. 1969. 1–4. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik. Paris 1938. Pandevska. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). LIT. Dobrejci. MAZOVA. †Sovremenost#. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. V 1903) – u~itel. contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud. Antoni Maznevski MAZNEVSKI. teolog. Nositel na Partizanska spomenica 1941. Od 1901 g. Paris. 1882 – pl. Documents. I 1963) ‡ slikar. Andre) (Pariz. IX 1881 – Pariz. Dolgogodi{en urednik. V. MAZON. notes de folklore.: M. Radovi{ko. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. Tartu. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Z. ^e{ka. crte`. indoevropeist. Ivan (Kavadarci. slavist. j. St. skulptor i profesor na FLU. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. Antoni (Skopje. sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. R. St. stranski ~len na akademiite na Polska.

osnovan vo 1972 g. MAJSKI. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ. Skopje. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. IMJ. Protogerov. Mazurinska krm~ija. Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. so pogolemi pauzi. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. makedonska redakcija. Inicijator. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). Bojaxiu. a tekstolo{kata analiza na M. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost. poet. koga i se vklu~uva vo MRO. RAN. Gonxa Agneza Nikolova. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. Aleksandrov. MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). XI 1920) – akademik. F. raska`uva~.. P.. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. kni`evnik – dramski avtor. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g.. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. MAJER. Ilievska. Z. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. Memoari. 1999). Il. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO. potpi{an vo Viena (6. 1983. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. Qubqana. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. koncerti i dr. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. istoriograf. †Kru{evski manifest#. Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija. MAJKA TEREZA ‡ v. LIT. Kr. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot. Pi{uva stihovi na 818 . MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front. Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii. Ima objaveno golem broj trudovi. M. memoarist i hroni~ar na Kru{evo. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. Nikola Kirov (Kru{evo. Dimitar Vlahov. Astragalus subg. 28. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. Tod. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. Banica (1902/03 i 1905/06). se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. Skopje. 1970.: Veljo Ko~i{ki. CK na VMRO(Ob). koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec. Skopje. Lilium heldreichii. rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Genista fukarekiana. Slovenija 10. Banica. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa. 2. k. M. Vl. Ferulago macedonica i dr. 2002.: Predavnicite na makedonskoto delo. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. 30 godini Majski operski ve~eri. redoven ~len na SAZU. ^aulev i T. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. LIT. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. na denot koga vo 1947 g. MOV dosega se odr`ani 35 pati. vo koja go sostavuva i tn. so isklu~ok na 1997 g. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). 2002). V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. op{testvenik. Tragacantha. kako {to se: Saxifraga grisebachii. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. VI 1880 – Sofija. revolucioner. Makedonski naroden teatar.

Skopje 2001. vo drugi dva dena. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. Pulevski (1875). SofiÔ. devetta. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda. 1861. Z. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. detski igri. 17. T. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Jacoby. Narodni veruvawa. a dosega se objaveni 17 broja. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija.: Petti Racinovi sredbi. kako i dramata. †V stroÔ za MakedoniÔ#. Leipzig. K. gradovi. 2004. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi. 92–112. 1935. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska.. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet. J. kade {to se hranat so nivnite jajca. Blagoj Stoi~ovski. antropologijata. Kn. 1980. R. 1913. no nekade duri {est ili dvanaeset dena. Stranici od mojot `ivot. †Sto i edna prikazna#. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. Proeva. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. go proklamira \. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik. †Sovremenost#.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. Skopje. XII 1935 ‡ Skopje. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). 17. Studii za anti~kite Makedonci. nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. a lozarite (1892) i K. redakcija Tanas Vra`inovski. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. Lipsiae. P. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski.: Hesiodi carmina. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. Vo 1957 g. osuden za likvidacija.: Jon~e [apkarev. 113–125. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. Marko K. 5061. V. bil primen za redoven ~len. 1923–30.: Bla`e Ristovski. 1968. Cepenkov. Skopje. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida. LIT. istiot. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. 1896.-R. LIT. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite.: Pauly-Wissowa. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe. memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. Bibliotheca historica. epigrafijata. I. M. Se smeta za te`ok praznik. BIBL. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. kako i nau~ni prilozi od arheologijata. Skopje. – M. VidinÍ. Skopje. i Meloe violaceus L. Po~inuva tokmu na Ilinden. 1990. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. 1923. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. planini i reki vo Makedonija. 1974. SofiÔ. F. Jozef Obrembski. M. 1972. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. I 1871). 1994.Bl.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den. Proeva. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#). vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. sin na Helen i brat na Dor. D. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). Skopje. Oziris go ubil kralot Likurg. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. N. XXIII. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. K. vq ZagrebÍ. 1997. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. Sv‹tlos‹nki. Leiden. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. Boris (Veles. R. Se izrazuva od polovinata na XIX v. tignal vo Trakija. IZV. kniga prva. 1928.: IlindenÏ. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. sin na Ajol. zb. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda. Skopje. 1-2. stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. N. LIT. Istorija na Argeadite. †Stranici iz moÔ `ivot# i dr. LIT. pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. Kit. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. Istra`uvawa i materijali. istiot. Kr.. Makedonskiot stih 1900–1944. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. F. Skopje. 1991. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. Nikola Kirov Majski. Titov Veles. Berlin. Koga pris- . Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. 1940–58. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. Slavejkov (18. Die Fragmente der griechischen Historiker. numizmatikata. M. Diodori. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. 1942.

{to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema.n. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. visoka. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. Citta del Vaticano. planinski#. Osogovo i so Rila.. visok. taka se {irelo i imeto Makedonija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina. Kr~in. B. so povr{ina od 802 km ili 1. Grcija i Bugarija. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab. Koledarov. Kozjak. Jablanica. LIT. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. Spored drugi. kako Mala Prespa. 1952. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. zapadno od Vardar.6% i najmal del na Bugarija 6. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon.9%. De{at. pomal del na Srbija 26. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. Introduzione. R. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v. Na sever e zagradena so [ar Planina. Taka. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija. koga prvpat se spomnuva vo izvorite.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. Vsu{nost. 1970.2%. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. najdocna od 802 g. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Petrusi. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Makedonija. Zna~itelno namalena. del od Gora i dr. XXI. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. Gramos i Pind.: Constantino Porfirogenito.e. Golo Brdo. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. Podocna. Istori~arot Herodot (V v. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#. Bl. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. pod imeto Makedonija. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv. [ar Planina na sever. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. testo critico. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ.798 km ili 9.440 km ili 38. pr. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. i don – „zemja#.451 km2. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68. 219-240. commento a cura di A. Skopska Crna Gora. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. De thematibus. planinska zemja#. dodeka B. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. SofiÔ. P.3%. Petr. MAKEDONIJA – vizantiska tema..411 km ili 50.

Deriop. Bistra (2. Baba (2. Linkestida. Pirin Planina. Mesta) vo Egejskoto More. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g.e.n.e. Jakupica (2. Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki. bakarnata ruda kaj Radovi{. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Blagoevgradska Kotlina i dr. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. Sintika i Odomantika. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. Krestonija. Vo Makedonija.e. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. pr. se javuva mediteranskata klima. De{at) sè do planinata Skard (den. Mesta. Skopje. Osogovo (2. so oblastite: Pierija. Dojransko.540). pak. Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp. Pajonija. Paravaja. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2. Anatemunt. Dolna Makedonski {tit.: Aleksandar Stojmilov. Amfaksitida. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii.). Podocna. Al. Almopija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia). Polog. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. Parorbelija. Migdonija. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. Dasaretida. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos). Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja.n. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. Bisaltija. Pierida. rena makedonski vojnik. zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. Ov~e Pole. Edonida i Eordaja.601). kata Penej StelaMarvinci (II v. kako i ezerata ‡ Ohridsko. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica). pak. Orestida. Anti~ka Makedonija. pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini.252).747). PMF. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. Krusida. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi.) ska zemja. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. Lagadinsko. `eleznata ruda na Bistra. vladee planinskata klima.n. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija. Struma. s. bogati poliwa. koi se naredeni katovski. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. {umi i ezera i so rudni bogatstva. Botiaja. Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta). Serska Kotlina. Na visokite planini. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija. Kostursko.) Isar (Peneios. Korab. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. Elimeja. so golem broj reki. LIT. Kristalestite {krilci. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar. 2002. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija. Pelagonija. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. se nositeli na pove}e va`ni minerali. koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 . hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr. sè do planinata Rila. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija. Strumi~ka Kotlina. pr. a na planinite kafeavite po~vi. magmatskite i metamorfnite karpi. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica.163) i dr. St. Prespansko. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. koja od Dra~ preku Elbasan. pr. Be{i~ko i dr. [ar Planina). Botika. Skopska Kotlina. Solun. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite.

Eordai.. Filip V i Persej. Pajonci. Elimei. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. [ukarova. Harvard University Press. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 . Skopje. Migdonci. Filipovata istorija. Antigon Doson. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). E. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat. pr. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem. Skopje. vo IV v. Proeva. Bisalti. Pausanij. Filip II. Skopje. Perdika III. 2003. 2000. pr. kultovi i poseben makedonski jazik. N. Kasandar.n. Skopje. Aleksandar I. Aleksandrovata anabasa. Aminta I. Brigite. Istorija na Helenisti~kiot period. Aminta II.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi.n. Ptolemaj. Aleksandar III.e. mitovi. Aleksandar IV. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. Aerop I. Alketa. 2000. Eordajci. 1996. Arijan. The Macedonin State. Aleksandar V (t. Botiajci.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar. Skopje. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). 1995. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina). Skopje. prev. Filip III. vtorata prestolnina e Pela. Engelani. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. Pelagonci. Papazoglu. pr. Justin. M. obredi. makedonski obi~ai. Makedonija – rimska provincija. 1989. Lizimah. Filip IV. voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. Harvard Univerity Press. se romanizira avtohtonoto naselenie. Orest. se trasiraat novi komunikacii. Argaj. n. Linkesti. pr. Demetrij I. prev. A. Dasareti. 2003.e. n. Almopi. Aleksandar II. so prisustvoto na rimskite vojski. Ptolemaj Alorski. stanuva glaven beleg na Makedoncite. Arhelaj I.e. 1960. Filip II Makedonski i atinskite retori. Studii za anti~kite Makedonci. Pir. po 277 g. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. se menuva etnografijata. 1998. Oresti.e. Filip. Edoni i dr. Petrova. gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata. F. Bo{koski. Skopje. [uk. Demetrij II. Aminta III. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. 1997. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. I. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki. n. Osnovana vo 148 g. Skopje. 2000. a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v. Krestonci. Imiwata na Makedonija i Makedoncite. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite. M. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja. A. Perdika II. 4 Vols. Hammond.e. 4 Vols. Oxford. n. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Thoucydides. 1958. Istorija na makedonskiot narod.. Pierijci.n. pomali etnosi. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. Q. pr. Basotova. Huni.. Antipatridi). Skopje. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). LIT: Herodotus. Buzalkova. so makedonski bo`estva. Aerop II.e.) Makedonija stanu- va rimska provincija.

Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v. Larisa.e.e. planinite dobile slovenski imiwa (Bistra.: J. rekite. K34. Taor. pod senatorska uprava. Galik. preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii. Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa. na IX v. Gali~ica i dr. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. Opae. F. Bader. Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). na ~elo so plemenski voda~i. Macedonia. Druguviti. pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. 82-83. a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila. n. Strimon – Struma. Strimonci i dr.).). koi. Skupi – Skopje i dr. Pelagonija. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg. Prilep. pr. Teovo. Izvor i dr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Makedonski gradovi u rimsko doba. Sasel. vo periodot od 15 do 44 g. Lihnid. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek. Potidaja. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. L. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Vo sredinata na I v. Tabula Imperii Romani. 1976. Vapila. Amfipol. preku Ohridskata kni`evna {kola. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun). Ljubljana.e. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. zanaet~istvoto. Tesalonika i Verija. a potoa povtorno pod senatorska uprava.).). Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika. Vo II pol. Vo VI i po~. na VII v. Papazoglu.n. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. Rinhini. a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija. kako i bogatite prirodni surovini.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. Openica.). e pod uprava na carskiot legat. 1957.) 823 . Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija). Sirula. Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. na istok so Trakija. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot.). LIT. Filipi. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. Od 27 g. Sagudati.). XI v. n. Severozapadna Grcija). se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. po po~etnite uspesi. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. bile zadu{eni. Solunskite bra}a sv. a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. na IX v. Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti. Pelister. Strimon (Struma). na X v. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. So Kliment i Naum. grade`ni{tvoto i dr. Skopje. teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica). Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. V. Vajuniti.

Pore~e. zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . osven Solun. se protegala na istok do oblasta Raec. Po smrtta na Jovan (ok. Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). Do krajot na 60-tite godini na XIV v. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. so prestolnina vo ]ustendil. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214).n. Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). osven Solun. koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Osnova na novoto ureduvawe bil t. Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203). poznati pod imeto raja. Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). Demir Hisar. Po negovata smrt (1355). zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. koe od XVII v. koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. 1230). isto~niot del so gradot Ser (1383). Veles. Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. koi postepeno is~eznale. poznata i kako Prilepsko Kralstvo. pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. kon krajot na 70-tite godini na XIV v. Bugarite (od 1230). koj{to bil K. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje. a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. Vo prvata polovina na XIII v. Zletovo i Pijanec (1282). Pred krajot na XIII v. Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija. (1202). so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. Dr`avata na kralot Marko. koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a. na sever do Skopje. koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. osvoen podocna (1430). Ov~e Pole. na zapad gi zafa}ala Prespa. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371). vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. a na jug do me|ite na Pelagonija. Ki~evskata oblast i Debar. Ax. Goren i Dolen Polog. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti. kako i Debar. Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. 1380). so Sveta Gora. centralniot so [tip.

Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie.. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. @ur~e. po kratkotrajniot zastoj. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. formalno. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. od Mala Azija. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari.000 lica. {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v. so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. koi. Atanasij Aleksandriski# vo s. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. Taa zapo~nala vo XV v. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. pred sè Juruci. Vo XVI v. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. stanale ramnopravni so muslimanite. Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. a nivniot broj dostignal okolu 140. dodeka vo selata samo 3%. a trgovijata. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. Bitolskiot i Kosovskiot. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. U{te vo 1564/65 g. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). voeni dezerteri. do`iveala ekspanzija. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. a vo esenta 1689 g. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Gradovite. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata. bila izgradena `eleznica. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija.. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 . posebno me|unarodnata. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija.

Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. Otporot vo Makedonija. Na Berlinskiot kongres (1/13. pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. Aleksandar Matkovski. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. istiot. LIT: Istorija na makedonskiot narod. Vostanicite. Skopje. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. V 1876). [tipsko i Radovi{ko. II /3. XII 1876 – 20. Skopje. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. \. Skopje. 1981. Pred da dobie po{iroki razmeri. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. Skopje. predvodeni od Berovski. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. koja bila obvrzana (so ~l. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Statii i drugi prilozi. Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). II. Dr. 163 naseleni mesta vo Makedonija. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman. Aleksandar Stojanovski. ponekade narekuvani komiteti. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. 1989. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. 1983. istiot. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 . I-IV. iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Na Carigradskata konferencija (23. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci. VI – 1/13. Makedonija pod turskata vlast.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita. kako i vo narodnite pesni. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. vostanieto bilo zadu{eno. Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek). So prerodbenskoto dvi`ewe. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874). Demografski istra`uvawa. Skopje. Razlovci. 1998. go oslobodile s. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. 2006. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868). Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni.

Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. 30. Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava. podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). osnovana vo Solun (23. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko.n. Na 29. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. VIII 1903 g. X / 4. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). 2. Mirc{tegska programa. Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. XI 1893). IV 1904). go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. Zaginuvaweto na Del~ev (4. Klisura i Neveska). Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. vo prv red so sosednite dr`avi. tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. III / 11. koe zapo~nalo na Ilinden. Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). jugoisto~niot (Seres. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. vrz osnova na t. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. III 1912 g. Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). II / 13. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. Balkanskite dr`avi Bugarija. Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug.

III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. za sozdavawe samostojna dr`ava.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. so taen dodatok za podelba na Makedonija. III 1913 i od 7. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. Petar Poparsov i dr. so {to bil sozdaden troen.-Peterburg (1. V 1912). Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) . Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. Taka podelen. a na 4. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija.200. 7. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. / 29. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. XII 1912 g. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). Grcija go dobila Egejskiot. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. Vo oktomvri 1915 g. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Me|utoa. Srbija i Bugarija. so Bukure{kiot dogovor (10..M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. Voenite dejstva na silite (1. VIII 1913) Makedonija bila podelena. VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. bilo potpi{ano primirjeto. VI 1913). 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S. a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Srbija Vardarskiot del. a so pristapuvaweto i na Crna Gora. 1.

Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. Vo 1924. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. a Vardarskiot od Srbija. instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919). separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii. VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. Makedoncite vo Carigrad i dr. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. no se sprotistavila francuskata delegacija. potvrdeno so Majskiot manifest. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI. Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. 18. Bugarija i Albanija.). so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. Hrvatite i Slovencite. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Kralstvoto na Srbite. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. Ekonomski upropasten i podelen. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija. Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. Vardar.s. no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. sega dodeleno na Srbija). Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. Hrvatite i Slovencite. alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). Po ubistva829 . Todor Aleksandrov. se raspadnalo. kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe.

Skopje. VIII 1924).: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. Istorija na makedonskata nacija. Intelektualna Evropa bila zgrozena. i zapreno. Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. so centar vo Solun. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica.. apseni i osuduvani. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). nejzinata dejnost zaprela. ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. a do krajot na 1935 g. II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. 23. Finansirana od bugarskata dr`ava. II 1934).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. LIT. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. Vo 1935 g. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. 1981. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. 1 i 2. BKP i KPG. bila zabraneta i ekspresno likvidirana. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija. Bla`e Ristovski. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. No so progoni. 1999. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija. Skopje. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. Vo mart 1934 g. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija.

Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. Skopje. 2. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. 1991. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. Poradi toa. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. zb.: D-r Aleksandar Apostolov. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. Makedonija vo vojnite 1912-1918. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). Kr~ovski i K. imotite na bankite. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii. †Istorija#. 1991. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija. zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. Izbor. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa). Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. R.. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT. M. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe). Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). Skopje. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. Skopje. 1992. 1993. imotite na crkvite i manastirite. Min. Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja. na {pekulanti. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. 1971. so prote`irawa i nepravdi. D-r Risto Hristov. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. Skopje. Skopje. neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. H. 1966. Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno. na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. Skopje. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. naj~esto na poimotnite selani. 1. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija. 1997.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. Zografski). vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). ve}e vo sredinata na 1947 g. 1. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali.

Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. 1815 i 1822. kade {to bila smestena pe~atnicata (T. Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. Daskal Kam~e). St. Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . Vata{a. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. 1851. 1852). Bra}ata Miladinovci. Verkovi}.). 1860. kopani~arstvoto i `ivopisot). I pokraj takviot razvitok. Karaxi}. ikonopisot. Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija. i u~ili{teto vo s. se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. a sè do 60-tite godini na XIX v. osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874). Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e). Sinaitski. IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold. Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v. 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. Pulevski (1875). a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. crte` na Pane Pop Kocev. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. Pavel Bo`igropski. taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe.

Po Krimskata vojna (1856). Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. Preku fazata na slovenobugarizmot. Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 . Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. ne bez rusko vlijanie. Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija. za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). nastanuva i sudirot so samiot bugarizam.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. a crkovnoslovenskiot vo crkvite. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. R. koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). No idejata stana Statijata na P. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa.

pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. \or|ija Pulevski. Haxidinev.). G.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov. no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). Kuzman [apkarev. a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). Georgi Dinkata. Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. Konstantin i Andreja Petkovi~. †MakedoniÔ# (1888–1893). †Makedon- 834 . statiite na D. \or|ija Pulevski. †Vardar# (1905). Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. †BalkanÍ# (1903) i dr. Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. Vo soglasnost so evropskiot trend. D. Georgov. pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. †Makedonski list# (1887). †Balkanski glasnik# (1902). Petar Poparsov i dr. so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917). XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. Me|utoa.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912). 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. Vasil Ikonomov. Ivan Jastrebov. Petar Draganov i dr. no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija. no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876). no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. Marko Cepenkov. Georgi Balas~ev. 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. Venijamin Ma~ukovski). Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). Partenija Zografski (1857–1858). Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. P. Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. Bra}ata Miladinovci. †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. kako znatno zadocneta. Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. Rajko @inzifov. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. Ilindenskiot podvig (2. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik. memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913). Partenija Zografski. dovr{ena vo sp. Pulevski (1873 i osobeno 1875). Marko Cepenkov. Anton Popstoilov. a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. VIII 1912). ^upovski. svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. razli~na od bugarskata. polesno da prodre vo Makedonija. makedonskiot jazik. Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). Kr~oski (Budim 1814) avtonomija.). osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Trajko Kitan~ev i dr. K. 12 od Ustavot.

†Makedonski vesti# (1935‡1936). za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934). †Goce# (1938).] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). Risto Krle i dr. Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. BotevÍ. K.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB. legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938). LambrevÍ. a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. †Trudova Makedonija#. †Obedinist# i †No`ot# (1935). Makedonskit‹ slavÔni (1938). Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938). Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob). †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski. †Makedonska zemÔ# (1936). Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv. Kosta VeselinovÍ. †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa. kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934). †Makedonska revolÓciÔ#. kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. Venko Markovski. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). †Na{a re~# (1939‡ 1941). †Lu~# (1937‡1938). Borci za narodna svoboda: Hr.. pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. †IlindenÏ# (1939) i dr. Goce Del~evÍ. stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944). argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939). se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). Anton Panov.. Vasil Iqoski. So toa i zavr{uva prerodbenski835 . AngelÍ DinevÍ. nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931). Reklamen list za sp. Aleksandrov i V. Niz po`arite na Elada i Pesni (1944). zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#.. †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr. dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani. vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944). Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940).

ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. Vodensko i Gumenxisko). po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. Skopje. Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). Kosta VeselinovÍ. Misirkov (1874‡1926). Prilep. Taka. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. Debar i Struga. X 1941). Pritoa. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. Gostivar. 1966. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. Na bugarskoto okupaciono podra~je. (1941). Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. istiot. 1978. so vkupno 21. 1949. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. so vkupno 4. na aerodromot Petrovec. a vo Skopje. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. be{e podelen pod bugarska. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. Kumanovo. Bla`e Koneski. IIII. Bla`e Ristovski. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti.937 lica. Egejskiot del na Makedonija. VI 1941). U{te od prvite denovi na okupacijata. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941).460 km² i okolu 876. Bugarija i Albanija. Stoletija na makedonskata svest. najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. kako i vo dijasporata. IX 1941). MANU. Ra|aweto na makedonskata nacija. koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. R. Skopje. VIII 1941). Skopje. VI 1941). 1938. Krste P. Makedonskit‹ slavÔni. istiot. Bitola. so 38 smrtni presudi.000 `iteli. istiot. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Dragan Ta{kovski. IV 1941). Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. Naskoro potoa. XI 1941). Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. italijanska i germanska okupacija (Solunsko. SofiÔ. 1939. 1966: istiot. Bl.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. Skopje. istiot. 1999.: AngelÍ DinevÍ. na ~elo so . a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. Bitolsko. do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. Vo Vardarskiot del na Makedonija. od 3. Skopje. Istorija na makedonskata nacija. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Skopje. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba. LIT. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija. I-II. 1983. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. 2001. Ki~evo. Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). na `elezni~kata linija i na drugi objekti. Skopje. a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. †Naroden bilten# (Veles) i dr. I-II. Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. SofiÔ. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo.000 okupatorski vojnici i ~inovnici. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1989‡1990.

Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). da se formiraat bataljoni i brigadi. Bugarija i Grcija. Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). †Nedelen vesnik# (Tetovo). Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko. a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. 19. †Vesnik# (Skopje). Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca. Kru{evsko. vo Egejskiot del na Makedonija. NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. Prespa. X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. Vo Vodensko. †Bilten# (Bitola). V 1943). VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2. †Oktrobris# (Kumanovo). koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. Gervgelisko i Kumanovsko. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). †Naroden glas# (Prilep). III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. †Naroden glas# ([tip) i dr. Tikve{ko. (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g.

bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. Meglensko. Fu{tani. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. rata MNOU brigada (s. Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO. vo najnepovolni vremenski uslovi. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. XI 1943). vo Egejskiot del na Makedonija. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. Po kapitulacijata na Italija (8. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. i vo Proletnata ofanziva (25. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. †Sv. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. VI 1944). Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. oblasni i okoliski NOO. Vo Kostursko i Lerinsko. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. 20. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. 29. so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. IV ‡ 19. 2.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. 400 km. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. Ali Botu{. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. Prohor P~iwski#. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. XI 1943). IX 1943). vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26.

Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. kako samostojna. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. suverena i nezavisna dr`ava. Uspe{ni ~ekori. Skopje. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. Po kapitulacijata na Bugarija (9. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. ima dve glavni fazi.. Mihailo Apostolski. 1987. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. Skopje. LIT. 1978. Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. Svetivra~ka. Ml. 1969. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006). a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet.: Istorija na makedonskiot narod. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. Skopje.000 u~esnici vo NOAVM. no. koja go kreirala sojuznoto. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. 25.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci.. 1985. D-r Simo Mladenovski. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. funkcionira od 16. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944).000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . kniga treta. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. XI 1944 g. sostaven od 22. i vtorata po 1991 g. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. D-r Gligor Todorovski. zna~ajni za nacionalniot identitet. Mihailo Apostolski. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. kako slobodna dr`ava so site atributi. S. Vo socijalnata sfera. Skopje. odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija. (Zbornik radova). 1982. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. Beograd. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. so 7 divizii i 3 korpusi. 1970. Beograd. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. me|u koi i okolu 10.. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. IX 1944). Petri~ka i Gornoxumajska okolija). bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. Dimitar Mitrev. Nevrokopska. Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija. a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. 1983. Ustavot na NRM od 1946 g. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. Prvata e do 1991 g. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. e poznat kako administrativnocentralisti~ki. IV 1945 g. vtoro dopolneto izdanie. se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija. Makedonija celosno e oslobodena na 19. Skopje. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon. Mladinata od Makedonija vo NOB.

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

bil neizbe`en. vrabotenosta i dr. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g. kako. Vo ustavite od 1974 g. no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. koj. Nastanala politi~ka dezorientacija. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. ne se re{eni ni do denes. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. potpi{an na 13. Me|utoa. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. priemot vo evropskite integracii. Sudirot na KPJ so KPSS (1948). Konfliktot ne dobil golemi razmeri. koja ne ja zaobikolila i Makedonija. vo koi namesto †narodna#. no ne i su{tinata na rabotata. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. Mnogu od niv. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. Potoa Boris Trajkovski. postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. Od 1990 do 2006 g. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev. Hari Kostov. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#.n. po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. na pr. Stopanstvoto vo RM. to zakonodavstvo. pokraj negativnite stopanski. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. raspadot na jugoslovenskata federacija. Republikite dobile pogolemi prava.Tetovo 841 . Proizvodstven pogon vo †Teteks# . Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Odredbite od t. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. I 1991 g. IX 1991 g. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. predizvikal drugi posledici.. Ramkoven dogovor. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam.. i pokraj me|unarodnata solidarnost. Vo 2001 g. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. Samostojna. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski.. vo taa nasoka. Taka. sporot okolu imeto. Qup~o Georgievski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949).. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#. V. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. vo Ohrid. Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. ne samo vo ekonomijata. VIII 2001 g. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM).

op{testven sektor se zgolemi od 90. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. slabo korporativno upravuvawe. se zgolemi za 3. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%. Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. na hemiskata industrija od 1. F. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g.9%.000 lica vo 1984 g. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). visoka inflacija. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14.5%). Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g.5% na 13. N. naukata. {to e i uslov za nejzino za~T. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. zemjodelstvoto so okolu 12%. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. zdravstvoto itn. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl. glavno od Egejskiot del na Makedonija.5 pati.).4% na 8. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi. na ma{inogradbata od 1. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) . V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici. u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. „MAKEDONIJA“. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. Perzistentnata nevrabotenost. Imala i @enska sekcija. investiciite vo fiksni fondovi.3% vo 1984 g.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni. Vo ramkite na industrijata. Vo periodot 1947‡1984 g.8 mlrd. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g.9% na 14.. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija. se zgolemi od 3. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija.000 vo 1952.6%. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period. $ po osamostojuvaweto na 1. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0. a vo periodot 1986‡ 1990 g.644% (1992) na 2. SAD. na 489. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. po osamostojuvaweto na RM. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. Procesot na tranzicija.7% vo 1947. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren. u~ili{ta. nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). $ bruto denes).-K. industriski hali. grade`ni{tvoto so 5.8% do 1.5 pati. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil.6% itn. lenuvawe vo EU. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. do sredinata na 1980-tite g. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati. Va{ington. 2. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%.M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija. relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). me|u drugoto. kulturata. na 42. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1. porasna za 6. se izgradija hidromeliorativni sistemi.n. i negativni. vo prosek. soobra}ajnici (pati{ta. nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava.5%. `elezni~ki linii).9%. Sl.

kaj Bitola. MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. LIT. Skopje. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. Makedonski gradovi u rimsko doba. Papazoglu. M. Edesa. Od 1996 g. Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. KostiÊ. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. ukinata najdocna vo 402 g. LIT. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. LIT. KostiÊ. Pelagonija (Kru{evica. zaedno so Demir Hisar. zdravstvoto. Dion. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . oblasta Devriop. Savo Cvetkovi} i drugi. Beograd.S. V. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. [vajcarija. †MAKEDONIJA# (Lozana. Mommsen. (formirana najrano vo 379/380 g. stanuva akcionersko dru{tvo. 1985. 1996. 207-210. D. Ml. Skopje. Prvpat e spomnata vo 482 g. Kiril Simonovski-Xina. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa.000 stranici tekst. †Glasnik# na INI. Petr.). kaj Makedonska Kamenica). V.000 fotografii. 1996. Makedonski gradovi u rimsko doba. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. R. Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944). Astrajon (Pilav Tepe. SAD. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). Skopje. Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). LIT. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris). ne i vo CXXXI (545). Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. P. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. Uspesite na Klubot. filmot. dr`avata. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. Pova`ni gradovi bile Filipi. Simeon Eftimov. okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video. Min. kedonije krajem antike. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon. Kelenidin (Vinica). B. Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. Skopje. soobra}aj i dr. L. 1993. The Provinces of the Roman Empire. Pokraj glavniot grad Stobi. Armonija (Kalata. from Caesar to Diocletian. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). XXXV. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki). Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. Resen. 335-350. LIT. Chicago. Dr. Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. teatarot. Petr. KostiÊ. 1975. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. IZV.: D-r Boro Mokrov. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. Bliski Istok. Skopje. Skopje. Z. B. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija. Beograd. ZRVI. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). Prilepsko). Indijana. Nekoi od igra~ite. Vangel G. oti{le vo partizani. Objaveni se vkupno 10 broja. na angliski jazik. Bazil Bolgar.: Z. s. Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. pove}eto studenti. turisti~ki i delovni objekti. D. 1957. Beograd. Fric Konrad. MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. pisatelot Stojan Hristov i dr.: Quben Lape. vo Skopje.. Valandovo. T. Keti Mickovska. Od 2004 g. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#. Papazoglu. ZRVI. d-r Saul Medan. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. 1980. sportot. 218-219. obrazovanieto. XXXV. Urednik bil T. Beroja i Pela. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). 70. Z. ZRVI. 1. Mikul~i}. Sodr`i pove}e od 2. 1957. Beograd. 143‡144. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. muzikata. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. ©opur). ZRVI. Severna Afrika. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. XXXV. II 2007 g. Gevgelija i Strumica. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. {to zna~i vo Sredno Povardarje. XXXV.: F. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. M. Mirkovic.. 1999. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. me|u koi Dragan Gerov. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. S. Skopje. Mihajlo Minoski. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. (formirana vo 479– 482). \.: F. vo vremeto na Prvata svetska vojna. Sugarev.i audio-materijali. makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. 1974. 77-92. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto. Kalev.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. istorijata. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. sredniot i dolniot tek na r. Skopje. 1996. 15–24. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija. da). prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). 1. izdava~ †MAKDEN#. Mileti~. naukata. B. XII 1918). I. 1965. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta.. L. M. poto~no regionite Bitola. 1996. LIT.: Du{an Stanimirovi}.

Glu{kov. Ru`a Bak. VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. B. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Skopje. X 1927 ‡ 31. rutilot. †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. kulturen `ivot i informacija. B. organ na Bitola.000‡12. Bl. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. so posledniot broj 668. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. 11. 67. S. 26). 1980. 66. S. etnografijata. urednikot bil progonuvan. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#. P. Od 1928 g. Egejskiot del na Makedonija. Ilinois. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. etnografijata i bitot na makedonskiot narod. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. Izleguval sekoja sreda. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). LIT.348 broja.288. Ml. R. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. a redakcijata ja so~inuvale V. a vesnikot zabranuvan. umetnosta. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. Vranovci.: D-r Boro Mokrov. Bl. 7. dijalektologijata. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. Kuli{ev. \. †MAKEDONIœ# (Sofija. istorijata. Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Makedonitot po sostav e PbTiO3. I 1922 ‡ 30. fiskite pe~atnici †Presa#. 1993. SAD. Ilinois. 1993. LIT. Skopje.. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. Dumev. 1980. X 1888 ‡ 1. Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija.: D-r Boro Mokrov. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. pe~atnicata na H. Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#. onomastikata i sovremenata sostojba.: D-r Boro Mokrov. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. Prilepsko. Skopje. Ksenija Gavri{. SAD. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1993. kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. 69. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska. Izleguval sekoja sabota. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. se izlezeni devet broja). br. I. G. Skopje. S. prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci.000 primeroci. nau~no i literaturno spisanie. Objaveni se vkupno 122 broja. Skopje. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. Objaveni se vkupno 39 broja. LIT.. [umkov. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 . spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#. 284. Vo sp. 1993. 21. Iv. Direktor bil G. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. Ml. religijata so crkvata. 1980. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. S. Go ureduval d-r S. Skopje. Skopje. 1888-1893) Makedonit (Macedonite). na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. SAD. titanitot. 274-275. literaturata. Izleguval vo tira` od 10. Objaveni se vkupno 10 broja. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992).M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot. 25. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). no i ne bez pomo{ta na Rusija. Ml. Skopje. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). 68-69. istorijata i dr. Vesnikot †Makedonija# (Sofija. LIT. Objaveni se vkupno 2. a potoa vo Sofija (od g. anatasot i monacitot. kvarcot. I. 67-70. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. Za 62 godini. M. L. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina).: D-r Boro Mokrov. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. 5. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. folklorot. pe~ateweto po~nalo vo s. a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. 1980. 129-130. prvo makedonsko spisanie za `eni. geografijata. Prvin izleguval vo Ruse. Ml. organ na makedonskata emigracija vo Ilinois. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov. kulturata. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. Mirjana ^epin~i}.

Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944). idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“. M. 1905) na toj jazik i pravopis. predavawa i drugi priredbi. za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. Skopje. osnovana na 23. 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. „Bilten“. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. a so Ustavot (16. 2000.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Na sostanokot (3. 1997. na ~elo so D. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. za arealna lingvistika. za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii. IZV. „Letopis“. 1996. izlo`bi. BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek.-Peterburg (1902– 1917). vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. literaturni ~itawa. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. II 1967 god.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa. LIT. monografski studii i drugi posebni izdanija. ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914). koncerti. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). nau~ni i sve~eni sobiri. Bl. Prvite dve barawa bile otfrleni. za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.) i zbornici od nau~ni sobiri. za op{testveni nauki. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. Georgi Daskalov. Skopje 845 . Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr. „Pristapni predavawa. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot. Min. SofiÔ. a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. za energetika i informatika.: Ta{ko Mamurovski. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. 1989. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot. Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). ^upovski. R. Skopje. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici. Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. Skopje. So svojata programa (12. za matemati~ko-tehni~ki nauki.

ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Economy Press. 23‡25. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. XI 2005). Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. LIT.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. †banki-u~esni~ki#. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi. no od april 2001 g. B. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. VI 2001 g. Celta na organizacijata bila. izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. Hr. Skopje. bila raspu{tena. Egejski buri. 2003. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. Vo 1943 g. a toa se hartii na pogolemi kompanii. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici. vrz osnova na poseben zakon. G. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. Kis. finansirawe na izvozot. VI 1998 g. X 2003).7 milioni denari (okolu 670. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. 1968. MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. Isto taka. za istorija Formirana e na medicinata na 4. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. 551-554.000 evra). Dini Papajankov i dr. prete`no od stranski izvori). raboti vrz profitna osnova. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. da se bori protiv fa{isti~kite sili. Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. VI 2001). Taa e osnovana vo 1998 g. Skopje. Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. vo [tip. Skopje. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. Taa e osnovana na 13. LIT. kade {to se nao|a i sedi{teto.: Ajanovski Vangel-O~e. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e.n. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. 1975. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite.: Qup~o Trpeski. Pari i bankarstvo. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki. P. komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34. IX 1995 g. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Risto Kordalov. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. Andonovski. III 1996 g. formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. MBHV pretstavuva javen. Po~nuvaj}i od 20. t. od 13 banki. Angel Gacev. so pogolema disperziranost na akciite. P. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. nezavisnost vo odlu~uvaweto. St.

1993. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g. Ostrogorski. LIT. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. Kirov-Majski i dr. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit. Ax. P. Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924).5% – 2006 g. Aleksandrov (1923– 1924). Taa e stara naselba. SofiÔ. koj vo 1566 g. Taa e sedi{te na op{tina. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci.: G. delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. 2006. dodeka prometot realiziran niz 2006 g. ima 9 naseleni mesta so 8.147 `.org. Skopje. Berzanskiot indeks na MBHV. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija. d-r F. Sasa. Dalkal’~ev.mk//. †Makedonska iskra#. ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). kako i Samuilovoto Carstvo (1018). MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink. Vasilij II (976–1025). koja zafa}a povr{ina od 19. Razmov. 4. Snegarov i V. (2006).mk//.5% vo odnos na 2004 g. nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. d-r H. Skopje. K.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. V. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. fizi~ki lica) za trguvawe so HV. Skopje. nezavisna od balkanskite dr`avi. Pokraj Vasilij I. LIT. SAD. IZV. so nekolku tekstovi na angliski jazik. H. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. Kova~ev. 1993. Z. XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija. XII 1920 – 26. 10 godini Makedonska berza. I 1923) pod redakcija na Iv. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 . Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g.-K. V. Atanasov. 357&379. //www.110 `.. K. LIT. i 61. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka. Konstantin VII Porfirogenit (913–959). MANU. desna pritoka na Bregalnica. ostvareniot promet od 116. 100 godini VMRO. Skopje. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T.: Kostadin Pale{utski. Tod. Ivan Katarxiev. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija. Nikifor II Foka (963– 969). pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). F. Ima umereno-kontinentalna klima. 1992.mse. MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. N.. Gradinite vo RM od XIX i XX v. Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto. Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink.). 1977. Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. kako grad e proglasena vo 2004 g. Jovan I Cimiski (969–976). pe~ati svoi knigi vo Venecija. N. Skopje. Al. Zlatna kniga. zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61. St. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. St. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija. na nadmorska visina od okolu 570 m. tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki. M. na makedonski.. 2004. K. dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). Istorija na Vizantija.e. roden vo temata Makedonija.037 ha.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite. 1977). (2002 g. [ojlevski (1985). od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. drugi emigrirale vo stranstvo. N. Vreme na zreewe.08% vo odnos na prethodnata godina. Filipovski. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059). Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. Jurukov. V. Kova~ev. osnovana od Vasilij I (867–886). od 176. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot.org. mse. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob). gi istra`uva D.5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143. Sl. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t.

Rizov. N. Dimov za minatoto. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. Pe{kovski. K. a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. J. MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. etnografski. Istovremeno izleze kni{kata na N. A. R. Stojanov. nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. †Filmsko-Skopje# (1947). Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. Georgiev. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Georgov. a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar. ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945). Istovremeno D.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. P. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. G. D. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. a vo juni 1917 g. filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. a D. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun). Konstantinovi~ i N. P. apeli i posebni izdanija. Poparsov.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). Georgiev. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. ^upovski. D. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. edukacija. pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. Dimov i d-r G. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. . VI 1913). ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik. sovremenosta i idninata na Makedonija (1913). ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. G. MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. A. prika`uvawe. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. Martulkov i dr. RASFILM (1946). Najistaknati pretstavnici na MKP se D. d-r G. makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. nedeliva. Vezenkov. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#.. Konstantinovi~ vo Cetiwe. K. in`. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. Stojanov. Bo`idarski. Na 1 mart 1913 g. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917).-Peterburg: D. N. Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947). ^upovski. d-r G. pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945). Kiril i Metodij# (1913–1914). Georgiev. ^upovski i P. A. G. distribucija. Il. G. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). kritika i publicistika. Ugrinovski i dr. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. G.

Andonov (vnuk od sestra na G. Smatrakalev. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. vklu~itelno i onaa od XIX v. 1990. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Gocev. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Redaktori i sorabotnici: Hr. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 .MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. 1988. 1978. Ohrid i [tip. [arlanxiev i dr. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. istiot. Ivan Katarxiev. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. Bl. 486–530. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost. 1. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Skopje. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi. Nikolov. Na po~vata na Makedonija.: Bla`e Ristovski. Sofi®. Skopje. Vo 1909 g. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. 2001. K. Skopje. 1999. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. Stoletija na makedonskata svest. no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. VMRO 1924– 1934. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. R. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja. St. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. †Makedonska borba#. M. Del~ev). III. Bitola. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. kako i vo idnite istoriski razdobja. D. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. do zabranata izleguvaat samo tri broja. Tod. LIT. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. 1997. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. R. 363–373. Bla`e Ristovski. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. R. 10. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. niz dejnosta na svv. koga bila izvr{ena provala. ^ernodrinski vo Solun. Ivanovski. izrazitel i na ideite na KP. Kiril i Metodij. Bl. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. ^arak~iev. I-II.: D-r Boro Mokrov. V. ~lenovi na †Makedonski zgovor#. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. LIT. Z. od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. Veselinov. a vo re`ija na avtorot. 1980. H 1933 – 6. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. DimitÍr G. Skopje. so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. 334–337. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. MAKEDONSKATA MUZIKA. vospostavena od svv.: Zoran Todorovski. Skopje. K. LIT. so okolu 190 ~lenovi. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. A. ^upovski (1940). XI 1900 g. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek.

Firfov (1906‡ 1984). roden vo debarskiot kraj. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Na tvore~ki plan. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. makedonski Sloven. obrabotki na narodni temi i dr. Vo dekemvri i. narodnata i xez-muzikata. T. do prvite melografirani narodni pesni. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. O. Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t. tie ja unapreduvaat horskata literatura. pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. no i toj e zabranet. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. @. a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St.). Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski.n.. e Atanas Badev (1860-1908). Pokraj niv. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. orientacii. Prokopiev (1909‡1979) i P. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski. obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti. vo MNT. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919). †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres. kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. Negovoto obemno delo. e izvedena na 9. ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. XI 1944). Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). Vo epohata na makedonskata prerodba. na gr~ki jazik.g. harmonizacii i tvore~ki obidi. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. V 1947 g. Slednite generacii muzi~ki avtori. avtor na †Zlatoustova liturgija#. Kiril Makedonski. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Joan Harmosin Ohridski. Skalovski (1909‡2004). reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. pa iako vo namalen obem. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite. V 1924). simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. sozdavani vo XI-XIV v. Gajdov (1905‡1992). Tr. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. Interfest vo Bitola). spored nekoi istra`uvawa. a nekoi od niv. a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. kako i festivali na zabavnata. Makedonski (1968) .. Naum Miladin i dr. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato. se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. Prvata operska pretstava. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. gradska pesna. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. i t. Od sredinata na XX v.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. osnovan e Simfoniski orkestar. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. vo tekot na slednite decenii. se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. Jovan Kukuzel. koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). Bolowski psaltir od XIII v. so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr.n. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri.

K. 1 (1994). Lit. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G. e publikuvana i prvata monografija. Min. No. Smatrakalev. vojna. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. Skopje. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. 2001. teritorijata na R. LIT. so delegati od site fakulteti. Skopje. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. Anti~ki moneti od Vardarski rid. Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. H 1932 – 5. 1990. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. Po 1990 god. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. VII 1934). bidej}i ta konferencija na Grupata (4. vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. VI 1932). Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. literatura. za makedonskiot jazik. R. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. No. a vo 1994 god. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. Koga vesnikot e zabranet. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Haxikimov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. se otvori kamerna. Skopje. †Prilozi# na MANU. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. Vo 1999 god. 2. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. 2002. P. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). Skopje. 81-102. Josifovski. Husenovski. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. Parite i istorijata. Haxikimov (15. Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. 3 (1999). Pokraj javnite zbirki. Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). Skopje. 1999. H 1933 – 6. Vo 2001 god. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. Makedonija. Rimskata monetarnica vo Stobi. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. Po tretiot broj i toj e zabranet. Veselinov. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. III. otvori i Ohridskata banka. Kolekcija [eldarov. V 1934). 2003. 2004. Makedonija i Pajonija. IV 1933). Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. III 1934). vo otsustvo na sopstvena dr`ava. Bitrakova-Grozdanova. Andonov. XII 1931 – 1. I 1946). posvetena na monetarnicata vo Stobi. a svoja postojana postavka vo 2005 god. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. B. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. Nikolov i V. Gevgelija. Skopje. Vo 2001 god. Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija.: V. M. J. Bl. 1996. 2002. a 2002 god. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. 4 (2000). podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. S¢ do Vtorata svetska 851 . 293‡318. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. nitu pak stale{ko ili klasno. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot. Skopje. Skopje 2001. M. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. IX 1944). se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. IV). zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14.: Mihajlo Minoski. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. LIT. No. 2 (1996). Toa ne e partisko. istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. 1987. P. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. demokratsko#. Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal).: D-r Bla`e Ristovski. VI 1932 – 1. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. No.

vo tri ~ina. pri sekoja nova promena vo Grcija. zasega. LIT. 3. za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. Parli}. raboti vo seloto Dra~evo. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka. vo Jugoslavija ili vo Bugarija. Skopje. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. vo prilog na 19-majskiot prevrat. Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. 1980. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). Na tretiot kongres. spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. 1991.. Skopsko. 3. odr`an vo 1924 g. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. od 1997 g. D-r Bla`e Ristovski. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija.. Kliment Ohridski. preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. SAD. M: Gl. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. Bl. 2001. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). SAD (1–4 oktomvri 1922). S: kompozitorot i D. redaktor e Ilija K. Vesnikot †Makedonska tribuna#. Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. O.096.376 Bugari.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. LIT. VI 1953. 1. Dr. a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. IX 1967 g.. R. kako edinstveno. Zoran Todorovski. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A. XI 1967 g.. vo Indijanapolis. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko.. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1. IX 1933 – 52. a potoa odg. trite dela na porobena Makedonija. 536–541. †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet. Od 1969 g. Po sozdavaweto na RM.: Kostadin GÍrdev. Prvo izveduvawe: Skopje. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani. I. Gramatikov. Pr- 852 . vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. 11). MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija. SofiÔ. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija.: D-r Boro Mokrov. II. IZV. Skopje. Indijana. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Tod. sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija. Z. da si go ka`e svojot zbor. Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g.: Arhiva na SAS na MPC. Fort Vejn. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija. 21. otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. identi~en so prviot.. Smokvarski. so rabota po~nalo na 1. G. 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. Skopje. 1983. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva. 337–340. Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. Skopsko. zb. na koj bil izbran Centralen komitet.

so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Vo 2006 g. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. a potoa Sinodot (1990–1995). a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. uredbite. I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. Skopje. b) Apostolskite pravila. Crna Gora i Srbija. Sidnej (Vodici. dokolku gi usvoila. a od noemvri 1995 do 2004 g. Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. 2000. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. VII 1967) site. Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990).: Ratomir Grozdanoski. Avstrija i Francija. 2000. LIT. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. [vajcarija. LIT. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). po raspa|aweto na Jugoslavija. III 1945). Skopje. v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. Gi primenuva dogmite. 19. Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. \or|i# vo Melburn (Viktorija). Rat. Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC.: Ratomir Grozdanoski. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. IX 1958). odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . Belgija. sveta. vo 90-tite godini. administrator e Episkopot poljanski Pimen. na koja do 1981 g. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. Vo 1960 g. pravoslavna eparhija. Rat. Gr. koj potoa ja administrira eparhijata. a od 1981 do 1995 g. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. Hrvatska. Vo 1974 g. a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. i vo Slovenija. koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. vo [vedska i vo Danska. nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. a vo 70-tite godini vo Germanija. pravilnicite. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. Gr. mitropolitot Timotej. soborna i apostolska Crkva. Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril.

R. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. 1997. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. Skopje. Skopje. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Vo 1900 g. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). Arhiepiskopska administracija). MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. 8. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. 3. MPC e episkopalna. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. 2. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. a do 1963 g. Skopje. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. Svetiot arhijerejski sinod i b. Skopje. 1989. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa.. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). Skopje. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. → Makedonija. 2000. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika. LIT. LIT. Iv. od improvizirano studio vo Nerezi. Zakonodavni tela (a. Bl. D-r Orde Ivanoski. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. Vo maj slednata godina. 2. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 . istiot. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. Jovan Bel~ovski. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. 1987. Vo 1958 g. brojot na studijata narasna na {est. Skopje. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Na 14 dekemvri 1964 g. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. Izvr{ni tela (a. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija.: Slavko Dimevski. 1970. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. Skopje.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Skopje. urna zgradata na Radioto. 4. Ratomir Grozdanoski. Gr. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. 5. 2000. 1972. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). 1994. Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. O. 10. 3. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. 6. nezavisna. Done Ilievski. Vo 1964 g. Ratomir Grozdanoski. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. Od 1950 g. Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. 9. 7. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. Rat. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. i toa: 1.

Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. 1895). †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). a so svojata programa pretstavuva vistinski javen. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. Damjan Gruev. Gor. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. moderen servis na gra|anite na RM. Vo po~etokot na 1896 g. ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev. \or~e Petrov. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. [tipski. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski.-B. J. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). Skopski. Strumi~ki. Pere To{ev. \or~e Petrov. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. Bitolski. so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Bitolski i Skopski. sekretar Damjan Gruev). X / 4. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. d-r Nikola Matovski. Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. F. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. d-r Hristo Tatar~ev. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. L.. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata. XI 1893 ‡ 1908). Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev. Petar Pop Arsov. Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. Petar Poparsov i dr. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. Ivan Haxi Nikolov. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). 23. potoa Pere To{ev. d-r Hristo Tatar~ev.

Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. po predavstvo od vrhovistite. vode~ki li~nosti. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. Bitolsko kovodeweto. neprikosnoveniot voda~ na MRO. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). balkanskite dr`avi (Bugarija. upotrebata. V 1903). Dame Gruev. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. 856 . kako i borbenata obuka. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. Sandanski i dr. vo otsustvo na Del~ev. so nadle`nost na vrhoven inspektor. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. Smilevo. go zabrzala po~etokot na vostanieto. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. V 1903) vo s. \or~e Petrov. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Smrtta na Del~ev. sozdala funkcionalni mesni organi i tela. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir).

: D-r Bla`e Ristovski. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. R. [vajcarija. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija. Gruev. Skopje. Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. D. Sl. 469–483. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. S. Skopje. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla.. Sto godini VMRO. vo Skopje pri St. P. 2001. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896). Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija. Komitov (odgovoren urednik) i J. †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). LIT. 1995. Toa go potvrduva i P. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja. LIT. 1.. zlatna kniga. 6‡25. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva.) kon krajot na 1890 g. ni ~isti Bugari. Go ureduvale T. 1919). 1985. N.. a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik. selani i nacionalno potisnati narodi. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. 1994. nitu pak slovenoglasni Elini. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. M. Sto godini od formiraweto na VMRO. Izleguval sekoja sreda i sabota. MANU. D-r Bla`e Ristovski. 367–370.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. E. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. LIT. no izgorel zaedno so pe~atnicata. Skopje. ^arak~iev i dr. Dejkov i dr.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1983. [urkov (urednik). za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod. Hr. Skopje.-K. Skopje. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Dru`bata se rastura.. Poparsov. R. Mir~ev. 2003. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Skopje. M. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. Van~o Georgiev. N. Skopje. 73-74. Naumov. Minoski.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. kongres na stomatolozite od Jugoslavija. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Skopje. 1993.: †Tribunne de Geneve#. za mo}en. Bl. istiot. Bl. 1993. LIT. Objaveni se vkupno 5 broja. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast.Nie ne sme ni vistinski Srbi. sto godini revolucionerna tradicija. Popkocev. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 562–571. A.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. M. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. M. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. Dr. Ka857 .: D-r Boro Mokrov. II. Min. ^etata na Jane Sandanski LIT. 1983. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. pod redakcija na V. edinstven. Lausanne. N.: Mihajlo Minoski. Prilozi na MANU. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. Ml. Zb. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata. I. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi. †L’ Independence Macedonienne#. vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. Zb.. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija. Poparsov. Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica. Min. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. 1980. a od 2003 g. Ivanovski. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. Ivan Katarxiev. Stoletija na makedonskata svest. grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. 10 XI 1919. Skopje. 507–508. f. R. 1993. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto. . †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija. Skopje. nie sme samostojna makedonska nacija. 2. Skopje.

Smatrakalev i V. kone~no vo 1960 g. zabranet. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. bilten & organ na Odborot za maked. I. Ivanov. Dr`aven simfoniski orkestar. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. XII 1945 g.: D-r Boro Mokrov. Neoficijalen organ na VMRO(Ob). MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto. T.-K. XI 1983 i Fort Vejn. Od 1971 do 2008 g. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni. 9. S. Izleguval sekoj ~etvrtok. Sl. Nikolov. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ. Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. Ciklev. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. Tod. 1 juni 1932 – II. 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. Panica i K.: Vasil At.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD. SofiÔ. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski.: Tatjana Grkovska. Ciklev i M. Skopje. Z. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. 100 godini VMRO. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. Pravitelstvoto na BZNS. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Zografov. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. LIT. 10. Indijana. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. 1993. Sl. K. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO. 858 Dimitrov i dr. so dirigentite T. a potoa na mihajlovistite. a vojvodite S. N. II 1927 ‡ 1. Skalovski i T. Skopje. Od 1969 g. zabele{ki i dopolnuvawa. P. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. Prokopiev. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. T. R. Orkestar na Operata na MNT). K.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada. LIT. 1980. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje.-K. organiziran od Bl. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. 142-143. 21. G. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. potoa L. kako Jugoslavija taka i Grcija. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. 3. Il. Veselinov. M. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. Skalovski e odr`an na 15. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. odnosno vo Sarboro i Kingston. M. Aleksandrov: S. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. Indijana. . Vasilev. LIT. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. akademii i sli~ni manifestacii. Skopje. Panica i S. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada. Bl. SAD. 1993. no so antinacionalna sodr`ina. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. LIT. 1991. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite.# Od 1997 g. †Makedonski vesti#. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. SofiÔ. Mi{ev. 1995. Mi{ev. 17. S. Skopje. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. Kon krajot na 1922 g. 74. Haxikimov. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. 1935. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. I. F. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. SAD. na bugarski i angliski. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). N. G. Ivanov [Kowarov]. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. a po direktiva na toga{niot Agit-prop. Hr. Zlatna kniga. 5. Ml. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Prvin go ureduval Boris Zografov.

Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija.).) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. Bla`e Ristovski. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. 23. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. 58–71. A. Svetomir [kari}. makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v. imaj}i go predvid ~l. 1999. 859 . po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. organizirana po ugled na Irskata liga. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. Mihajlo Apostolski. a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Vlado Popovski. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. Makedonskata liga. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. Kon krajot na 1879 g.. Ligata. go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880).) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. Preku ruskiot diplomat M. Samopojavenite asocojacii. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija.: Slavko Dimevski. romejski i srpski. po ugled na belgiskiot ustav. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. 1985. Istorija na makedonskata nacija. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii. Hitrovo. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija. Skopje.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. A. So ~l. Hitrovo. Bl. R. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. M. i se homogenizira od 70-tite. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. Skopje. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. LIT. Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav). a so ~l. Na 23 juni 1880 g. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v.

Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. 1919 ‡ Skopje. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. ^ajkovski). Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. †Lebedovo ezero# (P. †Makedonski arhivist#. preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje. filharmonija. pedagog. †Fran~eska de Rimini# (P. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. Stanal prv igra~. \. †Ohridska legenda# (S. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. Guno). Sofija. Bitola. Strumica. od dvete stra- Sp. [tip. Ohridskoto leto. IX 1998) ‡ baletski igra~. Ko~ani. koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad. a M. muzei. Makedonski Brod 860 . teatri (drama. so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. folklor. 7. tancuva~ki temperament. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. Gevgelija i Radovi{. koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija.M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija. bil negoviot prv direktor (1950). Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. Kako koreograf. balet). Prv glaven urednik bil Todor Taleski. MAKEDONSKI (BLA@EV). †Bolero# (M. F. (2002 g. etnografija itn. Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport. 2006. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. SAD.). Igra~ so ubava figura. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. pedagog i koreograf. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina. ^ajkovski). Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. Mi~. Objaveni se vkupno 19 broja. M. Ml. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. \or|i (Skopje. Skopje. arhivi. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. Probi{tip. literatura i kultura. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. 1. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. †Tamara# (M. kako Stru{kite ve~eri na poezijata. R. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. pokraj drugite ~lenovi. Balakirjev). se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). III 1931 – II. galerii. KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. istoriski izvori i sl. 5. Zagreb i vo Split. I. Bl. LIT. Negotino. pod naziv †Makedonski biser#. Veles. Em. 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. bile primeni i grupa talentirani pioneri. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). †Bah~isarajska fontana# (B.. X. I.). opera. I. Asafjev). {ef. odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. S. R. nacionalni biblioteki. Hristi}) i dr. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot. Ravel). Poradi golemiot interes. 1. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe. Bl. pedagog i koreograf.

Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Nie {to `iveeme vo tu|ina. 401–458. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – . prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. na bugarski jazik. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941). Skopje. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires. a od 1996 g. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. 24.6% od naselenieto se Makedonci. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Zafa}a povr{ina od 170 ha. R. Argentina. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. St. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. Bl. Bla`e Ristovski. II.897 ha. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. jan. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo.141 `. St... 1983.. Avtori na trudovite se stru~waci od RM. V. LIT. 74 vesnikot e zabranet. Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. a ima 51 naseleno mesto so 7.155. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. Treska. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. do br. 16. nauka i literatura. Vo ~l. Al. I. 99. e stara naselba. Skopje. 340–342. Angel Dinev – `ivot i delo. 92–102. literatura i op{testvenost. Redaktor-izdava~ Angel Dinev.# Po br. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. D-r Vlado Kartov. LIT. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija. B. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. III. SofiÔ. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. Vo 1915 polkot imal 12. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini.: DimitÍr Min~ev. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. D-r Bla`e Ristovski. so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija.661 vojnici i oficeri. 16. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. I. 74. 1983.. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. Skopje. Vlahov od Moskva. Bl. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. Toj e centar na op{tina. Vo gradot nema nacionalni malcinstva. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. na makedonski i na angliski jazik. Treska. Za grad e proglasen vo 2004 g. Komandata se nao|ala vo s. Argentina# e definirana celta: †. ‡ J. Kne`evo. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci. avg. Postoelo dobrotvorno Make- 861 . a potoa kako nedelen vesnik za istorija.#. nos Aires (Argentina). H 1936) – nedelno spisanie za istorija. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci. 1935 – IV.5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. Polkot se sostoel od dva bataljona. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. neoficijalen organ na VMRO(Ob)..Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. R.: D-r Boro Mokrov. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. Mihail Smatrakalev. M. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. od porane{nite prostori na Jugoslavija. 1994. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. Skopje. kako i od nekoi stranski zemji. 1980. pa e obnoven duri vo 1947 g. 1. I 1935 – II. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. B. Vo s. 1990. a vo 1917 g. D. M. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). koja zafa}a povr{ina od 88. 53 kako spisanie. Vo M. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. ima gimnazija i zdravstven dom. B. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta. 513–519.

so sedi{te vo Qubqana (X 1994). Min. na makedonski i na hrvatski jazik. IV 1995). Min. ski biser“ – Zagreb (2005). MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). Hronolo{ki aspekti. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941). Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. XII 2002). 2004. Kraguevac. II 1992). MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. X 2005). Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993).: Ognen Bojad`iski. M. XI 1999). Makedonci u Hrvatskoj. M. LIT. zb. Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. II 2003). Zagreb. Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. Vo Zrewanin (5. Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta.: Mihajlo Minoski. neguvawe na nacionalnite tradicii. so sedi{te vo Smederevo (5. Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) . MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992). Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). bil fomiran Nacionalen sovet. Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. VI 1995). MKD †Vardarka# – Maribor (1998). MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). Vo Po`arevac (5. IV 1992).M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet. XII 2003). Na krajot na 2004 g. MKD †Biljana“ – Zadar (1999). 2007. V 1994). MKD †Megdan# – Kamnik (2003). pravnik. MKD †Pela# – Qubqana (24. MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. Vo 20-tite g. Min. izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb). †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). na XX v. XI 2002). Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. so sedi{te vo Ni{ (20. Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. Pan~evo i Novi Sad. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. Leskovac. VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. Skopje. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. so sedi{te vo Leskovac (28. LIT. etni~ko organizirawe na iselenicite. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. vrski. koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991).

Vo 1873 g.: Mihajlo Minoski. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles. Skopje 1989. M. kapacitetite na `eleznicata stagniraa. LIT.: Gojko Ilievski. so sedi{te vo Vrawe (17. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. II 2005).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev. Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#. Kiselinovski.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4. Vo 1961 g. kon krajot na dekemvri. XII 1918). St. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. pod pritisok na KPG. †Glasnik# na INI. Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna. M. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 . koga dostigna obem od 9. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987). i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost. 2006. koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. LIT. Vo 1962 g. koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. Po`arevac. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii.6 milioni vo 1989 g. Vo Friburg (26. Vo poslednite godini na XIX v. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. Skopje. poradi maliot obem na investiciite. nasproti 4. pa duri i se namaluvaa. Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). Po osamostojuvaweto na zemjata. XII). obrazovanieto. S. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. {to rabotea so zagubi. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie.. nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893).. Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#.. 2. Kako posledica na toa. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919).. Vo periodot 1945–1970. Makedonsko dru{tvo †Vardar#. Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). Min. Min. Kis. prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. vo prv red od Rusi. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. 1. 1970. pismoto. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija.: R. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. Quben Lape. 1987. 1987. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. Vo dekemvri 1960 g. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite.9 milioni toni. sp. †Istorija#. eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. Skopje. LIT. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. Skopje. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#.2 milioni toni vo tekot na 1965 g. makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). Kirjazovski. organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. Iako vo periodot po 1965 g. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. informiraweto i kulturata. do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#. a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT).

od sovremeniot jazik. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. Ml. pe~aten na makedonski so latinica.-K. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki.: Republi~ki zavod za statistika. Prviot broj e objaM. N. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Objaveni se vkupno 4 broja. Skopje. 1. ven vo april 1995 g. VIII 1977 g. IZV. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata. ‡ J. LIT. N. apstrakti.. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g. S. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. 84. Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. objaven na 1. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. T. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. Skopje. organiziral izlo`bi i drugo. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. LVII. Skopje.. a od 1954 g. SAD. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. fiziologijata. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija. nalni trudovi. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje. na makedonski jazik. vle~a. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. Sl. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. biohemijata. F.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. kako i revii i biografii za morfologijata. Prviot broj. D. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. MANU. Cv. Najnoviot broj e od god. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot.: M-r Nade`da Cvetkovska.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. 1986. 319–323. 2001. 1990. Uzunov. Izdavani se po desetina broevi godi{no. N. od istorijata na makedonskiot jazik. op{testven standard i novi linii. kako i na sektorite informatika. B. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t. Otvoral kujni za siroma{ni deca.

VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata. Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. †Vardar# (Odesa. VI 1984) ‡ 865 . zaedno so nekoi politi~ki emigranti. a B. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. So toa. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. K. Miladinov. 1903) i vo sp. 1905).-Peterburg i zaedno so Misirkov. Dedov. vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. 1993. . N. Makedonski.Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. Krste P. T. P. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. 110–130. Spored osnova~ite. 1892). i P. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#. istiot. emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). LIT. Misirkov (1874–1926). V.Skopje. zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . R. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst. Iako ne dobija odgovor. istiot.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. ski standarden jazik. [apkarev. G. Pulevski (1875&1892). 200–223. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7.: D-r Bla`e Ristovsi. 1978. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub. a organizatorite i redaktorite izgoneti. 237–279. zanaet~ii i trgovci (L. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. bez razlika na ubeduvawata. D. Zografski. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. a na 12 noemvri 1902 g. M. Mu{evi} i dr. Skopje. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. organizatorite od 7 juli 1902 g. K. prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi. R.. M.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa. MAKEDONSKI. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. I. Todorovi}.1966. Osmakov. Skopje. i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.). 1902). pe~albari. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. L. za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. J. osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#.). vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. Kiril (Bitola. nastanata vo polovinata na IX v. I 1925 ‡ Skopje. pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat. Petrov/i}/ i dr. so dve globalni etapi. Prli~ev i posebno na \. Mi{ajkov. V 1902). D. Dedov i Mi{ajkov odat vo S. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. M. I. 19. Bl. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija. Makedonski letopis. 4. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. edna grupa makedonski intelektualci (St. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. M. podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). Kon krajot na septemvri 1902 g. organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893). podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16. koja po XII v.Balkanski glasnik‘. Po ednogodi{ni podgotovki. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. Ma~ukovski.

Ζαννας. Skopje. Organ na Klubot e v. LIT. [kerjanc). postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. literatura i kultura. [vajcarija. B. LIT. kompozitor. kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). Odak). 1. predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. Na podra~jeto na orkestarskata muzika. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava.: Douglas Dakin. Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. kako i pette simfonii. 1994. I 1899) do evropskata javnost. LIT. kako i na EE oprema. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Jov. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). †Glasnik# na INI. Α. zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. Thessaloniki. Θε− σσαλονικη. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. Σουλιετης−Νικολαιδης. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto.: Mihajlo Minoski. Dr. M. Vo proletta na 1900 g. da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva. Ναουμ Σπανος. D. 1984. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. Univerzite- 866 . Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. Kanada. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). preku Konzulatot vo Solun.-K. Kongresot zaka`an za 3. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. Ort. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn. Σταυροπουλος. ne se odr`al. M. [vajcarija (12. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. 1969. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. Zapadna Avstralija. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. 1987. R. V. Skopje. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. Kliment Ohridski“. 7‡9. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. posebno so muzikoterapijata. 501-542 i 619-639. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva. Bl. 1993. so sedi{te vo Pert. Κ. literatura i kultura. Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). i donel odluki organot na sojuzot v. Μαζα− ρακης−Αινιαν. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. Ο Μακεδονικος αγωνας. 4 i 5. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. Α. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. Αργυροπουλος. M. III 1899 g. †Sovremenost#. Sl. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. Brkanovi}. Toj e formiran vo 1994 g. Min. XXXI. Β. Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Naporedno so komponiraweto. CK objavil Apel (12. R. N. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. 8. a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. LIT. a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. †Embros#. 1959). Avstralija. po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). †Avtonomna Makedonija#. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija.: Bla`e Ristovski. da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. Απομνημονευματα − Π. M. : Ivan Katarxiev. Min. sopstvenik na v.

umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti.. 867 . Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb. Penkov. Georgi Despotov. Angel Dinev. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. IX 1936 god. H 1936 god.. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. Tirana i Istanbul). \or|i Abaxiev. V. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva. Orientalniot univerzitet vo Neapol. Bl. Prvin. Kar. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski. INALKO vo Pariz. Jordan D. Stefanov. Mihail Smatrakalev i Anton Popov. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). na 5 avgust 1936 god. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . Pariz. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. Petar Trajkov. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. Najd. Kosta Veselinov. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I. Iv. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. Kereziev. Krajova. Zarov i D Grigorov). Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. Krakov. Budimpe{ta. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo. Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale. Iv. Stojan Qondev. Anton Popov.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. Kereziev. Petar Nestorov. vo Redakcijata na sofiskiot v. P. Rizov. Kiril Nikolov.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Po brojot od 16. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo . Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. otpe~aten vo april–maj 1938 god. G. SR Germanija. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot. Brno.-Peterburg. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“. Praga. Georgi Xibrilov. po dolgi podgotovki. Dinev „Makedonskite Sloveni“. Qap~ev. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Neapol. Sosnovjec. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. M. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. I pokraj golemite zamisli i obidi.. a na 8. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. po inicijativa na Mitko Zafirovski. Tenev.

S. Pokraj sobranite karti. Site ~lenovi na MLK. Markovski i K. Angel Dinev. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. Anton Popov. Mihail Smatrakalev. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. Todor Pavlov. Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. Zadol`eniot Vapcarov. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. Kiril Nikolov. Asen [urdov (Vedrov). go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. rekol.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. Potoa. Boris Stoicov. Javorov. 1940 avgust. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe. vrz os- Bele{ki na M. Stefan Nanov. almanasi i drugo“. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. e podgotven Statutot na MLK. osobeno za beletristite. Vapcarov. Mih. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. korekturniot primerok go za~uval M. bitkite. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina. spisanija. izleale i bronzov medaljon. Pavel [atev. Dimitar Mitrev.. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. Popov i M.. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas. me|utoa. organizira literaturni ~itawa. Todor Janev. Goce. Dimo Haxidimov. Dame.S. Bo`in Prodanov. vesnici. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. ovojpat treba da go vpregneme. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Georgi Bakalov. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. razglednici od Makedonija i drugi materijali. utra. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. SofiÔ. osven V. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. Ivan Harizanov. pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. Stefan Avramov. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. Anton Velikov. ve~erinki. ako vo nas ima kapka makedonska krv. Abaxiev. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939).. K. obi~aite. Nie sme Makedonci.R. go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. zbornici. Nedelkovski. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Vasil Ivanovski i dr. Smatrakalev. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno.“. P. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam. zborovi i sliki“. Ivan Kereziev. izdava knigi. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden. a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. A. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. \or|i Abaxiev. Tu{e Deliivanov. ekskurzii. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. nosiite. Vo 1939 god. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. Kliment Ohridski“ vo Skopje... Girxikov i drugi. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) .

Skopje. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. Racin i V. 1985. Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. Istorija na makedonskata nacija. istiot. Nedelkovski. istiot. Bl.Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. 246–258. @arov. Skopje. Tvorbi. Vasil Tocinovski. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Skopje. istiot. Dokumenti. LIT. Izbor i predgovor Gane Todorovski. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba.^udna e Makedonija‘“. poemi i sonetni venci na V. Anton Popov. Racin (1943). spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. Vapcarov. V 1940 god. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . Markovski i dvete stihozbirki na K. 1954. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. M.. 1993. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. Markovski za d-r S. Odbrani tvorbi. za zbirkata na N. Markovski i N.Bura nad Rodinata‘ do . Skopje. daleku od tatkovinata. Skopje. Otkako grupno ja posetile majka mu E. 1979. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. Mihail Smatrakalev. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. Beseda za deloto na Vapcarov. 2005. Anton Popov. Podgotvil Vasil Tocinovski. Nedelkovski i N. Sovremenost. Skopje. 1982. 1990. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). kako nacionalna medicinska revija. Knigava ne e objavena. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. @arov buntar i burevesnik. Nedelkovski. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. Bla`e Ristovski. Makedonskiot literaturen kru`ok. go podzema najdragiot nejzin glas. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. i sega. Markovki. Popov e za~uvan. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. 1938–1941. I. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. „Mir“. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. mu go napi{al na sinot na K. prevod. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. a V. Vo Sofija stignuvaat i K. Priredil Gane Todorovski. prokudenite. Za toa svedo~i i pismoto na K. 1977. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. Vapcarov. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski. istiot. Racin. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. Sofija. 593–639. Nedelkovski (1941). Kru`okot zgasnuva. K. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. podignata kulturno i ekonomski. Koneski. 1994. Elena. Tvorbi. Dimitar Mitrev. Skopje. Makedonecot Vapcarov.. R. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina. I taka. Makedonskiot literaturen kru`ok. Vapcarov. Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. Skopje. Skopje. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD. endemiti vo florata na RM. Skopje. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. {to vo toa vreme rabotel vo gr. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite. 1999. Esei i statii. K. Nikola J. Vapcarov. Makedonskiot literaturen kru`ok. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. 1994. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. Izbor. Skopje. Vapcarov i A. Skopje 1995. no taa ne se dade na nikogo. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Vapcarov. a najaktivnite N. V. a si ostana so svojata boja makedonska. V. Pa i nie.

MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948).e. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb. Skopje 2006. Po 19 maj 1934 g.: Nade`da Cvetkovska. usvoile Politi~ka deklaracija. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. 1996. Skopje. Vo 1967 g. Vo 1924 g. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. Cv. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. Vo oktomvri 1923 g. MMS bil rasformiran. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. Cv. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija. Skopje. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) . kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. LIT. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. S. M. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. obvinuvani za predavstvo. odr`ana na Ilinden (2. VIII 1952).: Ivan Katarxiev. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. t.-B.: †Glasnik na INI#.: D-r Nade`da Cvetkovska. LIT. Geri. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. a spored postavenite celi. †Ustrem# (1923–1926) i sp. MANAPO. N. LIT. Min. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941). kako dvobroj. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. Se pe~ati kvartalno.000.000 ~lenovi. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid. Vo april 1931 g. organizacijata prestana da postoi. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. na Kongresot vo Ruse. za demokratija i nacionalna ramnopravnost. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front. g. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. Man~ev.000–2. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres.. Na IV konferencija vo Melburn. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. po svojata su{tina. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo. Belgrad i Skopje. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. Mih. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Skopje. D. LIT. br. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot. pretstavuvalo Naroden front. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. Vo 1930 g. 1971. M. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana. 15. pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. so u~estvo na studenti. †Rodina# (1926–1934). antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata.. 1990. 1. Skopje. LIT. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. brojot narasnal na 15. 31. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. Organi na dru{tvoto bile: v. Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. N. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H. 1994. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1.

Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. pisateli. Stojan Andov. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. 1. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii. a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. stopanskiot `ivot. S. Prv pretsedatel bil prof. Makedonski naroden teatar. †Makedonska misÍl#.: Du{an Stanimirovi}. K. Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). br. Letopis 1945–1995. 1944–1949. pretsedatel na Republikata. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. umetnici. XII 1923 – 1944. Forbs. etnografijata. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. d-r Vasil Tupurkovski. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. I 1949). zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. Po Vtorata svetska vojna vo t. Sofi®. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). trojca potpretsedateli. S. a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). Kreps Krik. VIII 1945). Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). Ivan Georgov. Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. AleksandÍr Grebenarov. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. osloboditelnite borbi vo Makedonija. Sofi®. Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. 1994. so sedi{te vo Pariz. Ml. Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet. †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. i LIT. noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). publicisti. od 1994 g. Osnovana od nau~nici. Q. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). pretsedatel na Sobranieto na RM.. a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. T. a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija. 1995. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija.. ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). a vo oktomvri 1994 g. Bilengl (site vo 871 . Zapadna Avstralija. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). Dambibl. 70 godini Makedonski nau~en institut. 21. Skopje. Wukastl.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. Risto Stefanovski. so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. Teatarot vo Makedonija. potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. geografijata.: Sto®n Germanov.000 gleda~i na dramskite. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. LIT. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz.n. br. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi. kako i izdavaweto na sp. Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. IZV. †Makedonski pregled#. †Makedonski pregled#. pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. 1994. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. 1995. Skopje. 1992‡ ). V 1947). Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva).800. 1998. V 1954). Pirinskiot del na Makedonija (1947). 34-35. op{testvenici i dr. Vo 1990 g. Uprava od sedum ~lena. Noviot MNI go izdaval sp. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. D. operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. Port Kembl. Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. Sidnej. IV 1945). go odr`al I kongres. †Makedonski pregled#. a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Gr. MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v.: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}. Tod. Vo 1939 g. VI 1953). Z. Skopje. 2. d-r Bla`e Ristovski. IX 2004). MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. pod pretsedatelstvo na V. BIBL.

Katumba. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. M. so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. Indijanopolis. prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930).: I. ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#. na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada. pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Hemond. Georgi Pirinski i dr. †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. vo koj vlegle Smile Vojdanov. na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). Klivlend. Ri~mond. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. IV 1931).1994. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. Tagura (vo Viktorija). Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. a od 1984 g. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels). Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. [eperton. LIT. pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. Bil formiran Inicijativen komitet (1929). Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. Dejton. koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod. Na Kongresot do{lo do polarizacija. koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. Sent Luis i dr. bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#. Boston. a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev. koi brgu se raspadnale. Skopje. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. koe ostanalo izolirano. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) . Vo ^ikago. predvodeni od Georgi Pirinski. Wujork i dr. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM). IV). III 1947). od pridobienite makedonski iselenici. Min. Makedonskite organizacii od ^ikago. Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. Vo 1903 g. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Melison. Katarxiev. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. vo Melburn. vo Milvoki (1930). MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931).

Kis. Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. Min. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. po edna vo Toronto i vo Ki~iner. KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. Port Kolbern (Ontario). 1991. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). SofiÔ. 1. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#. 1. Kostadin GÍrdev. V. Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada.. M. pod ime: Oslo873 . IX 1943 g. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. M. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. LIT. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#. a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). voena formacija na SNOF. 1987. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929). Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#.: Istorija na Makedonskiot narod. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). Min. Skopje. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988). vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. Vo juni 1943 g. vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. LIT.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. vo Ki~iner i dr. Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. St. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. 1. bil formiran vo Kore{ta na 1. Atanas Bliznakov. od 1984 NOFM) vo Evropa. 1971.: Mihajlo Minoski. po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. Polska. Skopje. Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. †Edinstvo#. dvi`ewe (od 1972). (DOM / DOOM. 2003. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi. Skopje. VIII). Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. Ki~ener (Ontario). Glasnik na INI. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. pod kontrola na KPG. no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada. 1971. vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr. Glasnik na INI. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. Skopje. Skopje. ^ehoslova~ka. 1982. †Glasnik na INI#. Xanstaun (1928).

pro{arani so crni gajtani. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. Vo 1773 g. PTT do`ivea sestran razvoj. LIT. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. zemen od Stematografijata na H. pod komanda na generalot Ivan Horvat. Po osamostojuvaweto na RM. polkot imal grb so amblem na lav. St. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. LIT. Min. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. Min. 1946.. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija. Nikola Popovski. Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). Do 1776 g. †Iseleni{tvoto od Makedonija#. K-1. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. maj 1913 g. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. Negotino i vo Pri{tina. modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. M. VII 1993). V. Sobranieto na SRM vo 1989 g. Skopje. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska. raspolagal so svoj pe~at. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri. Operacijski dnevnici. Argentina. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. Od po~etokot na 1997 g. Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti. V‡1. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971). a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . Boenos AŸres. V 1759 ‡ 28. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava.: Mihajlo Minoski.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska).000 lu|e. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. dve vkrsteni kopja. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. Vo SRM. A. Polkot bil sostaven od okolu 4. Zapovest Vk. crvena kapa). V. Francija Kanada i SAD. koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM.: AVII. na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. Taka. Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet. Skopje. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. 2004. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji). St. a komandniot sostav bil od grani~nite edinici. Skopje. pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev.: Risto Kirjazovski. koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. Belgija. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. Gevgelija. popis 2. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. br. vo Kanada i vo SAD. M. kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#.. osobeno vo periodot 1976–1985 g. [vedska. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. 6132. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. od 1973 DOOM). 1989.: Aleksandar Matkovski. 1994. Neka faktite govorÔt. 1985. Makedonskiot polk vo Ukraina. Ivan Katarxiev. Zb. LIT. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). avtomatizacija na {alterskoto rabotewe. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. IZV. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. @efarovi~. Germanija. PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. Skopje.

a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. Done Pe{kovski. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro. Slave (s. Skopje. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. Ugrinovski i dr. pome|u Srbite. Gligor N. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#.). vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi. 252–270. Skopje. P. Ml. Srbija. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. organ na VMORO. @eleznica.: Hristo Andonov-Poljanski. 1993. M. 204‡206.: Bla`e Ristovski. razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. Stoletija na makedonskata svest. so zaedni~ki parlament. II. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. nastradani pove}e od koj i da e drug. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. Male{evsko. Bugarija. LIT. nie Makedoncite. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal. 24. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.: D-r Boro Mokrov. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. Slave Makedonski MAKEDONSKI. 1. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). ^upovski se vra}a vo Petrograd. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#.MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd. Skopje.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. M.# LIT. Hrvatska. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Albanija. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na . So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. ve povikuvame site vas. Bosna i Hercegovina. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. LIT. D. Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. Skopje. Skopje. 13). 76. Min. raska`uva~. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. 1978. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija.S. Objaveni se vkupno 69 broja. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. R. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. 25. 1970. istaknat i mo{875 . Urednik bil Nikola Naumov. dramski avtor. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. Grcija. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. †Prilozi#. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#. Crna Gora. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. publicist. T. Bl. VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija. 1980. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. Minoski. 1985. balkanski narodi. JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp.). a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. Slovenija i Trakija. istiot. go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski. Ejsk) vo 1923 g. 2001. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. d-r Gavril Konstantinovi~. IZV. da gi zaboravite minatite raspravii. 486–530. izdava~ na vesnici i spisanija. V 1905 ‡ 24.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija.

Putni~ke sli- ke.: T. a go zazele pogolemiot del od Halkidik. na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). i LIT. Konstantin Jire~ek. †Makedonski kni`ovnik#. †Makedonski pregled#. Mesta. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. Blagoevgrad. Sofisko. istata. I. T. Stjepan Antoljak. 1953. Rihios do Orfanskiot Zaliv. 999/1000). komunalnite dejnosti. zb. G. Vo periodot VII – vtora pol. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). Lazar MirkoviÊ. †Pole na ma`i#. Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). 1981. 2002. Ivani{.. Srpski car Uro{. Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. Stojan \or~evski. Draguvitite `iveele zapadno od Solun. Bratislava. †Slavica Slovaca“. 1883. 2002. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. V. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. P. vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. bankarstvoto itn. 29–1. Petr. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. Ki~evo i Veles. †Makedonec# vo Blagoevgrad. Biljana Ristovska-Josifovska. Sofi|. sinot na Jovan Vladislav. kako i tekstot od Al. †Balkanistic Forum#. 194–199. kako i na ruski jazik. sin na zetskiot vladetel Mihail. Podocna sinot na Gavril Radomir.-J. LXXXIV. Poznati se od †^udata na sv. Beograd. \or|i 876 . Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin. Beograd. I. Beograd. 30–31. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). Prilep. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija.: †Deloto na Krste Misirkov“. kraq Vuka{in i Dubrov~ani.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Vangelija Despodova. Javno se deklariral kako Makedonec. Bo`idar ProkiÊ. vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. –. Vo periodot od 674–678 g. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. na IX v. I. Srednovekovna Makedonija. esei (1964). Dimitrij Solunski#. Stra{o Hristov (crna metalurgija). 1925. 1943. dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava.. Postanak jedne slovenske carevine. e proglasen od narodot za car. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. 2002. †Razbudi se za presuda# (1969). II. Donski †Orisija# (1997). SofiÔ. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). Du{ko Boceski. Go izdaval v. i Strimonci. turizmot. Slova~ka?.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Mitko Temenugov-@elezni. †Starinar#. roman (1967). P. Prilep. B. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor. 1983. Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. Gligor Ge~evski-Iv~e. Zlatarski. Samuilova dr`ava. †Makedonska golgota# (1969). @ivkoviÊ. zbornik (1995). 11–26. se nao|a vo Mihalovce. koi `iveele po tekot na r. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Bari{iÊ. Beograd.: V. SanktpeterburgÍ. po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast. 1994. †Taso Makedonecot# (1995). Petar Deljan. IX. Kako pretendent se javuva i Alusijan. †Progonuvawe so Tatra# i dr. 1908. potomok preku Samuilovata }erka Kosara. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. 75-84. Marica (26. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. E. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Jadran Ferluga. 213224. PirivatriÊ. To{o Neveselov. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. 1959. 16–23. 1966. prva. Skopje. 1998. kako voda~ na vostanie (1040/41). ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. Beograd. ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. †Da go fotokopirame `ivotot#. †Makedonska biblija# (1994). Rozen. 1910. 1. Spisanieto izleguva od 1977 g. 223–224. \or|ija M. Zbornik Konstantina Jire~eka. †Kusi raskazi# (1961). Kiril Biserkoski. Bla`e Ristovski. poezija (1955). Beograd. Vo ovoj kontekst. Le soulivment des Comitopoules. MANU. Struma. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. F. Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin. †Glasnik SUD“. Bo`idar ProkiÊ. R. M. Beograd. Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). Grobot na Presijan. B. se zabele`ani (kn. 7–8. pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. Slika 2. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). Pulevski i Krste P. po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. IZV. Vistinata za vostanieto na komitopulite. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). \.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija.: †Zdravo. Car SamuilÍ i VasiliŸ II. BIBL. kako i drugi publikacii. 2005. f. Tradition and Historiography. 604-610. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. †Balcanoslavica’#. Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. SreÊkoviÊ. Obim i karakter. Istorija srpskog naroda. Skopje. Angel [umanski (agroindustriski kompleks). I. Beograd. 1926. †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. N. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Risto Frangov. 1–2–3. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. S. Beograd. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). 1997. kn. Mrwav~eviÊi. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. Beograd. drugari!#. B. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. koi `iveele po tekot na r. so isklu~ok na Draguvitite. †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#.. Goga Petkovski. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. 34–365. R. †Glas#. 7–22. I. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. LIT. III (1924–1925). Rade Mihaq~iÊ. Andrija{ i Mitra{. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. vnukot na car Samoil. Aron. [lÝomber`e. †Da bideme i utre# (1969). Po negovata smrt (1014). Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. 588-589. 341–385. 165–182. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). zb. LXXVI. IX 1371). 1878. modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. †Glas SKAN“.

\or|i Jan~evski. vo koe se predavalo na gr~. a osobeno po osloboduvaweto na 877 . Milorad Stefanovski. I. Vasil Haxikimov. Kiro Kramarski. Jovo Panajotovi}. S. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Kiro Samarxioski. no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#. Gligor Bi{ev. Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. – T. Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). Krume Jovanovski. Qubomir Popovski. Van~o Ristov. Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). Velija Ramkovski. Vo RM postojat okolu 50. Risto [apkar. III. Ivan Ivanov. Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). Venko [apkar. Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). Voislav Ristovski. Milan Hrovat. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767). Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Bla`e Ristovski. †Keramika Nova#. R. Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). Vangel Gaga~ev. kako neoficijalen organ na VMRO(Ob). 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. Nikola Ga{oski. Andon Makraduli. Isak [ehu i dr. Qube Stavreski. Aleksandar Bogoev. Aleksandar Simevski. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje). Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). 353–373. Tome [imov. 1990. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Mile Stefanovski. Simon Naumoski. Min~o Jordanov. Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). bra}a Stojkovski (†Bujoto#). Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. M. Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). Dragan Tanevski. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). pravosl. LIT. Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). Stojan ]osev. Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). Xoxa Bojaxievski. Gligorie Gogovski. Todor Mirovski. VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Stefan \or|ievski. Dragi Arsov. gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci. [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). 1998. i so gr~. od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. Kosta Argiroski. Jorgo ]uka. Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje). Bla`o Pangovski (trgovija). Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#. Izleguva periodi~no. Zlatan Mitev. Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. Trebo{). za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). Asen Xikov. Boris Gi~ev. Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. XII 1931 – 1. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). Bl. j. Qubisav Ivanovski-Yingo. Van~o ^ifliganec. †Eurolink#. Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. pod redakcija na D. Petar Gan~evski (finansiski sektor). Nikola Min~ev (metali). Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Jani Bojaxievski (konditorska industrija). Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. Trajko Davitkovski. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). Gavrilo Gavrilski. vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. pismo. Jon~e Koteski. Risto Gu{kov. †Negorski bawi#). Nikola Para}eev. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. Petkov. balk. Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). IZV.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod. Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje). Nikola Stefkov. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. @ivko Radevski. Taip Tairi (†Eurogranit#). Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). Stojan Zdravev.: D-r Boro Mokrov.: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. †Eurolizing#. Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). Borivoe Xrtev. \ore ^artov. Mile Jovanovski. Sotir Naumov (paten soobra}aj). Stra{o Nelkovski. Mirko Pecov. Velimir Ginovski. Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). Zapren od bugarskite vlasti. Skopje. Mile Cvetkovski. Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica).: Stopanska komora na Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. Mexit Sapa (†Debarski bawi#). 4. Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje). 2001. spored nivniot teokratski sistem. Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Po osamostojuvaweto. Taki Maja. Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). Nako Nikolovski. Skopje. Teodos Paunov. no i po osamostojuvaweto na zemjata. Mihajlo Zisi}. F. 1980. Angel Zarezankov (ko`arska industrija). s. Nikola Matlievski-Pa{ata. 325–328. Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). LIT. Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). Konstantin (Dinka) Avram~ev. [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). 1. Aleksandar Manevski. Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). Skopje. Bla`o Ristomanov. †Goldtekst# – Kru{evo). stanuvaat imperativ na vremeto. Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). na bugarski jazik. dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. Me|u stopanstvenicite. Tome Mitkoski. Soobra}ajot vo Makedonija. Dragan Zaharievski. Mile Stefanovski. Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje). †Eurolend#. Skopje. Andrej Damjanov.

Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. 28. I–XX. 132. potoa stru~noinformativno. 2001. a vo mart 1998 g.81%. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik. LIT. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. 15-29. 1–20). (1870‡80). so gr~ko pismo od XIX v. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). svest. 15. OLLN.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija. prevod na prestolnoto ~etvoroev. so gr~. Sk. lit. Vo januari 2000 g. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. posvetenost kon korisnicite. Ristovski. Sk. kni`evni spomenici od turskiot period. re~nici. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. a preostanatite 2. Il. i nadvor od nea.t. pismo. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. 1982.. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi. Gramatika na maked. T. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. Nejzinata korporativna kultura. &. Maked. lingv. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. pismo. vo po~etokot na 1997. Ilievski.. Hr. molitvi i dr. P. Do krajot na 1996 g. inovacii. Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. Hr.-T. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. Prilozi MANU. toj ja budel i nivnata nacion. B. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski.. pa s. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. 322. Spored tehni~kite performansi. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. Balk. PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje. P. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. Tradicija i inovacii vo maked. Sk. Vladata na RM 34. 1991. MANU. &. P. MANU. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. Vo po~etokot imalo karakter na informativno. a od 2000 g. Osnova~. crkovnoslov. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite. {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi.: Bl. narodi (Vlasi. 315-319. 1. Denes. pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. kusi soop{tenija. j. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. 272-287. Me|utoa. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM.. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. so . MANU. So cel da se podgotvi za privatizacija. 26-30. P. Se pojavuva vo 1954 g. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. IZV.88%.t. j. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. pismo pou~ni slova. 1. 27-40. 1852) S. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). Koneski. 2005. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. 13. &. so gr~. studii. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. Sk. Soznajbi. pod pritisok na fanariotskite vladici. Prv pe~aten maked. 2003. Prilozi. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. Makedonci.. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost. Osnovano e kako polugodi{no spisanie. OLLN. a vo sredinata na XIX v. 37-38. respekt. Sk. Vo 30-tite godini od XIX v.. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. 1988. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked.

Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. Egejskiot del na Makedonija. R. Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. Ml. Kon polovinata na 1897 g. Objaveni se vkupno 35 broja. po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci. 1890). Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. 1. trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. †Sv‹tlina# (1882–1883). XXVII. Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894). Kuleznev (vo poslednite dva broja D. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun. vo redaktiraweto na sp. Kajlarsko. II). 20. d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. Struga i Bitola. Izdava~ D. 35–42). LIT. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984. Skopje. pravednosta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. 331–473. materijali. u~itel. Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. vo po~etokot sekoja vtora. vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. a potoa sekoja treta godina. dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. op{testvenik i publicist. 9. turski i gr~ki jazik. 20. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. Embore. XXII–XXIII. Ml. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). ruski. kritiki. Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. 62–64). XI–XVII. Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. 21– 34). †Razgledi#. d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. Vo nego se objavuvaat studii. Min. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. Na 18.: Hristo Andonov-Poljanski.Peterburg. 1958. Skopje. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. I (serija treta). 1980. 1970. Grcija. Pavle-^upovski. LIT. S. 1847 – Istanbul. ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. P. zaedno so vodenskiot prvenec \. vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884).: D-r Boro Mokrov. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. VI 1913 – Petrograd. portreti i bibliografija (na pet jazika). a odgovoren redaktor I. M. po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. D. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. 22. 5. Dimitar Makedonski MAKEDONSKI. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). Go izdava nedelniot politi~ki. S. XXVIII–XXX. Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. Arhangelski). 58-60. XVIII–XXI. statii. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. II i 19. 47–52). XXIV– XXVI. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Bl. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. Voden. d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993. I. LIT. soop{tenija. 53–54). R. D. [vajcarija. so 879 . za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. prikazi. MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. istiot. br. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). studenti na tamo{nite univerziteti. Skopje. no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. Skopje. Dimitar Vasilev (s. 35-46). †Makedonskij glas#. koi{to se zanimavaat so makedonskiot. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Mihajlo Minoski. mirot i ~ove~nosta# (12. za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. 1989. po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. Forum za Makedonija 2001. po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). Poradi statija za Vini~kata afera. 1985. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. †MakedoniÔ# P.: Bla`e Ristovski. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. Gogov. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. d-r Bla`e Petrovski (1994. †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). Uzunov (1842–1887). Skopje. 69–83. MAKEDONSKI FORUM ‡ v. II 1898) – makedonski u~ebnikar. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te.

