Makedonska Enciklopedija Kniga 2

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

LEXICOGRAPHICAL CENTRE
ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
MSH
SKOPJE 2009
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
2
M[
SKOPJE 2009
GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI
SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski
GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Blaè Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)
Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI
Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI
REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE
Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)
Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)
Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)
Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}
OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Blaè Ristovski
STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska
LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sneàna Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski
KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Krèvska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Blaè Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski
KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PEÂT Skenpoint, Skopje
VI
INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE

A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Blaò Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Blaè Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dràvniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-êpi{evska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.
Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
B. Il. B. J.
B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.
V. Mal. V. Masl.
VII
V. P. V. P.-K.
prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana Laèti}-Buàrovska, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje
D. E.
prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje
D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.
V. Panz. V. Petr.
V. S. V. S.-A. V. Sid.
V. St. V. T. K.
V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.
\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.
G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.
Gl. K. Gor. L.-B.
D. G. D. D.
E. Al.
VIII
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
E. J.-U.
d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Boìnovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Gradeèn fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dràven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje
J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.
Jasmina ôkrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istraùva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija, Skopje
E. M. E. C.
El. M. Em. X.
@. A.
J. R.-P.
Z. Al.-B.
J. Str. J. T. J. Tak.
Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.
J. F. J. C.
Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.
K. Ax. K. B. K. Bic.
K. Bog. K. Gr.
I. B. I. Vel. Iv. O.-T.
K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.
Iv. X. Ig. St.
Il. P.
Il. T. Il. X. Ir. K.-N.
K. Tal.
K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje
IX
K. Trajk.
d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Gradeèn fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ûndev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje
M. I. M. K. M. Kar.
Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istraùvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje
Kr. B. Kr. Il.
M. Kit. M. Kol. M. Kr.
Kr. Nik.
Kr. T. L. J. L. K. L. M.
M. L. M. M. M. Mark.
L. N. L. P.-T. L. S.-L.
M. Min. M. Mirk.
M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.
Q. T. Q. X.
N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.
M. ûnd. M. B.-P.
M. Bilb. M. G.
N. T.
M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.
N. C. N. Cv.
O. Iv.
P. B.
prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Gradeèn fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Gradeèn fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dràven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sneàna Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Gradeèn fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej D-r Nikola Nezlobinski#, Struga
S. X. Sv. K. Sv. P.
prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dràven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, Alkaloid#, Skopje
P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.
Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.
R. R. V.
Sl. N.
R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.
Sl. N.-K. Sl. P.
Sn. ^.-An. m-r Sneàna âdikovska-Anastasova, profesor vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vraìnovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvièwa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor êpreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje
St. Kis. St. N. St. P.-A.
S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.
T. And. T. B. T. Vr. T. P.
T. Petr. T. S.
S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.
T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.
XI
Tr. P.
d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje
F. M.
prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dràven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Hat. O. Ub. G.
Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.
XII
UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko vee narodnog osloboewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na ènite Antifa{isti~ki front na ènite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvièwe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet
AVNOJ
AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M
BAN BANTAO
BB BDP BEN BIBL. BJRM
vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dolìna grama na ton geografska {irina XIII
GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM
garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod Gosudarstvenn istori~eski muze (Dràven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Gradeèn fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mreì Gradski trgovski centar Gradeèn u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dràven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dràven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski inèner diplomiran gradeèn inèner diplomiran elektrotehni~ki inèner diplomiran inèner-arhitekt diplomiran inèner po geologija diplomiran ma{inski inèner direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dràven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dràven zavod za statistika dràvno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite
EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD
EPON ES ESM ETAI
ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH
Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdruènie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki ìtel èlezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdruènie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapadjugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija
Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM
EANU
XIV
IB IVE IVZ IGA IGCP
IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km/km km/~as / km/h
Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, Krste Misirkov, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istraùva~, istraùva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as
kn. KNOJ kw. KOEM kom.
KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m/s MAGA MAIM
kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora
mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGR (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvièwe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti
XV
MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO
MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO
MPO MPC MPCO MR
Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski èleznici Makedonski ènski sojuz Makedonsko zdruènie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod Tito Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kruòk vo Sofija milion Mlada makedonska kniòvna druìna, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio
MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU
Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akadem navuk Ukrani, Kiv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka Kiril i Metodij, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) Narodna vol, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistraùva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistraùva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvièwe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz
nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS
XVI
NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB
Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje nuklearen Narodna federativna partija Odeska gosudarstvenna nau~na biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dràvna nau~na biblioteka Gorki) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdruèn trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata Partnerstvo za mir Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab
PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ
Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na knièvnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija Ruska gosudarstvenna biblioteka (Ruska dràvna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i èlezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napredk na blgarinata (Borci za napredok na bugar{tinata) Ruska nacionalna biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdruèn trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica
odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[
XVII
RSl RF RFr RH S s. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^
Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo, sekunda Soedineti Amerikanski Dràvi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih, osiguravajuih, trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite, osiguritelnite, trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti; sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez ìdovskih omladinskih udruèwa (Sojuz na evrejskite mladinski zdruènija) severozapad Sojuz na zdruènijata na borcite Sojuz na zdruènijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGR Conference international des grands rseaux lectriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no vee sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon, srednonaponski sanitetska slu`ba
SND SNOV
SNOF
SOE
SOFA sp. SPb SPbSBD spec. SR Germanija Srb. sred. SRJ SRM SRNAO SRPJ
Sv. sv. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. sek. sept. S@OU
SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. e. (s. e.) st. st. St. f. SFRJ SHS
SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE
Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg, S.-Peterburg S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite)
SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ
t/~ / t/h TAM TANJUG
SMD SMO SN Sn. sl. XVIII
toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. fak. Tehni~ki fakultet tehn. tehni~ki Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM Trudova Makedoni, mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kruòk (vo Rusija)
TMORO TNG TO TOMO transf. ts TS tur. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS
Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dràvna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na èleznicite Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje univerzitet, univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdruènie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fdration Internationale des Luttes Associes (Me|unarodna bora~ka federacija)
Filoz. fak. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU
HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. Hrv. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR
USAOJ
UHF UCMN UCMTN
Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) (VB Skopje) Centralen dràven arhiv, Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot êhoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet
Fak. za mat. Farm. f. FAS FVM FDU fev. fenik. FECC FIDE FILA
[RA [um. fak.
XIX
b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGR CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d Etudes du Sud-Est European, Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut fr Normung (DIN Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM Digitalen model na terenot) lectricit de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istraùvawa) èlezo Fdration Internationale des Socits de Philosophie (FISP Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental, Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii, Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka), Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESKO Organizacija na ON za obrazovanie, nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Womans International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite èni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink
ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK
OSS p. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO
Fe FISP
Ga GAME GCI Ge GWh/g. IAEA IEEE IFAC IFTOMM
UNESCO
UNIDO
Vol. WAA WIZO WMA WVA Zn
In XX
M
MAVROVICA# zemjena brana so pridru`ni objekti, so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i, na istoimenata reka, vo blizinata na Sveti rovo#. Raboti po principot na inènering, opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istraùvawe, proektirawe, izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi, me|u koi najpoznata e s. Mavrovo, koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. Niz kotlinata, pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: SkopjeGostivar Mavrovi AnoviDebar. T. And.
Zemjenata brana Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole
Nikole. Visoka 24 m, vo krunata dolga 360 m, so vkupen volumen na teloto 400.000 m3 (zemja), formira akumulacija od 2,8 milioni m3. Zavr{ena vo 1982 g., sluì glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod, temelen ispust, zafat. Q. T. MAVROVO# AD, Skopje grade`no pretprijatie, formirano na 22. XII 1947 g. so edinstvena strate{ka zada~a izgradba na hidroenergetskiot sistem Mav-
realizirano preku 100 km avtopat, 9.000 m tuneli, 600 mostovi, 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi, èlezni~ki prugi, stanbeni, rekreativni, industriski i turisti~ki objekti. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija, Libija, Irak, Alìr, Rusija, Ukraina, Bugarija, Kazahstan i dr.). Vo eden period ima okolu 9.200 vraboteni. Vo sostav na pretprijatieto se: Mavrovoproekt# (od neodamna Primainènering#), Hidrogradba#, Niskogradba# i Visokogradba#, kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. MAVROVSKA KOTLINA najvisoka kotlina vo RM. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina, Koà i Krstovi na zapad i istok, na nadmorska viso~ina od 1.200 m. Zafa}a povr{ina od 92 km. Preku prevojot Bunec (1.318 m), na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. Kotlinata e formirana so neotektonski dvièwa i za vreme na pliocenot imalo ezero, za koe svedo~at pliocenite sedimenti. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija.
LIT.: Mavrovo, edicija Mavrovo#, 1997. R. D.
Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal
MAVROVSKI MEMORIJAL natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini, koi tradicionalno se odrùvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). Dosega e odràn 43 pati (do 2005). Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub Momir Andonovski# od Mavrovo, a podocna i drugi skija~i, osobeno od SK Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK Pelister# vo Bitola. D. S. MAVROVSKI HIDROCENTRALI zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC Vrben#, HC Vrutok# i HC Raven#. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. i se odvivala vo dve etapi. Prvata etapa traela do 1960 g. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC Vrutok#, HC Raven# i HC Vrben#. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et-
Kulite vo Skopje izgradeni od Mavrovo# AD
MAVROVSKO
vrtiot agregat vo HC Vrutok# i tretiot agregat vo HC Raven#, isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC Vrutok#. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. Vo periodot 19922003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374,8 GWh, a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. i iznesuvalo 520,8 GWh. Vrben# proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. Vo pogon e od 1959 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instaliranata mo}nost e 12,8 MW. Vrutok# derivaciono-akumulaciona HC, kaj seloto Vrutok, jugozapadno od Gostivar. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957, a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37,5 MW. Turbinite se od tipot pelton. Raven# proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g., a tretiot od 1973 g. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6,4 MW. Turbinite se od tipot francis.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; JP Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003; http://www.elem.com.mk. Dr. R.
i vo toj pravec negovata dolìna iznesuva 9,07 km. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2,5 km, a srednata {iro~ina 1,46 km. Vkupnata dolìna na bregovata linija iznesuva 24,7 km, a povr{inata 13,2 km2. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375.000.000 m3 voda. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija, potoa za turizam i rekreacija, za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169,2 MW.
LIT.: Dragan Vasilevski, Radika, Napredok#, Tetovo, 1997. Dr. V.
\or|i Mavrodiev
MAVROVSKO EZERO spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. Viso~inata na branata iznesuva 61,9 m, dolìnata na krunata na branata iznesuva 210 m, a {iro~inata na krunata e 6 m. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad
MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO KORAB# (reonot na s. Mavrovo, 30. IX 1942 21. V 1943) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. Izvr{il akcii vo blizina na s. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo, a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943), koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ, do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. IX 1943).
LIT.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 19411944, Gostivar, 1974. Vl. Iv.
MAVRODIEV, \or|i (s. Krupnik, Blagoevgradsko, Bugarija, 1. II 1928) fizi~ar, red. prof. (1971) na PMF. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. Predaval mehanika, termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika, a op{ta fizika na drugi fakulteti. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata, za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija, za tenki filmovi i primena na son~evata energija. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. Bil dekan na PMF (197576) i pretsedatel na DMFM (196364).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, str. 163; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 172. V. Ur.
MAVROVSKO-KIÊVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED v. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred.
MAGA# Zdruènie na geotermi~arite na Makedonija. Neprofitabilno profesionalno zdruènie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija, pretsedatel prof. K. Popovski. Sedi{teto na zdruènieto e vo Skopje. MAGA e osnovana vo 1995, a registrirana e kako NVO vo 2002 g. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica, izdavawe na bilten, u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija, ili obnovlivite vidovi na energija, finansirani od MON na RM, EU, SAD, IGA, Svetskata banka i dr. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. Sl. A. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm.) dvegodi{no gradinarsko rastenie, vo prvata godina formira koren i lisna rozeta, vo vtorata cvetni stebla i seme. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev-
Mavrovskoto Ezero zime
814
MA@OVSKI
ropa. Ima dva varieteta: lisnat (var. foliosum) i korenest (var. tuberosum). Bogat e so mineralni materii, vitamini S, B12 i eteri~ni masla, koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. D. J. MAGISTRALNI PATI[TA javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dràvata. Vo niven sostav se i avtopatite. Magistralnite pati{ta (osven
Mexitlijagranica so RG) i M-6 ([tipRadovi{StrumicaNovo Selogranica so RB) (v. patna mreà).

IZV.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta, Skopje; Transport i drugi komunikacii, Dràven zavod za statistika, 2004 g. R. D.
LIT.: Georgi Madolev, Parapunovci. (Spomeni), Sofi, 1980; Georgi Dòdòv (Drago), Za kogo pet murite, Sofi, 1971; Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979. V. Jot.
@ivko Krstov Madevski
MA@OVSKI, Isaija Radev (Lazaropole, Debarsko, 9. III 1853 Pleven, RB, 1926) makedonski patriot, buntovnik, komita, zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo, tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet, po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora, kade {to se zbliùva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodija (11.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. Po dve godini ima
MADEVSKI, @ivko Krstov (Kumanovo, 12. X 1929) matemati~ar, red. prof. (1980) na PMF vo Skopje. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata, algebrata i nebesnata mehanika. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. Bil pretsedatel na DMF, ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet, direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar, dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet .
Magistralniot pat Skopje&Belgrad
Isaija Maòvski
LIT.: PMF 1946-2006, monografija; BU br. 331/1979. N. C.
avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo, delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. Kako magistralni patni pravci vo patnata mreà se smetaat: M1 (granica so RSTabanovceKumanovoMiladinovciPetrovecVelesNegotinoDemir KapijaGevgelijaBogorodicagranica so RG); M2 (granica so RBDeve BairKriva PalankaKumanovo); M3 (granica so RSBlaceSkopje kaj Momin PotokPetrovec); M4 (MiladinovciSkopje kaj Hipodrom TetovoGostivarKi~evoPodmoljeStruga]afasangranica so R Albanija); M5 (granica so RBDel~evoKo~ani[tipVelesIzvorPrilepTopol~aniBitolaResenKoselOhridPodmolje, so krak Bitola
MADOLEV-STEFAN, Georgi (s. Belica, Razlo{ko 13. III 1916 Sofija) istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937), ja odrùval vrskata me|u OK i CK na BRP (19411942), borec vo Beli~kata partizanska ~eta Jakim Cokov# (od juli 1942), politi~ki komesar na Razlo{kiot p.o. Jane Sandanski# (1943), redaktor na partizanskiot vesnik Rabotni~ko zname#. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 19441948 vo Pirinskiot del na Makedonija. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dràvno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot ìvot vo Pirinskiot kraj.
sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (18691870). U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (18711873), pa e uapsen i eden mesec leì vo Bitolskiot zatvor. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. Metodija vo S.-Peterburg, a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. V 1885). U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886), a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji Makedonija i Albanija#. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite, se sre}ava so istakna815
MAZEV
ti slovenofili, me|u niv i so vidni srpski pretstavnici, a na brodot po r. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dràva, nauka i kultura odrùva znamenit govor za Makedonija i za nesre}niot makedonski rob# (13. VII 1888). Po vra}aweto, odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana, gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (18891894). Pomiluvan, se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. I bez pozitiven odgovor, toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). Potoa odi vo rodnoto selo (6. XII 1895), no obvinuvan kako buntovnik# i paliku}a#, mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. Bidej}i ne mu davaat paso{, toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev, generalot Gesej i prof. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}, tvrdej}i im deka nie sme staroslovenski narod, preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite, no govorot ni e poblizu do bugarskiot, pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dràvi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#, osobeno vo Rusija, za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da n prikaàt kako staro-Srbi#. Sarafov, me|utoa, mu odgovoril deka tie imaat odeno vo Rusija, no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija, a po Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. Gi objavuva vo Sofija svoite Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija).
816
IZV.: Vzpominani na Isa Radev Maòvski roden na 9 mart 1852 godina, v selo Lazaropole Debrsko Makedoni, Sofi, 1922; I. G. Senkevi~, Novi materijali od arhivata na M. A. Hitrovo, Glasnik na INI#, 2/1965, 113118; istata, Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. A. Hitrovo, Glasnik na INI#, 1/1966, 171184. LIT.: Blaè Koneski, Spomenite na Isaija Maòvski, Kulturen ìvot#, III, 4, Skopje, 26. II 1951, 12; Tomislav Todorovski, Spomenite na Maòvski, Skopje, 1972; D-r Blaè Ristovski, Vasil Ikonomov (18481934). Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, Skopje, 1985, 3743 i 8891; istiot, Istorija na makedonskata nacija, MANU, 1999, 92-98. Bl. R.
Petar Mazev
MAZEV, Petar (Kavadarci, 10. II 1927 Skopje, 13. III 1993) slikar i pedagog, klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost, zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo, izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. Zaedno so N. Martinoski, toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). Bil ~len na avangardnata
grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad, Zagreb, Wujork, Qubqana. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata, 1955; Portret, 1957), potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe, 1958). Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata, sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad, 1961; Kompozicija, 1962; Manastirski pejza`, 1965; Prezreano ìto, 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite, P. M. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot, praktikuvan do krajot na negoviot ìvot (Krst, 1971; @ena, 1972; Kurban, 1978; Mazohizam, 1980; Sobir, 1991; Crvenokosa 2, 1991; Trojca, 1993). Izvel pove}e mozaici, od koi najzna~aen, najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 1980). Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata èlezarnica (1967). Negovi dela se nao|aat vo dràvni i privatni zbirki vo RM, SAD, Germanija, [vajcarija, Srbija, Hrvatska i dr.
LIT.: Boris Petkovski, Petar Mazev (katalog), Skopje, 1966; John Russel, Petar Mazev, The New York Times#, New York, 13. II 1981; Sowa Abaxieva Dimitrova, Petar Mazev, Skopje, 1990; Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov), Kavadarci, 2005. S. Ab.-D.
MAZING, Leonhard Gothilf (18451936) prof. na univ. vo
P. Mazev: Dvajca# (1990)
MAZON
g. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Temelno gi istraùva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo, skulptura, objekt, crte`, instalacija), sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. Avtor e na delata: TV konstrukcii, 1966; A se esse, 1998; Brodot na S. Ab.-D. Mocart, 2004.
Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. Mazing (1890)
tuva~ od revolucijata vo Alìr. Vo {eesettite godini glaven urednik na Trudbenik#. Eden od osnova~ite na Zdruènieto na novinarite i na DPM. Avtor na prozata Dodeka topovite pukaat#, patopisot Po tragite na Evlija êlebija# i na ~etiri toma B. P. \. teatarska kritika.
Tartu, Estonija; teolog, slavist, indoevropeist, dijalektolog, akcentolog, avtor na trudovi od oblasta na maked. j.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven, Vertretung von *tj und *dj, St.-Petersburg, 1890) i za maked. akcent (Zur Laut- und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte, St.-Petersburg, 1891). Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici, toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik, razli~en od drugite slovenski jazici. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istraùvawa.
LIT.: R. V. Bulatova, Perv issledovatel zka makedonskih slavn L. G. Mazing (18451936), M. j. 3233, 1982; K. Ilievska, Zna~aen jubilej za makedonistikata, Sovremenost#, 14, 1992. Kr. Il.
Liljana Mazova Kostadin Maznejkov
MAZNEJKOV, Kostadin (Strumica, 1882 pl. Smrde{nik, s. Dedino, Radovi{ko, 11. V 1903) u~itel, revolucioner, radovi{ki vojvoda. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Bil u~itel vo s. Robovo, Male{evsko i vo s. Dobrejci, Strumi~ko. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Od 1901 g. stanal male{evski, a potoa radovi{ki vojvoda. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie.
LIT.: M. Pandevski i G. Stoev-Trnkata, Strumica i Strumi~ko niz istorijata, Strumica, 1969; M. Pandevska, Strumi~kiot revolucioneren okrug (18931903), k. 1, Skopje, 2002. Al. Tr.
MAZOVA, Liljana (Skopje, 30. VII 1946) teatarski kriti~ar, novinar i publicist. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska knièvnost (1969). Od 1970 g. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. Nova Makedonija#. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii, katalozi i zbornici. Avtor e na knigata Kov~eg so vreme# i Toj i Tie & teatarski sloùvalki# i koavtor na Todor Nikolovski#. Nejzinata bibliografija sodrì pove}e edinici-recenzii za pretstavi, komentari i intervjua. R. St. MAZON, Andre (Mazon, Andre) (Pariz, 7. IX 1881 Pariz, 13. VI 1967) francuski lingvist, slavist, stranski ~len na akademiite na Polska, SSSR, ê{ka, Bugarija, ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v.
BIBL.: Contes slaves de la Macdoine sudoccidentale: etude linguistique; textes et traduction; notes de folklore, Paris, 1923; Documents, contes et chansons slaves de lAlbanie du Sud, Paris, 1936, i vo koavtorstvo so Andre Vajan LEvangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar, Paris 1938. Z. T.
Antoni Maznevski
MAZNEVSKI, Antoni (Skopje, 27. I 1963) slikar, skulptor i profesor na FLU. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). Vo 2005
Ivan Mazov Klime
A. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008)
MAZOVKLIME, Ivan (Kavadarci, 7. I 1923 Roga{ka Slatina, 17. II 1977) eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. Nositel na Partizanska spomenica 1941. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). Dolgogodi{en urednik, reporter i teatarski kriti~ar vo Nova Makedonija#. Voen izves-
Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR
817
MAZURINSKA
MAZURINSKA KRMÎJA rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v., makedonska redakcija, skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. Ilievska, Mazurinska krm~ija, IMJ, 1999), a tekstolo{kata analiza na M. k. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka vo Moskva od grupa avtori (Mazurinska korm~a. Pamtnik me`slavnskih kulturnh svze XIVXVI vv., RAN, 2002). Kr. Il. MAJER, Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw, Slovenija 10. XI 1920) akademik, redoven ~len na SAZU, Qubqana, profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. Ima objaveno golem broj trudovi, del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni, kako {to se: Saxifraga grisebachii, Lilium heldreichii, Genista fukarekiana, Astragalus subg. Tragacantha, Ferulago macedonica i dr. Vl. M. MAJKA TEREZA v. Bojaxiu, Gonxa Agneza Nikolova. MAJSKI MANIFEST (1924) manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO, Kominter-
nata i Makedonskata federativna organizacija, potpi{an vo Viena (6. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. Protogerov, P. âulev i T. Aleksandrov. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front.
LIT.: Predavnicite na makedonskoto delo. CK na VMRO(Ob). Redakcija i komentar Ivan Katarxiev, Skopje, 1983; Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970. Z. Tod.
rodni sredbi na mladi operski nadeì Tom~o Grn~arovski#. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot, sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa.
LIT.: Veljo Ko~i{ki, 30 godini Majski operski ve~eri, Makedonski naroden teatar, 2002, Skopje. F. M.
MAJSKI, Nikola Kirov (Kru{evo, 28. VI 1880 Sofija, 2. VIII 1962) makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec, istoriograf, revolucioner, op{testvenik, knièvnik dramski avtor, poet, raskaùva~, memoarist i hroni~ar na Kru{evo.
MAJSKI OPERSKI VEÊRI operski festival, osnovan vo 1972 g. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Inicijator, spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. Festivalot zapo~nuva na 9 maj, na denot koga vo 1947 g. e odràna prvata operska pretstava Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. MOV dosega se odràni 35 pati, so isklu~ok na 1997 g. koga poradi finan-
Nikola Kirov Majski
Majski operski ve~eri, plakat
Faksimil od Majskiot manifest (Viena, maj 1924)
siski pri~ini bile otkaàni. Idejata da po~ne ovoj festival leì vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost, da se prikaàt pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot, i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. Dosega na MOV se odràni okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii, koncerti i dr. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g., so pogolemi pauzi, se odràni i 15 me|una-
Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad, a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola, no kako ~len na u~eni~kata grupa Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99), poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodolùva vo Solun, koga i se vklu~uva vo MRO. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. Banica (1902/03 i 1905/06). U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Banica, potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (19101913). Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i knièvno-publicisti~ka dejnost. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ Avtonomna Makedoni# i vo federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik Ilinden# (1923), vo koja go sostavuva i tn. Kru{evski manifest#. Pi{uva stihovi na
818
MAKEDONIZAM
makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana, kako i dramata, so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. Vo erata na makedonskite bratoubistva#, osuden za likvidacija, ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin, objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. Odu{even od sozdavaweto makedonska dràva, nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. Po~inuva tokmu na Ilinden, na koj{to mu go posveti celiot ìvot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (Scenki#), u{te dva toma od raskazite i skicite Svetlosenki#, romaniziranata hronika Epopeta na Kru{ovo#, stihozbirkata Za Makedoni#, memoarskite zapisi Lerinsko v moite spomeni i preìvelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#, V stro za Makedoni#, Stranici iz mo ìvot# i dr.
BIBL.: Ilinden. Drama v pet dstvi. Kartini ot velikoto makedonsko vzstanie prz 1903 god., Sofi, 1923; Kru{ovo i borbit mu za svoboda, Sofi, 1935; Svtlosnki, Vidin, 1942; Stranici od mojot ìvot. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski, Skopje, 1994. LIT.: Blaè Ristovski, Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski, zb.: Petti Racinovi sredbi, Titov Veles, 1968, 5061; istiot, Poetot Nikola Kirov Majski (18801962), Sovremenost#, XXIII, 1-2, 1974, 92112; istiot, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 113125; Blagoj Stoi~ovski, Nikola Kirov Majski, Skopje, 1990.Bl. R.
Sto i edna prikazna#, pri interpretacijata na likot na î~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. J. F.
tignal vo Trakija, Oziris go ubil kralot Likurg, a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti, gradovi, planini i reki vo Makedonija.
IZV.: Hesiodi carmina, Lipsiae, 1913; F. Jacoby, Die Fragmente der griechischen Historiker, Berlin, 192330, Leiden, 194058; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: Pauly-Wissowa, Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft, 1928. N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
Maec
MAJCI (Meloidae) tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi, koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata; se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda, kade {to se hranat so nivnite jajca. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe, me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. i Meloe violaceus L.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
Spisanieto Macedoniae acta archaelogica#
MAKAVEI kalendarski obi~aj (1/14. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. Se smeta za teòk praznik. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den, vo drugi dva dena, no nekade duri {est ili dvanaeset dena. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi, vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina.
LIT.: Blgarski narodni psni sobrani od brat Miladinovci Dimitri i Konstantina i izdani odq Konstantina, vq Zagreb, 1861; Marko K. Cepenkov, Narodni veruvawa, detski igri. Kn. devetta, redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska, Skopje, 1972; Jozef Obrembski, Folklorni i etnografski materijali od Pore~e, kniga prva, redakcija Tanas Vraìnovski, Skopje 2001. M. Kit.
MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}), a dosega se objaveni 17 broja. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istraùvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND, kako i nau~ni prilozi od arheologijata, numizmatikata, epigrafijata, antropologijata, starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. D. Z. MAKEDONIZAM nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dràvno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. Se izrazuva od polovinata na XIX v. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik, istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. R. Slavejkov (18. I 1871), go proklamira \. M. Pulevski (1875), a lozarite (1892) i K. P. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako makedonski nacionalen se819
Boris Majstorov
MAJSTOROV, Boris (Veles, 17. XII 1935 Skopje, 17. I 2008) radioartist i reìser. Vo 1957 g., na konkursot za radiodrama na Radio Skopje, bil primen za redoven ~len, a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i reìser-supervizor vo Radioto. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca
MAKEDON mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod, a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet, sin na Ajol, sin na Helen i brat na Dor, sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris, koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida, trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. Koga pris-
MAKEDONIJA
paratizam#, dodeka B. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvièwe. Bl. R. MAKEDONIJA vizantiska tema, formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina, najdocna od 802 g., koga prvpat se spomnuva vo izvorite. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. Zna~itelno namalena, uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v.
LIT.: Constantino Porfirogenito, De thematibus. Introduzione, testo critico, commento a cura di A. Petrusi, Citta del Vaticano, 1952; P. Koledarov, Obrazuvane na tema Makedoni# v Traki, Izvesti na Instituta za istori#, XXI, Sofi, 1970, 219-240. B. Petr.
MAKEDONIJA etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dràva na Filip II i Aleksandar III Makedonski. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole, zapadno od Vardar. Na toj teren e formirana makedonskata dràva
so prestolnina vo Pela. Istori~arot Herodot (V v. pr.n.e.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. Podocna, kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo, taka se {irelo i imeto Makedonija, apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. Taka, pod imeto Makedonija, u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug, [ar Planina na sever, rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. Spored drugi, imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos golem, visok, planinski#, i don zemja#, {to vo bukvalen prevod bi zna~elo golema, visoka, planinska zemja#. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. Makedonija, geografska planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za-
liv. Na sever e zagradena so [ar Planina, Skopska Crna Gora, Kozjak, Osogovo i so Rila, a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab, De{at, Kr~in, Jablanica, Gramos i Pind, a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68.451 km2. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija, Grcija i Bugarija. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34.411 km ili 50,3%, pomal del na Srbija 26.440 km ili 38,6% i najmal del na Bugarija 6.798 km ili 9,9%, a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija, kako Mala Prespa, Golo Brdo, del od Gora i dr., so povr{ina od 802 km ili 1,2%. Vsu{nost, Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija, Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmoìla da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata
Karta na geografska Makedonija
820
MAKEDONIJA
popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia), koja od Dra~ preku Elbasan, Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. Podocna, glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. Solun, pak, od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. Makedonija se karakterizira so mo{ne sloèna reljefna struktura. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi [ar Planina (2.747), Pirin Planina, Osogovo (2.252), Jakupica (2.540), Baba (2.601), Bistra (2.163) i dr. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija, Polog, Skopska Kotlina, Ov~e Pole, Strumi~ka Kotlina, Serska Kotlina, Blagoevgradska Kotlina i dr.). Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite, po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te, a na planinite kafeavite po~vi. Kristalestite {krilci, magmatskite i metamorfnite karpi, od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija, se nositeli na pove}e va`ni minerali, kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv, èleznata ruda na Bistra, bakarnata ruda kaj Radovi{, hromnata ruda vo qu-
botenskiot masiv i na Halkidik i dr. Vo Makedonija, koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More, se javuva mediteranskata klima, a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izloèna na kontinentalnata klima. Na visokite planini, pak, vladee planinskata klima. Hidrografskata mreà vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar, Struma, Mesta, Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki, kako i ezerata Ohridsko, Prespansko, Dojransko, Kostursko, Lagadinsko, Be{i~ko i dr. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi makii, a od kulturnite rastenija so lozata i maslinkata. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi, koi se naredeni katovski, a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Al. St.
Anti~ka Makedonija. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki, AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin-
Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. pr.n.e.)
ska zemja, so golem broj reki, bogati poliwa, {umi i ezera i so rudni bogatstva. Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp, rena makedonski vojnik, kata Penej StelaMarvinci (II v. pr.n.e.) Isar (Peneios, Pen~a) i bregot na Egejskoto More; na jugozapad granicata se dviì do planinata Pind (Pindos); zapadnata granica prodolùva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica, Korab, De{at) s do planinata Skard (den. [ar Planina); severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica, pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini, s do planinata Rila; na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. Mesta) vo Egejskoto More. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat Dolna Makedonija, a vnatre{niot planinski del Gorna Makedonija. Dolna Makedonski {tit, s. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica), Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta), so oblastite: Pierija, Botiaja, Almopija, Amfaksitida, Migdonija, Anatemunt, Botika, Krusida, Bisaltija, Krestonija, Pierida, Edonida i Eordaja. Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja, Paravaja, Elimeja, Dasaretida, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deriop, Pajonija, Parorbelija, Sintika i Odomantika. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. pr.n.e. zapo~nuva {ireweto na dràvnata teritorija, koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to ìveele na teritorijata na Anti~ka Ma821
MAKEDONIJA
Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski
kedonija: Brigi, Pajonci, Pelagonci, Linkesti, Engelani, Dasareti, Oresti, Eordai, Elimei, Botiajci, Pierijci, Almopi, Migdonci, Krestonci, Bisalti, Eordajci, Edoni i dr. pomali etnosi. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja, monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dràvni institucii {to vladeat spored makedonski zakoni#, makedonski obi~ai, obredi, so makedonski boèstva, mitovi, kultovi i poseben makedonski jazik. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I, Perdika II, Arhelaj I, Orest, Aerop II, Aminta II, Pausanij, Aminta III, Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip II, Aleksandar III, Filip III, Aleksandar IV. Prvata kralska pres-
tolnina bila Ajga (Vergina), vtorata prestolnina e Pela, koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359336) stanuva metropola na Balkanot. Makedonskata dràva postignuva najgolem politi~ki, voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II, a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336332). Po negovata smrt s do rimskite osvojuvawa (334168 g. pr. n.e.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar, Kasandar, Filip IV, Aleksandar V (t. n. Antipatridi), Demetrij I, Pir, Lizimah, Ptolemaj; po 277 g. pr.n.e. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat, Demetrij II, Antigon Doson, Filip V i Persej. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. pr.n.e.) Makedonija stanu-
va rimska provincija. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici; novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi), a ìvotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem; se trasiraat novi komunikacii, se menuva etnografijata, se romanizira avtohtonoto naselenie; so prisustvoto na rimskite vojski, no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti, Huni, Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite, gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata, a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v. n.e. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija), vo IV v. pr. n.e. stanuva glaven beleg na Makedoncite, prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki.
LIT: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity Press, 1960; Thoucydides, 4 Vols., Harvard University Press, 1958; Justin, Filipovata istorija, prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Arijan, Aleksandrovata anabasa, prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; Skopje, 1998; Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na Helenisti~kiot period, Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata na Makedonija i Makedoncite, Skopje, 2003; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.
Makedonija rimska provincija. Osnovana vo 148 g. pr.n.e., otkako
Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta
Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija
822
MAKEDONIJA
rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Od 27 g. pr. n.e. pod senatorska uprava, vo periodot od 15 do 44 g.n.e. e pod uprava na carskiot legat, a potoa povtorno pod senatorska uprava. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov, teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica), Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. Strimon (Struma). Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija), Severen Epir (denes Ju`na Albanija, Severozapadna Grcija). Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. n.e.), na istok so Trakija, a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun), a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija na ilirskiot breg; Lihnid, Herakleja i Stobi vo Gorna Makedonija; Larisa, Dion i Pela vo Dolna Makedonija i Tesalonika, Potidaja, Amfipol, Filipi, Neapol i Tasos na Halkidik na trako-makedonskiot breg. Ekonomska baza za ìvotot bile plodnite poliwa, kako i bogatite prirodni surovini, pred s drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot, preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii.
LIT.: J. Sasel, Macedonia, Tabula Imperii Romani, K34, Ljubljana, 1976, 82-83; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. V. L.
Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766)
Makedonija vo sredniot vek. Vo sredinata na I v. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi, Tesalonika i Verija. Vo VI i po~. na VII v. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti, Druguviti, Sagudati, Rinhini, Vajuniti, Strimonci i dr.), koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo, zanaet~istvoto, grade`ni{tvoto i dr. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite, rekite, planinite dobile slovenski imiwa (Bistra, Prilep, Izvor i dr.), eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija Ber, Strimon Struma, Skupi Skopje i dr.), a del od imiwata gi prifatile od
starosedelcite (Opila, Opae, Openica, Taor, Bader, Teovo, Pelister, Pelagonija, Vapila, Sirula, Galik, Gali~ica i dr.). Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kneèstva narekuvani Sklavinii, na ~elo so plemenski voda~i. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v.). Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. na IX v.). Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto religiozno i socijalno dvièwe protiv crkvata i dràvata. Solunskite bra}a sv. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. na IX v.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. So Kliment i Naum, preku Ohridskata knièvna {kola, se razvi-
la makedonskata srednovekovna prosveta i knièvnost. Vo II pol. na X v. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (9691018) najgolemata ranofeudalna dràva na Balkanot. Carot Samuil (9691014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dràva zaslabnala. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (10151018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi, pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (10401041) i \or|i Vojteh (10721073), koi, po po~etnite uspesi, bile zadu{eni.
Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica, XI v.)
823
MAKEDONIJA
Vo 80-tite godini na XII v. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dràvi~ka so centar vo Prosek, koja se odràla do po~etokot na XIII v. (1202). Vo prvata polovina na XIII v. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dràvi: Skopje, Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203), so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (12041224). Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (12071214), a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 ok. 1230). Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (12241246), Bugarite (od 1230), Nikejcite (12461259) i odnovo Vizantija (1261). Pred krajot na XIII v. srpskata dràva go zavladeala severniot del: Skopje, Goren i Dolen Polog, Ov~e Pole, Zletovo i Pijanec (1282), kako i Debar, Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334 1345) ja osvoil cela Makedonija, osven Solun. Po negovata smrt (1355), koga srpskata dràva zapo~nala da se raspa|a, vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. Vardar do alban-
skite planini se osamostoil Volka{in, koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365), pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik, so Sveta Gora. Do krajot na 60-tite godini na XIV v. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371), vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. Dràvata na kralot Marko, poznata i kako Prilepsko Kralstvo, kon krajot na 70-tite godini na XIV v. se protegala na istok do oblasta Raec, na sever do Skopje, na zapad gi zafa}ala Prespa, Demir Hisar, Pore~e, Ki~evskata oblast i Debar, a na jug do me|ite na Pelagonija. Prilepskoto Kralstvo ja zadràlo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385), koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar, so prestolnina vo ]ustendil. Po smrtta na Jovan (ok. 1380), Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Vo po-
~etokot na 80-tite godini na XIV v. zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija; isto~niot del so gradot Ser (1383), centralniot so [tip, Veles, Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast, osven Solun, koj{to bil K. Ax. osvoen podocna (1430). Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi uìvale istite prava kako i muslimanite. Osnova na novoto ureduvawe bil t.n. timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari, zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti, koi postepeno is~eznale. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie hristijani i muslimani, poznati pod imeto raja, koe od XVII v. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i
Srpskata dràva od 1170&1350 godina
Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji
824
MAKEDONIJA
Sceni od sekojdnevniot ìvot & freski vo crkvata Sv. Atanasij Aleksandriski# vo s. @ur~e, Demirhisarsko (1622)
na dràvata i ne moèle slobodno da raspolagaat so svojata zemja. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Gradovite, po kratkotrajniot zastoj, doìveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari, pred s Juruci, od Mala Azija. Vo XVI v. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak, a nivniot broj dostignal okolu 140.000 lica. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na
islamizacijata. Taa zapo~nala vo XV v., a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v., koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija, dodeka vo selata samo 3%. Islamizacijata prodolìla i vo narednite vekovi, zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija, i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela, prodolìla da funkcionira i po osvojuvaweto. S do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvièwe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. U{te vo 1564/65 g. vo Mariovo i
Karta na Makedonija (1770)
vo Prilep bile krenati prvite buni, a vo esenta 1689 g. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija, so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmoìle vo vtorata polovina na XVIII v. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo), koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. Polo`bata na rajata stanuvala s pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite, voeni dezerteri, {to zdruèni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite, koi, formalno, stanale ramnopravni so muslimanite. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj, bila izgradena èleznica, se vospostavile telegrafski i telefonski linii, a trgovijata, posebno me|unarodnata, doìveala ekspanzija. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata, u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. Bila sprovedena i teritorijalna reforma, so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot, Bitolskiot i Kosovskiot. Iako po Rusko-turskata vojna (18771878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija, ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825
MAKEDONIJA
Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski
|anski sloj i intelektualna elita, koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi, so {to zapo~nalo nacionalnoto dvièwe na makedonskiot narod za osloboduvawe.
LIT: Istorija na makedonskiot narod, II. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek), redaktor d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1998; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, I-IV, Skopje, 1983; Aleksandar Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Demografski istraùvawa, Skopje, 1981; istiot, Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV po~etokot na XVIII vek), Skopje, 1989; istiot, Makedonija pod turskata vlast. Statii i drugi prilozi, Skopje, 2006. Dr. \.
Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. So prerodbenskoto dvièwe, prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce-
sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kruòci, ponekade narekuvani komiteti. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet, osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874), go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie, koe zapo~nalo vo Male{evsko (820. V 1876). Vostanicite, predvodeni od Berovski, go oslobodile s. Razlovci, kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. Ottamu vostanicite prodolìle kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko, [tipsko i Radovi{ko. Pred da dobie po{iroki razmeri, vostanieto bilo zadu{eno. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono, avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori, so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dràva. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dràvnost, kako i vo narodnite pesni. Na Carigradskata konferencija (23. XII 1876 20. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman, iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po-
me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. II /3. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dràva so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. Na Berlinskiot kongres (1/13. VI 1/13. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dràva, koja bila obvrzana (so ~l. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868).
Kresnenskata Klisura
Kresnenskoto vostanie (18781879), pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski, bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dràvotvorna programa. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii, 163 naseleni mesta vo Makedonija. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na-
Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77)
Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres
826
MAKEDONIJA
Damjan Gruev
Boris Sarafov
Anastas Lozan~ev
Zdruènite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil âkalarov (1903)
~alnik. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast, izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi, vo prv red so sosednite dràvi. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvièwe se izrazilo so vostani~koto razdviùvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko), so dejstvuvawe na ~eti (18791881) vo centralniot, jugoisto~niot (Seres, Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko, Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (18791880), Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (18801881). Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodolùvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dràva ili avtonomna dràvnost vo ramkite na osmanliskata dràva, a sozdala i Ustav na makedonskata dràva (1880). Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija.
Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO), osnovana vo Solun (23. X / 4. XI 1893), podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba, go podgotvila novoto oruèno osloboditelno i dràvotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. Zaginuvaweto na Del~ev (4. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto, koe zapo~nalo na Ilinden, 2. VIII 1903 g. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev, Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo, Klisura i Neveska). Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooruèni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. Vo uslovi na neprijatelsko okruùvawe od sosednite balkanski dràvi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dràva od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto, po nekolkumese~ni iscrpuva~ki èstoki borbi so ogromnata moderno vooruèna osmanliska re-
dovna vojska i ba{ibozuk, Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodolùvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dràva vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. Se zafatile za sproveduvawe reformi (19031908), vrz osnova na t.n. Mirc{tegska programa, ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe, tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot reìm za smiruvawe na Makedonija. Balkanskite dràvi Bugarija, Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooruèni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad, 30. III / 11. IV 1904), so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. Vo april 1905 Grcija $ predloìla na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odloèno spogoduvaweto na trite balkanski dràvi. Na 29. II / 13. III 1912 g. Bu-
Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908)
Makedonija pred Balkanskite vojni
827
MAKEDONIJA
garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz, so taen dodatok za podelba na Makedonija. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. / 29. V 1912), so {to bil sozdaden troen, a so pristapuvaweto i na Crna Gora, ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (19121941). Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt., a na 4. XII 1912 g. bilo potpi{ano primirjeto. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dràvi. Odredot na Jane Sandanski i vooruènite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dràva Makedonija, javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun, zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija, Srbija i Bugarija. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ûpovski, Petar Poparsov i dr.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju-
Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913)
Solun. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dràvi-okupatorki (Memorandum, 7. VI 1913). Me|utoa, so Bukure{kiot dogovor (10. VIII 1913) Makedonija bila podelena. Grcija go dobila Egejskiot, Srbija Vardarskiot del, a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Podocna i novata dràva Albanija dobila mal del. Taka podelen, makedonskiot narod bil podloèn na nasilna denacionalizacija i asimilacija. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dràva Makedonija. Vode~kite dràvi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na
Bugarija. Vo oktomvri 1915 g. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. Voenite dejstva na silite (1.200.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. Germanskata komanda predloìla proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dràva. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov, so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od obedineta Bugarija#. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. Za pridobivawe na Bugarija
Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S.-Peterburg (1. III 1913 i od 7. VI 1913)
va~ka strana i sojuznik vo vojnata, za sozdavawe samostojna dràva. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum, 1. III 1913) da se odrì Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dràva Makedonija, so centar vo
828
Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913)
MAKEDONIJA
Makedonskiot front (1915-1918)
za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. Vardar, alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dràva pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dràva na jugoslovenskite narodi. Grcija i Srbija èstoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Makedonskiot
Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (Vol Naroda#, 18. VI 1917)
revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. ûpovski (1917) povikal za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dràva so centar vo Solun. Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija, a Vardarskiot od Srbija. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija, Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija, Makedoncite vo Carigrad i dr. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dràva za traen mir na Balkanot, no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dràvi (juli 1919), separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija, no se sprotistavila francuskata delegacija. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija, Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, Bugarija i Albanija. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make-
donija, na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko, sega dodeleno na Srbija), na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko), a na novata albanska dràva $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dolìnata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. Ekonomski upropasten i podelen, makedonskiot narod bil podloèn na sistematska denacionalizacija i asimilacija, sproveduvana od vladeja~kite reìmi preku represivniot dràven aparat, instituciite i teroristi~kite zdruènija i organizacii. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija, kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvièwe, se raspadnalo. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t.s.). Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921), a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvièwe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). Todor Aleksandrov, Aleksandar Protogerov i Petar âulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija, so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. Vo 1924, so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI, bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii, potvrdeno so Majskiot manifest. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. Po ubistva829
MAKEDONIJA
Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925)
Deklaracija na VMRO(Ob) (1925)
Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva, 23. II 1934)
ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. VIII 1924), sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. Intelektualna Evropa bila zgrozena. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodolìla da dejstvuva za kauzata na bugarskata dràvna politika. Finansirana od bugarskata dràva, od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat), pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija, ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooruèni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. Vo 1935 g., koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija, bila zabraneta i ekspresno likvidirana. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvièwe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dràva vo edna Balkanska Federacija. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). No so progoni, apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830
zacijata bilo namaleno, a do krajot na 1935 g. i zapreno. Vo mart 1934 g. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija, so centar vo Solun. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. II 1934), Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dràva. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani, apseni i osuduvani. Na sudskite procesi (19341936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden teòk udar i po 1936 g. nejzinata dejnost zaprela. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta-
torskiot reìm na Metaksas (po avgust 1936). Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvièwe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (19361939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. Dvièweto ne uspealo da se odrì poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto, no i poradi direktivata od Kominternata za zadrùvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ, BKP i KPG.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, 1 i 2, Skopje, 1981; Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999; Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska
^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)
MAKEDONIJA
federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvièwe), Istorija#, 1, Skopje, 1971; zb. Makedonija vo vojnite 1912-1918, Skopje, 1991; VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. Izbor, redakcija i komentar Ivan Katarxiev, 1, Skopje, 1991, 2, 1992. M. Min.
Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (19181941). Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja, utrini i {umi vo dràvna i op{tinska sopstvenost i sl.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na reìmot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno, zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa, bile drèni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii, dràvnata vlast i reìmot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski, neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite, naj~esto na poimotnite selani, na {pekulanti, na dràvni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva, koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Celite na agrarnata reforma obezbeduvawe na selanite so zemja, sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo ne bile postignati. Osnovna cel na agrarnata reforma od 19451953 g. bilo da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri, koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni maì od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Objekt na eksproprijacija bile imotite
na krupnite zemji{ni sopstvenici, imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni, imotite na bankite, pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva, imotite na crkvite i manastirite, posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti, neto~na eviden-
crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet, za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dràva (18021944).
Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860)
Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina)
cija na zemji{niot fond, so proteìrawa i nepravdi. Poradi toa, ve}e vo sredinata na 1947 g., vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. Neuspehot na ovaa agrarna reforma moè{e odnapred da se o~ekuva. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed, so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija, odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata, niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija
LIT.: D-r Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija, Skopje, 1966; D-r Risto Hristov, Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istraùvawa), Skopje, 1993; D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 19441953 (dokumenti), Skopje, 1997. R. H.
Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija, pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. Kr~ovski i K. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. Zografski), se otvoraat svoi pe~atnici
Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dràvno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto
K. Pej~inovi}: Ogledalo# (1916)
831
MAKEDONIJA
Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e), crte` na Pane Pop Kocev, i u~ili{teto vo s. Vata{a, kade {to bila smestena pe~atnicata
(T. Sinaitski, Daskal Kam~e), a s do 60-tite godini na XIX v. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Drìlovi~, 1851; Pavel Boìgropski, 1852). Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. Karaxi}, 1815 i 1822; St. Verkovi}, 1860; Bra}ata Miladinovci, 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura, kako i umetnosta (freskoslikarstvoto, ikonopisot, kopani~arstvoto i ìvopisot), muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Prerodbenskoto dvièwe (preku fazata na na{izmot# kako razvojna etapa), vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja, masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite, osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvièwe (18731874). Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Pulevski (1875).
Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska, vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v.), koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija, a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dràvnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira, se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces, a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. Taka se ob-
Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. IV 1690)
ra}a avstriskiot car Leopold, taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. pred ruskata administracija se deklariraat deka se od makedonskata nacija#. Rusko-turskite vojni (XVIII XIX v.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat stremeòt za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. I pokraj takviot razvitok, makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot prvin na crkoven, a potoa i na jazi~en
Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Pulevski (1875)
Karta na Makedonija, Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589)
832
MAKEDONIJA
Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na makedonskata nacija#
plan. Preku fazata na slovenobugarizmot, nastanuva i sudirot so samiot bugarizam, najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta, koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (18351844). Toga{ kone~no se naloùva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). Pojavata na u~ebnicite na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime, proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija, pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski, pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so stremeòt za upotreba i afirmacija na make-
donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata, a crkovnoslovenskiot vo crkvite, zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. Po Krimskata vojna (1856), ne bez rusko vlijanie, ova dvièwe se zasiluva i e naso~eno pred s protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite, za upotreba na na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. Otporot na na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). Toga{ oìvuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva
rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. Sogleduvaj}i ja èlbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici, za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija, Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. R. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici na makedonskoto nare~je# (1869). No idejata stana
Statijata na P. Slavejkov vo vesnikot Makedonija# (18. I 1871)
Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. II 1870)
bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija, koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833
MAKEDONIJA
nik Makedoni# (18. I 1871) prvpat javno da progovori i za Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako separatisti~ko# nacionalno dvièwe i pritoa gi nabeleùva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik, svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija, razli~na od bugarskata. Celi 20 godini podocna (1888 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da moè i taa, kako znatno zadocneta, polesno da prodre vo Makedonija. Me|utoa, brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest, pa dvete propagandi brzo se otkaùvaat od takviot iznuden eksperiment. Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici, pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (18381841) i Vata{kata na Daskal Kam~e, no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Drìlovi~ vo Solun (1860). Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838), Partenija Zografski (18571858), a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (18671868), Kuzman [apkarev (18681874) i \or|ija M. Pulevski (1873 i osobeno 1875). Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov, Partenija Zografski, Georgi Dinkata, Venijamin Ma~ukovski), no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid Slognica re~ovska# (1880). Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj-
Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad, 1857) od Partenija Zografski i Sve{tena istorija# (Carigrad, 1867) od Dimitar Makedonski
~in jazik. Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov, Konstantin i Andreja Petkovi~, Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski, a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan êrnodrinski, Marko Cepenkov, D. Haxidinev, Petar Poparsov i dr. Vo soglasnost so evropskiot trend, po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}, Bra}ata Miladinovci, \or|ija Pulevski, Ivan Jastrebov, Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov, Anton Popstoilov, Vasil Ikonomov, Petar Draganov i dr.). Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov, \or|ija Pulevski, Georgi Balas~ev, Trajko Kitan~ev i dr.), no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: Makedonski glas# (188587), Makedonski list# (1887), Makedoni# (18881893), Glas Makedonski# (18931898), Balkanski glasnik# (1902), Balkan# (1903) i dr. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876), so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (18771878), preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (18781879), Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dràvnoto ureduvawe na Makedonija (1880 1881). Ovoj podem na nacionalnata svest preku lozarstvoto# vo Sofija (18901892) stignuva do Dru{tvoto Vardar# (18931894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902), pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. XI 1902) se zaokruùva predilindenskiot period. Ilindenskiot podvig (2. VIII 1903) ja utvrdi dràvnosnata svest na narodot, a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. 12 od Ustavot, 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. P. Misirkov Za makedonckite raboti# (1903), dovr{ena vo sp. Vardar# (1905), nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija, makedonskiot jazik, makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata
Prvite izdanija na makedonski jazik od J. Kr~oski (Budim 1814)
avtonomija. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (19031905 i 19101911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (19111917), kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa, gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dràvno konstituirawe na Makedonija. Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (19121913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija, Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata, no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kruòk (15. VIII 1912), Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912), memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913), Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik, osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg, statiite na D. ûpovski, G. Georgov, K. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. Makedon-
834
MAKEDONIJA
1934), Makedonska mlade`#(1933 1934), Makedonski vesti# (19351936), Makedonska zem# (1936), Goce# (1938), Ilinden# (1939) i dr., nelegalnite: Revolci# (1931), Makedonska revolci#, Obedinist# i Noòt# (1935), Bletin# i Makedonsko edinstvo# (1936) i dr.; legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: Na{ vesnik# (1937), Lu~# (19371938), Na{a re~# (1939 1941), zaedno so evropskoto Makedonsko delo# (1925 1935); vesnicite vo SAD: Balkansko sdruènie# (19311934), Trudova Makedoni# (19341938) i Narodna vol# (19381978); kanadskoto Edinstvo# (19361940); argentinskite Makedonski glas# (19351939) i Narodna tribuna# (19361939), kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (19311940).
Reklamen list za sp. Makedonski glas# (1914)
ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski, Vasil Iqoski, Anton Panov, Risto Krle i dr., a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski, Venko Markovski, Ko~o Racin i Kole Nedelkovski.
skij golos (Makedonski glas)# (19131914), dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (19171924) i statiite na Misirkov vo Sofija (19221925) i na ûpovski vo Rusija (1923). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. Aleksandrov i V. Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob), vo 20-tite (Avtonomna Makedoni#, Makedonsko sznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa, kako {to se: legalnite (vo Sofija): Makedonsko zname# (1932
Od zbirkata Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941)
V. Trudova Makedonija#, za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936)
Vo 30-tite godini na HH v. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski,] Ideit i zada~it na makedonskoto progresivno dviènie v Blgari (1933); Angel Dinev, Makedonskit slavni (1938); K. Lambrev, Makedonskit vpros i balkanskoto edinstvo (1938); Kosta Veselinov, Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938), Vzra`daneto na Makedoni i Ilindenskoto vzstanie (1939), Borci za narodna svoboda: Hr. Botev, Goce Del~ev, Lben Karavelov i Dùzepe Garibaldi (1940). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se
Vo tekot na NOB, pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni, se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943), vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944), stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944),
Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni
Vesnikot na Mitko Zafirovski Makedonska zemja# (1936)
Venko Markovski: Oginot# (1938)
no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani, eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija, Niz poàrite na Elada i Pesni (1944). Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot Sv. Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dràva Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dràvniot ìvot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. So toa i zavr{uva prerodbenski835
MAKEDONIJA
Naroden sobor vo manastirot Sv. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944)
ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija, Bugarija i Albanija, kako i vo dijasporata.
LIT.: Angel Dinev, Makedonskit slavni, Sofi, 1938; Kosta Veselinov, Vzra`daneto na Makedoni i Ilindenskoto vzstanie, Sofi, 1939; Blaè Koneski, Makedonskite u~ebnici od 19 vek Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba, Skopje, 1949; Dragan Ta{kovski, Ra|aweto na makedonskata nacija, Skopje, 1966; Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966: istiot, Dimitrija ûpovski (1878 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I-II, Skopje, 1978; istiot, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, I-II, Skopje, 1983; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, IIII, Skopje, 19891990; istiot, Istorija na makedonskata nacija, MANU, 1999; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001. Bl. R.
Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina
Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (618. IV 1941), do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. Pritoa, osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija, Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki), so vkupno 21.460 km i okolu 876.000 ìteli. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Debar i Struga, najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko, Lerinsko i Koànsko vo Egejskiot del na Makedonija, so vkupno 4.314 km i so okolu 232 iljadi ìteli. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. Taka, Egejskiot del na Makedonija, koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast, be{e podelen pod bugarska, italijanska i germanska okupacija (Solunsko, Vodensko i Gumenxisko). Za okupatorskiot reìm dovolno zbo836
ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45.000 okupatorski vojnici i ~inovnici, a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. Vo Vardarskiot del na Makedonija, samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1.937 lica, so 38 smrtni presudi. Na bugarskoto okupaciono podra~je, od 3.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik, ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. U{te od prvite denovi na okupacijata, makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oruèna borba, predvodena od makedonskite komunisti i patrioti, glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite Dedo Ivan# (Kumanovo), Naroden bilten# (Veles) i dr. (1941), a vo Skopje, Kumanovo, Prilep, Bitola, Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). Oruèniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. VI 1941). Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. VI 1941), a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev, poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija
bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. VIII 1941). Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu-
Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941)
{a, na aerodromot Petrovec, na èlezni~kata linija i na drugi objekti, a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. IX 1941). Prilepskite ilegalci izvr{ija oruèn napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. XI 1941). Naskoro potoa, po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO Goce Del~ev# (11. X 1941), koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep, a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko, Bitolsko, Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO, na ~elo so
MAKEDONIJA
Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. (ozna~eni so sina boja)
Mogilata na nepobedenite vo Prilep
Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko, Kru{evsko, Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea
ti~ki listok# (Kavadarci), Naroden glas# (Prilep), Vesnik# (Skopje), Bilten# (Bitola), Oktrobris# (Kumanovo), Nedelen vesnik# (Tetovo), Naroden glas# ([tip) i dr.
ot del na Makedonija be{e formiran NOPO Jane Sandanski# (1. V 1943), a potoa i NOPO Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko, NOPO Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. Bea sozdadeni silni àri{ta na oruènata borba vo Debarca, Prespa, Tikve{ko, Gervgelisko i Kumanovsko.
Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski
formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko, Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oruèn napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). Vo Vodensko, vo Egejskiot del na Makedonija, be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: Poli-
Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo, 19. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oruènata borba. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM, so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija, Bugarija i Grcija. Vo Pirinski-
Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. VIII 1943)
Na Prespanskoto sovetuvawe (2. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dràva, da se formiraat bataljoni i brigadi, koman-
Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. X 1941)
Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945)
837
MAKEDONIJA
di na mestata i na podra~jata, oblasni i okoliski NOO. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon Mir~e Acev# (18. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. Na slo-
Razoruùvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija
Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943)
bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO, be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. IX 1943), bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba, bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odrà Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni, edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943), a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. XI 1943). CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce, 29. XI 1943), koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. Vo Kostursko i Lerinsko, vo Egejskiot del na Makedonija, bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838
telen front (SNOF, oktomvri 1943 april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooruèn del na SNOF, vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO Lazo Trpovski# i NOPO Vi~o#. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. Be{e formirana Vto-
ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred Rila#, a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. Ali Botu{. [irum
Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g.
rata MNOU brigada (s. Fu{tani, Meglensko, 20. XII 1943) i po dva dena tamu se odrà i Prviot kongres na NOMSM, so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dolìna od ok. 400 km, vo najnepovolni vremenski uslovi, i vo Proletnata ofanziva (25. IV 19. VI 1944). NOAVM
Partizani od Pirinskiot del na Makedonija
Makedonija bea formirani ok. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. Sv. Prohor P~iwski#, 2. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dràva, na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`-
MAKEDONIJA
ci, zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. 25.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, kniga treta, Skopje, 1969; Dimitar Mitrev, Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi, Skopje, 1970; Mihailo Apostolski, Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji, Beograd, 1978; D-r Gligor Todorovski, Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941 1944), vtoro dopolneto izdanie, Skopje, 1982; D-r Simo Mladenovski, Mladinata od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Mihailo Apostolski, Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija, Skopje, 1985; Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik Nova Makedonija# (1945)
Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto
ben vo makedonskata dràva i zapo~na dràvniot razvitok na DFM kako federativna dràva vo ramkite na DFJ. Tie re{enija bea poddràni i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka, Nevrokopska, Svetivra~ka, Petri~ka i Gornoxumajska okolija), a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon, Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada, koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija, pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu
Republika Makedonija (19452006). Makedonija celosno e oslobodena na 19. XI 1944 g., no, kako slobodna dràva so site atributi, funkcionira od 16. IV 1945 g., koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). Razvo-
Lazar Koli{evski
jot na RM po 1945 g. ima dve glavni fazi. Prvata e do 1991 g., odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija, i vtorata po 1991 g. kako samostojna, suverena i nezavisna dràva. Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti.
Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija
Razvojniot period 19451950 g. e poznat kako administrativnocentralisti~ki, bidej}i s zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata, koja go kreirala sojuznoto, no imala vlijanie i za sodrìnata na republi~koto zakonodavstvo. Ustavot na NRM od 1946 g. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodràni vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945), se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podràvuvawe na nejziniot imot. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dràvna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii, a rabotnicite bile pla}ani od dràvniot buxet. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dràvnite i partiskite funkcii. Uspe{ni ~ekori, zna~ajni za nacionalniot identitet, bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dràven, a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. Vo socijalnata sfera, kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija
85.000 u~esnici vo NOAVM, so 7 divizii i 3 korpusi, me|u koi i okolu 10.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Po kapitulacijata na Bugarija (9. IX 1944), germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija, a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ, sostaven od 22.000 bor-
Makedonski begalci od Kostursko (1949)
839
MAKEDONIJA
840
MAKEDONIJA
(19461949), NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. Sudirot na KPJ so KPSS (1948), pokraj negativnite stopanski, predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. Taka, vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. Toa bilo napraveno so formalnoto predavawe na fabrikite na rabotnicite#, odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot samoupraven sistem#. Zatoa toj period moè da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite, no ne i su{tinata na rabotata. Stopanskite neuspesi vo dràvata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g., vo koi namesto narodna#, Makedonija dobila ime socijalisti~ka# (SRM), SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale.
Poradi ekonomskite i politi~kite problemi, od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. Bila osudena pojavata na liberalizmot# i nacionalizmot#. Republikite dobile pogolemi prava. Vo ustavite od 1974 g., vo taa nasoka, bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. Nastanala politi~ka dezorientacija, koja ne ja zaobikolila i Makedonija. Se zgolemila nacionalnata netrpelivost, a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodolùvawe po Titoviot pat#. Me|utoa, raspadot na jugoslovenskata federacija, po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990), bil neizbeèn. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Samostojna, suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. I 1991 g., a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. IX 1991 g. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Od 1990 do 2006 g. bile odràni ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. Prv pretsedatel na dràvata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Potoa Boris Trajkovski, a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna
Nikola Kqusev
RM bil Nikola Kqusev, a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski, Qup~o Georgievski, Hari Kostov, Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Mnogu od niv, kako, na pr., sporot okolu imeto, priemot vo evropskite integracii, vrabotenosta i dr. ne se re{eni ni do denes. Vo 2001 g. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. Nau~nata misla s u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. Konfliktot ne dobil golemi razmeri, no dràvata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. Odredbite od t.n. Ramkoven dogovor, potpi{an na 13. VIII 2001 g. vo Ohrid, so prisustvo i na pretstavnici od me|unarodnata zaednica#, postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. V. to zakonodavstvo. Stopanstvoto vo RM. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast, prosleden so kvalitativni strukturni promeni, ne samo vo ekonomijata, tuku i vo site drugi sferi
Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963)
Vo 1963 g. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi, koj, i pokraj me|unarodnata solidarnost, predizvikal drugi posledici.
Proizvodstven pogon vo Teteks# - Tetovo
841
MAKEDONIJA#
Cementarnicata Usje# vo Skopje
na op{testvenoto ìveewe: obrazovanieto, naukata, kulturata, zdravstvoto itn. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g., vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 19521983 g. investiciite vo fiksni fondovi, vo prosek, dostignaa 40% od op{testveniot proizvod), brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14,7% vo 1947, na 42,3% vo 1984 g. Vo ramkite na industrijata, u~estvoto na energetikata vo periodot 19521984 g. se zgolemi od 3,4% na 8,5%, na ma{inogradbata od 1,5% na 13,9%, na hemiskata industrija od 1,9% na 14,6%, a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija, kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija, se izgradija hidromeliorativni sistemi, se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata, a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. do sredinata na 1980-tite g. se zgolemi za 3,5 pati. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g.), koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952 1984 g. porasna za 6,5 pati. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi, industriski hali, u~ili{ta, soobra}ajnici (pati{ta, èlezni~ki linii), mo842
derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta brojot na vraboteni vo t.n. op{testven sektor se zgolemi od 90.000 vo 1952, na 489.000 lica vo 1984 g. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. Vo periodot 19471984 g. op{testveniot proizvod na zemjata (iskaàn spored potesnata proizvodna# definicija) porasna za 8 pati, {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5,9%. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni, a vo periodot 1986 1990 g. i negativni. Procesot na tranzicija, po osamostojuvaweto na RM, zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost, visoka inflacija, relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). Tranzicioniot {ok# uslovi negativni stapki na dvièwe na BDP do 1995 g. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena, a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%, prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%, zemjodelstvoto so okolu 12%, grade`ni{tvoto so 5,6% itn. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in-
flacijata e svedena od 1.644% (1992) na 2,3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska, buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0,8% do 1,5%), nadvore{niot dolg na zemjata e umeren, deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. $ po osamostojuvaweto na 1,8 mlrd. $ bruto denes). Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. Perzistentnata nevrabotenost, me|u drugoto, pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period, {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata, slabo korporativno upravuvawe, nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava, administrativno-birokratski pre~ki i korupcija, nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period, RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija, {to e i uslov za nejzino za~T. F. lenuvawe vo EU. MAKEDONIJA, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl, Va{ington, SAD, 2. V 1930 ?) organizacija na makedonski doselenici, glavno od Egejskiot del na Makedonija. Edna od dejnostite bila da raboti na zbliùvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. Imala i @enska sekcija. Sl. N.-K. MAKEDONIJA# fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi
Fudbalskiot klub Makedonija# na prviot natprevar (1941)
MAKEDONIKA#
(1941). Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. Uspesite na Klubot, manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). Nekoi od igra~ite, me|u koi Dragan Gerov, Kiril Simonovski-Xina, Savo Cvetkovi} i drugi, oti{le vo partizani, {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#, Skopje, 1975, 1524. D. S.
MAKEDONIJA# (Lozana, [vajcarija, 19161919) dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana, pove}eto studenti, vo vremeto na Prvata svetska vojna, so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. XII 1918).
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija, Glasnik# na INI, 1, 1965; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
da). Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija, oblasta Devriop, {to zna~i vo Sredno Povardarje, sredniot i dolniot tek na r. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija, zaedno so Demir Hisar. Vo naukata s u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. Pokraj glavniot grad Stobi, pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa, Pelagonija (Kru{evica, Prilepsko), Astrajon (Pilav Tepe, s. opur), Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te), Kelenidin (Vinica), Armonija (Kalata, kaj Makedonska Kamenica). Prvpat e spomnata vo 482 g. (formirana vo 479 482); go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535), ne i vo CXXXI (545), {to zna~i bila ukinata me|u 535545 g.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje, 1999, 207-210, 218-219, 335-350; Z. Kosti, Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Beograd, 1996. B. Petr., V. L.
kedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Beograd, 1996, 77-92; T. Mommsen, The Provinces of the Roman Empire, from Caesar to Diocletian, Chicago, 1974. V. L.
MAKEDONIJA PROEKT# AD, Skopje proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. od komunalnite organizacii Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. Od 1996 g. stanuva akcionersko dru{tvo. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta, turisti~ki i delovni objekti, soobra}aj i dr., a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa, Severna Afrika, Bliski Istok, Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki).
IZV.: Materijali od dokumentacijata na Makedonija proekt#, Skopje. R. D.
MAKEDONIJA SALUTARIS rimska docnoanti~ka provincija. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. (formirana najrano vo 379/380 g.). Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite; ukinata najdocna vo 402 g.; teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana.
LIT.: Z. Kosti, Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Beograd, 1996; M. Mirkovic, Villas et domaines dans lÌllyricum central (IVe-VIe sicle), ZRVI, XXXV, Beograd, 1996. B. Petr.
MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis, Indijana, SAD, 1932) mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvièwe za sloboda i nezavisnost, na angliski jazik. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. Urednik bil T. Kalev. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. Objaveni se vkupno 10 broja. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles, Bazil Bolgar, Simeon Eftimov, d-r Saul Medan, Mileti~, Vangel G. Sugarev, Fric Konrad, pisatelot Stojan Hristov i dr.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 143144; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 70.S. Ml.
MAKEDONIJA DENES# dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. vo Skopje, izdava~ MAKDEN#. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski, prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. Od 2004 g. Keti Mickovska. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. II 2007 g. B. P. \. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto, Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon, dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska, kaj Bitola. Pova`ni gradovi bile Filipi, Dion, Edesa, Beroja i Pela. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM, poto~no regionite Bitola, Resen, Valandovo, Gevgelija i Strumica.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; Z. Kosti, Osvrt na administrativne podele Ma-
MAKEDONIKA# prva makedonska multimedijalna enciklopedija. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. Sodrì pove}e od 2.000 stranici tekst, 1.000 fotografii, okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video- i audio-materijali. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo, istorijata, filmot, teatarot, muzikata, naukata, sportot, dràvata, ekonomijata i ekonomskite pokazateli, zdravstvoto, obrazovanieto, makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. Dr. M.
MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) docnoanti~ka provincija. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris), koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun-
Makedonika# & multimedijalna enciklopedija
843
MAKEDONISTIKA
MAKEDONISTIKA slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet jazikot, literaturata, kulturata, istorijata, folklorot, umetnosta, religijata so crkvata, etnografijata i bitot na makedonskiot narod. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v., a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dràva (1944). Bl. R. MAKEDONISTIKA# spisanie, organ na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov vo Skopje. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. se izlezeni devet broja). Vo sp. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik, dijalektologijata, onomastikata i sovremenata sostojba. L. M.
Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. Izleguval sekoja sabota. Go ureduval d-r S. I. [umkov, a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica Makedonija#. Objaveni se vkupno 39 broja. Politi~ki gi poddrùval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 129-130; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 67. S. Ml.
fiskite pe~atnici Presa#, Stopansko razvitie# i Poligrafija#. Objaveni se vkupno 2.348 broja. Od 1928 g. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 284- 288; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 69. S. Ml.
Vesnikot Makedonija# (Ruse i Sofija, 1888-1893)
Makedonit (Macedonite), mineral
MAKEDONIT mineral {to imeto go dobil po Makedonija; prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite ìci {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci, Prilepsko. Makedonitot po sostav e PbTiO3, kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite ìci kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot, kvarcot, titanitot, rutilot, anatasot i monacitot. Bl. B. MAKEDONI / MACEDONIA# (Granit Siti, Ilinois, SAD, 7. XII 1907 avgust 1910) nedelen vesnik, organ na makedonskata emigracija vo Ilinois, SAD. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo
MAKEDONI# (Ruse i Sofija, 21. X 1888 1. X 1893) najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. Izleguval sekoja sreda. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov, a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Iv. Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici Liberalen klub#, pe~atnicata na H. Stoen~o Ta~ev i Makedonija#. Objaveni se vkupno 122 broja. Prvin izleguval vo Ruse, a potoa vo Sofija (od g. I, br. 26). Izrazuval stav deka Makedonija moè da se oslobodi so svoi sili, no i ne bez pomo{ta na Rusija. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti, urednikot bil progonuvan, a vesnikot zabranuvan.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 67-70; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 66. S. Ml.
MAKEDONI# (Sofija, 25. I 1922 30. XII 1922) mese~no politi~ko, nau~no i literaturno spisanie. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov, a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev, Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Glu{kov. Objaveni se vkupno 10 broja. Ima bogati sodrìni za makedonskoto osloboditelno dvièwe, geografijata, etnografijata, istorijata i dr. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 274-275; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 68-69. S. Ml.
Vesnikot Makedonija# (Sofija, 1927-1934)
Vesnikot Makedonija# (Granit Siti, Ilinois, SAD, 1907-1910)
MAKEDONI# (Sofija, 11. X 1927 31. VIII 1934) dnevnik za politika, kulturen ìvot i informacija, deklariran kako organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#, a potoa sekojdneven pladneven vesnik#. Direktor bil G. Kuli{ev, a redakcijata ja so~inuvale V. Dumev, Simeon Evtimov i Dimitar Talev. Izleguval vo tira` od 10.00012.000 primeroci, a bil pe~aten vo so-
MAKEDONKA# organ na AF@ na Makedonija, prvo makedonsko spisanie za èni. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g., pe~ateweto po~nalo vo s. G. Vranovci, prodolìlo vo Prilep i zavr{ilo vo Makedonka#, organ na Bitola. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska, narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. Za 62 godini, spisanieto za ènata smenilo u{te tri imiwa Prosvetena èna#, @ena# i @ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~, Ruà Bak, Ksenija Gavri{, Mirjana êpin~i}, Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka, na{eto najstaro spisanie za èni zgasnalo vo januari 2006 g. so posledniot broj 668. B. P. \. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur, Egejskiot del na Makedonija, 5. III 1943 1944) osnovan za organizirawe kolaboracisko oruèno dvièwe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvièwe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo-
844
MAKEDONSKA
nija. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). Na sostanokot (3. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oruèni ~eti, za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. Prvata vooruèna ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija, da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooruùva Organizacijata. Prvite dve barawa bile otfrleni.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (19411944), Skopje, 1989; Georgi Daskalov, Blgarite v Egeska Makedoni, Sofi, 1996. M. Min.
Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967)
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija, osnovana na 23. II 1967 god. vo Skopje so prv pretsedatel Blaè Koneski. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902 1917), na ~elo so D. ûpovski, idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. So svojata programa (12. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite, a so Ustavot (16. XII 1903) Drugarstoto gi pokaà sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar-
no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba, ja objavuva prvata kniga (Za makedonckite raboti, 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie (Vardar, 1905) na toj jazik i pravopis, gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici, ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) Makedonski golos (Makedonski glas) (19131914), a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dràvnosnata vizija. Negov ideen sledbenik i prodolìtel e Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1936 1942), a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistraùva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka, za op{testveni nauki, za matemati~ko-tehni~ki nauki, za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistraùva~ki cent-
ri (za genetsko inènerstvo i biotehnologija, za energetika i informatika, za arealna lingvistika, za strategiski istraùvawa i Leksikografskiot centar). Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici), ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot, potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor), sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istraùvawa, nau~ni i sve~eni sobiri, izlo`bi, koncerti, literaturni ~itawa, predavawa i drugi priredbi, a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi (Prilozi, Letopis, Bilten, Pristapni predavawa, prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU i dr.) i zbornici od nau~ni sobiri, monografski studii i drugi posebni izdanija. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot, kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite, no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii.
IZV.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1997; Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2000. Bl. R.
Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje
845
MAKEDONSKA
MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 1943) makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e, Angel Gacev, Risto Kordalov, Dini Papajankov i dr. Celta na organizacijata bila, vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS, da se bori protiv fa{isti~kite sili. Vo 1943 g. bila raspu{tena.
LIT.: Ajanovski Vangel-O~e, Egejski buri, Skopje, 1975; Hr. Andonovski, Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 19401944, Skopje, 1968. St. Kis.
MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) stru~na i neprofitna asocijacija na istraùva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. Celta e da go istraùva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. za istorija Formirana e na medicinata na 4. VI 1998 g. vo [tip, kade {to se nao|a i sedi{teto. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid, 2325. X 2003). MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. Prviot se odrà vo [tip (78. VI 2001), a Vtoriot kongres vo Strumica (35. XI 2005). P. B. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT razvojna banka vo dràvna sopstvenost, formirana so cel da go poddrì razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. Taa e osnovana vo 1998 g.
Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje
kako akcionersko dru{tvo, vrz osnova na poseben zakon, a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi, nezavisnost vo odlu~uvaweto, komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dràvni organi i pretprijatija vo dràvna sopstvenost. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii, prete`no od stranski izvori), finansirawe na izvozot, izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica, ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Isto taka, bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki, t.n. banki-u~esni~ki#. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to vaàt za komercijalnite banki i podleì na supervizija od strana na NBRM.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 551-554. G. P.
MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE prva organizirana berza na hartii od vrednost vo
Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot
RM. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. Taa e osnovana na 13. IX 1995 g. od 13 banki, 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici, kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. III 1996 g. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34,7 milioni denari (okolu 670.000 evra). Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na parket#, no od april 2001 g. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. Po~nuvaj}i od 20. VI 2001 g. raboti vrz profitna osnova. MBHV pretstavuva javen, transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV, a toa se hartii na pogolemi kompanii, so pogolema disperziranost na akciite, i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite, a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe doìvea silen porast: vo te-
846
MAKEDONSKATA
kot na 2005 g. ostvareniot promet od 116,5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143,5% vo odnos na 2004 g., dodeka prometot realiziran niz 2006 g. od 176,9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61,08% vo odnos na prethodnata godina. Berzanskiot indeks na MBHV, nare~en MBI10 isto taka ostvari visok porast: 129% 2005 g. i 61,5% 2006 g. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t.e. fizi~ki lica) za trguvawe so HV.
IZV.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006, //www.mse.org.mk//; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, (2006), Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. mse.org.mk//. LIT.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje, 10 godini Makedonska berza, Skopje, 2006; V. Filipovski, Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004, 357&379. V. F.
MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit, SAD, 1977). Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g., Nacionalnata organizacija Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. Makedonska iskra#, na makedonski, so nekolku tekstovi na angliski jazik. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. Sl. N.-K. MAKEDONSKA KAMENICA grad vo isto~niot del na RM so 5.147 `. (2002 g.). Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka, desna pritoka na Bregalnica, na nadmorska visina od okolu 570 m. Ima umereno-kontinentalna klima. Taa e stara naselba. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka, od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov, koj vo 1566 g. pe~ati svoi knigi vo Venecija. M. K. kako grad e proglasena vo 2004 g. Taa e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 19.037 ha, ima 9 naseleni mesta so 8.110 `. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g., koga e otvoren rudnikot za olovo i cink, Sasa. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci, dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. Al. St. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. So prvite filmski proekcii odràni vo 1897 g. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. I so kinoprikaùvawe i so snimawe
Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti
MAKEDONSKA DINASTIJA (8671056) carska dinastija vo Vizantija, osnovana od Vasilij I (867886), roden vo temata Makedonija. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija doìveala podem: zajaknal feudalizmot. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite, ja likvidirale bugarskata dràva (971), kako i Samuilovoto Carstvo (1018). Pokraj Vasilij I, pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886912), Konstantin VII Porfirogenit (913959), Nikifor II Foka (963 969), Jovan I Cimiski (969976), Vasilij II (9761025). Posleden vladetel bila caricata Teodora (10551059).
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, Skopje, 1992. K. Ax.
delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dràva Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici, nezavisna od balkanskite dràvi. Organizacijata go izdavala svojot organ Avtonomna Makedonija# (1. XII 1920 26. I 1923) pod redakcija na Iv. Snegarov i V. Kova~ev. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. N. Jurukov, d-r H. Dalkal~ev, d-r F. Atanasov, V. Kova~ev, K. Razmov, N. Kirov-Majski i dr. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. Aleksandrov (1923 1924), drugi emigrirale vo stranstvo, a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob).
LIT.: Kostadin Pale{utski, Makedonskoto osvoboditelno dviènie sled Prvata svetovna vona (19181924), Sofi, 1993; Zlatna kniga. 100 godini VMRO, Skopje, 1993; Ivan Katarxiev, Vreme na zreewe, Skopje, 1977. Z. Tod.
MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot, tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki, zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. Gradinite vo RM od XIX i XX v. gi istraùva D. [ojlevski (1985). Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto, no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. St. H. P. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija, 4. XII 1921) politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija. So Ustavot na MEFO bila opre-
Scena od filmot Vreme & vodi# (1978)
847
MAKEDONSKATA
Kadar od filmot Sre}na Nova 49# (1986)
se zanimavale lu|e qubopitni po duh, koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prikaùva filmovi za za{tita na zdravjeto). Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945), pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945), RASFILM (1946), Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947), Filmsko-Skopje# (1947), pa s do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo, distribucija, prikaùvawe, edukacija, kritika i publicistika, filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). Il. P. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 1917) neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912), koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet-
so nivnite soborci A. Vezenkov, G. G. Georgiev, G. A. Georgov, in`. J. Georgiev, K. Georgiev, G. A. Stojanov, K. Stojanov, P. Boìdarski, D. Pe{kovski, G. N. Ugrinovski i dr., na koi im se pridruìja i pogolem broj ruski li~nosti od javniot, politi~kiot i nau~no-kulturniot ìvot. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (19021905), a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij# (19121913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij# (19131914), makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna.
Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg: D. ûpovski, d-r G. Konstantinovi~ i N. Dimov (1913)
Dimitrija ûpovski vo studentskata uniforma (9. III 1904)
skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). Najistaknati pretstavnici na MKP se D. ûpovski, N. Dimov i d-r G. Konstantinovi~
848
Kako prodolùva~ na Drugarstvoto, MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun), d-r G. Konstantinovi~ vo Cetiwe, a D. ûpovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. Poparsov, R. Rizov, A. Martulkov i dr. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav-
nost. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. ûpovski i P. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London, a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar, MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. Na 1 mart 1913 g. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London, so barawe Makedonija vo nejzinite geografski, etnografski, ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena, nedeliva, nezavisna balkanska dràva# i da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dràvata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dràvi#. Istovremeno D. ûpovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik, a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dràvi (7. VI 1913). Istovremeno izleze kni{kata na N. D. Dimov za minatoto, sovremenosta i idninata na Makedonija (1913), a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. Makedonski golos (Makedonski glas)#, koe vo 11 broja na 220 stranici (19131914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi, apeli i posebni izdanija, a vo juni 1917 g. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. ûpovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma-
Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g.
MAKEDONSKATA
kedonija kako ramnopraven ~len. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodolùvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti s do smrtta na voda~ot D. ûpovski (1940).
LIT.: Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I-II, 1978; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 486530. Bl. R.
Vesnikot Makedonska mlade`# (1933-1934)
oficijalen organ na VMRO(Ob), izrazitel i na ideite na KP. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. Makedonska borba#, do zabranata izleguvaat samo tri broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 334337; Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 363373. Bl. R.
Plakat za pretstavata na Makedonska krvava svadba# so likot na V. êrnodrinski (1900)
MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# drama od Vojdan êrnodrinski prvpat izvedena na 7. XI 1900 g. vo salata na Slavjanska beseda# vo Sofija, a vo reìja na avtorot. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica, od koi osumnaeset maì i ~etiri èni, ~lenovi na Makedonski zgovor#, koj podocna se vikal Skrb i uteha#, za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. Vo 1909 g. êrnodrinski vo Solun, Bitola i Skopje prikaùval eden del od piesata pod imeto @etva#. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prikaùvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. R. St. MAKEDONSKA MLADE@# (Sofija, 1, 10. H 1933 6. V 1934) mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. Redaktori i sorabotnici: Hr. Andonov (vnuk od sestra na G. Del~ev), M. Smatrakalev, V. Ivanovski, K. Veselinov, K. Nikolov, A. ârak~iev, D. [arlanxiev i dr. Ne-
MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija, 19261927) tajna studentska organizacija formirana od VMRO. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje, Bitola, Ohrid i [tip, vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi, so okolu 190 ~lenovi. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927, koga bila izvr{ena provala, vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO, od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924 1934, Skopje, 1997; Dimitr G. Gocev, Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite blgari 19191941, Sofi, 1988; Ivan Katarxiev, Makedonija sproti Vtorata svetska vojna, Skopje, 1999. Z. Tod.
MAKEDONSKATA MUZIKA. Na po~vata na Makedonija, od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek, kako i vo idnite istoriski razdobja, se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani, relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja, no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istraèno i prou~eno. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek, koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika, vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot ìvot i vo vekovite na turskoto vladeewe, vklu~itelno i onaa od XIX v. vremeto na makedonskata nacionalna prerodba, kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki ìvot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot, kako i elementi od anti~kite plemiwa {to ìveele na ova geografsko podra~je. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost, vospostavena od svv. Kiril i Metodij, so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik, niz dejnosta na svv. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu
êstitki po uspe{nata premiera na operata Goce# od Kiril Makedonski (1954)
849
MAKEDONSKATA
muzi~ki rakopisi, a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto.
Kiril Makedonski, plakat za operata Goce# (1958)
Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo, ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik, a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni, dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi, sozdavani vo XI-XIV v. na gr~ki jazik, od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor, pa iako vo namalen obem, slovenskata muzi~ka pismenost prodolìla da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodràt nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. i t.n. Bolowski psaltir od XIII v., sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor, reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo, Jovan Kukuzel, makedonski Sloven, roden vo debarskiot kraj. Negovoto obemno delo, spored nekoi istraùvawa, sodrì i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v.. Vo epohata na makedonskata prerodba, vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski, Joan Harmosin Ohridski, Dimitar Zlata850
nov-Gradoborski, Naum Miladin i dr.). Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t.n. gradska pesna, pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost, do prvite melografirani narodni pesni, harmonizacii i tvore~ki obidi. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. e Atanas Badev (1860-1908), avtor na Zlatoustova liturgija#, obrabotki na narodni temi i dr. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot ìvot: se formiraat brojni horski dru{tva, se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori, koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. XI 1944), osnovan e Simfoniski orkestar, koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. Vo dekemvri i.g. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. Prvata operska pretstava, so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera, e izvedena na 9. V 1947 g. vo MNT. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. Gajdov (19051992), @. Firfov (1906 1984), T. Skalovski (19092004), Tr. Prokopiev (19091979) i P. Bogdanov-Ko~ko (19131988). Na tvore~ki plan, tie ja unapreduvaat horskata literatura, a nekoi od niv, vo tekot na slednite decenii, se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. Pokraj niv, vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. doa|a nova generaci-
ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili, {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dràva. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni, simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istraùvawe na muzi~koto minato, a niza sorabotnici na Institutot za folklor Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. Slednite generacii muzi~ki avtori, {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri, gi prodolùvaat nastojuvawata na prethodnicite, obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti, soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. Od sredinata na XX v. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena, kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. Vo Republikata se odrùvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto, Interfest vo Bitola), kako i festivali na zabavnata, narodnata i xez-muzikata, so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site ànrovi i stilski Dr. O. orientacii. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA GOCE DELÊV# (19191934) asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa Goce Del~ev# (1919), no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923), koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov, Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot, nezavisnite studenti na Sofiskiot dràven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata Ne moème ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres, no i toj e zabranet. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. V 1924). MNSG Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot organ na progre-
Od izvedbata na operata Car Samuil# od K. Makedonski (1968)
MAKEDONSKA
sivnite makedonski studenti vo Bugarija# Makedonski studentski list# (4. XII 1931 1. VI 1932), pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. Veselinov, M. Smatrakalev, K. Nikolov i V. Haxikimov. Koga vesnikot e zabranet, podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov Makedonska studentska trubuna# kako organ na makedonskoto studentstvo ratnik za MONS# (23. H 1932 5. IV 1933). Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov Makedonska mlade`# (10. H 1933 6. V 1934), pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. Andonov. Po tretiot broj i toj e zabranet, zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) Makedonsko zname# (14. VI 1932 1. VII 1934), bidej}i
ta konferencija na Grupata (4. IV), so delegati od site fakulteti, se razjasnuva kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dràva#. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno Izloènie# (2. III 1934) i vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. IV 1934) so povik {to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako rakovoditel na mak. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dràvno-politi~ka edinica#. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG Goce Del~ev#. Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1936 1942).
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 293318. Bl. R.
vojna, vo otsustvo na sopstvena dràva, teritorijata na R. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali sluèla pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal, formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. Po 1990 god. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti, sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. Se for-
Vesnikot Makedonsko zname# (1932-1934)
objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija, za makedonskiot jazik, literatura, istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#, jasno se kaùva: Makedonskoto progresivno dvièwe e nacionalno, bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Toa ne e partisko, nitu pak stale{ko ili klasno, a po karakterot i sostavot e op{tonarodno, demokratsko#. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvièwe vo liceto na V. Haxikimov (15. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ Makedonska borba#. Centralno-
MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija, (avgust 1943 1946) tajna makedonska politi~ka organizacija, koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvièwe predvodeno od makedonskite komunisti. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dràva vo Vardarskiot del od Makedonija, Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dràva. Po komunisti~kiot dràven prevrat (9. IX 1944), Organizacijata prodolìla da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. Osnova~koto sobranie bilo odràno vo Petri~ (8. I 1946); bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija, Prilozi# na MANU, 2, 1996. M. Min.
Publikacijata na Narodnata banka na RM: Makedonija, parite i istorijata# (2001)
mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija, a vo 1994 god. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Pokraj javnite zbirki, se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. Vo 1999 god. se otvori kamerna, a 2002 god. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka, a svoja postojana postavka vo 2005 god. otvori i Ohridskata banka. Vo 2001 god. e publikuvana i prvata monografija, posvetena na monetarnicata vo Stobi. Vo 2001 god. vo MANU se odrà i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata.
Lit.: V. Bitrakova-Grozdanova, Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija, Skopje, 1987, 81-102; Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 1999; P. Josifovski, Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje 2001; Monetite i monetokovnicite vo Makedonija, Skopje, 2001; Makedonija, Parite i istorijata, Skopje, 2002; Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002, Skopje, 2002; Makedonija i Pajonija, Kolekcija [eldarov, Skopje, 2003; B. Husenovski, Anti~ki moneti od Vardarski rid, Gevgelija, 2004; Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal), No. 1 (1994), No. 2 (1996), No. 3 (1999), No. 4 (2000). P. J.
Vesnikot Makedonska borba# (1934)
to rakovodstvo na MNSG G. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. III 1934), a na pro{irena-
MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. S do Vtorata svetska
851
MAKEDONSKA
MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 ) legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. Osnova~kiot kongres bil odràn vo gr. Fort Vejn, Indijana, SAD (14 oktomvri 1922), na koj bil izbran Centralen komitet, a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata, spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. Na tretiot kongres, odràn vo 1924 g., imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927), identi~en so prviot, se potenciralo deka vo Makedonija ìveele 1.096.376 Bugari. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991), preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva, MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija, otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dràva na makedonskite Bugari#. MPO izdava svoj organ Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. vo Indijanapolis, SAD.
Vesnikot Makedonska tribuna#, organ na MPO vo SAD
Prv redaktor bil Boris Zografov. Po sozdavaweto na RM, od 1997 g. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica.
LIT.: Kostadin Grdev, Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada, Sofi, 1991; Zoran Todorovski, Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija, zb.: Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#, Skopje, 2001. Z. Tod.
trite dela na porobena Makedonija... Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka, pri sekoja nova promena vo Grcija, vo Jugoslavija ili vo Bugarija, da si go kaè svojot zbor, da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. }e ja kultivira idejata za Balkanska federacija, kako edinstveno, zasega, sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot, vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 337340; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 536541. Bl. R.
MAKEDONSKA POVEST# prv makedonski balet, vo tri ~ina. M: Gl. Smokvarski, S: kompozitorot i D. Parli}. Prvo izveduvawe: Skopje, 21. VI 1953. Dr. O.
MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA SV. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva,
Izveduva~ite na baletot Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953)
MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija, I, 1, 3. IX 1933 52, 3. IX 1934) nedelen organ na makedonskata emigracija. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. 11), a potoa odg. redaktor e Ilija K. Gramatikov, no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija, vo prilog na 19-majskiot prevrat. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija, za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko, za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo
osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. IX 1967 g., so rabota po~nalo na 1. XI 1967 g., so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot Gorni Sveti Ilija# vo se-
Makedonskata pravoslavna bogoslovija Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje
loto Bawani, Skopsko. Od 1969 g., raboti vo seloto Dra~evo, Skopsko. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. Kliment Ohridski.
IZV.: Arhiva na SAS na MPC.
Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica, do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991)
A. G.
Vesnikot Makedonska pravda# (Sofija, 1933-1934)
MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967 ) eparhija na MPC. Pr-
852
MAKEDONSKATA
vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. vo [vedska i vo Danska, a vo 70-tite godini vo Germanija, Belgija, [vajcarija, Avstrija i Francija; vo 90-tite godini, po raspa|aweto na Jugoslavija, i vo Slovenija, Hrvatska, Crna Gora i Srbija. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (19671981), Petar (19811988) i Stefan (19881990), a potoa Sinodot (19901995). Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (19952006). Vo 2006 g. administrator e Episkopot poljanski Pimen, koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). Registracijata vaì za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
pravoslavna eparhija, na koja do 1981 g. nadleèn arhijerej bil mitropolitot Kiril, a od 1981 do 1995 g. mitropolitot Timotej. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC, a od noemvri 1995 do 2004 g. nadleèn arhijerej e mitropolitot Petar, koj potoa ja administrira eparhijata.
Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945)
Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija
MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). Vo 1960 g. vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva Sv. \or|i# vo Melburn (Viktorija), oficijalno prvata
Grupno kr{tevawe vo hramot Sv. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael, Sidnej (Vodici, 19. I 2009)
crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC, a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. Vo 1974 g. bila formirana posebna Avstraliska makedonska
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. III 1945). Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (46. IX 1958). Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC, koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata, sveta, soborna i apostolska Crkva. Gi primenuva dogmite, kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija, so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, koj se oslovuva so Va{e Blaènstvo#. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo, a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto-
to pismo i Svetoto predanie, spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva; b) Apostolskite pravila, pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci; v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi, dokolku gi usvoila; g) propi-
Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. VII 1967)
site, uredbite, pravilnicite, odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta-
Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967)
853
MAKEDONSKA
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
Soborniot hram na MPC vo Skopje
vot. MPC e episkopalna, vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii, i toa: 1. Skopska pravoslavna eparhija Skopje; 2. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija Bitola; 3. Bregalni~ka pravoslavna eparhija [tip; 4. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija Ohrid; 5. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija Skopje; 6. Povardarska pravoslavna eparhija Veles; 7. Strumi~ka pravoslavna eparhija Strumica; 8. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija Toronto; 9. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland Melburn; 10. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Zakonodavni tela (a. Svetiot arhijerejski sinod i b. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor); 2. Izvr{ni tela (a. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. Arhiepiskopska administracija); 3. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje, a izdava{tvoto e s pobrojno vo site eparhii. Mona{kiot ìvot e razvien vo manastirite niz Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Done Ilievski, Makedonskoto
MAKEDONSKA PRERODBA (18021944) proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dràvno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet, za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna, nezavisna, federativna ili konfederativna dràva (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (êtirijazi~nikot na Daniil Moskopolski, 1802) i trae s do konstituiraweto na sovremenata makedonska dràva na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). Makedonija. Bl. R. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija, 1893 1900) grupa od makedonski socijalisti i pe~albari, formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika preku revolucija. Vo 1900 g. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970; D-r Orde Ivanoski, Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija, Skopje, 2000. O. Iv.
urna zgradata na Radioto, programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik, tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici, kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Vo 1958 g. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Vo maj slednata godina, poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika, kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert, so solisti od Makedonskiot naroden teatar. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. Vo 1964 g. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital, so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. Na 14 dekemvri 1964 g., od improvizirano studio vo Nerezi, po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. Emituvaweto na prviot televiziski Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa
MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA javen radiodifuzen servis vo RM. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika, a programata se emituva{e vo ìvo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). Od 1950 g. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni, a do 1963 g. brojot na studijata narasna na {est. Bidej}i vo zemjotresot se
Zgradata na Makedonskata radiotelevizija
854
MAKEDONSKA
preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal, a so svojata programa pretstavuva vistinski javen, moderen servis na gra|anite na RM. J. F. MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# stru~no spisanie, ~ij izdava~ e Zdruènieto za kazneno pravo i kriminologija. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. d-r Nikola Matovski. Gor. L.-B. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun, 23. X / 4. XI 1893 1908). Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev, d-r Hristo Tatar~ev, Petar Pop Arsov, Ivan Haxi Nikolov, Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov, so cel so oruèna borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost, isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici), vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi ìveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev, sekretar Damjan Gruev). Bila izgradena mreà na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). Osobeno silen podem beleèla po stapuvaweto vo ~lenstvo
i vo rakovodeweto na Goce Del~ev, potoa Pere To{ev, \or~e Petrov, Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri.
Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896)
Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO)
Vo letoto 1894 g. vo Resen bilo odràno sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski, Bitolski i Skopski. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mreà vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija, spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo moèle da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet, 1895), CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. Sofiskiot komitet prodolìl da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dràvna politika kon Makedonija. Vo po~etokot na 1896 g. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dràvni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek-
sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Vo taka nepovolno opkruùvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba, a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata, MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Se odràl Kongres na MRO (512. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev, Damjan Gruev, \or~e Petrov, Pere To{ev, d-r Hristo Tatar~ev, Petar Poparsov i dr., na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski, Bitolski, Skopski, [tipski, Strumi~ki, Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na ènite i sozdavawe masovno narodno dvièwe. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooruèni ~eti, udarnata oruèna sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooruèni ~eti i grupi vo Makedonija. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto, ra-
Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903)
855
MAKEDONSKA
Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija
Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija
Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Smilevo, Bitolsko
kovodeweto, upotrebata, kako i borbenata obuka. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. Vooruènite sili gi rakovodel Del~ev, koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija, so nadle`nost na vrhoven inspektor. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija, sozdala funkcionalni mesni organi i tela. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dràva vo dràvata. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo, balkanskite
dràvi (Bugarija, Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooruèni ~eti. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (1517. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie, vo otsustvo na Del~ev, Dame Gruev, \or~e Petrov, Sandanski i dr. vode~ki li~nosti. Smrtta na Del~ev, neprikosnoveniot voda~ na MRO, koj zaginal vo borbata so osmanliskite
Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir), snimeni na èlezni~kata stanica
voeni sili (4. V 1903), po predavstvo od vrhovistite, go zabrzala po~etokot na vostanieto. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (27. V 1903) vo s. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dràva, najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot tajna# od imeto i Organizacijata prodolìla da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oruèni presmetki. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija, a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija.
856
MAKEDONSKA
raweto na podelbata na Makedonija i ukaàla deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. Predupredila deka }e prodolì borbata za nezavisnost na Makedonija.
LIT.: Tribunne de Geneve#; L Independence Macedonienne#, Lausanne, 10 XI 1919; M. Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
êtata na Jane Sandanski
LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896), Prilozi na MANU, 2, Skopje, 1995; Zb., Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie, Skopje, MANU, 1994; Ivan Katarxiev, Sto godini od formiraweto na VMRO, sto godini revolucionerna tradicija, Skopje, 1993; Zb. Sto godini VMRO, zlatna kniga, Skopje, 1993; Van~o Georgiev, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina, Skopje, 2003. M. Min.
II, Skopje, 1983, 507508; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 562571. Bl. R.
MAKEDONSKA REVOLCI# (Sofija, I, 1 dekemvri 1934 4 juni 1935) nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik, pod redakcija na V. Ivanovski, A. ârak~iev i dr., pe~aten vo nelegalnata pe~atnica Simeon Kavrakirov#. Vo programskiot uvodnik Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dràvna edinica, za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod, a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo, za mo}en, edinstven, revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici, selani i nacionalno potisnati narodi. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. ...Nie ne sme ni vistinski Srbi, ni ~isti Bugari, nitu pak slovenoglasni Elini, nie sme samostojna makedonska nacija.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: Obedinist# (1935), Noòt# (1935) i Makedonsko edinstvo# (1936).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 367370; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija,
MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE ~lenka na Institutot na inènerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350.000 ~lenovi vo 150 dràvi. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata, elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. Dr. R. MAKEDONSKA SLZA# (Gorna Xumaja, 625. XII 1919) nezavisen organ na makedonskite beànci vo Gorna Xumaja. Izleguval sekoja sreda i sabota. Go ureduvale T. Komitov (odgovoren urednik) i J. [urkov (urednik). Objaveni se vkupno 5 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 73-74. S. Ml.
MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA osnovana vo 1966 g. vo Skopje pri St. f., a od 2003 g. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. Odràni se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija, kongres na stomatolozite od Jugoslavija, 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma transfer na znaewa. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. Od 1977 se objavuva Makedonski stomatolo{ki pregled#. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). E. M. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA MAKEDONIJA# (@eneva, [vajcarija, 1919). Se aktivirala za vreme na odrùvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni-
MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (18901891) kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kniòvna druìna. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija, vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla, grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. Gruev, P. Poparsov, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, N. Naumov, N. Dejkov i dr.) kon krajot na 1890 g. tajno organiziraat edna Studentska dru`ba# so cel svedo~i D. Gruev zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota, koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija, bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik, vo koj{to bile nazna~eni i celite nau~ni celi, a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. Toa go potvrduva i P. Poparsov, dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija, no izgorel zaedno so pe~atnicata. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot, Dru`bata se rastura, a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodolùvaat revolucionernata dejnost.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, 1, Skopje, 1983, 469483. Bl. R.
MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot Jork vo Toronto, Kanada vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Sl. N.-K. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot Toronto (Toronto, Ka857
MAKEDONSKA
nada, 1987 >) posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dviì od 250 do 300. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. Sl. N.-K. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto, odnosno vo Sarboro i Kingston, kade {to ìveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Sl. N.-K. MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija, I, 1 juni 1932 II, 3, 5. IV 1933) organ na makedonskoto studentstvo ratnik za MONSS. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. Ivanov [Kowarov], K. Veselinov, K. Nikolov, M. Smatrakalev i V. Haxikimov. Neoficijalen organ na VMRO(Ob), zabranet. Prodolùva kako Makedonska mlade`#.
LIT.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD, Makedonski vesti#, I, 21, Sofi, 1935, 9. Bl. R.
Makedonskata filharmonija
MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#, bilten & organ na Odborot za maked. nau~na i stru~na terminologija pri MANU, organiziran od Bl. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU, so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. Od 1969 g. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti, no potrebata naloì vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da moè i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii, zabele{ki i dopolnuvawa. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Od 1971 do 2008 g. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. P. Hr. Il. MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis, Indijana, SAD, 10. II 1927 1. XI 1983 i Fort Vejn, Indijana, SAD, 17. XI 1983 ) nedelen vesnik, organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada, na bugarski i angliski. Prvin go ureduval Boris Zografov, potoa L.
858
Dimitrov i dr. Izleguval sekoj ~etvrtok. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite, a potoa na mihajlovistite. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. Kako moto ja koristel izjavata na ârls Benston: Nie imame fakti deka, kako Jugoslavija taka i Grcija, ne moàt da gi asimiliraat Makedoncite.# Od 1997 g. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo), no so antinacionalna sodrìna.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 142-143; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 74. S. Ml.
MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. Aleksandrov: S. Mi{ev, S. Ivanov, G. Ciklev, T. Panica i K. Zografov. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. Kon krajot na 1922 g. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni, T. Panica i S. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob), a vojvodite S. Mi{ev, G. Ciklev i M. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dràvnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO.
LIT.: Vasil At. Vasilev, Pravitelstvoto na BZNS, VMRO i blgaro-goslavskite otno{eni, Sofi, 1991; Zlatna kniga. 100 godini VMRO, Skopje, 1993. Z. Tod.
MAKEDONSKA FILHARMONIJA edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski, a po direktiva na toga{niot Agit-prop, odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari, so dirigentite T. Skalovski i T. Prokopiev, vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti, akademii i sli~ni manifestacii, a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. Skalovski e odràn na 15. XII 1945 g. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija, Dràven simfoniski orkestar, Simfoniski orkestar na Radio-Skopje, Orkestar na Operata na MNT), kone~no vo 1960 g. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti, Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski, vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto, sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar.
LIT.: Tatjana Grkovska, 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija, 1995, Skopje. F. M.
MAKEDONSKATA
MAKEDONSKATA LIGA nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija, konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. Kon krajot na 1879 g. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija, ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena, organizirana po ugled na Irskata liga. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kneèvstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. Preku ruskiot diplomat M. A. Hitrovo, Ligata podne-
se onevozmoàt spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dràvi, imaj}i go predvid ~l. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija, Makedonskata liga, edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija, go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dràvno ureduvawe na Makedonija# (1880). So ~l. 100 Ligata se zadolùva Ustavot da go dostavi do Visokata porta, do pretstavnicite na evropskite golemi sili, do sosednite balkanski kneèvstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo ìvot#, a so ~l. 103 se odreduva da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. Na 23 juni 1880 g., so potpisot na vojvodite od Pirin Planina, Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. 23. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Vlado Popovski, Svetomir [kari}, Mihajlo Apostolski, Makedonskata liga i Ustavot za dràvno ureduvawe na Makedonija od 1880, Skopje, 1985; Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 5871. Bl. R.
M. A. Hitrovo, ruski konzul vo Bitola
suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija, kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. Ligata imala Instrukcija# (namesto ustav), vo koja se opredeluva: Sekoj Makedonec {to ìvee vo Kneèvstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. Ligata, po ugled na belgiskiot ustav, podgotvila Ustav za idnoto dràvno ureduvawe na Makedonija#, kako i dve op{irni voeni instrukcii za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dràva Makedonija#. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: Tolkuvaj}i go stremeòt i èlbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija, a so cel edna{ za sekoga{ da
MAKEDONSKATA NACIJA istoriska kategorija {to vo dve fazi go obeleùva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dràvotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dràvnosni formacii (VIIX v.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v.) stignuva do crkovno-dràvnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (XXI v.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI XIV v.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV po~etokot na XX v.). Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime-
nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski, pa s# do dràvnosnite preimenuvawa bugarski, romejski i srpski, po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ ìvoto makedonsko samoimenuvawe. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. i se homogenizira od 70-tite, pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite, no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dràva. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dràvnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvièwe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. Samopojavenite asocojacii, kako Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (19411944) go ovozmoì asnomskoto formirawe na makedonskata dràva, makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dràvno-politi~ka konstitucija. Be{e sozdadena mreà na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik, razgranet univerzitet i nau~noistraùva~ki instituti (za makedonski jazik,
859
MAKEDONSKI ARHIVIST#
nacionalna istorija, folklor, etnografija itn,), Makedonska akademija na naukite i umetnostite, nacionalni biblioteki, arhivi, teatri (drama, opera, balet), muzei, galerii, filharmonija, izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka, literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik, literatura i kultura, se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii, kako Stru{kite ve~eri na poezijata, Ohridskoto leto, Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridruèna i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dràvata vo celina, koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dràva, preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dràvata, odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. Bl. R.
Balakirjev), Ohridska legenda# (S. Hristi}) i dr. Em. X.
\or|i Makedonski
MAKEDONSKI BLETIN# (Pontijak, Mi~., SAD, I, 1, 1. III 1931 II, 5. III 1931) organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodolùva kako mese~en vesnik Balkansko sdruènie#. Bl. R.
MAKEDONSKI (BLA@EV), \or|i (Skopje, 1919 Skopje, 7. IX 1998) baletski igra~, pedagog i koreograf. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef, pedagog i koreograf. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe, pokraj drugite ~lenovi, bile primeni i grupa talentirani pioneri, koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te, a M. bil negoviot prv direktor (1950). Stanal prv igra~, {ef, pedagog, koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad, Sofija, Zagreb i vo Split. Igra~ so ubava figura, so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika, tancuva~ki temperament. Kako koreograf, M. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa.
KOREOGRAFII: Valpurgiska no}# ([. Guno), Bah~isarajska fontana# (B. Asafjev), Fran~eska de Rimini# (P. I. âjkovski), Bolero# (M. Ravel), Lebedovo ezero# (P. I. âjkovski), Tamara# (M.
Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi, pobednik na Makedonski biser (2006)
MAKEDONSKI BISER# tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. Otprvin se odrùval kako Stru{ki biser# (19771983). Poradi golemiot interes, Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se drì i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport, pod naziv Makedonski biser#. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot, natprevarite dosega se odrùvani vo: Skopje, Probi{tip, Bitola, Veles, [tip, Ko~ani, Strumica, Negotino, Gevgelija i Radovi{. F. \. MAKEDONSKI BROD grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. (2002 g.). Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e, od dvete stra-
Sp. Makedonski arhivist#, organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija
MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje, 1972 1991) spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata, dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija, istoriski izvori i sl. Prv glaven urednik bil Todor Taleski, a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). Objaveni se vkupno 19 broja.
LIT.: Dràven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006, Skopje, 2006. S. Ml.
Makedonski Brod
860
MAKEDONSKI
ni na r. Treska, na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. Zafa}a povr{ina od 170 ha. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10,5C i prose~no godi{no koli~estvo na vrneìte od 670 mm. Niz naselbata pominuva regionalniot pat PrilepKi~evo. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot PrilepKi~evo. M. B. e stara naselba. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. Treska. Za grad e proglasen vo 2004 g. Toj e centar na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 88.897 ha, a ima 51 naseleno mesto so 7.141 `. Vo gradot nema nacionalni malcinstva, 99,6% od naselenieto se Makedonci. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. Vo s. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. Vo M. B. ima gimnazija i zdravstven dom. Al. St.
nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Zada~ata na publikacijata e da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvièwe, kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. Za{to: Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. Nie {to ìveeme vo tu|ina, so spomenot za tatkovinata i so stremeìte da se vratime vo svoite rodni ogni{ta, ne moème da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie ,Makedonski vesti da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali, da gi objavime portretite i biografiite na zasluènite makedonski dejci, da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvièwe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i stremeì.# Po br. 74 vesnikot e zabranet.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 340342; D-r Vlado Kartov, Angel Dinev ìvot i delo, Skopje, 1983, 92102; D-r Blaè Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, III, Skopje, 1990, 401458. Bl. R.
nos Aires (Argentina). Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini, pa e obnoven duri vo 1947 g. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvièwe i se bori za organiziraweto, prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev...#. Vo ~l. 1 od objaveniot Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires, Argentina# e definirana celta: ... da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. Vlahov od Moskva.
Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 513519. Bl. R.
Spisanieto Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936)
MAKEDONSKI VESTI# (Sofija, I, 1, 24. I 1935 II, 74, 16. H 1936) nedelno spisanie za istorija, nauka i literatura, neoficijalen organ na VMRO(Ob). Redaktor-izdava~ Angel Dinev, ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov, Mihail Smatrakalev, Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci, na bugarski jazik; do br. 53 kako spisanie, a potoa kako nedelen vesnik za istorija, literatura i op{testvenost. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko, tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija, literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional-
MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi, kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. Avtori na trudovite se stru~waci od RM, od porane{nite prostori na Jugoslavija, kako i od nekoi stranski zemji. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski, so kratka sodrìna na angliski i na ruski jazik, a od 1996 g. na makedonski i na angliski jazik. M. D. J. B. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST v. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires, Argentina, I, avg. 1935 IV, jan. 1939) periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue-
MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (19151918) polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini, so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija, generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). Polkot se sostoel od dva bataljona, devet pe{adiski i edna inèneriska ~eta. Komandata se nao|ala vo s. Kneèvo, a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). Vo 1915 polkot imal 12.155, a vo 1917 g. 16.661 vojnici i oficeri.
LIT.: Dimitr Min~ev, U~astieto na naselenieto ot Makedoni v Blgarskata armi prez prvata svetovna vona 19141918 g., Sofi, 1994. V. St.
MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (19061941). Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Postoelo dobrotvorno Make-
861
MAKEDONSKI
donsko dru{tvo Goce Del~ev# (1909). Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kruòk. Vo 20-tite g. na XX v. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvièwe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa, a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvièwe (1932). Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot Makedonski glas# (19351939). Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941).
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (19061941), zb. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#, etni~ko organizirawe na iselenicite, Skopje, 2004. M. Min.
so sedi{te vo Qubqana (X 1994). MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. Min. vrski.
ski biser Zagreb (2005). MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH.
LIT.: Ognen Bojadìski, Makedonci u Hrvatskoj. Hronolo{ki aspekti, Zagreb, 2007. M. Min.
Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007)
Vokalnata grupa Pela so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008)
MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991 2005) kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati prijateli na Makedonija. Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD Ilinden Rieka (1991); Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija Split (1991); Zaednica na Makedoncite vo RH Zagreb (dekemvri 1991), izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo Makedonski glas (Zagreb), na makedonski i na hrvatski jazik, Dru{tvo Obedineti Makedonci Roviw (1992), Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto Zagreb (1993), MKD Bra}a Miladinovci Osiek (1994), MKD Ko~o Racin Pula (24. VI 1995), MKD Krste Misirkov Zagreb (1996), MKD Biljana Zadar (1999), MKD Ohrid-
MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (19962006). Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Poàrevac (1996). Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo [ar Planina#, koe formiralo podru`nici vo Kru{evac, Kraguevac, Leskovac, Pan~evo i Novi Sad. Vo Zrewanin (5. VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. Potoa bile formirani: Zdruènie na Makedoncite od Podunavskiot okrug, so sedi{te vo Smederevo (5. XI 1999); Zdruènie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug Ilinden#, so sedi{te vo Leskovac (28. XI 2002); Zdruènie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug Vardar#, so sedi{te vo Ni{ (20. XII 2002); Zdruènie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug Vardar# (16. II 2003). Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. Vo Poàrevac (5. VII 2003) se odràlo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski, pravnik. Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdruènijata. Bilo formirano Zdruènie na Makedoncite vo Belgrad Ko~o Racin# (13. XII 2003). Na krajot na 2004 g. bil fomiran Nacionalen sovet, organ na Makedonskata zaednica
MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 2005) nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odrùvawe na nacionalniot identitet, neguvawe na nacionalnite tradicii, afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD Makedonija# Qubqana (18. II 1992); MKD Vatroslav Oblak# Celje (19. IV 1992); MKD Biljana# Maribor (mart 1993); MKD Ilinden# Jesenice (1993); MKD Kiril i Metodij# Kraw (24. V 1994); MKD Ko~o Racin# Kopar (17. IV 1995); MKD Vardarka# Maribor (1998); MKD Megdan# Kamnik (2003); MKD Pela# Qubqana (24. X 2005); MKD Ohridski biseri# Nova Gorica. Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva
862
Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004)
MAKEDONSKI
pred dràvnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot, pismoto, obrazovanieto, informiraweto i kulturata. Konstitutivnata sednica se odràla vo Pan~evo (26. XII). Bilo formirano Zdruènie na Makedoncite od P~iwskiot okrug Goce Del~ev#, so sedi{te vo Vrawe (17. II 2005). Nacionalniot sovet poradi nedovolnata angaìranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. Kako posledica na toa, kon krajot na dekemvri, koga Sobranieto na Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici, makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dràvata.
LIT.: Gojko Ilievski, [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora, Poàrevac, 2006. M. Min.
nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo Makedonija# (vo esenta 1915), a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo Makedonija na Makedoncite#. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (19161919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite Makedonija# vo Lozana; Makedonsko dru{tvo Vardar#, so devizata: Makedonija na Makedoncite#. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dràva. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. XII 1918), koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g., do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina, Glasnik# na INI, 1, Skopje, 1987; Quben Lape, Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet, Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva, sp. Istorija#, 2, Skopje, 1970. M. Min.
na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. Vo 1961 g., pod pritisok na KPG, organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija Makedonska zaednica#. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. Vo 1962 g. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna, Skopje 1989; S. Kiselinovski, Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (19131987), Skopje, 1987. St. Kis.
Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919
MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (19601961) po raspu{taweto na Organizacijata Ilinden#, Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. Vo dekemvri 1960 g. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija Egejska zora#. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev, za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite, za nacionalnite prava
MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (18991919). Vo poslednite godini na XIX v. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddrùvana i pomagana od stranski studenti, vo prv red od Rusi. Vo Friburg (26. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo-
Petre Nakovski: Makedonski deca vo Polska#
MAKEDONSKI @ELEZNICI javno pretprijatie, eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. Vo 1873 g. e vospostavena prvata èlezni~ka linija SolunVeles, a nekolku meseci podocna i linijata SolunSkopje. Pretprijatieto Makedonski dràvni èleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ, pretprijatieto e preimenuvano vo @elezni~ko transportno pretprijatie Skopje#, a potoa i vo @elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). Denes èleznicata postoi i funkcionira kako JP Makedonski èleznici#. Vo periodot 19451970, koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien, makedonskite èleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. Iako vo periodot po 1965 g., poradi maliot obem na investiciite, kapacitetite na èleznicata stagniraa, pa duri i se namaluvaa, prevozot na stoki so èleznicata beleè{e kontinuiran rast do 1984 g., koga dostigna obem od 9,9 milioni toni, nasproti 4,2 milioni toni vo tekot na 1965 g. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici, koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi od 8,4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4,6 milioni vo 1989 g. Po osamostojuvaweto na zemjata, visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija, {to rabotea so zagubi, dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na èleznicata. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863
MAKEDONSKI
donskata dràva. Izdavani se po desetina broevi godi{no. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. Sl. N.-K.
Novata èlezni~ka stanica vo Skopje
nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. Vo organizacionata struktura na JP Makedonski èleznici# denes se zastapeni: soobra}aj, vle~a, odrùvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki, kako i na sektorite informatika, op{testven standard i novi linii. Idnata transformacija na JP Makedonski èleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za èlezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dràvna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 19451984, Skopje, 1986, 84; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001, 319323. T. F.
nalni trudovi, apstrakti, kako i revii i biografii za morfologijata, fiziologijata, biohemijata, patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj ìvotnite i kaj ~ovekot. Prviot broj e objaM. D. J. B. ven vo april 1995 g. MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit, SAD, 1.VIII 1977 IX 1991) organ na Makedonskiot kulturen centar Ilinden#. Prviot broj, objaven na 1. VIII 1977 g., pe~aten na makedonski so latinica, e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make-
Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie Makedonski jazik# (1950)
MAKEDONSKI JAZIK godi{no spisanie {to od 1950 g. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet, a od 1954 g. e organ na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov# vo Skopje. Najnoviot broj e od god. LVII. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata, od istorijata na makedonskiot jazik, od sovremeniot jazik, od ob-
MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija, 19201934) osnovan kon krajot na maj 1920 g. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi èni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Otvoral kujni za siroma{ni deca, organiziral izlo`bi i drugo. Dejstvuva do dràvniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g.
LIT.: M-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g., Skopje, 1990. N. Cv.
Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dràva (2. VIII 1944)
MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t, 19631966) periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji, na makedonski jazik. Objaveni se vkupno 4 broja. S. Ml. MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864
Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944)
MAKEDONSKI
Re{enieto za makedonskata azbuka (16. V 1945)
Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. VI 1945)
lasta na dijalektologijata i onomastikata, komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst, pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi, a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot ìvot. L. M. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija, so dve globalni etapi. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor, nastanata vo polovinata na IX v., priloèna vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ, koja po XII v. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. i P. Zografski, K. Miladinov, D. Makedonski, K. [apkarev, V. Ma~ukovski, G. Prli~ev i posebno na \. M. Pulevski (1875&1892), pa preku najavite na Mladata makedonska kniòvna druìna vo Sofija (Loza#, 1892), U~eni~koto dru{tvo Vardar# vo Belgrad (1893), osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (Balkanski glasnik#, 1902), i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. P. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata Za makedonckite raboti# (Sofija, 1903) i vo sp. Vardar# (Odesa, 1905). Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dràva, vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944)
i zaklu~ocite na jazi~nite komisii, koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka, a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. So toa, so vode~ki anga`man na lingvistot Blaè Koneki, zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. R. ski standarden jazik. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad asocijacija na makedonskite studenti, emigranti i pe~albari vo Srbija (19011902). Spored osnova~ite, Makedoncite u{te pred izdavaweto na v. ,Balkanski glasnik se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kruòk {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija, bez razlika na ubeduvawata, i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. Po ednogodi{ni podgotovki, vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. V 1902), ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ê{kiot klub, a B. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina, edna grupa makedonski intelektualci (St. J. Dedov, D. T. Mi{ajkov, M. Petrov/i}/ i dr.), zaedno so nekoi politi~ki emigranti, pe~albari, zanaet~ii i trgovci (L. Osmakov, N. Todorovi}, M. Mu{evi} i dr.), podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. Iako ne dobija odgovor, organizatorite od 7 juli 1902 g. po~naa da go izdavaat svojot organ Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski), koj{to pobara da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot
slovenski dijalekt#, za{to narodot vo Makedonija si ima svoj zaseben dijalekt {to moè da se sluì so fonetskiot pravopis#. Makedonskata mladina re{ila da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici, kade {to }e se odrùvaat i red javni predavawa#. No koga vesnikot objavi deka makedonskata mladina sobrana okolu ,Balkanski glasnik, so pomo{ta od site emigranti {to ìveat vo Srbija, podgotvi memorandum (àlba) {to naskoro }e
Balkanski glasnik# (1902), organ na Makedonskiot klub vo Belgrad
im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#, vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija, pa Makedonskiot klub be{e zabranet i Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat, a organizatorite i redaktorite izgoneti. Kon krajot na septemvri 1902 g. Dedov i Mi{ajkov odat vo S.-Peterburg i zaedno so Misirkov, ûpovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD, a na 12 noemvri 1902 g. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa.
LIT.: D-r Blaè Ristovsi, Krste P. Misirkov (18741926),Skopje,1966, 200223; istiot, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 110130; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 237279. Bl. R.
MAKEDONSKI, Kiril (Bitola, 19. I 1925 Skopje, 4. VI 1984)

865
MAKEDONSKI
Kiril Makedonski
MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (19041908) rakovoden od Dimitris Kalapotakis, sopstvenik na v. Embros#. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dràva. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada, preku Konzulatot vo Solun. Organiziral razgraneta informativna mreà i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooruèni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija.
LIT.: Douglas Dakin, The greek struggle in Macedonia 18971913, Thessaloniki, 1993; , . , . , . , . , , . , , 1984. D. Jov.
kompozitor. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. Odak), a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. Brkanovi}, 1959). Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. M. [kerjanc). Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija Sv. Kliment Ohridski. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Toj e avtor na prvata makedonska opera Goce (1954), kako i na operite Car Samoil (1968) i Ilinden (1973). Na podra~jeto na orkestarskata muzika, zna~ajno delo e simfoniskata poema Tan~arka (1952), kako i pette simfonii. Naporedno so komponiraweto, M. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija, posebno so muzikoterapijata, postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. B. Ort.
da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva, da podgotvi odrùvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. CK objavil Apel (12. I 1899) do evropskata javnost, vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. Kongresot zakaàn za 3. III 1899 g. ne se odràl. Vo proletta na 1900 g. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odrùvaweto na Makedonskiot kongres, koj pak ne bil odràn od pove}e pri~ini.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina, Glasnik# na INI, 1, Skopje, 1987. M. Min.
MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension CIGRE Paris). Toj e formiran vo 1994 g. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto, prenosot i distribucijata na elektri~nata energija, kako i na EE oprema. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. Brojot na studiskite komisii i sodrìnata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. Najzabeleìtelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. Dr. R. MAKEDONSKI KOMITET ZA ÔVEKOVI PRAVA (Toronto, Kanada, 8. VIII 1986 >) formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija, a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Sl. N.-K.
MAKEDONSKI KONGRES (Melburn, Avstralija, 79. III 1947) obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija, koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena, so sedi{te vo Pert, Zapadna Avstralija, i donel odluki organot na sojuzot v. Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no, a Centralniot komitet da otvori kniàrnica na Sojuzot.
LIT. : Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
V. Avtonomna Makedonija# (Belgrad, 1905)
MAKEDONSKI KLUB (Belgrad, 1905) asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}, predvodnici na avtonomisti~koto dvièwe# vo Srbija. Organ na Klubot e v. Avtonomna Makedonija#, so koncepcija za avtonomna makedonska dràva, pod garancija na golemite dràvi i balkanskite sosedi, kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dràvi.
LIT.: Blaè Ristovski, Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot Avtonomna Makedonija# (1905), Sovremenost#, XXXI, 4 i 5, 1969, 501-542 i 619-639. Bl. R.
Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura: 40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura#
Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva, [vajcarija (12. I 1899)
MAKEDONSKI KONGRES (@eneva, [vajcarija, po~etokot na 1899 1900) kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet, po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid), so cel
MAKEDONSKI LEKTORATI univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik, literatura i kultura. Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udràvni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod griìte na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU Lomonosov# vo Moskva, Univerzite-
866
MAKEDONSKI
tot vo Zagreb, INALKO vo Pariz, Orientalniot univerzitet vo Neapol, Univerzitetot Martin Luter# vo Hale, SR Germanija, Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva, Pariz, Praga, Brno, Krakov, Sosnovjec, Budimpe{ta, Neapol, Krajova, Tirana i Istanbul), a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. M. Kar. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (19361942) najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodolùva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Prvin, po inicijativa na Mitko Zafirovski, na 5 avgust 1936 god., po dolgi podgotovki, vo Redakcijata na sofiskiot v. Makedonski vesti e objaveno: Obrazuvan e Makedonski literaturen kruòk. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura. Dejnosta na Kruòkot se razviva pri Redakcijata na vesnikot, kade {to e otvorena i posebna Literaturna stranica. Negovata programa }e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod... Literaturniot kruòk pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica, }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe
na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci, umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. êrnodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na Krvava makedonska svadba vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor Goce Del~ev. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te Roden kraj na Gevgeliskoto bratstvo, a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo Ustrem, dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo Eltepe. Na stranicite na Makedonski vesti povtorno se objavuva faksimil na Makedonski golos (Makedonski glas) so kartata na ûpovski. Vo prodol-
Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik Goce# (1938)
Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1938)
Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija, sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov, Mihail Smatrakalev i Anton Popov, a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov
ènija se publikuva tekstot na A. Dinev Makedonskite Sloveni, a na 8. IX 1936 god. se najavuva i pretplatniot oglas: Dadena e v pe~at knigata ,Ilindenskata epopeja od Angel Dinev. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda. Po brojot od 16. H 1936 god. vesnikot Makedonski vesti e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. Makedonskiot literaturen kruòk formalno ja zapira svojata javna dejnost. Vtorata (preodna) faza na MLK prodolùva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kruòk Nacija i kultura {to dejstvuva okolu edna godina (19371938). Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski, Anton Popov, Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. I pokraj golemite zamisli i obidi, od dejnosta na Kruòkot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na jubilejniot vospomenatelen list pod naslov Goce, oficijalno Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo ,Goce Del~ev vo Sofija, otpe~aten vo aprilmaj 1938 god. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. Crteòt na likot na Goce e delo na slikarot I. Kereziev, a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. G. Zarov i D Grigorov), Kosta Veselinov, Angel Dinev, Kiril Nikolov, \or|i Abaxiev, Anton Velikov (Aleksi Belomorski), Iv. Kereziev, Najd. Stefanov, Petar Nestorov, P. Penkov, Petar Trajkov, Iv. Tenev, Georgi Xibrilov, Bl. V. Qap~ev, Jordan D. Rizov, Stojan Qondev, Georgi Despotov,
867
MAKEDONSKI
Paskal Nikolov, Stefan Nanov, Boris Stoicov, Ivan Harizanov, Pavel [atev, Dimo Haxidimov, P. K. Javorov, Todor Pavlov, Stefan Avramov, Boìn Prodanov, Tu{e Deliivanov, Georgi Bakalov, Mih. Girxikov i drugi. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. Popov) so egidata: Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija! Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto, korekturniot primerok go za~uval M. Zafirovski i se nao|a vo NUB Sv. Kliment Ohridski vo Skopje. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kruòk Nacija i kultura vo oktomvri 1938 god. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov, Anton Popov, Mihail Smatrakalev, Kiril Nikolov, \or|i Abaxiev, Ivan Kereziev, Anton Velikov, Todor Janev, Asen [urdov (Vedrov), Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski, pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. Od slednata godina vo Kruòkot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov, Dimitar Mitrev, Angel Dinev, Vasil Ivanovski i dr., a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov.
go vpregneme za da poneseme del od teìnata na edno delo i èstokoto veli~ie na edna epoha. Za da se izgradi edno takvo dvièwe, rekol, treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna èd {to }e sozdade harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta Za nas, osobeno za beletristite, e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite, obi~aite, nosiite, jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi, zborovi i sliki. Treba da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvièwe Ilinden, Goce, Dame, bitkite... Nie sme Makedonci. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza.... Potoa, vrz os-
Bele{ki na M. Smatrakalev od diskusijata na kruò~nicite za stihozbirkata Beli mugri# (1940)
nova i vo duhot na vovedniot tekst, Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna Referat. Vo 1939 god. e podgotven Statutot na MLK. Vo negoviot prv ~len se definira: Kruòkot e samostojna, nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli, obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. I se dodavaat zada~ite: Kruòkot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi, organizira literaturni ~itawa, ve~erinki, utra, ekskurzii, izdava knigi, vesnici, spisanija, zbornici, almanasi i drugo.
Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. Vapcarov, A. Popov i M. Smatrakalev. Rabotnite sostanoci se odrùvale edna{ nedelno. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura, a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zakaàni sednici. Site ~lenovi na MLK, osven V. Markovski i K. Nedelkovski, pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie na bugarski. Preku Govorniot hor Goce Del~ev i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kruòkot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan, go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub Spartak vo Sofija. Pokraj sobranite karti, razglednici od Makedonija i drugi materijali, izleale i bronzov medaljon, na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija, a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine meg narodite, dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prak pozdraf na mladite od S.S.S.R. 1940 avgust. Sofi. Zadolèniot Vapcarov, me|utoa, ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. Abaxiev.
Nikola Vapcarov
Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odràl Nikola Vapcarov, vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija i deka toa e najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini. No podvlekol toj ako nie mileeme za svojata tatkovina, ako vo nas ima kapka makedonska krv, ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam, ovojpat treba da go vpregneme, ropski da
868
Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939)
MAKEDONSKI
Vo ramkite na Kruòkot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki, poemi i sonetni venci na V. Markovski i dvete stihozbirki na K. Nedelkovski. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite, za zbirkata na N. Vapcarov, za Racinovite Beli mugri i za Misirkovata kniga Za makedonckite raboti. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija Od ,Bura nad Rodinata do ,ûdna e Makedonija.Vo antologijata
Krste Misirkov
Stihozbirkata na Angel @arov Bura nad rodinata# (1935)
so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. @arov, K. Racin, V. Markovki, K. Nedelkovski i N. Vapcarov. Knigava ne e objavena, no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Popov e za~uvan. Samite kruò~nici MLK go smetale kako prodolènie na peterbur{koto MNLD. Za toa svedo~i i pismoto na K. Nedelkovski {to od imeto na Kruòkot na 18. V 1940 god. mu go napi{al na sinot na K. Misirkov d-r Sergej Misir-
ot Makedonec K. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa, izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi, koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni, pobugarena od drugi i pogr~ena od treti, no taa ne se dade na nikogo, a si ostana so svojata boja makedonska, i sega, podignata kulturno i ekonomski, go podzema najdragiot nejzin glas, go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go drì i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina... Pa i nie, prokudenite, kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina, se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko, ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo, od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da n zapoznaete popodrobno so ìvotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da moème golemiot borec poodblizu da go peretstavime na makedonskata op{testvenost. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. Nedelkovski, V. Markovski i N. Vapcarov.
na MLK se vklu~uvaat vo oruènata nacionalnoosloboditelna borba. Vo Sofija stignuvaat i K. Racin i V. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kruòkot, pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Koneski. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka Pe{ po svetot zaginuva K. Nedelkovski (1941). Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK, a najaktivnite N. Vapcarov i A. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Racin (1943), a V. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Kruòkot zgasnuva. Onie {to ostanaa ìvi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dràva, vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija.
LIT. Dimitar Mitrev, Vapcarov. Esei i statii, Skopje, 1954; istiot, Makedonskiot literaturen kruòk, Sovremenost, Skopje, 1977; Nikola J. Vapcarov, Tvorbi. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1979; Anton Popov, Odbrani tvorbi. Priredil Gane Todorovski, Skopje, 1985; Blaè Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, I, Skopje, 1982, 246258; istiot, Beseda za deloto na Vapcarov, Skopje, 1990; istiot, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 593639; istiot, Makedonecot Vapcarov, Skopje, 2005; Mihail Smatrakalev, Makedonskiot literaturen kruòk, Skopje, 1993; Vasil Tocinovski, @arov buntar i burevesnik, Skopje, 1994; Makedonskiot literaturen kruòk, Sofija, 19381941. Dokumenti. Izbor, prevod, redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski, Skopje 1995; Anton Popov, Tvorbi. Podgotvil Vasil Tocinovski, Skopje, 1994. Bl. R.
MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI v. endemiti vo florata na RM.
Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov
kov, {to vo toa vreme rabotel vo gr. Elena. Otkako grupno ja posetile majka mu E. M. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina, gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. Mir. Ja prepi{ale knigata Za makedonckite raboti i na sostanok vo Kruòkot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu kaùva deka se zapoznale so del od ìvotot na vistinskiot Makedonec i veli: Vikot na besmrtni-
Makedonski medicinski pregled#, spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. Markovski za d-r S. Misirkov (1940)
Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija, skoro site ~lenovi
MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD, kako nacionalna medicinska revija. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. Prv glaven i odgovoren urednik
869
MAKEDONSKI
bil d-r H. Man~ev. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. Se pe~ati kvartalno, kako dvobroj, vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik.
LIT.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo, Skopje 2006. D. S.-B.
MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (19231934 g.) organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. Vo oktomvri 1923 g., na Kongresot vo Ruse, dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz, vo koj vlegle 17 dru{tva so 1.0002.000 ~lenovi. Vo 1924 g. brojot narasnal na 15.000. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata. Organi na dru{tvoto bile: v. Ustrem# (19231926) i sp. Rodina# (19261934). Po 19 maj 1934 g. MMS bil rasformiran.
LIT.: Nade`da Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g., Skopje, 1990. N. Cv.
ènata opozicija za sozdavawe Naroden front, t.e. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv reìmot, za demokratija i nacionalna ramnopravnost. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbliùvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdruènata opozicija. MANAPO, po svojata su{tina, kako {iroko antifa{isti~ko dvièwe, pretstavuvalo Naroden front, a spored postavenite celi, regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija, pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvièwe. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana, desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot ìvot.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (19351941), Skopje, 1996. N. Cv.
MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936 1939) dvièwe na makedonskite studenti vo Zagreb, Belgrad i Skopje, koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. usvoile Politi~ka deklaracija. Platformata bi-
^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)
la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid, so u~estvo na studenti, drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci, antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvièweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dràvnost vo federativna dràvna zaednica Jugoslavija. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili, so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870
MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 1958) osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres. Kongresot bil odràn vo Melburn (79. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dràvno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948), obvinuvani za predavstvo, razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. Na IV konferencija vo Melburn, odràna na Ilinden (2. VIII 1952), Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. Bila odràna vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (19311967, Geri, Indijana) organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. Vo 1930 g. bila odràna konferencija vo Toledo (Ohajo, SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. Vo april 1931 g. bil odràn obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to ìveele Makedonci. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata; za odrùvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dràva. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dràvnata bolnica vo Skopje. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. Vo 1967 g. organizacijata prestana da postoi.
LIT.: Glasnik na INI#, g. 15, br. 1, Skopje, 1971. M. Mih.
MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje, 31. I 1945-) prv nacionalen profesionalen teatar. Osnovan e so re{enie na Prezi-
Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963)
MAKEDONSKI
Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje
diumot na ASNOM, a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Prva odràna pretstava bila Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. IV 1945), a prva pretstava od makedonski avtor dramata ôrbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. VIII 1945). Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja, Pirinskiot del na Makedonija (1947). Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski, a prvata pretstava bila operata Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. V 1947). Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski, a prvata baletska pretstava bila Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. I 1949). Prviot prikaàn balet od makedonski avtor bil Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. VI 1953), a prva opera od makedonski avtor bila Goce# od Kiril Makedonski (24. V 1954). Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4.800.000 gleda~i na dramskite, operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. IX 2004).
BIBL.: Riste Stefanovski Slavomir Marinkovi}, Makedonski naroden teatar. Letopis 19451995, Skopje, 1995; Risto Stefanovski, Teatarot vo Makedonija. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot, Skopje, 1998. S. Ml.
noto spisanie Makedonski pregled# (19241943). Po Vtorata svetska vojna vo t.n. Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. Noviot MNI go izdaval sp. Makedonska misl#. Vo 1990 g., po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva), vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii, kako i izdavaweto na sp. Makedonski pregled#.
IZV. i LIT.: Ston Germanov, Aleksandr Grebenarov, Dokumenti za denostta na Makedonski nau~en institut (19231990), Makedonski pregled#, br. 2, Sofi, 1995; 70 godini Makedonski nau~en institut, Makedonski pregled#, br. 1, Sofi, 1994. Z. Tod.
Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet, pod pretsedatelstvo na V. Tupurkovski
rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov, pretsedatel na Republikata, Stojan Andov, pretsedatel na Sobranieto na RM, d-r Blaè Ristovski, potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija, Skopje, 1994, 34-35. D. S.
MAKEDONSKI NAUÊN INSTITUT (Sofija, 21. XII 1923 1944; 19441949; 1990) nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. Osnovana od nau~nici, pisateli, publicisti, umetnici, op{testvenici i dr. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata, etnografijata, geografijata, stopanskiot ìvot, osloboditelnite borbi vo Makedonija. Prv pretsedatel bil prof. Ivan Georgov. MNI go izdaval trimese~-
MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v.. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija, a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. Implicitno se sodrì vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. K. Gr. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI formiran po osamostojuvaweto na Makedonija, od 1994 g. ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD), so sedi{te vo Pariz. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi, a vo oktomvri 1994 g. go odràl I kongres. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). Q. T. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje, 1992 ). Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel, d-r Vasil Tupurkovski, trojca potpretsedateli, Uprava od sedum ~lena, Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov, Stiv Stav-
MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (19391947). Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934), pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. Vo 1939 g. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija, so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo Edinstvo# vo Pert, Zapadna Avstralija. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija, a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dràvi vo Avstralija. Vo Pert (VIII 1946) se odràla prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa Nova Makedonija#); Sidnej, Port Kembl, Wukastl, Forbs, Kreps Krik, Dambibl, Bilengl (site vo
871
MAKEDONSKI
Nov Juèn Vels); vo Melburn, [eperton, Tagura (vo Viktorija); Ri~mond, Katumba, Kvinbien i Adelaid (pomali grupi), a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Juèn Vels) i vo Sol (Viktorija). Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odràn vo Pert (7-9. III 1947), na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija, potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto Pelister# (1963). Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija Ilinden# (1966). Bilo osnovano Dvièwe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa), a od 1984 g. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM).
LIT.: I. Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje,1994. M. Min.
MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (19011931). Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo îkago (1901) so devizata Makedonija na Makedoncite#. Vo 1903 g. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati, Dejton, Sent Luis i dr. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi, koi brgu se raspadnale. Vo vremeto na Balkanskite vojni (19121913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva, koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod, a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dràva. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD, organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt, bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. Makedonskite organizacii od îkago, Boston, San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD, koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na
872
pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dràva so centar Solun. Vo Fort Vejn (1922) se odràl Kongres na makedonskite organizacii vo SAD, koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii, so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika, vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. Na Kongresot do{lo do polarizacija, nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov, pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija, koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet, so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev, pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dràvna politika kon Makedonija. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo patrioti~eski#. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928), predvodeni od Georgi Pirinski, ja zasili-
Organite na MNS vo SAD: Balkansko sdruènie#, Trudova makedonija# i Narodna volja#
Geo(rgi) Pirinski
Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvièwe vo SAD. Bil formiran Inicijativen komitet (1929), vo koj vlegle Smile Vojdanov, Georgi Pirinski i dr. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak, vo Milvoki (1930), Hemond, Klivlend, Melison, Indijanopolis, Wujork i dr. Jugoslovenskiot konzul vo îkago Kolumbatovi}, po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev, prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). Vo îkago, od pridobienite makedonski iselenici, bilo osnovano dru{tvo Vardarska banovina#, koe ostanalo izolirano. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. IV 1931), na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada.
le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Odràle svoj kongres vo Detroit (25. IV), na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. Organizacijata od îkago se osamostoila (1928) i prodolìla da dejstvuva nezavisno pod imeto Makedonska nezavisnost#, so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. Se otcepila i makedonskata organizacija Pirin# Dejton.
Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo îkago (2009)
MAKEDONSKI
LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931, Glasnik na INI, 1, Skopje, 1982; Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski, Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina, Glasnik na INI, 1, Skopje, 1971. M. Min.
MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii, koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada, vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar-
gr. Port Kolbern (Ontario). Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija Pere To{ev# vo gr. Xanstaun (1928), a potoa MPO Goce Del~ev# (1929) vo gr. Ki~ener (Ontario). Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929), po osnovaweto na Inici-
kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. VIII).

LIT.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski, Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada, Glasnik na INI#, 1, Skopje, 1971; Kostadin Grdev, Makedonskite patrioti~eski organizacii v Kanada, Sofi, 1991; Atanas Bliznakov, Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada, Skopje, 1987. M. Min.
Edinstvo#, vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada
Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911)
skata kauza. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo
jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto, vo Ki~iner i dr., ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii, po edna vo Toronto i vo Ki~iner. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata Obedineti Makedonci#, koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija, dvièwe (od 1972), (DOM / DOOM, od 1984 NOFM) vo Evropa, so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe, obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dràva. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988), koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija, vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON, na godi{ninata od Bukure{-
MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (19431944) formirani vo vtorata polovina na 1943 g. Partizanskiot odred Lazo Trpovski#, voena formacija na SNOF, bil formiran vo Kore{ta na 1. IX 1943 g. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. Vo juni 1943 g. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon, a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. Po razoruùvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvièwe, KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada, koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvièwe vo Zapadna Makedonija.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, V, Skopje, 2003. St. Kis.
U~esnicite vo izvedbata na Makedonska krvava svadba# vo Toronto
MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952 ). Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija Ilinden#, pod kontrola na KPG. Organizacii na Ilinden# bile formirani i vo Ungarija, Polska, êhoslova~ka, Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo îr~ik), no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dràvi. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata Ilinden#. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dràva NRM. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija, pod ime: Oslo873
MAKEDONSKI
boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska), za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dràva. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971), vo Kanada i vo SAD, i pe~atela svoj organ Makedonska nacija#. Na Kongresot odràn vo Kopenhagen (30. V1. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska, [vedska, Germanija, Belgija, Francija Kanada i SAD. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvièwe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). Organizacijata se deklarirala kako Dvièwe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM, od 1973 DOOM). Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvièwe vo stranstvo. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija.
LIT.: Risto Kirjazovski, Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa, Skopje, 1989; Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
dve vkrsteni kopja. Do 1776 g. polkot imal grb so amblem na lav, zemen od Stematografijata na H. @efarovi~. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Vo 1773 g. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje, 1985. V. St.
MAKEDONSKI POLK (1913) polk na Srpskata armija. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole, Gevgelija, Negotino i vo Pri{tina. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie, a komandniot sostav bil od grani~nite edinici.
IZV.: AVII, popis 2, K-1, Zapovest Vk. br. 6132, maj 1913 g., Operacijski dnevnici. V. St.
MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires, Argentina, na krajot od juni 1941) komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvièwa po napadot na Germanija na SSSR, pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet, ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina, Zb. Iseleni{tvoto od Makedonija#, Skopje, 2004; Nikola Popovski, Neka faktite govort, Boenos Ares, 1946. M. Min.
A. Matkovski: Makedonskiot polk vo Ukraina#
MAKEDONSKI PO[TI. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make-
MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. V 1759 28. VI 1773) polk vo Ruskata armija vo Ukraina. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}, po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo Makedonski gusarski polevi polk#, pod komanda na generalot Ivan Horvat. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. Polkot bil sostaven od okolu 4.000 lu|e, raspolagal so svoj pe~at, so posebna uniforma (palto i pantaloni òlti, pro{arani so crni gajtani, crvena kapa), so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so
874
donski. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. Vizantija gi zadràla site rimski po{tenski ustanovi. Prvata dràvna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843), a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921), a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni, a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (19151950). Vo SRM, PTT doìvea sestran razvoj, osobeno vo periodot 19761985 g., koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. Taka, Sobranieto na SRM vo 1989 g. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj Makedonija#, kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. Po osamostojuvaweto na RM, PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. VII 1993), koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. Vo periodot 19911995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji), avtomatizacija na {alterskoto rabotewe, osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri, modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki, podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. Od po~etokot na 1997 g.
Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje
MAKEDONSKI
JP Makedonska po{ta#, koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mreà (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata, vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj, vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g.), JP Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dràvna sopstvenost.
IZV.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dràvna sopstvenost Skopje. P. T.
MAKEDONSKI PREGLED# / MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija, 25. V 1905 24. VII 1907) politi~ki ùrnal, organ na VMORO. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot, kako petnaesetdneven politi~ki ùrnal#, a potoa kako sedmi~en politi~ki ùrnal#. Urednik bil Nikola Naumov, a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica Dnevnik#. Prvin imal naslov Makedonski pregled#, a potoa Makedono-odrinski pregled# (od br. 13). Objaveni se vkupno 69 broja. Sodrì pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. Vo prvata godina sodrèl i ilustriran literaturen prilog (br. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 204206; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 76.S. Ml.
za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija, razdrobena kako rezultat na vojnite od 19121913 i 19141918 g. pome|u Srbite, Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. Makedonski Golos# i se odreduva: Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na ,Makedonski golos se nao|aat vo Petrograd, a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija, pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet.#
LIT.: Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, 1978, 252270; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 486530. Bl. R.
Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. VI 1917)
MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija, formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ûpovski, d-r Gavril Konstantinovi~, Done Pe{kovski, Gligor N. Ugrinovski i dr. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. vo centralnite vesnici Vol naroda# i Nova ìzn# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto Balkanot za balkan-
Dimitrija ûpovski (1917)
skite narodi. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet, Makedonsko drugarstvo Kiril i Metodij# i Redakacija na Makedonski golos#. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodolùva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: Sega, koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini, a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo, nie Makedoncite, nastradani pove}e od koj i da e drug, ve povikuvame site vas, balkanski narodi, da gi zaboravite minatite raspravii, da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija, Albanija, Crna Gora, Grcija, Srbija, Bugarija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Slovenija i Trakija, pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto, so zaedni~ki parlament, so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. Ejsk) vo 1923 g. D. ûpovski se vra}a vo Petrograd, go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: da se bori
MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (18991901) oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvièwe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro, so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija, a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g.).
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe pri krajot na XIX vek, Prilozi#, 1, Skopje, 1970; M. Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
Slave Makedonski
MAKEDONSKI, Slave (s. @eleznica, Male{evsko, 24. II 1931 2002) poet, raskaùva~, dramski avtor, publicist, izdava~ na vesnici i spisanija; istaknat i mo{875
MAKEDONSKI
ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija, koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt, kako i na ruski jazik. Podolgo vreme ìveel vo grat~eto Elin-Pelin, Sofisko. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija, pa vo Moskva diplomiral na teatarska reìja. Javno se deklariral kako Makedonec. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmoùvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi [turo pleme#, vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. Go prevel na bugarski jazik romanot Pirej# od Petre M. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan, kako i tekstot od Al. Donski Orisija# (1997). Go izdaval v. Makedonec# vo Blagoevgrad, kako i drugi publikacii.
BIBL.: Zdravo, drugari!#, poezija (1955); Kusi raskazi# (1961); Da go fotokopirame ìvotot#, esei (1964); Pole na maì#, roman (1967); Da bideme i utre# (1969); Razbudi se za presuda# (1969); Taso Makedonecot# (1995); Makedonska golgota# (1969); Makedonska biblija# (1994); Makedonski kniòvnik#, zbornik (1995); Progonuvawe so Tatra# i dr. G. T.
MAKEDONSKI SPORT# edinstven dneven sportski vesnik vo RM. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. Izdava~: BARNEL LLC# od Skopje. Osnova~i: Joè Olevski (direktor), Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik), Mirko Spaseski (direktor na marketingot). B. P. \. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII po vostanijata na komitopulite (David, Aron, Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976), Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. 999/1000). Po negovata smrt (1014), na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014 1015), no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (10151018), po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. Podocna sinot na Gavril Radomir, Petar Deljan, kako voda~ na vostanie (1040/41), e proglasen od narodot za car. Kako pretendent se javuva i Alusijan, sinot na Jovan Vladislav. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin, sin na zetskiot vladetel Mihail, potomok preku Samuilovata }erka Kosara. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (13651371). Se spomnuva kako ùpan vo Prilepskiot kraj (1350), podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. Marica (26. IX 1371). Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko, Ivani{, Andrija{ i Mitra{, a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (13711395), po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast.
IZV. i LIT.: V. R. Rozen, Imperator Vasili Bolgaroboca. Izvle~eni iz ltopisi hii Antiohijskago, Sanktpeterburg, 1883; V. N. Zlatarski, Zapadnata blgarska dràva do provzglasvaneto na Samuila za car, I, Makedonski pregled#, II, 1, Sofi|, 1926, 78; Boìdar Proki, Postanak jedne slovenske carevine, Glas#, LXXVI, Beograd, 1908, 213224; Jadran Ferluga, Le soulivment des Comitopoules, Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, IX, Beograd, 1966, 75-84; Stjepan Antoljak, Vistinata za vostanieto na komitopulite, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983, 604-610; Vangelija Despodova, Grobot na Presijan, vnukot na car Samoil, se nao|a vo Mihalovce, Slova~ka?, Slavica Slovaca, 291, Bratislava, 1994, 1623; P. Srekovi, Putni~ke sli-
ke. Slika 2. Familijarna grobnica Mrwav~evia, Glasnik SUD, Beograd, 1878, 223224; Boìdar Proki, Jovan Skilica kao izvor za istoriju maedonske slovenske dràve, Glas SKAN, LXXXIV, Beograd, 1910; [lomberè, Car Samuil i Vasili II, Sofi, 1943; Konstantin Jire~ek, Srpski car Uro{, kraq Vuka{in i Dubrov~ani, Zbornik Konstantina Jire~eka, I, Beograd, 1959, 341385; Rade Mihaq~i, Car i kraq: neuspe{no savladarstvo, Istorija srpskog naroda, I, Beograd, 1981, 588-589; Lazar Mirkovi, Mrwav~evii, Starinar#, III (19241925), Beograd, 1925, 1126; Blaè Ristovski, Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija, zb.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata, Prilep, 1997, 722; S. Pirivatri, Samuilova dràva. Obim i karakter, Beograd, 1998; Biljana Ristovska-Josifovska, The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. Tradition and Historiography, Balkanistic Forum#, 123, Blagoevgrad, 2002, 194199; , Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (XXIV vek), Balcanoslavica#, 3031, 2002, 165182.; istata, \or|ija M. Pulevski i Krste P. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci, zb.: Deloto na Krste Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata Za makedonckite raboti#, I, MANU, Skopje, 2005, 34365. B. R.-J.
MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Poznati se od ûdata na sv. Dimitrij Solunski#, kn. prva. Draguvitite ìveele zapadno od Solun; Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija, a moèbi i na nekoi delovi od Halkidikot; Verzitite/Berzitite me|u Bitola, Prilep, Ki~evo i Veles. Vo periodot od 674678 g. se zabeleàni (kn. vtora na ûdata#) u{te: Rinhini, koi ìveele po tekot na r. Rihios do Orfanskiot Zaliv, a go zazele pogolemiot del od Halkidik, i Strimonci, koi ìveele po tekot na r. Struma. Podocna zasvedo~enite Smoljani ìveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. Mesta. Se organizirale vo poludràvni formacii sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). Vo periodot VII vtora pol. na IX v. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale, so isklu~ok na Draguvitite, ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v., a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes.
LIT.: T. @ivkovi, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002; F. Bari{i, ûda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor, Beograd, 1953. B. Petr.
MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# oficijalen organ na St. f. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. Spisanieto izleguva od 1977 g., po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. E. M. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna, modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto, turizmot, komunalnite dejnosti, bankarstvoto itn.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota, vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem, dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dràva. Vo ovoj kontekst, najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov, Stojan \or~evski, Gligorie Gogovski (tekstilna industrija); Kiril Biserkoski, Du{ko Boceski, Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija); Stra{o Hristov (crna metalurgija); Mitko Temenugov-@elezni, Risto Frangov, To{o Neveselov, Gligor Ge~evski-Iv~e, Goga Petkovski, Angel [umanski (agroindustriski kompleks); \or|i
876
MAKEDONSKI
Zarezankov, Angel Zarezankov (koàrska industrija); Xoxa Bojaxievski, Blaò Pangovski (trgovija), Taki Maja, Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija); Mile Stefanovski, Tome [imov, \ore ârtov, Asen Xikov, Sotir Naumov (paten soobra}aj); Todor Mirovski, Aleksandar Bogoev, Stojan ]osev, Andon Makraduli, Petar Gan~evski (finansiski sektor), Andrej Damjanov, Blaò Ristomanov, Mustafa Amitov (grade`ni{tvo), Dragan Tanevski, Krume Jovanovski, Jani Bojaxievski (konditorska industrija), Mihajlo Zisi}, Konstantin (Dinka) Avram~ev, Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija), Velimir Ginovski, Dragi Arsov, Stojan Zdravev, Jon~e Koteski, Nikola Min~ev (metali), Pero V~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Po osamostojuvaweto, RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet, postepeno ja pribliùvaat zemjata do krajnata cel izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite, vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar, stanuvaat imperativ na vremeto. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI10): Trajko Mukaetov (Alkaloid# Skopje), Stra{o Milkovski (Granit# Skopje), Savka Dimitrieva (Evropa# Skopje), Hari Kostov (Komercijalna banka Skopje), Done Tanevski (Makedonijaturist# Skopje), Andreja Josifovski (Makpetrol# Skopje), Najdenko Popovski (Ohridska banka Ohrid), Jakim Ivanovski (Stopanska banka Bitola), Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija Skopje), [terjo Nakov (Fer{ped# Skopje). Me|u stopanstvenicite, od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM, no i po osamostojuvaweto na zemjata, gi odbeleùvame: Slave Atanasoski, Kosta Argiroski, Nikola Ga{oski, Gligor Bi{ev, Boris Gi~ev, Gligorie Gogovski, Gavrilo Gavrilski, Risto Gu{kov, Vangel Gaga~ev, Trajko Davitkovski, Dragan Zaharievski, Qubisav Ivanovski-Yingo, Ivan Ivanov, Min~o Jordanov, \or|i
Jan~evski, Mile Jovanovski, Kiro Kramarski, Nikola Matlievski-Pa{ata, Zlatan Mitev, Aleksandar Manevski, Simon Naumoski, Nako Nikolovski, Stra{o Nelkovski, Jorgo ]uka, Stefan \or|ievski, Tome Mitkoski, @ivko Radevski, Aleksandar Simevski, Jovo Panajotovi}, Nikola Para}eev, Qubomir Popovski, Teodos Paunov, Mirko Pecov, Velija Ramkovski, Van~o Ristov, Voislav Ristovski, Milorad Stefanovski, Nikola Stefkov, Kiro Samarxioski, Qube Stavreski, Milan Hrovat, Mile Cvetkovski, Van~o îfliganec, Borivoe Xrtev, Risto [apkar, Venko [apkar, Isak [ehu i dr. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Vo RM postojat okolu 50.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod, dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Vo prodolènie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (Vede [ari#, s. Trebo{), Boro Antovski (Sit Xermes Plus# Skopje), Ilija Bresliski (Beton# [tip), Ilija Ge~ev (IGM Trejd# Kavadarci), Venko Gligorov (Login sistemi# Skopje), Marijan Gerasimov (Bomeks# Skopje), Blagoja Don~ev (Ading# Skopje), Stojan Dav~ev (Dasto# Skopje), Jovan Dabevski (Zdravje# Radovo), Ratko Dimitrievski (Evropa 92# Ko~ani), Van~o \or|iev (Delikates# Ko~ani), Traj~e Zaev (IGM Elenica# Strumica), [efki Idrizi (Renova# Tetovo), Traj~e Leov (Dinamo# Veles), Igor Le{tar (Seavus# Skopje), Stojna Jo{evska (Elektroelement# Skopje), Trifun Kostovski (Eurostandard banka, Eurolink#, Eurolizing#, Eurolend#, Keramika Nova#, Negorski bawi#), Bojan Kova~evski (Uniplast# Struga), Slobodan Kutreski (Pekabesko# Skopje), Miladinovi (Kimiko# Struga), Mihailo Mihailovski (Vatrostalna# Skopje), Ko~o Mocan (Tehnometal Vardar# Skopje, Goldtekst# Kru{evo), Blagoja Mehanxiski (Zegin# Skopje), Morina Bexet (Bas Tuti Fruti# Skopje), Vase Mitev (Oranèrii# Strumica), Danilo Nikolovski (Roloplast# Skopje), Niko Paligora (Paltekst# Del~evo), Ilija Prentovski (Peksim# Skopje), Qu-
bica Petrovska (Pakom kompani# Skopje), Savo Stankovi} (HajTe~# Korporacija Skopje), bra}a Stojkovski (Bujoto#); Mexit Sapa (Debarski bawi#), Zlatko Sokoloski (Mikrosam#), Kir~o Susinov (Goldmak# Radovi{), Boris Stojmenov (BS# Skopje), Vladimir Todorovi} (TineksMT# Skopje), Taip Tairi (Eurogranit#), Zore Temelkovski (Mia Beverixis# Skopje), Marija Tasevska (Vardargradba# Skopje), Xevat Fetai (Gudalat# Gostivar), Mitko [apkovski (Metalpromet# Strumica) i dr.
IZV.: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. LIT.: Stopanska komora na Makedonija. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija, Skopje, 1998; Mile Stefanovski, Soobra}ajot vo Makedonija, Skopje, 2001. M. S. T. F.
Vesnikot Makedonski studentski list# (1931-1932)
MAKEDONSKI STUDENTSKI LIST# (Sofija, I, 1, 4. XII 1931 1. VI 1932) organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Izleguva periodi~no, na bugarski jazik, kako neoficijalen organ na VMRO(Ob), pod redakcija na D. Petkov, no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov, Vasil Haxikimov, Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot, za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Zapren od bugarskite vlasti, no istovremeno prodolùva pod noviot naslov Makedonska studentska tribuna#.
MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci, spored nivniot teokratski sistem, balk. pravosl. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto, vo koe se predavalo na gr~. j. i so gr~. pismo. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767), a osobeno po osloboduvaweto na
877
MAKEDONSKI
Grcija, pod pritisok na fanariotskite vladici, slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. Prv pe~aten maked. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo êtirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. narodi (Vlasi, Makedonci, Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. j. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. Me|utoa, pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata, toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik, toj ja budel i nivnata nacion. svest. Vo 30-tite godini od XIX v. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. so gr~. pismo pou~ni slova, re~nici, molitvi i dr., a vo sredinata na XIX v. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. na Pavel Boìgropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860).
Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje
P. Boìgropski: Nedelno evangelie (Solun, 1852)
S.t. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. (187080). Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. pismo, pa s.t. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. so gr~ko pismo od XIX v., {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi.
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na maked. lit. j., Sk. 1982, 26-30; B. Ristovski, Soznajbi, MANU, Sk., 2001, 13, 132, 322; P. Hr. Ilievski, Balk. lingv. studii, Sk. 1988, 15-29; &, Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. so gr~. pismo, Prilozi MANU, OLLN, 15, 1, Sk. 1991, 27-40; &, Maked. prevod na prestolnoto ~etvoroev., Prilozi, MANU, OLLN, 28, 1, Sk. 2003, 37-38; &, Tradicija i inovacii vo maked. crkovnoslov. knièvni spomenici od turskiot period, MANU, 2005, 272-287, 315-319. P. Hr. Il.
MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. Do krajot na 1996 g. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT Makedonija# i obezbeduva{e po{878
tenski, telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). So cel da se podgotvi za privatizacija, vo po~etokot na 1997, PTT se podeli na AD Makedonski telekomunikacii# i AD Makedonski po{ti#, a vo mart 1998 g. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dràvna sopstvenost. Vo januari 2000 g., Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. Denes, sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite, Vladata na RM 34,81%, Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1,88%, AD Makedonski telekomunikacii# 10%, a preostanatite 2,31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. AD Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Spored tehni~kite performansi, taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. Nejzinata korporativna kultura, zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost, posvetenost kon korisnicite, inovacii, respekt, integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite.
IZV.: Interni materijali od AD Makedonski telekomunikacii#. P. T.
jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. Se pojavuva vo 1954 g. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo, a od 2000 g. izleguva pod imeto Makedonski farmacevtski bilten#. Vo po~etokot imalo karakter na informativno, potoa stru~noinformativno, a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi, kusi soop{tenija, revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. P.-T. i nadvor od nea.
Spisanieto na Institutot za folklor Makedonski folklor#
MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ofici-
MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje, 1968 ) spisanie na Institutot za folklor Marko Cepenkov#, prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. Osnova~, prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Blaè Ristovski (19681977, IXX, 120). Osnovano e kako polugodi{no spisanie, so
MAKEDONSKII GLAS
zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istraùva~i folkloristi od Makedonija, od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo, koi{to se zanimavaat so makedonskiot, ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (19781984, XIXVII, 21 34), dr Tanas Vraìnovski (19851988, XVIIIXXI, 3542), d-r Vasil Tocinovski (19891990, XXIIXXIII, 35-46), d-r Blagoj Stoi~ovski (19911993, XXIV XXVI, 4752), d-r Blaè Petrovski (1994, XXVII, 5354), d-r Ermis Lafazanovski (20002002, XXVIIIXXX, 5561) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004 2007, br. 6264). Vo nego se objavuvaat studii, statii, soop{tenija, materijali, kritiki, prikazi, portreti i bibliografija (na pet jazika), kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid, vo po~etokot sekoja vtora, a potoa sekoja treta godina. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. S. Ml. MAKEDONSKI FORUM v. Forum za Makedonija 2001. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva, [vajcarija, po~etok na 1899) komitet osnovan od makedonski intelektualci, studenti na tamo{nite univerziteti, po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev, za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. Centralniot komitet objavil Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest, pravednosta, mirot i ~ove~nosta# (12. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od uàsniot teror i od nasilstvata na reìmot na osmanliskata dràva so sozdavawe avtonomna makedonska dràva so centar vo Solun. Komitetot organiziral dve konferncii odràni vo @eneva (1718. II i 19. II), posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet, 22, Skopje, 1970; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
Dimitar Makedonski
MAKEDONSKI, Dimitar Vasilev (s. Embore, Kajlarsko, Egejskiot del na Makedonija, Grcija, 1847 Istanbul, 20. II 1898) makedonski u~ebnikar, u~itel, op{testvenik i publicist. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo, odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te, vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto
u~ili{te. Objavuva tri u~ebnika na makedonskoto nare~je#: Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. Uzunov (18421887), Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki Skraten pravoslaven katihizis# (1868). Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura, Voden, Struga i Bitola. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad, zaedno so vodenskiot prvenec \. Gogov, za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Boìgropski. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871), potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i podvièn u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. Makedoni# P. R. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (18731874), po koe ja vodi bugarsko-romanskata kniàrnica# vo gradot (1875 1876). Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879), potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okruèn sud (1882), pretsedatel na ]ustendilskiot okruèn sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo, vo redaktiraweto na sp. Svtlina# (18821883), vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. Makedoni# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Na 18. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun, Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. Poradi
rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite, 1890), po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (18911892). Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto Tatkovina# (1894), kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). Go izdava nedelniot politi~ki, trgovski i literaturen vesnik Sglasie# (18941896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski, ruski, turski i gr~ki jazik. Kon polovinata na 1897 g. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ Novini# vo Carigrad. Poradi statija za Vini~kata afera, toj e ubien od makedonskite revolucioneri.
LIT.: Blaè Ristovski, Dimitar Vasilev Makedonski (18471898), Razgledi#, I (serija treta), 1, Skopje, 1958, 6983; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 331473. Bl. R.
MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo.
Makedonskij glas#, organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885)
MAKEDONSKIJ GLAS (LA VOIX DE LA MACDOINE)# (Solun, 5. I 1885 1887) prv makedonski vesnik, organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. Objaveni se vkupno 35 broja. Vesnikot bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 58-60. S. Ml.
MAKEDONSKIJ GOLOS (MAKEDONSKI GLAS)# (S.Peterburg, 9. VI 1913 Petrograd, 20. XI 1914) Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. Izdava~ D. D. Pavle-ûpovski, a odgovoren redaktor I. P. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. D. Arhangelski). Najaveno e deka }e izleguva od edna{ do petpati vo mesecot#, no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici, so
879
MAKEDONSKO
svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g., a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodolùvawe i po 1924 g.
IZV.: Makedonski Golos (Makedonski glas)#. Organ storonnikov nezavisimo Makedonii. S.-Peterburg, I, 1, 9 In 1913 Petrograd, 20 Nobr 1914; Makedonski glas (Makedonski golos). Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 19131914. Fototipno izdanie, INI, Skopje, 1968. LIT.: Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 486530. Bl. R.
Naslovnata stranica na prviot broj na sp. Makedonskij golos (Makedonski glas)#, 1913
zborovite na B. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari, tuku prosto Makedonci. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite, i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe, nemu }e mu re~eme blagodaram, no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. Vo spisanieto, pokraj Makedonci, sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci, a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi, apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd, potpi{ani od D. ûpovski, d-r G. Konstantinovi~, N. Dimov, G. A. Georgov, I. G. Georgov, P. Boìdarski, Gr. N. Ugrinovski, D. Pe{kovski, G. A. Stojanov, K. Georgiev i dr. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. Po barawe na Srpskata legacija vo S.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. XII 1913). So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. II 1914) se dozvoluva prodolùvaweto, no i po sledniot br. 9 (2. III 1914), po petmese~na pauza, se objaveni samo u{te dva broja. Bidej}i publikacijata vo golemi tiraì prodira i na Balkanot, pod pritisok od balkanskite monarhii, spisanieto e kone~no zapreno, iako Redakcijata postoi i potpi{uva
MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) nevladina organizacija formirana vo 2000 g. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija, za edukacija na mladite, za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri, pe~atewe publikacii i sli~no. Prv pretsedatel e prof. Svetislav Krsti}. Sv. K. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO asocijacija so profesionalno ~lenstvo, formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. XI 1970 g. vo Prilep. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}, a potoa: Sarò Saròski, Vera Bitrakova-Grozdanova, Pasko Kuzman, Kostadin Kepeski, Dragi Mitrevski, Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi, da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistraùva~kata rabota, da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. Do 1990 g. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija, a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep, 1976), 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istraùvawata vo godinite me|u simpoziumite, potoa dve trkalezni masi: Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti (1987) i Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija (1987), kako i pove}e javni tribini i predavawa. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva, bile organizirani Denovi na slovene~kata i na
hrvatskata arheologija, kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: Praistorija na Makedonija ([tip, 1971, Qubqana, 1976, i Belgrad, 1977) i Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija (Skopje, 1981). ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. Macedoniae acta archaeologica (izlezeni 17 broevi), ja objavilo monografijata Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija od P. i J. Koro{ec (1973), kako i katalozi od izlo`bi. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi, nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdruènie na arheolozite na SR Makedonija (1979), Zdruènie na arheolozite na RM (1991), a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo.
LIT.: Pasko Kuzman, Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija, vo: Lidija Miladinovska, Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo - Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 2000, Ohrid, 2001. V. S.
MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo Sbotsko vo januari 1990 g., so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite, priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik, upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata).
LIT.: S. Kiselinovski, I. Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.
Makedonsko delo#, organ na VMRO(Ob)
MAKEDONSKO DELO# (Viena, Pariz i Berlin, 10. IX 1925 25. V 1935) vesnik, organ na VMRO(Ob), na bugarski jazik. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena, so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. V 1924). Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov, Dimitar Vlahov, Vladimir Poptomov (glaven redaktor), T. Rilski, Dino ]osev i dr. Objaveni se vkupno 179 broja.
LIT.: Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970, 27; D-r Boro Mokrov, Razvojot na
880
MAKEDONSKO ZNAME#
makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 362-367; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 79. S. Ml.
MAKEDONSKO DRU[TVO VARDAR# (Lozana, 19161919) dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata Makedonija na Makedoncite#. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odrùvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. VI) so osuda na namerite na balkanskite dràvi, poddrùvani od nekoi od evropskite sili#, za podelba na Makedonija. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe, da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dràva Makedonija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. Po podelbata (1989), se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl. N.-K. donija i na Kanada.
Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. IX 1997)
pe~ateni i zbornici NefroloM. Pol. gija# (1993, 1997 i 2001). MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija, I, 1, 14. VI 1932 III, 31, 1. VII 1934) organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla, protiv fa{izmot vo makedonskoto dvièwe i za Balkanska federacija. Izleguva na bugarski jazik vo 50006000 tira` pod povremena redakcija na A. Martulkov, D. Kostov, A. Stojanov i V. Ivanovski, a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. Smatrakalev, P. [arlanxiev, K. Veselinov i dr. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: Makedonskoto progresivno dvièwe e nacionalno, bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Toa ne e partisko, nitu pak stale{ko ili klasno, a po karakterot i sostavot e op{tonarodno, demokratsko, za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make-
MAKEDONSKO DRU[TVO GOCE DELÊV# (Buenos Aires, 1909) dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka, tuku isklu~ivo dobrotvorna. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici, za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iskaùvawa na iselenici-sovremenici.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941), Zb. Vtor me|unaroden nau~en sobir Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#, etni~ko organizirawe na iselenicite, Skopje, 2004; Nikola Popovski, Neka faktite govort, Buenos Aires, 1946. M. Min.
Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan
MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva, [vajcarija, 19161919) dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe, osobeno pred i vo vremeto na odrùvaweto na Mirovnata konferencija. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto moèle da bidat samo Makedonci, bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost, koi ne bile pod tu|o vlijanie. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. XII 1918).
LIT.: Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN makedonski rakopis od krajot na XII po~. na XIII v. Se ~uva vo Arhivot na HAZU, Zagreb, sign. III c 1. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. 33). Ima 133 pergamentni listovi. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. 17v. Jazi~nite osobenosti na rakopisot ukaùvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. Morfolo{kite osobenosti go pribliùvaat kon Dobromirovoto ev. od po~. na XII v. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost, a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos, so redovno ozna~uvawe na sedmicite, {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. Kako kratok aprakos, moè da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir, tuku za parohiska crkva. V. D. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA, DIJALIZA, TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) formirano na 1. IX 1991 g. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. Prv pretsedatel e d-r M. H. Polenakovi}. Prviot kongres e odràn od 7 do 10. X 1993 g. vo Ohrid. Od kongresite se ot-
V. Makedonsko zname# (1932&1934)
donija) e op{tonarodna, demokratska zada~a. Progresivnoto makedonsko dvièwe e za edinstven front, osven so drugite porobeni narodi, u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii, no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva ,socijalnite pred nacionalnite pra{awa.# Ukinat od vlastite, zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija.
MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto, Kanada, 1983 >)
881
MAKEDONSKO
MAKEDONSKO KIRILI^KO LIVÊ v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. MAKEDONSKO KRALSTVO (13651395) srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. Rodona~alnik na tn. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (13651371). Toj se spomnuva prvin kako ùpan vo Prilepskiot kraj (1350), podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija, so sedi{te vo Prilep. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot, a podocna samo so negov natpis. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral, odnosno za svoj naslednik (me|u 1. IX 1370 i 31. VIII 1371). Kralstvoto odrùva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik, no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo, koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369), koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}, Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a), koga e zaroben i carot Uro{. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371), zaedno so Bal{ite, podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren, a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska-
dar, od kade {to, zaedno so \ura| Bal{a, trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv ùpanot Nikola. Dubrov~anite, kako ~lenovi na koalicijata, trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite, a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar, koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola, blagonaklono gledale na ovoj napad, koj{to potoa bil odloèn. Kralot Volka{in zaedno so brat mu, despotot Jovan Ugle{a, kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va, so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj êrnomen na r. Marica (26. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. Negov naslednik e kralot Marko (13711395) so trojcata bra}a Ivani{, Andreja{ i Mitra{. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar, od Nikola Altomanovi}, od Bal{ite i od Turcite, kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe, uspevaj}i da ja zadrì vnatre{nata samouprava na dràvata. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385 1392 g. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot, dràvata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. Markovoto kralstvo dolgo se odràlo so napolno samostoen status, iako granicite ne bile sosem bezbedni. Vo 80-tite godini na XIV v. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383), Solun i Ber (1387), a naskoro potoa i Kostur. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. IX 1391 6. I 1392). Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395), vo koja go zagubuvaat ìvotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov, u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak, so nat~ove~ka sila, so brziot kow [arko, koj{to deli pravda, gi {titi nemo}nite i se odmazduva.
LIT.: Lazar Mirkovi, Mrwav~evii, Starinar#, III (19241925), Beograd, 1925, 1126; Milan Ivanovi, Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. Nedeqe u Prizrenu, Zograf, 2, Beograd, 1967; Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{a-
nove smrti, vo kn.: Vizantija i Sloveni, Beograd, 1970, 435456; Sima irkovi, Poklad Kraqa Vuka{ina, Zbornik Filozofskog fakulteta, XIV, 1, Spomenica Frawa Bari{ia, Beograd, 1979, 153161; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Blaè Ristovski, Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija, zb.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata, Prilep, 1997, 722; \or|i Zdravev, Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-ìvopisot od XIV vek, na istoto mesto, 319330; Biljana Ristovska-Josifovska, The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources, Tradition and Historiography, Balkanistic Forum#, 123, Blagoevgrad, 2002, 194199; Biljana Ristovska-Josifovska, Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek), Balcanoslavica#, 30-31, 2002, 165-182. B. R.-J.
MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) zdruènie na lekarite od Makedonija. Osnovano vo 1945 g. Prv pretsedatel bil d-r B. Spirov, prof. po istorija na medicinata na Med. f. vo Skopje. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki, go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni, specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdruènija (58 specijalisti~ki zdruènija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii, a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdruènija od Jugoisto~na Evropa). ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA, EFMA/WHO, SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992).
LIT.: Statut na MLD. D. S.-B.
MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g., so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se griì za nivnata za{tita. M. K. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S.-PETERBURG najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto, {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. Osnovano na 28. H 1902 g. vo S.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. Misirkov, D. ûpovski, G. Konstantinovi~, D. Mi{ajkov, S. Dedov, M. Stoilov i dr.). Vo slednata godina ~lenstvoto na-
Kralot Volka{in, freska na stolbot vo manastirot Sveti Arhangel#, Varo{, Prilepsko (1371/72)
882
MAKEDONSKO
Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S.-Peterburg do S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. X 1902)
rasnuva na 25. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov, a od po~etokot na 1903 do 1917 g. toa mesto go zazema Dimitrija ûpovski. U{te na 12. XI 1902 g. (so potpisite na D. Mi{ajkov i S. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to, vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen, so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dràvi. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. XII 1902), otkako se konstituira Upravata, se opredeluvaat granicite na Makedonija, se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ê{koto, Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto, so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dràt svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie Slavjanska beseda#. Vo ~l. 1 od Ustavot na MNLD (16. XII 1903) celite se decidno opredeleni: a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg nacionalnata svest; b) da gi prou~uva jazikot, pesnite, obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled; v) da gi primiruva i da gi
obedinuva site Makedonci, bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe, vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina, i g) da go popularizira seto {to e gorekaàno me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. Vo ~l. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: a) organizirawe sobranija i predavawa; b) ~itawe referati, raskazi, stihotvorbi i dr.; v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija; g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci, osobeno pri nivnoto
Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S.-Peterburg (16. XII 1903)
prvo doa|awe vo Rusija, i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kruòci, kako i so oddelni slovenski dejci#. So ~l. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot); referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da moàt na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik ruskiot#. Vo Drugarstvoto se odrùvaat redovni i dobro podgotveni referati. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. P. Misirkov, Za makedonckite raboti#, 1903). Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski, etnografski, filolo{ki i politi~ki pogled, toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. Vo po~etokot na 1904 g. pretsedatelot D. ûpovski go pro~ital referatot Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#, a F. Nikolovski izloìl Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar, ~itanka, gramatika). Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S.Peterburg. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883
MAKEDONSKO
voto niz Makedonija, se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. Samiot pretsedatel ûpovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (19101911). Se sozdava celo dvièwe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. Bitolskata filijala na MNLD na 15. VIII 1912 g. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija, kako i: Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. Ohrid). Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest, t. e. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod... Vo imeto na humanosta, ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite, srpskite i gr~kite pazari. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. Neposredno pred Prvata balkanska vojna, za da se obezbedi dràvno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo), be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij# (27. VI 1912), no Gradona~alstvoto ja odbi, bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij#, no i toa ne be{e registrirano. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odrùvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. VI 1917).
884
Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje,1994. M. Min.
Prvata stranica od predloèniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodija# (1912)
LIT.: Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla,Skopje, 1966, 223447; istiot, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, III, Skopje, 1978; istiot, Ednovekovnite koreni na MANU. Sve~en sobir..., MANU, 2003. Bl. R.
MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. koga se preregistrira i prodolùva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo Paionon# Skopje. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdruènie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata, aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata, organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. P. J. MAKEDONSKO ORO# kompozicija za me{an hor . M: T. Skalovski, T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. Prvo izveduvawe: Skopje, 1946 g. Dr. O. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (19321939). Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932), so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvièwe VMRO(Ob), osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Vo Buenos Aires bil pe~aten v. Makedonski glas#, organ na Dvièweto.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (19061941), Zb. Iseleni{tvoto od Makedonija, Skopje, 2004. M. Min.
MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA filijala na MNLD vo S.-Peterburg, osnovano od K. Misirkov i St. Dedov vo Sofija (23. XI 1903). Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci, no i revolucionerite D. Miras~iev i J. Angelov, a se o~ekuvalo da mu pristapat i nekoi od liderite na Organizacijata#. Me|utoa, samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite, a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija.
LIT.: Sve. r. Angelov, o sme naprale i o treba da prame# ot K. Misirkov na makedonski ezik, Makedonsko zname#, II, 61, Sofi, 9. IX 1946, 2; Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (1874 1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 298; istiot, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 259263. Bl. R.
MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) politi~ko dvièwe so centar vo Toronto, osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dràva. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija.
MAKEDONSKO SZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena, Avstrija, 15. XII 1923 1. XI 1926) organ na makedonskata sloboda i interesi, od god. II organ na Makedonskata federativna organizacija. Izleguva dvonedelno, a potoa nedelno, na bugarski jazik, no oddelni statii i na makedonski, francuski i germanski. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov, K. Terziev i Georgi
MAKEDONSKO-RIMSKI
dolènie na publikacijata Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. N. angliski jazik). MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO profesionalno zdruènie na farmacevtite vo Makedonija, formirano vo 1947 g. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija, potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija, a od 2000 g. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto ìveewe na farmacevtite vo Makedonija, organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. Dosega{ni pretsedateli: A. Simov (19741976), L. Tolov (19761980), V. Trajkovi} (19801984), K. Dorevski (1984-1986), M. Damjanovski (1986 1988), B. Kikovski (19881992), V. Sarafilovski (19921994), T. Ristov (1994-2000) i S. Trajkovi}Jolevska (2000). L. P.-T. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester, Wujork, SAD, 1966 1969) formiran od makedonski doselenici, prete`no od Bitolsko. Rabotel za zbliùvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. Sl. N.-K. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles, Kalifornija, SAD, 1965 ) dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. Sl. N.-K. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto, Kanada, 1975 ) Asocijacija na Makedonci akademski intelektualci, so glavna cel da odrùva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot, da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija, nauka i kultura. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. Sl. N.-K. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto, Kanada 1934 1945) osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO, za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata, kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. Sl. N.-K.
Makedonsko s'znanie#, vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926)
Karamitrev, vo sorabotka so N. Jurukov, d-r F. Atanasov, S. Kova~ev, Kl. Razmov i dr. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvièwe, lavira i koncepcijata na vesnikot. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. Aleksandrov, A. Protogerov i Iv. Mihajlov#, a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. Makedonsko delo# (1925), i protiv agentite na Tretata internacionala#. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija, no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. Toa go objasnuva i G. K. vo statijata êra, deneska i utre# (1924): Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{, koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik, zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. A vo statijata Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski ukaùva: Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi, zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva s do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura; inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto, srpskoto i gr~koto vospitanie; makedonskoto dvièwe nema da postoi, a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite, Srbite i Bugarite#. Vo vesnikot sorabotuva i K. Misirkov (pod psevdonimot K. Pelski).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 138141; Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 539542. Bl. R.
MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija, 1905 Makedonija, 1911) grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddràna od Vasil Glavinov. Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires, Argentina, 19071908) bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie, aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe i vo Vostanieto, so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. ^len na Bratstvoto moèl da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata, a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no, direktno vo zatvorite. Spored aktite, Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941), Zb. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes, etni~ko organizirawe na iselenicite, Skopje, 2004. M. Min.
MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215205, 200197 i 171167 g. pr.n.e.). Vo vremeto na kralot Filip V (221 179 g. pr.n.e.) Makedonija s# u{te bila najsilna dràva na Balkanot, no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je, mu dal pribeì{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski), Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. pr.n.e.). Poradi zafate-
MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) pro-
Moneta na kralot Filip V (avers/revers)
885
MAKEDONSKOTO
nosta vo Punskite vojni, vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215 205 g. pr.n.e.). Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. Voenite podgotovki prodolìle, a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200197 g. pr.n.e.) posluìlo angaìraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Kako nivni sojuznici, Dardancite navlegle vo Pajonija, a od jugoistok napadnale i Ahajcite, Ajtolcite i Ilirite. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. pr.n.e.), zemjata bila opusto{ena, a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. Spored sklu~eniot mir, Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija, bilo zadolèno da plati visoka voena ot{teta, da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5.000 lu|e. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4.000 novi vojnici i sl. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179168 g. pr.n.e.). Toj pridobil i drugi sojuznici, no bil odbien od Ahajskiot sojuz, koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija, otkolku od rimskata ekspanzija. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma-
Bitkata kaj Pidna
IZV.: Polybii, Historiae, vol. II (1924), vol. III (1983), vol. IV (1904), Lipsiae; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: Istorija na makedonskiot narod, I, INI, Skopje, 2000; N. A. Ma{kin, Istorija na Stariot Rim, Skopje, 1995. K. M.-R.
Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers)
kedonsko-rimska vojna (171167 g. pr.n.e.), vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. pr.n.e.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda, ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi, okolu 150.000 ìteli bile prodadeni vo ropstvo, a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija.
886
MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Vo po~etokot na XX v. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dràvna teritorija (Mala Prespa vo 1919, Golo Brdo, Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g.). So Albancite etni~ki se diferencirale zdruèni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa, vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a), dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo, del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izloèno na procesite na islamizacija. Migracijata selograd e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo 16 sela so prete`no makedonsko naselenie, koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo, Klewe, Ginevci (Gineec), Trebi{te, Vrnica (Vrbnica, Vrmnica), Tu~epi, Golemo Ostreni, Malo Ostreni, Ladomerica, Le{ni~ar (Le{ni~ani), O{enovo, Pasinki, Radovi{ (Radoe{ta), Kojavec, Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a); Gora 9 sela so istite karakteristiki: Borje, [i{tevec, Ore{ek, Orgo{ta, Paki{,
Crnolevo, Novo Selo, Zapot i Ko{ari{ta; Mala Prespa 9 sela: Tuminec, Gorna Gorica, Dolna Gorica, [ulin, Globo~ani, Pustec, Leska, Zrnovsko i Cerje; Kore{~a, Kostursko seloto Vrbnik (Varmnik); Kor~ansko selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko selata Lin, Tu{emi{ta i Piskupija. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija, od koi okolu 20.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~, Kuks, Elbasan, Kavaja Kor~a, Bili{ta, Podgradec itn.). Dràvata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija, a od popisite ne moàt da se dobijat podatoci za brojot, bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na
Op{tinskata zgrada vo s. Pustec
nacionalnite malcinstva. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) uìvaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite, zapadnite i jugozapadnite makedonski govori, i toa: vo Gora goranski govor; vo Golo Brdo debarski golobrdsko-drimkolski govor; vo Kor~ansko bobo{tenski govor; vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) vrmni~ki govor; vo Mala Prespa zapadnoprespanski; vo selata Lin, Tu{emi{ta i Piskupija stru{ko-ohridski, itn. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. Makedonskite govori od Albanija pokaùvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odrùvawe vo doma{niot bit, bidej}i obrazovniot proces nasekade, osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa, se odviva na albanski jazik, kako i komunikacijata na dràvno nivo, vo instituciite, vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli.
MAKEDONSKOTO
Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija, moè da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek, vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dràva vo XX v. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa, zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. Na toj na~in, na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa, a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVIIXVIII v.). Moè da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila êrmenika, a kon jugozapad Kor~ansko i Devol, od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera Ohridskoto i Prespanskoto. Vo klasi~niot turski period se odrùval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole, Golo Brdo i Gora). Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok moè da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIIIXIX v.). Osobeno
skata dràva, predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dràva po padot na Turskoto Carstvo, koga evropskite dràvi go ovozmoìle sozdavaweto na albanskata dràva, prodolìle migraciite na makedonskoto naselenie kon istok, sever i jug. Osven voenite sostojbi, pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dràva: Mala Prespa (1919), Golo Brdo i Gora (1923) itn. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa),
cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948), koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dràvi poradi politi~kite nesoglasuvawa. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija, a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki, so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. Od 1948 g. granicata stanala neprobivna, makedonskite u~iteli bile isterani, a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban-
Ahmet Zogu
Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas
Ali-pa{a Janiniski Tepeleni
nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (18461877) na ~etiri vilaeti: Janina, Bitola, Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvièwa vo vtorata polovina na XIX v. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii, pod zakrila na tur-
iseluvawata ne bile celosni, taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te ìvee vo Albanija. Pokraj mehanizmite na dràvata za albanizacija na Makedoncite, dobar del od niv ja zadràle svojata etni~ka kultura: jazikot, usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politi~kiot i javniot ìvot, vo mediumite itn. Pod pritisok na dràvata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izloèni na albanizacija. Za olesnuvawe na toj proces, pokraj obrazovanieto na albanski jazik, dràvata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie, no so prevedeni albanski u~ebnici. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon-
ski u~iteli {to se pokaàlo kako lo{ poteg, bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie, koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye, Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa, a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dràvata, po Enver Hoxa. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. Toa osvoeno pravo se uvaùva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en malcinski rezervat#, bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija, ìtelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. Po padot na reìmot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887
MAKEDONSKOTO
Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna
viraa, formiraa svoi partii i gra|anski zdruènija. Bidej}i dràvata ne se griì za pravata na malcinstvata, koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo, site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dràvi. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Nekolku politi~ki i gra|anski zdruènija na Makedoncite: Dru{tvoto Prespa# (osnovano vo 1991), Dru{tvoto Bratstvo# (1991), Dru{tvoto Gora# (1993), Dru{tvoto Mir# (1993) i Dru{tvoto MED# (Makedono-
radiostanica na makedonski jazik Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot, kako del od programata na Politi~koto dru{tvo Prespa#. Vo oktomvri 2004 g., Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija,
doktorska disertacija); Krste Bitoski, Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek, Istorija#, VI/1, Skopje, 1970, 100113; Metodija Sokoloski, Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 24/25 (1972/973), 111125; Tomo Tomoski, Prespa vo Sredniot vek, Istorija#, XV/2, Skopje, 1979, 4981; Jovan Trifunoski, Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji, Beograd, 1988; Andrew Rossos, The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 19181941, Slavic Review#, vol. 53/2, 1994; Boìdar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, I, Skopje, 1998; Nazif Dokle, Goranski narodni pesni, Patrija#, Skopje, 2000; Mehmet Hoxha, Gora dhe Goranet Veshtrim fizik, historik dhe etnokulturor, Tiran, 2002; Boìdar Jezernik, Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe, EtnoAntropoZum#, 2, Skopje, 2002, 30-79; Aneta Svetieva, Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (Na{incite#), EtnoAntropoZum#, br. 4, Skopje, 2004; Blaè Ristovski, Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite, vo kn.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Istraùvawa i zapisi, II, Skopje, 1987, 312330; Makedonski folklor#, II, 34. Skopje, 1969, 137157 i 429493. An. Sv.
Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija Makedonska alijansa#
koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija, koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec.
LIT.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter, N 4 (14671468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1971; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, 8, kn. 2. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod, redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 2000; V. Kn~ov, Makedoni. Etnografi i statistika, Sofi, 1900; Borivoje @. Milivojevi, Ju`na Makedonija, Beograd, 1920 (separat od Naseqa srpskih zemaqa#, kw. X); Jovan Haxi-Vasiqevi, Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji, Beograd, 1924; D. ranov, Preselni~esko dviènie na blgari ot Makedoni i Albani km izto~nite blgarski zemi prez XV do XIX vek, Makedonski pregled#, VII/2-3, Sofi, 1932, 63118; Mil. S. Filipovi#, Debarski Drimkol, Skopqe, 1939; istiot, Golo Brdo, Skopqe, 1940; Branislav Rusi#, Poqe Debarsko, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#, VII/10, Skopje, 1954, 123186; Milisav Lutovac, Gora i Opolje, Srpski etnografski zbornik#, LXIX, Naselja i poreklo stanovni{tva, 35, SAN, Beograd, 1955; Branislav Rusi#, @upa Debarska, Skopje, 1957; Galaba Palikru{eva, Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa, Skopje, 1965 (rakopis na odbraneta
Kimet Fetahu, pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo Mir# vo Albanija
MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura, sostaven del na makedonskata. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. Makedonskoto naselenie kontinuirano moè da se sledi i vo turskite izvori. Vo po~etokot na XX v. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dràvna teritorija: Severen Pijanec vo 1878, a vo 1912 g. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija Gornoxumajsko (Blagoevgradsko), Svetivra~ko (Sandansko), Petri~ko, Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko).
sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za-
Vesnikot na Makedoncite od Prespa
Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB
ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). Dràvnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik, dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Vo 2002 g. prozvu~e prvata privatna
888
Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Makedonskoto naselenie so islamska vera, t.n. Pomaci, se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni-
MAKEDONSKOTO
ot rodopski greben, vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija, kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko, Nevrokopsko i Razlo{ko). Osven vo selskite naselbi, Makedoncite od dvete konfesii ìveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat, bidej}i dràvata po 1948 g. ne ovozmoùva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. Makedoncite od dvete konfesii ne uìvaat malcinski prava vo RB. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dràvnite granici na RM. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. Mesta i predelite na toj prostor, a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina, osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. Teritorijata na koja ìveat pirinskite Makedonci moè da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat, vodi na sever i se dviì po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta, na Rila Planina. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dviì vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila, pa se spu{ta severno od Blagoevgrad, vo dolinata na r. Struma. Ja se~e
Blagoevgrad
rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. Bregalnica na zapad od pritokite na r. Struma na istok. Isto~no od Peh~evo, zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata
Planina. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica desna pritoka na r. Struma i prodolùva preku Ogra`den. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. Strume{tica, pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Na taa to~ka, {to e trome|e me|u Pirinskiot, Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija, zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi, pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma, ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura, odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. Mesta, jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev), ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6.798 km ili okolu 10.18% od makedonskata etni~ka teritorija. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci, bidej}i dràvata Bugarija go tretira kako nepostojno#. Toj dràven stav moè da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948), koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Vo 1946 i 1956 g. bile sprovedeni relativno slobodni popisi, na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini, no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. Pokraj zapla{uvawata, vo popisot od 1992 g. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10.800 ìteli, koe Bugarija odbila da go priznae. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo, makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi, tuku e smesteno vo grafata drugi# zaedno so ermenskoto, tatarskoto, gagauskoto i drugite mali malcinstva. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija, kon brojot na onie {to se izjasnuvaat
kako Makedonci, treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147.707 du{i, kolku {to iznesuva 2% drugi# od 7.385,367 vkupna polulacija (2006). Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100.000 od tn. drugi#, brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB moè da iznesuva nekade okolu 150.000 do 250.000. Govorniot jazik e makedonskiot jugoisto~no nare~je (razlo{ki, petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki, ~e~ki govor). Vo slu`bena upotreba po 1912 g. e standardiziraniot bugarski jazik. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v.) i islamsko. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina moè da se sledi od ranoto srednovekovje, koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska ùpa. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dolì na pojavi povrzani so istoriskite procesi. Re~isi do krajot na turskiot period, na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odrùvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor Strumjanite okolu r. Struma i Smoljanite po r. Mesta, koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura, kako i preku zdruùvaweto protiv zaed-
Jane Sandanski so borci od svojata ~eta
889
MAKEDONSKOTO
ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast, gr~kata crkva, itn.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii, s do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa, vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvièwe vo Vtorata svetska vojna. So ogled na karakterot na turskiot dràven miletski sistem {to opstojuval pet veka, Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na hristijanskiot milet#. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dràva-nacija, koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t.n. bugarska kulturna sfera. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri, koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija, po 1835 g. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. No vo 40-tite godini na XIX v. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata, vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja, s do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78), vo sozdadenoto Kneèstvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec, t.n. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u
890
rekite Mesta i Marica. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadràla ovoj del na Makedonija, osven Strumi~ko. Kako rezultat na me|udràvnite dogovori na Bugarija, Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej, 1919 i Lozana, 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko-
Centralniot organ na Oblasta v. Pirinsko delo#
Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919)
to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko, nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. Spored gruba presmetka, okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Kon brojot na starite beànci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko, ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo, koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politi~kiot i javniot ìvot, vo mediumite itn. Dràvata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo-
bodno zdruùvawe vo gra|anski i politi~ki zdruènija. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prikaùva kako bugarski. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dràvnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. Pod pritisok na dràvata Makedoncite bile i s u{te se izloèni na bugarizacija. Me|u pogolemite malcinstva, edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Po padot na reìmot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. formirale svoi partii i gra|anski zdruènija. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribliùvaweto na RB kon EU (19982006), no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na nepostojno#, a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici, separatisti i neprijateli na dràvata. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii, osnovani vo periodot 19902004, po
Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948)
MAKEDONSKOTO
pravilo imaat svoi bugarski dvojnici# so sli~ni imiwa, sozdadeni od specijalnite institucii na dràvata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdruènie me|u OMO Ilinden# od Sandanski, OMO Ilinden
Ivan Singartiski, lider na OMO Ilinden & Pirin#
va i kulturen identitet na Makedoncite. Vesnikot ima svoj bugarski dvojnik# vo v. MakedoniBlgari#. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio, televizija, itn.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo.
Pretstavnici na OMO Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Roènskiot manastir
Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko), OMO Pirin# od Sandanski i VMRO-SMD#. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata Sonce Zdruènie na Makedoncite so islamska veroispoved#, koe, me|utoa, ne uspea da se registrira. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira OMO IlindenPirin# (Obedineta makedonska organizacija Ilinden# Pirin) Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). Ovaa partija s u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a-
IZV. i LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Jovan F. Trifunoski, Pirinskiot del na Makedonija, Skopje, 1967; Blagovest Ngulov Emil Milanov, Blgarskite obnosti zad granica, http://balder.prohosting.com/asen/obst_bg.htm; OMO Ilinden Pirin Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija, http://www.omoilindenpirin.org/ (mart 2007); The Macedonian Minority in Bulgaria Report by the MHRMC & Raibow Organization of the Macedonian Minority in Greece, Warsaw, october 5-15, 2005, http://www.mhrmi.org/reports/04/osce_bulgaria.html (mart 2007); Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Anastasija Karakasidu, Poliwa ìto ridi{ta krv, Skopje, 2002; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia, 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend, SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.
MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura, sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti, Sa-
gudati, Rinhini, Velegiziti, Vojuniti i dr. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano moè da se sledi i vo turskoto srednovekovje. Po vojnite vo po~etokot na XX v. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dràvna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (19121950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji, vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok, vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dràva, Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na neposlu{nite#. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v.). Makedonskoto naselenie so islamska vera, t.n. Pomaci, se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. kon Trakija. Makedoncite ne uìvaat malcinski prava vo RGr. Nivnata politi~ka partija Vinoìto# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija 34.153 km. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ê~, klisurata i slivot na r. Mesta vo Egejskoto More. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora, Morava, Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. Bistrica na
Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija Narodna volja#
ti na bugarski i na makedonski jazik. Od 2001 g. nekolku pati bil konfiskuvan, no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodolùvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra-
Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr, vo granicite po Bukure{kiot dogovor
891
MAKEDONSKOTO
istok i rekite {to te~at na zapad (Devol, Osem). Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp, pa se spu{ta ju`no na r. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg, gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Mesta. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci, bidej}i dràvata Grcija go tretira kako nepostojno#. Toj dràven stav oficijalno moè da se sledi od 1912/13 g. do deneska, iako vo 1920 g. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmoì dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. Spored aproksimativni presmetki na Vinoìto# Partija na Makedoncite vo Grcija, okolu 200.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori kor~anskiot, kosturskiot, nesramskiot i kostenarskiot; ju`nata grupa govori solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa lagadinskiot i serskiot. Po 1912 g. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun), Berziti (severno od Solun), Sagudati (okolu r. Bistrica), Rinhini (na Halkidiki), Velegiziti (vo Tesalija), Vojuniti (vo Epir) i dr. Od VII do XV v. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dràvi (Romejska Imperija, Bugarija, Srbija), vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet, a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odrùvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet
892
vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura, kako i preku zdruùvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska, gr~ka ili druga tu|a vlast, gr~kata crkva, itn.), koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii, s do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa, vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvièwe vo Vtorata svetska vojna. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva, so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v., a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dràva-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. Nasproti mitot za anti~kata gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi, reki, ezera, planini, {umi itn.). Za taa cel se organiziraat andartski oruèni akcii protiv Makedoncite u{te vo 19041906 g. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta.
Bugarija i Turcija za razmena na naselenieto# (Nej, 1919 i Lozana, 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija, kon drugite sosedni zemji i kon Evropa, SAD i Avstralija. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija, pravoslavni od Mala Azija, od Isto~na i Zapadna Trakija).
Begalci od Egejskiot del na Makedonija
Gr~ka andartska ~eta (1904&1906)
Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t.n. makedonska borba#. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici, ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870). Po voenite uàsi (1912/13 i 1923), Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. Za da ja osigura novata teritorija, zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. Kako rezultat na me|udràvnite dogovori na Grcija,
Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodolìlo i po Vtorata svetska vojna (19461949). Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta, Grcija im gi odzemala dràvjanstvata na begalcite. Eden broj od begalcite deneska ìveat vo RM. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Vo sovremenata gr~ka dràva uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici, prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi, edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so anti~ki#, za koi vedna{ bila proizveduvana i slavna anti~ka istorija#. Vo RGr. ne se garantirani malcinskite prava, osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politi~kiot i javniot ìvot, vo mediumite itn. Navedenite prava Makedonecot moè da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prikaùvaat kako gr~ki. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dràvnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo, posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. Od dràvnata politika na negacija
MAKEDONCI
na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani, koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dràvni stavovi i ja poddrùvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdruènija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da pokaùvaat znaci na ìvot vo poslednive desetina godini. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. Pokraj progonite i zapla{uvawata, vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od Sbotsko, Meglensko. Negovoto protivewe na asimilacijata go iskaùva javno i preku v. Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako avtonomist#, odnosno separatist. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata Dvièwe za balkanski prosperitet# (1990), arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot
lo (gr~ko, me{ano). Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava. Prviot organ na razgranokot Vinoìto# bil Moglena# {to bil preimenuvan tripati (Zora# Nova Zora# Info Zora#). Vo 2000 g. bilo pokrenato spisanieto Loza#. Partijata e inicija-
Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite Vinoìto# vo Sorovi~evo
tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. Vo javnite mediumi (radio, televizija) s u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva.
IZV i LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914; Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey, 1858-1918, Sofia, 1919; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Jovan F. Trifunoski, Jegejska Makedonija, Beograd, 1946; Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Stojan Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija (19131989), Skopje, 1990; Anastasija Karakasidu, Poliwa ìto ridi{ta krv, Skopje, 2002; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend, SAD), https://drum. umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270.pdf; GREECE http://www.state.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840.htm; Dimitris Litoksou, Gr~ka antimakedonska borba, 1, Od Ilinden do Zagori~ani 19031905, Skopje, 2004; RAINBOW VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www.florina.org/. An. Sv.
Arhimandrit Nikodim Carkwas
sovet. Potoa ja napu{til organizacijata, no ne i borbata za pravata na Makedoncite. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime Vinoìto# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet, jazik, kultura i folklor. Vo Vinoìto# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek-
MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO najstarite rakopisni spomenici od Mak. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. Spored pismoto, tie se delat na glagololi~ki i kirilski. Od glag. pova`ni se: Zografskoto ev. od krajot na X v.; Asemanovoto ev., Sinaj. psaltir; Mak. glag. listovi site od XI v. i dr. Najstari kir. rkp. se: Mak. list i fragment od Posen triod (XI v.). Od XII v. navamu po~nuvaat
da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. Doa|a do diferencirawe na mak., bug., srp., rus. i dr. Fragment od Posniot triod# (XI v.) redakcii. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. se: Bitolski triod, Dobromirovo ev., Ohridski apostol, Slep~enski apostol, Strumi~ki oktoih, Mak. izborno ev. na pop Jovan i dr. Vo XIII v. vo Mak. doa|a do procvet na knièvnosta. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska, kratovska i me{ana. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. posen i cveten triod, Dobrej{ovo ~etvoroev., Bolowski psaltir i dr. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. vo Mak. se pi{uvaat rkp. so srpska ra{ka red. Toa se dolì na navleguvaweto na srp. dràva vo Mak. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. manastiri od srp. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. prepi{uva~ka knièvna aktivnost. Toj period, iako kratko trael, ostavil dlaboki tragi vo mak. rkp. nasled. s do mak. prerodba vo XIX v. koga doa|a do izraz mak. naroden jazik. Pozna~ajni rkp. od mak. red. od XIV v. se: Krat. ~etvoroev., Mak. ev. na Norov, Vele{ki zborn. i dr., a so srp. red.: Izborno ev. lesnovsko, Tetraev. Bogdanovo i dr. Od XV v. popoznati se slednite rkp.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn., Kru{ev. osmogl., Zborn. na Vlad. Gramatik. Od XVI v. pova`ni rak. se: Krninski dam., Slep~enski pom., Tikve{ki zborn., rkp. na pop Jovan od Kratovo, zborn. na Visarion Debarski i dr. Od XVII XVIII v. se: Apokrif. zborn. na Axi Baba, Treskave~kiot kodik, Mak. zborn. i dr. Denes samo mal del od okolu 460 rak. se ~uvaat vo razni rkp. zbirki vo Mak.: NUB Sv. Kl. Ohr.# 256; Arh. na Mak. 47; Filoz. fak. 32; Mak. arh. 22, Nar. muz. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87.
LIT.: V. Mo{in, Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn. 1, Sk., 1971; M. Georgievski, Makedonsko knièvno nasledstvo XIXVIII vek, Sk., 1979; Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn. 3 i 4, Sk., 1988; kn. 5 i 6, Sk., 1993; kn.7 i 8, Sk., 2000. M. G.
MAKEDONCI slovenski narod vo etni~ka, kulturna i nacionalna smisla {to ìvee vo RM,
893
MAKEDONCI
na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iskaè ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. Sovremenata makedonska dràva e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji, u{te ok. 700.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva, politi~ki, gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. Do Balkanskite vojni Makedoncite ìveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6.798 km. Deneska Makedoncite ìveat vo RM (na ok. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija 25.774 km), vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr, vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB, vo RA vo etni~kite predeli Mala Prespa, Golo Brdo i Gora, i vo RS i na Kosovo, vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. bile istovremeno i etnografski granici. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici moè da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori, koga namesto imeto Makedonija, makedonskite predeli se imenuvani kako Sklavinija# zemja na Slovenite (Teofan). Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina. Se~e delovi od strumsko-mestanskite, brsja~kite, bogdanskite, vardarskite, kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. Etni~kite granici na Makedonija moàt da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r. Mesta, od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dviì kon sever pokraj planinata Rila, ja se~e r. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo. Granicata natamu se dviì po vododelnicite na Skopska Crna Gora, ja se~e r. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar
894
Planina. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, na edna strana, i Kor~anskata Kotlina, na druga strana. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dviì po ju`nata vododelnica na r. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv, go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov, ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Mesta. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002), od vkupniot broj 2,022.547, kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1.297.981 ili 64,18%. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr, RB i RA) ne e poznat, bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija Vinoìto#, okolu 200.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko, Vodensko i Kostursko. Sprotivno na toa, vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od PJRM#. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se pokaùva so popisite od 1946 i 1956 g. (nad 70%), kako i vo popisot od 1992, koga 10.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci i pokraj site pritisoci od dràvata za nivna negacija. Sprotivno na toa, vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5.071 Makedonci, pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) 5.145. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dràvnite popisi. Spored posledniot popis vo RA (1989), navedeni se samo 4.697 etni~ki Makedonci, a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa, kade {to Makedoncite uìvaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdruènija od Albanija, tie 4.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. 200.000 etni~ki Makedonci vo Albanija, koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa, Golo Brdo
i Gora, kako i vo gradovite Tirana, Kuks, Kor~a, Podgradec. Vo dràvniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite, kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. Spored popisnite podatoci, kako Makedonci se izjasnile 25.847 lica (0,35%) i 4.581 kako Gorani (0,06%), vkupno 30.428 Makedonci vo Srbija, koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dràvite od porane{na SFRJ se: RH (2001) 4.270; RBiH (2005) 2.278; RSl (2002) 3.972. Popisite vo evropskite zemji ne moàt da se koristat vo ovaa smisla, bidej}i se primenuva glavno metodologijata na zemja na potekloto#. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot, osobeno vo prekuokeanskite zemji. Spored popisot na SAD (2002), po sredna procenka ima 42.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena 51.955; spored popisot vo Kanada (2001) 31.265 i spored popisot na Avstralija (2001) 81.899. Makedonskite dràvni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. Se operira so pribli`na brojka od ok. 700.000 spored podatoci od MIA (2003). Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. Struma), Smoljani (po r. Mesta), Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun), Berziti (severno od Solun), Sagudati (okolu r. Bistrica), Rinhini (na Halkidik), Velegiziti vo Tesalija, Vojuniti vo Epir i dr. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano moè da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dràvi (Isto~no Rimsko Carstvo, Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo, Samuilovo Carstvo, Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV XIX po~etokot na XX v.). Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odrùvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor.
MAKEDONCI
MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI
Vez od ènska ko{ula uskukwak# (s. Stracin, Kumanovsko, XIX v.)
Vez od ènska ko{ula devet cveta# (s. Skopska Blatija, XX v.)
Vez na rakav od ènska ko{ula so eden sinxir# (s. Radiovce, Polog, XX v.)
Vezen rakav od ènska ko{ula (Ki~evija, XX v.)
Nevestinski vez sokaj# za na glava (Ohridsko Pole, XIX v.)
Vez od ènska ko{ula (Caparsko Pole, XX v.)
Nevestinski vez sokaj# za na glava (s. Lopatica, Bitolsko Pole, XIX v.)
Grabeno rakav~e, za postara èna (Prilepsko Pole, XIX v.)
Vezen rakav od nevestinska ko{ula so |uvezna# (s. Duwe, Mariovsko, XIX v.)
Vez od ènska ko{ula (Petri~ko, XIX v.)
Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko, XIX v.)
Vez od ènska krpa za na glava (s. Bugarievo, Solunsko, XX v.)
895
MAKEDONCI
Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik, muzi~kiot folklor, ènskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura, kako i preku zdruùvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata, gr~kata ili druga tu|a vlast, gr~kata crkva itn.). Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii, s do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa, vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvièwe vo Vtorata svetska vojna. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v., koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dràva-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. Od prvata faza knièvnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite, Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija, se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori, s do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dràvi Srbija, Grcija i Bugarija. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dràva so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9), a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. Te{kite denovi prodolìle vo vojnite na sosednite balkanski dràvi Srbija, Grcija i Bugarija za osloboduvawe#, odnosno za podelba na Makedonija (19121923). Rezultatot od vojnite sosednite zemji, so pomo{ na svoite stranski mentori, go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za nepostoen narod#. Bez svoja dràva i ostaveni na sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi, Make896
doncite doìveale, zaedno so makedonskta teritorija, da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki, bugarski, srpski i albanski. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodolùvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (19121950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija, Turcija, NRM i FNRJ, prekuokeanskite zemji, Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. Vo soglasnost so idejata za nacijadràva, dràvite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe bugarizirawe srbizirawe albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na neposlu{nite# Makedonci. Sovremenata dràva-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika ~lenka na zaedni~kata dràva DFJ/FNRJ/SFRJ. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija, NRM/SRM ne uìvala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam, a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. Sepak, i vo tie uslovi, vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko moàt da se poni{tat. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora, kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del; jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori; vrz
osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri, koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija, vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija, a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Zatoa po 1844 g. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Spored religijata, Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo XIX/po~. na XX v.), no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo, so mali verski zaednici na protestantizmot. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam, so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). Makedoncite ne uìvaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG, a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. Vo samostojnite dràvi od porane{nata SFRJ, kako RSl (sega ~lenka na EU), RH, RCG i RBiH, Makedoncite gi uìvaat elementarnite malcinski prava. Vo razvienite demokratski evropski dràvi i vo prekuokeanskite zemji SAD, Kanada i Avstralija, Makedoncite gi uìvaat etni~kite i gra|anskite prava. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dràven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Po raspa|aweto na zaedni~kata dràva i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ, nasekade, pa i vo RM,
MAKEDONCI
MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIXXX V.)
Mija~ka nevestinska, mominska i detska nosija (s. Gali~nik)
Ma{ka i ènska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora)
Ma{ka i ènska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo)
Ma{ka i ènska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko)
Nevestinska nosija (Debarsko Pole)
Nevestinska nosija (Dolni Polog)
Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol)
@enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole)
Nevestinska nosija (Suva Gora)
Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole)
@enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s. Gorno Vodno, Skopsko)
@enska prazni~na nosija (Gorna Reka)
897
MAKEDONCITE
borci Makedonci. Preìveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija, Skopje, 1975; D-r Orde Ivanoski, Vesnikot Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936 1939); Blaè Ristovski, Portreti i procesi, III, 1991; istiot, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983. O. Iv.
Dragi Stojkovski, potpretsedatel na organizacijata Obedineti Makedonci#, Toronto
Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov
pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter, se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii, kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP, DOM, NSDP, DS, LP i dr. (od pomalite). Postojat i preku sto zdruènija na gra|ani. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdruènija vo sosednite zemji i vo dijasporata, kako, na pr.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija; OMOIlinden politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija; Vinoìto politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija; Obedineti Makedonci zdruènie na Makedoncite vo Kanada; Svetski makedonski kongres; Makedoncite vo Holandija; Macedonia Clasp of the World; Svetski makedonski mladinski kongres; Makedoncite vo ê{ka; Dvièwe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada; Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada Fort Vein, Indijana, SAD; Biser balkanski kanadsko-makedonsko dvièwe; Kanadsko-makedonska biznis mreà; Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region; Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo London; Makedonski sojuz vo [vedska Geteborg; Folklorno makedonsko dru{tvo Vardarka# Maribor, Slovenija; Makedonska alijansa Melburn, Avstralija; Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn, Viktorija Ink.; Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija; Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit, SAD; Obedineta makedonska dijaspora i dr.
LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914; Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918, Sofia, 1919; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Stojan Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija (1913 1989), Skopje, 1990; Anastasija Karakasi-
du, Poliwa ìto ridi{ta krv, Skopje, 2002; Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti. Priredil Blaè Ristovski, MANU, Skopje, 2003; Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Dimitris Litoksou, Gr~ka antimakedonska borba, 1, Od Ilinden do Zagori~ani 19031905, Skopje, 2004; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.
MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 1939) u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata Georgi Dimitrov#, bataljonot \uro \akovi}# i dr. Vo 1938 g. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni, me|u koi i pesnata Nie sme Makedonci#. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor Girs# vo 1939 g. Na voenite boi{ta ìvotot go poloìle 65
MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Sinot na Angel Gaco, Mico, se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadolènija vo gr~kata dràva.
LIT.: Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000; Nikola Todorov i Voin Trakov, Blgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na Grci, Sofi, 1971. D. Jov.
MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. X 1917) u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop, d-r Vladimir Kavaev od Struga, d-r Gavril Konstantinovi~ od s. Smrde` (Kostursko), Dim~e Milevski, Vasko Panoski i dr. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. D-r V. Kavaev i negovata sopruga d-r
Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna, od levo na desno: Trajko Mi{kovski, Boìdar Maslari}, Alekso Demnievski-Bauman, Rodoqub ôlakovi} i Stefan Beli}
898
MAKROEKONOMIJA
Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli, a M. Antonov stanal i general na Crvenata armija.
LIT.: B. N.: Elena i Vladimir Kavaevi, Nova Makedonija#, XXVII, 9267, Skopje, 7. XI 1972, 6; @ivko Dimoski, Seta mladost za Oktomvri, Sredbi, Prosvetena èna#, Skopje, dekemvri 1977, 9; R. T., Male~kata buntovni~ka golema prijatelka na Lenin. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija, Nova Makedonija#, Skopje, 31. III 1979, 7; D-r Petar Stojanov, Antivoenoto raspoloènie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina, Glasnik# na INI, XI, 2, Skopje, 1967, 55-68; D-r Orde Ivanoski, Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni, Kulturen ìvot#, XI, 2, Skopje, 1967, 16-18; D-r \or|e Miqkovi}, Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri, I-V, Komunist#, Skopje, 2. X 6. XI 1987, 23. S. Ml.
MAKEDONÊ# (Bukure{t, avgust 1949 dekemvri, 1955) mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji, na makedonski jazik. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot, a potoa spored bugarskiot pravopis. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. Sodrèlo razni rubriki: Od ìvotot i dejnosta na domovite#, Poetsko kat~e# i dr. Objaveni se vkupno 35 broja. S. Ml. MAKEDONÊ# (Detroit, SAD, maj 1979) detsko spisanie na makedonski jazik, izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a Ilinden# vo Detroit. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. Sl. N.-K.
MAKELARSKI-BECKO, Nikola (Debar, 1914 Struga, 10. H 1980) komunisti~ki deec, prvoborec, soobra}aen inèner. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a potoa ve~eren Gradeèn tehnikum vo Skopje (1938). Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik, od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad, Sremska Mitrovica i Ni{. Po otsluùvaweto na voeniot rok, poradi komunisti~ka dejnost, bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{, kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. Dodeka bil na robija, vo v. Na{a re~# mu bila objavena pesnata Apsana# (22. IV 1939). Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor, po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst, od kade {to izbegal (12. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO, potoa vo Vrawskiot NOPO, kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto, bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ, po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR, 19461951) i kako inèner za istraùvawe na èlezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Na{a re~#, I, 5, Skopje, 22. IV 1939, 7. LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943, Skopje, 1975; D-r Simo Mladenovski, Debarskiot mladinski bataljon, Na{ svet#, XXI, 711, Skopje, 18. XI 1981, 6; Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945, kn. prva i vtora, Tetovo, 1991; Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 315-316. S. Ml.
Vlado Makelarski
MAKELARSKI, Vlado D. (s. Makelari, Albanija, 1919 29 ili 23. I 1993) prvoborec. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec, nositel na Partizanska spomenica 1941. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika Jug# vo Skopje. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok.
LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva, III, Posledici, Skopje, 2006, 38. S. Ml.
MAKROEKONOMIJA del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot
rast (na rast na BDP), nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. vo Zagreb, a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz, ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje), Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb, kade {to vo 1935 g. doktoriral so zabeleàna disertacija, vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija), kako i akademicite Kiril Miqovski (v.), Ksente Bogoev (v.), Nikola Uzunov (v.) i Nikola Kqusev (v.). Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbeleàt pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski, Mitra [aroska, Jovan Stojanovski, Aleksandar Milevski, Kostadin Popovski, Todor Ru{kov, Jordan Krstevski, Todor Todorov, Taki Fiti, Dimitrija Nova~evski, Metodija Stojkov, Trajko Koneski, Josif Andreevski, Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija); tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize, koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital; Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla); Taki Fiti, Dimitrija Nova~evski, Metodija Stojkov, Vladimir Kandikjan, Jane Miqovski, Trajko Slaveski (ekonomija); Nikola Kqusev, Goce Petreski, Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj); Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj); Tihomir Jovanovski, Mihail Petkovski, Qube Trpeski, Gligor Bi{ev, Vasil Griv~ev, Kiki Mangova-Powavi}, Blagoja Nanevski, Dimko Kokaroski, [aban Prevala (monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo); Ksente Bogoev, @ivko Atanasovski, Abdulmenaf Bexeti (javni finansii); Nikola Uzunov, Angel \or|iev, Branko Zelenkov, Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija); Nikola Uzunov, Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi); Asen Simit~iev, Nikola Uzunov, Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata); \or|i êpujnoski, Pavle Taseski (op{testveno planirawe); Mane û~kov, Pan~e Kirovski, Du{an Veqkovi}, Natalija
899
MAKROEKONOMSKA
Nikolovska, Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj); Dan~o Zografski, Risto Hristov, Nikola Uzunov (stopanska istorija); Vladimir Gligorov (stopanski sistem, zemjite vo tranzicija); Ariton @ikov, Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi); Todor Todorov, Taki Fiti, Irena Kikerkova, Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija); Aleksandar Murarcaliev, Elena Doreva (ekonomika na agrarot).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali od drugite soodvetni institucii. T. F M. S.
MAKROEKONOMSKA STABILNOST sposobnost na ekonomijata da odrùva visoka cenovna stabilnost, t.e. niski stapki na inflacija, dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. Pod vakvi pretpostavki zemjata moè uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. RM po 1996 g. odrùva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). Me|utoa, stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. Vo periodot 1992 2002 g. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0,9%, a poslednive nekolku godini taa se odrùva na nivoto od 3 do 4%. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka nad 30%. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM, vo osnova, se odrùvaat na zadovolitelno nivo za 2005 g. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadolùvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. Ottuka, vo ovaa faza na razvojot, RM e zemja so visoka cenovna stabilnost, no ne i so celosna makroekonomska stabilnost.
IZV.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilten#, jan./fev. 2006. LIT.: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004. T. F.
kako zbir na odredeni transakcii, a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost, BDP, BNP, neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod), bruto nacionalniot dohod, finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dràvata), bruto-investiciite, bruto-investiciite vo fiksen kapital, potro{eniot fiksen kapital (amortizacija), porastot na zalihite, neto stranskite investicii, saldoto na tekovni transakcii so stranstvo, bruto nacionalnoto {tedewe, neto-pozajmuvaweto ili neto-zadolùvaweto vo stranstvo, monetarnite agregati, vkupnata vrabotenost, vkupnata nevrabotenost itn.
IZV.: SNA 1993 i ESA 1995. M. S.
Desanka Maksimovi}
nik na soni{tata, 1959; Baram pomiluvawe, 1964; Zboruvaj tivko, 1961; Nemam pove}e vreme, 1973; Letopis na Perunovite potomci, 1976; Ni~ija zemja, 1979; Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto, 1983. Raskazi: Ludiloto na srceto, 1931 i dr. Romani: Buntovniot klas, 1960 i drugi. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka, Raspeani prikazni i dr.). LIT.: Poezija#, SVP, Struga, 1988; Slobodan Mickovi}, Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}, Sk., 2001. P. Gil.
MAKROEKONOMSKI SEKTORI sektor na doma}instvata (C pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi nu`ni, luksuzni, trajni); sektor na pretprijatijata (I pobaruva i tro{i kapitalni dobra, t.e. gi opfa}a bruto doma{nite investicii); sektor na dràvata (G buxetska potro{uva~ka), i nadvore{notrgovski sektor (X-M, t.e. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi, t.n. neto-izvoz). êtirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t.n. rashoden metod. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206,6 mrd. den. C + 57,2 mlrd. den. I + 55,11 mlrd. den. G + (106, 75 mrd. den. X 160,42 mlrd. den. M) = 265,25 mlrd. den.
IZV.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilten# juli/avgust /2006, 16. LIT.: P. Samuelson, P. and W. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill International Edition; T, Fiti, Ekonomija osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006. T. F.
Xemail Maksut
MAKROEKONOMSKI AGREGATI. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki, prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii, postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo, agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot ìvot i, vtoro, agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. Prvite se dobivaat direktno
900
MAKSUT, Xemail (Skopje, 8. V 1933 Skopje, 28. XII 2001) teatarski i filmski akter. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na grupata za angliski jazik (1964). ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991). Ima zabeleìtelni postignuvawa i na filmskoto platno, kako i na scenite na drugi teatri. Ulogi: Otelo; Vojnikot falbaxija vo istimenite dela; Marmeladov (Zlostorstvo i kazna#); Dervi{ot (Dervi{ i smrt#); Ajan (Ugursuz#); Falstaf (Veselite èni vindzorski#) i dr. Nastapil vo filmovite: Do slobodata i po nea#; Jazol#; Jad#; Haj-faj#; Crveniot kow#; Preku ezeroto#; Pred do`dot#; Pra{ina# i dr. R. St. MAKSUTI, Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica, Ki~evsko, 1970) sociolog, docent na Univerzitetot vo Tetovo. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno obrazovanie vo Pri{tina. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995), a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina
MAKSIMOVI], Desanka (Rabrovica, Srbija, 16. V 1898 Belgrad, 8. VII 1993) zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. Bila ~len na SANU. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g.
BIBL.: Zbirki pesni: Pesni, 1924; Gradina na detstvoto, 1927; Zeleniot vitez, 1930; Mirisot na zemjata, 1955; Zarobe-
MALEVSKI
na tema Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). Prvin bil izbran za asistent (2001), a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dràvniot univerzitet vo Tetovo (2006). Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo.
BIBL.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues t popullit shqiptar n Maqedoni, Shkup, 2005. Sv. [ Hat. O.
Proeski, Kaliopi, Risto SamarM. Kol. xiev, Karolina i dr.). MAKFUNGI# (MACFUNGI) baza na podatoci za gabite, formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM, od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Ovozmoùva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii, lokalitet, zemja na potekloto, datum na sobiraweto, supstrat, nadmorska viso~ina i dr.) M. K.
pen pad od 1.122 m i prose~en pad od 52,7 . Slivot zafa}a povr{ina od 200,1 km2. Srednogodi{niot protok iznesuva 6,71 m3/sec. Najgolem srednomese~en protek od 17,1 m3/sec se javuva vo maj, a najmal od 1,68 m3/sec vo septemvri.
Makfaks, dneven internet vesnik
Zlate Malakovski
MAKFAKS nezavisna novinska agencija, osnovana vo dekemvri 1992 g. vo Skopje. Emituva vesti na makedonski, albanski i angliski jazik od maj 1993 g. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI), ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). B. P. \.
Crkvata Mal sv. Kliment# vo Ohrid
Plakat na Makfest
MAKFEST festival na popularna muzika. Prvoto izdanie e odràno vo 1986 g. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika, mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. Vo poslednata decenija na HH v. prerasna vo me|unaroden festival. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. Makfest producira{e nad 700 kompozicii, izdade 15 LP-plo~i, 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e
MAL SV. KLIMENT# nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija, izgraden i ìvopisan vo 1378 g. od jerejot Stefan, vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot ùpan Andrija Gropa, rodnina na kralot Marko. Mala ednokorabna crkva, edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Kliment. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Liturgiski kompozicii vo oltarot, ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. Kliment, sv. Nikola, sv. Naum, svetite besrebrenici Kuzman i Damjan, sv. Petka, kako i sv. Konstantin i Elena na zapadniot yid.
LIT.: Mirjana orovi-Qubinkovi, Stari sv. Kliment u Ohridu, Starinar#, (1940), Beograd, 1942, 9597; Gojko Suboti, Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971, 6364; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 151153. S. C.
MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI), Zlate (s. Bogdevo, Gostivarsko, 1926 Egejskiot del na Makedonija, 1944) naroden heroj. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO Korab#. Vo edna borba bil zaroben, sproveden i dràn vo zatvor vo Tirana (do 1943). Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. 1943). Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski, Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981, Skopje, 1083, 167-171. Vl. Iv.
Du{ko Malevski
MALA REKA leva i najgolema pritoka na rekata Radika. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1.728 m, a se vliva na viso~ina od 606 m. Vkupnata dolìna na re~niot tek iznesuva 21,3 km, ima vku-
MALEVSKI, Du{ko (Tetovo, 14. IX 1924 Skopje, 8. VIII 2007) novinar, eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. Vo novinarstvoto od 1948 g. Od 1951 g. vo Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). Eden od osnova~ite na nedelnikot Reporter#. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani
901
MALEVSKI
i forumi vo svetot. Edinstven novinar na Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz, Rim, Atina i Sofija. U~esnik vo NOB. B. P. \. MALEVSKI, Kliment (Struga, 10. X 1917 18. VII 2002) protojerej-stavrofor, ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh, od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red).
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987. Rat. Gr.
turata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 159-166. Kr. T.
Vlado Malenko
potoa i Naroden muzej - Ohrid. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. Pantelejmon na Plao{nik, na anti~kiot teatar vo Ohrid, na nekropolata na Deboj, na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta, vo Sv. Erazmo, vo lokalitetot Stobi i dr.
BIBL.: Nouvelles decouvertes dans la localit Sv. Erazmo, AIU XV, Beograd, 1974, 45-51; Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko, @A XXVIII, Skopje 1978, 339-349; Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko, Ohrid (monografija) kn. 1, del VI, Ohrid-Skopje, 1985, 269-339, Makedonskoukrainski vrski, XXX v., MANU, Skopje, 2004 V. B.-Gr.
MALESIJA mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman, opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka), desna pritoka na Crni Drim. Na istok se grani~i so Debarca, na severozapad so Debarska @upa, na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. Vo minatoto se vikala Zakamen, od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to ìveat na severnata periferija na Stru{ko Pole, a ozna~uva Brda#. Reljefot e ridski i planinski, isprese~en so pove}e dlaboki dolini. Klimata e planinska, so ladni zimi i sveì leta. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. Vo M. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani, Zba`di, Rànovo i Lokov. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. Dodeka vo 1961 g. vo M. ìvele 926 `., vo 2002 g. ostanale da ìveat samo 22 `. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11), a drugite dve sela se raseleni. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto.
LIT.: Branislav Rusi, Malesija, Godi{en zbornik na FF#, kn. 6, Skopje, 1953. Al. St.
Aleksandar Malenko
MALENKO, Aleksandar (Ohrid, 20. I 1979) pliva~. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). Bil ~len na PVK Ohridski branovi# vo Ohrid (19891992), a potoa na APK Student# vo Skopje. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija, 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin, a vo Kopenhagen (Danska, 1996) zlaten na 200 m delfin, dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). D. S. MALENKO, Vlado (Ohrid, 1. IX 1938) & arheolog. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo, vo 1958 g. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, vo 1965 g. Od 1965 do 2004 g. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata - Ohrid, a
902
Qubinka Malenkova
MALENKOVA, Qubinka (Ohrid, 13. XI 1927) arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie Proektant# i vo GP Pelagonija# vo Skopje. Proektirala i realizirala raznovidni objekti stanbeni, op{testveni, zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti, po{tite vo Prilep (1973), vo Tetovo (1977), vo Kumanovo (1978), vo Strumica (1981), vo Ko~ani (1982); hoteli vo Ko~ani (1957), vo Novo Selo, vo [tip (1955), vo Dojran (1959); Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974); Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani.
LIT.: J. Konstantinov, Arhitekt Qubinka Malenkova (1927), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul-
MALESKA-TROJAÂNEC, Paraskeva (Skadar, Albanija, 26. VII 1930 Skopje, 11. III 2006) novinar i spiker. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija, se vrabotila vo Radio Skopje, kade {to ostanala celi 33 godini, do penzioniraweto (1981). Bila ~len na Malcinskata# redakcija. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: [kolska emisija#, Radiodrama#, Emisija za zemjodelcite#, Pedago{ki soveti#, Emisija za ènata# i drugi. J. F. MALESKI, Vlado (Struga, 5. IX 1919 Struga, 23. IX 1984) raskaùva~, romansier, vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza, scenarist, publicist, osnova~ na Razgledi#, novinar, diplomat. Bil direktor na Radio Skopje i urednik, pokraj na Razgledi#, i na spisanijata Nov den# i Sovremenost#. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban, Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. ^len e na DPM od 1946 g. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem, no zna~aen kniè-
MALE[EVO
teorijata na umetnosta# i Umetnikot mora, saka i moè# objaveni vo sp. Razgledi# (1954) vo broevite 19, 20, 21. Negovoto knièvno delo umetni~ki se doìvuva sekoga{ sovremeno i kompleksno.
DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953); romani: Ona {to be{e nebo (1958), Vojnata, lu|e, vojnata (1967), Razboj (1969), Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990, posthumno); Kaùvawa (dnevni~ki zapisi od NOB, 1976) i Razgledi (kniga esei, ogledi i polemi~ki prilozi, 1976). LIT.: Blaè Ristovski, Makedonski narodnoosloboditelni pesni, Skopje, 1974; istiot, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, Skopje, 1980, 441446; Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997); Angelina Banovi}-Markovska, Likovi antagonisti, 2001; Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 19522000 (2002). V. M.-^.
Vlado Maleski
Mje~eslav Malecki
ven opus. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija, raskazi i edno~inki, so preveduvawe, izdavawe bilteni i vesnici. Negovite pesni, koi prerasnuvaat vo narodni, se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Vo prvata kniga na Racinovite Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en knièven anga`man objavuva nekolku knigi. Vo 1976 g. izdava~kata ku}a Kultura# gi objavi negovite Odbrani dela# vo pet toma. Vo 1951 g. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film Frosina#. Po ne{to pove}e od
Denko Maleski
wa vo Egejskiot del na Makedonija. B. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. Rezultat na negovite istraùvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w, 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w, 1936). Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (Rocznik Slawistyczny#; XIV, 1938) M. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to moè da se nare~e makedonski jazik. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004).
LIT.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki, Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV, Warszawa Krak[w, 1987. Z. T.
Scena od filmot Frosina# (1951)
desetina godini (1963) negoviot roman Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski, postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Po deset godini (1974) vo adaptacija i reìja na Dimitrie Osmanli e prikaàn igraniot TV-film Prva ve~er#, spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina, manifestirana vo statijata Konspekti#, objavena vo tri dela: Non possimus#, Okolu prvoto pra{awe na
MALESKI, Denko (Skopje, 14. XI 1946) pravnik i univ. profesor, dràvniki diplomat. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent, vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin, Ohajo, SAD (19901991). Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 1997).
BIBL.: Sovremeni politi~ki sistemi, Skopje 1987; Me|unarodna politika, Skopje 2000. IZV.: Arhiva na Praven fakultet Justinijan Prvi# Skopje, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.
Karta na Male{evijata
MALECKI, Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec, Polska, 14. VII 1903 Klocko, Polska, 3. IX 1946) polski lingvist, slavist, balkanist, dijalektolog, istraùva~ na ju`noslovenskite dijalekti, prv polski makedonist. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istraùva-
MALE[EVO (Male{evija, Male{) visok predel vo isto~niot del na RM. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica, do nejzinata klisura nad s. Razlovci. Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina, Golak i Pla~kovica, a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. Preku M. vodat dve regionalni soobra}ajnici. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina, i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata
903
MALE[EVSKA
na Struma. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija); a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. Vo M. ima 14 sela i dve gradski naselbi Berovo i Peh~evo. Od selata, 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo, a 6 na op{tinata Peh~evo. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. Vo s. Crnik ima Turci i Romi. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. Vo 1961 g. ovde ìveele 20.048 `., i vo 2002 g. skoro isto tolku 19.458 `. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo, ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri.
LIT.: J. Pavlovi, Male{evo i Male{evci, Beograd 1928; Male{ i Pijanec, Prirodni i socio-geografski karakteristiki, MANU, Skopje 1980. Al. St.
op{tinskite arhivi, ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i êtirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo, ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita.
LIT.: D-r Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (19411945), Skopje, 1992; Blagoja Aleksov, Berovo vo prostorot i vo vremeto. (Hronika). Berovo, 2003. S. Ml.
loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. T. And.
MALE[EVSKA, Ana (Dupnica, Bugarija, 1871 Bugarija, 1942) u~itelka, u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie, }erka na Nikola Male{evski, punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. Gimnazija zavr{ila vo Solun. U~itelstvuvala vo Kuku{, kade {to se vklu~ila vo TMORO. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okruèn vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). Na Ilinden (1903), pri osvetuvaweto na vostani~koto zname, se ven~ala so Kr. Asenov vo crkvata vo s. Korni{or. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost.
LIT.: Milen Kumanov, Makedoni, Kratk istori~eski spravo~nik, Sofi, 1993. V. \.
MALE[EVSKI, Nikola (Berovo, 1852 Dupnica, den. Stanke Dimitrov, Bugarija, 1935) deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvièwe. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879), a potoa emigriral vo Bugarija. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica. Go pomagal prefrlaweto na vooruènite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov.
Crkvata Mali Sv. Vra~i# vo Ohrid
MALI SV. VRAÎ# mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na êlni~kata enorija. Izgradena e i ìvopisana pred 1345 g. i vo svojata slikana programa sodrì nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata, sv. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete, koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Kuzman i Damjan. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Jovan Teorijan. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v., kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v.
LIT.: Voislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd 1974, 69, zab. 80; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980 4853; Mirjana orovi-Qubinkovi, Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije, Beograd, 1965, 1924, 123; Petar Miqkovi}-Pepek, Sveti Vra~i vo Ohrid, Kulturno nasledstvo#, 19-20-21, (1992-9394), Skopje, 1996, 81108. S. C.
MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v.) poznata i kako Provadska ili Ov~epolska, Zletovska ili Lesnovska i Morodviska, spored teritoriite na koi{to se prostirala. Postoela od IX v., od vremeto na prvata misija na svv. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. êsto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata).
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; M. Jankovi, Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku, Beograd, 1985. Rat. Gr.
\or~e Petrov, Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev
LIT.: D-r Risto Poplazarov, Osloboditelnite oruèni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina, Skopje, 1978; istiot, Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie, Skopje, 1979. S. Ml.
MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca, kota 1356 na pl. Pla~kovica, 25. VIII noemvri 1944) teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta, gi uni{tuval
904
MALE[EVSKI PLANINI srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. Se protegaat la~no vo pravec jzsi. Dolìnata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. Bilata se zaobleni, a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1.801 m) i êngino Kale (1.748 m), najisto~nata to~ka na RM. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci, a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. Preku bi-
MALI HIDROCENTRALI VO RM vo periodot 1992-2003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110,6 GWh, a najgolemo bilo vo 1996 g. i iznesuvalo 158,5 GWh. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. HC Do{nica# e na istoimenata reka, nedaleku od Demir Kapija. Vo pogon od 1953 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 4,62 MW. HC Zrnovci# e na rekata Zrnovka, kaj s. Zrnovci, nedaleku od Ko~ani. Vo pogon od 1950 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 1,26 MW. HC Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica, blizu do seloto Kalimanci (po-
MALINOV
pogon od 1952 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 2,88 MW. HC Streèvo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). Vo pogon od 1993 g. Instalirana mo}nost 2,4 MW. HC Turija# e vo blizina na Strumica. Vo pogon od 1985 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instalirana mo}nost 2 MW.
HC Kalimanci# na r. Bregalnica
areal, spa|a vo rodot na kapinite, no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe, listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti, a plodot crvena, so~na i vkusna malina. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. And. subalpskiot region.
me|u Ko~ani i Del~evo). Vo pogon od 1970 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instalirana mo}nost 12 MW.
LIT.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; http://www.esmak.com.mk. Dr. R.
Vane Malinkov ]endo
Dimitar Malidanov
HC Matka# na r. Treska
HC Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska, nedaleku od seloto Matka, Skopsko. Vo pogon od 1938 g. Ima tri agregati so francis turbini. Instalirana mo}nost 4,2 MW.
MALIDANOV, Dimitar (Sarakinovo, Vodensko, 5. XII 1946) grafi~ar, slikar, profesor na FLU vo Skopje. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta, mecotinta, suva igla, verni-mu). Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto, asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik, 1972). Podocna se svrtuva kon prirodata, neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva, 1980; Pupka, 1985; Plod, 1993).
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Dimitar Malidanov (katalog), Skopje, 1985; Viktorija Vasev Dimeska, Dimitar Malidanov (katalog), Beograd, 1990. Z. Al.-B.
MALINKOV-]ENDO, Vane (Kavadarci, 1925) fotograf, tikve{ki foto-hroni~ar. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata, sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci, Negotino, Prilep i vo Qubqana. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija Kavadarci nekoga{ i sega#, vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci.
BIBL.: Kavadarci nekoga{ i sega, Kavadarci, 1995. S. Ml.
HC Pena# na r. Pena
HC Pena# e na rekata Pena, vo blizina na Tetovo. Vo pogon od 1927 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instalirana mo}nost 2,56 MW. HC Peso~ani# e na Peso~anska reka, pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). Vo pogon od 1951 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 2,74 MW. HC Popova [apka# e na [ar Planina. Vo pogon od 1993 g. Ima 4 agregati so pelton turbini. Instalirana mo}nost 4,78 MW. HC Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica, nedaleku od Bitola. Vo
MALINA (Rubus idaeus L., fam. Rosaceae) ima cirkumborealen
MALINOV, Zoran~o ([tip, 1964) etnolog, nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. VI 1999), a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). Raboti vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# (od 21. VIII 1995).
BIBL.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast, Skopje, 2001. LIT.: Referat za izbor na asistent-istraùva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje,
Malina, granka so plodovi
905
MALINSKA
br. 837, Skopje, 15. X 2003, 58-61; Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje, na istoto mesto, br. 878, od 1. IX 2005, 125-127. S. Ml.
{ata politi~ka {kola \uro \akovi}# vo Belgrad, bila glaven i odgovoren urednik na v. Nova Makedonija#, direktor na Radio Skopje (19521961), pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija, potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM, ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, republi~ki i sojuzen pratenik, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM, pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Vo Skopje 1942 godina, Prosvetena èna#, br. 11, Skopje, 1961, 1; Sredbi so Tito vo 1941 godina, Prosvetena èna#, Skopje, maj 1972, 4-5; Postojano ~ekorewe napred, Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija, Prosvetena èna#, Skopje, dekemvri 1972, 2; Bele{ki za hronika Skopje oktomvri 1942 juli 1943, 13 Noemvri#, XI, 11, Skopje, 1972, 6; Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina, Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina, Titov Veles, 1977, 201-204; Sredba so Tito vo 1941 godina. Spomeni, Prosvetena èna#, Skopje, maj 1980, 14-15; Bele{ki za hronika, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 167-174; Podem na informativnata i kulturnata akcija. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 86-91; @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost, Nezaboravnik, NIP Komunist#, Skopje, 1985. IZV.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945, tom I, kniga prva, vtora i treta, Skopje, mart 1968; Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Petar Trajkovski, Georgi Malinski prv esperantist vo zemjata, Na{ vesnik#, XVIII, 666, Kumanovo, 18. V 1979, 5; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. Materijali od nau~niot sobir odràn na 12, 13 i 14 dekemvri 1978 godina, Kumanovo, dekemvri 1979. S. Ml.
Veselinka Georgieva Malinska
rija vo Skopje. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976), a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje Grupa istorija (1. X 1980), kade {to i magistriral so temata Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. III 1989) i doktoriral so temata Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). Raboti vo INI (od 1. X 1981) kako istraùva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi.
BIBL.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411945. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko, Titov Veles, 1985 (so koavtor); Monopolot vo Veles 19191945 godina, Titov Veles, 1988; Borba za sloboda, Titov Veles, 1989; Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina, Sveti Nikole, 1990; @iveeja, se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 19411945, Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko, Sveti Nikole, 1990 (so koavtor); Bugarskata fa{isti~ka organizacija Branik#vo Makedonija (19411944), Skopje, 1992; Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941 1944, Skopje, 1995; Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata, Kriva Palanka, 1996 (so koavtori); Vinica i Vini~ko, Vinica, 1998; Demir Kapija, Demir Kapija, 1998; Nacionalnoto dvièwe vo Veles od 1919 do 1931 godina, Veles, 1998; Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina, Veles, 1998 (so koavtor); Trajko AndreevPetkanovski 19191943, Veles, 1998 (so koavtor), Dolna Bawica Asagi Banitsa e Poshtme, Ko~ani, 2000; â{ka niz istorijata, â{ka, 2001; Op{tina Zelenikovo, Zelenikovo, 2001; Balisti, Skopje, 2002; Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina, Skopje, 2002; Gorno Lisi~e-Skopsko, Skopje, 2002; Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina, Skopje, 2003. S. Ml.
MALINSKA, Veselinka Georgieva (Kumanovo, 4. I 1917 Skopje, 12. XI 1987) nacionalen i komunisti~ki deec, prvoborec, novinar i politi~ar. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934), bila uapsena (januarifevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb, bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. Podocna studirala vo Belgrad (1939), kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (19401941). Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo Vesnik#. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 januari 1943), a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora, od kade {to zaminala (20. V 1943) na pl. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (19431945), izbran delegat na AVNOJ, ~len na Glavniot odbor na NOF, odgovoren urednik na sp. Ilindenski pat# (od april 1944), delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944), referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. VIII 1944) i urednik na sp. Makedonka# (od noemvri 1944). Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. XII 1944), ja zavr{ila Vi906
\or|i Malkovski
MALKOVSKI, \or|i (Veles, 24. VI 1957) istori~ar, nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto-
MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM, ~ii pripadnici imaat etni~ki, religiozni, jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura, tradicija, jazik i vera. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot malcinstvo# go upotrebuva{e poimot nacionalnost#. Poimot zaednica# vo RM, oficijalno, prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. (16. XI 2001). Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot malcinstvo# go upotrebuvaat
MANAKOVI]
Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002)
poimot zaednica#, ne vo smisla jazi~na ili kulturna, tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dràva. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva gra|anite {to ìveat vo granicite na RM, koi se del od albanskiot, turskiot, vla{kiot, srpskiot, romskiot, bo{wa~kiot i drugite narodi#. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g., spored koi od vkupno 2.022.547 gra|ani na RM, 1.297.981 se izjasnuvaat kako Makedonci, 509.083 kako Albanci, 77.959 Turci, 53.879 Romi, 35.939 Srbi, 17.018 Bo{waci, 9.695 Vlasi i 20.993 kako drugi; ili 1.310.184 pravoslavni, 674.015 muslimani, 7.008 katolici, 520 protestanti i 30.820 drugi, odnosno, 1.344.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski, 507.989 albanski, 71.757 turski, 38.528 romski, 24.773 srpski, 8.560 bo{wa~ki 6.884 vla{ki i 19.241 drugi jazici.
IZV.: Slu`ben vesnik na RM, br. 52/91; Slu`ben vesnik na RM#, br. 91/01; Popis 2002. T. Petr.
po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina, kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). Po andartskoto palewe na rodnoto selo, zaedno so brata si, se preselil vo Bitola (1905), kade {to otvorile Atelje za umetni~ka fotografija#. Od London ja kupile filmskata Kamera 300# (1905), so koja go snimile prviot dokumentaren film Tkaja~ki# (za dejnosta na ènite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata, predewe, snovewe i tkaewe). Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905), Proslavata na \ur|ovden#, Makedonski ora#, Vla{ka svadba#, Makedonska svadba vo Bitolsko#, Vlasi nomadi Karaka~ani#, Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#, Proslavata na Sv. Kiril i Metodij# (19051908), Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907), Beseweto na Ilindenci# (1908), Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). Po vra}aweto, zaedno so bratot Milton, vo Bitola otvoril kino (1918). Podocna se preselil da ìvee vo Solun (1935), kade {to i po~inal. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reportaì so okolu 1.600 metri filmska lenta od 35 mm, 18.513 foto-negativi i 17.854 fotografii.
LIT.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki, Skopje, 1996. S. Ml.
lo zaedno so brata si, se preselile vo Bitola (1905), kade {to otvorile Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata Kamera 300# (1905), so koja go snimile prviot dokumentaren film Tkaja~ki#, a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905), Proslavata na \ur|ovden#, Makedonski ora#, Vla{ka svadba#, Makedonska svadba vo Bitolsko#, Vlasi nomadi Karaka~ani#, Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#, Proslavata na Sv. Kiril i Metodij# (19051908), Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907), Beseweto na Ilindenci# (1908), Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film Tito vo Bitola# (1963) i dr. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reportaì so okolu 1.600 m filmska lenta od 35 mm, 18.513 fotonegativi i 17.854 fotografii.
LIT.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. Ekran#, XIV, 694, Skopje, 2. III 1984, 42 44; Tvore{tvoto na bra}ata Manaki, Skopje, 1996. S. Ml.
Du{an Manakovi}
Janaki Manaki
MANAKI, Janaki (s. Avdela, Kostursko, 1878 Solun, 1948) fotograf i, zaedno so postariot brat Milton, prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola, so osoben interes za crtaweto, kaligrafijata i fotografijata. Potoa bil nastavnik
Milton Manaki
MANAKI, Milton (s. Avdela, Kostursko, 1882 Bitola, 5. III 1964) fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo), pomlad brat na Janaki. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija, a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. Po andartskoto palewe na rodnoto se-
MANAKOVI], Du{an (Skopje, 19. III 1924 Skopje, 12. VIII 1995) geograf, redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet, Institut za geografija. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. Po demobilizacijata vo 1946 god. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika Progres#, a od 1948 g. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907
MANASIEV
kiot fakultet vo Skopje na tema Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. Vo 1961 g. bil izbran vo zvawe docent, vo 1966 g. za vonreden profesor, a vo 1972 g. za redoven profesor, vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. Od 1. I 1980 g. e dekan na Geografskiot fakultet. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM, generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ, pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Bil u~esnik vo slednite proekti: Geomorfologija na Bukovi}#; Bistra#; Mariovo kompleksni geografski istraùvawa#; Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#, i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. T. And.
grad. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot ìvot na begalecot poet. Gimnazijalecot odvaj preìvuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na jaìwa, no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal, sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na îtali{teto Roden kraj#. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi, raskazi, humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija, glavno pod psevdonimite: Violetko, Vio, Lorans, L-s, Neranzin i Ve~erin. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo, a vo îtali{teto Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii Roden kra# (1933), Makedonski vesti# (19351936) i Makedonska zem# (1936). Te{ko zabolen, umira mlad vo golema siroma{tija.
LIT.: Angel Dinev, Kiril Manasiev (Ve~erin), Makedonski vesti#, II, 54, Sofi, 29. IV 1936, 2; D-r Blaè Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, I, Skopje, 237240; Vasil Tocinovski, Rod i porod, Skopje, 2001. Bl. R.
{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM bil komandant na korpus, pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM, po {to bil V. St. penzioniran (8. XI 1999).
Pepi Manaskov
Argir Manasiev
MANASKOV, Pepi (Veles, 19. VIII 1964) rakometar. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). Bil ~len na Rakometniot klub Borec# vo Veles (19801983). Igral za RK Pelister# vo Bitola (19831990), potoa vo Francija, Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983 2006). Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992 2001). Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996, 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. D. S. MANASTIR nao|ali{te na travertin. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. Manastir. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no, bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen, vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri, vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. Imeno, stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor, pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva, koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor, pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-òltata boja.
LIT.: Todor Serafimovski, Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini, RGF, [tip, 2006. T. Ser.
MANASIEV, Argir N. (s. Seovo, Gevgelisko, 1873 Gorna Xumaja, 7. IX 1932) u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, gevgeliski okoliski vojvoda. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko), vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. mesta. ^len na MRO stanal vo 1894 g. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (19121913) i na Strumica (19131919).
IZV. i LIT.: CDA, f. 771, op. 1, a.e. 17, ll. 17-79; Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912 Spomeni, Sofi, 1981. Al. Tr.
Jovan Manasievski
MANASIEVSKI, Jovan (Gostivar, 21. V 1968) politi~ar. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (20022006), pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). R. MANASIEVSKI, Jovan Janakiev (s. Golate, Gostivarsko, 27. I 1943) general-potpolkovnik na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar, a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta, a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Zavr-
MANASIEV (VEÊRIN), Kiril Stefanov (Gevgelija, 23. VI 1909 Sofija, 18. IV 1936) makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec, poet, prozaist i dramski avtor. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. U~i vo gimnazijata vo rodniot
908
MANASTIR ANDREJA[ & v. Sv. Andreja#. MANASTIR ZRZE & v. Sv. Preobraènie#.
MANEV
MANASTIR KONÊ & v. Sv. Stefan#. MANASTIR MATEJÊ & v. Sv. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. Sv. Bogorodica#. MANASTIR NEREZI & v. Sv. Pantelejmon#. MANASTIR PSAÂ v. Sv. Nikola#. MANASTIR SV. \OR\I # & v. Sv. \or|i Skoroposti`nik#. MANASTIR TRESKAVEC & v. Uspenie na Sv. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. Sveti Joakim Osogovski#. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. Sveti Jovan Bigorski#. MANASTIRSKI BOLNICI. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. Prvite manastirski bolnici bile pred s humanitarni ustanovi, vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. Sv. Kiril i sv. Metodij i nivnite u~enici sv. Kliment i sv. Naum Ohridski, osven ogromnata prosvetitelska dejnost, bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka, osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba, preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot Sv. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v.), potoa Sv. Naum Ohridski#, Sv. Vra~i# vo Bitola, Sv. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka, bolnicata vo manastirot Sv. Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. P. B. MANASTIRSKI ]ELIJNI UÎLI[TA v. ]elijni u~ili{ta MANGAROV, Ignat M. (Kratovo, 1880 Kumanovo, IX 1944) u~itel, ~len na TMORO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). U~itelstvuval vo Gevgelija, Kr. Palanka i na dr. mesta. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (19041905). Podocna bil zatvoren vo Kur{umli
an vo Skopje (1910). U~estvuval vo Balkanskite vojni. Bil ubien.

IZV. i LIT.: CDA, f. 1, op. 1, a.e. 1, l. 78; K. Crnu{anov, Makedonizmt i sprotivata na Makedoni srecu nego, Sofi, 1992. Al. Tr.
le na zapad, dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. Najvisok vrv e Asanica (874 m). Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i êlebisko Trlo (731 m). Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija, pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. And. ja na po~vata.
Kole Mangov
MANGOV, Kole (s. Banica, Lerinsko, 2. VII 1940) poet, publicist. ^len na DPM (1977). Avtor na zbirkite poezija: Gladostrav# (1975), Vik# (1979). Pokraj âpovski, Gilevski i Ja~ev, temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. Kon krajot na XX v. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). V. M.-^.
Petar Mangovski
Krsto Mangov
MANGOVSKI, Petar (s. Velu{ina, Bitolsko, 19. VIII 1909 Skopje, 2002) ~len na ASNOM i univerzitetski profesor, pravnik. Gimnazija zavr{il vo Bitola, a Praven fakultet vo Belgrad. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema Pravnite aspekti na Arapskata liga#. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje, izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953), potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola, ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944), jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (19451950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (19591961). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi; avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik.
BIBL.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo, Skopje, 1965; Me|unarodno javno pravo, Skopje, 1975. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
MANGOV, Krsto (s. Dmbeni, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1912 s. Breznica, Kostursko, 11. VIII 1949) u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvièwe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta, Kostursko. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. Zaginal vo s. Breznica od artileriska granata.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (19451949), Skopje, 1987. St. Kis.
MANEV, Dimitar ([tip, 1948) slikar, likoven pedagog. Vnesuva
MANGOVICA niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever, Ov~e Po-
Dimitar Manev, Bikovi vo boja# (2001)
909
MANEV
nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). Od 2001 g. ìvee i raboti vo îkago. Samostojno izlagal vo Skopje, Zagreb, Qubqana, Pariz, îkago. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni, a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii, vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. L. N.
val vo Belgrad (1977). Bil pretsedatel na DLUM (2006). Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. Ml. publika Francija.
Krstevi, srednovekovna Skopje, 2000.
nekropola, D. Z.
Elica Maneva
Kole Manev
MANEV, Kole (s. Bap~or, Egejskiot del na Makedonija, 5. IV 1941) slikar i filmski reìser. Kako dete-begalec pove}e godini ìveel vo detski domovi vo Romanija (19481956), kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te, a potoa, vra}aj}i se vo tatkovinata, go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (19561960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (19601964). ^len e na DLUM i na DLUPUM. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz, Skopje i dr. mesta). Negoviot film Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972), a so dolgometra`niot dokumentaren film Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi-
MANEVA, Elica (Bitola 1. XII 1947) arheolog, univ. profesor. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972), a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. Od 1973 do 1983 g. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola, a od 1983 g. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vr{ela nau~ni istraùvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja, Bitola, Strumica, Demir Kapija i dr. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Urednik e na nau~noto spisanie Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet.
BIBL.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja, Bitola, 1977; Srednovekoven nakit od Makedonija, Skopje, 1992;
MANEVA, Liljana (Skopje, 16. IV 1917) komunisti~ki deec i prvoborec. Zavr{ila gimnazija vo Skopje, a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940), ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). bila uapsena (dekemvri 1941 maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko, maj po~etokot na 1943). Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB, sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ, rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast
Liljana Maneva
(od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje, pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija, zamenik minister za zemjodelstvo, pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija, republi~ki i sojuzen pratenik, sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM, ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM, urednik na sp. Prosvetena èna#, ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na ènskite dru{tva na Jugoslavija, potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM, pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie, glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973, 421-423. IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976; Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata, Zbornik na se}avawa, tom I, kniga prva, Skopje, 1984.
K. Manev: Blaè Koneski (2003)
910
MANIFEST
LIT.: Skopje vo NOV 1941. Materijali od nau~niot sobir odràn na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje, Skopje, 1973; Skopje vo NOV 1942. Materijali od nau~niot sobir odràn na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje, Skopje, 1975. S. Ml.
BIBL.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva, Skopje, 2003; Korupcijata vo Republika Makedonija, Skopje, 2005. Sv. [.
Stefan Manevski Blagoja Manevski
MANEVSKI, Blagoja (Skopje, 9. IV 1957) slikar, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti, eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). Izlagal samostojno i grupno vo Skopje, Belgrad, Pariz, Rim, Minhen, Tokio, Los Anxeles. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto, objekt, crte`, fotografija, instalacija, ambient, do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na ìvotot. L. N.
MANEVSKI, Stefan (Skopje, 25. XII 1934 Skopje, 12. VIII 1997) skulptor, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU, 1999). Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crteì, dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto, 1966). Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2, 1983).
LIT.: Sowa Abaxieva, Stefan Manevski, Skopje, 1999. M. B.-P.
razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih, kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina, vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi kaùvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot, a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli, koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. Druga melodiska linija moè da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija.
LIT.: Marija \ukanovi#, Kroz tursku narodnu poeziju, Beograd, 1969; Muhan Bali, Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji, Makedonski folklor#, XI, 2122, Skopje, 1978, 129; Galaba Palikru{eva, Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a, Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu, 1962, 367; Sevim Pili~kova, Maniwata kaj Turcite od Makedonija, Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija, Narodni pesni, 1, Skopje, 1986; -, Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles, Etnolo{ki pregled#, Beograd, 1982, 303 30. S. Pil.
Mihajlo Manevski
MANEVSKI, Mihajlo (Ba{ino Selo, Vele{ko, 24. XII 1937) & pravnik. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles, a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). Rabotel vo obvinitelstvoto, vo sudstvoto i vo dràvnata vlast. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002), minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991), pretsedatel i ~len na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija, kako i dve posebni knigi.
MANI (Mani) najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura, s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor mana (zna~ewe). Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e Sejahatname# od Evlija êlebija od XVII v. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{, koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. Vo Makedonija m. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija, se sre}ava vo repertoarot na site generacii, a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane, no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha, a se sre}avaat i vo po{iroka forma, koga dvata stiha {to se dodavaat sluàt za mislovnata cel na tvorbata. Za
Naum Manivilov& Prespanski
MANIVILOVPRESPANSKI, Naum (Qubojno, 18. VII 1934 Skopje, 8. X 1961) poet. Zavr{il sredno obrazovanie. Rabotel kako novinar vo v. Mlad borec#. ^len na DPM od 1960. Negovata poezija, iako prekinata so preranata tragi~na smrt, ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika; taa e ispolneta so mlade{ki àr i kopne` za sloboden izraz.
BIBL.: Prespa, Sk., 1961; No}en patnik, Sk., 1963 posthumno. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. P. Gil.
MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oruènata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911
MANOZISI
vi, kako i negoviot osvrt za Sv. Sofija vo Ohrid.

BIBL.: Sveta Sofija u Ohridu, Starinar, VI, Beograd, 1931, 123-132; Mali prilozi o ìvopisu XIV veka ohridskih crkava, Starinar, VI, Beograd, 1931, 132135; Crkve u okolini Ohrida, Starinar, VI, Beograd, 1931, 135-137. Cv. Gr.
Manifestot na G[ na NOV i POM (1943)
sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. Svetozar Vukmanovi}Tempo, delegatot na Tito pri Glavniot {tab, ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dràvnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dràva, vo toa vreme u{te neoficijalizirana. Ima iskaùvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. Na predloènata sodrìna imalo reakcija vo G[, osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonovênto, poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne moè da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Zatoa Manifestot, bez datum i bez mesto na izdavawe, so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umnoùvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. U{te vedna{ bil daden pismen Prigovor# od ANOK.
LIT.: Zbornik ASNOM 19441964, Skopje, 1964; Vlado Ivanovski, Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu, Zb., Kuzman Josifovski Pitu, vreme , ìvot i delo, Skopje 1995; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 2000. M. Min.
MANOV, Dionis (Valandovo, 29. VII 1934) redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb, diplomiral vo 1958 g. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi Jug# vo Skopje. Vo 1964 g. se vrabotil vo Rudnici i èlezarnica Skopje#. Od 1961 do 1967 g. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, vo 1985 g. e izbran za redoven profesor. Od 1970 do 1971 g. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam Wujork. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. ûnd. kultet vo Skopje.
Mile Manolev
ral na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO, pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. Bil unapreden vo brigaden general (18. VIII 1997), a podocna penzioV. St. niran (8. XI 1999). MANTOVO ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. Kriva Lakavica, izgradena vo 1978 g. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49,5 m, dolìna vo krunata 138 m i kota na krunata od 406,5 m n.v. Ima vkupna zafatnina od 54,4 mil. m3 voda. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. So nejzinata
Pande Manojlov
MANOJLOV, Pande (Porodin, Bitolsko, 2.05.1948) poet, raskaùva~, kriti~ar. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Raboti vo Redakcijata na Bitolski vesnik#.
BIBL.: Crven nemir vo crveno plamti, poezija, Bitola, 1971; Soyvezdie na bolot, poezija, Bitola,1977; Ognena zemja, poezija, Bitola, 1983; Blaèvina, poezija, Bitola, 1988; Obid da se vleze vo nulata, raskazi, Sk., 1996; Let vo sonot nad Ajfelovata kula, poezija na makedonski i francuski, Bitola, 1998; Talija na bitolskata scena, teatarski kritiki, Bitola, 2003; Pesni za Nikola i Damjan, Bitola, 2003 i dr. LIT.: Done Panovski: Odglasi, Bitola, 1992. P. Gil.
Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka
MANO ZISI, \or|e istori~ar na umetnosta, arheolog i muzeolog. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istraùval vo Stobi. Vo domenot na istorijata na umetnosta, poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912
MANOLEV, Ivan M. (Kuku{, 6. XII 1871 Sofija, 9. I 1930) u~itel, ~len na TMORO. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). Bil u~itel vo Gevgelija (18981899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. Od 1901 g. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija.
LIT.: Almanah na zavr{lite vis{e obrazovanie v SU Kl. Ohridski# (1888 1974), I, Sofi, 1975. Al. Tr.
izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija, bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8.271 m se prefrleni od slivot na r. Bregalnica vo slivot na r. Strumica. Dr. V. MANTOVO# kameno-zemjena brana so glineno jadro, izgradena vo 1975 g., na rekata Lakavica, klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem Mantovo#, za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. Branata e visoka 37,5 m, vo krunata dolga 138 m, so vkupen volumen na teloto 161.000 m3 (kamen i zemja), formira akumulacija od 47,5 milioni m3. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik, temelen ispust, zafat so tunelski dovod na vodata. Q. T.
MANOLEV, Mile Iliev (Strumica, 9. X 1948) brigaden gene-
MANÊV
MANUIL (XI v.) tiveriopolski episkop (krajot na XI v.). Kako monah go podignal hramot na manastirot Sv. Bogorodica Eleusa# vo s. Veljusa, Strumi~ko, {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite ukaùvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Veljusa. Manastir Sv. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica, Skopje, 1981. B. Petr.
za transplantacija na kosa Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika, Budapest), pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija, kako i vo Skopje. Kako patriot i filantrop, ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada; The International Society of Cosmetic Surgery; The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery.
BIBL.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur, CMAJ#, vol. 135, November 1986, 975976; La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps, Le journal International de medicine#, 93, 15. V 1987, 181184; Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens, The Journal of dermatologic surgery and oncology#, 13, December 1987, 13331338; Body Sculpturing through liposuction, Ontario Medical Review#, 56, June 1987, 648649; Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval, Magyar sebeszet#, 42, 1989, 1724; The Importance of patient posicioning in liposuction surgery, Plastic and reconstructive surgery#, 98, November 1996, 11231124; Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall, American journal of cosmetic surgery#, 14, 1997, 269274. Bl. R.
Tome Man~ev
Lefter Metodiev Man~e
MANÊ, Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. Zagori~ani, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 29. IX 1935) estetski hirurg, transplanter, univ. profesor. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (19451961), a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna, bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva, po koja go nosi i prezimeto. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948), kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (19551959). Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (19591965) i, bidej}i diplomiral so odli~en uspeh, bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika, koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi poloìl kanadskite hirur{ki ispiti (1973 1979), vo 1980 g. ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava, kako operator-specijalist za transplantacija na kosa, liposukcija, plastika na lice, na o~i i na gradi. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). Zaedno so sin mu vo 2002 g. ja otvoril i me|unarodnata Klinika
Vase Man~ev
MANÊV, Vase (s. Robovo, Strumi~ko, 20. II 1949) raskaùva~, romansier, poet, dramski pisatel, preveduva~. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. Doktor po filolo{ki nauki. Bil urednik na sp. Razgledi#. ^len na Makedonskiot PEN centar. ^len na DPM (1980).
BIBL.: Su{a i du{a# (raskazi, 1977), Podgoren koren# (raskazi, 1979), Kleto leto# (raskazi, 1983), Jadigar# (drama, 1984), Kr{alniga# (drama, 1984), Bledica# (drama, 1985), înki# (raskazi, 1987), Podigravki# (drami, 1988), Inakvo lice# (roman, 1988), Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi, 1988), Nasu{na su{nost# (raskazi, 1989), Zaludni raskazi# (1993), Golemi bogovi, mali bogovi i prividenija# (poema, 1994), Svirepa ve~nost# (poezija, 1995), Izmislena du{a# (raskazi, 1996), Amin# (roman, 1998), Sire~# (raskazi, 1998), Vol{ebno vreme# (raskazi, 2000), Groteskni deca# (proza, 2002). R.
na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. Vl. Nikolovski). Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. Lutoslavski. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81), a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. Dvorà~ek i J. Ceremuga. Vo Sofija, kaj prof. D. Sagaev, M. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen doktor na muzi~ki nauki, so disertacijata pod naslov Dvièweto su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje, 2001). Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. Me|u pozna~ajnite tvorbi se: Zemja od kamen i sonce#, za me{an hor (1974), Sanatoriumska balada#, za vokal i pijano (1975), Sonata lamentozo, za violina i pijano (1988), Paganofonija#, za bariton i simfoniski orkestar (1988), Intrada i kapri~o#, za sopran, klarinet, violina, violon~elo i pijano (1999), Pesna i tanec#, za guda~ki orkestar (2000), Egzodus 2001#, za simfoniB. Ort. ski orkestar (2001) i dr.
Haralampie Zahariev Man~ev
MANÊV, Tome (Gevgelija, 25. IV 1950) kompozitor. Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija
MANÊV, Haralampie Zahariev (Ko~ani, 3. II 1898 Skopje, 14. I 1974) specijalist pedijatar, me|u prvite vo Makedonija. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. f. vo Skopje. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913
MANÊVSKI
nik i pretsedatel (19461948) na Zdruènieto na pedijatrite na Makedonija. So prof. B. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (19541955) na MLD i prv redaktor na sp. MMP. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. Br. N. MANÊVSKI, Veqo (Veljan) (s. Bro{tica, Debarsko, 17. IV 1905 Skopje, 23. I 1962) sve{tenik, u~esnik vo NOB, prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. Po okupacijata vo tekot na 1941, kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. X 1943 vo s. Izdeglavje, Debarca. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM.
LIT.: N. Popovski, Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik, V. MPC, XII/1, Skopje, 1970; T. i M. Jov~evski, Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek, Debar, 2000. Al. Tr.
II 1997) poet, raskaùva~, novinar, avtor na komponirani pesni, mo{ne popularni vo Makedonija, za koi postoi intergeneraciski interes. U~esnik vo NOB. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec.
BIBL.: Pesni za tatkovinata# (1961); Pocvrsti od kamen#, drama (1961); Gradot i qubovta#, poezija (1963); Razorani laki#, poezija (1964); Mi zaplakalo seloto Vata{a#, poezija (1966); Dijalektika na praznikot#, poezija (1966); Deloto na edno dete#, raskazi (1972); Kamen i koren#, poezija (1974); Tatko, kaì mi#, poezija za deca (1981); Ra|awe na denot#, raskazi (1990); Patriotski sozvu~ja#, poezija so muzika (1991); Spoznanija#, poezija (1995) i Koga stapnav na ovaa zemja#, poezija (1995). G. T.
Mil~o Man~evski
Kiril Man~evski
MANÊVSKI, Kiril (Bro{tica, Debarsko 8. XI 1936 Skopje, 8. VIII 1975) peja~. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek, kako solist i vo duet, osobeno so Violeta Tomovska. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni, kako {to se: Devoj~e tenko, visoko#, Izniknalo krivo kru{~e medeno#, Koga si trgnav v tu|ina#, Lino mome Sevdalino#, Ajde sonce zajde#, Aber dojde Donke#, Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost, lirizam i specifi~na melizmatika. M. Kol. MANÊVSKI, Mil~o (Skopje, 18. H 1959) reìser, scenarist, pisatel, likoven umetnik. Studiral na Filozofskiot fakultet vo
914
Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). Od 1985 g. ìvee vo Wujork i vo Skopje. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni, igrani i dokumentarni filmovi, video-spotovi, reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija, kako i na knigata Duhot na majka mi# (2000). Raskazi i esei objavuva vo New American Writing#, Corriere Della Sera#, La Republica#, Margina#, Kulturen ìvot#, Forum#, Nova Makedonija#, Sineast# i dr. Avtor e na izlo`bata Ulica#, prosledena so istoimenata kniga so fotografii. Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometraèn igran film, za koj go osvoi Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot, vklu~uvaj}i ja i nominacijata za Oskar# (1995). Vo 2000 g. go snimi vtoriot igran film Pra{ina#. Scenarijata za filmovite Pred do`dot# i Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. St. Makedonija.
Lazar Man~evski - Pinxur
MANÊVSKI-PINXUR, Lazar (Negotino, 21. XI 1922 Skopje, 7.
MANXUKOV, Petar (s. Mirkovci, Skopsko, 27/13. VII 1878 ?, 1. I 1966) raskaùva~, revolucioner-anarhist, aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe vo ilindenskiot period. Avtor na znamenitata memoarska kniga Predvesnici na burata#, vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. Ku~evi{te. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv, edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija, prodolìl vo gimnazijata vo Plovdiv, od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te, studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. Otm{tenie#, organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. Vo 1899 g. se vratil vo Makedonija, u~itelstvuval vo Skopje, kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren, a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). Blizok do Gemixiite vo Solun. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. Bil protiv krevaweto vostanie, a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na èlezni~kata linija kaj gr. Kuleli Burgaz (1903). Po pove}egodi{en prekin, zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija, kade {to rabotel kako {umarski inèner. Me|u dvete svetski vojni ìveel vo Plovdiv, kade {to i po~inal. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika, kako i prepiska so makedonski revolucioneri. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus.
MARIJA
BIBL.: Predvesnici na burata, I. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski, Skopje, 1997. LIT.: Mihajlo Minoski, Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina, zb. Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvièwe vo XIX i po~etokot na XX vek#, Skopje, 1995. K. Min. i G. T.
ta na slovenskata filologija); Diachronische Morphologie des Ur- und Fruhslavischen. Herausg. und red. von A. Bergemayer, Schriften uber Sprachen und Texte. Herausg. von G. Holzer. Frankfurt am Main ..., B. 5. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. i sporedb. morf. na flektivnite slov. jazici). LIT.: J. Vintr, E. Blahova, Bibliografie F. V. Marese, Cyrilometodejska tradice a slavistika., Praha, 2000, 674-705. Zd. R.
Vaclav Franti{ek Mare{
Vokalno-instrumentalnata grupa Mawifiko#
MAWIFIKO vokalno-instrumentalna grupa. Osnovana vo 1959 g. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara, vokal), Krsto Tau{anov (gitara, vokal), Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara, vokal, udiralki). Go neguvala latinoamerikanskiot melos. M. odràla nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji, izdala 34 singl i 6 LP-plo~i, edno CD i edna videokaseta. Snimile 360 pesni, a najgolemi hitovi se: Marija, Marija#; Hace un ano#; La bamba#; Guantanamera#; Vaja con dios##; Cumba, cumba kero#; Zamba del grilo# i dr. Prestana da raboti vo 1990 g. M. Kol. MARGARIT (VII v.) titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor, odràn vo Carigrad (692). Titularen, bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v.
LIT.: R. Brato{, Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim, Treta programa na Radio Skopje, br. 44 1990. K. Ax.
MARDARIJ I (HV v.) cetinski mitropolit (16371647) od makedonsko poteklo. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. Duri eden period bil i v zatvor. Uìval ugled kaj vernicite, osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto.
LIT.: Pravoslavqe u Crnoj Gori, Cetiwe, 2006. Al. Tr.
(Slovenski institut pri AV ^R), od 1968 g. prof. na Univerzitetot vo Viena. ^len na pove}e akademii: AW, PAN, MANU (od 1980), HAZU. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. Kako prvo, sporedbenata slovenska gramatika, a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem, i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa, po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost, preku csl. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmoùva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici, taka i vo balkanskiot kontekst. Avtor e na prvata gramatika na sovr. mak. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir.-met. problemi, na stsl. i csl. leksikografija. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho, (Praha, 19661997) i gl. red. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb, 1991 i sl.). Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. jazik i na oddelni stsl. i csl. tekstovi; prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest ( Fragmenti na glagoli~ki stsl. tekstovi), na noviot del od Sinajskiot ps. () i na ~e{ko-csl. tekstovi. Negovata bibliografija sodrì 364 pozicii.
DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin, Munchen, 1979; Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). Anzeiger der Phil.=hist. Kl. der AW 117, 1980, 139-152 (so M. Altbauer); Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s.Catharinae codex slav. 2/N). Ad editionem praeparaverunt P. Fetkova, Z. Hauptova, V. Konzal, L. Pacnerova, J. Svabova, sub redactione F. V. Mares, Wien 1997; Diachronische Phonologie des Ur- und Fruhslavischen. Herausg. und red. von A. Bergemayer und G. Holzer, Schriften uber Sprachen und Texte. Herausg. von G. Holzer. Frankfurt am Main ..., B. 4. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. i sporedb. fonol. na slov. jazici); Cyrilometodejska tradice a slavistika. Edd. E. Blahova, J. Vintr, Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas-
List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. Luka (XI v.)
MARIINSKO EVANGELIE glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. na XI v., 174 l., od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. Se ~uva vo Moskva, RGB, sign. Grig 6, odn. Muz 1689, f. 87 (172 l.) i vo Viena, Narodna bibl., sign. Cod. Slav. 146 (2 l.). Pronajdeno vo 1844 g. vo Bogorodi~iniot skit na man. Ksilurg na Sv. Gora od V. I. Grigorovi~. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata, arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska, no so ogled na nekoi fonetski crti, zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je, pomisluva na srpski prepi{uva~. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija, no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora, kako {to poso~uva B. Koneski, koj poznatite primeri so promenata 4> ou, pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot.
LIT.: (izbor) V. Jagic, Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. Mariinskoe ~etveroevangelie, Berolini-Sanktpeterburg 1883, repr. Graz 1960 (izd., kir. transkr., lakuni dopolneti od De~anskoto ev. od 13 vek: Mt15:24, i od Zografskoto ev., krit. aparat, detalna lingv. analiza, index verborum); B. Koneski, O Marijinskom jevanequ, JF, 42, 1986, 6770. Zd. R.
MARE[, Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov, ê{ka, 20. XII 1922 Viena, Avstrija, 3. XII 1994) ~e{ki slavist, univ. prof. Studira na KU vo Praga, kade {to doktorira vo 1950 g. (disertacija za Pra{kite odlomki). Sorabotnik na Stsl. re~nik
MARIJA (XI v.) vnuka na carot Jovan Vladislav, }erka na negoviot sin Trajan. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina, mud915
MARIJA
rost i blagoroden karakter (Vrienij). Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki, postarata Irina stanala vizantiska carica, èna na imperatorot Aleksij I Komnin.
LIT.: B. Leib, Anne Comnne Alexiade, I, Paris, 1937; Anna Komnina, Aleksiada, ed. Y. N. Lbarski, Moskva, 1965. K. Ax.
MARIJA (XXI v.) makedonska carica, èna na Jovan Vladislav. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II, koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.
doktorskata teza Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953), za docent (1954), za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g.) i sojuzen javen obvinitel (19671974). Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka.
BIBL.: Teorija na krivi~nata postapka, kniga prva i kniga vtora, Skopje, 1958; Krivi~na postapka na SFRJ, Skopje, 1979. LIT.: Praven fakultet- Pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001. Gor. L.-B.
rigo-Poza (Don Karlos), Amonasro (Aida). Poseduva mo}en glasoven potencijal, dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. Gostuval vo Grcija, Egipet, Bugarija, Turcija, Romanija, Italija. F. M. MARIOVO oblast vo ju`niot del na RM. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. Pretstavuva edna prirodna celina, zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Koùv od jug, Sele~ka Planina od zapad, Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na
MARIJA (Margarita) (11751223) ungarska princeza, vizantiska carica, èna na Bonifacij Monferatski, gospodarot na Solun. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel), se omaìla za markizot Bonifacij od Monferat (1204). So nego go rodila sinot Dimitrij, idniot solunski kral. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila, se vratila vo Ungarija (1223).
LIT.: J. Longnon, LEmpire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949, 14, 5859, 70, 82, 92, 100, 163. K. Ax.
Dimitri Marinovski
MARIJA (Ohrid, XXI v.) Makedonka od Samuiloviot dvor, edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. Vladimir, majka na svetite bra}a Boris i Gleb. Sv. Vladimir e pokrstitelot na Rusija, a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii.
LIT.: Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija, Skopje, 1989; Ratomir Grozdanoski, proto|akon, Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva, Zb. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek, Skopje, 1996. Rat. Gr.
MARINOVSKI, Dimitri (Ohrid, 14. IX 1928) operski pevec, bariton, prvenec na Operata na MNT. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi, me|u koi prof. M. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. M. Bor~i} (Zagreb). Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g., no i ponatamu, do 1994, u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. Vo me|uvreme (1961 1975) e angaìran kako solist vo Novosadskata opera. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi, od koi pozna~ajni se: Rigoleto, Nabuko, Magbet, Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi), Jago (Otelo), Skarpija (Toska), Rod-
M. Malahova: Mariovska ènska narodna nosija (1953)
Koùv od istok. Zafa}a povr{ina od 1.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo, koe se prostira vo dolniot tek na r. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo, koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. Me|utoa, pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko, pri-
Panta Marina
MARINA, Panta (Mitrovica, 1910 Skopje, 1993) pravnik, univerzitetski profesor i sudija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Skopje (1929). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934), kade {to i doktoriral so odbrana na
916
Mariovo, Kamen Most kaj seloto Zovi}
MARJANOVI]
lepsko i kavadare~ko Mariovo. Tektonski, oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona, a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni, metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila, eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12,4C, a prose~nite godi{ni vrneì 573 mm. Glavna reka e Crna, koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija Sko~ivirskata Klisura. Vo M. postojat 28 sela naseleni so Makedonci, site se vo faza na raseluvawe. Vo 1961 g. vo niv ìveele 13.403 `., a vo 2002 g. ostanale samo 830 `. Se zanimavaat so sto~arstvo.
LIT.: Aleksandar Stojmilov i dr., Mariovo, Geografski fakultet, Skopje, 1984. Al. St.
za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565), toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko.
LIT.: Quben Lape, Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast, Nov den#, 5, Skopje, 1948; Mihajlo Minoski, Osloboditelni dvièwa i vostanija vo Makedonija (1564-1615), Skopje, 1972. M. Min.
MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni po~etokot na oktomvri 1944) teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko, mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. Po rasformiraweto, bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je.
LIT.: D-r Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945), INI, Skopje, 1992; Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odràn na 14, 15 i 16 mart 1983, I-III, Skopje, 1985. S. Ml.
MARI^KA BITKA (26. IX 1371) presudna tursko-makedonska bitka na r. Marica. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat, podgotvuvaat vojska od 20.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opoàruvaat Trakija i potoa se vra}aat. Osmanliite go sledat nivnoto dvièwe od planinite i so 3.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost êrnomen, iznenadeni od Osmanliite, Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. Onie {to ne zaginale vo bitkata, bile fateni i odvedeni vo ropstvo.
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, Skopje, 1992; Cvetan Grozdanov, Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i ìvopisot na Markoviot manastir, Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 221 VIII 1991, Skopje, 1993, 118-119; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000. B. R.-J.
\or|i Marjanovi}
MARJANOVI], \or|i (s. Stara Moravica, Srbija, 6. V 1939) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968), a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema Pravnata polo`ba na osudenikot po izdrànata kazna# (1973). Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965), za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Prevel nekolku dela od: Karl Marks, Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski), Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo.
BIBL.: Makedonsko krivi~no pravo op{t del, Skopje, 2003. LIT.: Praven fakultet- Pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001. Gor. L.-B.
MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (15641565) buna protiv vlasta na osmanliskata dràva vo Makedonija. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvièwe. Intervenirala centralnata vlast. So sultanska zapoved (3. X 1564) bil zadolèn skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite, me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. Grade{nica i pop Jakov od s. Staravina. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki
Karta na Mari~kata bitka (1371)
917
MARKILOV
MARKILOV, Sokrat (s. Butkovo, Demir Hisar, Egejskiot del na Makedonija, 12. IV 1921 Strumica, 4. VIII 1993) makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvièwe. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dràvni organi (po 1956). Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) Ilinden# (IV 1990).
IZV.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski), maj-juni 1991. LIT.: Stojan Georgiev-Tomovi~in, Makedonija nad s, Bitola, 1990. V. Jot.
Markovom manasturu, Zograf#, 1, Beograd 1966; 28-29; V. J. uri, Tri dogaaja u srpskoj dràvi XIV v. i wihov odjek u slikarstvu, Zbornik za likovne umetnosti#, 4, Novi Sad, 1969, 87-97; N. No{palNikuqska, Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. Su{ica, Skopsko, Glasnik na INI# ,15, Skopje, 1971; Z. Rasolkoska Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizaciite na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995, 216-217; M. Bo{koski, Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite, Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata, Institut za staroslovenska kultura, Prilep, 1997. Z. R.-N.
MARKI], Zdenko Lovrov (Zagreb, 4. VIII 1942) veterinar, redoven prof. na F. vet. med. vo Skopje. Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. M. D. J. B.
MARKO (IX X v.) devolski episkop (prva pol. na X v.). Bil u~enik na sv. Kliment, potoa i na sv. Naum. Ja prodolìl nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata knièvna {kola. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Naum go sozdal Prvoto Naumovo slovensko ìtie#, vo koe ìtiepisecot go narekol episkopot Marko ~etvrti episkop na slovenskiot jazik#.
LIT.: J. Bel~ovski, Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. B. Petr.
Trakija. Vo Mari~kata bitka (26. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa, katastrofalno bile porazeni, pa i samite zaginale. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodolìl dinastijata, so sedi{te vo Prilep. Na zapadnata fasada na crkvata Sv. Arhangel vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko, a nad ju`nata vrata na crkvata Sv. Dimitrija vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite
Kralot Marko, freska na stolb vo crkvata Sv. Arhangel# vo Varo{, Prilepsko (1871)
MARKO kral vo Makedonija (13711395), sin na Volka{in, ktitor na freskoìvopisot vo manastirskite crkvi Sv. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i Sv. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. Su{ica (Skopsko). Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. na zapadnata fasada na crkvata Sv. Arhangeli#, a vo 13761377 g. (na dvapati) vo crkvata Sv. Dimitrija#. Se spomnuva kako donator na crkvata Sv. Nedela# vo Prizren.
LIT.: K. Balabanov, Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u
MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko, Krali Marko, Marko Kraleviti, Kralevi} Marko, a vo istoriskite izvori kako: mladiot kral Marko, blagoveren Kral Marko) (Prilep, ok. 1346 Rovine, kaj Krajova, Vla{ko, 17. V 1395) posledniot kral na Makedonija (13711395), najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. Kako 16-godi{en vo 1361 g. bil praten vo dràvni~ka misija vo Dubrovnik. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}, ùpanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{, koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. IV 1370), pokraj imeto na kralicata Elena, se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja, no bez tituli. Vo natpisot na prizrenskata crkva Sv. Nedela (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana po naredba na mladiot kral Marko. Vo juni 1371 g. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar, gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat ùpanot N. Altomanovi}, no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite, pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na
Crkvata Sv. Dimitrija# (Markov manastir), s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)
insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Na svitokot vo levata raka na Marko na dràvniot staroslovenski jazik pi{uva: Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj boèstven hram, dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: Se obnovi ovoj preboèstven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{, Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377, a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in, a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata Sv. Andreja kraj ezeroto Matka (Skopsko), izgradena vo 1389 g. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo-
918
MARKO
Kralot Marko, freska od Markoviot manastir (XIV v.)
nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: ... se sozdade i se ispi{a... so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{, vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena monahiwata Elisaveta. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot, mo{ne sugestiven lik na kralot Marko. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{), gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija, ja zakrepnal ekonomijata, se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i, spored silite, gi branel svoite
granici. Nekoi periferni oblasti, me|utoa, mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid, \ura| Bal{i} go otkinal Prizren, bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija, dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Kralstvoto se odràlo celi dve decenii, s# do Markovata smrt, koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. Narodot ne moèl da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko boèm rekol: Go molam Gospoda da im bi-
de pomo{nik na hristijanite, pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden ìvot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo, toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija, vo pesnite, predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. Vo 1845 g. ruskiot slavist V. Grigorovi~ svedo~i: Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa, osven na Aleksandar V.[eliki] i Marko Kralevi}. I edniot i drugiot ìveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda, prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov, tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. Vo toj duh e stihotvorbata Krale Marko (1914) od D. ûpovski, a K. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij, toj go naveduva i tretiot: Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov. Dramati~niot dràven i li~en ìvot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. Bil ènet so Elena, }erka na Radoslav Hlapen, koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel ènata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. Vo novite politi~ki zbliùvawa i interesi, Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora èna Teodora, a kako zamena si ja vratil nazad svojata prvoven~ana Elena. No okolu 1374/75 g. taa mu se premaìla za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez èna i bez porod i naslednik. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto, pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385), a Andreja{ i Dimitri ko919
MARKO
ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund.

LIT.: Mavro Orbin, Kraqevstvo Slovena, Beograd, 1968; K. P. Misirkov, `no-slovnski pi~eski skazani o ènitb korol Volka{ina v svzi s voprosom o pri~inah populrnosti korol Marka sredi `nh slovn, Odessa, 1909; E. P. Naumov, `noslavnski pos i problemy serbskogo srednovekovi, zb.: Slavnski i balkanski folklor, Moskva, 1971; Rade Mihaq~i, Kraj srpskog carstva, Beograd, 1975; Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{anove smrti, Beograd, 1965; Hristo Matanov, gozapadnite zemi prez XIV vek, Sofi, 1986; D-r Kosta Balabanov, Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru, Zograf, 1, Beograd, 1966; Nada No{pal-Nikuqska, Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir selo Su{ica, Skopsko, Glasnik, XV, 2, Skopje, 1971, 225238; istata, Prilog za manastirot Sv. Andreja na r. Treska na bregot na ezeroto Matka, zb.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija, I, Skopje, 1975; Sima irkovi, Poklad kraqa Vukaina, Zbornik Filozofskog fakulteta, XIV, 1, Beograd, 1979, 155163; Cvetan Grozdanov, Mari~kata bitka, vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i ìvopisot na Markoviot manastir, zb.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 221. VIII 1991 godina, Skopje, 1992; Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Prilozi od nau~niot sobir odràn po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko, Prilep, 2325 juni 1995 godina, Prilep, 1997; Blaè Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 145176. Bl. R.
kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kruòk vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. Vo tekot na 1900 g. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kruòk. Vo po~etokot na 1901 g. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Od 29. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. Rakitnica, Kru{evsko.
Boris Markov
Filolo{kiot fakultet (1983 1985). Vo 1960 g. ja odbranil doktorskata disertacija Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici, kako i na knigata Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Kar. donskiot jazik# (1988).
LIT.: M. Stojanoski, Vele Markov socijalist revolucioner, Prilozi#, 36-37, DNUBitola, 1982; Z. Boìnovski, Vele Markov, Bitola, 2002. Al. Tr.
Vele Markov
MARKO LERINSKI v. Ivanov Georgi. MARKOV, Boris (s. Otuwe, Tetovsko, 1923) slavist, univ. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na
MARKOV, Vele (Velko) (s. Selce, Kru{evsko, 12. II 1870 s. Rakitnica, Kru{evsko, 23. IV 1902) revolucioner, socijalist, kru{evski vojvoda. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). Vo Sofija se zbliìl so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). Po vra}aweto vo Ma-
MARKOV MANASTIR v. Sv. Dimitrija# MARKOVA REKA desna pritoka na r. Vardar. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica, na viso~ina od 1400 m, dodeka vo r. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina, pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e, na viso~ina od 231 m. Dolga e 29 km, ima vkupen pad od 1.169 m i prose~en pad od 40 , a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva, poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Dr. V. MARKOVI KULI (Varo{) nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. Babi}, se iskopani 218 hristijanski grobovi. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata, a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. Nakitot od grobovite (prsteni, nau{nici i belegzii, glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. Me|utoa, toa e i
Panorama na kompleksot Markovi Kuli#, Varo{, kaj Prilep
920
MARKOVSKI
Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{, Prilepsko (XIV vek)
lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar êlekijan vo 1936 g. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad, zavedeni pod br. 308318. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava, ~ift zra~esti nau{nici, lentesti belegzii so 2 {arnira, masivni belegzii od labavo pletena ìca so plosnati kraevi, prsten i del od relikvijar. Izraboteni se od srebro, zlato ili pozlatuvawe, ukrasno kamewe, granulacija i filigran. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo, moèbi i na Mrwav~evci.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istraùvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 185189, 263; M. ]orovi}-Qubinkovi}, Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa, Muzeji#, 2, Beograd, 1949, 103113. El. M.
Skopje, so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). Vo karikaturata sozdava individualen stil, so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco, Dimitar Kondovski, Vangel Naumovski). Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966), a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). So film aktivno se zanimava od 1975 g., koga se vrabotuva vo Vardar film#, otvoraj}i go Studioto za animiran film. Od 1978 g. raboti kako sloboden umetnik. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma, od koi pove}e od 20 se vo produkcija na Vardar film#, a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo Makedonija film#. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. Masl. i S. Ab.-D. festivali.
vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). Opean e vo narodnite pesni.

IZV.: NBKM-BIA, f.: Kolekci br. 47, z. p., a.e. 397, ll. 4-31; CDA, f.: 173, op. 1, a.e. 386, 173. LIT.: R. Poplazarov, Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski @ivot i dejnost, Skopje, 1978; A. Trajanovski, Novi soznanija za ìvotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. Zb.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme, Berovo, 2002. Al. Tr.
Venko Markovski
Iqo Markov Male{evski
Darko Markovi} (DAR-MAR)
MARKOVI], Darko (Dar-Mar) (Skopje, 18. XII 1940) karikaturist i filmski rabotnik, so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo
MARKOV-MALE[EVSKI, Iqo (Berovo, 28. V 1805 ]ustendil, 29. IV 1898) ajdutski i vostani~ki vojvoda. Kon sredinata na XIX v. osnoval ajdutska druìna. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija, glavno vo Male{evijata. Vo letoto 1859 g. preminal vo Srbija. Vo oruèniot sudir vo Belgrad (5. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t.n. Iqova legija# ili Makedonski odred#. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija, a potoa zaminal vo Romanija. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (18771878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Se istaknal vo borbite na [ipka. Po osloboduvaweto na ]ustendil, so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. na 1878). So svoja ~eta od 200 do 300
MARKOVSKI, Venko (Skopje, 5. III 1915 Sofija, 7. I 1988) poet, dramski avtor, preveduva~, op{testvenik, dvodomen makedonski i bugarski avtor, emigrant, politzatvornik, partizan, u~esnik vo NOB (19411944), afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik, tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen knièven opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina, primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). Bil ~len na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1938 1941), ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. (Risto Krle, Vasil Iqoski, Venko Markovski, Ivan To~ko, Dimitar Mitrev, Slavko Janevski, Blaè Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite, ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvièwe vo Bugarija (194143) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 194344 g., ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (194143) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (195560). Zaedno so Ko~o Racin, osnovopolo`nik na novata makedonska knièvnost. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921
MARKOVSKI
zik, glavno poezija, objavuvani vo Sofija i vo Skopje (19381955). Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi poezija, drama, memoari, politi~ki paskvili. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori, kakvi {to, osobeno na Balkanot, gi ima pove}e. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik, azbuka i pravopis. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna, no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. S poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Najverojatno, u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. Nema da moè nikoj da go odre~e celosno, nitu pak da go rehabilitira celosno. Knièvnata nauka s u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni.
BIBL.: Narodni bigori, Sofija, 1938; Oginot, Sofija, 1938; Lulkina pesna, Sofija, 1939; Luwa, Sofija, 1940; ûdna e Makedonija, Sofija, 1940; Partizani, Skopje, 1944; Niz poàrite na Elada, 1944; Orlite na Makedonija, Skopje, 1944; Glamji, Skopje, 1945; Poroi, Skopje, 1945; Robii, Skopje, 1945; Skazna za rezbarot, Skopje, 1954; Nad plamnati bezdni, Skopje, 1954; Goce, drama, Skopje, 1954; Stihovi, izbor od poezijata (19381952) i Glamji i poroi, Skopje, 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). LIT.: Todor Pavlov, Poezijata na Venko Markovski, Sofija, 1939; Dimitar Mitrev, Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura, Nov den#, 89, 1947; Spase Kuljan, Apologija na skepsata, Razgledi#, II, 8, 1955; Mito Haxi-Vasilev, Venko Markovski recitira, Dela, VI, 1982; Milan \ur~inov, Skazna za rezbarot, Razgledi#, I, 22, 1954; Du{ko Nanevski, Nad plamnata bezdni, Mlada literatura#, IV, 10, 1954; Anton Popov, Od Bura na rodinata# do ûdna e Makedonija#, Sovremenost#, XXXIV, 1-2, Sk., 1984; Stojan Risteski, Venko Markovski ne bil koko{kar# i deteubiec#, Sovremenost#, 56, Sk., 1990; Blaè Ristovski, Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek, Lik#, V, 85, Sk., 1990; Georgi Stardelov, Asocijacii po povod Skazna za rezbarot# od Venko Markovski, Mlada literatura#, IV, 7, Sk., 1954; Gane Todorovski, Blaè Koneski i Venko Markovski, kn. Re{ki i {arki#, Skopje, 2001; Kole â{ule, Venko Markovski zapisi za edno samoubistvo, Sovremenost#, XLI, 14, Sk., 1992. G. T.
Ivan Markovski (Karadak)
Smile Iliev Markovski
serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. Avtor e na humoristi~nata emisija Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. Za televizijata gi rabotel seriite: Kam~evci#, Agencija osameni srca# i Bitolski lakrdii#, kako i televiziskite drami: Cve}e na karpata#, Alf od Novo Lisi~e#, Kafuleto na Gene# i dr. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. F. ni, aforizmi i epigrami.
Ne{vil, SAD. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. Rakovodel nau~ni proekti, referiral vo sp. Mathematical Reviews#, bil mentor na doktorski i magisterski raboti, urednik na spisanieto Sigma# i {ef na Institutot za informatika.
BIBL.: Kone~na matematika, Skopje 1993. (Nau~ni trudovi tri odbrani); G. Cupona, N. Celakoski, S. Markovski, D. Dimovski, Vector Valued Groupoids, Semigroups and Groups, MANU 1988, pp. 178.; G. ûpona, S. Markovski, Primitive varrieties of algebras, Algebra Universalis, 38, 1997, 226224; Markovski S., Kusakatov V., Quasigroup string processing: Part 3, Prilozi na MANU#, Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki, XXI IIXXIV, 12, 2002-2003, 727. LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 708/98. N. C.
Ne{o Markovski
MARKOVSKI, Ne{o (Tetovo, 20. VII 1927 Skopje, 17. X 1985) novinar i op{testvenik. Vo novinarstvoto od 1948 g., koga go ureduval v. [ar# vo Tetovo. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na Nova Makedonija#. Vo periodot 1957/58 g. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot Ve~er#, izdanie na NIP Nova Makedonija#. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot Komunist# (1964). Pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija. U~esnik vo B. P. \. NOB. MARKOVSKI, Smile Iliev (Bitola, 22. V 1949) matemati~ar, red. prof. (1992) na PMF. Diplomiral (1972) na PMF, magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata Podalgebri na grupoidi#. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo
Mark Marku
MARKU, Mark (\akovica, Kosovo, 21. IX 1927 Skopje, 19. VI 1984) akter, eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite, vo koj raboti od 1950 g. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi, koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. Ulogi: Hoxa (Pahintika vo esen#); Vule (Izmama#); Vesla~ (Bov~a#); Markucij (Nita#); @evakin (@enidba#); ôrbaxi Teodos; Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. R. St. MARKUS, Aleksandar (Sa{a) (Skopje, 20. VI 1926 Skopje, 8. IX 1988) reìser i preveduva~.
MARKOVSKI (KARADAK), Ivan (Ohrid, 16. VII 1946) satiri~ar, avtor na radioemisii, TV
922
MARTINOSKI
soma italicum Mull.); drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr.).

LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. V. T. K. M. Kr.
Aleksandar (Sa{a) Markus
Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951), a potoa rabotel vo Vardar film# (19531955). Stanal reìser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (19551957). Od 1957 g. raboti kako sloboden umetnik. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT Platon Kre~et#. Reìi: Ma~orot vo ~izmi#; Beliot elen#; Kvej Lon#; Prazna lulka#; Uli~ni muzikanti#; \avol{tinite na Skapen#; Du{i na zemjata#; Tahir i Zuhra#; Majka Hrabrost#; Ubavicata i yverot#; Mladosta pred sud#; Banalna tema#; Vasa @eleznova# i dr. R. St. MARNET makedonska akademska i istraùva~ka mreà osnovana vo 1994 g. vo ramkite na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, poddràna od Ministerstvoto za nauka na RM. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mreà, na koja, preku iznajmeni linii, e povrzan i Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# od Bitola. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg mk# i opsluùva 70.000 korisnici, od koi 60.000 se akademski korisnici, a 10.000 se vladini inDr. M. stitucii i organizacii. MARTIN, SMRDLIV (Pentatoma rufipes L.) polutvrdokrilen kopnen insekt. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. @ivee po drvjata, o{tetuvaj}i gi lisjata. Prezimuva skriena po ku}ite. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam ispu{ta Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L.); prugasta (italijanska) drvenica (Grapho-
MARTINOV, Spase (Bitola, 23. VX 1872 Sofija, 30. X 1937) u~itel, ~len na CK na TMORO. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. Bil u~itel vo Solun i na dr. mesta. ^len na CK na TMORO (19011902). Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni. Dokumenti. Materiali, Sofi, 1978; M. Kumanov, Makedoni, Sofi, 1993. Al. Tr.
Skopje, 27. IV 1995) raskaùva~, kriti~ar, novinar, izdava~, redaktor na Sovremenost#, preveduva~ od ruski i od srpski jazik, boem. Zavr{il gimnazija vo Skopje. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje, vo Nova Makedonija#, Trudbenik#, Prosveta# i Ve~er#. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik.
BIBL.: Luwinci#, raskazi, 1955; Kve~erini i razdenuvawa#, raskazi, 1959; Prijateli#, raskazi, 1962; Odbrani raskazi#, 1967 g. G. T.
Trajan Martinovski Nikola Martinoski, avtoportret
MARTINOVSKI, Trajan (s. Nerezi, Stru{ko, 10. II 1951 Ohrid, 4. V 1999) poet, eseist, publicist, talka~ niz ìvotot i niz Evropa. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta.
BIBL.: Premol~ano vreme#, poezija, 1982; Dulbija#, poezija, 1988; Hristoviot sin#, poezija, 1994; Grobot na îngo#, esej, 1995; Goltki#, poezija, 1990; Govorot na cve}eto#, esej, 1995; Pismoto na slikata#, ogled za pejzaòt na slikarot Jordan Manasievski; Odgovor na pismoto#, esej, 1996; Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#, 1998; Brezowo biografija na kamenot i cvetot#, patopis, 1998; Erigon petnaeset godini podocna#, kon dramskata pretstava na Erigon# od Jordan Plevne{, 1999 i Zlaten venec na spomenite#, se}avawa, 1999. G. T.
Cvetko Martinovski
MARTINOVSKI, Cvetko (s. Selce, Stru{ko, 25. III 1930
MARTINOSKI, Nikola (Kru{evo, 18. VIII 1903 Skopje, 7. II 1973) slikar, pedagog, eden od osnova~ite na MANU, eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo, so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). Od 1927 do 1928 g. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (19491973). Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad, Zagreb. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU, 1975). Vo periodot 19271928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine), Modiljani (Modigliani), Kisling (Kisling): [ahisti, 1928. Delata od ekspresionisti~kata faza (19291933), po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera, se dobliùvaat do germanskite ekspresionisti. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi, vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti, 1931; Porok, 1931/32; Vo kafeana II, 1932), portretite (Mladiot filozof,
923
MARTINCI
val so trite dena po Sv. Aran|el i se vikal Volkov praznik.

LIT.: Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2001. M. Kit.
MARTULKOV, Aleksandar (Alekso) (psevd. Bizmark) (Veles, 23. X 1878 Sofija, 1965) makedonski revolucioner i publicist. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje, od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. Bil eden od orgaNikola Martinoski, Nevesta# (1937)
Panorama na seloto Zagori~ani
1929; Avtoportret, 1931), simboli~kite i religioznite sceni, pejzaìte. Od 1933 g. slikal kompozicii so motivot majka i dete, spored modeli na èni-Romki (Majka so dete, 1934). Vo 1935 g. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal Okean#. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~, 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo s do pedesettite, koga nastanale slikite so kru{evski motivi, slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. Rabotel crteì i karikaturi, vo koi na satiri~en na~in gi prikaàl pojavite od sovremeniot ìvot.
LIT.: Boris Petkovski, Nikola Martinoski 19031973, Skopje, 1975; istiot, Nikola Martinoski, Skopje, 1982; istiot, Nikola Martinoski, Skopje, 1997. L. N.
le ubeni 25 selani, 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna, a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Pogolema tragedija seloto doìvealo na 27. III / 7. IV 1905. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto, a naselenieto go masakrirale; ubile 60 selani (èni, deca, starci), imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. Vo tekot na 1949 g. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci, me|u koi 15 bile èni i mladi devojki.
IZV. i LIT.: A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905, BitolaSkopje, 1995; Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 18591918. Izbor, redakcija i komentari A. Trajanovski, Skopje, 2004; G. ûlev, Zagori~ani, Skopje, 2005. Al. Tr.
Aleksandar Martulkov
MARTINCI kalendarski obi~aj, poznat i kako Martinija, Vol~ji praznik i dr., povrzan so razli~ni datumi. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Boì}nite pokladi (27/14 noemvri). So nego se povrzani pove}e dejstva, so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period, so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. A za da ne pravat {teta, na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi, }e go napa|aat volcite. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924
nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo Klasno soznanie#. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad, no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. so D. ûpovski, P. Poparsov, R. Rizov i dr.). Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvièwe. Go izdaval v. Makedonsko zname# i preìveal atentat. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija, poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica.
BIBL.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija, Skopje, 1954. O. Iv.
MASAKROT vo Veles (15. I 1945) izvr{en od OZNA. Bez javno sudewe, bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor, lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. Bez zaokruèna istra`na postapka i bez javno sudewe za dokaùvawe na nivnata vina, bile grupno strelani i masakrirani, a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija.
LIT.: \or|i Malkovski, Likvidacii bez javni sudewa, Nova Makedonija#, 15. I 1995. \. Malk.
MASAKRI vo s. Zagori~ani (Kostursko, 1903, 1905, 1949) gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto, a naselenieto go masakrirale. Bi-
MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko, 25. X 1942) izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO Dimitar Vlahov#, vojskata i policijata èstoko se presmetale so naselenieto, obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. Bile tepani i osakateni pove}e lica, a desetina selani, me|u koi i èni i deca, bile del iskasapeni ili strelani, a del ìvi frleni vo zapalenite plevni.
MASLODAJNI
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
MASAKROT vo Kumanovo (sred. na januari 1945) izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti.
LIT.: Nova Makedonija, 21. I 1945; \or|i Malkovski, Boì}niot masakr na Skopskoto Kale, Nova Makedonija, 21. I 1991. \. Malk.
Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. Rudnik, Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. Ivankovci.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 19411945. Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
MASAKROT vo s. Bmboki (1949) zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. Bmboki (Kostursko) i pod somnevawe deka ìtelite sorabotuvale so DAG, zatvorile deset selani (osum èni i dvajca maì) i svirepo gi ubile.
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (19131940), Skopje, 1981. St. Kis.
MASAKROT kaj s. Dabnica, Nevrokopsko, Pirinskiot del na Makedonija (1925) izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podloèni na krvavi represalii, pred o~ite na mesnite dràvni, administrativni i voeni vlasti, a eden pogolem del od niv bile i ubieni. Kako posledica na èstokata inkvizicija#, po~inale ok. 200 du{i, a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924 1934, Skopje, 1997; Petr Gal~in, Politi~eskite borbi v Pirinski kra 19231939, Sofi, 1989. \. Malk.
MASIN, \eorgi Fotiev (Ohrid, 6. V 1930) internist-nefrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1985). Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1954). Specijaliziral interna medicina, supspecijalnost nefrologija. Habilitiral na tema Kalulozen pielonefrit# (1975). Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. f. i pretsedatel na zdruènieto na nefrolozite pri MLD. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON, a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (19821990), a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. f. vo Skopje (19941997). M. Pol.
MASAKROT vo s. Zeleni~ (1904) andartski kole` vo s. Zeleni~, Lerinsko. Na 13. XI 1904, okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otkaàle od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. Vo odmazdata bile ubieni 13 maì, èni i deca. Krvavata Zeleni~ka svadba#, kako {to e poznata vo istoriografijata, bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija.
LIT.: A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905, BitolaSkopje, 1995. Al. Tr.
Dimitar Masevski
MASAKROT kaj Pusta Kula vo blizina na s. Rudnik, Vele{ko (14. IX 1942) bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Tie od Skopskiot istraèn zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski, Pero Grkovski, Andreja Basarovski, Atanas
Strelanite kaj Pusta Kula (1942)
MASEVSKI, Dimitar (Skopje, 6. V 1937) kompozitor. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini, koga gi napi{al prvite kompozicii (Vrati se#, 1956). Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Vo sedumdesettite godini na HH v. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT, kade {to produciral nad 2000 pesni, glavno od makedonski avtori. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (Qubi me, qubi Mirjanka#, Male~ka gulabice#, Bela hrizantema#, Mol~i qubov moja#, Gri{a#, itn.). Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova, Zoran Georgiev, Dragan Mijalkovski, Daniela Pan~etovi}), kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~, Miki Jevremovi}). Napi{al i golem broj detski pesni, kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. M. Kol.
Maslinki
MASLINKA (Olea europea L.) vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran, Gevgelija, Valandovo) se odgleduva kako dvorna, zimzelena ovo{ka, koja dava i dobri prinosi. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki, koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. Moè da se odgleduvaat samo otporni sorti B. R. na izdignati lokacii. MASLODAJNI RASTENIJA vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot, bogati so maslo. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. Masloto od golem broj rastenija sluì za ~ove~kata ishrana, direktno ili indirektno, i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2,25 kg {e}er, 4 kg leb i 8 kg kompir. Ras925
MATAK
titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni, lakovi, boi, pri omeknuvaweto na koìte i platnata, za linoleum, mu{ami, ve{ta~ki kau~uk, osvetluvawe, maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Pova`ni se: son~ogledot, repkata, susamot, kikiritkite, maslodajniot len, ricinusot, sojata i afionot. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat sloèni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. Vo RM se odgleduvaat: afion, kikiritki, repka, son~ogled (Helianthus annus L.). P. Iv.
MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v., me|u dvete svetski vojni) humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se sluèl topol obrok za pove}e od 200 deca. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.
ta, Karmen, Evgenij Onegin, Nikola [ubi}Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo moè da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. Se zanimaval i so F. M. kompozitorska dejnost.
Man~u Matak
MATAÎ], Lovro (14. II 1899 Zagreb, 7. VII 1985) dirigent. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium), so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. Prvite kontakti so muzikata gi doìvuva kako ~len na horot na Vienskite deca. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. vo Osie~kata opera. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad, Qubqana, Belgrad, Zagreb, Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet-
Risima RisimkinMatevska
MATAK, Man~u (Kru{evo, 1920 s. Vitoli{te, Mariovsko, 25. V 1944) {iva~, komunisti~ki deec i naroden heroj, Vlav. Bil ~len na KPJ (1939). Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija, no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941), poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici, bil uapsen (april juni 1942). Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO Pitu Guli#, a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo, a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO Korab# (vo proletta 1943). Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB, a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951).
LIT.: Man~u Matak, Brigada na bratstvoto i edinstoto, Skopje, 1958, 460; N(aum) Naumovski, Narodniot heroj Man~u Matak, na istoto mesto, 421423; Man~u Matak, Vtorata makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 160161; Bor~e Naumovski, Man~u Matak, na istoto mesto, 167-169; Zlatko Biljanovski, Odredot Pitu Guli#, Skopje, 1973; istiot, Man~u Matak, Skopje, 1975. S. Ml.
MATEVSKA (RISIMKIN), Risima (Tetovo, 25. X 1963) balerina i koreograf. Balet u~i vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). Specijalizira vo Kiev, London i vo Plovdiv. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). Ja vostanovuva nagradata Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005).
ULOGI: Tri lebedi (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), Mercedes (L. Minkus, Don Kihot#), Vila Mona (A. Adam, @izel#) i dr. KOREOGRAFII: Bolero# (M. Ravel), Vitel, ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Em. X.
Lovro Mata~i}
ski orkestri: Drezdenskata dràvna kapela, Berlinskata i Vienskata filharmonija, Tokiskiot simfoniski orkestar. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata, po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner, Brukner i [traus, ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori Smetana, Jana~ek, âjkovski, Zajc, Baranovi} i dr. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite solisti horisti, orkestranti na mladata makedonska opera. So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (19481952) kako reìser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot, Boemi, Vol{ebnata flej-
Mateja Matevski
MATEVSKI, Mateja (Istanbul, Turcija, 13. III 1929) poet, literaturen i teatarski kriti~ar, eseist, preveduva~. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar, a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Studira vo Belgrad i vo Skopje, kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni-
926
MATERKA
te programi), potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (19671977); ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (19851986). Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te, urednik vo Knigoizdatelstvoto Ko~o Racin# (19611962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (19751985). Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata, na Racinovite sredbi, na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija, Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija, pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel), urednik na literaturnite spisanija Mlada literatura# i Razgledi#. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. V 1979 g., a za redoven na 21. XI 1983 g. Bil pretsedatel na MANU (20012003). Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002); ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003); ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004); ~len na Norve{kata akademija (2005); po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006); dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). Ima objaveno pove}e knigi poezija, literaturna i teatarska kritika i eseistika, kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski, francuski, italijanski, albanski, ruski, srpski, slovene~ki). Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici, kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. Se smeta deka so Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija, iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopneòt po celinata na postoeweto. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura.
DELA: Do`dovi (poezija, 1956); Ramnodenica (poezija, 1963); Perunika (poezija,
1976); Krug (poezija, 1976); Lipa (poezija, 1980); Ra|awe na tragedijata (poezija, 1985); Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika, 1987); Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika, 1987); Oddale~uvawe (poezija, 1990); Crna kula (poezija, 1992); Zavevawe (poezija, 1996); Svetlinata na zborot (kritika i eseistika, 1998); Mrtvica (poezija, 1999); Vnatre{en predel (poezija, 2000); Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika, 2002); Otade zaboravot (poezija, 2003); Kopne` po celina (poezija, 2005). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004), kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. LIT.: Vlada Uro{evi}, Alki {to se nadovrzuvaat, Izbrani dela, 6, Sk. 2006; Georgi Stardelov, No}en gradinar, Sk., 2006. Milan \ur~inov, Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi, Izbrani dela. 1. Skopje 2006. Zbigwev Vjenkovski, esej za poezijata na M. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica, Polska, Krakov 1989. G. St.
Nastavata po~nala na 16. XII 1946 g. spored usvoen nastaven plan, so dvajca nastavnici: prof. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Joè Ul~ar. Podocna doa|aat P. Dimi} (1947), M. Popadi} (1948), B. Popov (1948) i in`. d-r Petar Serafimov (1948/49). Prviot rakovoditel bil D. S. Mitrinovi} (19461950), a potoa: B. Popov (19501971), D. Per~inkova (19711975) i D. Dimitrovski (1975 1976). Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika, koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet.
LIT.: PMF 19462006, monografija, Skopje, 2006. N. C.
MATEJ (HV po~. na HV v.) ohridski arhiepiskop. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. vo crkvata Sv. Ilija# vo s. El{ani, Ohridsko. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. Po~inal vo 1410 ili 1411 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/, Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966 1977) formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari, inèneri, ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. Pokraj redovniot sostav, vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici, matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. Go rakovodele, kako direktori: B. Popov (1966-1969), \. ûpona (19691973), I. [apkarev (19731975) i @. Madevski (1975 1977). Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. N. C. MATEMATI^KI FAKULTET (19771984) formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje, vo ramkite na UCMTN, od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut, tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se griè{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. MATEMATI^KI [KOLI v. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). MATERKA, AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn.) lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. Lamiaceae). Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924), eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. Vl. M. MATERKA, EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. & Soska) lokalen makedonski endemorelikt od fam. Lamiaceae (ustocvetni raste927
MATEMATI^KI BILTEN# (1977) nau~no spisanie, naslednik na spisanieto Bilten na DMF od SRM#. Izleguva po eden broj godi{no. Zaklu~no so 2005 g., se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2.280 stranici, glavno na angliski i na makedonski jazik. Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Glavni urednici: B. Popov (1977 1992), D. Dimitrovski (19931997) i B. Ilievski (1998 ).
LIT.: Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL), 1990, i kn. 24 (L), 2000. N. C.
LIT.: PMF 19462006, monografija, Skopje, 2006. N. C.
MATEMATI^KI INSTITUT (19461976) osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie.
MATERKA
nija), poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina, O~a, selo Zduwe, Samokov Mala Reka. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em, koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. VIII 1936). Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. MATERKA, KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae, otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. Poznat e samo za planinata Karaxica. Vl. M. MATERKA, SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija), opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. Vlado Matevski. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak, M. Brod). Vl. M. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. V 1951) formirana na Osnova~koto sobranie odràno vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo, da gi zapoznava so ìvotot vo tatkovinata, da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i ìvotot na makedonskoto iseleni{tvo. Organi na Maticata: Sobranie, Izvr{en odbor i pretsedatel. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. Glasilo mese~no spisanie Makedonija#, so statii na makedonski i na angliski jazik.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonija i Makedoncite vo svetot, Skopje, 1996. D. Jov.
Ve{ta~kata akumulacija Matka#, Skopsko
LIT.: V. Lil~i}, Matka niz vekovite, Skopje, 1995, 32-35, 53-67; V. Lil~i}, Tesnecot Matka, Makedonsko nasledstvo#, 3, Skopje, 1997, 46-59. V. L.
Aleksandar Matkovski
HEC Matka ima instalirana mo} Dr. V. od 3,9 MW. MATKA, MARKOV GRAD (Skopsko) docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir Sv. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina, koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m), zapadno i isto~no podgradie, t.n. Bojana, na padinata kon Sv. Andreja#. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti, kako i temelite na srednovekovnata crkva Sv. Nedela#. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408), Justin I (518527), eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika.
MATKOVSKI, Aleksandar (Kru{evo, 30. V 1922 Skopje, 14. IV 1992) istori~ar-orientalist, ~len na MANU. Podolgo vreme ìveel vo Gostivar (do 1936), a potoa vo Skopje. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941), bil uapsen (2. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor, a kaznata ja izdrùval vo Skopje, Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko, do 29. VII 1944). Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik, za~uvani vo Arhivot na MANU, del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947), diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951), doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata \ur~in Kokaleski (17751863)# (1957), a diplomiral i na Filolo{kiot
MATKA# ve{ta~ka akumulacija na r. Treska. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. Branata e betonska, prstenesto-la~na, izgradena od armiran beton, so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29,5 m. Krunata na branata e na viso~ina od 317,5 m, nejzinata dolìna iznesuva 64 m, a {iro~ina 1 m. Pri normalno nivo dolìnata na zaezereniot del iznesuva 7 km, najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0,25 km2. Pri kota na maksimalnoto nivo, zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4.000.000 m3. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija, za navodnuvawe, za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija.
Temelite na srednovekovnata crkva Sv. Nedela#, Markov Grad, Matka (Skopsko)
928
MATOV
fakultet vo Belgrad grupa za orientalna filologija (1961). Dodeka se {koluval, bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954), a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. I 1954) i ja zaokruìl so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. II 1971 do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. V 1991). Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo, Bagdad i Istanbul. Pokraj so osmanliskiot period, se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato, kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija.
BIBL.: \ur~in Kokaleski 17751863. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska, sto~arsko-trgovska buròazija vo Makedonija, Skopje, 1959; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (16201650), I, Skopje, 1961; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700), II, INI, Skopje, 1961; Tragedijata na Evreite vo Makedonija, Skopje, 1962; Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963), Skopje, 1964; Grbovite vo Makedonija, Prilog kon makedonskata heraldika, Skopje, 1970 i 1990; Dietot krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe, Skopje, 1973; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (17001725), III, Skopje, 1973; Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, Skopje, 1978; Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978 (so koavtori); Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (17251775), IV, Skopje, 1979; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775 1810), V, Skopje, 1980; History of the Jews in Macedonian, Skopje, 1982; Istorija na Evreite vo Makednija, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, I. Pasivniot otpor, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, III. Ajdutstvoto, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, IV. Buni i vostanija, Skopje, 1983; Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje, 1985; Kanuni i fermani vo Makedonija, Skopje, 1990; Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina, Skopje, 1990; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 13711777, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 17781826, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827 1849, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 18501864, Skopje, 1991; Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari, haremi, robovi), tom I (14021657) i tom II (1664 1779), Skopje, 1992; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 18271849, Skopje, 1992; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 18501864, Skopje, 1992. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, II, Skopje, 1980, 207251; 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 199205; Aleksandar Matkovski 19221992. Spomenica, MANU, Skopje, 1992. S. Ml.
MATOV, Dimitar (Veles, 1864 Drezden, Germanija, 1896) eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi, ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto, koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. A. Potebwa, a istorija kaj Marin Drinov. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija, kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot, pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. Stanuva redaktor na spisanieto Kniìci za pro~it#, koe go izdava kniàrnicata na Kone Samarxiev. Vo Solun ostanuva samo dve godini. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. Potoa se preseluva vo Sofija, kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija, a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. Ivan D. [i{manov Sbornik za narodni umotvoreni, nauka i kni`nina#, na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto Blgarski pregled#, vo koe objavuva serija zabeleàni trudovi od oblasta na istorijata, jazikot i folkloristikata. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. Poznati mu se Bele{kite po etnografijata na Makedonija#, vo koi vodi prepirki so P. D. Draganov, K. Hron, S. Gop~evi}, Stojan Novakovi} i dr. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto, pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet, na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. Ostavil skromni tragi vo poezijata, smetaj}i ja kako grev na mladosta#. G. T. MATOV, Milan (Struga, 8. XI 1875 Sofija, 21. V 1962) u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vojvoda, brat na Hristo Matov. U~el gimnazija vo Bitola, vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dviè-
Milan Matov
we. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. Bil u~itel vo Struga (19041905) i u~ili{ten inspektor (19091911). Od 1906 g. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Vo septremvri 1913 g. go rakovodel Ohridskoto vostanie. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite.
BIBL.: Milan Matov, Na-komitata razkazva, Sofi, 2002. Z. Tod.
Hristo Matov
MATOV, Hristo (Struga, 10. III 1872 Sofija, 10. II 1922) profesor, revolucioner i eden od ideolozite na MRO. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. Bil ~len na TMORO (1894). Po Solunskata provala (januari 1901), kako ~len na CK na TMORO, bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Vo periodot 19021905 i 19071908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905), bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Za vreme na Prvata svetska vojna, zaedno so G. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. Rodina#. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Avtor e na
929
MATOVSKA
pove}e knigi so teoretska, revolucionerna, filolo{ka i literaturna sodrìna. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost, objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov, \or~e Petrov i Jane Sandanski. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi, iako raspolagal so tvore~ki nerv, no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei, vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija.
IZV.: Arhiv Hristo Matov. Dokumentalen sbornik. Sstavitel Co~o V. Bilrski, Sofi, 2004; Hristo Matov, Makedonska revolcionna sistema. VMRO. Sstavitel Co~o V. Bilrski, Sofi, 2001. Z. Tod., G. T.
grad (1961), kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964), potoa za predava~ (1969), za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967), a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, na tema Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (19851987) i pretsedatel na Zdruènieto na Obedinetite nacii za RM (19912001). Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo.
BIBL.: Kazneno procesno pravo Op{t del, Skopje, 2003. Sv. [.
last. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II, otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). Se locira pome|u Klidion i Strumica, kaj Me~kovo, vo pazuvite na planinata Ogra`den, nedaleku od komunikacijata Strumica Petri~.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek, Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
MAÊV, Ismail (Skopje, 03. I 1960) atleti~ar. Bil ~len na AK Rabotni~ki# vo Skopje (19781983) i AK Crvena Zvezda# vo Belgrad (19831995). Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (19821992). Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija, 1987) na 400 m osvoil srebren medal, kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten, a vo Stara Zagora (Bugarija, 1983) srebren medal. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. D. S. MAÛKOVSKI, Venijamin (Vasil) Hristov (s. Ma~ukovo, Gevgelisko, pred 1847 Carigrad, 1878) makedonski gramati~ar, prerodbenski prosveten i crkoven deec, sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. Zografski e rakopoloèn za |akon. Potoa patuva vo Carigrad (1861), u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (18621864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). Odrùva kontakti so St. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo, stari knigi i moneti, go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad, a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. Ma~ukovo (1864). Go napu{ta unijatskoto u~ili{te, no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad, stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. So preporaka od Ruskata misija, se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija, kade {to go zavr{uva V klas (18661869), no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Golem voshit doìvuva od sredbata so G. St. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata
Slavko Matovski
Qupka Matovska
MATOVSKA, Qupka Ilieva (Kratovo, 13. VIII 1946) spec. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. na St. f. Magistrirala (1976), a doktorirala vo 1982 g. Publikuvala 90 statii. Avtor e na monografijata Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite Kariologija# i Endodoncija#, kako i koavtor na Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. E. M.
Nikola Matovski
MATOVSKI, Nikola (Skopje, 22. VII 1939) univerzitetski profesor, pravnik. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot
930
MATOVSKI, Slavko (Skopje, 17. IX 1927) univ. profesor, rakometar. Diplomiral na Dràvniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: Mestoto na Sportskoto dru{tvo ,Rabotni~ki vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvièwe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot ìvot vo SR Makedonija#. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: Naprednoto rabotni~ko sportsko dvièwe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvièwe vo NR Makedonija (19441947)#. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii, a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 19781987). Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. Toj e sestran sportist, reprezentativec vo rakometot, uspe{en trener, istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. D. S. MACUKION srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob-
MA[INI
mu izrazuva patriotska gotovnost da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). Vra}aj}i se, vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. ja prezel dol`nosta, stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. Boìgropski da dojde od Solun vo Voden za da sa trudime za polzata na narodot#. Na 11 maj 1871 g. na proslavata na Sv. Kiril i Metodij i Ma~ukovski drì govor vo crkvata. Kako u~itel vo Kuku{, go objavuva vo v. Pravo# svoeto Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. VIII 1872), objasnuvaj}i: Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite, zaedno so toa e i najbestolkoven. Toj im odzema dosta dolgo vreme, i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. Za da se trgne od Makedonija, bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. IX 1873) da bide primen kako student vo Moskovskata duhovna akademija#. Od 15. VIII 1874 g. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata, no bidej}i pak te{ko se razboluva, po sovet na lekarot (6. VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. Vo u~ebnata 1875/76 g. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Vo letoto 1876 g. e ve}e redaktor na v. Isto~no vreme#, a kon krajot na mart 1877 g. go osnovuva i go redaktira v. Carigrad#. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici Traki# i Fili#. Nakleveten, pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica.
LIT.: Blaè Ristovski, Venijamin Ma~ukovski, avtor na prvata makedonska gramatika, Razgledi#, V, 7 (107), 7. IV 1958, 12 i 10; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 148184. Bl. R.
a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. Prestanala da raboti vo 1971 g.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995. Dr. R.
MAXIROV, @arko Vangelov (Bogdanci, 20. III 1930) veterinar, redoven prof. na Zemjodelskiot i na V. f. vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1968). Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. Avtor e na u~ebnicite: Zoohigiena#, Veterinarstvo#, Praktikum po zoohigiena# i Praktikum po veterinarstvo#; koavtor na u~ebnikot Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite ìvotni#. M. D. J. B.
po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so sièto, a so toa i so zna~ewata na romanot. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta, i obratno, go preobrazuva sièto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na knièvnite idei. Sièto ~estopati e nevidlivo za akterite, odnosno za likovite na deloto i moè da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite, koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti, kako vselena naselena so malku materija (tekst), no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dràt zaedno.
DELA: raskazi: ûdan susret (Beograd, 1970), Ubij govorqivog psa (Beograd, 1973), Nad troskotot oblaci (Skopje, 1974), Mirisot na zemjata (Skopje, 1984), ûdna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski, Skopje, 1986), Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje, 1988); kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje, 1985, vtoro, promeneto izdanie 1990), Mea sveta (Belgrad 1984), Paradoksalen son (Skopje, 1987), Drvoto na Narajana (Skopje, 1998), Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn, s. a.), Darovi neba (Pan~evo, 2007); romani: Kula na Brdu (Beograd, 1980), Kula na Ridot (Skopje, 1981, red. izdanie 1999), Domot na Aleksandar (Skopje 1986), Kon drugata zemja (Skopje, 1993), Aleksandrov dom (Beograd, 2002), Vremeto na irvasite (Skopje, 2003); esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje, 2000), êhov ili Tajna pripovedawa (Beograd, 2006); drami: Golemiot Smok, Senkata, Pusta zemja, Pat za Lihnidos, Melnica, ûdo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). LIT: Marko Nedi, Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman, 1991; istiot, Slobodna igra na duhot i sozdavaweto, Poetikata na makedonskiot raskaz, 1985; Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Vo lavirintite na fantastikata, 1998; Georgi Stardelov, Literaturata kako spas, No}en gradinar, 2006; istiot, Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994); Vlada Uro{evi}, Izbor po srodnost, Izbrani dela, tom VII, 2007. G. St.
Mitko Maxunkov
MAXARI# porane{na TC na lignit, locirana vo blizina na seloto Maxari, Skopsko. Prvite dva agregata (so mo}nost 5,8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g.,
MAXUNKOV, Mitko (Strumica, 19. III 1943) raskaùva~, romansier, dramski avtor, eseist; akademik. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica, a Filolo{ki fakultet (svetska knièvnost so teorija na knièvnosta) vo Belgrad. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad, kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Dobitnik e na pove}e knièvni nagradi i priznanija. Osven na svojot maj~in makedonski jazik, pi{uval i na srpski. ^len e na Zdruènieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986), kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). Avtor so seopfatno raskaùva~ko, romansiersko, dramsko i eseisti~ko delo. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto, nadvore{noto i vnatre{noto, stvarnoto i imaginarnoto, ne zaradi golata knièvna postapka, tuku zaradi nejzinata su{nost. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori, ~ija knièvna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo
MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored
931
MA[INSKI
odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot; spored stepenot na obrabotkata na predmetot; spored na~inot na obrabotkata na predmetot; spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto, ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi, nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i, koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. B. Il. MA[INSKI FAKULTET Skopje. Studiite zapo~nale vo 1959 g. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje, kade {to vo 1961 g. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem.) i I stepen (5 sem). Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet, Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki, no ve}e vo 1968 g. se vseluva vo dene{nata zgrada. Od 1977 g. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g., vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo, a vo 1965/66 so dve na-
soki. Vo 1971/72 g. se voveduva 3-ta nasoka, a vo 1976/77 g. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). Vo 1996/97 g. nastavniot plan e so 9 nasoki, a vo 2004/05 g. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). Vo u~ebnata 1972/73 g. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki), koi se inovirani vo 1985/86, za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici, 13 asistenti i 7 laboranti, a vkupno se vraboteni 125 lica. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori; 212 magistri; 4.055 diplomirani ma{inski inèneri i 1.218 ma{inSl. A. ski inèneri. MA[KOV, Viktor Fjodorovi~ ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis, slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. Bl. R. MEBEL sostaven del na sekoj sovremen dom. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo, od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite, konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite, kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. Mebelot se klasificira na sledni-
ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi); spored namenata, odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe, leèwe, rabota i smestuvawe na predmeti); spored konstrukcijata, odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est, ramovski, sanda~est-korpusen i kombiniran mebel); spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven, pleten, metalen, plasti~en i kombiniran mebel); spored na~inot na komponirawe, za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en, vo garnituri, montaèn, adaptibilen i komponibilen mebel); i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski, seriski i masoven mebel). Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka, spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi, spored primeB. Il. netata tehnologija itn. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v.) spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Osven Meglenska, vo XI v. e narekuvana i Vodenska eparhija. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. Kon krajot na XI v. od Meglenskata eparhija se odvoil gradot EnixeVardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. Podocna dvete eparhii, Meglenskata i Slani~kata, se spoile, a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. Poznati meglenski episkopi se sv. Ilarion Meglenski i German, kako i novoma~eni~kata sv. Zlata Meglenska.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; R. Gruji, Meglenska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
MEDICINSKI BILTEN# spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A.O. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. (do 1986 g. kako dvomese~no spisanie, so eden dvobroj godi{no). Objavuvani se originalni nau~noistraùva~ki trudovi. Urednici: A.Spirov (197881), A. Veljanovski (198286) i B. Dimi{kovski (1987).
IZV.: Biblioteka na VB vo Skopje. Sl. M. P.
Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje
MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. Vladata na RM na 6. III 1947 g. donese Ukaz za formirawe na Med. f. vo Skopje. Na 17. III e odràna prvata sednica na Nastavni~kiot sovet, sostaven od
932
ME\UNARODNATA
nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna, specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. Med. c. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija, pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (Sl. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii, so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. D. D.
Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje
19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. Za prv dekan e izbran prof. d-r S. Bozdov, a za prv prodekan prof. d-r M. Vidakovi}. Redovnata nastava na Med. f. vo Skopje po~nuva na 3. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. d-r Zdenko Kriàn. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te, a vo 1949 g. e izgradena glavnata institutska zgrada. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955, za patofiziologija vo 1964, a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. f. Vo 1950 g. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. Vo 1952 g. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat, pokraj nekolkute polikliniki, i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti, a vo slednata 1953 g. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok, so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. Vo tekot na slednite nekolku godini (19571963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija, Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. Vo 1978 g. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika, Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. Vo
1982 g. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae s do 1990. Vo 2004 g. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. f. postignuva ogromen napredok. Od 40 lekari vo 1947 g., denes na Med. f. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari, nastavnici i sorabotnici, specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. Vo 1972, po inicijativa na Katedrata za radiologija, e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari, a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. Potoa, vo soglasnost so EKTS, se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka), vo 6 semestri. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi, a do 2003 g. radiolo{ki tehni~ari). Programata vo 2006 g. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. Br. N. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA organizacionen oblik od oblasta na zdravstve-
ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). Nastaven jazik bil francuskiot, pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija, bil tolkuvan Tanahot, a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki, kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija, osobeno kaj ènskite deca.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.
Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo
ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM me|unarodna nevladina organizacija, ~ii odluki nemaat pravno zadolìtelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo, no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe, razbirawe i spre~uvawe konflikti#, od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili, porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii, porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci, aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti, kako i od mo}ta
933
ME\UNARODNI
na nejzinite finansieri. Edinstven dràvjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na
makedonskata vojska so sojuzni~kite sili, da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{, obuka za rakuvawe so oru`jeto itn., do mart/maj 1945 g.; nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 dekemvri 1995 g. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force, odnosno mart 1995 fevruari 1999 g. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force); NATO misija na
Trifun Kostovski, ~len na MKG od RM
za Kosovo; juni 1999 g. Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje; 22. VIII 2001 22. IX 2001 g. NATO misija Neophodna ètva# (Essential Harvest-Task Force Harvest); 22. IX 2001 15. XII 2002 g. NATO misija Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox); 15. XII 2002 31. III 2003 g. NATO misija Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony); 31. III 15. XII 2003 g. EU misija Konkordija# (Concordia), zameneta so EU misijata PROKSIMA, koja e poinakov (policiski) vid misija.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v., Zbornik posveten na po~esni doktori, doktori i magistri na nauki (2001-06), Praven fakultet Justinijan Prvi# Skopje, Skopje, 2006. T. Petr.
RM {to sodràt analizi na slu~uvawata vo i okolu RM, dilemi na me|unarodnata zaednica, pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri.
IZV.: http://www.intl-crisis-group.org/projects/ balkans/macedonia/reports. LIT.: Tatjana Petru{evska, Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodràni vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10.12.2001, Zbornik vo ~est na ìvotot i deloto na Vasil Griv~ev, Skopje, 2002. T. Petr.
Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM
ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA misii na dràvi, grupi dràvi, me|unarodni organizacii, sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooruèni sili na teritorijata na Makedonija. Vo tekot na XX i XXI v. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g., vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata àndarmerija; 19031909 g., vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903), sostavena od pripadnici na armiite na V. Britanija, Francija, Germanija, Italija, Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata; vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija, SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g., amerikanskata vo juni 1944 g., edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. i sovetskata vo noemvri 1944 g.) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati, da organiziraat sabotaì i drugi diverzantski akcii, koordinirano da dejstvuvaat na
934
Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar, vospostavena na 26. XI 1998 g. kako del od operacijata na NATO na Kosovo Orlovo oko# (Eagle Eye), funkcionira do mart 1999 g.; misija na Silite za izvlekuvawe na NATO, vospostavena na 10. XII 1998 g., kako del od misijata Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo, funkcionira do mart 1999 g.; mart-juni 1999 g. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR
ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI UÊSTVUVA RM voeni operacii na dràva, grupa dràvi, me|unarodni organizacii, zdruèni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooruènite sili na RM. Vo periodot od 2001 do 2007 g., pripadnici na vooruènite sili na RM, vrz osnova na Memorandumot za razbirawe, sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka, u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. XII 2001) vo ISAF 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (2002 2007); vo Sloboda za Irak#, po barawe od Vladata na SAD (4. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA
Pretsedatelot na RM B. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul, Avganistan (11. X 2007)
ME\UNARODNO
voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar, kako poddr{ka vo postvoenata faza, a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. IV 2003) od 1. VI 2003 g., so {estmese~no rotirawe; vo voenata operacija na EU za krizen menaxment ALTEA vo BiH, vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. VII 2006), od 14. VII 2006 g.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM, Skopje, 2007. T. Petr.
negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija, gi prezede ingerenciite za aùrirawe, publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM.
LIT.: Handbook of International Auditing, Assurance and Ethics Pronouncements 2007, International Federation of Accountants. Z. B.
ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe, osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi, KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. KMRP izdade mreà od MRS, koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i s u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. No, i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija, evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. Od oktomvri 1998 g. i RM pristapi kon primenata na MRS, kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. Imeno, so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. be{e vovedena zadolìtelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. Spored ovoj zakon, Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod, aùrirawe i publikuvawe na MRS. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g., a vo
ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) op{toprifateni standardi, kreirani i publikuvani vo periodot 19732000 g. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). Od 2001 g. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi, vo ~ii ingerencii spa|a aùriraweto i publikuvaweto na MSS. Izminative nekolku godini Odborot, me|u drugoto, nadopolni nekoi od MSS, a del od niv na 1. IV 2002 g. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot, koi baraat zaedni~ki smetkovodstven jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. Nepostoeweto na eden zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii, spored na razli~nite nacionalni standardi. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini, po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii, ja promeni delovnata i politi~kata klima, ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii, bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. Me|utoa, obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. Po~nuvaj}i od 1998 g., vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. Vo noemvri 1998 g. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto
za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g., vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g., Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za aùrirawe, publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM.
LIT.: B. J., Epstein and Ali Mirza Abbas, IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998, Wiley, 1998. Z. B.
ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dràvi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. XII 1991); Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. XII 1991); Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dràva (19. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dràvi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe èlba za me|unarodno priznavawe (20. XII 1991), isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodràna vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel, 17. XII 1991), vo utvrdeniot rok (do 23. XII 1991), so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dràvi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dràvnost nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe.
Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija - Stoltenberg i Lord Oven
Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen, makotrpen, protivre~en, presedan vo me|unarodnoto pravo. Po povod priznavaweto na dràvite proizlezeni od ras935
MEZIJA
Klepa (Vele{ko) i dr. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab, De{at i Jablanica. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4.500 m, a so mala masa od peso~nici, varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. N. Dum. MEKOTELI (Mollusca) tip bezrbetni ìvotni, ~ie telo obi~no e podeleno na glava, trup i stapalo, no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto moè da se reducirani delumno ili celosno. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija, koj ja izla~uva ~erupkata. Vo ìvotinskiot svet tie se vtora Polàv (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. Poznati se nad 130.000 vidovi, glavno vodni, no ima i kopneni organizmi. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija, osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. Vo ovoj tip ìvotni se vklu~eni tri klasi: polàvi (Gastropoda), {kol- Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od polàvite, od koi 97 se endemiti; od {kolkite se prisutni 15 taksoni, od koi 4 endemiti.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003; J. Clegg, The Freshwater Life of the British Isles, London, 1965. Sv. P. V. Sid. i V. T. K. & M. Kr.
Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. IV 1993)
padot na SFRJ, Ministerskiot sovet na EZ, od edna strana, vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo, ne go spori faktot na nivnata dràvnost. No, od druga strana, sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika, Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe, kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dràvite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. Sepak, samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dràvite~lenki na EZ. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe, odnosno, priznavawe na RM od serija dràvi ne pod nejzinoto ustavno ime, tuku pod odrednicata Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. IV 1993).
LIT.: Tatjana Petrusevska, International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury, Balcan Forum#, vol. 1 no.1/1995, p.249267. T. Petr.
n.e, taa bila izdvoena, a vo 46 g. n.e. oformena kako posebna provincija (od Drina, na zapad, do Crno More, na istok). Podocna, vo 46 g.n.e., koga bila oformena provincijata Trakija, Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav, Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. Pokraj Skupi, pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{), Ratijarija (Ar~ar), Horeum Margi (]uprija), Munikipium (Kali{te), Viminakij (Kostolac).
LIT.: J. Sasel, Moesia Superior, Tabula Imperii Romani, K34, Ljubljana, 1976, 87; M. Corbishley, LEmpire Romain, Paris, 1990, 75. V. L.
MEZIJA GORNA (Moesia Superior) ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. Po pot~inuvaweto na Tribalite, teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija, pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. pr.n.e.). Podocna, vo 6 g.
936
MEZOZOIK sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. godini (25065 mln.g.) i e podeleno na trijaski, jurski i kreden period. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona, a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv, so trijaski, jurski i kredni karpesti kompleksi. Trijas e {iroko rasprostranet, pred s vo Zapadnomakedonskata zona, a pomalku vo Vardarskata zona, kade {to e sostaven so bazalni konglomerati, peso~nici, glinci i varovnici, so maksimalna debelina do 650700 m. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora, izgradena od dolno nivo na gabrovi, bazalti, spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati, peso~nici, glinci i varovnici, prete`no locirani me|u Demir KapijaGevgelija, na Skopska Crna Gora, na
MELAMED, Meir (Skopje, XVI v.) rabin i pisatel. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori Mi{pate cedek#. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga Bet Aaron#. Od ova semej-
MEMETI
stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar, Avraham Melamed, {to sluèl (1630) vo sinagogata Bet Aaron#. Pogreban bil vo Skopje.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.
Pavlos Melas
MELAS, Pavlos (1870 s. Statica, X 1904) oficer na Gr~kata vojska, ~len na Etniki eterija#, aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooruèni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili.
LIT.: Douglas Dakin, The greek struggle in Macedonia 1897-1913, Thessaloniki, 1993; , 1800, . , , 2000. D. Jov.
Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. V 1677). Se otkaàl od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini sluèl vo crkvata Sv. Mihail# vo gradot Neìn. Pri priemot, ruskiot car (8. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. Prestojuval vo Troickata lavra, no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija, kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit, ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 6566. S. Ml.
MELKOLIJAN, Leon Kirkov (s. Zibiv~e, Ristovac, Srbija, 15. XI 1892 Zagreb, 1973) spec. hirurg, anatom, prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo [vajcarija. Spec. po op{ta i abdominalna hirurgija, podra~je vo koe i habilitiral. Vonreden profesor po predmetot anatomija (19481956).
LIT.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje, Skopje, 1989. K. K.-P.
Tvrdinata Melnik
MELEAGAR (IV v.) makedonski blagorodnik, hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334323). Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Po smrtta na Aleksandar, bil ubien od privrzanicite na Perdika.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period (336275 g.pr.n.e.), Skopje, 1995. K. Ax.
MELETIJ I (HV v.) ohridski arhiepiskop (16381653). Bil sofiski mitropolit (1628), od kade {to bil smenet (1631). Ohridski arhiepiskop stanal na 26. IX 1638. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g., koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. Po~inal vo mart 1653 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori na ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofi, 1995; A. Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dràva, Glasnik na INI#, XVI, 2, Skopje, 1972. Al. Tr.
MELETIJ II sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. X 1676 vtorata polovina na 1677).
MELIORACIJA NA PO^VATA podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki, koi imaat podolgotrajno, t.e. pove}egodi{no dejstvo. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. Vo na{eto zemjodelstvo, vo pogolema ili pomala mera, se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata, terenski melioracii, promena na mehani~kiot sostav, humizacija, hidrotehni~ki melioracii, desalinizacija, dealkalizacija, meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa, pravilna upotreba na pesticidi, mul~irawe i snegozadrùvawe, zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi, otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot reìm na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe), bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67.000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102.000 sekoja stota godina. Mo~urlivi povr{ini imalo 86.000 ha. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65.000 ha od poplavi i se odvodneti 64.000 ha mo~urlivi povr{ini. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140.000 ha, no se navodnuva zna~itelno pomalku. \. F.
MELNIK grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija, so 286 `. (1992). Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina, od dvete strani na Melni~ka Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. Klimata e promeneto sredozemnomorska. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. M. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen, administrativno-politi~ki, stopanski, kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. Vo 1207 g. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dràva i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. Poseben prosperitet doìvuva vo tekot na XVIII i XIX v. Kon krajot na XIX v. ima 4.330 `. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. e proglasen za gradmuzej.
LIT.: V. Ne{ova, Srednovekovnit Melnik. Vekove, kn. 4, Sofi, 1981. Al. St.
MEMETI, Evzi (s. Lipkovo, Kumanovsko, 10. VI 1936) prosveten rabotnik. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. Kako ~len na KPM (od 1955), bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM
937
MEMI[OV
vo Kumanovo, ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje, pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). S. Ml. MEMI[OV, Sabri (Del~evo, 1910) politi~ki deec. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). S. Ml.
Gradskiot ènski hor od Tetovo Menada#
MENADA#, GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR, TETOVO osnovan vo 1981 g., na elo so dirigentot Ivica Zori}. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmoìja u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g.: {est prvi nagradi vo ê{ka, Bugarija, Germanija i Avstrija, dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. J. T. MENAXMENT univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i angaìrawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. Menaxmentot e univerzalna aktivnost, bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija, za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti, na site nivoa i vo site pretprijatija. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota, ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite, koi vodat kon
938
poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. Vtoriot element go so~inuvaat resursite, i toa ~ove~kite i materijalnite. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. Vo su{tina, menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto, so ~ij napor se izvr{uva rabotata. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. êtvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. Inaku, terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. Prvo, toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. Vtoro, so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata, odnosno nivnata podelba na vrven menaxment, sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo, spored nivniot avtoritet. Treto, terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivirawe i kontrolirawe. êtvrto, menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite, finansiite, materijalite i celite, kupuvaweto i prodavaweto, metodite i postapkite, sredstvata i opremata. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e, ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija, vo smisla na ìgosuvawe na projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem, naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta,
zadolìtelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii), no i na drugi fakulteti. Vo ponovo vreme, brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici, statii, magistraturi, doktorati), podgotveni ili objaveni na makedonski jazik, beleì postojan podem.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvrto izdanie, Skopje, 2004. B. [.
MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot, so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. Dokolku se podobri kvalitetot, se o~ekuva tro{ocite da opadnat, so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini, kako, na primer: prodolùvawe na nau~niot menaxment; nova paradigma na pretprijatijata, orientirani kon potro{uva~ot; seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto; nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto, ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot, koj se karakterizira so svoi principi, praktika i tehniki, kako kreirawe kultura na pretprijatieto, kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet, potro{uva~, vklu~enost na menaxmentot, participacija na site vraboteni, timska rabota, obuka i kultura. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet, na kvalitetot na proizvodite uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i, menaxeri, rabotnici i dobavuva~i. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki, kako na primer: krugovi na kvalitet, benchmarking, kontinuirano podobruvawe, ovlastuvawe, snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar, visokiot stepen na nadvo-
MESESNEL
re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari.
mosfera. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g.