Dragi Mitrevski. 1971. II. Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. nemu }e mu re~eme blagodaram. 1976. T. Skopje. A. K. ^upovski.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. I. kako i pove}e javni tribini i predavawa. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. na bugarski jazik. IX 1925 ‡ 25. 27. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. Dino ]osev i dr.. 486–530.: S. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. N.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. Po barawe na Srpskata legacija vo S. Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija. Skopje. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. 1978. pod pritisok od balkanskite monarhii. LIT. V 1924). i Belgrad. 1. I. ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite. Svetislav Krsti}. P. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}. Stojanov.. Fototipno izdanie.: Pasko Kuzman. da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. †Makedonsko delo#. Do 1990 g. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Dimitar Vlahov. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. S. 9 (2. LIT. G. XII 1913). organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. D. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991). Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. Malcinstvata na Balkanot (XX vek). Kis. D-r Boro Mokrov. Sv. a potoa: Sar`o Sar`oski. tuku prosto Makedonci. A. 2004. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. Ugrinovski. V 1935) ‡ vesnik. Bl. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). Konstantinovi~. 20 NoÔbrÔ 1914. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. I. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Pasko Kuzman. nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. Skopje. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. Georgov. d-r G. Memoari. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot.: Dimitar Vlahov. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . Pariz i Berlin. organ na VMRO(Ob). 2001. V. kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. kako i katalozi od izlo`bi. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. Koro{ec (1973). Naslovnata stranica na prviot broj na sp. pokraj Makedonci. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip. Vera Bitrakova-Grozdanova. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. Vladimir Poptomov (glaven redaktor). II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. Objaveni se vkupno 179 broja. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). N. istiot. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi. Rilski. Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. po petmese~na pauza. S. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. Stavovi-Kavka. G. i J. Gr. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987).: Bla`e Ristovski. so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. Pe{kovski. so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. 10. IZV. Stoletija na makedonskata svest. Kostadin Kepeski. potpi{ani od D. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). 1968. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. LIT. 1913 zborovite na B. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. Prv pretsedatel e prof. iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. K. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. Razvojot na 880 . Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. Skopje. R. XI 1970 g. 1976). Georgiev i dr. Qubqana. se objaveni samo u{te dva broja. Georgov. Bo`idarski. za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. 1970. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. Dimov. spisanieto e kone~no zapreno. St. INI. LIT. Ohrid. Vo spisanieto. 2001.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. 1981). 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. vo: Lidija Miladinovska. pe~atewe publikacii i sli~no. III 1914). no i po sledniot br.-PeterburgÍ. za edukacija na mladite. G. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Skopje. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. Kiselinovski. vo Prilep.

a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. 1983 >) ‡ 881 . DIJALIZA. Polenakovi}. Ivanovski. Min. 1985. LIT. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. 2004. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. IX 1991 g. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. so redovno ozna~uvawe na sedmicite. Min. 1980. Smatrakalev. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. 31. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. Po podelbata (1989). da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. tuku isklu~ivo dobrotvorna. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl.-K. 1993. 33). Martulkov. I. M. Skopje. Zb. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi.: Mihajlo Minoski. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. XII 1918). Skopje. u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. sign. Kanada. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. III. Skopje. tuku za parohiska crkva. Ima 133 pergamentni listovi. S. 1. Skopje. 1946. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost.: Mihajlo Minoski. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. 17v.# Ukinat od vlastite. [vajcarija. M. mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. Kostov. Nikola Popovski. Min. A. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. P. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici. etni~ko organizirawe na iselenicite. TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. D. LIT. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. Skopje. Toa ne e partisko. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. 330–334. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. LIT. Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. Neka faktite govorÔt. nitu pak stale{ko ili klasno. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . VI 1932 – III. 1990. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. 1. Kako kratok aprakos. Veselinov i dr.: D-r Boro Mokrov. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. demokratska zada~a. Prv pretsedatel e d-r M. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA. V. N. 1985. Skopje. 1980. H. gija# (1993. koi ne bile pod tu|o vlijanie. Od kongresite se ot- V. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. Stojanov i V. R. 363–373. Bla`e Ristovski. D. osven so drugite porobeni narodi. Zagreb. III c 1. vo Ohrid. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. 79. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. LIT. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi. Ml. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. [arlanxiev. M. MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. od po~. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. za podelba na Makedonija. X 1993 g. donija i na Kanada. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). demokratsko. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. na XII v.: Mihajlo Minoski. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. K. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. 14. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. 362-367. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. 1997 i 2001). za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. Bl. na XIII v. Buenos Aires. Se ~uva vo Arhivot na HAZU. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Pol.

so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. 319–330. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Milan IvanoviÊ. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). so sedi{te vo Prilep. Stoilov i dr. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). G. 435–456. Andreja{ i Mitra{. vo Skopje. 2002. 165-182. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. od Bal{ite i od Turcite. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov. Beograd. zaedno so Bal{ite. Vo 80-tite godini na XIV v. kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. a podocna samo so negov natpis. 1970. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. †Balcanoslavica#. uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in. K. Mrwav~eviÊi. prof. Biljana Ristovska-Josifovska. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii. Konstantinovi~. Solun i Ber (1387). 194–199. LIT. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. gi {titi nemo}nite i se odmazduva. koga e zaroben i carot Uro{. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. D. Varo{. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. Poklad Kraqa Vuka{ina.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. S. 1967. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. Osnovano na 28.-B. D. R. Beograd. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). f. od kade {to. M. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar. †Zograf“. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. 7–22. M. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status. od Nikola Altomanovi}.-J. 1983. koj{to deli pravda. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. EFMA/WHO. 1997. Osnovano vo 1945 g. Dedov. zb. Prilep.. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. S. vo kn. blagonaklono gledale na ovoj napad. Zbornik Filozofskog fakulteta. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. 2002. so nat~ove~ka sila. VIII 1371). I 1392). Prv pretsedatel bil d-r B.). freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. Kralot Volka{in zaedno so brat mu. Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). iako granicite ne bile sosem bezbedni. odnosno za svoj naslednik (me|u 1. 1925. Bla`e Ristovski. H 1902 g. ^upovski. 30-31. a naskoro potoa i Kostur. so brziot kow [arko. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). Biljana Ristovska-Josifovska. Mi{ajkov. Prilepsko (1371/72) 882 . Georgije Ostrogorski. †Balkanistic Forum’#. zaedno so \ura| Bal{a. †Starinar#.: Statut na MLD. na istoto mesto. Serska oblast posle Du{a- nove smrti. XIV. Branko Panov. Srednovekovna Makedonija. Nedeqe u Prizrenu.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Rodona~alnik na tn. 11–26. koj{to potoa bil odlo`en. I. Spirov. \or|i Zdravev. SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va. go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. Skopje. 1. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. LIT. Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). IX 1370 i 31. po istorija na medicinata na Med. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni. IX 1391 – 6. Misirkov. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). B. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. Sima ´irkoviÊ. despotot Jovan Ugle{a. 2. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). Beograd.: Vizantija i Sloveni. 1–2–3. Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. 1979. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. Beograd. 153–161. III (1924–1925). The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. Spomenica Frawa Bari{iÊa. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. Tradition and Historiography. D. vo S. Marica (26. {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. Dubrov~anite. Blagoevgrad. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{. kako ~lenovi na koalicijata. trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar.: Lazar MirkoviÊ. Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik.

a od po~etokot na 1903 do 1917 g. U{te na 12.-Peterburg do S. Vo ~l. Vo po~etokot na 1904 g.-Peterburg (16.-Peterburg nacionalnata svest.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. pretsedatelot D. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci. filolo{ki i politi~ki pogled. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#. pesnite. Misirkov. †Za makedonckite raboti#. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. gramatika). raskazi. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S. se opredeluvaat granicite na Makedonija. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. Mi{ajkov i S. So ~l. 1903). a F.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. otkako se konstituira Upravata. XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski. osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S. P. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . XI 1902 g. stihotvorbi i dr. b) ~itawe referati. kako i so oddelni slovenski dejci#. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled. 1 od Ustavot na MNLD (16.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to. toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD.Peterburg. XII 1902).. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. etnografski. b) da gi prou~uva jazikot. Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski. se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto. Vo ~l. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. (so potpisite na D. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. X 1902) rasnuva na 25. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot). v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. ~itanka. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto.

Misirkov (1874–1926). K. 15. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. 259–263. ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite.. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. istiot. se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod. II organ na Makedonskata federativna organizacija. Misirkov na makedonski ezik. †Makedonski glas#. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija. Min. 1946 g. I–II. P. Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. J. Izleguva dvonedelno. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija..1994. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932). IX 1946. SofiÔ. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. VI 1917). Skopje. †Makedonsko zname#. Vo imeto na humanosta. VIII 1912 g. Skopje. 1978. 2003.: Ivan Katarxiev. Zb. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. 223–447. Skopje. 2. no i toa ne be{e registrirano.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. M: T.: SveÈ. R. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. Bl. Misirkov (1874– 1926). 1966. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905).. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. od god. kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite. so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. Iseleni{tvoto od Makedonija….-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo). Neposredno pred Prvata balkanska vojna. osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Ednovekovnite koreni na MANU. organ na Dvi`eweto. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. Vo Buenos Aires bil pe~aten v. 1978. Min. Kiril i Metodija# (1912) LIT. Dr. osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. LIT. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor . Ohrid). 9. Miras~iev i J. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. I. MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. Kiril i Metodij#. Bl. Skopje. Misirkov i St.: Bla`e Ristovski. Angelov. Skalovski. LIT. 298. Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. 2004. francuski i germanski. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Krste P. R. za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S.: Mihajlo Minoski. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). Bitolskata filijala na MNLD na 15. a potoa nedelno. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. no Gradona~alstvoto ja odbi. osnovano od K. no i revolucionerite D. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. VI 1912). LIT. O. 1966. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. na bugarski jazik. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. XII 1923 – 1. t. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. no oddelni statii i na makedonski. srpskite i gr~kite pazari. M. M. Dedov vo Sofija (23.. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. Terziev i Georgi . Ár. Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. 61. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939). Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Sve~en sobir. Kiril i Metodij# (27. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. Angelov. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941). Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. II.-Peterburg. istiot. Prvo izveduvawe: Skopje. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto. Me|utoa. XI 1903). MANU.Skopje. Bla`e Ristovski. e. istiot.. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Avstrija. be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Krste P. Skopje. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest.

Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je. da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija. 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. SAD.-K. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija. MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires.-K. Sl. a od 2000 g. Sl. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. Simov (1974‡1976). organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. Damjanovski (1986‡ 1988). Sl. 539–542. Vo vesnikot sorabotuva i K. Bl.n. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata. Dosega{ni pretsedateli: A. a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. Skopje. N. Sl. K. M. R. 1970. 2004.). LIT. LIT. Aleksandrov.e. LIT. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. Trajkovi} (1980‡1984). Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski). pr. L. srpskoto i gr~koto vospitanie. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. Spored aktite. Zb. V. Kanada. Atanasov. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite. N. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. Jurukov. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. pr. etni~ko organizirawe na iselenicite. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. Min.-T.n. prete`no od Bitolsko. N. Tolov (1976‡1980).-K. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. K. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). Kl. Toa go objasnuva i G. Misirkov (pod psevdonimot K. Istorija na makedonskata nacija.). vo statijata †^era. Skopje. Wujork.e. Argentina. N. 1980. Razmov i dr. d-r F. formirano vo 1947 g. Pelski). Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa. vo sorabotka so N. Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. Dorevski (1984-1986).n. Kalifornija. P.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci. A. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici. Protogerov i Iv. MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. T. †Makedonsko delo# (1925). MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. †Makedonsko s'znanie#. a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. 1905 – Makedonija. 200‡197 i 171‡167 g. Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. pr. 1999. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester. SAD. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g.-K. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev. L. 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie. M. Bla`e Ristovski. B. Ristov (1994-2000) i S. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura. Sarafilovski (1992‡1994). V. direktno vo zatvorite. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. nauka i kultura. deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{. angliski jazik). makedonskoto dvi`ewe nema da postoi.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot. S. lavira i koncepcijata na vesnikot. Kova~ev. N. Kikovski (1988‡1992). O.e. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo.: Mihajlo Minoski. 138–141.: D-r Boro Mokrov. kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. Skopje. Mihajlov#. Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 . i protiv †agentite na Tretata internacionala#. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. Iv. Srbite i Bugarite#.

del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. Podgradec itn. pr. M. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. Vo po~etokot na XX v. dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. Golemo Ostreni.). Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit. Elbasan. So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. Paki{. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919.n. [ulin.e. Voenite podgotovki prodol`ile. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. K. kako i komunikacijata na dr`avno nivo.000 lu|e. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g.e.n. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot.). 1995. Kako nivni sojuznici.n.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni. . pr. Skopje.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija.n. Vrnica (Vrbnica. vo selata Lin. a od jugoistok napadnale i Ahajcite. no bil odbien od Ahajskiot sojuz. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija. koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija. LIT. Orgo{ta. vol. Pustec nacionalnite malcinstva. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor.). Istorija na Stariot Rim. Kuks. Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a). Kore{~a. 2000. Pasinki. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin.-R. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie. INI. zemjata bila opusto{ena.e. pr. II (1924). No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4.n. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5. pr. bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. Golo Brdo. Ore{ek. ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi.e. Klewe.e. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. Pustec. Dolna Gorica. vo instituciite. Ab urbe condita libri. [i{tevec.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo. Trebi{te. vo Kor~ansko – bobo{tenski govor. a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. od koi okolu 20. a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. Zapot i Ko{ari{ta. zapadnite i jugozapadnite makedonski govori.n.: Polybii.000 novi vojnici i sl.). Spored sklu~eniot mir.). Radovi{ (Radoe{ta). Ginevci (Gineec). Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. Malo Ostreni. i toa: vo Gora – goranski govor. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje. Zrnovsko i Cerje. 1906. vol. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200. Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. bidej}i obrazovniot proces nasekade. Historiae. vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor. Toj pridobil i drugi sojuznici. Tu{emi{ta i Piskupija. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV. se odviva na albanski jazik. Crnolevo. Bili{ta. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. Dardancite navlegle vo Pajonija. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. itn. Vrmnica). Titi Livi. 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura.). Novo Selo. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski. IV (1904).000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~. pr. III (1983). Gorna Gorica. Lipsiae. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta.: Istorija na makedonskiot narod. Skopje. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda. Lipsiae. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. otkolku od rimskata ekspanzija. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. Ladomerica. Globo~ani. pr. Leska.e. osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa. N. Ma{kin. A. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Kavaja Kor~a. Tu~epi. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. okolu 150. O{enovo. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. Le{ni~ar (Le{ni~ani). Kojavec. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija. vol. I. Ajtolcite i Ilirite.

no so prevedeni albanski u~ebnici. vo legislativata.). Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. po Enver Hoxa. Golo Brdo i Gora (1923) itn.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata. vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. sever i jug. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot.). Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. vo obrazovanieto. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. Golo Brdo i Gora). a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. Osven voenite sostojbi. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. vo javnata administracija. granicata stanala neprobivna. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. Osobeno skata dr`ava. zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok. vo mediumite itn. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa). makedonskite u~iteli bile isterani. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. Na toj na~in. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. Od 1948 g. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919). vo politi~kiot i javniot `ivot. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. pokraj obrazovanieto na albanski jazik. Za olesnuvawe na toj proces. Bitola. Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v.

Vo oktomvri 2004 g. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. S. LXIX. Skopje. EtnografiÔ i statistika. 4. 24/25 (1972/973). 53/2. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Svetivra~ko (Sandansko). œranov. II. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. kw. koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. vol. Skopje. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. istiot. 2004. 2000. †EtnoAntropoZum#. Istra`uvawa i zapisi. Dijalektite na makedonskiot jazik. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. Mehmet Hoxha. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. Vo 2002 g. Beograd. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. SofiÔ. 2. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite. br. Skopje. 30-79. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). 1969. 1970. kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Naselja i poreklo stanovni{tva. sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. VII/10. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. Goranski narodni pesni. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. Prespa vo Sredniot vek. 1940. Gora i Opolje. sostaven del na makedonskata. 1987. kn. Poqe Debarsko. Ju`na Makedonija. Branislav Rusi#. V. 1988. 2. Skopje. MakedoniÔ. 1924. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Golo Brdo. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. SAN. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Skopje. 1939. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe.. 123–186. †Makedonski folklor#. 312–330. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. Filipovi#. †Makedonski pregled#. Skopje. doktorska disertacija). Milivojevi¢. SofiÔ. VI/1. Debarski Drimkol. Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik. Branislav Rusi#. Makedonskoto naselenie so islamska vera.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. Nazif Dokle. Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. 111–125. Andrew Rossos. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). 2002. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. Mil. LIT. Aneta Svetieva. Skopje. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). †Istorija#. 3–4. Skopqe. Skopje. Vo po~etokot na XX v. Jovan Trifunoski. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija. a vo 1912 g. VII/2-3. Galaba Palikru{eva. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. Borivoje @. Tomo Tomoski.n. Beograd. 137–157 i 429–493. Bo`idar Vidoeski. I. Bla`e Ristovski. vo kn. Metodija Sokoloski. Petri~ko. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. @upa Debarska. Pomaci. Dru{tvoto †Gora# (1993). Beograd.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. Skopje. N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. Sv. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. Jovan Haxi-Vasiqevi¢. 1900. II. An. 1932.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). X). K†n~ov. 1954. historik dhe etnokulturor. XV/2. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). Skopje. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. 8. 49–81. Milisav Lutovac. 63–118. †Srpski etnografski zbornik#. Krste Bitoski. 1998. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. 1971. Tiranë. 1979. Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . Beograd. 2000. 1955. 2002. 1994. 1957. 100–113. t. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. Skopqe. †Patrija#. †Slavic Review#. †Istorija#. Skopje. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. 35. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. Bo`idar Jezernik. Skopje. Skopje. The British Foreign Office and Macedonian National Identity. 1918–1941. D. †EtnoAntropoZum#.

Mesta. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura. Osven vo selskite naselbi. kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci.800 `iteli. Mesta. Isto~no od Peh~evo. treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma. tatarskoto. pa se spu{ta severno od Blagoevgrad.707 du{i.000. Pokraj zapla{uvawata. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. vo dolinata na r. Na taa to~ka. koe Bugarija odbila da go priznae. Re~isi do krajot na turskiot period. e standardiziraniot bugarski jazik. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. Mesta i predelite na toj prostor. Strume{tica.798 km² ili okolu 10. Nevrokopsko i Razlo{ko). kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. Bregalnica na zapad od pritokite na r. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. Struma. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r. {to e trome|e me|u Pirinskiot.000 od tn. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 . ~e~ki govor). Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi.000 do 250. zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi. Struma na istok. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija. gagauskoto i drugite mali malcinstva. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet.367 vkupna polulacija (2006). koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. bile sprovedeni relativno slobodni popisi. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10. Vo 1946 i 1956 g. vo popisot od 1992 g. Struma i Smoljanite po r. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. †drugi#. Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. socijalnata i duhovnata kultura. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat.385. vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. bidej}i dr`avata po 1948 g. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev).18% od makedonskata etni~ka teritorija. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. na Rila Planina.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben. bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r.) i islamsko.

osnovani vo periodot 1990–2004. osven Strumi~ko. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija. No vo 40-tite godini na XIX v. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. itn. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. 1919 i Lozana. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. po 1835 g. vo obrazovanieto. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. vo politi~kiot i javniot `ivot. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Me|u pogolemite malcinstva. nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri. gr~kata crkva. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija.n. sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. t. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast. vo mediumite itn. Spored gruba presmetka. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. vo javnata administracija. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. bugarska kulturna sfera. separatisti i neprijateli na dr`avata. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija.n. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) . go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. vo legislativata. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja.

televizija. i LIT. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski. Warsaw. Trifunoski. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. 1978. kon Trakija. D. october 5-15. Velegiziti. Anastasija Karakasidu. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. me|utoa. Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov. 2003. Vojuniti i dr. koe. Pirinskiot del na Makedonija. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. Skopje. An. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. 1870-1970. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. Rinhini. Morava. Po vojnite vo po~etokot na XX v. lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v.C. SAD). vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. 1967. 1914. Jovan F. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#.153 km². 2005.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo. ne uspea da se registrira. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. Skopje. https://drum. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr.umd. nekolku pati bil konfiskuvan. Sa- gudati. klisurata i slivot na r. Mesta vo Egejskoto More. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. http://www.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa. †OMO Ilinden Ivan Singartiski. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora. t.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko). Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. itn. Makedonskoto naselenie so islamska vera. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 . Pomaci. Skopje. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti.com/asen/obst_bg. Mark Mazover. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura.org/ (mart 2007). Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. Gregory Mihaelidis.mhrmi. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. Balkanot. Washington. The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece.). Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v.pdf. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik. 2002. Od 2001 g. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija. http://balder.prohosting.html (mart 2007). Sv. http://www. Skopje. BÍlgarskite obÈnosti zad granica.htm. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr.n. INI. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr.org/reports/04/osce_bulgaria.omoilindenpirin. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina..

Od dr`avnata politika na negacija . od Isto~na i Zapadna Trakija). Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. vo legislativata. pa se spu{ta ju`no na r. vo politi~kiot i javniot `ivot. Velegiziti (vo Tesalija). Vo RGr. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata. Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp. vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. SAD i Avstralija. vo mediumite itn. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite.). Mesta. koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Bistrica). Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. ezera.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. gr~kata crkva. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. okolu 200. Srbija). Osem). Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. Rinhini (na Halkidiki). vo obrazovanieto. itn. edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). kosturskiot. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo. a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta. Po 1912 g. socijalnata i duhovnata kultura. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. gr~ka ili druga tu|a vlast. †makedonska borba#. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata.). sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Od VII do XV v. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. pravoslavni od Mala Azija. Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870). posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. ne se garantirani malcinskite prava. 1919 i Lozana. nesramskiot i kostenarskiot. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t. Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. Za da ja osigura novata teritorija. do deneska. Vojuniti (vo Epir) i dr. reki. Berziti (severno od Solun). {umi itn. iako vo 1920 g.n. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. vo javnata administracija.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. planini. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). Sagudati (okolu r. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej.. Bugarija. Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija.

Mak. Vo 2000 g. Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. 1919. naroden jazik. prerodba vo XIX v. Mak. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. 5 i 6. Gr~ka antimakedonska borba. Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. Anastasija Karakasidu. listovi – site od XI v. 1971. Od XII v. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava. Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905. Zborn. Ohr. od mak. Od glag. red. Fragment od †Posniot triod# (XI v. manastiri od srp. Washington. Skopje. bug. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. Slep~enski apostol. pova`ni rak. Sinaj. Slovenski rakopisi vo Makedonija. zborn. 1988. Pokraj progonite i zapla{uvawata. lesnovsko.. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska. bilo pokrenato spisanieto †Loza#.: V.C. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. Tikve{ki zborn. od krajot na X v. i dr. 2004. Beograd. Ohridski apostol. ~etvoroev. Nar. vo Mak. SAD). Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. se: Krninski dam. Potoa ja napu{til organizacijata. Mo{in. se: Apokrif. osmogl. na Mak. kn. 1. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva. zborn.. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www. Georgievski. srp. a so srp. An. izborno ev. M..florina. posen i cveten triod. Sk. Dobromirovo ev. Skopje.. Skopje. so srpska ra{ka red. D. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko. na Norov. nasled. kultura i folklor. kn. rkp. Jovan F.pdf. 2002. Strumi~ki oktoih. Gregory Mihaelidis. 22. Jegejska Makedonija. Denes samo mal del od okolu 460 rak. odnosno separatist. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM. kn. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989). psaltir. Dobrej{ovo ~etvoroev. me{ano). od XIV v. zbirki vo Mak. Sk. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. Najstari kir. Od XVI v. Sv. ostavil dlaboki tragi vo mak.htm. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp.7 i 8. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. glag. dr`ava vo Mak. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. vo Mak. umd. https://drum.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn.. arh.# 256.. na Axi Baba..: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. se ~uvaat vo razni rkp. 32.. Filoz. rkp. Bogdanovo i dr. Treskave~kiot kodik. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp.org/. na Visarion Debarski i dr. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. G. rkp. 1946. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Mark Mazover. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina.. se: Bitolski triod. Kru{ev. i dr. 2000. i dr. Doa|a do diferencirawe na mak. 1979. popoznati se slednite rkp. koga doa|a do izraz mak. Slovenski rakopisi vo Makedonija. se pi{uvaat rkp. kratovska i me{ana. Balkanot.: NUB †Sv. Trifunoski. Sk... no ne i borbata za pravata na Makedoncite. i dr. Mak.. Od XVII – XVIII v. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. ev. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). GREECE http://www. 3 i 4. sè do mak..). 893 . Pozna~ajni rkp. Spored pismoto. INI.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. rus. 1914. jazik. list i fragment od Posen triod (XI v. Sk. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. Bolowski psaltir i dr.. 1993. red. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270. Od XV v. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. fak.state. Dimitris Litoksou. 1.) redakcii. 1858-1918. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. Tsanoff. se: Mak. 2003. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka. iako kratko trael. Mak. IZV i LIT. Vele{ki zborn. LIT. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). Slep~enski pom.. na Vlad. Toj period. 1990. Vo XIII v. Tetraev.. 1978.. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet. Sk. pova`ni se: Zografskoto ev. na pop Jovan i dr. Meglensko. kn. Asemanovoto ev.. Kl.. Vo javnite mediumi (radio. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87. M. Skopje. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko. Vladimir A. doa|a do procvet na kni`evnosta. Gramatik. Mak. Skopje. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek.. Sofia. 47. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik.: Izborno ev. se: Krat. zborn. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. na pop Jovan od Kratovo. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. Stojan Kiselinovski. muz. Arh.

i Kor~anskata Kotlina. vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr.).022. Se~e delovi od strumsko-mestanskite. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. koga namesto imeto Makedonija. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r.847 lica (0. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv. pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. na edna strana. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. po sredna procenka ima 42.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. od vkupniot broj 2. kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod.547. Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. na druga strana.697 etni~ki Makedonci. RBiH (2005) – 2. Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v.798 km².000 etni~ki Makedonci vo Albanija. okolu 200. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). Spored posledniot popis vo RA (1989). Mesta. Smoljani (po r. Golo Brdo i Gora. kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. u{te ok. Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g.071 Makedonci. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina. Sprotivno na toa. Vojuniti vo Epir i dr. vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB. bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5. bogdanskite. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko. Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo. spored popisot vo Kanada (2001) – 31.774 km²).35%) i 4. Kuks. ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Rinhini (na Halkidik). RSl (2002) – 3. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija. osobeno vo prekuokeanskite zemji. Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji.981 ili 64. kako i vo popisot od 1992.06%). Velegiziti vo Tesalija. Mesta.955. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva. Golo Brdo i Gora. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1. Sprotivno na toa. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina. brsja~kite. 200. Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Vodensko i Kostursko. go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov.297.899. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa. vardarskite.581 kako Gorani (0.18%.972. Se operira so pribli`na brojka od ok. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r.145. Spored popisnite podatoci. Samuilovo Carstvo.000 – spored podatoci od MIA (2003). Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa.278. (nad 70%).697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. ja se~e r. kako Makedonci se izjasnile 25.428 Makedonci vo Srbija.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. Kor~a. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. kako i vo gradovite Tirana. Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. Bistrica). bile istovremeno i etnografski granici. vkupno 30. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot. koga 10. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite. navedeni se samo 4. Mesta). Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. Podgradec. vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa. Spored popisot na SAD (2002). 700. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#. Struma). a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6. Berziti (severno od Solun). i vo RS i na Kosovo. 700. ja se~e r. makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan). politi~ki. RB i RA) ne e poznat. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002).270. tie 4. . koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Sagudati (okolu r.

XIX v. za postara `ena (Prilepsko Pole.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko. XX v. XIX v. XIX v.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s. Bitolsko Pole.) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s. Kumanovsko. XIX v. Stracin.) Grabeno rakav~e.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole. Polog.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija. Duwe. Mariovsko.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko.) Vez od `enska krpa za na glava (s. XX v.) 895 .) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole. Lopatica. XIX v. XX v. XX v.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. XIX v. Skopska Blatija. Solunsko. Bugarievo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s. Radiovce. XIX v. XX v.

Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. Sepak. nasekade. RH. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi.). go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. Amerikanskite protestantski misioneri. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija. RCG i RBiH.. Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Kanada i Avstralija. jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. Rezultatot od vojnite sosednite zemji. zaedno so makedonskta teritorija.). Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. pa i vo RM. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori. Turcija. a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). Make896 doncite do`iveale. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. i vo tie uslovi. gr~kata crkva itn. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. kako RSl (sega ~lenka na EU). Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. so mali verski zaednici na protestantizmot. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. . Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. na XX v. bugarski. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. NRM i FNRJ. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. muzi~kiot folklor. Spored religijata. Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. socijalnata i duhovnata kultura. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik. prekuokeanskite zemji. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). srpski i albanski. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Grcija i Bugarija. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. Zatoa po 1844 g. so pomo{ na svoite stranski mentori. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. gr~kata ili druga tu|a vlast. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam.

) Mija~ka nevestinska. Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 . mominska i detska nosija (s.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V. Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s. Gorno Vodno.

se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. Makedoncite vo ^e{ka. od levo na desno: Trajko Mi{kovski. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Sinot na Angel Gaco. Svetski makedonski kongres. Avstralija. Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. Gr~ka antimakedonska borba. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. 2004. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. D. LIT. https://drum. 1990. Skopje. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. Iv. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Obedineta makedonska dijaspora i dr. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. Sofia. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. 1919. D-r Orde Ivanoski. Skopje. Vladimir A. Balkanot.C. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Makedoncite vo Holandija. 2003. Skopje. Tsanoff. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam.. Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Makedonska alijansa – Melburn. Macedonia Clasp of the World. Viktorija Ink. Bo`idar Maslari}. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop..M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. Stojan Kiselinovski. Voena istorija na Makedonija. Sv. X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. 1975. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. Skopje. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD). OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Dragi Stojkovski. Vo 1938 g. Skopje. Anastasija Karakasi- du. MANU. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. (od pomalite). SAD. LIT. 1971. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. DOM. Mark Mazover.pdf. Vasko Panoski i dr. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . DS. INI. Skopje. Za makedonckite raboti. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. istiot. III. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. 1914. Dim~e Milevski. 1983. Slovenija.: Vo srceto na [panija. kako. Dimitris Litoksou. Krste P. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. Poliwa `ito – ridi{ta krv.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. Skopje. Portreti i procesi. 1991. na pr. D. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija.: Van~e Stoj~ev.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. O. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26.umd. Washington. d-r Vladimir Kavaev od Struga. 2000. SofiÔ. LP i dr. d-r Gavril Konstantinovi~ od s. 2003. SAD. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. 1. Svetski makedonski mladinski kongres. Jov. Alekso Demnievski-Bauman. kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP. An. BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ. Smrde` (Kostursko). Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939). NSDP. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. 2002. 1978. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. Skopje. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. LIT. II. Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija. Priredil Bla`e Ristovski. Misirkov. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. Mico. Indijana. Bla`e Ristovski. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918. Skopje. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein. D-r V. Gregory Mihaelidis. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989).

kade {to vo 1935 g. XI 1972. 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. I-V.: Dim~e Naj~eski. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. Todor Todorov. od kade {to izbegal (12. Skopje. Trajko Koneski. T. doktoriral so zabele`ana disertacija. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. dekemvri 1977. D-r Petar Stojanov. Mihail Petkovski. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii). Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Goce Petreski. †Glasnik# na INI. 2. Taki Fiti. †MAKEDON^E# (Bukure{t.-K. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. 5. 6. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. 1914 ‡ Struga. Vladimir Kandikjan. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. XI 1987. Nikola Uzunov. Dodeka bil na robija. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor.: †Na{a re~#. Sredbi. Gligor Bi{ev. Blagoja Nanevski. Makelari. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. BIBL. 1967. 6. nositel na Partizanska spomenica 1941. XI. III. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). 9. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. LIT. [aban Prevala (monetarna ekonomija. Posledici. \or|i ^epujnoski. 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). 2006. D-r Simo Mladenovski. Sremska Mitrovica i Ni{. I. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. Ml. 315-316. Skopje. Antonov stanal i general na Crvenata armija.. Dimitrija Nova~evski. Metodija Stojkov. 1991. Kiki Mangova-Powavi}. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. Trajko Slaveski (ekonomija). Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla).: B. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. Skopje. vo v. Nikola Uzunov (v. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). Skopje. prvoborec. Objaveni se vkupno 35 broja.) i Nikola Kqusev (v. 7. po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. Debarskiot mladinski bataljon. Ml. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). Skopje. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. I. †Prosvetena `ena#. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). S. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. Qube Trpeski. Vasil Griv~ev. 7. XXVII. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). Josif Andreevski.: Elena i Vladimir Kavaevi. avgust 1949 ‡ dekemvri. LIT. 22. bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). Vlado D. na makedonski jazik. III 1979. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). †Na{ svet#. Dimko Kokaroski. 711. Nikola Uzunov. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. 1919 ‡ 29 ili 23. †Poetsko kat~e# i dr. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. Skopje. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945. Angel \or|iev. Ksente Bogoev (v. †Nova Makedonija#. D-r \or|e Miqkovi}. †Nova Makedonija#. prva i vtora. Skopje. a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. Du{an Veqkovi}. Tetovo. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. X ‡ 6. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize. Tihomir Jovanovski. Istra`uvawa i materijali. Natalija 899 . Bla`e Ristovski. XXI. IV 1939). Ksente Bogoev. Albanija. Nikola (Debar. kako i akademicite Kiril Miqovski (v. @ivko Atanasovski. kn. 1980. 31. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. Ki~evo. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Po otslu`uvaweto na voeniot rok. R. †Kulturen `ivot#. Taki Fiti. Branko Zelenkov. 38. IV 1939. @ivko Dimoski. Mitra [aroska. a M. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. Asen Simit~iev. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje). SAD. Nikola Kqusev. Kostadin Popovski. Nikola Uzunov. 2. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot. nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. †Komunist#. kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Jane Miqovski. Dimitrija Nova~evski. S.). Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. 23. N. Todor Ru{kov. Mane ^u~kov. S. Jovan Stojanovski. Ml. Golooto~ki svedo{tva. XI. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. 16-18. Vlado Makelarski MAKELARSKI. N. Skopje. Skopje. 9267. D-r Orde Ivanoski. 2. Dokumenti. Sl. I 1993) ‡ prvoborec. poradi komunisti~ka dejnost. 1985. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija.).). S. LIT. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). Aleksandar Milevski. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. †MAKEDON^E# (Detroit. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad. 18. Makedonskiot stih 1900–1944. Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata). †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Skopje. Jordan Krstevski. 7. a potoa spored bugarskiot pravopis. potoa vo Vrawskiot NOPO. 55-68. 1975. 1967. (s. 10. MAKELARSKI-BECKO. Seta mladost za Oktomvri. soobra}aen in`ener. vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). vo Zagreb. Skopje. Ml. Metodija Stojkov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. XI 1981. finansii i bankarstvo). Pan~e Kirovski. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb.

2 mlrd. sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka). den. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991). jan. Mirisot na zemjata.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.e. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. kako i na scenite na drugi teatri. rashoden metod. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. Baram pomiluvawe. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra. vo osnova. M) = 265. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost. S. IZV. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. luksuzni. Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#). Samuelson.6 mrd. MANU.: P. Desanka (Rabrovica. LIT. Ariton @ikov. X – 160.25 mlrd. F – M. t. 1964. neto stranskite investicii. G + (106. Risto Hristov. Todor Todorov. 1961. †Bilten# juli/avgust /2006. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI].: Zbirki pesni: Pesni. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. Romani: Buntovniot klas. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka.). VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. docent na Univerzitetot vo Tetovo. t./fev. †Crveniot kow#. T. 16. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Elena Doreva (ekonomika na agrarot). 1955. Me|utoa. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto. vtoro. Aleksandar Murarcaliev. BNP. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. Nemam pove}e vreme. Dan~o Zografski. den. Fiti. Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. Zarobe- . Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. 1959. LIT. Skopje. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g. I + 55. Irena Kikerkova. 2004. neto-izvoz). 2001. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. C + 57. SVP. F. S.. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj). 2006. 1988. bruto nacionalnoto {tedewe. vo ovaa faza na razvojot.42 mlrd. porastot na zalihite. Ki~evsko.: †Poezija#. †Preku ezeroto#. 8. vkupnata nevrabotenost itn. †Pra{ina# i dr. Srbija. 1924. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. Slobodan Mickovi}. trajni). 2006. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. vkupnata vrabotenost.9%. t. BDP. Gradina na detstvoto. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. den. M. Sk. Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. zemjite vo tranzicija). Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija). 1927. Economics. T. Nordhaus. na grupata za angliski jazik (1964). 16.e. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. Raspeani prikazni i dr. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi. monetarnite agregati. 8. Zboruvaj tivko. prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi).n. Ajan (†Ugursuz#). Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno. Gil.e. Ulogi: Otelo. Xemail (Skopje. den. and W. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t. postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo. 1979. bruto-investiciite vo fiksen kapital. IZV. gi opfa}a bruto doma{nite investicii). †Jazol#. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. IZV. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod).n. F. BIBL. 1973. Vo periodot 1992– 2002 g. T. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). Skopje. Zeleniot vitez. dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. St. LIT. kako zbir na odredeni transakcii. T. bruto nacionalniot dohod.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija). 75 mrd. Ni~ija zemja. R. Nikola Uzunov (stopanska istorija). 1976.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. Letopis na Perunovite potomci. 28. Taki Fiti. V 1898 ‡ Belgrad. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. P. agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i. †Bilten#. Bila ~len na SANU. den. 1970) ‡ sociolog. V 1933 ‡ Skopje. Eighteenth Edition. 1931 i dr. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. RM po 1996 g. 1983. †Haj-faj#. bruto-investiciite. Ottuka. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%).: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. Struga.: SNA 1993 i ESA 1995.11 mlrd. 1960 i drugi. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. †Pred do`dot#. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. P. Vladimir Gligorov (stopanski sistem. MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. McGraw-Hill International Edition. 2000. t. IZV. saldoto na tekovni transakcii so stranstvo. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. i nadvore{notrgovski sektor (X-M. Skopje. finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. MAKSUTI. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#). den. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. †Jad#. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. 1930. niski stapki na inflacija. Raskazi: Ludiloto na srceto. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter.

a se vliva na viso~ina od 606 m.3 km. Risto SamarM. 2005. Stari sv. Dr. Beograd. datum na sobiraweto. nadmorska viso~ina i dr.) M. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. vo Skopje. 151‡153. Konstantin i Elena na zapadniot yid. 1083. LIT. Vo poslednata decenija na HH v. LIT. izgraden i `ivopisan vo 1378 g. Iv. Cvetan Grozdanov. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . xiev. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. Kliment. 14. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. Prvin bil izbran za asistent (2001). [ ‡ Hat. Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). (1940). 167-171. IX 1924 ‡ Skopje. Od 1951 g. izdade 15 LP-plo~i. Kliment. Vo edna borba bil zaroben. Tetovo. O. 1980. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan. 1926 – Egejskiot del na Makedonija. LIT.7 ‰. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI). ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). Makfaks. kako i sv. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. Vl. Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). B. Proeski. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi.1 km2. VIII 2007) ‡ novinar.1 m3/sec se javuva vo maj. supstrat. Kliment u Ohridu. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija. Zlate (s. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. ima vku- MALEVSKI. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika. Radika.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. Vo novinarstvoto od 1948 g. 1943). K. sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni.71 m3/sec. 1944) – naroden heroj. Shkup. Srednogodi{niot protok iznesuva 6.68 m3/sec vo septemvri. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski. 63‡64. rodnina na kralot Marko. zemja na potekloto. †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite. P. 95‡97. 8. mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. od jerejot Stefan. Emituva vesti na makedonski. Gostivarsko. V. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1. pen pad od 1. Skopje. Liturgiski kompozicii vo oltarot. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa.: Dragan Vasilevski. Sv. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika. Ohrid. C.122 m i prose~en pad od 52. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV. sv. MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI). 1971. sv. ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. Kol. prerasna vo me|unaroden festival. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981.728 m.). Bogdevo. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Du{ko (Tetovo. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. 1942. †Starinar#. osnovana vo dekemvri 1992 g. Naum. †Napredok#. sv. \. Slivot zafa}a povr{ina od 200. Gojko SubotiÊ.: D-r Simo Mladenovski. Crkvata †Mal sv. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Karolina i dr. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. BIBL. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii. S. Najgolem srednomese~en protek od 17. a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. Beograd. 1997. Nikola. lokalitet. Petka. a najmal od 1. Kaliopi. Mala ednokorabna crkva.

MALESKI. ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Na istok se grani~i so Debarca. Skopje 1978. Kliment (Struga. Albanija. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. na severozapad so Debarska @upa. Malesija. Dodeka vo 1961 g. Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992). Atina i Sofija. 2006. AIU XV. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. Reljefot e ridski i planinski. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. so ladni zimi i sve`i leta. R’`anovo i Lokov. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka). isprese~en so pove}e dlaboki dolini. Konstantinov. ostanale da `iveat samo 22 `. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. romansier. diplomat. Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. X 1917 – 18. LIT. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija. 1. od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). scenarist. LIT. a vo Kopenhagen (Danska. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej . Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. 1. ^len e na DPM od 1946 g. vo Novo Selo. pokraj na †Razgledi#. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). Pantelejmon na Plao{nik. B. MALEVSKI. do penzioniraweto (1981). Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. 13. 11. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. LIT.. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. 45-51. MALENKO. III 2006) ‡ novinar i spiker. 339-349. J. 159-166. vo M. †Emisija za zemjodelcite#. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. vo Kumanovo (1978). vo 2002 g. 1953.-Gr. Klimata e planinska. vo Dojran (1959). Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. turata na po~vata na Makedonija. Rim. IX 1984) ‡ raska`uva~.Ohrid. vo [tip (1955). i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. VII 1930 ‡ Skopje. vo lokalitetot Stobi i dr. na nekropolata na Deboj. T. se vrabotila vo Radio Skopje. 14. del VI. vo Tetovo (1977). B. hoteli vo Ko~ani (1957). vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza. @A XXVIII. BIBL. 1996) zlaten na 200 m delfin. `ivele 926 `. MANU. †Godi{en zbornik na FF#. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. 269-339. Aleksandar (Ohrid.: J. St. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). osnova~ na †Razgledi#. Ohrid-Skopje. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. Erazmo. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. 20. Vlado (Struga. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. vo Ko~ani (1982). Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. 1985. no zna~aen kni`e- . a drugite dve sela se raseleni. Zba`di.. \. Beograd. IX 1919 ‡ Struga. Skopje. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz. op{testveni. Kr. 1987. 5. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. XI 1927) – arhitekt. Al. Rat. 1974. Vo M. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. po{tite vo Prilep (1973). 23. Od 1965 do 2004 g. Vlado (Ohrid. P.: Branislav Rusi¢. Gr. Makedonskoukrainski vrski. †Emisija za `enata# i drugi. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. vo 1958 g. publicist. F. Aleksandar Malenko MALENKO. 10. †Radiodrama#. Qubinka (Ohrid. Vo minatoto se vikala Zakamen. VII 2002) – protojerej-stavrofor. 26. na anti~kiot teatar vo Ohrid.Ohrid. D. Skopje.: Done Ilievski. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. vo Sv. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. Erazmo. Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). Skopje. a ozna~uva †Brda#. vo 1965 g. 2004 V. Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). X–XX v. vo Strumica (1981). Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). 6. a potoa na APK †Student# vo Skopje.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. desna pritoka na Crni Drim. Paraskeva (Skadar. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. kn. †Pedago{ki soveti#. Skopje. Ohrid (monografija) kn. U~esnik vo NOB. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. novinar. S. kade {to ostanala celi 33 godini. IX 1938) & arheolog. I 1979) ‡ pliva~.

: Bla`e Ristovski. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990). 1980. vojnata (1967). vodat dve regionalni soobra}ajnici. koi prerasnuvaat vo narodni. izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. Z. 1987. Karta na Male{evijata MALECKI. Skopje. Makedonskiot stih 1900–1944. Warszawa Krak[w. Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. XIV. Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997). VII 1903 – Klocko.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. LIT. istiot. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. lu|e. Vo 1976 g. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. IZV. Negovite pesni. IX 1946) ‡ polski lingvist.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). Me|unarodna politika. LIT. Ohajo. SAD (1990–1991). ogledi i polemi~ki prilozi.: Sovremeni politi~ki sistemi. T. 1936). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). raskazi i edno~inki. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. Venko Andonovski. Polska. Skopje 2000. dijalektolog. Petr. Likovi – antagonisti. prv polski makedonist. 14.-^. postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). saka i mo`e# objaveni vo sp. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. B. Razlovci. 2001. Razboj (1969). Vojnata. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski. Makedonski narodnoosloboditelni pesni.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora. Preku M. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#. 1974. Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent. Skopje 1987. 21. balkanist. 3. †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI. romani: Ona {to be{e nebo (1958). Sv. V. Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. posthumno). Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. XI 1946) – pravnik i univ. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w. objavena vo tri dela: †Non possimus#. BIBL. Polska. Golak i Pla~kovica. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. dr`avniki diplomat. se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB. 1976). i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 . slavist. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. so preveduvawe. manifestirana vo statijata †Konspekti#. spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. Skopje. profesor. Miodrag Drugovac. vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004). 14. 1938) M. M. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. izdavawe bilteni i vesnici. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). †Razgledi# (1954) vo broevite 19. 1976) i Razgledi (kniga esei. 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. 2007. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina. DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). do nejzinata klisura nad s. i T. 20. Denko (Skopje. Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). [. Hristo Georgievski. Istra`uvawa i materijali. Vo 1951 g. Skopje. istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. Angelina Banovi}-Markovska. 441–446.

. Vo pogon od 1950 g. Pavlovi¢. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). Vizantijske freske u Jugoslaviji. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. Skopje. \. Stanke Dimitrov. Sveti Vra~i vo Ohrid. Pla~kovica. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. Zrnovci. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. 19‡24. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. Gimnazija zavr{ila vo Solun. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879). Brojot na naselenieto e vo stagnacija. punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. sv. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km.748 m). Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina. (1992-9394). Ima dva agregata so pelton turbini. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. Beograd 1928.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku.: Voislav J. nedaleku od Ko~ani. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. M. Ana (Dupnica. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. S.: Milen Kumanov. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). ovde `iveele 20. Vo pogon od 1953 g. Ml. nedaleku od Demir Kapija. SofiÔ. Instalirana mo}nost 1. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. LIT. Gr. a potoa emigriral vo Bugarija. 1996. MALE[EVSKA. i iznesuvalo 158. Skopje. Blagoja Aleksov. Skopje. istiot. kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. HC †Do{nica# e na istoimenata reka.801 m) i ^engino Kale (1. LIT. Cvetan Grozdanov. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). i vo 2002 g. Vo s. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945). kade {to se vklu~ila vo TMORO. 1852 ‡ Dupnica. Crkvata †Mali Sv. C. 1978. Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. skoro isto tolku – 19. Korni{or. T. KratÍk istori~eski spravo~nik. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Vra~i# vo Ohrid †MALI SV. Al. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname. Od selata. 69. MANU. Ima dva agregata so pelton turbini. vtoro fototipno izdanie. Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. †Kulturno nasledstvo#. Beograd. Bilata se zaobleni. Skopje 1980. Vo M. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci. 1965. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. a najgolemo bilo vo 1996 g. LIT. Petar Miqkovi}-Pepek. 25. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. Beograd 1974. loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. a 6 na op{tinata Peh~evo. Ml. Male{evo i Male{evci. Bugarija. Male{ i Pijanec. Rat. ™uriÊ. V. I–II. spored teritoriite na koi{to se prostirala. Jovan Teorijan. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije.048 `.6 GWh. Na Ilinden (1903). ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. 1979. SofiÔ.: J. Postoela od IX v.458 `. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. MakedoniÔ. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v. 1871 – Bugarija. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. 1980 48‡53. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. 1995. }erka na Nikola Male{evski. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta. Vo 1961 g.5 GWh. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. op{tinskite arhivi. 1993. 123. zab. S. Jankovi¢.. ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. Prirodni i socio-geografski karakteristiki. \or~e Petrov. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. 80. 2003.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma.: D-r Risto Poplazarov.62 MW. Crnik ima Turci i Romi. Beograd. kaj s. S. Se protegaat la~no vo pravec jz–si. od vremeto na prvata misija na svv. 1942) – u~itelka. And. (Hronika). Instalirana mo}nost 4. Nikola (Berovo. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. Kuzman i Damjan. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata). Bugarija. den. U~itelstvuvala vo Kuku{. MALE[EVSKI.26 MW. se ven~ala so Kr. 19-20-21. blizu do seloto Kalimanci (po- . Berovo vo prostorot i vo vremeto. LIT. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. LIT. najisto~nata to~ka na RM. 81‡108. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. Berovo. kota 1356 na pl. Skopje. St.: D-r Mile Mihajlov. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. Asenov vo crkvata vo s. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g.: Ivan Snegarov.. 1992. Ohrid. 1985. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata.