LIT.: Z. An~evski: Portret bez ramka, Poezija#, SVP, Struga, 2005. P. Gil.
MENELAJ nezakonski sin na Aleksandar I, pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa, Filip, Perdika II i Aminta). Toj e tatko na Aminta II Maliot#, eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. pr.n.e.).
LIT.: V. Lil~i} i N. [eldarov, Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija, Skopje, 1994; N. G. L. Hammond, G. T. Grifith, A History of Macedonia, Vol. II, Oxford, 1979. K. M.-R.
MERINGIJA, MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm.) endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). Poznat za okolinata na PrilepMarkovi Kuli, Treskavec, Sele~ka Planina, Mariovo i Jakupica. Vl. M.
Boro Menkov
organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. XII 1951).
LIT.: Vlado Maleski, \ur|ina alova, II izdanie, Skopje, april 1953, 518; Vidoe Podgorec, Menkov Ilija Borko (19191941), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 216221; Menkov Ilija Borko (19191941), Mlad borec, XXXII, 18, Skopje, juni 1975, 17; Branko Krkeli, Borac protiv svih neprijateqa, [est decenija od roewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije, Politika#, Beograd, 26. XII 1979, 11; Dejan Aleksi}, Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3), Na{ vesnik#, XVIII, 695, Skopje, 4; Crveni karanfili, Komunist#, Skopje, 25. IX 1981, 21; Spomen-bista na herojot. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata Boro Menkov#, Na{ vesnik#, XX, 787, Skopje, 13. XI 1981, 1; D-r Simo Mladenovski, Narodniot heroj Boro Menkov, Beseda#, VIII, 2122, Kumanovo, 1981, 104132; D. P., Zakletva dadovme sloboda da izborime. Razgovor so Pero Menkov, Komunist#, XL, 1334, Skopje, 8. X 1982, 16; Dr @ivko Lazarevski, Boro Menkov, Beograd, 1983, 161. S. Ml.
MENELAJ sin na Aminta III od brakot so Gigaja, so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj, polubrat na Filip II Makedonski. Kako pretendenti na makedonskiot prestol, Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj, dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribeì{te vo Olint. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat, Filip II go napadnal Olint, go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a.
IZV.: Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n.e.) linkestidski velikodostojnik, moèbi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III, toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. 350 pr.n.e.). Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr.n.e. na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999; V. Lil~i} N. [eldarov, Kralevite na anti~ka Makedonija, Skopje, 1994. K. M.-R.
Vilijam Mervin
MENKOV, Boro Iliev (Kumanovo, 6. V 1919 kaj s. Belanovce, Kumanovsko, 14. X 1941) berber, komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija, 1936-1938). Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januarifevruari 1940), a potoa stanal ~len na KPJ (1940). Po okupacijata na Makedonija bil eden od
MERVIN, Vilijam S. (Wujork, 7. II 1927) amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski, {panski, portugalski i italijanski). Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954), Pijan vo pe~ka (1960), Vo{ki (1967), Nosa~ na skali (1970, Pulicerova nagrada koja ja odbil), Kompas-cvet (1977). Negovite pesni, prete`no narativni, vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat, postignuvaat neobi~na nadrealna at-
MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti, a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja moàt da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita, fizi~ko-mehani~ki, biolo{ki, genetski, hemiski i integralni. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina, a se koristi: mehani~ka sila, ogan, visoka temperatura, prirodna ili ve{ta~ka svetlina, radioizotopi ili elektri~na struja. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli, kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici, insekti-paraziti, predatori i drugi ~lenkonogi, kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmnoùvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi moàt da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmnoùvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. St. N. MESESNEL, France (Cervignano, Slovenija, 25. XI 1894 Turjak, 4. V 1945) slovene~ki istori~ar na umetnosta, likoven kriti~ar i univ. profesor. Gimnazija zavr{il vo Qubqana, potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939
MESMER
ral na Karloviot univerzitet vo Praga. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928), bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Pri prestojot vo Makedonija, kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i knièvnost Ju`ni pregled# (1927), gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol, Bitolsko (19311932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938), bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941), a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana, bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. S. Ml. MESMER, Toma (Thomas Mossmer) (17171777) avstriski grafi~ar, sopstvenik na tipografija vo Viena. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741), grafikite na sv. Naum Ohridski (1743), Bogorodica Spiliotisa (1749), Bogorodica Olimpiotisa (1752), manastirot Hilandar (1755) i dr.
LIT.: D. Davidov, Srpska Grafika XVIII veka, Novi Sad, 1978. J. ^.-F.
METALEC#, AD Prilep pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe, proizvodstvo i montaà na metalni konstrukcii. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti, bravarski raboti, izrabotka i montaà na mostovi i silosi, priklu~na zemjodelska mehanizacija, remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. Od 2003 g. proizveduva: kolektori za son~eva energija, bojleri, kako i toplinoizmenuva~i, a od 2004 g. e usvoen proizvodot avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14.000 m. Kapacitetot iznesuva 5.000 t/g., od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. Sl. A.
Rudnikot Tajmi{te#, najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje
~elik, feroleguri (ferosilicium, ferohrom, feromangan, feronikel i dr.) olovo, cink, aluminium, srebro, indium i dr. Pred tranzicijata na sopstvenosta, metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii zaìvuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini, energija i voda i generirawe otpadni gasovi, vodi i troski. Za{titata na ìvotnata sredina e vaèn aspekt na raboteweto na metalurSv. H. J. {kite pogoni. METAMORFNI KARPI u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi, koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam, pri zgolemeni pritisoci i temperaturi, so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi, se narekuvaat parametamorfni karpi, a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi, se narekuvaat ortometamorfni karpi. Strukturite kaj metamorfnite karpi moàt da bidat reliktni ili pak singenetski. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata, lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti, filiti, {krilci, mika{isti, gnajsevi i dr.), i masivni metamorfni karpi (mermeri, eklogiti, kvarciti i dr.). Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona, Pelagoniskiot metamorfen kompleks, Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa).
LIT.: Risto Stojanov, Blaò Boev, Petrologija na metamorfni karpi, RGF, [tip, 1999. Bl. B.
@elezarnicata vo Skopje
Rekata Mesta, ju`no od Bansko
MESTA reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila, a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2.240 m). Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija, a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. Dolga e 290 km, od koja vo Bugarija te~e vo dolìna od 126 km. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2.240 m, a prose~niot 9,1. Slivot zafa}a povr{ina od 7.500 km2, od koi na Bugarija $ pripa|aat 2.767 km2 ili 36,9%, a na Grcija 4.733 km2 ili 63,1%.
LIT.: K. Ivanov, V. Marinov, T. Panaotov, A. Petkov, Hidrologi na Blgari, Sofi, 1961. Dr. V.
METALURGIJA VO RM podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali, leguri i sl. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. Taka, vo rudnikot Al{ar, Mariovo, u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen, antimon i hrom. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari, na pr., Sasi, ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. Nazivot Samokov, kaj Makedonski Brod, poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite Jugohrom# Jegunovce, Metalski zavod Tito# Skopje, Rudnici i èlezarnica Skopje#, Alumina# Skopje, Topilnica za olovo i cink# Veles, FENI# Kavadarci i drugi, koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat
940
METODIJ
METODIJ ohridski arhiepiskop (28. V 1708 pred 11. VI 1708). Samiot se narekuval ohridski patrijarh. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nenoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 76. S. Ml.
za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na ìvotot. Grobot na blaènoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot Sv. Bogorodica# Kamensko, vo Ohrid.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1970 ; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; istiot, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej, Skopje, 1995. Rat. Gr.
METODIJ (XV v.) ohridski arhiepiskop (17571758). Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf, Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g., a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. Imal prepiska so sultanot, vo koja se àlel deka te{ko moè da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofi, 1995; A. Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dràva, Glasnik na INI#, XVI, 2, Skopje, 1972. Al. Tr.
Sv. Metodij, |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v.)
Mitropolit Metodij
Mitropolit Metodij
METODIJ, mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep, 27. III 1914 Prilep, 25. II 1976) prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Nià gimnazija zavr{il vo Prilep, {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. Na 27. X 1936 g. bil rakopoloèn za |akon, a za sve{tenik vo juli 1937 g. Od 1938 g. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep, potoa paroh na Prilepskata parohija. Vo 1941 g. bil postaven za paroh pri crkvata Sv. Blagove{tenie# vo Prilep. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in, a vo 1965 g. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva graden krst. Na taa dol`nost bil s do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13. III 1966), vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram Sv. Blagove{tenie#. Vo juli 1967 g. bil izbran i vostoli~en
METODIJ, mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo, 24. VIII 1963) mitropolit na Amerikansko Kanadskata eparhija, poet, profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura Demostroj#. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija, filozofijata na istorijata, hristijanskata estetika i vizantologijata. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. Vo 1997 g. ostvaril serija izlo`bi i instalacii Pora|awe na Istokot#.
DELA: Tre{talnik, Sk., 1986; E, Sk., 1997; Sauloviot Katalog, Sk., 1998, Saronski bliznaci, Sk., 2002, Bagrena Samarija, Sk. 2004. V. Toc
METODIJ, SV. (Solun, me|u 810815 Velegrad, Moravija, 6. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel, moravski arhiepiskop i knièven deec. Najstar sin, roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) ìtie, napi{ano od sv. Kliment Ohridski. Pretstaven e kako umen, hrabar i silen u{te od mladosta. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kneèvstvo. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija, vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so
gr~ko pismo), a drugi vo Bitinija, zapadna Mala Azija do Bosfor, kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861, koga mu se pridruìl na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat, no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predloìle arhiepiskopski ~in, no toj odbil; prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi, me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. Najva`noto delo, zaedni~ko so brata mu, e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot, Bra}ata i u~enicite, so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi, bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. No Rastislav, vo 864 pobeden od germ. kral Ludvig, nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat, no zadràni od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar.
941
METODIJA
METODIJA (Srbija) arhimandrit. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 19181923 g. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva Sv. Atanasij#. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici.
LIT: B. Svetozarevi}, Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir, Glasnik na INI#, /2, 2000; I. Petru{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot manastirski kompleks, Skopje, 2001. Br. Sv.
~itawe na Biblijata, so molitva, post i sluèwe na bli`niot, odnosno vodewe eden discipliniran na~in na ìveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. Vo 1968 g. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868, vo Bitola vo 1873, vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 18821890 g., kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici, vo koi ~lenuvaat okolu 5.000 vernici. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica.
LIT.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija, Skopje, 2003. M. Ta{.
Sv. Kiril i sv. Metodij, srednovekovna minijatura
Vo 867 g. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv, pa namesto vo Carigrad, Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. bogoslu`ba. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan, no na soglasnosta ~ekale dolgo. Po smrtta na sv. Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Vo 870 se vratil vo Panonija, no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopoloèn za arhiepiskop, za da moè da organizira samostojna crkva. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski, no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg, pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. Metodij bil faten, suden, maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten, no vo Panonija ve}e ne se vratil, a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da sluì na slovenski, pa tretpat odi vo Rim da se pravda. Spored 13 gl. na @M, vo 881 g. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi, se vratil vo Moravija. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na knièvna rabota. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet, Nomokanonoti Paterikot. Po~inal na 6 april st. st. 885; bil opean na latinski, gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad.
LIT.: S. B. Bern{ten, Konstantin Filosof i Mefodi; P. Dinekov, Slavnski prosvetitel Mefodi, Sofi 1985; F. V. Mare{, Jazikot na slov. prvou~itel Metodij, Kirilo-Metod. (st. slov.) period i K.-M. tradicija vo Maked., Skopje 1988, 71-76; Christianity among the Slavs, Roma 1988; S. Nikolova, Metodi, K.-M. E II, S. 1995, 632-650; P. Hr. I., Svetila nezaodni, Sk., 1999, 144155. P. Hr. Il.
Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico
METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje, 16. I 1950) u~ili{te za fizi~ka kultura, osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM, so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV Partizan# I. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68, koga prestanalo da bide kadrovsko, vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie, od koi 490 ma{ki i 178 ènski. Po 1968 g. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija, Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#, Skopje, 1988, 115117. D. S.
METODIKA v. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA zaednica na vernici, pobornici na metodizmot, so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno
METODOLOGIJA filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki, procesi i sredstva za zdobivawe, sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki); posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni, prirodni, medicinski nauki itn.), i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). Vo Makedonija, kako filozofska i nastavna disciplina, metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija, otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika, a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). Posebnite, odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii, knigi, prira~nici itn.) postignaa: (v.) Mitko Ilievski, Mirko \o{evski, Violeta Panzova i dr., a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istraùvawa), (v.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istraùvawa), (v.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istraùvawa) i dr.
LIT.: V. Panzova, Logi~ki leksikon, Skopje, 2005; Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 237. V. Panz.
Evangelisti~kata crkva vo Skopje
MEHMED I êlebi (Odrin, 1389 Odrin, 26. V 1421) petti osmanliski sultan. Vladeel vo Makedo-
942
ME^KIN
Sultanot Mehmed I êlebi
Mehmed Mehmedi
[azim Mehmeti
nija 8 godini (5. VII 1413 17. VI 1421). Sin na sultanot Bajazid I. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dràva.
LIT.: H. Ganem, E`tudes d`histoire orientale, Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; M. SertoYlu, Resimi osmanl tarihi ansiklopedisi, Istanbul, 1958. J. Jan.
legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi).

LIT.: Slobodata be{e nivniot ideal. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko, Ki~evo, 1982, 153.S. Ml.
de`ni{tvoto. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. @ivee i raboti vo Gostivar. Avtor e na desetina knigi od oblasta na knièvnosta i eseistikata.
BIBL:: Igra na bolkata, poezija, 2004; Fragmenti, proza, 2005; Tregime, Brezi, Tetov[, 2006. A. P.
Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V
MEHMED V Re{at (1844-1918) trieset i petti sultan (27. XI 1909 3. VII 1918). Sin na sultanot Abdul Azis, brat na sultanot Murat V, a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata, Prvata balkanska i Prvata svetska vojna, koga dràvata ja upravuvale mladoturcite. Go nasledil brat mu Mehmed VI.
LIT.: Turkiye Tarihi, Istambul, 1967. Al. Tr.
MEHMETI, Kim (Kim Mehmeti) (s. Gr~ec, Skopsko, 1955) pisatel, publicist i preveduva~. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno u~ili{te vo Skopje. Rabotel vo zemjodelska zadruga, bil pe~albar na Bliskiot Istok, a potoa novinar i urednik vo Flaka e velazerimit i vo Jehona. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii, a bil angaìran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik.
BIBL.: Pra{inata {to niknuva, 1986; Sedum no}i kazna, proza, 1990; Sudbinata na Fatu{a, 1994; Seloto na prokolnetite deca, proza, 1998; Sobira~ite na ovenatite cve}iwa, 1994. A. P.
Dimitar Me~ev
MEÊV, Dimitar (Veles, 1870 Solun, 1903) revolucioner gemixija. Zavr{il osnovno obrazovanie. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Bil blizok so G. Del~ev i so D. Gruev. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. se pridruìl na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija.
LIT.: K. Bitovski, Solunskite atentati 1903, Skopje, 2003. Al. Tr.
MEHMED, Abduraim vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. IV 1945XII 1946).
LIT.: Makedonski vladi, 60 godini, Dràven arhiv na Republika Makedonija, Skopje, 2005, 22. S. Ml.
MEHMEDI, Mehmed Dauti (s. Zajas, 1911 s. Bukoj~ani, Ki~evsko, juli 1945) zemjodelec, delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM, zaedno so de-
MEHMETI, Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar, 1945) pisatel i novinar. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. Kratko vreme rabotel kako u~itel, a potoa kako novinar vo Radio Debar. Bil dopisnik na Flaka i na Rilindja. Pi{uva poezija za vozrasni.
BIBL.: Da ti kaàm eden zbor. A. P.
ME^KAROV, Pando (s. Prekopana, Kostursko, 1869 s. Zeleni~, Lerinsko, 13. XI 1904) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, lerinski selski vojvoda. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. Prekopana. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. Bil ubien od andartite vo vremeto na Zeleni~kata krvava svadba#.
LIT.: G. Pophristov, Revolcionnata borba v Bitolski okrg, Sofi, 1953; A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo s. Zagori~ani 1905, BitolaSkopje, 1995. Al. Tr.
MEHMETI, [azim (Shazim Mehmeti) (s. Balindol, Gostivarsko, 1958) poet, slikar i publicist. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Gostivar. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra-
ME^KIN KAMEN mesnost blizu do Kru{evo, kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadrùvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Vo èstokata bitka zaginale okolu 45 vostanici, zaed943
MEÛVAWETO
pominuva magistralniot pat M4, koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca, a na jugoistok so Ohrid. Ima 750 `. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe ìtni kulturi i lozarstvo. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. Zafa}a povr{ina od 42.239 ha, ima 30 naseleni mesta so 5.507 `. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. St. te i zdravstvena stanica.
D. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli, na Me~kin Kamen, Kru{evsko
dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). D. S.
no so vojvodata Pitu Guli. Osmanliskite zagubi bile ogromni. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Gradot bil granatiran, zapalen i ograben.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978; A. Trajanovski, U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. zb. Prilozi za Ilinden, V, BitolaKru{evo, 1983; K. Topuzoski, Me~kin Kamen, Kru{evo, 1986. Al. Tr.
ME[KOV, Stefan K. (Ohrid, 1884 s. \u|anci, Kratovsko, 9. VII 1904) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, resenski vojvoda. So ~eta od s. Evla, Prespansko, u~estvuval vo napadot na kulite vo s. Petrino, Resensko. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. Vo tekot na juli 1904 g. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura, Kratovsko.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko Spomeni i materiali, t. 1, Sofi, 1983, XXX; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, Sofi, 1983. Al. Tr.
Dim~e Me{kovski
MEÛVAWETO VO MAKEDONIJA Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). MK Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}, dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite, balkanskite, evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri, kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii, poedine~no i ekipno. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski, Tomi Aleksandrovski, Kiril Ristevski, Zoran Stojanovi}, Sowa Pajkovska i dr., predvodeni od trenerot Vladimir [umanov.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 19451975 vo SR Makedonija, Skopje, 1975, 151152. B. R.
ME[KOVSKI, Dim~e (Skopje, 31. X 1945) akter. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967 2001). U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. Osobeno gi neguva humorot i satirata. Ulogi: Peda~e (Grtko#); Dofilo (Dve vr~vi voda#); Preostanat beg (Svadba#); Ferojan (Bolva v uvo#); Tase svira~o (Jane Zadrogaz#); Ba{ êlik vo istoimenoto delo; Sekula (Solunski patrdii#); Jerotie (Somnitelno lice#); Tase (Vikend na mrtovci#); Mereja (Kaligula#); Marko (Sobiren centar#); Ilija ^vor (Balkanski {pion#). R. St. MZT HEPOS# A.D. Skopje specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Osnovan e vo 1953 g.. Organizaciski MZT HEPOS# pretstavuva zaokruèna tehnolo{ka celina. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: Erlikon#, SAB# i [tabeg#. Od 1982 g. vo razvojnite oddelenija i istraùva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000), a vo 2003 g. od strana na UIC (Me|unarodna unija na èleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot èlezni~ki transport. Po prezemaweto od strana na Poli Spa# Italija, dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi, lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. Sl. A. MIA Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM, registrirana
Nata{a Me{kovska
ME[EI[TA selo vo Stru{ko. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina, od levata strana na r. Sateska, na nadmorska visina od okolu 750 m. Niz seloto
ME[KOVSKA, Nata{a (Skopje, 05. II 1972) univ. profesor, pliva~ka. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993), na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). Bila ~len na APK Student# vo Skopje (od 1981). Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija, rekorderka i dràvna reprezentativka (19861991). Taa e nositel na
Panorama na seloto Me{ei{ta, Stru{ko
944
MIJALKOVSKI
kako akcionersko dru{tvo. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski, angliski i na albanski jazik, producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. ^lenka na ABNA, Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. B. P. \. MIGDONIJA (Mygdonia) anti~ka oblast vo Dolna Makedonija, naselena od plemeto Migdonci, nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv), po dolniot tek na r. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno, za ozna~uvawe na oblastite Krestonija, Bisaltija i Antemunt. Taa bila gusto naselena so razvien gradski ìvot. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika, Terma, Halija, Ematija, Ajnea, Sindos, Halastra i dr. Prv ja spomnuva Herodot vo raskaùvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942. LIT: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
producent. Zapo~nuva kako asistent na reìja i organizator na snimawe, a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo Vardar film#. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. Masl. ski produkcii. MIZI (Moisoi, Mysoi, Moesi) pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. Najrano se spomnati kaj Homer. Kako etnonim is~eznale vo I v. pr.n.e. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. pr.n.e.) i na Mark Likinij Kras (29 g. pr.n.e.), koga stanale del od Rimskata Imperija. Spored nekoi izvori, so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali, Dardanci, Geti i dr). Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite.
IZV.: Homeri Illias, ed. G. Dindorf, Lipsiae, 1910; Strabonis Geographica, ed. A. Meineke, IIII, Lipsiae, 18951913. LIT.: F. Papazoglu, Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba, Sarajevo, 1969. K. M.-R.
1991) u~esnik vo NOB. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvièwe, stanala ~len na KPJ (1941). Bila borec vo Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov# (od 7. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dràvni i op{testveni funkcii. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: @enite od Makedonija vo NOB 19411945, Skopje, 1976. Vl. Iv.
Aleksandra MijalkovaGeorgievska
MIDA (Midas) sin na Gordij (spored nekoi, majka mu bila Kibela), kral na Brigite, koi{to se preselile vo Mala Azija, kade {to se poznati kako Frigi, a oblasta {to ja naselile Frigija, pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. 737 pr.n.e.). Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost, no i na al~nost ili glupost. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale Gradinite na Mida#, kade {to, spored mitot, toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon, izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Strabonis, Geographica, IIII, Lipsiae, 18951913. LIT.: D. Srejovi A. Cermanovi-Kuzmanovi, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1987. E. Petrova, Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n.e., Skopje, 1996. K. M.-R.
MIJALKOVA-GEORGIEVSKA, Aleksandra (Skopje, 24. VI 1973) balerina. Balet u~i vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje, vo klasata na \. Jovanovska. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka, a potoa e i negova prvenka (1998). M.-G. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika, so naglasen temperament i plasti~nost na dvièwata. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005).
ULOGI: Odilija (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), Kitri (L. Minkus, Don Kihot#), @izel (A. Adam, @izel#), Esmeralda (^. Puni, Esmeralda#) i dr. Em. X.
Sofija MazovaHaxieva
MIDON pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (11931183 pr.n.e.), ubien od glavniot helenski junak Ahil, neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910. K. M.-R.
MIZOVA, Sofija Haxieva (Ohrid, 2. VI 1940) arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964). Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar Letnica# vo Ohrid (1971); hotelot Belvi# vo Ohrid (1988). Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978); AUP na cenKr. T. tarot vo Gevgelija. MIZRAHI, Trajanka (s. Pravednik, Kavadare~ko, 24. V 1921 24. I
MIJALKOVSKI, Dragan (Bjelovar, Hrvatska, 24. IV 1950) interpretator na popularna muzika. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. Vo narednite
MI@IMAKOV, Pan~e (Veles, 22. VI 1946) direktor na film,
Dragan Mijalkovski
945
MIJATOVI]
godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija, Bugarija, Srbija itn.). Od 1966 g. se projavuva i kako avtor na popularna, detska i avtorska pesna vo naroden duh. M. Kol.
tatsko bojadisuvawe. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini, borverg, karosel, niza glodalki i to~ila, sekator so opti~ka glava, koordinatna dup~alka, hidrauli~na presa, noìci i dr. Sl. A.
Mijat Mijatovi}
Karta na Mija~ijata
Franc Miklo{i~
MIJATOVI], Mijat (Vu~kovica, â~ak, Srbija, 15. III 1950 Skopje, 25. XII 2000) - fizi~ar, red. prof. (1992) na PMF. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Doktoriral (1980) na PMF so temata Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. Specijaliziral vo Kopenhagen. Drèl nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni, glavno vo stranstvo, so tematika od statisti~kata fizika, kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi, nepotencijalnite interakcii, koncentratorite i dr. Toj e koavtor na knigite: The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. Dimitrovski), Hadronic Press, Florida, 1998 i Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. Dimitrovski i V. Veselinovi}), Skopje, 1994. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (198789 i 199799).
Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. Vo XVIII v. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko), Ehlovec (Ki~evsko), Smilevo (Demirhisarsko), a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. Pokraj Mijacite hristijani, se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija, kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci, Melnica i Sogle. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki, kako jazikot, obi~aite, folklorot i sl. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija.
LIT.: G. Tra~ev, Mici, Sofi, 1941; T. Smiqani, Mijaci, Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw. XX, Beograd. Al. St.
MIKLO[I^, Franc (Miklo{i~, Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer, 20. XI 1813 Viena, 7. III 1891) slovene~ki lingvist, slavist, eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Spored nekoi negovi konstatacii, privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik, ~ij avtor e Kopitar. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. Akad. der Wissenschaften, Philos. hist. cl. Bd. 34, Wien, 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. B. Vidoeski, Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik, Skopje, 1953, 67).
LIT.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. do 28. junija 1991), SAZU, Ljubljana, 1992. Z. T.
MIJAÎJA oblast vo zapadniot del na RM. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. Vo selata od Mala Reka ìveat Mijaci, pravoslavni Makedonci, a vo Dolna Reka MijaciTorbe{i, koi se islamizirani Makedonci. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole, a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Do doa|aweto na
946
MIK# DOO (Metalna industrija Kavadarci) firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g.. Se prostira na okolu 75.000 m, od koi 27.000 m pokrien prostor. Proizvodstvena programa: komunalna oprema kontejneri i kanti za komunalen otpad; zemjodelska mehanizacija traktorski prikolki, plugovi, klinesti brani i dr.; proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata klasi~ni bojleri, bojleri so toplo izmenuva~, kotli, distributivni ormari za broila i sl. Se zanimava i so proizvodstvo, proektirawe i montaà na ~eli~ni konstrukcii. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros-
Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje
MIKOLO[KA LABORATORIJA otvorena vo juli 2001 g. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Vo nea se vr{at istraùvawa na gabite. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. M. K. MIKROBIOLOGIJA biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija beleì zna~aen podem. Vo po~etokot taa pokaùva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. Vo
MIKROFLORA
ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina, zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Denes, Katedrata po mikrobiologija drì redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistraùva~ki proekt, eden razvojnoistraùva~ki proekt, a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. X. K. MIKROEKONOMIJA del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma, na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot ìvot. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri, a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata, analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dràvniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers, Belgija), Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` Belgija), koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii, mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni, t.e. dominiraat biznis-nasokite. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep, a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. Me|u redovnite univerzitetski profesori, koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka, posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski); Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom-
ska teorija); Nikola Kqusev, Metodija Nestorovski i Goce Petreski, Boò Geramit~ioski (teorija, politika i ekonomika na investiciite); Slavko ûkovi}, Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON), Sini{a Spasov, Du{an Petkovski, Qup~o Axi Mitreski, Vera Taleska, Dimitar Bojaxioski, Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata); Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment); Taki Fiti (pretpriemni{tvo); Todor Mirovski, Slobodan Markovski, Serafim Tomovski, Blaò Nedev, Trajko Rusevski, Metodija Koneski (smetkovodstvo); Bo{ko Ja}ovski, Nada Sekulova, Sneàna Risteska (marketing); Gordana Trajkoska (finansii); Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali od drugite soodvetni institucii. T. F. M. S.
me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii, istraùvawe i novi tehnologii. Svoite proizvodi Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa, Dr. M. na Balkanot i vo Kina. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini), Ohidskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero, dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite, zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina, Jablanica, Pelister, Mokra). Od dijatomolo{ki aspekt, ovie ekosistemi se verojatno najistraùvanite ekosistemi vo Makedonija. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei), pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok, po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi, kako {to se Cyclotella fottii, C. ocellata, Dinobryon bavaricum, D. stipitatum, Microcystis spp, Anabaena spp. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no, pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost, osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens, M. aeruginosa, Aphanisomenon glosaquae, Gleotrichia natans), dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia, Navicula, Tryblionella i Thalassiosira. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski, ultraoligotrofni, acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Sv. K. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok, od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na, mnogu varijabilna mikroflora. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite, no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. Vardar947
MIKRON# Prilep fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako Mikron#, za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. vo firma so naziv AD Mikron Tech#. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori, univerzalnite mikromotori, kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite, a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite, elektri~nite pili, fenovite, mikserite i mesoreà~kite. M. ûnd.
MIKROSAM#, AD privatna akcionerska kompanija, osnovana vo 1990 g. vo Prilep so glavna aktivnost dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini, oprema i softver-aplikacii za industriski celi. Proizvodite na Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali, industrijata za mermer, drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija, obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi,
MIKULÎ]
Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi
skiot sliv e daleku poistraùvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija, za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto, na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis, D. mesodon), karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna, odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato, Encyonema minutum, Nitzshia spp, kako indikatori za vakov tip vodi. Sli~en trend se zabeleùva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci, pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. Za rekite Radika, Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. Sv. K.
la, a od 1963 g. vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). Vo 1969 g. go dobiva zvaweto docent, potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). Se penzioniral vo 2000 g. Aktivnite terenski i kabinetski istraùvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period, povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. Predmet na negovite istraùvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Rakovodel za{titni i sistematski istraùvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. Lipkovo, Makedonska Kamenica, Karaorman, Stobi, Skupi, Kale Skopje i ^rn~e Vodno). Rakovodel pove}e nau~noistraùva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija, Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt, vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968, 1974, 1978), kako i vo Atina (Grcija), kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. Vo 1978 g. ja dobil presti`nata nagrada Aleksandar fon Humbolt#. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. Vo periodot od 1959 g. publikuval okolu dveste truda, me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija, Skopje i okolnite tvrdini, za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija, Stobi i dr.
BIBL.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza, Skopje, 1966; Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje, 1982; Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, MANU, Skopje, 1996; Anti~ki gradovi vo Makedonija, MANU, Skopje, 1999; Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Munchen, 2002. V. L.
Naum Miladin
zijata {to ja zavr{il vo Janina, gi prodolùva tie soznanija, podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. So posredstvo na janinskiot mitropolit, dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. Po trigodi{nite studii na Akademijata, go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija, {to go zavr{uva vo Ohrid, kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga, podgotvuva pove}e crkovni pevci. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni, zapi{ani so zapadno notno pismo, {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. O. negovite bra}a. MILADINOV, Angel (Kumanovo, 27. V 1928 Zagreb, 4. I 1984) televiziski reìser i urednik. Gimnazija zavr{il vo Skopje, a Filozofski fakultet vo Zagreb. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo, kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija, koj u{te od prvite reìi inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika, no i etika. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini), Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata), Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija, meu koi i so TV Skopje. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. Od maj 2005 g. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. B. Ort. MILADINOV, Dimitar (Kratovo, 6. XI 1931 Kratovo, 20. II 2002) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g.), dekan (198183). Se usovr{uval na studiski prestoi vo
Ivan Mikul~i}
MIKULÎ], Ivan Luka (In|ija, Srbija, 25. III 1936) arheolog, univ. profesor. Od 1958 g. raboti vo RM vo Narodniot muzej vo [tip, Narodniot muzej vo Bito948
MILADIN (MILADINOV), Naum (Struga, 1817 Sofija, 1897) muzi~ki deec i teoreti~ar. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. Kako slu`benik vo firmata Zografci# vo Durus (Albanija), vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. Vo Gimna-
MILADINOV
Francija, Polska, Japonija i SAD. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota, u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni inènerski objekti, publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Q. T.
Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65), a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (197577), prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. T. zitetskiot sovet.
Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov
MILADINOV, Dimitrija (Struga, 1810 Carigrad, 11. I 1862) u~itel, sobira~ na makedonski narodni umotvorbi, poet, publicist, prerodbenik, centralna li~nost na makedonskata prerodba, najstar sin na Riste Miladin, grn~ar od Struga. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot Sveti Naum#, a potoa prodolìl vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid, obrazovanieto go prodolìl vo poznatata gimnazija vo Janina, kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid, Struga, Bitola, Prilep, Magarevo, Kuku{ (dva pati) itn. Vo maj 1845 g. vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. Pritoa mu ukaàl i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. Iako taa sredba pretstavuva vaèn moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov, duri
Zbornikot na bra}ata Miladinovci, Blgarski narodni pesni# (1861)
po prestojot vo Bosna, Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so ìvotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo, kaj nego nastapil celosen presvrt. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. Od Savle stana Pavle, pi{uva za toa K. [apkarev. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji, ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g., so naslov Blgarski narodni psni#. Zbornikot sodrì ogromen fond makedonski narodni pesni, kratki ànri, etnografski materijali i sl. i samo edna sedmina bugarski pesni. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata, kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion, bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil ìvotot vo carigradskite zandani.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Studii za Miladinovci, Izbrani dela 5, Skopje, 1989; Kniga za Miladinovci (18621962), Zbornik od studii, statii i prilozi, Skopje, 1962; @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci, Skopje, 1984; Konstantin Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1980. M. Kit.
Jordan Miladinov
MILADINOV, Jordan (Kumanovo, 30. XII 1922 Skopje, 23. X 2001) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika, jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. Zavr{il Gradeèn fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet, a gostuval i na drugi univerziteti. Specijaliziral vo Minhen (1955), Cirih (1957) Hanover (1962/63). Vr{el pove}e funkcii, od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (195860), prorektor na Univerzitetot (196365), {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (196567). Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokruìl so 7 u~ebnici, objaveni vo pove}e izdanija. Q. T. MILADINOV, Konstantin Ristov (Struga, 1830 Carigrad, 18. I 1862) u~itel, poet, preveduva~ i folklorist, prerodbenski deec. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (19441847), po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo, Bitolsko (18471849). Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949
Dimitar Miladinov, Slovo (1839)
MILADINOV, Dragi (Skopje, 1. III 1928) grad. in`., red. prof. na
MILANSKI
Dimitri i Konstantina, Sofi, 1884; Kniga za Miladinovci (18621962), Zbornik od studii, statii i prilozi, Skopje, 1962; @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci, Skopje, 1984; Haralampie Polenakovi}, Studii za Miladinovci, Izbrani dela, 5, treto izdanie, Skopje, 2007; Van~o Tu{evski, Nova makedonska knièvnost, Skopje, 2008. S. Ml.
Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov
lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. X 1849 letoto 1852). Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora, kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. Magarevo, Bitolsko (1852/1853). Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (18571860). Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska knièvnost, preveduval od ruski jazik, vo tamo{noto spisanie Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti, vo sp. Blgarski kniìci# i vo v. Dunavski lebed#. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860), se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer, pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860), kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23.000 stihovi), razni detski igri, obi~ai, veruvawa, predanija, poslovici, gatanki, narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija, a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. J. [trosmaer. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad, zaminal da mu pomogne za osloboduvawe, no i samiot bil uapsen. J. J. [trosmaer i drugi poddrùva~i se obidele da gi spasat bra}ata, no bez uspeh. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. Avtor e i na antologiskite pesni [upelka#, Bisera#, Na ~u`dina#, najpoznatata Tga za jug# i dr. Osven toa, od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura Pravoslavni crkovni bratstva vo gozapadnata Rusi# od otec Flerov (1858).
BIBL.: Blgarski narodni psni, sobrani od brat Miladinovci Dimitri i Konstantina i izdani od Konstantina, Zagreb, 1861; S~inenix. Pisma, dopiski i stihotvorenix, pod red. na N. Tabakov, Sofi, 1943; Konstantin Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1980. LIT.: K. A [apkarev, Materiali za ìvotopisanieto na brat H. Miladinovi,
MILANSKI EDIKT zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo, izdaden vo Milano (fevruari 313), po sklu~eniot sojuz. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura.
LIT.: R. Popovi, Izvori za crkvenu istoriju, Beograd, 2001; Ch. M. Odahl, Constantine and the Christian Empire, CambridgeHarvard, 2004. B. Petr.
Kru{evo (19761978) i OK Vardar# vo Skopje (19781983). Trener na Odbojkarskiot klub Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994), so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. D. S.
MILEV, Petar I. (s. Kosa~a, Perni~ko, 1879 s. Kova~evica, Nevrokopsko, 8. VII 1908) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. Vo 1900 g. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Bil sekretar na ~etata na J. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda.
IZV. i LIT.: A. Smit, Spomeni ot Makedoni, Sofi 1983; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi v Makedoni, II, Sofi, 1983. Al. Tr.
Sa{o Milenkovski
Jo{ka Milenkovski
MILENKOVSKI, Sa{o (Bitola, 28. XI 1963) reìser. Diplomiral na otsekot za teatarska reìja i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Stanuva ~len na Kazali{te, pozori{te, gledali{~e, teatar vo Subotica, Srbija (1988-1991). Osnova~ e na nezavisniot teatar Babilon#. Od noemvri 2006 g. e direktor na Dramata na MNT. Reìi: Balkanot ne e mrtov#; Game over#; Bure barut#; Kolede#; Ova ne e amerikanski film#; Kandid vo zemjata na ~udata#; Tetovirani du{i#; Deus ex machina#; Hamlet vo tranzicija#; Dole vlada# i dr. Piesite Kolede#; Ova ne e amerikanski film#; Game over#; Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. R. St.
MILENKOVSKI, Jo{ka (Kru{evo, 11. IX 1960) univ. profesor, odbojkar. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: Relacii pome|u nekoi kognitivni, bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: Relacii i razliki na nekoi kognitivni, specifi~no-motorni sposobnosti, konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 19971998 g.#. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987), a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. Odbojkar vo OK Niko Doaga# vo
Mirko Mileski - Uro{
MILESKI-URO[, Mirko (s. Popoec, Ki~evsko, 23. IV 1923 pl. Bukovi}, Ki~evsko, 1. X 1943) naroden heroj. Bil ~len na KPJ (1941). Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. Izvor, dostavuval doverlivi informacii za
950
MILOEVI]
aktivnostite na italijanskata policija (19411942). Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Straà (Bukovi}). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953).
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941 1945. Dokumenti. Izbor i redakcija Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski i \or|i âkarjanevski, Ki~evo, 1985. LIT.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1970. Vl. Iv.
MILETI], Dragoslav Lazarev (Pirot, 31. X 1901 Belgrad, 1980) spec. patolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Belgrad. Vo 1947 g. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. f. vo Skopje. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. D. S.-B.
narni qubopitstva. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija, 1890), kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. Se zanimaval i so dijalektologija. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na sloènata makedonska problematika i vaì za nejzin suptilen komentator. Ja pokrenal edicijata Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvièwe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvièwe (Dame Gruev, Hristo Tatar~ev, \or~e Petrov, Slavejko Arsov, Pando Kqa{ev, Smile Vojdanov, Luka Xerov, Boris Sarafov, Jane Sandanski, Nikola Pu{karov, Mihail Gerxikov i dr.). G. T. MILINZI mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme, naseleno na Peloponez (VII v.), prvin vo Lakonija, a podocna se povlekle kon planinata Tajget. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e, a naseluvale teritorija od ok. 750 km . Ja za~uvale samostojnosta do po~. na IX v., koga ja priznale vlasta na Vizantija, pla}ale danok i davale 1.000 2.000 vojnici. Krevale vostanija, no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. Im davale otpor na Latinite, koga go osvojuvale Peloponez (1248).
2
Pavel Miljukov
tite vo Moskva i vo Sofija. Makedonskata tema ja znael izvorno, a vo tekot na 19121913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija, ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Zavleguvaj}i vo sloènosta na makedonskoto pra{awe, glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka, toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija, pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam, smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi, razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dràvna avtonomija na Makedoncite. G. T. MILOVANOVI], Stanislav (s. Dobrovi{, Vlasotince, 8. II 1943) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. Zavr{il Gradeèn fakultet vo Skopje, a magistriral vo IZIIS (1981). Dekan na Fakultetot (1997 1999). Odli~en prakti~ar, kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski, industriski i inènerski objekti, me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. Q. T. MILOEVI], Borivoe I. (Carina, 22. XII 1885 Belgrad, 1967) srpski geograf. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908), potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. Najblizok sorabotnik na J. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet, kade {to predaval od 1920 do 1956 g. (od 1926 g. kako redoven profesor). Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN, dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija, po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje, Ren, Gre-
LIT.: T. @ivkovi, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002. K. Ax.
Qubomir Mileti~
MILETI^, Qubomir ([tip, 1. I 1863 Sofija, 1937) istaknat bugarski filolog, osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija, eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934), osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija, redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. Sin na \or|e Mileti}, srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}, a po majka {tipjanec. Gimnazija zavr{il vo Zagreb, kade {to prodolìl da studira slavisti~ki nauki, prodolùvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). Doktoriral vo Zagreb (1888). Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli-
MILICA ktitorka na obnovenata crkva Sv. Bogorodica# (Matka) na r. Treska (Skopsko), obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496 1497). Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola.
LIT.: S. Nikolovska, Kodikot na manastirot Matka, Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#, 1, Skopje, 1975; G. Suboti, Ohridskata slikarska {kola od XV v., Ohrid, 1980; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.
MILJUKOV, Pavel Nikolaevi~ (Moskva, 13 (28). I 1859 Eks-leBel, Francija, 31. III 1943) ruski istori~ar, slavist, makedonoznalec, politi~ar, voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). Prestojuval pove}e pati vo Makedonija, prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. Bil profesor na univerzite-
951
MILOSAVLEVA
nobl i Praga, kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata, geomorfologijata i regionalnata geografija. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija.
BIBL.: Ju`na Makedonija, Naseqa srpskih zemaqa, kw. X, Beograd, 1921; Geografske oblasti u Makedoniji, II kongres na geografite od FNR Jugoslavija, Skopje, 1952; Visoke planine, Geografsko dru{tvo, Beograd, 1937; Glavne doline u Jugoslaviji, posebna izdawa SAN, 1951; Ohridska kotlina, JAZU, kw. 312, Zagreb, 1966. Al. St.
Lazo Milo{evski
Slavko Milosavlevski
Olga Milosavleva
(predava~ 19611965; vonreden profesor 19661971 i redoven profesor 19721974). Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (196669) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 1972). Na ovaa funkcija, vo tekot na borbata so liberalizmot i nacionalizmot#, dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973), a vo juni 1974 e isklu~en od SKM, po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (19962003).
BIBL.: Kontradikciite na Josip Broz, Skopje, 1990; Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992, Skopje 1997; Koli{evski, Skopje, 1999; Makedonski kontroverzi 1990-2003, Skopje, 2004. IZV.: MNR na RM, Skopje, 2007; Arhiva na Pravniot fakultet Justinijan Prvi# Skopje, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.
ni~ki# vo Skopje. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. Prv atleti~ar od Makedonija, ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m, za koja nastapil {estpati. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija, 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950), osvoil zlaten medal na 400 m, so nov makeD. S. donski rekord.
MILOSAVLEVA, Olga (Tetovo, 14. IX 1934 Skopje, 16. I 1997) balerina i koreograf. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Karakterna balerina so izrazit tancov temperament, scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. So koreografija se zanimava od 1958 g. M. e edna od najplodnite makedonski koreografi. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen, sovremen i moderen izraz.
ULOGI: Gitana (M. Ravel, Bolero#), Kandelas (M. Ravel, Qubovta vol{ebnica#), Vodeni~arka (M. de Falja, Trirogata {apka#) i dr. KOREOGRAFII: Labin i Dojrana# (T. Prokopiev), Dubrovni~ka legenda# (Q. Branxolica), Makedonska povest# (Gl. Smokvarski) i dr. Em. X.
MILO[ (XIV v.) kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. Na povelbata na kralot Volka{in, izdadena vo Skopje (1366), se potpi{al kako milosnik (izvr{itel, garant, svedok) na kralot. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata, postavuvan od vladetelot.
LIT.: S. Novakovi, Zakonski spomenici srpskih dràva sredwega veka, Beograd, 1912; A. Solovjev, Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka, Beograd, 1926. K. Ax.
Tihomir Milo{evski
MILOSAVLEVSKI, Slavko (s. Vratnica, Tetovsko, 28. I 1928) sociolog i univ. profesor. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Vratnica, a gimnazija vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje
952
MILO[EVI], Kliment Nikolov (Ohrid, 2. XII 1901 Skopje, 26. XI 1976) spec. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Med. f. zavr{il na Sorbona, pedijatrija specijaliziral vo Viena. Do 1941 g. rabotel vo Belgrad, od kade {to e deportiran vo logor. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. Le{ok (1946). Vo 1957 g. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). Sl. M. P. MILO[EVSKI, Lazo (Tetovo, 5. III 1926 Skopje, 1963) atleti~ar. Bil ~len na AK Rabot-
MILO[EVSKI, Tihomir (Ti}o) (s. Bitu{e, Debarsko, 1915 Skopje, 1. IV 1984) general-major. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija, bil pripadnik na komunisti~koto dvièwe. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. na 1942). Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod, komandant na Tretata makedonska NOU brigada, komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM, komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. 1944). So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952
MILÎN
racii za osloboduvawe na Jugoslavija. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1970. Vl. Iv.
Kralot Milutin Stefan Uro{ II
ciski odbori na pove}e me|unaK. Tal. rodni spisanija. MILÎN, Vladimir (Skopje, 19. IV 1947) reìser i profesor na FDU vo Skopje, na Otsekot za reìja, i izvr{en direktor na Institutot Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. Reìser i dramaturg vo MNT (1970 1974 i 19751982). Zavr{il Fakultet za dramski umetnici, otsek reìja, vo Belgrad. Reìra na pove}e sceni niz Makedonija i vo
Antonio Milo{oski
ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje, Polog, Ov~e Pole, Pijanec, Zletovo, Ki~evo, Pore~e, Debar). Se oènil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. Od crkvata bil proglasen za svetitel.
LIT.: S. Stanojevi, Kraq Milutin, GN^ (Godi{wica Nikole ûpia, XLVI (1937). K. Ax.
Vladimir Mil~in
MILO[OSKI, Antonio (Tetovo, 29. I 1976) politi~ar, aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. Maturiral vo gimnazijata Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994), diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija, 2001&2002), a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998), eden od osnova~ite na zdruènieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum MEAF so sedi{te vo Skopje, ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&), {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 septemvri 2001). Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. VII 26. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. VIII 2006). ^len e na germanskoto akademsko zdruènie Sdosteuropa Geselshaft#, koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici Dnevnik# (januari-maj 2000) i Utrinski vesnik# (2002&2004). S. Ml. MILUTIN Stefan Uro{ II (? Nerodimle, 1321) srpski kral (1282 1321), sin na Uro{ I. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli-
Ktitor na obnovuvaweto na crkvite Sv. Bogorodica Troera~ica# (Skopje), Sv. Nikita# (s. Bawani, Skopsko) i Sv. \or|i# (s. Staro Nagori~ane, Kumanovsko). Vo crkvata vo Staro Nagori~ane, ìvopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18), e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin, koj, oble~en vo sve~en divitision, v race go drì modelot na hramot, i mladata kralica Simonida, oble~ena vo sve~ena kralska odora. Patronot na crkvata (Sv. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot, kralot Milutin, vo znak na pobedata nad Turcite.
LIT.: Arh. Danilo, @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih, Beograd, 1935; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; B. Todi, Staro Nagori~ino, Beograd, 1993; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.
stranstvo. Eden od osnova~ite i reìser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot; Zelena guska# i dr. Reìi: Balada za luzitanskoto stra{ilo#; Pantaglez#; Brkotnica#; Golemata voda#; Pirej#; Ramna zemja#; Mrtvi du{i#; Angelina#; Revizor#; @itolub#; Farsa za hrabriot Naume# i dr. R. St.
Ilija Mil~in
MILUTINOVI], Zoran (Skopje, 18. XII 1950) afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto inènerstvo, po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976), magistriral vo IZIIS (1982). Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto, Japonija (1986); izbran za redoven profesor (1992); profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001), Japonija. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti, ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi, ~len na redak-
MILÎN, Ilija (Prilep, 19. VI 1918 Skopje, 11. III 2002) dramski i filmski akter i reìser, preveduva~, publicist, eden od osnova~ite na MNT, umetni~ki rakovoditel i reìser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad, Bugarija). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki sloèni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. Uspe{no dejstvuval i kako reìser, dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. Bil direktor na Dramata na
953
MILÎNSKI
MNT (1964-1969), kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Ulogi: Jago (Otelo#); Gubernatorot (Smrtta na Gubernatorot#); Leone (Gospoda Glembaevi#); Galielo (Galileo Galilej#); @ak (Kako {to miluvate#); Kriàvec (Vo agonija#); Otec Naum (Krik#); Platon Kre~et, Julie Cezar vo istoimenite dela; Tefik-beg (Goce#) i dr. Reìi: Dlaboki koreni#, Crnila#; Antigona#; Tri sestri#; Malogra|ani#; Staklena menaèrija#; U~enik na |avolot#; Na dnoto#; Pe~albari# i dr. Filmski ulogi vo filmovite: Jazol#; Mis Ston#; Mirno leto#; Ispravi se Delfina#. R. St.
Janez Mil~inski
ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963, Sicilija 1968, El Asnam vo Alìr 1980), pri avionski nesre}i (Brnik 1966, Krk 1971, Maganik vo Crna Gora 1974, Aja~io 1981), pri èlezni~ki nesre}i (Zagreb 1974, Borovnica 1976). Za svojata rabota dobil svetski priznanija. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite, dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i, nivnata prevencija, ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost, pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i oìvuvawe na onesre}enite. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. f. vo Skopje. Vo 1977 g. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU, vo 1978 na ANUBiH i SANU, a vo 1985 na CANU.
IZV.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati), MANU, Skopje, mart 1979, 3437; Enciklopedija Slovenije, t. 7, Ljubljana, 1993, 142143. BIBL.: Sodna medicina, Ljubljana, 1956; Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo, pred bolnikom in pred dru`bo, ZV#, 37, 1968, 401403; Medicinsko izvedenstvo, III, Ljubljana, 1970, 1981; Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in oìvljanje, Zdravsteni obzornik#, 6, 1972, 6573; Medicinska etika in deontologija, Ljubljana, 1982; Leta za pet drugih, Ljubljana, 1990. M. Pol.
nacionalno-revolucionernoto dvièwe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). Izbrana za docent (1950), za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (19541955) i vo Boston (19621963), kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istraùvawa. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19631965). Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija.
LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976. Sv. [.
MILÎNSKI, Janez (Qubqana, 3. V 1913 ?, 28. VII 1993) lekar, specijalist za sudska medicina, deontolog i pravnik, redoven prof. na Med. f. vo Qubqana, Slovenija (od 1957). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). Studiral medicina najprvin vo Qubqana, a potoa vo Zagreb, kade {to i diplomiral (1940). Aktiven u~esnik e vo NOB. Se usovr{uval vo Belgija, Francija, [vajcarija, Avstrija i Germanija. Od 1945 do 1983 g. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. f. vo Qubqana, a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. f., od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. bil dekan na Med. f., prorektor na Univerzitetot (19701973), a potoa rektor (1973 1976). Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). Vo 1961 g. e izbran za dopisen, a vo 1970 za redoven ~len na SAZU, od 1976 do 1992 g. bil pretsedatel na SAZU. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. V 1979 g. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). Svoite soznanija i iskustvata na negovata
954
Kiril Miqovski
Desa Miqovska
MIQOVSKA, Desa (Prizren, Kosovo, 21. V 1918) univerzitetski profesor, sociolog. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937), a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948), kade {to i doktorirala, na tema Klasnite sili na
MIQOVSKI, Kiril (Resen, 27. V 1912 Skopje, 27. IV 1983) ekonomist, univ. profesor, nau~en istraùva~, op{testvenik, diplomat, akademik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad, sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931), a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g., na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g., kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla, a na postdiplomskiot studium Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB, ~len i sekretar na ASNOM, a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM, prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM, republi~ki javen obvinitel, minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija, prv rektor
MINISTERSTVA
na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata), redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967), sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU, ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija, pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie, ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. Stopanski pregled#, prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija, ~len na redaciskiot odbor na sp. Ekonomist#, prv glaven i odgovoren urednik na Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU, glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (Na{ vesnik#, Naroden glas#, Ilindenski pat#, Scientia Yugoslavica# i dr.). Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi knigi, u~ebnici, nau~ni proekti, monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. Negovata nau~noistraùva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija, stopanska istorija, stopanski sistem i ekonomska politika, stopanski razvoj, regionalen razvoj, naselenie i rabotna sila, razvoj na ekonomskata misla i sl.), no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija, sociologijata, etnologijata, kulturata i dr.). Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata, za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ, za afirmacija na makedonskata nacija i dràvnosta na Makedonija, za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot, kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja.
BIBL.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (19191937),Skopje, 1962; Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla-
vija, Skopje, 1974; Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija, Skopje, 1975; Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija, Skopje, 1977; Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor); Razvojot na ekonomskata misla, Skopje, 1981; pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949); Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954); Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75); Prostorno planirawe vo Makedonija; Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979); Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (19781980); Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). LIT.: Nikola Uzunov, Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija, MANU, Skopje, 2003. M. S.
MINDAK, Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava, Polska, 30.VI 1952) polska slavistka i balkanistka, avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi.
BIBL.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim, serbsko-chorwackim i macedovskim), Ossolineum 1983. Z. T.
Blaè Minevski
MINEVSKI, Blaè (Gevgelija, 1. IV 1961) novinar, raskaùva~, romansier i dramski pisatel. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Raboti kako novinar. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost.
BIBL.: Solzi vo o~ite na tate, raskazi, Sk., 1984; Niski ve`bi, raskazi, Sk., 1988; Crniot perduv, roman, Sk., 1990; Ledno oko, raskazi, Sk., 1996; Treba{e da se slikame pred da se zamrazime, roman, Sk., 1998; Sezona za gluvarkite; Prikazna za tretiot, roman, Sk., 2003. Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e, Sk., 2000. LIT.: Rade Siljan Zabraneta odaja, Skopje, 2004. P. Gil.
MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. Za vr{ewe na funkciite na dràvnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM, a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. Karakteristiki na minister-
stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za finansii, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika; ekonomskite, strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi; tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto, trgovijata, turizmot, ugostitelstvoto i zanaet~istvoto; sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi; nadvore{notrgovskoto rabotewe; energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe; dano~niot i carinskiot sistem; makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija; sistemot na banki, {tedilnici i drugi finansiski posrednici; sistemot na devizno rabotewe; javniot dolg; stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te, {umite i drugite prirodni bogatstva; lovot i ribolovot; za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici; vodite; hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura; èlezni~kiot soobra}aj i èlezni~kata infrastruktura; vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura; telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura; stanbeno-komunalnite raboti, ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dràvata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata, no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita, socijalna sfera, obrazovanie, kultura, pravda, zdravstvo, lokalna samouprava i sl.). Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii, za stranski investicii, za informati~ko op{testvo i dr.).
955
MINOVA-\URKOVA
IZV.: Zakon za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, br. 58/2000 i 44/2002. M. S.
oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 2002; Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 2002; Stilistika na sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 2003; Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 2003; Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij# & Skopje; Grammaire de la language macdonienne pour trangers, Skopje, 2006; Taka se zboruva vo Veles (redakcija), Skopje, 2007; Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci; Grammar of Macedonian language for foreigh speakers, Skopje, 2007. G. Cv.
Mihajlo Minoski
Liljana Minova\urkova
MINOVA-\URKOVA, Liljana (Prilep, 9. VIII 1939 Skopje, 12. XII 2008) lingvist-makedonist, profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov# vo Skopje (19631977). Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet, kade {to gi pominala site zvawa. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi, simpoziumi, sobiri, proekti i predavawa (Moskva, îkago, Sirakuza, âpel Hil, Tirana, Hale, Bratislava, Krakov, Sosnovjec, Vorone` i dr.). Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. Makedonski jazik#. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (19982002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt Najnova istorija na slovenskite jazici (1945 1995)#, so centar vo Opole (Polska). Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi
BIBL.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi), Skopje, 1979; Makedonski jazik za stranci (vtoro, izmeneto izdanie), Skopje, 1981; Sintaksa na makedonskiot standarden jazik, Skopje, 1994; Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 1997; Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto, promeneto izdanie, Skopje, 1997; Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik, Skopje, 1997; Makedonski jazik (monografija), (koavtorstvo i nau~na redakcija), Opole, 1998; Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro, dopolneto izdanie), Skopje, 1998; Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 1999; Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro, izmeneto izdanie), Skopje, 2000; Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija), Skopje, 2000; Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija), Skopje, 2001; Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran-
Ana Minovska
MINOVSKA, Ana Bor~eva (Skopje, 21. XII 1953) spec. po bolesti na ustata i zabite, redoven prof. na St. f. Doktorirala vo 1994 g. Publikuvala 55 statii. Avtor e na u~ebnicite Oralna higiena# i Profesionalna i timska rabota#. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). E. M. MINOVSKI, Risto (Ezerec, 22. VIII 1941) el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi, prodekan, dva mandata dekan na ETF vo Skopje. Pretsedatel na MAKO SIGRE. Za deloto Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata 11 Oktomvri# za nauka (1982). Toj e zasluèn za razvojot na Laboratorijata za VN. Knigi: Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik), Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo, so Q. Nikoloski), Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta, so Q. Nikoloski), Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. Jankov), Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. Jankov).
LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 545, oktomvri 1990. Dr. R.
kako profesor po istorija, eden period vo NUB Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975), doktoriral vo Belgrad (1981). Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986), kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. Bil mentor na magistranti i doktoranti, {ef na Institutot za istorija, rakovoditel na postdiplomskite studii, rakovoditel na nau~noistraùva~ki proekti, urednik na spisanieto Istorija#. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istraùvawa pri MANU od negovoto osnovawe. Glaven interes na negovite nau~ni istraùvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dràvi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dràva. U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi, statii i prilozi
BIBL.: SAD i Makedonija, Skopje, 1994; Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 19431946, 2000; Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913 1940 godina, Skopje, 2006. IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, 611/24.1.1994. D. Jov.
MINTAN gorna obleka na narodnata nosija. J. R.-P.
MINOSKI, Mihajlo (s. Dolgaec, Prilepsko, 18. X 1938) univerzitetski profesor (vo penzija). Se {koluval vo Prilep i vo Skopje, zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Rabotel
Mintan
956
MIOKAZI
MINÊV, Kiril Metodiev (s. Vata{a, Kavadare~ko, 22. VII 1922) ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. go zapo~nal vo Sofija, a go zavr{il vo Belgrad (1950). Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. Specijaliziral ftiziologija. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. f. D. S.-B.
Biljana Min~eva[ukarova
nie na ASNOM. Vr{el brojni D. S.-B. op{testveni funkcii. MIOVSKI, Done Kocev (Skopje, 16. III 1909 Skopje, 31. I 1977) dermatovenerolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1935), kade {to i specijaliziral (1940). Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. Eden od osnovopolo`nicite na Med. f. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (19501974). Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Dermatovenerologija (skripta), Skopje 1962; Polovi bolesti, Skopje, 1972. Q. P.
Nikola Min~ev
MINÊV, Nikola (Kavadarci, 20. X 1915 Skopje, 6. IV 1997) u~itel, borec, politi~ar i dràvnik. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvièwe (od 1935), u~esnik vo NOB (1941), ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942), komandant na NOPO Dobri Daskalaov# (1943), komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM, politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM, delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM, poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. 1944), minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. IV 1945), ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. Bil i na visoki dràvni funkcii pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM, ~len na SIS na Jugoslavija, pretsedatel na Sobranieto na SRM, republi~ki i sojuzen pratenik. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii#. Vl. Iv.
crvenata spektroskopija, a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz, potoa klatrati, glini, minerali i drugi cvrsti supstanci. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo), a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. Bila rakovoditel i ~len na istraùva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistraùva~ki proekti. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996., 218; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 239240. B. [.
MIOVSKI, Mito (Kosinec, Kostursko, 2. X 1936) redoven profesor na Filolo{kiot fakultet ,,Blaè Koneski# (vo penzija). Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata, no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici.
BIBL.: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski, Skopje, 1980; Leksikolo{ki aspekti na deloto Za makedonckite raboti#, Skopje, 1988; Hludov parimejnik, Skopje, 1996. E. C.
Dimitar Miovski
MINÊVA-[UKAROVA, Biljana Nikolova (Skopje, 19. I 1948) redoven profesor (1996) na PMF, Institut za hemija. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad, a tuka i magistrirala (1974). Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na Kings College vo London. Od 1972 g. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra-
MIOVSKI, Dimitar Kocev (Skopje, 1. IX 1913 Skopje, 25. V 1982) oftalmolog, op{testvenik, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad (1941). Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952), kade {to bil postaven za direktor (1960). Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda-
MIOKAZI (selo kaj Ki~evo, lokalitet Gradi{te Venec) naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evoBrod. Lokalitetot e opkruèn so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka, Direk, Zad ûka, Krst i Toplec, koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. Vrvot na ridot e opkruèn so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli, od kade {to doa|a i imeto Venec. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. Konstatirani se tragi od kontinuirano ìveewe od praistorijata neolit, èlezno vreme, helenisti~ko i rimsko vreme, docna antika i sreden vek. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od VVI v.. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti, so mnogu kerami~ki naodi, nekropola od XXI v. i dr.
LIT.: G. Spasovska-Dimitrioska, Arheolo{ki istraùvawa na gradi{teto
957
MIRASÎEV
Venec# kaj s. Miokazi, Ki~evsko, Macedoniae acta archaeologica#, 7-8 , Skopje, 1987, 167175. Q. X.
Dimitar Miras~iev
MIRASÎEV, Dimitar ([tip, 10. VIII 1876 Sofija, 28. X 1933) u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vojvoda. Se {koluval vo [tip, vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie, 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). Bil u~itel vo Kriva Palanka, Kumanovo i vo [tip. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. Bil glaven redaktor na v. Konstitucionna zar# (19081909) vo Solun. Sorabotuval so J. Sandanski i so K. Misirkov. Po 1913 g. se povlekol od politi~kiot ìvot.
IZV. i LIT.: V. Prilep~anski i T. Vlah~ev, Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija, Delo 74#, 1, [tip, 1980; T. Vlah~ev, 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (18761933), [tipski vesnik#, br. 157, [tip, 1986; V. Prilep~anski, Dimitar Miras~iev golem makedonski u~itel, revolucioner i socijalist, Delo 74#, XIV/3, [tip, 1987; A. Apostolov, Vini~kata afera, Ko~ani, 1997; V. Miras~iev, Dimitar Miras~iev @ivot i delo, [tip, 2006. Al. Tr.
Dimitar Mirevski
nik, rezerven kapetan na JNA. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep, gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. ne moèl da dobie dràvna slu`ba. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. Racin, Q. Arsov i dr.) so prof. N. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. IX 1941 31. VIII 1942) i Love~ (Bugarija, 1. IX 1942 6. IV 1943). Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci), bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo û~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija, do avgust 1943), kade {to se na{le so M. Andonovênto, Q. Lape i drugi makedonski dejci. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. I 1944), a potoa na Pettata makedonska NO brigada. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie, potpretsedatel na Planskata komisija, minister za prosveta na NRM (19471951), direktor na Direkcijata na po{tite, pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (19511955), naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM, pretsedatel na Odborot za prosveta, ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ, pretsedatel na Zdruènieto na arhivistite na Makedonija, pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija, a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (19601978). Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata.
BIBL: Vostanija i dvièwa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek, INI, Skopje, 1951. LIT.: Dràven arhiv na Republika Makedonija 19512006, Skopje, 2006, 54. S. Ml.
Qup~o Mirkovski
tor. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. Od 1978 g. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina 74 (Subotica). Po~nal da aranìra vo 1977 g. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. U~esnik na golem broj festiM. Kol. vali vo stranstvo.
Bistrica Mirkulovska
MIRKULOVSKA, Bistrica (Skopje, 14. III 1930) poet, raskaùva~, pisatel za deca, preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern, Cankar). Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot Kiril i Metodij# vo Skopje. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.
BIBL.: Cve}enca, poezija za deca, Sk., 1960; Gradin~e, raskazi za deca, Sk., 1962; Prva~iwa, poezija, Sk., 1972; Vinoìto, raskazi, Sk., 1979; Yvezdena, bajki, Sk., 1986; Klu~ar~iwa, roman za deca i mladi, Sk., 1992; Prekr{en let, poezija, Sk., 1996; Koga cutea kosteni, poezija vo prevod na slova~ki, Brno 1997; Topolite na krajot na dedovata livada, proza, Sk., 2001; Naveva sneg, poezija, Sk., 2002. P. Gil.
MIREVSKI, Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep, 10. X 1910, Skopje, 4. IX 1991) arheolog, istori~ar i arhivist, nacionalen deec, politi~ar i dràv958
MIRKOVSKI, Qup~o (Skopje, 27. II 1958) aranèr i kompozi-
MIRKULOVSKA, Milica (Skopje, 6. X 1965) lingvist, polonist, makedonist, profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM, Skopje. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi), kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran-
MIROVNI
{uva na 15. XII 2003 g., koga bezbednosnata situacija vo dràvata e celosno stabilizirana.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni vooruèni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek, magisterski trud, Skopje, 2004. T. Petr.
Milica Mirkulovska
ski jazici. Kvalifikuvan bibliograf, sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU.
BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik), SLPMS, 10, Skopje 2000; (so S. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik, Slavia Meridionalis#, 3, Warszawa, 2000. Z. T.
Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata Su{testvena ètva#
MIROVARENIE i osvetuvawe miro eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. Makedonskata pravoslavna crkva, kako avtokefalna, se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva, od koi e dobien blagoslov i sveto miro, kako poseben dar, koe, zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva, bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi, so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej, pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi, vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. LIT.: Stojan Jankovski, proto|akon,
Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro, Vesnik#, Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1971; Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1975. Rat. Gr.
MIROVEN PROCES NA NATO VO RM zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO, EU, OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat, da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g., na 14. VIII 2001 g. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoruùvawe Su{testvena ètva#, odnosno Vladata na RM (15. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO Namenski sili ètva# vo RM i trae do 31. III 2003 g., koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO Sojuzni~ka harmonija#, so {to po~nuva sosema nova misija, voop{to prva voena misija na EU Konkordija#.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni vooruèni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek, Skopje 2004. T. Petr.
Solana, kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU, trae 6, odnosno, po prodolùvaweto, 9 meseci (31. III 15. XII 2003) i broi 487 ~lenovi, napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. III 2003), vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija; poddrùvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici; povrzuvawe so vlastite, lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica, sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa.
MIROVEN PROCES NA EU VO RM prv miroven proces na EU, zamislen da trae 6 meseci, so mo`nost za prodolùvawe (od 31. III 2003), kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM, po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo. Mo`nosta za prodolùvawe e iskoristena, procesot se prolongira za 3 meseci i zavr-
Predavawe na komandata na Konkordija# (30 IX 2003)
MIROVNA MISIJA NA EU VO RM prva misija na EU Konkordija# (Concordia), pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier
MIROVNI MISII NA NATO VO RM vkupno 3 misiii: Su{testvena ètva#, pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. VIII 2001 g. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe, bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani, tuku vo funkcija na odrùvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. Ja so~inuvaat 4.500 vojnici, najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM), od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. Oficijalen kraj na misijata e 26. IX 2001 g.; Kilibarna lisica#, pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. IX 2001) do Robertson), na 27. IX 2001 g. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola, vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. IX 2001). Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija), Harm De (Holandija), Kartero ([panija), îwa (Italija), od [tabot vo Skopje. Oficijalen kraj na misi959
MIRONSKI
jata e 14. XII 2002 g.; Sojuzni~ka harmonija#, pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. XII 2002 g., so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija, oficijalno zavr{ena na 31. III 2003 g., t.e. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU Konkordija#.
{ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. Vo 1959 g. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. f. vo Skopje. Bil dekan i prodekan na Med. f. vo Skopje. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. D. S.-B. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (19031908). Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se angaì-
na Mladoturskata revolucija, reformskata aktivnost bila zaprena, {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909).
LIT.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija, predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski, Skopje, 2002; Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, I (1905-1906), II, (19071908), redakcija i komentar: Dan~o Zografski, Skopje, 1977; 1981; Gligor Todorovski, Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod), Skopje, 1989. M. Min.
Mirko Mironski
MIRONSKI, Mirko (Treson~e, 30. VIII 1930 Treson~e, 16. VIII 2007) novinar, publicist, op{testvenik. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Se vrabotil vo Nova Makedonija# (1956), glaven i odgovoren urednik na Studentski zbor# (1958/59). Vo Ve~er# od negovoto osnovawe (1963), negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata do 1986 g., koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. Avtor na u~ebnikot Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. P. \. Pravniot fakultet.
Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo Mir~e Acev#
Save Mironski
MIRONSKI, Save Krstev (s. Treson~e, Debar, 14. I 1922) internist, infektolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad, kade {to i diplomiral (1949). Do 1959 g. bil na Internata klinika pri Med. f. vo Skopje, kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil
960
raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. Avstro-Ungarija i Rusija (2. X 1903) usvoile programa, poznata kako Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. So Programata se predviduvalo: reformirawe na àndarmerijata i na policijata, kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija, koja ja prifatila (23. XI 1903). Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe, odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija), Bitolski (Italija), Solunski (Rusija), Serski (Francija), Dramski (Velika Britanija). Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Po dràvniot prevrat (1908), po pobedata
MIRÊ ACEV#, AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO, SKOPJE osnovano vo 1949 g. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje, so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna, Hor i Orkestar). So povremeni pauzi, ova dru{tvo razviva golema aktivnost, osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. Povtornoto zaìvuvawe na Me{aniot hor Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g., pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (19332001). Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. J. T. MIRÊV, Dimitar (Prilep, 23. X 1865 Vr{ec, Rusensko, Bugarija, 13. VI 1938) u~itel, revolucioner. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. U~itelstvuval vo Solun, Bitola, Trnovo, Odrin i na dr. mesta. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. Mitilena. Amnestiran vo 1904 g. @ivotot go zavr{il vo Bugarija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni. Dokumenti. Materiali, Sofi, 1978; V. Boìnov, Blgarskata prosveta v Makedoni i Odrinska Traki 18781913, Sofi, 1982. Al. Tr.
MIRÊVSKI
Dimitar Mir~ev
Dim~e Mir~ev
Mila Mir~eva
MIRÊV, Dimitar (Sliven, Bugarija, 31.III 1942) politolog i univ. profesor. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istraùvawa vo Skopje (1971). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). Na Institutot za sociolo{ko-pravni istraùvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistraùva~ka rabota (1967 1984). Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19771983; 19901993; 19992001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON, 2005 ); viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana, Zagreb, Saraevo i vo Wu Delhi; prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (19921993). Poradi liberalni devijacii# vo 1974 g. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. Po negovo barawe, kaznata mu e simnata (1982). Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990); osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvièwe na Makedonija (1993-); eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (20002002); specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (19911993); vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl, akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten, 19931999); sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji, Skopje 1971; Dramata na pluralizacijata, Skopje 1991; Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006, Skopje 2006. IZV.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki, Skopje, 2007; Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.
Srbija. Pove}e pati bil zatvoran. Vo 1941 g. aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oruènoto vostanie. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles, organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost, a od fevruari 1944 g. zaminal na rabota vo Kavadarci, kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Zaginal vo sudir so bugarskata policija.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999; \or|i Malkovski, @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev, GINI, XXIX, 12, Skopje, 1985. \. Malk.
Habilitirala vo 1978 g., doktorirala vo 1988. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. f. Publikuvala 105 statii. Koavtor na u~ebnikot De~ja i preventivna stomatologija#. E. M.
Nestor Mir~evski
Eftim Mir~ev
MIRÊV, Eftim Krumev (Vinica, 14. II 1939) spec. po stomatolo{ka protetika, prof. na St. f. Habilitiral vo 1978 g., a doktoriral vo 1993. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. f. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. Publikuval 109 statii.
BIBL.: Stomatoproteti~ki materijali nemetali i metali, Stomatolo{ka protetika. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii klini~ka i tehni~ka izrabotka, Stomatolo{ki materijali nemetali, metali i materijali za polnewe, Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika, Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika, Germanskomakedonski stomatolo{ki re~nik, Totalna proteza pretklinika. E. M.
MIRÊVSKI (ALEKSIEV), Nestor (Osoj, Debarsko, 23. III 1877 Skopje, 1969) rezbar. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Studiral vo Pariz (19111913). Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi, Kru{evo, Topola, ûkarica i @i~a vo Srbija). Izlagal i vo stranstvo (Pariz, Brisel, Berlin). Al. Cv.
Petar Mir~evski
MIRÊV, Dim~e \o{ev (Veles, 13. XI 1913 Kavadarci, 6. IV 1944) revolucioner, organizator na NOB vo Veles, naroden heroj. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 1941) vo Makedonija i vo
MIRÊVA, Mila Pejova (Dolni Lapac, Hrvatska, 28. VIII 1939) spec. po detska i preventivna stomatologija, prof. na St. f.
MIRÊVSKI, Petar (Kru{evo, 11. XI 1956) akter. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). Od i.g. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Ulogi: Pejo (Babambitolski patrdii#); Angele (Let vo mesto#); Marko (Jugoslovenska an961
MISIJATA
Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet, tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini dve do Solunjanite (52 i 53 g., vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g., od rimskiot zatvor). Osven toa, tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite.
IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991. LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje, 2005. K. M.-R.
Krste Petkov Misirkov (1902)
Suad Misini
Sv. Apostol Pavle, detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram Sv. Nikola# vo Kumanovo (1845)
titeza#); Skapen (\avol{tinite na Skapen#); Atos (Tri musketari#); Makso (Crna dupka#); Polonij (Hamlet#); Sirano de Berèrak; Ri~ard III vo istoimenite dela; Paòt (Ve~erva Falstaf#); Ros (Magbet#); Ko~karjov (@enidba#); Tuzenbah (Tri sestri#); [ekspir (Mera za mera#); Plakir (Kalu|erski ti{ini#) i dr. R. St. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49, 56 i 57 g.). Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici, Pavle, poznat kako apostol na apostolite#, pristignal vo Makedonija (49 g.) zaedno so svoite pridru`nici Sila, Timotej i Luka. Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa, za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka, koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Podocna, vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto, toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g.).
962
MISINI, Suad (Skopje, 2. I 1970) pravnik, politi~ki analiti~ar. Izvr{en direktor na Istraùva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. R. MISINOPOLIT, Dimitrij vizantiski vlastelin, ktitor na obnovenata crkva Sv. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot juèn aneks vo crkvata. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka, so race podadeni kon patronot na crkvata sv. Dimitrija. Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35), koga ve}e ne bil me|u ìvite. Me|utoa, vo povelbata se spomnuvaat negovite deca, koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v., Kulturno nasledstvo#, 5, Skopje, 1974; V. Risti, Crkva Sv. Dimitrija# u Prilepu, Sinteza#, 10, Kru{evac, 1979; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974. Z. R.-N.
MISIRKOV, Krste Petkov (Postol, Enixevardarsko, Egejskiot del na Makedonija, 6/18. XI 1874 Sofija, 26. VII 1926) najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist, kodifikator na sovremeniot makedonski
literaturen jazik i pravopis, avtor na prvata kniga (Za makedonckite raboti#, 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (Vardar#, 1905) na sovremeniot literaturen jazik, prv nacionalen filolog, istori~ar, etnograf, folklorist i publicist, revolucioner i nacionalen deec. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo, u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890), odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891), pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895); go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (18951897), a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S.-Peterburg (18971902) so pismenata tema na dràvniot ispit Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija, no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija, za da moè da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kniòvna druìna (1891), vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo Vardar# (18931894), a vo S.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (19001902), prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (19021905), osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903), koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite, a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za-
MISIRKOV
Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dràven ispit) na K.P. Misirkov (1902)
K.P. Misirkov, Za Makedonskite raboti (1903)
pi{an student (@iva starina#, 1898), a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca-
Diplomata na K.P. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S.Peterburg (1902)
ta na ruskiot konzul A. A. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i drì predawa vo MNLD, od koi ja sostavuva knigata Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija, a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). Po izleguvaweto na knigata, iznatepan i smrtno zapla{en
vo Sofija, bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05), Odesa (1905 1913) i Ki{inev (19131918). Vo Odesa vo 1905 g. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik Vardar#, so leèrna popravka na azbukata i pravopisot, so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907), a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). Onevozmoèni se i naporite so P. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik Bli`ni Vostok# vo Odesa (1911), no biva odbien. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912), pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici Golos Moskv# i Odesski listok#, doa|a vo Makedonija (Solun), no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istraùvawa vo bugarski spisanija. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri, do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. i vodi dnevni~ki zapisi (Memuari#, 1913). Gi prodolùva istraùvawata od makedonskata istorija, jazik,
Od knigata na K.P. Misirkov Za makedonskite raboti# (1903)
folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodolùvawe na svoite postdiplomski studii, pod mentorstvo na prof. T. I. Florinski (Kiev), i ja podgotvuva magisterskata disertacija Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908), drì nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odrùva zabeleàn govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. VIII 1914) i zaminuva vo S.-Peterburg, kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi, a so D. D. ûpovski, N. D. Dimov i d-r G. Konstantinovi~, od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija, na 14 avgust 1914 g. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. Makedonski golos (Makedonski glas)# i vo slovenofil-
Prvata nau~noistraùva~ka rabota na Misirkov (@iva starina#,1898)
Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902)
Molba na Misirkov so Programata za spisanieto Vardar# (1904)
Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. Mondo# vo Stokholm (1924)
963
MISIRKOVA-RUMENOVA
K.P. Misirkov vo Berdjansk (1904/05)
skiot organ Izvsti#. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (19171918) M. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament, no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. H 1918), pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. XII 1918). Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej, a potoa e nazna~en za u~itel, pa naskoro i za v.d. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919). No po nepolna godina e smenet (7. IX 1920) i ostanuva u~itel, progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje, Zagreb, Belgrad ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#, no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. IX 1923).
|unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Obvinet poradi makedonstvoto kako srbofil#, M. e premesten za v.d. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. IX 1925). Tuka razviva bogata dejnost, no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. Sorabotuva vo idiskoto sp. Mondo# vo Stokholm, a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. Makedonsko sznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. Pred smrtta (21. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork, a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Bogomil# (maj 1926). Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica.
nite rakopisi na Krste P. Misirkov na makedonski jazik, MANU, 1998; istiot, Krste Misirkov. Novi istraùvawa i soznanija, Skopje, 2000; Deloto na Krste Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata Za makedonckite raboti#, III, MANU, 2005. Bl. R.
Kata MisirkovaRumenova
MISIRKOVA-RUMENOVA, Kata (s. Postol, Enixevardarsko, Egejskiot del na Makedonija, 14. IX 1930) poetesa, raskaùva~ka, romansierka, avtorka za deca i mladi, dramska pisatelka, publicistka. Izvonredno plodna avtorka, so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija, nivnite delbi i preselbi, so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata, nastanite i li~nostite.
DELA: romani: @e{ka zemja, Sk., 1968; Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska, Sk., 1969; Dovik, Sk., 1983; Vo smrt od qubov, Sk., 1990; Katarni godini, Sk., 1992; Yidovi od pajaìna, Sk., 1993; Golemite atovi, 1997; Sk., Prangi, Sk., 2000; Dlabokiot rez, Sk., 2002; Li~en roman za li~nata zemja, Sk., 2003; romani za deca: Detstvoto na Misirkov, Sk., 1965; Milosija, Sk., 1982; Yidovite od Pela, Sk., 1991; Vodoskoci, Sk., 1994; Avanturite na \ur|a, Sk., 1997; poezija Skameneta solza, Sk., 1990; Pla~ pred yidot, Sk., 1996; Viorot na bolkata, Sk., 1999; raskazi Pesna za ognovite, Sk., 1966; Neodìleni, Sk., 1988; Majka Kotori~anka, Sk., 1988; Toplata pregratka na Gocevata majka, Bitola, 1990. V. Toc.
Gimnazijata vo Karlovo (1921)
Magisterskiot trud na K.P. Misirkov (1909)
Me|uvremeno M. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. Se vklu~uva vo dvièweto za ve{ta~kiot me-
BIBL.: Za makedonckite raboti, Sofi, 1903; sp. Vardar#, Odesa, 1905; `no-slovnski pi~eski skazani o ènitb korol Volka{ina v svzi s voprosom o pri~inah populrnosti korol Marka sredi `nh slovn, Odessa, 1909; Za makedonckite raboti. Fototipno izdanie. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata Za makedonckite raboti#. Predgovor Dare Xambaz, uredil Todor Dimitrovski, Skopje, 1953; Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. Priredil Blaè Ristovski, MANU, 2003; Sobrani dela: I. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). Podgotovka Blaè Ristovski. Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska, MANU, Skopje, 2005; II. Pe~ateni istraùvawa i statii (1898& 1909), 2007 i III. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926), 2008; Pisma 19111917. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. Voved prof. d-r Atanas Vangelov, Skopje, 2007; Dnevnik 5. XII 30. VII 1913. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski D-r Borjana Buà{ka. Redakcija> D-r Zoran Todorovski Co~o Biljarski, Skopje Sofija, 2008. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966; istiot, Vardar#. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. P. Misirkov, IMJ, Skopje, 1966; istiot, Ra-
MITEVA, Nada (Peh~evo, 7. IX 1947) biolog, univ. profesor. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Skopje. Vo u~ebnata 1966/67 g. se zapi{ala na PMF, grupa biologija. Diplomirala vo 1970 g. Vo 1972 g. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. Vo 1975 g. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g., a doktorskata disertacija vo 1987 g. Za docent e izbrana vo 1988, a za
964
MITKOV
Nada Miteva
vonreden profesor vo 1993 g. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Se zanimava so histomorfolo{ki istraùvawa na staorcite i ribite. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. D. Pr.
anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Doktor po klasi~na filologija. Odgovoren urednik na sp. @iva antika#. Izbran za ~len na MANU (2009). Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci, Platon, Aristotel). Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot ìvot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. Preveduva~ od klasi~nite jazici, se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik.
BIBL.: Homer i Prli~ev (1995); Heraklit, monografija (1997); Po~etoci na zapadnata filosofija. Pretsokratovci (1999, 2005); Nega na du{ata (2000); Anti~ka epika. Helada i Rim (2001); Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). Prevodi od starogr~ki: Hesiod, Dela i dni (1996); Aristotel, Izbor (1998); Anti~ka filosofija, antologija (2004), Platon, Timaj (2004). V. T.
Vladimir Mitkov
tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965), za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (19741982), pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (19691974), sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (19841986), ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (19861989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava.
BIBL.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika, Skopje, 1978; Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ, Skopje, 1989. LIT.: Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005. Sv. [.
Labina Mitevska
MITEVSKA, Labina (Skopje, 10. X 1975) akterka, producent. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot Pred do`dot#, vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nadeì i gotovnosta da ja brani svojata qubov. Vo filmovite {to usledija, Dobredojdovte vo Saraevo#, Te poèluvam#, Tajnata kniga#, Kako ubiv svetec#, Jas sum od Titov Veles#, nejziniot senzibilitet se izostri za posloèni psiholo{ki preobrazbi. G. V.
Ivan Mitevski
MITKOV, Pantelej (Ohrid, 24. VII 1929) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur-
MITEVSKI, Ivan (Skopje, 8. IV 1948) TV reìser. Diplomiral na Akademijata za film, teatar, radio i televizija vo Belgrad. Od 1975 g. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. Potpisnik e na igranite TV filmovi: Zlatni godini#, Vreme na letala#, Zaminuvawe od Paskvelija#, No} sproti Sveti Vasilij#. Gi reìra{e dokumentarnite filmovi: Glas#, Planetarium#, Dva buketa rajski cvet# i dr. J. F. MITKOV, Vladimir (Kavadarci, 20. X 1931) univerzitetski profesor, pravnik, dràvnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad, a Praven fakultet vo Skopje (1954). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, so odbrana na doktorskata disertacija Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960), za docent po predme-
Pantelej Mitkov
Vitomir Mitevski
MITEVSKI, Vitomir Georgiev (Kumanovo, 14. H 1951) klasi~en filolog i filozof, profesor po
banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se projavuva i kako arhitekt proektant. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot Astra# vo mesnosta Sv. Stefan vo Ohrid (1956); Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963); hotelot Desaret# vo Pe{tani (1971). Od oblasta na urbanizmot: detalniot
965
MITREV
urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). Kr. T.
Dimitar Mitrev
MITREV, Dimitar Anastasov (Dede-Aga~, Grcija, 14. H 1919 Ohrid, 24. II 1976) literaturen kriti~ar i teoreti~ar, univerzitetski profesor, antologi~ar, polemi~ar i istoriograf. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te, a gimnazisko vo [umen (Bugarija). Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). Kako gimnazijalec, a potoa i kako student, u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kruòci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvièwa. ^len e na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (19391942). Zaedno so Nikola J. Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik Literaturen kritik# (1941). ^len e na BKP (1941), a od septemvri 1944 g. e ~len na KPM. U~estvuva vo NOB vo brigadata Goce Del~ev# (septemvri 1944). Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip Bregalni~ki glas# (19441945). Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. Nova Makedonija# (krajot na 19451947). Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (Edinstvo#, Nova Makedonija#, Nov den#, Sovremenost#). Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (19481950). Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (19591963) i rektor na Skopski966
ot univerzitet Sv. Kiril i Metodij# (19741976). Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18.VI II 1967). Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija, kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (19611963), ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti, potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite knièvnosti. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969). D. M. e knièven kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam, a so toa i na knièvnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. Toj e i eden od na{ite najbeleìti istoriski misliteli. Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. Dobitnik e na brojni dràvni i me|unarodni nagradi i priznanija.
DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950); Vapcarov (habilitacionen trud, 1954); Kriterium i dogma (1956); Minato i literatura (1958); B.K.P. i Pirinska Makedonija (1960); Ogledi i kritiki (1969); Izbrani dela vo 7 toma (1970); Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B.Koneski, 1951); Povoeni makedonski poeti (1960); Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974); Antologija savremene makedonske poezije (1977). LIT.: Dimitar Mitrev, în i delo, Priredil Miodrag Drugovac. Sk., 1981; Georgi Stardelov, Makedonska knièvnost, 8. Svetovi, Sk., 2000; Dimitar Mitrev, @ivo delo. Izbor, prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova, Sk., 2004. G. St.
{trajkovi vo Veles pred vojnata, ~len na SKOJ (od 1938), na KPJ (od 1940), a na MK na KPJ za Veles (od 1941). Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik Naroden bilten#. Vo 1941 g. preminal vo ilegalstvo, a vo april 1942 g. zaminal vo partizani. Bil komesar na Vele{kiot NOPO. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999; \or|i Malkovski, Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev, GINI, XXVI, 1, Skopje, 1982. \. Malk.
@an Mitrev
MITREV, @an Kostadinov ([tip, 11. VI 1961) kardiohirurg. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1985). Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. Od 198890 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. Od 1990 do 1992 g. raboti vo Germanija. Vo 1992 g. na Med. f. vo Skopje poloìl specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. Od 2002 g. e direktor na Spec. bolnica za kardiohirurgija Filip Vtori# vo Skopje. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata Platon#. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. Sl. M. P. MITREVA, Ilinka (Skopje, 11. II 1950) filolog, univ. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#, Skopje); ~len na SDSM (1991-); pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (19942002); pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (19941998); {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI; {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (19941998); minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. V 30. XI 2001 i 20022006).
Dimko Mitrev
MITREV, Dimko Trajkov (Veles, 1919 Veles, 10. XII 1942) revolucioner, organizator na NOB vo Veles, borec na NOPO Dimitar Vlahov# (od april 1942). Bil organizator na rabotni~ki
MITREVSKI
Ilinka Mitreva
Nikola Mitrevski
Paskal Mitrevski
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje 2007. T. Petr.
MITREVSKI, Dragi (s. Dupeni, Resensko, 15. IX 1957) arheolog,
Dragi Mitrevski
univ. profesor. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Magistriral vo 1990 g. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija, a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (19821999), kade {to bil i direktor (19992001). Od 1996 g. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija, protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istraùvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Istraùval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli, Milci, Dabici s. Sopot, Kunovi ûki s. Orizari, Gradi{te s. Brazda, Hipodrom Skopje, Dimov Grob s. Ulanci, Marvinci Valandovo, Vardarski Rid, Gloska ûka s. Glos, Skopsko Kale Skopje.
BIBL.: Dedeli, nekropola od postaro èlezno vreme, Skopje, 1991; Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii, Skopje, 1997; Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory, Athens, 2001, 87100. Vardarski Rid, Vol. 1, 2005, Skopska tvrdina - Kale, 2007. D. Z.
tola, a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje Grupa za istorija na umetnosta (1982). Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (19751980), a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep, kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). Po odbranata na magisterskata tema Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istraùva~, a po odbranata na doktorskata disertacija na tema Freskoìvopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (19841990), sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (19841988), potpretsedatel (20012003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004), ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot Sv. Kliment OhridS. Ml. ski# vo Bitola (od 2006). MITREVSKI, Paskal (s. ûka, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1912 Skopje, 11. XI 1978) istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvièwe. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta, gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. U~esnik vo gr~koto dvièwe na otporot (ELAS). Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943), sekretar na
Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944), sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949), od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. Vo 1955 g. se vrati vo SRM.
LIT.: T. Mamurovski, Paskal Mitrevski i negovoto vreme (19121978), Skopje, 1992. St. Kis.
Sokol Mitrevski
MITREVSKI, Sokol Nastev (s. Ku~kovo, Skopsko, 16. III 1948) general-potpolkovnik na ARM, gradona~alnik na Op{tinata \or~e Petrov#. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje, Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta, a potoa komandant na bataljon na JNA. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM bil od 1992 g. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada, na~alnik na {tab na brigada, na~alnik na razuznava~ki centar, voeno ata{e, komandant na korpus, komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. V. St. MITREVSKI, Trajan (Bitola, 1874 ?) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, bitolski vojvoda. Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo
967
MITREVSKI, Nikola (s. Staravina, Bitolsko, 1947) istori~ar na umetnosta. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi-
MITREVSKI
Demirhisarsko. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. Slep~e, Demirhisarsko. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko, Bitolsko, Demirhisarsko, Vele{ko). U~estvuval vo borbite na Noòt (1907).
IZV.: Spomeni i biografii na ilindenci, Bitola, 1993. Al. Tr.
MITREVSKI, Trajan, protojerej-stavrofor (s. Dobru{evo, Bitolsko, 7. V 1913 Skopje, 1991) profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, Bogoslovija u~el vo Bitola (19361941), a zavr{il vo Plovdiv, Bugarija (1942). Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). Rakopoloèn za sve{tenik vo Bitola (29. VIII 1942), sluèl kako parohiski sve{tenik. Bil glaven vospituva~ (1967), profesor i rektor na Bogoslovijata (19731977). Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot, a potoa i redoven profesor. Toj e poznat biblist i apologet.
LIT.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje, Skopje, 1992; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Vesnik#, Slu`ben list na MPC. Rat. Gr.
BIBL.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma), Beograd, 1957 1960; D. S. Mitrinovi, D. Mihajlovi, Linearna algebra Analiti~ka geometrija Polinomi (vo podocne`nite izdanija i P. Vasi), Beograd, 1959; D. S. Mitrinovi, D. okovi, Specijalne funkcije, Beograd, 1964; Kompleksna analiza, Beograd, 1967; D. S. Mitrinovi, J. Ke~ki, Jedna~ine matemati~ke fizike, Beograd, 1972. Monografii: D. S. Mitrinovi}, E. S. Barnes, D. C. B. Marsh, J. R. M. Radok, Elementary Inequalities, Groningen 1964; Nejednakosti, Beograd, 1965; D. S. Mitrinovi}, R. B. Potts; Elementary matrices, Groningen, 1965; D. S. Mitrinovi}, J. Ul~ar, Differential geometry, Groningen, 1969; D. S. Mitrinovi}, P. Vasi}, Analytic Inequalities, Springer Berlin-Heidelberg-New York, 1970. LIT.: Dragoslav S. Mitrinovi} ìvot i delo, Matemati~ki fakultet, 1980; Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; PMFSkopje 19462006, monografija, Skopje, 2006. N. C.
darsko-geolo{kiot fakultet Belgrad (1953). Se vrabotil na Grade`niot fakultet Skopje (1956) kako asistent, a potoa kako docent, vonreden i redoven profesor drèl nastava po predmetite hidrogeologija, inènerska geologija i mehanika na po~vi i karpi, s do negovoto penzionirawe (1988). Bil prorektor na univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#. Pokraj pedago{kata aktivnost, negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istraùva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata, geotermijata i inènerskata geologija, a rezultatite gi prezentiral na kongresi, simpoziumi i gi publiciral. N. Dum. MITROVDEN kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. XI/26. X). Poznat e i kako Mitroen. Sv. Dimitrij ìveel vo tretiot vek. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. Poradi toa {to bil hristijanin, nastradal na 26 oktomvri (s.s.) 306 ili 290 g. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela, poradi zna~itelno namaleniot den, studenoto vreme i sl., so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. Ottuka i narodnata poslovica: Dojde li Mitrovden, ~ekaj si \ur|ovden#. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi, so mesewe obredni lebovi, ~ekawe gosti i sl. Vo nekoi mesta se odrùvaat i pomasovni pana|uri. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri, govedari, momoci, ov~ari i sl. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna).
LIT.: Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, kn. 9, Narodni veruvawa, Detski igri, Skopje, 1972; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2000. M. Kit.
Boro Mitri}eski vo svoeto atelje
MITRIDAT VI Evpator (132 63) kral na Pont (11163), eden od najopasnite protivnici na Rim. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89), a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva, pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie.
LIT.: B.C. McGing, The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, Leiden, 1986. K. Ax.
MITRI]ESKI, Boro (Prilep, 10. V 1927) skulptor, ~len na MANU. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). ^len na grupata Mugri. Samostojno izlagal vo Skopje, Novi Sad, Zagreb, Belgrad, Viena, Elvangen. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica, Skopje,
MITRINOVI], Dragoslav S. (Smederevo, 23. VI 1908 - Belgrad, 2. IV 1995) matemati~ar, ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav, red. prof. (1956) na ETF vo Belgrad. Zavr{il (1932) studii po matematika, a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata Istraùvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija, a vo noemvri 1946, od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. Od 1951 e vonreden, a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici.
968
B. Mitri}eski: Marko Cepenkov, skulptura (vo drvo)
1967 spomenik na K. P. Misirkov vo Skopje, 2007). Antropomorfnite skulpturi (aktovi, torza, portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin AvramovskiGute, 1960). M. B.-P. MITROV, Todor (s. Miravci, Gevgelisko, 17. II 1926) redoven profesor na Grade`niot fakultet Skopje. Diplomiral na Ru-
MITROVI], Miodrag (Vr{ac, Srbija, 11. VIII 1948) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata
MIFTARI
problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi, stanbeni zgradi i individualni ku}i. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981); stanbeni kuli Tri biseri# vo Skopje (1982); stanben blok na bul. Partizanski odredi# vo Skopje (1986); Vila Marko# vo Skopje (1995, za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). Kr. T.
na srpski jazik pove}e dela od L. Leonov, A. Tolstoj, êhov, Dostoevski i od drugi ruski pisateli.
BIBL.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji, Skopqe, 1932; Ruski pisci. Skice iz ìvota i delatnosti, Skopqe, 1934; Pu{kin kod Srba, Skopqe, 1937; Metodika nastave ruskog jezika, Beograd, 1963 i dr. LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost, XX vek, Skopje, 1990. S. Ml.
LIT.: P. P. Karapetrov, Sbirka ot statii, Srdec, 1898, 91; St. îlingirov, Mithad pa{a i zemedlskit klasi, Sofi, 1942; Kiril Patriarh Blgarski, Ekzarh Antim (1816&1888), Sofi, 1956, 550; Joseph von Hammer, Historija turskog (osmanskog) carstva, 3, Zagreb, 1979. Bl. R.&Sv. [.
MITROFAN ohridski arhiepiskop (1614). Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. Otkako bil razre{en, verojatno ìveel vo Carigrad, kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. IV 1623).
Jordan (Dan~o) Mitrovski
MITROVSKI, Jordan (Dan~o) (Kumanovo, 7. I 1924) dramski akter, operski pevec, bas i operski reìser. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g.. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi, a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta), Don Bazilio (Sevilskiot berber), Kru{ina, (Prodadena nevesta), âng (Zemja na nasmevkite), Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski), kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). Kako reìser, po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (19631965), na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden, Karmen, Kavalerija rustikana, Kuzman Kapidan, Knez Igor, Faust, Taka pravat site, Maliot princ, Car Samuil. F. M. MITROPAN, Petar (Orel, Rusija, 14. VIII 1893 Belgrad, 1988) preveduva~ i univerzitetski profesor. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje, urednik na skopskoto spisanie za nauka i knièvnost Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19311941). Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdruènieto na preveduva~ite, ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie Rad#. Prevel od ruski
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 7172. S. Ml.
MI]I], Zagorka (Obrenovac, 17. X 1903 Belgrad, 27. VIII 1982) doktor po filozofija, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Filozofskoto obrazovanie go prodolìla vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. Huserl, kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g., koga zaminala vo penzija; gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata.
BIBL.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla), Belgrad, 1937; Germanska klasi~na filozofija, Skopje, 1958; Uvod vo logikata, Skopje, 1961; Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot, Skopje, 1976. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976, 7273; Z. Mii, Fenomenologija Edmunda Huserla, Pred. Eugen Fink, Novi Sad, 1988. V. Panz.
MITHAD-PA[A, Ahmed Mithad (Love~, Bugarija, 18. H 1822 & Hexir, Jemen, 8. V 1884) & osmanliski reformator, dràvnik i konstitucionalist, ideolog na Mladoturskoto dvièwe. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. Po steknuvaweto na dràvnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860), tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864), potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872), a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. VII 1872 & 19. H 1872 i 20. XII 1876 & 5. II 1877), koga go vovel i prviot Ustav, no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. XI 1873 & 11. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite, ubeduvaj}i gi makedonskite dejci deka tie ne se Bugari, tuku Makedonci; deka tie se narod poseben od bugarskiot, kako {to se dokaùvalo i od nivniot jazik (nare~je), koj{to ne e kako bugarskiot, deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka, na takov na~in, tie }e si imaat i svoja samostojna crkva, obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija, i u{te nekoi drugi takvi raboti#, pa so toa se zalagal i za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. Karapetrov).
Osman Miftari
MIFTARI, Osman (s. Vidu{e, Gostivarsko, 15. V 1915 Skopje, 2000) pravnik. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936), a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje, potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51), pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60), pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo, ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7), naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957), naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na
969
MIHAIL
SFRJ, ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ, ~len na CK na SKM, ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM, pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). Bil odgovoren urednik na zbornikot Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje, 1975).
BIBL.: Ne vpregnuvaa kako dobitok, Okovani vo prangi#, Skopje, 1981, 191196. S. Ml.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994. Rat. Gr.
MIHAIL (XI v.) strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt, sin na Polieukt. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt, isprateno do pelagoniskiot episkop. Stanal strateg na pelagoniskata tema. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu.
LIT.: B. Panov, Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1971. K. Ax.
MIHAIL VIII Paleolog (1224 1282) nikejski i vizantiski imperator (12591282), vojskovodec, osnova~ na dinastijata na Paleolozite. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257), na povik na Akropolit se probil do Prilep, no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun.
LIT.: D. J. Geanakoplos, Emperor Michael Palaeologus and the West 12581282, Cambridge, Massachusetts, 1959. K. Ax.
Skopje (1967), a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978), kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. Redoven prof. i poznat nau~nik od oblasta na inènerskata seizmologija. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi, publikovani vo zemjata i vo stranstvo. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. Bil ~len na Senatot na UKIM. Nositel e na pove}e dràvni i nau~ni priznaK. Tal. nija i nagradi.
MIHAIL DEVOLSKI (XIXII v.) episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. Vo 1118 g. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g., za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: Cv. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983, 146. I. Vel.
Gordana MihailovaBo{nakoska
Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov)
MIHAIL, arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo, [tip, 20. V 1912 Skopje, 6. VII 1999). Zavr{il Bogoslovija vo Bitola, Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor, prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet; mitropolit Povardarski. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik, poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. XII 1993 g., zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie, so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor.
970
MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo, krajot na XVI v. Sveta Gora, 1669) kratovsko-{tipski mitropolit, pate{estvenik, letopisec i kulturno-prosveten deec, sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. Vo 1647 g. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. Vo 1648/49 g. stanal mitropolit Banski, Kratovski i [tipski. Kon sredinata na XVII v. zaminal na Sveta Gora. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi), vo Moldova, Romanija, Srbija, Palestina i vo Erusalim. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata Sv. Nikola# na Kareja.
LIT.: M. Georgievski, Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek, Spektar, br.13, Skopje, 1989, 37-46; I. Velev, Duhovnata i knièvnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo, Balcanoslavica#, br.3233, Prilep, 2003, 169-179. I. Vel.
MIHAILOVA-BO[NAKOSKA, Gordana (Bitola, 1 IX 1940) poetesa, raskaùva~ka, romansierka, eseistka i preveduva~ka. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija.
BIBL.: stihozbirki: Vremeto go nema, Sk., 1965; Pisma, Sk. 1974; Vleguvawe vo Delta, Sk. 1981; Nordiski qubovnici, Sk., 1993; Wujorkson, Sk., 1993; Planini od kartonski kutii, Sk., 1997; Poraki na dale~inite, Sk., 2001; Tolkuvawe na moreto, Sk., 2008; izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski), Sk., 2000; Beskone~noto, Sk., 2008; raskaz: Bosforsko leto, Sk., 1984; roman: Potraga po prikazna, Sk., 2001. Bl. R.
Del~o Mihajlov
MIHAILOV, Vladimir (Belgrad, 27. IV 1939) gradeèn inèner od oblasta na inènerskata seizmologija. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). Magistriral vo IZIIS,
MIHAJLOV, Del~o (Skopje, 27. XI 1947) karikaturist, reìser na animiran film, animator, ilustrator. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). Raboti vo Studioto za animiran film na Vardar film# (1975-1984), kade {to go sozdava i svojot prv animiran film Homo Ekranikus# (1977).
MIHAJLOV
Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). V. Masl. MIHAJLOV, Dragan (Skopje, 2. I 1949) red. prof. na ETF vo Skopje. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (19731983). Od 1983 na ETF vo Skopje. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija, Los Anxeles vo SAD (1984/85). Oblasti na interes: aplikativen softver, kompjuterska grafika, multimedija i biokibernetika. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. Dr. M.
Ivan (Van~o) Mihajlov
MIHAJLOV, Ivan (Van~o) (Novo Selo, [tipsko, 26. VIII 1896 Rim, 5. IX 1990) rakovoditel na VMRO. Se {koluval vo [tip, Solun i Skopje, kade {to zavr{il gimnazija (1915). Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija, bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo Vardar#. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. Aleksandrov, punktov na~alnik za Sofija, a po ubistvoto na T. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925), reizbran i po ubistvoto na A. Protogerov (1928). Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija, no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dràvni celi, a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. Bil privrzanik na individualen teror, prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen-
tite. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil, so soglasnost od bugarskata dràva, paralelna poluoficijalna vlast, pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite, so kujni za besplatni obroci za bezimotnite, za izgradba na u~ili{ta, bolnici, popravka na lokalni pati{ta, stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. Se angaìral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. trojki# i petorki#. Odrùval bliski odnosi so Vladata na Bugarija, a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral), a ottamu zaminal vo Polska (1938). Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. Pred krajot na vojnata, so poddr{ka na Germancite, do{ol vo Makedonija (Skopje, sept. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dràva, no ne nai{ol na poddr{ka. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija, potoa vo Italija (Rim), od kade {to odrùval vrski so MPO. Po~inal vo Rim. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii.
BIBL.: Izbrani proizvedeni, IIV, Sofi, 1993. LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924 1934, Skopje, 1997. Z. Tod.
MIHAJLOV, Ilija (Veliko Trnovo, Bugarija, 29. V 1907 Belgrad, 15. VIII 1973) redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930), kade {to e izbran za asistent (1933). Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939), a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (19441947). Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. Avtor e na prviot u~ebnik po Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953), kako i na Ureduvawe na {umite#, I (1961) i II (1963) del. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. Al. And.
Mile Mihajlov
MIHAJLOV, Ilija (Veles, 1912 Skopje, 1995) agroekonomist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles, gimnazija vo Negotin Kraina, Srbija (1932). Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945), kade {to bil i direktor. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. Izbran e za docent (1952); habilitira (1958); stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). Penzioniran e vo 1978 g. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67), a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. Dr. \o{.
MIHAJLOV, Mile (s. Lazaropole, 1. X 1936) nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija, vo penzija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 1945 godina# (1988). Negovata potesna specijalnost e istraùvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna NOAVM, prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (19671980), a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981)
BIBL.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (19411945), Skopje, 1992; Naroden glas#(19411943), Skopje, 1990, (so koredaktori); Prvata Vlada na Makedonija. Dokumenti, II, 1, Skopje, 1995, 1-25 (so koredaktori). LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 134 135. S. Ml.
971
MIHAJLOV
Pan~e Mihajlov
{to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata, prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. Ubien e vo Sofija, otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija, Ilinden#, Nezavisima Makedoni# i dr. Od ~etni~kiot ìvot mu e i zbirkata raskazi Vo zemjata na solzite# (Sofija, 1924).
BIBL.: Blgarski narodni psni ot Makedoni. Sbral Pan~o Mihalov. S predgovor ot Prof. M. Arnaudov, Sofi, 1924. LIT.: Zoran Todorovski, Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner, Kulturen ìvot#, 7-8, 1995, 86; Prof. Al. Balabanov, Pan~o Mihailov Blgarski narodni psni ot Makedoni Makedonski pregled#, g. 1, kn. 1, 1924, 123129. M. Kit.
vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija, tehnologija i ekonomika na gradbata. Doktorirala na tema Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#, {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistraùva~ka Q. T. rabota. MIHAJLOVA-DAMÊVSKA, Marina (Ta{kent, Uzbekistan, 1963) atleti~arka. Kako atleti~arka na AK Skopje devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj, edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (19861987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala), sedmoboj, vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb, 1987), a na Mediteranskite igri (Lakrija, Liban, 1987) 2 mesto vo sedmoboj. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 5.642 boda) ostanal nesoboren. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). Po te{ka soobra}ajna nesre}a, ja zavr{ila sportskata kariera.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Sportski {ampioni. Izbor na najdobrite vo Makedonija 19542004, Skopje, 2005, 75, 76 i 78. S. Ml.
MIHAJLOV, Pan~e (Skopje, 4. VII 1924 Skopje, 29. XI 2003) novinar i publicist. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Vo novinarstvoto od 1946 g. vo Mlad borec# i Radio Skopje. Glaven urednik na nedelnikot Sport#. Vo Nova Makedonija# od 1951 s do penzioniraweto (1988): sorabotnik, urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika, komentator. Eden od osnova~ite na Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. Dopisnik na Nova Makedonija# od Sofija, potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP Nova Makedonija# (1982). Publicisti~ki trudovi: Me|u tri ogna#, Pavel [atev ìvot i delo# i Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. U~esnik vo NOB od 1941 g. B. P. \.
Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924)
MIHAJLOV, Pan~o ([tip, 1888 Sofija, 14. VI 1925) u~itel, vojvoda, novinar, poet, pisatel i folklorist. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909), potoa bil u~itel vo Ko~ani, Vinica, ]ustendilsko i Radomirsko. Vo 1922 g. minal vo ileganost, formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. S do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. Toga{, dvièj}i se niz Isto~na Makedonija, gi zabeleàl pesnte {to gi objavil vo zbornikot Blgarski narodni psni ot Makedoni#. Vo zbornikot, kako {to istaknuva i M. Arnaudov vo predgovorot, a kako
972
MIHAJLOV, Sergie (Harkov, 1885 [tip, 19. IX 1975) muzi~ki pedagog i kompozitor. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921), najprvin vo Kavadarci, a potoa vo Gevgelija, kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. Tamu ja pi{uva operata-bajka Ruànka#, izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. Potoa zaminuva vo [tip (1924), kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki ìvot vo toj grad. Vo sorabotka so prof. D. Budimirovi}, direktor na Amaterskiot teatar, so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (Palja~i#, Sevilskiot berber#, Faust#, Mamzel Nitu{ i dr.), so sopstvena pijano-pridru`ba. Vo povoeniot period, M. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo, kako rakovoditel na Osnovnoto, potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti, kamerni dela i prigodni scenski realizacii, naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. Mnogu od negovite vospitanici go prodolìja {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari.
LIT.: D. Ortakov, Muzi~kiot ìvot vo [tip i [tipsko do 1941 g., Muzika#, god. 5, br. 3, Skopje, 2001. Dr. O.
Josif Mihajlovi}
MIHAJLOVA, Elena (Skopje, 15. XII 1942 1997), in`. arh., red. prof. na Grade`niot fakultet
MIHAJLOVI], Josif (s. Treson~e, 28. IV 1887 Skopje, 11. III 1941) arhitekt i urbanist. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g., so mal prekin do 1941 g. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). Studiite po urbanizam gi prodolìl vo Anglija i vo SAD, kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. Vo belgradskata firma Feniks# se vklu~il vo izgradbata na èlezni~kite prugi Uìce Saraevo i Veles Prilep. Od 1929 g. bil pretsedatel na Skopskata op{tina, koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje, usvoen vo 1930 g. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Pozna-
MIHAJLOVSKI
galen. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. Smol, Gevgelisko.
IZV.: Dviènieto otsam Vardara i borbata s vrhovistite. Po spomeni na ne Sandanski,êrno Peev, Sava Mihalov, Hr. Kuslev, Iv. Anastasov Gr~eto, Petr Hr. rukov i Nikola Pu{karov, Sofi, 1927. LIT.: D-r Vlado Kartov, Sava Mihajlov, Skopje, 1977. V. \.
Sakam da kaàm# {to ja po~nal vo Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. B. P. \.
J. Mihajlovi}, zgradata na Crveniot krst vo Skopje
~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930), sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939); Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati izgradba na termocentralata i hidrocentralata Matka# na r. Treska, vodovodot Ra{~e#, ureduvawe na ulici. Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta, op{tinski zgradi, Narodnata banka, Trgovsko-industriskata komora, @elezni~kata stanica, Banovinata (denes Sobranie na RM). Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar, go izgradil nasipot vo Gradskiot park, ja izvr{il i regulacijata na r. Serava. Se zanimaval i so publicistika.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Josif Mihajlovi} (18871941), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 85-88. Kr. T.
Dragi Mihajlovski
Branko Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Branko (Skopje, 2. I 1924 Skopje, 27. IV 2000) snimatel, doajen na filmskata kamera vo Makedonija. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad, a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. Od 1947 g. raboti vo producentskata ku}a Vardar film#. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi, a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. Osven kako snimatel, se pojavuva i kako reìser na nekolku dokumentarni filmovi. Ig. St. MIHAJLOVSKI, Goran (Bitola, 24. XI 1968) diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Vo periodot 19892000 g. vo Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Inicijator i eden od osnova~ite na v. Vest# (5 juli 2000). Avtor na kolumnata
MIHAJLOVSKI, Dragi (Bitola, 16. X 1951) raskaùva~, romansier, eseist, literaturen nau~nik, preveduva~. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Doktor po filolo{ki nauki. Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, na Katedrata za angliski jazik i knièvnost, profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992).
BIBL.: Re~no uli{te# (raskazi, 1981), \on# (raskazi, 1990), Neraspnati bogovi# (esei, 1991), Skok so stap# (raskazi, 1994), Tripolskata kapija# (raskazi, 1999), Pod Vavilon zada~ata na preveduva~ot# (doktorat, 2000), Smrtta na dijakot# (roman, 2002). R.
Jovica Mihajlovski
Sava Mihajlov Savata
MIHAJLOV-SAVATA, Sava (s, Ma~ukovo, Gevgelisko, 25. XII 1877 s. Smol, Gevgelisko, 1. III 1905) u~itel, revolucioner, gevgeliski vojvoda. Se {koluval vo Ma~ukovo, vo Carigrad i vo Solun. U~itelstvuval vo Kavadarci (1895), kade {to stanal ~len na MRO. Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. Rakita, Kajlarsko, Negotino, Gevgelija i Gorna Xumaja. Borec protiv vrhovizmot. U~estvuval vo Aferata Mis Ston, potoa stanal nele-
Goran Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Jovica (Bitola, 12. VI 1955) akter. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981), od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Ulogi: Jakov II (Duplo dno#); I{tvan (Kosan~i}ev venec#); Mladi~ot (Krvavi svadbi#); Xems (Dolgo patuvawe vo no}ta#); Marko (Kula Vavilonska#); Joco (Grev ili {pricer#); ôvekot so frak (êrnodrinski se vra}a doma); Topuz-pa{a (Harem#); Kuka (Slovenski kov~eg#); Leri (Poblisku#); Lukov (Crnila#); Ver{inen (Tri sestri#); Kiro (Let vo mesto#); Laki (Druga
973
MIHAJLOVSKI
strana#); Koce (Demonot od Debar maalo#). R. St.
traùva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (19661993). Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (19942003). Od 2005 g. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem.
BIBL.: Stojmen Mihajlovski, Izbornite subjekti vo izborniot proces, Skopje, 1972; Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe, Skopje, 1991. Sv. [.
hrvatska poezija, koja so bogat poetski re~nik, so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi, isto kako i koga tretira sloèni filozofski temi. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g.
BIBL.: Kamerna muzika, 1954; Pat vo nepostoewe, 1956; Dare`livo progonstvo, 1959; Godi{no vreme, 1961; Poslednata ve~era, 1969; Tivki kladi, 1985; Kadifena èna, 1993; Akordeon, 2000. LIT.: G. Todorovski, Poetot ~udotvorec, Poezija#, SVP, Struga, 2002. P. Gil.
Miho Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Miho (Ki~evo, 1915 Skopje, 2003) elektromehani~ar, naroden heroj od NOB. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom, a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oruèno vostanie. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Kako predvodnik na grupa dobrovolci, izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. IV 1943). Kako zamenik-komandant na bataljon, u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944), vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo, pri {to bil te{ko ranet. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. VIII 1952). Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR.
LIT.: Miho Mihajlovski. Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958, 463-464; Vasil Kunoski, Mihajlovski Kosta Miho (1915). Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 246-251; Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984. S. Ml.
Kiril Mihajlovski - Gruica
MIHAJLOVSKIGRUICA, Kiril (Vinica, 1916 Belgrad, 20. V 1991), pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvièwe, u~esnik vo NOV, voen rakovoditel, naroden heroj (1953). ^len e na SKOJ od 1938, a na KPJ od 1941 g. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dràvata. Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija, kako komandant na bataljon, komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada, komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA.
IZV.: DARM, Fond: 427 CK na KPM/SKM. Partiski dosieja na nositeli na Partizanska spomenica 1941#. Dosie na dobieni spomenici 1941, br.411. M. Mih.
MIHANOVI], Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb, Hrvatska, 10. VI 1796 Novi Dvori, Hrvatska, 14. XI 1861) predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba, poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. 1840), od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Gora i oformuva zbirka {to sodrì srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb, Arhiv na HAZU.
LIT.: V. Mosin, Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije, I dio, Zagreb, 1955, II dio, Reprodukcije, Zagreb, 1952; istiot, O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke, Slovo# 45, 1955, 7184. Zd. R.
Vitomir Micev
MIHALI], Slavko (Karlovac, 16. III 1928 5. II 2007) najistaknata poetska li~nost vo sovremenata
Stojmen Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Stojmen (s. Trnovo, Krivopalana~ko, 22. XII 1941) pravnik i politikolog. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo, na tema Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). Rabotel kako nau~en is974
Slavko Mihali}
MICEV, Vitomir Dimitrov (Belgrad, 27. VIII 1940) nevropsihijatar, redoven prof. Med. f. zavr{il vo Skopje (1965). Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972), kade {to rabotel do 1974. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje, kade {to vo 1984 g. odbranil doktorat. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. Bil pretsedatel na MLD. Objavil nad 100 trudovi.
MICEVSKI
BIBL.: Stravot niz dnevnikot na eden psihijatar, Skopje, 1979; koavtor: Zo{to Psihijatriski razgovori, Skopje, 1984; Psihijatrija, I i II, Skopje, 1994; Psihijatrija, Skopje, 2004. N. P.-J.
MICEV, Dimitar Leonidov (s. Stojakovo, Gevgelisko, 15. III 1905 Skopje, 7. III 1989) prv spec. po higiena vo Makedonija. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g., koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). D. D. MICEV, Miodrag Dimitrov (Belgrad, 19. III 1935 Skopje, 3. X 1992) nevropsihijatar, redoven prof. Vraboten na Nervnata klinika (19601992). Med. f. zavr{il vo Skopje (1959), specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata, avtor na brojni monografii od taa oblast. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata.
BIBL.: Intimno za maòt, Skopje, 1972; Mu{karac intimno, Beograd, 1974; Psihoanaliza i teatar, Skopje, 1978. Il. X.
lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. M. planinata Bistra.
Branko Micevski
diplomiral (1981). Vo 1982 g. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. Doktoriral vo 1990 g. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. Vo 1996 g. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata, ornitologijata, ekologijata, faunistikata i biogeografijata, energetikata na pticite, valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. Pr. nite ekosistemi.
Blagoja Micevski
MICEV, Nikola Mihailov (Kratovo, 07. XI 1913 Skopje, 24. IX 1990) veterinar, revolucioner, redoven prof. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1954). Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo Vardar# vo Zagreb (1935), u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na Na{ vesnik#. U~esnik e vo NOB (od 1941). ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM, kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis, kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. M. D. J. B. MICEVSKI, Branko (s. Sv. Todori, Bitolsko, 19. X 1958) osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. Vo u~ebnata 1977/78 g. se zapi{al na PMF vo Skopje, Grupa biologija, na koj
Kiril Micevski
MICEVSKI, Kiril (Skopje, 29. IV 1926 6. II 2002) akademik, redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. Vo 1974 g. e izbran za dopisen ~len na MANU, vo 1979 g. za redoven ~len. Vo 1995 g. e izbran za dopisen ~len na SAZU, Qubqana. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo Flora na Republika Makedonija#. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero, Katlanovskoto, Monospitovskoto, Pelagoniskoto, Stru{koto i Ohridskoto Blato, blatoto kaj Negore~ka Bawa, nizinskata livadska vegetacija, halofitskata vegetacija, de-
MICEVSKI, Blagoja (Prilep, 8. III 1931 Skopje, 23. VII 2002) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). Kako proektant, rabotel vo proektantskata organizacija Makedonijaproekt#. Negoviot opus e bogat i raznoviden, raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. Zabeleìtelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi, na koi osvojuva vrvni nagradi. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973), Stanbeno-trgovskiot kompleks Skopjanka# vo Skopje; stanbeni objekti vo Kavadarci (1985), kako i saemskite hali vo Skopje (1972), hotelot Lipa# vo Prilep (1973), Delovno-ugostitelskiot objekt Arka# vo Skopje (1997). Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). Se zanimaval i so slikarstvo akvarel. Posebno gi neguval crteòt i grafikata. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na
Blagoja Miceski, stanben blok vo Skopje (1973)
975
MICKOVI]
RM (19911992). ^len e na Arhitektonskata akademija.

LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (19312002), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 215-222. Kr. T.
Slobodan Mickovi}
Miodrag Mickovi}
MICKOVI], Miodrag (Prilep, 10. X 1938) novinar. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). Bil vraboten vo v. Nova Makedonija# (19622003), kako urednik na sportskata rubrika (19732000), a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik Skok# (20002003). Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972, 1976 i 1980), od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972), od svetskite fudbalski prvenstva (1974, 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. D. S. MICKOVI], Natka Borisova (Radovi{, 25. II 1943) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{ila u~itelska {kola (1962), studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969), magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Bila novinar vo v. Mlad borec# (19621973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici Prosvetno delo# (1973 1977). Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g., a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te, 1984; Deteto i literaturata za deca, 1985; Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti, 1988; Sovremeni sfa}awa za nau~no-istraùva~kata rabota vo pedagogijata, 1992 i dr. LIT.: Filozofski fakultet: 19461996, Skopje, 1996, 49. K. Kamb.
MICKOVI], Slobodan (Bitola, 18. VI 1935 Skopje, 21. V 2002) eseist, kriti~ar, romansier, preveduva~, univ. profesor. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a Misla#, kako i vo Makedonskiot naroden teatar. Bil urednik na sp. Razgledi#. Doktor po filolo{ki nauki. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. ^len na DPM (1965).
BIBL.: Razmisluvawa (kritiki, 1969), Tolkuvawa (esei i kritiki, 1973), Vreme na pesnata (esei i kritiki, 1983), Poetskite idei na Koneski (studija, 1986), Zbor i razbor (studii, esei i kritiki 1990), Aleksandar i smrtta (roman, 1992), Da se ubie Apostol (roman, 1994), Kanal (roman, 1994), Treta generacija (esei i kritiki, 1995), Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman, 1995), Istorija na crnata qubov (roman, 1996), Promena na Boga (roman, 1998), Knièvni tekovi (esei i kritiki, 1998), Ku}ata na Mazarena (roman, 1999), Samoubiecot (roman, 2002), Krale Marko (roman, 2003). R.
Plovdiv, a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil, stanuva u~itel vo rodopskoto s. êpelare, kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Progled#. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897 1902) i celo vreme e vo krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola, Ohrid i Sofija, koi se vo prv red Makedonci#. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ Balkanski glasnik#, zaedno so St. J. Dedov, odi vo S.-Peterburg, a po os-
Dijamandija Mi{ajkov
MICKOVSKI, \orgi Dimitrov (Voden, Egejskiot del na Makedonija, 17. II 1946) veterinar, redoven prof. na F. vet. med. vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1990). Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (19872004). Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik Fiziologija i patologija na razmnoùvaweto#. M. D. J. B. MI[AJKOV, Dijamandija (Dijamandije, Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola, 15. III 1872 Sofija, 6. IV 1953) ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. Balkanski glasnik#, ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. J. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. XI 1902). Se {koluva vo Bitola i vo
novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. Po Ilindenskoto vostanie, razo~aran od rezultatite, stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05), no i tuka se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#, pa e isteran. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. Vo periodot na ~etni~kata akcija# vo Makedonija, Sofiskiot okruèn sud mu go priznava pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na ìvotot ostanuva kako advokat vo Bugarija, kontaktiraj}i za makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. Solunov. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 157163; istiot, Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija, zb.: Nau~na misla Bitola, 1980, 383401. Bl. R.
MI[AJKOV, Konstantin (s. Patele, Lerin, 1807 Sofija, 16. IX 1880) lekar. Medicina zavr{il vo Piza, Italija (1840), a specijaliziral vo Pariz (1845). Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. Od 1860 do 1870 g. bil na-
976
MLADENOV
stanal predvesnik, a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. B. P. \. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (18911892) edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v.. Formirana kako Dru`ba# kon krajot na 1890 g. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti), biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. Gruev, P. Poparsov, D. Mir~ev, N. Naumov, N. Dejkov, Hr. Popkocev i dr.). Vo mart 1891 g. Dru`bata e rasturena od vlastite, pa del od ~lenovite se uapseni, drugi izbegale vo Makedonija, a treti kon krajot na godinata, zaedno so drugi intelektualci, ja formiraat MMKD (G. Balas~ev, P. Poparsov, K. [ahov, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, N. Dejkov, L. Xerov i dr., a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. ûpovski i V. êrnodrinski). Od januari 1892 g. po~nuva da go izdava svojot organ sp. Loza#. Druìnata
Konstantin Mi{ajkov
Bajru{ Mjaku
~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite, poradi {to bil osuden, a nabrgu potoa osloboden.
LIT.: P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 270. P. B.
MI[EV, Stojan ([tip, 22. III 1882 [tip, 30. XII 1924) pripadnik na VMRO, na MFRO i na Zdruènieto protiv bugarskite banditi#. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. Aleksandrov, {tipski okoliski vojvoda. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. Bil eden od rakovoditelite na Zdruènieto protiv bugarskite banditi vo [tip, {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug, zb. [tip i [tipsko vo NOV 19411944, [tip, 2001. Z. Tod.
Mitru{ (Naslednici#); Velko (Vejka na vetrot#); Baal; Kral Lir vo istoimenite dela; Astrov (Vujko Vawa#); Popri{kin (Dnevnikot na ludiot#); Tatko (Kapetanot#); Muftijata (Dervi{ot i smrtta#); Gradinar (P.S.#); Andrej (Sauna#). R. St.
Naslovot na spisanieto Loza# (1891)
Mlad Borec#, prviot broj na organot na NOMSM
MI[KOVSKI, Andreja \or|iev (Kumanovo, 17. VII 1932 Skopje, 20. VIII 1998) hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. Med. f. zavr{il vo Skopje (1958), specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi, Anglija (1972). Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (19821989); gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki; direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (19891994). M. [oq. MJAKU, Bajru{ (21. I 1952) akter. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). Od i.g. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Bil i direktor na istata drama. Ulogi:
MLAD BOREC# prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija), se pojavil na 22 mart 1944 g. na slobodnata teritorija na Kozjak, Kumanovsko. Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. vo Fu{tani, Egejskiot del na Makedonija. Vo prvata redakcija bile Liljana âlovska, Krste Crvenkovski, Aco [opov, Boro Miqovski, Ivan Mazov-Klime i dr. Poradi vojnata, vesnikot se pe~atel na razni lokacii, so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari, a negovi urednici bile poznati imiwa. Nedelnikot ne uspeal da se odrì vo godinite na tranzicijata, i pokraj toa {to vo osumdesettite godini, so svojata otvorenost i kriti~ki odnos, ja razbranuval makedonskata javnost,
e napadnata kako separatisti~ka, bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi , , , , , , glasot j e predaden so grafemata i, a vo raskazot Na Mokrov# od P. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k, g, n), so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so, vo, sonot), no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Po napadite za nacionalen separatizam# od oficiozot Svoboda#, po ~etiri broja spisanieto Loza# prestanuva, ~lenovite se apseni, internirani, zemani vojnici (iako bea turski dràvjani), a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun, 23. H 1893). Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. Loza#, no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska druìna, na ~elo so K. [ahov, so druga redakciska i jazi~na koncepcija.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, I, Skopje, 1983, 469602; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 42122. Bl. R.
MLADENOV, Mihail (Tetovo, ? zatvorot Dijarbekir, Turcija, 1906) istaknat ~len na TMORO.
977
MLADENOV
Bil direktor na tetovskata progimnazija. Vo vremeto na tetovskite provali (1905), prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite, bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor, kade {to i po~inal.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 18951905, Skopje, 2003; K. Najdenovski, Tetovo vo minatoto, Tetovo 1964. Br. Sv.
vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University, Chico, USA, na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija), na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (19931997 i 2005 do denes).
BIBL.: Antropolo{ki ogledi, Skopje, 2005; Antropologija, Zbornik tekstovi, Skopje, 2000; Sociologija, Skopje, 1986 (koavtor). LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje, Skopje, 16. XII 2006, 265. S. Ml.
Nikola Mladenov
MLADENOV, Nikola (Skopje, 10. III 1964) novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (19881991) kako glaven i odgovoren urednik na Mlad borec#, organ na SSMM, koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Vo 1995 g. Mladenov go osnova Fokus#, vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. B. P. \.
ta# (Skopje) i Narodno stvarala{tvo Folklor# (Belgrad). Bil direktor na Dràvniot arhiv na RM, pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdruènieto na folkloristite na Makedonija, ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija, pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dràvniot arhiv i koordinator na proektot Makedonski istoriski re~nik# na INI. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966 1970), a za Memoarskoto oddelenie na INI zabeleàl se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe me|u dvete svetski vojni. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Avtor e na pove}e monografii, zbornici na dokumenti, u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski, albanski i turski jazik), kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija.
BIBL.: Prva~iwa (raskazi za deca), Skopje, 1969; Praznikot na mama (raskazi za deca), Skopje, 1970; Doktor E{ko (pesni za deca), Kavadarci 1971; Raskazi za deca, Skopje, 1973; Siljan [trkot (preraskaàl, spored prikaznata na M. Cepenkov), Skopje, 1977; Sonot na pticite (pesni za deca), Skopje, 1978; Dosta ropstvo i tiranstvo. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata, Skopje, 1978 (so koavtor); Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata, Skopje, 1983; Revolucionerkata Ru{a Del~eva (18681945). Po spomenite na Lika ôpova, Skopje, 1983; Mladinata od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Tikve{ijata vo NOV 19411945. Dokumenti, kniga {esta, KavadarciNegotino, 1984 (so koavtori); [arena kniga (Raskazi i poezija za deca), Skopje, 1985; Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki ànr, Skopje, 1985; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945, Dokumenti, Ki~evo, 1985 (so koavori); Banatskoto selo Jabuka, Skopje, 1986; NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite, Del~evo, 1986; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945, Dokumenti, Kumanovo, 1988 (so koavtori); Banatsko selo Jabuka, (na srpski jazik), Skopje, 1988; Makedonski revolucioneri, Skopje, 1989; Makedonska enciklopedija za deca, t. 1-5, Skopje, 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek); Makedonski revolucioneri, Strumica, 1990; Makedonska kniga na rekordi, Skopje, 1992 (koavtor) i dr. LIT.: Muriz Idrizovi}, Makedonskata literatura za deca, Skopje, 1988, 423-424; 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 124-129. Bl. R.
Simo Mladenoski
\or|e Mladenovski
MLADENOVSKI, \or|e (s. Vragoturce, Kumanovsko, 11. XI 1947) sociolog, redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo, a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil angaìran
978
MLADENOVSKI, Simo (s. Vragoturce, Kumanovsko, 28. VIII 1947) istori~ar, folklorist i pisatel za deca; nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istraùvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje, kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v., a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (19701974), a potoa raboti vo INI, kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. Glasnik# na INI, odgovoren urednik na sp. Roditeli i deca#, ~len na redakciite na Istorija#, Makedonsko nasledstvo#, Razvigor#, Gocevi denovi#, Prosve-
MLADENCI (SVETI ÊTIRIESET MAÊNICI) hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na
MLADOTURSKA
ta dolga 73 m, so volumen na teloto od 2.560 m3, zatvora akumulacija od 8 milioni m3, {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. Q. T. MLADOST, ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit, SAD, maj 1976 >) dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). Organizira kulturni, sportski i drugi manifestacii. Ima sopstveno zemji{te, na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. Sl. N.-K. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) voen dràven prevrat izvr{en od intelektualni, voeni i buròaski sili vo osmanliskata dràva (glavno vo Makedonija, kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska proêtiriesette ma~enici#, detaq, Galerija na ikoni, Ohrid (XI v.)
~etiriesette vojnici od Sevastija, koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). Se praznuva kako den na mladosta, qubovta i ubavinata. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici, pa se pravele 40 metanii pred Gospod, se sobirale 40 polàvi, se pravele 40 sarmi, na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija, a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto, se berele 40 bilki, se pravele 40 teganici, vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta, so nagolemen den, posilno sonce, pojavata na pticite preselnici, vra}aweto na vegetacijata i sl. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. Orman (Skopsko). Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci.
LIT.: Sbornik ot blgarski narodni umotvoreni, ~ast treta, otdel I i II, Blgarski obi~ai, obrdi, sueveri i kostmi, kniga VII. Sbral i izdava K. A. [apkarev, Sofi, 1891; Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi. Prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Lepa Spirovska, Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko), Makedonski folklor#, IV, 7-8, Skopje, 1981, 141. M. Kit.
ravnik na VB, kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. Zaminal od Skopje vo 1975 g. vo Saraevo, doktoriral i stanal prof. po hirurBr. N. gija na VMA vo Belgrad. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA DIMITAR VLAHOV# v. êtirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada Dimitar Vlahov. MLADO NAGORIÂNE selo severoisto~no od Kumanovo. Po predanieto imalo 40 crkvi, od koi se utvrdeni 12. Vnimanie privlekuvaat: Sv. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v., Sv. Petka# od 1628 g., Sv. Nikola# (restavrirana vo 1931 g., denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: Sv. Spas#, Sv. Vra~i#, Sv. Arhangeli# i Sv. Bogorodica#.
LIT.: J. Haxi-Vasiqevi, Kumanovska oblast, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909, 435. M. M.
Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908)
MLADOST# la~na betonska brana visoka 27 m, locirana na rekata Otovica, kaj Veles, vo kruna-
vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. Mladoturcite ja formirale (@eneva, 1891) organizacijata Itahad ve teraki# (Edinstvo i napredok#). Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oruèna borba za koreniti promeni vo dràvnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot ìvot vo dràvata. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija, za da se za~uva celosta na
MLADINI], Ivo (Bra~, Hrvatska, 1925 Split, Hrvatska 9. XII 2003) hirurg, osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. up-
Ezeroto Mladost# kaj Veles
979
MNOGUNOGI
Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba, nivnata akcija bila poddràna i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. Sandanski. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot reìm ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija, IX 1911), Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912), naskoro zapo~nala Balkanskata vojna.
LIT.: M. Pandevski, Makedonija na Balkanot, Skopje, 1990; Istorija na makedonskiot narod, kn. 3, Skopje, 2003. Al. Tr.
i tiranijata) na malcinstvoto. So garantirawe na razni prava na malcinstvata, mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija, od Ustavot na NRM od 1946 g. do Ustavot na RM od 1991 g. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite, a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dràvnite simboli, Zakon za sudovite, Zakon za dràvnata uprava, Zakon za odbranata, Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). So ustavnite amandmani od 2001 g. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004. Sv. [.
te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940), sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot, koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni, javni i administrativni objekti. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki, programskite barawa na modernata arhitektura se pribliùvaat do etabliranite vrednosti sodràni vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. K. Gr. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus, so koj }e se zaìvee i }e se rekonstruira industrijata. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija, no i sovremeni formi na menaxment i marketing. Vpro~em, edna od najva`nite zada~i, pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura, pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. Voobi~aeno, modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Vo normalni uslovi na razvoj, modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment, i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija, zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. Od aspekt na energetskiot pogon, modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot, a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Optimizacijata na kapacitetite, odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod, isto taka e del od tehni~kata modernizacija. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Vo makedonskata industrija,
Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.)
MNOGUNOGI STONOGALKI (Myriapoda) ~lenkonogi organizmi. Teloto im e podeleno na glava i trup, koj e sostaven od golem broj segmenti. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni ìvotni (myria gr. = iljada). Tie se isklu~ivo no}ni kopneni ìvotni. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid), sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda), pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid, od koi, 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda), pretstaveni so 13 vidovi. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic, endemi~en vid od Gali~ica. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
MOBIMAK#, AD prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija, osnovan vo oktomvri 1996 g. kako del od A.D. Makedonski telekomunikacii#, a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. Mobimak# A.D. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot, so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99,9%. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800.000 korisnici. Preku svojot edinstven akcioner A.D. Makedonski telekomunikacii#, ~lenka e na grupacijata Doj~e telekom#. Od 2006 g. po~nuva da se rebrendira vo T-Mobile Makedonija#, po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. Dr. M. MOGILA selo vo Bitolsko. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole, od desnata strana na r. [emnica, na nadmorska visina od okolu 580 m. Preku magistralniot pat M5 na jug e povrzano so Bitola, a na sever so Prilep. Od zapadnata strana na M. pominuva èlezni~kata linija Prilep Bitola. Toa e naseleno so Makedonci, a nivniot broj iznesuva 1.526 `. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni i industriski kulturi. Seloto e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 25.562 ha, a ima 23 naseleni mesta so 6.710 `. Vo M. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. MOGILÊTO DIMKO Saravanov-Mogil~eto, Dimko Iliev. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA eden od najvlijatelni-
MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM oblik na mnozinsko odlu~uvawe. Mnozinskoto odlu~uvawe moè da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum), apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. 2/3, 3/5, 3/4). Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe, bidej}i ima cel da go onevozmoì vladeeweto (no
980
MOJSOVSKI
pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto, ovaa modernizacija se izrazuva, pred s, preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing, kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. Od istoriski aspekt, za~etokot na procesot na modernizacija moè da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem), po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti, treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. Vo RM, poradi nedovolnata izgradenost na industrijata, toga{ s u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija, pa prodolì procesot na izgradba na novi, naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata, modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. Pokraj drugite pri~ini, kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem, nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura, a pokraj sopstveni~koto, go opfa}a i upravuva~koto, tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe.
LIT.: Nikola Uzunov, Angel Georgiev, Pece Nedanovski, Primeneta ekonomija, Skopje, 2003; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija Razvoj i modernizacija, MANU, Skopje, 1997; Ekonomski fakultet Skopje, Ekonomski institut Skopje, Praven fakultet Skopje, Ekonomski fakultet Prilep, Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 19911995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) svodna studija, Skopje, 1990. P. N.
Josif Mozer
okolu 120 statii, pove}eto od niv po penzioniraweto, povrzani glavno so fizi~kata optika, kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (Kvantna mehanika#, 1963). Bil mentor na 8 doktorati, pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM.
dor na SFRJ vo Avstrija (1967 1969), vo Gvajana i vo Jamajka (19691974), {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 1974), zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (19741982), pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 1978), pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (19801981), sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (198284), ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (19841988), pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 88). Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe.
BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 1948; Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija, INI, Skopje, 1954; Memoarski zapisi sredbi, lu|e, nastani Kniga prva. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija, Skopje, 2006. Sv. [. i T. Petr.
MOJSEJ (? 976) komitopul, vtoriot sin na komitot Nikola. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969976), vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. (so smrtta na najstariot David), koga Mojsej, po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski, organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot.
LIT.: S. Pirivatri~, Samuilovata dràva, obhvat i harakter, Sofi 2000; S. Antoqak, Samuilovata dràva, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1986. B. Petr.
Angel Mojsovski
MODRI^KI MANASTIR v. Sv. Bogorodica#. MOZER, Josip (Osiek, Hrvatska, 12. IX 1915 Zagreb, 20. XI 1997) fizi~ar, red. prof. (1965) na PMF. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. Doktoriral (1962) na PMF so temata Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mreì~ki#. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi, a od 1950 g. bil na PMF vo Skopje, kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. Predaval i vo Pri{tina, Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. Toj objavil
Lazar Mojsov
MOJSOV, Lazar (Negotino, 19. XII 1920) politi~ar, istori~ar, diplomat i publicist. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Vo mart 1945 g. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. Bil javen obvinitel na DFM (19491951), pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 1955), vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (19581961), ambasa-
MOJSOVSKI, Angel (Oraovec, Vele{ko, 15. V 1923 Skopje, 17. III 2001) general, aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto, naroden heroj. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oruènoto vostanie (1941). Vo 1942 g. bil borec na [arplaninskiot, a vo 1943 g. i vo Kumanovskiot odred. Bil komandant na Vtoriot bataljon Orce Nikolov#, a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. ^len na KPM od 1943 g. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija, kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. Vo avgust 1944 g. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska, po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija, na XII brigada i na drugi voeni edinici, a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. Penzioniran vo 1980.
981
MOKLI[KI
LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd, 1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941 1945, 1, Beograd, 1980. \. Malk.
MOKLI[KI MANASTIR v. Sv. Nikola#
Stevan Mokrawac
MOKRAWAC, Stevan (Negotin, Srbija, 9. I 1856 Skopje, 29. IX 1914) kompozitor i horski dirigent. Muzika u~i vo Minhen, Rim i vo Lajpcig. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo, razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. zazemaat negovite 15 Rukoveti# svoevidni horski stilizacii na narodniot melos, zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. Desettata Rukovet# edna od najubavite, kako i petnaesettata, se oformeni so pesni od Makedonija. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela, od koi se izdvojuva monumentalnata Liturgija spored sv. Jovan Zlatoust#. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi, izdadeni vo dve zbirki (Osmoglasnik# i Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. Dr. O.
Makedonija. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je Ivawica (Srbija). Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot, Vele{ko, i vo podgotovkite na partizanska baza. Vo 1942 g. bil sekretar na SKOJ, od dekemvri 1942 g. do krajot na 1943 g. bil vo zatvor, a potoa vo internacija. Po vra}aweto od internacija, vo 1944 g. stanal politi~ki komesar na odredot Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. Avtor e na pove}e statii i monografii.
BIBL.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo, Skopje, 1980; Zbor, pe~at, vreme, Skopje, 1987; Vesnikot Makedonija na Kosta S. [ahov, Radio Ohrid, 1991. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 454-456. \. Malk.
folklorist, dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena, no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. ^len e na Bitolskiot okruèn revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk. Avtor e na poemi (Stojna postrumka# i Tenka i Kitan#), drami (Novoto u~ene#, Noviot daskal#, Ajdu~ka poljana#, Juda Iskariotski#), stihozbirka @alna mi babo, poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin), kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata, literaturata i filozofijata. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat Narodopisni materijali od Razlo{ko#.
BIBL.: Molerovi brat Dimitr i Kostadin, Narodopisni materili od razlo`ko, SbNU XLVIII, Sofi, 1954; Dimitar G. Molerov, Drami. Priredil Vasil Tocinovski, Skopje, 1993. B. R.-J.
MOLEKULARNA BIOLOGIJA nau~na disciplina {to ja izu~uva ìvata materija na molekularno nivo. Posvetena e pred s na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. Nejziniot podem vo XX v. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istraùvawa i najde ogromna primena vo medicinata, farmacijata, agronomijata i vo drugi oblasti. Prvite nau~ni istraùvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990, a vo postdiplomskata vo 1998 g. D. R.-Z.
Kostadin Molerov
Dimitar Molerov
Boro Mokrov
MOKROV, Boro (Veles, 13. XII 1917 Skopje, 30. IV 2005) pravnik, pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvièwe, politi~ki rabotnik i publicist, prv doktor po novinarstvo vo
982
MOLEROV, Dimitar (Bansko, 1874 Sofija, 1961) poet, dramski pisatel, folklorist, filolog, publicist, kulturolog i revolucioner. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodolìl vo Solunskata gimnazija. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. Kako dobar student i
MOLEROV, Kostadin (Ko~o) (Bansko, 18. XI 1876 Sofija, 24. X 1957) sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo, poet i revolucioner. Se {koluva vo Serez i Solun, a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. Razviva revolucionerna dejnost, osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata @alna mi babo, poslu{aj#, objavena so brat mu Dimitar, so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat Narodopisni materijali od Razlo{ko#.
BIBL.: Molerovi brat Dimitr i Kostadin, Narodopisni materili od razlo`ko, SbNU XLVIII, Sofi, 1954; Dimitar G. Molerov, Drami. Priredil Vasil Tocinovski, Skopje, 1993. B. R.-J.
MOLEROV, Simeon V. (Bansko, Razlo{ko, 15. II 1875 Bansko, 7. V 1923) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, radovi{ki okoliski voj-
MONA[TVOTO
od polàvi. Poznati se nad 3.000 vidovi, od koi 300 se vo Evropa. Vo Makedonija ima 73 taksoni, od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid, 1979; Apatania plicatus Radovanovic, 1943 i Limnephilus petri Marinkovic, 1975 se endemi~ni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991, 1640; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Simeon Molerov
vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 61, 70, 71, 84, 9193, 103, 110 i 114. S. Ml.
voda. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). Vo tekot na 1902 g. bil ko~anski vojvoda. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (19041906), potoa i za skopski vojvoda (1906 1908). U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f.: 583, op. 2, a.e. 5, l. 325; Enciklopedi Pirinski kra#, I, Blagoevgrad, 1995. Al. Tr.
MONASTERLII (XVII v.) vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). Najistaknatiot ~len Jovan, oberknez, vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10.000 vojnici Racka milicija#. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. Adam Monasterlija, sinot na Jovan, zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g.
LIT.: D-r A. Ivi, Istorija Srba u Vojvodini. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703), Novi Sad, 1929; Jovan Radowi, Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708), Vojvodina, 2, Novi Sad, 1939. M. Zdr.
Tome Momirovski
MOLCI (Tineidae) sitni, slabo voo~livi peperugi. Poznati se kako golemi {tetnici. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe; nagrizuvaat li{ai, organski ostatoci vo pti~ji gnezda, drvo, krzna, tkaenini od volna i sl. Vo Makedonija ima 44 vida, od koi 6 se endemi~ni. Poznati se ìtniot molec (Nemapogon granellus L.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L.), ~ija larva ìvee vo krznata ili volnenite predmeti, so koi se ishranuva.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Josef Klimesch, Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. IV. Microlepidoptera, Posebno izdanie, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968. V. T. K. M. Kr.
MOMIROVSKI, Tome (Ki~evo, 4. IV 1927) raskaùva~, romansier, eseist, kriti~ar, preveduva~. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. Bil sekretar za kultura na R. Makedonija (minister), pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija, pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn.
BIBL.: Strei i pesoci, patopisna proza, Sk., 1956; êkori, raskazi, Sk., 1957; Gre{na nedela, roman, Sk., 1961; Godini nesonici, roman, Sk., 1972; Bresliki, povest, Sk., 1976; Kolovratnica, raskazi, Sk., 1986; Bela, povest, Sk., 1987; ûn, roman, Sk., 1992. Vo 1987 god. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. LIT.: G. Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata, 1992. P. Gil.
MONASTIRLIJA evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. Bile prvite ìteli na naselbata [ama, na padinite na bregot Cion. Osnovale Zdruènie na iselenici od Monastir# (1932), koe organiziralo kulturni, obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. Na ~elo na zdruènieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni, kako i Aharon i Hajim Albuher, Mo{e Jafa, [lomo Kalderon i Menahem Koen.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 18391943, New York, 2003. J. Nam.
MOLCI, VODNI (Trichoptera) krilesti insekti {to ìveat glavno pokraj voda. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca, po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix, trichos gr. = vlakno i pteron = krilo). Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. Oplodenite ènki polagaat jajca vo vodata pokraj reki, potoci i bari. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite, no ìveat vo voda i di{at na trahejni àbri; pravat ku}i~ki od rastitelen materijal, od zrnca od pesok, sitni kam~iwa i ~erupki
MOMÎL VOJVODA (po~etokot na XIV v. kreposta Periteorion, 7. VII 1345) feudalen vitez i despot, vo epskite pesni vujko na Marko Krale. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite, od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. Vo narodnite pesni za nego, kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina.
LIT.: V. Gzelev, Mom~il nak, Sofi, 1967; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 23-27 i 205-206; M. C. Bartusis, Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia, Byzantinoslavica, 41, 1980; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo
MONA[TVOTO vo Makedonija poteknuva od i V v.; tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri, paraklisi i skitovi, vo koi prestojuvale monasi. Sv. Kliment i sv. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890), a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900). Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila, Osogovo, Kozjak, Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. Kako prv pustinoìtel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. Jovan Rilski od s. Skrino, na desniot breg na r. Struma. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj, a potoa zaminal na pl. Rila. Negovi sledbenici vo XXI v. se sv. Prohor P~iwski, sv. Joakim Osogovski, sv. Gavril Lesnovski i dr. Vo sredniot vek, vo Treskave~kiot manastir Sv. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero, po rekite Vardar i Babuna i na dr.
983
MONEV
Treskave~kiot manastir Sv. Bogorodica#, Prilepsko
mesta prestojuvale pove}e monasi pustinoìteli. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta, prosvetata, kulturata i umetnosta. Denes vo RM postojat ma{ki i ènski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi.
LIT.: D. Angelov, Vizanti duhovna kultura, St. Zagora, 1994; I. Velev, Sveti Gavril Lesnovski vo knièvnata tradicija, Skopje, 1996. Al. Tr.
MONEV, Mihail (Kratovo, 4. XI 1881 Gorna Xumaja, 14. IV 1944) u~itel, pripadnik na VMRO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko, Kumanovsko i vo Kratovo. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. Vo vreme na bugarskata okupacija (19151918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Po vojnata bil vo VMRO, pratenik vo Narodnoto sobranie.
LIT.: Zoran Todorovski, @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (18811944), Muzejski glasnik#, II, broj 1, Kratovo, 2003, 6782. Z. Tod.
MONETARNA POLITIKA NA RM instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka, koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. Pritoa, na kus rok, promenite na pari~nata masa moàt da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984
ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite, potro{uva~kata, proizvodstvoto, vrabotenosta). Na dolg rok, monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli, t.e. monetarnata politika ne moè da vlijae vrz stopanskata aktivnost postavkata za neutralnost na parite. Iako, vo princip, monetarnata politika ja poddrùva globalnata ekonomska politika, sepak, vo sovremeni uslovi, stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. Pritoa, zaradi ostvaruvawe na krajnata cel, centralnata banka moè da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. Od april 1992 g. do oktomvri 1995 g. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe, pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika sluè{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot monetarniot agregat M1. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini, i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe, nerazvieni finansiski pazari, visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa, nisko nivo na devizni rezervi itn. Od institucionalen aspekt, vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto, koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka, koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. Poradi nesta-
bilnosta na pobaruva~kata na pari, vo oktomvri 1995 g. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. Vo ramkite na ovaa strategija, odrùvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna, evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. Istovremeno, cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika, pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika, neposredno po monetarnoto osamostojuvawe, centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. Taka, vo maj 1993 g. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija, t.e. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. Do po~etokot na 1994 g., kako instrumenti na monetarnata politika, NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadolìtelnite blagajni~ki zapisi. Isto taka, neposredno po monetarnoto osamostojuvawe, centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka, koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadolìtelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite, a po~nuvaj}i od maj 1993 g. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. Vo januari 1994 g. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Sepak, po~nuvaj}i od 1993 g., NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. Taka, vo noemvri 1993 g. se vovedeni aukciite na depoziti, koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. Vo fevruari 1994 g. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi, koi od 2000 g. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. Vo juli 2000 g. se vovedeni devizni svop operacii, koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni
MONETARNO
2005 g. Od juni 2003 g. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadolìtelna rezerva vo devizi. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodolì da se zbogatuva i vo tekot na 2005 2006 g., koga se vovedoa repo-operacii, se promovira{e sekundaren pazar na dràvni zapisi i se vovedoa dràvni zapisi za monetarni celi. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
Moneta na Damastion (avers/revers)
MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g., a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodolì da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ s do maj 1994 g., koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa, koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i ìro-smetkite na pravnite lica). Po{irok monetaren agregat e M1.1, a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. Po{irok monetaren agregat e M2, vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina, deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to moàt da se koristat samo za opredelena namena). Naj{irok monetaren agregat e M4, koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina).
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 6470. G. P.
gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istraùva~ite. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ok. 320 g. pr.n.e.). Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli), na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon, a na reversite trinoèc. Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint, no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija, Daparija, Sarnoa, Darado, Nikarh i na Simon.
LIT.: J. M. F. May, The Coinage of Damastion, London, 1939. P. J.
pravo da kove sopstveni pari, so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. Makedonija. Monetarnicata, so povremeni prekini vo rabotata, bila aktivna okolu 150 godini (73217 g.). Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili
Moneta na Stobi (avers/revers)
nivnite èni (Vespasijan, Tit, Domitijan, Domitija, Trajan, M. Avrelij, Faustina II, S. Sever, J. Domna, Geta i Karakala) i t.n. psevdoavtonomni# moneti, bez pretstava na vladetel. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan, a prekinala vo vremeto na Karakala. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik, a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni boèstva, hramovi, ìvotni i sl.
LIT.: P. Josifovski, Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje, 2001. P. J.
Moneta na Lihnid (avers/revers)
MONETARNICATA VO LIHNID. So reformite vo fiskalnata sfera, napraveni od kralot Filip V, po 188/7 g. pr.n.e. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti, no pod kontrola na kralot. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot ( ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. pr.n.e. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit, a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). Lihnidskite pari, preku izbranata pretstava na reversot (korab), verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid).
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid, Monetite i monetokovnicite vo Makedonija, Skopje 2001, 4549. P. J.
MONETARNICATA VO DAMASTION. Mestopolo`bata s u{te ne $ e sigurno potvrdena, no poradi rudnicite na srebro i bo-
MONETARNICATA VO STOBI. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period, Stobi steknal
MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT proces na definirawe na dràvniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii, vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev pretsedatel na Vladata, Metodija To{evski minister za finansii, Borko Stanoevski guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. Na 19. XII 1991 g. Vladata donese odluka, so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. Na 7. II 1992 g. vo trezorite na NBM se deponirani 27.858.696 par~iwa vrednosni bonovi, otpe~ateni vo pe~atnicata 11 Oktomvri# od Prilep. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10, 25, 50, 100, 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. Na prednata strana na bonovi-
985
MONETOKOVAWETO
rozeta od albanska ku}a od Debar, zlatnata maska pronajdena vo s. Trebeni{te, ikona od crkvata Mali Sv. Vra~i od Ohrid, bronzena figura na Menada, pronajdena vo Tetovo itn.).
Makedonski denar (avers/revers)
te se pretstaveni tutunobera~i, a na zadnata strana e spomenikot Makedonium# vo Kru{evo, delo na skulptorot Jordan Grabul. Poradi efektite na galopira~kata inflacija, podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5.000 i 10.000 edinici. Na Veligden, 26. IV 1992 g., Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. Denarot se deli na 100 deni, a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. Petar H. Ilievski, kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. Na 27. IV 1992 g. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1, pri {to zamenata trae{e tri dena. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da vaàt kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. IV 1992 g., dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1, 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi, NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10, 20, 50, 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1, 2 i od 5 denari). Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata 11 Oktomvri# od Prilep, a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata Suvenir# od Samokov. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. i trae do april 1993 g. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski, a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje, crkvite Sv. Sofija i Sv. Jovan Kaneo vo Ohrid, crkvata Sv. Pantelejmon vo s. Nerezi, Daut-pa{iniot amam vo Skopje, saat-kulata vo Prilep, ku}ata na Robevci vo Ohrid itn.). Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite
986
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 87-109. G. P.
MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g. pr.n.e. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi). Rudnicite za zlato i za srebro, od koi se dobival metal za kovewe, bile zatvoreni. Vo 168166 g. pr.n.e. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. Publilij i L. Fulkinij. Vo 166165 g. pr.n.e. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. Vo 158 g. pr.n.e. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmoèno oblastite da kovat i srebreni moneti. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi,
Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek
pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka, {arplaninskoto ku~e, pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. V do 31. XII 1993 g. Pritoa, na 7. V 1993 g. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8. IX 1996 g. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10, 50, 100, 1 000 i od 5 000 denari, koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na boìcata Izida pronajdena vo Ohrid, detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi, detaq od freska od crkvata Sv. \or|i od s. Kurbinovo, tavanska
dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. pr.n.e. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. Bile kovani tetradrahmi so legenda i LEG . Vo Makedonija, poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik kvestorot Ajsila (ok. 90 g.
Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers)
pr.n.e.). Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. Vo monetarnicite vo Tesalonika, Pela i Amfi-
MONETOKOVAWETO
pol, vo periodot 14831 g. pr.n.e. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija, rimskiot denar zazemal s pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Vo imperijalniot period, od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g.), provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ). Ovie pari bile
makedonskoto kralsko monetokovewe. Sinot na Perdika Arhelaj (413399) izvr{il pove}e refor-
Moneta na Tesalonika (avers/revers)
vi od religiozna priroda, ceremonii i veruvawa na lu|eto. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol, Beroja, Edesa, Tesalonika, koloniite Kasandreja, Dion, Pela, Filipi i municipiu-
Moneta na Arhelaj (avers/revers)
Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers)
kovani s do vladeeweto na Filip I (244249).

LIT.: I. Touratsoglou, Macedonia#, The Coinage of the Roman World in the Late Republic, BAR#, 326, Oxford, 1987, 5372; P. Josifovski N. [eldarov, Rimski moneti Makedonija pod rimska vlast, Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 1999, 2224. P. J.
Moneta na Pela (avers/revers)
MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. Vo docnoarhajskiot, vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. pr.n.e., nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki, pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti, po~nale monetarni aktivnosti. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant, Ajne-
mot Stobi. Pogolemiot del od niv, ponekoga{ so mali prekini, bile aktivni od I do III v. n.e. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto, pred s, za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi.
LIT.: H. Gaebler, Die Antiken Munzen NordGriechenland, Makedonia und Paionia, III/2, Berlin, 1935; P. Josifovski N. [eldarov, Rimski moneti Makedonija pod rimska vlast, Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 1999, 2022; I. Touratsoglou, Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit, Berlin/New York, 1988. P. J.
mi, me|u niv i monetarna. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana teìna, spored t.n. persiski teìnski standard, no so lokalni karakteristiki. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. 400 g. pr.n.e.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Po Arhelaj, narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396393), Aminta II (392390) i Pavsanija (390389). Aminta III (389369), pokraj bronzeni pari, kovel i srebreni stateri, hemidrahmi i dioboli. Kralot Filip II (359
Moneta na Filip II (avers/revers)
Moneta na Akant (avers/revers)
ja, Mende, Potideja, Skione, Terone. Isto taka, svoi pari kovale i drugi gradovi, kako Ajga, Ejon i Neapol. Nekoi od gradovite prodolìle da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period, a vo ovoj period (od V do II v. pr.n.e.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta Amfipol, Dikaja, Ortagoreja, Filipi, Potideja, Pidna, Pela, Tesalonika i Olint. Koristej}i razni teìnski sistemi, parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti, kako stateri, tetradrahmi, drahmi, tetroboli i oboli. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti-
MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Vo periodot pome|u V i II v. pr.n.e. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi, Aleksandar I (498454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime, po~nuvaj}i od 480/479 g. pr.n.e. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot, bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmoìle uslovi za zna~itelna produkcija na pari. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454413), iako dolgo vladeel, kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli, dioboli i oboli. Toj go vovel tipot na parite so Herakle, koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na
336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala, a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. Toj koristel dva teìnski standarda, eden za zlatnite, drug za srebrenite, a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). Toj e prviot makedonski kral, ~ii izdanija bile kovani i posthumno, a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336323) e okarak-
Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers)
987
MONETOKOVAWETO
terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato, srebro i vo bronza. Poradi golemata popularnost, imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato, srebro i vo bronza. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323 317) monetarnata produkcija opadnala, a nekoi monetarnici bile zatvoreni. Vo 311 g. pr.n.e., po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi, Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. Toj kovel samo bronzeni pari. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. pr.n.e. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket, Pir i Lisimah, ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. Demetrij Poliorket, poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi, vo 294 g. bil proglasen za kral na Makedonija (294288/7). Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi, preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi, kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari, a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Vo 277 g. pr.n.e., so vpe~atlivata pobeda nad Keltite, Antigon Gonata (277239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri, tetradrahmi, drahmi i bronzeni moneti. Na kralot Demetrij II (239229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. Kralot Filip V (221 179), vo obid da ja zapre rimskata
stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel.
LIT.: M. J. Price, Coins of the Macedonians, London, 1974; D. Raymond, Macedonian Regal coinage to 413 B.C., New York, 1983; M. J. Price, The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus, Zurich/London, 1991; G. Le Rider, Le monnayage dargent et dor de Philippe II, frappe en Macedonie de 359 a 294, Paris, 1977. P. J.
ati~kiot. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira-
MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. pr. n.e. Spored dosega{nite istraùvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. 430/425 ok. 400 g. pr.n.e.). Poznati spored mal broj moneti, otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina, se pajonskite vladeteli Bastarej, Simon, Nikarh i Diplaj. Kralot Likej (359/340/335), ~ie{to postoewe e
Moneta na Avdoleon (avers/revers)
ni od oddelni podunavski plemiwa. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. pr.n.e.) se odrazila i na monetokoveweto, pa taka kralot Leon (278ok. 250) kovel samo bronzeni moneti. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. 250 ok. 230), osnova~ot na zaednicata na Pajoncite, mu se pripi{uvaat monetite so legenda . Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dràva.
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija, Skopje 1987, 81102; V. Lil~i} P. Josifovski, Srebren diobol na pajonskiot vladetel (), Macedonian Numismatic Journal#, 1, Skopje 1994, 2737; P. Josifovski, Coins with inscription # from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia, Macedonian Numismatic Journal#, 4, Skopje 2000, 1528. P. J.
Moneta na Likej (avers/revers)
potvrdeno i so istoriski fakti, e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti, koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite, a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti ukaùva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. Naslednikot, kralot Patraj (340/ 335315) kovel pove}e tipo-
MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. Golemoto rudno bogatstvo, a pred s eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v. pr.n.e. od Deronite (ok. 530/25 ok. 510/500 g. pr.n.e.).
Moneta na Filip V (avers/revers)
penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dràva, me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato, srebro i vo bronza. Na negoviot sin Persej (179168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. pr.n.e.) toj bil porazen. Kaj posledniot makedonski kral pret988
Moneta na Patraj (avers/revers)
vi tetradrahmi, drahmi i tetroboli. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im posluìle kako predlo{ka za kovewe imitacii. Sinot na Patraj, kralot Avdoleon (315286/5), produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi, didrahmi, drahmi i tetroboli). Vo po~etokot (315305 g. pr.n.e.) kovel pari spored pajonskiot standard, a potoa (po 305 g. pr.n.e.) spored
Moneta na Deronite, obol (avers/revers)
Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. Toa bile anepigrafni, naj~esto inkuzni pari, so mali vrednosti, nameneti za lokalna cirkulacija. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo, ~esto pridruèna so solaren simbol. Vo najproduk-
MONUMENTALNA
Moneta na Deronite, oktodrahma (avers/revers)
tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite, Edonite, Lajaite i na dr. (ok. 513 480 g. pr.n.e.)
Moneta na Lijai, oktodrahma (avers/revers)
so golemi vrednosti kako dekadrahmi, oktodrahmi i tetradrahmi. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot, vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija, koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. Po zaminuvaweto na persiskata vojska, pari kovele Bizaltite, Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. 479 460 g. pr.n.e.). Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa, koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen teìnski sistem so naglasen lokalen pajonski# karakter, osmislen za upotreba i na orientalnite i na t.n. gr~ki denominacii. Stilot i ikonografijata na monetite pokaùvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa.
LIT.: J. N. Svoronos, Lhellenisme primitif de la Macedonie, prouve par la numismatique et lor du Pangee, Athen, 1918/19; G. K. Jenkins, Ancient Greek Coins, London, 1990; M. Price N. Waggoner, Archaic Greek silver coinage: the Asyut# hoard, London, 1975. P. J.
MONOPOL pazarna struktura, vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba.
Nasproti komercijalniot, postoi i priroden monopol. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vloùvawe na golemi kapitali, benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo, fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. Vo takov slu~aj dràvata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to, de facto, kreira priroden monopol. Tipi~en primer na vakov monopol se edna èleznica, edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. Pazarnata struktura na RM, kako mala zemja, spored kriteriumot broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori, pokaùva relativno visoka monopoliziranost. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta, proizvodstvo na koà i krzno, prerabotka na kau~uk, proizvodstvo na sto~na hrana i sl.) i egzistencija na priroden monopol, isto taka, vo osum sektori (èleznica, elektrostopanstvo, po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl.). Me|utoa, silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite, elasti~nost na pobaruva~kata, uvozna konkurencija, deregulacija, privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta, vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija, kako i vo sekoja druga ekonomija, se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite, so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni, zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite, zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite), zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl., poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. dràvna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata).
IZV.: D. Nova~evski, Od sovr{ena konkurencija do monopol nekoi aspekti na de-
lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo, Godi{nik#, na Ekonomskiot fakultet Skopje, Skopje, 2001. LIT.: J. Stiglitz, Principes deconomie moderne, 2 edition, De Boeck Universite, Paris Bruxelles, 2001; T. Fiti, Ekonomija osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006. T. F.
Euxenio Montale
MONTALE, Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova, 12. X 1896 Milano, 12. IX 1981). Zaedno so Ungareti, pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Pi{uval knièvna i muzi~ka kritika. Doìvotno bil senator na Italija. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. Vo 1975 g. dobil i Nobelova nagrada za literatura.
BIBL.: Koski od sipa, 1925; Vior i drugo, 1956; Satura, 1971 i Dnevnik 71 i 72, 1973. LIT.: Ante Popovski, Poezijata na Montale, Pesni#, ZID-NM, Sk., 1973. P. Gil.
MONUMENTALNA UMETNOST del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego, kako arhitektonsko-likovni celini. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV, 1974 na J. Grabul i I. Grabul), Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani, 1979/80 proekt na S. Subotin i Q. Denkovi}, so mozaici na P. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata, 1981, proekt na R. Ra|enovi}, so mozaici na G. êmerski). Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. Lazeski (NOV vo Makedonija, 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. Todorovski, P. Haxi Bo{kov, B. Mitri}eski, D. Poposki, B. Krstevski, B. Koneski, B. Nikoloski, D. Kondovski, S. Manevski, T. [ijak, se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti.
LIT.: Boris Petkovski, Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata, Skopje, 1984; Antonela Petkovska, Socijalnite aspekti na
989
MONÊV
1965; Magnae Moraviae Fontes Historici I-V, Brno 1966-1977; zb. Velika Moravi. Ee istori~eskoe i kulturnoe zna~enie, Moskva, 1985; Vasica J., Literarni pamatky epochy velkomoravske, 863-885, 2. doplnene vydani, pripravila Z. Hauptova, Praha 1996; Mares F. V., Konstantinovo dedictvi po 1100 letech, 7-37, Podil sv. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi, 38-45, Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state, 46-60, zb. Cyrilometodejska tradice a slavistika, Praha 2000. Zd. R.
Del od freskata na B. Lazeski NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata èlezni~ka stanica vo Skopje (1956)
monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto, Skopje, 1986; Vladimir Veli~kovski, Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina, Bogdanci, 2002. M. B.-P.
MONÊV, Boris V. (Prilep, 15. VIII 1881 Sofija, 4. X 1942) pripadnik na TMORO. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902), a pravo vo @eneva, [vajcarija (1911). Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (19031905), ~len na CK na TMORO, u~esnik na Rilskiot kongres (1905). U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front.
LIT i IZV.: NBKM-BIA, f.: 641, op.1, a.e. 16, l. 95; Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912 Spomeni, Sofi 1981. Al. Tr.
site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija, za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot ìvot. Knièvniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan, najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi, koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. Me|u niv, pokraj prepisite na Preslavskata {kola, osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola.
LIT.: zb. Magna Moravia, sbornik stati k 1100. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu, Praha
MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885), vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo glagolica, sostaveno od Konstantin-Kiril, i prv slovenski pismen jazik staroslovenskiot, baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. Vo tekot na upotrebata vo V. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo, koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost, prevodna i originalna. Prevedeni se
990
Dimitar Kondovski: Sv. Kiril i Metodij# (1976)
MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od sloèni diplomatski, politi~ki i crkovni interesi. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dràva, pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dràva, koja vo sredinata na IX v. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dràva, koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija, carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa, koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dràva (Bugarija), sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija, dokaàn kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. M. m. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. Metodij). Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi, u~enicite mu bile prognati, a na mestoto na negoviot zamenik, arhiep. Gorazd, od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing, ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. I pokraj site pre~ki i progonstva M. m. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. Kiril i Metodij. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Pomladiot bil silen vo teorijata, a postariot vo prakti~niot ìvot. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is-
MOSKOVSKI
tokot so Zapadot, a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. Rakovoditelite na M. m., bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa.
LIT.: Fr. Dvornik, Byzantine Missions among the Slavs, New Brunswick, New Jersey, 1970; P. Hr. Ilievski, Prosvetitelskata misija na sv. Metodij, Kir.-metodievskiot (st. slov.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija, MANU, 1988, 249-258; Bl. Ristovski, Soznajbi, MANU, 2001, 87-96. P. Hr. Il.
stepolikoto podra~je (pome|u Veles, [tip i Negotino). Vl. M.
Morkovi
MORANI, Azem (Morane, Skopsko, 1923 Skopje, 1947) u~itel, balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodolìl da dejstvuva i po 194445. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O, a vo juni 1946 g. izbran i za ~len na CK. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mreà ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooruèni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. Bil otkrien i zatvoren vo 1946, a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944, Skopje, 1995; istiot, Balisti, Skopje, 2002. \. Malk.
MORKOV (Daucus carota L.) dvegodi{no rastenie od fam. Apiaceae. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta, a vo vtorata generativni organi. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodrìna na karotinoidi, pektinski materii, B-vitamini i mineralni materii. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. D. J.
vata Zletovska eparhija. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka, Male{evska, Ov~epolska, Provadiska i Lesnovska. Najpoznati nejzini episkopi se: David, koj{to dejstvuval vo XV v., Nikanor, Pahomij, koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31), no bil razre{en, kako i episkopot Sofronij (1541).
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; R. Gruji, Morozvidska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
MOSKOV, Dimitar (Prilep, 29. III 1912 Prilep, 24. XII 1997) doktor po veterinarna medicina. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). Ja osnoval Veterinarnata stanica
MORENA slovenska boìca na smrtta i temninata, sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i ìvotot Dabog, vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. Kru{evica, Mariovsko), so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor smrt. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora.
LIT.: Tanas Vraìnovski, Makedonska narodna mitologija, I, Skopje, 2002, 22, 32, 38, 273274. S. Ml.
Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz, Ko~ansko
MOREHON, Nansi (Havana, 6. IX 1942) vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. Nejzinata poezija, koja e dlaboko ispovedna i eruptivna, e prevedena na mnogu jazici. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. Vo 2006 g. e laureat na Zlatniot venec na SVP.
LIT.: Poezija#, SVP, Struga, 2006. P. Gil.
MORODVIZ srednovekoven grad i episkopija. Se locira vo mesnosta Gradi{te, kaj s. Morodviz. Prvpat se spomnuva vo 1018 g., koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija, a na krajot od XII v. i kako provincija (zaedno so Male{evo). Vo XIV v. e registriran kako selo.
LIT.: Kiril Trajkovski, Istraùvawa vo Morodviz, 1980, Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija, XXI (1979 1982), Skopje 1983, 133-142; T. Tomoski, Morozvidska episkopija, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999, 169188. B. Petr.
vo Prilep (1944). Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep, Bitola i vo Ohrid. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (19461960), koja go nosi negovoto ime. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. D. J. B. spektor za Prilep. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ÊRÎL ZA BALKANOT (1944). Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%, a Velika Britanija i SAD 10 %; vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%, a Rusija 10%; vo Bugarija SSSR 75%, a Velika Britanija i SAD 25%; vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani
991
MORINA, PERSISKA (Morina persica L.) stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. Na teritorijata na RM se razviva vo
MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI XVI v.) ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). So ova ime postoela do 1347 g., koga bila formirana no-
MOSTROV
po 50%. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok.

LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II, Beograd, 1998. M. Min.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
MOSTROV, Petar Iliev (Ohrid, 5. VI 1929 Ohrid, 14. IV 1996) spec. ortoped. Po zavr{uvaweto na Med. f. vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid, ~ij v.d. direktor e od 1961 do 1967 g., koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. Bil direktor na ovaa institucija (19671974). Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. Sl. M. P.
Elena Mo{e
Vasko Moura
MO[E, Elena (Bitola, 4. V 1968) akterka. Diplomirala na FDU vo Skopje, na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Ulogi: Tomanija (Patuva~ki teatar [opalovi}#); Hajdi vo istoimenoto delo; Anxela (Majstori na zabuni#); Poca (Letni Siljane#); Irina (Tri sestri#); Milka (êst#); Ra{ela (Spilion#); Solan` (Sluginki#); Kamij (Ne {eguvaj se so qubovta#); Lora (Staklena menaèrija#); @ana (Doma#); Nade`da (Semejni prikazni#); Edit Pjaf (Pjaf#) i dr. R. St.
MOURA, Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto, 3. I 1942) portugalski poet, raskaùva~, dramaturg, eseist. Preveduva~ na dela od [ekspir, Dante (Boèstvenata komedija), Rilke, Lorka i dr. Toj e poet erudit, poet so intelektualen senzibilitet, golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g.
BIBL.: Modus {to se menuva, 1963; Instrumenti na melanholijata, 1980; Koncert vo pole, 1993; Qubov moja, no}e be{e, 2001. LIT.: V. Uro{evi}, Prodlabo~uvawe na senzibilitetot, Poezija#, SVP, Struga, 2004. P. Gil.
Vladimir Mo{in
MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) familija dolgonogi vodni ptici, koi go pravat gnezdoto na zemja; glavno migratorni vidovi, tesno povrzani so vodnite ekosistemi. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria), peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola, Calidris), tringi ili vodni trka~i (Tringa, Philomachus), {quki (Numenius, Limosa, Scolopax) i bekasini (Gallinago, Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). (Limicola)
992
MO[IN, Vladimir Alekseevi~ (S.-Peterburg, 9. X 1894 & Skopje, 9. II 1987) & akademik, vizantolog, medievalist i slavist. Roden vo semejstvo na knièvnik i profesor po estetika. Vo 1913 g. se zapi{al na Istor.-filol. f. vo Petrograd, no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodolìl vo Kiev, kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. Vo 1921 g. emigriral vo Jugoslavija. Vo Belgrad (1922) go poloìl diplomskiot ispit pred ruski univ. profesori; doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928), a vo 1929 g. vo Belgrad go poloìl profesorskiot ispit. Kako profesor rabotel vo gimn. vo Koprivnica (1921&1932) i vo
Pan~evo (1932&1939). Vo 1930 g. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje, no izborot ne mu e potvrden. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). Vo 1939 g. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje, a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Izbran za sorabotnik vo Istor. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot, odn. Istor. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. Vedna{ e angaìran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija, a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. Vo 1964 g. e izbran za prof. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Od 1967 g. preminal vo Arhivot na Makedonija, kade {to ostanal do smrtta. Vo 19691975 g. e angaìran kako prof. po predmetot Pom. istor. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). Nau~nite trudovi vo prviot period (19251933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata, vizant.-sloven. odnosi, istor. etnologija na Isto~na Evropa; vo vtoriot priod (19331941) na vizantologijata, pomo{nite istor. nauki, analiza na istor. i istor.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici; vo periodot 19451969 g. na opis na rakopisi, pom. istor. nauki i filigranologija. Po izdavaweto na Opis na sloven. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi.
BIBL.: Makedonsko evangelie na pop Jovana, Skopje, 1954; Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije, I-II, Zagreb, 1952, 1954; Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. Mosin et S. Traljic, I-II, Zagreb, 1957; Grcke povelje srpskih vladara (Beograd, 1936; Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. A. Solovjov and V. A. Mosin. Introduction par V. Mosin. Variorum Reprints, London, 1974; Slovenski rakopisi vo Makedonija. Redaktor V. Mo{in, I i II, Skopje, 1971. Sl. N.
MO[IWSKI, Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin, Polska,19. II 1928 Gdawsk, Polska, 16. IV 2006) polski lingvist, filo-
MRMEVSKI
log, slavist, polonist, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot, kirilometodievski period. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej, Warszawa 1984). Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata knièvna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija.
LIT.: Tematy, Ksi&ga jubileuszowa w 70. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego, Gdavsk, 1998. Z. T.
MRAVKA, CRVENA [UMSKA (Formica rufa L.) cipokrilen insekt bez krilja. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. Gradi mravjalnici visoki do 1 m, naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. Dolìna na teloto e do 1 cm. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori, izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja.
MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) mreòkrilni insekti. Imeto go dobile po larvite, koi se najgolemi neprijateli na mravkite. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa, po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok, vo koi naj~esto lovat mravki. Poznati se okolu 1.900 vidovi, glavno od potoplite predeli vo svetot. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L.), (M. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. europaeus L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991, 1640; Boris Sket et al., ivalstvo Slovenije, Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 2003, 1-664. V. T. K M. Kr.
Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. M. Kr.
@olt mreòkrilec
Makedonski mrazovec
MRAVKI (Formicidae) socijalni cipokrilni insekti. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. Takvi se polovo neaktivnite ènki razbojnici. Plodnite ènki matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica, isto kako i ma{kite ~lenovi. Vo zaednicata postojat vojnici modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. Tie se griàt za bezbednosta i odbranata. ^lenovite od zaednicata ìveat vo specijalni gnezda mravjalnici, izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite, kokonite, za skladirawe na hranata, za provetruvawe itn. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L.), crnata mravka (Formica fusca L.), malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L.).
MRAZOVEC, MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi), poznat samo za planinata Jakupica Begovo Pole i Karaxica. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. MRA^NICI (Solpugida Solifuga) krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. Teloto im e dolgo do 7 sm, obrasnato so vlaknenca. Glavno se ìteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. = sonce i fugere = begam. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid, Galeodes graecus C.L. Koch., koj e maloaziski element.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of
MRE@OKRILCI (Neuroptera) insekti so izdolèno tenko telo so dva para proyirni mreèsti krilja, po {to go dobile imeto. Razli~no se oboeni, so golemina od 1 do 2 cm. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. Imaat usten aparat za grickawe. Se razmnoùvaat so potpolna preobrazba. Larvite imaat tri para noze; kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka, so koja go iscicuvaat plenot, a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. Mreòkrilcite ìveat na razli~ni mesta (pokraj reki, ezera i trevnici). Poznati se preku 6.000 vidovi. Redot opfa}a pove}e familii. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae), ~ii larvi se hranat so mravki, sitni insekti i so vodni molci. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mreòkrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda, koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka; od rodot Libelloides poznat e vidot L. macaronius Scop., i endemi~niot L. libelluloides Sch.; vidot Nemoptera sinuata Oliv. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mreòkrilni insekti, so dolgi i lentovidni zadni krila.
MRMEVSKI, Pavle (Prilep, 13. XI 1925 Skopje, 23. I 2003) novinar, koj po~nuvaj}i od 1947 g. celiot svoj raboten vek do pen-
Pavle Mrmevski
993
MRTOVE^KA
zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Bil sorabotnik, urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. U~esnik vo NOB. B. P. \. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L.) krupna no}na peperuga. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). êsto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. @ivee na suvi i son~evi tereni. Aktivna e no}e. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. Vo Makedonija se sre}ava retko.
MUVARÎWA (Muscicapidae) familija mali ptici od podredot ptici- peja~ki (Oscines). Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvariwa Ficedula i kafeni muvar~iwa Muscicapa), so vkupno etiri vida.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
MUVI, GRBAVI (Phoridae) mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. Pove}eto se slabi leta~i. Nekoi se bez krilja. Larvite od brojni vidovi ìveat vo materii {to se raspa|aat. Nekoi se predatori na p~eli, osi ili mravki, a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg.
MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L.) dnevna peperuga. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. @ivee, Mrtove~ki pla{t prete`no, po {umskite livadi kade {to ima brezi. Leta od rana prolet, a naj~est e vo juni i vo juli. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. Vo Makedonija e redok vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Munchen, 1990. V. T. K. M. Kr.
MUVI, VISTINSKI (Muscidae) dvokrilni insekti, glavno paraziti na ~ovekot i na ìvotnite. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi ìvotni. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L.) koja, prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana, prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza.
MUVI, LEBDE^KI OSOLIKI MUVI (Syrphidae) dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite, po {to go dobile i imeto osoliki muvi. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6.000 vida. Od niv, vo Makedonija se poznati 262 vida, od koi 6 se endemi~ni. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. e ~esta kaj nas. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt, ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki.
LIT.: Vladimir T. Krpac, Smiljka Simic, Ante Vujic, Sneana Radenkovic, Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera, Syrphidae) of Macedonia, Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, 2001, 9/2: 169-174; Vladimir Krpac, Fauna of hoverflies (Diptera, Syrphidae) of Macedonia, Doctor Thesis, Departman of Biology and Ecology, Faculty of Sciences, Novi Sad, 2006. V. T. K. M. Kr.
MUVI, GASENIÂRKI (Tachinidae) mnogu korisni dvokrilni insekti. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen, ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. M. Kr.
MUVA, ZLATNA (Lucilia caesar L.) dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Dostignuva dolìna do 12 mm. Se hrani so nektar. @ivee vo naseleni mesta, na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. Se pojavuva od juni do septemvri. Rasprostraneta e vo cela Evropa.
MUVI, GRABLIVI (Asilidae) dvokrilni grablivi insekti. Nozete im se silni i vlaknesti. Se hranat so drugi insekti, lovej}i gi od zaseda; i larvite im se grablivi. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4.000 vidovi. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L.), koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli.
MUVI, MESARKI (Sarcophagidae) dvokrilni insekti {to se viviparni. Polagaat beluzlavi li~inki na sveò ili na zastoeno meso, koe lesno go pronao|aat po mirisot. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida, od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. M. Kr.
MUVI, TANÂRKI (Empididae) mali dvokrilni insekti. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat ènMuva tan~arka kite so mali
994
MUZEJ
uloveni insekti kako dozvola za parewe. @iveat vo blizina na vodi, okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija, od koi 6 se endemi~ni.
LIT.: Bogdan Horvat, Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1995, 19(6/159): 147-170; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje 2003. V. T. K. M. Kr.
MUVOMORKA (Amanita muscaria (L.: Fr.) Hook) mo{ne otroven vid gaba, ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata, pokriena so beli krpi~ki. M. K. MUGRI# (Poloàj, prva polovina na 1945) vesnik, organ na êtirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada Dimitar Vlahov#, na makedonski jazik. Redaktor bil D. Gligorov. Za~uvan e samo br. 2 (mart 1945), so 22 stranici na hektografska tehnika.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 447; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 139. S. Ml.
se zastapeni arheologijata, etnologijata, istorijata i istorijata na umetnosta. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija, a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. Od 1970 g. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. Raspolaga so izlo`ben prostor, rabotilnici, kancelarii, laboratorii i biblioteka. Vo izminatiot period, preku redovnata stru~na rabota, ima pribrano nad 16.000 muzejski predmeti. Del od niv se izloèni vo postojanite postavki so etnolo{ka, istoriska i arheolo{ka sodrìna. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija, smesten vo Suli-an, kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato.
LIT.: Dragan Petkovski, Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja, Zagreb, 1976; ore Miqkovi, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopje, 2001. K. Bog.
Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija
prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot, etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura, zanaeti, obi~ai, nakit, obleka i dr. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata, kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Vo Galerijata na ikoni se izloèni reprezentativni ikoni, ikonostasti i feskoìvopis od postvizantiskiot period
MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje, 1949) op{t muzej, osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina, od praistorijata do dene{ni dni. Kako posebni oddeli vo nego
Mizejot na Makedonija
MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. Najgolema muzejska institucija vo R. Makedonija. Naslednik na Arheolo{ki muzej, formiran vo 1924 godina. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki, Etnolo{ki i Istoriski muzej. Mati~na muzejska ustanova koja sobira, ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija, etnologija, istorija i srednovekovna umetnost. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se
do prerodbata. Vo objektot Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki, spomen ku}i i neolitskoto selo Tumba Maxari#. K. Bog. - P. J. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST SKOPJE edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Osnovan vo 1964 g. kako rezultat na me|unarodnata akcija
Muzejot na Grad Skopje
Muzejot na sovremenata umetnost
995
MUZEJSKI
teoretsko-sinteti~kata dejnost. Pove}e e izrazen prakti~niot, otkolku teoretskiot aspekt na K. Bog. muzeologijata. MUZIKA spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. Po~na da izleguva vo 1997 g. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. Dosega se objaveni 18 broja, vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii, kako i istraùva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. M. Kol. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski#, Skopje vo 1969 g. pri NUB Sv. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki, me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka, osnovan na 8 juni istata godina, kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura, audio i videomaterijali (gramofonski plo~i, audio i videokaseti i kompakt-diskovi). Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi, periodi~ni spisanija i vesnici, prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodrìna). Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska, koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. J. T. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) organizacija, koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija), a od 1995 g. dejstvuva kako samostojna organizacija, pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. B. Ort. MUKAETOV, Kiro (Kavadarci, 5. XII 1923 Skopje, 10. IV 2005) novinar, pripadnik na prvata povoena generacija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). U~esnik vo NOB od oktomvri 1942, apsen i interniran. Od oktomvri 1944 g. go ure-
duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. Novinar vo Nova Makedonija# (1945/46), potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. Vo periodot 1957/79 g. urednik, glaven urednik i direktor na Stopanski vesnik#. Sorabotuval so pove}e mediumi, osobeno od Slovenija. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik Tikve{ijata B. P. \. vo NOB 1941-1945#. MULA, Husamedin (Skopje, ? ?, 1552) osmanliski poet. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje, a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo.
LIT.: Herbert Duda, Uskub im 17. Jahrhundert, Balkanische Studien, Wien, 1949. Dr. \.
Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost
po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe, ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko.
LIT.: ore Miqkovi, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopje, 2001; Boris Petkovski, Muzej na sovremenata umetnost Skopje, 19641976, Skopje, 2001; Sowa Abaxieva Dimitrova, Kontinuitet 19771985, Skopje, 2004. Z. Al.-B.
MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA muzejski institucii so ograni~ena dejnost. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi, dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei, kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924), Prirodnonau~niot muzej vo Struga, od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki, a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija Arheolo{ko-istoriska zbirka Resen, Arheolo{ka zbirka Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka Ko~ani. K. Bog. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istraùvaweto, za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. Teritorijata na Makedonija, so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo, e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so
996
Petar Muli~koski
MULI^KOSKI, Petar (Prilep, 2. III 1929) arhitekt i urbanist. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli, SAD. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975); Narodnata i univerzitetska biblioteka Kliment Ohridski# vo Skopje (1971); delovnata zgrada na Simpo# vo Vrawe - R Srbija (1975); Sudskata palata vo Kavadarci, bankata vo Kavadarci (1974); ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. Se zanimava so nau~noistraùva~ka rabota i so publicistika. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija.
BIBL.: Duhot na makedonskata ku}a, Skopje, 2000; Duhot na makedonskiot grad, Skopje, 2002; Duhot na makedonskata gradba, Skopje, 2006. LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Petar Muli~koski (1929), vo: Arhitekturata
MURATI
na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 167-176. Kr. T.
liski sultan. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 28. VI 1389). Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez, Kavala, Drama, Zihne, Avret Hisar (Kuku{), Ber, Melnik, Strumica, Voden, Ohrid, Kostur, Serfixe, Prilep, Bitola, [tip, dr. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole.
LIT.: H. Ganem, E`tudes d`histoire orientale, Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; A. Stojanovski, Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek, Skopje, 1981. J. Jan.
mot na azotniot oksid, prvata signalna molekula vo forma na gas. Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. Efr. na 10. V 2000 g. MURATI, Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. Tuhin, Ki~evsko, 12. VI 1955) lingvist, albanolog. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo, a diplomiral na Grupata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina, kade {to i magistriral i doktoriral. Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet, kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi, statii i studii od potesnata oblast na albanistikata.
BIBL.: Sllavizmat n t folmet shqipe n Maqedoni, Prishtin, 1989; Albanizmat n t maqedonase, Prishtin, 1992; Kokra urtsie pr gjuhn, Tetov, 2001; Fjalori i shqiptarve t Maqedonis, Prishtin, 2002; Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht, Shkup, 2002; Standardi gjuhsor dhe kultura e shprehjes, Prishtin, 2004; Bashkmarrdhniet gjuhsore maqedonase-shqiptare, Tetov, 2007. A. P.
Veli Mumin
MUMIN, Veli (Skopje, 1980) bokser. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo. Ja zavr{il gimnazijata Cvetan Dimov# (Otsek aranèr za vnatre{en dizajn) vo Skopje, a sega e student na Fakultet za bezbednost. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub Skopje#. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. So visina od 155 sm., vo kategorijata od 4851 kg., imal nad 280 me~evi, od niv 195 pobedi. Deset pati bil prvak na Makedonija, tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej Zlaten gong# (Skopje), prv stranec pove}epraten dràven prvak na Bugarija, petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland, 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g., 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina, 2005), osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g., osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks, diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. S. Ml. MURAD I (Brusa, 1326 Kosovo Pole, 28. VI 1389) treti osman-
Ferid Murad
Sultan Murad I
MURAD, Ferid (Vaiting, SAD, 14. IX 1936) farmakolog, redoven prof. na Univ. Teksas, Hjuston, akademik. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko, Makedonija. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana, grupa biologija i hemija (1958), a vo 1965 g. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). Od 1965 do 1967 g. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH Bethesda, Institut za bolesti na srceto, Va{ington. Vo 1970 g. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. vo Virxinija, a vo 1975 g. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. Vo 1981 g. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata, a vo 1988 g. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. Vo 1997 g. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija, farmakologija i fiziologija na Univ. vo Hjuston, Teksas. Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istraùvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz-
Xeladin Murati
MURATI, Xeladin (s. Xep~i{te, Tetovsko, 15. II 1942) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje, pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969), magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978), a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). Rabotel kako u~itel; bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo; i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istraùvawa. Bil pratenik vo Sobranie997
MURATOVSKA-NAUMOVSKA
to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: Op{ta pedagogija# i Metodologija na pedago{kite istraùvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.
to (1966) ja prodolìl svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.
Fim~o Muratovski
Kiril Muratovski
Marija MuratovskaNaumovska
MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.
MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 Skopje, 21. VII 2005) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie Proektant# i vo Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).
(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e angaìran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo poàrot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo
Gligor Muratovski
MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 Skopje, 17. VII 1976) ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (19581959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998
K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL Makedonija# (1977)
LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (19302005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.
MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb
Murat-pa{ina Xamija (XV v.)
MUSALEVSKI
1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.

LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.
ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learners Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.
Olga Murxeva -[kari}
Zoze Murgoski
MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) redoven profesor na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata Na~ini na iskaùvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako staànt na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (19821984), asistent po sovremen angliski jazik (19841991), docent (19912001), vonreden (19962001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-
MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) filolog, nau~en sorabotnik, istraùva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i knièvnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i knièvnost vo COU Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: N shtjelln e arketipeve, Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.
ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Womens Vizion Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.
MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (19691972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-
MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. Carigrad, 1413) osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (14091413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.
MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 Skopje, 22. III 1994) agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun
999
MUSLI
Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodolùva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (19531957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na niàta Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, 13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, 13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, 13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku èleznata ograda, Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot Sloboda#, Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 19411945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo Zinxirli# te}e, 13 No-
emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvièwe 19391945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.
MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mreà za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja ìveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)
Ne`det Mustafa
MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (19911994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (19962000), pratenik vo Sobranieto na RM (20022008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (19911994), pretsedatel na DPPRM (19942002) i na OPE (20022009). R.
gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite G. Del~ev# i K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ûp~i} juri{a so pesna, 13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvièwe 19391945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.
Re{ad Xafer Mustafa
MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ûp~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~len na SKOJ (od 1939), kandidat za ~len na KPJ (od po~etokot na 1940), ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941) i nositel na aktivnstite na KUD Jardm#, koe vo tekot na 1941 g. organiziralo pove}e pro-
MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Avzi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~evsko, 1949) pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie zavr{il vo Zef Qu{ Marku# vo Skopje, a diplomiral na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se vrabotil kako bibliotekar na Katedrata po albanski jazik na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Magistriral na Univerzitetot vo Zagreb, a doktoriral na Skopskiot univerzitet. Po doktoriraweto e izbran za redoven profesor na Katedrata za albanski jazik i knièvnost po predmetot Metodika
1000
MUHI]
na nastavata po albanski jazik i knièvnost. So svoi trudovi zemal aktivno u~estvo na golem broj seminari, nau~ni konferencii, sobiri i simpoziumi vo RM i nadvor od nea.
BIBL.: Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[, 1995; Razvojot na osnovnoto u~ili{te na albanski jazik vo Republika Makedonija od 1945-1975 g., 1998; Didaktika na albanskiot jazik i na knièvnoto ~itawe, 2002; Razvojot na govorot kaj decata od 0 do 5 godini, 2002; Hyrje n[ metodologjin[ e pun[s k[rkimore-shkencore n[ fush[ t[ filologjis[, Menora, Shkup, 2006. A. P.
Ferus Mustafov
na negovata intenzivna me|unarodna kariera so u~estvo na golem broj poznati etnofestivali. Nastapuval vo golem broj zemji vo svetot i snimil desetina albumi, glavno so instrumentalni M. Kol. kompozicii.
podra~jata {to gi zagubila Osmanliskata Imperija na Balkanskiot Poluostrov vo vremeto na Isto~nata kriza (1875-1881), ~ij broj iznesuval okolu 50.000 60.000 semejstva. Tie pristignale i vo Makedonija, naseluvaj}i se na nejzinata teritorija, ili samo pominuvaj}i niz nea na patot kon Mala Azija. Bile naseluvani vo okolinata na pogolemite gradovi i vo nekoi od niv (na pr., vo Skopje) s# u{te ima ostatoci od vakvite muhaxirski maala, koe narodot gi narekuva maxir-maala.
LIT.: M. Pandevska, Prisilni migracii vo Makedonija (1875-1881), Skopje 1993; istata, Doseluvaweto na bosanskite muhaxiri vo Makedonija vo godinite na Golemata Isto~na kriza (1875-1885), z. Bo{wacite na Balkanot, Skopje, 2003; Rexep [kriejq, Muhaxirskata kriza i naseluvawe na Bo{wacite vo Makedonija (1875-1881), Skopje, 2006. Dr. \.
Dragan Mutibari}
Mustafa-pa{ina xamija (XV v.)
MUSTAFA-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, 1492/1493) verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Mustafa-pa{a, osmanliski sanxakbeg i vezir. Pokraj xamijata bile podignati i imaret i karvan-saraj, koi ve}e ne postojat. Vo dvorot na xamijata se nao|a turbeto na Mustafa-pa{a. Ima kvadratna osnova, pokriena so impozantna kupola, so pre~nik od okolu 16 m. Vlezniot trem e pokrien so tri mali kupoli, potpreni na ~etiri stolba. O{tetuvana i renovirana, pretstavuva eden od najubavite osmanliski kulturni spomenici vo Skopje.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Mustafa-pa{ina xamija Skopje, biblioteka Male turisti~ke monografije, Zagreb, 1975; Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981, 262-264. Dr. \.
MUTIBARI], Dragan (Sombor, 10. XI 1946) fudbaler. Zavr{il Sredno grafi~ko u~ili{te vo Sremska Mitrovica (1965). Toj e ~len na Fudbalskiot klub Be~ej# (19581964), golman vo FK Vardar# vo Skopje (19661975 i 19781984) i na nekolku drugi klubovi vo zemjata (do 1991), kako i vo FK [alke# (Germanija, 19751977). Za mladinskata reprezentacija na Jugoslavija igral 9 natprevari, a za seniorskata 10. So Mladinskata reprezentacija do 21 g. osvoil prvo mesto vo Evropa (1968). Bil eden od najdobrite golmani vo zemjata i vo Evropa, a e uspe{en i kako trener. Bil izbran za najdobar sportist na Makedonija (1969). D. S. MUFLON (Ovis ammon) parnokopiten cica~ od familijata praznorogi (Bovidae), koj naseluva planinski {umi. Kaj nas e prisuten samo vo ogradeni lovi{ta.
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cicaci na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
Ferid Muhi}
MUSTAFOV, Ferus ([tip, 20. XII 1950) klarinetist i saksofonist. Eden od najgolemite virtuozi na modernata balkanska pop-muzika. Na negoviot repertoar e muzikata od pove}eto balkanski narodi. Kon krajot na devedesettite godini na HH v. po~-
MUHAXIRI VO MAKEDONIJA (XIX v.) muslimani-begalci (Turci, Albanci, êrkezi, Bo{waci, Tatari) {to gi napu{tale
MUHI], Ferid (Mahoe, BiH, 8. VI 1943) filozof, univerzitetski profesor i poet. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1966). Magistriral (1976) i doktoriral (1980) vo Belgrad. Kako Fulbrajtov stipendist bil na postspecijalisti~ki studii vo SAD. Gi minal site nau~ni zvawa na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade {to e redoven profesor (od 1986). Bil viziting profesor na pove}e univerziteti vo Evropa, vo SAD i vo Malezija. Prof. Muhi} tvori vo ramkite na golem broj filozofski disciplini, a predava i pove}e predmeti: sovremena filozofija, novovekovna filozofija, filozofija na politikata, filozofija na religijata, filozofska antropologija, estetika, hermenevtika itn. Objavil golem broj trudovi, a najzna~ajnite filozofski dela mu se od oblasta na istorijata na filozofijata, osobeno sovremenata. Negovite esei pretstavuvaat vrv na filozofskata proza, so {to se bri{at granicite pome|u filozofijata i knièvnosta. Zastapen e vo golem broj filozofski i knièvni antologii vo SAD, V. Britanija, Francija, Germanija, Italija, Malezija itn. Prevedu1001
MUHÎNOV
van e na albanski, angliski, arapski, germanski, turski, italijanski i drugi jazici.

BIBL.: Kriti~ki metodi, 1977; Filozofija na ikonoklastikata, 1983; Falco Peregrinus, 1988; Motivacija i meditacija, 1988; [titot od zlato, 1991; Jazikot na filozofijata, 1995; Noumenologija na teloto, 1992; Smislata i doblesta, 1997; Logos i hierarhija, 2001; Dominacija i revolucija, 2005; Potomci na bogovite, 2005. LIT.: D. Davidovski, Hevristi~kata antropologija vo tvore~kiot opus na Ferid Muhi}, Dis., Filozofski fakultet, Skopje, 2004; Z. @oglev, Vrvovite na filozofot, 2006; Filozofski fakultet vo Skopje: 1920-1946-2006, Skopje, 2006, 267. Iv. X.
MUHÎNOV, \or|i Ankov (s. Melni~ik, Sersko 1866 s. Melni~ik, 6. VII 1899) serski vojvoda. Po nacionalnost bil Vlav, nemal obrazovanie. U~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe. Vo tekot na 1881 g. bil zatvoren. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895). Dejstvuval kako serski vojvoda. Vo borba so osmanliski voeni sili zaginal so {estmina svoi ~etnici.
LIT.: V. Ilinden#, br. 39, Sofi, 1921-1926. Al. Tr.
MUÂ, Kerima Tosum (Debar, 1926) u~esnik vo NOAVM i op{testvenik. Pod neposredno vlijanie na brata si, vedna{ po Aprilskata vojna (1941), iako maloletna, se vklu~ila vo NOB kako zadninski sorabotnik. Podocna kako ~len na vospitna mladinska grupa (fevruari 1942) stanala ~len na KPM (1943). Zela u~estvo vo ~etiridnevnite borbi za osloboduvaweto na Debar (1943), go otfrlila ferexeto i rabotela na formiraweto na gradskiot NOO. Po povlekuvaweto na narodnoosloboditelnite edinici, preminala vo ilegalstvo. Podocna stanala i ~len na MK na KPJ vo Debar (1944) i rakovoditel na Okoliskiot odbor na AF@ (od septemvri 1944). Po Osloboduvaweto zavr{ila sredna partiska {kola i izvr{uvala razni zna~ajni op{testveni funkcii: referent za sopcijalni griì na Okoliskiot naroden odbor vo Skopje i ~len na Glavniot odbor na SSRNM (1957).
BIBL.: Od aktivnosta na ènite vo Debar vo periodot na sozdavaweto na slobodnite teritorii vo Makedonija, Slobodnite teritorii vo Makedonija 1943#. Skopje, 1975, 487-504 (so koavtorka). LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, Skopje, 1976, 467, 562 i 1160. S. Ml.
Prvite akcii; Pionerski dom; Niz plamenot na vojnata; Zaedno so partizanite; Vo ilegalstvo; Pioneri na Kongresot), Cvetovi vo plamen 1941-1945#, I, Skopje, 1967, 101-109 i Se}avawa (Nastani {to me potsetuvaat; Po{tata pred s#; Vo isku{enie; Do Tirana i nazad; Bev izbran za delegat), Cvetovi vo plamen 1941-1945#, II, Skopje, 1967, 59, 95, 120-121, 134 i 171-172. S. Ml.
Ziba Puntorie Mu~a
MUÂ, Ziba Puntorie (Puntorie Ziba Mua) (s. Vele{ta, Stru{ko, 1. V 1954) poetesa i pedagog. Osnovno u~ili{te zavr{ila vo rodnoto mesto, sredno u~ili{te vo Struga i Pedago{ka akademija (Grupa za albanski jazik i knièvnost) vo Skopje. Raboti kako nastavnik vo OU Jane Sandanski# vo Skopje.
BIBL.: Kuku (Kuu-kuuu), 1977; Rruga e mjellm[s (Patot na lebedot), 1987; Sodisin yjet; Suita ime (Mojata sueta); Yllkat bisedojn[ me meteor[ (De~iwata razgovaraat so meteori); Shtat[ vjet pritje (Sedum godini ~ekawe); Suita e l[nduar, (Povredenata sueta, 2002; Motrat me shirit t[ kuq (Sestrite so crven {irit); Nuk martohem k[t[ ver[ (Ne se maàm ova leto); Zonja me celular (Gospo|ata so mobilen); Vega (Vega), 2006; Xix[llonjat luajn[ valle nat[n (Svetulkite igraat oro no}e), 2006; Ahengu i grave t[ qytet[ruara (Zabavata na gradskite èni); Udha e ikjes (Patot na begstvoto); Djajt[ e nat[ve t[ fundit (\avolite na poslednite no}i); Vjesht[ totem[sh (Totemska esen), 2007. N. S.
MUÂ, Petrit Tosum (Debar, 24. V 1929) u~itel i op{testvenik. Zavr{il u~itelska {kola. Bil u~esnik vo NOAVM (od 1943) i ~len na SKM (od 1948). Bil u~itel i direktor na osnovnite u~ili{ta vo Seloku}i i Debar, odbornik vo Op{tinskoto sobranie, ~len na Op{tinskiot komitet na SKM, sekretar na Op{tinskiot sindikalen sovet vo Debar i potpretsedatel na Soborot na op{tinite na Sobranieto na SRM (1970). S. Ml. MUÂ, Femi (Debar, 1930) politi~ki deec i op{testvenik. Bil eden od najmladite u~esnici vo NOAVM (od septemvri 1943), Vospostavil kurirska vrska me|u Debar i Tirana na porane{niot i toga{niot sekretar na MK na KPM vo Debar Skender PustinaMimi i Filip Brajkovski (30. IX/2. X 1944). Po Osloboduvaweto bil delegat na Vtoriot kongres na NOMSM (Skopje, 68. I 1945) i ~len na Glavniot odbor na NOMSM. Podocna bil potpretsedatel na Sobranieto na Skopje, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986 1991).
BIBL.: Se}avawa (Ilegalni sostanoci,
MU[EVI^, Marko Atanasov (Kru{evo, ok. polov. na XIX v. Prilep, po 1920) makedonski kulturno-nacionalen deec, ikonopisec i sobira~ na narodni pesni. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te vo rodnoto mesto, po osloboduvaweto na Bugarija raboti kako moler i ikonopisec vo Sofija. Patuva vo Solun, Belgrad i Bukure{t, razgovara so diplomati i dràvnici, predlaga programi za kulturno izdignuvawe i politi~ko osloboduvawe na makedonskiot narod, a vo S.-Peterburg ima audiencija kaj imperatorot Aleksandar III (9. I 1885), na kogo mu podaruva stari moneti sobrani vo Makedonija, a od imeto na maked. narod podnesuva molba vo Ministerstvoto za nadv. raboti (Te{kata polo`ba na Makedonija pod turskoto ropstvo#, Svt#, 5. VII 1885). Blizok do Makedonskiot komitet vo Sofija (1887), podnesuva nacionalna programa za Makedonija do srpskiot minister za nadv. raboti vo Belgrad (18. IX 1889). Odnovo patuva vo S.-Peterburg za da mu podnese peticija na ruskiot imperator Nikolaj II, potpi{ana od 91 makedonski emigranti i pe~albari vo Srbija (7. II 1902). Po dvomese~niot prestoj vo Voskresenskiot misionerski manastir, se vra}a vo Makedonija i so sobranite Makedonci okolu Makedonskiot klub vo Belgrad i v. Balkanski glasnik# planira da obnovi eden manastir vo Bitolsko {to bi moèl da stane centar za Makedonija# so zamisla da se izdava makedonski vesnik vo Solun, no i vo Rusija (avgust 1902). Vo Bitolskiot vilaet vo 1908 g. po inicijativa na M. pak se pokrenuva pra{aweto za voveduvawe na maked. jazik vo u~ili{tata. Toj odnovo odi vo Rusija i zaedno so Nace Dimov (ûpovski) na 13. V 1910 g. podnesuvaat nov memorandum do Svetiot sinod na Ruskata pravoslavna crkva so barawe pomo{ za obnovuvawe na @ito{kiot manastir Sv. Atanasija# i za otvorawe makedonsko u~ili{te vo nego. Po posetata na D. ûpovski vo Kru{evo, ìvopisecot Marko, od imeto na vernicite od istiot manastir, podnesuva molba do Svetiot sinod na
1002
MU[MULICA
RPC za pomo{ za otvorawe makedonsko u~ili{te so pansion vo manastirot (15. H 1911). Balkanskite vojni ja onevozmoùvaat inicijativata i Marko privremeno se povlekuva na Sveta Gora i vo @ito{kiot manastir, a potoa se oènuva i ìvee vo Kru{evo i kako moler i ìvopisec go zavr{uva ìvotot vo Prilep.
LIT.: Blaè Ristovski, Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, MANU, 2001, 471-484. Bl. R.
MU[I^KI (Simuliidae) najsitni temno oboeni komarci. Dvokrilci, so zbieno telo i so {iroki krilja, poznati po bolnite ubodi {to gi pravi ènkata. NajGulabarska mu{i~ka poznat e vidot gulabarska mu{i~ka (Simulium colombaschensis Fabr.), {to se pojavuva vo roevi i so otrovniot sekret pri bockawe moè da predizvika pomor na mnogu doma{ni ìvotni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. - M. Kr.
veat sekade kade {to ima gniewe na ovo{je (vinska i pivska fermentacija). Od rodot Drosophila vidot vinMala vinska mu{i~ka ska mu{i~ka (Drosophila melanogaster Meigen, 1830) naj~esto se koristi vo nau~ni celi, za prou~uvawe na nasleduvaweto; laborotoriski lesno se odgleduva i brzo se razmnoùva. Drugi poznati pretstavnici se malata vinska mu{i~ka (Drosophila funebris Fabricius, 1787) i golemata vinska mu{i~ka (Drosophila fenestrarum L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. - M. Kr.
Mu{muli
plodovi. Se kalemi na duwa i na B. R. glog. MU[MULICA (Cotoneaster Med., fam. Rosaceae) rod so okolu 60 vida listopadni i zimzeleni grmu{ki od Severnata hemisfera. Vo RM prirodno se zastapeni slednite vidovi: C. integerrima Med., so mali, jajcevidni listovi, vlaknavi odozdola, so goli letorasti i so crveni plodovi; C. tomentosa Lindl., so pokrupni listovi, celite vlaknavi; C. melanocarpa Lod., so crni plodovi i C. mariana And. A. et And. V., novootkrien vid (1994) na Gali~ica. Al. And.
MU[MOV, Nikola numizmati~ar, rodum od Struga, rabotel vo Narodniot muzej vo Sofija. Prou~uva~ na monetokoveweto na pove}eto balkanski monetarnici vo anti~kiot i vo srednovekovniot period. Publikuval razni katalozi i prilozi od oblasta na numizatikata.
BIBL.: Anti~nit moneti na Balkanski poluostrov i monetit na blgarskit car, Sofi, 1912. P. J.
MU[I^KI, VINSKI (Drosophilidae) sitni dvokrilni insekti. Se pojavuvaat ~esto kade {to ima miris na te~nost {to vrie (fermentira). Gi ima i po domovite okolu vino, ocet ili na prezreani plodovi. Larvite ì-
MU[MULA (Mespilus germaniaca L.) dvorna ovo{ka. Vo Skopsko ima i mali nasadi za lokalniot pazar. Se odgleduvaat avtohtoni, doma{ni tipovi, so mnogu vkusni
Mu{mulica
1003
N
NA OR@IE# (Bitola, 1895 1902) hektografski vesnik na bugarski jazik, organ na Revolucionerniot komitet na TMORO vo Bitola. Negov urednik bil \or~e Petrov. Objaveni se vkupno 9 broja vo tira` od 3040 primeroci. Vo umnoùvaweto u~estvuvale i Gligor Popeto i Vasil Paskov. Pronajden e eden primerok od 1902 g.
LIT.: \or~e Petrov, Spomeni, Skopje, 1950, 16 i 31; Dan~o Zografski, Za hektografskiot list Na oru`je#, Razgledi#, V, 10, Skopje, 1958, 110; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 163; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 8283. S. Ml.
NA RABOTA# (Poloàj, 19. I 1945) vesnik na makedonski jazik, organ na Desettata makedonska NO brigada na NOV i POM. Umnoèn e hektografski, na 32 stranici. Obrabotuva politi~ki temi, dava informacii za frontot, za ìvotot vo brigadata i za kulturni pra{awa. Me|u drugoto, objavena e i edno~inkata za vremeto na Ilindenskoto vostanie, potpi{ana so inicijalite prof. L. K.
Andre Navara
NAVARA, Andre (Andre Navarra) (Bijaric, 13. X 1911 1988) francuski violon~elist. Profesor na Konzervatoriumot vo Pariz. Eden od najzna~ajnite svet-
ski violon~elisti na XX vek. Bil profesor i na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (1971 1975), kako i na seminarite {to se odrùvaa vo ramkite na festiB. Ort. valot Ohridsko leto. NADVORE[NA ZADOL@ENOST NA RM obvrskite na centralnata vlast, fondovite, javnite pretprijatija, centralnata banka i privatniot sektor sprema stranskite kreditori. Dolgot go so~inuvaat: obvrskite kon multilateralnite kreditori (IBRD, IDA, EIB, IFAD, EBRD itn.), bilateralniot dolg (prete`no obvrski kon Pariskiot klub) i dolgot kon privatnite kreditori. Po osamostojuvaweto RM nasledi del od nadvore{niot dolg na SFRJ. Taka, od 1995 g. Makedonija prifati 5.4% (397 milioni dolari) od dolgot na porane{nata SFRJ kon Pariskiot klub na kreditori, a vo mart 1997 g. i 5.4% (229 milioni dolari) od dolgot na SFRJ kon Londonskiot klub na kreditori. Istovremeno, Makedonija pristapi i kon ras~istuvawe na obvrskite sprema stranskite doveriteli. Vo tekot na 1994 g. go regulira nasledeniot dolg kon Svetskata banka, a vo 1995 i 2000 g. go reprogramira dolgot kon Pariskiot klub na doveriteli. Dolgot kon Londonskiot klub na doveriteli e refinansiran vo 1998 g., vo ramkite na Novata finansiska spogodba. Vo avgust 2004 g. Makedonija go dobi svojot prv krediten rejting od renomiranata rejting-agencija Standard & Poors, koja nadvore{niot dolg go oceni so rejting BB. Vrz taa osnova, vo dekemvri 2005 g. Makedonija gi emitira{e prvite evroobvrznici vo iznos od 150 milioni evra, so rok na dostasuvawe od 10 godini i so kamatna stapka od 4.625%. Sredstvata se iskoristeni za predvremen otkup na obvrznicite izdadeni za regulirawe na dolgot kon Londonskiot klub na kreditori. Na krajot na 2006 g. vkupniot nadvore{en dolg na Makedonija iznesuva 1,85 milijardi evra, od koi 1,76 milijardi evra se dolgoro~en dolg, dodeka kratkoro~niot nadvore{en
dolg iznesuva 90 milioni evra. Vrz osnova na oddelnite indikatori za stepenot na zadolènost, Makedonija spa|a vo grupata na pomalku ili umereno zadolèni zemji. Na pr., na krajot na 2005 g., vkupniot nadvore{en dolg na Makedonija u~estvuva soodvetno so 44% i 111,5% vo BDP i izvozot. Od aspekt na dol`nicite, 70% od dolgoro~niot dolg otpa|a na javniot sektor, dodeka 30% od nadvore{niot dolg se odnesuva na privatniot sektor. Vo odnos na strukturata na kreditorite, najgolem del od nadvore{niot dolg (50%) se odnesuva na obvrski kon multilateralnite kreditori, a vo tie ramki najgolemi poedine~ni kreditori na Makedonija se Me|unarodnoto zdruènie za razvoj i Svetskata banka. Pritoa, najgolem del od nadvore{niot dolg (57%) e denominiran vo evra, a ostanatiot del e izrazen vo specijalni prava za vle~ewe i vo dolari.
Nadvore{en dolgoro~en dolg vo 2006 g. (milioni evra) Doveriteli Sostojba na dolg Oficijalni kreditori 1.048,0 Multilateralen dolg 881,6 Bilateralen dolg 166,4 Privatni kreditori 710,4 Evroobvrznici 150,0 Drugi privatni kreditori 560,4 Vkupno 1.758.4
Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija, Mese~na informacija 12/2006, fevruari 2007, 23.
Izvor: Bilten, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7 LIT.: Strategija za upravuvawe so javniot dolg, Ministerstvo za finansii, Skopje, dekemvri 2005; Polugodi{en izve{taj januarijuni 2006 godina, Narodna banka na Republika Makedonija, oktomvri 2006;
NADREALIZAM
Mese~na informacija 12/2006, Narodna banka na Republika Makedonija, fevruari 2007; Bilten, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7. G. P.
Trgovska razmena na RM so stranstvo vo iljadi SAD $ selektirani godini Godina 1990 Izvoz 1.112.786 Uvoz 1.530851 Saldo -418.065 Pokrienost na uvozot so izvoz - vo % 72,7 Trgovski deficit - % vo BDP 9,83 1995 1.204.048 1.718.904 -514.856 70,0 15,36 2000 2005 1.322.617 2.041.000 2.093.872 3.097.000 -771.255 -1. 056.000 63,2 65,9 19,78 -
NADVORE[NA TRGOVIJA razmena na dobra i uslugi me|u razli~nite nacionalni ekonomii. Trgovijata vo Makedonija otsekoga{ imala internacionalen karakter, blagodarenie na nejzinata centralna pozicija na Balkanskiot Poluostov i na povolnata prirodna i voedno najkratka vrska pome|u Zapad i Istok po dolinata na rekata Vardar. Ovoj fakt bil zabeleàn u{te od Rimjanite, inaku ve{ti vojnici i trgovci, poradi {to zna~ajnite patni pravci vo toa vreme (Via Egnatia i Carigrad Belgrad) minuvale tokmu niz Makedonija. Vo XIV i XV vek Makedonija bila zna~ajna trgovska destinacija. Skopje bil glaven trgovski centar so prisustvo na poznati trgovci Dubrov~ani, Venecijanci i Vizantijci. Me|u dvete svetski vojni trgovijata vo Makedonija bila treta stopanska granka. Vo prvite deset godini po Vtorata svetska vojna (19451955), nadvore{nata trgovija na Makedonija zaostanuvala zad op{tiot razvoj na ekonomijata. Imeno, u~estvoto na izvozot vo op{testveniot proizvod na zemjata (1955) iznesuvalo 2,7%, a na uvozot 2,6% (apsolutnata vrednost na izvozot i uvozot bila s na s 30 milioni SAD $). Po 1955 g. dinamikata na porastot na izvozot i uvozot odi pred dinamikata na porastot na op{testveniot proizvod na zemjata. Sinteti~ki gledano, vo periodot 19451989 g., strukturata na nadvore{nata trgovija, spored stepenot na prerabotkata, ima{e pozitiven trend i kaj izvozot i kaj uvozot, dodeka izvozot na investicioni dobra be{e mnogu nizok, a uvozot do sedumdesettite godini mnogu visok, a potoa se prepolovi i drasti~no se namali vo tekot na osumdesettite godini. Vo istiot period najgolemo u~estvo vo makedonskiot izvoz imaa: tekstilnite tkaenini, oblekata, obuvkite, oboenite metali, èlezoto, nemetalite, pijalacite i tutunot, a vo uvozot: tekstilnite prediva, ko`-
nite proizvodi, metalni proizvodi, ma{inite i uredite, a po 1974 g. i naftata. Vrz pravcite na nadvore{nata trgovija zna~ajno vlijanie imale komparativnite prednosti, komplementarnosta na ekonomiite, no i politi~kite odnosi so trgovskite partneri. Vo ovoj period od 40 do 50% od vkupnata nadvore{na trgovija na Makedonija otpa|a na zemjite na SEV, 20% na zemjite na EEZ, 20% na drugite zapadni zemji i 10% na zemjite vo razvoj. Po zemji, vo tekot na 1980tite godini najzna~ajni trgovski partneri na Makedonija, i na stranata na izvozot i na stranata na uvozot, bea: SSSR, Zapadna Germanija, Italija, SAD, Polska, êhoslova~ka i Isto~na Germanija. Po osamostojuvaweto, Makedonija kako mala zemja se soo~i so imperativot da ja zgolemi svojata otvorenost i da ja podobri svojata integriranost vo globalnite svetski ekonomski tekovi vo 1990 g. U~estvoto na nadvore{notrgovskata razmena (vrednosta na izvozot i uvozot zaedno) vo bruto-doma{niot proizvod na zemjata iznesuva{e okolu 60%, za vo tekot na 1990-tite godini da nadmine 80%. Spored indeksot na otvorenost vo me|unarodnata trgovija, Makedonija pome|u 141 zemja e rangirana na 40-toto mesto (vo po{irokiot region podobra pozicija imaat samo Slovenija i Bugarija). Tendencijata na porast na nadvore{notrgovskata razmena e prosledena so namaluvawe na stepenot na pokrienost na uvozot so izvoz i so porast na trgovskiot deficit na zemjata. Vakvata sostojba ne e odr`liva na podolg rok i upatuva na potrebata od porast na konkurentnata sposobnost na makedonskata ekonomija i porast na u~estvoto na proizvodite so
pogolema dodadena vrednost vo strukturata na izvozot. Vo strukturata na izvozot najgolemo u~estvo vo 2005 g., imaa: tekstilot i oblekata (28,5%), èlezoto i ~elikot (26%), zemjodelskite proizvodi hrana i surovini (17,3%), mineralni surovini ruda, goriva i oboeni metali (10,78%) i ma{ini, kancelariska i transportna oprema (5,38%). Na stranata na uvozot dominiraa: mineralnite surovini, rudite i gorivata (21,85%), ma{inite, kancelariskata i transportnata oprema (17%), zemjodelskite proizvodi hrana i surovini (13,77%), hemiskite proizvodi (10%) i razni poluproizvodi (9%). Najzna~ajni nadvore{notrgovski partneri na Makedonija vo poslednive nekolku godini se: Srbija i Crna Gora, Germanija, Grcija, Italija, Rusija, Bugarija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Turcija i Slovenija.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 1945 1984, Skopje, 1986, 107110; USAID, Ohrid Institut for Economic Strategies and International Affaires, Vlada na Republika Makedonija, Izve{taj za nadvore{nata trgovija na Makedonija, Skopje, 2006, 65108. LIT.: T. Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998, 184214; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001; USAID, Ohrid Institut for Economic Strategies and International Affaires, Vlada na Republika Makedonija, Izve{taj za nadvore{nata trgovija na Makedonija, Skopje, 2006. T. F.
Vrednost na izvozot i uvozot na SR Makedonija vo SAD $ selektirani godini Godina Izvoz vo milioni dolari Uvoz vo milioni dolari Saldo na trgovskiot bilans Pokrienost na uvozot so izvoz 1960 15,6 15,1 0,5 103,8 1970 82,9 139,3 -57,3 58,3 1980 418,5 787,3 -368,8 53,2 1984 532,3 871,0 -338,7 61,6 1989 654,0 905,0 -260,0 71,2
NADREALIZAM (fr. surrealisme) pravec vo knièvnosta i vo likovnata umetnost {to nastanal vo Pariz okolu 1920 g. i go pretstavuva iracionalnoto i nesvesnoto. Vo Makedonija se javuva kon krajot na pedesettite godini vo delata na S. Kunovski. Zna~ajna uloga za negovoto {irewe ima grupata Mugri# (I. Velkov, P. Mazev, T. [ijak). Vo delata na makedonskite umetnici nadrealizmot naj~esto se manifestira vo simbioza so metafizi~kiot i magi~niot realizam, postkubizmot, ekspresionizmot. Vo razli~ni varijacii se sre}ava vo delata na V. Ta{kovski, K. Efremov, B. Nikolovski, V. Naumovski, T. Jan~evski, R. Mijakovski. Incidentno se javu1005
NA\
Ja{ar Nair
na i objavuvana na turski jazik. êtiri pati u~estvuval na Stru{kite ve~eri na poezijata. Bil golem prijatel na svojot roden kraj. Objaveni mu se delata: Kahraman# (1929), Edna èna zboruva# (1932), Adam i Eva# (1935), Decata na revolucijata# (1936).
LIT.: Fahri Kaja, Sovremena turska poezija, Skopje, 1985, 19. A. Ago
V. Ta{kovski, Tvorec, 2004
va i kaj B. Ivkovi}, D. Koco, V. \or|ievski i dr.

LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Sledbenicite na Breton vo makedonskoto slikarstvo, Razgledi#, Skopje, 1973. L. N.
Laslo Na|
NA\, Laslo (Laszlo Nagy) (Iskaz, Ungarija, 17. VII 1925 Budim, 30. I 1978) nositel na noviot tvore~ki izraz vo sovremenata ungarska poezija. Dobitnik e na najvisokite ungarski nagradi. Vo 1969 g. vrz osnova na bukvalni prevodi prepeal i stihovi od nekolku makedonski avtori za Antologijata na makedonskata poezija, objavena vo Budimpe{ta. Vo 1968 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Is~ezni, bolko,1949; Top~ijata i r`ta, 1951; Svr{enica na sonceto, 1954; Biserot na nedelata, 1965; Majska slana, 1957; Himna na sekoe vreme, 1965; Kradec si vo pesna {to se krie, 1973; Kambanite doa|aat po mene, 1978. LIT.: P. Gilevski, Kradec vo pesna {to se krie, Sk., 1970. P. Gil.
vala za partiski sostanoci. Kaj nea ilegalno ìveele narodnite heroi Van~o Prke i Boro Petru{evski i prvoborcite Ruà Bak i Blagoj Davkov (1941), kako i narodnite heroi Qup~o Arsov, Blagoj Jankov-Mu~eto, Vera Aceva i drugi ~lenovi na Oblasniot komitet na KPM vo [tip (vo 1942), kako i poetot Aco [opov (1943). Tokmu od nejzinata ku}a izlegle i grupa za vo partizani (maj 1943), a tuka bila smestena i partiskata tehnika, na koja bil pe~aten ilegalniot v. Naroden glas#, organ na Oblasniot komitet na KPM vo [tip. Nejziniot dom vo s. Xumajlija, [tipsko, pak, sluèl za odrùvawe na vrskata pome|u MK na KPM vo [tip i Tretata makedonska NOU brigada. Bila izbrana za ~len na Oblasniot NOO na AF@ vo [tip (po~etokot na noemvri 1944). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, Skopje, 1976, 814, 832 i 1161. [tip i [tipsko vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411945. Prilozi od nau~niot sobir odràn na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kniga 2, [tip, 2000, 420, 437439, 443, 451, 453 i 466. S. Ml.
NAJDENI, Islam Said (Islam Said Najdeni) (Debar, 1864 1903) osnovopolo`nik na prvoto albansko u~ili{te vo Debar. Visoka {kola zavr{il vo Istanbul, kade {to prvpat kontaktiral so poznatite intelektualci N. i S. Fra{eri i so I. ]emali. Objavil eden bukvar na albanski jazik na gegiski dijalekt.
LIT.: Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[, 1995. A. P.
Quben Najdenov
NAZIM, Sajbe (Sahiba) Husein ([tip, 1895 Skopje, 7. XII 1971) zadninski aktivist na NOAVM. Vo svojot dom vo [tip pribirala ilegalci i go otstapu1006
NAIR, Ja{ar Nabi (Yaar Nabi Nayr) (Skopje, 1908 Istanbul, 1981) raskaùva~, romansier, poet. Bil slu`benik na Ziraat# i Merkez# banka, a rabotel i vo Institutot za turski jazik. Vo 1933 g. po~nuva da go izdava sp. Varlik#, a vo 1946 g. ja osnova svojata istoimena izdava~ka ku}a i im go posvetuva vnimanieto na avtori od Jugoslavija i od makedonskata literatura, preveduva-
NAJDENOV, Quben (Gorna Xumaja, 2. VIII 1930 Skopje, 10. VII 1979) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1954). Magistriral na Univerzitetot vo Berkli, SAD (1965). Bil redoven profesor na Arhitektonskiot otsek. Osven so pedago{ka i publicisti~ka dejnost se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Negoviot opus e bogat i raznoviden, a najzna~ajni se: hotelot Riviera# vo Ohrid (1959); Stokovnata ku}a vo Ohrid (1961); Domot na kulturata vo Del~evo (1971); hotelot Drim# vo Struga (1970); Klinikata za kardiologi-
NAJÊSKI
od 10 godini e voditel-urednik na makedonskata radio programa Tripati Zet# vo Melburn. Bl. R.
Mirjana Naj~eska
Tiho Najdovski Q. Najdenov: Hotelot Drim# vo Struga (1970)
ja vo Skopje (1978). Objavil pove}e trudovi {to ja tretiraat problematikata od oblasta na u~ili{nite objekti. Kr. T. NAJDOVSKI, Ico Vasilev (s. Opti~ari Bitolsko, 12. VII 1959) makedonski publicist. Po doseluvaweto vo Avstralija (1985) gi zavr{uva studiite po istorija i multikultura na Viktorija univerzitetot vo Melburn, kade {to i magistrira (1997) na temata Osporen identitet: Makedoncite vo sovremena Avstralija#. Po nekolkugodi{ni istraùvawa na Univerzitetot, gi podgotvuva trudovite: Odrùvawe na makedonskiot jazik i makedonskata mladina#, Sporedba na tri etni~ki grupi: Makedoncite, Libancite i Holan|anite#, Prvata makedonska generacija: integracija ili asimilacija#, Makedoncite vo Viktorija#. Predava makedonski i angliski jazik vo pove}e sredni u~ili{ta, a 15 godini predava vo Viktoriskoto u~ili{te za jazici. Nad 10 godini vo Ministerstvoto za obrazovanie na Avstralija gi ocenuva zavr{nite ispiti, a gi podgotvuva maturantite od site sredni u~ili{ta vo zemjata kade {to makedonskiot jazik e vo redovnata nastava. Aktivno u~estvuva vo makedonskite organizacii i pi{uva za makedonskite vesnici i spisanija. Pove}e
NAJDOVSKI, Tiho (Veles, 9. IV 1933 Veles, 25. IV 2007) poet, raskaùva~ i romansier za deca i mladi, poet, op{testvenik. Voenata i socijalnata tematika, fantasti~noto i bajkovidnoto, ìvotot na deteto vo urbanata sredina se temi vo literaturata za deca.
DELA: stihozbirki: Cibrina, Sk., 1996; Uvil, Sk., 1997; Zdravica, Sk., 1998; Potpora zbor, Sk., 1998; Me|a, Sk., 1998; Merka za nemirot, Sk., 1999; Prevalec, Sk., 2000; Studena zona, Sk., 2001; Obrazot na denot, Sk., 2002; romani za deca i mladina: Dremlivo patuvawe, Sk., 1992; Oleandroviot cvet, Sk., 1995; raskazi: Trepetlika, Sk., 1969; Solzi, Sk., 1970; Zadocneta prolet, Sk., 1986; Cvet i dete, Sk., 1989. V. Toc.
NAJÊSKA, Mirjana (Skopje, 24. XI 1956) pravnik, univ. profesor. Bila pretsedatel na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava na RM, a potoa direktor na Centarot za ~ovekovi prava i razre{uvawe konflikti. R.
Dim~e Naj~eski
Dimko NajdovXandarot
NAJDOV-XANDAROT, Dimko (Veles, 1. VIII 1919 Petrovo, Suva Gora, 14. X 1944) revolucioner i sindikalen voda~ pred Vojnata, heroj od borbite {to VIII brigada gi vodela so balistite vo Zapadna Makedonija vo 1944 g. Bil ~len na SKOJ (1940) i na KPM (1943). Poradi negovata revolucionerna i partiska aktivnost, osobeno na planot na omasovuvaweto na oruènata borba, bil osuden i zatvoren vo Skopje (april 1944), od kade {to uspeal da izbega i se vklu~il vo VIII vele{ka brigada. Vo edna od borbite bil zaroben i masakriran od balistite.
Ico Najdovski
NAJÊSKI, Dim~e Metodiev (Prilep, 1925) univer. prof. i vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za makedonska literatura vo Skopje (vo penzija). Bil u~esnik vo NOAVM i ~len na KPM (1944). Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na studentskata mladina na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# i sekretar na Univerzitetskiot komitet na KPM. Poradi opredeluvaweto za Rezolucijata na Informbiroto (1948) bil osuden na tri godini i kaznata ja izdràl na Goli Otok (na Jadranskoto More). Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata maj~in jazik i literatura so specijalnost za istorijata na knièvnostite na SFRJ (1952), Na istiot fakultet i doktoriral na temata Ilindenskite narodni pesni# (1976). Prvin rabotel kako bibliotekar vo NUB (19521954), potoa kako profesor vo Gimnazijata Josip Broz Tito# (19541961) i vo Pedago{kata akademija (19611983), a rabotniot vek go zavr{i kako vi{ nau~en sorabotnik vo Oddelenieto za makedonska narodna literatura vo Institutot za makedonska literatura vo Skopje (19831987). Negov osnoven nau~en interes se juna~kite, ajdutskite i komitsko-revolucioner1007
NAKA
nite makedonski narodni pesni. Po penzioniraweto podgotvi i tri zna~ajni zbornici svedo{tva, dokumenti i materijali za makedonskite osudenici na Goli Otok po Rezolucijata na Informbiroto.
BIBL.: Ilindenskite narodni pesni, Skopje, 1978; Studii za juna~kiot epos od makedonskoto folklorno podra~je, Kumanovo, 1993; Studii za ajdutskite narodni pesni od makedonskoto folklorno podra~je, Kumanovo, 1994; Golooto~ki svedo{tva, kniga prvatreta, Skopje, 20022006. LIT.: Institut za makedonska literatura. Dvaeset godini od osnovaweto (19812001), Skopje, 2002, 138139. S. Ml.
blagorodni~ki tituli i grb. Posledniot potomok na semejstvoto Mileva po~inala vo 1926 g.

LIT.: Milivoj Jovanovi, Veliki Komlu{ i porodica Nako, Nau~en zbornik MS, Serija dru{tvenih nauka, Sv. 1, Novi Sad 1952; Milka Zdraveva, Makedonskoavstriski vrski od poslednite decenii na XVII do prvite decenii na XIX vek, Skopje, 2002. M. Zdr.
nografijata Za stomatolo{kata bolka#, koavtor na Oralna medicina i oralna patologija# i E. M. Oralna biohemija#.
NAKA, Nikola (Skopje, 17. III 1936) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1989) po grupata predmeti Organizacija, tehnologija i ekonomika na izgradbata. Pred da dojde na Fakultetot (1975) rabotel vo Francija na proektirawe industriski objekti (196366), potoa vo skopskite firmi Beton# i Mavrovo#. Doktoriral na tema od organizacijata na izgradbata (1988), {to e glavna oblast na negovite istraùvawa. Od 1990 g. ìvee i raboti vo Slovenija, kade {to i se penzioniral. Q. T.
Petre Nakovski
[terjo Nakov
NAKOV, [terjo Mitev (1948, [tip, R. Makedonija) & ekonomist, poznat makedonski stopanstvenik. Raboti vo Makedonski èleznici (1973&1983), najprvin kako rakovoditel na Oddelot za komercijalni raboti i podocna kako direktor na internata banka vo ramkite na Makedonskite èleznici. Od 1983 g. e generalen direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na {pediterskata firma Fer{ped AD - Skopje, koga grupacijata Fer{ped postigna sestran rast i razvoj, diversifiraj}i ja svojata ekonomska aktivnost i vo oblasta na turizmot i ugostitelstvoto, proizvodstvoto na vino i sl. ^len na brojni biznis asocijacii. Za postignatite rezultati e proglasen za biznismen na godinata vo 1993 g. R.
NAKOVSKI, Petre (s. Kr~i{ta, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 17. VII 1937) romansier i preveduva~ od polski jazik, publicist i diplomat. Prv makedonski ambasador vo Polska. Bil novinar vo vesnicite Ve~er# i Nova Makedonija#. Doktoriral na Institutot za politi~ki nauki na Vroclavskiot univerzitet vo Polska. Avtor e na brojni prilozi od proznata beletristika i publicistikata vo periodikata. Avtor e i na memoarsko-sociolo{kiot trud Makedonskite deca vo Polska#. Prozata mu se odlikuva so surova faktografija za tragedijata na Makedoncite vo tekot na gra|anskata vojna od 1946 1949 g. vo Grcija i smisla za gradba na vpe~atlivi likovi, nositeli na vozbudlivi ìvotni prikazni.
BIBL.: Postela za ~emernite (1985), I kamenot e zemja (1988), Golemata udolnica (2003), Golemata izmama (2007). G. T.
Jumi Nakaxima
NAKAXIMA, Jumi (Yumi Nakadjima), (Tokio, Japonija, 1951) japonski lingvist-slavist, rusist, makedonist, avtor na dva mali makedonsko-japonski re~nika (i na makedonsko-japonski razgovornik), avtor na statii za makedonskiot jazik vo japonski enciklopediski izdanija i na statii posveteni na semantikata i sintaksata na makedonskite zamenki. Z. T. NAKO (XVII v. ) blagorodni~ko semejstvo vo Sen Miklu{, doseleno od Gevgelisko vo vtorata polovina na XVII vek. Hristofor i ]irilo vo Sen Miklu{ poseduvale golem imot. Vo 1790 g. so seme od Makedonija se obidele vo Banat da proizveduvaat pamuk. Vo Sen Miklu{ otvorile zemjodelsko u~ili{te. Jovan bil ktitor na katoli~ka crkva vo Sen Miklu{ i doniral 5.000 forinti na Matica srpska. Nakovi imale
1008
Marija Nakova
Pero Nakov-Skube
NAKOVA, Marija Blagoeva (Radovi{, 30. IX 1946) spec. po bolesti na ustata i zabite (1975), redoven prof. na St. f. Magistrirala vo 1976, a doktorirala vo 1980 g. Vo pove}e mandati e prodekan i dekan na St. f. Nejziniot nau~en interes e vo unapreduvaweto na lekuvaweto na progresivnata parodontopatija. Publikuvala 180 statii. Koavtor i urednik e na mo-
NAKOV-SKUBE, Pero (Kumanovo, 1919 Skopje, 13. XI 1942) komunisti~ki deec i organizator na NOAVM. Bil {iva~ vo Kumanovo (do 1935), a potoa vo Belgrad, kade {to se vklu~il vo sindikalnoto dvièwe i stanal ~len na SKOJ (1935), podocna i na KPJ. Po vra}aweto vo Kumanovo (1939) bil sekretar na MK na SKOJ i ~len na MK na KPJ vo Kumanovo (1941). Bil u~esnik na Majskata partiska konferencija
NARODEN
na MK na KPJ vo Kumanovo (1941) i ~len na Mesniot voen {tab (od po~etokot na septemvri 1941). Po razbivaweto na kumanovskite partizanski odredi (oktomvri 1941), se ilegaliziral vo Skopje, Tetovo i Gostivar kako instruktor na PK na KPJ za Makedonija (noemvri 1941 mart 1942), po {to bil povle~en na partiska rabota vo Skopje kako komandant na Mesniot voen {tab i sekretar na PK na SKOJ za Makedonija (proletta 1942). Bil eden od organizatorite na atentatot na bugarskiot agent Mane Ma~kov, po {to bil uapsen (avgust 1942), osuden na smrt (2. XI 1942) i obesen vo Skopskiot zatvor.
LIT.: Dragoqub Dimovski Metodi Petrovski, Pero Nakov, Skopje, 1974; Svetozar Naumoski, Revolucionernata dejnost na partiskite instruktori na PK KPJ za Makedonija vo Gostivarsko-mavrovskiot kraj vo vtorata polovina na 1941 (Pero Nakov i Kuzman Josifovski-Pitu), Bigorski nau~no-kulturni sobiri 19801981, Skopje, 1983, 143151. S. Ml.
nata Gali~ica, okolinata na seVl. M. loto Trpejca. NANE, MAKEDONSKO MA^KINO (Nepeta macedonica Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetnite rastenija), poznat za podno`jeto na planinata Koùf (Smrdliva Voda). Vl. M.
Prilep, potoa vo Radiotelevizija Skopje. Dolgogodi{en glaven i odgovoren urednik na prilepskoto sp. Streme`#. Poezijata na \. Napeski, kako {to }e zabeleì i M. Matevski, ìvee i di{e so rodniot grad; toj vo nego gi bara mitskite i istoriskite znaci i simboli#.
BIBL.: Lovci na vetrot, poezija, Sk., 1965; Vremetraewe, poezija, Sk., 1975; Prilapon, poezija, Sk., 1982; Den bez vlast, raskazi, Sk., 1985; Plima, poezija, Sk., 1989; Objava, poezija, Sk., 1998; Trenda, roman, Sk., 2002. LIT.: M. Matevski: Poetot na Prilapon, vo Svetlinata na zborot#, Matica, 2006. P. Gil.
Du{ko Nanevski
NAPRED# (Bitola, 1908) naroden vesnik. Sopstvenik bil Todor Stefanov, go ureduval Sv. Dobrev, a bil pe~aten vo pe~atnicata Akvarone# vo Solun. Izleguval sekoj ~etvrtok i nedela. Objaveni se vkupno 4 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 83. S. Ml.
NAK[BENDI (XII v.) dervi{ki red. Osnovan od Jusuf Hamadani (umrel vo 1140 g.). Imeto go dobil po Bahaudin Nak{bend (1389), koj odredil 11 pravila. Redot e blizok do ortodoksniot islam i sunetizmot, ra{iren e i vo Makedonija, a poznat e i pod imeto bekirija (tarikat-i bekirie). Najmnogu privrzanici imal vo Enixe Vardar i vo Tetovo.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, II, Skopje, 1983; \emal êhaji}, Institucionalni tasawuf islamski misticizam, Glasnik Vrhovnog islamskog starje{instva, br. 5, Sarajevo, 1980; Nadir Bilmeno\lu, Kalkandelen dwn ve bugwn, Istanbul, 1975. Dr. \.
NANEVSKI, Du{ko (Kratovo, 1929 Skopje, 1994) poet, literaturen kriti~ar i eseist, urednik vo izdava~kata ku}a Makedonska kniga#, nau~en rabotnik vo Institutot za makedonska literatura, ~len na DPM od 1954 g. Vo svoite knigi kritiki i esei preokupiran e so mitovite i simbolite, so tajnite na poetskiot govor i negoviot moderen izraz. Se javuva i kako sostavuva~ na antologiite Qubovni narodni pesni# (1971) i Crniot slavej# (antologija na sovremenata makedonska poezija, 1977).
DELA: Makedonska poetska {kola (esei i kritiki, 1977), Ra|awe na metaforata (poetski istraùvawa, 1982), Samovilskoto kow~e (makedonski bajki, avtorizirana verzija, 1978), Znaci od azbukata (eliptiki, poezija, 1982), Poetot Racin (monografija, 1983), Kriti~ki iluminacii (esei i kritiki, 1984), Ohridska poema (poezija, 1985), Poetika na jazikot etidi (1988), Integralna poetika (1993). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990). V. M.-^.
NALE, Margarit Atanasov (Bitola, 15. XI 1895 Bitola, 1970) lekar. Diplomiral na Med. f. vo Atina (1919). Rabotel kako privaten i okoliski lekar vo Bitola do penzioniraweto (1961). Vo oktomvri 1944 g. bil izbran za pro~elnik na Oddelenieto za zdravstvo na Okoliskiot NOO za Bitolsko. Bil pratenik na Prvoto zasedanie na ASNOM. P. B. NALETOSKI, Aleksandar Vangelov (Prilep, 22. XII 1939 Skopje, 6. III 1996) veterinar, vonreden profesor na V. f. vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Belgrad (1981). Bil nau~en sovetnik vo Veterinarniot institut vo Skopje i direktor na Republi~kata uprava za veterinarstvo na RM (19891993). Avtor e na kniga od oblasta na kinologijata. M. D. J. B. NANE, MAEROVO MA^KINO (Nepeta ernesti-mayeri Dikli} & Nikoli}) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija), poznat samo za plani-
Naroden bilten#, organ na KPJ vo Veles (1942)
\ore Napeski
NARODEN BILTEN# (Veles, juli 1941 juli 1942) dvonedelen ilegalen vesnik (informativen bilten), organ na KPJ vo Veles, na makedonski jazik. Go ureduvale Strahil Gigov, Dimko Mitrev i grupa studenti, predvodeni od Ko~o Racin. Bil umnoùvan vo ku}ite na Nada Butniko{areva, Blagoj \orev i Jovan Mitrev. Objavuval sodrìni za politi~kata i voenata sostojba vo svetot i vo Makedonija. Bil rasturan glavno vo Veles, a nekoi broevi i vo Sveti Nikole, Strumica, Kavadarci i [tip. Objaveni se vkupno 26 broja, vo tira` od 160200 primeroci. Prestanal da izleguva poradi partiskata provala i apsewata.
NAPESKI, \ore (Prilep, 11. IV 1933 Skopje, 4. V 2007) novinar, poet i raskaùva~. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Rabotel kako novinar vo Radio
1009
NARODEN
Nevestinsko ènsko rakav~e lozeno
Prazni~no ènsko rakav~e lozeno
Prazni~no ènsko rakav~e pisano
Prazni~no ènsko rakav~e pisano
NARODEN VEZ ornamentiran del na nosijata. Makedonskata vezbena narodna ornamentika e mo{ne bogata i raznovidna. Sekoj region vo Makedonija si ima svoi specifi~nosti, izrazeni preku karakteristi~ni motivi i ornamenti za odredena mikrozaednica. Makedonskiot naroden vez se odlikuva so isklu~itelna dekorativnost, harmoni~nost i otsustvo na sekakva plasti~nost pri obrabotkata na dadenite motivi. Od likoven aspekt, ornamentalno-motivskite elementi se koloristi~ki povr{inski tretirani so upotreba na kontrasni, intenzivni koloristi~ki vrednosti, pri {to preovladuva crvenata boja vo site nijansi (alova, |uvezna i sl.), so odredeni akcenti na crnata, òltata, sinata (mor), zelenata itn. Isto taka, karakteristi~na za makedonskiot naroden vez e i naglasenata geometrizacija i stilizacija na celokupnata ornamentalnomotivska gra|a. Vo izborot na motivite najzastapeni se geometriskite formi (krug, romb, triagolnik) i flornite motivi, a mnogu retko se sre}avaat zoomorfnite ili antropomorfnite motivi. Vezot od Skopska Crna Gora i od Dolni Polog go karakterizira crnata gajtanska ornamentika, a narodniot vez od okolinata na Prilep i Bitola goblenskata tehnika so dominantna crvena boja. J. R.-P. NARODEN VOJNIK# (Malesija, Stru{ko i Skopje, juni 1944 mart 1945) mese~en vesnik, organ na Prvata makedonska NOU brigada, na makedonski jazik. Go ureduvale Vlado Maleski i Ilija Topalovski. Me|u sorabotnicite bile Kemal Agoli, Ilija Josifovski, @amila Kolonomos, d-r Vlado Poleìnovski, d-r Trifun Panoski, Pan~e Popovski, Jakim Spirovski, Krste Crvenkovski, Vangel ûkalevski i dr. Likovno go oblikuvale Boro Dimoski i Angele Ivanovski. Dvobrojot 23 bil pe~aten vo Partizanskata pe~atnica Goce Del~ev#, a br. 5 vo Skopje. Sodrì i ilustracii od likovni umetnici. Objaveni se vkupno 23 broja.
1010
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 443445; Prva makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Skopje, 1991, 191192 i 411417; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 139140. S. Ml.
na Tretiot oblasten komitet na KPM.

Naroden vojnik#, organ na Glavniot {tab na Jug. armija za Makedonija (6. VI 1945)
NARODEN VOJNIK# (Skopje, 18. XII 1944 6. VI 1945) vesnik, organ na Glavniot {tab na NOV i POJ za Makedonija, a potoa na Glavniot {tab na Jugoslovenskata armija za Makedonija (od 4. II 1945). Glaven urednik bil Ilija Topalovski. Pe~aten e na sovremena poligrafska tehnologija vo pe~atnicata Goce Del~ev#. Objaveni se vkupno 12 broja.
Naroden glas#, ilegalen vesnik (Prilep, 1943)
NARODEN GLAS# (pl. Glamnik, nad s. [e{kovo i bazata Crkvi{te, me|u selata Dragoèl, Kumani~evo i Bojan~i{te, Kavadare~ko, juliseptemvri 1943) mese~en vesnik na Narodnoosloboditelniot front za Gevgelisko, Tikve{ko, Vele{ko i drugi mesta, pokrenat od Tretiot oblasten komitet na KPM. Tehnikata ja rakovodel Risto Naroden glas#, vesnik na Xunov, a soMakedonskiot NOF za rabotnici Gevgelisko, Tikve{ko, Vele{ko i dr. (1943) bile Ivan Mazov, Nikola Min~ev, Borko TemelkovskiLiljakot, Mito Haxivasilev i dr. Bil pe~aten vo tira` od 200300 primeroci na tehnikata
NARODEN GLAS# (Prilep, dekemvri 1941 letoto 1943) ilegalen vesnik na NOF za Prilepsko, na makedonski jazik. Najdolgo go ureduval Blagoja Taleski-Ivan (avgust 1942 mart 1943). Bil umnoùvan vo tira` od 120300 primeroci, a rasturan vo Prilep i Prilepsko, vo Ki~evo, Kru{evo, Makedonski Brod i vo partizanskite odredi. Po svojata sodrìna pretstavuva bogat informator za politi~kata i voenata sostojba vo svetot i vo Makedonija: voenite frontovi vo svetot, voenata sostojba na teritorijata na biv{ata Jugoslavija, za gr~koto Narodnoosloboditelno dvièwe, za sostojbite vo Makedonija i posebno vo Prilep i Prilepsko.
LIT.: Naroden glas# (19411943), INI, Skopje, 1990; D-r Boro Mokrov, Zbor, pe~at, vreme. Zbornik trudovi od istorijata na makedonskiot pe~at, Skopje, 1987, 283289; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 121. S. Ml.
NARODNA
35.25% se konstatirani povredi na ustavnite i zakonskite prava na gra|anite. Prv naroden pravobranitel vo RM e Branko Naumovski (19982005), a vtor Ixet Memeti (od 2005).
IZV.: Naroden pravobranitel na Republika Makedonija, Skopje, 2005. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. [.
Prviot broj na ilegalniot vesnik Naroden glas, ([tip, 1943)
NARODEN GLAS# ([tip i s. Doljani, [tipsko, 1. V juli 1943) - ilegalen vesnik na [tipskata organizacija na KPM, na makedonski jazik. Izleguval na 15 i 20 dena. Bile objaveni vkupno 5 broja, umnoèni na ciklostil na tehnikata na Mesniot komitet smestena vo ku}ata na Firuz Nazim, a za~uvan e samo br. 1. Me|u drugoto, vesnikot ja komentira deportacijata na Evreite i objavuva napisi za smrtta na narodnite heroi Mir~e Acev, Cvetan Dimov, Stra{o Pinxur i Kiro Nacev-Fetak.
NARODEN FRONT NA MAKEDONIJA (23 VIII 19451991) masovna politi~ka organizacija formirana pred Vtorata svetska vojna, aktivna vo vremeto na Antifa{isti~kata nacionalnoosloboditelna vojna vo Makedonija (1941-1944) i po osloboduvaweto na zemjata. NF funkcioniral kako prodolèna raka na KPM, no i na organite na borbata i organite na novata vlast {to se sozdavala vo tekot na borbata. Na Prviot kongres, odràn na 23 avgust 1945 g. vo Skopje, bile izbrani organite, so toa i institucionalno dobila karakter na masovna politi~ka organizacija, glavno za ostvaruvawe na politi~ko-propagandni zada~i. Intenzivno bil vklu~en vo aktivnostite za obnova i izgradba na NRM. Dejstvuval i kako koordinator na rabotata na drugite masovni politi~ki organizacii vo ostvaruvaweto na zada~ite dobivani od KPM.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testvenopoliti~kite organizacii vo obnovata i izgradbata na NR Makedonija 1944-1948, Skopje, 1979; Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija vo periodot na obnovata i industrijalizacijata (19441957), Skopje, 1988; D-r Novica Veljanovski (so koavtori), Zapoznajte ja Makedonija, Skopje, 2001. N. V.
NARODEN PRAVOBRANITEL NA RM (OMBUDSMAN) organ za za{tita na pravata na gra|anite. Ovoj organ gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite koga im se povredeni od organite na dràvnata uprava i od drugi organi i organizacii {to vr{at javni ovlastuvawa. Narodniot pravobranitel go izbira Sobranieto na RM za vreme od osum godini, so pravo na u{te eden izbor. So ustavnite amandmani od 2001 g. ovoj organ dobi novi nadle`nosti vo oblasta na za{titata na gra|anite od diskriminacijata i vo vrska so soodvetnata i pravi~nata zastapenost na pripadnicite na malcinskite zaednici vo organite na dràvnata vlast, organite vo edinicite na lokalnata samouprava i vo javnite ustanovi i slu`bi. Vo tekot na 2000 g. ovoj organ razgledal 2.238 predmeti, podneseni od nad 3.000 gra|ani. Od dostavenite barawa, narodniot pravobranitel razgledal 1.566 predmeti. Od niv, 956 ili 61.05% se otfrleni kako neosnovani barawa, a vo 552 ili
Narodnata banka na RM
NARODNA BANKA NA RM centralna, emisiona banka na RM. Formirana e na 19. X 1946 g., so spojuvawe na Makedonskata stopanska banka so Narodnata banka filijala Skopje, a prv glaven direktor e d-r Todor Mirovski (19041959). Od po~etokot
na 1947 g. go nosi nazivot NB na FNRJ Centrala za Narodna Republika Makedonija, so Aleksandar Bogoev (1914) kako glaven direktor. Niz svojot razvoj, NB na RM pominuva niz nekolku fazi. Me|u 1947 i 1953 g. NB na FNRJ Centrala za NRM e edinstvenata univerzalna bankarska institucija vo Makedonija, so funkcii na emisiona i na delovna banka. Vo ovoj period taa ostvaruva centralnobankarski aktivnosti, raboti za republi~kiot buxet, a izvr{uva i univerzalni bankarski raboti. Vo periodot 19541965 g. postepeno gi napu{ta univerzalnite bankarski raboti i se naso~uva kon centralnobankarskite aktivnosti i kon reguliraweto i kontrolata na bankarskiot sistem. Isto taka, vo ovoj period taa gi gubi filijalite i go menuva nazivot vo Narodna banka na Jugoslavija Centrala vo Skopje. Vo tekot na 19651971 g. centralata na NBJ vo Skopje nema posebna uloga vo monetarno-kreditnata politika, tuku vr{i samo raboti {to imaat izvr{en i operativen karakter. Vo dekemvri 1971 g. e donesen prviot Zakon za Narodna banka na Makedonija, so koj taa e definirana kako ustavna kategorija, a za prv guverner e imenuvan Stojan ]osev (1919 1997). Sepak, NBM i ponatamu ima mnogu ograni~ena uloga vo utvrduvaweto na celite na monetarno-kreditnata uloga i upotrebata na instrumentite za nejzinoto sproveduvawe i vakvata podredena polo`ba se zadrùva s do osamostojuvaweto na Makedonija. So donesuvaweto na Ustavot na RM od noemvri 1991 g. NBM e institucionalizirana kako emisiona banka, odgovorna za stabilnosta na valutata, za monetarnata politika i op{tata likvidnost na pla}awata. Na 26. IV 1992 g. Sobranieto nosi Zakon za Narodnata banka na RM, kako prv zakonski akt so koj se ureduva raboteweto na centralnata banka po osamostojuvaweto na zemjata. Vo ovoj period, funkcijata guverner ja izvr{uva m-r Borko Stanoevski (1937). Najgolem presvrt vo razvojot na centralnata banka po monetarnoto osamostojuvawe e napraven so donesuvaweto na noviot Zakon za NB na RM od januari 2002 g., so koj vo golema mera se zgolemeni site aspekti na nezavisnosta vo raboteweto na NB na RM (institucionalna, personalna, funkcionalna, finansiska). Denes, NB na RM e moderna centralna banka, koja ne raboti so nefinansiski pravni lica, ne go finansira javniot sektor i samostojno ja formulira i ja ostvaruva monetarnata politika, pri
1011
NARODNA
{to kako osnovna cel se javuva odrùvaweto na cenovnata stabilnost. Isto taka, NB na RM e ~lenka na Bankata za me|unarodni poramnuvawa (BIS) vo Bazel. NB na RM izvr{uva pove}e osnovni funkcii: gi utvrduva i gi sproveduva monetarnata politika i politikata na devizniot kurs na denarot; izdava i distribuira kovani i kni`ni pari; upravuva i rakuva so deviznite rezervi; izdava dozvoli za osnovawe i rabota na banki, {tedilnici, menuva~nici i vr{iteli na uslugi za brz transfer na pari i go kontrolira nivnoto rabotewe; go ureduva platniot sistem; sobira, obrabotuva, analizira i objavuva informacii i publikacii od oblasta na monetarnata, finansiskata i platnobilansnata statistika; vr{i platen promet za potrebite na dràvata; ja pretstavuva Makedonija vo me|unarodnite finansiski institucii; raboti kako ~uvar na imotot na privatnite penziski fondovi itn. Isto taka, NB na RM odrùZbornikot na trudovi va dragoceMonetite i monetokovnicite na numizmavo Makedonija# (2001) ti~ka zbirka od okolu 17.000 moneti od teritorijata na Makedonija, koi go pokrivaat vremenskiot period od VI vek pr. n.e. pa s do XV vek. Organi na NB na RM se Sovetot i guvernerot. ^lenovi na Sovetot na NB na RM se guvernerot, dvajca viceguverneri i {est nadvore{ni ~lenovi. Guvernerot i nadvore{nite ~lenovi na Sovetot se naimenuvaat od Sobranieto, po predlog od pretsedatelot na dràvata, a viceguvernerite gi imenuva Sobranieto po predlog od guvernerot, pri {to site imaat mandat od sedum godini.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
narstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 236238; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 83. S. Ml.
Narodna volja#, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD (1938-1978
Narodnata biblioteka Bra}a Miladinovci# vo Skopje
devo, Stanica Zelenikovo Marko Cepenkov#, Batinci, Dra~evo, Petrovec i podvièn bibliote~en fond - Bibliobus na Gradskata biblioteka vo Skopje. S. Ml. NARODNA BORBA# (s. Zborsko, na pl. Koùv i vo Tikve{ijata, dekemvri 1943 juni 1944) vesnik, organ na Vtorata makedonska NOUB. Izleguval edna{ mese~no, vo tira` od 250300 primeroci. Go ureduvala Agitaciono-propagandnata komisija pri [tabot na brigadata. Objaveni se vkupno sedum broja. Vo uvodnikot kon prviot broj se naveduva deka pe~atot, zaedno so pu{kata i mitralezot, e oru`je vo racete na Narodnoosloboditelnata borba#. Kako avtori se javuvaat Vasilka (Vaska) Duganova, Lazar Mojsov, Naum Naumovski-Bor~e, Kiro Haxivasilev i Mito Haxivasilev-Jasmin i dr.
NARODNA VOL. NARODNA VOLYA. PEOPLES WILL# (Detroit, Mi~., SAD, 11. II 1938 1945 i potoa)> nedelen vesnik na Bugarite i Makedoncite vo Amerika, zaedni~ko prodolènie na v. Trudova Makedoni# na MNS vo Amerika i na v. Sznanie# na Bugarsko-makedonskite rabotni~ki prosvetni klubovi vo SAD, pod redakcija na G. Pirinski i P. Grigorov. Vesnikot NV so svoite prilozi i dokumenti od sorabotnici od site delovi na Makedonija i od dijasporata pretstavuva zna~ajna pe~atena tribina na makedonskata nacionalna misla i akcija vo dijasporata vo periodot do i po II svetska vojna.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 148152; Blaè Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 588655. Bl. R.
NARODNA BIBLIOTEKA BRA]A MILADINOVCI# VO SKOPJE (1935 ) biblioteka so 26 klona i bibliobus: ~etiri klona vo Op{tina Centar, vo naselbite Butel II, Skopje-Sever, Lisi~e, 13 Noemvri#, Prìno, Jane Sandanski, Karpo{ III, Taftalixe, Karpo{ I, \or~e Petrov I, \or~e Petrov II, Bit Pazar, Avtokomanda, ênto (3 biblioteki), âir, selata Radi{ani, San1012
NARODNA VOLJA# (Solun, 17. I 1909 5. VI 1910) nedelen vesnik, organ na Narodnata federativna partija. Izleguval sekoja sabota. Urednik bil A. Tomov, a podocna Dimitar Vlahov (od g. II, br. 6). Objaveni se vkupno 74 broja. Podocna naslovot bil pe~aten i na francuski i ruski jazik (od god. II, br. 8). Podolgo vreme bil pod pokrovitelstvoto na Jane Sandanski, a od januari 1910 g. Redakcijata se svrtela protiv nego i negovite privrzanici.
LIT.: St Simeonov, Blgarski periodi~en pe~at v Makedoni, Zbornik Solun, Sofi, 1934, 245248; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novi-
NARODNA MUZIKA makedonska tradicionalna muzika sozdavana i praktikuvana niz pove}evekovni periodi vo minatoto. Toa e glavno muzika {to bila povrzana so ìvotot vo selskite sredini. Vo XIX v. zapo~nal pointenzivniot razvoj na gradskata narodna kultura, a vo nejzinite ramki i tradicionalnata gradska muzika. Taa bila sozdavana na voobi~aeniot tradicionalen na~in, po usten pat i anonimno, s do pedesettite godini od minatiot vek, a potoa s pove}e se sre}avaat avtorizirani pesni od avtori-poedinci. Muzikata od ovie dva perioda, sozdavana vo razli~ni uslovi na ìveewe, ima karakteristi~ni razliki, kako spored funkcijata, taka i spored stilskite i vkupnite estetski osobenosti. Kaj selskiot muzi~ki folklor dominiraat ènskite obredni pesni, vo koi, pokraj ednoglasjeto, poseben beleg pretstavuva dvoglasnoto bordunsko peewe. Nego go karakteriziraat ednoobraznosta i ograni~enite struktu-
NARODNA
ri na izraznite elementi: prostorot na melodiskoto dvièwe, formata, tonskite nizi, metroritmikata i sl. Sli~ni odliki ima i instrumentalnata selska muzika, vo koja naj~esto se praktikuvalo muzicirawe na samopravskite instrumenti: gajdi, kavali, {upelki, duduci, tamburi, zurli, kemeniwa (gusliwa) i sl. Za karakteristikite na gradskiot muzi~ki folklor vo Makedonija, pak, presudna uloga imale dijametralno izmenetite uslovi na ìveewe vo gradskite sredini, a pred s razvienite i intenzivni komunikacii, koga pokraj me|usebnite vlijanija vo ramkite na multinacionalniot soìvot, so svojata mestopolo`ba Makedonija se na{la vo centarot na izrazitite kulturni vlijanija od Zapadna Evropa kon Istok i obratno. Ottamu proizlegla i golemata raznovidnost, visokiot estetski dostrel i bogatstvoto kaj makedonskite pesni i svirki {to se proslavija nadaleku vo svetot. I pokraj toa {to makedonskiot muzi~ki folklor vo najgolema me-
ra go odrà kontinuitetot so nekoi od starite makedonski stilovi na muzicirawe, del od melodiite bea sozdadeni pod evidentno orientalno vlijanie, drugi pod vlijanie na zapadnoevropskite tradicii, a kaj treti makedonskite elementi se izme{ani so ednoto i drugoto vlijanie. No vlijanijata sepak go ~inat pomaliot del od bogatstvoto na makedonskiot muzi~ki folklor. Tie pretstavuvaat del od melodiskite granki {to se nakalemeni na cvrstoto makedonsko avtohtono steblo {to e samobitno i po svoite posebnosti lesno prepoznatlivo. \. M. \. NARODNA NOSIJA zna~ajna komponenta za prou~uvaweto na etni~koto i kulturnoto minato na narodot ili na nekoja etni~ka grupa i e eden od najmo}nite pokazateli za nivnoto estetsko i umetni~ko nivo. Vo sebe ja sodrì funkcijata na obele`je na socijalniot i kulturniot status na li~nosta vo etni~ki i regionalni ramki. Celokupniot pro-
ces na izrabotkata i ukrasuvaweto na nosiite vo Makedonija se odvival vo doma{ni uslovi, glavno od strana na ènskoto naJ. R.-P. selenie. NARODNA FEDERATIVNA PARTIJA (Solun, 19091910) politi~ka partija. Se projavila vo sredinata na januari 1909 g. kako partija vo formirawe, so vesnikot Narodna volja#, koj po~nal da izleguva od 17. I 1909 g. Do odrùvaweto na osnova~kiot kongres bile formirani mesni organizacii vo golem del od Makedonija. Osnova~kiot kongres bil odràn vo Solun (3/12. 10/17. VIII 1909), so u~estvo na 32 delegati od Makedonija i eden delegat od Odrinsko. Kongresot usvoil Pravilnik na Partijata i gi izbral rakovodnite organi: tri~leno Centralno biro, pod pretsedatelstvo na Dimitar Vlahov, i Sovet na Partijata, vo koj bile pretstaveni site kraevi na Makedonija. Vo Sovetot bil i Jane Sandanski, vrz kogo, samo po nekolku dena(14 / 26. VIII), bil iz-
Narodnite nosii vo RM (M. Malahova, 1950)
1013
NARODNI
^lenovi na Narodnata federativna partija vo Solun (1909)
vr{en nov neuspe{en atentat po naredba od Sofija. Glavnoto politi~ko barawe na NFP bilo Makedonija da dobie dràvnopraven status na samoupravna oblast vo decentraliziranata federativno uredena Otomanska Imperija. Takov status bil baran i za Albanija, za Ermenija i za drugite nacionalni provincii. Pod nadvore{ni vlijanija (od januari 1910) bile predizvikani vnatre{ni podelbi {to kulminirale so odlukata na Centralnoto biro za isklu~uvawe na Jane Sandanski. Vnatre{nata kriza dovela do brzo zgasnuvawe na NFP (vo juli 1910).
LIT.: Manol Pandevski, Politi~ki partii i organizacii vo Makedonija (19081912), Skopje, 1965. M. Min.
NARODNI ORA makedonska orska tradicija sozdavana i praktikuvana niz pove}evekovni periodi vo minatoto. Vo XIX v. zapo~nal pointenzivniot razvoj na gradskata narodna kultura, a vo nejzinite ramki i na gradskata orska tradicija, koja na tradicionalen na~in se sozdavala s do
pedesettite godini na minatiot vek, koga po~nalo sozdavaweto na koreografii od avtori-poedinci. Spored toa, na prviot period mu pripa|ala selskata orska praktika, tipi~na za ìvotot vo selskite sredini. Orata od ovie dva perioda bile sozdavani vo razli~ni uslovi i na~in na ìveewe i se razlikuvaat kako spored funkcijata isto taka i spored stilskite karakteristiki i sevkupnite estetski osobenosti. Za razlika od gradskite, selskite ora striktno se podeleni na ma{ki i ènski, a dobar del od niv se neposredno povrzani so obredite (rusaliski, svadbarski i sl.). Kako celina, pak, site selski ora gi karakteriziraat ograni~enosta i ednoobraznosta na izraznite elementi, ednostavnosta na motivite i koreografskite sodrìni. Isto taka, instrumentalnata pridru`ba, kako nerazdelen del od izvedbite na selskite ora, e ednostavna i so ograni~eni mo`nosti, bidej}i tie ne bile pridruùvani od orkestri, tuku naj~esto od eden instrument gajda,
{upelka, dudu~e, gusle i sl. Za karakteristikite na gradskiot orski folklor vo Makedonija, pak, presudna uloga odigrale dijametralno izmenetite uslovi na ìveewe vo gradskite sredini, a pred s razvienite i intenzivni komunikacii, kade {to pokraj me|usebnite vlijanija vo ramkite na multinacionalniot soìvot, so svojata mestopolo`ba Makedonija se na{la vo centarot na dvete golemi vlijanija od pravecot na Zapadna Evropa kon Istokot i obratno. Ottamu proizlegla golemata raznovidnost, visokiot estetski dostrel i bogatstvoto kaj makedonskite gradski ora {to se proslavija nadaleku vo svetot. Vo izmenetoto gradsko odnesuvawe be{e nadminata podelenosta na ma{ki i ènski ora, a eden del od niv se igraa i vo me{an sostav. No i pokraj toa, tie go zadràa kontinuitetot so osnovnite osobenosti na selskite ora (igraweto vo polukrug, so izraziti funkcii na orovodecot i opa{karot). Od druga strana, potpomognati od vlijanijata na tu|ite orski tradicii, vo najgolema mera od turskite ora, makedonskite ma{ki gradski ora zabeleìtelno ja razvija koreografskata forma i sodrìna preku kontrastni promeni na tempoto i ritamot, no i so mnogu drugi elementi kako potskoci, doskoci, vrtewa, kleknuvawa i sl. Osven tie visoki dostreli na koreografskite sodrìni na gradskite ora, zna~itelen estetski pridones imalo i visokoto nivo na instrumentalnite melodii izveduvani od raznovidni orkestarski sostavi od fabri~ki proizvedeni instrumenti, koi na plasti~en na~in go dopolnuvale vpe~atokot za golemata i nepovtorliva ubavina na tie orsko-muzi~ki izvedbi. \. M. \. NARODNI SUDOVI organi na sudskata vlast vo NR Makedonija. Zarodok na ovie organi se sudskite instancii predvideni vo Pravilnikot za pravosudnite organi donesen na Rilskiot kongres na VMRO (1905). Na 20. X 1944 g. Prezidiumot na ASNOM donese Re{enie za formirawe narodni sudovi. Na 31. III 1945 g. e donesena Povelba za ustrojstvo na redovni narodni sudovi na Federalna Makedonija, spored koja se formiraa 25 okoliski, tri oblasni sudovi i Vrhoven federalen sud. Sistemot na narodnite sudovi postoe{e do donesuvaweto na Ustavot na SRM od 1963 g.
Nastap na ansamblot Tanec# so makedonski narodni ora
LIT.: Stefan Georgievski, Panta Marina i Nikola Matovski, Pravosuden sistem vo SFRJ, Skopje, 1983. Gor. L.-B.
1014
NARODNI
NARODNI UNIVERZITETI andrago{ki institucii za obrazovanie i kulturno vozdignuvawe na narodot. Vo Makedonija se pojavuvaat me|u dvete svetski vojni. Prviot naroden univerzitet e osnovan vo Skopje (1920), so pomo{ na toga{ formiraniot Fi-
narodot, posebno na selskoto naselenie. So otvoraweto na (v.) rabotni~kite univerziteti (1953), narodnite univerziteti postepeno go gubat svoeto zna~ewe i po~nuvaat da zgasnuvaat. Vo 1963 g. rabotat samo 10 narodni univerziteti, a pri krajot na osumdesettite godini na XX vek tie prestanuvaat da postojat; del od niv se priklu~uvaat kon rabotni~kite univerziteti. Odigrale zna~ajna uloga vo podigaweto na obrazovnoto nivo na naselenieto, a posebno vo borbata protiv nepismenosta i kulturnata zaostanatost, vo godinite po Osloboduvaweto.
LIT.: A. Ilievski, Narodnite univerziteti vo Makedonija, Skopje, 1999. K. Kamb.
Monografijata Narodni heroi od Makedonija # (Skopje, 1973)
Odlukata za osnovawe na Prviot naroden univerzitet vo Skopje (1920)
lozofski fakultet i raboti kako negova ekstenza (do 1925), a potoa se oformuva vo samostojna institucija. Igral zna~ajna uloga pri osnovaweto na narodnite univerziteti vo Berovo (1927), Tetovo (1927), Debar (1927), Veles (1928), Kumanovo (1928), Bitola (1930), [tip (1931), Prilep (1936), Strumica (1936) i vo drugi gradovi. Narodnite univerziteti svoite pravila i programi za rabota zadolìtelno gi dostavuvale na odobruvawe do Ministerstvoto za prosveta vo Belgrad. Programski bile orientirani kon popularizacija na naukata, no i kon drugi tematski oblasti. Edna od va`nite zada~i im bila da rabotat na {ireweto na srpskata kauza me|u vozrasnoto makedonsko naselenie. Za koordinirawe i {irewe na rabotata na narodnite univerziteti bil formiran Sojuz na narodnite univerziteti vo Skopje (1937). Vrz nivnata rabota i programska orientacija silno vlijanie imal Kolar~eviot naroden univerzitet od Belgrad. Narodnite univerziteti dobivaat osobeno zna~ewe po osloboduvaweto na Makedonija, so bitno izmeneta funkcija: da rabotat na obrazovanieto i na podigaweto na kulturnoto nivo na narodot vo duhot na pridobivkite od Narodnoosloboditelnata vojna. Nivnata mreà naglo se {iri, taka {to vo 1948 g. rabotat 65, a vo narednata (1949) duri 107 narodni univerziteti, opfa}aj}i gi site gradovi i pogolemite sela. Vo tie godini akcentot na aktivnosta bil staven vrz opismenuvaweto i dobivaweto elementarno obrazovanie, zapoznavaweto so makedonskata istorija i marksisti~kata ideologija, zdravstvenoto prosvetuvawe i vrz op{tokulturnoto izdignuvawe na
Spomenikot na narodnite heroi od NOB vo Skopje
NARODNI HEROI najvisoko voeno odlikuvawe za zaginatite i ìvite u~esnici vo NOAVJ/NOAVM vovedeno so naredba na V[ na NOV i DFJ (Bilten# na V[ i DVJ, br, 1213, Poloàj, dekemvri 1941 januari 1942). Prvoto proglasuvawe bilo vo fevruari 1942 g., a do 15. VII 1943 g. bile proglaseni u{te 22 u~esnici vo NOAVJ, pri {to so ukaz na Vrhovniot komandant na NOV i POJ (Bilten# na V[ na NOV i POJ. br. 2931, Poloàj, junijuliavgust 1943) za nositelite na ova zvawe bil vostanoven i Orden na naroden heroj na Jugoslavija (izraboten od slikarot \or|e Andreevi}-Kun). Spored Zakonot za ordenite i medalite (9. VI 1945), osven poedinci, negovi nositeli moèle da bidat i kolektivi na edinicite, a podocna i op{testveni organizacii, zdruènija i gradovi. Prvin odlukata ja donesuval CK na KPJ po predlog na V[ na NOV i POJ (do Vtoroto zasedanie na AVNOJ), potoa Prezidiumot na AVNOJ (do proglasuvaweto na FNRJ) i Prezidiumot na Sojuznoto narodno sobranie (do januari 1953), a
potoa Pretsedatelot na Republikata (od 1953). Ordenot go dobile vkupno 1322 u~esnici vo NOAVJ i 19 stranski dràvjani, 30 edinici i ustanovi na NOVJ (JNA), ~etiri op{testveno-politi~ki organizacii (SKOJ, SZBNOV, OK na SKOJ Drvar i Zdruènieto na {panskite borci na Jugoslavija) i 8 grada (po eden od site republiki i pokraini), a od Makedonija Prilep, Prvata makedonsko-kosovska NOUB i 66 poedinci: Mihailo Apostolski, Qup~o Arsov, Kiro Atanasovski, Mir~e Acev, Vera Aceva, Zlatko Biljanovski, Dimitar (Mite) Bogoevski, Peco Boìnovski, Borka Velevski, Krume Volnaroski, Kire Gavriloski, Pero Georgiev, Strahil Gigov, \ore Dameski, Cvetan Dimov, Ovadija Estreja, Atanas Zabazanovski, Blagoj Jankov, Ilija Jovanovski, Rade Jov~evski, Josif Josifovski, Kuzman Josifovski, Olivera Joci}, Limani Kaba, Elpida Karamandi, Vasko Karangeleski, Lazo Kolevski, Lazar Koli{evski, Fana Ko~ovska, Rampo Levkov, Zlate Malakovski, Man~u Matak, Boro Menkov, Mirko Milevski, Tihomir Milo{evski, Dim~e Mir~ev, Kiril Mihajlovski, Miho Mihajlovski, An|el Mojsovski, Stefan Naumov, Naum Naumovski, Kiro Nacev, Mara Naceva, Van|el Ne~evski, Jordan Nikolov, Ibe Paliku}a, Boro Petru{evski, Stra{o Pinxur, Pan~e Popovski, Van~o Prkev, Vidoe Smilevski, Trajko Stojkovski, Slav~o Stojmenov, Goce Stoj~evski, Blagoja Stra~kovski, Borka Talevski, Borko Temelkoski, Blaò Todorovski, Vangel Todorovski, Hristijan Todorovski, Aleksandar Urdarevski, êde Filipovski, Todor Cipovski, Krste Crvenkovski, Ordan ôpela i Bajram [abani. Podocna bil voveden i Orden na slobodata (spored Zakonot za ordenite i medalite od 9. VI 1945) kako najvisoko odlikuvawe za voeni zaslugi.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973. S. Ml.
1015
NARODNO
tanuva izleguvaweto na publikaD. S.-B. - R. cijata.
Narodna arhitektura, s. Ki~inica, Mavrovsko
Re{enieto na Ustavotvornoto sobranie na NRM za proglasuvawe na Ustavot na NRM
Narodno stvarala{tvo - Folklor, organ na SZFJ
NARODNO GRADITELSTVO najobemen del od tradicionalnata arhitektura {to vklu~uva razni tipovi objekti, ansambli, razgleduvani vo potesni ili po{iroki teritorijalni ograni~uvawa, geografski i klimatski determinanti. Ovie objekti re~isi po pravilo se del od anonimniot graditelski repertoar, opfa}aj}i gi site sloevi na ìvotot spored principite na organizacijata na tradicionalnite ìveali{ta, ~ii iskustva so soodvetni modifikacii se provlekuvaat i vo dene{ni uslovi. Varijantite na objekti se dviàt vo rasponot od primarnite (primitivni, ednostavni, arhetipski) arhitektonski objekti i kompozicii, do objekti {to se vo grani~noto podra~je na likovna i formalnoestetska organizacija, po koe ve}e preminuvaat vo kategorijata na folklorna arhitektura. K. Gr.
NARODNO SOBRANIE NA NRM vrhoven organ na dràvnata vlast i pretstavnik na narodniot suverenitet na Narodna Republika Makedonija. Se voveduva so Ustavot na NRM od 1946 g. kako ednodomno pretstavni~ko telo neposredno izbrano od gra|anite na mandaten period od ~etiri godini. Na izborite odràni na 3. XII 1950 g. vo Narodnoto sobranie se izbrani 251 pratenik. So Us-
~itelno i na makedonski. Zdruènieto na folkloristite na Makedonija redovno ima{e i svoj pretstavnik kako ~len na RedakS. Ml. cijata. NARODNOOSLOBOODITELEN BATALJON MIRÊ ACEV# (Prv bataljon na Vtorata operativna zona na NOV i POM) (pl. Slavej, 18. VIII 1943 s. Slivovo, Ohridsko, 11. XI 1943) prva regularna voena edinica na NOV i POM. Bil formiran od okolu 200 borci od Prespanskoohridskiot NOPO Damjan Gruev#, delovi od Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov#, delovi od Prilepskiot NOPO \or~e Petrov# i novopristignati borci od Debarca. Bataljonot izvr{il napadi na italijanski karabinerski stanici vo Ohridsko (7. IX), urnal tri mosta na patot Ki~evo-Ohrid, isekol 130 PTT stolbovi, ja zapalil àndarmeriskata stanica vo s. Slivovo (11. IX), vlegol vo Ki~evo (12. IX) i u~estvuval vo razoruùvaweto na italijanskiot garnizon. Vo po~etokot na oktomvri 1943, zaedno so Prviot kosovsko-metohiski NO bataljon Ramiz Sadiku# i Vtoriot ki~evski NO bataljon, vlegol vo sostav na Grupata bataljoni i vodel borbi kaj selata Izvor, Klenoec, èlezni~kata stanica vo Podvis (59. X), izvr{il diverzii na patot Resen-Ohrid i se sudril so bugarskite grani~ni sili na pl. Baba Sa~. Koga glavninata na Grupata bataljoni bila vratena vo odbrana na slobodnata teritorija na Debarca, okolu 70 borci na bataljonot dejstvuvale na komunikacijata Bitola-Resen. Podocna, zaedno so drugi edinici na NOV i POM, bataljonot vodel borbi protiv germansko-balisti~kite sili vo Ki~evsko (5. X), so bugarskite grani~ni ediniici (6. X) i na pl. Bigla so bugarskite edinici od resenskiot garnizon (24. X). So Grupata makedonski i Grupata kosovski bataljoni vodel borba so germansko-balisti~kite sili kaj Ki~evo, s. Ra{tani (1 i 2. XI) i
Ustavot na NRM (1946)
Spisanieto Narodno zdravje
NARODNO ZDRAVJE# spisanie za zdravstveno prosvetuvawe. Izdava~ e Institutot za zdravstveno prosvetuvawe na NRM vo Skopje (19521986). Prv glaven urednik e Mitko Ilievski op{testvenik, prosveten rabotnik, osnova~ na Institutot. Prvin urednik e Blagoja Korubin (1953), a potoa Blaè Ristovski (1953 1955), koga mese~noto spisanie ima 18.000 pretplatnici. So promenata na statusot i ukinuvaweto na institutot postepeno pres1016
tavniot zakon od 1953 g. se voveduva dvodomno Narodno sobranie, sostaveno od Republi~ki sobor i Sobor na proizvoditelite. Na izborite od 2225. XI 1953 g. vo Republi~kiot sobor se izbrani 108, a vo Soborot na proizvoditelite 74 pratenici. Na izborite od 23. III 1958 g. vo Republi~kiot sobor se izbrani 113, a vo Soborot na proizvoditelite 78 pratenici. Prv pretsedatel na ednodomnoto Narodno sobranie na NRM e Dim~e Stojanov-Mire, a prv pretsedatel na dvodomnoto Narodno sobranie na NRM e Lazar Koli{evski.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005. Sv. [.
NARODNO STVARALA[TVO FOLKLOR# (Beograd, 1962) trimese~no spisanie na Sojuzot na zdruènijata na folkloristite na Jugoslavija. Pe~ati prilozi na jazicite na avtorite, na svetskite i na balkanskite, vklu-
NARODNOOSLOBODITELEN
1944). Podocna bataljonot dejstvuval vo sostavot na Tretata makedonska NO brigada (krajot na fevruari krajot na avgust 1944), a potoa vo sostavot na Sedmata makedonska NO brigada.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata 19411944, INI, Skopje, 1972; Bitola i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944. Materijali od simpoziumot odràn na 20 i 21 oktomvri 1981 godina, Bitola, 1982; Makedonija od ustanka do slobode 19411945, (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
Vleguvaweto na Prviot makedonski bataljon Mir~e Acev vo slobodnoto Ki~evo (12 septemvri 1943)
na pl. Bukovik (6. XI), po {to vlegol vo sostavot na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Po osamostojuvaweto na RM, denot na formiraweto na bataljonot e proglasen za Den na Armijata na Republika Makedonija (ARM).
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. LIT.: Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Prvata makedonsko-kosovska udarna, Skopje, 1958; Du{an Ristoski, Hronologija na nastani od Narodnoosloboditelnata vojna 19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984; Makedonija od ustanka do slobode 19411945, (Zbornik radova), Beograd, 1987; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, INI, Skopje, 1999, 6367. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON STIV NAUMOV# (okolinata na Lerin, 11. XI 1943 krajot na avgust 1944) voena edinica na NOV i POM, poznata i kako Ov~arov bataljon#. Bil formiran od delovi na Bitolskiot NOPO Goce Del~ev# i Prespansko-ohridskiot NOPO Dame Gruev# i vedna{ vodel borbi protiv bugarskite grani~ni edinici vo Prespansko, a potoa preminal vo Debarca (4. XII 1943), kade {to $ se priklu~il na Prvata makedonsko-kosovska NOUB vo pohodot kon Meglen kako nejzin petti bataljon. Pri reorganizacijata na voenite edinici (januari 1944), zaedno so Bugarskiot NO bataljon Hristo Botev# vlegol vo Grupata bataljoni na G[ na NOV i POM i zaedno so Prvata makedonsko-kosovska NOUB i Vtorata makedonska NO brigada vodel borba vo Mreì~ko i na podra~jeto na Meglen, na pl. Koùv i pl. Pajak protiv germanskite i bugarskite sili, koi ja obezbeduvale komuni-
Narodnoosloboditelniot bataljon Stiv Numov# vo pohod
kacijata Skopje-Solun (do krajot na januari 1944). Potoa Grupata bataljoni vodela borbi kaj s. Kowsko (Gevgelisko), vo Meglensko i potoa zele u~estvo vo Fevruarskiot pohod (31. I 25. II
NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON STRA[O PINXUR# (Prv bataljon na Tretata operativna zona na NOV i POM) (pl. Kajmak~alan, 24. IX 1943 s. Fu{tani, Egejskiot del na Makedonija, 20. XII 1943) voena edinica na NOV i POM. Bil formiran od 126 borci na NOPO Dobri Daskalov#, NOPO Sava Mihajlov# i glavninata na Bitolskiot NOPO Goce Del~ev#. Vo napadot na rudnikot Dudica na pl. Koùv (2. X) bile ubieni 10 neprijatelski vojnici, a mu se priklu~ile 80 rudari. Vo napadot na bugarskata grani~na posada vo Lukar (ju`no od s. Konopi{te, na pl. Koùv, 19. X) bile zarobeni 30 bugarski vojnici i eden podoficer, a vo napadot na germanskata posada na èlezni~kiot most kaj s. Ostrovsko, Lerinsko (26. X) bile ubieni dvajca Germanci i zarobeni 7 Marokanci. Poradi brojnoto zgolemuvawe, od izdvoeni 113 borci bil formiran Vtoriot bataljon na Tretata operativna zona na NOV i POM (30. X). Vo napadot na s. Radwa, Demirkapisko (8. XI) bile zarobeni 12 kontra~etnici od odredot Car Kalojan#, a pri vleguvaweto vo turskite sela Ve{je i Besvica (12. XI) im se priklu~ile nekolku Turci. Kaj selata Radwa i Bohula vodel borba so bugarska kolona (sredinata na noemvri), pri {to zaginale 5 partizani i
Foirmiraweto na Narodnoosloboditelniot bataljon Stra{o Pinxur# (1943)
1017
14 bugarski vojnici, vo s. Begni{te bila zapalena op{tinskata zgrada (18. XI), a vo napadot na kasarnata vo s. Kowsko (Gevgelisko) i dve grani~ni karauli na pl. Koùv bile zarobeni okolu 60 bugarski vojnici. Vo pove}e sela formiral NOO. Podocna vlegol vo sostavot na Vtorata makedonska NOU brigada.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata 19411944, INI, Skopje, 1972; Bitola i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944. Materijali od simpoziumot odràn na 20 i 21 oktomvri 1981 godina, Bitola, 1982; Tikve{ijata vo NOV 19411945, kn. treta, Partizanski odredi i voeni edinici. Materijali od nau~niot sobir odràn na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kavadarci, KavadarciNegotino, 1984; Makedonija od ustanka do slobode 19411945, (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
Simo Mladenovski: Mladinata od Makedonija vo NOB (Skopje, 1983)
(XI 1943). Po prenesuvaweto na teì{teto na NOB vo Egejskiot del na Makedonija, vo s. Fu{tani bil odràn Prviot kongres na Antifa{isti~kata mladina na Makedonija (22. XII 1943) so u~estvo na 280 delegati od site krai{ta na Makedonija, kako i so prisustvo na pretstavnici od albanskata, bugarskata i gr~kata mladina. Na Kongresot bil konstituiran NOMSM, bilo izbrano rakovodstvo i bile usvoeni Rezolucija i Proglas do mladinata na Makedonija.
LIT.: Vlado Ivanoski, Aktivnosta na SKOJ i Narodnata mladina na Makedonija za vreme na NOV, 19411945, posebno izdanie, Skopje, 1980; D-r Simo Mladenovski, Mladinata od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983. Vl. Iv.
nosta na progresivnata mladina na Makedonija bila naso~uvana preku mesnite komiteti na KPJ/KPM, a potoa bile formi-
NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED GOCE DELÊV# v. Prviot prilepski narodnoosloboditelen partizanski odred Goce Del~ev#. NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED DIMITAR VLAHOV# (atarot na s. Gabrovnik, Vele{ko, vo vtorata polovina na septemvri 1942 Debarca, 18. VIII 1943) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran vo ramkite na izvr{enata reorganizacija na partizanskite edinici vo Vele{ko i Prilepsko od borcite na NOPO Pere To{ev# i novopristignati borci. Dejstvuvaj}i po ~eti i oddelenija (desetini), izvr{il akcii i vodel borba so bugarskata vojska i policija, gi prekinuval i gi urival PTT vrskite, gi uni{tuval op{tinskite arhivi, napa|al policiski stanici, gi razoruùval selskite straì i formiral NOO vo selata Bistrica, Bogomila, Pomelovo, â{ka, Desovo, Neìlovo, Cre{evo, Selci, Lisi~e, Katlanovo, Gorno Koli~ani, na èlezni~kata stanica Klajman (sega Vasil Antevski), rudnikot za momirok kaj s. Stepanci i dr. (septemvrinoemvri 1942). Isto taka, vo s. Rlevci ja razoruàl selskata kontra~eta (29. XI), kaj s. Papradi{te vodel borba so delovi na vele{kata kontra~eta (4. XII), a vtorata ~eta na Odredot bila opkolena od bugarskata policija kaj s. Vojnica i pri probojot kon Tikve{ijata imala osetni zagubi (17. XII). Zagubi imal i vo borbite so nadmo}nite bugarski sili kaj selata Drenovo i Zelenikovo i na pl. Lisec (dekemvri 1942). Poradi ote`natite uslovi na dejstvuvawe, preostanatite borci preminale vo ilegalstvo. Oddelnite grupi pravele bezuspe{ni obidi da se prefrlat na tere-
Delegati i gosti na Vtoriot kongres na NOMSM vo Skopje (6-8. I 1945)
NARODNOOSLOBODITELEN MLADINSKI SOJUZ (NOMS) (Egejskiot del na Makedonija, 19451949) makedonska nacionalna i politi~ka mladinska organizacija formirana na 23. IV 1945 g. Organizacijata dejstvuvala vo 4 okruga: Kosturskiot, Lerinskiot, Vodenskiot i Gumenxisko-enixevardarskiot okrug, vo 7 okolii, 3 grada i vo 183 sela. NOMS imal re~isi 5.000 ~lena. Sekretar na organizacijata bil Min~o Fotev. NOMS bil raspu{ten od KPG na 9 oktomvri 1949 g.
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 19451949, Skopje, 1985. St. Kis.
Faksimili od Organizacionata rezolucija na Prviot kongres na NOMSM (22. XII 1943)
NARODNOOSLOBODITELEN MLADINSKI SOJUZ NA MAKEDONIJA (1944) antifa{isti~ka organizacija na makedonskata mladina vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Vo uslovite na bugarskata i italijansko-albanskata okupacija, aktiv1018
rani Mladinski odbor za Makedonija (IX 1942), PK na SKOJ za Makedonija (X 1943) i Akcionen odbor na NOMSM za organizirawe na mladinata na slobodnata i na okupiranata teritorija, kako i vo edinicite na NOV i POM
rov#. Toa e vsu{nost reorganiziraniot i preimenuvan Prilepski NOPO Dimitar Vlahov#, koj vlegol kako prva ~eta na noviot Odred, a kako vtora ~eta trebalo da bidat borcite od NOPO Jane Sandanski#, koi dejstvuvale vo Bitolsko. Dejstvuval protiv bugarskite sili vo selata Dabnica, Desovo, Oreov Dol, Belovodica, Pletvar, Lagovo, Zabr~ani, Dupja~ani i Maù~i{ta (do dekemvri 1942). Podocna Odredot bil opkolen od nadmo}ni bugarski sili i razbien (19. XII 1942).
LIT.: Petar Pepequgovski, Formiraweto na odredot \or~e Petrov# i borbata na prvata ~eta kaj manastirot Prilepec vo 1942 godina, Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, kn. prva, Skopje, 1978, 339353; Boris Pavlovski, Obidi za realizirawe na zada~ite na Glavniot {tab za povrzuvawe na odredite \or~e Petrov# i Jane Sandanski#, na istoto mesto, kn, vtora, Skopje, 1978, 203214; D-r Simo Mladenovski, Narodniot heroj Kiro Nacev-Fetak, Beseda#, IX, 2526, Kumanovo, 1982, 120149. S. Ml.
[tabot na vtorata ~eta na Narodnoosloboditelniot partizanski odred Dimitar Vlahov# (1942)
not na Skopska Crna Gora. A vo proletta 1943 g. del od preìveanite borci vlegle vo sostavot na Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov#, a drugi 15 borci formirale istoimena Partizanska grupa Dimitar Vlahov# i dejstvuvale vo oblasta na Azot, a potoa se upatile za Debarca (11. VIII 1943), kade {to vlegle vo sostavot na NO bataljon Mir~e Acev# (18. VIII 1943). Bidej}i e formiran vo Vele{ko, poznat e i kako Vele{ki narodnoosloboditelen partizanski odred Dimitar Vlahov#, a bidej}i golem del od borcite bile od Prilep i Prilepsko, poznat e i kako Prilepski narodnoosloboditelen partizanski odred Dimitar Vlahov#.
LIT.: Quben Georgievski, Nekoi poedinosti {to go doosvetluvaat likot na Micko Kozar & prvoborec i komandant na Vele{kiot partizanski odred Dimitar Vlahov#, Streme`#, VIII, 6 i IX, 1, Prilep, 1962 i 1963, 36&44 i 40&53; Stefan Piperkovski, Oru`je na Vele{kiot partizanski odred Dimitar Vlahov#, Muzejski glasnik#, br. 3, Skopje, 1974, 141&145; Blagoja Bo{koski-Dabi~o, Formiraweto na Prilepskiot partizanski odred Dimitar Vlahov# vo 1942 godina, Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, kn. prva, Skopje, 1978, 287&304; Ilija Andreevski-Kagin, Mitinzi odràni od Partizanskiot odred Dimitar Vlahov# vo letoto i esenta 1942 godina, na istoto mesto, 305&323; Blagoja Bo{koski-Dabi~o, Borbata na Mukos na Vtorata ~eta na Prilepskiot partizanski odred Dimitar Vlahov# na 14 septemvri 1942 godina, na istoto mesto, 325&338; Ilija Andreevski-Kagin, Borbeniot pat na Vtorata ~eta od Prilepskiot partizanski odred Dimitar Vlahov# vo mesec oktomvri 1942 godina, Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 15 maj 1945 godina, kn. treta, Skopje, 1985, 199&215; Na}o Me{kov, Dve sredbi vo odredot Dimitar Vlahov#, Tikve{ijata vo NOV 1941&1945, kn. sedma, Stra{o Pinxur & naroden heroj, Kavadarci&Negotino, 1985, 201&202. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED DRIMKOL# (mesnost Sveti Spas vo atarot na s. Vev~ani, vtorata polovina na avgust 1943 s. Dvorci, Ki~evsko, oktomvri 1944) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od 20 borci, prete`no od albanska nacionalnost. Se spomnuva i kako bataljon Drimkol# (oktomvri). Negovata glavna zada~a bila da dejstvuva me|u Albancite za razobli~uvawe na golemoalbanskata propaganda, za formirawe NOO i mobilizacija na novi borci. Borbenite dejstva bile naso~eni glavno kon napadi na komunikacijata Struga-Debar. Eden del od borcite vlegle vo sostavot na Prvata makedonsko-kosovska NOUB i podocna vo Prvata makedonska NOUB.
IZV.: Zbornik NOR, t. VII, kn. 2, dok, 1, 710. LIT.: Ilija Kalanoski, Osloboditelnata vojna i revolucijata vo Struga i Stru{ko 19411945, Skopje, 1983; Todor Trajanovski, Partizanskiot odred Drimkol#. (Prilog kon prou~uvaweto na narodnoosloboditelnoto dvièwe vo Stru{kiot region), Prilozi#, br. 3031, Bitola, 1979, 327328; Vlado [utinovski, Partizanski odred Drimkol#, OhridskoStru{ko vo NOV 19411945, kn. vtora, NOV i voeni edinici, Struga, 1990, 217223. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED MALESIJA# (kon sredinata na avgust oktomvri 1943) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od 76 novopristignati borci od Malesija, Drimkol i od drugi stru{ki sela, so cel da go {titi naselenieto od balisti~kite sili i ka~a~kite bandi, da vr{i agitacija i mobilizacija so mitinzi po selata. Vodel borbi kaj s. Selci (krajot na avgust), vo Debarska Malesija, @upa, Drimkol, kaj s. Nerezi, u~estvuval vo osloboduvaweto na Debar (810. IX), ja sprovel Angliskata voena misija do G[ na NOV i POM od s. Gorna Belica do s. Crvena Voda i dr. Narasnal na okolu 120 borci (septemvri), prerasnal vo bataljon (oktomvri), a potoa vlegol vo sostavot na Grupata bataljoni (noemvri).
IZV.: Zbornik NOR, VII, 2, dok. 18, 3738; Izjava na Blaè Karadakoski vo SB SUNR-Struga, AINI, Skopje, P-123. LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija vo osloboditelnata vojna i revolucijata 19411944, Skopje, 1972; Pande Vojdanoski, Malesija pred tri decenii, Nova Makedonija#, br. 9562, Skopje, 1973; D-r Vlado Ivanovski, Osloboditelnata vojna vo Zapadna Makedonija 19411944, Skopje, 1973; d-r Velimir Brezovski, Osloboditelnata vojna vo Makedonija 1943, Skopje, 1975; Ilija Kalanoski, Terorot na okupatorot vo Struga i Stru{ko vo Osloboditelnata vojna i revolucijata, Istorija#, br. 1, Skopje, 1978, 83. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED \ORÊ PETROV# (reonot na s. Gabrovnik, Vele{ko, 21. IX manastir Sv. Nikola# kaj s. Prilepec, Prilepsko, 19. XII 1942) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran po reorganizacijata na partizanskite edinici vo Vele{ko i vo Prilepsko (2125. IX): za Vele{ko bil formiran NOPO Dimitar Vlahov#, a za Prilepsko NOPO \or~e Pet-
NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED SLAVEJ# (I BATALJON) (pl. Slavej, na Karaorman, 30. VI s. Botun, po~etokot na dekemvri 1943) partizanska edinica na NOV i
1019
POM. Kon krajot na septemvri imal okolu 120 borci i formalno prerasnal vo bataljon (kon krajot na septemvri), no i potoa prodolìlo imenuvaweto kako odred. Pri kapitulacijata na Italija i potoa uspe{no gi zatvoral Botunskiot Tesnec i komunikacijata OhridStruga kon Debarca (do dekemvri 1943). Go onesposobil patot kon s. Me{ei{te (Ohridsko), a kaj s. Botun ja razbil balisti~kata grupa upatena od Struga kon Debarca (14. X). Po povtornata okupacija na Debarca, borcite preminale glavno vo ilegalstvo (kon po~etokot na dekemvri 1943), a mal del se priklu~ile kon Prvata makedonskokosovska NOUB.
IZV.: DARM, Skopje, f. Slavej#, k. 39, 39a i 40a; Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Naroden muzej, Ohrid, inv. br. 257. 267. 268 i 832. LIT.: Stojan Risteski, êtirieset godini od formiraweto na partizanskiot odred Slavej#. Nova Makedonija#, XXXIX, 18087, Skopje, 30. VI 1983, 5; istiot, Partizanskiot odred Slavej#, Prilog kon prou~uvaweto na Debarca vo NOB (19411944), Skopje, 1990. S. Ml.
garija, vo Grcija i vo Albanija, a i Memorandum za polo`bata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija, vo Bugarija, vo Albanija i vo Jugoslavija do Evropskiot parlament vo Strazbur (septemvri 1989).
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
NARODNOOSLOBODITELEN FRONT (NOF) (23. IV 19451949) makedonska politi~ka organizacija vo Egejskiot del na Makedonija, so rakovodstvo vo sostav: P. Mitrevski (sekretar), M. Keramit~iev, X. Urdov, A. Korove{ov, P. Rakovski i M. Fotev. Celta bila da se priznaat nacionalnite prava na Makedoncite vo ramkite na gr~kata dràva. Na Vtoriot plenum (fevruari 1949) bila prifatena politikata na KPG za obedineta Makedonija vo edna Balkanska federacija. Po porazot na DAG, NOF bila raspu{tena od strana na KPG.
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija (19451949), Skopje, 1985. St. Kis.
NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA GOCE DELÊV# (Sofija, septemvri 1944 oktomvri 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od Makedonci vo Bugarskata armija i od dobrovolci od makedonskata emigracija vo Bugarija, glavno studenti i u~enici. Komandant bil Peco Trajkov, a politi~ki komesar Mire Anastasov. Broela okolu 4.600 borci i vedna{ po formiraweto, bataljon (30. IX) po bataljon (7. X) bila upatuvana vo Makedonija. Po kratko vreme bila rasformirana, a postojnite borci bile preraspodeleni vo Devetnaesettata, Dvaesettata i Dvaeset i prvata makedonska NO brigada, koi dejstvuvale vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Bregalni~kiot i Strumi~kiot region.
IZV.: Bilten na V[ na NOV i POJ#, IV, 4647, Poloàj, noemvridekemvri 1944. LIT.: Polkovnik Peco Trajkov, Nacionalizmqt na skopskite rqkovoditeli, Sofix, 1949, 4; Mihailo Apostolski, Zavr{nite operacii na NOV za osloboduvawe na Makedonija, Ko~o Racin#, Skopje, 1953; Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, INI, Skopje, 1999, 140141. S. Ml.
bil formiran Mesten voen {tab. Po Aprilskata vojna (1941) pri mesnite komiteti na KPJ vo Makedonija bile formirani voeni komisii kako operativni tela za podgotovka na oruènoto vostanie. Voenite komiteti, voenite mesni {tabovi i voenite komisii formirale diverzantski grupi, kursevi i obuka za rakuvawe so oru`je. Od niv bile formirani i prvite partizanski odredi (Skopskiot, Prilepskiot i kumanovskite). Vo juni 1942 g. Pokrainskiot voen {tab prerasnal vo Glaven {tab na NOPOM. Vo tekot na 1942 g. bile formirani devet NOPO. Vo mart 1943 g. bile formirani pet operativni zoni, so cel vo sekoja od niv da se formira voeno i politi~ko telo i 23 NOPO. Na Prespanskiot sostanok (2. VIII 1943) bila donesena odluka da se formiraat pogolemi operativni formacii na NOVM. Na 18. VIII 1943 g. bil formiran prviot NO bataljon Mir~e Acev#. Vo oktomvri 1943 g. bila formirana grupata bataljoni za borbi vo Zapadna Makedonija. Na 11. XI 1943 g. e formirana Prvata makedonsko-kosovska brigada. Na 20. XII 1943 g. bila formirana Vtorata makedonska brigada. Vo letoto na 1944 g. se formirani ~etiri operativni zoni, so cel na sekoja od niv da se formiraat po dve divizii. Bile formirani sedum divizii. Vo esenta 1944 g. se formirani tri korpusni oblasti, a vo sekoja od niv po eden korpus. Vo tekot na vojnata vo makedonskata vojska bile formirani 24 pe{adiski
NARODNOOSLOBODITELEN FRONT NA MAKEDONIJA ([vedska, 19861990) makedonska politi~ka asocijacija, formirana od emigrantskite organizacii: Narodnoosloboditelniot front na Makedonija, Narodnata makedonska revolucionerna organizacija, VMRO-Obedineta i drugi makedonski patriotski organizacii, na Kongresot odràn vo [vedska (VII 1986), so cel: prodolùvawe na osloboditelnoto delo do kone~no osloboduvawe i do obedinuvawe na makedonskiot narod i sozdavawe Demokratska Narodna RM. Frontot se obratil so barawe do Sovetot na Evropa za priznavawe na nacionalnite prava (5. VI 1987), vklu~uvaj}i ja i slobodata na jazikot i obrazovanieto na makedonski jazik vo Bu1020
Partizanska kolona na Narodnoosloboditelnata vojska na Makedonija vo Fevruarskiot pohod (1944)
NARODNOOSLOBODITELNA VOJSKA NA MAKEDONIJA (19411945) armija sozdadena vo tekot na Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna, pod rakovodstvoto na KPM. Vo mart 1941 g. pri MK na KPJ vo Skopje
brigadi, {est artileriski, ~etiri inèneriski, edna avtomobilska i edna kowani~ka brigada. Od ovie brigadi formirani se sedum divizii, a podocna i 8-ta divizija na KNOJ, kako i tri korpusi. Brojnata sostojba na NOVM vo
NARODNOOSLOBODITELNATA
dekemvri 1944 iznesuvala okolu 66.000 borci, vo mart 1945 g. 83.814, a po kapitulacijata na Germanija na 9. V 1945 g. NOVM imala okolu 110.000 borci.
LIT.: Boro Mitrovski, Rad i funkcionisanje Glavnog taba Makedonije u vreme formiranja armija, Armije u strategijskoj koncepciji NOR-a i Revolucije, Beograd, 1986; Mihailo Apostolski, Sozdavaweto na Makedonskata vojska, Istorija#, VII/2, Skopje, 1971. V. St.
no 11) i pro{iruvaweto na borbenite dejstva pod rakovodstvo na G[ na NOPOM (od juni 1942) bile sozdadeni poluslobodni teritorii. Do natamo{no intenzivirawe na NOB do{lo po formiraweto na KPM i CK na KPM (fevruari 1943). Na Prespanskiot sostanok na politi~koto i voenoto rakovodstvo (vo blizina na Ote{evo, 24. II 1943) bile usvoe-
Vtorata makedonska narodnoosloboditelna brigada vo Fevruarskiot pohod (1944)
NARODNOOSLOBODITELNATA BORBA VO VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (19411944). Po Aprilskata vojna vo Jugoslavija (1941), na sostanocite na mesnite komiteti na KPJ vo Prilep, Tetovo, Kumanovo, Ohrid, Bitola, Veles, Kru{evo, Kavadarci i dr., bilo dogovoreno sobirawe oru`je i municija za oruèn otpor na okupatorite. Vo april i maj bile prezemeni prvite sabota`ni akcii palewe avioni, kamioni, onesposobuvawe na lokomotivi i dr. Vo septemvri po~nale i prvite oruèni sudiri so bugarskata vojska kaj tunelot Bogomila, na èlezni~kata linija VelesPrilep i na Vodno kaj Skopje. Vo maj PK na KP vo Makedonija formiral Voena komisija za zabrzuvawe na podgotovkite za oruèno vostanie, a vo septemvri Pokrainski voen {tab za rakovodewe na oruènite akcii. Vo avgust bil formiran i prviot Skopski NOPO. So napadot na Prilepskiot NOPO na bugarskiot policiski u~astok i drugi objekti vo Prilep (11. X 1941) bil ozna~en po~etokot na vostanieto protiv fa{isti~kite okupatori (bugarski, germanski i italijansko-albanski). Na Januarskoto sovetuvawe (Skopje, 1942) bila napravena analiza na sostojbata vo Makedonija po borbenite akcii na prvite partizanski odredi i bilo dogovoreno natamo{noto vodewe na oruènata borba. Po obnovuvaweto na postojnite i formiraweto novi odredi (vkup-
ni odluki za sozdavawe pokrupni voeni edinici, za formirawe organi na narodnata vlast, za zapo~nuvawe podgotovki za svikuvawe na ASNOM i izdavawe Manifest do makedonskiot narod za krajnata cel na NOB. Na pl. Slavej bila formirana prvata voena edinica NO bataljon Mir~e Acev# (18. VIII 1943). Po kapitulacijata na Italija (8/9 IX 1943) bile pro{ireni slobodnite teritorii. Vo Zapadniot del na Makedonija slobodnata teritorija se prostirala me|u Ki~evo, Debar, Struga, Ohrid, Prespa, so prvite slobodni gradovi Ki~evo
i Debar. Na slobodnata teritorija se postavuvale osnovite na idnata makedonska dràva bile otvoreni prvite u~ili{ta, bile formirani sudovi {to gi re{avale sporovite me|u selanite i selata, se odràl prviot sve{teni~ki sobir na makedonskite prvosve{tenici i sl. Bile formirani novi krupni voeni edinici, bataljoni i brigadi, G[ na NOPOM se reorganiziral vo G[ na NOV i POM. NOB prerasnala vo vojna na makedonskata vojska za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dràva. Pri G[ na NOV i POM pristignale prvite stranski voeni misii, bila vospostavena prvata radiovrska so V[ na NOV i POJ, a se vodele i prvite pregovori me|u pretstavnici na G[ na NOV i POM i germanskata komanda vo Struga za razmena na zarobenici. Za polesno rakovodewe, teritorijata na Makedonija bila podelena na pet operativni zoni, bile formirani komandi na mestata, povisoki organi na narodnata vlast okoliski narodnoosloboditelni komiteti, Inicijativen odbor za podgotovkite za Prvoto zasedanie na ASNOM i bile izbrani delegati za Vtoroto zasedanie na AVNOJ. Privremeno teì{teto na dejstvata bilo preneseno vo Egejskiot del na Makedonija. Vo s. Fu{tani se odràl Prviot kongres na NOMSM i voeno-partisko sovetuvawe (dek. 1943). Po Fevruarskiot pohod i Proletnata ofanziva (apriljuni 1944) makedonskata vojska, brojno narasnata, gi zapo~nala zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. So osloboduvaweto na Tetovo (19. XI 1944) go zavr{ila osloboduvaweto na Vardarskiot del od Make-
Tretata grupa bataljoni vo Fevruarskiot pohod (1944)
1021
NASAD
donija, konstituiran na Prvoto zasedanie na ASNOM vo manastirot Sv. Prohor P~iwski# (2. VIII 1944) kako federalna dràva vo sostavot na DFJ. Makedonskata vojska imala okolu 65.000 borci so 7 divizii vo 3 korpusi i gi prodolìla voenite dejstva za osloboduvawe na Srbija. Petnaesettiot makedonski korpus pak, so okolu 20.000 borci, vojuval vo zavr{nite operacii za kone~noto osloboduvawe na Jugoslavija.
LIT.: Mihajlo Apostolski, Osloboditelnata borba na makedonskiot narod, Skopje, 1964; Osloboditelnata vojna na makedonskiot narod, Skopje, 1973. Vl. Iv.
doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje.