Ima dva agregata so pelton turbini. Bilten na Univerzitetot †Sv. Dimitar (Sarakinovo. Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). Ima dva agregata so pelton turbini. HC †Kalimanci# na r. 1995.2 MW. vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci. 1990. Instalirana mo}nost 4. R. 1964) ‡ etnolog.: Sowa Abaxieva Dimitrova. Instalirana mo}nost 2.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast. verni-mu). VI 1999). Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska. 1993). Instalirana mo}nost 12 MW. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. Ima dva agregata so francis turbini. XII 1946) ‡ grafi~ar.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. Vo pogon od 1970 g. Ml.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Vodensko. listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti.88 MW. Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto. Kiril i Metodij# vo Skopje. profesor na FLU vo Skopje. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). Vo pogon od 1985 g. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. suva igla. 1980. Dimitar Malidanov (katalog). VIII 1995).4 MW. Vo MALINA (Rubus idaeus L. Instalirana mo}nost 2 MW. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). 1925) ‡ fotograf. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata. nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Vo pogon od 1927 g. granka so plodovi 905 . Bregalnica areal. Vane (Kavadarci.P. Ima dva agregata so francis turbini. subalpskiot region. Instalirana mo}nost 2. 1995. Skopje. HC †Popova [apka# e na [ar Planina. Skopje. Viktorija Vasev Dimeska. Al. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. 2001. 1985. Instalirana mo}nost 2. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Malina. MALIDANOV. Pupka. Kavadarci. Negotino. BIBL. Instalirana mo}nost 4. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik. 1985. Skopsko. Prilep i vo Qubqana. Dimitar Malidanov (katalog). HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. Skopje. Skopje. BIBL. LIT. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al.esmak.56 MW. mecotinta. slikar.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Beograd. Vo pogon od 1993 g. And. fam. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. LIT. no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe. 1999.-B. Vo pogon od 1938 g. LIT. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#.com.mk. vo blizina na Tetovo. Vo pogon od 1993 g. http://www. me|u Ko~ani i Del~evo). 1972). Vo pogon od 1951 g. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci.74 MW.78 MW. spa|a vo rodot na kapinite. nedaleku od seloto Matka. nedaleku od Bitola.: Kavadarci nekoga{ i sega. Instalirana mo}nost 2. Ima dva agregata so francis turbini. Ima tri agregati so francis turbini. Zoran~o ([tip. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. tikve{ki foto-hroni~ar. Pena HC †Pena# e na rekata Pena. S. Ima 4 agregati so pelton turbini. HC †Turija# e vo blizina na Strumica. 5. Dr. so~na i vkusna malina. MALINKOV-]ENDO. †Elektrostopanstvo na Makedonija#. a plodot crvena. HC †Pena# na r.. J. Plod. Podocna se svrtuva kon prirodata. Z.

201-204. kn. Titov Veles. 2002. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. bila glaven i odgovoren urednik na v. ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM. Gorno Lisi~e-Skopsko. 2001. Skopje. 13 i 14 dekemvri 1978 godina. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. republi~ki i sojuzen pratenik. 837. Skopje. Skopje. S. 1998. maj 1972. prva. NIP †Komunist#. tom I. Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). Ml. br. IX 2005. Postojano ~ekorewe napred. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina. @iveeja. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Kumanovo. 1998. Veles. Kriva Palanka. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. 11. 1990 (so koavtor). od kade {to zaminala (20. Veles. 1984. Poimot †zaednica# vo RM. Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. 1976. X 1980). maj 1980. †Prosvetena `ena#. Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina. Skopje.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. 86-91. Vinica i Vini~ko. 2002. Ko~ani. Nezaboravnik. 1990. Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. †Nova Makedonija#. 2002. Ml. Ml. novinar i politi~ar. Sredba so Tito vo 1941 godina. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Bele{ki za hronika. †Prosvetena `ena#. Zelenikovo. Raboti vo INI (od 1. ^a{ka niz istorijata. XVIII. 1985 (so koavtor). S. 15. Skopje. LIT. Balisti. BIBL. tom I. Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. VI 1957) ‡ istori~ar. Kumanovo. Skopje. prvoborec. Skopje. Skopje. prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. 167-174. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. Skopje. 1998. jazik i vera. Skopje. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. 1995. Dokumenti. 1972. 1996 (so koavtori). @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. Podem na informativnata i kulturnata akcija. 4-5. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. 24. 6. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. kniga prva. \or|i (Veles. tradicija. Skopje. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. †Prosvetena `ena#. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. 1961. Skopje. †Ilindenski pat# (od april 1944). III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). izbran delegat na AVNOJ. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM. 14-15. 1. 2003. Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. V 1979. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. I 1917 ‡ Skopje. 1984. Demir Kapija. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. Demir Kapija. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). Kumanovo. 1988. S. VIII 1944). od 1. pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. religiozni. †Na{ vesnik#. 4. 18. 2000. odgovoren urednik na sp. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). direktor na Radio Skopje (1952–1961). Skopje. Op{tina Zelenikovo. †Makedonka# (od noemvri 1944). †13 Noemvri#. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. XI. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943. Skopje. 58-61. dekemvri 1972. 2. 1977. na istoto mesto. Veselinka Georgieva (Kumanovo. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. X 2003. 878. BIBL. 1989. Titov Veles. 1988. Sredbi so Tito vo 1941 godina. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. Podocna studirala vo Belgrad (1939). V 1943) na pl. MALINSKA. Sveti Nikole. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. 12. XII 1944). Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. mart 1968. ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. 125-127. ^a{ka. IZV. dekemvri 1979. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. vtora i treta.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. (16. Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. Sveti Nikole. Titov Veles. 5. ~ii pripadnici imaat etni~ki. Skopje. 2001. Skopje. 1998 (so koavtor). Titov Veles.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. Skopje. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. 1998 (so koavtor). br. 1992. 11. XI 2001). a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. Vinica. 1985. Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. Borba za sloboda. Spomeni.: Petar Trajkovski. †Prosvetena `ena#. se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12.: Vo Skopje 1942 godina. Veles. 666. ~len na Glavniot odbor na NOF. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). oficijalno. VIII 1944) i urednik na sp. X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM.

: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. 8. †Slu`ben vesnik na RM#. 2. 42‡ 44. 53. odnosno. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). VIII 1995) – geograf. †Beseweto na Ilindenci# (1908). 1. zaedno so postariot brat Milton. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. zaedno so brata si. 52/91.600 metri filmska lenta od 35 mm. vla{kiot. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. se preselil vo Bitola (1905). srpskiot. S.184 pravoslavni. †Vla{ka svadba#. a od 1948 g. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Institut za geografija.015 muslimani.854 fotografii. 507. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. IZV. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 . so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata. pomlad brat na Janaki. a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). Skopje. 1. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. se preselile vo Bitola (1905). Tvore{tvoto na bra}ata Manaki.528 romski.879 Romi. Avdela. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava. Milton (s.959 Turci. 674. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898).815 gra|ani so maj~in jazik makedonski. ili 1. lo zaedno so brata si. Avdela. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. †Makedonski ora#.310.600 m filmska lenta od 35 mm. T. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI. Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI].757 turski. †Makedonska svadba vo Bitolsko#.993 kako drugi. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. †Makedonski ora#.773 srpski. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. kade {to i po~inal.344. Skopje.241 drugi jazici. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. Janaki (s.981 se izjasnuvaat kako Makedonci. 1996. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916).: †Slu`ben vesnik na RM. †Beseweto na Ilindenci# (1908). Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija.884 vla{ki i 19. LIT.820 drugi.. 19. †Proslavata na \ur|ovden#.018 Bo{waci. romskiot. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#. spored koi od vkupno 2. †Proslavata na Sv. †Vla{ka svadba#. Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g.989 albanski. †Proslavata na Sv. br. turskiot. br. XIV.008 katolici. kaligrafijata i fotografijata.513 foto-negativi i 17.854 fotografii. 77. Kiril i Metodij# (1905‡1908).560 bo{wa~ki 6. 509. Kiril i Metodij# (1905‡1908).547 gra|ani na RM. 91/01. Popis 2002. 520 protestanti i 30.297. a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. Po vra}aweto. Po andartskoto palewe na rodnoto selo. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI. 1878 ‡ Solun. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935). 1948) ‡ fotograf i. Skopje. redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet.083 kako Albanci. Po demobilizacijata vo 1946 god. †Proslavata na \ur|ovden#. 18. 1996. koi se del od albanskiot. 71. bo{wa~kiot i drugite narodi#. 9. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Ml. so osoben interes za crtaweto. 18.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. 12.695 Vlasi i 20. 694. vo Bitola otvoril kino (1918). Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). 35. 7. Kostursko. 24.022. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. †Ekran#. S. 17. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#. Du{an (Skopje. zaedno so bratot Milton. III 1924 – Skopje. Kostursko. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. 5. Petr. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. 1882 ‡ Bitola. 38. LIT. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. snovewe i tkaewe).939 Srbi. III 1984. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM. Ml.513 fotonegativi i 17. predewe.

VI 1909 – Sofija. 237–240. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. 17-79. vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. Jovan Janakiev (s. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. Jovan (Gostivar. R. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor. Sofi®. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). I 1980 g. Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). i LIT. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. Vo 1961 g. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. 2006. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. Seovo. †Bistra#. e dekan na Geografskiot fakultet. i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. raskazi. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). Vo ARM bil komandant na korpus. St. . IV 1936. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. †Makedonski vesti#. I. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. LIT. poet. 27. glavno pod psevdonimite: Violetko. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. 29. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. Te{ko zabolen. MANASIEV. a. Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). 19. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. Gevgelisko. koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija.: Todor Serafimovski. potoa vo Francija. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. Neranzin i Ve~erin. 7. 54. no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. 1. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec. humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). D-r Bla`e Ristovski. 771. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. Imeno. 18. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933). [tip. †Sv. RGF. Vio. XI 1999). †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). Jovan Manasievski MANASIEVSKI. ll. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. Gostivarsko. Kiril i Metodij# vo Skopje. S. bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja. a vo 1972 g. 23. T. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ. LIT. Al. R. Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). 17. op. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. Bl. Vasil Tocinovski. Ser. Golate. (s. II. bil izbran vo zvawe docent. D. 2.: CDA. T. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. umira mlad vo golema siroma{tija. SofiÔ. MANASIEVSKI. f. a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Od 1. L-s. 21. vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. gevgeliski okoliski vojvoda. VIII 1964) ‡ rakometar. Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). Argir N. And. †Sv. pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. Manastir. Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. Kiril Stefanov (Gevgelija. Preobra`enie#. po {to bil V. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. ^len na MRO stanal vo 1894 g. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). mesta. Lorans. IZV. †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. za redoven profesor. MANASTIR ZRZE & v. 2001. vo 1966 g. prozaist i dramski avtor. Tr. stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. Pepi (Veles. grad. Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). 1981. 1873 – Gorna Xumaja. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. za vonreden profesor. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Skopje. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. IX 1932) – u~itel. Skopje. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. Andreja#.: AngelÍ DinevÍ. Rod i porod. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. penzioniran (8.e. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. V 1968) – politi~ar. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje.M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. Zavr- MANASIEV (VE^ERIN).

ja na po~vata. P. Tr. 1987. Bil ubien. MANASTIR †SV. Bogorodica#. MANASTIR TRESKAVEC & v. l. †Sv. LIT. Banica. a. 2001.-^. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). pravnik. U~estvuval vo Balkanskite vojni. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). Ignat M. Kostursko. †Sveti Jovan Bigorski#. \OR\I # & v. Al. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001. Gilevski i Ja~ev. St. Kiril i sv. Kole (s. Breznica. Kole Mangov MANGOV.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. 78. bolnicata vo manastirot †Sv. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975). 11. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT.: T.). Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. Najvisok vrv e Asanica (874 m). 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. BIBL. K. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. Naum Ohridski. Egejskiot del na Makedonija. 1992.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v. Palanka i na dr. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. 1880 – Kumanovo. Krsto (s. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. 19. And. †Bikovi vo boja# (2001) 909 . Kostursko. Skopje. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba. Pantelejmon#. a Praven fakultet vo Belgrad. †Uspenie na Sv. 1912 – s. Skopje. Bitolsko. 1975. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). MANASTIR MATEJ^E & v. †Sv. 1. Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. [. Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). Sv. LIT. IX 1944) – u~itel. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910). Metodij i nivnite u~enici sv.e. M. †Sv. Nikola#. †Sv. Kostursko. i LIT. preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. mesta. U~itelstvuval vo Gevgelija. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. Velu{ina. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Pokraj ^apovski. Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. 2.: CDA. Kr. Kis. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka. D’mbeni. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever. Lerinsko. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). 1. Dimitar ([tip. le na zapad. Sofi®. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. Breznica od artileriska granata. ~len na TMORO. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). Ov~e Po- Dimitar Manev. Mamurovski. CÍrnu{anov. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. †Sv. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. Skopje. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. MANEV. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. IZV. VIII 1909 ‡ Skopje. MANASTIR NEREZI & v. bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. B. 1. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik. MANASTIRSKI BOLNICI. Kliment i sv. Vra~i# vo Bitola. ]elijni u~ili{ta MANGAROV. †Sv. Zaginal vo s. 1948) ‡ slikar. Sv. †Vik# (1979). publicist. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. MANASTIR PSA^A – v. Gimnazija zavr{il vo Bitola. †Sv. Stefan#. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. (Kratovo. Petar (s. Skopje. likoven pedagog. potoa †Sv. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. †Sveti Joakim Osogovski#. Naum Ohridski#. †Sv. f. MANGOV. 1965. \or|i Skoroposti`nik#. VII 1940) ‡ poet. Kon krajot na XX v. V. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. osven ogromnata prosvetitelska dejnost. op. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. ^len na DPM (1977). jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Me|unarodno javno pravo.

: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. 421-423. pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. Zagreb. Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Bap~or. Od 2001 g. Skopje. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. Z. L. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata. Bitola. BIBL. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA. Samostojno izlagal vo Skopje. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. Zavr{ila gimnazija vo Skopje. †Prosvetena `ena#. Zbornik na se}avawa. a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. a potoa. 2000. ^len e na DLUM i na DLUPUM. srednovekovna Skopje. 16. K. sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. tom I. republi~ki i sojuzen pratenik. Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). Elica (Bitola 1. nekropola. XII 1947) ‡ arheolog. Pariz. urednik na sp. MANEVA. mesta). kniga prva. Skopje. glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. Skopje vo NOV 1941. Srednovekoven nakit od Makedonija. Kole (s. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 5. ^ikago. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. vra}aj}i se vo tatkovinata.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. val vo Belgrad (1977). Elica Maneva Kole Manev MANEV. Strumica. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. D. potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. Krstevi. Od 1973 do 1983 g. Liljana (Skopje. univ. Egejskiot del na Makedonija. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. 1977. BIBL. 1976. Bitola. N. pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Ml. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. 1992. Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. maj ‡ po~etokot na 1943). Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. Bil pretsedatel na DLUM (2006).: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. Qubqana. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. Demir Kapija i dr. 1973. zamenik minister za zemjodelstvo. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. `ivee i raboti vo ^ikago. IZV. profesor.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. Skopje i dr. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. 1984. Skopje. publika Francija. a od 1983 g. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. Skopje.

Kroz tursku narodnu poeziju. koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. ^len na DPM od 1960. [. 1969. Muhan Bali. Belgrad. Tokio. Sk. 1975. No}en patnik. taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991).: Prespa. VIII 1997) ‡ skulptor. 1978. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija. Stefan Manevski. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. Pariz. Rabotel kako novinar vo v. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. S. 2003. no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. N. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Ml. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles. LIT. Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Naum (Qubojno.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. 1999. Vele{ko. ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot. BIBL. Sk. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. Minhen. crte`. Skopje..: Skopje vo NOV 1941. objekt. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. fotografija. Negovata poezija.-P. -. Rabotel vo obvinitelstvoto. 21‡22. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. 303 – 30. Rim. Vo Makedonija m. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. Skopje.: Sowa Abaxieva. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli. Gil. 2005. instalacija. 1986. †Etnolo{ki pregled#. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. S. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). Stefan (Skopje. †Makedonski folklor#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. Blagoja (Skopje. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija. VII 1934 – Skopje. 1. Korupcijata vo Republika Makedonija. 24. M. MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. 1962. XI. Zavr{il sredno obrazovanie. se sre}ava vo repertoarot na site generacii. Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. 18. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. Los Anxeles. Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. Skopje. Galaba Palikru{eva. 1982. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha. BIBL. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. B. Beograd. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. XII 1937) & pravnik. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. a se sre}avaat i vo po{iroka forma. 1983). ambient. Sevim Pili~kova. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). 8. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto. IV 1957) ‡ slikar. 1973. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Maniwata kaj Turcite od Makedonija. X 1961) ‡ poet. 12. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. 9. kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. Beograd. U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata.. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002). Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. 25. Skopje. 1961. †Mlad borec#.: Marija \ukanovi#. Skopje. Mihajlo (Ba{ino Selo. XII 1934 ‡ Skopje. Pil. 129. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). 367. L. kako i dve posebni knigi. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. 1966). Skopje vo NOV 1942. Narodni pesni. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji. 1963 – posthumno. MANEVSKI. Sv. Skopje. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. Mihajlo Manevski MANEVSKI. Skopje. LIT. P. 1999).

T. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Let vo sonot nad Ajfelovata kula. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. Zb. 1975. vo 1985 g. Cv. 9. ^und. Talija na bitolskata scena.5 m n. ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava. vreme . 123-132. ~len na TMORO. VI. Soyvezdie na bolot. poezija. 2. 132‡135. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. 1931. \or|e – istori~ar na umetnosta. a podocna penzioV. Skopje. Ognena zemja.: Crven nemir vo crveno plamti. e izbran za redoven profesor.: Sveta Sofija u Ohridu. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. Zatoa Manifestot. Mile Iliev (Strumica. P. Vo domenot na istorijata na umetnosta. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. izgradena vo 1975 g. Min. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. 2003 i dr. formira akumulacija od 47. Vo 1964 g. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. Bitola. 9. poezija na makedonski i francuski. Sofi®. Ima vkupna zafatnina od 54. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[. 1971. Bitola. I 1930) – u~itel. „Starinar“. teatarski kritiki. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. LIT.: Done Panovski: Odglasi. BIBL. vo krunata dolga 138 m. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). Svetozar Vukmanovi}Tempo.v. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje.: Zbornik ASNOM 1944‡1964.5 m. MANOV. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. Od 1961 do 1967 g. raskazi. MANOLEV. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. „Starinar“. m3 voda. Skopje 1995. so vkupen volumen na teloto 161. 1996. Branata e visoka 37. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Ohridski# (1888– 1974). Skopje. Tr. klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. bez datum i bez mesto na izdavawe. poezija. 1992. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. VI. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. Bregalnica vo slivot na r. Sofija“ vo Ohrid. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork.5 milioni m3. 1964. 1998. 135-137. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. „Starinar“. 1931. Dionis (Valandovo. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO. Crkve u okolini Ohrida. arheolog i muzeolog. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. Pande (Porodin. Gil.4 mil. Bitola. Dr. 1988. LIT. na rekata Lakavica. XI 1999). 2003. Kuzman Josifovski – Pitu. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. Bitola. kako i negoviot osvrt za „Sv. V. delegatot na Tito pri Glavniot {tab. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik. Q. izgradena vo 1978 g. 2000. `ivot i delo. 1931.000 m3 (kamen i zemja). kultet vo Skopje.271 m se prefrleni od slivot na r. VIII 1997). raska`uva~.5 m. 1983. Obid da se vleze vo nulata. poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. Vlado Ivanovski. Beograd. diplomiral vo 1958 g. Gr. I. Beograd. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Bitola. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. Bil unapreden vo brigaden general (18. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe.. Ivan M. Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu. zafat so tunelski dovod na vodata. Mile Manolev ral na ARM. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. X 1948) – brigaden gene- . niran (8. poezija. (Kuku{. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. Sk.05. Bitola.. Bla`evina. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. temelen ispust. M. Bitola.1948) ‡ poet. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi.1977. poezija. Pesni za Nikola i Damjan. XII 1871 – Sofija. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. St. Bitola. Bitolsko. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija.. Strumica. Kriva Lakavica. Al. Od 1970 do 1971 g. LIT. Beograd. BIBL. VI. 6. Mihajlo Minoski. kriti~ar. Od 1901 g. 29.

†Vol{ebno vreme# (raskazi. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). LIT. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). 15. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. November 1996.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. Sonata lamentozo. †Paganofonija#. Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. 93. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. †Inakvo lice# (roman. koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. 1998). †Pesna i tanec#. za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. †Groteskni deca# (proza. za guda~ki orkestar (2000). ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. 648‡649. †Ontario Medical Review#. Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens. a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. R. 1985). †Podgoren koren# (raskazi. Egejskiot del na Makedonija. Veljusa. Vo Sofija. romansier. †Jadigar# (drama. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. Sagaev. 1995). ^len na Makedonskiot PEN centar. 2001). bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. 1998). 14. Kostursko. June 1987. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. †American journal of cosmetic surgery#. 2002). za simfoniB. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. Miqkovi}-Pepek. za vokal i pijano (1975). Robovo. II 1949) ‡ raska`uva~. Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. Ort. Dvor`a~ek i J. The Importance of patient posicioning in liposuction surgery. kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). †Egzodus 2001#. kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. Kako patriot i filantrop. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . transplanter. IV 1950) ‡ kompozitor. The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. Strumi~ko. 1979). I 1974) ‡ specijalist pedijatar. 25. 135. 1981. †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. 98. mali bogovi i prividenija# (poema. preveduva~. 14. Petr. bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. †Golemi bogovi. Bil urednik na sp. Skopje. †Zaludni raskazi# (1993). †Razgledi#.: P. Haralampie Zahariev (Ko~ani. Bl. 1988). 1988). Vase (s. †^inki# (raskazi. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. †Sire~# (raskazi. Zagori~ani. dramski pisatel. poet. Nikolovski). 1989. a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. Doktor po filolo{ki nauki. profesor. Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. Tome (Gevgelija. ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV.: †Su{a i du{a# (raskazi. ^len na DPM (1980). klarinet. 1984). †Nasu{na su{nost# (raskazi. 3. Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. Ceremuga. kako i vo Skopje. plastika na lice. 269‡274. 1977). 1984). R. vo Skopje. Veljusa. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. po koja go nosi i prezimeto. violina. ski orkestar (2001) i dr. {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). †Magyar sebeszet#. Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. Manastir Sv. The International Society of Cosmetic Surgery. na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. Body Sculpturing through liposuction. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. 42. ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava. †Amin# (roman. II 1898 ‡ Skopje. Bogorodica Eleusa# vo s. f. 1997. 1983). †Podigravki# (drami. vol. 1988). Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. †Le journal International de medicine#. liposukcija. Vl. bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. †CMAJ#. vo 1980 g. †Kr{alniga# (drama. za bariton i simfoniski orkestar (1988). BIBL. †Kleto leto# (raskazi. †Sanatoriumska balada#. za violina i pijano (1988). 1996). 1989). Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). M. Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E. Zaedno so sin mu vo 2002 g. December 1987. †Plastic and reconstructive surgery#. 975‡976. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. 13. †Intrada i kapri~o#. me|u prvite vo Makedonija.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. na o~i i na gradi. 56. November 1986. BIBL. †Izmislena du{a# (raskazi. Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. †Svirepa ve~nost# (poezija. 1987). Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). kaj prof. Lutoslavski. D. 29. 17‡24. 2000). 1123‡1124. za me{an hor (1974). violon~elo i pijano (1999). V 1987. Budapest). 20. univ. 1994). Strumi~ko.). Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. 181‡184. B. IX 1935) ‡ estetski hirurg. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. †Bledica# (drama. za sopran. 1333‡1338.

X 1943 vo s. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). †Margina#. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. `ivee vo Wujork i vo Skopje. XI 1922 ‡ Skopje. Debarsko. kade {to i po~inal.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR.: †Pesni za tatkovinata# (1961). †Corriere Della Sera#. Blizok do Gemixiite vo Solun. drama (1961). †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv. Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. Kol. †Patriotski sozvu~ja#. osobeno so Violeta Tomovska. MMP. Jov~evski. B. †Aber dojde Donke#. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. 1. poezija (1995). Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. MAN^EVSKI. visoko#. Al. 23. poezija za deca (1981). za koi postoi intergeneraciski interes. VII 1878 – ?. So prof. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. raskazi (1972). †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. scenarist. Veqo (Veljan) (s. Br. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. poezija (1964). LIT. Petar (s. kako {to se: †Devoj~e tenko. Avtor e na izlo`bata †Ulica#. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. revolucioner-anarhist. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni. Lazar Man~evski . XII/1. Kuleli Burgaz (1903). Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. poezija (1966). Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. Po okupacijata vo tekot na 1941. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. †Koga si trgnav v tu|ina#. G. †Otm’{tenie#. T. ka`i mi#. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. †Forum#.: N. Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. †La Republica#. Debarsko 8. St. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. Debarca. zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. u~itelstvuval vo Skopje. †Ajde sonce zajde#. †Spoznanija#. M. VIII 1975) – peja~. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. BIBL. poezija (1974). I 1966) – raska`uva~. organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. Od 1985 g. poezija (1966). Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. raskazi (1990). MANXUKOV. †Gradot i qubovta#. Makedonija. i M. poezija (1963). †Tatko. vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). IV 1905 – Skopje. †Kulturen `ivot#. kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). N. pisatel. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. kako solist i vo duet. 27/13. †Ra|awe na denot#. prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. II 1997) ‡ poet. novinar. se vratil vo Makedonija. Mirkovci. a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. XI 1936 – Skopje. Bro{tica. kade {to rabotel kako {umarski in`ener. edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. 17. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. avtor na komponirani pesni. 1970. †Razorani laki#. mo{ne popularni vo Makedonija. 2000. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. poezija so muzika (1991). . Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. Skopje. Vo 2000 g. Izdeglavje. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. likoven umetnik. Mil~o (Skopje. igrani i dokumentarni filmovi. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. Skopsko. V. MPC. Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. T. Vo 1899 g. I 1962) – sve{tenik. Debar. Bil protiv krevaweto vostanie. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. video-spotovi. za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. lirizam i specifi~na melizmatika. studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. MAN^EVSKI. poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). 21. 7. †Deloto na edno dete#. Popovski. U~esnik vo NOB. †Sineast# i dr. Kiril (Bro{tica. raska`uva~. Lazar (Negotino. †Kamen i koren#. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. Po pove}egodi{en prekin. Tr. †Nova Makedonija#. †Dijalektika na praznikot#. u~esnik vo NOB. †Pocvrsti od kamen#. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. †Lino mome Sevdalino#. 18. 8. Ku~evi{te. H 1959) – re`iser.

Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici. jazici). Ksilurg na Sv. sign. Mares. 2/N). Pacnerova. MARDARIJ I (HV¶¶ v. Altbauer). ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho. ^len na pove}e akademii: ÖAW. Graz 1960 (izd. f. von A. 2006. Studira na KU vo Praga. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). jazik i na oddelni stsl.. †Cumba. fonol. 1997. 67–70. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. I... Holzer. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. LIT. detalna lingv. V. sporedbenata slovenska gramatika. von A. Fetkova. Bibliografie F. no so ogled na nekoi fonetski crti. tekstovi). 42. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov.. Z. re~nik MARIJA (XI v. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski.-met. Narodna bibl. E.=hist.: Mihajlo Minoski. br. Gora od V. i sporedb. Pronajdeno vo 1844 g. Al. von G. Vintr. na noviot del od Sinajskiot ps. mak.). i sporedb. Ad editionem praeparaverunt P. Treta programa na Radio Skopje. I. LIT. (Slovenski institut pri AV ^R).: J. K. Avtor e na prvata gramatika na sovr. Holzer. 44 1990. prof. Go neguvala latinoamerikanskiot melos. transkr.. Cetiwe. i csl. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. (disertacija za Pra{kite odlomki). i csl. (→) i na ~e{ko-csl. taka i vo balkanskiot kontekst... Min. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. R.) i vo Viena. Zd. 174 l. morf. Edd. mud915 . (Praha. MANU (od 1980). Koneski. vokal. problemi. 4. Bergemayer und G. der ÖAW 117.und Fruhslavischen. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. Herausg. Snimile 360 pesni. LIT. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#. RGB. a najgolemi hitovi se: †Marija. J. Praha. †Zamba del grilo# i dr. od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica.. HAZU. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara. Tr. Grigorovi~. Konzal. Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. Frankfurt am Main . T. und red. krit. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl. XII 1994) – ~e{ki slavist. Bergemayer. Frankfurt am Main . Berolini-Sanktpeterburg 1883. M. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem. aparat. Brato{. Skopje. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. vokal). U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. Herausg. od 13 vek: Mt1–5:24. Ax. }erka na negoviot sin Trajan. na XI v. Skopje. Kako prvo. Svabova. U`ival ugled kaj vernicite. Diachronische Morphologie des Ur.: R. †Vaja con dios##. Se ~uva vo Moskva. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. Herausg. Cod. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb.. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa. i od Zografskoto ev. na stsl. Cyrilometodejska tradice a slavistika. Avstrija. i G. J. 1991 i sl. Herausg. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. B. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. Grig 6. B.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. udiralki). Diachronische Phonologie des Ur. Hauptova. sub redactione F. 674-705. MARE[.) – vnuka na carot Jovan Vladislav. L. red. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. 20. ^e{ka. cumba kero#. odn. pomisluva na srpski prepi{uva~. †Guantanamera#. 5. MARGARIT (VII v. edno CD i edna videokaseta. vokal). 3. zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. leksikografija.. Osnovana vo 1959 g. Koneski. K. jazici). na slov. Anzeiger der Phil. Krsto Tau{anov (gitara. Jagic. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. Marese. Holzer. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji. odr`an vo Carigrad (692). Kol. od 1968 g. Schriften uber Sprachen und Texte. Duri eden period bil i v zatvor. JF. Marija#.und Fruhslavischen. †La bamba#. V. M..: Pravoslavqe u Crnoj Gori. Prestana da raboti vo 1990 g. kade {to doktorira vo 1950 g. PAN. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin. Blahova. na flektivnite slov. und red. prof. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. 1995. tekstovi. Cyrilometodejska tradice a slavistika. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. Zd. ta na slovenskata filologija). sign.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. Wien 1997. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. von G. †Hace un ano#. Blahova.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. 146 (2 l.Catharinae codex slav. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost. 1986. analiza. V. repr. vo Bogorodi~iniot skit na man. Luka (XI v.). osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. Schriften uber Sprachen und Texte. 1966–1997) i gl. lakuni dopolneti od De~anskoto ev. kako {to poso~uva B. R. E.. O Marijinskom jevanÚequ. LIT.. 139-152 (so M. Vintr. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim. 1980. kir. LIT.: Predvesnici na burata. zb.: (izbor) V. na Univerzitetot vo Viena. index verborum). 87 (172 l.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. Munchen. Titularen. Kl. tekstovi. Muz 1689. Sorabotnik na Stsl. preku csl. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. Slav. univ. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. XII 1922 – Viena. B. Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. Mariinskoe ~etveroevangelie. 1979. 2000. Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv.

MARINOVSKI. Sv. koe se prostira vo dolniot tek na r. Nabuko. se vratila vo Ungarija (1223). Bugarija. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). 1993) ‡ pravnik. LIT. LIT. Leib. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). 1965.: B. Magbet. 1949. Sele~ka Planina od zapad. 2001. F. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo. Vladimir e pokrstitelot na Rusija. Gor. Krivi~na postapka na SFRJ.: Bla`e Ristovski. I. Gr. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. gospodarot na Solun. 14. Dimitri (Ohrid. 100. Skopje. se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). Skopje. Ax.) – Makedonka od Samuiloviot dvor. `ena na Bonifacij Monferatski. BIBL. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin. Berlin. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka. Kamen Most kaj seloto Zovi} . pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko. postarata Irina stanala vizantiska carica. 163. a gimnazija vo Skopje (1929). Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. me|u koi prof. kniga prva i kniga vtora. LIT. pri- Panta Marina MARINA. 1979. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. Ax. Moskva. K. IX 1928) ‡ operski pevec. no i ponatamu.) – makedonska carica. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. Jago (Otelo). majka na svetite bra}a Boris i Gleb. Aleksiada. N. MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. Me|utoa.-B. Gostuval vo Grcija. Rod- M.M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij). univerzitetski profesor i sudija.: Teorija na krivi~nata postapka. Zafa}a povr{ina od 1. Paris. za docent (1954). Italija.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum..038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. M. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva.Pedeset godini. Skopje. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. Romanija. prvenec na Operata na MNT. K. Anne Comnène Alexiade. Skarpija (Toska). LIT. koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila. Longnon. idniot solunski kral. Amonasro (Aida). Pretstavuva edna prirodna celina. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Egipet. K. Rat. Anna Komnina. 1951‡2001.) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid. bariton. I. 1989. Turcija. Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza. Y. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. 58–59. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II. M. Zb. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. ed. 1937. 1996. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. rigo-Poza (Don Karlos). Skopje. Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g. Thurn. Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. LIT. od koi pozna~ajni se: Rigoleto. 1973. Ratomir Grozdanoski. rec. Vladimir. 14.: J. Poseduva mo}en glasoven potencijal. Ax. 92. 82. edna od soprugite na ruskiot vladetel sv.: Praven fakultet. Panta (Mitrovica. doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). do 1994. M. MARIJA (X–XI v. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok. Bor~i} (Zagreb). `ena na Jovan Vladislav. 1910 ‡ Skopje. 70. proto|akon. So nego go rodila sinot Dimitrij. LÓbarski. L. X–XI v. Skopje. vizantiska carica. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. Paris. 1958. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel).

vo niv `iveele 13. So sultanska zapoved (3. LIT. ostanale samo 830 `. LIT. Skopje. Staravina. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . pravnik. 2001. 6. St. a vo 2002 g. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. Skopje. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. site se vo faza na raseluvawe. iznenadeni od Osmanliite. Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast. Intervenirala centralnata vlast. LIT. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. 1984. Vo M. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Skopje. INI. Skopje. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615). 1972. bile fateni i odvedeni vo ropstvo. Geografski fakultet. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12. Marica. Skopje. Glavna reka e Crna. Po rasformiraweto. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je. 5. 2003. \or|i (s. S.403 `. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Mariovo. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). 1992. Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Vo 1961 g. Al. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. †Nov den#. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. R. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. Ml. Skopje. Ohrid. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen.: Quben Lape. 1992. podgotvuvaat vojska od 20.: Praven fakultet. I-III. eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. Istorija na makedonskiot narod. Se zanimavaat so sto~arstvo. \or|i Marjanovi} MARJANOVI]. 1951‡2001. LIT. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat. Voena istorija na Makedonija. 2–21 VIII 1991. Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski). mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. B. Onie {to ne zaginale vo bitkata. 1993. I. Skopje. Mihajlo Minoski. Skopje. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565). Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968). Min. 118-119. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). MARI^KA BITKA (26. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko.-B. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. 1985. za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Gor. koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. L.Pedeset godini. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Srbija. BIBL. 15 i 16 mart 1983. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj.: Aleksandar Stojmilov i dr.4°C. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. Cvetan Grozdanov. Skopje.. LIT. Prevel nekolku dela od: Karl Marks. Van~e Stoj~ev. Skopje. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945).-J. Stara Moravica. literatura i kultura.: D-r Mile Mihajlov. 2000. a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat.: G. 2000. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. Istorija na Vizantija. Skopje. Ostrogorski. Tektonski.. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko. 1948. Grade{nica i pop Jakov od s. M.

pokraj imeto na kralicata Elena. Petr. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Naum. Skopsko (XIV v. pa i samite zaginale. no bez tituli. Arhangeli#. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. VIII 1942) ‡ veterinar. 216-217. Su{ica. Dimitrija# (Markov manastir). IV 1921 – Strumica.). Skopje. Rasolkoska Nikolovska. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Doktoriral na Vet. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. Egejskiot del na Makedonija. Su{ica. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. N. Altomanovi}. so sedi{te vo Prilep. vo Zagreb.: J. Skopje. 1997. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko). Institut za staroslovenska kultura. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. 1969.M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV. Makedonija nad sè. 4. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. Prilep. Kralevi} Marko. 1346 – Rovine. MARKO (IX – X v. i wihov odjek u slikarstvu. dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395). se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. izgradena vo 1389 g.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski). Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. R. Bil u~enik na sv. redoven prof. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). 12. Nedela# vo Prizren. Kako 16-godi{en vo 1361 g. Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v.) – devolski episkop (prva pol. katastrofalno bile porazeni. †Glasnik na INI# . IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Beograd 1966. MANU. Sokrat (s. najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. ok. ŸuriÊ. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. 1997. Demir Hisar. a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. Krali Marko. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. MARKI]. med. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko. IZV. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. na F. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). B. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. Dimitrija#. vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#. LIT. Bel~ovski. LIT. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. †Zograf#. 87-97. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. potoa i na sv. no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite. D. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. vo Skopje. na X v.: Stojan Georgiev-Tomovi~in. LIT. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). Zdenko Lovrov (Zagreb. Bitola. ‡ J. 2. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{. vet. freska na stolb vo crkvata †Sv. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. 4.15. B. M. a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. a vo 1376–1377 g. Jot.: K. No{palNikuqska. M. 1. Z. na zapadnata fasada na crkvata †Sv. 4. f. 28-29. J. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. Bo{koski. Butkovo. Marko Kraleviti. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. maj-juni 1991. Balabanov. Trakija. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. 1990. Markovom manasturu. Vo juni 1371 g. (na dvapati) vo crkvata †Sv. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. Skopje. s. kaj Krajova. †Zbornik za likovne umetnosti#. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . Z.-N. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. Su{ica (Skopsko). Vo Mari~kata bitka (26. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. V. V. Novi Sad. 17. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. sin na Volka{in. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. 1971. 1995.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Arhangel# vo Varo{. Vla{ko. IV 1370). Skopsko. Kliment.

I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. gi branel svoite granici. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko. se sozdade i se ispi{a. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. No okolu 1374/75 g. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. s# do Markovata smrt. vo pesnite. Bil `enet so Elena. toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{). me|utoa. ja zakrepnal ekonomijata. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385). Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. freska od Markoviot manastir (XIV v. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto. Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii.) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. a K. Nekoi periferni oblasti. spored silite. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Vo 1845 g.. ^upovski. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda.. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot.[eliki] i Marko Kralevi}. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. osven na Aleksandar V. a Andreja{ i Dimitri ko919 . koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora... }erka na Radoslav Hlapen.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko. ruskiot slavist V. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena.

Vele Markov. Skopje. 145–176. 1986. Ohrid. Prilep. 12. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. Rakitnica. na viso~ina od 1400 m. 155–163. Od 29. D-r Kosta Balabanov. Beograd. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. Beograd. P. Sofi®. nau{nici i belegzii. Kru{evsko. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). LIT. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. „Glasnik“.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. Beograd. Otuwe. Z. 1975. se iskopani 218 hristijanski grobovi. Kru{evsko. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. Dr. E. Rade Mihaq~iÿ. 1965. Stojanoski. Moskva. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. Naumov. zb. Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. Hristo Matanov. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. Kraj srpskog carstva. Tr.: Mavro Orbin. istata. 23. 1909. Kar. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. Tetovsko. Skopje.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. 2001. Cvetan Grozdanov. †Prilozi#. 1. Poklad kraqa Vukaina. 23–25 juni 1995 godina. Nada No{pal-Nikuqska. Prilog za manastirot Sv. kaj Prilep 920 . Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica. R. DNU–Bitola. „Zograf“. I. Vele (Velko) (s. 1923) ‡ slavist. Al. K. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. 2002.169 m i prose~en pad od 40 ‰. P.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor. Bla`e Ristovski. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. IV 1902) – revolucioner. Rakitnica. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. Bitola. 1. Babi}. Georgije Ostrogorski. vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. V. na viso~ina od 231 m. Bo`inovski. Nakitot od grobovite (prsteni. socijalist. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. Stoletija na makedonskata svest. †Sv. Prilep. 1997. Boris (s. VIII 1991 godina. Me|utoa. 1966. Sima ´irkoviÿ. Dolga e 29 km. XIV. zb. Treska – na bregot na ezeroto Matka. Ivanov Georgi. Kru{evsko. Odessa. Kraqevstvo Slovena. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. Selce. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. univ. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. Vo 1960 g. zb. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. Varo{. 225–238. donskiot jazik# (1988). 1992. LIT. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. Skopje. literatura i kultura. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. 1971. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. Bl. 36-37. Misirkov†. kru{evski vojvoda. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. MARKOV.: M.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. II 1870 – s. Skopje. dodeka vo r. Mari~kata bitka. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Vardar. 1968. ima vkupen pad od 1. 2–21. 1979. Andreja na r. Beograd. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. Serska oblast posle Du{anove smrti. Vo tekot na 1900 g. 2. Vo po~etokot na 1901 g. 1982. 1971. XV. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. Beograd. 1975. Vele Markov – socijalist – revolucioner. Skopsko. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda.

a.e. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5. prsten i del od relikvijar. ]orovi}-Qubinkovi}. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). III 1915 ‡ Sofija. otvoraj}i go Studioto za animiran film. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#. Kon sredinata na XIX v. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. LIT. CDA.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. mo`ebi i na Mrwav~evci. Vo karikaturata sozdava individualen stil. 185‡189. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. Zb. Tr. 28. Trajanovski. a potoa zaminal vo Romanija. M. Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. glavno vo Male{evijata. Beograd. 7. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo. 1949. emigrant. preminal vo Srbija. El. So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI. politzatvornik. partizan. 18. 5. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#..: B. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). dramski avtor. 29. Od 1978 g. Prilep. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. A. Venko (Skopje. 2002. Izraboteni se od srebro.: 173. IZV. Poplazarov. preveduva~. 1. a.e.-D. Al. Ab. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost. f. 2. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. 263. Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. granulacija i filigran. Darko (Dar-Mar) (Skopje. 386. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. Vangel Naumovski). VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. Vasil Iqoski.: NBKM-BIA. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. M. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. zlato ili pozlatuvawe. Slavko Janevski. Po osloboduvaweto na ]ustendil. Se istaknal vo borbite na [ipka. p. Venko Markovski. Ivan To~ko. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). Dimitar Kondovski. op. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco. zavedeni pod br. Skopje. Babi}. 103‡113. Iqo (Berovo.: R. Zaedno so Ko~o Racin. Berovo. Vo letoto 1859 g. 173. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966). So film aktivno se zanimava od 1975 g. festivali. i S. so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. Opean e vo narodnite pesni. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. †Muzeji#. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. LIT. (Risto Krle. op{testvenik. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija. ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. Dimitar Mitrev. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. raboti kako sloboden umetnik. na 1878). ~ift zra~esti nau{nici. 4-31. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. ukrasno kamewe. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. I 1988) ‡ poet. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. dvodomen makedonski i bugarski avtor.: Kolekci® br. 1978. 397. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). 1986. Skopje.. u~esnik vo NOB (1941‡1944). lentesti belegzii so 2 {arnira. 308318.n. osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60). Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. f. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. Masl.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme. koga se vrabotuva vo †Vardar film#. V 1805 – ]ustendil.. ll. 47. z. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. osnoval ajdutska dru`ina.

†Nov den#. Sk. 1945. 19. Ne{o Markovski MARKOVSKI. 10. G. Ne{vil. aforizmi i epigrami. 1945. MARKOVSKI (KARADAK). Sk. Sk. S. †Sovremenost#. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. SAD. VII 1927 ‡ Skopje... Semigroups and Groups. Skopje. Luwa. Apologija na skepsata. VI 1984) ‡ akter. Quasigroup string processing: Part 3. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. Cupona. †Mlada literatura#. glavno poezija. Gane Todorovski. Skopje 1993. 708/’98.: Kone~na matematika. ^upona. 5–6. VI. T.: PMF 1946-2006. referiral vo sp. Markovski S. †Razgledi#. 1938. pp. Dela.. azbuka i pravopis. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. †Mlada literatura#. \. 1940. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. Goce. St.M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. N. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. XXI– II–XXIV. 21. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. Stojan Risteski. Skopje. Algebra Universalis. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). 226–224. Robii. ni. 38. Venko Markovski recitira. †Kafuleto na Gene# i dr. Nad plamnati bezdni. Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. Sofija. Aleksandar (Sa{a) (Skopje. IX 1927 ‡ Skopje. magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. Mito Haxi-Vasilev. koga go ureduval v. Poezijata na Venko Markovski. (Nau~ni trudovi – tri odbrani). 8–9. 1954. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. 22. Diplomiral (1972) na PMF. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. Skopje. †Re{ki i {arki#. 8. 7. Lulkina pesna. Celakoski. Kusakatov V. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). Kole ^a{ule. 2001. †Mathematical Reviews#. 1–78. 1–2. 1954. Partizani. 16. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. †Lik#. avtor na radioemisii. TV 922 . 1954. S. 1–4. Skopje. Vo novinarstvoto od 1948 g. Primitive varrieties of algebras. MANU 1988. Sk. Vo periodot 1957/58 g. Vule (†Izmama#). †[ar# vo Tetovo. 20. Du{ko Nanevski.. Skopje. †Razgledi#. Skopje.: Todor Pavlov. 1954. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. V. 1984. BIBL. osobeno na Balkanot. Vector Valued Groupoids. Kosovo. 1945. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. Markovski. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. †Sovremenost#. Sofija. Sofija. nitu pak da go rehabilitira celosno. 1938. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. Georgi Stardelov. 1947. 22. LIT. G. NOB. Oginot. Smile Iliev (Bitola. Nad plamnata bezdni. 1939.. Najverojatno. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. †Prilozi na MANU#. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi.. 1997. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr.. Mark (\akovica. Dimitar Mitrev. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#.. 1990. G. MARKUS. 1944. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. 2002-2003. Markucij (†Nita#). Glamji. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. Sk. kn. 1954. drama. 1954. Skopje. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. Sofija. †Alf od Novo Lisi~e#. D. VII 1946) ‡ satiri~ar. U~esnik vo B. LIT. Vesla~ (†Bov~a#). red. XLI. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Sofija. Ne{o (Tetovo. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. gi ima pove}e.: Narodni bigori. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. I. 7–27. 17. 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). 85. 1-2. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~. Bla`e Koneski i Venko Markovski. Rakovodel nau~ni proekti. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. 1940. ^orbaxi Teodos. Skazna za rezbarot. drama. memoari. politi~ki paskvili.. Bla`e Ristovski. prof. II. Skopje. 1939. 1944. †Sovremenost#. (1992) na PMF. 8. XXXIV. Sofija. Markovski. V 1949) – matemati~ar. Skopje. Milan \ur~inov. VI 1926 ‡ Skopje. 1992. C. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. 1990. Dimovski. F. 20. kakvi {to. N. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. ^udna e Makedonija. Ivan (Ohrid. 1944. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. BU br. IV. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. Anton Popov. 1982. vo koj raboti od 1950 g. Skazna za rezbarot. Stihovi. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. MARKOVSKI. Skopje. IV. 2006. P. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. 1955. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955). Spase Kuljan. Orlite na Makedonija. Skopje. monografija. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. Niz po`arite na Elada. bil mentor na doktorski i magisterski raboti. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. BIBL. @evakin (†@enidba#). Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. Poroi. R.

T. 23. †Kvej Lon#. K. raskazi. Kliment Ohridski# od Bitola. Nikola (Kru{evo. Samostojno izlagal vo Skopje. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. publicist. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. Al. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). redaktor na †Sovremenost#. 1993. Zagreb. Kiril i Metodij#. 1962. izdava~. Trajan (s. Porok. Skopje. novinar. †Prosveta# i †Ve~er#. 7. 1955.). 1978. MakedoniÔ. VX 1872 – Sofija. kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. 1998. Modiljani (Modigliani). 25. T. raskazi. Kisling (Kisling): [ahisti.). Belgrad. eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. se}avawa. ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#. †Mladosta pred sud#. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. Stru{ko. Od 1957 g. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. na koja. 1967 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull. Trajan Martinovski Nikola Martinoski. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. Bil u~itel vo Solun i na dr. Prezimuva skriena po ku}ite. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. VIII 1903 ‡ Skopje. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). †Prijateli#. †Odgovor na pismoto#. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). Cvetko Martinovski MARTINOVSKI. Od 1927 do 1928 g. †Ubavicata i yverot#. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). Sofi®. Kumanov. esej. 18. o{tetuvaj}i gi lisjata. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#.) – polutvrdokrilen kopnen insekt. St. stitucii i organizacii. Materiali. poezija. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. Cvetko (s. Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). Nerezi. †Prazna lulka#. Sofi®. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. MARTIN. M. †Pismoto na slikata#. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. LIT. †Dulbija#. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#. SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. 923 .000 se akademski korisnici. vo †Nova Makedonija#. 1995. so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. mesta. boem. eden od osnova~ite na MANU. †Banalna tema#. – M. †Beliot elen#.000 se vladini inDr. 4. Spase (Bitola. †Trudbenik#. 1995.: †Premol~ano vreme#. a 10. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. †Du{i na zemjata#. prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. 1975). vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti. 1959. Del~ev. 1998. poezija. Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). †Tahir i Zuhra#. V. IZV.: G. ~len na CK na TMORO. II 1951 ‡ Ohrid. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#. R. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. Dokumenti. †Govorot na cve}eto#. avtoportret MARTINOVSKI. †Uli~ni muzikanti#. Zavr{il gimnazija vo Skopje.: †Luwinci#. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. Spomeni. portretite (Mladiot filozof. talka~ niz `ivotot i niz Evropa. eseist. poezija. 1991. †Vasa @eleznova# i dr. M. Vo kafeana II.). 1994.: Jon~e [apkarev. 1928. †Grobot na ^ingo#. V 1999) ‡ poet. Kr. †Goltki#. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). esej. Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. 27. 1932). 1931. G. Skopje. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. V. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. kriti~ar. 1996. pedagog. ^len na CK na TMORO (1901–1902). od koi 60. Stru{ko. †Odbrani raskazi#. 10. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70. @ivee po drvjata. e povrzan i Univerzitetot †Sv. †Hristoviot sin#. 1931/32. †Majka Hrabrost#. i LIT.000 korisnici. raboti kako sloboden umetnik. G. 30. †Erigon petnaeset godini podocna#. esej. BIBL. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. †\avol{tinite na Skapen#. BIBL. preku iznajmeni linii. II 1973) ‡ slikar. Selce. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. Tr. X¶¶ 1937) – u~itel. raskazi. 1988. poezija. †Kve~erini i razdenuvawa#. 1982. T. patopis. 1999. preveduva~ od ruski i od srpski jazik. IV 1995) ‡ raska`uva~. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. III 1930 ‡ MARTINOSKI. 1990.

Skopje. Zagori~ani (Kostursko. a naselenieto go masakrirale. deca. P. 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. Trajanovski. Bez javno sudewe. Bile tepani i osakateni pove}e lica. simboli~kite i religioznite sceni. N. Poparsov. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. 15. \. 1931). Trajanovski. 1934). Marko Kitevski.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. me|u koi i `eni i deca. bile grupno strelani i masakrirani. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi.: Boris Petkovski. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. 2001. Makedonski praznici. Izbor. L. Aran|el i se vikal Volkov praznik. †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. I 1945) – izvr{en od OZNA.. Aleksandar (Alekso) (psevd. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. 1975. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. 1903. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna. 2004. Skopje. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. BIBL. istiot. Iv. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. LIT. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. Al. . povrzan so razli~ni datumi. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. Skopje. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. 1997. Kit. 1960. bile del iskasapeni ili strelani. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. a desetina selani. III / 7. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. Avtoportret. 1905. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija. 23. Bil eden od orgaNikola Martinoski. pejza`ite. Vol~ji praznik i dr. So nego se povrzani pove}e dejstva. 25. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. 1954. †Nova Makedonija#. 1965) – makedonski revolucioner i publicist. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto.: A. no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. Tr.: \or|i Malkovski. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). a naselenieto go masakrirale. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. R. starci). IV 1905. MASAKROT vo Veles (15. Od 1933 g. Bizmark) (Veles. Nikola Martinoski. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. MASAKRI vo s. koga nastanale slikite so kru{evski motivi. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. Go izdaval v. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. Rabotel crte`i i karikaturi. 2005. O. poznat i kako Martinija.: Zorka Delinikolova. 1982. Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. G. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. Likvidacii bez javni sudewa. ^upovski. ubile 60 selani (`eni. slikal kompozicii so motivot majka i dete. Nikola Martinoski. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko. }e go napa|aat volcite. LIT. 1. istiot. Rizov i dr. ^ulev. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. le ubeni 25 selani. bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor. Zagori~ani. Skopje. IZV. MARTULKOV. so D. redakcija i komentari A. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite. 1995. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). A za da ne pravat {teta. Skopje. I 1995. Skopje. Malk. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. Vo tekot na 1949 g.). so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. Nikola Martinoski 1903‡1973. Skopje. X 1878 –Sofija. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. BitolaSkopje. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. Skopje. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. Vo 1935 g. i LIT. LIT. me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. M. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica.

B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG. V 1937) ‡ kompozitor. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. \.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. \or|i Malkovski. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. VMRO 1924– 1934. M. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. \. Malk. Dimitar (Skopje. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. Pol.: Vele{ki partizanski odred 1942. po~inale ok. SofiÔ. R. Krvavata †Zeleni~ka svadba#. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. na Med. LIT. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. Skopje. Lerinsko. PetÍr Gal~in. St. direktno ili indirektno. Vele{ko (14. glavno od makedonski avtori. Napi{al i golem broj detski pesni. MASAKROT vo s. MASAKROT vo Kumanovo (sred. zimzelena ovo{ka. T. Tr. Bitola–Skopje. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. itn. 1999. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2. a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. †Bela hrizantema#.). Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. 200 du{i. vo Skopje (1994‡1997). †Gri{a#. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. Malk. Dabnica. †Nova Makedonija“. MASAKROT vo s. Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. Vele{ki partizanski odred 1942. \. Zoran Georgiev. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini.: †Nova Makedonija“. 6. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. Andreja Basarovski. koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. na izdignati lokacii. †Mol~i qubov moja#. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i. qubi Mirjanka#. LIT. Na 13.: Zoran Todorovski. koja dava i dobri prinosi. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Zeleni~. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#.25 kg {e}er. Diplomiral na Med. Skopje. 1995. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. 1997. i pretstavuva visokokvalitetna hrana. vo Skopje (1954). LIT. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. supspecijalnost nefrologija. kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. Trajanovski. 21. 1989. administrativni i voeni vlasti. bogati so maslo. 21. redoven prof. M. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). Bile ubieni: Pan~e Bur~evski. Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. Vo sedumdesettite godini na HH v. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. Specijaliziral interna medicina. Kol. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Miki Jevremovi}). a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija.: S. Rudnik. Rudnik.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. MASIN. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. V 1930) ‡ internist-nefrolog. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. 6. LIT. Ras925 . Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B. Kiselinovski. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~. `eni i deca. LIT. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. Al.: A. Ivankovci. Nevrokopsko. Kis. 1985. kako {to e poznata vo istoriografijata. f. Skopje. Dragan Mijalkovski. I 1991. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. Malk.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. 1956). Gevgelija. f. XI 1904. Malk. 1981. Spomen kniga. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. pred o~ite na mesnite dr`avni. kade {to produciral nad 2000 pesni. \. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. I 1945. Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova. Veles. 4 kg leb i 8 kg kompir. f. Pero Grkovski. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot. 1999. MASAKROT kaj s. f. Skopje. \eorgi Fotiev (Ohrid. Daniela Pan~etovi}). vo Skopje (od 1985). †Male~ka gulabice#.

S. Studira vo Belgrad i vo Skopje. Skopje. Odredot †Pitu Guli#. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Nam. Bitola. II 1899 – Zagreb.: \or|i Colev Dimovski. III 1929) – poet. 421–423. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). Karmen. me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. Po kapitulacijata na Italija (8. ^ajkovski.: Man~u Matak. 1920 ‡ s. Mateja (Istanbul. maslodajniot len. N(aum) Naumovski. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Berlinskata i Vienskata filharmonija. repkata. Ml. LIT. Ravel). ULOGI: Tri lebedi (P. Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). 1958. Last Century of a Sephardic Community. a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Minkus. Mariovsko. na istoto mesto. ta. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. 1975. Vila Mona (A. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). Skopje. Tokiskiot simfoniski orkestar. I. New York. Mark Cohen. Qubqana. kikiritkite. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. 460. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. V 1944) ‡ {iva~. 25. 1993. literaturen i teatarski kriti~ar. 13. za linoleum. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. Man~u Matak. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Man~u (Kru{evo. Zlatko Biljanovski. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. Mercedes (L. osvetluvawe. London i vo Plovdiv. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium). Brigada na bratstvoto i edinstoto. ^ajkovski. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951). Adam. So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. Em. Man~u Matak. Pova`ni se: son~ogledot. kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. eseist. Iv. istiot. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. †@izel#) i dr. The Jews of Monastir 1839-1943. J. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. Zagreb. 25. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. LIT. †Don Kihot#). †Lebedovo ezero#). Evgenij Onegin. Man~u Matak. Bitolskite Evrei. Lovro (14. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. Man~u Matak MATA^I]. 160–161. 1973. Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. 2003. Narodniot heroj Man~u Matak. lakovi. Vitoli{te. Risima (Tetovo. Specijalizira vo Kiev.). Skopje. †Vitel. Baranovi} i dr. preveduva~.M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. repka. vo Osie~kata opera. no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Vo RM se odgleduvaat: afion. orkestranti na mladata makedonska opera. P. VII 1985) ‡ dirigent. Turcija. sojata i afionot. Vlav. na istoto mesto. boi. MATEVSKA (RISIMKIN). KOREOGRAFII: †Bolero# (M. Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. Jana~ek. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 . son~ogled (Helianthus annus L. 1973. Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. Se zanimaval i so F. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. ricinusot. Zajc. Belgrad. Skopje. ve{ta~ki kau~uk. 7. bil uapsen (april ‡ juni 1942). Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. Vtorata makedonska udarna brigada. Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. Boemi. mu{ami. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. Brukner i [traus. M. kikiritki.. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). kompozitorska dejnost. komunisti~ki deec i naroden heroj. Bil ~len na KPJ (1939). susamot. Bor~e Naumovski. 167-169. X. X 1963) ‡ balerina i koreograf.

Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. DELA: Do`dovi (poezija. vo ramkite na UCMTN. slovene~ki). monografija. G. 1987). 24 (L). 1963). Popadi} (1948). so dvajca nastavnici: prof. urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. Ohridsko. Madevski (1975– 1977). Glavni urednici: B. Sofi®. LIT. 14 (XL). literaturna i teatarska kritika i eseistika. 1985). Popov (1950–1971). Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. in`eneri. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. C.. tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Milan \ur~inov. na HV v. MATERKA. S. Crna kula (poezija. C. N. kn. potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). a potoa: B. No}en gradinar.: PMF 1946−2006. MATERKA. 8. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. Kopne` po celina (poezija. ^upona (1969–1973). vo crkvata †Sv. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. Sk. 1995. 1976). 1998).: †Matemati~ki bilten#. Popov (1948) i in`. ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). Ima objaveno pove}e knigi poezija. Prviot rakovoditel bil D. Tr.: PMF 1946–2006. Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. MATEMATI^KI [KOLI − v. Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. Pokraj redovniot sostav. Mrtvica (poezija. Kliment Ohridski#. glavno na angliski i na makedonski jazik. C. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. Sk. ruski. M. Lamiaceae). D. naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. Vl. M. N. V 1979 g. 1980). 2006. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. Mitrinovi} (1946–1950). od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. 2006.. Zaklu~no so 2005 g. N. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura. d-r Petar Serafimov (1948/49). Oddale~uvawe (poezija. kako direktori: B.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi). . Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Nastavata po~nala na 16. Al. St. XII 1946 g. Dimitrovski (1975– 1976). 1996). 2002. kn. Krug (poezija. Skopje. Georgi Stardelov.: I. Ra|awe na tragedijata (poezija. Krakov 1989. Po~inal vo 1410 ili 1411 g.: Vlada Uro{evi}. se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). 2005). 2000). El{ani. Ramnodenica (poezija. Ilievski (1998 –). LIT. ~len na Norve{kata akademija (2005). Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. Skopje. Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. Per~inkova (19711975) i D. J. Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. Ilija# vo s. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. italijanski. AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. Izbrani dela. LIT. Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie. francuski. LIT. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. Vnatre{en predel (poezija. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica. Podocna doa|aat P.280 stranici. dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). Polska. na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici. matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. 2000. a za redoven na 21. 2006. MATEJ (H¶V – po~. kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Izbrani dela. Dimi} (1947). kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. srpski. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. 1976). Go rakovodele. \. pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). spored usvoen nastaven plan. C. 2002). Perunika (poezija. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. 1. Snegarov. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). LIT. na Racinovite sredbi. 1990). Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002). N. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). 1999). Bel~ovski. Zbigwev Vjenkovski. 2006. kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. 1987). D. Dimitrovski (1993–1997) i B.. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. [apkarev (1973–1975) i @. Popov (1977– 1992). Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. Lipa (poezija. Alki {to se nadovrzuvaat. 1992). 1956). monografija. po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). esej za poezijata na M. I. 6. albanski. Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. Otade zaboravot (poezija. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. 1990. XI 1983 g. ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. i kn. koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924). 2003). Izleguva po eden broj godi{no.) – ohridski arhiepiskop. Skopje. Skopje 2006. Zavevawe (poezija. B. MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari. Popov (1966-1969). Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te.) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam.

~len na MANU. †Makedonsko nasledstvo#. poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. L. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. 30. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. V. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. LIT. da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. V. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951).25 km2.M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija).n. 1995. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).000. 46-59. M. a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. Samokov – Mala Reka. Branata e betonska. eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. Markov Grad. MATKA. selo Zduwe. opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. 3. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. so statii na makedonski i na angliski jazik. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak. Organi na Maticata: Sobranie. Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. M. Krunata na branata e na viso~ina od 317. Vl. izgradena od armiran beton. 1996. Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. Skopje. Matka niz vekovite. Vl. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em. 1997. D. zapadno i isto~no podgradie. 32-35. Brod). Poznat e samo za planinata Karaxica. Andreja#. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor. 53-67.000 m3. KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae. Nedela#. Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. V 1922 ‡ Skopje. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti. Bojana. za navodnuvawe. Skopsko LIT. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. O~a.: Ivan Katarxiev. Nedela#.5 m. MATKOVSKI. a {iro~ina 1 m. Jov. za~uvani vo Arhivot na MANU.9 MW. Vl.: V. Matka (Skopsko) 928 . V. Tesnecot Matka. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947). a potoa vo Skopje. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. bil uapsen (2. t. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4. Lil~i}. do 29. za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija. Justin I (518527).5 m. na padinata kon †Sv. MATERKA. Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. Izvr{en odbor i pretsedatel. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. od 3. Makedonija i Makedoncite vo svetot. 14. Vlado Matevski. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). M. MATERKA. M. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). prstenesto-la~na. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija). Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. Aleksandar (Kru{evo. Treska. otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. Pri kota na maksimalnoto nivo. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). VII 1944). Lil~i}. Skopje. Skopje. VIII 1936).

ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Potoa se preseluva vo Sofija. Skopje. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. V 1991). Dodeka se {koluval. Avtor e na 929 . Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. 1864 ‡ Drezden. XI 1875 – Sofija. 1992. 1983. Prilog kon makedonskata heraldika. Skopje. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. 1973. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. 199–205. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. Za vreme na Prvata svetska vojna. go rakovodel Ohridskoto vostanie. Skopje. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. II. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Z. 1991. kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. 1973. D. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. 1983. T. Skopje. Bil ~len na TMORO (1894). Skopje. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Skopje. nauka i kni`nina#. Stojan Novakovi} i dr. revolucioner i eden od ideolozite na MRO. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. SofiÔ. Skopje. Skopje. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). 1982. Pasivniot otpor. Pokraj so osmanliskiot period. brat na Hristo Matov. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Skopje. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). a istorija kaj Marin Drinov. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. Makedonskiot polk vo Ukraina. Hristo Matov MATOV. BIBL. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. NaŸ-komitata razkazva. 1998. Hristo (Struga. Skopje. 1978. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). Skopje. IV. Buni i vostanija. Po Solunskata provala (januari 1901). I. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. kako ~len na CK na TMORO. 1970 i 1990. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. Skopje. BIBL. zaedno so G. 1983. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. MATOV. Skopje. 1979. robovi). III. 1991. 1985. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Skopje. tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). 10. bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). Vo septremvri 1913 g. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. Skopje. sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. Skopje. 1990. Skopje. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we.: D-r Bla`e Ristovski. Makedonskiot stih 1900–1944. Skopje. 2002. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe. Skopje. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. Istra`uvawa i materijali. Tod. 8. a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. Ostavil skromni tragi vo poezijata. Skopje. Ivan D. se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963).: Milan Matov. jazikot i folkloristikata. IV. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. 207–251. I. haremi. MATOV.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. Grbovite vo Makedonija. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. 1983. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. History of the Jews in Macedonian. Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Skopje. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. MANU. Potebwa. LIT. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. 1992. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. Vo Solun ostanuva samo dve godini. pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. Spomenica. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. Duhovniot otpor. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. Germanija. Skopje. Bagdad i Istanbul. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. U~el gimnazija vo Bitola. 1992. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. V 1962) – u~itel. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Skopje. 1978 (so koavtori). Kru{evo. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. 1961. II 1922) – profesor. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). K. Skopje. 1992. Od 1906 g. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. Skopje. 1964. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. 1961. 1980. A. Skopje. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). 1991. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). II. S. †Rodina#. Milan (Struga. Dimitar (Veles. na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. Istorija na Evreite vo Makednija. Ajdutstvoto. 1962. Gop~evi}. III 1872 – Sofija. Skopje. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. G. 1990. 10. 1991. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. vo koi vodi prepirki so P. ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. III. INI. Skopje. Aleksandar Matkovski 1922–1992. 1980. V. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 21. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. Hron. 1983. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. Skopje. Ml. 1959. vojvoda. II. Draganov. Kanuni i fermani vo Makedonija. Skopje. S.

revolucionerna. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. So preporaka od Ruskata misija. na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). D. stari knigi i moneti. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. na St. pred 1847 – Carigrad. \or~e Petrov i Jane Sandanski. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). 2001. MA^UKOVSKI. 1878) – makedonski gramati~ar. 17. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. Gevgelisko. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. 2004. G. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995).. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). MA^EV. filolo{ka i literaturna sodr`ina. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967). SofiÔ. BIBL. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. E. Sv. IZV. SofiÔ. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . a vo Stara Zagora (Bugarija. Magistrirala (1976). Makedonska revolÓcionna sistema. Toj e sestran sportist. LIT. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo . Potoa patuva vo Carigrad (1861). vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. Odr`uva kontakti so St. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. prerodbenski prosveten i crkoven deec. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). S. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). SÍstavitel – Co~o V. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi.: T. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). BilÔrski. 2003. 22. S.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. Ismail (Skopje. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. iako raspolagal so tvore~ki nerv. Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. T. St. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad.: Arhiv Hristo Matov. stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. Skopje. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari.M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. BilÔrski. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. 1983) srebren medal. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. Slavko (Skopje. Ax. rakometar. 1999. Dokumentalen sbornik. no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. D. Qupka Ilieva (Kratovo. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. Se locira pome|u Klidion i Strumica. 13. VIII 1946) ‡ spec. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. [. Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. Zografski e rakopolo`en za |akon. vo pazuvite na planinata Ogra`den. M. K. 03. Nikola Matovski MATOVSKI. profesor. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. pravnik. Ma~ukovo (1864). Tod.Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. f. no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Nikola (Skopje. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. Makedonija niz vekovite. reprezentativec vo rakometot. Skopje. Z. Tomoski. 1987) na 400 m osvoil srebren medal. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. last. grad (1961). Publikuvala 90 statii. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija. kaj Me~kovo. a doktorirala vo 1982 g. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). Hristo Matov. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Venijamin (Vasil) Hristov (s. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. SÍstavitel Co~o V. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). IX 1927) ‡ univ. VMRO. Ma~ukovo. potoa za predava~ (1969). Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. uspe{en trener. I 1960) ‡ atleti~ar.

istiot. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. Prestanala da raboti vo 1971 g.: Bla`e Ristovski. VIII 1872). D. dramski avtor. 2006. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. Toj im odzema dosta dolgo vreme. 2003). †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. St. zaedno so toa e i najbestolkoven. Vremeto na irvasite (Skopje. Skopje. 7 (107). Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. ‡ J. ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). 1–2 i 10. 2006). 1981. esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. tuku zaradi nejzinata su{nost. No}en gradinar. Mitko (Strumica. Osven na svojot maj~in makedonski jazik. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. †CarigradÍ#. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. go osnovuva i go redaktira v. Prvite dva agregata (so mo}nost 5. Literaturata kako spas. na Zemjodelskiot i na V. stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar.8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. Za da se trgne od Makedonija. 1998). MAXIROV. koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. 1991. †Razgledi#. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. 1970). Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. Kula na Ridot (Skopje. Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. 1973). istiot. Vo letoto 1876 g. red. 1995. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Na 11 maj 1871 g. †Isto~no vreme#. i obratno. 148–184. odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. a. V. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. tom VII. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta. B. Izbor po srodnost. I. 1985. redoven prof. Darovi neba (Pan~evo. Pusta zemja. R. 7. po sovet na lekarot (6. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. ja prezel dol`nosta. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. 2007. ne zaradi golata kni`evna postapka. ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. 1989. vo Skopje. Domot na Aleksandar (Skopje 1986). eseist. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. locirana vo blizina na seloto Maxari. VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. romani: Kula na Brdu (Beograd. G. vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. 2007). f. 1987). kako vselena naselena so malku materija (tekst). ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). vo Zagreb (1968). †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. III 1930) ‡ veterinar. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). Poetikata na makedonskiot raskaz. vtoro. Pat za Lihnidos. Skopje. Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit.). 2000). Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). Georgi Stardelov. IV 1958. Melnica. Venijamin Ma~ukovski. 1988). III 1943) ‡ raska`uva~. 1985. Vra}aj}i se.. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. Aleksandrov dom (Beograd. †Veterinarstvo#. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. avtor na prvata makedonska gramatika. Nakleveten. Bl. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. Mirisot na zemjata (Skopje. dramsko i eseisti~ko delo. kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. „stvarnoto i imaginarnoto“. s. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Ubij govorqivog psa (Beograd. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. MAXUNKOV. LIT. Kon drugata zemja (Skopje. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. Paradoksalen son (Skopje. M. Dr. kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). f. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. MeÑa sveta (Belgrad 1984). LIT: Marko NediÊ. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. Vo lavirintite na fantastikata. 19. IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). drami: Golemiot Smok. 1974). izdanie 1999). Od 15. Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. 1998. 2002). Vo u~ebnata 1875/76 g. Skopje. go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). akademik. no bidej}i pak te{ko se razboluva. Kako u~itel vo Kuku{. bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. 1984). a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. Izbrani dela. Drvoto na Narajana (Skopje. Makedonskiot roman. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. VIII 1874 g. Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. e ve}e redaktor na v. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. pi{uval i na srpski. a so toa i so zna~ewata na romanot. 1986). romansier. 1993). @arko Vangelov (Bogdanci. Doktoriral na V. istiot. 20. a kon krajot na mart 1877 g. Nad troskotot oblaci (Skopje. go objavuva vo v. R. nadvore{noto i vnatre{noto. no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. Hristo Georgievski. 1980). ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. Vlada Uro{evi}. na proslavata na Sv. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. romansiersko. promeneto izdanie 1990). Skopsko. Senkata.

adaptibilen i komponibilen mebel). od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii.: Biblioteka na VB vo Skopje. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. Sl. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. A. spored na~inot na komponirawe. Studiite zapo~nale vo 1959 g. odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe. seriski i masoven mebel). so eden dvobroj godi{no). za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. Vo 1996/97 g. Bl. Beograd. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. a vo 2004/05 g. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija. se vseluva vo dene{nata zgrada. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. spored namenata. Vo 1971/72 g. LIT. vo XI v. Urednici: A. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. kako dvomese~no spisanie. Dimi{kovski (1987). Osven Meglenska. M. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. (do 1986 g. ski in`eneri. IZV. spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. no ve}e vo 1968 g. 4. Na 17. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici. vo garnituri. Skopje. 13 asistenti i 7 laboranti. B. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii.218 ma{inSl. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet. I–II. a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. 212 magistri. monta`en. Meglenskata i Slani~kata. R. Il. Veljanovski (1982‡86) i B. SofiÔ. 1993. se spoile. kako i novoma~eni~kata sv. se voveduva 3-ta nasoka. Podocna dvete eparhii. od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija.: Ivan Snegarov. sostaven od 932 . spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. a vo 1965/66 so dve na- soki. Il. le`ewe. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki).. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. koi se inovirani vo 1985/86.Spirov (1978‡81).M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot. metalen.O. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi. III 1947 g. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). Zlata Meglenska. vo Skopje. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). a vkupno se vraboteni 125 lica. rabota i smestuvawe na predmeti). Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. Od 1977 g. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. donese Ukaz za formirawe na Med. ramovski. a vo 1976/77 g. nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. Rat. spored stepenot na obrabotkata na predmetot. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g.055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). plasti~en i kombiniran mebel). e narekuvana i Vodenska eparhija. Kon krajot na XI v. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. netata tehnologija itn. Poznati meglenski episkopi se sv. vtoro fototipno izdanie. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Vo u~ebnata 1972/73 g. kade {to vo 1961 g. za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A.) i I stepen (5 sem). spored primeB. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. Jovan Bel~ovski. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. Gruji¢. R. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo. f. 1997. spored konstrukcijata. Vladata na RM na 6. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. Meglenska eparhija. A. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v. Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. Ilarion Meglenski i German. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). 1995. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. Gr. MA[KOV. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. P. pleten. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite. nastavniot plan e so 9 nasoki. Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi).

So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. bil tolkuvan Tanahot. d-r Zdenko Kri`an. d-r S. Vo 2004 g. e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari. a za prv prodekan prof. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. f.: \or|i Colev Dimovski. Br. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. denes na Med.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. a vo 1949 g. specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. vo Skopje po~nuva na 3. Vo 1950 g. a do 2003 g. Bitola. Bitolskite Evrei. pokraj nekolkute polikliniki. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te. Last Century of Sephardic Community. 2003. radiolo{ki tehni~ari). porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii. Vo 1972. Za prv dekan e izbran prof. The Jews of Monastir 1839-1943. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. Od 40 lekari vo 1947 g. f. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe. Nastaven jazik bil francuskiot. e izgradena glavnata institutska zgrada. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. Vidakovi}. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. a vo slednata 1953 g. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. New York. Bozdov. Vo 1952 g. pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. Mark Cohen. 1993. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. osobeno kaj `enskite deca. f. Redovnata nastava na Med. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. D. Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. Vo 1978 g. vo 6 semestri. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. Potoa. Nam. za patofiziologija vo 1964. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. N. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. vo soglasnost so EKTS. LIT. c. kako i od mo}ta 933 . Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. po inicijativa na Katedrata za radiologija. f. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. d-r M. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. postignuva ogromen napredok. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. D. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. Programata vo 2006 g. Med. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). J. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija. nastavnici i sorabotnici. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc.. Vo 1982 g. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955.

amerikanskata vo juni 1944 g. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM. ~len na MKG od RM za Kosovo. vrz osnova na Memorandumot za razbirawe.: http://www.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. po barawe od Vladata na SAD (4... da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. Zbornik posveten na po~esni doktori. sostavena od pripadnici na armiite na V. grupi dr`avi.. III 2003 g. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. vospostavena na 26. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest). dilemi na me|unarodnata zaednica. T.12. vospostavena na 10. Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi. LIT. XI 1998 g. IX 2001 g. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. 8. III – 15. XII 2002 – 31. IX 2001 – 15. koja e poinakov (policiski) vid misija.: Tatjana Petru{evska. 5. IZV. LIT. i sovetskata vo noemvri 1944 g. Avganistan (11.. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul. T. 9. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{. XII 2003 g.. 31. u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili. VIII 2001 – 22. NATO misija na Trifun Kostovski. Skopje. zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM.: Sa{o Dodevski. SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. 15. Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox). grupa dr`avi.. funkcionira do mart 1999 g. Vo tekot na XX i XXI v. Skopje. Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. X 2007) .. pripadnici na vooru`enite sili na RM.) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. Francija. Germanija. 7. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija..intl-crisis-group. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija.. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. Britanija. Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka. EU misija †Konkordija# (Concordia).2001. XII 1998 g. vo †Sloboda za Irak#. Petr. 2006. do mart/maj 1945 g. 1903–1909 g. zameneta so EU misijata PROKSIMA. funkcionira do mart 1999 g. Petr. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. 10 (2002– 2007). – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. 22. me|unarodni organizacii. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. doktori i magistri na nauki (2001-06). me|unarodni organizacii. XII 2001) vo ISAF 2. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. juni 1999 g.. Italija. 2002.org/projects/ balkans/macedonia/reports. 22. 6. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye). XII 2002 g. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force. 3. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava. pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony).. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo. mart-juni 1999 g. Vo periodot od 2001 do 2007 g. koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija.

me|u drugoto. vo utvrdeniot rok (do 23. po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii. KMRP izdade mre`a od MRS. Izminative nekolku godini Odborot. Spored ovoj zakon. presedan vo me|unarodnoto pravo. J. Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM. T. od 14. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 . i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija. 17. No. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998. XII 1991). VI 2003 g. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot.. VII 2006 g. Z. gi prezede ingerenciite za a`urirawe. vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. a`urirawe i publikuvawe na MRS. Wiley.Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen. IV 2002 g. Epstein and Ali Mirza Abbas. Z. Assurance and Ethics Pronouncements 2007. so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe. spored na razli~nite nacionalni standardi. Od oktomvri 1998 g. vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). a del od niv na 1. Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. LIT. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. XII 1991). VII 2006). ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. kako poddr{ka vo postvoenata faza.. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi. IV 2003) od 1. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. LIT. vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS.: Ministerstvo za odbrana na RM. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. Petr. International Federation of Accountants. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi. B. ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19.. IZV. Od 2001 g. ja promeni delovnata i politi~kata klima. Me|utoa. makotrpen. Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM.. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. XII 1991). Skopje.: Handbook of International Auditing. Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod. B.. protivre~en. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. Imeno. ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. Vo noemvri 1998 g. nadopolni nekoi od MSS. negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija. 2007. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. so {estmese~no rotirawe. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. 1998. Po~nuvaj}i od 1998 g.. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. XII 1991). Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija . XII 1991).: B. i RM pristapi kon primenata na MRS.

Clegg. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. na Skopska Crna Gora.n. vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Pokraj Skupi. Corbishley. p. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. M. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati.n.: Tatjana Petrusevska. Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. L’Empire Romain. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. Sv. Ljubljana. LIT. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. The Freshwater Life of the British Isles. a pomalku vo Vardarskata zona. na zapad. P. koj ja izla~uva ~erupkata. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite. & M. Od ova semej- . od koi 4 endemiti. 75. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona.e. sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika. 23-30. IV 1993) padot na SFRJ. Skopje. 1991. Kr. Participation with Underproject: Klass Insecta. od druga strana. Ministerskiot sovet na EZ. na MELAMED. – V. IV 1993). trup i stapalo.e. jurski i kredni karpesti kompleksi. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). peso~nici. No. Poznati se nad 130. Meir (Skopje. Ratijarija (Ar~ar).) i e podeleno na trijaski. oformena kako posebna provincija (od Drina. †Balcan Forum#. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury. {kol. Skopje. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Munikipium (Kali{te). i V.249–267. a so mala masa od peso~nici. N.: J. odnosno. samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. od {kolkite se prisutni 15 taksoni.1/1995. Sasel. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. De{at i Jablanica. T. vo 46 g. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe. no ima i kopneni organizmi. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. vo 6 g. Trijas e {iroko rasprostranet.. Podocna. koga bila oformena provincijata Trakija. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. 2003. peso~nici. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{).500 m. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. T. Sepak. do Crno More.: Jon~e [apkarev. taa bila izdvoena. pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. Ministry of Environment and Phisical Planning. Tabula Imperii Romani. teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija.g. od koi 97 se endemiti. 1 no. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. Dum. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). od edna strana. Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. bazalti. Skopje. glinci i varovnici. Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. Po pot~inuvaweto na Tribalite. Moesia Superior. MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. Vladimir Krpac. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. Viminakij (Kostolac). 1990. London. Final Report. na istok). XVI v. n. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations.e. Petkovski. Petr. 1976. ne go spori faktot na nivnata dr`avnost.) – rabin i pisatel. K34. V.e. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. 87. ~ie telo obi~no e podeleno na glava. glinci i varovnici. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. 1999. n. J. so maksimalna debelina do 650–700 m. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. pr. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. Podocna. izgradena od dolno nivo na gabrovi. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. L.). kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). jurski i kreden period. S. vol.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr.000 vidovi. Horeum Margi (]uprija). glavno vodni. Paris. godini (250–65 mln. so trijaski. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav. a vo 46 g. LIT. 1965. LIT. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv. Sid. K. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. Branislava Mihajlova. priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. Faunal diversity.

Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). Po~inal vo mart 1653 g. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. Bil sofiski mitropolit (1628). MELETIJ I (HV¶¶ v. 1989. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Statica. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. promena na mehani~kiot sostav. 10. pove}egodi{no dejstvo. LIT. ima 4. Ιωαννη Κολιοπουλου. Matkovski. MEMETI. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Vo na{eto zemjodelstvo. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677). LIT. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix.: Douglas Dakin. hidrotehni~ki melioracii. Pavlos (1870 – s.. na Med. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. 1993.000 ha. terenski melioracii. Skopje. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. Kon krajot na XIX v. The greek struggle in Macedonia 1897-1913.000 sekoja stota godina.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g. LIT. 1981. kn. 2. koi imaat podolgotrajno. Jov. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. pravilna upotreba na pesticidi. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. Ristovac. no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija. f. meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa.: I. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). 1931. M. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v.) – makedonski blagorodnik. 2. 4. Ax. LIT. Evzi (s. 1990.e. Jovan Bel~ovski. po op{ta i abdominalna hirurgija. X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. Pavlos Melas MELAS. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . LIT. S. \. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. desalinizacija. Snegarov. mul~irawe i snegozadr`uvawe. MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. vo pogolema ili pomala mera. Vekove. so 286 `. Gornji Milanovac.: F. Al. anatom. F. K.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. Ohridski arhiepiskop stanal na 26. A. Ml. 65–66. Kako ~len na KPM (od 1955). Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. XI 1892 ‡ Zagreb.000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102. vo Skopje.000 ha. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. Mihail# vo gradot Ne`in. Nam. 2002. K. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). t. podra~je vo koe i habilitiral. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. 1973) ‡ spec. XVI. SofiÔ. Skopje. administrativno-politi~ki. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. Kumanovsko.: V. kn.). Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija).pr. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije.: Ivan Snegarov. Vo 1207 g.-P. Republika Bugarija. †Glasnik na INI#. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. 1995. Lipkovo. Pogreban bil vo Skopje. e proglasen za grad–muzej. Al. Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe). f. (1992).000 ha mo~urlivi povr{ini. ruskiot car (8. prof. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi.330 `. od kade {to bil smenet (1631). Spec. t. SrednovekovniÔt Melnik. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina. 2000.e. koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. Mo~urlivi povr{ini imalo 86. Α. hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Thessaloniki. bil ubien od privrzanicite na Perdika. vo [vajcarija. ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva. MELKOLIJAN. Ne{ova. IX 1638. stopanski. 8. 1972. J. no se navodnuva zna~itelno pomalku. hirurg. τ. Prestojuval vo Troickata lavra.n. Leon Kirkov (s. Po smrtta na Aleksandar. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Srbija.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Med. LIT. Skopje. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). V 1677). D. Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. dealkalizacija. Avraham Melamed. Skopje. St. K. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. 1995. Sofi®. Klimata e promeneto sredozemnomorska. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili. aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Θεσσαλονικη. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. Pri priemot. ~len na †Etniki eterija#. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. Zibiv~e.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). Papazoglu. humizacija. Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. 15. LIT. Tr. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65. od dvete strani na Melni~ka Reka. Sofix.: Zeni Lebl.

Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. metodite i postapkite. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. kako na primer: krugovi na kvalitet.: Bobek [uklev. Germanija i Avstrija. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. ~etvrto izdanie. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar. Inaku. Skopje. kontinuirano podobruvawe. motivirawe i kontrolirawe. ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. Menaxmentot e univerzalna aktivnost. finansiite. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. koordinirawe. koordinirawe.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. [. za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. Sabri (Del~evo. benchmarking. TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#. orientirani kon potro{uva~ot. LIT. menaxeri. dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. T. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. nova paradigma na pretprijatijata. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. praktika i tehniki. J.. 2004. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. magistraturi. Treto. Bugarija. visokiot stepen na nadvo- . terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. timska rabota. koj se karakterizira so svoi principi. bele`i postojan podem. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. vklu~enost na menaxmentot. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. Prvo. participacija na site vraboteni. obuka i kultura. na site nivoa i vo site pretprijatija. kako. S. Dokolku se podobri kvalitetot. Vo su{tina. 1910) ‡ politi~ki deec. Vtoro. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. B. kupuvaweto i prodavaweto. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. potro{uva~.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. materijalite i celite. no i na drugi fakulteti. Menaxment. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata. ^etvrto. Vo ponovo vreme. Ml. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. rabotnici i dobavuva~i. menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. organizirawe. S. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. i toa ~ove~kite i materijalnite. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. sredstvata i opremata. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g. spored nivniot avtoritet. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik. doktorati). statii. MEMI[OV. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. organizirawe. Vtoriot element go so~inuvaat resursite. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. Ml. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. ovlastuvawe. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo.

a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. 350 pr. XVIII. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III.: V. 25. 11. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. B. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. XL. portugalski i italijanski). Skopje. 21. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. april 1953. XX. Kumanovsko. LIT. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. Skopje. XII 1951). Boro Menkov.: N. Filip.) – linkestidski velikodostojnik. prete`no narativni. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. II. Parisiis. toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok.e. Borac protiv svih neprijateqa. dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. 216–221. 6. Vol. Ml. Spomen-bista na herojot. A History of Macedonia. T. Mlad borec. 1983. Perdika II i Aminta). Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta.n. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. XXXII. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. Treskavec. V.-R. M. 25. Kompas-cvet (1977). Dr @ivko Lazarevski. Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. Skopje. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa. 2005. Skopje. Grifith. †Komunist#.e.n. Struga. 4. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. LIT. Vidoe Podgorec. [. 695. St.-R. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN. Skopje. kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. Skopje. 5–18. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. P. Vo{ki (1967). [eldarov. L. Beograd. M. Beograd.-R. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli. Slovenija. †Komunist#. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki.). Vl.: Bobek [uklev. VIII. G. Kralevite na anti~ka Makedonija. LIT. Petrova. mosfera. ogan. pr.: Vlado Maleski. fizi~ko-mehani~ki. Kumanovo. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije. polubrat na Filip II Makedonski. M. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940). Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. Razgovor so Pero Menkov. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi).: Z. Pajonija. 2004. 104–132. K. 1–61. 16. eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. G. 2004. predatori i drugi ~lenkonogi. profesor. biolo{ki. X 1941) ‡ berber. \ur|ina alova. insekti-paraziti. An~evski: Portret bez ramka. (Wujork. radioizotopi ili elektri~na struja. [eldarov. Menaxment. †Na{ vesnik#. †Politika#. D. 4. a se koristi: mehani~ka sila. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. 21–22. V 1919 ‡ kaj s. Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3). S. XII 1979. Sele~ka Planina. Narodni heroi od Makedonija. Lil~i} – N. Vilijam Mervin MENKOV. Skopje. Pulicerova nagrada koja ja odbil). Hammond. Skopje. MESESNEL. K. visoka temperatura. Branko KrkeliÊ. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. Proeva.: Justini. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 . Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. a potoa stanal ~len na KPJ (1940). MERINGIJA. IX 1981. juni 1975. XI 1981. K.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). D-r Simo Mladenovski. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. Istorija na Argeadite.e. {panski. 1994. Skopje. Mariovo i Jakupica. Crveni karanfili. Filip II go napadnal Olint. II izdanie. Dejan Aleksi}. LIT. Vilijam S. X 1982. 17. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a. Skopje. 18. MDCCCXXIII.n. Menkov Ilija Borko (1919–1941). 8. 7. XI 1894 – Turjak. kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. hemiski i integralni. Negovite pesni. Narodniot heroj Boro Menkov. likoven kriti~ar i univ. Skopje. M. N. France (Cervignano. †Na{ vesnik#. MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. 1973. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n. 1999. 1979. IZV. Skopje. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. †Poezija#. N. Boro Iliev (Kumanovo. ~etvrto izdanie. Menkov Ilija Borko (19191941). Toj e tatko na Aminta II †Maliot#. LIT. 1936-1938). Lil~i} i N.). Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj.e. Belanovce. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#. Oxford. †Beseda#. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. P. genetski. 1. 787. Nosa~ na skali (1970. 13. LIT.. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). Pijan vo pe~ka (1960). na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja.: E. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. 1981. Gil. SVP. 26. 14. 1994. 1334.

bravarski raboti. A. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. feroleguri (ferosilicium.000 t/g. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. feromangan. filiti. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. mika{isti. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. i masivni metamorfni karpi (mermeri. LIT. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta.: K. Ml. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. se narekuvaat parametamorfni karpi.1%. indium i dr. 1961. Dr. †Alumina# – Skopje. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo.). MESMER. 1999. kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini.240 m.000 m². †Metalski zavod Tito# – Skopje.. [tip.). {kite pogoni. Davidov.: Risto Stojanov. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928). B. Slivot zafa}a povr{ina od 7. METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. gnajsevi i dr. sopstvenik na tipografija vo Viena. RGF. kako i toplinoizmenuva~i. Rudnikot †Tajmi{te#. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2. H. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. vo rudnikot Al{ar. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa). Sl. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. Rudnici i `elezarnica †Skopje#. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. LIT. manastirot Hilandar (1755) i dr.-F. bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite.767 km2 ili 36. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14.M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali.: D. Taka. feronikel i dr. eklogiti. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila. Mariovo. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. Sasi. leguri i sl. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. V. †FENI# – Kavadarci i drugi. 1978. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. ^. Marinov. PanaŸotov. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. a od 2004 g. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. Kapacitetot iznesuva 5. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. aluminium. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi. kvarciti i dr. Ivanov. T. Pri prestojot vo Makedonija. J. Bla`o Boev. V. {krilci. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Petrologija na metamorfni karpi. Dolga e 290 km. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). a prose~niot 9. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. srebro. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik. A.9%. Bogorodica Spiliotisa (1749). S. ferohrom. Novi Sad. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari. SofiÔ. Srpska Grafika XVIII veka. bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941).240 m). Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti.1‰. proizveduva: kolektori za son~eva energija. kaj Makedonski Brod. LIT. u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. bojleri. Nazivot Samokov. †METALEC#. Bl. Bogorodica Olimpiotisa (1752).) olovo.500 km2. grafikite na sv. a na Grcija 4. energija i voda i generirawe otpadni gasovi. Pred tranzicijata na sopstvenosta. koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam. priklu~na zemjodelska mehanizacija. vodi i troski. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. J. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 . Petkov. na pr. Od 2003 g.733 km2 ili 63.. antimon i hrom. se narekuvaat ortometamorfni karpi. †Topilnica za olovo i cink# – Veles. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. Naum Ohridski (1743). cink.

ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#. V 1708 ‡ pred 11. Vo 1941 g. LIT. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. Bogorodica# – Kamensko. so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi.. S. 27. LIT. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. Skopje. Blagove{tenie#. Toc METODIJ. me|u 810‡815 ‡ Velegrad. Rat. istiot. (Solun. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf. Moravija. †Glasnik na INI#. Saronski bliznaci. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. III 1914 – Prilep. Istorix na Ohridskata arhoepiskopix. Sofi®. Sauloviot Katalog.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ. Ml. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). Sk. III 1966). Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. moravski arhiepiskop i kni`even deec. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. Skopje. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. 1986. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. a za sve{tenik vo juli 1937 g.. zapadna Mala Azija do Bosfor. 1995. kral Ludvig. a drugi – vo Bitinija. Najva`noto delo. 2004. istiot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. Skopje. Vo juli 1967 g. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. 1998. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935).: Done Ilievski. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. 8. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. Najstar sin.: Ivan Snegarov.. Bra}ata i u~enicite. hristijanskata estetika i vizantologijata. XVI. X 1936 g. Pretstaven e kako umen. filozofijata na istorijata. 76. 1970 . koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. 2. Na 27. 1972. Metodij.: I. vo 864 pobeden od germ. Sk. Skopje. kn. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. 24. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. LIT. Jovan Bel~ovski. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in. Al. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. SV. istiot. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija. napi{ano od sv. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. Sofix. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in. bil izbran i vostoli~en METODIJ. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. potoa paroh na Prilepskata parohija. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Skopje. Sk. 2002. No Rastislav. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Bagrena Samarija. 1995. 2002. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. Blagove{tenie# vo Prilep. t. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. 1972. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. 6. Sk. hrabar i silen u{te od mladosta. poet. 25. Vo 1997 g. METODIJ (XV¶¶¶ v. Kliment Ohridski. 1931. Gr. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13. 941 . Od 1938 g. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767). Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat. Tr. Sk. Sv. E. DELA: Tre{talnik. A. a vo 1965 g. 1997. 2. Skopje. Snegarov. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. Matkovski. 1987. Imal prepiska so sultanot. e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. VI 1708). vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo). nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. no toj odbil. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej. V.. vo Ohrid. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. bil rakopolo`en za |akon.. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. zaedni~ko so brata mu. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep.