DELA: Trilogija (drama, 1987), Boìlak nikogov (novela, 1990) îja si (drama, 1991), Grev ili {pricer (piesa, 1992), Mlada Makedonija (esei, 1993), Huduju bilongtu (drama, 1994); piesi: Pozitivno mislewe, Libreto Vagner, Harem, Serdarot. LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990). V. M.-^.
Nase Nasev
(1982). Bil trener na BK Mladost# od Ko~ani. Selektor-trener
Makedonski pejza` na me{anite {umi
NASAD (SOSTOINA) del od {umata {to po svojot nastanok, sostav i razvoj e skoro ednakov, a se razlikuva od drugite nejzini delovi po edno bitno obele`je ili po pove}e zna~ajni karakteristiki zaradi koi mora da se sproveduva poseben na~in na odgleduvawe. Kriteriumite za kategorizacija na nasadite se: nastanok, vozrast, me{anost, forma i bonitet na nasadot. Spored nastanokot, moàt da bidat od generativno i od vegetativno poteklo; spored vozrasta se ednodobni ili raznodobni; spored me{anosta se ~isti ili me{oviti. Bonitetot se opredeluva so posebni metodi, spored rastot i prirastot na steblata. Osnovni elementi na strukturata na nasadot se: brojot na steblata, nivnata visina, drvnata masa, prirastot, temelnicata i dr. Al. And. NASEV, Nase (s. Nivi~ani, Ko~ansko, (18. VIII 1943) profesor po fizi~ka kultura, trener vo borewe. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje
1022
na Reprezentacijata na Jugoslavija vo borewe sloboden stil (19771991), koja na olimpiskite i mediteranskite igri, na svetskite i evropskite prvenstva osvoila 13 zlatni, 14 srebreni i 12 bronzeni medali. Instruktor na FILA. Toj e najdobar trener-selektor na F. \. Makedonija vo HH vek.
NASOÊNO OBRAZOVANIE reformska opcija na globalniot vospitno-obrazoven sistem vo osumdesettite godini na XX vek. Kako op{tojugoslovenska reformska koncepcija, naso~enoto obrazovanie po~nuva od 1974 g., vrz osnova na Rezolucijata za samoupraven socijalisti~ki razvoj na vospitanieto i obrazovanieto (H kongres na SKJ). Glavnite opredelbi se dadeni vo dva klu~ni stava: (1) sekoj oblik i stepen po osnovnoto osumgodi{no obrazovanie treba da osposobuva istovremeno za vklu~uvawe vo procesite na trudot i za natamo{no obrazovanie, i (2) voveduvawe zaedni~ka programska osnova kako pretpostavka za sekoe natamo{no (pozivno, naso~eno) obrazovanie, po osnovnoto. Vo soglasnost so Op{testveniot dogovor za edinstveni osnovi za klasifikacija na zanimawata i na stru~nite stepeni (1978), se utvrdeni osum stepeni na stru~na podgotovka (5 vo ramkite na srednoto i 3 vo visokoto). Procesot na prestrukturirawe na vospitnoobrazovniot sistem vrz opredelbite na naso~enoto obrazovanie vo Makedonija zapo~nuva vo u~ebnata 1982/83 g., so formirawe u~ili{ni centri (so pove}e struki i zanimawa) kako osnovna institucionalna forma. Zakonot za naso~eno obrazovanie e donesen vo 1985 g. Pri krajot na osumdesettite i po~etokot na devedesettite godini koncepcijata na naso~enoto obrazovanie e podloèna na èstoki kritiki, so naglaseni barawa da se vrati stariot sistem, posebno gimnazijata.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Sa{ko Nasev
NASEV, Sa{ko (Ko~ani, 4. X 1966) dramski pisatel, raskaùva~, eseist, kolumnist, ~len na DPM (od 1990), ambasador. Zavr{il fakultet za dramski umetnosti vo Skopje, a magistriral i
NASTEV, Boìdar (Bitola, 9. I 1924 Skopje, 23. VI 1980) univ. profesor, preveduva~, nau~en rabotnik. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje (francuski jazik i literatura). Doktoriral vo Zagreb. Bil dekan na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, pretsedatel na Sojuzot na literaturnite preveduva~i na Makedonija i pretsedatel na Sojuzot na knièvnite preveduva~i na Jugoslavija. Ima napi{ano nau~ni studii za golem broj francuski
NATPISI
(18911906). Po~esen ~len na Bugarskoto kniòvno druèstvo (1884). Avtor e na pove}e crkovno-moralni, u~ebni i kulturnoistoriski publikacii.
BIBL.: [Zaedno so negoviot u~itel \. M. Samurka{] Sluènie evresko i vse zlotvorenie nihno so pokazanie ot sveeno i boèstveno pisanie vetho i novoe... Pri tipografii solunskoj pri hadì papa Teodosij arhimandrita Sinaitskago, 1839; Detinski podarok, Praga, 1852; Bukvar slaveno-blgarski zaradi u~ilie na Skopsko êrnogorsko selo Ku~evista, Bukure, 1865; Za stinnovi prava na Ohridska arhiepiskopi ili za crkovna nezavisimost i samostotelnost na Ohridsko-Blgarsko svenona~alie, Carigrad, 1873. IZV.: @izneopisanie mitropolita Ohridsko-Prespanskago Natanaila, SbNU, 25, Sofi, 1909. LIT.: Kiril Plovdivski, Natanail, mitropolit Ohridski i Plovdivski, Sofi, 1952. Bl. R.
Boìdar Nastev
Ne{o Stojanov Bojki}ev, eparhiski mitropolit Natanail
pisateli (V. Igo, Balzak, Flober, Sartr i dr.). Negovi najzna~ajni prevodi se: Gospo|a Bovari# od Flober (1960), Zato~enicite od Altona# od Sartr (1962), Neimenlivoto# od Beket (1970). Selani# od Balzak (1972), Sentimentalno vospituvawe# od Flober (1977) i dr. Avtor e na knigite Makedonija vo delata na francuskite pisateli# (1976) i Aromanski studii# (1982). P. Gil. NASTEV, Hristo ([tip, 6. IV 1876 Varna, 20. VI 1962) u~itel, u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). Bil u~itel vo Vinica i vo Bansko (Razlo{ko). Bil pretsedatel na OK na TMORO vo Bunarhisar (18991900), sekretar vo ~etata na T. Davidov vo Bitolsko (1902), u~esnik na Smilevskiot kongres i vo Ilindenskoto vostanie kako lerinski vojvoda. Po vostanieto bil na~alnik na ]ustendilskiot punkt na TMORO.
IZV. i LIT.: G. Pophristov, Revolcionnata borba v Bitolski okrg, Sofi, 1953, 6381; L. Tomov, Spomeni za revolcionnata denost v Serski okrg, Sofi, 1918. Al. Tr.
NASUFI, Vait (Vait Nasufi) (s. Vele{ta, Stru{ko, 9. VIII 1945) poet, pisatel za deca. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, sredno vo Struga, a Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje. Raboti kako nastavnik vo osnovnoto u~ili{te vo Vele{ta. ^len e na DPM (1983).
BIBL.: Branovite na Drim, 1980; Drugar mi e slavejot, 1984; Vremeto na svetulkite, 1986; Babata gi broi yvezdite, 1994; Koj sonuva najubavo, 1996; Teìnata na kamenot, 1997. A. P.
noto selo, a potoa vo Skopje, Samokov i Prilep. Vo 1837 g. se zamona{uva vo Zografskiot manastir (Aton) i u~i vo Duhovnata seminarija vo Ki{inev (18381844) i vo Odesa (18451847). Duhovnata akademija ja zavr{uva kako kandidat na bogoslovskite nauki vo Kiev (18471851) so monografski trud za Ohridskata arhiepiskopija. Patuva po Rusija, Polska, êhija, Ungarija, Avstrija, Srbija, Romanija i Turcija (18521853) i se zapoznava so istaknati dejci, a so K. D. Petkovi~ iniciraat i sozdavawe na posebno literaturno dru{tvo. Kratko vreme e u~itel vo Zografskiot manastir (1853). Vo vremeto na Krimskata vojna (18531856) podgotvuva vostanie vo Turcija, a potoa stanuva egzarh na moldavskiot Dobrovecki manastir (18571869). Nastojuva za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, a po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija e izbran za vladika i nazna~en za prv ohridski mitropolit (24. IX 1872). Nao|aj}i se vo Carigrad, ja poddrùva separatisti~kata makedonska struja vo unijatskoto razdviùvawe vo Makedonija (1873). Vo Ohrid ostanuva do Rusko-turskata vojna (18741877), kade {to doa|a vo sudir so u~itelot Gr. Prli~ev. Po Berlinskiot dogovor zastanuva na ~elo na Kresnenskoto makedonsko vostanie (1879). Postaven e za mitropolit na Love~kata eparhija vo Bugarija (18791883), a potoa do smrtta e mitropolit vo Plovdiv
NATPISI zapisi na staroslovenski jazik, izdlabeni vrz nekoj tvrd materijal. Epigrafskite spomenici se mnogu zna~aen izvor od paleografski, lingvisti~ki, istoriski i drugi aspekti. Tie se od razli~en ànr, no naj~esto se nadgrobni plo~i (Samuiloviot natpis od 993 god., Presijanovata nadgrobna plo~a od 1060/61 god.) ili e povod nekoja gradba (Bitolskiot natpis na Ivan Vladislav od 10151016 god.). Najstar e Samuiloviot natpis od 993 god. Najden e vo 1888 god. vo s. German, Prespa. Toa e mermerna plo~a so golemina 1, 30 h 0, 67 m, a natpisot sodrì 11 reda. Natpisot e postaven od car Samuil za spomen na svoite roditeli Nikola i Ripsimija i bratot David. Bitolskiot natpis od 10151016 god. e najden vo Bitola vo 1956 god. pri urivaweto na âu{-xamija, kade {to bil iskoristen kako gradeèn materijal. Sega se ~uva vo Bitolskiot muzej. Toa e bela mermerna plo~a so pravoagolna forma, a od zapisot se za~uvani 12 reda ili vkupno 329 bukvi, so {to ovoj natpis e zasega najdolgiot datiran kirilski
NATANAIL KUÊVI[KI (Zografski, Ohridski, Plovdivski; svetovnoto ime: Ne{o Stojanov Bojki}ev) (s. Ku~evi{te, Skopsko, 26. H 1820 Plovdiv, 18. IX 1906) eden od naj{koluvanite crkovno-literaturni i revolucionerno-nacionalni dejci vo XIX v., egzarhiski mitropolit i avtor na brojni crkovno-prosvetni izdanija. Se {koluva vo rod-
Nadgrobnata plo~a na Samuilovite roditeli (993)
Bitolskata plo~a od 1016/17 g.: carot Jovan Vladislav go obnovuva gradot Bitola
1023
NATPREVARI
epigrafski spomenik. Zapisot e ispi{an po povod obnovuvaweto na Bitolskata tvrdina od strana na carot Ivan Vladislav, koj sebesi se narekuva samodrèc. Vtoriot del od zapisot ima letopisen karakter. Se spomnuva deka Ivan Vladislav e od Samuilovoto carsko semejstvo, potoa bitkata kaj Trajanovata Vrata (986), kade {to Samuil i Aron go pobedile vizantiskiot car Vasilij II i porazot na Samuil kaj Belasica (1014). Za Makedonija e interesen i natpisot na stolbot od crkvata Sv. Arhangel# vo Prilep. Toj ima samo 3 reda i datiraweto e od 996 god., izdlabeno na stolbot. Nadgrobnata plo~a na knezot Presijan, najstariot sin na Ivan Vladislav, e najdena vo s. Mihalovce, Isto~na Slova~ka. Se ~uva vo Zemplinskiot muzej. Toa e kamenen blok okolu 0, 55 m {irok, 0, 75 m visok i 0, 35 m debel. Na nego ima zapis od 5 reda {to e, so ogled na arhai~nosta, mnogu dobro ~itliv i toj glasi: Tuka leì knez Presijan roden vo leto 6505 (= 996/97) umren vo leto 6569 (= 1060/61)#. Bukvite se sli~ni so Samuiloviot natpis. Presijanovata nadgrobna plo~a go zaokruùva kompleksot od epigrafski spomenici {to se odnesuvaat na Samuilovoto carsko V. D. semejstvo. NATPREVARI PO INFORMATIKA (1990) v. Sojuz na dru{tvata na matemati~arite od SRM. NATPREVARI PO MATEMATIKA (1955 ) v. Dru{tvo na matemati~arite od SRM. NAUM, mitropolit (Zvonimir Ilievski, Skopje, 13. XII 1961) arhijerej na Makedonskata pravoslavna crkva. Zavr{il sredno obrazovanie i studiral na Pravniot fakultet vo Skopje. Se otkaàl i zaminal vo Univerzitetot na Sveta Gora Atonska. Bil primen i duhovno rakovoden od
Mitropolitot strumi~ki Naum
starecot Georgij. Mladiot monah Naum vo Gregorijatskata sveta obitel minal pove}e od osum godini, usvojuvaj}i go niz ìv opit u~eweto na Crkvata Bo`ja. Na Sveta Gora stanal velikoshimnik i |akon, a potoa vo Romanija i jeromonah, rakopoloèn od episkopot na Romanskata pravoslavna crkva Kalinik. Za potrebite na Makedonskata pravoslavna crkva i so blagoslov na episkopot Kalinik, jeromonahot Naum se vratil vo Makedonija i bil proizveden vo arhimandrit na bratstvoto vo manastirot Sv. BogorodicaEleusa# vo Strumica. Svetiot arhijerejski sinod na MPC go izbra za arhijerej i na 27. VIII 1995 g. be{e hirotonisan, a naredniot den vostoli~en za Mitropolit strumi~ki.
1906 [tip, 27. XI 1977) vtor vladika Makedonec, hirotonisan po vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na MPC. Zavr{il Bogoslovija (1930), primil sve{teni~ki ~in i sluèl vo s. Kozica (Ki~evsko) i vo Bitola, kade {to bil i verou~itel. Kratko vreme bil arhijerejski namesnik i zamenik. Po Osloboduvaweto aktivno e angaìran vo organiziraweto na samostojniot crkoven ìvot. Bil eden od prvite ~lenovi na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva. Na Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid (1958) bil izbran za arhijerej. Po negoviot izbor i hirotonija od toga{niot blaènej{i arhiepiskop Dositej i Prespanskobitolskiot episkop Kliment, bil arhijerej na Zletovskostrumi~kata eparhija. Vo 1960 g. bil vo Avstralija, a pove}epati gi posetuval makedonskite crkvi vo Amerika i vo Kanada.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; istiot, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej, Skopje, 1995. Rat. Gr.
Mitropolitot Zletovskostrumi~ki Naum
NAUM, mitropolit (Tomo Dimovski, s. Bistrica, Bitolsko,
Natpisot od stolbot na crkvata Sv. Arhangel vo Prilep (996)
Nadgrobnata plo~a na knezot Presijan vo s. Mihalovce, Slovakija (1060/61)
NAUM OHRIDSKI (ok. 830 Ohrid, 23. XII 910) eden od najistaknatite u~enici i sorabotnici na slovenskite prosvetiteli od grupata na t.n. Sedmo~islenici. Podatoci za negoviot ìvot i za negovata prosvetitelska dejnost, iako sosema kratki, nao|ame vo negovite ìtija i vo negovata slu`ba, kako i vo op{irnite ìtija na sv. Metodij i na sv. Kliment Ohridski. Postoi osnova da se pretpostavi deka toj go vodi svoeto poteklo od makedonskite Sloveni. U~estvuva vo Moravskata misija i e eden od trojcata u~enici na sv. Kiril i Metodij, koi kon krajot na 867 ili vo po~etokot na 868 g. bile posveteni vo Rim vo duhoven san. Po smrtta na Metodij (885), Naum preku Bugarija se vra}a vo Makedonija i tuka, zaedno so Kliment, go prodolùva deloto na solunskite bra}a. Na bregot od Ohridskoto Ezero toj osnoval manastir vo ~est na sv. arhangel Mihail, koj deneska go nosi negovoto ime Sv. Naum#. Vo ovoj manastir gi pominuva poslednite godini od svojot ìvot. Tuka prima shima i umira vo 910 g. ({est godini pred svojot sobrat Kliment). Naskoro po negovata smrt bil proglasen za svetec. Negovite u~enici vo negova ~est napi{ale ìtie (pred 940 g.) i slu`ba. @itieto go napi{al nepoznat Klimentov i Naumov u~enik po pora~ka od devolskiot episkop Marko. Edinstveniot za-
1024
NAUMOV
@itie za ~udata na sv. Naum Ohridski, spored bakrorezot na Hristofor @efarovi~ (1849)
~uvan prepis od ova Naumovo ìtie se nao|a vo makedonski rakopis (prolog) od XV v., pi{uvan od bra}ata Joan i Nikola Milo{e-
vi vo seloto Piskopie (sega grad Pi{kopeja vo Albanija), Debarsko. Rakopisot se ~uva vo bibliotekata na Zografskiot manastir pod br. 47. Istraùvawata vo poslednite nekolku decenii pokaàa deka sv. Naum ne bil samo istaknat crkoven deec i prosvetitel, tuku i zna~aen srednovekoven pisatel. Pove}e istaknati nau~nici (M. Vajngart, A. Mazon, R. Nahtigal, D. Glumac) iskaùvaat mislewe deka zad psevdonimot Crnorizec Hrabar se krie li~nosta na sv. Naum Ohridski, no ima i takvi {to ovaa pretpostavka ja negiraat (na pr., K. Kuev). Naumovoto u~estvo vo sozdavaweto na originalnata staroslovenska knièvnost jasno se potvrdi so otkrivaweto na literaturnoto delo, vo koe vo vid na akrostih figurira avtorskiot potpis na sv. Naum. Stanuva zbor za Kanon posveten na sv. apostol Andrej Prvopovikan, otkrien vo minej za septemvri-noemvri (XIII v.) od zbirkata na Zografskiot manastir (br.
88). Inicijalnite bukvi od troparite na ovoj kanon formiraat frazov akrostih, vo koj se soop{tuva na kogo mu e posveteno hagiografskoto delo i koj e negoviot avtor: Prvoago hrstova sla hvali ni{~ii Nam#. ê{kiot slavist L. Matejko pretpostavuva deka vo prvobitniot tekst na kanonot za apostol Andrej postoela i vtora pesna i deka prviot zbor od akrostihot glasel prvo[zvan]ago#, a ne kako {to e sega prvoago#. So literaturnoto delo na sv. Naum Ohridski se povrzuva i edno anonimno himnografsko delo posveteno na prenesuvaweto na mo{tite na sv. Jovan Zlatoust, ~ij{to prepis e za~uvan vo Skopskiot prazni~en minej (akrostih: zlatooUstaago prynesenie mo{~ii poy.
LIT.: P. A. Lavrov, @iti sv. Nauma Ohridskago i slu`ba emu. Izvesti ORS#, 12, br. 4, 1907; Lazar Mirkovi, Sveti Naum Ohridski, Sr. Karlovci, 1924; Iv. Snegarov, Manastirt Sv. Naum# pri Ohridskoto ezero, Sofi, 1972, 715; Kl. Ivanova, Sstradalec na blaèni Kliment, Kirilo-Metodievski stranici, Sofi, 1983, 225&228; St. Koùharov, Pesennoto tvor~estvo na staroblgarski kniòvnik Naum Ohridski. Literaturna istori#, 12, 1984, 319; Petar Ilievski, Avtorskiot potpis Ni{~ii Naoum# vo Kanonot za sv. apostol Andrej, zb.: 1100 godini od hirotonisuvaweto na sv. Kliment vo episkop i doa|aweto na sv. Naum vo Ohrid, Ohrid, 1996, 131144; E. Srcova, Kanon apostolu Andre Nauma Ohridskogo (Opyt filosofskoapokrifi=eskogo komentari k po tike hristinsko gimnografii, zb.: Hilxda i osemdeset godini ot smqrtta na sv. Naum Ohridski, Sofix, 1993, 5868; G. Popov, Sledi od rasprostranenieto na Naumovix kanon za sv. apostol Andrej. Starobqlgariska literatura#, 2829, 1994, 1022; \orgi Pop-Atanasov, Srednovekovna makedonska himnografija (IXXIII vek), Skopje, 2007, 119130. \. P. At.
Stefan (Stiv) Naumov
Ikona na sv. Naum Ohridski (XVI v.)
NAUMOV, Stefan (Stiv) (Bitola, 27. X 1920 s. Bolno, Bitolsko, 12. IX 1942) komunisti~ki deec, prvoborec i naroden heroj. Zavr{il gimnazija vo Bitola, a potoa studiral na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad, kade {to bil primen za ~len na SKOJ i na KPJ. Pove}e pati bil apsen, a po vra}aweto vo Bitola bil izbran za sekretar na MK na KPJ. Po Aprilskata vojna (1941) rabotel
1025
NAUMOV
na organizirawe na oruènoto vostanie, preminal vo ilegalnost (juli 1941) i u~estvuval vo formiraweto na Bitolskiot NOPO Pelister# (april 1942). Naskoro bil vklu~en kako ~len na privremeniot PK na KPJ za Makedonija (maj 1942) i ~len na Operativniot {tab za Makedonija. Zaginal vo borba so bugarskata policija, zaedno so narodniot heroj Mite Bogoevski. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (29. VI 1945).
IZV.: Traj~e Grujoski, Stiv du{a na Organizacijata vo Bitola, Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi. Bitola, 1982, 217223; Peco Boìnovski, Se}avawa za narodniot heroj Stiv Naumov, na istoto mesto, 224225. LIT.: Du{ko Hr. Konstantinov, Stefan Naumov-Stiv, Osumgodi{no u~ili{te Stefan Naumov#, Bitola, 1961; \or|i Dimovski-Colev, Stefan Naumov-Stiv, Skopje, 1971; Du{ko Hristov Konstantinov, Rusiot naroden heroj Stevan Naumov-Vlado, Bitola, 1971; Aleksandar Popovski, Naumov Vasil Stefan-Stiv (19201942), Narodni heroi od Makedonija, 1973, 264269. S. Ml.
\ur~in NaumovPqakot
Aleksandar Naumovski
NAUMOV-Pqakot, \ur~in (s. Slanko, Pore~e, 1850 ili 1851 s. Slatina, Pore~e, 25. X 1904) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, kru{evsko-ki~evski vojvoda. Bil ~etnik vo ~etite na vojvodite J. Piperkata (1899), M. Acev (1900), N. Rusinski (1901) i V. Markov (1902). Po Rakitni~kata provala (1902) bil izbran za kru{evski vojvoda. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel 90 vostanici od selata Slansko, Ko{ino i Gorno Divjaci. Vodel èstoki borbi so osmanliskata vojska vo mesnostite Sliva i Kale. Po Vostanieto vodi borba so srpskite ~eti vo okolijata. Opean e vo narodnite pesni.
LIT.: M. Stojanoski, \ur~in NaumovPqakot Vojvoda kru{evski, Bitola, 1996; A. Trajanovski, Revolucionernata dejnost i druèweto na \ur~in NaumovPqakot i Jordan Piperkata. Zb.: Ilindenskoto vostanie Jordan Piperkata, Skopje, 2006. Al. Tr.
NAUMOVSKI, Aleksandar Georgiev (Bitola, 12. III 1925 Skopje, 22. XII 1995) fiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Medicina zavr{il vo Skopje i se vrabotil na Institutot za fiziologija, kade {to rabotel do krajot na ìvotot. Negoviot nau~en interes e fiziologijata na krvnata koagulacija. Bil {ef na Katedrata po fiziologija (19821984). Koavtor e na praktikum po fiziologija.
LIT.: Bilten na Med. fak., 462, Skopje, 1. X 1985. D. S.-B.
Ivan NaumovAlabakot
NAUMOV-ALABAKOT, Ivan (Jovan) (s. Oreovec, Vele{ko, 1870 s. Belica, Ki~evsko, 24. VIII 1907) deec i eden od najpopularnite vojvodi na TMORO vo Ilindenskoto vostanie. Kako pe~albar vo Solun, stanal ~len na TMORO (1900), a potoa i vojvoda na ~eta vo Odrinsko i vo Smolensko (1901/02). Kako vojvoda na Vtoriot kru{evski vostani~ki odred vo Ilindenskoto vostanie, u~estvuval vo osloboduvaweto na Kru{evo (2. VIII 1903) Po vostanieto dejstvuval so ~eta vo Vele{ko, Kru{evsko, Prilepsko, Ki~evsko i Pore~ieto. Bil u~esnik i vo poznatata bitka na Noòt (14. VII 1907). Na Bitolskiot kongres na VMORO (avgust 1907) bil izbran za okruèn revizor na ~etite. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska. Opean e vo makedonskata narodna pesna.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri, album, Skopje, 1950, 72; Makedonski narodni pesni. Tekst i melodii zapisal Kosta Cqrnu[anov, Sofix, 1956, p. 610; Marko Kitevski, Makedonski borbeni narodni pesni, Skopje, 2004, 243244 i 315. S. Ml.
Branko Naumovski
Olga Naumovska
NAUMOVSKA, Olga (Prilep, 6. V 1927 Bitola, 15. VII 1999) akterka, prvenka na Narodniot teatar vo Bitola. So svoite kreacii na silni dramski likovi podednakvo be{e uspe{na vo anti~kiot, klasi~niot i vo sovremeniot repertoar. Dve godini nastapuvala i vo Narodniot teatar vo Prilep. Ulogi: Jokasta (Car Edip#); Medeja, Andromaha, Antica vo istoimenite piesi; Margarita (Damata so kamelii#); Marta (Koj se pla{i od Virxinija Vulf#); Nastja (Na dnoto#) i dr. Nejzini se i monodramite Kako da te ~ujam koga vodata te~e#; Dobra no} majko# i dr. R. St.
NAUMOVSKI, Branko Josifov (s. Dihovo, Bitolsko, 1. III 1941) poet, raskaùva~, pisatel za deca i za vozrasni, novinar. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo seloto, U~itelskata {kola i Pedago{kata akademija vo Bitola, a Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Od 1970 g. ìvee i raboti vo Sidnej (predgradie Rokdael) vo Avstralija. Vedna{ ja formiral prvata dramska grupa vo Rokdael i vo negova reìja gi postavuva dramite Pe~albari# od A. Panov i Begalka# od V. Iqoski. Prv prepodavatel vo srednoto u~ili{te so nastava po makedonski jazik vo Kogra (1981) i predava~ po makedonski na Seminarot za nastavnici po jugoslovenski jazici (1986). Nekolku godini raboti vo Multikulturniot centar na Ministerstvoto za obrazovanie na Nov Juèn Vels, kade {to podgotvuva u~ebnici za redovnata nastava po makedonski jazik vo osnovnite u~ili{ta: u~ebnik za V i VI oddele-
1026
NAUMOVSKI
nie Anti~ka Makedonija# (1986) i za IV oddelenie Zborot na{ makedonski# (2006). Po povod Denovite na makedonskata kultura vo Avstralija, vo Kabramata go otvoril Makedonskoto etni~ko u~ili{te Sv. Kliment Ohridski# (1986). Razviva raznostrana op{testvena, prosvetna i kulturna dejnost sred Makedoncite vo Avstralija. Aktiven ~len e na Makedonskoto literaturno dru{tvo na Avstralija Grigor Prli~ev# vo Sidnej i na Redakcijata na sp. Povod#; radiovoditel na makedonskite radiostanici Makedonija# i Radio Luna# i sorabotnik na vesnici i spisanija vo Makedonija. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite i na Zdruènieto na novinarite na Makedonija (1990) vo Skopje i na Dru{tvoto za nauka i umetnost vo Bitola (2006). Avtor e na pove}e poetski i prozni publikacii za vozrasni i za deca i u~esnik na Me|unarodnata poetska manifestacija Stru{ki ve~eri na poezijata vo Struga. Dobitnik na pove}e nagradi i priznanija vo Avstralija i vo Makedonija.
BIBL.: ûvar na detskite spomeni (Sidnej, 1985); Vreme za spomen (Sidnej, 1986); Vratete mi gi vremiwata (Skopje, 1990); Sveti sinori (Bitola, 1997 i 2006); Prostrelana yvezda (Bitola, 2006). Bl. R.
nemili#; Dervi{ot i smrtta#; Rodoqupci#; Stari fotografii#; Budewe#; Ko{tana#. R. St.
Vangel Naumovski
nalnata poeti~nost na nadrealnoto i fantasti~noto (Quboven son vo kosmi~ka gradina, 1964; Mo`na stvarnost, 1969; Vesela livada, 1969).
LIT.: Oto Bihalji Merin, Vangel Naumovski, Skopje, 1983. S. Ab.-D.
Du{ko Naumovski
NAUMOVSKI, Vangel (Ohrid, 22. III 1924 Ohrid, 13. VI 2006) samouk slikar, skulptor, poet i muzi~ar, najistaknat pretstavnik na naivnata umetnost. Pridonel za procut i demokratizacija na ovaa nasoka. Vklu~en e vo pove}e knigi za naivnoto slikarstvo vo Evropa, afirmiraj}i ja makedonskata umetnost vo svetot. Florata i faunata na Ohridskoto Ezero gi ovekove~il so origi-
Du{an Naumovski
NAUMOVSKI, Du{an G. (Bitola, 8. VII 1938) reìser. Diplomiral na Teatarskata akademija vo Belgrad (1961). Do 1965 g. e vo Narodniot teatar vo Bitola, kako negov v.d. direktor (1963 1964). Od 1965 g. e reìser vo RTV Skopje. Reìi: Na krajot od patot#; Crnila#; Medeja# (na Xeferson); Mandragola#; Vujko Vawa#; Devettiot bran#; Bogu-
NAUMOVSKI, Du{ko S. (Kru{evac, Srbija, 2. VI 1921 Bitola, 10. XII 1961) reìser. Prvoborecot {to go ispukal prviot istrel kon straàrot na Prilepskata policiska stanica, so {to go najavil Vostanieto na makedonskiot narod vo Vtorata svetska vojna, bil reìser i direktor vo Prilepskiot i vo Bitolskiot teatar, a se zanimaval i so preveduva~ka dejnost. Me|u negovite reìi posebno se izdeluvaat dela od jugoslovenskite avtori: Zona Zamfirova#; Zla èna#; Voobrazen bolen#; Zaedni~ki stan#; Mister Dolar#; D-r#; Pat okolu svetot#; Dundo Maroe# i dr. R. St. NAUMOVSKI, Krume (Tetovo, 1914 Skopje, 12. X 1995) prvoborec. Bil ~len na MK na KPJ vo Tetovo (1941), odgovoren za tehnikata od PK na KPJ za Makedonija (1942), ~len na Pettiot oblasten komitet na KPM (1943) i sekretar na Okoliskiot komitet na KPM vo Skopje (1944). Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni politi~ki i op{testveni dol`nosti. Nositel na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Tetovo i Tetovsko vo NOB 1941 1945, Tetovo, 1991. Vl. Iv.
Petar Naumovski
Vangel Naumovski: Ezerski motiv (1971)
NAUMOVSKI, Petar (Prilep, 27. VIII 1968) ko{arkar. Bil ~len na Ko{arkarskiot klub Rabotni~ki# vo Skopje. So KK Jugoplastika# od Split dvapati
1027
NAUMOVSKI
go osvoil prvenstvoto na Jugoslavija i na Evropa, so KK Beneton# (Italija) Kupot na Evropskite {ampioni, so KK EfesPilsen# (Turcija) tripati prvenstvoto na Turcija i Kupot na Radivoe Kora}#. Uspe{no nastapuval i za drugi klubovi i tripati za najdobrata selekcija na Evropa. So Reprezentacijata na Makedonija igral na zavr{nite natprevari na Evropskoto prvenstvo vo Francija (1999). Od Ko{arkarskata federacija na Makedonija e proglasen za najdobar ko{arkar na Makedonija vo HH vek. D. S. NAUMOVSKI, Radoslav Borisov (s. Nakolec, Resensko, 27. XI 1936) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, vraboten na Nervnata klinika (19632002). Med. f. zavr{il vo Skopje (1963), kade {to i specijaliziral (1969) i doktoriral (1979). Dolgogodi{en {ef na Oddelot za nevrofiziologija, ja vovel elektromiografijata kako dijagnosti~ki metod i e poznat epileptolog. Pretsedatel na ligata protiv epilepsija vo RM i glaven urednik na sp. Epilepsija#. Avtor na pove}e od sto nau~no-stru~ni trudovi i dve monografii.
BIBL.: Epilepsija, Skopje, 1982; (koavtor): Epilepsii, Skopje, 2004. Il. X.
Naum NaumovskiBor~e
Slave Naumovski
NAUMOVSKI, Slave Blaèv (Gostivar, 15. X 1952) spec. po oralna i maksilofacijalna hirurgija, redoven prof. na St. f. vo Skopje. Doktoriral vo 1997 g.. Publikuval 50 statii. Bil sorabotnik vo izdanieto Rendgenolo{ki atlas na bolestite vo maksilofacijalnata regija#. Bil direktor na Klinikata za maksilofacijalna hirurgija na St. f., pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Senatot na Univerzitetot. E. M. NAUMOVSKI-BORÊ, Naum (Kru{evo, 1. IV 1920 Skopje, 28. IX 1960) komunisti~ki deec, prvoborec i naroden heroj. Zavr{il nià gimnazija vo Belgrad, a potoa rabotel vo tamo{nata
1028
Fabrika za avioni Rogoàrski# (19381940). Kako ~len na KPJ (od 1940), bil prinuden da se ilegalizira. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo rodniot grad i kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (od maj 1941) rabotel na podgotovkite za oruèno vostanie. Bil politi~ki komesar na Kru{evskiot NOPO Pitu Guli# (od proletta 1942). Zimata se ilegaliziral (kon krajot na 1942), a potoa zaminal za Zapadna Makedonija pod italijanska okupacija, kade {to bil zamenik politi~ki komesar na Vtorata operativna zona na NOV i POM, politi~ki komesar na bataljon vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB, na Vtorata makedonska NO brigada (od januari 1944), na êtirieset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ i politi~ki komesar na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ i ~len na G[ na NOV i POM. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil republi~ki i sojuzen naroden pratenik, sekretar na Sojuzniot sovet na Narodnoto sobranie na FNRJ, ~len na Vladata na NRM, ~len na Sojuzniot odbor na SSRNJ, ~len na Pretsedatelstvoto na Glavniot odbor na SSRNM, ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM, ~len na CK na SKJ. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i Orden na naroden heroj na Jugoslavija (29. XI 1953).
BIBL.: Od Fu{tani do Celje, Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 3945; Man~u Matak, na istoto mesto, 167169. LIT.: Naum Naumovski, Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958, 459; Naum Naumovski-Bor~e, Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 162163; Koce Solunski, Naumovski Nikola Naum-Bor~e (19201960), Narodni heroi od Makedonija. Skopje, 1973, 270275; Jane M. Bendevski, Pred spomenikot. Na Naum Naumovski-Bor~e, Nova Makedonija#, XXXVII, 12310, Skopje, 30. IV, 1 i 2. V 1981, 4. S. Ml.
(1964). Rabotel vo pove}e fabriki, a bil i profesor vo sredno u~ili{te. Od 1974 g. e generalen direktor na fabrikata Vitaminka# vo Prilep, koja pod negovo vodstvo od mala, nerazviena i zadolèna rabotilnica za crven piper prerasnuva vo moderen kapacitet na prehranbenata industrija na Makedonija, prisutna niz svetot (v. Vitaminka# Prilep). Bil pratenik vo Sobranieto na RM vo 2 mandata, ~len na delegacijata na Makedonija i funkcioner vo Sobranieto na Sv. H. J. SFRJ.
Vol~e Naum~eski
NAUMOSKI, Simeon (Prilep, 1941) in`. tehnolog, stopanstvenik, dolgogodi{en direktor. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje
NAUMÊSKI, Vol~e (Prilep, 18. I 1916 - Skopje, 20. III 1980) ambiciozen rabotnik-poet za vozrasni i za deca, avtor na prvata stihozbirka iscelo nape~atena na makedonski jazik vo predvoena Jugoslavija, borec. Kako sedmo dete vo siroma{no semejstvo, po zavr{uvaweto na I klas ja napu{ta gimnazijata i raboti kako ~irak kaj pove}emina majstori i stanuva terzija. Prvata pesna Molitva# ja napi{uva i ja pro~ituva javno (na srpski jazik) na priredba na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Kosta Abra{evi}# (1935). Vo vrska so Gra|anskata vojna vo [panija ja napi{uva stihotvorbata [panija# (po~etokot na 1937) i stanuva mnogu popularna sred prilepskata rabotni~ka mladina, kako i negovite tvorbi Eve, sudete me# i [ta je sad#. Koga gleda deka se objavuvaat stihovi i na makedonski, ja napi{uva stihotvorbata Ciglana# {to ja recitira na razni sobiri, priredbi i izleti i ja objavuva vo v. Na{a re~# (1. II 1940). Ohrabren od priemot na negovite stihovi, s# pove}e pi{uva i recitira na makedonski jazik (prilepski govor). Vo 1935 g. sozdava dramski tekst Od mariovskio ìvot#, a vo 1939 g. ja napi{uva i socijalno-revolucionernata drama Tur~in prez gora vrve{e#, {to ja predloìl vo Skopskiot teatar, a po okupacijata i vo Sofiskiot teatar, no ne bila prifatena za izvedba. Kon krajot na 1939 g. vo Bitola ja otpe~atuva
NAU^NI
zbirkata od 13 stihotvorbi Idi prolet#, potpi{ana samo so Danoski. Kako vojnik na 9 april 1941 g. e zaroben od Germancite kaj Ni{ i prefrlen vo logorot vo Dragoman i Slivnica, pa osloboden i kratko prestojuva vo Sofija. Preku svojot sogra|anin D. Xambaz se zapoznava so T. Pavlov, V. Markovski, M. Zafirovski, K. Nedelkovski, N. Vapcarov i drugi ~lenovi na MLK. Po preporaka na Pavlov, se vra}a vo Prilep i na 28 maj pak doa|a vo Sofija so rakopisot na vtorata stihozbirka. Kni{kata bila nape~atena vo juli 1941 g. (bez veteniot predgovor od T. Pavlov, bidej}i me|uvremeno ovoj bil uapsen), so naslovna strana: Vl~o Naum~eski, Makedonska kitka. Stihotvoreni, Sofi, 1941. Izleguvaweto na stihozbirkata bilo odbeleèno vo vesnicite Literaturen kritik#, D'ga#, Zar#, pa duri i J. Badev se javil vo Zora#. Naum~eski vo Sofija ìveel vo istiot dom so K. Racin i K. Nedelkovski, kade {to doa|ale i drugi ~lenovi od MLK. U~estvuval i toj so svoi nastapi vo Govorniot hor na Kuku{koto bratstvo Goce Del~ev#, na izleti na Vito{a itn. No}ta na 1. IX 1941 g. policijata stropala na vratite kaj {to spiele trojcata makedonski poeti. Za da ne go fatat ìv, K. Nedelkovski ja aktiviral pekolnata ma{ina ({to mu bila dadena od M. Zafirovski za minirawe na pe~atnicata Zora#) i se frlil od {estiot kat na zgradata. Po pu{taweto od policijata, Racin i Naum~eski na 4 ili 5 septemvri zaedno trgnale so voz za Makedonija. Vedna{ se vklu~il vo podgotovkite za vostanie. U~estvuval vo oruènata akcija na 11 oktomvri vo Prilep, a koga se rasturil odredot, za da ja skrie tragata, vo dekemvri 1941 g. odnovo zaminuva vo Sofija. Naskoro tuka, kako izvesno prodolènie na dru{tvoto {to go osnoval vo Prilep \. A~eski, bilo formirano Dru{tvo na prilepskite umetnici (V. Naum~eski, \. A~eski, J. Grabuloski i M. Korubin) i do avgust 1942 g. ìveat zaedno i organiziraat edna izlo`ba. Toga{ ja zaintrigira jvnosta i so nekoi amaterski idei od oblasta na astronomijata. Vo po~etokot na 1943 g. im se obratil na svoite prijateli vo Prilep G. Stefanoski i I. Ambaroski so predlog da izdadat zaedni~ka stihozbirka. Za~uvan e op{irniot odgovor od G. Stefanoski od 27. IV 1943 g. (na make-
donski jazik) za koncepcijata i uslovite za takov potfat, no ne do{lo do realizacija na idejata. Vo 19421943 g. N. ja napi{uva (na bugarski jazik) svojata Poema na zloto# (objavena na makedonski vo Skopje duri vo 1951). I po izleguvaweto partizan (1943) toj pi{uva i objavuva aktualizirani stihovi za borbata. Po Osloboduvaweto raboti vo Skopje i objavuva pove}e stihozbirki za vozrasni i za deca.
BIBL.: Idi prolet, s.a. [1939], s.l. [Bitola]; Makedonska kitka. Stihotvoreni, Sofi, 1941; Poema na zloto, Skopje, 1951; Stihovi. Skopje, 1961; Stihovi (1939 1941). Redakcija, predgovor i zabele{ki d-r Blaè Ristovski, Skopje, 1979. LIT.: Georgi Stardelov, Vol~e Naum~eski, predgovor kon izborot Stihovi, Skopje, 1961, 515; Petre Bakevski, Niza na vremeto i bolkata, Ve~er#, 22. V 191, 7; G. Risteska, Skica za portret: Vol~e Naum~eski. Ra|aweto na pesnata edinstvena tajna, Nova Makedonija#, 4. IV 1976, 13; Blaè Ristovski, êsen prinos kon makedonskata literaturna istorija, Nova Makedonija#, XXXV, 11797, 25. XI 1979, 12; istiot, Vol~e Naum~eski, vo: Stihovi (19391941), Skopje, 1979, 934; istiot, Vol~e Naum~eski, vo zb.: Makedonskiot stih 1900-1944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 369378; istiot, Vol~e Naum~eski (19161980), vo: Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, Skopje, 2001, 562 570. Bl. R.
NAUT (SLANUTOK) (Cycer arietinum L.) ednogodi{no rastenie. Semeto se koristi prvenstveno za ishrana na lu|eto, kako lebleblija, vareno, surogat za kafe, maja za proizvodstvo na leb i pe~iva, ka{i, sirupi i dr. Kvalitetot (hemiskiot sostav) mu e sli~en so onoj na gravot i le}ata. Vo RM se see na pove}e od 1.000 ha. Postojat tri formi na naut: sitnosemen, srednosemen i jadrosemen. P. Iv.
NAU^NI ZEMJODELSKI INSTITUCII Zemjodelski institut Skopje. Formiran e vo 1944 g. Vkupno vraboteni: 163, od koi 14 se doktori i 20 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 195.000 evra. Institut za ju`ni kulturi Strumica. Formiran e vo 1956 g. Vkupno vraboteni: 24, od koi 8 se doktori i 3 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 85.000 evra. Institut za sto~arstvo Skopje. Formiran e vo 1952 g. Vkupno vraboteni: 36, od koi 5 doktori i 8 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 80.000 evra. Institut za tutun Prilep. Formiran e vo 1924 g. Vkupno vraboteni: 25, od koi doktori se 13, magistri 5. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 120.000 evra. Fakultet za biotehni~ki nauki Bitola. Formiran e vo 1960 g. kako Vi{a zemjodelska {kola, a od 2000-ta kako fakultet. Vkupno vraboteni: 24, od koi 10 se doktori i 3 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 160.000 evra. Fakultet za veterinarna medicina Skopje. Formiran e vo 1994 g. Vkupno vraboteni: 78, od koi 23 se doktori i 7 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie 290.000 evra. Fakultet za zemjodelski nauki i hrana Skopje. Formiran e vo 1947 g., kako Zemjodelsko-{umarski fakultet. Od 1975 g. funkcionira kako Zemjodelski fakultet, a od 2002 g. kako Fakultet za
Institutot za tutun vo Prilep
1029
NAHMIJAS
XVIII, 685/8, Kumanovo, 12, 19, 26. X i 1. XI 1979, 5; Vidoe Podgorec, Nacev Andreja Kiro-Fetak (19181942), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 276281; Metodi Petrovski Dragoqub Dimovski, Kiro Fetak, Skopje 1975; D-r Simo Mladenovski, Narodniot heroj Kiro NacevFetak, Beseda#, IV, 2526, Kumanovo, 1982, 129149. S. Ml.
Zemjodelskiot institut, Skopje
Veterinarniot institut, Skopje
Gordana Naceva
Institutot za sto~arstvo, Skopje
[umarskiot fakultet, Skopje
zemjodelski nauki i hrana. Vkupno vraboteni: 131, od koi 67 se doktori i 17 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 900.000 evra. Hidrobiolo{ki zavod Ohrid. Formiran e vo 1935 g. Vkupno vraboteni: 33, od koi 13 se doktori i 6 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie: 60.000 evra. [umarski fakultet Skopje. Formiran e vo 1947 g. Vkupno vraboteni: 66, od koi 34 se doktori i 5 magistri. Godi{en buxet od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie 440.000 evra. Dr. \o{.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 18391943, New York, 2003. J. Nam.
NACEVA, Gordana ([tip, 30. X 1970) pravnik, rakometarka. Zavr{ila Praven fakultet vo Skopje (1998). Bila golman na RK #Kometal \or~e Petrov# vo Skopje (19912005), so koj pove}e pati go osvojuvala prvenstvoto i Kupot na Makedonija kako i Kupot na evropskite {ampioni (2002). So Reprezentacijata na Makedonija uspe{no nastapuvala na evropskite i na svetskite prvenstva. Nejzin najdobar rezultat e sedmoto mesto na Svetskoto prvenstvo vo Germanija (1997). Od Rakometnata federacija na Makedonija bila proglasena za najdobra rakometarka na Makedonija vo HH vek. D. S.
Kiro NacevFetak
Mordehaj NahmijasLazo
NAHMIJAS-LAZO, Mordehaj (Bitola, 1923 Kajmak~alan, 1944) u~esnik vo NOB. Bil vo rakovodstvoto na kenot na rabotni~kata evrejska mladinska organizacija Tehelet Levan# vo Bitola (od 1934). Vo NOB (od 1942) bil komandant na bataljon na Prvata makedonska brigada. Zaginal vo borbite na Kajmak~alan.
1030
NACEV-FETAK, Kiro (psevd. Milan) (Kumanovo, 1918 Prilep, 21. XII 1942) komunisti~ki deec, organizator, prvoborec. Kako sindikalen aktivist vo Kumanovo, u~estvuval vo pove}e {trajkovi i stanal ~len na SKOJ (1934) i na KPJ (1936). Bil eden od organizatorite na kumanovskite partizanski odredi (1941) i komandant na Kozja~kiot NOPO. Po razbivaweto na Odredot, bil na partiska rabota vo Skopje, a potoa instruktor na PK na KPJ za Makedonija pri mesnite komiteti vo Kru{evo i Prilep. Vo edna borba na NOPO \or~e Petrov# bil te{ko ranet, zaroben i so yversko ma~ewe bil ubien vo bugarskata policija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (20. XII 1951).
LIT.: Kompleten marksist-revolucioner (14). Se}avawa za Kiro Fetak-Milan na Petar Markoski, nositel na Partizanska spomenica 1941#, Na{ vesnik#,
Mara Naceva-Anka
NACEVA-ANKA, Mara (Kumanovo, 28. IX 1920) komunisti~ki deec, prvoborec. Kako rabotni~ka vo tekstilnata rabotilnica [umenkovi}# vo Kumanovo, stanala ~len na SKOJ (1936), aktivist na URS-ovite sindikati i vo KUD Kosta Abra{evi}#. Vo potraga po rabota zaminala vo Ni{ (1939) i bila primena za ~len na KPJ (1939), izbrana za ~len (po~etokot na 1940) i sekretar na MK na KPJ vo Ni{ i organizacionen sekretar na Okru`niot komitet na KPJ (1940). U~estvuvala kako delegat od Sr-
NACIONALEN
bija na Pettata zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940). Po Aprilskata vojna (1941) se vratila vo Makedonija i bila izbrana za ~len na PK na KPJ za Makedonija (od krajot na 1941), no bila uapsena i internirana vo koncentracionen logor vo Bugarija (vo letoto 19421943). Vo otsustvo bila izbrana za organizacionen sekretar na CK na KPM (Tetovo, 19. III 1943) i za delegat i ~len na AVNOJ (noemvri 1943). Po vra}aweto od internacija zaminala na slobodnata teritorija na pl. Kozjak i so CK na KPM i G[ na NOV i POM zela u~estvo vo NOAVM vo Proletnata ofanziva (1944). Bila delegat i u~estvuvala vo rabotata na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bila potpretsedatel na AF@ na Makedonija (od dekemvri 1944), potpretsedatel na Centralniot odbor na AF@ na Jugoslavija, ~len na CK na KPJ, republi~ki i sojuzen pratenik, potpretsedatel na SZB od NOV na Jugoslavija i dr. Proglasena e za naroden heroj na Jugoslavija (29. XI 1953). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 19411945, Skopje, 1976; Zaklu~ocite zakon za ~lenovite na Partijata. Izvadoci od se}avawata na Mara Naceva, delegat na Pettata zemska konferencija na KPJ, XIX, 736, Kumanovo, 24. X 1980, 2.; Mara Naceva, Po povod 40 godini od Revolucijata (se}avawa), Nova Makedonija#, XXXVII, 12457/12460, Skopje, 2830. IX 1982, 6 i 12. LIT.: Vidoe Podgorec, Naceva Milan Mara-Anka (1920), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 282287; Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 19411945, Skopje, 1976; Mara Naceva ~len na Sovetot na Federacijata, Na{ vesnik#, XVIII, 699, Kumanovo, 18. I 1980, 2; Mara Naceva odlikuvana so Orden Jugoslovenska yvezda so lenta, Na{ vesnik#, XVIII, 733-734, Kumanovo, 10. X 1980, 4. S. Ml.
Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija: pretsedatelot na Komitetot J. B. Tito so ~lenovi na Komitetot i pretsedatelot na AVNOJ (Vis, 16. VI 1944) Karta na nacionalniot park Gali~ica#
mitetot bil osobeno aktiven vo razgovorite so Kralskata vlada za formirawe zaedni~ka vlada i za nejzinoto me|unarodno priznavawe. Po Vtoroto zasedanie na AVNOJ, NKOJ prestojuval vo Drvar, a potoa na ostrovot Vis vo Jadranskoto More. Od krajot na oktomvri 1944 g. negovoto sedi{te bilo vo Belgrad.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, AVNOJ i Makedonija, G[ na NOV I POM - po povod 90 godini od ra|aweto na Mihailo Apostolski, 1997; Makedonija 19451991. Ddràvnost i nezavisnost, Skopje 2002; D-r Mihailo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943-1946, Skopje; D-r Novica Veljanovski, Slobodan Ne{ovi, Stvarawe nove Jugoslavije 1941-1945, Beograd, 1981. N. V.
NACIONALEN KOMITET ZA OSLOBODUVAWE NA JUGOSLAVIJA (29 XI 1943 7 III 1945) najvisok izvr{en organ na vlasta vo tekot na NOV na Jugoslavija. Bil formiran na Vtoroto zasedanie na AVNOJ vo Jajce za da gi izvr{uva odlukite na AVNOJ do formiraweto na Vladata na J. B. Tito (7. III 1945), so site prerogativi i ovlastuvawa na Privremena vlada na DF Jugoslavija. Osven pretsedatelot (Josip Broz Tito) i trojcata potpretsedateli, imal poverenici {to gi rakovodele oddelnite poverenstva {to izvr{uvale zada~i na izvr{ni resorni organi na vlasta. I vo NKOJ ne bile imenuvani pretstavnici od Makedonija. Ko-
NACIONALEN KOMITET ZA UNAPREDUVAWE NA ZDRAVJETO koordinativno telo pri Ministerstvoto za zdravstvo za multidisciplinarna i multisektorska sorabotka vo unapreduvaweto na zdravjeto vo RM. Formiran na 12. VI 2000 g. so zada~a da gi ocenuva sostojbite, da gi definira celite i da sugerira promeni vo politikata pri donesuvaweto na globalnata dràvna strategija za unapreduvawe na zdravjeto vo vladiniot i nevladiniot sektor. K. K.-P. NACIONALEN PARK GALIÎCA# proglasen vo 1958 g. Se prostira na planinata Gali~ica i na ostrovot Golem Grad na povr{ina od 22 760 ha. Geolo{kata podloga e trijaski varovnik, a samo mal del nad selata Qubani{ta i Vojtina e od peridotit. Nema voda. Gali~ica ima meridijansko protegawe. Na ju`niot del se izdiga pogolemiot masiv Stara Gali~ica so najvisokiot vrv
Magara (2.225 m). Na nego ima dva glacijalni cirkovi, gle~erska dolina i morena, prevojot Poqce, kade {to se nadovrzuva Mala Gali~ica, koja pretstavuva {iroko branovidno plato na okolu 1.600 m nadmorska visina. Ima kra{ki poliwa i dolini i golem broj vrta~i. [umska vegetacija ima samo na padinite i toa sklopena na Stara Gali~ica, a degradirana na Mala Gali~ica. Pozna~ajni vidovi se: Quercus trojana, Corylus colurna, Ribes multiflorum, Viburnum lantana, Cotoneaster marianae, a od endemitite se zna~ajni: Astragalus mayeri, Nepeta mayeri, Chelycrisum jivoinii, Crocus cvijitchii. Interesni se i: Acantholimon echinus, Rindera graeca, Prunus prostrate, Morina persica i drugi gr~komaloaziski elementi. Vo vrska so koristeweto na parkot se izdvoeni tri zoni: Strogo za{titena zona, koja go opfa}a ostrovot Golem Grad i klifovite kraj bregovite na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero; Rekreativnoturisti~kata zona, koja pretstavuva pojas pokraj Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, i Meliorativnata zona, koja se naR. R. o|a okolu seloto Stewe. NACIONALEN PARK MAVROVO# proglasen vo 1949 g. Se prostira vo slivot na rekata Radika, na povr{ina od 73 088 ha. Vo nego ima nad 50 vrvovi povisoki od 2.000 m, a najvisokiot e Golem Korab (2.764 m). Okolu 29 000 ha se visokoplaninski pasi{ta. Geolo{kata podloga se izmenuva na mal prostor, a dominiraat varovnici. Glaven motiv za proglasuvawe na Nacionalniot park e smrekata (Picea abies), koja{to e
1031
NACIONALEN
gite endemi se Dianthus myrtinervius, Crocus peristericus, Alchemilla peristerica, a interesni se i arktoalpskite vidovi na ju`nata granica na arealot Carex curvula, Anemone narcissiflora, Juncus trifidus, Elyna myosuroides i dr. Svojata zapadna i ju`na granica ja dostignuva Bruckenthalia spiculifolia. Vo vrska so koristeweto na Nacionalniot park se izdvoeni tri zoni: Strogo za{titena zona {to gi opfa}a delovite nad 1.600 m nadmorska visina, Rekreativnoturisti~ka zona kade {to ima izgradeno detsko odmorali{te, hotel, ski-lift i skija~ki pateki, izletni~ki mesta i Meliorativna zona {to gi zafa}a podra~jata me|u seloto Kaàni, vrvot VrR. R. te{ka i prevojot \avato.
Mostot Elen Skok# (Mala Reka) vo Nacionalniot park Mavrovo#
na ju`niot rab na arealot i starite elovi {umi od Abies borisii Regis. Na terenot ima golem broj endemi~ni vidovi: Narthetium scardicum, Melampyrum scardicum, Vale-
Vo vrska so koristeweto na parkot se izdvoeni tri zoni. Strogo za{titena zona, koja gi opfa}a Lukovo Pole, Axina Reka, Ostrovo; Rekreativno-turisti~ka zona, koja opfa}a tesen pojas okolu Mavrovskoto Ezero i padinite na Bistra, so ski-liftovi i so skija~ki pateki, i Meliorativna zona {to ja opfa}a vrbenskata, volkoviskata {uma i dr. R. R. NACIONALEN PARK PELISTER# proglasen e vo 1948 g. Se prostira na severnite i severo-isto~nite padini na Pelister, na povr{ina od 10 400 ha. Geolo{kata podloga nad 1.300 m nadmorska viso~ina e granit {to izleguva na povr{ina vo vid na isprevrteni blokovi, kameni reki i sipari, a nadolu dominiraat kristalesti {krilci. Parkot e bogat so voda, a od posebno zna~ewe se trite glacijalni cirkovi ispolneti so voda. Glaven motiv za proglasuvawe na Nacionalniot park Pelister# e molikata, koja e tercijaren relikt. Od dru-
NACIONALEN CENTAR ZA DAVAWE INFORMACII ZA LEKOVI fakultetski organ osnovan vo 1997 g. pri Farm. f. so cel da obezbeduva i da prenesuva evaluirani informacii za lekovite na zdravstvenite rabotnici, preku odgovarawe na pobaruvawa za informacii, evaluirawe na efikasnosta na lekovite i sledewe na nivnata upotreba. Izdava monografii za farmakoterapevtski grupi i bilten Infofarm# i ovozmoùva edukacija na studentite i specijalizantite. L. P.-T. NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NESAKANI DEJSTVA OD LEKOVI formiran vo 1987 g. so odluka na Min. za zdravstvo na RM. Do 1991 funkcionira kako del od Jugoslovenskiot centar so sedi{te vo Zagreb. Od 2000 g. e polnopraven ~len na Centarot pri SZO so sedi{te vo Upsala ([vedska). Centarot sledi i obrabotuva prijaveni nesakani dejstva od Makedonija i dobiva informacii od Upsala. D. S.-B. NACIONALIZACIJA ~in na odzemawe imot od privatni sopstvenici i negovo prenesuvawe vo sopstvenost na dràvata, po pravilo, so opredelen nadomest. Vo socijalisti~kite zemji, a vo toj kontekst i vo Makedonija, za razlika od zemjite so pazarna ekonomija, nacionalizacijata be{e seopfatna, se sproveduva{e so eden vid prisilni propisi#, sprotivno od voljata na sopstvenicite i glavno be{e determinirana od ideolo{ki motivi vospostavuvawe socijalisti~ka sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo, odnosno za izgradba na socijalisti~ko op{testvo. Vo Makedonija, po~nuvaj}i od 2. VIII 1944 g., vrz osnova na brojni zakoni i propisi, se nacionaliziraa slednive vidovi imot: zemjodel-
Me~ka, ìtel na nacionalnite parkovi vo RM
riana bertiscea, Sesleria korabensis, Rhamondia serbica, a interesni se vidovite Rhamnus pumila, Drypis lineana, Meyanthes trifoliate, Centranthus junceus i dr. mnogu retki vidovi. Osobeno e interesna glacijalnata dolina, t.n. Dlaboka Reka (projfel) so reliktni reljefni formi i so retka flora. Posebna uloga ima ve{ta~koto Mavrovsko Ezero.
Nacionalniot park Pelister#
1032
NACIONALNA
sko zemji{te, {umi i {umsko zemji{te, pasi{ta i utrini, kako i stopanski zgradi, traktori i ìva stoka; privatni pretprijatija, glavno hoteli, restorani, ciglani i vodenici; stanbeni zgradi i delovni prostorii; golemi sto~ni posedi so nad 400 grla ovci, zaedno so trlata i inventarot itn. Vrz ovaa osnova se formira{e jadroto na socijalisti~kata dràvna sopstvenost, koja podocna prerasna vo op{testvena sopstvenost. Za nacionaliziraniot imot be{e predviden pari~en nadomest, koj ili ne se ispla}a{e, ili se ispla}a{e so simboli~ni sumi, poradi {to porane{nite sopstvenici naj~esto go odbivale.
IZV.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Skopje, 1996. T. F.
za formirawe na Golema Albanija#. Vo 1946 g. bil formiran CK na ND[O, koj{to go promoviral stavot deka albanskata nacija nema da bide slobodna s dodeka ne se obedini vo edna dràva. Organizacijata bila napolno razbiena vo vtorata polovina na 1946, a maliot preostanat del vo Kumanovsko vo 1948 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944, Skopje, 1995; istiot, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002. \. Malk.
NACIONALNA USTANOVA NUB "SV. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje, noemvri 1944-) narodna i univerzitetska biblioteka, spored kni`niot fond i
ASNOM (23. IX 1944) kako Narodna biblioteka, so inicijalen fond od okolu 150.000 bibliote~ni edinici od dotoga{nite biblioteki vo Skopje, glavno od dotoga{niot Filozofski fakultet. Podocna e preimenuvana vo Narodna i univerzitetska biblioteka (1958). So republi~kiot Zakon za bibliotekite (1960) gi dobiva funkciite na centralna mati~na biblioteka na SRM. Sega raspolaga so 12.000 m2 bibliote~en prostor, so nad 3.000.000 bibliote~ni edinici, od koi okolu 1.000.000 monografski i okolu 1.500.000 tomovi seriski publikacii. Ima softver za obrabotka i prebaruvawe na bibliote~niot materijal, kako i razviena izdava~ka dejnost.
LIT.: Vodi~ niz Nacionalnata biblioteka na Makedonija "Kliment Ohridski", Skopje, 1972; P. N. Petrovski A. Andonovski, Op{testvenite potrebi i mo`nosti za razvoj na bibliotekite vo SR Makedonija, "Bibliotekarski informativen bilten#, 1972, 12-13; Vodi~ niz bibliotekite vo Republika Makedonija, Skopje, 1998. S. Ml.
Galeriskiot prostor vo Nacionalnata galerija Daut-pa{in amam vo Skopje
NACIONALNA GALERIJA SKOPJE centralna likovna muzejska institucija vo RM. Osnovana e vo 1948 g. od zbirkata na likovnata umetnost na Narodniot muzej vo Skopje (Muzej na Makedonija), a kako samostojna muzejska ustanova e otvorena vo 1951 g. Poseduva zna~ajna zbirka od makedonski avtori od krajot na XIX vek do denes, kako i dela na umetnici od biv{ata jugoslovenska likovna scena.
LIT.: Dragan Petkovski, Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja, Zagreb, 1976; ore Miqkovi, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopje, 2001; Nacionalna postavka XIV-XX Vodi~ niz postavkata, Skopje, 2000. Z. Al.-B.
prostornite uslovi, najgolema i najsovremena biblioteka vo RM. Formirana e so re{enie na
NACIONALNA KLASIFIKACIJA NA DEJNOSTITE (NKD). Vo soglasnost so metodologijata za presmetuvawe na agregatite na proizvodstvoto, vo na{ata zemja dominiraa dve klasifikacii na dejnostite vo razli~ni periodi. Ednata be{e karakteristi~na za periodot od Vtorata svetska vojna do krajot na 80tite godini na minatiot vek, a drugata po~na da se primenuva so po~etokot na tranzicijata. Prvata se potpira{e na potesnata koncepcija na proizvodstoto i taa gi opfa}a{e dejnostite na materijalnoto proizvodstvo i na proizvodnite uslugi. Spored nea, kako stopanski dejnosti se treti-
NACIONALNA DEMOKRATSKA [IPTARSKA ORGANIZACIJA (1945 1946) nacionalisti~ka albanska organizacija, formirana vo po~etokot na 1945 g. za razbivawe na teritorijalniot integritet na DFM i na DFJ i
Nacionalnata i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
1033
NACIONALNA
raa: industrijata, zemjodelstvoto, {umarstvoto, vodostopanstvoto, grade`ni{tvoto, soobra}ajot, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, zanaet~istvoto i komunalnite dejnosti. Vtorata klasifikacija, poznata kako Nacionalna klasifikacija na dejnostite (NKD), e zasnovana vrz po{iroka koncepcija na proizvodstvoto i, spored nea, karakteristiki na proizvodstvo imaat materijalnoto proizvodstvo i uslugite. Taa se potpira vrz Sistemot na nacionalni smetki 1993 (SNA 1993), prifaten od OON i od drugi me|unarodni organizacii. Spored ovoj sistem, Nacionalnata klasifikacija na dejnostite (NKD) vo RM ja ima slednava struktura: Zemjodelstvo, lov i {umarstvo Ribarstvo Vadewe na rudi i kamen Prerabotuva~ka industrija Snabduvawe so elektri~na energija, gas i vodi Grade`ni{tvo Trgovija na golemo i trgovija na malo Hoteli i restorani Soobra}aj, skladirawe i vrski Finansisko posreduvawe Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti Javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna za{tita Obrazovanie Zdravstvo i socijalna rabota Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti Privatni doma}instva so vraboteni lica Eksteritorijalni organizacii i tela Vo Nacionalnata klasifikacija na dejnostite na RM {est dejnosti u~estvuvaat so okolu 60% vo BDP na na{ata zemja za 2004 g. Toa se: (1) prerabotuva~kata industrija, (2) trgovijata na golemo i malo, (3) zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto, (4) soobra}ajot, skladiraweto i vrskite, (5) javnata uprava i odbranata, zadolìtelnata socijalna za{tita; i (6) grade`ni{tvo.
IZV.: SG RM, Dràven zavod za statistika. LIT.: SNA 1993 i ESA 1995. M. S.
Nacionalnata ustanova Muzej D-r Nikola Nezlobinski#, Struga
golema kolekcija na insekti, ptici i drugi ìvotni, koi vo 1928 g. javno gi prezentiral pred gra|anite na Struga. Zbogatenata zbirka ja podaril na gradot Struga vo 1938 g. Denes Muzejot e kompleksna ustanova so pove}e oddelenija: Botani~ko, Zoolo{ko, Arheolo{ko, Etnolo{ko, Istorisko i Oddelenie za likovna umetnost. Muzejot raspolaga so pove}e od 22.000 muzejski predmeti, od koi 8.000 se izloèni vo postojanite postavki. Godi{nata poseta na muzejot se dviì okolu R. Gr. 30.000 posetiteli. NACIONALNA USTANOVA ZAVOD ZA ZA[TITA NA SPOMENICITE NA KULTURATA I MUZEJ BITOLA (1949 ) regionalna institucija za za{tita na spomenicite na kulturata i nivnata muzejska prezentacija. Kako baza za nejzinoto
formirawe posluìle arheolo{kite naodi od lokalitetot Herakleja Linkestis (v) dobieni so arheolo{kite istraùvawa od pred i vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Predmet na nejzinata stru~na rabota se arheologijata, istorijata, istorijata na umetnosta i etnologijata na Bitola i Bitolsko. So toa pripa|a na tipot na op{tite muzei. Smesten e vo porane{nata kasarna, koja e spomenik na kulturata. Ima prisobrano zna~itelen broj muzejski predmeti, koi gi prezentira preku povremeni izlo`bi. So funkciite {to gi izvr{uva, pretstavuva zna~ajno kulturno sredi{te za Bitola i za po{irokata okolina. Vo svojstvo na Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, vr{i i konzervatorsko-restavratorski zafati vrz podvi`nite i nedvi`nite kulturni dobra. K. Bog.
NACIONALNA USTANOVA MUZEJ D-R NIKOLA NEZLOBINSKI# STRUGA. Muzejskata dejnost vo Struga e povrzana so imeto na d-r Nezlobinski, koj do{ol vo Struga vo 1924 god. Kako qubitel na prirodata napravil
1034
Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i muzej vo Bitola
NA[A
Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i muzej, Ohrid
NACIONALNA USTANOVA ZAVOD ZA ZA[TITA NA SPOMENICITE NA KULTURATA I MUZEJ OHRID regionalna institucija za za{tita na spomenicite na kulturata i nivna muzejska prezentacija. Nejzin osnova~ e Gradskiot naroden odbor na Ohrid (1951). Pripa|a na op{tite muzei, so zada~a da pribira, stru~no i nau~no da gi obrabotuva i da gi prezentira predmetite povrzani so arheologijata, etnologijata, istorijata i istorijata na umetnosta na Ohrid i Ohridsko. Za svoite muzeolo{ki funkcii raspolaga so prostor od 1.200 m2 korisna povr{ina. Kako rezultat na stru~nite i nau~nite aktivnosti, ima sobrano nad 36.000 muzejski predmeti. Sega ima postojana izlo`ba, a vo ramkite na svoite aktivnosti prireduva i ~esti povremeni izlo`bi vo koi gi prezentira postojnite sobrani fondovi. Vo svojot sostav ima i Galerija na srednovekovni ikoni. Vo svojstvo na Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata vr{i i konzervatorsko-restavratorski zafati vrz kulturnite dobra. K. Bog. NACIONALNA USTANOVA MUZEJ KUMANOVO regionalna institucija za za{tita na spomenicite na kulturata i nivna muzejska prezentacija. Osnovana e od Sobranieto na op{tinata Kumanovo (1964), kako specijaliziran tip na muzej so istoriska tematika. Kako rezultat na potrebata za za{tita, prou~uvawe i komunikacija na raznovidnoto kulturno nasledstvo na teritorijata na Kumanovo i Kumanovsko, podocna go promenuva prvobitniot predmet na prioritetna tematika i denes e op{t muzej so zada~a da gi prou~uva arheologi-
NA[ VESNIK# (Zagreb, I, 1, 30. III 1937) mese~en list za kulturno-prosvetni i stopanski pra{awa, organ na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb (formirano od makedonskite studenti na 29. H 1935). Edinstveniot i vedna{ zabranet broj na vesnikov e nape~aten vo zagrepskata opozicionerska pe~atnica na C. Albreht (P. Acinger) na srpski jazik (so dve stihotvorbi od Hr. Popsimov i K. Racin na makedonski i raskaz od Sredno{kolec so makedonski dijalozi). Kako sopstvenik e potpi{an studentot od Veles Borislav [ukarev, a kako odgovoren urednik studentot od Bitola Stevan Kuzmanov. Fakti~ki inicijatori i redaktori bile Nikola Micev, Lazar Sokolov i Kiril Miljoski, a sorabotnici i Nikola \umurov, d-r Todor Mirovski, Dimitar \uzelov, Aleksandar Linin, Kiril i Boris Xonovi, Spiro Kaninski, Dimitar An~ev i dr. Vesnikot e zabranet na 4. IV 1937 g. od Dràvnoto obvinitelstvo vo Zagreb.
LIT.: Blaè Ristovski, Prilog kon makedonskata literaturna istorija, Sovremenost#, XIV, 6, juni 1964, 618619; istiot, Poetot Boris Xonov (19131943) i Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb, Sovremenost#, XXIV, 89, 1974, 714741; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 388389. Bl. R.
Na{ pat#, rakopisno spisanie na zatvorenicite vo zatvorot vo Bitola (Bitola, juli 1944) Muzejot vo Kumanovo
jata, etnologijata, istorijata i istorijata na umetnosta na Kumanovo i Kumanovsko. Raspolaga so okolu 690 m2 korisna povr{ina. Pokraj ~estite povremeni izlo`bi, ima i postojana postavka. Vo nejziniot sostav ima i Umetni~ka galerija, Memorijalna ku}a Hristijan Todorovski-Karpo{# i Memorijalen centar Pelince#. K. Bog. NAÂLO# (Solun, 28. X 1908 1909) dvomese~nik za politi~ki, socijalen i literaturen pregled. Go ureduvale Pavel Deliradev, A Timov i N. Harlakov. Vo nego sorabotuvale progresivni makedonski i bugarski op{testvenici.
NA[ PAT# (Bitola, 1944) rakopisno spisanie (so pe~atni bukvi) na politi~kite zatvorenici vo Bitolskiot zatvor, na makedonski jazik. Inicijativata za negovoto izdavawe ja pokrenal Zatvorskiot komitet na KPM vo sostav: Mi{ko Boìnovski, Jorgo Ristevski, Dimitra}i Tegovski i Dragi Tozija. Objaveni se vkupno tri za~uvani broja. Vo uvodnikot kon prviot broj e navedeno deka toj }e sodrì napisi za politi~ki, nau~ni, umetni~ki, prosvetni i drugi pra{awa.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 296397; Mi{ko Boìnoski, Patot do Na{ pat# (juli 1942 6-ti septemvri 1944, Skopje, 2003. S. Ml.
NA[A RE^ / NA[ GLAS / NA[ LIST (Skopje, 5. II 1939 6. I 1941) edinstveniot lega1035
NA[A
V. Na{a re~# (1939&1941)
len vesnik (kako neoficijalen organ na KP) vo Vardarskiot del na Makedonija {to, i pokraj site te{kotii i zabrani, go afirmira{e makedonskiot kulturno-nacionalen identitet. Vo tekot na re~isi dve godini se objaveni vkupno 24 broja pod naslovot Na{a re~ i po dva broja pod naslov Na{ glas i Na{ list. Po odluka na PK na KPJ za Makedonija, vo prvata Redakcija vleguvaat: pravnikot Milo{ Macura (sopstvenik i izdava~), pravnikot Dejan Aleksi} (glaven i odgovoren urednik), pravni~kata Nada Bogdanova, studentot Bo{ko [ilegovi}, diplomiraniot filozof Du{ko Popovi}, profesorot Radovan Lali} i tehni~kiot urednik i lektor Aleksandar Aksi}. Iako vo po~etokot me|u redaktorite ima samo eden Makedonec, vesnikot uspe{no gi sobra re~isi site poistaknati makedonski intelektualci i pobudni rabotnici, {iroko go odrazi ìvotot i sostojbite vo Makedonija i so brojni poetski i prozni literaturni prilozi go afirmira makedonskiot jazik. Me|u sorabotnicite se ne samo idnite vidni borci i politi~ari (Kuzman Josifovski, Vasil Anteski, Strahil Gigov, Mir~e Acev, Borko Taleski, Krste Crvenkovski, Isak Levi, Stevan Naumov, Kiril Miqovski, Dimkata Angelov-Gaberot, Van~o Burzevski, Josif Josifovski, Stra{o Pinxur, Boro Mokrov, Risto Dukovski, Cvetan Dimov, Orce Nikolov, Mileva Sabo, Margarita Sofijanova, Boro û{kar, Pan~e Pe{ev i mnozina drugi), tuku i literaturnite tvorci vo toa vreme (Ko~o Racin, Vol~e Naum~eski, Mite Bogoevski, Kire Dimov, Goj~o Stevkovski, Branko Zarevski, Risto Lazeski, Kuzman Josifovski, Aleksandar Grada~ki i dr.). Toa be{e generacijata {to masovno se vklu~i vo NOB, golem del od niv i zaginaa vo taa borba, a ìvite aktivno u~estvuvaa vo izgradbata na sovremenata makedonska dràva. Na 16. VII 1939 g. Redakcijata go objavi i posebnoto izdanie 150 godina Francuske Revolucije, a prvpat vo ovoj del na Makedonija e objaven i Kru{evskiot manifest.
1036
LIT.: Dejan Aleksi}, Na{a re~ (19391941). Od istorijata na napredniot pe~at vo Makedonija, Skopje, 1960; dr Anton Kolendi, ^lanovi redakcije Na{a re~, Politika, LXXIX, 24587, Beograd, 19. III 1982, 12; Blaè Ristovski, Prilog kon makedonskata literaturna istorija (III), Sovremenost, XIV, 6, Skopje, 1964, 622; Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo, Skopje, 1980, 379. Bl. R.
NEA ZOI# (Nov ìvot#) (Bukure{t, Romanija, 1949) vesnik, organ na Zdruènieto na politi~kata emigracija od Grcija vo Romanija, na gr~ki jazik, a edna stranica na makedonski jazik, so kirilska azbuka, no so bugarski pravopis. S. Ml. NEAP (Nacionalen ekolo{ki akciski plan na RM) dokument so koj se utvrdeni klu~nite problemi vo sferata na ìvotnata sredina vo dràvata i aktivnostite {to }e treba da se prezemat vo period od deset godini za re{avawe na prioritetnite problemi. Prviot NEAP e donesen vo 1996, a NEAP 2 vo 2006 g. S. H. P.
NA[A HRONIKA# (s. Gorno Vranovci, Vele{ko, 30. IX 20. X 1944) povremen informativen vesnik, organ na Poverenstvoto za propaganda na Prezidiumot na ASNOM. Go ureduvale Veselinka Malinska, Lazar Mojsov i dr. Objaveni se vkupno 11 broja, 8 na ciklostil, a drugite vo Pe~atni-
Neapolis (Kavala), gravura (XVII v.)
cata Goce Del~ev#. Sodrì bogati sodrìni za organizacijata na novata narodna vlast. Vo br. 6 soop{tuva deka vo slobodna Makedonija pristignal i sekretarot na CK na KPM Lazar Koli{evski.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 429430; D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 131. S. Ml.
NA[IOT GLAS# (Poloàj, poslednite meseci na 1944) vesnik, organ na [estata makedonska NO brigada, na makedonski jazik. Pronajdeni se pove}e nenumerirani broevi. Vtoriot broj izlegol na 16. XII 1944 g. Posebno se zna~ajni napisite za dejstvuvaweto na brigadata.
NEAPOL (Neapolis) anti~ki grad na severniot breg na Egejskoto More (sega Kavala, Grcija). Bil osnovan kako kolonija na ostrovot Tasos za kontrola i koristewe na kontinentalnoto isto~no i zapadno krajbre`je vo okolinata. Toa go potvrduva i eden ostrovski zakon od IV vek pr.n.e., koj im go priznava pravoto na neapoli}anite rodeni od majki od Tasos da bidat registrirani kako ìteli na ostrovot. Za odbrana od ekspanzijata na Filip II Makedonski Neapol pobaral pomo{ od Atina (335 pr.n.e.). Po osvojuvaweto od strana na Filip II, ja gubi svojata nezavisnost {to se potvrduva so prekin na monetokoveweto. Vo rimsko vreme e edno od najzna~ajnite pristani{ta. Star grad so ova ime Herodot spomnuva i na poluostrovot Palena. Na lokalitetot Grama|e, vo atarot na s. Izvor, Vele{ko, na 4 km od seloto, na trome|eto so selata Vladilovci i
NEVROKOPSKI
ta da go povede nevestata. Drèweto na igraorkite e za kitkite na racete, svitkani vo laktite do visina na ramenata i malku izdadeni nanapred. Igraweto zapo~nuva so istovremeno peewe na pesnata Prsten mi padna, male, otade reka#. Pogledot e skromen i odmeren, ~ekorite elegantni do perfekcija, a dvièwata na teloto soobrazeni so patrijarhalnoto odnesuvawe.
LIT .: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje, 1977, 129. \. M. \.
Neveska
Krnino, kade {to verojatno se nao|al zna~aen pajonski grad, me|u drugite arheolo{ki naodi, pronajden e i natpis od gradot Neapolis, koj sega se ~uva vo Muzejot na Makedonija.
IZV.: A. Boeckh, Corpus Inscriptionum Graecarum, Berolini, 18251877. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pred n.e., Skopje 1999; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
NEARH (Nearhos) (?312 pr.n.e.) admiral na flotata na Aleksandar III Makedonski i patopisec, po poteklo od Krit, no naselen vo Amfipol. Bil prijatel na Aleksandar III u{te od mladosta. Go pridruùval na pohodot na Istok i bil nazna~en za satrap na Likija i Pamfilija (334/3 pr.n.e.). Ja predvodel makedonskata flota sostavena od okolu sto broda i pet iljadi vojnici pri nejzinoto vra}awe od Indija (325/24 pr.n.e.). Pritoa vodel dnevnik so sekojdnevni bele{ki za napornata plovidba od utokata na r. Ind do Persiskiot Zaliv, opi{uvaj}i gi lu|eto, obi~aite, naselbite, florata, faunata itn., koj podocna mu posluìl na Arijan kako glaven izvor za negovata kniga za Indija (Indike), a isto taka go koristel i Strabon. Za uspe{noto vra}awe na flotata bil nagraden so zlaten venec. Po smrtta na Aleksandar III (323 pr.n.e.) bil vo slu`ba na Antigon I Ednookiot i negoviot sin Demetrij I Poliorket. Zaginal vo bitka kaj Gaza pome|u Demetrij I Poliorket i drugite dijadosi (312 pr.n.e.).
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,1896; Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
NEVESKA (1903) vostani~ko grat~e oslobodeno za vreme na Ilindenskoto vostanie. Vostanici od Kostursko (700 borci) go napadnale osmanliskiot garnizon i go oslobodile grat~eto (12/25. VIII 1903 g.). U{te pri prvite sudiri so vojskata ja uni{tile telegrafskata linija, a po prezemaweto na kasarnata go zaplenile oru`jeto i municijata i go istaknale crvenoto vostani~ko zname. Vo oslobodenoto grat~e bila vospostavena privremena, narodnovostani~ka vlast na ~elo so mesnite prvenci i intelektualci. Nekolkudnevniot sloboden ìvot bil prekinat od napadot na silni osmanliski voeni edinici i ba{ibozuk, koi po prezemaweto na Neveska sprovele masoven teror vrz mesnoto naselenie.
LIT.: K. Bitoski, Kostursko vo revolucionerno-osloboditelnite borbi na Makedonija vo vtorata polovina na XIX vek, Glasnik na INI#, XXIX, 3, Skopje, 1985; A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905, Bitola-Skopje, 1995. Al. Tr.
Pre~ek na partizanite od Nevrokopskiot partizanski odred vo Nevrokop (Goce Del~ev) (9. IX 1944)
NEVESTINSKO# makedonsko ènsko narodno oro so ritam 7/8 (3, 2, 2). Najzastapeno e vo Debarsko-rekanskiot region, proizlezeno od striktno opredelenata obredna funkcija na svadba-
NEVROKOPSKI PARTIZANSKI ODRED ANE[TI UZUNOV# (7 IV 1944) makedonska partizanska edinica vo Pirinskiot del na Makedonija. Odredot bil formiran od partizanite od Nevrokopska okolija, od novoizlezenite partizani i od partizani {to bile vo redovite na partizanskite odredi vo Razlo{ko i vo Plovdivsko. Komandant na odredot bil Grigor Markov, a politi~ki komesar Ivan Gulev. Do 10. IX 1944 g. Odredot imal pove}e oruèni sudiri so bugarskata vojska i policija vo selata Teplen, Kremen, Breznica, Gajtaninovo, Lki i dr.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kraj 19411944, Sofi, 1966; Enciklopedi Pirinski kraj, II N-O. Blagoevgrad, 1999. V. Jot.
Nevestinsko oro# vo izvedba od Ansamblot za narodni pesni i ora Tanec#
1037
NEGORSKA
vuva vo vtorata polovina na XX v. Vo 1953 g. imalo 2.820 `., a vo 2002 g. toj broj se zgolemil na 13.284 `. Od niv 12.994 `. bile Makedonci, 117 Srbi, 74 Romi i 46 Turci. Sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 42.646 ha, ima 19 naseleni mesta so 19.212 `. Vo okolinata ima razvieno lozarstvo, a vo gradot prehranbena, tekstilna i elektroindustrija. Jugoisto~no od N., pokraj r. Vardar e termocentralata Negotino#. Ima gimnazija, istoriski muzej, dom na kulturata i zdravstven dom.
Negorskata Bawa
LIT.: Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
NEGORSKA BAWA mineralna bawa vo podno`jeto na planinata Koùf, 4 km severno od Gevgelija, vo blizina na s. Negorci. Bawskiot kompleks opfa}a dobro uredena povr{ina od 25 ha, a smestuva~kite kapaciteti se nao|aat na nadmorska viso~ina od 60 m. Terenot e izgraden od dijabazi pokrieni so aluvijalni sedimenti. Izvorot na Ladna Bawa dava 0,35 l/sec i ima temperatura od 36C, Topla Bawa 0,35 l/sec i temperatura od 39,9C, dodeka Novata Kaptaà dava 100 l/sec i e so temperatura od 50C. Vodata e od natriumsko-sulfaten i magneziumsko-sulfaten tip. Sodrì kalcium, magnezium, natrium i kalium, potoa sulfati, hloridi i hidrokarbonati, koloidno rastvoreni oksidi i rastvoreni gasovi na sulfurvodorod. Lekuva revmati~ni, nevrolo{ki i ginekolo{ki zaboluvawa, bolesti na mo~nite pati{ta i prostatata, vospalenija na hranoprovodniot i vaskularniot sistem i dr. Edinstveno vo Makedonija vo N. B. za lekuvawe se koristi i prirodna termomineralna kal. Prvite bazeni za kapewe se izgradeni vo 1903 g. Deneska bawata raspolaga so smestuva~ki kapacitet od 350 legla rasporedeni vo vili (10),
paviljoni i sovremen hotel so 112 kreveti.

LIT.: Aleksandar Stojmilov, Negorska Bawa, Geografski razgledi#, kn. 1516, Skopje, 1978. Al. St.
NEGOTINO grad vo sredi{niot del na RM so 13.284 `. Se nao|a vo Tikve{kata Kotlina, vo neposredna blizina na r. Vardar, na nadmorska visina od okolu 150 m. Zafa}a povr{ina od 360 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so odredeno mediteransko vlijanie. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot iznesuva 13,6C, a srednoto godi{no koli~estvo na vrneìte 477 mm. Isto~no od gradot pominuvaat me|unarodniot pat E75 i me|unarodnata èlezni~ka linija SkopjeSolun. Na mestoto na dene{noto N. vo anti~kiot period se nao|al gradot Antigona, koj go osnoval makedonskiot kral Antigon Gonat (278242 g. pr.n.e.). Kako gradska naselba N. se razvilo od ~ifligarsko mesto vo po~etokot na XIX v., koga po izgradbata na patot [tipPrilep, stanalo zna~ajna raskrsnica na pati{tata vo dolinata na Vardar. Kon krajot na HH vek N. dobilo i nedelen pazar, so {to i oficijalno stanalo grad. Demografski porast doì-
TC Negotino
NEGOTINO# TC na mazut, locirana na desniot breg na rekata Vardar, vo blizina na gradot Negotino. Pu{tena e vo pogon vo 1978 g. Ima eden agregat so nominalna mo}nost od 210 MW. Mo`noto godi{no proizvodstvo iznesuva 1.200 GWh. Poradi relativno visokata cena na gorivoto ne e koristena so golem broj ~asovi godi{no i glavno sluì kako rezerven izvor.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003. Dr. R.
Makarij Negriev
Centarot na gradot Negotino
NEGRIEV, Makarij (Gali~nik, ok. 1800 Pazarxik, Bugarija, 1859) rezbar i ikonopisec od rodot na Fr~kovci. Osven so rezbarstvo, se zanimaval i so poseb-
1038
NEDEVA
na tehnika na ukrasuvawe na kapitelite od stolbovite vo crkvite so razli~ni ornamenti i figuri. Toa e zanaet na koj nekoi majstori vo XIX v. i celosno mu se predavale. U~estvuval vo izrabotkata na ikonostasot vo skopskata crkva Sv. Spas# (1825), koj kako prv majstor go rabotel Petre Filipovi~ Garkata. Drugo negovo potvrdeno delo e izrabotkata na tavanicite vo poznatite konaci na upravnikot na Skopskiot vilaet Avzi-pa{a vo s. Bardovci kaj Skopje, za koe bil i posebno nagraden (so kow i postojano mesto na pazarot vo Skopje). Osven toa, pa{ata go prepora~al da u~estvuva vo ukrasuvaweto na âr{i-xamijata vo Pazarxik (od kade {to samiot poteknuval). K. Gr.
Gradot Negu{
NEGU[ (Naousa) grad vo Egejskiot del na Makedonija, vo Grcija. Se nao|a na isto~nite padini na Karakamen Planina. Od Solun e oddale~en 90 km. Vo istorijata e poznat po Negu{koto vostanie od 1822 g. Spored Kn~ov, vo po~etokot na XX v. vo N. ìveele vkupno 6.100 `. Od niv 3.500 bile Grci, 1.500 Makedonci, 800 Turci i 300 Vlasi. Po Lozanskata konvencija (1924), zna~ajno e izmeneta etni~kata sostojba vo gradot. Toga{ Turcite se iselile vo Turcija, a vo Negu{ se naselile 1.863 Grci od Mala Azija i Pond, no i zna~itelen broj makedonski i vla{ki semejstva od okolnite sela. Vo podocne`nite godini vo N. se podignati nekolku tekstilni fabriki, taka {to negovoto naselenie vo 1930 g. porasnalo na 10.000 `., vo 1951 na 12.000, vo 1971 na 17.400 i vo 2000 g. na okolu 20.000. Osven razvienata tekstilna industrija, vo okolinata na gradot mnogu e ra{ireno ovo{tarstvoto. N. e centar na istoimenata okolija vo koja ima 28 naseleni mesta.
LIT.: Vasil Kn~ov, Makedoni, etnografi statistika, Sofi, 1900. Al. St.
ci, Grci i Vlasi. Na ~elo na vostanieto bile L. Zafirakis, Anastas Karata{o Postariot, Angel Gaco, Dijamandis i dr. Zafirakis bil politi~ki, a Karata{o postariot voen voda~. Vostanieto zapo~nalo so napad na osmanliskiot garnizon vo Negu{, koj bil uni{ten, a gradot bil osloboden. Karta na Negu{koto vostanie Vostanicite formirale i Voen {tab. Zazema- zentacija vo tradicionalno karaweto na Negu{ pridoneslo na vos- te i trener i u~itel na balkanski, tanicite da im se pridruì nase- evropski i svetski {ampioni. R. lenieto od Drìlovo, Lozica, Gramatikovo, Katranica i dr. naseleni mesta. Vostanieto se {irelo i kon Voden i Kostur, zafatilo i mnogu sela po r. Bistrica. Brojot na vostanicite se zgolemuval. Osmanliskite vlasti stravuvale od napad vrz Solun. Protiv vostanicite bila ispratena redovna vojska pod komanda na Labud-pa{a. Vostanieto bilo zadu{eno, a del od vostanicite uspeale da izbegaat na jug i da im se pridruàt na gr~kite Dejan vostanici.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, IV, Skopje, 1983; Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000. D. Jov.
Nedev
NEDEV, Aljo{a (Skopje, 13. XI 1978) karatist. Diplomiral na FFK vo Skopje (2006). Reprezentativec na tradicionalno karate (od 1992). Pove}epaten dràven {ampion na Makedonija i u~esnik na balkanski, evropski i svetski {ampionati; osvojuva~ na 2 srebreni i 1 bronzen medal na evropski prvenstva i 1 srebren i 1 bronzen medal na svetski prvenstva za seniori. Izbran me|u najdobrite 8 karatisti na svetot (2005). R. NEDEV, Vencislav (Veles, 18. III 1949) karatist. Diplomiral na Fakultetot za fizi~ko vospitanie vo Belgrad (1981) i na FFK vo Skopje (1997). Po~nal da ve`ba so prvata generacija makedonski karatisti (1967) i bil ~len na jugoslovenskata reprezentacija od Makedonija. Osvoil bronzen medal na dràvnoto prvenstvo vo Belgrad (1971) i stanal dràven {ampion na SFRJ vo karate vo Skopje (1980). Osnovopolo`nik na tradicionalnoto karate vo RM, trener na KK Rabotni~ki, selektor na Makedonskata repre-
NEDEV, Dejan (Skopje, 28. I 1980) profesor po fizi~ka kultura, karatist. Zavr{il FFK vo Skopje (2006). Bil prvak na Makedonija vo tradicionalno karate (19902005). Pove}epaten juniorski i kadetski prvak na Balkanot, na Evropa i na svetot. Kako senior osvoil medali na 5 svetski prvenstva 1 zlaten, 2 srebreni i 3 bronzeni, na 15 evropski prvenstva 2 zlatni, 4 srebreni i 4 bronzeni, na Mediteranskite igri 1 zlaten i na balkanskite prvenstva 3 zlatni medali (do 2005). Proglasen za najdobar karatist na site vremiwa vo RM (2000) i izbran za najdobar sportist na Makedonija (2005); izbran me|unajdobrite 8 karatisti vo svetot vo Var{ava (2003 i 2007), a osvoil srebren medal i stanal svetski vice{ampion vo fukugo vo Kanada (2006) i srebren medal vo kata tim i stana evropski vice{ampion na EP vo Var{ava (2009) D. S.-R. NEDEVA, Jadranka (Skopje, 28. I 1980) karatist. Reprezentativec na Makedonija vo tradicionalno karate (1993), pove}epaten dràven {ampion na RM i u~esnik na balkanski, evroski i svetski {ampionati; osvojuva~ na 3 bronzeni medali na evropski pr1039
NEGU[KO VOSTANIE (fevruari april 1822) mesno vostanie vo okolinata na Negu{, pod vlijanie na Gr~koto vostanie. Vo nego zele u~estvo lokalnite Makedon-
NEDELEN
venstva za seniori, izbrana e me|u najdobrite 8 karatisti vo svetot (2003). R. NEDELEN VESNIK# (Tetovo, maj 1942 avgust 1943) ilegalen vesnik, organ na Tetovskata organizacija na KPJ, na makedonski jazik. Bil pokrenat od Kuzman Josifovski-Pitu pri negoviot ilegalen prestoj vo gradot. Tekstovite gi pi{uvale K. Josifovski-Pitu i Krste Crvenkovski, a go redaktirale vo ku}ata na Dragan Spirovski. Umnoùvan e na ciklostil, na tehnikata na Mesniot komitet vo ku}ata na narodniot heroj Todor Cipovski-Merxan. Objaveni se vkupno 12 broja, od koi se za~uvani samo dva. Sodrìnski gi afirmira celite na NOAVM. Vo edna od statiite se naveduva: Narodno-partizanskata borba e fakt vo Makedonija. Ona e eden od najsigurnite pati{ta po koj }e moè na{iot vekovno poroben narod da se zdobie so nacionalna sloboda, nezavisnost i poaren ìvot vo utre{nite dni.#
Kole Nedelkovski
NEDELKOVSKI, Kole Nedev (s. Vojnica, Vele{ko, 16. XII 1912 Sofija, Bugarija, 2. IX 1941) poet, revolucioner i nacionalen deec. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te vo rodnoto selo se zapi{uva vo Vele{kata gimnazija, no poradi siroma{tijata ja napu{ta i raboti kako moler vo Skopje (19221933). U~estvuva vo progresivnoto rabotni~ko dvièwe, vo 1931 g. se vklu~uva vo neformalnata literaturna grupa, a potoa i vo Makedonskata mladinska revolucionerna organizacija (MORO), koja formira jadra i vo drugi mesta vo Makedonija, kade {to se prou~uva makedonskata istorija i jazikot. Se zbliùva so K. Racin i so mladiot poet V. Markovski. Po~nuva i samiot da pi{uva stihovi. Vo septemvri 1933 g. preku Grcija zaminuva vo Sofija, kade {to isto taka ra1040
boti kako moler. Vo toa vreme se objavuvaat pove}e makedonski periodi~ni publikacii so nacionalna orientacija. Od 1937 g. doa|a vo Sofija i ~i~ko mu, knièvnikot-revolucioner M. Vojnicalija, kako i pisatelkata od Veles V. Tim~eva, a naskoro stignuva i V. Markovski. Vo 1938 g. vo sp. Ilstraci Ilinden# ja objavuva svojata prva pesna (na makedonski) Stojan vojvoda#, a vo slednata godina i drugi stihotvorbi vo istoto spisanie i vo zbornikot Ilinden 1939#. Vo proletta 1939 g. Nedelkovski i Markovski se primeni vo Makedonskiot literaturen kruòk, kako edinstveni ~lenovi {to pi{uvaat na maj~iniot jazik. Po izleguvaweto na stihozbirkite na V. Markovski Narodni bigori# i Oginot# (1938), N. ja predlaga za razgleduvawe vo MLK svojata prva stihozbirka M'skavici# i taa e otpe~atena vo dekemvri 1939 g. Vo toa vreme vo sofiskata Narodna biblioteka gi otkriva statiite na K. Misirkov vo v. Mir# i negovata kniga Za makedonckite raboti#; ja prepi{uva na ma{ina i MLK predlaga da se preobjavi (vo Vardarskiot del na Makedonija). Zaedno so Markovski, Vapcarov i Abaxiev ja posetuvaat soprugata na Misirkov, gi zemaat za razgleduvawe rakopisite od negovata ostavnina i na 18. V 1940 g. K. N. mu pi{uva na sinot na Misirkov d-r Sergej Misirkov za tvore{tvoto na najgolemiot sin na Makedonija#, za besmrtniot Makedonec K. Misirkov# i go zamoluva: Pa i nie, prokudenite, kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina, se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko, tuku go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo, od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da n# zapoznaete popodrobno so ìvotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da moème golemiot borec poodblizu da $ go pretstavime na makedonskata op{testvenost#. Potoa mu gi ispra}aat (so avtografi) poslednite izlezeni makedonski stihozbirki: Luwa# od V. Markovski, M'skavici# od K. Nedelkovski, Motorni pesni# od N. Vapcarov i dr. MLK podgotvuva makedonska antologija, vo koja avtorot na predgovorot A. Popov pi{uva: Po V. Markovski i K. Racin dojde K. Nedelkovski so svojata kniga 'M'ska-
Prvata stihozbirka na Kole Nedelkovski Mskavici# posvetena na Fiqa i Venko Markovski (25. XII 1939)
vici', napi{ana isto taka na maj~in jazik. ... Me|utoa, osnoven motiv vo stihozbirkata mu e tatkovinata. Site tagi i stradawa na samiot poet doa|aat ottamu {to zemjata mu e porobena, deka nejziniot narod strada vo ropstvo, deka del od toj narod gnie po tu|ina vo beda, razjaduvan od bolkata za rodnata strea#. Vo polovinata na avgust 1941 g., po razgleduvaweto vo MLK, izleguva negovata vtora stihozbirka Pe{ po svetot#. Kako ~len na makedonska diverzantska grupa, N. trebalo da gi minira redakcijata i pe~atnicata na profa{isti~kiot vesnik Zora# i germanskata voena radiostanica vo Sofija, no bugarskata policija utroto rano na 2. IX 1941 g. doa|a da go uapsi, poradi {to toj ja frla pekolnata ma{ina i se frla od {estiot kat na zgradata.
DELA: Mskavici. Pesni. [Posveta: Na maka mi], Sofi 1940; Pe{ po svetot. Stihotvorenia. Del prvi. [Posveta: Na mladite makedonski borci], Sofi, 1941; Sobrano delo. Jubilejno izdanie po povod na 40-godi{ninata od smrtta na poetot-borec. Predgovor, komentar, izbor i redakcija Todor Dimitrovski, Skopje, 1981. LIT.: Mitko Zafirovski, predgovor kon kn.: Kole Nedelkovski, Pesni, Skopje, 1945, VXI; Dimitar Mitrev, Tvor~eskiot pat na Kole Nedelkovski, Nov den#, II, 78, Skopje, 1946, 5157; istiot, Lirikata na Kole Nedelkovski, predgovor kon kn.: Kole Nedelkovski, Stihovi. Uredil Todor Dimitrovski, Skopje, 1958; istiot, Poetot i borecot Kole Nedelkovski, vo kn.; Sto godini vele{ka gimnazija, Titov Veles, 1961, 229237; D-r Sergej Misirkov, Mali spomeni za Kole Nedelkovski i Nikola Vapcarov, Reporter#, I, 10, Skopje, 9. XI 1955, 4; Todor Dimitrovski, Kon prou~uvawe deloto na Kole Nedelkovski, Razgledi#, III, 7 (59), Skopje, 1956, 7; istiot, Bele{ki za jazikot i pravopisot na Kole Nedelkovski, Literaturen zbor#, III, 2, 1956, 116119; istiot, Koga e izlezena stihozbirkata Molskavici# od Kole Nedelkovski, Literaturen zbor#, XXVIII, 5, 1981, 6566; Vol~e Naum~eski, Posledniot den od ìvotot na Kole Nedelkovski, Nova Makedonija#, XIII, 4050, Zabaven prilog, 8. XI 1957; Slavko Nikolovski, Novi podatoci za Kole Nedelkovski, Literaturen zbor#, XI, 2, Skopje, 1964, 1517; Peco Temelkovski, Se}avawa za Kole Nedelkovski, Literaturen zbor#, XII, 6,
NEDRVNI
1965, 711; Kosta Popovski, @ivot i delo za Makedonija, Studentski zbor#, XXXVII, 1034, 9. VI 1987, 10; Vasil Tocinovski, Novi soznanija za prvoto izdanie na stihozbirkata na Kole Nedelkovski Molskavici# od 1939 godina, Ve~er#, Skopje, 28. VIII 1982, 10; istiot, Poet izgnanik, Skopje, 1990; istiot, Kole Nedelkovski. @ivot i delo, Skopje 1997; Kole Nedelkovski, Izbor. Ibor i predgovor Tomislav Todorovski, Skopje, 1987; Blaè Ristovski, Koga poto~no e izlezena stihozbirkata Molskavici# od Kole Nedelkovski, Literaturen zbor#, XXXII, 2, 1985, 9-19; istiot, Koga e izlezena stihozbirkata Molskavici# od Kole Nedelkovski (Istorijatot i zna~eweto vo na{iot literaturen razvitok), vo kn.: Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, II, Skopje, 1989, 474485; Dim~e Axi Mitreski, Se}avawa za Kole Nedelkovski, vo kn.: Se}avawa za nastani i za li~nosti od makedonskoto revolucionerno dvièwe. Izbor, predgovor i redakcija Kuzman Georgievski, Skopje, 1997, 153-167. Bl. R.
bot na vozduhoplovstvoto na JNA vo Zemun (mart 1945). Zaginal vo avionska nesre}a na pat kon Skopje.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 102; S. A.: Spomen-sobir. Po povod 40-godi{ninata od tragi~nata smrt na Pan~e Nedelkovski i Dimitar TurimanxovskiGorski, Nova Makedonija#, Skopje, 1985. S. Ml.
Du{an Nedeqkovi}
Jon~e Nedelkoski
Pan~e Nedelkovski
NEDELKOVSKI, Pan~e (Skopje, 24. IV 1912 kaj Kralevo, Srbija, 11 X 1945) komunisti~ki deec, vozduhoploven kapetan na Kralstvoto Jugoslavija, voen komandant na NOAVM i polkovnik na JNA. Zavr{il gimnazija vo Skopje, diplomiral na Voenata akademija vo Belgrad (1934) i stanal pe{adiski oficer, a potoa ja zavr{il i Voenata vozduhoplovna {kola (1938) i stanal voen pilot. Vo Aprilskata vojna bil zaroben vo Saraevo i odveden vo Germanija (6. IV 1941 prvata polovina na 1942). Po vra}aweto se vrabotil vo rudnikot Radu{a (Skopsko) i se povrzal so tamo{nite komunisti. Podocna stanal borec na Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov# (vo letoto 1943). Potoa bil povle~en za zamenik-komandant na G[ na NOV i POM (od krajot na 1943 krajot na vojnata). Neposredno gi rakovodel Fevruarskiot pohod i voenite operacii vo Proletnata ofanziva (1944). So naredba na vrhovniot komandant na NOV i POJ bil proizveden vo ~in potpolkovnik. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil unapreden vo ~in polkovnik (prvata polovina na 1945) i nazna~en za na~alnik na Operativniot oddel pri [ta-
NEDELKOSKI, Jon~e Vasilev (s. Borovec, Stru{ko, 14. I 1924) internist-hematolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (1972). Medicinskite studii gi zapo~nal vo Sofija, no poradi u~estvoto vo NOB i na Sremskiot front, gi zavr{il vo Belgrad. Specijaliziral vo Skopje, po {to go formiral Oddelot za klini~ka hematologija na Internata klinika. Od 1970 do 1980 g. go rakovodel Institutot za hematologija i transfuziologija. Ima osoben pridones vo oformuvaweto na transfuziolo{kata slu`ba vo RM. Voveduva sovremeni dijagnosti~ki i terapevtski metodi vo hematologijata, kako i za sobirawe i koristewe krv. Osnova~ e i pretsedatel na Sekcijata za hematologija i transfuziologija pri MLD i na Jugoslovenskoto zdruènie (19701974) i pretsedatel na MLD (1962). Pove}egodi{en urednik na MMP. Objavil pove}e od 250 truda.
BIBL.: U~ebnik po hematologija, Skopje, 1979; koavtor: Interna propedevtika, Skopje, 1963. Sl. M. P.
1930 g. stanuva vonreden professor i raboti do 1938 g. koga, poradi {ireweto na komunisti~kite idei, e suspendiran i zaedno so grupa svoi studenti-komunisti e deportiran vo koncentracioniot logor vo Bile}a. Blizok na Ko~o Racin. Od 1941 g. e aktiven u~esnik vo NOB. Po Vojnata e redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (19461953), redoven ~len na SANU i nadvore{en ~len na MANU (1974). So nau~no-filozofskiot, pedago{kiot i revolucionerniot anga`man vo tekot na dve decenii ostavil beleìti tragi na nau~niot, kulturniot i politi~kiot ìvot vo predvoeno Skopje i izvr{il vlijanie vrz niza zna~ajni li~nosti vo makedonskata filozofska i nau~na misla. Avtor e na golem broj raspravi, studii i statii od oblasta na filozofijata i etnopsihologijata. Osobeno e zna~aen prevodot so negovite komentari na Hegelovata Logika# (izd. pod naslov Dijalektika#).
BIBL.: Pankalizam i dijalektika, 1936; Ideolo{ki sukob demokratije i fa{izma, 1937; Leonardo da Vin~i, 1956/57; Pragmatizam i dijalektika, 1960; Lametri, 1961; Ru|er Bo{kovi} u svome vremenu i danas, 1961; Humanizam Marksove dijalektike, 1968; Lewin i filozofija, 1969; Etika, 1969, Kosta Racin poet na Revolucijata, Skopje, 1973; Istorija na filozofijata, Skopski predavawa I, II (Prev., red. i pog. K. Temkov), 1984. LIT.: D. Grli}, Leksikon filozofa. Zagreb, 1982, 292; K. Temkov, Pogovor kon: D. Nedeqkovi}, Istorija na filozofijata, Skopski predavawa II, Skopje, 1984. V. Panz.
NEDELNO VREME# nezavisen informativno-politi~ki nedelnik. Izdava~ e DOO Vreme#. Izleguva od 6 XI 2005 g. Direktor Aleksandar Damovski, glaven urednik Georgi Barbarovski, urednik na Nedelno vreme# Zoran Andonovski. Prestana da izleguva na 24. VI 2007 g. B. P. \. NEDEQKOVI], Du{an (s. Isakovo, ]uprija, Srbija, 18. V 1899 Belgrad, 29. VI 1984) univerzitetski profesor po filozofija. Doktoriral na Sorbona (1922) i vo istata godina e izbran za docent na novootvoreniot Filozofski fakultet vo Skopje, vo
NEDRVNI MATERIJALI VO DRVNATA INDUSTRIJA materijali so {iroka primena vo sovremenite proizvodi od primarniot i finalniot kompleks na drvnata industrija. Se primenuvaat vo tehnologiite za proizvodstvo na razni vidovi drveni plo~i, vo grade`nata stolarija, vo proizvodstvoto na mebel i kaj proizvodite za enterieri. Primenata na nedrvnite materijali posebno e naglasena kaj tapetarskite proizvodi. Vo grupata na nedrvnite materijali vleguvaat golem broj surovini i poluproiz1041
NEZAVISIMA
vodi, od koi pozna~ajni se: prirodnite smoli, ve{ta~kite smoli i plasti~nite masi, stakloto, sredstvata za glodawe, tekstilnite vlakna, koàta, rastvoruva~ite i razreduva~ite, boite i pigmentite, sredstvata za neposredno obojuvawe i belewe na drvoto, prema~kuva~ite, lepilata i sredstvata za za{tita na drvoto od biolo{ki destruktori i ogan i dr. B. Il.
Neoficijalniot organ na VMRO vo Sofija Nezavisna Makedonija# (1932-1934)
Potpi{uvaweto na Nejskiot miroven dogovor (27. XI 1919)
NEZAVISIMA MAKEDONI# (Sofija, 1. VII 1932 17. III 1934) dneven vesnik na bugarski jazik. Glaven urednik bil Vladimir Tolev. Po prvite dva broja bil preimenuvan vo Blgari#, a od br. 96 pak go dobil prvi~noto imenuvawe. Vo podnaslovot prvin se deklariral kako dneven vesnik na makedonskite Bugari#, potoa kako nezavisen makedonski dneven vesnik# i nezavisen makedonski vesnik#. Objaveni se vkupno 105 broja.
NEZAVISIMOST, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Dukejn, Pensilvanija, SAD, 22. IV 1922) organizacija na makedonskite i na bugarskite doselenici od Dukejn i od okolnite gradovi na Pitsburg. Bile aktivni u~ili{teto, bibliotekata, klubot, mladinskata sekcija i horot Rodni zvuci. Sl. N.-K. NEZAVISNA MAKEDONIJA, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sirakjuz, Wujork, SAD, 1923?) edna od najstarite organizacii na MPO. Vo po~etokot se narekuvala Avtonomna Makedonija. So formiraweto na organizacijata bila formirana i @enska sekcija {to odigrala va`na uloga vo vkupnata dejnost. Sl. N.-K. NEZIRI, Nezir (s. Vrutok, Gostivarsko, 5. V 1924) u~itel i politi~ki deec. Bil u~esnik vo NOAVM (od 1943) i ~len na KPM (od 1944). Zavr{il u~itelska {kola. Bil u~itel i direktor na u~ili{te, poverenik za grade`ni{tvo na Op{tinskiot naroden odbor vo Gostivar i pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1970). S. Ml.
1042
NEJSKI MIROVEN DOGOVOR (27. XI 1919) dogovor potpi{an me|u sojuzni~kite i Zdruènite sili, od edna, i Bugarija, od druga strana. So nego bila potvrdena podelbata na Makedonija me|u Grcija, Bugarija i Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Bugarija bila prisilena da se otkaè od Strumi~kiot kraj i od del od bugarskata nacionalna teritorija (Caribrodsko i Bosilegradsko) dodeleni na Srbija, odnosno na Kralstvoto na SHS. So Dogovorot bilo utvrdeno repatrirawe na voenite zarobenici i na interniranite lica, spored toa i tie od Vardarskiot i od Egejskiot del od Makedonija. Sepak, Bugarija prifatila da gi zadrì i makedonskite begalci vo Bugarija. Po barawe od Grcija, Bugarija prifatila vo Mirovniot dogovor da se vnese obvrzuva~ka odredba za dobrovolno# iseluvawe na etni~kite malcinstva. So Dogovorot Bugarija bila zadolèna da isplati voeni reparacii vo iznos od 2.250.000,000 zlatni franci, so {to i objektivno bile ograni~eni nejzinite mo`nosti za pohuman tretman na mnogubrojnoto makedonsko begalsko naselenie.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori, I, (19131940), Skopje, 2006. M. Min.
novi se karakteriziraat so religiozen strav i razni magiski za{titi. Zaradi za{tita, ne se rabotat nekoi pote{ki raboti, a se izveduvaat razni dejstva za brkawe na demonite i bolestite, kako {to se babarskite i rusaliskite obi~ai. So kr{tevaweto (osvetuvaweto) na vodata na Vodici se veruva deka se paralizirani nivnite aktivnosti. O~igledno e deka se raboti za prethristijanski obi~ai i veruvawa.
LIT.: Vera Kli~kova, Boì}ni obi~ai vo Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje 1988; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2000. M. Kit.
NEKRSTENI DENOVI kalendarski period vo hristijanskata religija, od Boìk do Vodici. Poznati se i kako Pogani ili Ristosovi denovi. Iako Isus Hristos e krsten na triesetgodi{na vozrast, vo narodnoto veruvawe periodot od ra|aweto do kr{tevaweto se smeta za opasen period za ìvotot i zdravjeto, ne samo na deteto, tuku i na majkata. Zatoa periodot od ra|aweto do kr{tevaweto na Isus se smeta za period opasen za lu|eto, vreme koga se vo dvièwe razni ne~isti# sili i koga po~inatite se vo blizina na svoite domovi. Tie de-
NEKTARIJ I (XVIXVII v.) ohridski arhiepiskop (1589). Porane{en vele{ki episkop, koj do{ol na prestolot na Ohridskata arhiepiskopija, najverojatno, po nesre}nata smrt na arhiepiskopot Varlaam. Vo tekot na 1598 g. pristignal vo Moldavija po milostina. Po dve godini zaminal za Polska. Ja posetil Rusija (1604). Pristignal i vo Antverpen. Bil izbran za volgogradski arhiepiskop (25. VI 1613) i pove}e ne se vratil vo Ohrid. Po brojni neprijatnosti, bil prognat. Po intervencija na ruskiot patrijarh Filaret Niketi~ mu bilo vrateno dostoinstvoto na volgogradskata katedra (1621). Go sostavil najstariot makedonski zografski prira~nik. Po~inal na 3. VI 1626 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/, Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski# kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
NEKTARIJ II (XVIXVII v.) ohridski arhiepiskop (16161622) ne podocna od 1616 g., najverojatno naslednik na arhiepiskopot Atanasij I po negovoto treto arhipastiruvawe. Spored kaùva-
NEOLIT
weto na grebenskiot mitropolit Sergej, arhiepiskopot Nektarij II vo 1622 g. pristignal vo Moskva po milostina.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/, Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
NEMATODI (Nematoda) sitni vretenovidni crvi. Imaat ednostavno telo vo vid na konec ili vlakno (nema, nematos gr. = vlakno). Goleminata na teloto im e varijabilna. @iveat vo moriwa, vo kopneni vodi i vo po~va, a mal broj parazitiraat na rastenija, na ìvotni i na ~ovekot. Registrirani se okolu 10.000 vida, iako nivniot broj e zna~itelno pogolem. Vo Makedonija se sre}avaat endemi~ni vidovi nematodi od Ohridsko Ezero: Theristus subsetosus Schneider, Neochromadora trilineata Schneider i Punctodora ochridensis Schneider.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
nosti, koi opfa}aat: proektirawe, asemblirawe, odrùvawe i poddr{ka na hardverska oprema; konsultativni uslugi; proektirawe i izrabotka na aplikativen softver; integrirani re{enija za upravuvawe so dokumenti i dr. Raboteweto na kompanijata e vo soglasnost so standardot ISO Dr. M. 90012000. NEOLIT (mlado kameno vreme) (6300 do 4200/4000 g. pr. n. e.) praistoriski period vo Makedonija, vo koj egzistirale pove}e kulturni grupi: Velu{ko-porodinskata, Anzabegovo-vr{ni~kata, Malata Trnska Tumba, AngelciZelenikovo II i dr. Dosega se evidentirani 200 neolitski lokaliteti, a nivniot broj se dolì na povolnite prirodno-geografski uslovi, koi ovozmoìle intenziven ìvot na ovie prostori. Vo Pelagonija e poznata Velu{ko-porodinskata kulturna grupa, so ~etiri kulturni fazi. Najpoznati naselbi se: Velu{ka Tumba, Tumba Porodin, Golema i Mala Tumba (s. Trn), Tumba Karamani, Vrbjanska ûka, ûka Topol~ani, Visok Rid i dr. Glavni obele`ja na grupata se naselbite-tumbi, so ku}i so ~etiriagolni osnovi, izgradeni od drvo i od kal, so slameni pokrivi, na dve vodi. Karakteristi~na e luksuznata crvena keramika (~inii, amfori, kapaci) so beli naslikani ornamenti (polumese~ini, sigmi, iskr{eni agli, to~ki i dr.). Grubata keramika e ukrasena so barbotin nalepci. Vo neolitot se neguval kultot na Golemata Majka, {to se reflektira i vo antropomorfnata plastika (pretstavi na èna, {ematiziran ~ove~ki likmaska na cilindri i dr.), a od zoomorfnata plastika se karakteristi~ni pretstavite na bik, èlka, elen, kozorog i dr. Od Pelagonija neolitizacijata se {iri na sever i go zafa}a Gornovar-
Nektarij, arhimandrit
NEKTARIJ, arhimandrit (Mendo Najdoski) (s. Selce, Prilepsko, 18. X 1960) arhijerej na MPC. Zavr{il Bogoslovija i Bogoslovski fakultet vo Skopje. Bil zamona{en vo manastirot Sv. Ilija# ârdak (16. XII 1982), a prestojuval i vo manastirot Sv. Petka# vo Capari (1981 1985). Bil glaven vospituva~ vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Dra~evo (19851987) i profesor (19871990); monah vo manastirot Sv. Naum Ohridski# vo Ohrid, prv svetinaumski monah (od 1990) i prv igumen na MPC arhijerej (1993) nehirotonisan (spored negova volja). Zna~ajni se negovite prevodi na bogoslu`bi od crkovnoslovenski jazik.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, @rtva pred manastirskiot oltar, Vesnik#, Slu`ben list na MPC, XXIV, 1, Skopje, januarifevruari 1982; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
NEOLIT:
Akcionerskoto dru{tvo Neokom#, Skopje
NEOKOM# AD akcionersko dru{tvo osnovano vo 1990 g. so dejnost vo oblasta na informacionite i komunikacionite tehnologii i vo visokoto obrazovanie. Vode~ka kompanija od ovaa oblast vo RM, koja raboti preku svojot deloven centar vo Skopje i pretstavni{tvoto vo Bitola. Ima {irok krug delovni aktiv-
Statuetka, Anzabegovo
Kultna masi~ka, s. Govrlevo
Kerami~ki idol, s. Zelenikovo
Antropomorfna pretstava na kerami~ki sad, s. Damjan
Antropomorfna pretstava, Tumba, s. Maxari
1043
NEOS
darskiot region, Ov~e Pole, Bregalnica i dolinata na Sredna Struma. Tuka se formirala Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa, so ~etiri interni fazi od ran do docen neolit. Poznati lokaliteti se: Barutnica (s. Anzabegovo), Vr{nik (s. Tarinci), Tumba Maxari, Slatina (s. Zelenikovo), Cerje (s. Govrlevo), Tumba (s. Sten~e), Damjan, Izvor (s. â{ka) i dr. Karakteristika na najstarata faza na ovaa grupa e belo slikanata keramika (mali ~inii na plitki noze i tikvesti sadovi). Vo sredniot neolit keramikata (naj~esto amfori, pehari i dr.) se slika so kafeava boja. Grubata keramika se sostoi od grnci, pitosi i ~inii so razli~na golemina, ~esto ukrasuvani so barbotin. Dominira kultot na Golemata Majka (Tumba Maxari i Govrlevo), a e otkriena i raznovidna antropomorfna i zoomorfna kultna plastika. Keramikata vo docniot neolit e dobro izmazneta, ima visok crn sjaj, a ~esto e kanelirana. Vo ranite fazi, neolitot vo Makedonija ima kulturni i hronolo{ki vrski so sesklokulturata vo Tesalija, vo sredniot neolit so star~eva~kata kultura, a vo docniot so vin~anskata i so drugite kulturni grupi.
LIT.: M. Garasanin, Anzabegovo-vrsni~ka kulturna grupa. Velu{ko-porodinska kulturna grupa, Praistorija Jugoslavije, 2, Sarajevo, 1979, 79114; V. Sanev, Neolitot i neolitskite kulturi vo Makedonija, Istorija na kulturata na Makedonija, 2, Skopje, 1995, 2146; D. Zdravkovski, New aspects of the Anzabegovo-Vrsnik cultural group, Melange to Milutin Garasanin, Beograd, 2006, 99110. D. Z.
sepak tie se glavno agensi {to gi kondicioniraat rastenijata za pojava na drugi biotski {tetni agensi, sozdavaj}i predispozicija i za pojava na infekcii od patoSt. N. geni organizmi. NEPISMENOST eden od najgorlivite op{testveno-politi~ki i pedago{ki problemi na makedonskoto op{testvo. Niza istoriski, ekonomski, politi~ki i socijalni okolnosti pridonele nepismenosta da bide postojan pridruèn problem na op{testveniot razvoj. Neposredno po Osloboduvaweto, nad 60% od naselenieto vo Makedonija (nad 10godi{na vozrast) bilo nepismeno. Borbata protiv nepismenosta se vodela so: (1) organizirawe analfabetski kursevi i (2) prezemawe merki za {to pocelosen opfat na {kolskoobvrznata populacija vo osnovnoto obrazovanie i za spre~uvawe na osipuvaweto na u~enicite. Samo vo tekot na prvite 5 godini po Osloboduvaweto (19451950) se organizirani pove}e od 9.000 analfabetski kursevi, vo koi bile opfateni okolu 300.000 nepismeni lica. Kako rezultat na ovie i drugi prezemeni aktivnosti, procentot na nepismenite postojano opa|al. Statisti~kite pokazateli ja davaat slednava periodi~na slika na opa|aweto na procentot na nepismenoto naselenie: 1948 40,3%; 1961 24,5%; 1994 6,7%; 2004 3,9%.
Pablo Neruda
raz so naglaseni nadrealisti~ki elementi i stanal zna~aen pretstavnik na angaìranata poezija. Poemata [panija vo srceto (1937) im e posvetena na naprednite sili na republikanska [panija. Najva`no mu e deloto Seop{ta pesna (1950). Vo nego avtorot so najgolem zanes pee za minatoto i za sega{nosta na Ju`na Amerika i so ogor~enost nad sudbinata na narodot. Vo 1970 ja dobil Nobelovata nagrada za literatura, a vo 1972 Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Pesni na zalezot, 1923; Dvaeset pesni za qubovta i edna za o~ajot, 1924; Sto qubovni soneti, 1960. LIT.: Mateja Matevski, Poezijata na Pablo Neruda, Poezija#, ZID-NM, 1972. P. Gil.
NEOS DROMOS# (Nov pat#) (Ta{kent, SSSR, 1956) vesnik, organ na makedonskata i na gr~kata emigracija od Grcija vo Sovetskiot Sojuz, na gr~ki jazik i so edna stranica na makedonski. Bil podgotvuvan od politi~koto rakovodstvo na begalcite i rasturan vo site centri kade {to bile S. Ml. smesteni. NEPARAZITSKI BOLESTI KAJ RASTENIJATA bolesti {to se predizvikani od: klimatski (nedostig na svetlina, ekstremni temperaturi, radijacija, nepovolna vla`nost itn.) i edafski faktori (nedostig ili vi{ok na mineralni sostojki, kiselost, vodno-vozdu{en reìm na po~vata i dr.), kako i od hemizam na okolinata (prekumerno zagaduvawe na vozduhot, na vodata i na po~vata). Ovie bolesti se neinfektivni, obi~no se narekuvaat naru{uvawa, {to zna~i ne moàt da se prenesuvaat na drugi lokaliteti. Iako moàt da predizvikaat i uginuvawe na rastenijata,
1044
NEPOKOREN# (1. V 1947 avgust 1949) vesnik, organ na Glavniot odbor na NOF, na makedonski jazik. Go izdaval Glavniot oddel za agitacija i propaganda na NOF, a glaven urednik bil Pavle Rakovski. Prvin bil umnoùvan na {apirograf, a potoa vo pe~atnicata na NOF. Me|u drugoto, imal i rubriki Na{a poezija# i Istorija na jazikot i literaturata#. Bil koristen i vo novootvorenite u~ili{ta na makedonski jazik. Izvesen period izdaval i Bilten# za operaciite na DAG.
Valentina Nestor
NERUDA, Pablo (Pablo Neruda) (Paral, 12. VII 1904 Santjago, 23. IX 1973) eden od najzna~ajnite latinoamerikanski poeti, îleanec, levoorientiran. Objavil mnogubrojni zbirki pesni, a knièvnata dejnost ja zapo~nal so qubovna poezija. No brzo se orientiral kon socijalnata tematika na otvoren i borben iz-
NESTOR, Valentina (s. Pustec, Mala Prespa, R. Albanija, 16. IX 1971) & lektorka po makedonski jazik vo Tirana. Po zavr{uvaweto na osnovnoto i srednoto obrazovanie vo rodnoto mesto, diplomirala na Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (1995) i e izbrana za lektor po makedonski jazik na Fakultetot za stranski jazici na Univerzitetot vo Tirana (1996). Postdiplomskite studii gi zavr{ila na svojot Fakultet so magisterskata disertacija Leksi~ki zaemki pome|u makedonskiot i albanskiot jazik# (2003), kade {to ja odbranila i doktorskata disertacija Albanskoto leksi~ko-gramati~ko vlijanie vrz govorot na Mala Prespa# (28. VI 2006). Bl. R.
NEUSPEH
Niko Nestor
NESTOR, Niko (Struga, 19. VI 1934) pliva~ki maratonec. Zavr{il Vi{a {kola za nadvore{na trgovija vo Belgrad (1962). Bil ~len na PVK Ohridski branovi# vo Ohrid. Na republi~kite prvenstva vo plivawe osvoil 14 prvi mesta i postavil nekolku republi~ki rekordi (19481967). Se istaknal vo plivawe na dolgi pateki na Ohridskoto Ezero (19541959) i go preplival ezeroto od Sv. Naum do Struga za 11 ~asa i 28 minuti (1958). Go preplival kanalot La Man{ za 12 ~asa i 6 minuti (1959). Toj e u~esnik na me|unarodni maratonski natprevari vo zemjata i vo stranstvo. Bil izbran za najdobar sportist na Makedonija (1959).
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Ohridski branovi, Ohrid, 1982; Istiot, Makedonski delfini, Ohrid, 2002. D. S.
ski dru{tva, vo borbata za avtonomna Makedonija. Vo 1923 g. bil op{tinski lekar vo Bitola, a od 1934 g. go rakovodel Antiveneri~niot dispanzer. Od 1941 do 1944 g. bil na~alnik na Oblasnata higienska laboratorija, a vo 1944 g., kako pro~elnik na Oblasniot zdravstven oddel, bil izbran za ~len na ASNOM. Od 25. IV 1945 do 17. IV 1946 g. bil potpretsedatel na Prezidiumot na NS na NRM, a potoa do 31. XII 1948 g. pretsedatel na Prezidiumot na NS. Bil pretsedatel na Komitetot za narodno zdravje i socijalna politika na Jugoslavija (31. XII 1947 3. I 1951), pratenik vo Sobranieto na NRM i na FNRJ, a izvr{uval i drugi funkcii. Na 1. VIII 1952 g. bil nazna~en za lekar vo Demir Hisar, a na 15. IX 1954 g. bil postaven za upravnik vo DNZ vo Bitola, kade {to ostanal do 1961 g. Se penzioniral vo 1964 g.
LIT.: S. Kova~evski i sorab., D-r Dimitar Nestorov, ìvot i delo, Struga, 2004; P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 180. P. B.
Ko~o Netkov
NESTORICA (XXI vek) makedonski blagorodnik i vojskovodec od vremeto na Samuilovoto Carstvo. Pred Bitkata kaj Belasica (1014) carot Samuil go ispratil da go napadne Solun, no bil porazen od Vizantijcite. Po smrtta na Jovan Vladislav so drugite makedonski blagorodnici mu se predal na vizantiskiot imperator Vasilij II.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.
NETKOV, Ko~o (Skopje, 19. IV 1924 Skopje, 18. X 2004) reìser, scenarist i snimatel. Po periodot koga mu bea pobliski ànrovskite formi na hronikata ili ùrnalot, usledi fazata na polna tvore~ka zrelost, zabeleàna po dramati~nite dokumentarni svedo{tva vo filmovite Po tragite na katastrofata vo Mavrovo# ili Skopje, 26. VII 1963#. Vo bogatiot opus od 130 naslovi }e se najdat i elegi~ni temi {to n voveduvaat vo svetot na umetnosta. Ohridskite trubaduri# ili Viva la muzika# se vistinska oda na qubovta kon muzikata. Ne e pomalku inspirativna ni potragata po motivi od minatoto. Nostalgi~nite reminiscencii na letopisot Vo stariot kraj#, evocirawata na slavnite stranici od istorijata vo dokumentarecot Ilinden#, filmskite esei Sredovekovni freski vo Makedonija# se svoeviden pandan na vedrite reportaì so sportski sodrìni kako Kajak, 75#. G. V. NEUSPEH NA DR@AVATA teorija {to tvrdi deka dràvata (vladata) ne e efikasna zamena za pazarnite nesovr{enosti, odnosno deka postojanoto poso~uvawe na t.n. domeni na pazarniot neuspeh se pretvora vo alibi za dràvnoto involvirawe vo ekonomskiot ìvot, odnosno vo alokacijata na resursite. Vo sovremenata ekonomska literatura se naveduvaat brojni domeni na neuspehot na dràvata, koi imaat jasna potvrda i vo RM i vo prethodniot i vo sega{niot ekonomski i politi~ki sistem: vladata ne raspolaga so celosni informacii za ekonomskata i socijalnata sfera; nesoodvetnite pottici i motivacii ja namaluvaat efikasnosta na dràvata; prisutno e rasturawe na resursite vo javniot sektor; ima neo~ekuvani reakcii vo odnos na javnite programi; vidicite na dràvata ~esto se kratkoro~ni; postoi birokratska neefikasnost i birokratska prinuda; costbenefit analizata kaj golemi infrastrukturni objekti ~esto po1045
Ivan Nestorovski
Dimitar Nestorov
NESTOROVSKI, Ivan (s. Treson~e, Debarsko, 17. III 1921 Skopje, 17. II 1976) redoven profesor na Geografskiot fakultet Skopje. Diplomiral i doktoriral po geologija na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad. Pokraj pedago{kata aktivnost na fakultetot, kade {to drèl nastava po op{ta geologija i petrografija, bil eden od pionerite na makedonskata geologija i mnogu aktiven vo nau~noistraùva~kata dejnost od oblasta na regionalnata geologija. Zel u~estvo vo izrabotkata na Osnovnata geolo{ka karta na SFRJ 1:100.000 (za listovite Ohrid, Kru{evo, Gostivar), a realiziral i pove}e proekti od ovaa oblast.
BIBL.: I. Nestorovski, Geolo{kiot sostav i tektonskiot sklop na terenite na Suva GoraOsojGrup~indolinata na Treska, Trudovi na Geolo{ki zavod na SRM#, sv. 10, Skopje, 1963. LIT.: Godi{en Zbornik na Geogr. fak.#, kn. 24, Skopje. N. Dum.
NESTOROV, Dimitar Josifov (Struga, 23. VI 1890 Ni{, 6. II 1968) lekar, revolucioner. Zavr{il medicina vo @eneva (1921), kade {to u~estvuval vo rabotata na makedonskite student-
NEFORMALNA
kaùva ekonomska isplatlivost, no nivnata gradba trae dolgo i e povrzana so pojava na neo~ekuvani i skrieni tro{oci; instituciite se neefikasni; dràvnite intervencii vo ekonomijata predizvikuvaat distorzii na relativnite ceni i neefikasna alokacija na resursite itn.
LIT.: J. Stiglitz, Principes deconomie moderne, 2 edition, De Boeck Universite, Paris Bruxelles, 2000, 136141; R. Lipsey, & L. Harbury, First Principles of Economics, London, 1992, 236237; C. McConnell and S. Brue, Economics Principles, Problems, and Policies, Thirteenth Edition, McGraw-Hill, Inc, 1996, 622625. T. F.
Denes procenite se razli~ni vo razli~ni izvori i se dviàt vo rasponot pome|u 30% i 40% vo BDP.
IZV.: C. McConnell and S. Brue, Economics Principles, Problems and Policies, Thirteenth Edition, McGraw-Hill, Inc, 1996, 138. LIT.: V. Kandikjan, M. Petkovski i sorab., Dimenziite na sivata ekonomija vo Republika Makedonija, nau~noistraùva~ki proekt, Ministerstvo za razvoj na Republika Makedonija, Skopje, juli 1997. T. F.
(1983) i doktorirala (1991) vo IZIIS vo Skopje. Prestojuvala na pove}e univerziteti vo svetot. Avtor i koavtor e na preku 320 nau~ni i stru~ni truda, objaveni vo zemjata i vo stranstvo. Bila potpretsedatel na DGKM, ~len e na Senatot na UKIM i na Agencijata za evaluacija. Nositel e na pove}e dràvni nagradi i prizK. Tal. nanija.
NEFORMALNA EKONOMIJA skrienite ekonomski aktivnosti, t.e. transakciite {to ne se registriraat od strana na oficijalnata ekonomska statistika i, spored toa, ne se predmet na dràvna regulacija i odano~uvawe. Vo sovremenata literatura od ovaa oblast postoi {arenilo na poimi i definicii za neformalnata ekonomija. No, i pokraj toa, mnogu ~esto se pravi razlika pome|u siva i crna ekonomija. Koga ovie ekonomski aktivnosti gi vr{at biznisi {to ne se zabraneti so zakon, me|utoa, nivnite sopstvenici ili voop{to ne go prijavuvaat ostvareniot dohod za da go izbegnat pla}aweto na danokot, ili go prijavuvaat delumno, stanuva zbor za siva ekonomija. Od druga strana, koga vakvite aktivnosti proizleguvaat od biznisi zabraneti so zakon (trgovija so droga, so oru`je od neovlasteni lica, so belo robje, so ~ove~ki organi itn.), stanuva zbor za crna ekonomija. Neformalnata ekonomija e zastapena vo site sovremeni ekonomii. Vo princip, taa e pogolema vo zemjite so visoko dano~no optovaruvawe i so preterana regulacija. Inaku, nejzinoto u~estvo vo BDP na ekonomiite te{ko se utvrduva i procenite naj~esto se aproksimativni kon sredinata na 1990-tite godini taa vo SAD i vo Velika Britanija se procenuva na 7%, vo Grcija na 30%, vo [panija na 25%, vo Italija na 20%, vo Japonija i vo [vajcarija na 4%. Vo Makedonija postoi samo edna pokompleksna studija za razmerite na neformalnata ekonomija, pri {to procenata se odnesuva na dimenziite na onoj del od sivata ekonomija {to go opfa}a legalnoto proizvodstvo na stoki i uslugi, koe e predmet na odano~uvawe i registrirawe vo oficijalnata statistika no koe, od razli~ni pri~ini, ostanuva neregistrirano i neodano~eno. Spored avtorite, nejzinoto u~estvo vo OP na zemjata vo periodot na visoka inflacija (do 1994) nadminuvalo 40%, a vo 1996 g. iznesuvalo okolu 35%36%.
1046
NEÊV, Trajko Dimitrov (Veles, 10. XII 1926) veterinar. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1965). Nau~en sovetnik i direktor na Veterinarniot institut. Ima objaveno 98 nau~ni i stru~ni trudovi. Bil inicijator za izdavawe i prv glaven i odgovoren urednik na prvoto veterinarno makedonsko stru~no spisanie Makedonski veterinaren pregled#. M. D. J. B.
Petar Ne~ovski
Qubinka Ne~eva
NEÊVA, Qubinka Ivanova (Ohrid, 25. IV 1930) spec. po detska i preventivna stomatologija, redoven prof. na St. f. Habilitirala vo 1972 g. Publikuvala 135 statii. Bila rakovoditel na nau~ni istraùva~ki proekti i rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija. E. M.
NEÔVSKI, Petar (Resen, 10. VII 1957) interpretator na makedonski izvorni i novosozdadeni pesni. Osnovno i sredno obrazovanie i muzi~ko u~ili{te zavr{il vo Ohrid, prv stepen na Pravniot fakultet vo Skopje i Ugostitelsko-turisti~ki fakultet (Grupa gastronomija) vo Ohrid. Desetina godini rabotel kako organizator vo ugostitelskoturisti~kite organizacii vo Ohrid, a potoa e profesionalen estraden umetnik. Realiziral dvaesetina turnei vo Avstralija, SAD i Kanada. Nastapuval na mnogu festivali vo RM, kako i na pove}e me|unarodni festivali vo Kambera, Toronto, Amsterdam i dr. Pogolem broj audioproekti (magnetofonski lenti i CD) realiziral za Muzi~kata produkcija na MRT, Jugodisk# od Belgrad, za Senator-rekord#, Vezilka, Mister kompani# i dr. M. Kit. NI@I SREDNI UÎLI[TA v. stru~no obrazovanie
Golupka Ne~evskaCvetanovska
NEÊVSKA-CVETANOVSKA, Golupka (Kavadarci, 8. IX 1954) redoven profesor, istraùva~ vo oblasta na zemjotresnoto inènerstvo. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{ila vo Bitola. Diplomirala na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978), kako najdobar student. Magistrirala
Anastasija Nizamova (Muhi})
NIZAMOVA (MUHI]), Anastasija (Skopje, 17. VI 1948) pevica, mecosopran, prvenka na Operata na MNT. Diplomirala solo-
NIKO
peewe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. K. Trpkov), a specijalizirala vo Italija. Debitirala na operskata scena na MNT so ulogata na Nensi vo operata Albert Hering. Vo MNT e od 1972 g. Taa e nositelka na pove}e od 20 naslovni i pove}e sporedni ulogi od svojot fah, vo koi demonstrira muzikalnost i temperament vo scenskata izvedba. Pozna~ajni ulogi: Orfej (Orfej i Evridika), Kerubin (Svadbata na Figaro), Acu~ena (Trubadur), Adalxiza (Norma), Amneris (Aida), Karmen, Rozina (Sevilskiot berber), Madalena (Rigoleto), Ulrika (Bal pod maski), Irena (Car Samuil). Nastapuvala i na koncertniot podium so solo-recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i vo oblasta na zabavnata muzika kako interpretator na xez-kompozicii i spirituali. Gostuvala vo Kanada, SAD, Polska, Rusija. F. M. NIKANOR (Stagira, 360317 pr.n.e.) vojskovodec na Aleksandar III Makedonski, vnuk na Aristotel. Bil ispraten kaj Helenite (324 pr.n.e.) da go prenese kralskiot proglas so koj se zapovedalo da im se dozvoli vra}awe na politi~kite begalci. Go komanduval garnizonot na Kasandar vo Minuhij (319 pr.n.e.) i negovata flota na Bosfor, kade {to bil porazen Klejtos (318 pr.n.e.). Edna raspravija so Kasandar dovela do negovo apsewe i pogubuvawe.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,1896. LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
na lokalitetot Suvi Livadi, e otkopana vtora bazilika (VI v.), a 1,5 km isto~no od kastronot (na lokalitetot Ramenska Tumba) i treta bazilika, obete so mozai~en pod i so pove}e primeri na kameni arhitektonski elementi od prozorcite i od oltarnite pregradi. Prvobitno planiran i oformen kako objekt od voen karakter (za kontrola na egnatiskiot pat), vo docnata antika kastronot Nikeja prerasnal vo civilen grad vo ramkite na istoto obyidie.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje, 1999, 330331; V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, II, Skopje, 2002, 758765, 770773. V. L.
Boìdar Niketi}
NIKEJSKO CARSTVO (1204 1261) sozdadeno vo Mala Azija po pa|aweto na Carigrad pod vlasta na krstonoscite (1204). Go osnoval Teodor I Laskaris (1204 1222). Sedi{teto na Carigradskata patrijar{ija bilo preneseno vo Nikeja. Novata dràva gi zadràla vizantiskite institucii i stanala legitimen naslednik na Vizantiskoto Carstvo. Najgolem podem bil postignat vo vremeto na vladeeweto na Jovan III Vatac (12221254). Toj gi pro{iril granicite na dràvata, go likvidiral Solunskoto Kralstvo (1246), gi osvoil Makedonija i delovi od Albanija (1252). Nikejskiot vladetel Mihail VIII Paleolog go obnovil Vizantiskoto Carstvo (1261).
LIT.: A. Gardner, The Lascarids of Nicea. The Story of an Empire in Exile, London, 1912. K. Ax.
tel na MLD (1953), pretsedatel na Sojuzot na lekarskite dru{tva na Jugoslavija i doìvoten pretsedatel na Nevropsihijatriskata sekcija na MLD, a vo eden mandat i dekan na Med. f. vo Br. N. Skopje. NIKIFOROS, Gregoras (XIV vek) vizantiski diplomat i istori~ar. Patuvaj}i vo diplomatska misija na dvorot na Stefan De~anski i pominuvaj}i niz te{koproodni krai{ta okolu rekata Struma, slu{al kako negovite sopatnici Sloveni peat nekakvi ta`ni pesni (tragika meli) za herojskite podvizi na svoite narodni junaci, {to e svedo{tvo za narodnata epska tradicija pred poznatite ciklusi, sozdadeni vo otomanskiot period. Gregoras soop{tuva za ubavi i skladni pesni, koi ne bile varvarski tvorbi, kakvi {to dotoga{ poznaval na makedonska po~va. B. Ort.
NIKEJA, DOLENCI, BITOLSKO docnoanti~ki kastron, ju`no od Dolenci, na egnatiskiot pat, 18 km zapadno od Herakleja Linkestidska (Tab. Peut. IV, 1: Nicia). Fortifikaciskata ramka na tvrdinata (Castra, Parembole), so dimenzii 125 h 122 m, so 10 potkovi~esti i 4 kru`ni kuli, bila oformena vo raniot IV v.n.e. Vo perimetarot e otkopan del od golema bazilika so mozai~ni podovi. Nepoln kilometar isto~no,
NIKETI], Boìdar (Sremska Kamenica, Srbija 18. II 1899 Skopje, 18. III 1963) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f., eden od prvite 19 nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje, {ef na Katedrata i prv direktor na Nevropsihijatriskata klinika. Uspeal od skromnoto Psihijatrisko oddelenie da formira sovremena Klinika za nevropsihijatrija, voveduvaj}i sovremeni metodi na isleduvawe i tretman na bolnite. Ja formiral i Psihijatriskata bolnica Bardovci vo Skopje. Bil pretseda-
Srednoto op{tinsko u~ili{te Niko Nestor#, Struga
NIKO NESTOR#, Sredno op{tinsko u~ili{te, Struga osnovano vo 1950 g. kako sredno stru~no zanaet~isko u~ili{te. Vo u~ebnata 1965/1966 g. se transformira vo sredno grade`no, a od 1979 g. se soedinuva so Gimnazijata vo CSO Niko Nestor {to podocna se preimenuva vo DSU. U~enicite se osposobuvaat za profilite: grade`ni tehni~ari za niskogradba, za visokogradba i za hidrogradba, grade`ni laboranti, monteri za suva gradba od tret stepen i geodetski tehni~ari.
LIT.: Niko Nestor,. Sredno op{tinsko u~ili{te, monografija, Struga, 2000 g. R. D.
Lokalitetot Suvi Livadi# vo s. Dolenci, bazilika (VI v.)
1047
NIKOV
NIKODIM ohridski arhiepiskop (14521453). Spomnat e vo eden natpis na crkvata Vsi Sveti# vo s. Le{ani, Ohridsko (1452). Po barawe na moldavskiot vojvoda Aleksander, go rakopoloìl Teoksil za moldavski mitropolit (1451 ili 1453).
LIT.: V. Grigorovi=, O=erk pute[estvi po Evropejskoj Turcii, II izd., Moskva, 1877, 107; Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 66. S. Ml.
Bo{ko Nikov
Branislav Nikodievi}
NIKOV, Bo{ko (Kratovo, 1946) inèner metalurg i stru~wak za za{tita na ìvotnata sredina. Se {koluval vo Skopje, kade {to i diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Magistriral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1980), a doktoriral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1995). Kratko rabotel na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Skopje, a potoa vo MHK Zletovo# vo Veles, a bil i direktor na sektor. Podra~ja: metalurgija na oboeni metali i za{tita na ìvotnata sredina. Avtor e na proekti, elaborati i nau~ni trudovi. Sv. H. J.
direktor na Institutot za pretklini~ka i klini~ka farmakologija so toksikologija, prodekan i dekan (vo dva mandata) na Med. f., direktor na UCMN, pretsedatel na Farmakolo{koto dru{tvo na Makedonija i pretsedatel na Sojuzot na farmakolo{kite dru{tva na Jugoslavija. Osnovopolo`nik na Klini~kata farmakologija vo Makedonija, osnovopolo`nik i prv v.d. dekan na Farm. f. vo Skopje (19771982). Bil gostinnau~nik vo Nacionalnite instituti za zdravstvo vo Betezda (SAD) vo intervali okolu 10 godini, gostin-profesor vo SAD, Japonija, Finska, Germanija, Italija, Slovenija, Hrvatska, Bugarija. Pokraj brojnite nau~ni trudovi, bil glaven i odgovoren urednik i avtor na nekolku poglavja vo knigite: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata (2000) i FarmakoterapiBr. N. ski prira~nik (2006).
NIKODIM PRILEPSKI-TISMANSKI (Prilepsko, XIV Tismanski manastir, Romanija, 1406) crkoven i knièven deec. Duhovnoto i knièvnoto iskustvo go dobil na Sveta Gora. Vo vtorata polovina na XIV v. zaminal vo Vla{ko (Romanija), kade {to gi osnoval prvite manastiri Vodica# i Tismana#. Od bogatata knièvna aktivnost mu e za~uvano samo edno mo{ne rasko{no iluminirano Evangelie (1404/5), {to pretstavuva najstar datiran romanski rakopis {to se ~uva vo Bukure{t (Muzej na umetnosta). Arhimandritot Nikodim umrel vo Tismanskiot manastir, kade {to bil igumen. So svojata dejnost ima istoriska uloga vo razvojot na makedonsko-romanskite duhovni i knièvni vrski na preminot od XIV vo XV v.
LIT.: H. Ruvarac, Pop Nikodim, der erste Klostergrunder in der Walachei, Archiv fr slavische philologie#, XI, 1888, 354363; E. Lazarescu, Nicodim de la Tismana si rolul siu in cultura veche romineasci, Romanoslavica, XI, 1965, str.237285; I. Velev, Makedonskiot knièven XIV vek, Skopje, 1996. I. Vel.
Risto Nikovski
NIKOVSKI, Risto (Resen, 13. V 1942) diplomat od kariera. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1971). Rabotel kako tret sekretar na ambasadata na SFRJ vo Peking (19721976); prv sekretar na ambasadata na SFRJ vo Havana (1977 1981); sovetnik na ambasadite na SFRJ vo Kuala Lumpur (19861988) i vo Xakarta (19861988); vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Obedinetoto Kralstvo (19931997), vo Irska i vo Island (nerezidenten, 19941997), vo R. Albanija (1998 2002) i vo Ruskata Federacija (2003 2006), sovetnik na Pretsedatelot na RM (od 2009).
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2006. T. Petr.
Olga Nikodievi}
NIKODIEVI], Branislav Voislavov (Skopje, 12. II 1929) farmakolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, dolgogodi{en
1048
NIKODIEVI], Olga Aleksandrova (Skopje, 29. III 1933) fiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, {ef na katedra. Formirala radioimunolo{ka laboratorija za odreduvawe na cikli~ni nukleotidi i senzitivnost na receptorite vo RM. Bila gostin nau~nik vo nacionalnite instituti za zdravstvo vo Betezda (SAD) okolu 10 godini (so prekini). Pokraj brojnite nau~ni trudovi, bila avtor na del od u~ebnikot po fiziologija i na del od Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinaBr. N. ta (2000).
NIKOLA (H v.) makedonski blagorodnik, komes, upravnik na Prespansko-ohridskata oblast vo vremeto na car Petar (927969), tatko na komitopulite David, Mojsej, Aron i Samuil. Za negovoto upravuvawe nema podatoci. Po~inal vo Prespa, najverojatno vo s. German ili vo negovata blizina. Nadgrobnata plo~a so negovoto ime i so imiwata na negovata èna Ripsimija i sinot David bila pronajdena vo prespanskoto selo German (1888), pri izgradba na crkva. Nadgrobniot spomenik go podignal Samuil vo spomen na svoite roditeli i postariot brat. Semejnata grobnica {to ja podignal Samuil ne e pronajdena.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973; J. Ivanov, Blgarski starini iz Makedoni, Sofi, 1931. K. Ax.
NIKOLOV
NIKOLA (Nikolica) (X XI v.) vizantiski blagorodnik, rodnina na Ermenecot Kekavmen, strategot na Elada. Po Samuilovoto zazemawe na Larisa (986) pominal vo negova slu`ba, kako upravnik na Servija. Bil porazen od Vasilij II (1003), od kogo ja dobil titulata patricij. Po nekolku dena prebegal kaj Samuil, no odnovo bil zaroben, a po nekolku godini povtorno prebegal vo Samuilovoto Carstvo i ostanal lojalen do letoto 1018 g., koga (vo Devol) mu se predal na carot Vasilij II, a toj naredil da go zatvorat vo Solun. LIT.:
S. Antoqak, Samuilovata dràva, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1986; S. Pirivatri~, Samuilovata dràva, obhvat i harakter, Sofi, 2000. B. Petr.
f. vo Belgrad. Vo po~etokot na 50-tite godini na XX vek toj gi postavil klini~ko-pedago{kite osnovi na infektologijata vo Makedonija na novoformiraniot Med. f. vo Skopje.
LIT.: Znameniti lekari, Beograd, 2005. D. S.-B.
Dim~e Nikoleski
NIKOLAJ III ohridski arhiepiskop (14861502). Spomnat e vo ìtieto na carigradskiot patrijarh Nifon II vo godinite 1486/9, 1497/8 i 1502 g.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 67. S. Ml.
NIKOLESKI, Dim~e (s. Kosel, Ohridsko, 13. I 1943 Skopje, 2. IV 1998) kompozitor i muzi~ki kriti~ar. Rabotniot vek go minuva vo Radio Skopje, kade {to kako novinar, ostava nekolku stotini kritiki i pove}e avtorski emisii, posveteni na temi i li~nosti od makedonskiot muzi~ki ìvot. Naporedno komponira, glavno na poleto na kamernata i solisti~kata muzika, a se istaknuvaat delata: Guda~ki kvartet (1969), êtiri asocijacii na edna narodna pesna (1988), Dva bakrorezi spored Petko Dabeski, za glas, violina i pijano (1989). Avtor na pogolem broj horski kompozicii. B. Ort.
NIKOLI]I (XVIII v.) bogato semejstvo vo Vojvodina doseleno od Veles vo XVIII vek. Vo 1772 g. dobile blagorodni~ka titula i grbovnica so pridavkata Vele{ki# (von Welless#). Teodor imal visok ~in vo Petrovaradinskiot polk. Semejstvoto spa|alo vo redot na blagorodni~kite semejstva Tekelii i Stratimirovi}i.
LIT.: D-r H. G. Andonovski, Makedonija i Vojvodina. O nekim meusobnim vezama u pro{losti, Zbornik za dru{tvene nauke MS#, 23, Novi Sad, 1959. M. Zdr.
NIKOLICA MLADIOT (XXI v.) vojskovodec, sin na poznatiot Samuilov blagorodnik Nikolica. Go komanduval prviot i najhrabar odred makedonski vojnici. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018), koga zapo~nala agonijata na Samuilovoto Carstvo, vo Skopje mu se predal na vizantiskiot imperator Vasilij II i bil po~esten so titulata protospater i strateg.
Van~o Nikoleski
Dragan Nikoli}
NIKOLESKI, Van~o (s. Crvena Voda, Ohridsko, 10. VI 1912 Ohrid, 15. IV 1980) tatko na makedonskata sovremena literatura za deca i mladina. Rabotel kako u~itel i urednik na detski spisanija. Negovite pesni i poemi, raskazi i romani se ispolneti so temi i motivi od podale~nata i pobliskata istorija na makedonskiot narod, so rasko{nata ubavina od folklornoto nasledstvo sekoga{ se bliski do ~itatelot.
BIBL.: stihozbirki: Makedon~e, Sk., 1946; [kolsko yvon~e, Sk, 1947; Prva radost, Sk., 1947; Mice, poema, Sk., 1947; Babino vretence, Sk., 1948; ûden svet, Sk., 1952; ûden dedo, Sk., 1964; Yvezdeni ve~eri, Sk., 1973; raskazi: ûdotvoren kaval, Sk., 1952; Prikazni od moeto selo, Sk., 1964; Maliot lovec, Bit., 1970; romani: Vol{ebnoto samar~e, Sk., 1962, klasi~no delo; Goce Del~ev, Sk., 1964; Pod viornoto zname, Sk., 1967. V. Toc.
NIKOLI], Dragan (Nik{i}, C. Gora, 12. XII 1933 - Skopje, 11. XII 2006) novinar i pisatel. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. Od 1960 g. dopisnik na Borba# od Skopje, urednik za SRM (1970). Od 1992 g. dopisnik na Na{a borba# od RM. Kolumnist na Utrinski vesnik# (1999), vo periodot 1994/99 g. osnova~ i urednik na emisijata za srpski jazik Vidik# na MTV. Romani na srpski: Spasuvawa#, Dim#, Kuki#, Uli{te#, Crnogorska trilogija#, zbornik na objaveni kolumni [to ni se slu~uva{e# (2006). Scenarija za igrani filmovi: Ubavinata na porokot#, Isku{uvawe na |avolot# i Vo ime na narodot#. B. P. \. NIKOLI], Mihailo Jovanov (Belgrad, 7. X 1904 Belgrad, 8. XI 1980) infektolog, redoven prof. po infektologija na Med.
Velimir Nikolov
NIKOLOV, Velimir (Skopje, 3. VI 1927 Skopje 10. VIII 1981) etnolog, kustos sovetnik vo Etnolo{kiot muzej na Makedonija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet Grupa etnologija vo Skopje (1954). Re~isi siot raboten vek go minal vo Etnolo{kiot muzej na Makedonija, kade {to bil rakovoditel na Oddelot za narodno stopanstvo. Bil na pove}e studiski prestoi niz muzeite vo Jugoslavija i vo pove}e evropski zemji, kako i na postdiplomski studii vo Institutot za me|unarodni studii na Univerzitetot vo Kalifornija. Bil ~len na Redakcijata na sp. Makedonski folklor# i na drugi redakcii.
LIT.: \or|i Zdravev, In memoriam, Makedonski folklor#, XV, 2930, Skopje, 1982, 227228. S. Ml.
1049
NIKOLOV
Jordan (Orce) Nikolov
Olivera Nikolova
Dim~e Nikolov, grafika
NIKOLOV, Dim~e (Bitola, 21. II 1953 Skopje, 30. IV 1998) grafi~ar, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje, zna~aen za afirmacijata na makedonskata grafika na me|unarodno pole. Diplomiral (1978) i magistriral (1980) na Akademijata za likovni umetnosti vo Qubqana. Bil u~esnik na me|unarodni grafi~ki manifestacii. Sozdaval apstraktni, lirski tretirani znakovni kompozicii so upotreba na crno-beli efekti (Predel 14, 1979; Predel 22, 1980). Z. Al.-B. NIKOLOV, \eor|i (Ohrid, 1868 Carigrad, 1. III 1938) lekar, revolucioner. Medicina zavr{il vo Carigrad, a rabotel kako lekar vo Ohrid i potoa vo Skopje. Aktivno u~estvuval vo rabotata na MRO. Vo 1905 g. bil lekar vo Voden, kade {to steknal brojni neprijateli, koi nekolku pati se obidele da go ubijat. Vo 1907 g. bil osuden na 101 godina zatvor, a kaznata ja izdrùval vo Solun, Rodos i Bursa (Mala Azija). Po Mladoturskata revolucija bil pomiluvan (1908) i nazna~en za lekar vo Bitola. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. P. B. NIKOLOV, Jordan (Orce) Antonov (Skopje, 7. I 1916 Vladi~in Han, Srbija, 3/4. I 1942) komunisti~ki deec i naroden heroj. Go izu~il kroja~kiot zanaet (1934), stanal aktivist na URSovite sindikati i ~len na KPJ (od 1935). Bil sekretar na Podru`nicata na {iva~kite rabotnici (vo proletta 1938), sekretar na MK na KPJ vo Skopje i ~len na privremenoto Biro na PK na KPJ vo Makedonija (19391940). Bil organizator na ilindenskite izleti (1940), potoa e uapsen (av1050
gust 1940) i osuden na dve godini vo Kikinda, Lepoglava i Sremska Mitrovica, kade {to bil ~len na Zatvorskiot komitet na KPJ. Na Pokrainskata konferencija (8. IX 1940) vo otsustvo bil izbran za ~len na PK na KPJ vo Makedonija, a na Pettata zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1921 X 1940) i za kandidat za ~len na CK na KPJ. So grupa zatvorenici, niz prokopan tunel, uspeal da izbega (22. VIII 1941) i se vklu~ile vo Fru{kogorskiot NOPO, preku koj se prefrlil do Vrhovniot {tab na NOV i POJ vo slobodnoto Uìce. So grupa partizani, vo obid da se prefrli vo Makedonija, nai{ol na bugarska zaseda i po kratka borba zaginal. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (29. VII 1945).
LIT.: Boris Bojaxiski, Naroden heroj Jordan Nikolov-Orce, Skopje, 1951; êda Ne{i}, Kako zagina Orce Nikolov, naroden heroj, kandidat za ~len na CK KPJ, Nova Makedonija#, VIII, 2145, Skopje, 1. XI 1951; Ilija Zafirovski, Poraka od Uìce do Makedonija vo 1941 godina, Nova Makedonija#, XVII, 5279, Skopje, 2. VII 1961, 6; Orce Nikolov, Trudbenik#, XXXIV, 31, Skopje, 28. VIII 1978, 5; Vasil Kunoski, Nikolov Anton Jordan Orce (19161942), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 294299; 40 godini od smrtta na Orce Nikolov, Prosveta#, XXV, 539540, Skopje, 10. II 1982, 8; D-r Milo{ Konstantinov Mitre Inadeski, Jordan Nikolov-Orce, Skopje, 1984. S. Ml.
satelka za deca i mladina. Zavr{ila Filozofski fakultet vo Skopje. Rabotniot vek go minala kako urednik i dramaturg vo Makedonskata radio-televizija. Poznat avtor za deca kako negov letopisec na urbanoto i bezgri`no sekojdnevje. Vo literaturata za vozrasni e edna od najzna~ajnite pretstavni~ki na t.n. ènsko pismo. Istoriskata tematika vo romanite se prekr{uva niz li~en tvore~ki predizvik, a Kuklite na Rosica#, 2004, e vrednuvan kako nastan vo makedonskata literatura.
DELA: romani: Tesna vrata, Sk., 1983; Doma{ni zada~i, Sk., 1989; Trombot, Sk., 1996; Adamovo rebro, Sk., 1999; Ve`bi za Ibn Pajko, Sk., 2000; knigi za deca i mladi: Zoki Poki, Sk., 1963; Mojot zvuk, Sk., 1977; Qubobolki, Sk., 1988; Beli stapki, Sk., 1993. V. Toc.
NIKOLOVI^, Haxi Aleksa (Razlog, 1749 & Budim, 23. III 1802) & trgovec i aktivist vo duhovniot ìvot na pravoslavnite doselenici od Makedonija i od sosednite zemji vo Budim i Pe{ta. Vo 1791 g. vo Pe{ta formirale crkovna op{tina, koja na negovo barawe bila imenuvana Grko-isto~na gr~ka i makedonska#. Toj bil prv pretsedatel na Op{tinata. Bil pogreben do severniot vlez na crkvata.
LIT.: N. Ni~ev, Blgarski pametnici ot 18. vek v Budapea, Zora#, 24, 6938, Sofi, 11. VIII 1946, 6. M. Zdr.
NIKOLOV, Mihail (s. Bobi{ta, Kostursko, 25. VIII 1874 Varna, 1. VIII 1934) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, kosturski vojvoda. Zavr{il gimnazija vo Solun (1896), koga stanal ~len na TMORO. Bil u~itel vo Dojran, Voden i vo Kostur i eden od osnova~ite i rakovoditelite na Revolucionernata organizacija vo Kostursko. Vo Ilindenskoto vostanie bil ~len na Kosturskoto gorsko na~alstvo. Po vostanieto se preselil vo Bugarija, vo Varna.
LIT.: Hr. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, t. 1, Sofi, 1983. Al. Tr.
Grozdan NikolovKamburski
NIKOLOVA, Olivera (Skopje, 11. III 1936) raskaùva~ka, romansierka, dramska avtorka, pi-
NIKOLOV-KAMBURSKI, Grozdan (s. Klisura, Gornoxumajsko, 16. IV 1908 Gorna Xumaja, 20. VIII 1942) istaknat makedonski revolucioner, komunist. Progonu-
NIKOLOVSKI
van od policijata i od VMRO na Ivan Mihajlov, emigriral vo Kralstvoto na SHS (1925), a ottamu vo SSSR (1926). Vo Odesa zavr{il Partiska {kola, a vo Moskva Vi{a partiska {kola. Se vratil vo rodniot kraj (1936), stanal sekretar na Okru`niot komitet na BKP za Pirinskiot kraj (19371941), bil eden od prvite partizani. Uapsen (II 1942), osuden na smrt i obesen vo Gornoxumajskiot zatvor zaedno so Stanke Lisi~kov i Vlado îmev.
LIT.: Slav~o Vodeni~arov, Grozdan Nikolov, Pirinski sokoli, Sofi, 1970; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi. V. Jot.
Hristo NikolovMakedonski
NIKOLOV-MAKEDONSKI, Hristo (s. Gorno Todori, Kuku{ko, 1885 5. VII 1916) ajdutski i ~etni~ki vojvoda, revolucioner. Progonuvan od osmanliskite vlasti, se odmetnal vo ajdutstvo. So svoja ~eta aktivno u~estvuval vo osloboditelnite dvièwa i borbi, najprvin vo Srpsko-turskata (1876), potoa vo Rusko-turskata vojna (18771878), a najposle i vo makedonskoto revolucionerno i osloboditelno dvièwe.
LIT.: Makedonski istoriski re~nik, Skopje, 2000. Al. Tr.
donija, turski zatvornik i predilindenski vojvoda na TMORO. Kako 13-godi{nik trgnuva na rabota po anadolskite grat~iwa, a po 8 godini se vra}a vo rodniot kraj i stanuva ov~ar vo s. Vmbel. Cela zima vo svojata koliba go ~uva komitata Vasil @urkata. U~estvuva vo ubistvoto na zulum}arot ôlak Rexep, no e nakleveten i podgonet od Turcite, pa se odmetnuva v planina i sozdava druìna. Se proslavuva kako naroden za{titnik i uni{tuva~ na turskite i albanskite babaiti. Esenta so te{ki bitki zarobuva cela turska potera i se prefrla vo Grcija, kade {to so gr~kite vostanici se bori vo Tesalija. Koga razbira deka vo Kostursko besnee, pqa~ka, ubiva i bes~esti kesexijata Majqo-beg, toj ja sobira druìnata i se vra}a vo Kostursko, gi o~istuva zulum}arite i so pridruènite vojvodi Nikola Giza i Mihail Darda go podgotvuvaat naselenieto za op{to vostanie. Esenta, preku Mariovsko i Ko~ansko, se prefrla na prezimuvawe vo Bugarija. Proletta odnovo druìnata se sobira i go razveva znameto po male{evskite, mariovskite i kosturskite planini. U~estvuva vo Kresnenskoto makedonsko vostanie (187879), a potoa stanuva pretsedatel na Narodnoto sobranie na Makedonija vo Gremen-Te}e (1880). Vo 1883 g. zaminuva vo Tikve{ko i go likvidira zlostorikot Adem-aga od s. Gradec. Ima silna bitka so potera kaj s. Ro`den i posle kaj s. Bap~ur. Se prefrla vo Grcija, no tuka go obvinuvaat za ubistvo i 13 godini leì vo gr~ki zatvor. Vo 1900 se vra}a vo Sofija, a vo maj 1902 g. odnovo so ~eta vleguva vo Makedonija i zaginuva vo bitka so silna turska potera kaj s. Gorni~evo (Lerinsko) na planinata êgan.
LIT.: M. K. Cepenkov, Vojvoda Stefo Nikolov Skender, Makedoni#, II, Sofi, 1216. Bl. R.
ni kriti~ari. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (1952). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1982), kade {to bil profesor. Gi istraùval promenite od postvizantiskoto do realisti~koto slikarstvo (Makedonskite zografi od krajot na XIX i po~etokot na XX v. Andonov, Zografski i Van|elovi}, Skopje, 1984). M. B.-P.
Blagoja Nikolovski
Stefo Nikolov Skender (1855&1902) - vojvoda na Kresnenskoto vostanie (1879) i pretsedatel na Narodnoto sobranie na Makedonija (1880)
NIKOLOVSKI, Blagoja (s. Vladilovci, 2. VIII 1935 Skopje, 14. IX 1996) operski i koncerten pevec, tenor, prvenec na Operata na MNT. Peewe u~el kaj prof. K. Trpkov, a diplomiral solo-peewe na Muzi~kata akademija vo Belgrad (prof. Cvei}). Vo Operata na MNT dobiva anga`man vo 1963 g., vo koja so nekolku prekini ostanuva do 1985 g. Vo me|uvreme pove}e sezoni raboti vo [vajcarija. Vo periodot 19831985 g. bil direktor na Operata i Baletot na MNT. Ostvaril okolu 15 naslovni ulogi od tenorskiot fah, od koi pozna~ajni se: Belmonte (Grabnuvawe od sarajot), Almaviva (Sevilskiot berber), Alfred @ermon (Travijata), Edgardo (Lu~ija di Lamermur), Lenski (Evgenij Onegin), Vojvodata od Mantova (Rigoleto), Nikola Karev (Ilinden). Nastapuval i na koncertniot podium so recitali i so u~estvo vo izvedbi na vokalno-instrumentalni dela. Vo realizacijata na svoite ulogi bogatiot i topol lirski glas uspe{no go soedinuva so scenska igrivost i {arm. Se zanimaval i so pedago{ka dejnost bil nastavnik, profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost, a vo dva mandata i dekan na ovaa obrazovna ustanova. Kako solist gostuval vo pove}e zemji vo Evropa i vo SAD. F. M. NIKOLOVSKI, Boro (Kumanovo, 16. VIII 1909 Skopje, 24. IV 1991) farmacevt. Diplomiral Farmacija vo Zagreb (1930) i otvoril apteka vo Struga. Bil ~len na Zdravstveniot odbor pri Farmacevtskiot aktiv. Kako blizok sorabotnik na akademikot J. Tu1051
Antonie Nikolovski
NIKOLOV-SKENDER, Stefo (s. Besena, Prespansko, 1855 êgan Planina, Lerinsko, maj 1902) kresnenski vojvoda, pretsedatel na Narodnoto sobranie na Make-
NIKOLOVSKI, Antonie (s. Smolari, Strumi~ko, 27. X 1920 Skopje, 15. IX 1991) istori~ar na umetnosta, univ. profesor i eden od prvite makedonski likov-
NIKOLOVSKI
cakov ja prou~uval lekovitata flora vo Makedonija i kvalitetot na prehranbenite proizvodi. Zasluèn e za izu~uvaweto na istorijata na zdravstvenata slu`ba vo Makedonija i avtor e na knigata Prilozi za zdravstvenata kultura na Makedonija#. L. P.-T.
BIBL.: Formirawe i aktivnost na Mesnoto poverenstvo na KPM vo Negotino od april 1943 do septemvri 1944 godina, Tikve{ijata vo NOV 19411945. KPJKPM vo Tikve{ijata 19391945, kn. vtora, KavadarciNegotino, 1984, 171184; Sozdavaweto i aktivnosta na voenozadninskite organi vo Tikve{ijata vo letoto i esenta na 1944 godina, Tikve{ijata vo NOV 19411945. Partizanski i voeni edinici, kn. treta, KavadarciNegotino, 1984, 373385; NOB bez dogmi 19411942. Kriti~ki osvrt na dosega{nata istoriografija, Skopje, 1997. S. Ml.
Dimitar Nikolovski (Taki Daskalot)
Van~o Nikolovski
NIKOLOVSKI, Van~o Nikolov (Negotino, 15. XI 1922 17. III 2005) prvoborec i politi~ar, ekonomist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, gimnazija vo Gorni Milanovac i Veles, a potoa studiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Kako u~esnik vo NOAVM ( od 1. V 1941) i ~len na KPJ (od fevruri 1943), bil uapsen i ispraten vo internacija vo Bugarija (maj 1943 januari 1944). Povtorno se vklu~il vo NOAVM (od 29. VII 1944) kako borec, sekretar na MK na KPJ vo Negotino i politi~ki komesar na Tikve{koto voeno podra~je. Po Osloboduvaweto zavr{il Vi{a politi~ka {kola vo Belgrad i Ekonomski fakultet vo Skopje. Bil sekretar na Op{tinski komitet i sekretar na Okoliski komitet na KPM, rabotel vo CK na KPM, bil direktor na Partiskata {kola vo Skopje, pretsedatel na op{tinsko sobranie, potpretsedatel na okolisko sobranie, pratenik vo Republi~kiot sovet na Narodnoto sobranie na NRM, ~len na Republi~kiot sovet i potpretsedatel na RO na SSM, glaven urednik na v. Trudbenik#, ~len na Glavniot odbor na SSRNM, sekretar za industrija i trgovija na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Odborot za op{testven plan i finansii na Republi~kiot sovet na Sobranieto na SRM. Direktor na Sojuznata direkcija za materijalni rezervi, pratenik vo Sobranieto na SFRJ i potpretsedatel na Sojuzniot sobor. Po penzioniraweto (1987) projavil ìva aktivnost so reagirawa na aktuelnite zbidnuvawa vo makedonskite vesnici i spisanija. Avtor e na nekolku knigi.
1052
Vlastimir Nikolovski
NIKOLOVSKI, Vlastimir (Prilep, 20. XII 1925 Skopje, 28. III 2000) kompozitor. Eden od najplodnite makedonski avtori na XX vek. Sozdal okolu 140 tvorbi za najrazli~ni sostavi. Osobeno markantni se negovite vokalno-instrumentalni kompozicii (oratoriumi, kantati) i negovite orkestarski dela. Sepak, najvisokite tvore~ki dostreli gi ostvaril na poleto na horskata muzika i vo delata vo koi dominira ~ove~kiot glas. Vo celoto svoe tvore{tvo N. se inspiriral od folklorot. Negovoto kompozitorsko kredo e deka treba da se odbegnuvaat radikalnite postapki na muzi~kata avangarda od XX vek, bidej}i tie se samo izraz na tvore~kata nemo} i sterilnost. Tokmu zatoa negoviot muzi~ki jazik e umeren, ekspresiven, so potpirawe na duhovnoto i folklornoto podnebje na Makedonija. Se zanimaval i so publicistika. Napi{al nad 30 statii, vo koi obrabotuva problemi glavno svrzani so makedonskoto muzi~ko tvore{tvo. Vo tekot na svojot bogat ìvot izvr{uval mnogu va`ni stru~ni i op{testveni zadolènija (direktor na Operata, dekan na FMU, pretsedatel na SOKOM itn.). Izbran e (1981) za redoven ~len na MANU.
DELA: Serdarot, kantata (1963); oratoriumi: Klimentu (1966); Kirilu (1969); Nepokor (1979); tri simfonii (1957 1975); Koncert za pijano i orkestar (1978); Koncert za violina i orkestar (1987); Po pati{tata, vokalen ciklus (1969); Crnila, za glas i guda~i (1984); i dr. M. Kol.
sko, 3. V 1942) politi~ki deec i prvoborec. Zavr{il u~itelska {kola. Po kapitulacijata na Jugoslavija se vklu~il vo Nacionalnoosloboditelnoto dvièwe predvodeno od makedonskite komunisti. Bil eden od organizatorite na Ilindenskite demonstraci vo Bitola (2. VIII 1941). Stanal ~len na KP i prv ilegalec vo Bitolsko, u~estvuval vo formiraweto na Prviot bitolski partizanski odred Pelister# kaj s. Lavci (IV 1942) i bil izbran za politi~ki komesar so partizansko ime [umski#. Zaginal vo borbata so bugarskite sili na progonot kaj s. Oreovo, vo Oreovskata Korija (3. V 1942). Negovoto zaginuvawe e opeano vo narodnite pesni.
LIT.: Voislav Ku{evski i Svetozar Naumovski, Dimitar Nikolovski-Taki Daskalot (19211942), Skopje, 1998. M. Min.
\oko Nikolovski
NIKOLOVSKI, Dimitar (Taki Daskalot) (Bitola, 1921 Oreovska Korija kaj s. Oreovo, Bitol-
NIKOLOVSKI, \oko (Kumanovo, 17. IV 1912 Kumanovo, 7. XII 1987) akter i reìser. Toj e u~esnik vo formiraweto na Gradskiot amaterski teatar vo Kumanovo (1944) i na profesionalniot teatar (1947). Ulogi: Mojsov (Den za odmor#); Mitke (Ko{tana#); Tartif, ôrbaxi Teodos vo istoimenite dela; Axi Trajko (Begalka#); Spiro (Pop Kiro i pop Spiro#); Jerotie (Somnitelno lice#); Zamfir (Zona Zamfirova#); Sudijata (Takva e qubovta#); Kal~o (Ivkova slava#); Pol (Trite angeli#) i dr. Reìi: Somnitelno lice#; Dubrovni~ki |avol{tini#; Mandragola# i dr. R. St.
NIKOLOVSKI
NIKOLOVSKI, Ilija Dim. (s. Pan~arevo, Berovsko, 6. VII 1948) general-major na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Berovo, a Voena akademija na JNA vo Belgrad i vo Saraevo. Komandirskata dol`nost ja zapo~nal kako potporu~nik komandir na vod, a podocna bil komandir na ~eta i komandant na bataljon. Vo JNA gi zavr{il Komandno{tabnata akademija i [kolata za narodna odbrana. Bil voen pretstavnik vo Ambasadata na RM vo R. Bugarija i voen pretstavnik na ARM vo Brisel. Bil komandant na brigada i komandant na korpus, a potoa bil penzioniran (12. XII 2003). V. St.
Mihajlo Nikolovski
NIKOLOVSKI, Mihajlo (Bitola, 28. IX 1934 Skopje, 20. VIII 1994) kompozitor. Muzi~koto obrazovanie go zapo~nuva vo rodniot grad, a go prodolùva vo Skopje. Diplomira na Nastavnoteoriskiot oddel na Muzi~kata akademija vo Belgrad (1960), a vo vremeto na studiite privatno u~i kompozicija kaj M. Radenkovi}. Po diplomiraweto, e direktor na Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Bitola i dirigent na horot Stiv Naumov#. Od 1971 g. e muzi~ki urednik vo Radio Skopje, a naskoro profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (do krajot na ìvotot). Bil dekan na istata institucija. Negoviot opus beleì dela od re~isi site muzi~ki rodovi, me|u koi se istaknuvaat ciklusot Zapisi#, za visok glas i guda~ki orkestar (1975), i kantatata Makedonija#, za nizok glas, recitator, me{an hor i guda~ki orkestar (1984). B. Ort. NIKOLOVSKI (Nikolov, Nikoli}, Nikolaevi~), Filip Atanasov (Carigrad, ok. 1882 ?) sin na pe~albari od bitolskoto selo Bukovo, eden od najaktivnite ~lenovi na MNLD vo S.-Peterburg (19021904). Po zavr{uvaweto na Srpskata gimnazija vo Carigrad, od Kiev podnesuva molba do ruskoto Ministerstvo za prosveta (26. VIII 1901) i vo
septemvri e ve}e zapi{an na Fakultetot za isto~nite jazici vo S.-Peterburg vrz osnova na pravata na pripadnicite na ju`noslovenskite zemji# i na polna svoja izdr{ka#. Poradi smrtta na tatko mu, go moli rektorot (28. III 1902) da mu se dozvoli da otpatuva vo Carigrad zaradi ureduvawe na doma{nite raboti#, no namesto do 15 maj 1902, toj se vra}a od Turcija na 15 avgust 1903 g. Bidej}i nema plateno {kolarina, moli da bide prefrlen na Pravniot fakultet vo S.-Peterburg. Po esenskiot semestar, poradi nepla}awe odnovo e isklu~en. Po zavr{enite tri semestri na Pravniot fakultet podnesuva molba od Herson (oktomvri 1906), poradi krajno neblagoprijatnite klimatski uslovi za zdravjeto#, da bide prefrlen na Harkovskiot univerzitet. Iako molbata mu e prifatena, u{te na 15 dekemvri toj e ve}e student na Kazanskiot univerzitet. Po zada~a na MNLD, kako turski podanik, dobiva paso{ za slobodno dvièwe# i zaedno so N. Ni~ota patuvaat po Makedonija. Od pismoto na D. ûpovski do N. Ni~ota (17. II 1904) se doznava deka F. N. e aktiven vo Drugarstvoto vo S.-Peterburg i deka v nedela }e ~ita [referat] Fil~o (sega toj ne e Nikoli, a Nikolovski) pod naslov: ,Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. Sobira folklorni materijali, pa dve narodni pesni (Dali se ~ulo i razbralo!# i Tri dni se gotvi{ da odi{# od s. Bukovo, Bitolsko) se objaveni vo prviot broj na Misirkovoto sp. Vardar# (Odesa, 1905), kako edinstven potpi{an avtor, pokraj redaktorot.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 237239; istiot, Filip Nikolovski vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla i negovite zapisi na narodni pesni vo Misirkoviot Vardar (1905), zb.: Folklorot i etnologijata vo Bitola i Bitolsko, MANU DNU, Bitola, 1981, 683695. Bl. R.
golem broj mostovi vo Makedonija. Bil pretsedatel na Dru{tvoto na grade`nite konstruktori na Makedonija i prv pretsedatel na Senatot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#. Q. T.
Todor Nikolovski
NIKOLOVSKI, Todor (Veles, 16. I 1902 Skopje, 28. I 2002) dramski i filmski akter i reìser, eden od osnova~ite na Makedonskiot naroden teatar, u~esnik vo NOV, eden od osnova~ite na dramskata grupa Ko~o Racin#, formirana na slobodnata teritorija vo Gorno Vranovci pri Glavniot {tab na NOV i POM. Bil akter vo Narodnoto pozori{te vo Skopje (19191941) i vo Teatarot vo vremeto na Vtorata svetska vojna (19411944). Vo Dramata na MNT ostavil mnogu ulogi, nekoi od antologisko zna~ewe. Ulogi: Tartif i ôrbaxi Teodos (vo istoimenite dela), Manas (Begalka#), @ika (Somnitelno lice#), Potkaqosin (@enidba#), Jusuf (Dohodno mesto#), Akter (Na dnoto#), Velko (Vejka na vetrot#), Gu{tanov (Goce#), Mitre (Parite se otepuva~ka#) i dr. Reìi: Naroden pratenik#, ôrbaxi Teodos# (zaedno so Petre Prli~ko), @ena~ka i maà~ka#, Parite se otepuva~ka#, Goce# (zaedno so Dimitar ]ostarov). Nastapuval vo filmovite: Mis Ston#, Mirno leto#, Memento#, Neli ti rekov#. R. St.
NIKOLOVSKI, Tihomir (Ohrid, 22. XII 1940) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1991 do penzioniraweto vo 2005) po predmeti od oblasta na metalnite konstrukcii i ispituvaweto na konstrukciite. Vodel pove}e nau~noistraùva~ki proekti, a visoki dostreli postignal na poleto na ispituvaweto i zajaknuvaweto na konstrukciite, {to go prepora~alo za nositel na proektot finansiran od NATO, so koj se saniraa i se zajaknaa
Vawa Nikolovski -\umar
NIKOLOVSKI-\UMAR, Vawa (Bitola, 13. I 1968) kompozitor i dirigent. Diplomiral na

1053
NIKOLOVSKI
dirigirawe (prof. F. Muratovski, 1992) i na kompozicija (prof. Vl. Nikolovski, 1993) na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Specijaliziral na Konzervatoriumot Nikolaj Rimski Korsakov# vo Sankt Peterburg (19951996). Raboti kako dirigent vo MNT, a sorabotuval so Makedonskata filharmonija i so site pozna~ajni ansambli vo Makedonija. Denes ìvee i raboti vo Feniks, SAD. Negovoto tvore{tvo se sostoi glavno od kamerni i od simfoniski dela. B. Ort.
vite organizatori na muzi~kiot ìvot vo RM. Kako u~esnik vo NOV, vo 1944 g. formiral hor i duva~ki orkestar. Bil direktor na Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje (19471973), kade {to istovremeno predaval i truba. Kako dolgogodi{en rakovoditel na ovaa zna~ajna obrazovna institucija, dal golem pridones vo postavuvaweto i razvojot na muzi~koto obrazovanie. Od 1979 g. patron na Muzi~ko-baletskiot u~ili{ten centar Ilija NikoSn. ^.-An. lovski-Luj#. NIKOLOSKA, Miroslava Nikolova (Skopje, 30. X 1950) psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1974), kade {to i magistrirala (1987). Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1996). Vo 1977 g. e izbrana za asistent na Institutot za psihologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, a od 1987 god. raboti na Pedago{kata akademija Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje, kade {to e redoven profesor od 2000 g. U~estvuvala na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~ni i stru~ni sobiri, a bila i koordinator na nekolku me|unarodni proekti od oblasta na obrazovanieto. Avtor e na pove}e nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na psihologijata na li~nosta, moralniot razvoj i psihologijata na obrazovanieto.
BIBL.: Psiholo{kite osobini na idnite nastavnici (1997), Razvojna psihologija, detstvo (2002) i dr. LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij#, br. 863, Skopje, 15. XII 2004. V. Arn.
toriski raboti vo TVN (skripta, koavtor R. Minovski) i Zbirka zada~i od TVN Branovi procesi na vodovite i razvodni postrojki (u~ebno pomagalo, koavtor R. Minovski). LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 843, januari Dr. R. 2004.
Petre Nikoloski
Sa{a Nikolovski\umar
NIKOLOVSKI-\UMAR, Sa{a (Bitola, 14. IV 1966) dirigent, pretstavnik na pomladata generacija visokoobrazovani makedonski dirigenti. Na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje vo 1991 g. diplomiral na Oddelot za muzi~ka teorija i pedagogija, a vo 1993 g. dirigirawe (prof. F. Muratovski). Magistriral (1999) na Sofiskata muzi~ka akademija, a bil na specijalizacija vo S.-Peterburg. Imal pove}e nastapi so ansamblite na Operata i Baletot na MNT i so orkestarot na Makedonskata filharmonija. Umetni~ki rakovoditel na nekolku kamerni ansambli (Sveta Sofija, Kameren orkestar na Muzi~kata mladina na Makedonija). Gostuval vo Bugarija, Romanija, Srbija. Toj e nastavnik na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. F. M.
NIKOLOSKI, Petre (Prilep, 24. II 1959) skulptor koj{to vo 80-tite godini vnesuva novini vo plasti~niot izraz i vo upotrebata na materijalite. Diplomiral (1984) i magistriral (1989) na APU vo Belgrad. Od 1989 g. ìvee i dejstvuva vo Anglija. Be{e pretstavnik na RM na Bienaleto vo Venecija (1993). Vo multimedijalnite proekti e motiviran od prirodnoto ambientalno okruùvawe so akcent vrz ritualot, mitot, arhetipskoto (ciklus Prostori Magi~na {uma 1989 1999). M. B.-P.
Tome Nikoloski
Qubomir Nikoloski
Ilija NikolovskiLuj
NIKOLOVSKILUJ, Ilija (Prilep, 7. H 1913 Skopje, 1973) pedagog i kompozitor. Eden od pr1054
NIKOLOSKI, Qubomir (Sekirci, 2. IX 1947) el. in`., d-r na tehni~kite nauki, red. prof. na ETF vo Skopje. Pretsedatel na Stud. kom. za materijali za elektrotehnologija i dva mandata pretsedatel na Makedonskata sekcija IEEE. Obrabotuval problemi od oblasta na elektri~nata izolacija, VN merewa i kvalitetot na elektri~nata energija.
BIBL.: Laboratoriski praktikum po TVN (univerzitetski u~ebnik), Labora-
NIKOLOSKI, Tome Petrov (Kru{evo, 16. IX 1941) psiholog, univerzitetski profesor. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1965). Magistriral na Univerzitetot Hal, Anglija (1974), kade {to i doktoriral od oblasta na industriskata psihologija (1976). Na Filozofskiot fakultet vo Skopje se vrabotil vo 1970 g., kade {to e redoven profesor (od 1987) po predmeti od oblasta na psihologijata na trudot i statistikata vo psihologijata. U~estvuval vo pove}e nau~noistraùva~ki proekti. Gi rakovodel proektite Makedonska revizija na Veksleroviot individualen test za merewe na in-
NIÔTA
teligencija (198788) i Psiholo{ki faktori na profesionalnoto opredeluvawe (199294). Avtor e na brojni trudovi od oblasta na psihologijata na trudot, profesionalnata orientacija, primenata na kompjuterskata tehnika vo statistikata i dr.
BIBL.: Statistika vo psihologijata, 1997; Lu|eto i zanimawata, 1995, 1996; Psihologija na trudot, 2000, 2005. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 270. V. Arn.
lomiral na Arhitektonskiot fakultet pri Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1953). Se zanimaval so urbanisti~ko planirawe. Pogolem del od svojata profesionalna aktivnost pominal vo Zavodot za urbanizam na Makedonija i bil negov direktor (19581989). Kako ekspert na OON rabotel vo Peru i vo Nigerija. Gi izrabotil urbanisti~kite planovi na Prilep (1953), na Kriva Palanka (1956) i na naselbata âir# vo Skopje (1958); DUP na gradskite centri za Strumica, za Kumanovo, za Tetovo i za Struga. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Pozna~ajni realizacii se: Studentskoto odmorali{te vo Ohrid i Ugostitelskoto u~ili{te vo KiKr. T. ~evo.
(1987), go pominal na Hirur{koto oddelenie vo Bitola. Vo 1972 stanal primarius, a vo 1985 g. P. B. zdravstven sovetnik. NIÂ-PRENDA, Vera (Bitola, 3. II 1925) pedijatar. Po zavr{uvaweto medicina (1953) i specijalizacija po pedijatrija vo Zagreb (1958), rabotela vo Detskoto oddelenie vo Bitola, do penzioniraweto (3. II 1985). Vo sorabotka so d-r D. Vangelov, prvi vo Makedonija primenile eksangvino transfuzija vo terapevtski celi. Vo 1972 g. stanala primarius, a vo 1983 g. zdravstven sovetnik. P. B.
Aleksandar Nikoqski
NIKOQSKI, Aleksandar (Pe}, 17. III 1937) arhitekt, univ. profesor. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1963), kade {to kako redoven profesor go predava predmetot vnatre{na arhitektura. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe, posebno so proektirawe na enterieri. Proektiral objekti i nadvor od na{ata dràva. Pozna~ajni realizacii: motelot Makedonija# vo Veles (1982), Upravnata zgrada na RIK Sileks# vo Kratovo (1984), individualna semejna ku}a SLU# na Vodno, Skopje (1999), enterierno re{enie za Istoriskiot muzej na Makedonija vo Skopje (1986), Rekonstrukcija i vnatre{no ureduvawe na hotelot Dojran# vo Star Dojran (1993). Se zanimava i so publicisti~ka dejnost od oblasta na industriskiot dizajn i revitalizacijata na stari prostori. Kr. T.
Nikola St. Ni~ota
Metju Nimic
NIMIC, Metju (Matthey Neimetz) (Wujork, SAD, 17. IX 1939) amerikanski diplomat. Specijalen pratenik na pretsedatelot na SAD Bil Klinton za Balkanot (19941995); vklu~en vo pregovorite me|u R Grcija i R Makedonija (mart 1994 septemvri 1995); po barawe na Sajrus Vens i vo soglasnost so RG i so RM e nazna~en od Generalniot sekretar na ON Kofi Anan za zamenik na Vens (pretsedava~ na razgovorite RG-RM) (14. XI 1997), odnosno za li~en pratenik na Generalniot sekretar na ON (29. XII 1999). Podgotvuva predlozi za re{avawe na sporot RGRM, obznaneti kako oficijalen predlog na OON (9. XI 2005).
LIT.: Tatjana Petru{evska, Analiza na predlozite na Metju Nimic za re{avawe na gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM obznaneti kako oficijalen predlog na OON na 09.11.2005 godina vo Wujork, Godi{nik vo ~est na Strezo Strezovski, Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje, 2006. T. Petr.
Zvonimir Nikuqski
NIKUQSKI, Zvonimir (Kumanovo, 15. II 1929 Skopje, 23. VI 1998) arhitekt i urbanist. Dip-
NIÂ, Konstantin Naumov (Kru{evo, 11. III 1922) hirurg. Med. f. zavr{il vo Zagreb (1952), a specijalizacija po hirurgija vo Skopje (1959). Kratko vreme rabotel kako lekar od op{ta praktika vo Kru{evo, a re~isi celiot raboten vek, do penzioniraweto
NIÔTA, Nikola Steriev(i~) (Smederevo, 29. I 1880 Smederevska Palanka, 11. VI 1950) ~lenosnova~ i aktivist na MNLD vo S.-Peterburg i Moskva. Sin na kru{evski pe~albari vo Smederevo {to skoro po negovoto ra|awe se preseluvaat vo Solun, kade {to toj go zavr{uva osnovnoto, a vo Srpskata gimnazija vo Carigrad srednoto obrazovanie. Po prvata godina na Pravniot fakultet vo Belgrad (1901/02), koga po~nuva hajkata protiv makedonskiot nacionalen separatizam# i se zabranuva Balkanski glasnik#, N. ja napu{ta Srbija i se prefrla na S.-Peterbur{kiot univerzitet (8. H 1902). Po 20 dena, kako student po prirodnite nauki#, e potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD vo S.-Peterburg. Poradi nemawe sredstva za pla}awe na {kolarinata, toj e osloboden od Univerzitetot# (28. V 1903). @ivee vo Slovenskiot dom na SPbSBD (15. H 1903) i u~estvuva na predavawata na Misirkov i vo podgotovkata na Ustavot na Drugarstvoto. Po mnogu molbi, dobiva stipendija od ruskoto MNR i e zapi{an na Medicinskiot fakultet na Moskovskiot univerzitet (18. XI 1903). Od Moskva doa|a vo S.-Peterburg i kako emisar na Drugarstvoto se sre}ava so avstroungarskiot ambasador, a zaedno so F. Nikolov(ski) patuvaat po Makedonija vo vrska so podgotovkite za otvorawe makedonski u~ili{ta. Se dopi{uva so pretseda1055
NIXE
telot na MNLD D. ûpovski za formirawe drugarstvo i vo Moskva. Misirkov od Berdjansk (20. VI 1904) pi{uva: Ni~ota mi soop{ti od Petrograd deka se povrzal so Avstriskata ambasada vo Petrograd. Li~no ambasadorot gledal so golemi simpatii na na{iot plan za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe i vo taa smisla pi{al na svojata Vlada, od koja{to ~ekal odgovor. Ako ja pridobieme Vladata na Avstro-Ungarija, kako {to ima izgledi da ja imame Rusija, toga{ lesno }e ja postigneme celta#. Kako medicinar e angaìran vo Rusko-japonskata vojna (1905) za suzbivawe na pegaviot tifus na frontot. Po diplomiraweto (1909), bidej}i nema pravo da ostane vo Rusija, se vra}a na Balkanot. Po ènidbata vo Belgrad (1910), raboti kako lekar vo srpskata provincija. Mobiliziran (1915), ja preìvuva golgotata na srpskata vojska preku Albanija i preku Krf i Solun stignuva vo @eneva (1917). Po vra}aweto (1919) slu`buva vo razni mesta po Srbija i Crna Gora i se stacionira vo Smederevska Palanka, kade {to, smetan kako bol{evik#, te{ko ja preìvuva germanskata okupacija.
DELA: Re~nik francuskih nepraviqnih i nepotpunih glagola, Beograd, 1931. LIT.: Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 152157. Bl. R.
at prekambriskite {krilci, {to ovozmoùva da se razvijat fluviodenudacionite procesi i oblici. Nixe e edna od najbogatite planini so {umi vo RM. [umskiot pojas e pretstaven so dab, buka i iglolisni {umi. Karakteristi~no e {to od podno`jeto do najvisokite delovi se javuvaat site floristi~ki tipovi {to se sre}avaat od Sredozemjeto do Severna Evropa.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.
Prvoto spisanie za umetnost, nauka i op{testveni pra{awa Nov den# (1945-1950)
NI[KA SPOGODBA (1923) dogovor me|u Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite i Bugarija za obezbeduvawe na granicata. Dejstvuvaweto na vooruènite ~eti na VMRO na teritorijata na Kralstvoto vo Vardarskiot del od Makedonija se zakanuvalo da dovede do voen sudir. Bugarskata vlada bila prisilena da prifati spogoduvawe za obezbeduvawe na granicata. Me{anata delegacija zasedavala vo Ni{ (117. III 1923). Devette protokoli od zasedanijata na Komisijata ja pretstavuvaat Spogodbata za bezbednost na granicata. Dogovornite strani se soglasile deka samo so neposredno obezbeduvawe na grani~nata linija ne moèlo da se spre~i preminuvaweto na komitskite ~eti i dogovorile da prezemat dlabinsko obezbeduvawe i prezemawe efikasni merki za zasiluvawe na dràvnata vlast vo zadninata na zag-
tav: Venko Markovski, Vlado Maleski-Tale (odgovoren redaktor), Blaè Koneski, Kiro Haxi Vasilev, Cico Popovi} i Dimitar Mitrev. Izleguva sekoj mesec, osven juli i avgust, do krajot na 1950 g. kako organ na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija. Vo nego se pe~atat nau~noistraùva~ki, knièvnoistoriski i op{testveno-politi~ki tekstovi, kako i pesni i raskazi, a na krajot vo rubrikata Kulturen pregled# se davaat informacii za zna~ajni manifestacii, pretstavi, kulturni nastani, kako {to e i informacijata za formiraweto na prviot Dràven univerzitet vo Skopje (noemvridekemvri 1946). Po negovoto zgasnuvawe, kako eden vid prodolènie, vo april 1951 g. se javuva spisanieto Sovremenost# so Redakcija vo sostav: Kiro Haxi Vasilev, Kole â{ule i Aco V. M.-^. [opov. NOV DOJRAN naselba na zapadniot breg na Dojranskoto Ezero. Na severozapad so regionalen pat e povrzana so Valandovo, a na jugoistok so Kuku{ vo Republika Grcija. Taa e formirana po Prvata svetska vojna, koga do temel bil razurnat Star Dojran. Naselenieto e so me{an etni~ki sostav. Vo 1961 g. ovde ìveele 1.114 `., a isto tolku (1.100) se registrirani i vo 2002 g. Od niv 1.023 `. bile Makedonci, 27 Srbi, 23 Turci, 14 Romi i 11 Albanci. Ribolovot, lozarstvoto i turizmot se glavni zanimawa. Vo naselbata ima osumgodi{no u~ili{te, nekolku trgovski i zanaet~iski du}ani.
LIT.: Todor Kondev, Nov Dojran izrazito ribarska naselba i Star Dojran turisti~ka naselba, Geografski razgledi#, kn. 4, Skopje, 1966. Al. St.
Planinata Nixe
NIXE visoka planina vo RM {to se nao|a vo ju`niot del, a preku ~ij srt vodi granicata so sosedna Grcija. Se protega vo pravec sijz, so najvisok vrv Kajmak~alan (2.520 m), no se istaknuva i vrvot Nixe (2.361 m). Povr{inata na Nixe na na{a teritorija iznesuva 689 km. Na sever, od Sele~ka Planina e odvoena so Sko~ivirskata Klisura na Crna Reka, na zapad e ograni~ena so Pelagoniskata Kotlina, na jug vo Egejskiot del na Makedonija so Ostrovskata (Erodejskata) Kotlina, a na istok morfolo{ki se nadovrzuva na planinata Kozjak. Vo geolo{kiot sostav dominira1056
rozeniot del od granicata za onevozmoùvawe na ~etni~ko organizirawe i navleguvawe. Sekoja vlada samostojno gi prezemala potrebnite merki. So toa bugarskata vlada se obvrzala da vospostavi efikasna vlast vo Pirinskiot del na Makedonija i vo ]ustendilskiot kraj, kade {to bila instalirana VMRO.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori I (19131940), Skopje, 2006. M. Min.
NOV DEN# spisanie za umetnost, nauka i op{testveni pra{awa. Prviot broj izleguva vo oktomvri 1945 g. vo Skopje pod Redakciskiot kolegium vo sos-
NOV @IVOT# (Struga, maj 1945) vesnik, organ na Edinaesettata makedonska NO brigada, na makedonski jazik. Za~uvan e samo eden broj umnoèn na ge{tetner na 36 stranici. Vo nego se zastapeni politi~ki, kulturni, zabavni i drugi sodrìni, a polovinata od niv se posveteni na 53ot rodenden na J. B. Tito.
NOVAKOV
Zoran Nikolovski, v.d. glaven i odgovoren urednik Aleksandar Dimkovski. Potoa kako izdava~ se javuva NIK Nova print#, direktor Ratko S. Lazarevi}, glaven urednik Aleksandar Damovski, a odgovoren urednik Zoran B. P. \. Andonovski. NOVA MAKEDONKA# (Poloàj, Egejskiot del na Makedonija, 1. III 1948 avgust 1949) dvojazi~no mese~no spisanie, organ na Antifa{isti~kiot front na ènite Makedonki vo Grcija, na makedonski i na gr~ki jazik. Glaven urednik bila Uranija Alilo- Nova Makedonka# (1948-1949) mova. Imalo cel da go afirmira u~estvoto na ènite vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 147148. S. Ml.
Josip Novak
Novata zgrada na NIP Nova Makedonija#, Skopje
NOVA MAKEDONIJA# prv dneven vesnik na makedonski jazik ustanoven kako dràven organ-vesnik# so Re{enie na Prezidiumot na ASNOM od 25 septemvri 1944 g. Vo tekot na podgotovkite, vo s. G. Vranovci se pojavil prethodnikot na vesnikot Na{a hronika# so 11 broja (30 septemvri - 20 oktomvri). Prviot broj na Nova Makedonija# nosi datum 29 oktomvri 1944 g. Otpe~aten bil vo ilegalno dislociran del na skopskata pe~atnica Goce Del~ev# vo G. Vranovci. Redaktor Vasil Ivanovski. Vtoriot broj bil otpe~aten vo Bitola, a od tretiot (22 noemvri) se pe~ati i izleguva vo Skopje. Go podgotvuvala Agitaciono-propagandnata komisija na CK na KPM na ~elo so Veselinka Malinska. Vo prvoto redakcisko jadro bile i urednicite Dejan Aleksi} i Vasil Ivanovski, reporterite An|a Veinovi} (Xuvalekovska), Dragoqub Budimovski, Ivan To~ko, karikaturistot Vasilie Popovi}Cico i Blaè Koneski so ~lenovi na Oddelenieto na AGITPROP za prevod i redaktirawe. Kako vrsnik, svedok i hroni~ar, odej}i vo ~ekor so dràvnosta, nastanite i razvojot, vesnikot odigral golema uloga vo afirmiraweto na nacionalnoto dostoinstvo na makedonskiot narod i negoviot identitet. Po likvidacijata, vo dekemvri 2003 g. brendot na Nova Makedonija# go otkupil i go prodolìl kako izdava~ ZONIK# doel-Skopje. Direktor
NOVA SOCIJALDEMOKRATSKA PARTIJA politi~ka partija formirana pri krajot od 2005 g., so otcepuvawe od SDSM. Na parlamentarnite izbori odràni vo 2006 g. osvoi sedum prateni~ki mesta vo Sobranieto na RM. U~estvuva vo sostavot na Vladata na RM, zaedno so VMRO DPMNE, DPA, LP, SPM, DOM i PEI. Lider na NSDP e Tito Petkovski, porane{en visok funkcioner na SKM i na SDSM.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedonske politi~ke partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007. \or. Iv.
NOVAK, Josip Josipov (Zagreb, R. Hrvatska 16. X 1919) polkovnik, radiolog, redoven prof. na Med. f. (od 1977). Diplomiral na Med. f. vo Zagreb (1942), a specijalisti~ki ispit po radiologija poloìl vo Belgrad (1955). Se usovr{uval na VMA i vo Vin~a na seminari za radiodijagnostika, dozimetrija, scintigrafija i primena na radioizotopi. Prestojuval vo Oslo i vo Frankfurt izu~uvaj}i dijagnosti~ki postapki za rano otkrivawe na malignite tumori i postradijacionite reakcii na izotopna i telekobaltna terapija kaj pacientite. Gi postavil temelite na eksperimentalnata dijagnosti~ka radiologija. Publikuval nad 100 truda i napi{al skripti za radiolo{ka za{tita i za stomatolo{ka radiologija. Dolgogodi{en urednik na MMP. ^len na Zdruènieto na radiolozite na Zapadna Germanija.
IZV.: Bilten UKIM, 265. K. K.-P.
NOVAKOVXONGAR, \or|i (Papradi{te Veles, okolu 1900) protomajstor. Negovata dejnost kako graditel se odvivala vo Makedonija, vo Bugarija, vo Grcija i vo Srbija. Gradel glavno crkvi, konaci i semejni ku}i. Vo Makedonija ja izgradil crkvata Sv. Petar i Pavle# vo Papradi{te,
Crkvata Sv. Petar i Pavle# vo s. Paparadi{te, Vele{ko
1057
NOVAKOVI]
Sv. \or|i# kaj Negotino (1880 1866), Sv. Nikola# vo [tip (1867) i Sv. Bogorodica# vo \uri{kiot manastir (18861891). Vo Bugarija gi izgradil crkvite Sv. Nikola# vo Berkovica (1872); Sv. Bogorodica# vo Lom (18671894) i crkvata Sv. Spas# vo Sofija (1875), urnata vo Vtorata svetska vojna. Graditelskata dejnost na Xongar ja sledime vo Sersko i vo Solunsko (crkva vo Ber), kako i vo Srbija (crkva vo Gwilane). Naj~esta forma na crkvite e trikorabnata bazilika.
LIT.: K. Tomovski, Makedonskite majstori-graditeli vo devetnaesettiot vek, Skopje, 2006. Kr. T.
NOVGORODSKI (KUPRIJANOVSKI) LISTOVI v. fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo.
Stojan Novakovi}
K. Novakovi} so negovata bro{ura Makedonija Makedoncima! Zemqa zemqoradnicima!# (1924)
profesor i akademik; filolog, istori~ar i istori~ar na literaturata. Eden od ideolozite (po primerot na P. R. Slavejkov 20 godini pred toa) za srbiziran makedonski jazik vo u~ebnicite (bukvar i ~itanka), pe~ateni vo Carigrad (18881891), za olesnuvawe na prodorot na zadocnetata srpska propaganda vo Makedonija. Aktiven zastapnik na golemosrpskata teza vo politi~kata polemika okolu karakterot i pripadnosta na makedonskiot jazik, folklor, etnografija i istorija.
LIT.: Blaè Ristovski, Ulogata na makedonskiot jazik vo formiraweto i razvitokot na nacionalnata svest (so poseben osvrt na makedonizmot# na Stojan Novakovi}), Prilozi#, XXII, 12, OLLN MANU, Skopje, 2002, 3956. Bl. R.
Nenad Novkovski
NOVAKOVI], Kosta Mihajlovi} (psevd. Dragosavac, Stani}) (â~ak, Srbija, 3. VI 1889 SSSR, 1938) istaknat komunisti~ki ideolog, privrzanik za samostojna Makedonija. Na rabotni~koto dvièwe mu pristapil vo 1903 g. kako gimnazijalec. Vo 1919 g. bil ~len na KPJ i zazemal rakovodna funkcija. Bil pratenik vo Parlamentot od makedonskata izborna edinica (19191920). Vo 1924 g. ja publikuval bro{urata Makedonija na Makedoncite, zemjata na zemjodelcite#, koja vedna{ bila zapleneta, a toj osuden na {estmese~en zatvor. Ja osudil raspar~enosta na Makedonija i se zalagal za slobodna obedineta Makedonija kako faktor za mirot na Balkanot.
LIT.: Evropa za Makedonija. Istaknati evropski intelektualci za makedonskoto nacionalno pra{awe (19251929). Izbor i predgovor d-r Orde Ivanoski, Skopje, 1991. O. Iv.
NOVAKOVI]-ÂRDAKLIJA, Petar (Leunovo Belgrad, 1808) u~esnik vo dobrovole~kite odredi (frajkori) vo Avstriskoturskata vojna vo 17881791 g. kako komandir na ~eta. U~estvuval vo Prvoto srpsko vostanie i bil doverliva li~nost i li~en prijatel na Kara|or|e Petrovi}. Vo diplomatska misija patuval vo Sankt-Peterburg i bil ~len na Pravitelstvuju{~iot sovet serbski. Posmrten govor mu odràl Dositej Obradovi}.
LIT.: D-r Du{an Panteli , Ko~ina Krajina, Beograd, 1930; Prota Mateja Nenadovi}, Memoari, Skopje, 1954. M. Zdr.
NOVKOVSKI, Nenad (Kriva Palanka, 14. V 1958) fizi~ar, red. prof. na PMF (2001). Diplomiral na PMF (1980), magistriral na ETF (1985) vo Belgrad i doktoriral na PMF (1990) so tema za dobivawe so brza termi~ka postapka na ultratenki oksinitridni filmovi so optimalen dielektri~en integritet. Specijaliziral vo Lozana. Objavuval trudovi za tenkite polusprovodni~ki filmovi, solarnite }elii i dr., vo stranski i vo doma{ni spisanija. Odrùval nastava glavno po predmetite fizika na kondenzirana materija i merewa vo fizikata. Opremil laboratorija za precizni elektri~ni merewa. Dvapati bil izbran za {ef na Institutot za fizika (1993 1997), i tripati za minister za obrazovanie i nauka vo vladi predvodeni od VMRO-DPMNE (19982002).
NOVAKOVI], Stojan ([abac, Srbija, 1. XI 1842 Ni{, 18. II 1915) srpski nau~nik, politi~ar i dràvnik minister i premier na srpskata vlada, ambasador (Carigrad, Pariz, S.-Peterburg i London), potpisnik na Londonskiot miroven dogovor so Turcija (1913); univerzitetski
1058
NOVACI selo vo Bitolsko. Se nao|a vo isto~niot del na Bitolsko Pole, od dvete strani na Sinevirska Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 580 m. So regionalen pat na zapad e povrzano so Bitola. Toa e naseleno so Makedonci (1.283 `.). Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni i industriski kulturi ili e vraboteno vo rudnikot za jaglen Suvodol# i vo termoelektranata Bitola#, koi se nao|aat vo blizina na seloto. N. e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 75.353 ha i ima 41 naseleno mesto so 3.549 `. Vo seloto postojat osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
Novo Selo, Strumi~ko
NOVO SELO naselba vo Strumi~ko. Se nao|a vo krajniot isto~en del na Strumi~ko Pole, od levata strana na r. Strumica, na nadmorska viso~ina od okolu 235 m. Niz seloto pominuva magistarlniot pat M6, koj na zapad go povrzuva so Strumica, a na istok so Petri~ vo Bugarija. Toa e naseleno so Makedonci (2.756) i mal
NORMANI
broj Srbi (11). Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ranogradinarski kulturi. N. S. e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 23.783 ha, a ima 16 naseleni mesta so 11.567 `. Vo seloto postojat osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena i policiska stanica. Al. St. NOVOOTVORENI UNIVERZITETI I EKONOMSKI FAKULTETI. Vo vremeto na tranzicijata od socijalisti~ka kon pazarna ekonomija i parlamentarna demokratija, vo na{ata zemja se osnovaa nekolku novi univerziteti, vo ~ii ramki, kako organizacioni edinici, rabotat i ekonomski fakulteti. Toa se slednive univerziteti/ekonomski fakulteti: Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo ([tulov univerzitet), Evropskiot univerzitet vo Skopje, Dràvniot univerzitet vo Tetovo, Amerikanskiot kolex vo Skopje, Wujork kolexot vo Skopje, Wujork univerzitetot vo Skopje, Fakultetot za biznis i administracija vo Skopje, Fakultetot za turizam vo Skopje, Me|unarodniot balkanski univerzitet vo Skopje (vo osnovawe), Dràvniot univerzitet Goce Del~ev# vo [tip i dr. Od spomnatite univerziteti i ekonomski fakulteti so svojata aktivnost se izdvojuvaat: Univerzitetot na JIE vo Tetovo, Evropskiot univerzitet vo Skopje i Dràvniot univerzitet vo Tetovo. Univerzitetot na JIE vo Tetovo e osnovan kako privaten univerzitet (2001). Toj se sostoi od pet fakulteti: Praven, Biznis-administracija, Javna administracija, Komunikaciski nauki i tehnologii i Pedago{ka i metodolo{ka obuka. Isto taka, vo sostavot na ovoj univerzitet rabotat i dve vi{i {koli. Pokraj dodiplomskite studii, Univerzitetot na JIE organizira i postdiplomski studii. Vo negov sostav rabotat i nekolku centri,
vo koi se realizira nau~noistraùva~ka, edukativna i aplikativna dejnost, kako i eden institut od oblasta na ìvotnata sredina i zdravstvoto. Univerzitetot sorabotuva so doma{ni i so stranski univerziteti, a posebno so univerziteti od SAD, Francija, Albanija i od dr. zemji. Vo negovoto finansirawe u~estvuvaat i OBSE, EU i SAD. Evropskiot univerzitet vo Skopje e osnovan kako privaten univerzitet. Toj postoi kako eden od sledbenicite na Fakultetot za op{testveni nauki (FON) vo Skopje, formiran vo 2001 g. Imeno, vo tekot na 2006 g. Evropskiot univerzitet se podeli na dva dela: Evropski univerzitet Skopje i Fakultet za op{testveni nauki Skopje. Vo ramkite na Evropskiot univerzitet postojat pet fakulteti: Fakultet za ekonomski nauki, Fakultet za informatika, Fakultet za art i dizajn, Fakultet za javna administracija i Fakultet za komunikologija (komunikacii i mediumi). Fakultetot za ekonomski nauki organizira dodiplomska nastava na dve nasoki: bankarski menaxment i marketing-menaxment. Evropskiot univerzitet vo Skopje sorabotuva so pove}e univerziteti od zemjata i od stranstvo. Dràvniot univerzitet vo Tetovo e osnovan so poseben zakon (2004), kako visoka nastavno-nau~na i obrazovna institucija. Vo negovite ramki rabotat pet fakulteti: Fakultet za prirodni nauki, Ekonomski fakultet, Politehni~ki fakultet, Fakultet za humani nauki i umetnost i Praven fakultet. Vo tek se podgotovkite i za organizirawe postdiplomski studii. Na ovoj univerzitet rabotat i tri nau~noistraùva~ki instituti. Vo dosega{noto rabotewe DU vo Tetovo potpi{al pove}e dogovori za sorabotka so univerziteti vo zemjata i vo regionot. Toj sorabotuva i so univerziteti od Ev-
ropa (Slovenija, Germanija, [vajcarija i dr.) i od SAD. Univerzitetot ~lenuva vo Unijata na evropskite univerziteti.
IZV.: Internet i dokumenatacijata od oddelni univerziteti. M. S.
NOVOTNI, Qubi{a Antoniev (Skopje, 21. VIII 1936) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f., osnovopolo`nik na sovremenata sudska psihijatrija vo RM. Med.
Qubi{a Novotni
f. zavr{il vo Skopje (1962), specijalisti~ki ispit (1969), a habilitacija (1978) od oblasta na forenzi~nata psihijatrija. Vo periodot 19642001 g. bil vraboten na Nervnata klinika. Toj e poznat sudski forenzi~ar i avtor na pove}e monografii od ovaa oblast. Napi{al pove}e od 100 nau~ni i stru~ni truda.
BIBL.: Medicinsko ve{ta~ewe vo parni~na postapka, Skopje, 1981; Sudski psihijatriski ve{ta~ewa delovna sposobnost, Skopje, 1984; Sudska psihijatrija odbrani temi, Skopje, 1990; Sudska psihijatrija, Skopje, 1988. Il. X.
NORAK (Norakos) star pajonski grad. Spomnat kaj Stefan Vizantiski zaedno so pajonskite gradovi Amidon, Dober i Bimaz. Drugi podatoci nema, nitu pak e locirana negovata mestopolo`ba.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. K. M.-R.
NORMANI severnogermanski (skandinavski) plemiwa. Prezemale pqa~ka~ki i kolonizator-
Univerzitetot na JIE vo Tetovo
Privatniot fakultet za Op{testveni nauki (FON) vo Skopje
1059
NO[PAL
Normanska kowica pred napad (1066)
ski pohodi, formirale svoi dràvi vo Anglija (XIXII v.), Ju`na Italija i na Sicilija (1130). Vo Makedonija navleguvale vo XI (10811084 i 1096/1097) i vo XII v. (1107/1108; a vo 1185 go osvoile Solun).
LIT.: Ch. Gravett, and D. Nicolle, The Normans: Warrior Knights and their Castles, Oxford, 2006; T. Rowley, The Normans, Gloucestershire, 2004. B. Petr.
toa so ~eta na VMK (1895) preminal vo Makedonija i u~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895). Potpadnal pod ideite na anarhizmot. êtiri godini bil vojvoda na ~eta na TMORO vo Makedonija i Odrinsko (19001904). Vo Ilindenskoto vostanie (1903) predvodel ~eta vo Dedeaga~ko i \umurxinsko. Potoa dejstvuval kako kumanovski okoliski vojvoda. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska.
BIBL.: Vzrivnite veestva i thnoto upotreblenie, Sofi, 1902. LIT.: Makedonska galeri. Ilinden 19031922, kn. 2, Sofi, 1922, 132; S. Avramov, Konstantin Nunkov, Ilstraci Ilinden#, 3, 79, Sofi, 1931/1932; Bugari soborci na Goce. Vnukata na Goce Del~ev, baba Lika ôpova-Jurukova kaùva za direktnoto u~estvo na golem broj Bugari vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, Gocevi denovi Pesna za Goce 1981#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 1718. S. Ml.
novinar. Me|u dvete svetski vojni ìveel vo Sofija i odrùval brojni kontakti so razni krugovi od makedonskata emigracija vo Bugarija, poddrùvaj}i gi tendenciite na VMRO(Obedineta) kako vode~ki faktor vo politi~kite borbi vo toj period. Po Vtorata svetska vojna ìvee vo Italija. Avtor e na brojni knigi za makedonskoto pra{awe (Makedonija v~era i denes#, Makedonskiot genij niz vekovite# i dr.) Vo 1967 g., zaedno so Naum Kitanovski, vo Rim izdal Italijansko-makedonski re~nik#. Inicijator e na pove}e proekti vo plodnata italijansko-makedonska kulturna i politi~ka soraG. T. botka. NURKAÎ (Podicipedidae) familija na mali, do sredno golemi vodni ptici {to pravat gnezda na vodnata vegetacija i moàt da nurkaat na dlabo~ina do 30 metri. Kaj nas se registrirani 4 vida: golem nurka~ (Podiceps cristatus), crvenovrat nur- Golem ka~ (Podiceps gri- nurka~ segena), crnovrat nurka~ (Podiceps nigricollis) i mal nurka~ (Tachybaptus ruficollis).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. - V. Sid.
Aleksandar No{pal
NO[PAL, Aleksandar Todev (Skopje, 8. XI 1945) ma{inski inèner, diplomiral vo 1969 g. na Elektroma{inskiot fakultet vo Skopje. Magistriral vo 1974 g. na Univerzitetot vo Ajova, SAD, doktoriral vo 1980 g. na Univerzitetot vo Belgrad. Vraboten e na Ma{inskiot fakultet vo Skopje, a od 1986 g. e redoven profesor. Vo periodot 19861991 g. e zamenik na pretsedatelot na Republi~kiot komitet za nauka, tehnolo{ki razvoj i informatika. Ima objaveno pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi, proekti, studii, recenzii, publikuvani vo zemjata i vo stranstvo. Prestojuval vo pove}e univerziteti i nau~ni institucii. Toj e ~len na pove}e profesionalni zdruènija i tela. Sl. A. NUMERUS (1975) & spisanie za popularizacija na matematikata me|u u~enicite od osnovnoto obrazovanie. Izleguva po ~etiri broja godi{no (120 broja zaklu~no so 2005). Prv glaven urednik (1975&1990) bil D. Kova~ev (1925&2001). Za potrebite na matemati~kite {koli i natprevarite po matematika za osnovcite izleze serija knigi pod imeto Numerusova biblioteka#. N. C. NUNKOV, Konstantin (gr. îrpan, Bugarija, 21. V 1878 s. Kutlibeg, Kumanovsko, 20. II 1905) vojvoda na TMORO, Bugarin. Stanal ~len na TMORO (1894), a po1060
Sefedin Nuredini
NUREDINI, Sefedin (Kumanovo, 24. I 1953) akter. Diplomiral na Otsekot za dramski akteri na Visokata muzi~ka {kola vo Skopje (1978). ^len i direktor na Albanskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1991 1995) i generalen direktor na Teatarot na narodnostite (2000 2003). Ulogi: Sokole (Golemata voda#); Poru~nikot (Da se spasi nade`ta#); Zelkarot (Surati#); Prometej (vo istoimenoto delo); Gertner (Sauna#); Tusen (Do`d vo Uertomonto#). R. St.
NURKAÎ, MORSKI (Gaviidae) familija {to opfa}a vkupno ~etiri vida vodni ptici, koi se gnezdat vo severnite predeli, a prezimuvaat vo umerenata zona. Kaj nas, vo tekot na zimata se registrirani dva vida: crnogu{est morski nurka~ (Gavia arctica) i crvenogu{est morski nurka~ (Gavia stellata).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. - V. Sid.
NUTRII (Myocastoridae) familija sredno golemi ìvotni od redot glodari (Rodentia). Vo Evropa i kaj nas e prisuten eden vid nutrija (Myocastor coy- Nutrija pus).
Xorxo Nurixani
NURIXANI, Xorxo (1892 Rim, Italija, 1981) italijanski pisatel, istori~ar, publicist,
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, London-San Diego, 1999. Sv. P. - V. Sid.
O
OBERHOFER, Branko J. (Krièvci, Hrvatska 18. XI 1913 Zagreb, Hrvatska 4. V 1985) hirurg, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Bil direktor na Hirurmutacii. So selekcijata se izbiraat, se konzerviraat, kontrolirano se opra{uvaat i se multipliciraat najdobrite genotipovi {to gi sozdala prirodata vo ramkite na nivnite populacii. Selekcijata moè da bide individualna ili masovna. Hibridizacijata pretstavuva vkrstuvawe na individui so razli~ni nasledni svojstva so cel da se dobie hibrid so pozitivna kombinacija na svojstva. Vo zavisnost od toa kako nastanala, hibridizacijata se deli na: spontana, supspontana i kontrolirana, a vo zavisnost od genetskata srodnost na individuite {to se vkrstuvaat na: vnatrevidova (intraspecies), me|uvidova (interspecies) i me|urodova (intergenus). Mutaciite pretstavuvaat promeni vo genetskata konstitucija na individuite. Vo zavisnost od toa kako nastanale, se delat na prirodni (spontani) i ve{ta~ki (inducirani).
LIT.: Aleksandar Andonoski, Genetika so oblagoroduvawe na {umskite vidovi drvja (u~ebnik), Skopje, 1994. Al. And.
sovi). Osven od Solunsko, toj (od nomadi sto~ari) zapi{al materijal i od Debarsko. Ima objaveno pove}e raboti, no najzna~ajni se Makedonskite studii# {to se pojavija posmrtno (1896). Iako te{ko se snao|al vo mreàta od propagandite od sosednite zemji, sepak vo knigata se sre}avaat i sogleduvawa {to indirektno upatuvaat na sfa}aweto za posebnosta na makedonskiot jazik.
LIT.: Vatroslav Oblak, Makedonski studii (Dragi Stefanija, Pridru`na beseda, 3-12), Qubq., 1994. K. P.
Branko Oberhofer
{kata klinika (19541956). Osnova~ na torakalnata i kardiohirurgijata (1954), izvel prvi operacii na srce vo RM. Hirurgijata ja podelil po oblasti i sozdal soodvetni oddeli, me|u koi i anesteziologija so intenzivna nega. Al. Stavr. OBLAGORODUVAWE NA [UMSKITE DRVJA nau~na disciplina {to gi prou~uva i gi razrabotuva principite i metodite za izbor i za sozdavawe {umski drvja i grmu{ki so podobreni osobini, koi so svojot prirast, kvalitet i estetski izgled }e gi zadovolat potrebite na ~ovekot, no i na {umskoto stopanstvo, hortikulturata, turizmot, zemjodelstvoto i na drugi stopanski granki. So oblagoroduvaweto na {umskite drvja se menuva nivnata genetska konstitucija, taka {to podobrenite genotipovi i nivnite populacii pretstavuvaat oblagorodeni kulturni hibridi ili rasi. Oblagoroduvaweto ne e samo pronao|awe i sozdavawe nov genotip ili rasa tuku i nivno prou~uvawe, izbor i razrabotka na najpogodna odgleduva~ka tehnika. Odgleduva~kite iskustva i soznanijata od razni oblasti na biologijata, posebno od genetikata, se pojdovnite osnovi na ovaa nau~na disciplina. Osnovnite metodi na oblagoroduvaweto se: selekcija, hibridizacija i
OBLA^NOSTA VO MAKEDONIJA obla~nosta vo Makedonija se sledi vizuelno so procenka na pokrienosta na neboto so oblaci vo tri klimatolo{ki termini vo tekot na denot, na 34 meteorolo{ki stanici. Obla~nosta se sledi i na 12 meteorolo{ki stanici so profesionalni nabquduva~i sekoj ~as, dobivaj}i dneven od na obla~nosta. Najgolema obla~nost vo tekot na godinata ima vo mesecot dekemvri so vrednosti {to se dviàt vo granici od 6,0 do 7,0 desetini. Najvedar mesec e avgust so sredna obla~nost od 2,0 desetini vo Sveti Nikole, 2,3 desetini vo Strumica, 2,4 desetini vo Nov Dojran do 4,4 desetini na Solunska Glava. Najmala obla~nost ima vo Gevgelisko-Valandovskata kotlina so vrednost od 4,5 desetini.
LIT.: Angel Lazarevski, Klimata vo Makedonija vrneìte vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 8-9, Skopje 1971; Pece Ristevski, Klimata vo R. Makedonija, Skopje, 1998. M. Z.
Vatroslav Oblak
OBLAK, Vatroslav (Ignacij) (Celje, 15. V 1864 Qubqana, 15. IV 1896) slovene~ki i avstriski slavist. Vo rodnoto mesto u~el gimnazija, maturiral vo Zagreb, a studiral vo Viena sporedbena i slovenska filologija (18861891). Zaintrigiran od tezata za makedonskoto poteklo na staroslovenskiot jazik, kon krajot na 1891 zaminal za najju`nata to~ka na slovenskiot svet Solun. So svoeto istraùvawe uspeal da ja potvrdi makedonskata teorija, (pr., so prisustvoto na nazalnite gla-
OBLE[EVO selo vo Ko~ansko. Se nao|a vo ramniot del na Ko~anskata Kotlina, od desnata strana na Ko~anska Reka, na nadmorska viso~ina od 305 m. Niz nego pominuva magistralniot pat M5, koj na istok go povrzuva so Ko~ani, a na zapad so [tip. Toa e naseleno so Makedonci (1.131 `.). Naselenieto se zanimava so odgleduvawe industriski i gradinarski kulturi i oriz. O. e sedi{te na op{tina (zaedno so s. ê{inovo), koja zafa}a povr{ina od 13.220 ha, ima
OBOZNA
14 naseleni mesta so 7.490 `. Vo O. postoi osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica, sto~en pazar i fabrika za prerabotka na oriz. Al. St.
Pogled kon ezeroto Grat~e od vrvot Jastrebnik na planinata Obozna
OBOZNA srednovisoka planina vo isto~niot del na RM so najvisok vrv Jastrebnik (1.278 m). Ima meridijanski pravec na protegawe severjug so dolìna na planinskiot greben od 9,5 km. Se nao|a pome|u Ko~anskata Kotlina na zapad i Razlove~kata Klisura na istok preku koja se probiva rekata Bregalnica, oddeluvaj}i ja Obozna od planinata Bejaz Tepe (1.314 m). Od jug so Kalu|erska Reka i prevalot Obozna (933 m) e odvoena od planinata Pla~kovica, a so prevalot Merilov Rid na sever e odvoena od planinata Golak. Svojot dene{en izgled planinata go dobila so neotektonski dvièwa vo krajot na pliocenot i vo po~etokot na pleistocenot. Geolo{kiot sostav e pretstaven so gnajsevi, kristalesti {krilci i graniti. Po{umenosta e slaba, no i pasi{tata ne se prostrani. T. And. OBO^KI, Janko Borisov (Debar, 20. X 1935) hirurg, nevrohirurg, primarius. Bil direktor na Gradskata op{ta bolnica vo Skopje (19701986). Osnoval Nevrohirur{ko oddelenie vo Gradskata bolnica vo Skopje (1973). Bil republi~ki (19881991) i sojuzen minister za zdravstvo (19861988). Al. Stavr. OBRAZOVANIETO VO MAKEDONIJA procesot na obrazovanieto vo Makedonija ima dolga istorija i raznoviden razvitok. Obrazovanieto vo sredniot vek prvite u~ili{ta na slovenskata crkovna pismenost i obrazovanie vo Makedonija. So doseluvaweto
1062
T. Serafimovski: Sv. Kiril i Metodij
na Slovenite na makedonskite prostori (VI i VII v.) zapo~nuvaat procesi na prisposobuvawe na noviot na~in na ìveewe, so vos-
ovozmoìlo i pojavata na pismenosta i na prvite u~ili{ta, blagodarenie na solunskite bra}a Kiril i Metodij i na nivnite u~enici. Prvite u~ili{ta na slovenskata crkovna pismenost i obrazovanie vo Makedonija se pojavile vo vtorata polovina na IX v.. Me|u najpoznatite bilo u~ili{teto na Kliment Ohridski, osnovano vo 886 g. vo oblasta Kutmi~evica, so sredi{te vo Devol. Se razvilo vo zna~aen centar za {irewe na slovenskata pismenost i kultura. U~ili{teto se sostoelo od dva oddela: elementaren i goren. Vo prviot se u~elo ~itawe, pi{uvawe, molitvi i crkovni pesni, a vo vtoriot delovi od hristijanskoto u~ewe, ìtijata na svetcite, crkovniot red, propovedite i sl. i se podgotvuvale sve{tenici, odnosno propovednici na hristijanskoto u~ewe. Vo obemnata rabota i blagorodnoto delo na Klimenta mu pomagale najdobrite u~enici. U~ili{teto go zavr{ile nad 3.500 u~enici, koi potoa ja {irele slovenskata pismenost, otvoraj}i novi, (v.) ]elijni u~ili{ta. Vospostavuvaweto na Ohridskata patrijar{ija, vo vremeto na carot Samuil, koga makedonskata dràva bila najgolema i najmo}na, pozitivno dejstvuvalo vrz sozdavaweto na crkovnata knièvnost i vo razvojot na crkovnoto obrazovanie i prosveta. Do po~etokot na XIII v. e sozdade-
Raskopki na Plao{nik, kade {to bil Klimentoviot knièvno-kulturen centar vo Ohrid
postavuvawe na odnosi so starosedelcite i so Vizantija. Prifa}aweto na hristijanstvoto (pokrstuvaweto zavr{uva vo IX v.) imalo posebno zna~ewe za razvojot na kulturata i prosvetata na makedonskite Sloveni. Toa ja
na bogata crkovna knièvnost (psaltiri, apostoli, hagiografii i dr.), koja svedo~ela za uspe{nata rabota na (v.) Manastirskite }elijni u~ili{ta.
LIT.: H. Polenakovi}, Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1973. K. Kamb.
OBRAZOVANIETO
Obrazovanieto vo vremeto na turskata vlast (XVXVII v.) period po kone~noto potpa|awe na Makedonija pod turska vlast (1395), koga mo`nostite za razvoj na {kolstvoto i prosvetata bile mo{ne nepovolni. @ivotot na makedonskoto naselenie (rajata) bil pretvoren vo borba za samoodrùvawe. Uslovite za rabota na (v.) ]elijnite u~ili{ta zna~itelno se vlo{ile i poradi dejstvuvaweto na Carigradskata patrijar{ija, koja, kako priviligirana institucija vo Otomanskata Imperija, go nametnuvala gr~kiot jazik vo u~ili{tata i vo bogoslu`bata. No i vo takvi uslovi manastirite uspeale da ja za~uvaat staroslovenskata pismenost i tradicija. Tie raspolagale so sopstveni biblioteki i ja prodolùvale tradicijata na prepi{uvaweto stari rakopisi i knigi. Vo XVI i XVII v. vo Makedonija imalo 44 manastiri. Ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) otvorilo prostor za zgolemeno vlijanie na Carigradskata patrijar{ija i za silni pritisoci vrz slovenskata prosvetna tradicija, organizirana po manastirite, crkvite i u~ili{tata. Postepeno se uni{tuvalo s {to bilo slovensko. I pokraj toa, }elijnite u~ili{ta ja prodolùvale svojata rabota. Postoele i u~ili{ta za muslimanskite deca (turski i islamizirani). Onie za po~etno obrazovanie bile narekuvani mektebi, a u~ili{tata vo koi se podgotvuval verski kadar za mektebite i za {erijatskite sudovi se vikale medresi. Medresite bile sredni u~ili{ta. Najpoznato takvo u~ili{te (osnovano vo Skopje vo 1440 g.) bilo Isak-begovata medresa. Vo XVII v. vo Skopje imalo 6 medresi, vo Bitola 9, vo Ohrid 2 i po 1 vo drugite pogolemi mesta.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
Egzarhiskoto u~ili{te vo Kumanovo (XIX v.)
Obrazovanieto vo Makedonija vo XIX i po~etokot na XX vek posebno zna~aen period za razvojot na {kolstvoto i prosvetata vo Makedonija. Vo ovoj period su{tinski se menuva fizionomijata na tradicionalnoto u~ili{te. Op{testveno-ekonomskite promeni karakteristi~ni po stokovno-pari~nite odnosi, razvojot na zanaet~istvoto i trgovijata, ekonomskiot podem na makedonskite gradovi, zajaknuvaweto na makedonskata gra|anska klasa, vospostavuvaweto crkovno-u~ili{ni op{tini, kako organi na crkovniot i prosvetniot ìvot, vnesuvaat bitni promeni vo razvojot, sodrìnata i organizacijata na u~ili{niot ìvot. Najzna~ajna
pridobivka na ovoj period e pojavata na (v.) svetovni u~ili{ta, so nastava na makedonski naroden jazik (sredinata na XIX v.). Prvite svetovni u~ili{ta se otvoreni vo ekonomski najrazvienite gradovi: Veles (1837), [tip (1840), Skopje (1848), Kumanovo (1852), Tetovo (1854) itn. Do krajot na sedumdesettite godini na XIX v. svetovni u~ili{ta bile otvoreni re~isi vo site makedonski gradovi i vo pogolemite sela. Vo 1875 g. vo Makedonija imalo 65 gradski i nad 150 selski narodni u~ili{ta. Procesot na razvojot na svetovnite u~ili{ta go imal sledniot tek: ponaroduvawe na gr~kite svetovni u~ili{ta; voveduvawe svetovni predmeti i sodrìni vo op{tinskite }elijni u~ili{ta; otvorawe novi u~ili{ta so svetovna nastava. Nositeli na ovie procesi i najpoznati prerodbenski u~iteli bile: Dimitrija Miladinov, Jordan HaxiKonstantinov Xinot, Rajko @inzifov, Konstantin Miladinov, Kuzman [apkarev, Grigor Prli~ev, Dimitar Makedonski i dr. So razvojot na makedonskite svetovni u~ili{ta se pojavile i prvite makedonski u~ebnici. Vo periodot 18571882 bile izdadeni pove}e bukvari, ~itanki i drugi osnovno{kolski u~ebnici, ~ii avtori bile: Anatolija i Partenija Zografski, Dimitar Makedonski, Kuzman [apkarev i dr. U~ili{niot ìvot vo Makedonija vo periodot od 30-tite do 70-tite godini na XIX v. se ostvaruval bez postoewe na centralna u~ili{na vlast. Za organiziraweto, rabotata i upravuvaweto na u~ili{tata se grièle posebni u~ili{ni nastojatelstva ili crkovno-u~ili{ni op{tini, taka {to sekoe u~ili{te se razvivalo samostojno i slobodno (v. svetovni u~ili{ta; zaemni u~ili{ta; glavni u~ili{ta). Po
Berlinskiot kongres (1878) {kolstvoto vo Makedonija prodolùva da se razviva pod turska vlast, no vo uslovi na zasilena konkurentska borba na gr~kata, na bugarskata i na srpskata buròazija za ostvaruvawe {to pogolemo vlijanie vo Makedonija, {to dovelo do otvorawe novi vidovi u~ili{ni ustanovi. Osven osnovnite i glavnite (progimnazijalni), se pojavile i prvite sredni u~ili{ta, nedelni i ve~erni u~ili{ta za vozrasni, zabavi{ta itn. Brojot na u~ili{tata zna~itelno se zgolemuva. Samo Egzarhijata, kako glaven eksponent na golemobugarskata (sanstefanska) politika, na pragot na XX v. (1899/1900) vo Makedonija pod svoja kontrola imala 781 u~ili{te, od koi 718 osnovni, 58 polugimnazii i 5 sredni u~ili{ta: 3 gimnazii (Solun ma{ka i ènska i Bitola) i 2 u~itelski {koli (Skopje i Serez) so vkupno 39.454 u~enici, od koi 13.460 vo zabavi{nite grupi. Se zgolemil i brojot na srpskite i na gr~kite u~ili{ta. Po Balkanskite vojni i podelbata na Makedonija trite dràvi (Srbija, Grcija i Bugarija) sproveduvaat politika na odnaroduvawe i asimilacija. Makedonskite deca vo Vardarskiot, Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija bile prisileni da u~at vo u~ili{ta na srpski, na gr~ki i na bugarski jazik.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994; R. Kantarxiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
Obrazovanieto me|u dvete svetski vojni (19181941) period koga vo makedonskite u~ili{ta i vo drugite vospitno-obrazovni institucii vo Vardarskiot del na Makedonija se u~i na srpski jazik, a upotrebata na makedonski knigi i na makedonskiot jazik e strogo zabraneta. Po vospostavu1063
OBRAZOVANIETO
ku i borba za nacionalno i socijalno osloboduvawe, za podigawe na obrazovanieto i na kulturnoto nivo na naselenieto. Prosvetno-kulturnata aktivnost vo vremeto na NOB imala specifi~en karakter, ne samo poradi ogromniot broj nepismeni, tuku i poradi toa {to po Balkanskite vojni upotrebata na maj~iniot makedonski jazik bila zabraneta. Zatoa i borbata za afirmacija na makedonskiot jazik dobila prioritetno mesto. Nepismenite borci u~ele da ~itaat i da pi{uvaat, slu{ale politi~ki predavawa, go ~itale partizanskiot pe~at. Se rabotelo i na opismenuvawe i na obrazovanieto na naselenieto.
Zgradata na Filozofskiot fakultet, Skopje (1920&1941)
vaweto na svojata vlast vo Vardarskiot del na Makedonija, monarhisti~kiot reìm na Kralstvoto SHS (od 1929 g. Kralstvo Jugoslavija) ne priznava postoewe na makedonska nacija, makedonski jazik, istorija i kultura. Makedoncite se tretirani kako Srbi, a Makedonija kako Ju`na Srbija. Prosvetnata politika e podredena na celta za denacionalizacija i asimilacija na Makedoncite. Zatoa i rakovodeweto na obrazovanieto i u~ili{tata e napolno centralizirano. U~itelite se dràvni ~inovnici. Donesuvaweto nastavni planovi i programi, pravilnici i preporaki, upotrebata na u~ebnici i knigi, nazna~uvaweto i otpu{taweto na u~itelite, kako i platite na u~itelite se vo nadle`nost na Ministerstvoto za prosveta. Obrazovniot sistem e politi~ki determiniran i nerazvien. Brojot na nepismenoto naselenie e ogromen, nad 50%. Predu~ili{noto vospitanie re~isi voop{to ne e zastapeno. Srednoto obrazovanie, kako vo odnos na mreàta, taka i vo odnos na strukturata, isto taka, ostanuva nerazvieno. Osven gimnaziite (polni i niì), postojat samo nekolku sredni stru~ni u~ili{ta. Vo oblasta na visokoto obrazovanie dejstvuva samo edna institucija Filozofskiot fakultet vo Skopje, otvoren vo 1920 g., a obrazovanie na vozrasnite se ostvaruva glavno preku nekolku (v.) narodni univerziteti. Se smeta deka najpovolen razvoj obrazovanieto vo Makedonija me|u dvete svetski vojni e dostignat vo u~ebnata 1939/40 g., za {to svedo~at slednive statisti~ki podatoci: predu~ili{no vospitanie: 25 zabavi{ta so 1.611 deca; osnovni
1064
u~ili{ta: 850 so 1.808 paralelki, 95.010 u~enici i 1.561 u~itel; sredno obrazovanie: 41 u~ili{te so 12.605 u~enici, od toa: niì stru~ni u~ili{ta 22 so 2.180 u~enici; sredni stru~ni u~ili{ta 4 (2 trgovski akademii, medicinsko u~ili{te i u~itelska {kola) so 885 u~enici, 27 paralelki i 60 nastavnici; gimnazii 15 (6 polni) so 9.540 u~enici, 237 paralelki i 397 nastavnici; obrazovanie na vozrasnite: 67,5% nepismeno naselenie nad 10-godi{na vozrast (spored popisot od 1931).
Prvoto u~ili{te na makedonski jazik vo NOB vo seloto Podvis, Ki~evsko (septemvri 1943)
Obrazovanieto vo vremeto na NOB - Prvite u~ili{ta na slobodnata teritorija (1943)
Obrazovanieto vo vremeto na NOB (19411944) period vo koj prosvetno-obrazovnata dejnost ima specifi~en karakter. Narodnoosloboditelnata borba ne bila samo borba za osloboduvawe od fa{isti~kite okupatori, tu-
Se organizirale raznovidni aktivnosti i narodot se zapoznaval so makedonskata istorija, geografija, so novite politi~ki opredelbi. Po kapitulacijata na Italija i vospostavuvaweto na narodnata vlast na slobodnite teritorii vo Zapadna Makedonija se otvoreni (esenta na 1943) prvite partizanski u~ili{ta na maj~in makedonski jazik (Podvis, Osoj, Gari, Izdeglavje, Slatino, Ozdoleni, Botun, Novo Selo, Dolno i Gorno Sredore~je i Debar). Pri Glavniot {tab na NOB i POM se formira i poseben Prosveten referat na ~elo so Petar Bogdanov-Ko~ko. Po~etocite na konstituiraweto sopstven nacionalen sistem na obrazovanieto se zabrzani po odrùvaweto na I zasedanie na ASNOM kako dràvnopraven oblik na makedonskata dràvnost (2 avgust 1944). Na zasedanieto e doneseno re{enie so koe makedonskiot se proglasuva za slu`ben jazik vo Makedonija, {to zna~i i za nastaven vo u~ili{tata. Formirano e i posebno Poverenstvo za prosveta na ~elo so prof. Epaminonda Pop Andonov. Prezidiumot na ASNOM, zaedno so Poverenstvoto za prosveta, donel pove}e odluki i upatstva za definirawe na sovremenata makedonska azbuka, na gramatikata na makedonskiot jazik, na nastavnite planovi i programi, prira~nicite i u~ebnicite, organiziraweto analfabetski kursevi, obezbeduvaweto u~itelski kadri, osposobuvaweto
OBRAZOVANIETO
prostorni uslovi za nastavna rabota, a go pokrenuva i pra{aweto za otvorawe univerzitet vo Skopje. Blagodarenie na prezemenite merki i aktivnosti mnogu osnovni u~ili{ta ja zapo~nuvaat svojata rabota u{te pred kone~noto osloboduvawe na Makedonija.
Obrazovanie na vozrasnite vospitno-obrazovna dejnost za razvivawe i zadovoluvawe na obrazovnite potrebi na vozrasnite lica. Kako komponenta na (v.) permanentnoto obrazovanie, obrazovanieto na vozrasnite e mo{ne fleksibilna aktivnost, koja vo sebe gi opfa}a kako socijalnogrupnite, taka i individualnite formi na u~ewe. Vo Makedonija vakvi aktivnosti se zabeleùvaat u{te vo vremeto na sv. Kliment Ohridski (IX i po~etokot na H v.), no poorganiziran karakter dobivaat vo vtorata polovina na XIX v.: ~itali{ta, kniàrnici, ve~erni i nedelni {koli i sl.; me|u dvete svetski vojni ovoj vid obrazovanie vo Vardarskiot del dobiva institucionalen oblik vo (v.) narodnite univerziteti. Obrazovanieto na vozrasnite posebno zna~ewe ima po osloboduvaweto na Makedonija. Ogromniot broj nepismeno i neobrazovano naselenie (nad 60%) pridonesuva, vo godinite po Osloboduvaweto, obrazovanieto na vozrasnite da dobie karakter na masovno narodno prosvetuvawe. Najrasprostraneti formi na ovaa aktivnost se analfabetskite kursevi (v. nepismenost i ve~erni {koli). Pridobivka na ovoj period se (v.) rabotni~kite univerziteti, kako institucii za integralno obrazovanie na vozrasnite. Zna~ajna uloga imaat i centrite za stru~no obrazovanie i usovr{uvawe na vozrasnite, kako i pove}e osnovni i sredni u~ili{ta za vozrasni (1960/61 g. rabotele 108 osnovni i 97 sredni u~ili{ta za vozrasni). Vo dene{ni uslovi obrazovanieto na vozrasnite e svrteno glavno kon formite na prekvalifikacija, za u~ewe na stranski jazici i za kompjuterskata obuka (v. andragogija; prosveta).
LIT.: K. Kamberski, Obrazovanieto na vozrasnite vo Makedonija po osloboduvaweto, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet, Skopje, 1995, 19-31. K. Kamb.
Hidro-biolo{kiot institut, Ohrid
reni temelite na nacionalniot vospitno-obrazoven sistem, po~nuvaj}i od predu~ili{noto vospitanie, pa s do obrazovanieto na vozrasnite. Najzna~ajni promeni se ostvareni vo pogled na dostapnosta na u~ili{tata na site deca, mladinci i vozrasni, bez razlika na socijalnata polo`ba, na nacionalnata i na verskata pripadnost. Vo ramkite na novata orientacija, vedna{ po osloboduvaweto, u~ili{tata se izdvojuvaat od crkvata, a site privatni i crkovni u~ili{ta (osven onie {to podgotvuvaat sve{teni~ki kadri) se ukinuvaat, odnosno e izvr{eno poop{testvuvawe na vospitno-obrazovniot proces. Toa se reflektira ne samo vo odnosite dràva op{testvo obrazovanie, tuku i vo organizaci-
jata na vospitno-obrazovnata dejnost (rabotata na u~ili{tata, mestoto i polo`bata na u~enicite i na nastavnicite vo obrazovniot proces, itn.) {to gi determinira i site podocne`ni promeni na obrazovniot sistem. Globalna karakteristika na razvojot na obrazovanieto po Osloboduvaweto e brzoto i postojano zgolemuvawe na brojot i na vidovite vospitno-obrazovni ustanovi i na obrazovniot opfat na decata, mladite i vozrasnite, {to rezultira so postojano podobruvawe na obrazovnata struktura na naselenieto. Prvite godini po Osloboduvaweto posebno vnimanie se posvetuva na borbata protiv nepismenosta i na razvojot na (v.) osnovnoto obrazovanie i vospitanie. Ve}e vo prvata slobodna u~ebna 1945/46 g. rabotele 1.057 u~ili{ta so 124.712 u~enici. So [kolskata reforma od 1958 g. se voveduva edinstveno osumgodi{no osnovno u~ili{te, zadolìtelno i besplatno za vozrasnata populacija od 7 do 15 godini, so op{toobrazoven karakter, koe do denes pretstavuva temelna struktura na obrazovniot sistem. Predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie, isto taka, beleì zna~aen razvoj, pretstavuva sostaven del na globalniot vospitno-obrazoven sistem, iako ne e zadolìtelno. Srednoto obrazovanie do [kolskata reforma (1958) se ostvaruva na dve nivoa: (v.) niì sredni u~ili{ta i sredni u~i-
Obrazovanieto po osloboduvaweto na Makedonija (19452005) period vo koj vospitanieto i obrazovanieto vo Makedonija beleàt izrazito dinami~en razvoj. Za samo nekolku godini po zavr{uvaweto na vojnata, iako vo mo{ne ote`nati uslovi, bea ud-
Gafi~ki prikaz na aktuelniot obrazoven sistem vo RM
1065
OBRAZOVNA
li{ta, a potoa site dobivaat status na sredni u~ili{ta, no so razli~na polo`ba i zna~ewe. Srednoto u~ili{te doìvuva radikalni promeni so reformata poznata kako (v.) naso~eno obrazovanie, a od u~ebnata 2008/09 g. i toa e zadolìtelno. Najdinami~en i najekspanziven razvitok doìvuva (v.) visokoto obrazovanie. Vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite posebno mesto imale (v.) narodnite i rabotni~kite univerziteti. Po osamostojuvaweto na Makedonija, razvojot na sistemot na vospitanieto i obrazovanieto e vo faza na postojani, no i nedovolno definirani promeni, vo nastojuvawata da se odgovori na tranziciskite predizvici. Edna od pozna~ajnite promeni e mo`nosta za otvorawe privatni u~ili{ta i (v.) univerziteti.
61.556 (3.043 studenti na 100.000 ìteli).

lem procent se javuva vo kategorijata sredno obrazovanie, duri 54,2%.

Obrazoven opfat procent na vklu~enost na soodvetnata vozrasna populacija vo predu~ili{noto, osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie. Podatocite za obrazovniot opfat se zna~aen indikator za procenka na karakterot, funkcioniraweto i efikasnosta na obrazovniot sistem. Vo pogled na obrazovnata opfatenost, po osamostojuvaweto na Makedonija, najnerazvieno e predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie. Vo 2004 g. vo predu~ili{nite ustanovi bile opfateni 36.177 deca, odnosno 20,43% od predu~ili{nata populacija. Samo vo godinata pred poa|awe na u~ili{te (6-godi{na vozrast) opfatot iznesuval 82,23%. Brojot na u~enicite opfateni vo osnovnoto obrazovanie beleì postojano opa|awe, {to prvenstveno e posledica na demografskite dvièwa, no i na drugi faktori: vo 1991/92 g. vo osnovnoto obrazovanie bile opfateni 261.127 u~enici, vo 1995/96 259.515, a vo 2001/02 242.707. Opfatenosta na populacijata pak, od 86,2% vo 1994 g., vo 2001/02 g. e zgolemena na 92,5%. Precizni podatoci za vklu~enosta na populacijata od 15 do 19 godini vo srednoto obrazovanie ne postojat, no od 2008 g. toa e zakonski zadolìtelno. Spored nekoi podatoci, vo 1994 g. vo srednoto obrazovanie bile opfateni 44,3%, vo 2002 69,5%, a vo 2005/06 vkupno 96.120 u~enici. Visokoto obrazovanie beleì kontinuirano zgolemuvawe na brojot na studentite. Od 5.577 studenti vo u~ebnata 1954/55, odnosno od 37.499 studenti vo u~ebnata 1974/75 g., vo 2004/05 g. brojot na studentite e zgolemen na
1066
OBRAZOVNA STRUKTURA NA NASELENIETO brojot i procentot na naselenieto nad 15-godi{na vozrast (porano nad 10) so u~ili{na ili stru~na podgotovka, na nivo na celata zemja (utvrdeni so popisite). Obrazovnata struktura na naselenieto moè da se sledi i spored drugi statisti~ki parametri: pol, nevrabotenost, aktivno naselenie, nacionalnost i sl. Obrazovnata struktura pretstavuva zna~aen indikator na op{testveniot razvoj, no i na potrebite na idniot razvoj. Slobodna Makedonija nasledi mo{ne nepovolna obrazovna struktura na naselenieto, so mnogu visok procent na nepismenost. Slikata na obrazovnata struktura na naselenieto vo Makedonija, prikaàna vo dva oddelni perioda, gi dava slednite karakteristiki:
Obrazovnata struktura na naselenieto vo Makedonija 1. 1948 Na vozrast nad 10 godini 1961 48,8% Bez {kolska podgotovka 28,1% 40,5% So I-IV oddelenie OU 46,9% 8,3% So V-VIII oddelenija OU 18,4% 2,2% So sredno obrazovanie 5,5% 0,2% So visoko obrazovanie 1,1% 100% Vkupno 100%
Izvor: Statisti~ki godi{nik na SRM 1968
OBREDNI NARODNI PESNI edni od najstarite narodni pesni. Te{ko e poprecizno da se opredeli koga nastanale. Sepak, spored nekoi sodrìni vo stihovite (sinkretski, paganski, hristijanski) moàt pribli`no da se nasetat korenite na opeanite motivi, po~nuvaj}i od paganstvoto. Vo niv do{le do izraz raznite veruvawa na ~ovekot vo postoewe na natprirodni sili, osobeno ve-
Svadbarska narodna pesna vo izvedba na Ansamblot za narodni ora i pesni Tanec, Skopje
2. 1994 Na vozrast nad 15 godini 6,76% Bez obrazovanie 18,53% So nedovr. osnov. obrazo. 33,41% So osnovno obrazovanie 32,44% So sredno obrazovanie 8,86% So visoko obrazovanie 100% Vkupno
Izvor: Dràven zavod za statistika
2004 3,85% 10,77% 34,77% 40,09% 10,52% 100%
ruvaweto vo magiskoto dejstvo na zborot. Obi~no se povrzani so nekoi praznici od narodniot i crkovniot kalendar (Badnik, Boìk, Vasilica, Veligden, \ur|ovden, Ivanden i sl.), so obredite za spre~uvawe na elementarni nepogodi ili za izmoluvawe do`d (dodolski), a posebna grupa pretstavuvaat pesnite povrzani so nekoi momenti od ~ovekoviot ìvot ra|awe, svadba (svadbeni pesni), smrt (taà~ki pesni) i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika (Obredni pesni), Skopje, 1997; istiot, Makedonska narodna lirika (mitolo{ki, trudovi, semejni, humoristi~ni, qubovni pesni), Skopje, 2000; Makedonska narodna lirika. Izbor, redakcija i predgovor d-r Marko Kitevski, Skopje, 2002. M. Kit.
Spored podatocite za oddelnite periodi, jasno se zabeleùvaat promenite i nivnata dinamika, no i faktot na s# u{te nepovolnoto obrazovno nivo na naselenieto. Vo 2004 g. blizu polovina od naselenieto (49,39%) bilo bez ili so oformeno osnovno obrazovanie, a samo malku nad 10% so vi{o, visoko ili fakultetsko. Obrazovnata struktura, pak, na vrabotenite pokaùva deka bez obrazovanie i so nepotpolno osnovno obrazovanie bile 5,4%, so osnovno obrazovanie 20,9%, so sredno 58,7% i so visoko 15,0% od vrabotenite. Kaj nevrabotenite najgo-
OBREMBSKI, Jozef (Teplik, Ukraina, 18. II 1905 Holis, SAD, 28. XII 1967) polski i amerikanski etnolog i sociolog, predava~ i profesor na pove}e univerziteti vo Polska i vo Amerika. Svoeto sredno obrazovanie go zapo~nal vo Var{ava, a maturiral (vonredno) vo Krakov (1926). Studiral na Krakovskiot univerzitet pod rakovodstvo na eden od najpoznatite polski i slovenski etnolozi Kazimjer Mo{iwski. Vodel samostojni terenski istraùvawa na Balkanot, me|u drugoto i vo Makedonija (19271928). Ja
OVO[TARNIK
Jozef Obrembski
prou~uval materijalnata kultura, so poseben interes za zemjodelstvoto i lovxistvoto. Vo 1930 g. se zdobil so titulata magister po slovenskata etnografija i op{ta etnologija. Doktoriral vo London (1934) kaj poznatiot sociolog Bronislav Malinovski. Prestojuval vo Makedonija (vo Pore~e), kade {to vodel terenski istraùvawa (19321933), svrzani so narodnata kultura na Makedoncite. Sobral bogat folkloren i etnografski materijal {to podocna mu posluìl za izrabotka na negovite nau~ni trudovi, nekoi od niv objavil vo periodot me|u dvete svetski vojni i po Vtorata svetska vojna. Ostavninata na makedonski jazik be{e objavena vo Skopje (20002003). Negovite trudovi popolnija golema praznina vo etnolo{kite i sociolo{kite prou~uvawa kaj nas. Za makedonskata nauka od golema va`nost se i negovite pogledi vo odnos na nacionalnata svest na Makedoncite. Kako redok stranski nau~nik od periodot pred Vtorata svetska vojna, go koristi nacionalnoto ime na Makedoncite i pi{uva za makedonskiot jazik, za makedonskata kultura, za makedonskata mitologija, za makedonskiot religiozen panteon, za makedonskiot ritual, za makedonskite magiski rituali, za makedonskata crkva i sl.
BIBL.: Folklorni i etnografski materijali od Pore~e, I, Skopje-Prilep, 2001; Makedonski etnosociolo{ki studii, II, Skopje-Prilep, 2001; Makedonski etnosociolo{ki studii, III, SkopjePrilep, 2002; Pore~e 19321933. Glaven i odgovoren urednik: Tanas Vraìnovski, urednici: Ana Engelking, Xoel M. Halpern, Prilep. Var{ava, Skopje, 2003; Czarna magja w Macedonji, Kurier Literacko-Naukowy, 23. IV 1934, Krakw, VI-VIII; System religijny ludu macedovskiego, Kurier Literacko-Naukowy 24, 15. VI 1936, XIII-XIV, 26, 29. VI 1936, XIXII, 28, 13. VII 1936, XIXIII, 29, 20. VII 1936, XIXII, 30, 27. VII 1936, XIII; Ritual and Social Structure in a Macedonian Village, ed. By Barbara KerewskyHalpern and Joel M. Halpern, International Area Studies Programs, University of Massachusetts at Amherst, 41 pp. LIT.: Tanas Vraìnovski, Nau~niot pridones na Jozef Obremski vo prou~uvaweto na narodnata religija na Makedoncite, Miejsce Macedonii na Balkanach, Historia Polityka Kultura Nauka. Pod redakci-
ja na Ireny Satwowy-Kawki, Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellovskiego, Krakw, 2005, 259269; istiot, Lecznictwo ludowe w regionie Pore}a (Macedonia) w bodaniach J. Obrbskiego, Horizonti antropologii kultur, Tom w darze dla Profesora Zofii Sokolewicz, Insytut Etnologii i Antropologii Kulturowej Uniwersytetu Warszawkiego, Warszawa, 2005, 255264; istiot, Macedovskie materialy folklorystyczne Jzefa Obrbskiego, Regiony Granice Rubieè, Tom w darze dla Profesora Mariana Pokropka, Instityt Etnologii i Antropologii Kulturowej Uniwersytetu Warszawkiego, Warszawa, 2005, 249259; istiot, Jzef Obrbski i macedonska etnografia, Sprawy narodowo]ciowe, Seria nowa, R. 2006, z. 29. W stuleciu urodzin Jzefa Obrbskiego, Numer specjalny pod redakcj% Anny Engelking, Poznav-Warszawa, 2006, 5362; Tanas Vraìnovski, Vladimir Karaxoski, Sowa Jovanovska-Rizoska, Jozef Obremski zna~aen istraùva~ na narodnata kultura na Makedoncite, Matica makedonska, Skopje, 2006, 5264. T. Vr.
Skopje, 23. IV 1975, 17; D-r Stojan Risteski, Estreja Ovadja-Mara, Gorwi Milanovac, 1978. S. Ml.
Ovesni klasovi
OVES (Avena sativa L.) ednogodi{na ìtna kultura od fam. Poaceae. Spa|a vo podgrupata vistinski ìta. Dosta stara kultura, so kvalitetno zrno i slama i so skromni barawa kon uslovite za odgleduvawe. Se upotrebuva za ishrana na site vidovi doma{ni ìvotni, no ima posebno zna~ewe vo ishranata na kowite. Se upotrebuva i za ishrana na lu|eto. Golosemeniot oves sluì i za proizvodstvo na snegulki za humana ishrana. P. Iv. OVO[EN RASADNIK povr{ina na koja se proizveduva ovo{niot saden materijal. Od kvalitetot, zdravstvenata sostojba i avtenti~nosta na sadnicite vo najgolema mera zavisi uspehot na ovo{niot nasad. Gre{kite se otkrivaat docna i ne moàt da se popravat. Zatoa, proizvodstvoto na sadniot materijal e zakonski regulirano. Vo socijalisti~kiot period vo RM ima{e desetina ovo{ni rasadnici. Poslednive 56 g. ovo{en saden materijal proizveduva samo Institutot za ovo{tarstvo od Skopje (godi{no okolu 150.000 sadnici). B. R. OVO[JE op{to e poznato deka ovo{jeto e i hrana i lek. ôvekot, preku svojata evolucija i filogeneza, steknal golema potreba od ovo{je vo ishranata. Pri organskoto proizvodstvo se dobiva ovo{je so mnogu povisoka sodrìna na za{titni materii, pa duri i so prirodni antibiotici. B. R.
Estreja OvadijaMara
OVADIJA MARA, Estreja Haim (Bitola, 25. XII 1923 pl. Kajmak~alan, 26. VIII 1944) naroden heroj od NOAVM, Evrejka. Kako aktivistka na Evrejskoto humanitarno dru{tvo Vizo#, zaminala na rabota vo Belgrad (1938), kade {to stanala ~len na SKOJ i u~estvuvala vo martovskite demonstracii (1941). Naskoro se vratila vo Bitola (maj 1941) i se vklu~ila vo podgotovkite za oruènoto vostanie. Kako ~len na KPJ (od 1942), neposredno pred deportacijata na makedonskite Evrei, se ilegalizirala (10. III 1943), a potoa zaminala prvin kako borec na NOPO Dame Gruev# (5. IV 1943), potoa vo NOPO Goce Del~ev# i vo drugi edinici na NOV i POM. Pri formiraweto na Tretata MNOU bila nazna~ena za zamenik politi~ki komesar na ~eta, a pri formiraweto na Sedmata makedonska NO brigada (22. VIII 1944) za politi~ki komesar na bataljon. Zaginala vo borba so bugarskite okupatorski sili. Proglasena e za naroden heroj na Jugoslavija (11. X 1953).
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, Skopje, 1976. LIT.: Aleksandar Popovski, Estreja Hajma Ovadij Mara (19211944), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 120-125; Estreja Hajma Ovadija-Mara (1921 1944), Mlad borec#, XXXII, 13,
Ovo{tarnik vo blizinata na Kavadarci
OVO[TARNIK povr{ina posadena so ovo{ni rastenija, a spored kulturata se narekuva ja1067
OVO[TARSTVO
bolkarnik, praskarnik itn. Porano se sadea retki (ekstenzivni) nasadi na bujni podlogi i so prostorni kruni. Potoa se premina na polugusti palmetni nasadi, a sega se odi na polugusti i gusti (intenzivni) nasadi, na sredno i slabobujni podlogi, formirani so vretenesti kruni. Golem broj ovo{ki (orevi, bademi, kru{i i dr.) se odgleduvaat kako poedine~ni (soliteri) po me|i, dolovi i na drugi slobodni mesta. B. R.
i u~estvuval vo Rusko-turskata vojna (18771878), pa vo vremeto na Kresnenskoto vostanie stanal guverner na bugarskiot grad ]ustendil (18781880). Po izvesno slu`buvawe vo Rusija, stanal vospituva~ na crnogorskiot knez Danilo vo Cetiwe (1886), a po vra}aweto bil izbran za profesor po voena istorija i istorija na Slovenite vo General{tabnata akademija (1894). ^len na Ruskoto geografsko dru{tvo i viden ak-
gg., t.13, SPb., 19061907; Bli`n Vostok i slavnstvo, SPb., 1913. LIT.: N. R. Ovsnj, Slavnski Izvsti#, 26, SPb., 1913; Slavnovedenie v dorevolcionno Rossii, Moskva, 1979, 251&252; Cvetan Stanoevski, Kako ja vidoa Makedonija (Ruski publicisti za Makedonija 18281913), Skopje, 1978, 47&51. Bl. R.
Ov~arska narodna svirka na kaval
Berba na prespanskoto jabolko
OVO[TARSTVO mozai~nite orografski, klimatski i po~veni uslovi vo RM ovozmoùvaat odgleduvawe na triesetina kontinentalni, suptropski i novi ovo{ni kulturi. Najgolem razvoj ovo{tarstvoto dostignuva vo tekot na 19801990 g. (do 24.000 ha ovo{tarnici i nad 200.000 t ovo{je). Po 1991 g. povr{inite na ovo{nite nasadi se namaluvaat na 16.000 ha, a proizvodstvoto na 100.000120.000 t. Vo periodot na tranzicija ovo{tarstvoto vo op{testveniot sektor e svedeno na minimum, no ima porast vo privatniot sektor, osobeno na jabolkata vo Prespa. Poslednive dve godini (2004, 2005) od 7,7 milioni rodni stebla dobieni se 153,7 iljadi t ovo{je. Vode~ka kultura e jabolkoto so 3,6 milioni rodni stebla i so proizvodstvo na 84,3 iljadi t. B. R. OVSJANIJ, Nikolaj Romanovi~ (Ovsni, Nikola Romanovi~) (Kievska gubernija, Ukraina, 7/19. XII 1847 S.-Peterburg, 3/16. V 1913) ruski general, voen istori~ar, slavist i slavjanofil. Zavr{il Voeno-pravna akademija
1068
tivist na SPb. slovensko blagotvorno dru{tvo (1880). Po ostavkata (1910) iscelo se oddal na nau~na i op{testvena dejnost. Kako ~len na Sovetot na SPbSBD (od 1906) vo Prvata balkanska vojna go rakovodel pra}aweto lekari i medicinska pomo{ na zavojuvanite slovenski zemji, a vo zimata na 1912/13 g., kako opolnomo{tenik na êrwaevskiot komitet, bil vo Kosovo i vo Makedonija. Vo svoite brojni publikacii obilno pi{uva za makedonskoto pra{awe i za sostojbite vo Makedonija, pa me|u drugoto i deka Makedonija, iako pretstavuva i golem nau~en interes, kako zemja mo{ne malku e prou~ena, naselena e so razni narodnosti, ~ie minato s# u{te e prili~no zagado~no, no deka pod imeto Bugari se podrazbiraat samo onie Sloveni {to ja priznavaat Bugarskata egzarhija. Zatoa se pra{uva: ne }e bide li podobar izlez za Makedonija vo nejzinata sega{na sostojba da dobie avtonomija?.
BIBL.: Serbi i serb, SPb., 1898; Bolgari i bolgar, SPb., 1900; Bolgarskoe opol~enie i zemskoe vosko, SPb., 1904; Russkoe upravlenie v Bolgarii v 1877 7879
OVÂRSKI NARODNI PESNI trudovi narodni pesni. Izobiluvaat so brojnost i raznovidnost. Tie go opevaat te{kiot i osameni~ki ìvot na ov~arite vo planinata, srede surovata priroda, daleku od seloto, od svoite najbliski i drugarite. Ov~arot bil izloèn na mnogu opasnosti, kako od divite yverovi, isto taka i od prirodnite stihii. Vo tie okolnosti, vo pesnite toj razgovara so svoeto stado, ovenot voda~, ovcata rogu{a, so sekoga{ vernite ku~iwa, a site svoi ~uvstva gi iskaùva niz melodijata na kavalot. Ov~arite i nivnite stada bile ~esta meta i na razni razbojni~ki bandi, osobeno koga dràvnata uprava bila slaba i vladeelo masovno bezvlastie. Ovaa pojava bila mo{ne ~esta vo Zapadna Makedonija, od kade {to poteknuvaat pove}e pesni so ovoj motiv. Semejnite i ov~arskite problemi bile me|usebno povrzani i toa go registrira i pesnata: ...duri mi be{e ov~ar neènet, / ja si pasev gore v planina, / voda si piev od izvorite / i si pladnuvav pod ladni senki. / Otkako mi se ov~ar oèni, / sega si pasa po seli{tata, / po seli{tata, po buni{tata, / voda si pija po bari{tata / i si pladnuva pod strei{tata.
LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika (mitolo{ki, trudovi, semejni, humoristi~ni, qubovni pesni), Skopje, 2000; Makedonska narodna lirika, izbor, redakcija i predgovor d-r Marko Kitevski, Skopje, 2002. M. Kit.
OGNENOVSKI
OVÊ POLE edna od pogolemite kotlini vo RM. Zafa}a povr{ina od 2.162 km, a se prostira pome|u 300 i 874 m n.v. Od ovaa povr{ina 33.200 ha se ramni~arsko zemji{te. Ov~e Pole go zafa}a prostorot pome|u dolinite od sredniot tek na Vardar na zapad i sredniot tek na Reka Bregalnica na istok. Svojot definitiven oblik go dobila za vreme na oligomiocenskite tektonski dvièwa. Izgradena e po dolìnata na dva raseda so dinarsko protegawe i pove}e popre~ni rasedi, a potoa ispolneta so voda i pretvorena vo ezero. Vulkanskata aktivnost ja zafatilo i ovaa kotlina {to se gleda preku izleanata andezitsko-dacitska plo~a. So erozija podocna e disecirana i razorena. Vo reljefot na Ov~e Pole se izdvojuva: ramno dno so viso~ina od 230300 m; oblast so val~esti paleogeni i neogeni rit~iwa pome|u 300 i 400 m, i krajniot planinski venec# do 874 m viso~ina. Ov~e Pole dobiva malo koli~estvo vrneì (471 mm), pa vladeat ~esti i dolgotrajni su{i. Zatoa ve{ta~koto navodnuvawe vo zemjodelstvoto e neophodno. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe
OVÊPOLSKA NO BRIGADA (1944) formirana vo po~etokot na oktomvri od borci od Sveti Nikole i Svetinikolsko. Prvin bilo planirano da se vika Ov~epolsko-kratovska brigada, so tendencija voenite dejstvija da gi naso~i kon isto~niot del na Makedonija. Bila formirana po inicijativa na Komandata na mesto-
Prvite broevi bile umnoèni rakopisno vo 5-6 primeroci, a potoa na {apirograf i ciklostil.
êtata na Pe{o Samarxiev
to Sveti Nikole, a po prethodna preporaka od Svetozar Vukmanovi}Tempo. Se formirala vo u~ili{nata zgrada od dobrovolci mladinci i vojnici vrateni od bugarskata vojska. Imala dvatri pomali bataljoni i [tab na Brigadata. Bila vooruèna so novo rusko oru`je i u~estvuvala vo borbite so Germancite za osloboduvawe na Sveti Nikole i negovata neposredna okolina. Poradi nemo`nosta za izveduvawe pogolemi voeni akcii i slabata voena ekipiranost, vo tekot na noemvri del od borcite se priklu~ile kon XIV brigada, a del vo sostavot na Kumanovskata divizija.
LIT.: \or|i Malkovski, Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945, Sveti Nikole, 1990. \. Malk.
OGNANOV-PETKANÎN, Gerasim (gr. Bansko, 1885 Arxanskoto Blato, Kuku{ko, X 1912) u~itel, revolucioner, male{evski okoliski vojvoda. Se {koluval vo Voenoto u~ili{te vo Sofija, koe go napu{til i go zavr{il Amerikanskoto u~ili{te vo Samokov. Za vreme na Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo ~etata na vrhovisti~kiot vojvoda Jurdan Stojanov. Preminal vo TMORO vo ~etata na Pe{o Samarxiev vo Tikve{ko. Stanal male{evski okoliski vojvoda (1907). Vo vremeto po Mladoturskata revolucija se zanimaval so trgovija vo Solun.
LIT.: Il. Ilinden, br. 3, Sofi, 1933&1934; Makedonski vesti, 1936, br. 68. V. \.
Plodorodnite nivje vo Ov~e Pole
p~enica, afion, son~ogled, susam i sto~arstvo. Glavna naselba e Sveti Nikole.

LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979. T. And.
OGIN# (pl. Kozjak, Kumanovsko, Kumanovo, Manastir Sv Prohor P~iwski#, Veles i Zagreb, 11. III 1944 maj 1945) vesnik, organ na Tretata makedonska NO udarna brigada, na makedonski jazik. Go izdaval Propagandniot otsek na Brigadata, a go ureduvale Desa (Desanka) Miqovska i Aco [opov, a podocna Pan~e Kondev, Du{ko Krango i dr. Sorabotnici bile Zlate Biljanovski, Tode Varxiski, Dane Cekov, Boro û{kar i dr. Objaveni se vkupno 7 broja (br. 2 i 3 ne se za~uvani).
OGNENOVSKI, Tale Jon~ev (s. Brusnik, Bitolsko, 27. IV 1922) klarinetist. Negoviot tatko svirel na gajda, a nemu na petgodi{na vozrast mu kupil dajre, naskoro potoa i kaval. Koga baba mu se uverila vo negoviot muzi~ki talent, mu go kupila prviot klarinet (garneta). Bil ~len na Dràvniot ansambl za narodni pesni i igri Tanec# i posebno se istaknal na 84-dnevnata turneja niz SAD (1956), pri {to bile odràni 66 koncerti vo 53 grada, me|u koi i vo Karnegi hol. Vo svojot repertoar ima nad 150 makedon1069
OGWANOVSKI
ni po formiraweto na Institutot za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje ja izveduval nastavata po predmetot Op{ta psihologija. Istiot predmet go predaval na univerzitetite vo Belgrad, Ni{ i vo Novi Sad. Objavil nad 100 trudovi od oblasta na kognitivnata psihologija i psihologijata na umetnosta.
Tale Ognenovski
ski ora. Samiot e avtor na popularnite ora Micino#, Nevenino#, Pelistersko#, Staroto#, Stef~evo#, Talevo svadbarsko#, Caparsko# i dr. Podocna be{e rakovoditel na Orkestarot ~algii pri Radio Skopje. Snimil nad 30 gramofonski plo~i i kaseti. Povremeno svirel i klasi~na (Veber, Kavalini, Mocart) i xez muzika (Beni Gudman, Arti [o).
LIT. V. Lazarevska, Majstorstvoto na garnenata na vnucite. Tale Ognenovski. Foto: A \or|iev, Ekran#, br. 950, Skopje, 26. I 1989, 42-43. S. Ml.
BIBL.: Oseaj i mera, 1977; Percepcija, 1984; Nacrt za jednu psiholo{ku teoriju umetnosti, 1985 (prev. na angliski i ~e{ki); Psihologija opaàwa, 1992; Psiholo{ka teorija umetnosti, 1977; Na{e namere i oseawa, 2004 (so B. [korc). LIT.: 30 godini Institut za psihologija, Zbor. na trudovi, Skopje, 2004. V. Arn.
se razgranuva na dva kraka sprema jugoistok i severozapad. Planinskite strani se navednati kon jugjz, a vodotecite se predisponirani so rasedni linii. Ogra`den e poznat po nao|ali{tata na natrium feldspat kaj s. Drvo{, koj po svoite rezervi i kvalitet spa|a vo najgolemite vo Evropa. Na Nivi~anska Reka e izgradena akumulacijata Turje. Drugi poistaknati vrvovi se Krkan (1.564 m), Karamatija (1.489 m), Rabu{ (1.465 m) i dr.
LIT.: Manakovi} D., Andonovski T., Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979. T. And.
Planinata Ogra`den
Radoslav Ogwanovski
OGWANOVSKI, Radoslav (Slansko, Makedonski Brod, 15. XI 1928) novinar i publicist. Zavr{il Visoka novinarsko-diplomatska {kola vo Belgrad. Vo novinarstvoto od 1952 g., eden od osnova~ite na nedelnikot Stopanski vesnik. Od 1956 g. do penzioniraweto vo Nova Makedonija: sorabotnik i urednik vo Vnatre{no-politi~kata i vo Stopanskata rubrika, dopisnik od London, zamenik, a potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP Nova Makedonija. Avtor na publicisti~kiot trud Makedonija vo 70tite godini. B. P. \. OGWENOVI], Predrag (Sisak, Hrvatska, 5. IX 1933) psiholog, univerzitetski profesor. Se {koluval vo Zrewanin, Pan~evo i vo Zemun. Paralelno studiral medicina i psihologija na Univerzitetot vo Belgrad. Diplomiral psihologija (1959) i doktoriral (1962) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Prvite godi1070
OGRA@DEN srednovisoka planina so istoimeniot najvisok vrv Ogra`den (1.744 m). Pretstavuva tipi~en horst {to svojata definitivna forma ja dobil vo vremeto na oligomiocenite tektonski dvièwa. Biloto ima dinarski pravec na protegawe szji. Geolo{kiot sostav e pretstaven so gnajsevi, mika{isti graniti i kristalesti {krilci. Od centralniot najvisok del planinata
ODBOJKATA VO MAKEDONIJA. Za prvpat se igra vo Gevgelija od francuskite vojnici (1918). Bila neguvana vo Sokolskata organizacija, a bile odrùvani i natprevari za prvenstvo na dru{tvata, ùpite i na SSKJ (19301941). Po Osloboduvaweto bile osnovani sekcii (klubovi od 1948) vo pogolemite gradovi. Prvo republi~ko prvenstvo bilo odràno vo Bitola (1946), a po-
Odbojkarski me~: Rabotni~ki# - Vardar
ODNOSITE
toa bil formiran Odbojkarski sojuz na Makedonija (1950), preimenuvan vo Federacija (2002). Bila osnovana Republi~ka liga so 8 klubovi (1959). Vo Kupot na republikite za seniori vo Skopje (1972) Makedonija go osvoila prvoto mesto, kako i za juniori vo Modri~a (1975). OK Vardar# od Skopje go osvoil prvoto mesto vo Jugoslavija za juniori (1974) i za seniori (1976), a vo Kupot na evropskite {ampioni go zazel ~etvrtoto mesto. Klubot igral vo Prvata sojuzna liga (1967-1992), kako i Rabotni~ki# od Skopje. Imalo golem broj klubovi od Republikata i vo Vtorata sojuzna liga. Prv reprezentativec na Jugoslavija bil Taki Buklevski, potoa Nikola Donev, Trifun Trifunovski, Vladimir Bogoevski, Aleksandar Tasevski, Goran Srbinovski. Istaknati treneri bile: Voj~e Sinadinovski, Taki Xikov, Jo{ka Milenkovski i dr.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 19451975 vo SR Makedonija, Skopje, 1975, 157160. J. M.
mo`nostite na stopanstvoto. Nejzina zada~a e, vo soglasnost so Op{tiot dràven plan za stopanisuvawe so {umite, planski, racionalno i {to pokompletno da gi zadovoli potrebite na op{testvoto so predvidenite sortimenti drvo, a pritoa da ja odrùva, da ja podobruva i da ja pro{iruva posrednata uloga na {umite (za{tita na po~vite i na vodite, podobruvawe na klimata, razvoj na turizmot, rekreacijata) i dr. Osnovnata cel na odgleduvaweto na {umite i voop{to na stopanisuvaweto so niv e da se proizveduva trajno i ekonomi~no {to pove}e potrebna i kvalitetna drvna masa. Razvojot na odgleduvaweto na {umite bil baven proces. Denes se izveduva spored podgotven Plan za odgleduvawe vo ramkite na Posebniot plan za stopanisuvawe so {umite. Odgleduvaweto na {umite se sostoi od dva dela: nau~na osnova i primena. Nau~nata osnova ja so~inuvaat ekologijata, biologijata na drvjata, fitocenologijata, genetikata i, kako najva`na, biogeocenologijata na {umata. Primenata se vr{i po opredeleni metodi, a se ostvaruva so racionalna tehnika na raAl. And. botewe. ODDELENIE ZA ZA[TITA NA NARODOT (OZN) (Drvar, 13 maj 1944) voena slu`ba za bezbednost. Bilo formirano po odluka na V[ na NOV i POJ. Vo prvite voeni godini vo Makedonija taa dejnost bila vo nadle`nost na mesnite narodni#, selski# ili partizanski straì# (19411942), a potoa na izvestitelnata slu`ba# i na narodnata milicija# (19431944). Odlukata za formirawe na OZN vo Makedonija bila donesena na sostanok na CK na KPM vo s. Ramno, Kumanovsko. Tuka za taa cel bil dojden od Vis i instruktorot na OZN za Jugoslavija Mijat Vuleti}, koj donel i Upatstvo za organizacija na rabotata, a bilo izbrano i rakovodstvo na OZN za Makedonija pri Poverenstvoto za narodna odbrana na NKOJ. Potoa negovata dejnost bila oficijalizirana (s. Melnica, Vele{ko, 13. V 1944) za borba protiv doma{nite predavnici i terorizmot na slobodnata i na neoslobodenata teritorija. Podocna bilo osamostoeno na slobodnata teritorija vo Kumanovsko (vtorata polovina na 1944), {to zna~elo celosno odvojuvawe na razuznava~kite od bezbednosnite funkcii i OZN stanalo edinstven razuznava~ki centar. So donesuvaweto na prviot Ustav na FNRJ, vo ramkite na Ministerstvoto za odbrana bila formirana Kontrarazuznava~kata slu`-
ba na JNA (KOS), a OZN bilo odvoeno od ova Ministerstvo i vleglo vo sostavot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti Uprava za dràvna bezbednost (UDB).
IZV.: Vo slu`ba na narodot, Se}avawa na Ni~e Gogov, Budnost# (dodatok na v. Ve~er#), XXVI, 7710, Skopje, 12. V 1988, 4; Postoe{e èlezna disciplina, Se}avawe na Metodija DimovskiSvat, (dodatok na v. Ve~er#), XXVI, 7710, Skopje, 12. V 1988, 5. LIT.: Femi Mu~a, Ra|aweto na OZNA (1-5). Tri decenii na Slu`bata za bezbednost, Nova Makedonija#, XXX, 9801, Skopje, 812. V 1974, 3; Bane Ivanovski, Kako be{e sozdadena OZNA na Makedonija. Po povod 13 Maj Den na Slu`bata za bezbednost, Nova Makedonija#, XLIII, 14476, Skopje, 13. V 1987, 4; Bogomil D. Konstantinov, OZN-a niz viorot na vojnata. (1-3), Ve~er#, XXVII, 8058, Skopje, 29, VI 1989, 19. S. Ml.
Hju Vistan Odn
ODN (AUDEN), Hju Vistan (Jork, 21. XI 1907 Viena, 17. VI 1973), angliski poet; bil vo centarot na vnimanieto so ~etirite drami napi{ani zaedno so Kristofer I{ervud, koi go koristele iskustvoto na epskiot teatar# na Bertold Breht vo plaketarskoto plasirawe idei. Vo 1972 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Pesni, 1930; Oratori, 1932; Tancot na smrtta, 1933; Pogledaj stranecu, 1936; [panija, 1937. Gi napi{al poemite: Novogodi{no pismo; Moreto i ogledaloto; Vreme na tegobnost, objaveni vo periodot me|u 1941 i 1948 godina. LIT.: B. \uzel, Poezijata na Odn, Pesni#, Sk., SVP, 1979. P. Gil.
[umski nasadi na padinite na Karaxica
ODGLEDUVAWE NA [UMITE granka na {umarstvoto koja, vrz osnova na prirodnite faktori na proizvodstvoto, gi podiga, gi odgleduva, gi oformuva, gi iskoristuva i gi obnovuva {umskite nasadi vo soglasnost so potrebite i
ODNOSITE ME\U MPC I SPC. Prvata episkopija na ju`nite Sloveni ja osnoval sv. Kliment Ohridski, koja, po proglasuvaweto na Samuil za car, dobila najvisoko crkovno nivo Patrijar{ija, a po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo (1018), Vasilij Vtori ja svel na ponizok rang (Ohridska arhiepiskopija) i taka opstanuvala s do 1767 g., koga nezakonski e ukinata od sultanot Mustafa III. Vo soglasnost so XVII kanonsko pravilo od IV vselenski sobor, srpskata dràva na Stefan Nemawa (1219) projavuva ambicija za proglasuvawe srpska pravoslavna crkva, nezavisna od Ohridskata arhiepiskopija, no ne
1071
OZER
nasledni~ka na obnovenata Ohridska arhiepiskopija, za aftokefalna. Ottoga{ MPC ~eka priznavawe od SPC. Me|u dvete crkvi vo tek se pregovori okolu klu~niot problem, vo koi (vo svojstvo na medijator) se vklu~uva i Ruskata pravoslavna crkva.
IZV.: Cane Mojanoski, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Dokumenti, Skopje, 2004. LIT.: S. Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; D. Dimevski, Re{avawe na sporot me|u Makedonskata i Srpskata pravoslavna crkva so koristewe politi~ki i diplomatski tehniki i metodi, magisterski trud, Skopje, 2007. T. Petr.
Oktobris#, organ na Kumanovskata organizacija na KPJ (1942)
Od sredbata na pretstavnicite na MPC i SPC (2004)
kanonski preku dobivawe soglasnost/blagoslov od ohridskiot, tuku od drug, nenadleèn arhiepiskop. Koga Osmanliite ja ukinuvaat Pe}skata patrijar{ija (sredinata na XV v.), del od nejzinite eparhii se stavaat pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija, i obratno, vo 1557 g. se obnovuva Pe}skata patrijar{ija, a od jurisdikcijata na Ohridskata arhiepiskopija se odzemaat del od eparhiite vo Makedonija. Vo 1920 g. srpskata vlada gi kupuva makedonskite eparhii od Carigradskata patrijar{ija, sprotivno na kanonskite pravila, bez soglasnost na nivniot episkop, i ottoga{, prete`no vrz toj fakt, go temeli istoriskoto pravo kako crkva-majka vo odnos na MPC. Isklu~ok e periodot 1950 1959 g., koga srpski patrijarh e Vikentie, koj po~nal da raboti na re{avawe na pra{aweto za avtokefalnost na MPC, neumorno pokrenuvana od makedonskite duhovni lica, so ogromna poddr{ka od makedonskite vernici, izre~no izrazena na I i II crkovnonaroden sobir. Svetiot arhijerejski sinod na SPC na 17. VI 1959 g. dava soglasnost (kanonski otpust) makedonskite eparhii da se izdvojat vo samostojna Makedonska pravoslavna crkva {to }e se upravuva spored svoj, novodonesen ustav, predvodena od sopstven crkoven poglavar arhiepiskop. Nabrgu potoa, po sugestija na Carigradskiot patrijarh Atinagora (Grk po poteklo), povtorno zaìvuva skrieniot, no s u{te mnogu silen srpski hegemonizam i odlukata po~nuva da se ignorira kako voop{to da ne postoi, {to doveduva do revolt kaj makedonskoto crkovno i duhovno bratstvo, koe na 18. VII 1967 g. ja proglasuva MPC, kako
1072
OKTOBRIS# (Kumanovo, juli noemvri 1942) mese~en ilegalen vesnik, organ na Kumanovskata organizacija na KPJ, na makedonski jazik. Sodrìnski e posveten na celite na NOAVM. Sorabotnici bile Bojan Zafirovski-Bolan, Blagoj Stefkovski-Goj~o, Jordan Cekov-Dane i dr. Bil umnoùvan na {apirograf na tehnikata na MK na KPJ vo ku}ata na Jordan Cekov-Dane vo Kumanovo vo 100-120 primeroci. Za~uvani se broevite 36.
IZV.: DARM Skopje, inv. br. 2418; Dokumenti za Narodnoosloboditelnata vojna i Narodnata revolucija vo Kumanovo i Kumanovsko 19411942, (vtoro dopolneto izdanie), Kumanovo, maj 1980, 182262. LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 412-413; D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 122123. S. Ml.
Sinagogata Ozer Dalim, Bitola
OZER DALIM (Bitola, 1894) evrejsko dobrotvorno zdruènie. Go osnoval Ovadija Josef Perera za pomo{ na siroma{nite ~lenovi na zaednicata. Funkcioniralo vrz principot na zaemnost: site ~lenovi (i siroma{nite i bogatite) pla}ale ~lenarina po eden metalik (1/4 gro{). Zdruènieto angaìralo lekari {to gi posetuvale siroma{nite Evrei. Semejstvoto Aruti ja izgradilo sinagogata Ozer Dalim od koja site pari~ni prilozi odele za fondot na organizacijata.
OKUPACIONI ZONI vo Egejskiot del na Makedonija (1941 1944) sozdadeni po kapitulacijata na Grcija (23. IV 1941), koga teritorijata na gr~kata dràva bila podelena na tri zoni: italijanska (Epir, delovi od Egejska Makedonija, Tesalija, Stara Grcija, Peloponez, Kikladite), germanska (Centralna Egejska Makedonija so Solun, Atika, delovi od
Okupacionite zoni vo Egejskiot del na Makedonija (1941-1944)
OLIMPIJADA
Zapadna Trakija, Krit i ostrovite Lezbos i Hios) i bugarska (delovi od Isto~na Trakija i Egejska Makedonija so ostrovot Tasos).
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, V, Skopje, 2003.; A. Vacalopoulos, Histoire de la Grece moderne, Paris, 1975. St. Kis.
Bulat Okuxava
va, Olovnoto vojni~e#, Sk., 1970.
OKUXAVA (Okudàva), Bulat (Moskva, 9. V 1924 Klamart, 12. VI 1997) istaknat ruski poet i kant-avtor. Golem del od svoite pesni sam gi komponiral i postignal golem uspeh vo porane{niot Sovetski Sojuz. Poetskiot stil mu e kameren i lirski. Negovata zbirka Bidi zdrav, u~eniku (1961), ja tretira temata za u~estvoto na mladite lu|e vo Tatkovinskata vojna protiv fa{izmot i e prevedena na pove}e jazici. Napi{al prozni i dramski dela kako i filmski scenarija. Vo 1967 g. go dobil Zlatniot venec na SVP. LIT.: Q. Stojmenski, Poezijata na OkuxaP. Gil.
Despot Jovan Oliver, ktitorska freska vo Lesnovskiot manastir (ok. 1347)
1355) and his successors, Athens, 1995; B. Ferjan~i, Despoti u Vizantiji i ju`noslovenskim zemqama, Beograd, 1960. B. Petr.
OLIVER, Jovan (XIV v.) despot, najugleden blagorodnik vo Du{anovata dràva. Darodavec na ko~anskata crkva Sv. Dimitrij# (1336/1337). Bil gospodar na Ov~epolieto, na \uri{te imal dvorec. U~estvuval vo pregovorite na Du{an so Andronik III vo Radovi{te (1336) i so Jovan Kantakuzin vo Pri{tina (1342), kako i vo pohodite na Du{an i na Kantakuzin za osvojuvawe vizantiski gradovi (1343). So Du{anova poddr{ka ja dobil vo vladenie teritorijata na Hrelja me|u [tip, Strumica i Stob na Rila (1342/ 1343). Negovo zave{tanie e Lesnovskiot manastir, posveten na arhangel Mihail i na pustinikot Gavril, kade {to e za~uvan ktitorskiot natpis so dobienite tituli, kako i dve negovi pretstavi: ktitor so model na crkvata; zaedno so negovoto semejstvo. Is~eznal od istoriskata scena, moèbi kako velikoshimnik Jovan Kalivit, nabrgu po smrtta na Stefan Du{an.
LIT.: G. C. Soulis, The Serbs and Byzantium during the reign of Tsar Stephen Dusan (1331-
Olimpijada, tretata sopruga na Filip II, (reljef)
OLIMPIJADA (Olympias) (okolu 375316 pr.n.e.) tretata sopruga na makedonskiot kral Filip II (od letoto 357 pr.n.e.) i majka na Aleksandar III Makedonski (23. VII 356 pr.n.e.). Bila }erka na epirskiot kral Neoptolem. Filip II se vqubil vo nea pri eden prestoj na Samotraka vo vremeto na praznikot na Kabirite. Vo brakot stapila pri sklu~uvaweto na makedonskiot sojuz so Epir. Od ovoj brak ja rodila i }erkata
Kleopatra (355 pr.n.e.). Po sklu~eniot brak na soprugot (337 pr.n.e.) so Kleopatra, vnuka na makedonskiot blagorodnik Atal, progoneta ili samoinicijativno se zasolnila kaj rodninite na epirskiot dvor. Po atentatot na soprugot i ustoli~uvaweto na prestolot na sinot Aleksandar III Makedonski pak se vratila vo Pela, imaj}i zna~ajna uloga vo dvorot. Vo likvidaciite za obezbeduvawe na prestolot taa li~no ja ubila {totuku rodenata }erka na Kleopatra, a nea ja prinudila da se samoubie. Isto taka, imala zna~ajno u~estvo vo borbite za prevlast po smrtta na sinot Aleksandar III Makedonski. Kako tutor na nejziniot vnuk maloletniot Aleksandar IV, za obezbeduvawe na prestolot go naredila likvidiraweto na sopernikot Filip III Aridaj i negovata sopruga Adaja-Evridika (317 pr.n.e.). Nejziniot odmazdoqubiv neprijatel Kasandar uspeal da ja zarobi vo Pidna i po negova naredba bila likvidirana.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921; Pausaniae, Graeciae Descriptio, Lipsiae, 1903; Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896.
1073
OMO
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje 1995. K. M.-R.
gartiski, Botju Tikov, Stojko Stojkov i Angel Bezev). Partijata s# u{te ostanuva neregistrirana.
nostite za izgradba na strukturata, organizacijata organizirala javni manifestacii i se pretstavuvala na me|unarodni konferencii. Pretsedatelot na OMO Ilinden bil vo sostavot na Semakedonskata delegacija na Konferencijata za evropska bezbednost i sorabotka vo Kopenhagen, Danska (VI 1990). Poradi odbivaweto na registriraweto, OMO Ilinden podnesla tu`ba protiv Republika Bugarija pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur (1995). So presudata na toj sud (oktomvri 2001) Republika Bugarija bila osudena za nepo~ituvawe na malcinskite prava na Makedoncite.
LIT.: Stojan Georgiev-Tomovi~in, Makedonija nad s#, Bitola, 1990. V. Jot.
Partiska konferencija na OMO Ilinden# & Pirin
OMO ILINDEN PIRIN Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto (Goce Del~ev, Pirinskiot del na Makedonija, 28. II 1998). Formirana so obedinuvaweto na site frakcii i grupi na razedinetata OMO Ilinden, so dvajca pretsedateli (Ivan Iliev-Singartiski i Jordan Kostadinov Ivanov). Po donesuvaweto re{enie na Sobranieto na Nacionalniot izvr{en sovet (avgust 1998) organizacijata da bide registrirana kako politi~ka partija, povtorno do{lo do razedinuvawe so OMO Ilinden na ~elo so Jordan Kostadinov Ivanov. OMO Ilinden PIRIN podnela dokumenti za registracija i bila registrirana kako partija (12. II 1999). So svoi kandidati u~estvuvala na lokalnite izbori (2000), a potpretsedatelot Botju Tikov se kandidiral kako nezavisen kandidat na parlamentarnite izbori (2001). Bila zabraneta od bugarskite vlasti (29. II 2000). Na podnesenata tu`ba Sudot vo Strazbur donel presuda vo polza na OMO Ilinden PIRIN (24. XI 2005), koja bugarskite organi ne ja sprovele. Postapuvaj}i spored novite zakoni za registracija na politi~ki partii vo Republika Bugarija, partijata odràla (25. VI 2006) vo gradot Goce Del~ev novo osnova~ko sobranie (Konvencija) za formirawe, so u~estvo na ok. 535 delegati (od Blagoevgrad, Sandanski, Petri~, Goce Del~ev, Razlog, Sofija, [umen, Plovdiv, selata Leski, Ko~an, Kolarevo, Mosomi{ta i dr.), na koe bilo izbrano ~etiri~leno kolektivno rakovodstvo (Ivan Iliev-Sin1074
LIT.: Stojko Stojkov, Makedoncite vo Bugarija vo borba za ~ovekovi prava (19902005), Makedonski glas, Bilten na borcite za pravata na Makedoncite vo Bugarija (b. m.) ok. 2005 & jan. 2006; Narodna Volja, Blagoevgrad, XXVII/ 7, 2, 2006. V. Jot.
OMO ILINDEN (Sandanski, 14. IV 1990) makedonska nacionalna politi~ka organizacija vo Pirinskiot del na Makedonija vo Republika Bugarija. Formirana kako edinstvena Obedinetata makedonska organizacija OMO Ilinden. Vo organizacijata vlegle VMRO (Nezavisna) Ilinden, Komitetot za za{tita na pravata na Makedoncite od Pirinskiot del na Makedonija, Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Jane Sandanski od selo Mikrevo i Komitetot na represiranite Makedonci vo Pirinskiot del na Makedonija. Za prv pretsedatel bil izbran Stojan Georgiev. Bugarskite vlasti odbivale da ja registriraat makedonskata organizacija (19901992). Pokraj aktiv-
Omorika (Pisea omorica Panch.)
OMORIKA (Picea omorica Pan~., fam. Pinaceae) balkanski endemit so mnogu mal areal vo sredniot tek na r. Drina. Ja otkril Josip Pan~i} (1855). Visoko drvo so streloviden habitus, igli~kite se zaobleno spleskani, so dve beli linii od dolnata strana. [i{arkite se mali, vo mladosta violetovi, a koga }e sozreat potemnuvaat, so zaobleni, plodni lu{pi i so mnogu sitno seme. Zaradi ubaviot habitus pretstavuva cenet parkovski vid, otporen na aerozagaduvawe. Osven vo parkovite, kaj nas se koristi i kako {umski vid. Al. And.
Manifestacija na OMO Ilinden#
ONESIKRIT
na izborite na 15. IX 2001 g. vleguva vo Sobranieto na RM kako najbrojna albanska partija, so koja pobedni~kata predizborna koalicija SDSM-LDP pravi vladina koalicija.
IZV.: Dnevnik#, Utrinski vesnik#, Skopje, 7. IX 2001. LIT.: Mitre Arsovski, Stojan Kuzev, Risto Damjanovski, Vojnata vo Makedonija vo 2001, Skopje, 2006. T. Petr.
Edinica na ONA (2001)
ONA (Osloboditelna narodna armija), U^K/UK (Ushtria lirimtare Kombtare) voena (oruèna) formacija sostavena od okolu 7.000 lica, obu~uvani vo kampovi za obuka vo Albanija i na Kosovo, od amerikanski i od britanski SAS i padobranski polkovski oficeri. Tesno povrzana so Osloboditelnata armija na Kosovo U^K. ONA e formirana vo esenta na 1999 g. od porane{ni regruti sobrani okolu Ramu{ Haradinaj; vo nejziniot sostav vleguvaat zna~ajna brojka porane{ni borci na U^K (Kosovo); komandantot vo ONA Gzim Ostreni e visoko pozicioniran vo Kosovskiot za{titen korpus; bazata na Albancite vo vremeto na vojnata vo 2001 g., nadvor od RM, e locirana vo Prizren, Kosovo; od Kosovo vooruènite bandi, grupite, kako i neregularnite sili i platenici {to izvr{uvaat operacii, vr{at upad na teritorijata na RM; vo Prizren se potpi{uva Prizrenskata deklaracija me|u Ahmeti, Imeri i Xaferi). Prviot (raketen) napad ONA go vr{i na 18. I 2001 g. vrz policiskata stanica vo s. Oslomej, Ki~evsko; na 22. I 2001 g. go izveduva prviot poseriozen oruèn napad so pote{ki posledici, a vo juni 2001 g. SAD ja stava na crnata lista. Do avgust 2001 g. ONA izveduva seriozni voeni operacii, vo koi se izvr{eni i me|unarodni (voeni) zlostorstva. Proklamiranata cel na ONA e su{tinski preuredena RM, kako dràva na dva ramnopravni naroda. Potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor podrazbira i soglasnost za otkaùvawe od separatisti~kite ambicii, po~ituvawe na instituciite na RM, razoruùvawe i amnestija za site izvr{eni dela, osven storenite me|unarodni zlostorstva. Operacijata na razoruùvaweto te~e vo periodot na odvivaweto na NATO misijata Su{tinska ètva# (22.VIII 26. IX 2001) i
predizvikuva akcija za razoruùvawe# organizirana od makedonskite mediumi i silno poddràna od makedonskiot narod (7. IX 2001). Razoruùvaj}i se od s# {to mu doa|a na raka (stari sadovi, tenxeriwa, stapovi, morkovi itn.), makedonskiot narod na cini~en i majtap~iski na~in go izrazuva revoltot kon t.n. razoruùvawe (najmnogu od staro i neupotreblivo oru`je, dobar del vistinski muzejski eksponati) vo prisustvo na me|unarodnata zaednica#, koja go sobira samo dobrovolno predadenoto oru`je. Sleduva donesuvaweto na Zakonot za amnestija za krivi~nite dela povrzani so vojnata do 26. IX 2001 g. (8. III 2002) i usvojuvaweto na Amandmanite na Ustavot od 1991 g. (16. XI 2001). Procesot na transformacijata na ONA, preku Koordinativniot sovet na Albancite vo Makedonija, se odviva do 5.VI 2001 g., koga e formiran noviot politi~ki subjekt DUI, koj
ONESIKRIT (Onesikritos) (Astipalaja ili Ajgina, ok. 365 pr.n.e.) oficer, u~esnik vo pohodot na Aleksandar III Makedonski i letopisec. Bil u~enik na kini~arot Diogen. Kako eden od zapovednicite na flotata na Aleksandar III, komanduval so kralskiot brod pri plovidbata po Hidasp i Ind. Tuka mu bile dostapni dnevni~kite zapisi i prepiskata na vladetelot. I samiot o~evidec i sou~esnik vo nastanite, se zanimaval so letopisna dejnost so memoarski, istoriografski i knièvni bele{ki. Napi{al biografija na Aleksandar III, koja{to sodrì i opisi na zemjite {to gi posetil, osobeno Indija. Od nea se za~uvani samo oddelni fragmenti. Pri opi{uvaweto na nastanite go me{al realnoto i fantasti~noto, izmisluvaj}i anegdoti {to go razveseluvale i samiot kral, no sepak bil koristen vo antikata, osobeno od Plinij.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje 1995. K. M.-R.
Aleksandar Veliki ja prima vo poseta Talestris, kralicata na amazonkite (prikazna raskaùvana od Onesikrit)
1075
ONI[ÊNKO
ONI[ÊNKO, Oleksij Semjonovi~ (s. Rudka, Poltavska obl., Ukraina, 17. III 1933) ukrainski akademik, koordinator na sorabotkata pome|u NANU i MANU. Po zavr{uvaweto na Istoriskofilozofskiot fakultet (so specijalnost po filozofija i istorija) (1956) se vrabotuva vo NANU (1959) i do 1978 g. e direktor na Institutot za filozofija na NANU, a potoa direktor na Me|urepubli~kata filijala na Akademijata za op{testveni nauki vo Kiev.
LIT.: [. Tanikava: Mudrosta na M. Ooka, Poezija#, SVP, Struga, 1996. P. Gil.
Svetlana On~evskaPetkovska
po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika, jakosta na materijalite i grade`nite materijali. Bila pretsedatel na Dru{tvoto za mehanika na Makedonija (1996). Zaedno so kolegi od Katedrata u~estvuvala vo pi{uvawe u~ebnici i u~ebni pomagala. Q. T. ONÊVSKI, An|el Dragoslavov (Skopje, 15. II 1947) internist-nefrolog, prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1972), kade {to i doktoriral (1998). Se usovr{uval vo Lozana, Pariz i Lion vo oblasta na vaskularnite pristapi za HD, peritonealnata dijaliza i renalnata transplantacija. Rakovoditel e na Oddelot za vaskularni pristapi na Klinikata za nefrologija. Vovel novini vo kreiraweto na vaskularnite pristapi kaj pacientite so TBI za lekuvawe so HD. Objavil nad 190 stru~ni i nau~ni trudovi. M. Pol.
Oleksij Semjonovi~ Oni{~enko
Od 1992 g. e generalen direktor na Nacionalnata biblioteka na NANU V. I. Vernadski. Izbran e za ~len na Prezidiumot na NANU (1998) i sekretar na Oddelenieto za istorija, filozofija i pravo. ^len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2009). Koordinator e na ukrainsko-makedonskata nau~na sorabotka pome|u NANU i MANU i organizator i u~esnik na godi{nite nau~ni sobiri i koredaktor na zaedni~kiot dvojazi~en Ukransko-makedonskij naukovij sbirnik {to izleguva vo Kiev. Nau~noistraùva~kiot opus na akad. O. opfa}a nad 300 nau~ni trudovi objaveni vo zbornici i spisanija i 17 oddelni monografii. Toj e pretsedatel na Asocijacijata na bibliotekite na Ukraina, prv potpretsedatel na Ukrainskata akademija na politi~kite nauki, pretsedatel na Ukrainskiot slavisti~ki komitet, ~len na Ukrainskata nacionalna komisija za pra{awata na ukrainskiot pravopis i na Nacionalnata komisija na Ukraina za UNESKO.
BIBL.: Istoriko-kulturni zvzki Ukrani i Makedoi, zb.: Denovi na ukrainskata nauka vo Republika Makedonija. 22&23 oktomvri 2002 godina, Skopje, MANUNANU, Skopje, 2003, 67-74; @itt i dilnost Krste Petkova Misirkova v Ukrani, zb.: Makedonsko-ukrainski kulturni vrski (H-HH vek), II, MANU&NANU, Skopje, 2004, 161&173; Konceptualni problemi naukovogo suprovodu suspilnih peretvoren, zb.: Ukransko-makedonskij naukovij sbirnik, Vipusk 1, NANU&MANU, Kiv, 2005,72&78. Bl. R.
OPAD VO [UMSKI EKOSISTEMI se formira so opa|awe na isluènite, o{tetenite i ednogodi{nite delovi i organi (listovi, cvetovi, plodovi, sitni gran~iwa, kaj zimzelenite igli~esti listovi, trofi~ni korewa) od avtotrofnata komponenta na ekosistemot i pretstavuva univerzalna karakteristika na pove}egodi{nite rastenija. Vo golemi razmeri se odviva vo {umskite ekosistemi i se ozna~uva kako opad. Toj pretstavuva po~eten i zna~aen ~ekor vo kruèweto na materiite vo {umskite ekosistemi. Istovremeno pretstavuva i proces preku koj se vra}a organskata materija vo po~vata. Opadot ne e nezavisen proces, tuku vo osnova e fiziolo{ki i, kako i drugite procesi, vlijae ne samo na po~vata i po~voobrazuva~kite procesi, tuku i na ishrana na rastenija i na produkcijata vo {umskiot ekosistem. Vo daboviot ploska~evocerov ekosistem na Gali~ica godi{niot opad iznesuva 5.650,80 kg/ha, a vo gorskiot bukov ekosistem vo Mavrovo godi{niot opad iznesuva 5,37 t/ha god. Q. Gr.
Opalska bre~a
Makoto Ooka
OOKA, Makoto (Mi{ima, 16. II 1931) najzna~aen sovremen japonski poet; negovite stihovi se objaveni vo prevod na pove}e jazici vo svetot; ima napi{ano i stotina teatarski dela, radio i televiziski drami i filmski scenarija, kako i pove}e knigi so literaturna kritika i esei. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1996.
BIBL.: Spomenot i sega{nosta (1956), Nejzinata parfimirana plot (1971), Crte` vo perspektiva posveten na letoto (1972), Za edna devojka naprolet (1978), Prestolninata na vodata (1981), Poraka na vodata od rodnata zemja (1989) i dr. Vo 1978 vo Tokio izlegoa negovite Sobrani dela vo 15 tomovi.
ONÊVSKA-PETKOVSKA, Svetlana (Skopje, 16. II 1949) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1998)
1076
OPALIT rudnik za opalski bre~i. Terminot opalit poteknuva od opalskite bre~i vo nao|ali{teto Span~evo. Vo 60-tite godini od minatiot vek e formirana kompanija za eksploatacija na opalskite bre~i kaj seloto Span~evo i nivno delumno mikronizirawe vo s. ê{inovo, i na kompanijata $ e dadeno zaedni~koto ime Opalit#, koe i do denes e sinonim za eksploatacijata na opalskite bre~i. Vo nejzinoto pove}edecenisko postoewe Opalit# ê{inovo dostignala svoj golem razvoj, koj dostignuval i do 150.000 t godi{no proizvodstvo opalski bre~i so visok kvalitet, koj{to pretstavuval osnovna komponenta vo proizvodstvoto na cement vo fabrikata Usje# vo Skopje. Denes rudnikot raboti so mnogu mal kapacitet od okolu 10.000 t opalska bre~a na godi{no nivo. T. Ser.
OPERATA
OPA[ nevestinski ukras za na glava. Pokraj lesata, estetski go nadopolnuva nevestinskoto ukrasuvawe na glavata. Izraboten e od korzina, i toa od snop usukani vrbi i konop, koj potoa se predel i se spletuval vo sitni pletenki. Vaka prigotven, se pricvrstuval so vrvci za glavata. Pletenkite, dolgi do nozete, se pu{tale slobodno da visat do zemjata, na dolniot kraj bile sostaveni, sobrani i oblikuvani vo top~esta forma. Se nosel s do krajot na minatiot vek. J. R.-P.
Openica, srednovekovna nekropola
Opa{estiot vodozemec do`dovnik (Salamandridae)
OPA[ESTI VODOZEMCI (Caudata; Urodela) red od klasata vodozemci (Amphibia), vo koj se vklu~eni vistinskite do`dovnici (Salamandra) i tritonite ili mrmorcite (Triturus). Se odlikuvaat so izdolèno val~esto telo, so dobro razviena opa{ka i so dva para kratki noze. Nekoi vidovi se pove}e terestri~ni, a drugi pove}e akvati~ni organizmi, no site gi polagaat jajcata vo vodena sredina. Nivnite larvi, za razlika od larvite na àbite, pove}e nalikuvaat na svoite roditeli, taka {to so procesot na metamorfoza ne pretrpuvaat drasti~ni promeni. Evropa ja naseluvaat 29 vidovi vklu~eni vo tri familii, od koi vo Makedonija se sre}ava samo familijata na do`dovnicite i mrmorcite (Salamandridae), so dva roda. Rodot do`dovnici (Salamandra) e pretstaven so eden vid, dodeka rodot na tritonite ili mrmorcite (Triturus) so ~etiri vida.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002; G. Dùki} M. Kalezi}, The biodiversity of amphibians and reptiles in the Balkan Peninsula, vo: Griffiths, Krystufek & Reed ed., Balkan Biodiversity#, Dordrecht/Boston/London, 2004, 167192; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in Europe, Paris, 1997. Sv. P. V. Sid.
ti~ko rudarewe (eksploatacija na olovo, srebro i èlezo). Vo 1957 i 1959 g. V. Lahtov ovde vr{el iskopuvawa na helenisti~kata i srednovekovnata nekropola. Otkrieni se 143 grobovi, od koi 60 srednovekovni, grupirani vo ju`niot del. Srednovekovnite grobovi se pravoagolni jami ogradeni i pokrieni so plo~i. Od niv e publikuvan samo nakit (belezici, obetki i nau{nici i prsteni) od X v., pa s# do docnoto srednovekovje.
LIT.: V. Lahtov, Nakitot od ranosrednovekovnite nao|ali{ta vo Ohridsko, Zbornik na trudovi, I, Ohrid, 1961, 3556; V. Bitrakova, Zlatni nakit iz helenisticke nekropole kod Crvejnce, ARR, IV-V, Zagreb, 1967, 383392. El. M.
pretstavuva operetata Sre{ta#, posvetena na G. Del~ev (1903), a vo nekoi gradovi, kako Skopje, Bitola, [tip, Gevgelija, na toj na~in se izveduvaat dramite na poznatite makedonski pisateli Anton Panov, Risto Krle i Vasil Iqoski (Pe~albari, ôrbaxi Teodos, Parite se otepuva~ka, Begalka, Antica i dr.) isto taka se prikaùvaat so pridru`ba na muzika od folkloren, no i svetoven karakter. Vo 30-tite godini ovaa pridru`ba, osobeno vo Skopje, se izveduva so orkestarski sostavi od voeni muzi~ari i nastavnici od muzi~kata {kola Mokrawac#, dirigirani od voeni kapelnici (L. Dvoràk, V. Nedala, S. Drenovac). Po Prvata svetska vojna vo Skopskiot naroden teatar se davaat vo poluprofesionalna izvedba nekolku, vo toa vreme popularni opereti: Mamzel Nitu{, Gej{a, U~enikot-pita~, no i operetite Liljakot od J. [traus i Baron Trenk od S. Albini. Isto taka vo ovoj teatar publikata imala mo`nost da gi ~ue i operite Travijata, Trubadur, Madam Beterflaj, Karmen. Zna~ajna uloga vo propagiraweto na operskata muzika imal i gradot [tip so dejnosta na dvajca entuzijasti muzi~kiot pedagog, kompozitor i dirigent Sergej Mihajlov (1885 1975) kako muzi~ki rakovoditel i profeso-
Operata Aida na scenata na MNT, Skopje
OPENICA, PRENTOV MOST (Crvenica) srednovekovna nekropola na 3,5 km severoisto~no od s. Openica, 13 km severoisto~no od Ohrid, blizu do magistralniot pat od Ohrid preku Resen za Bitola. Nedaleku od lokalitetot se konstatirani tragi od an-
OPERATA VO MAKEDONIJA prvite muzi~koscenski projavi vo Makedonija se slu~uvaat vo XIX v. kako muzi~ka pridru`ba, glavno so narodni pesni i tanci, na oddelni dramski tekstovi. Podocna ovie pridru`bi se pro{iruvaat so solisti~ki i vokalnoinstrumentalni fragmenti. Na po~etokot na XX v. vo Sofija V. êrnodrinski ja sozdava i ja
rot Du{an Budimirovi} kako reìser. So zaedni~kata pove}egodi{na dejnost na ovoj tandem, pred {tipskata publika, so pijano-pridru`ba, se pretstaveni operite Palja~i, Sevilskiot berber i delumno Faust. Po krajot na Vtorata svetska vojna, vo oslobodenata tatkovina grupa muzi~ari (T. Skalovski, P. B. Ko~ko, T. Prokopiev, S. Gajdov,
1077
OPERATIVEN
@. Firfov so solistite J. Sav~enko, D. Firfova, P. B. Ko~ko, S. Rusjakov, M. Gu{evska i G. Atanasova-Markovi}), hor i orkestar, pod dirigentstvoto na T. Skalovski, na 9 maj 1947 g. ja podgotvuvaat i ja davaat prvata opera na makedonski jazik Kavalerija rustikana od P. Maskawi, so {to e ozna~en po~etokot na raboteweto na Operata na MNT, koja denes po 60-godi{no postoewe i aktivnost ima izvedeno pove}e od 70 operi i golem broj vokalno-instrumentalni dela.
LIT.: Dragoslav Ortakov, Fim~o Muratovski, Vol{ebniot Orfej 55 godini Makedonska opera, Makedonski naroden teatar, 2003, Skopje; Riste Stefanovski, Slavomir Marinkovi}, Makedonski naroden teatar Letopis, 1945-1995, Makedonski naroden teatar, 1995, Skopje. F. M.
OPERATIVEN [TAB (20 XI 1943 juli 1944) {tab za rakovodewe i koordinacija na makedonskite, ju`nomoravskite i kosovskite narodnoosloboditelni edinici na NOVJ na kumanovskoto, vrawskoto i crnotravskoto podra~je: Tretata makedonska NOUB, Kosovskata NO brigada, Pettata, [estata i Sedmata ju`nomoravska NO brigada, Komandata na Vrawskoto i na Pirotskoto voeno podra~je, Crnotravskiot, Pirotskiot i Kumanovskiot NOPO. Bidej}i G[ na NOV i POM i CK na KPM se nao|ale vo severoisto~niot del na Kumanovsko, za komandant na {tabot bil nazna~en komandantot na G[ na NOV i POM Mihailo Apostolski. Najzna~ajnite voeni operacii [tabot gi rakovodel vo vremeto na Proletnata ofanziva vo Makedonija (1944).
LIT.: Mihailo Apostolski, Proletnata ofanziva 1944 god. vo Makedonija. Operaciite vo Isto~na Makedonija i vo reonot na Besna Kobila i Crna Trava, od 25 april do 20 juni 1944 godina, Skopje, 1948 i Kumanovo, 1969; istiot, Osloboditelnata vojna na makedonskiot narod (1941-1945), Skopje, 1965; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
Operativnite zoni na NOV i POM (1943)
OPERATIVNI ZONI NA NOV I POM (19431944). G[ na NOV i POM izvr{il podelba na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija na pet operativni zoni, so oddelni {tabovi za rakovodewe na borbata i formirawe na partizanski i voeni edinici. Vo avgust 1944 g. G[ na NOV i POM izvr{il reorganizacija, pri {to bile formirani ~etiri operativni zoni, so zada~a vo sekoja od niv da se formiraat po dve divizii. Kon krajot na septemvri 1944 g. bila izvr{ena nova reorganizacija i bile formirani tri kor-
pusni voeni oblasti: Skopska, Bitolska i [tipska, a vo sekoja od niv bil formiran po eden korpus. Vo noemvri 1944 g. {tabovite na operativnite zoni bile ukinati.
LIT.: Zbornik NOR-a, VII, k. 4. V. St.
Grupa borci od kosovskite i ju`nomoravskite edinici (proletta na 1944)
OPERACIJA NA ON ZA ÛVAWE NA MIROT VO RM. Po barawe na pretsedatelot na RM Kiro Gligorov, vo vremeto na posetata na sedi{teto na OON (11. XI 1992), po prethodna preporaka od kopretsedatelite na Rakovodniot komitet na Konferencijata za Jugoslavija Vens i Oven (19. XI 1992), motivirano od politi~kata procena za sloènosta na sostojbite vo neposrednoto okruùvawe na RM, vo uslovi na oìvuvawe na aspiraciite na sosedite kon nejziniot teritorijalen integritet, nacionalen i jazi~en identitet i problemite vo procesot na me|unarodnoto priznavawe, vrz osnova na Rezolucijata br. 795 (11. XII 1992) na Sovetot za bezbednost, del od silite na UNPROFOR za Jugoslavija (bataljon so 700 mirovnici od Danska, Norve{ka, Finska i [vedska) se pozicionira na granicata na RM so SR Jugoslavija i R. Albanija, kako prva preventivna mirovna misija (preventivna diplomatija)
1078
OP[TOMAKEDONSKA
so mandat: nabquduvawe na granicata kon SRJ i RA; jaknewe na stabilnosta na RM, odvra}awe na zakanite za nejzinata bezbednost; davawe dobri uslugi vo vospostavuvaweto na dijalogot pome|u etni~kite i politi~kite grupi; obezbeduvawe humanitarna pomo{ so drugi me|unarodni organizacii. So Rezolucijata na Sovetot za bezbednost br. 842 (18. VI 1993) prisustvoto se zgolemuva so amerikanski bataljon od ok. 350 vojnici. Po barawe na RM, poradi specifi~nata polo`ba na mirovnite sili vo RM, Sovetot za bezbednost na OON usvojuva Rezolucija br. 983 (31. III 1995) so koja gi osamostojuva od UNPROFOR, kako posebna misija UNPREDEP, pod rakovodstvo na {ef so rang na pomo{nik na Generalniot sekretar na OON. Vremetraeweto na misijata cikli~no se obnovuva na 6 odnosno na 9 meseci, poslednoto so Rezolucijata br. 1186 (20. VII 1998) do 28. II 1999 g. Po istekot na ovoj period, po povod novoto glasawe za prodolùvawe na mandatot za novi 6 meseci, vo Sovetot za bezbednost ne se postignuva ednoglasnost (NR Kina e protiv, poradi priznavaweto na Tajvan od strana na RM). Taka zavr{uva UNPREDEP. Misijata odigruva va`na uloga vo smiruvaweto na tenziite okolu ûpino Brdo, koga ovaa kota samovolno e zaposednata od vojnici na SR Jugoslavija, kako i vo re{avaweto na opredeleni infrastrukturni problemi.
LIT.: Tatjana Petrusevska, The Peace-Keeping Operation in the RM a Departure from the Former UN Experience, Institute of Social Studies, the Hague, 1995. T. Petr.
gi so~inuvaat: kerami~ki sadovi, belezici, toki, obetki prsteni, visulci; vo grobovite od VI v. e otkrien nakit, oru`je i moneti; vo srednovekovnite grobovi od XXI v. se otkrieni: obetki, prsteni so pozlata ukraseni so filigran, |erdani so srebreni monista, belezici, toki i nivno obeleùvawe so kameni krstovi.
LIT.: Milan Ivanovski Cone Krstevski, Bilibajci (Babunci) Opila, Ranovizantiska nekropola, AR, 1987, Ljubljana, 1989, 129130. M. I.
Samodelski selanski opinci
OPINCI (opnci) obuvki od svinska, govedska ili bivolska koà, so oputi (koèni vrvci). Poednostavniot tip, nameneti za sekojdnevna upotreba, selanite sami gi izrabotuvale. Opincite nameneti za decata se izrabotuvale od svinska koà. J. R.-P. OP[TESTVENA SILA bugarska politi~ka organizacija, formirana so dekret na Vladata na Carstvoto Bugarija (vo letoto na 1943). Bila aktivna i vo okupirana Makedonija. Imala cel da go pridobie narodot za politikata na Vladata, da se protivstavuva na site protivnici na vlasta, a posebno da razvie aktivnost so koja }e se {iri propaganda za osloboditelnata misija na Bugarija i za sozdavawe uslovi za sorabotka pome|u site grupi za borba protiv NOD.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944, Skopje, 1995; istiot, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002. \. Malk.
OP[TESTVENATA SOPSTVENOST VO DFM/NRM/SRM/RM op{testveno-ekonomski odnos me|u lu|eto vo proizvodstvoto i raspodelbata na novosozdadenata vrednost. Se voveduva so Zakonot za rabotni~koto samoupravuvawe od 1950 g. i postoi kako vladea~ki odnos do donesuvaweto na Ustavot na RM od 1991 g. Op{testvenata sopstvenost e proces na poop{testvuvawe na sredstvata za proizvodstvo, so u~estvo na samite neposredni proizvoditeli vo toj proces. Taa e oblik za demonopolizacija na ekonomskata i politi~kata vlast na dràvnite organi, preku razvojot na rabotni~koto samoupravuvawe vo fabrikite. Op{testvenata sopstvenost gi opfa}a{e: site sredstva za proizvodstvo (osven zemji{teto i sredstvata {to sluèle za li~en trud na gra|anite); site sredstva vo pretprijatijata, dràvnite organi i drugi organizacii; site rudni i drugi prirodni bogatstva vo op{testvoto. Taa be{e osnovata na koja se razviva{e rabotni~koto samoupravuvawe vo pretprijatijata (1950 1990). Ustavot na RM od 1991 g. ne ja poznava op{testvenata sopstvenost. Ostavena vo praven vakuum, op{testvenata sopstvenost ostana bez pravna za{tita. Ovoj vakuum ima{e negativen odraz vrz efektite na privatizacijata na op{testvenata sopstvenost i nejzinata transformacija vo dràvna sopstvenost (19912006).
LIT.: Trajko Slavevski, Privatizacija, pazar, dràva, Skopje, 1997; Svetomir [kari}, Makedonija na site kontinenti, Skopje, 2000. Sv. [.
OP[TOMAKEDONSKA KONFERENCIJA VO VELES (21. XI / 4. XII 1912) tajna konferencija na D. ûpovski so pretstavnici od celata okupirana Makedonija za dogovor za perspektivite na zemjata i narodot. Vo momentot koga trupite na balkanskite sojuznici ja okupiraa teritorijata na Makedonija, pa K. Misirkov stignuva vo Solun, d-r G. Konstantinovi~ kako dobrovolec vo
Naodi od ranovizantiskata nekropola Opila
OPILA (do s. Rankovce) tumul od èlezno vreme i nekropola od docnoanti~koto vreme i od sredniot vek, na desniot breg na Kriva Reka. Pri istraùvawata na nekropolata (izvr{eni vo 1984 1996) se otkrieni 585 grobovi od tipot cista, slobodno vkopuvani, pokrieni so kameni plo~i i od teguli tip pokriv na dve vodi. Prilozite vo grobovite od èlezno vreme (VIIIVII v. pr.n.e.)
Panorama na gradot Veles (okolu 1910)
1079
OPA-KOPA
Voenata bolnica na Cetiwe, D. ûpovski trgnuva od S.-Peterburg i preku Sofija i Skopje stignuva vo Veles, kade {to po prethoden dogovor so P. Poparsov, I. Popjordanov, A. Martulkov, R. Rizov, A. Korobar i pretstavnici od [tip, Ko~ani, Radovi{, Kostur, Seres i Drama, se odrùva sobir vo ku}ata na A. J. Korobar, na koj se postignuva soglasnost Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg da bide opolnomo{ten pretstavnik za za{tita na interesite na Makedonija vo Rusija i vo stranstvo, a D. ûpovski i P. Poparsov da otpatuvaat vo Pariz i London za da dejstvuvaat pred Londonskata mirovna konferencija za samostojna ili avtonomna Makedonija. ûpovski uspeva da se vrati vo Rusija, no Poparsov ne moè da gi premine okupatorskite granici. Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina na 1. III 1913 g. go objavi Memorandumot potpi{an od opolnomo{tenite Makedonci i (zaedno so otpe~atenata Karta Makedonia po programa na Makedonskite narodnici) go isprati do Londonskata ambasadorska konferencija.
LIT.: R. Rizov, Stranici ot minaloto, Makedonsko delo, I, 9, [Viena], 10. I 1926, 56; Alekso Martulkov, Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija, Skopje, 1954, 265266; D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978, 4061. Bl. R.
ORBELSKI TRIOD kirilski rakopis od XIII v., od makedonska redakcija, nastanat vo Zapadna Makedonija. Rakopisot se ~uva vo Ruskata nacionalna biblioteka vo Sankt-Peterburg pod sign.: RNB, F.n.I.102 + V/z. F.124/4 + V/z. F.124/10 (vo zbirkata na St. Verkovi}). Ima 241 pergamenten list i gi sodrì dvata dela na triodot: posniot i cvetniot. Sodrì parimii i delovi od ustavot. Vo rakopisot se spomnuvaat i imiwata na Kiril Filozof i brat mu Metodij, kako i imiwata na pustinoìtelite Jovan Rilski, Joakim Sarandaporski (Osogovski) i Prohor P~iwski. Imeto go nosi po s. Orbele, kade {to e pronajden.
LIT.: V. Despodova, L. Slaveva, Makedonski srednovekovni rakopisi, I, Prilep, 1988; \. Pop-Atanasov, Re~nik na staraMavro Orbini, Kralstvoto na Slovenite# (prvo izdanie, 1601)
BIBL.: Mauro Orbini, Il Regno degli Slavi, 1601. Nachdruck besorgt von Sima Cirkovic und Peter Rehder, Mit einem Vorword von Sima Cirkovic, Mnchen, 1985 [reprint]; Tomo Mati}, Barjaktarijev latinski prijevod Orbinijeva Il regno degli Slavi, Historijski zbornik, III, 14, Zagreb, 1950, 193-197; Mavro Orbin, Kraqevstvo Slovena, Beograd, 1969. LIT.: Cronia Arturo, Il Regno degli Slavi di Mauro Orbini (1601) e la Istorija Slavenobolgarskaja del monaco Paisi (1762), Roma, 1940-XVIII; Nikola Radoj~i, Srpska istorija Mavra Orbinija, kw. CLII, odeqewe dru{tvenih nauka, 2, Beograd, 1950; Biljana Ristovska-Josifovska, Kralstvoto na Slovenite od Mavro Orbini kako izvor za makedonskata srednovekovna istorija, Skopje, 2001. B.R.-J.
ORA-KOPA kalendarski obi~aj so obredni ognovi povrzani so praznikot Pro~ka. Najzastapen bil vo Isto~na Makedonija, kako Mala ora-kopa i Golema ora-kopa. Malata ora-kopa ja izveduvale decata edna nedela pred Pro~ka, Golemata ora-kopa se pravela na samiot den Pro~ka i vo nejzinoto izveduvawe, pokraj decata, se vklu~uvale i vozrasnite. Podgotovkite za obi~ajot zapo~nuvale nekolku denovi ili nekolku nedeli porano, koga se sobirale materijali za ognot. Toa e i eden vid natprevar me|u decata od pove}e maala koja grupa }e napravi pogolem ogan i }e gori podolgo. Obi~aj bilo decata po tripati da go preskoknuvaat ognot. Golemata ora-kopa bila mnogu pogolema od Malata ora-kopa {to ja pravele decata. Dodeka gorel ognot i od Malata ora-kopa i od Golemata ora-kopa, decata peele soodvetni pesni. Za razlika od Malata ora-kopa, {to ja preskoknuvale samo decata, Golemata ora-kopa ja preskoknuvale i vozrasnite.
LIT.: Zorka Delikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960.149. M. Kit.
Stranica od Orbelskiot triod
ta makedonska literatura, Skopje, 1989; E. Crvenkovska, Jazikot i stilot na triodot, Skopje, 2006; E. Crvenkovska, L. Makarijoska, Orbelski triod, GZ FlF, 32, I, Skopje, 2006, 357&385. E. C.
ORBINI, Mavro (15631610/14) katoli~ki monah i istori~ar. Svetovnoto ime mu e Frawo, a imeto Mavro go zema kako monah. Osnovnoto i srednoto u~ili{te gi zavr{uva vo Dubrovnik, a na 15-godi{na vozrast pristapuva vo Benediktinskiot manastir. Literaturnata dejnost ja zapo~nal so kompilaciskoto teolo{ko delo De ultimo fine humanae vitae vel summo bono. Negovoto najzna~ajno delo e Kralstvoto na Slovenite (Pezaro, 1601), koe vo eden period bilo staveno vo Indeksot na zabranetite knigi. Orbini napravil i prevod od italijanski na Specchio spirituale del principio e del fine della vita umana od Angelo Eli.
ORGANIZACIJA PRIJATELSKA DRU@INA (Kiev, Ukraina, januari 1883) organizacija osnovana od tamo{nite Makedonci, po inicijativa od Spiro Gulap~ev, so cel da raboti na prosvetuvawe na narodot i na unapreduvawe na obrazovniot proces vo Makedonija. Vo Organizacijata ~lenuvale 53 lica (septemvri 1983). Mesni organizacii bile osnovani vo Kiev, Zagreb, Anhailo, Harkov i vo Carigrad; ~lenovi imalo i vo drugi gradovi.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid na Spiro Gulap~ev i na Organizacijata Prijatelska druìna# za {irewe na op{tite i prakti~nite nau~ni znaewe sred selanstvoto vo Makedonija, zb., [kolstvoto, prosvetata i kulturata vo Makedonija vo vremeto na prerodbata, Skopje, 1979. M. Min.
ORGANIZACIJA VO DRVNATA INDUSTRIJA VO RM organizacionata postavenost na drvnata industrija. Taa se analizira od slednite aspekti: geografskata postavenost, brojot na pretprijatijata, vidot na proizvodstvoto i vidot na sopstvenosta. Drvnoindustrskite pretprijatija prostorno se razmesteni na
1080
OREL#
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996., 196; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 209. B. [.
Del od pogon na drvnata industrija vo RM
celata teritorija na dràvata. Pilanskite kapaciteti se locirani vo reonite bogati so {uma, dodeka pogonite za proizvodstvo na finalni proizvodi od drvo gi ima na celata teritorija na dràvata. Najgolem broj pretprijatija se specijalizirani za konkretno proizvodstvo, no ima i pretprijatija {to se zanimavaat so kombinirani proizvodstva (bi~ena gra|a drvena ambalaà, bi~ena gra|a parket, razni vidovi mebel i sl.). Vo primarniot sektor dominiraat pretprijatijata za proizvodstvo na bi~ena gra|a (pilani) i samo nekolku pogoni za drugi vidovi proizvodstva (furniri i plo~i od furniri). Finalnoto proizvodstvo vo najgolem del se izveduva vo pogonite za proizvodstvo na razni vidovi mebel, pomalku vo pogonite za proizvodstvo na drvena ambalaà i parket, i simboli~no vo pogonite za proizvodstvo na ku}i, baraki i dr. Vo odnos na vidot na sopstvenosta, denes, kaj nekoi od pretprijatijata procesot na privatizacija e zavr{en vo celost, kaj drugi se privatizirani samo onie delovi od proizvodniot proces {to funkcioniraat kako celina. Formirani se i novi pretprijatija so B. Il. privaten kapital. ORGANSKATA HEMIJA VO MAKEDONIJA. Nastavnata i nau~nata rabota vo oblasta na organskata hemija vo Makedonija zapo~nala naskoro po konstituiraweto na Katedrata po hemija na Filozofskiot fakultet, osobeno koga za honoraren predava~ bil izbran (1947) d-r Josif Jan~ulev, eden od avtorite na prviot objaven trud od ovaa oblast (1955). Nastavata po organska hemija se razvivala i se osovremenuvala, a i instituciite na koi bila predavana stanale pomnogubrojni. Pokraj na Filozofskiot fakultet (podocna na PMF), organskata hemija bila predavana na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet (Oddelot podocna prerasnal vo TMF), na Farmacevtskiot fakultet i, kako oddelen predmet ili vo ramkite na kursevite po op{ta hemija, i na drugi fakulteti.
ORGANXIEVA, Cvetanka (Veles, 1923) poet, slavist, istori~ar na knièvnosta, univ. profesor i nau~en sovetnik (vo penzija). Kako u~eni~ka vo V klas bila aktiven ~len na Literaturnata druìna Jovan Du~i}# vo Veles (1939). Vo rodniot grad zavr{ila gimnazija (1942), a potoa edna godina bila na studii po germanistika na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Sofija. Za~uvani se pove}e nejzini pesni na makedonski jazik od 1944 g. Po Oslobodu-
ta demokratija so magazinot Mlad borec. Rabotel vo pove}e pe~ateni i elektronski mediumi. Ja izvr{uval funkcijata direktor i glaven urednik na MTV (1994/96). Eden
Sa{o Ordanovski
od najcitiranite makedonski analiti~ari i avtori vo ugledni stranski mediumi. Osnova~ i sopstvenik na magazinot Forum (denes Forum plus). Aktiven vo nevladiniot sektor. B. P. \.
Cvetanka Organxieva
vaweto objavuvala pesni vo sp. Nov den#, Idnina#, v. Nova Makedonija# i dr. Podocna diplomirala slavistika (1948) i doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Zagreb na tema Objavljivanje i pro~avanje juna~kih pesama kod Ju`nih Slavena i Rusa do 1920 godine s naro~itim osvrtom na pitanje postanka i razvitka juna~kih pjesama# (23 VI 1962). Prvin bila asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1949), a potoa i profesor, nau~en sovetnik (do 6. XII 1983) i direktor (1. VII 197630. VI 1978) na Institutot za folklor vo Skopje.
BIBL.: Osvrt vrz izu~uvawata na nastanuvaweto i razvitokot na ju`noslovenskata epika do 1920 godina, Skopje, 1972; Karakteristikite na epskite pesni na Makedoncite-muslimani od Del~evsko (Pijanec), Skopje, 1981. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, II, Misla#, Skopje, 1980, 379387; 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 108 i 147. S. Ml.
Orevi
ORDANOVSKI, Sa{o (Skopje, 11. VII 1964) novinar, izdava~, politi~ki analiti~ar. Zavr{il Fakultet za interdisciplinarni studii po novinarstvo vo Skopje. Pripa|a na generacijata novinari koi kon krajot na osumdesettite godini ja promovirale mediumska-
OREV (Juglans regia L., fam. Juglandaceae) evroaziski vid, ~ija arealna granica te{ko moè da se odredi poradi negovoto damne{no kultivirawe i supspontano {irewe. Na Balkanot i vo na{ata zemja se smeta deka e prirodno zastapen. Golemo drvo, so {iroko razgraneta kruna, mazna kora, svetlosiva. Listovite se krupni, koèsti, neparno peresti. Plodot orev e so mesest egzokarp, koj po sozrevaweto puka i se odvojuva od drvenestiot endokarp. Semeto sodrì golemo koli~estvo masleni materii (55%). Kako {umski vid, kaj nas e zastapen vo daboviot region, vo higromezofilni zaednici, na stani{ta so refugijalen karakter. Ima mnogu kvalitetno drvo. Al. And. OREL, ISELENI^KO DRU[TVO (Granit Siti, Indijana, SAD, 1911) dru{tvo na makedonski doselenici od Lerinsko
1081
OREL#
so ogranoci vo Indijanopolis, Indijana i Dejton, Ohajo. Ova dru{tvo razvivalo humanitarni i drugi aktivnosti. Sl. N.-K. OREL,ISELENI^KO DRU[TVO (Sirakuz, Wujork, SAD, 1917) dru{tvo za zaemna pomo{ na Makedoncite doselenici od seloto Gorni~evo (Lerinsko), Egejskiot del na Makedonija, so filijala vo bliskiot grad Ro~ester. Organiziralo piknici i drugi aktivnosti, a gi slavelo i selskite slavi vo Lerinsko. Sl. N.-K. OREST (Orestes) (400/399398/7) makedonski kral, sin na kralot Arhelaj I od brakot so Kleopatra. Bidej}i s# u{te bil maloleten, vo negovo ime dràvata ja upravuval regentot Aerop II. Se pretpostavuva deka bil ubien tokmu od svojot regent.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
eva, Sarievski, Man~evski i dr.), a nekoi od niv (Badev) dolgi godini bile negovi ~lenovi. Sostavot na ovoj orkestar variral, no vo nego postojano bile prisutni instrumentite: gajdi, kavali, tamburi, kemane i tapan. Nekolku pati Orkestarot nastapil na festivali vo stranstvo (Langolen, Bratislava i dr.), od kade {to postojano se vra}al so nagraM. Kol. di. ORKESTAR ÂLGII NA MRT po~nal da raboti vo po~etokot na emituvaweto na programata na Radio Skopje (1944). Glavna uloga mu e da ja za~uva i da ja prodolì ~algiskata tradicija vo Makedonija {to vle~e koreni od ~algiskite tajfi na XIX v. Sostaven e od slednive instrumenti: ut, kanon, dva klarineta, dve violini, benxo, tarabuka, dajre i tapan. So nego snimale golem broj od vrvnite makedonski peja~i. Realiziral okolu 2 000 snimki.
M. Kol.
Orizovi poliwa vo Ko~ansko
preraboteno kako: orizovo maslo, bra{no, skrob, griz i surogat za pivo. Postojat dva negovi podvida: obi~en (Oriza sativa ssp. Communis Gust.) i sitnozrnest oriz (Oriza sativa ssp. Brevis Gust.). P. Iv.
ORESTI gornomakedonsko pleme {to ja naseluvalo oblasta Orestida. Vo docnoto bronzeno vreme ìveele na zapadniot balkanski prostor. Ottamu, vo periodot na golemite migracii, se doselile vo oblasta na gorniot tek na r. Halijakmon (Bistrica), koja pred toa se vikala Maketa. Spored nekoi izvori tie bile epirsko pleme, dodeka spored Strabon, nao|aj}i se vo sosedstvo na Makedoncite, poradi nivniot ugled i mo}, so tekot na vremeto stanale del od Makedonija. Definitivno bile prisoedineti kon Makedonskoto Kralstvo vo vremeto na vladeeweto na Filip II.
IZV.: Strabonis, Geographica, Lipsiae, 1895-1913. LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
ORLANDI], Blaò (s. Seoci, Barsko, Crna Gora, 1914 Mlini{te, BiH, po~etok na 1943) student na Filozofskiot fakultet vo Skopje i komunisti~ki deec, Crnogorec. Kako osmoklasnik stanal ~len na KPJ i se priklu~il kon Skopskata organizacija na KPJ. Vo svojstvo na instruktor na CK na KPJ, ja formiral prvata Organizacija na KPJ na Filozofskiot fakultet vo Skopje (oktomvri 1935), poradi {to
Zlatni obetki od s. Orizari, Kru{arski Rid (XIV v.)
ORESTIDA anti~ka oblast vo Gorna Makedonija. Se prostirala vo gorniot tek na r. Halijakmon (Bistrica) i oblasta na Kosturskoto i Prespanskoto Ezero. Se grani~ela so Linkestida (na sever), Elimeja (na jug), Paravaja (zapad) i Eordaja (istok). Najstariot i glaven grad bil Argos Orestidski (blizu sega{noto Hrupi{ta), od kade {to poteknuvala makedonskata dinastija na Argeadite.
IZV.: Strabonis, Geographica, Lipsiae, 18951913. LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
ORIZARI, KRU[ARSKI RID srednovekovna nekropola na 4 km severoisto~no od Ko~ani. Od evidentiranite 55 grobovi, 7 se docnoanti~ki, a ostanatite od X do XV v. Od srednovekovnite grobovi poteknuvaat belezici i nau{nici. Na ju`niot kraj na nekropolata e locirana ednobrodna crkvi~ka, od kade {to poteknuva bogatoto depo od XIV v.
LIT.: B. Aleksova, Arheolo{ki iskopuvawa vo s. Orizari Ko~ansko, Z[NM, III (1962-1963), [tip, 1964, 8198. El. M.
Blaò Orlandi}
ORIZ (Oriza sativa L.) ednogodi{na ìtna kultura, koja naj~esto se odgleduva vo vodna sredina (kaj nas isklu~ivo). Lesno e svarliv. Zrnoto se koristi kako: kafeno (kargo), parboled, belo, dehidrirano i vareno zrno, no i
1082
ORKESTAR OD NARODNI INSTRUMENTI NA MRT osnovan vo 1950 g. so namera da se za~uva avtenti~noto narodno svirewe i peewe. Umetni~ki rakovoditeli: Pece Atanasovski (19501987), Mefail Sakipov (19872006). Svojata aktivnost glavno ja naso~uval kon potrebite na programite na MRT. Snimil nad 3 000 pesni i ora {to se del od bogatata fonoteka na MRT. So nego nastapuvale vrvnite makedonski ispolniteli (Ili-
bil uapsen i osuden na edna godina zatvor vo Sremska Mitrovica. Po izleguvaweto na sloboda prodolìl da studira vo Belgrad. Vo svojstvo na polnomo{nik na CK na KPJ pak bil ispraten vo Skopje za razbivawe na frakciskite grupi i za formirawe na novi organizacii na KPJ vo Makedonija. Neposredno povrzan so Svetozar Vukmanovi}-Tempo, odigral zna~ajna uloga vo uni{tuvaweto na skopskata frakcija na privrzanicite na Petko Mileti} (1938). Bil ~len na PK na KPJ za Makedonija do Aprilskata vojna (1941), a potoa stanal
OROVÂNEC
~len na Voeniot komitet i organizator na oruènoto vostanie vo Crna Gora, kako politi~ki komesar na pogolema partizanska grupa (vo po~etokot na 1942), vo êtvrtata NO proleterska brigada, instruktor na CK na KPJ, politi~ki komesar na Kupre{kiot NOPO i zamenik politi~ki komesar na Devettata krai{ka NO brigada (1943). Bil ranet i upaten na lekuvawe vo Centralnata partizanska bolnica vo Drvar, no kolonata raneti bila presretnata od germanski i ~etni~ki sili i po kratka borba site raneti bile ubieni. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (15. VII 1949).
LIT.: Anton Kolendi}, Toj ìvee{e i rabote{e za narodot i partijata, 13 Noemvri#, III, 3, Skopje, 1964, 16; Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 292; Pan~e Kirovski, Prefrlaweto na Blaò Orlandi}, ~len na PK na KPJ za Makedonija od Tetovo za Skopje vo 1941 godina, Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945, kn. prva, Tetovo, 1991, 195-196. S. Ml.
ORLI (Pandionidae, Accipitridae) familii sredno golemi i golemi dnevni grablivi ptici. Familijata orli ribari (Pandionidae) vklu~uva mal broj vidovi specijaMakedonskoto oro Kavadarka# (1950)
Beloglav orel - mr{ojadec (Gyps fulvus)
lizirani za lov na ribi, od koi vo Evropa i kaj nas e prisuten samo eden vid orel ribar (Pandion haliaetus). Familijata na orlite, eji, luwi i jastrebi (Accipitridae) vklu~uva pove}e rodovi, me|u koi kaj nas se prisutni slednive vidovi: beloopa{est morski orel (Haliaeetus albicilla), orel zmijar (Circaetus gallicus), zlaten ili skalest orel (Aquila chrysaetos), krstat ili carski orel (Aquila heliaca), golem kresliv orel (Aquila clanga), mal kresliv orel (Aquila pomarina), mal ili xuxest orel (Hieraaetus pennatus), mal ili egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus), beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus), bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus) i crn mr{ojadec ili kartal (Aegypius monachus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
ORO poseben vid igra, vo forma na sinxir na me|usebno povrzani igraorci, {to se dviàt po kru`na, polukru`na, spiralna ili zmijovidna pateka. Igraorcite se dràt za raka, za pojas, pod raka ili za ramo. Toa e svoeviden javen sobir, prilika i mesto za igrawe. Orata imaat i svoi imiwa: Velgo{ko oro#, Ma{ko oro# ili pak Staro oro#. Vo Makedonija orata se igraat na gajda, na tapani, samo na tapan (pijane~koto oro Kopa~ka#), na {upelka, }emene, tambura, duduk, dvojanka (slagarka) i dajre (èni od Debarsko). Vo Dojran se igralo i na muzikata na svir~e od trska, vo Lerinsko na burija (truba od kora od drvo). Maìte pove}e igrale so pridru`ba na instrument, a ènite na pesna. Spored polot, vo tradiciskata kultura na Makedoncite orata se delat na ma{ki, ènski i me{ani. Vo zavisnost od socijalnata polo`ba, oroto moèlo da bide sostaveno od momi, nevesti, maèni èni, ergeni, mladi maì ili èneti maì. Voobi~aeno bilo devojkite i nemaènite momci da igraat vo odvoeni ora, dodeka ènetite imale pogolemi privilegii i igrale vo isto oro. Vo ènskoto oro obi~no se podreduvale starici, pa sredove~ni èni, nevesti, pa devojki. Iv. O. T.
ORO VO ORO koncentri~ni ora, naj~esto sostaveni od razli~en pol na igraorci, ili, ako se od isti pol, so razli~en socijalen status. Iv. O. T. OROVODNI NARODNI PESNI tradicionalni pesni za igrawe na oro. Vo podale~noto minato tie bile edinstvenite pridru`nici na ènskite orski igri, koi bile li{eni od instrumentalna pridru`ba. Toa traelo s do pojavata na gradskata orskomuzi~ka tradicija, koga zapo~nalo igraweto na orata vo me{an sostav so instrumentalna pridru`ba i so paralelno zaedni~ko peewe pesni na maìte i ènite. Toa bile raznovidni pesni, koi ne se povrzani samo so orata, tuku se peat i bez niv. Bez isklu~ok, site makedonski orovodni pesni se igraat vo menzuralni ritmovi postarite vo ramnodelni, a gradskite i so neramnodelni ritmovi, me|u koi e najzastapen 7/8 (3,2,2) ritam, vo etnomuzikologijata poznat kako ritam na makedonskoto oro.
LIT.: Mihailo Dimoski, Metroritmi~kite strukturi na orata vo Makedonija, Makedonski folklor, IX, 18, Skopje, 1976, 79-90. \. M. \.
OROVÂNEC, Vera (psevd. Lenka) (Prilep, 16. I 1917 Skopje 24. X 1989) pripadni~ka na rabotni~koto i komunisti~koto dvi1083
OROVÂNEC
Vera Orov~anec
èwe. Od 1940 g. bila ~len na KPJ i u~esnik vo NOB. Bila sekretar na Poverenstvoto i na Okru`niot komitet na KPM vo Bitola. ^len na Okru`niot i Okoliskiot komitet na KPM za Prilep. Rabotela na zacvrstuvawe na partiskite organizacii i pro{iruvawe na partizanskoto osloboditelno dvièwe.
LIT.: Izvori za osloboditelnata vojna i Revolucija vo Makedonija (19411945), I, 2 i 3; Velimir Brezoski, KPM (19411944), Skopje, 2003. O. Iv.
èwa postojat od po~etokot na formiraweto na Zemjinata kora i ostavile tragi vo site etapi od razvojot na Zemjata. Terenite na Makedonija bile izloèni na tektonski naru{uvawa vo procesite na pove}e fazi od nekolku orogeni etapi. Najstari tragi na tektonski dvièwa, metamorfizam i magmatizam se za~uvani vo visokometamorfnite kompleksi na Pelagoniskiot i Osogovskomale{evskiot (Srpsko-makedonskiot) masiv i se povrzani so Grenvilskata orogena faza# (1.3501.000 mln. godini) od proterozoiskata era. Silni tektonski destrukcii i magmatsko-metamorfni procesi se odvivale i vo vremeto na Hercinskata orogeneza#, vo mladiot paleozoik, na terenite na Zapadnomakedonskata i Vardarskata zona, a so pomala rasprostranetost i vo Osogovsko-male{evskiot masiv. Alpskata orogena etapa# po~nala pred 205 mln. godini i trae do denes. Pretstavena e so magmatizam i tektonski dvièwa {to se odvivale vo nekolku orogeni fazi (mladokimeriska, laramiska, pirinejska i savska), od koi poslednive imale najgolemo vlijanie na dene{niot morfolo{ki oblik na Zemjata i na sozdavaweto na visokite planinski masivi vo N. Dum. svetot i vo Makedonija.
ko i nekropoli vo pove}e sloevi. Pokraj arhitektonskite ostatoci, otkrien e i freskoìvopis, mermerna plastika, natpisi, moneti, keramika, nakit i dr. Izgradena e od Durak-efendi. Ima kvadratna osnova pokriena so golema kupola, ~ija viso~ina iznesuva 13,50 m. Panditivite se ukraseni so citati od Koranot, a vo vnatre{nosta ima floralni dekorativni motivi. Renovirana e vo 1984 g.
LIT.: M. Stamenova-Atanasova, Duhovnite tradicii na Tiveriopol, Strumica, 2003; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981; Strumica, kulturno-istorisko nasledstvo, Strumica, 2005. El. M. i Dr. \.
Bojan Ortakov
Nikola Aleksov Orov~anec
OROVÂNEC, Nikola Aleksov (psevd. Sandanski, Panti}) (Veles, 25. VII 1905 Moskva, 1938) komunisti~ki deec. Vo 1923 g. bil primen vo KPJ, a vo 1925 i vo KP na SSSR. Studiral na Komunisti~kiot univerzitet vo Moskva. Vo 1934 g. kako instruktor na KPJ, rabotel na obnovuvawe i zacvrstuvawe na makedonskata partiska organizacija i go formiral Oblasniot komitet. So K. Racin go pokrenal partiskiot organ Iskra. Poradi provala, se vratil vo Moskva. Bil `rtva na stalinisti~kite ~istki, a vo 1963 g. posmrtno bil rehabilitiran.
LIT.: Izvori za istorijata na SKM. Dokumenti i materijali 19211941, I, 2. Redakcija, prevod i komentari Ivan Katarxiev, Skopje, 1985. O. Iv.
ORTAKOV, Bojan (Skopje, 19. I 1963) muzikolog. Studiite gi zavr{uva na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje, vo klasata na Toma Pro{ev. Prestojuva (1990) na specijalisti~ki studii vo Torino (kaj Enriko Fubini). Doktorira so temata Akulturaciskite procesi vo formiraweto i razvojot na makedonskata duhovna muzika vo periodot IXXIX vek#, izdadena pod naslovot Ars Kukuzeliana#. Avtor e na pove}e studii i napisi, posveteni glavno na srednovekovnoto muzi~ko minato na Makedonija, no i na temi svrzani so estetikata na vizantiskata muzikata. Pi{uval i kritiki za pove}e makedonski mediumi. Vonreden profesor na FMU vo Skopje na Oddelot po muzikologija. M. Kol. ORTAKOV, Dragoslav (Gevgelija, 22. IV 1928 Skopje, 9. XII 2007) muzikolog i kompozitor. Vtemeluva~ na sovremenata makedonska muzikologija. Obrazovanieto go steknal vo nekolku evropski centri (Zagreb, kaj muzikologot Josip Andreis; Belgrad, kompozicija kaj Marko Taj~evi}; Pariz, usovr{uvawe vo klasite na Pjer Vismer i @ak [aje). Pokrenuva~ e i prv {ef na Oddelot za muzikologija pri FMU vo Skopje. Pred toa bil direktor na Operata i Baletot, a potoa profesor na FMU. Vo muzikologijata nego-
Orta xamija, Strumica
OROGENI ETAPI VO MAKEDONIJA orogenite dvièwa se tektonski pridviùvawa na golemi elementi od Zemjinata kora, koi predizvikuvaat nabirawe na karpestite masi, metamorfizam, magmatizam i sozdavawe na vene~nite planini. Ovie dvi1084
ORTA XAMIJA (Strumica) arheolo{ki kompleks vo centarot na Strumica, vo podno`jeto na srednovekovnata tvrdina na gradot Carevi Kuli, spomenik na kulturata, izgradena vo 1613/1614 g. So iskopuvawata e otkriena bogata stratigrafija od II v. pr.n.e., pa s# do XVII v. n.e. Najdeni se ostatoci od srednovekovna crkva ìvopisana vo XI-XII v., ka-
OSI
Nastap na ansamblot Orce Nikolov Dragoslav Ortakov
viot istraùva~ki interes e svrten kon podale~nite sloevi na makedonskoto muzi~ko minato, no i kon sovremenite tvore~ki struewa. Zaedno so Sotir Golabovski se prvite {to gi postavija temelite na muzi~kata vizantologija vo Makedonija. Napi{al pogolem broj statii, de{ifriral pogolem broj srednovekovni muzi~ki rakopisi i ima objaveno pove}e knigi. Tvore~kiot ìvot na O. minuva niz nekolku fazi. Najnapred se projavuva kako kompozitor i kriti~ar, koga sozdava glavno kamerni i horski kompozicii. Potoa (vtorata polovina na sedumdesettite i osumdesettite godini) teì{teto go stava vrz muzikolo{kite istraùvawa, a vo poslednata decenija od XX v. povtorno ja intenzivira svojata kompozitorska aktivnost. Vo ova vreme se javuvaat nekolku pozabeleìtelni tvorbi, me|u koi i vokalniot ciklus Yidari#. Ostana zapi{an vo makedonskata muzi~ka istorija i kako avtor na prvata elektronska kompozicija Eleorp 76#.
DELA: Za muzikata (1962); Muzi~kata umetnost vo Makedonija (1982); Ars nova Macedonika (1986); Ogledi za vizantiskoslovenskata muzika vo Makedonija (2001); Ve~niot orfej (2004, koavtor). M. Kol.
ORCE NIKOLOV#, ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA (Skopje, 1945) kulturno-umetni~ko dru{tvo. Formiran e od Sindikatot na metalskite rabotnici na aerodromot Skopje, so zada~a da gi afirmira makedonskite narodni ora, pesni, nosii, obi~ai i sl. Pri formiraweto be{e imenuvano kako KUD Metalec#, a od 1948 g. go nosi imeto na narodniot heroj od NOAVM Jordan (Orce) Nikolov. U{te od osnovaweto, vo negoviot sostav rabotat muzi~ka, igraorna, dramska, recitatorska i peja~ka sekcija i golem me{an hor pod dirigentstvoto na Ilija Nikolovski Luj i \or|i Dim~evski. Pogolem broj od tie horisti podocna stanaa ~lenovi na Skopskata opera. Ima osvoeno nad 300 nagradi i priznanija na site kontinenti. Vo dosega{nata dejnost vo nego ~lenuvaa nad 10.000 ~lenovi, so okolu 6.000 koncerti niz celiot svet, {to gi sledele nad deset milioni gleda~i. M. Kit. OSI, BOCKALKI (Apocrita) cipokrilni insekti. @enkite imaat legalka {to sluì za polagawe jajca ili e pretvorena vo osilo. Usniot aparat im e prisposoben glavno za cicawe nektar. Ozna~eni se kako parazitoidi, poradi nivnite larvi {to se hranat so vnatre{nite organi na doma}inot vo koj ènkata gi poloìla jajcata. Larvite se crvovidni i bez noze. Podredot opfa}a pogolem broj familii: osi potajni~ki (Ichneumonidae), osi {i{arki (Cynipidae), osi zlatarki (Chrysididae), mravoliki osi (Mutillidae), skolii (Scoliidae), osi kopa~ki (Sphaegidae), vistinski osi (Vespidae), p~eli (Apidae), mravki (Formicidae).
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V (10/51) 163-176; Jon~e îngovski, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera). Fauna na Makedonija, VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
nektar. Se odlikuvaat so crna i òlta boja na teloto. @iveat oddelno ili vo zaednici. Najniska forma na zaedni~ko ìveewe postoi kaj galskata osa (Polistes gallicus L.), koja pravi pove}e}elijni gnezda od drvena masa vo oblik na {estoagolnik. Sli~en na~in Obi~na osa na ìveewe ima kaj site vidovi od rodot Vespa, koi pravat dupki vo zemjata ili vo {uplivi drvja. Naj~esti vidovi vo Makedonija se: obi~na osa (Vespula vulgaris L.), koja pravi gnezda vo zemjata; saksonska osa (Dolichovespula saxonica Fabr.), gradi gnezda po ku}ite i zgradite; crvena osa (Vespula rufa L.), pravi gnezda vo {uplivi drvja, i str{en (Vespa crabro L.), koj gradi gnezda vo napu{teni ~ove~ki ìveali{ta ili vo zemjata i e na{ata najgolema osa; ubodot moè da bide smrtonosen.
ORU[EV, Trajko Kirov ([tip, 31. I 1924 Ohrid, 29. V 1995) internist, redoven prof. na Med. f. (od 1985). Medicinski studii zavr{il vo Belgrad (1951), a specijalizacija po interna medicina vo Skopje (1957). Odbranil habilitacija (1971) i potoa doktorska disertacija (1979) na Med. f. vo Skopje. Osnoval Slu`ba za medicina na trudot (1961) pri Rudnici i @elezarnicaSkopje, koja prerasnala vo Institut za medicina na trudot, kade {to bil direktor do 1972 g. Objavil nad 100 stru~ni i nau~ni trudovi i skripta Medicina na trudot za studentite po medicina.
BIBL.: Gasovi Plinovi (Hlor, Fozgen, Sumpordioksid, Amonjak), vo: D. Stankovi}, Medicinska knjiga, BeogradZagreb, 1986, 296299; Industrija sintetskih vlakana, vo: D. Stankovi}, Medicinska knjiga, BeogradZagreb, 1986, 827828; Medicina na trudot (skripta), Skopje, 1986. D. D.
OSI, ZLATARKI (Chrysididae) sitni cipokrilni insekti so sjajno oboeno telo. Boite se prelevaat od metalno-sina, zelena do purpurno-zelena. @enkite od ovie osi~ki polagaat jajca vo gnezda na drugi cipokrilci, vo koi nivnite larvi parazitiraat. Poznat vid od ovaa familija e ognenozlatna- Zlatarka osa ta osi~ka (Chrysis ignita L.), koja na specifi~en na~in se griì za svoeto potomstvo: polaga jajca vo gnezdata na osata Eumenes coarcata, sli~no na kukavi~jite jajca.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V (10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera). Fauna na Makedonija, VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
OSI, VISTINSKI (Vespidae) cipokrilni insekti (osi i str{ni). Se hranat so cveten prav i
OSI, KOPA^KI (Sphaegidae) cipokrilni insekti koi kopaat gnezda vo pesok ili vo zemja, po {to go dobile imeto. @enkite lovat polski muvi, skakulci, gasenici, {turci i drugi insekti, gi paraliziraat i gi nosat ìvi vo Osa kopa~ka
1085
OSI
gnezdoto kako hrana na potomstvoto. Popoznati vidovi se: Bembix rostrata L., koj sekojdnevno lovi muvi za svoite li~inki; Sphex fumerarius Gussak., za sviote potomci lovi skakulci; a vidot Ammophila sabulosa L., potomcite gi hrani so gasenici.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V (10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera). Fauna na Makedonija VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
OSI, MRAVOLIKI (Mutillidae) cipokrilni insekti. Po izgledot na teloto potsetuvaat na mravki. Ma`jacite imaat krilja, a ènkite imaat skrateni krilja ili se beskrilni. Poznat vid e evropskata mravoliMravolika osa ka osa (Mutilla europaea L.), koja polaga jajca vo gnezda na bumbari. Izvedenite larvi se hranat so bumbarovite larvi.
ro istraèn vo Makedonija. Tuka spa|aat: osi drvenarki (Siricidae), ~ii larvi ìveat vo steblata na drvjata, Rastitelna osa dup~at karakteristi~ni hodnici i im nanesuvaat golemi {teti; najpoznat vid e Sirex gigas L., i osi listarki (Tenthredinidae), ~ii larvi ìveat na listovite od golem broj rastenija i se hranat so niv. Vo Makedonija se utvrdeni 179 taksoni osi listarki, od koi vidot Tenthredopsis macedonica Cingovski e endemi~en.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V (10/51): 163-176; istiot, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera), Fauna na Makedonija, VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje 1985; grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Oskoru{a
primesa vo termofilnite dabovi Al. And. {umi. OSLOBODITEL# (Poloàj, Egejskiot del na Makedonija, 29. II avgust 1949) makedonsko izdanie na v. Apelefterotis#, organ na Glavniot {tab na DAG za Pajak Kajmak~alan. Bil umnoùvan na {apirograf, vo mal format na 6 stranici.
OSI, POTAJNI^KI (Ichneumonidae) cipokrilni insekti, brzi i dobri leta~i. @enkata ima mnogu ~uvstvitelni pipala so koi otkriva gasenici od drugi insekti (na pr., vo stebla) i so dolgata legalka, so hirur{ka to~nost polaga jajca vo niv; podocna, izvedenite larvi se hranat i go uni{tuvaat doPotajni~ka osa ma}inot; se smetaat za korisni insekti. Vo ~etinarskite {umi ìvee vidot Rhyssa persuasoria L., koj svoite jajca gi polaga vo larvata na osata drvenarka, a Ephialtes manifestator L. polaga jajca vo larvite na striìbuba~kite.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V (10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera). Fauna na Makedonija VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
OSI, [I[ARKI (Cynipidae) sitni cipokrilni insekti. Polagaat jajca vo mladi rastenija i predizvikuvaat pojava na gali# ili {i{arki#, po {to go dobile imeto. Okolu 90% vidovi od ovaa familija napa|at razli~ni vidovi dabovi, a pomal e brojot na onie {to napa|aat drugi drvja i Osa {i{arka rastenija: javor, diva ruà, div afion. Vo Makedonija poznati vidovi se: farbarska osa {i{arka (Andricus gallaetinctoriae Oliv.), ~ii gali se koristat za pravewe mastilo i za {tavewe koà; ruìna osa {i{arka (Diplolepis rosae L.), koja polaga jajca na ruà i predizvikuva pojava na temnocrvenikavi bu{avi {i{arki.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien. Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V (10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera). Fauna na Makedonija VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991. V. T. K. M. Kr.
OSLOBODITELEN KOMITET NA MAKEDONIJA (1962 1986) v. Dvièwe za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija (DOOM). OSLOMEJ selo vo Ki~evsko. Se nao|a vo severniot del na Ki~evskata Kotlina, od desnata strana na r. Temnica, na nadmorska viso~ina od okolu 700 m. So regionalen pat e povrzano so Ki~evo. Toa e naseleno so Makedonci (40). Naselenieto e vraboteno vo rudnikot za jaglen i vo termocentralata Oslomej, koi se vo okolinata na seloto. O. e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 12.109 ha, a ima 16 naseleni mesta so 10.420 `. Ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
OSI, RASTITELNI (Symphyta) najprimitivni cipokrilni insekti. Vo stadium na larva se hranat so listovi i so drugi rastitelni organi i tkiva, po {to i go dobile imeto. Ovoj podred e dob1086
OSKORU[A (SKORU[A) (Sorbus domestica L., fam. Rosaceae) listopadno drvo od Ju`na Evropa, Zapadna Azija i Severna Afrika. Listovite sloèni, neparno peresti, so izdolèni, sitno nazabeni liv~iwa. Cvetovite se beli, sobrani vo {titesti socvetija. Plodot e mal (2-3 sm), òlto-zelen, jabol~est ili kru{koviden, jadliv. Se sre}ava kako
TC Oslomej#, Ki~evo
OSLOMEJ# TC na lignit, kaj seloto Oslomej, nedaleku od Ki~evo. Vo pogon e od 1980 g. Ima eden agregat so nominalna mo}-
OSMANOV
nost 120 MW. Vo periodot od 1992-2003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo iznesuvalo 526,2 GWh, a najgolemoto od 793,7 GWh vo 1998 g. Lignitot e so prose~na kalori~na vrednost 7.600 kJ/kg. Prose~nata potro{uva~ka na lignitot e 1,5 kg/kWh, a na mazutot 2,16 g/kWh.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003; http://www.elem. com.mk. Dr. R.
OSMA DIVIZIJA NA KNOJ (6. XII 1944 po~etokot na 1948) voena edinica na NOVJ. Bila formirana vo sostav od ~etiri brigadi. Imala zada~a da vr{i za{tita i obezbeduvawe na noviot poredok vo ramkite na Slu`bata za bezbednost. Po Osloboduvaweto gi zaposednala granicite na Makedonija i ja ~istela teritorijata od ostatocite na kolaboracionisti~kite sili i drugite sorabotnici na okupatorot. Po reorganizacijata na KNOJ bila preimenuvana vo Sedma divizija na KNOJ. V. St. OSMANI, Abdula (s. Matej~e, Kumanovsko, 12. IV 1921) politi~ki deec. Zavr{il gimnazija. ^len na KPM (1945). Bil u~itel, direktor na osumgodi{no u~ili{te, potpretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo Kumanovo, pretsedatel na Sobranieto na Op{tinata Lipkovo, potpretsedatel na Sobranieto na Kumanovskata okolija, pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM i ~len na Okoliskiot komitet na KPM vo Kumanovo, kako i ~len na CK na SKM i ~len na Kontrolnata komisija na SKM, pratenik vo Organizaciono-politi~kiot sobor na Sobranieto na SFRJ i pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM. S. Ml. OSMANI, Bedri (s. Gradec, Gostivarsko, 26. IV 1925) zemjodelski rabotnik i politi~ki deec. Zavr{il osnovno u~ili{te. Bil u~esnik vo NOAVM (1944) i ~len na KPM (od 1948). Kako istaknat partiski aktivist, bil pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1970). S. Ml. OSMANI, Ferik Zihni (Ferik Zihni Osmani) (s. Krani, Prespa, 18. XII 1938) albanolog, univ. profesor. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo rodnoto mesto, a U~itelskata {kola i Vi{ata pedago{ka {kola vo Skopje (1962). Podocna diplomiral i na Grupata za albanski jazik i knièvnost na Filozofskiot fakultet vo Pri{tina. Rabotel kako profesor po albanski jazik vo Gimnazi-
jata Zef Qu{ Marku vo Skopje. Vo u~ebnata 1975/76 g. bil izbran za predava~ po predmetite Sintaksa na albanskiot jazik i Albanski jazik so kultura na govorot na PA Kliment Ohridski vo Skopje. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Pri{tina (1979) na tema Govorot na Albancite vo Prespa. Doktoriral vo 1984 g. na tema Govorot na Albancite vo Bitola i Bitolsko. Vo 1995 g. bil izbran za docent po predmetot Sovremen albanski jazik - Sintaksa na albanskiot jazik na Katedrata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski vo Skopje. Avtor e na nekolku u~ebnici po gramatika na albanskiot jazik. Preveduva od albanski na makedonski jazik i obratno.
BIBL.: Vokalniot sistem na govorot na Albancite od Prespa, Pri{tina, 1981; Glagolskiot sistem na govorot na Albancite vo Prespa, Jehona, 4, Skopje, 1995; Govorot na Albancite vo Prespa, Skopje, 1996 ; Admirativot vo balkanski kontekst, Jehona, 4-5, Skopje, 1997 ; Govorot na Albancite vo Bitola i Bitolsko, Skopje, 1998 ; Razvojot na obrazovanieto kaj Albancite od Prespa, Skopje, 2000. A. P.
na teatarskata umetnost negoviot pridones e isto taka zna~aen, ima reìrano preku trieset i pet teatarski pretstavi niz teatrite vo Makedonija. Avtor e i na dve publikuvani knigi na snimawe: Ekselencii mirno# i Angeli na otpad#. Ig. St.
Tomislav Osmanli
OSMANLI, Tomislav (Bitola, 1956) scenarist, dramaturg, teoreti~ar na mediumite, pisatel, kriti~ar, novinar i eseist. ^len na DPM (2003). Objavil pove}e knigi od razli~ni ànrovi.
BIBL.: Filmot i politi~koto, 1981; Strip, zapis so ~ove~ki lik, 1987; scenarija: Skopski diptih, 1991; esei: Mediumot {to nedostasuva, 1992; zbirki raskazi: Peperutkata na detstvoto, 1993 i Violetni svetlini i senki, 2001; politi~ki osvrti i esei: Nad Skopje, 2000; Patot za Paramaribo, 2001; scenario za igraniot film: Angeli na otpad, 1995; drami: Lu|e bez adresa, 1976; Yvezdite na 42ta, 1984; Skopski snovidenija, 1987; Smok leta po neboto, 1999; multimedijalni scenski proekti: Memento za eden grad, 1993; Nemirni senki, 1993; Dvajca vo Eden, 1995; Svetulki vo no}ta, 1997; Tehno yvezda, 2000; Noviot car, 2001. R.
Dimitrie Osmanli
OSMANLI, Dimitrie (Bitola, 29. V 1927 Skopje, 13. III 2006) filmski, teatarski i televiziski reìser, scenarist i pedagog. Prvite kontakti so filmot i kinematografijata gi ostvaruva so pomo{ na Milton Manaki, balkanskiot filmski pioner. Filmska i teatarska reìja zavr{uva na Akademijata za teatarska umetnost vo Belgrad (1953), a postdiplomski studii (1962) na Institutot za visoki kinematografski studii vo Pariz. Dolgi godini raboti kako teatarski, televiziski i filmski reìser. Bil profesor i dekan na Fakultetot za dramski umetnosti, kade {to predaval akterska igra. Pokraj ~etirite igrani filmovi, ima realizirano i dvaesetina dokumentarni, kako i pove}e od dvaeset televiziski ostvaruvawa. Toj e reìser na prvata komedija vo makedonskata kinematografija Mirno leto# (1961). Na poleto
OSMANLISKO-SRPSKA KONZULARNA KONVENCIJA (Carigrad, 26. II / 9. III 1896). So nejzinoto potpi{uvawe bila zameneta Privremenata spogodba, sklu~ena vo Belgrad (22. VIII / 4 IX 1886). So sklu~uvaweto na Konzularnata konvencija Srbija moèla da otvori svoi kunzularni pretstavni{tva vo Turcija, sledstveno i vo Makedonija. So ~l.13 od Konvencijata na konzulite im bila priznata sudska vlast vo sporovite me|u srpskite dràvjani. Srpskite gra|ani dobile pravo da kupuvaat i da raspolagaat so nedvi`ni imoti vo Makedonija. Srbija otvorila konzulati vo Skopje, Bitola, Solun i vo Serez, koi go prezele finansiraweto i rakovodeweto so srpskata propaganda vo Makedonija.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralnite dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000. M. Min.
OSMANOV, Ajri (Strumica, 24. IX 1934) {umarski tehni~ar, politi~ar. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
1087
OSMUNDA
^len na KPM (od 1957). Prvin bil {umarski tehni~ar vo Strumica. Po doa|aweto vo Skopje, bil sekretar na Op{tinskata konferencija na SSRNM na Op{tinata Kale i politi~ki rabotnik vo Gradskata konferencija na SSRNM, a potoa ~len na CK na SKJ. S. Ml.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje, 1977, 192. \. M. \.
OSOGOVSKI MANASTIR v. Sveti Joakim Osogovski. OSOGOVSKI PLANINI visok i gramaden planinski masiv, koj so svojata morfoplastika dominira vo isto~niot del na RM. Se protega pome|u Slavi{kata Kotlina na sever, Ko~anskata Kotlina na jug, Pijanec na jugoistok, Kumanovskata Kotlina na zapad, Probi{tipsko-zletovskiot basen na jugoistok, Strumi~kiot basen i ]ustendilskata Kotlina na ji. Kako prirodna celina {to se protega vo dve dràvi, osogovskiot planinski masiv zafa}a vkupna povr{ina od 1.535 km, od koi na RM $ pripa|aat 1.102 km ili 71,8%, dodeka 443 km ili 28,2% na Republika Bugarija. Po svojata povr{ina e vtora planina vo RM (po Jakupica). Najvisoki vrvovi se Ruen (2.252 m) i Carev Vrv (Sultan Tepe) (2.085 m). Osogovskiot planiski masiv $ pripa|a na Rodopskata zona, koja pretstavuva najstaro kopno na Balkanskiot Poluostrov. Tektonskite dvièwa so koi bila zafatena ovaa planina uslovile da bide izdignata, rasednata i razdrobena pri {to e formirana kako horst. Geolo{kiot sostav e pretstaven so prekambriski metamorfiti i paleozojski {krilci. Za vreme na tercierot se odvivala intenzivna vulkanska aktivnost, a toa ovozmoìlo sozdavawe na golemi rezervi na olovocinkova ruda. Reljefot na osogovskiot planiski masiv e pretstaven so visoki, zaramneti i dolgi planinski bila, koi me|u sebe se ras~leneti so dlaboki
Timska proektna zada~a
razovanie doìvuva pove}e promeni, kako vo pogled na vremetraeweto i instuticionalnata postavenost, taka i vo odnos na sodrìnata, celite i zada~ite {to gi ostvaruvalo (v. Obrazovanie vo Makedonija).
LIT.: K. Kamberski, Predu~ili{noto i osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija, Skopje, 2000. K. Kamb.
Kralska osmunda (Osmunda regalis)
OSMUNDA, KRALSKA (Osmunda regalis L.) relikten vid paprat so ograni~eno rasprostranuvawe na Balkanskiot Poluostrov. Na teritorijata na RM edinstveno se sre}ava vo podno`jeto na planinata Belasica, vo mo~uri{teto kaj seloto Bansko. Vl. M. OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO MAKEDONIJA temelen stepen na vospitno-obrazovniot sistem, uslov za sekoj vid natamo{no obrazovanie. Ima op{toobrazoven karakter i e zadolìtelno za populacijata na vozrast od 6 do 15 godini. Celta na osnovnoto obrazovanie e na u~enicite da im ovozmoì individualen razvoj vo soobraznost so nivnite predispozicii i vozrasni karakteristiki; da usvojuvaat znaewa i umeewa za prirodata, za op{testvoto i za ~ovekot i da se osposobuvaat za nivnata primena; kaj niv da se razviva ~uvstvo za odgovornost, za vistinata, za zna~eweto na trudot na ~ovekot, smislata za ubavoto, kulturnite tradicii i svesta za pripadnosta na RM i da gi po~ituvaat i da gi ispolnuvaat gra|anskite prava i obvrski. Osnovnoto obrazovanie se ostvaruva vo edinstvenoto devetgodi{no osnovno u~ili{te, organizirano na tri nivoa: podgotvitelna nastava (1 godina), oddelenska nastava (4) i predmetna nastava (4). So Ustavot na RM e zagarantirano pravoto sekoe dete da dobie osnovno obrazovanie na maj~in jazik. Vospitno-obrazovniot proces se izveduva na makedonski, na albanski, na turski i na srpski jazik. Vo tekot na istoriskiot razvitok osnovnoto ob1088
Oroto Osogovka#
OSOGOVKA (Arnautsko) makedonsko ma{ko narodno oro od Osogovskiot region so 11/16 (2,2,3,2,2) ritam. Se igra so drèwe na igraorcite za ramo. Toa e tipi~no temperamentno ma{ko oro so pozicija na igraorcite vo polukrug i izraziti balansi, potskoci, doskoci i ostri dvièwa so dvete noze.
Osogovska Planina
OTEÊSTVO#
re~ni dolini, vulkanski kupi i krateri. Najpoznati bila se ruenskoto bilo, koe{to pretstavuva vododelnica pome|u slivot na Vardar i Struma, sokolskoto bilo, kalinkamenskoto bilo, kostadine~ko-lise~koto bilo, koe e vododelnica pome|u P~iwa i Bregalnica, lopenskoto bilo, dlgidelskoto bilo i dr. Pokraj bilata zna~aen reljefen element se re~nite dolini, koi se odlikuvaat so klisuri. Najpoznati se dolinite na Torani~ka Reka (izvorot na Kriva Reka), Kameni~ka, Orizarska Reka, Zletovska Reka i dr.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn.17, Skopje, 1979; I. Milevski, Geomorfologija na Osogovskiot planinski masiv, doktorska disertacija vo rakopis, Skopje, 2006. T. And.
sustvo na 172 vidovi, od koi najgolem broj ìveat vo na{ite tri prirodni ezera. Od 44 endemi~ni vidovi ostrakodi vo Makedonija, 32 se registrirani samo vo Ohridskoto Ezero.
LIT.: S. Petkovski, Ostrakodi (Crustacea: Ostracoda) na Makedonija, vo: Fauna na Makedonija V, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1998, 6077; S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003. Sv. P. V. Sid.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Miodrag Arsovski-Bolto, Hronologija 1941-1945 na pozna~ajnite nastani od NOB i narodnata revolucija vo Kumanovo i Kumanovsko, Kumanovo, 1974; Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 1941-1945, Kumanovo, 1976, 186. S. Ml.
OTEC GERASIM, ISELENI^KO DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1890) dru{tvo na Makedoncite po po-
Ostrakoda (Ostracoda)
OSTRAKODI (Ostracoda) potklasa sitni organizmi od klasata rakoobrazni (Crustacea), koi go dobile imeto od gr~kiot zbor ostrakon {to zna~i {kolka, zatoa {to na prv pogled mnogu nalikuvaat na mali {kolki vo oblik na zrno od grav. Dolìnata na teloto ne nadminuva pove}e od 12 mm i toa e zatvoreno vo dvodelna ~erupka, od koja str~at samo antenite vo predniot i eden par ne`ni noze na zadniot del od ~erupkata. Koga se voznemireni, i ovie delovi od teloto se vovlekuvaat i ~erupkata se zatvora cvrsto, pa ìvotnoto poleka tone kon dnoto na vodata. Nekoi vidovi se odli~ni pliva~i, no pove}eto ìveat na dnoto, polzej}i po povr{inata ili po vodnite rastenija. Se hranat so filtracija na vodata, pri {to gi zadrùvaat hranitelnite partikuli, a nekoi vidovi se aktivni predatori. [iroko se rasprostraneti vo slatkovodnite ekosistemi i vo moriwata. Nivnite ~erupki se koristat kako osnoven indikator vo stratigrafijata na sedimentite so razli~na geolo{ka starost, od paleozoikot, pa s# do denes. Dosega vo svetot se poznati pove}e od 2000 recentni vidovi, od koi dve tretini se morski organizmi. Vo Makedonija e registrirano pri-
Osumnaesettata makedonska narodnoosloboditelna brigada - osloboditelka na Kumanovo (11. XI 1944)
OSUMNAESETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (s. Alguwa, Kumanovsko, 4. X, dekemvri 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od Mladinskiot i Dopolnitelniot bataljon, koi dejstvuvale na toj prostor, i novopristignati borci od Kumanovsko, Pre{evsko i Bujanova~ko, vo sostav na Kumanovskata divizija na NOVJ. Vo istiot mesec narasnala na okolu 1.200 borci. U~estvuvala vo zatvoraweto na prostorot KumanovoBujanovac, vodej}i borbi so delovi na germanskata 11 divizija i balistite, na komunikacijata KumanovoPre{evo (810. X), na komunikacijata KumanovoBujanovac (18. X 1944), kaj selata Bilja~a (21. X), Su{evo (24. X) i dr. Zaedno so Sedumnaesettata makedonska NO brigada i delovi od Prvata armija na Narodnata armija na Bugarija, u~estvuvala vo osloboduvaweto na Kumanovo (11. XI), a potoa prodolìla so razbivaweto na balistite na Skopska Crna Gora, Uro{evac i Gwilane (do dekemvri 1944), po {to bila rasformirana, a bore~kiot sostav vlegol vo sostavot na Tretata makedonska NOUB.
teklo od s. Trsje (Lerinsko), Egejski del na Makedonija, registrirano vo 1933 g. Se afirmiralo so kulturna dejnost. Raspolaga so svoj park vo koj ima izgradeno mal manastir {to go nosi imeto Otec Gerasim. Sl. N.-K.
Ote~estvo, organ na Sojuzot na bugarskite konstitucialni klubovi (1909)
OTEÊSTVO# (Solun, 21. II 19. XII 1909) vesnik, organ na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi, so vrhovisti~ka politi~ka opredelba. Go ureduvale Matej Gerov, Tomo Karajovov, Dane Krap~ev, Ilija Mon~ev i Eftim Sprostranov (glaven urednik). Izleguval tripati nedelno (vtornik, ~etvrtok i sabota), a bil pe~aten vo pe~atnicite na K. Samarxiev i Karabelev. Objaveni se vkupo 87 broja. Me|u drugoto, objavuva vest za osnovaweto na Makedonska telegrafska agencija (7. III 1909). Prestanal da izleguva po zabranata na dejnosta na konstitucionite klubovi.
1089
OTM[TENIE#
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 238240; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 9091. S. Ml.
OTM[TENIE (OTMENIE) (@eneva, [vajcarija, 1898) organ na makedonskite revolucioneri teroristi. Vtor po red edini~en broj na @enevskata grupa anarhisti od Makedonskiot taen revolucioneren komitet, koj pred toa (juli 1898) go objavi isto taka prviot i edinstven broj na vesnikot Glas na Makedonski taen ravolcionen komitet. Vesnikot ima moto od dvete strani na naslovot: Edno od dvete: ili da se kazni i da se odi napred, ili da se miluva i da se zastane na polpat (A. I. Hercen) i Oko za oko, zab za zab (Biblijata). Vesnikot e objaven na bugarski jazik (samo prvoto moto e na ruski) i se zalaga za nepo{tedna borba za osloboduvawe na Makedonija i za Balkanska federacija.
LIT.: Dan~o Zografski, Makedonskiot taen revolucioneren komitet i Otm{tenie#, Skopje, 1954, 6376. Bl. R.
OTROVNICI (Viperidae) familija zmii, koi imaat poseben otroven aparat vo ustata. Vo Makedonija se sre}avaat tri vidovi: ostroglava {arka (Vipera ursinii), poskok ili kamewarka (Vipera ammodytes) i {arka ili lutica (Vipera berus).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002. Sv. P. V. Sid.
Ostroglava {arka i poskok
OTOVICA# v. MLADOST#. OTOMANSKA PROGRESIVNA PARTIJA (1910) partija na egzarhiskite i na vrhovisti~ki sredini vo Makedonija, zamena za propadnatiot Sojuz na bugarskite konstitucioni klubovi. Inicijatorot Pan~o Dorev ja objavil Programata (vo po~etokot na april 1910). Kako cel vo dejstvuvaweto bilo postaveno zbliùvaweto so Turcite. Namesto avtonomija i oblasna samouprava, se baralo op{tinska samouprava, finansirawe na u~ili{tata, merki za podobruvawe vo stopanstvoto i li~na sigurnost i sigurnost na imotot. Vo letoto na 1910 g. vlastite ja onevozmoìle dejnosta, poradi povrzanosta so bugarskata vlada.
LIT. : Manol Pandevski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija (1908-1912), Skopje, 1965. M. Min.
OHIS# Skopje prvenec na organsko-hemiskata industrija vo proizvodstvoto na plasti~ni masi i proizvodi od niv (vlakna, cevki, folii), detergenti i kozmetika, bazni hemikalii, sredstva za za{tita na rastenijata, boi, lakovi i drugo. Investicija od 1958 g., graden e od 1960 g., kako dve sosedni fabriki Elektrohemiski kombinat Biljana# i Fabrika Acetilenka#. Pogonite (vkupno 18) se pu{tani vo rabota od 1962 do 1965 g. Po kratka samostojna rabota Acetilenka# i Biljana# se integrirani i od 1964 g. rabotat kako Organsko-hemiska industrija Naum NaumovskiBor~e#, a potoa pod skratenoto ime OHIS# Skopje. Vo 1970 g. vo sorabotka so francuskata firma Rhone Pulenc# po~nuva proizvodstvo na polivinilhlorid. Vo 1973 g. vo kooperacija e izgradena i Fabrikata za poliestersko vlakno Hemteks#. Soosnova~ e i na Rafinerijata za nafta (dene{na Okta#) vo Miladinovci, na Fabrikata za bezalkalno vlakno GES# Gostivar, Ading# Skopje, Fabrika za lekovi i dr. Vo 1990 e delumno privatiziran i raboti kako akcionersko dru{tvo. OHIS# bil lider na hemiskata industrija vo
RM, no e zasluèn i za tekstilnata, za grade`nata i za drugi industrii, kako i za zemjodelstvoto i drugi dejnosti. Proizveduva hemiski vlakna (malon#) i bezalkalno stakleno vlakno; PVCplastika (pra{ok, emulzii, suspenzii i gotovi proizvodi: cevki, folii, aditivi i pomo{ni sredstva za grade`ni{tvoto); bazni hemikalii: hlor, hlorovodorodna kiselina i drugi hlorirani proizvodi, natriumhidroksid i vodeno staklo; povr{insko aktivni sredstva: te~ni i detergenti vo prav; kozmetika: parfemi, kolonski vodi, {amponi i pasti; lekovi; pesticidi; procesna oprema i drugo. Pove}e pogoni prestanale da rabotat poradi ekonomski, ekolo{ki (na pr., zagaduvawe so ìva, hlor i hlorirani organski soedinenija kako heksahlorcikloheksan) ili drugi pri~ini. Sv. H. J.
Hreqovata kula vo Rilskiot manastir
OTPADNI VODI edna{ ili pove}epati iskoristeni vodi, koi kako nepogodni se isfrlaat vo recipienti. Vo tehni~kotehnolo{kite sistemi (industriski postrojki) se poznati kako industriski otpadni vodi, a vo doma}instvata, vo ugostitelskite objekti i vo drugi ustanovi vo gradskite urbani sredini kako komunalni otpadni vodi. Otpadnite vodi se optovareni so mnogu mineralni i organski materii i poradi toa silno gi zagaduvaat recipientite (rekite i ezerata) i ja zgolemuvaat trofijata na slatkite vodi. Q. Gr.
1090
Organsko-hemiskiot kombinat OHIS vo Skopje
OHMUÊVI], Stefan Hreqo Dragovola (}esar Hreqo; vo mona{tvoto Hariton; vo narodnite pesni Hreqo Krilatica, Hreqo od Pazar, Reqo [estokrili, Reqo od Budim, Krilest Bo{wanin, kral {estokrili) (Bosna, krajot na XIII v. Rilski manastir, 27. XII 1342) blagorodnik, vojskovodec, protosevast na srpskiot kral Stefan De~anski (13211331) i na srpskiot car Stefan Du{an (13311355), }esar na Vizantija i epski junak. Kako ve}e istaknat vojskovodec, Stefan De~anski pod negova komanda mu ispratil pomo{ vo vojska na vizantiskiot vladetel Andronik II protiv negoviot vnuk Andronik III (1327). Vo edna povelba Andronik III go narekuva veliki domestik#. Sredi{teto na negovite vladenija prvin bilo vo [tip, a potoa vo kreposta vo Strumica.
OHRID
Go obnovil Rilskiot manastir (1334) i tamu ja izgradil poznatata Hreqova kula (1335). Toga{ negovoto vladenie se prostiralo na oblastite na [tip, Strumica i pl. Rila. Podocna, od nepoznati pri~ini, se odmetnal od Stefan Du{an i ja priznal vrhovnata vlast na Vizantija (1339/1340), pri {to ja dobil titulata }esar i obrazuval svoe kneèvstvo so sredi{te vo kreposta vo Strumica. Po smrtta na imperatorot Andronik III (1341) u~estvuval vo gra|anskata vojna vo Vizantija (13411347) i za pomo{ta na stranata na Jovan Kantakuzin, toj mu go otstapil gradot Melnik. Vo toa vreme negovoto vladenie go opfa}alo prostorot me|u [tip, Melnik i leviot breg na rekata Struma. So sklu~eniot sojuz pome|u Jovan Kantakuzin i Stefan Du{an (letoto 1342), negovoto vladenie pak potpadnalo pod srpska vlast. Stefan Du{an gi zazel Voden, Strumica i Melnik i go opsadil Serez. Li{en od vlasta, toj se povlekol vo Rilskiot manastir i se zamona{il pod imeto Hariton, no nenadejno po~inal. Verojatno bil ubien po naredba na Stefan Du{an. Za~uvan e negoviot nadgroben natpis od toa vreme. Vo narodnite pesni toj pleni so ubavina i juna{tvo i e pobratim na Marko Krale. Imenuvaweto Krilatica go dobil spored oblekata kalpak i oklop so krilja. Za da pokaè deka ima slavni pretci, Petar Ivelin Ohmu~evi} (don Pedro), koj se istaknal vo pomorska {panska slu`ba,
Reqo Ohmu~evi} go zel za svoj predok i vo vrska so toa nastanal poznatiot grbovnik na Petar Ohmu~evi} vo koj go afirmiral i makedonskiot grb i makedonskoto ime (1584/94).
LIT.: Stefan Verkovi, Srpske narodne pesme iz Sereza, kw. 2, SANU, Beograd, 1860, 32 (rakopis); D. S. Jovanovi, Hreqa Ohmu~evi, Otaxbina#, V, 9, Beograd, 1881, 363-370; J. Ivanov, Sv. Ivan Rilski i negovit manastir, Sofi, 1917; St. Stanojevi, Reqa Krilatica, Politika#, 10. X 1930; Hr. Hristov G. Stojkov Kr. Mitev, Rilskit manastir, Sofi 1957; M. Dini, Reqa Ohmu~evi istorija i predawe, Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 9, Beograd, 1966; D-r Aleksandar Matkovski, Grbovite na Makedonija, Skopje, 1970, 46-53; L. Pra{kov, Hrelovata kula, Sofi, 1973; M. C. Bartusis, Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia, Byzantinoslavica#, 41, 1980; M. Dini} S. ]irkovi}, Hreljin poklon Hilandaru, Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 21. 1982. S. Ml.
Vleznata porta na Ohridskata tvrdina (XI v.)
OHRID grad vo jugozapadniot del na RM, so 42.033 `. (2002). Se nao|a na severoisto~niot breg na Ohridskoto Ezero i na ridot Plao{nik, na nadmorska viso~ina pome|u 696 i 797 m. Zafa}a povr{ina od 1.230 ha. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 11,2S i prose~na godi{no koli~estvo na vrneìte od 690 mm. So Skopje (preku Ki~evo, Gostivar i Tetovo) e povrzan so magistralniot pat M-4, so Veles (preku Resen, Bitola i Prilep) so magistralniot pat M-5. Od gradot kon granicata so Albanija vodat dve soobra}ajnici: edna-
ta preku Struga i preminot ]afa San i drugata pokraj isto~niot breg na Ohridskoto Ezero i preminot Sveti Naum. Na severozapad od gradot vo Stru{koto Pole se nao|a me|unarodniot Ohridski aerodrom Apostol Pavle#, koj go povrzuva gradot i ohridskiot region so pove}e evropski gradovi. Ohrid spa|a vo grupata najstari gradovi vo Makedonija. U{te vo anti~ko vreme ovde postoela gradska naselba. Vo III v. pr. n.e. taa se spomnuva pod imeto Lihnida. Sega{noto ime mu go dale Slovenite, a zna~i Vo Hrid# ili Od Hrid#. Vo vtorata polovina na IX v., kako rezultat na mi-
Ohrid
1091
OHRID#
sionerskata dejnost na Kliment i Naum Ohridski, gradot izrasnal vo najrazvieno kulturno-prosvetno i crkovno sredi{te na Makedonija. Vo vremeto na vladeeweto na Car Samuil Ohrid bil negova prestolnina i sedi{te na Ohridskata arhiepiskopija. Vo XI v. gradot ve}e bil kompleksno oformen, taka {to se sostoel od dva teritorijalno spoeni dela: tvrdinata, koja pretstavuvala vnatre{en grad (akropol) i predgradieto nadvore{en grad. Vo po~etokot na turskoto vladeewe i niz celiot XVI v. Ohrid bil sedi{te na sanxak i glaven crkoven centar. Zabrzan razvitok doìvuva vo sredinata na XIX v. A. Bue naveduva deka toga{ gradot imal 6.000 `. so 250 du}ani. Dobro bile razvieni koàrskiot i }ur~iskiot zanaet, kako i ribolovot. Po Balkanskite vojni so iseluvaweto na Turcite, naselenieto se namalilo, a gradot i funkcionalno oslabnal. Zna~aen prosperitet Ohrid doìvuva vo tekot na vtorata polovina od minatiot vek. Negovoto naselenie od 12.640 `. vo 1953 g. se zgolemuva na 42.033 `. vo 2002 g. Od niv, Makedonci bile 33.791 `., Albanci 2.959 `., Turci 2.256 `., Vlasi 308 `., Srbi 331 `. i Bo{waci 69 `. Sedi{te e na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 38.993 ha, ima 29 naseleni mesta so 55.749 `. Denes Ohrid pretstavuva najrazvieno i najatraktivno turisti~ko mesto vo dràvata, so pove}e moderni hoteli, restorani, avtokampovi i legla vo privatni doma}instva. Bogatoto prirodno i kulturno nasledstvo ovozmoìlo Ohrid da bide proglasen za grad na UNESKO (1980). Ohridskoto Ezero se smeta za muzej na ìvi fosili. Kulturnata
Freskata Oplakuvawe na Hristos# vo crkvata Sv. Bogorodica Perivleptos# (Sv. Kliment#), Ohrid (1295)
stratigrafija na gradot e izvonredno bogata so arheolo{ki spomenici, kako: Ohridskata tvrdina, Anti~kiot teatar, grobnici, baziliki i baptisteriumi so rasko{ni mozai~ni ansambli i dekorativna kamena plastika. Ovde se nao|aat i pove}e zna~ajni kulturno-istoriski spomenici kako: crkvata Sv. SofiAmblemot na Ohrid ja#, katedralen grad na UNESKO hram na Ohridskata arhiepiskopija, izgraden i ìvoopisan vo prvite decenii na XI v., potoa Sv. Pantelejmon# na Plao{nik so grobot na sv. Kliment, manastirot Sv. Naum# so
grobot na sv. Naum na ju`niot breg na Ohridskoto Ezero, crkvite: Sv. Bogorodica Perivlepta# (Sv. Kliment#), Sv. Jovan Kaneo#, Sv. Nikola Bolni~ki#, Sv. Bogorodica Bolni~ka#, Sv. Bogorodica êlnica#, Sv. Bogorodica Zahumska#, pe{ternite crkvi Sv. Erazmo# i Sv. Stefan# i dr. Vo gradot ima razvieno pove}e industriski granki kako: elektrotehni~kata, avtomobilskata, tekstilnata, industrijata za plasti~ni masi i dr. Ohrid e doma}in na Balkanskiot folkloren festival i na me|unarodnata manifestacija Ohridsko leto#. Vo Ohrid ima Naroden muzej, Muzej na slovenskata pismenost, Muzej na ikoni, Dom na kulturata, Zdravstven dom, Gimnazija, Sredno tehni~ko u~ili{te i Fakultet za turizam i ugostitelstvo.
LIT. : I. Snegarov, Grad Ohrid. Makedonski pregled, kn. I, Sofi 1928; Atanasije Uro{evi,Ohrid, Posebno izdanie na Filozovskiot fakultet vo Skopje, kn. 8. Skopje 1957; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002 - kn. X, DSZ, Skopje 2004. Al. St.
OHRID, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Mensfild, Ohajo, SAD, 6. VIII 1926). Vo toa vreme kolonijata broela okolu 220 du{i, prete`no Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Imale svoe u~ili{te, a vo 1929 g. bila formirana i @enskata sekSl. N.-K. cija vo Mensfild. OHRIDSKA ARHIEPISKOPIJA-PATRIJAR[IJA (X v. 1767 g.) avtokefalna pravoslavna crkva, sozdadena vo vremeto na
Ohrid, naselba so tradicionalna arhitektura
1092
OHRIDSKA
Diecezata na Ohridskata arhiepiskopija vo polovinata na XI vek
Samuilovoto carstvo. Osnovaweto na samostojnata crkva vo Makedonija, spored edni istraùva~i, se temeli na tradiciite sozdadeni na avtokefalnata arhiepiskopija Justinijana Prima (534). Taa tradicija do{la do izraz so bogatata crkovno-prosvetna i kulturna dejnost na sv. Kliment i sv. Naum Ohridski, koga vo Makedonija bilo izgradeno brojno slovensko sve{tenstvo i mona{tvo, a sv. Kliment bil prv slovenski episkop (893). Vrz taa osnova i tradicija, bila sozdadena samostojna crkva PresPe~atot na Ohridskata panska arhiearhiepiskopija (XVI v.) piskopija, so sedi{te na o. Sv. Ahil vo Prespanskoto Ezero. Samuil ja izdignal vo rang na patrijar{ija, a sedi{teto $ go premestil vo Ohrid. Pod jurisdikcija na Ohridskata patrijar{ija bile eparhiite vo Makedonija, Tesalija, Epir, (den.) Albanija, Dukqa, Travunija, Bosna, Ra{ka, Srem, podunavska Bugarija i kievska Rusija (1037). Po propasta na Samuilovata dràva (1018), vizantiskiot imperator Vasilij II, so povelbite od 1019 i 1020 g., Ohridskata patrijar{ija ja simnal na poni-
zok rang arhiepiskopija i gi potvrdil nejzinata avtokefalnost i nezavisnosta od carigradskiot patrijarh. Jovan (10181037) bil prviot ohridski arhiepiskop vo vizantiskiot period od makedonsko poteklo. Po uni{tuvaweto na Vizantiskata Imperija od strana na krstonoscite (1204), Ohridskata arhiepiskopija i ponatamu egzistirala kako avtokefalna crkva. Vo
Barawe pomo{ od ~etiri makedonski manastiri do ruskiot car Aleksej Romanov (4. II 1654)
vremeto na kratkotrajnoto bugarsko vladeewe vo Makedonija i vo vremeto na vladeeweto na samostojniot feudalen vladetel Strez, Ohridskata arhiepiskopija ja za~uvala svojata avtokefalnost. Po smrtta na Strez, koga Makedonija potpadnala pod vlasta na Epirskoto Despotstvo, Ohridskata arhiepiskopija i ponatamu egzistirala kako samostojna crkva, kako i vo vremeto na nikejskoto vladeewe so Makedonija. Po vozobnovuvaweto na Vizantija (1261), Ohridskata crkva ne samo {to ja za~uvala svojata samostojnost, tuku i go povratila svojot ugled. Po golemite srpski osvojuvawa na Makedonija, Ohridskata arhiepiskopija i natamu ostanala samostojna crkva. Koga Makedonija potpadnala pod osmanliska vlast, Ohridskata arhiepiskopija ja za~uvala svojata avtokefalnost i dobila privilegii od sultanite. Po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija, pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija se na{le Sofiskata i Vidinskata eparhija, a po ukinuvaweto na Pe}skata patrijar{ija, site nejzini eparhii potpadnale pod vlasta na Ohridskata crkva. Po vospostavuvaweto na Florentinskata unija (1439), Ohridskata arhiepiskopija ja pro{irila svojata vlast vo Vla{ko i vo Moldavija. Vo vtorata pol. na
1093
OHRIDSKA
Naredba od pomo{nikot na kadijata na Rekanskata kaza za dozvola za biewe na crkovnite kambani (maj 1838)
XVI v. Ohridskata arhiepiskopija vospostavila jurisdikcija vrz Italijanskata pravoslavna eparhija i vrz Berskata i Dra~kata eparhija. Vo eden period Ohridskata arhiepiskopija imala 33 eparhii. Arhiepiskopijata kako avtokefalna crkva se upravuvala od samostoen poglavar arhiepiskop. Sedi{teto im se nao|alo vo Ohrid. Arhiepiskopot ja pretstavuval crkvata vo odnosite so drugite pravoslavni crkvi i dràvi. Arhiepiskopot zasedaval so SAS i gi svikuval crkovnonarodnite sobori. Administrativno, Ohridskata arhiepiskopija bila podelena na eparhii, arhijerejski namesni{tva, parohii i crkovni op{tini. Mitropolitite i episkopite samostojno upravuvale so svoite eparhii. Ohridskata arhiepiskopija imala i svoi crkovni sudovi. So niv se regulirale oddelni, crkovno-prosvetni, nasledni, semejno-bra~ni i brakorazvodni dela i sporovi, nadvor od osmanliskite zakoni. So toa vernicite na Ohridskata arhiepiskopija uìvale izvesen stepen na avtonomija vo oblasta na svoite vnatre{ni crkovno-religiozni i op{testveni raboti. Preku Ohridskata arhiepiskopija, makedonskiot narod go odrùval i go neguval so vekovi sv. Klimentoviot, a so toa i makedonskiot crkovnonaroden duh i tradicija. Prvite teritorijalni zagubi Ohridskata arhiepiskopija gi imala po obnovata na Pe}skata patrijar{ija (1557), koja vospostavila jurisdikcija nad site srpski i
1094
nekolku makedonski eparhii vo severniot del na Makedonija. Ohridskata arhiepiskopija gi zagubila eparhiite vo Vla{ko i vo Moldavija, kako i Berskata i Italijanskata i drugi eparhii. Kon po~. na XVII v. Ohridskata arhiepiskopija imala vlast nad 17 eparhii vo Makedonija i vo nekoi delovi od Albanija. Kon sredinata na XVI i po~. na XVII v. na mnogu crkvi i manastiri pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija im bile naloèni te{ki danoci. Mnogu hramovi bile opusto{eni i paralizirani za normalna dejnost. Zatoa arhiepiskopi, episkopi, mitropoliti i arhimandriti na Ohridskata arhiepiskopija tajno patuvale vo Evropa, posebno vo Rusija, za da baraat pomo{. Ohridskite arhierei i erei barale i oruèna pomo{ (vojnici, oru`je i sl., za da se oslobodat od Osmanliite) ili pari (milostina) za da gi otplatat dolgovite na svoite hramovi. Te{kata materijalna polo`ba na vernicite pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija oso-
OHRIDSKA EPARHIJA (535 1767) postoeweto na ovaa eparhija se povrzuva so Justinijana Prima (535). Vo Ohridskata arhiepiskopija bila do nejzinoto ukinuvawe. Vo 1767 g. Carigradskata patrijar{ija ja ukinala i eparhijata ja priklu~ila kon Prespanskata, za da spre~i sekakov obid za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Patrijar{iskiot mitropolit ja imal titulata Prespansko-ohridski, iako imal sedi{te vo Ohrid. Arhiereite od Bugarskata egzarhija (1872) ja nosele titulata Ohridski. Me|u dvete svetski vojni od isti pri~ini bila preimenuvana vo Bitolskoohridska eparhija. Deneska nejzinata teritorija e vo sostav na Debarsko-ki~evskata eparhija na MPC.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; R. Gruji, Ohridska arhiepiskopija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
Republi~kite pretsedateli na SFRJ vo juli 1991 g. po sredbata vo Ohrid
beno do{la do izraz na krajot od XVII i vo po~. na XVIII v. Ohridskata arhiepiskopija bila izloèna na napadi od Vselenskata patrijar{ija. Po dolgi nastojuvawa, Patrijar{ijata ja dobila sultanovata naklonetost i na 16. I 1767 g. sultanot Mustafa III nekanonski ja ukinal Ohridskata crkva. Site nejzini eparhii se na{le pod jurisdikcija na Patrijar{ijata, koja vr{ela silna i planirana elinizacija.
IZV. i LIT.: CGADA, f. 52, op. 1, d. 8, ll. 1-55; S. Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofix, 1995; A. Trajanovski, Istorija na Makedonija, Skopje, 2005; J. Bel~ovski, Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do zabranata na nejzinata dejnost 1767 godina, Skopje, 2006. Al. Tr.
OHRIDSKA IZJAVA (Ohrid 2223. VII 1991) izjava od sostanokot na Pretsedatelstvoto na SFRJ so pretsedatelite na republikite i najvisokite funkcioneri na Federacijata, vo koja se izrazuva re{enost za pridones kon mirot i demokratijata, se bara bezuslovno povlekuvawe na JNA vo garnizonite, a Pretsedatelstvoto se zadolùva da formira dràvna komisija za utvrduvawe na fakti~kata situacija vo kriznite àri{ta i vo R Hrvatska i da pobara od EZ ispra}awe nabquduva~ka misija.
IZV.: Izjava na pretsedatelite na Jurepublikite vo Ohrid, 23.7.1991, Me|unarodna politika#, br.9957/91. T. Petr.
OHRIDSKA SINAGOGA VO CARIGRAD (XVI v.) evrejski hram. Sinagogata ja izgradile Ev-
OHRIDSKI
vix po=erk na ohridskix apostol, Bqlgarski ezik, XVI, 1, 1966, 3-9; A. S. Lvov, Po povodu upominanix o Mefodii v kalendare Ohridskogo apostola, Izu=enie russkogo xzyka i isto=nikovedenix, Moskva, 1969, 40-54; Mito Argirovski, Teofornite imiwa vo Ohridskiot apostol. Literaturen zbor, 2, 1972, 21-22; Ivan Dobrev, Pogre[no mnenie za Ohridskix apostol, Starobqlgarska literatura, 16, 1984, 3-17. \. P. At.
Ohridska sinagoga vo Carigrad
proizlegle i pove}e vrvni maratonski pliva~i. Klubot e dobitnik na op{testveni priznanija.

LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Ohridski branovi#, Ohrid, 1982. D. S.
OHRIDSKI ZAGOVOR. v.: Brsja~kata buna. OHRIDSKI KNI@EVEN CENTAR àri{te na slov. prosveta. Koga prosvetitelskoto delo na slovenskite apostoli vo Moravija po smrtta na sv. Metodij (885) bilo zabraneto, se pokaàlo deka najdobri uslovi za razvoj na slovenskata pismenost ima na Balkanot, kade {to taa i se zarodila. Od izvonredno zna~ewe za nejzinoto spasuvawe i prodolùvawe imaat dvajca od najsposobnite Kirilo-Metodievi u~enici, koi vo Ohridskiot kraj gi postavile osnovite na Ohridskiot knièven centar, poznat i kako seslovensko knièvno àri{te. Po dolgi i te{ki izma~uvawa, trojca od u~enicite na Bra}ata, Kliment, Naum i Angelarij, prognati od Moravija, uspeale da stignat do Belgrad, od kade {to bugarskiot boritikan gi ispra-
reiteromanioti doseleni od Ohrid vo kvartot Balat. Bila edna od najluksuznite sinagogi vo Carigrad. Enterierot bil dekoriran so inkrustracii od sedef, slikani pretstavi na Ohrid i bema vo forma na brod, potvrda za vrskite i nostalgijata po rodniot kraj. Objektot postoi i deneska. J. Nam.
OHRIDSKI BRANOVI# porane{en pliva~ko-vesla~ki klub #Ohrid#, osnovan vo Ohrid (1932). Sega{noto ime go nosi po Osloboduvaweto (1945). U~estvuval na prvenstvata na Makedonija i na Jugoslavija (od 1946). Bila osnovana i vaterpolo ekipa (1947), pove}ekratna prvenka na Makedonija. Pliva~ite na Klubot na prvenstvata na Makedonija osvoile 48 Amblemot na prvi mesta so {to go Ohridski branovi zazele vtoroto mesto, a postavile 24 i soborile 98 republi~ki rekordi i vo toj odnos go zazele tretoto mesto vo Republikata (19462000). Od nego
Ohridski apostol, crkovnoslovenski rakopis od krajot na XII vek
OHRIDSKI APOSTOL kratok praks-apostol od krajot na XII v. Pronajden e od Viktor Grigorovi~ vo ohridskata soborna crkva. Ima 112 pergamentni listovi i e pi{uvan so ustavno kirilsko pismo vrz osnova na glagolska predlo{ka. Na pove}e mesta vo kirilskiot tekst se sre}avaat oddelni zborovi ili celi redovi pi{uvani so glagolsko pismo. Sudej}i spored jazi~nite osobenosti, ovoj zna~aen makedonski knièven spomenik e pi{uvan vo zapadniot del na Makedonija (najverojatno vo Ohridsko). Pritoa, rakopisot e interesen kako od jazi~en, taka i od literaturen i umetni~ki aspekt. Iluminiran e so znamenca i inicijali od vizantiski tip, vo koi se nao|aat tragi od teratolo{kiot stil na ornamentirawe. Na krajot od rakopisot e priloèn kratok mesecoslov, vo koj e odbeleàna pametta na slovenskite prvou~iteli. Rakopisot se ~uva vo Ruskata dràvna biblioteka vo Moskva (pod signatura Grig. 13 / Muz. 1695).
LIT.: S.M. Kulwbakin, Ohridskax rukopisw apostola konca XII veka, Sofix, 1907; K. Mir=ev, Kqm ezikovata harakteristika na Ohridskix apostol ot XII v., Kliment Ohridski. Sbornik ot statii po slu=aj 1050 godini ot smqrtta mu, Sofix, 1966, 107-120; B. Vel=eva, Vqprosi na kqsnata glagolica (nosovkite v pqr-
Sv. Kliment Ohridski, litiska ikona (XIV v.)
1095
OHRIDSKI
OHRIDSKI KNI@EVEN CENTAR X XII VEK
Asemanovoto evangelie: golema zastavka i zastavki so inicijali
Grigorovi~ev parimejnik, inicijali i pletenki
Bolowski psaltir, inicijali i zastavka
Dobrej{evo evangelie, so evangelistite Luka, Jovan i Marko i inicijali i zastavka
1096
OHRIDSKI
êlni~ko evangelie, rakopis na gr~ki jazik so vrvni estetski kvaliteti, Ohrid (XI - XII v.)
til kaj knezot Boris vo Pliska. Angelarij, iscrpen od pretrpenite stradawa i dolgiot pat, naskoro po~inal, a prvite dvajca, poznati kako najdaroviti i najdoblièni do prvou~itelite, ne bile dolgo zadràni vo prestolninata. Kliment po nekolku meseci se na{ol kako u~itel vo Devol, jugozapadno od Ohridskoto Ezero, a po 7 godini otkako ovoj bil rakopoloèn za prv slovenski episkop, na negovo mesto za u~itel pristignal Naum. Faktot {to ovie dvajca slov. prosvetiteli nabrgu po pristignuvaweto vo Pliska bile pu{teni da zaminat vo najoddale~eni krai{ta na dràvata, pokaùva deka me|u knezot i niv se pojavil nekoj seriozen spor, a toa e t.n. azbu~no pra{awe#. Boris I bil knez na samostojna dràva, pod ~ija vlast se nao|alo najbrojno slov. naselenie i re{il da go prifati slov. jazik za oficijalen. So protobugarskite prvenci, {to ne se soglasuvale so taa promena, postapil èstoko. No imalo u{te edna pre~ka. Po crkovniot sobor vo Carigrad (870) crkvata vo Bugarija bila rakovodena od vizantisko sve{tenstvo. Toa dopu{tilo da se prifati knièvnoto nasledstvo na slovenski od svv. Kiril i Metodij,
no nikako ne moèlo da se pomiri so novo, spored niv varvarsko# pismo, glagolicata, i baralo knigite da bidat transkribirani so gr~ko pismo. Dvorot vo Bugarija otstapil pred takviot pritisok. Osobeno sinot na Borisa, Simeon, koj{to go nasledil kneèvstvoto, a bil vizantiski vospitanik, pove}e bil privrzan kon gr~koto pismo, otkolku kon slovenskata glagolica. Verojatno na Kliment mu bilo predloèno da ja prisposobi slov. azbuka vrz baza na gr~koto pismo, no toj ne moèl takvo ne{to da prifati i zatoa bil otstranet. Podocna istoto se slu~ilo i so sv. Naum, koj izvesno vreme ja rakovodel knièvnata {kola vo Isto~na Bugarija. Simeon na{ol drugo lice, Konstantin Preslavski, za adaptirawe na gr~koto uncijalno pismo so 24 bukvi i 12, odn. 14 bukvi od glagolicata za specifi~nite slovenski glasovi, {to pretstavuva osnova i na kirilicata, koja po 893 g. zapo~nala da se upotrebuva vo Isto~na Bugarija. Vo Ohridskiot knièven centar prodolìla upotrebata na glagolicata dva veka i po smrtta na svv. Naum i Kliment. Vo IX v. dijalektnite crti na st.slov. bile minimalni. Me|utoa, izvesni razliki imalo vo jazikot me|u Ohridskiot i Preslavskiot knièven centar. Vo po~etokot, spored francuskiot slavist A. Vajan, tie bile minimalni, no so vreme stanuvale s# poosetni. Jazikot na Ohridskiot knièven centar se odlikuva so golema privrzanost kon kirilometodievskata tradicija, a na Preslavskiot centar so pove}e inovacii (eliminirawe na arhaizmite i moravizmite).
LIT.: G. A. Ilinskij, Gde, kogda, kem i kako cel glagolica bla zamenena kirilicej? Bsl. 3, Praha (1931), 79&88; Bl. Koneski, Ohridskata knièvna {kola, Lit. zbor, 1, 1956, 1&19; I. Dobrev, Kirilo-Metodievite u~enici prez pervite
godini sled pristiganeto im v Blgari (886-893), Izsledvani po Kirilometodievistika, Sofi, 1985, 129160; P. Hr. Ilievski, Dve slova na Kliment Ohridski i edno na Joan Egzarh vo eden rakopisen zbornik od XV v.#, M.J., 7 (1956), str. 73&99; Svv. Kliment i Naum Ohridski. Prosvetitelstvo so udvoeni sili#, Svetite Kliment i Naum Ohridski, MANU, 1995, 17&29; Pojava i razvoj na pismoto so poseben osvrt kon po~etocite na slov. pismenost, II izd. 2006, 243284. P. Hr. Il.
OHRIDSKI LISTOVI v. Fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. OHRIDSKI MARATON pliva~ka sportska disciplina. Prvpat oficijalno e odràn od Gorica do Ohrid (2,5 km, 1954), vo koj pobedil Niko Nestor, a na vtoriot pobednici bile Diki Bojaxi i Sneàna Grup~eva (1958). Vo organizacija na Pliva~kiot sojuz na Jugoslavija se odràni dràvni prvenstva (1959, 1963 i 1965) na koi pobedil Diki Bojaxi. Vo Ohrid e formiran Republi~ki odbor za maratonsko plivawe (1962). Blagodarenie na afirmacijata na ohridskite maratonci i pobedite na Diki Bojaxi na maratonite na rekata Sava i na KapriNeapol, i na Ohridskoto Ezero se organizirani ~etiri vrvni me|unarodni maratonski natprevari, takanare~eni svetski prvenstva na slatki vodi# (1962, 1964, 1965 i 1966). Patekata bila od Pe{taniStruga Ohrid (36 km, a vo 1966 vo ~etiri kruga po 9 km). Vo natprevarite u~estvuvale maì i èni, profesionalci i amateri, na koi nekoi od maratoncite od Ohrid zabeleàle vrvni rezultati. Vkupno se odràni 15 Ohridski maratoni (do 2002). Najdobri maratonci se: Diki Bojaxi, Niko Nestor, Klime Savin, Risto Bimbilovski, Naste Jon~evski, Tomi Stefanovski i drugi, a me|u maratonkite: Atina Bojaxi, Voskre Kanev~eva, Teodora Raptis i drugi.
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Ohridski branovi#, Ohrid, 1982. D. S.
Ohridskiot maraton
1097
OHRIDSKI
OHRIDSKI SANXAK (XV-XIX v.) edna od najstarite administrativno-teritorijalni edinici vo Osmanliskata Imperija na teritorijata na Makedonija, formirana vo XV v. so centar vo Ohrid. Sanxakot opfa}al samo mal del od Zapadniot del od Makedonija i navleguval dlaboko na albanska teritorija. Od makedonskite kazi vo nego vleguvale: kazata Ohrid so nahiite Ohrid, Prespa i Debarca; kazata Debar so nahiite Gorni Debar, Reka, @upa i Dolgo (Golo) Brdo i kazata Starova so nahiite Mokra i Gora. Vakvata podelba na ovoj sanxak ostanala s# do XIX v.
LIT.: A. Stojanovski, Administrativnoteritorijalnata podelba na Makedonija pod osmanliskata vlast do krajot na XVII vek, GINI, XVII/2, Skopje, 1973; Turkiyede idare tekilat, Hazrlyan: Vecihi Tonuk, Ankara, 1945; 18. yzyln ilk yarsda osmanli devletinin idari taksimati. Eyalet ve sancak tevcihat, dr. Orhan Kl, Elazig, 1997; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden, 1976. Dr. \.
OHRIDSKO EZERO tektonsko ezero vo krajniot jugozapaden del na RM. Se nao|a na granicata me|u granicata na Makedonija i Albanija, me|u planinite Petrino, Gali~ica i Suva Gora na istok, Beli~ka i Mokra Planina na zapad. Nastanato e po tektonski pat, so spu{tawe na kotlinskoto dno dol` rasedni strukturi, ~ii pravci na protegawe se sever-jug. Najgolemata dolìna vo pravecot sever-jug e 30,35 km, najgolemata {iro~ina e 14,5 km, so vkupna dolìna na ezerskiot breg od 86,2 km, od koi na Makedonija $ pripa|aat 50,4 km, a na Albanija 35,7 km. Ezeroto se nao|a na a.n.v. od 693,17 m, a zafa}a povr{ina od 348,8 km2, od koi 229,9 km2 ili 65,9% $ pripa|aat na Makedonija, a 118,9 km2 ili 34,1 % na Albanija. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto iznesuva 287,5 m, a prose~nata 144,8 m. Vo ova ezero vkupno se akumulirani 50,5 km3 voda. So voda se polni od
karstnite izvori {to se nao|aat dol` isto~niot breg (izvorot Sveti Naum, izvorot Tu{emi{te, Biljaninite izvori i dr.), sublakustriskite izvori (vir~iwa), od vrneìte {to se izla~uvaat direktno nad ezerskata povr{ina, od vodata {to se kondeziraa direktno nad ezerskata povr{ina, i od povr{inskite pritoki: êrava, Koselska Reka, Daljan i Sateska Reka. Ohridskoto Ezero gubi voda od svojot bazen so isparuvaweto, a najgolem del preku istekata Crni Drim (22 m3/s). Najvisok vodostoj na ezerskoto nivo se javuva vo juni (42 cm), a najnizok vo oktomvri (8 cm), dodeka srednogodi{noto kolebawe na ezerskoto nivo iznesuva 33 cm. Amplitudata pome|u apsolutno maksimalnata (142 cm) i apsolutno minimalnata vrednost (0 cm) na vodostojot iznesuva 142 cm, a po regulacijata na istekot kaj Struga taa e 93 cm. Srednogodi{nata temperatura na povr{inskiot sloj na vodata e 13,6C. Taa e najvisoka vo avgust (22,3C), najniska vo fevruari (6,6C), dodeka temperaturata na vodata vo najdlabokite delovi od ezeroto iznesuva 6,0C. Vodata e so sino-zelenikava nijansa, so proyirnost vo juli mesec od 21,5 m. Poznato e po endemskiot vid na pastrmkata i po mnogubrojnite drugi nekoga{ni endemski vidovi ìvi organizmi koi se izumreni vo drugite ezera, poradi {to e staveno pod za{tita na UNESKO.
LIT.: Ohridsko Ezero i negovata za{tita, Zbornik na trudovi, DEM, Skopje, 1992. Dr. V.
folklor, dens, xez i rok performansi. Pridru`ni aktivnosti: podiumi na mladi, me|unarodni seminari za mladi, izlo`bi, poetski ve~eri, izdava~ka dejnost. Za po~etok na festivalot se smeta koncer- H. Kareras tot na Ana Lip{a Tofovi} (alt) i pijanistot Ladislav Perdlik od Skopje, odràn na 4. VIII 1961 g. vo Katedralnata crkva Sveta Sofija#. Vo izminatite pet decenii na festivalot nastapile pove}e iljadi umetnici i ansambli od 52 zemji od site kontinenti, me|u koi i u~esnici so svetski vrvno renome, kako L. Kogan, S. Rihter, H. Kareras i mnogu drugi. Sn. ^.-An. OHRIDSKO-STRU[KA KOTLINA kotlina vo krajniot jugozapaden del na RM. Kotlinata so radijalni tektonski dvièwa
Rekata Crn Drim, Struga
Razmerite na Ohridskoto Ezero
OHRIDSKO LETO muzi~koscenski festival, najzna~ajna manifestacija od ovoj vid vo RM, od Ministerstvoto za kultura rangirana kako institucija od nacionalen interes. Od Amblemot na Ohidskoto leto 1994 g. ~len na Evropskata asocijacija na festivali (European festivals associacion). Se odrùva vo periodot 12. VII 20. VIII, vo Katedralnata crkva Sveta Sofija# i na drugi sceni vo Ohrid. Sodrì sedumdesetina priredbi na klasi~na muzika (solisti~ki i ansamblovi koncerti, opera, balet), teatar, i S. Rihter vo pomal obem
e spu{tena vo pliocenot po dolìnata na dva paralelni meridijanski rasedi: Qubani{ko-koselskiot rased od istok i Starovskostru{kiot od zapad. Ramkata na kotlinata e pretstavena so mladi veri`ni planini, sostaveni glavno od devonski {krilci vo podinata i trijaski varovnici vo povlatata. Na istok se protega planinata Gali~ica, na zapad Jablanica i Mokra Planina, na sever Stogovo so Karaorman. Zafa}a povr{ina od 1.318 km, a se nao|a na n.v. od 696 m do 2.254 m. Na ramni~arskiot del otpa|aat 16.000 ha so prose~na nadmorska viso~ina od 740 m. So grebenot Koparnik dnoto na kotlinata e podeleno na Ohridsko i Stru{ko Pole. Po spu{taweto kotlinata vlegla vo ezerska faza koga bila ispolneta so voda, taka {to i denes vo eden pogolem del egzistira edno od najstarite ezera vo svetot Ohridskoto Ezero. Toa pridoneslo vo krajbre`niot reljef da se formiraat abrazivni oblici. Najgolema i najva`na reka vo kotlinata e Crni Drim, koja go
1098
OHRIDSKOTO
odvodnuva Stru{ko Pole i Debarca. Vo kotlinata se razvieni dva gradski centra: Ohrid i Struga, koi se najgolemi i najpoznati turisti~ki centri vo RM.
LIT.: B. @. Milojevi}, Ohridska kotlina, Zagreb, 1957; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
OHRIDSKOTO EZERO I @IVIOT SVET VO NEGO. Pod vlijanie na antropogenite faktori po Vtorata svetska vojna se evidentni nepovolni vlijanija na proyirnosta na vodata i na sinata boja. Prespanskoto Ezero ve}e evoluira vo mezotrofen pravec i gi gubi odlikite na oligotrofen bistar ekosistem, a negovoto vlijanie e golemo i na Ohridskoto Ezero. Po svojata termi~ka karakteristika se vbrojuva vo suptropskite ezera. Preku leto se zagreva do 2324 S, a zimskite temperaturi se retko pod 6S. Vodata vo ezeroto e direktno stratrifikuvana. Na dlabo~ina od 200 m vodata nema povisoka temperatura od 6S. Vo studeni zimi nastapuva polna homeotermija (vo fevruari) koga povr{inskite vodi na ezeroto se izladuvaat do temperaturata na dlabokite vodi. Poradi posebniot termi~ki reìm se vbrojuva vo eutropski ezera. Vo tekot na godinata se formiraat dve termi~ki zoni: gorna heterotermna i dolna homeotermna. Sredniot mal termi~ki sloj metalimnium, se formira vo po~etokot na letoto i se zadrùva relativno kratko vreme. Toa pretstavuva po~etok na diferenciraweto na celata vodna masa na dve termi~ki zoni: gornata nare~ena heterotermna so rasprostirawe do 50 m dlabo~ina i vtorata homeotermna od 50 m do najgolemite dlabo~ini so temperatura od okolu 6S. Vo ezeroto e za~uvan raznoviden ìv svet, golem del endemski. Protozoi najmalku prou~ena grupa od Ohridskoto Ezero, osobeno slobodnite formi: Rhizopoda, Flagellata, Ciliatata. Izu~uvani se parazitnite protozoi: Cnido sporidia i infuzoriite astomati nao|ani kaj ciprinidite, amfipodite i oligohetite Protozoi (Flagellata) od ezeroto. Migsosporidia i Aktinosporidia se 34 vidovi, od niv 30 se paraziti na endemi~nite oligoheti . Sun|eri. Vo Ohridskoto Ezero se naseleni tri vida, od koi dva se endemi~ni: Spongillafragilis (Leidi),
S. Stankovici Arndt i Ochridospongia rotunda, Arndt, 1937, 1938, Haxi{~e, 1952. Tubelarii se odlikuvaat so visok endemizam. Se sre}avaat 25 vida, od koi 11 se novi, 6 se novi rodovi i nova familija Mesoforticidae. Tricladida va`na grupa vo Ohridskoto Ezero (Stankovi}-Komarek, 1927, Stankovi}, 1926, 1931, 1932, 1938, 1955, 1956, Stoiqkovi}-Radoman, 1955), Komarek 1953). Sodrì 29 vida (Krstanovski, 2003). Oligochaeta populacija vo Ohridskoto Ezero {to se odlikuva po svojot endemizam, kako i po bogatstvoto na vidovi i formi (Stankovi}, 1957, 1960, Hrabe, 1931a, 1931b, 1938, [apkarev, 1956). Hirudinea pretstavnicite na ovaa grupa vo Ohridskoto Ezero se prou~uvani od Augener (1929) i od Pavlovski (1936). Se naveduvaat 8 vida (Stankovi}, 1960). Gi naseluvaat site vertikalni zoni na ezerskoto dno: vo litoralot od 37121 ind/m2 do 959 ind/m2 vo profundalot. Gastropoda najva`na grupa ìvotinska populacija vo Ohridskoto Ezero, poradi izvonredniot endemizam (Stankovi}, 1960; Haxi{~e, 1955, 1956). Polinski (1929, 1932) dal prv spisok na ohridskite gastropodi i go utvrdil nivniot odnos so sega{nata i fosilnata fauna, vklu~uvaj}i gi i onie vo Kaspiskoto i vo Bajkalskoto Ezero. Utvrdeni se 62 vidovi polàvi, od koi 53 vida se endemiti. Ohridskoto Ezero ne zaostanuva po brojot na endemi~ni oblici, kakvi {to se sre}avaat vo Bajkalskoto Ezero vo Sibir i vo ezeroto Tangawika vo Afrika. Od 25 vidovi polàvi vo ezeroto, kaj 12 grupi postojat blisko srodni edemi~ni formi za koi se smeta deka nastanale so intralakustri~na specijacija. Ohridskata fauna na polàvi, i pokraj izvesnata sli~nost, nema bliska srodna vrska so bajkalskata i kaspiskata fauna (Serafimova-Haxi{~e, 1985). Entomostraca. Ovaa grupa ne e mnogu istraùvana. Publikuvani se trudovite Copepoda i Cladocera (Richard, 1892; \or|evi}, 1905; Parenzan, 1930; Brian, 1930; Stankovi}, 1931; Kiefer, 1937 i Petkovski, 1954. Vo ovaa grupa vleguvaat Copepoda, Cyclopidae, Diaptomidae i Cladocera. Ostracoda ima 36 vida. Nasproti Bajkalskoto Ezero, ~ij svet od amfipodi e isklu~itelen, Ohridskoto Ezero e relativno siroma{no so vidovi od ovaa grupa Crustacea. @iviot svet {to go
naseluva Ohridskoto Ezero ima slatkovoden karakter, reliktni formi, koi ìveat i vo drugi regioni na svetot, imigrantski formi, koi se diferenciraat vo procesot na specijacija itn. S# u{te ne e izvr{ena polna inventarizacija. Otkritieto na H. Salema (1984) pretstavuva nov vid gamarus, najverojatno prastar faunisti~ki element. Zatoa ne e te{ko da se obrazloì edinstvenosta na ovoj biotop i opravdanosta toj da bide vnesen vo Registarot na svetskoto prirodno nasledstvo (Serafimova-Haxi{~e, 1985). Vakvi primeri se sre}avaat i vo grupata planarii - 3 vida (Krstanovski, 2003) i planariite od Krenk (1978). Ribi. Vo Ohridskoto Ezero se prou~uvani od Karaman (1924, 1926, 1932, 1957 g.), a generalno se revidirani od Berg (1932). Vo ezeroto ìveat slednive ribi: ohridska pastrmka (Salmo letnica, Karaman), ohridska belvica Acan-
Ohridska pastrmka
tholingua ohridana (Steind), Hadzisce, od Ciprinidae: ohridski grunec Rutilus rubidio ochridanus, Karaman, moranec (Pachyhilon pictus, Heck et Kner), malo rip~e (Phoxinellus minutus, Karaman); ohridski klen (Leucociscus cephalus albus, Bonap); malo grun~e (Phoxinus phoxinus colchicus, f.ochridanus, Karaman); ohr. pisa (Scardinius erytrophthalmus scardafa, n. Ohridanus, Vlad. et Det.), ohridski skobust (Chondrostoma nasus ohridanus, Karam.), dujak (Gobio ohridanus, Karam.), mrena (Barbus meridionalis petenyi Heck), pla{ica (Alburnus albidus alborella, Filip), malo pla{i~e (Alburnoides bipunctatus ochridanus, Karam.), krap (Cyprinus carpio L.), vretenu{ka (Nemachilus barabatulus sturanyi, Steind), ohridska {tipalka (Cobitus taenia meridionalis, Karam), jagula (Anguilla anguilla L., MT). Zna~ajni se i reviziite na ciprinidite (Dimovski, A., Grup~e, R., 1973, 1975, 1977). Ve{ta~ki vneseni ribi vo Ohridskoto Ezero krebla Alosa fallax nilotica (Geoffroy), To~ko M. N. (1959), Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid god. VII, br. 1-3., srebren karas (Karasius auratus gibelio Bloch), To~ko, M. N. (1980), kaliforniska pastrmka (Salmo Gardneri Richardson) To~ko, M. N. (1981). Vo Ohridskoto Ezero se vneseni i drugi ribi: gambuzija (Gabusi affinis Bairdant Girard, 1853), Psudo1099
OÊKUVAWA
Srebren karas (Karasius auratus gibelio Bloch)
rasbora parva (Temmininck and Schlegel, 1842), Lepomis giblosus L. (1758), Rhodeus gericeus amarus (Bloch, 1782) & spored usno soop{tenie na Z. Spirkoski, sorabotnik vo Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid.
LIT.: Bibliografski podatoci za Ohridskoto Ezero. Priredile V. Novevska, D. \orgonoska, T. Naumoski, V. Miti}, Posebni izdanija, 2, Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid, 1985; Kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo (Kniga na apstrakti), Ohrid, 25-29. X 2003; S. Stankovic, Die Fauna des Ohridsees und ihre Herkunf, Arch. Hydrobiol., 23, 1932, 557617; S. Stankovi}, Ohridsko jezero i njegov ìvi svet, Skopje, 1957; istiot, Ohridskoto Ezero i negoviot ìv svet, Skopje, 1959; istiot, The Balkan Lake Ohrid and its living world, Monographyae Biologicae, Vol. 9, Haag, 1960; istiot, Enciklopedija Jugoslavije, t. 5, Zagreb, 1955- 1971, 12. M. T.
nalnite o~ekuvawa e Xon Mjut. Nobelovecot Robert Lukas i negoviot blizok sorabotnik Tomas Sarxent ja prezemaat hipotezata od Mjut, ponatamu ja razvivaat i ja doveduvaat do faza na nejzina primena vo kvantitativnite ekonomski modeli (kako temelna ekonomska pretpostavka). Po~nuvaj}i od mart 2006 g., NBRM zapo~na da sproveduva anketa me|u ekonomskite subjekti (pretprijatija, banki i istaknati ekonomski analiti~ari) za o~ekuvanata stapka na inflacija, vo soglasnost so modernite trendovi na koncipirawe i sproveduvawe na monetarnata politika. Sumarno gledano, anketata pokaùva deka ekonomskite subjekti vo Makedonija za 2006 g. o~ekuvale stapka na inflacija od 3,4%, {to e mnogu blisku do ostvarenata stapka od 3,2%.
IZV.: T. Fiti, Zna~eweto na o~ekuvawata za ekonomijata, Prilozi, XXXIV, 1&2, Oddelenie za op{testveni nauki na MANU, Skopje, 2003; NBRM, Godi{en izve{taj za 2006, Skopje, april 2007. T. F.
stantinov). Potoa nastapuvala na site pova`ni festivali vo toga{na Jugoslavija (Belgradska prolet, Skopski festival, Mesam, Opatija, Split, Zagreb i dr.). Mnogu od pesnite vo nejzina interpretacija stanaa hitovi: Ne me dopiraj#; Mnogu solzi#; Sre}o moja#; Bidi dobar#; Dale~ini# i dr.). Ostvari golem broj nastapi vo stranstvo i u~estvo na nad 450 humanitarni koncerti. Se obidela na filmot (Ju`na pateka# na S. Crvenkovski) i vo teatarot (Ko{tana#). Sorabotuvala so golem broj poznati avtori: Q. Bran|olica, G. Koprov, K. Kostov, A. Xambazov, Q. Konstantinov i dr. M. Kol.
OÊKUVAWA (EKONOMSKI) predviduvawe, anticipirawe na idnite ekonomski nastani. Tie imaat krucijalno zna~ewe za ekonomijata, bidej}i u~esnicite vo ekonomskiot ìvot, sekoga{ koga donesuvaat zna~ajni odluki, so edno oko gledaat kon idninata. Na pr., dokolku ekonomskite subjekti predviduvaat lo{i vremiwa (recesija), se vozdrùvaat od investirawe, go namaluvaat proizvodstvoto i brojot na vrabotenite, so {to de facto pridonesuvaat za pobrzo projavuvawe na recesijata. Vo sovremenata ekonomska literatura se zboruva za dva na~ina na predviduvawe na idninata: adaptibilni i racionalni o~ekuvawa. Hipotezata za adaptibilnite o~ekuvawa (adaptive expectations) trgnuva od postavkata deka ekonomskite indikatori vo idnina zavisat od ona {to se slu~uvalo vo minatoto i se sveduva na preslikuvawe, ekstrapolacija na trendovite od minatoto vo idninata. Ako stapkata na inflacija nekolku godini se odrùva na nivoto od 3%, toga{ ekonomskite subjekti o~ekuvaat takva stapka na inflacija i za slednata godina. Hipotezata za racionalnite o~ekuvawa (rational expectations), koja dobiva s# pove}e privrzanici, trgnuva od postavkata deka ekonomskite subjekti, dokolku raspolagaat so relevanten i kvaliteten set na informacii (posebno so onie {to doa|aat od kreatorite na ekonomskata politika), ja predviduvaat idninata ednakvo uspe{no kako {to go pravi toa i ekonomskata nauka. Ideen tvorec na hipotezata za racio1100
Volf O{lis
Slavjanka Oxaklievska
OXAKLIEVSKA, Slavjanka Pan~eva (Skopje, 13. XI 1946) spec. za bolesti na ustata i zabite, redoven profesor na St. f. vo Skopje. Magistrirala vo 1980 g., a doktorirala vo 1990 g. Publikuvala 70 statii. Avtor e na u~ebnikot Farmakologija vo stomatologijata. E. M.
Maja Oxaklievska
OXAKLIEVSKA, Maja (Skopje, 21. IV 1954) interpretatorka na popularna muzika. Vo 1970 g. go imala svojot prv javen nastap na festivalot Mladina vo Subotica (Oli, toa ne e fer#, Q. Kon-
O[LIS, Volf (Oschlies, Wolf) (Kenigsberg, SSSR, 29. IX 1941) germanski slavist-makedonist. Po zavr{uvaweto na slavisti~kite studii na Univerzitetot vo Hamburg, doktoriral (1966) i habilitiral (1977) na Gisenskiot univerzitet Justus Libig, za univerzitetski profesor e izbran vo 1993 g., a za po~esen doktor na naukite e promoviran na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje (2003). Raboti vo razni istraùva~ki instituti na Sojuznata germanska vlada (1968 2002), a od 2007 g. stanuva lektor po makedonski jazik vo Slavisti~kiot institut na Kelnskiot univerzitet. Go prou~uva makedonskiot jazik, istorijata i kulturata i posebno germansko-makedonskite vrski vo minatoto i deneska. U~estvuva redovno na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura i na Nau~nata konferencija na Seminarot vo Ohrid, kako i na razni nau~ni sobiri vo MANU i vo institutite vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. Ima objaveno stotina publikacii (na germanski i na makedonski) i koavtor e na prviot u~ebnik po makedonski jazik na germanski (1984).
BIBL.: Lehrbuch der mazedonischen Sprache, Mnchen, 1984 (vo koavtorstvo so Vera Boi}, vtoro idanie vo 1986); Lehrbuch der mazedonischen Sprache, Munchen, 2007; Leonard [ulce-Jena i po~etocite na novata ger-
O[LIS
manska makedonistika, Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, 14, Skopje, 1988, 3945; Za delumnata nepomirlivost na ìvotot vo dijasporata na Makedoncite, Nau~na diskusija..., 16, Skopje, 1990, 113 117; Za usnata literatura na Makedoncite, Nau~na diskusija..., 18, Skopje, 1992, 253259; Od istorijata na germanskiot nau~en interes za Makedonija, Istorija, 12, Skopje, 1994, 3142; Sredba na geniite (ili: Blaè Koneski kako preveduva~ na Hajnrih Hajne), Nau~na diskusija..., 21, Skopje, 1995, 239243; Roda, Roda (Aleksandar Fridrih Rozenfeld) i balkanskite literaturi, Nau~na diskusija..., 22, Skopje, 1996, 317322; Vo dijalog so Blagoja Korubin okolu svesta na Make-
doncite, Nau~na diskusija..., 23, Skopje, 1997, 125131; Koga go preveduvam Krsteta P. Misirkov na makedonski..., Nau~na diskusija..., 24, Skopje, 1998, 290294; Memoarnata literatura na germanskite vojnici kako makedonisti~ki izvor, Nau~na diskusija..., 26, Skopje, 2000, 387395; Pe~albar, argat ili gastarbajter? Grst nabquduvawa kon germanizmite vo sovremeniot makedonski jazik, Nau~na diskusija..., 27, Skopje, 187199; Josip Juraj [trosmaer i idejata na jugoslavizmot, Nau~na konfrencija na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje, 29, 2003, 743752; Ilindenskoto vostanie, balkanskata polo`ba i germanskite spisanija od 1903-ta godina, Nau~na konferencija...,
30, Skopje, 2004, 3944; ASNOM i Makedonija edna realizirana utopija?, Nau~na konferencija, 31, Skopje, 2005, 7-13; Krste P. Misirkov i negovite germanski bra}a po duhot, Deloto na Krste Misirkov, I, Skopje, 2005, 239244; Problemot na jazikot na Makedoncite vo trudovite na ranata germanska makedonistika, Nau~na konferencija..., 32, Skopje, 2006, 83-87; Momenti i aspekti na germansko-makedonskata zaemnost niz vekovite, Predavawa na 40. me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje, 2008, 2139. LIT.: Ivan Dorovski Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI vek, Skopje, 2008, 7374. Bl. R.
1101
P
PAVIÊVI], Zoran (Sjenica, Srbija, 17. VI 1936) padobranec. Zavr{il gimnazija vo Kralevo (1956). Bil padobranec vo Aeroklubot vo Kralevo. Na prvenstvoto na Jugoslavija osvoil: prvo (1963), treto (1964) i vtoro mesto (1969). U~estvuval na dve svetski prvenstva (1964 i 1968). Studiral na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (19551962) i bil ~len na Aeroklubot vo Skopje. Postavil svetski rekord vo skok od 1500 m bez zadr{ka (1957). Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1957). D. S. rekata Dunav i podocna stapile vo brak i se naselile vo Bukure{t (Romanija), kade {to i po~inala. Opeana e vo pove}e makedonski narodni pesni kako planinska carica#.
LIT.: G. Dimitrov, Knxèstvo Bqlgarix v istori~esko, geografi~esko i etnografi~esko otno{enie, t. 2, Plovdiv, 1896, 244-246; Efrem Karanov, Rumena vojvoda. O=erk iz Osogovskite planini, Sofix, 1886; Angelov i Vakarelski, Trem na bqlgarskata narodna istori~eska epika, Sofix, 1940; (\. Abaxiev), Makedonski vozro`denci i revolucioneri. Album, Skopje, 1950, 26; Dojno Dojnov, Blgarskite hajduti, Sofix, 1958; Hajtov, @eni hajdutki, Sofix, 1962; Ivan Bogdanov, Hajduti istori~eski o~erk, Sofix, 1967; Risto Poplazarov, Osloboditelnite vooruèni borbi na makedonskiot narod vo periodot 18501878, Skopje, 1978; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, III, Skopje, 1983. S. Ml.
PAVLOV, Dimitar, psevd. [tipjanin (vtora pol. na XIX v. prva pol. na XX v.) u~itel, crkoven pevec i avtor na duhovni napevi. Najdobar crkoven pevec vo [tip kon krajot na XIX v. i vo po~etokot na XX v. Vo rakopisnata Psaltika# od Vasil Ikonomov, se navedeni tri pesni na P. so Hrisantova notacija. Ednata od niv Dostojno est# na I glas, vo de{ifracija na D. Ortakov, prv pat e pretstavena kaj nas na festivalot Stru{ka muzi~ka esen (1989). P. e tatko na bugarskiot publicist i filozof Todor Pavlov. Dr. O.
Rumena \or|ieva Pavleva
PAVLEVA (PAVLOVA), Rumena \or|ieva (Rumena vojvoda) (\ue{evo, ]ustendilsko, ok. 1829 Bukure{t, Romanija, ok. 1895) èna ajdutski vojvoda. Poradi pove}e obidi za grabewe i islamizirawe, tatko $ rano ja omaìl za Georgi [opa. Bila impresionirana od likot i podvigot na vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negoviot napad na kulata na Deve Bair (1854) so okolu 170 ajduti. Vo osmanliskata istraga i odmazda, me|u drugite, sretselo bila ma~ena i Rumena, po {to se prijavila za ajdutka, no Male{evski odbil da ja prifati. Taa go napu{tila semejstvoto i, so pomo{ na Stojan Krkqanski kako barjaktar, formirala svoja ajdutska ~eta. Bila strav i trepet za osmanliskite vlasti i ~orbaxiite nasilnici na prostorot od pl. Osogovo do Vrawe (18581861). Po predavstvo i neuspe{en obid za ubistvo, ja raspu{tila ~etata i so barjaktarot prebegale preku
Qup~o Pavlov
Stanko Pavleski, Zamorenite od umetnost# (instalacija, 2005)
PAVLESKI, Stanko (s. Erekovci, Prilepsko, 14. I 1959) skulptor, univ. profesor. Vnesuva novo formalno i konceptualno vizualizirawe na umetni~kite diskursi (vo 80-tite i 90-tite). Diplomiral na FLU vo Skopje (1984), kade {to e i profesor. Magistriral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1992). Ambientalnite plasti~ni formi gi re{ava vo duhot na geometrizmot (Dinamisamostoen stati~ki minimum 4, 1989). M. B.-P.
PAVLOV, Qup~o (Nevrokop, 1922 s. Polici kaj Tuzla, Bosna, 1942) partizan vo Kolubarskiot narodnoosloboditelen partizanski odred i na Vtorata proleterska udarna brigada. Sin na politi~ki emigranti vo Gorwi Milanovac, Srbija. Bil ~len na SKOJ, partizan (1942) vo Zapadna Srbija i vo Bosna, politkomesar na ~eta i ~len na [tabot na Vtorata proleterska udarna brigada i delegat na Prviot mladinski kongres na SKOJ vo Drvar. Zaginal kako zamenik politi~ki komesar na brigada.
LIT. : Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971. V. Jot.
PAVLOV, Marko (s. Se~i{te, Tetovsko, 1785 Tetovo, 17. I 1864) lekar. Rano ostanal bez roditeli i bil prisvoen od italijanski trgovec. Vo 1807/08 g. zavr{il medicina vo Monpelje, kako eden od
PAVLOVI]
najstarite diplomirani lekari od Makedonija. Bil lekar na Napoleonovata vojska (1808/09), voen lekar vo Tunis i Maroko i dobrovolec vo gr~koto vostanie (1821). Karierata ja prodolìl vo Bugarija, a vo 40-tite godini na XIX v. se vratil vo Tetovo. P. B.
Sv. Apostol Pavle, freska od crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta#, Ohrid (XIV v.)
Irena Pavlova de Odoriko
PAVLOVA de ODORIKO, Irena (Veles, 1967) poet, prozaist, kriti~ar, eseist, preveduva~. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje (komparativna knièvnost). Raboti kako novinar vo TV Telma#. Vo poezijata vgraduva radikalna apokrifna fabula.
BIBL.: Velzevul, poezija, 1999; Nomad, proza, 2000; Novata Eva, poema, 2001; Dekolte dlaboko, 2004. G. T.
PAVLOVDEN hristijanski pravoslaven praznik Sobor na sv. 12 apostoli Pavlovden (13. VII/30. VI). Toj se pa|a sledniot den po Petrovden. Sv. apostol Pavle ne bil del od ovaa grupa, no poradi negovite zaslugi za {ireweto na hristijanstvoto, crkvata go smeta za apostol. Zna~aen e za Makedoncite so toa {to prvoto patuvawe nadvor od Azija go napravil vo Makedonija od 51 do 54 g. Pri patuvawata organiziral hristijanski op{tini. Ovoj praznik ènite go praznuvale pove}e od Petrovden. Vo nekoi mesta denot se vikal Pajakovden i ne se rabotelo zaradi za{tita od pajaci. Se veruvalo deka ako nekogo go kasne pajak, te{ko }e ozdravi.
LIT.: Jevrem A. Ili, O praznicima pravoslavne crkve, Beograd, 1860; Lazar Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961; Jevrem A. Ili, O praznicima pravoslavne crkve, Beograd, 1860. M. Kit.
svojstvo na poverenik i instruktor na CK na KPJ, vo dva navrata prestojuval vo Makedonija (juli i septemvri 1941), kade {to sorabotuval so Lazar Koli{evski vo otstranuvaweto na Metodija [atorov[arlo i formiraweto na partizanski odredi. Podocna bil politi~ki komesar na [umadiskiot (kragueva~kiot) NOPO (od septemvri 21. XII 1941). Zaginal vo borba so germanskite sili kako politi~ki komesar na Pettiot (belgradski) NO bataljon na Prvata proleterska NOUB. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (21. XII 1951).
IZV.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 19411945, I, kn,. prva i vtora, Skopje, 1968. LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941 1945 (Zbornik radova), Beograd, 1987; Istorija na makedonskiot narod, tom petti, INI, Skopje, 2003. S. Ml.
Dragan Pavlovi}Latas
Qubica Pavlova
PAVLOVA, Qubica Pavlova (Skopje, 3. XII 1947) dermatovenerolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. (1974) i specijalizacija (1979) zavr{ila vo Skopje. Doktorirala od oblasta na bolestite na perifernite krvni sadovi vo graviditetot (1991). Izbrana e za nastavnik (1992). Osnova~ e na Ambulantata za angiologija. Direktor na Klinikata za dermatovenerologija (1993 1995; 19982005). Pretsedatel na Zdruènieto na dermatovenerolozite na Makedonija od 1999 g. Avtor e na pove}e od 110 stru~ni truda.
BIBL.: Hroni~na venska insuficiencija: varikoziteti, Skopje, 2000; koavtor: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, Skopje, 2000; Dermatovenerologija, Skopje 2005; Farmakoterapiski prira~nik za lekari, farmacevti i stomatolozi, Skopje, 2006. Q. P.
Dragoslav Pavlovi}
PAVLOVI], Dragoslav (Dragan~e) (Dragan [iqo) (Belgrad, 1908 Pjenovac, Isto~na Bosna, 21. I 1942) komunisti~ki deec. Po gimnazijata (1926) studiral na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad i stanal ~len na KPJ (1936). Rabotel vo partiskata tehnika i vo Redakcijata na sp. Na{a stvarnost#, a po apseweto (1937) bil osuden na dve godini vo zatvorite vo Maribor i Mitrovica. Po izleguvaweto, bil sekretar na Crvenata pomo{ za Srbija (od krajot na 1939) i sekretar na Crvenata pomo{ na CK na KPJ. Bil u~esnik na Pettata zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940). Po Aprilskata vojna (1941), vo
PAVLOVI]-LATAS, Dragan (Skopje, 25. II 1960) novinar, urednik. Zavr{il ekonomski nauki na Institutot za humanitarni i op{testveni nauki vo BelgradMoskva (19821988), a diplomiral i politi~ki nauki na Univerzitetot FON vo Skopje (2005) i magistriral na Evropskiot univerzitet vo Skopje (2009). Novinar vo v. Mlad borec" (19801984) i sorabotnik vo sojuzniot mladinski vesnik Mladost# (Belgrad, 1982). Rabotel vo Slovenija vo Institutot za sistemi za planirawe i marketing pri Stopanskata komora na SFRJ (19851990). Sopstvenik i glaven urednik na Radio Kanal plus, a potoa na Radio Foks vo Skopje (19921996) i novinar, urednik (1996) i glaven i odgovoren urednik na TV Sitel (od 2007), a od mart 1996 g. e i glaven i odgovoren urednik na v. Ve~er#. Koavtor (so Al. Srbinovski) na publikacijata KOS i UDBA. Akciite i dokumentite na tajnite slu`bi# (Skopje, 2008). Bl. R. PAVLOVI], Miodrag (Novi Sad, 28. XI 1928) srpski poet i eseist, prodolùva~ na tradicijata na intelektualnata poezija, so hermeti~ki akcenti (87 pesni, 1952, Stolb na se}avawe, 1953, Okta1103
PAVLOVSKI
Miodrag Pavlovi}
vi, 1957, Mleko od iskoni, 1962, Golema Skitija, 1969). Golemo vnimanie predizvikal kako eseist (Rokovi na poezijata, 1958, Osum poeti, 1964), kako antologi~ar (Antologija na srpskata poezija, 1964, Antologija na sovremenata angliska poezija, 1956 vo koavtorstvo so S. Brki}). Avtor e i na knigite so esei i literaturna kritika: Dnevnik na penata (1972), Poezijata i kulturata (1974). Vo 1970 g. dobil Zlaten venec na SVP.
LIT.: Petre M. Andreevski, Miodrag Pavlovi}, Kavgi#, Sk., 1970. P. Gil.
va, roman, Sk., 1973; Avstralija, Avstralija, scenario za dokumentaren film, Sk., 1975; Vest Aust, roman, Sk., 1978; Crveniot hipokrit, roman, Sk., 1984; Utkini sosedi, roman, Sk., 1987; Vra}awe vo skaznite, roman, Sk., 1989; Duva i bolvata, roman, Sk., 1997; Podvi`ni grobovi, roman, Sk., 1998; Patuvawe so qubenata, roman, Sk., 2000; Egipetska sonuvalka, roman, Sk., 2001; Taga za mojata prva tatkovina, raskazi i kolumni, Sk., 2003; Nazad kon razumot, novinarski esei, Sk., 2004; Roman za moeto zaminuvawe, roman, Sk., 2004; Izgubeni vo rajskata gradina, roman, Sk., 2004; Mirisite na doilkata, roma, Sk., 2005; Rozovo na crnoto, esei i kolumni, Sk., 2006; Ubavicata i Maroderot, roman, Sk., 2006; Zima vo leto, roman, Sk., 2007; Se vikam Haj Gudbaj, roman, Sk., 2008. LIT.: M. \ur~inov: êkor kon sovremenosta, Politika#, Belgrad, 1974; P. Gilevski: Kritikata za romanite na Boìn Pavlovski, Matica, 1999. P. Gil.
Nikola Pavlovski
mava i so arhitektonsko proektirawe na stopanski, na industriski, na stanbeni i na delovni objekti. U~estvuval i na anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizirani objekti: Fabrikata za medicinska plastika vo Tetovo (1986), po{tite so ATC vo naselbite Zelen Rid i Karpo{ vo Kumanovo (1994). Se zanimava i so nau~noistraùva~ka rabota, posebno so problemite na osvetluvaweto so dnevna svetlina vo arhitektonskoto proektirawe i objavil poveKr. T. }e trudovi.
Jovan Pavlovski
Boìn Pavlovski
PAVLOVSKI, Boìn (s. @van, Demirhisarsko, 7. I 1942) raskaùva~ i romansier. ^len na MANU. Zavr{il Filozofski fakultet (katedra za knièvnosti) vo Skopje. ^len na MANU (od 1988). Rabotel kako novinar, potoa ja osnoval i dolgi godini ja rakovodel Izdava~kata ku}a Misla#. Vo 1992 g. vo Melburn (Avstralija) ja osnoval Izdava~kata korporacija AEA, koja gi izdava vesnicite Denes# i Makedonija denes#. Za negovite dela pi{uvale: M. \ur~inov, G. Stardelov, G. Todorovski, M. Matevski, B. Ivanov, V. Uro{evi}, M. Drugovac, D. Solev, Petar T. Bo{kovski, M. Maxunkov, i dr., kako i vidni stranski avtori: Alen Boske, Pjer Gamara, Dinu Flamand, Jan Kefelek, ^. Mirkovi}, M. Nedi} i dr.
BIBL.: Igra so qubov, roman, Sk., 1964; Fantasti, raskazi, Sk., 1967; Miladin od Kina, roman, 1 del, Sk., 1967; Ludisti, raskazi, Sk., 1967; Miladin od Kina, roman, 2 del, Sk., 1968; Makedoncite zad Ekvatorot, patopisna proza, Sk., 1971; Du-
PAVLOVSKI, Jovan (Tetovo, 10. IX 1937) publicist, romansier, raskaùva~, poet. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Bil novinar vo Radio Skopje i vo Nova Makedonija# i nejzin dopisnik od Pariz i Moskva. Sega e glaven i odgovoren urednik na mese~nite spisanija Makedonsko vreme# i The Macedonia times#. Vo tri mandati pretsedatel na DPM. Urednik na prvata MI-ANova enciklopedija op{ta i makedonska# (2006).
BIBL.: Avgust, poezija, Sk., 1962; Medeja, poezija, Sk., 1969; Toa Radiovce vo koe pa|am dlaboko, roman, Sk., 1972; Bev so niv, publicistika, Sk., 1977; Tito vo Makedonija, publicistika, Sk., 1978; Od drugata strana na granicata, publicistika, Sk., 1979; Sudewata kako posleden poraz, publicistika, Sk., 1986; Sok od prostata (koavtor Angel Bikov) roman, Sk., 1991; Makedonija v~era i denes, (koavtor Mi{el Pavlovski), publicistika, Sk., 1997; Li~nosti od Makedonija. Enciklopediski imenik (koavtor so P. Karajanov i Hr. Andonovski), Skopje, 2002; Semejni iverki, proza, Sk., 2003; 100 Makedonski godini 1903-2003. Redaktor Jovan Pavlovski, Skopje, 2004. LIT.: Todor âlovski: Oksidirawa vo Pro~it#, [trk, 2002. P. Gil.
Radovan Pavlovski
PAVLOVSKI, Nikola (Izglibe, 15. VIII 1939) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje (1962). Go predaval predmetot proektirawe industriski i stopanski zgradi. Se zani-
PAVLOVSKI, Radovan (Ni{, R. Srbija, 23. XI 1937) poet, publicist, patopisec i kolumnist. @iveel i tvorel dolgi godini vo Zagreb, Hrvatska (19641982), vo Belgrad, Srbija (19821985), a od 1985 g. ìvee i tvori vo Skopje. ^len e na Sojuzot na pisatelite na Hrvatska i na Srbija, na Makedonskiot PEN centar i na MANU, kako i na DPM (od 1961). Vo 1960 g. zaedno so Bogomil \uzel go objavuvaat manifestot Epskoto na glasawe# (1960). Vo duhot na tradiciite od evropskite knièvni dvièwa dvajcata poeti ja najavija i ja objasnija svojata poetika preku manifest forma. Ona {to ovoj poet go napravi na svojot po~etok so svojata debitantska zbirka Su{a, svadba i selidbi# (1961), a {to mnogumina pred nego ne go napravija, e kompletnoto otkaùvawe od formite na tradicionalniot stih. Taka, svojata pesna ja svede samo na najsu{tinskoto metafori~nosta. Se ~ini deka tolkavo izobilstvo na figurativnost ne poznava nitu edna druga
1104
PAZARNA
poezija vo makedonskata knièvnost. No ova izobilstvo lesno moè{e da go dovede poetot da padne vo sopstvenata stapica. Za{to takvata hiperprodukcija na figuri metafori predizvikuva edna negacija na mnoguzna~nosta na pesnata i vo toj kontekst taa figurativnost se sveduva na metafori~en manir. P. so zbirkata Klu~evi# (1986) po~nuva da go reducira svojot iskaz vo smisla na dolìnata na pesnata, za{to pred ovaa zbirka (osobeno vo Korabija#, 1964 i Niz proyirkata na me~ot#, 1971) se sretnuvame so izrazito dolgi pesni, koi kritikata gi nare~e poemi.
DELA: poezija: Su{a, svadba i selidbi (1961), Korabija (1964), Visoko pladne (1966), Boemija na prirodata (1969), Niz proyirkata na me~ot (1971), Sonce za koe zmijata ne znae (1972), Pir (1973), Zrna (1975), Molwi (1978), Straì (1980), ûma (1984), Klu~evi (1986), Marena (1986), Java~ na zvukot (1995), [tit (2001), Na edno oko (2002). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poetika na nesoznajnoto (2002); Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poetika na iznenaduvaweto (2003). V. M.-^.
Husto Horhe Padron
vo koi se postiga sklad na spontanosta, imaginacijata i mislata. Toj e najpreveduvaniot povoen {panski poet, a negovata apokalipti~na, ko{marna i kosmogoniski vizionerska kniga Krugovite na pekolot (1976) e objavena na pove}e od 20 jazici. Negovata lirika se dviì od doìvuvawa na rodniot kraj i melanholi~ni navra}awa vo detstvoto do apokalipti~ni vizii na destrukcijata i zloto. Dobitnik e na nacionalni i me|unarodni nagradi, me|u koi i Zlatniot venec na SVP (1990).
BIBL.: Temnite ognovi (1971), Breza vo plamen (1978), Darbite na zemjata (1984), Umira sal rakata {to ti pi{uva (1989), Licata {to gi slu{am (1989), Sjajot na omrazata, (1993) i dr. LIT.: M. Matevski: Kon poezijata na Padron, Poezija#, SVP, 1990. P. Gil.
izrazen vo dva domena: negativni eksternalii, t.e. zagaduvawe na ~ovekovata okolina (vo zna~ajna mera i kako rezultat na nepo~ituvaweto na postojnata regulativa vo ovaa oblast) i prisustvo na monopol (tipi~en primer, iako ne i edinstven, se telekomunikaciite, vo koi dràvniot monopol be{e zamenet so privaten no bez, pritoa, prethodno da se izvr{i deregulacija na sektorot i da se vospostavat nu`nite regulatorni institucii). Na makroekonomski plan, visokata i perzistentna nevrabotenost se javuva kako tipi~en domen na pazaren neuspeh. Vo tranzicioniot period, kaj nas se vospostaveni osnovnite regulatorni institucii (komisii, agencii i sl.), koi imaat zada~a da gi ublaùvaat domenite na pazarniot neuspeh (v. dràvna, vladina regulacija na ekonomskite sektori).
LIT.: P. Samuelson and W. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill International Edition, 2005, 341-350; J. Stiglitz, Principes deconomie moderne, 2 edition, De Boeck Universit, Paris Bruxelles, 2000, 359431; 455-467. T. F.
PAVSANIJA (Pausanias) (393392) makedonski kral, sin i naslednik na kralot Aerop II. Se pretpostavuva deka izvesno vreme vladeel zaedno so Aminta II Maliot, sin na kralot Arhelaj, koj mu go osporil pravoto na prestolot. Samo po edna godina vladeewe bil ubien od Aminta, sinot na Aridaj, koj go nasledil prestolot pod imeto Aminta III.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
PAVSANIJA (Pausanias) (IV v. pr.n.e.) anti~ki Makedonec, ubiecot na kralot Filip II, na svadbata na negovata }erka Kleopatra (336 pr.n.e.). Atentatot bil izvr{en so no` pri vleguvaweto na sve~enata povorka vo teatarot. Vedna{ po ubistvoto bil faten od telohranitelite i poguben, so {to bilo onevozmoèno osoznavaweto na pri~inite i nalogodavecot. Vo pretpostavkite kako motiv se potencira qubomorata na Olimpijada, no i razni politi~ki pri~ini.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921; Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
PADRON, Husto Horhe (Justo Jorge Padron) (Las Palmas, 1. I 1943) {panski poet, preveduva~, eseist, so rasko{en i prefinet jazik i so naglaseni humanisti~ki poraki
PAZAREN NEUSPEH domeni na ekonomskata aktivnost vo koi pazarot ne e vo sostojba da izvr{i racionalna alokacija (razmestuvawe) na resursite i da ponudi soodvetno re{enie na problemite, poradi {to intervencijata na dràvata (denes, vo forma na dràvna, t.e. vladina regulacija) stanuva neizbe`na. Prakti~no, vo ovie domeni pazarot ne samo {to ne gi razre{uva tuku, naprotiv, gi generira problemite. Taka, na primer, zagaduvaweto na ~ovekovata okolina, kako tipi~en domen na pazaren neuspeh, nastanuva zatoa {to pazarot gi prinuduva firmite da gi namaluvaat tro{ocite na proizvodstvo i da go maksimiziraat profitot, poradi {to ovie izbegnuvaat da vgraduvaat filtri za pre~istuvawe na vozduhot, ili hemiski i biolo{ki da gi pro~istuvaat otpadnite vodi. Vo sovremenata ekonomska nauka obi~no se govori za {est domeni na pazarniot neuspeh: neramnomerna i socijalno neprifatliva raspredelba na dohodot, javni dobra, eksternalii (negativni i pozitivni), pazari so asimetri~ni informacii, prisustvo na monopoli i postoewe na makroekonomska nestabilnost (visoka inflacija, visoka nevrabotenost i sl.). Vo RM, gledano od mikroekonomski aspekt, pazarniot neuspeh osobeno be{e
Zelen pazar# vo Skopje
PAZARI NA ZEMJODELSKI PROIZVODI mesta vo gradski naselbi na koi se nudi i se prodavaat zemjodelski proizvodi. Site gradovi vo RM imaat svoi zeleni pazari. Pazari na golemo (kvanta{ki) ima vo Skopje i vo Strumica. Pova`ni dobito~ni pazari ima vo: Kumanovo (sreda), Bitola (sabota), Skopje (vtornik), Strumica (sabota), Krivoga{tani (sreda), Struga (sabota), Oble{evo (vtornik). Pomali dobito~ni pazari so lokalno zna~ewe ima i vo drugi naseleni mesta. Dr. \o{. PAZARNA EKONOMIJA ekonomski sistem vo koj razre{uvaweto na centralniot ekonomski problem ({to da se proizveduva, kako da se proizveduva i za kogo da se proizveduva), t.e. razmestuvaweto na postojnite resursi vo ekonomijata, se vr{i preku pazarniot mehanizam. Procesot na vospostavuvaweto na pazarnata ekonomija vo RM pointenzivno zapo~1105
PAZAROT
na so otvoraweto na tranzicijata vo ranite devedesetti godini na minatiot vek. Osnovna cel i zada~a na sekoja zemja vo tranzicija, a vo toj kontekst i na RM e etabliraweto na funkcionira~ka pazarna ekonomija. Ovaa, spored kriteriumite na Evropskata komisija, pretpostavuva: vospostavuvawe ramnoteà pome|u pobaruva~kata i ponudata niz slobodnata igra na pazarnite zakonitosti, liberalizacija na cenite i na nadvore{notrgovskata razmena, eliminirawe na barierite za vlez i izlez na firmite na pazarot, efikasna za{tita na sopstveni~kite prava i efikasno izvr{uvawe na dogovorite, postignuvawe na makroekonomska stabilnost i razvien finansiski sistem. Makedonija vo tranzicioniot period postigna zna~ajni rezultati vo pogolemiot del od navedenite sferi, {to se potvrduva i so indikatorite na Evropskata banka za obnova i razvoj za sledewe na progresot na tranzicijata (v. tranzicija na makedonskata ekonomija). Najzna~ajnite problemi na patot na vospostavuvaweto na funkcionira~kata pazarna ekonomija se locirani vo domenot na kvalitetot i kredibilitetot na instituciite, posebno na sudskiot sistem, a necelosni rezultati se postignati vo razvojot na finansiskiot sistem (asimetrija pome|u reformite i razvojot na bankarskiot sistem i nebankarskite finansiski institucii) i vo vospostavuvaweto na celosna makroekonomska stabilnost (v. makroekonomska stabilnost).
IZV.: V. Kandikjan, Ekonomika na asociraweto na Republika Makedonija vo EU, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004, 259284. LIT.: MANU, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, Skopje, 2004; EBRD, Transition report 2005. T. F.
PAZAROT NA KAPITAL VO RM finansiskite pazari i institucii {to vr{at mobilizacija na finansiskoto {tedewe i negova alokacija vo dolgoro~ni proizvodni investicii. Tuka, pred s, se misli na pazarot na bankarski krediti i na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost. Vo po~etnite godini od tranzicijata vo RM, izrazito predominantno be{e kratkoro~noto bankarsko kreditirawe, {to ne nudi finansiska poddr{ka na dolgoro~ni proizvodni investicii. No, 2006 g., dolgoro~nite krediti ve}e nadminaa polovina od vkupnite bruto-krediti, dostignuvaj}i u~estvo od 59%. Pokraj dolgoro~nosta na kreditite, va`na e i cenata po koja firmite i doma}instvata moàt da obezbedat bankarski krediti. Cenata na bankarskoto kre1106
ditirawe se izrazuva preku visinata na kamatnite stapki na zaemite i preku kamatniot raspon, koj pretstavuva razlika pome|u kamatnite stapki na kreditite i kamatnite stapki na depozitite. Vo periodot na tranzicijata, vo RM kamatnite stapki na kreditite se odrùvaa na visoko nivo, {to gi prave{e kreditite skapi za firmite. Na primer, prose~nata kamatna stapka na kratkoro~nite krediti, 1998 g., iznesuva{e 21,05%, 2002 g. 17,71%, a 2004 g. 12,5%; prose~nata kamatna stapka za krediti od site ro~nosti 2006 g. se spu{ti do 10,9%. Isto taka, i kamatniot raspon se odrùva{e na relativno visoko nivo, {to ukaùva na mala po obem i skapa intermedijacija na finansiskite za{tedi od sektorot na doma}instvata kon sektorot na firmite. Na primer, 1998 g., kratkoro~niot kamaten raspon iznesuva{e visoki 8,6 procentni poeni, 2002 g. 8,5 procentni poeni, a 2004 g. 6,0 procentni poeni; kamatniot raspon za site ro~nosti, 2006 g., iznesuva{e 6,5 procentni poeni. Sevo ova dovede do situacija koga iznosot na bruto-kreditite vo RM, 2006 g., pretstavuva samo 29,6% od BDP, dodeka istiot pokazatel za EU iznesuva 125,9%. Kako faktori {to gi odrùvaa kamatnite stapki na kreditite na visoko nivo, vo RM moàt da se navedat: tovarot na nefunkcionalnite zaemi, nedovolnata konkurencija vo bankarskiot sektor i nedovolnata operativna efikasnost na bankite. Tuka, kako makroekonomski faktor, treba da se dodade i restriktivniot karakter na monetarnata politika vo golem del od tranzicioniot period. Pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost (HV) se sostoi od dva osnovni segmenta: primaren pazar, koj gi opfa}a novite emisii na HV; i sekundaren pazar, na koj se vr{i trguvawe so prethodno izdadeni HV. Osnovna karakteristika na primarniot pazar vo RM e predominacijata na t.n. emisii za poznati kupuva~i, odnosno privatni plasmani; od druga strana, ima skoro kompletno otsustvo na klasi~ni inicijalni javni ponudi (Initial Public Offers), kaj koi edna investiciona banka bi bila posrednik i eventualno prifa}a~ na rizikot okolu plasmanot na emisijata na HV. Vo periodot 20002006 g., Komisijata za hartii od vrednost na RM ima odobreno vkupno 156 novi emisii na HV, vo vkupna vrednost od 33.945 milioni denari (vo ovoj vkupen iznos, emisijata na akcii pri privatizacijata na ESM, 2005 g., u~estvuva so duri 24,6%). Druga karakteristika na primarniot pazar e sosem minornoto u~estvo na korporativ-
nite obvrznici, taka {to kompletno dominiraat emisiite na akcii. Sekundarniot pazar na dolgoro~ni HV vo RM e olicetvoren vo Makedonskata berza za hartii od vrednost AD Skopje. No, so po~etokot na izdavawe na t.n. kontinuirani dràvni obvrznici, vo RM se vospostavi i t.n. pazar preku {alter, koj e organiziran od Narodnata banka na RM, a go so~inuvaat finansiskite institucii koi moàt direktno da trguvaat so dràvnite obvrznici, bez posredstvo na berzata. Inaku, sekundarniot berzanski pazar na HV vo RM vo 2005 g. ima pazarna kapitalizacija (pazarna vrednost na kotiranite HV) od okolu 11,4% od BDP, dodeka volumenot na berzanskoto trguvawe (t.e. prometot) dostignuva okolu 18,3% od BDP (spored podatocite vo Izve{tajot za tranzicijata na EBOR od 2006 g.). Na krajot od 2006 g., na oficijalniot pazar na MBHV, kotiraa akciite na 43 kompanii, so pazarna kapitalizacija od 86,5 milijardi denari i 7 emisii na dràvni obvrznici (edna emisija za starite devizni za{tedi i 6 emisii za denacionalizacija), so pazarna kapitalizacija od 22,4 milijardi denari. Vo strukturata na vkupnoto trguvawe na berzanskiot pazar vo tekot na 2006 g., okolu 72,7% be{e trguvawe so akcii na akcionerskite dru{tva, okolu 7,2% be{e trguvawe so dràvnite obvrznici, a ostatokot od okolu 20,1% bea transakcii povrzani so proda`bata na akciite {to dràvata gi ima{e vo pogolem broj akcionerski dru{tva kako neprivatizirani udeli. Od skromnite po~etoci napraveni vo 1996 g., so ostvaren promet od samo 670 iljadi evra, makedonskiot sekundaren pazar na HV doìvuva postepen rast na trgovskata aktivnost, taka {to vo rekordnata 2006 g. ostvaruva promet od 176,9 milioni evra. Naporedno so toa se razvivaa i samite institucii na pazarot na HV: Komisijata za HV na RM, Makedonskata berza za HV AD Skopje i Centralniot depozitar na HV AD Skopje. Idniot razvoj na makedonskiot pazar na HV }e zavisi od porastot na potrebite za dolgoro~no finansirawe na pretprijatijata i od me|unarodnoto povrzuvawe na makedonskiot pazar i negovoto integrirawe vo me|unarodniot pazar na kapital.
LIT.: EBRD, Transition Report 2006: Finance in Transition, Skopje, 2006; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Izve{taj za rabotata na Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija vo 2006 godina, Skopje, 2007; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre, Skopje, 2006; Makedonska berza na
PAZAROT
hartii od vrednost AD Skopje, 10 godini Makedonska berza, Skopje, 2006; NBRM, Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija na Republika Makedonija vo 2006 godina, Skopje, 2007; NBRM, Godi{en izve{taj 2005, Skopje, 2006; V. Filipovski, Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija, Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004, 357-379; V. Filipovski, Pazarot na kapital i razvojot na finansiskiot sektor vo procesot na ekonomska tranzicija, doktorska disertacija, Skopje, 2002; //www.mse.org.mk//, Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. V. F.
PAZAROT NA TRUDOT I NEVRABOTENOSTA. Ekonomijata na trudot se obiduva da gi objasni funkcioniraweto na pazarot i dinamikata na trudot. Makroekonomijata na pazarite na trudot gi opfa}a vrabotenosta i nevrabotenosta kako nivoa (stock varijabli) i stapkata na vrabotuvawe kako dinami~ki parametar. Mikroekonomijata e predominantno so neoklasi~na osnova i gi objasnuva ramnoteàta na pazarot na trudot, fleksibilnosta, elasti~nostite i platite. Pazarite na trudot, na kapitalot, na uslugite i na proizvodite se osnovnite pazari vo koi operiraat firmite i individuite. Pazarot na trudot funkcionira preku interakcija na rabotnicite i rabotodava~ite. Pokraj opredeleni specifi~nosti i institucii, koi ne se sretnuvaat na drugite pazari, fundamentalnite karakteristiki i mehanizmi na funkcioniraweto na pazarot na trudot se bliski na drugite pazari. Od tie pri~ini, analizata na pazarot na trudot se potpira na istite generalni principi za alokacija na resursite. Ekonomijata na trudot specifi~no ja analizira ponudata na uslugite na trudot (rabotnicite), pobaruva~kata na uslugite od trudot (rabotodava~ite) i so niv povrzanite obrasci na naemnini, vrabotenost i dohodi. Ekonomistite smetaat deka efikasnosta na trudot e pod vlijanie na obrazovanieto, znaeweto i socijalniot sistem. Nevrabotenosta vo ekonomskite termini se pojavuva koga postojat adekvatno kvalifikuvani rabotnici koi se podgotveni da rabotat spored preovladuva~kite naemnini, no ne moàt da najdat vrabotuvawe. Vo strukturata na dene{nite pazari na trudot dominiraat glavno tri tipa nevrabotenost: frikciska, strukturna i cikli~na. Polnata vrabotenost, ili namaluvaweto na nevrabotenosta e me|u dominantnite celi na mnogu vladi. Vo periodot pred Vtorata svetska vojna, Makedonija se vklopuva{e vo tipi~nite karak-
teristiki na nerazviena, agrarna zemja so nad 75% od naselenieto angaìrano vo zemjodelskite aktivnosti. Modelot na forsirana industrijalizacija, pridruèn so visoki kapitalni investirawa i obemni transferi na resursite, dovede do brza deagrarizacija i napu{tawe na zemjodelstvoto i ruralnite naselbi. Razvojot na industrijata i brzata urbanizacija povle~e golemi kontingenti naselenie vo sekundarniot sektor: industriskata vrabotenost i grade`ni{tvoto. Intenzivnite strukturni pomestuvawa simultano se odrazuvaat i vrz strukturata na vrabotenosta. U~estvoto na zemjodelskoto vo vkupnoto naselenie e namaleno od 71%, 1948 g., na 22%, 1981 g. U~estvoto na industriskite rabotnici vo istiot period se zgolemuva od 22%, 1952 g., na 38,5%, 1981 g. Vo strukturata na vrabotenosta dominira{e nisko produktivniot industriski i zemjodelski trud. Ekstenzivniot model na ekonomski rast dovede do tendencisko opa|awe na efikasnosta vo upotrebata na resursite i do namaluvawe na kapacitetot za vrabotuvawe. Preminot od ekstenziven vo intenziven model od sredinata na {eesettite godini ja pokaà prikrienata nevrabotenost (disguised unemployment) i dovede do raste~ka, otvorena nevrabotenost. Vo {eesettite i sedumdesettite godini, me|u drugoto kako posledica na ograni~eniot kapacitet na ekonomijata da generira rabotni mesta, dojde do zna~itelen odliv na rabotnata sila vo stranstvo. I pokraj zna~itelniot porast na vrabotuvaweto vo doma{nata ekonomija, brojot na licata {to baraa rabota tendenciski raste{e, od 6 000, 1952 g., na 128 000, 1984 g. Po osamostojuvaweto, dolgata tranzicija i otsustvoto na zna~itelen ekonomski rast go izostrija problemot na nevrabotenosta do nivo na centralen ekonomski i socijalen problem. Nasproti zna~itelnite reformski obidi, makroekonomskite indikatori na makedonskata ekonomija se nepovolni. Spored pogolem broj izvori, i pokraj oddelni kontroverzii povrzani so statisti~kite podatoci, Makedonija spa|a vo zemjite so najvisoki stapki na nevrabotenost vo Evropa. Perzistentno visokata nevrabotenost, pove}e otkolku niskiot dohod, pretstavuva klu~niot faktor na siroma{tijata. Prakti~no, vo razli~ni stepeni, prisutni se site poznati tipovi na nevrabotenost. Nevrabotenosta e od prete`no strukturen karakter, obeleèna so viso-
ka stapka na dolgoro~na nevrabotenost i so nisko obrazovno nivo na nevrabotenite. Pokraj strukturnite dispariteti, ponudata na trudot fundamentalno e pogolema od pobaruva~kata. Postoi {irok ras~ekor pome|u ponudata i pobaruva~kata, pazarot na trudot e segmentiran i e vo dlaboki distorzii. Vo standardnite analiti~ki modeli, za razlika od makedonskiot slu~aj, nevrabotenosta e zadocnet indikator na ekonomskiot ciklus vo fazata na opa|awe na realniot rast na BDP. Niskata stapka na ekonomski rast poslednive dve decenii e glavna pri~ina za visokata nevrabotenost. Ostrite kontrakcii na ekonomskata aktivnost za vreme na tranziciskiot period go podignaa nivoto na neformalna vrabotenost. Bavnoto restrukturirawe na ekonomijata dava slika na stagnantna ekonomija. Centralen problem, koj se odrùva, pretstavuva nedostigot na pobaruva~ka za trud vo formalniot sektor. Vkupnata ekonomska situacija ima seriozni implikacii vo sproveduvaweto na natamo{nite reformi vo ekonomijata od postprivatizacioniot period i specifi~no vo pazarot na trudot. Broj na vraboteni i nevraboteni lica (vo iljadi) Godina
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Vraboteni Nevraboteni 542 506 531 538 543 583 549 545 523 257 287 284 261 261 263 263 316 309
Izvor: Dràven zavod za statistika (2005), Anketa za rabotnata sila (2004), Labor Force Survey (LFS).
Namaluvaweto na nevrabotenosta, koja e me|u najserioznite ekonomski i socijalni problemi, bara bitni institucionalni promeni, podigawe na vkupnata faktorska produktivnost, na efikasnosta i konkurentnosta na makedonskata ekonomija, dinami~en ekonomski rast, adekvatni socijalni politiki i poadekvatna distribucija na dohodot i na resursite.
LIT.: Dràven zavod za statistika, Godi{nik#, soodvetni godini; Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija razvoj i modernizacija, MANU, Skopje 1997; World Bank: Macedonia, Country Economic Memorandum, Tackling Unemployment, Report No. 26681MK, 2003. G. Pet.
1107
PAICIJ
PAISIJ (HV v.) ohridski arhiepiskop. Prvpat se spomnuva vo 1565 g., koga pretsedatelstvuval na Carigradskiot crkoven sobor protiv vselenskiot patrijarh Joasaf II. Vo tekot na 1566 g. mu dal ~etiri gramoti na novonazna~eniot vladika na Italijanskata pravoslavna eparhija mitropolitot Timotej. Bil arhijerej so silna inicijativa i sposobnost.
LIT.: Hr. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, t. 1, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
Poseduvaat otrovni `lezdi {to im sluàt za ubivawe na plenot. Otrovot na oddelni pajaci dejstvuva na nervniot sistem, a kaj drugi predizvikuva nekroza na kasnatoto mesto. Naseluvaat razni mesta so razli~na nadmorska viso~ina (visoki planini, slatki vodi, {umi, trevni povr{ini i ~ove~ki ìveali{ta). Vo svetot se poznati okolu 30.000 vidovi. Vo Makedonija od ovoj red se registrirani 558 vidovi, od koi 16 se endemi~ni. Najpoznati vidovi se: pajak krsta{ (Araneus diadematus), voden pajak (Argyroneta aquatica Clerck.), doma{en pajak (Tegenaria domestica Clerck) i otrovnite vidovi (duri i za ~ovekot) tarentula (Tarentula cuneata Dahl & Dahl) i crna vdovica (Latrodectus tredecimgutatus Rossi).
Karta na Pajonija (vo razni vremenski periodi)
Pajak Planina
poznat pajonski kral e Agis (do 359 g. pr.n.e.). Od pajonskata vladetelska dinastija poznati se i Likej, Patraj, Avdoleon, Ariston, Leon i Dropion. Nejzina najgolema naselba, a moèbi i prestolnina bil gradot Vilazora, koj verojatno se nao|al na lokalitetot Gradi{te kaj s. Kne`je, Svetinikolsko. Pajonija ja priznala vrhovnata vlast na Filip II Makedonski (358 g. pr.n.e.). Podocna (ok. 230 g. pr.n.e.) ju`nite delovi na Pajonija potpadnale pod di-
PAJAK srednovisoka planina vo Egejskiot del na Makedonija, Grcija. Se nao|a pome|u dolinata na Vardar na istok, Meglenskata Kotlina na zapad, Solunskata Kampawa na jug, a na sever se nadovrzuva na planinata Koùf. Vo morfolo{ki pogled se izdvojuvaat tri delovi: Ganda~ na istok i Pajak na zapad, koi pretstavuvaat dve glavni paralelni bila kosi, koi me|u sebe se izdvoeni so dlabokata dolina na Gramo{ka Reka. Na Ganda~ najvisok e istoimeniot vrv (1.606 m), a na Pajak najvisok vrv e Matersi (1.506 m). Severniot del na Pajak Planina vo sporedba so prethodnite e zna~itelno ponizok i vo nego e razviena izvorskata ~elenka na Gramo{ka Reka. Pogolema naselba e gradot Gumenxe. Glavno e naselena so Makedonci i Vlasi. T. And. PAJACI (Aranea) ~lenkonogi insekti. Kaj niv e jasno oddelen glavogradot od stomakot, koj e za{titen so cvrsta obvivka kutikula; na stomakot moè da ima pajaìnesti bradavici. Nekoi pajaci poseduvaat silni heliceri so koi go zgrap~uvaat plenot, a nekoi lovat so pajaìna. Naj~est plen im se insektite poradi {to se smetaat za korisni organizmi.
Narodnoto oro Pajdu{ka#
PAJDU[KA narodno oro za me{an sostav. Osobeno e popularno kaj igraorkite, rasprostraneto na po{irokiot balkanski prostor. Najpove}e se sre}ava vo Makedonija, Bugarija i Grcija. Se igra vo 5/16 (2,3) ritam. Racete se dràt za kitkite slobodno spu{teni nadolu. Isklu~itelnata posebnost na koreografskata sodrìna proizleguva od unikatnoto prekrstuvawe na ~ekorite na desnata preku levata noga i istovremenoto potskoknuvawe vo vid na kucawe.
rektna makedonska vlast, a severnite delovi pod vlasta na Dardancite. Pajonskata kowica u~estvuvala vo pohodot na Aleksandar III Makedonski na Istok. Vo vremeto na rimskata vlast nejzinata teritorija bila podelena me|u tri meridi {to verojatno imalo presudna uloga za polnoto is~eznuvawe na etnografskiot poim Pajonija.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
Pajaci: a) pajak krsta{, b) doma{en pajak, v) voden pajak
PAJONIJA (Paionia) anti~ka oblast po sredniot tek na r. Aksij (Vardar) i bazenot na r. Astibo (Bregalnica) i dràva na Pajoncite (prva polovina na IV v. ok. 230 g. pr.n.e.). Prvpat e spomnata vo Homerovata Ilijada. Prv
PAJONCI (Paiones) paleobalkanska populacija od indoevropsko poteklo, bliska na Brigite. Etnonimot ima zbiren karakter, zaedni~ki za pove}e plemiwa. Pokraj Pajoncite, vo pajonskata grupa plemiwa spa|ale: Agrijanite, Astraite, Deronite, Doberite, Iorite, Laijaite, Pajoplite i Siropajoncite. @iveele okolu tekot na r. Aksij (Vardar) i Stri-
1108
PALATATA
mon (Struma), na prostorot me|u niv, po tekot na rekite Bargala (Bregalnica) i Pont (Strumica). Nivnata teritorija na sever se prostirala do izvorite na r. Strimon, na zapad do Pelagonija i na jug do Egejskoto More. Pri ekspanzija na Makedonskoto Kralstvo na sever, bile istisnati od del od ju`nite teritorii. Vo V v. pr.n.e. ìveele okolu sredniot i gorniot tek na Aksij i gorniot tek na Strimon. Tokmu od toj period i doznavame za pajonskite plemiwa Agrijani i Laijai. Mitolo{kite podatoci za niv Moneta na Laijaite naveduvaat nekolku genealo{ki linii: spored Homer, nivniot voda~ Asteropaj bil sin na Pelagon i vnuk na Aksij i Periboja, spored Herodot, bile potomci na Tevkrite od Troja i, spored Strabon, srodnici so Frigite. Imale svoja dràva vo periodot od prvata polovina na IV v. ok. 230 g. pr.n.e.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910; Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Strabonis, Geographica, I-III, Lipsiae, 1895-1913. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
nastavnik po fizi~ko vospituvawe i etnokoreolog. ^len i instruktor na sokolski organizacii (19201941). Po Vtorata svetska vojna ~lenuval vo brojni fiskulturni sojuzi i zdruènija, kako stru~no lice i avtor na akademski sostavi i sletski ve`bi. Kako sorabotnik na Institutot za folklor, snimil preku 7.500 narodni tvorbi (10. I 1952 27. XII 1967), a zna~ajni delovi od niv se objaveni vo trite knigi Makedonski narodni ora#, vo koavtorstvo so @. Firfov i samostojno.
BIBL.: Makedonski narodni ora so koreografski znaci i teminologija, Koreografskoto pismo go sostavile i ovaa zbirka ja uredile @ivko Firfov i Gan~o Pajtonxiev, Skopje, knigoizdatelstvo Ko~o Racin#, 1953; Makedonski narodni ora od Male{evsko, Del~evsko, Ko~ansko, Svetinikolsko, [tipsko, Radovi{ko, Strumi~ko i Valandovsko, kniga 1, Institut za folklor, Skopje, 1973. LIT.: Gan~o Pajtonxiev (avtobiografija), Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura#, Skopje, 1983, 106124. Dr. O.
Elpida Pakovska vo ulogata na @izel
ozna tehnika i so dlaboka ekspresivnost pri kreiraweto na ulogite. Vo 1963 g., kako pretstavnik na RTV Skopje, vo pridru`ba na J. Pa{ti, u~estvuva vo prvata televiziska emisija emituvana od TV studioto vo Belgrad.
ULOGI: Julija (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), @izel (A. Adam, @izel#), Odilija (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#) i dr. Em. X.
PAKOVSKI, Gligor (Gali~nik, 27. IV 1932) ton-snimatel i tonski montaèr. Se vrabotuva vo Vardar film# (1953). Za makedonskata kinematografija ostvaruva pove}e od 160, od koi samostojno 16 igrani filma. Isto taka, samostojno realizira u{te desetina filma nadvor od Makedonija. V. Masl. PALAVIÎNO, Gij (XIII v.) markiz od Vodonica. Vo otsustvo na solunskiot kral Dimitrij, papata Honirij III go postavil za komandant na Solun (1223), koj bil opsaden od epirskiot vladetel Teodor I. Ne ja dobil vetenata pomo{ od Carigrad, Moreja, Atina i Italija, po {to gradot go predal (XII 1224).
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros, Oxford, 1957. B. Petr.
PAJOPLI (Paioplai) paleobalkanska populacija od pajonskata grupa plemiwa {to ja naseluvala teritorijata na sever od planinata Pangaj. Gi spomnuva Herodot vo svojata Istorija (V v. pr.n.e.). Vo vremeto na persiskoto pokoruvawe na Pajonija, po naredba na persiskiot kral Darej I, tie bile preseleni vo Azija (511 pr.n.e.). Sepak, eden del od niv ostanale vo svoite krai{ta ili se vratile nazad od Azija, bidej}i Herodot spomnuva deka persiskiot kral Kserks gi odminal pri pohodot vo 480 g. pr.n.e.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
Rajko Paka{ki
PAKA[KI, Rajko (Belgrad, 12. IX 1932 Amsterdam, 11. V 1993) baletski igra~ i pedagog. Balet u~i vo Baletskoto u~ili{te Luj Davi~o# vo Belgrad. Apsolvira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. ^len na Baletot pri MNT (19531969). Specijalizira na Dràvniot institut za teatarska umetnost vo Moskva (1961 1962). Direktor na Baletskoto u~ili{te vo Skopje (19621964). [ef na Baletot pri MNT (1976 1977). P. ja prodolùva karierata kako baletski pedagog vo: Zagreb, Dizeldorf, Esen, Viena, Minhen i vo Amsterdam.
ULOGI: \avol (F. Lotka, \avol na selo#), Mlad Grk (S. Hristi}, Ohridska legenda#), Arlekin (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#) i dr. Em. X.
Gan~o Pajtonxiev
PAJTONXIEV, Gan~o (Veles, 30. VII 1905 Skopje, 20. XII 2002) ve`ba~ vo sportska gimnastika,
PAKOVSKA, Elpida (Pirej, Grcija, 15. XII 1935) balerina. Sredno baletsko u~ili{te zavr{uva vo Skopje vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova. Specijalizira vo Moskva kaj M. Semjonova i O. Lepe{inska. Igra vo Baletot pri MNT (19501974), kade {to stanuva i negova prvenka. Balerina so sigurna i virtu-
PALAMAREVI], Slobodan Todorov (Skopje, 30. XI 1906 Vrawe, Srbija, 28. VII 1987) hirurgortoped. Med. f. zavr{il vo Zagreb (1930). Specijaliziral vo Skopje, Strazburg i Belgrad. Od 19451951 bil na~alnik na Hirur{ko odd. vo VB vo Skopje. Primarius od 1951. Habilitiral na Med. f. vo Skopje (1961). Od 1961 do 1967 g. raboti vo Ortopedskotraumatskata bolnica za kostno-zglobna TBC vo Ohrid i vo Ortopedskoto odd. vo Bitola (19621963). Sl. M. P. PALATATA NA PARTENIJ VO STOBI najreprezentativniot rimski stanben objekt. Zazema cela insula vo centralniot del od gradot i se sostoi od dve stanbeni celini i od ekonomski del, koi se vkopani vo kosiot teren, i kat {to se izdiga nad niv. Palatata pripa|a na peristilni1109
PALEOZOJSKA
vreme bila vrabotena na Prirodno-matemati~kiot fakultet, a potoa vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, kako vi{ nau~en sorabotnik vo Oddelenieto za osmansko-turskiot period (19671979). Podocna rabotela kako istraùva~ na narodnite obi~ai i igri i direktor na Institutot za folklor vo Skopje (15. III 1979 30. IV 1984).
LIT.: 30 godini Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1978, 99; 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 19502000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 147. S. Ml.
Palatata na Partenij vo Stobi
ot tip gradbi, koi se poznati vo helenisti~kiot svet, a vo rimskiot period prifateni i na mediteranskite prostori. Okolu golemiot peristil, so cvetni lei i fontana, se koncentrirani: rasko{nata trpezarija, eksedrata, prostoriite za dneven odmor i za priem na posetiteli, kako i drugite pomo{ni prostorii. Ovoj del od objektot ponekoga{ e imenuvan kako Teodosijanska palata. Vo peristilot bile pronajdeni bronzeni statueti na astiri, Apolon, Afrodita i mermernite skulpturi na Posejdon i na Higija, koi poteknuvaat od helenisti~kiot i od ranorimskiot period. Podovite vo gradbata bile dekorirani so mozaici vo opus tesellatum i opus sectile. Od dekorativnata plastika se izdvojuvaat dekorativnite elementi vo golemata fontana, stolbovite i kapitelite so tordirani kaneluri. Ekonomskiot del go so~inuvaat pove}e nadzemni prostorii, kako i tri zasvodeni vizbi. Objektot bil izgraden vo po~etokot na IV v., a kon krajot na vekot pretrpel izvesni izmeni kako rezultat na pregraduvawata na oddelni prostorii. Od sredinata na V do docniot VI v. nad celata gradba egzistirale pove}e rusti~ni ku}i.
LIT.: B. Nestorovi, Iskopavawa u Stobima, Starinar#, VI, Beograd, 1931, 109 114; X. Vajzman, Stobi, vodi~ niz anti~kiot grad, Titov Veles, 1973, 4752; D. Gerasimovska, Anti~ki ku}i vo Makedonija, Skopje, 1996, 43-65. D. G.
zam vo Zapadnomakedonskata zona, Geologika Makedonika#, III, No. 1, [tip, 198788; M. Arsovski, Tektonika na Makedonija, monografija, 1997. N. Dum.
ta zona, a na pomal prostor se javuva i vo Osogovsko-male{evskiot masiv. Poradi pretrpenite tektonsko-metamorfni promeni na sedimentnite masi, paleozoikot e dosta siroma{en so fosili i ne e podetalno stratigrafski ras~lenet. Pretstaven e so dva osnovni kompleksa od staropaleozojska starost, me|usebno razli~ni po litostratigrafskite karakteristiki i po stepenot na metamorfizmot. Postariot, kambrisko-ordoviciumski kompleks e izgraden od niskometamorfni filiti~ni i zeleni {krilci, metadijabazi, metagabrovi i metarioliti, so malku mermeri. Silursko-devonskiot anhimetamorfen kompleks e izgraden od podolno nivo na argilo{isti i metapeso~nici, vo koj vo Zapadnomakedonskata zona se javuvaat zna~ajni nao|ali{ta na {amozitsiderit-magnetitski i manganski rudi, i pogorno nivo od karbonatni {krilci i mermeri. Dvata kompleksa me|usebno se vo diskordanten odnos, a vo Zapadnomakedonskata zona i Osogovskomale{evskiot masiv se probieni so hercinskite granitoidi. LIT.: N. Dumurxanov, Devonski magmati-
Parapetna plo~a od kancelot na bazilikata vo Palikura
PALIKURA ranohristijanska bazilika, smestena na platoto po dolìnata na desniot breg na rekata Crna pred slivot vo Vardar, anti~kiot grad Stobi i isto~no od seloto Palikura kaj Negotino. Bazilikata e podignata vrz postara rimska gradba, a samata poteknuva od docniot V raniot VI v. so podocne`na faza na razvitok vo sredinata na VI v. Delumno za~uvanite arhitektonski ostatoci na terenot poso~uvaat na postoewe na trikorabna bazilika pridruèna so verojaten osmogonalen martirium na isto~nata strana, obata del od po{irok verski kompleks, manastir. Terenot okolu crkvata vo sredniot vek sluèl za pogrebuvawe.
LIT.: B. Aleksova, Stobi, bazilikata vo Palikura, 1981 g., GZFF, 10 (36), Skopje, 1983, 135-192. Q. X.
PALEOZOJSKA ERA traela okolu 320 mln. godini (570250 mln. g.). Podelena e na kambriski, ordoviciski, silurski, devonski, karbonski i permski period. Vo Makedonija paleozoikot e {iroko rasprostranet vo Zapadnomakedonskata i Vardarska1110
PALIKRU[EVA, Galaba Borisova (Vinica, 6. V 1928) istori~ar i etnolog, nau~en sovetnik i univerzitetski profesor (vo penzija). Diplomirala na Filozofskiot fakultet grupa Etnologija vo Skopje. Doktorirala na Filozofskiot fakultet Katedra za istorija na tema Islamizacijata na Torbe{ite i formiraweto na torbe{kata subgrupa# (6. XI 1965). Podolgo
PALIKURSKA NEKROPOLA (Stobi) leì na 1,7 km ju`no od Stobi i 0,6 km severozapadno od Palikura. Pome|u mostot na Crna Reka i ranohristijanskata bazilika vo 1987 g. se otkrieni 16 srednovekovni grobovi, kako del od edna prostrana nekropola. Pogrebuvaweto e vr{eno vo ednostavni konstrukcii cisti od kamen i tuli. Nekropolata datira od krajot na XI do XIII v. Ot-
PANARET
navodnuvawe. Pridru`ni objekti: ~elen prelivnik so povr{inski odvod (saniran 2006 g.), temeQ. T. len ispust.
Bronzeni prsteni od Palikurskata nekropola, Stobi
krieniot nakit (obetki, nau{nici od tokajski tip, stakleni i metalni belezici i prsteni) kulturno se vrzuva za teritorijata na Makedonija.
LIT.: Milan Ivanovski, Srednovekovna nekropola vo reonot na Palikurskata bazilika kaj Stobi, Zbornik posveten na Bo{ko Babi}, Prilep, 1986, 97107. M. I.
Ladislav Palfi
ùvaj}i ja rano svojata muzi~ka nadarenost, P. javno nastapuva u{te od sedumgodi{na vozrast. Vo Skopje (1947) stanuva eden od najpoznatite solisti, osobeno pijano-pridruùva~ na makedonski i stranski umetnici. Istovremeno i komponira, raboti kako pedagog, korepetira vo Skopskata opera. Bil muzi~ki urednik vo Radio Skopje. Kako kompozitor sozdal nekolku desetici kompozicii, glavno za pijano, no i dela za orkestar, kamerni dela i B. Ort. filmska muzika. PALÎWA (Troglodytidae) familija sitni insektojadni ptici od podredot na ptici-peja~ki (Oscines). Vo Evropa e prisuten samo eden vid, koj se sre}ava i kaj Pal~e nas: pal~e, orev~e ili car~e (Troglodytes troglodytes).
Berba na pamuk
Ibe Paliku}a
PALIKU]A, Ibe [erif (Debar, 1927 s. [utovo, Ki~evsko, 22. IX 1944) naroden heroj od NOAVM, Albanka. Se povrzala so NOD, stanala ~len na SKOJ (od 1942) i na MK na SKOJ (od juni 1943), ~len na KPJ (juli 1943), sekretar na MK na KPJ, a potoa i ~len na Okoliskiot komitet na KPM vo Debar. Bila borec na Debarskiot mladinski bataljon (od oktomvri 1943), zamenik politi~ki komesar na bataljon na êtvrtata {iptarska NO brigada, a potoa i na Brigadata. Te{ko raneta vo borbite kaj Premka, po dva dena po~inala. Proglasena e za naroden heroj na Jugoslavija (8. X 1953).
LIT.: S(pase) [uplinovski, [esnaesetgodi{nata Fqaka#. Tri decenii od smrtta na narodniot heroj Ibe Paliku}a, Nova Makedonija#, XXX, 9938, Skopje, 21. IX 1974, 2; Jordan Dobrevski, Zad portata, Na{ svet#, XV, 528, Skopje, 22. IX 1976, 20; Ilija Jordanovski, Taka umiraa narodnite heroi. 35 godini od zaginuvaweto na Ibe Paliku}a i Vera Joci}, Makedonija#, XXVI, 310, Skopje, 1979, 1011; Jovan Pavlovski, Ibe Paliku}a smrtno raneta, Nova Makedonija#, XXXVI, 11925, Skopje, 4. IV 1980, 5; D-r Simo Mladenovski, NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite, Del~evo, 1986, 229-234. S. Ml.
PAMUK (Gossipium sp. L.) zazema prvo mesto vo svetot od vlaknodavnite kulturi. Vlakno obrazuva na semeto. Od 100 kg surov pamuk se dobivaat okolu 32 kg vlakno, eden kg linter (kuso vlakno) i 67 kg seme. Kusoto vlakno se koristi za: medicinska vata, filtri, filmski lenti, polnewe du{eci, eksplozivni sredstva. Od semeto se dobiva maslo (17-19%) za tehni~ki celi (sapun, glicerin), no ako se rafinira moè da se koristi i za jadewe. Vo RM prose~no se dobivaat 824 kg/ha surov pamuk, {to e 276 kg ~isto vlakno, no so polna agrotehnika i 1.500 kg/ha surov pamuk, odnosno 500 kg/ha ~isto vlakno. Vo tropskite krai{ta e mnogugodi{no, a vo umereniot pojas ednogodi{no rastenie. P. Iv. PANARET (XVII v.) ohridski arhiepiskop (1670/71). Se spomnuva kako arhiepiskop vo re{avaweto na eden praven spor (vtorata polovina na 1671), a potoa kako porane{en arhiepiskop (1683 i 1864). Dobrovolno se povlekol od funkcijata.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
PAQURCI# zemjena brana so pridru`ni objekti, na rekata Luda Mara, sprotivodno od Bogdanci. Visoka e 21,1 m, vo krunata dolga 310 m, so vkupen volumen na teloto 185.000 m3 (zemja), formira akumulacija od 2,9 milioni m3. Zavr{ena e vo 1982 g., a sluì za
PALFI, Ladislav (Subotica, 8. XI 1924) pijanist i kompozitor. Pijano studira na Muzi~kata akademija vo Zagreb (E. Vaulin i S. Stan~i}) i kaj M. Feler. Iska-
Zemjenata brana Paqurci#
1111
PANGOVSKI
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 74. S. Ml.
PANGOVSKI, Ivan Iliev (Gali~nik, 26. II 1926 Skopje, 14. I 1992) dermatovenerolog, prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Skopje (1954), a specijaliziral (1962) i habilitiral (1972) od oblasta na profesionalnite alergiski bolesti. Osnovopolo`nik e na alergolo{kata ambulanta. Bil {ef na oddel i {ef na Katedrata za dermatovenerologija. Avtor e na pove}e od 100 stru~ni trudovi. Od Zdruènieto na dermatovenerolozite na Bugarija dobil titula Socius honoris causa. Q. P.
INI (1957), bil na istraùva~ki prestoi vo Belgrad, Zagreb, Sofija, Moskva, Leningrad i Pariz. So referati u~estvuval na golem broj nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Bil ~len na razni redakcii, glaven urednik na sp. Glasnik# na INI i direktor na INI (1986 do penzioniraweto na 1. IV 1987). Toj e eden od koavtorite na prvata Istorija na makedonskiot narod# (Skopje, 1969) i gi priredil odbranite dela od Anastas Mitrev i Dimo Haxi Dimov. Bil ~len na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo i na Jugoslovenskiot nacionalen komitet za balkanologija, delegat od Jugoslavija vo Me|unarodnoto biro na AIESSE, ~len na Komisijata za jugoslovenski prilozi vo Istorijata na kulturniot i nau~niot razvitok na ~ove{tvoto na UNESKO i dr. Bil izbran za dopisen (22. XII 1976) i redoven ~len (24. XI 1981) na MANU. Objavil golem broj nau~ni trudovi i sobrani dela vo pet toma (1987).
BIBL.: U~itelskoto dvièwe vo Makedonija (18931912), Skopje, 1962; Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija (19081912), Skopje, 1965; Mladoturskata revolucija i Makedonija, Skopje, 1968; Jane Sandanski, Skopje, 1968; Strumica i Strumi~ko niz istorijata, Strumica, 1969 (so koavtor); Nacionalnoto pra{awe vo makedonskoto osloboditelno dvièwe, Skopje, 1974; Ilindenskoto vostanie vo Makedonija vo 1903 godina, Skopje, 1978; Makedonija i Makedoncite vo godinite na Isto~nata kriza 1876-1878, Skopje, 1978; Dimitar Vlahov, @ivot i delo, Sve~en sobir posveten na Dimitar Vlahov, Skopje 1979; Historia e popullit Maqedonas, Shkup, 1983. Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija i neovrhovizmot (1904-1905), Skopje, Jane Sandanski (18721915), Skopje, 1985; Makedonskoto osloboditelno delo vo XIX i XX vek, Skopje, 1987: tom 1. Nacionalnoto pra{awe vo makedonskoto osloboditelno dvièwe (18931903); tom 2. Ilindenskoto vostanie; tom 3. Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija i neovrhovizmot (19041908); tom 4. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija (19081912); Jane Sandanski, Bitola, 1988; Makedonija na Balkanot XIV-XX vek, istoriografski koordinati, Skopje, 1989; Jane Sandanski i mis Ston, Skopje, 1992; Makedonija i Balkanot vo petrogradskoto spisanie Sovremenik#(19121913), Skopje, 1995; Makedonskoto dvièwe vo Zapadna Evropa vo 1903 godina, Dokumenti, Skopje, 1995. LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 6877; Manol Pandevski 19251998. Spomenica, MANU, 1998. S. Ml.
Nikola Borisov Pandeski
vo edini~nata topka Cn#. Bil mentor na magisterski i doktorski raboti, rakovoditel na proekti i prodekan (2003-05) na PMF.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 705/98. N. C.
PANDILOV, Dimitar v. AVRAMOVSKI, Dimitar Pandilov PANDURSKI, Ilija (s. Suhostrel, Gornoxumajsko, Male{evsko, 28. VI 1925) ~len na VMRO, vojvoda. Vo 1922 g. preminal vo federalisti~kata struja i dejstvuval vo Gornoxumajsko protiv ~etite i milicijata na VMRO. Vo 1923 g. preminal vo Male{evijata, se stavil vo usluga na vlastite na Kralstvoto na SHS, formiral kontra~eta za borba protiv ~etite na VMRO. Ubien od VMRO.
LIT.: Atanas Xolev, Spomeni. Premreìwata na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Predgovor i redakcija prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003; Ivan Mihalov, Spomeni III. Osvoboditelna borba 19241934, Louvain, 1967. Z. Tod.
Ivko Pangovski
PANGOVSKI, Ivko (Gali~nik, 20. VI 1931) sportski novinar, radioreporter i stenograf. Od v. Edinstvo# pominuva (1948) vo Radio Skopje, kade {to ostana do penzioniraweto (1989). Sportski reporter so prepoznatliv glas i stil vo prenosite, osobeno na fudbalskite natprevari. Objavil pove}e trudovi od istorijata na makedonskiot sport. J. F.
Arso PandurskiKo~o
Manol Pandevski
PANDEVSKI, Manol (s. Gabrovo, Strumi~ko, 3. IX 1925 Skopje, 21. V 1998) istori~ar, ~len na MANU. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Strumica i Petri~, diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje, grupa istorija (1954) i doktoriral so temata Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija 19091912# (1965). Po vrabotuvaweto vo
1112
PANDESKI, Nikola Borisov (Ohrid, 27. XI 1948 Ohrid, 18. VIII 2006) matemati~ar, red. prof. (1998) na PMF. Diplomiral (1971) na PMF, magistriral (1977) i doktoriral (1984) na Matemati~kiot fakultet so temata Maksimalni ideali na algebrata H (B) od ograni~eni funkcii
PANDURSKI-KOÔ, Arso (Bu~ino, Gornoxumajsko, 11. VII 1912 Lisija, Gornoxumajsko, 29. I 1944) pripadnik na nacionalnoosloboditelnoto i komunisti~koto dvièwe vo Pirinskiot del na Makedonija. Gimnazija zavr{il vo Gorna Xumaja, studiral vo Svi{tov i vo Sofija. Vo Sofija (19381942) sorabotuval so Nikola Vapcarov i so ~lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk. Bil ~len na Okru`niot komitet, zamenik na Nikola Parapunov po voena linija (1941 1944), komandant na Gornoxumaj-
PANOV
skiot partizanski odred Nikola Kalap~iev#. Zaradi masovizirawe na partizanskoto dvièwe i za povrzuvawe so partizanite od Vardarskiot del na Makedonija, so polovina od Odredot zaminal (krajot na 1943 g. i po~. na 1944) na desnata strana na r. Struma. Zaginal vo borba protiv bugarskata vojska, policija i kontra~eta.
LIT.: Anton Velikov, Arso Pandurski, Pirinski sokoli, Sofi, 1970; Georgi Dòdòv (Drago), Za kogo pet murite, Sofi, 1971. V. Jot.
vrz makedonskiot jazik, za {to razvi nova logi~ka aparatura.

BIBL.: Univerzalnata gramatika i makedonskiot jazik, 1996; Zna~eweto i vistinata, 1998; Logika op{ta teorija na racionalnosta, 1999; Semanti~kite paradoksi, 2001; Naukata kako zanaet, 2003; Logika za 4 godina na reformirano gimnazisko obrazovanie, 2005; Logjika prvitin 4 t gjimnazit t reformuar, 2005; Logi~ki leksikon, 2005. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 272. Iv. X.
Vardar film# od osnovaweto, a do 1990 g. realiziral, vo svojstvo na montaèr, pove}e od 160 dokuV. Masl. mentarni filma.
PANZOVA, Violeta Van~ova (Sveti Nikole, 2. VII 1948) doktor po filozofija, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970), magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1981), kade {to i doktorirala (1989). Kako student bila angaìrana za demonstrator po Logika na Grupata za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo redoven raboten odnos na Fakultetot e od 1971 g. (staànt-asistent), redoven profesor (od 2000) za logi~kata grupa
Anton Panov
Todor Panica
Violeta Panzova
predmeti. Bila rakovoditel na Institutot za filozofija na Filozofskiot fakultet (19951999). Objavila nad sto stru~ni i nau~ni trudovi vo doma{ni i stranski publikacii od oblasta na logikata, epistemologijata i filozofijata na jazikot. Po ovie disciplini izveduvala nastava na dodiplomskite i postdiplomskite studii na golem broj visokoobrazovni institucii vo RM. Bila rakovoditel na pove}e nau~noistraùva~ki proekti, me|u koi: Logi~ka analiza i formalizacija na makedonskiot literaturen jazik# (19921995), Makedonska logi~ka terminologija# (2000 2003) i dr. So svojata originalna koncepcija za logikata kako op{ta teorija na racionalnosta, koherentno gi obedinuva razli~nite, pa duri i sprotivstaveni zna~ewa na poimot logika. Potesen nau~en interes $ e primenata na sovremenata logika vo analizata i digitalizacijata na prirodnite jazici, so poseben akcent
PANICA, Todor (Orjahovo, Bugarija, 2.VII 1879 Viena, 8. V 1925) Bugarin, u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe. Vo 1902 g. bil vo ~etata na vojvodata N. Pu{karov i dejstvuval vo Skopsko, Kumanovsko i Kratovsko. Od 1907. bil dramski okoliski vojvoda i ~len na Serskiot revolucioneren komitet. Vo 1907 gi izvr{il smrtnite presudi nad B. Sarafov i I. Garvanov. Vo vremeto na Mladoturskata revolucija (1908) bil eden od osnova~ite i ~len na NFP. U~esnik vo Balkanskite vojni. Po Prvata svetska vojna bil istaknat pretstavnik na MEFO i vo sudir so VMRO. Vo 1924 emigriral vo Viena, kade {to u~estvuval vo pregovorite pri donesuvaweto na Majskiot manifest. Ubien vo vienskiot Burgteatar od strana na Melpomeni Krni~iu od VMRO.
LIT.: Trit dla PragaTaborVienaMilano. Stranici ot borbata na Makedoni, Sofi, 1927; Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970. Z. Tod.
PANOV, Anton (Star Dojran, 13. IV 1906 Strumica, 28. VIII 1968) dramski pisatel, poet, raskaùva~. Eden od najzna~ajnite makedonski dramski pisateli me|u dvete svetski vojni. Najvisok dostrel doìveal so izvedbata na dramata Pe~albari (1936), koja, pokraj vo Skopskoto narodno pozori{te, bila izvedena i vo Belgrad, Ni{ i vo drugi gradovi.
PANKOV, Dragomir (Skopje, 16. IV 1920 Skopje, 3. VIII 2004) filmski montaèr. Raboti vo
Plakat za pretstavata Pe~albari# od Anton Panov
BIBL.: raskazi: Rodendenot na Serjoà Jagorkin, 1928; Timka, 1930; Go jadele bolvi, 1930, kako i na dramite: (pokraj Pe~albari) Stega (podocna prerabotena pod naslov Veronika) 1939; Preporodeni, 1950; Gradinar, 1958; Pilikatnik, 1959. Negoviot roman @ivi grobovi ostanal nezavr{en. LIT.: Aco Aleksiev: Anton Panov, Skopje, 1974. P. Gil.
Dragomir Pankov
PANOV, Branko (Strumica, 22. III 1932 Skopje, 10. I 2002) vtemeluva~ na sovremenata makedonska medievalistika i osnovopolo`nik na makedonskata vizantologija. So osnovno i sredno obrazovanie se zdobil vo rodniot grad, a
1113
PANOV
Branko Panov
potoa diplomiral (1955) i doktoriral na Filozofskiot fakultet grupa Istorija vo Skopje (1955). Bil dolgogodi{en profesor po Istorija na Vizantija i po Istorija na makedonskiot narod sreden vek na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19761997). Niza u~ebni godini bil profesor i na studentite po geografija, etnologija i novinarstvo i na postdiplomskite studii na Prirodno-matemati~kiot i Pravniot fakultet vo Skopje. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri vo zemjata i stranstvo Atina, Bukure{t, Va{ington, Viena, Kopenhagen, Krakov, Moskva, Nitra, Salcburg i Regensburg. Bil glaven i odgovoren urednik na sp. Istorija#, pretsedatel na Upravniot odbor, pretsedatel na Sovetot, rakovoditel na Sovetot na postdiplomskite studii i rakovoditel na NNSG za istorija na Filozofskiot fakultet, ~len na Jugoslovenskiot vizantolo{ki komitet i prv pretsedatel na Sobranieto na Makedonsko-ukrainskoto dru{tvo za kulturna sorabotka. Avtor e na pove}e u~ebnici i prira~nici za osnovnoto i srednoto obrazovanie.
BIBL.: Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1971; Srednovekovna Makedonija, t. II i III, Skopje, 1985; Ohrid i Ohridsko niz istorijata, kn. I, Ohrid, 1985 (koavtor); Makedonija niz istorijata, Skopje, 1999; Istorija na makedonskiot narod, t. I, Skopje, 2000 (koavtor i urednik). LIT.:A. Atanasovski, Prof. d-r Branko Panov, Istorija#, 12, Skopje, 2002. S. Ml.
raf. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Vo 1948 g. se zapi{al na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet i diplomiral vo 1952 g. Dve godini bil profesor vo gimnazijata vo Prilep, a vo 1954 g. bil izbran za asistent na Institutot po geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Tuka vo 1960 g. ja odbranil doktorskata disertacija Slivot na Kriva Lakavica i Otiwa, antropogeografski i stopanski prou~uvawa#. Slednata godina bil izbran za docent, vo 1966 g. za vonreden i vo 1972 g. za redoven profesor. Predaval antropogeografija i socijalna geografija. Po ovie predmeti nekolku godini drèl nastava i na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Pri{tina, a na Vi{ata turisti~kougostitelska {kola vo Ohrid izveduval nastava po turisti~ka geografija. Bil dekan na Geografskiot fakultet vo Skopje, pretsedatel na Geografskoto dru{tvo na Makedonija, po~esen ~len na Slovene~koto i Srpskoto geografsko dru{tvo. Objavil pove}e od 200 nau~ni truda, vo koi glavno se obrabotuva geografska problematika povrzana so naselenieto i naselbite vo RM.
BIBL.: Geografija na SR Makedonija, Prirodni i sociogeografski karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Selata vo Republika Makedonija, kn. I i II, Skopje, 1993; Op{tinite vo Republika Makedonija, Skopje, 1997. LIT.: Mitko Panov, Prirodno-matemati~ki fakultet 19461996, Skopje, 1996. Al. St.
mailija, Egipet, 1995) i Livada# (Specijalna nagrada na Festivalot vo Klermon Feran, Francija, i najdobar balkanski film na Festivalot vo Drama, Grcija, 2000). Producent, reìser i avtor na dolgometra`niot dokumentaren film Zemjaci#, 2000. Predava filmska reìja na Univerzitetot Wujork#, a od 1998 g. e vonreden profesor na Univerzitetot Teksas# vo Ostin. Ig. St.
Sa{o Panov
PANOV, Sa{o (Skopje, 20. IV 1944) profesor, sestran sportist. Zavr{il Likovna akademija vo Belgrad (1964) i Akademija za scenografija so reìja vo Sofija (1969). Sestran sportist teniser, pingpongar, planinar, skija~. ^len na Reprezentacijata na Jugoslavija vo tenis. Na Evropskoto prvenstvo za pioneri vo Subotica (1957) osvoil vtoro mesto. Toj e seniorski prvak na Makedonija vo tenis i juniorski vo ping-pong (1960). Na teniskoto Prvenstvo na Jugoslavija vo Skopje (1962) go osvoil ~etvrtoto mesto vo singl i vtoroto vo dvojki. Bil uspe{en i na golem broj doma{ni i me|unarodni turniri (19591972) i na prvenstvata za invalidi, a e rangiran me|u desette najdobri teniseri vo Jugoslavija (za 1963). Bil trener vo TK Jug# vo Skopje. J. J.
Mitko Panov
Mitko Panov
PANOV, Mitko (Skopje, 16. XII 1927 Skopje, 16. VI 2000) geog1114
PANOV, Mitko (Skopje, 1963) studiral slikarstvo na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Filmska reìja studira (1983-1988) na Visokata dràvna {kola za film, televizija i teatar vo Lo|, Polska. Negoviot kratkometraèn film So krenati race# osvoi pove}e me|unarodni nagradi, vklu~uvaj}i ja i Zlatnata palma za najdobar kratkometraèn film vo Kan (1991). Avtor e na filmovite Beri}et# (Gran pri na Festivalot vo Is-
Jovan \o{ev Panovski
PANOVSKI, Jovan \o{ev (Skopje, 6. X 1920 Skopje, 22. III 1994) hirurg, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Bil osnova~ i prv direktor na Gradskata bolnica vo Skopje (19621970) i pret-
PANÊV
sedatel na Zruènieto na hirurzite na SFRJ (19671971). Kako vrven hirurg na Hirur{kata klinika osnoval Oddelenie za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija i detska hirurgija (1969). Napi{al prv u~ebnik po hirurgija na makedonski jazik vo dva toma. Ima objaveno pove}e od 100 nau~no-stru~ni truda.
BIBL.: Op{ta i specijalna hirurgija, Skopje, 1988. Al. Stavr.
Naum Panovski
svoeto obrazovanie, diplomiraj}i na Pedago{kata akademija (Grupa biologija i hemija), a potoa i na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (Grupa biologija). Naporedno so vonrednoto studirawe, rabotel kako nastavnik, direktor na osnovno u~ili{te, na~alnik za obrazovanie na Op{tinata âir (Skopje), sekretar na Sekretarijatot za obrazovanie na grad Skopje i kako samostoen pedago{ki sovetnik vo Pedago{kiot zavod na Makedonija. Kako op{testvenik, razvil {iroka dejnost vo razni detski organizacii, posebno vo organizacijata na Festivalot na detskata pesna Zlatno slavej~e#, a bil i dolgogodi{en pretsedatel na Horot na prosvetnite rabotnici Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Avtor e na pove}e u~ebnici i drugi trudovi od oblasta na obrazovanieto. Vo poslednata decenija se projavil i kako istraùva~ i publicist za rodnokrajnoto minato.
BIBL.: Vmbel, Zdruènie na decata-begalci od Egejskiot del na Makedonija, Skopje, 2002. S. Ml.
PANOVSKI, Naum (Skopje, 3. VI 1950) reìser. Diplomiral na Otsekot za reìja na Teatarskata akademija vo Belgrad. Zavr{il postdiplomski studii na Univerzitetot vo Wujork, vo klasata na profesor Karl Veber. Raboti kako reìser vo Makedonskata TV (1973-1991). Od 1991 g. e profesor na nekolku univerziteti vo SAD. Vo negoviot reìserski opus ramnopravno u~estvuvaat doma{nite i stranskite avtori, a osobeno sovremenite. Reìi: Veselata smrt#; Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni#; Glogoviot xbun#; Memet#; Haj-faj#; Crnila#; Povratnik#; Kal#; Breht pred Komitetot za antiamerikanska dejnost# i dr. R. St. PANOVSKI, Sokrat (s. Vmbel, Kostursko, 1936) prosveten deec, op{testvenik, etnograf i publicist. Na dvanaesetgodi{na vozrast, kako dete-begalec od Gra|anskata vojna vo Grcija (1948), bil zgrièn vo detskite domovi Vaca de @os, Arad i Tulge{ (Romanija). Podocna obrazovanieto go prodolìl vo u~ili{teto za u~enici vo stopanstvoto vo Pltini{, vo Grivica Ro{ie vo Bukure{t, a po zavr{uvaweto na Pedago{kata gimnazija vo Velingrad (Bugarija) i kursot za u~iteli za osnovnite u~ili{ta, bil vraten za u~itel po makedonski jazik na makedonskite deca vo sobirniot centar za emigranti od Grcija vo seloto Vl~ele, okolija Sv. \or|i (Romanija). Vo 1957 g. bil repatriran vo NRM i tuka go dooformil
za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1954), a doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1970) na tema Jazikot na Vlado Maleski#. Bila profesor na Filozofskiot (Filolo{kiot) fakultet vo Skopje po predmetite metodika na nastavata po makedonski jazik i morfologija na makedonskiot jazik. U~estvuvala na razni me|unarodni i doma{ni kongresi, simpoziumi i seminari. Bila sekretar na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, pretsedatel na Sovetot na Seminarot, prodekan na Filolo{kiot fakultet, ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Odborot za obrazovanie, nauka i kultura vo Belgrad, dolgogodi{en ~len vo redakcijata na sp. Literaturen zbor#. Avtor e na nad 80 nau~ni i stru~ni prilozi, od koi 5 se monografski trudovi. Prof. Panoska e eden od osnovopolo`nicite na metodikata na nastavata po makedonski jazik.
BIBL.: Sovremen makedonski jazik, Prv del, Skopje, 1974; (so Aleksandar Xukeski) Makedonski jazik za stranci po~eten kurs, Skopje, 1977; Metodika na nastavata po makedonski jazik, Skopje, 1980; (so Aleksandar Xukeski i Maksim Karanfilovski) Makedonsko-ruski re~nik. Kon Prira~nikot: Makedonski jazik za stranci Po~eten kurs, Skopje, 1982; Sovremen makedonski jazik, III del, Skopje, 1987. LIT.: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet, Skopje, 1998; Qudmil Spasov, Vo ~est na jubilarot na d-r Ruà Panoska, Lzb, br. 16, Skopje, 1987; Radmila Ugrinova-Skalovska, Skica za portret na Ruà Panoska, Lzb, br. 1-6, Skopje, 1987. G. Cv.
Trifun Panovski
PANOVSKI, Trifun \or|iev (s. Buf, Lerinsko, II 1912 Karaorman, 22. VII 1944) lekar, revolucioner. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad. Kratko vreme rabotel vo Ni{, a potoa vo Oblasnata higienska laboratorija vo Bitola, kako na~alnik na Antimalari~nata slu`ba. Kako ~len na KPJ, tuka gi vr{el podgotovkite i obezbeduvaweto so sanitetski materijal za prviot partizanski odred. Koga bil otkrien od okupatorot, go internirale vo Bugarija i go mobilizirale kako lekar vo bugarskata armija, od kade {to na po~etokot na 1944 g. izbegal i im se priklu~il na partizanite. Bil glaven lekar vo Partizanskata bolnica na Koùf, a potoa brigaden lekar na Prvata makedonsko-kosovska brigada. P. B. PANOSKA, Ruà (Debar, 10. III 1927) lingvist, metodi~ar, profesor (vo penzija) na Katedrata
PANÊV, Darko (Skopje, 07. IX 1965) fudbaler. ^len na Fudbalskiot klub Vardar# vo Skop-
Darko Pan~ev (so Zlatnata kopa~ka#)
1115
PAO
je (19751988), za koj odigral 207 natprevari i postignal 132 gola. Bil ~etiripati najdobar strelec vo Jugoslavija. Vo sezonata 1983/84 postignal 19 gola so {to stanal voop{to najdobar mlad strelec vo Evropa. Toj e dobitnik na Zlatna kopa~ka# na vesnikot Frans fudbal# kako najdobar strelec vo Evropa so postignati 34 golovi (1991/1992). So FK Crvena Zvezda# od Belgrad go osvoil Kupot na evropskite {ampioni (1991) i Kupot na svetskite {ampioni. Bil mladinski i seniorski reprezentativec na Jugoslavija. Toj e najdobar fudbaler na Makedonija vo HH v.
LIT.: êtiri decenii na FK Vardar, Skopje, 1988. D. S.
Paprat vo RM (Asplenium)
PAO (SEGR^KA OSLOBODITELNA ORGANIZACIJA) (1942) gr~ka antimakedonska organizacija sozdadena od grupa gr~ki oficeri so odobrenie od germanskite okupatorski vlasti. Organizacijata bila poddràna od gr~koto kolonizirano naselenie vo Egejskiot del na Makedonija i imala punktovi vo Voden, Negu{, Ber, Koàni, Kostur, Lerin, Kuku{ i vo drugi mesta. PAO imala i svoi oruèni sili Nacionalna armija (ES) i se borela protiv Makedonskoto nacionalnoosloboditelno (komunisti~ko) dvièwe i protiv gr~koto komunisti~ko dvièwe (EAM ELAS).
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija 19411944, Skopje, 1989. St. Kis.
Paprat vo RM (Dryopteris)
So ograni~eno rasprostranuvawe se karakteriziraat vidovite: Osmunda regalis, Thelipteris palustris, Phyllitis scolopendrium, Ophioglossum vulgatum, Adiantum capillusveneris, Blechnum spicant, Cryptogramma crispa, kako i endemi~niot vid Asplenium macedonicum. Tuka spa|aat i dva vida vodni paprati - Marsilea quadrifolia i Salvinia natans. Vl. M. PARAVAJA (Parrauaia) anti~ka oblast vo Gorna Makedonija. Se protegala na severnite padini na Pind, severozapadno od Timfaja. Pova`ni gradovi bile Paroreja (Paroreia) i Eriboja (Eriboia).
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
Makedonski paprat (Asplenium macedonicum Kmm)
PAPRAT, MAKEDONSKI (Asplenium macedonicum Kmm.) lokalen makedonski floristi~ki endemit od grupata na papratite, poznat samo za okolinata na Prilep. Se razviva vo puknatinite na granitnite blokovi na Markovi Kuli, Treskavec i Sele~ka Planina. Vl. M. PAPRATI VO RM avtotrofni bessemni vi{i rastenija, vo florata na RM, zastapeni so 42 vida opfateni vo 15 familii. Najpolimorfni rodovi se Asplenium (so 11 vida) i Dryopteris (6).
1116
PARAZITSKI BOLESTI KAJ RASTENIJATA infektivni bolesti {to gi predizvikuvaat ìvi organizmi (naj~esto mikroorganizmi). Najva`ni rastitelni, parazitski bolesti se: a) mikozi (gi predizvikuvaat gabi), b) bakteriozi (gi predizvikuvaat bakterii), v) virozi (gi predizvikuvaat virusi), g) mikoplazmozi (gi predizvikuvaat organizmi MLO, sli~ni na mikoplazmite),
d) rikeciozi (gi predizvikuvaat organizmi RLO, sli~ni na rikeciite), |) fikozi (gi predizvikuvaat algite), e) lihenozi (gi predizvikuvaat li{aite). Vo ovaa grupa spa|aat i bolestite {to gi predizvikuvaat nekoi parazitski cvetnici (Phanerogamae), koi moàt da bidat poluparazitski (koristat samo voda i mineralni materii od rastenieto-doma}in, a samite vr{at sinteza na organskite soedinenija, pr. imela) ili obligatni paraziti (od rastenijata koristat gotovi organski materii, pr. Cuscuta spp.). Najva`ni bolesti na {umskite i dekorativnite drvja se mikozite, potoa bakteriozite i virozite. Od parazitskite cvetnici mnogu ~esti se imelite. Vo {umskite rasadnici najgolemi {teti se javuvaat na ponikot (polegnuvawe na ponikot), a pri~initeli se razli~ni fitopatogeni gabi: Fusarium, Pythium i dr. Me|u ekonomski najzna~ajnite, treba da se spomenat: Armillaria vidovite, pri~initeli na gniewe na korenot i na pridanocite od stebloto, bolest {to se javuva mestimi~no vo lokalni epifitocii, potoa r|ata po letorastite na borovite, koja isto taka se javuva vo periodi~ni epifitocii; pepelnicite, koi ~esto ja onevozmoùvaat prirodnata obnova na dabot i mnogu drugi. Epifitocijata na rakot na pitomiot kosten (pri~initel Cryphonectria parasitica) e najgolemata dosega zabeleàna bolest vo istorijata na {umarstvoto vo Evropa (otkriena vo 1938 g.), a e prisutna i vo RM. Vtorata po golemina epifitocija zna~ajna za {umarstvoto e onaa kaj brestot, poznata kako holandska bolest (predizvikuva~i Ophiostoma ulmi i O. novoSt. N. ulmi).
Nikola Parapunov
Paraziti kaj p~enkata
PARAPUNOV-VLADO, Nikola (Razlog, 1. VII 1909 m. Suvata ê{ma, Gornoxumajsko, 9. XII 1943) istaknat makedonski revolucioner, organizator i rakovoditel na partizanskoto antifa{isti~ko dvièwe vo Pirinskiot del na Makedonija. Kako u~enik vo sredno-tehni~ko u~i-
PARLAMENTARNI
li{te vo Sofija, stanal ~len na Komsomol. Se vratil vo rodniot kraj i ja obnovil partiskata organizacija na BKP. Vodel borba protiv VMRO na Ivan Mihajlov. Bil uapsen (1933) i osuden na 15 g. zatvor. Vo zatvorot rakovodel kruòci i drèl predavawa za nacionalnoto pra{awe, posebno za makedonskoto. Po izleguvaweto od zatvor (1941), stanal eden od prvite partizani vo Pirinskiot del na Makedonija. Bil sekretar na Okru`niot komitet na BKP i na IV vostani~ka operativna zona (IX 1941). Do{ol vo sudir so CK na BKP za pra{aweto za oruènata borba i rakovodniot sostav na IV VOZ. Se zastapuval za zaedni{tvo na partizanskite dvièwa od trite dela na Makedonija. Zaginal vo zaseda od vojskata i policijata. Po negovata smrt Razlo{kiot partizanski odred go nosi negovoto ime.
LIT.: Mir~o rukov, Nikola Parapunov. (Biografi~en o~erk), Sofi, 1968; Dimitr Lazarov, Nikola Parapunov, Pirinski sokoli, Sofi, 1970; Vasil Jotevski, Nikola Parapunov (19091943), ìvot i delo, Skopje, 2004. V. Jot.
tata na Konferencijata Dimitar Vlahov podnel interpelacija vo Sojuznoto sobranie (18. I 1946), so koja Jugoslavija trebalo da bara na Mirovnata konferencija integralno re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe, da se formira Makedonska Republika vo sostavot na FNRJ. Interpelacijata bila ignorirana, kako i drugi makedonski barawa. Jugoslovenskata delegacija na Mirovnata konferencija ne go postavila makedonskoto pra{awe, a koga bilo pokrenato od avstraliski delegat so podnesuvawe amandman, {efot na Delegacijata Edvard Kardeq ostro se sprotivstavil i izdejstvuval povlekuvawe na amandmanot. Konferencijata gi potvrdila predvoenite granici na balkanskite dràvi vo Makedonija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (1943-1946), Skopje, 2000; Vladimir Dedier, Pariska konferencija, Beograd 1947; Vera Aceva, Pismo do Tempo, Skopje, 1991. M. Min.
noto pozori{te Kral Aleksandar# vo Skopje na 27. I 1938 g., vo reìja na Josif Srdanovi}. Po Vtorata svetska vojna vo Skopje imala premiera na scenata na Mladinsko-detskiot teatar na 9. III 1961 g., vo reìja na Todor Nikolovski. Igrana e i na nekolku sceni vo profesionalnite teatR. St. ri niz Makedonija.
Park-{umata Vodno
PAREWE I VAREWE NA DRVOTO tehniki za za{tita na drvoto. So nivna pomo{ se zgolemuvaat trajnosta na drvoto i otpornosta na drvoto na razni vidovi destruktori. Pri pareweto drvoto se tretira so zasitena vodena parea, a pri vareweto drvoto se potopuva i se vari vo voda. Pareweto se primenuva vo slednite slu~ai: za omeknuvawe na drvoto i za promena na negovata boja (dokolku se raboti za drvni vidovi so la`na srcevina), za sterilizacija ili za otstranuvawe i spre~uvawe da se pojavat gre{ki vo drvoto (dokolku drvoto se su{i). Vareweto se primenuva vo slednite slu~ai: za drvo nameneto za proizvodstvoto na furniri (vo naj~est slu~aj), za drvo {to e mnogu ~uvstvitelno na dejstvoto na vodenata parea, za drvo {to treba delumno da se hidrolizira i za mnogu tvrdo drvo. B. Il. PARISKA MIROVNA KONFERENCIJA (29. VI 15. X 1946) me|unarodna konferencija za utvrduvawe na povoeniot poredok vo Evropa. Pred po~etokot na rabo-
PARISKI MIROVNI DOGOVORI, MIROVNIOT DOGOVOR SO BUGARIJA (1947). Po zavr{uvaweto na Pariskata mirovna konferencija i so potvrduvaweto na predvoenite granici na Bugarija so taa dràva bil potpi{an Miroven dogovor (10. II 1947). Stapil vo sila na 15. IX 1947 g. Bugarija objavila Deklaracija (1. VIII) i se otkaàla od reparaciite (predvideni so ~l. 25 od Dogovorot) za {tetite naneseni od bugarskite okupatorski sili i vlasti vo vremeto na okupacijata vo Makedonija i vo Srbija. Jugoslavija go ratifikuvala Mirovniot dogovor so Bugarija (23. VIII 1947). So ~l. 1 od Dogovorot se potvrduvale granicite na Bugarija (1. I 1941), so potvrduvawe na granicite bila sankcionirana versajskata podelba na Makedonija me|u balkanskite dràvi. Pra{aweto za obezbeduvawe na pravata na nacionalnite malcinstva ne bilo predmet vo Dogovorot.
LIT.: Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (1943-1946), Skopje, 2000. M. Min.
PARITE SE OTEPUVA^KA# drama od Risto Krle {to svojata praizvedba ja imala vo Narod-
PARK-[UMI VO RM imaat status na gradsko ili vongradsko javno zelenilo, so za{titna i/ili rekreativna funkcija. Vo Skopje se proglaseni Park-{umata Vodno# (1976 g., Sobranie na grad Skopje) i Reonskiot park Gazi Baba# (OUP, 1965), ozelenet i izgraden kako park-{uma. Vodno# zafa}a povr{ina od okolu 4.573.000 ha i ima ekolo{ki (spre~uvawe na erozivni procesi) i rekreativen karakter. Vo pedesettite godini na XX v. e izvr{eno po{umuvawe, a vo slednite godini ureduvawe na Park-{umata za da moè da se koristi za rekreacija. Za{titata na Park{umata Vodno# e osobeno zna~ajna od aspekt na za{titata na biolo{kata raznovidnost zastapeni se 1.010 rastitelni vidovi, od koi preku 800 se avtohtoni; 12 rastitelni zaednici; raznovidna fauna, od koja najinteresni se dnevnite peperutki, golem broj ptici i dr.; golem broj vidovi se od evropski interes za za{tita. Park-{umata Gazi Baba# (preku 105 ha) e podignata so izgradbata na industriskiot kapacitet @elezara Skopje, kako za{titna zelena zona, so sanitarna funkcija. Bidej}i se nao|a vo sredi{teto na urbanata struktura, ima i zna~ajna rekreativna funkcija. Vo 1998 g. steknuva status na karakteristi~en pejza`, soglasno so Zakonot za prirodni retkosti (1973). S. H. P. PARLAMENTARNI IZBORI vo Vardarskiot del na Makedonija pod vlasta na Kralstvoto na SHS/Jugoslavija (vo periodot me|u dvete svetski vojni) odràni na 28 noemvri 1920, 18 mart 1923, 8 fevruari 1925, 11 noemvri 1927, 8 noemvri 1931, 5 maj 1935 i
1117
Pariskata mirovna konferencija (1946)
Scena od pretstavata Parite se otepuva~ka#
PARMENION
na 11 dekemvri 1938 g. Reìmot ne dozvoluval postoewe na makedonski politi~ki partii, se glasalo za srpskite gra|anski politi~ki partii, a nivniot teren na dejstvuvawe bil Vardarskiot del na Makedonija. Na parlamentarnite izbori u~estvuvale i KPJ (vo 1920) i Xemiet# (vo 1920 i 1925).
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kite partii vo parlamentarnite izborni borbi vo Vardarskiot del na Makedonija (19191929), Skopje, 2004. N. Cv.
Petre M. Andreevski, Trajan Petrovski, Petre Bakevski, Slave \orgo Dimoski, Petar T. Bo{kovski, Rade Siljan, Zagorka Prisa|anec Todorovska, Mihail Renxov). Parpara gi prevel na ruski pesnite na Konstantin Miladinov i Serdarot# od Grigor Prli~ev. Bil nekolkupati u~esnik na SVP. Po~esen ~len e na G. T. DPM. PARTENIJ II (od Kor~a, XVII v.) ohridski arhiepiskop (15. X 1679 1. VI 1683). Spomnat e kako arhiepiskop vo kodeksot na Kor~anskata mitropolija.
U~ebnikot Na~alnoe u~enie za decata# i filolo{kata studija Misli za bugarskiot jazik# (1858)
PARMENION (Parmenion) (400 330 pr.n.e.) eden od najistaknatite vojskovodci i sovetodavci na Filip II i Aleksandar III Makedonski. Nemu mu bile doveruvani najodgovornite zada~i vo dràvata. Ja rakovodel makedonskata prethodnica na aziskata ekspedicija na Filip II (336 pr.n.e.). Go pridruùval Aleksandar III kako vtor po rang vo komanduvaweto na bitkite kaj Granik (334 pr.n.e.), Isos (333 pr.n.e.) i Gavgamela (331 pr.n.e.), predvodej}i go levoto krilo. Podocna dobil zada~a da go zasolni persiskoto kralsko bogatstvo vo tvrdinata vo Egbatana (vo Medija). Dodeka ja izvr{uval zada~ata, po nalog na Aleksandar, bil ubien poradi somnenie deka u~estvuval vo zagovorot protiv nego predvoden od sin mu Filota, koj isto taka bil poguben.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921; Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,1896. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
IZV. i LIT.: A. Trajanovski, Od korespondencijata na Partenij Zografski, Spektar#, 15/29, Skopje, 1997; S. Drakul, Arhimandrit Anatolij Zografski, Skopje, 1988. Al. Tr.
Partenija Zografski
Anatolij Parpara
PARPARA, Anatolij (Moskva, 15. VII 1940) sovremen ruski pisatel, avtor na pove}e zabeleàni stihozbirki, redaktor na Istori~eska gazeta#, pretsedatel na literaturnata fondacija Mihail Lermontov#, koja izdava stranska poezija na ruski jazik i vo ~ii edicii se objaveni serija makedonski poeti (Konstantin Miladinov, Grigor Prli~ev, Ko~o Racin, Blaè Koneski, Gane Todorovski, Jovan Strezovski,
1118
PARTENIJA ZOGRAFSKI(Pavle Vasilkov, Trizlovski, Haxievski) (s. Lazaropole, Rekansko, 1818 Carigrad, 6. II 1876) makedonski u~ebnikar, mitropolit i kulturen deec. Se {koluval vo }elijnoto u~ili{te vo debarskiot manastir Sv. Jovan Bigorski#, potoa vo Prizren, Solun i vo Carigrad. Vo Rusija zavr{il seminarija i duhovna akademija. Se zamona{il vo Zografskiot manastir na Sveta Gora so mona{koto ime Partenija. Bil kuku{ko-poljanski episkop (1859 1867), ni{avsko-pirotski mitropolit (18671876), profesor, bibliotekar, avtor, preveduva~. Otvoril kniàrnica vo Fanar (Carigrad). Kako dobar poznava~ na ruskiot, latinskiot, hebrejskiot, gr~kiot i francuskiot jazik, se posvetil na preveduva~ka i filolo{ko-u~ebnikarska dejnost. Go prevel Prostranoto sv. Klimentovo evangelie# od arh. Teofilakt Ohridski. Objavil dva u~ebnika na makedonskoto nare~je, studii za makedonskiot jazik i folklorni zapisi. Pi{uval i za istorijata na Ohridskata arhiepiskopija.
PARTIZAN# sojuz za telesno vospitanie na Makedonija, osnovan pod pretsedatelstvo na Risto Bajalski (1952). Podocna nare~en Sojuz za sportska rekreacija i fizi~ko vospitanie na Makedonija (od 1972). Toj e nositel na aktivnostite na sportskata i estetskata gimnastika, na partizanskiot pove}eboj i na sportskata rekreacija vo mesnite zaednici i pretprijatijata, so natprevari za prvenstva na dru{tvata, za republi~ki i sojuzni prvenstva. Organizator i nositel na masovnite aktivnosti Titova {tafeta, republi~ki i sojuzni sletovi i dr. Bile odràni sedum republi~ki, od koi tri vo organizacija na Partizan#, i nekolku sojuzni sletovi, a zel u~estvo i na Sesokolskiot slet vo Praga (ê{ka, 1948). Sojuzni prvenstva vo sportska gimnastika (1953 i 1973) i partizanski pove}eboj (1953 i 1962) bile odràni vo Skopje, a partizanski pove}eboj i vo Ohrid (1969), kako i me|udràvni natprevari vo Skopje pome|u reprezentacijata na Jugoslavija so DDR (1962), Ukraina (1965), SR Germanija (1973) i pome|u reprezentacijata na Skopje i Var{ava (Polska, 1975), koj stanal tradicionalen, i dr. DTV Partizan# III od Skopje dvapati go osvojuvalo Znameto na Tito#. Bile izgradeni objekti vo pove}e gradovi. Dolgogodi{en pretsedatel na Sojuzot bil Zlatko Biljanovski. Istaknati ~lenovi od Skopje se Asen Nikolovski, Blagoja Cvetkovski, Vera Panova, Rusa Apostolova, Voislav \or|evi}, Desa Dimova, Kiro Dimov, Gan~o Pajtonxiev, Panta Polenak, Mitko Radulov, Slavko Simeonov; od Bitola Sokle Popovski, Ilija Maèvski, Jon~e Sekulovski; od
PASKALEVSKI
Prilep Vasil Acevski, Dim~e Acevski, Blagoja Talevski; od Kumanovo \or|i Zdravkovski, Jordan Slivovski; od Ko~ani Ilija Iliev, Jordan Manov; od Ohrid Nikola Stavri}, Dim~e Vladimirov, kako i Spase Radulov vo Debar, Trife Lazarevski vo Gostivar, Kosta Tu~ev vo Gevgelija, Dimo Dimov vo Kavadarci, Van~o Simjanovski vo Kratovo, Traj~e Nicinov vo Veles i mnogu drugi ~lenovi, natprevaruva~i, treneri, amateri i vraboteni.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 19451975 vo SR Makedonija, Skopje, 1976, 6468. D. S.
Amblemot na PDP
PARTIJA ZA DEMOKRATSKI PROSPERITET politi~ka partija na makedonskite Albanci, formirana na 15. IV 1990 g. Vo prviot parlamentaren sostav (19901994) partijata ima{e 17, vo vtoriot (19941998) i vo tretiot (19982002) po 11, vo ~etvrtiot (20022006) dva i vo pettiot parlamentaren sostav (20062010) tri pratenika. PDP be{e del od Vladata od 1992 do 1998 g. i vo
Pasi{ta na planinata Stogovo
PASI[TA zemjodelski povr{ini na koi vegetira ednogodi{na i pove}egodi{na trevna rastitelnost, a vo pogolemiot del od godinata se iskoristuvaat so napasuvawe. Spored postanokot, moàt da bidat prirodni i seani. Najgolemiot del se pod vlijanie na ~ovekot. Vo RM pasi{tata se antropogeni i prirodni, zazemaat golem del od zemjodelskata povr{ina, okolu 50% (a 65% vo svetot). Se sre}avaat na kopnoto od celata planeta, od najniskata do najvisokata to~ka, t.e. do ve~niot sneg i mraz, kako i od krajniot sever do krajniot jug i od istok do zapad, ovozmoùvaj}i ja adaptibilnosta na vidovite. P. Iv.
Panorama na s. Bitu{e, vo koe e smesten Muzejot na prvata Partizanska pe~atnica Goce Del~ev
PARTIZANSKA PEÂTNICA GOCE DELÊV# (s. Bitu{e, Gostivarsko, po~etokot na noemvri 1942 juni 1943, potoa vo mesnosta Lopu{nik) ilegalna partizanska pe~atnica, sega memorijalen muzej so ambientalno uredena postojana izlo`ba. Vo po~etokot na juni 1943 g. bila prenesena vo Partizanskata baza na planinata Lopu{nik. Vo nea bile nape~ateni razni materijali bro{uri, bilteni, izve{tai i dr. za potrebite na CK na KPM, G[ na NOV i POM i voop{to za Makedonskoto narodnoosloboditelno dvièwe. Po Osloboduvaweto se izvr{eni konzervatorsko-restavratorski raboti na ku}ata vo koja bila smestena, a nejziniot vnatre{en del e preureden kako postojana istoriska i etnolo{ka postavka (1961). Originalnata (drvena) pe~atnica po Osloboduvaweto od Sv. Vukmanovi} Tempo bila odnesena vo Voeniot muzej vo Belgrad, kade {to s# u{te se nao|a.
LIT.: Mitre Inadeski, Ilegalnite tehniki vo Makedonija vo vremeto na NOV, Skopje, 1961; istiot, Partizanskata pe~atnica Goce Del~ev#, Sovremenost#, XXXIV, 9, Skopje, 1984 3-18. S. Ml.
Vladata na {irokata koalicija (20012002). Odnovo stanuva del od Vladata na RM vo 2007 g. Na 25. XII 2004 g. Abduladi Vejseli e izbran za lider na PDP, a pred nego bea: Abdulmenaf Bexeti, Imer Imeri, Abdurahman Aliti, Xeladin Murati i Nevzat Halili.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in Macedonia, 19902002, Berlin, 2005; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedonske politi~ke partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007. \or. Iv.
Paskal Paskalevski
Amblemot na PEI
PARTIJA ZA EVROPSKA IDNINA partija na politi~kiot centar, formirana vo Skopje pri krajot na 2005 g. Na parlamentarnite izbori odràni vo 2006 g. osvoi edno prateni~ko mesto vo Sobranieto na RM. U~estvuva vo sostavot na Vladata na RM, zaedno so VMRODPMNE, DPA, LP, SPM, NSDP i DOM. Lider na PEI e Fijat Canovski.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. \or. Iv.
PASKALEVSKI, Paskal (s. Doleni, Kostursko, Egejska Makedonija, 14. I 1914 Sofija, 13. V 2004) poet, raskaùva~, dramski avtor, sobira~ na narodni pesni, preveduva~, novinar i publicist. U~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija (19451949). Direktor e na kursot Goce Del~ev# za narodni u~iteli vo slobodna Prespa. Rabotniot vek go minal kako profesionalen novinar. Pokrenal i ureduval pove}e vesnici i spisanija (Nepokoren#, Nova Makedonka#, Bilten# i Edinstvo#). Bil urednik i voditel na ~asot po makedonski jazik na Radio Var{ava i sorabotnik na vesnikot Demokratija#. Progonuvan i zatvoran vo Grcija, Makedonija, Polska i Bugarija. Pojavata na prvata stihozbirka Prolet nad Egej# (1949) makedonskata kritika ja imenuvala kako prvata las1119
PASKALI
tovi~ka na sovremenata poezija vo Egejska Makedonija#. Vkupnoto negovo bogato i raznovidno knièvno i novinarsko-publicisti~ko delo e sozdavano na makedonski literaturen jazik.
DELA: Prolet nad Egej, 1949; Piesi, 1952; Narodni pesni od Egejska Makedonija, Sk., 1959 i sobranoto delo so poezija, raskazi, reportaì i esei Prolet nad Egej, Sk., 1997. LIT.: Vasil Tocinovski, Proletni buri, Sk., 2006. V. Toc.
Trifun Paskalov
na Psa~a, Severoisto~na Makedonija. Ne e poznata negovata funkcija vo dràvata, nitu eventualno koja druga teritorija ja upravuval. Okolu 1355 g. is~eznuva od istoriskata scena, a nasledenite imoti prodolìl da gi upravuva i gi pro{iril negoviot sin Vlatko.
LIT.: M. [uica, Nemirno doba srpskog sredweg veka. Vlastela srpskih oblasnih gospodara, Beograd, 2000. B. Petr.
Todor Paskali
PASKALI, Todor (Ohrid, 17. VI 1936 Ohrid, 4. V 2006) arhitekt i konzervator. Diplomiral na Arhitektonskiot oddel na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1961). Konzervatorsko-restavratorskata aktivnost ja odviva vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata vo Ohrid i vo Republi~kiot zavod vo Skopje i bil niven direktor. Vo oblasta na za{titata izrabotil pove}e proekti i realiziral restavracija na Ku}ata na Robevci vo Ohrid (1979); Konzervacii na crkvata Sv. \or|i# vo Staro Nagori~ane, Kumanovsko (1965); Konzervacija na crkvata Sv. Bogorodica# vo Matej~e, Kumanovsko (1965). Se zanimava i so arhitektonsko proektirawe, vo objektite go vnesuva duhot na tradicijata. Pozna~ajni realizacii: hotelot Biser# vo Kali{ta do Struga (1970); hotelot Belgrad# vo Struga (1988); restoranot vo manastirskiot kompleks na Sv. Naum# (1982); crkvata Sv. Kiril i Metodij# vo Kavadarci (2000); crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica# vo Makedonska Kamenica (1998). Se zanimava i so publicisti~ka dejnost. Kr. T. PASKALOV, Trifun (s. Nestram, Republika Grcija, 17. VIII 1934) nau~en rabotnik od oblasta na zemjotresnoto inènerstvo. Osnovnoto obrazovanie od {est oddelenija na gr~ki jazik go zavr{uva vo rodnoto mesto. Gimnazija i Tehni~ki fakultet zavr{uva vo Skopje (1961). Zvaweto magister po tehni~ki nauki go steknuva vo 1967 g., a doktor po tehni~kite nauki stanuva vo 1973 g.
1120
Prestojuva na pove}e univerziteti vo svetot (Velika Britanija, Kalifornija vo SAD, Moskva i Tbilisi). Profesionalnata kariera ja zapo~nuva kako proektant vo GP Beton vo Skopje (19611965), a potoa, do 1990 g., raboti vo IZIIS, Skopje, po~nuvaj}i od asistent pa s do redoven profesor. Bil zamenik-direktor vo IZIIS (19741980) i prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje (19801982). Raboti kako specijalen sovetnik vo GP Rad, Belgrad (19901996). Poznat nau~nik od oblasta na zemjotresnoto inènerstvo, posebno za razni vidovi inènerski objekti. Avtor i koavtor na mnogu nau~ni i stru~ni trudovi publikuvani vo zemjata i vo stranstvo. Avtor e na knigata Zemjotresi, seizmi~ka opasnost i osnovni principi na zemjotresnoto inènerstvo. Dobitnik e na pove}e nacionalni i me|unaK. Tal. rodni priznanija.
Patniot soobra}aj vo Makedonija
PATEN SOOBRA]AJ individualen (patni~ki avtomobili), javen (vozila na javniot patni~ki prevoz avtobusi) i tovaren soobra}aj (lesni i te{ki tovarni vozila). Dominantnata uloga vo patniot soobra}aj ja imaat patni~kite avtomobili. Razvojot na avtomobilskiot soobra}aj vo svetot i kaj nas doveduva do izgradba na golem broj novi pati{ta i do rekonstrukcija i modernizacija na postojnite (v. patna mreà). Po Vtorata svetska vojna vo RM imalo samo 6 km pati{ta so sovremen kolovoz (asfalt-beton) i so stepen na motorizacija edno vozilo na 2.800 ìteli. Vo 2002 g.
Knezot Paska~ (freska vo crkvata Sv. Nikola# vo Psa~a, XIV v.)
PASKA^, Vlatko (XIV v.) blagorodnik od vremeto na Stefan Du{an, so nasledstvo vo reonot
vo zemjata se registrirani 2.918 motocikli, 307.581 patni~ki vozila, 2.497 avtobusi, 20.213 tovar-
PATRIK
ni vozila, 6.187 specijalni vozila, 4.105 vle~ni vozila itn. Na sovremen kolovoz otpa|a 80% od patnata mreà. Stepenot na motorizacijata vo 2002 g. iznesuva 6,6 ìteli na eden patni~ki avtomobil, a vo Skopje i Bitola 4,9 ìteli na eden patni~ki avtomobil.
IZV.: Transport i drugi komunikacii, Dràven zavod za statistika, 2004 g. R. D.
PATKI v. [atki.
Modri patlixani
Patnata i èlezni~kata mreà vo Republika Makedonija
PATLIXAN (Solanum melongena L.) ednogodi{no rastenie od fam. Solanaceae. Poteknuva od indiskite oblasti. Vo Evropa i na Balkanot e poznat od XV v. Se odgleduva zaradi nezrelite plodovi, koi se konsumiraat gotveni. Bogati se so: mineralni materii; azotni materii (1,1%); bezazotni ekstraktivni materii (3,9%); celuloza. Se odgleduva na otvoreno i vo za{titeni prostori. D. J. PATNA MRE@A se sostoi od vongradska i gradska. Vo vongradskata mreà spa|aat magistralnite, regionalnite i lokalnite pati{ta. Magistralnite pati{ta gi zadovoluvaat potrebite i na me|unarodnite komunikacii (nosat oznaka E), a nekoi od niv pominuvaat i niz na{ata teritorija (v. karta na patnata mreà). Niz teritorijata na RM ima ostatoci od rimskite pati{ta: Via Egnacia, koj od Skadar preku Dra~ (Durahium), Ohrid (Lichnidus), Bitola (Heraclea) i Solun (Tesalonice) vodi do Istanbul (Constantinopolis); del od Via Militaris niz Makedonija: ScopusTesalonice (SkopjeSolun) i HeracleaStopis (BitolaStobi). Kako prva etapa vo modernizacijata na vongradskata patna mreà moè da se smeta periodot od 1947 do 1967 g., koga se izgradeni 190,5 km, rekonstru-
irani 522 km i modernizirani 209,5 km ili vkupno 922 km pati{ta. Denes vongradskata patna mreà vo RM opfa}a 13.360 km, od koi: magistralni (dràvni/nacionalni) 909 km, regionalni 3.777 km i lokalni okolu 9.000 km. Me|unarodnite E-pati{ta vo mreàta na dràvnite pati{ta vleguvaat so 549 km (od niv kako avtopati se 197 km). Niz RM pominuvaat i dva evropski koridora (predvideni kako avtopati), Koridorot 10, od granicata so R Srbija do granicata so R Grcija, so 192,5 km (avtopat 152,5 km) i Koridorot 8, od granicata so R Srbija do granicata so R Albanija, so 308 km (avtopat 64,6 km). Vo izgradba e Severnata obikolka na Skopje vo profil na avtopat so dolìna od 25,2 km. Grankata od koridorot 10D, od Veles do granicata so R Grcija (127 km) s u{te ne e proektirana kako avtopat.
IZV.: materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta Skopje; Dràven zavod za statistika, Transport i drugi komunikacii, 2004 g.; R. Don~eva, Proektirawe pati{ta, GF, Skopje, 2004. R. D.
Tetradrahmi, didrahmi i tetraboli na pajonskiot kral Patraj
nuva deka bil tatko na pajonskiot kral Avdoleon. Kovel pari vo istiot teìnski standard kako i Likej. Poznata e negovata tetradrahma na ~ij{to revers e pretstaven kowanik kako proboduva padnat neprijatel, za koja se pretpostavuva deka ja pretstavuva pobedata na Ariston, bratot na Patraj, nad persiskiot satrap Satropat vo vremeto na pohodot na Aleksandar III Makedonski.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
PATRAJ (Patraos) pajonski kral (ok. 340/335315 pr.n.e.), sin na kralot Likej, poznat edinstveno po negovata monetarna produkcija i eden natpis na koj se spom-
PATRIK, Ha~ison Evans (Reding, Berk{ir, dekemvri 1913) britanski oficer za vrska. Na 16 septemvri 1943 g. e spu{ten vo
1121
PATRISTIKA
Zapadna Makedonija (delot na Makedonija pod Grcija). Najgolemiot del od svojot prestoj go pominal vo oblasta na Vi~o. Vo izve{tajot dostaven do centralata na SOE vo Kairo (12. XII 1944) konstatira deka ...ako stranec {to ne ja poznava Grcija ja poseti oblasta Florina (Lerin) i potoa formira sopstveno mislewe za zemjata vo celina, zaklu~okot bi bil deka Grcite se tie {to se vo malcinstvo. Toa e predimno slovenski region, a ne gr~ki. Jazikot po domovite i po pravilo na poliwata, na selskite ulici, na pazarot e makedonski, slovenski jazik... va`no e da se naglasi deka naselenieto, kako {to ne se Grci, isto taka ne se Bugari ili Srbi ili Hrvati. Tie se Makedonci...#.
LIT.: Velika Britanija i Makedonija (18 avgust 1944 8 maj 1945). Dokumenti, I. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor êpreganov, Skopje, 1995. T. ^.
prestojot na ~etata vo Kadino Selo, Prilepsko (1902), bile predadeni i opkoleni od osmanskata vojska i ba{ibozuk, a borbata ja zavr{ile so grupno samoubistvo.
LIT.: S. Risteski, Metodija Pat~ev, Ohrid, 1974. Al. Tr.
Jelena Patrnogi}
PATRISTIKA (lat. patres = otci) u~ewe na crkovnite otci. Vrz delata na crkovnite otci se gradela dogmatikata i teolo{koto u~ewe na hristijanstvoto. Poradi toa, ovie knièvni tekstovi bile rangirani vedna{ po tekstovite na Svetoto pismo. Delata se koristele na ekumenskite sobori za formulirawe na crkovnite dogmi. Spored sodrìnata, tie zafa}ale dogmatski, egzegetski, asketsko-filozofski, logi~ko-gramati~ki, didakti~ki i polemi~ki temi. Me|u najgolemite imiwa na patristikata se avtorite od t.n. zlaten vek na patristikata: sv. Atanasij Veliki, sv. Vasilij Veliki, sv. Grigorij Bogoslov, sv. Grigorij Niski, sv. Jovan Zlatoust, sv. Efrem Sirin, sv. Maksim Ispovednik, sv. Jovan Damaskin, sv. Simeon Nov Bogoslov, sv. Grigorij Palama. Patristi~koto vlijanie se prenelo i vrz ju`noslovenskite hristijanski prostori. Delata na crkovnite otci stanale osnova na mnogu prepisi na gr~ki jazik, no i na prevodi i dopolnuvawa vo slovenskata rakopisna tradicija. Vo makedonskoto srednovekovno rakopisno nasledstvo se registrirani mnogu tekstovi inspirirani, prevedeni ili prepi{ani od delata na patristi~kite avtori.
LIT.: I. Kolari, Filozofsko-teolo{ki leksikon, Uìce, 2000. V. G.-P.
nik#; Gradskiot saat#; Yvezdite se ve~ni# i dr. Kostimografii za baletski dela: Bolero#; Valpurgiska no}#; Don Kihot#; Elan#; @izel#; Klasi~na simfonija# i dr. Kostimografii za operi: Albert Hering#; Boemi#; Evgenij Onegin#; Zemjata na nasmevkite#; Ilinden#; Karmen#; Knez Igor#; Qubovna naR. St. pivka# i dr. PATÊ, Lambro (Ohrid, 23. V 1908 Skopje, 10. IX 1982) agronom i tehnolog. Gimnazija zavr{uva vo Bitola. Diplomira na Zemjodelskiot fakultet vo Tuluz (1929) i na Tehnolo{ki fakultet vo Bordo, Francija (1931). Raboti vo pogolem broj tutunski kombinati, a od 1949 g. preminuva (kako docent) na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, na koj i habilitira. Raboti i kako ekspert na Obedinetite nacii vo Sirija (tri godini) od oblasta na tutunot, kade {to e i odlikuvan so zaslugi za Sirija II#. Objavil pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na tutunot. P. Iv.
Dnevnata peperuga paunovec
PAUNOVEC, DNEVEN (Inachis io L.) dnevna peperuga. Ima dobro razvieni krilja, koi od gornata strana se so karakteristi~ni kru`ni {ari, sli~ni na paunovi perduvi. Ottuka e i imeto dneven paunovec. Se hrani so nektar i rastitelni sokovi. Naj~esto se sre}ava vo blizina na koprivi. Se javuva vo dve generacii, zimska od mart do april i letna od juni do septemvri. Rasprostranet e vo cela Evropa do 60-tiot stepen geografska {iro~ina. Vo Makedonija e mnogu ~est vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno Izdanie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990. V. T. K. M. Kr.
Metodi Pat~ev
PATRNOGI], Jelena (Kosovska Mitrovica, 1932) kostimograf. ^len na MNT (1960-1977). Osven za dramski, pravi koreografii i za operski i baletski pretstavi, kako i za film i TV. Se zanimavala i so pedago{ka dejnost. Kostimografii za dramski dela: Antica#; Gra|aninot blagorod1122
PATÊV, Metodi (Ohrid, 20. V 1875 Kadino Selo, Prilepsko, 7. IV 1902) u~itel, revolucioner, vojvoda na TMORO. Bil u~itel vo Ohrid (1896) i vo s. Ehlovec, Ki~evsko. Se aktiviral vo TMORO i dejstvuval vo toj reon (18971899). Po ubistvoto na Dimitar Grdanov vo Ohrid, bil vo zatvor (18981901), a po amnestijata zaminal vo ~etata na Marko Lerinski. Vo oktomvri 1901 g. stanal prilepski vojvoda. Pri
PAUNOVSKA, Rosa Petkova (s. Kokino, Kumanovsko, 1875 s. Kokino, 1971) interpretatorka na narodni pesni, }erka na poznatiot kokinski vojvoda Petko, doselen od sosednoto s. Malotino. Ne odela na u~ili{te. Vo svojot ìvot nikoga{ ne otpatuvala podaleku od Kumanovo, kade {to obi~no odela vo pazarnite denovi. Vo nejziniot repertoar se nao|aa okolu 250 narodni pesni od nejziniot kraj. Magnetofonski zapisi od nejzinoto peewe se deponirani vo Arhivata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje, snimeni od Simo Mladenovski (1969).
LIT.: Simo Mladenovski, Eden redok pesnopoec, Narodno stvarala{tvo#, sv. 41 43, Beograd, 1972, 243248; istiot, Od narodnata riznica, Beseda#, I, 2, Kumanovo, noemvri 1972, 225227; istiot, Narodni pesni od repertoarot na Rosa Paunovska. Beseda#, XI, 3132, Kumanovo, noemvri 1984, 6167. S. Ml.
PEDAGOGIJA
PAUNOVSKI, Boris (Bitola, 28. VI 1935) dipl. geod. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1996 do penzioniraweto vo 1998 g.) po predmeti od oblasta na geodezijata. Diplomiral vo Belgrad (1959), kade {to i doktoriral (1985). Pred da stane docent na Grade`niot fakultet vo Skopje (1988), bil direktor na Zavodot za geodetski i fotogrametriski raboti. Objavil pove}e u~ebnici. Q. T. PA[ANKU, Ta{uli Takov (Bitola, 25. I 1927) ginekolog-aku{er. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1957), specijalizacijata po ginekologija i aku{erstvo ja zavr{il vo Qubqana (1963). Vo 1985 g. doktoriral vo Novi Sad. Rabotel vo Bitola do penzioniraweto (1987). Bil na~alnik na slu`bata, a vo 1979 g. stanal primarius. P. B.
Radmila Pa{i}
Jovan Pa{ti
tos vo Muzejot na Makedonija (19631996). Vr{ela arheolo{ki istraùvawa na pove}e lokaliteti: Demir Kapija, Suva Reka, Milci, Dedeli, Marvinci, Sopot, Vinica, Nerezi, Studeni~ani.
BIBL.: Arheolo{ka ispitivawa na lokalitetu Orlova ûka# kod sela Star Karaorman, Starinar#, XXI, Beograd, 1972, 129134; Praistorijska iskopavawa u Demir Kapiji, Starinar#, XXVI, Beograd, 1976, 155158; @elezno vreme, Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, 1, Skopje, 1994, 6279. D. Z.
to pozori{te vo Belgrad (1949). ^len na Baletot pri MNT vo Skopje (1952-1972). Baletskoto obrazovanie go steknuva vo Baletskoto u~ili{te Luj Davi~o# vo Belgrad, vo klasata na N. Kirsanova. Specijalizira kaj poznatite pedagozi Preobraènskaja, Jegorova, Mjasin, Dolin. Kako prvenec na Baletot ima odigrano golem broj glavni ulogi, istaknuvaj}i se so svoeto partnersko umeewe i bogato iskustvo.
ULOGI: Franc (L. Delib, Kopelija#), Marko (S. Hristi}, Ohridska legenda#), Albert (A. Adam, @izel#), Zigfrid (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#) i dr. Em. X.
Nikola Pa{i}
PA[I], Nikola (Zae~ar, 1845 Belgrad, 1926) srpski politi~ar, lider na Radikalnata partija, po poteklo od Makedonija. Po Ilindenskoto vostanie, pri dogovarawata so Bugarija za sozdavawe sojuz, bil protiv avtonomija na Makedonija, kategori~no izjavil deka na Balkanot nemalo mesto za nova slovenska dràva. Pred i vo vremeto na Balkanskite vojni ja predvodel srpskata Vlada; postignal dogovor za sojuz so Bugarija za podelba na Makedonija, a po dvete balkanski vojni Srbija go okupirala i go anektirala Vardarskiot del na Makedonija. Po Prvata svetska vojna na Mirovnata konferencija izdejstvuval Srbija, odnosno Kralstvoto na SHS da go dobie Strumi~ko. Po vojnata bil na ~elo i na nekolku vladi.
LIT.: Karlo Sforca, Nikola Pa{i, Beograd, 1991. D. Jov.
Pa{kanat
PA[KANAT (Pastinaca sativa L.) dvegodi{no rastenie, prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del), a vo vtorata generativni plodovi i seme. Poteknuva od Sredna Evropa. Vo nadebeleniot koren ima suvi materii (19%) vo koi ima jagleni hidrati (12%), azotni materii (1,4%), mineralni materii, eteri~no maslo. Se koristi za popravka na supi i jadewa. Kaj nas se odgleduva na ograni~eni povr{ini, vo doma{ni gradini. D. J. PA[TI, Jovan Jano{ (Prigrevica kaj Sombor, 23. XII 1924) baletski igra~. U~estvuval vo NOB. Po Osloboduvaweto karierata ja zapo~nuva (1946) vo Umetni~kiot ansambl na JNA. Stanuva ~len na Baletot pri Narodno-
PEGMATITI ìlni magmatski karpi vo grupata na granitite i riolitite. Se pojavuvaat vo vid na ìci, ~ija dimenzija e promenliva, ili pak vo vid na pogolemi pegmatitski tela, koi imaat forma na le}i. Imaat zrnesta, a na mesta i porfiroidna struktura. Izgradeni se od kvarc, feldspati, liksuni, a vo niv se pojavuva i serija na egzoti~ni minerali kako {to se: beril, granat, disten, turmalin i dr. Na podra~jeto na RM pegmatiti se pojavuvaat vo ramkite na Pelagoniskiot metamorfen kompleks vo serijata na gnajsevite, pri {to nivnata golemina e promenliva. Najgolemite pegmatitski tela se pojavuvaat vo lokalitetot Ramna Niva, potoa vo lokalitetite na âni{te.
LIT.: Blaò Boev, Risto Stojanov, Petrografija, RGF, [tip, 1994. Bl. B.
PA[I], Radmila (s. Podgorci, Stru{ko, 27. XI 1931) arheolog. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1956). Magistrirala vo 1981 g. Od 1956 g. raboti vo Narodniot muzej vo Ohrid, a potoa kako kus-
PEDAGOGIJA nauka za vospitanieto. Minuva dolg pat na razvitok, a kako posebna nau~na i nastavna disciplina se konstituira duri vo XIX v. Zaslugata za toa mu pripa|a na germanskiot filozof i pedagog J. F. Herbart (17761841). Opredelbata nauka za vospitanieto# i denes predizvikuva polemi~ki raspravi, {to se dolì na razli~nite sfa}awa na su{tinata na vospitanieto, taka {to ne postoi edinstveno mislewe nitu vo odnos na imeto, nitu vo odnos na predmetot na prou~uvaweto. Ako vospitnata
1123
PEDAGO[KI
koncepcija se osmisluva vrz opredeleno filozofsko ili sociolo{ko u~ewe, pedagogijata se vrzuva za toa u~ewe: marksisti~ka pedagogija, pragmatisti~ka pedagogija, socijalna pedagogija itn. Ako, pak, se ima predvid op{testvenata uslovenost na vospitanieto, atributivnosta se odnesuva na karakterot na op{testveniot sistem vo koj se organizira i se ostvaruva vospitanieto (feudalna, buròaska, socijalisti~ka, gra|anska pedagogija itn.). Po Osloboduvaweto na Makedonija, vo vremeto na socijalisti~kiot op{testven sistem, pedagogijata se razviva kako op{tojugoslovenska koncepcija, zasnovana na marksizmot i e poznata kako marksisti~ka, odnosno socijalisti~ka pedagogija. Pritoa terminot pedagogija se koristi vo smisla na integralna nauka za vospitanieto, so razgranet sistem na posebni nau~ni disciplini: istorija na pedagogijata (op{ta i nacionalna), op{ta pedagogija (teoriska, sistemska), u~ili{na pedagogija, predu~ili{na pedagogija, andragogija, didaktika, metodika, sociologija na obrazovanieto, ekonomija na obrazovanieto, pedago{ka psihologija i dr. Na pedago{ki idei vo Makedonija naiduvame u{te vo deloto na sv. Kliment Ohridski, vo sferata na duhovnosta, odnosno moralnoto vospitanie. Makedonskite prerodbenski u~iteli isto taka imaat svoj pridones vo razvojot na pedago{kata misla kaj nas. Od osobeno zna~ewe, pak, za razvojot na pedagogijata kako nauka e pojavata na deloto [kolska pedagogija# na J. Kova~ev (1873). Makedonskata pedagogija intenziven razvoj doìvuva po Osloboduvaweto, so otvoraweto na studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet (1946) i so izleguvaweto na prvoto makedonsko pedago{ko spisanie (v.) Prosvetno delo# (1945). Pedagogijata denes e vklu~ena vo studiskite programi na site nastavni~ki fakulteti. Na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje postoi poseben Institut za pedagogija na koj 15 doktori na nauki, so pove}e sorabotnici, rabotat na razvivaweto na pedagogijata kako integralna nauka i na obrazovanieto na nad 500 studenti vo dodiplomskite i postdiplomskite studii vo oblasta na pedago{kite nauki. Pedago{kata teorija i praktika se razviva i na pedago{kite fakulteti.
LIT.: J. Kova~ev, [kolska pedagogija, Solun, 1873; Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 94101. K. Kamb.
(1995), pedago{kite akademii prestanuvaat da postojat.

PEDAGO[KI ZAVOD NA MAKEDONIJA stru~no-pedago{ka ustanova, formirana so re{enie na Izvr{niot sovet na NRM (11. VIII 1955) kako Zavod za unapreduvawe i prou~uvawe na {kolstvoto, za vr{ewe na prosvetnopedago{ka slu`ba pod rakovodstvo i nadzor na Sovetot za prosveta na NRM. Vo 1960 g. e donesen prviot zakon so koj se ureduvaat
Predavawe na Pedago{kata akademija vo Skopje
U~ebnikot [kolaska pedagogija od Josif Kova~ev (1873)
PEDAGO[KI AKADEMII VO MAKEDONIJA vi{i {koli za obrazovanie na nastavnici za osnovnite u~ili{ta i vospituva~i za predu~ili{nite ustanovi. Se javuvaat po [kolskata reforma (1958), so koja se voveduva edinstveno zadolìtelno osumgodi{no osnovno u~ili{te, zamenuvaj}i gi dotoga{nite (v.) u~itelski {koli i (v.) vi{ite pedago{ki {koli. Pedago{kite akademii se izraz na nastojuvawata da se obezbedi edinstveno obrazovanie za site profili na nastavnici {to ja izveduvaat nastavata vo osumgodi{no osnovno u~ili{te i da se podigne obrazovanieto na u~itelite, od sredno{kolsko na vi{o{kolsko nivo. Vo u~ebnata 1961/62 g. vi{ite pedago{ki {koli vo Skopje i vo [tip stanuvaat pedago{ki akademii, a vo u~ebnata 1964/65 pedago{ka akademija se otvora i vo Bitola. [koluvaweto, kako i vo vi{ite pedago{ki {koli, traelo dve godini, a se obrazovale oddelenski i predmetni nastavnici. Vo tekot na sproveduvaweto na koncepcijata (v.) naso~eno obrazovanie, obrazovanieto na predmetnite nastavnici pominuva na soodvetnite nastavni~ki fakulteti, a pedago{kite akademii go zadrùvaat obrazovanieto na oddelenski nastavnici i na predu~ili{ni vospituva~i. So osnovaweto na pedago{ki fakulteti
odnosite i dejnosta, poznat kako Zakon za prosvetno-pedago{kata slu`ba vo NR Makedonija. Pozna~ajni promeni prosvetno-pedago{kata slu`ba doìvuva po donesuvaweto na Zakonot za organizirawe dejnost za unapreduvawe na obrazovanieto i vospitanieto, koga dotoga{nite zavodi za {kolstvo (Republi~ki, op{tinski i regionalni) od organi na upravata se transformiraat vo zavodi za unapreduvawe na obrazovanieto i vospitanieto vo predu~ili{noto, vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie i vospitanie. So Zakonot za organi na upravata (28. IX 1990), pedago{kata slu`ba pominuva vo sostav na Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura, taka {to se formira Pedago{ki zavod na Makedonija kako edinstvena institucija na dotoga{nite zavodi. Prestana da postoi so osnovaweto na (v.) Biroto za razvoj na obrazovanieto (2000).
LIT.: Sl. vesnik na NRM#, 16/1960; Sl. vesnik na SRM#, 17/1974; 40 godini Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 1996. K. Kamb.
PEDAGO[KI MUZEJ NA MAKEDONIJA pedago{ka institucija za pribirawe i prou~uvawe na dokumentacija relevantna za istorijata na obrazovanieto, prosvetata i pedagogijata vo Makedonija. Na osnova~koto sobra-
1124
PEDESET
nie (1993) se usvoeni konstitutivnite dokumenti i e formiran Sovet na Pedago{kiot muzej. Sovetot razvi {iroka aktivnost za realizirawe na osnovnite zada~i na Muzejot: pribirawe {kolska i prosvetna dokumentacija, prou~uvawe na pedago{koto minato na Makedonija preku organizirawe stru~ni i nau~ni sobiri, posveteni na oddelni zna~ajni nastani ili li~nosti od istorijata na dejnosta. Organizirani se nad triesetina vakvi sobiri, kako i pove}e podvi`ni izlo`bi i ~estvuvawa na istaknati pedago{ki dejci, zaslu`ni za razvojot i napredokot na makedonskoto {kolstvo i prosveta. Svojata dejnost Pedago{kiot muzej ja ostvaruva vo ramkite na Domot na prosvetnite rabotnici na Makedonija i vo sorabotka so soodvetni institucii. Za prv pretsedatel na Sovetot e izbran prof. d-r Kiro Kamberski. K. Kamb. PEDAGO[KI FAKULTET BITOLA v. Pedago{ki fakulteti. PEDAGO[KI FAKULTET GOCE DELÊV# [TIP v. Pedago{ki fakulteti. PEDAGO[KI FAKULTET SV. KLIMENT OHRIDSKI# SKOPJE v. Pedago{ki fakulteti. PEDAGO[KI FAKULTETI visoko{kolski ustanovi za podgotvuvawe nastavnici za osnovnoto obrazovanie (oddelenska nastava) i vospituva~i za predu~ili{noto vospitanie. Nastanuvaat od potrebata da se podigne nivoto i kvalitetot na dotoga{noto obrazovanie na ovie pedago{ki kadri. Pedago{ki fakulteti postojat vo Skopje (Pedago{ki fakultet Sv.Kliment Ohridski#), vo [tip (Pedago{ki fakultet Goce Gel~ev#) i vo Bitola (do 2001 g. go nose{e imeto Fakultet za u~iteli i vospituva~i), a se formirani so transformacija na dotoga{nite (v.) peda-
go{ki akademii. So rabota zapo~nuvaat od u~ebnata 1995/96 g. Vo su{tina, tie ja prodolùvaat tradicijata na (v.) u~itelskite {koli i na pedago{kite akademii. Obrazovanieto trae 4 godini, odnosno 8 semestri. Na Pedago{kiot fakultet Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje, vospitnoobrazovniot proces se izveduva na makedonski, na albanski i na turski jazik. Na site tri fakulteti studiite se organizirani po ETKS. Nastavnite programi se strukturirani od zadolìtelni, izborni i fakultativni predmeti. Na Pedago{kiot fakultet vo Bitola, osven dodiplomski, se organizirani i postdiplomski studii vo oblasta na metodikite na oddelenskata nastava i na metodikite na predu~ili{noto vospitanie.
toelo od dva klasa, so predmeten sistem na nastava, kade, osven op{toobrazovni, se u~ele i pedago{ki i bogoslovski predmeti, od {to mu proizleguva i imeto. Posebno vnimanie se obrnuvalo na prakti~nata obuka na idnite u~iteli. [koluvaweto traelo dve godini. Vakvo u~ili{te bilo otvoreno i vo Prilep (1974/75), isto taka od Josif Kova~ev. (v. Verski {koli vo Makedonija).
LIT.: R. Kantarxiev, Makedonskoto prerodbensko u~ili{te, Skopje, 1985. K. Kamb.
PEDAGO[KO DRU[TVO NA MAKEDONIJA prva nau~nostru~na asocijacija na pedagozite i na drugi u~ili{ni rabotnici vo Makedonija. Formirano (maj 1950) so cel da obrabotuva pra{awa od u~ili{nata i vospitnata dejnost i da predlaga merki za nejzino unapreduvawe; da ja popularizira pedago{kata teorija; da organizira nau~ni istraùvawa od oblasta na pedago{kata teorija i praktika, kako i da ja pomaga rabotata na prosvetnite rabotnici. Bilo organizirano vo pododbori i po sekcii za oddelni disciplini (sekcija za metodika i didaktika i sl.). Go izdavalo spisanieto (v.) Prosvetno delo#. Vo 1975 g. se transformira vo (v.) Sojuz na pedago{kite dru{tva na Makedonija. K. Kamb. PEDAGO[KO-BOGOSLOVSKO UÎLI[TE prvo stru~no u~ili{te za podgotvuvawe u~iteli i sve{tenici vo Makedonija. Go osnoval poznatiot makedonski pedagog Josif Kova~ev vo [tip (1869). U~ili{teto se sos-
PEDAGO[KO-PSIHOLO[KA SLU@BA stru~na slu`ba vo predu~ili{nite ustanovi, vo u~ili{tata i vo u~eni~kite domovi, koja pridonesuva vo izvr{uvaweto i unapreduvaweto na vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{teto, odnosno vospitnoobrazovnite ustanovi. Slu`bata ja izvr{uvaat diplomirani pedagozi i psiholozi, a u~estvuvaat i diplomirani sociolozi, socijalni rabotnici i defektolozi, koi zakonot gi tretira kako stru~ni (so)rabotnici. Sekoe porazvieno u~ili{te, predu~ili{na ustanova ili u~eni~ki dom vo Makedonija ima vraboteno pedagog ili psiholog, a nekade i pedagog i psiholog ili drug stru~en (so)rabotnik. K. Kamb.
Formiraweto na 51-ta (makedonska) divizija ([irok Dol, Berovsko, 19. H 1944)
Pedago{kiot fakultet Goce Del~ev, [tip
PEDESET I PRVA (MAKEDONSKA) DIVIZIJA ([irok Dol, kaj Berovo, 19. X dekemvri 1944) voena edinica na NOVJ. Vo nejziniot formaciski sostav vlegle Prvata, Dvaesettata i Dvaeset i prvata makedonska NO brigada i Artileriskata (strumi~ka) brigada na NOV i POM so vkupno 2.476 borci i oficeri. Nejziniot broj podocna narasnal na 6.689 borci i oficeri. U~estvuvala vo operaciite za osloboduvawe na Makedonija dol` komunikaciite DojranValandovoStrumicaRadovi{ i StrumicaNovo SeloBugarska granica vo sostavot na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus. Po Osloboduvaweto na Strumica i Radovi{ bila rasporedena na Jugoslovenskogr~kata granica od Gevgelija do trome|eto so Bugarija, a potoa rasformirana.
1125
PEDESETTA
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejstva na edinicite od NOV vo Strumi~kiot region vo periodot septemvri-noemvri 1944 i germanskata dokumentacija vo vrska so niv. Strumica i Strumi~ko vo NOV 19431945. V. St.
vel vagotomija kaj duodenalniot ulkus, sopstvena modifikacija kaj najte{kata forma pilorna stenoza, {antovi operacii kaj portalna hipertenzija, radikalna pankreato-duodenalna resekcija i resekcii na pankreasot. Ja voveduva neagresivnata laparoskopska hirurgija (1992). Avtor e na 83 nau~ni trudovi.
BIBL.: Laparoskopska bilijarna hirurgija, Skopje, 1995. M. [oq.
Formiraweto na Pedesettata (makedonska) divizija (17. IX 1944)
Kosta Peev
PEDESETTA (MAKEDONSKA) DIVIZIJA (s. Mitra{inci, Berovsko, 17. IX dekemvri 1944) voena edinica na NOVJ. Vo nejziniot formaciski sostav vlegle êtvrtata, Trinaesettata i êtirinaesettata makedonska NO brigada. Vo prvata polovina na oktomvri kon nea bila priklu~ena i Devetnaesettata makedonska NO brigada i Artileriskata brigada, a êtvrtata makedonska NO brigada vlegla vo sostavot na 51-ta divizija. Vo sostavot na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus vodela borbi protiv germanskite edinici na pravecot Valandovo-Strumica-Berovo, gi oslobodila Berovo i Peh~evo (13. X), Ko~ani. (22. X), selata po dolinata na rekata Bregalnica, [tip (8. XI) i Sveti Nikole (9. XI). Pri Osloboduvaweto na Skopje vodela borbi kaj hidrocentralata Matka i za Osloboduvaweto na Tetovo (19. XI 1944), po {to bila rasformirana.
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejstva na 50. divizija na NOVJ vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija (septemvrinoemvri 1944), Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 19411945; Mihailo Apostolski, Zavr{ne operacije za osloboewe Makedonije, Beograd, 1953. V. St.
PEEV, Kosta (Strumica, 26. VI 1936) univ. profesor, dijalektolog. Diplomira na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19561960). Svojata nau~na dejnost ja zapo~nuva vo 1963 g., koga e izbran za asistent vo IMJ Krste Misirkov#, kade {to u~estvuva vo organiziraweto na Dijalektolo{koto oddelenie i vo realizacijata na proektot MDA. Kako redoven profesor (1989) po predmetot Dijalektologija na makedonskiot jazik na Filolo{kiot fakultet vo dva mandata e {ef na Katedrata za makedonski jazik. Sorabotnik e na me|unarodnite proekti OLA, OKDA, ELA. Avtor e na {eesetina lingvisti~ki statii i na dijaktelo{ki re~nik.
BIBL.: Dojranskiot govor, Skopje, 1979; Kuku{kiot govor, Skopje, 1, 1987 i 2, 1988; Re~nik na makedonskite govori vo jugoisto~niot egejski del, Skopje, 1, 1999-2002, 2, 2005 i 3, 2007. Sv. D.
telska {kola vo Elbasan (Albanija), a potoa vo Firenca studiral filozofija i muzika, no bil proteran, bidej}i ne sakal da potpi{e vernost kon kralot i ne go prifatil predlogot da stane ~len na Musolinievata Fa{isti~ka partija. Pristignal vo Gostivar (1941) i mu pristapil na komunisti~koto dvièwe, zanimavaj}i se so agitaciono-propagandna dejnost i ispra}awe vesti za NOB do Radio Moskva, Radio London i podocna Radio Slobodna Jugoslavija. Izvesno vreme bil vraboten kako pretsedatel na Finansovata kancelarija vo Ki~evo na kvislin{koto Albansko Kralstvo (ok. 21. V 10. VI 1942), a potoa se vklu~il vo NOV i POM kako politi~ki komesar na ~eta, na bataljon, na~alnik na Agit-prop i urednik na Bilten# na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada (od proletta 1943). Podocna bil zamenik na~alnik na Politi~koto oddelenie na êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. Po Osloboduvaweto i demobiliziraweto kako rezerven kapetan na JNA bil nazna~en za urednik na emisiite na albanski jazik na Radio Skopje (1946), a potoa celi 16 godini bil direktor i glaven urednik na vesnikot Flaka e Vllazrimit# vo Skopje so svoi napisi od razni oblasti. Isto taka bil direktor i glaven urednik na sp. Jehona#, a potoa pak vo Radio Skopje kako odgovoren urednik vo sektorot na Programata na jazicite na narodnostite. Bil ~len na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1957). Avtor e na pogolem broj radio, TV i teatarski drami i na scenarioto za igraniot film Uka od prokletie#.
BIBL.: Mejtu{a, Skopje, 1960 (roman); Vo mojata ulica, Skopje, 1963 (roman); Dali }e se vrati{, Skopje, 1964 (raskazi); Skalite na Kel, Skopje, 1964 (raskazi). LIT.: Umre Murteza Peza, Nova Makedonija#, XXXVIII, 12525, Skopje, 5. XII 1981, 4; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1942 1945, Dokumenti, Ki~evo, 1985, 64 i 71; d-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, INI, Skopje, 96. S. Ml.
PEEV, An|el Todorov (s. Stojakovo, Gevgelisko, 16. VII 1930) digestiven hirurg, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, direktor na Klinikata za digestivna hirurgija. Zavr{il Med. f. i specijalizacija po op{ta hirurgija (1964) vo Skopje i supspecijalizacija po digestivna hirurgija (London, Anglija, 1973). Doktoriral na temata PGV vo lekuvaweto na duodenalniot ulkus#. Vo1126
Murteza Peza
PEZA, Murteza (Elbasan, Republika Albanija, 20. VI 1919 Rieka, Hrvatska, 4. 8. XII 1981) novinar, dramski pisatel, raskaùva~ i romansier. Zavr{il u~i-
PEJZA@NA ARHITEKTURA kaj nas nova disciplina, povrzana so oblikuvaweto i ureduvaweto na prostorot/pejzaòt. Kako segment na urbaniot dizajn, se zanimava so analiza, funkcionalna organizacija i dizajn na gradskiot otvoren zelen prostor; zna~ajna e za sozdavaweto koherentna gradska celina. Postojat mnogu {koli za pejza`na arhitektura koi obrabotuvaat razni aspekti od dizajn/oblikuvawe na pejzaì do planirawe na predeli, opfa}aj}i pove}e disciplini, kako {to se: ekologijata, sociologija-
PEJÎNOVI]
ta, arhitekturata, urbanizmot, likovnite umetnosti. S. H. P.
Ilija Pejovski Cane Pejkovski
PEJKOVSKI, Cane Pejkov (s. @van, Demirhisarsko, 29. VI 1943) veterinar, redoven prof. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb (1978). Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (19781985). Izbran e za po~esen profesor na Institutot za veterinarna medicina pri Zemjodelskata akademija vo Kiev, Ukraina. Ima objaveno 53 nau~ni i stru~ni trudovi. M. D. J. B.
ni rabotel so Big Bendot na MRT. Vo svoeto tvore{tvo sozdade svoevidna sinteza me|u xezpostapkite i makedonskite folklorni motivi. Avtor e na okolu 80 dela za big bend i za reviski orkestar, kako i na nad 300 aran`mani za pove}e popularni kompozicii. Napi{al muzika za nekolku filmovi. Sorabotuval so vrvni imiwa od svetot na xezot. Bil viziting profesor na [kolata za sovremena muzika vo Solun, Grcija (19881991). Avtor e i na knigata Harmonskite osnovi M. Kol. na xezot#. PEJTON (Peithon) (?312 pr.n.e.) makedonski vojskovodec, eden od sedumtemina telohraniteli (somatofilaksi) na Aleksandar III Makedonski. Mu bila dodelena na upravuvawe satrapijata Indija (324 pr.n.e.), a po smrtta na Aleksandar III Makedonski stanal satrap na Medija.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921; Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,1896. LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
Kiril Pej~inovi} (crte`)
Naum Pejov: Zagovor protiv Makedonija
PEJOV, Naum (s. Gabre{, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 13. XI 1919 Skopje, 21. V 2003) pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Bil ~len na KPG (1938) i u~esnik vo Antifa{isti~kiot otpor. Komandant na Partizanskiot odred Lazo Trpovski# i zamenik-politi~ki komesar na Prvata egejska brigada. Protivnik na politikata na KPG vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe. Po Vtorata svetska vojna ìvee vo RM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI, Skopje, 1983. St. Kis.
PEJÎNOVI], Kiril (s. Tearce, Tetovsko, 1771 manastirot Le{ok, Tetovsko, 1845) prosveten i knièven rabotnik od prvata polovina na XIX v., eden od osnovopolo`nicite na novata narodna prosveta i knièvnost. Zaedno so tatko mu se zamona{il vo Hilendarskiot manastir. Se vratil potoa vo Tetovo i dejstvuval vo Ki~evskiot manastir. Bil igumen na Markoviot manastir kraj Skopje (18011817). Go vozobnovil Le{o~kiot manastir i od 1818 do 1830 g., bil negov igumen i vo nego kako monah ostanal do krajot na ìvotot. Tuka go otvoril kelijnoto u~ili{te i pravi obid za sozdavawe pe~atnica. Taka manastirot prerasnal vo prosveten i kulturen centar na Zapadna Makedonija. Kako pisatel se formiral pod vlijanieto na damaskinarite. Negoviot epitaf isklesan vrz nadgrobnata plo~a od ve~niot dom vo manastirskiot dvor go ozna~uva po~etokot na no-
Boro Pej~inov, karikatura - bez zbrovi
PEJOVSKI, Ilija (Veles, 7. VII 1947) kompozitor i aranèr. Studiral vo Qubqana i Skopje, a se usovr{uval na Berkli univerzitetot vo Boston, SAD. Tvore~kite afiniteti go odnele kon podra~jeto na xezot. Dolgi godi-
PEJÎNOV, Boro (Skopje, 14. IX 1942) karikaturist i avtor na crtani filmovi. Studiral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Crta karikaturi od 1957 g. Bil ~len na grupata Kiks i na Redakcijata na vesnikot Osten#. Objavuval karikaturi vo pove}e vesnici i spisanija i u~estvuval na pove}e grupni izlo`bi na karikaturi. Avtor e na nekolku crtani filmovi. Al. Cv.
Kiril Pej~inovi}: Ogledalo# (Budim, 1816)
1127
PELA
vata makedonska poezija vo XIX v. Pi{uvani na naroden jazik, knigite na Pej~inovi} ne se samo vistinsko ogledalo na mislovniot svet i na negovite pisatelski dostoinstva, tuku tie pretstavuvaat i svoevidna vrednosna slika za sevkupniot ekonomski i duhoven ìvot na makedonskoto naselenie vo prvite decenii na XIX v. Negovata dejnost zna~i svojot narod da go izvle~e od zaostanatosta i mrakot i da go vovede vo svetot na kulturnite narodi.
DELA: Ogledalo, Budim, 1816; Utje{enie gre{nim, Solun, 1840; @itie kwaza Lazara, Sof., 1835. LIT.: Blaè Koneski, Za makedonskata literatura, Sk., 1967; Haralampie Polenakovi}, Nikulcite na novata makedonska knièvnost, Sk,. 1973; Todor Dimitrovski, Od Pej~inovi} do Racin, Sk., 1982; Haralampie Polenakovi}, Izbrani dela, Sk., kn,. 3, 1989. V. Toc.
dena e po Hipodamov plan, so golema i prostrana agora. Od gradbite posebno se izdvojuvaat ku}ata so mozaici na koi e pretstaven Dionis na panter i lov na lavovi, kako i ku}ata so mozaici na koi e pretstaveno grabnuvaweto na Helena, lov na ko{uta i amazonomahija. Na akropolata se nao|ala kralskata palata, za koja, vrz osnova na arihitektonskiot stil, se predloèni datirawa od vremeto na Filip II do vladeeweto na Kasandar. Od drugite arheolo{ki naodi zna~ajni se mermernite steli, natpisi i helenisti~ka keramika.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: Ph. Petsas, Pella, Alexander the Greats Capital, Thessaloniki, 1978. K. M.-R.
diskutirale za ubikacijata na prestolninata Pelagonija. Kone~no, prostorot e stesnet okolu Sele~ka Planina, zaedno so predloènite kandidati: Doli{te kaj Prilepec, Elenik kaj Mojno i Visoka nad Kru{evica.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje, 1999, 80-89; V. Lilcik, An attempt at reconnaissance of the town of Pelagonia, Homage to Milutin Garashanin, Belgrade, 2006, 593-605. V. L.
PELA (Pella) (den. s. Postol) grad vo Botiaja, smesten pokraj ezeroto na rekata Ludija (Moglenica), vtora prestolnina na Makedonskoto Kralstvo, rodnoto mesto na Filip II i Aleksandar III Makedonski, no i rodno mesto na makedonskiot slavist Krste P. Misirkov. Prvpat se spomnuva kaj Herodot vo vrska so pohodot na persiskiot kral Kserks (po~etokot na V v. pr.n.e.). Prestolnina na Make-
PELAGON (Pelegon) eponimen heroj na Pelagoncite (anti~ko gornomakedonsko pleme). Najstari mitolo{ki podatoci ima vo Ilijadata# na Homer, kade {to vo XXI pesna se naveduva deka eponimniot junak bil sin na Aksij i tatko na peonskiot voda~ Asteropaj, sojuznik na Trojancite.
LIT.: Homer, Ilijada. Prepev, predgovor, uvod i objasnenija M. Petru{evski, Skopje, 1982. B. Petr.
Pogled od Sele~ka Planina kon Pelagonija i gradot Prilep
PELAGONIJA anti~ki grad, prestolnina na Kralstvoto na Pelagoncite, podocna sedi{te
Ostanko od nekoga{nata makedonska prestolnina Pela
donskoto Kralstvo stanuva vo vremeto na kralot Arhelaj (413399 pr.n.e.) i ostanuva s do bitkata kaj Pidna (168 pr.n.e.) i pa|aweto na Makedonija pod rimska vlast, koga bila razurnata i celosno ograbena, a nejzinoto bogatstvo odneseno vo Rim. Pri podelbata na Makedonija na ~etiri meridi, stanala centar na Tretata makedonska merida, a vo 30 g. pr.n.e. e pretvorena vo rimska kolonija (Colonia Iulia Augusta Pella) koja uìvala italsko pravo i kovela svoi moneti. Bila zna~aen punkt na patot Via Egnatia. Gra1128
na IV merida (Makedonija êtvrta) pod Rim. Na eden natpis od IV v. pr.n.e. (otkrien vo Atina) se spomnuva kralot na Pelagoncite. Po porazot na makedonskiot kral Persej kaj Pidna (22. VI 168 g. pr.n.e.), prokonzulot Emilij Paul vo Amfipol ja proklamiral podelbata na Makedonija na 4 meridi. Makedonija êtvrta bila najzapadnata gorna planinska oblast, so teritoriite na Eordaja, Elimeja, Timfaja, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deuriop, Pajonija zapadno od Vardar i Atintanija. Golem broj nau~nici
PELAGONIJA najgolemata kotlina vo RM so povr{ina od 4.000 km. Se protega vo meridijanski pravec sever jug vo dolìna od 80 km. Ramni~arskiot del od kotlinata se nao|a na prose~na n.v. od 650 m i zafa}a povr{ina od 120.600 ha. Najniska to~ka vo kotlinata e 575 m, kaj s. Dolno Egri vo Bitolsko Pole, a najvisoka e 2.601 m. So Topol~anskata greda, Pelagonija morfolo{ki e podelena na dva dela: Prilepsko Pole na sever i Bitolsko Pole na jug, a vo egejskiot del so gredata KizliDerven e odvoeno Lerinsko Pole. Vo zapadniot del na kotlinata se javuvaat u{te dve pomali morfolo{ki celini: Caparsko Pole vo dolinata na [emnica i Demir Hisar vo izvorskiot del na Crna Reka. Taa e formirana po tektonski pat so rasednuvawe i spu{tawe po dolìnata na rasedni linii vo tekot na tercierot. Za vreme na neogen-pliocenot vo kotlinata egzistiralo Pelagonisko Ezero. Toa ovozmoìlo ovoj basen da bide ispolnet so neogeni i kvarterni sedimenti so golema mo}nost. Vo bitolskiot del mo}nosta na sedimentite e 700 m, a vo prilepskiot del 380 m. Ramkata na kotlinata ja pravat planinite: Babuna, Sele~ka i Nixe na istok; Baba, Bigla, Ilinska Planina i Bu{eva na zapad i planinata Dautica na sever. Poradi blizinata na Egejskoto More i geografskata {iro~ina bi trebalo da vladee sredozemnomorska klima. No poradi golemata nadmorska viso~ina vladee umereno-kontinentalna klima. SGT na vozduhot vo Prilep i Bitola e 11,2C,
PELAGONISKA
Pelagonija, najgolemata kotlina & ìtnica vo Makedonija
PELAGONISKA BITKA (1211) pome|u Strez i Latinite od Solunskoto Kralstvo vo pelagoniskata ramnina. Vo bitkata do{la do izraz prednosta na latinskite oklopnici vo otvorena bitka vo ramninata. Baronite od Solunskoto Kralstvo, pomognati od Epircite, katastrofalno ja porazile i ja uni{tile vojskata na Strez i 52 odredi bugarski vojnici {to gi ispratil kako pomo{ carot Boril.
LIT.: G. Prinzing, Der Brief Kaiser Heinrichs von Konstantinopel vom 13. Januar 1212, Byzantion 43, 1973. K. Ax.
a vrneìte 556,7 mm vo Prilep i 602,0 mm vo Bitola. Najgolema reka e Crna Reka, koja e glavna odvodna arterija i te~e po ramnoto kotlinsko dno. So izgradbata na branata Streèvo# na rekata [emnica, desna pritoka na Crna Reka, vo Bitolsko Pole e ovozmoèno navodnuvawe na okolu 20.000 ha obrabotlivo zemji{te. Za odgleduvawe tutun vo Prilepsko Pole se koristat vodite od Prilepskoto Ezero. Vo neogenite sedimenti se otkrieni golemi rezervi na jaglen lignit, vrz ~ija osnova se izgradeni trite bloka na najgolemiot REK Bitola kaj s. Suvodol vo RM. Vo Pelagonija se ostvaruvaat najgolemi prinosi na p~enica i p~enka vo RM, taka {to pretstavuva glavna ìtnica. Golem proizvoditel e na industriski kulturi: tutun, {e}erna repka, son~ogled i dr. Najgolemi gradski centri se: Bitola, Prilep, a vo egejskiot del Lerin.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
vo Bitolsko Pole i 24.150 ha vo Prilepsko Pole. Glaven recipient e Crna Reka, koja{to e regulirana vo dolìna od 58 km. Vo Bitolsko Pole, regulirani se i rekite Ela{ka, Dragor i [emnica, so vkupna dolìna od 24 km, a vo Prilepsko Pole regulirani se rekite Blato, Gradska, Ribnik, Senoko{ka i Zagradska so vkupna dolìna od 80 km. Vo Bitolsko Pole, osnovnata odvodna mreà gi vbrojuva odvodnite i perifernoodvodnite kanali so vkupna dolìna od 96 km. Poradi nedovolniot kapacitet i aktuelnata sostojba na sistemot, neophodna e negova rekonstrukcija i dogradba. St. Dod.
PELAGONISKA BITKA (1259) re{ava~ka bitka vo borbata za vizantiskoto nasledstvo pome|u Nikeja i Epir. Vo bitkata vo Jugoisto~na Pelagonija me|u Nikejcite i latinskite sojuznici na despotot Mihail Angel, koj pred bitkata se povlekol kon Epir. Nikejcite izvojuvale golema pobeda i ja potvrdile prevlasta na Balkanot.
LIT.: J. Geanakoplos, GrecoLatin Relations on the Eve of the Byzantine Restoration: The Battle of Pelagonia 1259, DOP 7, 1953. K. Ax.
PELAGONISKA EPARHIJA (IV XV v.). Vo X i XI v. bila vo sostav na Ohridskata arhiepiskopija. Se spomnuva vo povelbite na vizantiskiot car Vasilij II (1019). Ja opfa}ala teritorijata na Pelagonija i gradovite Debar i Veles. Vo XIV i XV v. e preimenuvana vo Prilepska mitropolija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
PELAGONIJA naselba, oblast. Imeto doa|a od gornomakedonskoto pleme Pelagonci, koi vo IV v. pr.n.e. gi naseluvale oblastite zapadno od r. Vardar (Aksij) do Linkestite na jug, Dardancite na sever i me|u Dasaretite i Penestite na zapad, t.e. dene{na Severna Pelagonija. Prvite spomenuvawa vo pi{anite izvori se vo vrska so makedonsko-rimskite vojni, kade {to se imenuva kako oblast (Polibij, Tit Livij). Od II v. pr.n.e. P. se spomnuva kako grad, sedi{te na êtvrtata merida, no lokacijata ne e poznata. Vo sredniot vek imeto se upotrebuvalo i kako anti~ki naziv na g. Bitola, no i kako ime na Lerinsko-bitolsko-prilepskata ramnina. Denes e ime na oblast, koja e najgolemata kotlina-ìtnica vo RM.
LIT.: K. Axievski, Pelagonija vo sredniot vek (od doa|aweto na Slovenite do pa|aweto pod turska vlast), Skopje, 1994. B. Petr.
Prilepskata brana
PELAGONIJA# sistem za odvodnuvawe, izgraden od 1959 do 1964 g., a rekonstruiran vo 1987 g. Odvodnuva povr{ini od 30.000 ha
PELAGONIJA#, Grade`no akcionersko dru{tvo, Skopje formirano e vo 1947 g. kako grade`no pretprijatie za izgradba na kapitalni proekti (stanbeni, komercijalni, javni i industriski objekti). Vo eden moment dostignuva do 12.800 vraboteni. Vo svoeto dosega{no postoewe ima izgradeno golem broj stanbeni, komercijalni i administrativni objekti, kako i u~ili{ta i detski gradinki, hoteli i odmorali{ta, bolnici, sportski i hidroobjekti, meliorativni sistemi, brani, sistemi za snabduvawe so voda i za kanalizacija i objekti za tretman, pati{ta, mostovi, èleznici vo zemjata i vo stranstvo. Od 1967 g. postojano e na stranskiot pazar (Libija, êhija i Slovakija, Germanija, Irak, Kuvajt, Rusija i dr.) Od 2005 g. raboti vo privatna sopstvenost.
IZV.: Pelagonija, www.pelagonija.com.mk. R. D.
PELAGONISKA MITROPOLIJA NA CARIGRADSKATA PATRIJAR[IJA (18781918) nejzinoto sedi{te bilo vo Bitola. Vo eparhijata pogolemiot del od naselenieto bilo makedonsko, se razvila mesnata samouprava (crkovni op{tini), a najzna~ajnite bile na Bitola i Prilep. Iako bila eparhija na ekumenskata Carigradska patrijar{ija, Pelagoniskata mitropolija pretstavuvala zna~aen poddrùva~ na gr~kata propaganda. Osobeno po 1870 g., koga bila formirana Bugarskata egzarhija, taa gi branela zagrozenite pozicii na grcizmot vo toj del od Makedonija. Nejzinite pretstavnici sorabotuvale so gr~kiot Konzulat vo Bitola, iako sekoga{ nemale isti stavovi. Sorabotuvala i so osmanliskite vlasti protiv MRO.
LIT.: Krste Bitoski, Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija 18781912, Skopje, 1968. D. Jov.
1129
PELAGONCI
PELAGONCI (Pelagones) staro gornomakedonsko pleme {to gi naseluvalo teritoriite zapadno od r. Aksij (Vardar). Homer vo Ilijada go spomnuva nivniot mitski eponimen heroj Pelegon, sin na re~niot bog Aksij i Periboja, tatko na najpoznatiot pajonski junak vo Trojanskata vojna Asteropaj. Nivnoto ime se sre}ava vo dva ati~ki natpisa od IV v. pr.n.e. Podocna se spomnati kaj Psevdo-Skimnos, Plinij Postariot i Livij, koj gi vbrojuva vo plemiwata {to ja naseluvaat Pajonija. Vo IV v. pr.n.e. imale svoja posebna politi~ka zaednica na ~elo so kral. Vo vremeto na jakneweto na Pajonija, politi~ki vlegle vo nejziniot sostav, a podocna, zaedno so Pajoncite, ja priznale vrhovnata vlast na Filip II. So rimskoto osvojuvawe i podelbata na Makedonija na ~etiri meridi, vlegle vo êtvrtata makedonska merida, ~ij centar stanal gradot Pelagonija.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
dile svoj Dom (1939). Aktivni bile @enskata i Mladinskata sekSl. N.-K. cija. PELISTER, ISELENI^KO DOBROTVORNO DRU[TVO (Elvud, Pensilvanija, SAD, 1917) dru{tvo na makedonski doselenici po poteklo od Bitolsko, najmnogu od s. Capari. Dru{tvoto organiziralo igranki, selski slavi i drugi aktivnosti. Sl. N.-K. PELISTER, ISELENI^KO DOBROTVORNO-KULTURNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1960) osnovano prvobitno pod imeto Bitola. Dru{tvoto go formiralo fudbalskiot klub Bitola (1969), preimenuvan (1985) nastapuval pod imeto Makedonija. Se podelilo (1979) na ~etiri samostojni selski dru{tva {to prodolùvaat da nastapuvaat zaedni~ki. Sl. N.-K.
Pelikani
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
PELISTER del od planinata Baba {to se nao|a vo jugoisto~niot del na RM i zazema povr{ina od 12.500 ha. Na nego posebno se atraktivni ledni~kite ezera poznati kako Pelisterski o~i, no i ìvopisnite planinski reki poznati po ~istata, bistra i studena voda. Od florata zna~ajno e prisustvoto na petoigli~estiot bor molika avto-
PELAZGI (Pelasgoi, Pelasgi) paleobalkanska populacija od mediteranskata grupa narodi, koja otprvin ja naseluvala Severna Grcija Tesalija i Epir, a podocna i drugi oblasti, pa duri i Italija. Tie ne mu pripa|ale na helenskiot etnos, bidej}i anti~kite avtori redovno gi ozna~uvale kako varvari. Herodot naglasuva deka ne e vo sostojba da opredeli na koj jazik zboruvale. Verojatno zboruvale na is~eznat prethelenski indoevropski jazik, koj ostavil tragi vo leksikata na starogr~kiot i vo toponimijata na Helada i Makedonija. Dodona bila sedi{te na Pelazgite, a Tesalija se narekuvala Pelazgija, spored imeto na nejziniot vladetel Pelazg. Pelazgite se spomnuvaat i kako ìteli na morskoto krajbre`je na Troja, a i Yevs od Dodona se narekuva pelazgiski. Isto taka, se spomnuvaat i me|u narodite na ostrovot Krit. Od I v. pr.n.e. I v. n.e. edna mesnost vo Isto~na Tesalija bila narekuvana Pelasgiotis.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Homeri, Opera, Oxonii, 1919; Strabonis, Geographica, Lipsiae, 18951913. K. M.-R.
Maloto Ezero na Pelister
PELIKANI (Pelecanidae) familija krupni ptici, od koja kaj nas se prisutni dva vida: bel ili obi~en pelikan (Pelecanus onocrotalus) i dalmatinski ili kadroglav pelikan (Pelecanus crispus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife Interna-
hton vid so tercierna starost, koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. Od faunata se sre}avaat vodozemci, vle~ugi, ptici i cica~i, od koi posebno vnimanie zasluùvaat me~kata, srnata i divokozata. Od ribite zna~ajno e prisustvoto na endemi~nata pelisterska pastrmka. A. St. PELISTER, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Akron, Ohajo, Wujork, 1923) organizacija na makedonskite doselenici po poteklo od Lerinsko, Bitolsko, Prilepsko i vo pomal broj od Ohridsko i Gevgelisko. Izgra-
PELISTER, ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit, Mi~igen, SAD, 1989) dru{tvo na makedonski doselenici prete`no od Bitolsko. Razviva humanitarna aktivnost za organizirawe piknici, igranki i drug vid sobirawa. Sl. N.-K. PELISTERSKO EHO# (Bitola, 1. I 1942 28. III 1944) nedelen vesnik za op{testveni pra{awa, kultura i informacii, organ na bugarskata okupatorska vlast vo Bitolskata oblast, na bugarski jazik. Urednik bil Georgi Vasilev, a redakcijata ja so~inuvale: Hr. Gucov (oblasen
1130
PENZISKO
Pelistersko eho#, organ na bugarskata okupatorska vlast vo Bitolskata oblast
direktor), Blagoj Davkov, Todor Krajni~anec, Nikola Mitev, Ilija Nen~ev, Petar Pajtonxiev, Quben Pan~ev, d-r Boris Svetiev i Kosta Crnu{anov. Izleguval vo tira` od 1.000 primeroci.
Rekata Pena
PEMBE makedonsko narodno oro so 2/4 ritam. Naj~esto se igralo vo Vele{ko. Sostavot na igraorcite e me{an (maì i èni), a drèweto e za kitkite na racete, koi se dràt ne{to ponapred, svitkani do visina na ramenata. Tempoto kulminira od bavno na po~etokot, do prili~no brzo na krajot. Posebna karakteristika e igraweto na peticite.
PENA leva pritoka na r. Vardar. Izvira pod vrvot Xini Beg na [ar Planina, na viso~ina od 2.400 m, a vo Vardar se vliva kaj seloto Sara}ino na viso~ina od 415 m. Dolga e 37 km, ima vkupen pad od 1.985 m i prose~en pad od 54 . Od izvorot do dnoto od Polo{kata Kotlina ima izrazito planinski, a od gradot Tetovo do slivot ramni~arski karakter. Poradi golemiot pad i poradi slabata otpornost na procesot na erozija na karpestite masi taa ima poroen karakter. So smaluvawe na padot vo Polo{kata Kotlina vo prolet i vo esen predizvikuva poplavi. Vo 1926 g. na nea e izgradena prvata pogolema proto~na hidroelektri~na centrala vo Makedonija Pena#. Dr. V.
mlad modernist# se zastapuva za novoto i antidoktrinarnoto kako uslov za natamo{nata estetska evolucija na makedonskata knièvnost.
DELA: Igra (raskazi, 1956), Na{ grad (raskazi, 1963), Skali (roman, 1965), Smrtta na ordenot (raskazi, 1963), @ed i glad (radiodrama, 1969), Drami (Studenti, Pod piramidata, Potop, Pre~ek, 1973), Drami (Patuvawe, Naslednici, Qubovnici, 1980), Izbrani dela (1987). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990). V. M.-^.
PENESTI (Penestae) paleobalkanska populacija {to gi naseluvala teritoriite na Severozapadna Makedonija. Prvpat se spomnuvaat vo vremeto na Tretata makedonsko-rimska vojna (171168 pr.n.e.), koga na nivnata teritorija se odvivale sudiri me|u makedonskata i rimskata vojska. Se spomnuvaat 11 nivni naselbi. Najgolem grad bil Uskana {to se nao|al blizu do Ki~evo.
IZV.: Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. K. M.-R.
Petar Pemov
PEMOV, Petar Janakiev (Skopje, 26. IX 1935) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f. Medicina zavr{il vo Skopje (1961), se vrabotil na Nervnata klinika (19642000) i poloìl specijalisti~ki ispit (1968). Doktoriral vo Belgrad (1981) od oblasta na patologijata na likvorot. Vovel sovremeni biohemiski metodi za likvorni analizi i bil dolgogodi{en rakovoditel na Oddelot za vaskularna patologija na mozokot. Bil pretsedatel na nevrolozite na Jugoslavija (19891991). Avtor e na pove}e od 100 nau~ni i stru~ni truda i na nekolku monografii.
BIBL.: Cerebrovaskularni bolesti, Skopje, 2004; Patofiziologija, dijagnostika i terapija na cerebrovaskularnite bolesti, Skopje, 1989. Il. X.
Branko Pendovski
PENDOVSKI, Branko (Ko~ani, 27. V 1927) novinar, raskaùva~, romansier, dramski pisatel. Dolgi godini raboti kako glaven urednik i direktor vo izdava~kite ku}i Kultura# i Ko~o Racin#. ^len e na DPM od 1953 g. ^len e i na makedonskiot PEN centar. Debitira so zbirkata raskazi Igra# (1956). Vo 1973 g. izleguva od pe~at knigata Drami#, koja gi sodrì negovite dramski tekstovi: Studenti#, Pod piramidata#, Potop#, Pre~ek#. Inaku, P. svoite pogledi za literaturata gi formira vo tekot na konfrontaciskite polemiki vo koi toj so silno uveruvawe na
PENZISKO OSIGURUVAWE vostanoven sistem na osiguruvawe {to treba da ja zameni zagubata na prihodot kako posledica na penzionirawe i starost. Penziskoto osiguruvawe e zna~aen segment na socijalnoto osiguruvawe i na ostvaruvaweto na socijalnata sigurnost na gra|anite na RM. So zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se ureduva zadolìtelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica {to vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se sostoi od: zadolìtelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz os1131
PENOV
nova na generaciska solidarnost; zadolìtelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. So zadolìtelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili gubewe na rabotnata sposobnost, smrt i telesno o{tetuvawe. Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot, dolìnata i obemot na vloùvaweto na sredstva za penzisko i invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so zakon. Prava od penzisko i invalidsko osiguruvawe se: 1) pravo na starosna penzija; 2) pravo na invalidska penzija; 3) pravo na rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto, pravo na soodvetno vrabotuvawe, pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i prava na soodvetni pari~ni nadomestoci; 4) pravo na semejna penzija; 5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe; i 6) pravo na najnizok iznos na penzija. Sredstvata za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se obezbeduvaat, odnosno se ostvaruvaat vo Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija. Vo ramkite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe svojata socijalna sigurnost vo 2005 g. ja ostvaruvale okolu 285.000 korisnici ili 13,7% od vkupnoto naselenie vo RM.
LIT.: Ministerstvo za trud i socijalna politika na R. Makedonija, Zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, Sl. vesnik na RM#, 80/1993, 24/2000, 50/2004 i 4/2005; B. Bati}, L. Ivanovska, N. Ruìn, D. Donev, P. Lazarevski, Q. ôneva, L. Danevska i dr., Tolkovnik na poimi od socijalnata za{tita. European Commission PHARE Consensus Programme, 2000; Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija. Izve{taj za rabotata na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija za 2005 godina. Skopje, 2005. D. D.
(1960) e proglasena za najdobra klasi~na balerina. Upravuva so Baletot pri MNT (1967-1968).
ULOGI: Marija (B. Asafjev, Bah~isarajska fontana#), Svanilda (L. Delib, Kopelija#), Aurora (P. I. âjkovski, Zaspanata ubavica#), Ela (F. Lotka, \avol na selo#), Odilija (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), @izel (A. Adam, @izel#), Julija (S. Prokofjev, Romeo i Julija#) i mnogu dr. Em. X.
Risto Penov
(19901993). Vo politi~kiot anga`man bil sekretar na Demokratskata partija do nejzinoto fuzionirawe so Liberalnata partija (1993 19. IV 1997), potpretsedatel (19. IV 1997 proletta 1999) i pretsedatel na Liberalnodemokratskata partija (proletta 1999 11. II 2007). Kako izbran gradona~alnik na grad Skopje vo dva mandata (19962006) ja zbogatil infrastrukturata na gradot, rekreativnite zoni i parkiraS. Ml. li{tata.
Kiril Penu{liski
Natka Penu{liskaMitrovska
PENOV, Risto (Veles, 28. IX 1957) stopanstvenik, politi~ar i op{testvenik. Ja zavr{il Gimnazijata Rade Jov~evski-Kor~agin# (1975), diplomiral na Ekonomskiot fakultet (1979) i magistriral na tema Kadrovskiot potencijal na Makedonija ~ove~kite resursi kako proizvoden faktor# na Pravniot fakultet vo Skopje (1990). Rabotel vo gradskata uprava na Skopje (19801986), vo stru~nite slu`bi na CK na SKM (19861990) i kako rakovoditel na pretprijatieto Angrokoà#
1132
PENU[LISKA-MITROVSKA, Natka (Skopje, 24. IV 1934) balerina. Baletskoto obrazovanie go dobiva vo Srednoto baletsko u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova, a potoa kaj poznatite pedagozi Q. Jegorova i O. Preobraènskaja vo Pariz (1953-1954). Moderen balet u~i kaj H. Krajcberg vo Cirih i A. Roje vo Ka{tel Kambelovec. ^len na Baletot pri MNT vo Skopje (1949-1972). Isklu~itelno nadarena, P. ja zapo~nuva baletskata kariera na 14-godi{na vozrast, igraj}i ja glavnata uloga na Marija vo Bah~isarajska fontana# (B. Asafjev), prviot celove~eren balet postaven na scenata na MNT. Gi igra site glavni ulogi od programata na baletskiot ansambl. Primabalerina so izvonredno ~ista i precizna klasi~na tehnika, virtuoznost i ekspresivna emotivnost pri kreiraweto na ulogite. P. e sinonim za baletskata umetnost vo Makedonija. Na Jugoslovenskoto baletsko bienale vo Qubqana
PENU[LISKI, Kiril (Solun, 15. XI 1912 Skopje 23. V 2004) univerzitetski profesor, rektor, folklorist. Gimnazija zavr{il vo Skopje (1931), a diplomiral na Filozofskiot fakultet, grupa Jugoslovenska knièvnost (1938). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje so temata Stefan Verkovi} sobira~ na makedonski narodni umotvorbi (1956). Vo vremeto na okupacijata aktivno bil vklu~en vo NOB (bil pretsedatel na ilegalniot NOO odbor na Skopje), a po vojnata rabotel na pove}e va`ni funkcii vo Ministerstvoto za trgovija, kako generalen sekretar na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, profesor na Filozofskiot (podocna Filolo{ki fakultet), rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, ~len na Sovetot na Republikata, po~esen ~len na DPM i dr. Objavil {eesetina knigi, vo koi se obraboteni najva`nite pra{awa od makedonskiot folklor. Negova e zaslugata {to denes gi imame objaveni sobranite dela na M. Cepenkov i S. Verkovi}.
BIBL.: Poslovici, Skopje, 1954 (so H. Polenakovi}); Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, IIII, Skopje, 1958/59; Stefan I. Verkovi}, Makedonski narodni pesni, Skopje, 1961; Narodna poezija, Skopje, 1964, Narodni prikazni, Skopje, 1964; Crven se bajrak razveva, Skopje, 1965; Makedonsko narodno tvore{tvo (ànrovski antologii vo deset knigi), Skopje, 19681973; Marko K. Cepenkov, Male{evski folklor, Skopje, 1980; Makedonski erotski prikazni, Skopje, 1981; Makedonski folklor, Skopje, 1981; Goce Del~ev vo folklorot, Skopje, 1983; Marko Krale legenda i stvarnost, Skopje, 1983; Makedonski narodni baladi, Skopje, 1983; Stefan I. Verkovi}, Makedonski narodni umotvorbi, 15, Skopje, 1985; Bolen Doj~in, Skopje, 1986;
PEPERUGA
Bogovi i popovi, Skopje, 1987; Odbrani folkloristi~ki trudovi, IIV, Skopje, 1988; Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni vo pet knigi, Skopje, 1999; Narodnata kultura na Egejska Makedonija, Skopje, 1992; Folklorni poetski motivi, Skopje, 1992; Zbornikot na Panajot \inoski od Gali~nik, Skopje, 1995; Mitot i folklorot, Skopje, 1996; Prikazni za lisicata, Skopje, 1997; Makedonski folklor Istoriski pregled, Skopje, 1999; Izbrani dela 110, Skopje, 2005. M. Kit.
PENÊV, Petko (Varna, 1. XI 1882 Sofija, 10. V 1947) publicist, u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe; Bugarin. Zavr{il pravni nauki vo Brisel. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Bil ~len na Serskiot revolucioneren komitet i sekretar na ~etata na J. Sandanski. U~estvuval na Rilskiot (1905) i na ]ustendilskiot kongres (1908), koga bil izbran za ~len na CK na VMORO. Eden e od osnova~ite na v. Ilinden# (1907 1908), redaktor i sorabotnik na pove}e vesnici i spisanija.
LIT.: Almanah na blgarskite nacionalni dvièni sled 1878, Sofi, 2005; Boris J. Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revolcionna organizaci. Vovodi i rkovoditeli (18931934). Biografi~no-bibliografski spravo~nik#, Sofi, 2001. Z. Tod.
vaat i primeroci od vizantiski rabotilnici od krajot na X do po~etokot na XIII so naglasok na XI i XII v. Vo dva groba, pokraj glavata na pokojnicite se najdeni kerami~ki sadovi od XII v. Me|u grobovite se zabeleàni i jami so ogni{ta, iskr{ena grn~arija i koski od ìvotni i ptici od pogrebnite ritualni gozbi. Severno od nekropolata se ostatocite od naselbata.
LIT.: E. Maneva, Srednovekovna nekropola Pepeli{te, Skopje, 2000. El. M.
kovoditel u~estvuval so XV makedonski korpus na Sremskiot front. Po Osloboduvaweto vr{el odgovorni funkcii vo JNA: komandant na voeno podra~je, sekretar za narodna odbrana vo Izvr{niot sovet na RM, na~alnik na Teritorijalnata odbrana, general-major na JNA.
BIBL.: Nezaboravni godini. Se}avawa, Skopje, 1982. LIT.: Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucija vo Makedonija (19411945), I, 1 i 3, Skopje, 1968. O. Iv.
PEPELNICI TRIPSI (Thysanoptera) mnogu sitni insekti. Imaat tesni resesti krila, po {to go dobile imeto (thysanos gr. = pramen, per~e). Teloto im e dolgo okolu 1 mm. Imaat usten aparat za cicawe, se hranat so rastitelni sokovi od cvetovi, listoPepelnik - trips vi i korewa, i im nanesuvaat zna~itelni {teti na rastenijata. Redot opfa}a okolu 5.000 vidovi, no vo Makedonija se registrirani samo 4 taksoni. Najpoznat me|u niv e {tetnikot na tutunot Thrips tabaci Lindenman, koj ja predizvikuva bolesta poznata kako beli ìli#; gi napa|a i kompirot, domatot, zelkata i drugite gradinarski kulturi. Na ìtoto parazitira ìtniot {tetnik Thrips cerealium Holiday.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991. V. T. K. M. Kr.
PEPERUGA, APOLONOVA (Parnassius apollo L.) dnevna peperuga. Krupna, so zbieno telo; na zadnite krila ima vpe~atlivo oboeni kru`ni petna. @ivee na prisojni mesta. Leta nisko i poleka. Se hrani so nektar, naj~esto od cvetovite na ~i~kata. Se sre}ava ~esto Apolonova peperuga po visoki planinski livadi vo Makedonija. Ovaa peperuga e za{titen vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990. V. T. K. M. Kr.
PEPEQUGOVSKI, Petar (psevd. Crveniot) (Prilep, 1924 Skopje, 19. IX 1999) koàrski rabotnik, pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe. ^len na KPJ od 1941 g., a vo 1942 bil sekretar na MK na KPJ vo Prilep. U~esnik vo NOB (od 1941), borec na Partizanskiot odred
\erdan od nekropolata Pepeli{te, Negotinsko
PEPERUGA, GLOGOVA (Aporia crataegi L.) dnevna peperuga. Ima silni, beli i proyirni krilja, so jasno naglaseni ìlki. Leta od maj do avgust, se hrani so nektar. @ivee prete`no vo ovo{ni nasadi i gradini, kade {to polaga jajca. Larvite se Glogova peperuga poznati {tetnici na plantaìte. Rasprostraneta e vo Evropa. Vo Makedonija e mnogu ~est vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990. V. T. K. M. Kr.
PEPELI[TE (Negotino) srednovekovna nekropola smestena na lokacijata Trn~e-Strea, na 2,5 km severoisto~no od Negotino. Vo 1989 i 1990, B. Babi} iskopal 76 grobovi, na koi im se priklu~eni u{te 9, otkrieni slu~ajno. Grobnite konstrukcii se cisti od kameni plo~i i slobodni zakopuvawa vo jami ogradeni so re~ni kamewa, retko i so drveni {tici. Pokojnicite se inhumirani spored hristijanskite kanoni. Iskopani se prsteni, belegzii, nau{nici, |erdani, privrzoci, amulet-svitok i stakleni apliki od ukras za glava. Nakitot e delo na lokalni majstori, no se sre}a-
Petar Pepequgovski
\or~e Petrov#. Bil ~len na III oblasten komitet, a vo 1943 g. zamenik komesar na III Operativna zona na Makedonija, politi~ki komesar na ~eta i na XV Makedonska NO brigada. Kako voen ra-
PEPERUGA, @OLTA (Gonepteryx rhamni L.) dnevna peperuga. Imeto poteknuva od òltata (limon) boja na kriljata kaj ma`jakot; ènkite se zeleno-òlto oboeni. Se hrani so nektar. Se sre}ava na otvoreni tereni, na livadi i poliwa. Se pojavuva vo edna generacija od maj do septemvri. [iroko rasprostranet vid e
1133
PEPERUGA
niz cela Evropa. Vo Makedonija vidot e mnogu ~est vo prolet i poznat kako migrant.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoni@olta peperuga ens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen 1990. V. T. K. M. Kr.
PEPERUGA, SVETKAVA (Apatura iris L.) dnevna peperuga. Ima karakteristi~no svetkavi krilja, koi na sonce se prelevaat vo razni nijansi na metalnotemna sina boja. Se hrani so rastitelni sokovi od buka, topola i od vrba. Se sre}ava po rabovite na {umi so vrbi i jasiki. Svetkava peperuga Se pojavuva so edna generacija vo juli i avgust. Rasprostraneta e vo Severna Evropa. Vo Makedonija e mnogu redok vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat. Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970, 1-381; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990. V. T. K. M. Kr.
Peperugi
Vo svetot se poznati nad 100.000 vidovi, razli~ni po boja, {ara i golemina. Naseluvaat isklu~ivo kopneni sredini. Tie se podredeni vo golem broj familii dnevni i no}ni peperugi, me|u koi ima i takvi {to se poznati kako golemi {tetnici. Vo Makedonija peperugnata fauna e pretstavena so 2.299 taksona, od koi 90 se endemi~ni. Ova e eden od najdobro prou~enite redovi insekti, vo koj se razlikuvaat dnevni peperugi (Hesperioidea i Papilionoidea), sovici (Noctuidae), preda~i i ve{tici samra~nici (Bombycoidea i Sphingiidae), zemjomerki (Geometridae) i peperut~iwa (Microlepidoptera).
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Jugoslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphinges, Posebno izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Josef Klimesch, Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. IV. Microlepidoptera, Posebno izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968; Rudolf Pinker, Die Lepidopteren fauna Mazedoniena. III. Geometridae, Posebno izdanie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Gonepteryx cleopatra (Linnaeus 1767), A new species of the butterfly fauna in Macedonia (Lepidoptera: Pieridae), Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, 1997, 5( 2) 113116; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
so 48 vidovi, od koi 9 taksoni se endemi~ni.

LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990; Vladimir Krpac Branislava Mihajlova, Gonepteryx cleopatra (Linnaeus 1767), A new species of the butterfly fauna in Macedonia (Lepidoptera: Pieridae), Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, 1997, 5(2): 113 116; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
PEPERUTÎWA (Microlepidoptera) mali no}ni peperugi. Grupirani se spored nivnata golemina, a ne spored srodnosta. Vo Makedonija ovaa grupa e zastapena so 1074 vidovi, od koi 44 se endemi~ni. Najbrojni familii peperut~iwa se: Pyralidae Peperut~e 286 vidovi; Tortricidae 195 vidovi; Gelehiidae 129; Tineidae 37 vidovi, no ima i drugi so pomal broj vidovi.
LIT.: Josef Klimesch, Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. IV. Microlepidoptera, Posebno izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
PEPERUGI (Lepidoptera) insekti so dva para pribli`no isti krilja, prepokrieni so sitni lu{pi~ki kako prav, po {to go dobile imeto (lepis, lepidos gr. = lu{pa, pteron = krilo). Usniot aparat kaj vozrasnite peperugi e pretstaven od spiralno sviena dolga cicalka. Glavata e jasno oddelena od trupot i e snabdena so anteni (pipala). Razvitokot e so potpolna metamorfoza. Redot peperugi opfa}a golem broj vidovi.
1134
PEPERUGI, DNEVNI (Hesperioidea i Papilionoidea) insekti so dva para, skoro, ednakvo golemi krilja. @ivo se oboeni; imaat tenki, stap~esti i na krajot zadebeleni anteni; tenko telo i vertikalno sklopeni krilja koga miruvaat. Aktivni se preDnevna peperuga ku den. Vo Makedonija se poznati 201 vid dnevni peperugi, podredeni vo dve natfamilii Hesperioidea i Papilionoidea, vo koi ima 8 familii: debeloglavi peperugi (Hesperiidae) zastapeni so 25 vidovi; lastovi~arki (Papilionidae), ima 7 vidovi, od koi 5 taksoni se endemi~ni; beli peperugi (Pieridae) 24 vidovi, od koi 3 taksoni se endemi~ni; sini i bakarni peperugi (Lycaenidae), zastapeni so 56 vidovi, od koi 2 taksona se endemi~ni; {areni peperugi (Nymphalidae), ima 39 vidovi, od koi 2 taksona se endemi~ni; peperugi ~urulkari (Lybitheidae), zastapeni se so 1 vid; pulejkasti peperugi (Riodinidae) se pretstaveni so 1 vid i okati peperugi (Satyridae) se zastapeni
PEPI], Avdija (Skopje, 27. XI 1961) ekonomist, politi~ar. Generalen sekretar (19911994) i pretsedatel na bo{wa~kata Stranka na demokratskata akcija na Makedonija (19941996). Direktor na Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto (20062008) i pratenik vo Sobranieto na RM (od 2008). R. PERDIKA (Perdikkas) (360? 321 pr.n.e.) makedonski vojskovodec, so poteklo od vladetelsko semejstvo od Orestida {to bilo vo srodstvo so argeadskata dinastija. Go pridruùval Aleksandar III Makedonski u{te od vojnata protiv Tribalite, pa s# do smrtta. Najprvin bil zapovednik vo pe{adiskite edinici, podocna stanal eden od sedumtemina negovi telohraniteli, a koga umrel Hefajstion (324 pr.n.e.) toj stanal zapovednik na prvata kowi~ka hiparhija. Po smrtta na Aleksandar III stanal namesnik na negovite zakonski naslednici Aleksandar IV i Filip III Aridaj. Za da ja zajakne svojata pozicija, se
PERI
oènil so }erkata na Filip II, Kleopatra. Vo vremeto na vojnata me|u dijadosite se upatil protiv pobunetiot Ptolemaj vo Egipet (321 pr.n.e.). Pri preo|aweto na Nil {to bilo prosledeno so golemi ~ove~ki zagubi, se javilo nezadovolstvo vo vojskata, pa bil ubien vo svojot {ator od negovi sorabotnici.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
LIT.: E. N. Borza, In the shadow of Olympus: the emergence of Macedon, Priceton/N.J., 1990; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
Moneta na Perdika II, avers/revers
PERDIKA I (Perdikkas) prv makedonski kral (ok. 707/6659 pr.n.e.), osnovopolo`nik na Makedonskoto Kralstvo i na makedonskata kralska dinastija na Argeadite. Podatocite za nego se od legendaren karakter. Spored legendata zapi{ana od Herodot, toj so dvajcata bra}a Gavan i Aerop, izbegale od gradot Argos kaj Ilirite, a ottamu vo gradot Lebaja vo Gorna Makedonija, kade {to sluèle na dvorot na tamo{niot kral. Koga Perdika pobaral da bide platen, a negoviot gospodar namesto plata mu gi ponudil son~evite zraci {to pa|ale na podot, simboli~no zacrpil od zracite, gi stavil vo pazuvite i si zaminal. Koga na kralot mu bila protolkuvana simbolikata na ~inot, naredil da gi fatat i da gi pogubat, no tie uspeale da izbegaat i da se naselat blizu do Gradinite na Mida vo podno`jeto na planinata Bermion, od kade {to gi pokorile i drugite delovi na Makedonija. Perdika e pretstaven kaj Herodot kako potomok na Temen, sin na Aristomah, Herakleid, so poteklo od Argos. Bidej}i imeto Argos vo minatoto go nosele duri sedum gradovi i oblasti, poradi neodr`livata hipoteza na nekoi istraùva~i deka Makedoncite bile od dorsko poteklo, toj obi~no se poistovetuval so Argos na rekata Inah, toga{en glaven grad na Argolida, na Peloponez. Site dilemi za lociraweto na gradot Argos, kako mesto na potekloto na makedonskata kralska dinastija Argeadi, gi otklonuvaat istoriskite izvori vo koi e navedeno deka tie bile od Argos Orestidski, najstariot i glaven grad na Orestida, vo Gorna Makedonija, blizu do sega{niot grad Kastorija (Kostur).
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: E. N. Borza, In the shadow of Olympus: the emergence of Macedon, Priceton/N.J., 1990; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
PERDIKA II (Perdikkas) (? 413 pr.n.e.) makedonski kral (454 413 pr.n.e.), sin i naslednik na Aleksandar I Filhelen. Vodel mnogu ve{ta i promenliva politika vo periodot na zasileni neprijatelstva pome|u Atina i Sparta. Za vreme na Peloponeskata vojna (431404 pr.n.e.), vo zavisnost od momentalnite uslovi, odrùval prijatelski vrski, stapuval vo politi~ki sojuzi i gi raskinuval, postojano menuvaj}i ja stranata, so cel da izvle~e {to pove}e korist za svojata zemja. Go odbil napadot na atinskiot sojuznik, trakiskiot odriski vladetel Sitalk (429 pr.n.e.), koj sakal na prestolot da go donese vnukot na Perdika Aminta. Negovata vojska 30 dena gi pusto{ela makedonskite teritorii, a potoa se povlekla po nagovor na Sitalkoviot vnuk i negov iden naslednik Seut, kogo {to Perdika uspeal vo me|uvreme da go pridobie, a za vozvrat mu ja dal za èna negovata sestra Stratonika. Vo 424 g. pr.n.e. se zdruìl so spartanskiot voda~ Brasida protiv Atina i linkestidskiot vladetel Arabaj, no po propasta na napadot vrz Linkestida, sklu~il sojuzni{tvo so Atina (423 pr.n.e.). Gi priznal Sparta i Argos za sojuznici (418 pr.n.e.) i povtorno go prifatil sojuzni{tvoto na Atina (414 pr.n.e.).
IZV.: Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; E. N. Borza, In the shadow of Olympus: the emergence of Macedon, Priceton/N.J., 1990. K. M.-R.
Vilijam Xejms Perdju
PERDJU, Vilijam Xejms (PARDEW, James William) (Memfis, Tenesi, 26. III 1942) amerikanski diplomat. Pretstavnik na sekretarot za odbrana na SAD vo Dejtonskite pregovori (1996); zamenik specijalen sovetnik na pretsedatelot na SAD i dràven sekretar za demokratija na Balkanot vo vremeto na Kosovskata vojna i neposredno po nea (19992001); specijalen pretstavnik na SAD vo svojstvo na olesnuva~# vo procesot na sklu~uvawe i implementacija na Ramkovniot dogovor (13. VII 2001, Ohrid) i negov potpisnik vo svojstvo na svedok; vonreden i opolnomo{ten ambasador na SAD vo R Bugarija (20022006).
PERE TO[EV, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Xonstaun, Pensilvanija, SAD, 1923) edna od pomalite organizacii na makedonski doselenici vo koja ~lenuvale petnaesetina semejstva {to ìveele vo Xonstaun i vo pobliskite gradovi do Pitsburg. Sl. N.-K. PERI MASALARI (Peri Masallar) vol{ebni prikazni od repertoarot na raskaùva~ite Turci od Makedonija. Se odlikuvaat so karakteristiki specifi~ni za turskata prozna tradicija. Osven me|unarodni motivi, vo niv se zastapeni i originalni regionalni ili lokalni siètni tipovi. Najkarakteristi~en element od morfolo{kiot model na turskata vol{ebna prikazna od Makedonija e prisustvoto na natprirodniot element kako pojava {to e od su{tinsko zna~ewe za funkcioniraweto na siètnoto dejstvo, a se sre}ava kaj likovite, pojavite i predmetite. Soodnosot me|u mitskata metafori~nost i fantastikata vo vol{ebnite prikazni se odlikuva so toa {to fantasti~noto s# u{te e vo
1135
PERDIKA III (Perdikkas) makedonski kral (365360/359) od dinastijata na Argeadite, sin na kralot Aminta III i Evridika. Uspeal da vospostavi dobri odnosi so Teba. Na po~etokot gi odrùval i dobrite odnosi so Atina, s# dodeka ne se sudrile nivnite interesi okolu makedonskoto krajbre`je, koga mu ispratil pomo{ na opsadeniot od Atina Amfipol (362/1 pr.n.e.) i go zazel (359 pr.n.e.). Za vozvrat Atina gi napadnala Metona i Pidna. Istovremeno napadnale i Ilirite predvodeni od Bardilis, nanesuvaj}i mu katastrofalen poraz vo bitkata, kade {to i zaginal zaedno so 4.000 makedonski vojnici.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896.
PERIDOTITI
zavisnost od mitskata semantika. Zatoa, ~udnite obele`ja se javuvaat kako fizi~ki svojstva, atributi na junakot od prikaznata, koj se odlikuva so zlatna kosa, solzi biseri, nasmevSevim Pili~kova: Strukturata na turskite ki trendafivol{ebni prikazni li. Vo svetot (2001) na turskata v. p. od Makedonija se zabeleùvaat tragi od mnogu tradicionalni motivi nasledeni od svetot na arhai~nite mitovi i rituali: Simnuvawe na junakot vo dolna zemja# (AT300, 301, 513, 531) {to ukaùva na korenite od nekoga{niot mit so poteklo od najdale~noto minato na ~ovekot; Neobi~noto ra|awe na junakot# (AT425) od periodot na veruvaweto vo animizmot i totemizmot; raznite metamorfozi na junakot (AT450, 510, 707); Znaewe na nemu{tiot jazik# (AT670), motivot Predodredenosta na sudbinata# (AT930), motivite#Odewe kaj Sonceto#, Barawe pomo{ od son~evata majka#, @enidba so Sonceto# (AT460) {to poteknuvaat od nekoga{nite mitovi, kako i motivot#@enidba na junakot so mrtovec# (AT437) {to svedo~i za veruvaweto vo zadgroben ìvot. Iako svetot na turskite vol{ebni narodni prikazni gi ~uva tragite od starite mnoguboèstva, obi~ai i drevni veruvawa, so odminuvaweto na vremeto promenite od realniot ìvot uslovuvaat transformacii i vo svetot na prikaznite {to naj~esto zavisi od istoriskite nastani, od religijata, lokalnite veruvawa, kako i od vlijanieto od proznata tradicija na drugite narodi. Osven poso~enite tipovi vol{ebni narodni prikazni i motivite zastapeni vo raznite narativni momenti od siètnoto dejstvo, vo repertoarot na narodnite raskaùva~i od Makedonija se zastapeni i tipovi na prikazni {to nastanale kako rezultat na raznite procesi na kontaminacijata, kako vo vertikalna, taka i vo horizontalna nasoka na dvièwe na usnata transmisija. Vakvite varijanti nastanale pri konkretni momenti vo bezbrojnite narativni situacii vo minatoto: afinitet na individualniot interpretator, barawe na publikata, stil
1136
na raskaùvawe, tip na raskaùva~ot, svesno pozajmuvawe narativni epizodi od edna vo druga prikazna i nivno aktuelizirawe vo tu|a narativna sredina. Aktivnoto funkcionirawe na kontaminacijata vo narativniot proces, rezultirala so novi varijanti siètni tipovi, no sepak, pri novite kombinacii se prifa}ale samo najuspe{nite obidi od novosozdadeni narativni celini. Procesot na nivnoto sozdavawe go uslovuvala potrebata za adaptirawe na promenite od sovremenoto sekojdnevje na raskaùva~ite i nivnata publika.
LIT.: Kiril Penu{liski, Turski elementi (vlijanija) vo makedonskiot folklor, Referati na makedonskite slavisti na VII me|unaroden slavisti~ki kongres, Var{ava, 1971, Literaturen zbor#, Skopje, 1973, 115125; , Makedonsko-turski prikazni~ni paraleli (vrz prikaznite na Marko Cepenkov), Zbornik vo ~est na Blaè Koneski, Skopje, 1984, 393402; S. Pili~kova, Motivot za sudbinskata predodredenost vo nekoi prikazni kaj Marko Cepenkov i sovremeni turski varijanti od R. Makedonija, Makedonski folklor#, XXVIII, 55, Skopje, 2000, 1730; , Interesot na Kiril Penu{liski za turskite vlijanija vo prikaznite na Cepenkov, XXXV Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (525. VIII 2004, Ohrid); , Dvojazi~noto raskaùvawe kako forma na kontinuitet pome|u tradicionalnoto i sovremenoto vo narativnata praktika na iselenicite od R. Makedonija vo R. Turcija, Antalija, Turcija, 1991, 119127; , Motivot za sudbinskata predodredenost vo nekoi prikazni kaj Marko Cepenkov i sovremeni turski varijanti od R. Makedonija, Makedonski folklor#, XXVIII, 55, Skopje, 2000, 1730; , Strukturata na turskite vol{ebni prikazni, Skopje 2001. S. Pil.
Peri{an, ènska prazni~na nosija kaj Mijacite vo Reka
ukrasen so krv~iwa i drugi dekoJ. R.-P. rativni ornamenti. PERI[I], Ino (Dubrovnik, 22. VIII 1920 Zagreb, 1989) dirigent i kompozitor. Studiral muzika vo Zagreb. Dirigentskata ka-
Ino Peri{i}
PERIDOTITI ultrabazi~ni magmatski karpi, koi se pojavuvaat vo serijata na karpite na okeanskata kora. Vo osnova tie se izgradeni od olivin i pirokseni i akcesorni minerali, hromit, magnetit. Peridotitite nastanuvaat vo procesite na delumnite topewa na gornata obvivka i vo zavisnost od dlabo~inata na koja se slu~uvaat delumnite topewa se razlikuvaat: spinelski, plagioklasni i granatski peridotiti. Na podra~jeto na RM peridotitite se pojavuvaat vo serijata na karpite na okeanskata kora vo Vardarskata zona. Naj~esti pretstavnici se dunitite, harzburgitite i lerzolitite. Pojavite na hromni rudi na teritorijata na Makedonija se povrzani so serijata na peridotitskite karpi.
riera ja zapo~nal 1943 g. vo Osiek. Rabotel kako dirigent vo operskite teatri vo Zagreb (1950 1955 i 19651967), Maribor (1955 1956), Rieka (19671974) i Skopje. Vo Operata na MNT raboti od 1956 do 1964 g. Na scenata na MNT postavil i dirigiral okolu 15 operi me|u koi: Aida, Toska, Samson i Dalila, Don Karlos, Otelo, Travijata i baleti: Lebedovo ezero, Romeo i Julija, VeF. M. legradski varijacii i dr. PERKII ili KOSTRE@I (Percidae) familija slatkovodni grablivi ribi od redot koskeni ribi (Perciformes), od koi vo Makedonija se sre}avaat tri vida: k o s t r e ` Perkija (kostre`) (Perca fluviatilis), smu| (Sander lucioperka) i vretenarka (Zingel balcanicus).
LIT.: M. Beazley, Guide to Freshwater Fish of Britain and Europe, London; J. Crivelli, The Freshwater fish endemic to the Northern Mediterranean Region, Tour du Valat Publication, 1996; M. Naumovski, Ribite vo Makedonija, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za odreduvawe na ribite (Osteichtyes) i zmijorkite (Cephalaspidomorpha) vo Republika Makedonija, Skopje, 1998. Sv. P. V. Sid.
PERI[AN metalen nakit, sostaven del na ènskata prazni~na nosija. Se nosel zaedno so golemiot |erdan. Naj~esto bil
PERÎNKOVA
PERMANENTNO OBRAZOVANIE pedago{ka doktrina za doìvotno u~ewe, oficijalizirana vo Makedonija so Rezolucija za permanentno obrazovanie, usvoena na Sobranieto na SRM (9. X 1973). Rezolucijata insistira permanentnoto obrazovanie da stane pravo i dol`nost na site gra|ani, a vo prv red na vrabotenite, odnosno so negovite celi i principi da bide opfaten celokupniot vospitno-obrazoven sistem. Spored ovoj dokument, obrazovanieto stanuva re{ava~ki faktor na razvojot dokolku neprekinato i najtesno se povrzuva so razvojot na sovremenata nauka, kultura i tehnika. Iako sovremena i s u{te aktuelna, ovaa pedago{ka doktrina ne doìvea pozna~ajna prakti~na primena. K. Kamb.
Moneta na Persej, avers/revers
Sreten Perovi}
dika, }erka na siriskiot kral Selevk IV, a svojata sestra ja omaìl za Prusija II (182149 pr.n.e.), kral na Bitinija, i se zdobil so mnogu prijateli vo Helada. Vlijael vrz socijalnite previrawa vo Tesalija i Ajtolija, ja pokoril Dolopija i go posetil Delfi so svojata vojska. Jakneweto na makedonskoto vlijanie dovelo do zaladuvawe na odnosite so Rim, a ne odelo vo prilog nitu na Pergam, pa pergamskiot kral Eumen II Soter se poàlil do Rim i toa rezultiralo so Tretata makedonsko-rimska vojna (171168 pr.n.e.). Po prvi~nite uspesi, Persej bil porazen od rimskata vojska pod vodstvo na L. Aemilij Paul, vo bitkata kaj Pidna (22 juni 168 pr.n.e.), so {to bil ozna~en krajot na vojnata, no i na nezavisnosta na Makedonija. Bil zaroben vo begstvo na ostrovot Samotraka i odveden vo Rim. Po~inal dve godini podocna vo zarobeni{tvo.
IZV.: Polybii, Historiae, Lipsiae, 1904; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: Istorija na makedonskiot narod I, INI, Skopje, 2000; N. A. Ma{kin, Istorija na Stariot Rim, Skopje, 1995; R. M. Errington, A History of Macedonia, Berkeley and Los Angeles, 1990. K. M.-R.
Du{an Per~inkov, Motiv od predgradieto I (1970)
PEROVI], Sreten (s. Gorwa Gorica, Podgori~ko, Crna Gora, 15. II 1932) poet, kriti~ar, teatrolog, dramski pisatel, preveduva~, antologi~ar, enciklopedist. Zavr{il Filozofski fakultet vo Belgrad. Bil glaven urednik na vesnikot Susreti#, potoa direktor na izd. dejnost na NIO Pobjeda# i direktor na Leksikografskiot zavod na Crna Gora. Pretsedatel e na crnogorskiot PEN centar i po~esen ~len na DPM.
BIBL.: Zvucite i dale~inite, Titograd, 1951; Kameno pleme, Titograd, 1955; Ma|osan hram, Titograd, 1962; Himna na ju`nite vetrovi, Titograd, 1991; Pat vo dale~nite du{i, Podgorica, (1997) i dr. Prepeal i objavil pove}e dela od maked. avtori (Koneski, [opov, G. Todorovski, Ba{evski i dr.), a na makedonski se objaveni knigite Srebreni alki, Sk., (1982) i Makedonija ekumena, Sk., (2006). P. Gil.
i grafikite vnimatelno i na originalen na~in ja nabquduva okolinata (pejzaòt, urbanite sredini), sozdavaj}i vo po~etokot meki nadrealisti~ki pretstavi so ednostavni znaci i oblici (More, 1963; Imaginaren predel, 1967). Kon krajot na {eesettite godini se orientira kon apstraktni strogo geometriski kompozicii so pastelen kolorit, bez o~eviden pandan vo likovnata umetnost (Predel so tragi od sonceto, 1967; Plima, 1968). Vo slednata etapa ne`nite boi gi zamenuva so intenzivni i vnesuva znakovni asocijativni elementi (Predel {to treperi I, 1972; Zalez, 1975). Ednovremeno izdava grafi~ki mapi so sofisticirani, sloèni i konceptualno obmisleni sodrìni (Ni{to, 1991; Zbirovi, 1992).
LIT.: Zoran Petrovski, Zavetot za zra~ewe na òltoto; Bojan Ivanov, Ramo do ramo so istorijata; Sowa Abaxieva, MondrijanPer~inkovMalevi~, vo: Du{an Per~inkov, Skopje, 2003. S. Ab.-D.
Du{an Per~inkov
PERSEJ (Perseos) (213/12166) posleden makedonski kral (179 168 g. pr.n.e.) od dinastijata na Antigonidite, sin i naslednik na kralot Filip V. Po smrtta na Filip V i negovoto doa|awe na prestolot (179 g. pr.n.e.) go obnovil dogovorot so Rim i prodolìl so konsolidacija na Makedonija. Go pro{iril vlijanieto na Makedonija vo Trakija, Dardanija i Ilirija. Se oènil so Lao-
PERÎNKOV, Du{an (Skopje, 10. IV 1939) slikar, grafi~ar i likoven pedagog. Najzna~aen pretstavnik na geometriskoto slikarstvo i eden od najavtohtonite umetnici, zasluèn za oformuvawe na redica slikari od pomladata generacija. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1963). Bil redoven profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija (1978). Vo slikite
Danica Per~inkova
PERÎNKOVA, Danica Ristova (s. Vata{a, Kavadarci, 15. IV 1925 - Skopje, 21. III 2002) matemati~ar, red. prof. (1971) na PMF. Pripa|a na prvata generacija studenti od Grupata matematika na Filozofskiot fakultet. Diplo1137
PERÎNKOVSKI
mirala vo 1950 i istata g. bila izbrana za asistent, a doktorirala (1963) na PMF so temata Prilog kon izu~uvaweto na homogenite problemi so sopstveni vrednosti pri obi~nite diferencijalni ravenki#. Studiski prestoi: na ETF vo Belgrad i na Institutot Anri Poankare# vo Pariz. Objavuvala nau~ni trudovi do svoeto penzionirawe (1975) glavno od oblasta na diferencijalnite ravenki.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006. N. C.
PESOÂNSKA REKA desna pritoka na rekata Sateska. Izvira od jugoisto~nite padini na planinata Stogovo na viso~ina od 2.040 m, a se vliva na viso~ina od 782 m. Vkupnata dolìna na re~niot tek iznesuva 22 km, vkupniot pad iznesuva 1.258 m, a prose~niot pad 57,18 . Vkupnata dolìna na vodorazdelnata linija iznesuva 38 km, dodeka slivot zafa}a povr{ina od 53,32 km2. Na vodite od ovaa reka e izgradena HEC Peso~ani#. Dr. V. PESO^NICI (Cicindelidae) tvrdokrilni insekti. Grablivi mesojadi, so izdolèni noze, ìvo oboeni (preovladuva zelenata boja), dobri leta~i, se sre}avaat na son~evi i pesoklivi mesta. Vo Makedonija se registrirani 7 vidovi od rodot Cicindela, a Peso~nik najpoznat e polskiot peso~nik (Cicindela campestris L.) {to se sre}ava na otvoreni peso~ni tereni. Lovi sitni insekti i pajaci.
LIT.: Boìdar Drovenik, Heinz Peks, Catalogus Faunae Carabiden der Balkanlander (Coleoptera : Carabidae). Coleoptera Schwanfelder Coleopterologische Mittelungen, Schwanfeld, 1994; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. M. Kr.
maat Ni{ i Skopje, a kon niv se priklu~uvaat i vostanicite od Dra~kata oblast na ~elo so Tihomir. Po ubistvoto na Tihomir, Deljan zastanuva na ~elo na obedinetite vojski. Vostanieto se pro{iruva na Dra~, Epir i Elada. Vo toa vreme Deljan go prima Alusijana, kako vnuk na Aron, i mu doveruva 40.000 vojnici za da go zazeme gr. Solun. Neuspehot doveduva do izmena na tekot na vostanieto i nastanuva razdor vo vostani~kite redovi. Alusijan uspeva da go vrze i da go oslepi Petar Deljan, a potoa da im go predade na Vizantijcite i da ja dobie titulata magister.
IZV.: Grcki izvori za blgarskata istori, VI, Sofi, 1965; Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, III, Beograd, 1966. LIT.: G. G. Litavrin, Nalogova politika Vizantii v Bolgarii v 1018-1185 gg., Vizantiski Vremennik#, X, 1956; Boìdar Ferjan~i, Vizantija i Ju`ni Sloveni, Beograd, 1966; Stjepan Antoljak, Petar Deljan ili Doljan ili Odeljan?, vo: Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Vostanijata na makedonskiot narod vo XI vek, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija), Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000. B. R.-J.
Radovan Per~inkovski
PERÎNKOVSKI, Radovan Trajkov (s. Bini{evo, Vele{ko, 25. IX 1922 Skopje, 4. I 1996) internist-kardiolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik, prv i dolgogodi{en direktor na Klinikata za kardiologija, dekan na Med. f. Bil pretsedatel na Zdruènieto na kardiolozite na SFRJ. Osoben interes i pridones pokaàl za prou~uvawe na elektrokardiografskite promeni pri hipo i hipertrofi~nata ishemija na miokardot. Ima golemi zaslugi vo borbata protiv alkoholizmot i kardiovaskularnite zaboluvawa, kako i za rehabilitacija na kardijalnite bolni. Avtor e na brojni stru~no-nau~ni trudovi i na poglavjeto za elektrokardiografija vo u~ebnikot Osnovi interne propedevtike od A. Igwatovski. Br. N. PERÛKLIEVSKI, Rade (Gali~nik, 7. XII 1931) kerami~ar, univ. docent. Diplomiral na Akademijata za primeneta umetnost vo Zagreb (1955). Specijaliziral keramika i porcelan vo Sofija. Profesor vo U~ili{teto za primeneta umetnost vo Skopje i docent na Fakultetot za likovni umetnosti. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje i vo stranstvo. Sozdava figurativni i apstraktni dela inspirirani od tradicijata. Al. Cv. PESNA NAD PESNITE# balet vo dva ~ina (12 sliki). M: T. Pro{ev, S: kompozitorot spored istoimenata bibliska prikazna. Prvo izveduvawe: Skopje, 27. XI 1968. Dr. O.
1138
PETAR DELJAN voda~ na makedonsko vostanie. Po finansiskata reforma na Jovan Orfanotrof, brat na imperatorot Mihail IV, izbuvnuva vostanie vo Makedonija (1040/41). Za voda~ e izbran Petar Deljan i proglasen za car, kako sin na makedonskiot car Gavril Radomir i ungarskata
Petar, mitropolit na Prespanskopelagoniskata eparhija na MPC
Proglasuvaweto na Petar Deljan za car, minijatura (XI v.)
princeza, koja bremena ja izbrkal za da se oèni so Irina, robinka od Larisa. Vostanicite gi zaze-
PETAR, mitropolit (Jovan Karevski) (s. Bogomila, Vele{ko, 29. V 1946) arhijerej na Makedonskata pravoslavna crkva. Zavr{il Bogoslovija vo Prizren (1966), a Bogoslovski fakultet vo Belgrad (1970). Bil profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Skopje (19701972 i 19771979) i predava~ na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Podiplomski studii zavr{il na Gregorijanskiot univerzitet vo Rim (1982). Od 1972 do 1976 g. bil sekretar na Polo{ko-kumanovskata eparhija, potoa parohiski sve{tenik vo Sv. vm~. Dimitrij# vo Skopje. Se zamona{il na 19. VI 1980 g. vo manastirot Sv. vm~. Georgij# Krivi Dol, Skopje. Za mitropolit na Prespansko-pelagoniskata eparhija bil izbran na 2. IV 1981 g., hirotonisan vo hramot Sv. Dimit-
PETKOVI]
rij# vo Skopje (14. VI 1981), a na 15 juni introniziran vo Sv. Dimitrij# vo Bitola. Bil avstraliskonovozelandski mitropolit i administrator prespansko-pelagoniski (noemvri 19952004), a od 2004 g. prespansko-pelagoniski mitropolit i administrator avstralisko-novozelandski.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
Du{an Petkov
Traj~e Lazov Petkanovski
PETKANOVSKI, Traj~e Lazov (Andreev) (Bistrica, Vele{ko, 7. X 1919 Oraovdolsko, Vele{ko, 6. VIII 1943) u~itel i borec, organizator na oruènoto vostanie vo Azot (Vele{ko). ^len na prvata partiska }elija (avgust 1941). Ja formiral prvata partizanska baza vo Azot (1942). Od juni do dekemvri 1942 g. bil borec na Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov#, a od januari do avgust 1943 ja predvodel partizanskata grupa na terenot na Azot, kade {to i zaginal vo sudir so bugarskata policija i kontra~etnicite.
PETKOV, Du{an (Kumanovo, 20. III 1923 Skopje, 21. III 2003) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet pri Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1951). Celiot raboten vek go pominal na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje i od asistent do redoven profesor go predaval predmetot proektirawe na industriski i stopanski zgradi. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Izrabotil nad 80 proekti za stanbeni, zdravstveni, op{testveni i industriski objekti, pove}eto od koi se i realizirani. Pozna~ajni realizacii: stanbeno-administrativniot objekt Avtomakedonija# vo Skopje (so arh. K. Tomovski); zgradata na Foto-centar# vo Skopje; fabrikite za konzervi vo Kumanovo, vo Tetovo i vo Gevgelija; fabrikata Jugohrom# vo Jegunovce; Fabrikata za koà i ko`na galanterija vo Del~evo; Fabrikata za tuli i keramika vo Ki~evo; pove}e individualni i semejni stanbeni objekti vo Skopje, vo Kumanovo i vo Sveti Nikole. Kr. T.
Crkvata vo s. Gorna Belica
PETKOV, Todor (s. Gari 1814 1899) protomajstor. Se zanimaval so grade`ni{tvo i so rezbarstvo. Spored negovi proekti i pod negovo rakovodstvo se izgradeni mnogu ku}i i kuli# za ohridskite begovi i ~orbaxii. Najzna~ajno ostvaruvawe e Ku}ata na bra}ata Robevci (Anastas i Angele) vo Ohrid, denes Naroden muzej. Ja izgradil i crkvata vo s. Gorna Belica, Ohridsko, a rabotel i na ikonostasot vo istata crkva, koj go zavr{il negoviot sin Jakim.
LIT.: K. Tomovski, Makedonskite majstori graditeli vo devetnaesettiot vek, Skopje, 2006. Kr. T.
PETKO VOJVODA (Petko Krstov Mitarovski) (s. Kokino, Kumanovsko, XIX po~etok na XX v.) ajdutski vojvoda. Negovoto semejstvo poteknuva od s. Malotino, Kumanovsko. Vo mladite godini oformil ajdutska druìna za za{tita od albanskite aramiski druìni i osmanliskite zulum}ari od Kumanovo i okolnite ~iflici. Nekoi periodi druìnata se sobirala samo za oddelni no}ni akcii i borbi, a preku den pak legalno si ja prodolùvale polskata rabota. So soprugata Ristana od s. Pelince imal pet deca. Koga zapo~nala bugarskata oruèna propaganda vo Kozja~ijata, izvesno vreme se ilegaliziral kaj rodnini vo s. Malotino, a potoa, ve}e vo odminati godini, se posvetil na semejniot ìvot.
IZV. Se}avawa na negovata }erka Velika Stojkovska, Skopje, 1968. S. Ml.
Kiril Petkov
Elena Petkova -Ivanova
PETKOV, Kiril Mihailov (Bogdanci, 21. III 1929) doktor po veterinarni nauki, redoven prof. na Zemjodelskiot i na Vet. f. vo Skopje, kade {to e izbran kako prv dekan (1994). Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb (1965). Ima objaveno 105 nau~ni i stru~ni trudovi. Avtor e na dva u~ebnika Anatomija na doma{nite ìvotni# i Fiziologija na doma{nite ìvotni#. M. D. J. B.
PETKOVA-IVANOVA, Elena Vasileva (Skopje, 31. V 1947) spec. po stomatolo{ka protetika, redoven prof. na St. f. Doktorirala vo 1989 g. Publikuvala 90 statii. Koavtor na u~ebnikot Instrumenti i aparati za zabotehni~ka laboratorija#. E. M. PETKOVI], Vladimir R. (Veliko Ora{je, Srbija, 30. IX 1874 Belgrad, 13. XI 1956) prv srpski istori~ar na umetnosta, akade1139
PETKOVI]
mik, pretstavnik na ikonografskata {kola. Studii zavr{il kaj Karl Krumbaher vo Minhen. Avtor e na golem broj knigi i studii, od koi posebno gi izdvojuvame monografijata za Matej~e i studijata za Kalendarot vo Staro Nagori~ino. Vo negoviot Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, objavuva kompleten spisok na site dotoga{ poznati spomenici od sredniot i od docniot sreden vek, vklu~uvaj}i gi i spomenicite na teritorijata na RM.
BIBL.: V. Petkovi P. Popovi, Staro Nagori~ino Psa~a Kaleni, Beograd 1933; Kalendar u starom ìvopisu srpskom. Freske Sv. ora u Starom Nagori~inu, Starinar III/1, Beograd, 1923; Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950. Cv. Gr.
scenski dvièwa na Fakultetot za dramski umetnosti (1973-1993).

ULOGI: Crvenkapa (P. I. âjkovski, Zaspanata ubavica#), Kukla (F. Lotka, \avol na selo#) i dr. Em. X.
Konstantin Petkovi~
naukite. Pi{uval na ruski i na makedonski jazik. Zboruval angliski, francuski, italijanski, romanski i pove}e slovenski jazici. Bil diplomatski slu`benik vo Vidin, Dubrovnik, Palestina i Bejrut.
DELA: O~erki Belgrada, Sankt Peterburg, 1853; Izvesti K. D. Petkovi~a o rukopisah Zografskaga Svjatogorskago monastir, SP, 1853; Hrisovuqa Ioana Brankovi~a despota serpskog, Beograd, 1853; Obzor Afonskih drevnoste K. P. Dimitrieva Petkovi~a, SP, 1865; êrnogori i êrnogorci, SP, 1877; Liban i Labnci, 1885, i drugi. Od negovata zaostavnina vrz materijali od zbirka makedonski narodni poslovici e objaven trudot Opis i klasifikacija na pogovorkite kako avtonomen semioti~en i jazi~en mikrosistem, Sk., 1986 i Rusko-makedonskiot re~nik od 1848 godina, Sk., 1990. LIT.: Aleksandar Spasov, Izbor, Sk., 1986; Miroqub M. Stojanovi}, Konstantin D. Petkovi~ i Crna Gora, kn. 1, Sk., 1987; Haralampie Polenakovi}, Izbrani dela, Sk., kn. 4, 1989; Van~o Tu{evski, Studii za bra}ata Konstantin i Andreja Petkovi~, t. 1, Sk., 2000; Qudmil Spasov, Izbrani poglavja od istorijata na makedonskiot pismen jazik, prv del, Sk., 2005. V. Toc.
PETKOVI], Sreten (Zae~ar, Srbija, 4. I 1930) univ. profesor. Se zanimava so prou~uvawe na ìvopisot vo prvite vekovi na turskata politi~ka uprava. Vo knigata Zidno slikarstvo na podru~ju Peke patrijar{ije 1557-1614 (1965) prv sistematski gi obrabotil slikarskite spomenici od Severna Makedonija, odnosno na teritorijata na Skopskata mitropolija, koja vo ovoj period se nao|ala vo diecezata na Pe}skata patrijar{ija po nejzinoto obnovuvawe. Cv. Gr. PETKOVI^, Andreja Dimitrov (Ba{ino Selo, Vele{ko, 12. XII 1837 Sankt Peterburg, 30. XII 1897) poet, preveduva~ i ruski diplomat. U~el na Ri{elevskiot licej vo Odesa (18541860), ottamu zaminal vo Petrograd, kade {to po zavr{uvaweto na studiite (1863) stanal profesionalen diplomat. Gi ispeal stihotvorbite Glas od daleka zemlja# i Mogila v gora# na makedonski jazik. Prv makedonski preveduva~ na basnite od Ivan Krilov.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Vo ekot na narodnoto budewe, Sk., 1973; Aleksandar Spasov, Istraùvawa i komentari, Sk., 1977; Aleksandar Spasov, Bra}ata Andreja i Konstantin Petkovi~, Sk., 1996; Vasil Tocinovski, Tajni i trajni poraki, Sk., 2003. V. Toc.
PETKOVSKA, Lidija (Resen, 13. VI 1943) redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Studirala na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad, kade {to diplomirala vo 1967 g. na nasokata elektroenergetika. Po diplomiraweto se vrabotila vo fabrikata Alumina# vo Skopje. Vo 1970 g. e izbrana za asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Magistrirala vo 1981, a vo 1991 g. doktorirala na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo 1997 g. bila izbrana za redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. M. ûnd.
Sa{ka Petkovska
Tatjana Petkovska
PETKOVI^, Konstantin Dimitrov (Ba{ino Selo, Vele{ko, 1824 Odesa, noemvri 1898) poet, preveduva~, nau~nik i diplomat. Diplomiral slovenska filologija na Peterbur{kiot univerzitet (1852), kaj pro~ueniot slavist Izmail Ivanovi~ Sreznevski. Avtor e na edna od prvite stihotvorbi vo novata makedonska poezija i e potpisnik na prviot trud od slavistikata napi{an na makedonski jazik i pe~aten vo izdanie na Ruskata akademija na
1140
PETKOVSKA (GUCU), Tatjana (Deliblatska Pe{tera, Vojvodina, 6. IX 1933) balerina, pedagog, baletski kriti~ar. Baletskata edukacija ja zapo~nuva vo Srednoto baletsko u~ili{te vo Novi Sad, a ja zavr{uva vo u~ili{teto Luj Davi~o# vo Belgrad. Diplomira na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Grupa pedagogija). ^len e na Baletot pri MNT (1952-1957). Od 1957 g. raboti kako pedagog vo Baletskoto u~ili{te, a potoa stanuva negov direktor (1961-1973). Profesor po
PETKOVSKA, Sa{ka (Bitola, 7. IV 1951 s. Gradobil, Svetinikolsko, 30. VIII 1983) interpretatorka na popularna muzika. Po~nala da pee so grupa vo Bitola i nabrzo nastapila vo Italija na poznatiot festival vo San Remo, vo negoviot del za mladi peja~i Kantaxiro (Cantagiro), na koj osvoi treto mesto. Nastapuvala so golem broj poznati solisti (K. Slabinac, Novi fosili, Z. ôli}, Sedummina mladi) i sorabotuvala so poznati avtori na popularna muzika (S. Dimitrov, K. Kostov, D. Masevski i dr.). U~estvuvala na skopskite festivali. Snimila pedesetina pesni za produkcijata na MRT, od koi del bea hitovi ([to li da ti kaàm#; Pesno moja#; Moè }e te sretnam#; Najmil moj# i dr). Pokraj solisti~kata kariera, be{e ~len i na grupata Makedonija#. M. Kol. PETKOVSKI, Blagoe Mihailov (Bitola, 31. I 1909 Skopje, 31. IX 1992) polkovnik, spec. internist. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1936). U~esnik vo NOB. Specijaliziral na VMA (1951). Upravnik na VB vo Skopje (19531971). Bil pretsedatel na MLD (1963 1966). U~estvuval na pove}e stru~ni kongresi vo zemjata i vo stranstvo. Sl. M. P.
PETLEVSKI
na divizija i na voeno podra~je, na~alnik na Uprava vo SSNO i pomo{nik na sojuzniot sekretar za narodna odbrana. Zavr{il Vi{a partiska {kola \uro \akovi}#, VVA i Voena {kola na JNA. V. St. Bil ~len na CK na SKJ.
Boris Petkovski
PETKOVSKI, Boris (Bajmok, 19. XI 1931 Skopje, 30. I 2005) istori~ar na umetnosta, profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral istorija na umetnosta na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1956), doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1975) na tema Tvore{tvoto na Nikola Martinoski 19031973#. Ima presudno vlijanie vo razvojot na likovnata kritika, naukata i teorijata vo Makedonija i vo afirmacijata na makedonskata likovna umetnost i kultura vo svetot. Organiziral izlo`bi, predavawa i kursevi (Bienale vo Venecija, 1978; Pariz, Rim, Neapol, Hale, Torino, Belgrad, Sofija). Sevkupnoto negovo poznavawe na teorijata, istorijata na umetnosta i sovremenata muzeologija e vgradeno vo formiraweto i dejstvuvaweto na Muzejot na sovremenata umetnost vo Skopje, kade {to bil prv direktor (19641976). Objavil 14 knigi, studii, esei i kritiki za makedonskata i svetskata umetnost i kultura.
BIBL.: Otkrivawa, Skopje, 1977; Sovremeno makedonsko slikarstvo, Skopje, 1981; Nikola Martinoski, Skopje, 1982; Za makedonskata umetnost, Skopje, 1989. Z. Al.-B.
Pretsedatelstvoto i izvr{en sekretar na GK na SKM, ~len na Komisijata na CK na SKM za razvoj i za kadrovska politika i sekretar na CK na SKM. Podocna bil potpretsedatel na SDSM, pratenik i potpretsedatel na Sobranieto na RM vo prviot pove}epartiski parlament (1990) i pratenik i pretsedatel na Sobranieto na RM (6. III 1996 noemvri 1998). Bil kandidat na SDSM za pretsedatel na RM (1999). Toj e osnova~ i pretsedatel na NSDP S. Ml. i aktuelen pratenik. PETKOVSKI, Trajan kustossovetnik vo Prirodonau~niot muzej na Makedonija Skopje. Rabotniot vek go pominal vo Prirodonau~niot muzej, kako istraùva~ i prou~uva~ na faunata na Ostracoda, Copepoda i Cladocera na Makedonija i na Balkanot. Opi{al pove}e vidovi i podvidovi od spomnatite rakovidni organizmi. Objavil pove}e od 50 nau~ni trudovi od svojata oblast, od koi se posebno zna~ajni novite vidovi od faunata na Makedonija. Go razrabotil problemot na specijacijata kaj rakovidnite organizmi, osobeno kaj Candona neglecta so {to stanal poznat i nadvor od granicite na dràvata. Avtor e na koncepcijata na postojanata izlo`ba na bezrbetnicite. R. Gr.
Qube Petkovski
PETKOVSKI, Qube (Skopje, 4. XII 1924) snimatel doajen na filmskata kamera vo Makedonija. Po vojnata se zapi{uva na Visokata filmska {kola vo Belgrad, a stru~no se usovr{uva i vo Jadran film# Zagreb, vo Francija i vo Isto~na Germanija. Raboti vo producentskata ku}a Vardar film# (1947-1983), a potoa dobiva status na sloboden filmski rabotnik. U~estvuval vo realizacijata na stotina dokumentarni i 17 igrani filma. Ig. St.
Tito Petkovski
Ordan Petlevski
Dane Petkovski
PETKOVSKI, Dane (Brusnik, Bitola, 25. XII 1922 Belgrad, 2005) prvoborec, general-polkovnik na JNA. Bil u~esnik vo NOAVM (1941), ~len na KPJ (1943), zamenik politi~ki komesar na bataljon i na brigada i politi~ki komesar na divizija. Po Osloboduvaweto bil komandant
PETKOVSKI, Tito (s. Psa~a, Krivopalane~ko, 23. I 1945) pravnik i politi~ar. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje, po {to rabotel vo Op{tinskiot sud i vo Republi~kiot zavod za urbanizam vo Skopje. Bil politi~ki deec vo Op{tinata Karpo{ vo Skopje (pretsedatel na Op{tinskata konferencija na mladinskata organizacija, ~len na OK na SKM i pretsedatel na Op{testveno-politi~kiot sobor), delegat vo Op{testveno-politi~kiot sobor na Sobranieto na grad Skopje, sekretar na Gradskiot sekretarijat za razvoj na politi~kiot sistem, za propisi i za organizacija na upravata, potpretsedatel na Izvr{niot sovet na Skopje, ~len na
PETLEVSKI, Ordan (Prilep, 24. VIII 1930 Zagreb, 22. I 1997) slikar, edna od klu~nite figuri na sovremenoto hrvatsko i makedonsko slikarstvo od vtorata polovina na XX v., so vrednost i zna~ewe dlaboko vgradeni i vo makedonskata sovremena umetnost. Diplomiral na Akademijata za primeneta umetnost (1955) vo Zagreb, kade {to ostanal da ìvee i da raboti s do svojata smrt. Bil ~len na Inicijativniot odbor za osnovawe na Muzejot na sovremenata umetnost vo Skopje (1963). Imal retrospektivna izlo`ba vo Skopje (1971 i 1999) i vo Zagreb (1999). Tvore{tvoto na Ordan Petlevski se razviva od stilizirana figuracija, preku nadrealisti~ki oboeni de1141
PETQAKOVA
Petnaesette tiveriopolski ma~enici (freska, Strumica (XV v.)
2006; @iti na svetiite, Sinodalno izdatelstvo, Sofi (1974), 1991; Dobrila Milovska i Jovan Takovski, Makedonska ìtijna literatura IXXVIII vek, Skopje, 1996. Rat. Gr.
Ordan Petlevski: Mrtva priroda# (1956)
la, do enformel. Sozdal sopstven likoven univerzum ispolnet so ~udni biomorfni formi (Morbidni oblici, 1959; Praoblici, 1961; Apel, 1963). Vo nekoi dela na suptilen na~in se prepoznavaat zapisi od tradicijata na makedonskite prikazni i misterijata na pejzaòt (Makedonsko selo, 1957).
LIT.: Boris Petkovski, Ordan Petlevski (katalog), Skopje, 1971; Petlevski 19301997, Galerija Klovi}evi dvori, Zagreb, 1999. L. N.
rec na Dupni~kiot partizanski odred.

LIT.: Geroi na antifa{istkata borba, kn. I (19231944), Sofi, 1966; Pobeda 19411944, Godi{nik na muze na revolcionnoto dviènie v Blgari#, Sofi, 1969; Makedonsko zname#, Sofi, 25. X 1946. V. Jot.
PETQAKOVA, Mara (s. Korni{or, Enixevardarsko, Egejskiot del na Makedonija, 1912 Dupni~ko, 18. II 1944) internacionalen komunisti~ki aktivist, heroj na NR Bugarija. Kako emigrantka vo Moskva (19341936) ja zavr{ila Leninovata politi~ka {kola. Se vratila vo Bugarija i stanala ~len na Okru`niot komitet na BKP za Sofija. Nekolku pati bila internirana vo logorite Sveti Kirik i Gonda Voda (19411943). Izbegala od logorot i zaminala vo partizani. Zaginala vo vooruèna borba so bugarskata vojska i policija kako bo1142
PETNAESET TIVERIOPOLSKI MAÊNICI, sveti (Nikeja i Strumica, ? Strumica, 11. XII 362) propovednici na hristijanstvoto. Hristijanite od Nikeja bile ubivani od vizantiskiot imperator Julijan Otpadnik (361363). Od izbeganite do{le vo Tiveriopol dvajca episkopi, Teodor, koj{to u~estvuval na Prviot vselenski sobor vo Nikeja (325), i Timotej. So niv bile i monasite Komasij i Evsevij. Vo Strumica im se pridruìle 11 Makedonci: sve{tenicite Petar, Jovan, Sergij, Teodor (II) i Nikifor, so |akonite Vasilij i Toma i monasite Jerotej, Hariton i Daniil, i eden mirjanin Sokrat. Tie tuka go propovedale hristijanstvoto.
LIT.: Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997; Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip,
PETNAESETTA MAKEDONSKA (KRU[EVSKA) NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (Kru{evo, 9. IX vtorata polovina na septemvri 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od okolu 400 borci na Kru{evskiot NOP teritorijalen odred i okolu 300 novopristignati borci od Kru{evsko. Zaedno so drugi edinici na NOV i POM i priklu~enite delovi na bugarskiot prilepski garnizon kon NOD, vodela te{ki borbi vo Prilepsko protiv germanskite borbeni grupi Gulman i Pabst i eden bataljon na êtvrtata SS policiska divizija (11-17. IX 1944). Naskoro bila rasformirana, a bore~kiot sostav bil preraspredelen vo êtirieset i prvata, êtirieset i osmata i êtirieset i devettata (makedonska) divizija na NOVJ.
LIT.: Kru{evo, Skopje, 1977; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945, (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
PETNAESETTA MAKEDONSKA (PORE^KA) NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (s. êlopeci, Ki~evsko, 12. IX 6. XII 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od Pore~kiot NOPO i 220 ~etnici {to pristapile vo NOAVM, imenuvana kako Pore~ka brigada. Vodela borbi protiv germanskata borbena grupa Gulman i Pabst kaj selata Marul, Aldanci, Vesel~ani (1116. IX), Maù~i{te, Stragomi{ta, Novo Selo i \ubrina (89. X). Vo s. Miokazi (Ki~evsko) bila dopolneta so eden bataljon od Prvata makedonska NOUB i borci od Osumnaesettata makedonska dopolnitelna brigada i bila preimenuvana vo
PETOPRST
Makedonski petoprst
PETOPRST, MAKEDONSKI (Potentilla macedonica Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Rosaceae, poznat samo za okolinata na Makedonski Brod (Barbaras), sredniot tek na rekata Treska i Suva Gora, opi{an od akademik Kiril Micevski. Vl. M.
Formiraweto na XV makedonska (pore~ka) narodnoosloboditelna brigada (s. êlopeci, Ki~evsko, 12. IX 1944)
Petnaesetta makedonska narodnoosloboditelna brigada vo sostav na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ (25. IX). Prodolìla so borbi kaj selata Misle{evo i Morovi{ta (Stru{ko) (29. X 5. XI), so no}en napad na Struga (30/31. X), borbi kon Ohrid (2. XI) i kaj s. Podmolje (7 i 8. XI). Po te{kite borbi kaj Ki~evo i s. Zajas (Ki~evsko, 1518. XI), u~estvuvala vo Osloboduvaweto na Gostivar (18. X) i naskoro bila rasformirana, a bore~kiot sostav vlegol glavno vo sostavot na Sedmata makedonska NO brigada na êtirieset i vtorata (makedonska) divizija od Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ.
IZV.: AVII, f. Akcije 48. makedonske divizije u Makedoniji, k. 1362, reg. br. 38/2 i 38/2; k. 1364, reg. br. 1-10/2; Petar Pepequgovski, Nezaboravni godini. Se}avawa, Prilep 1982. LIT.: Dane PetkovskiVlado Strezovski, Borbena dejstva u Zapadnoj Makedoniji 19411944, Ratna pro{lost naroda i narodnosti Jugoslavije, kw. 76, Beograd, 1983, 248-249; Du{an Ristoski, Hronologija na nastanite od NOV 19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, Vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984; Petar Pepequgovski, Prilozi za voenata istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1988; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, Skopje, 1999, 127128. S. Ml.
Vardar, vo Osloboduvaweto na Povardarjeto, Pelagonija, Prespansko i Ohridsko, a potoa Ki~evo i Gostivar. Vo dekemvri 1944 g. korpusot bil reorganiziran i vo negoviot sostav vlegle 42-ta i 48-ta (makedonska) divizija, po {to bil imenuvan kako udaren. Vo januari 1945 g. u~estvuval vo borbite na Sremskiot front vo sostavot na Prvata armija na JA. Brojnata sostojba iznesuvala okolu 22.000 borci i oficeri. Po rasformiraweto, negovite divizii bile staveni pod komanda na Prvata armija na JA.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (Makedonski) udarni korpus NOVJ, Beograd, 1983. V. St.
Petoprst na Velenovski
PETOPRST NA VELENOVSKI (Potentilla Velenovskyi Hayek) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Rosaceae, poznat samo za okolinata na Prilep (Treskavec, Pletvar), Skopje (s. Nova Breznica) i Kavadarci (s. Grbavec). Vl. M.
PETNAESETTI (MAKEDONSKI) KORPUS (prvata polovina na oktomvri 1944 11. IV 1945) voena edinica na NOV i POM i NOVJ. Bil formiran kako Vtor korpus na NOV i POM (do 10. XI 1944). Vo formaciskiot sostav vlegle 41-ta i 49-ta (makedonska) divizija. Vedna{ po formiraweto, u~estvuval vo borbite protiv edinicite na GAE, koi se povlekuvale od Grcija po dolinata na
Petnaesetti (makedonski) korpus - podgotovka za Sremskiot front
1143
PETOPRST
PETOPRST, PLETVARSKI (Potentilla pletvarensis Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Rosaceae, poznat samo za okolinata na Prilep (Pletvar), opi{an od akademik Kiril Micevski. Vl. M.
Petrovski. Za RTB, a podocna za pove}e makedonski izdava~ki ku}i snimila golem broj plo~i, CD i drugi nosa~i na zvuk so razni orkestri i grupi. M. Kit.
Darinka Petreska
Vesna Petreska Gorjan Petreski
PETREVSKI, Gorjan (Mrenoga, Demirhisarsko, 14. VII 1951) raskaùva~, romansier za deca i mladi. Rabotel kako novinar vo MTV, potoa bil urednik vo Knigoizdatelstvoto Detska radost#, a sega e urednik na vesnikot Na{ svet#. Eden od najpopularnite na{i pisateli za deca i mladi.
BIBL.: Gorocvet, raskazi, Sk., 1973; Spomenka, roman, Sk., 1982; Ta`niot svira~, raskazi, Sk., 1986; Marta, roman, Sk., 1989; Snegovite na Klimentina Evin, roman, Sk., 1991; Dale~na qubov, roman, Sk., 1992; Isti o~i, roman, Sk., 1993; Tatkovata prva qubov, poetski zapisi, Sk., 1997; Proletni do`dovi, raskazi, Sk., 1998; Ve~niot vetar, roman, Sk., 2000; Rano dojde qubovta, proza, Sk., 2002; Sama, roman, Sk., 2003. P. Gil.
PETRESKA, Vesna Atanasovska (Skopje, 15. IX 1965) etnolog, vi{ nau~en sorabotnik (2005), istraùva~ na semejniot ìvot, obi~aite, obredite i veruvawata i rakovoditel na Oddelot za istraùvawe na duhovnata kultura, obi~aite, obredite i veruvawata vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje (1990). Diplomirala na Studiskata grupa za geografija Nasoka etnologija na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1989). Magistrirala na Oddelot za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema Proleni obi~aji kod Mijaka# (1994) i doktorirala vo Zavodot za etnologija na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema Svadbata kako obred na premin kaj Makedoncite od brsja~kata etnografska celina# (2000). Raboti vo Institutot (od 2. IV 1990).
BIBL.: Proletnite obi~ai, obredi i veruvawa kaj Mijacite, Skopje, 1998; Svadbata kako obred na premin kaj Makedoncite od brsja~kata etnografska celina, Skopje, 2002; Sistem na srodstvo kaj Makedoncite, Skopje, 2005. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 102, 128 i 150; Referat za izbor na vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br. 887, Skopje, 15. XII 2005, 4-9. S. Ml.
tel na Institutot za istorija (19992001), a sega e rakovoditel na postdiplomskite studii na istiot institut (od 2001). Nejziniot nau~noistraùva~ki interes e istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v., rodnokrajnata istorija, istorijata na sekojdnevniot ìvot i metodikata na nastavata po istorija. Ima objaveno pove}e knigi i u~ebnici, samostojno i kako koavtor: VMRO (Obedineta)#, Skopje, 1985; Male{evijata niz istorijata#, kn. 2 Male{evijata 19121945#, Berovo, 2003; Hronologija na VMRO 19181934#, Skopje, 2004; Istorija# za V oddelenie, Skopje, 2001 (koavtor).
IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, 850/10, Skopje, 30 april 2004. D. Jov.
Naum Petreski
Blaga Petreska
PETRESKA, Blaga (Prilep, 6. IV 1947) interpretatorka na makedonski izvorni i novokomponirani pesni. Zavr{ila niò muzi~ko u~ili{te vo Prilep, sredno muzi~ko u~ili{te i Vi{a pedago{ka akademija vo Skopje. Tri godini rabotela kako nastavnik vo niòto muzi~ko u~ili{te vo Prilep, a tri i pol decenii kako ~len na horot pri Operata na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje. Ja igrala naslovnata uloga vo dramata Ko{tana# zaedno so Petre Prli~ko. Prvite snimki kako interpretator gi napravila so orkestarot na Ko~o
1144
PETRESKA, Darinka (Berovo, 3. XI 1946) redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija). Se {koluvala vo Berovo i vo Skopje. Zavr{ila istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970), magistrirala (1976) i doktorirala (1987). Za redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Bila rakovodi-
PETRESKI, Naum (Ohrid, 7. XII 1966) interpretator na narodni i avtorski pesni. Po~etocite na estradata gi pravi vo 1990 g. Od toga{ nastapuval na re~isi site festivali vo Makedonija i na golem broj vo stranstvo. Odràl koncerti i vo golem broj zemji vo svetot. So negoviot karakteristi~en, mek i kadifest glas ispeal golem del od makedonskite antologiski pesni (Filizo, mome Filizo#, Ajde sonce zajde#, Zajdi, zajdi jasno sonce# i dr.), kako i del od najubavite avtorski pesni (@al za Despina#, Lazaropole#, Li~na Jovano# i dr.). M. Kol. PETRILO (XI v.) dukqanski blagorodnik i vojskovodec, u~esnik vo vostanieto na \or|i Vojteh (1072). Go pridruùval Kon-
PETROV
stantin Bodin do Prizren, kako i pri osvojuvaweto na Skopje. Kako prviot kaj Bodin#, predvodel polovina od 300-te vojnici so koi gi osvoil Ohrid i Devol. Po porazot pod Kostur se vratil vo Dukqa.
LIT.: S. Li{ev, Km vprosa za neuspeha na vstanieto v Makedoni prez 1072, Istori~eski pregled#, 1, 1956. B. Petr.
Pre~ek na partizanite vo Petri~ (9. IX 1944) Petri~
PETRI^ grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija, so 29.700 `. (2002). Se nao|a vo ju`niot del na Petri~kata Kotlina i severnoto podno`je na planinata Belasica, na nadmorska visina od okolu 200 m. Niz gradot te~e rekata Luda Mara. Klimata e promeneto sredozemnomorska, so sredna godi{na temperatura od 13,6C. Se pretpostavuva deka imeto na gradot poteknuva od gr~kiot zbor petra {to ozna~uva kamen. Prvpat se spomnuva vo 1379 g. Vo 1857 g. vo P. e izgradena crkvata Uspenie Bogorodi~no#, a vo 1868 g. crkvata Sv. Nikola#, deneska spomenik na kulturata. Naselenieto brzo se nagolemilo vo tekot na XX v. Dodeka vo 1920 g. imalo 7.169 `., vo 1965 g. toj broj se nagolemuva na 20.639 `., za da dostigne brojka od 29.700 `. vo 2002 g. Vo P. ìveat glavno Makedonci, a vo pomal broj i Bugari. Vo periodot od 1913 do 1925 g. vo gradot se doseluvaat golem broj Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Vode~ka granka vo stopanstvoto e industrijata, i toa elektronskata i tekstilnata, a vo okolinata na gradot e razvieno ranogradinarskoto proizvodstvo. Ima gimnazija i tri tehni~ki u~ili{ta, potoa ~etiri osnovni u~ili{ta i {est gradinki.
LIT.: Enciklopedi Pirinski kra, Tom II, Blagoevgrad, 1999. Al. St.
edni~ki akcii so partizanite od Serskata i od Demirhisarskata okolija. Odredot vlegol vo gr. Petri~ i ja vospostavil novata vlast (8. X 1944).
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966; Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979. V. Jot.
\or~e Petrov
Di~o Petrov
PETROV, Di~o (s. Progled, Smolensko, Bugarija, 11. XI 1919 s. Batulija, Sofisko, 23. V 1944) antifa{ist, prv komandant na partizanskiot bataljon Hristo Botev#. Kako potporu~nik na bugarskiot pograni~en garnizon vo s. Konsko, Gevgelisko, zaedno so svoite vojnici preminal vo redovite na Makedonskata narodnoosloboditelna vojska (XII 1943). U~estvuval vo borbite vo Makedonija i vo Jugoisto~na Srbija. Zaginal kako komandant na II vostani~ka operativna zona.
LIT.: Geroi na antifa{istkata borba, kn. I (19231944), Sofi, 1966. V. Jot.
PETRI^KI PARTIZANSKI ODRED ANDON POPOV# oruèna partizanska edinica vo Pirinskiot del na Makedonija (Belasica, maj 1944). Bila formirana od partizani od Petri~, so komandant Mir~o Razbojnikov, a politi~ki komesar Nikola Paskalev. Odredot izveduval za-
PETROV, \or~e (Varo{, Prilep, 2. IV 1865 Sofija, 28. VII 1921) profesor, publicist, istori~ar, ideolog na MRO. Se {koluval vo Prilep, Bitola, Solun i vo Plovdiv. Bil u~itel vo [tip (1886-1887). Osnoval pove}e revolucionerni grupi i kru-
òci na MRO ([tip, Bitola, Prilep, Ohrid, Kru{evo, Ki~evo, Resen, Lerinsko i Kostursko). Kako u~itel vo Skopje (1888 1891) sorabotuval so mitropolitot Teodosij Gologanov i ja poddrùval negovata ideja za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Bil profesor vo Bitola (18911895) i vo Egzarhiskata gimnazija vo Solun (1895 1897). ^len na CK na MRO. U~estvuval na Solunskiot kongres (1896) i bil eden od sostavuva~ite na Ustavot i na Pravilnikot na TMORO. Ja objavil knigata Materijali po izu~uvaweto na Makedonija# (Sofija, 1896). Bil zadgrani~en pretstavnik na TMORO (zaedno so Goce Del~ev) vo Sofija (18971901). U~estvuval vo redaktiraweto na revolucionerniot hektografiran vesnik Na oru`je# (Bitola). Vo Ilindenskoto vostanie (1903) predvodel ~eta vo Prilepsko i vo Mariovsko. Po vostanieto ostanal vo Makedonija i rabotel na obnovuvaweto na organizacionata mreà; u~estvuval na Prilepskiot (1904), Strumi~kiot (1905) i Rilskiot op{t kongres (1905). Na Rilskiot kongres bil povtorno izbran za zadgrani~en pretstavnik na Organizacijata vo Sofija. Go redaktiral sp. Kulturno edinstvo# (Solun, 19081909).
1145
PETROV
Vo vremeto na Balkanskite (1912 1913) i na Prvata svetska vojna (19141918) bil na slu`ba vo Serez, Bitola i Drama. ^len na Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO (1919), protivnik na vrhovizmot i na delbite na Makedonija na Versajskata konferencija. Ubien po naredba na Todor Aleksandrov.
IZV. i LIT.: G. Todorovski, \or~e Petrov, Skopje, 1981; \. Petrov, Spomeni Korespondencija. Voved, komentar i redakcija na Q. Lape, Skopje, 1984; A. Trajanovski, Ideologot na VMRO \or~e Petrov (18651921) Po povod 80-godi{ninata od negovata tragi~na smrt (19212001), Glasnik na INI#, 45/2, Skopje, 2001. Al. Tr.
Blagoja PetrovKara|ule
Ivan Novev Petrov
\uro Petrov
PETROV, \uro (s. Kosturino, 1931 Skopje, 2003) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, nau~nik. Diplomiral na Tehnolo{kiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1956). Postdiplomski studii zavr{il na Dràvniot univerzitet vo Pensilvanija, SAD. Doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1974). Imal pove}e studiski prestoi vo Evropa i vo SAD. Bil nastavnik vo sredno hemisko u~ili{te i inèner, a vo OHIS# Skopje rabotel od inèner do direktor na Institutot. Bil izbran za asistent po hemija na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1958). Na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1973 g., a kako redoven profesor od 1982 g. Bil dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i profesor na Tehnolo{kiot fakultet vo Leskovac i na Tehni~kiot fakultet vo Bitola (od 1986). Bil glaven urednik na spisanieto Hemiski vlakna#, pretsedatel na Republi~kata komisija za me|unarodna nau~na sorabotka. Podra~ja: tekstilna hemija, prerabotka na plasti~ni masi i dr. Avtor e na u~ebnici i pomagala, nau~ni trudovi, inovacii i istraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM# br. 609, od 27 XII 1993 g., str. 23; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.
PETROV, Ivan Novev (s. Golemo Ilino, Demir Hisar, 3. VII 1922 g. Skopje, 10. II 2004) redoven profesor (1961) na PMF, Institut za hemija (vo penzija od 1987). Diplomiral (1951) na PMF vo Belgrad, doktorskata disertacija ja rabotel vo Qubqana, a ja odbranil (1960) na PMF vo Skopje. Pokraj vo Qubqana, bil na usovr{uvawe i na Kings College, New Castle i na Fisk University, Nashville, Tennessee vo SAD. Bil eden od prvite dvajca asistenti na Katedrata za hemija i prviot {to zapo~nal so nastava od pomodernite sodrìni na hemijata posveteni na strukturata na atomite i molekulite. Najgolemata zasluga mu e sozdavaweto na Laboratorijata za infracrvena spektroskopija i po~nuvaweto na sistematskoto izu~uvawe na spektrite na razni neorganski i organski supstancii. Moè da se nare~e vtemeluva~ na strukturnata hemija vo Makedonija. Osnovnoto nastavno podra~je mu e fizi~kata hemija (pokraj vo Skopje, predaval i vo Pri{tina). Osnovnata nau~na preokupacija mu bila molekulskata spektroskopija (na neorganski i organski supstanci, osobeno onie za koi e karakteristi~no vodorodnoto svrzuvawe). Od ova podra~je se i trudovite {to sistematski gi objavuval, zaedno so svoite sorabotnici, vo vrvni svetski spisanija. Ima objaveno pedesetina nau~ni trudovi (zna~itelen broj se publikuvani vo stranstvo) i avtor e na pogolem broj soop{tenija na nau~ni manifestacii. Bil rakovoditel na pogolem broj doma{ni, sojuzni i me|unarodni proekti. Bil prodekan na PMF, dekan na Hemiskiot fakultet (vo dva mandata) i {ef na Institutot za hemija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996, 219; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 240241. B. [.
na Operata na MNT so ulogata na Markizot vo operata Travijata. Vo MNT ostanal s do tragi~noto zaginuvawe vo Skopskiot zemjotres vo 1963. Ostvaril pove}e od 15 ulogi, me|u koi pozana~ajni se: @or` @ermon (Travijata), Papageno (Vol{ebnata flejta), Rodrigo-Poza (Don Karlos), Figaro (Sevilskiot berber), Renato (Bal pod maski). Poseduval sonoren glas, izrazita muzikalnost i scenski {arm. Poznat e kako odli~en interpretator na makeF. M. donski narodni pesni. PETROV, Nikola Milanov (s. Kole{ino, Strumi~ko, 3. XII 1937) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska {kola i pedagogija na Filozofski fakultet vo Skopje (1959). Na istiot fakultet ja odbranil i doktorskata disertacija (1980). Za asistent na Filozofskiot fakultet e izbran vo 1966 g., a za redoven profesor po predmetite predu~ili{na pedagogija i metodika na predu~ili{noto vospitanie vo 1991 g. Od 1996 e profesor na Pedago{kiot fakultet vo Skopje. Bil rakovoditel na Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet, dekan na Pedago{kiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, glaven i odgovoren urednik na spisanijata Prosvetno delo# i Pret{kolsko dete#, pretsedatel na Sovetot za griì i vospituvawe na decata na Makedonija. Se zanimava so predu~ili{na pedagogija. Avtor/koavtor e na golem broj trudovi, posebno od oblasta na metodikata na predu~ili{noto vospitanie.
BIBL.: Deteto vo priroda i okolinata, 1986; Kreativnosta i vospituvaweto, (koavtor), 1995; Metodika po razvoj i kultura na govorot so praktikum, (koavtor), 1996 i dr. LIT.: Filozofski fakultet: 19461996, Skopje, 1976, 49. K. Kamb.
PETROV-KARA\ULE, Blagoja (Bitola, 16. I 1924 Skopje, 26.VII 1963) operski pevec, bariton. Vo 1949 g. debitiral na scenata
PETROV, Slav~o, protojerejstavrofor (Vinica, 1912 Skopje, 29. I 1990) profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet. Bil sve{tenik vo Kriva Palanka, Negotino i vo Skopje. U~esnik na Prviot, Vtoriot i
1146
PETROVDEN
Tretiot crkovno-naroden sobor za sozdavawe na Makedonskata pravoslavna crkva. Bil profesor vo Bogoslovijata i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987. Rat. Gr.
Eleonora Petrova
Stojmir Petrov
PETROV, Stojmir Jordanov (s. Laki, Berovsko, 4. III 1948) farmakolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Skopje (1973), a od 1974 g. raboti na Institutot za farmakologija i toksikologija pri Med. f. vo Skopje, kade {to e direktor, a dolgogodi{en direktor i na Pretklini~kite instituti na Med. f. Koavtor e na dva prira~nika za lekari i monografija za antibiotici. D. S.-B. PETROV-BUFSKI, Naum Popov (s. Buf, Lerinsko, 1878 s. Drago{, Bitolsko, 21. XI 1905) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, bitolski vojvoda. Se {koluval vo ]ustendil pri deda si pop Kosta Bufski. Vlegol vo MRO, u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Lerinsko. Po vostanieto se borel protiv andartskite ~eti vo Bitolsko.
LIT.: N. Minovski, Seloto Buf Monografski prikaz, Bitola, 2006. Al. Tr.
logija) vo 1976 g. Magistrirala (1989) i doktorirala (1994) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Kustos za numizmatika i za epigrafija vo Arheolo{kiot muzej vo Muzejot na Makedonija (19771987) i direktor na Muzejot na Makedonija vo Skopje (1995 1999). Od 1999 do 2005 e profesor vo Institutot za nacionalna istorija (postdiplomski i doktorski studii), a od 2002 do 2005 g. viziting-profesor po anti~ka istorija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#. Drèla predavawa vo Amerikanskata {kola za klasi~ni studii vo Atina, na Tehni~kiot univerzitet Orta Dogu vo Ankara i na Amerikanskiot univerzitet vo Blagoevgrad, Bugarija. Gi istraùvala problemite na anti~koto nasledstvo na Balkanskiot Poluostrov, osobeno fokusiraj}i se na Pajoncite i na Brigite. U~estvuvala vo golem broj arheolo{ki kampawi vo Stobi, Drezga Kumanovo, Isar Marvinci i dr. Rakovoditel na proektot za podvodna arheologija Vrbnik Struga, Predrimsko Stobi i Stobi rimski forum. Od 2005 g. e vonreden opolnomo{ten ambasador na RM vo Sovetot na Evropa vo Strazbur.
BIBL.: Pajonskite plemiwa i pajonskoto kralstvo vo II i I milenium pr. n.e., MAA, 12 (199091), Skopje, 1991, 9130; Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pr.n.e, Skopje, 1996, 439; Pajonija vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999, 272. V. L.
Rada Petrova-Malki}: crteì na kostimi za pretstava
scenografija na Akademijata za primeneta umetnost vo Zagreb (1954). Od 1957 g. do penzioniraweto (1992) raboti kako kostimograf vo MNT( za Dramata, Baletot i Operata). Sorabotuva so site teatri niz Republikata, kako i so teatrite od Zagreb, Saraevo, Bawa Luka, Pri{tina, Polska, êhoslova~ka. Kostimografii: Crnila#; Romeo i Julija#; Don Karlos#; Karmen#; Medium#; Nabuko#; Razdelba#; Aleksandra#; Revizor#; Vitel#; Bolen Doj~in#; Crna dupka#. Nejzini se kostimografiite za filmovite: Mirno leto#; Makedonska krvava svadba#; Planina na gnevot# i dr. R. St.
PETROVSLAVEJOT, Spiro (Prilep, ? vrvot na mesnosta Kuklite nad. s. Pirin, Melni~ko, 4. IX 1903) melni~ki vojvoda. U~estvuval vo oruènata akcija (1895). Bil ~etnik vo ~etata na vojvodata Jane Sandanski i u~estvuval vo zaplenuvaweto na Mis Stoun. Vo Ilindenskoto vostanie bil melni~ki vojvoda i predvodel ~eta. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko Spomeni i materiali, II, Sofi, 1983, s. XXXII. Al. Tr.
Crkvata Sv. Petar i Pavle# vo s. Gali~nik
PETROVA, Eleonora Konstantinova (Skopje, 12. VIII 1952) istori~ar i arheolog. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Grupa za klasi~na filo-
Rada PetrovaMalki}
PETROVA-MALKI], Rada (Skopje, 16. VIII 1930) kostimograf. Diplomirala kostimografija i
PETROVDEN hristijanski pravoslaven praznik vo spomen na pogubuvaweto na svetite apostoli Petar i Pavle (12. VII/29. VI). Tie se pogubeni vo ist den 61 g. i zatoa na ikonite i freskite se pretstaveni zaedno, sv. Petar so klu~evi od rajot, a sv. Pavle so me~ kako simbol na sopstvenata smrt. Na ovoj den vo nekoi mesta na Makedonija se nosele litii, a vo Gali~nik se pravele poznatite Gali~ki svadbi.
LIT.: Lazar Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961; Jevrem A. Ili, O praznicima pravoslavne crkve, Beograd, 1860. M. Kit.
1147
PETROVDENSKI
PETROVDENSKI POSTI edni od ~etirite pove}ednevni posti vo hristijanskata pravoslavna religija. Pokraj ednodnevnite posti (sreda i petok, Vodokrst, Krstovden i Otse~enie na glavata na sv. Jovan Krstitel), vo godinata ima i ~etiri pove}ednevni posti, raspredeleni spored godi{nite vremiwa: Boìkni, Veligdenski, Petrovdenski i Bogorodi~ini posti. Petrovdenskite posti sekoga{ zapo~nuvaat od nedelata po Duhovden i traat do Petrovden. Poradi toa {to Duhovden e podvièn praznik i zavisi od datumot na koj taa godina }e bide Veligden, i Petrovdenskite posti traat razli~no. M. Kit.
Ivo Pevalek od Zagreb. Bila na specijalizacija vo Belgrad i Zagreb i na ~etirimese~en studiski prestoj vo Botani~kiot institut vo Viena, kaj eminentniot algolog Lothar Geitler. Ima objaveno golem broj trudovi od oblasta na algologijata i e odli~en poznava~ i monograf na grupata modrozeleni algi. Avtor e na monografijata Modrozelenite algi (Cyanophyta) na Republika Makedonija# (1997), vo izdanie na MANU. Vl. M.
Simka PetrovskaJovanovi}
Slavica PetrovskaGali}
Seloto Petrovec, Skopsko
PETROVEC selo vo Skopsko. Se nao|a vo isto~niot del na Skopsko Pole, na nadmorska visina od 225 m. So Skopje e povrzano so redovna gradska avtobuska linija. Ima 2.659 `. od koi 2.312 `. se Makedonci, 99 Srbi, 67 Albanci i 53 Romi. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni i industriski kulturi. Toa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 20.193 ha, so 16 naseleni mesta, vo koi ìveat 8.256 `. Postoi osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena i policiska stanica i sto~arska farma. Al. St.
PETROVSKA-GALI], Slavica (Orahovac, Srbija, 17. IV 1959) operska pevica, sopran, prvenka na Operata na MNT. Vo 1984 g. diplomirala solo-peewe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. K. Trpkov), a vo 1999 g. magistrirala na istiot fakultet (prof. M. Eftimova). Specijalizirala na Konzervatoriumot vo S.Peterburg. Vo 1980 g. debitirala so ulogata na Barbarina vo operata Svadbata na Figaro. Vo Operata na MNT raboti od 1980. Vo sezonite 1986/87 i 1990/91 g. e angaìrana vo Mariborskata i Osie~kata opera. Ostvarila pove}e od 15 ulogi, od koi pozna~ajni se: Violeta Valeri (Travijata), Xilda (Rigoleto), Adina (Quboven napitok), Lu~ija (Lu~ija di Lamermur), Mizeta (Boemi), Antonida (Ivan Susanin). Gostuvala vo pove}e evropski zemji, vo Rusija i niz Jugoslavija. Poseduva izrabotena koloraturna tehnika, sigurni visini i sceni~nost. Sorabotuva so Makedonskata filharmonija vo izvedbata na vokalno-instrumentalni dela. Vo periodot 2002 2005 g. e umetni~ki direktor na Operata i Baletot na MNT. F. M. PETROVSKA-JOVANOVI], Simka \or|ieva (Skopje, 7. XI 1948 g.) redoven profesor (1997) na PMF (Institut za hemija). Diplomirala (1972) na PMF vo Skopje, magistrirala (1977) na Tehnolo{kiot fakultet, a doktorirala (1984) na Hemiskiot fakultet vo Skopje. Izveduvala nastava po neorganska i analiti~ka hemija za studentite na RGF vo [tip, po Analiti~ka hemija za studentite
po hemija i na interdisciplinarnite studii za inènerstvo na ìvotnata sredina. Odrùva i postdiplomska nastava po Hromatografski metodi za analiza, a od ova podra~je $ e i nau~nata aktivnost (prethodno se zanimavala so interferometriski kineti~ki opredeluvawa na tragi i so elektrohemiski metodi za analiza). Objavila nad 40 nau~ni truda, a na nau~ni sobiri (predimno nadvor od Makedonija) prezentirala pove}e od 80 soop{tenija. Avtor e na dva univerzitetski u~ebnika i tri u~ebni pomagala. U~estvuvala, kako rakovoditel ili u~esnik, vo 11 proekti (eden me|unaroden). Bila rakovoditel na Zavodot za analiti~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996, 236; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 241-242. B. [.
Katerina PetrovskaKuzmanova
Qubica Petrovska
PETROVSKA, Qubica (Kriva Palanka, 14. XI 1927) redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje po predmetot sistematika i filogenija na niìte rastenija. Doktorirala vo 1961 g. vo Skopje, pod mentorstvo na poznatiot algolog
1148
PETROVSKA-KUZMANOVA, Katerina (Kumanovo, 1964) filolog, vi{ nau~en sorabotnik, istraùva~ na narodnata drama vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje (od 21. V 1998). Diplomirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1986), kade {to magistrirala na tema Dramskoto tvore{tvo na Branko Pendovski# (1994) i doktorirala na tema Ritualot i dramata# (2000).
BIBL.: Dramskoto tvore{tvo na Branko Pendovski, Skopje, 1995; Ritualen teatar, Skopje, 2002; Antropologijata na teatarot, Skopje, 2004 (priredila); Interkulturalen teatar, Skopje, 2004 (priredila); Teatarskite elementi vo folklorot, Skopje, 2006.
PETROVSKI
LIT.: Referat za izbor vo zvaweto vi{ nau~en sorabotnik, za rabotnoto mesto istraùva~ na narodnata drama pri Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br. 893, Skopje, 15. III 2006, 103, 114116, 127128 i 133134. S. Ml.
vorni funkcii vo konstituiraweto na makedonskata kinematografija. Reìral okolu 20 dokumentarni filmovi, me|u koi i: Veligdenski adeti# (1953), Gali~ka svadba# (1955), Stara ~ar{ija# (1955), Dervi{i# (1955) i Tenda# (1955). Toj e eden od organizatorite na prvata makedonska nezavisna filmska produkcija FRZ (1968). Imenuvan e (1976) za prv direktor na Kinotekata na Makedonija, kade {to ostanuva do Il. P. penzioniraweto (1985).
tel na Pedago{kiot sovet na SRM, glaven i odgovoren urednik na sp. Prosvetno delo#, dekan na Filozofskiot fakultet (19811983) i rakovoditel na Institutot za pedagogija (19831985). Avtor e na stotina stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na pedagogijata i na psihologijata.
BIBL.: Strukturata na u~ebnikot, 1994; Pedagogija, (koavtor), 1965; prer. izd. 1998 i dr. LIT.: Filozofski fakultet: 19461996, Skopje, 1976, 49. K. Kamb.
Milena Petrovska
PETROVSKA-MILEVSKA, Milena Gigova (Skopje, 22. IX 1953) mikrobiolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 2002). Diplomirala medicina vo Skopje (1978), specijalizirala mikrobiologija so parazitologija (1983), a doktorirala na tema za identifikacija na virulencijata na uropatogenite soevi na Escherichia coli i nivnoto klini~ko zna~ewe (1990). [ef na Katedrata po predmetot (19962005) i direktor na Institutot (od 2002). Se usovr{uvala vo V. Britanija, Germanija, Holandija i vo centri vo Jugoslavija. Vovela metodi i tehniki za bakteriolo{ka i serolo{ka dijagnoza na urogenitalni i respiratorni infekcii i vodela dva nacionalni proekta. ^len e na pove}e me|unarodni mikrobiolo{ki asocijacii. Avtor na nad 167 trudovi i predava~ (po pokana) na drugi univerziteti.
IZV.:Bilten UKIM, br. 795. BIBL.: Uropatogena Escherichia coli, Skopje, 1993; Fakti od mikrobiologijata, Skopje, 2000; Mikrobiologija, vo: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, Ko~ani, 2000; Praktikum po medicinska mikrobiologija i parazitologija, Skopje, 2001. K. K.-P.
Bor~e Petrovski
Jakim T. Petrovski
PETROVSKI, Bor~e @ivkov (Radovi{, 6. XII 1952) spec. internist-kardiolog, redoven prof. na Med. f. (od 1999). Med. f. zavr{il vo Skopje. Magistriral vo 1985, a doktoriral vo 1988 g. Vovel novini vo invazivnata dijagnostika i terapija. Bil direktor na Institutot za srcevi zaboluvawa (20022006) na Med. f. i pretsedatel na Zdruènieto na kardiolozite na RM (20002005). Avtor na nad 170 truda.
IZV.: Bilten za XV izborno sobranie, t. I (vtor del), MANU, Skopje, 2006. BIBL.: Koavtor: Interna medicina, Skopje, 2002; Interna propedevtika, Skopje, 2004; Praktikum po interna propedevtika, Skopje, 2004. Sl. M. P.
Atanas (Aco) Petrovski
PETROVSKI, Atanas (Aco) (Tetovo, 12. V 1923 Skopje, 28. VII 2001) filmski reìser i producent. Od 1945 g. vr{el odgo-
PETROVSKI, Branko Pavlev (s. Poàrane, Gostivarsko, 23. I 1922 Skopje, 13. IV 2009) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska {kola vo Belgrad (1942). Bil u~esnik vo NOB (ranet na Sremskiot front). Zavr{il studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950), kade {to se zdobiva i so titulata doktor na pedago{ki nauki (1978). Rabotel kako sredno{kolski profesor (U~itelska {kola Nikola Karev# Skopje), sovetnik vo Republi~kiot zavod za prou~uvawe i unapreduvawe na {kolstvoto i profesor na VP[, odnosno Pedago{kata akademija Kliment Ohridski# vo Skopje. Rabotel na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19611963) i (19731987), izveduvaj}i ja nastavata po predmetite pedagogija so osnovi na psihologijata i sovetuvawe i orientacija. Bil pretseda-
PETROVSKI, Jakim T. (Kriva Palanka, 1934) gradeèn inèner, redoven profesor. Zavr{il Gradeèn fakultet na Univerzitetot vo Zagreb, magistriral zemjotresno inènerstvo na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, doktoriral na Grade`niot fakultet na Univerzitetot vo Belgrad. Specijaliziral vo oblasta na zemjotresnoto inènerstvo vo Anglija, potoa vo SAD i vo Sovetskiot Sojuz. Od 1957 g. raboti kako proektant-konstruktor i rakovoditel na gradili{te vo @elezarnicata Skopje#. Po zemjotresot (1963) e sovetnik vo Generalnata direkcija za obnova na gradot. Eden od osnova~ite na Institutot za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija (1965), kade {to raboti kako rakovoditel na otsek, vonreden i redoven profesor na postdiplomskite studii. Direktor e na Institutot (1973 1985) koga, so pomo{ na Obedinetite nacii i na UNESKO, prerasnuva vo edna od vode~kite nau~ni institucii vo svetot vo oblasta na za{titata od zemjotresi. Publikuval pove}e od 270 nau~ni truda vo zemjata i vo stranstvo i okolu 80 izve{tai za agenciite na OON i vladite na pove}e zemji. Podgotvil za OON osum knigi za menaxment na zemjotresnite katastrofi, kako i ~etiri knigi vo izdanie na Institutot za zemjotresno inènerstvo. ^len e na Sovetot na UNESKO i na UNDRO za namaluvawe na seizmi~kiot rizik (19761988). U~estvuval vo 23 misii kako ekspert od visok rang i glaven teh1149
PETROVSKI
ni~ki sovetnik na 16 proekti na UNESKO i na UN-Habitat za namaluvawe na seizmi~kiot rizik. Sovetnik e na generalniot sekretar na OON za planirawe i organizirawe na Me|unarodnata dekada za namaluvawe na efektite od prirodnite katastrofi (19881990); rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, Skopje (19881990); izbran (1990) za ~len na Evropskata akademija na naukite (Academia Europaea). Nositel e na najvisoki nacionalni odlikuvawa i na me|unarodni priznanija. Po~esen ~len e na Me|unarodnata asocijacija za zemjotresno inènerstvo. K. Tal. PETROVSKI, Kiril (Skopje, 10. IX 1934) internist-endokrinolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Bil {ef na Centarot za dijabetes, direktor na Klinikata za endokrinologija. Avtor e na brojni stru~ni i nau~ni trudovi. Osoben interes pokaùval za mikrocirkulacijata kaj dijabetes melitus. Br. N. PETROVSKI, Ko~o (Skopje, 8. IX 1926 Skopje, 30. X 1988) harmonika{. Po~etocite gi ima vo Radio Skopje (Mal orkestar). Potoa izvesno vreme minuva vo ansamblot Tanec# (kako harmonika{). Vo ova vreme se javuva i kako avtor i obrabotuva~ na muzika za odreden broj koreografski postanovki ([opska petorka#; Folklorna fantazija# i dr.). Posledniot del od rabotniot vek go minuva vo Radio Skopje, kako urednik vo Muzi~kata redakcija. Avtor e i aranèr na golem broj pesni i ora (Tri godini jas te ~ekav#; Makedonsko devoj~e#, Estradno oro#, Gajdarsko oro# i dr.). M. Kol.
film Selidbi# (1965). Ima realizirano preku 60 dokumentarni i kusometra`ni filma. Eden od retkite dokumentaristi, ~ii filmovi se prikaùvale na festivalite vo Krakov, Oberhauzen, Lajpcig, Kan, Karlovi Vari. Pokraj rabotata na filmot, realiziral i preku 30 televiziski emisii. Ig. St.
Pande Petrovski
Metodija Petrovski
Meto Petrovski
PETROVSKI, Metodija (Kumanovo, 9. VII 1938 Skopje, 11. V 2008) profesor po knièvnost, politi~ar i pisatel. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Kumanovo (1957), diplomiral (1961) i magistriral na Filozofskofilolo{kiot fakultet (Grupa istorija na jugoslovenskata knièvnost) vo Skopje na tema Poetskoto i proznoto tvore{tvo na Slavko Janevski#. Bil urednik na v. Studentski zbor# (Skopje, 19591961), glaven i odgovoren urednik na sp. Mugri# (Kumanovo, 19571961) i novinar vo Na{ vesnik# (Kumanovo, 1963). Kako op{testveno-politi~ki deec bil potpretsedatel na Op{tinata Kumanovo (19671972), zamenik republi~ki sekretar za obrazovanie i nauka (19721974), ~len na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (od 1972), pretsedatel na Op{tina Kumanovo (1974 1982), ~len na Pretsedatelstvoto na Zaednicata na gradovite i op{tinite na Jugoslavija (1974 1982), ~len na CK na SKJ (1978 1982), ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM (19821988), pretsedatel na Izdava~kiot sovet na v. Komunist# (19821988), pretsedatel na SSRNM (19881990, sekretar i potpretsedatel na SSRNJ (19901992); koordinator i sovetnik vo Sileks#, po {to zaminal vo penzija (2000).
BIBL.: Doa|awe na patnikot, Skopje, 1970 (poezija); Karpo{ kozja~ka legenda, Skopje, 1971 (romanizirana biografija); Cvetovi vo zborot, Skopje, 1972 (poezija); Pan~e Pe{ev, Skopje, 1973 (romanizirana biografija); Pero Nakov, Skopje, 1974 (romanizirana biografija); Kiro Fetak, Skopje, 1975 (romanizirana biografija); Cvetovi, Skopje, 1978 (poezija); Vreme na tvore{tvo, Skopje, 1985 (eseistika); Horizonti na kulturata, Skopje, 1988 (eseistika). S. Ml.
PETROVSKI, Pande Aleksov (s. @ivojno, Bitola, 26. XII 1943 Bitola, 30. XII 2006) general na ARM. Zavr{il Voena akademija vo rodot oklopni edinici na JNA. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na vod i na ~eta, a potoa stanal komandant na oklopen bataljon. Bil na~alnik na {tab na brigada, na~alnik na organ za personalni raboti vo Tretata armiska oblast, komandant na korpus, pomo{nik na NG[ za borbena gotovnost, zamenik na NG[ na ARM, ja vr{el dol`nosta na~alnik na G[ na ARM (12. VI 9. VIII 2001), sovetnik na ministerot za odbrana (do 5. III 2002), koga e razre{en od dol`nosta. V. St.
Pero Petrovski
PETROVSKI, Meto (s. Ivan~i{ta, Ki~evsko, 23. V 1935) filmski i televiziski reìser i snimatel. Zavr{uva Filmska {kola vo Belgrad, na Otsekot za filmski snimateli. Podocna naporedno studira reìja i svetska i jugoslovenska literatura na Univerzitetot vo Zagreb. Kako reìser debitira so dokumentarniot
1150
PETROVSKI, Pero (Kumanovo, 27. V 1932) dirigent. Visokoto obrazovanie go oformil vo 1958 g. na Belgradskata muzi~ka akademija (Teoretskonastavni~ki oddel), a vo 1976 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Sofija. Izvesen period rabotel kako ~len na orkestarot na Operata na MNT i nastavnik vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje, a od 1978 g. e angaìran kako dirigent vo Makedonskata filharmonija, kade {to ostanuva do 1996. Realiziral obemen simfoniski repertoar, a sorabotuval i so Operata na MNT. Gostuval na Kuba, vo Romanija, Bugarija, Polska, Germanija. F. M. PETROVSKI, Trajan (s. Arbinovo, Ohridsko, 31. I 1939) poet, raskaùva~, romansier, publicist, preveduva~, polemi~ar, ju-
PETRU[EV-ÎKOTO
tema Kalendarski obi~aji kod Roma u Skopqu i okolini# (1989) i doktoriral na Katedrata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Zagreb na tema Etni~kite i kulturnite karakteristiki na Romite vo Makedonija# (1997).
BIBL.: Kalendarski obi~ai na Romite vo Skopje i okolinata, Feniks#, Skopje, 1993; Makedonsko-romski i romsko-makedonski re~nik, Skopje, 1998 (so koavtor); Romite vo Makedonija denes, kn. 1-3, Skopje 2000 i 2002; Romski narodni pesni, Skopje, 2001; Romski narodni pesni od Makedonija, Skopje 2001; Dizionario RomItaliano, Italiano-Rom, Bitola, 2002 (so koavtor); Duhovnata i materijalna kultura na Romite, Skopje, 2002. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 132-133 i 149; Referat za izbor na vi{ nau~en sorabotnik za rabotnoto mesto istraùva~ na romskiot folklor i etnologija vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br. 811, Skopje, 30. IX 2002, 185-189. S. Ml.
Trajan Petrovski
1999. Po dopolnitelnata edukacija na Kolumbija univerzitetot vo Wujork (1994), nejziniot nau~no-stru~en anga`man se pro{iruva i na poleto na razre{uvaweto konflikti i me|uetni~ko razbirawe. Korakovoditel e na Centarot za ~ovekovi prava i razre{uvawe konflikti vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa (od 2001). Objavila golem broj trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Izrabotka i primena na objektivni testovi na znaewe, 1993; Metodologija na eksperimentalnite istraùvawa vo psihologijata, 1994; Konflikti: [to pretstavuvaat i kako se razre{uvaat, 1995; Kako se pi{uva izve{taj za sprovedeno empirisko istraùvawe, 1996; Anketirawe koj, {to, kako, zo{to, 1999; Po~ituvawe na razlikite, 1999; Obrazovanie za mir, 2002; Posmatraweto kako nau~en metod vo psihologijata, 2005. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 277. V. Arn.
goslovenski i makedonski politi~ar i diplomat. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Izvesen period rabotel kako novinar. Bil pretsedatel na DPM i na Sovetot na SVP. Mo{ne ploden sovremen makedonski pisatel. Kako preveduva~ izvr{il pomakedon~uvawe na dela od Ivo Andri}, Milo{ Crwanski, Miodrag Bulatovi} i êdo Vukovi}. Voznemiren komentator na makedonskiot zabrzan rastur niz svetot.
BIBL.: I.stihozbirki: I padina i gorocvet, 1964; Opalenik, 1967; Blagoslov na lebot, 1969; Drenovica, 1971; Govorot na selanite, 1983; Razgovori so Prli~ev, 1989; Anadolskite vetrovi, 1993; Bosforsko zave{tanie, 1996; Veruvawe vo Ohrid, 1996. II. romani: Devstvena pri~esna, 1985; Asharovci, 1987; Zakletva za prostodu{nite, 1991; Neporabena mese~ina, 1994 i Sarkofagot na makedonskata zemja, 2001. III. raskazi, patopisi i zapisi: Gor~liv avstraliski patopis, 1974; Vreme Litovo i A`derovo, 1982; Kairska magija, 1988; @itija karaormanski, 1989; Ozra~uvawe na stvarnosta, 2002; îtawe na papirusite, 1993; Razjuden ìvot, 2005; Antologija na sovremenata egipetska poezija, 1984. G. T.
PETROSKA, Blaga (Bukure{t, 1. III 1939) univerzitetski profesor, sociolog. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Bukure{t, Romanija, kade {to gi zapo~nala i studiite po filozofija. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1954) i doktorirala od oblasta na sociolo{kite nauki na istiot fakultet, na tema Tipovi i oblici na semejstvoto vo Tetovskiot kraj# (1965). Izbrana za asistent (1956), za predava~ (1961), za docent (1966), za vonreden (1972) i za redoven profesor (1976) po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Nekolku mandati bila rakovoditel na Institutot za sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a eden mandat dekan na istiot fakultet (19771979). Objavila pogolem broj nau~ni trudovi od oblasta na sociologijata.
BIBL.: Klasicite na marksizmot za brakot i semejstvoto, Skopje, 1962; Za sociologijata kako mlada nauka, Sovremenost#, Skopje, 1970. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976. Sv. [.
Kiril Petru{ev -îkoto
Trajko Petrovski
PETROVSKI, Trajko Savev (Skopje, 18. V 1952) istori~ar i etnolog, istraùva~ na romskiot folklor i etnologija, vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor Marko Cepenkov#. Zavr{il Filozofski fakultet Grupa istorija vo Skopje. Bil nastavnik vo COU Bratstvo i edinstvo# vo Skopje (19741980). Po vrabotuvaweto vo Institutot (2. XII 1980), magistriral na Katedrata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na
PETROSKA-BE[KA, Violeta Radomirova (Skopje, 13. XI 1956) psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1979), magistrirala na Kolumbija univerzitetot vo Wujork (1982), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1989). Na Filozofskiot fakultet vo Skopje se vrabotila vo 1980 g., a redoven profesor e od
PETRU[EV-ÎKOTO, Kiril (Bogdanci, Gevgelisko, 20. III 1895 Skopje, 2. V 1980) grafi~ki rabotnik, komunisti~ki deec, borec i dràven funkcioner. Zavr{il sredno u~ili{te. Bil istaknat u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe (od 1914). Po Prvata svetska vojna emigriral vo Bugarija, kade {to mu pristapil na rabotni~koto dvièwe, poradi {to bil progonuvan i apsen, pa moral da premine vo ilegalstvo. Po Septemvriskoto vostanie (1923) se vratil vo Makedonija i bil osobeno aktiven vo sindikalnoto dvièwe. Bil progonuvan i apsen i vo vremeto na NOB. Bil ~len na KPJ (od 1944), ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM i ~len na delegacijata na Vis za razgovorite so NKJ i J. B. Tito. Kako delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM, bil izbran za ~len na Prezidiumot na ASNOM (poverenik za vnatre{ni raboti). Bil minister za vnatre{ni raboti vo prvata Vlada na NRM, a potoa i minister za trud, a izvr{uval i drugi zna~ajni dol`nosti. Poradi opredeluvaweto
1151
PETRU[EVA
za Rezolucijata na IB, bil isklu~en od KPM, razre{en od site funkcii i penzioniran.

IZV.: Zbornik na dokumenti ASNOM 1944-1964, INI, Skopje, 1964; ASNOM, Dokumenti za sozdavaweto na narodnata vlast i dràvno-pravniot razvoj na SR Makedonija, tom I, kn. 1-5, Skopje, 19841987 i 1994. LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Zbornik, kniga treta, Posledici, Skopje, 2006, 27. S. Ml.
Olga Petru{evaBabata
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976. LIT.: R(uà) B(ak), Olga Petru{eva-Babata. In memoriam, Prosvetena èna#, Skopje, april 1979, 12. S. Ml.
kultet vo Belgrad, na tema Evropskata unija: od nadvore{nopoliti~ka sorabotka do zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika#. Izbrana za asistent (1993), za docent (1998) i za vonreden profesor (2003) za nau~nata oblast me|unarodno pravo i me|unarodni odnosi na Pravniot fakultet vo Skopje. Nadvore{en ~len na Belgradskiot centar za ~ovekovite prava (1996) i ~len na politi~kiot tim za pregovori okolu Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u RM i EZ (2000). Objavila pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na me|unarodnoto i evropskoto pravo. Osnovnata ideja so koja e preokupirana e odnosot me|u pravoto i silata vo me|unarodnite odnosi.
BIBL.: Recognition of the Republic of Macedonia: Problems and Perspectives, Bruylant, Bruxelles, 2003; Voved vo pravoto na EU, Skopje, 2007. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 1951 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Ilindenka Petru{eva
PETRU[EVA, Ilindenka (Gorna Xumaja, Bugarija, 4. VIII 1944) filmski kriti~ar, publicist. So filmska kritika se zanimava od po~etokot na sedumdesettite godini od XX v., od koga objavuva tekstovi vo Film-fokus#, Ve~er#, Kulturen ìvot#, Denes#, Premin# i vo drugi doma{ni i stranski spisanija. Eden od osnova~ite na Kinotekata na Makedonija i dolgogodi{en urednik na nejzinite spisanija Kinote~en mese~nik# i Kinopis#. Avtor e na trudovite Filmolo{ka bibliografija 1944-1954#, Filmografija na makedonskiot amaterski film 1935-2000# i na knigata Ig. St. Sonce na direk#. PETRU[EVA-BABATA, Olga (Star Dojran, 28. III 1902 ok. 1980) rabotni~ka, majka na ubieniot sin-edinec belgradskiot student Brand Petru{ev (8. IX 1940) i prvoborec vo NOB. Otkako stanala ~len na KPJ (1941) dejstvuvala na vklu~uvaweto na ènite vo NOD i na sobiraweto Narodna pomo{, a izvesen period bila i kurir na PK na PKJ za Makedonija. Pri nejziniot prestoj vo Gevgelija (januari 1942) so zada~a da formira Komisija za rabota so ènite i Voen komitet za organizirawe diverzantski akcii, bila uapsena od bugarskata policija i internirana vo Bugarija. Po vra}aweto bila delegat-u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944), ~len na Inicijativniot odbor na NOF na Makedonija (7. X 1944), ~len na Inicijativniot odbor na AF@ i na Pretsedatelstvoto na AF@ za Makedonija.
1152
Gabriela Petru{evska
PETRU[EVSKA, Gabriela (Kumanovo, 11. IX 1976) akterka. Apsolvirala na Otsekot za akterska igra na FDU vo Skopje. Od 1999 g. e ~len na Narodniot teatar vo Bitola.
ULOGI: Cveta (Makedonska krvava svadba#); Marx (Ma~ka na vè{teniot limen pokriv#); Katarina (Krotewe na furijata#); Ana (Ri~ard III#); Ma{a (Tri sestri#); Hasanaginica (Hasanaga#); Ismena (Antigona#); Tomar (Jonadab#); Arina (@enidba#); Marija (Jermo#) i dr. R. St.
Lidija Petru{evskaTozi
PETRU[EVSKA-TOZI, Lidija Kostova (Skopje, 16. V 1959) farmacevt, redoven prof. na Farm. f. Rakovoditel na Institutot po primeneta biohemija i pretsedatel na Farmacevtskata komora. Prv doktor na naukite na Farm. f. vo Skopje. Avtor na edno poglavje i zamenik glaven i odgovoren urednik na Farmakoterapiskiot prira~nik#. Ima objaveno brojni nau~no-stru~ni trudovi i soop{tenija.
BIBL.: Koavtor: Registar na lekovi, I i II, Skopje, 20062007. L. P.-T.
Tatjana Petru{evska
PETRU[EVSKA, Tatjana (Skopje, 22. VI 1967) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo rodniot grad. Diplomirala na Pravniot fakultet vo Skopje (1990). Magistrirala (1995) i doktorirala (1997) na Pravniot fa-
PETRU[EVSKI, Vladimir Mihailov (Skopje, 16. IX 1954) redoven profesor (2001) na PMF, Institut za hemija. Diplomiral (1978), magistriral (1988) i doktoriral (1990) vo Skopje. Izveduval prakti~na i teoriska nastava od pogolem broj predmeti i toa predimno za studentite na dodiplomskite i postdiplomskite studii po hemija, no i za studenti od RGF vo [tip i za studenti po biologija na PMF. Gi konstituiral kursevite za {kolsko eksperimentirawe i organiziral la-
PETRU[EVSKI
Umetnik so specifi~en {arm i so posebna sklonost kon komedijata. Prisuten na estradata, kako i na radioto i TV.
ULOGI: Vava (Osloboduvawe na Skopje#); Miki Trasi (Xingis Kan i Miki Trasi#); Jove Lapalo (Panurgij#); Satko (Solunski patrdii#); Piter (Zoolo{ka prikazna#); Ace (Sega mu e majkata#). R. St.
Vladimir Petru{evski
boratorija za hemisko {kolsko eksperimentirawe. U~estvuval vo osmisluvaweto i organiziraweto natprevari po hemija za u~enici. Vo prviot period na negovata nau~noistraùva~ka aktivnost glavniot interes mu bil naso~en kon strukturnata hemija, a podocna interesot mu se prenaso~uva pove}e kon problemite od obrazovanieto po hemija, osobeno od oblasta na hemiskoto eksperimentirawe. Objavil okolu 150 trudovi (okolu dve tretini vo spisanija nadvor od Makedonija). Na nau~ni sobiri prezentiral stotina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. ^len e na ureduva~kite odbori na svetski spisanija. U~estvuval vo izrabotkata na pogolem broj nau~noistraùva~ki proekti (na 3 me|unarodni i 3 doma{ni bil i rakovoditel). Imal pokusi studiski prestoi vo Qubqana, London i Ferfaks (Fairfax) vo SAD. Avtor e na eden patent. Bil rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija i dekan na PMF. Biten pridones dal i vo rabotata na razni doma{ni i me|unarodni tela. Po~esen ~len e (od 2004) na Dru{tvoto na fizikohemi~arite na Srbija.
Qup~o Petru{evski
PETRU[EVSKI, Qup~o (Skopje, 9. XI 1945) akter. Diplomiral na Otsekot za akterska igra na FDU vo Skopje. Vo Dramata na MNT od 1966 g.; direktor na Dramata (1983-1988); generalen direktor na MNT (1988-1999) i povtorno direktor na Dramata (20042006).
ULOGI: Pavle (Majka#); Vi}a (Somnitelno lice#); Lukov (@itolub#); \or|ija (Milion ma~enici#); Spase (Makedonska krvava svadba#); Hoakin Murieta (Slavata i smrtta na Hoakin Murieta#); Vladimir (Gabi#); ârnij Vi{il (Kengurski skok#). R. St.
Mihail D. Petru{evski
Van~o Petru{evski
PETRU[EVSKI, Ivan (Van~o) (Skopje, 19. IV 1951) akter. Diplomiral na Otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1975) i stanal ~len na Dramskiot teatar vo Skopje.
PETRU[EVSKI, Mihail D. (Bitola, 2. VII 1911 Skopje, 27. II 1990) klasi~en filolog, univ. prof., rektor na Skopskiot univerzitet, akademik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Bitola. Filozofski fakultet, grupa za klasi~na filologija (19311935) vo Belgrad. Vo 1935 kako amater otkriva vredni artefakti vo Herakleja kraj Bitola i ja zainteresiral javnosta za ovoj bogat arheolo{ki lokalitet. Vo 1936 g. nazna~en za nastavnik po lat. j. vo Bitolskata gimnazija, vo 1938 izbran za asistent na Seminarot za klasi~na filologija vo Belgrad, a vo 1940 g. ja odbranil svojata doktorska disertacija
Boànstva i demoni crne boje kod starih naroda#. Vo po~etokot na 1941 g. izbran za docent na Filozofskiot fakultet vo Skopje, no poradi vojnata ne stapil na dol`nost. Ostanal vo Belgrad kako asistent do mart 1946 g., koga bil povle~en od Ministerstvoto za prosveta na NRM za ~len na Komisijata za organizirawe na Univerzitetot vo Skopje. Vo noemvri 1946 g. e izbran za vonreden profesor i prv dekan na novoosnovaniot Filozofski fakultet vo Skopje vo dva mandata (1946 1949), vo 1956 za redoven profesor i rektor na Skopskiot univerzitet (19561958), a vo 1967 za redoven ~len na MANU. Od 1946 g. posvetuva golemo vnimanie za organizirawe na Seminarot, od 1956 na Katedrata za klasi~na filologija, ~ij {ef bil od 19461967 g., a go organiziral i Seminarot za istorija na stariot vek so arheologija. Po negova inicijativa (1950) e osnovano sp. @iva antika#, koe od jugoslovensko, vo 1957/8 g. prerasnuva vo me|unarodno spisanie. U{te kako student M. D. P. projavil sklonost kon nau~na rabota. Se zafa}a so najte{ki problemi od klasi~nata filologija, kako definicijata na tragedijata od Aristotel, proglasena od Gudeman za nere{liv problem. Priznato mu e deka pri nivnoto re{avawe pokaùva golema smelost, inventivnost i originalnost. So minuciozna analiza na tekstot od celata Poetika na Aristotel pokaà deka t.n. tragi~na katarsa# e vsu{nost fikcija, nastanata poradi pogre{no dopolnuvawe na o{tetenoto mesto od tekstot vo 6 gl. i pogre{no povrzuvawe so muzi~kata katarsa# (8 kn. gl. 7 od Aristot. Politika). Vo Poetikata M. D. P. ima napraveno preku 50 emendacii, no najva`nata mu e vo gl. 6 za definicijata na tragedijata, kade {to zborovite pathematon katharsin gi zameni so pragmaton systasin. Vedna{ po de{ifriraweto na linearnoto Be pismo aktivno se vklu~uva vo interpretacija na mikenskite natpisi i so svoite sorabotnici vo Skopje organizira Mikenolo{ki centar. Najgolem interes projavuva kon problemite od oblasta na lingvistikata i istorijata na gr~kiot jazik.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Mihail D. Petru{evski, @A#, 21, 1, 1971, 5&17; Od nau~nata dejnost na akad. M. D. Petru{evski, @A#, 31, 1&2, 1981, 7&28; Za anti~kata prosodija vo makedonski prepev, Matica makedonska, Sk. 1997; M. D. Petru{evski i spisanieto @iva antika# (po povod 80-godi{ninata od ra|aweto i godi{ninata od smrtta, Prilozi#, MANU, OON, 1992, 23/1, 45&62; V. Mitevski, Akad. Mihail D. Petru{evski, @A#, 40, 1990, 17&19. P. Hr. Il.
1153
PETRU[EVSKI-PAPUÂR
PETRU[EVSKI-PAPUÂR, Boro Apostolov (Kumanovo, 1920 s. Gorance, blizu Ka~anik, april 1943) komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. Kako papu~ar, bil aktivist na URS-ovite sindikati, ~len na SKOJ i organizator na {trajkovite na papu~arskite rabotnici (1938 i 1939). Progonuvan od policijata, se preselil vo Skopje (1939), stanal ~len na KPJ (kon krajot na 1939) i pak organiziral {trajk na papu~arskite rabotnici (1940).
Formiraweto na Pettata makedonska (prilepska) narodnoosloboditelna brigada - (pl. Koùv, 2. VIII 1944)
Boro Petru{evski -Papu~ar
Po Aprilskata vojna (1941) rabotel vo partiskata tehnika na PK na KP vo Makedonija i pri edna no}na blokada (8/9. IX 1941) ubil bugarski vojnik, po {to stapil vo Prviot skopski NOPO, potoa vo Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# (1942), vo Vtoriot skopski NOPO kako politi~ki komesar na ~eta (kon krajot na 1942) i vo [arplaninskiot NOPO (1943). Zaginal vo postavena neprijatelska zaseda. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (20. XII 1951).
LIT.: R(uà) Bak, Takov be{e vo sekoja borba, Nova Makedonija#, XII, 3783, Skopje, 1. XII 1956, 2; Zbornik narodnih heroja Jugoslavije, Beograd, 1958, 619; P(avle) Mim~ilovi}, Simbol na hrabrost i izdr`livost, 13 Noemvri#, II, 2, Skopje, 1963; Na podvigot na smelite pesna im peeme, 13 Noemvri#, VII, 7, Skopje, 1968, 16; Zagina Boro Petru{evskiPapu~ar, Nova Makedonija#, XXV, 8077, Skopje, 5. IV 1969, 9; Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 15; M(itre) Inadeski, Niz fa{isti~ka blokada vo partizani, Ve~er#, IX, 2574, Skopje, 11. IX 1971, 3. S. Ml.
i sru{ila {est mostovi na patot VelesGradsko (6. IX). Otkako bila stavena pod komanda na êtirieset i devettata (makedonska) divizija na NOVJ (10. IX), so borbi vlegla vo osloboden Prilep (11. IX) do negovoto povtorno zazemawe od germanskite sili (21. IX). Gi prodolìla borbite kaj selata Stepanci i Izvor (na patot PrilepVeles, 23. IX), kaj Bakarno Gumno i selata Gorno Kojnari (Prilepsko, 1. X), Ivawevci i Trojkrst (na patot Prilep-Bitola, 2-6. X), Bukovo i Prentov Most (na patot ResenOhrid, 13. X), kaj rekata [emnica (22. X), selata Glumovo, Gr~ec i Su{evo (na patot SkopjeTetovo, 25. X), u~estvuvaj}i vo borbite za osloboduvawe na Prilep (29. X 2. XI), Resen (5. XI) i Ohrid (7. XI), po {to ja zaposednala makedonsko-gr~kata granica na bitolsko-prespanskoto podra~je (noemvri 1944). Podocna vlegla vo sostavot na Osmata (makedonska) divizija na KNOJ (25. XII) kako nejzina vtora brigada, ovojpat za obezbeduvawe na makedonsko-albanskata granica.
LIT.: Ta~ko Lokvenec, Od ustata krv, vo srceto sloboda, Nova Makedonija#, XXXVI, 12175, Skopje, 14. XII 1980, 5; Quben Georgievski-Qupta, Ilindanske iskre, 5. MNOUB, Narodna armija#, Beograd, 1981; Vlado Strezovski \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49 divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Zbornik na se}avawa i dokumenti za borbeniot pat na Pettata MNOB-Prilepska, Skopje, 1998. S. Ml.
PEHÊVO mala gradska naselba vo isto~niot del na RM so 3.237 `. (2002 g.). Se nao|a vo severoisto~niot del na Male{evo, vo podno`jeto na planinata Vlaina, na nadmorska visina od okolu 1.000 m. Preku P. pominuva regionalen pat {to na sever go povrzuva so Del~evo, a na jug so Berovo. Gradot zafa}a povr{ina od 168 ha. Ima umereno-kontinentalna klima. Vo vremeto na turskoto vladeewe bilo poznato pod imeto Osmanli. Kako mlada gradska naselba se razvilo vo tekot na XIX v. Toga{ bila glaven upravno-teritorijalen centar na Male{evo. Vo 1900 g. imalo 4.070 `. Vo 1904 g. nastradalo od silen zemjotres. Po Balkanskite vojni, so iseluvaweto na Turcite, populaciski zna~i-
PETTA MAKEDONSKA (PRILEPSKA) NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (mesnosta Vla{ki Kolibi blizu do s. Zborsko, na pl. Koùv, 2. VIII dekemvri 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od 750 borci od Prilepsko, so borcite na Prviot bataljon Mir~e Acev# na Vtorata makedonska NOUB i NOPO Traj~e Petkanovski#. Vodela borbi kaj selata Kapinovo, Bogomila (Vele{ko, 12/13. VIII), Breza (25. VIII) i Zduwe (kaj Makedonski Brod) (28. VIII), go oslobodila Gradsko
1154
Peh~evo
PEÎJARE
telno opadnalo, taka {to vo 1914 g. vo nego ìveele samo 694 `. Deneska e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 20.820 ha, ima 7 naseleni mesta so 5.517 `. Naselenieto go sostavuvaat Makedonci i samo mal broj Romi (123) i Turci (31). Pokraj zemjodelstvoto, vo gradot e prisutna kerami~kata i drvnata industrija, ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
ki planovi za Karpo{ I, Karpo{ II, vo Skopje i pove}e stanbeni objekti.

LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Du{an Pecovski (1924), vo Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 145-156. Kr. T.
Ku}a od pe~albarskoto s. Lokvica, Pore~e
Defile na Festivalot Pece Atanasovski vo s. Dolneni
Plakat za pretstavata Pe~albari (Skopje, 27. IX 1936)
PECE ATANASOVSKI festival na narodni instrumenti i pesni. Oformen e vo 1974 g., po inicijativa na P. Atanasovski i @. Firfov, so cel da se za~uvaat i neguvaat drevnite ve{tini na svira~ite na narodni instrumenti i peja~ite na izvorni narodni pesni. Se odrùva vo s. Dolneni, Prilepsko, mestoto na pro~uenite narodni izrabotuva~i i svira~i na gajda. Po smrtta na P. Atanasovski (1996) go nosi negovoto ime. Festivalot ima me|unaroden karakter i na nego u~estvuvale okolu 9.000 narodni svira~i i peja~i od celiot svet. M. Kol.
PEÂLBARI# drama od Anton Panov, premierno izvedena na 3. III 1936 g. vo Narodnoto pozori{te vo Skopje, vo reìja na Josif Srdanovi}. Ovaa piesa imala svoi premieri i vo: Belgrad,
strana na razni razbojni~ki bandi i sl. Posebno ~uvstveni se pesnite za razdelbata so najbliskite (@alaj, mome, da àlime, kako }e se razdelime), te{kiot ìvot vo tu|ina, bezrabotnosta, gladuvaweto, raznite bolesti, nesre}nite slu~ai vo fabrikite (fabrikite svirat kako quti zmii ,/ ma{inite se~at kako kasapnici), sosem retko vra}aweto na pe~albarot vo rodniot kraj po mnogu godini minati vo tu|ina (na bela promena i na meka postela) i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Trudovi, Semejni, Humoristi~ni pesni, izbor i redakcija Kiril Penu{liski, Skopje, 1973; Lazo Karovski, Pe~albarstvoto vo makedonskata literatura, Skopje, 1979; Makedonski pe~albarski pesni. Izbor, redakcija i zabele{ki d-r Lazo Karovski, muzikolo{ka obrabotka Trpko Bicevski, Skopje, 1979. M. Kit.
PEÊNEZI nomadski plemiwa od tursko poteklo. Naseleni od Kaspisko More do Dunav (VIIIX v.), vojuvale so Kievska Rusija, bile porazuvani od Vizantija (1091, 1122), koja gi naselila na Balkanot (i vo Makedonija). Vo XIII v. se pretopile so Kumanite i so Mongolo-tatarite. Za~uvani se ostatoci od nivnoto ime vo toponimijata.
LIT.: I. Vsry, A rgi Bels-zsia trtnete, Balassi Kiad, 2003; M. Angold, The Byzantine Empire 1025&1204: A political history, London, New York, 1997. B. Petr.
Scena od pretstavata Pe~albari# (MNT)
Du{an Pecovski
PECOVSKI, Du{an (Berovo, 23. XI 1924) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet pri Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1951). Kako proektant rabotel vo pove}e proektantski organizacii vo Skopje, vo Libija i vo Irak. Prete`no se zanimava so proektirawe na stanbeni zgradi i so urbanisti~ko planirawe. U~estvuval na anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni ostvaruvawa: administrativen objekt i DOZ, Skopje (1960); Op{tinata Kisela Voda# vo Skopje (1962); urbanisti~-
Ni{, Bawa Luka, Saraevo. Po Vtorata svetska vojna so nea bil otvoren Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna Xumaja. Vo Skopje imala premiera na 24. XI 1942 g. Po Vojnata, vo na{ite teatri imala 21 premiera, a na scenite nadvor od Republikata 22 premierni izvedbi. R. St. PEÂLBARSKI NARODNI PESNI trudovi narodni pesni. Nastanale kako izraz i odraz na pe~albarstvoto. Vo niv se opevaat uslovite vo koi se javilo pe~albarstvoto, te{kiot ìvot na narodot, surovata eksploatacija od strana raznite eksploatatori, ~estite napadi i ograbuvawa od
Ordan Pe~ijare
PEÎJARE, Ordan (Prilep, 28. XII 1913 Skopje, 24. XI 2002) fizi~ar, red. prof. (1965) na PMF. Diplomiral (1937) fizika i matematika vo Belgrad. Dokto1155
PEÛRKI
riral (1960) so temata Elektri~ni svojstva na binarnite leguri#. Specijaliziral vo Pariz. Objavuval trudovi od oblasta na fizikata na metalite i detekcija na radioaktivnosta i e prv makedonski avtor {to objavil (1957) nau~ni statii po fizika vo stranstvo. Po Osloboduvaweto gi rakovodel prvite kursovi za nastavnici od koi podocna izrasnala Pedago{kata akademija vo Skopje. Na PMF raboti od negovoto osnovawe (19461979). Bil rakovoditel na Institutot za fizika vo tekot na dve decenii i vo ~etiri mandata bil dekan na PMF, odnosno na Fakultetot za fizika. Pove}e od tri decenii drèl nastava na studiite po fizika i po medicina. Go rakovodel obemnoto reorganizirawe na studiite po fizika (1966) i voveduvaweto na postdiplomski studii po fizika (1969), kako i sozdavaweto na makedonskata terminologija po fizika. U~estvuval vo NOB vo sostav na Pettata makedonska udarna brigada. Bil pretsedatel na DMFM (195355), po~esen ~len na DFM.
Pan~e Pe{ev
Margarita Pe{evska
[ampiwoni
Bukovka
PEÛRKI (Agaricus sp.) niì beshlorofilni rastenija, koi naj~esto se razmnoùvaat so spori. Gi odgleduvale starite Rimjani, a od XVII v. se rasprostraneti najmnogu vo Evropa. Kako hrana se koristat vareni, pe~eni, marinirani. Sveìte pe~urki sodràt: voda (okolu 89%); belkovini (4,9%); jaglerodni hidrati (3,6%); masti (0,2%); mineralni materii (0,8%); organski kiselini. Vo proizvodstvoto se najra{ireni {ampiwonite (Agaricus bisporus), bukovkite (Pleurotus aastreatus) i {itake (Lentinus edodes). Potrebni uslovi za proizvodstvo: temperatura za razvoj na miceliite 22 25oS, za formirawe plodonosni tela 1618oS, vla`nost na supstratot (kompostot) 6568%, vla`nost vo vozduhot 8090% i ph D. J. 6,87,2.
1156
PE[EV, Pan~e Nikolov (Veles, 5. VII 1915 kaj s. Ku{kulija, na pl. Pla~kovica, 5. VI 1944) kompozitor i horski dirigent, borec. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{uva vo Kumanovo, kade {to u{te kako u~enik ja zapo~nuva revolucionernata i muzi~kata aktivnost. P. go posvetuva svojot ìvot na naprednoto rabotni~ko dvièwe i na muzikata. U~i violina vo Muzi~koto u~ili{te Mokrawac# vo Skopje, kaj Tr. Prokopiev, kako i teoriski predmeti vo Muzi~koto u~ili{te Stankovi}# vo Belgrad. âsovi po muzika zema privatno kaj J. Slavenski i J. Arbatski. U~estvuvaj}i vo rabotni~kite amaterski orkestri i horski dru{tva, se projavuva i kako dirigent na nekoi od tie kolektivi. Dirigira i so horot i orkestarot na Dru{tvoto Abra{evi}# vo Kumanovo (1935-1936). Po povod izbuvnuvaweto na [panskata gra|anska vojna, ja komponira masovnata pesna Klasje zeleno na sopstven tekst, povikuvaj}i ja mladinata vo borba protiv fa{izmot. Vo tekot na NOV (1941-1944), negovite muzi~ki materijali se uni{teni od okupatorot. Ne znaej}i deka se nao|a vo partizanskite edinici, orgularot Arbatski, spored postojnite programi, ja izvel i negovata [esta sonata za orguli# na koncertite vo Praga (1942) i vo Lajpcig (1943). Do denes ne e potvrdeno dali stanuva zbor za vakvo delo na na{iot muzi~ar. P. e avtor na najpopularnata makedonska borbena pesna od NOB Mar{ot na Tretata makedonska udarna brigada#, na tekst od Aco [opov, borec na istata brigada. Bil borec na NOPO Dimitar Vlahov#, na Kumanovskiot NOPO i na Tretata MNOUB. Vo Majskata (proletna) ofanziva (1944), pri vra}aweto so Brigadata od Egejskiot del na Makedonija, zaginal vo sudir so bugarskata vojska.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 19411945. Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. Dr. O.
PE[EVSKA, Margarita (Prilep, 13. IX 1949) redoven profesor na Institutot za istorija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se {koluvala vo Prilep i vo Skopje. Zavr{ila Filozofski fakultet vo Skopje, magistrirala (1979), a potoa i doktorirala (1986). Za redoven profesor e izbrana vo 1997 g. Vo dva mandata bila rakovoditel na Institutot za istorija. Drèla predavawa na univerzitetite vo Bratislava i vo Krakov. Nejzin nau~en interes se me|unarodnite odnosi po Prvata svetska vojna, posebno politikata na Francija sprema Makedonija. Avtor e na knigi, statii i nau~ni prilozi: Francuskata politika kon Makedonija, Skopje, 1994, Me|unarodnite odnosi po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1999; Svetot vo tranzicija, Skopje, 2001.
IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, br. 825/105, Skopje, 1 april 2003. D. Jov.
PE[KOV, Nikola S. (Prilep, 1881 s. Vepr~ani, Mariovsko, 14. VIII 1903) trgovec, revolucioner, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, prilepski vojvoda. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Bitola. Bil vo vrska so CK na TMORO, prenesuval oru`je od Srbija vo Makedonija. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta vo Prilepsko, se borel i zaginal zaedno so 20 vostanici.
LIT.: Sv. To{ev, Po krvav pt, Sofi, 1969. Al. Tr.
PE[KOVSKI, Done (Anton, Don~o) Mir~ev (Mir~i~) (s. Tre-
Done Pe{kovski
PE[TERI
son~e, Debarsko, ? Moskva, 1942) istaknat ~len na Makedonskata kolonija vo Petrograd, potpisnik na nekolku nejzini akti vo sp. Makedonski golos (Makedonski glas)# (1914), ~len na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917) i u~esnik vo Oktomvriskata revolucija vo Rusija. Okolu 1910 g. go napu{ta rodnoto selo i kako elektromonter raboti vo Petrograd. Vo noemvri 1917 g. se vklu~uva vo revolucionernite nastani i se najduva vo blizinata na V. I. Lenin, nazna~en za eden od rakovoditelite na monopolot za {piritus i ~len na kontrolnata petorka za snabduvaweto i ishranata na gradot. Vo januari 1918 g. e formirana Grupa na balkanski komunisti, vo koja zaedno so nego vleguvaat i Makedoncite Mihail Antonov (od Nevrokop) i d-r Vladimir Kavaev (od Struga) i u~estvuvaat na prvite dva golemi me|unarodni mitinzi (januari i dekemvri 1918), a potoa se vklu~uva vo Prviot internacionalen bataljon na Crvenata armija za borba protiv kontrarevolucionerite i intervencionistite. Vo 1920 g. doa|a vo Makedonija, no naskoro pak se vra}a i kako inèner e praten na izgradbata na Magnetogorsk vo Sibir. Vo 1930 g. pra}a svoja fotografija na majka si i brata si. Bolen od tuberkuloza, po~inal v bolnica vo Moskva.
IZV.: Makedonski golos (Makedonski glas)#, II, 10, 13. VIII 1914, 6 i 7; II, 11, 20. XI 1914, 201. LIT.: \. Miqkovi}, Done od Treson~e vo golemiot Oktomvri, Nova Makedonija#, XXVII, 8907, 7. XI 1971, 7; istiot, Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri (III), Komunist#, Skopje, 23. X 1987, 15; Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (1878-1940) i Makedonskoto nau~no literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1987, 203 i sl. Bl. R.
PE[TANI selo vo Ohridsko. Se nao|a vo zapadnoto podno`je na planinata Gali~ica, pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, na nadmorska visina od okolu 700 m. So regionalen pat na sever e povrzano so Ohrid, a na jug so manastirot Sv. Naum# i Pogradec vo Republika Albanija. Toa e staro selo, koe imeto go dobilo spored zanimavaweto so ribolov. P. e naseleno so Makedonci, a nivniot broj vo 2002 g. iznesuval 1.326 `. Osven so ribolovot, zna~itelen del od naselenieto se zanimava i so turizam. Vo seloto ima osumgodi{no u~ili{te i pove}e trgovski du}ani, a vo negoviot juèn del e podignat i moderen hotelski kompleks. Al. St.
Pe{terata Pe{na
Pe{terata Puralo, so slivovi, stalaktiti i pe{tersko sa}e
PE[TERI podzemni karstni oblici {to se javuvaat vo oblasti sostaveni od karbonatni karpi, a se formiraat so karstna erozija. Pe{terite obi~no se so pro{ireni kanali vo vnatre{nosta na varovni~kite masi {to se protegaat glavno horizontalno. Moàt da imaat samo eden kanal, no naj~esto se sostojat od mreà od kanali, hodnici i sali. Karbonatnite karpi vo RM, vo koi se razvieni pe{teri, osobeno se zastapeni vo planinskite masivi od Zapadna Makedonija i vo Povardarjeto. Speleolo{kite istraùvawa zapo~nuvaat me|u dvete svet-
ski vojni. Niv gi zapo~nuvaat Petar S. Jovanovi}, Stanko Karaman i Voislav Radovanovi}. Po Vtorata svetska vojna se intenziviraat speleolo{kite istraùvawa, a osobeno so formiraweto na Speleolo{koto dru{tvo na RM, koe dade isklu~itelen pridones vo zapo~nuvaweto na organizirana nau~noistraùva~ka dejnost. Pri toa najgolem pridones za uspe{ni nau~ni istraùvawa i propagirawa na pe{terite dadoa: Du{an Manakovi}, Risto Garevski, Trajan Petkovski, Josif Josifovski, Stanko Stankovski, Tome Andonovski, Dragan Kol~akovski, Ivica Milevski, poznatoto speleolo{ko dru{tvo Peoni# od Skopje i dr. Spored genetskata klasifikacija pe{terite se delat na dve grupi: potkapini i vistinski pe{teri. Vistinski pe{teri se onie {to imaat dolgi i razgraneti pe{terski kanali koi se protegaat vo varovni~kite masi, a se nao|aat eden nad drug. So ogled na toa dali niz pe{terite protekuva voden tek ili ne, pe{terite se delat na re~ni i suvi. Vo formiraweto na pe{terite, pokraj hemiskata (karstna) erozija, u~estvuva i mehani~kata erozija na podzemnite re~ni tekovi. So hemiska erozija se pro{iruvaat puknatinite vo karbonatnite masi, niz koi potoa prote~uvaat podzemni reki. Podzemnite reki, nosej}i izvesni koli~ini na fluvijalen materijal pesok, gi pro{iruvaat puknatinite i se formiraat pe{terski kanali. Vo RM se istraèni preku 150 pe{teri. Pette najdolgi pe{teri vo RM se: Slatinski izvor vo Pore~je (1.100 m), \onovica (Ubavica) na planinata Bukovi} (1.010 m), Bela Voda kaj Demir Kapija (955 m), Dona Duka na @eden Planina (700 m), Alilica na planinata Bistra (590 m).
LIT.: D. Manakovi}, Pe{teri vo Makedonija, Geografski vidik#, kn. 1, Skopje, 1970; T. Andonovski, Pregled na podzemnite karstni oblici vo SR Makedonija, IX jugoslovenski speleolo{ki kongres, 1990. T. And.
Seloto Pe{tani na bregot na Ohridskoto Ezero
1157
PE[TERICA
PE[TERICA (Prilep) naselba od raniot neolit i od rimskiot period. Rezultatite od istraùvawata, keramikata i kremenite i kamenite artefakti se datirani vo najranite fazi na mladoto kameno vreme, a se povrzuvaat so po~etocite na neolitizacijata na Pelagonija. Od rimskiot period se otkrieni ostatoci od villa rustica so cisterna i so arhitektonska dekorativna plastika.
LIT.: B. Babi}, Pe{terica, Oreovac, Prilep kasnoanti~ka vila i nekropola, IAP, 7, Beograd, 1965, 131133; B. Kitanoski D. Simoska J. Todorovi}, Pe{terica, IMAA, 6, Skopje, 1980, 920. D. Z.
drugi sitni ìvotni, no se hrani i so krv od nosnata praznina i goltkata od kowite i govedata, kade {to se vovlekuva koga tie doa|aat na poilo.
to Ezero. Najpoznati se: medicinskata, ribjata i kowskata pijavica.

LIT.: Jonce Sapkarev, Die fauna Hirudinea Mazedoniens. Systematic und Okologie der Hirudinea des Prespa. Sees, Bull. Scient., Zagreb, 1963, 8; Jon~e [apkarev, Sistematika i rasprostranjenje pijavica (Hirudinea) Makedonije, Biosistematika, Beograd, 1975, 1; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
Karta na oblasta Pierija
PIERIJA (Pieria) anti~ka oblast vo Dolna Makedonija {to go opfa}ala tesniot primorski pojas po dolìnata na Termajskiot Zaliv, od utokata na r. Penej na jug, do ustieto na r. Halijakmon (Bistrica) na sever, a na zapad do planinata Olimp i Pieriskite Planini. Bila naselena so plemeto Pieri, a nejzin eponim e Pier, sinot na Makedon. Ptolemaj i Strabon pod Pierija go podrazbiraat celoto primorje do r. Aksij. Poznata e kako sveta oblast i tatkovina na muzite, kade {to pasele svetite kravi na Apolon ukradeni od maliot Hermes. Imala razvien gradski ìvot so golem broj gradovi kako: Metona, Pidna, Pimpleja, Lejbetra, Heraklejon, Fila i dr. Vo Pierija se nao|al i svetiot grad na Makedoncite Dion.
IZV.: Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
PIJAVICA, MEDICINSKA (Hirudo medicinalis L.) prstenest crv, pretstavnik od redot vili~esti pijavici (Gnathobdelida). Prepoznatliva e po nadol`nite {ari so òlti i crveni petna na grbnata strana od teloto. Medicinska pijavica Dolga e okolu 5 cm. Ima predna i zadna pijavka. Vilicite se sostaveni od stotina zap~iwa so koi ja probiva koàta na doma}inot, pravi rani~ka i cica krv. Vo ranata na doma}inot ispu{ta supstancija hirudin, koja go spre~uva zgrut~uvaweto na krvta. Imeto go dobila po toa {to se koristela za lekuvawe razni bolesti u{te vo sredniot vek. [iroko e rasprostraneta na Mediteranot, no se sre}ava i vo Makedonija.
Mo{a Pijade
PIJAVICA, RIBJA (Piscicola geometra L.) ril~esta pijavica. Poseduva dve pijavki, na predniot i zadniot kraj na teloto. Parazitira na koàta i na àbrite kaj ribite. Dostignuva golemina do 5 cm. Kaj nas, naj~esto, go Ribja pijavica napa|a krapot; so svojata rilka se zaka~uva za nego i piej}i mu ja krvta, go iscrpuva. Rasprostraneta e vo reki i vo ezerata niz cela Evropa i vo Severna Azija. Od rodot Piscicola vo Ohridskoto Ezero se sre}ava endemi~niot vid Piscicola pawlowskii Sket.
PIJADE, Mo{a (îka Janko, Mladen, [iki) (Belgrad, 14. I 1890 Pariz, 15. III 1957) slikar, politi~ar, naroden heroj na Jugoslavija, general na JNA, jugoslovenski dràvnik i redoven ~len na SANU. Studiral slikarstvo vo Minhen i Pariz i kako honoraren profesor po likovno prestojuval vo Ohrid (19131914). Kako ~len na KPJ (od 1920), so mali prekini, periodot od 19251941 g. go minal po zatvori. Vo zatvorot vo Sremska Mitrovica gi poddrùval makedonskite dejci vo nivnite nacionalni opredelbi. Bil ~len na CK na KPJ (od 1940), ~len na Vrhovniot {tab na NOVJ (od 1942) i delegat na Prvoto zasedanie na AVNOJ, a na Vtoroto zasedanie na AVNOJ bil izbran za potpretsedatel na Prezidiumot. Po Osloboduvaweto bil ~len na CK i na Politbiroto na KPJ/SKJ. Na Pariskata mirovna konferencija (1946) ne go pokrenal re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe vo Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija.
BIBL.: Slobodna Makedonija vo bratska demokratska zaednica na ju`noslovenskite narodi, Govori i statii, Skopje, 1947, 142-151; Za pra{aweto na balkanskata federacija, Skopje, 1949; Slobodna Makedonija u bratskoj demokratskoj zajednici jugoslovenskih naroda, Makedonija od ustanka do slobode 19411945, Beograd, 1987, 499504. IZV.: Mo{a Pijade za slobodna Makedonija. Dokumenti, Makedonija#, XXXIII, 396, Skopje, 15. V 1944, 27; Dime Bojanovski-Dize, Se}avawa, AINI, Skopje; Mire Anastasov, Se}avawa, AINI, Skopje. S. Ml.
PIJAVICA, KOWSKA (Haemopis sanguisuga L.) prstenest crv od klasata pijavici. Poseduva vilici so koi ja pregrizuva koàta na doma}inot. Glavna hrana mu se crvite, polàvite i
Kowska pijavica
PIJAVICI (Hirudinea) prstenesti crvi so pijavki. Naseluvaat vodni ili suvozemni sredini kako grablivki ili paraziti. Vo svetot se poznati okolu 500 vidovi. Vo Makedonija se registrirani 35 taksoni (29 vidovi i 6 podvidovi), od koi 11 se endemi~ni, ograni~eni glavno na Ohridsko-
PIKOLOMINI, Eneja Silvie (1650 Prizren, 10. XI 1689) avstriski general. Bil komandant na ju`noto krilo na avstris-
1158
PINXUR
kata vojska vo Avstrisko-turskata vojna (1683-1699) pri nejziniot probiv kon Makedonija (1689). Vo toj pohod go zazel Skopje, vo koe vladeela ~uma, pa go opoàril (26. X 1689), po {to ja povlekol armijata kon Kosovo. A tokmu vo toa vreme ve}e zapo~nalo rasplamtuvaweto na Karpo{ovoto vostanie.
LIT.: Du{anka [opova-Bojani, Karpo{ev pokret i izvori za wegovo prou~avawe, doktorska disertacija vo rakopis, vo bibliotekata na Katedrata za istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, tom IV, Skopje, 1983. S. Ml.
Iznajmil du}an berbernica za kamuflaà na prokopuvaweto na podzemniot tunel do Otomanskata banka. Zaginal vo borba so osmanliski vojnici pri isplaniraniot obid da go krenat vo vozduh hotelot Vardar#, zaedno so gemixijata Marko Bo{nakov.
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan Pavlovski, Gemixiite, Matica makedonska#, Skopje, 1997. S. Ml.
Sevim Pili~kova
PILANA proizvodstven kapacitet {to se sostoi od sklad za trupci, pilanska zgrada so sporedni prostorii i sklad za bi~ena gra|a. Vo pilanata se vr{i promena na formata i na dimenziite na osnovnata drvna surovina (pilanski trupci) po mehani~ki pat, so primena na tehnika na bi~ewe (razdeluvawe, reèwe). Promenata na formata i na dimenziite na pilanskite trupci se izvr{uva vo tehnolo{ki proces pri koj se koristat primarni i sekundarni pilanski rabotni ma{ini. Prvata grupa ma{ini ja so~inuvaat: gaterite i lentovidnite pili, a vo vtorata grupa vleguvaat glavno kru`ni, a poretko lentovidni pili. Krajniot proizvod se pilanskite sortimenti (bi~ena gra|a). Nivnoto proizvodstvo moè da bide standardno ili namensko. Vo sovremenite pilani tehnolo{kiot proces e napolno avtomatiziran i mehaniziran. B. Il.
folklor i etnologija (1. VII 1977) i pove}egodi{en direktor na Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje (29. V 2001). Zavr{ila gimnazija, Filozofski fakultet (Grupa angliski jazik i literatura so istorija na umetnost) i doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje na tema Osnovni tipovi anegdoti kaj Turcite od RM, so poseben osvrt na sovremenite zapisi# (24. XII 1991). Nejzin poseben interes za istraùvawe se narodnata proza i poezija, kratkite ànrovi, obi~aite i veruvawata kaj Turcite vo Makedonija. Imala studiski prestoi vo Ankara, Istanbul i Moskva. Bila pretsedatel na Sovetot na Institutot, pretsedatel na tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid, ~len na Rektorskata uprava na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, ~len na INASEA (Me|unarodna asocijacija na antropolozite od Jugoisto~na Evropa).
BIBL.: Makedonya Sossalist Cumhuriyetinde za[azan Turklerin manileri / Maniwata kaj Turcite od SR Makedonija, Skopje, 1986; Prilog kon prou~uvaweto na narodnite poslovici kaj Turcite od SR Makedonija, Skopje, 1987; Narodnite prikazni na iselenicite od Republika Makedonija vo Republika Turcija, Skopje, 1992; Nasradin Oxa i Itar Pejo duhovni bliznaci, Skopje, 1996; Turski realisti~ni narodni prikazni od Republika Makedonija, tom III, Skopje, 1997; Turski humoristi~ni narodni prikazni vo funkcija na parodija, Skopje, 2000; Strukturata na turskite vol{ebni narodni prikazni, kniga 1 i 2, Skopje 2001; Naracija i realnost, Skopje, 2002; Nasraddin Hocaenin kiilii/Folklorniot lik na Nasradin Oxa, Skopje, 2003; 101 anegdota za Nasradin Oxa od Makedonija, Skopje 2004; Funkcijata na formulite vo turskite narodni prikazni, Skopje, 2005; Simbolikata na narativnite elementi vo turskite prikazni od Makedonija, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 123-124 i 147. S. Ml.
Edna od najuspe{nite generacii makedonski pingpongari
PING-PONGOT VO MAKEDONIJA. Otprvin se pojavuva kako zabava (1932), a nabrgu se organiziraat i natprevaruvawa (1934). Brojot na ekipite se zgolemuva, a aktivnostite se odvivale i za vreme na okupacijata (19411944). Bile formirani sekcii (od 1945) i posebni klubovi (od 1948). Bil osnovan i Pingpongarski sojuz na Makedonija (PSM, 1947). Prvoto Republi~ko prvenstvo bilo odràno vo Veles (1947). Pove}ekraten ekipen republi~ki prvak e Rabotni~ki# od Skopje za maì (18 pati) i za èni (15), a poedine~no: Mile Petreski (11) i Marija Bulatovi} (sedumpati). PSM uspe{no organiziral me|urepubli~ki sredbi, me|unarodno Prvenstvo na Jugoslavija (1962), Balkansko prvenstvo (1968), natprevar pome|u Jugoslavija i Kina vo Skopje, Seniorsko poedine~no prvenstvo na Jugoslavija vo Kumanovo (1986), natprevar Jugoslavija Polska vo Prilep i dr.
LIT.: 50 godina Stolnoteniskog saveza Jugoslavije, Zagreb, 1978. D. S.
Albert Pilat
PILAT, Albert (Albert Pilat) (2. XI, 1903 29. V 1974) ~e{ki mikolog, koj gi obrabotuva vidovite sobirani od Makedonija od strana na botani~arot Vojteh Lindtner. Del od tie vidovi se novi za naukata. Poznat e po golem broj monografski dela i atlasi. M. Kr. PILI^KOVA, Sevim Hamdie (Sevim Pilikova) (Skopje, 26. VIII 1946) filolog, nau~en sovetnik (2000), istraùva~ na turskiot
Strahil (Stra{o) Pinxur
PINGOV, Vladimir (Veles, 1863 Solun, 29. IV 1903) gemixija, eden od solunskite atentatori.
PINXUR, Strahil (Stra{o) (psevd. Josif; Kamo) (Vata{a, 3. III 1915 Skopje, 4. I 1943) pravnik, nacionalen i komunisti~ki deec, prvoborec i naroden heroj.
1159
PIONERSKA
Kako voen sirak, bil dràven pitomec vo Kraguevac, kade {to mu pristapil na komunisti~koto dvièwe, a potoa studiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Bil ~len na KPJ (1934), na Akcioniot odbor na studentite na Belgradskiot univerzitet, na Pokrainskiot odbor na makedonskite studenti (1936), eden od osnova~ite i sekretar na studentskoto Kulturno-prosvetno dru{tvo Vardar# vo Belgrad, eden od osnova~ite na MANAPO i na Studentskata kolonija vo Ohrid, poradi {to bil progonuvan i apsen. Po vra}aweto vo Makedonija (1938) dejstvuval vo Tikve{ijata, a po Aprilskata vojna (1941), kako ~len na Plenumot na PK na KP vo Makedonija, do{ol vo sudir so stavovite na Metodija [atorov[arlo. Bil ~len na Pokrainskiot voen {tab (od septemvri 1941, podocna G[ na NOV i POM), ~len na PK na KPJ za Makedonija (od januari 1942). Vo otsustvo bil osuden, potoa uapsen od bugarskata policija vo Veles (kon krajot na 1942) i po podolgo ma~ewe ubien vo Skopskiot zatvor, zaedno so narodniot heroj Mir~e Acev. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (29. VII 1945).
IZV.: Dnevnikot na Stra{o Pinxur. Priredil Jovan Popovski, Skopje, 1976. LIT.: Kole â{ule, Naroden heroj Stra{o Pinxur, Skopje, 1951 i 1959; Jovan Bo{kovski, U{te edna{ okolu monografijata za Stra{o Pinxur, Sovremenost#, II, 12, Skopje, 1952, 107110; Lazo Mojsov, Stra{o Pinxur, êtirieset godini 19411945, kn. 7, Skopje, 1963, 731 733; T(rpko) Pangovski, Kon biografijata na Stra{o Pinxur, Istorija#, IV, 1, Skopje, 1968, 8789; Jovan Popovski, Edna mladost, Stra{o Pinxur, Skopje, 1969; Istaknat borec za pravata na narodot. êtirieset godini od ubistvoto na Mir~e Acev i Stra{o Pinxur, Makedonija#, XXX, 357, Skopje, 1983, 5; Tikve{ijata vo NOV 19411945. Stra{o Pinxur, naroden heroj. (Materijali od nau~niot sobir odràn na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kavadarci i Trkaleznata masa za Stra{o Pinxur odràna na 13 septemvri i 18 oktomvri 1984 god. vo Skopje, Kavadarci-Negotino, 1985. S. Ml.
Oldìh Pipek
kestar na MRTV. Gostuval vo Germanija, Polska, Romanija. Vo rabotata se odlikuval so visoki profesionalni barawa, poseduvaj}i isklu~itelno silna memoF. M. rija.
perkata e edna od vode~kite proizvodi vo svetot i kaj nas. Se odgleduva zaradi plodovite {to se konsumiraat vo nezrela ili zrela sostojba, sveì, preraboteni i konzervirani. Posebni sorti se odgleduvaat za melen crven piper kako za~in vo raznovidni jadewa. Plodovite se bogati so mineralni materii (0,500,60%), organski kiselini (0,100,20%), {e}eri (35%) i vitamini (A, B1, B2 i S, 34 pati pove}e od limonot). Toploqubivo rastenie, intenzivno raste i se razviva pri temperatura od 2228oS. Kaj nas uspe{no se odgleduva vo pove}e reoni na povr{ina od 8.5009.000 ha, so vkupno proizvodstvo od okolu 110.000 t. Vo proizvodstvoto se zastapeni golem broj sorti, grupirani vo var. grossum ({irokoplodni: gambi, baburi i srcevidni); var. longum (konusovidni, kamovidni i rogovidni) i var. shipca (sitnoplodni, prete`no luti). Proizvodstvoto se odviva na otvoreno i vo za{titeni prostori, so soodvetni sorti. D. J. PIPERKATA, Jordan v. SiljanovPiperkata Jordan. PIR (Pyrros) (317272 pr.n.e.) epirski vladetel, makedonski kral (288/7 pr.n.e.), so poteklo od aristokratskiot rod na Ajakidite. Otkako tatko mu bil simnat od prestolot, Pir go pominal detstvoto na dvorot na ilirskiot kral Glaukija, a potoa kaj Antigon Monofthalm i sin mu Demetrij Poliorket. Edno vreme minal kako zalo`nik kaj Ptolemaj I Soter vo Egipet. Otkako go simnal od prestolot na Epir uzurpatorot Neoptolem, ja zacvrstil svojata vlast vo Epir (295 pr.n.e.). Vo vojnata me|u Kasandar i Demetrij Poliorket uspeal da go zavladee zapadniot del, a potoa i celata Makedonija (287/4 pr.n.e.). Gi pomagal Grcite na jugot na Italija i Sicilija vo vojnata protiv Rim i Kartagina, izvojuvaj}i pobeda najprvin kaj Herakleja (280 pr.n.e.), a potoa kaj Auskulum (279 pr.n.e.) pretrpel golemi zagubi, pa ottuka poteknuva izrekata Pirova pobeda# za skap uspeh {to ne se isplatuva. Po porazot vo bitkata kaj Benevent na Sicilija (275 pr.n.e.) se vratil vo Epir. Go napadnal makedonskiot kral Antigon II Gonata, navleguvaj}i vo Ajga (274 pr.n.e.), kade {to im dozvolil na svoite keltski platenici da ja ograbat kralskata nekropola. Zaginal vo Argos, vo obid da go vrati na vlast spartanskiot basilej Kleonim.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
Boro Piperevski
PIPEREVSKI, Boro Manev (Strumica, 16. I 1946) matemati~ar, red. prof. (1996) na ETF. Diplomiral (1971) na PMF, magistriral (1979) i doktoriral (1984) na Matemati~kiot fakultet na temata Polinomni re{enija na edna klasa linearni diferencijalni ravenki i nivna primena#. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na diferencijalnite ravenki. Bil pretsedatel na SDMI pove}e mandati.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; BU br. 794/02. N. C.
PIONERSKA ORGANIZACIJA v. Detski organizacii. PIPEK, Oldìh (Praga, ê{ka, 18. I 1929 Skopje, 5. IV 1980) dirigent. Diplomiral na Pra{kiot konzervatorium. Rabotel kako dirigent vo pove}e operski teatri vo Polska (Liberec, Katovice, Vroclav) i vo ê{ka (Praga, Brno). Vo Operata na MNT rabotel od 1969 do 1980 g. i na nejzinata scena postavil i dirigiral pove}e operi (Prodadena nevesta, Aida, Toska, Rusalka, Trubadur, Albert Hering). Izvesen period bil i dirigent na Kamerniot or1160
PIPERKA (Capsicum annuum L.) vo na{i uslovi ednogodi{no rastenie. Mnogu stara kultura, poteknuva od Ju`na Amerika. Pi-
Crveni piperki
PISARI
PIRAJHME (Pyraihmes) (XII v. pr.n.e.) - pajonski kral, u~esnik i voda~ vo Trojanskata vojna. Kako sojuznik na Troja, gi predvodel Pajoncite so krivi lakovi i borci na koli, od gradot Amidon, od dolniot tek na r. Aksij (Vardar). Bil ubien od Patroklo, a po negovata smrt voda~ na Pajoncite pod Troja stanal Asteropaj.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Strabonis, Geographica, Lipsiae, 1895-1913. LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. K. M.-R.
PIRIN visoka planina vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija. Se protega vo pravec severozapadjugoistok, me|u dolinite na rekite Struma i Mesta i kotlinite po niv, so dolìna do 70 km, a sredna {iro~ina od 3035 km. Pripa|a na Rodopskata masa, koja pretstavuva najstaro kopno na Balkanskiot Poluostrov. Tektonskite dvièwa so koi bila zafatena ovaa planina uslovile da bide izdignata i rasednata kako tipi~en horst. So prevalot Predel (1.140 m) i dolinata na Gradevska Reka, na sever e odvoena od planinata Rila, a so Parilskiot Preval (1.170 m) i dolinite na rekite Gole{evska i Burovica na jug, e odvoena od planinata Slavjanka. Vkupnata povr{ina na Pirin e 1.210 km, a srednata viso~ina e 1.033 m. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci, gnajs, mermeri, graniti i dr. Golemite rasedni linii od zapad, istok i sever ja ograni~uvaat nejzinata periferija. Morfografski, Pirin se deli na tri dela: Severen visok, Sreden i Juèn nizok. Po svojot oblik, Sreden i Juèn Pirin mnogu li~at eden na drug, taka {to vo sporedba so Severen Pirin postojat golemi
razliki. Severen Pirin se protega od prevalot Predel (1.140 m) na sever, do Todorova Poljana (1.883 m) na jug. Najvisokite delovi se varovni~ki. Vo ovoj del se izdigaat najvisokite i najpoznatite vrvovi: Vihren (2.914 m), najvisok vrv, Kutelo (2.908 m), Banski Suvodol (2.884 m). Sredniot Pirin na jug se protega do Popskiot Preslap. Ova e najmal del po povr{ina, a istovremeno i ponizok del od Severen Pirin so najvisok vrv Oreljak (2.099 m). Juèn Pirin zafa}a pogolema povr{ina od Severen. Toj e najnizok, a najvisok vrv e Sve{nik (1.975 m). Vo pleistocenot visokite delovi na Severen Pirin (nad 2.000 m) bile zafateni so glacijacija, taka {to kako posledica ima pojava na glacijalni oblici: cirkovi, valovi, moreni i dr. Vo cirkovite se formirani golem broj glacijalni ezera. Osobeno se poznati Bjanderi{kite i Vlahinskite ezera, Vasila{kite i dr. Me|u niv najgolemo e Popovo Ezero, a na najgolema viso~ina (2.700 m) e Poleànskoto Ezero. Pritokite na Struma i Mesta dlaboko se vse~eni po planinskite strani, pri {to im davaat rebrest izgled. Pirinskite {umi, visokoplaninskite pasi{ta i raznovidnite geomorfolo{ki oblici pretstavuvaat vistinska osnova za razvoj na turizmot.
go ureduvale Kiril Damjanov Kolarov (glaven urednik) i prezviterot Javorski. Objaveni se vkupno 96 broja. Bil rasprostranuvan vo Gorna Xumaja, Nevrokop, Petri~, Razlog i Sv. Vra~.
Petre PiruzeMajski
LIT.: Dinev L, Mi{ev K., Blgari, kratka geografi, Nauka i izkustvo#, Dràvno izdatelstvo, Sofi, 1980. T. And.
PIRINSKI, Geo (Georgi) v. Zajkov, Georgi Nikolov. PIRINSKI GLAS# (Gorna Xumaja, 29. XII 1937 1. I 1941) vesnik, informaciski prosvetno-kulturen i stopanski organ. Direktor bil Petar Dimitrov, a
PIRUZE-MAJSKI, Petre (Ohrid, 5. V 1907 Ohrid, 12. I 1980) makedonski revolucioneren deec, aktivist na studentskoto i komunisti~koto dvièwe na Pravniot fakultet vo Belgrad, organizator, borec i komandant vo NOB. Advokatski pripravnik vo Ohrid, ~len (1941) i prv sekretar na KP vo gradot, organizator na osloboditelnoto dvièwe vo Debarca. Komandant na II operativna zona i rakovoditel na NOB vo Zapadniot del na Makedonija. ^len na G[ na NOV i POM i izbran delegat na II zasedanie na AVNOJ; ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM, delegat na Prvoto zasedanie i ~len na Prezidiumot na ASNOM i prv poverenik (minister) za pravosudstvo na Makedonija (19441945). ^len na Komisijata za izrabotka na makedonskata azbuka (1944). Nositel na partizanska spomenica 1941. Po formiraweto na Makedonskata vlada, ispraten za sudija na Vrhovniot sud na Jugoslavija vo Belgrad (19461950), no obvinet za informbirovski pozicii, bez sudska odluka, e ispraten na Goli Otok (19501954). Potoa napolno degradiran, raboti kako pravnik vo Sojuznata uprava za veterinarstvo vo Belgrad i duri vo 1970 g. e vraten vo ~lenstvo vo KPM. Politi~ki diskreditiran, kako penzioner umira vo rodniot grad.
LIT.: Petre Piruze-Majski. Vreme, ìvot, delo (19071980), Skopje, 1997. Bl. R.
Planinata Pirin
PISARI knièvni dejci od srednovekovjeto, tvorci na mnogubrojni bogoslu`beni knigi {to se pi{uvale vo crkvite i vo
1161
PISMO
manastirite so koi kako mreà bila pokriena celata teritorija na Makedonija. Poradi svojata skromnost, pisarite naj~esto ne go zabeleùvale svoeto ime, no ima i isklu~oci, pa moème da gi navedeme imiwata na gramatik Georgi, pop Dobromir, pop Jovan, pop Dobrej{o, Dragan, Dobrijan, Josif, Tihota i Beloslav, Nikola Brata, pop Mihail, Stanislav, Vladislav Gramatik, Dimitar Kratovski, Joan Kratovski, Visarion Debarski, Pahomij Slep~enski i mnogu drugi. V. D.
1 2
potoa taa bila pozajmuvana so pove}e ili pomalku adaptacii i za drugi jazici (etrurski, latinski, slovenski i dr.). Taka se usovr{uval i materijalot vrz koj se pi{uvalo: glineni plo~ki, koski, kamen, palmovi lisja, iverki (osobeno od buka), papirus, pergament do hartija i kompjuterski (elektronski) zapisi. Vo anti~ko vreme s do XV v. se pi{uvalo vo centralniot del na stranicata, taka {to otstrana da ostanat {iroki belini (sholii ili margini), na koi ~itatelot
3
4 6 8 9 5
PISMA: 1.Sumersko, 2. Egipetsko, 3. Kinesko, 4. Kritsko-mikensko linearno B, 5. Sanskritsko, 6. Latini~no, 7. Arapsko, 8. Glagolica, 9. Kirilica
beno za evropskite pisma. Vo XV v. germanskiot zlatar J. Gutemberg napravil drven mehanizam za pe~atewe tekstovi so evropski azbuki. I ovaa tehnika s pove}e se usovr{uvala. Drveniot mehanizam bil zamenet so potraen, èlezen. Ra~nite slaga~nici so oddelno izlieni matrici vo razli~en vid i golemina (verzal, garmond, petit itn.) do skoro se upotrebuvaa zaedno so ma{inskiot linotip i monotip, a od krajot na XX v. tie se zameneti so kompjuterska (elektronska) tehnika so brza i ogromna produkcija na pe~ateni i ilustrirani tekstovi. Glinenite plo~ki pi{uvani so isto~ni klinopisi i mediteranski silabari, podredeni vo ko{nici ili gipseni sandaci, bile skladirani vo oddelni prostorii na klupi i polici so oznaki na nivnata sodrìna. Tekstovite pi{uvani na papirus, na pergament, pa i na hartija vo rolni ili kodeksi (knigi) bile skladirani na raftovi. Vo anti~ko vreme najbogat fond so preku 400.000 dela bil smesten vo pro~uenata Aleksandriska biblioteka. Vo sovremenive golemi biblioteki ve}e ne se brojat knigite, a se merat polnite raftovi so milji i kilometri. Vo Britanskata biblioteka ima preku 330 km dolgi raftovi samo so knigi, a posebno se ~uvaat rakopisi, dnevni vesnici, geografski karti, muzi~ki partituri, zvu~ni zapisi i dr. Najnovite elektronski zapisi na tekstovi i dr. audio-vizuelni sodrìni vo mnogu pogolem obem se ~uvaat na minimalen prostor.
LIT.: Denise Schmandt-Besserat, Before Writing, I-II (From Counting to Cuneiform), Austin, University of Texas Press, 1992; How Writing Came About, University of Texas Press, Austin, 1996; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto, So poseben osvrt kon po~etocite na slov. pismenost, MANU 2001, II revid. izd. 2006; R. Bugarski, Pismo, prevod na maked., Sk. 2001; K. Brukfild, Svet pismenosti, prevod na srpski, Beograd 2005. P. Hr. Il.
PISMO sredstvo za komunikacija preku uslovni pismeni znaci. Poradi ograni~enite mo`nosti na ~ove~kiot um da pameti dolgo s, lu|eto barale sredstvo kako da za~uvaat to~ni podatoci za razni predmeti i nastani i da im gi predavaat na drugi prostorno i vremenski oddale~eni lica. Na pove}e mesta vo svetot (Mesopotamija, Kina, Egipet, Sredna Amerika i dr.) bile oformeni razli~ni pismeni sistemi postepeno, po~nuvaj}i od otisoci na figuri i crteì na predmeti, lica, ptici i ìvotni do prosti znaci za slogovi i glasovi, pri {to sekoga{ znacite za brojki im prethodele na znacite za bukvi i zborovi. Najgolemo sovr{enstvo e postignato vo azbu~noto pismo, kade {to samo so 25-35 znaci moè da se zapi{e sekakov zbor. Prva takva konsonantska azbuka izmislile fenikiskite trgovci na Mediteranot. Grcite ja usovr{ile nivnata azbuka so dodavawe znaci i za vokalite, a
1162
moèl da zapi{e svoi zabele{ki. So toa zapo~nal pozasilen progres na {kolstvoto i naukata. Knigite prvin se {irele preku prepisi. Pobogati trgovci snabduvale materijal za pi{uvawe (papirus, pergament, pa i hartija i dr.), najmuvale pismeni lu|e (obi~no robovi), eden go ~ital tekstot glasno, a drugite zapi{uvale i odedna{ se dobivale pove}e primeroci (copia). Srednovekovnite rakopisi, osobeno onie so sve~eni i sve{teni tekstovi, bile umetni~ki ukrasuvani vo po~etnite bukvi (inicijali), vo po~etokot i krajot na tekstot so viwetki, zastavki i sceni opi{ani vo tekstot, kako i so ukrasi od bilniot i ìvotinskiot svet. So {ireweto na pismenosta se zgolemuvala potrebata i od pogolem broj knigi, zaradi {to bilo pronajdeno pe~atarstvoto. Pe~ateweto knigi bilo izmisleno pred pove}e od 1000 godini na Dale~niot Istok (Kina, Koreja), no s do XV v. toa ne bilo prisposo-
PI[TARKI (Apodidae) familija relativno mali ptici od redot na dolgokrilni ptici (Macrochires), od koi vo Makedonija se registrirani dva vida: obi~na pi{tarka (Apus apus) i golema pi{tarka (Apus melba). Pi{tarka
PLANARI
plakatot e predizvik i za poznati likovni umetnici (D. AvramovskiGute, D. Kondovski, K. Tan~ev, V. Boroevi}, D. Markovi}, Q. Serafimovski). Al. Cv. PLAKENSKA PLANINA (PROSTRANSKA PLANINA) srednovisoka planina so dinarski pravec na protegawe szji. Najvisok vrv e Plake (1.999 m), po koj{to nekoi ja narekuvaat Plakenska Planina, a visok e i vrvot Kowarnik (1.919 m). Vo isto~noto podno`je se nao|a s. Prostrane po {to se narekuva i Prostranska Planina. Se protega pome|u dolinata na Boi{ka
Lazo Plavevski:, karikatura Bez zborovi#
Vlo|imje` Pjanka
PJANKA, Vlo|imje` (Wqodzimierz Pianka) (Volomin kraj Var{ava, Polska, 8. VIII 1937) polski lingvist, slavist, makedonist, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1997), prv lektor po polski jazik na Univerzitetot vo Skopje. Avtor na dve va`ni onomasti~ki monografii.
BIBL.:Toponomastika na ohridsko-prespanskiot bazen, Skopje 1970 i Macedovskie imiona osobowe kotliny Azot, Warszawa 1975; Makedonsko- polski i polsko-makedonski re~nik (Var{ava Skopje 1990, koavtori Vidoeski, Topoliwska); U~ebnik po polski jazik gramatika so ve`bi i re~nik, Skopje 1971; brojni statii posveteni na gramatikata na makedonskiot jazik. Z. T.
rata go tretira kako umetni~ka disciplina, a ne samo kako ilustracija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1978). So karikaturata se zanimava od 1970 g., a podocna so mailart, dizajn i detski crteì (Nema kniga, 1995; Crteì za Jane i Cena, 1995; Karti~ki Miroslav Gr~ev i Lazo Plavevski, 2001).
Z. Al.-B.
Plakenska Planina
Ilija Plavev
PLAVEV, Ilija (Veles, 1867 Belgrad, 1940) socijalisti~ki i komunisti~ki deec. Kako rabotnik vo Sofija, se priklu~il kon socijalisti~koto dvièwe. Podocna se vratil vo Veles (1902), a potoa se preselil vo Skopje (1905), kade {to stanal ~len na edna Socijalisti~ka grupa. Bil ~len na Narodnata federativna partija. Prifa}aj}i go komunisti~koto dvièwe, stanal blagajnik na Skopskata organizacija na KPJ i potoa prv potpretsedatel na PK na KPJ za Makedonija. Po Obznanata, vo materijalna kriza, se preselil vo Belgrad.
IZV.: Rosa Plaveva, Kratki bele{ki od mojot ìvot, 126 + 34, AINI Skopje, Sl. IV 170, inv. br. 203/67; Todor G. Zografski Dim~e A. Zografski, KPJ i VMRO (Obedineta) vo Vardarska Makedonija vo periodot 1920-1930, INI, Skopje, 1974. S. Ml.
PLAVU[ niska planina {to se prostira vo sredi{niot del na RM, a pretstavuva prodolènie na Grade{ka Planina, so pravec na protegawe szji. Najvisoka to~ka e kotata 997 m. Sostavena e od amfiboliti, kristalesti {krilci i kvarciti. Osamenite i niski vrvovi zavr{uvaat so sivi varovnici. Planinskite strani sprema Kriva Lakavica i Bela Reka se terasirani i disecirani so abrazioni i fluvijalni procesi. T. And. PLAKAT oglas na yid ili na drugi javni mesta, kako sredstvo za vizuelna komunikacija, no i za ekonomski, politi~ki, kulturen, sportski i drug vid publicitet. Vo RM po 1945 g. plakatot bil naglasena forma za javna komunikacija, kako povik do gra|anite ili kako sredstvo za afirmirawe i najava na javni nastani. So svojot specifi~en vizuelen jazik,
PLAVEVSKI, Lazo (Skopje, 18. XI 1954) karikaturist. Zna~aen po toa {to jazikot na karikatu-
Plakat: Stop za vizniot reìm
Reka i Demir Hisar na istok i kotlinata Debarca na zapad. Sprema jug biloto na Plakenskata Planina prodolùva vo Bigla Planina. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci preku koi leàt trijaski varovnici. Sprema zapad te~at Golema i Koselska Reka, a sprema istok Prostranska, Virovska Reka i Golema~a, pritoka na Boi{ka Reka. Planinskite strani se pod {uma, a visokite delovi pod planinski pasi{ta. T. And. PLANARII (Tricladida) spleskani trep~esti crvi. Imaat elipsoviden oblik na teloto i trigrano crevo. @iveat vo kopneni vodi, se sre}avaat vo morski, a ima i takvi {to naseluvaat Bela planarija vla`ni mesta, kori od drvja, pod kamewa. Vo Makedonija najpoznata e belata planarija (Dendrocoelum lacteum O.F. Mll.), koja{to e spleskan crv, relativno krupen vid, dolg 23 cm. Vo Makedonija naseluva kopneni vodi, izvori, reki i ezera. Ohridskoto Ezero, kako poseben ekosistem, e bogato so endemi~ni planarii (25 vidovi) od rodovite Dendrocoelum i Phagocata, koi go naseluvaat sublitoralot na Ezeroto.
1163
PLANINARSTVOTO
bila: 3.330 Makedonci, 1.200 Turci i 1.200 Albanci. Vkupno 5.730 lica.
LIT.: Dimitr Min~ev, U~astieto na naselenieto ot Makedoni v Blgarskata armi prez prvata svetovna vona 19141918, Sofi, 1994. V. St.
dr{ka. Top~estite soplodija, otkako }e sozreat, se raspa|aat. Zastapen e vo krajre~nata rastitelnost na r. Vardar i po negoviAl. And. te pritoki. PLATEN BILANS NA RM sistematski pregled na ekonomskite transakcii na RM so svetot vo tekot na edna godina. Platnobilansnata statistika se podgotvuva vrz osnova na metodologijata na MMF, a za sostavuvawe i sledewe na izvr{uvaweto na platniot bilans e nadle`na NBRM. Transakciite vo platniot bilans se grupirani vo tri osnovni dela: 1) tekovna smetka, 2) kapitalna i finansiska smetka i 3) gre{ki i propusti. Ponatamu, tekovnata smetka se sostoi od ~etiri podbilansi: stoki, uslugi, dohod i tekovni transferi. Vo ramkite na podbilansot stoki se registrira makedonskiot uvoz i izvoz na stoki, koi se prikaàni na f.o.b. osnova. Vo podbilansot uslugi se opfateni uvozot i izvozot na razli~ni vidovi uslugi, kako: transport, turizam, telekomunikaciski uslugi, investicioni raboti, osiguruvawe, delovni uslugi itn. Podbilansot dohod gi sistematizira site transakcii me|u Makedonija i svetot vrz osnova na priliv i odliv na plati na vrabotenite, dobivka od investiciite, dividendi, kamati na zaemi i na krediti itn. Podbilansot tekovni transferi gi opfa}a prilivot i odlivot na oficijalni i privatni transferi. Prvite naj~esto se odnesuvaat na pomo{ta {to ja dobiva Makedonija od stranski dràvi i od me|unarodni organizacii, izrazena vo pari i vo stoki, dodeka vtorite opfa}aat doznaki od stranstvo, otkup i proda`ba na stranski efektivni pari vo menuva~nicite, kako i renti, penzii, invalidnini itn. Vo kapitalnata i finansiskata smetka se registriraat site kapitalni transferi i finansiski transakcii me|u Makedonija i svetot. Najva`ni stavki vo ovaa smetka se: direktnite investicii, portfolio investiciite, trgovskite krediti, zaemite, valutite i depozitite i bruto oficijalnite rezervi. Direktnite investici gi opfa}aat vlogovite na stranskite fizi~ki i pravni lica vo makedonskata ekonomija, t.e. na doma{nite fizi~ki i pravni lica vo stranstvo, izrazeni vo stoka i vo pari. Trgovskite krediti odobreni vo stranstvo i primeni od stranstvo ja pretstavuvaat razlikata me|u fizi~kata razmena na stoki me|u Makedonija i svetot i izvr{eni-
Planinarskiot dom Kopanki# na Pelister
PLANINARSTVOTO VO MAKEDONIJA se javuva vo Skopje i Bitola vo po~etokot na HH v. Planinarski sekcii na nekoi turisti~ki organizacii bile osnovani vo Skopje, Bitola, Tetovo, Prilep, Ki~evo, Veles, [tip, Ko~ani i vo drugi gradovi (1927 1941). Podocna nekoi od niv prerasnale vo posebni planinarskoskija~ki dru{tva. Taka se izgradeni i {est planinarski domovi (19301941). Po Osloboduvaweto se osnovaat planinarski dru{tva. Planinarskoto dru{tvo na ~elo so generalot Mihajlo Apostolski i potpretsedatelot Dare Xambaz e formirano vo Skopsko (1944). Nabrgu bil formiran Odbor pri FISOM (1946), potoa Planinarski sojuz na Makedonija (PSM, 1948), koj imal 62 dru{tva so 26.000 ~lenovi i 26 planinarski ku}i so 950 legla (1975). PSM osnoval Gorska slu`ba za spasuvawe (1950), organiziral kursevi za osposobuvawe kadri, markacija na planinarskite pateki, orientacioni natprevari, pohodi, planinarski turi, sletovi, u~estvo vo [tafetata na mladosta, vo alpinisti~ki i speleolo{ki ekspedicii i vo osvojuvawe na Mont Everest (1984 1989). Planinarskata federacija na Makedonija (od 2002) ima odbori za planinarewe, iska~uvawe, alpinizam i speleologija.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 19451975 vo SR Makedonija, Skopje, 1976. D. S.
Crkvata Sv. Nikola# vo s. Plasnica, Brodsko
PLASNICA selo vo Brodsko. Se nao|a vo severnoto podno`je na Bu{eva Planina, od desnata strana na r. Treska, na nadmorska visina od okolu 660 m. So regionalen pat e povrzano na istok so Makedonski Brod, a na zapad so Ki~evo. Ima 2.288 `. Torbe{i, koi, spored novata statistika, se registrirani kako Turci#. Naselenieto se zanimava glavno so odgleduvawe tutun. Toa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 5.444 ha, so 4 naseleni mesta, vo koi ìveat 4.545 `. Postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
PLANINSKA DIVIZIJA vo Bugarskata armija vo Prvata svetska vojna (1916 1918) formirana vo Makedonija od [tabot na VMRO, po naredba na germanskata i bugarskata Glavna komanda, izdadena na Aleksandar Protogerov (22. X 1916). Regrutite bile mobilizirani glavno od Zapadna Makedonija, od Skopje i od Pri{tina. [tabot se nao|al vo Skopje, a podocna e prefrlen vo Ohrid. Formaciskiot sostav bil od tri polka so po dva bataljona. Brojnata sostojba na divizijata
1164
Platan (javor, ~inar)
PLATAN (JAVOR, ÎNAR) (Platanus orientalis L., fam. Platanaceae) arealot mu se protega od Balkanot, preku Mala Azija, do Himalaite. Golemo drvo, so mnogu {iroka kruna; korata mu e plo~esto ispukana, svetlosiva. Listot e prost, dlaboko vreàn na 57 dela, so klinovidna osnova i so dolga dr{ka. Cvetovite se dvopolni, sobrani vo top~esti socvetija (po 28) na zaedni~ka
PLA[ESKI
Platen bilans na Republika Makedonija, 1993-2007 (vo milioni dolari)

1993 1994 -262.94 -184.92 -155.12 -46.60 123.70 162.34 30.04 132.31 100.60 1995 -298.91 -222.78 -200.51 -39.57 163.95 280.63 1.70 278.93 18.28 1996 -339.85 -314.67 -156.16 -51.35 182.33 318.20 0.00 318.20 21.64 1997 -286.56 -386.27 -137.75 -54.51 291.97 349.63 0.00 349.63 -63.06 1998 -278.82 -515.63 -59.82 -52.25 348.87 296.30 -1.79 298.09 -17.48 1999 -65.26 -495.92 38.85 -71.82 463.64 -91.43 0.00 -91.43 156.69 2000 -97.61 -690.82 48.70 -64.53 609.04 40.20 0.33 39.87 57.41 2001 -236.08 -526.72 -19.17 -27.97 337.78 236.60 1.39 235.20 -0.51 2002 -377.61 -805.58 -22.11 -44.33 494.42 387.98 8.26 379.72 -10.37 2003 -184.11 -851.00 -6.62 -62.39 735.90 218.30 -6.69 224.99 -34.19 2004 -452.82 -1,138.97 -54.37 -39.19 779.71 434.05 -4.62 438.68 18.77 2005 -157.91 -1,063.03 -33.64 -113.46 1,052.21 165.47 -2.02 167.49 -7.55 2006 -56.39 -1,284.99 28.25 -36.65 1,237.00 48.54 -1.11 49.66 7.84 2007 -596.83 -1,629.75 34.98 -385.02 1,382.96 638.84 4.91 633.93 -42.01
I.
TEKOVNA SMETKA
STOKI, neto USLUGI, neto DOHOD, neto TEKOVNI TRANSFERI, neto
-82.54 42.82 -154.47 -56.69 85.80 -12.85 0.00 -12.85 95.39
II.
KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA

KAPITALNA SMETKA, neto FINANSISKA SMETKA, neto
III.
GRE[KI I PROPUSTI
te pla}awa za niv. Vo kategorijata zaemi se prikaùvaat koristeweto i obvrskite za otplata na glavninata po srednoro~ni i dolgoro~ni zaemi i krediti. Stavkata valuti i depoziti se odnesuva na promenata na deviznite sredstva i na deviznite obvrski na monetarnata vlast, komercijalnite banki i naselenieto. Kako sostaven del na kapitalnata i finansiska smetka se prikaàni i promenite na sostojbata na oficijalnite devizni rezervi na Makedonija. Posledniot del na platniot bilans se narekuva gre{ki i propusti i pretstavuva korektivna kategorija, koja go pokaùva statisti~koto otstapuvawe me|u vrednosta na tekovnata smetka i vrednosta na kapitalnata i finansiska smetka. Ovaa kategorija gi odrazuva te{kotiite pri evidentiraweto na ekonomskite transakcii me|u zemjata i stranstvo, t.e. nemo`nosta za nivno celosno i precizno registrirawe. Vo ramkite na tekovnata smetka, makedonskata ekonomija se odlikuva so visok deficit vo trgovskiot bilans, koj delumno e neutraliziran od visokiot suficit vo podbilansot na tekovnite transferi. Isto taka, Makedonija beleì deficit i vo podbilansot na uslugite (osobeno vo prvata polovina na 1990-tite), kako i vo podbilansot na dohodot (kako rezultat na odlivot na sredstva vrz osnova na plateni kamati i dividendi). Kako posledica na toa, Makedonija tradicionalno pokaùva deficit na tekovnata smetka od bilansot na pla}awata. Vo ramkite na kapitalnata i finansiskata smetka, u~estvoto na oddelnite stavki (direktni investicii, trgovski krediti, zaemi i valuti i devizi) e razli~no vo oddelni godini i ne moè da se utvrdi nekoja regularnost vo pogled na strukturata na kapitalnata i finansiska smetka.
IZV.: Narodna banka na Republika Makedonija, Bilten#, III/2006, Skopje, dekemvri 2006, 81-82; Bilten#, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7. LIT.: Narodna banka na Republika Makedonija, Bilten#, III/2006, Skopje, dekemvri 2006; Ministerstvo za finansii, Bilten#, Skopje, juli/avgust 2006, 7. G. P.
PLATFORMATA GLIGOROVIZETBEGOVI] dokument podgotven od pretsedatelite na RM Kiro Gligorov i na RBiH Alija Izetbegovi} i obznanet na 4. VI 1991 g. kako osnova za dogovor na pretsedatelite na jugoslovenskite republiki za za~uvuvawe na jugoslovenskata zaednica preku nejzino preureduvawe vo zaednica na jugoslovenskite republiki (konfederalen sojuz) so karakteristiki na dràvna zaednica. Platformata sodrì Voved i 6 dela: ôvekovite slobodi i osnovnite gra|anski prava; Zaedni~kite ekonomski interesi; Me|unarodno-pravniot subjektivitet i nadvore{nata politika; Odbranata; Polo`bata, strukturata i na~inot na odlu~uvaweto na organite na Zaednicata; Garancijata za izvr{uvawe na Dogovorot.
IZV.: Platforma Gligorov-Izetbegovi}, MNR na RM. T. Petr.
ka e izgradena od staro fluviodenudaciono plato {iroko 5 km. Zapadniot del e povisok so najvisok vrv Turtel (1.689 m), a isto~niot del na Pla~kovica e poznat pod ime Kamenica so istoimeniot vrv Kamenica (1.356 m). Geolo{kiot sostav go pravat graniti, kristalesti {krilci i gnajsevi. Po planinskite strani te~at pogolem broj re~ni tekovi {to raspolagaat so golema mehani~ka sila, pa vo podno`jeto izgradile tipi~ni nanosi. Pobogata so re~ni tekovi e severnata padina, a na edna od niv Zrnovska Reka e izgradena mala hidrocentrala. Zapadnite i jugozapadnite padini se goli i razviena e erozija na po~vata, dodeka drugite delovi se pod {uma.
LIT.: Manakovi} D., Andonovski T., Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979. T. And.
PLA^KOVICA srednovisoka planina so najvisok vrv Lisec (1.754 m). Se izdiga pome|u Strumi~ko-radovi{kata Kotlina na jug i Ko~anskata Kotlina na sever. Pravecot na protegawe e iji sprema ssz. Orografskata dolìna na glavniot planinski greben iznesuva 34 km. Vo sredi{niot del dolinata na Zrnovska Reka go deli glavnoto bilo na dva dela. Vo ovoj del Zrnovska Re-
PLA[ESKI, Aleksandar Todorov ( Prilep, 23. I 1927 Skopje, 13. XI 2001) internist-endokrinolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Prv i dolgogodi{en direktor na Klinikata za endokrinologija. Bil pretsedatel na Zdruènieto na endokrinolozite na SFRJ, ~len na UO na Me|unarodnata endokrinolo{ka asocijacija, ~len na Redakciskiot odbor na sp. Endokrinologia Iugoslavica# i na Diabetologia croatica#. Br. N.
Pogled kon Pla~kovica (od Crn Vrv)
1165
PLA[TENICA
PLA[TENICA NA ANDRONIK II PALEOLOG (12821328) crkoven vez na svila, izraboten vo Konstantinopol so pretstava na mrtviot Hristos na sarkofag. Do odarot stojat dva angela so ripidi, a na aglite se simbolite na ~etirite evangelisti (o{teten e simbolot na Marko). Ktitorskiot natpis e izvezen pod odarot. Pla{tenicata bila podarena kon krajot na XIII v. na crkvata Bogorodica Perivlepta# (Sv. Kliment#) vo Ohrid, kade {to se nao|ala s do 1916 g., a denes se ~uva vo Nacionalniot istoriski muzej vo Sofija.
LIT.: N. P. Kondakov, Makedon, Arheologi~eskoe pute{estve, t. 4, St.-Peterburg, 1909, 243244; P. Johnstone, The Byzantine Tradition in Church Embroidery, London, 1967, 117; Byzantium Faith and Power (1261-1557), The Metropolitan Museum of Art, New York, 2004, 314315, kat. 188. J. ^.-F.
gleduvanite kulturi i plevelnite rastenija, kako {to se: a) namaluvawe na vegetacioniot prostor na kulturite, {to go ote`nuva optimalnoto razvivawe na oddelni podzemni i nadzemni organi na odgleduvanite kulturi; b) zasen~uvawe, koe rezultira so neoptimalno koristewe na energijata od son~evata radijacija i na asimilacijata na CO2, nu`ni za optimalno odvivawe na fotosintezata; v) silna konkurencija vo iskoristuvaweto na vodata i mineralnite hranitelni materii od po~vata, g) ote`nuvawe i poskapuvawe na agrotehni~kite operacii, kako na onie {to se izveduvaat pred seidbata ili sadeweto taka i na operaciite {to se izveduvaat vo tekot na vegetacijata i vo tekot vo berbite na oddelnite kulturi. R. L.
brojnite trudovi na akademik Vl. M. Risto Lozanovski.
Jordan Plevne{
Plevelna vegetacija vo ìtnoto pole vo Pelagonija
Plevel vo niva so 'r`
PLEVELI rastitelni vidovi od spontanata flora, koi bez èlbata na ~ovekot, vegetiraat i se razvivaat vo zaednica so zemjodelskite kulturi, predizvikuvaj}i nepovolni i {tetni vlijanija vrz optimalniot rast i razvoj na odgleduvanite kulturi. Potekloto i evolucijata na plevelite se povrzani so potekloto i razvitokot na rastitelnoto zemjodelsko proizvodstvo. Vo takviot filogenetski razvitok plevelite so odgleduvanite kulturi so~inuvaat zaedni~ki rastitelni zaednici fitocenozi, vo koi plevelnite rastenija na pove}e na~ini imaat {tetni vlijanija vrz optimalniot razvoj i produktivnosta na kulturite. Pove}eto {tetni vlijanija nastanuvaat poradi konkurentskite odnosi me|u od1166
PLEVELNA (KOROVNA) VEGETACIJA NA RM antropogeno uslovena vegetacija {to se razviva na povr{ini kade {to se odgleduvaat zemjodelski kulturi. Plevelnite rastitelni vidovi formiraat specifi~ni plevelni fitocenozi, koi predizvikuvaat golemi {teti vrz ìtnite i industriskite kulturi, bidej}i se javuvaat kako nivni konkurenti vo koristeweto na ìvotniot prostor i na hranlivite materii. Imaat silno razvien korenov sistem i crpat golemi koli~ini voda od podlogata, a ~esto pobrzo i poefikasno gi koristat lesno dostapnite mineralni materii od po~vata. Od sintaksonomski aspekt, plevelnite rastitelni zaednici {to se razvivaat na teritorijata na RM pripa|aat vo klasata Secalietea Br.-Bl. 51 (plevelnite zaednici po segetalnite posevi) i klasata Chenopodietea (Br.-Bl. 51) Oberd 57 (nitrofilni i plevelni zaednici po okopnite kulturi). Vo ramkite na ovie klasi se izdvoeni nekolku redovi i sojuzi, kako i pove}e asocijacii. Poseben pridones vo zapoznavaweto na zaednicite od ovoj vegetaciski tip pretstavuvaat
PLEVNE[, Jordan (s. Sloe{tica, Demir Hisar, 29. X 1953) dramski pisatel, poet, raskaùva~, diplomat, ambasador na RM vo Francija; Sovetnik na Pretsedatelot na RM (od 2009). Rabotel vo Institutot za makedonska literatura (19851988). Predaval kreativno pi{uvawe na pove}e evropski i amerikanski univerziteti (Institutot za orientalni jazici i civilizacii vo Pariz, Univerzitetot na Teksas vo Dalas, Univerzitetot Jel i Univerzitetot Orse vo Pariz). ^len e na DPM od 1982 g. i na Makedonskiot PEN centar. Debitira so zbirkata poezija Teorija na otrovot# (1980). Dramskoto pismo na Plevne{, koe e poblisko do manirot na ekspresionisti~kata (germanska) ili avangardnata (ruska) dramaturgija, otkolku na doma{nata makedonska tradicija, kontinuirano proizveduva s polapidarni, poelipti~ni tekstovi. Negoviot govor ne e samo reduciran, fragmentiran, palimpsesti~ki, tuku s po~esto e {ifriran vo sliki.
DELA: Teorija na otrovot (poezija, 1980), Erigon (drama, 1982), Macedoni{e cu{tende i Jugoslovenska antiteza (drami, 1987), R (drama, 1987), Besovskiot Dionis (studija, 1989), Podzemna republika, Bezbog, Sre}ata e nova ideja vo Evropa (drami, 19921998). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990), Jelena Luìna, Makedonskata nova drama (1996); Jelena Luìna, Teatralika (2000). V. M.-^.
PLIVAWETO VO MAKEDONIJA kako organizirana sportska aktivnost se javuva so formiraweto na Pliva~ko-vesla~kiot klub Ohrid# na ~elo so Serafim Krsti} (1932) i negovata sekcija vo Struga (1933), podocna Crn Drim#. Vo niv se afirmirale pove}e poedinci (do 1944). Po Osloboduvaweto bilo osnovano PVD Ohridski branovi# vo Ohrid, Rabotnik# vo Bitola, Dojran# vo Dojran, Makedonija# i Rabotni~ki# vo Skopje i [ar# vo
POBEDA#
fili). Poznat za klisurite na rekata Babuna kaj Veles i Crna Vl. M. Reka vo Mariovo. PLUSKAVEC, PRILEPSKI (Silene prilepensis Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Caryophyllaceae (karanfili), ograni~en samo vo okolinata na Prilep (Kozjak), opi{an od akademik Kiril Micevski. Vl. M. PLUSKAVEC, HORVATOV (Silene horvati i Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Caryophyllaceae (karanfili), poznat samo za subalpskiot i alpskiot pojas na planinata Kajmak~alan. Vl. M.
Plivawe vo pokrieniot bazen vo nas. Karpo{# vo Skopje
Tetovo (1945), a potoa i drugi, pri {to bile registrirani vkupno 25 klubovi (do 2002). Republi~ki prvenstva se odrùvaat sekoja godina (od 1946). Bil formiran Odbor za sportovi na voda (1945), potoa Pliva~ki sojuz (1948), odnosno Pliva~ka federacija na Makedonija (od 2002). Najdobri ekipi i poedinci u~estvuvale na jugoslovenski (1946 1991) i na me|unarodni prvenstva (19922006). Najuspe{ni ekipi dosega se: APK Student#, PVD Ohridski branovi# i PK Struga#, a poedinci: Aleksandar Malenko, Kire Filipovski, Mir~e Zaturovski, Aleksandar Miladinovski, a me|u pliva~kite: Nata{a Me{kovska, Mirjana Bo{evska, Teodora Raptis, Vesna A{talkovska i dr.
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Ohridski branovi#, Ohrid, 1982. Istiot, Makedonski delfini. 55 godini seniorsko plivawe vo Makedonija (19462000), Ohrid, 2002. D. S.
zna~ajna drvna surovina) i na razni vidovi drugi lignoceluB. Il. lozni materijali. PLUSKAVEC (Colutea arborescens L., fam. Fabaceae) krupna grmu{ka so areal vo Ju`na Evropa i vo Severna Afrika. Listovite se neparno peresti, so 711 sitni, elipsovidni liv~iwa. Cvetovite se òlti, vo ispraveni grozdovidni socvetija. Plodot e me{unka so tenka, koèsta opna, ispolneta so vozduh, koga }e se pritisne puka. Kaj nas e op{to rasprostraneta vo termofilnite {umi. Al. And.
Dragan Pqakovski
PLOÎ OD ISITNETO DRVO poseben segment od drvnata industrija. Tie pretstavuvaat plo~esti drveni materijali, izraboteni od ~esti~ki od drvo ili od ~esti~ki od drugi lignocelulozni materijali, slepeni so organsko ili so neorgansko vrzno sredstvo (lepilo) i so u~estvo na eden ili pove}e faktori (toplina, pritisok, katalizator i sl.). Plo~ite od isitneto drvo se izrabotuvaat od razdrobena drvna surovina vo forma na iverki, volna i vlakna. Vo ovaa grupa drveni plo~i vleguvaat: razni vidovi plo~i od drveni iverki (od standardni i od orientirni iverki), razni vidovi plo~i od drveni vlakna, drvocementni i drugi vidovi plo~i. Proizvodstvoto na plo~i od isitneto drvo se bazira na golemo iskoristuvawe na drvoto (pred s na pomalku
PQAKOVSKI, Dragan (Struga, 17. VII 1932) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje po predmetot arhitektonski konstrukcii. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1959). Osven so pedago{ka, se zanimava i so nau~noistraùva~ka, so proektanska i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizacii: Domot na poezijata vo Struga (1971) i Umetni~kata galerija Vangel Koxoman# vo Struga (1972). Objavil pove}e statii vo Zbornikot na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje i posebni publikacii. Kr. T. POBEDA# (Skopje, 1945) fudbalski klub. Kako pobednik na prvoto Republi~ko prvenstvo od {est kluba (1946), stanal ~len na Prvata sojuzna liga. Poradi namaluvaweto na ligata od 14 na 10 kluba (1947), Pobeda# ispadnala od nea, i pokraj osvoenoto osmo mesto. Igra~ite {to naj~esto nastapuvale bile: Boris Ivanovski (Gojko Popovi}, Vasil Dilev i Du{ko Hristovski golmani), Gale Gerasimovski, Krsto Georgievski, Mikle Martinovski, Kipro Kiprovski, Joska Todorovski, Mensur Bajram, \or|i Cincievski, Ante Andonovski, Dragan Georgievski, Todor Balevski i Hristo Hristovski.
1167
Mariovski pluskavec
PLUSKAVEC, MARIOVSKI (Silene viscariopsis Bornm.) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Caryophyllaceae (karanfili), se razviva vo okolinata na Prilep (Markovi Kuli, Pletvar, Kozjak, Sele~ka Planina, Mariovo). Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. PLUSKAVEC, PEONSKI (Silene paeoniensis Bornm.) makedonski floristi~ki endemit od familijata Caryophyllaceae (karan-
POBUNA
Fudbalerite na porane{nata Pobeda# pred fuzijata so Makedonija#
Treneri bile: Blagoja Pavlovski i Caki Simonovski.

LIT.: Pangovski, Ivko: Skopski fudbalski nezaborav, 19031993. Skopje, 1994. D. S.
POBUNA na vojnicite Makedonci vo gradot Opis (324 g. pr.n.e.) protiv vklu~uvaweto Persijanci od novoosvoenite provincii vo Makedonskata vojska, koi Aleksandar III Makedonski gi narekol potomci# (epigoni). Po pristignuvaweto na kralot pobunata bila prekinata, otkako bile ubieni nekolku makedonski vojnici. Kralot odràl smiruva~ki govor, pri {to Persijancite gi imenuval rodnini#. Pomiruvaweto zavr{ilo so zaedni~ka gozba, na koja u~estvuvale 9.000 lu|e.
LIT.: Fanula Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. V. St.
kovodel mitropolitot Jovan (10. XI 2000 17. V 2001, ras~inet na 9. VII 2003) i ja administriral mitropolitot Timotej (20022006). Od 1. X 2006 g. povtorno Agatangel stanuva mitropolit Povardarski. Teritorijata na eparhijata se sovpa|a so granicite na gradovite Veles, Kavadarci, Negotino, Gevgelija i Valandovo. Eparhijata ima tri namesni{tva: Vele{ko, Kavadare~ko i Gevgelisko. Povardarskata eparhija ima 132 hramovi i 25 manastiri, od koi najpoznati se Sv. Dimitrija# vo Veles i Sv. \or|i# vo Negotino. Ima i Eparhiski muzej vo Veles. Za nejzinite 200.000 vernici duhovno-pastirski se griàt nad 40 sve{tenosluìteli.
POVR[INSKA OBRABOTKA NA DRVOTO eden od poslednite tehnolo{ki procesi vo proizvodstvoto na finalni proizvodi od drvo (mebel, enterier i drugo). Povr{inskata obrabotka ovozmoùva za{tita na drvenite povr{ini i promena na dekorativniot izgled na povr{inite, {to se postignuva so primena na razli~ni materijali i metodi. Povr{inskata obrabotka na finalnite drveni proizvodi moè da bide: transparentna, pokrivna, so otvoreni ili so zatvoreni pori, kako i so razli~en stepen na sjaj. Kvalitetot na povr{inskata obrabotka na mebelot i na enterierot ima golemo zna~ewe vo mebelnoto proizvodstvo. Visokiot kvalitet na povr{inskata obrabotka se postignuva so ispolnuvawe na nekolku uslovi: izbor na soodvetna podloga, izbor na materijalite za povr{inskata obrabotka i preku pravilna povr{inska obrabotka. B. Il.
M. K. Cepenkov Makedonski narodni umotvorbi#
POVELBA D-R TRIFUN PANOVSKI# priznanie {to se dodeluva na ~lenovi na MLD za isklu~itelni rezultati postignati vo podolg vremenski period vo unapreduvaweto na medicinskata nauka i praktika, vo razvojot na zdravstvenata slu`ba, kako i vo ostvaruvaweto na celite na MLD. Se dodeluva od 1985 g. K. K.-P. POVIT (Clematis L., fam. Ranunculaceae) rastenie od rod so okolu 200 vida, od koi najgolemiot broj se lijani (polzavci). Imaat sprotivno postaveni, sloèni ili prosti listovi. Cvetovite se edine~ni ili vo Haloìna socvetija, plodot e (Clematis viticella L.) ahenija. Vo RM prirodno se zastapeni tri vida od site polzavci: C. vitalba L. povit; C. flammula L. skrebut i C. viticella L. haloìna. Prvite Povit dva se so beli, met- (Clematis vitalba L.) lesti socvetija, a tretiot so violetovosini cvetovi. Al. And.
Karta na Povardarskata pravoslavna eparhija na MPC
POVARDARSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na MPC (1982) formirana so sedi{te vo Veles. Prv arhijerej bil mitropolitot Gavril (1. I 1978 4. X 1986) do negoviot izbor za Poglavar na MPC, potoa administriral do izborot na noviot arhijerej mitropolitot povardarski Mihail (hirotonisan na 25. XII 1988), koj{to ja rakovodel eparhijata do izborot za Poglavar (4. XII 1993), od koga ja administriral. Po nego eparhijata ja administriral Sinodot i mitropolitot Timotej (19981999), pa ja ra1168
POGOVORKA/POSLOVICA kratok ànr na usnoto narodno tvore{tvo. Taa e odraz na sekojdnevniot ìvot na narodot, na negovata mudrost i filozofija. Vo sebe sodrì odredeno ìvotno iskustvo i nudi odredeni pravila na odnesuvawe. Vo nea se opfateni site pozna~ajni momenti od ìvotot na ~ovekot, od ra|aweto do smrtta, taka {to tuka na{le mesto negovite zanimawa, alatkite i orudijata za rabota, kako i neposrednata okolina, kosmosot, sozdavaweto na svetot itn. Kako re~enica naj~esto doa|a na krajot od odredeno kaùvawe i ima funkcija na poenta, se koristi za da se rezimira odredena sodrìna i da se izvede zaklu~ok, da se sublimira edno ìvotno iskustvo: Koga }e se fati{ na oroto, }e si go igra{; Ruvo vezir, ruvo rezil; Golemata riba malata ja jadit. Vo nekoi primeri se koristat ìvotnite, nivniot govor i osobini za da se istaknat nekoi odnosi me|u lu|eto, odredeni ~ove~ki nedostatoci i kvaliteti: Pileto {to go napu{tilo sedeloto, od nego air
PO@AR
nemat; Tr~a kako prle pred magare; Koga }e se nau~it ku~e na kasapnica, }e idet sekoj den. Pri prenesuvaweto od edna vo druga sredina, taa prima odredeni specifi~nosti karakteristi~ni za tamo{nite interpretatori. Dimitar Miladinov (1860) kako ànr ja imenuva pri{ta: Edna pri{ta sborvit: Kode tekla rekata, pak }e te~e#. Ponekoga{ se koristi i rimata: ]e mu dojt umot, ama }e sjojt kumot. Stilski se intenzivira so metonimijata, aliteracijata, sinegdohata, onomatopejata i so drugi izrazni sredstva.
LIT.: Makedonski narodni umotvorbi. Poslovici, tom IV, kniga 1, vo redakcija na Haralampie Polenakovi} i Kiril Penu{liski, Skopje, 1954; Narodni poslovici i gatanki od Struga i Stru{ko. Sobral i priredil Filip Kavaev, Skopje, 1961; Marko Kitevski, Za nekoi kratki govorni narodni umotvorbi od Kumanovsko, Prilozi za makedonskiot folklor, Skopje, 1989; Bone Veli~kovski, Kratkite ànrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i Kumanovsko, Folklorot i etnologijata vo Kumanovo i Kumanovsko, Skopje Kumanovo, 255-289. B. V.
LIT.: V. Jagic, Psalterium Bononiense, 1907 (izd. na psalmite, od komentarot samo var. vo krit. aparat); I. Kara~orova, Km vprosa za Kirilo-Metodievi staroblgarski prevod na psaltira, Kirilo-Metodievski studii, 6, Sofi, 1989, 130-245 (so bogata lit.). Zd. R.
Ve~erni yvona, Sk., 1968; Zarasten bunar, Sk., 1978, knigi za mladi: Razvigor~e, Sk., 1956; Tiho doa|aat soni{tata, Sk., 1963; ûdesna {uma, Sk., 1989; Ven~e neven~e, Sk., 1994, romani za vozrasni: Makedonska golgota, Sk., 1978; Korenite na sudbinata, Sk., 1982; Karpo{ovata buna, Sk., 1983; Perunovite potomci, Sk., 1989; romani za deca i mladi: Ajdu~ka ~e{ma, Sk., 1964; Zadkarpatska povest, Sk., 1966; Rajna Vojvoda, Sk., 1971; Diviot raj, Sk., 1983; Tunika ili prva qubov, Sk., 1987; Is~eznatiot raj, Sk., 1297; povestite: Az, buki, vedi, Sk., 1969; Krali Marko, Sk., 1991; Zlatko, Sk., 1995. Negovo najpoznato klasi~no delo e trilogijata Beloto cigan~e, Sk., 1966. V. Toc.
Nevestinski podbradec Bojan Podole{ov
PODBRADEC del od nevestinskoto kitlo. Se zaka~uva za ~elenkata i se nosi okolu bradata. Toj e naniàn so metalni pari i karagro{evi golemi srebreni moneti, a na niv se naniàni sitni pari moneti. J. R.-P.
Pogodinov psaltir (XIII v.)
Vidoe Podgorec
POGODINOV PSALTIR kirili~ki psaltir so komentar na Hesihij Erusalimski od XIII v., 278 l., S.-Peterburg, RNB, sign. Pog. 8. Kaligrafski rakopis so bogata ornamentika. Prepi{an od dvajca pisci od arhai~na predlo{ka, najverojatno vo nekoj od jugoisto~nite makedonski centri, na {to ukaùvaat jazi~nite osobenosti. Pravopisot e dvuerov ~etirijusov, vokalizacijata na erovite naj~esto se odnesuva na 6>e, zamenata na nosovkite e nedosledna, denazalizacijata e retka (4>7, 3>5), dobro se razlikuva 7yi, prisuten e preglasot na a zad ~, r (=5[a, podr5ati). Pripa|a kon arhai~nata redakcija na psaltirot karakteristi~na za tradiciite na Ohridskata {kola.
PODGOREC, Vidoe (s. Kole{ino, Strumi~ko, 8. VI 1934 Skopje, 14. IV 1997) poet, raskaùva~, romansier, avtor za deca i mladina, patopisec, preveduva~, antologi~ar. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Bil urednik vo Detska radost# i glaven urednik i direktor na NIK Na{a kniga#. Eden od najplodnite makedonski avtori. Vo poezijata za vozrasni niz prefineta lirska postapka pee za detstvoto, minlivosta, qubovta i tagata. Vo raskazite, povestite i romanite tema se podale~noto i pobliskoto minato na Makedonija, so naglasena dokumentaristi~ka postapka.
DELA: stihozbirki: Mugri nad topolite, Sk., 1958; Vreme na qubovta, Sk., 1967;
PODOLE[OV, Bojan Dim~ev (Veles, 18. I 1932) redoven profesor (1975) na PMF, Institut za hemija (vo penzija od 1996). Diplomiral (1955) vo Skopje, a doktoriral (1964) vo Belgrad. Bil edna godina na specijalizacija na Farmacevtskiot fakultet vo Belgrad. Izveduval dodiplomska nastava po organska hemija, po biohemija i po organska stereohemija (na postdiplomskite studii na Institutot za hemija na PMF). Bil rakovoditel na Zavodot za organska hemija i biohemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje. Nau~nata rabota mu e od oblasta na sintezata na organski soedinenija, oksidacionite reakcii vo organskata hemija i izolacijata i identifikacijata na prirodni proizvodi. Bil rakovoditel i u~esnik vo obrabotkata na nekolku nau~noistraùva~ki proekti. Objavil pove}e od 40 nau~ni trudovi (polovinata vo me|unarodni spisanija).
PO@AR, Hrvoe (Poar, Hrvoje) (Knin, Hrvatska, 1916 Zagreb, 30. VI 1991) el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof. na ETF vo Zagreb, redoven ~len i glaven sekretar na JAZU, glaven urednik na Tehni~kata enciklopedija#, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1986). Knigi: Ekonomska raspredelba na optovaruvawata vo EES#, VN razvodni postrojki#, Osnovi na energe1169
POZORI[NI LIST#
Hrvoe Poàr
tikata I i II#, Mo}nost i energija vo EES I i II# i dr.

LIT.: Bilten na osmo izborno sobranie#. Posebno izdanie referati i prilozi, MANU, Skopje, maj 1986. Dr. R.
POZORI[NI LIST# (Skopje, septemvri 1939 15. IX 1940) vesnik na skopskoto Narodno pozori{te. Izleguval dvapati mese~no.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 94. S. Ml.
POJAVUVAWETO I RASTE@OT NA INDUSTRIJATA VO MAKEDONIJA zbogatuvawe na stopanskata struktura so industriski pretprijatija, oformuvawe i razvoj na industrijata kako posebna dejnost. Industrijata pretstavuva stopanska dejnost (sektor) {to vo period podolg od 200 godini go zazema prioritetnoto mesto vo ekonomijata. Poimot ima latinsko poteklo i se koristi za da se ozna~i prerabotkata na surovinite od materijalno, rastitelno i ìvotinsko poteklo, t.e. fabri~koto proizvodstvo. Vo ponovo vreme dobiva po{iroko zna~ewe i so nego se ozna~uvaat site dejnosti (vklu~itelno i uslugite, pa se zboruva, na pr., i za bankarska industrija). Zatoa, denes, pod industrija vo potesna smisla na zborot se podrazbira samo prerabotuva~kata industrija (manufacturing). Vo periodot pred Vtorata svetska vojna, na teritorijata na dene{na Makedonija re~isi i ne postoela industrija vo vistinskata smisla na zborot. Vsu{nost, se rabotelo za manufakturno proizvodstvo i za pogolemi zanaet~iski rabotilnici. Sepak, od 1920 g., so srpski, hrvatski, ~e{ki, a podocna i so doma{en kapital, zapo~nuvaat da se osnovaat oddelni industriski pretprijatija. Taka se javuva za~etokot na melni~kata industrija, industrijata za maslo, industrijata za pivo, industrijata za testeni proizvodi, tekstilnata industrija, industrijata za koì itn. Za pointenziven industriski razvoj moè da se zboruva duri po Vtorata svetska vojna,
1170
koga pokraj prehranbenata i tekstilnata industrija, postepeno se javuvaat metaloprerabotuva~kata, ma{inskata, hemiskata, elektroindustrijata i drugi industriski granki. Vo toj period razvojot na stopanstvoto se poistovetuva{e so razvojot na industrijata, a socijalisti~kiot model na industrijalizacija se karakterizira{e so forsirana industrijalizacija (razvoj na industrijata po sekoja cena, duri i pove}e od toa {to go dozvoluvaa objektivnite uslovi). Osobeno se forsira{e te{kata industrija, a se zapostavuva{e razvojot na lesnata industrija. Sepak, za razlika od drugite socijalisti~ki zemji, ve}e kon sredinata na 1950tite godini, vo Makedonija (kako del od toga{na Jugoslavija), se napu{ti vakvata orientacija i se prifati modelot na balansiran, t.e. uramnoteèn razvoj. No, i pokraj toa, najgolemiot del od investiciite i ponatamu se vloùvaa vo industrijata, so {to se zapostavuva{e razvojot na drugite dejnosti, pred s na zemjodelstvoto. Forsiranata industrijalizacija dojde do izraz vo tekot na 1950-tite i vo sredinata na 1960tite godini. Postignatiot brz industriski razvoj vo ovoj period se ogleda vo porastot na industriskoto proizvodstvo so godi{ni stapki pome|u 10-14%, kako i vo zgolemeniot broj industriski kapaciteti i vraboteni. Kon sredinata na 1960-tite godini, industrijata pokaùva poumeren porast so godi{na stapka od okolu 8%. Toa e period koga se dinamizira razvojot i na drugite dejnosti. Vnimanieto na nositelite na ekonomskata/industriskata politika poleka se svrtuva kon modernizacija na industriskite kapaciteti i rastot na produktivnosta, nasproti dotoga{noto kvantitativno {irewe na industrijata. Sli~no tempo na raste` industrijata pokaùva i vo tekot na sedmata decenija od minatiot vek (koga stapkite na rast se zadrùvaat na okolu 8%). Vakviot trend se zadrùva do po~etokot na 1980-tite, koga, kako posledica na krizata na stagflacija, stapkite na porast se namaluvaat na polovina, a od sredinata na 1980-tite dopolnitelno opa|aat na 1-2% na godi{no nivo. Po~etokot na tranzicijata makedonskata industrija go do~eka so dopolnitelno namaluvawe na prethodnata dinamika. Vo prvata polovina na 1990-tite godini, doa|a do stagnacija, a potoa i do opa|awe na proizvodstvoto so negativni godi{ni stapki na rast i do 15%. Od sredinata na taa dece-
nija zapo~nuvaat da se zabeleùvaat pozitivni stapki na rast, no poradi bezbednosnata kriza od 2001 g., vo tekot na 2001 i 2002 g. dojde do povtoren pad na industriskoto proizvodstvo. Nadminuvaweto na takvata sostojba se odviva postepeno. Sumarno, kako rezultat na brzata dinamika na porastot (so prose~na godi{na stapka od okolu 7%), industriskoto proizvodstvo za period od 40-tina godini (od po~etokot na 1950-tite do po~etokot na 1990tite), se zgolemi za okolu 20 pati. Konsekventno, od izrazito zaostanato agrarno podra~je Makedonija prerasna vo industriskoagrarna zemja.
Tempoto na porastot na industriskoto proizvodstvo Period 19531956 19571960 19611965 19661970 19711975 19761980 19811985 19861990 19911995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Stapka na godi{en porast (%) 13,7 10,8 14,0 8,2 8,3 8,5 3,9 1,5 13,0 4,5 2,9 4,5 -2,5 5,0 -3,1 -5,3 4,7 -2,1
IZV.: Dràven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nici na Republika Makedonija za soodvetni godini. LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Republi~ki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 19451984, Skopje, 1986. P. N.
Pojas
POJAS del od narodnata nosija. Naj~esto bil volnen, tkaen ~etvorno, so alova ili so morava
POLAZUVAWE
boja na osnovata. Bil dolg 3 do 4 m, so {iro~ina od 1520 cm, a naj~esto bil ornamentiran so pravi horizontalni {arki i motivi na okca i kutijke. Vo dolniot del (koj{to ne se gledal) bil ornamentiran so pravi horizontalni {arki (pru}e) na temno-borda osnova. Po krai{tata ma{kiot pojas bil ukrasuvan so usukani konci (resi). Vo prvite decenii na minatiot vek e zabeleìtelna pojavata na tkaewe na ma{ki pojasi vo kariran dezen. Vo kumanovskiot region se sre}ava pojasot nare~en yunka ili yunica, koj bil tkaen od volnena pre|a, dekoriran so horizontalni {arki, {irok okolu 5 cm. Pojasot yunica se spomnuva i kako {iroka zunka, dolga do 2,5 m, {to se opojasuvala nad skuta~ata. Postoi i t.n. alov pojas, tkaen so horizontalni {arki pru}e ili na gorniot del ornamentiran so kola, a na dolniot so pravi {arki pru}e. Pojasot kemer~e, pak, e tesno {areno pojas~e {to se opa{uvalo najodozgora, nad skuta~ite. J. R.-P. POKLADI obi~ajno-obredni sve~enosti na semejstvoto sproti golemite posti. Toa e posleden den koga se blaì pred pove}ednevnite posti. Bidej}i ima ~etiri vakvi posti, ima i ~etiri denovi nare~eni pokladi: Boìkni pokladi (27/14. XI), pred veligdenskite posti se Veliki ili Pro{teni pokladi, pred Petrovden Petrovi pokladi, koi sekoga{ zapo~nuvaat edna nedela po Duhovden i Bogorodi~ini pokladi dve nedeli pred Uspenie na Presveta Bogorodica (13. VIII/31. VII). Pove}ednevnite posti se raspredeleni i spored godi{nite vremiwa. Postojan datum imaat samo Boì}nite i Bogorodi~nite pokladi, bidej}i postot zapo~nuva sekoga{ na ist datum i sekoga{ isto trae. Drugite dva posta imaat nepostojan datum, bidej}i se povrzani so podvi`ni praznici veligdenskiot so Pro~ka, a Petrovden-
skiot post zavisi od Duhovden i sekoga{ razli~no trae, za{to ako Veligden e porano, postot e poM. Kit. dolg.
POKRVENIK, Sv. Atanas, Resensko ranohristijanska bazilika nad severozapadnata periferija na seloto. Bazilikata ima tri-
Vo ovaa ku}a be{e formiran PK na KPM, Skopje (1941)
POKRAINSKI KOMITET NA KPJ ZA MAKEDONIJA (1940 1943) centralno rakovodstvo na makedonskite komunisti. Prv PK na KPJ za Makedonija bil formiran pod rakovodstvo na Metodija [atorov-[arlo (8. IX 1940). So odluka na CK na KPJ (VIII 1941) toj bil smenet i bil izbran nov PK vo sostav: Lazar Koli{evski ili Bane Andreev kako organizacionen sekretar, Borka Taleski, Mara Naceva i Blagoj Jankov (IX 1941). Noviot sostav gi zabrzal podgotovkite za po~etokot na oruènoto vostanie vo Makedonija. Na 8. XI 1941 g., po apseweto na sekretarot na PK L. Koli{evski, bil formiran PK na KPJ (VI 1942), koj so izvesni izmeni ostanal do formiraweto KPM (krajot na fevruari 1943).
LIT.: Osnovaweto i razvojot na KPM, Skopje, 1973. Vl. Iv.
korabna kolonadna particija na naosot (baza, kolona, jonski impost kapitel), |akonikon i proskomidija, severno i ju`no od narteksot, kako i apoditerij i piscina. So~uvanata kamena arhitektonska plastika, koja{to datira od prvata polovina na VI v.n.e., se sostoi od samo edna kompletno za~uvana kolona so baza i od jonski impost kapitel bez dekoracija, dvoen prozorski stolb so impost, dekoriran so krstovi i so lisja od br{len, i delovi od oltarni koloneti so kubi~ni kapiteli.
LIT.: V. Bitrakova B. Pupaleski, Ranohristijanska sakralna arhitektura vo Prespa, Lihnid#, 7, Ohrid, 1989, 29-41. V. L.
Crkvata Veliki Pokladi vo rekanskiot kraj, Rostu{e, Velebrdska korija
POLAZUVAWE (Polaznik, Polazoven) kalendarski obi~aj od zimskiot ciklus praznici okolu Novata godina. Toga{ se prognozirala, no i se inicirala sre}ata i napredokot vo naredniot period. Se veruvalo deka od toj {to prv }e vleze vo ku}ata, }e zavisela sre}ata i napredokot na semejstvoto. Ako e toj sre}en, }e donese sre}a i obratno. Ako prvo vleze ma{ko, }e se ra|aat ma{ki deca, no i ma{ko potomstvo od stokata (ovci, goveda, ìvina i sl.). Se veruvalo deka ako prv vo ku}ata vleze mlad i ubav ~ovek (mom~e ili devojka), }e donesat sre}a, ako pak e nekoj starec ili baba, deka ne }e bide na dobro. Poradi toa nekoi semejstva pokanuvale nekoi lu|e {to bile poznati kako sre}ni i rabotlivi prvi da gi posetat na praznikot. Pri vleguvaweto polaznikot blagoslovuval, a doma{nite go ~estele so ne{to blago, za da bide blaga godinata. Ako godinata bila beri}etna, slednata godina go pokanuvale istiot polaz1171
POLVOVI
nik, vo sprotivno barale drug. Ovie obi~ai i veruvawa naj~esto se povrzani so praznicite okolu Nova godina, Ignat, Badnik, Boìk, Vasilica, no vo nekoi mesta obi~ajot se izveduval i na Varvara, Martinci i drugi praznici. M. Kit. POLVOVI (Gliridae) familija sitni ìvotni od redot glodari (Rodentia), od koi vo Makedonija se registrirani tri vida: polv le{nikar (Muscardinus avellanarius), obi~en polv (Glis glis) i {umski polv (DrObi~en polv yomys nitedula).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
keri (vo Izmir na II balkanski kongres na onkolozite).

IZV.: Bilten na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, br. 745. BIBL.: Klini~ka biohemija, vo: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, prira~nik za lekari, Skopje, 2000. M. Pol.
Panta Polenak
sko-sudskiot ispit vo Sofija. Bil ~len na Gradskiot NOO na Skopje (1944), formiran pred negovoto osloboduvawe. Po Osloboduvaweto bil registriran advokat pod br. 1 na Advokatskata komora na NRM. Bil strasten vqubenik vo sportot i eden od osnovopolo`nicite na odbojkata, gimnastikata, boksot, vaterpoloto i drugi sportovi vo Skopje. Organiziral i komponiral brojni sletski ve`bi. Bil aktivist na Sportskoto dru{tvo Vardar# - Skopje, sekretar na Fiskulturniot sojuz na NRM i pretsedatel na Odbojkarskiot sojuz na SRM (1964-1973). Se afirmiral kako eden od najbaranite advokati vo S. Ml. FNRJ/SFRJ.
Momir Polenakovi}
Vladimir Poleìnovski
POLE@INOVSKI, Vladimir (Ki~evo, 6. XII 1912 Skopje, 19. VI 1980) pravnik. Zavr{il i doktoriral na Pravniot fakultet na Sorbona vo Pariz (1938). Po vra}aweto vo Makedonija, kako ~len na MK na KPJ vo Ki~evo se vklu~il vo podgotovkite za NOB (1941). Bil uapsen i ispraten vo logorot Porto Romano vo Albanija (maj 1943). Po kapitulacijata na Italija se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOAVM (septemvri 1943). Vo G[ na NOV i POM bil zadolèn za izgradbata na narodnata vlast. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM, izbran za sekretar na Prezidiumot i u~estvuval vo sostavuvaweto na aktite doneseni na zasedanieto. Vr{el zna~ajni dràvni funkcii. Po rezolucijata na IB (1948) bil smenet od site funkcii i uapsen.
LIT.: DARM - Skopje, Biografii na delegati na ASNOM, f. ASNOM. Vl. Iv.
Biljana Polenakovi}
POLENAK, Panta (Gostivar, 1911 Skopje, 1990) pravnik, advokat. Pred Vtorata svetska vojna diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad, a vo vremeto na vojnata go poloìl advokat1172
POLENAKOVI], Biljana Stavreva (Ohrid, 10. II 1944) lekar biohemi~ar, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1999). Diplomirala na Med. f. (1969). Specijalist po klini~ka biohemija (od 1976), doktorirala (1987) od podra~je na krioglobulinite. Se usovr{uvala vo SAD, Anglija, Holandija i Ungarija. Drèla dodiplomska i postdiplomska nastava na Med. f., na Farm. f. i na St. f. Nau~noistraùva~ki interes vo podra~jeto na imunohemijata i serumskite tumorski markeri. Publikuvala nad 140 truda i u~estvuvala vo 7 nau~ni proekti. Direktor na Institutot za klini~ka biohemija (19912002). Pridonela za standardizacija na biohemiskite metodi i laboratoriskata oprema vo RM. Vo 1998 g. dobila priznanie za voveduvawe serumski tumor mar-
POLENAKOVI], Momir Haralampiev (Skopje, 26. IV 1939) internist-nefrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1988). Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1963). Se vrabotil na Internata klinika pri Med. f. vo Skopje vo 1965 g., kade {to ja zavr{il specijalizacijata po interna medicina (1969). Na usovr{uvawe-supspecijalizacija od podra~jeto na nefroimunopatologijata bil vo Belgrad (1971), vo îkago, Boston, San Diego (SAD) (19721973) i vo London (1977). Doktorskata disertacija ja odbranil (1977) na Med. f. vo Skopje na tema Klini~ko-imunolo{ka procena na patolo{kite nastanuvawa vo bubre`nite glomeruli#. Izveduval dodiplomska i s u{te izveduva postdiplomska nastava na Med. f. po predmetot voved vo klini~ko-istraùva~kata rabota. Od 1975 g. e {ef na oddel na Klinikata za nefrologija. Kako stipendist na SZO prestojuval vo nefrolo{kite oddeli na univerzitetite vo Stokholm, Minhen i London (1983). Kako Fulbrajtov viziting-profesor prestojuval vo îkago, SAD (19911992). Po pokana drèl predavawa vo Los Anxeles, Hjuston, ârlston i vo Betezda, Washington DC na National Institutes of Healths (NIH). Od 19821990 g. bil ~len na Kolegijalniot rakovoden organ na Klinikata za nefrologija, a vo 1990 1998 nejzin direktor. Bil prodekan na Med. f. (19821984). Na Klinikata za nefrologija formiral laboratorija za renalna imunologija i prvpat vo na{ata zemja ja vovel perkutanata bubre`na biopsija i imunohemiskite metodi vo patomorfolo{kata analiza na bubre`noto tkivo (1970), imunosupresivnata tera-
POLENAKOVI]
pija i lekuvaweto so plazmafereza na imunolo{ki zaboluvawa. Ja dal klasifikacijata na glomerulonefritite vo RM. U~estvuval vo voveduvaweto na lekuvaweto na ABI so HD (1965), na lekuvaweto na HBI so HD (1971) i vo izveduvaweto na prvata bubre`na transplantacija (1977). U~estvuval vo formiraweto na pove}e centri za HD vo RM. Vovel supkutano lekuvawe so eritropoetin na pacienti so HBI na HD (1990). Osoben pridones dal vo isleduvaweto na glomerulnite i tubulointersticijalnite bolesti (Balkanska endemska nefropatija BEN), na hepatitite kaj bolnite na HD, na HBI i na lekuvaweto so dijaliza i afereza. Avtor i koavtor e na nad 460 truda objaveni vo zemjata i vo renomirani spisanija vo stranstvo. Publikuval pove}e poglavja od nefrologijata vo u~ebnici. Vo dve izdanija na Oxford Textbook of Clinical Nephrology napi{al poglavje za BEN. Bil urednik na 10 zbornici od nefrolo{ki kongresi i sostanoci. Rakovodel i u~estvuval vo 10 nacionalni i 2 me|unarodni nau~noistraùva~ki proekti. Odràl golem broj predavawa po pokana na pove}e univerziteti (London, 1977 i 1983; Lajden, 1989; Belgrad, 1982, 1983; Zagreb, 1983; Qubqana, 1985; Dejton, 1995; Bolowa, 1997; Izmir, 1999; Ahen, 1999; Solun, 2001; Sofija, 2004), na kongresi i nau~ni sostanoci. Osnova~ e i sekretar (1970), a podocna i pretsedatel na Zdruènieto na nefrolozite pri MLD. Bil eden od osnova~ite (1975), a potoa pretsedatel (1985 1989) na Zdruènieto na nefrolozite na Jugoslavija. Pretsedatel na MLD (19841986) i na Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija (19921996). Osnova~ e i pretsedatel na MZNDTVO (1992), osnova~, a podocna i pretsedatel (19951997 i 20052007) na BANTAO. Osnova~ i prv pretsedatel na Makedonsko-amerikanskoto dru{tvo za prijatelstvo. Gi organiziral makedonskosrpskite (Ohrid, 2003; Belgrad, 2004) i hrvatsko-makedonskite nefrolo{ki denovi (Split, 2006). Organiziral pove}e nefrolo{ki sostanoci i kongresi so me|unarodno u~estvo. ^len na ERA/EDTA, ESAO (8 godini guverner) i na ISN. Po~esen ~len e na Zdruènieto na nefrolozite na Bugarija (1995), na Akademijata na medicinskite nauki na Srpskoto lekarsko dru{tvo (1998), na Akademijata na medicinskite nauki na Hrvatska (2002). Za nadvore{en ~len na SANU e izbran vo 1994 g., za redoven ~len na MANU na 26. VI 1997, za
~len na Wujor{kata akademija na naukite (SAD) vo 2002 g., na Evropskata akademija na naukite i umetnostite vo Salcburg (2006), na Svetskata akademija na umetnosta i naukata (San Francisko 2006) i na Leibnitz-ovoto nau~no dru{tvo vo Berlin (2007). Bil sekretar na Oddelenieto za biolo{ki i medicinski nauki na MANU (2002 2004) i potpretsedatel na MANU (20042007). Glaven i odgovoren urednik e na publikacijata Prilozi (Contributions)# na Oddelenieto za biolo{ki i medicinski nauki na MANU, ~len na Ureduva~kiot odbor na spisanijata Actual Nephrology# (Varna, Bugarija), Actuality v nefrologii# (ê{ka Republika), Makedonsko spisanie za medicina# (Skopje), na MMP (Skopje), JAMA (Journal of American Medical Association#), jugoslovensko izdanie i na Nephrology Dialysis Transplantation#, spisanie na ERA/EDTA. Osnova~ e i pomo{nik editor na BANTAO Journal# (Skopje). Dobil pove}e nagradi i priznanija, me|u koi i Distinguished International Medal for 1997 of the National Kidney Foundation (SAD).
IZV.: Pristapni predavawa, prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, kn. XIII, Skopje, 2000, 81154. BIBL.: Ishrana kaj bolni so bubre`na insuficiencija i na dijaliza, Skopje, 1997; koavtor: Endemska nefropatija, Beograd, 2000; Infekcii, hemostatski naru{uvawa i antibioti~ka terapija kaj bolni na hemodijaliza; Skopje, MANU, 2004; Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata 2000, prira~nik za lekari, Skopje, 2000; Klini~ki ispituvawa vo internata medicina: interna propedevtika, Kumanovo, 2004; Interna medicina, Kumanovo, 2003. Vl. S.
nauki na Ma{inskiot fakultet vo Skopje od oblasta na menaxmentot (19962001). Na istiot fakultet bil asistent (1991 2002), docent (20022006) i vonreden profesor (2006) po Pretpriemni{tvo i mal biznis, Menaxment na ~ove~ki resursi, Ergonomija, Delovna logistika i dr. Osnova~ i rakovoditel e na Centarot za razvoj na novi biznisi. Predaval i na postdiplomskite studii vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Bil rakovoditel na 16 nacionalni i me|unarodni proekti. ^len e na pogolem broj stru~ni zdruènija i asocijacii vo zemjata i vo stranstvo. Avtor i koavtor e na desetina knigi i 116 nau~ni i stru~ni statii i drugi prilozi.
BIBL.: Proekten menaxment, Skopje, 2001, vtoro izdanie 2003 (so koavtor); Kolku podredeni treba da ima eden menaxer, Skopje, 2002; Menaxment za za{tita na ìvotnata sredina, Skopje, 2002 (so koavtori); Menaxment na ~ove~kite resursi, Skopje, 2004; Ergonomija, Skopje, 2004, vtoro izdanie 2007 (so koavtor); Biznis logistika, Skopje, 2007. LIT.: Bilten na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij#, br. 905, Skopje, 16. X 2006. S. Ml.
Haralampie Polenakovi}
Radmil Polenakovi}
POLENAKOVI], Radmil Momirov (Skopje, 14. III 1967) ma{inski inèner, univerzitetski profesor. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (19861991), magistriral tehni~ki nauki na istiot fakultet od oblasta na ergonomijata (19911994), specijaliziral na Dràvniot univerzitet Arizona vo Templi, SAD (1995 1996) i doktoriral na tehni~ki
POLENAKOVI], Haralampie (Gostivar, 17. I 1909 Skopje, 15. II 1984) literaturen istori~ar, sestran makedonist, univerzitetski profesor, akademik, osnovopolo`nik na sovremenoto makedonsko literaturoznalstvo. Zaslu`nik vo gradbata na makedonskoto visoko {kolstvo na Skopskiot univerzitet Kiril i Metodij# i posebno vo formiraweto i afirmacijata na Filolo{kiot fakultet. Ja izvi{uva ulogata i smislata na faktografijata na naukata na najzavidno ramni{te, vtisnuvaj}i $ na makedonskata literaturna nauka u{te na samiot nejzin eruptiven po~etok pe~at na pozitivisti~ka strogost, uvaènie na istoriskoto poznanie, operacionalizam i sestrana mobilnost na izvornite poznanija. Kako prv me|u prvite vo razdvi`1173
POL@AV
bata na makedonskite humanitarni nau~ni disciplini, demonstrira osmisluvawe na po~etnata, temelna i udarna etapa vo razvitokot na narodonaukata i literaturoznalstvoto {to }e gi razbudi i pottikne procesite na pasionirano sobirawe i obrabotuvawe na faktite i podatocite, novootkrieni i novosogledani, i }e gi povrze so stremeòt i naporite kon novo nivno ~itawe i tolkuvawe. Roden vo semeen krug na novodoseleni Vlasi od Ju`na Albanija (seloto Polena blizu do Moskopole), se {koluva vo rodniot grad i vo Skopje vo periodot me|u dvete svetski vojni, stanuvaj}i mu (kon 1934) domoroden sorabotnik na renomiraniot nau~nik Petar Kolendi} i startuvaj}i vo naukata kako Racinov vrsnik vo seop{tata makedonska duhovna prerodba, vtisnuvaj}i im na zabrzanite procesi na makedonskoto nacionalno konstituirawe belezi na funkcionalen dopir so minatoto i izvorno prou~uvawe i tolkuvawe na istorijata. Vakviot kategori~en imperativ progovoruva pocelosno vo etapata po negovoto vra}awe od Belgrad vo Skopje (1946), koga vo RM se polagaat osnovite na visokoto {kolstvo na makedonski jazik, koga niz zabrzanite procesi na nadomest na propu{tenoto i neslu~enoto vo nacionalniot razvitok, tokmu nemu, kako na sistemen, produktiven, qubopiten i sestrano podgotven istraùva~ na makedonskiot pi{uvan zbor }e mu padne delot da go organizira literaturniot sektor na narodonaukata i da gi poloì (zaedno so Dimitar Mitrev i Blaè Koneski) temelite na makedonistikata. Rabotniot vek mu e vrzan glavno za negovoto profesoruvawe na Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot Kiril i Metodij# vo Skopje. Prv i pove}egodi{en titular na Katedrata za istorija na ju`noslovenskite literaturi vo toj podolg period (19461984), toj sozdava kako profesor, mentor i {tedar prikrepnik nedobroj visokoobrazovani kadri za potrebite na makedonskata prosveta, kultura i umetnost i grandiozno nau~no delo. ^len e na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite i prv nejzin potpretsedatel u{te od nejzinoto formirawe (1967). ^len e na Srpskata i na Bosansko-hercegovskata akademija na naukite i umetnostite.
BIBL.: Stranici od makedonskata knièvnost (1951), Izbrani dela vo pet tomovi, Skopje, 1973; Izbrani dela, vo {est tomovi, Skopje, 1988/1989 vo redakcija na Tome Sazdov i Van~o Tu{evski (I. Vo mugrite na slovenskata pismenost, II. Studii od makedonskiot folklor, III. Ni-
kulcite na novata makedonska knièvnost, IV. Vo ekot na narodnoto budewe, I. Studii za Miladinovci i VI. Knièvnoistoriski prilozi. LIT.: Vera Anti}, [eesetgodi{nina na prof. Haralampie Polenakovi}, Literaturen zbor#, Skopje, XVI (1969), 6; Miodrag Drugovac, Studii od Makedonskata literaturna istorija, Sovremenost#, Skopje, XXIII (1973), 10; Radomir Ivanovi}, Izabrana dela H. Polenakovia, Zbornik za slavistiku#, 1978, 14; istiot, [iroki nau~ni horizonti, Sovremenost#, Skopje, XXVIII (1978), 12; Blaè Koneski, Spomenica# posvetena na po~inatiot Haralampie Polenakovi}, redoven ~len na MANU, Skopje, 1985; Naume Radi~eski, Akademikot Haralampie Polenakovi} dobitnik na Nagradata AVNOJ, Studentski zbor#, Skopje, g. XXXII (1980), br. 826; Tome Sazdov, Portret na akademikot Haralampie Polenakovi}, Razvitok#, Bitola, XVII (1979), 1; Gane Todorovski, Novi prilozi na H. Polenakovi} za makedonskata literatura, vo: So zbor kon zborot, Skopje, 1985; Van~o Tu{evski, Prilozi kon prou~uvaweto na knièvnoistoriskiot lik na Haralampie Polenakovi}, Godi{en zbornik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, 1987, 13; istiot, Knièvniot istori~ar i pedagog Haralampie Polenakovi} 19091984, pogovor kon tom VI od Izbranite dela na H. Polenakovi}, Skopje, 1989, str. 685705. G. T.
POL@AV, LOZARSKI (Helix pomatia L.) mekotel kaj koj{to se razlikuva glava, trup i stapalo. Na glavata ima dva para pipala, na ~ij vrv se nao|aat o~ite. Teloto e za{titeno so krupna konusna ~erupka. @ivee vo Lozarski polàv gradini i vo parkovi so karbonatna podloga. Se hrani so razni trevi. Prezimuva zakopan vzemi. Rasprostranet e vo Sredna i vo Jugoisto~na Evropa. Kaj nas e ~est vid. ôvekot go koristi za ishrana.
POL@AVI (Gastropada) mekoteli organizmi so telo sostaveno od glava, trup i stapalo, smesteni vo ~erupka. Kaj nekoi vidovi ~erupkata otsustvuva. êrupkata kaj razni vidovi e so razli~en oblik (visoka, kratka, vretenovidna ili cilindri~na). Otvorot na ~erupkata kaj Polàv (Ohridopyrgula macedonica) nekoi vidovi se zatvora so kapa~e (operkulum). Se sre}avaat na kopno i vo voda. Se hranat glavno so rastenija, a mal broj se grablivi. Vo Makedonija polàvite se zastapeni so 267 taksoni, od koi, endemi~ni se 97; se razlikuvaat akvati~ni i terestri~ni organizmi. Akvati~nata gastropodna fauna e zastapena so 102 taksona, od koi, endemi~ni se 76 (71 vid i 5 podvidovi). Vo Ohridsko Ezero se prisutni 58 vidovi, od koi pogolemiot broj se endemi~ni, 52 vida. Terestri~nata gastropodna fauna ne e celosno istraèna, no pokaùva golemo bogatstvo; utvrdeni se 165 vidovi od koi 21 se endemi~ni. Polàvite sluàt i za ishrana na mnogu ìvotni i na ~ovekot.
LIT.: A. Grossu, Fnf noue arte der Gatung Deroceras derBalkanhalbinsel in der Sammlung des Naturhistorischen Museum in Wien (Gastropoda, Limacidae), Ann. Naturhist. Mus., Wien, 1972, 76: 639648; Slave Hadzisce, Prilog poznavanju Gastropoda Prespanskog i Ohridskog jezera. Per. Biol. Jugoslaviae, Zagreb, 1953, Ser. A II/8, 7: 174177; Slave Hadzisce, Prilog poznavanju Gastropoda Prespanskog Jezera, Zb. na rab., Hidrobiol. Zav., Ohrid, 1958, 6(17): 16; Slave Hadzisce, Prilog poznavanju Gastropoda Prespanskog Jezera, Zb. na rab., Hidrobiol. Zav., Ohrid, 1958, 6(17): 14; Adolf Ridel, ber die makedonischen Gyralina Arten (Gastropoda, Zontidae), Fragm. Balcan. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1984, 12: 3143; Qubinka Snegarova, Gastropodna fauna na Ohridskoto Ezero, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1954, 16(6): 5564; Andrzej Wiktor, Endemisam of slugs within the Balkan Peninsula and adjacent islands (Gastropoda: Pulmonata; Arionidae; Milacidae; Limacidae, Agriolimacidae). Genus, Wroclaw, 1997, 8(1): 205221. V. T. K. M. Kr.
POL@AV, [UMSKI (Helix lucorum L.) mekotel so ~erupka. êst e vo {umite. Poseduva ku}i~ka, po oblik trkalezna, so òltokafeava boja, so dimenzija od 3 do 4 cm. Se koristi ~esto vo ishranata na ~ovekot, za[umski polàv radi specifi~niot i aromati~en vkus na mesoto. Se hrani so {umski aromati~ni rastenija.
POLITIKATA NA DEVIZNIOT KURS NA RM zbir na merki i instrumenti za formirawe i odrùvawe na intervalutarnata vrednost na denarot. Vo periodot po proglasuvaweto na politi~kata nezavisnost, RM s u{te e del od monetarniot sistem na SFRJ, taka {to nema mo`nost za vodewe avtonomna politika na devizniot kurs. Sepak, u{te vo po~etokot na dekemvri 1991 g. makedonskata vlada nosi odluka so koja NBM zapo~nuva da gi formira deviznite
1174
POLITI^KITE
rezervi i da go utvrduva devizniot kurs na dinarot na teritorijata na Makedonija. Podocna, pri proglasuvaweto na monetarnata samostojnost, na 27. IV 1992 g. se voveduva reìm na fiksen devizen kurs na nivoto od 360 vrednosni edinici (bonovi) za edna germanska marka. Fiksniot devizen kurs pretstavuva instrument na stabilizacionata programa, koj treba da gi stabilizira inflaciskite o~ekuvawa i da ovozmoì namaluvawe na inflacijata. Sepak, vo ovoj period centralnata banka nema nikakvo vlijanie vrz devizniot kurs poradi nekolku pri~ini: otsustvo na devizen pazar, skromni devizni rezervi i nedostig na koordinacija me|u politikata na devizniot kurs i drugite makroekonomski politiki. Ottuka, za kuso vreme se pokaùva nesoodvetnosta na reìmot na fiksniot devizen kurs i vo tekot na 1992 g. se izvr{eni dve devalvacii. Istovremeno se vr{i modifikacija na reìmot na devizniot kurs taka {to se dozvoluva denarot da fluktuira vo intervalot od 10% vo odnos na ko{nicata od valuti. Vo ovoj period vo Makedonija istovremeno funkcioniraat nekolku devizni kursovi: oficijalen devizen kurs objaven od strana na NBRM, devizen kurs po koj se vr{i kupoproda`ba na devizi me|u pretprijatijata i devizen kurs na crniot pazar. Pritoa, najgolem del od trgovijata so devizi se vr{i po dvata kursa razli~ni od oficijalniot devizen kurs, koj celo vreme zaostanuva zad crniot devizen kurs. Vo maj 1993 g., se vospostavuva oficijalen devizen pazar, ~ija organizacija $ e doverena na NBRM, koja stanuva nadle`na za formirawe na kursot na denarot, iako formalno Sobranieto s u{te e nadle`no za formulirawe na celite i zada~ite na deviznata politika. Pritoa e izvr{ena u{te edna devalvacija na denarot i se preminuva kon reìm na fleksibilen devizen kurs. Sepak, centralnata banka s u{te ne vodi aktivna politika na devizniot kurs, koj prodolùva slobodno da fluktuira, sledej}i go crniot devizen kurs. Presvrt vo politikata na devizniot kurs se slu~uva na po~etokot na 1994 g., koga centralnata banka zapo~nuva da go odrùva devizniot kurs na stabilno nivo od 27 denari za edna germanska marka. Ottoga{ centralnata banka zapo~nuva da vodi politika na de facto fiksen devizen kurs, kako osnovno nominalno sidro za stabilizirawe na cenite, a vo oktomvri 1995 g. devizniot kurs i oficijalno stanuva intermedija-
ren target na monetarnata politika. Impresivnata stabilnost na devizniot kurs na markata prodolùva s do juni 1997 g., koga e izvr{ena devalvacija na denarot od 16%. Potoa centralnata banka prodolùva da go odrùva devizniot kurs vo tesni ramki okolu novoto targetirano nivo od 31 denar za edna marka, a vakvata politika se zadrùva i po voveduvaweto na evroto. Vo celiot ovoj period centralnata banka se pokaùva kako isklu~itelno efektivna vo kontrolata na devizniot kurs, uspe{no neutraliziraj}i gi site pritisoci za depresijacija ili apresijacija na denarot. Pritoa, pove}e od edna dekada, targetiraweto na devizniot kurs se potvrduva kako efektivno sredstvo za odrùvawe na stabilnosta na cenite.
LIT.: Goran Petrevski, Monetarna politika teorija i iskustvoto na Makedonija, Skopje, 2005, 278-286; Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
dvapati mese~no, so mototo: Osloboduvaweto na Makedonija e delo na samite Makedonci. Preku narodot za narodot. Makedonija na Makedoncite#. Bil pe~aten vo sofiskata Centralna pe~atnica na P. Kal~ev, vo tira` od 500 primeroci. Objaveni se vkupno 12 broja. Osloboduvaweto na Makedonija go gleda vo neophodnata revolucija, so idno kantonalno ureduvawe spored nacionalnata pripadnost, a samite }e go izberat slu`beniot jazik, so u~ili{ta na svoj jazik i sl.
LIT.: Ivan Katarxiev, Vesnikot Politi~eska svoboda#, Razgledi#, III, 11, Skopje, 1956, 8; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 109110; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 94. S. Ml.
Politi~eska svoboda#, organ na makedonskite revolucioneri-socijalisti
POLITIÊSKA SVOBODA# (Sofija, 6 II 1898 18. V 1899) organ na makedonskite revolucionerisocijalisti. Redakcijata ja so~inuvale: Dimitar Vlahov (odgovoren urednik), Vasil Glavinov, St. Ivanov (urednik do br. 7), V. Sirakov (urednik od br. 7), Dimo Haxidimov i Andon [ulev (odgovoren urednik). Izleguval
POLITI^KITE ATENTATI VO MAKEDONIJA nenadejni i podmolni posegawa po ìvotot na poedinci i grupi od politi~ki pri~ini. Istoriskite izvori go potvrduvaat nivnoto praktikuvawe u{te pri pojavata na prvite dràvni organizacii kaj anti~kite Makedonci. Najkarakteristi~no e ubistvoto na kralot Filip II Makedonski na svadbata na svojata }erka Kleopatra (336 g. pr.n.e.). Vo sovremenoto makedonsko minato sekako najpoznati se solunskite atentati (28-30. IV 1903) na makedonskite gemixii ili solunski atentatori. Posebno karakteristi~na atentatorska dejnost praktikuvale ~etite na voda~ot na VMRO avtonomisti~ka# Todor Aleksandrov. Poznati se atentatite so ra~ni bombi i drugi eksplozivni sredstva vo pazarnite denovi vo Radovi{, Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Kavadarci, Ohrid, Prilep i Solun.
Eksplozijata predizvikana od gemixiite na francuskiot brod Gvadalkivir# (1903)
1175
POLITI^KO
Ne moèj}i da gi otkrijat podmolnite atentatori, osmanliskite vlasti go podloùvale mesnoto naselenie na teror, posebno vo Dojran, [tip i Ko~ani. Vo atentati se zaginati mnogu makedonski revolucioneri: Dobri Daskalov (juli 1912), \or~e Petrov (21. VI 1921), Jane Sandanski (22. IV 1915), Dimo Haxidimov, Atanas Spasov Taskata Serski, Todor Panica (7. V 1925) i dr. No vo atentati se zaginati i nekoi od vladetelite na Makedonija, kako srpskiot general Kova~evi} vo [tip, srpskiot policiski na~alnik Velimir Preli} (ubien od Mara Buneva, 13. I 1928) i dr.. Atentatorskata dejnost ja praktikuvale i vojvodite na srpskata oruèna propaganda vo Makedonija Gligor Sokolovi}, Jovan Babunski, Jovan Dovezenski i dr. Voda~ot na VMRO avtonomisti~ka Ivan (Van~o) Mihailov, pak, organiziral specijalni t.n. atentatorski trojki. Poznat e marsejskiot atentat vrz kralot Aleksandar Kara|or|evi} (1934). Po Vtorata svetska vojna karakteristi~ni se atentatite vrz razni funkcioneri na narodnata vlast od strana na ostatocite na balisti~koto dvièwe i ufrlenite diverzanti od Albanija (19451952). Vo sovremeniot period najpoznat e neuspe{niot atentat vrz pretsedatelot na RM Kiro Gligorov (3. X 1995).
Makedonija i mirot# (11. II 1919). Vo juli Dru{tvoto go promenilo odnosot i se povleklo od Sojuzot.
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glavniot odbor, Glasnik na INI, 1, Skopje, 1965; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
gi vr{i do 14. XII 2005 g., koga zapo~nuva mandatot na novata policiska misija EUPAT#.
IZV.: Dogovor me|u RM i EU za statusot i aktivnostite na Policiskata misija na EU vo RM (EUPOL PROKSIMA#), Slu`ben vesnik na RM#, 80/03. T. Petr.
Policiskata misija na PROKSIMA
POLICISKA MISIJA NA EU VO RM prva policiska misija na EU vo RM EUPOL PROKSIMA#, koja ja zamenuva prvata voena misija na EU vo RM Konkordija#, vospostavena vrz osnova na zaedni~kata akcija na Sovetot na EU (29. IX 2003) i Dogovorot me|u RM i EU za statusot i aktivnostite na policiskata misija na EU vo RM (EUPOL PROKSIMA#, 11. XII 2003), so funkcii od sovetodaven karakter vo sferata na gradeweto doverba, vladeeweto na pravoto, spravuvaweto so organiziraniot kriminal, reformata na MVR i transformacijata kon policisko obezbeduvawe na granicite, {to
POLJODELSTVO spored vkupniot obem na proizvodstvoto, najva`na zemjodelska oblast. Toa zafa}a najgolem del od obrabotlivite povr{ini, angaìra najbrojna rabotna sila i golem del od agrotehni~kite sredstva i obezbeduva egzistencija na najgolem del od selskoto naselenie. Od vkupnata obrabotliva povr{ina, okolu 83% se pod oranici i bav~i, okolu 3% pod ovo{ni nasadi, okolu 5% otpa|aat na lozja i okolu 8% na livadi. Vo Makedonija postoi mo`nost za navodnuvawe na 370.000 ha ili na 64% od vkupno obrabotlivite povr{ini. Me|utoa, kapacitetot na izgradenite sistemi ovozmoùva navodnuvawe na okolu 19%, a fakti~ki se navodnuvaat samo 12,5% od obrabotlivite povr{ini. Od zemjodelskite proizvodi vo Makedonija na prvo mesto doa|aat ìtnite rastenija: p~enicata, ja~menot, r`ta, ovesot i orizot, potoa sledat industriskite kulturi: tutunot, son~ogledot, {e}ernata repka i gradinarskite kulturi. Makedonija ima povolni prirodni uslovi za razvoj na ovo{tarstvoto i posebno na lozarstvoto. Toplite i dolgi leta
Proizvodstvoto na najva`nite poljodelski proizvodi (1951-2005) Godina 1951 1961 1971 1981 1991 2005 P~enica il.t kg/ha 93 980 210 1.480 300 2.130 236 2.260 340 3.021 334 3.081 P~enka il.t kg/ha 69 1.040 79 1.220 102 1.920 92 2.260 135 3.200 148 4.491 [e}erna repka Son~ogled il.t t/ha il.t kg/ha 0 10 2 610 110 20 8 860 158 39 20 1.170 104 29 25 1.110 82 37 37 1.354 58 36 7 1.330 Tutun il.t kg/ha 13 720 8 570 22 800 31 1.230 25 1.375 28 1.498
Atentatot na pretsedatelot Kiro Gligorov (3. X 1995)
LIT.: Angel Dinev, Politi~kite ubistva vo Bugarija, Skopje, 1951; Istorija na makedonskiot narod, kniga prva treta, Skopje, 1969; Kosta Ciriviri, Politi~kite ubistva vo Makedonija, Skopje, 1969; Istorija na makedonskiot narod, tom prvi petti, Skopje, 2003. S. Ml.
POLITI^KO DRU[TVO MAKEDONIJA NA MAKEDONCITE# (Cirih, 19151919) dru{tvo na makedonskite studenti osnovano so cel da dejstvuva za postavuvawe i za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe na povoenata Mirovna konferencija za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna dràva. So drugite makedonski dru{tva se obedinile vo Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (XII 1918). Dru{tvoto objavilo proglas za odrùvawe konferencija:
1176
Niva so rascvetan son~ogled
POLONISTIKA
Proizvodstvoto na najva`nite ovo{ja (1951-2005) Godina 1951 1961 1971 1981 1991 2005 jabolki, kru{i i duwi il.steb. kg/steb. 628 32 1.283 33 2.272 33 3.505 30 4.381 32 4.592 21 slivi, cre{i i vi{ni stebla kg/steb. 720 22 1.021 24 1.525 19 1.966 19 1.109 16 2.558 18 kajsii i praski il.steb. kg/steb. 123 19 363 25 494 18 960 23 1.319 12 683 22 lozja kg/penu{. 0,5 1.0 1,6 2,4 2,3 3,0
ha 10.868 23.410 25.802 38.759 33.773 25.044
Vardar, koja prima 12 pogolemi pritoki, me|u koi najgolema e r. Pena. Razvieni se dve gradski naselbi: Gostivar i Tetovo. Golem del od obrabotlivite povr{ini se pod gradinarski kulturi, ovo{tarnici i ìta.
LIT.: A. Keki}, Geologija i hidrologija na Polo{kata Kotlina i poteklo na vodata vo izvorot Ra{~e, Skopje, 1986; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
so mali vrneì i silni son~evi periodi ovozmoùvaat pogolemo za{e}eruvawe na grozjeto. Najgolem del od proizvodstvoto na poljodelskite kulturi sluì za doma{nata potro{uva~ka, a pozna~ajno u~estvo vo izvozot imaat gradinarskite kulturi, tutunot, nekoi vidovi ovo{je i orizot. Vo periodot 19512005 g. vkupnoto proizvodstvo vo toni porasnalo kaj p~enicata za 3,6 pati, kaj p~enkata 2,1 pati, kaj son~ogledot 3,5 pati i kaj tutunot 2,2 pati. Ovo{tarstvoto i lozarstvoto rastea pobrzo od poljodelstvoto.
IZV.: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Dràven zavod za statistika, za soodvetnite godini. LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001. D. N.
POLOG kotlina vo severozapadniot del na RM. Po svojot nastanok e tektonska kotlina, spu{tena po dolìnata na rasedi pome|u planinite: [ar Planina,
Suva Gora, @eden i Bukovi}. Se protega vo pravec sijz. Dolìnata na Polo{kata Kotlina e okolu 40 km, a prose~nata {iro~ina e 6,5 km. Najmalata {irina e pome|u s. Pirok i s. Radiovce 5,2 km. Ova stesnuvawe pretstavuva i granica pome|u Gorni Polog gostivarskiot del i Dolni Polog tetovskiot del. Kotlinata zafa}a povr{ina od 1.475 km, a se nao|a na nadmorska viso~ina me|u 300 m i 2.774 m. Ramni~arskiot del zafa}a povr{ina od 33.200 ha, a se protega pome|u 400 i 600 m n.v. so prose~na nadmorska viso~ina od 500 m. Ramni~arskiot del na kotlinata postepeno se spu{ta od Gostivar (520 m) sprema JegunovceRaotince (385 m), kako i podno`jeto na [ar Planina sprema Suva Gora i @eden. Od site strani e zatvorena so visoki planini, so isklu~ok sprema isto~nata ramka, kade {to po dolinata na Vardar, niz Dervenskata Klisura i pregrabenskata dolina Tetovska Suvodolica e povrzana so Skopskata Kotlina. Vo Polog e izvorot i gorniot tek na rekata
POLOG, ISELENI^KO DRU[TVO (Vindzor, Kanada, 1981) dru{tvo na Makedonci po poteklo od Tetovsko. Orientirano na organizirawe kulturni manifestacii i sportski aktivnosti. Dru{tvoto formiralo Sportski klub Teteks (1983), koj se natprevaruval vo potsojuznata liga. Sl. N.-K. POLOG, ISELENI^KO MLADINSKO DRU[TVO (Detroit, Mi~igen, SAD, 2001) dru{tvo na mladi Amerikanci od makedonsko poteklo, prete`no intelektualci od Detroit, od semejstva po poteklo od Tetovsko. Razviva kulturna i drugi dejnosti.
Sl. N.-K.
POLO@ANI, Liman (s. Livada, Stru{ko, 26. II 1935) prosveten i politi~ki deec. Apsolviral na Pedago{kata akademija i bil u~itel. ^len na SKM (od 1957). Bil ~len na Odborot za prosveta, nauka i kultura i pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1970). S. Ml.
Polski -Makedonski. Gramati~ka konfrontacija
Rodnite poliwa vo Polog
POLONISTIKA, t.e. univerzitetski studii po polski jazik i knièvnost i nau~ni istraùvawa vo taa oblast. Vo Makedonija polonistikata na UKiM postoi od 1983 g,, a u{te vo 1959 g. proraboti lektorat po polski jazik. Vo 1983 g. bea organizirani polonisti~ki studii kako vtor glaven predmet, a od 1992 ima polna 4-godi{na polonisti~ka specijalizacija. Prv rakovoditel na polonisti~kite studii (1983-2002) be1177
POLO[KI
{e Z. Topoliwska, a od 2002 rakovoditel e M. Mirkulovska. Naizmeni~no vo Makedonija i vo Polska sekoja ~etvrta godina se organiziraat zaedni~ki nau~ni konferencii, ~ii materijali se objavuvaat vo spisanieto Folia Philologica Macedono-Polonica. Vo MANU od 1985 g. postoi proekt Makedonsko-polska gramati~ka konfrontacija, dosega se izlezeni 6 toma, narednite 3 se vo podgotovka. Od 1980 g. izleguva spisanieto Studia Linguistica Polono-Jugoslavica (sorabotka na MANU so ANU BiH i PAN), od 1996 preimenuvano vo Studia Linguistica Polono-Meridianoslavica (sorabotka na MANU so univerzitetite vo Polska). Izlezeni se 12 toma. Z. T. POLO[KI MANASTIR v. SVETI \OR\I#
jata vo mnogu zemji se izdvojuva kako poseben predmet (deskriptivna pomologija). Prof. Toma Dimitrovski ja publikuva{e knigata Specijalno ovo{tarstvo so pomologija# vo dva dela B. R. (19741978). POP ANDOV, \or|i Jordanov (Veles, 25. XII 1903) spec. ftiziolog. Medicina zavr{il vo Belgrad (1931), a potoa rabotel vo Veles. U~estvuval vo NOB i bil lekar vo bolnicata vo Gorno Vranovci. Kako specijalist ftiziolog bil nazna~en za upravnik na Specijalnata bolnica za TBC vo Bitola (1. VIII 1950), koja funkcionirala do 1. I 1966 g. P. B.
Agim Poqoska
Polo{ko-kumanovskata pravoslavna eparhija na MPC
POLO[KO-KUMANOVSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na MPC (1971) formirana so sedi{te vo Skopje, Eparhijata geografski gi opfa}a tetovskiot, gostivarskiot, kumanovskiot, kratovskiot i krivopalane~kiot region. Eparhiski arhijerej e Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot polo{ko-kumanovski Kiril (Popovski) od nejzinoto formirawe. Eparhijata ima pet namesni{tva: Tetovsko, Gostivarsko, Kumanovsko, Kratovsko i Krivopalane~ko. Najpoznati se manastirite: Sv. Atanasij# Le{ok (Tetovo), Sv. Joakim Osogovski#, Kriva Palanka, Sv. \or|i# Staro Nagori~ani (Kumanovo), Sv. Naum Ohridski# Popova [apka (Tetovo), Sv. \or|i# Deqadrovce i dr. Vo Polo{ko-kumanovskata eparhija ima nad 220 hramovi, od koi 200 crkvi i 22 manastiri, 200.000 vernici so 60 sve{tosluìteli i monasi.
jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Po diplomiraweto kratok period (1977) rabotel kako lektor vo Radio Skopje, vo emisiite na albanski jazik. Istata godina bil izbran za pomlad asistent, a potoa i za asistent po predmetite sovremen albanski jazik i teorija na prevodot na Katedrata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Magistriral na istiot fakultet na tema Leksi~ka interferencija na makedonskiot i albanskiot dijalekt vo Prespa (1986). Doktoriral na tema Leksi~ka interferencija na makedonskiot i albanskiot dijalekten jazik (1996). Izbran e za docent (1997). Vo 2001 g. stanal vonreden, a vo 2006 g. redoven profesor po predmetite specijalen kurs po albanski jazik i op{ta lingvistika 2 kontrastivna analiza na jazicite, na postdiplomskite studii na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Pokraj nastavata, aktivno e vklu~en vo nekolku nau~noistraùva~ki proekti za prou~uvawe na jazikot, etnokulturata i narodnoto tvore{tvo na Albancite vo Makedonija. U~estvuval na nekolku nau~ni sobiri, seminari i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Preveduva od makedonski na albanski jazik i obratno. Ima objaveno pove}e od 200 nau~ni trudovi i prilozi od oblasta na jazikot, sociolingvistikata, kulturnoto nasledstvo i preveduvaweto.
BIBL.: Leksi~ka interferencija na makedonskiot i albanskiot dijalekten jazik, Skopje, 1998; Mozaiku gjuh[sor, Shkup, 2001; Interpretime linguistike, Shkup, 2002; Leksiku dialektor n[ regjionin e Presp[s, Shkup, 2004; Prilog kon prou~uvaweto na makedonsko-albanskite jazi~ni kontakti, Skopje, 2005; Kultura e t[ shprehurit, Shkup, 2007. LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, Skopje, 783, 16. VII, 2001; 13, 3. III 2006. N. S.
Todor Pop Antov
POP ANTOV, Todor (s. Vata{a, Tikve{ko, 28. II 1875 Plovdiv, 29. XII 1954) u~itel, revolucioner, ~len na CK na VMORO. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Solun (1895). Studiral hemija vo @eneva. U~itelstvuval vo Prilep, Peh~evo, Melnik, Skopje. Bil ~len na Serskiot i Skopskiot RK. Na Rilskiot kongres bil izbran za ~len na CK na VMORO. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912, Spomeni, Sofi, 1981; T. Pop Antov, Spomeni. Predgovor i redakcija na Z. Todorovski, Skopje, 2002. Al. Tr.
Hristo Pop Antov
POQOSKA, Agim Xafer (Agim Xhafer Poloska) (s. Dolno Nerezi, Skopsko, 7. II 1954) preveduva~, univ. profesor. Osnovno u~ili{te i u~itelska {kola zavr{il vo Skopje. Diplomiral (1976) na Katedrata za albanski
1178
POMOLOGIJA nauka za prou~uvawe na sortite ovo{je, del od specijalnoto ovo{tarstvo. Poradi golemiot broj ovo{ni vidovi, a mnogu pove}e sorti, pomologi-
POP ANTOV, Hristo (s. Vata{a, Tikve{ko, 16.V 1879 Sofija, 31. I 1964) u~itel, revolucioner, pretsedatel na Tikve{kiot ORK na MRO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1899), a
POP
pravo vo [vajcarija. U~itelstvuval vo Kavadarci. Bil rakovoditel na OK na TMORO vo Kavadarci. Progonuvan od osmanliskite vlasti, po Vostanieto se zasolnil vo Sofija. Bil sudija vo Skadar (1910), a potoa advokat vo Sofija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni Dokumenti Materiali, Sofi, 1988; H. Pop Antov, Spomeni. Predgovor i redakcija na Z. Todorovski, Skopje, 2006. Al. Tr.
Dimitar Pop Georgiev
Slavko Pop Antoski
POP ANTOSKI, Slavko (Prilep, 21. XI 1913) redoven prof. na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, na nastavno-nau~nite disciplini op{to poljodelstvo so agroekologija i za{tita od erozija. Diplomiral na Zemjodelskiot fakultet vo Belgrad. U~esnik e vo NOB od 1941 g. Po vojnata bil pomo{nik-minister za zemjodelstvo i {umarstvo na NRM; ~len na Sojuzniot sovet na Jugoslavija za nau~na rabota; prorektor na Univerzitetot vo Skopje; ~len na ASNOM; naroden pratenik vo Sobranieto na NRM. Po formiraweto na Univerzitetot Sv. Kiril i Medodij#, izbran za dekan na novoosnovaniot Zemjodelsko-{umarski fakultet vo Skopje. Na ovaa funkcija, zaedno so Nastavno-nau~niot kolegium, ima mnogu zna~aen pridones vo vtemeluvaweto i razvojot na visoko{kolskata nastava po zemjodelstvo i {umarstvo i vo razvojot na nau~noistraùva~kite aktivnosti vo RM. Negovite nau~noistraùva~ki aktivnosti se naso~eni kon prou~uvawe i razre{uvawe na niza problemi od agroekologijata i agrotehnikata. I vo dvete oblasti ima postignato rezultati so trajni vrednosti. R. L. POP GEORGIEV, Dimitar (Peh~evo, 11. X 1925 Skopje, 27. XII 1994) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo [tip. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1949), kade {to i doktoriral (1955), na tema Sopstvenosta na ~iflicite i ~ifligarsko-agrarno-pravnite odnosi vo Make-
donija do Balkanskata vojna od 1912 godina#. Izbran za asistent na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1951), za docent (1956), za vonreden (1962) i za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot gra|ansko pravo (1966). U~esnik vo NOB i ~len na KPJ (1944). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (19671969) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1980 1987). Objavil pogolem broj u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na gra|anskoto i obligacionoto pravo.
BIBL.: Dimitar Pop Georgiev, Op{testvena sopstvenost, Skopje, 1966; Obligaciono pravo, Skopje, 1985. LIT.: Godi{nik vo ~est na Dimitar Pop Georgiev, Skopje, 2006. Sv. [.
POP KOCEV, Hristo (s. Novo Selo, [tipsko, 5. I 1869 Varna, Bugarija, 30. IV 1933) ~len na CK na TMORO i publicist. Se {koluval vo Solun, vo Belgrad i vo Sofija. Zavr{il filologija. Bil u~itel vo Carigrad, Odrin, [tip i Solun. Bil ~len na CK na TMORO (18961897). Po Vini~kata afera (1897) osuden i amnestiran (1902). Bil u~esnik na Solunskiot kongres (1903), ~len na CK (19031904), direktor na gimzijata vo [tip (19161917), kmet na Skopje (19171918). Vo VMRO bil protogerovist.
LIT.: Sbornik Ilinden 19031921, Sofi, 1921; Boris Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revolciona organizaci (vovodi i rkovoditeli 18931934), Sofi, 2001. V. \.
Pop Stojan Razlovski
Boris Pop \or~ev
POP \ORÊV, Boris (Veles, 22. VII 1933) novinar i publicist. Vo NIP Nova Makedonija# od 1953 g. do penzioniraweto (1993). Sorabotnik, urednik, komentator na Sportskata, Vnatre{nopoliti~kata i Nadvore{nopoliti~kata rubrika. Dopisnik od Moskva (19751979), izvestuva~ od mnogubrojni nastani vo zemjata i vo svetot. Eden od osnova~ite na Sportist# (1955) i Ve~er# (1963 1970). Zamenik na glavniot i odgovoren urednik na Ve~er# i na Nova Makedonija# i {ef na dnevnite redakcii. Dolgogodi{en dopisnik na pove}e jugoslovenski vesnici i spisanija. Najdolgo na Ve~erwi list# i Danas# (Zagreb). Rakovoditel na Pres-centarot na [ahovskata olimpijada (1972). \. St.
POP STOJAN (Razlovci, ok. 1800 Rilski manastir, 1876) crkoven i revolucioneren deec, eden od organizatorite i voda~ite na Razlove~koto vostanie (1876), najblizok sorabotnik i dedo na Dimitar PopgeorgievBerovski. Se griì za organiziraweto i nabavkata na oru`je i u~estvuva vo vostani~kite borbi. Pop Stojan e zapomnet od narodot kako glaven podgotvuva~, poradi {to vostanieto bilo narekuvano Popstojanovo. @ivotot go zavr{il vo Rilskiot manastir spored pi{uvaweto na sin mu, toj se samoubil, a spored D. P. Berovski, toj e ubien od manastirskata straà.
LIT.: Risto Poplazarov, Osloboditelnite vooruèni borbi na makedonskiot narod vo periodot 18501878, Skopje, 1978, 253265; Tanas Vraìnovski, Makedonski istoriski predanija, Skopje, 1992, 190-195; Aleksandar Trajanovski, Dimitar Pop-Georgiev Berovski (1840 1907), [tip, 1990. B. R.-J.
POP TRAJKOV, Lazar (s. Dmbeni, Kostursko, 10. VI 1877 s. Trnovo, Kostursko, 11/12. X 1903) kosturski vojvoda i poet. Zavr{il gimnazija vo Solun (1898). Bil organizator na prvite revolucionerni komiteti vo Kostursko. Vo Ilindenskoto vostanie bil ~len na Kosturskoto gorsko na~alstvo. Vo borba so osmanliskata vojska vo Mariovsko bil
1179
POP
minister za narodno zdravje vo Vladata na Federalna Makedonija (16. IV 1945). Potoa bil univ. profesor i direktor na Higienskiot zavod vo Skopje.
IZV.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, t. 2, Skopje, 1981, 643. P. B.
Lazar Pop Trajkov
te{ko ranet, a predavnikot Kote Hristov od Rula za 50 turski liri, dobieni od gr~kiot kosturski vladika Germanos Karavangelis, mu ja presekol glavata. Avtor na poemata Lokvata i Viwari#.
LIT.: A. Bliznakov, Epopejata na Lokvata i Viwari, Prilozi za Ilinden 1978, II, Kru{evo, 1979. Al. Tr.
POP HRISTOV, Georgi (s. Krstoar, Bitolsko, 1878 Sofija, 19. II 1962) u~itel, revolucioner, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zavr{il pedago{ki kurs na Solunskata egzarhiska gimnazija (1896). Bil u~itel vo Kavadarci, Prilep i Bitola i ~len na Bitolskiot okruèn komitet (1900 1903). U~esnik na Smilevskiot kongres (1903) i vo Ilindenskoto vostanie vo Lerinskiot reon. Vo 1910 g. bil uapsen i zato~en vo Mala Azija, izbegal vo 1911. Po Prvata svetska vojna bil ~len na CK na VMRO (1925), a od 1928 vo protogerovisti~kata VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924 1934, Skopje, 1997. Z. Tod.
POPADI], Marija (Miriam Shenfeld) (s. Igal, Ungarija, 12. VI 1904/1905) u~ili{ten lekar, Evrejka. Medicina zavr{ila vo Zagreb (1930). Rabotela vo [tip, a potoa vo DNZ vo Bitola (16. II 1932), kade {to gi rakovodela DD, vakcinaciite i Patrona`nata slu`ba. Vo 1934 g. otvorila i Sovetuvali{te za majki so deca. Vo periodot od 19411944 g. rabotela vo Oblasnata higienska laboratorija i bila u~ili{ten lekar. Vo vtorata polovina na 1944 g. zaedno so soprugot im se priklu~ile na partizanite. Po Osloboduvaweto, do penzioniraweto, rabotela vo DD vo Skopje. P. B. POPANGELOV, Vasil (s. Le{ani, Ohridsko, 1861 mesnost Srpnica, s. Le{ani, 14/27. IX 1903) sve{tenik, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Stare{ina na manastirot Site Sveti# vo Dolna Debarca. Bil ~len na TMORO od 1897 g. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel selska ~eta od s. Le{ani. Zaginal vo borba nad rodnoto selo.
LIT.: S. Risteski, Sve{tenikot Vasil Popangelov, Struga, 2003. Al. Tr.
ASNOM i prv poverenik za narodna prosveta vo DFM. Zavr{il osnovno i sredno obrazovanie vo rodniot grad i vo Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1922). Me|u dvete svetski vojni bil profesor po filozofija, psihologija i francuski jazik vo pove}e mesta (Strumica, Bawa Luka, Saraevo, Vrawe i Skopje). ^len na KPJ od 1944 g. Vo NOB se vklu~uva vo 1944 g. Bil ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM, delegat na AVNOJ i na ASNOM i sekretar i ~len na Prezidiumot na ASNOM. Na tretata sednica na Prezidiumot na ASNOM (25. IX 1944) predlaga da se izdade makedonski bukvar, da se otvorat gimnazii i u~itelski {koli i da se prou~i pra{aweto za otvorawe univerzitet vo Makedonija. Formira Komisija za unifikacija na makedonskiot jazik#, odnosno Komisija za makedonskata azbuka i ja rakovodi nejzinata rabota. Bil ~len na Ustavotvornoto sobranie za donesuvawe na Ustavot na NRM (1946). Bil direktor na Narodnata biblioteka vo Skopje (19471951) i profesor na Pedago{kata akademija (19521966).
LIT.: Presidium de lAssemblee antifasciste de lliberation nationale de la Macedoine ASNOM, Skopje, 1994; Pedago{ka akademija Kliment Ohridski# Skopje 19471972, Skopje, 1972. Sv. [.
POPANDOV, Pavel (s. Bogdanci, Gevgelisko, 29. V 1904 Sofija, Bugarija, 29. V 1933) pripadnik na VMRO(Ob.), mladinski rakovoditel. Bil ~len na nelegalniot CK na BKMS (19241926), suden i osuden vo otsustvo (1927). @iveel vo rodniot kraj (1927 1929). Vo Sofija stapil vo VMRO (Ob.) (1931). Bil ~len na Okru`niot komitet na BKP za Sofija. Ubien na ulicite vo Sofija.
IZV.: Risto Bajalski, Se}avawa, rakopis vo Oddelenieto za dokumentacija D-r Velimir Brezovski# vo INI, Skopje. V. Jot.
Petar Poparsov
Vuka{in Popadi}
POPADI], Vuka{in (Glamo~, Bugojno, 1904) epidemiolog, mikrobiolog. Medicina zavr{il vo Zagreb. Rabotel vo Higienskiot zavod vo Skopje, a od 1932 g. vo Bitola, kako epidemiolog i mikrobiolog vo Postojanata bakteriolo{ka stanica i DNZ. Vo vremeto na bugarskata okupacija rabotel vo Oblasnata higienska laboratorija. Aktivno sorabotuval so partizanite do prvata polovina na 1944 g., koga zaedno so soprugata im se priklu~ile na partizanite. Po Osloboduvaweto bil
1180
Epaminonda Pop-Andonov
POP-ANDONOV, Epaminonda (Strumica, 1898 vo okol. na Sofija, Bugarija, 1968) delegat na
POPARSOV, Petar (s. Bogomila, Vele{ko, 21. H 1872 Sofija, 1. I 1941) makedonski kulturnonacionalen i revolucioneren deec, lozar#, gimnazijalen profesor, pisatel i publicist. Po {koluvaweto vo rodnoto selo, vo Veles i vo Solun, kako eden od antiegzarhiskite buntovnici, zaedno so pogolema grupa u~enici od Solunskata gimnazija, se prefrla na {koluvawe vo Belgrad (1889). Kako student na Velikata {kola rano ja po~uvstvuval manipulacijata na propagandite i na po~etokot na slednata godina se prefrla na Istorisko-filolo{kiot fakultet na Vi{oto u~ili{te vo Sofija. Toga{ glavno
POP-JORDANOV
Stambol{tinata vo Makedonija i nejzinite pretstavnici# od Vardarski (P. Poparsov) Viena (1894)
od solunskite i belgradskite begalci se sozdava jadroto na lozarskoto# dvièwe. ^len e na Tajnata dru`ba# (krajot na 1890), od koja se sozdava Mladata makedonska kniòvna druìna, koja od januari 1892 g. po~nuva da go izdava svojot organ Loza#, a toj e eden od glavnite nejzini redaktori i sorabotnici. Poradi nacionalnata koncepcija na Programata na MMKD i nacionalno-separatisti~kata orientacija na spisanieto i makedonskata jazi~nopravopisna tendencija, vo bugarskata javnost se poveduva kampawa i teror protiv makedonskiot nacionalen separatizam#. Naskoro Druìnata i sp. Loza# se onevozmoèni. Po diplomiraweto Poparsov stanuva profesor vo Solunskata gimnazija i zaedno so petmina drugi mladi intelektualci ja postavuvaat osnovata na MRO (23. H 1893). Kako ~len na CK na MRO, prisustvuva na organizacionata sredba vo Resen (1894), a pod psevdonimot Vardarski ja objavuva bro{urata Stambolov{tinata vo Makedonija i nejzinite pretstavnici# (1894) {to gi pretstavuva osnovnite koncepcii na Programata na MRO. Aktivno u~estvuva na Solunskiot kongres na MRO (1896), no po Vini~kata afera (1897) e uapsen i osuden na 101 godina robija. Otkako e amnestiran (1902), ja prodolùva dejnosta vo Vele{ko, no sproti Solunskite atentati odnovo e uapsen i od Skopskiot zatvor izleguva eden den pred objavuvaweto na Ilindenskoto vostanie. Stanuva u~itel vo Skopje (1903/ 04), a potoa vo Solun. Odnovo e kooptiran vo CK na TMORO, no skoro se povlekuva. Od juli 1904 g. e interniran vo rodnoto selo, a vo avgust e nadvore{en pretstavnik na TMORO vo
Sofija. Iako ne u~estvuva na Rilskiot kongres (1905), izbran e za ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo. Po ubistvoto na Sarafov i Garvanov (1907) e uapsen vo Sofija, no naskoro pu{ten i se vra}a vo Skopje (maj 1908). Aktivno u~estvuva vo zadu{uvaweto na sultanovata kontrarevolucija (1909). Kako u~itel vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje (podocna i direktor i moarifski inspektor), neuspe{no u~estvuva vo izborite za pratenik, a zaedno so K. Misirkov i so biv{iot mitropolit skopski Teodosija Gologanov, pravi obid da se otvori makedonska Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). Vo Prvata balkanska vojna se zasolnuva vo Veles i so D. ûpovski ja organizira Op{tomakedonskata konferencija za spas na okupiranata Makedonija, na koja Makedonskata kolonija vo Peterburg e opolnomo{tena da gi zastapuva makedonskite interesi vo stranstvo (dekemvri 1912). Spre~en e da zaminat so ûpovski vo Pariz i London. Po Bukure{kiot dogovor (1913) stanuva u~itel vo sofiskoto selo Kostenec. ^len e na Privremenoto pretstavni{tvo na obedinetata porane{na VMRO vo Sofija, potpisnik na Apelot (15. III 1919) i sorabotnik na organot Bletin#. Po Versajskiot miroven dogovor i kone~nata podelba na Makedonija napolno se povlekuva od javniot i politi~kiot ìvot. Avtor e na dramskiot spev na makedonski jazik Samuil Brsjak# (Bletin#, 4, Sofi, 3. VI 1919, 6).
BIBL.: Stambolovinata v Makedoni i nenit prdstaviteli, Vna, 1894. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, II, Skopje, 231242; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 350359. Bl. R.
\or|i Pop-Atanasov
ski#. Negovite brojni trudovi se odnesuvaat na starata makedonska literatura.

BIBL.: Ki~evskiot oktoih XIII vek, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij#, Skopje, 1978; Re~nik na starata makedonska literatura, Makedonska kniga#, Skopje, 1989; Biblijata za Makedonija Makedoncite, Menora#, Skopje, 1995; Stari zapisi, Menora#, Skopje, 1996. V. S.-A.
Marija Pop-Aceva -Hristova
POP-ATANASOV, \or|i (s. Ele{nica, Razlo{ko, Pirinskiot del na Makedonija, 1940) istori~ar na knièvnosta, arheograf, staroslovenist. Svoeto visoko obrazovanie go oformil na Bogoslovskiot fakultet vo Sofija, kade {to diplomiral vo 1967 g. Od 1972 g. ìvee i raboti vo RM (Makedonska arhiepiskopija, Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, Narodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski#, Institut za makedonska literatura). Vo poslednava institucija rabotel do redovnoto penzionirawe i vo nea razvil najplodotvorna dejnost. Magistriral i doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje Blaè Kone-
POP-ACEVA-HRISTOVA, Marija Boìdarova (Skopje, 24. XII 1933) spec. po mikrobiologija so parazitologija, redoven prof. na Med. f. (od 1992). Diplomirala medicina vo Skopje (1960), specijalizirala (1966) i doktorirala (1980) za vlijanieto na antibioticite vrz produkcijata na plazmakoagulazata i nejzinata primena kako brz metod za odreduvawe na osetlivosta na Staphylococcus aureus kon antibioticite. Bila direktor na Institutot za mikrobiologija so parazitologija (19881998). Se usovr{uvala na Institutot za tropski bolesti vo Hamburg, a prestojuvala vo nau~no-tehni~kata sorabotka vo Libiskata Xamahirija. Aplicirala tehniki za dokaùvawe na imunifluorescentni antitela kaj parazitite i kaj enterobakteriite, za kultivirawe na anaerobni bakterii i za serolo{ka tipizacija na salmonella. Avtor e na nad 106 trudovi.
IZV.:Bilten UKIM br. 579. BIBL.: Mikrobiologija, vo: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, Ko~ani, 2000. K. K.-P.
POP-JORDANOV, Jordan (Veliko Gradi{te, Jugoslavija, 23. XI 1925) univ. profesor, nukle1181
POP-JORDANOVA
Jordan Pop-Jordanov
aren fizi~ar, filozof, energeti~ar, akademik na MANU. Gimnazija zavr{il vo [tip. Diplomiral filozofija vo Skopje (1956) i elektrotehnika vo Belgrad (1960). Doktoriral na Otsekot za tehni~ka fizika na ETF vo Belgrad (1964). Bil viziting profesor na nekolku univerziteti vo Evropa i Amerika. Istraùval vo pove}e oblasti: fizika na neutroni i reaktorska fizika, energetika i obnovlivi izvori, fotovoltai~en efekt, rasejuvawe na ~esti~ki, sostojba na prirodnata okolina i klimatskite promeni, organizacija na naukata, kognitivnite procesi od filozofski i fenomenolo{ki aspekt, zdravstveni rizici od elektrocentrali, modelirawe na procesite na mozo~nite kletki i dr. Glavnite nau~ni pridonesi se odnesuvaat na nuklearna tehnika (metod na Pop-Jordanov# vo reaktorska neutronika); elektroenergetika (multidimenzionalna interpretacija na okolinski rizici); odr`liv razvoj (negentropski koncept i mentalni indikatori); nevronauka (kvantni mentalni spektri) i filozofija na prirodnite nauki (interpretacija na mikro~esti~en dualizam). Bil pretsedatel na Nau~niot sovet na Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a (19691970) vo vreme koga toj institut be{e najafirmiran nau~en centar vo Jugoisto~na Evropa, kako i dekan na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad (19771979). Za dopisen ~len na MANU e izbran na Prvoto redovno izborno sobranie 1969, a za redoven ~len vo 1974 g. Vo dva mandata bil pretsedatel na MANU (19841991). Od 1993 rakovodi so Istraùva~kiot centar za energetika, informatika i materijali pri MANU, koj se razvi vo me|unarodno afirmiran centar na odli~nost#. Realiziral golem broj proekti, od koi preku dvaeset imale me|unaroden karakter. Na redovni i postdiplomski studii na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad drèl nastava po atomska i statisti~ka fizika, energetska
1182
mikrofizika i kvantna elektrodinamika. Na istiot fakultet osnoval i postdiplomska nasoka za son~eva energija, prva vo Jugoslavija od ovaa problematika. Predaval i na postdiplomski studii na Prirodno-matemati~kiot i Filozofskiot fakultet i vo Centarot za multidisciplinarni studii na Belgradskiot univerzitet, kako i na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Avtor e na univerzitetskite u~ebnici Neramnote`na statisti~ka fizika# (1981) i Kvantna elektrodinamika# (1983), kako i na nekolku knigi vo zemjata i vo stranstvo. Objavil okolu trista nau~ni truda, od koi dve tretini vo me|unarodni spisanija i monografii. Negovite rezultati se koristeni vo mnogu stranski statii, monografii i doktorski disertacii. U~estvuval na me|unarodni nau~ni sobiri vo dvaesetina zemji na Evropa, Amerika i Azija, naj~esto kako pokanet ekspert. Bil recenzent na me|unarodni nau~ni spisanija i referent za izbor na profesori na univerziteti vo Evropa i Amerika. Dobitnik e na pove}e nagradi, me|u koi: Godi{na nagrada na Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a za individualno nau~no ostvaruvawe# (1964), Jubilejna nagrada na Institutot vo Vin~a za razvoj na nau~na oblast# (1968), nagrada na VREN-UNESKO za najdobar trud na Svetskiot kongres po obnovliva energija vo Denver (1996), nagrada na Svetskata inovaciona fondacija Za izvonreden pridones za naukata i ~ove{tvoto# (2003), i dr. ^len e na pet stranski akademii na nauki (Svetskata, Evropskata, Internacionalnata, Mediteranskata i Wujor{kata), kako i po~esen ~len na Svetskata inovaciona fondacija. Kako u~esnik na NOB vo Makedonija nositel e na Partizanska spomenica 1941. Bil i prv prvak na Makedonija vo tenis (1950).
LIT.: Prvo redovno izborno sobranie. Referati i prilozi, 25 XII 1969 g., 7788. T. B.
Nada Pop-Jordanova
etika. Objavila nad 200 nau~ni trudovi vo stranski i doma{ni spisanija, 8 knigi i poglavja vo stranski monografii. Izbrana e za redoven ~len na Wujor{kata akademija na umetnostite i naukite (1997) i na Svetskata akademija na umetnostite i naukite N. P.-J. (2006).
Dimitar PopgeorgievBerovski
POP-JORDANOVA (KO@INKOVA), Nada Dimitrova (Skopje, 17. III 1947) pedijatar, psiholog, redoven prof. na Med. f. i na St. f. Medicinski fakultet (1970) i Filozofski fakultet grupa psihologija (1982) zavr{ila vo Skopje. Specijalist po pedijatrija e od 1977, a doktorat po medicinski nauki odbranila vo 1983 g. Prva vo zemjata voveduva multimodalna biofidbek metodologija. Od 1984 e nastavnik na Med. f. po predmetot pedijatrija. Na St. f., pokraj pedijatrija, predava medicinska psihologija i
POPGEORGIEV-BEROVSKI, Dimitar (Berovo, 1840 s. Dolna Gra{nica, ]ustendilsko, 19. XII 1907) nacionalen deec-revolucioner, ideen tvorec, organizator i voda~ na dve makedonski vostanija (Razlove~koto i Kresnenskoto). Se {koluval vo Berovo, vo Solun, vo Rusija (Odesa, 18581860, vo Duhovnata akademija) i vo Srbija (Belgrad, 1861 1865, vo Voenoto u~ili{te). Po zavr{uvaweto na Voenoto u~ili{te (1863) stanal podoficer vo srpskata vojska. Se vratil vo Makedonija (esenta 1875) vo Berovo kako u~itel i zapo~nal so nacionalna revolucionerna dejnost. Ja predvodel borbata za otfrlawe na crkovnata vlast na gr~kata Carigradska patrijar{ija i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Organiziral bunt vo Berovo (1874). Vo Solun (1875) osnoval Taen revolucioneren komitet za krevawe vostanie. Vo s. Razlovci (sredinata na IV 1876) bilo odràno sovetuvawe na koe bilo doneseno re{enie za krevawe vostanie vo Male{evsko i ottamu da se {iri i da prerasne vo op{tonarodno makedonsko osloboditelno vostanie. Za glaven vojvoda, voda~ na vostanieto, bil izbran Dimitar
POPIVANOV
Berovski. Vostanieto bilo krenato na 8/20. V 1876 g. Vostani~kite akcii bile prodolèni vo Ko~ansko. Obidot na Berovski Vostanieto da se pro{iri od Male{evsko vo Radovi{ko i natamu vo vnatre{nosta ne uspeal. Vostanieto ostanalo lokalno, glavno na prostorot na Male{evsko i brgu bilo zadu{eno. Berovski go za~uval vostani~koto jadro (1877 i po~etokot na 1878 g.), dvièj}i se so ~etata me|u Pijane~ko, Male{evsko, Gornoxumajsko, izvr{uval povremeni napadi. So ~etata od makedonskite dobrovolci vo ruskata armija (I 1878), predvodena od Iqo Markov-Male{evski, go razoruàle muslimanskoto naselenie vo Pijane~ko i vo del od Male{evsko, bila otstraneta osmanliskata i vospostavena makedonska vlast {to se odràla polni dva meseca. Pred nastapuvaweto na osmanliskite armiski edinici Dimitar Berovski so ~etata se povlekol kon Xumajsko, vo planinskata oblast Kar{ijak. Berovski otpatuval vo Sofija (vo po~etokot na X 1878) za da go informira ruskiot gubernator Albin za podgotovkite za krevawe vostanie vo Makedonija. Vostanieto zapo~nalo so napadot na osmanliskiot garnizon vo Kresna (5/17. X), so krajna cel osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dràva. Vo oslobodenoto selo Vlahi (7. X) bil formiran [tab na Makedonskoto vostanie, Berovski bil izbran za na~alnik na [tabot, a podocna bilo formirano i Policisko na~alstvo. Na slobodnata teritorija bila sozdadena celosno strukturirana makedonska vlast, normativno uredena so Pravila-Ustav na Makedonskiot vostani~ki komitet. Za da go spre~i samostojniot razvoj na Vostanieto i sozdavaweto makedonska dràva, bugarskiot faktor organiziral likvidirawe na prviot vojvoda Stojan Karastoilov i otstranuvawe na Dimitar Berovski od rakovodeweto so Vostanieto. Bil povikan vo Xumaja i tamu zatvoren (vo po~etokot na XI 1878). Osloboden (1. XII), se vratil na slobodnata vostani~ka teritorija. Za kuso vreme vospostavil edinstvo vo vostani~kite redovi, Vostanieto beleèlo nov podem. Berovski povtorno bil trgnat od Vostanieto (pred krajot na I 1879) i bil zadràn vo zatvorot vo Xumaja. Po Vostanieto Berovski bil osloboden i so semejstvoto se naselil vo Bugarija, vo ]ustendil. Po sozdavaweto na MRO sorabotuval so Del~ev vo organiziraweto tajni kanali za prenesuva-
we oru`je i vo organiziraweto na izrabotkata na bombi vo Osogovskata Planina. Po~inal vo s. Dolna Gra{nica, ]ustendilsko.
LIT.: Quben Lape, Razlove~koto vostanie od 1876 godina i li~nosta na negoviot organizator Dimitar Popgeorgiev Berovski, Skopje, 1976; Aleksandar Trajanovski, Dimitar Popgeorgiev Berovski, (18401907), [tip, 1990; Zb., Dimitar Popgeorgiev Berovski i negovoto vreme, SkopjeBerovo, 1991. M. Min.
POPEV, Grigor (Prilep, 1969 Sofija, 2. II 1938) trgovec, revolucioner, ~len na CK na MRO. Zavr{il treti klas gimnazija vo Solun. Od 1892 do 1896 g. bil trgovec vo Bitola i Solun. Bil ~len na CK na Bitolskiot ORK i blagajnik na CK na TMORO (18961901).
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko Spomeni i materiali, I, Sofi, 1983, XXXVII. Al. Tr.
Ceko Stefanov Popivanov
Stefan Makedonovi~ Popivanov
POPIVANOV, Stefan Makedonovi~ (Ko~ani ili Veles, 17. VII 1875 SSSR, 1932) gimnazijalen u~itel i komunisti~ki deec, tatko na Malina i Ceko Popivanovi. Poradi u~estvoto vo atentatot nad bugarskiot minister za prosveta vo Sofija, celoto semejstvo mu bilo uapseno (1918). Bil ~len na BKP. Od politi~ki pri~ini se preselil vo Belgrad (1920), a potoa vo Skopje stanal sekretar na PK na KPJ za Makedonija (1922). Istovremeno negovata }erka Malina bila ~len na MK na KPJ vo Skopje, a sinot Ceko sekretar na SKOJ. Po povtornoto apsewe (1924), bil delegat na V kongres na KI (1924). Podocna bil povikan vo SSSR (1929). Izvesno vreme so ruski brod prestojuval na Balti~koto More (1931/32). Bil uapsen i osuden vo Stalinovite ~istki. Posmrtno e rehabilitiran (28. H 1963).
LIT.: Dim~e i Todor Zografski, KPJ i VMRO (Obedineta), INI, Skopje, 1974; Bane âdikovski, Revolucionerniot pat na Stefan Popivanov, Glasnik#na INI, br. 3, Skopje, 1980; Kuzman Georgievski, Eden svetol lik, Se}avawa na sovremenicite za Malina Popivanova, Gocevi denovi Pesna za Goce#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 20-21; Kuzman Georgievski Sa{a Markus, Makedonskata revolucionerka Malina Popivanova, Skopje, 1985. S. Ml.
POPIVANOV, Ceko Stefanov/Stefanovi} (Ko~ani, 27. IX 1907 Skopje, 20. IX 1944) makedonski knièvno-kulturen i op{testveno-politi~ki deec, poet, prozaist i dramski avtor, novinar i publicist. Sin na makedonskiot komunisti~ki voda~ Stefan Popivanov (podocna likvidiran vo SSSR) i brat na mladinskata komunisti~ka aktivistka i sibirska zato~eni~ka Malina Popivanova. Kako u~enik vo Skopje Ceko vleguva vo rakovodstvoto na skoevska grupa (1922), ~len i potoa sekretar e na Oblasniot komitet na SKOJ (1924), od slednata godina stanuva i politi~ki sekretar na SKOJ za Makedonija i delegat na II kongres na SKOJ vo Viena, kako i pretsedatel na Mesniot sindikalen sovet vo Skopje. Postojano e vo fokusot na rabotni~koto i nacionalnoto dvièwe vo Makedonija. Po likvidacijata na tatko mu i internacijata na sestra mu vo SSSR, nastanuva presvrt i vo negoviot ìvot. Uapsen vo Skopje i zatvoren vo Belgrad (19301931), ostanuva bez rabota so semejstvoto, progonuvan od vlastite i omrazen od soidejnicite. Vo borbata za leb, se oddava na pi{uvawe poezija. Se vklu~uva vo neformalniot Literaturen kruòk vo Skopje (1931) i so ^. Minderovi} vo Skopje objavuvaat zaedni~ka stihozbirka Dokumenti# (1932), pa ja nape~atuva i poetskata reporta`na poema Mata Tegla~# (1933). Povremeno sorabotuva vo razni dnevni i periodi~ni publikacii niz Jugoslavija, no redovno otpu{tan kako levi~ar#. Vo sp. Lu~# (1937-1938) objavuva i 6 pesni na makedonski jazik, pa i fragmenti od stihuvaniot roman Afion#. Pi{uva reportaì i patuva po Balkanot. Vo 1938/39 g. ja napi{uva dramata Zemja# na makedonski jazik, no ne uspeva ni da ja nape~ati ni da ja postavi na scenata. So novinarot R. Gogi} ja objavuvaat knigata za progonot na Evreite Podanici ni~ije zemqe# (1940), a vo po~etokot na 1941 g. izleguva negovata obemna stihozbirka Pirin~ana poqa#,
1183
POPIVANOVA
vo koja e i posebniot ciklus pesni na makedonski jazik Pe~albarska elegija. Odlomci pe~albarske elegije ,Lenu{#. Po bugarskata okupacija na Makedonija (1941) podolgo vreme e bezraboten, pa kratko vreme e dopisnik od Skopje na sofiskite vesnici Zar# i Dga#. Izvesno vreme e sorabotnik na okupatorskiot vesnik Clokupna Blgari#, no skoro e otpu{ten i ostanuva pak bez rabota i sredstva za ìvot. Prodava limonada po plaàta na Vardar. So posredstvo na K. Josifovski, so entuzijazam se vklu~uva (zaedno so 10-godi{niot sin) vo [arskiot partizanski odred (1943). Podoziran i ostaven bez oru`je, Ceko go napu{ta odredot (oktomvri 1943). Faten e od bugarskata policija i, po site istezanija vo Skopskiot istraèn zatvor, pravi provala. Kako interniran vo Batkunskiot manastir vo Bugarija, gi napi{uva poemite Lmnali ognove# (na bugarski) i Ogin i plamen# so posveta Na Bane# (na makedonski jazik). Pu{ten od internacijata (10. VI 1944), vo Skopje pak e bez rabota i so zakani od partizanskata vojska za odmazda za predavstvo. Neposredno pred Osloboduvaweto na Skopje, samiot si go odzema ìvotot.
BIBL.: Dokumenti (so êdomir Minderovi}), Skopqe, 1932; Mata Tegla~, Skopqe, 1933; Podanici ni~ije zemqe (so Radoslav Gogi}), Beograd, 1940; Pirin~ana poqa, Skopqe, 1941; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, Skopje, 1980, 235265; Zemjata. Drama vo tri ~ina. Predgovor, redakcija i prevod na remarkite d-r Blaè Ristovski, Skopje, 1996. LIT.: Blaè Ristovski, Prilog kon makedonskata literaturna istorija, Sovremenost#, XIV, 6, 1964, 614621; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, II, Skopje, 1989, 394427. Bl. R.
na Belgradskiot univerzitet, kade {to bila primena za ~len na KPJ (krajot na 1920). Podocna semejno se preselile vo Skopje (1921), kade {to bila izbrana za ~len na MK na KPJ i istovremeno bila sekretar na Podru`nicata na trgovskite pomo{nici, ~len, a potoa i sekretar na Gradskiot sindikalen sovet na Nezavisnite sindikati i aktiven ~len i bibliotekar na KUD Abra{evi}#. Naskoro zaminala vo Moskva (1924), kade {to go zavr{ila Sverdlovskiot univerzitet, a potoa se vratila vo Jugoslavija (1928) kako instruktor na Organizacionoto biro na CK na KPJ vo Split i Zagreb. U~estvuvala na IV kongres na KPJ vo Drezden (esenta 1928), kade {to bila izbrana za ~len na CK na KPJ. Pritoa, kako profesionalen revolucioner, ja rakovodela Komisijata za rabota so misiite vo Jugoslavija i @enskata komisija na CK na KPJ. Zaradi lekuvawe (od TBC), pak zaminala vo SSSR (1929), kade {to rabotela kako predava~ na KUNMZ i rakovoditel na Jugoslovenskiot sektor. Vr{ela i drugi zna~ajni dol`nosti vo Moskva i vo drugi gradovi na SSSR. Zaedno so soprugot Vladimir Sakun bila opfatena vo Stalinovite ~istki# (1937) i dve godini pominala na zato~enie vo Sibir, a potoa rabotela kako predava~ po istorija vo Pedago{koto u~ili{te vo Tjumen. Vo site oficijalni dokumenti sekoga{ se deklarirala kako Makedonka. Posmrtno e rehabilitirana.
LIT.: Sa{a Markus, Koja be{e Malina Krasnaja#. Prilog kon edna biografija (I i II), Komunist#, XXXIV, 50 i 51, Skopje, 13 i 20. XII 1976, 23; Kuzman Georgievski, Eden svetol lik. Se}avawa na sovremenicite za Malina Popivanova, Gocevi denovi Pesna za Goce#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 2021; Kuzman Georgievski Sa{a Markus, Makedonskata revolucionerka Malina Popivanova, Skopje, 1985. S. Ml.
Jordan (Orceto) Popjordanov so somislenicite - scena od filmot Solunskite atentatori#
dat predadeni na Boris Sarafov kako vra}awe na dolgot {to toj im go dal za potrebite na kruòkot. Bidej}i neo~ekuvano ostanal ìv, vo gnev zapo~nal da frla bombi od balkonot na svojata ku}a kon prisutnite zaptii otsprotiva (30. IV 1903). Otkako navlekol na sebe cel odred osmanliska vojska, se samoubil, a parite od osiguruvaweto bile isplateni na B. Sarafov.
LIT.: (\. Abaxiev), Makedonski vozro`denci i revolucioneri. Album, Skopje, 1950, 60; Jovan Bo{kovski, Solunskite atentatori (roman), Skopje, 1962; D-r Krste Bitoski, Solunskite atentati 1903, Skopje, 1985; Jovan Pavlovski, Gemixiite, Skopje, 1997. S. Ml.
Malina Stefanova Popivanova
POPIVANOVA, Malina Stefanova (psevd. Elena Nikolaevna-Galkina Krasnaja#) (Ko~ani, 7. IV 1902 Tjumen, Rusija, 19. VII 1954) makedonski i internacionalen komunisti~ki deec, }erka na Stefan Popivanov. Zavr{ila gimnazija vo Sofija i studirala
1184
POPJORDANOV, Jordan (Orceto) \o{ev (Veles, 1881 Solun, 30. IV 1903) gemixija, voda~ na solunskiot zagovorni~ki kruòk Gemixii, brat na vojvodata na TMORO Mile Popjordanov. Se {koluval vo Solunskata egzarhiska gimnazija, kade {to gi prifatil anarhisti~kite pogledi za udirawe na evropskite ekonomski interesi vo Osmanliskata Imperija. Gi odrùval vrskite so stranstvo i raspolagal so finansiite na gemixiite. U~estvuval vo solunskite atentati (2830. IV 1903) na Otomanskata banka vo Solun (15/29. IV 1903). Bidej}i bilo planirano da zagine, si go osigural ìvotot na 10.000 franci so zave{tanie parite da mu bi-
Mile \o{ev Popjordanov (crte` na Pero Korobar)
POPJORDANOV, Mile \o{ev (Veles, 1880 ili 1879 Veles, 21. IX 1901) vojvoda na TMORO, brat na voda~ot na gemixiite Jordan PopjordanovOrceto. Poradi negovite revolucionerni idei, bil isklu~en od Solunskata, a potoa i od Bitolskata
POPOV
gimnazija i od Duhovnata seminarija vo Carigrad. Kratko vreme bil u~itel vo s. î~evo (Vele{ko), a potoa vo Veles, no nakleveten od vele{kiot egzarhiski vladika Avksentij, bil otpu{ten od rabota. Po kratkoto u~itelstvuvawe vo s. Dedino (Radovi{ko), kako ~len na MK na TMORO vo Veles, stanal komita vo Radovi{ko, potoa vo Sersko i vojvoda na ~eta vo Porojsko (juli 1898 letoto 1901). Poradi bolest, vojvodstvoto mu go prepu{til na Mihail âkov i oti{ol na lekuvawe vo Solun. Potoa se vratil doma. Koga doznal deka mu e zagrozena bezbednosta, se obidel da otide vo [tip, no bil nastignat od osmanliski policajci i po kratka prestrelka, so posledniot kur{um se samoubil. Opean e vo edna od najpopularnite makedonski narodni pesni Bolen mi leì Mile Popjordanov#.
LIT: Nikifor Smilevski, Pesnata i korenot, Veles, 1992; Zlatna kniga. 100 godini na VMRO, Skopje 1993; Nikifor Smilevski, Ottrgnato minato, Skopje, 1994; Kiril Kostov, Makedonskata narodna pesna Bolen mi leì Mile Pop Ordanov#, Sovremenost#, br. 7-8, Skopje, 1994, 190. S. Ml.
tanie vo Makedonija od 1878 g. i negoviot odglas vo ~e{kiot pe~at# (1969). Se zdobil so site nau~ni zvawa vo Institutot. Avtor e na pove}e monografii i nau~ni prilozi. Bil ~len na redakcii na pove}e istoriografski glasila.
BIBL.: Gr~kata politika sprema Makedonija vo vtorata polovina na XX vek, Skopje, 1973; Osloboditelnite vooruèni borbi na makedonskiot narod vo periodot 18501878 godina, Skopje, 1978; Sanstefanskata fikcija na posebnosta na Makedonija, Skopje, 1978; Ajdu~kiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski, Skopje, 1978; Makedonsko-razlo{koto vostanie, Skopje, 1979. LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998. Al. Tr.
publicist e me|u prvite koi najdlaboko go prosledija i afirmiraa konstituiraweto na makedonskata nacionalna misla. Ostanaa negovite stihovi, raskazi i reportaì, izdadeni posmrtno.
DELA: Odbrani tvorbi, Sk., 1985; Izbrani stihovi, Sk., 1991; Tvorbi, Sk., 1994 i Dnevnik, Sk., 1998. LIT.: Gane Todorovski, Poglavja od makedonskata literatura, Sk., 1985; Blaè Ristovski, Portreti i procesi, kn. 2, Sk., 1989; Vasil Tocinovski, Vozbuda po zborot, Sk., 2000. V. Toc.
Blagoj Popov
Anton Popov
POPPANKOVA, Olivera (Skopje, 29. VIII 1925) spiker na Radio Skopje. Od Trgovsko-industriskata komora na NRM preminuva (1947) vo Radio Skopje i kako spiker go minuva celiot raboten vek vo Makedonskoto radio. Taa be{e edna od prvite i najbeleìti spikeri na Radioto, a od nea u~ele pove}e generacii spikeri. J. F.
Risto Poplazarov
POPLAZAROV, Risto (s. Dobrili{ta, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, Grcija, 25. I 1933 Skopje, 30. VII 1984) nau~en sovetnik. Po egzodusot na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija ìveel vo êhoslova~ka. Gimnazija zavr{il vo Karlovi Vari, a Filozofski fakultet (Grupa istorija) vo Bratislava (1960). Vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje do{ol na rabota vo 1964 g. Odbranil doktorska disertacija vo Bratislava na tema Kresnenskoto vos-
POPOV, Anton (s. Igumenec, Petri~ko, Pirinska Makedonija, 23. VII 1915 Sofija, 20. X 1942) poet, raskaùva~, novinar, nacionalen deec. Zavr{il gimnazisko obrazovanie vo Nevrokop (1933) i nekolku godini u~itelstvuval vo rodniot kraj. Vo 1936 g. se zapi{al vo Dràvnoto visoko u~ili{te za finansii i administrativni nauki vo Sofija. Rabotel kako profesionalen novinar. Eden od istaknatite aktivisti na nacionalnoto i na antifa{isti~koto dvièwe. ^len na Publicisti~kiot kruòk Nacija i kultura# vo Sofija. Osnovopolo`nik i ~len na rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kruòk (19381941). Qubovta kon tatkovinata Makedonija, nejzinata istorija i tradicija, nejzinata sloboda i idnina se golema tema vo sevkupnoto negovo knièvno i publicisti~ko delo. Niz sopstveniot patriotski podvig pokaùva kako se saka i se brani tatkovinata. Zaedno so N. Vapcarov e uapsen i osuden na smrt. Vo pismoto pred strelaweto zapi{al: Umiram za eden nov svet, koj{to }e ogree so tolku svetlina, so tolku ubavina, taka {to mojata `rtva za nego ne e ni{to. Umiram gord so imeto na tatka si. Umiram gord so imeto na svojot narod, za ~ie{to dobro rabotev do posleden mig, za ~ija{to dobra idnina umiram#, pi{uva vo poslednoto pismo vo Garnizonskoto strelbi{te. Kako
POPOV, Blagoj (Ko~ani, 19. X 1919 Skopje, 14. IV 1992) prvoborec, ekonomist, dràvnik i politi~ar. U~esnik vo revolucionernoto dvièwe vo Ko~ani pred vojnata. Eden od prvite organizatori na NOB vo Ko~anska okolija. ^len na KPJ i sekretar na Privremenoto partisko poverenstvo na Ko~ani (1941). Rabotel so rabotnicite i mladinata za nivna podgotovka za rakuvawe so oru`je i zapoznavawe so voenata taktika. Vo 1942 g. stanal sekretar na }elijata. Golemata aktivnost bila prekinata so negovoto apsewe od bugarskata policija, po izvr{enata provala vo Ko~ani (noemvri 1942). Od bugarskiot sud bil osuden na 15 godini strog zatvor. Zatvorskata kazna (do avgust 1944) ja odleàl vo Idrizovo, od kade {to (so site politi~ki zatvorenici) organizirano izbegal i se priklu~il vo redovite na NOV i POM. Vo septemvri bil prefrlen na zadninska rabota vo Ko~ansko. Po vojnata ja vr{el funkcijata partiski sekretar vo Ko~ani, [tip i vo Strumica. Potoa izvr{uval i pove}e dràvni funkcii: minister za industrija vo Vladata na NRM, ~len na CK na KPM, pretsedatel na Stopanskata komora na NRM, pretsedatel na Sobranieto na grad Skopje, ~len na Sojuzniot izvr{en sovet i sojuzen sekretar za soobra}aj i vrski, pretsedatel na IS na Sobranieto na SRM i dr. Kako pretsedatel na Sobranieto na grad Skopje ja rakovodel izgradbata i obnovata na gradot po katastrofalniot zemjotres
1185
POPOV
(1963). Nositel na Partizanska spomenica 1941.

LIT.: Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 1941 1945, Ko~ani, 1985. \. Malk.
des ciances de lAcademie des sciances, Paris, 248, 1959, 912-914; Classe de polynomes associs aux polynomes associs de Jacobi, Comptes rendus des sciances de lAcademie des sciances, 274, 1972, 972-973; A Class of Polynomials Connected with Orthogonal Classical Polynomials, Tensor Chigasaki, 26, 1972, 66-68; Some Definite Integrals involving in the Study of Jacobi and Laguerre Polynomials, Tensor#, Chigasaki, 39, 1982. LIT.: 60 godini na Profesorot Blagoj Popov, God. zb. na Matemati~kiot fakultet, 33-34, 1982-1983, 9-17; Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; PMF-Skopje 19462006, monografija, Skopje, 2006; Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, str. 118; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 116. N. C.
@ivko Popov
Blagoj Popov
POPOV, Blagoj Sazdov (Ko~ani, 17. I 1923) redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967), red. prof. na PMF (od 1963). Diplomiral (1946) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Bil izbran za asistent (1948), a potoa za univerzitetski predava~ na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1949), kade {to go poloìl doktorskiot ispit (1952) na temata Formirawe kriteriumi za reduktibilnost na nekoi klasi linearni diferencijalni ravenki#, kako prv doktor na Univerzitetot vo Skopje. Vo 1953 e docent, vo 1958 e vonreden profesor, a vo 1963 g. e redoven profesor. Bil dekan na PMF (1958-63 i 198587) i na Matemati~kiot fakultet (197678), rektor (1967-69) na Univerzitetot vo Skopje. Vo 1967 e izbran me|u prvite 14 ~lenovi na MANU; imal visoki funkcii vo Akademijata. ^len e na Me|unarodnata astronauti~ka akademija vo Pariz (od 1982) i ~len na Wujor{kata akademija na naukite, SAD (od 1983). Nau~nata aktivnost mu e vo oblasta na diferencijalnite ravenki i specijalnite funkcii. Nau~nite trudovi mu se publikuvani vo doma{ni i renomirani stranski spisanija. U~estvuval so svoi trudovi na nekolku me|unarodni kongresi na matemati~arite i na niza drugi nau~ni sobiri niz svetot. Ima izvonredno bogata stru~na i op{testvena aktivnost na nivo na RM i na SFRJ. Referent e vo spisanijata Mathematical Reviews# i Mathematische Zentralblatt# i ~len na redakciite na pove}e spisanija izdavani vo Makedonija i vo drugi zemji. Ima golemi zaslugi za formiraweto na matemati~kiot kadar i za razvojot na matemati~kite nauki vo RM.
BIBL.: On Ultraspherical Polynomials, Bolletino della Unione matematica Italiana#, Firenze, 14, Serie 3, No. 1, 1959, 105-108; Sur les fonctions de Legendre associes, Comptes rendus
POPOV, Branko (Vratnica, Tetovsko, 1940) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, nau~nik. Diplomiral na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1964). Magistriral na Univerzitetot vo Urbana, Ilinois, SAD, a doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1973). Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1965, a kako redoven profesor e od 1982 g. Bil dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Karierata ja prodolùva vo SAD, kako istraùva~ i profesor, najdolgo na Univerzitetot vo Kolumbija, Ju`na Karolina (od 1991). Podra~ja: fizi~ka hemija, elektrohemija vo vodeni sredini i rastopi, prevleki i hemiski izvori na struja. Avtor e na knigi, nau~ni trudovi i na mnogubrojni nau~noistraùva~ki i aplikativni proekti.
LIT.: Bilten UKIM#, od 21. V 1986 g.; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.
POPOV, Vladislav (Skopje 1953) generalen direktor na Neokom# A.D. vo Skopje i pretsedatel na bordot na Rema kompjuteri#. Diplomiral na ETF vo Skopje vo 1977 g. Magistriral na ETF vo Zagreb (1983). Vo periodot od 19801990 g. raboti vo IskraDelta kako ekspert za operativni sistemi i kompjuterski mreì. Vo toj period prestojuva vo edukativni centri niz cela Evropa. Vo maj 1990 g. zaedno so grupa akcioneri go formira Neokom# A.D. (do 1996 g. raboti pod imeto Makpetrol kompjuteri# AD). [esnaeset godini uspe{no ja vodi kompanijata, koja kontinuirano go zgolemuva kapitalot i celokupnoto znaewe. Dr. M. POPOV, @ivko Mihaliev (Bitola, 23. VI 1950) hirurg-urolog, doktor na medicinskite nauki, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. ^len na MANU (od 2009). Bil na stru~no usovr{uvawe vo
Pariz (Francija) od oblasta na transplantacijata na bubrezi (19911995). Istraùva vo podra~jeto na karcinomot na urogenitalniot sistem. Osnova~ i rakovoditel na Centarot za transplantacija na bubrezi (1995) i direktor na Klinikata za urologija. Publikuval nad 70 nau~noAl. Stavr. stru~ni trudovi. POPOV, Nikola (Belgrad, 28. IV 1951) ma{. in`., d-r na tehni~ki nauki, vi{ menaxer vo kompanijata Atomska energija na Kanada# (Atomic Energy of Canada Limited, AECL), glaven odgovoren menaxer pri AECL za sigurnost i dobivawe dozvoli za izgradba na nuklearni centrali vo Kanada i honoraren profesor na postdiplomskite studii na Fakultetot za inènerska fizika na Univerzitetot MakMaster (McMaster Univ.), Kanada. Bil docent na ETF vo Skopje i istraùva~ vo Oddelot za nuklearna energija na Brukhevn Nacionalna laboratorija (SAD) i Vajt{el laboratorija (AECL). Avtor/koavtor na pove}e od 150 trudovi od oblasta na nuklearnata termohidraulika i sigurnost na nuklearnite reaktori.
LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij - Skopje#, br. 505, septemvri 1988. Dr. R.
Oliver B. Popov
POPOV, Oliver Blagoev (Belgrad, 29. VI 1953) informati~ar, red. prof. (1999) na PMF. Diplomiral (1978) na ETF vo Qubqana i bil izbran (1979) za pomlad asistent na Matemati~kiot fakultet. Vo 1984 g. zaminal na dok-
1186
POPOV
torski studii vo SAD na Univerzitetot Misuri-Rola, kade {to steknal (1987) doktorat po kompjuterski nauki so temata Intensional Reasoning about Knowledge#. Negovata nau~na preokupacija se inteligentnite i distributivnite sistemi. Odrùval nastava na PMF po pove}e informati~ki predmeti, rakovodel so redica zna~ajni proekti, bil programski direktor na rabotilnicite za mre`ni tehnologii na CEENet, objavil nekolku knigi, nau~ni i stru~ni napisi.
BIBL.: Simboli~ko programirawe vo LISP; Visionary Ideas for a Visionary Future. LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 728/99; Prirodnomatemati~ki fakultet Skopje 1946 1996, Skopje, 1996, str. 393; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 401. N. C.
govite Sobrani dela# (1966, 1976). Vo spomen i vo znak na po~it kon negovoto delo vo 1975 g. e vostanovena nagradata Stale Popov# za prozno delo {to sekoja godina ja dodeluva Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (DPM).
DELA: Krpen ìvot (roman, 1953-1954), Itar Pejo (humoristi~ni raskazi, 1955), Opasna pe~alba (podolga proza, 1956), Tole Pa{a (roman, 1956), Kale{ An|a (roman, 1958), Dilber Stana (roman, 1958), Mariovski pana|ur (novela, 1961), Pome|u neboto i zemjata (raskazi, 1963), [a}ir vojvoda (romanizirana biografija, 1966), Neobi~no dete (roman, 1966), Doktor Ore{kovski (roman, 1966), Sobrani dela (12 toma, 1966 i 1976), Odbrani dela (4 toma, 1987). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 19522000 (2002). V. M.-^.
privatnoto pretprijatie za proizvodstvo na filmovi Triangl#. Od 1999 g. e ~len na Evropskata filmska akademija. Profesionalnata kariera ja zapo~nuva so dokumentarniot film Ogan#. Osoben uspeh postignuva so filmovite Avstralija, Avstralija# (1976) i Dae# (1979), koj e nominiran za nagradata Oskar#. Od 1981 g. Popov go prifa}a predizvikot na igraniot film, kade {to se dokaùva kako zrel avtor. Negovite ~etiri dolgometra`ni ostvaruvawa, kako i negovite dokumentarci, postignuvaat vrvni uspesi na golem broj doma{ni i me|unarodni festivali (Oberhauzen, Melburn, Lajpcig, London, Porto Alegre). Vklu~uvaj}i se vo politikata, stanuva pratenik Ig. St. vo Sobranieto na RM.
Stale Popov
Stole Popov
Traj~e Popov
POPOV, Stale (s. Melnica, Mariovo, 25. V 1902 Skopje, 10. V 1965) raskaùva~, romansier, prosveten rabotnik. Se {koluva vo Bitola i Belgrad, kade {to zavr{uva Bogoslovija i Teolo{ki fakultet. Vo najgolemiot del od svoite dela go otslikuva rodnoto Mariovo. Debitira so raskazite Mice Kasap~eto# i Petre Andov#, koi se publikuvani vo 1951 g., edna godina po objavuvaweto na povesta Ulica# i edna godina pred romanot Selo zad sedumte jaseni#, dvete od Slavko Janevski, koi go nosat primatot na prva povest i prv roman na makedonski standarden jazik. Vistinskoto vleguvawe vo literaturata, so svrtuvawe na vnimanieto i na kritikata i na ~itatelskata publika, se slu~uva so objavuvaweto na romanot Krpen ìvot# vo 1953 (prviot tom) i 1954 (vtoriot tom), koj e bitovo-socijalen, no i istoriski i regionalen roman. Dve godini podocna izleguva i negoviot roman za legendarniot mariovec Tole Pa{a#. Avtor e i na povestite Kale{ An|a# i Dilber Stana#, inspirirani od ubavite makedonski narodni pesni Ajde slu{aj, slu{aj kale{ bre An|o# i Kaì, kaì, Dilber Stano#. Dvapati se izdadeni i ne-
POPOV, Stole (Skopje, 20. VIII 1950) filmski reìser. Diplomira reìja na Akademijata za teatar, film, radio i televizija vo Belgrad (1973). Vo tekot na studiraweto ima snimeno deset kratkometra`ni studentski filma. Raboti vo Vardar film# (19781988), a od 1989 g. e profesor po filmska reìja na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Eden od osnova~ite na
POPOV, Traj~e (Veles, 15. VII 1923) filmski reìser, snimatel i scenarist. Gimnazisko obrazovanie dobiva vo rodniot grad, a vo Skopje zavr{uva kurs za novinari (1945). Vo Belgrad go zavr{uva kursot za samostojni snimateli i reìseri {to go organizira Komitetot za kinematografija na FNRJ (1946) i stanuva dopisnik od Makedonija za Filmskiot ùrnal na Zvezda film#. S do
Scena od filmot Sre}na Nova 49 vo reìja na Stole Popov
1187
POPOV-GU[LE
1948 g. Popov e registrator na skapocena dokumentarna gra|a od terenite na Makedonija, Grcija, Albanija i Bugarija. Od ovoj period se i negovite prvi dokumentarni filmovi: @ito za narodot# (1947), Niz Pirinska Makedonija# (1948), Prviot kongres na KPM# (1949) i Bratska pomo{# (1950). Ima realizirano preku sto dokumentarni filma so razli~na tematska opredelba, koi ja odbeleùvaat specifikata na makedonskoto podnebje. Pravi obid i vo igranata produkcija so filmovite Makedonska krvava svadba# i Presuda#. Ig. St. POPOV-GU[LE, Stojan (s. Kosinec, Kostursko, ok. 1848 ?) ajdutski vojvoda. So svojata ajdutska druìna (od 1883) krstosuval kako naroden za{titnik vo Vodensko, Prilepsko i Tikve{ko. Likvidiral pove}e zulum}ari.
LIT.: (\. Abaxiev), Makedonski vozro`denci i revolucioneri. Album, Skopje, juni 1950, 76. S. Ml.
Belgrad (1938). Gi postavuva temelite na makedonskata karikatura u{te od 1933 g. (Motiv od kafeanata, 1933; Josif Mihailovi}, 1939; Lazar Li~enoski, 1953). Ima presudno vlijanie vrz razvojot na makedonskata karikatura. Nabrgu projavil interes za scenografijata. Izrabotil moderni i vpe~atlivi sceni za pretstavite vo Makedonskiot naroden teatar vo Skopje (Aida, 1954; @ar ptica, 1961; Krvavi svadbi, 1962; S. Ab.-D. Romeo i Julija, 1962). POPOVI], Vladislav (Belgrad, 19301999) arheolog, univerzitetski profesor, akademik. Doktoriral na Sorbona (1956) i rabotel re~isi dve decenii vo Nacionalniot centar za nau~ni istraùvawa vo Pariz. Bil profesor na Filozofskiot fakultet vo Belgrad i ~len na SANU. Negovite nau~ni interesirawa imaat golem vremenski i tematski dijapazon, po~nuvaj}i od problemite na Trebeni{te, preku rimskata i ranovizantiskata numizmatika, epigrafijata, osobeno ranohristijanskata, gradovite od rimskiot carski period (Sirmium, Cari~in Grad), potoa slovenskite invazii na Balkanot i vo Makedonija, prodorot na Kuver i Sermezijancite, KomaniKrue kulturata itn.
BIBL.: La dscante des Koutrigours, des Slaves et des Avars vers la Mer Ege, CRAI, Paris, 1978; Aux origines de la Slavisation des Balkans, CRAI, Paris, 1980. El. M.
Janko Popovi}
na J. Nenadovi}. Istaknuvaj}i se so neobi~na smelost i hrabrost, voda~ot na vostanieto Kara|or|e Petrovi} go proizvel vo bimba{a. Posebno se istaknal vo bitkite na Mi{ar, pri zazemaweto na Belgrad, vo Loznica i Deligrad. Stanal poàreva~ki vojvoda (1811), no moral da prebega vo Avstrija (1813), a potoa vo Hotin. Podocna se vratil vo [abac (1830).
LIT.: M. \. Mili}evi}, Kneèvina Srbija, Beograd, 1876; K. Nenadovi}, @ivot i dela Kara|or|a, I i II, Be~, 1883-84; M. \. Mili}evi}, Pomenik znamenitih ljudi srpskog naroda novijega doba, Beograd, 1888. S. Ml.
Vasilie Popovi} Cico
POPOVI], Vasilie (Cico) (Skadar, 12. II 1914 Skopje, 10. XII 1962) slikar, scenograf i karikaturist, eden od osnovopolo`nicite na karikaturata i na scenografijata vo RM. Diplomiral na Umetni~kata {kola vo
POPOVI], Janko (Cincar Janko) (Ohrid, ok. 1779 ]uprija, 1833) vojvoda vo Prvoto srpsko vostanie. Prvin pristignal vo Valevo (1800). Uapsen od osmanliskite vlasti, kratko vreme minal vo zatvor (januari 1804). [tom izbuvnalo Prvoto srpsko vostanie (1804), mu se priklu~il
Konstantin Popovi}
V. Popovi}: Makedonskite likovni umetnici
POPOVI], Konstantin Jakimov (s. Drenik, Debarsko, 10. X 1915 Skopje, 12. IX 1998) prv spec. radiolog-terapevt vo Makedonija. Med. f. zavr{il vo Belgrad, a vo vremeto na Vtorata svetska vojna bil vo logor. Po vojnata (do 1951) rabotel na Med. f. vo Belgrad, kade {to i specijaliziral radiologija-terapija. Od 1955 g. rabotel vo Skopje na organizacija i opremuvawe na Odd. za radioterapija pri RTG institutot, ~ij rakovoditel bil od 1956 do 1977 g. Sl. M. P. POPOV(I]), Nikola Papavan|elov (s. Rakita, Bitolsko) sin na patrijar{iski sve{tenik, student na Pravniot fakultet (18901894) i pretsedatel na U~eni~koto dru{tvo Vardar# vo Belgrad (1893/94). Kako pitomec na srpskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, e nazna~en za pretsedatel na makedonskoto U~eni~ko dru{tvo Vardar#. Po
1188
POPOVI]
diplomiraweto, ministerot go nazna~uva za dijurist vo Srpskiot konzulat vo Solun. Vo vremeto na makedonskoto vostanie (1895) se zbliùva so vnatre{noto revolucionerno dvièwe, poradi {to Ministerstvoto go osloboduva od dol`nosta i go nazna~uva na slu`ba vo Ministerstvoto vo Belgrad (20. I 1896). Sfa}aj}i ja namerata, toj mu podnesuva ostavka na ministerot (28. I 1896) naglasuvaj}i deka od higienski pri~ini ne mi e vozmo`no da ja izvr{am Va{ata naredba# i vo po~etokot na fevruari zaminuva za Carigrad i ottamu vo Sofija.
IZV.: Arhiv Srbije, Belgrad, f. Diplomatski arhiv, PP, 27 P, red 38, 1890; PP, 6 V, red 64, 1894; PP, red 498, 1894; PP, red 415, 1896. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 1222. Bl. R.
Temko Popov
POPOV(I]), Temko (Ohrid, 1855 Ohrid, 1929) istaknat makedonski nacionalen separatist#, a potoa sorabotnik na srpskata propaganda i politika. Po Srpsko-bugarskata vojna (1885), grupa makedonski dejci (Vasil Karajovov, Naum Evrov, Kosta Grup~ev, Temko Popov, Isaija Maòvski, \or|ija Pulevski i dr.) vo Sofija formiraat Makedonski komitet za borba protiv denacionalizacijata na Makedonija. Vo toa vreme vo Sofija anonimno e objavena bro{urata Srpskata propaganda#, avtorski pomognata od T. Popov i K. Grup~ev. No za da obezbedat poddr{ka za realizacija na svojata nacionalna programa se obra}aat do srpskata Vlada i vo po~etokot na avgust 1886 g. vo Belgrad doa|aat N. Evrov, T. Popov, K. Grup~ev i V. Karajovov i postignuvaat dogovor za sorabotka i pomo{, vo koj se prifa}a baraweto za obnova na Ohridskata arhiepiskopija so svoja hierarhija, so svoi u~ili{ta i u~iteli na makedonski jazik (no so srpskata azbuka) i da po~ne pe~ateweto na vesnik i kni{ki na toj jazik, a seto toa da ima srpska finansisika poddr{ka. Vo slednata godina Temko stanuva ekonom vo Solunskata egzarhiska gimnazi-
ja i na 19. V 1887 g. toj mu ja podnesuva na srpskiot solunski konzul svojata programa za postavuvawe u~iteli, objavuvawe bro{ura i izdavawe vesnik na makedonski vo Solun ili vo Carigrad pod naslov Makedonija# (ili Makedonski list#). Gi pottiknuva u~enicite da baraat makedonski jazik vo nastavata, a po nivniot bunt gi organizira da zaminat za prodolùvawe na {koluvaweto vo Srbija. Me|utoa, na 9. V 1888 g. mu pi{uva na kru{ev~anecot vo Vrawe Despot Baxovi}: Na{eto nare~ie, koga moèlo da diktira na druite slavjanski nare~ia, ostanalo najsiroma{ko i, kako pita~, da spruìt rka bilo na blgarskoto, bilo na srpskoto, pa i duri na ruskoto!.. Vistina, na{evo nare~ie, kako najshodno so srpskoto, trebit od nego da crpit onie re~i koi i nemat u re~nikot si, no kde ni je na{iot re~nik, kde se na{ite filolozi koi da moèet da se zavzemeet so ovoj vaèn vopros, t.j. da ni sostaveet gramatika i drui najnu`ni u~ebnici, barem za osnovnite u~ili{ta? Nemaji na{i filolozi, kde se srpskite, koi znaet na{evo nare~ie i da so~ineet ovie elementarni i neophodimi knii so takvo nau~no bespristrastie, {toto tamo samo da upotrebeet srpski, vmesto dopolnitelni, kde ne moèt da najdeet maedonski re~i, a ne da se vodeet od slep patriotizam i vmesto da sostaveet maedonski u~ebnici, da so~ineet ~isto srpski#. Zatoa mu se obra}a na prijatelot: da ne se laème, Despote, nacionalnijot duh u Maedonija do takvo deredè deneska je stignal, {toto i sam Isus Hristos ako slezit od nebono ne moèt da go uverit Maedoneca oti toj je blgarin ili srbin... Posle, ot kako viame nie oti blgarizmot propadat vaka uàsno, mo`no li je da se vervit na nekakov uspeh za rasprostraneweto na drug, kakov i da e toj, slavjanski jazik? Ja ne vervam... Zatoa nie, dragi moj Despote, befme zafatile u{te od lani i dori ot olum-lani da prepora~ame da se otvoret maedonski u~ili{~a... Najglavna rabota je Maedonija da se pomaedon~it#. Na 5. IV 1889 g. T. P. ja konkretizira svojata programa so barawata: da se nazna~at 12 makedonski u~iteli po glavnite gradovi vo Makedonija so predavawe na makedonski jazik, da se otvori makedonsko ~itali{te vo Solun i da po~ne izdavaweto na eden makedonski vesnik vo Solun, a podocna i vo Carigrad, za da se vodi neophodnata borba# za otcepuvawe od Egzarhijata i za spogodba so Patrijar{ijata, odnosno za re{avawe na crkovno-makedonskoto pra{awe#.
Vo toj duh (14 godini pred Za makedonckite raboti#) toj go napi{uva i prviot separaten antiegzarhiski traktat Koj je kriv# na misirkovski makedonski jazik so barawe crkvata vo Makedonija da ima uzakoneno pravo sama taa da si izbira kandidati za mitropoliti izmegju svojite sogragjani i ednorodci, a Patrijar{ijata samo da ji rakopoloùje i da je nivni vrhoven duhoven na~alnik bez da ima vlast da ji promenuje ili sosem da ji otfrlja bez sakanje na narodot#, dodeka vo smesenite gradoj i palanki... na na{ite op{tini da im se dade pravo da si imaat eden sve{tenik ili arhimandrit za izvr{uenje crkovnite obredi na maj~inijot ni jazik#. Sledstveno, nije moème: prvo, da imame za brzo vreme na{i narodni vladici i uredeni u~ili{ta, bez da imame potreba od tugi milosti, za{to te{ko i gorko na onoj narod, {to ~eka svojata du{evna hrana od tugi race i ja poveril na takvi; i drugo, so re{ujenjeto na ovoj olku trnliv crkoven vopros, nije ke dobijeme doverije na pravitelstvoto, ke klademe kraj na intrigite nadvore{ni i vnatre{ni i taka ke ìvejeme premirno pod tatkooto krilo na Negoo Imperatorsko veli~estvo na{ijot Gospodar Sultan Abdul Hamid II#. Ovoj zna~aen predmisirkovski rakopis ostanuva neobjaven, za{to srpskata propaganda sepak ne moè{e da dopu{ti tolkav kompromis i postepeno uspea i avtorot da go vklu~i vo svoite pazuvi. Zatoa, koga vo 1905 g. izdava~ite na belgradskiot v. Avtonomna Makedonija# go pokanija da se vklu~i vo nivnata avtonomisti~ka programa#, toj ve}e be{e dragoman vo Srpskoto prateni{tvo vo Atina i napolno se stavi vo usluga na srpskite interesi, pa ìvotot go zavr{i kako srpski gradona~alnik na rodniot grad.
IZV. i LIT.: D-r Kliment Xambazovski, Kulturno-op{testvenite vrski na Makedoncite so Srbija vo tekot na XIX vek, Skopje, 1960, 161-171 i 190-194; istiot, Novi prilozi za Makedonskoto separatisti~ko dvièwe#, Glasnik#, INI, VIII, 2, Skopje, 1965, 241; istiot, Graa za istoriju makedonskog naroda iz Arhiva Srbije, tom IV, kwiga II (1886-1887), Beograd, 1986, 122-123, 173-175, 185-186, 190-194 i 212-217; istiot, Graa za istoriju makedonskog naroda iz Arhiva Srbije, tom IV, kwiga II (1888-1889), Beograd, 1987, 375-388 i 448-450; D-r Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (1874 1926)..., Skopje, 1966, 51-58, 391 i 714-715; Hristo Andonovski, Makedonskata programa na Temko Popov, Nova Makedonija#, Skopje, 30. IV i 1 i 2. V 1967, 17; Trajko Stamatoski, Borba za makedonski literaturen jazik, Skopje, 1986, 94-102 i 225-241; Petar Karajanov, Hristo Andonovski, Jovan Pavlovski, Li~nosti od Makedonija, Skopje, 2002, 264. Bl. R.
POPOVI], Rita (Prilep, 19. X 1955) pijanist. Diplomirala na FMU vo Skopje (M. [perovi}1189
POPOVI]
Ribarski, 1981). Magistrirala na istiot fakultet (J. Mihailovi}, B. Romanov, 1992). Od 2003 g. docent na FMU. Koncertirala kako solist i osobeno kako kameren muzi~ar (Duo DimovPopovi} i dr.) vo RM i vo pove}e evropski zemji. Sn. ^.-An. POPOVI], êdomir (s. Vrutok, Gostivarsko, 22. VI 1914 Skopje, 3. I 1993) pedagog, metodi~ar i u~ebnikar. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje (1934) i studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1951). Bil u~itel, profesor vo U~itelskata {kola Nikola Karev# i na Pedago{kata akademija Sv. Kliment Ohridski# (19611978) vo Skopje. Ima zna~aen pridones vo osposobuvaweto na u~itelski kadri po Osloboduvaweto na Makedonija. Posebno se zanimaval so pra{awa na metodikata po maj~in jazik i matematika vo oddelenskata nastava. Objavil nad 100 pedago{ki truda. Avtor e na prvata makedonska metodika po maj~in jazik za osnovnite u~ili{ta (I-V odd., 1967), na nekolku prira~nici i na pove}e u~ebnici po matematika za oddelenska nastava.
BIBL.: Po~etno ~itawe i pi{uvawe, 1957; Po~etna matematika, 1973; Bukvar za vozrasni (koavtor), 1946 i dr. LIT.: êdomir Popovi} (19171993), Zbor. na trudovi, Skopje, 2001. K. Kamb.
Du{ko Popovi} -\oko
àl vo Gostivar, Debar (po~etokot na 1942) i Drimkol. Toj e eden od organizatorite i politi~ki komesar na Mavrovskiot NOPO Korab# (formiran vo po~etokot na 1943). Po opkoluvaweto na Odredot vo Novo Selo (Gostivarsko) od italijanski karabineri i balisti, so desetinata zarobeni partizani bil sproveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to na {estmina od niv im bile izre~eni i izvr{eni smrtni presudi so besewe (11. V 1943).
BIBL.: Literatura i pesnici, Venac#, sv. 1, Beograd, 1928; Omladina i qubav, Venac#, 2, Beograd, 1929; Ciganinot Rama Durmi{, sp. Pomol#, Skopqe, 1931 1932; @abokre~ina, Almanah SJSU @upe za J. Srbiju, Skopqe, 1932, 6672. LIT.: Jakim Sinadinovski, 1943 vo Tiranskiot politi~ki zatvor, Nova Makedonija#, Skopje, 11. X 1953; Dejan Aleksi}, Du{an Popovi}-\oko, Nova Makedonija#, Skopje, 17-19. V 1959; Tome Bukleski, Besilkata se zani{a kako suva granka, Nova Makedonija#, Skopje, 11. X 1968; Dejan Aleksi}, Du{ko Popovi}-\oko, Skopje, 1985. S. Ml.
nolo{kiot i ekonomskiot razvoj i upravuvaweto so ekonomskite sistemi. Bila prodekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, v.d. dekan na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo, ~len na Sojuzniot sovet za ekonomski razvoj i na Sojuzniot sovet na sistemot na op{testveno planirawe, pretsedatel na Republi~kiot op{testven sovet za ekonomski razvoj pri Sobranieto na SRM, pretsedatel na Sovetot za op{testveno informirawe pri Sobranieto na SRM, potpretsedatel na Vladata na RM i odgovorna za evropskata integracija (1997 1998) i pretsedatel na Sojuzot na ekonomistite na Republika Makedonija (19982003). Na Katedrata za ekonomija go predavala predmetot Teorija na sistemi so osnovi na kibernetikata, a gi predava i predmetite Upravuvawe so sistemite i Politika na tehnolo{kiot razvoj. Avtor e na desetina knigi i okolu 130 nau~ni i stru~ni statii i drugi prilozi.
BIBL.: Tehnolo{kata strategija kako sostaven del na razvojnata strategija vo samoupravnoto op{testvo, Skopje, 1987; Tehnolo{ka strategija kao sastavni deo razvijenosti, Beograd, 1986; Terminologija od oblasta na ekonomskite nauki - ekonomska kibernetika, Makedonska terminologija, 66 (19/4), MANU, Skopje, 1989; Tehnolo{kiot razvoj na Makedonija, Skopje, 1991; Kako da se pristapi do evropskite bazi na podatoci, Skopje, 1992 (so koavtor); Menaxment, Skopje, 1993; Sistemi, upravuvawe, ekonomija, Skopje, 1995; Politika na tehnolo{kiot razvoj, Skopje, 2000: Upravuvawe so sistemite, Skopje, 2006; LIT.: Ekonomski fakultet 1950-1990, Skopje, 1990. S. Ml.
POPOVI]-\OKO, Du{ko (Vrawe, Srbija, 1913 Tiranskiot zatvor, Albanija, 17/18. V 1943) profesor po filozofija, komunisti~ki deec i organizator na NOB. Poteknuval od ~inovni~ko semejstvo, doseleno vo Skopje, kade {to zavr{il gimnazija i Filozofski fakultet, a potoa prijavil doktorska disertacija na Belgradskiot univerzitet (od oblasta na pedagogijata). Projavil i knièvni ambicii. Kako ~len na SKOJ i KPJ, bil uapsen (kon krajot na 1934) i osuden na edna i pol godina, a kaznata ja izdrùval vo zatvorot vo Sremska Mitrovica. Po izleguvaweto od zatvor ja organiziral prvata sredba na studentski pretstavnici od site gradovi na Makedonija. Bil eden od organizatorite na prijavuvaweto dobrovolci za odbrana na êhoslova~ka, na demonstraciite protiv italijanskata okupacija na Albanija, na martovskite demonstracii vo Skopje (1941) i sl. Kako obeleàn komunist, do Aprilskata vojna (1941) ne moèl da dobie dràvna slu`ba, a po okupacijata preminal vo ilegalstvo i dejstvuval vo Skopje i vo Zapadniot del na Makedonija na organizirawe na NOB. Najdolgo se zadr1190
Zlatka Popovska
POPOVSKA, Zlatka (Skopje, 29. VII 1948) - ekonomist, univerzitetski profesor. Zavr{ila gimnazija i diplomirala na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1967 1971), a magistrirala (19741979) i doktorirala (1985) na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad. Se vrabotila na Ekonomskiot fakultet vo Skopje kako asistent (1972) i gi minala site nastavni stepeni do redoven profesor (1995). Bila na studiski prestoj vo Velika Britanija i SR Germanija i dr. Nejziniot nau~en interes e naso~en kon teh-
Joana Popovska
POPOVSKA, Joana (Bitola, 18. VI 1943) akterka. ^len vo Narodniot teatar vo Bitola od 1960 g. (vo nego nastapuvala i na petgodi{na vozrast); potoa vo Dramata na MNT (1978-1994). U~estvuvala i vo pretstavi za deca, vo radiodrami i TV drami i serii.
Ulogi: Dezdemona (Otelo#); Petruwela (Dundo Maroe#); Ofelija (Hamlet#); @ivka (G-|a ministerka#); Mara (Svadbata na Mara#); Ana (Crna dupka#); Elektra vo istoimenoto delo; Velika (Pirej#); Elizabet (Ri~ard III#). R. St.
POPOVSKA-[AREVSKA
Liljana Popovska
Viktorija Popovska -Korobar
POPOVSKA, Liljana (Prilep, 24. V 1956) in`.-tehnolog, politi~ar. Diplomirala i magistrirala na Tehnolo{kiot fakultet vo Skopje. Rabotela vo Istraùva~kiot institut na Alkaloid# vo Skopje (19821998). Bila sovetnik vo Sovetot na grad Skopje (19961998), zamenik-minister za razvoj (19981999), sovetnik na Gradona~alnikot na gradot Skopje (19992002), pratenik vo tri mandati vo Sobranieto na RM (od 2002), pri {to i potpretsedatel na Sobranieto (20022004). ^len na rakovodnite strukturi na LDP (19932005) i osnova~ i lider na politi~kata partija na zelenite DOM (2005). Eden od osnova~ite i koordinator na Makedonskoto ènsko lobi, ~len na Sovetodavniot odbor na Rabotnata grupa za polova ednakvost pri Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa (19992007) i koordinator na Interparlamentarnoto lobi za licata so posebni potrebi (2003 2006). Inicijator i pretsedatel na Programsko-organizacioniot odbor na Godinata na makedonskiot jazik 2008. S. Ml. POPOVSKA, Cvetanka (Skopje, 26. VIII 1950) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1996 g.) po predmetite hidraulika, hidrologija i re~na hidrotehnika. Zavr{ila postdiplomski studii vo Delft, Holandija (1980/81), doktorirala vo Skopje (1988). Glavno pole na nau~niot interes $ se teoriskite i eksperimentalnite hidrauli~ni istraùvawa. Vodela nau~noistraùva~ki proekti i objavila golem broj trudovi. Glavni dela $ se knigite: Mehanika na fluidi# i Hidraulika#. Q. T. POPOVSKA-KOROBAR, Viktorija (Skopje, 1954) istori~ar na umetnosta. Magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema Ikonopisot vo Ohrid vo XVIII vek# (2003). Raboti vo Muzejot na Makedonija vo Skopje kako kustos-sovetnik za zbirkata ikoni i e rakovoditel na Oddelot za umetnost. Urednik e na sp. Zbornik srednovekovna
umetnost# izdanie na Muzejot. Avtor e na postojanata postavka Galerija na ikoni# i na pove}e tematski izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Kon atribucijata na ìvopisot vo crkvata na Slimni~kiot manastir, Zbornik za srednovekovna umetnost#, 2, Muzej na Makedonija, Skopje, 1996, 213237; Polo{kiot polielej kako najstara datirana rezba vo Makedonija, Jubileen zbornik#, Filozofski fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, Skopje, 1996, 509-522; The Icon of Jesus Christ the Saviour and the question of the continuity of the Ohrid painting school from the 15 th century, Izkustvo#, 33-34, Sofi, 1996, 34-38; Polo{ki manastir Sv. \or|i, Muzej na Makedonija, Skopje, 1998 (katalog); Lesnovski manastir, Muzej na Makedonija, Skopje, 2000 (katalog); Ikoni od Kumanovsko vo crkvata Sv. Nikola# vo Kumanovo, Naroden muzej, Kumanovo, 2000 (katalog, koavtorstvo so J. Zisovska); Zografite Krste od Veles i Krste Pop Trajanovi~, Prilozi#, XXXIII, 1, MANU, Skopje, 2002, 87-102; Ikoni od Muzejot na Makedonija, Skopje, 2004; Ikonopisot vo Ohrid vo XVIII vek, Skopje, 2005. S. Ml.
Osnovno u~ili{te zavr{ila vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Skopje. Studiite na Filozofskiot fakultet (Grupa biologija) gi zavr{ila vo 1952 g. Raboti kako nastavnik, odnosno profesor po biologija (19501953). Vo 1960 g. go steknuva zvaweto vi{ stru~en sorabotnik i e vrabotena vo Zavodot za ribarstvo na SRM vo Skopje. Doktorskata disertacija ja odbranila vo 1965 g. Vo 1971 g. e izbrana vo vi{ nau~en sorabotnik, a vo 1977 vo nau~en sovetnik. Od 1977 do 1983 g. e direktor na Prirodonau~niot muzej vo Skopje, a potoa e vo penzija. Objavila pedesetina nau~ni truda od oblasta na limnologiD. Pr. jata i potamologijata.
Anka Popovska -Cveta
POPOVSKA-PAVLOVSKA, Frederika (@ikovi{te, Koànsko, Egejskiot del na Makedonija, Grcija, 26. H. 1940) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Diplomirala na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1964). Magistrirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1970), a doktorirala na Univerzitetot vo Bradford, V. Britanija (1975). Imala pove}e studiski prestoi vo Evropa i SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1964 g., a kako redoven profesor od 1985 g. Bila dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet i prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#. Vo penzija e od 2004 g. Podra~ja: fenomeni na transportot na dvièwe, masa i toplina, difuzionoseparacioni procesi, struktura na polimerni materijali. Avtor e na knigi, nau~ni trudovi i istraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM# br. 563, od 26 XII 1991 g., str. 118; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 76. Sv. H. J.
POPOVSKA-CVETA, Anka (Enovo, Gornoxumajsko, 20. VIII 1920 s. Lisija, Gornoxumajsko, 29. I 1944) partizanka na Gornoxumajskiot partizanski odred Nikola Kalap~iev#. Bila ~len na RMS, do nejzinoto izleguvawe vo partizani (letoto 1943) u~estvuvala vo akciite za pomo{ na politi~kite zatvorenici, na partizanite i na nivnite semejstva. Zaginala vo borbata kaj Lisija.
IZV.: Mara Me`dure~ka, Partizanskoto dvièwe vo Pirinska Makedonija. Se}avawa, INI, Oddelenie za dokumentacija D-r Velimir Brezovski#, Skopje. LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966. V. Jot.
POPOVSKA[AREVSKA, Elica (Debar, 7. I 1937 Skopje,
POPOVSKA-STANKOVI], Ogwanka (Kumanovo, 1926) biolog.
Elica Popovska i Aco Stojanovi} vo baletot Kopelija#
1191
POPOVSKI
26. IX 1992) balerina. Baletskata naobrazba ja dobiva vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova. Igra vo MNT (19491976) kako ~len na ansamblot, solistka i prvenka na Baletot. Kako edna od istaknatite makedonski balerini, gostuvala na scenite od porane{nite jugoslovenski republiki.
ULOGI: Balerina (I. Stravinski, Petru{ka#), Kitri (L. Minkus, Don Kihot#), @izel (A. Adam, @izel#) i dr. Em. X.
Aleksandar Popovski
POPOVSKI, Aleksandar (Skopje, 13. VIII 1969) reìser. Diplomiral na Otsekot za teatarska i filmska reìja na FDU vo Skopje (1994). Zaedno so Darko Mitrovski e osnova~ na alternativnata grupa Crv# (1989-1991) i na filmskata producentska ku}a Mirko i Slavko prva partizanska produkcija# (1996).
RE@II: Tuku taka pod oblaka# (zaedno so Darko Mitrevski); Mame mu ebam koj prv po~na#; Divo meso#; Balkanot ne e mrtov#; Don @uan#. êsto reìra i von granicite na Makedonija: Bure barut# (Teatar Kerempuh#, Zagreb, Hrvatska); Roberto Zuko# (Atelje 212, Belgrad, Srbija); Don Kihot# (Slovensko narodno gledali{~e, Qubqana, Slovenija). R. St.
hozbirka Odblesoci, ja napu{ta medicinata i iscelo se oddava na poezijata. ^len e na DPM (1956) i ~len na Izvr{niot sovet na Makedonija; direktor na NIP Nova Makedonija# i na Vardarfilm# vo Skopje; potpretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo; pretsedatel na DPM (vo dva mandata) i pretsedatel na Sovetot na SVP (1966/67 i 1978/79). Za redoven ~len na MANU e izbran na 10. V 2000 g. i ~len na Svetskata akademija na poezijata (2002). Prepeal od razni jazici vidni poeti od Balkanot i od Evropa, me|u niv i bibliskata Pesna nad pesnite#. Zastapen e vo site antologii na makedonskata poezija, kako i vo Antologijata na svetskata poezija. Negovata poezija e prevedena na pove}e jazici vo svetot. A. P. e eden od najzna~ajnite makedonski poetski tvorci. Poet na epot i epopeite, na bolnite makedonski i staroslovenski taà~ki i elegii, poet na makedonskite tajnopisi i rodopisi, na mitskiot poetski govor vkorenet vo isto~nata, vizantiska i hristijanska makedonska poetska tradicija. Makedonija i nejzinata tragi~na istoriska sudbina e vo sredi{teto na negovata poezija. Nea toj ja vozdigna vo mit. Dobitnik e na visoki nacionalni i me|unarodni nagradi i priznanija.
DELA: Odblesoci (poezija, 1955); Vardar (poezija, 1958); Samuil (poezija, 1963); Nepokor (poezija, 1964); Kamena (poezija, 1972); Tajnopis (poezija, 1975); Qubopis (poezija, 1980); Rodopis (poezija, 1981); Sina pesna (poezija, 1984); Glas od damninata (publikacija od literaturno-istoriski i poetolo{ki karakter, 1986); Nenaslovena (poezija, 1988); Okovano vreme (statii i komentari, 1991); Me|u ìvotot i znacite (esei, 1991); Providenija (poezija, 1995); Okoto, svetlinite (esei, 1996); Sveta pesna (2001); Dve ti{ini (2003). Sostavuva~ e na Svetata zemja na zborot (1995), antologija na jidi{ poezijata, i na Orfej i Isus: bibliski motivi vo sovremenata makedonska poezija (2000). LIT.: Georgi Stardelov, Makedonska knièvnost. 7. Veli~anija, Sk. 2000. G. St.
ko semejstvo, od tatko sve{tenik u~esnik vo Ilindenskoto vostanie (1903). Bil u~esnik vo NOB, vo slu`ba na Glavniot {tab na NOV i POM. Zaedno so sve{tenicite Veqo Man~evski i Kiril Stojanov go organiziral Prviot sve{teni~ki sobir (oktomvri 1943) vo s. Izdeglavje, na koj bila donesena odluka za organizirawe na Makedonska pravoslavna crkva, kako vozobnovena Ohridska arhiepiskopija.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
POPOVSKI, Bogdan Nestorov (Debar, 1. I 1925 Skopje, 11. XI 2006) internist, primarius, osnovopolo`nik na Klinikata za toksikologija pri Med. f. vo Skopje i nejzin prv i dolgogodi{en direktor. Ima osobeni zaslugi za organizacijata i funkcioniraweto na urgentnata slu`ba za terapija na akutni truewa so alkohol, razni drugi otrovi, lekovi i sl. Br. N.
Vlado Popovski
Ante Popovski
POPOVSKI, Ante (Lazaropole, 3. VI 1931 Skopje, 1. H 2003) poet, eseist, prepejuva~, publicist, akademik. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo rodnoto selo, gimnazijata vo Bitola, a Medicinskiot fakultet vo Skopje, kade {to se vrabotuva kako asistent. Izvesno vreme raboti kako lekar vo Debar, no od 1955 g., koga od pe~at mu izleguva prvata sti1192
Protojerej -stavrofor Antim Popovski
POPOVSKI, Antim, protojerej-stavrofor (s. Slatino, Debarca, 1902 Skopje, 31. III 1987) sve{tenosluìtel od sve{teni~-
POPOVSKI, Vlado (s. Dolno Dupeni, Prespansko, 21. IX 1941) univerzitetski profesor, pravnik, politi~ar i istori~ar. Osnovno obrazovanie zavr{il vo [tip, a gimnazija i Praven fakultet vo Skopje (1966). Magistriral vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (1974), a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata po istorija, na tema Ustavite vo makedonskoto nacionalno dvièwe kako indikator za negoviot dràvotvoren karakter# (1988). Bil asistent i nau~en sorabotnik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa. Izbran za vonreden profesor po predmetite politi~ka sociologija i politi~kiot sistem na Jugoslavija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a za vonreden profesor na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot istorija na dràvata i pravoto na narodite na Jugoslavija i za redoven profesor po predmetot istorija
POPOVSKI
na pravoto. Bil sovetnik na pretsedatelot Kiro Gligorov (19911993), minister za odbrana (19921994; 20012002), minister za pravda (19941997) i sovetnik na pretsedatelot Boris Trajkovski (1999 2001). ^len e na Mati~nata komisija za formirawe na Univerzitetot Goce Del~ev# vo [tip (2007) i sovetnik na premierot Nikola Gruevski (od 2006). Objavil pogolem broj trudovi od makedonskata istorija, politi~kata sociologija i politi~kiot sistem. Osnovnata ideja {to ja sledi e tradicionalnata povrzanost na imiwata na u~esnicite vo makedonskoto nacionalno dvièwe (18801945).
BIBL.: Makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe do TMRO, Skopje, 1989; Makedonskoto pra{awe vo dokumentite na Kominternata, tom prvi, 1&2, Moskva i Skopje, 1999; Politi~kite institucii na Stara Grcija, Skopje, 1976; Lokalnata samouprava i op{tinite vo Makedonija, Skopje, 1999; Makedonskoto pra{awe vo nadvore{nata politika na Sovetskiot Sojuz (1922&1940). Dokumenti, Skopje, 2008. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
Gligor Popovski
DELA: Stihozbirki: Cvet, Sk., 1953; Rosica, Sk., 1956; So trotinet po cel svet, Sk., 1958; Za poubav svet, Sk., 1978; ôvek so ~ovek, Sk., 1982; bajki i skazni: Bajka za deteto Vilen, Sk., 1952; Skazni za Vozovija, Sk., 1967; Mornarot Neb, Sk., 1971; Elen kamen, Sk., 1988; romani: Mostot, Sk., 1959; Crvenata raka, Sk., 1961; Ispit, Sk., 1972; Bojan, Sk., 1973; Planino, ubavino, Sk., 1979; U~itelkata, Sk., 1984; Drugata strana, Sk., 1991. V. Toc.
grad (1965), magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977), na tema: Relacija me|u telesniot razvitok i so dinamometar izmerenata muskulna snaga kaj ma{kata sredno{kolska mladina vo Skopje#. Doktoriral na Filozofskiot fakultet, Otsek za fizi~ko vospitanie vo Ni{ (1980), na tema: Relacije antropometriskih dimenzija i izometriskog mi{inog potencijala kod u~enika uzrasta od 11 do 14 g. u SR Makedoniji#. Rabotel kako profesor po Plivawe na Vi{ata {kola za fizi~ka kultura (19651978) i kako predava~ i redoven profesor po plivawe i vaterpolo na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1978 2006). Bil dekan ~etiripati. Bil pratenik na Liberalnata partija vo Sobranieto na RM (19921994 i 19941998). Dolgogodi{en trener na APK Student# vo Skopje i selektor na makedonskata reprezentacija vo plivawe. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi, i e dobitnik na op{testveni priznanija.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Desetgodi{nina na Fakultetot za fizi~ka kultura & Skopje (1977/78 1987/88), Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#, br. 1, Skopje, 1988. 25 godini na Fakultetot za fizi~ka kultura (19772002), Skopje, 2002. D. S.
Grigori Popovski
Georgi Stalev Popovski
POPOVSKI, Georgi Stalev (Vitoli{te, Mariovo, 22. IV 1930) univ. profesor, poet, prozaist, dramski pisatel, nau~en rabotnik i preveduva~ na klasi~na poezija (Pu{kin, Lermontov, Bajron, Dante, Petrarka, Serdarot od Prli~ev i dr.). Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje.
BIBL.: Smev na krvta, roman, Sk., 1960; Pregled na makedonskata literatura od 19 vek; Makedonskiot vers, doktorska disertacija, Sk., 1970; Angelina, drama vo stihovi, Sk., 1972; Raskolnikot od HetiniXinot, drama vo stihovi, Sk., 1975; Vtoriot Omir, poema, Sk., 1988; Poslednite 100 godini makedonska knièvnost, Sk., 1994; Maski, poezija, Sk., 1998; Izbrani dela, Sk., 2002. Sostavuva~ e na antologiite na francuskata i ruskata poezija i dr. P. Gil.
POPOVSKI, Grigori (Lvuvek, [qonsk, Polska, 2. IV 1952) novinar i preveduva~. Sin na roditeli-begalci od Kostursko. Zavr{il Pedago{ka akademija i Filozofski fakultet vo Skopje. Vo Makedonskoto radio e od 1986 g. Rabotel vo Tretata programa, kade {to go ureduval sp. Treta programa#, bil urednik na Dokumentarnata redakcija na Prvata programa na Radioto, a potoa direktor i glaven urednik na Makedonskoto radio (20022006). J. F.
Du{ko Popovski
POPOVSKI, Gligor (s. Budinarci, Berovsko, 1. IV 1928 Skopje, 14. V 2007) eden od prvite pisateli za deca i mladina, preveduva~. Zavr{il U~itelska {kola vo Skopje. Rabotel kako urednik na detskite spisanija na Detska radost#.
Dimitrija Popovski
POPOVSKI, Dimitrija (Skopje, 16. VI 1941) univ. profesor, pliva~ki trener. Zavr{il Visoka {kola za fizi~ka kultura vo Bel-
POPOVSKI, Du{ko (Skopje, 1899 Skopje, 1995) fudbaler i fudbalski trener. Igral fudbal vo Skopje za FK Napredok# (1919), SSK (1921), SSK Makedonija#. Nastapil vo FK Napredok# protiv reprezentacijata na angliskite oficeri vo Skopje (1919), koja bila pobedena so 2:0, kako i protiv Makabi# od Solun, koj bil pobeden so 7:0. Toj e prv fudbalski sudija vo Makedonija so poloèn ispit (1924). Na novoformiranata Sekcija na fudbalskite sudii pri Skopskiot lopta~ki potsojuz bil izbran za pretsedatel (1927). D. S. POPOVSKI, @ivko (Skopje, 30. VII 1934 Skopje, 10. I 2007) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek
1193
POPOVSKI
valska premiera na Mlad otvoren R. St. teatar) i dr.
@ivko Popovski
na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1961). Go predaval predmetot proektirawe na op{testveni zgradi. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonsko-urbanisti~ki konkursi na podra~jeto na porane{na Jugoslavija, kako i vo drugi zemji. Projavuval poseben interes za arhitektonskata teorija i kritika. Se zanimaval i so publicistika objavil pove}e studii vo stru~ni spisanija i vo dnevniot pe~at. Pozna~ajni realizirani objekti: Gradski trgovski centar vo Skopje (1971); Dom na penzionerite vo Ohrid (1972); Dom na kulturata Grigor Prli~ev# vo Ohrid (1981) adaptacija i rekonstrukcija.
LIT.: I. Xeparoski, Arhitekt @ivko Popovski (1934), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 223-232. Kr. T.
Jovan Popovski
POPOVSKI, Jovan (s. Vev~ani, Struga, 26. IX 1916) novinar, raskaùva~, romansier. Rabotel kako novinar-urednik na belgradska Politika# za Makedonija. ^len e na DPM od 1972 g.
DELA: romani: Edna mladost (romanizirana biografija, 1969), Na tatkovski na~in (1970), Dnevnikot na Stra{o Pinxur (1972), Verdan (1986), Zlovreme (1989), ôvek od prviot ~in na istorijata (romanizirana biografija, 1993), Logorska romansa (1994), @elnik - na dalgite na ìvotot (avtobiografija, 1996), Sami (1996), Godinite na kam{ikot (2003); zbirki raskazi: Avgust (1979) i Poganici (1989); Samoubistvo na Pretsedatelot na Republika Makedonija, Zapisi (2000), Razgovori so Koli{evski (2006); Grad~eto na Drim (2006); Nepokornite (2007); Moeto novinarstvo (2007); Kliment - episkop Veli~ki (2008) LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990). V. M.-^.
na Makedonija i Jugoslavija, na Makedonskata geotermalna asocijacija (MAGA) i na Me|unarodnata letna {kola za direktna aplikacija na geotermalnata energija (ISS). Bil eden od osnova~ite, ~len na Bordot na direktori, pretsedatel na evropskata granka i pretsedatel na Komitetot za obrazovanie na IGA. Pretsedatel na grupata za geotermalna energija na UNESKO ROSTE. Ekspert na FAO i UNESKO. Bil u~esnik na ~etiriesetina me|unarodni i nacionalni nau~ni proekti vo Makedonija, Bugarija, Grcija, Italija, Portugalija, Turcija. Organiziral pedesetina nacionalni i me|unarodni sobiri. Vodel ili u~estvuval vo izgradbata na pedesetina demonstracioni proekti i industriski kapaciteti vo: Makedonija, Italija, Portugalija, Turcija i dr. Po~esen profesor na Univerzitetot vo Oradea (Romanija) i viziting profesor na pove}e uniGl. K. verziteti vo svetot.
Kiro Popovski
Ivan Popovski
Kiril Popovski
POPOVSKI, Ivan (Skopje, 2. V 1969) reìser. @ivee i raboti vo Moskva. Diplomiral i magistriral na Otsekot za reìja na Ruskata akademija za teatarska umetnost vo Moskva (1993). Reìi: (vo Moskva) Avantura# (spored nezavisen vesnik, ovaa pretstava e edna od desette najva`ni produkcii na moderniot ruski teatar, 1996); Vajarot na maski#; Bawa# (Feniks Ansambl Wujork); Pana|ur# (Teatar na Evropa, Pariz); Evgenij Onegin# (Operata vo Lil, Francija); Makedonska odiseja 2001# (Ohridsko leto); Dnevnikot na ludiot# (na albanski jazik, festi1194
POPOVSKI, Kiril (s. Vladimirovo, Berovsko, 1943) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Diplomiral, magistriral i doktoriral na Ma{inskiot fakultet na Univerzitetot vo Qubqana (Slovenija). Poseben pridones dal vo razvojot na niskotemperaturnite grejni instalacii vo oranèriite i direktna primena na geotermalnata energija. Avtor e na pove}e od 20 knigi i okolu 300 nau~ni publikacii, objaveni ili prezentirani niz celiot svet. Osnova~ i pretsedatel e na Zaednicata na toplani na Jugoslavija, na Zaednicata na oranèriski proizvoditeli
POPOVSKI, Kiro (s. Vratnica, Tetovsko, 13. IV 1942 Skopje, 29. X 1995) pravnik, politi~ar. Gimnazijata ja zvr{il vo Skopje, Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Kako mladinec, bil pretsedatel na Gradskiot komitet i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na CK na Sojuzot na socijalisti~kata mladina na Makedonija, a potoa sekretar i pretsedatel na Sovetot na SSM, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Republi~kata SIZ za fizi~ka kultura, pretsedatel na Komisijata za pra{awa od op{testveno-politi~kiot sistem, ~len na Odborot za pra{awa od oblasta na op{testvenoto ureduvawe, bezbednosta i odnosite so stranstvo, ~len na Komisijata za pra{awa od op{testveno-politi~kiot sistem na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM, osnovopolo`nik i prv pretsedatel na Socijalisti~kata partija na Makedonija (22. IX 1990 juli
POPOVSKI
1995) i potpretsedatel na Sobranieto na RM (19911995). S. Ml.
Kole Popovski
POPOVSKI, Kole Iliev (s. Ek{isu, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, 8. VIII 1942) veterinar, redoven prof. na FVM vo Skopje. Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb (1980). Avtor e na 144 nau~ni i 23 stru~ni trudovi. Objavil monografija Endokrinologija na reprodukcijata# (1998) i prira~nik Primeneta endokrinologija vo reprodukcijata# (2001). M. D. J. B.
generalen direktor na Staklarnicata, {ef na Otsekot za op{ti ekonomski analizi vo Sekretarijatot za op{tostopanski raboti na SRM, v.d. direktor i profesor na Vi{ata stopanska {kola vo Skopje (19531960). Potoa pak se vratil kako predava~ (1960), vi{ predava~ (19681983), prodekan i pretsedatel na Sovetot na Ekonomskiot fakultet. Bil ~len na Okoliskiot i na Univerzitetskiot komitet na KPM vo Skopje, ~len na Gradskata konferencija na SKM, pretsedatel na Fakultetskata konferencija na SKM, ~len na Pretsedatelstvoto na Gradskiot i na Republi~kiot odbor na SZBNOV, potpretsedatel na Okoliskiot naroden odbor i naroden pratenik vo Op{testveno-politi~kiot sobor na Sobranieto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Spomenica 19501980, Ekonomski fakultet, Skopje, 1980; Spomenica 1950 1990, Ekonomski fakultet, Skopje, 1990, 100101. S. Ml.
Nestor Popovsni ja rakovodi poslednata sednica na Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC (3. H 1958)
na Zdruènieto na pravoslavnoto sve{tenstvo na SFRJ.

Pande Popovski
Kajakarot na divi vodi Lazar Popovski Kostadin Popovski
POPOVSKI, Kostadin Sterjov (s. Za{le, Demirhisarsko, 25. XII 1920 Skopje, 10. VIII 1994) ekonomist, univerzitetski profesor. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Rastojca, a gimnazija vo Bitola (1941). Kako gimnazijalec, bil ~len na SKOJ (1937), a potoa u~esnik vo NOB (1941) sekretar na selsko biro na KPJ, politi~ki komesar na selski i reonski komitet na KPJ. Bil uapsen od bugarskite okupacioni vlasti (kon krajot na avgust 1942) i osuden, a kaznata ja izdrùval vo zatvorot Idrizovo (Skopsko) do organiziranoto begstvo na site politi~ki zatvorenici (29. VIII 1944). Po Osloboduvaweto bil sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na SKOJ vo Bitola, kako i {ef na Otsekot na Vnatre{ni raboti vo Kru{evo, Demir Hisar i Bitola. Po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad (1950), bil izbran za asistent na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (19501953). Izvesen period bil komercijalen direktor na Cementaricata Usje#,
POPOVSKI, Lazar (Skopje, 18. V 1975) ekonomist, kajakar na divi vodi. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1993), magistriral vo SAD (2003). Toj e ~len na KK Ilinden 90# vo Skopje i dràven prvak devetpati vo K-1 kajak na divi vodi. Na balkanskite prvenstva vo Skopje (1995 i 2000) osvoil prvo mesto, a na Evropskoto prvenstvo (2004) {esto mesto vo 3 H K-1. Go osvoil prvoto mesto na IKAS vo Skopje (2004). Nastapuval na ~etiri olimpiski igri (1992 2004), na Svetskoto prvenstvo (1997) i na drugi natprevari. Bil izbran za najdobar sportist na Makedonija (1999). D. S. POPOVSKI, Nestor, protojerej-stavrofor (Lazaropole, 17. V 1916 Skopje, 23. VII 1996) ~len na Prviot crkovno-naroden sobor (1945) vo Skopje, a potoa na ~elo na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva. Pove}e godini bil pretsedatel na Zdruènieto na pravoslavnoto sve{tenstvo na Makedonija i pretsedatel
POPOVSKI, Pande (s. Bistrica, Bitolsko, 12. IV 1922 Skopje, 2. XI 2002) redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta i predmetot po{umuvawe i melioracija. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Belgrad (1949). Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1969). Rabotel kako referent (19491951), a potoa stanal na~alnik za odgleduvawe i za{tita na {umite vo Ministerstvoto za {umarstvo na SRM. Bil direktor na Upravata za gradsko i vongradsko zelenilo (19511961). Od 1961 g. rabotel kako predava~ i redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje. Se zanimaval so problemite za po{umuvawe na golinite i so kontejnerskoto proizvodstvo na sadnici. Publikuval golem broj trudovi. Al. And. POPOVSKI, Pande (Carev Dvor, Prespa, 20. X 1912 Skopje, 15. VII 1987) eden od osnovopolo`nicite na makedonskoto novinarstvo. Zavr{il Teolo{ki fakultet (Belgrad) i Filozofski fakultet (Skopje). Vo italijansko-albanskata okupacija politi~ki zatvorenik (od 1942) vo zatvorite vo Kor~a, Podgradec, Elbasan i Tirana i vo logorot Porto Romana, proteran i inter1195
POPOVSKI
niran vo Bugarija. ^len na AGITPROP na Glavniot {tab na NOV i POM vo G. Vranovci (1944). Eden od osnova~ite na Radio Skopje kade go minal celiot raboten vek (1945-1978). Ima ogromni zaslugi za razvojot na Radio Skopje i radio-reportaàta, posebno so svoite radio-emisii kaj na{ite iselenici vo stranstvo. Publicisti~ki trudovi: Posledniot tabor# i Surovata vistina#. B. P. \.
dinata na oktomvri 1944) i komandant na Kumanovskata divizija na NOVJ. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil oficer na JNA, a potoa demobiliziran vo ~in major (1949) i bil na~alnik na Narodnata milicija na NRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Vtora makedonska udarna brigada. Se}avawa i dokumenti, Skopje, 1973; Prilep i Prilepsko vo NOV 1943 godina.Materijali od nau~niot sobir odràn na 21, 22 i 23 mart 1979 godina, Skopje, 1981; Umre Metodija Popovski-Majka, Nova Makedonija#, Skopje, 5. I 1987, 3. S. Ml.
Risto Popovski
faks (1992), prva od vakov vid vo B. P. \. regionot.
Petar Popovski
POPOVSKI, Petar (Lazaropole, 12. VII 1931) novinar, istraùva~. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Od 1951 g. go ureduval spisanieto Lazaropole# nameneto za sonarodnicite vo stranstvo. Rabotel vo NIP Na{a kniga# (1961), urednik na vesnikot Tribina#. Od 1965 do penzioniraweto na razni dol`nosti vo MRTV: prv urednik (16 godini) na TV-dnevnikot, pom. direktor i glaven urednik na Informativnata programa na TV Skopje. Po penzioniraweto avtor na monografiite: Arhimandrit Teofil Avramov @ungulovski# (1997), Nostradamus apokalipsata odbrojuva# (1999), \or|ija Kastriot-Iskender, kral na Epir i Makedonija i vtor Aleksandar Makedonski# (2005), Mijacite potomci na anti~kite Makedonci i prastari ìteli na Matija (dene{na Albanija)#, Krvavo dosie na arnautskiot gego-mirditski terorizam vo makedonskata zemja (1700-2002)# i Makedonskata srednovekovna crkovna diplomatija# (trite vo 2006). B. P. \. POPOVSKI, Risto (Gali~nik, 30. VIII 1945) novinar. Studiral na Visokata {kola za politi~ki nauki, sociologija i novinarstvo vo Qubqana. Sorabotuval vo Radio Skopje, kade {to se vrabotil vo 1970 g. Od 1974 g. sorabotnik/urednik vo Redakcijata na Tanjug za Makedonija, od 1990 g. postojan dopisnik od Moskva. Osnova~ i sopstvenik na nezavisnata agencija Mak1196
To{o Popovski
Pan~e Popovski -Makse
POPOVSKI, To{o (Gali~nik, 14. VII 1919 Skopje, 28. II 1996) novinar, publicist, op{testvenik. ^len na KPJ (1939), progonuvan i zatvoran, nositel na Partizanska spomenica 1941. Zavr{il Visoka partiska {kola vo Belgrad. Vo novinarstvoto od 1944 g. prv dopisnik na Tanjug od Makedonija, urednik vo Radio Belgrad, na Komunist# i Borba# (1952), prv dopisnik na Borba# od Moskva po normaliziraweto na odnosite so SSSR (1956). Od 1959 g. glaven i odgovoren urednik na Nova Makedonija#, postojan dopisnik od Sofija (1967 1970). Bil pratenik vo Sobranieto na SRM. Avtor na trudovite Makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji# i Makedonskoto ime nema da zagine#, kako i na romanot Osilo# i na filmskoto scenario B. P. \. Potraga#. POPOVSKI-MAJKA, Metodija (Prilep, 4. V 1909 Skopje, 2. I 1987) legendaren komandant od NOAVM. Kako aktivist na Narodnata pomo{, se vklu~il vo NOD i NOB (1941), poradi {to bil uapsen i interniran (19421943), a po vra}aweto zaminal partizan (septemvri 1943), stanal ~len na KPM (dekemvri 1943) i bil zamenik komandir na ~eta, komandant na NO (prilepski) bataljon Mir~e Acev#, komandant na Vtorata i na Pettata makedonska NO brigada (2. VIII 1944 sre-
POPOVSKI-MAKSE, Pan~e (Gostivar, 1924 Debar, avgust 1944) u~esnik vo NOB. Bil pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe. ~len na KPJ (1941) i sekretar na MK na KPJ vo Gostivar (1942). Se istaknal vo podgotovkite za formiraweto na partizanski odredi. Bil borec na Prvata makedonska NOU brigada (1943). Herojski zaginal vo borbite za Osloboduvaweto na Debar (1944).
LIT.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB, 19411944, Gostivar, 1974. Vl. Iv.
Elisie Popovski -Marko
POPOVSKI-MARKO, Elisie (Mavrovo, 16. XII 1907 Skopje, 1972) {panski borec, u~esnik vo NOVM. Kako pripadnik na progresivnoto rabotni~ko dvièwe (1934) bil ~len na KPJ (1936), dobrovolec vo [panskata gra|anska vojna vo 129-ta internacionalna brigada (19371939), po {to bil vo logorot za {panskite dobrovolci vo Francija
POPSIMOV
(1939 1941). Vo NOVJ (1941) bil komandant na Topli~kiot NOPO i zamenik politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Bil politi~ki komesar na Prvata operativna zona na NOV i POM (1943) i ~len na G[ na NOV i POM. Vodel pregovori so Germanskata komanda od Struga vo Botunskata tesnina me|u Botun i Struga za razmena na germanski zarobenici za politi~ki zatvorenici, pripadnici na NOAVM (XI 1943). Bil u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). Po Osloboduvaweto bil na razni politi~ki dol`nosti. Nositel na Partizanska spomenica 1941.
to i na postigawata na u~enicite, 2002; U~ili{na dokimologija, 2005 i dr. K. Kamb.
Dragan (Dada) Poposki Mile Poposki
POPOSKI, Mile (Prilep, 20. X 1922) prozaist, komediograf, novinar. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Rabotel kako sredno{kolski profesor i kako urednik vo RTV Skopje.
BIBL.: Maratonska bitka, humoristi~ni raskazi, Sk., 1963; U~enici na |avolot, komedija, Sk., 1964; Trista koli trwe, komedija, Sk., 1965; Site bo`ji zapovedi, humoristi~ni raskazi, Sk., 1967; Gluvci oro vodat, komedija, Sk., 1967; Solunski patrdii, komedija, Sk., 1979; Vikend na mrtovci, komedija, Sk., 1985; Tu|o sakame - svoe ne davame, komedija, Sk., 1986; Leb v kolenici, humoristi~ni raskazi, Sk., 1989; Java~i na sviwi, humoristi~na proza, Sk., 1996. LIT.: P. T. Bo{kovski, Humoristi~nata proza na Mile Poposki, vo kn. Esei i kritiki#, Skopje, 1997. P. Gil.
Filimena Poposka
POPOSKA, Filimena (Tetovo, 1946) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i nau~nik. Diplomirala (1969), magistrirala (1977) i doktorirala (1980) na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Na istiot fakultet raboti od 1969 g., a redoven profesor e od 1991 g. Bila prodekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Imala pove}e studiski prestoi vo Evropa. Podra~ja: hemiski reaktori, ekstrakcioni procesi, prerabotka na nafta, optimizacija i proektirawe na tehnolo{ki procesi. Avtor e na nau~ni trudovi i istraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM# br. 708, od 22. VI 1998 g., str. 21; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 77. Sv. H. J.
Dragan (Dada) Poposki: Ras~ekor
nuva ilustrativnata komponenta M. B.-P. (Horizontala, 1971). POPOSKI, Kiro Sotirov (s. Malo Kowari, Prilepsko, 14. X 1936) psiholog, metodi~ar. Zavr{il u~itelska {kola vo Bitola (1953) i Filozofski fakultet (psihologija) vo Belgrad (1965). Magistriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Belgrad (1974). Celiot raboten vek go minuva vo obrazovanieto: u~itel, sovetnik, odnosno direktor na Pedago{kiot zavod na Makedonija. Bil zamenik-pretsedatel na Republi~kiot komitet za obrazovanie i fizi~ka kultura (1982 1986). Kako honoraren predava~ ja izveduval nastavata (1978 1989) po psihometrija i metodika na nastavata po psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Negov stru~no-nau~en interes se psiholo{kite aspekti na nastavata i na obrazovanieto.
BIBL.: Znaeweto i negovoto usvojuvawe, 1992; Psiholo{ki osnovi na sovremenata nastava, 1997; Uspe{en nastavnik, 1998; Re~nik na terminite od oblasta na ocenuvawe-
POPPETROV, Srebren (s. Vrbeni, Lerinsko, 18. X 1869 Sofija, 17. XI 1950) u~itel i u~ili{ten inspektor, pripadnik na Makedonskata revolucionerna organizacija. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Vo vremeto na bugarskata okupacija vo Prvata svetska vojna bil okruèn upravnik vo Bitola i Kumanovo, po vojnata vo Petri~. Vo 1922 g. od VMRO i Makedonskiot nacionalen komitet bil praten vo SAD i Kanada, kade {to organiziral iseleni~ki dru{tva i u~estvuval vo formiraweto na MPO. Bil pratenik vo bugarskoto Narodno sobranie.
LIT.: Zoran Todorovski, Demografskata i etni~kata sostojba na naselenieto vo isto~nite oblasti na Albanija vo 30-tite godini na XX vek (spored statisti~kite podatoci na Srebren Pop Petrov), Glasnik# na INI, 1, Skopje, 1998. Z. Tod.
POPOSKI, Dragan (Dada) (Prilep, 23. X 1933) skulptor, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Diplomiral (1961) i magistriral (1964) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Samostojno izlagal vo Skopje, Edinburg, Harogejt, Kopar, Trst, Frankfurt, A{afenburg. Ve{to modificira monolitni mermerni asocijativni formi. Pri geometrizacijata na masite kako su{tinska se namet-
POPSIMOV, Hristo (Ohrid, 1916 Sofija, 1980) trilingvalen poet (makedonski, srpski i bugarski), vnuk (od sestra) na Gr. Prli~ev. Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodniot grad, gimnazijata vo domot za makedonskite u~enici vo Kraguevac, a Pravniot fakultet vo Belgrad. Po dvegodi{na rabota, disertacijata po enciklopedija na pra1197
POPSTEFANOV
predgovor od akad. P. Dinekov, pod redakcija na E. Evtimov, be{e nape~aten sosem skromen izbor od negovite rakopisi, posveteni glavno na Ohrid i na negovata zemja, no so besmisleno ufrleni dva ne negovi zbora (Blgari i blgarska).
BIBL.: Vesnikar~e, Na{ vesnik#, I, 1, Zagreb, 30. III 1937, 7; Borba, Lu~#, I, 67, Skopqe, 15. XII 1937, 272; Na{ijot grad#, Lu~#, I, 67, 15. XII 1937, 273; Ribari, Ju`ni pregled#, XI, 3, Skopqe, 1937, 109; Nokturno# i O noas kako gori kosmos!#, Lu~#, II, 5, 25. V 1938, 203; Tragi, Makedonska kniga, Skopje, 1967; Izgrevite tleat, Kultura, Skopje, 1968; Stihovi, Misla, Skopje, 1969; Ptia, vremena. Stihotvoreni, Blgarski pisatel, Sofi, 1979. LIT.: Blaè Ristovski, Poezijata na makedonski vo Lu~#, Kulturen ìvot#, VIII, 78, Skopje, 1963, 3235; istiot, Kon zbornikot stihovi Tragi# od Hristo Popsimov, predgovor kon zb.: Tragi, Skopje, 1967, 57; istiot, Kon zbirkata Izgrevite tleat#, pogovor kon zb.: Izgrevite tleat, Skopje, 1968, 9396; istiot, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Misla, Skopje, 1980, 227231; istiot, Makedonskite stihovi na Hristo Popsimov (19161980), zb.: Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, 2, Skopje, 1982, 245248; Slobodan Mickovi}, Poetsko doa|awe na minatoto (Tragi#, izbor od poezijata na Hristo Popsimov,...), Nova Makedonija#, 7403, 28. V 1967, 9; Al. Popovski, Samorodna i bogata e makedonskata poezija (intervju), Ve~er#, 21. VI 1967, 7; \. Popovski, Dijalog na minuvawe Dragoceni mi bea sovetite na Racin Hristo Popsimov za svojata poetska zbirka Tragi# vo izdanie na Makedonska kniga#, za sredbata so Racin, makedonskata i sovremenata bugarska poezija, Nova Makedonija#, 7431, 21. VI 1967, 4; Petr Dinekov, Nkolko dumi za edna nova kniga, predgovor kon: Ptia, vremena. Stihotvoreni, Sofi, 1979, 58. Bl. R.
na~alnik na {tabot na divizija. Zaginal na frontot.

LIT.: Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971. V. Jot.
Hristo Popsimov
voto mu ostanuva nezavr{ena, bidej}i vo 1940 g. e ispraten vo koncentracioniot logor Bile}a. Vo 1941 g. nao|a rabota vo Sofija i ostanuva do krajot na ìvotot, iako pove}epati bara da se vrati vo tatkovinata. Prvite stihovi na makedonski jazik gi napi{uva vo 1935 g., no prvata pesna (Vesnikar~e#) mu e nape~atena vo organot na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb Na{ vesnik# (1937), zaedno so Racinovite Tutunovi bera~i#. Vo istata godina vo sp. Lu~# publikuva u{te dve stihotvorbi na makedonski (Borba# i Na{ijot grad#), no i edna pesna na srpski vo sp. Ju`ni pregled# (Ribari#). Vo slednata 1938 g. objavuva i drugi dve pesni na srpski vo Lu~# (Nokturno# i O noas kako gori kosmos!#). Posebno zna~ewe imaat dvata za~uvani (no toga{ neobjaveni) predgovorni teksta kon stihozbirkite na Voislav Ili} Luda krv# i Za osvetqenim putevima#, {to sodrèa i stihovi na makedonski (1935). Od niv se gleda deka P. se dviì po razvojnata linija na mladata makedonska poetska generacija na Racin, Nedelkovski, Markovski i Petkovski. Vo povoeniot period (19441948) sozdava deset stihozbirki (Mojot grad#, Idnina#, Soneti#, Saturnalii#, Bledite vseleni#, Mrtvi lisja#, Qubov i duh#, Oblaci i senki#, ûvstva od preispodwata# i Migovi vo prostorot#), no niedna ne uspeva da objavi vo Bugarija. Vo prviot del od prvata zbirka (Preludium#) se nao|aat i stihotvorbite pi{uvani do 1940 g. na makedonski, drugite se na bugarski. Vo noemvri 1967 g. avtorot napravi po{irok izbor od ova tvore{tvo i predloì da se objavi vo Makedonija. Taka bea nape~ateni izborite vo tri knigi: Tragi# (1967), Izgrevite tleat# (1968) i Stihovi# (1969). Duri koga be{e na smrtnoto leglo vo sofiskata bolnica, kako potreba za istorijata, so li~no zalagawe i so nacionalno-politi~ki intoniran
1198
POPSTOILOV, Anton (s. Le{ko, Gornoxumajsko 15. II 1869 Sofija, 9. VIII 1928) folklorist, etnograf, u~itel, literaturen istori~ar. Poteknuva od sve{teni~ko semejstvo. Gi zavr{il Solunskata ma{ka gimnazija (1890) i Sofiskoto vi{o u~ili{te (1897). Bil u~itel ili direktor vo gimnaziite vo Prilep, Bitola, Ser, Solun, Odrin i dr. mesta. Bil glaven egzarhiski inspektor vo Carigrad (19101913), a potoa urednik i direktor na Etnografskiot muzej vo Sofija (1913 1928). Vo Sofija objavil dve zbirki so narodni pesni od Makedonija, prvata vo 1894 (Bitovi pesni) i vtorata vo 1895 g. (Pesni od politi~kiot ìvot). Objavil i dve kni{ki: Blgarski kniòvnici ot Makedonija (Sofija, I, 1922, i II, 1928), dva toma: Pokazalec na pe~atenite narodni pesni (Sofija, I, 1916 i II, 1918) i pogolem broj statii i studii od oblasta na folklorot, jazikot i literaturata.
LIT.: Anton P. Stoilov, Makedonski narodni pesni. Redakcija d-r Marko Kitevski, Skopje, 1990; Anton P. Stoilov, Makedonski narodni umotvorbi. Sostavil i redaktiral d-r Marko Kitevski, Skopje, 2000; Kiril Penu{liski, Makedonski folklor, istoriski pregled, Skopje, 1999; Izvesti na Narodni Etnografski muze, Sofi, kn. 89, 1929; Enciklopedi Pirinski kra, II, Blagoevgrad, 1999, 141. M. Kit.
Lazar Popstefanov
Vladimir Poptomov
POPSTEFANOV, Lazar (Bansko, 1897 Isto~en front, SSSR, 1941) polkovnik vo Crvenata armija. Zavr{il gimnazija i u~estvuval vo Prvata svetska vojna (19161918) i vo Septemvriskoto vostanie (1923). Emigrant vo Kralstvoto na SHS, kade {to go zavr{il Pravniot fakultet. Zaminal vo Sovetskiot Sojuz i vo Moskva ja zavr{il Voenata akademija Frundze#. Pri napadot na nacisti~ka Germanija na Sovetskiot Sojuz bil
POPTOMOV, Vladimir (psevd. V. Vasilev, Tomov, Gromov, Hajdar) (s. Belica, Razlo{ko, 27. I 1890 Sofija, 1. V 1952) pravnik, ùrnalist, publicist, makedonski i bugarski partiski deec. Bil ~len na bugarskata Socijaldemokratska partija. Po Prvata svetska vojna bil primen za ~len na Visokiot partiski sovet na BKP. U~estvuval vo Septemvriskoto vostanie (1923), a po negoviot poraz emigriral vo Rusija. Bil eden od osnova~ite i voda~ite na
PORODIN
VMRO (Ob). Bil politi~ki sekretar i redaktor na Makedonsko delo# (19251933). Od 1934 g. rabotel vo organite na Kominternata. Se zastapuval za edinstven makedonski nacionalen front i za makedonska nacionalna partija. Na antimakedonskiot politi~ki proces vo Sofija (1936) doblesno ja afirmira makedonskata kauza od pozicija na makedonskata nacija. Po Rezolucijata na Informbiroto (1948) se otkaàl od makedonskite stojali{ta i go poddrùval stavot na BKP za makedonskoto pra{awe.
BIBL.: Zato vovame?, Sofi, 1944. LIT.: Georgi Bicin, Mir~o rukov, Vladimir Poptoleov (Biografi~en o~erk), Sofi, 1957; BKP, Kominternt i makedonskit vpros 19171946, III, Sofi, 1998 i 1999. O. Iv.
{arenogu{esta zavira~ka (Prunella collaris).

Kilimi od Pore~e
POP-TRAJKOVI], Borivoe (Skopje, 18. II 1905 Ni{, Srbija, 13. II 1967) spec. fizijatar, osnovopolo`nik na fizijatrijata vo Makedonija. Med. f. zavr{il vo Grac (1931), kade {to i specijaliziral. Od 1935 do 1941 g. ja formiral, ja organiziral i ja rakovodel Slu`bata za fizikalna medicina i reanimacija. Vo 1956 g. go formiral i go rakovodel Zavodot za rehabilitacija vo Skopje do negovoto zaminuvawe na Med. f. vo Ni{ (1964).
IZV.: Acta Medica Mediana#, VI, 4. Sl. M. P.
razvilo rudarstvoto i toa eksploatacijata i topeweto na èlezna ruda. Kako poznati rudarski sela se javuvaat Samokov, Kova~ i Kov~e. Podocna, poradi nerentabilnosta, eksploatacijata na èlezna ruda celosno zamrela, a naselenieto od rudarstvoto se preorientiralo kon pe~albarstvoto. Vo P. ima 51 selo i Makedonski Brod kako gradska naselba. Najgolem broj sela se nao|aat na zaramnetite ridovi na Pore~koto plato. Tie se naseleni so Makedonci, no se zafateni od silni emigracioni dvièwa. Kako rezultat na iseluvaweto nivniot broj od 18.033 `. vo 1961 g. se namaluva na 7.141 `. vo 2002 g. Preseluvaweto e naso~eno glavno kon Skopje. Osnovno zanimawe na pore~ani e odgleduvaweto tutun i ovo{tarstvoto.
LIT.: Petar Jovanovi, Pore~e. Naseqa i poreklo stanovni{tva, SKA, kw. 28, Beograd, 1935. Al. St.
Karta na Pore~e
POPULACIONA POLITIKA sistem na merki i aktivnosti, so ~ija pomo{ se vlijae vrz demografskite procesi, posebno na komponentite na prirodnoto (natalitet i mortalitet) i na mehani~koto dvièwe na naselenieto, zaradi ostvaruvawe (po nasoka, intenzitet i struktura) specifi~no dvièwe na naselenieto na edna zemja ili region, soobrazeno so postojnite ekonomski, socijalni, politi~ki i drugi celi. RM, realno gledano, moè da se klasificira me|u dràvite {to nemaat jasno oformena, koncipirana i dosledno sprovedena populaciona politika.
LIT.: Slave Risteski, Demografskata tranzicija vo Republika Makedonija, Skopje, 1996; istiot, Demografski metodi so demografska analiza, Skopje, 2006. S. R.
POPÎWA ili ZAVIRA^KI (Prunellidae) familija mali ptici od podredot ptici-peja~ki (Oscines), od koi vo Makedonija se registrirani dva vida: sivogu{esta zavira~ka (Prunella modularis) i Pop~e (zavira~ka)
POREÊ planinska oblast vo sredniot tek na r. Treska. Od istok e zatvorena so te{ko pristapnite bila na Dautica, Karaxica i Suva Planina, na sever e odvoena so Suva Gora od Polog, na zapad so planinite êloica i Pesjak od Ki~evskata Kotlina i na jug so Bu{eva Planina od kru{evskiot kraj. Na severoistok vrskata so Skopskata Kotlina ja odrùva preku prevojot Kula (1.135 m), na jugoistok so Pelagonija preku prevojot Barbaras (881 m), a na zapad so Ki~evskata Kotlina po dolinata na Treska. Okolnite planini se sostaveni od kristalesti {krilci, preku koi leàt kompleksi od varovnici i dolomiti. Vo sredi{niot del na predelot, na viso~ina od okolu 800 m se protega plato pokrieno so slatkovodni pesoci i glini od ezersko poteklo koi se nositeli na magnetitna i limonitna ruda. Vo sredinata na platoto, Treska go vsekla svoeto korito, i so pove}e mali pritoki celosno go ras~lenila. Na nekoi mesta toa e pokrieno so {uma, no vo pogolemiot del e golo ili obrasnato so grmu{ki. Severnata planinska periferija ja {titi oblasta od ladnite vlijanija, taka {to klimata e blaga i ovde uspevaat pitomiot kosten, vinovata loza i tutunot. Vo prvata polovina na XIX v. vo P. silno se
PORE^KA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA v. Petnaesetta makedonska (pore~ka) narodnoosloboditelna brigada. PORE^KI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (kaj Makedonski Brod, juli 1944 s. êlopeci, Ki~evsko, 12. IX 1944) partizanska edinica na NOV i POM. Vedna{ po formiraweto dejstvuval vo Pore~e, glavno vo vospostavuvaweto na narodnata vlast, formiraweto na NOO, agitacijata i afirmacijata na celite na NOAVM me|u mesnoto naselenie, razobli~uvaweto na ~etni~koto dvièwe (pod rakovodstvo na V. Trbi}) i mobilizacijata na novi borci. Vlegol vo sostavot na Petnaesettata makedonska (pore~ka) NO brigada.
LIT.: Milan Risteski, Pore~e niz istorijata, Skopje, 1982; Dane PetkovskiVlado Strezovski, Borbena dejstva u Zapadnoj Makedoniji 19411944, Ratna pro{lost naroda i narodnosti Jugoslavije, kw. 76, Beograd, 1983, 248249. S. Ml.
PORODIN TUMBA (s. Porodin) neolitska naselba od raniot, sredniot i od docniot neolit. Eponimen lokalitet na Velu{ko porodinskata kulturna grupa. Otkriena e trapezoidna ku}a so ogni{te od sredniot neolit, kerami~ki sadovi i kultna plastika. Od kerami~kite naodi zna~ajni se pretstavite na maketa na
1199
POROJ
POROJ-PROEKT specijalizirana organizacija, formirana vo 1952 g. so zada~a da vr{i proektirawa od oblasta erozijata i ureduvaweto na poroite. Porojproekt postoe{e do 1980 g., potoa negovata dejnost okolu proektiraweto kompletno ja prezede Zavodot za vodostopanstvo na RM. I. B. PORTA 3# specijalizirano dvonedelno spisanie za grade`ni{tvo, arhitektura i ekologija. Prviot broj izlegol vo dekemvri 2004 g. Osnova~i se grupa gra|ani, a izdava~ Biropres# DOO Skopje. Mir~e Adam~evski, eden od osnova~ite, bil upravnik na dru{tvoto i prv glaven urednik na spisanieto. B. P. \.
Antropomorfen cilinder od `rtvenik od sredniot neolit od nao|ali{teto Tumba, s. Porodin
Posen triod (XIII v.), Arheografska zbirka na MANU
ku}a, osnova na ku}a i antropomorfnite cilindri.