1988. na @M. pobornici na metodizmot. (st. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa). Le{o~kiot manastirski kompleks. bogoslu`ba. vo Bitola vo 1873. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. Kiril vo Rim (869). ~itawe na Biblijata. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. za da mo`e da organizira samostojna crkva..-M. Hr. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). LIT. METODIKA – v. no vo Panonija ve}e ne se vratil. slov. S. Petru{evski. tradicija vo Maked. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. Panz. post i slu`ewe na bli`niot. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). LIT: B.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. Hr. Skopje. V. 1995. B. 71-76. prira~nici itn. Il. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. koga prestanalo da bide kadrovsko. Konstantin Filosof i MefodiŸ. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. 2000.) Mitko Ilievski. D.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. MetodiÔ. I. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Christianity among the Slavs. Skopje. Svetozarevi}.) postignaa: (v. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM.. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici.). Vladeel vo Makedo- 942 . 2005. 115–117. P. Skopje.: V. E II. P. Br. Skopje. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop. Sv.) period i K. 1999. Po~inal na 6 april st. P. I. Violeta Panzova i dr. 885. Skopje 1988. pa namesto vo Carigrad.M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit. suden. 2006. M. 237. F. prirodni. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ.. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. B. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. K. no na soglasnosta ~ekale dolgo. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. 26. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. knigi. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija.. Sv. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv. se vratil vo Moravija. srednovekovna minijatura Vo 867 g. LIT.-M. Logi~ki leksikon. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni. Skopje. Mirko \o{evski. Kiril i sv. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. procesi i sredstva za zdobivawe. Vo Makedonija. 632-650. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. Bern{teŸn.: S. Sk. Vo 870 se vratil vo Panonija. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet. so molitva. Svetila nezaodni. Po 1968 g. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie. Atanasij#. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. †Glasnik na INI#. st. S. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. (v. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. Jazikot na slov. Roma 1988. 16. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa). Posebnite. V. Ta{. /2. V 1421) – petti osmanliski sultan. 2003. Metodij bil faten. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje. Dinekov. Kirilo-Metod. vo koi ~lenuvaat okolu 5. S. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Nikolova. Svetozarevi}.000 vernici. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#. LIT. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. 1389 – Odrin. Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija. Vo 1968 g. Metodij. Spored 13 gl. Panzova. prvou~itel Metodij. a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg. medicinski nauki itn. vo 881 g.: Du{an Stanimirovi}. kako filozofska i nastavna disciplina. Mare{. (v. 144–155. Po smrtta na sv. LIT. Nomokanonoti Paterikot. 2001. SofiÔ 1985. bil opean na latinski. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica.. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. maltretiran i zatvoren dve i pol godini. so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki).

P. 2004. 60 godini. Skopje. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. Tr. Tr. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. Bukoj~ani. Zajas. Sin na sultanot Bajazid I. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. MEHMETI. t. LIT. Sedum no}i kazna. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. S. 1869 – s.: Da ti ka`am eden zbor. IV 1945‡XII 1946). MEHMETI. Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar.. Brezi. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. 2006. Solunskite atentati 1903. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Andartskiot kole` vo s. proza.: G. A. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Mehmed Dauti (s. VII 1918). Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. Jan. 1994. Seloto na prokolnetite deca. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Pando (s. Kratko vreme rabotel kako u~itel. RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. M. SertoYlu. Sin na sultanot Abdul Azis. P. lerinski selski vojvoda. Fragmenti. Ml. Del~ev i so D. Tr. Gr~ec. 1967. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa. Lerinsko. Zeleni~. LIT. BIBL. de`ni{tvoto. proza.S. I. Pi{uva poezija za vozrasni. a sredno u~ili{te vo Skopje. Paris.: K.: Slobodata be{e nivniot ideal. 1911 ‡ s. zaedno so de- MEHMETI. Istanbul. [azim (Shazim Mehmeti) (s. 2005. 1958. Skopje. A. Zavr{il osnovno obrazovanie. 1982. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava.: Makedonski vladi. 1903) – revolucioner gemixija. zaed943 . BIBL. juli 1945) – zemjodelec. Zagori~ani 1905. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. proza. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi. Dimitar Me~ev ME^EV. 22. J. 1995. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo.: H. Ganem. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. poezija. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Ki~evo. Istambul. Al. 1958) ‡ poet. Rabotel vo zemjodelska zadruga. Skopsko. Tetov[. A. Ki~evsko. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. publicist i preveduva~. 1994. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. 13. @ivee i raboti vo Gostivar. Dimitar (Veles. E`tudes d`histoire orientale. slikar i publicist. BIBL:: Igra na bolkata. Les sultans ottomans. 1953. Al. VI 1421). 2005. LIT. Tregime. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. Bitovski. Bil blizok so G. ME^KAROV. a gimnazija vo Gostivar. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. Go nasledil brat mu Mehmed VI. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici. Sudbinata na Fatu{a. LIT. Balindol.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. Sofi®. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). VII 1413 – 17. Bitola–Skopje. Prekopana. Trajanovski. 1945) ‡ pisatel i novinar. 153. 1998. Kim (Kim Mehmeti) (s. MEHMED. LIT. 1870 – Solun. XI 1909 – 3. P. Prekopana. A. brat na sultanot Murat V. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. a potoa kako novinar vo Radio Debar. Pophristov. Gruev.: Turkiye Tarihi. 1901. 1986. 1990. MEHMEDI. Ml. Al. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto.: Pra{inata {to niknuva. 2003. bil pe~albar na Bliskiot Istok. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata. LIT. Kostursko. Gostivarsko. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. 1955) ‡ pisatel. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje.

1983. Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. Evla. IZV. Nata{a (Skopje. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Dim~e (Skopje. VIII 1903 go zazele Kru{evo. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). 1978. Sateska. Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. na nadmorska visina od okolu 750 m. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. poedine~no i ekipno. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina. Preostanat beg (†Svadba#). Zoran Stojanovi}. Sekula (†Solunski patrdii#). Sl. 31. pliva~ka. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. B.M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. Vo tekot na juli 1904 g. U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. A. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Sofi®. kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. V. od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. 1983. MZT †HEPOS# A.507 `. Bitola–Kru{evo. LIT. 1983. Tr.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. Tomi Aleksandrovski. Sil®nov. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura. K. i LIT. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. 1986. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. 151–152. Tase (†Vikend na mrtovci#). ME[KOVSKI. R. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. †SAB# i †[tabeg#. Me~kin Kamen. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. Kratovsko. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000). Sowa Pajkovska i dr. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. Al. Zafa}a povr{ina od 42. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. Mereja (†Kaligula#). Kiril Ristevski. Kratovsko. Osobeno gi neguva humorot i satirata. na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). St. resenski vojvoda. a vo 2003 g. ima 30 naseleni mesta so 5. t. D. H. Kru{evo. 1975. R.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. I. X 1945) ‡ akter. 1. Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). Prespansko. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. Ima 750 `. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija.. dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. 1884 – s. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli. Stefan K. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. II 1972) ‡ univ. profesor. Al. Jerotie (†Somnitelno lice#). \u|anci. Prilozi za Ilinden. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. Niz seloto ME[KOVSKA. na Me~kin Kamen. (Ohrid. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). 9. A. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. Osnovan e vo 1953 g. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Dofilo (†Dve vr~vi voda#). Trajanovski.. Tr. Topuzoski. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. Od 1982 g. Gradot bil granatiran. Marko (†Sobiren centar#). od levata strana na r. dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. Petrino. no so vojvodata Pitu Guli.239 ha. zapalen i ograben. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993).D. Skopje. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija. Ferojan (†Bolva v uvo#). a na jugoistok so Ohrid. Resensko. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. St. XXX. Kru{evo. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Sofi®. registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. Stru{ko 944 . rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). 1945–1975 vo SR Makedonija. te i zdravstvena stanica. LIT. ME[KOV. balkanskite. Osmanliskite zagubi bile ogromni. 05. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). zb. D. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. So ~eta od s. S.

Thucydidis. Sarajevo. 1942. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988). M. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij. no i na al~nost ili glupost. vo klasata na \. Minkus. K. 24.). Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA. AUP na cenKr. po dolniot tek na r. koga stanale del od Rimskata Imperija. N. Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba. 1991) – u~esnik vo NOB. E. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971). †Lebedovo ezero#). 1910. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Mysoi. †@izel#). 22. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#.: F. Papazoglu. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. M. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika. Strabonis. angliski i na albanski jazik. IZV. Hrvatska. LIT. Lipsiae. V 1921 – 24. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. LIT. Beograd. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. a oblasta {to ja naselile Frigija. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali. Ajnea.e. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. koi{to se preselile vo Mala Azija.n. Pan~e (Veles. †Esmeralda#) i dr. Vl. Strabonis Geographica. ubien od glavniot helenski junak Ahil. Srejovi¢ – A. K. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945.: Homeri Illias. Dragan Mijalkovski 945 . Sindos. M. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005). kade {to se poznati kako Frigi. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. K. Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. T. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. stanala ~len na KPJ (1941). Geographica.-G. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada.e. 24. ULOGI: Odilija (P. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis).n. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. Pravednik. M. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi.e.-R. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. 1927. Skopje. 1910. Istorija na Argeadite. Bisaltija i Antemunt. Trajanka (s. I MIJALKOVSKI. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964).n. Dragan (Bjelovar. a potoa e i negova prvenka (1998). Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr. Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n. X. Petrova. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost. ed. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Ematija.: Homeri. G. pr. Terma.-R. Kako etnonim is~eznale vo I v. Papazoglu. Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe.: Herodoti. majka mu bila Kibela). 1927. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. 1895–1913. Meineke. Jovanovska. A. IZV.) i na Mark Likinij Kras (29 g. Oxonii. kral na Brigite. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon. Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. Aleksandra (Skopje. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija. pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. Esmeralda (^. Proeva. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Skopje. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). MIZOVA. Oxonii.: D. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka. Iv. MIZRAHI. 24.). Dindorf. 1987. 1969. P. pr. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. K.: Herodoti. pr. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite. Spored nekoi izvori. 1996. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. VI 1946) ‡ direktor na film. producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Skopje. Masl.-R. Em. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe.). Najrano se spomnati kaj Homer. producent. ^ajkovski. 1895–1913. Oxonii. Historia. IZV. ed.n. Kavadare~ko. \. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. 737 pr. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. I–III. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada. Skopje. 2004. kade {to.e.e. B. 2. Vo narednite MI@IMAKOV. LIT: F. 1976. spored mitot. @izel (A. Lipsiae. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978). Lipsiae. LIT. MIZI (Moisoi. VI 1973) ‡ balerina. Illias. I. Sofija Haxieva (Ohrid.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7.n. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. Makedonski gradovi u rimsko doba.. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. Geti i dr).-R. naselena od plemeto Migdonci. IZV. ski produkcii. Halija. VI 1940) – arhitekt. Halastra i dr. Skopje. I–III. 1957. Historia. tarot vo Gevgelija. Adam. Kitri (L. †Don Kihot#). Lipsiae.e. Historiae. Dardanci. M. ^lenka na ABNA. Puni.

000 m² pokrien prostor. hist. Od 1966 g. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). (1992) na PMF. 164. se projavuva i kako avtor na popularna. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki.000 m². Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. Se prostira na okolu 75. MIKLO[I^. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist. Hadronic Press. Wien. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole. Ljubljana. SAZU. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Melnica i Sogle. prof. Sofi®. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Specijaliziral vo Kopenhagen. Beograd. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. 173. red. Skopje.. XX. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. ~ij avtor e Kopitar.. proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. XI 1813 – Viena. 1992. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Akad. Se zanimava i so proizvodstvo. Franc (Miklo{i~. distributivni ormari za broila i sl. Mijat (Vu~kovica. cl.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. A. glavno vo stranstvo. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija. T. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. Ehlovec (Ki~evsko). Veselinovi}). str. folklorot i sl. Florida. nepotencijalnite interakcii. pravoslavni Makedonci. LIT. M. 15. ^a~ak. se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Skopje. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. K. 20. 1941. Al. plugovi. Z. der Wissenschaften. Smiqani¢. no`ici i dr. Srbija. Dimitrovski i V. Mi®ci. LIT. Skopje. a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. hidrauli~na presa. koordinatna dup~alka. III 1950 Skopje. klinesti brani i dr. St. Spored nekoi negovi konstatacii. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. kw. Sl. Vo XVIII v. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. do 28. T. TraŸ~ev. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni. Skopje. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. 2006. junija 1991). 1953. 1996. Smilevo (Demirhisarsko). Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. niza glodalki i to~ila. Ur. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko). Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g. kotli. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. LIT. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. Bugarija. 67). Vidoeski. bojleri so toplo izmenuva~. slavist. eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. koi se islamizirani Makedonci. Bd. M.fizi~ar.: G. XII 2000) . kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. borverg. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. Kol. 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. tatsko bojadisuvawe. karosel. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. Naseqa i poreklo stanovni{tva. sekator so opti~ka glava. detska i avtorska pesna vo naroden duh. str. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. 1994. V. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI]. Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija. obi~aite. 25. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. koncentratorite i dr. kako jazikot. B.). od koi 27. Dimitrovski). Philos. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad. Pokraj Mijacite hristijani. Vo . 7. Mijaci. 34. Srbija itn.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. so tematika od statisti~kata fizika.

Gordana Trajkoska (finansii). Belgija). za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. industrijata za mermer. Bla`o Nedev. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). univerzalnite mikromotori.e. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. Nikola Kqusev. osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens. fenovite. C. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. Vera Taleska. Me|u redovnite univerzitetski profesori. Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Serafim Tomovski. politika i ekonomika na investiciite). Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok. Trajko Rusevski. Tryblionella i Thalassiosira. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Bo{ko Ja}ovski. Qup~o Axi Mitreski. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. istra`uvawe i novi tehnologii. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. – M. ^und. M. IZV. Sini{a Spasov. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Mokra). osnovana vo 1990 g. Od dijatomolo{ki aspekt. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. ultraoligotrofni. Nada Sekulova. pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. elektri~nite pili. Metodija Koneski (smetkovodstvo). MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. Denes. Sv. acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Gleotrichia natans). aeruginosa. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. AD – privatna akcionerska kompanija. koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. eden razvojnoistra`uva~ki proekt. na Balkanot i vo Kina. Pelister. Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Ohidskoto. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. t. Taki Fiti (pretpriemni{tvo).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no. F. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. T. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. stipitatum. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. Sne`ana Risteska (marketing). kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. oprema i softver-aplikacii za industriski celi. Bo`o Geramit~ioski (teorija. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt. Navicula. K. Dr. Dinobryon bavaricum. no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. K. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. mnogu varijabilna mikroflora. Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). M. Jablanica. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). D. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). ocellata. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski). Aphanisomenon glosaquae. Slavko ^ukovi}.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. Microcystis spp. a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. kako {to se Cyclotella fottii. †MIKROSAM#. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. Todor Mirovski. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. Skopje. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). X. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. Anabaena spp. vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. dominiraat biznis-nasokite. mikserite i mesore`a~kite. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. . Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. Slobodan Markovski. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment). Du{an Petkovski. Dimitar Bojaxioski. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. S. M. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. 2000. obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja.

Od 1958 g. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. Nitzshia spp. Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. Gimnazija zavr{il vo Skopje. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato. no i etika. 1996.). vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. L. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. Makedonska Kamenica. dekan (1981–83). 6. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. Stobi. Skopje i okolnite tvrdini. univ. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. XI 1931 – Kratovo. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. Staro Skopje so okolnite tvrdini. V 1928 ‡ Zagreb. Karaorman. vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. publikuval okolu dveste truda. Stobi i dr. 1966. Munchen. Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. O. negovite bra}a. III 1936) – arheolog. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt. K. Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. in`. 20. Skupi. Skopje. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. Vo periodot od 1959 g. pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. B. BIBL. Ort. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. 25. go dobiva zvaweto docent. MANU. 1999. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. V. 2002. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. 1982. prof. Vo 1969 g. a od 1963 g. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. 1978). II 2002) – grad. profesor. Srbija. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968. Naum (Struga. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija. Vo Gimna- . Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). {to go zavr{uva vo Ohrid. gi prodol`uva tie soznanija. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. Po trigodi{nite studii na Akademijata. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 27. a Filozofski fakultet vo Zagreb. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). Dimitar (Kratovo. Od maj 2005 g. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). MILADINOV. Se penzioniral vo 2000 g. la. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. Sv. kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. me÷u koi i so TV Skopje. MANU. podgotvuva pove}e crkovni pevci. kako i vo Atina (Grcija). Lipkovo. D. Angel (Kumanovo.. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. red. MILADINOV. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). kako indikatori za vakov tip vodi. 1817 ‡ Sofija. 4. mesodon). Ivan Luka (In|ija. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. Skopje. 1974. Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). So posredstvo na janinskiot mitropolit. Skopje. Encyonema minutum. zapi{ani so zapadno notno pismo. na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. Skopje. Za rekite Radika. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). Anti~ki gradovi vo Makedonija. Vo 1978 g.

od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. Kuku{ (dva pati) itn. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. pi{uva za toa K. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. M. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. X 2001) – grad.. I 1862) – u~itel. 1962. na . Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). Bitola. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. Japonija i SAD. †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. etnografski materijali i sl. publicist. prorektor na Univerzitetot (1963–65). Skopje. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. 1989. prof. 1830 – Carigrad. 1980. LIT. Dimitrija (Struga. Jordan Miladinov MILADINOV. u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika. obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Zbornik od studii. Jordan (Kumanovo. Struga. MILADINOV. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion. Kit. ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). Prilep. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni. {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). 30. Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. a gostuval i na drugi univerziteti.. prof. Dragi (Skopje. 1810 – Carigrad. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. red. [apkarev. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. Specijaliziral vo Minhen (1955). Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. kratki `anri. Bitolsko (1847–1849). Izbor i predgovor Gane Todorovski. Studii za Miladinovci. Izbor. objaveni vo pove}e izdanija. XII 1922 – Skopje. prerodbenik. T. red. Vo maj 1845 g. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. T. Q. Q. zitetskiot sovet. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. najstar sin na Riste Miladin. 1.. Izbrani dela 5. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. Konstantin Ristov (Struga. prorektor na Univerzitetot †Sv. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet. prerodbenski deec. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65).: Haralampie Polenakovi}. Skopje. in`. grn~ar od Struga. 1984. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. Slovo (1839) MILADINOV. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. Vr{el pove}e funkcii. kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. Skopje. kaj nego nastapil celosen presvrt. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. in`. poet. 18.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. preveduva~ i folklorist. statii i prilozi. Skopje. Od Savle stana Pavle. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid. III 1928) – grad. Magarevo. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. centralna li~nost na makedonskata prerodba. Kniga za Miladinovci (1862–1962). Cirih (1957) Hanover (1962/63). 11. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. 23. I 1862) – u~itel. poet. Polska. i samo edna sedmina bugarski pesni. T. Konstantin Miladinov.

Constantine and the Christian Empire. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). Al. 1879 – s. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). CambridgeHarvard. pozori{te. Srbija (1988-1991). gatanki. Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. teatar vo Subotica. Studii za Miladinovci. A [apkarev. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. Vo 1900 g.: R. †Tetovirani du{i#. LIT. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. Beograd. poslovici. IZV. S. statii i prilozi. preveduval od ruski jazik. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g. [trosmaer. Sofi®. Bitolsko (1852/1853). 2001. vo sp. Bil ~len na KPJ (1941). Zbornik od studii. Tr. D. Smit. Ch. H. Tabakov. obi~ai.: A. po sklu~eniot sojuz. MILENKOVSKI. †Dole vlada# i dr. predanija. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora. S. Izbor i predgovor Gane Todorovski. SofiÔ. Izvor. 23. dostavuval doverlivi informacii za 950 . Osven toa. 2007. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860). Ml. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. IV 1923 – pl. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. †Kandid vo zemjata na ~udata#. 11. B.: BŠlgarski narodni p‹sni. Kova~evica. a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. Bil sekretar na ~etata na J. specifi~no-motorni sposobnosti. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. Spomeni ot Makedoni®. Van~o Tu{evski. St. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). †Ova ne e amerikanski film#. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Petr. †DunavskiŸ lebed#. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. na N. Haralampie Polenakovi}. dopiski i stihotvorenix. (s.#. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. Piesite †Kolede#. profesor. Skopje. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. 2004. 28. kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. Nevrokopsko. Miladinovi. so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Ki~evsko. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. Zagreb. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). Izbor.: K. i LIT. SofiÔ. Sa{o (Bitola. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. e direktor na Dramata na MNT. SilÔnov. †Deus ex machina#. †Ova ne e amerikanski film#. 1984. se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer. †Game over#. Nova makedonska kni`evnost. 1980. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). J. treto izdanie. Od noemvri 2006 g. Popoec. †Na ~u`dina#. Izbrani dela. odbojkar. Konstantin Miladinov. kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. 1. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. Izvori za crkvenu istoriju. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Petar I. R. Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. IX 1960) ‡ univ. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. najpoznatata †T’ga za jug# i dr. J. Ki~evsko. Pisma. 2008. X 1849 – letoto 1852). †Bisera#. Odahl. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). 1962. pod red. Skopje. no i samiot bil uapsen. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. 1983. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. †Kolede#. veruvawa. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). 1884. XI 1963) ‡ re`iser. Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). X 1943) – naroden heroj. 8. Stanuva ~len na Kazali{te. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Mirko (s. 1943. Perni~ko. Bukovi}. †Hamlet vo tranzicija#. vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. BIBL. Skopje. 1861. razni detski igri. †Bure barut#. J. PopoviÊ. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata. Kniga za Miladinovci (1862–1962). II. izdaden vo Milano (fevruari 313). LIT. Sofi® 1983. †Game over#. Magarevo. gledali{~e. Jo{ka (Kru{evo. Skopje. 5. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski .000 stihovi).Uro{ MILESKI-URO[. Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). Skopje. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. M. SÍ~inenix. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. Kosa~a. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. no bez uspeh. MILEV.

Makedonskata tema ja znael izvorno. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. Nikolovska. 1975. Beograd. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. Mihail Gerxikov i dr. Dragoslav Lazarev (Pirot. 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. industriski i in`enerski objekti. Vlasotince. prof. Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola.000– 2. Bil profesor na univerzite- 951 . zavr{il vo Belgrad. naseleno na Peloponez (VII v. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942). glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija. Qubomir Mileti~ MILETI^. Civilizacii na po~vata na Makedonija. T. G. slavist. kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. Krevale vostanija. a magistriral vo IZIIS (1981). 22. LIT. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. Luka Xerov. \or~e Petrov. Se zanimaval i so dijalektologija. D. a podocna se povlekle kon planinata Tajget. 1995. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). vo Skopje. redoven prof. 31. LIT.-N. SubotiÊ. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija. MILJUKOV. Slavejko Arsov. T. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. Ohrid. Ohridskata slikarska {kola od XV v. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. Qubomir ([tip.. Borivoe I. Treska (Skopsko). 1. Stanislav (s. Med. 13 (28). MILOEVI]. f. in`. 8. Vo 1947 g. potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. narni qubopitstva. d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski. G. Nikola Pu{karov. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). Skopje. kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme. f. politi~ar. 2.. 1985. I 1859 ‡ Eks-leBel. Ren. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). vo Skopje. a po majka {tipjanec.: T.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. I 1863 ‡ Sofija. X 1901 ‡ Belgrad. kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). kako redoven profesor). Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). @ivkoviÊ. Najblizok sorabotnik na J. (Carina. 1970. f. Vl. Q. Z. Ax. XII 1885 – Belgrad. 1890). no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. Skopje. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953). a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. S. 2002. na Med. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. kade {to predaval od 1920 do 1956 g. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. Skopje. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. R. 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. 1980) ‡ spec. Jane Sandanski. Francija. Odli~en prakti~ar. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev. Im davale otpor na Latinite. Ki~evo. Boris Sarafov. 1980. III 1943) ‡ ruski istori~ar. Pando Kqa{ev. Smile Vojdanov. red. makedonoznalec. Dobrovi{. Ja za~uvale samostojnosta do po~. IZV. K. Dekan na Fakultetot (1997– 1999). Z.). voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). Kodikot na manastirot Matka. Bogorodica# (Matka) na r. Izbor i redakcija Vasil Jotevski.). 1967) – srpski geograf. smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. 1. Rasolkoska-Nikolovska. MILOVANOVI]. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908).000 vojnici. (od 1926 g. toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija.-B. a naseluvale teritorija od ok. ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. patolog. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}. Iv. Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. koga ja priznale vlasta na Vizantija. prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam. G. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. MANU. Hristo Tatar~ev. koga go osvojuvale Peloponez (1248). T. pla}ale danok i davale 1. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. na IX v.: S. prvin vo Lakonija. Doktoriral vo Zagreb (1888). osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. II 1943) –grad. Sin na \or|e Mileti}. Gre- LIT.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. MILETI]. 31. 750 km . Dokumenti..

Geografske oblasti u Makedoniji. 1912. a gimnazija vo Skopje. 2. dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). I 1997) ‡ balerina i koreograf. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. zavr{il na Sorbona. IZV. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). MILO[ (XIV v. kw. 1951. 1921. Prokopiev). postavuvan od vladetelot. 1937. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Em. Skopje. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). K. 1944). Skopje. So koreografija se zanimava od 1958 g. M. NovakoviÊ. †Makedonska povest# (Gl. Tihomir (Ti}o) (s. LIT. Vo 1957 g. Beograd. e edna od najplodnite makedonski koreografi. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. Skopje. 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. P. rabotel vo Belgrad. Ohridska kotlina. Sv. Skopje. Le{ok (1946). X. M. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod. 2007. Naseqa srpskih zemaqa. Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. Vodeni~arka (M. svedok) na kralot. vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. [. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. garant. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. 26. 1990. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija. a vo juni 1974 e isklu~en od SKM. 5. kw. 2004. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. †Trirogata {apka#) i dr. donski rekord. Petr. profesor. MILOSAVLEVA. vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. Vratnica. Zagreb. od kade {to e deportiran vo logor. Makedonski i N. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. geomorfologijata i regionalnata geografija. Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). Na ovaa funkcija. 312. IV 1984) – general-major. St. Kliment Nikolov (Ohrid. 1915 – Skopje. Bitu{e. Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. Visoke planine. S. 14. posebna izdawa SAN. ULOGI: Gitana (M. Kirsanova. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). A. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. XII 1901 ‡ Skopje. de Falja. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD.: Kontradikciite na Josip Broz. 2007. 1. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. BIBL. Solovjev.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. †Dubrovni~ka legenda# (Q. Med. 1966. Do 1941 g.: S. 1963) ‡ atleti~ar. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. Tetovsko. na 1942). Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Sl. X. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. 1952. †Bolero#). Debarsko. scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. III 1926 ‡ Skopje. †Qubovta vol{ebnica#). sovremen i moderen izraz. i T. Beograd. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . IX 1934 ‡ Skopje. 1999. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. Kandelas (M. 28. 1926. 16. Vratnica. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga.: Ju`na Makedonija. ni~ki# vo Skopje. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. Ravel. Skopje. Glavne doline u Jugoslaviji. Skopje 1997. Olga (Tetovo. Branxolica). Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). MILO[EVSKI. Al. Lazo (Tetovo. Beograd. Beograd. pedijatrija specijaliziral vo Viena. Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Ravel. Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). Ax. Prv atleti~ar od Makedonija.: MNR na RM. Geografsko dru{tvo. JAZU. Na povelbata na kralot Volka{in. Makedonski kontroverzi 1990-2003. so nov makeD. vo klasata na \. Skopje. Koli{evski. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. Slavko (s. BIBL. f. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. osvoil zlaten medal na 400 m. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Smokvarski) i dr. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata. izdadena vo Skopje (1366). za koja nastapil {estpati. II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. I 1928) – sociolog i univ. XI 1976) ‡ spec.

v race go dr`i modelot na hramot. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. LIT. †@itolub#. Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). †Zelena guska# i dr. Bugarija). otsek re`ija. Patronot na crkvata (†Sv. Beograd.: Arh. 1935. publicist. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. †Pirej#. S. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle. preveduva~. Debar). Kumanovsko). Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998). VII – 26. Danilo. LIT. MANU. 2001&2002). Zletovo. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. Z. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. 1993. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. †Golemata voda#. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot. Pore~e. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. 1321) – srpski kral (1282– 1321). †Mrtvi du{i#. Od crkvata bil proglasen za svetitel. vo Belgrad. †Pantaglez#. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976). stranstvo. magistriral vo IZIIS (1982). K. i mladata kralica Simonida. LIT. V. R.: Narodni heroi od Makedonija. Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). Vladimir (Skopje. ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. 29. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. †Farsa za hrabriot Naume# i dr. Bil direktor na Dramata na 953 . Bawani. Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). TodiÊ. Polog. I 1976) – politi~ar. Japonija (1986). izbran za redoven profesor (1992). R. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. kralot Milutin. umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. Rasolkoska-Nikolovska. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. rodni spisanija. †Ramna zemja#. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. MIL^IN. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. Ax. Staro Nagori~ane. Ov~e Pole. Ml. Tal. ~len na redak- MIL^IN. Beograd. dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. Iv. St. oble~en vo sve~en divitision. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Nikita# (s. 19. `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). †Sv. Kraq Milutin. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. Skopje. ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. eden od osnova~ite na MNT. Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. XLVI (1937). †Brkotnica#. oble~ena vo sve~ena kralska odora. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. Staro Nagori~ino. Ilija (Prilep. vo znak na pobedata nad Turcite. 11. †Revizor#. Skopsko) i †Sv. koj. Zavr{il Fakultet za dramski umetnici. Ilija Mil~in MILUTINOVI]. Z. Beograd. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. Vizantijske freske u Jugoslaviji. ™uriÊ. Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994). Antonio (Tetovo. Ki~evo. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje. Vl. \or|i# (s. sin na Uro{ I. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. Zoran (Skopje. †Angelina#. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. 18. aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. Civilizacii na po~vata na Makedonija. 19. 1970. VI 1918 ‡ Skopje. 1974. VIII 2006). Bogorodica Troera~ica# (Skopje). Japonija. StanojeviÊ. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. 2. Pijanec. Skopje.-N. na Otsekot za re`ija. B. J. 1995.: S. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto.

Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. Izbrana za docent (1950). †ZV#. R. a potoa rektor (1973‡ 1976). f. sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija. Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. vo 1978 na ANUBiH i SANU. f.. pri avionski nesre}i (Brnik 1966. akademik. @ak (†Kako {to miluvate#). Ljubljana. Desa (Prizren. 1968. kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. [. Kri`avec (†Vo agonija#). †Antigona#. †Na dnoto#. †Staklena mena`erija#. M. kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. univ. IV 1983) – ekonomist. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. †Tri sestri#. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost. 21. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. †Ispravi se Delfina#. republi~ki javen obvinitel. †Malogra|ani#. Pol.: Sodna medicina. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. Medicinska etika in deontologija. prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. Re`ii: †Dlaboki koreni#. Kosovo. BIBL. 27. V 1918) ‡ univerzitetski profesor. 1972. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). 1956. mart 1979. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). [vajcarija. 37. Tefik-beg (†Goce#) i dr. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#). Otec Naum (†Krik#). Sv. Francija. Vo 1961 g. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. LIT. Od 1945 do 1983 g. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). 3. Julie Cezar vo istoimenite dela. ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. t. IZV. †Pe~albari# i dr. †Zdravsteni obzornik#. Krk 1971. profesor. na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. Se usovr{uval vo Belgija. I–II. 1982. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. a vo 1985 na CANU. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. bil dekan na Med. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973). Borovnica 1976). Bil mati~ar na novoformiraniot Med. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. 1970. †Mirno leto#. a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. Medicinsko izvedenstvo. 1976. nau~en istra`uva~. Studiral medicina najprvin vo Qubqana. dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i. vo Qubqana. e izbran za dopisen. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). sociolog. a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). 65–73. MANU. 1993. op{testvenik.. specijalist za sudska medicina. Aktiven u~esnik e vo NOB. Ljubljana. f. Avstrija i Germanija.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati). Skopje. Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. f. Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. Kiril (Resen. Leta za pet drugih. kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). Sicilija 1968. St. a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948). na Med. Ljubljana. Platon Kre~et. bil pretsedatel na SAZU. pred bolnikom in pred dru`bo. El Asnam vo Al`ir 1980). Ulogi: Jago (†Otelo#). f. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. 6.: Filozofski fakultet 1946‡1976. f. V 1912 – Skopje. kade {to i doktorirala. Slovenija (od 1957). deontolog i pravnik. Ljubljana. VII 1993) ‡ lekar. prv rektor . Maganik vo Crna Gora 1974. 401–403. Vo 1977 g. a potoa vo Zagreb. Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. Enciklopedija Slovenije. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. 28. Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). Leone (†Gospoda Glembaevi#). Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. od 1976 do 1992 g. kade {to i diplomiral (1940). Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974. vo Skopje. od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. 142–143. nivnata prevencija. Galielo (†Galileo Galilej#). ~len i sekretar na ASNOM. Ljubljana. a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. Skopje. diplomat. nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). vo Qubqana. †U~enik na |avolot#. 7. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. Aja~io 1981).. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). †Crnila#. 27. redoven prof. †Mis Ston#.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969).. MIL^INSKI. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Janez (Qubqana. 1981. 1990. V 1979 g. V 1913 ‡ ?. 34‡37.

). MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. naselenie i rabotna sila. stopanski razvoj. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). Bla`e (Gevgelija. {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. †Scientia Yugoslavica# i dr. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija. nau~ni proekti.: Solzi vo o~ite na tate. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. ~len na redaciskiot odbor na sp. raskazi. trgovijata. regionalen razvoj. Razvojot na ekonomskata misla. Bla`e Minevski MINEVSKI. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka. {tedilnici i drugi finansiski posrednici. S. 2004. †Ilindenski pat#. 1981. Ledno oko. BIBL. 1.). Sk. no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. {umite i drugite prirodni bogatstva.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim. Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. 2000. 955 . Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. zdravstvo. serbsko-chorwackim i macedovskim). P. za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot.). za stranski investicii. stopanski sistem i ekonomska politika.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura.. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. roman. †Stopanski pregled#. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. IV 1961) ‡ novinar. 1998. Prostorno planirawe vo Makedonija. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM. lokalna samouprava i sl. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. raskazi. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici. ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. Skopje. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. Prikazna za tretiot. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija. Kiril i Metodij# vo Skopje. BIBL. energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. 2003. roman. Skopje. LIT. Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en).. Skopje. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi.Skopje. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto.). Polska. MINDAK. Sk. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. BIBL.. za informati~ko op{testvo i dr. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980). sistemot na devizno rabotewe. T. 1974. 1990. dano~niot i carinskiot sistem. javniot dolg. Raboti kako novinar. Sk. roman. turizmot. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ossolineum 1983. Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75). kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.: Rade Siljan Zabraneta odaja. †Naroden glas#. Sk. 1988. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. etnologijata. Gil. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU. u~ebnici.. ekonomskite. romansier i dramski pisatel. Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija. Ministerstvoto za zemjodelstvo. vodite. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). MANU. vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. raska`uva~. †Ekonomist#. Sk. pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie. Ministerstvoto za finansii. 1962. Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. kulturata i dr. socijalna sfera. M. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. 1975. stopanska istorija. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija. razvoj na ekonomskata misla i sl.. tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto. Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. Sk. raskazi. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. obrazovanie. 1977. lovot i ribolovot. 1984. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. Z. telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. stanbeno-komunalnite raboti.. 30. Skopje. LIT. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979). sistemot na banki.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). Sezona za gluvarkite. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#. Niski ve`bi. pravda. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. Sk.: Nikola Uzunov. prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija.). Skopje. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija. Crniot perduv. kultura. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. Skopje. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost. 2003. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita. stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. sociologijata.. 1996. nadvore{notrgovskoto rabotewe. Ministerstvoto za zemjodelstvo. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi.

Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik). i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. (koavtorstvo i nau~na redakcija). Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. Krakov. oktomvri 1990. Bratislava. 1997. Mihajlo (s.-P. MINOSKI. Univerzitet †Sv. Nikoloski). promeneto izdanie. Rabotel Mintan 956 . profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. Skopje. 1994. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 21. 2006. 2003. R. Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. Kiril i Metodij#. 22. 1998. Dr. 1997. Bil mentor na magistranti i doktoranti. XII 1953) ‡ spec. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. prodekan. 1979. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. 2000. Skopje. urednik na spisanieto †Istorija#. 2006. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe. sobiri. dopolneto izdanie). Skopje. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. Opole. 12. Skopje. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#. prof. Skopje. izmeneto izdanie). Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). Taka se zboruva vo Veles (redakcija). 1998. Kliment Ohridski# vo Skopje. Skopje. 2003. M. Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#.). MINOVSKI. †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta. LIT. †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. izmeneto izdanie). Doktorirala vo 1994 g. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975). Dolgaec. so Q. M. Kiril i Metodij# & Skopje. Risto (Ezerec.: †Bilten na Univerzitetot . Hale. Jov.1994. IZV. so Q. kade {to gi pominala site zvawa. d-r na tehni~ki nauki. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. VIII 1939 ‡ Skopje. Skopje. Jankov). †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. proekti i predavawa (Moskva. E. na St. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. 1994. Skopje. Kiril i Metodij’ – Skopje#. G. †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. Pretsedatel na MAKO SIGRE. 545. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist. kako profesor po istorija. 58/2000 i 44/2002. Skopje.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). dva mandata dekan na ETF vo Skopje. S. Skopje. †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). br. 9. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977). br.1. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. Nikoloski). VIII 1941) – el. Skopje.: Bilten na Univerzitetot †Sv. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. 1981. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). D. Tirana. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. Makedonski jazik za stranci (vtoro. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. 18. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro.: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. Skopje. †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. ^ikago. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. eden period vo NUB †Sv. Makedonski jazik (monografija). Sosnovjec. 1997. MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. Vorone` i dr. rakovoditel na postdiplomskite studii. Skopje.: SAD i Makedonija. Skopje. Skopje. Cv. red. 2007. Skopje. 1999. doktoriral vo Belgrad (1981). †Makedonski jazik#. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. 2002. J. Publikuvala 55 statii. so centar vo Opole (Polska). Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. po bolesti na ustata i zabite. Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986). f. redoven prof. Jankov). 2000. Liljana (Prilep.M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV.. Prilepsko. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). R. in`. simpoziumi. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. Skopje. Skopje. 2002. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. 2007. 2001. Sirakuza. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija). 611/24. {ef na Institutot za istorija. statii i prilozi BIBL. Ana Bor~eva (Skopje.Sv. Skopje. 2000. Skopje. ^apel Hil.

MIOVSKI. 19. Vl. Polovi bolesti. P. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952). go zapo~nal vo Sofija. a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. glini. na Med. vo Belgrad (1941). Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). republi~ki i sojuzen pratenik.. 1988.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. od kade {to doa|a i imeto Venec.: Dermatovenerologija (skripta). redoven prof. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. Med. vo Skopje. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. Kostursko. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. B. vo Skopje.-B. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. docna antika i sreden vek. Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. Spasovska-Dimitrioska. op{testvenik. VII 1922) ‡ ftiziolog. C. ~len na SIS na Jugoslavija. 1996. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. borec. 1996. Kiril Metodiev (s. Skopje 1962. MIOVSKI. S. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. kade {to bil postaven za direktor (1960). LIT. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. V 1982) ‡ oftalmolog.. 16. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje.Bla`e Koneski# (vo penzija). Diplomiral na Med. Iv. 2. zavr{il vo Belgrad (1935). poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. a tuka i magistrirala (1974). lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. na Med. BIBL. Skopje. 2006. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). Done Kocev (Skopje. Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London.: G. Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. f. f. Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. pretsedatel na Sobranieto na SRM. D. Institut za hemija. Eden od osnovopolo`nicite na Med. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). Skopje. 239–240. f. IV 1997) – u~itel. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. `elezno vreme. komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943). Vata{a. Mito (Kosinec.. Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. crvenata spektroskopija. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti. LIT. f. 6. f. Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. Q. Vr{el brojni D. helenisti~ko i rimsko vreme. Direk. †Biografii#. vo Skopje. Krst i Toplec. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. redoven prof. na Med. 1972. 1946–1996. Skopje. u~esnik vo NOB (1941). 1. Med. III 1909 ‡ Skopje. so mnogu kerami~ki naodi. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kavadare~ko. BIBL. Dimitar Kocev (Skopje. X 1915 – Skopje. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. Skopje. potoa klatrati. LIT. E. Nikola (Kavadarci. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. redoven prof. i dr. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet . IX 1913 ‡ Skopje. kade {to i specijaliziral (1940). Skopje. Nikola Min~ev MIN^EV. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. f. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. op{testveni funkcii. [. I 1977) ‡ dermatovenerolog. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. rakopisna biografija. 22. politi~ar i dr`avnik. Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli. 20. 1944).: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo. f. Zad ^uka. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad.: DARM – Skopje. Biljana Nikolova (Skopje. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. f. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. minerali i drugi cvrsti supstanci. Skopje. nekropola od X–XI v. f. 31. 1980. Od 1972 g. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. Specijaliziral ftiziologija.-B. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. 25. S. Hludov parimejnik. 218. koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). a go zavr{il vo Belgrad (1950). IV 1945).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV.

U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. Bil u~itel vo Kriva Palanka.M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s. Sandanski i so K. 1986.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. [tip. BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek. do avgust 1943). Dimitar Mirevski nik. Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. 1996. Skopje. Prva~iwa. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. Miokazi. 1987. 2006. INI. 7-8 . politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. [tip. Ki~evsko. 1. A.. IX 1991) – arheolog.. X 1910. Od 1978 g. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. Skopje.. Topolite na krajot na dedovata livada. Vlah~ev. †[tipski vesnik#. X. LIT.. Sk. Ko~ani. Andonov^ento. 27. se povlekol od politi~kiot `ivot. Vini~kata afera.: Cve}enca. †Macedoniae acta archaeologica#. Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV. XIV/3.: V. V. 4. pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. potpretsedatel na Planskata komisija. br. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. vali vo stranstvo. Sk. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. Gil. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. Klu~ar~iwa. Vlah~ev. Sk. 1962. Kumanovo i vo [tip. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. IZV.) so prof. X 1933) – u~itel. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern. rezerven kapetan na JNA. Q. Se {koluval vo [tip. poezija za deca. 167‡175. 1986. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). Koga cutea kosteni. polonist. T. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. poezija vo prevod na slova~ki. raskazi za deca.. Sk. roman za deca i mladi. Sorabotuval so J. Dimitar ([tip... Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Sk. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. IX 1941 – 31.. direktor na Direkcijata na po{tite. Sk. Arsov i dr. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). X 1965) ‡ lingvist. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). poezija. III 1930) ‡ poet. Q. †Delo 74#. Skopje. IX 1942 – 6. Sk. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. Skopje. †Delo 74#. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Ml. i LIT. Qup~o (Skopje. Sk. pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. 1960. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. 1. [tip. pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955). 1987. V. Al. VIII 1942) i Love~ (Bugarija. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. 6. Yvezdena. 54. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. Prilep~anski. Qup~o Mirkovski tor. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. raskazi. Bil glaven redaktor na v. Sk. 1951. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. Milica (Skopje. Q. 10. Kol. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. pretsedatel na Odborot za prosveta. 157. 1972. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie. 2002. Racin. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. 1980. Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA. Prilep~anski i T. Bistrica (Skopje. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). kade {to se na{le so M. raska`uva~. Miras~iev. IV 1943). istori~ar i arhivist. S. 2001. Prekr{en let. nacionalen deec. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo. [tip. Gradin~e. pisatel za deca. Vino`ito. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. U~esnik na golem broj festiM. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935).. Lape i drugi makedonski dejci. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci). P. 1992. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). proza. Naveva sneg. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. Brno 1997. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. Cankar). Tr. bajki. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. 1997. Po 1913 g. revolucioner i socijalist. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. 14. Misirkov. N. BIBL. vojvoda. 10. VIII 1876 – Sofija. Skopje. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. poezija. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. minister za prosveta na NRM (1947‡1951). I 1944). MIREVSKI. 1979. makedonist. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). 28. poezija. 2006. Apostolov. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933).

T. Gr. IX 2001 g. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). magisterski trud. T. 2000. kako avtokefalna. sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. Skopje.: Sa{o Dodevski. 1975. 9 meseci (31. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. LIT..: Sa{o Dodevski. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. Skopje 2004.500 vojnici. po prodol`uvaweto. magisterski trud. LIT. Skopje 2000. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe. Ja so~inuvaat 4. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola. vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. Skopje. kako poseben dar. †Slavia Meridionalis#. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek.: Stojan Jankovski. povrzuvawe so vlastite. voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#. Milica Mirkulovska ski jazici. †Vesnik#. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik). III 2003). po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo.. poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. Rat. Makedonskata pravoslavna crkva.. na 27. Kvalifikuvan bibliograf. 2004.. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. proto|akon. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. IX 2001 g. 1971. pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g. so {to po~nuva sosema nova misija. trae 6. SLPMS. Skopje. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. (so S. 10. IX 2001). koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej. T. ^iwa (Italija). zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva. Harm De (Holandija). Skopje. III 2003 g. Z. LIT. zamislen da trae 6 meseci. MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. Petr. †Kilibarna lisica#. XII 2003 g. Solana. Petr. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. koe. III – 15. Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. 3. Kartero ([panija). Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. LIT. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. III 2003). procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia). odnosno Vladata na RM (15. od koi e dobien blagoslov i sveto miro. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. IX 2001) do Robertson). Warszawa. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. od [tabot vo Skopje. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. Oficijalen kraj na misi959 . od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva. T. vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. XII 2003) i broi 487 ~lenovi. Petr. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. VIII 2001 g. bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. na 14.: Sa{o Dodevski. VIII 2001 g. Oficijalen kraj na misijata e 26. EU. 2004. odnosno.

BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. vo Skopje. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). reformskata aktivnost bila zaprena. So povremeni pauzi. Bugarija. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Po dr`avniot prevrat (1908). Skopje. Del~ev. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. T. vo Skopje. Serski (Francija). LIT. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. bil na Internata klinika pri Med. X 1903) usvoile programa. 2002. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). †Sojuzni~ka harmonija#. XII 2002 g.. 13. II. V.. P. Materiali. 1977.. Treson~e. 2004. T. LIT. t. 1982. na Med. Petr. Gligor Todorovski. 30. 1989. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. Hor i Orkestar). Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B.: G. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. Mitilena. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. Al. Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. infektolog. . kade {to i diplomiral (1949). Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963). VIII 1930 ‡ Treson~e. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. 23. Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Bo`inov. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#. VIII 2007) ‡ novinar. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). Debar. I (1905-1906).. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. X 1865 – Vr{ec. so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna. Vo 1959 g. Avstro-Ungarija i Rusija (2. 14. koja ja prifatila (23. oficijalno zavr{ena na 31. 16. revolucioner. 1978. Sofi®. vo Skopje. I 1922) ‡ internist. Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija.: Sa{o Dodevski. pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). Dimitar (Prilep. Dokumenti. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). 1981. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. Odrin i na dr. (19071908). Skopje. f. kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija.e. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956). Do 1959 g. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. XI 1903). III 2003 g. Rusensko. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. redoven prof. Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. vo Skopje. Save Krstev (s. M. So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata. op{testvenik. Bitolski (Italija). redakcija i komentar: Dan~o Zografski. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. mesta. Bil dekan i prodekan na Med. Amnestiran vo 1904 g. D. Pravniot fakultet. magisterski trud. Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe. f. S. Spomeni.-B. Trnovo. Mirko (Treson~e. @ivotot go zavr{il vo Bugarija. VI 1938) – u~itel. Tr. publicist. Min. odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija.M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. i LIT. Mirko Mironski MIRONSKI. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. f. Skopje. MIR^EV. \. IZV.. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. J. Skopje. Sofi®. po pobedata †MIR^E ACEV#.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. Bitola. XII 2002 g. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. f. U~itelstvuval vo Solun. glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod). Dramski (Velika Britanija). Solunski (Rusija).

@ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. Po negovo barawe. Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi. 1999. Mila Pejova (Dolni Lapac. a od fevruari 1944 g. eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. 31. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost. kaznata mu e simnata (1982). Kru{evo. i T. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. Publikuval 109 statii.. Skopje. II 1939) ‡ spec. f. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Saraevo i vo Wu Delhi. 6. 13. na St.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. po stomatolo{ka protetika. zaminal na rabota vo Kavadarci. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. [. \or|i Malkovski. Od i. profesor. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. LIT. Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik. ^ukarica i @i~a vo Srbija). Skopje 1991. Cv. XI 1956) ‡ akter. osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). metali i materijali za polnewe. Al. 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. E. Eftim Krumev (Vinica. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. Skopje. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). Petar (Kru{evo. Zagreb. Debarsko. akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten.: Vele{ki partizanski odred 1942. Srbija. M. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). VIII 1939) ‡ spec. f. specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993).: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. Skopje 2006. 2007. 1993–1999). 1990–1993. prof. Zaginal vo sudir so bugarskata policija. III 1877 – Skopje. Publikuvala 105 statii. Nestor (Osoj. Topola. na St. 2007. 11. Skopje 1971. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. GINI.III 1942) – politolog i univ. Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. MIR^EVSKI. f. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Sv. Marko (†Jugoslovenska an961 . 23. XXIX. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). BIBL. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984).: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. Hrvatska. kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Bugarija. 14. Petr. organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). E. MIR^EVSKI (ALEKSIEV). Izlagal i vo stranstvo (Pariz. 2005– ). a doktoriral vo 1993. Habilitiral vo 1978 g. Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. Pove}e pati bil zatvoran. Habilitirala vo 1978 g. IV 1944) – revolucioner.. \. vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. Angele (†Let vo mesto#). Petar Mir~evski MIR^EV. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. IZV. naroden heroj. Dramata na pluralizacijata. M. 28. prorektor na Univerzitetot †Sv. Dimitar (Sliven. doktorirala vo 1988. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana. Dim~e \o{ev (Veles. prof. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. Skopje. Totalna proteza ‡ pretklinika. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). po detska i preventivna stomatologija. Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). f. XI 1913 – Kavadarci. Studiral vo Pariz (1911–1913). †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#.g. 1969) ‡ rezbar. Berlin). Malk. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). organizator na NOB vo Veles. BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji. 1–2. 1985. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Brisel. Vo 1941 g. Stomatolo{ka protetika.

a vo S. M. Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. Polonij (†Hamlet#). vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto. RistiÊ. Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). Ko~karjov (†@enidba#). Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35). politi~ki analiti~ar. XI 1874 – Sofija. 1995. a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. Ri~ard III vo istoimenite dela. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890). ktitor na obnovenata crkva †Sv. IZV. koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. Beograd. so race podadeni kon patronot na crkvata – sv. Osven toa.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. K. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. V. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). Krste Petkov (Postol. R. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija.-N. 1905) na sovremeniot literaturen jazik. †Kulturno nasledstvo#. Atos (†Tri musketari#). avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#.. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. V. Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. Z. revolucioner i nacionalen deec. Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija. 5. Skopje. koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. 1974. Crkva †Sv. osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). 2005. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. †Sinteza#.). tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. Dimitrij – vizantiski vlastelin. Egejskiot del na Makedonija. R. Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv. Pavle. koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g. toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g. go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897). Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa. 1991. Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. Me|utoa. Vizantijske freske u Jugoslaviji. St. Dimitrija# u Prilepu.) zaedno so svoite pridru`nici Sila. koga ve}e ne bil me|u `ivite. Sirano de Ber`erak. vtoro izdanie. folklorist i publicist. [ekspir (†Mera za mera#). Makso (†Crna dupka#). Velev. Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). LIT. Enixevardarsko. Pop-Atanasov. Miqkovi}-Pepek. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv.-R. a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). R. istori~ar.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. ™uriÊ. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#). Podocna. MISINOPOLIT. Ros (†Magbet#). MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49. Dimitrija. I 1970) – pravnik. 2. vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). J. 1974. no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. 962 MISINI.: P. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka. Apostol Pavle. etnograf. poznat kako †apostol na apostolite#. prv nacionalen filolog. Tuzenbah (†Tri sestri#).: \.. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). 56 i 57 g. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). MISIRKOV. Timotej i Luka.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891). pristignal vo Makedonija (49 g.. Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata.). Skopje. 26. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Suad (Skopje. vo povelbata se spomnuvaat negovite deca. LIT. Biblijata za Makedonija i za Makedoncite. 1979. od rimskiot zatvor). I. tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). 10. Skopje. 6/18. Kru{evac. Skopje.

D. a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija. pod mentorstvo na prof. Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija. T.P. dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. Vo Odesa vo 1905 g. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907). Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). Florinski (Kiev). I. 1913). do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. doa|a vo Makedonija (Solun). a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903).Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#. so le`erna popravka na azbukata i pravopisot. Misirkov (1902) K. od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija. Konstantinovi~. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. Onevozmo`eni se i naporite so P. D. ^upovski. jazik. iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. Po izleguvaweto na knigata. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. 1898).1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri. A. †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 . Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. na 14 avgust 1914 g. Od knigata na K.P.-Peterburg. a so D. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#. Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911). Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912).P. pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. VIII 1914) i zaminuva vo S. N. Dimov i d-r G.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii. i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#.P. no biva odbien. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Misirkov. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910).

2002. 1965. 1999. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica.: Za makedonckite raboti.. DELA: romani: @e{ka zemja.. uredil Todor Dimitrovski. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. nastanite i li~nostite. Zagreb. Dovik. d-r Atanas Vangelov. Sk. Vo u~ebnata 1966/67 g. MANU. Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA. MANU. 1988. 2000. 1991. 1988. Bl. Sk. Izvonredno plodna avtorka.. Toplata pregratka na Gocevata majka. profesor. Fototipno izdanie.. grupa biologija. Toc. istiot. Sorabotuva vo idiskoto sp. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Misirkov. 1997. Novi istra`uvawa i soznanija. Odessa. Sk. 1969. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909). Dnevnik 5. Skopje. 1996. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. SofiÔ. IMJ. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. istiot. 2003. 1990. 2003. dramska pisatelka. MANU. so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. romansierka. Diplomirala vo 1970 g. Neod`ileni. 1994. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#.. 1966. VII 1913. 2008. Milosija. se zapi{ala na PMF. 1966. 2005. avtorka za deca i mladi. Egejskiot del na Makedonija. Misirkov (1874–1926). Odesa.d.. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919).d. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. MANU. a za 964 . Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. a gimnazija vo Skopje. 1968. Skopje. 1966. LIT. Avanturite na \ur|a. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje. Pla~ pred yidot. 2007 i III. a potoa e nazna~en za u~itel. Sk. Skopje. Sk. †Bogomil# (maj 1926). Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. 1990. Postol. Li~en roman za li~nata zemja. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto. II. a doktorskata disertacija vo 1987 g. nite rakopisi na Krste P. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Sk. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. 1983. Sobrani dela: I. 1982. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. Voved prof. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. Pred smrtta (21. univ. Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ. Krste Misirkov. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. 1909. Vo smrt od qubov. Sk. poezija Skameneta solza. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. Majka Kotori~anka. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). Podgotovka Bla`e Ristovski. Skopje.. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski.. Pisma 1911–1917. 14.P. Misirkov (1909) Me|uvremeno M. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. 2000.. Yidovite od Pela.: D-r Bla`e Ristovski. 2007. 2005. Sk. IX 1923). Dlabokiot rez. V. 1998.P. R. 1993.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. Sk. Golemite atovi. raska`uva~ka. Priredil Bla`e Ristovski. I–II. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. nivnite delbi i preselbi. 1905. Skopje. Ra- MITEVA... Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g. progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. Skopje. Yidovi od paja`ina... Sk. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. 7. Tuka razviva bogata dejnost. IX 1947) – biolog. Predgovor Dare Xambaz. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. Kata (s.. Prangi. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. IX 1930) ‡ poetesa. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. M. Sk. IX 1920) i ostanuva u~itel. 1953. Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska. XII – 30.. 2008. H 1918).. Vo 1975 g. Za makedonckite raboti. Vodoskoci. Sk. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. IX 1925). Sk. Viorot na bolkata. 1997. †Vardar#.. Vo 1972 g. Katarni godini.. romani za deca: Detstvoto na Misirkov. pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. istiot. Sk. XII 1918)... Sk. Za docent e izbrana vo 1988. †Mondo# vo Stokholm. e premesten za v. publicistka. raskazi Pesna za ognovite. a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. pa naskoro i za v. no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. No po nepolna godina e smenet (7. Krste P. Nada (Peh~evo.. Sk. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. Skopje – Sofija. Sk.. Bitola. Enixevardarsko. P. Deloto na Krste Misirkov. Sk. Sk. †Vardar#. Sk. sp. 1903. Misirkov na makedonski jazik. 1990. 1992. Sk.

so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Preveduva~ od klasi~nite jazici. Platon. [. †Planetarium#. 24. za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. BIBL. V. Skopje.: Makedonija od ASNOM do denes. Sv. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. Prevodi od starogr~ki: Hesiod. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Labina (Skopje. VII 1929) – arhitekt i urbanist. Helada i Rim (2001). a Praven fakultet vo Skopje (1954). X 1975) ‡ akterka. Aristotel).: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. teatar. pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974). Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). D. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. Heraklit.: Homer i Prli~ev (1995). za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). †Dobredojdovte vo Saraevo#. †@iva antika#. MITKOV. †Te po`eluvam#. Pantelej (Ohrid. Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 . Skopje. Stefan vo Ohrid (1956). V. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982). Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). dr`avnik. pravnik. BIBL. radio i televizija vo Belgrad. 2005). †No} sproti Sveti Vasilij#. producent. G. F. †Tajnata kniga#. Dela i dni (1996). T. monografija (1997). Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. Platon. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. †Kako ubiv svetec#. †Vreme na letala#. Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). Vladimir (Kavadarci. 1989. Ivan (Skopje. Aristotel. Skopje. a se projavuva i kako arhitekt proektant. 10. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. Ivan Mitevski MITKOV. 1978. Odgovoren urednik na sp. 20. Pretsokratovci (1999. Izbran za ~len na MANU (2009). Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. Anti~ka epika. X 1931) ‡ univerzitetski profesor. Anti~ka filosofija. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 2005. 8. Od 1975 g. Po~etoci na zapadnata filosofija. Doktor po klasi~na filologija. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. Vitomir Georgiev (Kumanovo. sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). †Jas sum od Titov Veles#. 14. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). J. †Dva buketa rajski cvet# i dr. Pr. Labina Mitevska MITEVSKA. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. Timaj (2004). Nega na du{ata (2000). neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. antologija (2004). nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. LIT. Izbor (1998). Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. †Zaminuvawe od Paskvelija#. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Vo filmovite {to usledija. Diplomiral na Akademijata za film. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. IV 1948) ‡ TV re`iser.

@ivo delo. 8. B. na KPJ (od 1940). Kr. e ~len na KPM. polemi~ar i istoriograf.P. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). 24. Dimitar Mitrev MITREV. na Med. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. @an Kostadinov ([tip. ^len e na BKP (1941). i Pirinska Makedonija (1960). ^in i delo. Skopje. 1. {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). Od 2002 g. Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev. Od 1990 do 1992 g. Kako gimnazijalec. vo Skopje (1985). a vo april 1942 g. M. ~len na SKOJ (od 1938).: Vele{ki partizanski odred 1942. \or|i Malkovski. LIT. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~. 2000. Malk. 11. univ. Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). Sk. 1951). Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. G. Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. organizator na NOB vo Veles. Kiril i Metodij# (1974–1976). bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. T. Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). Izbor. ~len na SDSM (1991-). preminal vo ilegalstvo. Vo 1941 g.. 1981. Izbrani dela vo 7 toma (1970). 1954). Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv. Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). †Nov den#. potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). zaminal vo partizani.: Dimitar Mitrev. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). Sl. Minato i literatura (1958). minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). H 1919 – Ohrid. XI 2001 i 2002–2006). a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. †Nova Makedonija#. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar. univerzitetski profesor. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). MITREVA.Koneski. a od septemvri 1944 g. V– 30. pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. VI 1961) ‡ kardiohirurg. Zaedno so Nikola J. Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. a potoa i kako student. Dimko Trajkov (Veles. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. @an Mitrev MITREV. Antologija savremene makedonske poezije (1977).. Dimko Mitrev MITREV. 11. Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. II 1950) – filolog. Svetovi. Georgi Stardelov. XXVI. GINI. Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). Vapcarov (habilitacionen trud. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija. f. 14. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz.. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. XII 1942) – revolucioner. Makedonska kni`evnost. Skopje. e direktor na Spec. 1999. Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). Vo 1992 g. St. Bil organizator na rabotni~ki . Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam. Ilinka (Skopje. Povoeni makedonski poeti (1960).K. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969). P. 1919 – Veles. ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. f. Bil komesar na Vele{kiot NOPO. Kriterium i dogma (1956). \. 10. Ogledi i kritiki (1969). Sk.VI – II 1967). Priredil Miodrag Drugovac. Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945).M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. Dimitar Mitrev. Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. D. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. a na MK na KPJ za Veles (od 1941). †Sovremenost#). 1982. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. Sk. Grcija. antologi~ar. raboti vo Germanija. {trajkovi vo Veles pred vojnata. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. Diplomiral na Med. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. Skopje). LIT. M. a gimnazisko vo [umen (Bugarija). 2004.

na~alnik na razuznava~ki centar. Skopje 2007. Gradi{te ‡ s. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). St. Dragi Mitrevski univ. 1997. Gloska ^uka ‡ s.: T. nekropola od postaro `elezno vreme. Vol. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). profesor. Resensko. Nikola (s. voeno ata{e. a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. Hipodrom ‡ Skopje. Od 1996 g. Brazda. V. Staravina. Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. Kunovi ^uki ‡ s. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Sokol Nastev (s. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR.: Dedeli. Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). Sopot. Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). Z. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). St. Vo 1955 g. Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943).: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Sokol Mitrevski MITREVSKI. tola. Athens. Dupeni. Skopje. BIBL. a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. LIT. Paskal (s. 2007. Petr. Kostursko. na~alnik na {tab na brigada. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. T. MITREVSKI. MITREVSKI. Bitolsko. gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. IX 1957) ‡ arheolog. sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988). Kis. Vardarski Rid. Glos. Magistriral vo 1990 g. Trajan (Bitola. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM. Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Egejskiot del na Makedonija. Vardarski Rid. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM bil od 1992 g. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- . Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. 2001. Skopsko Kale ‡ Skopje. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. 1947) – istori~ar na umetnosta. 11. Skopska tvrdina . Ml. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). Dragi (s. D. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija. MITREVSKI. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Dimov Grob ‡ s. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980). bitolski vojvoda. komandant na korpus. 15. Ulanci. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). ^uka. Kliment OhridS. 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Prehistory in the Republic of Macedonia.Kale. 1912 – Skopje. Milci. 1992. kade {to bil i direktor (1999‡2001). 1. Dabici ‡ s. Marvinci ‡ Valandovo. Mamurovski. a potoa komandant na bataljon na JNA. ski# vo Bitola (od 2006). Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). 87‡100. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). se vrati vo SRM. Skopsko. Ku~kovo. U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). Orizari. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada. a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). The Balkans in prehistory. 2005. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. Skopje. 1991. 16. Skopje.

Belgrad. Makedonski narodni umotvorbi. PMF–Skopje 1946–2006. Vele{ko). Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Skopje. Gr.) 306 ili 290 g. Marsh. LIT. MANU. BIBL. MITREVSKI. Beograd. 17. vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. 11. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. 2000. Analytic Inequalities. D. simpoziumi i gi publiciral. Skopje. LIT. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. S. 1972. Ul~ar.: Dragoslav S. ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. Beograd. 1960). 1972. so mesewe obredni lebovi. 1970. McGing. D. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri. 1986. Jedna~ine matemati~ke fizike. Todor (s. prof. VIII 1948) – arhitekt. ov~ari i sl. Bitolsko. Beograd. M. IZV. B. Bil prorektor na univerzitetot †Sv. 1959. 1965. torza. VIII 1942). D. Mitrinovi}. Elvangen. Boro (Prilep. Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). Makedonski praznici. D. ~ekawe gosti i sl. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). Radok. Beograd. Kompleksna analiza. 10. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. ^len na grupata Mugri. J. Ke~kiÊ. Srbija. S. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P. Al. Dum. Antropomorfnite skulpturi (aktovi. MitrinoviÊ. Bitola. VI 1908 . prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. ™okovi¢. Zavr{il (1932) studii po matematika. 2007). Mitrinovi}. a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Miravci. Vasi}.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. S. Ratomir Grozdanoski. Kit. protojerej-stavrofor (s. 1993. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. E. 1992. (Smederevo. MihajloviÊ. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. MitrinoviÊ. 7. monografija. LIT. Toj e poznat biblist i apologet. Slep~e. D. King of Pontus. MITRI]ESKI. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija. sè do negovoto penzionirawe (1988). Novi Sad. 1964. (1956) na ETF vo Belgrad. Miodrag (Vr{ac. a potoa kako docent. Skopje. so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. a rezultatite gi prezentiral na kongresi. Beograd. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica. 2000. Springer Berlin-Heidelberg-New York. Mitrinovi}. D. XI/26. momoci. poradi zna~itelno namaleniot den. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko. 1967. N. J.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). u~iteq. Pokraj pedago{kata aktivnost. Mitri}eski: Marko Cepenkov. Skopje. Cepenkov. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. Demirhisarsko. Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. 968 B. X). 1957– 1960. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. Detski igri. Slu`ben list na MPC. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. J. Diplomiral na Ru- MITROVI]. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. Marko Kitevski. Groningen.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi. Elementary matrices. Marko K. V 1927) ‡ skulptor. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. Zagreb. Barnes. S. Mitrinovi}. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Elementary Inequalities. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. R. VasiÊ). Samostojno izlagal vo Skopje. D. Bitolsko. Mitrinovi} – `ivot i delo. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. ~ekaj si \ur|ovden#. Nejednakosti.: Spomeni i biografii na ilindenci. Kiril i Metodij#. geotermijata i in`enerskata geologija. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). a vo noemvri 1946. M. 1927. C. profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). 1987. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela. P. The foreign policy of Mithridates VI Eupator. Sv. Bugarija (1942). K. Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. slu`el kako parohiski sve{tenik. 1969. eden od najopasnite protivnici na Rim.s. C.-P. Viena. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. M. V 1913 – Skopje. Trajan. S. Beograd. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). Poznat e i kako Mitroen. a zavr{il vo Plovdiv. S.: B. Groningen.M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. Monografii: D. 9. nastradal na 26 oktomvri (s. Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva. 1965. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. Tr. Od 1951 e vonreden. D. Ax. N. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija. govedari. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. IV 1995) – matemati~ar. Demirhisarsko. B. Groningen 1964. B.. Skopje. Gevgelisko. 2. Skopje. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. studenoto vreme i sl. LIT. Differential geometry. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata . Potts. MITROV. R. Matemati~ki fakultet. Belgrad. Dragoslav S. Bil glaven vospituva~ (1967). Narodni veruvawa. kn. red. MitrinoviÊ. 1980. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici.C. a potoa i redoven profesor. 2006. Beograd. S. Misirkov vo Skopje. Rat. ~len na MANU. P. II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. Dobru{evo. D. MITRINOVI]. †Vesnik#. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. Poradi toa {to bil hristijanin. Specijalne funkcije. Leiden. 23. S.

Skopje. Joseph von Hammer. Belgrad. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). Ruski pisci. za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). ^ilingirovÍ. Prevel od ruski LIT. T. stanbeni zgradi i individualni ku}i. Ahmed Mithad (Love~. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. † Kiril Patriarh BÍlgarski. Panz. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). bas i operski re`iser. BIBL. Pred.: Filozofski fakultet 1946–1976. stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). Gostivarsko. V. Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. Kru{ina. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. 8. potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). V 1915 ‡ Skopje. Fenomenologija Edmunda Huserla. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. Skopje. Knez Igor. koga zaminala vo penzija. koga go vovel i prviot Ustav. dr`avnik i konstitucionalist. 1976. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. KarapetrovÍ. gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. 1898. Bl. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). univerzitetski profesor. Skice iz `ivota i delatnosti.: P. Maliot princ. Skopqe. A. deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka.: Ivan Snegarov. 1937.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. BIBL. SofiÔ. Skopje. Skopqe. operski pevec. 1932. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. XII 1876 & 5. Taka pravat site. urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta). 1961. 1942. 71‡72. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). Pu{kin kod Srba. IV 1623). 2. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. Sbirka otÍ statii. Zagorka (Obrenovac. ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. Vila †Marko# vo Skopje (1995. H 1872 i 20. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot. 1931. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). II 1877). 1937. Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. MITHAD-PA[A. tuku Makedonci. Sr‹decÍ. Sofix. Jovan Bel~ovski. Karapetrov). potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). Rusija. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. Jemen. Eugen Fink. 18. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). V 1884) & osmanliski reformator. Huserl. 1934. Jordan (Dan~o) (Kumanovo. VII 1872 & 19. naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. LIT. Skopqe. Skopje. na takov na~in. F. 2002. 8. 2000) ‡ pravnik. Otkako bil razre{en. Don Bazilio (Sevilskiot berber). koj{to ne e kako bugarskiot. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. Osman Miftari MIFTARI. na srpski jazik pove}e dela od L. St. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi.. Vidu{e.&Sv. Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. Novi Sad. 1963 i dr. kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo. MITROPAN. stanben blok na bul. P. Metodika nastave ruskog jezika. Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. MiÊiÊ. Kavalerija rustikana.: Miodrag Drugovac. X 1903 – Belgrad. 1988. Kr. Germanska klasi~na filozofija. S. Historija turskog (osmanskog) carstva. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. Beograd. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). 17. SofiÔ. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. Kako re`iser. S. Tolstoj. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. t. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). 1976. 3. (Prodadena nevesta). LIT. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. I 1924) ‡ dramski akter. Ml. LIT. H 1822 & Hexir. Skopje. Bugarija. 1979. 550. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. Uvod vo logikata.. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). Skopje. Ekzarh Antim (1816&1888). tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. Kuzman Kapidan. verojatno `iveel vo Carigrad. ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. VIII 1893 ‡ Belgrad. Zagreb. ^ang (Zemja na nasmevkite). Ml. ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7). ^ehov. Osman (s. MI]I]. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. Car Samuil. R. XI 1873 & 11. Leonov. 1958. kn. [. M. deka tie se narod poseben od bugarskiot. Z.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. XX vek. 27. Istorija na makedonskata kni`evnost. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. 7. 15. kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. 14. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. 1956. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden. Faust. Petar (Orel. 72‡73. 1990. 91. Karmen. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad.

br. Sk. 1997. Poraki na dale~inite. 2008. ~len na CK na SKM. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo. 2001. LIT. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit.3233. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282. 2000.. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. LIT. br. Nordiski qubovnici. K. 1965. Ax. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). 1974. Sk. Skopje (1967). Skopje. Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. Vladimir (Belgrad. Vleguvawe vo Delta.: B. BIBL. Georgievski. Kon sredinata na XVII v. Skopje. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978). Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977). Panov. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. 1981. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. Wujorkson. LIT.. Cambridge. 27. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. R. Kratovski i [tipski. Sk. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt. Gordana (Bitola. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik. Sk. 1994. letopisec i kulturno-prosveten deec. 1983. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija.M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. zaminal na Sveta Gora. Vel. 2003. V 1912 – Skopje. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ. Sk. so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. Bl. – Sveta Gora. krajot na XVI v. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. .: Ratomir Grozdanoski. Vo 1648/49 g. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo.. Sk. Geanakoplos. romansierka. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Prilep. Ml.. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi). J. Pisma. 1981. S. Ax. nija i nagradi. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. 1993. 191–196. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g. Planini od kartonski kutii. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. Magistriral vo IZIIS. 2001. 1971. 1989. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. Stanal strateg na pelagoniskata tema. animator. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM.: Cv. eseistka i preveduva~ka. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod.. Vo 1647 g. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu. vojskovodec. izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). Del~o Mihajlov MIHAILOV. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. Sk. Palestina i vo Erusalim. Gr. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK.. Bil ~len na Senatot na UKIM. Sk. [tip. Skopje. Tolkuvawe na moreto.13. Skopje. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija. 1 IX 1940) – poetesa. BIBL.: stihozbirki: Vremeto go nema. Romanija. LIT. re`iser na animiran film. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. Spektar. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. MIHAJLOV. Redoven prof. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). 2008. stanal mitropolit Banski.. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. pate{estvenik. I.: Ne vpregnuvaa kako dobitok. 27. Del~o (Skopje. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. isprateno do pelagoniskiot episkop. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. †Okovani vo prangi#. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. raskaz: Bosforsko leto. LIT. Vel. Massachusetts. I. vo Moldova. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. 1975). sin na Polieukt. 20. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). Beskone~noto. 6. Velev. raska`uva~ka. Srbija. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). K.. Sk.: D.. MIHAIL (XI v.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. Skopje. 169-179. 1984.. roman: Potraga po prikazna. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. Sk. VII 1999). na povik na Akropolit se probil do Prilep. 1959. XI 1947) ‡ karikaturist. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). 146. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek. Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984). 37-46. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. Nikola# na Kareja. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. Rat. ilustrator. Sk. †Balcanoslavica#. Grozdanov.: M.. Sk. I. XII 1993 g. 1993. mitropolit Povardarski. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje. Tal. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun.. Vo 1118 g.

Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. Dragan (Skopje. Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. od kade {to odr`uval vrski so MPO. Protogerov (1928). X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija. multimedija i biokibernetika. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). Bugarija. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. 1995. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. 15. kade {to bil i direktor. Skopje. a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). SofiÔ. so poddr{ka na Germancite. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. habilitira (1958). Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. 26. gimnazija vo Negotin Kraina. 1995) – agroekonomist. Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). Aleksandrov.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. 1992. Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). Dr. Dokumenti. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). \o{. Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. Dr. [tipsko. paralelna poluoficijalna vlast.: Izbrani proizvedeniÔ. 1. vo penzija. Los Anxeles vo SAD (1984/85). Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. 1993. Skopje. a ottamu zaminal vo Polska (1938). do{ol vo Makedonija (Skopje. 5. Ilija (Veles. Penzioniran e vo 1978 g. Skopje. LIT. Z. no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). Skopje. Ml. VIII 1896 – Rim. And. 1. Tod. a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. no ne nai{ol na poddr{ka. Srbija (1932). Masl. V. V 1907 – Belgrad. prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. MIHAJLOV. Skopje. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). Solun i Skopje. 29. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930). 1-25 (so koredaktori). 2. Prvata Vlada na Makedonija. 971 . 1990. Bil privrzanik na individualen teror. Po~inal vo Rim. a po ubistvoto na T. M. pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. prof. 1997. Al. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945). 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava. 1912 – Skopje. sept. za izgradba na u~ili{ta. MIHAJLOV. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. Od 1983 na ETF vo Skopje. so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. kompjuterska grafika. II. Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. 1998. 134‡ 135. a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. Oblasti na interes: aplikativen softver. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). VMRO 1924– 1934. Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. LIT. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo.: Zoran Todorovski. reizbran i po ubistvoto na A. Mile (s. bolnici. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). na ETF vo Skopje. Lazaropole. popravka na lokalni pati{ta. BIBL. kako i na †Ureduvawe na {umite#. I 1949) – red. kade {to zavr{il gimnazija (1915). stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). (so koredaktori). so soglasnost od bugarskata dr`ava. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. Pred krajot na vojnata. †Naroden glas#(1941‡1943). MIHAJLOV. Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). I (1961) i II (1963) del. Se {koluval vo [tip. Izbran e za docent (1952). Ivan (Van~o) (Novo Selo. Ilija (Veliko Trnovo. S. Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). †trojki# i †petorki#. I–IV. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. kade {to e izbran za asistent (1933). punktov na~alnik za Sofija. Mile Mihajlov MIHAJLOV. potoa vo Italija (Rim). a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL.

Gradona~alnik na Skopje od 1929 g. kn. S. red. 1924. Treson~e. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje.: D-r Du{an Stanimirovi}. Vo zbornikot. Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. 2005. \. Josif (s. 2001. IV 1887 – Skopje. g. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. 1963) – atleti~arka. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. Ortakov. kamerni dela i prigodni scenski realizacii. potoa bil u~itel vo Ko~ani. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. 75. M. Vo 1922 g. ja zavr{ila sportskata kariera. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. br. poet. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. ArnaudovÍ. a kako 972 MIHAJLOV. 1888 – Sofija.M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. Toga{. Potoa zaminuva vo [tip (1924). Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#. Balabanov. Marina (Ta{kent. †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. 15. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. tehnologija i ekonomika na gradbata. Liban. †Sevilskiot berber#. kako rakovoditel na Osnovnoto. Skopje. ]ustendilsko i Radomirsko. D. VII 1924 ‡ Skopje. Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. 14. a potoa vo Gevgelija. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija. 1924). Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo. Od 1929 g. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. usvoen vo 1930 g. †Ilinden#.: D. so sopstvena pijano-pridru`ba. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. vo †Mlad borec# i Radio Skopje. VI 1925) – u~itel. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. 1. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. Elena (Skopje. †Kulturen `ivot#. arh. kako {to istaknuva i M. T. Al. 1. bil pretsedatel na Skopskata op{tina. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. so mal prekin do 1941 g. sedmoboj. O. BIBL. Dr. †Faust#.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. M. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. 76 i 78. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. Kit. 11. LIT. Skopje. god. Sportski {ampioni. Vinica. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. 4. P. novinar. 1885 ‡ [tip. 123‡129. 1924. Uzbekistan. vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. Pan~o ([tip. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI]. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). pisatel i folklorist. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. komentator. B. Ml. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. III 1941) – arhitekt i urbanist. 29. †Mamzel Nitu{† i dr. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5. M. Vo sorabotka so prof. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. Budimirovi}. MIHAJLOV. direktor na Amaterskiot teatar. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. Pozna- . 1995. 5.). Vo povoeniot period. rabota. kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini.. U~esnik vo NOB od 1941 g. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. Sergie (Harkov. Arnaudov vo predgovorot. SofiÔ. 1987). Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. prof. 3. Pan~e (Skopje. 19. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. †Muzika#. 28.: Zoran Todorovski. 86. vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. najprvin vo Kavadarci. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj. LIT. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). Ubien e vo Sofija.. XII 1942 – 1997). a na Mediteranskite igri (Lakrija. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA. XI 2003) ‡ novinar i publicist. minal vo ileganost. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). in`. kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost.642 boda) ostanal nesoboren. 7-8. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD.. LIT. vojvoda. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. Prof. Vo novinarstvoto od 1946 g.

Se {koluval vo Ma~ukovo. Inicijator i eden od osnova~ite na v. 25. Od 1947 g. Mihajlovi}. AnastasovÍ GÍr~eto. 85-88. revolucioner. 1977. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. doajen na filmskata kamera vo Makedonija. Sava MihaŸlovÍ. 27. 24. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma). Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). LIT. †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. V. Tomovski. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). literaturen nau~nik. Laki (†Druga 973 . IV 2000) ‡ snimatel. Gevgelisko. Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Ma~ukovo. Leri (†Poblisku#). Kiril i Metodij# vo Skopje. 1999). III 1905) – u~itel. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad. BIBL. 14. Kuka (†Slovenski kov~eg#). Smol. Joco (†Grev ili {pricer#). Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981). 1990). 1981). Sava (s. vodovodot †Ra{~e#. Banovinata (denes Sobranie na RM). Hr. X 1951) ‡ raska`uva~. 2. Sava Mihajlov. Borec protiv vrhovizmot. Doktor po filolo{ki nauki. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. †Smrtta na dijakot# (roman. romansier. I{tvan (†Kosan~i}ev venec#). Skopje. Trgovsko-industriskata komora. kade {to stanal ~len na MRO. Skopje. Gevgelisko.^ernÍo PeevÍ. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. ja izvr{il i regulacijata na r. potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Vo periodot 19892000 g. B. U~estvuval vo Aferata Mis Ston. IZV. R.: †Re~no uli{te# (raskazi. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. Ver{inen (†Tri sestri#). Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Narodnata banka. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. J. vo Carigrad i vo Solun. SofiÔ. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992). Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi. Negotino. XII 1877 – s. †Vest# (5 juli 2000). 1991). †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat. @elezni~kata stanica. Osven kako snimatel.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). Lukov (†Crnila#). VI 1955) ‡ akter. 16. od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). Iv. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). 1927. \. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. preveduva~. T. Marko (†Kula Vavilonska#). op{tinski zgradi. Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 2000). †Neraspnati bogovi# (esei. ureduvawe na ulici. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. 1. sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). KuslevÍ. Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. Topuz-pa{a (†Harem#). Kiro (†Let vo mesto#). gevgeliski vojvoda. eseist. St. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ. Dragi (Bitola. Treska. †\on# (raskazi.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. Serava. 2002). 12. PetrÍ Hr. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Gevgelisko. Se zanimaval i so publicistika. LIT. Smol. 1994). \. go izgradil nasipot vo Gradskiot park. †Skok so stap# (raskazi. Gevgelija i Gorna Xumaja. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). Po spomeni na Âne Sandanski. Rakita. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. †Tripolskata kapija# (raskazi. Branko (Skopje. Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. Kr.: K. 2006. Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. I 1924 ‡ Skopje. Goran (Bitola. Kajlarsko.: D-r Vlado Kartov. Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. P. Jovica (Bitola. Ig. MIHAJLOVSKI.

BIBL. 1969. VIII 1952). Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. 1958. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. 10. 1961. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. IZV. 2000. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba. Vitomir Dimitrov (Belgrad. I dio. Mosin. IV 1943). II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Skopje. II dio. Koce (†Demonot od Debar maalo#).: DARM. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. 1952. 1984. 1993. LIT. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi.: Stojmen Mihajlovski. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. VI 1796 – Novi Dvori. ^len e na SKOJ od 1938. 20. vtoro dopolneto izdanie. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko. isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. kade {to rabotel do 1974. zavr{il vo Skopje (1965). voen rakovoditel. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. Gil. Slavko (Karlovac. Ml. 27. Skopje. tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. LIT. 1973. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb.: Kamerna muzika. hrvatska poezija. Sv. V 1991). Struga. Zd. Stojmen (s. Mih. od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. 1991. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 71–84. f. kako komandant na bataljon. kade {to vo 1984 g. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). br. Kiril Mihajlovski . Izbornite subjekti vo izborniot proces. Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. Hrvatska. Zagreb. . Skopje. a na KPJ od 1941 g. 1916 – Belgrad. Bil pretsedatel na MLD. Pat vo nepostoewe. 246-251. Skopje. Narodni heroi od Makedonija. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g.M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. Zagreb. S. Vitomir Micev MIHALI]. R. poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. M. Dare`livo progonstvo. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. 1972. Poetot ~udotvorec. Todorovski. Poslednata ve~era. 14. u~esnik vo NOV. pri {to bil te{ko ranet. 1840). Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. 22. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. Fond: 427 – CK na KPM/SKM.Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. 1956. Ki~evo. so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. Godi{no vreme. 1955. koja so bogat poetski re~nik.: Miho Mihajlovski.: G. naroden heroj (1953). Med. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV. Miho (Ki~evo. Dosie na dobieni spomenici 1941. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. Trnovo. Kadifena `ena. LIT. Od 2005 g.: V. Kako predvodnik na grupa dobrovolci. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g. 463-464. P. Krivopalana~ko. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. BIBL. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. odbranil doktorat. 1915 ‡ Skopje. 1985.411. †Poezija#. redoven prof. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Vasil Kunoski. istiot. Reprodukcije. Hrvatska. Kako zamenik-komandant na bataljon. naroden heroj od NOB. †Slovo# 4–5. MIHANOVI]. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. R. Akordeon. [. Kiril (Vinica. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. SVP. 1959. Arhiv na HAZU. 1954. 1955. 2003) ‡ elektromehani~ar. Mihajlovski Kosta Miho (1915). Tivki kladi. 2002. III 1928 – 5. Objavil nad 100 trudovi. 16. St.

MICEV. 15. specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata. III 1905 ‡ Skopje. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Branko Micevski diplomiral (1981). Miodrag Dimitrov (Belgrad. na koi osvojuva vrvni nagradi. 24. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. vo Zagreb (1954). Katlanovskoto. redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. e izbran za dopisen ~len na SAZU. B. MICEV. 1979. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. M. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. M. 23. Doktoriral na V. D. Doktoriral vo 1990 g. koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. Branko (s. u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). faunistikata i biogeografijata. halofitskata vegetacija. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto. po higiena vo Makedonija. Med.-J. ‡ J. za redoven ~len. MICEVSKI. Blagoja (Prilep. Stojakovo. 1994. na koj Kiril Micevski MICEVSKI. 19. Psihijatrija. Skopje. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD.: Intimno za ma`ot. X. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. Gevgelisko. 7. se zapi{al na PMF vo Skopje. X 1992) ‡ nevropsihijatar. Vo 1996 g. 3. kako i saemskite hali vo Skopje (1972). Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). 29. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. Nikola Mihailov (Kratovo. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). 19. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. e izbran za dopisen ~len na MANU. III 1935 ‡ Skopje. Blagoja Micevski MICEV. Pr. de- MICEVSKI. Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). Qubqana.. BIBL. N. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). P. Skopje. D. vo 1979 g. III 1931 – Skopje. zavr{il vo Skopje (1959). Psihoanaliza i teatar. planinata Bistra. D. I i II. Negoviot opus e bogat i raznoviden. III 1989) ‡ prv spec. nizinskata livadska vegetacija. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. Monospitovskoto. Vo 1995 g. 07. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. Todori. stanbeni objekti vo Kavadarci (1985). ekologijata. revolucioner. Il. Vo 1974 g. f. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . XI 1913 ‡ Skopje. ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Grupa biologija. Psihijatrija. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. Skopje. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. 1974.: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). Skopje. nite ekosistemi. IX 1990) ‡ veterinar. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. Bitolsko. Vo u~ebnata 1977/78 g. f. 1984. Mu{karac intimno. energetikata na pticite. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. U~esnik e vo NOB (od 1941). Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. Dimitar Leonidov (s. blatoto kaj Negore~ka Bawa. 8. VII 2002) – arhitekt. Stru{koto i Ohridskoto Blato. Kiril (Skopje. 1972. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. Vo 1982 g. IV 1926 – 6. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. ornitologijata. redoven prof. Beograd. redoven prof. II 2002) – akademik. avtor na brojni monografii od taa oblast. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. Skopje. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). Sv. 2004. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. Skopje. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. Kako proektant. 1978. Pelagoniskoto. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis.

vet. Medicina zavr{il vo Piza. Solunov. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. Skopje. Kanal (roman. Doktor po filolo{ki nauki. Samoubiecot (roman. 1999). Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. R. LIT. 1998). MICKOVI]. 2002). esei i kritiki 1990). Poetskite idei na Koneski (studija. Tomovski. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). zb. 383–401. a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Dedov. redoven prof. stanuva u~itel vo rodopskoto s. 10. 1984. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. 1985. Konstantin (s. kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). †Nova Makedonija# (1962–2003). B. Italija (1840). Slobodan (Bitola. a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI. II 1946) ‡ veterinar. Egejskiot del na Makedonija. 1980. 1983). 6. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. R. D. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. Kr. Dijamandija (Dijamandije. Krale Marko (roman. Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. vo Skopje. †Razgledi#. 21. bil na- 976 . Plovdiv. Bl. studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Bila novinar vo v. Promena na Boga (roman. preveduva~. ^len na DPM (1965). kriti~ar. 1992 i dr. 1807 ‡ Sofija. od svetskite fudbalski prvenstva (1974. M. Ku}ata na Mazarena (roman.: Razmisluvawa (kritiki. Po Ilindenskoto vostanie. Patele. razo~aran od rezultatite. 18.. LIT. Doktoriral na V. MI[AJKOV. vo Zagreb (1990). Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija. VI 1935 ‡ Skopje. BIBL. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. J. zaedno so St. Ohrid i Sofija. J. ^epelare.: Filozofski fakultet: 1946–1996. 2003). Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. IX 1880) ‡ lekar. †Balkanski glasnik#. 1976 i 1980). Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. 2006. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Tolkuvawa (esei i kritiki. Bil urednik na sp. 1978. XI 1902). pa e isteran. 1996. Treta generacija (esei i kritiki. Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. Zbor i razbor (studii. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. Od 1860 do 1870 g. 1988. profesor. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. 1998). 157–163. Zavr{ila u~itelska {kola (1962). a specijaliziral vo Pariz (1845).M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992). III 1872 – Sofija.-Peterburg. Deteto i literaturata za deca. V 2002) ‡ eseist. romansier. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. 1969). Kamb. Vreme na pesnata (esei i kritiki. a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). 17. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. 1986). S. Lerin. \orgi Dimitrov (Voden. a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. 1996). na F. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. I. 1992). Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija. LIT. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. 16. Istorija na crnata qubov (roman. Skopje. Natka Borisova (Radovi{. Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola.: Nau~na misla – Bitola. Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). Miodrag (Prilep. X 1938) ‡ novinar. 25. 1994). a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003). 15. odi vo S. BIBL. od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972). 1995). Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. K. 1994). univ. T. 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. ‡ J. kako i vo Makedonskiot naroden teatar. 215-222. f. 1973). 14. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. koi se †vo prv red Makedonci#. D. Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. MICKOVI]. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). II 1943) – pedagog. Aleksandar i smrtta (roman. MI[AJKOV. Da se ubie Apostol (roman. 1995). ^len e na Arhitektonskata akademija. kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#.: K. Bil vraboten vo v. med. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. istiot. 49.: D-r Bla`e Ristovski. univerzitetski profesor. Kni`evni tekovi (esei i kritiki.

Kral Lir vo istoimenite dela. Tatko (†Kapetanot#). H 1893).: D-r Bla`e Ristovski. Aco [opov. Hr. Kumanovsko. so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. P. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. Dejkov. Mitru{ (†Naslednici#). D. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). na ~elo so K. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Hr. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). Xerov i dr. ^ernodrinski). Makedonski letopis. Skopje. Baal. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. M. Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. P. a vo raskazot †Na Mokrov# od P. Med. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. na slobodnata teritorija na Kozjak. 2001. so druga redakciska i jazi~na koncepcija. gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. Od januari 1892 g. \. Bitola. Poparsov. a negovi urednici bile poznati imiwa. 42–122. K. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. [oq. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. Anglija (1972). Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. VII 1932 ‡ Skopje. poradi {to bil osuden. Dru`bata e rasturena od vlastite. so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so. vo. LIT. Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite. po~nuva da go izdava svojot organ sp. 469–602. Vo mart 1891 g. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944. 30. B. MJAKU. Mir~ev. Popkocev. [ahov. Poradi vojnata. po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. se pojavil na 22 mart 1944 g. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. Velko (†Vejka na vetrot#).. 977 .). Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. Mir~ev. I. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. zaedno so drugi intelektualci. pa del od ~lenovite se uapseni. a nabrgu potoa osloboden. ^upovski i V. Aleksandrov. Ÿ. ja formiraat MMKD (G. Skopje. †Loza#. †Loza#. Bajru{ (21. Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). vo Fu{tani. Naumov. I. 270. a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. Z.. prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI. N. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Ivan Mazov-Klime i dr. LIT. Od i. 23. III 1882 – [tip.S. Boro Miqovski. glasot j e predaden so grafemata i. no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. Andreja \or|iev (Kumanovo. XII 1924) – pripadnik na VMRO. N.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. [ahov. {tipski okoliski vojvoda. [tip. 17. zavr{il vo Skopje (1958). ~lenovite se apseni. 20. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. Krste Crvenkovski. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. L. Ó. istiot. g’. direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). Balas~ev. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). ‹. MI[EV.: P. ? – zatvorot Dijarbekir. Stojan ([tip. St. sonot). 22. P. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. 1993. Mihail (Tetovo. drugi izbegale vo Makedonija. 1983. Bl. Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T.: Zoran Todorovski. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). Poparsov. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. Í. 1992. Egejskiot del na Makedonija. Andrej (†Sauna#). Gradinar (†P. B. MLADENOV. R. Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB.#). vesnikot se pe~atel na razni lokacii. zb. Popkocev i dr. N. Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. f. Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#). D. so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. Astrov (†Vujko Vawa#). LIT. ja razbranuval makedonskata javnost. 1906) – istaknat ~len na TMORO. Bojaxievski. I 1952) ‡ akter. Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. e napadnata kako separatisti~ka.g. Dejkov. a treti kon krajot na godinata. Turcija. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. Bil i direktor na istata drama. Tod. R. Gruev. n’). P. Ý. internirani.

vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. 1986 (koavtor). kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. Banatskoto selo Jabuka. Vo vremeto na tetovskite provali (1905). Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Skopje. BIBL. Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). Sonot na pticite (pesni za deca). Nikola Mladenov MLADENOV. pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. Dokumenti. Vragoturce. 1-5. P. USA. Skopje. NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. R. Vragoturce. Mladinata od Makedonija vo NOB. Skopje. koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. Skopje. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. t. Sociologija. vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. Najdenovski. spored prikaznata na M. 1986. Cepenkov). 1989. kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. Br. kniga {esta. 11. 1986. organ na SSMM. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). Simo (s. a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). Makedonska kniga na rekordi. 2000. Strumica. albanski i turski jazik).: Filozofski fakultet vo Skopje. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. 1983. \. 1988. \or|e (s. Skopje. Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. BIBL. (na srpski jazik). Skopje. 28. Skopje. a potoa raboti vo INI. Makedonska enciklopedija za deca. 1985. Siljan [trkot (preraska`al. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. 423-424. †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. Vo 1995 g. zbornici na dokumenti. Praznikot na mama (raskazi za deca). XII 2006. 1984 (so koavtori). Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905. 1988. 1978 (so koavtor). pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija. 1990. 2003. Makedonski revolucioneri. Zbornik tekstovi. Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. 1998. Makedonski revolucioneri. Tetovo vo minatoto. Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). ~len na redakciite na †Istorija#. 1988 (so koavtori). ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Skopje. Skopje. Doktor E{ko (pesni za deca).: Antropolo{ki ogledi. 1985 (so koavori). Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. Skopje.: Prva~iwa (raskazi za deca). 2005. Svetozarevi}. Skopje. Dokumenti. †Razvigor#. Po spomenite na Lika ^opova. †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . 124-129. Ki~evo. 1978. 1973. Tetovo 1964. K. Skopje.. Raskazi za deca. Skopje. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. XI 1947) ‡ sociolog. Skopje. Kavadarci 1971. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. Skopje. 1977. 265. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). Banatsko selo Jabuka. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. Skopje. Makedonskata literatura za deca. LIT: B. Skopje. Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#. S. nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Kumanovsko. 1970. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. Skopje.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. Kavadarci‡Negotino. †Roditeli i deca#. folklorist i pisatel za deca. Antropologija. Chico. 16. Ml. 1983. prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. Dosta ropstvo i tiranstvo. redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. odgovoren urednik na sp. a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. Sv. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Skopje. kade {to i po~inal. Bl. 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). 1983. B. Kumanovo. 1992 (koavtor) i dr. Del~evo. Kumanovsko. ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. Avtor e na pove}e monografii. 1985.: Muriz Idrizovi}. LIT. [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). Skopje. Skopje. bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor. Skopje. †Gocevi denovi#. †Makedonsko nasledstvo#. LIT. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). †Glasnik# na INI. 10. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). Dokumenti. Mladenov go osnova †Fokus#. Nikola (Skopje. 1969. Skopje. VIII 1947) – istori~ar.

vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. Beograd. a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. po hirurBr. BÍlgarski obi~ai. ravnik na VB. osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. se pravele 40 teganici. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. ~astÏ treta. Lepa Spirovska. †Sv. Mladoturcite ja formirale (@eneva. LIT. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija. se sobirale 40 pol`avi. [apkarev. obrÔdi. sueveriÔ i kostÓmi. Q. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. za da se za~uva celosta na MLADINI]. Ohrid (XI v. se pravele 40 sarmi. †Sv. T. †Sv. Zaminal od Skopje vo 1975 g. doktoriral i stanal prof. Ivo (Bra~. 435. SofiÔ. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. locirana na rekata Otovica. Hrvatska 9. vra}aweto na vegetacijata i sl. SAD. 1927. detaq. M. Kumanovska oblast. se berele 40 bilki. Beograd.-K. Skopje. od koi se utvrdeni 12. Ju`na Stara Srbija. 1981. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. 1925 ‡ Split. M. so nagolemen den. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko). Se praznuva kako den na mladosta. Hrvatska. Po predanieto imalo 40 crkvi. Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci.. Petka# od 1628 g. IV. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. sportski i drugi manifestacii. kaj Veles. kniga VII. Nikola# (restavrirana vo 1931 g.. N. Kit. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. Organizira kulturni.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. Vra~i#. Orman (Skopsko). vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. M. N. so volumen na teloto od 2. Sl. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv.: J. 1891. 1909. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta. SÍbral i izdava K. A. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. pojavata na pticite preselnici. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. vo Saraevo. †Sv. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. Haxi-VasiqeviÊ. Bogorodica#.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. Spas#. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. posilno sonce. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v. XII 2003) ‡ hirurg. otdelÍ I i II. †Makedonski folklor#. LIT. „MLADOST“. pa se pravele 40 metanii pred Gospod. 7-8. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . qubovta i ubavinata.. Galerija na ikoni. u~iteq. gija na VMA vo Belgrad. 141.560 m3. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. Ima sopstveno zemji{te. Arhangeli# i †Sv. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici.

mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. = iljada). Al. na nadmorska visina od okolu 580 m. Skopje. So ustavnite amandmani od 2001 g. Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). Skopje. i tiranijata) na malcinstvoto. Al. Seloto e sedi{te na op{tina. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli.D. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). 3. Tr. Ministry of environment and physical planning. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. Od 2006 g. Vo makedonskata industrija. od koi. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Skopje. LIT. †Makedonski telekomunikacii#. programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. edna od najva`nite zada~i. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). Vo normalni uslovi na razvoj. po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT.D. Toa e naseleno so Makedonci. pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid.: Svetomir [kari}. MOGILA – selo vo Bitolsko. Dr. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. Voobi~aeno. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. Grupa avtori. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. V. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM. 2003. AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija.D. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe. no i sovremeni formi na menaxment i marketing. 1990. [. Skopje. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. LIT. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. Od aspekt na energetskiot pogon. Zakon za sudovite. – M. 2004. Gr. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#. Sv. †MOBIMAK#. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole. Kr. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). naskoro zapo~nala Balkanskata vojna. koj e sostaven od golem broj segmenti. K. LIT. Skopje. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). Sandanski. so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. endemi~en vid od Gali~ica. koja zafa}a povr{ina od 25. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt.000 korisnici. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. [emnica. Optimizacijata na kapacitetite. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. javni i administrativni objekti. K. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. †Makedonski telekomunikacii#. osnovan vo oktomvri 1996 g. Makedonija na Balkanot. St. 3/4).: M. †Mobimak# A. IX 1911).M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba.: Jon~e [apkarev. Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost.9%. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. do Ustavot na RM od 1991 g. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800. Dimko Iliev. modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. isto taka e del od tehni~kata modernizacija.710 `. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki. 3/5. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. Od zapadnata strana na M. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment. koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii.). so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura. Istorija na makedonskiot narod. Preku svojot edinstven akcioner A. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica.562 ha. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. pretstaveni so 13 vidovi. kn. Teloto im e podeleno na glava i trup. Zakon za dr`avnata uprava. M. a ima 23 naseleni mesta so 6. Pandevski. 2003.526 `.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. a na sever so Prilep. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. 2/3. sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. od desnata strana na r. od Ustavot na NRM od 1946 g. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. Vo M. Vpro~em. bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 . 1991. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. kako del od A. Zakon za odbranata. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. a nivniot broj iznesuva 1. T.