LIT.: M. Grbi} P. Ma~ki} D. Simoska B. Stalio, Porodin, Bitolj, 1960. D. Z.
POROJ dvofazen tek (te~na i tvrda faza), so nenadejna pojava i kratkotrajno dejstvo, vo otvoreni korita i so golema sodrìna na tvrd materijal (do 60%). Nastanuva kako posledica na intenzivni vrneì, nagli topewa na sneg, a vo uslovi na lesno podrivni masi na padinite i naklon dovolen za te~ewe na porojnata masa. Predizvikuvaat razni {teti (na pati{ta, mostovi, ku}i, taloèwe nanos vo zaramneti delovi, na plodni po~vi, vo akumulacii i vo ezera itn.). Za uspe{no ureduvawe na porojnite slivovi, potrebno e da se izvedat biolo{ki i tehni~ki merki. Spored Kartata na erozija vo RM# (1993), registrirani se 1.245 poroi, od niv 46% se vo I-III kategorija na razornost. Pozna~ajni poroi vo RM se: Kameni~ka Reka, Xep~i{ki Poroj, Luda Mara, Pena, Negotinska Reka, Kumanovka itn. I. B.
PORFIRIJ PALEOLOG ohridski arhiepiskop (22. I 1623 28. IX 1628). Za negovoto arhiepiskopuvawe siguren podatok e pismoto do nego od papata Urban VIII (28. IX 1624). Se pretpostavuva deka so prethodno pismo ja priznal papskata vlast.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod Turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 72. S. Ml.
slovenski tekst. Rakopisot poteknuva od Severna Makedonija. V. D. POSEN TRIOD crkovnoslovenski knièven spomenik od XIII v., makedonska redakcija, zletovska {kola. Pi{uvan e na pergament, verojatno sostaven od tri razli~ni rakopisi, osobeno listot 8 se razlikuva so nekoi paleografski i jazi~ni osobenosti. Spomenikot ima format 25 x 18 cm, sodrì 36 lista so po 21 red na stranicata. Pismoto e ustavno, te{ko ~itlivo. Prili~no o{teten. Se ~uva vo Narodnata biblioteka Sv. Kiril i Metodij# vo Sofija.
LIT.: Georgi Georgievski, Kratovsko evangelie, Makedonski studii, Skopje, 2001, 23; Prof. B. Conev, Opis na r4kopisit5 i starope~atnit5 knigi na Narodnata biblioteka v Sofi, Sofi, 1910, 135. G. G.
POSEN I CVETEN TRIOD makedonski rakopis od krajot na XIII po~. na XIV v. Kodeksot ima vkupno 33 pergamentni lista, a negovi fragmenti se ~uvaat vo tri razli~ni biblioteki: Narodna bibl. Sv. Kiril i Metodij#, Sofija, br. 50 (21 l.); Rakopisen oddel na Bibliotekata na RAN vo Sankt- Peterburg, sign. 4. 5. 16 (1 l. i mal fragment), 4. 5. 15 (1 l.) i 4. 5. 12 (7 l.) - vkupno 9 l., RGB porane{na Leninova (GBL) vo Moskva pod br. 1720, zb. na Grigorovi~ br. 38 (3 l.). Kodeksot e palimpsest, triodot e pi{uvan vrz drug
POSLANIE DO FILIPJANITE del od Biblijata, napi{ano od apostolot Pavle od zatvorot vo Rim (63 g.) i isprateno do hristijanskata op{tina vo Filipi. Se sostoi od 4 glavi vo koi se izrazuva hristijanska qubov, naglasuvaj}i go nivnoto ~ovekoqubie, dobrodu{nost i privrzanost kon hristijanstvoto. Toj
Rekata Luda Mara, Kavadarci
Ostanki od anti~kiot grad Filipi
1200
POTKULI
im se zablagodaruva za materijalnata potkrepa i dobro~instvata pri negoviot tamo{en prestoj, gi povikuva na istrajna molitva i gi smeta na sebe ramni po ~esta. Toa e sostaven del na Noviot zavet#.
IZV.:Sveto pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991. LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje 2005. K. M.-R.
POSLANIJA DO SOLUNJANITE delovi od Svetoto pismo, dvete prvi poslanija na apostolot Pavle, napi{ani vo 52 i 53 g., vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint, do hristijanite vo gradot Solun. Prvoto poslanie se sostoi od 5, a vtoroto od 3 glavi. Vo niv im se izrazuva blagodarnost za priemot pri negoviot tamo{en prestoj, gi povikuva da go sledat negoviot primer i propovedaweto na verata. Izrazuva zadovolstvo od rezultatite vo {ireweto na hristijanstvoto i verba vo Hristovoto vtoro pri{estvie.
IZV.: Sveto pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991. LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995. K. M.-R.
mesto se naselile 675 Grci od Isto~na Trakija. Odreden broj makedonski semejstva, kako i poedinci, vo vremeto na Gra|anskata vojna bile prinudeni da se preselat vo Jugoslavija. Vo sledniot period brojot na naselenieto postepeno se zgolemuval i vo 1961 g. vo P. ìveele 2.146 `., koi se so me{an etni~ki sostav (Grci i Makedonci). Glavno zanimawe na naselenieto e proizvodstvo na ìtni i industriski kulturi. P. e rodnoto selo na makedonskiot kulturno-nacionalen deec Krste Misirkov. Vo seloto ima ostanki od nekoga{niot grad Pela i arheolo{ki muzej (v. Pela).
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta vo Egejska Makedonija, kn. prva, Skopje, 1978. Al. St.
Smrekov potkornik
{umi. Nanesuva golemi {teti, dupej}i dlaboki hodnici vo smrekovite stebla. Ja naseluva Evropa, Severna Azija, s do Koreja.
POTKORNICI (Scolytidae) {tetni tvrdokrilni insekti. @iveat pod korata na razni drvja doma}ini, po {to go dobile imeto. @enkite pravat komora od koja, levo i desno polagaat po edno jajce; izvedenite larvi dup~at napre~ni karakteristi~ni hodnici, o{tetuvaj}i go drvoto. Vo Makedonija se registrirani 65 vidovi, od koi popoznati se: smrekov potkornik (Ips typographus L.), {tetnik na smreka i borov potkornik (Myelophilus piniperda L.), {tetnik na bor.
LIT.: Zora Karaman, Fauna na Makedonija I. Potkornici-Scolitoidea (Coleoptera: Insecta), Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1971; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330. V. T. K. M. Kr.
Qube Pota
Avionska snimka od ostankite na anti~kiot grad Pela
POSTOL (SVETI APOSTOL) PELA (AGII APOSTOLI) selo vo Egejskiot del na Makedonija, Republika Grcija; 2500 `. (2002). Se nao|a 40 km severozapadno od Solun, vo Pazarsko Pole, na nadmorska visina od 60 m. Kako grad Pela bila prestolnina na Filip II i na Aleksandar III Makedonski. Podocna e imenuvano kako Postol i bilo naseleno samo so Makedonci. Vo 1913 g. vo P. ìveele 590, a vo 1920 g. 737 `. Vo 1924 g. del od Makedoncite bile preseleni vo Bugarija i na nivno
POTA, Qube (Kru{evo, 3. XII 1918) urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (1948). Rabotel vo pove}e proektantski organizacii i bil prv direktor na Zavodot za urbanizam i arhitektura vo Skopje. Kako ekspert na OON rabotel vo zemjite na Ju`na i Centralna Amerika. Prete`no se zanimava so urbanisti~ko planirawe. Izrabotil urbanisti~ki planovi za pove}e gradovi vo Makedonija Tetovo (1948), Berovo (1950), Kavadarci (1951), Kru{evo (1952), Resen, kako i detalni urbanisti~ki planovi za Skopje. U~estvuva vo izrabotkata na Urbanisti~kiot plan na Skopje po katastrofalniot zemjotres. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe Stokovna ku}a 26 Juli# vo Skopje i nekolku stanbeni objekti, kako i so publicistika. Objavil stotina statii so arhitektonska i urbanisti~ka problematika vo stru~ni spisanija i vo dnevniot pe~at. Kr. T. POTKORNIK, SMREKOV (Ips typographus L.) tvrdokrilen insekt. @ivee vo ~etinarski {umi. Aktiven e vo prikve~erina. Teloto mu e pokrieno so kafeavi cvrsti pokrilci elitri. Dostignuva dolìna od 4,25,5 mm. Kaj nas se sre}ava vo smrekovi
POTKO[ULAJKA dolna obleka {to se nosela neposredno na teloto. Se izrabotuvala od konopno ili pamu~no platno ili pak bila meleska, so osnova od pamuk, a jatok od konop. Toa e vsu{nost pokusa i potenka ko{ula od gornata ko{ula. Sostavena e od eden prednik, zadnik i od dva rebrewaka od sekoja strana i e so pokusi rakavi od ko{ulata. J. R. P. POTKULI, VARO[ edna od nekropolite na Prilep, locira-
Nekropolata Potkuli vo Varo{ (XII-XIII v.)
1201
POTPOLO[KI
na severoisto~no od dene{nata naselba Varo{ i srednovekovnoto podgradie. Toa e visoka terasa na ju`nata padina na ridot Markovi Kuli, na koja se prostiral srednovekovniot grad Prilep. Nakitot {to dominira vo grobovite i nadvor od niv se sostoi od nau{nici i obetki, metalni i stakleni belezici, prsteni i kop~iwa datirani od XIIXV v.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 190192, sl. 63, 64. El. M.
POHVALA KIRILU I METODIJU# oratorium za bas, recitator, hor i orkestar. M: T. Zografski, T: Sv. Kliment Ohridski. Prvo izveduvawe: Skopje, 1969. Dr. O. POCESKI, Apostol (Negotino, 5. II 1935) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1979 do penzioniraweto vo 2000) po predmeti od oblasta na teorijata na konstrukciite. Magistriral vo Berkli (Kalifornija) 1965 g., doktoriral vo Belgrad (1968), specijalist za metodot na kone~ni elementi, so me|unarodni dostreli. Nau~nite postignuvawa gi izloìl vo golem broj publikuvani trudovi, me|u koi i vo knigite: Teorija na konstrukciite# (1986), Mixed Finite Element Method# (SpringerVerlag, 1992), Finite Element Method Based on the Diferential Equations# (Skopje, 1996), Numeri~ki metodi# (1999), Dinamika na konstrukciite# (2002), Osnovi na aseizmi~koto proektirawe# (so B. Tanevski, 2005). Q. T.
Proizvod Mleko, slatko Kiselo mleko, jogurt Sirewa site vidovi Jajca, par~iwa [e}er Kafe i kakao ôkoloda i keks Vino Pivo Piper Domati Zelka kg/l 52,1 14,6 10,7 212 20,8 2,9 7,8 2,6 15,6 30,7 21,8 13,2
Dr. \o{.
POTPOLO[KI (Coturnix) rod ptici od familijata vistinski koko{ki (Phasianidae), od koi vo Makedonija e registriran eden vid potpolo{ka (Coturnix coturnix).
zionario# vo [panskata gra|anska vojna (od 1. IV 1938), a potoa vo zarobeni~ki logori vo Francija. Po okupacijata na Jugoslavija bil na razni voeni i politi~ki dol`nosti na NOAV vo Bosna i Hercegovina (1941), a potoa komandant na Pettata operativna zona na NOV i POM (od 1943), komandant na Kumanovskiot NOPO i na Strumi~kiot NOPO, komandant na bataljon, na~alnik na {tab i komandant na divizija na NOVJ. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto zavr{il voena akademija i se nao|al na razni komandni dol`nosti vo JNA. Po penzioniraweto bil pratenik vo Sobranieto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Falsifikuvani paso{i za dobrovolcite, Na {panskata zemja. Se}avawa na u~esnici vo [panskata gra|anska vojna, Skopje, 1961, 11-21; Borbite na rekata Ebro, na istoto mesto, 129-140; Povtorno dobrovolci, na ist. mesto, 148-154. IZV.: Avtobiografija, rakopis vo Op{tinskiot odbor na SZB od NOVM vo Strumica. LIT.: Interbrigadisti od Makedonija vo [panskata revolucija. Vo srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija, Skopje, 1975, (243); Boò Stefanovski, Boro Pockov Mirko, Vo internacionalnite brigadi na [panija, Skopje, 1989, 90-96; Simo Mladenovski, U~estvoto na Makedoncite vo [panskata gra|anska vojna, bibliografija, na istoto mesto, 229-230, bibl. edinici 171-182. S. Ml.
POTRO[UVA^KA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI. Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, potro{uva~kata na zemjodelskite proizvodi po ìtel vo 2004 g. bila sledna:
Proizvod Leb Oriz Pile{ko meso Govedsko meso Svinsko Ov~o i jagne{. meso Sveà i zamrzn. riba Jabolka Ju`no ovo{je Bostan Grozje Kompir kg 71,6 8,6 11,0 9,9 7,6 1,1 5,0 12,5 15,2 14,6 19,9 29,3
POTTRÂNO makedonsko narodno oro za me{an sostav vo 7/16 (3,2,2) ritam. Naj~esto se igra vo Skopsko. Drèweto za racete e za kitkite, slobodno spu{teni nadolu. Se igra vo polukrug, poletno, so vpe~atok na pottr~uvawe na desno, so brzi ~ekori na polustapalata. Obiluva so potskoci i doskoci.
POCKOV, Boro (Borivoj) (Mirko [panecot) (Strumica, 18. IV 1916 Belgrad, 19. VI 1981) grafi~ki rabotnik, voen komandant na NOAVM i generalmajor na JNA. Kako pripadnik na komunisti~koto dvièwe (od 1936) i ~len na KPJ (od 1938), bil borec na internacionalnite brigadi vo Bataljonot Divi-
Scenska izvedba na narodnoto oro Pottr~ano#
PO^VI. Klasifikacija na po~vite. Vo RM ima 16 golemi grupi po~vi (redovi), podeleni na tipovi, pottipovi, varieteti i formi. Golemite grupi po~vi i nivnite tipovi (vo zagrada) se: entisoli (leptosol, regosol, arenosol), fluvisoli (fluvijatilna po~va, koluvijalna po~va), molisoli (varovni~ko-dolomitna crnica, moli~en ranker, rendzina, ~ernozem), umbrisoli (umbri~en ranker), vertisoli (smolnici), kambisoli (cimetna {umska po~va, crvenica, kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti, kafeava {umska po~va), luvisoli (lesivirana po~va), podzoli (kafeava podzolesta po~va), planosoli (planosol), glejsoli (fluvijatilno-livadska po~va, hidrogena crnica, mo~urlivoglejna po~va), solon~aci (solon~ak), solonci (solonec), histosoli (fibrisol, hemisol, saprisol), antroposoli (rigosol, hortisol, rizosol, iragri~en antroposol, deposol, flotisol). Leptosol po~va so liti~en kontakt do 25 cm. Nerazviena ili slabo razviena po~va, so profil od tipot (A)-R, so slabo razvien (inicijalen) horizont ili ohri-
1202
PO^VI
\. Filipovski: Klasifikacija na po~vite na Republika Makedonija# (2006)
~en horizont. Kaj nas se javuva kako erodirana po~va vo na{ite planini. Kako ~ista kartografska edinica iznesuva 13.053 ha, a kako kompleksni edinici so drugite tipovi po~vi 378.327 ha. Se odlikuva so niska produktivna sposobnost, osobeno poradi plitkosta na profilot. Leptosolot se javuva kako rezultat na silno razvienite erozioni procesi kaj nas. Regosol slabo razviena po~va, so slabo razvien (inicijalen) horizont. Obrazuvan e od rastresit supstrat, so dlabok profil, bez liti~en kontakt. Kaj nas se javuva vo kotlinite vo branovidnorit~esti tereni, koi se silno erodirani po uni{tuvaweto na {umata. Obrazuvan e naj~esto vrz tercierni sedimenti. Tipi~no lozarska i ovo{tarska po~va, no se koristi i za poledelski kulturi. Na nego se javuvaat najgolem del od zimskite brdski pasi{ta. Arenosol podvièn pesok {to se obrazuva so eolska erozija i resedimentacija na erodiraniot materijal. Pokriva 200 ha pokraj Vardar vo Gevgeliskata Kotlina. Ne se koristi vo zemjodelskoto proizvodstvo. Aluvijalna (fluvijalna) po~va sovremen re~en nanos, podlabok od 25 cm, so slabo razvieni ili nerazvieni pedogenetski procesi. Sodrì fluvi~ni po~veni materijali i se odlikuva so sloevitost i so dobra sortiranost. Se javuva vo na{ite po{iroki re~ni dolini i pokriva 131.599 ha. Toa e edna od najplodnite na{i po~vi. Se koristi intenzivno vo zemjodelskoto proizvodstvo. Najgolem del e melioriran (odvodnet) ili intenzivno se navodnuva. Koluvijalna (deluvijalna) po~va po~va obrazuvana so erodirawe na po~vite od povisokite (planinski i ridski) tereni so povr{inski vodi i porojni vodoteci i so recentna resedimentacija na erodiraniot materijal vo podno`jeto na tie tereni. Podlaboka e od 20 cm, ima slabo razvieni pedogenetski procesi, izrazita
sloevitost i slaba sortiranost na materijalite. Vkupnata nejzina povr{ina kaj nas iznesuva 159.600 ha. Se koristi intenzivno vo zemjodelskoto proizvodstvo (lozarstvo, ovo{tarstvo). êsto se navodnuva so bistri planinski vodi. Varovni~ko-dolomitna crnica po~va so tip na profilot A-R, so dobro razvien crn humusen horizont, dlabok najmnogu 30 sm, koj leì vrz ~isti kompaktni varovnici i dolomiti. Pokriena e so visokoplaninska trevna vegetacija, koja se koristi za letna pa{a vo na{ite planinski regioni (vo alpskiot i subalpskiot). Zazema 220.000 ha. Moli~en ranker po~va so tip na profilot A-R ili A-AC-C-R, so dobro razvien moli~en horizont {to leì vrz bazi~ni i ultrabazi~ni steni ili vrz nivni regolit. Pokrien e so visokoplaninska trevna vegetacija, koja se koristi za letna pa{a. Zaedno so umbrisolite pokriva 233.000 ha, od koi samo mal del pripa|a na moli~niot ranker. Rendzina po~va so tip na profilot A-AS-S, so temen moli~en horizont, poplitok od 40 cm. Se obrazuva vrz rastresit supstrat bogat so karbonati (razni vidovi tercierni sedimenti) vo na{ite kotlini (branovidnorit~esti tereni). Se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (poledelstvo, lozarstvo, ovo{tarstvo). Pokriva 32.800 ha zaedno so ~ernozemot. êrnozem/crnozem po~va so tip na profilot A-AS-S, so temen moli~en horizont podebel, od 40 cm. Se obrazuva vrz rastresit karbonaten supstrat, ilovi~est i bogat so ilit (lesovidni ili starokvarterni ili pliocenski sedimenti). Se javuva najmnogu vo najsuvoto kontinentalno-submediteransko podra~je vo na{ite kotlini (branovidno-ridski tereni). Plodna po~va {to se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto, osobeno ako se navodnuva. Pokriva 32.800 ha zaedno so rendzanata. Umbri~en ranker (umbrisol) humusno-silikatna po~va, so tip na profilot A-AC-C-R ili poretko A-R, so dobro razvien temen umbri~en horizont. Obrazuvan e vrz silikatni i kvarcni steni ili vrz niven rezidualen regolit vo na{ite planinski tereni (alpsko i subalpsko podra~je). Najgolem del od visokoplaninskite pasi{ta {to sluàt za letna ispa{a se na ovaa po~va. Nejzinata povr{ina iznesuva 221.400 ha kako ~ista kartograf-
ska edinica, a vo vid na kompleksi so regosoli u{te 12.000 ha. Smolnica (vertisol) po~va naj~esto so tip na profilot A-ASS, so verti~en horizont do dlabo~ina od 100 cm, so glina nad 30%, bogata so montmorilonit i so kapacitet na apsorpcija pogolem od 40 smo (+)kg-1. Te{ka po~va so lo{i fizi~ki svojstva, obrazuvana vrz glinesti sedimenti ili bazi~ni i ultrabazi~ni steni i niven regolit. Se javuva vo na{ite kotlini (branovidnoridski tereni) i se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto. Nejzinata povr{ina iznesuva 61.900 ha. Del od ovie po~vi se navodnuva. Cimetna {umska po~va so tip na profilot A-(B)-C. Ima ohri~en ili moli~en humusen horizont pod koj leì oglinen kambi~en horizont, koj e glavna karakteristika za ovaa po~va. Po~vata e beskarbonatna i se obrazuva naj~esto od razni sedimentni steni, koi moàt da bidat beskarbonatni ili karbonatni. Se javuva vo na{ite najsuvi kotlini, glavno vo kontinentalno-submediteranskoto podra~je vrz branovidno-rit~esti tereni, koi porano bile pokrieni so dabova vegetacija koja e sega vo najgolem del uni{tena taka {to po~vata se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (glavno lozarska po~va). Golem del se navodnuva. Kako oddelna kartografska edinica zafa}a 113.359 ha, a vo kompleksi so drugi po~vi (regosoli, rendzini i lesivirani po~vi) u{te 222.651 ha. Crvenica po~va so tip na profilot A-(B)-rz-R. Ima ohri~en ili moli~en humusen horizont, pod koj se javuva karakteristi~en crven rezidualen kambi~en horizont. Po~vata e beskarbonatna, obrazuvana vrz ~isti varovnici i dolomiti vo na{ite varovni~ki planini, glavno pod dabova vegetacija. Kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti po~va so tip na profilot A-(B)rz-R. Ima ohri~en moli~en ili umbri~en horizont, pod koj se javuva kafeavo oboen kambi~en rezidualen horizont. Po~vata e beskarbonatna i se obrazuva vrz ~isti varovnici i dolomiti vo na{ite planini, glavno pod dabova vegetacija. Zafa}a 93.000 ha. Kafeava {umska po~va po~va so profil od tipot A-(B)-C. Ima humusen ohri~en, moli~en ili umbri~en horizont pod koj leì tipi~en (obi~en) kambi~en horizont. Se javuva naj~esto vrz beskarbonatni kvarcni i silikatni
1203
PO[UMUVAWETO
steni. Po~vata e beskarbonatna i kisela, obrazuvana glavno vo planinskite tereni, naj~esto pod bukova vegetacija. Edna od najrasprostranetite po~vi kaj nas. Teksturno e nediferencirana ili slabo diferencirana. Zafa}a 925.000 ha. Lesivirana po~va po~va {to ima pod prirodna vegetacija tip na profil A-E-Bt-C. Pod ohri~niot ili umbri~niot humusen horizont se javuva lesiviran eluvijalen horizont, a pod nego argili~en horizont. Profilot na po~vata se odlikuva so silna morfolo{ka, teksturna i druga diferenciranost. Kako ~ista kartografska edinica zafa}a 21.600 ha, a vo kompleks so drugi po~vi 6.350 ha, od koi del se pod prirodna dabova vegetacija a del se obrabotuva. Kafeava podzolesta po~va po~va {to se odlikuva so organski horizont, pod koj se javuva me{ovit umbri~no-eluvijalen horizont so slaba eluvijarija, a pod nego karakteristi~en difuzen humoferispodi~en horizont, koj moè da ima dva kata. Se javuva pod {umska vegetacija (smr~a i molika) vo na{eto subalpsko planinsko podra~je. Izrazito kisela po~va. Zafa}a mali povr{ini. Planosol po~va so silna teksturna diferenciranost, so polesen eluvijalen planosoli~en horizont, zasiten so gorni podzemni vodi. Pod nego se javuva nepropustliv horizont, so ostra i horizontalna granica me|u niv. Se javuva na poramni povr{ini pod dabova vegetacija. Obrabotenite povr{ini treba da se melioriraat. Fluvijalno-livadska po~va po~va so tip na profilot A-CGso ili A-AC-C-Gso. Se obrazuva vo re~nite laki od recentni aluvijalni nanosi, so podzemni vodi podlaboko od 100 cm. Ima terestri~en moli~en humusno-akumulativen horizont, a pod nego glei~en oksimorfi~en horizont, podlaboko od 100 cm. Denes e meliorirana (odvodneta). Se koristi intenzivno vo zemjodelskoto proizvodstvo (glavno za nivski kulturi) i se odlikuva so visoka plodnost. Zaedno so mo~urlivoglejnata po~va zafa}a 39.395 ha. Hidrogena crnica po~va so tip na profilot A-AC-Gso ili AAC/Gso-Gso, so temno oboen moli~en horizont, podebel od 50 cm i ~esto so verti~ni svojstva, so razvle~en glei~en oksimorfi~en horizont, podlaboko od 100 cm. Podzemnite vodi se podlaboko od 100 cm i se odlikuvaat so
1204
silno oscilirawe na nivoto. Se obrazuva vo re~nite laki od recentni, naj~esto glinesti aluvijalni nanosi. Po melioriraweto se odlikuva so visoka plodnost i se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (glavno za nivski kulturi). Zaedno so livadskite i mo~urlivo-glejnite po~vi zafa}a 40.000 ha. Mo~urlivo-glejna po~va po~va so tip na profilot A-Gso-Gr ili A/Gso-Gso-Gr, so humusen horizont so znaci na hidromorfizam, poplitok od 50 cm, a pod nego so glei~en oksimorfi~en i glei~en reduktimorfi~en horizont. Se obrazuva od aluvijalni nanosi vo re~nite laki i zasitena e so voda ako ne e meliorirana. Po melioriraweto (odvodnuvaweto) se odlikuva so visoka plodnost i se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (glavno za nivski kulturi). Zaedno livadskite i mo~urlivoglejnite po~vi zafa}aat 40.000 ha. Solonec po~va so tip na profilot A/E-Btna-C. Se obrazuva glavno od aluvijalni nanosi pod vlijanie na poslabo zasoleni i ne{to podlaboki podzemni vodi otkolku vo solon~akot. Se odlikuva so jasna teksturna i druga diferenciranost. Moli~niot ili ohri~niot horizont e istovremeno i eluvijalen. Pod nego leì natri~en horizont Btna koj e, vsu{nost, argiluvi~en horizont no so stolbesta struktura i so pove}e od 15% atsorbirani natriumovi joni. Zaedno so solon~akot pokriva 11.000 ha. Neplodna po~va so mo`ni skapi melioracii. Solon~ak po~va so profil od tipot Asa-G ili Asa-CG, bez teksturna diferenciranost i bez natri~en horizont. Ima sali~en horizont, podebel od 15 cm, so nad 1% soli i nivna eflorescencija. Podzemnite vodi se plitki i zasoleni. Neplodna po~va so mo`ni skapi melioracii. Pokriena so halofitska vegetacija. Zaedno so solonecot pokriva 11.000 ha. Histosol tresetna po~va. Golema grupa po~vi, koja se odlikuva so prisustvo na histi~en horizont, podlabok od 30 cm i so pove}e organski materii od 30%. Se obrazuva vo depresiite na inundacionite terasi, pokraj na{ite ezera i vo depresivnite tereni vo planinite. Vo zavisnost od toa dali vo nego preovladuvaat fibri~nite, hemi~nite ili sapri~nite po~veni materijali se deli na tri tipa: fibrisol, hemisol, saprisol. Zafa}a 700 ha. Vo zavisnost od toa kade se javuva se razlikuva kotlinsko i planinsko treseti{te. So meliorirawe na
kotlinskite treseti{ta, dobieni se mo{ne plodni po~vi so visoki prinosi od gradinarski i ovo{ni kulturi. Pokraj ovie po~vi, postojat i antropogeni po~vi (v. antropogeni po~vi).
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Republika Makedonija, I-V, MANU, Skopje, 1995-2001; istiot, Klasifikacija na po~vite na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2006. \. F.
Karta na po{umuvaweto vo akcijata na Vladata na RM vo Denot na drvoto (12. III 2008)
PO[UMUVAWETO VO RM. Po{umuvawe zna~i podigawe {umski kulturi na goli tereni. Vo RM se smeta na okolu 380 000 ha golini. Najstarite {umski kulturi se nao|aat vo Kru{ino blizu Ki~evo i se sostojat od crn i bel bor na povr{ina okolu 300400 ha. Podignati se vo 19271930 g. Istovremeno se podignati i crnoborovi kulturi na [atorov Kamen blizu Prilep. Po{umuvawata bile pointenzivni po Vtorata svetska vojna zaradi spre~uvawe na poroi i poplavi, kako i za oformuvawe poleza{titni pojasi. Za taa cel se izvr{eni po{umuvawa na Vodno, na slivot na Bregalnica, na podra~jata na Kriva Palanka, Oblakovska Kosa, potoa vo Svetinikolsko, a istovremeno se podignati i poleza{titni pojasi vo Ov~e Pole i Pelagonija. Za da se oblagorodi prostorot, pokraj avtopatot se podignati {umski kulturi kaj Krivolak i blizu Demir Kapija (Goceva Gora). Vo 70-tite godini se zapo~nati obemni po{umuvawa vo Svilare, Skopsko, Vele{ko, Bitolsko. Se smeta deka do 2000 g. se po{umeni okolu 200.000 ha. Iako po{umuvawata s u{te se aktuelni, sepak prioritetni se proredite, ~istewata i za{titata na kulturite. R. R. PRAVA NA PRIPADNICITE NA ZAEDNICITE VO RM. Pripadnicite na zaednicite vo RM uìvaat op{ti i posebni garancii na slobodite i pravata utvrdeni vo Ustavot od 1991 g. (evropski integrativen model) i vo Amandmanite od 2001 g. (makedonski model na multikulturna dràva), vrz osnova na najvisokoto
PRAVOPIS
nivo definirano vo me|unarodnite (univerzalni i regionalni) akti za za{tita na ~ovekovite (malcinskite) slobodi i prava.
LIT: Tatjana Petru{evska, Ostvaruvawe na pravata na etni~kite zaednici vo RM, Zaedni~ki vrednosti, Skopje, 2005; Tatjana Petru{evska, Ostvaruvawe na pravoto na upotreba na jazicite na zaednicite vo komunikacijata so organite na dràvnata vlast vo RM: usoglasenost so Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva i Evropskata povelba za regionalnite ili malcinskite jazici, na istoto mesto. T. Petr.
makedonsko-odrinskite interesi. Toa e eden vid legalen organ na TMORO. Go ureduvale Vasil Makov (odgovoren urednik), Nikola Naumov (odgovoren urednik od br. 13), Hr. Doj~inov i T. Karajovov. Izleguval sekoj petok. Me|u drugoto, vo nego e objavena statijata Makedonskoto osloboditelno delo na bugarska po~va# od \or~e Petrov.
13 se endemi~ni. Podeleni se na nekolku podredovi: lebarki (Blattoidea), bogomolki (Mantoidea), fazmidii (Phasmoidea) i skakulci (Saltatoria).
PRAVILA USTAV NA MAKEDONSKIOT VOSTANI^KI KOMITET (1878) ustav za rakovodewe na Vostanieto do osloboduvaweto na zemjata i do sozdavaweto samostojna makedonska dràva. So Ustavot bilo opredeleno Vostanieto od lokalno da se pro{iri na celata teritorija na Makedonija. Vo Vostanieto u~estvuvale i moèle da u~estvuvaat lu|eto od Makedonija {to se ~uvstvuvale Makedonci i koi sakale sloboda za Makedonija. Vostani~kite sili ja pretstavuvale redovnata makedonska vojska, sostavena od pe{adija i kowica, organizirana vo kapetanii (od po sto redovni vojnici). Vo makedonskata vostani~ka narodna vojska, osven od redovnite edinici, vleguvalo celoto makedonsko naselenie od oslobodenata i od neoslobodenata teritorija, dol`no da pridonese za uspehot na osloboditelnoto delo. Za borbenosposobnoto naselenie se voveduvala evidencija i sistem za mobilizacija. So Ustavot se ureduvale: organizacijata na gra|anskata i na voenata vostani~ka vlast, redot i bezbednosta. Centralniot komitet, kako politi~ko telo, bil dolèn po Osloboduvaweto da podgotvi Ustav za ureduvawe na makedonskata dràva, kako avtonomna vo ramkite na osmanliskata dràva ili kako samostojna.
LIT.: Zb. Pravilata-Ustavot na Makedonskiot vostani~ki komitet vo Kresnenskoto vostanie, Skopje, 1980. M. Min.
Dnevniot vesnik Pravo# (Solun, 1910-1913)
PRAVO# (Solun, 18. IX 1910 7. V 1913) dneven politi~koop{testven vesnik, organ na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi. Go ureduvale Dimitar Vlahov, K. Dimitrov, T. A Kaev (odgovoren urednik), Nikola Naumov (sopstvenik i glaven urednik), P. Tomov, Dimo Haxidimov i dr. Bil pe~aten vo pe~atnicata na Jordan Jarcev. Objaveni se vkupno 721 broj. Prestanal da izleguva poradi zabrana od vlastite.
Prviot makedonski pravopis (1945)
Nedeleniot vesnik Pravo# (Sofija, 1894-1903)
PRAVO# (Sofija, 12. XI 1894 13. III 1903) nedelen vesnik, organ na politi~kite i duhovnite interesi na bugarskoto naselenie vo Turcija, a potoa organ na
PRAVOKRILCI (Orthoptera) insekti so hitiniziran preden par pravi krilja, poradi {to go dobile imeto (orthos gr. = prav i pteron gr. = krilo). Imaat usten aparat za grickawe. Abdomenot im e sostaven glavno od 10 segmenti. Se hranat, prete`no, so listovi, plodovi i korewa od razli~ni rastenija i gradinarski kulturi. Pogolemiot broj vidovi predizvikuvaat {teti vo stopanstvoto. Isklu~ok se bogomolkite koi preminale na ìvotinska ishrana. Ovoj Skakulec red opfa}a nekolku desetici iljadi vidovi. Vo Makedonija se registrirani 178 taksoni, od koi Bogomolka
PRAVOPIS NA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK. Vo XIX v. se pojavile nekolku obidi za kodifikacija na makedonskiot jazik, a prvata polna kodifikacija ja napravil K. P. Misirkov vo knigata Za makedonckite raboti# (Sofija, 1903), kade {to gi iznel principite za sodavaweto na makedonskiot literaturen jazik i pravopis. Vo knigata i vo sp. Vardar# (1905) i prakti~no gi realiziral svoite pogledi, vo soglasnost i so Programata na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Prviot predlog za dràvni vremeni pravila# za makedonskiot literaturen jazik bil razgleduvan na I zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944) vo diskusiite za jazikot i za pravopisot. Po Osloboduvaweto bile formirani nekolku komisii i najposle Ministerstvoto za narodna prosveta, po predlog na Komisijata za jazik i pravopis, donelo dve re{enija: prvoto za usvojuvawe na makedonskata azbuka (3. V 1945) i vtoroto, za usvojuvawe na makedonskiot pravopis (7. VI 1945). Komisijata za jazik i pravopis svojata rabota ja postavila na slednive principi {to napolno se sovpa|aat so trite principa {to gi postavi K. P. Misirkov vo 1903 g.: 1. kako osnova za makedonskiot literaturen jazik da se zemat centralnite makedonski govori, 2. re~nikot na literaturniot jazik da se zbogatuva od site makedonski dijalekti i 3. makedonskata azbuka treba da ima tolku bukvi kolku {to ima glasovi vo literaturniot jazik, a pravopisot da bide izgraden vrz fonetskiot princip.
1205
PRAVOSLAVEN
Sepak, vo prviot pravopis se prifatile i nekoi crti od vele{kiot govor (na pr., kaj glagolite, formite na -ue: kaùe, kupue), pa vo 1948 g. se izvr{eni prvite izmeni i dopolnuvawa na pravopisot (glagolskata nastavka -ue se zamenuva so -uva). Vo pove}edeceniskiot sloboden razvoj na makedonskata dràva se pojavija nekolku stereotipni izdanija na makedonskiot pravopis: Makedonski pravopis so pravopisen re~nik# od Blaè Koneski i Krum To{ev (1950); Pravopis na makedonskiot literaturen jazik# (1969) od Boìdar Vidoeski, Todor Dimitrovski, Kiril Koneski, Krum To{ev i Rada Ugrinova-Skalovska; Pravopis na makedonskiot literaturen jazik so pravopisen re~nik# (1970) od B. Vidoeski, T. Dimitrovski, K. Koneski, Kr. To{ev i R. Ugrinova-Skalovska. Pogolemi izmeni na pravopisot se napraveni vo izdanieto od 1999 g. (Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik, izdanie so izmenet i dopolnet tekst# od B. Vidoeski, T. Dimitrovski, K. Koneski, R. Ugrinova-Skalovska, pod redakcija na T. Dimitrovski), a vo istata godina se pojavi i oddelen Pravo-
Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje
Novoto izdanie na Pravopis na makedonskiot literaturen jazik (1999)
pisen re~nik na makedonskiot literaturen jazik# od K. Koneski. Vo ovie izdanija se odrazeni promenite {to se slu~ija vo celokupniot op{testven ìvot, koi imaa odraz i vrz razvojot na makedonskiot standarden jazik.
LIT.: Bl. Koneski, Istorija na makedonskiot jazik, Skopje, 1965; istiot, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1952; Bl. Ristovski, Krste P. Misirkov (1874-1926)..., Skopje, 1966; istiot, Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, MANU, 2001; Tr. Stamatoski, Borba za makedonski literaturen jazik, Skopje, 1986. G. Cv.
Makedonskata pravoslavna crkva za da podgotvuva visokoobrazovani i stru~ni kadri za potrebite na Crkvata i na op{testvoto i za izu~uvawe i unapreduvawe na pravoslavnite bogoslovski stru~ni i nau~ni disciplini. Funkcijata ja vr{i pod neposreden nadzor i grià na Svetiot arhijerejski sinod na MPC, na nadle`niot arhijerej i na dràvata. Fakultetot raboti spored programa sli~na so programite na visokoobrazovnite institucii na drugite pravoslavni crkvi. Pravo da studira na ovoj Fakultet ima sekoj pravoslaven gra|anin, bez ogled na negovata narodnost i dràvjanstvo. So odobrenie na Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski, slu{ateli moàt da bidat i lica od druga veroispoved. Fakultetot sorabotuva so srodni institucii vo zemjava i vo stranstvo. Dosega se zapi{ale 1.207 studenti, diplomirale 230, a dvajca doktorirale. J. Tak. PRAVOSLAVIE (ortodoksno hristijanstvo) prva, izvorna hristijanska veroispoved. Po raskolot vo 1054 g., pravoslavieto se razviva kako Isto~na vselenska (soborna i apostolska) crkva so sedi{te vo Carigrad. Povod za odvojuvaweto na Zapadnata (Rimokatoli~kata) hristijanska crkva bila katoli~kata inovacija Filioque, spored koja Svetiot Duh proizleguva i od Sinot Bo`ji, a ne samo od Bogot Otecot. Osnova na pravoslavnoto hristijanstvo e verata deka Bog e Sveta Troica: Bog Otec, Bog Sin i Bog Sveti Duh. Bog e Eden i Troi~en. Toa ne se tri boga, tuku samo eden, a trite boèstveni Li~nosti imaat edna ista
su{tina. Pravoslavnite vernici ìveat i praktikuvaat sedum sveti tajni: kr{tenie, miropomazanie, ispoved, pri~est, brak, sve{tenstvo i maslosvet. Kon niv se dodava i molitvata, poklonuvaweto na krstot, mo{tite na svetitelite i na svetite mesta, po~ituvaweto na ikonite i na svetitelite, po~ituvaweto na podvi`nite i na nepodvi`nite praznici i dr. Osnovata na pravoslavnoto hristijanstvo e voskresenieto na Isus Hristos i verata vo besmrtnosta na ~ovekot. Sredi{te na pravoslavnoto bogosluèwe e Svetata liturgija. Denes postojat pove}e pomesni pravoslavni crkvi, me|u koi e i Makedonskata pravoslavna crkva.
LIT.: V. Georgieva, Filozofija na isihazmot, Skopje, 1993. V. G.-P.
PRAVOSLAVEN BOGOSLOVSKI FAKULTET Sv. Kliment Ohridski# (Skopje, 1977) najvisokata duhovno-prosvetna i nau~na institucija vo Makedonskata pravoslavna crkva. Osnovan deset godini po obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na avtokefalnosta na
1206
PRA@IVOTNI (Protozoa) ednokleto~ni organizmi so mikroskopski dimenzii. Tie se najprimitivnite organizmi vo ìvotinskoto carstvo. Imeto go dobile od gr~kite zborovi protos = prvi, zoon = ìvotni. Poznati se okolu 30.000 vidovi {to gi naseluvaat slatkite i morskite vodi i po~vata. Vo Makedonija se utvrdeni 113 vidovi, od koi 32 se endemi~ni. Pogo- Praìvotni (protozoi)
PRV
lemiot del od niv (79 vidovi) ìveat slobodno, a pomal del (34 vidovi) ìveat endoparazitski na rasAmeba tenijata, kako i na site vidovi ìvotni (od praìvotnite do ~ovekot). Nekoi od parazitskite vidovi se predizvikuva~i na te{ki zaboluvawa i kaj ~ovekot, kako amebnata dizenterija i malarijata. Vo ovaa golema grupa organizmi spa|aat: kam{ikari (Mastigophora), amebi (Sarcodina), sporozoi (Sporozoa), ciliati (Ciliata) i suktorii (Suctoria).
ni{ta. Ceneta grmu{ka za sozdaAl. And. vawe ìvi ogradi. PRASKA (Prunus persica L.) plod za ishrana i za sokovi. Prviot intenziven nasad na 100 ha, so sadnici od Italija, e podignat vo stopanstvoto Rosoman# (1960). Povr{inite pod praski vo RM dostignaa Praski nad 1000 ha (19801990), a proizvodstvoto 16,4 iljadi t. Po 1991 g. povr{inite i proizvodstvoto se namaluvaat do 4,3-3,5 iljadi t (19951997). Praski nektarini Poslednive godini (2004, 2005) brojot na rodnite stebla dostignuva 454 iljadi, a proizvodstvoto 1112 iljadi t. Najgolemiot proizvoden centar, so nad 60% od proizvodstvoto, e Rosoman, so nekolku okolni sela. B. R. PRA[UMA VO MAKEDONIJA prirodna {uma isklu~ena od stopanski aktivnosti {to ne e zagrozena od zagaduvawe. Po Vtorata svetska vojna vo RM nasadi so pra{umski karakter se nao|aa vo te{ko dostapnite tereni na Belasica, Koùf, Karaorman, Pla~kovica i drugi i vrz baza na tie drvni masi e planirana drvnata industrija. Edna ~ista bukova {uma so pra{umski karakter na Osogovskata Planina ostanala nedoprena. Taa se nao|a vo slivot na Zletovska Reka, me|u 1473 i 1600 m nadmorska visina, vo predelite Mrtvica i Emiri~ka [uma. Geolo{kata podloga e gnajs, dlaboka e do 60 cm, kisela rN=4,3-5,8. [umata zafa}a 458 ha i e detalno prou~ena po nadmorski viso~ini od C. Ivanovski (1978). Nejzinata vozrast e 140 160 godini i ima 450700 stebla na 1 ha. Visoka e 2830 m i debela 2444 cm. Drvnata masa iznesuva 557772 m3/ha. Vo {umata nema obnova {to spored sfa}aweto na Lajbungud ({vajcarski odgleduva~ na {umi) pra{umata se nao|a vo optimalna faza na razvoj. R. R. PRV KOSOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON RAMIZ SADIKU (s. Izvor, Ki~evsko, 26. IX 1943 s. Slivovo, Ohridsko, 1. XI 1943) voena edinica na NOV i POJ. Bataljonot e formiran od politi~-
Pra{uma vo Makedonija
Teatarska pretstava na KUD Pralipe#
PRALIPE#, KUD (Skopje, 1949 ) kulturno-umetni~ko dru{tvo na skopskite Romi. Osnovano e od grupa entuzijasti. Ima priredeno nekolku iljadi koncerti vo zemjata i vo stranstvo, so prvi nagradi na festivalite vo Diòn (Francija), Zakopane (Polska) i vo drugi evropski zemji. Ima zna~aen pridones vo afirmacijata na romskata kultura. M. Kit. PRASIKA (KALINA) (Ligustrum vulgare L., fam. Oleaceae) listopadna grmu{ka od Sredna i Ju`na Evropa i od Severna Afrika. Listovite se sprotivno postaveni, elipsovidni, na vrvot zaosPrasika treni. Cvetovite se beli, sobrani vo metlesti socvetija, a plodovite se crni bobinki. Kaj nas e zastapena vo daboviot region na povla`ni sta-
ki zatvorenici od Kosovo vo logorot German (kaj Burela, Tirana). Otkako vospostavile vrski so albanskite partizani vo okolinata (juni 1943), po kapitulacijata na Italija, 150 politi~ki zatvorenici, organizirani vo bataljon, so izbrano rakovodstvo, no so samo dve pu{ki, pristignale vo slobodniot Debar. Na oficijalnoto formirawe vo s. Izvor delegatot na CK na KPJ i na G[ na NOV i POJ Svetozar Vukmanovi} - Tempo go imenuval kako Prv kosovski narodnoosloboditelen bataljon Ramiz Sadiku. Po brzoto vooruùvawe na teritorijata na Makedonija, zaedno so [iptarskiot narodnoosloboditelen bataljon i Makedonskiot narodnoosloboditelen bataljon Mir~e Acev, vodele èstoka borba protiv germanskite i balisti~kite sili kaj ki~evskoto s. Br`dani (5. X), a potoa kaj ki~evskite sela Izvor, Klenovec, Malkoec i Podvis (6. X), so golemi obostrani zagubi. Bataljonot se istaknal i vo borbite za Osloboduvaweto na Ki~evo (1. XI), a potoa gi prodolìl borbite protiv balisti~kite i germanskite sili na pl. Bukovik (26. XI). Pri formiraweto, vlegol vo sostavot na Prvata makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada.
LIT.: D-r Velimir Brezovski, Osloboditelnata vojna vo Makedonija vo 1943, Skopje, 1971; Goce Mitevski, Prvoto osloboduvawe na Ki~evo i borbata za odbrana na gradot, Slobodnite teritorii vo Makedonija, Skopje, 1975, 239-253. S. Ml.
PRV KUMANOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON JORDAN NIKOLOV-ORCE# (s. Pelince, Kumanovsko, 1. XII 1943 s. @egqane, Kumanovsko, 26. II 1944) voena
1207
PRV
Borbeniot pat na Prviot kumanovski narodnoosloboditelen bataljon Jordan Nikolov-Orce#
edinica na NOV i POM. Bil formiran od 116 borci na Skopsko-kumanovskiot NOPO i novopristignati borci. Vodel borbi protiv ~etni~kite sili vo Kozja~ijata i kaj s. Drenak (10. XII), vr{el diverzii na prugata Vrawe-Kumanovo-Romanovce, vodel uspe{ni borbi so bugarskata vojska i policija vo Kratovsko (26 i 27. XII), kaj s. Pelince, Kumanovsko (13. I 1944), kaj s. Bilja~a, Pre{evsko (7. II) i dr. Bidej}i narasnal na okolu 250 borci, od negoviot sostav i od novopristignati borci bil formiran noviot Vtori kumanovski NO bataljon Hristijan Todorovski-Karpo{# (s. Bajlovce, 22. II 1944). Pri formiraweto na Tretata NOUB vlegol vo nejziniot sostav.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Spomen-zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 19411945, Kumanovo, 1976, 177178. S. Ml.
PRV CRKOVNO-NARODEN SOBOR (Skopje, 4. III 1945) odràn so u~estvo na nad 300 delegati sve{tenici i mirajni i pozdraven od Pretsedatelot na Prezidiumot na ASNOM Metodija Andonovênto. Soborot donesol Rezolucija da se vozobnovi Ohridskata arhiepiskopija kako samostojna Makedonska crkva; da ne bide pot~ineta na nikoja druga pomesna nacionalna crkva, a Crkvata da ima svoi narodni episkopi i narodno sve{tenstvo za da se zapazat karakternite osobenosti na makedonskiot narod.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
PRVA BALKANSKA VOJNA (oktomvri 1912 maj 1913) vojna me|u dràvite od Balkanskiot sojuz (Srbija, Bugarija, Crna Gora i Grcija) i Turcija za nejzinite balkanski vladenija, pri {to do{le do izraz nivnite zavojuva~ki pretenzii kon Makedonija. Dogovaraj}i se za nejzinata podelba, Bugarija i Srbija potpi{ale i taen aneks, so koj teritorijata na Makedonija ja proglasile za sporna#, za koja, kako arbiter, treba da re{i ruskiot car. Dvete zavojuvani strani mobilizirale po okolu 720.000 vojnici. Neposreden povod za vojnata bil krvaviot teror na osmanliskite vlasti vo Makedonija. Voenite operacii prva gi zapo~nala Crna Gora (8. X), potoa Srbija i Bugarija (17. X) i Grcija (18. X). Po èstokite bitki na srpskata vojska kaj Kumanovo (2324. X) i Bitola (1618. XI), sojuzni~kite sili vlegle vo Solun (27. X 1912). Vo sostavot na voenite sili na dràvite od Balkanskiot sojuz u~estvuvale i golem broj Makedonci, so nade` deka hristijanskite sosedni dràvi }e im ja dozvolat o~ekuvanata sloboda. Vo redovite na t.n. Makedonskoodrinsko opol~enie vo ramkite na Bugarskata armija vojuvale okolu 15.000 Makedonci, no prateni na Trakiskiot front. I vo redovite na srpskata i gr~kata vojska aktivno u~estvuvale golem broj Makedonci, a dejstvuvale i 78 organizirani makedonski ~eti so 2.000 komiti koi gi pomagale sojuzni~kite vojski vo Makedonija. Osobeno aktivna bila ~etata od 500 ~etnici na Jane Sandanski. Toj na priemot vo zazemeniot Solun nazdravil za avtonomna Makedonija, {to predizvikalo golem revolt i zakani od bugarskite oficeri. Kako pretstavnik na Makedonskata kolonija vo Petrograd, vo
Makedonija pristignal i Dimitrija ûpovski (dekemvri 1912). Na organiziranata Op{tomakedonska konferencija vo Veles, so u~estvo i na Petar Poparsov, Alekso Martulkov, Rizo Rizov i drugi pretstavnici od razni krai{ta na Makedonija, bila razgledana nastanatata sostojba i neophodnite pati{ta za sozdavawe nezavisna makedonska dràva. Konferencijata mu dala polnomo{no na D. ûpovski preku Makedonskata kolonija vo Petrograd da go zastapuva makedonskiot narod pred me|unarodnata javnost i bilo predvideno toj i P. Poparsov da zaminat vo Pariz i London. Za taa cel vo Petrograd bila objavena Karta na Makedonija od D. D. ûpovski i zaedno so Memorandumot za nezavisnosta na Makedonija# (od 1. III 1913) bile isprateni do angliskiot minister za nadvore{ni raboti i do ambasadorite na golemite sili vo London. Isto taka, bile objaveni i pove}e statii vo pe~atot, so brojni nastapi na Makedoncite na masovni javni sobiri vo odbrana na slobodata, celosta i nezavisnosta na Makedonija i makedonskiot narod. Bilo pokrenato i spisanieto Makedonski golos# (Makedonski glas#) (7. VI 1913), a bila nape~atena i kni{kata na Nace Dimov Makedonija vo minatoto, sega{nosta i idninata# (1913). Porazenata Osmanliska dràva bila prinudena da gi prifati mirovnite dogovori vo London (4. XII 1912 i 31. V 11913), no sojuznicite ne otstapuvale od svojot plan za podelba na Makedonija, okolu {to posebno se vè{til srpsko-bugarskiot spor. Ne do~ekuvaj}i ja arbitraàta na ruskiot car, bile napraveni site podgotovki za nov, sega me|usojuzni~ki sudir. Taka zapo~nala
Vleguvawe na srpskata vojska vo Kumanovo (1912)
1208
PRVA
Vtorata balkanska vojna so napad na bugarskata vojska protiv srpskata kaj rekata Bregalnica i protiv gr~kata vojska kaj Kuku{ (30. VI 1913).
LIT.: \or|i Abaxiev, Balkanskite vojni i Makedonija, Skopje, 1958; D-r Petar Stojanov, Trojnata podelba na Makedonija, Skopje, 1968; istiot, Makedonija vo vremeto na Balkanskite i Prvata svetska vojna (19121918), Skopje, 1969; Delbite na Makedonija (19121944), Skopje, 1972. S. Ml.
data (Bitola, 22. XI 1944). Brigadata gi razbila balistite vo s. Ostrec (Bitolsko, 4/5. XII) i gi likvidirala so gonewe (6 i 8. XII). Podocna bila upatena kon Polog (3. I 1945) za likvidirawe na zaostanatite balisti~ki sili i po tridneven mar{ stignala vo Gostivar (6. I). Mladinskata organizacija na brigadata izbrala 5 delegati i tie u~estvuvale vo rabotata na Vtoriot kongres na
rani u{te dva bataljona i potoa bila premestena vo Skopje (po~etokot na mart), podelena na dva e{alona (7. III): prviot e{alon premesten vo Gevgelija, a vtoriot vo Bitola i potoa rasformirani (2. IV 1945), a borcite preraspredeleni vo drugi voeni edinici.
IZV.: DARM, Zbirka Egejska Makedonija vo NOV 1941-1945#, a.e. 278, 287, 290, 325/4,22,32 i 362; Risto Kirjazovski, Makedoncite i odnosite na KPJ i KPG (1945-1949). Oficijalni dokumenti i komentari. Skopje, 1995. LIT.: Naum Pejov, Prilozi za odnosot na rakovodstvoto na KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 1953; Vangel AjanovskiO~e, Egejski buri. Revolucionernoto dvièwe vo Vodensko i NOV vo Egejska Makedonija, Skopje, 1975. S. Ml.
PRVA KONFERENCIJA NA BALKANSKATA MLADINA (Skopje, 11 I 1945) politi~ka sredba na pretstavnici na mladinskite organizacii od balkanskite zemji. U~estvuvale delegacii od Jugoslavija, Albanija, Bugarija i Grcija. Se razgovaralo za sorabotkata i bila donesena Rezolucija za zbliùvawe na mladite od Balkanot.
LIT.: D-r Violeta A~koska, Makedonija vo jugoslovenskata federacija 19431991 (hronologija), Skopje, 2001. N. V.
Delegatite na Prvata balkanska socijaldemokratska konferencija (Belgrad, 7. IX 1910)
PRVA BALKANSKA SOCIJALDEMOKRATSKA KONFERENCIJA (Belgrad, 7. IX 1910) sobir na balkanskite socijaldemokratski partii. Na Konferencijata bil zazemen stav za dejstvuvawe za sozdavawe Balkanska Federacija vrz osnova na nacionalna ramnopravnost i lokalna samouprava. Makedonskiot delegat (na makedonski jazik) go osudil me{aweto na golemite sili i balkanskata buròazija.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970; Hronologija radni~kog pokreta i SKJ 1919 1989, Beograd, 1980. O. Iv.
NOMSM (Skopje, 6-8. I). Vo Polog stacionarno se podelila na nekolku dela: vo Gostivar, vo s Vrap~i{te i Banica (Gostivarsko) i vo Tetovo. Vo dvomese~nite akcii na prostorot od s. Zajas (Ki~evsko) do Polog i kon [ar Planina bile likvidirani nad 400 balisti i nivni sorabotnici (januari-fevruari). Od novopristignatite borci bile formi-
PRVA MAKEDONSKA ARTILERISKA BRIGADA (Skopsko Kale, 16. XII 1944 22. IV 1945) voena edinica na G[ na NOV i POJ za Makedonija. Bila formirana od Bitolskata, Kumanovskata, Skopskata i Strumi~kata artileriska brigada. Formaciski bila podelena na dva artileriski i eden protivavionski divizion. Poradi u~estvoto vo boìknata pobuna vo kasarnite na Skopskoto Kale, so naredba na G[ na NOV i POJ za Makedonija (18. II 1945) Prviot artileriski
PRVA MAKEDONSKA EGEJSKA NARODNOOSLOBODITELNA UDARNA BRIGADA (Gradskiot stadion vo Bitola, 18. XI 1944 2. IV 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od del od makedonskite voeni edinici {to se oddelile od ELAS i od del od Makedonskata NO brigada Goce Del~ev#. Formaciski bila podelena na Kosturski, Lerinski, Vodenski i Pridruèn bataljon so te{koto vooruùvawe. Po formiraweto na organizacii na KPM vo oddelnite edinici, se odràla Prvata partiska konferencija na briga-
Prvata makedonska egejska narodnoosloboditelna brigada vo slobodna Bitola (1944)
1209
PRVA
divizion bil razoruàn, a borcite preraspredeleni vo drugi voeni edinici. Vtoriot artileriski divizion, obu~en od jugoslovenski i ruski instruktori i popolnet so novi borci, bil reorganiziran vo Prva i Vtora makedonska artileriska brigada i po naredba na Vrhovniot komandant na NOVJ J. B. Tito (20. II 1945) bile upateni vo sostav na êtirieset i vtorata i êtirieset i osmata (makedonska) divizija na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ na Sremskiot front (2. III 1945).
IZV.: AVII, Belgrad, k. 241, reg. br. 3-1/2. LIT.: Boro Mitrovski, Petnajesti (makedonski) udarni korpus NOVJ, Beograd, 1983; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 1944-1945, Skopje1999, 153-154. S. Ml.
(6. XII), bila upatena vo Srem (januari 1945) i u~estvuvala vo probivaweto na Sremskiot front so èstoki borbi kaj Vinkovci (12. IV 1945) i drugi mesta, so borben pat do osloboduvaweto na Zagreb i gonewe na neprijatelskite sili kon Celje i Dravograd (Slovenija). Potoa dobila naredba za vra}awe (12. VI) i pristignala vo Skopsko (20-26. VI 1945).
Del od borcite na Prvata makedonska narodnoosloboditelna proleterska brigada
ruùvaweto na bugarskata armija (po 9. IX) i vo osloboduvaweto na Prilep, Ohrid, Struga i Gostivar. Koga êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ vlegla vo sostav na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ
LIT.: Ilija Jordanovski, Makedonski proleteri. Prva makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Belgrad, 1971; Prva makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Skopje, 1991; D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata vojska 1944-1945, Skopje, 1999, 73-79. S. Ml.
Prvata makedonska narodnoosloboditelna brigada na denot na formiraweto (Lokov, 8 VII 1944)
PRVA MAKEDONSKO-KOSOVSKA NARODNOOSLOBODITELNA UDARNA BRIGADA (s. Slivovo, Debarca, 11. XI 1943 24. VI 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od nad 700 borci od makedonskiot NO bataljon Mir~e Acev#, (Debarsko)-Ki~evskiot NO bataljon, Prviot kosovski NO bataljon Ramiz Sadiku#, Vtoriot kosovski NO bataljon Boris Vukmirovi}# i edna pridru`na ~eta na G[ na NOV i POM. Vo svojot sostav imala Makedonci, Srbi, Crnogorci, Albanci, Turci, Italijanci, a podocna i Rusi. Vodela borbi za za{tita na slobodnata teritorija vo Debarca od germanskite sili i balistite, kako i protiv bugarskite sili vo Kru{evsko, Resensko i Ohridsko, po {to, zaedno so G[ na NOV i POM i CK na KPM, go prezela mar{ot preku pl. Gali~ica (5/6. XII) kon pl. Koùv do Meglensko vo Egejskiot del na Makedonija. Patem im se pridruìl i NO bataljon Stiv Naumov# (s. German,
PRVA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA UDARNA PROLETERSKA BRIGADA (s. Lokov, Stru{ka Malesija, 8. VI 28. IX 1944) voena edinica na NOV i POM, a potoa vo sostav na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ. Bila formirana od okolu 500 borci na dva makedonski bataljona na Prvata makedonsko-kosovska NOUB (Ki~evsko-debarskiot bataljon i Resensko-ohridskiot), borci na NOPO Jane Sandanski#, Vele{kiot NOPO, Kosturskiot NOPO i novopristignati borci. Uspe{no gi napa|ala germanskite sili na komunikaciite StrugaDebar, OhridKi~evo i ResenOhrid i dejstvuvala protiv balisti~kite sili na po{irokoto podra~je na Drimkol, Malesija, Gali~ko i Gostivarsko. Vo sodejstvo so drugi voeni edinici, u~estvuvala vo osloboduvaweto na Debar i Ki~evo, vo razo1210
Prvata makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada na denot na formiraweto (s. Slivovo, Debarca, 11. XI 1943)
PRVOMAJSKI
11. XII). Po pristigaweto vo Meglen (18. XII), vo Fu{tani bila formirana Vtorata makedonska NOUB, vo koja vlegol i eden bataljon od Prvata makedonsko-kosovska NOUB (20. XII), pa zaedno so nea i so drugi voeni edinici na NOV i POM vodele uspe{ni borbi so germanskite i bugarskite sili vo Meglen i Mariovo. Brigadata u~estvuvala vo Fevruarskiot (Bogomilski) pohod (prvata polovina na fevruari 1944), vo koj pominala okolu 300 km. Vo s. Dolno Radovo (Meglensko) Brigadata bila podelena (12. IV) na Grupa makedonski i Grupa kosovski bataljoni i bila upatena kon Debarca. Pritoa so borbite so bugarskite i germanskite sili vo Ohridsko i Ki~evsko (29. IV 6. V), Debarca bila povtorno oslobodena. Uspe{no dejstvuvala i vo vremeto na Proletnata ofanziva vo Makedonija (8. V 4. VI 1944) vo Debarca, Stru{ka Malesija, dol` komunikacijata StrugaDebar, Mavrovsko i Gostivarsko. Podocna od Grupata makedonski bataljoni bila formirana Prvata makedonska NOUB (8. VI 1944), a od Grupata kosovski bataljoni bila formirana Prvata kosovsko-metohiska NO brigada (24. VI 1944). Brigadata e proglasena za XV proleterska (2. XI 1951), odlikuvana so Orden naroden heroj, Orden na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija i Orden na bratstvoto i edinstvoto so zlaten venec.
LIT.: Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Prvata makedonsko-kosovska udarna, Skopje, 1958; Zlate Biljanovski, êde Filipovski-Dame, êtirieset godini 19411945, kn. 7, Skopje, 1963, 741743; Vlado A. Ivanovski, Od Debarca do Roga{ka Slatina. Borbeniot pat na Prvata makedonsko-kosovska udarna brigada, Skopje, 1964; Petar Brajovi}, Bogomilskata epopeja. Mar{ot na Prvata makedonsko-kosovska udarna brigada, Skopje, 1985, 1316; Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
LIT.: Mavro Orbin, Kraqevstvo Slovena, Beograd, 1968, 50, 312313 (S. irkovi, Komentari); R. Mihaq~i, Kraj Srpskog Carstva, Beograd, 1989, 138139. K. Ax.
PRVATA KONFERENCIJA na KOEM (Prespa, 20. VI 1949). Na Konferencijata so rakovodniot kadar na KOEM, organizirana po inicijativa na generalniot sekretar na KPG Nikos Zaharjadis, bila usvoena Rezolucija protiv politikata na KPJ i makedonskata organizacija NOF, naslovena Rezolucija na rakovodniot aktiv na KOEM za nacionalisti~kata predavni~ka klika na Keramit~ievGoce#.
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 19451949, Skopje, 1985. St. Kis.
PRVATA BITKA NA KOSOVO (1369) pome|u bra}ata Volka{in i Ugle{a i feudalcite od srpskite zemji. Za da go zaprat izdignuvaweto na kralot Volka{in i na despotot Ugle{a i nivnoto {irewe kon sever, knezot Lazar Hrebeljanovi}, ùpanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{ gi napadnale bra}ata na Kosovo Pole. Vo bitkata sojuznicite pretrpele teòk poraz. Carot Uro{ bil zaroben, ùpanot Nikola edvaj uspeal ìv da se izvle~e, a knezot Lazar na po~etokot od bitkata se povlekol so svojata vojska. So ovaa pobeda bra}ata Volka{in i Ugle{a u{te pove}e ja zacvrstile svojata prevlast i hegemonijata vo Makedonija.
PRVIOT PRILEPSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED GOCE DELÊV# (mesnosta Crveni Steni, Prilepsko, 11. X 1941 pe{terite na Kadin Kamen na padinite na pl. Kozjak, 25. XII 1941) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od 39 borci od Prilep i postojnata Prilepska partizanska ~eta, koja zadocnila na zbornoto mesto. Istiot den, podelen vo tri grupi, izvr{il napad na bugarskata policiska stanica (u~astokot) pri {to bil ubien policiskiot straàr na zatvorot vo koj se nao|ale politi~ki zatvorenici i na po{tata i PTT vrskite vo Prilep. Denot na napadot e proglasen za dràven praznik na RM, kako Den na Vostanieto na makedonskiot narod. Naredniot den bugarskite vlasti uapsile nad 700 gra|ani (12. X). Naskoro potoa, kaj mesnosta Popova Niva na Sele~ka Planina, na Odredot mu se priklu~ila i prvata Prilepska partizanska ~eta (15. X). Po mo{ne uspe{nata akcija vo s. Carevi} (8. XI), bil odràn prviot partizanski miting vo okupirana Makedonija i prvpat bila ispeana pesnata A
U~astokot vo Prilep i rekonstrukcija na planot za napadot na 11. H 1941 g.
bre Makedon~e#. Podocna, poradi ote`natite zimski uslovi na dejstvuvawe, Odredot bil rasformiran, a bore~kiot sostav bil ispraten na ilegalna rabota vo Prilep, Bitola, Prespa, Skopje i Kavadarci.
LIT.: Prilep i Prilepsko vo NOV 1941 godina. Materijali od nau~niot sobir odràn na 11, 12 i 13 dekemvri 1974 godina, Skopje, 1976; D-r Blaè Ristovski, Kako e nastanata pesnata A bre Makedon~e#? Narodno stvarala{tvo#, XV-XVI, 57-64, 42-47; Kole â{ule, Carevi} 1941, Streme`#, XXV, 8, Prilep, 1981, 644-650; D-r Simo Mladenovski, Prilepskiot partizanski odred Goce Del~ev#, Gocevi denovi Pesna za Goce 83#, IX, 9, Skopje, 1983, 15-16. S. Ml.
PRVO ZASEDANIE NA ASNOM. v.: Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija. PRVOMAJSKI PROSLAVI VO MAKEDONIJA Denot na trudot i na me|unarodnata solidarnost na svetskiot proletarijat, utvrden od Vtorata interna-
Prvomajska proslava vo Skopje (1909)
1211
PREBOND
cionala (1889), ~ija prva proslava kaj nas e zabeleàna vo Bitola (1868), a osobeno masovni bile proslavite po Mladoturskata revolucija vo Skopje, vo Solun i vo drugi gradovi na Makedonija (1909). Od toga{ proslavite imaat neprekinat kontinuitet, a osobeno se omasovuvaat po formiraweto na organizaciite na KPJ (od 1920). Vo slobodna DFM/NRM/SRM i RM sekoga{ bil dràven praznik, a vo vremeto na administrativniot socijalizam se odrùvale i redovni prvomajski sletovi.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Prvomajskite proslavi vo Makedonija, Nova Makedonija#, 30. IV, 1 i 2. V 1985, XLI, 13748, 2. S. Ml.
Evropskiot univerzitet, odnosno na FON, vo Skopje.

BIBL.: Makedonsko-albanski i albanskomakedonski deloven re~nik; Fjalori afarist maqedonisht-shqip dhe shqip-maqedonisht, FON, Shkup, 2007. A. P.
tiva. Od impresivnata lista na triesetina nagradi i priznanija dobieni na najuglednite filmski smotri na site kontinenti, najzna~aen e trofejot na venecijanskiot Zlaten lav za najdobar G. V. film. PREDANI^, Edo (Slovenija, 1922 Leskovac, 1964) polkovnik, hirurg, u~esnik vo NOB, docent za voena hirurgija na Med. f. vo Skopje. Od 1955 g. rabotel vo VB vo Skopje, a od 1956 do 1963 g. bil na~alnik na Hirur{koto odd. Po zemjotresot (1963) zaminuva za upravnik na VB vo Ni{, kade {to e dislociran del od VB vo Skopje. Na pat za pomo{ na povredenite zaginal kaj Leskovac. Sl. M. P.
Vojnik na UNPREDEP ja nabquduva makedonskata granica kon Kosovo
PREBOND (Prvud, VII v.) kral (rex) na slovenskoto pleme Rinhini. Bil predvodnik na sojuzot me|u Rinhinite i Strimoncite. Poradi zagovor, bil zaroben vo Solun (674) i zatvoren vo Carigrad. Po begstvoto bil faten kaj Viza i poguben (674) poradi izjavata deka povtorno bi povel vojna protiv Vizantija i pritoa nieden hristijanin ne bi po{tedil.
LIT.: T. @ivkovi, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002. B. Petr.
PREVENTIVNA DIPLOMATIJA ZA RM aktivnost na spre~uvawe pojava na konflikti, prevenirawe na postojni sporovi da ne eskaliraat vo konflikti, a ako sepak dojde do konflikt, ograni~uvawe na negovoto pro{iruvawe, prvpat definirana vo Agendata za mir# na Gali i prvpat uspe{no praktikuvana vo RM preku Misijata za preventivno ~uvawe na mirot (UNPREDEP/ UNPROFOR, 199299).
LIT.: Tatjana Petru{evska, Prisustvoto na ON vo RM preku operacija za ~uvawe na mirot - presedan vo dosega{nata praktika na Organizacijata, Konstituirawe na RM kako moderna pravna dràva, Skopje, 1995. T. Petr.
No}nata peperuga Mrtove~ka glava (Asherontia atropos)
[aban Prevala
PRED DO@DOT# igran film raboten spored scenarioto i vo reìja na Mil~o Man~evski. Koncepciski e strukturiran kako triptih, vo koj temata na qubovta i odmazdata se prepletuva so motivot na me|uetni~kite antagonizmi. Sekoj od trite dela tematski se nadovrzuva na vovednite odnosi na likovite, postavuvaj}i gi vo nova poetska perspek-
PREDAÎ I VE[TICI-SAMRA^NICI (Bombycoidea i Sphingiidae) no}ni peperugi. Se odlikuvaat so debelo i zbieno telo i so silni krilja {to gi pravi brzi i podvi`ni leta~i. Antenite im se dobro razvieni, a cicalkata mnogu dolga i spiralno sviena. Vo Makedonija se registrirani 230 taksoni, od koi 15 se endemi~ni. Poznat pretstavnik e vidot mrtove~ka glava (Acherontia atropos L.).
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Jugoslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphinges, Posebno izdanie, Mus. Mac. Sci. Nat.,
PREVALA, [aban Dalip (Shaban Dalip Prevalla) (s. Radoli{ta, Stru{ko, 25. XI 1941 Skopje, 28. IX 2007) ekonomist, novinar i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Struga. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Magistriral i doktoriral na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Bil novinar i urednik vo Radio Skopje programa na albanski jazik (19721980), finansiski direktor na Interna banka Treska# (19831991), pratenik i viceguverner na Narodna banka na RM (19922001). Dve godini bil viziting-profesor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo, na kolexot FAMA# i na Univerzitetot Pjeter Bogdani# vo Pri{tina. Poslednite ~etiri godini rabotel kako profesor na
1212
Scena od filmot Pred do`dot#, reìja Mil~o Man~evski (1994)
PREZVITER
Skopje, 1964; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
PREDEL oblast ~ija osobenost e rezultat na akcijata i interakcijata na prirodnite i/ili ~ovekovite faktori. Vrz osnova na stepenot na vlijanijata na antropogenite faktori i prirodnosta se razlikuvaat slednive kategorii predeli: prirodni, izmeneti i antropogeni/kulturni predeli. Predelite se kompleksni fenomeni, {to se istraùvaat niz interdisciplinarna rabota za da se razberat raznite procesi. Predmet se na Konvencijata za predelskata raznovidnost (Sovet na Evropa, 2000), koja e osnova za internacionalnata sorabotka i zaedni~koto dejstvuvawe za upravuvawe, planirawe i za{tita na predelite na evropsko nivo. RM ja ratifikuva Konvencijata za predeli (2003). Planiraweto na predelite se ostvaruva preku nivnata integracija vo prostornoto planirawe, a upravuvaweto so niv vo sektorskite politiki, koi se odnesuvaat na: ekonomijata, zemjodelstvoto, infrastrukturata, urbaniot razvoj, kulturata, ìvotnata sredina, socijalniot razvoj. S. H. P.
U~enici od predu~ili{na vospitno-obrazovna ustanova
pridonesuvaat za pravilniot razvoj na decata do poa|aweto na u~ili{te. Najrasprostranet vid predu~ili{ni ustanovi kaj nas se detskite gradinki (v.) i (v.) zabavi{tata. Drugi ustanovi {to izvr{uvaat dejnost od zna~ewe za ìvotot, rasteweto i vospitanieto na decata od predu~ili{na vozrast se: detskite jasli, igrotekite, detskite klubovi, centrite za detsko tvore{tvo, detskite zabavni parkovi, detskite odmorali{ta i dr.
Prednapregnat most na akumulacijata Kozjak#
PREDNAPREGNATI MOSTOVI nerazdelen del od èlezni~kite i patnite komunikacii. Eden od pozna~ajnite mostovi vo Makedonija e Kameniot most na rekata Vardar vo Skopje (527 565). Vo RM, monta`ni mostovi od prednapregnat beton so pogolemi rasponi se primenuvaat od 1970 g. Vo posledno vreme, so razvojot na tehnologijata, se primenuvaat i sovremeni postapki na gradewe mostovi so pogolemi rasponi, kako {to e mostot na akumulacijata Kozjak# kaj mestoto Zduwe (graden po konzolna postapka i so rasponi 50+3*86+50=358 m). R. D. i Z. D. PREDUÎLI[NI USTANOVI institucii za zgriùvawe i vospituvawe na decata od predu~ili{na vozrast. Nivnata zada~a e da ovozmoùvaat uslovi i da
PREDUÎLI[NO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE organiziran proces na razvoj i vospitanie na decata pred trgnuvawe na u~ili{te. Prvite organizirani formi na predu~ili{noto vospitanie vo Makedonija se javuvaat vo vtorata polovina na XIX v., vo vid na zabavi{te. Neposredno pred Vtorata svetska vojna rabotele samo 31 zabavi{te vo sostav na osnovnite u~ili{ta, glavno vo pogolemite gradovi, vo koi bile opfateni 1611 deca. Pobeleìt razvoj dobiva duri po Osloboduvaweto. Se donesuvaat prvite normativni i zakonski propisi, se prezemaat merki za pointenziven razvoj na ustanovite za predu~ili{no vospitanie i za zgolemuvawe na opfatot vo niv, se pravat napori za podobruvawe na uslovite za rabota i za osovremenuvawe na vospitno-ob-
razovniot proces, preku vnesuvawe novi sodrìni i metodi na rabota. Spored Zakonot za za{tita na decata, osnovni ustanovi za predu~ili{no vospitanie se: detskata gradinka i zabavi{teto. Vo predu~ili{nite ustanovi (v.) se opfa}aat deca na vozrast od 8 meseci do 6 godini. Vo 2004 g. so predu~ili{no vospitanie bile opfateni 36.177 deca (15.660 vo zabavi{tata pri osnovnite u~ili{ta) ili 20,43% od vozrasnata populacija do 6 godini, odnosno 82,23% od populacijata (6-godi{na vozrast) vo godinata pred poa|awe na u~ili{te. Funkcijata na predu~ili{noto vospitanie e da ovozmoì zadovoluvawe na pravoto na organizirano vospitanie i obrazovanie na decata bez razlika na socijalnata, etni~kata ili verskata pripadnost.
PREEMSTVO v. Apostolsko preemstvo na Makedonskata pravoslavna crkva. PREZVITER KOZMA srednovekoven avtor vo X v. Knièvnata istorija ne raspolaga ni so najnu`ni izvori za prou~uvawe na negoviot ìvoten pat. Avtor e na poznatoto antibogomilsko delo Beseda protiv novopojavenata bogomilska eres#, koe pretstavuva najzna~aen i najop{iren slovenski izvor za prou~uvawe na bogomilskoto dvièwe. Poznavaweto i citiraweto na detalite na bogomilskoto u~ewe ukaùva deka e sovremenik na negovata pojava vo Makedonija. Deloto e poznato spored najstariot prepis od Dragoleviot zbornik od XIII v., srpska redakcija, so jasni tragi od makedonska postara predlo{ka, vo kratka verzija.
LIT.: Vera Stoj~evska-Anti}, Istorija na makedonskata knièvnost, Srednovekovna knièvnost, Prezviter Kozma, Skopje, 1997, 213227. V. S.-A.
U~ili{teto Sv. Bogorodica vo Skopje, vo koe postoelo i zabavi{te (1921)
1213
PREZIDIUM
rale so Isusa. Vo spomen na ovoj nastan Crkvata go vostanovila ovoj praznik. Spored narodnoto veruvawe, toga{ prvpat se bere grojze i se nosi v crkva, kade {to sve{tenikot po molitvata go blagoslovuva. Ovoj ~in pretstavuva i blagodarnost kon Gospoda za site prirodni darovi na zemjava. Poradi zaladuvaweto na vremeto, se veruva deka toj den se preobrazuva i prirodata, deka no}ta sproti praznikot, to~no na polno}, se ot-
Prezidiumot na ASNOM so ~lenovi na CK na KPM i na G[ na NOV i POM vo slobodno Skopje (noemvri 1944)
PREZIDIUM NA ASNOM (2. VIII 1944) privremen izvr{en organ {to vr{el funkcija na Vlada na DF Makedonija, po potreba i zakonodaven organ me|u dve zasedanija na ASNOM. Izbran na Prvoto zasedanie na ASNOM vo sledniov sostav: Metodija Andonov-ênto, pretsedatel, Panko Bra{narov, prv potpretsedatel, Emanuel û~kov, vtor potpretsedatel, Qubomir Arsov i d-r Vladimir Poleìnovski, sekretari, Venko Markovski, Cvetko Uzunovski, Bogoja Fotev, Mihailo Apostolski, Strahil Gigov, Petar Piruze, Kiril Petru{ev, Jovan \orgov, Epaminonda Pop Andonov, Genadie Le{kov, ]emal Agoli, Lazar Sokolov, Vera Aceva, Hasan Kamber, Aco Petrovski, Mladen Georgiev-êlope~ki i Liljana âlovska ~lenovi na Prezidiumot. Na prvata sednica (6. VIII 1944 vo s. Ramno, Kumanovsko) Prezidiumot izbral osum poverenici, koi gi rakovodele oddelnite poverenstva, vo sledniov sostav: Panko Bra{narov, poverenik za informacii, Kiro Petru{ev, poverenik za vnatre{ni raboti, prof. Epaminonda Pop Andonov, poverenik za prosveta, in`. Lazar Sokolov, poverenik za narodno stopanstvo i obnova, Bogoja Fotev, poverenik za finansii, Strahil Gigov, poverenik za soop{tenija (vrski) i gradeì, Aco Petrovski, poverenik za socijalna politika i Petar Piruze, poverenik za sudstvo. Brojot na poverenstvata, kako i nivniot kadrovski sostav, povremeno pretrpuva promeni. Ovlasten da vr{i funkcija na Vlada, do nejziniot izbor (16 april 1945), a istovremeno da vr{i i zakonodavna funkcija vo periodot koga ne zasedava ASNOM, Prezi1214
diumot vsu{nost imal dosta {iroki ovlastuvawa vo zakonodavnata i vo izvr{nata sfera na vlasta. Izvr{nata vlast ja ostvaruval glavno preku poverenstvata, a zakonodavnata kako kolektiven organ. Negovite re{enija, odlukite i drugite aktivnosti gi odobruval ASNOM.
LIT.: Evgeni Dimitrov, Dejnosta na Prezidiumot na ASNOM i negovite poverenstva vo vremeto na nivnoto privremeno sedi{te vo seloto Gorno Vranovci, Za Veles i Vele{ko vo NOV 19431945, Titov Veles, 1977; D-r Novica Veljanovski, ASNOM. Dràvotvorni dimenzii, Skopje, 1994; D-r Aleksandar Hristov, Sozdavaweto na makedonskata dràva vo jugoslovenskata federacija 19411945, t. 3 AVNOJ - ASNOM, Skopje. N. V.
Ikona Preobraènie# (XIX v.)
PREKRIVA^ pravoagolna krpa za na glava, istkaena od belo pamu~no platno. Go nosele isklu~ivo ergeni i devojki. Se nosel so previtkuvawe na dvata dela po dolìnata i se vrzuval odzadi na glavata, zad tilot (nad ~eloto i u{ite), pri {to spu{tenite delovi pa|ale nad ve|ite i u{ite, drèj}i senka nad o~ite. Imal funkcija da {titi od sonceto. J. R.-P. PREOBRA@ENIE eden od golemite hristijanski pravoslavni praznici, posveten na Preobraènie Gospodovo (19/6 avgust). Koga Isus im kaùval na svoite u~enici deka }e strada i }e voskresne, tie ne moèle da poveruvaat Sinot Bo`ji da strada. Isus re{il da im pokaè kako }e izgleda toa, za da ne se razo~araat i da ne go napu{tat u~eweto. Povel trojca apostoli Petar, Jakov i Jovan i gi odvel na planinata Tavor. Tamu zapo~nal da se moli i odedna{ liceto po~nalo da mu sveti kako sonce, a i oblekata mu stanala bela kako sneg. Toga{ se pojavile i dvajcata starozavetni proroci Mojsej i Ilija i razgova-
voralo neboto (kako na Bogojavlenie) i na site {to se budni vo toj mig Bog im gi ispolnuval èlbite. Nekoi veruvale deka toj mig i drvjata se poklonuvale so vrvoM. Kit. vite do zemjata. PRERABOTKA NA OVO[JE I ZELENÛK vo porane{na Jugoslavija, najgolemiot del od na{eto industrisko ovo{je i zelen~uk se prerabotuva{e vo drugite republiki, koi nudea podobri uslovi za otkup i pla}awe. Ova vlijae{e za porastot na primarnoto proizvodstvo kaj nas. Po osamostojuvaweto na RM, na{ite fabriki ne moèa da ja prifatat surovinata, a toa naglo go namali primarnoto proizvodstvo. Vo tekot na 19911993 g. kaj nas se preraboteni 31.566 t zelen~uk, od koi se proizvedeni 11.861 t gotovi proizvodi. Vo 19951997 g. se preraboteni 6.168 t ovo{je ili 4,9% od vkupnoto proizvodstvo na ovo{je. Toa se simboli~no mali koli~estva preraboteno ovo{je. Spored podatocite na Makedonskata asocijacija na prerabotuva~ite, vo 2004 i 2005 g. se proizveduvani po 26.000 t preraboteno, su{eno i smrznato ovo{je i zelen~uk, a
PRESPANSKIOT
90% od ova proizvodstvo se izvezeni vo mnogu zemji, najpove}e vo Germanija i vo Srbija. Vrednosta na proizvodite iznesuva okolu 20 milioni evra. Ovaa prerabotka se vr{i vo 46 firmi. Navedenite koli~estva preraboteno ovo{je i zelen~uk se minimalni spored mo`nostite za proizvodstvo na surovinite i kapacitetot na prerabotuva~kite objekti. Pogolemiot del od na{ite fabriki rabotat so mal kapacitet, liniite se zastareni, a proizvodstvoto nekonkurentno. Bez sovremena prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot ne moè da se unapredi primarnoto proizvodstvo. B. R. PRESIDIO patna stanica od rimsko vreme, zabeleèna na Tabula Pojtingerijana (IIIIV v.). Se nao|ala na delnicata od rimskiot pat pome|u Skupi i Stobi, na IX r.m. od stanicata Kefalon. Se locira kaj seli{teto Venole, ju`no od utokata na r. Babuna vo r. Vardar. Na lokalitetot se zabeleùvaat ostatoci od keramika.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcijata na Tabula Peutingeriana na delnicata ScupiStobi, Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
~urliviot ostrov Prespa#. Tamo{nite carski dvorci bile koristeni i od Gavril Radomir i Jovan Vladislav, a kone~no uni{teni od naemni vizantiski vojski (1072). Niz Prespa minuval poznatiot pat Via Egnatia. Prvoto izvorno spomnuvawe na Prespa e povrzano vo vestite za ubistvoto na komitopulot David, me|u Prespa i Kostur (976). Vo s. German, Prespansko, pronajden e Samuiloviot epitaf (992/ 993). Tuka bil ubien dukqanskiot vladetel Jovan Vladimir (1016). Vo XVI v. eden del od oblasta bil nahija {to go nosi istoto ime (drugiot del nahija so ime Volka{in), a vo XVII v. imala 40-tina sela (E. êlebija). Denes e oblast {to se protega me|u Jugozapadna Makedonija, Albanija i Severna Grcija.
LIT.: T. Tomoski, Prespa vo sredniot vek, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999. B. Petr.
PRESPA, ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit, Mi~igen, SAD, 1988) kulturno-prosvetno dru{tvo na makedonskite doselenici od Prespa. Organizira kulturni manifestacii i humanitarni akcii i e organizator na tradicionalnata manifestacija Denovite na makedonskata kultura. Sl. N.-K. PRESPA, ISELENI^KO DRU[TVO (Lakavina, Wujork, SAD, 1938) dru{tvo za zaemna pomo{ na makedonskite doselenici prete`no od Prespa i od drugi kraevi od Zapadniot del na Makedonija. Bilo edno od pogolemite dru{tva na MPO, so razni aktivnosti. Sl. N.-K. PRESPANSKA KOTLINA se nao|a vo krajniot jugozapaden del na RM. Nao|aj}i se vo perifernite pograni~ni oblasti, celosno
ne se nao|a na na{a teritorija, tuku pomali delovi pripa|aat na Egejskiot del na Makedonija, Grcija, i Albanija. Kotlinata e formirana so spu{tawe po dolìnata na dva paralelni rasedi so meridijanski pravec na protegawe. Isto~nata ramka ja ~inat planinite Baba i Bigla, zapadnata planinite Gali~ica i Istok, severnata Plakenska Planina, a na jug e dràvnata granica so Grcija. Zafa}a povr{ina od 737 km {to se nao|a na nadmorska viso~ina pome|u 853 m i 2.601 m. Ramni~arskiot del od kotlinata zafa}a povr{ina od 11.500 ha, so prose~na n.v. od 880 m. Kotlinata vo pliocenot bila ispolneta so voda, odnosno vo najgolem del bila pretvorena vo ezero. Ramni~arskiot del, odnosno dnoto na kotlinata e pokrieno so aluvijalni nanosi. Resensko Pole se protega od @alo kaj s. Petrovo i s. Asamati sprema sever vo vid na malku nakloneta i blago zabranuvana zaramnina. Klimatskite uslovi i pedolo{kiot sostav ovozmoùvaat Prespanskata Kotlina da pretstavuva edno od najpoznatite podra~ja za odgleduvawe jabolka vo RM. Razvien e gradskiot centar Resen.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
PRESPANSKIOT SOSTANOK NA CK NA KPM (24 VIII 1943) vtor sostanok na CK na KPM, odràn vo Prespa, vo neposredna blizina na s. Ote{evo. U~estvuvale ~lenovite na CK na KPM Kuzman Josifoski-Pitu, Cvetko Uzunovski-Abas, Strahil GigovAndro, instruktorot na CK na KPJ vo Makedonija Dobrivoe Radosavlevi}-Orce, podocna se priklu~il i Svetozar Vukmanovi}Tempo, delegatot na CK na KPJ i na V[ na NOV i POJ vo Makedo-
Ostanki od crkvata Sv. Ahil# vo Mala Prespa (XXI v.)
PRESPA (Peso~na pregrada#) prvata prestolnina na Samuil (do ok. 1000 g.), sedi{te na Ohridskata arhiepiskopija (potoa del od Ohridskata dieceza). Se nao|ala, najverojatno, na Maloto Prespansko Ezero, na ostrovot Ahil, kade {to e i crkvata Sv. Ahil# so mo{tite na svetecot (doneseni od Larisa vo 986 g.). Spored M. Atalijat, Samuil umrel na mo-
Prespanskata Kotlina
1215
PRESPANSKO
vaat vo avgust (21,6C), a najniska vo fevruari (4,8C), dodeka srednogodi{nata vrednost e 12,9C, apsolutno maksimalnata temperatura dostignuva do 29,0C, a apsolutno minimalnata do 0,3C. Pri ekstremno niski temperaturi na vozduhot krajbre`niot del od ezeroto ponekoga{ zamrznuva. Vodata e so sino-zelenikava nijansa, so najgolema proyirnost vo fevruari od 10 m.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
U~esnicite i pridru`nicite na Prespanskiot sostanok na CK na KPM (2-4 VIII 1943)
nija. Bile doneseni odluki za prerasnuvawe na partizanskite odredi vo voeni edinici, za intenzivirawe na izgradbata na narodnata vlast, organizaciono zajaknuvawe i pro{iruvawe na organizaciite na KPM i SKOJ, za usvojuvawe platforma na NOV na Makedonija.
LIT.: Vlado Ivanoski, Prespanskiot sostanok na CK KPM od avgust 1943, posebno izdanie, Skopje, 1983. Vl. Iv.
PRESPANSKO EZERO tektonsko ezero vo jugozapadniot del na RM. Smesteno e me|u zapadnite ogranoci na planinata Baba na istok i isto~nite ogranoci na planinata Gali~ica na zapad i Suva Gora i Gladno Pole na jug i jugozapad. Nastanato e po tektonski pat, so spu{tawe na kotlinskoto dno dol` rasedni strukturi, so pravci na protegawe sever-jug. Najgolemata dolìna vo pravec sever-jug e 28,6 km, a najgolemata {iro~ina e 16,9 km. Ezeroto se nao|a na a.n.v. od 853 m, zafa}a povr{ina od 274 km2, od koi 176,8 km2 ili 64,5 % $ pripa|aat na Makedonija, 49,4 km2 ili 18,1 % na Albanija, a 47,8 km2 ili 17,4 % na Grcija. Najgolemata dlabo~ina na ezero-
to iznesuva 54,2 m i taa se nao|a kaj mesnosta Golubina, dodeka prose~nata dlabo~ina iznesuva 18,76 m. Vo ezerskiot basen vkupno se akumulirani 4,775 km3 voda. So voda se polni od vrneìte {to se izla~uvaat direktno nad ezerskata povr{ina, od vodata {to se kondenzira direktno nad ezerskata povr{ina, od podzemnite vodi, od povr{inskite pritoki, kako {to se: Braj~inska Reka, Kranska Reka, rekata [ara od isto~nata i Golema Reka od severnata strana. Prespanskoto Ezero nema povr{inski istek. Me|utoa, toa najgolem del od vodata gubi preku podzemno istekuvawe preku ponorot Zavir ili Vrandupka, pod varovni~kata planina Gali~ica i so isparuvawe. Ovie vodi se javuvaat kaj karstnite izvori Sveti Naum#, Tu{emi{te i drugi. Najvisok srednomese~en vodostoj na ezerskoto nivo se javuva vo juni, a najnizok vo noemvri. Godi{noto kolebawe na ezerskoto nivo e prili~no golemo, a pove}egodi{noto ima dostignato vrednost od 846 cm. Najvisoki srednomese~ni temperaturi na povr{inskiot sloj na vodata se javu-
Prespansko-pelagoniskata pravoslavna eparhija na MPC
PRESPANSKO-PELAGONISKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na MPC (1958) so sedi{te vo Bitola. Pri formiraweto na Makedonskata pravoslavna crkva bila imenuvana Ohridskobitolska eparhija. Za arhijerej bil izbran episkopot Kliment, koj rakovodel do 1977. Vo 1974 g. eparhijata bila preimenuvana vo Prespansko-bitolska. Od 1977 g. eparhijata ja administrirale vikarnite episkopi Metodij, Angelarij i Gorazd, a od 1979 mitropolitot Gavril. Vo 1981 g. na ~elo na Prespansko-bitolskata eparhija bil postaven mitropolitot Petar. Vo 1994 g. eparhijata bila preimenuvana vo Prespansko-pelagoniska so ~etiri namesni{tva: Bitolsko, Prilepsko, Resensko i Kru{evsko-demirhisarsko.
Prespanskoto Ezero
1216
PRETPRIEMNI[TVO
Vo eparhijata ima okolu 300.000 vernici, 600 crkvi, manastiri i kapeli, so 100 sve{tenosluìteli i 30 monasi i monahiwi.
PRESTRUKTURIRAWETO NA PRETPRIJATIJATA konsolidirawe i podobruvawe na ekonomskite performansi na pretprijatijata preku sopstveni~ko, proizvodno, finansisko i upravuva~ko restrukturirawe. Prvata specijalna programa za prestrukturirawe na 25 pretprijatija, t.n. najgolemi zagubari, Makedonija ja sproveduva{e vo ranite tranzicioni godini, vo sorabotka so Svetskata banka, vo ramkite na proektot za socijalni reformi i tehni~ka pomo{. Prestrukturiraweto na 25-te golemi pretprijatija, koi vo svoeto rabotewe beleèa zagubi, se odviva{e so poseben zakon i opfa}a{e: zapirawe na odlivot na gotovi pari od ovie pretprijatija, otpu{tawe na vi{okot vraboteni i namaluvawe na tro{ocite na raboteweto, menaxersko i finansisko reorganizirawe, poddr{ka na delovite na pretprijatijata koi pretstavuvaa zdravo jadro i moèa da opstojat vo pazarnite uslovi na stopanisuvawe i zatvorawe na delovite koi nemaa perspektiva i ne moèa da se prodadat (da se privatiziraat). Proektot se realizira{e vo te{ki uslovi i so promenliv uspeh. Podocna, procesot na prestrukturirawe na pretprijatijata prodolì so intenzifikacijata na privatizacijata, isto taka, so promenliv uspeh. Prestrukturiraweto na eden del od golemite
pretprijatija se odviva{e preku nivno prodavawe na stranski strate{ki investitori (Makstil, Feni, Jugohrom, Bu~im i dr.). Pritoa, Vladata ~esto go koriste{e metodot na grupirawe na nejzinite pobaruvawa kon golemite pretprijatija po razni osnovi (neplateni obvrski kon Elektrostopanstvo na Makedonija, Makedonski èleznici, Upravata za javni prihodi, Agencijata za sanacija na banki i Agencijata za stokovi rezervi) i nivno prodavawe na strate{ki investitor. Prestrukturiraweto na pretprijatijata (realniot sektor) vo Makedonija se odviva{e bavno i nedovolno kvalitetno, za {to svedo~i i niskata vrednost na indikatorot na EBRD za upravuvaweto i restrukturiraweto na pretprijatijata (2+). Takvata sostojba, sinteti~ki gledano, be{e uslovena od insajderskiot karakter na privatizacijata (staro-novite sopstvenici ne bea sekoga{ uspe{ni vo konsolidacijata na pretprijatijata), no i od nedovolnata hrabrost na vladite da se soo~at so raste~kite socijalnopoliti~ki tenzii {to gi nosea reformite, poradi {to ovie premaluvaa, osobeno vo predizbornite periodi. Po{iroko gledano, procesot na prestrukturirawe na golemite socijalisti~ki pretprijatija be{e sleden i so pojava na golem broj novi, privatni, mali i sredni pretprijatija koi denes imaat dominantno u~estvo vo kreiraweto na BDP, dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot na zemjata.
IZV.: EBRD, Transition report 2005, 4; T. Fiti, V. Haxi Vasileva Markovska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skopje, 2007, 235-236. T. F.
Edna od pe~kite na Makstil vo Skopje
PRETPRIEMNI[TVO proces na delovno organizirawe i dejstvuvawe vo koj pretpriema~ot (enterpreneur, francuski zbor prvpat upotreben od Ri~ard Kantijon kon sredinata na XVIII v.) voveduva inovacii, prezema rizik, vr{i kombinacija i zaemna supstitucija na poskapite so poevtini resursi i gi naso~uva resursite kon to~kite na nivnata racionalna upotreba. Pretpriemni{tvoto, vo prv red, e vrzano za malite i srednite pretprijatija. No, denes, s pove}e pretpriemni~ki se vodat i golemi pretprijatija (t.n. vnatre{no, korporacisko pretpriemni{tvo), institucii vo domenot na zdravstvoto, obrazovanieto, kulturata i sl., a pretpriemni{tvoto e i osnova za lokalniot i regionalniot razvoj. Kako i vo drugite zemji vo tranzicija, vo ranite tranzicioni godini, vo RM dojde do izraz t.n. spontano pretpriemni{tvo golem broj registrirani novi mali i sredni pretprijatija (MSP), bez osmisleni vladini merki na poddr{ka na procesot. Po 1996 g., profilirana e vladinata politika na poddr{ka na MSP i pretpriemni{tvoto. Taa opfa}a tri tipa merki. Institucionalni merki od 1997 g., so finansiska poddr{ka na PHARE programata, se formira Nacionalna agencija za promocija na MSP-NEPA (denes, taa funkcionira kako Agencija na RM za poddr{ka na pretpriemni{tvoto APP), so zada~a da go koordinira i poddrùva procesot na nacionalno ramni{te. Potoa, povtorno so poddr{ka na PHARE, se vospostavija i regionalni centri za razvoj na MSP (Skopje, Kumanovo, Veles, Bitola i Strumica), a so poddr{ka na britanskiot Know-how fond i regionalni centri (t.n. ESA centri) vo Ohrid, Tetovo i Gostivar, za poddr{ka na pretpriemni{tvoto na lokalno i na regionalno nivo. Vo tekot na 1977 g., vo Prilep, [tip, Makedonska Kamenica, Del~evo i vo Kru{evo bea postaveni i prvite biznis-inkubatori vo Makedonija (za poddr{ka na MSP vo nivniot natalen period prvite tri godini po formiraweto), a 2001 g. u{te tri biznis-inkubatori (Veles, Strumica i Ohrid). Vo me|uvreme, so stranska pomo{, se formiraat i novi institucii za lokalen regionalen razvoj vo pove}e op{tini vo zemjata. Pogolemiot broj od spomnatite institucii gi steknaa prvite iskustva vo poddr{kata na pretpriemni{tvoto i zapo~naa finansiski da se osamostojuvaat. Finansiski merki
1217
PRETPRIJATIJA
brojni kreditni linii za finansirawe na MSP od stranski i od doma{ni izvori (momentalno vo zemjata se aktivni okolu 18 kreditni linii), koi se operacionaliziraat preku komercijalnite banki vo zemjata i preku Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (edinstvena dràvna banka vo Makedonija so poseben sektor za poddr{ka na MSP i so dràven garanten fond za potrebite na malite i srednite biznisi). Merki naso~eni kon podobruvawe na investicionata klima vo zemjata i kon kreirawe na povolen pretpriemni~ki ambient (v. investiciona klima).
IZV.: Materijali i publikacii na Ministerstvoto za ekonomija na Republika Makedonija. LIT.: T. Fiti, V. Haxi VasilevaMarkovska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skopje, 2007, 223-265. T. F.
IZV.: Agencija za poddr{ka na pretpriemni{tvoto na Republika Makedonija, Opservatorija za MSP vo Republika Makedonija, Izve{taj 2004. LIT.: T. Fiti, V. Haxi Vasileva Markovska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skopje, 2007, 223-265; B. [uklev, Menaxment na mal biznis, Skopje, 2006, 4855. T. F.
PRETSEDATELSTVO NA SRM kolektiven {ef na dràvata. Ovoj organ e voveden so Ustavot na SRM od 1974 g., sostaven od osum ~lena, a vo nego vlegoa: Vidoe Smilevski, pretsedatel, Strahil Gigov, Hixet Ramadani, Naxi Salih, Qup~o Arsov, Vlado Maleski, Ksente Bogoev i Mara Minanova. Vo periodot od 1974 do 1991 g. pretsedateli na Pretsedatelstvoto na SRM bea: Vidoe Smilevski (19741979), Qup~o Arsov (19791982), Angel êmerski (19821983), Blagoja Taleski (19831984), Tome Buklevski (19841985), Van~o Apostolski (19851986), Dragoqub Stavrev (19861988), Jezdimir Bogdanski (19881990) i Vladimir Mitkov (19901991).
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Vtora kniga, Skopje, 1987; Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005. Sv. [.
PRETPRIJATIJA (KLASIFIKACIJA) SPORED GOLEMINATA. Spored goleminata, pretprijatijata naj~esto se klasificiraat na mikro, mali, sredni i golemi. Vo po~etokot na tranzicijata, Zakonot za smetkovodstvo razlikuva{e samo mali i golemi pretprijatija. Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital razlikuva mali, sredni i golemi pretprijatija. Vo tekot na 2004 g., so izmenite vo Zakonot za trgovski dru{tva, se prifatija kriteriumite na EU za klasifikacija na pretprijatijata spored nivnata golemina: broj na vraboteni, godi{en obrt i vrednost na delovnata aktiva. Kriteriumot broj na vraboteni se primenuva identi~no kako i vo EU, dodeka vrednosta na drugite kriteriumi soodvetno e namalena, t.e. prisposobena na uslovite na makedonskata ekonomija. Pretprijatijata vleguvaat vo soodvetnata kategorija dokolku vo prvata godina od raboteweto zadovoluvaat dva od poso~enite tri kriteriumi. Vo 2004 g., vo Makedonija od blizu 50.000 aktivni pretprijatija 49.123 bea mali, 429 sredni i 135 golemi.
Kiro Gligorov, prviot pretsedatel na RM
PRETSEDATEL NA RM inokosen {ef na dràvata i vrhoven komandant na vooruènite sili na RM. Funkcijata e vovedena prvpat so ustavnite amandmani od 1990 g., so nadle`nost na Sobranieto na RM da go izbira so dvotretinsko mnozinstvo glasovi, na mandaten period od ~etiri godini. Ustavot na RM od 1991 g. predviduva izbor na pretsedatelot na RM na op{ti i neposredni izbori so tajno glasawe vo dva kruga i na mandaten period od pet godini. Za prv pretsedatel na RM e izbran Kiro Gligorov vo Sobranieto na RM (I 1991). Toj e izbran povtorno za pretsedatel i na prvite neposredni pretsedatelski izbori (1994), nekolku meseci pred istekot na ~etirigodi{niot mandat. Za vtor pretsedatel na RM e izbran Boris Trajkovski na pretsedatelskite izbori odràni vo 1999 g. Za tret pretsedatel na RM e izbran Branko Crvenkovski na predvremenite pretsedatelski izbori, odràni vo april 2004. Za ~etvrti pretsedatel na RM e izbran \or|e Ivanov vo mart april 2009 g.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. [.
Kriteriumi za klasifikacija na pretprijatijata spored goleminata (Zakon za trgovski dru{tva, 2004)

mikropretprijatija do 10 vraboteni godi{en obrt od 50.000 evra najmnogu 10% od bruto-prihodot da e ostvaren od eden klient do 50 vraboteni godi{en obrt od 2.000.000 evra vrednost na aktivata od 2.000.000 evra do 250 vraboteni godi{en obrt od 10.000.000 evra vrednost na aktivata od 11.000.000 evra site {to ne spa|aat vo gornata klasifikacija
mali
sredni golemi
PRIVATIZACIJATA VO RM proces na transformacija na pretprijatijata so op{testven i dràven kapital vo pretprijatija so dominanten privaten kapital. Procesot zapo~na u{te vo ramkite na eks Jugoslavija, so donesuvaweto na Zakonot za op{testven kapital (1989). So toj zakon pove}e od 400 makedonski pretprijatija, preku modelot na t.n. interni akcii, se transformiraa vo pretprijatija so me{ovita sopstvenost, t.e. vo akcionerski dru{tva. Makedonskiot Zakon za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital be{e donesen vo juni 1993 g., a vo oktomvri 1993 g. be{e formirana i Agencijata na RM za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital (institucija za organizirawe, kontrola i sproveduvawe na privatizacijata). Na pretprijatijata {to ja zapo~naa privatizacijata vo vremeto na eks Jugoslavija im be{e priznat soodveten procent na privatizacija, po prethodno izvr{ena kontrola (od strana na ZZP, a podocna i od strana na UJP). Makedonskiot model na privatizacija se temele{e na komercijalniot pristap slu~aj po slu~aj. No, Zakonot predviduva{e i popusti za vrabotenite i penzionerite so najmalku dve godini raboten sta` vo pretprijatieto. Osnovniot popust be{e odreden na 30% od nominalnata vrednost na akciite, odnosno udelite, zgolemen za 1% za sekoja polna godina raboten sta` vo pretprijatieto. Pred zapo~nuvawe na privatizacijata se vr{e{e zadolìtelna procenka na vrednosta na pretprijatijata (od strana na ovlas-
1218
PRIVATNATA
teni proceniteli). Za malite pretprijatija bea predvideni dva modela na transformacija otkup na pretprijatieto od strana na vrabotenite i proda`ba na idealen del na pretprijatieto. Srednite i golemite pretprijatija se transformiraa spored slednive modeli: proda`ba na idealen del od pretprijatieto, otkup na pretprijatieto, proda`ba na pretprijatieto na lica {to go prezemaat upravuvaweto, izdavawe akcii zaradi dopolnitelno vloùvawe i pretvorawe na pobaruvawata na doveritelite vo traen vlog. Privatizacijata de facto zapo~na 1994 g., a dobi vo intenzitet vo vtorata polovina na 1990-te godini. Do krajot na 2003 g. brojot na vkupno privatiziranite pretprijatija dostigna 1.687, so 231.618 vraboteni i so proceneta vrednost na kapitalot od 2,32 mrd. evra. Analizata na privatiziranite pretprijatija, spored brojot i osobeno spored vrednosta na kapitalot, potvrduva deka najgolema distribucija e prisutna vo sektorot industrija. Potoa sledat sektorite: trgovija, zemjodelstvo, grade`ni{tvo i finansii i uslugi. Vo ramkite na upotrebenite modeli na privatizacija preovladuvaat dva modela, otkup od vrabotenite i proda`ba na pretprijatieto na lica {to go prezemaat upravuvaweto. Od ovoj aspekt makedonskata privatizacija se ozna~uva kako insajderska (dominantni sopstvenici stanaa vrabotenite i postojnite menaxerski strukturi), {to se smeta i za osnovna slabost na modelot. Denes, privatizacijata vo Makedonija e re~isi zavr{ena, a Agencijata za privatizacija e ukinata. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na bruto doma{niot proizvod za 2006 g. nadmina 65%.
tal, Skopje, mart 1994; Izve{tai za privatizacijata vo Republika Makedonija na Agencijata za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital za oddelni godini. T. F.
Izv. Bil. na MF br. 7-8/2004, str. 62.
IZV.: Zakon za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, 1993; Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilten#, 7-8/2004. LIT.: Agencija na Republika Makedonija za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, Prira~nik za primena na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapi-
PRIVATIZACIJATA NA OP[TESTVENIOT KAPITAL VO RM pretvorawe na op{testvenata vo privatna sopstvenost. Privatizacijata na op{testveniot kapital zapo~na 19901991 g., so transformacijata na 240 pretprijatija so op{testven vo privaten kapital (akcionerski kapital). Ovaa transformacija e izvedena vrz osnova na Zakonot za op{testveniot kapital od 1989 g. donesen od Sobranieto na SFRJ. Navedenite pretprijatija bea transformirani preku interni akcii, podeleni na rabotnicite i na menaxerskite timovi (insajderi). Makedonskata strategija za privatizacija be{e utvrdena vo Zakonot za transformacija na op{testveniot kapital od juni 1993 g. So ovoj zakon, Makedonija se opredeli za platena privatizacija spored metodot slu~aj po slu~aj#. Malite pretprijatija se privatizirani so otkup na najmalku 51% od procenetata vrednost na pretprijatieto od strana na vrabotenite (30% popust, plus 1% za sekoja godina raboten sta`) ili so proda`ba na del od pretprijatieto vo forma na akcii ili udeli na nadvore{ni subjekti. Srednite i golemite pretprijatija go primenija istiot model, plus metodot na privatizacija od strana na menaxerskite timovi (menagment by out). Do krajot na 1996 g., privatizirani se 914 pretprijatija, od vkupno 1.307. Privatiziraniot kapital iznesuva{e 743.352.807 germanski marki, od vkupno procenetiot op{testven kapital od 1.922.269.082 germanski marki. Agencijata za privatizacija uspea da naplati samo 167 milioni germanski marki od koi 20 milioni vo gotovo, a drugite so zarobeni devizi i obvrznici. Vo maj 1997 g. privatiziranite pretprijatija ja nadminaa brojkata od 1.000 pretprijatija. Finansiskiot efekt od privatizacijata do po~etokot na 1996 g. iznesuva{e okolu 60.900.000 germanski marki, {to pretstavuva samo 6.5% od procenetata vrednost na privatiziranite pretprijatija. Efektite se u{te poslabi ako se ima predvid faktot deka vo gotovo se naplateni samo 19.299.000 germanski marki. Sostojbata se podobri vo tekot na 1996 g. bidej}i vkupniot finansiski efekt od privatizacijata iznesuva{e 106.600.000 germanski marki. Me|utoa, gotovite pari od privatizacijata iznesuvaa samo
2.440.000 germanski marki. Vo april 1999 g. Sobranieto na RM donese Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testvena sopstvenost. Vladata na RM dobi pravo da go opredeluva strate{kiot investitor za proda`ba na golemite pretprijatija vrz osnova na neposredna spogodba, odnosno bez uvid na po{irokata javnost. Taa dobi i zada~a da ja preispita zakonitosta na sprovedenata privatizacija vo periodot od 29. VI 1993 do 29. IV 1999 g.
IZV.: Zakon za transformacija na op{testveniot kapital, 1993 i 1999. LIT.: Trajko Slavevski, Privatizacija, pazar, dràva, Skopje, 1997; Svetomir [kari}, Makedonija na site kontinenti, Skopje, 2000. Sv. [.
PRIVATNATA SOPSTVENOST VO DFM/NRM/SRM/RM pravo na sekoj gra|anin slobodno da raspolaga so imotot ili da ima polna vlast vrz stvarite (plena in re potestas). Ova pravo se garantira vo Deklaracijata na ASNOM za osnovnite prava na gra|aninot na demokratska Makedonija od 1944 g., zaedno so pravoto na privatna inicijativa vo stopanskiot ìvot. Ist odnos sprema privatnata sopstvenost ima i Ustavot na NRM od 1946 g., utvrduvaj}i go imotot na privatnite fizi~ki i pravni lica za osnova na op{testveno-ekonomskoto ureduvawe na NRM, zaedno so op{tonarodniot imot i zadru`nata sopstvenost. Ustavite na SRM od 1963 i od 1974 g. go garantiraat pravoto na li~en trud so sredstva vo sopstvenost na gra|anite vo zanaet~istvoto, ugostitelstvoto i uslu`nite dejnosti, kako i vo oblasta na umetnosta, kulturata, advokaturata i vo drugi profesionalni dejnosti, vklu~uvaj}i go i pravoto na stan i na zemjodelsko zemji{te od 10 ha. Ustavot na RM od 1991 g. go garantira pravoto na privatnata sopstvenost bez ograni~uvawa, zaedno so slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto. Nikomu ne moè da mu se odzemat ili da mu se ograni~at sopstvenosta i pravata {to proizleguvaat od privatnata sopstvenost, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon. Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta, ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta, se garantira praveden nadomest {to ne moè da bide ponizok od pazarnata vrednost. Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava od 2001 g. podrobno gi ureduva sodrìnata, pravnoto dejstvo, ograni~uvawata i predmetot na pravoto na sopstvenost.
1219
PRIVREMENA
IZV.: Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava, Slu`ben vesnik#, br. 18/2001, Skopje, 2001. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.
PRIVREMENA VLADA NA DF JUGOSLAVIJA prva vlada na oslobodena Jugoslavija, formirana na 7. III 1945 g. od mandatarot Josip Broz Tito. Vo nejziniot sostav ne vlegle pretstavnici od DF Makedonija, tuku samo ~lenovi na raspu{teniot NKOJ i pretstavnici na Vladata na Kralstvoto Jugoslavija, ~lenovi na gra|anski politi~ki partii {to vo vojnata ne sorabotuvale so okupatorot. Se smetalo deka tie }e gi zastapuvaat i interesite na DF Makedonija.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Dràvnopravniot razvoj na Makedonija 1945-1953. Administrativno-centralisti~kiot period vo dràvnopravniot razvoj na Makedonija, INI, Skopje, 1992, 1-320. N. V.
PRIVREMENA VLADA NA ELIMIJA (II 1878) formirana od Joanis Govedaros i od Anastasios Piheon vo s. Vurino, Koànsko. Vladata upatila proglas so koj ja povikuvala Vladata vo Atina da dejstvuva za prisoedinuvawe kon Grcija na Koànsko-kosturskiot reon vo koj nemala nikakvo vlijanie.
Pismo na Privremenata vlada na Makedonija do ruskiot konzul vo Solun (1880)
Po~etokot od Apelot na Privremenata vlada na Makedonija (1880)
LIT.: , 12041940, , 1991. D. Jov.
PRIVREMENA VLADA NA MAKEDONIJA (Litohoro, II 1878) formirana samo od Grci na ~elo so Evangelos Korovangos, vedna{ po objavuvaweto na ruskoturskoto primirje vo Odrin (na 19. I), neposredno pred potpi{uvaweto na Preliminarniot sanstefanski miroven dogovor (3. III). Vladata proglasila obedinuvawe na Makedonija (pretstavena kako gr~ka oblast) so Grcija i za toa gi izvestila konzulite na evropskite sili vo Solun.
LIT.: Krste Bitoski, Makedonija vo vremeto na golemata isto~na kriza 18751881, Skopje, 1982; Dalibor Jovanovski, Gr~kata balkanska politika i Makedonija 18301881, Skopje, 2005. D. Jov.
lot Vasil Simon i ~lenovite Anastas Dimitrovi~ i Ali Efendi, se izrazuva nade` deka ruskata vlada }e gi pomogne pravednite barawa na makedonskiot narod i }e pomogne da se zdobie so pravdini sli~ni na drugite balkanski narodi#. Vo priloènoto Protokolarno re{enie, potpi{ano od pretsedatelot na PVM Vasil Simon, od sekretarot Nikola Trajkov i od glavniot komandant na voenite sili na Makedonija Kramontov, vo koe Rusija se informira deka Sobranieto na makedonskite pretstavnici ednodu{no re{ilo: 1. Da $ se dade na znaewe najnapred na Visokata porta, preku
glavniot upravnik (valijata) na Makedonija, pravednite barawa na makedonskiot narod da se ispolnat so brzo primenuvawe na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor. 2. Ova re{enie da im bide vra~eno na konzulskite pretstavnici na golemite sili-potpisni~ki na Berlinskiot dogovor so molba golemite sili da se zastapat pred Visokata porta za primenuvawe na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor. Vo slu~aj Visokata porta da ne stori ni{to, Privremenata vlada na Makedonija }e go povika makedonskiot narod na oru`je so parolata: Makedonija za Makedoncite, za vospostavuvawe na drevna Makedonija.#
PRIVREMENA VLADA NA MAKEDONIJA EDINSTVO# (18801881) prva Privremena vlada na Makedonija, formirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie, izbrana od Narodnoto sobranie na Makedonija na zasedanieto vo GremenTe}e (Ostrovsko, Egejskiot del na Makedonija, 21. V 2. VI 1880), vo koja se pretstaveni narodnostite {to toga{ ìveele vo zemjata. Vo pismoto br. 3 na Vladata do ruskiot konzul vo Solun (21. V 1880), potpi{ano od pretsedate1220
Protokolnoto re{enie na Privremenata vlada na Makedonija so potpisite i pe~atite (1880)
PRIZRENSKA
Vo Manifestot na Privremenata vlada na Makedonija od 23 mart 1881 g. se povikuva makedonskiot narod da napravi s za na krenatoto zname da bide napi{ano: edinstvena i obedineta Makedonija!# Posledniot poznat dokument na PVM e od 12 juni 1881 g.
LIT.: S. Dimevski, Privremenata vlada na Makedonija, Razgledi#, XV i XVI, 1-2, 1873; Hristo Andonovski, Privremenata vlada na Makedonija 9 majjuni 1880), zb.: Makedonija vo Isto~nata kriza, Skopje, 1878, 369-382; Slavko Dimevski, Vlado Popovski, Svetomir [kari} i Mihajlo Apostolski, Makedonskata liga i Ustavot za dràvnoto ureduvawe na Makedonija od 1880, Skopje, 1985. Bl. R.
proizlezat vo tekot na nejzinoto sproveduvawe i tolkuvawe, osven onie vo vrska so imeto na RM. Dogovorot e presedan od aspekt na nenaveduvawe na imiwata na dogovornite strani (so cel da se izbegne upotrebata na imeto RM). Se vnesuvaat odrednici Prva strana# za Grcija i Vtora strana# za RM.
IZV.: Privremena soglasnost za normalizacija na odnosite me|u RG i RM, www.un.org. T. Petr.
nost na Makedonija. Opolnomo{ten delegat bil ispraten vo Pariz da gi zastapuva makedonskite interesi, da go prenese baraweto za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna neutralna dràva. Organot na Privremenoto pretstavni{tvo objavil rezolucija (8. V 1919) od Sobirot odràn vnatre vo zemjata so barawe za samostojna obedineta Makedonija.
LIT.: Quben Lape, Stav privremenog pretstavni{tva biv{e ujediwene Unutra{we makedonske revolucionarne organizacije, Historijski zbornik#, XXIX-XXX, Zagreb, 1976. M. Min.
PRIVREMENA DEMOKRATSKA VLADA NA GRCIJA (23. XII 1947 15. X 1949) formirana od KPG vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija so cel da vospostavi narodno-demokratska vlast. Vladata prezela i zakonodavna funkcija so donesuvawe zakoni: Zakon za narodnite odbori, Zakon za agrarnata reforma, propisi za {kolstvoto i drugi akti {to go posvedo~uvale proektiranoto vnatre{no politi~ko ureduvawe na Grcija. Na 3. IV 1949 g. Privremenata vlada bila reorganizirana. Vo novata koaliciona Vlada vlegle makedonskiot NOF od Egejskiot del na Makedonija, Zemjodelskata partija na Grcija i drugi organizacii. Vladata imala i posebna Direkcija za nacionalnite malcinstva, za razre{uvawe na problemite i ostvaruvawe na pravata na malcinstvata. Po porazot vo Gra|anskata vojna Vladata se samoraspu{tila.
LIT.: N. Pejov, Makedoncite i Gra|anskata vojna vo Grcija, Skopje, 1968; L. Panovska, Gra|anskata vojna vo Grcija i Makedoncite 19461949, Krajot na edna iluzija, Skopje, 2003. St. Kis.
PRIVREMENO NARODNO SOBRANIE NA DF JUGOSLAVIJA na 10. VIII 1945 g. AVNOJ se transformira vo Privremeno narodno sobranie. PNS stanuva najvisok privremen zakonodaven organ na vlasta konstituiran so zada~a da gi donese zakonodavnite akti za izbori za Ustavotvorno sobranie na Jugoslavija. Negovi ~lenovi od Makedonija se 40 ~lenovi na AVNOJ i 7 ~lenovi na Prezidiumot na PNS, delegirani od ASNOM. Bilo raspu{teno so ukaz na Pretsedatelstvoto na PNS od 26. H.1945 g. koga bile raspi{ani izbori za Ustavotvorno sobranie.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Dràvnopravniot razvoj na Makedonija 1945-1953. Administrativno-centralisti~kiot period vo dràvnopravniot razvoj na Makedonija, Skopje, 1992, 1320. N. V.
Potpisnicite na Prizrenskata deklaracija: Imer Imeri, Ali Ahmeti i Arben Xaferi (2001)
PRIVREMENA SOGLASNOST ZA NORMALIZACIJA NA ODNOSITE ME\U RM I RG bilateralen dogovor sklu~en na 13. IX 1995 g. me|u RG i RM od ministrite za nadvore{ni raboti Karolos Papuqas i Stevo Crvenkovski, kako pretstavnici na Prvata i Vtorata strana formulacii upotrebeni namesto oficijalnite imiwa na dvete dràvi, so cel da se izbegne upotrebata na oficijalnoto ime na RM, poradi gr~ko-makedonskiot spor okolu imeto za koj se razgovara vo ramkite na OON. Privremenata soglasnost e prviot vidliv rezultat od pregovara~kiot proces me|u dvete dràvi. Se sostoi od preambula, normativen tekst, sostaven od pet dela, i zavr{ni odredbi. Predvidena e nadle`nost na Me|unarodniot sud na pravdata za site razliki {to }e
PRIVREMENO PRETSTAVNI[TVO NA DEMOKRATSKA MAKEDONIJA (Sofija, po~etokot na oktomvri 1944 1945). Bilo konstituirano koga Bugarskata vlada na Ote~estveniot front dala soglasnost da prodolì rabotata na delegatot na Glavniot {tab na NOV i na PO Kiril Miqovski, da se otvori Privremeno pretstavni{tvo na Demokratska Makedonija vo Sofija. Prezidiumot odrùval redovni neposredni odnosi so dràvnoto i so partiskoto rakovodstvo na OF Bugarija (1944 i prvite meseci na 1945). Odnosite imale karakter na bilateralni me|udràvni odnosi (do sredinata na april 1945).
LIT.: Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 2000. M. Min.
PRIVREMENO PRETSTAVNI[TVO NA PORANE[NATA VNATRE[NA ORGANIZACIJA# (po~etokot na 1919) pretstavni{tvo formirano po obedinuvaweto na ser~anite i revolucionerite od Zapadna Makedonija na porane{nata obedineta Makedonska revolucionerna organizacija. Bil objaven Apel do makedonskiot narod i do emigracijata vo Bugarija (9. IV) za edinstvo za postignuvawe samostoj-
PRIZRENSKA DEKLARACIJA (Prizren, Kosovo, 22.V 2001) dokument sostaven od strana na specijalniot pretstavnik na OBSE Robert Frovik za vojnata vo RM od 2001 g., potpi{an vo sedi{teto na ONA, nadvor od RM, od strana na vrhovniot komandant na ONA Ali Ahmeti i pretsedatelite na PDP Imer Imeri i na DPA Arben Xaferi. Dokumentot e fundiran vrz principite vrz koi podocna e zasnovan Ramkovniot dogovor: teritorijalen integritet na RM bez teritorijalno-etni~ki re{enija; multietni~ka dràva; otfrlawe na silata kako na~in na re{avawe na me|uetni~kite problemi; s zaedno kako pretpostavka na integracijata na RM vo NATO i vo EU, so SAD i EU kako olesnuva~i vo pregovara~kiot proces. Vedna{ po doznavaweto za nea, Deklaracijata e osudena vo site mediumi na makedonski jazik vo RM, pretsedatelot Boris Trajkovski ja ocenuva kako neprifatliva, a premierot Qup~o Georgievski kako objavuvawe vojna.
IZV.: Prizrenska deklaracija, 22.V 2001. T. Petr.
PRIZRENSKA LIGA (I. 1878 1881; II. 1943 1944) albanska nacionalna politi~ka organizacija. Prvata prizrenska liga bila formirana na sobranie vo Prizren na 10. VI 1878 g., na koe bila usvoena politi~ka programa za sozdavawe Golema Albanija#. Vo proektiranata dràva trebalo da
1221
PRILEP
vlezat: Albanija, Epir, delovi od Makedonija (so Debar, Gostivar, Tetovo, Skopje, Kumanovo), Kosovsko-metohiskata oblast (so Pe}, \akovica, Prizren, Mitrovica, Pri{tina, Gwilane) i Pre{evo, Novi Pazar i Sjenica. Vtorata prizrenska liga bila formirana na sobranieto odràno od 16. do 19. IX 1943 g. so istata programa. Ligata imala ogranoci vo site okolii na Kosovo i Metohija, vo Zapadna Makedonija i vo eden del na Crna Gora. Dejstvuvala na politi~ki, voen, propaganden i kulturen plan. Sodejstvuvala so toga{nata kvislin{ka albanska vlast i so Germanija do nejzinoto razbivawe vo noemvri 1944 g.
LIT: Branislav Boòvi Milorad Vaki, Surova vremena na Kosovu i Metohiji, Beograd, 1991; D-r ore Borozan, Velika Albanija (porijekloidejepraksa), Beograd, 1995. \. Malk.
PRILEP grad vo zapadniot del na RM so 69.704 `. (2002 g.). Se nao|a vo severoisto~niot del na Pelagoniskata Kotlina, na Prilepska Reka, vo podno`jata na Mukos i Dren Planina, na nadmorska visina pome|u 620 i 680 m. Zafa}a povr{ina od 1.540 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 11,2C, i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 556 mm. Preku P. pominuvaat magistralniot pat M5 i èlezni~ka linija, koi na jug go povrzuvaat so Bitola i na istok so Veles. Se pretpostavuva deka P. nastanal od nekoga{noto prifatili{te na patnici Keramija, {to se nao|alo na mestoto Varo{ na va`nata komunikacija HeraklejaStobi. Pri doseluvaweto vo Makedonija, Slovenite P. go zateknale kako gradska naselba, na koja $ go dale sega{noto ime, {to etimolo{ki odgovara na negovata mestopolo`ba (Prilep grad
prilepen za planinska strana). Vo vremeto na Samuil, gradot se spomnuva kako utvrdeno mesto i negova prestolnina. Vo po~etokot na XI v. e zabeleèn pod imeto Prilepon. Vo sredniot vek se javuva kako zna~aen trgovski centar i prestolnina na kralot Volka{in i sin mu kralot Marko. Po osvojuvaweto na utvrdeniot grad, Turcite ja pomestile naselbata vo ramni~arskiot del. Vo XIX v. P. e poznat po golemiot pana|ur {to trael 25 dena, a gradot imal 2.800 ku}i, 1.100 du}ani, 26 anovi, 10 xamii, 5 medresi i dr. Vo vremeto na Balkanskite vojni vo nego ìveele 22.000 `. Na 11 oktomvri 1941 g. vo P. e krenato vostanieto protiv fa{isti~kiot okupator. Vo znak na se}avawe na osumte iljadi borci i 15 narodni heroi od NOB, vo 1956 g. e proglasen za Grad heroj#. Po Osloboduvaweto brzo se razviva i populaciski postojano raste. Deneska e ~etvrti grad po golemina vo Republikata. Najgolem broj od naselenieto, 64.756 `., se Makedonci, a od malcinstvata najmnogu se zastapeni Romite (4379), Srbite (162) i Turcite (123). Toj e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 119.444 ha, ima 59 naseleni mesta so 76.768 `. P. e poznat kako grad na tutunot. Vo negovata okolina se proizveduva mnogu kvalitetnata orientalna sorta tutun poznata pod imeto Prilep#. Vo gradot e podignata prvata zgrada za skladirawe tutun vo Makedonija (1873), a deneska ima golema fabrika za cigari, potoa razviena tekstilna, prehranbena, ma{inska i industrija za prerabotka na nemetali. Pokraj gimnazijata i srednite stru~ni u~ili{ta ima i Ekonomski fakultet, Naroden muzej, Memorijalen muzej 11 Oktomvri#, Muzej na NOB, Muzej na tutunot, Istoriski arhiv, Mogila na nepobedeni-
Centarot na Prilep
te, Aleja na narodnite heroi, i dr. Sekoja g. se odrùva Me|unarodna likovna kolonija i Teatarskiot festival Vojdan êrnodrinski#. Za~uvanite kulturno-istoriski spomenici i arheolo{ki lokaliteti vo Prilep i negovata okolina se dokaz deka vo minatoto gradot bil sredi{te na intenziven ìvot. P. e grad na legendarniot junak Krale Marko i na Markovoto Kale od koe razurnatite yidovi gordo se izdigaat nad gradot. Vo podno`jeto na Kaleto e stariot grad Varo{, vo koj se za~uvani crkvite: Sv. Nikola#, Sv. Dimitrij#, Sv. Atanasij#, Sv. Petar#, Sv. Bogorodica Pre~ista#, a malku podaleku e manastirot Sv. Arhangel Mihail# od XIV v. Prilep e roden grad na Marko Cepenkov, M. A. ênto i M. [. [arlo, a vo periodot na prerodbata za P. e povrzana prosvetnata dejnost na D. Miladinov, J. KonstantinovXinot i G. Prli~ev.
LIT.: G. Tra~ev, Grad Prilep. Makedonska biblioteka, br. 6, Sofi 1925; Ilija Ba{evski, Prilep, Geografski vidik#, br. 5, Skopje, 1974; Mitko Panov, Geografija na SR Makedonija. Prirodni i sociogeografski karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
PRILEP, ISELENI^KO DRU[TVO (Stilton, Pensilvanija, SAD, 1922) dru{tvo na makedonski doselenici najmnogu so poteklo od Prilep i Prilepsko. Toa pristapilo kon MPO i razvivalo kulturni, verski i drugi aktivnosti. Sl. N.-K. PRILEPEC arheolo{ko nao|ali{te vo atarot na s. Prilepec, kade {to ima pove}e lokaliteti na koi se sledi kontinuiran ìvot na naselbi od bronzeniot, helenisti~ko-rimskiot do docnoanti~kiot period. Na lokalitetot Bezisten se najdeni bronze-
Panorama na gradot Prilep (pogled od Markovite Kuli)
1222
PRILEPSKO
Srebreni tetradrahmi od makedonski i pajonski vladeteli
ni fibuli od maloaziski tip, nadgrobni steli, makedonski i rimski moneti, temeli od objekti, delovi od mozai~ni podovi i mala podzemna grobnica so mermeren sarkofag vo komorata, izyidana od mermerni spolii. Na lok. Doli{ta e najdena golema ostava so srebreni tetradrahmi od makedonskite i pajonskite kralevi, a na lok. Markov Yid se najdeni grobnici vdlabeni vo stenata i ostatoci od bedemski yidovi na akropolata na naselbata od helenisti~ko-rimskiot period. Tragi od yidana arhitektura od kamen i varov malter, kako i nekolku grobni cisti, kerami~ki sadovi i moneti od docnoanti~kiot period se otkrieni na lokalitetot Kamberica. Ovie i drugite lokaliteti so registrirani ostatoci od ìveewe i pogrebuvawe go potvrduvaat kontinuiraniot ìvot od bronzeniot do docnoanti~kiot period na naselbata kaj s. Prilepec.
LIT.: M. Koki, Anti~ko naseqe kod sela Prilepca, GSND#, V, Skopje, 1929, 295; N. Vuli, Spomenik SKA#, LXXI, Beograd, 1931, 174; I. Mikul~i}, Pelagonija u svetlosti arheolo{kih naoda, Skopje, 1966, 71. K. Kep.
Prvoborcite Mice Kozar i Trajko Bo{kovski-Tarcan od Prilepskiot narodnoosloboditelen partizanski odred Goce Del~ev# (1941)
lep. Denot na napadot e proglasen za dràven praznik kako Den na vostanieto na makedonskiot narod. Podocna bil formiran i vtor Prilepski NOPO Dimitar Vlahov# (reonot na s. Dabnica, na pl. Mukos, 15. V 1942 reonot na s. Gabrovnik, Vele{ko, 21. IX 1942), koj potoa bil reorganiziran i preimenuvan vo Prilepski NOPO \or~e Petrov# (reonot na s. Gabrovnik, Vele{ko, 21 ili 20. IX 1942 manastirot Prilepec, Prilepsko, 19. XII 1942). êtvrtiot Prilepski NOPO (juni-noemvri 1944) dejstvuval vo Prilepsko i Vele{ko do kone~noto osloboduvawe na Makedonija.
LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorijata, kniga vtora, Prilep, 1971; Prilep i Prilepsko vo NOV 1941 godina, Skopje, 1976; Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, Skopje, 1978; Prilep i Prilepsko vo NOV 1943 godina, kn. prva i vtora, Skopje, 1981; Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 15 maj 1945, kn. prva do treta, Skopje, 1985; D-r Simo Mladenovski, Prilepskiot partizanski odred Goce Del~ev#, Gocevi denovi Pesna za Goce 83#, IX, 9, Skopje, 1983, 15-16. S. Ml.
nalo od potrebata za konsolidirawe na Revolucionernata organizacija po Ilindenskoto vostanie, vo okolnosti koga zaprela rabotata na Centralniot komitet. Glavni pra{awa za koi raspraval Kongresot bile: reorganizacijata i demokratizacijata na Organizacijata, aktite (proekt-pravilnicite) i pra{aweto za odnosot kon stranskite propagandi.
LIT.: Quben Lape, Proekt-pravilnicite doneseni na Prilepskiot kongres 1904 godina i dopolnitelnite bele{ki na \or~e Petrov, Glasnik# na INI, 1, Skopje, 1973; Dimitar Dimeski, Prilepskiot podvièn kongres na Vtoriot okrug na VMRO (1904 g.), Istorija#, Skopje, 1991. M. Min.
PRILEPSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED DIMITAR VLAHOV v. Narodnoosloboditelen partizanski odred Dimitar Vlahov. PRILEPSKI NARODNOOSLOBODITELNI PARTIZANSKI ODREDI partizanski edinici na NOV i POM (19411944). Prvin bila formirana Prilepskata partizanska ~eta (Vi{ne Maalo, vo Prilep, 12. IX 1941 mesnosta Crveni Steni, Prilepsko, 11. X 1941), koja potoa trebalo da vleze vo sostav na novoformiraniot Prvi prilepski NOPO Goce Del~ev#, no zadocnila za zbornoto mesto, poradi {to i ne zela u~estvo vo napadot na Prilep (11. X). Podocna mu se priklu~ila (15. X) na prviot Prilepski NOPO Goce Del~ev# (mesnosta Crveni Steni, Prilepsko, 11. X 1941 pe{terite na Kadin Kamen na padinite na pl. Kozjak, 25. XII 1941) i u{te istiot den izvr{il napad na Pri-
PRILEPSKI PODVI@EN KONGRES NA TMORO (krajot na maj i prvata polovina na juni 1904) kongres na Bitolskiot revolucioneren okrug, pod pretsedatelstvo na Damjan Gruev. Odrùvaweto na Kongresot se namet-
PRILEPSKO EZERO ve{ta~ka akumulacija, vo dolinata na Oreove~ka Reka, na 5 km severoisto~no od Prilep. Izgradena e vo 1964 g. Branata e od kombiniran tip, odnosno od beton i od nafrlen kamen. Dolga e 403,6 m, a visoka 28 m. Kotata na maksimalnoto nivo na vodata se nao|a na viso~ina od 745 m. Maksimalnata dolìna na ezeroto iznesuva 1,5 km, najgolemata {iro~ina 0,55 km, a zafa}a povr{ina od 0,55 km2. Vo akumulacioniot bazen maksimalno moè da se akumuliraat 6.000.000 m3 voda, od koja
Prilepskoto Ezero
1223
PRILEPÂNSKI
5.080.000 m3 pretstavuva korisna zafatnina, a 920.000 m3 pretstavuva mrtov prostor. Vodata se koristi za navodnuvawe na okolu 6.200 ha obrabotlivo zemji{te vo Prilepsko Pole i za rekreativni celi. Dr. V.
Naslovnata stranica na spisanieto Prilozi#, na OBMN na MANU
PRILOZI. CONTRIBUTIONS# (MANU, Skopje, I, 1-2, 1976 ) pe~aten organ na Oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka na MANU. Izleguva dvapati godi{no pod redakcija na Haralampie Polenakovi} (urednik), Mihail D. Petru{evski i Aleksandar Spasov, koja{to se menuva spored izborniot ciklus vo Akademijata. Spisanieto objavuva makedonisti~ki nau~ni prilozi od oblasta na lingvistikata, slavistikata, balkanistikata i literaturnata Bl. R. istorija i kritika. PRILOZI#, spisanie na Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki na MANU. Od osnovaweto vo 1969 do 1979 g. imalo naslov Prilozi na MANU, Oddelenie za prirodno-matemati~ki nauki#. N. C. PRIRAST I PROIZVODSTVENOST NA STEBLATA I NA [UMSKITE NASADI nau~na disciplina {to gi prou~uva zakonomernostite na procesot na rasteweto na edno steblo ili na celi nasadi i gi utvrduva prinosnite sposobnosti/mo`nosti na {umite vo pogled na drvnata masa vo razli~ni prirodni uslovi. Zada~ata na ovaa nauka e da gi istraùva kvantitativnite odnosi pome|u procesot na rasteòt na {umata i vlijanieto na faktorite na nadvore{nata sredina koi se menuvaat vo tekot na ìvotniot vek na drvjata i nasadite. Svojstvoto na ìvata materija (drvjata), preku delbata na kletkite, da go zgolemuva svojot volumen pretstavuva raste`. Vrednosta za koja se zgolemuva dijametarot, viso~inata ili volumenot na drvoto ili na nasadot za odreden vremenski period pretstavuva prirast na toj element za toa vreme. Proizvodnost na nasadot pretstavuva sevkupnoto godi{no ili periodi~no proizvodstvo na drvo vo naturalni pokazateli (m3 ili toni). Postoi i termin prinos od nasadot, koj pretstavuva koli~ina na iskoristeno drvo od edinica povr{ina, od cel nasad ili od cela {uma. [umite na RM imaat niska proizvodstvenost kako rezultat na pove}e faktori, a pred s se dolì na na~inot na odgleduvawe i na ureduvawe. Prostorno preovladuvaat niskosteblenite {umi (71%) so vkupna drvna rezerva 27.385.300 m3 ili 42,6 m3/ha i so tekoven godi{en prirast od 1,4 m3/ha. Visokosteblenite {umi i kulturite (29%) se so vkupna drvna rezerva 45.797.112 m3 ili 200 m3/ha i so tekoven godi{en prirast od 3,7 m3. Al. And.
Aleksandar Prilep~anski
PRILEPÂNSKI, Aleksandar ([tip, 9. XI 1939) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje (1965). Go predava predmetot proektirawe na stanbeni i ugostitelski objekti. Vo proektantskata dejnost pove}e vnimanie posvetil na stanbenata arhitektura. Proektira i realizira pove}e stanbeni zgradi vo Skopje, vo Kavadarci i vo Ko~ani, kako i pove}e individualni semejni i vikend ku}i. U~estvuval na arhitektonski anonimni konkursi. Pozna~ajni realizacii: stanben kompleks Vlaot# vo Ko~ani (1983); stanben blok vo naselbata Aerodrom vo Skopje (1992, i dvata objekti so arh. Q. Filipovski). Kr. T. PRILEPÂNSKI, Ivan Andonov ([tip, 31. XII 1905 Skopje, 8. IV 1985) mikrobiolog. Medicina zavr{il vo Grac (1935), a rabotel vo Prilep (do 1940) i [tip, od kade {to im se priklu~il na partizanite. Od 1945 g. bil vo [tip; bil nazna~en za pom. minister za zdravstvo na NRM. Od 1948 do 1951 g. bil direktor na DNZ vo Skopje. Specijaliziral bakteriologija i do penzioniraweto (1968) rabotel vo Zavodot za zdravstvena za{tita. P. B. PRILOZI (Contributions)# spisanie na Odd. za biolo{ki i medicinski nauki na MANU, koe se pe~ati kako oddelna publikacija od 1980 g. Od 1969 do 1980 g. spisanieto se pe~atelo pod naslov: Prilozi. Oddelenie za prirodno-matemati~ki nauki#, MANU. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi, pregledni trudovi i kratki soop{tenija od site podra~ja na biolo{kite i
1224
medicinskite nauki. Spisanieto izleguva dva pati godi{no i e dostapno na Internet; indeksirano e vo Pub Med-Medline. Trudovite se pe~atat na angliski jazik so rezime na makedonski i se recenzirani od anonimni recenzenti. Elektronskata verzija na spisanieto e dostapna na vebstranicata: www.manu.edu.mk/prilozi. Urednici i ~lenovi na Ureduva~kiot odbor bile: K. Micevski, A. Andreevski, P. Dav~ev, \. Filipovski, \. Efremov, I. Taxer, M. Polenakovi}, R. Lozanovski, V. Serafimoski, F. Murad i M. Pol. H. Klinkman.
Prviot broj na organot na Oddelenieto za op{testveni nauki na MANU (1970)
PRILOZI. CONTRIBUTIONS# (MANU, Skopje, I, 1, 1970 ) nau~en periodi~en organ na MANU {to se objavuva dvapati godi{no kako spisanie na Oddelenieto za op{testveni nauki. S do 1975 god. (VI, 2) izleguva kako zaedni~ki organ pod redakcija Dimitar Mitrev (urednik), Mihail D. Petru{evski i Haralampie Polenakovi}, a od 1976 god. (VII, 1), bidej}i Oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka se izdeluva so posebno svoe spisanie (pod istiot naslov), prodolùva pod redakcija na Kiril Miqovski (urednik), Evgeni Dimitrov i Quben Lape i objavuva samo prilozi od oblasta na istorijata, istorijata na umetnosta, pravoto, ekonomijata, filozofijata, sociologijata, etnografijata i kulturata. Bl. R.
PRISA\ANEC-TODOROVSKA
Prirodniot rezervat Ezerani
PRIRODEN REZERVAT podra~je {to se utvrduva so Zakonot za priroda (2004) i koe poradi zna~ajnite ili karakteristi~nite ekosistemi, geolo{kite ili fizi~ko-geografskite karakteristiki i/ili vidovi, kako i izvorno za~uvanata divina, steknuva status na prirodno nasledstvo vo kategorijata strog priroden rezervat za sproveduvawe nau~ni istraùvawa ili monitoring na za{titata. So strogiot priroden rezervat se upravuva so soodveten plan za upravuvawe, a pristapot na javnosta e ograni~en. Registrirani se i evidentirani preku 14 lokaliteti vo RM so status na strog priroden rezervat. Vo klasifikacijata na prirodnoto nasledstvo, primenuvana do 2004 g. (Zakon za prirodni retkosti, 1973), prostornite/teritorijalnite celini bea kategorizirani kako prirodni rezervati vo koi vlegoa op{tite (nacionalni parkovi, strogi prirodni rezervati, nau~noistraùva~ki rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejzaì) i posebnite prirodni rezervati. S. H. P. PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET SKOPJE se sostoi od 7 instituti (za matematika, fizika, hemija, biologija, geografija, informatika i etnologija) i Seizmolo{ka opservatorija. Toj e formiran kako del na Filozofskiot fakultet vo 1946 g. so pet katedri za osnovnite prirodni nauki. Kako oddelen fakultet postoi od 1958 g., so isklu-
~ok na periodot 197785, koga egzistiraat 5 oddelni fakulteti za fundamentalnite prirodni nauki. Smesten e vo objekti izgradeni vo 1951, 1967 i vo 2000 g. Postdiplomski studii se organiziraat od 1969 g. Do 2006 g. diplomirale nad osum iljadi studenti i magistrirale 400 postdiplomci. Osnovnoto postignuvawe na PMF e vo podignuvaweto na op{tata pismenost na naselenieto na RM, vo sozdavaweto kadri za sledewe na sovremenite postignuvawa vo prirodnite nauki i vo davaweto pridones vo svetskata riznica na znaewata od ovie oblasti. Vo u~ebnata 2005/6 g. se zastapeni studii vo vkupno 23 nasoki, so dopolnitelni 12 podnasoki, za koi se nudat okolu 500 semestralni kursovi. Za postignatite rezultati, PMF e nositel na nagradata 11 Oktomvri# za 1976 i 2006 g.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, str. 634. V. Ur.
lo`bi. Na prizemjeto na Muzejot se uredeni: geolo{ko-paleontolo{kata izlo`ba, botani~kata, entomolo{kata i izlo`bata na bezrbetnicite. Na katot se nao|aat izlo`bata na ribite na Makedonija, na vodozemcite i na vleka~ite, pticite na Makedonija i na cica~ite. Vo salata za povremeni izlo`bi se ureduvaat raznovidni tematski izlo`bi. Prirodonau~niot muzej ima i izdava~ka dejnost, a prvoto sp. Anales#, e izdadeno vo 1939 g., koe so po~nuvaweto na Vtorata svetska vojna prestanuva da izleguva. Izdava~kata dejnost odnovo zapo~nuva so sp. Acta# i Fragmenta balcanica# (1953). Podocna po~na da izleguva i sp. Posebno izdanie# i na kraj zapo~na izdavaweto na edicijata Fauna na Makedonija#, od koja dosega se izlezeni sedum broevi. Muzejot vo svoite depoa raspolaga so ogromen broj sobrani fosilni, floristi~ki i faunisti~ki materijali. R. Gr.
PRIRODONAUÊN MUZEJ NA MAKEDONIJA Skopje osnovan vo oktomvri 1926 g., po inicijativa na poznatiot nau~en rabotnik na poleto na zoologijata, d-r Stanko Karaman. Niz celiot period na svoeto osumdesetgodi{no postoewe, Muzejot se fokusira{e na aktivnostite povrzani so nau~no-istraùva~kite dejnosti, na kolekcionerskata dejnost, na izlo`benata i na izdava~kata dejnost, kako i na za{tita na prirodnite bogatstva na Makedonija. Vo ramkite na Muzejot funkcionirat stru~ni i nau~ni oddelenija: botani~ko oddelenie, oddelenie za bezrbetnici, entomolo{ko, paleontolo{ko i oddelenie za rbetnici, kako i preparatorskoto oddelenie. Aktivnostite vo Muzejot se naso~eni kon prou~uvawe na florata, faunata i geata na Makedonija i kon kolekcionerskata dejnost so {to se obezbeduvaat potrebni materijali za podgotvuvawe na postojanite i povremenite iz-
Zagorka Prisa|anec -Todorovska
PRISA\ANECTODOROVSKA, Zagorka (Prilep, 14. VIII 1930) poet, novinar, prosveten rabotnik, detski pisatel. Zavr{ila Filozofski fakultet (romanska filologija i jugoslovenska knièvnost) vo Skopje. Rabotela kako profesor vo sredni u~ili{ta i kako novinar vo RTV Skopje. Nejzinata poetska re~ se odlikuva so neposrednost na lirskata intonacija i ~istota na griòvno stokmena stamenita ekspresija.
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje
Prirodonau~niot muzej na Makedonija, Skopje
1225
PRKEV-SERMEN
BIBL.: Preobrazbi, 1987; [tok~e na rok~e, 1990; Protokot na ìvotot, 1992; Svetot na dlanka, 1992; Ni{an za Despina, 2005 i Preobraènija, izbor od nejzinata poezija na ruski jazik, Moskva, 1998. G. T.
Grigor Prli~ev
Van~o Prkev -Sermen
PRKEV-SERMEN, Van~o Hristov (s. Sermenin, Gevgelisko, 1921 nad s. Gradec, Ko~ansko, 21. V 1943) nacionalen i komunisti~ki deec, naroden heroj. Vo [tip zavr{il gimnazija, a potoa studiral na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (od 1939), kade {to stanal ~len na KPJ (1941). Naporedno so studiite, za IP Nolit# preveduval ruska literatura. Pred fa{isti~kata okupacija se vratil vo Makedonija i bil eden od organizatorite na NOB vo [tipsko. Kako ~len na Oblasniot komitet na KPM (1943) izvesno vreme prestojuval vo Bitola i Bitolsko i bil politi~ki komesar na Bitolskoprespanskiot NOPO. Potoa pak se vratil vo [tip (april 1943) i stanal politi~ki komesar na novoformiraniot Pla~kovi~ki NOPO. Odredot bil opkolen i toj zaginal vo borba so bugarskata vojska i policija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (2. VIII 1949).
IZV.: M(ara) Minaneva, Posledno viduvawe. Spomeni za narodniot heroj Van~o Prke-Sermen, Prosvetena èna#, Skopje, juli-avgust 1960, 2-3; Firuz Demir, Se}avawe za Van~o Prke i Slav~o Stojmenski, Delo 74#, VIII, 3, [tip, 1981, 3-16; Traj~e Grujoski, Spomeni za Van~o PrkeSermen, (avgust 1942 1 april 1943), Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982, 316-320; Dim~e Milevski-Dobri, Se}avawe za Sermen, na istoto mesto, 321-325. LIT.: D-r Mile Todorovski, Skica za biografijata na Van~o Prke Sermen, Istorija#, V, 1, Skopje, 1969, 196-201; Vidoe Podgorec, Prke Hristo Van~o-Sermen (1921-1943), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 324-329; Blagoja Cvetkoski, U~estvoto na Van~o Prke vo bitolskite partizanski odredi, Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i 1942, kn. vtora, Bitola, 1978, 191-212; Kiro Zendelski, Van~o Prkev-Sermen, Delo 74#, XIV, 6, [tip, 1987, 489-508; Violeta Karagunova, Van~o Prkev-Sermen, [tip, 1989. S. Ml.
PRLIÊV, Grigor Stavrev (Ohrid, 18. I 1830 Ohrid, 6. II 1893) najgolemoto ime na makedonskata
1226
literatura vo XIX v. Ovoj superioren literat spored jazi~nata pripadnost e vsu{nost trodomen avtor: gr~ki, bugarski i makedonski, i gi obedinuva vo sebe specifi~nite karakteristi~ni dominanti na epohata vo koja ìvee i raboti; klasicizmot i romantizmot, kako stilski belezi. Toa e pisatel komu Makedonija mu e i qubov i sudba i bolka i o~aj i neophodnost i taga i lulka i grob. Toa e pisatel so visoka samosvest za svoite kreativni mo`nosti i za pozivot na koj mu sluì. Roden e kako ~etvrto dete na Marija \okova i Stavre Prli~ev, ohridski zanaet~ija. U~enik na Dimitrija Miladinov, koj vo toa vreme u~itelstvuva vo Ohrid. Izvesno vreme se vrabotuva kako terzija, a podocna stanuva u~itel vo Tirana (Albanija). Vo 1849 g. se zapi{uva kako student po medicina na Atinskiot univerzitet. Vo tekot na 1850/59 g. povtorno se vra}a vo Makedonija i u~itelstvuva na pove}e mesta (Dolna Belica, Stru{ko, Bitola, Prilep i Ohrid) za da si obezbedi uslovi za prodolùvawe na studiite. Vo 1859 g. povtorno doa|a vo Atina, kako student na vtora godina po medicina. Vo ovoj period ja pi{uva poemata # (Serdarot) {to trebalo da se predade najdocna do 13. II 1860 na poetski konkurs. Vo 1860 ja dobiva nagradata na golemiot atinski konkurs za najdobra poema na gr~ki jazik pari~en del i lavorov venec. Istava godina deloto izleguva od pe~at. Vraten vo Ohrid vedna{ ja zapo~nuva rabotata vrz noviot poetski proekt poemata Skenderbeg#, daleku popretenciozen tvore~ki zafat. Raboti kako u~itel vo Ohrid. Se zafa}a da go nau~i slovenskoto pismo i ~etmo vo du}anot na Angele Grup~e, toga{no svoevidno ~itali{te vo Ohrid. So Jakim Sapunxiev go zapo~nuvaat narodniot podvig# vo Ohrid, t.e. borbata za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata. So ova Prli~ev ja oficijalizira svojata borba protiv grcizmot vo Makedonija, osobeno protiv fanariotskiot vla-
dika Meletij, vinovnikot za smrtta na Dimitrija Miladinov. Izvesno vreme prestojuva vo Carigrad. Ima postojani kontakti so bugarskite kulturni dejci, a po vra}aweto vo Ohrid u{te pointenzivno se angaìra za popularizirawe na slovenskoto pismo vo Makedonija. Vo 1868 g. turskata vlast go zatvora i go deportira vo debarskata zandana, poradi kleveta od strana na gr~kiot ohridski vladika. Po zatvorskiot period go posetuva manastirot Sv. Jovan Bigorski# i e voshiten {to vo nego se sluì na staroslovenski jazik. Vo slednata 1869 g. vo Ohrid masovno se voveduva narodniot jazik vo u~ili{tata. Istava godina se èni i ima pet deca. Po pokana od Redakcijata na carigradskoto îtalie# se zafa}a so prepev na Homerovata Ilijada#. Po~nuva da sorabotuva vo bugarskite carigradski vesnici i spisanija. Vo Belgrad, a potoa vo îtalie# vo 1872 g. ja
Grigor Prli~ev: Serdarot i rakopisot na Gramatikata#
objavuva pesnata Vo iljada sedumstotin {ezdeset i vtoro leto#, podocna preobjavena i vo negovata Avtobiografija#. Vo carigradskiot v. Pravo# vo 1872 g. e objavena vest deka Prli~ev podgotvil za pe~at kniga pesni za deca pod naslov Vospitanie ili 12 nravstveni pesni#. So za{tedeni pari od svoeto u~itelstvuvawe vo Struga, zaminuva vo Bugarija (Sofija), kade {to mnozina rodoqupci# go kanele da se zafati so kakva i da e literaturna rabota i mu vetuvale sekakvi olesnuvawa i pomo{ti. Vo 18831890 g. u~itelstvuva vo bugarskata ma{ka gimnazija vo Solun. Vo ovoj period ja pi{uva svojata Avtobiografija#, objavena po negovata smrt vo Sbornik za narodni umotvoreni, nauka i kni`nina#. Prli~ev
PROBI[TIP
ìvee i raboti vo pove}e balkanski kulturni centri (Ohrid, Struga, Bitola, Prilep, Solun, Atina, Tirana, Carigrad, Sofija). Korektno vladee pove}e balkanski i evropski jazici. Se zanesuva so slovenofilstvoto i pravi obid da sozdade gramatika na slovensko esperanto. Sli~ni primeri moàt da se sretnat i vo drugite slovenski literaturi. Poetskata tvorba Serdarot# (1860) se smeta za apsoluten vrv na siot vlog {to vo umetnosta na zborot ovoj tvorec go dal. Za knièvnata nauka ovaa poema treba da se razgleduva vo kontekstot na evropskata teorija na romantizmot. Za nea avtorot vo Atina go dobiva od kritikata prozvi{teto Vtor Homer#. Drugi pozabeleìtelni negovi tvorbi se Avtobiografijata# (1884) i slovoto-esej ûvaj se sebesi# (1866). Toa se komplementarni literaturni dela i ja dore~uvaat na direkten na~in osnovnata poraka na Serdarot#.
BIBL.: #, Atina, 1860; Skenderbej, objavena posmrtno; proznata tvorba Avtobiografija, Sofija, 1894, napi{ana na bugarski jazik; detski pesni Vospitanie ili dvanaeset nravstveni pesni, napi{ani na negoviot seslovenski esperanto i objaveni posmrtno; Esei, zapisi, slova, objavuvani glavno na makedonski jazik, pome|u 1862 i 1892 godina; Prepevi na Homerovite dela Ilijada# i Odiseja# i na dela od Torkvato Taso i Ariosto za~uvani vo rakopis; Prepiska, objavena posmrtno. LIT.: Grigor Prli~ev, Avtobiografija, Soop{tuva Kiril ]amilov, Sk., 1952; Grigor Prli~ev, Avtobiografija; Serdarot. Prevod i prepev Todor Dimitrovski i Georgi Stalev. Predgovor Dimitar Mitrev, Sk., 1953; Grigor Prli~ev, Odbrani stranici. Redakcija Todor Dimitrovski, Sk., 1959; Grigor Prli~ev, Skenderbeg. Prevod Mitre Damjanovski. Prepev Georgi Stalev, Sk., 1961; Grigor Prli~ev, Serdarot, Sk., 1970; Georgi Stalev, Prli~ev vo svoeto vreme i nadvor od nego. Grigor Prli~ev, Serdarot. Skenderbeg, Sk., 1971; Prilozi na MANU, OLLN, IV, 1, Sk., 1973 (broj posveten na G. Prli~ev po povod 80-godi{ninata od smrtta); Todor Dimitrovski, Prli~ev i negovoto delo. Grigor Prli~ev, Odbrani tekstovi. Priredil Todor Dimitrovski, Sk., 1974; Todor Dimitrovski, Prli~ev i negovoto delo. Grigor Prli~ev, Avtobiografija. Priredil Todor Dimitrovski, Sk., 1974; Grigor Prli~ev, Skenderbej. Od gr~kiot original prepeal Mihail D. Petru{evski, Sk., 1974; Besedi za Prli~ev, Sk., 1980; Gane Todorovski, Golemiot podvig na Grigor Prli~ev Literaturen zbor#, XXVII, 6, Sk., 1980; Todor Dimitrovski, Prli~ev i negovoto delo. Grigor Prli~ev, Serdarot. Prepev Georgi Stalev, Sk., 1983; Grigor Prli~ev, Izbrani tvorbi. Priredil Tome Sazdov, Sk., 1985; Grigor Prli~ev, Martolozot. Prepev Mihail D. Petru{evski. Sk., 1983; @ivotot i deloto na Grigor S. Prli~ev. Simpozium, 10-11. V 1985, Sk., 1986; Dragi Stefanija, Prli~eviot panslavizam, Ohrid, 1988; Stojan Risteski, Grigor Prli~ev : novi stranici, Ohrid, 1989; Radomir Ivanovi}, Grigor Prli~ev vo svetlinata na romantizmot, Sk.,
1990; Grigor Prli~ev, Izbor. Priredil Tome Sazdov. Prepev Georgi Stalev, Sk., 1991; Grigor Prli~ev, Serdarot. Kon stogodi{ninata od smrtta na Prli~ev (1893-1993). Prepev Gane Todorovski, Sk., 1993; Grigor Prli~ev, Serdarot. Prepev Gane Todorovski, Sk., 1993; Grigor Prli~ev, Ohridski xgan. Prevod Jani Filovski. Dalgi#, 1, Ohrid, 1991; Kratka slovenska gramatika. Priredile: Naum Celakoski i Dimitar Smileski, Bitola, 1992; Gane Todorovski, Zbor do dva okolu pomakedon~uvaweto na detskite pesni na Grigor Prli~ev. Grigor Prli~ev, Vospitanie ili dvanaeset pesni za deca. Pomakedon~il Gane Todorovski, Sk., 1993; Naum Celakovski, Nepoznatiot Prli~ev. Grigor Prli~ev, Voda~ me pra}a tatkovinata. Izbor, pogovor i komentari Naum Celakovski, Sk., 1993; Du{ko Nanevski, Talentot na Prli~ev, Ohrid, 1994; Kratka slavjanska gramatika. Priredile: Dimitar Pandev i Dragi Stefanija, Ohrid, 1994; Tome Sazdov, Nepoznatiot Prli~ev, Sk., 1995; Grigor Prli~ev, Serdarot. Osovremenil Todor Dimitrovski, Sk., 1995; Grigor Prli~ev, Skenderbej.Bibliofilsko izdanie, Sk., 1997; Ramon Detrez, Krivolici na mislta, Sofi, 2001; Grigor Prli~ev, Avtobiografija, Sk., 2001 Anastasija \ur~inova, Prli~ev i Ariosto, Sk., 2002; Sergej Glavjuk, Beseda za Prli~ev, Ohrid, 2003; Georgi Stalev, Tvore~kiot lik na Grigor Prli~ev, Sk., 2005. G. T.
nil pove}e patuva~ki teatri, a vo 1931 g. osnoval svoj, Boem#. Od 1939 g. e akter vo Narodnoto pozori{te vo Skopje i vo Teatarot vo vremeto na Vtorata svetska vojna (1941-1944), a od 1944 g. dejstvuva vo trupata Ko~o Racin# na slobodnata teritorija. Vo negoviot bogat opus se istaknuvaat komi~nite likovi, no ima zna~ajni ostvaruvawa i vo drugi ànrovi. Bil direktor na Dramata na MNT (1970-1973).
POZNAÂJNI ULOGI: Jerotie (Somnitelno lice#); Agaton (Naàlena familija#); Arso (ôrbaxi Teodos#); Mitke (Ko{tana#); Fezliev (Crnila#); Gradona~alnikot (Revizor#) i dr. Reìi: Za rodniot kat#; Begalka#; D-r#; Kuzman Kapidan#; Antica#; Pe~albari#, kako i kuklenite pretstavi Siljan [trkot#; Cane lamjata# i dr. Nastapil vo filmovite: Frosina#; Vol~a no}#; Mirno leto#; Mis Ston#; Solunski atentatori# i dr. R. St.
Petre Prli~ko
PRLI^KO, Petre (Veles, 13. III 1907 Skopje, 16. XI 1995) teatarski i filmski akter, reìser, eden od osnova~ite na MNT i na Kukleniot teatar vo Skopje. Karierata ja zapo~nal kako u~enik vo patuva~ki teatar. Prome-
PROBI[TIP grad vo severoisto~niot del na RM so 10.806 `. (2002 g.). Se nao|a vo zapadnoto podno`je na Osogovskite Planini, na nadmorska visina od okolu 560 m. Zafa}a povr{ina od 486 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 11,6C i prose~na godi{no koli~estvo na vrneìte od 700 mm. P. e mlada rudarsko-industriska naselba, formirana blagodarenie na bogatite rezervi na olovno-cinkovna ruda vo okolinata. Izgradbata na naselbata zapo~nala vo 1937 g. koga ovde bila izgradena elektri~na centrala, se po~nalo so flotacija na olovno-cinkovata ruda i se izgradeni nekolku stanbeni zgradi za rudarite. Gradot brzo se razvil vo godinite po Osloboduvaweto. Vo 1953 g. imal samo 2.397 `. Re~isi celokupnoto naselenie se Makedonci, a od malcinstvata ima samo malku Srbi (83) i Romi (35). P. e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 32.557 ha, ima
Petre Prli~ko i Cilka vo scena od filmot Mis Ston#
1227
PROVALITE
Gali~ica vo ekosistemot na ploska~ i cer. Ustanoveno e deka godi{nata ~ista produkcija iznesuva 12, 5 t/ha. Produkcijata e istraùvana i vo gorskiot bukov ekosistem vo nacionalniot park Mavrovo. Prose~nata ~ista produkcija iznesuva 11,99 t/ha suva Q. Gr. materija.
Centarot na Probi{tip
H i dr. Urednik i podgotvuva~ e na ediciite Miscellanea byzantino-macedonica i Historia antique macedonica i peveduva~ i izdava~ na anti~ki avtori. Objavila pogolem broj prilozi vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. Nositel e na ordenot na Vladata na Francija Chavalier de palmes academiques (1997).
BIBL.: Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. Bl. R.
36 naseleni mesta so 16.193 `. Osven flotacijata, vo gradot ima i fabrika za akumulatori i tekstilna fabrika, gimnazija i zdravstven dom. Al. St. PROVALITE NA MAKEDONSKATA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (18961903). Prvata provala na Tajnata makedonska revolucionerna organizacija se slu~ila vo Bitola (april 1896), koga bilo otkrieno prenesuvaweto bombi i eksplozivi so apseweto na Done Stojanov To{ev. Vini~kata provala (1897) se slu~ila koga vlastite otkrile oru`je (pu{ki i bombi) i postoewe razgraneta mreà na tajnata organizacija. Masovni apsewa bile izvr{eni vo Vinica so okolnite sela, kako i vo: [tip, Sveti Nikole, Zletovo, Kratovo, Kriva Palanka, Carevo Selo, Peh~evo, Radovi{, Kavadarci i Skopje. Bile apseni u~iteli, sve{tenici, selani, pove}e od 1000 lica. Valandovskata provala (1899) se pro{irila vo Dojranskata, vo Enixevardarskata i vo Gevgeliskata okolija. Bitolskata provala (1900) se slu~ila po likvidiraweto na egzarhiski sve{tenik {to izvr{il predavstvo. So najte{ki posledici bila Solunskata provala (januari 1901) koga bile uapseni ~lenovite na CK Pere To{ev, Hristo Tatar~ev, Hristo Matov i dr. Bile uapseni 188 lica, osudeni 101, od koi 9 na smrt. Do 1903 g. imalo i drugi provali.
LIT.: Aleksandar Apostolov, Vini~kata afera, Vinica, 1997; Dimitar Dimeski, Aferite vo Bitolskiot vilaet 18951903, Skopje, 1993. M. Min.
PROEVSKI, Boris (s. Jankovec, Resensko, 1. II 1879 Blagoevgrad, 30. I 1961) u~itel, revolucioner, lekar, sekretar na Resenskiot ORK na MRO. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Solun, a medicina na Novorusiskiot univerzitet vo Odesa. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo ~etata na S. Arsov i na S. Ol~ev. Kako lekar bil dobrovolec vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
LIT.: H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, Sofix, 1983. Al. Tr.
Nade Proeva
PRODUKTIVNOSTA NA KOPNENITE EKOSISTEMI se izrazuva so koli~inata na proizvedenata suva organska materija vo tekot na edna vegetacija, a se izrazuva vo t/ha povr{ina ili vo g/m2. Prvi istraùvawa vo Makedonija se sprovedeni vo Nacionalniot park
1228
PROEVA, Nade Anastasova (Resen, 9. IX 1949) istori~ar, univ. profesor. Po zavr{uvaweto na Grupata arheologija na Flozofskiot fakultet vo Belgrad (1973), kade {to i magistrirala (1978) i ja odbranila doktorskata disertacija od istorijata na anti~ka Makedonija (1992). Zaradi prodlabo~uvawe na studiite po mitologija, epigrafika i numizmatika bila na studiski prestoj na SorbonaPariz I (19791981). Rabotela kako kustos vo Narodniot muzej vo Prilep (19731975), a potoa (od 1984) predava Istorija na anti~kite Makedonci i Istorija na stariot vek (staroisto~ni narodi, anti~ki Grci i Rimjani) vo Institutot za istorija na Flozofskiot fakultet vo Skopje. U~estvuvala vo iskopuvawata na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (vo Makedonija, Srbija, Polska i Grcija), kako i vo proekti na Arheolo{kiot institut vo Belgrad, na Berlinskata akademija na naukite, na SANU i na MANU. Nastapuvala na me|unarodni nau~ni sobiri vo Francija, Kanada, Srbija, Bugarija, Hrvatska, Slovenija i Holandija, a imala studiski prestoi vo Polska (1977), vo Francuskata arheolo{ka {kola vo Grcija (pove}epati do 1992), vo Francuskiot institut vo Istanbul (1993), vo Avstriskata akademija na naukite (1998) i na univerzitetite vo Nansi, Nanter Pariz
To{e Proeski
PROESKI, Todor (To{e) (Prilep, 25. I 1981 kaj Nova Gradi{ka, Hrvatska, 16. X 2007) vokalen interpretator. Makfest 97 i pesnata Pu{ti me# najavija deka na makedonskata scena se pojavi vokal so izvonreden potencijal. Ve}e vo narednite godini toa go potvrdija nastapite na drugite makedonski festivali (Skopski festival 98 Ostani do kraj# i dr.). Po nastapot na festivalot Slavjanski bazar so pesnata Tajno moja#, P. stana poznat i za me|unarodnata javnost, a u~estvoto na izborot za Pesna na Evrovizijata (2004, Istanbul) be{e definitivna potvrda deka toj e peja~ od svetski rang. Sorabotuva so pove}e makedonski avtori (G. Koprov, K. Kostov, K. Gabrovski, H. Kotlarovski), a tretiot album Ako me pogledne{ v o~i# go snimi vo sorabotka so gr~kiot kompozitor Febus (Phoebus), so producentot Vlahos (Vlahos) i tekstopisecot od Srbija M. Tucakovi}. Izdal pove}e albumi vo Makedonija i vo stranstvo. Ostvari sorabotka so menaxerski i izdava~ki ku}i od Anglija. M. Kol.
PROLETNICI
PROZELITIZAM (preobra}awe) vid duhovna, du{evna ili telesna prinuda vrz eden ili pove}e lu|e da preminat od edna vo druga vera, za dobivawe pove}e vernici. Preobra}awe na pravoslavni vo Makedonija vo drugovernici imalo osobeno so islamiziraweto na Makedoncite vo vremeto na vladeeweto na Osmanliskata dràva i so prozelitskoto dejstvuvawe na Rimokatoli~kata crkva i protestantskite sekti me|u makedonskoto pravoslavno naselenie. Rat. Gr.
Aleksandar Prokopiev
eden blizok i magi~en prostor, dlaboko vsaden vo memorijata na avtorot#.

BIBL.: Mladiot majstor na Igrata, 1983; ...ili..., 1987; Plovidba na jug, 1988; Slovo za zmijata, 1992; Ars amatoria, izbor na raskazi na srpski, 1997; Dali Kalimah be{e postmodernist, esei, 1994; Postmoderen Vavilon, esei, 2000; ôvekot so ~etiri ~asovnici, esei, 2003 i dr. LIT.: Rade Siljan: Zabraneta odaja, 2004. P. Gil.
Plastenici za proizvodstvo na cve}e
PROIZVODSTVO NA CVE]E VO ZA[TITEN PROSTOR VO RM se odviva vo staklenici i pod plastenici. Vo sedumdesettite i osumdesettite godini na XX v. ima zna~aen razvoj (proizvodstvo na karanfil na 27 ha, rozi na 4 ha, gerberi na 2.5 ha), a ottoga{ obemot na proizvodstvoto zna~ajno varira. Vo devedesettite godini se aktivira plasteni~koto proizvodstvo vo Gevgeliskiot, Strumi~kiot i Skopskiot region. Proizvodstvoto na letniot rasad isto taka se organizira pod plastenici, i toa vo Strumi~ko i vo Skopsko, kako i vo komunalnite pretprijatija. Poslednive godini postojano se nagolemuva interesot na proizvoditelite za porast na obemot na proizvodstvoto i za zgolemuvawe na asortimanot na letniot rasad. S. H. P. PROKOPENKO, Vjekoslav (Vinica, 21. VIII 1950) novinar. Kako stipendist na Radio Skopje od Fakultetot za politi~ki nauki vo Belgrad dojde vo Radioto (1974), kade {to raboti vo Vnatre{nopoliti~kata redakcija. Angaìran re~isi vo site novinarski ànrovi. Na ~elo na Radio Skopje kako direktor e izbran vo 1986 g., a funkcijata ja vr{i do 1990. Ottoga{ e vo Redakcijata {to ja vodi dopisnata mreà na Radioto. J. F. PROKOPIEV, Aleksandar (Skopje, 24. II 1953) raskaùva~, eseist, nau~en rabotnik. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. Raboti vo Institutot za makedonska literatura. Golem animator na kulturni akcii i proekti. Vo negovata proza posebno mesto zazemaat slikite od
PROKOPIEV, Svetislav (Kumanovo, 4. VI 1928 Skopje, 10. IV 1986) proektant. Gimnazija zavr{il vo Skopje (1948), a diplomiral na Grade`niot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Zagreb (1955). Rabotel vo ROZT Beton#. Inicijator e za formirawe na Konstruktivnoto biro vo ROZT Beton# (1959). Bil honoraren asistent na Grade`niot fakultet vo Skopje (19561960), a podocna (1973) e izbran za vonreden profesor po predmetot aseizmi~ko proektirawe na konstruktivnite sistemi vo IZIIS Skopje.
LIT. i IZV.: Prokopiev Svetislav, Bilten# br. 322 na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#; arhiva na Grade`noto pretprijatie Beton#. R. D.
dru{tvo i ~len na Kolegium muzikum na Belgradskiot univerzitet. Po diplomiraweto, vo Skopje raboti so Pea~koto dru{tvo Mokrawac#, a vo istoimenoto muzi~ko u~ili{te kako nastavnik po violina (1934). ^len e i na toga{ formiraniot Skopski guda~ki kvartet. Vo dvegodi{niot prestoj vo Leskovac (1935-1937) go vodi Dru{tvoto Branko#. Potoa, povtorno e nastavnik vo Skopje i do po~etokot na NOB (1941) dirigent na Horskoto dru{tvo Sloga# i nastavnik po muzika na Bogoslovijata vo Saraevo. Po vojnata, P. se zafa}a so mnogustrana tvore~ka dejnost. Neposredno po Osloboduvaweto go formira horot pri Glavniot {tab na NOV na Makedonija. Nazna~en e za prv direktor na Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje (dekemvri 1944). U~esnik e i vo formiraweto na site profesionalni tela i institucii, dirigent i sovetnik na pove}e amaterski horski dru{tva, dirigent na Orkestarot vo Radio Skopje i na Operskiot orkestar, a potoa i na Simfoniskiot orkestar na Filharmonijata. Vo Praga studira dirigirawe kaj P. Djede~ek (1946/47). Od 1958 do 1964 g. e direktor na Ansamblot za narodni igri i pesni Tanec#. Tvore~kiot opus na P. e mo{ne bogat i raznoviden. Na preden plan doa|aat negovite horski dela, vo koi se otkriva kako majstor na vokalnata lirika. Centralno mesto vo negovoto horsko tvore{tvo zazema ciklusot Kumanovki# {est kompozicii {to se vbrojuvaat me|u najubavite stranici vo horskata muzika na makedonskite avtori. Vo zreliot tvore~ki period avtorot se zafa}a so nekolku krupni vokalno-instrumentalni dela: baletot Labin i Dojrana# i operite Razdelba#, spored dramata Pe~albari# od A. Panov, i Kuzman Kapidan#, spored istoimenoto delo od V. Iqoski, inspirirano od poemata Serdarot# od Dr. O. Gr. Prli~ev. PROLETERSKO DELO# (Toronto, Ontario, Kanada, 1. V 1934 1940) organ na Bugarsko-makedonskata trudova emigracija vo Kanada. Izleguval dvapati mese~no (na 1 i 15). Natamo{noto izleguvawe bilo zabraneto od vlastite.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 96. S. Ml.
Trajko Prokopiev
PROKOPIEV, Trajko (Kumanovo, 6. XI 1909 Belgrad, 21. I 1979) kompozitor i dirigent. Eden od petteminata osnovopolo`nici na sovremeniot muzi~ki ìvot vo RM, na tvore~ki i na organizacionen plan. Muzika u~i na Belgradskata muzi~ka {kola, vo klasata na M. Miloevi}. Kako student u~estvuva vo muzi~kite nastani vo Belgrad, stanuva asistent na Miloevi} vo Belgradskoto pea~ko
PROLETNICI (Plecoptera) insekti so dva para golemi krilja. Imaat izdolèno telo, glava svrtena napred, spleskana i {iroka so dolgi anteni; usten aparat za grickawe i dobro razvieni noze.
1229
PROLOG
Abdomenot im e sostaven od 10 segmenti, zavr{uva so 2 opa{ni izrastoka. Redot proletnici ima 3.000 vidovi, najmnogu vo umerenite predeli. Vo Makedonija naj~esto se sre}avaat okolu potocite i gornite tekovi na rekite, na karpi, granki ili drvja. Zastapeni se so 93 taksoni, od koi 10 se endemi~ni. êsti vidovi se: golem proletnik (Perla grandis Rambur), nizinskiot vid Perla burmeisteriana Clssu, i naj{iroko rasprostranetite Perla marginata Pz. i Isoperla tripartite graeca Illies.
LIT.: Petar Ikonomov, Plekopterite na Makedonija (Insecta: Plecoptera), taksonomija i distribucija, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., 18, Skopje, 1986, Golem proletnik 81-124; Vladimir Krpac, (Perla grandis Rambur) Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Zgradata na Gradskata biblioteka vo Bitola
PROLOG ZA MARTAVGUST makedonski rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. Pogolemiot del od 1951 g. se ~uva vo Narodnata biblioteka na Srbija (Belgrad), sign. Rs 94 (I + 113 l.), a pomaliot vo Skopskata mitropolija, SM-M 1 (99 l.). Vkupno ima 212 hartieni listovi. Jazi~nite osobenosti upatuvaat na zapadnomakedonsko poteklo na rakopisot. V. D. PROS TI NIKI# (Kon pobedata#) (Ta{kent, SSSR, noemvri 1949 1956) vesnik, organ na makedonskata i na gr~kata emigracija od Grcija vo Sovetskiot Sojuz, na gr~ki jazik i so edna stranica na makedonski. Bil podgotvuvan od politi~koto rakovodstvo na begalcite i rasturan vo site centri kade {to bile smesteni. S. Ml. PROSVETA zaedni~ko ime za institucii, formi, sodrìni i aktivnosti, ~ija cel e podigawe na obrazovanieto i na op{tokulturnoto nivo na vozrasnoto naselenie. Prosvetata naj~esto se vrzuva za formite na obrazovanieto na vozrasnite, kako i za formite na kulturno-umetni~kite dejnosti, nameneti za {irokite narodni sloevi. Vo Makedonija osobeno intenzivna aktivnost na toj plan se projavuva po Osloboduvaweto, dobivaj}i karakter na masovno narodno prosvetuvawe. Naj~esti formi i institucii na narodnoto prosvetuvawe se: anal1230
fabetskite kursevi (v. nepismenost), narodnite biblioteki i ~italni, ve~ernite i nedelnite u~ili{ta, domovite na kulturata, (v.) narodnite i rabotni~kite univerziteti i sl. Narodno prosvetuvawe se sproveduvalo i preku razni kulturno-prosvetni, nau~ni, umetni~ki i sportski dru{tva, klubovi i zdruènija. Prvi organizirani formi za narodno prosvetuvawe vo Makedonija se javuvaat vo XIX v., vo vid na ~itali{ta i nedelni u~ili{ta za opismenuvawe i za zanaet~isko obrazovanie. Se smeta deka prvoto ~itali{te, vo ~ii ramki bila organizirana i nedelna {kola za opismenuvawe, bilo otvoreno vo Prilep vo {eesettite godini na XIX v. U~itelskite zdruènija, isto taka, imale zna~ajna uloga vo {ireweto na prosvetata. Me|u dvete svetski vojni, najaktivni prosvetni institucii bile narodnite univerziteti. Mreàta na narodnite biblioteki bila slabo razviena i toa so strogo kontroliran knièn fond od Ministerstvoto za prosveta. Najpoznata i najgolema biblioteka bila Univerzitetskata biblioteka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, osnovana vo 1922 g. Po Osloboduvaweto na narodnite biblioteki im se posvetuva posebno vnimanie, taka {to nivniot broj od godina vo godina postojano se zgolemuval. Vo 1960 g. rabotele 182 narodni biblioteki, od koi 96 imale i svoi ~italni. Vo ovoj period na narodnoto prosvetuvawe posebno rabotat narodnite i rabotni~kite univerziteti (v. Obrazovanie na vozrasnite).
PROSVETEN RABOTNIK# vesnik na prosvetnite rabotnici na Makedonija. Prviot broj se pojavi na 10 mart 1953 g., kako organ na Zdruènieto na prosvetnite rabotnici na NRM. Od 1963 do 1986 g. izdava~ e Republi~kiot odbor na Sindikatot na rabotnicite od op{testvenite dejnosti. Osnovna tendencija na vesnikot e da informira i da tematizira aktuelni pra{awa od ìvotot i rabotata na u~ili{tata, da objavuva statii i drugi prilozi od vospitno-obrazovnata praktika i didakti~ko-metodi~kata problematika, kako i trudovi od istaknati prosvetni i nau~ni rabotnici na aktuelni prosvetni i pedago{ki pra{awa. Glavni i odgovorni urednici: Sarxo Isoski (1953 1967), \or|i Kalanoski (1967 1973), Mi{o Kitanoski (1973 1983), Bojko Kiranxiski (1984 1987), Marionka Veleva (od 1988). Izleguva edna{ mese~no, vo Skopje (osven vo juli i vo avgust), vo tira` od 4.000 primeroci.
K. Kamb.
PROSVETNI RADNIK# (Skopje, 1922 juni 1924) organ na U~itelskoto akcionersko dru{tvo Zavi~aj#. Go ureduval Svetolik R. Milosavlevi}. Izleguval ~etiri pati godi{no, a bil pe~aten vo skopskata Pe~atnica Stara Srbija#.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992) , Skopje, 1993, 96. S. Ml.
PROSVETNI USTANOVI v. Prosveta PROSVETNO DELO# spisanie za pedago{ki pra{awa. Izleguva od 1945 g., vo po~etokot kako organ na Ministerstvoto za prosveta, vo forma na vesnik, a od 1951 do 1999 g. organ na (v.) Pedago{-
PROTI]
koto dru{tvo na Makedonija, odnosno na Sojuzot na pedago{kite dru{tva na Makedonija, vo vid na spisanie. Od januari 2000 g. kako izdava~ se javuva Zdruènieto na predu~ili{nite, u~ili{nite i domskite pedagozi i pretprijatieto Prosvetno delo#. Izleguva pet pati godi{no. Go ureduva redakcija so glaven i odgovoren urednik. Prv glaven i odgovoren urednik bil Blaè Koneski (19451948). Drugi urednici: Risto Elimov, Mane Manevski, Teohar Karaxa, Risto Kantarxiev, Anatoli Damjanovski, Qup~o Koprovski i Nikola Petrov (od 1990). Spisanieto tretira pra{awa od oblasta na teorijata i praktikata na vospitanieto i obrazovanieto. Gi sodrì rubrikite: pedagogija, didaktika i metodika, istorija na {kolstvoto, predu~ili{no vospitanie, obrazovanie na vozrasnite, nastavna praktika, prikazi, informacii, bibliografija. K. Kamb. PROSVETNO-PEDAGO[KA SLU@BA institucija so osnovna zada~a da gi izvr{uva i da gi koordinira aktivnostite povrzani so sledeweto i unapreduvaweto na vospitno-obrazovnata dejnost, kako i nadzorot vrz ostvaruvawata na celite i zada~ite na vospitanieto i obrazovanieto. Prv pat se vostanovuva so Op{tiot zakon za {kolstvo (1958), a vo 1960 g. e donesen Zakon za prosvetno-pedago{kata slu`ba na NRM. So formiraweto na zavodite za unapreduvawe i prou~uvawe na {kolstvoto, odnosno na obrazovanieto i vospitanieto (v. Pedago{ki zavod na Makedonija), slu`bata, pokraj nadzorot, dobiva s ponaglasena pedago{ko-instruktivna, odnosno sovetodavna uloga. So Zakonot za organi na upravata (1990), Pedago{kata slu`ba e vo sostav na Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. K. Kamb. PROSEK anti~ko i srednovekovno utvrduvawe na vlezot na r. Vardar vo Demirkapiskata Kli-
sura. Glavnoto utvrduvawe se nao|alo na Juru~ki Kamen, na mesnosta Markov Grad, na desniot breg na êlove~ka Reka. Utvrduvawa imalo i na okolnite karpesti predeli pokraj r. Vardar i êlove~ka Reka. Bil sedi{te na samostojnite vladenija na Dobromir Hrs (krajot na XII v.) i Strez (12071214).
LIT.: T. Tomoski, Srednovekovni gradovi vo Makedonija me|u rekite Vardar, Bregalnica i Lakavica. Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
Karta na Nacionalniot park Mavrovo#
PROSTORNI PLANOVI NA NACIONALNITE PARKOVI dokumenti so koi se ostvaruva integralna za{tita na prirodata preku za{tita na prirodnoto nasledstvo i na biolo{kata i predelskata raznovidnost. So prostornite planovi se utvrduvaat zonite vo nacionalnite parkovi, se naso~uva razvojot, osobeno na turizmot, na~inot na koristeweto na zemji{teto i merkite za za{tita na prirodnoto nasledstvo. Prostornite planovi na nacionalnite parkovi Pelister#, Gali~ica# i Mavrovo# se doneseni od Sobranieto na RM (1988). So Zakonot za prirodata (2004) prostornite planovi za nacionalnite parkovi se prosledeni so planovi za upravuvawe. S. H. P. PROSTORNO PLANIRAWE VO RM dejnost (aktivnost) so koja se koordiniraat razli~nite sektorski politiki i nivnoto vlijanie vrz teritorijata. Celite na prostornoto planirawe se odnesuvaat na zajaknuvaweto na integrativnite procesi na sekto-
rite vo prostorot i na sozdavaweto koherentna strategija za obezbeduvawe dolgoro~en, seopfaten i uramnoteèn prostoren i regionalen razvoj. Vo RM prostornoto planirawe e dejnost utvrdena so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe. Za teritorijata na dràvata e podgotven prostoren plan (Prostoren plan na RM, 1988, 2004), a od 1970 g. se podgotvuvaat planovi za op{tinite i regionite. Prostornoto planirawe pretstavuva definirano ureduvawe na odnosite pome|u op{testvoto, proizvodstvoto i ìvotnata sredina za da se postigne organskata usoglasenost vo polza na blagosostojbata na naselenieto. Prostornoto planirawe kako proces producira prostoren plan na RM kako najvisok, dolgoro~en i integralen dokument so trajni vrednosti {to pretstavuva strategija za odr`liv prostoren razvoj na dràvata, regionite, op{tinite. Kako eden od dviè~kite op{testveni imperativi, smislata na prostornoto planirawe e, preku procesot na planirawe, da se razre{at protivre~nostite od razli~na priroda i so toa prostorot da se prilagodi kon socijalnite, tehni~kite, ekonomskite i kulturnite uslovi. Klu~nite prioriteti na Prostorniot plan na RM se pove}e i opfa}aat: sproveduvawe na sektorski politiki niz planerski dokumenti vo funkcija na intenziven ekonomski razvoj i unapreduvawe na ìvotnata sredina po princip na odr`livost; artikulacija na razvojnite programi na nacionalno i lokalno nivo; podgotvuvawe na zakonskata regulativa {to se odnesuva za prostorot; sproveduvawe na dokumentite {to se odnesuvaat za regionalnoto planirawe na prostorot i regionalniot razvoj. Celite na vakviot odnos kon prostornoto planirawe ja definiraat osnovnata strate{ka opredelba utvrdena kako postignuvawe povisok stepen na vkupnata funkcionalna integriranost na prostorot na dràvata i obezbeduvawe uslovi za pogolema infrastrukturna i ekonomska integracija so sosednite i so drugite evropski zemji. Edna od osnovnite celi e povisokiot stepen na integriranost na prostorot, namaluvawe na regionalnite disproporcii i vnesuvawe kvalitativni promeni vo prostornata, ekonomskata i socijalnata struktura, osobeno vo podra~ja so izrazeni disfunkcii na socijalen i ekonomski razvoj. S. H. P. i K. Gr. PROTI], Aleksandar Jovanov (Vlasotinci, Srbija, 24. VI 1878 Bitola, 19. II 1915) mikrobio1231
Prosek (rekonstrukcija)
PROTOGEROV
log. Medicina zavr{il vo Viena (1904), a specijaliziral bakteriologija vo Vroclav. Vo 1913 g. bil postaven za fizikus na Bitolskata okolija za da go organizira zdravstvoto. Osnoval Serodijagnosti~ki zavod i Op{tinska bolnica. Rabotel kako voen i civilen lekar, dodeka ne se zarazil od pegaviot tifus. P. B.
Bugarija i Turcija), pod Ristovac, vododelnicata me|u rekite Morava i P~iwa.

LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori, Skopje, 2000. M. Min.
smederevskiot mitropolit Pavle. Sudirite gi re{il vo polza na Ohridskata arhiepiskopija duri vo 1541 g. Ja forsiral slovenskata knièvnost, oficijalnite akti gi potpi{uval na crkovnoslovenski jazik, so {to $ dal na Arhiepiskopijata slovenski beleg.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofix, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
Aleko Protugerov
Aleksandar Protogerov
PROTOGEROV, Aleksandar (Ohrid, 23. II 1867 Sofija, 7. VII 1928) rakovoditel na VMRO. Se {koluval vo Ohrid i vo Sofija, kade {to zavr{il voeno u~ili{te (1887). U~estvuval kako dobrovolec vo Srpsko-bugarskata vojna (1885). Bil ~len na VMK, vojvoda vo Gornoxumajskoto (1902) i vo Ilindenskoto vostanie (1903). Bil rezerven ~len na CK na VMORO (1911), pretsedatel na Izvr{niot komitet na Makedonskite dobrotvorni bratstva vo Bugarija (19121918). Vo Balkanskite vojni bil ~len na [tabot na Makedonsko-odrinskoto opol~enie, a vo vremeto na bugarskata okupacija vo Prvata svetska vojna bil zamenik na~alnik na Makedonskata voeno-inspekciska oblast, proizveden vo general-lajtnant na bugarskata armija. Po vojnata so T. Aleksandrov i P. âulev ja obnovile VMRO. Bil potpisnik na Majskiot manifest (1924), ~len na CK na VMRO. Vo me|usebnite borbi so privrzanicite na mihajlovisti~kata VMRO e ubien vo Sofija od mihajlovisti~kata VMRO.
LIT.: V. Protogerov list#, Sofi, 1930; Zoran Todorovski, VMRO 19241934, Skopje, 1997; Zao bl ubit Aleksndr Protogerov, Sofi, 1928; Almanah na blgarskite nacionalni dvièni sled 1878, Sofi, 2005. Z. Tod.
PROTUGEROV, Aleko (Strumica, 15. I 1928) akter i reìser, eden od osnova~ite na Strumi~kiot i na [tipskiot teatar. Pove}e pati bil i direktor vo ovie dve ku}i. Avtor e na monografijata Naroden teatar [tip 19491994#.
ULOGI: Edip (Car Edip#); Astrov (Vujko Vawa#); Hasan-aga (Hasanaginica#); Tartif; Nikoletina Bursa} vo istoimenite dela i dr. RE@II: Begalka#; Pokojnik#; ôrbaxi Teodos#; Somnitelno lice#; Robot i agata# i dr. R. St.
PRO^KA (Pro{ten, Veliki pokladi) eden od najgolemite hristijanski pravoslavni praznici, vedna{ po Boìk i Veligden. Sekoga{ e sedum nedeli pred Veligden i so nea zapo~nuvaat dolgite Veligdenski ili Veliki posti, period ispolnet so mnogu obi~ai i veruvawa, so mnogu odre~uvawa i nadeì za do~ek na Hristovo voskresenie Veligden, za pri~esna i identifikacija so Spasitelot Isus Hristos. Toga{ se vr{i pro{tavaweto, poradi {to i praznikot go dobil imeto. Se vr{i amkaweto so vareni jajca, se palat obredni ognovi, se podgotvuva bogata trpeza, se gata za ìvot i sre}a, se izveduvaat obi~aite za o~istuvawe od bolvi, vo{ki i drugi {tetnici. Pro{tavaweto sekako ima hristijanska osnova, dodeka drugite obi~ai se povrzani so prethristijanskite proletni praznuvawa.
LIT.: Milan Risteski, Makedonski obredi i obredni pesni, Skopje, 1985; Jozef Obremski, Folklorni i etnografski materijali od Pore~e, kn. prva, redakcija Tanas Vraìnovski, Skopje, 2001; Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960. M. Kit.
Dim~e Protu|er
PROTOKOL ZA OPREDELUVAWE NA SRPSKO-TURSKATA GRANICA (19. VIII 1879) protokol na Me|unarodnata komisija sostavena od pretstavnici na Germanija, Avstro-Ungarija, Francija, Velika Britanija, Italija, Rusija, Srbija i Turcija. So Protokolot bilo opredeleno granicata da minuva: od vrvot Crn Vrv (trime|e me|u Srbija,
1232
PROTU\ER, Dim~e (Ohrid, 24. X 1920 Skopje, 3. IV 1995) slikar, pedagog, kriti~ar, polemi~ar. U~esnik vo NOB. Diplomiral na Akademijata vo Sofija (1946). Bil ~len na grupite Denes i Mugri. Se zanimaval so crte`, grafika, tapiserija, ilustracija, vnatre{no ureduvawe. Negovoto slikarstvo se dviì vo ramkite na apstrakcijata, intimizmot i poetskiot realizam. Toj e osobeno zna~aen so polemi~kite tekstovi (19531954) vo koi se zastapuval za slobodata na izrazot. L. N. PROFESIONALNO OBRAZOVANIE v. Stru~no obrazovanie. PROHOR (HV v.) ohridski arhiepiskop (15231550) od makedonsko slovensko poteklo. Prvpat se spomnuva vo 1528/1529 g. Poznati se negovite sudiri so
Toma Pro{ev
PRO[EV, Toma (Skopje, 10. XI 1931 ostrov Zlarin, Hrvatska, 12. IX 1996) kompozitor. Eden od najistaknatite avtori vo makedonskata sovremena muzika. Studira vo Zagreb i vo Qubqana (L. M. [kerjanc), kade {to gi zavr{uva i postdiplomskite studii po kompozicija. Se usovr{uva kaj N.
PTICI
Bulanè vo Pariz. Raboti kako profesor vo Zagreb (1959-1967), a potoa predava na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (19671991). Vo Skopje go formira Ansamblot za sovremena muzika Sveta Sofija# (1968), so koj doìvuva golemi uspesi vo Makedonija i nadvor od nea, izveduvaj}i sovremeni dela na kompozitori od celiot nekoga{en jugoslovenski prostor. Pi{uvaj}i lesno i poletno, toj sozdava originalen muzi~ki govor, kako sinteza na raznorodni kompoziciski tehniki od vtorata polovina na XX v. Makedonskata muzika ja zbogatuva so brojni dela od kamerniot, simfoniskiot, koncertantniot i posebno oratoriumskiot i muzi~koscenskiot ànr. Vo negoviot opus se izdvojuvaat tri tvore~ki fazi. Vo prvata faza pokaùva afinitet kon aktuelnostite na vremeto, vnesuvaj}i izvesna doza na romanti~arski senzibilitet, {to }e go zadrì i podocna. Vo vtorata faza, od po~etokot na {eesettite godini na XX v., P. trgnuva vo avantura kon neistraènite prostori na zvukot, iskoristuvaj}i pove}e kompoziciono-tehni~ki i stilski nasoki na sovremenata muzika na vremeto. Tretata tvore~ka faza se odviva od po~etokot na sedumdesettite godini do krajot na negoviot ìvot i tvore{tvo. Vo svoite najzreli ostvaruvawa koristi pro~istena i nenametliva tehnika, stremej}i se kon {to poednostaven i smiren muzi~ki govor, kako rezultat na definitivnoto oformuvawe na sopstvenata umetni~ka fizionomija. B. Ort. PSALTIR NA DIMITAR (OLTARNIK) glagoli~ki psaltir, XII v. (Tarnanidis) ili XI v. (Vel~eva), 145 l. Otkrien vo 1975 g. vo man. Sv. Katarina# na Sinaj, kade {to se ~uva pod sign. Slav. MS 3/N. Atributot Oltarnik go rekonstruira Tarnanidis od po~etnoto OL.... vo zapisot na pisecot, no postoi i argumentirano mislewe deka toj treba da glasi Olimpski (Tkadl~k, Slavia# 58, 1989, 165-180). Tekstot i jazikot se arhai~ni, pravopisot ednoerov (so golemiot er), ~etirijusov. Vo kodeksot postojat interesni zapisi: abecedarij, apokrifni molitvi i najstar slovenski lekarstvenik napi{an so glagolica na tri dodadeni listovi. Zasega rakopisot e poznat samo po podatocite i snimkata vo opisot na Tarnanidis.
LIT.: I. Tarnanidis, The Slavonic Manuscripts discovered in 1975 at St Catherines Monastery on Mount Sinai, Thessaloniki, 1988, 91100 (opis), 192 (snimka). Za datiraweto v. B. Vel~eva, Palaeobulgarica#, 12, 1988, 3, 126129. Zd. R.
PSELAFIDI (Pselaphidae) sitni tvrdokrilni insekti. Teloto im e so dolìna 0,9-3,5 mm, so kratki krilja; ìveat pod {umska steqa, vo movovi i pod zemja vo zaednica so mravki. Vo Makedonija se registrirani pove}e vidovi od Pselafid (Euplectus) rodovite Euplectus i Plectophleus, od koi 7 se endemi~ni.
LIT.: Zora Karaman, Revizion des Tribus Tychini (Col. Psel.) mit besonderer bercksichtigung der Balkanischen arten, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1955, III 4(26): 105-144; Zora Karaman, ber einige neue und interessante Pselaphiden vertreter der Balkanhalblinsel, Fragmenta balcanica, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1969, VII 3(161): 9-20; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje 2003. V. T. K. M. Kr.
Zbornik na Institutot za psihologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje
ski studii. Postdiplomskite studii se sostojat od specijalisti~ki studii po U~ili{na psihologija (vovedeni vo u~ebnata 2005/06) i od magisterski studii so {est nasoki (Op{ta psihologija, Razvojna psihologija, Psihologija na li~nosta, Socijalna psihologija, Pedago{ka psihologija i Psihologija na trudot), koi postojat od u~ebnata 1980/81 g. Pokraj nastavnata dejnost, na Institutot se odvivaat i niza drugi aktivnosti (istraùva~ki, aplikativni i nekoi formi na neposredno davawe psihosocijalna pomo{ i poddr{ka), koi se realiziraat preku: Laboratorijata za mir i interkulturno vospitanie (osnovana na po~etokot od 1990-tite godini, a koja prerasna vo Balkanski centar za prou~uvawe na mirot (1993)), Psiholo{ko sovetuvali{te za lica {to imaat potreba od psiholo{ka pomo{, Centar za psihosocijalna i krizna akcija (od 1999) namenet za unapreduvawe na zdravjeto na mladite i za intervenirawe vo krizni situacii i Centar za izrabotka i primena na testovi Psihometrika. Nositeli na ovie mnogubrojni i raznovidni aktivnosti se porane{nite i sega{nite ~lenovi na (v.) Institutot za psihologija.
LIT.: 30 godini Institut za psihologija, Zbor. na trudovi, Skopje, 2004. V. Arn.
PSIHOLOGIJATA VO MAKEDONIJA nauka {to go izu~uva odnesuvaweto i mentalnite sodrìni na li~nosta. Vo Makedonija nau~noto izu~uvawe na psihologijata, so retki isklu~oci, zapo~nuva so osnovaweto na Institutot za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1974), koj so tekot na vremeto se razvi vo respektabilen centar za vr{ewe nau~ni istraùvawa vo pove}e psiholo{ki disciplini. Prv negov rakovoditel be{e prof. dr Risto \or|evski (v.), a negov zamenik be{e doc. d-r Naum Todoroski. Za razvojot na psihologijata vo Makedonija se zaslu`ni i opredelen broj nastavnici od drugi univerzitetski centri od toga{nata SFRJ: d-r Predrag Ogwenovi} (v.), d-r Aleksandar Bukvi} (v.), d-r Josip Berger (v.) od Filozofskiot fakultet vo Belgrad, d-r Ante Fulgozi od Filozofskiot fakultet vo Zagreb, d-r Miklo{ Biro od Filozofskiot fakultet vo Novi Sad i d-r Vladimir Ne{i} od Filozofskiot fakultet vo Ni{. Na Institutot za psihologija, osven dodiplomski studii, se organiziraat i postdiplomski i doktor-
PSOMOR (LU[TRIKA) (Periploca graeca L., fam. Asclepiadaceae) listopadna lijana (polzavec) so areal vo Ju`na Evropa i vo Zapadna Azija. Listovite se sprotivno postaveni, izdolèno elipsovidni, sjajnozeleni, so cel rab. Cvetovite se zelenikavi do violetovi, vo Polzavecot psomor socvetija, a plo(Periploca graeca) dot e dolga ~u{ka. Stasuva vo krajre~ni, vla`ni tereni, a moè da ispolzi po drvjata i do 15 m. Al. And. PTICI (Aves) klasa od pottipot rbetni ìvotni (Vertebrata), kaj koi prednite ekstremiteti se pretvoreni vo krilja, a zadnite sluàt za dvièwe na kopno ili za plivawe vo voda. Od site drugi rbetnici se razlikuvaat i po toa {to teloto im e pokrieno so perduvi. Spored svojata anatomska gradba tie se mnogu bliski so vleka~ite (Reptilia), od koi vodat poteklo. Poradi prisposobuvaweto za letawe, kaj pticite koskite se pnevmatizirani, so {to e zgolemena nivnata cvrstina, a vo isto vreme e namalena specifi~1233
PTI^KI
nata teìna na teloto. Predniot del od ~erepot i vilicata se izdolèni vo klun, vo koj nema zabi. Belite drobovi se povrzani so sistem od vozdu{ni torbi, so {to di{eweto e intenzivirano. Pticite imaat najvisoka telesna temperatura od site toplokrvni ìvotni, {to im ovozmoùva uspe{no da gi izdràt poniskite temperaturi na vozduhot i studenite vozdu{ni strui. Se razmnoùvaat so jajca, vrz koi leàt do ispiluvaweto i gi hranat svoite
PTI^KI, INDISKI (Zygaenidae) no}ni {areni peperugi. Lesno se zabeleùvaat po svojata kontrasna oboenost (crveno i crno). Boite se predupreduva~ki za predatorite (pticite), koi gi odbegnuvaat poradi nivniot Indiska pti~ka (Zygaena filipendulae) neprijaten vkus. Aktivni se preku den. Vo Makedonija se sre}avaat 29 taksoni, od koi 9 se endemi~ni. Najpoznati se vidovite: Zygaena purpuralis Brn i Zygaena filipendulae L.
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Jugoslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphinges, Posebno izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; C. M. Naumann, G. M. Tarmann, W. G. Tremewan, The Westeren Palearctic Zygaenidae (Lepidoptera), Stenstrup, 1999. V. T. K. M. Kr.
ni vladeteli bile: Ptolemaj III (246221), Ptolemaj IV Filopator (221205), Ptolemaj V Epifan (204180). Poslednata od dinastijata Ptolemeidi bila Kleopatra VII (51/230). Nejziniot ìvot i vladeewe bile povrzani so Rimskata Republika. So Gaj Julij Cezar ima dete, a so konzulot Marko Antonij se borela protiv Oktavijan Avgust. Poslednata bitka vo koja bile porazeni vojskite na Kleopatra i Antonija bila kaj Akcij (31 g. st. e.), po {to kralicata se samoubila. Po nejzinata smrt Egipet potpadnal pod rimska vlast, pretvoren vo rimska provincija.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. R. Iljovski, Koj i koga vladee so Makedonija, Skopje, 2003. A. [uk.
Grablivi ptici: 1. Jastreb; 2. Bel orel; 3. Kratkoopa{en orel; 4. Avstraliski orel; 5. Kralski orel; 6. Sokol; 7. ]ubest orel
mladi. Nekoi vidovi gi nesat jajcata direktno vrz podlogata (do`dosvirci i galebi), a drugi gi nesat vo ume{no napraveni gnezda. Golem broj od pticite naesen gi napu{taat na{ite krai{ta za da ja minat zimata na jug, drugi se zadrùvaat kaj nas preku celata godina, no ima i takvi {to prezimuvaat kaj nas ili se javuvaat samo vo periodot na migracija, kako preletni vidovi. Klasata ptici opfa}a okolu 9000 recentni vidovi, rasprostraneti po celata Zemjina topka, pri {to najgolem broj vidovi se registrirani vo tropskite predeli. Vo Evropa se registrirani 19 redovi so vkupno 514 vidovi, a vo Makedonija se poznati 17 redovi so vkupno 319 vidovi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, Bird Life International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982; S. D. Matvejev V. F. Vasic, Catalogus faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves, Acad. Scient. Et Art. Slovenica, Ljubljana, 1973; S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003. Sv. P. V. Sid.
PTOLEMAJ Keraun (Molwa) (281280/79 g. st. e.) makedonski kral, postariot sin na Ptolemaj I Lag i Evridika, }erka na Antipatar. U~estvuval vo bitkite me|u epigonite za prevlast vo Makedonija, Trakija i Mala Azija. Kaj Dardanelite go napadnal Selevk, vladetelot na aziskite posedi, koj se proglasil za kral pred toj da pristigne vo Makedonija. Na po~. na 280 g. st. e. vojskata go proglasila za kral na Makedonija. Kon krajot na 280 ili po~. na 279 g. st. e. zaginal vo bitkata so Keltite.
Lit.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
\or|ija M. Pulevski
PTOLEMAIDI (323 g. pr.n.e. 30 g. pr.n.e.) makedonska dinastija, vladeele so Egipet. Osnova~ na dinastijata bil prviot vladetel Ptolemaj, sin na Lag, roden vo Eordaja, vospituvan na makedonskiot dvorec, eden od hetajrite i blizok sorabotnik na Aleksandar III Makedonski. Se istaknal kako vojskovodec vo pove}e bitki na Istokot. Pohodot na Aleksandar Makedonski go opi{uva vo svoeto delo, za~uvano preku Arijanovata Anabasa#. Po smrtta na Aleksandar, Ptolemaj stanal upravnik na Egipet (323283), a po prviot sudir me|u dijadosite dobil neograni~ena vlast vo Egipet. Za kral na Egipet se proglasil vo 305/6 g. st. e. Se smeta za osnova~ na Muzejot i Bibliotekata vo Aleksandrija kulturen centar vo t. n. helenisti~ka epoha. Go nasledil negoviot sin Ptolemaj II Filadelf (283246). Vo negovoto vladeewe Egipet prerasnuva vo najmo}na voena i ekonomska sila na Isto~niot Mediteran. Drugi pozna~aj-
PULEVSKI, \or|ija M. (Gali~nik, 1822/23 Sofija, 13. II 1893) pe~albar-yidar, komita, dobrovolec vo Srpsko-turskata i vojvoda vo Rusko-turskata vojna, vostanik i vojvoda vo Kresnenskoto makedonsko vostanie, no ambiciozen avtodidakt u~ebnikar, leksikograf, gramati~ar, istori~ar, poet i sobira~ i objavuva~ na narodnoto tvore{tvo i prerodbenski ideolog na makedonskoto nacionalno budewe i revolucionerno osloboditelno dvièwe. Vo komitskoto dvièwe vo Makedonija navleguva po 1847 g., a po pe~albata vo Romanija, doa|a vo Belgrad i kako prv narednik na pontonerska ~eta#, zaedno so ~etata na Iqo Male{evski, zema u~estvo vo borbite so turskiot garnizon (18621863). Sobira leksi~ki i drugi materijali po Severozapadna Makedonija i go objavuva vo Belgrad prviot [makedonsko-]srpsko-albansko-tursko-gr~ki re~nik (1873), a po dve godini i vtoriot re~nik od tri
1234
PULS
\eor|ija Pulevski: rakopisot na Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija (1892)
jazika (slovenomakedonsko-albansko-turski), kade {to prvpat ja izloùva makedonskata nacionalna ideologija, deklariraj}i deka i Makedoncive se narod i mestoto nivno e Makedonija#, deka Na{eto ote~estvo se velit Makedonija i mie se imenuvame s.[lavjano-]Makedonci# i deka makedonskiot jazik e najsroden so crkovnoslavjanskite knigi i toj je staroslavjanski#. Vo toa vreme ja predlaga za objavuvawe (1875) i prvata verzija na gramatikata (Re~nica#). Po u~estvoto vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (18771878), so svojata ~eta kako avangarda na ruskite vojski stignuva do Pijane~ko vo Isto~na Makedonija. Za u~estvoto i hrabrosta dobiva orden Sv. \or|i# i svetlobronzov medal, kako i sabja od ruskiot imperator i e nazna~en za upravnik na Trojan i potoa na oslobodeniot ]ustendil. Po Berlinskiot kongres (1878), koga samo Makedonija $ e vratena na Turcija i be{e predizvikano Kresnenskoto makedonsko vostanie (18781879), toj se vklu~uva kako vojvoda i ~len na Voeniot sovet i ostanuva posleden na borbenite pozicii (25. V 1879). Nezadovolen od rezultatite na osloboditelnoto dvièwe, se
stacionira vo Sofija (so soprugata i dvete deca, kako i so decata od ubienata sestra), i se oddava na sobira~ka i tvore~ka dejnost. Separatno ja objavuva prvata revolucionerna poema na makedonski jazik Samovila Makedonska (1878) i prvata dvodelna stihozbirka na makedonski (so svoi i narodni pesni) Makedonska pesnarka# (1879). Po edna godina e nape~aten i prviot del od u~ebnikot Slognica re~ovska# (1880) {to pretstavuva prva pe~atena gramatika na makedonskiot jazik. Dolgo raboti vrz podgotovkata na rakopisot Jazi~nica#, a ja zavr{uva i obemnata Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija# (1892) {to pretstavuva prva istorija na makedonskiot narod od Makedonec i najobemno delo na makedonski jazik do Osloboduvaweto. Privrzanik na ideologijata deka i anti~kite Makedonci bile Sloveni, osobeno vnimanie posvetuva na istorijata na makedonskata dinastija i posebno na Filip II i na Aleksandar III, sozdavaj}i ja i prvata makedonska verzija na Aleksandridata#. Ne se pronajdeni negovite najaveni rakopisi: Rodoslovnica, Re~nica, Narodna pesnoslovnica, Smislenica i Obi~ai i pesni jugoslovenski. Kako prethodnik i sovremenik na lozarite#, ja organizira prvata poznata knièvna asocijacija Slovenskomakedonskata knièvna druìna (Sofija, 1888) {to imala cel da ja prerodi narodnata makedonska literatura#. So svoeto u~ebnikarsko, leksikografsko, filolo{ko, literaturno i istoriografsko nacionalno delo i so u~estvoto vo vojnite i vo vostani~ko-revolucionernoto dvièwe P. stana me|nik me|u dve epohi od makedonskata istorija: gi nabeleà nacionalnite zada~i vrz osnova na kulturno-istoriskoto nasledstvo, gi istakna potrebite na svojata sovremenost i o~ekuvawata za idninata na Makedonija.
BIBL.: Re~nik ot ~etiri jezika. I. Srpsko-Albanski. II. Arbanski-Arnautski. III. Turski. IV. Gr~ki. Skrojena i napisana ot ora M. Pulvski, arhitekta u Gali~nik Okruìje dibransko 1872. godine. I-va ~ast. Beograd, {tampari N. Stefanovia i Druìne. 1873, s. 98 + IX; Re~nik od tri jezika s.makedonski arbanski i turski. Kwiga II. Napisao ore M. Puqevski... Mijak gaqi~ki. U Beograd u Dràvnoj {tampariji 1875, s. 162 + I[X]; Samovila Makedonska. Ot G. M. P. Narodna pe~atnica na B. Pro{ek v Sofi, s.a., s. 4; Makdonska psnarka ot Georga Pulvski, B. V. M. Sofa. 1879, s. 16; Makedonska pesnarka. Ot Gorga Pulevski, B. V. B. I. M., II, Sofi, 1879, s. 16; Slavnsko-naselenski-makedonska slognica re~ovska za ispravuvane pravoslovki-zi~esko pisanie. III-ta kniga. Napisal G. M. Pulevski. Osnovana na
III-to odelenie u~ili{tko, a nape~atana pot nastotelstvom G. Ugrina Xikov trg. Gali~ki ot Albani, 1880 godina v g. Sofi. Prvi del. Sofi, s. 36; zi~nica sodràa staroblgarski (makedonski) zik, suredena em ispravena za da se u~at bugarski i makedonski sinove i kerki. Napisata ot Georgija M. Pulevski prepis od is~eznat# rakopis (Centralen dràven arhiv, Sofi, f. 771. op. 1, arh. ed. 330); Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija. Podgotovka: Blaè Ristovski Biljana Ristovska-Josifovska, MANU, Skopje, 2003, s. IXL + 1060 [+ faksimili 19]; Makedonska Aleksandrida. Izvadok od Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija# od \or|ija M. Pulevski. Podgotovka i transliteracija Blaè Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, INI, Skopje, 2005, s. 241. LIT.: Blaè Koneski, Makedonskite u~ebnici od 19 vek Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba, Skopje, 1949, 8796; D-r Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 235327. B. R-J.Bl. R.
Tode i Bulka Pulijanovi, freska vo crkvata Sv. Spas vo Leskoec, Ohridsko (1426 )
PULIJAN, Tode eden od poistaknatite me|u pove}eto mali i golemi# ktitori na crkvata Sv. Spas# vo s. Leskoec (Ohridsko). Negoviot portret i portretot na negovata sopruga Vulka se naslikani vo 1461/62 g. na ju`niot yid na crkvata. Ktitorot Tode e pretstaven kako molitveno se obra}a kon sv. Nikola i kon sv. Kliment Ohridski, a negovata sopruga e pretstavena so race prekrsteni na gradite, kako znak deka vo toj period ve}e bila po~inata.
LIT.: G. Suboti, Dva spomenika zidnog slikarstva XV veka. Ktitori i vreme nastanka, Zbornik Svetozara Radoj~ia, Beograd, 1969; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.
\. M. Puleski: Slognica re~ovska (1880)
PULS# nedelnik so gra|anska orientacija koncipiran kako kombinacija na politi~ki sedmi~nik so lajf sodrìni. Prviot broj, izdava~ NIP Nova Makedonija#, izlegol na 21. I 1991 g. Prv glaven i odgovoren urednik Slobodan Petrovi}, posNedelnikot Puls# leden Mir~e Tomov1235
PUQOPULOS
ski. Prestana da izleguva vo maj 2003 g. iznudeno so likvidacijata na NIP Nova Makedonija# a.d. Obidot da se pe~ati kako dvonedelnik, po otkupeniot brend, bil neuspe{en. B. P. \. PUQOPULOS, Pantelis (Tivaiko, Tesalija, 1900 Neksero, 1943) sekretar na CK na KPG (19241926). Vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe ja sproveduval politikata na Kominternata za Obedineta i nezavisna Makedonija# (19241935). Vo 1940 g. vo logorot vo Akronavplija napi{al gramatika na makedonskiot jazik i oddelna statija Za makedonskoto pra{awe#, so koja na makedonskiot narod mu go priznava pravoto na samoopredeluvawe. Ja pretstavuval antistalinisti~kata struja vo redovite na KPG i bil isklu~en od redovite na KPG kako likvidator#. Na 6. VI 1943 g. bil uapsen i strelan vo Neksero, nedaleku od Larisa (Tesalija) od strana na italijanskata vojska.
LIT.: P. Puliopulos, Arthra, thesis ke polemikes, Athina, 1976; D. Lifieratu, Pantelis Puliopulos, 1992, s.l.; S. Kiselinovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe (1918 1940), Skopje, 1985. St. Kis.
Bez sredstva vo 1874 g. pristignal vo SAD. Uporno rabotel i u~el i diplomiral (1883) na toga{niot Kolex Kolumbija. Specijaliziral vo Kembrix i Berlin i doktoriral (1889) kaj Helmholc so studija za osmotskiot pritisok i negovata vrska so slobodnata energija. Najgolemo otkritie mu se Pupinovite kalemi, koi ovozmoìle telefonsko povrzuvawe na golemi rastojanija. Bil izvonreden predava~, a dva negovi doktoranti stanale nobelovski laureati (Miliken i Langmjur). Toj odigral zna~ajna uloga pri formiraweto na granicite na Jugoslavija vo 1918 g. Vo pomo{ta {to ja pra}al za rodniot kraj, poseben del bil za Makedonija. Bil pretsedatel na Wujor{kata akademija na naukite i eden od osnova~ite na Dru{tvoto na fizi~arite na SAD. Za avtobiografskoto delo Od imigrant do pronao|a~#, nagraden e so Pulicerovata nagrada (1924). Laboratorijata za fizika na Univerzitetot Kolumbija go nosi negovoto ime i e proglasena za istoriski spomenik na SAD.
BIBL. Od emigrant do pronao|a~. Predgovor, prevod i redakcija Kostadinka Mladenovska, Skopje, 1999. LIT.: Prof. d-r Pavle Mitreski, Mihajlo Idvorski Pupin za Makedonija, Bitola, 1995. V. Ur.
vo Ka~anik, a potoa do 2005 g. vo gimnazijata Zef Qu{ Marku vo Skopje. Vo istiot period bil angaìran kako predava~ na Tetovskiot univerzitet i kako asistent-profesor pri UEJL. Vo 2004 g. bil izbran za docent pri Fakultetot za humanitarni nauki i umetnosti na Dràvniot univerzitet vo Tetovo. Objavil pove}e trudovi od oblasta na istorijata i u~estvuval na nau~ni sobiri, seminari i simpoziumi A. P. vo zemjata i vo stranstvo.
Zoica PurovskaVelevska
PUNTES (XI v.) normanski grof i vojskovodec. Zaedno so Petar Alifa, isprateni od Boemund Tarentski da gi osvojat Polozite i Skopje (vo esenta na 1082). Vospostavil normanska vlast vo Skopje, no podgotvuval predavstvo (vo zimata na 1082/1083), bil otkrien, no uspeal da izbega kaj carot Aleksij I Komnin.
LIT.: A. Ton~ev, Italianskite Normani i Balkanskoto naselenie pod vizantiska vlast (10811100 g.), Istori~eski pregled#, XXXI/3, Sofi, 1975. B. Petr.
PUPAVKA, ZELENA (Amanita phalloides (Vaill.: Fr.) Secr.) edna od najotrovnite gabi i predizvikuva~ na mnogu truewa so smrtni posledici. êsto se zamenuva so {ampiwon. M. K.
PUPUNCI (Upupidae) familija dolgoklunesti ptici so {iroki krilja od redot na sivovranovidni ptici (Coraciiformes). Kaj nas se sre}ava samo eden vid, pupunec (Upupa epops), koj naseluva topli suvi tereni vo retki {irokolisni {umi i {uPupunec mostepi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, Bird Life International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
PUROVSKA-VELEVSKA, Zoica (Skopje, 16. IX 1956) balerina. Baletskoto obrazovanie go dobiva vo MBUC Ilija NikolovskiLuj# vo Skopje, vo klasata na E. Ku{ovska. Zaminuva na specijalizacija vo Moskva (1975-1976). ^len na Baletot pri MNT kako solistka (1974-2000), a nabrgu i prvenka. P.-V. se istaknuva so sigurna i ~ista klasi~na tehnika, bravuroznost, oblagorodena so
Mihajlo Pupin
PUPIN, Mihajlo (Izvor, Pan~evo, Srbija, 4. X 1854 Wujork, XII 1935) fizi~ar, red. prof. po matemati~ka fizika na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork.
1236
PURELKU, Halim (Halim Purelku) (s. Tihin, Ki~evsko, 5. XI 1952) istori~ar. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Srbica, Ki~evsko, a u~itelska {kola vo Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (otsek Istorija) na Univerzitetot vo Pri{tina (1997). Magistriral na tema Ki~evo so okolinata pome|u dvete svetski vojni (1918-1941) (1985) i doktoriral na tema Politi~ko-voenite priliki vo albanskite isto~ni podra~ja (1918-1921) (1999) na Pri{tinskiot univerzitet. Od 1975 do 1977 g. bil profesor vo CSNO Mar{al Tito
Zoica Purovska-Velevska so Zoran Velevski na scena
emotivnost i artisti~ka kreativnost. Umetni~ki direktor na Baletskiot ansambl (1997-1999).

ULOGI: Mehmene Banu (A. Melikov, Legenda za qubovta#), @izel (A. Adam, @izel#), Odeta i Odilija (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), Kitri (L. Minkus, Don Kihot#) i dr. Em. X.
PU[KAROV
privatno pravo (1960, 1964, 1968 i 1972) i sudija na Ustavniot sud na SRM (19631971). Dvapati bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1957/58 i 19751977) i dvapati prorektor na Univerzitetot Kiril i Metodij# vo Skopje (19561960). Objavil golem broj trudovi vo zemjata i vo stranstvo i go napi{al prviot u~ebnik po rimsko pravo na makedonski jazik.
BIBL.: Rimsko pravo, I - II, Skopje, 1960. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
Freska so likovite na pustinoìtelite: sv. Prohor P~iwski, sv. Ivan Rilski, sv. Gavril Lesnovski i sv. Joakim Osogovski od crkvata Sv. Arhangel Miahail#, s. Lesnovo, Zletovsko (1341)
PUSTINO@ITELI makedonski pripadnici na t.n. eremitsko ili anahoretsko mona{tvo li~no sluèwe na hristijanskata vera (podvizni{tvo) manifestirano so osameni~ki, asketski i isposni~ki ìvot. Pod vlijanie na ranohristijanskoto eremitsko mona{tvo vo Vizantija (preku Sveta Gora) vo XI v. vo severnite krai{ta na Makedonija zaìvealo podvizni{tvoto na ~etvorica pustinoìteli-prepodobnite Joan Rilski, Joakim Osogovski (Sarandaporski), Prohor P~iwski i Gavril Lesnovski. Spored legendarnite svedo{tva, prvovremeno site zaedno se podvizuvale vo Ov~epolieto, a podocna sekoj se povlekol na razli~ni strani vo osameni~ko isposni{tvo. Prepodobniot Joan oti{ol na Rila, Prohor se preselil vo potkozja~kata mesnost Solinar, Joakim se podvizuval kaj Kriva Palanka na Osogovskata Planina, a Gavril ostanal vo Lesnovskata Gora kaj Zletovo. Nivnoto eremitsko monahuvawe ne bilo prodolùvawe na ohridskoto kinovisko mona{tvo, osnovano od svetite Kliment i Naum Ohridski, nitu pak bilo pottiknato od crkovniot vrv na Ohridskata arhiepiskopija. Podvizni~kiot podvig dobil odglas kako narodno duhovno dvièwe po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo, a ja krepel slovenskata svest vo otporot na pritisokot od Vizantija. Za sekoj od ~esnata ~etvorka bogoizbrano dru{tvo# bile izgradile hramovi, vo koi s do denes ìveat bratstvata na Rilskiot, P~iwskiot, Osogovskiot i Lesnovskiot manastir.
LIT.: Cv. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983, str. 159180; I. Velev, Sv. Gavril Lesnovski vo knièvnata tradicija, Skopje, 1996; V. Stoj~evska-Anti}, Lokalni hagiografii vo Makedonija, II izmeneto i dopolneto izdanie, Skopje, 2003. I. Vel.
Dobrila Puckova
PUCKOVA, Dobrila (Kumanovo, 6.VI 1926 Skopje, 23. II 2007) akterka. Vo Drama na MNT od 1945 g. do penzioniraweto (1982).
ULOGI: Dezdemona (Otelo#); Anèlika (Voobrazen bolen#); Magdalena (Domot na Bernarda Alba#); Ko{tana vo istoimenoto delo; Anèlika (Gospoda Glembaevi#); Neda (Crnila#); Dara (Gospo|a ministerka#); Valja (Platon Kre~et#); Stojanka i Efka (ôrbaxi Teodos#); Len~e (Begalka#); Feba (Kako {to miluvate#); Simka (Pe~albari#); Kupavina (Volci i ovci#); Tatjana (Malogra|ani#); Olivija (No} sproti Vodici#); Lujza (Intriga i qubov#); Raisa ([uma#); Ma{a (@iviot trup#); Larisa (Moma bez miraz#) i dr. R. St.
Ivo Puhan
PUHAN, Ivo (Pakrac, Hrvatska, 28. III 1916 Skopje, 1999) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Zagreb. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1946). Po diplomiraweto bil izbran za asistent po predmetot rimsko pravo na Pravniot fakultet vo Belgrad (1947), kade {to i doktoriral na tema Istorijata na stariot rimski neksum# (1952). Na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje bil izbran za docent (1952), a potoa za vonreden (1957) i za redoven profesor (1962) po predmetot rimsko pravo. Bil partizan vo [estata li~ka divizija (1944) i u~estvuval vo operaciite na Sremskiot front, kade {to bil ranet (1945). Bil jugoslovenski delegat na Ha{kite konferencii za me|unarodnoto
Nikola Pu{karov
PU[KAROV, Nikola (Pirdop, Bugarija, 14. XII 1874 Sofija, 18. II 1943) Bugarin, u~itel, ~len na TMORO, skopski vojvoda i univerzitetski profesor, ~len na BAN. Zavr{il prirodni nauki vo Sofija. U~itelstvuval vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. Bil pretsedatel na Skopskiot ORK na TMORO. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na ~eta {to dejstvuvala vo Skopsko, oso1237
PÊLARKI
beno vo izvr{uvawe diverzii na èlezni~kata linija Skopje Veles i so akcii kaj Katlanovo. Se izjasnuva za makedonskata nacionalna posebnost.
IZV. i LIT.: Spomeni na Nikola Pu{karov, Materili za istorita na makedonskoto osvoboditelno dviènie, kn. 7, Sobava L. Mileti~, Sofi, 1927; G. Del~ev, Spomeni. Dokumenti. Materiali, Sofi, 1978. Al. Tr.
PÊLARKI (Meropidae) familija relativno mali ptici od redot na sivovranovidnite ptici (Coraciiformes), od koi vo Makedonija se sre}ava eden vid, p~elarka (Merops apiaster); ~est vid, osobeno vo ju`nite delovi, pokraj rekite.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends P~elarki and conservation status, (Merops apiaster) BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
P~enica
PÊLI (Apidae) cipokrilni insekti. Prisposobeni se za ishrana so cveten prav i so nektar. Nivnoto zna~ewe vo prirodata i za ~ovekot e golemo, po~nuvaj}i od proizvodite {to gi davaat, med i vosok, pa do opra{uvaweto {to go vr{at kaj rastenijata. Grupata opfa}a vidovi {to imaat soliteren na~in na ìveewe, ili pak se zdruùvaat vo dobro organizirani Medonosna p~ela (Apis mellifera L.) semejstva. Socijalnite vidovi p~eli ìveat vo zaednica od 20.000 do 70.000 p~eli rabotni~ki, edna matica i od 800 do 3.000 trutovi {to se javuvaat samo vo tekot na letoto. Sekoj od ovie ~lenovi vo zaednicata vr{i to~no opredelena rabota. Vo Makedonija e poznata rasata mariovska p~ela od vidot evropska medonosna p~ela (Apis mellifera L.).
PÊNICA (@ITO) (Triticum sp. L.) osnovna zrnesta kultura za proizvodstvo na leb vo celiot svet. Okolu 70% od svetskata populacija se hrani so leb. Se smeta za edno od najstarite rastenija {to ~ovekot po~nal da go odgleduva, a so toa i da go napu{ta nomadskiot na~in na ìveewe. Glaven proizvod e zrnoto za proizvodstvo na bra{no za najkvaliteten leb. P~eni~noto zrno e bogato so belkovini, jaglenohidrati,
1238
masti i vitamini, posebno od Vkompleksot, kako i so zna~ajni soedinenija za ~ove~kiot organizam (kalciumot, fosforot, magneziumot i èlezoto). Belkovinite se visokosvarlivi. Edinstveniot slu~aj koga lebot i prerabotkite od p~eni~noto bra{no se zabraneti e bolesta cilijakija, alergi~na reakcija na glutenot. Za vakvite bolni, preku posebna tehnolo{ka postapka, se proizveduva bra{no bez gluten. Nikulecot e posebno zna~aen za ishranata na lu|eto. P~enicata ima {iroka primena i vo sto~arstvoto. Za RM pretstavuva zna~ajna zemjodelska kultura bidej}i na nea e zasnovana ishranata na naselenieto, a ima vlijanie i vo drugi stopanski granki: melni~arskata, pekarskata, pivarskata, farmacevtskata, konditorskata, industrijata za proizvodstvo na dekstrin, alkohol i dr. Zimskata p~enica se odgleduva i do 60o s.g.{. Osven horizontalno, vo Evropa se odgleduva i do 1.700 m n.v., a vo Azija do 4.000 m n.v. Taa e edna od najra{irenite poledelski kulturi vo svetot, se odgleduva na 215.272.000 ha. Kaj nas povr{inite i prinosot variraat. Vo 2000 g. bea poseani 121.103 ha, so prose~en prinos od 2.472 kg/ha zrno. Vo 1995 g. vo RM ima{e najmnogu povr{ini pod p~enica (130.092 ha) i najvisok prose~en prinos na zrno (2.930 kg/ha). Potrebite od p~enica za ishrana na naselenieto vo na{ata zemja se dviàt okolu 160 kg/ìtel godi{no ili okolu 330.000 t godi{no. Seidbata se vr{i od 20 oktomvri do 10 noemvri, so 500600 prorteni zrna na eden m2. Pribiraweto e ma{insko, so kombajn. Ako semeto e povla`no od 14%, toa se dosu{uva i se skladira. P. Iv. PÊNKA (CAREVKA, ÊNKA, TURSKO @ITO, MUMURUZ, MOMOROSKA) (Zea mays L.) ednogodi{na ìtna kultura od familijata Poaceae i vid so visok genetski potencijal (25 t/ha zrno ili 80 t/ha volumenozna masa). Vo ishranata na ~ovekot se koristi varena, kako p~enkarno bra{no, pukanki i griz. Ko~anite vo mle~-
na zrelost se pe~at ili se varat za konsumacija, a {e}ernata p~enka se upotrebuva za konzer- Ko~an od p~enka virawe. Industriski obrabotena se koristi za: snegulki, ~ipsovi, smoki, maslo za jadewe, leb, beli i ukrasni pe~iva, alkoholi, kiselini (mle~na i limonska), ve{ta~ko vlakno, boi, lakovi, azbest, nitroceluloza, furfurol, surovina za hartija, za plasti~na masa i dr. Vo sto~arstvoto celoto rastenie se koristi za podgotvuvawe volumenozna masa (silaà, senaà) ili za koncentrirana silaà i zrno. Vodi poteklo od Amerika. Vo Makedonija, najverojatno e donesena od Turcite. Vo svetot se odgleduva na okolu 139.214.000 ha, so prinos na zrno od 4.300 kg/ha. Kaj nas se odgleduva na 40.00050.000 ha, so postojano zgolemuvawe na povr{inite i so prinos od okolu 4.100 kg/ha zrno. Postojat devet podvidovi p~enka, a samo ~etiri se proizveduvaat kaj nas: zabovidna, tvrda, {e}erna i pukliva p~enka. Pokraj doma{nite sorti (populacii), vo ponovo vreme s# pove}e se odgleduvaat hibridni. P. Iv. PÎWA leva pritoka na r. Vardar. Izvira od planinata Dukat vo R Srbija na viso~ina od 1.660 m, a vo Vardar se vliva vo Taorskata Klisura na viso~ina od 191 m. Dolga e 136,6 km, ima vkupen pad od 1.469 m i prose~en pad od 10,8 . Na teritorijata na RM navleguva vo blizina na seloto Pelince. Slivot zafa}a povr{ina od 2.844 km2, od koi na RM $ pripa|aat 2.373 km2 ili 83,4%, a na Srbija 471 km2 ili 16,6%. Srednogodi{niot protek kaj vodomernata stanica Pelince iznesuva 3,78 m3/sec, najgolemi srednomese~ni proteci od 8,36 m3/sec se javuvaat vo april, a najmali od 1,03 m3/sec vo noemvri. Pred vlivot vo r. Vardar srednogodi{niot protek e 12,56 m3/sec.
LIT.: Hidrolo{ka osnova na vodotecite od regionot 2Osogovo, RHMZ, Skopje, 1997. Dr. V.
Rekata P~iwa
R
1980, 251; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 98. S. Ml.
nija petpati (19481957). Klubot se natprevaruval za Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1949) i
Rabotni~eska iskra#, Bitola (1. I 1909)
RABOTNIÊSKA ISKRA# (Bitola, 1. I 1909 20. V 1911) vesnik, za{titnik na rabotni~kite interesi vo Turcija, so mototo Rabotnici od site zemji soedinete se#. Go ureduvale Vasil Glavinov (odgovoren urednik), Milan Janev i D. To{ev. Izleguval dvapati mese~no (na 1. i na 15.). Objaveni se vkupno 49 broja. Zastapuvaj}i se za socijalisti~kite idei, ima negativen stav kon toga{nite federalisti (J. Sandanski, D. Vlahov i dr.).
IZV.: Istoriski arhiv na Sojuzot na komunistite na Makedonija, t. III, kn. prva: Sobrani materijali od v. Rabotni~eska iskra 1909-1911, Skopje, 1958. LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 249251; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 97-98. S. Ml.
[ampionskiot tim na Godel Rabotni~ki#, dràven prvak (1997/98)
RABOTNIÊSKI VESNIK# (Solun, septemvri 16. X 1909) vesnik, organ na Socijalisti~kata federacija. Negov inicijator za pokrenuvaweto bil Vasil Glavinov, koj se doselil vo Solun i ja otvoril svojata Internacionalna kniàrnica#. Imal cel da gi {titi rabotnicite vo sekoj pogled#. Objaveni se vkupno 9 broja. Spored postojnite i planiranite nacionalni sekcii na Federacijata, bile pe~ateni na ~etiri jazika, so oddelni redaktori po dve stranici na bugarski (Angel Tomov), turski (Rasim Hikmet), gr~ki (I. Gasis) i evrejski jazik (Isak Levi i Avram Benaroj). Bidej}i predvidenata turska i gr~ka sekcija ne bile formirani, drugite broevi bile pe~ateni samo na bugarski i evrejski jazik.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
RABOTNI^KI# (Skopje, 1946) ko{arkarski klub. Me|u prvite ~lenovi na ekipata bile: Dragoqub Lazi}, Slavko Matovski, Pero Hristovski, Dragan Lukovski, Du{ko Stojanovski, Iko ]ovkarov, Trajan Ivanovski, Aleksandar Popov, Mihail Lazarevi}, Voj~e Dimitrovski, Boris Anastasov. Bil republi~ki prvak 15 pati (do 1990). Se natprevaruval vo Vtorata (1953 i 1954) i vo Prvata sojuzna liga vo 19 sezoni (19651991). Igral vo finaleto na Jugoslovenskiot kup (1976 i 1983). Godel Rabotni~ki# e pove}epaten dràven prvak i osvojuva~ na Kupot (19922006). Istaknati raprezentativci na Jugoslavija bile: Blagoja Georgievski, Vladimir Bocevski, Dragan Radosavlevi}, Steruli Andonovski, Stefan Ge{ovski i dr. Treneri: Stefan (Cefi) Todorovski, Lazar Le~i}, Aleksandar Kwazev i dr.
LIT.: 35 godini ko{arka vo Skopje, 19451980, Skopje, 1980; Slav~o Tro{anovski, 50 godini vreme na postoewe, Skopje, 1996. D. S.
vo Prvata sojuzna liga (1950/51). Reprezentativci na Jugoslavija: Slavko Matovski i Dragan Gerovski. Ekipa na maliot# rakomet e sozdadena podocna (1952). Za prvenstvoto na Jugoslavija seniorite se natprevaruvale vo deset, a mladincite vo ~etiri sezoni. Najgolem uspeh e osvoenoto treto mesto (1956) i igraweto vo finale za Kupot na Jugoslavija (1960), a kaj mladincite ~etvrtoto mesto (1977). Za reprezentacijata na Jugoslavija nastapuvale: Zafir Kunovski, Teofil Tomanovi}, Aleksandar Milinovi} i Nikola Matovski, a od mladincite: Lambro Pejov, Slave Atanasovski i Vlado Gocevski.
LIT.: Slavko Matovski, Rakometen klub Rabotni~ki, Skopje, 19481998, 19522002, Sportski podvizi i tradicija. Skopje, 2002. D. S.
RABOTNI^KI# rakometen klub vo Skopje. Ekipa vo golemiot# rakomet, prvak na Makedo-
RABOTNI^KI UNIVERZITET KOÔ RACIN# Skopje vode~ka ustanova za obrazovanie na vozrasnite vo RM. Osnovan e po inicijativa na Mesniot sindikalen sovet (19. VI 1953) so cel da gi zadovoluva obrazovnite i kulturnite potrebi na rabotnite lu|e. Dejnosta ja ostvaruval pre-
RABOTNI^KI
ku organizirawe masovni i sistematski formi na rabota: javni predavawa, ciklus predavawa, knièvni ve~eri, muzi~ki priredbi, izlo`bi, seminari i kursevi od razni oblasti, kako i u~ili{ni formi za osnovno i za stru~no obrazovanie. Vo petdeceniskoto postoewe, niz negovite aktivnosti pominale nad 760.000 slu{ateli, od koi nad 220.000 posetuvale osnovno obrazovanie, 58.000 sredni u~ili{ta, okolu 100.000 kursevi za stranski jazici i nad 170.000 kursevi za razni zanimawa i kvalifikacii. Po 1962 g. obrazovnata aktivnost se sproveduvala preku centri, kako osnovni organizaciski i rabotni edinici. Vo 1974 g. kon Rabotni~kiot univerzitet se priklu~uva Narodniot univerzitet vo Skopje, koj dotoga{ funkcioniral kako posebna ustanova za obrazovanie na vozrasnite (v. Narodni univerziteti). Denes pretstavuva moderno organizirana andrago{ka ustanova, so razraboteni programi i formi, so sovremeni sredstva i metodi na rabota i so soodveten stru~en kadar. Negovata programsko-modularna struktura ja so~inuvaat: kursevi za izu~uvawe stranski jazici, za stru~no obrazovanie od pove}e struki i zanimawa, kursevi vo oblasta na informati~koto obrazovanie, kako i formi za podgotovka na u~enici i studenti za prodolùvawe na obrazovanieto.
politi~koto obrazovanie, na obrazovanieto za op{tonarodnata odbrana i op{testvenata samoza{tita, kako i vo oblasta na kulturno-umetni~kata, informativnata i izdava~kata dejnost. Praktikuvale fleksibilni formi na rabota: predavawa, ciklusi predavawa, seminari, kursevi, centri za dokvalifikacija i prekvalifikacija, ve~erni politi~ki {koli, {koli za samoupravuva~i, tribini, literaturni sredbi, koncerti, izlo`bi i sl. Rabotni~kite univerziteti igrale zna~ajna uloga vo podigaweto na obrazovnoto i kulturnoto nivo na vozrasnite. Vo sovremeni uslovi, dejnosta im e naso~ena glavno kon informati~koto obrazovanie, izu~uvaweto na stranski jazici i organiziraweto kursevi za zanimawa. Na obrazovanieto na vozrasnite rabotat pove}e rabotni~ki univerziteti (Skopje, Bitola, Ohrid, Veles, Kumanovo, Tetovo, [tip, Strumica, Kavadarci, Gostivar, Negotino, Ki~evo, Probi{tip). Eden od najafirmiranite e Rabotni~kiot univerzitet Ko~o Racin# vo Skopje.
Georgi Radev
RABOTNI^KI UNIVERZITETI vospitno-obrazovni ustanovi za sistematsko obrazovanie na vozrasnite. Nivnoto formirawe (pedesettite godini na XX v.) prvenstveno bilo usloveno od potrebata rabotnite lu|e i gra|anite da dobijat op{ti i stru~ni znaewa, na organiziran i sistematski na~in, zaradi uspe{no izvr{uvawe na proizvodstvenite i samoupravnite zada~i. Prvite rabotni~ki univerziteti se formiraat 1953 g. (Skopje, [tip, Prilep, Gostivar i Strumica). Vo 1965 g. ve}e rabotat 28 vakvi ustanovi re~isi vo site gradski centri. Do donesuvaweto na Op{tiot zakon za {kolstvo (1958) rabotni~kite univerziteti se tretirani kako sindikalni organizacii, potoa se vo nadle`nost na op{tinskite sobranija, za podocna da se transformiraat vo samoupravni rabotni organizacii. Kako andrago{ki ustanovi so polivalentna funkcija, dejnosta ja razvivale na podra~jata na osnovnoto, op{toto i stru~noto obrazovanie, na marksisti~koto, op{testveno-ekonomskoto i
1240
RABOTNI^KO PROSVETNO DRU[TVO KLASNO EDINSTVO# (Veles, septemvri 1908) asocijacija na u~iteli i zanaet~ii. Se zastapuvalo za donesuvawe socijalno zakonodavstvo za za{tita na trudot. Gi osudilo nadvore{nite propagandi {to dejstvuvale za razedinuvawe na masite i mladoturcite.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
vo ~etata na Goce Del~ev (1899), a potoa vojvoda na Serskiot revolucioneren okrug na TMORO (18991904). Zaedno so vojvodata na Dramskata ~eta na TMORO Dimitar Gu{tanov, vojvodata na Demirhisarskata ~eta Ilija Kr~ovalijata, Nevrokopskata i Melni~kata ~eta, koi raspolagale so ok. 80 komiti i 200 mladinci prijaveni za idni komiti, vo s. Kara|oj ja do~ekale ~etata na G. Del~ev (fevruari 1902). Na tuka{noto sovetuvawe na Serskiot revolucioneren okrug, G. Del~ev im govorel za objavuvawe na vostanieto i bil prifaten negoviot predlog za minirawe na èlezni~kata mreà i napadi i atentati na voenite utvrduvawa i àndarmeriskite stanici. Potoa site zaedno zaminale za pe{terata Kape na pl. Ali-Botu{. Po izvesno otsustvo, G. Del~ev pak se vratil vo toj komitski logor. U~estvuval vo bitkata vo s. Banica pri zaginuvaweto na G. Del~ev (4. V / 1. IV 1903). Podocna gi fatil i egzekutiral predavnicite na ~etata (dekemvri 1904). Zel u~estvo vo Balkanskite vojni (19121913) i vo Prvata svetska vojna (19151919).
LIT.: Lika ôpova, Koj go predade Goce Del~ev? Nova Makedonija, Skopje, 2. VIII 1978, 12. S. Ml.
RABOTNI^KO-PROSVETNO DRU[TVO KLASNO SOZNANIE# (Bitola, 1909) dru{tvo osnovano po inicijativa na Vasil Glavinov i Nikola Petrov Rusinski za {irewe na socijalisti~kata propaganda i za formirawe novi rabotni~ki dru{tva. Se zalagalo za demokratizacija na Otomanskata Imperija, za za{tita na rabotnicite i za izborni prava.
RADEV, Georgi Nikolov \or|i Brodalijata (s. Gorno Brodi, Sersko, 1857 Asenovgrad, Bugarija, 15. II 1942) deec i serski vojvoda na TMORO/VMORO/ VMRO. Kako ov~ar, bil jatak na vojvodite G. Zimbilev i Stojo Skriòvski, poradi {to bil apsen od osmanliskite vlasti. Po izleguvaweto od zatvor bil komita vo ~etata na Ilija Kr~ovalijata. Izvesno vreme bil komita
Simeon Radev
RADEV, Simeon Traj~ev (Resen, 9. I 1879 Sofija, 15. II 1967) istaknat bugarski eseist, istori~ar, publicist, redaktor na periodi~ni vesnici i spisanija, diplomat. Se {koluval vo Evropskiot licej vo Carigrad, a pravni studii zavr{il vo [vajcarija.
RADIÊVSKI
Vklu~en e vo makedonskoto revolucionerno dvièwe u{te kako u~enik. Sorabotuval vo organot na Bugarskata egzarhija Novini#. Mo{ne blizok do Boris Sarafov i konfrontiran so Jane Sandanski. Vo tekot na 1902 i 1903 g. vo Pariz go izdaval vesnikot Makedonsko dvièwe# na (francuski jazik), informiraj}i ja francuskata javnost za sostojbite vo Makedonija. & pridaval prioritetna va`nost na politi~kata avtonomija na Makedonija, podistavaj}i go problemot za samobitnosta na Makedonskite Sloveni. Od 1913 g., kako ~len na bugarskata dràvna delegacija, e potpisnik na Bukure{kiot dogovor za raspar~uvawe na Makedonija. Kako ambasador na Bugarija prestojuva vo pove}e evropski zemji. Avtor e na knigite (na bugarski jazik): Graditelite na sovremena Bugarija# (vo dva toma), Makedonija i bugarskata prerodba#, Rani spomeni# i Esei za literaturata#. G. T. RADEN eden od istaknatite ktitori na crkvata Sv. Arhangel Mihail# vo s. Nepro{teno (Tetovsko). Pokraj nego, kako ktitori se spomnuvaat i negoviot brat Nikola, kako i site pravoslavni hristijani od seloto. Vo katastarskiot defter br. 190 (se ~uva vo Ankara) {to se odnesuva na s. Nepro{teno, od Skopskiot sanxak, vo 1568/69 g. se spomnuvaat vojnucite# Nikola Jona i Radeta Jona, koi bile oslobodeni od dràvni dava~ki.
LIT.: R. Gruji, Polo{ko-tetovska eparhija i manastir Le{ak, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XII, Skopje, 1933, 3377; R. Tri~kovi, Srpska crkva sredinom XVII veka, Glas SANU#, CCCXX, 2, Beograd, 1980; J. Nikoli, Ktitorski natpis i ìvopis u Nepro{tenu kod Tetova, Zbornik Matice srpske za likovne umetnosti#, 22, Novi Sad, 1986, 251257. Z. R.-N.
Rekata Radika vo blizina na s. @irovnica
moto koli~estvo voda od 262 m3/s e zabeleàno vo maj 1978 g., a najmaloto od 2,2 m3/s vo oktomvri 1966 g. Del od vodite od izvori{tata (6,2 m3/s) na ovaa reka po ve{ta~ki pat se zafateni i preku tunel se prefrleni najnapred vo Mavrovskoto Ezero, a ottuka vo slivot na r. Vardar i Egejskoto More, so {to e formirana najgolema ve{ta~ka bifurkacija vo Makedonija.
RADI^, Aleksandar (Ohrid, 20. XII 1929) sportski rabotnik, organizator i instruktor vo nekolku sportovi vo Ohrid i trener na
RADIKA desna pritoka na r. Crni Drim. Izvira jugozapadno od vrvot Golema Vraca (Kosovo) na [ar Planina, na viso~ina od 2.260 m, a vo Drim se vliva na viso~ina od 487 m. Taa e izrazito planinska reka, koja ima prete`no klisuresta, a na mesta i kawonesta re~na dolina. Dolga e 64,7 km, ima vkupen pad od 1.773 m i prose~en pad od 27,4. Dolniot del od dolinata na rekata, vo dolìna od 10 km e zaezeren, taka {to denes nejzinite vodi se vlevaat vo Debarskoto Ezero kaj seloto Dolno Kosovrasti, na viso~ina od 580 m. Prose~niot godi{en protek iznesuva 18,87 m3/s; najgolem srednomese~en protek od 50,8 m3/s se javuva vo maj, a najmal od 6,4 m3/s vo avgust. Najgole-
RADIODIFUZIJA VO RM datira od 1941 g., koga prviot srednobranov predavatel e montiran na lokacija vo Maxari. Makedonskoto radio ja ima svojata prva emisija vo Gorno Vranovci na 28. XII 1944 g. Prvata televiziska emisija e emitirana na 14. XII 1964 g. Denes MRTV emituva tri televiziski i tri radiokanali, satelitski televiziski kanal i dr. specijalizirani programi. Sistemot od mreì na javnoto pretprijatie Makedonska radiodifuzija# vo srednobranovoto, VHF i UHF podra~je, postignuva pokrienost na naselenieto (zavisno od podra~jeto) od 93 do 99,9%. Vo privatnata radiodifuzija postojat pet televiziski i tri radiomreì za nacionalno pokrivawe i okolu 150 lokalni radio i televiziski stanici. Vo 1997 g. vo RM e formiran Sovet za radiodifuzija kako nezavisno regulatorno telo, a od 2004 g. javnoto pretprijatie Makedonska radiodifuzija# eksperimentalno emituva digitalen zemski televiziski signal na podra~jeto na Skopje. Dr. M.
Aleksandar Radi~
maratonskite pliva~i (19601967). Zavr{il Dràven institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1953). Bil ~len na PVD Ohridski branovi# vo Ohrid (od 1945). Se natprevaruval vo plivawe i vaterpolo. Osvoil 17 prvi mesta na republi~kite prvenstva i postavil isto tolku republi~ki rekordi. D. S.
Naume Radi~evski
RADIÊVSKI, Naume (Me{ei{ta, Ohridsko, 18. V 1953) poet, kriti~ar, eseist, knièven
1241
RADNI^KI#
istori~ar. Zavr{il Filolo{ki fakultet. Profesor e na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.

BIBL.: Postoewe i motivi, poezija, 1975; Kriti~ki interpretacii na mladata makedonska literatura, kritiki i esei, 1983; Svetol taèn vek, poezija, 1984; Kontrasti, poezija, 1992; Relacii i kontinuitet, literaturni studii, 1996; Metamorfoza, kritiki, 1999; Vreme bez zbor, studii, 2000; Preobraènie ~ovekovo, poezija, 2001 i dr. LIT.: Metodi Manev, Me|u sonot i javeto, Sovremenost, 13, 2000. P. Gil.
RADNI^KI# (Skopje, 1937) sportsko dru{tvo. Prv pretsedatel bil Aleksandar Tanev. Fudbalskata ekipa se natprevaruvala vo Skopskata liga. Aktivnosta se odvivala i vo vremeto na okupacijata. Pod pritisok na bugarskite vlasti go smenile imeto vo Svoboda# i bojata na dresovite od crvena vo zelena. Pove}eto od ~lenovite na Klubot bile pripadnici na KPJ i SKOJ: Dane Krap~ev, Blagoja Davkov, Toma Puri}, Zdravko Cvetkovski, Mito Matevski, Blagoja Misajlovski, Miho i @ivko Ivanovski i dr. Nekoi od niv bile osudeni (1942 i 1943). Dobar del od ~lenovite na Klubot stapile vo redovite na partizanskite odredi. Aktivnosta bila obnovena pod imeto Fiskulturno sindikalno dru{tvo Rabotni~ki#, so pretsedatel Aleksandar (Canko) Hristov (1. VII 1945). Dru{tvoto imalo sportski sekcii (od 1948 klubovi): fudbalska, atletska, skija~ka, odbojkarska (1945), ko{arkarska (1946), velosipedska, pingpongarska, {ahovska (1947); rakometen klub (1948), pliva~ki (1949), me~uva~ki, teniski (1950), karate (1969), bore~ki (1977) i dr.
LIT.: Slavko Matovski, 40 godini èlezni~ko sportsko dru{tvo Rabotni~ki#, Skopje, 1977. D. S.
Radovi{
de {to bil profesor na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet. Vo 1941 g. se vratil vo Belgrad i rabotel kako profesor po antropogeografija na Institutot za geografija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet. Bil dopisen ~len na SAN, kustos i upravnik na Muzejot vo Skopje, upravnik na Etnografskiot institut pri SAN i pretsedatel na Srpskoto geografsko dru{tvo. Go ureduval Glasnik Etnografskog instituta# na SAN, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva# i Godi{wak# na Muzejot vo Skopje. Objavil pove}e od 40 nau~ni i stru~ni trudovi. Vo zna~aen del od niv obrabotuva geografska problematika od Makedonija.
BIBL.: Tikve{ i Raec. Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw. 17, Beograd, 1924; Gipsni reqev Kosovrasti u dolini Radike, Glasnik Geografskog dru{tva#, sv. XVIII, Beograd, 1932; Geografske osnove Ju`ne Srbije, Spomenica dvadesetipetgi{wice osloboewa Ju`ne Srbije, Skopqe, 1937. LIT.: V. uri i M. Kosti, D-r Voislav S. Radovanovi, Glasnik Srpskog geografskog dru{tva#, XXXVII, 1, Beograd, 1957. Al. St.
Voislav Radovanovi}
RADOVANOVI], Voislav (Pavlici, 27. I 1894 26. IV 1957) srpski geograf. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s. Vrboci, a gimnazija vo Ni{. Dipolomiral geografija na Univerzitetot vo Belgrad (1921), na koj bil izbran za asistent (1922) i doktoriral (1924). Potoa doa|a vo Skopje, ka1242
RADOVI], @ivorad (s. \ur|evac, Valevo, 5. I 1907 Belgrad, 14. X 1979) filozof, univerzitetski profesor. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1932), kade {to i doktoriral (1940). Na Filozofskiot fakultet (Institut za filozofija) vo Skopje rabotel od 1948 do 1951 g. Gi predaval predmetite logika i istorija na filozofijata. Objavil prv u~ebnik po logika na makedonski jazik (1952).
BIBL.: Filozofija Anri Poenkarea i wen zna~aj, 1941; Logika, 1952; i dr. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976, 76. V. Panz.
del na Strumi~ko-radovi{kata Kotlina, od dvete strani na Radovi{ka Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 380 m. Niz nego pominuva magistralniot pat M6, koj na zapad go povrzuva so [tip, a na istok so Strumica. Zafa}a povr{ina od 477 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so promeneto mediteransko vlijanie. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot iznesuva 12,3C, a prose~nata godi{na koli~ina na vrneìte 520 mm. R. prvpat se spomenuva vo edna povelba na Vasilij II od 1018 g. kako naselba vo Strumi~kata eparhija. Za nego ima malku podatoci od vremeto na turskoto vladeewe. Gradot naprednal vo tekot na XIX v., koga imal okolu 4.000 `. i razviena ~ar{ija so 150 du}ani. Agrarno-zanaet~iska funkcija imal i vo periodot me|u dvete svetski vojni. Denes vo nego najgolemiot broj od naselenieto se Makedonci 13.991 `., dodeka od malcinstvata najmnogu se Turcite (1927) i Romite (181). R. e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 49.748 ha, ima 36 naseleni mesta so 28.244 `. Del od naselenieto se zanimava so zemjdelstvo, i toa osobeno so odgleduvawe tutun, a eden del se vraboteni vo tekstilnata i farmacevtskata industrija, kako i vo rudarstvoto vo rudnikot za bakarna ruda Bu~im. Vo gradot ima gimnazija i zdravstven dom, a najmarkanten objekt e crkvata Sv. Troica#, izgradena vo 2003 g.
LIT.: Mitko Panov, Radovi{, Godi{en zbornik na FF#, kn. 1., Skopje, 1956; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
RADOVI[ grad vo jugoisto~niot del na RM so 16.223 `. (2002 g.). Se nao|a vo severozapadniot
RADOJÎ], Svetozar (Sremski Karlovci, Srbija, 27. V 1909 Belgrad, 20. X 1978) vode~ki srpski istori~ar na umetnosta
RADOSAVLEVI]
po Vtorata svetska vojna. Osnova~ e na Katedrata za istorija na umetnosta vo Belgrad. Studiral vo Qubqana i vo Zagreb, specijaliziral vo Viena i vo Praga. Blizok sorabotnik na N. L. Okuwev. Pretstavnik e na sovremenata {kola na istorijata na umetnosta. Pred Vtorata svetska vojna ìveel i rabotel vo Skopje, kade {to gi objavil knigite Portreti srpskih vladara u sredwem veku i Starine Crkvenog muzeja u Skopqu (tiraòt bil uni{ten vo bombardiraweto na Skopje, a podocna e izdadeno fototipsko izdanie). Vo negoviot opus po Vtorata svetska vojna posebno se osvrnuva na delata na zografite Mihail i Evtihij i na ornamentikata i ukrasite vo knigite na Slep~enskata i Kratovskata skriptorija, kako i na slikarskite spomenici vo Makedonija, ukraseni vo vremeto na srpskata politi~ka uprava. Od negovite studii posebno gi izdvojuvame Prilozi za istoriju najstarijeg ohridskog slikarstva. Na XII me|unaroden vizantolo{ki kongres vo Ohrid (1961) imal koreferat kon plenarniot referat na V. N. Lazarev, so osvrt na slikarstvoto vo Makedonija vo XI i XII v., vo koj go objasnuva eden od najsloènite ciklusi vo egzonarteksot na Sv. Sofija vo Ohrid od XIV v.
BIBL.: Portreti srpskih vladara u sredwem veku, Skopqe, 1934; Starine Crkvenog muzeja u Skopqu, Skopqe, 1941; Majstori starog srpskog slikarstva, Beograd 1955; Stare srpske minijature, Beograd, 1950; Staro srpsko slikarstvo, Beograd 1966; Ikone iz Srbije i Makedonije, Beograd, 1963; Prilozi za istoriju najstarijeg ohridskog slikarstva, ZRVI, VIII2, Beograd 1964, 355381; Rapports conplementaires, XIIe Congres international des etudes byzantines, BelgradOchride, 1961, 6063; în bivajemi na razlu~enije du{i od tela u monumentalnom slikarstvu XIV veka, ZRVI, 7, Beograd 1961, 3950; Freska pokajawa Davidovog u ohridskoj Sv. Sofiji, Starinar, n.s., IXX, Beograd 1959, 133136; Jedna slikarska {kola iz druge polovine XV veka, ZLU, 1, Novi Sad, 1965, 70103. Cv. Gr.
Radomirov psaltir (XIII v.)
sign. QnI 11. Ima mo{ne bogata iluminacija.

LIT.: Liljana Makarijoska, Radomirov psaltir, ed. Stari tekstovi, V, Skopje, 1997. L. M.
2480), tuka, na pr., se otkrivaat tragi od zapo~natiot proces na me{aweto na nosovkite, koi vo tekstot se upotrebuvaat glavno etimolo{ki i naj~esto se denazaliziraat vo soglasnost so severnomak. dijalektna podloga (u, e). Oddelni pojavi svedo~at i za kontakt so srpskata pismenost. Sloènata pove}eslojna struktura na tekstot so elementi od razli~na teritorijalna i hronolo{ka pripadnost doa|a do izraz i vo leksikata. Pokraj dobro potvrdeniot arhai~en sloj {to se nadovrzuva na ohridskite tradicii, prisutni se i brojni podnovuvawa karakteristi~ni za ruskiot poln aprakos i povrzani so preslavskite leksi~ki normi. Rakopisot e kaligrafski oformen i ima izvonredno bogata ornamentika: 314 inicijali koi ~esto pretstavuvaat originalni kombinacii od teratolo{ki i antropomorfni formi.
LIT.: R. Ugrinova-Skalovska, Z. Ribarova, Radomirovo evangelie, Skopje, 1988 (izd., fototip., paleogr. i jaz. osob., index verborum); istiot, Jazikot na makedonskite csl. tekstovi, Skopje 2005, 93126 (jaz. osob.). Zd. R.
RADOMIROVO EVANGELIE kirilsko polno izborno evangelie od vtorata pol. na XIII v., 182 l., Zagreb, HAZU, sign. IIIb24 (Mih.6). Nare~eno spored zapisot na glavniot pisec Radomir, pokraj koj vo pi{uvaweto u~estvuvale u{te tri lica. Po jazi~no-ortografskite osobenosti se povrzuva so Severna Makedonija (Kratovskata {kola). Prepi{ano e od postara kirilska predlo{ka koja ne bila ista za celiot rakopis, nekoi delovi svedo~at za kontakt so ruskata pismenost. Mak. poteklo na predlo{kata najjasno e odrazeno vo delot {to gi sodrì ~itawata po Pedesetnica (l.
RADONOV, Krum (Bansko, 8. III 1912 Sofija, ?) u~esnik vo NOD vo Pirinskiot del na Makedonija (19411944). Zavr{il pedago{ko u~ili{te (1931) i u~itelstvuval vo Nevrokopskata okolija (19311932 i 19351938). ^len na BKP (od 1934). Studiral vo Brno (ê{ka) i vo Bratislava (Slovakija, 19391941). Bil partizan (22. VI 1941) i eden od osnova~ite na Razlo{kiot p.o. Jane Sandanski# i negov prv komandant, potoa general-lajtnant (9. IX 1944) i pratenik vo Narodnoto sobranie na NRB.
LIT.: Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979. V. Jot.
RADOMIROV PSALTIR (od vtorata polovina na XIII v.) liturgiski psaltir so molitvi od makedonska redakcija. Kirilski rakopis pi{uvan so sitno ustavno pismo vo centralnomakedonskoto podra~je od |akot Radomir, spored kogo{to go dobil i imeto. Sodrì 172 pergamentni lista (14,5 X 10 sm). Poznat e i pod imeto Zografski psaltir. Se ~uva vo Bibliotekata na Zografskiot manastir na Sveta Gora pod sign. 1d13, a eden list se nao|a vo zbirkata na Porfirij Uspenski vo Nacionalnata biblioteka vo Sankt Peterburg pod
RADOWI], Milorad Pavlev (Valevo, 12. X 1902 Skopje, 14. II 1982), matemati~ar, red. prof. (1965) na [umarskiot fakultet vo Skopje (predava~ od 1949 g.). Diplomiral (1928) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, doktoriral (1965) na [umarskiot fakultet vo Belgrad so temata Funkcija rastewa i wene primene# i objavil trudovi od taa problematika.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, Skopje, 1987. N. C.
Radomirovo evangelie (XIII v.)
RADOSAVLEVI], Dobrivoe (Bobi) (Kwaèvac, Srbija, 28. I 1915 Belgrad, 4. IV 1984) srpski komunisti~ki deec, instruktor na CK na KPJ i eden od organizatorite na NOAV vo Makedo1243
RADULOV
Dobrivoe (Bobi) Radosavlevi}
Georgi Radulov
nija, naroden heroj na Jugoslavija i dràvnik. Kako apsolvent po agronomija na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Belgrad, bil ~len na KPJ (od 1933), na PK na SKOJ za Srbija i na CK na SKOJ, poradi {to bil osuden na ~etiri godini vo Kazneniot zavod vo Sremska Mitrovica. Podocna bil sekretar na Okru`niot komitet na KPJ za Zae~arskiot okrug i delegat od Srbija na Pettata zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940). Toj e eden od organizatorite na NOAV vo Isto~na Srbija, a potoa, po nalog na CK na KPJ i na Vrhovniot {tab na NOV i POJ, ispraten za instruktor na CK na KPJ vo Makedonija (juli 1942 januari 1945). Bil izbran za delegat na Vtoroto zasedanie na AVNOJ. Po Osloboduvaweto bil sekretar na Gradskiot komitet na KPS vo Belgrad, naroden pratenik, minister za finansii vo Vladata na FNRJ, pretsedatel na CK na SKS (esenta 1966 fevruari 1968), ~len na CK na SKJ i dr. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i Orden Naroden heroj na Jugoslavija.
BIBL.: Na patot na pobedata, Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958, 2932; Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 911. IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 19411945, tom I, kn. prva sedma, Skopje, 19691983. LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
tesna specijalnost ima objaveno pove}e istraùva~ki trudovi, tri univerzitetski u~ebnika, dve u~ebni pomagala i podgotven monografski trud Istorija na tehnikata evolucijata na tehni~kite idei#. Kako op{testvenik e soosnova~ i zamenik-pretsedatel na Dru{tvoto za bugarsko-makedonsko prijatelstvo i aktiven u~esnik vo Bugarskata liga za za{tita na pravata na ~ovekot i gra|aninot vo Sofija, ~ija Fondacija Avis# e i izdava~ na negovite publikacii. Kako istori~ar e avtor na prvata Istorija na Makedonija na bugarski jazik, polemi~ar za makedonskoto nacionalno pra{awe so bugarskiot istori~ar B. Dimitrov i istraùva~ na istorijata, etnografijata, folklorot, prosvetata, bitot, duhot i jazikot na rodnoto selo Kremen. Za negovite istraùva~ko-publicisti~ki zaslugi toj e nositel na visokoto priznanie Duhoven voin na Makedonskite duhovni konaci (za 2007 g.) vo Struga.
BIBL.: Istori na Makedoni (Apologi na makedonizma), Sofi, 1997; Istinata i lìte za makedonizma. Ko fal{ificira istorita? (Po povod Desette lì na makedonizma# ot B. Dimitrov), Sofi, 2000; (vo koavtorstvo so Ilija Mi{ev) Kremen. Minalo i nasledstvo, Sofi, 2002; Istorija na Makedonija. Apologija na makedonstvoto, prv del, Skopje, 2009. LIT.: Blaè Ristovski, Po objavuvaweto na knigata Istorija na Makedonija# od Georgi Radule vo Sofija, Nova Makedonija#, LIII, 18148, 2 i 3. VIII 1997, 7 i 18149, 4. VIII 1997, 5. Bl. R.
RAEC predel vo Sredno Povardarje na RM. Go zafa}a slivot na rekata Raec, leva pritoka na Crna Reka. Vo vremeto na turskoto vadeewe ovoj kraj se vikal Dere Kol (re~na ùpa), a negovoto upravno sredi{te bilo vo s. Fari{. Terenot e sostaven od neogeni ezerski sedimenti {to se pokrieni so slatkovoden varovnik. Niz tie sedimenti, rekata Raec ja izgradila svojata dolina so re~isi vertikalni strani, i kaj s. Fari{ probila epigenetska klisura dolga okolu 400 m. Preku R. vodi magistralniot pat M5 {to go povrzuva na istok so dolinata na Vardar i na zapad so Pelagonija. Ima 15 mali sela, od zbien tip, naseleni so Makedonci. Re~isi site se vo faza na raseluvawe. Seloto G. Radobil, na pr., vo 1961 g. imalo 430 `., a vo 2002 g. toj broj se namaluva na 107 `. U{te pomarkanten e slu~ajot so s. Nikodin, koe imalo 437 `., a deneska vo nego ìveat samo 7 `. Naselenieto se zanimava so sto~arstvo i ovo{tarstvo. Al. St. RAZVIGOROV, Ipokrit (s. Novo selo, [tipsko, 1900 Pla~kovica, 9. X 1927) ~len na VMRO. Vo 1922 g. izbegal vo Bugarija i se vklu~il vo ~etata na ko~anskiot vojvoda P. Mihajlov. U~estvuval vo atentatot nad generalot Mihajlo Kova~evi} vo [tip (5 X 1927). Za da ne bidat fateni od policijata na Kralstvoto na SHS, so sou~esnikot I. Lilinkov se samoubile na pl. Pla~kovica.
IZV. i LIT.: DARM, Fond Makedonski nacionalen komitet, kut. 14; Premreìwata na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Spomeni na Mir~o Kikiritkov. Predgovor i redakcija: prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003. Z. Tod.
RADULOV (RADULE), Georgi (\or|i) Nikolov (s. Kremen, Blagoevgradsko, RB, 29. IX 1942) docent i dekan (20012005) na Elektro-mehani~kiot fakultet na Rudarsko-geolo{kiot univerzitet Sv. Ivan Rilski# vo Sofija, makedonski kulturno-nacionalen deec i istori~ar. Diplomiran dvoen inèner na Elektro-mehani~kiot fakultet na Rudarskogeolo{kiot univerzitet i na Transportniot fakultet na Tehni~kiot univerzitet vo Sofija. Negovata potesna specijalnost e mereweto na neelektri~nite veli~ini i avtomatizacijata na proizvodstvoto. Od svojata po1244
RADU[A rudnik na Cr ruda, koj se nao|a 18 km severozapadno od Skopje. Radu{kiot masiv e najgolem (okolu 70 km) i se smeta za najrudonosen. Vo negoviot podinski del preovladuvaat duniti i harcburgiti, kade {to se i najzna~ajnite rudni tela. Srednata zona na masivot e izgradena od harcburgiti i lerzoliti, kade {to hromnata mineralizacija e nezna~ajna. Vo krovinskiot del dunitite se pozastapeni i mineralizacijata e poprisutna. Hromnite rudni tela se povrzani za dunitite so ednostavna mineralizacija. Vkupnite rudni rezervi se 649.905 t. T. Ser.
Mihail (Mi{e) Razvigorov
RAZVIGOROV, Mihail (Mi{e) ([tip, 1873 [tip, 21. III 1907) u~itel, revolucioner, vojvoda. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo ]ustendil i vo Kazanlak. Bil u~itel vo [tip (1895), se vklu~il vo MRO, bil ~len na Okru`niot komitet vo [tip. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden na doìvoten zatvor (zato~enie
RAZVOJOT
vo Podrum Kale, Mala Azija), amnestiran vo 1902 g. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Po Vostanieto ostanal nelegalen vojvoda vo [tipskata okolija. U~estvuva na Rilskiot kongres (1905). Vo mart 1907 g. negovata ~eta bila opkolena od osmanliska vojska. Vo borbata se samoubil vo zapalena ku}a.
LIT.: Makedono-Odrinski pregled, 33, 1907; Il. Ilinden, 10, 19311932. V. \.
RAZVOJNITE PROBLEMI NA INDUSTRIJATA VO USLOVI NA TRANZICIJA problemi so koi se sre}ava industrijata vo Makedonija vo uslovi na transformacija na ekonomskiot sistem, t.e. raspa|awe na prethodniot (samoupraven) i izgradba na nov (pazaren) ekonomski sistem, kako i vo uslovi na izgradba na samostojna dràva. Od mno{tvoto problemi se izdvojuvaat nekolku pozna~ajni. 1) Nasledenata nepovolna struktura: vo dosega{niot period, vo makedonskata industrija dominiraa tradicionalnite granki (oddeli) koi, kako trudointenzivni, vrabotuvaa pogolem broj rabotnici, no se odlikuvaa so poniska produktivnost; isto taka, vo strukturata na industrijata visoko be{e u~estvoto na surovinskite granki, koi proizveduvaa surovini i poluproizvodi so niski fazi na obrabotka na proizvodite; kako osobeno nepovolen e faktot {to bea izgradeni kapaciteti bez soodvetna doma{na surovinska baza, t.e. surovinski i energetski zavisni od uvoz (na pr., tekstilnata i hemiskata industrija, no delumno i crnata i oboenata metalurgija); surovinskite kapaciteti bea golemi potro{uva~i na energija po edinica proizvod (metalur{kite kapaciteti), {to zna~ajno gi zgolemuva{e proizvodstvenite tro{oci i sozdava{e seriozni problemi vo energetskiot bilans; vakvata struktura be{e rezultat na razvojot na industrijata po Vtorata svetska vojna, s# do po~etokot na tranzicijata, vo soglasnost so konceptot za industriski razvoj i razmestuvawe na industrijata na nivo na porane{na Jugoslavija. 2) Tehni~kotehnolo{koto zaostanuvawe i niskiot stepen na modernizacija: poradi drasti~noto namaluvawe na investiciite, se zagubi ~ekorot vo tehnolo{kata modernizacija, pa mnogu od kapacitetite stanaa zastareni, a vo tekot na 1990-tite godini pogolemiot del od industriskite kapaciteti, ~ekaj}i na privatizacijata, sosema go zamrea razvojot i proizvodstvoto. 3) Niskata produktiv-
nost i prevrabotenosta sami po sebe pretstavuvaat problemi: tehni~ko-tehnolo{koto zaostanuvawe e osnovnata pri~ina za niskata produktivnost, no taa rezultira{e i od socijalisti~kiot# model na vrabotuvawe i nagraduvawe, koga pogolem broj vraboteni od objektivno potrebnite reflektiraa za edno isto rabotno mesto. 4) Poseben problem pretstavuva nedovolnoto koristewe na kapacitetite i slabata izvozna orientiranost: vo ramkite na porane{nata dràvna zaednica (Jugoslavija), makedonskata industrija be{e orientirana, pred s#, kon pazarite na jugoslovenskite republiki i kon pazarite na drugite socijalisti~ki zemji; ovie pazari ne bea mnogu prebirlivi i toleriraa ponizok kvalitet i asortiman na proizvodite. 5) Nepovolnite nadvore{no-ekonomski i politi~ki uslovi (ekonomskite i politi~kite blokadi kon sredinata na 1990-tite, voenite sostojbi vo porane{na Jugoslavija, kako i bezbednosnata kriza od 2001 g.) predizvikaa seriozni te{kotii za makedonskata industrija i se naru{ija normalnite ekonomski i soobra}ajni vrski so tradicionalnite partneri i pazari. 6) Procesot na prestrukturirawe sam po sebe pretstavuva te{kotija za industrijata: sopstveni~kata transformacija, nadopolneta so organizacionata, tehni~kata i proizvodnata transformacija, donesoa dopolnitelna neizvesnost za samata industrija; tie rezultiraa vo po~etna stagnacija i opa|awe na industriskoto proizvodstvo, a so toa i namaluvawe na angaìranata rabotna sila.
LIT.: Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija Razvoj i modernizacija, MANU, Skopje, 1997; Vlada na Republika Makedonija, Makedonija 2003 Ramkovna programa za ekonomski razvoj i reformi, Skopje, 2000. T. F.
Stopanska banka, Skopje
RAZVOJOT NA BANKARSTVOTO VO MAKEDONIJA. Prvite nikulci na bankarskite raboti vo Makedonija se javuvaat vo anti~kiot period, vo vremeto na Filip Makedonski (359336 g. pr.n.e.), koga e vovedena zlatna makedonska moneta stater. So doa|aweto na Rimjanite, oddelni gradovi vo Makedonija imaat pravo da kovat svoi moneti, vo Stobi, na pr., se kovat moneti na 12 rimski imperatori. Vo sredniot vek, vo vremeto na vladeeweto na srpskite kralevi, kovaweto pari se stava pod dràvna kontrola, a pova`ni kova~nici se onie vo Skopje, Ohrid, Kratovo i vo Stobi. Presvrt vo razvojot na bankarstvoto pretstavuva
reformata na pari~niot i finansiskiot sistem na Turskoto Carstvo od 1856 g., so koja naselenieto ima obvrska site dava~ki da gi pla}a vo pari, a vovedeni se i kni`ni pari i se formiraat prvite vistinski banki. Vo 1903 g., Carigradskata otomanska banka otvori svoi filijali vo Skopje i vo Bitola, a vo istata godina i zemjodelskata Ziraat banka otvori filijali i ispostavi vo Makedonija, koi funkcioniraat do 1912 g. Vo Turskoto Carstvo so bankarski raboti se zanimavaat i makedonskite trgovci i zanaet~ii, pri {to popoznati kreditni institucii se: Terezii#, Qubov#, Grozd#, Bratski trud# i Soedinenie#. Vo periodot me|u 1918 i 1923 g. se formiraat 23 privatni banki, od koi pozna~ajni se: Trgovskata industriska banka Vardar#, Skopskata izvozna banka i bankata Stara Srbija#. Neposredno po Osloboduvaweto (1945) site banki se staveni pod dràvna kontrola, a najgolemiot del od privatnite banki se likvidirani. Vo mart 1945 g. e donesen statutot na Makedonskata stopanska banka, so koj se utvrdeni principite na nejzinoto rabotewe i po~etniot kapital, a vo 1945 i 1946 g. taa otvori osum filijali vo pogolemite gradovi na Makedonija. Od mart 1952 g. do po~etokot na 1954 g. postoi monobankarski sistem, t.e. vo ovoj period na teritorijata na RM dejstvuva samo NB na FNRJ Centrala za NRM. Po 1954 g, so formiraweto na komunalnite banki, zapo~nuva procesot na decentralizacija na bankarskiot sistem, odnosno preo|awe kon dvostepeno bankarstvo. Vo tekot na 1961 g. povtorno doa|a do reorganizacija na bankarskiot sistem i vo po~etokot na 1962 g. se obnovuva dejnos1245
RAZVOJOT
ta na Stopanska banka na NRM, koja podocna go menuva imeto vo Stopanska banka Skopje. So stopanskata reforma od 1965 g. nastapuvaat promeni vo bankarskiot sistem pri {to od 26-te komunalni banki se formiraat dve komercijalno-investicioni banki, vo Skopje i vo Bitola. Kon krajot na 1970-tite zapo~nuva golema reorganizacija na bankarskiot sistem, koj se izgraduva spored konceptot na zdruèniot trud. Na krajot od 1979 g. bankarskiot sistem na Makedonija go so~inuvaat edna zdruèna banka (Stopanska banka zdruèna banka Skopje), 27 osnovni banki, 3 delovni edinici i 62 ekspozituri, odnosno vkupno 93 bankarski edinici. Kon krajot na 1980-tite se pravi obid za organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na principite na pazarnata ekonomija, no ovie obidi se pokaùvaat kako neuspe{ni. Vo vremeto na monetarnoto osamostojuvawe na Makedonija bankarskiot sistem se odlikuva so golem iznos na nenaplatlivi krediti, hroni~ni problemi so likvidnosta i nesolventnost. Vo maj 1993 g. se donesuva prviot Zakon za banki i {tedilnici so koj se utvrduvaat uslovite za osnovawe i rabotewe na bankite. Vo april 1995 g. zapo~nuva obemen proces na sanacija na bankarskiot sistem, koj vklu~uva linearna sanacija na bankarskiot sektor, kako i posebna sanacija na Stopanska banka AD Skopje. So cel da se zajakne doverbata na javnosta vo bankarskiot sistem, vo januari 1997 g. e osnovan Fondot za osiguruvawe na {tednite vlogovi, kako institucionalen mehanizam za za{tita na malite {teda~i. Istovremeno, vo celiot period po monetarnoto osamostojuvawe, te~e procesot na doizgraduvawe na pravnata, regulativnata i institucionalnata ramka za funkcionirawe na bankarskiot sistem.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 560563. G. P.
ra na zemjata bea nezna~itelni. Po 1980 g., a osobeno vo vtorata polovina na 1980-tite godini, doa|a do pobrz razvoj na MSP. Vo tekot na 1984 g., t.n. malo stopanstvo vo SRM vrabotuva{e 53.000 lica (blizu 13% od vkupniot broj vraboteni) i u~estvuva{e so 5,3% vo formiraweto na op{testveniot proizvod. Vo 1989 g., vo SRM, od vkupno 2.003 pretprijatija, 1.169 (58,3%) bea mali i sredni. So zapo~nuvaweto na tranzicijata i po radikalnite promeni vo ekonomskiot i politi~kiot sistem na zemjata doa|a do silen porast na MSP, t.e. do eden vid spontano pretpriemni{tvo#. Nivniot broj rapidno raste vo celiot tranzicionen period (isklu~ok e samo konfliktnata 2001 g.). Na krajot od 2004 g. brojot na registriranite pretprijatija nadmina 172.000. No od niv aktivni bea samo 49.687 pretprijatija, od koi duri 49.552 spa|aat vo grupata na MSP. Za razlika od ranite tranzicioni godini, koga MSP prete`no bea locirani vo sektorot na trgovijata, poslednive godini raste nivniot broj vo sektorot na proizvodstvoto i kaj drugite uslugi. Denes MSP vo RM imaat dominantno u~estvo (80%) vo brojot na vrabotenite, kreirani od strana na biznis-populacijata vo zemjata, vo dodadenata vrednost (69%) i vo bruto-vrednosta na proizvodstvoto na pretprijatijata (66%).
IZV.: Republi~ki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 19451984, Skopje, 1986. 5758; Agencija za poddr{ka na pretpriemni{tvoto na Republika Makedonija, Opservatorija za MSP vo Republika Makedonija, Izve{taj 2004, 2021, 30. LIT.: T. Fiti, V. Haxi VasilevaMarkovska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skopje, 2007, 224232; B. [uklev, Menaxment na mal biznis, Skopje, 2006, 5055. T. F.
uslovi za transformacija na instituciite za osiguruvawe vo pazarno-finansiski institucii vo forma na akcionerski dru{tva. Osiguruvaweto na imoti i lica e dobrovolno, osven zadolìtelnoto osiguruvawe na patnicite vo javniot prevoz i na korisnicite, odnosno sopstvenicite na motorni vozila i vozduhoplovite od odgovornost za {teti pri~ineti kon treti lica. Podocna, so donesuvaweto na Zakonot za osiguruvawe na imoti i lica i na Zakonot za supervizija na osiguruvaweto, celosno se regulirani pra{awata od oblasta na osiguruvaweto i reosiguruvaweto, odnosno vo site segmenti od procesot na osiguruvaweto se inkorporirani evropskite osiguritelni i smetkovodstveni standardi i akturskite na~ela. Dru{tva za osiguruvawe moàt da osnovaat doma{ni pravni i fizi~ki lica. Cenzusot na garantniot fond za osnovawe dru{tvo za osiguruvawe imoti i lica za pooddelni klasi za neìvotno osiguruvawe, ìvotno osiguruvawe i za reosiguruvawe iznesuva: za raboti od osiguruvaweto vo ramkite na klasite na neìvotnoto osiguruvawe e od 500.000 do 2.500.000 evra; za pokrivawe na rizicite za ìvotno osiguruvawe garantniot fond treba da bide pogolem od 750.000 evra, a za vr{ewe raboti za reosiguruvawe ne smee da bide pomal od 1.500.000 evra.
IZV.: Zakon za supervizija na osiguruvaweto. LIT.: Drage Janev i Aleksandar Nikolovski, Osiguruvawe so elementi na aktuarska analiza, Skopje, 2002. Dr. J.
RAZVOJOT NA MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA VO RM samostojni, nezavisni entiteti, koi vrabotuvaat najmnogu do 250 lica (v. Klasifikacija na pretprijatijata spored goleminata) i go so~inuvaat najvitalniot del na ekonomskata struktura na sekoja ekonomija. Vo SRM, do 1980 g., poradi antagonizmot na socijalisti~kata ideologija kon privatnata sopstvenost, nivniot broj i osobeno nivnata ekonomska sila vo ekonomskata struktu1246
RAZVOJOT NA OSIGURUVAWETO VO RM. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna imotot na osiguritelnite dru{tva od predvoena Jugoslavija be{e transformiran vo naroden, odnosno dràven imot. Osiguritelnite dru{tva {to bea konfiskuvani se spojuvaat vo Dràvniot zavod za osiguruvawe i reosiguruvawe. Razvojot na socijalisti~koto osiguruvawe i reosiguruvawe do raspadot na SFRJ pomina niz tri fazi: administrativno-centralisti~ko osiguruvawe, decentralizirano osiguruvawe i prisposobuvawe na osiguruvaweto spored ustavnite izmeni. Po osamostojuvaweto na RM e donesen Zakonot za osnovite na sistemot za osiguruvawe na imoti i lica, so {to se sozdadoa
RAZVOJOT NA SMETKOVODSTVOTO. Od istoriski aspekt nabquduvano, razvojniot podem na smetkovodstvoto kako sistem na evidencija vo RM zapo~nuva so donesuvaweto na Odlukata na AVNOJ od 1945 g., so koja vo toga{nata SFRJ e vovedeno ednoobraznoto knigovodstvo za site stopanski pretprijatija. So specijalniot Zakon za ednoobrazno knigovodstvo od 20. XI 1946 g. bea podrobno regulirani na~inite i metodite za vodewe na knigovodstvoto na dràvnite pretprijatija i ustanovi. Kon krajot na 1953 g. e donesena posebna Uredba za knigovodstvo na stopanski organizacii, so koja be{e propi{an Edinstveniot konten plan za celoto stopanstvo na zemjata, kako i ~etiri t.n. skrateni kontni planovi za malite pretprijatija i du}ani#. Vo uslovi na centralizirana i planska ekonomija, za smetkovodstveniot sistem vo RM be{e karakteristi~no nepostoeweto
RAZLI^NIK
na smetkovodstveni standardi. So raspa|aweto na SFRJ i so osamostojuvaweto na RM zapo~na procesot na gradewe na pazarnata ekonomija so jasno definirani titulari na sopstvenosta. Noviot koncept ne ja ostavi imuna smetkovodstvenata profesija. Reformite se manifestiraa preku donesuvaweto na Zakonot za smetkovodstvo (1993), so koj podrobno se regulira{e na~inot na vodeweto na smetkovodstvenata evidencija na stopanskite subjekti. Vo duhot na zapo~natite procesi za integracija na RM vo EU, vo noemvri 1998 g., Me|unarodnite smetkovodstveni standardi (MSS) se prevedeni i prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii, kako supstitut za sozdavawe nacionalni smetkovodstveni standardi. Vo tekot na 2002 g., so donesuvaweto na Zakonot za trgovski dru{tva, prestana da vaì Zakonot za smetkovodstvo. Vo soglasnost so Zakonot za trgovski dru{tva, primenata na MSS e zadolìtelna vo podgotvuvaweto na finansiskite izve{tai za srednite i golemite pretprijatija. Od januari 2005 g. vo RM vo primena se i Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe. So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g., vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g., Komisija za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za aùrirawe, publikuvawe i pravilna implementacija na MSS i na Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe vo smetkovodstvenata praktika na RM.
LIT.: Serafim Tomovski, Osnovi na smetkovodstvo, Goce Del~ev#, Skopje, 2002. Z. B.
gorskiot bukov ekosistem na Q. Gr. Mavrovo 20,58 t/ha. RAZDELBA# opera vo ~etiri ~ina (7 sliki). M: T. Prokopiev, L: A. Panov i kompozitorot, spored dramata Pe~albari. Prvo izveduvawe: Skopje, 17. XI 1971. Dr. O.
od familijata Asteraceae (sloènocvetni rastenija). Poznat e samo za okolinata na Prespanskoto Ezero, kaj s. Stewe. Se razviva kako hazmofit, vo puknatini na Vl. M. varovni~ki karpi. RAZLI^NIK, GRBAVE^KI (Centaurea grbavacensis (Rohl.) Stoj. & Stef.) endemit vo florata na RM od familijata Asteraceae (sloènocvetni rastenija). Se razviva na varovni~ka geolo{ka podloga vo okolinata na Kavadarci s. Grbavec, Kozjak, Pletvar, Sivec, Barbaras, Mariovo, klisura na r. Treska (Pore~e) i dr. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. RAZLI^NIK, DEMIRKAPISKI (Centaurea demirkapiensis Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Asteraceae (sloènocvetni rastenija). Se razviva vo okolinata na Demir Kapija, kaj hidrocentralata Do{nica. Vl. M. RAZLI^NIK, KAVADARE^KI (Centaurea kavadarensis Micevski) lokalen endemit vo florata na RM od familijata Asteracae (Compositae), (sloènocvetni rastenija), od okolinata na Kavadarci, me|u selata Majdan i Rànovo, opi{an od akademik Kiril Micevski. Vl. M. RAZLI^NIK, KOZJA^KI (Centaurea kozjakensis Micevski) lokalen endemit vo florata na RM od familijata Asteracae (Compositae) (sloènocvetni rastenija), od okolinata na PrilepKozjak, opi{an od akademik Kiril Micevski. Vl. M. RAZLI^NIK, MRAMOREN (Centaurea marmorea Bornm. et Soska) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Asteraceae (Compositae) (sloènocvetni rastenija), poznat samo za okolinata na Prilep (Sivec). Vl. M. RAZLI^NIK, SKOPSKI (Centaurea skopjensis Micevski) makedonski floristi~ki endemit, od familijata Asteraceae (Compositae) (sloènocvetni rastenija), poznat za klisurata na rekata Treska (me|u Kozjak i s. Nova Breznica). Vl. M. RAZLI^NIK, SO[KOV (Centaurea soskae Hayek) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Asteraceae (Compositae) (sloènocvetni rastenija), se razviva pokraj Ohridskoto Ezero (s. Trpejca). Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M.
1247
Atanas Razdolov
RAZGRADUVAWE NA [UMSKATA PROSTIRKA vaèn proces {to vlijae vrz intenzitetot na kruèweto na mineralnite materii na {umskiot ekosistem i vrz rezervite na {umskata prostirka. Toa se odviva pod vlijanie na ogromniot broj razgraduva~i {to go prestavuvaat saprofitniot na~in na ishrana. Prose~nata brzina na razgraduvawe vo ploska~evoceroviot dabov ekosistem na Gali~ica iznesuva 41,52% od godi{niot opad, dodeka razgraduvaweto vo gorskiot bukov ekosistem vo Mavrovo iznesuva 20,7%. Rezervite na {umska prostirka zavisat od intenzitetot na razgraduvawe, pa zatoa prose~nite rezervi na {umskata prostirka se razli~ni. Vo ploska~evo-ceroviot dabov ekosistem na Gali~ica iznesuva 9,87/ha, a vo
RAZDOLOV, Atanas (Berovo, 1872 Sofija, 1931) istaknat pretstavnik na plejadata makedonski anarhisti od vremeto na Ilinden. Bezdrugo, najplodniot makedonski bugarojazi~en poet, glasnogovornik na makedonskata revolucija, spontan sonuva~ na apsolutnoto. Izdal, glavno vo sopstvena reìja, nekolku desetici pomali stihozbirki so pesni isklu~ivo na makedonska istorisko-revolucionerna tematika. Mu bil mo{ne blizok i iskren privrzanik na Goce Del~ev, koj od svoja strana nasekade toplo gi prepora~uval negovite knigi. Poezijata na Razdolov ne se odlikuva so povisoki umetni~ki vrednosti. Taa e glavno odglas na edna voznemirena sovest, pa prilega na neartikuliran makedonski krik, erupcija na vekovno nasobraniot gnev vo du{ata na obespraveniot makedonski ~ovek, na stihijata na senarodnata vozbudena du{a. Pi{uva pod silnoto vlijanie na narodnata pesna i na poetskata re~ na bugarskiot revolucioneren poet Hristo Botev. Izbor od poezijata na Atanas Razdolov e izdadena na makedonski jazik vo prepev i so predgovor na Gane Todorovski, a od Vasil Tocinovski e izdadena monografija za Razdolov pod naslov Zborot kur{um i dinamit#. G. T. RAZLI^NIK, AL[ARSKI (Centaurea leucomalla Bornm.) lokalen endemit vo florata na RM od familijata Asteraceae (Compositae) (sloènocvetni rastenija), opi{an od lokalitetot Al{ar, od poznatiot germanski botani~ar Josef Bornmuller (1926). Vl. M. RAZLI^NIK, GALIÎ^KI (Centaurea galicicae Micevski) lokalen endemit vo florata na RM
RAZLI^NIK
RAZLI^NIK, FORMANEKOV (Centaurea formanekii Hal.) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Asteraceae (Compositae) (sloènocvetni rastenija), poznat samo za klisurata na rekata Vardar kaj Demir Kapija. Vl. M. RAZLOVE^KO VOSTANIE (1876) prvo organizirano oruèno makedonsko nacionalnoosloboditelno vostanie vo XIX v. Vostanieto go organiziral i go izvel Tajniot makedonski revolucioneren komitet osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski vo Solun (1875). Vo negovoto organizirawe u~estvuvale pretstavnici od site sloevi na makedonskoto op{testvo: u~iteli, sve{tenici, trgovci, zanaet~ii i bore~kiot element makedonskoto selanstvo. Na sovetuvaweto vo s. Razlovci, Male{evsko (april 1876) bilo doneseno re{enie za krevawe vostanie. Dimitar Popgeorgiev bil izbran za voda~ i bil zadolèn so ~eta da gi obikoli Pijane~ko, Male{evsko, Radovi{ko, Strumi~ko, Petri~ko i Melni~ko i da se podgotvat za borba na dadeniot znak za po~etok na vostanieto. Vostanieto zapo~nalo utroto na 20/8. V 1876 g., kako {to e zabeleàno na vostani~koto zname, koga bilo oslobodeno s. Razlovci. So goreweto na spahiskite i na drugite dol`ni~ki dokumenti bilo ozna~eno osloboduvaweto od osmanliskata vlast i vospostavuvawe makedonska vlast. Vo Berovo bile sobrani 300 vooru-
Karta na Razlove~koto vostanie
zirala i go zadu{ila Vostanieto. Se odràle samo ~etite na Berovski i na Cone Don~ev, koi bile postojano vo dvièwe me|u Male{evskite Planini Belasica i Pirin Planina. Naselenieto na vostani~kata teritorija bilo izloèno na èstok teror; ubistva, nasilstva i progoni. Od 476 zatvorenici, 40 lica bile obeseni. Razlove~koto vostanie bilo organizirano i izvedeno samostojno i go ozna~ilo po~etokot na kontinuiranata borba na makedonskiot narod za sloboda i za sozdavawe makedonska dràva.
LIT.: Quben Lape, Razlove~koto vostanie od 1876 godina i li~nosta na negoviot organizator Dimitar Pop Georgiev Berovski, Skopje, 1976; zb., Dimitar Pop Georgiev Berovski i negovoto vreme, SkopjeBerovo, 1991. M. Min.
èni vostanici. Vostanicite, predvodeni od Berovski, so razveano zname ja prodolìle akcijata i go napadnale s. Mitra{inci. Vo pove}e~asovnata borba bil ranet voda~ot Berovski {to se odrazilo vrz natamo{niot razvitok na Vostanieto. Vo Razlovci pop Stojan gi organiziral vostanatite selani da ja prodolàt borbata za osloboduvawe so povik deka bez `rtvi ne se dobiva sloboda. Vostanicite predvodeni od Berovski prodolìle kon Ko~ansko i kon Male{evsko. Na planinata Pla~kovica se soedinile so vostanicite od s. Laki predvodeni od Cone Don~ev. Vostani~kata ~eta na Berovski prodolìla kon Radovi{ko. Osmanliskata dràva so koncentrirawe redovna vojska od Strumica, Radovi{, Melnik, Petri~ i od Gorna Xumaja i so aktivno u~estvo na vooruènoto mesno muslimansko naselenie go lokali-
RAZLOVCI selo vo Del~evsko. Se nao|a vo Razlove~kata Klisura, od dvete strani na rekata Bregalnica, na nadmorska viso~ina od okolu 700 m. So regionalen pat na sever e povrzano so Del~evo, a na jug so Berovo. Toa e naseleno so Makedonci, no nivniot broj e vo opa|awe. Vo 1953 g. vo nego ìveele 1.344 `., a vo 2002 g. toj broj se namaluva na 826 `. Naselenieto se zanimava so ovo{tarstvo i {umarstvo. R. e poznato istorisko selo. Vo nego e krenato Razlove~koto vostanie (1876), predvodeno od Dimitar PopgeorgievBerovski i Pop Stojan od s. Razlovci. Ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. RAZLOG grad vo Pirinskiot del na Makedonija (Republika Bugarija) so 13.198 `. (1997). Se nao|a vo zapadniot del na Razlo{kata Kotlina, od dvete strani na Bela Reka, na nadmorska visina od okolu 830 m. Klimata e promeneto sredozemnomorska so sredna godi{na temperatura od 8,3C. Isto~no od R. se nao|a razlo{kiot jaglenov basen, a vo severozapadniot kraj na gradot na rekata Istok e podignata razlo{kata hidrocentrala. Imeto Razlog prvpat se spomnuva vo edna povelba na Vasilij II od 1019 g. Vo vremeto na turskoto vladeewe R. se vodi pod imeto Mehomija. Vo 1889 g. naselbata e proglasena za op{tinski centar. Kon krajot na XIX v. vo R. imalo 4.970 `., od koi 3.200 bile Makedonci hristijani, 1.460 Makedonci muslimani, 80 Turci, 30 Vlasi i 200 Romi. Vo tekot na XX v. naselenieto postojano se zgolemuva i narasnuva od 4.168 `. vo 1920 g. na 13.198 `. vo 1997 g. Vode~ka granka vo ekonomijata na gradot deneska e industrijata, posebno celulozno-hartienata i ma-
Peh~evo vo vremeto na Razlove~koto vostanie
1248
RAKOVI
gite dva para noze. Se hrani so sitni organizmi i detritus. Vo Ohridskoto i Dojranskoto Ezero i vo vardarskiot sliv ìvee makedonskiot endemi~en re~en rak (Astacus astacus balcanicus Karaman).
LIT.: Mladen Karaman, Desetnogi rakovi Decapoda (Crustacea: Malacostraca), Fauna na Makedonija II, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje 1976, 161; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991. V. T. K. M. K.
Razlog
{inskata industrija. Ima gimnazija i tri tehni~ki u~ili{ta.

LIT.: Enciklopedi Pirinski kra, II, Blagoevgrad, 1999. Al. St.
RAZLO[KI PARTIZANSKI ODRED JANE SANDANSKI# (1. V 1943 9. IX 1944) oruèna edinica na NOD vo Pirinskiot del na Makedonija formiran od partizani od Razlo{ko i od Beli~kata partizanska ~eta Jakim Cokov#. Komandant na Odredot bil Krum Radonov, a politi~ki komesar Georgi J. Madolev. Odredot go izdaval v. Rabotni~ko zname#. Potoa bil preimenuvan vo Nikola Parapunov# (19. IV 1944). Brojot na borcite iznesuval okolu 150 (maj 1944) i bil podelen na tri bataljoni. Gi prodolìl voenite dejstva do 9. IX 1944 g., koga vlegol vo sostavot na Makedonskata brigada Jane Sandanski#, sostavena isklu~ivo od Makedonci. Bidej}i toa ne bilo dozvoleno, borcite od Odredot bile vklu~eni vo redovite na bugarskata armija.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966; Enciklopedi Pirinski kra, II, N. Blagoevgrad, 1999. V. Jot.
tor/koavtor na 10 trudovi vo najpoznatite EE spisanija, so prilozi kon metodite za analiza na prenosnite i distributivnite EES. Avtor na tri univerzitetski u~ebnici i koavtor na ~etvrtiot.
LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 570, mart 1992. Dr. R.
RAKIXIEV, Mihail (Bitola, 1878 Bitola, 1935) pripadnik na MRO. Vo negovata ku}a (20. XI 1901) prestojuval Goce Del~ev na sovetuvawe so Nikola Rusinski, Jordan Piperkata i dr. bitolski vojvodi. Od 1904 g. bil ~len na Bitolskiot ORK na MRO i reonski na~alnik na \avato so okolinata. Bil osuden (1905) na pet godini zatvor vo Bitola; osloboden po Mladoturskata revolucija.
IZV.: T. Nikolov, Spomeni iz moeto minalo, Sofi, 1989. Al. Tr.
RAZMISLUVAWE# simfoniska poema. M: B. Ivanovski. Prvo izveduvawe: Skopje, 1954. Dr. O. RAIÎ], Dragoslav (Sala{, 9. X 1935) el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof. Rakovoditel na Institutot za EE i postdiplomski studii na ETF vo Skopje. Prodekan na EMF i pom. dir. na UCMTN. Pretsedatel na Republi~kata komisija za geoelektricitet i gromobrani i na Stud. kom. za analiza na EES. Istaknat inèner na Makedonskata sekcija na IEEE. Toj e av-
RAJNER, Peter Koc (Viena, Avstrija 28. II 1941) hirurg, ortoped, redoven prof. na Univ. vo Viena, akademik. Diplomiral na Med. f. vo Viena (1967), a specijaliziral ortopedija (1974) i doktoriral vo 1979 g. Od 1984 g. e direktor na Klinikata za ortopedija vo Viena. Vo 1983 ja organiziral II me|unarodna rabotilnica za dizajn i primena na tumorski protezi. Imal brojni studiski patuvawa vo SAD, Kanada, Germanija, [vajcarija, [vedska i Velika Britanija. Po~esen ~len e na 9 me|unarodni asocijacii. Napi{al 226 truda, 244 apstrakti, 3 knigi i 55 poglavja. Sorabotuval so Klinikata za ortopedija na Med. f. vo Skopje i ovozmoìl studiski prestoj na pove}e lekari od Skopje vo Viena. Za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav e izbran na 10. V 2006 g. \. Z. RAK, REÊN (Astacus astacus L.) voden ~lenkonog organizam. @ivee vo mirni iste~ni ili vo plitki neiste~ni vodi, vo izdup~eni karpesti krajbre`ja. Teloto mu e dolgo do 16 cm. Ima jaki kle{ti na prviot par noze i dve poslabi na druRe~en rak
RAKOVI (Crustacea) ~lenkonogi, glavno akvati~ni organizmi. Naseluvaat morski i kopneni vodi. @iveat slobodno kako pliva~ki formi, a mal broj se sedentarni ili paraziti. Teloto se sostoi od razli~en broj segmenti (~len~iwa) kaj razli~ni vidovi. Segmentite se jasno izdvoeni vo glava, gradi i opa{. Teloto e za{titeno so hitinska materija kutikula, koja pretstavuva nadvore{en skelet. Rakovite imaat golemo ekonomsko zna~ewe. Planktonskite vidovi se bitna komponenta vo ishranata na ribite, dodeka pokrupnite vidovi se koristat vo ishranata na ~ovekot. Vo svetot se poznati preku 35.000 vidovi. Vo Makedonija ovaa klasa e mnogu dobro prou~ena; utvrdeni se 513 taksoni (486 vidovi i 27 podvidovi), od koi, 137 se endemi~ni (113 vidovi i 24 podvidovi). Ovaa grupa organizmi e podelena vo 5 potklasi: veslonogi rakovi (Copepoda), ribni vo{ki (Branchiura), ~erupkari (Ostracoda), àbronogi rakovi (Branchiopoda) i vi{i rakovi (Malacostraca).
LIT.: Gordan Karaman, Crustacea, Amphipoda, Catalogus Faune Jugoslaviae, Ljubljana, 1974, III/3: 143; Mladen Karaman, Desetnogi rakovi Decapoda (Crustacea: Malacostraca), Fauna na Makedonija II, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1976, 161; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
RAKOVI, VESLONOGI (Copepoda) planktonski rak~iwa. Grupa sitni organizmi; gi naseluvaat morskite i kopnenite vodi; golem broj se paraziti. Poznati se okolu 7.000 veslonogi rakovi. Vo Makedonija se registri1249
RAKOVI
rani 140 taksoni (136 vidovi i 4 podvidovi), od koi 16 taksoni se endemi~ni. Potklasata veslonogi rakovi e pretstavena so 3 reda: ciklopoidni rak~iwa (Cyclopoida), vo Makedonija zastapeni so 60 taksoni (57 vidovi i 3 podvida), od koi 10 se endemi~ni; harpaktikoidni rak~iwa (Harpacticoida), vo Makedonija pretstaveni so 50 taksoni (49 vidovi i 1 podvid) od koi, 6 se endemi~ni; i kalanoidni rak~iwa (Calanoida), pretstaveni vo Makedonija so 30 vidovi.
LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A contribution to a better knowledge of the Microfauna (Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of Stenje Marsh, Folia balc., Inst. Pisc., Skopje, 1971, 3(1): 18; Trajan Petkovski, Calanoida (Crustacea: Copepoda). Fauna na Makedonija, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1983; Trajan Petkovski, Two new Copepod species (Crustacea: Copepoda) from the Ohrid Lake, Annales Limnol, 1997, 33: 245253; Grupa avtori, Country Study for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
roskopski do 10 cm). Vo Makedonija ovaa potklasa e zastapena so 105 vidovi, podredeni, vo zavisnost od gradbata na ~erupkata, na 4 redovi: vilinski rak~iwa (Anostraca), 7 vidovi, od koi, vidot Chirocephalus pelagonicus Petkovski e endemi~en; polnoglavesti rak~iwa (Notostraca), 2 vida; {kolkesti rak~iwa (Conchostraca), ima 3 vidovi i kladoceri (Cladocera), 93 vidovi, od koi, Alona smirnovi Petkovski & Flossner e endemi~en vid na Ohridskoto Ezero.
LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A contribution to a better knowledge of trhe Microfauna (Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of Stenje Marsh, Folia balc., Inst. Pisc., Skopje, 1971, 3(1): 18; Vladimir Krpac and Branislava
ot jazik i makedonskata jazi~na tradicija. Vo 1944 g., vo znak na protest, gi napu{til redovite na ELAS i so Vodenskiot makedonski bataljon preminal vo Vardarskiot del na Makedonija. Bil u~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija (19461949) i ~len na rakovodstvoto na NOV (odgovoren za Agitprop). Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949), obvinet od KPG kako titoist#, bil ispraten vo sibirskite logori. Po normaliziraweto na odnosite pome|u SSSR i Jugoslavija se vratil vo Makedonija.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI, 1949, Skopje, 1983; S. Kiselinovski, Makedonski dejci (XX vek), Skopje, 2002. St. Kis.
RAKOVI, VI[I (Malacostraca) krupni organizmi snabdeni so oklop. Se razlikuvaat od site drugi rakovi spored niza osobenosti vo gradbata i vo goleminata na teloto. Imaat konstanten broj segmenti 20. Potklasata opfa}a okolu 20.000 vidovi. Ovaa grupa organizmi vo Makedonija pokaùva mnogu visok stepen na endemizam (79%). Od poznatite 95 taksoni, 75 se endemi~ni. Od vi{ite rakovi ima: ramnonogi rakovi (Isopoda), 47 taksoni, od koi, 40 endemi~ni; raznonogi rakovi Mrmorci (Amphipoda), 43 taksoni, od koi, 35 se endemi~ni i desetnogi rakovi (Decapoda), 5 taksoni, od koi, 3 endemi~ni: re~en rak (Astacus astacus balcanicus Karaman); poto~en rak (Astropotamobius tarrentium macedonicus Karaman) i kriv rak Kraba (Potamon fluviatilis fluviatilis Herbst.).
LIT.: Stanko Karaman, IV Beitrag zr Kenntnis der Susswasser-amphipoden, Glasnik Naucnog Drustva#, Skopje, 1931, 9(3): 93107; Mladen Karaman, Kopneni izopodi, Zbornik, Filoz. fak., Pri{tina, 1966, III: 371404; Gordan Karaman, XLVI Contribution to the Cnowledge of the Amphipoda. Two subterannean Niphragus species from Yugoslavia, N. stankoi n.sp. and N. ilidensis Schaferna (fam. Gammaridae), Glasnik Rep. Zavoda Zast. Prir. Muzeja#, Titograd, 1973, 6: 3557; Gordan Karaman, Crustacea, Amphipoda. Catalogus Faune Jugoslaviae, Ljubljana, 1974, III/3: 143; Mladen Karaman, Desetnogi rakoviDecapoda (Crustacea: Malacostraca). Fauna na Makedonija II, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1976. V. T. K. M. Kr.
Makedonskiot reprezentativec Kire Lazarov na Svetskoto prvenstvo vo rakomet {to se odrà vo Zagreb, R Hrvatska (2009) go zazede prvoto mesto vo svetot za najmnogu postignati golovi na site vremiwa.
Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330. V. T. K. M. Kr.
Pavle Rakovski
RAKOVI, @ABRONOGI (Branchiopoda) najprimitivni recentni vidovi rakovi. @iveat vo slatki vodi, so isklu~ok na nekoi vidovi vo morskite vodi. Obi~no gi naseluvaat malite temporalni vodi. Opfa}aat okolu 800 vidovi, razli~ni po golemina (od mik1250
RAKOVSKI, Pavle (s. Dolna Kle{tina, Vodensko, Egejskiot del na Makedonija, 24. V 1913 Skopje, 9. II 1990) deec na makedonskoto nacionalno dvièwe i na gr~koto komunisti~ko dvièwe. U~esnik vo antifa{isti~kiot otpor. Vo periodot na Vtorata svetska vojna sostavil azbuka od 25 bukvi vo duhot na makedonski-
RAKOMETOT VO MAKEDONIJA. Se javuva vo 30-tite godini na HH v. kako hazena vo Skopje, Kumanovo i Bitola. Golemiot# rakomet se razviva po Osloboduvaweto (19481957). Bil formiran Rakometen sojuz na Makedonija (1956), a sega Rakometna federacija (od 2002). Rakometni sekcii bile osnovani prvin pri SSD Student# i SD Rabotni~ki# vo Skopje (1948), a potoa i Rabotnik# Bitola, Man~o Maliminov# Negotino, Milicioner# Skopje, Mladost# Veles, Goce Del~ev# Prilep i drugi. Prv republi~ki prvak za maì (1950) i pobednik na Kupot (1955) e RK Rabotni~ki# od Skopje, a za èni RK Grafi~ar od Skopje# (1955, odnosno 1956). Maliot# rakomet bil voveden podocna (1952) i stanal mnogu popularen. Bile osnovani golem broj klubovi vo Republikata i bil organiziran soodveten sistem na natprevari. Vo Prvata sojuzna liga se natprevaruvale: Rabotni~ki#, Grafi~ar# i Vardar# Skopje, Borec# Veles i Pelagonija# Bitola, a RK
RAMKOVEN
Skopje# vo ènskata liga (do 1991). Osven rakometarite od RK Rabotni~ki#, reprezentativci na Jugoslavija bile i Van~o Jovanovski, \or|i Gajdov, Pece Dimitrovski, Pepi Manaskov i dr. Rakometniot sojuz na Makedonija stanal ~len na Evropskata i Svetskata rakometna federacija (po 1992). Ma{kata reprezentacija igrala na zavr{nite natprevari za Evropskoto prvenstvo (1998) i za Svetskoto prvenstvo (1999). Najgolem uspeh na ènskata reprezentacija e osvoenoto sedmo mesto na Svetskoto prvenstvo vo Germanija (1997). Najdobri ma{ki ekipi se: Pelister# Bitola, Vardar Vatrostalna# Skopje, a najdobra ènska e Kometal \or~e Petrov# Skopje. Istaknati treneri bile: Slavko Matovski, Dragoqub Lazi}, Zafir Kunovski, Qubomir Hristovski, Pan~e Nikolovski i drugi, a me|unarodni sudii: Krsto Bojaxievski, Hristo Dimov, Marjan i Dragan Na~evski i drugi.
LIT.: 20 godini rakomet vo Makedonija, Skopje, 1968; 25 godini rakomet vo Makedonija, Skopje. 1973; 30 godini rakomet vo Makedonija, Skopje, 1978; Godini samostoen makedonski rakomet,Skopje, 2002. D. S.
Tetovo, ~len na Op{tinskiot komitet na SKM i pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo s. @erovjane. Podocna bil ~len na CK na SKM, rakovoditel na Komisijata za ideolo{ko obrazovanie i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM, pratenik vo Sobranieto na SRM i na SFRJ, ~len na Univerzitetskiot sovet, ~len na Redakciskiot sovet na v. Komunist# i sekretar i potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM, kako i potpretsedatel na Izvr{niot sovet na SRM. Po osamostojuvaweto na RM bil ~len na Partijata na albanskite intelektualci i vo dva mandata pratenik vo SobS. Ml. ranieto na RM. RAMADANI, Hixet (Hixhet Ramadani) (s. Lisec, Tetovsko, 2. X 1924 Skopje, 1990) pravnik i politi~ar. Bil u~esnik vo NOAVM (od 1944) kako instruktor na Okoliskiot komitet na SKOJ vo Tetovo. Po Osloboduvaweto bil u~itel (19451955), ~len na KPM (od 1947), referent na Okoliskiot naroden odbor vo Tetovo, pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Sara}ino, sekretar i pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo (do 1966). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje. Bil ~len na CK na SKM (od 1965), pretsedatel na Komisijata za op{testveno-ekonomski odnosi vo op{testveno-politi~kite zaednici i ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM (od 1966). Pove}e pati bil izbiran za republi~ki pratenik, potpretsedatel na Sobranieto na SRM, ~len na Sovetot na Federacijata (1970) i ~len na Pretsedatesltvoto na SRM (od 1974). S. Ml.
Ismet Rami}evi}
RAMI]EVI], Ismet (Dubnica, Srbija, 2. VII 1960) skulptor, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1984). Samostojno izlagal vo Skopje, Saraevo, Mostar. Rabotel skulpturi vo metal, kamen i drvo. Od sredinata na devedesettite godini raboti instalacii i ambienti vo koi upotrebuva efemerni i sekojdnevni materijali, glavno vesnici svitkani vo rolni (Lavirint 3, 1998). L. N. RAMKOVEN DOGOVOR VO RM OD 13. VIII 2001 g. dogovor za transformirawe na RM od dràva nacija-demos vo multietni~ka dràva. Dogovorot e potpi{an vo Skopje od: Boris Trajkovski, pretsedatel na RM, Qub~o Georgievski, pretsedatel na Vladata na RM i lider na VMRO DPMNE, Branko Crvenkovski, lider na SDSM, Arben Xaferi, lider na DPA i Imer Imeri, lider na PDP. Me|unarodni garanti se Xejms Perdju, pretstavnik na SAD, i Fransoa Leotar, pretstavnik na EU. Dogovorot sodrì: osnovni principi; prekin na neprijatelstvata; razvoj na decentraliziranata vlast vo Makedonija; nediskriminacija i pravi~na zastapenost na pripadni-
RALEV, Georgi H. (s. Sveta, Kru{evsko, 1875 mesnost Vodenicite, Kru{evsko, 20. V 1911) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Bil vo ~etata na N. Rusinski (1901) i na V. Markov (1902). Vo Ilindenskoto vostanie se borel vo ~etata na I. Naumov-Alabakot, a po vostanieto vo ~etata na \. Naumov-Pqakot, I. NaumovAlabakot i na Blaè Birin~eto. U~estvuval vo bitkata na Noòt. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska (1911).
LIT.: N. Kirov-Maski, Kru{ovo i borbite mu za svoboda, Sofi, 1935. Al. Tr.
Hisen Ramadani
RAMADANI, Hisen (s. Pirok, Tetovsko, 3. I 1933) politi~ar. Diplomiral na Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Bil u~itel, nastavnik, direktor na osnovno u~ili{te i prosveten sovetnik vo Okoliskiot zavod za {kolstvo vo Tetovo, ~len na Okoliskiot komitet na SKM vo
Potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor vo Ohrid (13. VIII 2001)
1251
RAMKOVSKI
cite na malcinskite zaednici vo dràvnite organi i javniot ìvot; posebni sobraniski proceduri za za{tita na pravata na malcinskite zaednici vo obrazovanieto i vo upotrebata na jazicite, kako i vo izrazuvaweto na etni~kiot identitet; ustavni amandmani; izmena vo zakonodavstvoto i na~in na gradewe na doverbata me|u etni~kite zaednici. Dogovorot gi garantira suverenitetot i teritorijalniot integritet na Makedonija, kako i unitarniot karakter na makedonskata dràva, so zabrana na re{avawe na etni~kite pra{awa vrz teritorijalna osnova. Dogovorot sodrì i elementi na multietni~ka ili plurinacionalna dràva: soodvetna zastapenost na pripadnicite na malcinskite zaednici vo dràvnite organi i vo javniot ìvot i voveduvawe na sobraniski proceduri za donesuvawe zakoni so dvojno mnozinstvo glasovi.
IZV.: Framework Agreement (Concluded at Ohrid, Macedonia, Sogned at Skopje, Macedonia on 13 August, 2001). LIT.: Svetomir Skaric, Macedonia A multiethnic and corporative State (The Ohrid framework agreement of 13th august 2001 (La reinvention de lEtat), Bruxelles, 2003; De lEtat demos lEtat Plurietnique et vice versa: le cas Macedonien (Melanges offerts Slobodan Milacic), Bordeaux IV, Bordeaux, 2007. Sv. [.
stvo na pazarot (2007). Spa|a me|u najuspe{nite stopanstvenici vo RM vo poslednata decenija. Osnova~ e na Partijata za ekonomska obnova (2006) i na Fondacijata Ramkovski# (2006) so cel da gi afirmira i popularizira duhovnite vrednosti na RM, so niza afirmativni nacionalni proekti od oblasta na istoriskoto minato, likovnata umetnost i knièvnosta: za nacionalniot deec Dimitrija ûpovski, pisatelot Petre M. Andreevski, skulptorot Boro Mitri}eski, slikarite Vladimir Georgievski i Novica Trajkovski i drugi makedonski sovremenici. Posebno go popularizira Krste Misirkov so multimedijalen proekt vo 28 op{tini, so podaruvawe na 40.000 primeroci od knigata Za makedonckite raboti#, organizirawe na Mesec na Misirkov# na Univerzitetot FON, postavuvawe spomenik na plo{tadot Pela vo centarot na Skopje (delo na skulptorot Boro Mitri}eski) i vostanovuvawe na nagradata Krste Petkov Misirkov#, so vkupen fond od 50.000 evra (pet nagradi: za nauka, za umetnost, za ekonomija, za sport i za ìvotno delo). Gi objavi i prvite knigi od konkursot za roman, zbirka raskazi i zbirka pesni. S. Ml.
RAMONDA, NATALIEVA (Ramonda Nathaliae Pancic & Petrovic) tercijaren floristi~ki relikt od tropskata familija Gesneriaceae. Se razviva vo klisurite na rekata Vardar i pritokite (Treska, P~iwa, Topolka, Babuna, Crna Reka), {to pripa|aat na egejskiot sliv, kako i na planinite Skopska Crna Gora, Jakupica, Nixe, Dobra Voda i drugi. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. RAMONDA, SRPSKA (Ramonda serbica Pancic) tercijaren floristi~ki relikt od tropskata familija Gesneriaceae, poznat samo za klisurata na Mavrovska Reka, Radika, Crn Drim, koi pripa|aat na jadranskiot sliv, i za planinata Gali~ica. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M.
Jovan Rankovi}
Velija Ramkovski
[ukri Ramo
RAMKOVSKI, Velija (s. Debre{te, Prilepsko, 4. II 1947) ekonomist i stopanstvenik. Negovoto semejstvo se preselilo vo Bitola (1952), kade {to zavr{il sredno ekonomsko u~ili{te, a potoa diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1970). Rabotel vo nekolku op{testveni pretprijatija vo Skopje (19721990), a potoa ja formiral najgolemata privatna firma vo SFRJ Uniprokom# (Skopje, 1990), koja za svoeto uspe{no rabotewe ja dobila sojuznata nagrada na Stopanskata komora na Jugoslavija. Naskoro potoa ja formiral i prvata privatna i edna od vode~kite nacionalni televizii vo Makedonija Televizija A1 (1992). Mo{ne uspe{en e i novoformiraniot sinxir prodavnici Hedis# (2006) so dostignato nivo od nad 30% u~e1252
RAMO, [ukri (Sukru Ramo) ([tip, 28. XI 1918 Skopje, 18. XI 1988) poet, raskaùva~, literaturen kriti~ar od turskata nacionalnost vo RM; u~esnik vo NOB (od 1943). U{te kako politi~ki komesar pi{uval pesni so tematika od NOB. Bil prv glaven i odgovoren urednik na vesnikot Birlik#. Bil potpretsedatel na Sobranieto na SRM i delegat na Sobranieto na SRM. Najpoznati negovi pesni koi se prevedeni na pove}e jazici se Fasist Kurbanlar (@rtvi na fa{istite), O Insan (ôvekot). ^len e na DPM (od 1949).
BIBL.: Tatkovina e edna ne zaboravi, 1950; Venec, 1959; Zeleno selo, 1972; Ubavi denovi, 1973; Toj ~ovekot, 1978; Glasot na mojata zemja, 1983; Sitni kapki, 1983; Ogan i voshit, 1983; Sakano cve}e, 1985. LIT.: Abdulkadir Hayber, Makedonya ve Kosova Turklerinin Edebiyat?, Istanbul, 2001. A. Ago
RANKOVI], Jovan (Belgrad, 12. VIII 1902 3. XI 1992) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (1927). Vo Makedonija ìvee i raboti od 1952 do 1975 g. Pokraj so pedago{ka dejnost (go predava predmetot proektirawe na stanbeni i ugostitelski objekti), se zanimava i so nau~noistraùva~ka rabota i so arhitektonsko proektirawe. Negovi pozna~ajni realizacii vo RM: Klubot na pratenicite vo Skopje (1957); Investiciona banka vo Skopje (1958); Studentskiot dom Kuzman JosifovskiPitu# vo Skopje (1958); Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1959).
BIBL.: Stanbeni zgradi, Skopje, 1969; Stanbeni kuli, Skopje, 1973. Kr. T.
RANKOVCE selo vo Krivopalane~ko. Se nao|a vo severniot del na Slavi{kata Kotlina, od dvete strani na Rankovi~ka Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 500 m. Preku regionalen pat e povrzano so magistralniot pat KumanovoKriva Palanka. Ima 1.192 `. od koi 1.133 se Makedon-
RAFINERIJA
ci i 53 `. se Romi. Naselenieto se zanimavaa so odgleduvawe ìtni kulturi i so ovo{tarstvo. Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 24.071 ha, so 18 naseleni mesta vo koi ìveat 4.144 `. Ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. RAPOPORT, Alfred avstroungarski diplomat (generalen konzul) vo Skopje (1900 1909), pomo{nik na Hajnrih Miler pri sproveduvaweto na Mirc{tegskite reformi. Avtor na knigata Vo zemjata na ma~enicite# (Pariz, 1927). Ovaa kniga e kvalifikuvana kako potresno svedo{tvo za edno nepovtorlivo vreme, vo nea se ponudeni fakti i komentari za Makedonija niz poglavjata: Ilinden, Mirc{teg, Komitaxiite#, Bitola, Skopje, Sveta Gora, Solun, etni~ka Makedonija i makedonskoto pra{awe. G. T. RASOLKOSKA, Zagorka Nikolovska (Prilep, 21. VII 1932) istori~ar na umetnosta. Diplomirala na Filozofskiot fakultet Grupa istorija na umetnosta vo Belgrad (1958), po {to se vrabotila vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. Do penzioniraweto (1995) bila osnova~ i rakovoditel na Oddelot za umetnost vo Muzejot na Makedonija. Kako istraùva~ na srednovekovnata umetnost, bila rakovoditel na proektot Ktitorskite portreti i natpisi vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija vo XVI vek#. Avtor e na postojani muzejski postavki i na pove}e izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Isus Hristos Antifonitis od crkvata Sv. \or|i vo Gorni Kozjak, Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija#, VIVII, Skopje, 1975; Manastirot Zrze so crkvite Preobraènie# i Sv. Nikola#, Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija, IV, Institut za istraùvawe na staroslovenskata kultura Prilep, Skopje, 1981; Topli~kiot manastir vo svetlinata na novite istraùvawa, Kliment Ohridski i ulogata na Ohridskata knièvna {kola vo razvitokot na slovenskata prosveta, MANU, Skopje, 1989; O istorijskim portretima u Psa~i i vremenu wihovog nastanka, Zograf#, 24, Beograd, 1995; Tvore{tvoto na slikarot Onufrij Argitis vo Makedonija, Zbornik za srednovekovnata umetnost#, br. 3, Skopje, 2001. S. Ml.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto unioènie (13941767), Sofi, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 75. S. Ml.
Ve{ta~kata akumulacija Ratevo#, Berovsko
RATEVO ve{ta~ka akumulacija na Ratevska Reka. Se nao|a 6 km jugoisto~no od Berovo, izgradena vo 1971 g. Branata e la~nogravitaciona betonska, so dolìna na krunata od 194 m, {iro~ina 1,5 m i viso~ina nad terenot od 53 m. Kotata na maksimalnoto nivo na akumulacijata e na viso~ina od 985,75 m, na normalnoto nivo na viso~ina od 984 m, a na minimalnoto nivo na viso~ina od 955,5 m. Najgolemata dolìna na ezeroto pri kota na normalno nivo e 2,5 km, {iroko e 0,5 km i zafa}a povr{ina od 0,67 km2. Vkupnata zafatnina na vodata vo ezerskiot bazen iznesuva 10.300.000 m3, od koja 9.000.000 m3 e korisna zafatnina. Se koristi za navodnuvawe na okolu 3.000 ha obrabotlivi zemjodelski povr{ini vo Male{evskata Kotlina, potoa za kafezno proizvodstvo na kaliforniska pastrmka, kako i za sportski ribolov i rekreacija. Dr. V. RATNICI ZA NAPREDOK NA BUGAR[TINATA (RNB) (19411944) fa{isti~ka organizacija, inspirirana od germanskata Nacionalsocijalisti~ka partija, formirana vo Bugarija (1936). Vo Makedonija dejstvuvala od 1941 g. Celta na organizacijata bila da se sozdade nacionalno mo}na dràva za osloboduvawe i obedinuvawe na site bugarski kraevi vo edinstvena Bugarija, kako i razbuduvawe na bugarskiot duh# me|u Makedoncite.
IZV.: DARM Skopje, f. RSVR, k. 3, papka RNB#. LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944 godina, Skopje, 2002. \. Malk.
Risto Vladov Rafajlovski
RAFAJLOVSKI, Risto Vladov (Skopje, 16. IV 1933 Skopje, 16. V 1997) spec. po bolesti na ustata i zabite, redoven prof. na St. f. Habilitiral vo 1978 g. Avtor e na 39 nau~no-stru~ni trudovi. U~estvuval vo izrabotkata na nau~ni proekti. E. M.
Rafinerijata OKTA, Skopje
RATEVKA# makedonsko narodno oro za me{an sostav so 7/16 (3,2,2) ritam. Naj~esto se igra vo Male{evsko, so drèwe na igra~ite za racete, slobodno dolu spu{teni. Se igra vo polukrug, poletno, so mali ~ekori na polustapalata i so potskonuvawe i doskoknuvawe.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje 1977, 132. \. M. \.
RAFAIL ohridski arhiepiskop (8. VI 1699 ok. 1702), so fanariotska opredelba. Prethodno bil hersonski episkop. Spomnat e kako pastirona~alnik (1699), a samiot se narekuval i patrijarh. Kako stranec, ne bil prifaten od vernicite i bil prinudno smenet od arhiepiskopot German.
RAFINERIJA OKTA# Skopje edinstvena rafinerija na surova nafta, no i distributer na nafteni derivati vo RM. Proektirana e od 1978 g., izgradena e vo 1980 g. kako Rafinerija Skopje#, a po~nuva so rabota na procesnite postrojki od 1982 g. Vo 1990 g. e transformirana vo akcionersko dru{tvo, od 1995 g. e preimenuvana vo OKTA#, a od 1999 g. dominaten sopstvenik e Hellenic Petroleum, EL.P.ET Balkaniki S.A. So rafinirawe na naftata se proizveduvaat: TNG (te~en naften gas, t.e. vte~net propan, vte~net butan i propan-butan smesa), primaren benzin, motoren benzin (MB 86, MB 98, BMB 95), kerozin (petrolej, eko gorivo, mlazno gorivo GM-1), dizel gorivo (D1 i D2), maslo za gorewe (EL, mazut), vajt {pirt, rastvoruva~i i dr. Od 2002 g., so izgradbata na naftovodot Solun Miladinovci (212,6 km) so kapacitet od 360 m3 surova nafta na ~as, se sozdadeni uslovi za dobliùvawe do maksimalniot kapacitetot od 2.500.000 t surova
1253
RAHIMI
nafta godi{no, iako realno prerabotenite koli~estva se pomali. 95% od naftenite derivati se od doma{no proizvodstvo, a samo 5% se od uvoz. Procesni postrojki se: atmosferska destilacija, hidrodesulfuracija i destilacija na primaren benzin, kataliti~ki reforming, izomerizacija, hidrodesluracija na kerozin i sredni destilati i frakcionirawe na gasovi. So izgradbata na desulfurizatorot (2004) e ovozmoèno proizvodstvo na ekolo{ki dizel goriva {to gi zadovoluvaat standardite vo evropski i vo svetski ramki. Raspolaga so distributivna mreà niz celata teritorija na RM. Sv. H. J.
ko profesor na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Pri{tina (od 1975 do penzioniraweto). Bil pratenik na PDP vo Sobranieto na RM (1992 1994). Avtor e na vkupno 64 statii i drugi prilozi, u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie i pet monografii. Negova nau~na preokupacija e minatoto na Albancite pod osmanliskata vlast, posebno vo Kosovskiot vilaet i vo Makedonija.
BIBL.: Vilajeti i Kosoves, Prishtine, 1969; Rilindja dhe emancipimi kombetar, Shkup, 1971; Kryengritjet shqiptare n Kosove (19091912), Prishtine, 1972; Lufta e shqiptare pr autonomi (18971912), Prishtine, 1978; Gjurmime historike mbi Rilindjen kombetare t shqiptareve, Prishtine, 1986. S. Ml.
[ukri Rahimi
RAHIMI, [ukri (Shukri Rahimi) (s. Nesalce, Bujanovac, Srbija, 8. XI 1925) istori~ar, univ. profesor. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo (19321936). Bil u~esnik vo NOAVS kako borec na Albansko-pre{evskata NO brigada i na Sedumnaesettata srpska NO brigada (1944 avgust 1945), Dvaeset i ~etvrtata srpska NO brigada i êtirieset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ (avgust 1945 krajot na 1946), koga bil demobiliziran. Bil nazna~en za u~itel vo s. Veliki Trnovac, kaj Bujanovac (po~etok na 1947). Po zavr{uvaweto na dva kursa, se zapi{al na Vi{ata pedago{ka {kola Grupa istorija i geografija (1951), a po diplomiraweto bil nazna~en za u~ili{ten inspektor so sedi{te vo Bujanovac. Zaradi prodolùvawe na studiite na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Grupa istorija) so semejstvoto se preselil vo Skopje (1957). Po diplomiraweto (1960), dve godini bil bibliotekar na Katedrata po istorija na Fakultetot i go objavil svojot prv nau~en prilog (1962). Bil profesor vo U~itelskata {kola Zef Qu{ Marku# (1962 1965) i na Pedago{kata akademija (19651975) vo Skopje. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema Borbata na Albancite za avtonomija (1894 1912# (1974) i potoa preminal ka1254
KPJ vo Drezden (5&15. XI 1928). Na vra}awe e uapsen vo Dravograd (20. XI 1928) i po te{kite isledni policiski dejstva vo Solin i Split, na 2. III 1929 g. e osloboden poradi nemawe dokazi#. Po vra}aweto vo Veles, u{te na 11 april e zemen na otsluùvawe na voeniot rok vo Poàrevac, kade {to ostanuva edna godina. Vo 1923&1924 g. po~nuva da pi{uva stihovi na makedonski, srpski i bugarski jazik. Od 1928 g. objavuva poezija i proza na srpski, a od 1936 i stihovi na makedonski jazik. Vo 1928 g. ja sostavuva i prvata (za~uvana vo rakopis) oformena stihozbirka Antologija bola# (na srpski jazik), posvetena na u~eni~kata Raca Firfova, spored koja i si go zema psevdonimot kako svoe prezime. Po vra}aweto od vojska (1930) organizira Kulturno-umetni~ko i sportsko dru{tvo Zanatliski#, podgotvuva teatarski pretstavi i grupa za ~itawe marksisti~ka literatura vo Veles. Stapuva vo kontakt so somislenici vo drugite jugoslovenski centri (Zagreb, Saraevo, Belgrad) i sorabotuva vo ugledni progresivni publikacii (Literatura#, Snaga#, Knjièvni krug#). Objavuva raskazi, esei i kritiki i Odlomci iz romana Opium# (1931).
Ko~o Racin
RACIN (SOLEV), Ko~o (Kostadin, Kosta) Apostolov (Veles, 2. XI 1908 Lopu{nik, Ki~evsko, 13. VI 1943) poet, raskaùva~, eseist, kulturnoistoriski istraùva~, publicist, op{testveno-politi~ki deec, marksisti~ki filozof, nacionalen tribun i partizanski borec. Osnovnoto obrazovanie (na bugarski i na srpski jazik) go zavr{uva vo rodniot grad, no vo vtori klas ja napu{ta gimnazijata i mu pomaga na tatka si vo grn~arskata rabotilnica. Kako avtodidakt, stanuva eden od najistaknatite makedonski intelektualci vo me|uvoeniot period, aktiven deec vo rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe i organizator na sportskiot i kulturnoumetni~kiot ìvot va gradot. Vo 19231924 g. stanuva ~len na SKOJ, pro~elnik na }elijata i potoa aktivist na KPJ. Kako ~len na Mesniot komitet na SKOJ e delegat na pokrainskite konferencii (1926&1928), a kako ~len na MK na KPJ vo Veles u~estvuva na partiskata pokrainska konferencija (20. H 1928), koga e izbran za edinistven delegat od Makedonija na IV kongres na
Rakopisnata stihozbirka Antologija bola#
Vo 1932 g. doa|a vo Skopje i raboti prvin kako kamenorezec, a potoa kako korektor na v. Vardar#. U~estvuva vo neformalniot Literaturen kruòk i e vo kontakt so pomladite tvorci od literaturno-politi~kata konspirativna organizacija MORO. Zaedno so skopskite poeti J. \or|evi} i A. Aksi} ja objavuvaat stihozbirkata 1932# (so negovata pesna Vatromet#). Podgotvuva i sopstvena zbirka od 14 pesni na makedonski jazik. Vo januari 1933 g. organizira literaturno ~itawe vo Veles {to mu donesuva novo apsewe i progon. Vo toj period osobeno ja intenzivira i nacionalno-politi~kata aktivnost. Doa|a od Moskva negoviot drugar od Veles N. Orov~anec (kako instruktor na CK na KPJ) i se formira Oblasten komitet na KP vo Makedonija, vo koj R. ja rakovodi ideolo{ko-politi~kata propaganda vo svojstvo na sekretar. Se pe~atat letoci i
RACIN
Ku}ata na Ko~o Racin vo Veles
Koricata na prvoto izdanie na Beli mugri#
Racinovite Makedonski narodno-osloboditelni pesni (Lopu{nik, 1943)
bro{uri, a vo noemvri i dekemvri 1933 g. se nape~ateni i dvata broja na ilegalniot organ na OK na KP vo Makedonija Iskra#. Se rastura bro{urata SSSR i Makedonija# i se podgotvuva tekstot za bro{urata Makedonija nije ni srpska, ni bugarska, ni Gr~ka#. Vo sp. Iskra# se podvlekuva deka osloboduvaweto na Makedonija e delo na samite Makedonci# i se pokrenuvaat parolite: Da ìvee nezavisna Makedonija! Da ìvee Balkanskata raboti~koselanska republika!# i se povikuva protiv golemosrpskiot (imperijalizam) {to gi ugnetuva Hrvatite, Slovencite, Makedoncite i Crnogorcite#. Se bara formirawe Rabotni~ka komora vo Makedonija i Pokrainski sindikalen sindikat. Stanuva sekretar na Kulturnoumetni~koto dru{tvo Abra{evi}# i vospostavuva bliski odnosi so studentite i so nekoi profesori za odbrana od namerite za ukinuvawe na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Gi ~ita izdanijata na VMRO(Ob), ja prou~uva Misirkovata kniga Za makedonckite raboti# i napi{uva esej Kosta Abra{evi} proleterski pesnik# (zaedno so zbirkata od 14 pesni na makedonski jazik uni{teni vo 1941 g.). Kon krajot na dekemvri nastanuva provala, policiskite organi fa}aat primeroci od sp. Iskra# i na 3. I 1934 g. R. e uapsen i na 14. septemvri e osuden na 4 godini zatvor vo Sremska Mitrovica. Amnestiran od robijata po sila na zakon (1935), se vra}a vo Veles, no pod postojan nadzor od policijata. Se zbliùva so vele{kata studentka Nevenka Vui} i taka go zema svojot vtor (privremen) psev-
donim Neven Pejko. Ja objavuva prvata pesna na makedonski Do eden rabotnik# vo zagrepskoto sp. Knjièvnik# (april 1936), vedna{ prepe~atena i vo Toronto. Za da ja izbegne lokalnata policiska tortura, se vrabotuva kako korektor na v. Pravda# vo Belgrad i se zbliùva so istaknati napredni pisateli. No u{te na 13. I 1937 g. e uapsen i vraten vo Veles. Se povrzuva so Kulturnoumetni~koto dru{tvo Vardar# vo Zagreb i vo negoviot organ Na{ vesnik# objavuva stihovi na makedonski (30. VII 1937). Vo toj period objavuva i drugi prilozi vo zagrepskata periodika (Pu~ki kalendar#, Radnik#, Radni~ki tjednik#), no i vo Belgrad (Umetnost i kritika#, Narodna ~itanka#, Mlada kultura#, Na{a stvarnost#, Mladost#), vo Novi Sad (Na{a kwiìca#), vo Subotica (Hid#) i vo Qubqana (Zbornik 39#). Intenzivno ja prou~uva makedonskata istorija i nacionalnoto dvièwe. Kontaktira so svoite sogra|ani i drugari {to se borat vo [panija, pi{uva stihovi za taa borba i pe~ati vo izdanija na emigracijata. Po javnite reakcii za predavaweto na prof. Nikola Vuli} vo belgradskiot Srpski kulturen klub i statijata Ju`na Srbija ili Makedonija# vo v. Vreme#, R. u~estvuva vo Zagreb (1939) vo diskusijata na makedonskite pretstavnici so profesorite N. Vuli} i J. Radowi} za makedonskoto pra{awe. Vo dekemvri 1939 g. vo Samobor kaj Zagreb e nape~atena edinstvenata Racinova stihozbirka Beli mugri# (iscelo na makedonski jazik) {to ozna~i datum vo makedonskata sovremena literaturna istorija.
Iako vedna{ e zabraneta, taa odu{eveno e prifatena od mladinata vo Makedonija i osobeno od Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija. Tokmu vo razmavot na Racinoviot tvore~ki podem, koga policijata go progonuva i go apsi, prinuden sekojdnevno da se prijavuva vo policijata vo Veles, toj se poàluva kaj banot vo Skopje (1940). Toa stanuva formalen povod za da ja doìvee tretata i najèsoka osuda od svojata partija (KPJ): totalen bojkot. Vo Zagreb uspeva da ja objavi statijata Razvitokot i zna~eweto na edna nova literatura#, no vesnikot mora javno da se izvini i da go napa|a. Taka poetot Racin od svoite be{e vsu{nost duhovno i tvore~ki umrtven. Bojkotot go sledi i vo logorot vo Ivawica, pa duri i po fa{isti~kata okupacija (1941). Progonet i od bugarskite vlasti, R. bega vo Sofija i raboti vo @elezni~koto depo. Tuka se zbliùva so soborcite od MLK, ìvee zaedno so V. Naum~eski i go doìvuva ubistvoto na prijatelot K. Nedelkovski (2. IX 1941). Vedna{ se vra}a vo Veles i aktivno u~estvuva vo legalnata, no i vo nelegalnata nacionalnoosloboditelna dejnost. Go ureduva (vo golem del i go pi{uva) ilegalniot organ na vele{kata partiska organizacija Naroden bilten# (dekemvri 1941 fevruari 1942). Podgonet od policijata, bega vo Skopje i gi redaktira prvite broevi na partiskiot organ Bilten# (1942). Odnovo uapsen, R. e interniran vo pirinskoto selo Kornica. Po vra}aweto, edinstveniot izlez go nao|a kaj partizanite. Vo maj 1943 g. stanuva urednik, lektor i korektor na prvata makedonska partizanska pe~atnica
1255
RAÊV-VOJVODATA
Goce Del~ev# na slobodnata teritorija na Lopu{nik. Na denot na otpe~atuvaweto na prviot del od prvata stihozbirka vo slobodnata makedonska literaturna istorija Makedonski narodno-osloboditelni pesni# (13. VI 1943), R. zaginuva vo nedokraj razjasneti okolnosti.
BIBL.: Beli mugri, [tamparija Dragutina [pulera u Samoboru, 1939; Makedonski narodno-osloboditelni pesni, I,[Lopu{nik], 1943; Beli mugri, Omladinska kni`nica, III sveska, Izdanie na Omladinskiot Antifa{isti~ki Komitet, s.l., April 1944. Cena 5 leka; Beli mugri. Pesni, Biblioteka Nov ìvot#, [tamparnica Ilinden#, [tip, 1945. Cena 30 leva; Beli mugri. Pesni, Izdanija na Agit. Prop. komisija pri II O.K. na K.P.M., Dràvna {tamparnica Goce Del~ev#, Bitola, 1945; Pesni, Izdava Druèstvoto na umetnicite, knièvnicite i nau~nicite, Skopje, 1945; Stihovi i proza. Uredil Aleksandar Spasov, Ko~o Racin#, Skopje, 1954 (promeneti i dopolneti izdanija: 1961, 1966, 1991); Izbrani dela, [IVI], Na{a kniga, Skopje, 1987. LIT.: Dimitar Mitrev, predgovor vo: Kosta Racin, Pesni, Skopje, 1945, V&XIV; Blaè Koneski, Kako rabotel Racin nad Belite mugri#, III, 4&5, 1947, 21&39; Aleksandar Spasov, Soop{tenie za del od knièvnata zaostav{tina na poetot Ko~o Racin, Nov den#, IV, 4, 1948, 66&82; istiot, Ko~o Racin. Knièvno-istoriski prilozi, Skopje, 1995; Prof. d-r Du{an Nedeqkovi}, Kosta Racin poet na revolucijata, Skopje, 1973; Racin vo se}avawata na sovremenicite. Izbor i redakcija Pero A. Korobar. Vtoro dopolneto izdanie, Skopje, 1983; Blaè Ristovski, Ko~o Racin. Istorisko-literaturni istraùvawa, Skopje, 1983; istiot, @ivotot i deloto na Ko~o Racin 1908-1943, Skopje, 2009; Aleksandar Trajanovski, Nepoznatiot Racin. Novopronajdenite Racinovi karti~ki, Skopje, 2000; Radomir Ivanovi}, Za smislata na sozdavaweto i na postoeweto. Poezijata i poetikata na Racin, Skopje, 2003; [Tomoslav Todorovski:] Literatura za Ko~o Racin, vo: Ko~o Solev Racin, Izbrani dela. Makedonskata literaturna nauka za Racin, Prilozi II, Skopje, 1987, 322&328. Bl. R.
1934). Bil sekretar na Okoliskiot komitet na BKP za Razlo{ko (19421944), sekretar na Okru`niot komitet na BKP za Pirinskiot kraj (IIXI 1944) i pratenik vo Narodnoto sobranie na NRB.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966. V. Jot.
RA[ANEC (1903) golemo vostani~ko zasolni{te (zbeg) vo Ohridsko, vo planinskiot predel Grme{nica, poznato i kako Markovo Dol~e. Vo Ilindenskoto vostanie tuka na{le zasolni{te okolu 1.700 lica od ohridsko-stru{kite sela. Osmanskite vojski i ba{ibozukot ja probile odbranata i izvr{ile masakr (13. IX 1903) na 190 èni, deca i starci. Al. Tr. RBETNICI (Vertebrata) pottip od tipot hordati (Chordata), ~ija glavna karakteristika e prisustvoto na rbeten stolb ili rbet, po {to i go dobile imeto. Rbetot pretstavuva osken skelet kaj ovie ìvotni i se sostoi od rskavi~na i koskena masa. Predniot kraj na oskeniot skelet zavr{uva so rskavi~na ili so koskena ~erepna ~aura, vo koja e smesten mozokot, so koj se povrzani parnite setilni organi za miris, vid i sluh. Skeletot e sekoga{ vnatre{en. Rbetnicite se odlikuvaat so bilateralna simetrija na teloto i po pravilo imaat dva para ekstremiteti, koi se razli~no diferencirani vo zavisnost od na~inot na dvièweto. Kaj nekoi vidovi tie moè da se zakr`laveni ili celosno da otsustvuvaat. Rbetnicite se grupirani vo dva oddeli: bezvili~ni rbetnici (Agnatha), vo koj se vklu~eni edna recentna klasa kruglousti (Cyclostomata) i 2 izumreni klasi. Vo vtoriot oddel, rbetnici so vilica (Gnatostomata), se vklu~eni dve natklasi: natklasa ribi (Pisces), so dve izumreni i dve recentni klasi: rskavi~ni ribi (Chondrichtyes) i koskeni ribi (Osteichtyes). Vo natklasata ~etirino`ni rbetnici (Tetrapoda) se vklu~eni 4 recentni klasi; vodozemci (Amphibia), vleka~i (Reptilia), ptici (Aves) i cica~i (Mammalia). Vo zavisnost od temperaturata na teloto, rbetnicite se delat na: poikilotermni (ladnokrvni), vo koi se vklu~eni krugloustite, ribite, vodozemcite i vle~ugite, i homeotermni (toplokrvni), kade {to pripa|aat pticite i cica~ite. Vo Makedonija, natklasata ribi (Pisces) e pretstavena so 58 avtohtoni vidovi. Klasata vodozemci (Amphibia) e pretstavena so 15 vidovi i 2 podvidovi, dodeka klasata vleka~i (Reptilia) so 32
vida i 8 podvida. Od klasata ptici (Aves) se registrirani vkupno 338 taksoni (319 vidovi i 19 podvidovi). Od niv, 213 vidovi ptici se gnezdilki, dodeka drugite se javuvaat vo tekot na zimata ili vo periodi na prelet. Klasata cica~i (Mammalia) e pretstavena so 82 vidovi i eden podvid, koi pripa|aat na 6 reda, 18 familii i 51 rod. Od strana na ~ovekot, namerno ili slu~ajno, se vneseni osum vidovi cica~i.
LIT.: A. Dimovski, Zoologija na rbetnite ìvotni, Skopje, 1991; S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003. Sv. P. V. Sid.
REVALSKA SREDBA (Reval /Talin/, 910. VI 1908) sredba na dràvnite delegacii na Velika Britanija i na Rusija za Makedonija. Me|u carot Nikolaj II i kralot Edvard VII bila postignata soglasnost za proektot na reformi za avtonomija na Makedonija, kako trajno re{enie za odrùvawe na celosta na Osmanliskata Imperija i za mir na Balkanot. Po eden mesec (juli 1908) bila izvr{ena Mladoturskata revolucija, po {to bila zaprena reformskata akcija na evropskite golemi sili vo Makedonija.
LIT.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija 19031908, Redakcija Mihajlo Minoski, Skopje, 2002; Hristo Andonov-Poljanski, Makedonskoto pra{awe, Skopje, 1990; Hans Lotar [tepan, Makedonskiot jazol, identitetot na Makedoncite prikaàn na primerot na Balkanskiot sojuz (18781912), Skopje, 2004. M. Min.
REGIONALNA SORABOTKA VO PROCESOT NA INTEGRACIJATA VO EU eden od osnovnite stolbovi na EU i eden od osnovnite uslovi za integracija na dràvite od Zapadniot Balkan, {to podrazbira sorabotka vo borbata protiv organiziraniot kriminal, ilegalnata imigracija i drugite formi na organiziran kriminal, so vospostavuvawe mreà od konvencii za regionalna sorabotka, integrirawe vo evropskite infrastrukturni mreì itn.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Regionalniot pristap i evolutivnata klauzula vo Spogodbata za sorabotka na RM so EZ, Pravnik#, br.78/98; Regionalnata sorabotka vo procesot na integracija na Balkanot vo EU, Bilten#, 2, Praven fakultet Justinijan Prvi# Skopje, Skopje, 2004. T. Petr.
Nikola Ra~evVojvodata
RAÊV-VOJVODATA, Nikola (s. Bawa, Razlo{ko, 14. VI 1903 Sofija, ?) istaknat deec na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvièwe, eden od prvite partizani vo Pirinskiot del na Makedonija. U~esnik vo Septemvriskoto vostanie (1923). Organizator na nelegalna pe~atnica i na organizacii i grupi na VMRO(Ob) vo Razlo{ko (1928
1256
REGIONALNI PATI[TA pati{ta {to povrzuvaat stopanski podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dràvata. Nameneti se za me{ovit soobra}aj. Se odviva dvonaso~en soobra}aj na eden
REGIONI
Del od magistralniot pat M-2 KumanovoKriva Palanka
kolovoz so dve soobra}ajni lenti. Vkrstuvaweto so drugite patni pravci e denivelirano, delumno vo i von nivo ili vo edno nivo.
IZV.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta Skopje; Dràven zavod za statistika, Transport i drugi komunikacii, 2004 g. R. D.
REGIONI. Regioni (klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja). Poradi mo{ne heterogenite prirodni uslovi RM e podelena na osum klimatsko-vegetacisko-po~veni podra~ja, koi pretstavuvaat i vertikalni zoni, a se razlikuvaat po svojata klima, klimazonalnata vegetacija i po po~vite. Tie podra~ja, zaedno so nivnata nadmorska viso~ina i povr{ina, se: I. submediteransko (modificirano mediteransko) podra~je, 50500 m; II. kontinentalno-submediteransko podra~je, do 600 m, zaedno so I podra~je 897.000 ha ili 34,9%; III. toplo kontinentalno podra~je, 600900 m, 704.000 ili 27,4%; IV. ladno kontinentalno podra~je, 9001.100 m, 342.000 ha ili 13,3%; V. podgorsko-kontinentalno-planinsko podra~je, 1.1001.300 m, 250.000 ha ili 9,7%; VI. gorsko-kontinentalno-planinsko podra~je, 1.3001.650 m, 269.000 ha ili 10,4%; VII. subalpsko planinsko podra~je, 1.650 2.250 m, 97.000 ha ili 3,8%; i VIII. alpsko planinsko podra~je, nad 2.250 m, 13.000 ha ili 0,5%. Izrabotena e i karta na rasprostranetosta na ovie podra~ja vo RM. Submediteransko (modificirano-mediteransko) podra~je. Se prostira vo Vardarskata Dolina vo jugoisto~niot del na RM, na viso~ina od 50 do 500 m, kade {to e najsilno vlijanieto na medite-
ranskata klima. Toa e na{iot najtopol region, so prose~na godi{na temperatura od 14,2oS i so 600 do 700 m godi{no koli~estvo vrneì. Klimazonalnata vegetacija na ova podra~je e ass Coccifero-Carpinetum orientalis (zaednica na prnarot). Na site supstrati, osven na ~istite varovnici, dominiraat promienite cimetni {umski po~vi, a na mali povr{ini od varovnici se javuvaat crvenici. Kontinentalno-supmediteransko podra~je. Toa e na{eto najgolemo podra~je (do 600 m nad moreto), koe se prostira vo centralna Makedonija, kade {to se kombinira
vlijanieto na isto~nokontinentalnata i modificiranomediteranskata klima. Toa e na{eto najsuvo podra~je (prose~no godi{no koli~estvo vrneì 500 mm), so prose~na godi{na temperatura 12,7oS. Toa e podra~je na blagunot i beliot gaber (ass. QuercoCarpinetum orientalis macedonium), so dominacija na tipi~nite cimetni {umski po~vi na site supstrati osven na varovnicite. Na malite povr{ini od varovnici, obrazuvani se crvenici, a na lesovidni karbonatni sedimenti, ~ernozemi i toa vo najsuviot del od podra~jeto. Toplo kontinentalno podra~je. Se prostira na golemi povr{ini, najmnogu vo kotlinite na zapadna Makedonija i daleku pomalku vo isto~na Makedonija. Se javuva vo zonata od 600 do 900 m nad moreto, {to zna~i i na poniskite tereni na planinite. Toa e region so sredna godi{na temperatura od 11oS i so godi{na suma na vrneì od 700 mm, kako i so klimazonalna vegetacija na dabot ploska~ i cer (ass. Quercetum frainetto cerris macedonicum). Vo ova podra~je dominiraat promieni i luvi~ni cimetni {umski po~vi. Se javuvaat i distri~ni i eutri~ni lesivirani po~vi a na mo{ne mali povr{ini i planosoli. Ladno kontinentalno podra~je. Ova podra~je e povisoko od na{ite kotlini i zatoa se prostira vo planinskite tereni, vo visinskata zona od 900 do 1.100 m, so zonalna vegetacija na dabot gorun (ass. Orno-Quercetum petraeae) i so domi-
Klimatska regionalizacija na Republika Makedonija
1257
REGIONI
Karta na srednite godi{ni koli~ini vrneì vo mm po viso~ina (Peroidot 1961&1990)
Karta na srednogodi{nata temperatura na vozduhot vo C0 vo RM
nacija na ladnata kontinentalna klima (sredna godi{na temperatura 9oS i godi{no koli~estvo vrneì 800 do 850 mm). Vo ova podra~je zavr{uvaat dabovata vegetacija i po~vite so teksturna diferenciranost na profilot. Tuka zapo~nuva zonata na kafeavite {umski po~vi koi, vo zavisnost od supstratot, im pripa|aat na eutri~niot ili distri~niot pottip. Retki se humusniot i luvi~niot pottip. Podgorsko-kontinentalno-planinsko podra~je. Vo ova podra~je, koe se javuva na nadmorska viso~ina od 1100 do 1300 m, zapo~nuva vlijanieto na planinskata klima, koja se kombinira so konti-
nentalnata (sredna godi{na temperatura 8oS i vrneì 900 mm godi{no) i zapo~nuva bukovata vegetacija (podgorska bukova {uma ass Festuco heterophylae-Fagetum). Dominiraat distri~nite kafeavi {umski po~vi, a poretko i humusnite. Gorsko kontinentalno-planinsko podra~je. Se prostira vo zonata na nadmorska viso~ina od 1.300 do 1.650 m, so silna dominacija na planinskata nad kontinentalnata klima (sredna godi{na temperatura 6,4oS i 1.000 do 1.100 mm vrneì godi{no). Toa e zona na gorskata bukova {uma (ass. Calamintho grandiflorae Fagetum). Se javuvaat poretko u{te i
[umite po formata na odgleduvaweto vo RM
bukovo-elovi, ~isto elovi, molikovi i smr~evi {umi. Toa e zona na dominacija na humusnite (i distri~ni) kafeavi {umski po~vi. Vo povisokiot del na zonata se javuvaat brunipodzoliranite kafeavi {umski po~vi i zapo~nuvaat da se javuvaat kafeavite podzolesti po~vi. Subalpsko planinsko podra~je. Se javuva vo zonata od 1.650 do 2.250 m nad moreto, so dominacija na planinskata klima (sredna godi{na temperatura 3,5oS so 1.050 mm vrneì godi{no). Toa e region na golem broj subalpski acidofilni {umski zaednici (glavno ~etinarski): subalpski bukovi {umi (ass Fagetum subalpinum scardo-pindicum), {umi na molikata (ass. Myrtillo-Pinetum peucis subass. alpinum), {umi na smr~ata (ass. Picetum subalpinum scardicum), {umi na borot krivuq (ass. Picetum mughi macedonicum), subalpski elovi {umi. Pogolemiot del od {umite se uni{teni i pretvoreni vo sekundarni visokoplaninski pasi{ta i vo vri{tini (ass. Junipero-Bruckenthalietum). Dominanten po~ven tip e kafeavata podzolesta po~va, no se javuvaat i prethodnite stadiumi na evolucijata: hapli~ni, liti~ni i brunipodzolirani umbri~ni rankeri, distri~ni, humusni i brunipodzolirani kafeavi {umski po~vi. Vrz varovnici se javuva organomineralna i organogena varovni~no-dolomitna crnica. Pod vri{itinite se obrazuvani pove}e pottipovi na umbri~ni rankeri. Alpsko planinsko podra~je. Se prostira na nadmorska viso~ina nad 2.250 m i zafa}a mnogu pomali povr{ini vo sporedba so drugite podra~ja. Se odlikuva so najizrazito vlijanie na planinskata klima, so negativni sredni godi{ni temperaturi od 0,4oS i so 790 mm godi{no koli~estvo vr-
1258
REK
neì. Toa e zona na visokoplaninski trevni zaednici. Vo nea nema {umski zaednici. Trevnite zaednici i po~vite zavisat mnogu od supstratot (varovnici ili silikatni steni). Vrz varovnicite se javuvaat pove}e zaednici od sojuzot Edraiantheto-seslerion, a vrz silikatnata podloga pove}e zaednici od sojuzot Seslerion comosae. Site po~vi se od tipot na profilot A-R ili A-S i nema po~vi so (V) ili Bt-horizont. Vo zavisnost od evolucijata na rastitelnite zaednici vrz varovni~kata podloga, obrazuvani se: organogenata (so ili bez foli~en horizont O) i poretko vo poniskiot del i vo subalpskata zona organo-mineralnata varovni~ko-dolomitnata crnica. Vrz silikatnata podloga se javuvaat pove}e pottipovi na umbri~nite raneri: liti~en (so ili bez foli~en horizont O), hapli~en i brunipodzaliran.
LIT.: \. Filipovski, Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-po~veni zoni (regioni) vo Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1996. \. F.
REZIDBA (KROEWE) redovna merka vo ovo{nite nasadi, od sadeweto pa do krajot na polzuvaweto. Op{ta tendencija e sniùvawe na krunite za rabota od zemja. Rezidbata e silen regulator na ishranata, vodata, svetlinata, bujnosta, prinosot i kvalitetot na plodovite. Taa e specifi~na kaj oddelnite vidovi i sorti (sortna rezidba). B. R. REZOLUCIJATA NA INFORMBIROTO I MAKEDONIJA akt na komunisti~kite partii na nekolku isto~noevropski dràvi predvodeni od SSSR, {to sebesi se narekuvale zemji na narodnata demokratija#. Donesen vo juni 1948 g. vo Bukure{t, aktot bil nare~en Rezolucija za sostojbata vo KP na Jugoslavija...#. Rezolucijata sodrèla te{ki obvinuvawa protiv Jugoslavija i nejzinoto rakovodstvo, za napu{tawe na komunizmot i klasnite interesi#. Za Makedonija ima seriozni posledici bidej}i prestanuvaat dotoga{nite pozitivni procesi za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe na Balkanot.
LIT.: D-r Violeta A~koska, Makedonija vo jugoslovenskata federacija 19431991 (Hronologija.), INI, Skopje, 2001, 59. N. V.
Andreja i Kosta. Crkvata Sv. Bogorodica# e uni{tena vo poàr (1944), nejzinata rekonstrukcija e zapo~nata vo 2004 g. Osven so arhitektura, se zanimaval i so slikarstvo. Za~uvani se skici za ikoni i freski.
LIT.: K. Tomovski, Makedonskite majstori graditeli vo devetnaesettiot vek, MANU, Skopje, 2006, 4042. Kr. T.
REGRADACIJA NA PO^VATA (POZITIVNA ANTROPOGENIZACIJA) pozitivni promeni {to gi predizvikuva ~ovekot vo po~vata so primena na razni merki za otstranuvawe na degradacijata na po~vata i za poka~uvawe na nejzinata plodnost. Vo RM se postignuva so primena na golem broj merki protiv o{tetuvaweto na po~vata so prenamena vo koristeweto ili so destrukcija i so pokrivawe so cvrst otpad, potoa protiv kontaminacijata na po~vata od drugite komponenti na ìvotnata sredina i na krajot protiv degradacijata na po~vite vo zemjodelstvoto i {umarstvoto.
LIT.: \. Filipovski, Degradacija na po~vite vo Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2003. \. F.
REIZOVSKI, Damjan (okolu 1770 1834) protomajstor. Gradel crkvi vo okolinata na Solun i po selata na Ov~e Pole i Gevgelisko. Vo Bugarija gradel vo Samokov i vo Plovdiv. Negovo najzna~ajno delo e Sobornata crkva Sv. Bogorodica# vo Skopje, koja ja zavr{uvaat negovite sinovi (vo 1835). Gi postavuva temelite na prerodbenskata sakralna arhitektura vo Makedonija. Se zastapuva za sinteza na doma{nata tradicija so neorenesansni i neobarokni formi {to e prifateno i razvieno od negovite sinovi
REK BITOLA# rudarsko-energetski kombinat vo Suvodol Bitola. Rudnik za jaglen povr{inski kop (6 mil.t/g.). Termocentralata e so mo} od 3x225 MW. Odluka za izgradba e donesena vo 1975 g., izgradbata zapo~nuva vo 1977, a vo 1982 e pu{ten vo rabota I blok, vo 1984 II blok, vo 1985 zapo~nuva izgradbata, a vo 1988 g. e pu{ten vo rabota i III blok. REK Bitola# raboti kako pogon na JP ESM#. Se sostoi od 3 rabotni edinici: Rudnik, TEC i FOD (Fabrika za oprema i delovi). Vo Kombinatot rabotat okolu 3.200 rabotnici. Jaglenot (6.1808.100 kJ/kg) se skladira na deponijata so kapacitet od 560.000 t, na koja se instalirani rotobageri so kapacitet od 2x1.200 t/h i 1x2.400 t/h. Ima transportni lenti so kapacitet od 760 do 1.200 t/h. Na 3-te bloka vo TEC se vgradeni proto~ni parni kotli so kapacitet od 660 t/h parea so: 140 bar i 540oC. Ima 2 oxaka so visina od 250 m (za I, II blok) i za III. Parnata turbina e tricilindri~na kondenzaciska so mo}nost od 225 MW, pri 3.000 vrt/min, protokot na pareata e 628 t/h, 130 bar i 540oC (pk=0,0642 bar). Tehnolo{ka voda ima od akumulacijata Streèvo#. Trite ladilni kuli se so priroden provev (visina 108 m, 27 000 m3/h voda). Elektrofilterot e so stepen na pro~istuvawe 99,85%. TEC Bitola# raboti 7000 ~/god i na mreàta $ predava 13x106 kWh/den elektri~na energija. Sl. A.
REK Bitola
1259
REK
RELIKVII vo Makedonija ostatoci od ma~enici i svetii, delovi od nivnite neraspadlivi tela koski i drugi nivni predmeti: ode`di, krstovi, ikoni, knigi, obleka i obuvki {to gi upotrebuvale svetiite vo nivniot ìvot. Niv vernicite gi po~ituvaat, a preku relikviite i ~uda# se slu~uvaat. Relikvii ima vo mnogu manastiri i crkvi vo Makedonija. Se ~uvaat vo relikvijar, napraven od skapocenosti, ukrasen so zlato i srebro i nare~en kivot, stavroteka, darohranilnica.
REK Oslomej
REK OSLOMEJ# rudarskoenergetski kombinat vo Ki~evo. Rudnik za jaglen povr{inski kop, se otvora vo 1955 g. za javna potro{uva~ka, a vo 1977 (1,2 mil.t/g.) za TEC so mo} od 125 MW. TEC zapo~nuva so izgradbata vo 1975, a vo rabota e pu{tena vo 1980 g. REK Oslomej# raboti kako pogon na porane{noto JP ESM, koe vo 2001 se transformira vo A.D. ESM, a vo 2005 g. vo firmata A.D. ELEM. Kotelot (OB 380) e so kapacitet od 380 t/h (RAFAKO Polska). Parnata turbina (ZAMEH Polska), tip: 13K, e tricilindri~na od kondenzaciski tip so mo}nost od 125 MW, pri 3.000 vrt/min, protok na pareata 380 t/h, 130 bar i 540oC, (pk=0,09 bar). Vo Kombinatot rabotat okolu 652 rabotnici (2006). REK Oslomej proizveduva 600 700 GWh/g. Oxakot e so visina od 180 m. âdnite gasovi se pro~istuvaat so elektrofilter, so stepen na pro~istuvawe 99,5%. Snabduvaweto so voda e od sistemot Studen~ica#. Za ladewe na kondenzatorot ima posebna ladilna kula so priroden provev, so visina 64 m, niz koja cirkuliraat 17.000 m3/h razladna voda. Sl. A.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogoslovskij nciklopedi=eskij slovarw, I i II, reprintnoe izdanie, Moskva, 1921. Rat. Gr.
rata vo sostavot na ~etinarskite {umi i treseti{ta od periodot na glacijacijata i od odredeni fazi na interglacijacijata na Balkanskiot Poluostrov. Vo tercijarot bile rasprostraneti vo borealnata zona na krajniot sever na Holartikot i so glacijacijata stignale na Balkanskiot Poluostrov. Denes vo RM se rasprostraneti vo ~etinarskite {umi, glavno smrekovi, smrekovoelovi, kako i na planinskite treseti{ta (Listera cordata, Coralorhiza trifida, Cypripedium calcealus, GoodVl. M. yera repens i drugi). RELJEFOT VO RM rezultat na sloènite geolo{ko-tektonski i morfogenetski procesi {to uslovile negova raznovidnost, pri {to vo geomorfolo{ki pogled moàt da se izdvojat od najmladi do najstari morfostrukturi. RM, zafa}aj}i go centralniot del na Balkanskiot Poluostrov, vo minatoto privlekla izvesen broj istraùva~i, koi dale svoj nau~en pridones vo razre{uvaweto na oddelni geomorfolo{ki problemi. Do Prvata svetska vojna pozna~ajni se istraùvawata na J. Cvii}. Vo periodot me|u dvete svetski vojni (19181941), se ostvaruvaat pokvalitetni geomorfolo{ki soznanija za oddelni oblasti vo Makedonija: Skopska Kotlina, Jakupica, Pore~je, Sele~ka Planina, Koùf i dr. So Osloboduvaweto po Vtorata svetska vojna osobeno se intenziviraat geomorfolo{kite istraùvawa vo RM, koi kontinuirano prodolùvaat i sega (^. Stojadinovi}, D. Manakovi}, S. Stankovski, T. Andonovski, D. Kol~akovski i I. Milevski). Po svoite reljefni karakteristiki RM e planinsko-kotlinska zemja. Hipsometriskite pokazateli ni ukaùvaat deka najgolem
RELIKTI VO FLORATA NA RM evolutivno stari rastitelni vidovi {to poteknuvaat od razli~ni geolo{ki periodi, so mnogu ograni~eno rasprostranuvawe na teritorijata na RM. Spored starosta, odnosno geolo{kiot period od koj poteknuvaat, najpoznati se tercijarnite, glacijalnite i borealnite relikti. Tercijarnite relikti se za~uvani re~isi vo site delovi na RM, osobeno vo dlabokite re~ni klisuri, vo ju`nite i zapadnite delovi, kade {to vlijanieto na glacijacijata bilo pomalo (Ramonda nathaliae, Ramonda serbica, Viola kosanini, Aesculus hippocastanum, Buxus sempervirens, Ilex aquifolium, Taxus baccata, Osmunda regalis, Isoetes phygia, Pinus peuce i drugi). Glacijalnite relikti se ostatoci od florata na mrazovoto (ledenoto) vreme, rasprostraneti vo najvisokite regioni na planinite, na refugijalni i ladni stani{ta sne`nici, sipari, planinski rudini (Dryas octopetala, Salix reticulata, Salix herbacea, Saxifraga oppositifolia, Selaginella selaginoides, Loiseleuria procumbens i drugi). Borealnite relikti se ostatoci od flo-
Hidrografskata mreà na Republika Makedonija
Geomorfolo{ka karta na Republika Makedonija
1260
RENE
del od teritorijata se odlikuva so ridsko-planinsko zemji{te {to iznesuva okolu 81%, a 19% se ramni~arski tereni. Ova ovozmoìlo RM da ima prose~na nadmorska viso~ina od 829 m. Vrz osnova na stepenot na vertikalnata ras~lenetost, vo RM se izdvoeni {est klasi reljefi. Na prvite dve klasi ramnini i slabo ras~leneti ramnini ide najmalku od teritorijata na RM 666 km ili 2,60%, koi se razmesteni isklu~itelno po dnoto na golemite kotlini. Na klasite izrazito i mnogu izrazito ras~lenet reljef idat okolu 21.000 km ili 82%, koi se razmesteni na planinskite tereni. Prvite dve klasi na reljef raspolagaat so najmala energija na reljefot, pri {to na niv se vr{i akumulacija, a najmnogu se odnesuvaat na klasite so izrazita energija na reljefot, kade {to se vr{i erozija. Vo formiraweto na sega{nata plastika na reljefot vo RM va`na uloga odigrale oligomiocenite tektonski dvièwa koga nastapila neogenata ezerska faza vo site kotlini. Vo tekot na pliocenot Makedonija e zemja na ezera. Vo centralniot del se protegalo Srednovardarskoto Ezero. Ezera egzistirale vo: Skopskata Kotlina, Kumanovskata Kotlina, Ov~e Pole, Slavi{ka Kotlina, Vele{ka, Polo{ka, Mavrovska Kotlina, Ki~evska, Debarska, Debarca, Desaretskata grupa (Ohridsko, Prespansko i Mali~ko Ezero). Na jug egzistirale Pelagoniskoto, Mariovskoto i delovi od Golemoto Egejsko Ezero vo Gevgeliskovalandovskata Kotlina i dene{noto Dojransko Ezero. Neotektonskite dvièwa i procesi vo krajot na neogenot predizvikale raspa|awe na egejskoto kopno, erupcija na vulkani vo oddelni delovi na Makedonija so izlivi na
lava i akumulacija na tufovi, iste~uvawe na ezerata od pove}e kotlini i formirawe na re~nata mreà na Vardar, Crni Drim i Strumica. So ovie neotektonski dvièwa i procesi se formirani sovremenite planinski masivi (horstovi) i kotlini (grabenski depresii). Poradi ova reljefot vo RM li~i na {ahovska tabla vo koja na ednata strana ima izdignati planini, a na drugata spu{teni kotlini. Kotlinite vo RM pominale niz ezerska faza, poradi {to ezerata ostavile svoi tragi vo vid na golemi akumulacii po dnata, a po ramkata abrazioni platoa. Vo krajot na pliocenot i po~etokot na pleistocenot so neotektonskite dvièwa se obnovile starite rasedi i se formirale i novi pri {to se pojavila intenzivna vulkanska aktivnost vo Kumanovskata Kotlina, Kratovskozletovskata oblast, Koùf, Tikve{ i dr. Izdignatite planinski morfostrukturi se zdobile so razli~no protegawe. Najstaro kopno e Rodopskata masa so Pelagonidite. Rodopskata masa ja opfa}a celosno Isto~na Makedonija i e pretstavena so Osogovskite Planini, Male{evskite Planini, Ogra`den, Belasica, Pla~kovica, Golak i dr., i imaat razli~en pravec na protegawe. Vo sredi{niot del na RM e Vardarskata zona, koja ima dinarski pravec na protegawe, a nejzinata {iro~ina iznesuva 70 km i e izgradena kompozitnata dolina na rekata Vardar. Vo Zapadno-makedonskata zona protegaweto e dinarsko szji. Isklu~ok pretstavuva [ar Planina, koja se protega jzsi. Od nea kon jug, planinite imaat glavno meridijanski pravec na protegawe, a najpoznati se Korab, De{at, Kr~in, Bistra, Karaorman i dr. Vo Pelagoniskiot antiklinorum pro-
tegaweto e vo razni pravci. Vrz osnova na geotektonskite, genetskite, evoluciskite i morfolo{kite karakteristiki, moàt da se izdvojat re~isi site genetski tipovi reljef. Od prelimniskite oblici se za~uvani tragi od pregrabenski dolini, koi denes vo reljefot pretstavuvaat prevoi preku koi se odviva soobra}ajot me|u oddelni kotlini, kako: \avato (1.169 m), Pletvar (990 m), Bukovo (1.207 m), Tetovska Suvodolica (525 m) i dr. Najgolem del od teritorijata na RM e zafatena so procesot na fluvijalna erozija, a toa ovozmoìlo formirawe na site fluvijalni oblici, me|u koi se istaknuvaat re~nite dolini na Vardar i nejzinite pritoki. Bidej}i okolu 2.400 km ili 9% od teritorijata e pod varovni~ki karpi, ovozmoèno e vo oddelni oblasti da se razvie intenzivna karstna erozija, {to bila pri~ina za razvoj i zastapenost na site povr{inski i podzemni karstni oblici. Na teritorijata na RM se konstatirani fosilni glacijalni oblici: cirkovi, valovi, moreni, glacijalni ezera i dr. Toa zboruva deka vo vremeto na pleistocenot planinskite predeli povisoki od 2.000 m bile zafateni so glacijacija. Pritoa da ja istakneme pojavata i na denudacionite i nivacionite oblici.
LIT.: T. Andonovski, Karakteristiki na reljefot vo Republika Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 30, Skopje, 1995; D. Manakovi}, T. Andonovski, M. Stojanovi}, A. Stojmilov, Geomorfolo{ka karta na R. Makedonija tekstualen del, Geografski razgledi#, kn. 3233, Skopje, 1998. T. And.
RENE od Mons (?1204) u~esnik vo êtvrtiot krstonosen pohod (12021204), upravnik na Solun (1204). Pri sudirot pome|u imperatorot Balduin Flandriski i markizot Bonifacij Monferat-
Geolo{ka karta na Republika Makedonija
Pedolo{ka karta na Republika Makedonija
1261
RENXOV
ski (vo letoto na 1204), imperatorot go ostavil vo Solun kako komandant na tamo{niot garnizon. Po~inal pred Bonifacij Monferatski da dojde vo Solun.
LIT.: Guillaume de Villehardouin, La conquete de Constantinople, II, d. E. Faral, Paris, 1939. K. Ax.
Mihail Renxov
RENXOV, Mihail Petrov ([tip, 25. VIII 1936) poet, raskaùva~, preveduva~, eseist. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (od 1965). Od pove}eto vrvni prevodi treba da se izdvoi negoviot prepev na epot <Gilgame{#. Za svojata edinstvena zbirka raskazi <Zaharij i drugi raskazi# (2004) ja dobiva Racinovata nagrada. Kritikata veli deka e poet na slikata i na zvukot. Negovata poezija ja so~inuvaat kratki poetski formi. Ona {to moè da se zabeleì kako novina vo poetskata praktika kako kaj Renxov taka i vo sovremenata makedonska poezija, osobeno vo negovata poema Toj#, e toa {to vo funkcija na stih se postavuva samo eden zbor (model poznat i kaj V. Majakovski i N. J. Vapcarov). Renxov vo svojata poezija ja sproveduva i poetikata na otsutnoto.
DELA: poezija: Iselenik na ognot (1965), No}no rastewe na zborot (1967), Kade od ovaa strana (1968), Na rabot od sonot (1972), Strav (1976), Polno} (1979), Nerezi (1982), Autodafe (1985), Feniks (soneti, 1987), Zemja. Potop (1991), Toj (lirska poema, 1993, [pil (1994), Ve~nata beskone~nata (1996), Jas oksimoron (1998), Psalmi (2000,), Apokalipsa (2002), Gali~ica (2007). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poetika na nesoznajnoto (2002); istata, Poetika na iznenaduvaweto (2003). V. M.-^.
REONI NA REFUGIJALNI [UMSKI ZAEDNICI VO MAKEDONIJA neo~ekuvano pojavuvawe vidovi na koi ne im e mestoto vo taa sredina. Takvite lokaliteti pretstavuvaat refugiumi vo koi se razvivaat refugijalni tipovi na vegetacija. H. Em i drugi (1985) izdvoile 11 takvi reoni vo Makedonija: 1. Dolnovardarskostrumi~ki vo nego zonalno e rasprostraneta
1262
mediteranskata vegetacija, a refugijalni tipovi na zednici se: Carpino betuli-buxo Fagetum (Demirkapiska Klisura), CocciferoCarpinetum orientalis pinetosum pallasianae (Strumi~ko), Phillyreo-carpinetum orientalis arbutosum andrachnis (Gevgelisko), Periploco-Alnetum glutinosae (Strumi~ko), PeriplocoFraxinetum angustifoliae-pallisae (Negorska Bawa). 2. Tikve{ki refugijalen reon predel na stepska vegetacija. Refugijalni tipovi na vegetacija: Ephedro-Prunetum tennelae, Eurotietum ceratoides. 3. Refugijalen reon P~iwa i Taorska Klisura zona na {uma od blagun i bel gaber. Refugijalni tipovi se: Jasmino fruticantis-BuxoSyringetum, Pruno-vebbii-Juniperetum excelsae, Alysso orientalis-Celtetum australis i dr. 4. Pore~je kawon me|u Karaxica i Suva Gora. Vegetaciski tipovi: Quercetum trojanae-Ostryo buxosum, Pulsatillo macedonicae-Pinetum pallasianae, Ostryo Fagetum buxo taxosum, Primulo-Fagetum buxosum. 5. Klisurite na Crna Reka, Bla{nica i Raec. Ovie reki vo dolniot del se spoeni. Geolo{kata podloga e varovnik. Vegetaciski tipovi: Quercetum trojanae paeonietosum, Phillyreo Juniperetum excelsae, Arbuto andrachnis-Carpinetum orientalis phillyretosum. 6. Refugijalen reon Jama se nao|a na spojot na Bistra i Stogovo. Refugijalen tip: Juglando-Aesculetum hippocastani, Aesculo hippocastani-Aceri-Fraxinetum. 7. Mavrovo, Radika se nao|a na padinite na Bistra nad rekata Radika. Ja opfa}a mesnosta Ostrovo, predelot na manastirot Sv. Jovan Bigorski#, Koà Mavrovsko. Refugijalni tipovi: Aceri obtusati-Fagetum, Castaneo-sativae Aceretum obtusati. 8. Straà se nao|a na padinite na Bistra nad prevojot Straà. Refugijalni tipovi zaednici se: Colurno-Aceri obtusati-ostrietum, Melampyro heraclleotici-Quercetum polycarpae. 9. Pelister se nao|a vo subalpskiot pojas. Me|u xebovi od granitni blokovi raste reliktna zaednica Gentiano symphyandrae Pinetum peucis. 10. Ohridskoprespanskiot reon gi opfa}a planinite Gali~ica, Jablanica i klisurata na Crn Drim. Refugijalni tipovi se: Quercetum trojanae phillyreo-lilietosum, Juglando-Aesculetum hippocastani cotiledonetosum, Aesculo hippocastaniAceri-ostryetum, Pruno-Celtetum glabratae, Biaro tenuifoliae, Juniperetum
excelsae, Daphnidi-cytisanthetum radiatae, Ericetum carneae. 11. Nixe Koùf se nao|a vo planinski venec dol` granicata so Grcija. Geolo{kata podloga e mnogu raznovidna. Refugijalni tipovi na zaednici se: Seslerio-Pinetum nigrae, Arctostaphylo uva ursiPinetum sylvestris, Pinetum peucis calcicolum, Lathyro-Pinetum nigrae, Sphagno-Pinetum sylvestris. Refugijalnata flora ja pokaùva povrzanosta na balkanskata flora so onaa na Krim, Kavkaz, Mala R. R. Azija i Sredna Azija. REONIZACIJA NA ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVO prvoto reonirawe vo Makedonija (1928) e napraveno od Aleksandar Stebut, pri {to teritorijata, zaedno so Kosovo i Metohija, be{e opredelena vo t.n. aridni su{ni reoni. Vo vtoroto reonirawe (1952) bea utvrdeni dva reona: isto~niot i zapadniot del od RM be{e diferenciran kako pasi{no-sto~arski reon, a centralniot del kako reon na suptropski kulturi. Tretoto reonirawe (1955) e napraveno od prof. \or|i Filipovski, poslednoto reonirawe (1971) go napravi prof. Ilija Mihajlov, pri {to teritorijata na RM e podelena vo {est zemjodelski reoni: mediteranski (Gevgelija, Strumica, Radovi{, Kavadarci, Veles, Ko~ani, Ov~e Pole); pelagoniski (Bitola, Prilep, Kru{evo); skopsko-kumanovski; zapaden (Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Debar, Brod); golemoezerski (Ohrid, Struga, Resen); isto~en (Kratovo, Probi{tip, Kriva Palanka, Berovo). Spored NUTS 3 (NUTS 3, Nomenclature des unites territoriales statistiques), teritorijata na RM e podelena na osum statisti~ki reoni: pelagoniski, vardarski, skopski, polo{ki, severoisto~en, jugozapaden, jugoisto~en i isto~en reon. Dr. \o{. REPI (Beta vulgaris L.) dvogodi{ni zemjodelski kulturi. Vo po{irokata zemjodelska praktika vo RM se odgleduvaat dva vida repi: {e}erna (Beta vulgaris L. var. altissima (sacharifera) i dobito~na repa (Beta vulgaris L. var. crassa Slef.). [e}ernata repa [e}erna repa se odgleduva za kristalen {e}er i vo svetski ramki u~estvuva so 40%, dodeka dobito~nata sluì za ishrana na dobitokot. I dvete repi se dvogodi{ni kulturi. U{te vo prvata
REPUBLIKA
godina se dobiva zadebelen koren. P. Iv. REPICI (Brassicassp. L.) ednogodi{ni kulturi so trojna cel za odgleduvawe: za dobivawe maslo, za dobito~na ishrana (kako prva kabasta hrana naprolet) i za ekogorivo (vo najnovo vreme). & pripa|aat na fam. Brassicaceae. Vo RM se seat na okolu 4.000 ha, od krajot na septemvri, gustoredovo, so 1218 kg/ha. Prinosot na zrnoto iznesuva 1.0002.000 kg, a na kabastata (zelena) masa 40.00050.000 kg/ha. P. Iv.
Prviot nezavisen vesnik Republika# (1991&1992)
REPUBLIKA# prv nezavisen dneven informativen (kratkotraen) vesnik {to se pojavil na 2 avgust 1991 g., sproti Denot na osamostojuvaweto na RM. Osnova~i: Jordan Plevne{, Goce Trajkovski (direktor na NIO Republika#) i Nean Kristof Notias (direktor na Europres investisman, Pariz). Redovnoto izleguvawe prodolìlo vo oktomvri za da zgasne vo po~etokot na 1992 g., po otpe~atenite 147 broja. Se pe~ati kako nedelnik, od 25 dekemvri 1992 g. Glaven i odgovoren urednik Vlado Mokrov, potoa Nenad Batkoski. B. P. \. REPUBLIKA MAKEDONIJA. Vo noemvri 1943 g. na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, vo Jajce, makedonskiot narod prvpat vo svojata sovremena istorija bil priznat kako posebna dràvnosna nacija i Makedonija, kako posebna
Makedonija vo granicite na Evropa
federalna edinica, vleguva vo sostavot na Demokratska Federativna Jugoslavija. Na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944), Vardarskiot del na Makedonija e proglasen za Republika i taa stanuva ramnopravna federalna republika vo sostavot na Jugoslavija pod imeto Demokratska Federalna Makedonija. Prezidiumot na Narodnoto sobranie ja preimenuva vo Narodna Republika Makedonija (1946), a od 1965 do 1991 g. taa go nosi imeto Socijalisti~ka Republika Makedonija. Vo 1991 g. so referendum se proglasuva za samostojna dràva pod imeto Republika Makedonija, koja vo 1993 g. e priznata kako 181-
va dràva ~lenka na Obedinetite nacii. Geografska polo`ba. RM e ju`noevropska dràva. Smestena e vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov i pretstavuva karakteristi~na balkanska zemja. Me|utoa, celata nejzina teritorija e svrtena i gravitira kon mediteranskiot basen. Vakvata ju`noevropska, centralnobalkanska i mediteranska polo`ba $ ovozmoùva zna~itelni prednosti i povolnosti. Mediteranskata komponenta ima naglaseno vlijanie ne samo vrz prirodnite karakteristiki na Makedonija, tuku i vrz nejzinite civilizaciski tekovi. Taka, toa vlijanie osobe-
Odlukata za federativnoto ureduvawe na Jugoslavija donesena na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29. XI 1943)
Josip Broz Tito go ~ita referatot na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (1943)
1263
REPUBLIKA
no se manifestira preku klimata, potoa preku rastitelniot i ìvotinskiot svet, agrarnoto proizvodstvo, tipot na naselbite i ku}ite, pa i preku na~inot na ìveewe na lu|eto. Teritorijalno, RM se nao|a me|u 40 51 16# i 42 22 21# severna geografska {irina i 20 27 32# i 23 02 12# isto~na geografska dolìna. Geografskata {irinska razlika iznesuva 1 31 05#, a geografskata dolìnska razlika 2 34 40#. Vo poslednite godini za Makedonija, pokraj terminot ju`noevropska, se upotrebuva i terminot jugoisto~noevropska dràva, zapadnobalkanska dràva i sl. Na toj na~in, osven mediteranskata, dràvata zna~itelno ja zajaknuva i kontinentalnata dimenzija na svojata polo`ba. Povolnata geoprometna polo`ba na RM i pokraj opredeleni ograni~uvawa, ovozmoùva sozdavawe na infrastrukturni sistemi, osobeno izgradba na kvalitetni soobra}ajnici, koi ja povrzuvaat celata nejzina teritorija so nadvore{noto opkruùvawe. Granici i golemina. RM kako samostojna dràva na sever se grani~i so R Srbija i Kosovo, na istok so R Bugarija, na jug so R Grcija i na zapad so R Albanija. Vkupnata dolìna na ~etirite granici iznesuva 850 km. Dolìnata na suvozemnata granica iznesuva 786 km, a na vodenata 64 km. Granicite, osven severnata, se povle~eni glavno so Bukure{kiot miroven dogovor (1913). Zapadnata granica kon Albanija se protega vo pravecot sever jug vo dolìna od 191 km. Zapo~nuva na planinata Korab kaj mestoto [erupa na kota 2.092 m, vodi po srtovite na Korab, De{at i Kr~in, od kade {to se spu{ta kaj s. Spas vo Debarskata Kotlina i izleguva na r. Crni Drim. Odovde se iska~uva na planinata Jablanica, vodi po nejzinite najvisoki delovi i preku preslapot ]afa San ju`no od s. Radoli{te izleguva na bregot na Ohridskoto Ezero. Ottuka go se~e Ohridskoto Ezero i zapadno od manastirot Sv. Naum# svrtuva kon istok i preku ju`niot del na planinata Gali~ica se spu{ta kaj s. Kowsko vo Prespanskoto Ezero, vo koe zavr{uva ju`no od ostrovot Golem Grad. Makedonsko-albanskata granica vo pogolem del e prirodna, no, vo pogled na naselenieto, taa ne e etni~ka, bidej}i od dvete strani ìvee me{ano naselenie Makedonci i Albanci. Grani~ni premini: Blato, ]afasan, Sveti Naum i Stewe. Makedonsko-gr~kata granica e dolga 262 km. Na zapad zapo~nuva
1264
Grani~niot premin ]afasan kon R Albanija
Grani~niot premin Bogorodica kon R Grcija
Grani~niot premin Deve Bair kon R Bugarija
Grani~niot premin Tabanovce kon R Srbija
Grani~niot premin Jaìnce kon R Kosovo
ju`no od ostrovot Golem Grad na Prespanskoto Ezero, potoa vodi preku ju`niot del na planinata Baba, od kade {to, me|u selata Drago{ i Op{irina, se spu{ta vo Pelagonija. Vo nea pominuva me|u Bitolsko i Lerinsko Pole i se iska~uva na planinata Nixe. Potoa vodi po najvisokite delovi na Nixe, Kozjak i Koùf, od kade {to se spu{ta ju`no od Gev-
gelija vo Gevgeliskata Kotlina, se~ej}i ja rekata Vardar, se iska~uva na niskata planina Kara Balija od kade {to se spu{ta na ju`niot breg na Dojranskoto Ezero. Odovde granicata svrtuva kon sever, se iska~uva na Kalar ê{me Tepe na planinata Belasica. Potoa se naso~uva kon istok i vodi po srtot na ovaa planina, kade {to zavr{uva na kota 1.180 m. Taa ne e prirodna, a ne e ni etni~ka, bidej}i od drugata nejzina strana vo Egejskiot del na Makedonija ìvee makedonsko naselenie. Grani~ni premini: Mexitlija, Gevgelija, Bogorodica i Star Dojran. Makedonsko-bugarskata granica e dolga 165 km. Od Belasica, taa najprvo se spu{ta vo Kqu~kata Klisura, kade {to ja se~e rekata Strumica, potoa vodi preku Ogra`den, Male{evskite Planini, planinite Vlaina i Kadiica, se spu{ta na preminite Obel i Crn Kamen, od kade {to se iska~uva po biloto na planinata Osogovo do nejziniot najvisok vrv Ruen (2.252 m). Od nego, preku preminot Deve Bair, prodolùva kon sever do vrvot Kopriva, kade {to zavr{uva isto~nata granica. Od prirodno-geografski aspekt, granicata kon Bugarija celosno e planinska. Taa ne e etni~ka, bidej}i od obete nejzini strani ìvee makedonsko naselenie. Grani~ni premini: Novo Selo, Del~evo i Deve Bair. Severnata granica, kon Republika Srbija i Republika Kosovo, e dolga 232 km. Zapo~nuva kaj vrvot Kopriva (1.315 m) i prodolùva na zapad po vozvi{enieto na planinite: Bilino, German i Kozjak, se spu{ta kaj manastirot Sv. Prohor P~iwski# vo dolinata na r. P~iwa. Ottuka pominuva preku sredi{niot del na planinata Ruen i se spu{ta na Kumanovskopre{evskiot prevoj. Potoa prodolùva kon Skopska Crna Gora, iska~uvaj}i se vo po~etokot na Ezerska Planina, kade {to od Crni Vrv (1.233 m) zapo~nuva granicata kon Republika Kosovo, koja preku Kopiqa~a (1.490 m) se spu{ta vo Ka~ani~kata Klisura. Vo nea ja pominuva r. Lepenec, pravi eden lak kon Makedonija i me|u selata Gra~ane i Krivenik se naso~uva na sever, s# do vrvot Quboten (2.499 m) na [ar Planina. Potoa, se orientira kon zapad i vodi po najvisokite delovi na [ar Planina, s# do planinata Korab. Ovaa granica vo osnova e prirodna i vo najgolem del e etni~ka, so isklu~ok na delnicata vo oblasta Gora, vo koja ìveat Goranite, ~ij maj~in jazik e makedonskiot. Grani~ni premini: Jaìnce, Volkovo, Blace, Tabanovce, Sopot i Pelince.
REPUBLIKA
Vo ramkite na navedenite granici RM zafa}a povr{ina od 25.713 km. Spa|a vo grupata mali dràvi. Vo pravecot istokzapad najgolemoto rastojanie me|u dvete granici iznesuva 213,6 km, a vo pravecot severjug, 145 km. Se vbrojuva vo grupata dràvi {to imaat sobrana forma (kako Romanija, Ungarija, Polska i dr.). Spored goleminata na teritorijata, vo 2000 g. taa bila 152, a spored brojot na naselenieto 149 dràva vo svetot. Prirodni karakteristiki reljefnata struktura na RM ja so~inuvaat planini (Korab 2.764 m, [ar Planina 2.747 m, Baba 2.601 m, Jakupica 2.540 m, Osogovo 2.252 m, Belasica 2.029 m i dr.), kotlini (Pelagonija 4.000 km2, Ov~e Pole 2.162 km2, Skopska Kotlina 1.924 km2, Polog 1.475 km 2, i dr.), klisuri (Dervenska 21,5 km, Taorska 31,0 km, Demirkapiska 19,5 km, Sko~ivirska 80,0 km, Drimkolska 28 km i dr.) i drugi pomali reljefni formi (vulkanski, karstni, glacijalni, fluvijalni i sl.). Najgolem del od nejzinata teritorija, 11.044 km2 ili 43,0%, e planinsko zemji{te, ridskite tereni zafa}aat 9.769 km2 ili 38,0%, dodeka na ramninite otpa|aat 4.900 km2 ili 19,0%. Na teritorijata na RM se javuvaat pove}e od 30 tipovi po~vi. Najra{ireni se kafeavite {umski po~vi (729.618 ha), potoa, sleduvaat deluvijalnite (133.717 ha) i aluvijalnite po~vi (126.207 ha). Od rudnoto bogatstvo najgolemi se rezervite na olovno-cinkovite rudi, okolu 45 milioni toni, koi se eksploatiraat vo rudnicite Zletovo, Sasa i Toranica. Potoa sleduvaat èleznite rudi so vkupni rezervi od okolu 150 milioni toni koncentrirani vo Tajmi{te i Demir Hisar, pa bakarnite rudi vo Bu~im, hromnite rudi i dr. Jaglen ima vo pove}e kotlini, a se eksploatira vo rudnicite Suvodol, Oslomej, Piskup{tina i Ratevski [irini. Od ne-
metalnite surovini ima mermer, cementni laporci, glini i dr. Vo RM se javuvaat tri klimatski tipovi: izmeneto sredozemnomorska, umereno kontinentalna i planinska klima. Vremeto e mo{ne promenlivo, postojat su{ni i vrne`livi periodi, vo nekoi godini blagi, a vo drugi studeni zimi. Vkupnoto vodno bogatstvo vo RM se procenuva na okolu 26 milijardi m3. Hidrografskata mreà ja so~inuvaat glavno rekite (Vardar 388 km, Treska 138 km, P~iwa 135 km, Bregalnica 225 km, Crna Reka 207 km, Crni Drim i Strumica) i ezerata (Ohridsko, Prespansko i Dojransko). Rastitelniot svet go so~inuvaat pretstavnici od mediteranskata i od evrosibirskata rastitelna oblast. [umite, vo koi egzistiraat preku 3.500 vi{i rastenija, pokrivaat 953.000 ha ili 37% od teritorijata na dràvata. Faunata e mediteranska i srednoevropska. Od rbetnata fauna se prisutni 55 vidovi ribi, 80 vidovi cica~i i 330 vidovi ptici.
LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR Makedonija, I, Prirodni i sociogeografski karakteristiki, Skopje, 1976; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Al. St.
REPUBLIKA MAKEDONIJA I EU. Strategiska opredelba na RM: Cel {to uìva {irok nacionalen konsenzus e za~lenuvaweto vo EU. Toa e kompleksen i makotrpen proces. Za edna zemja da stane ~lenka na EU neophodno e da se ispolnat kriteriumite utvrdeni od Evropskiot sovet (Kopenha{kite kriteriumi od 1993 g., nadopolneti so Madridskite kriteriumi od 1995 g.): politi~ki (izgradba na stabilni institucii {to }e garantiraat demokratija, vladeewe na pravoto i po-
Bogatstvo od planinsko-ridski i hidrografski predeli - pogled od Bistra kon Mavrovskoto Ezero
~ituvawe na ~ove~kite i malcinskite prava); ekonomski (vospostavuvawe na funkcionira~ka pazarna ekonomija i kapacitet za spravuvawe so kompetitivnite pritisoci i pazarni sili vo ramkite na EU); pravni (podgotvenost da se prezemat obvrskite za ~lenstvo) i administrativni (prifa}awe na evropskata legislativa i nejzino efektivno primenuvawe niz administrativnite i sudskite strukturi). Makedonija e prvata zemja od t.n. Zapaden Balkan {to potpi{a Spogodba za stabilizacija i asocijacija (SSA) so EU (april 2001). SSA stana efektivna po ratifikacijata od strana na site zemji-~lenki na EU (april 2004). Efektite od potpi{uvaweto na SSA za RM bea zna~ajni: se vospostavi neophodnata administrativna struktura i institucionalna ramka {to treba da go koordinira i da go pottiknuva procesot na integracijata na zemjata vo EU; se donese Nacionalna strategija za integrirawe na RM vo EU; se olesni pristapot na makedonski proizvodi na pazarot na EU, se intenziviraa procesite na preveduvawe na evropskata legislativa i usoglasuvawe na na{eto zakonodavstvo so evropskoto; se obezbedi pristap do finansiski sredstva od programata KARDS i sl. Iako Makedonija dosega ne gi realizira site obvrski od SSA, nitu pak dokraj gi iskoristi prednostite {to proizleguvaat od nea, potpi{uvaweto na SSA pretstavuva{e silna motivacija za intenzivirawe na neophodnite reformi vo klu~nite segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem i za postepeno osposobuvawe na zemjata za ispolnuvawe na kriteriumite za ~lenstvo. Me|u postignatite rezultati {to proizleguvaat od utvrdenite kriteriumi za ~lenstvo vo EU posebno treba da se notiraat: razvojot na demokratijata i po~ituvaweto na ~ove~kite prava; za{titata na malcinskite prava (implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor); zacvrstuvaweto na {irokiot konsenzus na gra|anite i na site politi~ki partii za evroatlanskite integracii; zna~ajnite dostignuvawa vo del od segmentite neophodni za vospostavuvawe na funkcionira~ka pazarna ekonomija (v. pazarna ekonomija), za {to svedo~at i indikatorite za progresot na tranzicijata vo Makedonija (v. tranzicija na makedonskata ekonomija), i sl. Priznanieto za ostvareniot progres vo reformite pristigna vo dekemvri 2005 g., koga RM stekna status na zemja-kandidat za
1265
REPUBLIKA
~lenstvo vo EU. Me|utoa, Makedonija s# u{te nema dobieno datum za po~etok na pregovorite za za~lenuvawe vo EU, {to samo po sebe upatuva na faktot deka vo oddelni oblasti reformite se odvivaat bavno. Idnite reformi osobeno }e bidat fokusirani vrz: podigawe na kompetitivnata sposobnost na makedonskite firmi i sektori i ekonomijata vo celina (v. konkurentnost); podobruvawe na investicionata klima vo site nejzini segmenti (v. investiciona klima); podigawe na kapacitetot na dejstvuvawe na instituciite, posebno na sudskiot sistem i regulatornite institucii (v. institucii); i sozdavawe efikasna i depolitizirana javna administracija, sposobna da planira, da buxetira i da implementira proekti (pretpristapnite evropski fondovi za Makedonija stanaa efektivni vo 2007 g.) i voop{to da raboti spored evropskite standardi i kriteriumi (v. javna administracija). Uspe{noto sproveduvawe na spomnatite reformi }e $ ovozmoàt na Makedonija, na sreden rok, da sozdade funkcionira~ka pazarna ekonomija i polesno da se spravuva so kompetitivnite sili i pritisoci vo ramkite na EU.
IZV.: V. Kandikjan, Ekonomika na asociraweto na Republika Makedonija vo EU, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004; Izvor: EBRD Transition report 2006. LIT.: UNDP Blue Ribbon Report (J. Brada and T. Fiti Ed.), Skopje. 2006; Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004. T. F.
Sovetot na EU (17. V 2004), otkako RM dostavuva Barawe za priem vo ~lenstvo na EU (22. III 2004). Na 9. XI 2005 g., se objavuva Analiti~kiot izve{taj na Evropskata komisija za Baraweto na RM za priem vo EU, koj go analizira Baraweto na RM preku predistorijata na odnosite RM EU, sposobnosta na RM za ispolnuvawe na Kopenhagenskite kriteriumi (1993), stepenot na nivnoto fakti~ko ostvaruvawe, stepenot na ispolnuvaweto na uslovite od Procesot na stabilizacija i asocijacija (1997), stepenot na ispolnuvaweto na uslovite definirani specijalno za RM, osobeno ostvaruvaweto na Ramkovniot dogovor (2001) i stepenot na ispolnuvaweto na prioritetite od Evropskoto partnerstvo (2004), zaedno so Misleweto na Evropskata komisija. Evropskiot sovet (1517. XII 2005) donesuva odluka RM da dobie status kandidat za ~lenstvo vo EU, {to sleduva po objavuvaweto na misleweto na Komisijata, a pred ednoglasnoto nosewe odluka vo Evropskiot sovet za otvorawe pregovori za ~lenstvo.
LIT.:Tatjana Petru{evska, Respublika Makedoni na puti k Evropeskomu Sozu, Zbornik nau~nih stati professorov i prepodavatele ridi~eskogo fakulteta MGU im. Lomonosova# i Juridi~eskogo fakulteta stiniana I# Universiteta im. Sv Kirilla i Mefodi#: Aktualni voprosi gosudarstva i prava v Rossisko Federacii i v Respublike Makedonii, v. I, Statut, Moskva, 2006; Tatjana Petru{evska, Kandidaturata i po nea, Politi~ka misla#, br. 13, Skopje, 2006. T. Petr.
zitetot za Jugoisto~na Evropa (20. XI 2001).

IZV.: Kancelarija na OBSE Skopje, Skopje, 2006. T. Petr.
Vospostaveni vrski i odnosi: Vladata na RM ispra}a pretstavnik vo Brisel na 5. X 1992 g., pred oficijalnoto vospostavuvawe diplomatski odnosi, koe{to se slu~uva po potpi{uvaweto na Privremenata soglasnost za normalizacija na odnosite me|u RM i RGr (29. XII 1995). Sleduvaat Spogodbata za sorabotka (1. I 1998), Spogodbata vo oblasta na soobra}ajot (28. XI 1997) i Spogodbata za trgovija so tekstilni proizvodi (1. VIII 1998). Od 11. III 1996 g. RM e redoven korisnik na FARE fondovite. Na 1. IV 2004 g. stapuva vo sila Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. Na 22. III 2004 g. premierot na RM Branko Crvenkovski go dostavuva do Berti Ahern, premierot na Irska, pretsedava~ so Sovetot na EU, baraweto na RM za priem vo ~lenstvo na EU, otkako prvozakaànata ceremonija (26. II 2004) e odloèna poradi zaginuvaweto na pretsedatelot na RM Boris Trajkovski. Na 9. XI 2005 g. se obznanuva dokument na Evropskata komisija (9. XI 2005), podgotven po barawe na
1266
REPUBLIKA MAKEDONIJA I VISOKIOT KOMESAR ZA NACIONALNI MALCINSTVA NA OBSE. Funkcijata na KEBS e vospostavena so Helsin{kite odluki (juni 1992) kako reakcija na situacijata vo porane{na Jugoslavija zaradi navremeno identifikuvawe, predupreduvawe i reagirawe na tenziite vo koi se vklu~eni malcinstvata {to bi moèle da eskaliraat vo konflikti. Vo RM se manifestira vo vrska so me|uetni~kite odnosi preku razni aktivnosti, od predlagawe monitoring na Sovetot na Evropa, OON, EZ i Me|unarodnata konferencija za porane{na Jugoslavija za podgotvuvaweto i sproveduvaweto na Popisot na licata, stanovite i doma}instvata (1994), preku re{avawe na pra{aweto na nastavata na albanski jazik na Pedago{kiot fakultet vo Skopje (1997), do otvoraweto na Univer-
REPUBLIKA MAKEDONIJA I NATO. Na 23. XII 1993 g. Sobranieto na RM donesuva odluka za za~lenuvawe vo NATO. RM stanuva dvaeset i sedma ~lenka na Programata Partnerstvo za mir# (inicirana zaradi stabilnost i bezbednost na cela Evropa na 15. XI 1995), koga stanuva ~lenka i na Severnoatlanskiot sovet za sorabotka (vo sostav od dràvi-~lenki na NATO i dràvi~lenki na Partnerstvoto), od 30. V 1997 g. Evroatlanski partnerski sovet, otkoga go ispolnuva uslovot za prethodno stapuvawe vo ~lenstvo vo OBSE, pristapuva kon Partnerstvoto za mir na 15. XI 1995 g. Na 12. IV 1996 g. Vladata prifa}a Pravila za odnesuvawe na NATO. Dogovor za statusot na silite na NATO vo RM se sklu~uva na 30. V 1996 g. (vo sila od 19. VII 1996). Kancelarija za vrski na RM vo Brisel se otvora na 14. VI 1996 g. RM e primena vo Procesot na pregled i planirawe (PARP) na 16. IV 1997 g. Na 2. XII 1998 g. Vladata na RM nosi odluka za doa|awe sili na NATO vo RM zaradi izvlekuvawe na Verifikacionata misija na NATO vo Kosovo. Na 9. VI 1999 g. Severnoatlanskiot sovet na NATO go odobruva aùriraniot plan za rasporeduvawe sili od sostavot na KFOR vo RM. Prvite vojnici na NATO vo ramkite na mirovniot proces pristignuvaat vo RM na 17. VIII 2001 g. i vo tri odvoeni misii ostanuvaat do 31.III 2003 g. NA 2. V 2003 g. vo Tirana e sklu~ena Povelbata za partnerstvo me|u SAD i R Albanija, R Hrvatska i RM, koja vo periodot {to sleduva intenzivno se sproveduva.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM, Skopje, 2007. LIT.: S. Skaric, Law, Force and Peace: Macedonia and Kosovo, Skopje, 2002. T. Petr.
REPUBLIKA MAKEDONIJA I ORGANIZACIJATA NA OBEDINETITE NACII. Neposredno po Vtorata svetska vojna, DFJ e edna od vkupno 51 dràva-osnovopolo`ni~ki na OON.
REPUBLI^KI
RM, kako sostaven del od DFJ, FNRJ i SFRJ vle~e kontinuitet vo smisla na aktivnostite na prethodniot federativen subjekt vo ramkite na Organizacijata, no ne i kontinuitet vo smisla na formalno ~lenstvo. Po raspadot na SFRJ se otvoraat proceduri za priem na novosozdadenite dràvi-nasledni~ki na SFRJ vo OON. Odlukata za stapuvawe vo ~lenstvo vo OON ja donesuva Sobranieto na RM na 29. VII 1993 g. Vrz osnova na taa odluka pretsedatelot na RM Kiro Gligorov upatuva pismo do Generalniot sekretar na OON Butros Gali na 30. VII 1992 g. so barawe RM da bide primena vo ~lenstvo. So cel da go spre~i priemot, R Grcija na 25. I 1993 g. do Generalniot sekretar na ON upatuva memorandum vo vrska so baraweto na RM za priem vo ~lenstvo za koe tvrdi deka e element na ponatamo{na destabilizacija na regionot na kus i dolg rok. Na 3. II 1993 g. RM upatuva odgovor na gr~kiot memorandum do Generalniot sekretar, vo koj naveduva argumenti za ispolnuvaweto na elementite na dràvnost i gi opi{uva {tetite {to RM gi trpi poradi odolùvaweto na procesot za me|unarodno priznavawe. Generalniot sekretar go dostavuva baraweto za ~lenstvo do Sovetot za bezbednost. Na 3196-tata sednica Sovetot za bezbednost go razgleduva Izve{tajot na Komitetot za priem novi dràvi-~lenki i bez glasawe ja usvojuva Rezolucijata 817(1993). Sovetot za bezbednost mu prepora~uva na Generalnoto sobranie na OON dràvata ~ie barawe e sodràno vo dokumentot S/25147, da bide primena vo ~lensto na ON i na taa dràva, za site potrebi vo ramkite na ON privremeno da $ se obra}ame so referencata ,porane{na jugoslovenska Republika Makedonija, s# dodeka ne se nadmine razlikata {to se pojavi okolu imeto na dràvata#. Na 8. IV 1993 g. Generalnoto sobranie ja usvojuva preporakata na Sovetot za bezbednost i so aklamacija donesuva odluka za priem na RM vo ~lenstvo na Organizacijata. RM ne poveduva postapka pred Me|unarodniot sud na pravdata za razre{uvawe na sporot so R Grcija okolu imeto, nitu ja pokrenuva procedurata za dobivawe sovetodavno mislewe od Sudot na pra{aweto dali vo slu~ajot na priem na RM vo OON e prekr{eno me|unarodnoto pravo i Povelbata na OON. Kancelarijata na Visokiot komesar za begalci na OON (osnovan so Rezolucija br. 319/428 od 14 XII.1950 g. na Generalnoto sobranie na OON) vo Skopje se
otvora vo april 1992 g., neposredno po doa|aweto na prviot bran begalci od RBiH. Pravna osnova e Memorandumot za razbirawe (8. XII 1994). Kancelarijata $ dava poddr{ka na Vladata na RM i na drugite nadle`ni institucii vo davaweto me|unarodna za{tita na 65.000 (od vojnata vo BiH) i 350.000 (od vojnata vo Kosovo) begalci i barateli na azil vo soglasnost so me|unarodnite standardi. Vo periodot 20072008 g. porane{niot minister za nadvore{ni raboti na RM i eks ambasador Sr|an Kerim ja izvr{uva funkcijata pretsedatel na 62 Generalno sobranie na OON.
LIT.: Igor Janev, Legal Aspects of the Use of a Provisional Name for Macedonia in the United Nations System, AJIL, vol.93, 1999, pp.157; Tatjana Petrusevska, Recognition of the Republic of Macedonia: problems and perspectives, International Conference of the Center for Study and Research on the Balkans, Montesquieu University Bordeaux IV, The Senate, Paris, 2002. T. Petr.
ka profesionalno rabotel Du{an Stanimirovi} (19691984). Komisijata pridonesla za regulirawe na ovaa oblast vo soodvetnite zakoni i podzakonskite akti vo dejnostite na arhivistikata, muzeologijata i bibliografijata i otvoraweto na posebno oddelenie vo Muzejot na Makedonija. Bile angaìrani sorabotnici za izrabotka na enciklopediskite edinici za Enciklopedija na fizi~kata kultura# vo izdanie na Jugoslovenskiot leksikografski zavod vo Zagreb (1975 i 1977), potoa za istraùvawa i podgotvuvawe stru~ni i nau~ni prilozi i za u~estvo na nau~ni sobiri vo organizacija na Sojuznata komisija za istorija na fizi~kata kultura. Bile izdadeni ~etiri broja na specijaliziranoto spisanie, a bila vospostavena D. S. i me|unarodna sorabotka. REPUBLI^KI ZAVOD ZA ZDRAVSTVENA ZA[TITA nastavna baza na Med. f. vo Skopje. Bil formiran kako Zavod za tropski bolesti vo Skopje (10. I 1925), a potoa (19271941) bil preimenuvan vo Higienski zavod Skopje. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna Zavodot postoel pod imeto Oblasten higienski institut vo Skopje (19411945), a potoa pod imeto Bakteriolo{kohemiski institut. Od 1953 g. Zavodot funkcioniral kako Cen-
REPUBLIKA MAKEDONIJA I SVETSKATA TRGOVSKA ORGANIZACIJA. STO e osnovana so Marake{kata spogodba (zavr{uvawe na Urugvajskata runda, 15. IV 1994 g.). Sobranieto na RM donesuva odluka za podnesuvawe barawe za priem vo ~lenstvo vo STO na 30. XI 1994 g. Sobranieto na RM donesuva odluka za pristapuvawe kon STO na 9. XII 1994 g. Po zavr{uvaweto na pregovorite za pristapuvawe i podgotvuvawe-
Starata zgrada na Higienskiot zavod vo Skopje
to na Protokolot za pristapuvawe, Generalniot sovet na STO na 15. X 2002 g. donesuva odluka za pristapuvawe na RM kon STO.
IZV.: Protokol za pristapuvawe na RM kon STO, Slu`ben vesnik na RM#, 7/03. T. Petr.
REPUBLI^KA KOMISIJA ZA ISTORIJA NA FIZI^KATA KULTURA NA MAKEDONIJA. Osnovana e so re{enie na nadle`niot dràven organ vo sostav od 11 ~lena i pretsedatelot Mihajlo Apostolski (19671971 i 19751978). Na ovaa problemati-
tralen higienski zavod Skopje, a od 1962 g. e preimenuvan vo Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Organizaciskata struktura na Zavodot vklu~uva 4 stru~ni sektori: Higiena i za{tita na ~ovekovata sredina, Epidemiologija i mikrobiologija, Socijalna medicina i Ispituvawe i kontrola na lekovi. D. D. REPUBLI^KI ORGANI ZA FIZI^KA KULTURA. Po osloboduvaweto na Republika Makedonija upravnata funkcija vo
1267
REPUBLI^KI
oblasta na fizi~kata kultura ja vr{elo Ministerstvoto za obrazovanie (19451950), a potoa Komitetot za fizi~ka kultura na Vladata na NRM (19471950). Po decentralizacijata bila sozdadena Komisija za fizi~ka kultura na Vladata na SRM (19571971). Imenuvani pretsedateli bile: Reis [a}iri, Krume Naumovski i Bajram Goqa. Istovremeno, za stru~nite raboti SOFKM osnovala Institut za sport na ~elo so Strate Arsovski (19541957), a Vladata na SRM za analiti~kostru~nite i upravnite raboti formirala Republi~ki zavod za fizi~ka kultura vo Skopje (19571971) i go nazna~ila Andon Simovski za direktor. So formiraweto na Komitetot za fizi~ka kultura (19711982), pod pretsedatelstvo na @ivko Vasilevski (19711974) i Predrag Ku{evski, bile ukinati Komisijata i Zavodot. Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura stanalo nadleèn organ za rabotite vo ovaa oblast (od 1982), potoa Ministerstvoto za sport (1998 2002), a sega e Agencijata za mladi i sport na Vladata na RM. D. S.
RESAVA (GRADOT TIKVE[), KAVADARE^KO docnoanti~ki i srednovekoven grad, 2,2 km zapadno od Resava. Dominanten kupest rid (kota 286 m), denes ostrov/poluostrov vo Tikve{ko Ezero. Komponiran od akropol, fortificirano plato (60 h 35 m), grad (154 h 137 m) i zapaden podgrad, denes pod ezerskite vodi (250 h 70 m). Vo akropolata se nao|aat neotkopani konturi na mala ednokorabna srednovekovna crkva, gradska cisterna za voda i stanben objekt. Vo gradot se nao|a u{te edna sli~na crkva, zapadno od Akropolot, koja e potprena na negoviot yid. Gradot poseduva kompleksni kulturni stratumi: arhajski, klasi~enhelenisti~ki, republikanski, docne{noanti~ki, srednovekoven i docen sreden vek (do krajot na XVII v. n.e.). Gradot izrasnal vrz baza na mestopolo`bata na prastariot pat po dolinata na Erigon, po koj minuvale trgovskite karvani, vojskite i transportite na rudni bogatstva od revirite na planinata Koùv. Vo neposredna blizina, na lokalitetot Razbienica, se registri-
dot verojatno bile preupotrebeni kako spolii vo podocne{nite objekti na lokalitetite Tikve{ [akalica i Manastir~e.
LIT.: I. Mikul~i}, Edna anti~ka villa rustica vo Tikve{, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 23, Skopje, 1971, 269285, planovi 12; V. Lil~i}, Docne`noanti~kite tvrdini vo Tikve{ i Vita~evo, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 1516 (4142), Skopje, 19881989, 125127, plan sl. 2; I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Mnchen, 2002, No 251, 323325. V. L.
Zgradata na Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod vo Skopje
REPUBLI^KI HIDROMETEOROLO[KI ZAVOD institucija {to raboti od 1947 g., formirana so uredba za osnovawe Uprava za hidrometeorolo{ka slu`ba na teritorijata na NR Makedonija#. Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod vr{i sobirawe i obrabotka na meteorolo{ki, hidrolo{ki i biometeorolo{ki podatoci, podgotvuva i izdava prognoza za vremeto i vodata, ja sledi sostojbata i osobinite na vozduhot, vodata, po~vata i drugo. Denes raboti kako Uprava za hidrometeorolo{ki raboti na Republika Makedonija.
LIT.: Kole Jordanovski, Razvitok na hidrometeorolo{kata slu`ba vo SR Makedonija, Hidrometeorolo{ki glasnik#, Skopje 1979; Meteorevija#, Skopje, 1998; Godi{en pregled#, Uprava za hidrometeorolo{ki raboti, 2005. M. Z.
rani i ostatoci od vila rustika od rimsko vreme. Kamenite arhitektonski elementi od edna ranohristijanska bazilika od gra-
RESEN grad vo jugozapadniot del na RM so 8.748 `. (2002 g.). Leì vo severniot del na Prespanskata Kotlina, od dvete strani na Golema Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 880 m. Zafa}a povr{ina od 402 ha. Niz Resen pominuva magistralniot pat M5, koj na zapad go povrzuva so Ohrid, a na istok so Bitola. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 9,6C i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 717 mm. Gradot e nastanat od patna stanica na rimskiot pat Via Ignacija, poznata pod imeto Skitrijana. Prvpat se spomnuva vo 1337 g. vo edna povelba na car Du{an. Kako gradska naselba R. e formiran vo tekot na XIX v. Denes e op{tina {to zafa}a povr{ina od 55.077 ha, ima 44 naseleni mesta so 16.825 `. Pretstavuva administrativen i stopanski centar na celata Prespanska Kotlina. Naselenieto glavno Makedonci (6431), a od malcinstvata najmnogu se Turcite (1369), pa Albancite (325) i Romite (169). Vrabotenosta e najgolema vo ovo{tarstvoto, i toa vo odgleduvaweto na jabolka, potoa vo prehranbenata i tekstilnata industrija i vo fabrikata za grejni tela. Od 1971 g. sekoja godina tradicionalno se odrùva Resenskata kerami~ka kolonija. Vo gradot ima gimnazija i zdravstven dom, a najvpe~atliv objekt e Sarajot, izgraden vo po~etokot na XX v.
Resen
1268
RECENTNA
LIT.: . Kiselinovi, Resen, Glasnik geografskog dru{tva#, sv XII, Beograd, 1926; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
RETKI I ZAGROZENI VIDOVI ALGI VO MAKEDONIJA. Florata na Makedonija se karakterizira so prisustvo na pogolem broj retki i zagrozeni vidovi algi. Navedeni se 107 zagrozeni, 107 retki, 85 endemi~ni, kako i 9 is~eznati vidovi dijatomei (Bacilariophyta), glavno vidovi od reliktnite ezera Ohridskoto i Prespanskoto (Diploneis domblitensis, Placoneis juriljii, Navicula hasta, Cyclotella fottii), no i od stani{tata {to se pod silen antropogen pritisok, kade {to se zagrozeni vidovite poradi gubeweto na nivnite prirodni ìveali{ta (Dojranskoto Ezero so Nitzshia elegantula, Nitzshia reversa). Zna~itelen del od retkite i zagrozeni dijatomei otpa|a na vidovi {to se rasprostraneti vo borealnata ili alpskata zona, a vo Makedonija se sre}avaat na visokoplaninskite ekositemi (Placoneis amphbola, Neidium decoratum, Naviculadicta pseudosilicula). Sv. K. REFERENDUMI VO RM oblik na neposredna demokratija vo koj gra|anite se izjasnuvaat za odredeno pra{awe. Vo RM se odràni dva referenduma. Prviot referendum se odrà na 8. IX 1991 g., po prethodno donesena odluka na Sobranieto na RM, a gra|anite se izjasnuvaa za pra{aweto: Dali ste za suverena i samostojna dràva Makedonija so pravo da stapi vo iden sojuz na suverenite dràvi na Jugoslavija?# Od 1.495.807 registrirani gra|ani izbira~i, kon referendumskoto izjasnuvawe pristapile 1.132.981,
ili 75,74% od izbira~koto telo vo RM. Od ovoj broj za# glasale 1.079.308, ili 72,16% od vkupno registriranite gra|ani, ili 95,25% od onie {to pristapile kon izjasnuvaweto. Glasale protiv# 39.639 gra|ani, ili 3,50% od onie {to izlegle na referendumskoto izjasnuvawe. Vtoriot referendum se odrà na 7. XI 2004 g., po prethodna inicijativa na 180.454 gra|ani, a gra|anite se izjasnuvaa za pra{aweto: Dali ste za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava (op{tinite i Gradot Skopje) utvrdena so Zakonot za teritorijalna podelba na Republika Makedonija i opredeluvawe na podra~jata na edinicite na lokalnata samouprava (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 49/96) i Zakonot za gradot Skopje (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 49/96)?#. Od vkupno 1.709.536 zapi{ani izbira~i, na referendumskoto izjasnuvawe izlegle 436.202, ili 26,24% od vkupniot broj izbira~i. Od niv 409.886 glasale za#, a 21.471 bile protiv#. DIK go proglasi referendumot za neuspe{en, bidej}i odzivot be{e pomal od 50% od vkupniot broj na izbira~koto telo vo RM.
kedonija. Na Prvenstvoto na Jugoslavija na Jahorina (Saraevo, 1954), osvoil prvo mesto za mladinci vo slalom, a na Krawska Gora (Slovenija, 1955) osvoil treto mesto. Za reprezentacijata na Jugoslavija nastapil nekolku pati. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1954) i e dobitnik na op{testveni priznanija. D. S.
Faksimil od vesnikot Reformi#
REFORMI# (Sofija, 9. I 1899 19. XI 1903) organ na Vrhovniot makedonsko-odrinski komitet. Go ureduval D. Qapov, a potoa i Georgi Vlahov, Il. Gologanov, Vladislav Kova~ev, Anton Stra{imirov, Nikola Harlakov i Kosta [ahov. Izleguval sekoja sabota. Gi zastapuval glavno interesite na bugarskiot dvor. Posebno se zna~ajni prilozite od dopisnicite od Makedonija vo vremeto na Ilindenskoto vostanie.
REFIKI, Jahja (Tetovo, 10. X 1937) skija~. Bil ~len na Skija~kiot klub Quboten# vo Tetovo. Pove}epaten pionerski (1946 1951), mladinski (19511955) i seniorski (19551966) prvak na Ma-
RECENTNA SUKCESIJA VO MAKEDONIJA. Razvitokot na vegetaciskiot pokriva~ se odviva preku eden po~eten, eden ili nekolku preodni i eden kone~en stadium. Sekoj stadium pretsta-
Naslovnata stranica na vesnikot Nova Makedonija# posvetena na Referendumot za nezavisna Makedonija
Recentna sukcesija vo Makedonija
1269
REÊN
vuva samostojna asocijacija. Me|usebnata povrzanost na razvojnite stadiumi od po~etniot do kone~niot, pretstavuva razvojna serija. Posledniot stadium koga vegetacijata i po~vata go dostignuvaat vrvniot razvoj pri op{ti klimatski uslovi, bez ogled na geolo{kata podloga, pretstavuva klimatogen stadium t.e. klimatogena asocijacija. Dokolku razvojot na vegetaciskiot pokriva~ e zapren na nekoj preoden stadium poradi premnogu voda, kiselost, solenost na po~vata ili poradi nekoj drug lokalen faktor, toga{ stanuva zbor za traen stadium. Ako se otstrani lokalniot faktor toga{ sukcesijata prodolùva s# do klimatogeniot stadium. Po~etniot stadium go zabrzuvaat anemohornite ili zoohorni vidovi Populus tremula, Betula pendula, Pinus nigra, Pinus sylvestris, Pinus peuce, Juniperus communis, Juniperus excelsa i dr. Sekoj od ovie vidovi ima svoe primarno stani{te i ottamu se {iri na sekundarno stani{te. Primarnite stani{ta se nao|aat glavno na dolomitni kamewari, granitni kamewari i sl. Najdobri uslovi za naseluvawe borovi {umi na Male{evskite, Mariovskite Planini i na Pelister se sozdadeni vo vtorata polovina na XIX i vo HH v., koga opadnal sto~niot fond. Na se~i{tata i na pasi{tata prvin se naseluva orlovata paprat Pteridium aquilinum, a potoa Juniperus communis, i pod za{tita na smrekata se naseluvaat borovi. Sledniot stadium e klimatogenata asocijacija i toa vo Mariovo i na Pelister Abieti-Fagetum, dodeka na Male{evskite Planini nema ela, pa tamu e klimatogen stadium bukata bez ela. Naseluvaweto na crniot i beliot bor i molikata se odvivalo na branovi. Najstarite stebla se stari 150180 godini, a vtoriot bran stebla se stari 90120 godini, toa e periodot na Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna. Najnoviot bran se stebla od po 4060 godini, a toa e periodot na migracija na naselenieto selograd. Obnovata na borovite {umi pod bukata e nevozmo`na, no bidej}i imaat krilca na semeto tie se {irat na goli tereni i na rastojanie nad 30 km. Taka molikata gi osvojuva subalpskite tereni na Jablanica, a crniot bor se spu{ta ponisko od Vitoli{ta. Jasikata osvojuva tereni kade {to imalo poàri kako na pr., na Ogra`den kaj seloto Dvori{te, Jakupica, na [a{kovica i Praznitorba. R. R. REÊN SOOBRA]AJ vo Makedonija v. Voden soobra}aj vo Makedonija.
1270
Nikola Re~koski
Haxi Sulejman Rexepi
RE^KOSKI, Nikola Stefanov (s. Velgo{ti, Ohridsko, 10. XII 1937), matemati~ar, red. prof. (1987) na ETF, a od 1995 na FTU. Diplomiral (1962) na PMF, kade {to i magistriral (1971). Doktoriral (1979) na Matemati~kiot fakultet so temata Prilog kon analiti~kata reprezentacija na distribuciite# i objavil trudoN. C. vi od taa oblast. RE^NIK. Relativno brzo po kodifikacijata na makedonskiot literaturen jazik se izraboti prviot Re~nik na makedonskiot jazik# (I, 1961, II, 1965 i III, 1966). Sostavuva~i se Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin i Trajko Stamatoski, a redaktor Blaè Koneski. Svesni deka vo re~niRe~nik na makedonskiot kot se izostajazik I (1961) veni i izvesni pofrekventni zborovi, vo tretiot tom e napraveno Dopolnenie (s. 597606). Re~nikot izleze so srpskohrvatski tolkuvawa, taka {to vsu{nost pretstavuva dvojazi~en re~nik (makedonsko-srpskohrvatski). Osobeno vo vtoriot i tretiot tom e fakti~ki napolno tolkoven. Obrabotkata e podrobna, a egzemplifikacijata proverena. Re~nikot doìvea u{te tri izdanija (1979, 1986, 1994). Toj posluì kako osnova za pojavata na pove}e golemi dvojazi~ni re~nici (na slovenski i na neslovenski jazici).
LIT.: Blaè Koneski, Makedonskiot re~nik, vo: Za makedonskiot literaturen jazik. Izbrani dela vo sedum knigi (vtoro, dopolneto jubilejno izdanie), Skopje, 1981, 178191; Trajko Stamatoski, Kon 40-godi{ninata od izleguvaweto na tritomniot Re~nik na makedonskiot jazik. Vo XXXIII nau~na konferencija na XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Lingvistika, Skopje, 2007, 145151. T. S.
lo, sredno teolo{ko obrazovanie dobil vo pri{tinskata medresa Alaudin#, a potoa diplomiral na Pravniot fakultet i na [erijatskiot fakultet na Kuvajtskiot univerzitet. [esnaeset godini bil versko-prosveten referent na Islamskata verska zaednica za Skopje i Skopsko, ~len na Soborot na Islamskata verska zaednica (IVZ), nejzin javen obvinitel i pretstavnik na islamskite verski slu`bi vo toga{nite op{tesS. Ml. tveni organizacii. REXEPI, Jusuf R. (Tetovo, 1923 Tetovo, 2004) lekar, univ. profesor na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Pri{tina. Zavr{il vtori klas vo Tetovskata realna gimnazija Kiril Pej~inovi}# (1940). Na 17-godi{na vozrast (letoto na 1941), bil vklu~en vo OVRA (Kontrarazuznava~ka slu`ba na Italija) i vo esenta vo Pri{tina gi zavr{il i preostanatite dva klasa od gimnazijata, a potoa bil ispraten na trimese~en razuznava~ki kurs na OVRA vo Padova (Italija). Zavr{il i kurs vo Rimskiot otsek na OVRA (1942). Pritoa mu bilo ovozmoèno da se zapi{e i na prva godina studii na Medicinskiot fakultet vo Padova. Naskoro se vratil vo Tetovo (1943) i mu pristapil na Samostojniot bataljon Altonom Quboteni# od Tetovo kako podoficer, po tri meseci bil unapreden vo potporu~nik i poru~nik na izvestitelnata slu`ba na Albanija (1944), vraboten vo kvestaturata vo Tetovo za borba protiv komunistite. Po Osloboduvaweto zaminal na studii na Medicinskiot fakultet na Belgradskiot univerzitet i po diplomiraweto (1952) se vrabotil kako lekar vo Tetovo. Tetovskite albanski politi~ki strukturi go kandidirale i bil izbran za pratenik vo Sobranieto na SRM (19681971). Go dobil i ~inot rezerven poru~nik na JNA (1975). Doktoriral na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina na tema Epidemiolo{ke studije o faktorima rizika koro-
REXEPI, Haxi Sulejman efendi (Gorno Svilare, Skopsko, 1947) pretsedatel na Me{ihatot na IVZ vo RM (1991?). Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto se-
RIBAROVA
narne bolesti u industrijskih radnika SAP Kosova# (1977). Bil {ef na Katedrata za interni zaboluvawa na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Pri{tina (od 1981), a podocna lekar po op{ta praktika vo Medicinskiot centar vo Tetovo (1986). Po predlog na Op{tinskata konferencija na SRVS na Pri{tina, Op{tinskiot sekretarijat za narodna odbrana vo Pri{tina pokrenal postapka protiv nego za izveduvawe pred Sudot na ~esta (24. III 1987). Negoviot izbor za ~len na RK na SSRNM predizvikal silna reakcija vo javnosta i vo pe~atot (1987).
LIT.: Kvislin{ko minato na d-r Rexepi, Ve~er#, XXV, 7463, Skopje, 24. VII 1987, 3. S. Ml.
~len na Bokserskiot klub Kumanovo# vo Kumanovo. Na Republi~koto prvenstvo vo Bitola (1980) stanal mladinski, a na prvenstvata na Jugoslavija vo Split (1981) i Valevo (1984) seniorski prvak i reprezentativec na Jugoslavija. Na balkanskite prvenstva vo Izmir (Turcija, 1981) osvoil srebren, a vo Atina (Grcija, 1983) zlaten medal. Bil pobednik na me|unarodnite turniri vo Balaton (Ungarija, 1981), Belgradski pobednik# (1981) i Zlaten gong# vo Skopje (1983 i 1985), a pri vtoroto osvojuvawe e proglasen i za najdobar bokser. Na Olimpiskite igri vo Los Anxeles (SAD, 1984) osvoil srebren medal. Na doma{nite i na me|unarodnite natprevari vo poedine~na konkurencija i za svojot klub nastapil vkupno 126 pati so 115 pobedi, 4 nere{eni i 7 porazi, a osvoil 10 zlatni, 2 srebreni i 1 bronzen medal.
LIT.: @ivko Lazarevski i Petar Trajkovski, Kumanovskite olimpijci, Kumanovo, 1984. D. S.
R@ANOVO rudnik na Fe-Ni ruda, koj se javuva na kontaktot pome|u jurskite serpentniti i {krilcite vo podinata i krednite varovnici vo atarot na s. Rànovo. Prostorno, rudniot sloj ima subvertikalna polo`ba i pod vlijanie na silnite tektonski dvièwa ima inverzna polo`ba. Mineralnata asocijacija na rudata vo ova lateritsko nao|ali{te e: magnetit, hematit, klinohlor, talk, sepiolit, pirit, maghemit, pirotin, digenit, milerit i dr. Godi{nata produkcija e okolu 800.000 toni ruda, so okolu 1% Ni, 30% Fe, 0,05% Co. Vkupno utvrdenite geolo{ki rudni rezervi na Fe-Ni se 42 milioni toni so 31% Fe i 1,03% Ni.
LIT.: Blaò Boev, i dr., Nao|ali{ta na nikel i niklonosno èlezo vo Vardarskata zona so poseben osvrt na rudnata serija RànovoStudena voda, Posebno izdanie br. 3, RGF, [tip, 1996. T. Ser.
Esma Rexepova
REXEPOVA, Esma (Skopje, 8. VIII 1943) interpretatorka na romski i drugi narodni pesni. So svojata pesna go ima obikoleno celiot svet. Karierata se vrzuva za imeto na nejziniot soprug Stevo Teodosievski. Ispeala golem broj pesni, prete`no romski. Albumot Queen of the Gypsies# e izbran me|u 20-te najdobri albumi spored World Music#. Odràla nad 15.000 koncerti vo celiot svet, imala nad 2.000 nastapi za humanitarni celi. Na plo~i, kaseti i CD ima izdadeno 586 pesni, a od plo~ite dve se platinesti, 8 zlatni i 8 srebreni. Za nea e snimen kratkiot dokumentaren film Zapej Makedonijo# (1968). M. Kol.
R@ (Secale cereale L.) ednogodi{en strani~nooploden vid. Kaj nas so p~enicata e najstara smeska pod imeto napolica. Stebloto (slamata) e dosta dolgo (80250 cm), grubo i sluì za pokrivawe objekti. ZnaR` ~eweto mu e i {to intenzivno se sobira do esen. Vo RM se see na okolu 7.300 ha i ima prose~en prinos od 1.500 kg/ha zrno. Vo ponovo vreme s# pove}e se raboti na hibridot tritikale (p~enica r`), kako i na tetraploidna r`. P. Iv.
RIBAROVA, ZDENKA (Praga, ê{ka, 13. VI 1945) nau~en sovetnik vo Oddelenieto za istorija na maked. jazik vo IMJ Krste P. Misirkov# vo Skopje. Zavr{ila Filoz. f. na Karloviot univ. (Praga) bohemistika, rusistika i jugoslavistika; doktorirala so Imperativot vo st.slov. j. Od 1975 god. raboti vo IMJ vrz proektot Re~nik na crk.slov. j. od maked. redakcija, ~ij glaven istraùva~ e od 1986, a od 2000 i glaven redaktor. Rabotela kako lektor po ~e{ki na Univ. vo Zagreb, kako asistent na Filoz. fak. vo Praga; predavala st.slov. vo Pri{tina; bila lektor po maked. i srp. j. na Filoz. fak. vo Brno, Praga i dr. Nejziniot nau~en interes se odnesuva na crk.slov. pismenost vo po{iroki komparat. ramki, a pred s na maked. redakcija i na najstarata istorija
Rexep Rexepovski
REXEPOVSKI, Rexep (Kumanovo, 14. XII 1962) bokser. Bil
Povr{inski kop vo rudnikot Rànovo
1271
RIBAROVSKI
na maked. j. Od taa oblast objavila i najmnogu prilozi vo doma{ni i stranski spisanija. Avtor e na 157 trudovi, od koi 18 knigi.
BIBL.: Radomirovo ev. (vo koavtorstvo so R. Ugrinova-Skalovska), IMJ, 1988; Grigorovi~eviot parimejnik (so Z. Hauptova), MANU, 1998; Jazikot na maked. crk.slov. tekstovi, MANU, 2005; Re~nik na crk.slov. j. od maked. redakcija, I tom, IMJ, 2006. P. Hr. Il.
RIBARÎWA (Alcedinidae) familija mali ptici od redot sivovranovidni ptici (Coraciiformes), tesno povrzani so vodnite biotopi. Vo Evropa e prisuten samo eden vid, koj se sre}ava i kaj nas ribar~e (Alcedo Ribar~e athis).
nik. Objavuval tekstovi vo qubB. P. \. qansko Delo#. RIZOV, Rizo (psevd. Konstantinovi~) (Veles, 1. I 1872 Skopje, 6. I 1950) istaknat makedonski nacionalen deec. Se {koluval vo Veles i ]ustendil. Po osnovaweto na MRO stanal nejzin ~len i dejstvuval kako organizator na revolucionerni grupi i organizacioni komiteti vo makedonskite sela i gradovi. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie i vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. Po Prvata svetska vojna bil eden od osnova~ite na Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO i potpisnik na Deklaracijata za avtonomna Makedonija i protiv novoto porobuvawe. Bil eden od osnova~ite na VMRO (Ob), privrzanik na idejata za sozdavawe makedonska nacionalna partija vo Vardarskiot del na Makedonija. Se zastapuval za obedinuvawe na makedonskite revolucioneri vo edinstven osloboditelen makedonski nacionalen komitet. Kako pretstavnik na VMRO (Ob) prestojuval vo Avstrija, Germanija i SSSR i ja zapoznaval svetskata javnost so pravednata osloboditelna borba na Makedonskiot narod za sloboda i sopstvena dràva. Po Osloboduvaweto na Makedonija se vratil vo Skopje.
LIT.: Ivan Katarxiev, Vreme na zreewe, II, Skopje, 1977; BKP, Kominternt i makedonskit vpros, II, Sofi, 1999. O. Iv.
Risto Ribarovski
RIBAROVSKI, Risto (Bukure{t, 9. V 1943) geod. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmeti od oblasta na geodezijata. Diplomiral vo Belgrad (1967), specijaliziral vo Bukure{t (1978). Zasluèn e za formiraweto i razvojot na Geodetskiot oddel na Fakultetot. Pova`ni knigi: Teorija na gre{ki so izramnuvawe# (1986, 1997), Voved vo vi{a geodezija# (1994), Geodetski presmetuvawa# (1999), Prakti~na geodezija# (2003) i Vi{a geodezija# (2005). Q. T.
RIBIZLA (Ribes L., fam. Saxifragaceae) rod so okolu 150 vida, glavno listopadni grmu{ki od severnata hemisfera, so lapoviti i nazabeni listovi, hermafroditni ili ednopolni cvetovi edine~ni ili vo Ribizla grozdovi. Plodot e pove}esemena, so~na bobinka. Vo RM prirodno se zastapeni: R. grossularia L. (ogrozd), R. alpinum L. (planinska ribizla), R. multiflorum Kit. i R. petraeum Wulf. Kaj nas e dvorna kultura. Najkvalitetna e crnata ribizla, so nad 200 mg % vitamin S. Crvenata ribizla e porodna. Ima i zlatna ribizla, koja e najbujna i moè da se upotrebuva za visoko kalemewe na drugite ribizli i na ogrozdot. B. R.; Al. And.
Kiril Ribarski
Erol Rizaov
Radoslav Rizovski
RIBARSKI, Kiril ([tip, 27. I 1947) trombonist. Eden od najistaknatite makedonski reproduktivni umetnici. Diplomira vo Qubqana (D. Mi{kovi}, 1971), a magistrira na Muzi~kata akademija vo Zagreb (M. Fuks, 1977). ^len e na Simfoniskiot orkestar na RTV Qubqana (19711977). Potoa stanuva profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje, osnova~ i direktor na Interfest vo Bitola (1993). Imal brojni koncerti niz celiot svet, a realiziral i golem broj snimki za pove}e izdava~ki ku}i. B. Ort.
1272
RIZAOV, Erol (Ko~ani, 18. XI 1950) novinar, politi~ki analiti~ar. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. So novinarstvo po~nal vo 1977 g. beleèj}i brz podem pripravnik vo Gradskata rubrika, sorabotnik i komentator vo Vnatre{nopoliti~kata rubrika, pomo{nik, pa zamenik na glavniot i odgovoren urednik, vo periodot 1996 1999 g. odgovoren urednik vo Nova Makedonija#. Eden od osnova~ite na Utrinski vesnik#, negov prv direktor (1999) a pet godini podocna glaven i odgovoren ured-
RIZOVSKI, Radoslav (s. Ro`den, Kavadare~ko, 16. IX 1935 20. VII 2008) redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta odgleduvawe na {umite i za predmetite Fitocenologija i Parkovi so za{tita na ~ovekovata sredina. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1959), kade {to e izbran za asistent (1961). Magistriral na [umarskiot fakultet vo Zagreb (1969), a doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot vo Skopje (1973), kade {to e izbran za docent, a potoa za redoven profesor (1985).
RISTEVSKI
Vrven florist i fitocenolog, poznat i nadvor od na{ata zemja. Objavil golem broj nau~ni i stru~ni trudovi, a u~estvuval i vo re{avaweto na pove}e nau~ni i stru~ni problemi od negovata oblast. Al. And. RILSKI GLAGOLI^KI LISTOVI v. Fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. RILSKI OP[T KONGRES NA TMORO (Rilski manastir, oktomvri 1905) Eden od najzna~ajnite kongresi na MRO. na nego u~estvuvale 21 delegat (Damjan Gruev, \or~e Petrov, Jane Sandanski, Pere To{ev, Boris Sarafov, Hristo êrnopeev i dr.). Bila napravena analiza na celokupnata dejnost na Organizacijata i bila usvoena Programska deklaracija za natamo{noto dejstvuvawe. Bile usvoeni nov Ustav i Pravilnik za rabotata i izbrani novi rakovodni tela: Centralen komitet i Zadgrani~no pretstavni{tvo, kako i redaktor na oficijalniot organ na Organizacijata Revolcionen list#. Celta na revolucionernoto dejstvuvawe bila opredelena vo ~l. 1 na Ustavot: Izvojuvawe politi~ka avtonomija na Makedonija i na Odrinsko#. Bil otfrlen kvalifikativot tajna# i Organizacijata se imenuvala Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija. Bila potvrdena pozicijata za samostojnost i nezavisnost na Organizacijata, osudeni pretenziite na sosednite balkanski dràvi i potvrdena re{enosta za presmetka (so site sili i sredstva) so propagandnite institucii i vooruèni ~eti ufrluvani vo Makedonija.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, 1. Skopje, 1981. M. Min.
RIMSKO-DORSKI STIL VO PELAGONIJA identifikuvan vo Pelagonskata Visoramnina, vo gradot Stibera (kaj s. Brailovo) i vo stariot Astibo ([tip). Kamenite arhitektonski elementi se pretstaveni so bazi, delovi od stolbovi, kapiteli, arhitrav i so friz. Vo êpigovo se otkrieni tri rimsko-dorski bazi so plinta i samo eden torus. Del od kanelirana kolona od Star Konak, vo [tip. Trite kapiteli se so vrat, tesen korniz, blago izdadena ehinus pernica i plinta. Poteknuvaat od êpigovo, od ûka Branenici (pome|u Pa{ino Ruvci i êpigovo) i od Brailovo. Edinstveniot del od rimsko-dorskiot arhitrav imal pravoagolen presek so regula (kapalica) i so 6 guti (kapki) vo gorniot horizontalen del, registriran vo s. êpigovo. Vo dvorot na crkvata Sv. Duh# vo sosednoto selo Trojkrsti se nao|a i edinstveniot del od rimsko-dorski friz, so karakteristi~nite elementi (triglif i metopi vo plitok reljef). Datira od I v. pr.n.e. do II. v. pr.n.e.
LIT.: V. Lil~i}, Rimsko-dorskiot red vo Makedonija, Makedonsko nasledstvo# 16, Skopje, 2001, 317; istiot, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, I, Skopje, 2001, 2829, 55, 420437, 458, karta 1. V. L.
RINHINI slovensko pleme naseleno vo Makedonija (VIVII v.) od Halkidik do Orfano. Imeto go dobilo spored hidronimot Rinhios, isto~no od Solun (nare~eni Vlahorinhini). Pokrsteni od svetogorskite monasi (vtorata pol. na VIII v.). Kralot (rex) Prebond (Prvud) e edinstven poznat nivni ~elnik. Sklu~uvale sojuzi so Strimoncite (pri opsadata i napadot na Solun, 674/5677, im se priklu~ile Sagudatite i Draguvitite), gusarele po Struma i niz Egejot. Nivnoto ime is~eznalo do IX v.
LIT.: T. @ivkovi, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002. B. Petr.
RIPSIMIJA (X v.) sopruga na komitot Nikola, od ermensko poteklo. Se veruva deka nejzinoto ime e za~uvano vo Samuiloviot epitaf od s. German (992/3); navedena zaedno so po~inatite ~lenovi od semejstvoto. So Nikola imala u{te trojca sinovi: Mojsej, Aron i Samuil.
LIT.: S. Pirivatri~, Samuilovata dràva, obhvat i harakter, Sofi, 2000. B. Petr.
RINIJA [KIPTARE# Albanska fa{isti~ka organizacija (19431944), formirana po kapitulacijata na Italija od rasformiranata Albanska fa{isti~ka partija. Ja formirale Germancite za borba protiv edinicite na Makedonskata vojska za odrùvawe na Golema Albanija#. Sorabotuvala so balistite. Bila rasformirana vo noemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skopje, 2002. \. Malk.
Nikola Ristanovski
RISTANOVSKI, Nikola (Vitkovica, Ostrava, ê{ka, 23. I 1969) teatarski i filmski akter. Diplomiral na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje (1993). Od 1994 g. e vo Dramata na MNT. Osven na mati~nata scena, nastapuva i na teatarskite sceni vo Makedonija, Srbija i Crna Gora.
Ulogi: Raskoqnikov (Zlostorstvo i kazna#), Andrea (Bure barut#), Bolen Doj~in# (Lepa Angelina#), Leone (Glembaevi#), Lapohin (Vi{nova gradina#), Den (Poblisku#), Don @uan vo istoimenoto delo, Lulu (Mame mu ebam koj prv po~na#) i dr. Nastapil vo filmovite: Svetlo sivo#; Preku ezeroto#; Zbogum na dvaesettiot vek#; Bure barut#. R. St.
Vo Rilskiot manastir se odrà eden od najzna~ajnite kongresi na TMORO (1905)
RISTEVSKI, Boris (Bitola, 18. II 1929) agronom, prof. po ovo{tarstvo i dr. predmeti, avtor na u~ebnici i knigi. Zavr{il Zemjodelski faklultet vo Skopje (1954). Do 1958 g. rabotel vo stopanstvoto, a potoa kako profesor vo Zemjodelskoto u~ili{te vo Bitola. Vo oktomvri 1960 g. e primen kako asistent po ovo{tarstvo. Magistriral vo Ze1273
RISTEVSKI
mun (1966), a doktoriral vo Skopje (1969). Mati~en predmet mu bil Op{toto ovo{tarstvo, no po potreba predaval i drugi predmeti. Sam i so koavtori publikuval nad 260 nau~ni i stru~ni truda, kako i osum u~ebnici i knigi. B. R.
BIBL.: stihozbirki: Polutici (1884), Kop~a (2001), Stradalnici na sonot (1992), Cve}eèna (2003), Majka (1990), Neda (1996), piesi: Protest (1992) i Strav i sram (1996). Bl. R.
izveduvani ili pe~ateni na makedonski vo Avstralija i vo Makedonija (19902006).
Du{an Ristevski
RISTESKA, Gordana (Prilep, 14. X 1944) novinar. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje. Od 1975 g. vo Nova Makedonija#: sorabotnik i urednik na Kulturnata rubrika i na Sabotniot prilog, vnatre{no i nadvore{no-politi~ki komentator, postojan dopisnik od Moskva (19891993), prv makedonski akreditiran dopisnik od Albanija (19961999). Urednik vo vesnikot Makedonija denes# i vo nedelnikot Denes# (20012003). B. P. \.
na Balkanskiot Poluostrov. Raboti vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep, na ~ie ~elo se nao|a od 2004 g. Vklu~en e vo pove}e arheolo{ki iskopuvawa na proekti od docnoanti~kata i osobeno od srednovekovnata naselbinska i funerarna problematika, pred s# vo Pelagoniskiot region. Objavil dvaesettina trudovi glavno od oblasta na srednovekovnata keramologija.
BIBL.: Ranosrednovekovni naodi od Skupi, MN#, 19, Skopje, 2002; Ranosrednovekovna sadova keramika od Republika Makedonija, Vizantiski vremennik#, 65 (90), Moskva, 2006. El. M.
RISTEVSKI, Du{an Traj~ev (Bitola, 22. II 1954) makedonski pisatel, kulturno-nacionalen deec i op{testvenik. Po iseluvaweto vo Sidnej, Avstralija (1973) zavr{il Vi{a socijalna {kola (1985), diplomiral na Fakultetot po sociologija (1991) i magistriral na Fakultetot po sociologija i humanistika (1996) specijalist za sovetuvawe i psihoterapija. Ja izvr{uval funkcijata dràven komisioner na Komisijata za etni~ki raboti (1987 1990), a potoa e sovetnik-terapevt za mentalno zdravje vo Slu`bata za mentalno zdravje vo regionot St. George vo Sidnej (od 1991). Aktiven e vo makedonskata zaednica (od 1976): osnovopolo`nik i pretsedatel e na Makedonskoto literaturno dru{tvo vo Avstralija Grigor Prli~ev# vo Sidnej (od 1978) so 270 ~lena od cela Avstralija i so 47 oddelni publikacii; osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Makedonsko-avstraliskoto dobrotvorno dru{tvo vo Sidnej (1982); pretsedatel na Odborot za organizirawe na Denovite na makedonskata kultura (19861988); inicijator za formirawe na Makedonskiot komitet za ~ovekovi prava vo Sidnej (1989) i na Makedonsko-avstraliskoto dru{tvo na profesionalci (1990), kako i na Fondacijata za makedonski studii na Univerzitetot Makvori; inicijator za formirawe na Avstralisko-makedonskata teatarska grupa za mladi vo Kalton (1991) i na Avstraliskomakedonskata teatarska grupa vo Sidnej (2007). ^len e na Dru{tvoto na pisatelite (od 1988) i na Dru{tvoto na novinarite na Makedonija (1989) vo Skopje, kako i pove}egodi{en urednik na literaturnoto spisanie Povod# vo Sidnej. Avtor e na stihozbirki (na makedonski i na angliski jazik) pe~ateni vo Sidnej i na monodrami
1274
Milan Risteski
Blagoja RisteskiPlatnar
RISTESKI-PLATNAR, Blagoja (Prilep, 7. V 1949 Prilep, 19. X 2004) poet, dramski pisatel. Zavr{il sredno obrazovanie. Rabotel vo izdava~kata organizacija Streme`# vo Prilep. Bil direktor na Domot na kulturata vo rodniot grad.
BIBL.: Ledna urna, poezija, 1980; Pesja pena, poezija, 1984; Lepa Angelina, drama; Spiro Crne, drama, 1987 i dr. LIT.: S. Stoj~evski: Neiscrpnosta na eden motiv, vo knigata Opsada na zagatkata (2002). P. Gil.
Branislav Risteski
RISTESKI, Branislav (Prilep, 24. IV 1959) arheolog. Diplomiral na Filoz. fak. vo Skopje, kade {to magistriral i doktoriral na temi za srednovekovnata sadova keramika, odnosno za grn~arijata vo centralnite delovi
RISTESKI, Milan Dimitriov (s. Vepr~ani, Mariovsko, 23. IV 1923 s. Agios Konstantinos, Grcija, 22. VII 1983) folklorist i publicist, sobira~ i izdava~ na makedonsko narodno tvore{tvo. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te (1934), siroma{niot sirak stanuva selski ov~ar i govedar i momok kaj pove}e gospodari. Od 1942 g. kako sekretar na vospitna grupa vo seloto aktivno ja pomaga NOB, a od april 1944 g. stapuva vo redovite na NOV. Po demobilizacijata od JNA, stanuva sekretar na Mesniot naroden odbor vo rodnoto selo, a potoa i ~len na OK na KPM. Go zavr{uva dvegodi{niot kurs na U~itelskata {kola vo Bitola (19521954) i e postaven za u~itel vo Prilep, potoa e ispraten za sekretar na Op{tinskiot komitet na KPM vo s. Pletvar (1957), a vo slednata godina se vra}a pak za u~itel vo Prilep. Od 1969 g. raboti kako arhivist vo Istoriskiot arhiv vo Skopje i nadvore{en sorabotnik na Institutot za folklor. Folklornite materijali (glavno od Mariovo i od Pore~e), sobirani zaedno so trojcata sinovi, iznesuvaat nad 25.000 stranici (snimeni i na magnetofonska lenta) i deponirani vo Arhivot na Institutot. Golem del od pesnite se ispeani od sopruga mu Kita. Sobira~kata rabota vsu{nost ja zapo~nuva (na raka) u{te vo 50tite godini, a od 1960 g. pe-
RISTOV
~ati mariovski narodni obi~ai, obredi i pesni vo sp. Streme`#. Potoa objavuva obemen Zbornik na revolucionerno-borbeni pesni#, a posthumno e izlezena i zbirkata Makedonski obredi i obredni pesni od Mariovo i Prilepsko#. Qubopitniot Risteski nastapuva na nau~ni sobiri i folkloristi~ki kongresi i objavuva prilozi vo nau~ni zbornici. Avtor e i na nekolku hroniki i monografii. Zaedno so soprugata zagina vo soobra}ajna nezgoda vo kampot Kamena Vurla na Egejskoto primorje.
BIBL.: Nikodin vo NOB, Prilep, 1962; Naroden heroj Kire Gavriloski-Jane, Prilep, 1968; PTT vo Makedonija. Op{t osvrt vrz istoriskiot razvoj (vo koavtorstvo so d-r Du{ko Konstantinov i d-r Milo{ Konstantinov), Skopje, 1970; Zbornik na revolucionerno-borbeni pesni, Skopje, 1981; Pore~e niz istorijata, Skopje, 1982; Vedri kaùvawa za Itar Pejo I, Skopje, 1983; Makedonski obredi i obredni pesni od Mariovo i Prilepsko, Skopje, 1985. LIT.: Bl. Ristovski, Milan Dimitriov Risteski (23. IV 1923 22. VII 1983), Makedonski folklor#, XVI, 32, 1983, 287296. Bl. R.
skiot literaturen jazik, Skopje, 1988; Grigor Prli~ev. Novi stranici, Ohrid, 1989; Legendi i predanija za sv. Naum, Skopje, 1990; Nrodni prikazni,predanija i obi~ai kaj Egip}anite/E|upcite vo Makedonija, Ohrid, 1991; Edna neobjavena makedonska gramatika, Ohrid, 1991; Prespa pod Albanija i nejzini narodni umotvorbi, Ohrid, 1993; Sudeni za Makedonija, Skopje, 1993 (II dopolneto izd., Ohrid, 1995); Sudeni za Makedonija,2, Ohrid, 1996; Literaturno-folklorni prilozi, Ohrid, 1999; Navra}awa na istoriski temi, Ohrid, 2000; Prilozi za istorijata na makedonskiot jazik, Ohrid, 2000; ûdata na Sveti Naum, Ohrid, 2005; Ohridski mitropoliski kodeks, Ohrid, 2005. LIT.: Vasil Drvo{anov, Tvore{tvoto na Stojan Risteski, Skopje, 2002. Bl. R.
Ulogi: Balerina Ana (Mame mu ebam koj prv po~na#), Ina (Murlin Monro#), Klaus (Divo meso#), Xun (Marisol#), Lili (Druga strana#), Anastazija (@iv ~oek#), Zganarel (Don @uan#), Megi (Ma~ka na vè{ten limen pokriv#), Irena (Sina soba#) i dr. R. St.
Mil~o Ristov
Danilo Risti}
Stojan Risteski
RISTESKI, Stojan (s. Le{ani, Ohridsko, 2. XI 1932) univ. profesor, kulturno-nacionalen i jazi~no-literaturen istori~ar, filolog i publicist. Po zavr{uvaweto na Filoz. fakultet vo Skopje, doktorira na Univerzitetot vo Pri{tina i stanuva gimnazijalen profesor, prosveten inspektor vo Ohrid i profesor po mak. jazik i literatura na univerzitetite vo Pri{tina i vo Ni{ i na Fakultetot za turizam vo Ohrid. Vrz osnova na istraùvawata na istorijata na mak. pismen i literaturen jazik, literaturata, folklorot, nacionalno-revolucionernata istorija i kulturata, osvetluvaj}i mnogu pomalku poznati profili od na{eto kulturno-nacionalno minato, objavuva nad 40 posebni monografski istraùvawa, dokumentarni zbornici i u~ebnici, kako i brojni statii vo dnevniot i periodi~niot pe~at vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Estreja Ovadja Mara, Gornji Milanovac, 1978; Literaturni ispituvawa, Skopje, 1983; Sozdavaweto na makedon-
RISTI], Danilo ([trbac, Srbija, 8. II 1950) redoven profesor vo IZIIS, istaknat nau~nik i inovator so najvisoki internacionalni priznanija vo oblasta na zemjotresnoto inènerstvo. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kwaèvac. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976), kako najdobar student. Magistriral vo IZIIS, doktoriral na Kjoto univerzitetot vo Japonija (1988). Istaknat rakovoditel, zamenik-direktor i mentor na magistranti i doktoranti. Avtor e i koavtor na preku 300 nau~ni i stru~ni truda. Ekspert na OON. Nastapuval na vrvni univerziteti vo Japonija, Amerika, Azija i vo Evropa. K. Tal.
RISTOV, Mil~o (Radovi{, 5. XI 1931 Skopje, 7. VIII 2005) fizi~ar, red. prof. na PMF (1975), ~len na MANU (1983). Diplomiral (1956) na Filozofskiot fakultet na Grupata za fizika, magistriral (1962) na univerzitetot vo Man~ester. Doktoriral na PMF (1970) so studija na niskofrekventnata voltamperna karakteristika na plazmata vo visokofrekventno pole. Na PMF rabotel od 1956 g., prvin kako asistent, a potoa kako nastavnik, glavno za predmetite Elektronika i Aparati i instrumenti vo laboratorija. Za eksperimentalnite ve`bi podgotvil soodvetni praktikumi, a negoviot u~ebnik Elektronika# e preizdavan nekolku pati. Rabotel na temi od pove}e oblasti: fizika na niskotemperaturnata plazma, fazni dijagrami na legurite, eksperimentalni metodi, polusprovodnici i tenki filmovi, elektrohromizam. Od okolu 100 objaveni nau~ni publikacii, najgolemiot del se povrzani so podgotovkata i izu~uvaweto na svojstvata na tenkite filmovi vo vrska so fotovoltai~nata konverzija na son~evoto zra~ewe i pogolemiot del od niv se objaveni vo stranstvo. Rakovodel so okolu 20 nau~ni proekti i so izrabotkata na pove}e magisterski i doktorski disertacii. Pottiknal i realiziral pove}e konkretni primeni na fizikata vo grade`ni{tvoto i medicinata. Re~isi do krajot na ìvotot rabotel vo svojata laboratorija.
Irena Risti}
RISTI], Irena (Ohrid, 26. I 1975) akterka. Diplomirala akterska igra na FDU vo Skopje (1999). Od 2000 g., ~len na Dramskiot teatar vo Skopje.
RISTOV, Tomislav Ristov (s. Pr`devo, Tikve{ko, 19. XI 1940) farmacevt, polkovnik, redoven prof. na Farm. f. Dal osoben pridones vo oformuvaweto na kadrite na Farm. f. Prethodno
1275
RISTOVA
bil vraboten vo Zavodot za preventivna medicinska za{tita pri Voenata bolnica vo Skopje i na~alnik na Klini~kata laboratorija pri VB. Pridonel za razvojot na sovremenite metodi i tehniki {to se primenlivi vo bromatologijata. Bil pretsedatel na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo (19942000). L. P.-T.
Blaè Ristovski
itn. Vo dva navrata be{e gostinprofesor po makedonska istorija i civilizacija na Nacionalniot institut za orientalni jazici i
Mirjana Ristova
RISTOVA, Mirjana Velkova (Skopje 9. X 1948) redoven profesor (2004) na PMF, (Institut za hemija). Diplomirala (1972), magistrirala (1981) i doktorirala (1993) vo Skopje. Izveduvala nastava po nekolku predmeti od neorganskata hemija za studentite po hemija, kako i neorganska i organska hemija za studentite od [umarskiot fakultet i hemija na Interdisciplinarnite studii po za{tita pri rabota. Nau~nata rabota $ e od oblasta na strukturnata hemija i primenata na spektroskopski metodi za re{avawe na prakti~ni problemi. Objavila 25 nau~ni trudovi (vo renomirani stranski spisanija), a na nau~ni sobiri u~estvuvala so 45 soop{tenija (pogolemiot del na me|unarodni nau~ni manifestacii). U~estvuvala vo realizacijata na pove}e nau~noistraùva~ki proekti.
RISTOVSKI, Blaè Petrov (s. Garnikovo, Kavadare~ko, 21. III 1931) slavist, filolog, kulturolog, istoriograf, folklorist i literaturen istori~ar, ~len na MANU (1988). Gimnaziskoto obrazovanie go zavr{uva vo Kavadarci i vo Prilep (1950), a Filozofskiot fakultet (Grupata za literaturite na narodite na SFRJ i makedonski jazik) vo Skopje (1955). So nau~noistraùva~ka rabota po~nuva da se zanimava u{te po zapi{uvaweto na studiite, a prviot istraùva~ki trud go objavuva vo toga{niot organ na Katedrata za ju`noslovenski jazici Makedonski jazik# (II, 5, 1951, 117120).
1276
Iako redoven student, raboti kako glaven urednik na sp. Narodno zdravje# i {ef na Otsekot za pe~at vo Institutot za zdravstveno prosvetuvawe vo Skopje (1953 1955). Po ednogodi{no profesoruvawe vo Kavadarci (1956/57), se vra}a vo Skopje i raboti kako jazi~en redaktor na Radio Skopje (19571961). Kako lektor za makedonski jazik i predava~ za makedonska literatura na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Qubqana (19611966) gi vodi i predavawata na Pedago{kata akademija vo Maribor (19651966). Po odbranata na doktorskata disertacija Krste P. Misirkov ìvotot i deloto# (1965) e izbran za direktor na Institutot za folklor vo Skopje. Go pokrenuva i go ureduva sp. Makedonski folkor# (19681978). Osnova~ e i pretsedatel na bienalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. Organizira uspe{na terenska sobira~ka dejnost na makedonskite narodni umotvorbi, a ja koncipira i izdava~kata dejnost na Institutot za folklor. Kako nau~en sovetnik, preminuva vo Institutot za nacionalna istorija (19771991), kade {to go rakovodi Timot za kulturnata istorija i Balkanolo{koto oddelenie. Izbran e za prv potpretsedatel na prvata Vlada na samostojna Republika Makedonija (19911992), a do penzioniraweto e nau~en sovetnik vo Institutot za staroslovenska kultura (19931995). Be{e ~len na redakciite na sp. Etnologia Slavica# (Bratislava), Demos# (Berlin), Narodno stvarala{tvo Folklor# (Belgrad), Pogledi#, Sovremenost#, Glasnik# na INI (Skopje) i dr. Be{e pretsedatel na Zdruènieto na folkloristite na Makedonija i na Sojuzot na zdruènijata na folkloristite na Jugoslavija, prv potpretsedatel na Odborot na Balkanskiot festival na narodni pesni i igri vo Ohrid (1967), ~len na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo, pretsedatel na Sovetot na Filozofsko-istoriskiot fakultet
B. Ristovski: Istorija na makedonskata nacija# (1999)
civilizacii (Sorbona III) vo Pariz (1986 i 1992) i sekretar na MANU (19992002). Kako istraùva~ na makedonskata literaturna, jazi~na i nacionalna istorija i na folklorot vo Makedonija, objavil pove}e knigi za razvitokot na makedonskata kulturno-nacionalna misla i nad 800 statii i drugi prilozi vo razni zbornici i spisanija vo zemjata i vo stranstvo. Nau~nistraùva~kite interesi mu se dviàt vo nekolku tematski relacii i gi zafa}aat specifikite na pojavata i razvitokot na makedonskiot narod i makedonskata nacionalna misla i akcija do nejzinata kone~na afirmacija; istorijata na makedonskiot pismen i literaturen jazik, literaturnata istorija i folklorot. Posebno gi istraùva i gi afirmira nacionalnite dejci od XIX i XX v.: Krste P. Misirkov, Dimitrija D. ûpovski, Nace D. Dimov, \or|ija M. Pulevski, Petar D. Draganov, Marko Cepenkov, Ko~o Racin, Vasil Ikonomov, Nikola Vapcarov, Todor ôpov i dr. Vo negovite trudovi donese nova dokumentarna faktografija i nau~na argumentacija i so analiti~ki i kriti~ki pristap kon izvorite i literaturata $ pretstavi na nau~nata javnost niza projavi, nastani i procesi i cela plejada zaslu`ni profili od makedonskoto kulturno-nacionalno minato. Koavtor e na pet u~ebnika po istorija za osnovnoto i srednoto obrazovanie.
BIBL.: a) posebni publikacii: Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966; Vardar#. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. P. Misirkov, Skopje, 1966; Lozarite vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1968; Nace N. Dimov (1876 1916), Skopje, 1973; \or|ija M. Pulevski i
RISTOMANOV
negovite kni{ki Samovila Makedonska# i Makedonska pesnarka#, Skopje, 1973; Makedonski narodnoosloboditelni pesni, Skopje, 1974; Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prilozi kon prou~uvaweto na makedonsko-ruskite vrski i razvitokot na makedonskata nacionalna misla, III, Skopje, 1978; Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I i II, Skopje, 1980; Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, 12, Skopje, 1982; Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Prilozi za razvitokot na makedonskata kulturno-nacionalna misla, 12, Skopje, 1983; Ko~o Racin. Istorisko-literaturni istraùvawa, Skopje, 1983; Vasil Ikonomov (18481934). Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, Skopje, 1985; Krste Misirkov (18741926), Bitola, 1986; Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Istraùvawa i zapisi, III, Skopje, 1987; Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Prilozi za makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, 13, Skopje, 19891990; Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, III, Skopje, 1993; Makedonija i makedonskata nacija, Skopje, 1995; Dimitrija ûpovski i makedonskata nacionalna svest, Skopje, 1996; Ranite rakopisi na Krste P. Misirkov na makedonski jazik, Skopje. 1998; Dimitar V. Makedonski, Sve~en sobir po povod 150-godi{ninata od ra|aweto i 100-godi{ninata od smrtta, Skopje, 1999; Dimitri ûpovski i nacionalnoe soznanie, Skopje, 1999; Macedonian and the Macedonian people, ViennaSkopje, 1999; Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999; Krste Misirkov. Novi istraùvawa i soznanija, Skopje, 2000; Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, Skopje, 2001; Makedonskata kauza. Reagirawa, polemiki, intervjua, Skopje, 2001; Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001; b) Izbori i redakcii: Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, Kniga desetta, Materijali, Literaturni tvorbi, Redaktiral , Skopje, 1972; Makedonski revolucionerni narodni pesni za Goce Del~ev, Jordan Piperkata i Pitu Guli. Izbor, redakcija i zabele{ki , Skopje, 1974; \or|ija M. Pulevski, Odbrani stranici. Izbor, redakcija i zabele{ki , Skopje, 1974; K. P. Misirkov, Za makedonckite raboti, Vardar#. Redakcija, predgovor i zabele{ki Skopje, 1974; Vol~e Naum~eski, Stihovi 19391941. Redakcija, predgovor i zabele{ki , Skopje, 1979; Todor ôpov, Sobrani tvorbi. Priredil , Skopje, 1982; Krste P. Misirkov, Odbrani stranici. Priredil , Skopje, 1991; Racinovite makedonski narodnoosloboditelni pesni, Skopje, 1983; Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti, Bitola, 1983; Nikola Vapcarov, Pesni za Tatkovinata. Sobrani stihovi. Podgotovka i prevod , Skopje, 1986; Ceko Stefanov Popivanov, Drama vo tri ~ina, Skopje, 1996; Zafir Belev, Memoarski zapisi za Ohridskiot zagovor. (Raskaz na makedonski jazik). Podgotvil (so koavtor), Ohrid, 2001; Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti, Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto na knigata, Priredil , Skopje, 2003; Krste P. Misirkov, On Macedonian matters. On the occasion of the hundreth anniversary of the publication of the book. Arranged by Blaze Ristovski, Translated by Alan McConnell, English translation editor Graham W. Reid, Skopje, 2003; \or|ija M. Pulevski,
Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija. Podgotovka (sorabotnik Biljana Ristovska-Josifovska), Skopje, 2003; Krste P. Misirkov, Sobrani dela, I. Tekstovi na makedonski jazik (19001905), II. Pe~ateni istraùvawa i statii (1898 1909), III. Nacionalno-politi~ka publicistika (19101926), Skopje, 2005, 2007 i 2008; Makedonistot Petar Draganov 18571928. Po povod 150-godi{ninata od negovoto ra|awe, Skopje, 2007. LIT.: D-r Simo Mladenovski, Bele{ki za avtorot i deloto, vo kn. na Blaè Ristovski, Profili i projavi od makedonskata literaturna istorija, 2, Skopje, 1982, 421427; 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 161179. S. Ml.
Voislav Ristovski
RISTOVSKI, Voislav Qubomirov (Skopje, 3. III 1941) ma{inski inèner i stopanstvenik. Zavr{il sredno tehni~ko u~ili{te i diplomiral na Elektro-ma{inskiot fakultet vo Skopje (1969). U{te kako student bil vraboten vo ZOIL Makedonija# kako procenitel na soobra}ajni {teti i {teti vo industrijata (19621964), a potoa kako konstruktor vo Pogonot za proizvodstvo na pumpi vo Metalskiot zavod Tito# vo Skopje (19671969) i rakovoditel na Konstruktivnotehnolo{koto biro (19691875), pri {to go vklu~il vo programata za voeno proizvodstvo na JNA. Kako inèner za izrabotka i odrùvawe na specijalni alati, pod negovo rakovodstvo bile izraboteni prvite specijalni hidrauli~ni alati i ma{ini za germanskite i francuskite firmi vklu~eni vo programata na Fabrikata za avtomobili Simka#. Vo sorabotka so d-r Voislav Kitanovski, go izrabotil novoto za{titeno inovatorsko re{enie za nadvore{na fiksacija na skr{eni koski so kontrola na silata za pritiskawe. Podocna bil direktor za razvoj (19751978) i zamenik-generalen direktor (1978 1983) na Avtoku}ata Mehanika# vo Skopje, po {to bil nazna~en da go rakovodi sloèniot sistem za formirawe SOZT Avto Skopje# kako obedinuva~ na site organizacii od oblasta na avtomobilskata industrijata i za~etnik na proizvodstvoto na avtomobili vo
SRM. Najgolemiot del od rabotniot vek go pominal kako generalen direktor na Fabrikata za proizvodstvo i prerabotka na hartija Komuna#, do negovoto penzionirawe (19832005). Osobeni rezultati postignal vo inovatorstvoto za za{teda na voda, elektri~na i toplotna energija kako klu~ni osnovi za namaluvawe na tro{ocite na proizvodstvoto. Vo sorabotka so profesorite na Ma{inskiot fakultet d-r Vasko i Milorad [arovski, prvpat vo hartienata industrija go vovel inovatorskiot izum za primeneto proizvodstvo so vakuum po sistem na injektirawe. Vo tranzicioniot period na SFRJ, me|u prvite stopanski subjekti, uspe{no ja transformiral fabrikata vo akcionersko dru{tvo i taa e prvata makedonska organizacija {to formirala me{ovita firma so zaedni~ki kapital so firma od SAD. Privatizacionite transformacii bile zavr{eni bez potresi i fabrikata doìvuva prerodba. Toj prodolìl so aktivna dejnost i po penzioniraweto. Kako rakovoditel ja izvr{il celosnata rekonstrukcija i restartiraweto na Fabrikata za hartija vo Ko~ani (vo ste~aj) so noviot sopstvenik Aleksprom# od Skopje, so novi sovremeni tehnolo{ki re{enija (2005 2006). Kako vraboten vo Svetskata banka za obnova i razvoj i ekspertski timovi od OON, ja realiziral rekonstrukcijata, voveduvaweto na novata tehnologija i startiraweto na proizvodstvoto na Fabrikata za hartija Onir# vo Elbasan (Republika Albanija) (20062007), a potoa e angaìran vo rekonstrukcijata, modernizacijata na tehnologijata i restartiraweto na Fabrikata za proizvodstvo na hartija za ambalaà Beogradska# od Belgrad. S. Ml.
Blaò Ristomanov
RISTOMANOV, Blaò Blagoev (Strumica, 28. XI 1920) zavr{uva Vi{a ekonomska {kola. Aktivno u~estvuva vo NOV na Makedonija. Na~alnik na GP Monospitovo#, Strumica (1948). U~es1277
RISTOSKI
tvuva vo izgradbata na hidrocentralite: Sapun~ica, Do{nica, Zrnovci, Peso~ani. Stanuva na~alnik na gradili{teto na branata Mavrovo. Osnova~ na RGO Beton# (1951) i generalen direktor do 1. I 1983 g. Aktivno se vklu~uva i vo politi~ko-op{testveniot ìvot.
IZV.: Biografija od arhivata na GP Beton#. R. D.
Janis Ricos
Kiril Ristoski
dade beleg na veli~estvenost i univerzalnost. Debitiral so zbirkata Traktor (1934). Ricos e dobitnik na mnogu me|unarodni nagradi i priznanija, negovite stihovi se preveduvani na re~isi site jazici vo svetot, a samiot na gr~ki ima preveduvano stihovi od Blok, Atila Joèf, Hikmet, Majakovski i priredil pove}e antologii. Vo 1985 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Piramidite (1935), Epitaf (1936), Pesna na mojata sestra (1937), Starata mazurka vo ritam na do`d (1942), Makronisos (1949), Nesonica (1954), Utrinska yvezda (1955), Mese~eva sonata (1957), Mrtvata ku}a (1962), Helenstvoto (1966); dramski poemi: Filoktet i Orest, Yid vo ogledaloto, Svedo{tva, Hodnik i skalila itn. LIT.: N. Papas, Janis Ricos, Vistinskata istorija na gr~kata literatura#, Atina, 1973. P. Gil.
tika vo Ohrid i vo Bitola. Istovremeno, se vklu~il vo realizacijata na prerodbenskoto delo, vodej}i bespo{tedna borba so asimilatorskata gr~ka politika vo u~ili{tata i vo crkvite, za voveduvawe na slovenskiot jazik vo niv. Toj bil osobeno angaìran i okolu otstranuvaweto na omrazeniot gr~ki vladika Meletij i raskinuvaweto na ohridskoto gra|anstvo so Patrijar{ijata (1867). U~estvuval i vo poznatiot Ohridski i Demirhisarskiot zaP. B. govor (1881).
RISTOSKI, Kiril (Prilep, 14. XI 1948) akter i pedagog. Diplomiral na Oddelot za dramski akteri na Visokata muzi~ka {kola vo Skopje (1976/77). ^len e na Dramata na MNT (19781988). So pedago{ka dejnost se zanimava od 1982 g. kako asistent, a od 1988 e profesor po akterska igra na FDU vo Skopje. Ja vr{i funkcijata pretsedatel na Sobranieto na MTF Vojdan êrnodrinski# vo Prilep (19972006).
Ulogi: Ivanov, Don Kihot, Tartif, Spiro Crne, Koloban, Arsenij (vo istoimenite dela), Kotuzov (Polkovnikot ptica#), Bota (Sre}na Nova 49#) i dr. Igral vo desetina filma, vo nad 30 TV drami, vo TV filmovi i vo nad stotina radiodrami. R. St.
Dimitar Robev
RIFAI TE]E (Skopje, 1818) verski aktiven objekt na rifaiskiot dervi{ki red. Osnovano od Mehmed-efendi, sin na Ismail, po poteklo od Tetovsko, koj bil i prv {ejh na te}eto. Se sostoi od tekiska zgrada, vo koja dervi{ite gi vr{at obredite, i turbe so 14 groba. Vo dvorot na te}eto se grobovite na dervi{ite.
LIT.: Van~o Bo{kov i Fetah Ishak, Rifaiskoto te}e vo Skopje, Glasnik na INI#, br. 2, Skopje, 1958; Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Liliana Masulovic Marsol, Structure et impact de la confrerie des Rifais a Skopje, Paris, 1982. Dr. \.
ROBE(V), Angele Konstantinov (Ohrid, 24. VIII 1867 Bitola, 1948) lekar. Medicina zavr{il vo Lajpcig vo 1890 g., a potoa rabotel vo Bitola zaedno so svojot tatko d-r Konstantin Robe(v), nasleduvaj}i gi osobinite na naroden lekar {to im pomaga na siromasite. Bil mnogu cenet i po~ituvan od svoite kolegi, zaradi {to bil izbran za prv pretsedatel na prvoto Lekarsko zdruènie vo Bitola, formirano vo 1930 g. P. B.
ROBEV, Dimitar (Ohrid, 1822 1890) viden pretstavnik na makedonskoto gra|anstvo, zastapnik za sozdavawe makedonsko kneèvstvo vo vremeto na Isto~nata kriza. Se {koluval vo Janina i vo Atina. Se zastapuval za emancipacija na makedonskiot narod od elinizmot i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna crkva. Se angaìral za osloboduvawe od zatvor na bra}ata Miladinovci. Bil eden od osnova~ite na Bitolskata crkovno-u~ili{na op{tina. Pomognal okolu izgradbata na narodnoop{tinskite crkvi Sv. Nedela# (1863) i Sv. Bogorodica# (1871) vo Bitola. Pratenik vo Osmanliskiot parlament (1876).
LIT.: A. Trajanovski, Crkovno-u~ili{nite op{tini vo Bitola vo raniot period na prerodbata. zb.: Nau~na misla Bitola 1980, DNU Bitola, 1980. Al. Tr.
ROBEVCI trgovsko semejstvo vo Ohrid i Bitola, u~esnici vo ekonomskiot, duhovniot i politi~kiot ìvot vo poslednite dva veka od osmanliskoto vladeewe
RICOS, Janis (Janis Ricos) (Monemvasija, 1. V 1909 Atina, 9. IX 1990), gr~ki poet; imal teòk i mra~en ìvoten pat (minuva pat na ma~enik i progonenik, politi~ki zatvorenik i revolucioner). Sozdal grandiozno delo (80 izdadeni poetski knigi so nad 100 000 stihovi) preku koe uspeal na svojot avtenti~en talent da mu
1278
Konstantin Robev
ROBE(V), Konstantin Angelov (Ohrid, 18181900) lekar. Poteknuval od ohridsko trgovsko semejstvo. Medicina zavr{il vo Viena vo 1842/43, a potoa se posvetil na uspe{na lekarska prak-
Ku}ata na Robevci vo Ohrid
RO@DESTVENSKI
so Makedonija. Osnova~ot na semejstvoto bil Robe, koj po~inal vo 1756 g. Negoviot potomok Stefan osnoval trgovska firma vo Sofija (1814). Semejstvoto Robevci vo XIX v. imale {iroko razgraneta mreà na trgovski firmi i filijali vo Ohrid, Bitola, Viena, Belgrad, Trst, Zadar, Saraevo, Svi{tov, Carigrad, a trguvale i so Lajpcig, Odesa i so dr. trgovski centri. Zna~ajni pozicii vo politi~ko-ekonomskiot i crkovno-prosvetniot ìvot vo Makedonija vo XIX v. zazemale: Konstantin Robev (1818 1900), lekar vo Ohrid i Bitola; Dimitar Robev (18221890), trgovec, op{testvenik i pobornik za makedonska aftokefalna crkva i nezavisna makedonska dràva i pratenik vo Osmanliskiot parlament (1876); Nikola Robev (18311906), trgovec i op{testvenik; bra}ata Angele i Atanas Robevci i dr.
LIT.: A. Trajanovski, Crkovno-u~ili{nite op{tini vo Makedonija, Skopje, 1988. Al. Tr.
larvi od insekti i so korewa. Vo {upRovec linite pod zemja ènkata polaga 200300 jajca; po tri nedeli se razvivaat larvi koi prezimuvaat pod zemja. Rasprostranet e vo Sredna Evropa, no go ima i vo Makedonija.
novski. Tira` 10.000 primeroci. Od br. 910 organ na Pedago{koto dru{tvo na SRM (27. XI 1968). Prvo makedonsko spisanie za prakti~ni orientacii pri vospituvaweto na decata vo domot# i potrebata od pedago{ko nadograduvawe na roditelite so osnovite na pedagogijata i detskata psihologija#.
LIT.: Integracija na pedago{kiot pe~at. Od rabotata na Izvr{niot odbor na Pedago{koto dru{tvo na SRM, Prosveten rabotnik#, XV, 302, Skopje, 30. XII 1968, 2. S. Ml.
ROVÎCI (Soricidae) najbrojna familija relativno sitni ìvotinki od redot insektojadni cicai (Insectivora), koi po nadvore{en izgled [umska rov~ica nalikuvaat na gluvcite, a se razlikuvaat po izdolènata mucka i po ne`noto krzno. Vo Makedonija se prisutni sedum vidovi: {umska rovica (Sorex araneus), mala rovica (Sorex minutus), vodna rovica (Neomys fodiens), blatna rovica (Neomys anomalus), polska rovica (Crocidura leucodon), gradinarska rovica (Crocidura suaveolens) i xuxesta rov~ica (Suncus etruscus).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. MitchellJones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
Robert Ro`destvenski
Xorx Robertson
ROBERTSON, Xorx Ajsli Mek Nil (George Isley MacNeill Robertson) (Port Elen, [kotska, 12. IV 1946) britanski dràvnik i diplomat. Sekretar za odbrana na Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija i Severna Irska; desetti po red Generalen sekretar na NATO (oktomvri 1999januari 2004), na samiot po~etok od vojnata vo RM vo 2001 g. storitelite na teroristi~kite aktivnosti gi narekuva grupa kriminalci#, za podocna radikalno da ja smeni kvalifikacijata. Vo tekot na vojnata e vo postojana komunikacija so instituciite na RM, osobeno so pretsedatelot na RM Boris Trajkovski.
RODINA# (Solun, 19. II 1910 2. VII 1910) politi~ko-informativen nedelnik. Glaven urednik bil Danail Krap~ev. Se zastapuval za za{tita na slobodite i pravata na gra|anite garantirani so Ustavot. Br. 16 go sodrì Memoarot na deputatite Todor Pavlov od Skopje, Hristo Dal~ev od Ser i Dimitar Vlahov od Solun. Objaveni se vkupno 18 broja.
RO@DESTVENSKI, Robert (Robert Ro`destvenski) (Kosiha, 10. II 1932 Moskva, 3. XI 1994) ruski poet, profesionalen pisatel. So svoite stihovi pi{uvani koncizno i precizno predizvikal spontano odu{evuvawe od {irokiot auditorium. Toj stanal i prviot laureat na Zlatniot venec na SVP vo 1966 g., za pesnata Se rodi ~ovek (prepev G. Todorovski). Negovite retori~ni stihovi imaat izvesen publicisti~ki karakter, polni so ritam i so entuzijazam, inspirirani od knièvnata tradicija i posebno od Majakovski. Mo{ne silen vpe~atok ostavila negovata kniga Rekviem (1961) so stihovi posveteni na tatkovinskata vojna protiv fa{izmot.
LIT.: Se rodi ~ovek, Misla, Skopje, 1970. P. Gil.
ROVEC (Gryllotalpa gryllotalpa L.) pravokrilen insekt. Poznat {tetnik od familijata rovci (Gryllotalpidae). @ivee vo bav~i i trevnici. Aktiven e no}e. Kopa hodnici vo zemjata so silnite predni noze. Se hrani so {turci,
RODITELI I DECA# (Skopje, 1. I 1968 1. IV 1969) pedago{koliteraturno spisanie, a potoa spisanie za semejstvo i u~ili{te (od br. 6). G l a v e n urednik bil Nelko Xuteski, a odgovoren urednik SiSpisanieto mo MladeRoditeli i deca#
Ikona: Ana, Bogorodica i Joakim (XIX v.)
1279
RO@DESTVO
RO@DESTVO NA BOGORODICA MALA BOGORODICA hristijanski pravoslaven praznik posveten na ra|aweto na Bogorodica. Vo narodot e poznat kako Mala Bogorodica. Toj e prv ne samo od Bogorodi~nite praznici, tuku i voop{to prv pogolem hristijanski praznik po zapo~nuvaweto na Crkovnata godina (14/1 septemvri). Sledniot den po Mala Bogorodica crkvata go praznuva spomenot na nejzinite roditeli, pravednite Joakim i Ana (22/9 septemvri). Na Mala Bogorodica se odrùvaat masovni narodni sobiri vo crkvite i manastirite {to go nosat imeto na Presveta Bogorodica: Pre~ista kaj Ki~evo, Matej~e, Osogovskiot manastir i mnogu drugi.
LIT.: Lazar Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961. M. Kit.
vaj}i predmet na politi~ki igri, po naredba na Kasandar, zaedno so sinot, najprvin bila zato~ena, a potoa i ubiena.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921; Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII. LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje 1995; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
Julij Rozental
Studiral pravni nauki na Sofiskiot univerzitet, no ilindenskite nastani (1903) go naso~ile vo Makedonija, pa u~estvuva kako vostanik i zaginuva vo borbite vo ~etata na vele{kiot vojvoda N. De~ev. Avtor e na stihozbirkata Nedopeani pesni#, objavena edna godina po negovata smrt. G. T. ROJA GREJZAE (ÛVAR NA PRAVDATA) (19421944) albanska fa{isti~ka organizacija {to go popularizirala fa{izmot kako ideologija i zaslugite na Italija i Germanija za sozdavaweto na Golema Albanija#. Ja osnoval i ja organiziral Murat Labuni{ki. Najgolem broj privrzanici imala vo Debar. Bila rasformirana vo noemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skopje, 2002; istiot, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002. \. Malk.
ROLEV, Stefan (s. Vrbeni, Lerinsko, 15. VIII 1865 Bitola, 24. XII 1969) u~itel po gimnastika, vojvoda na VMRO. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Bitola. Bil u~itel po gimnastika, popularizator na pove}e sportovi. Bil ~len na VMRO, atentator, instruktor i vojvoda vo Ilindenskoto vostanie vo Lerinsko (1903). Potoa patuval po evropskite zemji i vo SAD, kade {to dobro se zapoznal so gimnasti~kite sistemi i sportot. Zdobienite iskustva gi prenesuval na svoite u~enici i na ~lenovite na Biglenski junak# vo Lerin i Pelisterski junak# vo Bitola (19081912). Bil nadaren so izvonredna atletska konstitucija. Prireduval javni nastapi vo bore~ki sportovi i ve{tini.
LIT.: Jon~e Donevski, Stefan Rolev (18651969) u~itel po gimnastika i mnogustran sportist vo Jugozapadna Makedonija. Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura na Makedonija#, Skopje, 1978, 101108. D. S.
Manastirot Ro`destvo na Bogorodica#, s. Manastirec, Pore~e
RO@DESTVO NA BOGORODICA# manastir vo s. Manastirec (Gorni), vo Pore~e kaj Makedonski Brod. Manastirskata crkva e opkruèna so konaci. Spored legendite, ja podignal srpskiot kral Milutin. Pogre{no se vbrojuvala me|u crkvite od XIX v. Pretstavuva monumentalna gradba so ednokorabna osnova, ~ij naos od zapadnata strana preminuva vo priprata. Vo ponovo vreme e otkrieno staroto yidno slikarstvo, ~ii stilski odliki monumentalnost, so elementi na docnokomnenski stilski struewa upatuvaat na vtorata polovina na XIII v. Vo zapadniot del odvnatre (pripratata) e naslikan monumentalen Stra{en sud, edinstven od vakov vid vo Makedonija. Vo ramkite na Stra{niot sud se nao|a slikan arkosolium, so posmrten mona{ki lik, na izvesen Miletij, moèbi igumen na manastirot, vo molitven stav pred Hristos.
LIT.: M. M. Ma{ni, Pore~ki manastir Roewa Bogorodice u selu Manastircu u Makedoniji (o arhitekturi, programu i stilskim odlikama prvobitnih fresaka, Ni{ i Vizantija. Zbornik radova#, II, Ni{, 2004, 279295. M. M.
ROMAN (XXI v.) komandant na Skopje vo vremeto na Samuil. Po Samuiloviot poraz od Vasilij II na r. Vardar kaj Skopje (1003/1004), Roman mu gi predal klu~evite od gradot na vizantiskiot car, koj go primil blagonaklono i mu dodelil titula patricij i slu`ba upravnik na Abidos.
LIT.: S. Antoqak, Samuilovata dràva, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1986. B. Petr.
ROMAN, episkop Makedonski, sv. (XV i XVI v.) episkop {to ìveel na krajot na XV i po~. na XVI v. spored edinstveniot zapi{an dokument za nego Pariskiot kodeks (1578).
Svadbenata ceremonija na Aleksandar Makedonski i Roksana, gravura na A. Kastew (XIX v.)
LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006. Rat. Gr.
ROZENTAL, Julij Cezar (Irkutsk, Rusija, 1872 Lukovo, Kratovsko, 12. IX 1903) bugarojazi~en poet od polsko poteklo. Dvaesetina godini pred negovata smrt vo Makedonija, negovite roditeli se preseleni vo Bugarija.
1280
ROKSANA (Roksane) (II v. pr.n.e.) sopruga na kralot Aleksandar III Makedonski, }erka na baktriskiot blagorodnik Oksijart. Aleksandar se oènil so nea (327 pr.n.e.) od politi~ki pri~ini, so cel da go privle~e persiskoto blagorodni{tvo na svoja strana. Tri meseci po negovata smrt go rodila sinot Aleksandar IV, koj bil opredelen za kral. Nabrgu so Antipatar se povlekla vo Makedonija (320 pr.n.e.). Vo vremeto na borbata me|u dijadosite, stanu-
ROMANO, Mo{e Avram (Saraevo, 1894 Treblinka, 1943) rabin. Bil glaven rabin vo Bitola (19311943). So Leon Kamhi patuval niz pova`nite evrejski centri vo Jugoslavija baraj}i re{avawe na bitolskiot problem# (najsiroma{nata evrejska zaednica vo Jugoslavija) za dobivawe pogolema kvota sertifikati za iseluvawe vo Palestina. Bil deportiran vo Treblinka i ubien.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
ROSOKLIJA
Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 18391943, New York, 2003. J. Nam.
ROMANOV, Boris (Moskva, 15. VI 1941) pijanist i orgulist. Diplomiral i magistriral na Konzervatoriumot P. I. âjkovski# vo Moskva (J. Miln{tejn pijano, L. Rojzman orguli, 1966, 1969). Dolgogodi{en profesor na Konzervatoriumot P. I. âjkovski# i vo negovoto u~ili{te. Koncertiral vo Sovetskiot Sojuz, kako i vo pove}e od trieset zemji vo Evropa i vo Amerika. Od 1991 g. redoven profesor na FMU vo Skopje. So negovoto doa|awe vo RM bitno se intenzivira rabotata na oddelite po pijano vo MBUC i na FMU. Istaknati u~enici: S. Trp~eski, M. \o{evska, S. Projkovska, I. Nastovski, N. Kostova. Sn. ^.-An. ROMANSKA PROPAGANDA. Dejnost na romanskata propaganda vo Makedonija sred vla{koto naselenie zapo~nata so formiraweto na Makedo-romanskiot komitet vo Bukure{t (1860). Romanskata propaganda vo po~etokot bila orientirana kon otvorawe u~ili{ta. Prvoto u~ili{te na romanski jazik vo Makedonija bilo otvoreno vo 1864 g. Apostol Margarit bil glavniot pretstavnik na ovaa propaganda. Malku podocna vo Bukure{t bilo formirano Makedono-romansko kulturno dru{tvo za {irewe na romanskata propaganda (1879). Romanskata vlada otvorila konzulati vo Solun i vo Bitola, koi gi koordinirale aktivnostite na propagandata. Romanskata propaganda se sudrila so gr~kata propaganda, koja Vlasite gi smetala za Grci. So akt na sultanot (1905), Vlasite vo osmanliskata dràva bile priznaeni kako posebna romanska zaednica.
LIT.: Katerina Todorovska, Makedo-romansko dru{tvo za kultura, Skopje, 2002. D. Jov.
vojna vo Grcija bil komandir na vod, na ~eta i na bataljon. Kako major na DAG zaginal vo borbite na Gramos.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonski nacionalni institucii vo Egejskiot del na Makedonija (19411961), Skopje, 1987. St. Kis.
ROMITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA etni~ka zaednica vo RM. Se pretpostavuva deka se doseleni od Indija ili Egipet. Vo Makedonija se poznati pod razni imiwa: Cigani, \upci ili E|upci. Po verska pripadnost tie se muslimani ili pravoslavni hristijani. Pred Balkanskite vojni (19121913) vo Makedonija ìveele 54.557 Romi, {to prestavuvale 2,42% od celokupnoto naselenie. Po podelbata na Makedonija (1913) del od romskoto naselenie prodolìlo da ìvee vo Vardarskiot del na Makedonija. Po Vtorata svetska vojna brojot na Romite vo RM iznesuval 19.500 (ili 1,7% od celokupnoto naselenie), vo 1971 24.505 (1,5%), 1994 43.707 (2,25%) i vo 2002 53.879 (ili 2,66%) od naselenieto. Sega najmnogu gi ima vo Skopje (23.475), Prilep (4.433), Kumanovo (4.256) Bitola (2.613) i Tetovo (2.357). Tie se mnozinstvo samo vo edna op{tina ([uto Orizari). So Ustavot od 1971 g. se priznati kako etni~ka grupa, potoa dobija status na malcinstvo (1991), a so Ustavot od 2001 g. dobija status na etni~ka zaednica. Na Romite vo RM im se priznati etni~kite prava i slobodi. Romskiot jazik se u~i fakultativno vo osnovnoto obrazovanie, a na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# e otvoren centar za izu~uvawe na romskiot jazik, kultura i istorija. Vo 1980 g. vo Skopje be-
{e objavena prvata gramatika na romskiot jazik, koj e prisuten na dràvnite elektronski mediumi (Makedonskoto radio i televizijata), na privatnite tv stanici ([utel i BTR) i vo pe~atot (v. Roma Times#). Tie go slavat religiozniot praznik \ur|ovden. Organizirani se i vo politi~ki partii: Partija za celosna emancipacija na Romite# (PCER), Obedinata partija na Romite# (OPR), Partijata na demokratskite sili na Romite# (PDSR).
LIT.: Vasil Kn~ov, Makedoni. Geografi i statistika, Sofi, 1900; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje, 1997; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (19131995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.
Pelisterski rosnik
ROSNIK, PELISTERSKI (Alchemilla peristerica Pawl.) lokalen makedonski floristi~ki endemit od fam. Rosaceae. Se razviva na vla`ni mesta, vo podno`jeto na planinata Pelister (s. Rotino, s. Kaàni i s. Capari). Vl. M. ROSOKLIJA, Gorazd Blaòv (Skopje, 21. IV 1949) spec. nevropsihijatar, vonreden prof. na Kolumbija univerzitetot vo Wu-
Peco Romev
ROMEV, Peco (Gorni~evo, Lerinsko, ? Gramos, 1949) deec na makedonskoto osloboditelno i na gr~koto antifa{isti~ko dvièwe od 1943 g. Vo Gra|anskata
Romki vo tradicionalna prazni~na nosija
1281
ROSOMAN
Gorazd Rosoklija
jork (SAD) (od 2006). Diplomiral na Med. f. vo Skopje vo 1976 g. Se vrabotil na Klinikata za nev-
kolegite od RM sozdal banka na mozo~no tkivo. Sorabotuva so kolegite od RM vo usovr{uvaweto na kadri od zemjava, so publikacija na trudovi i realizacija na nau~noistraùva~ki proekti. Svoite brojni istraùvawa gi otpe~atil vo poznati svetski spisanija. Vqubenik e vo planinarstvoto, gi sovladal najvisokite planinski vrvovi vo svetot, vklu~uvaj}i go i Mont Everest na Himalaite, za {to dobil najvisoki priznanija. Izbran e za nadvore{en ~len na MANU na 10. VI 2006 g.
IZV.: Bilten, Izborno sobranie na MANU, Skopje, 2006. M. Pol.
Endrju Rosos
Seloto Rosoman (satelitska snimka)
ropsihijatrija pri Med. f. vo Skopje i stanal specijalistnevropsihijatar. Odbranil doktorat po medicinski nauki (nevropsihijatrija) vo 1990 g. na Med. f. vo Skopje. Za docent pri Katedrata za nevropsihijatrija bil izbran vo 1990 g. Se usovr{uval po nevropatologija vo Pariz (19851986). Od 1992 g. raboti kako istraùva~ vo Oddelot za nevrologija i psihijatrija na College of Physicians and Surgeons of Columbia University vo Wujork, SAD. Go istraùva nervniot sistem. Pokaàl deka nastanuvaweto na dijabeti~nata nevropatija e potpomognata so aktivacijata na komplementot {to ovozmoìlo uspe{no lekuvawe so intravenozno davawe imunoglobulini, kako i deka postoi golema zaguba na dendriti~ni {ilci vo subikulumot kaj bolnite od {izofrenija. Ovie morfolo{ki naodi moè da se koristat pri eventualna nevropatolo{ka klasifikacija na glavnite psihijatriski naru{uvawa. Razvil metod za impregnacija na mozo~noto tkivo {to gi olesnuva isleduvawata vo nevropatologijata. So
1282
ROSOMAN selo vo Kavadare~ko. Se nao|a na levata strana na Crna Reka, vo blizina na nejzinata utoka vo Vardar, na nadmorska viso~ina od okolu 135 m. Niz seloto pominuva magistralniot pat M5, a so lokalen pat e povrzano so Kavadarci. Ima 2.554 `. od koi 2.285 se Makedonci, a 138 Srbi. Naselenieto se zanimava glavno so ovo{tarstvo, posebno so odgleduvawe praski. Toa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 13.290 ha, so 10 naseleni mesta vo koi ìveat 4.141 `. Postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. ROSOS, Endrju (Andrew Rossos, doma{no ime: Andreja /Diko/ Ro{ovski) (s. Vmbel/Moskohori, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, RG, 28. II 1941) univ. profesor, istori~ar, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2009). Poradi Gra|anskata vojna vo Grcija, kako dete-begalec, vo 1948 g. e prefrlen vo ê{ka i ìvee vo detskiot dom vo Sobotin, kade {to go zavr{uva osnovnoto obrazovanie (1948 1954), a potoa u~i vo Tehni~kata gimnazi-
ja vo Praga (19541957). Bidej}i tatko mu so dvata sina i }erkata vo 1951 g. se preseluvaat vo Kanada, vo 1958 g. i toj im se priklu~uva i vo Toronto ja dozavr{uva gimnazijata. Gi zavr{uva studiite po istorija na Mi~igenskiot dràven univerzitet (1963), a magistrira i doktorira na Univerzitetot vo Stanford (1971). Se vrabotuva na Katedrata po istorija na Univerzitetot vo Toronto i tuka gi pominuva site stepeni na univerzitetskoto napreduvawe od predava~ do redoven professor (19671982), kade {to s# u{te predava sovremena istorija na Rusija i na Isto~na i Centralna Evropa i gi prou~uva rusko-balkanskite vrski i odnosi, ~e{kata istorija, balkanskite nacionalizmi i posebno makedonskoto pra{awe i istorijata na Makedonija i na Makedoncite. Solidnoto vladeewe na makedonskiot, angliskiot, ~e{kiot, ruskiot, gr~kiot, bugarskiot, srpsko-hrvatskiot i italijanskiot jazik i koristeweto na germanskiot, polskiot, slova~kiot i francuskiot, mu ovozmoùva temelno istraùvawe vo arhivite i bibliotekite vo Stanford, Wujork, Toronto, London, Moskva, Praga, Viena, Rim, Belgrad, Sofija, Solun, Atina i Skopje, {to mu dava mo`nost izvorno da gi zapoznae i kompetentno da gi tretira istoriskite procesi i sostojbi. So interes e pokanuvan za predavawa na razni univerziteti, za sorabotka vo me|unarodni proekti i na razni kongresi i simpoziumi po svetot i objavuva mnogu citirani istraùvawa vo zna~ajni zbornici i ugledni spisanija.
BIBL.: Russia and the Balkans: Inter-Balkan Rivalries and Russian Foreign Polisy, 19081914, Toronto, 1981, pp. 313; Serbian-Bulgarian Relations, 19031914, Canadian Slavonic Papers, XIII, 4, Toronto, December 1981, 394408; Czech Historiography, Part I, Canadian Slavonic Papers, XXIV, 3, September 1982, 245260; Czech Historiography, Part II, Canadian Slavonic Papers, XXIV, 4, December 1982, 359385; The Macedonians of Aegean Macedonia: A British Officers Report, 1944, The Slavonic ad East European Review, vol. 69, No 2, London, April 1991, 282309; Rusija i Balkan: Me|ubalkanska rivalstva i ruska vanjska politika 19081914, Zagreb, 1992; The Brisish Foreign Office and Macedonian national Identity, 19191941,
ROTATORII
Slavic Review, vol. 53, No 2, USA, Summer 1994, 369394; Macedonia and Macedonian Nationalism on the Left, zb.: National Character and National Ideology in Interwar Eastern Europe, New Haven, 1995, 219254; Incompatible Allies: Greek Comunism and Macedonian Nationalism in the Civil War in Greece, 19431949, The Journal of Modern History, vol. 69, No 1, March 1997, 4276; Great Britain and Macedonian Statehood and Unification, 19401949, East European Politics and Societies, XIV, 1, Berkeley, 2000, 119 142; The Macedonian Question and Instability in the Balkans, zb.: Yugoslavia and its Historians: Understanding the Balkan Wars of the 1990s, Stanford, 2003, 140159 and 245254; The Disintegration of Yugoslavia, Macedonias Independence and Stability in the Balkans, zb.: War and Change in the Balkans. Nationalism, Conflict and Cooperation, Cambridge, 2006, 110118; Macedonia and the Macedonians: A History, Hoover Institution Press, Stanford, 2008, pp. 367. Bl. R.
XII 1897), a potoa vo Bitola kako doma{en u~itel na negovite deca (1902/03). Objavuva statisti~koetnografski pregledi za naselenieto vo Bitolskiot (za 1897) i vo Solunskiot vilaet (za 1999), vo koi Makedoncite gi tretira ne spored crkovnata pripadnost, tuku kako pravoslavni Sloveni.
IZV.: A. A. Rostkovski (Nekrolog), S.-Peterburgski Vdomosti#, 204, 29. VIII 1903, 1; Aleksandr Arkadevi~ Rostkovski, Novoe vrem#, 9845, 2/25. VIII 1903, 5. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 263 i sl.; istiot, Misirkov i Rostkovski. Po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata <Za makedonckite raboti# i od ubistvoto na ruskiot konzul Rostkovski, Prilozi#, OON MANU, XXXIV, 12, 2003, 3353. Bl. R.
Alfred Rot
ROSTISLAV (IX v.) knez na Velika Moravija (846870). Ja oslobodil Velika Moravija od germanskata zavisnost, pobaral od Vizantija misioneri, koi }e go {irat hristijanstvoto na slovenski jazik. Vizantija gi ispratila bra}ata Kiril i Metodij (863), koi vovele bogoslu`ba na slovenski jazik. Bil simnat od prestolot i zatvoren (870).
LIT.: J. Dekan, Wielkie Morawy. Epoka i sztuka, Bratyslawa, 1979; Jan Dekan, Moravia Magna. Das Grossmahrische Reich und seine Kunst,,1983. K. Ax.
arhitektonsko proektirawe i e ekspert za proektirawe na u~ili{ni objekti. Imal sopstveno arhitektonsko atelje vo Cirih. Pretstavnik e na modernata. Negovo delo vo Makedonija e OU J. H. Pestaloci# vo Skopje (1967). Objavil pove}e statii vo stru~ni
Panorama na seloto Rostu{e
Aleksandar Rostkovski
ROSTKOVSKI, Aleksandar Arkadjevi~ (Odesa, 1860 Bitola, 26. VIII 1903) ruski konzul i prijatel na K. P. Misirkov, ubien vo negovo prisustvo od turski straàr (Albanec) vo ilindenskite nastani vo Bitola. Diplomatskata kariera ja zapo~nuva kako vtor sekretar vo Bugarija, a kako sekretar i dragoman na Ruskoto generalno konzulstvo vo Erusalim, vo Janina i potoa vo Bejrut, vtor sekretar vo Diplomatskata agencija vo Sofija (18841885), vice-konzul vo Brindizi (18941895), vice-konzul i konzul vo Bitola (1895), izvesno vreme go zamenuva ruskiot konzul vo Skopje (18991901) i do smrtta ostanuva vo Bitola. Prvpat se sre}ava so Misirkov na zaedni~kiot nastap vo Ruskoto geografsko dru{tvo vo S.-Peterburg (18.
ROSTU[E selo vo dolinata na r. Radika. Se nao|a vo isto~noto podno`je na planinata De{at, od desnata strana na r. Radika, na nadmorska viso~ina od okolu 720 m. So regionalniot pat R409 e povrzano so Debar i so Mavrovo. Ima 720 `., od koi 394 se deklarirani kako Makedonci, 427 kako Turci i 41 kako Albanci. Del od naselenieto se nao|a na privremena rabota vo stranstvo i toa najmnogu vo Italija. Toa e sedi{te (zaedno so Mavrovo) na op{tina {to zafa}a povr{ina od 66.319 ha, so 42 naseleni mesta, vo koi ìveat 8.618 `. Postoi osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i tekstilna fabrika. Al. St. ROT, Alfred (Vaiten, [vajcarija 21. V 1903 20. H 1998) arhitekt. Diplomiral na Federalniot institut za tehnologija vo Cirih (1926). Redoven profesor e na pove}e univerziteti vo SAD i vo Cirih. Rabotel vo ateljeto na Le Korbizje i Pjer @eneret vo Pariz (19271928). Se zanimaval so
spisanija vo [vajcarija i avtor e na nekolku knigi od oblasta na arhitekturata. Bil po~esen i dopisen ~len na pove}e instituti i akademii vo svetot. Za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav e izbran na 7. V 1991 g. Kr. T. ROTATORII (Rotatoria) mikroskopski sitni organizmi, so dimenzii od 0,04 do 2,5 mm. Imaat raznoviden oblik na teloto, no osnovniot oblik e crvoviden. Bezbojni se, no kaj nekoi vidovi obojuvaweto poteknuva od sodrìnata vo nivnoto crevo. Vo svetot se poznati nad 1.800 vidovi od ova klasa. Gi naseluvaat prete`no kopnenite vodi. Vo Makedonija e ~est vidot Brachionus angularis Grosse, koj vo Ohridskoto Ezero e zastapen vo planktonskata zaednica. Vo blatata i lokvite ~esto se sre}ava vidot Asplanchna priodonta Grosse. Vo planktonot na na{ite ezera, posebno vo Ohridskoto, se sre}avaat i vidovite: Keratella cochlearis Grosse, Notholca longispina Kell., Pleosoma truncatum
1283
RUBEN
Lev., Trichocerca capucina W. & Zch., Gastropus stylifer Imhof.

LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A contribution to a better knowledge of the Microfauna (Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of Stenje Marsh, Folia balc., Inst. Pisc., Skopje, 1971, 3(1): 1-8; Ogwanka Popovska-Stankovi}, Zooplanktonot na Dojranskoto Ezero, Posebno izdanie, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1990, 9: 7124. V. T. K. M. Kr.
Pehar od sredniot neolit, Rug Bair, s. Gorubinci
Emil Ruben
te i vo 70-tite godini. Vo kulturniot sloj od 1,40 m se evidentirani tri kulturni horizonti na ìveewe od sredniot i od docniot neolit, koi se kulturno i hronolo{ki bliski so Anzabegovo Vr{ni~kata kulturna grupa (IIIV v.).
LIT.: S. Saròski, Rug Bair, Gorubinci, AP#, 3, Beograd, 1961, 16; V. Sanev, Neolitskata naselba Rug Bair kaj s. Gorubinci, Zbornik na [tipskiot naroden muzej#, IVV, [tip, 1975, 203246. D. Z.
RUBEN, Emil (Skopje, 17. VII 1948) filmski i teatarski akter, umetnik so simptomot na akterski vunderkind; na ekran se pojavi vo svojata sedumgodi{na vozrast vo filmot Tie dvajcata# i vedna{ gi pleni gleda~ite so neposrednosta na igrata i senzibilnosta na ekspresivnoto lice. Usledija uspesite vo: Buntot na kuklite#, Golemi i mali#, Veterot zapre pred zori#, Maliot ~ovek#, pa s# do Istrel#, koga kako pozajaknato mom~e znae so ista strast da se bori za svojot narod i za svojata intimna qubov. G. V.
RUDARSTVOTO VO RM. Rudarstvoto na teritorijata na RM datira u{te od rimsko vreme (III v. n.e.), za {to svedo~at starite rudarski raboti (glavno potkopi), otkrieni vo Kratovsko-zletovskata oblast. Rudareweto bilo vr{eno i vo turskiot period na istite ovie prostori. Sovremeniot period na razvojot na rudarstvoto vo RM se povrzuva glavno za XX v. Prvite relevantni podatoci za istraùvawe i eksploatacija na rudi datiraat od 1927 g. Toga{ angliskata kompanija Selection Mines Ltd. dobiva koncesiono pravo na prostorite na dene{na Plavica i rudnikot Zletovo. Detalnite geolo{ki is-
traùvawa, prosledeni so rudarski istra`ni raboti, bile vr{eni vo periodot od 1927 do 1939 g. Rudnikot Zletovo bil pu{ten vo probna eksploatacija vo 1940 g. Od 1941 do 1945 g. od strana na germanskiot okupator od rudnikot Zletovo bile izvadeni najbogatite olovno-cinkovi rudi vo najvisokite horizonti. Po Vtorata svetska vojna rudnikot Zletovo bil reaktiviran i vo 1947 g. staven vo kontinuirana eksploatacija. Ottoga{, pa s# do 2002 g. rudnicite Zletovo bile sinonim na rudarstvoto vo Makedonija. So sredstva od rudnicite Zletovo bile istraùvani rudnicite Bu~im (1952 g.), Sasa, Toranica, a bile pomagani i istraùvawata na nemetalite kaj Strmo{, samorodniot sulfur kaj Ple{enci i dr. Vo ovoj period se vr{i eksploatacija i na hromnite rudi vo rudnikot Lojane, Rabrovo i Radu{a, kako i antimonovite rudi kaj Lojane i Krstov Dol (site denes se zatvoreni). Intenzitetot na geolo{kite istraùvawa, koj dovel do otvorawe golem broj rudnici na metali i nemetali vo RM, prodolùva vo po~etokot na vtorata polovina na XX v. Kako rezultat na sprovedenite detalni geolo{ki istraùvawa vo 1962 g. so eksplotacija zapo~nale rudnicite Sasa, potoa èleznite rudnici Damjan, Demir Hisar, Tajmi{te, a se vr{eni istraùvawa so potkopi na uranot vo Zletovska Reka (1962 g.), i kaj Podare{. Prodolìlo istraùvaweto na bakarnite rudi {to rezultiralo so otvorawe na rudnikot Bu~im (1979). Vo toa vreme se vr{eni istraùvawata i po~nuva da raboti Fe-Ni rudnikot Rànovo. Istraùvawata prodolùvaat i vo 80-
Remon Ruben
RUBEN, Remon Emilov (Skopje, 2. II 1911 Skopje, 21. I 1988) dermatovenerolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Grac (1934), a specijaliziral vo Belgrad (1940). Habilitiral vo oblasta na ko`nata tuberkuloza (1960). Avtor e na golem broj stru~ni trudovi objaveni vo zemjata i vo stranstvo. Bil izbran za po~esen ~len na Britanskata i na Polskata asocijacija na dermatovenerolozite. Q. P. RUG BAIR (s. Gorubinci) neolitska naselba vo Ov~e Pole. Lokalitetot e istraùvan vo 60-ti1284
Karta na rasprostranetosta na rudnoto bogatstvo vo RM
RUDNICI
tite godini na minatiot vek, koi rezultirale so otvorawe na rudnikot Toranica (1989). Paralelno so istraùvaweto i eksploatacijata na metalnite rudi, se istraùvaat i nemetalnite rudi. Toga{ se otvoreni rudnicite Sileks, Bentomak, Opalit, Peh~evo, Ogra`denStrumica, Mermeren KombinatPrilep, SilikaGostivar, Svilare, Ku~kovo i dr. Intenzivno istraùvawe i eksploatacija od 1970 g., se zabeleùva i na energetskite surovini vo REK Bitola i REK Oslomej. Vo periodot po 1990 g. se razviva negativen trend i golem broj rudnici bea zatvoreni (site èlezni i od 2002 g. site olovnocinkovi rudnici). Site rudnici se privatizirani i eden del restartirani kako rezultat na povolnite ceni na metalite na svetskite berzi na metalite.
LIT.: B. Filipovski, Geolo{ki sostav i rudno bogatstvo na SR Makedonija, Skopje, 1974; Serafimovski, T., Aleksandrov, M., Nao|ali{ta i pojavi na olovo i cink vo Republika Makedonija, Posebno izdanie br. 4, RGF, [tip, 1995. T. Ser.
prostranet vid glini. Postojat golem broj nao|ali{ta {to se vo eksploatacija. Od ovie glini se proizveduvaat razni vidovi tuli. Poznati se nao|ali{tata vo okolinata na Katlanovo, Veles, Negotino, Kumanovo, [tip, Vinica, Strumica, Bitola, Resen, Gostivar, Struga i drugi lokaliteti. Kerami~ki glini od razli~en kvalitet se poznati na pove}e lokaliteti. Tie se najmnogu prisutni i istraèni vo okolinata na Peh~evo, kade {to markantno se istaknuva nao|ali{teto Elata, a potoa Bukovi} i Grozil. Elata e sedimentno nao|ali{te so prose~na mo}nost od 14 m. Glinskite minerali se sozdadeni kako posledica na hemiskiot raspad na mineralite na eruptivnite i efuzivnite karpi, koi bile slabo dijagenezirani i na nivnoto pretaloùvawe. Glinite se upotrebuvaat vo razni industriski granki. Vo proizvodstvoto na tuli se upotrebuvaat glini, koi pokraj glineni minerali sodràt i primesi (varovnik, pesok,
èlezo). Vo keramikata se upotrebuvaat glini vo koi maksimalno moè da ima 1,5% Fe. Glinite od koi se izrabotuva porcelan, elektroporcelan i fina keramika se kaolinski i ilitni glini so visoka plasti~nost. Ognootpornite visokokvalitetni glini se upotrebuvaat za dobivawe {amot i drug ognootporen materijal. Bentonitskite glini se primenuvaat vo industrijata za maslo za jadewe, vo naftenata, hemiskata, tekstilnata, vo industrijata za gumi, boi i lakovi, itn.
LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta na nemetalni mineralni surovini vo Makedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
RUDNICI ZA MERMER VO RM. Varovnicite i dolomitite zafa}aat golem del od teritorijata na RM. Se izdvojuvaat tri regioni: dolomitski kalcitski mermeri na pelagoniskiot masiv, vo zapadnomakedonskoto podra~je, i varovnici i dolomiti vo vardarskata zona. Edno od najpoznatite nao|ali{ta na mermer vo Makedonija e Sivec. Se nao|a na
RUDERALNA VEGETACIJA NA RM specifi~en sekundaren vegetaciski tip {to se razviva vo ~ove~ki naselbi i vo drugi antropogeno usloveni sredini, kako {to se mestata pokraj ku}i, pati{ta, èlezni~ki prugi, gradili{ta, urnatini, nasipi, ba~ila, deponii, yidini i drugi stani{ta, koi se postojano ili povremeno pod direktno ili indirektno ~ovekovo vlijanie. Ruderalnata vegetacija se karakterizira so mnogu izrazena dinami~nost, promenlivost, nestabilnost, fragmentiranost i pretstavuva postojan pridru`nik na ~ove~kite naselbi i sostaven del na najneposrednata ìvotna i rabotna okolina na ~ovekot. Vo RM ovaa vegetacija e zastapena so okolu 30 asocijacii {to se sre}avaat na celata teritorija. Tie se grupirani vo nekolku vegetaciski sojuzi (Chenopodium muralis, Hordeion, Sisymrion, Dauco-Melilotion, Onopordion acanthii, Galio-Alliarion, Arction, Bidention tripartiti, Polygonion avicularis), redovi (Chenopodietalia, Sisymrietalia, Onopordetalia, Galio-Convolvuletalia, Artemisietalia, Bidentetalia tripartiti, Plantaginetalia majoris) i klasi (Chenopodietea, Artemisietea, Bidentea tripartiti, Plantaginetea majoris). Vl. M. RUDNICI ZA GLINI VO RM. Vo RM se prisutni zna~itelni nao|ali{ta na glina od razli~en genetski tip. Po svoite hemiski i fizi~ki karakteristiki tie se me|usebno razli~ni, poradi {to imaat i razli~na upotrebna vrednost. Tularskite glini se najras-
Rudnikot za mermer Sivec#, Prilepsko
1285
RUDNICI
periferijata na pelagoniskiot masiv, na granicata od planinite Babuna i Kozjak. Vo ova podra~je se izdvoeni slednite serii na karpi: bigorlivi peso~nici, pesoklivi glini, mehani~ki materijal (detritus) i beli dolomitski mermeri. Najzna~ajni se belite dolomitski sitnozrnesti mermeri so retki plastovi na kalciti. Dimenziite na rudnoto telo iznesuvaat 44 h 106 m cvrsta masa. Hemiskiot sostav e CaCO3 61% i 39% MgCO3. Vkupnite rudni rezervi se 6.471.200 m. Treba da se istakne deka mermerite od Sivec imaat naglasena blokovitost, nekoga{ i po nekolku m so odli~na belina {to gi vbrojuva vo edni od najkvalitetnite vo Evropa, pa i vo svetot. Eksploatacija na mermeri na teritorijata na RM se vr{ela vo MermeriGostivar, MermeriKi~evo, Debri{te, Pletvar, Kozjak, Markov Stap Kavadarci i dr., no glavno na sivi, sivo-beli i crveni mermeri. Vo dene{ni uslovi beli mermeri se eksploatiraat na lokalitetot Bela PolaNebregovo, vo okolinata na Prilep od strana na kompanijata Lazaridis#. Postojat mo`nosti i za eksploatacija na mermeri kaj Plasnica, Lisi~ani, Cer, Bawica i dr.
Kameniot most vo Skopje od travertinite od ovie nao|ali{ta. Pokraj blokovi, vo dene{noto proizvodstvo se pravat i plo~i so razli~ni dimenzii i vo razli~ni formi.
LIT.: B. Filipovski, Geolo{ki sostav i rudno bogatstvo na SR Makedonija, Skopje, 1974. T. Ser.
rane{noto Elektrostopanstvo na Makedonija). So vakvoto zaìvuvawe na kompaniite-nasledni~ki na Rudnici i èlezarnica Skopje#, ovoj segment stanuva zna~aen vo vkupnata industriska i izvozna aktivnost vo RM.
LIT.: S. Haxi Jordanov i dr., Proizvodstvo na ~elik vo Makstil AD Skopje, studija, TMF Skopje, 1998 g. Sv. H. J. - Q. A.
RUDNICI ZA TRAVERTIN VO RM. Travertinot e poznat na teritorijata na RM pod imeto bigor. Toa e lesen i {uplikav kamen {to se koristi vo grade`ni{tvoto vo forma na ukrasen kamen. Moè lesno da se obrabotuva i da se polira, so {to ima {iroka upotreba vo gradeweto i fasadiraweto na zgradi. Na teritorijata na Makedonija nao|ali{ta na travertini se utvrdeni vo okolinata na Kosovrasti i Bawi{te kaj Debar, vo okolinata na Katlanovska Bawa, vo okolinata na Skopje, kaj Lipkovo (Kumanovsko), nao|ali{teto Velmej vo Ohridsko-ki~evskiot region, kaj s. Bo{ava vo Tikve{ijata, vo okolinata na Tetovo i Manastir (Mariovsko). Re~isi vo site tie nao|ali{ta travertinot ima mo{ne ubava medno-òlta boja i lesno se obrabotuva. Denes vo RM aktivno rabotat nekolku rudnici na travertin, od koi posebno treba da se izdvojat nao|ali{teto Ku~kovo i Svilare kaj Skopje, Velmej vo Ohridsko i pomali kopovi kaj Mariovo. Za posebno odbeleùvawe se blokovite izvadeni od Ku~kovo i Svilare, koi imaat prijatna òltenikava boja i naglasena kompaktnost. Toa ovozmoìlo da se rekonstruira
1286
RUDNICI I @ELEZARNICA SKOPJE# metalur{ki kompleks za dobivawe i prerabotka na èlezo i ~elik. Najgolem objekt na crnata metalurgija vo RM. Proektiran e od 1959 g., graden od 1961 g., a raboti od 1967 g. Izgradeni pogoni: Topilnica (za proizvodstvo na surovo èlezo vo 5 elektrope~ki, sekoja so kapacitet od 20 do 30 MW); êli~arnica (za rafinirawe na èlezoto do niskojagleroden ~elik); Valavnica za slabovi i limovi (t.n. Topla valavnica); Valavnica za tenki lenti (t.n. Polukonti#) i Ladna valavnica (vo koja se vr{i i toplo pocinkuvawe i plastificirawe na del od lentite); Energetika i dr. Rudnicite vo Oslomej i Damjan, poradi lo{iot kvalitet na èleznata ruda se zatvoreni vo vtorata polovina na 1980tite, a Topilnicata vo po~etokot na 1990-tite godini. Prvobitno e zamisleno proizvodstvo od 400.000 t godi{no, no podocna variralo. êlikot e proizveduvan najnapred vo konvertor, a denes isklu~ivo vo elektrope~ka. Najproduktiven period e od 1973 do 1987 g. So privatiziraweto na oddelni pogoni, od 2000 g. navamu, proizvodstvoto povtorno zaìvuva. Vo ramkite na MAKSTIL, so pretopuvawe na otpadno èlezo vo elektrope~ka i postojano investirawe vo zgolemuvaweto i moderniziraweto na proizvodstvoto, kako i za{titata na ìvotnata sredina, proizvodstvoto gi nadminuva prethodnite rekordi. Vo ramkite na Mital# prodolùva proizvodnata programa na Ladna valavnica, posebno pocinkuvaweto na lenti. Vo Skopski leguri# se proizveduvaat feromangan i drugi feroleguri, dodeka delot Energetika# raboti vo sostav na ELEM# (del od po-
Fabrikata Ruen I.T.#, Ko~ani
RUEN I.T.# fabrika za proizvodstvo na avtomobilski i traktorski delovi, formirana vo 1952 g., preregistrina vo 1960, a potoa se gradi nova fabrika so povr{ina od 2.100 m. Vo 1974 g. e pu{tena vo upotreba nova hala od 6.000 m, nameneta za proizvodstvo na spojki. Fabrikata za proizvodstvo na metalna galanterija (pruìni, zakovki, ostojnici) e formirana vo 1978 g. Vo periodot 19791982 e izgraden magacinski prostor, pogon za termi~ka obrabotka, pogon Kova~nica vo s. Zrnovci i pogon Frikcioni oblo{ki vo Ko~ani. Godi{niot kapacitet e 300.000 pritisni tela, 500.000 diskovi, 100.000 zap~esti elementi. 5% od proizvodstvoto e nameneto za doma{niot pazar, a 95% za izvoz vo Evropa, Bliskiot Istok, Ju`na Afrika i dr. Vo 2004 g. fabrikata e privatizirana i preregistrirana vo Ruen international technologies# i ima 550 vraboteni. Vo 2006 g. e obnoven sertifikatot za upravuvawe so kvalitetot ISO 9001:2000 od TUV Reinland od Germanija. Sl. A. RU@INOVSKI, Mile (Veles, 30. X 1935) general-polkovnik na JNA. Zavr{il Voeno artilerisko u~ili{te vo Zagreb, Vi{a voena akademija vo Belgrad (1965) i [kola za operativa (1971). Izvr{uval visoki koman-
Metalur{kiot kombinat Rudnici i @elezarnica Skopje#
RUSALISKI
dni, {tabni i partiski dol`nosti. Bil komandant na Artileriskata divizija vo Tetovo (19651969), komandant na Artileriskiot polk vo Ki~evo (1971 1974), na~alnik na [tabot na divizijata vo Kumanovo (19741979), ~len na CK SKM (19741978), komandant na divizijata vo Leskovac (19791981), pretsedatel na Komitetot na SK vo Vtorata armija vo Ni{ (1981), unapreden vo ~in general-major (1983), na~alnik na [tabot i zamenik na komandantot na Tretata armiska oblast vo Skopje (1985), glaven inspektor na Oruènite sili na SFRJ (1986), predvremeno unapreden vo ~in general-potpolkovnik (1987), na~alnik na Prvata uprava i zamenik na na~alnikot na General{tabot na Oruènite sili na SFRJ (1988), unapreden vo ~in gen.-polkovnik (1991), na~alnik na Centarot na visokite voeni {koli na Oruènite sili i ~len na Vrhovnata komanda na Oruènite sili na SFRJ (1991). Posreduval za spogodbeno povlekuvawe na edinicite na JNA od RM. Predvremeno penzioniran (1991). M. Min.
~est vid gaba vo borovite {umi vo Makedonija, kade {to ponekoga{ se javuva masovno. Lesno e prepoznatliva po portokalovata boja i po mlekoto. Se sobira za jadewe, no i za otkup. M. K. RUMENA VOJVODA v. Pavleva, Rumena. RUMENOV, Vladimir (Kru{evo, 1. V 1870 Sofija, 20. I 1939) lekar, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, pripadnik na VMRO. Se {koluval vo Sofija, Kiev, go zavr{il Medicinskiot fakultet vo Moskva i Odesa. U~estvuval vo sozdavaweto na Medicinskiot fakultet vo Sofija i bil pretsedatel na Vrhovniot medicinski sovet. Avtor na trudovi od oblasta na medicinata. ^len na VMRO i pratenik vo Narodnoto sobranie na Bugarija.
LIT.: Almanah na blgarskite nacionalni dvièni sled 1878, Sofi, 2005; Boris J. Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revolcionna organizaci. Vovodi i rkovoditeli (18931934). Biografi~no-bibliografski spravo~nik, Sofi, 2001. Z. Tod.
te druìni najprvin odele v crkva, kade {to zemale pri~esna i blagoslov od sve{tenikot. Pred crkvata odigruvale tri ora, po {to trgnuvale na dvanaesetdnevno patuvawe. Dvanaeset dena igrale i peele i sobirale podaroci {to gi daruvale za dobrotvorni celi izgradba na crkva, u~ili{te, ~e{ma, most i sl. Se veruvalo deka tie gi brkaat demonite i bolestite, pa zatoa so zadovolstvo bile primani vo sekoe selo i vo sekoj dom, osobeno tamu kade {to imalo bolen. Po dvanaesette dena pak odele v crkva. Se veruvalo deka ako toa ne go napravat, }e poludat. Ako se sretnele dve druìni rusalii, redovno doa|alo do tepa~ki, nekoga{ so smrtni posledici, a `rtvite bile pogrebuvani na mestoto na zaginuvaweto. Toa go potvrduvaat i mnogute toponimi Rusaliski Grobi{ta.
LIT.: Kuzman {apkarev, Rusalii, dreven i tvrde interesen bqlgarski obi=aj zapazen i dnes v \`na Makedonix, Plovdiv 1884; Qubica i Danica Jankovi}, Narodne igre, IV, Beograd, 1948, 132; Vera Kli~kova, Rusaliski obi~ai vo Gevgelisko, Makedonski folklor#, II, 34, Skopje, 1969, 377 M. Kit.
Ruj
RUJ (Rhus coriaria L. i Cotinus coggyria Scop., fam. Anacardiaceae) na{ite dva avtohtoni ruja im pripa|aat na razli~ni rodovi. Prviot u{te se vika i grozdest ruj, listopadna grmu{ka, ~ii letorasti i neparno peresti listovi se runtavo vlaknesti, a plodovite se vo terminalni, grozdesti soplodija. Vtoriot ima prosti, trkalezni i mazni listovi, koi naesen pocrvenuvaat. Socvetijata se terminalni i metlesti, a plodot e sitna koski~ka. Al. And. RUJNICA, MLE^KA (Lactarius deliciosus (L.: Fr.) S.F. Gray) mnogu
RUSALII naroden obi~aj i obredni igri {to se izveduvaat vo vremeto na Nekrstenite denovi od Boìk do Vodici. Najdolgo se odràle vo ju`na Makedonija, od Gevgelsko do Solunsko. Spored veruvaweto, vo ovie 12 dena, nare~eni u{te i Pogani denovi, no i Ristosovi denovi, aktivni se demonite, poradi {to narodot izveduval razni magiski dejstvija za za{tita, vklu~itelno i rusaliski obredi i igri. Najpoznati rusaliski ora se: Karaxova#, Zlata#, Petrovska#, Todore biro kapidan#, Kavadar avasi#, Kapetan avasi# i dr. Rusaliski-
RUSALISKI ORA makedonski ma{ki narodni ora povrzani so rusaliskiot obi~aj. Se izveduvaat vo tekot na t.n. denovi na mrtvite, koi traat od Boì} do Duovden. Igraorcite vsu{nost se dobrotvorna grupa {to igraat pred semejnite selski ku}i, site opremeni so drveni sabji vo racete, osven baltaxijata, koj e vo centarot na orskiot polukrug i go rakovodi igraweto, drèj}i baltija (eden vid sekir~e) vo ednata raka. Orata se igraat vo polukrug, so spu{teni race, bez me-
Gabata rujnica (mle~ka)
Rusalii, Gevgelisko
1287
RUSEVSKI
|usebno drèwe. Po~nuvaat vo bavno tempo, a kon krajot se zabrzuvaat. Vo tekot na igraweto ~esto igra~ite ostro zamavnuvaat, veruvaj}i deka gi gonat zlite duhovi i povampiruvaweto na mrtvite. Interesno e i nivnoto vrtewe okolu svojata oska, so istovremeno me|usebno udirawe so sabjite. Pridruèni se od zurlaxiska tajfa.
Iso Rusi Nikola Rusinskiûkarski
lizi za me|uetni~kite odnosi na Balkanot vo IWPR (London), Alternativnata informativna mreà, opinioni vo Wu jork tajms# i Vol strit xornal#, kolumnist na Koha Ditore# (do 1999). Media koordinator vo Soros fondacijaB. P. \. ta (1992/1996).
vo zapadniot del na Makedonija (1900), stanal vojvoda i dejstvuval vo Kru{evsko, Demirhisarsko, Ki~evsko, Prilepsko, Ohridsko, Stru{ko, Bitolsko Pole i Mariovo (19001903). U~estvuval na Smilevskiot kongres i vo Ilindenskoto vostanie (vo Prilepsko i Lerinsko). Ostavil spomeni vo osum tetratki.
IZV. i LIT.: Q. Lape, Nikola Petrov Rusinski kako izvor na raniot period od {ireweto na socijalisti~kite idei vo Makedonija, Istorija, V, 2, Skopje, 1969; A. Trajanovski, Revolucionernata dejnost na Nikola Rusinski vo Demirhisarsko-kru{evskiot reon, Prilozi#, br. 4849, 1988; Nikola Petrov Rusinski Spomeni. Podgotvile: D. Pa~emska i V. Ku{evski, Skopje, 1997. Al. Tr.
Ace Rusevski
RUSEVSKI, Ace (Kumanovo, 29. XI 1956) bokser. Bil ~len na BK Kumanovo# vo Kumanovo. Na Republi~koto boksersko prvenstvo za mladinci osvoil prvo mesto (1973). Na prvenstvata na Jugoslavija vo Pula (1979) osvoil isto taka prvo, a vo Osiek (1973), Bawa Luka (1974) i Ni{ (1976) vtoro mesto. Na Balkanskite prvenstva vo Sofija (Bugarija, 1975) i vo Zagreb (1976) osvoil prvo mesto, kako i na Mediteranskite igri vo Split (1979) i na Evropskoto prvenstvo vo Hale (Germanija, 1977). Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo Kiev (Ukraina, 1974) i na Olimpiskite igri vo Montreal (Kanada, 1976) osvoil treto mesto. Bil prv na ~etiri me|unarodni turniri (19731978). So Klubot boksuval vo Prvata sojuzna liga (1976/77). Vkupno nastapil na 280 me~evi 267 pobedi, 3 nere{eni i 10 porazi, osvojuvaj}i 10 zlatni, 4 srebreni i 6 bronzeni medali i drugi trofei. Boksuval i kako profesionalec. Bil izbran za najdobar sportist na Makedonija (1976).
LIT.: @ivko Lazarevski i Petar Trajkovski: Kumanovskite olimpijci, Kumanovo, 1984. Svetozar Avramovski i Petar Trajkovski: 40 godini fizi~ka kultura vo Kumanovo, Kumanovo, 1986, 5261. D. S.
Qutvi Rusi
RUSI, Qutvi (Debar, 21. I 1923 Skopje, 28. II 1981) novinar, pisatel, preveduva~ od i na albanski jazik. Nositel na Partizanska spomenica 1941, istaknat borec vo NOB vo Zapadna Makedonija. Vo novinarstvoto od pedesettite godini, dolgogodi{en urednik na emisiite na albanski jazik na Radio Skopje, a potoa s# do penzioniraweto bil glaven i odgovoren urednik na Flaka i na Prosvetno delo. Vo koavtorstvo so Mile ]orveziroski go objavil prviot Makedonsko-albanski re~nik (1967). Preveduval od makedonski na albanski jazik i obratno. ^len na DPM (1953).
BIBL.: Pesni za pionerite (zaedno so Memedali Hoxa), 1953; Brigada na zajacite, 1966; Partizanski prikazni, 1974; Kalewe, 1975; Ibe Paliku}a, 1976; Dvajca drugari, 1977; Somnevawe, 1979; Liman Kaba, 1980; Gluvonemiot, 1981. A. P. i B. P. \.
RUSISTIKA nau~na disciplina za prou~uvawe na ruskiot jazik i literaturata. Vo Makedonija zapo~nuva organizirano da se izu~uva po II svetska vojna i osnovaweto na Filoz. f. so Lektorat po ruski j. (1949). Na Katedrata za slavistika se izu~uvaat i ~e{kiot i polskiot jazik, povremeno beloruski i ukrainski so glaven akcent na ruskiot. Kr. Il.
Stefan Rusjakov
RUSI, Iso (Skopje, 26. V 1951) novinar, izdava~ i glaven i odgovoren urednik na nedelnikot Lobi#. Sorabotuval vo Mlad borec# (1971), Puls# urednik vo Fokus# (1996/2000). Vo periodot 1982/91 dopisnik na nedelnikot Danas# (Zagreb), imal kolumna na Sabotna borba#, pi{uval za Delo# (Qubqana). Objavuval ana1288
RUSINSKI-ÛKARSKI, Nikola Petrov (s. Rusinovo, Male{evsko, 21. X 1875 s. Rusinovo, 14. VI 1943) socijalist, deec na TMORO, okoliski vojvoda, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zavr{il podoficerska {kola vo Sofija. Bil ~etnik vo prvata ~eta na TMORO vo Male{evijata (1897), a potoa vo ~etata na G. Del~ev. Od Del~ev bil ispraten
RUSJAKOV, Stefan (Skopje, 7. V 1917 Skopje, 10. VI 1986) operski pevec, bariton. So ulogata na Alfio e u~esnik vo prvata pretstava na operata Kavalerija rustikana, izvedena na 9 maj 1947 g., koga se postaveni temelite na Makedonskata opera. Vo MNT rabotel od 1947 do 1954 g. Toj e nositel na baritonskiot fah vo po~etnite godini na Operata. Pozna~ajni ulogi: Grof Luna (Trubadur), Albert (Verter), Mlinar Simo
RUSKO-MAKEDONSKO
(Ero od onoj svet). Po napu{taweto na Operata se posvetuva na pravni~kata profesija. F. M. RUSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Datiraat od vremeto na pokrstuvaweto na Rusite (krajot na X v.) i razvienite vrski me|u car Samuil i kievskiot knez Vladimir. Od sredniot vek vle~at poteklo kulturnoprosvetnite i crkovnite odnosi (ohridskiot arhiepiskop Gavril na krajot od XVI v. ja posetuva Rusija, no i drugi evropski dràvi, baraj}i pomo{ za svojata crkva). Me|u 17511753 g., so dozvola na kralicata Elisaveta Petrovna, Makedonci od Ungarija se preseluvaat pokraj Dnepar (Ukraina), toga{ vo sostav na Ruskoto Carstvo, na granicata so Turcija. Vo 1759 g. se formira Makedonski kowani~ki manevarski polk so 4.000 lica, vnatre{no organiziran i formaciski podelen na pomali edinici, so sopstven pe~at, grb i zname. Politikata na Rusija kon Balkanot vo XIX v. rezultira vo Sanstefanskiot preliminaren miroven dogovor, odnosno, postberlinski poredok na Balkanot (1878). Vo 1796 g. se otvora vicekonzulat vo Solun (kon krajot na pedesettite godini na XIX v. so rang na konzulat, a od 1880 g. na generalen konzulat), a vo 1860 g. vo Bitola (vo 1881 g. spu{ten na nivo na vicekonzulat). Na krajot od XIX i po~etokot na XX v. Rusija, kako najzainteresirana za sostojbite na Balkanot (zaedno so Avstro-Ungarija), e opolnomo{tena od golemite sili da bide ~uvar na suverenitetot i integritetot na Turcija, zaradi {to predlaga reformi Fevuarski (Vienska spogodba) pred i Mirc{tegski po Ilindenskoto vostanie. Vo XIX v. vo Ki{inev, Moskva, Petrograd, Kazan, Herson, Poltava, Odesa, Kiev i vo drugi gradovi se obrazuvaat i dejstvuvaat Anatolij Zografski, Natanail Stojanovi~ Ku~evi{ki, Partenija Zografski, Konstantin Dimitrievi~ Petkovi~, Andrej Dimitrievi~ Petkovi~, Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov, Efrem Cvetkov Karanov, Venjamin Ma~ukovski, \or|i Dinkov (Dinkata), Konstantin Stani{ev, Dimitrija ûpovski, Nace Dimov, d-r Gavril Konstantinovi~, Krste Petkov Misirkov, i dr. Knigata Za makedonckite raboti# na Krste Misirkov (Sofija, 1903) e napi{ana vo Rusija. Vo 1905 g. po~nuva da izleguva nau~no-literaturnoto i politi~ko spisanie Vardar#. Makedoncite vo Rusija se organiziraat vo razni dru{tva i asocijacii. Najpoznato e Make-
donskoto nau~no literaturno drugarstvo vo Petrograd (osnovano vo 1902 g.). Za situacijata vo Makedonija pi{uvaat Aleksandar Valentinovi~ Amfiteatrov (Strana razdora#, 1903), koj ja posetil Makedonija (19011902); N. P. Kondakov, Makedoni. Arheologi~eskoe puto{estvie# (1909); I. Roganovi~, Makedonski vopros na po~ve ego istorii, tnografii, politiki# (1900) i dr. Vo predve~erjeto na Balkanskite vojni pri formiraweto na t.n. Balkanski sojuz, ruskiot car e opredelen za arbiter me|u balkanskite dràvi dokolku bi nastanal spor pri podelbata na teritorijata na Makedonija. Kontakti me|u SSSR i Kominternata i pretstavnici na VMRO se ostvaruvaat vo 1922 g. Vo Moskva se utvrduva platforma za sorabotka {to ne se ostvaruva. Vo noemvri 1944 g. vo Makedonija pristignuva voena misija na SSSR na ~elo so major Inkov. Sovetski oficeri ili voeni instruktori (od dekemvri 1944 do mart 1945) organiziraat i rakovodat voeni kursevi za obuka na pripadnicite na makedonskata vojska i podgotvuvawe stare{inski kadar. Istovremeno, vo SSSR na voeno {koluvawe zaminuvaat visoki oficeri. Major Inkov prisustvuva na Vtoroto zasedanie na ASNOM kako akt na de facto priznavawe na novoformiranata dràva. Po Vtorata svetska vojna vo ramkite na odnosite na porane{na Jugoslavija so SSSR se odrùvaat intenzivni kulturno-nau~ni i ekonomski vrski. Armijata na SSSR u~estvuva vo saniraweto na posledicite od skopskiot zemjotres (1963). Ruskata Federacija ja priznava RM na 5. VII 1992 g. Odlukata ja soop{tuva Vitalij ûrkin, zamenik-minister za nadvore{ni raboti pri negovata poseta na Skopje. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 31. I 1994 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM e Gane Todorovski. Prv vonreden i opolnomo{ten ruski ambasador e Pjotr Dobroserdov. Vo 2001 g. se otvora konzulat na Ruskata Federacija vo Bitola.
LIT.: Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18941926)..., Skopje, 1966, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Peterburg, III, Skopje; Makedoni. Put k samostotelnosti. Dokument, Moskva, 1997; Aleksandar Trajanovski, Makedonsko-ruskite vrski vo XIX vek i otvoraweto na ruski konzulati vo Makedonija (Prilog kon makedonsko-ruskite vrski vo minatoto), Istorija#, XXII, 2, Skopje, 1986; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.
RUSKO-MAKEDONSKO BLAGOTVORNO DRU[TVO SV. KIRIL I METODIJ# (Petrograd, 25. XI 1913 3. V 1914) asocijacija na Makedoncite za drugoimensko prodolùvawe na dejnosta na MNLD i za legalizirawe na patriotskata aktivnost vo Rusija za postignuvawe na istite nacionalno-politi~ki celi vo periodot po Bukure{kiot dogovor. Toa e samo imenska raznovidnost na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij#. Potpisnici na osnova~kiot akt se: potomstveniot dvorjanin Leon Mihajlovi~ [ah-Paronijanc, turskiot podanik Dimo sin na Dimo Pavle-ûpovski i kole{kiot sovetnik Vasilij Mihajlovi~ Smelkov#, koj{to be{e i odgovoren redaktor na spisanieto na Makedonskata kolonija Makedonski golos (Makedonski glas)#. Celta na Dru{tvoto, spored ~l. 1 od Ustavot, e da im ukaùva materijalna i moralna pomo{ na Makedonskite Sloveni i da go pomaga nivnoto duhovno op{tewe so Rusija#, no sega da dejstvuva samo na teritorijata na S.-Peterbur{koto gradona~alstvo# (~l. 2). I celite na Dru{tvoto se samo preformulirani, pa me|u drugoto vo ~l. 3 se naveduva: da im ukaùva pomo{ na Makedoncite, kako na onie {to doa|aat vo Rusija vo vreme na nivnite te{kotii, taka i vo nivnata tatkovina vo vreme na osobeni narodni nesre}i (glad, poplavi, razurnuvawa na zemjata i sl.); da go pomaga vospitanieto i obrazovanieto na mladite Makedonci od obata pola, a na pobednite da im obezbeduva stipendii vo raznite u~ebni institucii; da organizira, sekoga{ so soodvetna dozvola,
Prvata stranica od Ustavot na Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij#, Petrograd (1913)
1289
RUSO
sobranija, besedi, ~itawa, referati, javni predavawa, spektakli, koncerti i literaturni ve~eri; da organizira knigoizdatelstva, da otvora biblioteki i ~itali{ta, ...; da izdava svoj periodi~en organ, da organizira konkursi za nau~no-stru~ni trudovi za istorijata i etnografijata na Makedonskite Sloveni i na nivnite avtori da im dodeluva premii i nagradi; ... da bara, so soodvetna dozvola, sredstva i na~ini za najdobro ovekove~uvawe na spomenot na prvou~itelite na Slovenite pokrovitelite na Dru{tvoto Sv. Kiril i Metodij; da se obra}a so razni vidovi molbi do vladinite organi i do op{testvenite institucii#. Bidej}i Rusija be{e katalizatorot na Balkanskiot sojuz i arbitar pri podelbata na Makedonija, nadle`nite vlasti so formalni obrazloènija ja odbija registracijata i na ova makedonsko dru{tvo.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978, 143156. Bl. R.
tar na GK vo Bitola (1942), borec vo PO Jane Sandanski# (1942), vo Dame Gruev# i vo bataljonot Mir~e Acev# (1943). Bil politi~ki komesar na ~eta, na bataljon, na brigada i na 41. divizija. Kako politkom na XV (makedonski) korpus u~estvuval vo borbite na Sremskiot front. Po vojnata zavr{il Vi{a politi~ka {kola \uro \akovi}# i Vi{a voena akademija. Vo 1960 g. e unapreden vo ~in general-major. Vo penzija od 1970 g. Odlikuvan so: Partizanska spomenica 1941, Orden jugoslovensko zname so lenta, Orden zaslugi za narod od prv red i dr.
LIT.: Beno Ruso-Koki, Tragi na nezaboravot, avtobiografski rakopis, Evrejska zaednica na RM, Skopje, 2007. V. St.
Gradinarska ruta
Beno Ruso
RUSO, Beno Isak (Bitola, 20. I. 1920 Skopje, 18. VI 2006) general-major na JNA. Zavr{il osnovno u~ili{te, bil mehani~arski kalfa. Sluèl voen rok vo 1941 g. i bil zaroben od germanskite sili i sproveden vo logor. Izbegal od logorot, se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD; stanal ~len na KPJ (1941), sekre-
RUSULENÎ^, Risto Vasilev (s. Rusolen~e, Vodensko, Egejskiot del na Makedonija, RGr, 3. IX 1883 ?) ~len-osnova~ (28. H 1902) i bibliotekar (29. XII 1902) na MNLD vo S.-Peterburg. Dete na siroma{no semejstvo, u~i do IV klas vo gr~kata gimnazija vo Voden i potoa ja zavr{uva srpskata gimnazija vo Carigrad (1902). Na 19. VIII 1902 g. podnesuva molba za upis na Fizi~ko-matemati~kiot fakultet (Prirodonau~en oddel) vo S.-Peterburg, no nema sredstva za izdr{ka i za pla}awe na {kolarinata. Po neuspe{nite obidi da se zapi{e na Voenomedicinskata akademija (aprilmaj 1903), podnesuva molba (1. H 1903) da go prodolì univerzitetskoto obrazovanie na Medicinskiot fakultet na Novorusiskiot univerzitet vo Odesa, koj{to i go zavr{uva (1909). Zaedno so K. P. Misirkov i F. Nikolov(ski) pravat obidi za formirawe klon na MNLD i vo ovoj univerzitetski centar (1905). Natamo{niot negov ìvot i dejnosta ostanuvaat nepoznati.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 145146. Bl. R.
teknuva od sredozemnomorskite predeli. Se odgleduva zaradi listovite, za podgotovka na supi i vo ribnata konzervna industrija. Rastenieto porasnuva 4060 cm. Listovite se bogati so mineralni materii i osobeno so eteri~ni D. J. masla.
Danica Ru~igaj
RUÎGAJ, Danica (Skopje, 1934 Skopje, 26. VII 1963) poetesa, avtorka na dve stihozbirki, zaginuva vo Skopskiot zemjotres. Debitira so ispovednata qubovna lirika Srebreni, no}ni igri# (1960) i Srebreni, no}ni igri & Zarobenici na vetrot# (2003). So stihovite od vtorata zbirka Zarobenici na veterot# (1963) e prethodni~ka na motivskiot i jazi~en nonkonformizam na edna cela plejada makedonski poetesi (R. Trifunovska, D. Ilin, G. Mihailova-Bo{nakoska, K. ]ulavkova, L. Dirjan, L. Dimkovska).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Jasna Koteska. Makedonsko ènsko pismo (2002). V. M.-^.
RUTA, GRADINARSKA (Ruta graveolens L.) mnogugodi{no gradinarsko-za~insko rastenie. Po-
1290
S
SAAT-KULA (Bitola) spomenik na kulturata. Vremeto na gradbata nepoznato. Visoka okolu 30 m. Izyidana od delkan kamen, na kvadratna osnova so strani od po 5,8 m. Vo vnatre{nosta ima spiralno izvedeni skali {to vodat do vrvot. Na ~etirite strani vo gorniot del ima ~asovnik. Renovirana vo XIX v., koga bil napraven i delot za yvonoto.
LIT.: Hakk Acun, Makedonya, Manastr blgesi (Manastr, Ohri, Pirlepe) saat kuleleri, Atatrk ve Manastr sempozyumu, Manastr, 1213 Ekim, 1998. Bildiriler, Ankara, 1999; Ayverdi Ekrem Hakk, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
SAAT-KULA (Skopje, pom. 1566 i 1573) spomenik na kulturata. Ima kvadratna osnova 5,50 5,50 m. âsovnikot i majstorot za odrùvawe bile od ungarskiot grad Siget. Restavrirana vo 1902/03 g., drveniot goren del bil zamenet so solunska pe~ena tula i postaven nov ~asovnik donesen od [vajcarija.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
Birlik#, vo detskite sp. Sevin~#, Tomurxuk# i vo literaturnoto sp. Sesler#. ^len e na DPM od 1986 g.
BIBL.: @ivotot i natamu, 1982; Dete neranimajko, 1983; Maliot Ulker, 1986; Raka za raka, 1988; Detski igri, 1991; Imeroviot svet, 1999. LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004. A. Ago
SAAT-KULA (Prilep, 1825/1826) spomenik na kulturata. Podignata od vojvodata Said-aga, visoka okolu 40 m, zaedno so stolbovite i konusot na vrvot dostiga do 55 m. Ja izgradil poznatiot prilepski yidar Pero Lauc. Renovirana vo 1836/37 i 1896/97 g., a vo me|uvreme bil postaven ~asovnik (1858/18). Vo dolniot del, na sprotivnata strana od vlezot, ima ~e{ma.
LIT.: Hakk Acun, Makedonya, Manastr blgesi (Manastr, Ohri, Pirlepe) saat kuleleri, Atatrk ve Manastr sempozyumu, Manastr, 1213 Ekim, 1998. Bildiriler, Ankara, 1999, 320332; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
Krivokluna sabjarka
Jusuf Sabit
SABIT, Jusuf (Yusuf Sabit) (Gostivar, 1957) poet, raskaùva~, novinar-dopisnik od Gostivar na v. Birlik# i na televiziski emisii na turski jazik na MRT Skopje. Trudovite mu se objavuvani vo v.
SABJARKI (Recurvirostridae) familija na sredno golemi vodni ptici od redot bekasinovidni ptici (Charadriiformes), so dolgi noze i dolg klun. Kaj nas se sre}avaat dva vida: krivokluna sabjarka (Recurvirostra avosetta) i dolgonoga sabjarka (Himantopus himantopus).
Saat-kulata vo Bitola
Saat-kulata vo Prilep
Saat-kulata vo Skopje
SAVEVSKI
SAVEVSKI, Savo \or|iev (Ohrid, 13. III 1898 Skopje, 23. VII 1969) oftalmolog. Medicina zavr{il vo Bordo (1923), a oftalmologija specijaliziral vo Bordo i vo Strazbur (Francija). Od 1928 g. rabotel vo skopskata Dràvna bolnica, vo koja od 1929 do 1931 g. bil v.d. {ef na Oddelenieto za oftalmologija. Privatno rabotel do 1944 g., a potoa bil partizanski lekar. Po Osloboduvaweto rabotel vo Voenata bolnica, eden od osnova~ite na O~nata klinika (1947) i direktor (1953), kade {to rabotel do penzioniraweto (1967). Vo 1961 g. stanal primarius. Objavil 12 stru~ni trudovi. P. B. Sl. M. P.
Jordan Saveski
SAVI], Radomir (Zae~ar, Srbija, 1. V 1901 Belgrad, 1990) dipl. grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1959 do penzioniraweto vo 1975) po predmetot tuneli i predmeti od oblasta na èleznicite. Diplomiral vo Belgrad (1930). Pred doa|aweto na skopskiot Tehni~ki fakultet (1949) rabotel na izgradbata na èlezni~kite linii vo Srbija. Vo periodot 19561957 g. bil dekan na Tehni~kiot fakultet. Q. T. SAVICKA, Irena (Sawicka, Irena) (Var{ava, Polska, 20. IX 1944) polski lingvist, slavist, balkanist, foneti~ar, fonolog, avtor na desetina knigi i nad dveste statii glavno od oblasta na slovenskata fonetika i fonologija. Koavtor (so Q. Spasov) na Fonologija na makedonskiot standarden jazik (Skopje, 1997), avtor na teorijata vo ramkite na koja{to e napi{ana knigata, i koavtor (so B. Vidoeski i Z. Topoliwska) na tomot 2. Prozodija (Skopje, 2000) vo ramkite na serijata Makedonsko-polska gramati~ka konfrontacija. Taa go ima opredeleno i obrazloèno mestoto na mak. jazik vo ramkite na slovenskata fonetska i fonolo{ka tipologija, a 10 nejzini statii se posveteni samo na makedonisti~kata problematika. Z. T.
redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Bil prodekan (1990 1994) i dekan na Med. f. (1999 2004); direktor na Klinikata za traumatologija (19891999 i 20052006) i na Urgentniot hirur{ki centar (1995) i pretsedatel na Zdruènieto na hirurzite na Makedonija (19962000). Se zanimava so hirurgija na rbetniot stolb. Objavil nad 150 nau~nostru~ni trudovi i tri knigi od oblasta na traumatologijata.
BIBL.: Prva pomo{ i za{tita, Skopje, 1996; Frakturi na karlica i acetabulum, Bitola, 2003; Spinalni povredi, Skopje, 2006. Al. Stavr.
Peri{a Saveli}
SAVELI]-SAMSON, Peri{a (s. Martini}i, kaj Podgorica, Crna Gora, 12. IX 1920 Sofija, 18/19. VIII 1942) komunisti~ki deec, Crnogorec. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto selo, a dva klasa gimnazija vo Skopje (tatko mu bil u~itel vo s. Dra~evo, Skopsko). Poradi komunisti~ka aktivnost bil isklu~en od gimnazijata, pa maturiral vo Pri{tina (1939). Izvesno vreme bil interniran vo Bile}a (1939). Po vra}aweto studiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1940) i bil organizacionen sekretar na MK na KPJ (1940). Po Aprilskata vojna (1941) bil sekretar na MK i rakovoditel na Voeniot {tab na MK na KP vo Skopje, pri {to uspe{no gi izvr{il podgotovkite i go formiral prviot Skopski NOPO (22. VIII). Pri blokada bil uapsen od bugarskata policija (26. X 1941), osuden na smrt (9. V 1942) i obesen vo Sofiskiot zatvor.
LIT.: R(uà) B(ak), Saveli} umre za sloboda, 13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 8; Peri{a Saveli}, Ve~er#, VII, 1991, Skopje, 21. X 1969, 13; Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 125; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje, Skopje, 1974; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi od NOV vo Skopje, Skopje, 1982. S. Ml.
Pavle Savi}
SAVESKI, Jordan Stevanov (Bitola, 18. X 1945) hirurg-traumatolog, doktor na medicinskite nauki,
1292
SAVI], Pavle (Solun, Turcija, 10. I 1909 Belgrad, Srbija, 30. V 1994) fiziko-hemi~ar, red. prof. (1945) na PMF vo Belgrad, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1974). Diplomiral na PMF vo Belgrad (1932). Vo vremeto na specijalizacijata vo Institutot za radium vo Pariz, vo potragata po transuranovi elementi so Iren Kiri eksperimentirale (1937) so bombardirawe na uraniumot so neutroni i prvi ja nabquduvale pojavata na fisija, bez da dadat nejzino pravilno tolkuvawe. Vo NOB u~estvuval od 1941 g. i bil {ifrant vo Vrhovniot {tab. Po vojnata kratko rabotel na fizikata na niski temperaturi vo Moskva (so Kapica). Toj e organizator na Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a, pokraj Belgrad, i negov direktor (196066). Bil ~len na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1946) i nejzin pretsedatel (197180). V. Ur.
Elisaveta Sav~enko
SAVÊNKO (KATERINI], PLOTNICKA), Elisaveta (Bobrovica, blizu Kiev, Ukraina, 20. VIII 1903 Sliven, Bugarija, 26. X 1999) operska pevica, sopran. Nositel na ulogata na Santuca vo prvata izvedba na operata Kavalerija rustikana na scenata na Makedonskiot naroden teatar na 9 maj 1947 g., datumot na ra|aweto na Makedonskata opera, vo koja rabotela od 1947 do 1949 g.. Pokraj ulogata na Santuca nastapila i vo ulogata na Toska vo istoimenata opera i Qudmila vo Prodadena nevesta. F. M. SAGIJA ènska gorna obleka, izrabotena od volneno, ~etvorno tkaeno platno. Toa e eden vid sa-
SAZDOV
kite zaboluvawa. Najzna~ajni trudovi: U~ebnik po pedijatrija# (1950), Kwashiorkor# (habilitacionen trud) (1951), poglavje za hematologijata vo Pedijatrija# (Zagreb, 1980), Hemoglobinopatii vo SR Makedonija# pristapno predavawe vo francuskata Medicinska akademija (1967). ^len na DPM (1973). Dobitnik e na nagradata dodelena od Sojuzot na evrejskite op{tini za Tri iljadi godini na Erusalim# na makedonski, srpski i {panski (ladino) jazik.
Sagija, mariovska ènska gorna obleka
cija na SSRNM, ~len na Pretsedatelstvoto na Op{tinskiot sindikalen sovet, pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SKM vo Gostivar, pratenik i pretsedatel na Administrativnata komisija na Sobranieto na SRM i ~len na CK na SKM (izbran na Pettiot kongres na S. Ml. SKM).
ja, sostaven del na mariovskata nevestinska nosija. Na pazuvite e ornamnetirana so motivite tulipani, po rabovite (na ramenata, bo~nicite i dolu po rabot) e potkitena so alov kis, dodeka od stranite e ukrasena so alov i crn kis. J. R.-P. SAGUDATI slovensko pleme, naseleno vo Makedonija kon krajot na VI i po~. na VII v., na teritoriite zapadno i jugozapadno od Solun, vo ramni~arskite predeli pome|u Solun i Ber. U~estvuvale, zaedno so drugite plemiwa, vo napadite na Solun (616618, 674677) i gusarele po krajbre`jeto na Egejskoto More. Po pohodot na Stavrakij (783) ja priznale vizantiskata vlast.
BIBL.: Ni krik ni samina (poezija, 1973), O~i i korewa (poezija, 1974), Zapaleno leto (poezija, 1975), Pogledi i yvona (poezija, 1977), Hanilea (poezija, 1985), Zamolknata pravdina# (poezija, 1987), Onosvetski prizivi (poezija, 1995), Datumi na pokolot (poezija, 1996). N. P.-J.
Saz
SAZ ì~en muzi~ki naroden instrument od tipot tamburi so orientalno poteklo. Tonot se dobiva so udar na ìcite so perce. Toj ima golem polukruèn korpus i relativno kratok vrat, sli~no kako kaj utot (lautata), a razlikata pome|u niv e {to sazot ima metalni pragovi na vratot, a utot gi nema. Na nego se sviri i samostojno, no u{te po~esto se muzicira vo instrumentalni sostavi.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite muzi~ki instrumenti vo Makedonija, Skopje, 1986, 43. \. M. \.
Samuel Sadikario
Avram Sadikario
SADIKARIO, Avram Josifov (Bitola, 14. V 1919 Skopje, 1. VIII 2007) pedijatar, hemato-onkolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1975); poet. Medicina studiral vo Belgrad i Sofija (19381942). Kako ilegalec (194344) gi prekinal studiite i diplomiral vo Sofija (1945). Specijaliziral pedijatrija na Klinikata za detski bolesti (19481951), a specijalisti~ki ispit poloìl vo 1952 g. Bil direktor na Klinikata za detski bolesti (19741982). Negov nau~en interes se hemato-onkolo{-
SADIKARIO, Samuel Avramov (Skopje, 22. IV 1950) internistendokrinolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 2002). Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1975), a doktoriral od oblasta na dijabetologijata, epidemiologijata i medicinskata matematika (1990). Supspecijalnosti mu se endokrinologijata i kardiologijata. Ima objaveno okolu 80 trudovi vo doma{ni i stranski spisanija. Avtor e na knigite Urgentni endokrini i metabolni sostojbi# (1998), Antisemitizam# (2000) i Stolbovi na mudrosta# (2006), a koavtor e u{te na 9 knigi. Inicijator e za formirawe na [kolata za javno zdravstvo i Fakultetot za sestrinstvo na Med. f. vo Skopje. Pretsedatel e na Fondot za holokaustot na Evreite vo Makedonija.
IZV: Bilten na Medicinskiot fakultet, 797, 28 fevruari 2002. N. P.-J.
Tome Sazdov
SADIKU, Sadik (s. Pirok, Tetovsko, 25. II 1930) prosveten i politi~ki deec. Zavr{il gimnazija i apsolviral na Filozofskiot fakultet (1970). Bil u~itel i nastavnik vo osnovno u~ili{te i vo gimnazija i referent za profesionalna orientacija vo Zavodot za vrabotuvawe vo Gostivar. Bil ~len na Izvr{niot odbor na Op{tinskata konferen-
SAZDOV, Tome (Skopje, 8. II 1934 Skopje, 11. II 2004) knièven istori~ar, istraùva~ na makedonskoto narodno tvore{tvo, univ. profesor po usna narodna knièvnost na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Zavr{il Filozofski fakultet grupa Istorija na knièvnosta na narodite na SFRJ vo Skopje (1957). Nekolku godini bil novinar, po {to rabotel na Filolo{kiot fakultet (od asistent do redoven profesor). Doktoriral na tema Marko K. Cepenkov kako sobira~ na makedonski narodni umotvorbi#. Bil pove}egodi{en direktor i pretsedatel na Sovetot na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid, pretsedatel na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija i direktor na Institutot za makedonska literatura. Priredil po1293
SAID
ve}e zbornici so makedonski narodni umotvorbi i go populariziral na{eto kulturno nasledstvo, vo doma{nata i vo stranskata javnost. Po~esen ~len na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija.
BIBL.: Makedonskata narodna poezija, Skopje, 1966; Pregled na makedonskata narodna proza, Skopje, 1970; Makedonski narodni prikazni, Skopje, 1972; Marko Cepenkov, X, Skopje, 1972 (eden od prireduva~ite); Marko K. Cepenkov kako sobira~ na makedonski narodni umotvorbi, Skopje, 1974; Kuzman A. [apkarev, Izbrani dela, kn. 1-5, Skopje, 1976 (priredil); Sobira~ki portreti, Skopje 1976; Makedonska narodna lirika, Skopje, 1977; Stefan I. Verkovi}, Ju`nomakedonski narodni prikazni, t 1-2, Skopje, 1977; Studii za makedonskata narodna knièvnost, Skopje, 1978; Narodni pesni od jugoslovenska Makedonija, Atina, 1981 (prevod na gr~ki jazik); Makedonski narodni prikazni, Atina, 1981 (prevod na gr~ki jazik); Makedonska narodna lirika, Beograd, 1981; Miladinovci, Izbrani tekstovi, Skopje 1982; Na tenka srma niàni. Narodni umotvorbi od Pirinska Makedonija, Skopje, 1982; Skopje grada pokraj tiok Vardar, Skopje, 1985; \or|i Pulevski. Izbrani tekstovi, Skopje, 1985; Grigor Prli~ev, Izbrani tvorbi, Skopje, 1985; Folkloristi~ki studii, Skopje, 1986; Narodni pesni od Pirinska Makedonija, Skopje, 1988; Makedonska narodna literatura, Skopje,1988; Makedonska narodna knièvnost, Skopje, 1988; @enata vo makedonskata narodna knièvnost, Skopje, 1989; Ogledi za makedonskata narodna knièvnost, Skopje, 1990; Usnata knièvnost na Makedoncite, Skopje, 1992; Istorija na makedonskata knièvnost usna narodna knièvnost, Skopje, 1997; Nepoznatiot Prli~ev, Skopje, 1998; Grigor Prli~ev, Zapis za Odisej, Skopje 1996. LIT.: Blagoja Stoi~oski, Tome Sazdov. 60 godini od ra|aweto i 35 godini nau~na dejnost, Skopje, 1994. S. Ml.
traùva~, preminuva vo Skopje, prvin na PMF, a potoa vo Istraùva~kiot centar na MANU. Objavil pove}e od 100 statii vo vrvni spisanija, vo koi so metodite na kvantnata mehanika go razgleduva glavno rasejuvaweto na ~asticite, osobeno so adijabatskata aproksimacija. Prestojuval na pove}e univerziteti i kako pokanet predava~ na me|unarodni konV. Ur. ferencii. SALATA (Lactuca sativa L.) ednogodi{no rastenie od fam. Asteraceae. Vo svetot i kaj nas se odgleduva na ograni~eni povr{ini. Vo ishranata se koristat listovite kako salata. Kaj nas vo proizvodstvoto se zastapeni glavno tri varieteti: lisna salata (var. acephala), glavesta salata (var. capitata) i Salata marula (var. romana). Relativno e studootporna i se odgleduva naprolet za rano proizvodstvo i vo za{titeni prostori. D. J.
Saja, ènska gorna obleka
SAID, Mustafa (s. Dorfulija, [tipsko, 1916) in`. agronom. Zavr{il gimnazija vo Skopje i diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okoliskiot zadruèn sojuz, pretsedatel na Okoliskiot naroden odbor i ~len na Okoliskiot komitet na SKM vo [tip, direktor na Upravata na hidrometeorolo{kata slu`ba i ~len na Glavniot odbor na SSRNM. S. Ml. SAJA goren del od ènskata obleka, bez rakavi, {to se oblekuva nad gradnikot. Sostavena e od slednive delovi: predni poli. skutovi, poli ili skuti~ki, mali poli (prednite delovi) i zaden del, t.n. zadni{te, zaden stan, rascepok {to se nao|a na dolnite strani od sajata (zadnite delovi) i kolutci kako par~iwa skroeni pod mi{kite. Se razlikuvale dva vida: bela saja i {arena saja, kitena saja ili golema saja. Belata saja, od belo platno, e karakteristi~en del na nosijata od Kumanovskiot region. Belata pamu~na saja od s. Osi~e, Krivopalane~ko, bila kusa edna peda pod polovina1294
ta i tesna po kroj. Vo nekoi {opski sela vo Kumanovsko ènite nosele saja izrabotena od bel {ajak, dolga do kolenata, od gore do dolu ukrasena so raznobojni pravi linii, a me|u liniite navezeni raznobojni ornamenti so trkalezna forma, izraboteni so volnen konec. Prazninite na sajata bile ispolneti so pulovi. Sajata bila bez rakavi, a pod mi{kite bila ukrasuvana so visnati krpi, {areni po krai{tata. Dopolnitelen ukras na ovoj element od nosijata bile i srebrenite pari {to se naniùvale na predniot del, a na grbot se stavale i dopolnitelni metalni ukrasi, t.n. podveski. Sekojdnevnite sai ènite sami gi ukrasuvale, dodeka onie pobogatite, nevestinskite i prazni~nite, gi izrabotuval terzija. J. R.-P. V. {arena saja.
Servet Saliu
Evgenij Salavjov
SALAVJOV, Evgenij (Evgeni Solovev) (Ulan-Ude, Rusija, 22. IX 1948) fizi~ar, nau~en sovetnik (1994) vo Istraùva~kiot centar za energija, informatika i materijali pri MANU. Diplomiral (1971) na Fakultetot za fizika vo Sankt-Peterburg. Tamu odbranil kandidatska disertacija (1977) i doktorat na naukite (1986) (Adijabatska aproksimacija na zada~i od atomskata fizika so su{tinski mnogu nivoa#). Do 1992 g. e na Univerzitetot vo Sankt-Peterburg. Od tamo{nata pozicija na glaven is-
SALIU, Servet (s. Gajre, Tetovsko, 20. XII 1928 Tetovo, 1994) politi~ar. Ja zavr{il Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Bil organizacionen sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM, potpretsedatel na Sobranieto na Op{tinata Tetovo i pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM. Podocna bil izbran za ~len na CK na SKM i odgovoren za kadrovskata politika, ~len na Republi~kata konferencija na SSRNM i pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM. So obrazloènie poradi niza slabosti i nedoslednosti za ~ovek {to vr{el niza visoki op{testveni i republi~ki funkcii i oti snosi odgovornost za eskalacijata na albanskiot nacionalizam i separatizam vo Tetovskata op{tina#, na pro{irenata sednica na OK na SSRN vo Tetovo bil otpovi-
SAMOILOVSKI
kan od delegat na RK na SSRNM (23. X 1987).

LIT.: Servet Saliu otpovikan, RK SSRN Tetovo, Ve~er#, XXV, 7541, Skopje, 23. X 1987, 4. S. Ml.
Ma{inskiot fakultet vo Belgrad (1994). Predaval na Ekonomskiot fakultet vo Prilep (1985 1992). Bil generalen direktor na kompanijata Energoinvest 11 Oktomvri# od Prilep. Vo 1990 g. go formira privatnoto pretprijatie Mikrosam#, kade {to se konstruirani: prvoto digitalno broilo i prviot industriski robot so 6 oski za kontrola vo RM. Dobitnik e na pove}e nagradi i priznanija od Ministerstvoto za odbrana na Jugoslavija, Menaxer na godinata vo RM za 1992 g., odlikuvawe od belgiskata vlada ViDr. M. tez na inventivnosta#.
temati~ar, red. prof. na PMF (1984). Diplomiral na PMF (1961), magistriral vo Belgrad (1971), bil na specijalizacija vo Tibingen, Germanija (1972/73), a doktoriral na PMF (1974) so temata Za nekoi klasi [tajnerovi sistemi#. Publikuval nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata i algebrata, stru~ni trudovi i u~ebnici za sredno i visoko obrazovanie. Bil prodekan na Matemati~kiot fakultet i na PMF i glaven urednik na spisanijata Sigma# i Numerus#.
LIT.: PMF 19462006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 558/91. N. C.
{aban Saliu
SALIU, [aban (Gostivar, 6. I 1961) politi~ar. Go zavr{il Pravniot fakultet vo Skopje (1990). Rabotel vo Sudot za zdruèn sud vo Skopje (1988) i vo Osnovniot sud vo Gostivar (1991 1992), a potoa advokat (1994) Bil generalen sekretar na PCER i pretsedatel na ogranokot vo Gostivar (19901995), potpretsedatel na Sojuzot na Romite na Makedonija i pretsedatel na partijata Demokratski sili na Romite (2005). Pratenik vo Sbranieto na RM (2006 2008). Direktor na Direkcijata za za{tita i spasuvawe. R. SALIH, Naxi Sulejman (Ohrid, 25. I 1920 Skopje, 13. III 1975) stolar, rezbar i politi~ki deec. Prvin go izu~il stolarskiot zanaet, a potoa ja zavr{il i Rezbarskata {kola vo Ohrid. Po fa{isti~kata okupacija emigriral vo Albanija, kade {to se vklu~il vo NOD. Podocna pristignal na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (noemvri 1943). Po Osloboduvaweto rabotel vo organite za dràvna bezbednost (19461967), bil pratenik vo Sobranieto na SRM (19671974 i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1974 1975). S. Ml.
Pe{o Samarxiev
SAMARXIEV, Pe{o (Petar) D. (s. Podles, Negotinsko, 1877 s. Klisura, Tikve{ko, 21. VI 1906) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, tikve{ki vojvoda. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Negotino, a èlezarsko vo Samokov, Bugarija. Vospostavil vrski so G. Del~ev i so J. Sandanski. Se borel vo ~etata na M. Popeto i na H. êrnopeev (1901). Stanal okoliski vojvoda (1903). U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie i na Prilepskiot kongres na TMORO (1904). Zaginal vo borba so osmanliskata vojska kaj preslapot me|u selata Klisura i Dren, Tikve{ko.
LIT.: \. Jan~ev, Dobri Daskalov i Pe{o Samarxiev tikve{ki vojvodi. Zb.: Pomalku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvièwe vo HH i po~etokot na HH vek, Skopje, 1995. Al. Tr.
SAMOVILSKI NARODNI PESNI mitolo{ki narodni pesni {to gi opevaat samovilite i nivnite odnosi so lu|eto. Vo narodnoto veruvawe samovilite se isklu~itelno ubavi i sekoga{ mladi devojki, a ìveat vo grupi pokraj planinskite ezera i reki, kade {to ~esto se bawaat. Poradi veruvaweto deka ìveat vo te{ko dostapni predeli, nivnite sredbi obi~no se so ov~arite. Kako irealni su{testva, samovilite gradat neobi~ni gradbi (yid, kula, grad, manastir) na neobi~no mesto (pod oblaci, nasred slano more) i so neobi~en materijal ([to direci mi rede{e, / se junaci odbirani, / [to parmaci mi rede{e, / s devojki odbirani...). Tie ~esto javaat na sur elen, a za uzdi i kam{ik koristat zmii. Surovo go kaznuvaat sekoj {to }e se obide da im se me{a vo nivniot svet. êsti se i nivnite sredbi so Marko Krale, kogo{to nekoga{ go kaznuvaat, drugpat toj im se odmazduva, no nekoga{ me|u niv toj ima i svoi posestrimi. Opeani se i natprevarite me|u junakot i samovilite, koga toj sviri, a tie igraat. Ako go nadigraat, da mu gi zemat crnite o~i, a ako gi natsviri, da mu ja dadat \ur|a samovila, najkrajna devojka#. Samovilite se sre}avat i vo drugi odnosi so lu|eto: oslepuvaat ~ovek, teraat robje, javuvaat deka nekoj e zaroben ili zaginat, davaat sovet, lekuvaat ili oìvuvaat ~ovek, odveduvaat lu|e i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Obredni i mitilo{ki pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika (mitolo{ki, trudovi, semejni, detski, humoristi~ni, qubovni pesni), Skopje, 2000. M. Kit.
Blagoja Samakoski
Aleksandar Samarxiski
SAMAKOSKI, Blagoja (Prilep, 7. V 1948) vonreden prof. na TF vo Bitola. Doktoriral na
SAMARXISKI, Aleksandar Arsov (s. Smojmirovo, Berovo, 9. IX 1938 Skopje, 22. X 2001) ma-
SAMOILOVSKI, Mi{o (Skopje, 30. IX 1931) eden od filmskite snimateli-doajeni vo Makedonija. Se vrabotuva vo producentskata ku}a Vardar film# (1948), kade {to ostanuva s# do penzio1295
SAMOKOV
BIBL.: Obrazovawe odraslih u pro{losti i danas, 1963; Teoriske osnove vojnog vaspitawa i obrazovawa, 1974; Op{ta andragogija, 1979; Osnovi na andragogijata, 1981; Teoretskite i metodi~kite osnovi na vospitnata rabota, 1984; Savremeni tokovi obrazovawa odraslih, 1987. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976, 73. K. Kamb.
Mi{o Samoilovski
niraweto (1992). Rabotel na stotina dokumentarni i na 25 igrani filmovi (vo deset bil direktor na fotografijata). Ig. St.
Seloto Samokov
SAMOKOV selo vo Pore~e. Se nao|a vo dolinata na rekata Crne{nica, leva pritoka na r. Treska, na nadmorska viso~ina od okolu 600 m. So Makedonski Brod e povrzano so sovremen asfalten pat. Vo minatoto bilo rudarski centar, so topilnica za èlezna ruda, po koja go nosi i imeto. Toa e naseleno so Makedonci, a nivniot broj e vo nezna~itelen porast. Vo 1961 g. vo nego ìveele 270 `. a vo 2002 g. 388 `. Do 2004 g. S. bilo centar na op{tina, vo koja vleguvale 26 sela od Pore~jeto. Sega e vo sostav na Op{tinata Makedonski Brod. Naselenieto se zanimava so sto~arstvo i so {umarstvo, a eden del se vraboteni vo fabrikata za eksplozivni materijali, izgradena vo ju`niot kraj na seloto. Vo S. ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena i policiska stanica. Al. St. SAMOLOVÊV, Borivoe (Emil) (Novi Be~ej, Srbija, 5. V 1923 Belgrad, 21. X 1994) doktor na pedago{kite nauki, andragog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska {kola (Vr{ac, Srbija, 1944), diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1954), kade {to i doktoriral (1960). Posebno se zanimaval so obrazovanieto na vozrasnite. Na Filozofskiot fakultet vo Skopje predaval (v.) andragogija i metodika na vospitnata rabota (19631985).
1296
SAMOUPRAVUVAWE poseben op{testven sistem, realiziran vo odreden period vo SFR Jugoslavija. Idejata za samoupravuvawe im se pripi{uva na socijalutopistite, a prvpat e realizirana vo vremeto na Pariskata komuna vo Francija (XIX v.). Idejata za samoupravuvawe i rabotni~ka kontrola be{e inicirana vo Sovetskiot Sojuz, vo vremeto na NEP (Nova ekonomska politika), no ne dobi pozna~ajna prakti~na realizacija. Po Vtorata svetska vojna samoupravuvaweto se vospostavi i se razviva{e kako oficijalen op{testven sistem vo SFRJ, poto~no vo periodot 19501990 g. Odreden vid samoupravuvawe pretstavuva i participacijata, pri koja rabotnicite u~estvuvaat preku svoi pretstavnici vo upravuvaweto na pretprijatijata. Vo po~etokot, samoupravuvaweto vo SFRJ, vo ~ij sostav be{e i na{ata zemja, se razviva{e kako rabotni~ko samoupravuvawe vo pretprijatijata, a potoa prerasna vo koncept na op{testveno samoupravuvawe i se pro{iri vo razni sferi na op{testveniot ìvot. Samoupravuvaweto be{e vovedeno so poseben zakon (26. VI 1950). Podocna toa stana predmet na regulirawe i vo Ustavot na SFRJ (1953, 1963 i 1974). Spored Ustavot i zakonite, samoupravniot sistem gi ima{e slednive osnovni karakteristiki: op{testvena sopstvenost na sredstvata za proizvodstvo, samoupravni op{testveni odnosi (samoupravuvawe vo pretprijatijata i op{testvoto), samostojnost na pretprijatijata, deetatizacija, decentralizacija, kombinacija na planot i pazarot, samoupravna raspredelba na dohodot, u~estvo na gra|anite vo op{testveno-politi~kiot ìvot (delegatski sistem) i dr. Samoupravuvaweto se ostvaruva{e neposredno (preku sobir na rabotnite lu|e, referendum i preku drugi oblici na neposredno izjasnuvawe) i posredno (preku pretstavnici vo rabotni~kite soveti, vo samoupravnata rabotni~ka kontrola i vo drugi organi na upravuvawe). Vo vremeto na samouprauvaweto postoe{e razdvoenost na upravnite i rakovodnite funkcii vo pretprijatijata i vo op{testvoto. Samoupravniot op{testven sistem be{e podloèn na brojni promeni i usovr{uvawa vo nasoka na jaknewe na
pazarnata orientacija na ekonomskite subjekti i razvivawe na demokratskite odnosi, liberalizacija na cenite i na ekonomskite odnosi so stranstvo, zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta na stopanisuvaweto i dr. Me|utoa, o~ekuvanite rezultati izostanaa. Poradi toa se pravea ~esti reformi zaradi usovr{uvawe na sistemot (reformi na reformi#). Poradikalni promeni bea prezemeni vo 1965 g. so poznatata Stopanska reforma, potoa vo tekot na 1970tite godini, so konstituiraweto na sistemot na zdruèn trud i vo 1980-tite godini so naporite za ekonomska stabilizacija na zemjata i reformirawe na op{testveniot sistem. So Ustavot na samostojna RM (1991) se napu{ti samoupravniot op{testven sistem i se vospostavi nov op{testven sistem, zasnovan vrz pazarnata ekonomija i parlamentarnata demokratija.
IZV.: Ustav na SFRJ i soodvetni zakoni. LIT.: Nikola Uzunov i dr., Primeneta ekonomija, Skopje, 2003. M. S.
SAMOUPRAVNI INTERESNI ZAEDNICI NA FIZI^KATA KULTURA. Op{tinskite i Republi~kata SIZ izvr{uvale dejnosti (19841996) vrz osnova na Zakonot za fizi~ka kultura i samoupravnite interesni zaednici na fizi~kata kultura (1974). Zakonot propi{uval mo`nost, rabotnicite i drugi rabotni lu|e vo organizaciite za zdruèn trud i drugi samoupravni organizacii i zaednici da moàt da obezbedat sredstva za zadovoluvawe na zaedni~kite potrebi i interesi vo oblasta na fizi~kata kultura so rabotnicite i gra|anite vo organizaciite za fizi~ka kultura. Vo nego bile utvrdeni nivnite prava i obvrski, na~inot i postapkata za zdruùvawe, utvrduvawe na prihodite i nivnata raspredelba, organite na SIZot, nivnata nadle`nost, na~inot na nivniot izbor, donesuvaweto Statut i drugi akti. Vo ovoj period najmnogu bilo investirano vo izgradbata na objekti i vo dejnostite i aktivnostite na fizi~kata kultura. D. S. SAMUIL (? Prespa, 6. X 1014) komitopul, najmlad sin na komesot Nikola i Ripsimija, makedonski car (ok. 9971014). U~estvuval vo buntot na komitopulite (969), koga bila otfrlena bugarskata vrhovna vlast vo Zapadna i Jugozapadna Makedonija i bile postaveni temelite na makedonskata srednovekovna dràva, koja po nego e imenuvana kako Samuilovo Carstvo. U~estvuval i vo vostanieto na komitopulite protiv vizantiskata vlast (976). Od po~eto-
SAMUILOVO
Kamenata plo~a so Samuiloviot natpis (992/3) D. Kondovski: Portret na car Samuil (1989)
kot vladeel zaedno so svoite bra}a David, Mojsej i Aron, a po zaginuvaweto na David i Mojsej vladeel zaedno so brat mu Aron, no po likvidiraweto na Arona, stanal edinstven vladetel vo dràvata (986). Poseduval neiscrpna energija, visoki vojni~ki i dràvni~ki sposobnosti. Vo negovo vreme makedonskata srednovekovna dràva go dostignala vrvot vo svojot razvitok. Vodel dolga i iscrpuva~ka vojna so vizantiskiot imperator Vasilij II (9761025). U~estvuval vo site pozna~ajni bitki i pohodi protiv Vizantija i daleku gi pro{iril granicite na dràvata. Gi obedinil pod svoja vlast re~isi site makedonski teritorii (osven Solun), osvoil golem del od Balkanskiot Poluostrov (Tesalija, Epir, Albanija, Dalmacija, Bosna, Srbija i pogolem del od Bugarija). Gi prifatil dràvno-pravnite tradicii na Bugarskoto Carstvo, likvidirano od Vizantija (971), i se proglasil za car, so kruna {to mu ja ispratil rimskiot papa. Kako formalnopraven naslednik na bugarskite carevi, vo izvorite naj~esto se imenuva kako bugarski car, a negovata dràva kako Bugarsko Carstvo. Po~inal vo Prespa od srcev udar, potresen od morni~avata gletka koga gi videl svoite oslepeni vojnici {to mu gi ispratil Vasilij II. Bil oènet so vizantiskata blagorodni~ka Agata od Dra~, so koja imal ~etiri }erki i sinot Gavril Radomir. Za~uvan e negoviot natpis (992/3), vo spomen na roditelite i na bratot David.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dràva, Skopje, 1969; S. Pirivatri, Samuilova dràva, Beograd, 1997. K. Ax.
vo vizantiska slu`ba. Vo vremeto na carot Roman IV Diogen (10681071) zazemal visoka voena dol`nost vo temata Armeniakon. U~estvuval vo pohodot na imperatorot protiv Selxucite (1068), se istaknal vo smiruvaweto na buntot na Krispin (1069), dobil ~in proedar i bil nazna~en za duks na temata Armeniakon, t.e. komandant na pet zapadni tagmi i na naemnite vojski vo temata. Za~uvan e pe~at so negovoto ime. Po simnuvaweto od prestolot na Roman IV (1071) i toj bil otstranet od ovaa dol`nost.
LIT.: V. Zlatarski, Molivdovul na Samuila Alusian, Izvesti na Arheol. institut#, I, 1922. K. Ax.
SAMUILOVOTO CARSTVO (9691018) srednovekovna makedonska dràva, najgolema ranofeudalna dràvna tvorba na Balkanot. Ja osnovale (969) ~etvoricata bra}a, komitopulite David, Mojsej, Aron i Samuil, sinovi na komesot Nikola. Tie ja iskoristile te{kata situacija vo Buga-
rija, koja bila napadnata i osvoena od kievskiot knez Svjatoslav (968/9), ja otfrlile bugarskata vlast i se osamostoile vo Jugozapadna Makedonija, postavuvaj}i gi temelite na makedonskata dràva, poznata kako Samuilovo Carstvo (969). Jadroto na dràvata go so~inuvale Ohridsko-prespanskata oblast i Pelagonija, prestolnina bila Prespa, podocna Ohrid, a za prestolnini se smetale i Bitola i Setina, kade {to makedonskite carevi imale svoi dvorci. Vo po~etokot bra}ata vladeele zaedni~ki (tetrarhija) i ja priznavale vrhovnata vizantiska vlast. Po smrtta na carot Jovan I Cimiski (969976), krenale vostanie, ja otfrlile vizantiskata vlast i zapo~nale da vladeat samostojno (976). Vo borbite so Vizantija uspeale da gi pro{irat teritoriite na dràvata. Po zaginuvaweto na David i Mojsej, ostanale da vladeat Aron i Samuil (diarhija). Golem
SAMUIL, Alusijan (XI v.) sin na Alusijan, vnuk na carot Jovan Vladislav, vestarh. Napravil kariera
Samuilovata srednovekovna dràva (krajot na H & 1018 godina)
1297
SANACIJATA
uspeh pretstavuvalo osvojuvaweto na Larisa (985), najgolemiot grad na Tesalija, od kade {to bile preneseni vo Prespa mo{tite na sv. Ahil. Vizantiskiot car Vasilij II (9761025) se obidel da go zapre {ireweto na Samuilovata Dràva. Vo bitkata kaj Trajanova Vrata (den. Ihtiman kaj Sofija) Vasilij II pretrpel katastrofalen poraz (986) i bile osvoeni Isto~na i Severoisto~na Bugarija, a granicite na makedonskata dràva bile pro{ireni do deltata na Dunav. Nabrgu po bitkata do{lo do razdor pome|u bra}ata. Po naredba na Samuil, Aron bil likvidiran zaedno so celata svoja familija. Se spasil edinstveno negoviot sin Jovan Vladislav, blagodarenie na zalagaweto na Gavril Radomir, sinot na Samuil. Samuil prodolìl da gi {iri granicite na dràvata. Go osvoil gradot Ber (989), gi opusto{il Tesalija, Beotija, Atika i Peloponez. Na vra}awe, Vizantijcite, predvodeni od magisterot Nikifor Uran, go pre~ekale kaj rekata Sperhej (blizu do Termopilite) i mu nanele teòk poraz (996). Samuil bil ranet vo bitkata, go spasil sin mu Gavril Radomir, so ~ija pomo{ se vratil vo Makedonija. Potoa, Samuil prezel pohod na zapad, kon Jadranskoto More. Ja osvoil Dukqa, gi zapalil Kotor i Dubrovnik, ja opusto{il Dalmacija i pqa~kaj}i stignal do Zadar. Ottamu, preku Bosna i Srbija, koi ja priznale negovata vlast, se vratil vo Makedonija. Po uspe{niot pohod na zapad, Samuil se proglasil za car (ok. 997), a dràvata ja izdignal vo rang na carstvo. Krunata ja dobil od papata, a krunisuvaweto go izvr{ile sve{tenici od Rim. Za da $ dade legitimitet na novata dràva, Samuil gi prifatil dràvno-pravnite tradicii na urnatoto (971) Bugarsko Carstvo, proglasuvaj}i se, formalno-pravno, za naslednik na bugarskite carevi. Ottamu, negovata dràva vo izvorite naj~esto se imenuva kako Bugarsko Carstvo. Vo po~etokot na XI v. Vizantijcite gi osvoile Preslav i Pliska (1000), Ber, Servija i Voden (1001), Vidin (1002), Skopje (1004) i Dra~ (1005). Vo re{ava~kata bitka kaj Belasica (1014) Samuil bil porazen, a istata godina i po~inal vo Prespa. Po negovata smrt, dràvata zapo~nala brgu da opa|a. Negovite naslednici, Gavril Radomir (10141015) i Jovan Vladislav (10151018) zagubile golem del od teritoriite. Vizantija gi osvoila Prilep i oblasta Raec (1014), Meglenskata oblast (1015), tvrdinite Longon, Bosograd i Setina (1017) i dr. Po zaginuvaweto na Jovan Vladislav vo borbite okolu
1298
Dra~ (1018) i predavaweto na caricata Marija vo Ohrid so najvisokite blagorodnici, Carstvoto prestanalo da postoi.
LIT.: B. Proki, Postanak jedne slovenske carevine u Maedoniji u X veku, GLAS SAN# 76 (1908); S. Antoljak, Samuilovata dràva, Skopje, 1969; S. Pirivatri, Samuilova dràva, Beograd, 1997. K. Ax.
vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 141-145. G. P.
SANACIJATA NA BANKARSKIOT SISTEM NA RM proces na rehabilitacija na bankarskiot sistem, zapo~nat vo mart 1995 g., koj vklu~uva tri grupi aktivnosti: 1) otstranuvawe na obvrskite od bilansite na bankite vrz osnova na deviznite {tedni vlogovi na gra|anite, deponirani vo vremeto na SFRJ; 2) otstranuvawe na pobaruvawata i obvrskite od bilansite na bankite vrz osnova na koristenite stranski krediti i 3) restrukturirawe na Stopanska banka AD Skopje. Obvrskite vrz osnova na deviznite {tedni vlogovi deponirani vo vremeto na SFRJ (vo iznos od okolu edna milijarda dolari) se prezemeni od makedonskata vlada. Stranskite krediti odobreni od Pariskiot klub na kreditori (vo iznos od 262 milioni dolari) se preneseni na Agencijata za sanacija na banka. Zaradi nejzinata golemina i dominantnata polo`ba vo makedonskiot bankarski sistem, Stopanska banka AD Skopje e podloèna na posebna programa za finansiska rehabilitacija. Od nejziniot bilans se otstraneti obvrskite vrz osnova na deviznite {tedni vlogovi od vremeto na SFRJ (vo vrednost od 18,8 milijardi denari), kako i obvrskite i pobaruvawata za koristenite krediti od Pariskiot klub (vo iznos od 8,4 milijardi denari). Isto taka, nenaplatlivite krediti na bankata, vo iznos od re~isi 5 milijardi denari, se preneseni kaj Agencijata za sanacija na banka, koja za ovoj iznos izdava obvrznica so rok na otplata od 15 godini. Najposle, za da se namali dominacijata na Stopanska banka AD Skopje, od nea se izdvojuvaat pet filijali, koi se formiraat kako posebni banki. Sepak, merkite za finansisko restrukturirawe na Stopanska banka AD Skopje ne gi davaat o~ekuvanite rezultati i bankata i ponatamu prodolùva da se soo~uva so likvidnosni problemi s# do nejzinata proda`ba na tri strate{ki investitori vo tekot na 2000 g. Pritoa, na privatizacija na Stopanska banka AD Skopje $ prethodi vtor bran na finansisko restrukturirawe, koga od nejziniot bilans se otstraneti nenaplatlivite pobaruvawa od ~etiri pretprijatija, vo protivvrednost od 120 milioni evra.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo
Edoardo Sangvineti
SANGVINETI, Edoardo (Edoardo Sanguinneti) (Xenova, 9. XII 1930) italijanski pisatel, op{testvenik i univerzitetski profesor. Polemi~ki e nastroen sprema hermetizmot vo poezijata. Vo 2000 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Gi objavil poetskite knigi: Laborintus (1956), Opus metrikum (1960), Katameron (1974), Razglednici (1978), Bele`nik (1981), Najnoviot zavet (1985), Kone~ni zaklu~oci (1997), Ne{ta (1999) i dr. Negovi najzna~ajni kriti~ko-eseisti~ki knigi se: Tri studii za Dante (1961), Alberto Moravija (1962), Ideologijata i jazikot (1965), Misijata na kriti~arot (1987) i dr. Ja priredil antologijata Italijanskata poezija na 20 vek i prevel golem broj dela od gr~kite i rimskite klasi~ni avtori (Eshil, Sofokle, Evripid, Aristofan, Seneka, Petronij). LIT.: P. Gilevski, Lirskite lavirinti na Sangvineti, Od mugra do mugra#, Skopje, 2007. P. Gil.
SANDANIZAM (1908 ) ideologija vo makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe, formulirana od revolucionerot Jane Sandanski, zasnovana vrz centralizmot na Goce Del~ev i na MRO, soobrazena so uslovite i so sostojbite vo Makedonija, nametnata i so politi~kite promeni so Mladoturskata revolucija, Balkanskite vojni i dvete svetski vojni. Celta ostanuvala ista: odbrana, odnosno vospostavuvawe teritorijalna celost na Makedonija so oruèno dejstvuvawe, sozdavawe makedonska dràva so legalno politi~ko dejstvuvawe ili so oruèna osloboditelna borba kako krajno sredstvo. Sandanizmot trajno se vgradil vo svesta na makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija, koj vodi deceniska politi~ka borba vo bugarskata dràva za ostvaruvawe na elementarnite kulturno-nacionalni i gra|anski politi~ki prava.
LIT.: Sp. Makedonski vesti#, 53 1936. M. Min.
SANDANSKI grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Repub-
SANSTEFANSKI
vo sudir so bugarskite oficeri poradi svoite stavovi za avtonomna i nezavisna Makedonija. Bil ubien od zaseda od svoite idejni protivnici (T. Aleksandrov) na Pirin Planina. Bil golem protivnik na vrhovizmot i na bugarskata zavojuva~ka politika kon Makedonija. Negovoto delo go prodolìle negovite sledbenici- sandanistite.
IZV.: Spomeni na I.H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, stru~na redakcija d-r Ivan Katarxiev, Skopje, 1995. LIT.: Mersi Makdermot, Za svoboda i svrenstvo. Biografi na ne Sandanski, Sofi, 1978; M. Pandevski, Jane Sandanski 18721915, Bibliografski prilozi, Skopje, 1985. V. \.
Panorama na Sandanski
lika Bugarija, so 26.600 `. (2002). Se nao|a vo isto~niot del na Sandanskata Kotlina i jugozapadnoto podno`je na Pirin Planina, na nadmorska viso~ina od okolu 220 m. Klimata e promeneto sredozemnomorska so sredna godi{na temperatura od 13,9C. Niz gradot te~e rekata Sandanska Bistrica na koja se izgradeni dve hidrocentrali. Vo severoisto~niot del na S. se nao|aat termomineralni izvori so {tedrost od 20 l/sec. i temperatura na vodata pome|u 65 i 81C. Tie ovozmoìle vo 1981 g. S. da bide proglasen za balneolo{ki centar od me|unarodno zna~ewe. Od 1929 g. S. bilo selo {to go noselo imeto Sveti Vra~ do 1949 g., koga e preimenuvano vo Sandanski po imeto na golemiot makedonski revolucioner Jane Sandanski. Naselenieto vo gradot osobeno se zgolemuva po 1956 g., koga vo S. ìveele 10.630 `., a vo 2002 g. ve}e ima 26.600 `. Industrijata e vode~ka granka vo stopanstvoto. Razviena e farmacevtskata, elektrotehni~kata, ma{inskata i nemetalnata industrija. Vo gradot ima gimnazija, ~etiri sredni tehni~ki i ~etiri osnovni u~ili{ta, op{ta bolnica, sanitarno-balneolo{ki kompleks, arheolo{ki muzej, spomenik na Jane Sandanski i dr.
LIT.: Enciklopedi Pirinski kra, t. II, Blagoevgrad, 1999. Al. St.
minal vo TMORO. Vo 1901 god. od Del~ev bil ispraten za vojvoda vo pograni~nite regioni na Serski-
Voislav Sanev
Jane Sandanski
SANDANSKI, Jane (s. Vlahi, Melni~ko, 31. I 1872 m. Pirin Pl., Melni~ko, 22. IV 1915) istaknat revolucioner, vojvoda i rakovoditel na TMORO VMORO. Zavr{il II klas progimnazija vo Dupnica, Bugarija, i se samoobrazoval. Kako mladinec bil aktiven me|u makedonskata emigracija vo Dupnica. Vo 1895 i 1897 god. bil u~esnik vo ~etni~koto dvièwe organizirano od VMK. Vo 1899 god. se zapoznal so Goce Del~ev i so \or~e Petrov i pre-
ot okrug za za{tita na organizacionata teritorija od navleguvawe na vrhovistite. Bil glaven organizator na plenuvaweto na mis Elen Ston. Se protivel na re{enijata na Solunskiot kongres (1903) za vostanie. Po zapo~nuvaweto na vostanieto go podgotvil i go izvel Krstovdenskoto vostanie vo Serskiot revolucioneren okrug. U~estvuval na Rilskiot kongres (1905) i na okru`nite kongresi vo Serskiot okrug. Po negovo zastapuvawe bila donesena osuda i izvr{ena likvidacijata nad Ivan Garvanov i na Boris Sarafov (1907). Sorabotuval so mladoturcite (1908) i u~estvuval vo Mladoturskiot pohod na Carigrad pri detroniraweto na sultanot Abdul Hamid II (1909). Bil istaknat pretstavnik na Narodnata federativna partija, so ~ie rakovodstvo podocna do{ol vo sudir. U~estvuval vo Prvata balkanska vojna, go oslobodil Melnik i kako prethodnica na Bugarskata armija dejstvuval pri zazemaweto na Rupelskata Tesnina. So svojata pridru`ba vlegol vo Solun (1912), kade {to do{ol
SANEV, Voislav (Ko~ani, 26. VII 1938 Skopje 8. IV 2007) arheolog. Diplomiral arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1963). Od 1963 do 1969 g. rabotel kako kustos vo Narodniot muzej vo [tip, a potoa vo Muzejot na grad Skopje (19691970). Povtorno se vra}a vo [tip (1970 1976), a od 1976 g. raboti vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija, kade {to ostanuva do 2000 g. Bil direktor na Narodniot muzej vo [tip, v.d. direktor na Muzejot na Makedonija i rakovoditel na Arheolo{kiot oddel, pretsedatel i sekretar na MAND, urednik i tehni~ki urednik na Macedoniae acta archaeologica#, na Arheolo{ka karta na RM, Zbornik na Narodniot muzej od [tip, Zbornik na Arheolo{kiot muzej i dr. Go istraùval i go prou~uval neolitot vo Makedonija (Vr{nik, Anzabegovo, Rug Bair, Velu{ka Tumba, Tumba Maxari, Stranata, Kanli âir, Amam, Tumba Mr{evci i dr.).
BIBL.: Predistoriski kulturi vo Makedonija, [tip, 1971; Praistorija vo Centralna Pelagonija, Bitola, 1976; Antropomorphic cult plastic of Anzabegovo-Vrsnik cultural group of the Republic of Macedonia, Homage to Milutin Garasanin, Belgrade, 2006, 171191. D. Z.
SANSTEFANSKI DOGOVOR (19. II / 3. III 1878) preliminaren miroven dogovor sklu~en pome|u Rusija i Turcija. So nego se pred1299
SAPROBNOST
SARAFISTI privrzanici na Boris Sarafov od VMK i od TMORO, li~nosti {to gi obedinuvale zaedni~kite simpatii kon negovata li~nost i dejnost.
LIT.: Hr. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, 1, Sofi, 1933; II, Sofi, 1943. V. \.
Boris Sarafov Potpisnicite na Sanstefanskiot dogovor (1878)
viduvalo sozdavawe golema bugarska dràva na teritorijata na Bugarija i Makedonija, imenuvana Avtonomno Tributarno Kneèvstvo. Vleguvale delovite od Makedonija: Skopska Crna Gora, planinata Korab, rekata Crn Drim, zapadnata granica na Ohridskata kaza, planinata Linas, zapadnata granica na kazata Gorica (Kor~a) i Starova, planinata Gramos, Kosturskoto Ezero, r. Meglenica, ezeroto Galiko, ezeroto Be{i~ko do vlivot na rekite Struma i Mesta. Se amnestirale u~esnicite (i Makedonci) vo vojnata na stranata na Ruskata armija. Dogovorot bil revidiran vo istata godina na Berlinskiot kongres.
LIT.: Aleksandar Hristov i Jovan Donev, Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1875-1919, Skopje, 1994, M. Min.
SAPROBNOST NA VODITE VO MAKEDONIJA zbiren termin {to go ozna~uva kvantitativnoto prisustvo na organskite i neorganskite materii vo vodenite ekosistemi, spored koj se delat na: oligosaprobni, -mezosaprobni, -mezosaprobni i polisaprobni vodi vo ramkite na limnosaprobnosta. Kako edna od zemjite vo razvoj, vo Makedonija se posvetuva mnogu malku vnimanie na konzervacijata i za{titata na kvalitetot na prirodnite ekosistemi, vklu~itelno i na akvati~nite stani{ta. Ottuka, vo Makedonija ima mnogu zagrozeni i optovareni ekosistemi, kako {to e Vardar i pogolem del od rekite vo negoviot sliv (Crna Reka, Bregalnica, Lepenec) so visoko nivo na saprobnost {to se odlikuva so fekalno zagaduvawe, so visoki koncentracii na te{ki metali i pesticidi. Iako pod zabeleìtelen pritisok, ezerata
1300
se vo pogolema opasnost od eutrofikacija, nasproti nivnata saprobnost, koja e so sredni vrednosti (naj~esto se mezosaprobni). Najza~uvani se planinskite akvati~ni ekosistemi {to se oligosaprobni do ultraoligosaprobni, iako nekoi od niv se pod rizik od procesite na acidifikacija (na pr. Golemoto i Maloto Pelistersko Ezero). Oligosaprobni indikatori vo vodite vo Makedonija pretstavuvaat: Hidrurus foetidus (Chrysophyta), Batrachospermum moniliforme (Rhodophyta), Cavinula pseudoscutiformis, Diatoma hyemalis, Eucocconeis flexella, Meridion circulare, Diatomella balfouriana (Bacillalriophyta). Mezosaprobni ( i ) indikatori vo vodite vo Makedonija pretstavuvaat: Geissleria decussis, Caloneis amphisbaena, Navicula cryptocephala, Navicula trivialis, Cymbella compacta (Bacillariophyta). Polisaprobni indikatori vo vodite vo Makedonija pretstavuvaat: Tryblionella constricta, Nitzshia palea, N. umbonata, Encyonema minutim, Luticola goeoppertiana. Sv. K. SARA ARONSON# (Bitola, me|u dvete sv. vojni) evrejsko ènsko dru{tvo. Bilo osnovano so cel da gi vospituva devojkite vo evrejskiot nacionalen duh. Se odrùvale predavawa {to gi tretirale aktuelnite problemi na mladite Evrejki, me|u koi i pra{aweto na opismenuvaweto. Imalo ok. 80 ~lenovi (1924).
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 18391943, New York, 2003. J. Nam.
SARANDOPOR v. Sveti Joakim Osogovski#.
SARAFOV, Boris Petrov (s. Libjahovo, Nevrokopsko, 12. VI 1872 Sofija, 28. XI / 11. XII 1907) makedonski revolucioner, vojvoda, pretsedatel na VMK i ~len na G[ na Ilindenskoto vostanie. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie vo rodnoto selo i vo Solun i VI klas vo Solunskata gimnazija, se zapi{uva vo Voenoto u~ili{te vo Sofija (1890), zaedno so G. Del~ev, i u~estvuva vo socijalisti~ka grupa. Po zavr{uvaweto na u~ili{teto (1893) e ispraten na oficerska slu`ba vo Belograt~ik i potoa vo Sofija (1894). Preku negoviot solunski u~itel T. Kitan~ev, vleguva vo makedonskoto dvièwe, sobira i obu~uva ~eta i vo vrhovisti~koto vostanie go napa|a gradot Melnik (12. VII 1895). Se zapi{uva kako vonreden student na General{tabnata voena akademija vo S.-Peterburg (septemvri 1895), no po 4 meseci se vra}a vo Sofija. Po smrtta na Kitan~ev nastapuva rascep vo Vrhovniot makedonski komitet i, so poddr{ka na \. Petrov i G. Del~ev, na VI kongres na makedonskata emigracija vo Sofija (1. V 1899) e izbran za pretsedatel na VMK. So svojot avanturisti~ki duh i patriotski entuzijazam razviva {iroka vnatre{na i nadvore{na aktivnost {to ne e vo soglasnost so politikata na knezot Ferdinand. Zaedno so site ~lenovi na Vrhovniot komitet e uapsen (24. III 1901), a potoa na sudot e osloboden. êsto patuva po Evropa i Rusija, so negova poddr{ka se izdavaat vesnicite na S. Radev vo @eneva (LEffort#) i vo Pariz (Le Mouvement Macdonien#); go pomaga Makedonskiot klub vo Belgrad, a potoa i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Celiot evropski pe~at ja prenesuva negovata izjava (1902): Nie Makedoncite ne sme Srbi, ni sme Bugari, ami
SARIEVSKI
masovno prifa}ana od Saracenite. Glavno teolo{ko pra{awe vo polemikite na Konstantin-Kiril bilo tolkuvaweto na edinstvoto na Svetoto trojstvo: Otecot, Sinot i Svetiot Duh. Misijata go odbranila dostoinstvoto na hristijanstvoto i na vizantiskite interesi na Istok.
Citat od izjava na B. Sarafov (1902)
IZV.: Panonski legendi, prevod R. Ugrinova-Skalovska, Skopje, 1969; Panonski legendi, prevod J. Takovski, Skopje, 2001. LIT.: B. Panov, Misijata na Konstantin-Kiril me|u Saracenite (Arabite), Istorija#, 1, Skopje, 1984; H. Polenakovi}, Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1973; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje, 2005, 232-234. I. Vel.
vor. Ostanal bez vozduh i po~nal da se zadu{uva. Poterata zaminala, no toj ve}e ne moèl da izdrì od zadu{uvawe i se re{il na samo`rtva.
LIT.: Bon Mir~ev, Revolcionnata denost v Demirhisar (Bitolsko), Sofi, 1931; D-r Du{ko Konstantinov Zdravko Boìnovski, Tuka e Makedonija, kniga I (Izbor na objaveni makedonski narodni pesni od komitskiot ciklus), Skopje, 1970, 254-263 i 549. S. Ml.
prosto Makedonci. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i od srpskiot. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite, i na Bugarite i na Srbite; koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe, nemu }e mu re~eme blagodaram, no Srbite i Bugarite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. Tekstov podocna stanuva naslovno moto i na site izdanija na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Toj gi pomaga i solunskite gemixii. Na VIII kongres na Makedonsko-odrinskata organizacija vo Sofija na ~elo na VMK se postaveni Bugarite St. Mihajlovski i gen. Iv. Con~ev i se izostruva borbata pome|u vrhovistite# i centralistite#. Nastanuva i struja na sarafistite#. Vo januari 1903 g. S. vleguva so ~eta vo Makedonija i na Smilevskiot kongres (97. V 1903) e izbran za eden od trojcata ramnopravni ~lenovi na Glavniot {tab na nasro~enoto vostanie. Po Ilindenskoto vostanie dejstvuva vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Na Rilskiot kongres (1905) e obvinuvan za zloupotrebi i za ispra}awe sarafisti~ki ~eti#, no e amnestiran. Vo VMORO nastanuva rascep (levi# i desni#). B. Sarafov i Iv. Garvanov se zadgrani~ni pretstavnici. Osudeni od Serskiot revolucioneren okrug, tie se i ubieni vo Sofija.
IZV.: Spomeni na Damn Gruev, Boris Sarafov i Ivan Garvanov, Sofi, 1927. LIT.: J., Sa makedonskog kongresa, Glas srpstva#, III, 72, Beograd, 4. VIII 1902. 1; [ta misli Boris Sarafov (Razgovor jednog prijateqa [tampe# sa voom ustanka u Makedoniji, [tampa#, II, 312, Beograd, 30. XI 1903, 1; Turci, S.-Peterburgski Vdomosti#; 227, S.-Peterburg, 21. VIII (2. IX) 1902, 3; Razgovor sa Sarafovom, Trgovinski glasnik#, XIII, 269, Beograd, 4. XII 1903, 1; Blaè Ristovski, Krste. P. Misirkov (1874&1926). Prilog..., Skopje, 1966, 304&307 i 530&535; istiot, Dimitrija ûpovski (1878&1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 212&213. Bl. R.
Le{o~kiot manastirski kompleks Sv. Atanasij# pred Vtorata svetska vojna
Dimko SarvanovMogil~eto
SARACENSKATA MISIJA na sv. Konstantin-Kiril (851 ili 855/ 856) religiozno-politi~ka misija me|u Arabite (Saracenite) vo za{tita na hristijanstvoto od muhamedanskata religija
SARVANOV-MOGILÊTO, Dimko Iliev (s. Mogila, Bitolsko, 1879 s. No{pal, Bitolsko, mart 1907) okoliski vojvoda na Bitolskata polska ~eta na TMORO. Zavr{il osnovno u~ili{te. Negoviot postar brat bil ~len na TMORO. Koga vo seloto pristignala ~etata na \or|i Sugarev, kon nea se priklu~il i mladiot Dimko. Zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie (1903) vo ~eta so Jon Kafeanxijata (posle{niot vojvoda Jon Dimov-Pa{ata). Po vostanieto bil okoliski vojvoda na Bitolskata polska ~eta. U~estvuval vo pove}e borbi i akcii. Vo sorabotka so Jon Dimov-Pa{ata i Trajko Kralot (od s. Brnik, Mariovsko), od zaseda go ubil zloglasniot [efkija-beg (1905), koj imal ~iflik vo s. Mogila. Toj nastan bil i glavniot motiv za oblikuvaweto na negoviot lik vo narodnata pesna. Od za~uvanata korespondencija se gleda deka bil golem privrzanik na makedonskata nacionalna kauza, protiv srpskata i bugarskata oruèna akcija vo Makedonija. Od donatori sobral nad 400 napoleoni za TMORO. Vo edna borba vo s. Iveni (Mariovsko) bil te{ko ranet i se lekuval vo Bitola. Pri edna organizaciona obikolka bil otkrien i gonet od osmanliska potera, poradi {to se sokril vo podzemna skrivnica. Pla{ej}i se da ne go otkrijat, edna èna stavila kamen na maliot ot-
SARDISUVAWETO na Le{o~kiot manastir (1905). Na manastirskiot praznik Sv. Bogorodica# na 15/28 avgust 1905 g. Albanci ba{ibozuk, so izgovor deka imalo skriena komitska ~eta, go sardisale manastirot vo koj imalo okolu 3 iljadi vernici maì, èni i deca. Nastanot e ovekove~en vo narodna pesna.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i tetovsko vo ilindenskiot period 18951905, Skopje, 2003; I. Petru{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot manastirski kompleks, Skopje, 2001. Br. Sv.
Aleksandar Sarievski
SARIEVSKI, Aleksandar (Gali~nik, Gostivarsko, 1922 Skopje, 19. XII 2002) interpretator na narodni pesni. Karierata ja zapo~nal vo Makedonskata radio-televizija (od 1945 g., kako harmonika{ i peja~ vo Maliot naroden orkestar) i vo ansamblot Tanec# (od 1950 g., kako tapanxija i peja~). Nastapuval niz celiot svet i stana svoeviden za{titen znak# za interpretacija na pesnite od Zapadna Makedonija. Za produkcijata na MRT snimi nekolku stotini pesni, naj~esto kako solist, no i vo duet so drugi vrvni interpretatori (Filizo, mome Filizo#, Kandisal Ajredin-pa{a#, Dejgidi ludi mladi godini#,
1301
SARISA
Te kaùvajet bre Ilinoj mome# i dr.). Vo eden period bil i producent za Makedonija vo Muzi~kata produkcija na RT Belgrad. M. Kol.
1999 (koavtor so S. Kostovski); Makedonski katahrezis, 2001, 2004; Koreni i rizomi, 2001 (koeditor so B. Ivanov) i dr. LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv Kiril i Metodij# vo Skopje, br 800, 8 III 2002. Iv. X.
goviot sin Avram Di~ov. Vo hramot se nao|a i edna stara ikona posvetena na sv. \or|i, koja datira od XV v.
LIT.: K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
Vrv od kopjeto sarisa na Makedonskata vojska
SARISA kopje vo vooruùvaweto na Makedonskata vojska. Bilo dizajnirano so 24 stapki (7,34 m), od prakti~ni pri~ini dolìnata bila skratena na 21 stapka (6,4 m). Pretstavuvalo revolucionerno otkritie na makedonskata vojska na kralot Filip II. Kopjeto se sostoelo od bode` ({ilest vrv) i od ra~ka. Vojnikot vo borbata go drèl so dvete race; 4/5 pred teloto, a 1/5 odzadi. Prvite pet redovi od falangata go drèle kopjeto horizontalno, a ostanatite redovi ispraveni na ramo. Koga }e padnele prvite redovi, go spu{tale horizontalno, odnosno vo borbena polo`ba.
LIT.: Plutarh, Aleksandar Makedonski, Skopje, 1994, 87. V. St.
Rudar vo rudnikot Sasa#
SASA rudnik na Pb, Zn ruda, koj se nao|a vo jugoisto~nite padini na planinata Osogovo. Pripa|a kon metalogenetskata zona OsogovoBesna Kobila. Rudnoto nao|ali{te e izgradeno od prekambriski i staropaleozojski karpesti kompleksi pretstaveni so kvarcgrafiti~ni {krilci, cipolini i cipolinski {krilci, koi se najpogodna sredina za sozdavawe rudni tela. Glavniot tip na orudnuvaweto e vo vid na plo~i koi po forma se sloeviti i nepravilni. Mo}nosta na rudnite tela e od 1 do 3 m. Isto taka se javuva i orudnuvawe vo vid na zdrobeni zoni. Rudnite rezervi se proceneti na okolu 71.601.838 t ruda, minimalnata ekonomska sodrìna na Pb e 4,06% a na Zn 3,39%.
LIT.: Todor Serafimovski, i dr., Nao|ali{ta i pojavi na olovo i cink vo Republika Makedonija. Posebno izdanie br. 4, RGF, [tip, 1995. T. Ser.
Crkvata Sv. Bogorodica# vo s. Le{ok
Branislav Sarkawac
SARKAWAC, Branislav Vladimirov (Skopje, 14. IV 1958) doktor po filozofija, univerzitetski profesor. Diplomiral (1983), magistriral (1993) i doktoriral (1996) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Rabotel kako urednik na Tretata programa na Makedonskoto radio, a potoa i kako asistent, docent i vonreden profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Klu~en filozofski interes mu e filozofijata na politikata, a se zanimava i so odnosite me|u filozofijata, sociologijata i medicinata. Zna~aen e i negoviot pridones vo teoriskata primena na postkolonijalnata kritika na katahresti~koto i na rizomatskoto mislewe vrz primerite na makedonskata istoriska i politi~ka realnost.
BIBL.: Ideologijata i subjektivitetot, 1993; Sociologija na medicinata,
SASI najpoznati rudari vo sredniot vek, po poteklo od Saksonija (Germanija). Vo XIII v. se naselile i vo Makedonija, kade {to go organizirale vadeweto na rudata. Vo Severoisto~na Makedonija se za~uvani ostatoci vo toponimijata i vo lingvisti~kata terminologija.
LIT.: S. irkovi, D. Kovaevi-Koji, R. uk, Staro srpsko rudarstvo, Novi Sad, 2002. B. Petr.
SVETA BOGORODICA# manastirska crkva vo s. Le{ok (Tetovsko). Za prvpat se spomnuva vo prvata polovina na XIV v., koga bila priloèna na manastirot Bogorodica Levi{ka vo Prizren. Podocna stanala metoh na manastirot Sv. Atanasij vo Le{ok. Vo 1818 g. vo manastirskata crkva posvetena na Bogorodica doa|a jeromonahot Kiril Pej~inovi}, koj go razviva mona{kiot ìvot vo ovoj region. Crkvata vo osnovata ima forma na trikonhos. Konhite od nadvore{nata strana se tristrani. Podocna od zapadnata strana bil doyidan narteks. Vo crkvata se za~uvani tri sloja od freskoìvopisot. Najstariot sloj e od periodot pred 1326 g., vtoriot sloj nastanal vo vremeto na episkopot Nikanor, koj ja ovozmoìl obnovata na crkvata (1641), a tretiot sloj datira od 1879 g., koga gali~kiot zograf Mihail \ur~inov preslikal odredeni delovi vo crkvata. Vo blizina na crkvata se nao|a grobot na jeromonahot Kiril Pej~inovi}.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 207208. K. B.
SVETA BOGORODICA# golema trikorabna crkva izgradena vo 1872 g. vo Debar. Vo 1873 g. bile slikani yidni sliki vo naosot, a vo 1896 g. debarskite sve{tenici pop Tase, pop Arsenij, pop Trpe, Cvetko Stojanov i Simon Sekulov bile ktitori na yidnite sliki vo oltarot na hramot. Kako slikari rabotele lazaropolskite zografi bra}ata Krste i Kosta Nikolovi (sinovi na poznatiot zograf Nikola Krstev). Na drveniot ikonostas se nao|aat ikoni slikani od pro~ueniot zograf Di~o Krstev od Treson~e i od ne-
SVETA BOGORODICA# manastirska crkva vo s. Modri{te, vo blizina na Makedonski Brod. Vo 1316 g. igumenot na manastirot Vartolomej prisustvuval na izborot na episkopot Nikodim. Toa e ednokorabna crkva so tristrana apsida, a verojatno imala i kupola. Gradena e od pridelkan kamen i od naizmeni~ni redovi tuli. Od nekoga{ bogatiot freskoìvopis, delo na nepoznat zograf, ostanale malku tragi. Vrz osnova na stilskite karakteristiki na freskoìvopisot, se smeta deka istiot zograf ja slikal i
1302
SVETA BOGORODICA#
manastirskata crkva Sv. Nikola# ([i{evski), izgradena vo XIV v. visoko nad kawonot na r. Treska (Matka, Skopsko).
LIT.: P. S. .Jovanovi, Modri~ki manastir, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, II, 277280; F. Mesesnel, Topografske bele{ke, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XIII, 178-183; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
Crkvata Sv. Bogorodica# kraj s. Glumovo
SVETA BOGORODICA# manastirska crkva na leviot breg na r. Treska, vo blizina na s. Glumovo (Skopsko). Gradena od kr{en kamen i od malter. Pripa|a na tipot crkvi so vpi{an krst, stesnet oblik. Nad sredi{niot del se izdiga kupola {to se potpira na pilastri. Oltarnata apsida od nadvore{na strana e tristrana. Fasadite se oìveani so lizeni. Nad vleznata vrata e za~uvan natpis vo koj se veli deka nekoja Milica vo 1497 g. ja na{la crkvata otkriena i dala sredstva za da se prepokrie i da se ìvopisa. Izgradila priprata i kupila lozje za manastirot. Od tekstot proizleguva deka crkvata bila gradena mnogu porano. Postoi mislewe deka prvi~no bila izgradena so sredstva {to gi obezbedil Bojko, sinot na vlastelinkata Danica, ktitorka na crkvata Sv. Nikola# vo s. Quboten (XIV v.), bidej}i vo toa vreme toj bil gospodarot na Matka. Freskoìvopisot, za ~ija{to izrabotka sredstva dala Milica, e so poslabi likovni vrednosti. Vo prvata zona, pokraj svetitelite, se naslikani i portretite na novite ktitori Milica i Nikola.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 38; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 55. K. B.
Crkvata Sv. Bogorodica#, s. Matej~e (XIV v.)
se veli deka crkvata po~nala da se gradi na postaro kultno mesto, kade {to porano se nao|ala crkvata posvetena na Bogorodica Crnogorska, od strana na carot Du{an. Vo biografijata na carot Uro{, patrijarhot Paisie raskaùva deka toj po~nal da ja gradi crkvata, no po negovata smrt taa ostanala nedovr{ena, taka {to negovata èna Elena i sinot Uro{ ovozmoìle da se zavr{i i da se ìvopisa. Podocna bila zapu{tena i dolgo bila vo urnatini. Toga{ te{ko nastradal freskoìvopisot na nejzinite yidovi. Potemelna restavracija bila izvr{ena duri vo 1934 g. I pokraj o{tetuvawata, freskoìvopisot pokaùva deka nepoznatite tvorci doa|ale od redot na talentiranite i ve{ti slikari, koi ne zaostanuvale zad poznatite tvorci od ovoj period. Me|u podobro za~uvanite kompozicii spa|aat scenite od ìvotot na Hristos i Bogorodica, Akatistot na Bogorodica, ûdata na Arhangelot Mihail, Legendite za sv. Jovan Prete~a i pustinoìtelot Antonie, starozavetnite sceni Sedumte vselenski sobori, kako i portretite na ktitorite carot Du{an, negovata èna Elena i sinot Uro{.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
dariteli se spomnuvaat pove}e lica, osobeno Mihail Petkov od Bitola, ~ij{to sin Kupen po~inal vo 1599 g. Vo osnovata crkvata ima forma na vpi{an krst vo pravoagolen prostor od stesnet tip. Zasvodena e so poluobli~est svod so travei. Apsidata od nadvore{nata strana e petostrana. Vo 1612 g. od zapadnata strana bil izgraden narteks so poluobli~est svod. Vo 1645 g. na mestata od uni{te-
Crkvata Sv. Bogorodica#, s. Slivnica, Prespansko (1608)
SVETA BOGORODICA# manastirska crkva nad s. Matej~e (Kumanovsko). Gradena e od pridelkan kamen i od tuli, a ima oblik na krstoobrazna crkva so pet kupoli. Oltarnata apsida od nadvore{nata strana e petostrana i oìveana so dekorativni ni{i, izvedeni so tuli. Vo istoriskite izvori, koi se prili~no skudni,
LIT.: K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 285. K. B.
niot freskoìvopis, raboten vo 1612 g., bil izveden nov. Vrz kompozicijata Bogorodica so Hristos, naslikana vo ni{ata nad zapadnata vrata (odnadvor), e za~uvana signaturata na zografot Nikola. Najverojatno toj ja ima ìvopisano zapadnata fasada na crkvata. Na drveniot ikonostas ima nekolku ikoni od vremeto na ìvopisuvaweto na crkvata.
SVETA BOGORODICA# crkva vo blizina na s. Slivnica (Prespansko). Spored za~uvaniot natpis, bila izgradena i ìvopisana vo 1607 g., vo vremeto na igumenot jeromonah Nikanor. Kako
SVETA BOGORODICA# crkva vo Zletovo, gradena vo nekolku fazi. Prvata faza, vrz osnova na dosega za~uvaniot freskoìvopis, se vrzuva za XVI v., koga Zletovo bilo sedi{te na zletovskiot episkop. Vo 1515 g. vo Zletovo se spomnuva morozvizdskiot episkop Matej. Podoc1303
SVETA BOGORODICA#
na, crkvata bila dograduvana i obnovuvana, osobeno vo XVII i vo XVIII v. Vo XIX v. bila dogradena pripratata i otvoreniot trem.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd 1950; K, Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
LIT.: P. Jovanovi, Pore~e. Naseqa i poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Beograd, 1935, 334. M. M.
SVETA BOGORODICA# crkva vo s. Drenovo, vo blizina na patot Gradsko Prilep. Vo osnovata, crkvata pretstavuva kombinacija od kupolna trikorabna bazilika i krstoobrazna crkva od stesnet tip. Ima kupoli nad naosot i narteksot. Strani~nite korabi se zasvodeni. Gradena e od kr{en kamen i od malter, so upotreba na spolii doneseni od anti~kiot grad Stobi. Nema to~ni podatoci za toa koga e izgradena i ìvopisana. Vo literaturata se spomnuva podatokot deka vo 1378 1380 g. so crkvata upravuvale vlastelinite Konstantin Draga{-Jakovac i Dragoslav. Konstantin Draga{ ja priloìl na svetogorskiot manastir Pantelejmon# vo Kareja. Kako tvorec na freskoìvopisot se spomnuva zografot Dimitrij (1356).
LIT.: V. S. Radovanovi, Tikve{ i Raec, 1924, Naseqa#, XXIX, 444; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; D. Koco, Nekolku novi podatoci za srednovekovnite spomenici vo Makedonija, Glasnik na Muzejsko-konzervatorskoto dru{tvo na NR Makedonija#, Skopje, 1954. K. B.
sud na ju`nata fasada od crkvata. Od nekoga{niot ikonostas e so~uvano ednoto krilo na carskite dveri, koi po kvalitetot na umetni~kata izrabotka se vbrojuvaat vo najubavite dela na ohridskiot ikonopis od sredinata na XVI vek. Za ovaa crkva vo 1864 g. zografot Di~o naslikuva nekolku ikoni.
LIT.: Gojko Suboti, Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971, 3543; Vojislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 145247. S. C.
Crkvata Sv. Bogorodica Bolni~ka# vo Ohrid (XIV v.)
SVETA BOGORODICA# crkva vo stariot del na Ohrid, poznata kako Kamensko. Bila podignata vo XVII v., a obnovena i pro{irena vo 1832 g. Spored za~uvaniot natpis nad ju`nata vrata od nadvore{nata strana, crkvata bila zografisana vo 1863 g. od strana na poznatiot zograf Di~o od s. Treson~e. Oltarniot prostor go zatvora ikonostas raboten vo rezba od nekoja od tajfite na mija~kite rezbari.
LIT.: K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
SVETA BOGORODICA BOLNI^KA# crkva vo bolni~kata enorija nasproti Sv. Nikola#, izgradena vo {eesettite godini na XIV vek, od Jakov, igumen na Klimentoviot manastir na Plao{nik. Po forma e ednokorabna crkva so nadvi{en popre~en brod vo vid na transept. Freskoìvopisot od postariot sloj e so~uvan vo oltarniot prostor i delumno vo naosot kade {to se so~uvani nekolku figuri na svetci od prvata zona, i dopojasnite likovi na petozarnite ma~enici vo medaljoni od vtorata zona. Freskite od ovoj sloj se delo na zograf {to prethodno go slikal ju`niot paraklis na Bogorodica Perivlepta#, i podocna, po zavr{uvaweto so slikawe na freskite vo Bogorodica Bolni~ka#, slika vo Markov Manastir. Triesetina godini po izgradbata i ìvopisuvaweto, crkvata bila obnovena so nadgraduvawe na yidovite i dodavawe na popre~niot korab, transeptot. Ovaa golema obnova se povrzuva so neidentifikuvaniot ohridski arhiepiskop, koj e naslikan na ju`niot yid od crkvata, vedna{ do vleznite vrati. Istovremeno e naslikan i Stra{niot
SVETA BOGORODICA ELEUSA# manastirska crkva izgradena vo 1080 g. vo s. Veljusa (Strumi~ko). Nejzin ktitor bil strumi~kiot episkop Manoil. Yidana e so tuli i so malter, so {to e dobiena vpe~atliva keramoplasti~na dekoracija. Ima oblik na ~etirikonhos so osmostrana kupola nad centralniot del. Na zapadnata strana se nao|a narteks so kupola, a na ju`nata paraklis posveten na sv. Spas. Vo XIX v. bil izgraden otvoren trem. Freskoìvopisot e delumno za~uvan, glavno vo delovite na paraklisot, centralniot del i oltarot na crkvata, a poteknuva od vremeto na izgradbata (XI v.). Vo XIX v. vrz delumno za~uvaniot star ìvopis bil izveden nov, bez pogolema likovna vrednost. Oltarniot prostor e zatvoren so ikonostas izgraden od mermer, so za~uvan natpis na arhitravnata greda. Vo naosot ima mozai~en pod. Denes Sv. Bogorodica Eleusa e ènski manastir.
LIT.: Arhimandrit Gerasim, Materili po geografi na strumi{ko, Biblioteka#, III, XVI-XVII, Plovdiv,1896; N. Okunjev, Krstoobrazne crkve, Zagreb, 1925; L. Mileti~, Strumickite manastirski ~erkvi, 1926; V. Ivanov, Stari crkvi i manastiri, 1926, @. Tati, Dva spomeni-
SVETA BOGORODICA# crkva, ~ija{to lokacija bila na mestoto Mokrosok, na leviot breg na rekata Treska, vo blizina na s. Breznica. Vo 2002 g. e dislocirana od desnata strana na rekata poradi izgradba na hidroakumulacioniot sistem Kozjak#. Namesta za~uvaniot yidarski opus od kamen i tula upatuva na postara gradba koja podocna bila obnovena. Za~uvaniot ìvopis vo oltarnata ni{a i vo ni{ata nad vlezot e raboten vo stilot na postvizantiskite umetni~ki razbirawa od krajot na XVI do prvata decenija na XVII vek.
1304
Crkvata Sv. Bogorodica Eleusa#, s. Veljusa (1080)
SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS#
ka, 1928; F. Mesesnel, Vizantiski spomenici, 1937; . Bo{kovi, Arhitektura sredweg veka, 1947 i 1967; M. Jovanovi, O Vodo~i i Veljusi, 1959; P. Miqkovi}-Pepek, Oltarna pregrada, 1959; istiot, Veljusa, Skopje, 1981. K. B.
SVETA BOGORODICA EPISKEPSIS# crkva {to se spomnuva vo edna povelba na carot Konstantin Tih, vo vtorata polovina na XIII v. Se nao|ala vo Makedonski Brod i bila metoh na golemiot manastir Sv. \or|i Gorga# (Skoroposti`nik) vo Skopje. Na praznikot Sv. \or|i vo manastirot se odrùval golem pana|ur na koj doa|ale vernici od cela Makedonija. Na istoto mesto vo 1872 g., vrz temelite na postarata crkva, bila izgradena golema trikorabna bazilika posvetena na Bogorodica Episkepsis. Nekolku yidni sliki vo bazilikata izrabotil zografot Kosta Nikolov od Lazaropole (1900). Ikonite na ikonostasot se delo na poznatiot kru{evski zograf Nikola Mihailov.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
SVETA BOGORODICA ZAHUMSKA# manastirska crkva na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero, poznata pod imeto Zaum. Izgradena e vo vremeto na kesarot Grgur, brat na Vuk Brankovi}, vo 1361 g. Vo osnovata e re{ena kako vpi{an krst so edno kube izdignato na osmoagolen tambur, koe se potpira na ~etiri stolba. Fasadite se bogato ukraseni so tula i kamen, karakteristi~no za yidaweto na sakralnite objekti vo Makedonija od XIII i XIV vek. Kako {to se doznava od ktitorskiot natpis vo hramot, crkvata e zografirana so donacija na episkopot devolski Grigorij. Celo-
kupniot freskoìvopis e izveden vo 1361 g. i denes e samo delumno za~uvan. S# u{te se za~uvani ostatoci od freskite vo kupolata so fragmenti od figurata na Isus Hristos Pantokrator (Sedrìtel), pod nego se pretstavite na angelskite sili, a vo tamburot se pretstaveni prorocite. Podobro se za~uvani pretstavite na ~etirite evangelisti vo pandantifite. Na gornata zona zaedno so povr{inata na svodovite e pretstaven ciklusot na Golemite praznici, a pod niv se Hristovite stradawa. Na zapadnata strana od naosot e golemata scena na Uspenieto na Bogorodica, pokraj koja se sceni povrzani za ovoj praznik, a na severniot yid i Vovedenieto na Bogorodica vo hramot. Vo oltarniot prostor e liturgiskata slu`ba na arhijereite nad koja postoi friz od dopojasja na drugi arhijerei. Vo protezisot e naslikana Vizijata na sv. Petar Aleksandriski. Vo dolnata zona na naosot, na ju`nata strana, od osobeno zna~ewe se figurite na sv. Kliment, sv. Naum Ohridski i pretstavite na Svetite lekari, pojava za koja se smeta deka ima ohridski tematski karakter. Bi gi spomnale i figurite na pustinoìtelite, a osobeno vnimanie privlekuva i pretstavata na sv. Ana Mlekopitatelka. Vo svetskata nauka s# u{te se prou~uva slikarstvoto na zapadnata fasadna strana, kade {to e naslikan Isus Hristos kako Car nad carevite so Bogorodica carica i sv. Jovan Krstitel, a vo dolnata zona se Svetite Voini (sv. \or|i i sv. Dimitrija) vo blagorodni~ka obleka, potoa na pilastrite apostolite Petar i Pavle, a od dvete strani na vlezot se sv. Zosima i Marija Egipetska kako ja pri~estuva. Vo 50-tite godini na XX vek se izvr{eni konzervatorski i restavratorski raboti na arhitekturata i ìvopisot.
LIT.: M. Zlokovi, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, Starinar#, III, Beograd, 1925; . Sp. Radoji~i, Ko je podigao manastir Zaum?, Istoriski pregled#, 1, Beograd, 1954; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; R. Qubinkovi M. orovi-Qubinkovi, Srednovekovnoto slikarstvo vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961; A. Deroko, Monumentalna i dekorativna arhitektura u srednovekovnoj Srbiji, Beograd, 1962; Cv. Grozdanov, Ohridsko yidno slikarstvo XIV vek, Ohrid, 1980, 103120. Cv. Gr. Kr. T.
Pe{ternata crkva Sv. Bogorodica#, Kali{ta, Stru{ko (XVII-XVIII v.)
da. Okolu crkvata ima avtenti~ni mona{ki }elii. Vnatre{niot prostor e pokrien so poluobli~est svod na koj se naslikani Hristos, angelite i dopojasni pretstavi na prorocite. Vo podolnata zona e naslikan ciklusot na Golemite praznici, a vo najniskata zona na severniot yid slu`bata na slovenskite svetiteli sv. Kiril Filozof i sv. Kliment Ohridski, pridruùvani od sv. Spiridon i sv. Nikola. Na zapadniot yid e Gostoqubieto na Avram i dopojasni pretstavi na trite evrejski mom~iwa. Crkvata i ìvopisot se nastanati vo po~etokot na XVII vek, a oltarnata apsida i ni{ata na protezisot vo vtorata polovina na XVIII vek.
LIT.: Kosta Balabanov Antonie Nikolovski Dimitar ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 281282; Cvetan Grozdanov, Yidnoto slikarstvo i ikonopisot vo stru{kiot kraj, Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 340; Goce Angeli~in-@ura, Stranici od istorijata na umetnosta na Ohrid i Ohridsko(XVXIX vek), Ohrid, 1997, 3339. S. C.
SVETA BOGORODICA#, KANEO pe{terna crkva, vovle~ena vo tesniot zasek na strmnata karpa pod crkvata Sv. Jovan Bogoslov Kaneo#. Prostorot na pe{terata e preyiduvan i prisposobuvan za prestoj na nekolku monasi, a na eden od tie yidovi e za~uvana i edinstvenata freska vo crkvata {to go pretstavuva Vovedenieto na Bogorodica.
LIT.: Petar Miqkovi}-Pepek Goce Angeli~in-@ura, Pe{terniot hram Vovedenie kaj Kaneo vo Ohrid, Likovna umetnost#, 10-11, Skopje, 1985, 2535. S. C.
Crkvata Sv. Bogorodica Zaumska# kraj Ohrid (XIV v.)
SVETA BOGORODICA#, KALI[TA pe{terna crkva vo karpa zapadno od sega{nata manastirska crkva. Za nejzinata gradba e iskoristen golemiot zasek vo karpata, koj od isto~nata strana e zatvoren so yid {to ima dobieno forma na oltarna apsi-
SVETA BOGORODICA PANDANOS# ostatoci na crkvata se najdeni do patot {to od Gorna Porta vodi kon Klimentoviot manastir na Plao{nik. Na ova mesto, vo ponovo vreme e izgraden mal paraklis. S. C. SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS (SV. KLIMENT)# eden od najzna~ajnite spomenici na paleologovskata renesansa. Podignata e vo 1294/95 g. od velikiot heterijarh Progon
1305
SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS#
Zgur, zet na vizantiskiot imperator Andronik II Paleolog, i ohridskiot arhiepiskop Makarij, ~ii{to imiwa se zabeleèni vo za~uvaniot ktitorski natpis. Prvata dedikacija na ovoj manastirski hram e na Bogorodica Perivleptos, me|utoa, kon krajot na XV vek, poradi ru{eweto na crkvite Sv. Sofija# i Sv. Pantelejmon# (Plao{nik), sedi{teto na Ohridskata arhiepiskopija bilo preneseno vo ovoj hram, koj se zdobil so uloga na majka-crkva vo ramkite na ohridskata dieceza. Toga{ od Sv. Pantelejmon# vo ovaa crkva bile preneseni i mo{tite na sv. Kliment Ohridski, pa zatoa vo narodot e poznata kako Sveti Klimentova crkva. Vo blizina na hramot postoela i arhiepiskopska palata, kade {to rabotel personalot na Arhiepiskopijata. Kako prv hram na Arhiepiskopijata toj sluèl s# do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g., a potoa bil hram na mitropolitite. Prostornata koncepcija na hramot e vpi{an krst so kupola na osmoagolen tambur i narteks. Kon krajot na XIV vek se dogradeni dva paraklisa na severnata strana, posveteni na Sv. Grigorie Bogoslov i na ju`nata strana od oltarot. Podocna (vo XVI vek) okolu glavniot korpus na crkvata e izgraden zatvoren trem, na koj od zapadnata strana e dograden otvoren trem. Na~inot na yidawe i obrabotkata na fasadite e dekorativen vo kombinacija na kamen i tula.
Oltarnata apsida na hramot Sv. Bogorodica Perivleptos# (Sv. Kliment#), Ohrid (1295)
Stariot ìvopis e o~isten od podocne{ni naslojki i malterisuvawa od 1950 do 1961 g., glavno od konzervatorskata ekipa na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. Freskoìvopisot se steknal so svetsko renome kako eden od najznamenitite ansambli vo makedonskata umetnost i vo umetnosta na protorenesansata na Paleolozite. Zografite Mihail i Evtihij pove}epati se potpi{ale vrz freskite, a po Ohrid slikale i vo drugi hramovi vo Severna Makedonija i vo Srbija, kako i vo regionot na Solun. Se pretposta-
Zadniot del na crkvata Sv. Bogorodica Perivleptos# (Sv. Kliment#), Ohrid (1294/95)
vuva deka nivni dela ima i vo Sveta Gora. Nivnoto vlijanie bilo golemo i vrz sledbenicite {to sozdavale podocna vo sredi{nite delovi na Balkanot. Ova freskoslikarstvo se tretira kako revolucioneren is~ekor vo istorijata na umetnosta vo likovnite i estetskite pogledi na vremeto koga vo Italija sozdaval \oto. Vo crkvata se naslikani golem broj ciklusi od koi{to gi spomnuvame: Detstvoto na Bogorodica (Apokrifniot ìvot na Bogorodica); Uspenieto na Bogorodica; eden od najgolemite ansambli na Prefiguraciite na Bogorodica vo narteksot; Hristovite stradawa; Golemite praznici; slikaweto na kupolata so Hristos Pantokrator, prorocite i evangelistite; Evharisti~niot ciklus vo oltarot; pove}e figuri na monasi, sveti voini, apostoli, ma~enici, sveti lekari, naj~esto vo prvata zona i na stolbcite, kako celi figuri i kako dopojasja. Nekoi od niv pretstavuvaat i tematski celini. Ovoj najstar i najgolem del od ìvopisot od 1294/95 g. sodrì i donesuva golemi promeni vo umetnosta na vizantiskiot stil i na srednovekovnata umetnost vo Evropa: se probiva narativniot na~in na prikaùvawe na scenite, se vnesuvaat realisti~ni elementi i dramatizam vo prikaùvaweto, se prodlabo~uva zadninata i se razrabotuva nov na~in na prikaùvawe na slikanata arhitektura. Vo ovaa prva etapa na slikaweto na Mihail i Evtihij e prisuten strukturalizmot# so elementi na geometrija, kako vo dispozicijata na scenite, taka i vo definiraweto na postarite likovi. Isto taka, se razrabotuva i
1306
SVETA BOGORODICA#
pejzaòt vo scenite, prepletuvan so enterierot vo koj se razviva dejstvoto. Za hramot na Bogorodica Perivleptos, Mihail i Evtihij slikale i ikoni {to se rasporeduvaat vo dve fazi, {to bi govorelo za dva nivni prestoja vo Ohrid. Ovoj hram e prvo nivno poznato delo, a podocna tie ja zografirale crkvata Sv. \or|i# vo Staro Nagori~ane (Kumanovsko) i Sv. Nikita# (Skopsko). So atributiven metod nim im se pripi{uva i ìvopisot vo crkvata Sv. Joakim i Ana# (Kraqeva crkva) vo kompleksot Studenica, kako i na crkvata Sv. Bogorodica Qevi{ka# vo Prizren. So pravo se pretpostavuva deka tie imaat u~estvo i vo zografiraweto na eden del od crkvata Sv. Apostoli# (Pe}ska patrijar{ija) vo Pe}. Okolu 1364/5 g. se naslikani tri novi slikarski celini vo tremot na hramot: Akatistot na Bogorodica (na severnata strana), Stra{niot sud (na ju`nata strana) i Nebeskiot dvor (na zapadnata strana). Pribli`no kon toa vreme se zografirani i dvata paraklisa {to se doyidani do oltarot i toa vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Grigorij II. Slikarite na ovie ansambli rabotele pod vlijanie na golemiot zograf Jovan Teorijan, koj{to vo Ohrid formiral svoja rabotilnica i imal brojni sledbenici vo gradot i vo drugi delovi na Makedonija. Vo poslednite godini na XVI vek, na zapadnata strana od tremot, nad Nebeskiot dvor, e naslikan Stra{niot sud, edna od najbogatite pretstavi na ovaa tema vo postvizantiskata umetnost.
LIT.: M. Zlokovi, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, Starinar, III, Beograd, 1925; G. Bo{kovi K. Tomovski, Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, Zbornik na trudovi#, Ohrid, 1961; H. Hallensleben, Die architekturschichtliche stellung der kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, Zbornik Posveten na Dim~e Koco, kn. 67, Arheolo{ki muzej na Makedonija, Skopje, 1979, 297, 316, Cv. Grozdanov, Prilozi poznavawu sredwevekovne umetnosti Ohrida, ZLU#, 2, Novi Sad, 1966, 197232; istiot, Ilustracija himni Bogorodi~inog akatista u crkvi Bogorodice Perivlepte u Ohridu, vo: Zbornik Svetozara Radoj~ia, Beograd, 1969, 3954; istiot, Ohridsko yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980. Cv. Gr. Kr. T.
Pe{ternata crkva Sv. Bogorodica Pe{tanska#, s. Pe{tani (XIV v.)
dovite da se naslika poop{irna programa ~ija tematika e identi~na so programsko-tematskite karakteristiki na ohridskoto slikarstvo od vtorata polovina na XIV vek. Vo oltarot ima ostatoci od Slu`bata na arhijereite, vo naosot na svodot i povisokite zoni se kompozicii od ciklusot na Golemite praznici, a vo najniskata zona Deizisit, sv. Nikola, svetite voini-ma~enici vo patriciski ode`di, a na ju`niot yid kako dopojasni pretstavi se naslikani sv. Kliment, sv. Naum, Svetite lekari sv. Kuzman i Damjan i sv. Pantelejmon. @ivopisot poteknuva od {eesettite godini na XIV vek, a zografite {to go slikale ìvopisot, desetina godini podocna, slikaat i vo Markov manastir, kraj Skopje.
LIT.: Voislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 147148. S. C.
Toj preslikal i nekolku postari ikoni koi{to mu gi podaril na manastirot.

LIT.: M. Popovi, Ki~evska sveta Pre~ista, Prilozi#; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
SVETA BOGORODICA PE[TANSKA# pe{terna crkva na dvaesetina kilometri jugoisto~no od Ohrid, na patot za Sv. Naum. Najavtenti~na od site pe{terni crkvi na bregot na ezeroto. Prirodnite oblici na pe{terata se iskoristeni i prilagodeni na kultnite potrebi so jasno izdvojuvawe na oltarniot prostor i naosot. Ova ovozmoìlo na yi-
SVETA BOGORODICA PREÎSTA# manastirska crkva vo blizina na s. Drugovo (Ki~evsko). Spored eden zapis vo kniga od manastirskata biblioteka, prvobitnata crkva bila izgradena vo 13161320 g. Manastirot se spomnuva pove}epati vo tekot na XIV v. Izgorel vo 1558 g., a bil obnoven vo 1564 g., koga bila izgradena crkva mala po dimenzii, ~ij{to freskoìvopis go naslikal poznatiot zograf jeromonah Onufrij. Vo 1843 g. manastirot povtorno bil opoàren. Vo 1848 g. na mestoto na manastirskata crkva (so sredstva {to gi obezbedil ~i~koto na debarskiot mitropolit Kozma, vo vremeto na igumenot Haxi Teodosij) e izgradena nova crkva. Ikonite za ikonostasot na ovaa crkva gi izrabotil Di~o Zograf od s. Treson~e.
SVETA BOGORODICA PREÎSTA# crkva vo s. Varo{ (Prilep). Ednokorabna, so polukru`na apsida od nadvore{nata i od vnatre{nata strana. Gradena od kr{en kamen, tuli i od malter. Tulite se upotrebeni samo vo dva reda, vo gornata polovina na crkvata. Kako graditeli se spomnuvaat Pavle i Radoslav, sinovi na Teodor (14161438). Freskoìvopisot e za~uvan vo prostorot na apsidata, kade {to se pretstaveni: Bogorodica [ir{aja nebesa so maliot Hristos na gradite i kompozicijata Velikiot vhod. Nepoznatiot zograf pripa|a na grupata talentirani zografi na svoeto vreme. Signaturite se ispi{ani na staroslovenski jazik.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980.K. B.
SVETA BOGORODICA# (SV. \OR\I#) grobi{na crkva od krajot na XVI ili po~etokot na XVII v., vo s. Petralica, zapadno od Kriva Palanka. Pretstavuva ednokorabna gradba so dogradena priprata#. Povtorno e celosno ìvopisana vo XIX v. Originalniot ìvopis e za~uvan vo oltarskata ni{a i vo zabatot na nekoga{niot zapaden yid (Stra{niot sud). Od stariot ikonostas se za~uvani samo Carskite dveri, vo t.n. perforirana tantelna rezba (po~etokot na XVII). Ne e prou~ena.
1307
SVETA BOGORODICA TROERAÎCA#
LIT.: M. Ma{ni, Dokumentacija fasadnog ìvopisa crkava iz postvizantijskog perioda u Makedoniji, Saop{tewe RZZSK, Beograd; D. ]ornakov, Tvore{tvoto na mija~kite rezbari na Balkanot od krajot na XVIII i XIX vek, Prilep, 1986, 57. M. M.
mite praznici na ju`niot yid od naosot. Vo 1862 g., na zapadniot yid od crkvata, Di~o Zograf naslikal nekolku pretstavi na svetci.
LIT.: Dim~e Koco, Bogorodica êlnica, Starinar#, XX, Beograd, 1970, 171178;
Obnovenata crkva Sv. Bogorodica Troera~ica#, Skopje (2007)
SVETA BOGORODICA TROERAÎCA# crkva vo Skopje. Spored istoriski izvori, bila izgradena vo po~etokot na XIII v., a obnovuvana pove}epati so darenijata na srednovekovnite vladeteli. Spored edna legenda, vo ovaa crkva se nao|ala ~udotvornata ikona posvetena na Bogorodica Troera~ica, koja podocna bila prenesena vo svetogorskiot manastir Hilandar. Vo 1835 g. na nejzino mesto bila izgradena nova golema trikorabna bazilika. Vo nea se nao|al eden od najubavite i najgolemi ikonostasi, delo na mija~kite kopani~ari. Crkvata, zaedno so ikonostasot i mebelot (raboten, isto taka, vo dlaboka rezba) izgorele vo 1944 g. Vo 2007 g. na mestoto na opoàrenata crkva e izgradena nova, trikorabna bazilika, koja go ima istiot plan kako crkvata od 1835 g.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 298; K. Balabanov, Skopje Old Bazar, Skopje, 1994, 27-28. K. B.
Voislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 155. S. C.
SVETA GORA (Atos) eden od trite zavr{ni poluostrovi na Halkidi~kiot Poluostrov vo jugoisto~niot del na istorisko-geografska Makedonija. Poluostrovot zafa}a povr{ina od 389 km2, dolg e okolu 60 i {irok - od 7 do 16 km. Vo svojot juèn del zavr{uva so vrvot Atos, koj so svojata viso~ina od 2033 m. nad morskoto nivo dominira nad celata teritorija. Teritorijata na Sveta Gora e prete`no {umovita, so strmni karpesti povr{ini, pe{teri i dlaboki dolini. Vakvite geografski pogodnosti, kako i izoliranosta od drugata kopnena teritorija, ovozmoìle na Poluostrovot mo{ne rano da se naselat oddelni monasi i mona{ki grupi so stroga asketska orientacija. Naseluvaweto na Sveta
Gora osobeno se zasililo po osvojuvaweto na Egipet, Palestina i Sirija od strana na Arabite vo VIVII v., koga od ovie hristijanski teritorii bile proterani golem broj monasi, koi na{le zasolni{te vo razni manastiri na teritorijata na Vizantija, vklu~uvaj}i ja i Sveta Gora. Vtor bran naseluvawe na Sveta Gora se slu~il vo vremeto na dominacijata na ikonoborskata eres vo Vizantiskata Imperija (VIIIIX v.), koga po~itatelite na ikonite bile progonuvani od imperatorite ikonoborci i od oficijalnite crkovni vlasti. Me|u progonuvanite crkovni lica imalo i mnogu monasi {to ostanale verni na vekovnata pravoslavna tradicija i pobarale spas vo nepristapnite predeli na Poluostrovot. Po~etocite na svetogorskoto mona{tvo go postavuvaat vo IX v. svetite Petar Atonski, Eftimij Novi i Jovan Kolov. Od istiot vek e i prvoto oficijalno svedo{tvo za postoewe organiziran mona{ki ìvot vo Sveta Gora. Istori~arot Genesij soop{tuva deka na crkovniot sobor vo 843 g. vo Carigrad prisustvuvale i monasi od Sveta Gora. Postoeweto na organiziran mona{ki ìvot vo Sveta Gora vo IX v. se potvrduva i od edna carska povelba na vizantiskiot vladetel Lav VI od 893 god. Na Sveta Gora oddelni monasi pustinoìteli ìveele i pred IX v., me|utoa, spomnatite trojca svetogorski monasi pridonele za brziot razvoj na mona{tvoto i stanuvaat rodona~alnici na razni tendencii vo mona{kiot ìvot: Petar Atonski na eremitskiot (spileotski), Eftimij Novi na skitskiot (lavriotski), a Jovan Kolov na op{toìtelniot mona{ki na~in na ìveewe. Isklu~itelno vlijanie vrz oblikuvaweto i razvojot na mona{kiot ìvot vo Sveta Gora ima i sv. Atanasij Atonski (X v.) osnova~ot na prviot oficijalen svetogorski manastir Velikata Lavra (963).
SVETA BOGORODICA ÊLNICA# ohridska crkva vo neposredna blizina na Sv. Nikola# i starata srednovekovna ~elna porta, po {to i samata enorija go dobila svojot naziv. Izgradena e ili temelno obnovena vo sredinata na XIV vek, so neobi~na arhitektonska konstrukcija i koncepcija. @ivopisot e nastanat po 1380 g. i od nego se vidlivi samo mali fragmenti na liturgiski kompozicii vo oltarnata apsida i po nekoj fragment od ciklusot na Gole1308
Sveta Gora, avionska snimka
SVETA
Po~nuvaj}i od vtorata polovina na X v. na Sveta Gora se izgradeni pove}e manastiri, skitovi, mona{ki }elii i drugi zgradi (pirgovi, stopanski objekti, pristani{ta i sl.). Vo razli~nite vremenski periodi, pritoa, brojot na manastirite i drugite mona{ki ìveali{ta e razli~en. Taka, spored svedo~eweto na Monomahoviot tipik od 1048 god., imalo okolu 180 manastiri. Nekoi od niv vo podocne{niot period prestanale da postojat, no zatoa pak bile izgradeni novi. Vo 1169 god., na pr., se izgradeni manastirite Sv. Pantelejmon# (Stari Rusik) i Kutlumu{, vo 1198 god. e osnovan manastirot Hilendar, dodeka edna grupa manastiri se formirani duri vo tekot na XIV v. (Pantokrator, Simono-Petar, Grigorijat, Dionisijat i Sv. Pavle#). Denes na Sveta Gora ima 20 manastiri, 12 skita i okolu 600 mona{ki }elii i, spored svetogorskiot statut, brojot na manastirite i skitovite ve}e ne moè da se menuva. Manastirite moè da se delat na grupi vo zavisnost od nivnata hierarhiska postavenost, no i od nivnata geografska polo`ba. Spored Statutot od 1924 god., hierarhiskiot redosled na svetogorskite manastiri e sledniov: Velika Lavra, Vatoped, Iver, Hilendar, Dionisijat, Kutlumu{, Pantokrator, Ksiropotam, Zograf, Dohijar, Karakal, Filotej, Simono-Petar, Sveti Pavle, Stavronikita, Ksenofont, Grigorijat, Esfigmen, Sveti Pantelejmon i Konstamonit. Vo po~etokot site manastiri bile op{toìtelni (kinoviski), no vo tekot na XIV v., so razvojot na isihazmot, se pojavuva nov na~in na mona{ko ìveewe, so koj mu se dava prednost na pustinskiot, osameniot na~in na mona{ko ìveewe (idioritmija). Iako carigradskite patrijarsi bile protiv vakviot mona{ki na~in na ìveewe, sepak toj na Sveta Gora se pro{iril i kon krajot na XVII v. site svetogorski manastiri stanale idioritmi~ki (neop{toìtelni). Podocna se pojavuva obraten proces - postepeno pominuvawe od idioritmija kon kinoviski na~in na ìveewe, a imalo op{toìtelni i neop{toìtelni manastiri. Denes site svetogorski manastiri se op{toìtelni i se upravuvaat od igumen, dodeka pri idioritmijata manastirite se upravuvale od Sobor na starci, koj izbiral izvr{en organ od dva epitropa za period od edna godina. Kaj niv vlasta na igumenot e re~isi simboli~na.
Kompleksot na Ruskata crkva Sv. Pantelejmon# na Sveta Gora
Denes na Sveta Gora ima 12 manastirski skitovi {to se nao|aat pod administrativna uprava na nekoj od dvaesette svetogorski manastiri. Pod administrativna uprava na Velikata Lavra se nao|aat tri skita: Sveti Jovan Krstitel#, Sveta Ana# i Kapsokalivija# (Sveta Troica#); pod uprava na manastirot Sveti Pavle# ima dva skita Noviot skit Sv. Bogorodica# i skitot Sv. DimitrijLaku#, a dva skita pripa|aat kon manastirot Vatoped Sveti Dimitrij# i Sveti Andrej#. Nekolku manastiri imaat vo svoja nadle`nost po eden skit. Skitot Sv. Bogorodica - Ksilurg# mu pripa|a na ruskiot manastir Sv. Pantelejmon#, skitot Sv. Ilija# - na manastirot Pantokrator, skitot Sv. Jovan Prete~a# - na Iver, skitot Sv. Pantelejmon# - na Kutlumu{ i skitot Sv. Blagove{tenie# - na Ksenofont.
Vo tekot na mnoguvekovnata istorija Sveta Gora teritorijalno pripa|ala kon razni dràvi, pri {to najdolg period bila vo ramkite na Vizantija i na Otomanskata Imperija. Osobeno ~esto vladetelite na Sveta Gora se menuvale vo XIII v. Po raspadot na vizantiskata dràva vo po~etokot na XIII v., Sveta Gora vleguva vo granicite na Solunskoto Kralstvo (12041222), a potoa bila pod vlasta na Epirskoto i na Carigradskoto Carstvo (od 1261). Vo toj period kratko vreme Sveta Gora bila pod vlasta na bugarskiot car Ivan Asen II, dodeka vo XIV v. nekolku decenii bila i vo ramkite na srednovekovnata srpska dràva (13451371). Po prodorot na Turcite na Balkanot, a osobeno po Mari~kata bitka (1371) se sozdavaat uslovi za turska okupacija na Sveta Gora. Prvata okupacija na Sveta Gora od
Zahari Zograf: Izgonuvawe na trgovcite od hramot, Bludniot sin i Nenasitniot#, Velika Lavra, freska vo crkvata Sv. Atanas#, Sveta Gora (1852)
1309
SVETA
Turcite trae od 1385 do 1404 g., dodeka kone~noto prisoedinuvawe na Poluostrovot kon turskata dràva stanuva po pa|aweto na Solun (1430). Od ovaa godina, pa s# do 1912 g. Sveta Gora i Svetogorskata mona{ka zaednica se nao|aat vo ramkite na Turskata Imperija. Vo esenta na 1912 g. Sveta Gora e okupirana od gr~kata vojska, a na Londonskata konferencija (1913) e potvrdena i zagarantirana avtonomnosta i neutralnosta na Mona{kata Republika. Kone~niot status na Poluostrovot e definiran so Mirovniot dogovor od Lozana vo 1923 god., so koj Sveta Gora e definirana kako teokratska republika pod dràvniot suverenitet na Grcija, so garancija na nepovredlivosta na negr~kite manastiri. Vo toj dolg period od istorijata na Sveta Gora svetogorskite manastiri ~esto bile razurnuvani i odnovo gradeni. Mnogu stradala i mona{kata zaednica, kako i umetni~kite dela, starite knigi i arhivskata dokumentacija. Takvite razurnuvawa bile osobeno katastrofalni vo vremeto na Krstonosnite vojni (12041261), pri napadite na katalonskite gusari od po~etokot na XIV v. (13071309) i vo vremeto na Gr~koto vostanie (18211829), koga mnogu svetogorski monasi otvoreno zastanale na stranata na vostanicite. Toa dovelo do okupacija na Sveta Gora od otomanskata vlast, pri {to vo svetogorskite manastiri celi deset godini bile stacionirani okolu iljada turski vojnici, koi gi terorizirale monasite i gi ograbuvale manastirite. Zatoa na Londonskata me|unarodna konferencija (1830), koga e priznaena nezavisnosta na Grcija, e proklamirana i me|unarodna za{tita na Sveta Gora. Sli~no re{enie e doneseno i na Berlinskiot kongres (1878), koga Sveta Gora e stavena pod kontrola na specijalna me|unarodna komisija. U{te od najstaro vreme ìvotot vo Sveta Gora se ureduva so specijalni tipici, vo koi{to se sobrani zakonski propisi od razni sferi na mona{koto ìveewe. Prviot takov tipik e usvoen na Mona{kiot sobor odràn na Sveta Gora vo 972 god. Tipikot e pi{uvan vrz pergament od jare{ka koà i e potvrden so specijalen hrisovul od vizantiskiot car Jovan Cimishij, poradi {to vo naukata e poznat pod imiwata Tragos jarec) i Cimishiev tipik. Ovoj pergamenten dokument se ~uva vo arhivata na svetogorskiot Protat vo Kareja. Podocna ovoj prv svetogorski tipik e dopolnuvan i menuvan vo zavis1310
Manastirot Hilandar# na Sveta Gora
nost od potrebite na Svetogorskata mona{ka zaednica. Taka, od 1048 god. vo sila e nov svetogorski tipik, potvrden od vizantiskiot imperator Konstantin IX Monomah. Vo osnovata na Monomahoviot tipik leì prethodniot tipik na Jovan Cimishij, no vo nego se vneseni i izvesni dopolnuvawa, so koi se reguliraat nadle`nostite na Protatot, se zabranuva hirotonija na stari lica, golobradi i evnusi, vr{ewe trgovska dejnost vo Karejskata lavra i sl. Sli~ni promeni i dopolnuvawa se praveni i vo podocne{nite svetogorski tipici: tipikot donesen od carigradskiot patrijarh Antonij (1294), tipikot na vizantiskiot imperator Manoil II Paleolog (1406), tipikot na carigradskiot patrijarh Eremija II (1574), tipikot na carigradskiot patrijarh Gavril IV (1781) i tipikot na carigradskiot patrijarh Grigorij V (1810). Vo 1924 god. e donesen nov statut na Sveta Gora {to e vo funkcija do denes. Spored nego, Sveta Gora se proglasuva za avtonomna teritorija vo ramkite na gr~kata dràva. Gr~kiot dràven suverenitet nad Sveta Gora se izrazuva preku specijalen politi~ki guverner, so sedi{te vo glavniot grad na Mona{kata Republika Kareja, nazna~uvan od gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Kanonski i duhovno Sveta Gora pripa|a pod jurisdikcija na Vselenskata patrijar{ija vo Carigrad. Vo svetogorskiot glaven grad Kareja se smesteni upravnite organi na svetogorskata mona{ka zaednica: Sve{teniot sobor, vo ~ija{to nadle`nost e zakonodavnata vlast, Sve{tenata op{tina
nadle`na za upravnata vlast, i Sve{tenata epistasija, koja{to ja realizira izvr{nata vlast. Sve{teniot sobor ima 20 ~lenovi po eden pretstavnik (igumen ili proigumen) od sekoj manastir. Se sostanuva dvapati godi{no vo Kareja i donesuva kanonski odluki vo soglasnost so Statutot. Vo isklu~itelno va`ni slu~ai se sostanuva dvoen sobor po dva pretstavnika od sekoj manastir. Sve{tenata op{tina, isto taka, ima dvaeset ~lenovi po eden pretstavnik od sekoj manstir, ima ednogodi{en mandat, odrùva sednica dvapati nedelno i nejzinite re{enija se zadolìtelni za site manastiri. So Sve{tenata op{tina pretsedatelstvuva pretstavnikot na Velikata Lavra, pri {to na sednicite prisustvuva i protoepistatot, no bez pravo na glas. Sve{tenata epistasija, koja{to e izvr{en organ na Sve{tenata op{tina, ima ~etiri ~lena. Vo nea periodi~no ~lenuvaat site manastiri, vo soglasnost so sistemot od grupi po ~etiri manastiri: 1. Velika Lavra, Dohijar, Ksenofont, Esfigmen; 2. Vatoped, Kutlumu{, Karakal, Stavronikita; 3. Iver, Pantokrator, Filotej, Simonopetar; 4. Hilendar, Ksiropotam, Sv. Pavle, Grigorijat, i 5. Dionisijat, Zograf, Sv. Pantelejmon, Konstamonit. Sekoja od ovie ~etiri grupi ja prezema Epistasijata (izvr{niot organ) za edna godina, so toa {to pretstavnicite na prvite manastiri od grupite ja nosat titulata protoepistat# i gi rakovodat sednicite na Epistasijata. Sve{tenata epistasija gi izvr{uva odlukite na Sve{tenata op{tina, gi upravuva finan-
SVETA PETKA#
siite, izdava vizi za prestoj na turisti na Sveta Gora i sl. Na Sveta Gora vo sila e Julijanskiot kalendar i vizantiskoto vreme, spored koe novoto denono}ie zapo~nuva so zao|aweto na sonceto. Samo Iverskiot manastir go po~ituva haldejskoto presmetuvawe na vremeto, spored koe denot po~nuva so izgrevot na sonceto. Dràvnite slu`bi na Sveta Gora se rakovodat spored svetovniot kalendar, t.e. spored Grigorijanskiot kalendar, a noviot den za niv zapo~nuva po polno}. Oficijalno na Sveta Gora ne se upotrebuva meso. Osnovna hrana za mona{kata zaednica se: lebot, zejtinot, vinoto, maslinkite, zelen~ukot i ribata. Monasite obi~no jadat dvapati dnevno nautro i nave~er, so isklu~ok vo ponedelnik, sreda i petok i vo posniot period, koga utrinskiot obrok se zamenuva so ~aj i leb.
LIT.: Porfirij Uspenskij, Istorix Afona. 1. Afon xzy=eskij, Kiev, 1877; 2. Afon hristianskij, mirskij, Kiev 1877; 3. Afon mona[eskij, Kiev, 1877; N. P. Kondakov, Pamxtniki hristixnskogo iskusstva na Afone, Sankt Peterburg, 1902; Vl. Mo[in, Russkie na Afone i russko-vizantijskie otno[enix v XI-XII vv. Byzantinoslavica#, Praha, 1947-1948, 9, 55-85; 1950, 11, 32-60; F. Dolger, Monchland Athos, Mnchen, 1963; E. A. De Mendieta, Mount Athos. The Garden of the Panagia, Berlin-Amsterdam, 1972; M. @ivojinovi, Svetogorske elije i pirgovi u sredwem veku, Beograd, 1972; Atanasije Angelopulos, Mona{ka zajednica Svete Gore, Manastir Hilandar, 1997; \or|i Pop-Atanasov, Sveta Gora, Skopje, 2007. \. P. At.
makedonska svetica. ]erka na siroma{ni selski roditeli. Zra~ela so svojata duhovna i telesna ubavina. Bila pleneta i prisiluvana da go primi islamot i da se potur~i. Vo odbrana na svojata ~est i vera podnesuvala èstoki izma~uvawa. Na krajot bila ise~ena na par~iwa. Sv. Zlata e simbol na otporot protiv islamizacijata vo Makedonija.
LIT.: Svennik Petr Solovev, Hristianskie mu~eniki postradav{ie na Vostok so vremeni zavoevani Konstantinopol turkami, Sanktpeterburg, 1862, 275279; Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997. M. G.
SVETA PETKA# ednokorabna grobi{na crkva vo s. Beqakovce na Kriva Reka, isto~no od Kumanovo. Spored za~uvaniot natpis, gradena e i ìvopisana vo 1605/1606 g., so pomo{ od brojni prilo`nici. Del od ìvopisot e pod podocne{na preslika. Imala yidan i najverojatno islikan ikonostas.
LIT.: S. Petkovi, Zidno slikarstvo na podru~ju Peke patrijar{ije 15571514, Novi Sad, 1965, 203; M. M. Ma{ni}, Novi soznanija za crkvata Sveta Petka vo Siri~ino, Tetovsko, Kulturno nasledstvo#, 24-25/1997-98, Skopje, 1999, 79, zab. 23. M. M.
SVETA PETKA# grobi{na ednokorabna crkva od krajot na XVI do prvata polovina na XVII v. vo s. Siri~ino, isto~no od Tetovo. Pripratata e dogradena vo XIX v., koga e povtorno celosno ìvopisana. Staroto yidno slikarstvo e za~uvano na isto~niot yid od oltarot, a kr{enici od originalni freski se najdeni vkopani vo jama pokraj apsidalnata ni{a. Stilskite karakteristiki upatuvaat na edna od rabotilnicite, koi, po obnovata na Pe}skata patrijar{ija (1557), bile angaìrani na {irokoto podra~je na Tetovskata eparhija.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Novi soznanija za crkvata Sveta Petka vo Siri~ino, Tetovsko, Kulturno nasledstvo#, 2425/ 1997-98, Skopje, 1999, 7585. M. M.
SVETA PETKA# ednokorabna grobi{na crkva (XVII v.) vo s. @van, severozapadno od Demir Hisar, so dogradbi i intervencii od XIX v. Vo slikanata programa vnimanie privlekuva grupata Deisis so Hristos Car, vo pridru`ba na sv. Marina, koja e naslikana vedna{ do Bogorodica i dopojasjeto na sv. Ahil Lariski vo oltarot. Vo slikarstvoto preovladuva linearizam i zgasnat kolorit.
LIT.: N. Mitrevski, Spomenici na freskoìvopisot od XVI i XVII vek vo Demirhisarsko, Prilep, 2003, 5658. M. M.
SVETA ZLATA MEGLENSKA (s. Slatino, Meglensko, Egejskiot del na Makedonija 13. X 1795)
SVETA PETKA# grobi{na crkva vo s. Mlado Nagori~ane, severoisto~no od Kumanovo. Ima karakteristi~na arhitektura ~ij naos od isto~nata strana nema manifestna apsida, dodeka od ju`nata i zapadnata strana e opkruèn so zatvoren trem. Yidnite sliki nastradale. Delumno e za~uvan ciklusot na sv. Petka. Datiraweto kon 1628 g. se temeli vrz prepis na natpisot, koj denes e uni{ten.
LIT.: K. Balabanov, A. Nikolovski, D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 87; T. Vitlarski, Grobjanskata crkva Sv. Petka vo s. Mlado Nagori~ino, Likovna umetnost#, 8-9, Skopje, 1983, 111125. M. M.
SVETA PETKA# ednokorabna grobi{na crkva vo s. Selnik, severno od Del~evo. Vrz osnova na za~uvaniot ktitorski natpis, izgradena e vo te{ko vreme#, koga stoluval noviot episkop Prohor#. Ja ìvopisal Jo(van) Komnov najverojatno vo tretata decenija na XVII v. Yidnoto slikarstvo e stilski blisko na nedale~niot alinski manastir Sv. Spas#, Bugarija (1626). Vo slikanata programa se vklu~eni lokalnite pustinoìteli sv. Joakim Osogovski i sv. Joan Rilski.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Crkvata Sveta Petka vo Selnik i nejzinite paraleli so slikarstvoto na alinskiot manastir Sveti Spas, Kulturno nasledstvo#, 1718/1990-91, Skopje, 1994, 101112. M. M.
SVETA PETKA# grobi{na crkva vo s. Murga{, jugoisto~no od Kumanovo, so arhitektonski oblici {to nalikuvaat na crkvata vo Dovezence. Ima za~uvani yidni sliki samo vo oltarniot del, raboteni vo stilot na postvizantiskite slikarski razbirawa (najverojatno krajot na XVI i po~etokot na XVII v.). Vo oltarot e zabeleàno dopojasjeto na sv. Ahil Lariski.
LIT.: S. Krsti}, Grobjanskata crkva Sv. Paraskeva vo selo Murga{, Kumanovsko, Muzejski glasnik#, god. 4, br. 7-9, Kumanovo, 2002, 105130. M. M.
Sveta Zlata Meglenska
SVETA PETKA# mala ednokorabna crkva vo Debar so poluobli~est svod i podocna dograden narteks. Yidana od kr{en kamen i od malter. Nema ostatoci od stariot freskoìvopis. Na mermernata plo~a, postavena na êsnata trpeza#, e za~uvan natpis so ispi{anata godina 7201 (1693), koja moè da se tolkuva kako godina koga e izgradena crkvata. Vo literaturata postoi podatok deka na 15 oktomvri 1679 g. debarskiot episkop Mitrifan go napu{til Debar zatoa {to bil izbran za pelagoniski mitropolit. Vo 1693 g., so soglasnost na ohridskiot arhiepiskop Ignatij, nekoj nepoznat gra|anin od Debar ja otkupil malata crkva. Godinata na otkupuvaweto se sovpa|a so godinata ispi{ana na plo~ata, {to mo1311
SVETA PETKA#
è da se smeta kako godina koga e izgradena crkvata. Plo~ata se nao|a vo crkvata.