LIT. Petr. Bogorodica#. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem). vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). naroden heroj. pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). Hrvatska. 175–176. 2006. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata.: Nikola Uzunov. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). Skopje. INI. povrzani glavno so fizi~kata optika. za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Skopje. I. zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Angel (Oraovec. pa prodol`i procesot na izgradba na novi. †Sv. 1996. 17. N. kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi. vtoriot sin na komitot Nikola. po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. prof. 1997. 981 . SofiÔ 2000. 2003. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. Ur. koga Mojsej. kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. Pokraj drugite pri~ini. organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. P. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Primeneta ekonomija. 15. 1990. red. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. a pokraj sopstveni~koto. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. 20. Bil mentor na 8 doktorati. Od istoriski aspekt. 1963). kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. Pece Nedanovski. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. Pirivatri~. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). bil borec na [arplaninskiot. XII 1920) – politi~ar. Vo mart 1945 g. pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978). a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. Skopje. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. Skopje. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. Josip (Osiek. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe. 19. (1965) na PMF. (so smrtta na najstariot David). 1986. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. B.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. Samuilovata dÍr`ava. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). str. Skopje. MANU. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. Lazar (Negotino. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. MOZER. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. a od 1950 g. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). Petr. LIT. Samuilovata dr`ava. bil na PMF vo Skopje. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. go opfa}a i upravuva~koto. ambasa- MOJSOVSKI. 12. Memoarski zapisi – sredbi. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. 1954. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. Skopje. Skopje. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. Skopje. na XII brigada i na drugi voeni edinici. vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). V 1923 – Skopje. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. nastani Kniga prva. [. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. Praven fakultet – Skopje. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. ovaa modernizacija se izrazuva. obhvat i harakter. IX 1915 – Zagreb. Skopje. Ekonomski fakultet – Prilep. Josif Mozer okolu 120 statii. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. pove}eto od niv po penzioniraweto. ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). Vo avgust 1944 g. 166. diplomat i publicist. V. Srednovekovna Makedonija. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. Ekonomski institut – Skopje. Angel Georgiev. 1948. lu|e. III 2001) – general. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. Vo RM. aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. S. Vo 1942 g. LIT. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. 2006. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). i T. i vo Kumanovskiot odred. istori~ar. tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe. a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). Penzioniran vo 1980. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. Predaval i vo Pri{tina. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. a vo 1943 g. Antoqak. Ekonomski fakultet – Skopje. ^len na KPM od 1943 g.: S. Sv. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. XI 1997) – fizi~ar. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. pred sè. str. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. Vele{ko.

Stevan (Negotin. Radio Ohrid. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. farmacijata. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). (Bansko. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. 1954. do krajot na 1943 g. 9. 29. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). LIT. 1980. 1954. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. Skopje. poslu{aj#. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. 15. dramski pisatel. Priredil Vasil Tocinovski. 2. Malk. Muzika u~i vo Minhen. Dimitar G. od dekemvri 1942 g. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. Priredil Vasil Tocinovski.-J. folklorist. Molerov. MOKLI[KI MANASTIR – v. bil sekretar na SKOJ. IV 2005) – pravnik. BIBL. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi. 7. Vele{ko. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. [ahov. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. Skopje. D. Skopje. MOLEROV. Simeon V. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. Jovan Zlatoust#. Skopje. Rim i vo Lajpcig. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). 1993. kako i petnaesettata. publicist. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. agronomijata i vo drugi oblasti. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. Boro (Veles. 1980. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. a vo postdiplomskata vo 1998 g.-J. od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. Beograd. SofiÔ. 1991. BIBL. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). folklorist. 24. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. radovi{ki okoliski voj- . 13. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. Srbija. SbNU XLVIII. Makedonija.: D-r Boro Mokrov. †Ajdu~ka poljana#. Razviva revolucionerna dejnost. 18. Kako dobar student i MOLEROV. drami (†Novoto u~ene#. †Noviot daskal#. II 1875 – Bansko. \. razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost. 454-456. \. Molerov. i vo podgotovkite na partizanska baza. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. R. Vo 1942 g. politi~ki rabotnik i publicist. filolog.-Z. XII 1917 – Skopje. 1993. Kostadin (Ko~o) (Bansko. R. Avtor e na pove}e statii i monografii. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. B. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. 1. Po vra}aweto od internacija. Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. Dimitar G.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. Istra`uvawa i materijali. Skopje. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. se oformeni so pesni od Makedonija. Nejziniot podem vo XX v. Drami. 30. stihozbirka †@alna mi babo. Makedonskiot stih 1900–1944. †Juda Iskariotski#). I 1856 ‡ Skopje. pe~at. literaturata i filozofijata. 1961) – poet. B. kulturolog i revolucioner. BIBL. O.: Vojna enciklopedija. a potoa vo internacija. I. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. vreme. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. Dr. Malk. †Sv.: D-r Bla`e Ristovski. Dimitar (Bansko. vo 1944 g. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. XI 1876 – Sofija. poet i revolucioner. SofiÔ. 1987. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. objavena so brat mu Dimitar. Zbor. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Se {koluva vo Serez i Solun. Razlo{ko. 1980. Beograd. bil vo zatvor. Drami. 1874 – Sofija. 1971.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. SbNU XLVIII. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. R.

1967. Sk. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda.000 vojnici †Racka milicija#. Microlepidoptera. 1972. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. MOMIROVSKI. Tr. LIT. na desniot breg na r..). Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. paraklisi i skitovi. Bresliki. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. 110 i 114. 91–93. Najistaknatiot ~len Jovan.. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. Zdr. Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932). tkaenini od volna i sl. a. The Jews of Monastir 1839–1943. eseist. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. Jovan Rilski od s. 1961. LIT. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina. [lomo Kalderon i Menahem Koen. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni. Kozjak. S.: Strei i pesoci.. MONASTERLII (XVII v. Gil. Ministry of environment and physical planning. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890). Kr. Juna~ki narodni pesni. Duhovniot otpor. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri.. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. povest. 1995. Nam. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. 1640. 2. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report).) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca.: NBKM-BIA. P. ^un. Apatania plicatus Radovanovic. 2003. 325. Kolovratnica. T. Bartusis. Kr. Skopje. Bela. 1992. raskazi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma.: V. ^ekori. romansier. a potoa zaminal na pl. Vo tekot na 1902 g. Grupa avtori. 1991. Al. povest. Aleksandar Matkovski. pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija.: 583. T. 1939. Josef Klimesch. roman. Sv. trichos gr. Sk. 70. roman. V. Sk. J. IV 1927) ‡ raska`uva~. Skopje. 1968. 84. Vo Makedonija ima 44 vida. LIT. Mac. bil ko~anski vojvoda. Mus. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. Makedonija (minister). organski ostatoci vo pti~ji gnezda. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703). K. I. sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. IZV. 1976.000 vidovi. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim.: Jon~e [apkarev. 1992. Vojvodina. 23-27 i 205-206. Novi Sad. 1986. sv. Struma. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. Sk. C. 5. IviÊ. – M. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). 61. Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata. 4. Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia. LIT. BIBL. slabo voo~livi peperugi. Novi Sad. i LIT. = vlakno i pteron = krilo). Die Lepidopteren fauna Mazedoniens.e. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. Gavril Lesnovski i dr. Skopje. so koi se ishranuva. Osogovo. potoci i bari. vo koi prestojuvale monasi. 1979. 1980. 1975 se endemi~ni. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#.. preveduva~. Ml. Sk. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. Mom~il Ónak. 71. od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid.. Sk. 1983.. Skopje. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero. 7. raskazi. sinot na Jovan. Skopje. Vo 1987 god. Negovi sledbenici vo X–XI v. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. „Byzantinoslavica“. koe organiziralo kulturni. M. pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. II. 41. Nat. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. Skopje. Mo{e Jafa. Last Century of a Sephardic Community. 1957. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni. 983 . 1991. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. Vo sredniot vek. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje.: D-r A. kriti~ar.: G. 1956. Vo Makedonija ima 73 taksoni. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g. nagrizuvaat li{ai. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. roman. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). Kliment i sv. patopisna proza. na padinite na bregot Cion. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot. 2. vo Treskave~kiot manastir †Sv. Gre{na nedela. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. voda. no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri. K. od koi 6 se endemi~ni. LIT. Sofi®. ‡ kreposta Periteorion. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. Prohor P~iwski. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. MOLCI. GÓzelev. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn. M. se sv. Poznati se nad 3. po rekite Vardar i Babuna i na dr. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. od koi 300 se vo Evropa. potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). Sci. Poznati se kako golemi {tetnici. V. 1968. krzna. 2003. IV. Joakim Osogovski. Skrino. – M. Rila. od zrnca od pesok. drvo. oberknez. f. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900).: Jon~e [apkarev. Posebno izdanie. Bil sekretar za kultura na R. Sk. Sk. ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti. 1987. Bile prvite `iteli na naselbata [ama. vo epskite pesni vujko na Marko Krale. sv. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708). Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski. 1929. Vo narodnite pesni za nego.. Tome (Ki~evo.. Istorija Srba u Vojvodini. Jovan RadowiÊ. op.: Mark Cohen. obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. 103. Adam Monasterlija. Blagoevgrad. Godini nesonici. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). New York.. LIT. l. kako i Aharon i Hajim Albuher.

pripadnik na VMRO. visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika. Pritoa. na kus rok. pratenik vo Narodnoto sobranie. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. vo princip. vo noemvri 1993 g. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija. Tod. Al. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. Z. Velev. Vo juli 2000 g. Bogorodica#. vrabotenosta).: D. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Isto taka. IV 1944) – u~itel. Pritoa. prosvetata. broj 1. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM.: Zoran Todorovski. Mihail (Kratovo. 4. Do po~etokot na 1994 g. Istovremeno. Iako. 67–82. 1994. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli. vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. XI 1881 – Gorna Xumaja. Vo januari 1994 g. nisko nivo na devizni rezervi itn. vo oktomvri 1995 g. LIT. Taka. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. Vizanti® duhovna kultura. koi od 2000 g. Od institucionalen aspekt. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. do oktomvri 1995 g. Zagora. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). po~nuvaj}i od 1993 g. II. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. t. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta. I. kako instrumenti na monetarnata politika. 1996. Taka. Na dolg rok.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. Skopje. se vovedeni aukciite na depoziti. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe. 2003. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. t. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. †Muzejski glasnik#. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. St.e.. kulturata i umetnosta. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. Tr. se vovedeni devizni svop operacii. Kratovo. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. Po vojnata bil vo VMRO. potro{uva~kata. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel. monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika. proizvodstvoto. nerazvieni finansiski pazari. LIT. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. Vo ramkite na ovaa strategija. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Sepak. Od april 1992 g.. Kumanovsko i vo Kratovo. MONEV. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika.e. Angelov. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka. 14. vo maj 1993 g. sepak. vo sovremeni uslovi. Vo fevruari 1994 g. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka.

Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik. Trajan. so povremeni prekini vo rabotata. Sever. 45‡49. 2003. LIT.696 par~iwa vrednosni bonovi. Darado. 100. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10. Rimskata monetarnica vo Stobi. gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. P. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). Po{irok monetaren agregat e M2. preku izbranata pretstava na reversot (korab). a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. LIT. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g. 2006.). So reformite vo fiskalnata sfera.858. Domitijan. koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina). Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. MONETARNICATA VO DAMASTION.n.n. Tit. The Coinage of Damastion. J. J.: Qup~o Trpeski.: J. pr. Pari i bankarstvo. a na reversite trino`ec.. XII 1991 g. F. J. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. Skopje. so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. koga se vovedoa repo-operacii. Po{irok monetaren agregat e M1.. Josifovski. Nikarh i na Simon. LIT. Bitrakova-Grozdanova. Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. May. Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. †psevdoavtonomni# moneti. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. vo trezorite na NBM se deponirani 27. pravo da kove sopstveni pari. Vladata donese odluka. G. Skopje 2001. M.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. Naj{irok monetaren agregat e M4. 320 g. LIT. Van~o Kargov. Makedonija. P. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. P. Na 19. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period.n. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid. LIT.n. Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli). Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii. London. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. P. se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja.). J. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. G. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. Geta i Karakala) i t. Monetarnicata. Na prednata strana na bonovi- 985 . napraveni od kralot Filip V. hramovi. Faustina II. Narodna banka na Republika Makedonija. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena.e. po 188/7 g. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g. no pod kontrola na kralot. Skopje.e. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. 1939. Avrelij. Daparija.e. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. Skopje.: P. P. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini.1. bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. Lihnidskite pari. 50.: V. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). Domna. pr. Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). Domitija. a prekinala vo vremeto na Karakala. II 1992 g. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). Economy Press. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). 25. Sarnoa. pr.. a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. Od juni 2003 g. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. S. 64–70. Na 7. vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. bez pretstava na vladetel.: Kiki Mangova Powavi}. 2001. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g. Metodija To{evski – minister za finansii. M. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. `ivotni i sl.

e. ikona od crkvata Mali Sv. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid. Petar H. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1. 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1. G. Jovan Kaneo vo Ohrid.e. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. Nerezi. Skopje. Pantelejmon vo s. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5. IV 1992 g. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. pr. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g.. Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. Pritoa. 90 g. od koi se dobival metal za kovewe. IX 1996 g. P. delo na skulptorot Jordan Grabul.). tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. IV 1992 g. Na 27. i trae do april 1993 g. 26. Kurbinovo. Vo 168‡166 g. crkvata Sv. kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. 100. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi).e. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep.).e.n. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. Vra~i od Ohrid. Vo monetarnicite vo Tesalonika. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. Vo 166‡165 g. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi. pr. ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. Rudnicite za zlato i za srebro. na 7.n. Sofija i Sv. \or|i od s. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G.000 edinici. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo. Publilij i L.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. Na Veligden. pronajdena vo Tetovo itn. Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT.). saat-kulata vo Prilep.e. Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. 2 i od 5 denari). 2006. V do 31. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. 20. IV 1992 g. zlatnata maska pronajdena vo s. V 1993 g. 1 000 i od 5 000 denari. 87-109. bronzena figura na Menada. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. pr. {arplaninskoto ku~e. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen.n. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina.n. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8.000 i 10. detaq od freska od crkvata Sv. 50. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. crkvite Sv. Pela i Amfi- . Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr. Fulkinij. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. Trebeni{te. koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. pr. XII 1993 g. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi. pr. pri {to zamenata trae{e tri dena. Vo 158 g. detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi..n. 50. Van~o Kargov. Narodna banka na Republika Makedonija. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok.e.: Kiki Mangova Powavi}.n. Denarot se deli na 100 deni. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. Ilievski. Vo Makedonija. bile zatvoreni. Daut-pa{iniot amam vo Skopje.

[eldarov.). kovel i srebreni stateri. J. Vo imperijalniot period. pokraj bronzeni pari. n. pr. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). po~nuvaj}i od 480/479 g. Tesalonika. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Oxford. drug za srebrenite. 326. Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. Pela. Dikaja. Berlin/New York. P. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija. [eldarov. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Skione. Potideja. ~ii izdanija bile kovani i posthumno. 1987.e. rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. 1999. 1935. Dion.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. pr. kako stateri.e. hemidrahmi i dioboli.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. LIT. a vo ovoj period (od V do II v. ceremonii i veruvawa na lu|eto. Isto taka. tetradrahmi. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . III/2. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Toj e prviot makedonski kral. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. Touratsoglou. pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti. Tesalonika i Olint. tetroboli i oboli. P.n. †Macedonia#. Gaebler. Berlin. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. kako Ajga.: I. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. Mende. pr. Die Antiken Munzen NordGriechenland.e. Potideja. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. Edesa. vo periodot 148‡31 g.n. eden za zlatnite. Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389). P.e. pr. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249). Po Arhelaj. no so lokalni karakteristiki. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda. drahmi. Pidna. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. 22‡24. Makedonia und Paionia. Ajne- mot Stobi.. koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala. Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. koloniite Kasandreja. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot. bile aktivni od I do III v. †BAR#. 20‡22. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ).n. Josifovski ‡ N. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit. Pogolemiot del od niv. Koristej}i razni te`inski sistemi. Aminta III (389‡369). Toj koristel dva te`inski standarda. Ejon i Neapol. dioboli i oboli. za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi. P. Pela. Josifovski ‡ N. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. me|u niv i monetarna. mi. svoi pari kovale i drugi gradovi. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe.e. pr. Vo docnoarhajskiot. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime. iako dolgo vladeel. 53–72. nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol. Skopje. po~nale monetarni aktivnosti. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. 400 g. Filipi.n. Terone. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. ponekoga{ so mali prekini. J. Skopje. pred sè. Ortagoreja. a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari.n.: H. Beroja. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). persiski te`inski standard. I. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina. 1988. Touratsoglou. Vo periodot pome|u V i II v. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period.e. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. pr.n. The Coinage of the Roman World in the Late Republic.n.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol.e. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. 1999. LIT. spored t. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto.

Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. Pir i Lisimah. 1983. ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa. P. 4. Golemoto rudno bogatstvo. pr. pr. Vo bitkata kaj Pidna (168 g.C. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v.n. Vo 277 g.n. Josifovski.n. a nekoi monetarnici bile zatvoreni. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti.. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. Skopje 2000. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi. Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. Poradi golemata popularnost. Price. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo. Vo 311 g. srebro i vo bronza. 250 – ok. ~esto pridru`ena so solaren simbol. pr. tetradrahmi. Paris. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. Coins of the Macedonians. Sinot na Patraj.n. Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II.) ‡ spored Moneta na Deronite. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. 230). 15‡28.e. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina.e. Nikarh i Diplaj. LIT.e. Price. †Macedonian Numismatic Journal#. Raymond. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). 250) kovel samo bronzeni moneti. srebro i vo bronza. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi. koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. Toj kovel samo bronzeni pari. G. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ .: V. pr. pr. P. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato. Zurich/London. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v.n. drahmi i tetroboli). 27‡37. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). Bitrakova-Grozdanova. srebro i vo bronza. J. frappe en Macedonie de 359 a 294.) se odrazila i na monetokoveweto. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii.e. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI.e. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato.). vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel.n. vo 294 g. ati~kiot. Kralot Likej (359/–340/335). pr. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA.: M. drahmi i bronzeni moneti.n. J. 1991. 530/25 – ok. pr.e. Lil~i} ‡ P. M. pr. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket. New York. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. Vo najproduk- .n. pr. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. 400 g. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina. nameneti za lokalna cirkulacija. †Macedonian Numismatic Journal#.n. Vo po~etokot (315–305 g. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti. drahmi i tetroboli. LIT. pr. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. se pajonskite vladeteli Bastarej. 1977. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari. didrahmi. London. Poznati spored mal broj moneti. Macedonian Regal coinage to 413 B.n. od Deronite (ok. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija.e. Toa bile anepigrafni. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto.e. Josifovski. Skopje 1994. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava.e. P. n. Kralot Filip V (221‡ 179). 81‡102. J. Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava.e. Skopje 1987. D. kralot Avdoleon (315–286/5). Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto.) kovel pari spored pajonskiot standard. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi. Naslednikot.) toj bil porazen. pa taka kralot Leon (278–ok. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite. a potoa (po 305 g. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. Le Rider. 430/425 – ok.).e. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. pr. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala. me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. naj~esto inkuzni pari. J. 1. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok.. 1974. 510/500 g. V. Simon. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. so mali vrednosti.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri. Demetrij Poliorket.. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus.

: Ante Popovski. S. Athen. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. T. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v.). Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t. LIT. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. Koneski. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. Subotin i Q. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite. vo osum sektori (`eleznica. IZV..: Boris Petkovski. oktodrahmi i tetradrahmi. D. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to. Svoronos. zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Antonela Petkovska. kako arhitektonsko-likovni celini. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter. Lazeski (NOV vo Makedonija. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi. 1984. 479 – 460 g.: D. Me|utoa. Jenkins. X 1896 ‡ Milano. J. LIT. B. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta. pari kovele Bizaltite. 1971 i Dnevnik 71 i 72. London. Fiti.: J. Haxi Bo{kov. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard. elektrostopanstvo. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. Waggoner. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. 1925. so mozaici na G.e. Ra|enovi}. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. Kondovski. L’hellenisme primitif de la Macedonie. Zaedno so Ungareti. Principes d’economie moderne. oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite. LIT. 1990. ^emerski). †Godi{nik#. postoi i priroden monopol. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. 1981. De Boeck Universite. Skopje. 1975.).n. Krstevski. LIT. B. N. Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani.) Moneta na Lijai. Skopje. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite). po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. P. IX 1981). 12. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. Ancient Greek Coins. 2è edition. Todorovski. M. [ijak. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. London. Price ‡ N. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. kako i vo sekoja druga ekonomija. 2006. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. poka`uva relativno visoka monopoliziranost. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. Denkovi}. 1973. Nova~evski. B. 1918/19. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. Stiglitz. so mozaici na P.. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. P. 1956. gr~ki denominacii. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite. prerabotka na kau~uk.: Koski od sipa. Poezijata na Montale. Sk. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite.n. kako mala zemja. Grabul). Manevski. prouve par la numismatique et l’or du Pangee. elasti~nost na pobaruva~kata. Grabul i I. Vior i drugo. 12. (ok. 2001. Lajaite i na dr. 2001. MONOPOL – pazarna struktura.) i egzistencija na priroden monopol. Pazarnata struktura na RM. Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata. 513 – 480 g.n. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. G. dobil i Nobelova nagrada za literatura. Euxenio Montale MONTALE.: J. proekt na R. 1973. ZID-NM. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. Edonite. F. Mitri}eski. Nikoloski. Skopje. uvozna konkurencija. vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. T. D. isto taka. pr. †Pesni#. Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata). deregulacija. 1974 na J. Gil. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot. kreira priroden monopol. Do`ivotno bil senator na Italija. 1979/80 proekt na S. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. pr. proizvodstvo na sto~na hrana i sl. T. de facto. P. BIBL. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. proizvodstvo na ko`a i krzno. Socijalnite aspekti na 989 . Vo 1975 g. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta. B.e. Paris – Bruxelles. Poposki. Po zaminuvaweto na persiskata vojska. Nasproti komercijalniot. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. K. Satura.

l. a. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. Zd. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. 863-885. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. Praha 1996. Podil sv. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. 4. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. Me|u niv. Moskva. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. pripravila Z. 38-45. m. [vajcarija (1911). V. op. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869). po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji.: NBKM-BIA. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. 15. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan. Brno 1966-1977. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. Del od freskata na B. Tr. a pravo vo @eneva. Cyrilometodejska tradice a slavistika. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front. Metodij). zb. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . Pomladiot bil silen vo teorijata. Al. 95. Boris V. I pokraj site pre~ki i progonstva M.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. M. Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie. prevodna i originalna. ~len na CK na TMORO. a postariot vo prakti~niot `ivot. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. sostaveno od Konstantin-Kiril. Hauptova. LIT i IZV. X 1942) – pripadnik na TMORO. politi~ki i crkovni interesi. VIII 1881 – Sofija. Literarni pamatky epochy velkomoravske. u~enicite mu bile prognati. 46-60. f. 2002. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina. Vladimir Veli~kovski. 1986. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Bogdanci. B. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. R. koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. Mares F. Skopje. u~esnik na Rilskiot kongres (1905).: zb.1.. 2. doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. Gorazd. VelikaÔ MoraviÔ. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa. m. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv.-P. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885). pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. 16. arhiep. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. LIT. M. 1985. doplnene vydani. Vasica J. sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. Sofi® 1981. koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Kiril i Metodij. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902). za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. Magna Moravia. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. a na mestoto na negoviot zamenik. (Prilep. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. 7-37. zb.. koja vo sredinata na IX v.: 641. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. Praha 2000.e. Vo tekot na upotrebata vo V. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. pokraj prepisite na Preslavskata {kola. sbornik stati k 1100. MON^EV.

Hr. 2006. I. 1970.: †Poezija#. Nansi (Havana. LIT.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. X–XI (1979 –1982). Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. Ml. no bil razre{en.-metodievskiot (st. Struga. Gr. vtoro fototipno izdanie. \. izbran i za ~len na CK. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944).. M. Male{evska. e prevedena na mnogu jazici. Skopsko. pektinski materii. Ko~ansko MOREHON. Petr. i kako provincija (zaedno so Male{evo). Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. 133-142. Nejzinata poezija. koga bila formirana no- . Azem (Morane. 87-96. Gil.: Kiril Trajkovski. Ov~epolska. [tip i Negotino). Najpoznati nejzini episkopi se: David. Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. vata Zletovska eparhija.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija.: Tanas Vra`inovski. P. Skopje. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. LIT. koj{to dejstvuval vo XV v. MOSKOV. J. a Rusija 10%. D. Skopje. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA. a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. 1995. vo Bugarija SSSR 75%. Bitola i vo Ohrid. 2002. I–II. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. kako i episkopot Sofronij (1541). Balisti. Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. Prvpat se spomnuva vo 1018 g. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. SVP. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta. Rakovoditelite na M. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. koja e dlaboko ispovedna i eruptivna. so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. Skopje. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. 2001. 6. Se locira vo mesnosta Gradi{te. 32. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. MANU. Vl. Tomoski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot. Istra`uvawa vo Morodviz. 29. istiot.. MORKOV (Daucus carota L. 249-258. LIT. Mariovsko). LIT. 1993. P. m. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. 38. New Brunswick. Hr. 1999. Ilievski. slov. Beograd.. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog. Gruji¢. 1988. Malk. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31). Ristovski. MANU. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. Morozvidska eparhija. SofiÔ. Metodij. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O.: Ivan Snegarov. Dvornik. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. a Velika Britanija i SAD 10 %. B. spektor za Prilep. Bl. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik.) – dvegodi{no rastenie od fam. Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. 1995. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. 1947) – u~itel. Nikanor. Gradovi. 2002. R. Skopje. 1997. Soznajbi. LIT. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). S. Kir.. PERSISKA (Morina persica L. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. Apiaceae. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. Morozvidska episkopija. Morkovi MORANI. a na krajot od XII v. Pahomij. 22. 169–188. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. kaj s. 1980. vo Prilep (1944). P. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. Dimitar (Prilep.: Fr. LIT. Provadiska i Lesnovska. e laureat na Zlatniot venec na SVP. a vo vtorata generativni organi. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep.: \or|i Malkovski. tvrdini. bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. 24. Skopje. T. komunikacii. Vo XIV v. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Il. III 1912 ‡ Prilep. So ova ime postoela do 1347 g. Morodviz. B-vitamini i mineralni materii. ‡ J. 1923 – Skopje. B. koja go nosi negovoto ime. Rat. Makedonija niz vekovite. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. New Jersey. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora. Makedonska narodna mitologija. Kru{evica. a vo juni 1946 g. Byzantine Missions among the Slavs. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. 273–274. D. Prosvetitelskata misija na sv. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Jovan Bel~ovski. Vo 2006 g. a Velika Britanija i SAD 25%. e registriran kako selo. Skopje 1983.

Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). Skopje. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. Calidris). Izbran za sorabotnik vo Istor. Lora (†Staklena mena`erija#). SVP. kade {to ostanal do smrtta. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Polska. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. 1952. Variorum Reprints. LIT. Rilke. 2004. glavno migratorni vidovi. Redaktor V. Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. Qubov moja.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. emigriral vo Jugoslavija. 9. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad.19. Vo 1969–1975 g. Vo 1964 g. istor. pomo{nite istor. Grcke povelje srpskih vladara (Beograd. na opis na rakopisi. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Diplomirala na FDU vo Skopje. Irina (†Tri sestri#). e izbran za prof.-Peterburg. profesori. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. Poca (†Letni Siljane#). 1998.: Birds in Europe: population estimates. vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939). Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. Anxela (†Majstori na zabuni#). I i II. ortoped. M. 1982. Preveduva~ na dela od [ekspir. Vo 1939 g. N. St. – V.M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. 1957. istor. Elena (Bitola. II 1928 – Gdawsk. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. MOURA. Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. eseist. direktor e od 1961 do 1967 g. Lorka i dr. 5. 1954. Mosin. Solovjov and V. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. odn. Polska. @ana (†Doma#). raska`uva~. se zapi{al na Istor. Milka (†^est#). analiza na istor. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit.-filol. 1971. vo Petrograd. poet so intelektualen senzibilitet. Toj e poet erudit. Uro{evi}. Zagreb. Dante (Bo`estvenata komedija). institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. 1980. Vo 1913 g. BIBL. LIT. 14. ~ij v. vo periodot 1945–1969 g. Cambridge. Skopje. IV 1996) ‡ spec. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. tesno povrzani so vodnite ekosistemi. Nade`da (†Semejni prikazni#). e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. dramaturg. peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. Solan` (†Sluginki#). BIBL.-sloven. Gil. Sid. V 1968) ‡ akterka. IV 2006) ‡ polski lingvist. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). trends and conservation status. po predmetot Pom. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. vizantolog. Sl. †Poezija#. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. (Limicola) 992 MO[IN. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). Traljic. 1993.: Balkanski ugovorni odnosi. Hajdi vo istoimenoto delo. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Petar Iliev (Ohrid. Koncert vo pole. 1974. tringi ili vodni trka~i (Tringa. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. 16. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Instrumenti na melanholijata. 2004. a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. London. R. no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. no izborot ne mu e potvrden. Philomachus). Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. II 1987) & akademik. Scolopax) i bekasini (Gallinago.d. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Beograd. filo- . vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid.: Modus {to se menuva. VI 1929 ‡ Ohrid. odnosi. Mo{in. Ra{ela (†Spilion#). Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). 1936. P. Kako profesor rabotel vo gimn. MO[IWSKI. C. 12. doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). A. II. preminal vo Arhivot na Makedonija. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). i istor. MOSTROV. Vladimir Alekseevi~ (S. Mosin. 4. koi go pravat gnezdoto na zemja. Glasgow.. Po izdavaweto na Opis na sloven. Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. A. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev. I 1942) ‡ portugalski poet. Od 1967 g. a vo 1929 g.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici. LIT. I-II. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. Sl. Po zavr{uvaweto na Med. I-II. {quki (Numenius. Vo 1930 g. 9. istor. Sv. nauki i filigranologija. Slovenski rakopisi vo Makedonija. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. etnologija na Isto~na Evropa. Istor. M. pom. 3. Harrison. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata. Min. P. Introduction par V. 1954.: V. Struga. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. Limosa. 1963. no}e be{e. Zagreb. e anga`iran kako prof. Mosin et S. X 1894 & Skopje. f. vizant. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin. medievalist i slavist. nauki. 2001. P. †BirdLife International Conservation Series#. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Vo 1921 g. f.

= sonce i fugere = begam. Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. ~ii larvi se hranat so mravki. T.: Jon~e [apkarev. V. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. 1-664. K. so dolgi i lentovidni zadni krila. macaronius Scop. Warszawa 1984). LIT. Galeodes graecus C. Boris Sket … et al.900 vidovi. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.. T. CRVENA [UMSKA (Formica rufa L. Imeto go dobile po larvite. LIT. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa.).. Branislava Mihajlova. polonist. Poznati se okolu 1. V. Gradi mravjalnici visoki do 1 m. Participation with Underproject: Klass Insecta. Skopje. MRAZOVEC. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot. T. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija. glavno od potoplite predeli vo svetot. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. T. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid. – M. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. so golemina od 1 do 2 cm. – M. Razli~no se oboeni. I 2003) ‡ novinar. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. Redot opfa}a pove}e familii. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok. MRMEVSKI. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti. Ljubljana 2003. V. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja.. vo koi naj~esto lovat mravki. Larvite imaat tri para noze. Final Report. T. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae).L. 23. Z. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. LIT. 13. Skopje 1991. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. kirilometodievski period. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. obrasnato so vlaknenca. 1991. Narodna in univerzitetna knjiûnica.). 1991. XI 1925 ‡ Skopje. Kr. – M. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. K. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. Gdavsk. malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L. 1–640. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. po {to go dobile imeto.000 vidovi. celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . Vladimir Krpac. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. Skopje. Teloto im e dolgo do 7 sm.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log. Kr. od rodot Libelloides poznat e vidot L. sitni insekti i so vodni molci.. V.). rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. Skopje. Kr. so koja go iscicuvaat plenot. 23-30. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata.: Jon~e [apkarev. T. crnata mravka (Formica fusca L. K. K – M. 1991. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L. Pavle (Prilep. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. Vl. vidot Nemoptera sinuata Oliv. 1991. Ksi&ga jubileuszowa w 70. Natural History – Ministry of Science. Poznati se preku 6. Koch. europaeus L. LIT. Kr. za provetruvawe itn. M. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).) – cipokrilen insekt bez krilja. koi se najgolemi neprijateli na mravkite. MRAVKA. koj e maloaziski element. ezera i trevnici). i endemi~niot L.: Tematy. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi).: Jon~e [apkarev. kokonite.). (M. 1998. éivalstvo Slovenije. V. Skopje. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L. kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. LIT. koj po~nuvaj}i od 1947 g. LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. – M. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. Skopje. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja. Imaat usten aparat za grickawe. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. 1999.: Jon~e [apkarev. za skladirawe na hranata. Dol`ina na teloto e do 1 cm. slavist.). isto kako i ma{kite ~lenovi. Kr. libelluloides Sch. ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori.: Jon~e [apkarev. K.

Od niv. Kr. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. 23-30. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. MUVI. – M. MUVI. Harrison. T. 1991. LIT. Rasprostraneta e vo cela Evropa. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 . Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite. Skopje. Participation with Underproject: Klass Insecta. 1970. U~esnik vo NOB. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti. T. 1991. Branislava Mihajlova. LIT. T. Syrphidae) of Macedonia. \. MUVI. 12. K.: Jon~e [apkarev. Vo Makedonija se sre}ava retko.000 vida. Skopje. Rhopalocera. Final Report. LIT. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. Kr. Skopje. London and Glasgow. T. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Skopje. – M. Faculty of Sciences. †BirdLife International Conservation Series#. MUVI. B. Vladimir Krpac. Kr.: Jon~e [apkarev. Skopje. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt. K.: Birds in Europe: population estimates. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. LIT. Skopje. Glasgow. K. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. LIT. 1999. 2004. Sci. Posebno Izdanie. Se hranat so drugi insekti. LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. so vkupno £etiri vida. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. – M. Nozete im se silni i vlaknesti. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. Kr. Vladimir Krpac. 1991. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Dostignuva dol`ina do 12 mm. T. 9/2: 169-174. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. Se hrani so nektar. 1982. P. Syrphidae) of Macedonia. 2006.: Jon~e [apkarev. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. K. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. e ~esta kaj nas. Bil sorabotnik. Vladimir Krpac.: Jon~e [apkarev. K. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Mus. Skopje. T. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. @ivee na suvi i son~evi tereni. Leta od rana prolet. ZLATNA (Lucilia caesar L. 1999. 1990. Doctor Thesis. MUVI. Aktivna e no}e. Pove}eto se slabi leta~i. V. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Nekoi se bez krilja. MUVI. Skopje. Mrtove~ki pla{t prete`no. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. – M. – M.) koja. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). – V. koe lesno go pronao|aat po mirisot. Novi Sad. V. Sv. i larvite im se grablivi. I. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. @ivee. LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. V. @ivee vo naseleni mesta. Final Report. V. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4. Cambridge. a naj~est e vo juni i vo juli. Sneûana Radenkovic. Smiljka Simic.: Jon~e [apkarev. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. Kr. Nat. LIT. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. K. Skopje. Departman of Biology and Ecology. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations.) – krupna no}na peperuga. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). Kr. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso. V.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. P. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. – M. Ljubljana. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. Vo Makedonija e redok vid. Nekoi se predatori na p~eli.peja~ki (Oscines). T.: Jon~e [apkarev. V. 1991.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. osi ili mravki. lovej}i gi od zaseda. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L. Sid. 1991. Krpac. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus. Fauna of hoverflies (Diptera. 1991. C. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. LIT. 2001. Acta Entomologica Slovenica. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. vo Makedonija se poznati 262 vida. 1964. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. MUVI. po {to go dobile i imeto osoliki muvi. LIT.) – dnevna peperuga. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. V. K.: Vladimir T. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. T. Lionel G. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki.). V. MUVA. – M. T. Kr. – M. Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. Paul Scheider – Predrag Jaksic. Riley. Branislava Mihajlova. 23-30. 1991. K.000 vidovi. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. Grypocera und Noctuidae. od koi 6 se endemi~ni. Se pojavuva od juni do septemvri.: Josef Thurner.). – M. Kr. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Ante Vujic. K. Skopje.: Jon~e [apkarev. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. po {umskite livadi kade {to ima brezi. Acta. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni.. Kr. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. Munchen. Mac. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L. Participation with Underproject: Klass Insecta. V. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Higgins and Norman D. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. Ima raspon na kriljata i do 12 cm.

Od 1970 g. 2 (mart 1945). Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata. V. preku redovnata stru~na rabota. Etnolo{ki i Istoriski muzej.000 muzejski predmeti. Kr. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. 19(6/159): 147-170. etnologija. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Makedonija. so 22 stranici na hektografska tehnika. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. kancelarii. Vo izminatiot period. Skopje. LIT. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. LIT.: Bogdan Horvat. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 .: Dragan Petkovski.. 1976. Nat. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka. Bog. od koi 6 se endemi~ni.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Skopje. Mus. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. Naslednik na Arheolo{ki muzej. rabotilnici. K. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia. †MUGRI# (Polo`aj. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki. Acta. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. ima pribrano nad 16. od praistorijata do dene{ni dni. Mac. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. . pokriena so beli krpi~ki.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba. T. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). laboratorii i biblioteka. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. se zastapeni arheologijata. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. 1995. ™orÚe MiqkoviÊ. Muzejska delatnost u Makedoniji. Ml. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. Sci. Skopje. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. – M. @iveat vo blizina na vodi. Najgolema muzejska institucija vo R. Raspolaga so izlo`ben prostor. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata. 1993.: D-r Boro Mokrov. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. na makedonski jazik. M. Skopje 2003. nakit. K. J. Za~uvan e samo br. 1949) ‡ op{t muzej. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. Grupa avtori. K. formiran vo 1924 godina. obleka i dr. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. K. zanaeti. spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato. Zagreb.P. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. Skopje. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L. Bog. 1980. Ministry of environment and physical planning. 2001. 139. obi~ai.: Fr. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. prva polovina na 1945) ‡ vesnik. LIT. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. smesten vo Suli-an. Osnovan vo 1964 g. istoriska i arheolo{ka sodr`ina. etnologijata. S. Gligorov. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. Redaktor bil D. istorijata i istorijata na umetnosta. Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot. 447. istorija i srednovekovna umetnost. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek.

1552) – osmanliski poet. 1964‡1976. 1949. Tomovski. Petar (Prilep. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. dejstvuva kako samostojna organizacija. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). 2001. Husamedin (Skopje. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). Prirodnonau~niot muzej vo Struga. Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. Dosega se objaveni 18 broja. 2006. go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. vo: Arhitekturata .M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. XII 1923 ‡ Skopje. III 1929) – arhitekt i urbanist. a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. Duhot na makedonskiot grad. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). IV 2005) ‡ novinar. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). urednik. 2001. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924). so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. Kol. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). osobeno od Slovenija. apsen i interniran. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija). B. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. Wien. Duhot na makedonskata gradba. audio i videokaseti i kompakt-diskovi). SAD. M. Sorabotuval so pove}e mediumi. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975).: K. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. pri NUB †Sv. Sowa Abaxieva Dimitrova. K. od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Skopje ‡ vo 1969 g. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje. vo NOB 1941-1945#. Po~na da izleguva vo 1997 g. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. LIT. Bog. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. LIT. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. \. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. Dr. Pove}e e izrazen prakti~niot. 2000. 2002. Kiro (Kavadarci. Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. J. Skopje. Balkanische Studien. Skopje. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen. dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii. LIT. MUKAETOV.: ™orÚe MiqkoviÊ. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. 2004. 2. 5. Ort. a od 1995 g. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. T. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. Skopje.: Herbert Duda. \. Sudskata palata vo Kavadarci.-B. bankata vo Kavadarci (1974). prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). Od oktomvri 1944 g. za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. pripadnik na prvata povoena generacija. Jahrhundert. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. Muzejska delatnost u Makedoniji. ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). muzeologijata. osnovan na 8 juni istata godina. Skopje. Bog. Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje. ? – ?. Vo periodot 1957/79 g. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. Teritorijata na Makedonija. otkolku teoretskiot aspekt na K. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. Kliment Ohridski#. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI.R Srbija (1975). Skopje. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. BIBL. 10. P. Al. Kontinuitet 1977‡1985. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. Boris Petkovski.: Duhot na makedonskata ku}a. Skopje. Z. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). MULA. periodi~ni spisanija i vesnici. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. Uskub im 17. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto.

Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv. vo Hjuston. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. Va{ington. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. 2001. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978). dr. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. Les sultans ottomans. 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. PrishtinÒ. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. Avret Hisar (Kuku{). Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko. a vo 1988 g. PrishtinÒ. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija.. imal nad 280 me~evi. za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI. Ohrid. 2007. 167-176. E`tudes d`histoire orientale. a vo 1965 g. PrishtinÒ. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Veli Mumin MUMIN. vo kategorijata od 48–51 kg. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. Efr. grupa biologija i hemija (1958). Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). univerzitetski profesor. Xeladin (s. Zihne. S. Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. a vo 1975 g. mot na azotniot oksid. Stojanovski. 2006. Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn. Bil pratenik vo Sobranie997 . 14. IX 1936) ‡ farmakolog. prvata signalna molekula vo forma na gas. Kavala. Voden. Skopje. TetovÒ. diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. J. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. Serfixe. akademik. Tuhin. Teksas. redoven prof. MURATI.. MURAD I (Brusa. Paris. 12. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. Teksas. a sega e student na Fakultet za bezbednost. A. Ber. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. Makedonija. II 1942) ‡ pedagog. Tetovsko.. LIT. Xep~i{te. 1980) – bokser. P. Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. 1326 – Kosovo Pole. Drama. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). Shkup. Deset pati bil prvak na Makedonija. SAD. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. T. albanolog. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Rabotel kako u~itel. 1989. Od 1965 do 1967 g. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. Strumica. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. 1992. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. Vo 1970 g. Veli (Skopje. VI 1955) – lingvist. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo.. Bitola. Skopje. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje. BIBL. petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. 2002. Prilep. Kr. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. farmakologija i fiziologija na Univ. kade {to i magistriral i doktoriral. 1901. A. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. 2004. VI 1389). Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks. Vo 1981 g. Vo 1997 g. [tip. na Univ. 2005). statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare. Ferid (Vaiting. od niv 195 pobedi. Ganem. vo Virxinija.: H. Hjuston. TetovÒ. PrishtinÒ. na 10. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina. I. Kostur. Ml. 1981. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. 14. 28. 2002.. Jan. Institut za bolesti na srceto. Melnik. V 2000 g. 15. t. Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. So visina od 155 sm. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. liski sultan. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). Ki~evsko.

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda, †Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot †Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-

emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.

MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) – pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mre`a za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)

Ne`det Mustafa

MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) – novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (1991–1994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (1996–2000), pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (1991–1994), pretsedatel na DPPRM (1994–2002) i na OPE (2002–2009). R.

gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite †G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.

Re{ad Xafer Mustafa

MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) ‡ prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~len na SKOJ (od 1939), kandidat za ~len na KPJ (od po~etokot na 1940), ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941) i nositel na aktivnstite na KUD †Jard’m#, koe vo tekot na 1941 g. organiziralo pove}e pro-

MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Avzi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~evsko, 1949) ‡ pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie zavr{il vo †Zef Qu{ Marku# vo Skopje, a diplomiral na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se vrabotil kako bibliotekar na Katedrata po albanski jazik na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Magistriral na Univerzitetot vo Zagreb, a doktoriral na Skopskiot univerzitet. Po doktoriraweto e izbran za redoven profesor na Katedrata za albanski jazik i kni`evnost po predmetot Metodika

1000

<