LIT.: K. Balabanov, Studii od kulturno-istoriskoto nasledstvo na gradot Debar i debarskata oblast, I, Koga bila gradena malata crkva posvetena na sv. Petka vo Debar, Likovna umetnost#, 23, Skopje, 1974 1977, 2933; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
tvo na makedonskite i na jugoslovenskite kompozitori, predimno od pomladite generacii, vklu~uvaj}i gi vo svoite programi i najrenomiranite avtori i dela na Dr. O. muzi~kata moderna. SVETA SOFIJA# katedralna crkva na Ohridskata arhiepiskopija. Podignata e vrz ostatoci od starohristijanska bazilika (otkopani vo 1951). Arhitektonskata koncepcija na crkvata e trikorabna orientalna bazilika so transept i kupola, od koja se za~uvani delovite na isto~nite pandantifi i narteksot. Izvesni tragi vo temelite na prvobitnata zapadna fasada ukaùvaat na mo`nosta za postoewe kula za kambanarija, dodeka tragi od ìvopisot nad centralniot del na narteksot ukaùvaat na mo`nosta za postoewe kalota. Vremeto
SVETA PETKA# crkva vo s. Braj~ino (Prespansko). Mala ednokorabna crkva za koja{to se smeta deka bila izgradena i ìvopisana vo XVI v. Prepu{tena na zabot na vremeto, taa bila napu{tena i polurazurnata. So koristewe na istiot materijal, crkvata bila obnovena nekade vo XVIII v. Freskoìvopisot od periodot na XVIII v. e so slab kvalitet. Vo Ilindenskoto vostanie (1903) konacite bile opoàreni.
cija. Od severnata strana e izgraden otvoren trem i crkvata bila pretvorena vo xamija. Vo 50-tite godini na HH v. se izvr{eni obemni konzervatorski i restavratorski raboti na arhitekturata i ìvopisot. So sigurnost e utvrdeno deka ìvopisot na crkvata vo oltarot, naosot (so mali isklu~oci) i prizemjeto na narteksot, poteknuvaat od vremeto na ohridskiot arhiepiskop Lav, koj{to bil na ~elo na Ohridskata arhiepiskopija od 1037 do 1056 g. Na ova datirawe ukaùva ne samo eden rakopis vo Pariskata nacionalna biblioteka, kade {to Lav se spomnuva kako ktitor na Sv. Sofija#, tuku i identifikacijata na patrijarhot Evstatij, koj{to po~inal vo 1025 g. Ova datirawe nao|a potvrda i vo nekoi sceni i figuri vo olta-
SVETA PETKA# crkva vo Debar. Yidana od delkan bigor i od tuli. Podocna vo dvorot bila izgradena i kambanarija. To~niot datum na izgradbata ne e poznat, no se smeta deka postoela kon krajot na XIII v. Po zazemaweto na zemjata od strana na Osmanliite crkvata bila pretvorena vo xamija i taka funkcionirala s do 1913 g., koga povtorno bila pretvorena vo crkva. Nema ostatoci od freskoìvopisot. Na drveniot ikonostas ima nekolku ikoni, delo na zografite Avram Di~ov od s. Treson~e (sin na poznatiot zograf Di~o) i Krste Nikolov od Lazaropole.
LIT.: K. Balabanov, Studii od kulturno-istoriskoto nasledstvo na gradot Debar i debarskata oblast, Likovna umetnost#, 2-3, Skopje, 1974-1977, 29-30; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
Katedralnata crkva Sv. Sofija# vo Ohrid (XI v.)
SVETA SOFIJA# ansambl za sovremena muzika, osnovan vo 1968 g. vo Skopje, pod dirigentsvoto i umetni~koto rakovodstvo na kompozitorot Toma Pro{ev. Sostaven od petnaesetina najistaknati muzi~ari od Makedonskata filharmonija i od Operskiot orkestar, ansamblot postigna izvonredno visoki rezultati na doma{niot koncerten podium, vo site centri na porane{nata dràva i vo niza evropski i vonevropski zemji. Ova umetni~ko telo, vo tekot na pove}e od edna decenija be{e postojano prisutno na najzna~ajnite jugoslovenski festivali. Niz svojata umetni~ka dejnost, ansamblot napolno ja postigna postavenata cel i misija: da go propagira kaj nas i vo svetot sovremenoto muzi~ko tvore{1312
na gradbata na crkvata vo nejzinata prvobitna forma ne moè to~no da se utvrdi. Ima nekolku pretpostavki, spored koi najverojatno e gradena vo vremeto na Samuil, a ìvopisana vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Lav (10371056). Prvobitnata forma na crkvata podocna pretrpela dosta promeni. Vo 13131314 g. (vo vremeto na arhiepiskopot Gligorij) od zapadnata strana bil dograden dvokaten eksonarteks so otvoren trem vo prizemjeto i galerija na katot, so dve kuli so kupoli od ju`nata i od severnata strana. Mo`no e vo ova vreme crkvata da dobila i tribini nad strani~nite korabi, na {to ukaùvaat otvorite od gorniot kat na narteksot. Golemi promeni na crkvata se izvr{eni vo vremeto na turskoto vladeewe, koga kupolata i svodovite nad naosot, zaedno so stolbovite {to go nosele, se zameneti so nova konstruk-
rot, koi{to govorat deka ìvopisot se izveduval vo vreme na krizata na odnosite pome|u isto~nata i zapadnata hristijanska ekumena, pred definitivnata {izma (1054). Freskite se pokrieni so malter pri pretvoraweto na crkvata vo xamija (vtorata polovina na XV v.) i tie po 1950 g. se ~isteni so otstranuvawe na naslagite od var i malter vrz freskite. Vo glavniot oltaren prostor na crkvata, vo dolnata zona, e naslikana najgolemata galerija na arhijerei i |akoni {to dosega e otkriena vo isto~nopravoslavnata i vizantiskata umetnost (60 figuri). Pretstaveni se vode~kite arhijerei na patrijar{iite (Carigrad, Antiohija, Aleksandrija, Erusalim i Rim), no me|u niv dominiraat figurite na carigradskite patrijarsi. Vo ovoj ansambl se pojavuvaat i pretstavite na sv. Kiril Solunski, sv. Kliment Ohridski i fragment od
SVETA SOFIJA#
glavata na eden nepoznat arhijerej, verojatno sv. Metodij. Pretstaveni se i ugledni arhijerei na pomesni isto~ni crkvi (kako, na pr., na Kiparskata arhiepiskopija) i istaknati svetci-mitropo-
so nejzinoto identifikuvawe. Na svodot od glavniot oltaren prostor dominira kompozicijata na Hristovoto voznesenie na nebo. Vo urnatata kupola (vo vreme na osmanliskite intervencii) se
Bogorodica so Hristos, freska vo apsidata na Katedralnata crkva Sv. Sofija#, Ohrid (XI v.)
liti na gradovi poznati od starohristijanskata istorija. Najgolem interes predizvika otkrivaweto na figurite na {est rimski papi, ~ie mesto ne bilo sporno vo èstokiot dijalog pome|u Carigrad i Rim. Tie se naslikani vo dolnata zona na |akonikonot na isto~nata strana. Vo sredniot brod e naslikana Evharistijata (Pri~estuvaweto na apostolite) i Bogorodica so Hristos vo konhata na apsidata. Kon Bogorodica prio|aat od dvete strani povorki na angeli, po pet od severnata i od ju`nata. Vo vtorata zona na oltarot isto taka e naslikana Legendata za pravednite Avram i Isak vo nekolku sceni, a nasproti niv na severnata strana e Liturgijata na sv. Vasilij Veliki, Lestvicite na Jakov, Trite Evrei vo ognena pe~ka i u{te edna kompozicija za koja vo naukata ima razli~ni mislewa vo vrska
pronajdeni ostatoci od figurite na evangelistite. Celiot prostor na protezisot e posveten na ciklusot êtirieset sevastiski ma~enici, dodeka vo |akonikonot dominira @itieto na sv. Jovan Krstitel (Prete~a). Vo dolnata zona na naosot, iako mnogu o{teteni, se prepoznavaat figurite na sveti ma~enici, sveti lekari, sv. Konstantin i Elena i drugi pretstavi na horovite na svetcite. Vo gorniot del na naosot od Golemite praznici se za~uvani fragmenti od Blagove{tenieto, Hristovoto ra|awe i sredniot praznik Vovedenieto na Bogorodica vo hramot. Na zapadnata strana od naosot, vo vtorata zona, e naslikana golemata pretstava na Uspenieto na Bogorodica. Tuka se nao|aat i figurite na starozavetni proroci. Vo dolniot del na narteksot, kako i vo svodovite, se naslikani golem broj sve-
ti èni-ma~eni~ki, a se izdvojuva kompozicijata Sedumte efeski zaspani mom~iwa. Vo paraklisot formiran nad |akonikonot e otkrien ciklus na Stradawata na apostolite, koj{to vo naukata se datira vo XII v. Od XIII v. ima nekolku figuri, vklu~uvaj}i go i preslikuvaweto na Bogorodica vo konhata, koi{to govorat za permanentniot duhoven ìvot vo hramot. Pogolema slikarska celina od XIII v. e otkriena vo tekot na konzervacijata na patosot na Grigorievata galerija i tuka se raspoznava scenata na Avramovata `rtva. Postojat golemi slikarski i tematski celini raboteni vo XIV v. i toa na katot od narteksot na Sv. Sofija#, vo paraklisot na Sv. Jovan Prete~a# i na katot od Grigorievata galerija. Na katot od narteksot e pretstavena golema galerija figuri na monasi od site vidovi (pustinoìteli, crkovni poeti i dr.), a tuka e i ktitorskata kompozicija so portretot na ohridskiot arhiepiskop Nikola, koj{to bil poglavar na Arhiepiskopijata vo sredinata na XIV v. Vo ovoj prostor e naslikan ciklusot na Sedumte ekumenski sobori i kompoziciite Vizijata na sv. Petar Aleksandriski i Davidovoto pokajanie. Nad svodot od istiot prostor porano postoela kalota (ima mislewa deka toa bila kambanarija ili kupola), kade {to se otkrieni fragmenti na kompozicijata {to go ilustrira Voznesenieto na Bogorodica spored stihovite na sv. Jovan Damaskin, koj{to e naslikan kako dirigent. Vo kompozicijata Pokajanieto na David, na me~ot od arhangelot e ispi{ano imeto na zografot na ovoj ansambl, Jovan Teorijan. Vo paraklisot na sv. Jovan Prete~a, ~ij ktitor bil despot Jovan Oliver, e naslikan ktitorot so semejstvoto i ciklus posveten na ìvotot na sv. Jovan Prete~a. Ovoj ìvopis se datira okolu sredinata na XIV v. Vo egzonarteksot, t.e. na katot na Grigorievata galerija, se naslikani nekolku ciklusi: Stra{niot sud, Istorijata na prekrasniot Josif, Kanonot za razlu~enie na du{ata od teloto, pogolem broj dopojasja na svetci od razni horovi, me|u koi se i likovite na sv. Kliment i sv. Naum. Nad vleznata vrata vo egzonarteksot se nao|aat fragmenti od nekoga{ golemata ktitorska kompozicija so vladetelski figuri, verojatno od okolu 1355 do 1366 g. Za nivnata identifikacija postojat razli~ni mislewa. Sv. Sofija Ohridska#, pokraj Sv. Sofija Kievska#, poseduva najgo1313
SVETA TROICA#
lemi ansambli na yidnoto slikarstvo od vizantiski stil vo XI v. Vo Ohrid na ovaa celina rabotele nekolku istaknati majstori {to bile angaìrani od visoki pretstavnici na crkovnata hierarhija. Vo porane{nite istraùvawa e ukaàno na stilskite srodnosti na Sv. Sofija Ohridska# so delovi od ìvopisot vo Sv. Sofija# i Panagija ton Halkeon# vo Solun, Sv. Leontij# vo Vodo~a i katedralniot hram Sv. Nikola# vo Mira, t.e. vo umetni~ki pora~ki na visokata hierarhija. Nivniot stil ja ima svojata osnova vo obnovata na umetnosta po otfrlaweto na ikonoborstvoto (842), koga nastapuva period na povtorno navra}awe na anti~koto vlijanie, koe verojatno se zasnovuvalo vrz minijaturite. Vo evolucijata nastapuva period na spiritualnost pod vlijanie na tekstovite na svetite otci, so toa {to nastanuva prigu{uvawe na anti~kite sfa}awa za ubavinata na teloto so pogolemo istaknuvawe na duhovnosta na naslikanite figuri. Najdobri pretstavnici na ovoj pogled na umetnosta se portretite na arhijereite vo glavniot oltarski prostor (sv. Vasilij Veliki, sv. Jovan Zlatoust i dr.). Anti~kite elementi moè da se sledat niz ubavinata na formite vo likovite na angelite {to $ se poklonuvaat na Bogorodica. Tie se slikani so naglasena koloritnost i draperii, prostudirani spored postari primeri. Ovie elementi se zabeleùvaat i vo scenata na Uspenieto na Bogorodica, kako i vo Ra|aweto na Hristos, vo koe ima silni helenisti~ki reminiscencii. Vo naukata se ocenuva deka nekolku pretstavi vo oltarot se koncipirani spored sugestiite na ktitorot Lav (Leon), koj{to bil direkten u~esnik vo polemikata so Rimskata crkva pred {izmata, a se ocenuva deka negovite stavovi gi zastapuval i carigradskiot patrijarh Mihail Kerularij. Od toj vid se kompoziciite na Evharistijata (Pri~estuvaweto na apostolite) i Liturgijata na sv. Vasilij Veliki, vo na~inot na pretstavuvaweto na ~esniot leb. Ktitorot sekako insistiral da bidat naslikani papite za da go istakne edinstvoto na hristijanskata crkva preku portreti {to bile i vo isto~nata crkva visoko po~ituvani. Vtoriot golem ansambl na katot od narteksot, zaedno so freskite na katot od Grigorievata galerija, pripa|aat na ateljeto na Jovan Teorijan, koj{to ima svoja pojdovna osnova vo freskite na Mihail i Evtihij. Me|utoa, vo niv se
1314
Freska: Voznesenie Hristovo, Sv. Sofija#, Ohrid (XI v.)
de lEglise Sainte Sophie dOchrid, Melanges Charles Diehl, II, Paris, 1930, 117131; Petar Miqkovi}-Pepek, Materijali za makedonskata srednovekovna umetnost: Freskite vo svetili{teto na crkvata Sv. Sofija vo Ohrid, Zbornik na Arheolo{kiot muzej-Skopje#, I, Skopje, 1956, 3767; Svetozar Radoj~i, Freska pokajawa Davidovog u ohridskoj Sv. Sofiji, Starinar# n. s., IXX, Beograd, 1959, 133136; Ibid., în bivajemi na razlu~enije du{i od tela# u monumentalnom slikarstvu XIV veka, ZRVI, VII, Beograd, 1961, 3950; G. Bo{kovi K. Tomovski, Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961, 71100; Radivoje Qubinkovi Mirjana orovi-Qubinkovi, Srednovekovnoto slikarstvo vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961, 101106, 110, 129131, 136137; V. N. Lazarev, @ivopis XIXII vekov v Makedonii, XII Congrs international des etuds byzantines, Rapports, Belgrade-Ochride, 1961, 114120; Petar Miqkovi}-Pepek, Materijali za istorijata na srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija, II, Ciklusot stradanija apostolski od Sv. Sofija vo Ohrid, Zbornik na Arheolo{kiot muzej Skopje#, III, Skopje, 1961, 99-105; Voislav J. uri, Crkva Svete Sofije u Ohridu, Beograd, 1963; Cvetan Grozdanov, Ohridsko yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980; istiot, Studii za Ohridskiot ìvopis, Skopje, 1990. Cv. Gr. Kr. T.
zabeleùva evolucijata {to nastapila vo isto~nohristijanskata umetnost vo tekot na prvata polovina na XIV v., so brojnost na scenite, so dosta narativni elementi, ìvopisnost, arhitektonska kulisa, pejzaòt i slikanite detali od ìvotot. O~igledno ovaa rabotilnica ostavila golemi tragi i vo drugi crkvi na Ohrid, a od nea proizleguvaat i majstorite na visokite zoni od Markoviot manastir kaj Skopje. Niz niza detali prof. V. J. \uri} gi zabeleùva znacite {to se provlekuvaat i vo freskite na ohridskite crkvi i paraklisi vo Sv. Bogorodica Bolni~ka#, paraklisite vo Sv. Bogorodica Perivlepta#, dodeka ponovite istraùva~i slikarskiot rakopis na Jovan Teorijan go zabeleùvaat i vo Sv. \or|i# vo Re~ica, Ohridsko, Sv. Bogorodica Pe{tanska# kraj bregot na Ohridskoto Ezero, no i vo nekoi crkvi vo regionot na Tetovo i Kumanovo. Ovaa rabotilnica vo golema mera dava pe~at na ìvopisot vo Makedonija vo vremeto dodeka taa bila vo ramkite na srpskata srednovekovna dràva, kako i vo vremeto na vladeeweto na Kralot Marko. Vo Sv. Sofija Ohridska# vo ovoj ìvopis od sredinata na XIV v. se razlikuvaat nekolku majstori, no interesen e faktot deka vo paraklisot na Sv. Jovan Prete~a#, {to go pora~al despot Jovan Oliver, ne se raspoznava rabotilnicata na Jovan Teorijan.
LIT.: M. Zlokovi, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, Starinar, III, Beograd, 1925; N. Okunev, Fragments de peintures
SVETA TROICA# grobi{na crkva vo s. êlopek, severoisto~no od Kumanovo. Zateknata e kako delumna urnatina i zapu{tena. Ima sli~na osnova na Sv. Petka# vo Mlado Nagori~ane. Nema za~uvan ìvopis. Bila najverojatno izgradena me|u XVI i XVII vek.
SVETA TROICA# (Sveti Duh#) trikorabna grobi{na crkva vo s. Dobra~a (Dobrosla), severoisto~no od Kumanovo. Podignata e, najverojatno, okolu prvata decenija na XVII v., a vidoizmeneta vo 1931 g. Na zapadnata fasada se za~uvani elementi od prvobitnata kamena plastika. Yidnoto slikarstvo e celosno uni{teno.
SVETI ANDREJA# manastirska crkva vo klisurata na r. Treska, na bregot na ezeroto Matka (Skopsko). Po svojot oblik pretstavuva kombinacija na izdolèn trikonhos (odnatre) i sloboden krst (odnadvor). Gradena e od kr{en kamen, delkan kamen, tuli i malter. Vrz osnova na za~uvanite tri natpisi nad zapadnata vrata nad ni{ata, ju`no od oltarnata apsida i severno od apsidata, se doznava deka sredstvata potrebni za izgradbata i za ìvopisuvaweto na crkvata gi dal Andreja{, vtoriot sin na kralot Volka{in, vo 138889 g. Igumen na manastirot bil Kalest Kiril, a zografi mitropolitot Jovan Zograf i
SVETI ARHANGEL#
tri~na energija (instalirana sila 3,2 MW). Vo tek se rabotite na rekonstrukcija za zgolemuvawe na instaliraniot kapacitet na hidrocentralata, za poefikasno koristewe zaedno so HE Kozjak# Q. T. i HE Sv. Petka#. SVETI ARHANGEL# manastirska crkva nad s. Varo{ (Prilep). Pove}epati obnovuvana. Vo naukata dolgo se polemiziralo okolu toa koj nejzin del (zapadniot ili isto~niot) bil prvobiten. Poslednite istraùvawa poka-
Manastirskata crkva Sv. Arhangel#, s. Varo{
Manastirskata crkva Sv. Andreja#, Matka, Skopsko (XIV v.)
monahot Grigorij. Slikarstvoto na mitropolit Jovan Zograf se odlikuva so naglasena volumenoznost i so ìv kolorit. Vo 155960 g. od zapadnata strana na crkvata bila dogradena priprata so pravoagolna forma. Freskoìvopisot za~uvan vo pripratata e delo na zograf {to dobro go sovladal zografskiot zanaet.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 3; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 86; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 40-43; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedoniji, Beograd Zagreb Mostar, 1983, 148. K. B.
od tesnata klisura, blisku do Skopje, funkcionalno i estetski odli~no e vklopena vo terenot. Visoka e 29,5 m, dolga 64 m, so volumen od 3.000 m3, formira akumulacija od 3,55 milioni m3. Konstruirana e so 10 horizontalni laka, so ~elen preliv so tunelski odvod vo desniot breg. Nameneta e za proizvodstvo na elek-
àle deka pri edno obnovuvawe kon isto~niot del bil dograden zapadniot, nad koj se izvi{uvala kupola. Na zapadnata strana od crkvata bil izgraden otvoren trem {to se potpira na kameni stolbovi. Na eden od stolbovite e vreàn natpis so kirilski bukvi, vo koj se spomnuva smrtta na episkopot Andreja, koj po~inal vo 996 g. Yidovite na prodolèniot zapaden del od crkvata se ukraseni so freskoìvopis, delo na nepoznat zograf. Me|u podobro za~uvanite kompozicii se: ciklusite na Hristovite stradawa, Tajnata ve~era, Hristos pred Pilat, Raspjatieto Hristovo, Gostoqubieto Avramovo, ûdoto vo Hona i ktitorskata kompozicija od prvata zona, kade {to e naslikan ktitorot, velikiot hertularij Jovan. Po likovnata vrednost, za~uvaniot freskoìvopis spa|a vo redot na najreprezentativnite dela na srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; Q. Lape, Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod, Skopje, 1951; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; B. Babi}, Kulturno bogatstvo na Prilep od V do XIX v., Belgrad, 1976. K. B.
SVETI ANDREJA# la~na betonska brana, prva brana izgradena vo Makedonija (1938). Locirana e na izlezot na rekata Treska
Branata Sveti Andreja# na Treska, Skopsko
1315
SVETI ARHANGEL GLAVATOV#
SVETI ARHANGEL GLAVATOV# crkva {to se spomnuva vo istoriskite izvori od 1378 g., koga od strana na bra}ata Dejanovci bila priloèna na svetogorskiot manastir Sv. Pantelejmon#. Se nao|a vo centarot na [tip, vo maaloto Star Konak (denes vo dvorot na Muzi~koto u~ili{te). Podocna e prepravana. Vo prostorot na apsidata ima fragmenti od stariot freskoìvopis.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica# vo Novo Selo [tip, [tip, 1972; istiot, Galerija na ikoni (vtoro izdanie), [tip, 1988. K. B.
od kr{en kamen i od malter. Vo svojata osnova e trikorabna bazilika, so bogato ukraseni drveni tavani. Manastirot e ograden so visok yid od kr{en kamen. Vo vnatre{niot prostor na manastirot se nao|aat konaci so vpe~atlivi oblici na starata gradska arhitektura. Na drveniot ikonostas ima ikoni od prvite decenii na XIX v.
ciklusot na Bogorodica. Vo zona na stoe~ki svetci se naslikani svetite voini, monasite, svetite èni ma~eni~ki i Deizisot. Na poluobli~estiot svod vo pripratata se naslikani medaljoni so pretstavi na Hristos vo pove}e obli~ja. Od nekoga{noto fasadno slikarstvo e za~uvana edinstveno figurata na arhangelot Mihail vo lunetata i ostatoci od ktitorska kompozicija.
LIT.: Gojko Suboti, Peinska crkva Arhanela Mihaila kod Struge, Zbornik Filozofskog fakulteta#, VIII, Beograd, 1964, 299-331; Cvetan Grozdanov, Yidnoto slikarstvo i ikonopisot vo Stru{kiot kraj, Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 336337; Vojislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 17. Cv. Gr.
Manastirskata crkva Sv. Arhangel Mihail#, [tip (1332)
SVETI ARHANGEL MIHAIL# manastirska crkva vo [tip. Yidana od delkani blokovi so naizmeni~ni redovi od tuli. Pripa|a na tipot crkvi {to vo osnovata imaat vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so kupola vrz osmostran tambur. Gradena e vo 1332 g. so sredstva na protosevastot Hreqa. Ne e poznato dali vo vnatre{nosta na hramot prvi~no bil izveden freskoìvopis. Podocna bila priloèna na svetogorskiot manastir Hilandar. Vo svoite patopisni bele{ki turskiot patopisec Evlija êlebi pi{uva deka Ali-beg ja pretvoril vo xamija. Kaj naselenieto e poznata pod nazivot Fitija (Fetkija).
LIT.: E. êlebija, Putopis, Sarajevo, 1957; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; B. Cvetkovski, Istoriski i stopanski razvitok na [tip od sozdavaweto do 1919 g., [tip, 1964; K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica# vo Novo Selo [tip, [tip, 1972. K. B.
SVETI ARHANGEL MIHAIL pe{terna crkva, desetina kilometri jugozapadno od Struga nad seloto Rado`da. Izdlabena e vo karpa so nepravilna izdolèna forma vo pravec sever-jug, ima naos i priprata, a od isto~nata strana e zatvorena so yid od kamen i od tuli. Crkvata e celosno ìvopisana so freskoslikarstvo od dva razli~ni perioda. Postaroto slikarstvo od krajot na XIII i po~etokot na XIV v., dosega e otkrieno samo na zapadniot i delumno na severniot yid od pripratata i nemu mu pripa|aat monumentalnata kompozicija na ûdoto vo Hona, kako i pretstavite na sv. Petka, sv. Jovan Kalivit i na sv. Kliment na severniot yid. Pomladiot freskoìvopis datira od poslednite godini na XIV v. i po svojot tematski obem pretstavuva najgolema fresko celina me|u pe{ternite crkvi okolu Ohridskoto Ezero. Vo najvisokata zona na naosot e naslikan Hristos i starozavetnite proroci, podolu e ciklusot na Golemite praznici {to prodolùva vo pripratata i e pro{iren so sceni od Hristovite maki i stradawa, kako i nekolku sceni od
Crkvata Sv. Arhangel Mihail i Pustinoìtelot Gavril Lesnovski#, s. Lesnovo (XIV v.)
SVETI ARHANGEL MIHAIL# manastirska crkva izgradena vo 1818 g. vo Berovo. Gradena e

1316
Pe{terskata crkva Sv. Arhangel Mihail#, Rado`da, Stru{ko, (XIII-XIV v.)
SVETI ARHANGEL MIHAIL I PUSTINO@ITELOT GAVRIL LESNOVSKI# crkva vo s. Lesnovo (Zletovsko). Vo 1341 g. o~uvot na car Du{an, posledniot mo}en despot Jovan Oliver, dal sredstva za da se izgradi ovaa crkva na temelite na postara crkva {to postoela u{te vo vremeto na pustinoìtelot Gavril Lesnovski (XI-XII v.), ~ii{to mo{ti edno vreme bile zakopani vo ovaa crkva, a podocna bile preneseni vo Bugarija, vo trnovskata crkva Sv. Apostoli#. Izgradena e od delkan kamen i od redovi tuli, so bogato ras~leneti fasadi ukraseni so slepi arkadi. Do 1347 g. ovoj manastir imal stepen na igumenija, a potoa bil izdignat na stepen na episkopija i odreden kako sedi{te na novoosnovanata Zletovska episkopija. Osnovata na crkvata ima forma na ramnokrak krst, vpi{an vo pravoagolen prostor. Kupolata e izdignata vrz ~etiri silni stolbovi so pravoagolen presek. Oltarnata apsida odnadvor e {estostrana. Narteksot na crkvata e izgraden
SVETI ARHANGELI#
vo 1349 g. i ima kupola izgradena po primerot na kupolata na crkvata. Vnatre{nosta e ìvopisana so freskoìvopis, na koj rabotela zografska tajfa predvodena od eden glaven majstor i nekolku negovi sorabotnici. Tvore{tvoto na glavniot majstor, koe mnogu jasno se izdvojuva od ona na sorabotnicite, se odlikuva so vonredno precizen crte` i so bogat kolorit. Oblekata na figurite {to gi slika e ukrasena so ve{to izvedeni ornamenti. Me|u likovite i kompoziciite naslikani so negova raka posebno se istaknuvaat: portretot na ktitorot despot Jovan Oliver i kompoziciite povrzani so Arhangel Mihail, osobeno kompozicijata Arhangel Mihail go spasuva Carigrad od Saracenite. Kompoziciite na drugite slikari se raspoznavaat po crteòt i po koloritot, koj po svojot intenzitet daleku zaostanuva zad deloto na glavniot majstor. @ivopisot vo narteksot, raboten vo 1349 g., spored svojata ikonografija zazema zna~ajno mesto vo srednovekovnata umetnost vo Makedonija. Posebno se zna~ajni ilustraciite na Psalmite Davidovi. Na severniot yid od narteksot se nao|aat portretite na car Du{an, caricata Elena, ktitorot Jovan Oliver i negovata sopruga Oliverina. Vo ovoj prostor se naslikani i zletovskite episkopi. Vo hramot se za~uvani i nekolku zna~ajni ikoni raboteni na drvena podloga. Vo XIX v. bil otstranet stariot ikonostas, izraboten od mermerni stolbovi, i na negovo mesto bil postaven kopani~arski izraboteniot ikonostas, delo na kopani~arskata tajfa predvodena od Pe-
êtvoroevangelie (XVI), t.n. Ben~evsko evangelie, so isklu~itelno vredni iluminacii na evangelistite Matej, Marko, Luka i Jovan Bogoslov (se ~uva vo NUB Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje).
LIT.: P. Jovanovi, Pore~e. Naseqa i poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Beograd, 1935, 330. M. M.
Sv. Dimitrij#, freska vo Lesnovskiot manastir (1341)
SVETI ARHANGELI# (Arhangel Gavril#) ednokorabna, grobi{na crkva vo s. Oreoec (Oreovec) kaj Makedonski Brod. Izgradena e i celosno ìvopisana vo tretata decenija na XVII v. Vo voobi~aenata slikana programa privlekuva vnimanie pretstavata na riba kako evharisti~en simbol, vo cokleto na oltarot i dopojasjeto na Sv. Sava (Srpski) vo frizot na ma~enici.
LIT.: Z. RasolkoskaNikolovska, Eden redok ikonografski element vo slikarstvoto na tretata decenija od XVII vek, Muzej na Makedonija, Zbornik Srednovekovna umetnost# n. s., 1, Skopje 1993, 125, 128. M. M.
tre Filipovski od s. Gari. Ikonostasot bil zavr{en i postaven vo 1814 g. Okolu crkvata se nao|aat objektite na manastirskite konaci, pove}epati obnovuvani.
LIT.: . Bo{kovi, Lesnovo, Starinar#, VII (1932), 88-95; V. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedoniji, Beograd Zagreb Mostar, 1983. K. B.
SVETI ARHANGELI# (Arhangel Mihail#) ednokorabna, grobi{na crkva od XVII v., vo s. Ben~e vo Pore~e, severoisto~no od Ki~evo. Gradena e od kr{en kamen i od glina. Yidnoto slikarstvo se karakterizira so siguren crte`, smiren kolorit i izrazita smisla za modelacija, postignata so pomo{ na temna sepija i na zelenite senki. Vo crkvata e pronajdeno rakopisno
SVETI ARHANGELI# ednokorabna, grobi{na crkva vo s. Kowuh, jugoisto~no od Kumanovo. Kaj doma{noto naselenie poznata kako Sv. \or|i#. Od zapadnata strana ima doyidana priprata. Denes e vo zapu{tena sostojba. Vrz osnova na opusot na yidarijata i ostatocite od ìvopisot se datira {iroko od XIV do XVI v.
LIT.: S. Radoj~i, Crkva u Kowuhu, Odbrani ~lanci i studije, 19331978, Beograd, 1982, 2527. M. M.
148-mi psalm Davidov#, freska vo Lesnovskiot manastir (1349)
SVETI ARHANGELI# manastirska crkva vo kawonot na Ku~evi{ka Reka, severozapadno od s. Ku~evi{te (Skopsko). Vo osnovata crkvata ima forma na razvien trikonhos. Kupolata preku pandantifi leì vrz ~etiri kvadratni stolbovi. Gradena e so delkani kameni i bigorni blokovi, tuli i malter. Nema posigurni istoriski izvori {to bi ukaàle na vremeto na gradeweto na crkvata. Spored za~uvaniot natpis nad zapadniot vlez vo naosot, crkvata bila ìvopisana vo 1591 g., pod ktitorstvo na prezviter Nikola, vo vremeto koga igumen na manastirot bil Stefan. Vo narednata 1592 g. prezviterot Nikola ovozmoìl da se izraboti golemiot krst za ikonostasot. Ikonite za drveniot ikonostas bile raboteni na krajot na XVI i vo prvata polovina na XVII v. Me|u za~uvanite, osobeno vnimanie privlekuva ikonata Hvalite Gospoda, delo na nepoznat zograf. Vrz osnova na delumno za~uvan natpis ispi{an vo pripratata, se doznava deka taa bila ìvopisana vo 163031 g. Avtorot na ovoj ìvopis ne e poznat. Vo XIX v.
1317
SVETI
Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
Hvalite Gospoda#, freska vo crkvata Sv. Arhangeli# (XVII v.)
SVETI ATANAS, VARO[ (Prilep) lokacija kade {to e najdeno depo-ostava so skapoceni agrafi. Na lokalitetot L-35, vo kvadratot 108, e najden grupen naod zasolnet vo strani~na vdlabnatinka od jamata 160. Toa se pet re~isi celosno za~uvani primeroci i nekolku otkr{eni del~iwa. Tie pripa|ale na velmo{kiot nakit i sluèle za zakop~uvawe na blagorodni~kite nametki pod vratot ili na desnoto rameno. Kako insigniski nakit se zabeleàni na fresko ìvopisot od XIV-XV v. kaj li~nosti od visok rang. Izraboteni se od srebro, pozlata, filigran, granulacija, so vmetnati ukrasni kamewa vo sredinata. Pripa|ale na vidno semejstvo od gradot, moèbi i na potomcite na Mrwav~evci.
LIT.: E. Maneva, Komu mu pripa|al velmo{kiot nakit od Markovi Kuli i Sv. Atanas, Varo{ Prilep, Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata (1995), Prilep, 1997, 331338. El. M.
XII do prvata polovina na XIV v. Se sre}avaat i materijali od turskoto srednovekovje. Me|u naodite e i ostavata so luksuzni agrafi od XIV v.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 181185. El. M.
bil izraboten nov drven ikonostas, vo vremeto koga igumen bil Misail.
LIT.: P. N. Milkov, Hristianski drevnosti v Zapadno Makedonii, Izvesti Russkago Arheologi~eskago instituta v Konstantinopole#, IV-1, Sofi, 1899, 133-134; G. Millet, Ecole grecque dans larchitecture Byzantine, Paris-leroiq, 1916, 284; @. Tati, Arhitektonski spomenici u Skopskoj Crnoj Gori. Sv. Arhanel kod Ku~evi{ta, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, Skopqe, 1926, 351-364; A. Serafimova, Ku~evi{ki manastir Sveti Arhangeli#, Skopje, 2005. K. B.
SVETI ARHIJEREJSKI SINOD na Makedonskata pravoslavna crkva vrhovnata vlast za site crkovno-duhovni i kanonski pra{awa. Se rakovodi od kanonskoto u~ewe, propisite na Svetata pravoslavna crkva, Ustavot na MPC i drugite propisi. Sinodot funkcionira vo dva sostava: a) plenaren (poln), i b) raboten (postojan) sostav. Plenarniot go so~inuvaat: arhiepiskopot pretsedatel, i site eparhiski i vikarni arhijerei ~lenovi. Vo otsustvo na arhiepiskopot, na sednicite pretsedava najstariot po hirotonija eparhiski arhijerej. Vo plenaren sostav odrùva redovni zasedanija dvapati godi{no (maj i oktomvri), a, po potreba, i na vonredni zasedanija. Za sednicite se vodi poseben zapisnik i go potpi{uvaat site ~lenovi {to u~estvuvale. Rabotniot sostav go so~inuvaat arhiepiskopot i dva ~lena od eparhiskite arhijerei. ^lenovite se so mandat od dve godini. Sinodot vo raboten sostav ja nadgleduva rabotata na izvr{nite tela i organi na arhiepiskopskata i eparhiskata uprava.
LIT.: Ustavot na MPC, 1958; 1994; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop
SVETI ATANAS#, Varo{ (Prilep) crkva, nekropola i naselbinski ostatoci, istraùvani vo 1959, 1964 i 1960 (B. Babi}). Locirani se vo arealot na srednovekovniot Varo{. Kaj crkvata Sv. Atanas# (XIV v.) lokalitetot br. 35 i vo negovata neposredna okolina, pri arheolo{ki istraùvawa se otkrieni delovi od arhitektonski objekti, kova~nica, jami, grobovi, kako i dvi`ni arheolo{ki naodi me|u koi ima i nakit, a se nao|aat i moneti od
SVETI ATANASIJ# crkva vo s. Le{ok (Tetovsko). Od osnova ja podignal prviot dolnopolo{ki episkop Joanikij, dodeka bil jeromonah Antonij (1348-1355). Ja obnovil polo{kiot episkop Nikanor. Podocna, okolu 1698 g., taa bila sosema napu{tena. Vo 1818 g. vo crkvata posvetena na Bogorodica vo manastirot Le{ok doa|a od Sveta Gora jeromonahot Kiril Pej~inovi}, koj go obnovuva mona{kiot ìvot vo ovoj region. Dolgo vreme bila vo urnatini i zatrupana, a bila otkopana vo 1927 g. Gradena e so kamen, delkan bigor i so tuli. Arhitektonskiot oblik vo osnovata e sloboden krst, so kupola podignata na ~etiri pilastri. Na zapadnata strana e dodaden narteks, koj e po{irok od naosot. Nad narteksot se nao|ala kambanarijata. Od nekoga{niot ikonostas se za~uvani mermernite stolp~iwa so kapiteli, ukraseni so ~ove~ki i so ìvotinski glavi. Vo crkvata e otkrien mermeren sarkofag, vo koj bil pogreban ktitorot na crkvata.
LIT.: R. Gruji, Skopska mitropolija, 1935; istiot, Polo{koTetovska eparhija i manastir Le{ok, Glasnik skopskog nau~nog dru{tva#, XII; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950. K. B.
Obnovenata crkva Sv. Atanasij#, s. Le{ok, Tetovsko (po miniraweto od ONA vo 2001)
1318
SVETI AHIL#
SVETI ATANASIJ# ednokorabna crkvi~ka, od docniot sreden vek, locirana vo centralniot del na s. Cre{nevo, severoisto~no od Makedonski Brod. Nema za~uvana slikana dekoracija. M. M. SVETI ATANASIJ# mala ednokorabna crkva vo s. Samokov vo Pore~e. Spored ktitorskiot natpis, e podignata i ìvopisana vo 1626 g. Slikanata programa e ve{to prisposobena na arhitekturata. Me|u svetitelite se zastapeni i srpskite kultovi Simeon i Sava (Nemawi}). Slikarstvoto e so slabi umetni~ki kvaliteti.
LIT.: P. Jovanovi, Pore~e. Naseqa i poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Beograd, 1935, 327; C. Grozdanov, Sveti Simeon Nemawa i sveti Sava u slikarskoj tematici u Makedoniji (XIV-XVII vek), vo: Zbornik radova Stefan Nemawa> Sveti Simeon Miroto~ivi. Istorija i predawe, SANU, Beograd, 2000, 340. M. M.
SVETI ATANASIJ#, Kali{ta pe{terna crkva visoko vo karpite nad ezeroto na okolu trista metri ju`no od manastirskiot kompleks Sv. Bogorodica# vo Kali{ta. Izgradena e kon krajot na XIV v., so zalo`ba na maloto mona{ko bratstvo ~ii imiwa se ispi{ani vo ktitorskiot natpis na ju`nata fasada do lunetata vo koja e naslikan patronot na crkvata Sv. Atanasij#. Za gradbata na crkvata e iskoristena prirodnata zaramnetost na karpata, koja od isto~nata i ju`nata strana e zatvorena so yid od obraboten kamen so mala tristrana apsida na isto~nata strana. Vnatre{nosta, iako so nepravilna forma, e podelena na oltaren i naosen prostor celosno ìvopisan so pregledna tematika. Vo oltarniot prostor se naslikani liturgiski temi, vo apsidata Bogorodica so Hristos i slu`bata na arhijereite pred Hristos Agnec, koja prodolùva na ju`niot i severniot yid od oltarot, a na isto~niot yid se Blagovestie i Hristoviot Mandilion. Vo naosniot del, na svodot se naslikani kompozicii od ciklusot na Golemite praznici, Ra|awe, Sretenie, Raspetie, Mironosicite na Hristoviot grob. Vo najniskata zona se naslikani pokraj Deizisot so Hristos, Bogorodica i Jovan Prete~a, svetite voini, monasite, kako i likot na Sv. Kliment i dopojasni pretstavi na sveti èni nad vleznata vrata.
LIT.: Cvetan Grozdanov, Yidnoto slikarstvo i ikonopisot vo stru{kiot kraj, Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 337338; Istiot, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 158159. S. C.
@ivopisot na tremot vo manastirskata crkva Sv. Atanasij Aleksandriski#, s. @ur~e, Kru{evsko (1617)
SVETI ATANASIJ ALEKSANDRISKI# manastirska crkva me|u selata @ito{e i Lokveni, severozapadno od Prilep. Celosno e razurnata, a yidnite sliki se dislocirani vo Kru{evo (vo crkvata Sv. Troica#). Spored ktitorskiot natpis, podignata e i ìvopisana vo nu`no vreme i mor: veliki# (1627). Slikarstvoto e suvo i bez modelacija. Figurite se izdolèni, a koloritot e zgasnat.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Daleku od o~ite daleku od griàta, Nova Makedonija# (LIK), 27. XII 1991, 10. M. M.
SVETI ATANASIJ ALEKSANDRISKI# manastirska crkva vo s. @ur~e (Kru{evsko). Gradena od kr{en kamen i od malter (1617). Ednokorabna crkva so pravoagolna osnova, so polukruèn svod i {iroka apsida i so otvoren trem so kalota {to leì na ~etiri stolba. Vo vremeto na yidaweto na crkvata igumen na manastirot bil jeromonahot Joasav, a sredstvata za gradewe gi obezbedil Petko Vlkov od Bitola. Spored za~uvaniot natpis vo tremot, vo 1622 g. (vo vremeto na jeromonahot Venetik) crkvata bila obnovena so sredstvata na pove}e dariteli. Freskoìvopi-
sot vo crkvata ima prose~ni likovni vrednosti, a po svojot kvalitet i po ikonografijata na naslikanite likovi se izdvojuva onoj vo otvoreniot trem (naslikan vo 1622 g.), kade {to se pretstaveni makedonskite pustinoìteli# Prohor P~inski, Joakim Sarandoporski, Gavril Lesnovski i Jovan Rilski, a od kompoziciite posebno vnimanie privlekuvaat ilustraciite na mesecite so najkarakteristi~nite raboti {to se izveduvaat vo toj vremenski period. Starite konaci vo manastirskiot kompleks bile urnati vo 1895 g., a podocna na nivno mesto bile izgradeni novi. Se smeta deka prazni~nite ikoni na ikonostasot se delo na nepoznatiot zograf {to go rabotel freskoìvopisot vo tremot na crkvata.
LIT.: Mirjana orovi-Qubinkovi, Dve crkve XVII-og veka u Kru{evskom srezu, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XXI, Skopqe, 1940; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950. K. B.
SVETI AHIL# temelite od crkvata se nao|aat vo blizina na katedralata Sv. Sofija#, po ulicata {to vodi kon Gorna porta. Ova e edinstvena crkva vo Ohrid
1319
SVETI AHIL#
posvetena na sv. Ahil Lariski, ~ij kult go neguva Ohridskata avtokefalna crkva. Moèbi svoevremeno ovaa mala crkva bila paraklis na katedralata Sv. Sofija#. S. C.
na XIV v., Jovan Teorijan. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v., kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v.
srpskiot svetitel Sava (Nemawi}).

LIT.: F. Mesesnel, Izve{taj o prou~avawu Ju`ne Srbije na terenu, Sv. Dimitrije u Trebinu, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, Beograd, 1934, 174175. M. M.
SVETI DIMITRIJ# mala, ednokorabna crkva vo s. @van, severozapadno od Demir Hisar. Spored ktitorskiot natpis, podignata i ìvopisana e vo 1634 g. Slikarstvoto e delo na linotopskite majstori, ~ij supremat bil osobeno silen vo vtorata i tretata decenija na XVII v., vo centralniot del na Balkanot. Se izdvojuvaat likot na lokalniot novoma~enik sv. \or|i Novi Kratovski vo dopojasje i retkata ikonografska pretstava na sv. Dimitrij, so sokol vo rakata, vo ni{ata nad vlezot.
LIT.: M. oroviQubinkovi, Dve crkve XVII-og veka u Kru{evskom srezu, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XXI, Skopqe, 1940, 159160; A. Nikolovski, D. Cornakov, K. Balabanov, The Cultural Monuments of the People`s Republic of Macedonia, Skopje, 1961, 87; K. Balabanov, A. Nikolovski, D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 193; M. M. Ma{ni}, Crkvata Sveti Dimitrija vo @van i nejzinoto mesto vo slikarstvoto na docniot sreden vek, Kulturno nasledstvo#, 192021/19929394, Skopje, 1996, 193208. M. M.
Crkvata Sv. Ahil# na ostrovot Ahil, Mala Prespa (X v.)
SVETI AHIL# crkva na Maloto Prespansko Ezero (sega vo Republika Grcija). Crkvata e podignata od makedonskiot car Samuil (986990), koj tamu gi prenel mo{tite na Sv. Ahil Lariski po osvojuvaweto na Larisa (985). Tuka bila prestolninata na dràvata (973996) i sedi{teto na toga{nata patrijar{ija, do nivnoto prefrlawe vo Ohrid. Podocna tuka bil pogreban i carot Samuil.
LIT.: Nikolas C. Moutsopoulis, Le tombeau du tsar Samuil dans la basilique de Saint Achille Prespa, "Etides balkaniques", No 3, Sofia, 1984, 114-126; Tomo Tomoski, Od Prespa do Ahil razvojniot pat na eden toponim, Zbornik posveten na Bo{ko Babi}, Prilep, 1986, 223-226. S. Ml.
LIT.: Voislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd 1974, 69, zab. 80; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980 48-53; Mirjana orovi-Qubinkovi, Sredwovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije, Beograd, 1965, 19-24, 123; Petar Miqkovi}-Pepek, Sveti Vra~i vo Ohrid, Kulturno nasledstvo#, 192021, (19929394), Skopje, 1996, 81108. Cv. Gr.
SVETI VRAÎ MALI mala ednokorabna crkva vo Ohrid, koja pripa|ala na êlnikata enorija. Izgradena e i ìvopisana pred 1345 g. i vo svojata slikana programa sodrì nekolku ikonografski re{enija koi se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata, sv. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete, koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Kuzman i Damjan. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata
1320
SVETI GRAD (Koxaxik) srednovekoven grad vo Goren Debar, najzna~ajno upori{te na Skenderbeg vo Debarskata oblast. Se nao|al na visoka planina, kako orlovsko gnezdo, a negovata odbrana ja so~inuvale Debranite (Barleti). Go osvoil sultanot Murat II (1448). Se locira na lok. Kale kaj s. Koxaxik, za~uvani se ostatoci od yidini i od kuli.
LIT.: T. Tomoski, Pra{aweto na Koxaxik; Sveti Grad e vtoro ime za srednovekoven Debar. Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
SVETI DIMITRIJA# crkva vo s. Varo{ (Prilep)1. Kompleks od pove}e gradbi od razli~ni vremenski periodi, koi imaat zaedni~ka priprata. Sredi{nata crkva ima kupola izgradena vrz dvanaesetstran tambur. Objektite se gradeni so pridelkani kameni blokovi, so tuli i so malter, so jasno izrazena tendencija fasadite da bidat ukraseni so keramoplasti~na dekoracija. Ne e poznato koga bila izgradena prvobitnata crkva, no vrz osnova na stilskite karakteristiki na arhitekturata se smeta deka taa nastanala vo XIII v. Freskoìvopisot datira od krajot na XIII ili XIV v., a sredstvata za ìvopisuvawe gi obezbedil prilepskiot golemec Dimitrij Misinopolit. Avtorot na freskoìvopisot ne e poznat. Deka crkvata postoela vo prvata polovina na XIV v. pokaùva povelbata izdadena od
SVETI DIMITRIJA# ednokorabna, grobi{na crkva vo s. Trebino, severno od Makedonski Brod. Vrz osnova na ktitorskiot natpis, izgradena e i ìvopisana vo 1644 g. Idejno-tematskata sodrìna na slikanata programa ne izleguva od ramkite na tradicionalnite, postvizantiski stilski razbirawa. Me|u arhijerejskite likovi vo oltarot e vklu~eno dopojasjeto na
Crkvata Sv. Dimitrija#, s. Varo{ (XIII-XIV v.)
SVETI DIMITRIJA#
car Du{an vo 1335 g., so koja se potvrduva deka crkvata pripa|a kon manastirot Treskavec. Od ikonite se za~uvani Carskite dveri#, raboteni vo rezba (XV ili po~etok na XVI v.).
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd 1950; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 16; B. Babi}, Kulturno bogatstvo na Prilep od V do XIX v., Belgrad, 1976, 12. K. B.
te{ki o{tetuvawa, bila razurnata i celosno zatrupana. Duri vo 1855 g., so zazemawe na sve{tenikot Petar Zdravev, taa bila otkopana i obnovena. Vo obnovata na slikarijata u~estvuval vele{kiot zograf Haxi Koste (zograf i fotograf).
LIT.: . Bo{kovi, Manastir Sv. Dimitrija# kraj Velesa, Starinar#, VII, 1932, 103; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
SVETI DIMITRIJA#, Varo{ (Prilep)2 naselbinski kompleks, crkva i nekropola. Iskopuvawata se vr{eni vo 1965, 1968 i 1969 g. na prostorot na crkvata i okolu nea. Pri toa se najdeni osnovi od ku}i i pridru`ni objekti od vtorata polovina na XI i po~etokot na XII v., a potoa i naselba so yidani ku}i i jami datirani so moneti od Jovan I Komnin (11181143) i Manojlo I Komnin (11431180). Iskopani se 55 grobovi. Me|u nakitot se najdeni: obetki, prsteni, belezici i toki. Gornata vremenska granica na pogrebuvawe dopira do XIX i po~etocite na XX v.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 118132. El. M.
SVETI DIMITRIJA# ednokorabna crkva do vlezot vo dvorot na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta# i nekoga{en nejzin paraklis. Pi{ani podatoci za crkvata nema, no spored tematsko-stilskite karakteristiki na ìvopisot, crkvata se datira vo sedumdesettite godini na XIV v. Freskoìvopisot e napolno so~uvan i koncipiran na tematskite na~ela na dekorirawe na malite ohridski ednokorabni crkvi, iako stilski ne pripa|a vo nivniot likoven krug i nema analogii vo drugite ohridski crkvi od ovoj period. Vo oltarniot prostor, prvobitniot freskoìvopis e propadnat i kon krajot na XVIII v. povtorno e naslikan vo duhot na docnovizantiskoto slikarstvo na kor~ansko-moskopolskite rabotilnici.
LIT.: Voislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 90; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 156157. S. C.
SVETI DIMITRIJA# manastirska crkva vo s. Su{ica (Skopsko), kaj naselenieto poznata kako Markov manastir. Vrz osnova na za~uvaniot natpis, ispi{an nad ju`nata vrata od vnatre{nata strana, izgradbata na manastirskata crkva zapo~nala vo 1345 g., prodolìla vo vremeto na kralot Volka{in, a gradbata bila zavr{ena i celosno ìvopisana vo vremeto na negoviot sin kralot Marko (13661371/72). Osnovata na crkvata ima forma na vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so kupola {to se izdiga nad centralniot del, a se potpira vrz ~etiri kameni stolbovi. Narteksot e oddelen od naosot so tridelen otvor, a nad negoviot centralen del se nao|a slepa kalota. Crkvata e yidana so blokovi delkan kamen, so redovi tuli i so malter. Fasadite se dekorirani so slepi ni{i. Petostranata apsida od nadvore{nata strana, vo svoite deset slepi ni{i, e bogato ukrasena so razli~ni {ari izvedeni so tuli. Vo 1830 g. na zapadnata strana bil dograden otvoren trem, yidan od delkan kamen, a
potrebnite sredstva gi obezbedil Hamzi-pa{a Skopski. Manastirskiot kompleks go so~inuvaat pove}e dvokatni zgradi, me|u koi za najstara se smeta golemata trpezarija {to ima oblik na ednokorabna crkva so apsida na severnata strana. Vnatre{nosta na crkvata e ìvopisana. Freskoìvopisot e delo na pove}e zografi so razli~ni mo`nosti i so razli~ni stilski sfa}awa. Sepak, me|u niv se izdvojuva zografot {to gi rabotel gornite partii na svodovite i vo kupolata. Negoviot crte` e precizen, a koloritot bogat, paletata polna so topli tonovi. Na eden od stolbovite vo crkvata e otkrieno ispi{ano ime (Mani{a), za koe se smeta deka e ime na nekoj od zografite. Vo prvata zona se naslikani svetiteli vo cel rast, vo bogata obleka; vo vtorata se kompoziciite {to go ilustriraat Akatistot na Bogorodica, a vo tretata, kako i vo zonite nad nea, se pretstaveni sceni od ìvotot, ~udata i stradawata Hristovi, Dvanaesette golemi praznici, kompozicijata Pla~ot na Rahela, kako i sceni od ìvotot na patronot na crkvata Sv. Dimitrija#. Od ktitorskite portreti, naslikani na severniot yid, ostanale samo nezna~itelni fragmenti. Od portretite naslikani na ju`niot yid, od nadvore{nata strana na crkvata nad vleznata vrata, se za~uvani onie na kralot Marko i na negoviot tatko, kralot Volka{in, naslikani vo cel rast, od obete strani na ni{ata vo koja{to vo dopojasna pretstava e naslikan patronot na crkva-
SVETI DIMITRIJA# manastirska crkva vo Veles. Yidana od delkan kamen i od tuli. Ednokorabna, so tristrana apsida od nadvore{nata strana. Na zapadnata strana ima narteks nad koj se izdiga kula kambanarija. Nema za~uvan freskoìvopis. Vrz osnova na stilskite karakteristiki na arhitekturata, crkvata e datirana vo XIV v. Pretrpela
Manastirskata crkva Sv. Dimitrija#, Markov manastir, s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)
1321
SVETI DIMITRIJA#
Crkvata Sv. \or|i#, s. Bawane, Skopsko (1548/49)
Freska: Pla~ot na Rahela# vo crkvata Sv. Dimitrija#, Markov manastir, s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)
LIT.: L. Mirkovi @.Tati, Markov Manastir, 1925; L. Mirkovi, Novootkrivene freske u Markovu manastiru kod Skopqa, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XII (1933); V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov, Novootkrieni portreti na kralot Marko i kralot Volka{in vo Markoviot manastir, Kulturno nasledstvo#, 3, Skopje, (1967), 4766; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
ta sv. Dimitrija. Kralevite Marko i Volka{in vo racete dràt otvoreni svitoci, na koi se ispi{ani tekstovi vo koi se spomnuvaat nivnite imiwa i ktitorskiot status. Vo prvite decenii na XIX v. vo manastirot prestojuval i Kiril Pej~inovi}, poznat po svojata knièvna dejnost, koj stanal i igumen na manastirot. Manastirskite konaci so starata trpezarija se obnoveni vo XX v.
LIT.: K.Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
ka rezba i go zatvora oltarniot del na ju`niot paraklis, raboten vo XVIII v. Spored predanie, toj bil prenesen od crkvata vo s. Magarevo vo XIX v. Golemiot ikonostas na crkvata, izraboten vedna{ po izgradbata, bil raboten vo plitka rezba, a podocna gipsiran i pozlaten. Nema posigurni podatoci za toa koja kopani~arska tajfa go rabotela.
na ornamentalni ukrasi ja povrzuvaat so kosturskite slikarski rabotilnici. Osven zaedni~kata pretstava na srpskite svetiteli Simeon i Sava, vnimanie privlekuva pretstavata na Deisisot na severniot yid, so Hristos Velik arhijerej, Bogorodica Carica i Jovan Krstitel, koj ja drì svojata prese~ena glava vo racete, prosledena so tekst od prviot stih na 92-ot psalm, najverojatno delo na slavniot slikar Onufrij Argitis.
LIT.: K. Balabanov, A. Nikolovski, D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 59; G. Suboti, Sv. ore u Bawanima, ZLU#, 21, Novi Sad, 1985, 135160; C. Grozdanov, Isus Hristos Car nad carevite vo ìvopisot na Ohridskata arhiepiskopija od XVXVII vek, Prilozi, MANU XXX 12, Skopje, 1999, 3738; C. Grozdanov, Sveti Simeon i Sveti Sava u slikarskoj tematici u Makedoniji (XIVXVII vek), Zbornik radova Stefan Nemawa Sveti Simeon Miroto~ivi; Istorija i predawe, Nau~ni skupovi Srpske akademije nauka i umetnosti, XCIV, Odeqewe istoriskih nauka, 26, Beograd, 2000, 334, crt. 7. M. M.
SVETI \OR\I# grobi{na crkva vo s. @egqane, vo kumanovskiot region. Podignata e najverojatno pri krajot na XVI ili vo po~etokot na XVII vek. Yidovite na ednokorabniot naos, so pripratata od zapadnata strana, se ras~leneti so prisloneti lakovi. Na isto~nata fasada i na zapadniot zabat e za~uvana kamena dekorativna plastika, tranzena vo vid na perforirana prepletna tantela, ili plitkodelkani ornamenti, so ~ove~ki figuri vo visok reljef.
LIT.: J. Haxi Vasiqevi, Kumanovska oblast, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909, 446447; V. R. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 117. M. M.
SVETI \OR\I# ednokorabna crkva vo s. \uzumelci, kaj Sveti Nikole. Izgradena e na staro kultno mesto. Vrz osnova na op{irniot ktitorski natpis {to e prosleden so stihovi od Nedelniot prokimen, crkvata e podignata i ìvopisana vo 1584 g. Ktitor na ìvopisot e spahijata Proj~a so semejstvoto, naslikan na zapadniot yid so model na crkvata.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorski portreti vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizaciite na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995, 209226. M. M.
Crkvata Sv. Dimitrija#, Bitola (1830)
SVETI DIMITRIJA# trikorabna bazilika, so ramna tavanica, izgradena vo 1830 g. vo centarot na Bitola. Dva reda koloni od stolbovi gi delat korabite. Nad strani~nite korabi se nao|aat galerii so mali paraklisi. Ikonostasot e raboten vo dlabo1322
SVETI \OR\I# ednokorabna grobi{na crkva vo s. Bawane, severozapadno od Skopje. Spored ktitorskiot natpis, izgradena e i ìvopisana vo 1548/1549 g. Novodoyidaniot trem i drugiot sloj ìvopis datiraat od XIX vek. Tradicionalnata tematsko-ikonografska programa od prvata polovina na XVI vek, prisustvoto na svetitelski likovi vo blagorodni~ka obleka i bogatstvoto
SVETI \OR\I# manastirska crkva vo blizina na Negotino. Trikorabna bazilika gradena od kr{en kamen i od malter. Vrz osnova na za~uvaniot natpis crkvata bila izgradena vo 1860 g. Yidnite sliki vo vnatre{nosta na crkvata gi rabotel vele{kiot zograf Haxi Koste Krstev, koj za sebe veli deka bil i fotograf.
LIT.: K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
SVETI \OR\I#
Manastirskata crkva Sv. \or|i#, s. Staro Nagori~ane (XI v., obnovena vo 1313)
Manastirskata crkva Sv. \or|i#, na bregot Tikve{koto Ezero, Kavadare~ko (XIV v.)
SVETI \OR\I# manastirska crkva vo dolinata na r. Crna, denes na bregot na Tikve{ko Ezero (Kavadare~ko). Yidana e od delkan kamen i od tuli. Ednokorabna crkva podelena na tri travei. Nad sredniot travej e izvedena osmostrana kupola, koja{to se opira na yidnite pilastri. Severnata i ju`nata fasada se ukraseni so po dva reda plitki ni{i. Na isto~nata strana, nad niskata tristrana apsida, e izvedena arhivolta od tuli so biforen prozorec. Od zapadnata strana e doyidan narteks. Freskoìvopisot vo crkvata datira od XIV v., a onoj vo narteksot od 1609 g. Vo XIX v. stariot freskoìvopis vo crkvata i vo pripratata bil prekrien so slikarija {to e otstraneta so konzervatorska postapka. Vo 198385 g. na zapadnata fasada na crkvata e otkrien freskoìvopis so portretot na car Du{an, kako i portretite na ktitorite Jovan Dragu{in, negovata majka, soprugata i sinot. Vo 1340 g. manastirskata crkva bila priloèna na svetogorskiot manastir Hilandar. Golemiot krst vo rezba so naslikano Raspjatie Hristovo bil izraboten za ikonostasot na crkvata vo 1584 g. Avtorot e nepoznat.
LIT.: C. Grozdanov D. ]ornakov, Istorijski portreti u Polo{kom (I-III) Zograf#, 14, 15, 18, Beograd, 1983, 1984, 1987; J. Nikoli}Novakovi}, Za ciklusot na sv. \or|i i zografot od pripratata na Polo{kiot manastir, Kulturno nasledstvo (19901991)#, 1718, Skopje, 1994. K. B.
SVETI \OR\I# manastirska crkva vo s. Staro Nagori~ane (Kumanovsko). Gradena vo XI v. pod ktitorstvo na carot Roman IV Diogen (10671071), a vo spomen na pustinoìtelot# Prohor P~iwski, koj ìveel vo edna mala pe{tera vo neposredna blizina na mestoto na koe{to, podocna, bila izgradena crkvata. Gradena e so blokovi od precizno delkan kamen i od malter. Ima oblik na trikorabna crkva so vpi{an krst, so polukru`na ap-
sida od vnatre{nata i petostrana od nadvore{nata strana. Se pretpostavuva deka svodnata partija na starata crkva se urnala kako rezultat na posilen zemjotres. Vreàniot natpis nad vleznata vrata vo crkvata svedo~i deka taa bila obnovena vo 1313 g., so sredstva na srpskiot kral Milutin, a freskoìvopisot bil izveden vo 131718 g. od strana na pro~uenite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij, koi gi ostavile zapi{ani i svoite imiwa. Spored likovnite vrednosti, freskoìvopisot se vbrojuva me|u remek-delata na zografite {to rabotat vo Makedonija vo XIV v. i e eden od najdobro za~uvanite likovni ansambli, so kolorit {to ne ja izgubil sveìnata i intenzitetot vo izminatite vekovi. Me|u za~uvanite kompozicii i poedine~ni svetiteli posebno vnimanie privlekuvaat Pri~estuvaweto na apostolite, vo prostorot na polukru`nata apsida, Uspenieto na Bogorodi-
Freska: Pri~estvuvawe na apostolite# vo crkvata Sv. \or|i#, s. Staro Nagori~ane, Kumanovsko (XIV v.)
1323
SVETI \OR\I#
ca, na zapadniot yid, pretstavite na pustinoìtelite# Prohor P~iwski i Joakim Osogovski, kako i ktitorskite portreti na kralot Milutin i negovata mlada èna Simonida. Oltarnata pregrada e izgradena od kameni stolbovi, arhitravna greda i parapetni plo~i, a na dvete poliwa, levo i desno od carskite dveri, vo fresko-tehnika se naslikani ikonite posveteni na Bogorodica Pelagonitisa i sv. \or|i patronot na crkvata.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; V. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
li grupirani vo kompozicijata na Sedmo~islenicite i pretstavata na Sv. Jovan Vladimir. S. C. SVETI \OR\I# stara, ednokorabna, grobi{na crkva vo s. Vrane{tica, kaj Ki~evo, locirana vo Gorno Maalo. Podignata i ìvopisana e so pomo{ na mali i veliki# (ìteli) vo vremeto na turskiot sultan Bajazit i episkopot kir Gerasim, izgleda vo 1498/1499 g. @ivopisana e za samo 20 dena od Dimitar Zograf, koj se potpi{al inverzno na krajot od ktitorskiot natpis. Vo slikanata programa vnimanie privlekuva carskiot Deisis, so Hristos Car, Bogorodica Carica i Jovan Krstitel, potoa pretstavata na patronot sv. \or|i vo blagorodni~ka obleka i sv. Nikola, so epitet Krmitel. Imala fasaden ìvopis, koj e delumno za~uvan.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Prilozi za tri malku poznati spomenici vo ki~evskobrodskiot kraj od postvizantiskiot period, Kulturno nasledstvo#, 16/1989, Skopje, 1993, 95103. M. M.
XIIIXIV v. Na ovoj period mu pripa|a likot na Isus Hristos Antifonitis, naslikan na severozapadniot pilaster. Se smeta deka ktitorskata kompozicija naslikana ju`no od vleznata vrata, na zapadniot yid na pripratata, poteknuva od XIV v. Vo slikaweto na ìvopisot u~estvuvale nekolku zografi, ~ii{to imiwa ne se poznati. Okolu crkvata se prostira golema srednovekovna nekropola. Konstatirano e deka taa bila vo upotreba nekade od VII, pa s do prvite decenii na XX v.
LIT.: K. Balabanov, Konzervatorski raboti na crkvata Sv. \or|i vo mesnosta Gorni Kozjak [tipsko, Zbornik na [tipskiot naroden muzej, [tip, 1959, 121122; Z. RasolkoskaNikolovska, Arheolo{kite istraùvawa na crkvata Sv. \or|i vo Gorni Kozjak, Zbornik na [tipskiot naroden muzej IVV, 19641974, [tip, 1975, 125139; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
Ikonata na Sv. apostoli Petar i Pavle vo crkvata Sv. \or|i# vo Struga (XV v.)
SVETI \OR\I# monumentalna crkva vo Struga, vo forma na bazilika so sloèna koncepcija na vnatre{niot prostor, koj{to e podelen na travei i priprata, a centralniot korab e ras~lenet i nadvi{en so tri golemi kaloti. Dene{nata crkva e izgradena vo 1835 g., rezbaniot ikonostas e dovr{en vo 1847 g., a ikonite se slikani vo 1849/50 g. od zografot Dimitrija, koj se potpi{al na ikonite na Sv. \or|i i Sv. Nikola. @ivopisot e zavr{en vo april 1874 g., vo vremeto na Ohridskiot mitropolit Natanail, i e delo na zografskata tajfa na bra}ata Makarievi od Gali~nik. Od bogatata programa na ìvopisot se izdvojuvaat slovenskite svetite1324
SVETI \OR\I crkva vo mesnosta Gorni Kozjak ([tipsko), neposredno do yidinite na utvrdeniot anti~ki grad Bargala. Gradena e od re~en kamen i od malter, so upotreba na spolii sobirani od razurnatiot anti~ki grad. Planot na objektot pretstavuva vpi{an krst vo kvadratna osnova, so trapezoidna apsida i predapsidalen prostor. Podocna do ju`nata strana na narteksot bil dograden paraklis so kupola. Od narteksot vo naosot se vleguva niz tribelon. Vo ju`noto krilo na naosot se nao|a yidana pravoagolna grobnica, izgradena vo isto vreme so crkvata. Nedostigaat konkretni literaturni i istoriski izvori za izgradbata na crkvata, no vo povelbata na imperatorot Vasilij II od 1019 g. se spomnuva srednovekovnata naselba Kozjak, kako enoriski centar vo ramkite na Morozdvi{kata episkopija. Na yidovite od crkvata se nao|a freskoìvopis vo tri sloja. Prviot e najverojatno od XIXII, a posledniot od
SVETI \OR\I POBEDONOSEC# manastirska crkva vo s. Raj~ica, vo blizina na Debar. Bila metoh na Bigorskiot manastir. Vo za~uvaniot natpis nad vleznata vrata se spomnuvaat mitropolitot Joakim i igumenot na Bigorskiot manastir, arhimandritot Arsenij. Gradbata bila zavr{ena vo 1835 g., osvetena vo 1836 g., a freskoìvopisot bil zavr{en vo 1840 g. Slikarstvoto vo ovaa relativno golema manastirska crkva e delo na talentiranite zografi Mihail (od Samarina) i negoviot sin jeromonahot Daniil. Pogolemiot broj ikoni na ikonostasot bile naslikani od jeromonahot Daniil (1832 1833) i se edni od najdobro naslikanite likovni dela (ikoni) vo Makedonija vo XIX v.
LIT.: Manastir sv. Jovan Bigorski (Zbornik trudovi), Kulturno-istorisko nasledstvo na RM#, XXXII, Skopje, 1994; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K.B.
SVETI \OR\I POBEDONOSEC# mala grobi{na, ednokorabna crkva (XVII v.) vo s. Lazorovci (Lazarovci), severoisto~no od Ki~evo, za koja neosnovano se pretpostavuva deka e od postar period. Celosno e ìvopisana. Tradicionalnata idejno-tematska koncepcija na slikanata programa se karakterizira so harmoni~en kolorit, {ematiziran crte` i geometrizirani oblici, so izvesni obidi za plasti~na modelacija na svetitelskite likovi.
LIT.: T. Smiqani, Ki~evija. Naseqa i poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Beograd, 1935, 427. M. M.
Crkvata Sv. \or|i#, Gorni Kozjak, [tipsko (XI-XIV v.)
SVETI \OR\I POBEDONOSEC# crkva vo s. Mlado Nagori~ane, severoisto~no od Kuma-
SVETI
Roman IV Diogen, no i mnogu drugi, koi vo razli~ni vremenski periodi vladeele so gradot Skopje. Crkvata imala oblik na vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so golema kupola nad centralniot del i ~etiri pomali kupoli na ~etirite strani. Kako manastirski kompleks, ograden so visoki bedemi i za{titen so ~etiri kuli, postoel do krajot na XV v. Vo prvite tri decenii na XV v. do manastirskata crkva bila izgradena Sultan-Muratovata xamija. Deneska manastirskata crkva ne postoi, ostanal samo del od manastirskiot bedem.
Crkvata Sv. \or|i Pobedonosec#, s. Mlado Nagori~ane, Kumanovsko (XVI v.)
LIT.: Cvetan Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IXXVIII vek, Skopje, 1983, 139143; Petar Miqkovi}-Pepek, Sveti Erazmo, pe{terna crkva kraj Ohrid, Skopje, 1994, 915. S. C.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 298; K. Balabanov, Skopje Old Bazar, Skopje, 1994, 24-25. K. B.
novo. Pretstavuva monumentalna krstoobrazna grobi{na crkva so trikorabna priprata, gradena od kamen tetrahit. Datira od vtorata polovina na XVI vek. Slikanata programa e prezemena od staronagori~kata crkva. Od bogatiot tematski repertoar se izdvojuvaat ciklusot na sv. \or|i i ciklusot na Hristovite ~uda vo naosot, ciklusot na sv. Nikola vo proskomidijata i ciklusot na Bogorodica vo |akonikonot. Yidnoto slikarstvo e s u{te neistraèno.
LIT.: M. Vasi, Crkva Sv.ora u Mladom Nagori~inu i weno doba, Prilozi za kwièvnost, jezik, istoriju i folklor#, X, Beograd, 1930, 140; . Bo{kovi, Izve{taj i kratke bele{ke sa putovawa, Starinar#, VI, Beograd, 1931, 176181; A. Nikolovski, D. Cornakov, K. Balabanov, The Cultural Monuments of the People`s Republic of Macedonia, Skopje, 1961, 85; V. J. uri, Mile{eva i drinski tip crkve, Ra{ka ba{tina#, 1, Kraqevo, 1975, 25, nap. 73. M. M.
Pe{ternata crkva Sv. Erazmo#, Ohrid (XIII v.)
SVETI \OR\IJA#, Presil crkva i nekropola, na 21 km zapadno od Prilep. Crkvata e smestena jugozapadno nad seloto, na blaga padina. Vo 1961 g. se vr{eni arheolo{ki istraùvawa. Pritoa se najdeni ostatoci od crkva od tipot na vpi{an krst, verojatno od XIV v. koja leì vrz postari temeli. Pod podot na crkvata i okolu nea se iskopani 21 grob, ogradeni i pokrieni so kameni plo~i. Najdenite materijali se datiraat od srednite vekovi do XIX v., do koga se vr{elo pogrebuvawe na ovoj teren.
LIT.: B. Babi, Sv. orija, Presil, Prilep, AR, 3, Beograd, 1961, 152153. El. M.
SVETI ERAZMO# pe{terna crkva na patot od Ohrid za Struga. Smestena e vo edna tesna soyidana vdlabnatina na strmnata karpa, vedna{ nad ranohristijanskata bazilika. Freskoìvopisot vo crkvata e slikan vo nekolku fazi, najstariot datira od poslednite decenii na XIII vek i nemu mu pripa|a monumentalnata figura na vizantiskiot car i dopojasnata pretstava na patronot na crkvata sv. Erazmo. Na podocne{nata faza pripa|aat freskite na Bogorodica i Slu`bata na arhijereite od oltarot, kako i pretstavite na svetite voini, svetite Konstantin i Elena, sv. Marena i arhangelot vo naosot na crkvata.
SVETI ERAZMO OHRID kompleksen lokalitet, kade {to se nao|a i ranohristijanska bazilika, opkolena i natsloena so grobovi. Lokacijata se nao|a pokraj trasata na Via Egnatia na pettiot kilometar zapadno od Ohrid na patot kon Struga. Iskopuvawata na monumentalnata bazilika (53 25 m) i na 124 grobovi gi izvr{il V. Malenko (19741975). Nad urnatinite na bazilikata i okolu nea se protega srednovekovna nekropola so horizontalna stratigrafija vo 2 stratuma. Postariot pripa|a na kulturata Komani-Krue. Ovie grobovi se locirani vo centralniot i severniot brod na bazilikata i se orientirani ssj; sijz i szji i mo{ne se bogati so grobni naodi. Pomladite grobovi se smesteni vo ju`niot korab i ju`no od bazilikata, orientirani se zi, poredeni vo redovi so retki naodi (bez somnenie se hristijanski) i sodràt voobi~aeni primeroci na srednovekoven nakit od XXII v. Grobovite od Komani-Krue kulturata od VII do po~etokot na IX v. poseduvaat kerami~ki sadovi, alatki, oru`je i karakteristi~en nakit: bronzeni i èlezni la~ni fibuli so podviena noga, plo~esti fibuli, privrzoci za pojas (me|u koi i sekundarno upotreben del od la~na prstesta slovenska fibula), bronzeni i pozlateni obetki i nau{nici, metalni torkvesi so i bez prapor~iwa, |erdani od staklena pasta, metalni toki za pojas, prsteni itn.
LIT.: V. Malenko, Ranosrednovekovnata materijalna kultura na Ohrid i Ohridsko, Ohrid i Ohridsko niz istorijata, INI, I, Skopje, 1985; E. Maneva, La tombe 23 de Sainte-Erasme Ohrid, Homage to Milutin Garasanin, Beograd, 2006, 607616. El. M.
SVETI \OR\I SKOROPOSTI@NIK# manastirska crkva vo Skopje. Spored istoriski izvori, se nao|ala na brdoto Virgin#, pokraj r. Serava. Izgradena e vo prvata polovina na XI v. Kako nejzini ktitori se spomnuvaat imperatorite Roman III Argir i
Ranohristijanska bazilika, lokalitet Sveti Erazmo, Ohrid (VVI v.)
1325
SVETI
SVETI ERAZMO (303) op{tohristijanski svetec i prv propovednik na hristijanstvoto vo Lihnidos (Ohrid), kade {to predizvikal svetitelsko ~udo so voskresnuvaweto na sinot na ohri|anecot Anastas, kogo{to go pokrstil. Negoviot kult bil pro{iren vo Ohrid i pred doa|aweto na Slovenite, a ranohristijanskata bazilika vo toj kraj na izvesen na~in pokriva sveto mesto vo tesna vrska so kultot na ma~enikot.
LIT.: D. Glumac, Sveti Erazmo, Vesnik na Makedonskata pravoslavna crkva#, 3, Skopje, maj-juni 1979, 83-84; C. Grozdanov, Portreti na svetitelite vo Makedonija od IX do XVIII vek, Skopje, 1983, 138-145; H. Meloski, Dve ìtija na sveti Erazmo Lihnidiski, Lihnid. Zbornik na trudovi, broj 6, Ohrid, 1988, 69-87. I. Vel.
SVETI ILIJA# v. Husamedin-Pa{ina xamija. SVETI ILIJA srednovekovno utvrduvawe. Go podignal vizantiskiot imperator Vasilij II, po osvojuvaweto na Voden (1015), vo tesninite zapadno od ovoj grad. Bilo podignato za da se zajakne odbranata na Voden so kontrola na tesnecot. Tvrdinata mu bila posvetena na svetitelot, {to se slavel vo celata dràva.
LIT.: Ioannis Scylitzae, Synopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.
D. A. Papradi{ki: freska vo kupolata od manastirot Sv. Joakim Osogovski#, Kriva Palanka (XIX v.)
SVETI JOAKIM OSOGOVSKI# manastir vo blizinata na Kriva Palanka, osnovan vo XIXII v. Vo ìtieto na Joakim Osogovski pi{uva deka vo vremeto na vladeeweto na imperatorot Manoil Komnen (11431180) nekoj sve{tenik Teodor od Ov~e Pole, otkako se zamona{il i dobil mona{ko ime Teofan, go osnoval manastirot i stanal negov prv igumen. Toga{ izgradil crkva i ja posvetil na sv. Joakim Osogovski. Vo nea bile preneseni i mo{tite na svetitelot. Manastirot ~esto se spomnuva vo istoriskite izvori, najmnogu vo bele{kite zapi{ani od vidni posetiteli {to naminuvale vo manastirot poradi razni pri~ini i so razli~ni celi. Vo manastirskiot kompleks postojat dve crkvi. Postarata, posvetena na Bogorodica, spored edni istraùva~i bila gradena vo XIV, a spored drugi vo XVIXVII v. Gradena e od delkan kamen i od tuli. Ima oblik na sloboden krst so tristrana apsida i kupola so osmostran tambur, postaven na pandantifi. Na zapadnata strana ima narteks so kupola. Na mestoto na najstarata (prvobitnata) crkva, so sredstva {to gi obezbedil ktitorot Haxi Stefan Beglik~ijata od Kriva Palanka, vo 1847 g. zapo~nala izgradbata na golemata bazilika
1326
posvetena na sv. Joakim Osogovski. Gradena e od delkan kamen. Gradbata bila zavr{ena i crkvata bila osvetena vo 1851 g. Vo eden natpis {to e za~uvan vo crkvata, se veli deka taa bila obnovena vo vremeto na sultanot Hamid i igumenot jeromonah Kesarija (1884). Novoizgradenata crkva pripa|a na tipot na golemite trikorabni baziliki. Na isto~nata strana zavr{uva so tri apsi-
di, a nad sredniot i nad strani~nite korabi se izdigaat 12 kupoli. Postoi mislewe deka ovoj grandiozen objekt bil delo na poznatiot graditel Andreja Damjanov. Yidnoto slikarstvo vo crkvata e delo na pove}e zografi, me|u koi e i poznatiot Dimitar Andonov Papradi{ki, kako i Miron Iliev, Avram Di~ov i Grigorie Petrovi~ od s. Treson~e. Najstariot za~uvan objekt od konacite poteknuva od sredinata na XIX v.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
SVETI JOVAN#, Varo{ (Prilep) srednovekovna crkva i nekropola. Crkvata e razurnata, a spored najdenite ostatoci od freskoìvopis, slikanata dekoracija e od prvite decenii na XIV v. Severno i zapadno od crkvata se otkrieni hristijanski grobovi od docniot sreden vek i od tursko vreme. Toa se glavno cisti konstruirani od kameni plo~i, no ima i slobodni zakopuvawa. Nakitot pripa|a na docnoto srednovekovje i na turskiot period.
Malata crkva Ra|aweto na sv. Bogorodica#, (XI-XII v.) i golemata manastirska crkva Sv. Joakim Osogovski# (1847)
LIT.: B. Babi}, Materijalna kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istraùvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 185189, 263. El. M.
SVETI KONSTANTIN I ELENA#
Manastirskiot kompleks Sv. Jovan Bigorski# (1795)
SVETI JOVAN BIGORSKI# manastir vo dolinata na r. Radika, vo blizina na s. Rostu{e, poznat kako Bigorski manastir. Se pretpostavuva deka e osnovan vo XI v., koga vo ovoj region se zajaknuva i se {iri dejnosta na monasite. Ne se otkrieni materijalni tragi od toj najran period. Najstariot pomen na manastirot se nao|a vo Pomenikot na svetogorskiot manastir Zograf (prvata polovina na XVI v.). Vo toj period vo manastirot se prepi{uvaat staroslovenskite knigi: êtvoroevangelie, Zlatoust i Dionisij. Vo za~uvaniot Pomenik na Bigorskiot manastir se veli deka vo 1743 g. jeromonahot Ilarion na ova mesto zateknal mala i siroma{na crkva, za koja kupil nekolku nivi, lozja i izgradil nekolku mona{ki }elii. Po Ilarion, igumen na manastirot stanal Trifilij, a po nego
doa|aat Haxi Terasij i |akonot Stefan. Od tekstot ispi{an vrz dve mermerni plo~i se doznava deka vo 1795 g. malata crkva bila urnata i na nejzinoto mesto bila izgradena pogolema crkva. Za izgradbata na ovaa crkva, pokraj drugite, finansiska pomo{ dal i papuxijata Veljan od Debar. Denes postojat mnogu dokazi za postoeweto na ovaa crkva. Otkrien e nejziniot juèn yid so za~uvan freskoìvopis. Crkvata bila obnovena vo 1800 g., vo vremeto na igumenot Mitrofan. Taa ima oblik na sloboden krst vo vnatre{nosta, so golema kupola nad naosot i so pomala kupola nad zapadniot travej. Freskoìvopisot vo centralnata kupola na crkvata verojatno e delo na elbasanski ili kor~anski slikari. Po smrtta na igumenot Mitrofan (1807), dol`nosta ja prezema arhimandritot Arsenij, roden vo Gali~-
LIT.: K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980; Manastir Sv. Jovan Bigorski (Zbornik trudovi), Kulturno-istorisko nasledstvo na RM#, XXXII, Skopje, 1994; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
nik, koj mnogu se zalaga za manastirot, taka {to toj stanuva s pogolem i pobogat. Vo 1814 g. zapo~nuva izgradbata na golemiot konak, a nekolku godini podocna (1820) i na najreprezentativnata zgrada na trpezarijata (na dva kata). Podocna bil izgraden u{te eden golem objekt od konacite, so {to bil zaokruèn eden od najgolemite manastirski kompleksi vo Makedonija. Vo vremeto na igumenot Arsenij, nastanala i edna od najzna~ajnite kopani~arski tvorbi ikonostasot na crkvata na Bigorskiot manastir, delo na kopani~arskata tajfa predvodena od Petre FilipovskiGarkata, od s. Gari, i od Makarie Fr~kovski. Ikonostasot bil zavr{en vo 1835 g. Prestolnite i malite prazni~ni ikoni za ovoj ikonostas gi rabotele zografite: Mihail (od s. Samarina), Epir i negoviot sin Danail, koj se zamona{il i do krajot na svojot ìvot ostanal vo Bigorskiot manastir. Spored svoite dimenzii, sovr{enstvoto na zanaet~iskata izvedba i visokite likovni kvaliteti, ovie ikoni spa|aat vo redot na najdobro naslikanite dela vo tvore{tvoto na zografite od periodot na XIX v. vo Makedonija.
SVETI KONSTANTIN# manastirska crkva vo blizina na s. Sve}ani (Vele{ko). Istraùvawata izvr{eni vo 1965 g. ukaùvaat na tri fazi na gradbata. Vo prvata faza bila izgradena ednokorabna crkva so niska polukru`na apsida od nadvore{nata strana, bez kupola. Vo vtorata faza bila obnovena, so zna~itelno prodolùvawe na korabot kon zapad. Vo tretata faza bil izgraden ju`niot korab so tristrana apsida. Vo urnatinite na prvobitnata crkva e otkrien fragment ili del od natpis na koj bil ispi{an zbor so glagolski i so kirilski bukvi. Vrz osnova na toj podatok se smeta deka prvobitnata crkva datira od krajot na IX do sredinata na X v. Na yidovite se otkrieni dva sloja freskoìvopis. Prviot se vrzuva za vremeto na izgradbata (X v.), a vtoriot za XIII v.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Crkvata Sv. Konstantin# vo s. Sve}ani, Skopje, 1970. K. B.
Ikonostasot vo manastirot Sv. Jovan Bigorski#, (1835)
SVETI KONSTANTIN I ELENA# ednokorabna crkva so nadvi{en popre~en svod vo vid na transept i doyidan paraklis na ju`nata strana posveten na Sv.
1327
SVETI
Crkvata Sv. Konstantin i Elena#, Ohrid (XIV v.)
Petka. Crkvata e izgradena kon krajot na XIV v., kako zave{tanie na jeromonahot Partenij, golemiot duhovnik na Ohrid, i pove}e decenii sluèla kako kapela na negovoto semejstvo. Jeromonahot Partenij, negovata majka prezvitera Marija, kako i negoviot rano po~inat sin Mihail, se naslikani na ju`niot yid od crkvata vo ktitorskata kompozicija. Crkvata sodrì posloèna dekoracija i, osven ciklusot na Golemite praznici i voobi~aeniot izbor na svetci od prvata zona, vo povisokite delovi se naslikani Hristovite maki i stradawa, kako i interesnata dekoracija na transeptot so slikawe na Nebesnata liturgija i Svetata Troica. Na zapadnata fasada od ju`niot paraklis e naslikano op{irnoto ìtie na sv. Petka, dodeka pak ju`nata fasada od crkvata sodrì interesna slikana programa. Osven ktitorskata kompozicija, na koja se pretstaveni arhimandritot Nikanor i negovoto semejstvo, vo pogornite zoni e naslikan ciklusot posveten na carot Konstantin, {to e retkost vo srednovekovnoto slikarstvo.
LIT.: Gojko Suboti, Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971; Istiot, Ohridskata slikarska {kola od XV vek, Ohrid, 1980, 7886; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 159169. S. C.
graden i ju`niot vestibil. Vo XIIXIV v. kon zapadnata kupolna crkva bil dograden i zapadniot aneks, a vo XIVXV v. bil dograden ili obnoven i postariot severoisto~en aneks. Se smeta deka toga{ bil izgraden i otvoreniot trem na ju`nata strana od kompleksot hramovi. Objektite {to go so~inuvaat manastirskiot kompleks od vremeto koga bil izgraden prviot objekt, kako i onie {to bile izgradeni podocna, bile freskoìvopisani, no do denes e za~uvan samo mal del od niv. Najzna~ajni se pretstavite na dvajcata |akoni: sv. Isavrij i sv. Evplos, za koi vrz osnova na stilskite karakteristiki se pretpostavuva deka poteknuvaat od XI v., so analogii na freskoìvopisot na Sv. Sofija# vo Ohrid. Kompleksot hramovi e celosno konzerviran i restavriran.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Vodo~a, Skopje, 1975. K. B.
Ikonata Sv. Kuzman i Sv Damjan#, Ohrid (XVI v.)
se zanimavaat so narodna medicina, lekuvawe so bilki, baewe i sl.

LIT.: Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2001. M. Kit.
SVETI LEONTIJ# & manastirski kompleks crkvi vo s. Vodo~a (Strumi~ko). Kupolnata bazilika bila izgradena vrz delovi od temelite na najstariot objekt izgraden vo VIIIX v. Vo X v., vo vremeto na vladeeweto na car Samuil, del od kupolnata bazilika bil obnoven. Zapadnata kupolna crkva posvetena na Bogorodica Eleusa Vovedenie bila izgradena vo periodot 1018 1037 g. Srednata kupolna crkva bila izgradena kon krajot na XI i po~etokot na XII v. Vo XII v. kon zapadnata kupolna crkva bil dograden ju`niot paraklis, a vo XIII v. kon srednata kupolna crkva bil do-
SVETI NAUM# manastirska crkva vo Ohrid posvetena na Svetite Arhangeli. Ja izgradil Naum vo 900 g. na ju`niot breg na Ohridskoto Ezero. Crkvata ima forma na trikonhos, ~ii ostatoci se otkopani vo temelite na sega{nata crkva. Objektot bil obnoven kako kombinacija na vpi{an krst i trikorabna bazilika. Pokraj nejziniot osnoven del, izgraden vo XVI v., dogradeni se sukcesivno novi prostori {to go opfa}aat vlezot vestibilot i grobnicata na sv. Naum, kako i edna nadvore{na priprata {to podocna dobila kupola. Nizata preyiduvawa i dograduvawa ukaùvaat za griàta {to e posvetuvana na ovoj zna~aen spomenik niz stoletijata, kako àri{te na slovenskata pismenost i duhovnost, pri {to e poddrùvan na~inot na vizantiskata gradba od srednovekovniot period. Pred nejzinoto ìvopisuvawe vo XIX vek, se pronajdeni i postari fazi od ìvopisot. Najstar del
SVETI KUZMAN I DAMJAN hristijanski pravoslavni praznici vo ~est na svetite Kuzman i Damjan, vo narodot poznati kako Sveti Vra~i (14/1 VI i 14/1 XI). Nare~eni se besrebrenici ili bezmitni, zatoa {to besplatno gi lekuvale siroma{nite bolni. Na ikonata svetite vra~i Kuzman i Damjan se pretstaveni zaedno, so krstovi vo racete ili so kutiv~e so lekovi i so laì~e so koe na bolnite besplatno im davale od lekovite. Esenskiot praznik pove}e se praznuva i e povrzan so doma{ni slu`bi. Vo narodniot ìvot pove}e go praznuvaat onie {to
1328
Manastirskiot kompleks crkvi Sv. Leontij#, s. Vodo~a, Strumi~ko (VII-XV v.)
SVETI NAUM#
Manastirskata crkva Sv. Naum#, Ohrid (XV-XVI v.)
od ìvopisot e eden fragment otkrien pod podot na crkvata, verojatno od krajot na XIV i po~etokot na XV vek, no nema dovolno elementi za sigurno datirawe. Vtora etapa na ìvopisot se freskite vo oddelenieto za lekuvawe, kade {to se raspoznava kompozicijata Prorocite te navestija. Figurite na prorocite se postaveni vo ~a{ki na cvetna ornamentika so otvoreni svitoci pred sebe. Ovie freski se vbrojuvaat me|u delata na {kolata na zografot Onufrij, no sepak poblisku se do likovnata postapka na negoviot sin Nikola, koj e poznat kako zograf na freskite vo Bogorodica Vlaherenska# vo Berat (1578). Tretata etapa na ìvopisot vo Sv. Naum go pretstavuva ikonostasot na hramot, zavr{en vo 1711 g., so potpis na jeromonahot Konstantin Zograf. Ikonostasot e vo nekolku zoni od prestolnite ikoni, potoa zonata na Golemite praznici, a vo gornata zona e Svetiot în od koj izleguva krstot so Raspetieto na Hristos. O~igledno e deka Konstantin Zograf rabotel so eden ili so dvajca pomo{nici, a za ed-
niot se pretpostavuva deka e idniot proslaven Zograf David od Selenica. Najgolemo vnimanie na ikonostasot privlekuva ikonata na sv. Naum i sv. Kliment so toa {to sv. Naum vo racete drì model na hramot kako donator, a blizu do negovite noze se naslikani nekolku sceni od @itieto na sv. Naum {to prethodat na delata na Hristofor @efarovi~ i koi pokaùvaat deka tuka se odvivalo prvoto vooblikuvawe na tematikata povrzana so sv. Naum. Vo ovaa nasoka, od golemo zna~ewe e pe~atnicata vo Moskopole, koja dejstvuvala vo sredinata na XVIII v., kade {to bile pe~ateni ìtijata na balkanskite i slovenski u~iteli i propovednici na hristijanstvoto. Ovie ìtija i slu`bi imale grafi~ki ukras so likovite na sv. Naum i sv. Kliment, a zografite gi koristele ovie tekstovi za ilustracija na svoite dela. Ikonostasot e vklopen vo dlaboka rezba za koja se smeta deka e reprezent na epirskiot stil. Pritoa treba da se odbeleì deka slikarski se obraboteni i carskite dveri kako i dolniot del od lamperijata. Vo
tvore{tvoto na Konstantin Zograf se prisutni zapadni~ki elementi od docnata Gotika i ranata Renesansa, za koi se smeta deka se prifateni od Venecija, no i od Levantskiot barok# {to se dvièl niz celiot Jadran i po mediteranskiot breg. Po ovie umetni~ki aktivnosti, za ìvopisuvaweto na hramot bil angaìran Trpo Zograf, sin na Konstantin Zograf, od poznatata familija na umetnici od regionot na Kor~a. Tatkoto i strikoto na Trpo, zografite Konstantin i Atanas, poteknuvale od s. Potkoàni {to se nao|a blizu do Sv. Naum# i Podgradec. Ova semejstvo prifa}alo zografski pora~ki vo Albanija i vo Makedonija, a najmnogu vo Sveta Gora. Nivnoto tvore{tvo se sledi u{te od sredinata na XVIII vek. Vo postapkata na Trpo Zograf se ~uvstvuvaat tradicionalizmot i konzervativnata linija na umetnosta od toj period so odredeni nezna~itelni zapadni elementi. Toj bil prvpat angaìran od igumenot Stefan vo 1799 g. za izvedba na feskite vo grobniot paraklis na svetecot, a donator na ìvopisot bil Naum Joanov moskopolec. Vo grobniot paraklis vo dolnata zona se naslikani figuri na istaknati monasi vo cel rast, a nad samiot grob e kompozicijata Uspenieto na sv. Naum, kade {to se
Freska: Sedmo~islenicite vo crkvata Sv. Naum#, Ohrid (1799)
Carskite dveri vo crkvata Sv. Naum#, Ohrid (1711)
1329
SVETI
grupirani site slovenski u~iteli. Vo vtorata zona e ciklusot na @ivotot i ~udata na sv. Naum so redukcija na epizodite, od poznatata grafika na sv. Naum od Hristofor @efarovi~, poradi ograni~eniot prostor. Vo visokata zona na paraklisot e naslikana Boèstvenata liturgija vo koja samiot Hristos kako arhijerej ~inona~alstvuva, a na temeto od svodot dominira figurata na Isus Hristos-Sedrìtel. Vo 1806 g. Trpo e povtorno angaìran od igumenot Stefan da go slika tremot i osnovniot del od crkvata. Vo hramot se naslikani deset ciklusi i pove}e poedine~ni kompozicii, od prvata zona do kupolata: Golemite praznici, Hristovite maki i stradawa, Sceni od ìvotot na Bogorodica, êtiriesette ma~enici, poetski sostavi posveteni na Bogorodica i pove}e li~nosti povrzani za ova kultno mesto, kako, na pr., figurite na Sedmo~islenicite vo tremot na hramot, sv. Ahil Lariski, sv. Jovan Vladimir, sv. Nikodim od Berat i dr. Trpo Zograf izvr{il vlijanie vrz tematikata na mija~kite majstori od XIX vek, koi isto taka prifatile del od pridobivkite na starite kor~anski i svetinaumski majstori. Treba da se odbeleì deka vo nivniot repertoar svoe mesto zazema i figurata na ma~eni~kata sv. Marena, kako i sv. Kirik i Julita, za koi se smeta deka imalo mo{ti vo crkvata.
LIT.: M. Zlokovi, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, Starinar#, III, Beograd, 1925; D. Koco, Prou~uvawe i arheolo{ki ispituvawa na crkvata Sv. Naum, Zbornik na Arheolo{kiot muzej#, II, Skopje, 1958; G. Bo{kovi} K. Tomovski, Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, Zbornik na trudovi#, Ohrid, 1961; T. Popa, Piktoret mesjetare Shqiptare, Tirane, 1961; D. Koco, Trikonhalnite crkvi vo Klimentovoto vreme, Slovenska pismenost. 1050-godi{nina na Kliment Ohridski, Ohrid, 1966, 91100; I. Snegarov, Manastirt Sveti Naum pri Ohridskoto Ezero, Sofi, 1972; P. Miqkovi}-Pepek, Nekoi pogledi vrz arhitekturata vrz manastirskata crkva Sv. Naum, Naum Ohridski. Zbornik na trudovi, Ohrid, 1985; M. D. Peyfuss, Die Druckerei von Moschopolis, 17311769 : Buchdruck und Heiligenverehrung im Erzbistum Achrida, Wien 1989; S. Risteski, Legendi i predanija za sveti Naum, Skopje, 1990; Cv. Grozdanov, Sveti Naum Ohridski, Skopje, 1995; N. Celakoski, Sveti Naum Ohridski ûdotvorec, Prilep, 1997. Cv. Gr. Kr. T.
Sveti Nektarij Bitolski
Manastirskata crkva Sv. Nikita#, s. Bawani (XIV v.)
to toa dostoinstveno go podnel i se izdignal do svetecprepodoben ma~enik. O~isten so svoite podvizi po~inal vo Sveta Gora vo maloto manastir~e Sv. Arhangeli#, nare~eno Kofa#, kade {to i denes mu se nao|aat mo{tite.
LIT.: Filaret êrnigovski, Sv3te `nh slavn. SPb., 1894; Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997. M. G.
SVETI NIKITA# manastirska crkva vo blizina na s. Bawani (Skopsko). Na postaro kultno mesto vo 13071308, a spored najnovite istraùvawa vo 13191320 g., so darenijata na srpskiot kral Milutin, bila izgradena crkva {to ima oblik na vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so kupola vrz visok tambur. Gradena e od delkan kamen, tuli i malter. Keramoplasti~nata dekoracija na fasadite e osobeno zastapena pri oblikuvaweto na oltarnata apsida. Od ju`nata strana na crkvata bil doyidan paraklis, koj podocna bil urnat. Freskoìvopisot vo vnatre{nosta e dobro za~uvan.
Vrz {titot na sv. Teodor Tiron, naslikan vo prvata zona, ostanale za~uvani potpisite na dvajcata pro~ueni srednovekovni slikari Mihail i Evtihij. Toa se zografite {to vo 1295 g. go rabotele freskoìvopisot vo crkvata Bogorodica Perivleptos# (Sv. Kliment#) vo Ohrid, a vo 1317 g. golemiot ansambl na ìvopis vo crkvata Sv. \or|i# vo s. Staro Nagori~ane (Kumanovsko). Freskoslikarstvoto vo crkvata Sv. Nikita#, so svojot bogat ikonografski repertoar i so visokite likovni vrednosti pretstavuva zna~ajno delo vo srednovekovnata umetnost vo Makedonija. Me|u naslikanite svetiteli vo cel rast, od prvata zona, posebno vnimanie privlekuva figurata na patronot na crkvata sv. Nikita, pretstaven vo pancirna obleka, so kopje vo desnata i lak za streli vo levata raka. Od negovata desna strana, kako voin vo pancir i so celosno vooruùvawe, e pretstaven sv. \or|i, a od levata strana sv. Stefan Prvoma~enik.
SVETI NEKTARIJ BITOLSKI (Bitola, ok. 14201430 g. Sveta Gora, 5. XII 1500) makedonski svetec i prepodoben ma~enik. Se zamona{il vo Sveta Gora. Se spodviùval so svoite duhovni voda~i i u~iteli starcite Dionisij i Filotej. Nastradal od ~ove~ka zavist, od demonski napadi i od te{ka telesna bolest, no se1330
Freska: Izgonuvaweto na trgovcite od hramot# vo crkvata Sv. Nikita#, s. Bawani, Skopsko (XIV v.)
SVETI NIKOLA#
Vo vtorata zona osobeno vpe~atlivi se kompoziciite Izgonuvaweto na trgovcite od hramot i Svadbata vo Kana Galilejska, a vo tretata zona scenite od stradawata Hristovi (Simnuvaweto Hristovo od krstot i Pogrebuvaweto Hristovo). Slikarstvoto na dvajcata pro~ueni zografi, sporedeno so ona vo crkvata Bogorodica Perivleptos# vo Ohrid, pokaùva razvojna faza vo tvore{tvoto na pro~uenite zografi, vo koja namesto monumentalnosta preovladuva narativniot karakter na naslikanite likovi i kompozicii.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 212213; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 50; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedoniji, BeogradZagrebMostar, 1983, 91. K. B.
konzervatorskite zafati na crkvata Sv. Nikola vo Strezovce), Nova Makedonija# (LIK), 12/13. VIII 2000, 21. M. M.
SVETI NIKOLA# ednokorabna grobi{na crkva vo s. Ginovci, zapadno od Kriva Palanka. Spored stilskite karakteristiki na za~uvanoto slikarstvo na svodot i na severniot yid, se datira kon krajot na XVI i prvata decenija na XVII v. Me|u stoe~kite figuri se zabeleùva sv. Otec Joakim Sarandaporski, naslikan pokraj sv. Petka, a vo scenite na Velikite praznici prisustvuva po eden prorok, {to go pretskaàl nastanot. M. M. SVETI NIKOLA# ednokorabna grobi{na crkva (XVII v.) vo s. Iì{ta, jugoisto~no od Ki~evo. Celosno e ìvopisana. Slikanata programa i stilskite karakteristiki (suvo i re~isi linearno slikarstvo i siroma{nata paleta) se svojstveni na t.n. postvizantiska umetni~ka produkcija zastapena glavno vo perifernite selski crkvi~ki niz Balkanot. Vnimanie privlekuva dopojasjeto na sv. \or|i Novi (Kratovski) vo frizot na ma~enicite.
LIT.: C. Grozdanov, Ma~enicite od XVXIX vek vo ìvopisot na Makedonija, Prilozi#, XXIV1, MANU, Skopje, 1993, 4142, sl. 2. M. M.
da, Beograd, 1950, 220; M. M. Ma{ni}, Crkvata vo selo Trnovo eden primer na duhovniot streme` na epohata, Kulturen ìvot#, 2, Skopje, 1993, 4046. M. M.
SVETI NIKOLA# ednokorabna crkva vo s. [opsko Rudare, severozapadno od Kratovo. Yidana e i delumno ìvopisana vo poslednata ~etvrtina na XVI vek (vrz osnova na izgreban zapis od 1567 ili 1568), a potoa e celosno ìvopisana vo prvata ~etvrtina na XVII vek. Ima yidan i islikan ikonostas so karakteristi~na tematsko-ikonografska programa i Carski dveri datirani kon 1581 g.
LIT.: S. Radoj~i, Starine Crkvenog muzeja u Skopqu, Skopqe, 1941, 46, 47; M. M. Ma{ni}, Crkvata Sveti Nikola vo [opsko Rudare identifikacija na slikanata programa i novi soznanija, Kulturno nasledstvo#, 3031/20042005, Skopje, 2006, 5774. M. M.
SVETI NIKOLA# grobi{na ednokorabna crkva vo s. Burilovci, isto~no od Sveti Nikole. Izgradena e na staro kultno mesto. Stilskite karakteristiki na yidnoto slikarstvo izvesnata monumentalnost, pastelniot kolorit i ukrasnite elementi upatuvaat na stilskite razbirawa od krajot na XV ili po~etokot na XVI vek. Vo tematskiot sklop na slikanata programa e vklu~en tekstot na Nedelniot prokimen.
LIT.: K. Balabanov, Crkva vo selo Borilovci, Kulturno nasledstvo#, V, Skopje, 1959, 514. M. M.
SVETI NIKOLA# ednokorabna crkvi~ka od docniot sreden vek, locirana nadvor od s. Cre{nevo, severoisto~no od Makedonski Brod. Imala delumno za~uvani yidni sliki na isto~niot yid, datirani kon vtorata polovina na XVI v. Denes, crkvata e urnata i na nejzinoto mesto izgradena nova.
SVETI NIKOLA# grobi{na crkva vo s. Belu{ino, severno od Kru{evo. Ednokorabnata gradba e yidana od kamen i od glina. Spored ktitorskiot natpis, izgradena e i ìvopisana vo 1671/1672 g. Slikanata programa e bliska na stilskite razbirawa na linotopskite rabotilnici. Denes e zapu{tena poradi iseluvaweto na pravoslavnoto naselenie. M. M. SVETI NIKOLA# grobi{na crkva vo s. Strezovce, isto~no od Kumanovo. Vo osnovata ima trikoraben naos i trikorabna priprata (so urnat svod). Izgradena e pred 1606 g. so zalagawe na prezviterot Petko, a ìvopisana e vo istata godina blagodarenie na prilozite na ìtelite na s. Strezovce. Vo natpisot se spomnuva i pe}skiot patrijarh Jovan (Kantul). Delumno za~uvanoto yidno slikarstvo pretstavuva vistinska galerija na postvizantiskite stilski razbirawa, vo koe, posebno mesto zazema slikata na Uspenieto na Bogorodica. @ivopisot im se pripi{uva na linotopskite slikari.
LIT.: S. Petkovi, Zidno slikarstvo na podru~ju Peke patrijar{ije 15571514, Novi Sad, 1965, 203204; M. M. Ma{ni}, Sv. Nikola na karpa (za istraùva~ko-
SVETI NIKOLA# ednokorabna grobi{na crkva vo s. Mrzen Oraovec, jugoisto~no od Veles. Spored ktitorskiot natpis, podignata e i ìvopisana vo 1694 g., so prilo`ni{tvo na brojni ktitori. Slikanata programa gi povtoruva utvrdenite obrasci, so prezemawe na kupolni temi od postar spomenik (U~itelstvuvaweto na sv. Vasilij Veliki i U~itelstvuvaweto na Grigorij Bogoslov, naslikani na svodot) ili so ugleduvawe na stari ikonografski predlo{ki (stoe~ka figura na Hristos vo Deisisot). Slikarstvoto e so potenciran graficizam i ladna paleta na boi.
LIT.: R. Topuzova-Kareska, N. Mitrevski, Crkvata vo Mrzen Oreovec posleden spomenik od XVII vek, Balcanoslavica#, 1618/ 19891991, Prilep, 1996, 93107. M. M.
SVETI NIKOLA# mala ednokorabna grobi{na crkva vo s. Gluvo (Gluhovo), severozapadno od Skopje. Obnovena e vo 1855 g., koga e doyidana pripratata, koja gi opfa}a site strani na stariot hram, osven isto~nata; toga{ se urnati zapadniot, ju`niot i severniot yid na stariot hram do svodnite partii. Staroto yidno slikarstvo e vo duhot na postvizantiskite slikarski razbirawa i se datira vo prvata decenija na XVI v. Monumentalniot ìvopis od XIX v., kako i ikonite od ikonostasot, se delo na Di~o Zograf. Vo oddelnite fazi na ìvopisuvaweto bile angaìrani i drugi zografi, me|u koi i Dimitar Andonov Papradi{ki.
LIT.: J. Haxi-Vasiqevi, Skopqe, 1930, 416; P. Popovi , Starinar#, I, 1922, 102; V. R. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 67. M. M.
SVETI NIKOLA# ednokorabna grobi{na crkva vo s. Trnovo, severozapadno od Kriva Palanka. Spored ktitorskiot natpis, podignata e i ìvopisana vo 1505 g., so zalagawe na popot Pejo i negovata sopruga Projka. Vrz osnova na stilskite karakteristiki na yidnoto slikarstvo, se pretpostavuva deka e eden vek pomlada. Od uni{tenata grupa pustinoìteli e za~uvan samo likot na sv. Otec Joakim Sarandaporski.
LIT.: V. R. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
SVETI NIKOLA# mala ednokorabna grobi{na crkva vo s. Plasnica, jugoisto~no od Ki~evo, na desniot breg na r. Treska (Velika). Od ktitorskiot natpis se doznava deka e podignata i ìvopisana vo 1484 g. Stilskite razbirawa se bliski na t.n. mali rabotilnici od krajot na XV vek, ~ija aktivnost se beleì vo okolinata na Ohrid i vo posevernite delovi. Se izdvojuva ogromnoto
1331
SVETI NIKOLA#
dopojasje na patronot sv. Nikola Skoropomo{nik, dopojasjeto na sv. Kliment Ohridski i figurata na sv. Kiril Solunski.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Prilozi za tri malku poznati spomenici vo ki~evskobrodskiot kraj od postvizantiskiot period, Kulturno nasledstvo#, 16 (1989), Skopje, 1993, 103106. M. M.
SVETI NIKOLA# mala ednokorabna crkva so tristrana apsida vo Veles (desno od patot Veles Gradsko). Yidana od kr{en kamen, blokovi bigor i od tuli redeni vo horizontalni redovi. Vo vnatre{nosta na crkvata se za~uvani ostatoci od nekoga{niot freskoìvopis. Vo konhata na apsidata Bogorodica [ir{aja nebesa#, a pod nea kompozicijata Pri~estuvawe na apostolite. Vrz osnova na stilskite karakteristiki na arhitekturata i ostatocite od freskoìvopisot, se smeta deka bila izgradena i ìvopisana vo XIV v.
LIT.: . Bo{kovi, Manastir Sv. Dimitrija# kraj Velesa, Starinar#, VII, 1932, 105; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980.K. B.
Manastirskata crkva Sv. Nikola# ([i{evski), Matka, Skopsko
SVETI NIKOLA# manastir na razgranokot od planinata Pesjak nad s. Oreoec (Oreovec), kaj Makedonski Brod. Za~uvana e samo manastirskata ednokorabna crkva. Spored ktitorskiot natpis, podignata e i ìvopisana vo 1595 g., vo vremeto na sultanot Mehmed III. Slikarstvoto na crkvata ima visoki umetni~ki kvaliteti i stilski e blisko na slikarskite razbirawa na heterogenata tajfa na zografot Nikola od Linotopi, koj rabotel vo s. Palaticija kaj Ber (Verija). Za~uvaniot originalen visok ikonostas ima rezbaren Golem krst, koj leì na nosa~ vo vid na palmovi granki.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Manastirot Sv. Nikola Oreoe~ki, Kulturno nasledstvo#, 1415 (198788), Skopje, 1990, 511; istata, Ikonostasot od Oreoe~kiot manastir Sveti Nikola, Tematski zbornik na trudovi (ikoni, ikonopis, ikonostas, ikonografija), 1, Skopje, 1996, 2946. M. M.
datokot deka vo 1630 g. bil ìvopisan delot od zapadnata strana. Istraùvawata izvr{eni vo poslednite godini na XX v. pokaùvaat deka vo isto~niot del od crkvata se nao|aat fragmenti od freskoìvopis vo tri sloja. Najstariot poteknuva od periodot pred XIV v., bidej}i nad nego se nao|a sloj od XIV v. Tretiot sloj se datira od 1630 g. Dolgo vreme bila napu{tena.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 44. K. B.
Avtor na ovoj relativno dobro za~uvan freskoìvopis e zografot Dimitar od s. Leunovo (Mavrovsko). Freskoìvopisot vo pripratata go rabotel zografot Jovan, ~ie{to ime e ispi{ano vrz edna drvena greda. I edniot i drugiot freskoìvopis gi nosat site karakteristiki na slikarstvoto sozdavano vo Makedonija pod Osmanliite. Na drveniot ikonostas se nao|aat nekolku ikoni raboteni od zografot Dmitar. Site zgradi na manastirskiot kompleks, koi delumno postoele vo XIX v., podocna bile razurnati.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi patriar{i, Sofi, 1932; G. Tra~ev, Manastirit v Makedoni, Sofi 1933; V. Kn~ov, Makedoni, Sofi, 1900; Milovan Koki, Zbornik za istoriju ju`ne Srbije i susednih oblasti, Skopqe, 1935; Radivoje Qubinkovi, Stvarawe zografa Radula, Na{e starine#, Sarajevo, 1953; K. Balabanov, Novi podatoci za manastirot i manastirskata crkva Sv. Nikola Topli~ki#, Skopje, 1956. K. B.
SVETI NIKOLA# manastirska crkva visoko vo kawonot na r. Treska, nad ezeroto Matka (Skopsko), poznata kako [i{evski manastir. Se sostoi od dve gradbi. Isto~niot del e izgraden vo oblik na ednokorabna crkva so tristrana apsida, a zapadniot del vo oblik na stesnet vpi{an krst, so kupola vrz konzoli. Materijalot upotreben za izgradbata e kr{en kamen i malter. Nema izvorni istoriski podatoci za vremeto na izgradbata na dvata dela na crkvata. Postoi edinstveno po1332
SVETI NIKOLA# manastirska crkva vo blizina na s. @van (Demirhisarsko), poznata pod nazivot Topli~ki manastir. Ednokorabna crkva so oblik na vpi{an krst od stesnet tip, so poluobli~est svod i apsida (odnadvor tristrana, a odnatre polukru`na). Gradena e od kr{en kamen, pridelkan bigor i malter. Se smeta deka bila izgradena kon krajot na XIV v. Vo 1537 g., so zalagawe na igumenot jeromonah Pavnutij i manastirskoto bratstvo, od zapadnata strana na ednokorabnata crkva bila dogradena priprata, a od severnata i od ju`nata paraklisi. Vo vnatre{nosta na crkvata se nao|a freskoìvopis vo dva sloja. Prviot (postariot) datira od krajot na XIV v. i e mnogu o{teten. Negovite likovni vrednosti ostanuvaat nepoznati. Nepoznat e i avtorot na ovoj freskoìvopis. Vtoriot sloj, vrz osnova na za~uvaniot natpis, vo koj se spomnuva ktitorot Kir Dimitrie (Pepe}), datira od 1537 g.
SVETI NIKOLA# manastirska crkva vo s. Manastir (Mariovsko). Vrz osnova na za~uvaniot natpis vo crkvata, protosevastot Aleksij (rodnina na imperatorot Aleksij Komnen) vo 1095 g. na ova mesto izgradil edna mala crkva. Mnogu podocna (1266) igumenot Akakij, koj pred zamona{uvaweto se vikal Joanikij, ja izgradil dene{nata crkva, ìvopisana vo 1271. Trikorabna bazilika bez narteks. Korabite se razdeleni so ~etvrtesti stolbovi povrzani so arki. Trite korabi na isto~nata strana zavr{uvaat so apsidi od nadvore{nata strana ukraseni so slepi ni{i. Freskoìvopisot vo vnatre{nosta na crkvata datira od XIII v. i e vo relativno dobra
SVETI NIKOLA#
sostojba. Vo prvata zona se pretstaveni svetiteli vo cel rast, me|u koi se izdvojuvaat: sv. Dimitrija, sv. \or|i, sv. Teodor Tiron i Teodor Stratilat. Vo vtorata zona se naslikani dopojasni figuri na svetiteli, a vo tretata sceni od ìvotot na Isus Hristos. Vo ju`niot korab se ilustrirani sceni od ìvotot na sv. Nikola, a vo severniot ktitorskata kompozicija na koja e pretstaven
Crkvata Sv. Nikola#, s. Manastir, Mariovsko (XI-XIII v.)
Sevastokratorot Vlatko (ktitor) i èna mu Vladislava (freska vo crkvata Sv. Nikola# vo Psa~a, XIV v.)
jeromonahot Akakij, koj v race go drì modelot na crkvata. Analizata na freskoìvopisot vo crkvata pokaùva deka rabotele pove}e zografi. Me|u niv se istaknuva imeto na referendarot |akon Jovan, za kogo se smeta deka e edna ista li~nost so zografot referendar |akon Jovan, tvorecot na ikonata posvetena na sv. \or|i od istoimenata crkva vo Struga, koja datira od 1266/67 g.
LIT.: D. Koco P. Miqkovi}-Pepek, Manastir, Skopje, 1958; D. Koco P. MiljkovicPepek, La basilique de St. Nikolas en village Manastir dans la region de Mariovo, Actes du X-e Congres internationale dEtudes Byzantines, Istanbul, 1958; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedoniji (IV-XV v.), Beograd Zagreb Mostar, 1983, 7879. K. B.
SVETI NIKOLA# manastirska crkva vo s. Psa~a (Krivopalane~ko). Yidana od pridelkani blokovi, kamen peso~nik i od horizontalni redovi tuli. Vo osnovata ima forma na vpi{an krst vo pravoagolen prostor. Nad centralniot del na naosot imalo kupola, koja{to podocna se urnala. Pri obnovata na manastirot na mestoto na kupolata bil izgraden polukruèn svod. Kupolata izgradena nad
prostorot na pripratata e za~uvana i taa leì vrz kvadratna osnova, koja{to se opira na dva kvadratni stolba i na dva yidni pilastra. Oltarnata apsida od nadvore{na strana e tristrana. Site fasadi se bogato profilirani i ukraseni so {ari izvedeni vo keramoplastika. Vrz osnova na edna za~uvana povelba od 15 mart 1358 g. se doznava deka na vlastelinot Vlatko mu bilo odobreno crkvata da ja priloì na svetogorskiot manastir Hilandar, so {to stanuva jasno deka toj bil i nejzin ktitor. Vo vnatre{nosta na crkvata e za~uvan freskoìvopis so visoki likovni vrednosti. Imiwata na zografite ne se poznati, no naslikanite portreti na semejstvoto na ktitorot tretirani so golema doza na realnost pokaùvaat deka nepoznatiot zograf spa|al vo redot na talentiranite i renomirani tvorci. Koloritot so vonredni nijansi na sino, belo i crveno ja pokaùva golemata ume{nost i znaewe na nepoznatiot psa~ki zograf. Pokraj grupniot portret na semejstvoto na ktitorot, na koj se prikaàni knezot Pasha~, knegiwata Ozra, sevastokratorot Vlatko, negovata sopruga Vladislava i sinot Stefan, za~uvani se i nekolku zna~ajni kompozicii, me|u koi Uspenieto na Bogorodica, sceni od ìvotot na sv. Nikola, Bogorodica so Hrista i drugi.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K.Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
nokorabna crkva so izdolèna priprata i freskoìvopis, koj pripa|a na tri odvoeni hronolo{ki fazi. Najstariot sloj na freski od po~etokot na XIII vek e so~uvan vo konhata na apsidata i na isto~niot yid, Bogorodica so dvajca angeli vo carski dalmatiki i Hristos vo slava sednat na prestol nosen od simbolite na ~etirite evangelisti. Na vtoriot sloj freski od sredina na XIII vek pripa|aat pretstavite na Bogorodica so Hristos, sv. Nikola i sv. Jovan Prete~a od prvata zona i lunetata na zapadnata fasada. Na tretiot sloj freski od vtorata polovina na XIV vek pripa|a ktitorskata kompozicija od zapadnata fasada i slikarstvoto na ju`niot i zapadniot yid na naosot, so ostatoci od sceni od ciklusot na Golemite praznici.
LIT.: Neobjaveni terenski istraùvawa na avtorot. S. C.
Manastirskata crkva Sv. Nikola#, s. Psa~a, Kriva Palanka (XIV v.)
SVETI NIKOLA# crkva vo enorijata ~elni~ka, vo blizina na crkvata Mali Sv. Vra~i#. Ed-
SVETI NIKOLA# crkva vo s. Varo{ (Prilep). Ednokorabna so poluobli~est svod. Gradena od blokovi kamen i spolii doneseni od nekoj anti~ki lokalitet. Crkvata bila ìvopisana, a freskoìvopisot od toj najran period ostanal za~uvan vo oltarnata apsida. Vrz osnova na stilskite karakteristiki na ìvopisot, toj datira od XII v. Od fresko- natpisot ispi{an nad prozorecot na ju`niot yid se doznava deka obnovata na crkvata bila zavr{ena vo noemvri 1298 g., so sredstva na ktitorot Vega, sin na Kapza i Marija, vo vremeto na Andronik II, Mihail IX i caricata Irina. Obnovata opfa}ala grade`ni raboti {to vo zna~itelna mera ja zgolemile visinata na ednoko1333
SVETI NIKOLA#
nija, 1980; H. Takahashi, The Medieval Wall Paintings of Macedonia, Tokyo, 1989. K. B.
Crkvata Sv. Nikola#, s. Varo{, Prilepsko (XII - XIII v.)
SVETI NIKOLA# crkva vo s. Quboten (Skopsko), izgradena vo 1337 g. so sredstvata na vlastelinkata Danica. Vo osnovata crkvata ima forma na vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so kupola {to se opira vrz ~etiri ~etvrtesti stolbovi. Oltarnata apsida od vnatre{nata strana e polukru`na, a od nadvore{nata petostrana. Gradena e od pridelkan kamen, tuli i malter. Fasadite se ukraseni so keramoplasti~na dekoracija. Freskoìvopisot e te{ko o{teten zatoa {to crkvata dolgo vreme bila otkriena i napu{tena. Od preostanatiot freskoìvopis moè da se zaklu-
Crkvata Sv. Nikola#, Kru{evo (1832)
pani~arskata tajfa predvodena od Dimitar Stani{ev od Kru{evo. Me|utoa, po Ilindenskoto vostanie (1903) crkvata bila opoàrena i re~isi celosno uni{tena. Obnovena e vo 1905 1907 g., no nejzinite yidovi ne bile povtorno naslikani. Najgolem del od ikonite koi vo crkvata bile doneseni kako darenija po nejzinata obnova, mu pripa|aat na tvore{tvoto na poznatiot kru{evski zograf Nikola Mihailov.
LIT.: K. Tomovski, Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, III, gl. V1; K. Balabanov, Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, III, gl.V2; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
Freska: Rugawe Hristovo# vo crkvata Sv. Nikola#, s. Varo{, Prilepsko (1298)
rabnata crkva, so upotreba na gradeèn materijal {to se razlikuval od prethodniot. Nepoznatite graditeli imale sosema poinakvi koncepcii vo vrska so upotrebata na kamenot i tulite, taka {to gornata polovina na crkvata so svojata bogata keramoplasti~na dekoracija e vpe~atliv primer vo srednovekovnata crkovna arhitektura vo Makedonija. Freskoìvopisot od vremeto na obnovata (1298) e delo na nepoznat zograf, a po svojata ikonografija i kompozicionite re{enija, bogatiot i ìv kolorit, spa|a vo redot na najdobrite ostvaruvawa vo srednovekovnata umetnost.
LIT.: F. Mesesnel, Crkva Svetog Nikole# u Markovoj Varo{i kod Prilepa, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XIX, Skopqe, 1938, 3752; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedo-
~i deka e raboten od talentiran zograf, koj dobro gi poznaval dostignuvawata vo slikarstvoto na epohata vo koja{to ìveel i rabotel. Me|u naslikanite svetiteli vo cel rast i voobi~aenite kompozicii {to gi ilustriraat ûdata Hristovi, se naslikani i portretite na semejstvoto na car Du{an.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 178; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 29. K. B.
SVETI NIKOLA crkva izgradena vo 1341 g. Poznata i kako Sifieva crkva. Se nao|ala na mestoto na dene{nata golema trikorabna crkva posvetena na sv. Nikola vo [tip. Bila metoh na Lesnovskiot manastir. Car Du{an ja daruval na Zletovskata episkopija, a vo 1381 g. Konstantin Dejanov(i}) ja priloìl na svetogorskiot manastir Hilendar. Nema podatoci za nejziniot izgled i dimenzii.
LIT: J. Ivanov, Blgarski starini iz Makedoni, Sofi, 1931; K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica# vo Novo Selo [tip, [tip, 1972. K. B.
SVETI NIKOLA# crkva vo centarot na Kru{evo. Golema trikorabna bazilika izgradena vo 1832 g. Gradbata e izvedena so upotreba na delkan kamen i malter. Ima visoka kambanarija. Yidovite vo vnatre{nosta bile ìvopisani, a najzna~ajnoto {to go poseduvala ovaa crkva bil ikonostasot vo dlaboka rezba, delo na ko-
SVETI NIKOLA# crkva na manastirot vo Mokli{te (is~eznato selo jugoisto~no od Kavadarci). Manastirskata crkva ima ednokoraben naos, mala priprata i yidno slikarstvo od 1594/1595 g. Vo za~uvaniot ktitorski natpis se spomnuvaat ktitorite Nikola od Temjanik, so svoite sinovi Jov~e, Be~ko i Dane i imeto na duhovnikot Josif. Stilskite i tematsko-ikonografskite karak-
1334
SVETI NIKOLA#
teristiki se vo ramkite na linotopskite slikarski razbirawa. Stoe~kite figuri na svetitelite se monumentalni, a vo zgasnatiot kolorit dominira okerot i temnata sepija. Me|u svetitelite se zabeleùva sv. Ahil Lariski.
LIT.: A. Ni ovski D. ] nakov, K. Bal kol , or abanov, The Cultural Monuments of The People`s Republic of Macedonia, Skopje, 1961, 144; K. Balabanov, A. Nikolovski, D. ]ornakov, Spomenicite na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 150; D. ]ornakov, Makedonski manastiri, Skopje, 1991, 201205. M. M.
Crkvata Sv. Nikola Bolni~ki#, Ohrid (XIV v.)
SVETI NIKOLA ARBANA[KI# ostatoci na isto~niot apsidalen del od crkvata se nao|aat vo dvornoto mesto na semejstvoto ôbanovci, vo gorniot del na Varo{. S. C. SVETI NIKOLA BOLNI^KI glavna crkva na bolni~kata enorija vo blizina na srednovekovnata Dolna Porta vo Ohrid. Izgradena e i ìvopisana me|u 13301340 g. @ivopisot vo crkvata e celosno za~uvan i po svojata programska koncepcija i po grupiraweto na pretstavite
na sv. Nikola, patronot na crkvata, sv. Kliment pridruùvan od svetite vra~i Kuzman i Damjan, a ponekoga{ i sv. Naum na ju`niot yid, kako i slikaweto na Deizisot i svetite voini na sprotivniot, severen yid, stanuva paradigma za pove}eto mali ednokorabni crkvi i paraklisi od XIV vek. Ju`nata fasada e ìvopisana okolu 1345 g. kako ktitorstvo na arhiepiskopot Nikola, kade {to toj e naslikan zaedno so sv. Trifun i sv. Nikola, srpskite sovremeni vladeteli Stefan Du{an so negovata èna Elena, sinot
Uro{, kako i nivnite predci sv. Sava i sv. Simeon Nemawa. Kon sredinata na XV vek, od ju`nata strana na crkvata e dogradena mala kapela, {to se smeta ktitorstvo na Marko Ksilokaravis, ohridski arhiepiskop i porane{en carigradski patrijarh, od prvite godini po padot na Carigrad. Prvobitniot ìvopis na kapelata e za~uvan vo apsidata i na isto~niot yid, dodeka na severniot yid freskite od ovoj sloj bile vidlivi do triesettite godini na XX vek. Vo 1480/1 g. i zapadnata fasada na crkvata e ìvopisana so interesna programa {to sodrì po nekolku sceni posveteni na Hristos, Bogorodica i sv. Nikola.
LIT.: France Mesesnel, Sredwovekovni spomenici u Ohridu, I, Crkva Sv. Nikole Bolni~kog i wene freske, GSND, XII, Skopqe, 1933, 157177; Kosta Balabanov, Novi podatoci za crkvata Nikola Bolni~ki vo Ohrid, Kulturno nasledstvo, II, Skopje, 1961, 3335; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 3745; Gojko Suboti}, Ohridskata slikarska {kola od XV vek, Ohrid, 1980, 104114. S. C.
îft nau{nici, Sv. Nikola#, Varo{ (XVI-XVII v.)
SVETI NIKOLA#, Varo{ crkva i nekropola na srednovekoven Prilep. Arheolo{kite iskopuvawa na lokalitetot se vr{eni vo crkvata i ju`no od nea (1958 i 1960). Na zapadniot vlez e otkrien grob so antropomorfen oblik {to pripa|al na nekoj od ktitorite. Grobovite od XIIXIV, pa i XV v., po pravilo bile so alveola. Me|u nakitot se sre}avaat bronzeni, bakarni, posrebreni i srebreni prsteni, obetki i nau{nici, monista i stakleni belezici, datirani od srednite vekovi, pa s# do XIXXX v. Vo grobovite se otkrieni moneti, me|u koi i vizantiski od XIIXIII v., srpski od docniot sreden vek, venecijanski i turski.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura na Makedonskite sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istraùvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 106111. El. M.
Ikona: Hristos# vo crkvata Sv. Nikola Bolni~ki#, Ohrid (1370&1400)
SVETI NIKOLA#/SVETI \OR\I# grobi{na crkva so dva koraba i dva oddelni oltara vo s. Orah (Suv Ora), isto~no od Kumanovo. Spored stilskite karakteristiki na yidnoto slikarstvo se datira kon krajot na XVI i prvata decenija na XVII vek. Najbliski analogii ima so crkvata Sv.
1335
SVETI NIKOLE
Petka# vo Mlado Nagori~ane (1628). Slikanata programa e prezemena od kupolnite crkvi.

LIT.: M. M. Ma{ni}, Crkvata Sv. Nikola/Sv. \or|i vo s. Orah kaj Kumanovo, Zbornik na trudovi, Po tragite na akademikot Vojislav J. \uri} (2007). M. M.
SVETI NIKOLE grad vo isto~niot del na RM so 13.746 `. (2002 g.). Se nao|a vo sredi{niot del na Ov~e Pole, od dvete strani na Svetinikolska Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 275 m. Zafa}a povr{ina od 430 ha. So regionalen pat na sever e povrzan so Kumanovo, a preku magistralniot pat M5 na jugozapad so Veles i na istok so [tip. Ima umereno-kontinentalna klima, so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 12,5C i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 472 mm. Sveti Nikole e stara naselba, koja vo po~etokot se vikala Klisali, a podocna stanala metoh na crkvata Sv. Nikola# spored koja go nosi i dene{noto ime. Status na grat~e dobilo vo XIX v. Me|u dvete svetski vojni imalo agrarno-zanaet~iska funkcija. Populaciski zapo~nuva da raste po Vtorata svetska vojna. Deneska naselenieto se sostoi glavno od Makedonci (13.367 `.), a od malcinstvata ima malku Vlasi (149), potoa Turci (80) i Romi (72). Sveti Nikole e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 48.289 ha, ima 33 naseleni mesta so 18.497 `. Od industrijata se zastapeni prehranbenata, tekstilnata i hemiskata industrija. Vo gradot ima gimnazija, sredno zemjodelsko u~ili{te i zdravstven dom.
LIT.: Mane û~kovi, Varo{ica Sv. Nikola na Ov~em Poqu, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, kw. XV-XVI, Skopqe, 1936; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
Crkvata Sv. Pantelejmon#, Veles (1840)
SVETI PANTELEJMON# golema trikorabna crkva vo Veles, so tremovi od tri strani, nad koi (na katot) se izgradeni galerii. Vrz osnova na za~uvaniot natpis vreàn nad ju`niot vlez, crkvata bila izgradena vo 1840 g. i e delo na najpoznatata graditelsko-zografskokopani~arska tajfa predvodena od Andrej Damjanov. Semejstvoto Renzovci DamjanovciZografovci poteknuva od s. Treson~e, vo predelot na Mala Reka, a podocna se naselile vo s. Papradi{te (Vele{ko). Semejnata tajfa bila organizirana i specijalizirana za da gi pokriva site potrebi povrzani so gradbata, ìvopisuvaweto i dekoriraweto na eden objekt, koristej}i go trudot na oddelni ~lenovi na sopstvenoto semejstvo. Taka, \or|i Damjanov bil zograf, Nikola Damjanov rezbar, a Kosta i Andrej graditeli. Andrej Damja-
Ikonostasot na crkvata Sv. Pantelejmon#, Veles (1840)
nov e roden vo 1813 g. Proektira i gradi pogolem broj crkvi, me|u koi: crkvata Sv. Jovan# (Kratovo) vo Osogovskiot manastir, Uspenie na Bogorodica# (Novo Selo, [tip), Sv. Nikola# (Kumanovo), Sv. \or|i# (Smederevo, RS), kako i crkvi vo Ni{, Saraevo, Pirot, Mostar i dr.
LIT.: K. Balabanov, Galerija na ikoni, [tip, 1972; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenicite na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
Panorama na Sveti Nikole
SVETI PANTELEJMON# manastirska crkva vo s. Nerezi, na Vodno (Skopje). Vrz osnova na za~uvaniot natpis, bila izgradena i ìvopisana vo 1164 g. so sredstvata na gospodin# Aleksej, sin na Konstantin Angel i na Teodora, najmladata }erka na imperatorot Aleksej I Komnen. Grade-
1336
SVETI PANTELEJMON#
Manastirskata crkva Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
na e od kr{en kamen, tuli i malter. Ima kombiniran oblik na sloboden i vpi{an krst vo pravoagolen prostor. Na zapadnata strana se nao|a narteks so poluobli~est svod. Crkvata e so pet kupoli. Kupolata nad centralniot del na naosot e pogolema, dodeka strani~nite se pomali. Fasadite se oìveani so trifori, koi od vnatre{nata strana se zayidani za da se sozdade pogolem prostor za slikawe. Kon sredinata na XVI v. centralnata kupola bila urnata, verojatno od silen zem-
toj period. Vo 1885 g. freskoìvopisot od XII i od XVI v. bil prekrien so slikarija od neuki majstori. Vo 1926 g., so zalagawe na istori~arot na umetnosta Nikola Okuwev, e izbri{an del od slikarijata so koja{to bile pokrieni starite freski vo crkvata. Slikarite na starata nere{ka crkva (verojatno dvajca glavni majstori, ~ii{to imiwa ne ni se poznati) spa|aat vo redot na najtalentiranite slikari na svoeto vreme. Slikaj}i kompozicii od ìvotot i stradawata Hristovi,
Freska: Ra|aweto na Bogorodica# (detaq) vo crkvata Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko
Freska: Oplakuvaweto na Hristos# vo crkvata Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
jotres. Podocna, taa bila obnovena i povtorno ìvopisana. Noviot freskoìvopis gi ima site karakteristiki na slikarstvoto od
tie go potenciraat dramatizmot, dotoga{ neviden vo slikarstvoto od toj period. Vo prvata zona se pretstaveni likovite na svetite
voini i drugite visoki crkovni velikodostojnici. Na yidovite, vo dopojasni pretstavi, se naslikani svetite bessrebrenici Kuzman i Damjan i Jovan Prete~a, a vo cel rast sv. Pantelejmon, patronot na crkvata, i sv. Trifun, na yidot vo severnata kapela. Od kompoziciite vo vtorata zona posebno mesto zazemaat: Oplakuvaweto Hristovo, Simnuvaweto od krstot, Vleguvaweto vo Erusalim, Preobraènieto i golemata kompozicija na Ra|aweto na Bogorodica i Vovedenieto Bogorodi~ino (na zapadniot yid). Fresko-slikarstvoto na yidovite na crkvata Sv. Pantelejmon# vo Nerezi e edno od najzna~ajnite slikarski ostvaruvawa ne samo vo XII v. vo Makedonija, tuku i vo srednovekovnata umetnost voop{to. Oltarniot prostor e zatvoren so ikonostas izraboten vo kamen, koj poteknuva od periodot na
1337
SVETI PANTELEJMON#
Freska: Simnuvaweto od krstot# vo crkvata Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
izgradbata na crkvata. Vo ramkite na ikonostasot se nao|aat i vo {tukatura izrabotenite ramki za likovite na sv. Pantelejmon i Bogorodica so maliot Hristos vo racete. Konacite vo manastirskiot kompleks se obnoveni vo ponovo vreme.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 210; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 13; Donka Barxieva-Trajkovska, Sv. Pantelejmon, Nerezi, Skopje, 2004. K.B.
SVETI PANTELEJMON# (PLAO[NIK) vo Ohrid manastirska crkva {to ja izgradil Kliment kon 893 g., vo forma na trikonhos vrz ostatoci na postara trikonhalna crkva, koja pak e izgradena vrz ostatoci na starohristijanska bazilika. Spored pi{uvaweto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt, crkvata se istaknuvala so svoite harmoni~ni kru`ni formi so val~est plan i bila poubava od soborniot hram. Vo vremeto na Klimenta crkvata kon zapad bila dogradena so krstoobrazen prostor so ~etiri stolbovi i najverojatno imala kupola nad centralniot prostor vo koja Kliment, spored negoviot biograf, so svoi race si go podgotvil grobot, od desnata strana na pronaosot. So poslednite arheolo{ki istraùvawa (izvr{eni vo 2000 g.) se konstatirani site fazi na gradbata na Svetiklimentoviot hram od IX do XIV v. Utvrdeno e deka krstoobrazniot del na crkvata bil obnoven kon krajot na XIII ili vo po~etokot na XIV v. i preku tribelon e povrzan so narteks. Severno i ju`no od trikonhosot bile dogradeni paraklisi, a okolu crkvata se razvival trem so kambanarija od zapadnata strana. Pred krajot na XV v.
1338
manastirskata crkva bila sru{ena i vrz nejzinite yidovi e izgradena xamijata ,,Sultan Mehmed#, poznata kako Imaret xamija. Vozobnovuvaweto na Svetiklimentovata crkva e izvr{eno vrz ostatocite od originalnite yidovi sledej}i gi site gradbeni fazi od IX do XIV v., potpiraj}i se i vrz komparaciskite analizi na crkvite {to postoele na teritorijata na Ohridskata arhiepiskopija. Freskoìvopisot, za~uvan na yidovite, go potvrduva postoeweto na eden od najgolemite ansambli od vrven likoven kvalitet vo ohridskata umetnost od sredniot vek. Otkrienite delovi na figuri vo proodot na protezisot, iako delumno so~uvani, go pokaùvaat najstariot za nas dostapen sloj od pretpaleologovskoto vreme, sekako naslikan verojatno vo XIXII v. Drugiot sloj okolu ol-
tarnata pregrada otkriva nekolku kompozicii: Vizijata na sv. Petar Aleksandriski, so~uvana skoro vo celost, so pretstavite na aleksandriskiot svetec i na gre{niot Arij. Na ~elo na nose~kite stolbovi se ostatocite od stoe~kite figuri na Isus Hristos i Bogorodica Molitelka svrtena kon svojot sin, so svitok vo racete so poznatiot dijalog vo koj Majkata moli za milost kon onie {to se ogre{ile vo Hristovoto u~ewe. Vo dolniot del na severniot yid od naosot, vo tematski i ideen soodnos so ovie likovi bil naslikan sv. Jovan Prete~a (Krstitel), a do nego eden arhijerej, verojatno sv. Kliment. Sudej}i spored golemite fragmenti otkrieni vo naosot, tuka se razvivale ciklusite na Golemite praznici i Hristovite stradawa, kako i pove}e figuri na svetci od dolnata zona. Re~isi vo celost se rekonstruirani istoriskite portreti na kesarot Duka, naslikan vo cel rast do mladiot po~inat sin Dimitrij, postaveni nad negoviot grob vo prvata polovina na XIV v. i fragmentite vo oddelenieto, ju`no od crkvata, ~ija namena se povrzuva so trpezarijata na manastirot. Osobeno zna~ewe za hramot ima otkrivaweto na portretot na sv. Kliment, koj{to blagoslovuva me|u kesarot Duka i sin mu Dimitrij. Toa e sigurna potvrda deka ktitorot na crkvata e sv. Kliment i deka narodot ja ~uvstvuval kako svetili{te {to nemu mu e posveteno. Praznicite na sv. Pantelejmon i sv. Kliment se odbeleùvale vo ist den. Sepak, vo site istoriski izvori, {to se so~uvani od XIII i XIV v., crkvata se spomnuva kako Svetiklimentov hram. Kolku golem bil ugledot na manastirot pokaùva
Manastirskata crkva Sv. Pantelejmon# (Plao{nik), Ohrid
SVETI SPAS#
vo isposnicata nad dene{niot P~iwski manastir, vo potkozja~kata mesnost Solinar. Svetitelskiot kult mu zaìveal vedna{ po smrtta, a se {irel preku religiozno-duhovnata, knièvnata, muzi~kata, likovnata i narodnata tradicija. Svetitelskiot kult mu se slavi vo bogoslu`bite, napi{ani se ìtija i slu`bi, naslikani se portreti vo freskoìvopisite, a se raskaùvaat mesni predanija i legendi.
LIT.: P. Slankamenac, Legende o ju`noslovenskim anahoretima, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, kw.1, Skopqe, 1925; Cv. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983; I. Velev, Kirilometodievskata tradicija i kontinuitet, Skopje, 1997, 235276; V. Stoj~evska-Anti}, Lokalni hagiografii vo Makedonija, II izdanie, Skopje, 2003. I. Vel.
SVETI SPAS# & v. Vovedenie na Sv. Bogorodica#.

Oltarot na crkvata Sv. Pantelejmon#, so originalna freska na tribelonot (XIIIXIV v.), Ohrid
SVETI SPAS# & v. Sveto Voznesenie#. SVETI SPAS# grobi{na crkva od krajot na XVI ili po~etokot na XVII v. vo s. Dovezence, jugoisto~no od Kumanovo. Ednokorabniot naos kon zapad prodolùva vo priprata, a dol` celata ju`na strana se protega zatvoren trem, so arhivolten premin kon pripratata. Apsidata od nadvore{nata strana e kvadratna. Yidnoto slikarstvo e za~uvano fragmentarno. Se nao|a vo delumno razurnata sostojba. M. M.
faktot deka povremeno negovite igumeni bile izbirani za ohridski arhiepiskopi. Igumenite na manastirot u~estvuvale i vo dogradbite i ìvopisuvaweto na drugi hramovi vo Ohrid. Ostatocite od ìvopisot {to nastanale neposredno po 1300 g. i po ova vreme se od najvisok likoven kvalitet; tie se dela na elitni zografi {to bile angaìrani i za drugi crkovni gradbi vo Ohrid. Otkrivaweto na pove}e grobovi vo samiot hram, so brojni prilozi, govorat deka tuka se pogrebuvani istaknati li~nosti od crkovniot i op{testveniot ìvot na gradot i na Ohridskata arhiepiskopija. Ne slu~ajno osmanliskiot udar vo Ohrid bil naso~en tokmu kon ovoj manastir, svetilnik na hristijanstvoto, na pismenosta, obrazovanieto i otporot na tu|inskata vlast.
LIT.: D. Koco, Klimentoviot manastir Sv. Pantelejmon i raskopninite pri Imaret vo Ohrid, Zbornik na Filozofskiot fakultet#, 1, Skopje, 1948, 129181; Ibid., Trikonhalnite crkvi vo Klimentovo vreme, Slovenska pismenost. 1050-godi{nina na Kliment Ohridski, Ohrid, 1966, 9198; Ibid., Novi podatoci za istorijata na Klimentoviot manastir, Sv. Pantelejmon vo Ohrid, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 19, Skopje, 1967, 245255; Cv. Grozdanov, Novi soznanija za ìvopisot na Klimentovata crkva Sveti Pantelejmon vo Ohrid, Predavawa na IX seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, SkopjeOhrid, 9. VIII 25. VIII 1976, 188194; istiot, Plao{nik: vozobnovenata manastirska crkva na Sv. Kliment i Pantelejmon, Ohrid, 2003, 533. Cv. Gr. Kr. T.
no poteknuva od sredniot vek. Vo tekot na nejzinoto postoewe bila ènski manastir. Poznata e pod imeto Babite.
LIT.: K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica vo Novo Selo [tip, [tip, 1972. K. B.
Crkvata Sv. Spas#, s. Pravednik, Kavadare~ko (1625)
Freska: Sv. Prohor P~iwski#, Lesnovo (XIV v.)
SVETI POKROV NA BOGORODICA manastirska crkva vo Novo Selo ([tip). Ne e poznato koga bila izgradena. Nesomne-
SVETI PROHOR PÎWSKI (Ov~epolsko, XI v.) monah pustinoìtel, asket, prepodoben i ~udotvorec. Zaedno so prepodobnite Joan Rilski, Joakim Osogovski i Gavril Lesnovski bile osnovopolo`nici na ju`noslovenskoto i na makedonskoto eremitsko (anahoretsko) mona{tvo. Spored hagiografskite podatoci, poteknuva od Ov~e Pole vo Makedonija, a po~nal da se podvizuva kaj kumanovskoto selo Staro Nagori~ane. Asketuvaweto go vr{el
SVETI SPAS# crkva vo blizina na s. Pravednik (Kavadare~ko). Gradena od kr{en kamen, pridelkani bigorni blokovi za prozorcite i za nadvratnicite i od malter. Mala, ednokorabna crkva, so poluobli~est svod i polukru`na apsida od nadvore{nata strana. Spored za~uvaniot natpis, ktitorite pop Mihail, Pavle, Pejo, Jovan, Krsto, pop Kuzman, Marko, Stojko i Cvetko, so li~ni darenija i trud, ja izgradile crkvata vo 1625 g. Freskoìvopisot, koj e delumno za~uvan, e delo na nepoznat zograf so skromni mo`nosti.
1339
SVETI SPAS#
za~uvan na ju`niot yid, se smeta deka taa bila izgradena i ìvopisana vo XVI v. Vo 1689 g., pri opoàruvaweto na gradot, nastradala i crkvata. Bila obnovena vo po~etokot na XIX v. (1820). Vo periodot od 1819 do 1824 g. e izraboten golemiot ikonostas, delo na kopani~arskata tajfa predvodena od Petre Filipovski-Garkata (od s. Gari). Vo izrabotkata na ikonostasot u~estvuvale i Marko, bratot na Petre Filipovski, i Makarija Fr~kovski (od s. Gali~nik). Na edno pano od ikonostasot tie napravile i svoj grupen portret, na koj tajfata e pretstavena vo proces na rabota. Za~uvani se nekolku ikoni vo crkvata, koi se delo na poznatiot tresone~ki zograf Di~o Krstev.
LIT.: K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 6769. K. B.
Crkvata Sv. Spas#, Skopje
SVETI SPAS# crkva vo Skopje, vo blizina na skopskata tvrdina Kale. Dosega ne se otkrieni
to~ni izvorni podatoci za vremeto koga e izgradena. Vrz osnova na fragmenti od freskoìvopisot,
Pe{ternata crkva Sv. Spas# s. Vi{ni, Stru{ko (XV v.)
SVETI SPAS#, Vi{ni pe{terna crkva, severozapadno od Struga vo kawonot na Beli~ka Reka, smestena vo edna golema prirodna pe{tera na strmite padini na planinata Jablanica. Te{ko dostapna, ovaa crkva svoevremeno imala drvena katna konstrukcija i yidan del vo osnovata {to vsu{nost ja zatvoral pe{terata od ju`nata strana. Prirodnite oblici na pe{terata se iskoristeni za slikawe na freskoìvopisot, Bogorodica Spiliotisa# so maliot Hristos vo izdlabenata konha pod Liturgiskata slu`ba na arhijereite so slikawe na Hristos Agnec opkruèn so heruvim i ~etiri angeli |akoni. Strani~no od Bogorodica se naslikani sv. Petka, sv. Tekla, sv. Nedela, sv. Marena i svetite lekari Kuzman i Damjan. Po stilskite karakteristiki ìvopisot e datiran vo po~etokot na XV v.
LIT.: Cvetan Grozdanov, Yidnoto slikarstvo i ikonopisot vo Stru{kiot kraj, Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 339; Gojko Suboti, Ohridska slikarska {kola od XV vek, Ohrid, 1980, 24-25. S. C.
Ikonostasot na crkvata Sv. Spas#, Skopje (1819-1824)
SVETI STEFAN# manastirska crkva vo s. Kon~e (Radovi{ko). Gradena od delkan kamen, so naizmeni~ni redovi od tuli i od malter. Vo osnovata ima vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so kupola vrz osmostran tambur {to leì vrz ~etiri stolba. Oltarnata apsida od nadvore{nata
1340
SVETIEV
svetite Konstantin i Elena i dvajca monasi-anahoreti na severniot i zapadniot yid.

LIT.: Voislav J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 90; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 153-154; Gojko Suboti, Ohridskata slikarska {kola od XV vek, Ohrid, 1980, 7677. S. C.
Manastirskata crkva Sv. Stefan#, s. Kon~e, Radovi{ko
strana e tristrana, so visok prozorec vo sredinata. Spored za~uvanite podatoci, taa bila izgradena so sredstva na velikiot vojvoda Nikola Stawevi}. Vo literaturata kako godina na izgradbata i ìvopisuvaweto se zema 1366, koga car Uro{ so svoja hrisuvula potvrdil crkvata da bide priloèna na svetogorskiot manastir Hilandar. Se smeta deka freskoìvopisot izveden vo vnatre{nosta na crkvata poteknuva od 1366 do 1371 g. Od nego ostanale nekolku likovi na svetiteli i mal broj kompozicii, me|u koi i Pri~estuvaweto na apostolite i Poklonuvaweto na Agnecot (vo apsidata). Kon sredinata na XVII v. bila zapu{tena i napu{tena, a potoa (XIX v.) obnovena, pri {to bil dograden i otvoren trem. Ikonite na noviot drven ikonostas se delo na zografite Dimitar Andonov-Papradi{ki i Kostadin Iv. Vangelov. Vo dvorot na manastirot, koj bil ograden so visok yid, se za~uvale ostatoci od odbranbenata kula-pirg.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; S. Novakovi, Zakonski spomenici srpskih dràva sredweg veka, Beograd, 1912, 444; I. Snegarov, Istori na ohridskata arhiepiskopi-patriar{i (II), Sofi, 1932; R. M. Gruji, Zadu`bina velikog vojvode Nikole Stawevia u Kon~i kod Strumice, Starinar, SAN, n.s. 34, 1952, Beograd; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 76; K. Balabanov, Prilog kon prou~uvaweto na manastirskata crkva Sv. Stefan vo s. Kon~e, Radovi{ko, Kulturno nasledstvo, Skopje, 1978, 261 267. K. B.
SVETI TRIFUN hristijanski pravoslaven praznik posveten na svetiot ma~enik Trifun (14/1 fevruari). Praznikot e poznat glavno po obrednoto zakrojuvawe na lozjata. Toj e zemen za
ìvopis, del od kompozicijata na Liturgiskata slu`ba na arhijereite pred Hristos Agnec. So arheolo{kite iskopuvawa se otkrieni delovi od nekoga{nata kamena oltarna pregrada i mno{tvo fragmenti od freskite, me|u koi i del od ktitorskiot natpis. Crkvata e {iroko datirana vo S. C. XIII i XIV vek. SVETI ÊTIRIESET SEVASTISKI MAÊNICI.# (s. Bansko) crkva vo urnatini so nekolku raskopani grobovi koi sodràt prilozi od srednovekoven nakit. Lokalitetot e smesten na severoisto~niot kraj na seloto Bansko, 11 km jugoisto~no od Strumica, vo severnoto podno`je na Belasica. So iskopuvawata (D. Koco, P. Miqkovi}-Pepek) e otkrien redok arhitektonski oblik so ostatoci od sintronos. Prou~uvawata i konzervacijata na ikonostasot upatuvaat na XIXII v.
LIT.: D. Koco P. Miqkovi}-Pepek, Novootkrienata crkva na lokalitetot Sv. êtirieset# vo s. Bansko Strumi~ko, Zbornik na trudovi, Strumica, 1989, 6599. El. M.
Freska: Sv. Trifun# vo crkvata Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
pokrovitel na meanxiskiot esnaf, no e za{titnik i na lozarite i gradinarite. Se veruvalo deka gi {titi lozjata i gradinite od razni {teti i nesre}i (bolesti, insekti, gradonosni oblaci i dr.). Na praznikot rano nautro se odelo v crkva, kade {to sve{tenikot vr{el slu`ba i svetel voda. So taa voda lu|eto gi prskale lozjata i go izveduvale obrednoto zakrojuvawe. Sve{tenikot, po pro~ituvaweto na molitvite, go poprskuval lozjeto so osvetena voda i zakrojuval tri lozi so blagoslovot Daj Boè beri}et#. Prese~enite lozi gi poturale so vino i so rakija. Vo nekoi mesta bilo obi~aj lu|eto da se trkalaat niz lozjata, spored principot na imitativnata magija, za da se trkalaat i bo~vite polni so vino. Vo praznikot se sleani pove}e prethristijanski pretstavi.
LIT.: Sbornikq otq bqlgarski narodni umotvorenix, =astq treta, otdelq I i II, Bqlgarski obi=ai, obrxdi, sueverix i kost\mi, kniga VII. Sqbralq i izdava K. A. {apkarev, Sofix, 1891; Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960. M. Kit.
SVETIVRA^KI PARTIZANSKI ODRED JANE SANDANSKI# (m. Kuriloto, 15. VI 9. IX 1944) oruèna edinica na NOD vo Pirinskiot del na Makedonija. Odredot bil formiran od partizani od Alibotu{kata partizanska ~eta i partizani od Svetivra~ko i od Melni~ko, so komandant Stoj~o Georgiev, politi~ki komesar Boris Cvetkov. Sodejstvuval so Petri~kiot partizanski odred Andon Popov# i partizanite od Egejskiot del na Makedonija vo sostav na ELAS.
LIT.: Kiril Nikolov Hadìev, Mrtvite ne vzkrsvat. Spomeni, Sofi, 1994; Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966. V. Jot.
SVETI STEFAN# pe{terna crkva na lokalitetot Pancir-Gorica, 5 km jugoisto~no od Ohrid na patot za Sv. Naum#. Mala pe{terna crkva prilagodena na oblikot na karpata so doyidan kamenen yid od ju`nata strana. Od natpisot vo ni{ata na |akonikonot se doznava deka ktitorski zaslugi za crkvata imale Velika Varo{ (Ohrid) i selata [ipokno, Kowsko i Gorica. @ivopisot e nastanat kon krajot na XIV v., a od nekoga{nata freskodekoracija se za~uvani pretstavite na Bogorodica i svetite otci vo oltarniot del, Deizisot, sv. Petka,
SVETI ÊTIRIESET MAÊNICI# mala ednokorabna crkva vo enorijata Gerakomija, vo blizina na dene{nata zgrada na Muzejot i Zavod vo Ohrid. Od crkvata denes se vidlivi samo temelite na ju`niot i zapadniot yid, kako i ne{to povisokiot yid na oltarnata apsida, kade {to e za~uvan i del od prvobitniot
Vladimir Svetiev
SVETIEV, Vladimir (s. Svetomitrani, Prilep, 14. VII 1945) akter. Diplomiral na Akademijata za teatarska umetnost vo Zagreb na Oddelot za akterska igra (1971). ^len e na Dramata na MNT (1971-1992). Istata godina stanuva ~len na Teatarot na Ro1341
SVETIEV
mite Pralipe#, so koj raboti vo Milhajm, Germanija. Od 1994 g. povtorno se vra}a na rabota vo Dramata na MNT.
Ulogi: Luka (Pelinovo#), Ludiot (Dnevnikot na ludiot#), Pere To{ev (@itoqub#), Baal, Ri~ard III (vo istoimenite dela), Pero (Crna dupka#), Done (Ramna zemja#), Meto (Glogoviot xbun#), Igwat Glembaj (Gospoda Glembaevi#) i dr. R. St.
Petnaeset tiveriopolski ma~enici# vo Strumica, Sv. Pantelejmon# na Golak, Sv. Bogorodica# vo Berovo, Sv. Joakim OsoRat. Gr. govski#.
A. Svetieva: Glasnik# (1970)
Todor Svetiev
SVETIEV, Todor (Bitola, 26. XII 1952) pijanist. Diplomiral na FMU vo Skopje (V. Krpan, 1977), kade {to i magistriral (V. Krpan, 1979). Specijaliziral na Dràvniot konzervatorium vo Sankt Peterburg (V. Kalmikov, 1983). Od 1983 g. profesor na FMU vo Skopje. Koncertiral kako solist i kameren muzi~ar (Duo AtanasovSvetiev; Kufojanakis Svetiev) vo Republikata i vo pove}e evropski zemji. Sn. ^.-An.
nikistraùva~ za plasti~nata narodna ornamentika vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje (1. XII 1977 14. III 1990) i gi istraùvala kopani~arskite izvedbi na tavanicite vo Debar. Profesor na Katedrata za etnologija vo Institutot po geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Kako vajar, imala samostojni izlo`bi vo Skopje (1970, 1973 i 1989), Belgrad (1970, 1984 i 1988), Qubqana (1986), Ohrid (1987) i Vara`din (1988).
BIBL.: Rezbareni tavani, dolapi i vrati vo Makedonija, Skopje, 1992; Etnolo{ko i kulturno-antropolo{ko prou~uvawe na Pore~e, Skopje, 2003. LIT.: Viktorija Vasev Dimeska, Aneta Svetieva, Skopje, 1989; Sowa Abaxieva, Gledaweto kako (ne)bivawe. @enski prilog kon metodolo{kiot diskurs na modernizmot, vo: Pra{awa za makedonskiot modernizam, Skopje, 2000 ; 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 19502000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 147; Likoven adresar na Makedonija, Skopje, 1994, 107-108 i 119-120. S. Ml.
Crkvata Sv. Petnaeset Ma~enici#, Strumica (IX- X v.)
SVETITE PETNAESET TIVERIOPOLSKI MAÊNICI arheolo{ki kompleks od crkvi i grobovi na jugoisto~nata periferija na Strumica, okolu 1 km jugoisto~no od Carevi Kuli. Vrz temeli na tribrodna ranohristijanska bazilika e izgradena krstoobrazna (petkupolna) bazilika od krajot na IX ili po~etokot na X v. Me|u nekolkute yidani grobnici posebno e interesna centralnata ranohristijanska grobnica. Na nejziniot zapaden yid dopolnitelno, vrz nov malter e ìvopisana kompozicija so dopojasja na Svetite Petnaeset tiveriopolski ma~enici, verojatno vo vremeto na gradeweto na srednovekovnata crkva. Vo grobovite e najden srednovekoven nakit.
LIT.: D. Koco P. Miqkovi}-Pepek, Rezultatite od arheolo{kite iskopuvawa vo 1973 g., vo crkvata Sv. 15 Tiveriopolski ma~enici# Strumica, ZAM, XIIIIX (19751978), Skopje, 1978, 93104. El. M.
Aneta Svetieva
SVETIEVA, Aneta (Bitola, 14. XII 1944) vajar, magister po likovni umetnosti i doktor po etnologija, istraùva~ na narodnata umetnost i univ. profesor vo Zavodot za etnologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Diplomirala (1968) i magistrirala (1970) vo klasata na prof. Jovan Kratohvil na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad na tema Savremena kretawa u svetskoj skulpturi i kod nas# (5. VI 1970) i doktorirala na Filozofskiot fakultet Katedra za etnologija vo Belgrad na tema Rezbarene tavanice, dolapi i vrata u Makedoniji# (16. V 1988). ^len e na DLUM (1975). Bila asistent i nau~en sorabot1342
SVETILI[TA VO MAKEDONIJA sveti mesta crkvi i manastiri so razvien kult i poseta od poklonici hristijani. Vo Makedonija ima mnogu stara tradicija, najizrazena na praznicite na koi im se posveteni svetili{tata. Toga{ vernicite od cela Makedonija doa|aat vo svetite mesta, nosej}i darovi, prespivaat vo toj svet ambient i se poklonuvaat na svetite centri. Najbrojno se poseteni duhovnite centri: Sv. Naum Ohridski# vo Ohrid i Sv. Kliment Ohridski# na Plao{nik vo Ohrid, Sv. Erazmo Ohridski#, Sv. Bogorodica# vo Kali{ta, Sv. Jovan Bigorski#, Sv. Atanasij# vo Le{ok, Sv. Bogorodica# na Matka, Sv. Jovan# vo Kapi{tec, Sv. Ilija# vo Mirkovci, Sv. \or|i# vo Deljadrovci, Sv. Gavril Lesnovski#, Sv.
Ikona: Sv. Prohor P~iwski, Sv. Joakim Osogovski, Sv. Jovan Rilski i Sv. Gavril Lesnovski, vo hramot Sv. Jovan#, Kratovo (XIX v.)
SVETITELI OD MAKEDONIJA (IXXVIII v.) pova`ni svetiteli se: svetitelite prosvetite-
SVETO PREOBRA@ENIE#
li sv. Kiril i Metodij, sv. Kliment i sv. Naum Ohridski (od IXX v.), pustinoìtelite: sv. Joakim Osogovski, sv. Gavril Lesnovski i sv. Prohor P~iwski (od XI v.); sv. Ilarion Meglenski, borec protiv eretizmot (od XII v.); sv. Jovan Kukuzel (od XIV v.), zasluèn za crkovnoto peewe, i ma~enicite za pravoslavnata vera: sv. Nektarij Bitolski (od XV v.), sv. \or|i Kratovski, zapalen na klada vo 1515 g. vo Sofija, sv. Zlata Meglenska, nastradana vo 1795 g. i sv. Spaso Radovi{ki, nastradal vo 1774 g.
LIT.: Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997. M. G.
SVETO BLAGOVE[TENIE# crkva vo centarot na Prilep. Trikorabna bazilika, so tri polukru`ni apsidi od isto~nata strana. Gradena od graditelskata tajfa na poznatite prilepski graditeli Kosta Lauco i Riste Taslam~e (1838). Yidnite sliki vo prostorot na apsidata i proskomidijata, vrz osnova na stilskite karakteristiki, mu se pripi{uvaat na prilepskiot zograf Jovan Atanasov Budimov-Prilep~anin. Golemiot ikonostas raboten vo rezba (185558) e delo na kopani~arot Dimitrija Stani{ev. Ikoni za ikonostasot, me|u drugite, rabotel i zografot Adam~e Najdenov od Prilep.
Manastirskata crkva Sv. Preobraènie#, s. Zrze, Prilepsko (XIV v.)
Toga{ bile izraboteni i nekolku golemi prestolni ikoni, delo na mitropolitot Jovan-Zograf i jeromonahot Makarij. Vo prvata polovina na XVI v. bile prezemeni grade`ni raboti za sanirawe na odredeni o{tetuvawa, pri {to povtorno bila ìvopisana starata crkva. Vo XVII v. od severnata strana na crkvata bila dogradena nova crkva, posvetena na sv. Petar i Pavle. Starata crkva bila ìvopisana vo 1369 g., so sredstvata na sinovite na Hajko (Pribil i Priezd) i nivnata majka. Vo literaturata postoi stavot deka zad imiwata na Pribil i Priezd moèbi se krijat spomnatite vnuci na monahot German, mitropolitot Jovan-Zograf i negoviot brat jeromonahot Makarij.
SVETO PREOBRA@ENIE# manastirska crkva vo s. Zrze (Prilepsko). Kompleksot se sostoi od sredi{na ednokorabna crkva so poluobli~est svod, Sv. Preobraènie#, crkvata Sv. Petar i Pavle#, nadvore{na priprata na zapadnata strana i gradbata na crkvata od ju`nata strana. Spomenatite crkvi {to go so~inuvaat kompleksot poteknuvaat od razli~ni vremenski periodi. Najstarata, Sv. Preobraènie#, spored za~uvaniot natpis, bila izgradena so zalagawe i so sredstva na monahot German, vo vremeto na vladeeweto na car Du{an (sredinata na XIV v.). Podocna, vo vremeto na vladeeweto na kral Volka{in griàta za odrùvaweto na manastirot ja prezele vnucite na monahot German, mitropolitot Jovan-Zograf i negoviot brat jeromonahot Makarij. Ne moèj}i da go izdrùvaat manastirot, po zazemaweto na ovie kraevi od strana na Osmanliite (okolu 1400 g.), bra}ata mu go otstapile manastirot na nivniot kmet Konstantin i na negovite sinovi (Jakov, Kalojan i Dimitar). Tie pridonele za povtorno zaìvuvawe na manastirot.
Ikona: Isus Hristos spasitel i ìvotodavec#, rabotilnica na zografot Mitropolit Jovan, crkva Sv. Preobraènie#, s. Zrze, Prilepsko (XIV v.)
1343
SVETOVNI
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980, 187190. K.B.
SVETOVNI UÎLI[TA vid u~ili{ta {to se razvivaat vo vremeto na Prerodbata, a koi, spored sodrìnata, procesite i sredstvata na vospitanie i obrazovanie, bitno se razlikuvale od (v.) }elijnite u~ili{ta. Nivnata pojava bila uslovena prvenstveno od potrebite na ekonomskiot i op{testveniot razvoj, no i od podemot na makedonskite gradovi i na makedonskoto gra|anstvo, koe stanuvalo s# pozna~aen faktor na kulturno-prosvetniot ìvot. Prvite vakvi u~ili{ta bile otvoreni vo ~etiriesettite godini na XIX v.: Veles (1838), [tip (1840) i Skopje (1848). Glavni inicijatori za otvorewe svetovni u~ili{ta bile trgovcite i zanaet~iite. Nivniot broj postojano rastel, postepeno potisnuvaj}i gi }elijnite u~ili{ta, a so toa se zgolemuvalo i nivnoto vlijanie vo op{testveniot ìvot. Pri krajot na sedumdesetite godini na XIX v., svetovni u~ili{ta imalo, re~isi, vo site makedonski gradovi i vo pogolemite sela. Postoele dva tipa: osnovni ili (v.) zaemni u~ili{ta i (v.) glavni. Odigrale zna~ajna uloga vo razvojot na osnovnoto i na srednoto obrazovanie vo Makedonija, a so toa dale i zna~aen pridones vo razvitokot na makedonskoto op{testvo.
Manastirskiot kompleks Velika Lavra Sv. Atanasij#, Sveta Gora
SVETOGORSKI MANASTIRI duhoven pravoslaven centar na Sv. Gora so 20 manastiri i pove}e od sto skitovi i }elii. Legendarnite izvori svedo~at deka manastirski hramovi bile gradeni u{te od IV v., koi vo ranohristijanskiot period nastradale. Vo periodot me|u X i XIII v. vrz nivnite urnatini bile izgradeni postojnite 20 manastiri. Velikata Lavra Sv. Atanasij ja osnoval monahot Atanasij (963) i sostavil mona{ki ustav (Atanasiev tipik), po koj se rakovodat site svetogorski manastiri. Spored legendata, manastirot Vatoped bil izgraden u{te vo 383 g., a bil obnoven me|u 972 i 980 g. Spored Svodnata gramota, Zografskiot manastir Sv. \or|i bil osnovan vo 919 g. od trojcata bra}a ohri|ani Mojsej, Aron i Joan Selima. Iverskiot (Gruziski) manastir Uspenie Bogorodi~no go osnoval monahot Joan vo 980 g. nad urnatinite na paganski hram od
1344
IIIIV v. Hilendarskiot manastir Vovedenie Bogorodi~no bil osnovan vo 1199 g., a vo srpskite izvori se povrzuva so dejnosta na sv. Sava. Manastirot Dohiar Sv. Arhangel go osnoval Eftimij Vizantiski vo X v. Manastirot Sv. Pantelejmon bil izgraden vo prvata ~etvrtina na XIX v. kako pro{iruvawe na porane{niot manastir Star Rusik, a vo nego prestojuvale i do 3.000 monasi. Drugi svetogorski manastiri se: Dionisij, Kutlumu{, Pantokrator, Ksiropotamo, Karakal, Filotej, Simopetra, Pavel, Stavronikita, Ksenofont, Grigorij, Esfigmen i Kostamonit. Od site 20 svetogorski manastiri deneska 17 se gr~ki, 3 se slovenski: Zograf (bugarski), Pantelejmon (ruski) i Hilendar (srpski). Re~isi vo site manastiri prestojuvale makedonski monasi i knièvnici. Vo bogatite manastirski biblioteki ima rakopisi so makedonska proveniencija i so makedonska jazi~na redakcija.
LIT.: E. A. Mendieta, Mount Athos. The garden of the Panaghia, Berlin-Amsterdam, 1972; Georgi Tra~ev, Manastirit v Makedoni, Sofi, 1933; B. Milev-Ogin i M. Berberov, Aton legenda ìva, Sofi, 1981. I. Vel.
slalom na rekata Treska bile odràni vo Makedonija (22.29. VI 1975), so u~estvo na kajakari od 22 zemji. Pokrovitel bil Kiro Gligorov, pretsedatel na Sobranieto na SFRJ. Rezultati vo spust maì: vo K-1 prv J. P. Barni (Belgija), vo C-1 prv J. L. Verger (Francija), vo C-2 prv [indlerPio~ (SR Germanija), ekipno: vo 3 K-1 prva Avstrija, vo 3 C-1 SR Germanija, vo 3 C-2, Francija, a Jugoslavija bila na pettoto mesto, dodeka edna od trite ekipi bila od Makedonija Skender-Angelovski; èni: vo K-1 prva G. Rothasus (SR Germanija), ekipno vo 3 K-1, Anglija, me{a-
Kajakarot na divi vodi Atanas Nikolovski
SVETSKA ORGANIZACIJA NA CIONISTI^KITE @ENI (WIZO Womans International Zionist Organization) filijala vo Skopje. Osnovana (1932) za da razviva obrazovna i humanitarna dejnost. Pri osnovaweto site ~lenki od Evrejskoto ènsko zdruènie preminale vo Organizacijata.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.
SVETSKI PRVENSTVA VO KAJAK NA DIVI VODI sportska disciplina. Devettoto svetsko prvenstvo vo spust na rekata Radika i ~etirinaesettoto vo
no vo C-2 prvi Rose-Rose (SR Germanija), a MitevskaMladenovski edinaesetti, Mladenovska Selman dvanaesetti i Miti} Popovski trinaesetti (Jugoslavija), vo 3 C-2 prva Francija, a Mitevska-Mladenovski, MladenovskaSelman i Miti}Popovski ~etvrti (Jugoslavija). Rezultati vo slalom-maì: vo K-1 prv S. Horn (DR Germanija), vo C-1 prv P. Sodomka (êhoslova~ka), vo C-2 prvi Kre~merTrumer (DR Germanija), a Jovan Jakimovski Jordan Jakimovski dvaeset i ~etvrti (Jugoslavija), ekipno vo 3 K-1 prva SR Germanija, {esta Jugoslavija Z. Ibrahimbegovi}, M. Spasovski, F. Bari~, vo 3 C-1 prva êhoslova~ka, vo 3 C-2 prva DR Germanija. @eni: vo K-1 prva M. Cvirtnievi~ (Polska), S. Koleva dvaeset i {esta (Jugoslavija), vo 3 K-1
SEBUGARSKI
prva [vajcarija, Jugoslavija {esta Z. Kurnik, V. Ko{anin, S. Koleva, me{ano vo C-2 prvi LidaGilman (SAD), ~etvrti MicevskaNikolovski i petti MladenovskaSelman (Jugoslavija).
LIT.: Du{ko Simonovski: Kajakot vo Makedonija, Skopje, 1994. D. S.
SVETSKO PRVENSTVO VO BOREWE SLOBODEN STIL (Skopje, 1981) sportska disciplina. Na Prvenstvoto u~estvuvale reprezentacii vo borewe sloboden stil od 31 dràva vo svetot so 160 bora~i. Doma}in na Prvenstvoto bil Sojuzot na bore~kite sportovi na Makedonija, koj se pokaàl kako odli~en organizator. Natprevarite bile odràni vo halite na Skopskoto sajmi{te. Reprezentacijata na Jugoslavija bila sostavena od makedonskite bora~i. [aban Seidiu osvoil vtoro mesto, a drugite se plasirale: êdo Nikolovski na sedmoto, Abdula Memeti na osmoto, Kiro Ristov na devettoto, Koce Efremov i Mirko Dim~evski na desettoto mesto. F. \. SVETSKO PRVENSTVO VO KO[ARKA svetski ko{arkarski natprevar. Organizator na [estoto svetsko prvenstvo vo ko{arka bila Jugoslavija (1970). Natprevarite bile odràni po grupi so po 4 reprezentacii vo Saraevo, Split i Karlovac (10 13 maj). Po dve prvoplasirani ekipi ja formirale A#-grupata, vo koja vlegla i Jugoslavija kako doma}in. Tie gi prodolìle natprevarite vo Qubqana, kade {to Jugoslavija go osvoila prvoto mesto i stanala svetski prvak. Drugite ekipi: Avstralija, Kanada, Koreja, Kuba, Polska i Egipet ja formirale B#-grupata i se natprevaruvale vo Skopje (1623 maj) za plasman od 814 mesto. D. S. SVETSKO PRVENSTVO VO KUGLAWE (Skopje, 2128. X 2006) prvo poedine~no Svetsko prvenstvo vo kuglawe, so u~estvo na 47 kuglari i 56 kuglarki od 18 zemji od svetot. Makedonskata reprezentacija nastapila vo sostav: Boris Benedik, Damir Fu~kar, Todor Manev, Kosta Manev, Mensur Ajdin, Dan~e Gievska, Aleksandra Nikolovska i Aleksandar Anastasovski trener. Natprevarite se odvivale vo konkurencija za poedinci, dvojki i kombinacija, za maì i èni. Najdobro plasiran od Makedonija bil Boris Benedik na pettoto mesto poedine~no. D. S. SVETSKO PRVENSTVO VO HOKEJ odràno vo A#-grupata vo Stokholm ([vedska), B#-
grupata vo Qubqana i C#-grupata vo Skopje, so po 6 reprezentacii (1969). Reprezentacijata na Jugoslavija igrala vo B#-grupata i go zazela tretoto mesto, odnosno devettoto vo kone~niot plasman. Na lizgali{teto vo Skopje, koe vo taa godina bilo pu{teno vo upotreba, se natprevaruvale reprezentaciite na Bugarija, Danska, Japonija, Ungarija, Holandija i [vajcarija. Pobedila Reprezentacijata na Japonija, taka {to se kvalifikuvala vo grupata B# za natprevari vo naD. S. rednata sezona. SVETULKI (Cantharidae) mali tvrdokrilni insekti. Dolgi se 12 cm. Svetat vo mrak, po {to i go dobile imeto. Samo ma`jacite imaat tenki, ne`ni i meki krilja, kaj nekoi vidovi ènkite se beskrilni. Se pojavuvaat, obi~no, vo juni i vo juli. Vo svetot se poznati okolu 6.000 vidovi. Vo MaGolema svetulka kedonija ovaa familija ne e dovolno istraèna. Poznati se nekolku vidovi, od koi najpoznata e golemata svetulka (Lampyrus noctiluca L.).
Makedonskata pravoslavna crkva, iskaàna i na Vtoriot crkovnonaroden sobor vo Ohrid (1958).

SVILARKI (Bombycillidae) mali ptici od podredot na pticipeja~ki (Oscines). Kaj nas se sre}ava samo eden vid: svilarka (Bombycilla garrulus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Svilarka Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
SVIWA, DIVA (Sus scrofa) krupen cica od redot parnokopitni (Artiodactyla), so cvrsto gradeno telo, so kratki noze i so izdolèna glava koja zavr{uva so konusovidna ril- Diva sviwa ka. Vo Makedonija e {iroko rasprostraneta vo ridsko planinskite regioni.
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Ci ca~ina Makedonia, Skopje, 1998; A. J. MitchellJoj nes, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
SVE[TENI^KA KONFERENCIJA (Skopje, 810. V 1946) istoriski sobir so u~estvo na 128 sve{tenici od cela Makedonija. Konferencijata donela Rezolucija vo koja se baralo Crkvata vo Makedonija da ima narodni arhijerei i sve{tenstvo i samoupravnost vo re{avaweto na site vnatre{ni crkovno-narodni pra{awa, narodnite arhijerei da gi izbira narodot i sve{tenstvoto, da se raboti na formirawe na Pravoslavna crkva na Jugoslavija, vo koja }e vlezat site crkvi od republikite, vrz ramnopravni na~ela.
SVE[TENI^KO ZDRU@ENIE NA MAKEDONIJA (31. XII 1947) osnovano vo zgradata na Mitropolijata vo Skopje, so u~estvo na sve{tenici od cela Makedonija. Po osnovaweto stanalo ramnopraven ~len na Sojuzot na sve{teni~kite zdruènija na pravoslavnite sve{tenici na Jugoslavija. Ja dobilo poddr{kata od site sve{tenici i zdruènija za sozdavawe na
SVRAÎWA (Laniidae) familija mali grablivi ptici od podredot pticipeja~ki (Oscines), od koja vo Makedonija se registrirani 5 vidovi: crvenogrbo svra~e (Lanius collurio), crvenoglavo svra~e (Lanius senator), belo~elno svra~e Crvenogrbo svra~e (Lanius nubicus), malo sivo svra~e (Lanius minor) i golemo sivo svra~e (Lanius excubitor).
SEBUGARSKI SOJUZ OTEC PAISIJ# (19411944) bugarska fa{isti~ka organizacija formirana vo 1927 g. Vo Makedonija bila formirana vo 1941 g. Celta
1345
SEVRSKI
$ bila da ja {iri bugarskata propaganda vo Makedonija, me|u mladinata vo osnovnite i vo srednite u~ili{ta, za obedinuvawe na Bugarite vo granicite na Bugarija i nadvor od nea vo imeto na visokite nacionalni ideali#.
LIT.: Prof. G. P. Genov, Dimitr Todorov, K Tanev, Vseblgarski sz Otec Paisi#, Sofi, 1941; \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944 godina, Skopje, 2002. \. Malk.
ti~ni sedimentni karpi se vbrojuvaat: bre~ite, konglomeratite, peso~nicite, alevrolitite, lesot, pelitolitite i glincite. Vo grupata hemiski sedimentni karpi se vbrojuvaat: varovnicite, dolomitite, laporcite, bigorot, mermerniot oniks, travertinite, kredata za pi{uvawe, kako i siliciskite sedimenti. Vo organogenite sedimentni karpi se vbrojuvaat: dijatomejskata zemja, silicitite i ro`wacite.
KNOJ, a drug del vo êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. Istovremeno, vo sostavot na Sedmata brigada vlegla êtvrtata {iptarska brigada, prete`no so borci od albanska nacionalnost. Od ovoj period vo literaturata e poznata i kako Sedma makedonsko-albanska brigada, a nekoga{ kako Sedma albanska brigada. So Korpusot u~estvuvala vo probivot na Sremskiot front, vo Osloboduvaweto na Slavonska Poèga i Zagreb.
LIT.: K(onstantin) P(opovski), Brigada na NOV na Makedonija, Sekcija za neguvawe na tradiciite na NOV i Revolucijata pri RO SZBNOV na Makedonija, Ve~er#, XXV, 7417, Skopje, 11. VI 1987, 5; Makedonia od ustanka do sl j obode 19411945. (Zborni radova), Beograd, 1987; Vlado Strezovk ski \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija na NOVJ, Bitola, 1987. S. Ml.
Sevr, Francija
SEVRSKI DOGOVOR (1920) dogovor sklu~en me|u glavnite sojuznici i pridru`nite sili: Velika Britanija, Francija, Italija i Japonija, od edna strana, i Grcija od drugata strana. So nego na Bugarija $ bila odzemena Trakija (~l. 48 od Dogovorot za mir vo Nej, 27. XI 1919) i $ bila dodelena na Grcija. Na Bugarija $ se obezbeduval sloboden ekonomski izlez na Egejskoto More vo pristani{teto Dedeaga~ koe $ se davalo pod zakup (~l. 5).
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II, Beograd, 1998. M. Min.
SEDMA MAKEDONSKA (BITOLSKA) NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (s. Zborsko na pl. Koùf, Egejskiot del na Makekdonija, 22. VIII 1944 maj 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od bitolskiot NO bataljon Stiv Naumov# od sostavot na Vtorata makedonska NOUB i novopristignati borci od Bitolsko. Po formiraweto preminala vo Bitolsko, kade {to gi napa|ala poziciite na bugarskite sili na prostorot ResenBitola: grani~nite karauli na pl. Kajmak~alan (2428. VIII), vo Prespa (5. IX), vo reonot na selata Pokrvenik, [urlenac, Stewe (6. IX), Podmo~ani (7. IX) i dr. Po kapitulacijata na Bugarija, vlegla vo sostavot na êtirieset i devettata (makedonska) divizija na NOVJ (10. IX), vodela neprekinati borbi protiv germanskite sili na komunikacijata ResenBitola, u~estvuvala vo Osloboduvaweto na naselenite mesta vo Prespansko i Bitolsko, ja oslobodila Bitola (4. XI) i u~estvuvala vo Osloboduvaweto na Ki~evo i Zajas (15. 18. XI). Po reorganizacijata na edinicite (dekemvri 1944), del od borcite vlegle vo sostav na Osmata (makedonska) divizija na
SEDUMNAESETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (s. @equvino, Kumanovsko, po~etokot na oktomvri dekemvri 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od Krivopalane~kiot i Kratovskiot teritorijalen NOPO i novopristignati borci od Kumanovsko, Krivopalane~ko, Kratovsko i Svetinikolsko. Taa ja {titela slobodnata teritorija vo Kozja~ijata i gi napa|ala komunikaciite Kriva PalankaKumanovo i SkopjeKumanovo po koi se povlekuvale germanskite sili. Naskoro vlegla vo sostavot na novoformiranata Kumanovska divizija na NOVJ (s. @egwane, Kumanovsko, sredinata na oktomvri 1944) i prodolìla so borbite protiv germanskite sili vo Kumanovsko i balisti~kite sili vo Pre{evsko, a potoa vlegla vo slobodnoto Kumanovo (11. XI), zaedno so drugi edinici na NOV i POM. Po Osloboduvaweto na
SEDIMENTNI KARPI u{te se narekuvaat i talo`ni karpi. Po na~inot na nastanuvaweto se izdvojuvaat ~etiri grupi: vulkanoklasti~ni, klasti~ni, hemiski i organogeni sedimentni karpi. Sedimentnite karpi nastanuvaat na Zemjinata povr{ina i procesot na nivnoto nastanuvawe opfa}a nekolku stadiumi: povr{insko raspa|awe, transport, sedimentacija i dijageneza. Vo grupata na vulkanoklasti~nite sedimentni karpi se vbrojuvaat: lavobre~ite, vulkanskite bre~i, vulkanskite aglomerati, tufovite i tufitite. Vo grupata klas1346
Cve}e za borcite na Sedmata makedonska (bitolska) narodnoosloboditelna brigada
SEJFULA-ORAK
Borbeniot pat na XVII MNOB
Seizmolo{kata opservatorija vo Skopje
Makedonija prodolìla da dejstvuva protiv zaostanatite balisti~ki i ~etni~ki sili na Skopska Crna Gora, vo Pre{evsko i Gwilansko. Pri reorganizacijata na edinicite (dekemvri 1944) vlegla vo sostavot na êtirieset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 19411945, Kumanovo, 1976, 183187. S. Ml.
igri (19761988) bronzeni medali vo Moskva (SSSR, 1980) i vo Los Anxeles (SAD, 1984). Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1977, 1980 i 1981) i na Jugoslavija (1977). F. \. SEIZMOLO[KA OPSERVATORIJA oddel na PMF vo Skopje, sozdaden za sistematsko sledewe na seizmi~kata aktivnost vo Makedonija. Smestena e na padinite na Vodno, vo izgradba od 1957 g., koga se montirani i prvite instrumenti. Denes poseduva ponovi prostorii i sovremeni analogni i digitalni instrumenti na nekolku lokacii vo Makedonija {to se kompjuterski povrzani za brzo lokalizirawe na epicentralnoto podra~je i za informirawe na naselenieto. Od osnovaweto se izdava Bilten za registriranite potresi# {to e me|unarodno dostapen. Iskustvoto steknato po silniot skopski zemjotres (1963) podocna e prenesuvano vo drugi zasegnati podra~ja (Leskovac, Bawa Luka, Crna Gora). Za nejzinoto etablirawe zaslugi ima D. Haxievski, rakovoditel od 1961 do 1988 g. V. Ur.
U~estvuval i vo pove}e filmski i televiziski proekti kaj nas i vo Turcija. Avtor e na nekolku piesi igrani na scenata na mati~niot teatar. Negovite scenski likovi, osobeno vo komediite, silno se vklopeni vo op{tiot umetni~ki razvoj na Turskiot teatar vo Skopje.
ULOGI: Kaja (Alo{#), Mitke (Ko{tana#), Jerotie (Somnitelno lice#), Argon (Voobrazen bolen#), Gradona~alnikot (Revizor#), Skapen (\avol{tinite na Skapen#) i dr. R. St.
[aban Seidi
Kemal Sejfula -Orak
SEIDI, [aban (s. Blace, Skopsko, 16. XI 1959) profesor po fizi~ka kultura, bora~. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1989). Bil ~len na Bore~kiot klub Skopje# vo Skopje. Najdobri rezultati mu se: na {est mladinski balkanski prvenstva sloboden stil (19741979) 4 zlatni i 1 srebren medal; na edinaeset evropski prvenstva (19751987) srebren vo Poznaw (Polska, 1976), zlatni vo Bursa (Turcija, 1977) i vo Budimpe{ta (Ungarija, 1983); na svetskite prvenstva (19751987) 2 mladinski i 4 seniorski, srebreni medali vo Las Vegas (SAD, 1977), Lozana ([vajcarija, 1977) i Skopje (1981); od ~etiri Mediteranski igri (19751987) zlatni medali vo Alìr (1975) i Split (1979), a od ~etiri nastapi na olimpiskite
Qutvi Sejfula
SEJFULA, Qutvi Lola (Lutfu Seyfullah) (Skopje, 15. I 1926 Skopje, 26. VI 2005) akter. Vo Turskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje e od 1950 g. do penzioniraweto (1985).
SEJFULA-ORAK, Kemal (Skopje, 2. II 1921 Skopje, 1978) ~ibuk~ija, komunisti~ki deec, prvoborec politi~ar i diplomat; Tur~in. Bil ~len na Ursovite sindikati, na Dru{tvoto Jardn#, na SKOJ (od 1939) i na KPJ (od 1941) i organizator na turskite i albanskite sredini od Skopje vo NOB. Bil borec na prviot Skopski NOPO (1941). Izvesno vreme bil interniran vo Bugarija (1942) i ilegalec, a potoa borec na obnoveniot vtor Skopski NOPO (1942). Bil ~len na PK na SKOJ (1943) i na Glavniot odbor na NOMSM, ~len na Politi~koto oddelenie na Prvata makedonsko-kosovska NOUB, mladinski rakovoditel na Vtorata makedonska NOUB (1944) i delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto ja zavr{il Vi{ata politi~ka {kola \uro \akovi}# vo Belgrad i
1347
SEJFULA-HASANOVA
bil potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM, ~len na Centralniot odbor na USAOJ, republi~ki i sojuzen pratenik, ~len na CK na SKM, ~len na Vrhovniot sud na Makedonija, pretsedatel na Gradskiot naroden odbor i na Gradskoto sobranie na Skopje, potpretsedatel na Glavniot odbor na Narodniot front na Makedonija, minister-pretsedatel na Sovetot za lokalno stopanstvo i komunalni raboti na Makedonija, dràven i republi~ki sekretar za finansii, potpretsedatel na Izvr{niot sovet na SRM, pretsedatel na Stopanskiot sovet na Sobranieto na SRM, ~len na Republi~kiot i na Sojuzniot odbor na SSRN, ambasador na SFRJ vo Republika Zambija. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina, Nova Makedonija#, XVII, 5248-53, Skopje, 16. VI 1961; Vo prviot Skopski partizanski odred, 13 Noemvri#, III, 3, Skopje, 1964, 10; Formiraweto na muslimanskata }elija, 13 Noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 9; U~estvoto na narodnostite i etni~kite grupi vo Skopje vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411942 godina, Skopje vo NOV 1942, Skopje, 1975, 133154; Narodnostite dadoa dostoen prilog vo narodnoosloboditelnoto dvièwe, Diskusija, na istoto mesto, 325328. LIT.: Mitre Inadeski, Prvata godina na NOV i Revolucijata, Skopje, 1973; istiot, Nezgaslivi iskri. Pregled na diverzantsko-sabota`nite akcii i nekoi drugi ilegalni aktivnosti vo Skopje i Skopsko 1941-1944, Skopje, 1982; Aleksandar Spasovski, Partizanskoto dvièwe vo Skopje i Skopsko 1941-1945, Skopje, 1984. S. Ml.
Sekvoja
Sekulovski Apostol
Busch i krajbre`nata Sequoia sempervirens Endl. Najgolemi drva na svetot (nad 100 m), po poteklo od pacifi~kiot breg na Severna Amerika. Prvata ima kusi, triagolni {ilovidni igli~ki, prilegnati kon letorastot, i krupni {i{arki, a vtorata podolgi, spleskani igli~ki, ras~e{lani vo dva reda (kako kaj elata) i mali {i{arki. Prvata e introduirana vo na{ata zemja i uspe{no Al. And. se adaptira. SEKULI^KI, Marko S. (s. Sekulica, Kratovsko, ? ]ustendil, 1925) pripadnik na TMORO. Bil ~len vo ajdutska druìna {to dejstvuvala vo Kratovsko, Kumanovsko, Vele{ko (18701876). U~estvuval vo Srpsko-bugarskata vojna (1885). Od 1904 g. stanal punktov na~alnik na TMORO vo ]ustendil. U~estvuval i vo Balkanskite vojni.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko Spomeni i materiali, Sofi, 1983, I, XVI. Al. Tr.
mu bilo kaj Gradskiot ~asovnik. Od epskite pesni omileni mu bile kralskite# pesni, a od komitskite najmnogu gi peel pesnite za Dim~e Mogil~eto, Spiro Crne, Aleksandar Turunxe i \or|ija Laòt. @enite naj~esto mu gi pora~uvale pesnite za Avram i Sara, za Konstantin i Elena.
LIT.: Branislav Rusi, Prilepski guslar Apostol, Prilozi prou~uvawu narodne poezije#, g. VII, sv. 1-2, Beograd, mart-novembar 1940; Aleksandar Sterjovski, Makedonskite slepi guslari, Skopje, 1999, 168. M. Kit.
SEKULOSKI, Radojko Mirkov (s. Kova~, Makedonski Brod, 21. VIII 1939), matemati~ar, red. prof. (1989) na TMF. Diplomiral na PMF (1965), magistriral vo Belgrad (1972) i doktoriral (1977) na Matemati~kiot fakultet so temata Opredeluvawe na pribli`ni faktori na polinomite# i objavil nau~ni trudovi od taa oblast. Koavtor e na u~ebnici za sredno obrazovanie. N. C. SELANIKLI, Tefik (Solun, 1860 Viena, 1910, pogreban vo Solun) poznat osmanliski istori~ar i knièvnik. Pi{uval raskazi, romani, statii, preveduval od francuski jazik, predaval istorija. Napi{al nekolku istoriski dela za osmanliskata istorija i pove}e romani. J. Jan.
SEJFULA-HASANOVA, Kevser (Skopje, 28. XI 1921) u~esnik vo NOB. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija mu pristapila na NOD i stanala ~len na SKOJ (1941). Vo u~ebnata 1941/42 g. bila na studii na Zemjodelskiot fakultet vo Sofija. Bila organizator na turskata ènska mladina za u~estvo vo NOD. Podocna se vklu~ila kako borec na [esnaesettata makedonska NO brigada i bila primena za ~len na KPM (1944). Bila ~len na Okoliski komitet na SKOJ, a potoa bila ispratena na skoevski kurs na CK na SKOJ za Makedonija (Gorno Vranovci, Vele{ko, oktomvri 1944).
BIBL.: Se}avawe za prestojot vo Gorno Vranovci, Istoriskite denovi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 157-159. LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, Skopje, 1976, 1225. S. Ml.
SEKULOVSKI, Kosta Gligorov (Bitola, 26. X 1933) polkovnik, hirurg. Med. f. zavr{il vo Skopje (1960), a specijaliziral na VMA (1969). Od 1984 do 1990 g. bil upravnik na VB vo Skopje. Primarius e od 1982 g. Bil pretsedatel na MLD (19881991). Objavil nad 50 stru~ni truda. Sl. M. P. SEKULOSKI, Apostol Grozdanov (s. Oblakovo, Bitolsko, 1876 Prilep, 27. VIII 1936) slep guslar. Oslepel nekolku nedeli po ra|aweto. Kako desetgodi{no mom~e, vo soglasnost so negovite roditeli, vo svojot dom vo Prilep go pribral Kole Lauc. Po desetina godini po~nal samostojno da nastapuva ili vo tajfi. Vo 1896 g. oformil svoja tajfa i go pro{etal re~isi celiot Balkan. Vo Prilep omileno vrtali{te
Selevk I Nikator
SEKVOJA (Sequoiadendron Buch. i Sequoia Endl., fam. Taxodiaceae) vo ovie dva monotipski roda spa|aat samo dvata vida sekvoi xinovskata Sequoiadendron giganteum
1348
SELEVK I NIKATOR (Makedonija, 358 281 pr. n.e.) osnova~ na makedonskata dinastija Selevkidi (312281), koja vladeela vo Azija po smrtta na Aleksandar III Makedonski. Bil eden od bliskite soborci-hetajri na Aleksan-
SELI[ÊV
dar Makedonski, viden vojskovodec vo pohodot na Istok. Vo 312 g. pr.n.e. stanuva eden od najistaknatite vladeteli (naslednici na Aleksandar Makedonski) na svojata epoha; vo 305 g. se proglasil za kral na Kralstvo vo Jugoisto~niot del na Mala Azija i Severna Sirija, zatoa se narekuvalo i Sirisko Kralstvo.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2005; R. Iljovski, Koj i koga vladee so Makedonija, Skopje, 2003. A. [uk.
Sultanot Selim I
SELEVKIDI (31264 g. pr.n.e.) makedonska dinastija. Vladeela vo Azija po smrtta na Aleksandar III Makedonski s# do rimskite osvojuvawa. Osnova~ bil Selevk I Nikator (Pobednik) (312281), eden od bliskite soborci hetajri na Aleksandar Makedonski. Nivnata dràva se nao|ala vo jugoisto~niot del na Mala Azija i Severna Sirija, zatoa kralstvoto se narekuvalo i Sirisko Kralstvo. Vo prvite 100 godini gi opfa}alo zemjite od Mala Azija i Babilon s# do Indija. Vo II v. pr.n.e. teritorijata na kralstvoto bila svedena na Severna Sirija i Kilikija. Pozna~ajni vladeteli od ovaa dinastija se: Antioh I Soter (281261), Antioh II (261 246), Selevk II (246226/7), Antioh (241228). Vo 64/3 g. pr.n.e. po rimskite osvojuvawa kralstvoto stanalo rimska provincija (Provincia Syria).
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2005; R. Iljovski, Koj i koga vladee so Makedonija, Skopje, 2003. A. [uk.
SELIM I (Amasija, 1470 ôrlu, 22. IX 1520) devetti osmanliski sultan. Vladeel so Makedonija 8 godini (25. IV 1512 18. VIII 1520). Bil eden od najgolemite osmanliski osvojuva~i, netoleranten kon drugite religii: mnogu crkvi pretvoril vo xamii, me|u koi i crkvite Sveta Sofija# i Sveti Kliment# vo Ohrid, i go razurnal manastirot Sveti Jovan Bigorski#.
LIT.: H. Ganem, Etudes d`histoire orientale, Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; M. Sertol, Resimi osmanl tarihi ansiklopedisi, stanbul, 1958. J. Jan.
SELIM GIRAJ (1634 1704) eden od najgolemite krimski hanovi, poznat pod imeto Haxi Gazi Selim Giraj I. êtiri pati sednuval na prestolot i vladeel vkupno 23 godini. Pi{uval poezija na turski jazik, a bil poznat i kako za{titnik na eden od najgolemite turski kompozitori od toa vreme Itri. Go zadu{il Karpo{evoto vostanie vo Makedonija (1689) i po negova naredba vo Skopje bil poguben voda~ot Karpo{.
LIT.: Trk ansiklopedisi, cild II, fasikl: 169, Ankara, 1974,; Osmanl tarihi, XXX. cilt, 2. Ksm. XVI Yzyl ortalarnda XVII Yzyl sonuna kadar, Ankara, 1995; Osmanl tarihi, XV. cilt, 2. Ksm. XVIII Yzyl, Ankara, 1995. Dr. \.
istorija) na Islamskiot univerzitet El-Ashar# vo Kairo (Egipet). Raboti vo IVZ kako referent i sekretar na stare{instvoto (1972&1980), koga e postaven za pretsedatel na IVZ na SRM (1980 &1991), po koe e izbran za Reis ulema na IVZ na Jugoslavija do nejzinoto raspa|awe (1991&1993). ^lenuval vo Soborot na IVZM i vo Vrhovniot sobor na IVZJ, kako i vo Stare{instvoto na IVZM i vo Vrhovnoto stare{instvo na IVZJ (od 1980). Edinstven ~len od regionot vo Svetskata islamska liga vo Meka (Saudiska Arabija, 1990&1998), pretsedatel na Sobranieto na islamskite verski zaednici za Jugoisto~na Evropa vo Viena (1989) i u~esnik na Prvata konferencija na Evroaziskata islamska asocijacija (1992) vo Ankara (RT)., kako i na mnogu drugi me|unarodni konferencii za mir i sorabotka me|u civilizaciite. Inicijator za otvorawe sredno islamsko u~ili{te (1983) i ideen osnova~ na Fakultetot za islamski nauki vo Kondovo. Pod negovo rakovodstvo vo 1987 g. zapo~nuva objavuvaweto na islamskiot trijazi~en vesnik Mlada mese~ina" (na turski, albanski i makedonski) i formiraweto na humanitarnata organiBl. R. zacija El Hilal# (1989).
SELE^KA PLANINA srednovisoka planina {to se protega pome|u kotlinata Pelagonija na zapad i Mariovo na istok. Biloto ima meridijanski pravec na protegawe, a zapo~nuva od prevojot Skala na sever i zavr{uva na jug vo dolinata na Crna Reka. Najvisok vrv vo severniot del e Visoka (1.471 m), a vo ju`niot del Xaula (1.434 m). Preku prevojot Skala, severniot del na Pelagonija - Prilepsko Pole se povrzuva so Mariovo, a preku prevojot Preslap (936 m), Mariovo e povrzano so Bitolsko Pole. Geolo{kiot sostav e pretstaven so prekambriski gnajsevi, mika{isti, granodioriti i kvarciti. Vakviot geolo{ki sostav i siroma{nosta so vegetacija ovozmoìle na ovaa planina da se odviva intenziven proces na mehani~ko raspa|awe na karpite, a toa ovozmoìlo izgradba na izrazen denudacionen reljef pretstaven so raznovidni formi {to se dosta interesni i impresivni. T. And.
Afanasij Matveevi~ Seli{~ev
Jakup Selimovski
SELIMOVSKI, Jakup (Ki~evo, 3. H 1946) & ~len na Rijasetot na IVZ i direktor na nejziniot Sektor za versko obrazovanie i vospitanie. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie vo rodniot grad i Srednoto islamsko u~ili{te vo Saraevo, a diplomiral na Filolo{kiot fakultet (Grupa za islamska civilizacija i
SELI[ÊV, Afanasij Matveevi~ (s. Volovo, Orelska gubernija, Rusija, 11. I 1886 Moskva, 6. XII 1942) ruski lingvist, istori~ar, kulturolog, dop. ~len na AN na SSSR (1929), poznava~ na Makedonija. Avtor e na pove}e dela posveteni na Makedonija. Ja prou~uval sporedbenata gramatika na slovenskite jazici, pa vo tekot na 1914 g. go izdava svojot Voved vo sporedbenata gramatika na slovenskite jazici# (Kazan, 1914). Postepeno se profilira vo nenadminat specijalist po makedonskata i bugarskata dijalektologija, zaradi {to vo 1930 g. e primen za ~len-korespondent na BAN. Poseben interes vo negovata nau~na problematika imaat makedonskite temi. Vo tekot na letnite meseci na 1914 g. ja pose-
1349
SELMANI
tuva Makedonija, uspevaj}i da prisobere bogat izvoren materijal za svoite podocne{ni studii, osobeno za Tetovskiot, Skopskiot i Kratovskiot kraj. Temata na makedonskite dijalekti, toponimijata i etnografijata i dopirite so drugite jazici na Balkanot mu stanuva dominanten interes vo negovata tvore~ka sudbina. Vo 1918 g. ja izdava svojata kniga O~erki po makedonsko dialektologii#. Interesite mu se pro{iruvaat vrz prou~uvawe na dijalektite vo Dolni Polog, Bitolsko, Prilepsko i Ohridsko, a se nadopolnuvaat i so prou~uvawa na izvorite, kakov {to e Daniiloviot ~etirijazi~nik (1802), kako i tvorbite na Kiril Pej~inovi}. So strast na ambiciozen nau~nik, gi razotkriva dijalektnite crti na Polog vrz fonot na op{testveno-bitoviot i kulturnoistoriskiot ìvot na negovoto naselenie, bidej}i vo negovoto delo na{le mesto i etnografijata, i demografijata, i istorijata i jazikot na Makedonija. Od isti metodolo{ki pozicii toj pristapuva i pri elaboracijata na svojot nau~en proekt Govorite vo oblasta na Skopje# (1931). Posebno interesna mu e monografijata Makedonskite kodici, XVIXVIII v. Ogledi po istoriskata etnografija i dijalektologija na Makedonija# (1933), vo koja gi razgleduva kodicite na manastirite Matka (Skopsko), Slep~e (Bitolsko) i Treskavec (Prilepsko). Vo svoite studii ~esto Makedonskite Sloveni gi nare~uva samo kako Sloveni, poradi potreba od nivna diferencijacija so neslovenskite narodi vo regionot. Trudovite na A. M. Seli{~ev, posveteni na makedonska tema se po mnogu ne{to obrazcovi po na~inot na koj se koristat onomasti~kite fakti i pojavi, osobeno za rekonstrukcija na postari procesi. Jazi~nite pojavi i procesi gi razgleduva vo po{irok kulturno-istoriski kontekst, pa u{te vo svojot start vo naukata, za makedonskite centralni i zapadni govori zabeleùva deka sodràt belezi i karakteristiki {to gi izdvojuvaat kako posebnost. Vakviot prednaset na bliskata po vreme konvencija, koja }e gi definira i kodificira kako posebna jazi~na norma ovie govori preku Misirkov (1903), go pretstavuva slavistot vo uloga na vidovit nau~nik.
BIBL.: Ot~et o zantih za granice v letnee vakancionnoe vrem 1914 goda, U~ene zapiski Imperatorskago Kazanskago universiteta#, 6&7, 1915; O~erki po makedonsko dialektologii, 1, Kazan, 1918; Zapis Gorno-rekanca. Iz zametok po tnografii i dialektologii Makedo-
nii, U~ene zapiski Vs{e {kol g. Odess#, Otdel gum. ob. nauk. Posvaets professoru Borisu Mihalovi~u Lpunovu po slu~a 30-leti ego prepodavatelsko detelnosti, II, Odessa, 1922; Kiril Pe~inovi~, Sbornik v ~est na Vasil N. Zlatarski po slu~a na 30-godi{nata mu nau~na i profesorska denost, Sofi, 1925; Zametki po tnografii i dialektologii Makedonii. Pomnnik monastr Treskavca, Sbornik state v ~est akademika A. I. Sobolevskogo, izdann k dn 70-leti so dn ego ro`deni Akademie nauk po po~inu ego u~enikov, Leningrad, 1928; Folklorne i dialektologi~eskie material po Makedonii (1924-1927), Slavia#, VII, 3, Praha, 1928; Polog i ego bolgarskoe naselenie. Istori~eskie, tnografi~eskie i dialektologi~eskie o~erki Severo-zapadno Makedonii (S tnografi~esku karto Pologa), Sofi, 1929; Semenata slu`ba (kurban) v Blgari i Makedoni i srbskata slava, Makedonski pregled#, V, 2, Sofi, 1929; Sem D. Miladinova. Iz doneseni konsula M. Hitrovo (1864), Makedonski pregled#, V, 3, Sofi, 1929; I. S. strebov o Makedonii, Makedonski pregled#, VI, 3, Sofi, 1930; Slavnskoe naselenie Albanii (S illstracimi v tekste i s karto Albanii), Sofi, 1931; Govor oblasti Skop, Makedonski pregled#, VII, 1, Sofi, 1931; Edna interesna dopiska ot solunskoto selo Kire~ko ot kra na minali vek, Makedonski pregled#, VIII, 2, Sofi, 1932; Makedonskie kodiki XVIXVIII vv. O~erki po istori~esko tnografii i dialektologii Makedonii, Sofi, 1931; Dialektologi~eskoe zna~enie makedonsko toponimii, Sbornik v ~est na prof. L. Mileti~ za sedemdesetgodi{ninata ot ro`denieto mu, Sofi, 1933; V Kuku{e v 50-h godah XIX veka, Makedonski pregled#, VIII, 3, Sofi, 1933; Makedonska dialektologi i serbskie lingvist A. Beli~ i ego posledovateli, Makedonski pregled#, IX, 1, Sofi, 1933; Zavet Pervo stinian, Makedonski pregled#, IX, 2, Sofi, 1934; Hadì Joakim i zk ego knig, Makedonski pregled#, IX, 3, Sofi, 1935. LIT.: R. I. Avanesov, Q. Mileti~, S. B. Bern{tejn, E. A. Vasilevskaja, V. V. Vinogradov, K. Mir~ev, M. Sl. Mladenov, Rina P. Usikova. G. T.
tet (1976), a doktoriral na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje (1982). Rabotel kako profesor vo gimnazijata Zef Qu{ Marku (19671972) i na Pedago{kata akademija Kliment Ohridski vo Skopje (19781986). Bil pratenik vo Sobranieto na RM (19901992 i 19982002) i minister za nauka vo Vladata na RM (19921994 i 19961998). Od 1986 g. raboti kako redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet, Institut za geografija, na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. ^len e na DPM (1992).
BIBL.: Vaji i vash[s dhe Llovaruna (Lavorunata i tagata na momata), Flaka, Shkup, 1973; Gjin Gazulli jeta dhe vepra (\in Gazuli - ìvot i delo), 1997; Fyelli i m[ngjezit (Utrinskata {upelka), Flaka, Shkup, 1981; Pus (Bunar), Flaka, 1986; Gur i krist[ (Puknatiot kamen), Flaka, Shkup, 1990; P[rs[ri n[ Llovarun[ (Povtorno vo lavoruna), Flaka, Shkup, 1995; Popullsia e Maqedonis[, studim Logos A (Naselenieto vo Makedonija), Shkup, 2004; Tok[ e fundosur, Flaka, Logos A, Shkup, 2005; Po vijn[ koh[rat (Vremiwata doa|aat), poezi, Logos, A, Shkup, 2005; Geografija za IV godina, Skopje, 1989; Geografija za I godina prirodno-matemati~ka nasoka, Skopje, 1989; Gjeografia p[r kl. e I gjimnaz, Logos A, Shkup, 2002; Gjeografia p[r kl. e VII, VIII t[ shkollave fillore, Logos A, Shkup, 2002. A. P.
SELSKA MILICIJA (1903) organizirana grupa za odbrana i za{tita na selata vo periodot na Ilindenskoto vostanie. Se narekuvala i narodna milicija. Bila sostavena od mesnoto naselenie i ~lenovite na TMORO, mobilna za odbrana na seloto, obu~ena na povik da im dade pomo{ na sosednite sela. Milicijata ja rakovodel selskiot komitet ili lice odredeno od RO.
LIT.: Risto Damjanovski, Vostanata Makedonija, Skopje, 1990. V. St.
Aslan Selmani
SELMANI, Aslan Ramiz (Ramiz Asllan Selmani) (s. Lojane, Kumanovsko, 10. VI 1945) geograf, poet, univ. profesor. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo i vo s. Miratovce, Pre{evsko (RS), U~itelska {kola vo Skopje, a diplomiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, na Grupata za geografija. Magistriral na Zagrepskiot univerzi-
SELSKI STRA@I vo NOVM (19431944) organizirani mobilni voeni tela na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija na Kozjak Planina (Kumanovsko). Selskite straì obezbeduvale za{tita na naselenieto, organizirani kako voeni tela vo najneposredna vrska so komandite na mestata i NOO. Dejstvuvale i reonski straì sozdavani so grupirawe na selskite straì za za{tita na pove}e sela.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (19411944), Skopje, 1992. M. Mih.
SEMENARSTVO nauka za rastitelnoto seme i plodovi so cel tie da se upotrebat pri rastitelnata reprodukcija. Osven toa, {umskite plodovi i semeto se hrana za ìvotinskiot svet (sto-
1350
SERAFIMOV
ka, dive~, ptici i dr.) i surovina za prehranbenata industrija. Osnovni oblasti za prou~uvawe se: proizvodstvo, sobirawe, dorabotka, ~uvawe, pretseidbena podgotovka i utvduvawe na kvalitetot i vrednosta na semeto za seidba. Rabotata so semeto mora da se temeli na dobroto poznavawe na negovite genetski, morfolo{ki, anatomski i fiziolo{ki svojstva. Za site oblasti od prou~uvaweto se razrabotuvaat tehniki i tehnologii za nivno izveduvawe (semenski objekti, pomo{ni sredstva i mehanizacija, objekti za ~uvawe i su{ewe, laboratorii i dr.). Al. And.
gra{ok), ~isti ili vo smeska. Podgotvuvaweto na senoto bara sniùvawe na vlagata od 70-80% na 12-16% za da se onevozmoì vlijanieto na gnie`nite mikroorganizmi. Pretstavuva zna~aen izvor na: proteini, jagleni hidrati, mineralni materii, nezamenlivi aminokiselini, biostimulatori, mikroelementi i vitamini. Za oddelni vidovi ìvotni moè da bide uspe{na zamena na koncentratite. Se ~uva refus P. Iv. ili balirano. SENOKOSCI LA@NI PAJACI (Opiliones Phalangida) ~lenkonogi {to li~at na pajaci. Od niv se razlikuvaat po silno izdolènite noze, koi vo opasnost moàt da gi otfrlat. Otfrlenite Senokosec noze pravat dvièwa sli~ni na kosewe, po {to go dobile imeto senokosci. Se hranat so izumreni insekti i so polàvi. Rasprostraneti se vo tropski i umereni predeli. Ovoj red vo Makedonija e zastapen so 40 taksoni (38 vidovi i 2 podvida), od koi 19 se endemi~ni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
vostani~ki odred, VMRO na T. Aleksandrov èstoko se presmetala so ~lenovite na Okru`niot komitet na BKP(t.s.) i so borcite na Gornoxumajskiot vostani~ki odred. Drugite u~esnici vo Vostanieto vo Razlo{ko ìvotite gi za~uvale blagodarenie na Aleko Vasilev-Pa{ata.
LIT.: Ivan Katarxiev, Borba do pobeda, 2. Vreme na zreewe. Makedonskoto nacionalno pra{awe me|u dvete svetski vojni (19191930), Skopje, 1983; Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979. V. Jot.
Ko~o Serafimov
Leopold Sengor
SENGOR, Leopold Sedar (Leopold Sedar Sengor) (@oal, 9. X 1906 Pariz, 20. XII 2001) senegalski poet i dràvnik, pi{uva na francuski jazik. Od 1960 do 1980 bil pretsedatel na Senegal. So svoite poetski zbirki sestrano se zalagal za dostoinstvo na crniot ~ovek, za negovite prava i sloboda. Negovata poezija e senzualna, elegi~na, nostalgi~na, pod vlijanie na Pol Klodel, SenXon Pers i na trubadurskata poezija. Toj $ pridava golemo zna~ewe na muzikalnosta na stihot, a monotoniot ritam, sli~en na afrikanskiot melos, im dava isklu~itelen avtenti~en prizvuk na negovite stihovi. Sostavuva~ e na antologijata na novata crne~ka i malga{ka poezija pi{uvana na francuski jazik Crniot Orfej (1948), za koja predgovorot go napi{al @an-Pol Sartr. Vo 1975 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Pesni od temninata (1945), Crni pri~esni (1948), Nokturna (1961), Pisma od Ivernaòt (1972). LIT.: Aco [opov, Dijali na eden narod i na edna civilizacija, Poezija#, ZID NM, 1975. P. Gil.
SEPTEMVRISKO VOSTANIE vo Bugarija vostani~ka akcija vo Pirinskiot del na Makedonija (1923). CK na BKP(t.s.) donel re{enie za krevawe vostanie (20. IX 1923) protiv izvr{itelite na dràvniot udar od 9. VI 1923. So VMRO na Todor Aleksandrov bilo dogovoreno vo Pirinskiot kraj da vostane samo MehomiskoRazlo{kata okolija. Za kratko vreme vo gradovite MehomijaRazlog i Bansko i selata Belica, Ba~evo, Bawa, Dobrini{te, Ele{nica, Godlevo, Gorno i Dolno Dragli{te i Debrsko vlasta ja prezele vostanicite. Nedovolno podgotvenoto vostanie bilo brgu i lesno zadu{eno. Poradi formiraweto na Gornoxumajskiot
SERAFIMOV, Ko~o Gavrilov (Tetovo, 3. II 1920) hirurg, d-r na medicinskite nauki, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Bil direktor na Digestivna hirurgija (19751987) i se zanimaval so hepatobilijarna hirurgija. Bil glaven i odgovoren urednik na Acta Chirurgica Iugoslavica# (19711987). Objavil nad 220 nau~no-stru~ni trudovi i edna kniga.
BIBL.: Hirurgija na òl~noto }ese i ekstrahepatalnite òl~ovodi, Skopje, 2003. Al. Stavr.
Qup~o Serafimov
SENO kabesta masa od trevesti vidovi (klasesti i me{unkasti ili nivni smeski), so vlaga od 1216%. Za podgotvuvawe seno naj~esto se koristat livadite i kulturite odgleduvani na orani~ni povr{ini (lucerka, esparzeta, detelini, yvezdan, graori,
Rakovoditelite na Septemvriskoto vostanie vo Razlo{ko: od levo na desno Georgi Karaxov, Vladimir Poptomov, Petar Stefanov i Vlado Sedlov (1923)
SERAFIMOV, Qup~o Hristov (Ohrid, 9. II 1930 Skopje, 11. VI 1995) spec. ortoped-hirurg, redoven prof. na Med. f., akademik (7. V 1991). Diplomiral na Med. f. vo Zagreb (1956), kade {to specijaliziral ortopedija (1961) i doktoriral (1972). Direktor na Klinikata i {ef na Katedrata po ortopedija (19741995). Realiziral dva me|unarodni proekta preku Programata na Obedinetite nacii za razvoj (UNDP): Hirur{ka prevencija na invalidi1351
SERAFIMOV
tetot na lokomotorniot sistem# (19831988) i Kompleksna prevencija i lekuvawe na KDK so regionalna organizacija i edukacija# (19881992). Bil pokanet predava~ vo SAD, Kanada, Kuba, Rusija, Velika Britanija, Grcija, Bugarija, Hrvatska, Srbija. Osobeno vnimanie vo svojata stru~na i nau~na rabota posvetil na teoriskite i aplikativnite biomehani~ki ispituvawa na lokomotorniot sistem, osobeno na detskiot kolk, kako i na rekonstruktivnite hirur{ki intervencii, osobeno pri vrodeni dislokacii. Vo 1965 g. ja vovel pelvi~nata osteotomija po Solter; vo 1968 ja implantiral totalnata proteza na kolkot, a vo 1978 g. go vovel metodot na dvojna acetabularna korekcija. Ima publikuvano 124 trudovi.
BIBL.: Biomechanical influence of the Innominate Osteotomy on the growth of the Upper Part of the femur, Clinical Orthopaedics and Related Research#, 98, 1974, 3940; Eccentricity by CDH and Its Relation to the Anterolateral Deformity of the Upper Part of the Femur, Proceedings of the International Symposium, Book 366, Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb, 1973, 179187; Acetabular Correction in One Procedure for severe forms of Acetabular Dysplasias, in: Precise Scientific Abstracts XVIII World Congress of SICOT, Montreal, 1990, 221; Selective Indications for Surgical Treatment of CDH on 1230, in: Onniminate Osteotomies Abstracts of Papers of XVIth SICOT, London, 1984, 34. \. Z. Sl. M. P.
Petar Serafimov
Dragoslava Serafimova
SERAFIMOV, Nikola @ivkov (Ko~ani, 1. XI 1930) patofiziolog, redoven prof. na Med. f. Diplomiral na Med. f. vo Skopje. Vraboten na Institutot za patofiziologija i nuklearna medicina pri Med. f. vo Skopje, kade {to bil direktor i {ef na Katedrata. Objavil 140 trudovi, dve monografii, a koavtor e na nekolku skripti i u~ebnici po patofiziologija.
IZV.: Bilten, 440/84. D. S.-B.
bil izbran za docent na novoformiraniot Tehni~ki fakultet vo Skopje i samo nekolku dena potoa go ozna~il po~etokot na fakultetot so prvoto predavawe. Igral zna~ajna uloga vo razvojot na Tehni~kiot, Arhitektonsko-grade`niot i Grade`niot fakultet, a konstituiraweto i napredokot na katedrite za tehni~ka mehanika i teorija na konstrukciite se direktno svrzani so negovata rabota. Golem pridones dal i vo koncipiraweto i realizacijata na prvite postdiplomski studii na Grade`niot fakultet i vo IZIIS. Rabotel na realizacijata na najsloèni industriski i inènerski objekti, no, so najgolemo zadovolstvo se zafa}al so proektirawe na la~ni betonski brani. Bil dekan na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (19711973).
BIBL.: Izbrani poglavja od dinamikata na konstrukciite, opredeluvawe na seizmi~kite sili i teorija na branovi (1968) i Osnovi na teorijata na konstrukciite (1984). Q. T.
arhitekt i urbanist, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomirala na Arhitektonsko-grade`no-geodetskiot fakultet vo Zagreb (1954). Osven so pedago{ka i nau~noistraùva~ka rabota, se zanimavala i so arhitektno i urbanisti~ko proektirawe. Pozna~ajni realizacii: Fabrikata za {e}er, so administrativen objekt vo Bitola, Fabrikata za ~evli vo Kumanovo, Klanicata i ladilnik za ovo{je vo Kriva Palanka. Od oblasta na urbanizmot: urbanisti~ko re{enie za centarot na Gevgelija i za naselbata Vata{a vo Kavadarci, kako i detalen urbanisti~ki plan na Del~evo (so A. Tokarev). Posebno vnimanie posvetila na planiraweto i izgradbata na detski igrali{ta. Se zanimavala i so publicistika. Objavila pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo Zbornikot na Arhitektonskiot fakultet i vo drugi stru~ni Kr. T. spisanija.
SERAFIMOV, Petar (Ohrid, 28. V 1915 Skopje, 6. X 2001) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1962 do penzioniraweto vo 1980 g.) po predmeti od oblasta na mehanikata i teorijata na konstrukciite, akademik od osnovaweto na MANU (1967). Zavr{il matematika vo Belgrad, a potoa studiral grade`ni{tvo i diplomiral na Visokata tehni~ka {kola vo Drezden (1946). Prodolìl so rabota na doktorska disertacija i ja odbranil na 16. VI 1947 g. vo Drezden, stanuvaj}i prv doktor po tehni~ki nauki od na{ata zemja. Potoa vo Skopje raboti vo grade`nata operativa, istovremeno predavaj}i go predmetot racionalna mehanika na Filozofskiot fakultet. Na 1. X 1949 g.
1352
Sveto Serafimov
Olga SerafimovaStefanova
SERAFIMOV, Sveto (Tetovo, 19. VII 1928) novinar i preveduva~. Od 1950 g. celiot svoj raboten vek go minal kako urednik i komentator vo Kulturnata i vo Nadvore{no-politi~kata rubrika na Nova Makedonija#. Postojan dopisnik bil od Atina i od Bejrut i izvestuva~ od mnogubrojni nastani vo svetot. Ploden preveduva~ na zna~ajni dela od angliski jazik. B. P. \. SERAFIMOVA, Dragoslava Tomova (Skopje, 30. VII 1924)
SERAFIMOVA-STEFANOVA, Olga Hristova (Ohrid, 31. XII 1932) spec. po maksilofacijalna hirurgija, vonreden prof. na St. f. Habilitirala vo 1979 g. Publikuvala 72 statii. Vo izborniot period 19841986 bila prodekan na St. f. E. M. SERAFIMOVA-TEODOSIEVSKA, Simka Milanova (Tetovo, 19. XII 1923) spec. po ortodoncija, vonreden prof. na St. f. vo Skopje. Habilitirala vo 1974 g. Bila rakovoditel na Klinikata
SERAFIMOVSKI
realizacijata na golem broj golemi brani [pilje#, Tikve{#, Q. T. Streèvo# i dr. SERAFIMOVSKI, Todor (Zletovo, 1956) rudarski inèner. Diplomiral na Rudarskogeolo{kiot fakultet vo Belgrad (1978), magistriral vo 1982 g., a doktoriral vo 1990 g. na tema Metalogenetski karakteristiki na zonata LeceHalkidiki#. Svojata kariera ja prodolìl na Rudarskogeolo{kiot fakultet vo [tip kako pomlad asistent, kade {to raboti i denes kako redoven profesor. Vo dva mandata bil prodekan na fakultetot, a od 19971999 bil dekan. Vo momentov e rakovoditel na Katedrata za nao|ali{ta na mineralni surovini. Avtor na 165 nau~ni truda, 4 monografii i 4 univerzitetski u~ebnici. Bil rakovoditel na 10 me|unarodni i na pove}e doma{ni proekti. U~estvuval vo me|unarodnata sorabotka vo oblasta na rudarstvoto so SAD, Velika Britanija, Rusija, Francija, Romanija, Slova~ka, Slovenija, Germanija, Bugarija i dr. T. Ser.
Simka SerafimovaTeodosievska
po ortodoncija. Avtor e na 74 stru~no-nau~ni trudovi. E. M.
Aleksandar Serafimovski
SERAFIMOVSKI, Aleksandar (Prizren, 18. XI 1923 Skopje, 15. V 2004) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1951). Se zanimaval so arhitektonsko proektirawe na stanbeni, op{testveni, administrativni i zdravstveni objekti. Bil vraboten vo pove}e proektantski biroa, me|u koi i vo Makedonijaproekt#. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizacii: delovno-stanbeniot kompleks Kuli na kejot 13 Noemvri# vo Skopje (1959), Arhivot na Makedonija vo Skopje (1965), delovnata zgrada Alkaloid# vo Skopje (1974), Stokovnata ku}a vo Tetovo (1969). Se zanimaval i so publicistika, so napisi vo dnevniot pe~at.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Aleksandar Serafimovski (19232004), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na XX vek, Prilozi za prou~uvawe na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 137-144. Kr. T.
Tome Serafimovski
SERAFIMOVSKI, TOME K. (Zubovce, Gostivarsko, 14. VII 1935) & skulptor, akademik. Vo 1957 godina vo Split go zavr{uva Sred-
noto umetni~ko u~ili{te (Otsek za vajarstvo), a na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (vo klasata na prof. Antun Augustin~i}) diplomira vo 1963 g. i ostanuva edna godina kako sorabotnik vo majstorskata rabotilnica na svojot profesor. Kako stipendist na Vladata na Francija, zaminuva na studiski prestoj vo Pariz (1966&1969), kade {to (kako sorabotnik na skulptorkata Alicija Penalba) u~estvuva vo realizacijata na pove}e nejzini skulpturi. Prestojot vo Pariz ostava vidlivi tragi vrz negovoto tvore{tvoto. Vo kritikata toj e situiran vo tradicijata na pariskata {kola, ostanuvaj}i pritoa veren na duhot na mediteranskata tradicija. Nadovrzuvaj}i se na iskustvata na Me{trovi} i na Augustin~i} i ìveej}i vo svetot na Roden, Burdel, Majol i Brankusi, toj sozdava svet na skulpturi so isklu~itelno ~uvstvo za ramnoteà i za harmonija, dvièj}i se pome|u nacionalnoto i univerzalnoto. Po vra}aweto vo Makedonija, raboti kako scenograf vo Televizija Skopje, potoa ìvee i raboti vo Gostivar i vo Ohrid (1970&1987), pa odnovo vo Skopje. Aktivno u~estvuva na mnogu jugoslovenski i makedonski konkursi i sozdava golem broj spomenici. Ima sozdadeno vo traen materijal (bronza, mermer, oniks i drvo) nad 500 skulpturi; od niv okolu 200 se oddelni portreti i pove}e od 170 aktovi, stotina skici, minijaturi, idejni re{enija od oblasta na sitnata plastika, skulpturi so animalni sceni, desetina torza i reljefi, a realiziral i 40-ina spomenici i spomen-obele`ja (na pove}e temi), koi se nao|aat niz prostorite na Republika Makedonija, niz porane{na Jugoslavi-
SERAFIMOVSKI, Mihajlo (Tetovo, 7. XI 1926) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1976 do penzioniraweto vo 1987 g.) po predmetite hidrotehni~ki objekti i iskoristuvawe na vodnite sili. Zavr{il vo Belgrad (1952), a potoa rabotel vo grade`nata operativa. Odigral zna~ajna uloga vo formiraweto na hidrotehni~kiot kadar. So izrazena smisla za prakti~na rabota u~estvuval vo
T. Serafimovski: spomenikot na Sv. Kliment Ohridski, Ohrid (2005)
1353
SERAFIMOSKI
ja i vo svetot. U~estvuval na okolu 300 grupni i kolektivni izlo`bi, a realiziral nad trieset samostojni izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo (Gostivar, Del~evo, Ohrid, Skopje, Rieka, Belgrad, Karlovac, Mostar, Las Palmas, La Laguna, Lagos, Sofija, Wujork, [umen, Varna, Nirnberg, Zagreb i dr.). Negovi dela se nao|aat vo pove}e privatni kolekcii vo svetot, kako i vo mnogu galerii i muzei: vo Galerijata na Bakingemskata palata vo London, vo Palatata Masa (Asocijacija na pisatelite na Francija) vo Pariz, vo Vatikanskata biblioteka, vo Muzejot na Dru{tvoto na pisatelite vo Las Palmas, Gran Kanarija, vo privatnata kolekcija na Silvio Berluskoni vo Rim, vo Makedonskiot kulturen centar vo Pert, vo Fondacijata Kiril i Metodij# vo Sofija, vo Galerijata na Festivalskiot centar vo Varna, vo Spomen-domot Edvard Kardeq# vo Qubqana, vo Gradskata biblioteka vo Karlovac, vo Muzejot na gradot Mostar, vo Galerijata \urina ku}a# vo Belgrad, vo Narodniot muzej vo Valevo, vo Galerijata na velikanite vo MANU vo Skopje, vo Gradskiot muzej vo \akovo (Hrvatska), vo Makedonskiot naroden teatar vo Skopje, vo Rektoratot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, vo Multimedijalniot centar vo Veles, na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje, vo Arhiepiskopijata na MPC vo Skopje, vo Katedralniot hram Presveto srce Isusovo# vo Skopje, vo Katoli~kata crkva Sv. Kiril i Metodij i sv. Benedikt# vo Ohrid, vo zbirkata likovni dela na SANU vo Belgrad, vo Muzejot na sovremenata umetnost vo Skopje, vo zbirkata likovni dela na Hrvatskata akademija na naukite i umetnostite vo Zagreb, kako i vo mnogu drugi institucii vo Makedonija i vo svetot. ^len e na Dru{tvoto na likovnite umetnici na Makedonija (od 1962). ^len e na MANU (od 1988), stranski ~len na SANU (od 2003) i ~len na Svetskata akademija za umetnost i nauka vo San Francisko (od 2006). Dobitnik e na mnogubrojni nacionalni i me|unarodni nagradi i priznanija. Sozdavaj}i impozanten opus, ostava dlaboka i neizbri{liva traga vo istorijata na makedonskata umetnost so negovata neraskinliva povrzanost so tradicijata i so poinakvata razvojna nasoka. Vakviot priod kon umetnosta mu ovozmoùva neposreden dopir do su{tinata na umetni~koto delo & neprekinatata potraga po samiot ìvot vo ne1354
govata kvintesencija izrazena preku formata & i negoviot opus go izdiga na ramni{teto na bezvremenost.
SPOMENICI: Prodor, Karlovac, Hrvatska; Krava, Karlovac, Hrvatska; Strelawe, Leunovo, kaj Gostivar; Na makedonskite rudari, Makedonska Kamenica; Narodniot heroj Vera Joci}, Makedonska Kamenica; Makedonskiot partizanski odred Korab#, Novo Selo, kaj Gostivar; Blagoe Parovi}, Rieka, Hrvatska; Kiril Pej~inovi}-Tetoec, Tetovo; Iqo Antevski-Smok, Tetovo; Na obrabotuva~ite na sileks, Kratovo; Svetite bra}a Kiril i Metodij, Ohrid; Majka Tereza, Skopje; Majka Tereza, Nirnberg, Germanija; Ko~o Racin, Veles; Milton Manaki, Bitola; Rafael Alberti, Gara~iko, Tenerife, Kanarski Ostrovi; Skopje 63, Skopje; Simfonija na mirot, Skopje; Svetite bra}a Kiril i Metodij, Belgrad, Srbija; Sveti Kliment Ohridski, Ohrid; Race na prijatelstvoto, Nirnberg, Germanija; Petre Prli~ko, Veles; Justinijana Prima, na Pravniot fakultet, na Univerzitetot Sv. Kiril i Matodij, Skopje; Panko Bra{narov, Veles; Arhiepiskopot Dositej, Skopje; Qudevit Gaj, Zagreb, Hrvatska; Sveti Kiril, vo bazilikata San Klemente vo Rim, Italija; Majka Tereza, Vatikan; Majka Tereza, Zagreb, Hrvatska; spomen-obele`ja na na{i istaknati li~nosti, na Gradskite grobi{ta Butel vo Skopje: Lazar Koli{evski, Akad. Mihajlo Apostolski, Pretsedatelot Boris Trajkovski, Akad. Dimitar Mitrev i dr. LIT.: Ante Popovski: Tome Serafimovski (mapa), NIP \ur|a#, Skopje, maj 1998; Cvetan Grozdanov: Tome Serafimovski, TNID \ur|a#, Skopje, 2000; Stanislav @ivkovi}: Tome Serafimovski & Skulpture i crteì, Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd, 2002; Ferid Muhi}: Tome Serafimovski & Portreti / Tome Serafimovski Portraits, TNID \ur|a#, Skopje, 2003; Tome Serafimovski & Biobibliografija / Tome Serafimovski Biobibliography, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Fondacija Trifun Kostovski / Macedonian Academy of Sciences and Arts, Trifun Kostovski Foundation, Skopje/ Skopje, 2005; Cvetan Grozdanov: Duhovnosta i prerodbata & skulpturi, crteì, Makedonska riznica#, Kumanovo, 2005; Maùran Suboti}, Vesna: Tome Serafimovski, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti & Gliptoteka, Zagreb, 2008. E. Al.
Vladimir Serafimoski
SERAFIMOSKI, Vladimir ]irkov (Gostivar, 3. VI 1948) internist-gastroenterolog, redoven prof. na Med. f., akademik. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1971). Se vrabotil na Klinikata za gastroenterohepatologija (1975),
kade {to i go poloìl specijalisti~kiot ispit. Se posvetuva na isleduvaweto na abdominalnite organi so ehotomografija, kako i so voveduvawe na iglena biopsija na abdominalnite organi za dijagnosti~ki i terapevtski celi. Se usovr{uval vo Pariz, Amsterdam, Nirnberg, Filadelfija, San Diego i Kopenhagen. Doktorskata disertacija na tema Ehotomografski pridones vo dijagnostikata i diferencijalnata dijagnostika na opstruktivniot ikterus# ja odbranil vo 1983 g. Toj e pioner vo ovaa oblast vo RM i vo toj period Klinikata za gastroenterohepatologija pretstavuvala referenten centar za educirawe vakvi kadri od RM i od SFRJ. Kako vrven ekspert vo interventnata ultrasonografija gi izveduva naso~enite biopsii vodeni pod ultrazvuk na crniot drob, na pankreasot, na tumorite vo abdomenot, na retroperitonealnite limfni `lezdi, drenaìte na crnodrobnite apscesi, bilijarnite pati{ta i drugi manipulacii {to go skratuvaat vremeto na dijagnosticiraweto i na lekuvaweto na gastroenterohepatolo{kite bolni. Ja voveduva i endosonografijata, koja e bitna za odreduvawe na stadiumot na tumorite na hranoprovodot, èludnikot, kolonot i pankreasot, a so nea se odreduva i stepenot na operabilnosta na bolniot. Gi voveduva dopler i kolor-dopler ultrasonografijata i intraoperativnata ultrasonografija. Kako afirmiran stru~wak od oblasta na gastroenterohepatologijata, a osobeno vo ehotomografijata, po pokana na Redakciskiot odbor na Medicinska enciklopedija# (Zagreb, 1986, II dopolnitelno izdanie), avtor e na poglavjeto Ultrazvukot vo gastroenterohepatologijata. Od 2000 g. e ~len na Ureduva~kiot odbor na spisanieto World Journal of Gastroenterology#. Rakovodel i u~estvuval vo slednive me|unarodni proekti: 1) The Role of Helicobacter Pylori Virulence (Vaca and Caga Protein) in Pathogenesis of Chronic Gastric and Peptic Ulcer Disease in Corelation with the Local and Sistematic Immune Response; 2) Serological Markers of Chronic Infection with Hepatitis B Virus; 3) Renal Impairment in Patients with Inflamatori Bowel Diseases. Pokraj ovie, ima raboteno i rakovodeno i doma{ni proekti: 1) Slobodni radikalioksidansi kaj pacienti so crnodrobni zaboluvawa (prvenstveno kaj steatozata) na Klinikata za gastroenterohepatologija (2002); 2) Ulogata na medikamentoznata terapija vo lekuvaweto na portalnata hipertenzija i prevalencijata na krvavewata kaj pacien-
SEREÎ
tite so crnodrobna ciroza; 3) Karcinom na èludnikot. U~estvuval na pove}e me|unarodni kongresi i organiziral brojni simpoziumi so me|unarodno u~estvo. Avtor e i koavtor na nad 400 nau~ni i stru~ni trudovi objaveni vo renomirani spisanija od oblasta na gastroenterohepatologijata. Za redoven ~len na MANU e izbran na 10. V 2000 g., a od 2004 g. e sekretar na Oddelenieto za medicinski i biolo{ki nauki vo MANU.
BIBL.: Ehotomografski pristap kon ikteri~niot sindrom, Skopje, 1987; Propedevti~ka i klini~ka gastroenterohepatologija, Skopje, 1997; Etiopatogenetska farmakoterapija vo gastroenterohepatologijata, Skopje, 2000; Portalna hipertenzija, Skopje, 2001; Virusni hepatitisi, Skopje, 2004; Klini~ka pankreatologija, Skopje, 2007; koavtor: Gastroenterohepatologija, Beograd, 1990; Dijagnosti~koterapiski prira~nik za lekari, Skopje, 2000; Glaven i odgovoren urednik na: U~ebnik po Interna medicina (dva toma), Skopje, 2004; U~ebnik po Interna propedevtika, Skopje, 2004; Praktikum za ve`bi po interna medicina, Skopje, 2004, Klini~ka pankreatologija, Skopje, 2007, M. Pol.
romanot Makedonsko zlato# i na prevodi na angliski i makedonski. Aktivist na Obedinetata makedonska dijaspora i na Make-
Gergova, Triptih pomenik od slep~enskiot manastir Sv. Nikola#, Prilepsko, Balcanoslavica#, 25; N. Mitreski, Manastirot Slep~e kaj Prilep, Prilep, 2001. Z. R.-N.
Panorama na Seres
donskoto me|unarodno dvièwe za ~ovekovi prava. @ivee i raboti vo Va{ington.

BIBL.: The 19th Century Macedonian Awakening, a study of the live and works of Kiril Pejchinovich, LanhamNew YorkLondon, 1996; Macedonian Gold, Sydney, 2005. Bl. R.
Majkl Serafinov
SERAFINOV, Majkl (Michael Seraphinoff) (Detroit, Mi~., SAD, 2. XII 1946) slavist, pisatel i preveduva~. Kako sin na iselenik od s. Nepro{teno, Tetovsko (1911), rano projavuva interes za tradicijata, jazikot, literaturata, kulturata i istorijata na Makedonija i Makedoncite. Po zavr{uvaweto na Dràvniot univerzitet vo Mi~igen (1969), magistrira na slavisti~ka tema na Univerzitetot Va{ington vo Sietl (1987) i doktorira na istiot univerzitet so temata Makedonskata prerodba od XIX vek. Studija za ìvotot i deloto na Kiril Pej~inovi}# (1993). Predaval na Katedrata za slovenski jazici i literaturi na Univerzitot Va{ington vo Sietl i na Skagit Valley College (19871997) vo Lengli i Ouk Harbor (SAD), na Dràvniot univerztet Akademgorodok (1993) vo Novosibirsk (RF) i na drugi visoki {koli vo SAD i Velika Britanija. U~esnik e na me|unarodni nau~ni sobiri i avtor na pove}e statii i esei, raskazi i
SERVIJA srednovekoven grad vo Ju`na Makedonija (na patot od Makedonija vo Tesalija), tema, episkopsko sedi{te. Tvrdinata se nao|ala na strmen rid pristapen samo od severnata strana. Samuil ja osvoil (989), Vasilij II ja vratil pod vizantiska vlast (1001) i go zarobil nejziniot komandant Nikolica. Ja osvoil od Srbite Jovan Kantakuzin (1350), potoa padnala pod osmanliska vlast (1393).
LIT.: A. Xyngopoulos, , Athens, 1957. K. Ax.
SERGIJA jeromonah i igumen, ktitor na manastirskata crkva Sv. Nikola# vo blizina na s. Slep~e (Prilepsko) izgradena vo 1672/73 i ìvopisana vo 1673/74 g. Gradeweto go pomagale i monasite od manastirskoto bratstvo, kako i drugi mirski lica. Me|utoa, kako ktitori se naslikani samo jeromonahot igumen Sergija i negoviot u~enik jeromonahot Mihail so modelot na crkvata v race.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995; I. Jordanova-
SER(ES) grad vo Egejskiot del na Makedonija, Grcija, so 55.700 `. (2002). Leì na isto~niot rab na Serskata Kotlina, vo podno`jeto na planinata [arlija, na nadmorska viso~ina od okolu 50 m. So me|unarodniot pat E79 i so èlezni~ka linija e povrzan so Solun, od koj e oddale~en 140 km. Ima promeneto sredozemnomorska klima. Na zapad od gradot se {iri bogatoto Sersko Pole niz koe te~e rekata Struma. Vo minatoto bil naselen so Makedonci i Turci. Vo periodot me|u dvete svetski vojni etni~kata struktura na naselenieto celosno e izmeneta. Najprvin Turcite se preseleni vo Turcija, potoa Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija i vo Bugarija, a na nivno mesto se doseleni Grci od Mala Azija, Pond i Trakija. Denes, po Solun i Kavala, toj e najgolem grad vo Egejskiot del na Makedonija. Ser(es) e star grad so mnogu za~uvani kulturno-istoriski spomenici kako Serskata tvrdina, crkvata Sv. Nikola# i dr. Vo minatoto bil i denes e centar za trgovija so tutun, pamuk i ìto, no ima i razviena tekstilna i prehranbena industrija. Al. St. SEREÎ, Anton (Skopje, 22. XII 1947) novinar. Vo Makedonskoto radio rabotel kako sportski novinar od 1970 g. Bil urednik na Programata na albanski jazik (1996-1997), direktor i glaven urednik na Makedonskoto radio (1999-2002). Kako eden od prvite sportski novinari na Programata na albanski jazik se javuva vo mnogu direktni radioprenosi od doma{ni, kako i od me|unarodni sportski manifestacii. J. F.
1355
Natpis od proskomidijata vo crkvata Sv. Nikola#
SERININ
we na makedonskoto pra{awe. Revolucionerite od Serskiot revolucioneren okrug objavile Deklaracija za re{avawe na makedonskoto pra{awe so koja barale obedinuvawe na Makedonija so centar vo Solun i nejzino konstituirawe kako samostojna dràva so demokratsko ureduvawe kako [vajcarija.
Enco Serini
SE^KO narodno imenuvawe na vtoriot mesec vo godinata - fevruari. S. Ml. SIBINOVI], Milorad (Kwaèvac, Srbija, 1906 Skopje, 1990) geod. in`., red. prof. na Zemjodelsko-{umarskiot i na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (od 1958 do penzioniraweto vo 1975 g.) po predmetite melioracii, vodovod i kanalizacija. Diplomiral vo Zagreb, a doktoriral vo Belgrad. Od 1947 g. raboti vo Makedonija na odvodnuvawe na Pelagonija, a potoa na Zemjodelsko-{umarskiot i na Tehni~kiot fakultet. Realiziral pove}e proekti i napi{al u~ebnici. Q. T. SIGMA# (1979) spisanie za popularizacija na matematikata me|u sredno{kolcite, prvin pod naslov Informativen glasnik# (1979-81). Go izdava Sojuzot na matemati~arite na Makedonija, do 1994 g. po 2 broja godi{no, od 1994 do 1999 po 3 broja, a od 1999/2000 navamu po 4 broja (vkupno 70 broja so okolu 4.600 stranici, zaklu~no so 2005 g.). N. C. SIDER (ISIDORU), Toma Pento (Kru{evo, po~. na XIX v. vtorata polovina na XIX v.) zlatar, bakrorezec. Rabotel vo Kareja na Sveta Gora (18411851). Avtor e na preku 14 grafiki, pe~ateni vo golemi serii, rasprostraneti na Balkanot i vo Rusija. Izrabotuval kli{ea za Rilskiot manastir i bogoslu`beni predmeti od srebro i od zlato za manastirite Simonopetra i Dohijar. Delata gi potpi{uval od rakata na Toma Sider Pento zlatar od Kru{evo#.
LIT.: J. ôkrevska-Filip, Toma Sider od Kru{evo, Zbornik za srednovekovna umetnost, 3, Skopje, 2001, 203214. J. ^.-F.
SERINI, Enco (Palermo, Italija, 1. I 1920 Skopje, 11. III 1981) operski pevec, bariton, prvenec na Operata na MNT. Peewe u~el kaj K. Talefi (Italija). Debitiral so ulogata na Silvio vo operata Palja~i. Izvesen period e angaìran kako solist na Operata vo Rieka. Vo Operata na MNT raboti od 1953 do 1975 g. Vo svojata kariera realiziral pove}e od 35 ulogi glavno od italijanskiot repertoar. Pozna~ajni ostvaruvawa: Figaro (Sevilskiot berber#), Jago (Otelo#), Eskamilio (Karmen#), Grof Luna (Trubadur#), @or` @ermon (Travijata#), RodrigoPoza (Don Karlos#), Rigoleto i Skarpija (Toska#), Belkore (Quboven napitok#). Poseduval voluminozen glas vo izrazito belkantisti~ki manir i sugestiven scenski izraz. F. M.
LIT.: Aleksandar Hristov i Mihajlo Minoski, Idejata za federacija vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe i negovite programski osnovi (18931935), Zbornik na dokumenti, Skopje, 1994. M. Min.
SESLER# (Sesler) mese~no literaturno i nau~no spisanie na sovremen turski jazik vo ramkite na Redakcijata na Birlik#, zapo~na da izleguva od 1. XII 1965 g. Prestana da izleguva vo 1996 g. Vo spisanieto bea prezentirani nau~ni trudovi i literaturni tvorbi od turski, makedonski, albanski, jugoslovenski i od drugi avtori. Nekolku broja izleguvaa dvojazi~no na turski i na makedonski jazik.
LIT.: F. Kaya, Seme Yazlar Edebiyatmzn Gelimesinde Sesler Dergisinin Yeri, sayfa 35, Sesler, say 200, skp, 1994. A. Ago
SETINA srednovekovno utvrduvawe vo Jugoisto~na Pelagonija, edna od prestolninite na Samuilovoto Carstvo, kade {to Samuil imal svoi dvorci. Ja osvoil i ja zapalil carot Vasilij II (1017). Se nao|ala na 1 km severozapadno od s. Setina (Skopos), na lokalitetot Kale. Ostatoci od utvrduvaweto se za~uvani do denes.
LIT.: V. Kravari, Villes et villages de Macdoine occidentale, Paris, 1989, 329. K. Ax.
SIDEROKASTRON srednovekovno utvrduvawe vo Sersko, v. Valovi{ta. K. Ax.
Ulica vo Evrejskoto Maalo vo Skopje
Faksimil od Serskata deklaracija (1918 g.)
SERSKA DEKLARACIJA (oktomvri 1918) deklaracija za re{avawe na makedonskoto pra{awe. Po kapitulacijata na Bugarija vo Prvata svetska vojna se aktivirale makedonskite revolucioneri od porane{nata edinstvena Makedonska revolucionerna organizacija za aktuelizira1356
SEFARDI Evreite od [panija, koi po progonot od inkvizicijata (1492) masovno se raselile niz Evropa, glavno na teritoriite pod osmanliska vlast, vklu~itelno i vo Makedonija. Se integrirale vo sistemot (op{testveno i ekonomski) i vo gradovite vo Makedonija (Solun, Skopje, Bitola, [tip, Kratovo, Strumica, Ohrid i dr.) formirale dobro organizirani evrejski op{tini.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 18391943, New York, 2003. J.Nam.
Ko~o Sidovski
SIDOVSKI, Ko~o (Bitola, 1947) redoven profesor na Filozofskiot fakultet (Institutot za istorija). Se {koluval vo Bitola i vo Skopje, zavr{il Gru-
SILJANOV
pa istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969), kade {to magistriral (1976) i doktoriral (1988). Za redoven profesor na Institutot za istorija e izbran vo 1999 g. Glavniot interes na negovata nau~na rabota se odnosite na Italija so Makedonija vo XIX i vo po~. na XX v., kako i istorijata na Aromancite na Balkanot. Toj e pretsedatel na Vla{koto nau~no dru{tvo Konstantin Belema~e#. Avtor e na pove}e nau~ni prilozi i na dve monografii za politikata na Italija sprema Makedonija.
IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, br. 869/43, Skopje, april, 2005. D. Jov.
Vo nekoi zemji vo svetot na oddelni kravarski farmi taa e edinstvenata kabasta hrana vo tekot na celata g. Vo RM sluì glavno za ishrana na dobitokot vo zimskiot period. Silaàta vo odnos na senoto ima prednost poradi podobriot kvalitet, pomaliot prostor, polesnoto ~uvawe, pomalite zagubi i tro{oci, a osven toa nema opasnost za opoàP. Iv. ruvawe. SILVESTER (svetovnoto ime Serafim) (s. Varvara, Tetovsko, 1812 1882) igumen. U~enik na Kiril Pej~inovi} i prv negov naslednik vo Le{o~kiot manastir Sv. Atanasij#. Bil igumen od 1845 do 1860, koga (1850 i 1856) izgradil dva konaka i drugi objekti.
LIT: I. Petru{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot manastirski kompleks, Skopje, 2001. Br. Sv.
Rade Siljan
SIDOVSKI, Petar (Bitola, 2. V 1938 Bitola, 19. III 1989) pedagog i horski dirigent. Diplomiral na FMU vo Skopje (1971). Dolgogodi{en nastavnik na Muzi~koto u~ili{te vo Bitola. Rakovoditel na Horot i na Zabavniot orkestar pri KUD Stiv Naumov# (19581969), na @enskiot hor pri Dru{tvoto na muzi~kite rabotnici od Bitola (od 1980) i dr. Patron na festivalot SI-DO. Sn. ^.-An. SIKAVICA, Done (s. @uèli, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, RG, 15. IX 1914 Skopje, 6. IV 1995) ~len na KPG, urednik na v. Iskra# (organ za Kostursko, na makedonski jazik), u~esnik vo NOB vo Egejskiot del na Makedonija i ~len na Centralniot sovet na NOF. Vo 1949 g. emigriral vo isto~noevropskite zemji, no podocna se vratil vo RM, kade {to i po~inal.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, V, 1948, Skopje, 1981. St. Kis.
SILEKS rudnik na sekundarni kvarciti, koj se nao|a vo zapadniot del na Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast, pome|u selata Ple{enci i Borovi}. Vo su{tina pretstavuva kaldera vo vulkansko-sedimenten kompleks, vo koj se zastapeni raznovidni karpesti masi (andeziti, tufovi i dr.). Od genetski aspekt, sekundarnite kvarciti se metasomatski tvorbi sozdavani vo tekot na postvulkanski aktivnosti i toa na fumarolsko-solfatarski fazi vo vremeto na miocensko-pliocenskite epohi. Kvalitetot na sekundarnite kvarciti varira, bidej}i sileksnite tela ne se homogena sredina, tuku tvorbi so varijabilna silifikacija. Slabo silificiranite prostori imaat 60% SiO2, a intenzivno silificiranite pove}e od 90%.
ril i Metodij# vo Skopje. Rabotel kako novinar, potoa urednik vo Radio Skopje. Bil direktor na knigoizdatelstvoto Makedonska kniga# i osnova~ i direktor na knigoizdatelstvoto Matica makedonska# vo Skopje. Sostavuva~ e na nekolku antologii na makedonskata poezija i proza. Pretsedatel na DPM (od 2008).
BIBL.: Tretiot lik na vremeto, poezija, 1975; Senki na javeto, poezija, 1980; Pronajden oblik, kritiki i esei, 1986; Dijalog so vremeto, kritiki i esei, 1988; Glasnik, poezija, 1989; Zayiduvawe na senkata, poezija, 1990; Magijata na zborot, kritiki i esei, 1991; Prilozi za nastavata po literatura, vo pet knigi 2000; Glasot na predcite, poezija, 2001; Romantizam, studija, so P. Gilevski, 2003; Provev vo tatkovinata, izbor od poezijata, 2004; Gor~liv vilaet, poezija, 2006. LIT.: G. Todorovski Kultivirano lirsko pismo vo Re{ki i {arki, 2001; M. Matevski: Poezija i nevreme (predgovor kon Provev vo tatkovinata, 2004; Apolon Gilevski: Sudbinski fatamorgani, Utrinski vesnik#, 2001 god. P. Gil.
SILA, apostol, sv. (vtora pol. na I v.) eden od 70-te apostoli, prijatel i sopatnik na sv. apostol Pavle vo misijata vo Makedonija. Bil ~len na Erusalimskata crkva i kako takov posvedo~uval deka Crkvata Matica (Erusalimskata crkva) ja priznava legitimnosta na apostolskata dejnost na apostolot Pavle vo Makedonija. Sila bil i prviot blagoslov od Crkvata vo Erusalim do Crkvata vo Makedonija.
LIT.: Sveto pismo na Stariot i na Noviot zavet, London, 1990; Ratomir Grozdanoski, Poslanie na svetiot apostol Pavle do Rimjanite, Skopje, 2005. Rat. Gr.
SILJAN [TRKOT prikazna od Marko Cepenkov za neposlu{niot, mrzliv i zatoa prokolnat sin edinec {to go napu{til domot. Storija so mnogu elementi od hristijanskiot i obi~ajniot kodeks, so kontaminacii i prepletuvawa na fantasti~noto i realnoto vo ìvotot vo makedonskite sela. Siljan [trkot#
LIT.: Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi. Kniga vtora, Narodni prikazni prikazni za ìvotni, vol{ebni prikazni. Redaktiral d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1972, 136160. S. Ml.
Hristo Siljanov
SILA@A potkiselena so~na dobito~na hrana, so vla`nost 6575%. Kaj nas pomasovno zapo~nuva da se upotrebuva od vtorata polovina na XX v. na pogolemite farmi. Se silaìraat kulturi {to te{ko se su{at ili ako pri kosidbata vremenskite uslovi ne se pogodni za podgotvuvawe seno.
SILJAN, Rade (@van, 16. IV 1950) poet, eseist, kriti~ar, antologi~ar, u~ebnikar, preveduva~, izdava~. Zavr{il Filolo{ki fakultet na Univerzitetot Sv. Ki-
SILJANOV, Hristo (Istanbul, 26. V 1880 Sofija, 26. IX 1939) revolucioner, istori~ar, publicist, poet. Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodniot grad, a srednoto u~ili{te (klasi~na gimnazija) vo Solun i Bitola. Kako poet mu posvetuva pesni na Goce Del~ev, a svoite doìvuvawa kako u~esnik vo revolucionernite borbi vo Makedonija i Odrinsko gi opi{uva vo nekolku knigi spomeni. Vo 1933 g., vo Sofija e objaven prviot tom od negovata dvotomna studija Osloboditelnite borbi na Makedonija. Ilindenskoto vostanie# vo izdanie na Ilindenskata organizaci1357
SILJANOV-PIPERKATA
ja. Vtoriot tom pod istiot naslov, no so podnaslov Po Ilindenskoto vostanie#, e objaven deset godini podocna (1943), isto taka vo Sofija. V. M.-^.
sor (2004). Bila ~len na Ustavnata komisija na Sobranieto na RM (19901992) i minister vo Vladata na RM (19921994). Ekspert za izbori na OON i potpretsedatel na grupata Nezavisni eksperti za lokalna samouprava pri Sovetot na Evropa. ^len na Venecijanskata komisija. Avtor e na stotina nau~ni trudovi za ustavnoto pravo i politi~kiot sistem. Vo profesijata ja sledi idejata za vladeewe na pravoto, a ne na lu|eto.
BIBL.: Religion and State, Rotterdam, 1999; Democracy in Multiethnic and Multicultural Society between Demos and Etnos, New York, 2004; Globalization, Democracy and Constitutional Engineering as instrument for Resolving ethnic conflicts, Athens, 2007. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
hija. Stapil na prestolot na Ohridskata arhiepiskopija vo juli 1550 g. Po polovina godina bil prinuden da go napu{ti prestolot.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
Jordan SiljanovPiperkata
SILJANOV-PIPERKATA, Jordan (s. Kozica, Ki~evsko, 23. VI 1870 s. Cer, Demirhisarsko, 10. VIII 1903) demirhisarski vojvoda na TMORO. Od 1897 g. vlegol vo ~etata na vojvodata D. Tasev. Na pe~alba vo Bugarija zaminal vo letoto na 1900 g. So \. Naumov-Pqakot se vra}aat vo Makedonija i dejstvuvaat ilegalno. Vlegol vo ~etata na N. Rusinski (1901), stanal demirhisarski vojvoda (od 15. VIII 1901), u~estvuval na Smilevskiot kongres i vo Ilindenskoto vostanie. Opean vo narodnite pesni.
LIT.: Z. \or{oski, Jordan Piperkata, Skopje, 1972; A. Trajanovski, Ilindenskoto vostanie Jordan Piperkata, Skopje, 2006. Al. Tr.
SILJANOVSKI, Aleksandar (Bitola, 15. III 1929) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Qubqana (1960), a doktoriral na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (1983). Po diplomiraweto se vrabotil vo Fabrikata za friìderi Georgi Naumov# vo Bitola i bil tehni~ki direktor. Stapuva vo raboten odnos na Vi{ata tehni~ka {kola vo Bitola. So formiraweto na Tehni~kiot fakultet vo Bitola, izbran e za vonreden profesor, a vo 1985 g. i za redoven po predmetite toplinski ma{ini i uredi i tehni~ki merewa. Bil direktor na Vi{ata tehni~ka {kola vo Bitola, prodekan i dekan na Tehni~kiot fakultet vo Bitola, kako i prorektor na Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# vo Bitola. Gl. K. SILNI# (Skopje, 1910) sokolsko gimnasti~ko dru{tvo. Prv pretsedatel bil Gligorie Elezovi}, a na~elnik Rajko Karaklai}. ^lenovite vo uniformi (nekolku stotici, prete`no u~enici) se zanimavale so prosti, stroevi i ve`bi so podvi`ni spravi i so nekoi sportski i kulturno-umetni~ki aktivnosti. Povremeno prireduvale javni nastapi vo Skopje i vo okolnite sela, kako i vo Kumanovo i vo Tetovo. U~estvuvale na sletovite vo Gra~anica (1910) i vo manastirot Devi~ na Kosovo (1911), kako i na seslovenskite sokolski sletovi vo Belgrad (1910), Zagreb (1911) i Praga (1912). G. Elezovi} bil delegiran vo rakovodstvoto na Sojuzot na seslovenskoto sokolstvo vo Praga.
IZV.: Du{ Stani i } Sokolstvo u Varan m rovi , darskoj Makedoniji, nastanak i razvoj. Zagreb, 1986 (doktorska disertacija). D. S.
Car Simeon Veliki
SIMEON VELIKI (864 ili 865 27. V 927) knez (893913) i car (913927), najpoznat vladetel na Prvoto bugarsko carstvo. Vodel uspe{ni borbi so Vizantija. Gi osvoil Trakija, Makedonija (do Solun, 904), Albanija i Ra{ka; porazen od Hrvatite. Ja prenel prestolninata vo Preslav, a vo Bugarskata crkva go vovel slovenskiot namesto dotoga{niot gr~ki jazik.
LIT.: I. Boìlov, Car Simeon Veliki (893927). Zlatnit vek na Srednovekovna Blgari, Sofi, 1983. B. Petr.
Gordana SiljanovskaDavkova
SILJANOVSKA-DAVKOVA, Gordana (Ohrid, 11. V 1955) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Skopje (1973). Diplomirala na Pravniot fakultet vo Skopje (1978), kade {to i magistrirala. Doktorirala pred komisija predvodena od prof. Franc Grad so Cum laude# na Pravniot fakultet vo Qubqana, na tema Local Selfgovernament between Norms and Reality# (1994). Izbrana e za asistent po predmetot politi~ki sistem na Pravniot fakultet vo Skopje (1989), za docent po ustavno pravo i politi~ki sistem (1994), a potoa i za redoven profe1358
SIMEONOV, Boris ([tip, 25. VIII 1930) redoven profesor i poznat nau~nik od oblasta na zemjotresnoto inènerstvo, osobeno za visokogradbata. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet (Gradeèn otsek), vo Skopje (1957), magistriral vo IZIIS vo Skopje (1972), a doktoriral na Grade`niot fakultet vo Belgrad (1982). Prestojuval na univerzitetite vo Tokio (Japonija), Berkli (SAD) i Kjoto (Japonija). Avtor e na mnogu nau~ni i stru~ni trudovi i u~esnik na golem broj nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Avtor e na knigata Armiranobetonski zgradi otporni na zemjotresi# (2003). K. Tal. SIMITÎEV, Damjan (Prilep, 1873 1941) farmacevt. Farmacija zavr{il vo Lie` (Belgija) vo 1898 g., kako prv farmacevt vo Prilep. Po 1900 g. otvoril samostojna apteka. Pokaàl afinitet kon preventivnata dejnost i bakteriologijata {to ja izu~uval vo Lie` (do 1936). Po vra}aweto vo Prilep go educiral naselenieto i vovel zadolìtelna vakcinacija na decata. P. B.
SIMEON (HVI v.) ohridski arhiepiskop (ok. 1550 g.). Porane{en episkop na ~elo na Ra{kata epar-
SIMJANOVSKI
Kole Simit~iev
SIMITÎEV, Kole Petrov (s. Vo{tareni, Lerinsko, Grcija, 15. V 1918 Vroclav, Polska, 10. IV 2003) makedonski i polski slavist, folklorist i prof. na Vroclavskiot univerzitet vo Polska. Po zavr{uvaweto na gimnazijata vo Lerin (1937) i studiiite po klasi~na filologija na Solunskiot univerzitet (1941), gi zavr{uva i slavisti~kite studii vo filijalata na Sofiskiot univerzitet vo Skopje (1944). Prvin kako borec na NOV na Makedonija (1944), a posle vo brigada na ELAS sostavena glavno od Makedonci, koja kon krajot na 1944 g. preminuva da se bori na teritorijata na Makedonija. Izbran e za ~len na Politi~kata komisija za osloboduvawe na Egejska Makedonija. Angaìran e vo pe~atnicata na Glavniot {tab i zaedno so Paskal Paskalevski i Foti Ilkovski go izdavaat Biltenot# na makedonski jazik (19451946). Vo Gra|anskata vojna vo Grcija se vklu~uva vo DAG i gi preìvuva bitkite na Gramos (1947). Po re{enie na G[ na DAG, gi redaktira izdanijata na makedonski Nepokoren#, Bilten# i Nova Makedonka# (1948) i raboti na organiziraweto na makedonskite u~ili{ta na slobodnata teritorija vo Eg. Makedonija. Atinskiot voen sud go osuduva vo otsustvo na smrt (1948). Ranet e vo borbite i prefrlen vo albanskite bolnici vo Kor~a i Elbasan (1949), a ottamu vo polskiot grad Zgoèlec (1950). Vo Gr~ko-makedonskata redakcija go prodolùva izdavaweto na Biltenot# na makedonski, a potoa (1951) Redakcijata e premestena vo Vroclav, kade {to go redaktira v. Demokrat# (na gr~ki i na makedonski jazik). Obvinet kako Titov agent#, isklu~en e od KPG i praten na prevospituvawe# vo fabrika za ambalaà i kako fizi~ki rabotnik vo zadruga vo Vroclav (1953). Rehabilitiran i vraten vo Partijata, stanuva ~len na Pretsedatelstvoto na GO na politi~kite begalci od Grcija vo Polska i konsultant na Ministerstvoto za prosveta po makedonskite pra{awa (1956 1968). Avtor ili koavtor e na 14 u~ebnici na makedonski jazik za decata begalci vo
Polska, SSSR, ^SSR, Romanija i Ungarija. Asistent, potoa i profesor po staroslovenski jazik i literatura na Katedrata za ruska filologija na Vroclavskiot univerzitet, kade {to i ja odbranuva doktorskata disertacija Makedonskiot juna~ki naroden epos# (6. XII 1966), a habilitira so temata Makedonskata narodna lirika# (1975). Poradi bolest e penzioniran kako redoven profesor (1. H 1988). Ima objaveno 4 monografii i nad 200 razni nau~ni i stru~ni prilozi, a mu ostanuva vo rakopis podgotveniot trud Ballada ludowa Sqowian Poludniowych#.
BIBL.: Macedovska liryka ludowa, WarszawaWrocqaw, 1976; Marko Krale vo makedonskata narodna epika (vo sporedba so srpski i bugarski motivi), IF, Skopje, 1981; Pie]v hajducka Sqowian poqudniowych, Wrocqaw, 1985. LIT.: Pande [apkarov, Nau~noto delo na Kole Simit~iev, Makedonija denes#, 11. VII 2005, 6. Bl. R.
Grozda Simit~ieva
IZV.: Ginekolo{ko-aku{erska klinika pri Med. f., Skopje, 1947, 92. Sl. M. P.
SIMITÎEV, Paskal Damjanov (Prilep, 6. VIII 1900 Skopje, 1994) ma{inski inèner. Diplomiral na fakultetot za brodogradba na Tehni~kiot univerzitet vo Berlin (1926). Po diplomiraweto rabotel vo Pomorskiot arsenal vo Tivat (1930), vo Pomorskiot i re~niot soobra}aj vo Belgrad (1932), vo Splitskata pomorska direkcija (1940), vo Skopskata direkcija na trudot (1941), vo Direkcijata na èleznicite vo Skopje (1944), vo 19451949 e direktor na Srednoto tehni~ko u~ili{te Zdravko Cvetkovski# Skopje, vo 1949 raboti vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo na NRM i e izbran za nastavnik na Tehni~kiot fakultet vo Skopje, vo 1953 g. e na rabota vo proektantskoto pretprijatie Proektant# Skopje. Vo 1960 e izbran za vonreden profesor na Tehni~kiot fakultet vo Skopje, a vo 1966 g. za redoven profesor na Elektroma{inskiot fakultet. Penzioniran vo 1973 g. Ima za{titeno 8 patentni re{enija pri Sojuznata uprava za patenti na FNRJ. Rakovodel so izrabotka na golem broj proekti od ladilnata tehnika i termotehnikata. Sl. A. SIMITÎEVA, Grozda Petrova (Veles, 17. X 1910 Skopje, 27. V 1994) ginekolog-aku{er. Med. f. zavr{ila vo Belgrad (1936). Vo 1945 g. bila inicijator za formirawe na prvata [kola za aku{erki vo FNRJ vo Skopje i bila nejzin prv direktor. Specijalizirala vo Belgrad (1946). Bila stru~en rakovoditel na Gradskiot rodilen dom vo Skopje. Eden e od osnova~ite i prv direktor na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika (19471951).
SIMI], êdomir (s. ûmi}, Srbija, 28. VI 1896 Belgrad, 6. I 1969) borec protiv malarijata vo Makedonija, redoven prof. na Vet. f. vo Belgrad, akademik (na SANU). Doktoriral na Med. f. vo Strazbur vo 1924 g. Se vrabotuva vo Zavodot za tropski bolesti vo Skopje, kade {to bil i direktor (19341937). Pod negovo rakovodstvo, a so pomo{ na SZO, e iskoreneta malarijata (1964). Ima publikuvano 197 nau~ni i stru~ni trudovi i 6 u~ebnici za studenti. M. D. J. B. SIMIXIOSKI, Krume (Prilep, 1913 Skopje, 1990) farmacevt. Farmacija zavr{il vo Zagreb (1936). Kratok period rabotel vo Prilep, a potoa vo Belgrad (1938) i povtorno vo Prilep, kako upravnik na Gradskata apteka (1946). Nekolku godini bil odgovoren farmacevt vo Ministerstvoto za zdravstvo vo Skopje, a potoa direktor na Replek#, kade {to ostanal do penzioniraweto (1978). P. B.
Aqo{a Simjanovski
SIMJANOVSKI, Aqo{a (Skopje, 25. VIII 1951) reìser i publicist. Po diplomiraweto na Univerzitetot vo Skopje (1978) se vrabotuva vo Makedonskata radio-televizija. Urednik na Zabavnata, Dokumentarnata i Kontaktno-rekreativnata programa. Reìral nad 1.500 emisii, od koi pozna~ajni se: TV igraniot film Pikaso# i dokumentarnite filmovi: Sestri#, Mojata qubov ârli Parker#,
1359
SIMJANOVSKI
Bilo nekoga{ na ridestiot Balkan#, Otsprotiva na hromatskiot univerzum# i dr. J. F.
\or|i Simov
Stojmir Simjanovski
SIMJANOVSKI, Stojmir (Ivan~i{ta, Ki~evsko, 13. VIII 1937) raskaùva~, romansier, dramski pisatel, feqtonist. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje.
BIBL.: êsno drvo, raskazi, 1973; Crveni utra, roman, 1975; Sinovi na gorite, roman, 1976; Belata golgota, roman, 1981; Vesninoto pismo, roman, 1983; Fa}a~i na vampiri, raskazi, 1985; Dvojnata Eva, roman, 1990; Liceto na samovilata, roman, 1991; Vratata na sonot, roman, 1992; Evangelieto na trite samovili, roman, 1994; Samovilski izvori, drami, 1999; Mit za site vremiwa, nau~na fantastika, 2001. LIT.: M. Drugovac: Istorija na makedonskata knièvnost, 20 vek, 1990 god. P. Gil.
spec. po stomatolo{ka protetika, prof. na St. f. vo Skopje. Habilitiral vo 1977 g. Bil rakovoditel na Klinikata za fiksna stomatolo{ka protetika. Publikuval 64 statii. Avtor e na skriptata Stomatolo{ka protetika E. M. morfologija i koronki#. SIMOV, Lazar (Tetovo, 1907 Skopje, 1998) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1961 do penzioniraweto vo 1977 g.) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Diplomiral vo Belgrad (1932), od 1933 g. e na slu`ba vo razni delovi na Makedonija. Na Tehni~kiot fakultet bil od osnovaweto vo Oddelot za grade`ni{tvo. Osnovopolo`nik e na Katedrata za drveni i masivni konstrukcii, dekan na Tehni~kiot fakultet (19571961). Osobeno se zna~ajni negovite postignuvawa vo obnovata na postzemjotresno Skopje i na vijaduktite na avtopatot E-75 na delnicite SkopjeVeles i Demir KapijaUdovo, kako i na mostovite me|u Udovo i Gevgelija. Q. T.
fakultet vo Skopje (1976) so temata Fizi~koto vospitanie vo srednite u~ili{ta vo Vardarska Makedonija pome|u dvete svetski vojni (19181941)#, a habilitiral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1980) so temata Metodika i biomehani~ka analiza na tehnikata na alpiskoto skijawe#. Rabotel kako referent vo Kru{evo, bil profesor vo U~itelskata {kola, direktor na Zavodot za fizi~ka kultura vo Skopje (19571959), profesor vo Srednoto fiskulturno u~ili{te i na Vi{ata {kola za fizi~ka kultura vo Skopje (19591978). Na Fakultetot za fizi~ka kultura bil vi{ predava~ i redoven profesor po predmetot Metodika na fizi~koto vospitanie i v.d. dekan (19801982). Toj e poznat sportski rabotnik i funkcioner. Objavil pove}e stru~ni i naD. S. u~ni trudovi.
Todor Simovski
Angel Simov
SIMOV, Angel Ahilov (Gevgelija, 4. IX 1935 Skopje, 25. IX 1998) farmacevt, redoven prof. Eden od osnovopolo`nicite na Farm. f. vo Skopje i na Katedrata po farmacevtska tehnologija. Avtor na u~ebnikot Farmacevtska tehnologija# i na oddelni nau~ni i stru~ni trudovi. Bil dolgogodi{en direktor na Farmacevtskata ku}a Alkaloid# vo Skopje i odgovoren za osovremenuvawe na proizvodniot proces i otvorawe novi sektori za proizvodstvo na lekovi. Eden od osnova~ite na Farmacevtskata komora na Makedonija i nejzin pretsedatel (19961998) i pretsedatel na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo (19741976). L. P.-T. SIMOV, \or|i Ahilov (Gevgelija, 16. I 1930 Skopje, 9. X 2002)
1360
Temenuga Simovska
SIMOVSKA, Temenuga Petrova (Blagoevgrad, Pirinskiot del na Makedonija, 30. X 1925) spec. po oralna hirurgija, prof. na St. f. Habilitirala vo 1974 g. Bila upravnik na Klinikata po oralna hirurgija. Avtor e na 42 statii. E. M. SIMOVSKI, Andon (Kru{evo, 8. VI 1926) univ. profesor. Zavr{il Dràven institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1954). Magistriral na Medicinskiot
SIMOVSKI, Todor Hristov (s. Izvor, Gumenxisko, Egejskiot del na Makedonija, 14. II 1924 Skopje, 4. I 1998) istori~ar, stru~en sovetnik vo INI, kartograf, publicist, borec i nacionalno-politi~ki deec. Zavr{il Filozofski fakultet (Grupa istorija) vo Skopje i od 1952 g. do penzioniraweto rabotel vo INI kako istraùva~ na novata istorija na Egejskiot del na Makedonija. Aktiven u~esnik vo antifa{isti~kata i nacionalnoosloboditelnata borba vo Egejsko (19411949). Sekretar na OKNE za Gumenxiska okolija (maj 1942), sekretar na Okru`niot odbor na EPON za Vodenskiot, Katerinskiot, Berskiot i Kuku{kiot okrug i funkcioner na NOF za Gumenxiska i Enixevardarska okolija (od fevruari 1946). Rabotel kako novinar vo Radio Skopje i bil urednik na v. Glas na Egejcite#. Avtor e na pove}e statii vo spisanija i zbornici, izdava~ na dokumenti za NOB vo EM (19411947) i atlas i monografija za naselenite mesta vo EM.
BIBL.: Egejska Makedonija vo NOB 19441945. Dokumenti za u~estvoto na
SINAGOGA
makedonskiot narod od Egejskiot del na Makedonija vo Antifa{isti~kata vojna 19411945, I, Skopje, 1971 (koavtor); Egejska Makedonija vo NOB 1945. Dokumenti za u~estvoto na makedonskiot narod od Egejskiot del na Makedonija vo Gra|anskata vojna vo Grcija 1945 godina, II, Skopje, 1973 (koavtor); Egejska Makedonija vo NOB 1946. Dokumenti za u~estvoto na makedonskiot narod od Egejskiot del na Makedonija vo Gra|anskata vojna vo Grcija 1946 godina, III, Skopje, 1976 (koavtor); Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje, 1978; Atlas na naselenite mesta vo Egejska Makedonija, Skopje, 1997; Nastanite na Skopskoto Kale na 7 januari 1945 godina. Dokumenti, Skopje, 1997; Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, III, Skopje, 1997. Bl. R.
LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 19502000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 143. S. Ml.
SIMOVSKI, Tomislav (Bitola, 18. IV 1929 Skopje, 23. I 1987) novinar, diplomat, op{testvenik. Po zavr{uvaweto na Visokata politi~ka {kola vo Belgrad, izvr{uval pove}e dol`nosti vo Upravata na Republi~kiot sekretarijat za vnatre{ni raboti (19521964). Bil direktor na Radio Skopje (19641972). Slednite tri godini gi minal kako generalen konzul na SFRJ vo Toronto (Kanada), a po vra}aweto stanal sekretar na Sekretarijatot za odnosi so stranstvo pri Izvr{niot sovet na SR Makedonija. Izbran e za pretsedatel na Republi~kiot komitet za me|unarodni odnosi (1982). J. F.
Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1979 do penzioniraweto vo 1999 g.) po predmeti od oblasta na teorijata na konstrukciite. Go zavr{il Grade`niot fakultet vo Skopje, kade {to ja odbranil i doktorskata disertacija (1977). Se usovr{uval vo SAD (19681969) i vo Velika Britanija (197475). Objavil pove}e trudovi, glavno od oblasta na stati~kiot i dinami~kiot odgovor na konstrukciite. Avtor e na aplikativen softver, a kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na pove}e inènerski objekti. Bil dekan na Grade`niot fakulQ. T. tet (X 1987 IX 1991).
Metodija Simonovski
SIMONOVSKI, Metodija Nikolov (\avato, Bitola, 18. X 1941) redoven profesor na St. f. vo Skopje, spec. po bolesti na ustata i zabite. Doktoriral vo 1982 g. i negova preokupacija e hirur{kiot tretman na parodonalnite defekti. Prestojuval vo Moskva (Rusija), Boston i Kolumbus (SAD). Publikuval 110 statii. U~estvuval vo izrabotkata na nau~ni proekti. Vo dva mandata bil dekan na St. f. E. M.
Enterierot na sinagogata Aragon vo Bitola
Moneta na pajonskiot vladetel Simon (avers/revers)
SIMON (ok. 350 pr.n.e.) pajonski vladetel poznat samo po negovite moneti, kovani po pajonski standard. Na niv e pretstaven tripod {to e edna od najzastapenite reversni pretstavi vo Damastion, pa zatoa se smestuva na prostorot severno od Pajonija.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. K. M.-R.
Kiril SimonovskiXina
SIMONOVSKI, Metodija Mirkov (Prilep, 14. III 1927) etnomuzikolog i poet za deca. Kako vi{ stru~en sorabotnik na Institutot za folklor vo Skopje (1. XII 1950 31. XII 1965), melografiral golem broj makedonski narodni pesni i objavil nekolku statii za makedonskiot muzi~ki folklor za orientalizmite vo tonalnata gradba (1959), za refrenite (1960), za terminologijata (1961) i za narodnite veruvawa (1962).
BIBL.: Makedonski muzi~ki folklor, pesni II, Skopje, 1959 (so koredaktori); Makedonskite melografi od krajot na XIX vek, Skopje, 1962 (so koredaktor).
SIMONOVSKI-XINA, Kiril (Skopje, 19. X 1915 Belgrad, 12. VI 1984) fudbaler i trener. Zavr{il osnovno u~ili{te. Bil ~len na FK Jug#, FK Pobeda# i FK Gra|anski# vo Skopje. Vo vremeto na okupacijata (19411944) igral za SK Makedonija# od Skopje, koj se natprevaruval vo Elitnata divizija na Bugarija. Bil bugarski reprezentativec. Toj e u~esnik vo NOB od 1944. Po Osloboduvaweto igral za reprezentacijata na JNA i desetpati za reprezentacijata na Jugoslavija. Za FK Vardar# od Skopje odigral 75 natprevari i dal 25 golovi. Fudbalskata kariera ja zavr{il vo FK Partizan# vo Belgrad, a potoa se posvetil na trenerskata rabota. D. S. SIMONÊ, Vladimir (Ohrid, 8. V 1934) grad. in`., red. prof. na
SINAGOGA ARAGON (XVI v.) centralen hram na aragonskite ({panski) Evrei vo Bitola. Vo Tora arkata postoel Tora svitok donesen od Aragon (XV v.). Vo hramot sluèle mnogu poznati rabini, kako: Adiès David (1575), Avraham Falkon (1643), [muel âdok (krajot na XVII v.), Benjamin Medina (1730), Avraham ben Jehuda de Buton (1760), David de Buton (1794), Merkado Kamhi (1838), Ariel-Ben Cion (1913), [abtaj Xain (1924), Avraham Moric Romano posledniot bitolski rabin (1931). Vo Vtorata svetska vojna bugarskata vojska sinagogata ja pretvorila vo klanica za sviwi, a pred krajot na vojnata bila zapalena.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993, 125; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 18391943, New York, 2003; Evreski izvori za obestvenoikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVII vek, II, Sofi, 1960. J. Nam.
SINAGOGA BET ARON# (Skopje, 1366) evrejski hram. Se nao|ala vo Evrejskoto maalo vo Skopje. Ja izgradilo romaniotskoto evrejsko naselenie vo Skopje, pred doa|aweto na Sefardite progoneti od Iberija. Po opoàruvawata (1628 i 1637) bila obnovuvana, za {to svedo~el i natpisot na plo~ata nad glavniot vlez vo hramot.
1361
SINAGOGA
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990; Evreski izvori za obestveno-ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVII vek, II, Sofi, 1960. J. Nam.
SINAGOGA EL KAL MUEVO DE ABA[O (Skopje, krajot na XIX v.) evrejski hram. Se nao|ala na mestoto na sinagogata Bet Jakov# vo sredinata na Evrejskoto maalo.
univerzitetskiot u~ebnik Fizika na tvrdo telo#. Publikuval vo doma{ni i stranski spisanija od oblasta na fizikata na metalite i legurite, polusprovodnicite i tenkite filmovi. Bil pretsedatel na DFM i prodekan na Fakultetot za fizika (197779).
Sinagogata Bet Jakov#, Skopje
SINAGOGA BET JAKOV# (Skopje XVI v.) hram vo Evrejskoto Maalo. Bila opoàrena od avstriskata vojska pod rakovodstvo na generalot Pikolomini (1689), podocna obnovena na istoto mesto. Vo dvorot se nao|ala i zgradata na evrejskoto u~ili{te Talmud Torata#.
SINAGOGA PORTUGEZE (Bitola, XVI v.) centralen hram na portugalskite Evrei vo Bitola. Vo Prvata svetska vojna pri bombardiraweto na Bitola (1917) sinagogata bila pogodena i izgorela do temel. Ne bila obnovena.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839-1943, New York, 2003; Evreski izvori za obestveno-ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVII vek, II, Sofi, 1960. J. Nam.
Rabinot Avi Kozma vo novata Sinagoga Bet Jakov#, Skopje
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990; Evreski izvori za obestveno-ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I, Sofi, 1958. J. Nam.
SINAGOGATA VO [TIP (19131943) evrejski hram. Edinstvenata sinagoga vo Makedonija {to bila izgradena od drvena konstrukcija, pa zatoa i bila nare~ena drvena sinagoga#. Se nao|ala na vlezot vo Evrejskoto maalo vo [tip na r. Otiwa. Vo bugarskata okupacija vo Prvata svetska vojna bila ograbena i opoàrena. Podocna na istite temeli bil podignat skromen objekt {to bil uni{ten vo Vtorata svetska vojna po deportacijata na {tipskite Evrei vo Treblinka (1943).
SINAITSKI, Teodosija (Dojran, ok. 1780 Solun, ok. 1844) knigoizdava~, pe~atar, preveduva~ i publicist. U~el vo Carigrad, prestojuval kako monah vo Sinajskiot manastir (dene{en Egipet), ìveel i rabotel kako sve{tenik vo Solun i bil i taksidiot na Sinajskiot manastir. Go vbrojuvaat me|u prvite pe~atari vo Makedonija, bidej}i so pripomo{ na tikve{anecot Daskal Kam~e, kon 1836 g. otvoril pe~atnica vo seloto Vata{a, Kavadare~ko, a kon 1838 ja prenel vo Solun, snabduvaj}i ja so potrebnite kirilski bukvi. Vo pe~atnicata vo Solun se izdadeni nekolku knigi (Sluènie evrejsko#, Ute{enie gre{nim# od Kiril Pej~inovi}, Na~alnoe u~enie# od Natanail Zografski, Kratko opisanie na dvaesette manastiri na Sveta Gora#, Re~nik od tri jazika#). Nekolkupati e palena od nepoznati storiteli. Avtor e na kratkiot predgovor kon knigata Ute{enie gre{nim# na Kiril Pej~inovi}. Umrel vo Dojran vo tragi~ni okolnosti. G. T.
SINAGOGA EL KAL DE ARIBA (Skopje ?) evrejska mala sinagoga vo Evrejskoto maalo. Bila aktivna samo na golemite praznici koga golemata sinagoga ne moèla da gi primi site vernici. Vo objektot bile smesteni kancelariite na Op{tinata, kako i verskoto u~ili{te.
SINAGOGA EL KAL DE LOS MONASTIRLIS (Solun, 1928) evrejski hram. Bila edna od najubavite sinagogi vo Solun, izgradena od Evreite od Bitola doseleni po Prvata svetska vojna (okolu 150 semejstva). Za izgradbata na hramot glaven donator bilo semejstvoto Aroesti. Taa e edinstvenata sinagoga vo Solun {to vo Vtorata svetska vojna ostanala neo{tetena, no ograbena. Germancite odnele s# {to bilo vredno, vklu~uvaj}i ja i bogatata biblioteka. Sinagogata e aktivna, se odrùvaat slu`bi za ~lenovite na Bitolskata evrejska zaednica.
1362
SINADIN, Teodor (ok. 1280 ok. 1346) vizantiski blagorodnik i vojskovodec, protostrator, namesnik na Prilep i na okolnite grat~iwa i predeli na Makedonija (do 1320) i na Solun (1340/411342). Vo gra|anskata vojna vo Vizantija (13211328) go poddrùval Andronik III Paleolog. Kako negov blizok sorabotnik, dvaeset godini (13211342) zazemal visoki dol`nosti vo Vizantija.
LIT.: Q. Maksimovi, Posledwe godine protostratora Teodora Sinadina, ZRVI 10, 1967. K. Ax.
SINADINOVSKI, \or|i (Gostivar, 26. X 1930) fizi~ar, red. prof. (1979) na PMF. Diplomiral (1955) na Filozofskiot fakultet na grupata za fizika. Doktoriral (1974) na PMF so istraùvawe na faznata dijagrama na leguri od kadmium i kalaj vrz baza na nivnite elektri~ni svojstva. Specijaliziral vo Zagreb i [efild. Avtor e na nekolku sredno{kolski u~ebnici i na
Stranica od Sinajskiot euhologium (XI v.)
SINAJSKI EUHOLOGIUM glagoli~ki stsl. rakopis od XI v. so mak. jazi~ni osobenosti. Pogolemiot del od kodeksot se ~uva vo manastirot Sv. Katerina# na Sinaj i zaedno so novootkrienite 28 l. so sign. Sin. Slav. MS 37 tamu ima
SINTEZIS#
134 listovi. Vo RNB porane{nata Publi~na bibl. (GPB) vo Sankt-Peterburg se ~uvaat poslednite 3 l. {to se doneseni od Sinaj vo 1853 god. od arhimandritot Porfirij i N. Krilov. Eden del se ~uva vo Rakopisniot oddel na RAN vo Sankt Peterburg, sign. 24. 4. 8. Kodeksot ima vkupno 137 pergamentni listovi. Sinajskiot euh. e najstariot slovenski trebnik. Po svoite mnogu arhai~ni osobenosti (ne sosema obla glagolica, kako i po arhai~nite jazi~ni osobenosti) nekoi delovi od kodeksot sekako poteknuvaat od kirilometodievskiot period. V. D. SINAJSKI MAL MINEJ v. Fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. SINAJSKI MISAL 5/N glagoli~ki rakopis od XI v. (Tarnanidis) ili X v. (Vel~eva), koj sodrì 80 lo{o za~uvani listovi. Otkrien vo 1975 g. vo man. Sv. Katarina# na Sinaj, kade {to se ~uva pod sign. Slav. MS 5/N. Tekstot se povrzuva so velikomoravskiot period (kirilometodievski prevod na liturgijata na sv. Petar), a prepisot so Ohrid i so dejnosta na sv. Kliment. Zasega rakopisot e poznat samo po podatocite i snimkata vo opisot na Tarnanidis.
LIT.: I. Tarnanidis, The Slavonic Manuscripts discovered in 1975 at St Catherines Monastery on Mount Sinai, Thessaloniki, 1988, 103108 (opis), 194195 (snimka); I. Tarnanidis, Liturgita na Sveti Petr po sinaski rkopis No 5 N. Srednovekovna hristinska Evropa: Iztok i Zapad. Cennosti, tradicii, obuvane, Medieval Christian Europe: East and West. Tradition, values, communications, Sofi, 2002, 213219: Za datiraweto v. B. Vel~eva, Palaeobulgarica# 12, 3, 1988, s. 126. Zd. R.
Od glagoli~kiot rakopis Sinajski psaltir (XI v.)
evski studii 6, Sofi, 1989, 130-245 (so bogata bibliografija); C. M. MacRobert, The textual Tradition of Church Slavonic Psalter up to the Fifteenth Century, Interpretation of the Bible, LjubljanaSheffield, 1998, 921942; F. V. Mares (red.), Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s.Catharinae codex slav. 2/N). Ad editionem praeparaverunt P. Fetkov, Z. Hauptov, V. Konzal, L. Pacnerov, J. Svabova, sub redactione F. V. Mares, Wien, 1997 (izd., nov del, kir. transkr., krit. aparat, index verborum). Zd. R.
SINANI, Azir (s. Arnakija, Skopsko, 1927) rabotnik. Bil u~esnik vo NOAVM (1944) i demobiliziran kako rezerven poru~nik na JNA. Po Osloboduvaweto ja zavr{il Srednata partiska {kola vo Skopje i bil na razni dol`nosti vo narodnata vlast (19441951), a potoa naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. S. Ml. SINANI, Eti{ (s. Vaksince, Kumanovsko, 1914) rudarski nadzornik vo Rudnikot za hrom Lojane#. Pred Vtorata svetska vojna mu pripa|al na naprednoto rabotni~ko dvièwe. Po Osloboduvaweto, kako rudar, bil naroden pratenik vo Soborot na proizvoditelite na Narodnoto sobranie na NRM i ~len na Plenumot na Sindikatot na metalcite na Jugoslavija. S. Ml.
dakcija, blizok do kirilometodievskiot prevod. Ednovremeno toj pretstvuva i najstar vid na bogoslu`ben psaltir. Vo stariot del se nao|aat Ps 1137, vo noviot del Ps 138151, bibliski pesni, O~ena{, Utrinska pesna (Doxologia maior) i po~etok od înot na ve~ernata. Tekstot e prepi{uvan od pove}e lica i po jazi~nite
SINAJSKI PALIMPSEST makedonski rakopis od krajot na XII po~. na XIII v. Najden e na Sinaj, od kade {to go nosi imeto, a se ~uva vo Ruskata nacionalna bibl. vo S. Peterburg, sign. Gre~. 70, poradi toa {to delovi od kodeksot se ispi{ani vrz izbri{an gr~ki tekst od XI v., t. e. stanuva zbor za palimpsest. Kodeksot se sostoi od tri dela. Prviot (Trebnik) i tretiot del (Apokrifi) imaat jazi~ni belezi na OhridV. D. skata knièvna {kola. SINAJSKI PSALTIR glagoli~ki psaltir od XI v., vkupno 207 l. (177 l. Sin + 32 l. Sin). Stariot del e pronajden vo 1850 g. od arh. Porfirij Uspenski vo man. Sv. Katarina# na Sinaj, noviot del vo 1975 g. vo istiot manastir, kade {to dvata dela se ~uvaat, sign. Sin. Slav. MS 38 i Slav. MS 2/N. Sodrì najstar za~uvan slovenski psaltir od arhai~na re-
Muzi~kata grupa Sintezis#
osobenosti se locira vo Zapadna Makedonija. Srazmerno dobro ja ~uva moravskata jazi~na norma (sodrì i nekoi t.n. moravizmi). Stariot del pove}ekratno e izdavan, prv pat vo 1883 g. od L. Gajtler (L. Geitler), i za nego postoi bogata literatura.
LIT. (izbor): S. Severnov, Sinaska psaltr, glagoli~eski pamtnik XI veka, Petrograd, 1922, repr. Graz, 1954 (izd., star del, kir. transkr., index verborum); V. von Arnim, Studien zum altbulgarischen Psalterium Sinaiticum, Leipzig, 1930; M. Altbauer, Sinajski psaltir, Skopje, 1971 (fototip. izd., star del); I. Kara~orova, Km vprosa za Kirilo-Metodievi staroblgarski prevod na psaltira, Kirilo-Metodi-
SINTEZIS makedonska muzi~ka grupa. Formirana e vo 1995 g. (prvoto ime DD Sintezis#). Kombiniraj}i ja makedonskata tradicionalna muzika so modernite aran`mani, sozdava specifi~en stil vo koj narodnite instrumenti (gajda, kaval, zurla, tapan, tambura) zvu~at zaedno so sovremeniot sintesajzer. Grupata odràla nad 100 koncerti niz celiot svet i u~estvuvala na golem broj svetski renomirani festivali. Od svoeto prvo CD (DD Synthesis, 1997), ima realizirano vkupno pet CD i DVD-izdanija. M. Kol.
1363
SION
SION, Isak (Solun, 16. IV 1916 Belgrad, 28. V 1994) bankarski ~inovnik, komunisti~ki deec, partizanski borec i politi~ar; Evrein. Vo 1920 g. so semejstvoto se preselil vo [tip. Ja zavr{il Dràvnata trgovska akademija vo Skopje, studiral na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb, a potoa bil slu`benik vo filijalata na Dràvnata hipotekarna banka vo Qubqana (od 1936). Bil aktivist na SBOTI^ i ~len na KPJ (od 1940). Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo [tip i se vklu~il vo NOB (1941) kako ~len na MK na KPM (april 1942 mart 1943). Go izbegnal sobiraweto i deportacijata na Evreite (9. V 1943) i bil borec vo NOPO Goce Del~ev# (19 21. V 1943), vo [arplaninskiot NOPO (od 16. IX 1943) i vo Kumanovskiot NOPO (od 10. XI 1943) i zamenik politi~ki komesar na ~eta i bataljon na Tretata makedonska NOUB (od fevruari 1944). Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM, a potoa e upaten za ~len na Oblasniot komitet na KPM vo [tip (od avgust 1944) i bil sekretar na Okru`niot komitet na KPM vo Strumica. Po Osloboduvaweto bil ~len na CK na KPM, generalen sekretar na pretsedatelot na Vladata na NRM, odgovoren urednik na organot na CK na KPM Partiski ìvot#, viceguverner na Narodnata banka na FNRJ vo Belgrad, pretstavnik na Sojuznata stopanska komora vo London i dr. Avtor e na pove}e trudovi od oblasta na monetarniot sistem. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Strumica i Strumi~ko vo NOV 1943-1945. Materijali od nau~niot sobir odràn vo Strumica na 26 i 27 april 1982 godina, Strumica, 1983; D-r Aleksandar Matkovski, Istorija na Evreite vo Makedonija, Skopje, 1983; [tip i [tipsko vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411945. Prilozi od nau~niot sobir odràn na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kniga 1-4, Skopje 2000-2001. S. Ml.
ima konceptot na dohodovna (monetarna) siroma{tija. Spored ovoj koncept, poedinecot ili doma}instvoto se smeta za siroma{no ako ostvareniot prihod ili potro{uva~ka e pod opredelen prag (linija) na siroma{tija. Nivoto na siroma{tijata se presmetuva vrz osnova na utvrden apsoluten, relativen i/ili subjektiven prag na siroma{tijata. Naj~esto koristeni dohodovni (monetarni) merila na siroma{tijata se: glavniot zbiren indeks, indeksot na dlabo~ina na siroma{tijata i indeksot na ostrina na siroma{tijata. Glavniot zbiren indeks, ili stapkata na siroma{tijata#, go pokaùva procentot od vkupnoto naselenie, LIT.: Apostol Pop-Jovanovski, Sirma voj- ~ij prihod ili potro{uva~ka per voda, Skopje, 1970, 4.; Ilija Jordanovski, capita e pod pragot (linijata) na Sirma vojvoda, Skopje, 1980, Ivan âpovski, siroma{tijata. Indeksot na dlaSirma vojvoda, Kulturen ìvot#, br. 10, bo~inata na siroma{tijata pretSkopje, 1989 i Nova Makedonija#, XXXVII, stavuva prose~en deficit na pri12240, Skopje, 19. II 1989, 10. S. Ml. hodot na celata populacija (ne SIRNA NEDELA imenuvawe samo na siroma{nite lica), odna sedmicata pred Pro~ka, od Me- nosno agregiran deficit na prisopusnata nedela do Pro{teni hodot na siroma{nite lica vo od(Veliki) pokladi. Toga{ se za- nos na pragot na siroma{tijata, postuva za Pro~ka, ne se jade me- podelen so vkupnoto naselenie. so, tuku samo mle~ni proizvodi. Indeksot na ostrinata na siroPoradi toa, ovaa nedela se vika i ma{tijata e blisko i povrzano Bela nedela. Vo ponedelnikot od merilo so indeksot na dlabo~ina ovaa nedela (Sirni ponedelnik) na siroma{tijata, so taa razlika se odi na gumnoto, so topenica i {to pri agregacijata im pridava kiselo mleko, se tr~a od edniot pogolema teìna na licata {to do drugiot kraj na gumnoto i se se podaleku od pragot na sirovika: Ela vetre da jajme topej- ma{tijata (najsiroma{nite) vo nca, / v leto da doj{ da vejme p~ej- odnos na licata {to se poblisku nca, / jugu, jugu, jugu... Se veruva do nego (pomalku siroma{nite). deka so toa }e se obezbedi veter Stapkata na siroma{tijata vo vo letoto koga se vr{i i se vee RM iznesuva okolu 30% i vo odnos na prettranzicioniot period ìtoto. LIT.: Naum Celakovski, Debarca, obredi e re~isi dvojno zgolemena. Podai obredni igri, Skopje, 1984 M. Kit. tocite za visinata na glavniot zbiren indeks i indeksot na dlaSIROMA[TIJA. Spored sta- bo~inata na siroma{tijata, pri tisti~kata slu`ba na Evropskata utvrden relativen prag na sirounija Eurostat#, kako siroma{- ma{tijata na nivo od 70% od meni se smetaat lica, doma}instva i dijalnata ekvivalentna potro{ugrupi lica, ~ii resursi (materi- va~ka na doma}instvata, za periojalni, kulturni i socijalni) se na dot 19972004, se dadeni vo sledtakvo nivo {to gi isklu~uva od nava tabela: Siroma{tijata vo RM, relativen metod (1997-2004)
1997 Glaven zbiren indeks 19,0 Indeks na dlabo~ina na siroma{tijata 4,6 1998 20,7 5,1 1999 21,0 5,7 2000 22,3 6,0 2001 22,7 5,4 2002 30,2 9,3 2003 2004 30,2 9,4 29,6 9,4
SIRMA VOJVODA (Krsteva Strezova) (s. Treson~e, Debarsko, 1776 na pat od Prilep za Varo{, Prilepsko, 1864) vojvoda na ajdutska druìna. Spored narodnite pesni, otkako gi nadminala site 70 svoi soborci vo ajdutskite ve{tini, bila izbrana za vojvoda. Dejstvuvala kako naroden za{titnik od turskite nasilnici i albanskite ka~aci glavno na planinite Stogovo i Kr~in. Poradi stapuvawe vo brak so bajraktarot na ~etata Velko Spirov (od Kru{evo), se povlekla od ajdutskiot ìvot (1818) i so nego ìveela vo Prilep. So nea, kako 80-godi{na starica, se sretnal i Dimitar Miladinov (1856/7). Bila ubiena od prilepskite Turci. Opeana e vo nekolku narodni pesni.
SIPKI (Paridae, Aegithalidae, Timalidae, Remizidae) familii mali ptici od podredot ptici-peja~ki (Oscines), koi ne se preselni. Vo Makedonija se prisutni 10 vidovi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, Sipka 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
Izvor: Dràven zavod za statistika, 2005 g.
minimalno prifatliviot na~in na ìveewe vo zemjata vo koja ìveat. Problemot na siroma{tijata vo osnovata e povrzan so ~etiri teoretski koncepti: konceptot na dohodovna (monetarna) siroma{tija; konceptot na osnovni potrebi; konceptot na sposobnosti i konceptot na ~ovekov razvoj. Naj~esta primena vo praktikata
Kon krajot na 2000 g., RM sklu~i aran`man so MMF, koj pretstavuva{e kombinacija od dva vida zaemi: EFF (Extended Fund Facility) i PRGF (Poverty Reduction and Growth Facility), koi vo vkupniot aran`man u~estvuvaa so 70% i 30%, respektivno. Kako korisnik na kredit od MMF pod PRGF uslovi i kreditna linija od Svetskata banka pod IDA
1364
SKAKULCI
uslovi, Makedonija be{e obvrzana da podgotvi Nacionalna strategija za namaluvawe na siroma{tijata. No, zaradi voenata kriza od 2001 g., Vladata ne uspea da gi ispolni zacrtanite targeti postaveni vo aran`manot, taka {to vo noemvri 2001 g. toj be{e prekinat, a Makedonija ve}e ne be{e obvrzana da ja prezentira Strategijata pred bordovite na MMF i na Svetskata banka. I pokraj toa, 2002 g., bez razlika na negoviot status i naslov, pred doma{nata javnost be{e prezentiran dokumentot Nacionalna strategija za namaluvawe na siroma{tijata vo Republika Makedonija#.
LIT.: M. Ravallion, Poverty Concepts and Measures, Development Research Group, The World Bank, Washington D.C., 2000; E. Thorbecke, Conceptual and Measurement Issues in Poverty Analysis, WIDER Discussion Paper No. 2004/04. Helsinki: UNU-WIDER, 2004. D. E.
te na odvodnuvawe na Pelagonija (54.150 ha) i na Strumi~ko Pole (9.000 ha). Pokraj ovie, se izgradeni i sistemite vo Stru{ko Pole (2.680 ha), Ov~e Pole (1.700 ha), Prespansko Pole (1.800 ha) i vo HMS Bregalnica (6.000 ha). Aktuelnata sostojba na sistemite za odvodnuvawe nalaga intenzivni aktivnosti za odrùvawe, rekonstrukcija i rehabilitacija, kako i dogradba na detalnata mreà za St. Dod. odvodnuvawe. SIFIEVA CRKVA v. Sveti Nikola#.
{to prezimuvaat. Skakulecot e aktiven od juli do oktomvri, se hrani so razni trevi. Poznat e kako {tetnik vo makedonskoto poljodelstvo (gi opusto{uva poliwata), koga vo optiItalijanski skakulec malni uslovi nastanuva prenamnoùvawe na vidot. Rasprostranet e vo Ju`na Evropa, vo Turcija i vo Sredna Azija.
SIROPAJONCI (Siropaiones) pajonsko pleme {to ja naseluvalo teritorijata na leviot breg na dolniot tek na r. Strimon. Gi spomnuva Herodot vo deloto Istorija (V v. pr.n.e.). Po persiskoto pokoruvawe na Pajonija, po naredba na persiskiot kral Darej I, tie bile preseleni vo Azija (511 pr.n.e.). Onie {to ostanale verojatno se priklu~ile kon po{irokata pajonska zaednica, bidej}i podocna ne se spomnuvaat oddelno.
IZV.: Herodoti, Historia, rec. C. Hude, ed. tertia, Oxonii, 1927. LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. K. M.-R.
Domot Sju Rajder# vo Skopje
SIROPUSNA NEDELA imenuvawe na sedmicata edna nedela po Mesopusnata nedela. Ovoj praznik se vika i Veliki ili Sirni Pokladi Pro~ka. Toga{ posleden pat se mrsi i se jadat mle~ni proizvodi pred Veligdenskiot post. M. Kit.
SJU RAJDER# (SUE RYDER CARE) specijalizirana ustanova vo Skopje za palijativno zgriùvawe, koja obezbeduva humana i dostoinstvena grià na bolni vo terminalniot stadium na bolesta. Formirana e vo 1998 g. so kapacitet od 75 kreveti so partnerstvo me|u Vladata na RM, fondacijata Sue Ryder Care i Evropskata unija. Od 2007 g. vo nejzin sklop funkcionira i palijativno zgriùvawe vo doma{ni uslovi za Grad Skopje. Integrirana e vo zdravstveniot sistem na dràvata. D. S.-B. SKAKULEC, ZELEN (Tettigonia viridissima L.) pravokrilen insekt. Ima dobro razvieni treti noze za skokawe. Dostignuva dolìna do 3,5 cm. Pipalata mu se podolgi od teloto i se svrteni nanazad. Teloto mu e Zelen skakulec zeleno. Koga e vo zelena sredina (treva, granki, lisja) ne se zabeleùva i sosema e za{titen. Aktiven e preku den. Se sre}ava po livadi i nivi vo tekot na letoto i esenta. Rasprostranet e vo cela Makedonija.
SKAKULEC, MAROKANSKI (Dociostaurus maroccanus Thunb.) pravokrilen insekt. Ima dobro razvien tret par noze, prisposoben za skokawe. Ovoj ska- Marokanski skakulec kulec se pojavuva vo golemi populacii po poliwa, livadi i nivi, kade {to predizvikuva golemi {teti na kulturnite rastenija, kako i na celiot rastitelen svet. Rasprostranet e vo Severna Afrika od Maroko do Egipet. Koga se prenamnoùva migrira i vo Makedonija, masovno gi naseluva i gi pusto{i poliwata.
Kanal za odvodnuvawe vo Skopsko Pole
SISTEMI ZA ODVODNUVAWE vo RM pokrivaat 82.195 ha. Potrebata za nivna izgradba bila sogledana odamna na pove}e podra~ja vo Makedonija. Prvite raboti zapo~nale vo Skopsko Pole, vo 1929 g., a intenzivno prodolìle vo 1959 (6.600 ha) g. Vo istiot period se intenzivirani raboti-
SKAKULCI (Saltatoria) pravokrilni insekti. Imaat silno razvieni zadni noze, debeli i vdolèni, prisposobeni za skokawe, po {to i go dobile imeto (saltare lat. = skoka). Prednite krilja im se hitinizirani i koèsti, a zadnite se tenki i sklopeni pod prednite. Usniot aparat im e prisposoben za grickawe. Kaj pove}eto vidovi ènkite imaat dolga legalica za polagawe jajca vo zemja, a ma`jacite proizveduvaat karakteristi~en zvuk na crcorewe. Vo svetot se poznati preku 20.000 vidovi. Vo Makedonija najpoznati se: zeleniot skakulec (Tettigonia viridissima L.), marokanskiot skakulec (Dociostaurus maroccanicus Thunb.), italijanskiot skakulec (Calliptamus italicus L.), doma{niot popec (Gryllus domesticus L.), polskiot popec (Gryllus campestris L.), {umskiot popec (Nemobius sylvestris Bosc) i rovecot (Gryllotalpa grylotallpa L.).
LIT.: S. Matvejev, Orthopteroidea (Insecta), Catalogus Faune Jugoslaviae, Acad. Sci. Art. Slov., Ljubljana, 1967, III/6: 1-47; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedo-
SKAKULEC, ITALIJANSKI (Calliptamus italicus L.) pravokrilen insekt. Ima razvien i dolg tret par noze za skokawe. Teloto e kafeavo-sivo so svetli damki. @enkata polaga jajca vo zemja, kade
1365
SKALOVSKA
nia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Marija SkalovskaMir~ov
SKALOVSKA-MIRÔV, Marija (Karavukovo, Srbija, 1. III 1929 Skopje, 24. I 2005) operska pevica, sopran, prvenka na Operata na Makedonskiot naroden teatar. Peewe u~ela privatno, a vo 1950 g. e angaìrana kako solist vo Operata na Srpsko narodno pozori{te vo Novi Sad. Vo 1952 dobiva anga`man vo Operata na MNT, kade {to ostanala do 1975 g. Poseduvala mek i topol lirski glas, emotivno bogat vo svojot izraz. Bila postojan gostin na Belgradskata opera, a gostuvala i vo Romanija, Bugarija i Germanija. Ostvarila pove}e od 25 ulogi od klasi~niot i doma{niot operski repertoar, od koi pozna~ajni se: Dezdemona (Otelo), Margareta (Faust), \ula (Ero od onoj svet), Tatjana (Evgenij Onegin), Elizabeta (Don Karlos), Irena (Car Samuil). Se zanimavala i so pedago{ka dejnost, a realizirala i golem broj snimki za radio i TV. F. M.
skata muzi~ka kultura go dal po Vojnata, koga u~estvuval vo formiraweto i rabotata na klu~nite muzi~ki institucii vo Makedonija. Vo negoviot dom, kon krajot na 1944 g., se odràl osnova~kiot sostanok na prviot Simfoniski orkestar od koj podocna (1950) izrasnuva Makedonskata filharmonija. Toj e negov prv dirigent. Vo 1947 g. bil postaven za prv direktor i dirigent na novoformiranata Opera. Istovremeno u~estvuval vo osnovaweto na Dru{tvoto na muzi~arite na Makedonija (podocna SOKOM i SMUM). Od 1975 g. stanal redoven ~len na MANU. Avtor e na nekolku desetini kompozicii, glavno horski, no i instrumentalni kamerni, solisti~ki i, vo pomala mera, orkestarski. Najvisokite dostreli gi ostvaril na poleto na horskata muzika (Makedonsko oro#, 1943; Veli~anija Kirilu i Metodiju# i dr.). Od drugite negovi kompozicii osobeno uspe{na e Suitata za glas, hor i instrumentalen sostav Baltepe#. Projavil i bogata izveduva~ka (dirigentM. Kol. ska) aktivnost.
Ivan i na Voisava, voda~ na vostanie protiv Osmanliskata Imperija (14431468). Kako mom~e bil odnesen kako zalo`nik vo Carigrad. Tamu go primil islamot i napravil kariera. Bil dobar vojskovodec, pa zatoa go dobil imeto Skenderbeg (po Aleksandar Makedonski). I po primaweto na islamot, mu ostanal veren na hristijanstvoto i na svojata zemja. Po porazot na osmanliite od Ungarcite kaj Ni{ (1443), so trista svoi privrzanici se vratil vo Albanija i krenal vostanie protiv osmanliskata vlast (1443) so centar vo Kroja, koe zafatilo i delovi od Zapadna Makedonija (Debarsko-stru{kata oblast). Gi obedinil albanskite blagorodnici (Duka|ini, Muzaki, Topii, Arijaniti i dr.), formiral voen sojuz (liga) vo Le{ (1444) i bil proglasen za kapetan na Albanija. So poddr{ka i so pomo{ od zapadnoevropskite hristijanski zemji (Venecija, papata, Neapolskoto Kralstvo, Ungarija, Dubrovnik i dr.), dvaeset i pet godini uspe{no im se sprotistavuval na Osmanliite, pobeduvaj}i gi vo mnogu bitki. Stanal vazal na Neapolskoto Kralstvo (1451), od kade {to mu doa|ala najgolema pomo{ i poddr{ka. Po~inal nenadejno vo Le{ (1468) i bil pogreban vo tamo{nata crkva Sv. Nikola#.
LIT.: J. Radowi, ura Kastriot Skenderbeg i Arbanija u XV veku (istoriska graa), Beograd, 1942; F. Noli, Historia e Sknderbeut, Gjergj Kastriotit, Mbretit t Shqipris 14121468, Boston, 1921. K. Ax.
Georgi Kastriot Skenderbeg
SKENDERBEG, Georgi Kastriot (Kroja, 1405 Le{, januari 1468) albanski blagorodnik, sin na
SKIJAWETO VO MAKEDONIJA. Se javuva organizirano so osnovaweto na skija~kite sekcii vo Skopje, Tetovo, Kru{evo, Gostivar, Bitola, Mavrovo i drugi mesta (od 1927). Vo 1935 niv gi
Todor Skalovski
SKALOVSKI, Todor (Tetovo, 21. I 1909 Skopje, 1. VII 2003) kompozitor i dirigent. Eden od najistaknatite pretstavnici na prvata generacija makedonski kompozitori. Svojata dejnost na poleto na muzikata ja zapo~nal vedna{ po {koluvaweto vo Belgrad (kaj profesorite K. Manojlovi}, M. Miloevi} i J. Slavenski). Rabotel kako nastavnik i dirigent, a aktiven bil i vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Glavniot pridones vo makedon1366
Skija~kiot centar Popova [apka
SKOPJE
imalo i vo 4 sokolski dru{tva. Izgradeni se 9 planinarsko-skija~ki domovi (19301940). Kursevi za u~iteli po skijawe zavr{ile Gogo Popov, Franc Petrin i Aleksandar Baubin, za instruktori 16 lica, me|u koi Kosta Kalamaras, Boris Altiparmak, Cone Avramovski, Mikle Najdenovski i drugi (1938), a za skijawe 14 (1940). Vo ovoj period natprevarite vo tr~awe, spust i slalom imale pred s# lokalen karakter. Po Osloboduvaweto se pristapilo kon osnovawe skija~ki organizacii vo Skopje, Tetovo, Bitola, Kru{evo, Prilep i vo drugi gradovi. Bila vr{ena obnova na domovite i nivnoto pro{iruvawe (19451948), izgradba na novi objekti i na skija~kiot centar vo Mavrovo Zare Lazarevski#. Bil osnovan Skija~ki sojuz na Makedonija na ~elo so Mihajlo Apostoski (1949) sega Federacija (od 2002). Republi~ki prvenstva se organiziraat sekoja godina (od 1946) [arplaninski kup (od 1947), Mavrovski memorijal (od 1960), a bile odràni i jugoslovenski, balkanski i drugi prvenstva i natprevari.
LIT.: Mir~o Savoski, Razvojot na skijaweto vo Vardarska Makedonija od 19191957, Skopje, 2002. D. S.
Naumovski. Do 8 septemvri 1999 g. se otpe~ateni 420 broja, po {to revijata se transformirala vo dneven sportski vesnik {to opstanal do septemvri 2003 g. Glaven urednik Miodrag Mickovi}. Po likvidacijata na NIP Nova Makedonija#, brendot go otMagazinot Skok# kupil Zoran Mihajlov, izdava~ i glaven urednik, no i negovata revija Skok plus# nabrzo zgasnala. Od 28 avgust 2006 g. se pojavi elektronsko izdanie na Skok#. Izdava~ Dimitar Ta{ev, glaven urednik Mijal~o Durgutov. B. P. \. SKOK, Petar (Jurkovo Selo kaj @umberk, Hrvatska, 1. III 1881 Zagreb, 3. IV 1956) hrvatski lingvist, onomasti~ar so svetski glas. Od 1892 g. do 1900 g. u~el gimnazija vo Karlovac. Na Univerzitetot vo Viena (19001904) studiral romanska i germanska filologija. Bil sredno{kolski profesor vo Bawa Luka i bibliotekar vo Pokrainskiot kralski muzej vo Bosna i Hercegovina. Od 1919 g. do penzioniraweto (1952) rabotel kako univerzitetski profesor na Filozofskiot fakultet vo Zagreb. Vo mladosta se zanimaval so literatura, a podocna najmnogu so lingvistika. Dal isklu~itelen pridones vo pove}e oblasti: romanistikata, ju`nata slavistika, kroatistikata, balkanistikata, narodniot latinitet, etnoistorijata, kontrastivnata lingvistika. Na nau~en plan ja dokaùval posebnosta na makedonskiot jazik vo svetlinata na balkanskite jazici, bugarskiot i srpskiot, vo polemika so bugarskiot lingvist P. Mladenov.
z i kanreb, 1950; I rum unske lterature o bal ski Vl m a, Glasnik Skopskog nau~nog m asi dru{tva#, Skopqe, II, 12, 1927; III, 1, 1928. IZV.: Arhiv na Oddelot za romanistika na Filozofskiot fakultet na Univerzik etru Skoku tetot vo Zagreb, Zborni u ~ast P o stotojobletni ro| a (1881 j ci enj 1956). LIT.: Sel Sam ard`j Leksi ak ia, kon hrvatskoga j ka i knj` ezi i evnosti P , ergam ena, Zagreb, 2001. Q. Sp.
SKOLII (Scoliidae) golemi cipokrilni insekti. Nivnite larvi parazitiraat na drugi krupni insekti. @enkite se razlikuvaat od ma`jacite po goleminata i po formata, Golema skolija imaat i svieni anteni, po {to go dobile imeto (skolios gr. = kriv, svien), a kriljata im se rudimentirani ili se bez krilja. Naj~est vid vo Makedonija e golemata skolija (Scolia flavifrons Fabr.); ènkata od ovoj vid pronao|a larvi od krupni tvrdokrilci, gi paralizira i na niv polaga jajca.
SKLAVINII teritorii naseleni so slovenski plemiwa, samostojni politi~ko-teritorijalni, poludràvni organizacii, nezavisni kneèstva. Imale sopstvena uprava i posebna voena organizacija. Na ~elo stoele izbrani voda~i, imenuvani kako arhonti, egzarsi, reksovi i dr. Vo sekoja sklavinija obi~no bilo naseleno samo edno pleme. Vo Makedonija vo VIVII v., bile formirani sklavinii na Berzitite, Sagudatite, Dragovitite, Vajunitite i dr. Pokraj Slovenite ìveele i starosedelci, koi vo po~etokot ne se me{ale so Slovenite. Makedonskite sklavinii prezemale zaedni~ki napadi na Solun (586, 614616, 618, 674677) i na Carigrad (626). Vizantijcite prezele pohodi za pot~inuvawe na sklaviniite vo Makedonija (VIIVIII v.). Vo borbite so Vizantija pogolemiot del od makedonskite sklavinii ja priznale vizantiskata vrhovna vlast. Drugite, vo vnatre{nosta, ja zagubile samostojnosta po pa|aweto na Makedonija pod bugarska vlast (po sred. na IX v.).
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1985. K. Ax.
SKOLOVRANCI (Sturnus) rod mali ptici od familijata skolovranci (Sturnidae), od koi vo Makedonija se sre}avaat dva vida: obi~en skolovranec (Sturnus vulgaris) i rozov skolovranec (Sturnus roseObi~en skolovranec us).
SKOPJE glaven i najgolem grad vo RM, so 467.257 `. (2002). Se nao|a vo Skopskata Kotlina, od dvete strani na r. Vardar, na BIBL.: Eti ol j rj k hrvatskoga ii m ogiski e~ni l srpskoga j ka, Zagreb, J ezi AZU, 1971 1973; nadmorska viso~ina pome|u 220 i Sl avenstvo i rom anstvo na j adranski otoci 400 m. Zafa}a povr{ina od 7.820 m ~ka i stra`vanj 1 Zag- ha. Ima mnogu povolna soobra}aji a, 2, m a. Toponom asti
SKOK# nedelen sportski ilustriran magazin, prviot broj se pojavil na 28 avgust 1991 g. vo Skopje. Izdava~: NIP Nova Makedonija#, glaven urednik Miroslav
Staro Skopje, gravura (XVII v.)
1367
SKOPJE
Skopje pred zemjotresot (1963)
no-geografska polo`ba. Toj e gravitaciski centar na celata dràva. Od nego vodat sovremeni pati{ta vo pove}e pravci, kako: avtopati{tata SkopjeKumanovo, SkopjeVeles i SkopjeTetovo Gostivar, potoa, magistralniot pat SkopjeBlace, kako i regionalniot pat SkopjeKozjakMakedonski Brod. Skopje e èlezni~ki soobra}aen jazol vo Makedonija, a kaj Petrovec postoi i sovremen aerodrom. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 12,0S i prose~na godi{na koli~ina na vrneìte od 502 mm. Skopje e star grad. Vo anti~kiot period bil glaven grad na Dardanija. Pod imeto Skupi Ptolomej go spomnuva vo II v. od n.e. Toga{ gradot leèl pod Zaj~ev Rid pome|u dene{nite naselbi Bardovci i Zloku}ani. Vo vremeto na Rimjanite imal golemo strate{ko zna~ewe i vo nego bila smestena sedmata rimska legija. Golema prirodna katastrofa Skupi go pogodila vo 518 g., koga bilo razurnato od zemjotres. Naselenieto ne ja obnovilo starata naselba, tuku na prostorot me|u Kaleto i Gazi Baba od dvete strani na r. Serava podignalo nova naselba. Taa brzo se razvivala, osobeno vo vremeto na car Justinijan (527 565), koga stanala pove}eiljaden
Oficerskiot dom vo Skopje po zemjotresot (1963)
i dobro ureden grad. Pri krajot na VII v. (695) go zazele Slovenite i mu go dale imeto Skopje. Vo vremeto na Samuilovata dràva se spomnuva kako episkopsko sedi{te. Kon krajot na XIII v. (1282) vleguva vo sostav na srednovekovnata srpska dràva. Car Du{an go proglasuva za svoja prestolnina i vo nego go donesuva poznatiot Du{anov zakonik. Od 13921395 g. do 1912 g. e pod vlasta na Turcija. Vo toj period gradot dobiva tursko-orientalno obele`je. Stopanski brzo se razviva, osobeno vo XVI i XVII v., koga stanuva eden od najrazvienite i najgolemite gradovi vo Evrop-
Sega{na panorama na Skopje
ska Turcija. Gradot stanuva zna~aen zanaet~iski i trgovski centar. Za smestuvawe na trgovcite i nivnata stoka bile podignati pove}e karavan sarai i anovi, kako Kur{umli-an, Suli-an, Kapanan i dr. Patepisecot Evlija êlebija Skopskata ~ar{ija ja sporeduva so onaa vo Carigrad. Vo S. imalo 12.000 ku}i so okolu 60.000 `., potoa 2.150 du}ani, eden bezisten, 70 javni amami (bawi), 120 xamii, i pove}e begovski konaci i sarai. Trgovskite karavani redovno odrùvale vrski so Solun, so Belgrad i so Dubrovnik. Me|utoa, vo 1689 g., vo vremeto na Avstro-turskata vojna, gradot doìvuva vtora katastrofa, bil zapalen od strana na avstriskiot general Pikolomini i napolno uni{ten. Naselenieto go napu{tilo gradot, pri {to edni (glavno Turci) se naselile duri vo Carigrad, kade {to go osnovale Uskub maaloto, a drugi (najgolem del Makedonci) se pridruìle na migraciskiot bran na Arsenie Crnoevi} i se otselile daleku na sever vo Panonskata Nizina. Od tie pri~ini vo tekot na XVIII v. gradot opadnal, taka {to patepisecot Boùr naveduva deka imal samo 5-6000 `. Vo XIX v. gradot povtorno po~nuva da se razviva. Ve}e vo sredinata na vekot stanal golem trgovski centar, a Han zabeleìl deka broel 20.800 `. Me|u dvete svetski vojni S. bil administrativen centar na toga{nata Vardarska banovina. Od bugarskata i germanskata okupacija e osloboden vo 1944 g. Vo nego e proglasena prvata narodna vlada na Federalna Makedonija i Skopje stanuva nejzin glaven grad. Vo 1963 g. gradot ja doìvuva poslednata katastrofa. Na 26 juli go pogodil silen zemjotres, koj uni{til 80% od stanbeniot fond i zaginale 1.070 `. Blagodarenie na samopregorot na svoite ìteli i nesebi~nata pomo{ od cela Jugoslavija, kako i od OON i od 87 zemji od svetot, S. bilo brzo obnoveno. Vo tekot na XX v. naselenieto vo gradot, so mali prekini, e vo postojan porast. Taka, vo 1900 g. vo nego ìveele 31.900 `., vo 1953 g. 124.476 `., a vo 2002 g. 467.257 `. Pokraj Makedoncite, ~ij broj, spored posledniot popis, iznesuva 332.778 `., vo S. ìveat i pretstavnici na pove}e etni~ki zaednici. Najgolem broj od niv se od albanskata etni~ka zaednica 71.483 `., potoa sleduvaat Romite 23.202 `. pa Srbite 14.251 `., Turcite 8.549 `., Bo{wacite 6.465 `., Vlasite 2.546 `., a kako ostanati se deklarirale 7.983 `.
1368
SKOPSKA
Gradot administrativno-teritorijalno e podelen na 10 op{tini, koi zafa}aat vkupna povr{ina od 57.146 ha, so 52 naseleni mesta, vo koi ìveat 506.962 `. Poradi svojata pogodna geografska polo`ba, burnoto istorisko minato i golemata naselenost, S. denes pretstavuva najrazvien stopanski, kulturno-prosveten i politi~ki centar vo RM. Vo nego e koncentrirana pove}e od edna tretina od industrijata vo Republikata, tuka od oblasta na crnata metalurgija e @elezarnicata, od hemiskata industrija e OHIS#, od petrohemiskata industrija e Rafinerijata za nafta OKTA#, od farmacijata e Alkaloid#, od nemetalnata industrija e Fabrikata za cement USJE# i dr. S. e sedi{te i na brojni politi~ki, op{testveni, kulturno-prosvetni i zdravstveni institucii, kako: Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, MANU, pove}e nau~ni institucii i muzei, kako: Muzej na Makedonija Arheolo{ki, Etnolo{ki i Istoriski, Prirodonau~en muzej, Muzej na Grad Skopje, Muzej na Starata skopska ~ar{ija, Muzej na sovremenata umetnost, nekolku umetni~ki galerii, teatri i biblioteki. Od bogatiot istorisko-urban razvitok na gradot, a kako svedo{tvo od kulturnoto minato, se za~uvani niza zna~ajni kulturno-istoriski spomenici: anti~kiot grad Skupi, Kaleto, Kameniot Most, Akvaduktot, crkvata Sv. Spas#, pove}e xamii, Starata ~ar{ija i brojni spomenici od NOB. Vo okolinata na S. postojat isto taka pove}e kulturno-istoriski spomenici, me|u koi pozna~ajni se: Sv. Pantelejmon# vo s. Nerezi (1164), Markoviot manastir ju`no od s. Su{ica, manastirot Sv. Nikita# kaj s. Bawani, manastirot Sv. Andrej# na bregot na ezeroto Matka, manastirskata crkva Sv. Arhangel i Gavril# nad s. Ku~evi{te, crkvata Sv. Nikola# vo s. Quboten i dr.
LIT. : Jovan Haxi Vasiqevi, Skopqe i wegova okolina, Beograd 1930; Antonie Nikolovski, Dimitar ]ornakov, Kosta Balabanov, Spomenici na kulturata vo NR Makedonija, Skopje 1961; Mitko Panov, Skopje, Geografski vidik, br.1, Skopje 1970; Risto Gali}, Tihomir Arsovski, Skopje 1963-1973, Skopje 1973; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002 kn. X, DSZ, Skopje 2004. Al. St.
SKOPSKA ARTILERISKA BRIGADA (s. Lisi~e, Vele{ko, septemvri Skopje, vtorata polovina na noemvri 1944) voena edinica na NOV i POM. Pri povtornoto zazemawe na Prilep od germanskite sili (20. IX 1944) artileriskiot divizion na Stjepan Zlatar se povlekol kon s. Lisi~e (Vele{ko) i tuka posluìl kako jadro za formiraweto na Brigadata so komandant Kiro Spasovski, a raspolagala so 4 haubici od 105 mm, M-13. U~estvuvala vo Osloboduvaweto na Makedonski Brod, Prilep i Veles, pri {to kaj s. Rlevci zaplenila eden germanski top od 75 mm so kamion i municija. Po Osloboduvaweto na Skopje, pri reorganizacijata na voenite edinici, pristignala vo Skopje i vlegla vo sostavot na Prvata makedonska artileriska brigada.
LIT: D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonija vo antifa{isti~kata vojna (1944 1945), Skopje, 1995; istiot, Makedonskata vojska 19441945 (Pregled na Glavniot {tab, brigadite, diviziite, korpusite i V jugoslovenska armija), Skopje, 1999, 157158. S. Ml.
bu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; J. Bel~ovski, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1986. Al. Tr.
SKOPJE, ISELENI^KI KLUB (Detroit, Mi~igen, SAD, 1999 >) klub na novodojdeni makedonski doselenici od Skopje i Skopsko i drugi doseleni Makedonci, nivni poznati i prijateli. Razviva razni aktivnosti. Sl. N.-K.
SKOPSKA EPARHIJA pravoslavna eparhija. Vo IV v. Skupi bilo mitropolitsko sedi{te, dolgo vreme pod jurisdikcijata na solunskiot arhiepiskop. So povelbata na Justinijan I (15. IV 535) bila osnovana samostojna crkva Justinijana Prima (do 545 g.). Vo vremeto na Samuilovoto Carstvo eparhijata $ bila pot~ineta na Ohridskata arhiepiskopija. So pa|aweto na Skopje pod Vizantija (1002), eparhijata do{la pod jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. Vo tekot na 1282 g. Skopskata eparhija ja osvoil srpskiot kral Milutin. Po pa|aweto na Makedonija pod vlasta na osmanliite, eparhijata do{la vo sostavot na Ohridskata arhiepiskopija. Pri vozobnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija (1557), Skopskata eparhija $ bila nejze prisoedineta i ostanala do nejzinoto ukinuvawe (1766), po {to $ bila pot~ineta na Carigradskata patrijar{ija. Vo po~etokot na XX v. Skopskata i drugite eparhii od Vardarskiot del na Makedonija vlegle vo sostavot na Srpskata pravoslavna crkva, osven vo vremeto na bugarskite okupacii (19151918 i 19411944), koga bila pod jurisdikcija na Bugarskata pravoslavna crkva. Od vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1958, 1967) kako Makedonska pravoslavna crkva, Skopskata eparhija e vo nejziniot sostav, a Skopje e sedi{te na Arhiepiskopijata.
IZV. i LIT.: I. Sngarov, Skopska eparhi, Sofi, 1939; L. Mileusni}, Az-
SKOPSKA KOTLINA se protega vo severniot del na Povardarjeto, celosno vo Vardarskata tektonska zona. Pretstavuva dlaboka i spu{tena potonatina po dolìnata na rasednite linii. Taa e zagradena od site strani so visoka planinska ramka i toa: Skopska Crna Gora na sever, @eden na zapad i masivot na Jakupica (Mokra) na jug. Edinstveno sprema istok e malku poniskata Gradi{tanska Planina (861 m). So Polo{kata Kotlina e povrzana preku Dervenskata Klisura i Pregrabenskata Dolina Tetovska Suvodolica; so Vele{kata Kotlina preku Taorskata Klisura, so Kumanovskata Kotlina preku Romanove~kiot Preval, a preku Ka~ani~kata Klisura na P~iwa so Kosovo. Zafa}a povr{ina od 1.924 km i se izdiga od 225 m, kako najniska to~ka vo kotlinata, do 2.540 m kako najvisoka to~ka. Ramni~arskiot del ili dnoto na Kotlinata zafa}a povr{ina od 26.100 ha i se nao|a na p.n.v. od 300 m. So planinata Vodno e podelena na dva dela: Skopsko Pole na sever so pravec na protegawe szji i basenot na Markova Reka na jug so pravec na protegawe istokzapad. Skopskata Kotlina e formirana so tektonskite dvièwa vo neogen-eocenot, a vo miocenot so dopolnitelni tektonski dvièwa e razdrobena na rasedi, a potoa modelirana so dejstvo na egzogenite procesi. Kotlinata e ispolneta so eocenski, miocenski, pliocenski i kvarterni sedimenti {to na nekoi mesta imaat debelina pove}e od 1.600 m. Vo kotlinata egzistiralo Skopsko Ezero, koe najvisoko nivo imalo na 900 m, a potoa ritmi~ki se spu{talo ostavaj}i tragi vo vid na abrazioni terasi. Vo kotlinata se sudiraat dva klimatski tipa: kontinentalen od sever i mediteranski od jug, kon koi se priklu~uvaat i klimatskite vlijanija od planinite. Vo Kotlinata e razviena gusta hidrografska mreà pri {to rekata Vardar, so nejzinite pritoki Treska, Lepenec i P~iwa, e glavna odvodna arterija. Raznovidnite po~vi i drugite prirodni faktori ovozmoùvaat odgleduvawe intenzivni kulturi, vo prv red industriski rastenija, ìta i dr. Vo Kotlinata e razviena najgolemata gradska naselba Skopje.
LIT.: P. Jovanovi, Reqef Skopske kotline. GSND, kn. 10, Skopje, 1931; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
1369
SKOPSKA
SKOPSKA SOCIJALDEMOKRATSKA ORGANIZACIJA (Skopje, 7. I 1909 Skopje, 1918) politi~ka partija so osnovna zada~a urivawe na buròaskiot poredok i vospostavuvawe socijalen demokratski poredok, zasnovan vrz op{testvena sopstvenost na sredstvata za proizvodstvo. Vo 1910 g. go izdavala v. Socijalisti~ka zora# i potoa gi osudila zavojuva~kite vojni i podelbata na Makedonija.
Granicite na Skopskata eparhija
lava. Sostavena e od kristalesti {krilci i eruptivni karpi, preku koi leàt mezozojski karpi i tercierni sedimenti. So dolinata na Lipkovska Reka e podelena na dva dela: zapaden povisok i isto~en ponizok, poznat pod imeto Karadak. Na Skopska Crna Gora se nao|aat izvori na pogolem broj re~ni tekovi.
LIT.: T. Andonovski, I. Milevski, Geomorfolo{ki karakteristiki na Kumanovskata Kotlina, Geografski razgledi#, kn. 36, Skopje, 2001. T. And.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje 1970. O. Iv.
SKOPSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na MPC (1944 ) prv arhijerej bil Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski Dositej (19581981), a potoa arhiepiskopite Angelarij (19811986), Gavril (19861993), Mihail (1993 1999) i Stefan (od 1999). Skopskata eparhija ima nad 150 hramovi i 20 maPrograma za pretstavata Len~e Kumanov~e# vo vesnikot Skopska scena#
SKOPSKI VILAET v. Kosovski vilaet. SKOPSKI ZABAVEN FESTIVAL prv festival na popularna muzika vo Makedonija, prvpat odràn vo 1968 g. Svoite prvi ~ekori i afirmacija na nego napravile golem broj avtori (D. Masevski, S. Dimitrov, Q. Konstantinov, K. Kostov, A. Xambazov, Q. Bran|olica, D. \akonovski, V. Dimitrov i dr.), kako i najgolemiot broj od peja~ite {to vo {eesettite i sedumdesettite godini na XX v. ja zapo~naa i ja gradea svojata kariera (D. Mijalkovski, S. Petkovska, D. Pan~etovi}, M. Oxaklievska i dr.). Festivalot vo 1979 g. go ima{e svoeto posledno izdanie od prvata etapa. Vo 1994 g. SZF be{e obnoven i so prekini se odrùva{e do 2004 g. Vo ovoj period na nego u~estvuvaa plejada mladi avtori i peja~i (Q. Mirkovski, G. Koprov, D. Dimitrov, kako i O. Hristovska, L. Ko~ovska, Kaliopi, Tijana, A. Janevska, T. Proeski). M. Kol. SKOPSKI ZEMJOTRES (Skopje, 26. VII 1963, 5 ~asot i 17 minuti) & tret tektonski zemjotres vo ova epicentralno podra~je, po nastraduvaweto na gradot Skupi vo neposrednata blizina (518) i Skopje (1555), ovoj pat so lokalna magnituda 6.1. Istiot den bile registrirani u{te 122 zemjotresa. Od zemjotresot ima{e 1.070 zaginati i 3.330 povredeni gra|ani (1.200 trajni invalidi), a 85% od objektite bea urnati ili te{ko o{teteni. Gradot be{e obno-
SKOPSKA SCENA# (Skopje, 4. XI 1935 5. IV 1937) ilustriran umetni~ki i op{testven vesnik, na srpski jazik. Izdava~i bile mesniot Naroden teatar, kinata, varieteata i Op{tinskiot dom. Sopstvenik i odgovoren urednik: Milivoj Sokolovi} i Branko Besari}.
Sedi{teto na Skopskata eparhija i Soborniot hram Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje
nastiri. Najpoznati manastiri se: Sv. Pantelejmon# vo Nerezi, Sv. Andrej# i Sv. Bogorodica# na Matka, Sv. Nikola# [i{evo, Sv. Dimitrij# Su{ica, Sv. Jovan# Kapi{tec, Sv. Trifun# Govrlevo, Sv. Nikita# Bawani, Sv. Ilija# Mirkovci, Sv. Bogorodica# Pobo`je, Sv. Nikola# Qubanci, Sv. \or|i# Ku~kovo i dr. Eparhijata ima 700.000 vernici, 70 sve{tenosluìteli i 20 monasi i monahiwi.
SKOPSKA CRNA GORA srednovisoka planina, koja na teritorijata od RM se protega so svojot juèn del. Se izdiga kako horst pome|u: Skopskata Kotlina od jug, Kumanovskata od istok, Gnilanskata od sever vo Kosovo, Republika Srbija, i dolinata na rekata Lepenec od zapad. Po nejzinoto bilo se protega i granicata pome|u RM i RS. Planinata se protega vo pravec jzsi, so najvisok vrv Ramno (1.651 m). Taa e nastanata so pomestuvawe. Po dolìnata na eden takov rased vo okolinata na Niku{tak do{lo do izlevawe na
Skopska Crna Gora
1370
SKOPSKI
Razru{enata @elezni~ka stanica vo Skopje (1963)
ven so sesrdna solidarnost i pomo{ od drugite toga{ni jugoslovenski republiki, OON i 87 dràvi od svetot.
LIT.: D-r Aleksandar Matkovski, Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963), Skopje, 1964. S. Ml.
noto obrazovanie, higienata i zdravjeto na naselenieto.

LIT.: Dimitar Dimeski, Kongresot na Skopskiot okrug na MRO (januari 1905 godina), sp. Istorija#, 1-2, Skopje, 1992. M. Min.
SKOPSKI KONGRES NA TMORO (nad s. Kneèvo, Kratovsko, 2/15. 9/22. I 1905). Pretsedaval Efrem û~kov. Raspraval za idejnata dejnost na Organizacijata, proekt-ustavite, pravilnicite za ~etite, finansiraweto, nadvore{nite vlijanija i odnosot kon propagandite. Bile razgleduvani i ekonomski i socijalni pra{awa, sostojbite vo osnov-
SKOPSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnosta îflik vo Skopskiot park, 22. VIII 1941 kaj s. Zloku}ani, Skopsko, 2. XI 1941) prva partizanska edinica na NOB. Bil formiran po odlukata na ilegalnoto Junsko partisko sovetuvawe na Skopskata organizacija na KP vo Makedonija (22. VI 1941) za po~etok na oruènoto vostanie. Odredot bil formiran od 12 ili 13 borci, glavno od sos-
tavot na pette dotoga{ni skopski diverzantski grupi. Vo negoviot borben pat mu se priklu~ile vkupno 42 borci, so me{ovit nacionalen sostav Makedonci, Srbi, Albanci, Turci, Crnogorci, Hrvati i êsi. Vedna{ po formiraweto Odredot izvr{il diverzija na rudnikot Radu{a, po {to zaminal na pl. Vodno, potoa vo starata diverzantska baza pokraj Vardar (9. IX), pa se prefrlil na pl. Skopska Crna Gora (10. IX), kade {to prestojuval vo malata pe{tera Lazarov Kamen kaj s. û~er, Skopsko (od 11. IX prvata polovina na septemvri) i vo manastirot Blagove{tenie (18. IX sredinata na oktomvri). Vo mesnosta Gorne Bav~e (28. IX) bil odràn zaedni~ki sostanok na aktivistite na NOD od selata vo Skopska Crna Gora, bil formiran prviot makedonski Mesten NOO vo s. û~er (4. X), gi isprobale ilegalno izrabotenite ra~ni bombi vo Skopje, gi ispitale objektite na èlezni~kata linija vo Ka~ani~kata Klisura za eventualno minirawe, ubile eden {umar, vodele borba so bugarskata vojska vo reonot na \or~e Petrov i ja podgotvile i ja izvele akcijata za likvidirawe na bugarskite policiski agenti Mane Ma~kov i Krume Pankov (7. X). Vo mesnosta Bela Voda, od desnata strana na r. Lepenec, poloìle zakletva (18. X). Ote`natite uslovi za dejstvuvawe od pritisokot na bugarskata vojska i policija, surovata okupatorska presmetka so kumanovskite odredi (Kozja~kiot i Karada~kiot) i Prviot prilepski NOPO Goce Del~ev#, kako i pretstojnata zima, vo [tabot na Odredot predizvikale kolebawa vo odnos na prodolùvaweto na dejstvuvaweto na Odredot i bila donesena odluka da bide rasformiran (30. X 1941), pa ilegalno vlegle i se rasturile niz gradot.
LIT.: Aleksandar Spasovski, Skopski NOP odred, Beograd, 1971; Boro Trajkovski, Formiraweto na Prviot skopski partizanski odred, 13 Noemvri#, br. 10, Skopje, 1973, 11; Skopje vo NOV 1941, Materijali od Nau~niot sobir odràn na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje, Skopje, 1973; Mitre Inadeski, Prvata godina na NOV i Revolucijata, Skopje, 1973; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje, Skopje, 1974; Stoilko Ivanovski, Vasil AntevskiDren, Skopje, 1981; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i spomen belezi od NOV vo Skopje, Skopje, 1982. S. Ml.
êstvuvawe na mestoto na formiraweto na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (22. VIII 2007)
SKOPSKI PRAZNIÊN MINEJ pergamenten kirilski rakopis od XIIIXIV v., povrzan so glagolskata pismena tradicija. Vo minatoto se ~uval vo bibliotekata na Skopskata mitropolija, no podocna e odnesen vo Bugarija i se nao|a vo rakopisnata zbirka na sofiskata Narodna biblioteka Kiril i Metodij#
1371
SKOPSKI
Plakat od jubilejnoto 25-to izdanie na Skopskiot xez festival (2006)
tografija. Osnovana vo 1980 g. od Kulturno-prosvetnata zaednica na grad Skopje, koja e transformirana (1997) vo Direkcija za umetnost i kultura. Manifestacijata e osobeno otvorena kon sovremenite tekovi vo umetnosta, kako i kon mladite izveduva~i od RM i od regionot. Vo site oblasti nastapuvale umetnici od ~etiriesetina zemji od site konSn. ^.-An. tinenti. SKOPSKO NAU^NO DRU[TVO (Skopje, 25. III 1921) osnovano po inicijativa i so angaìrawe na Tihomir \or|evi}, profesor na Belgradskiot univerzitet. Za prv pretsedatel bil izbran Tihomir Ostoi}, dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a po negovata smrt bil izbran Radoslav Grui}, isto taka dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Do 1925 g. Dru{tvoto nemalo redovna organizirana dejnost. Vo april 1925 g. Dru{tvoto bilo registrirano i do 1941 g. razvivalo nau~na i kulturno-prosvetna dejnost za dokaùvawe na srpskiot karakter na makedonskiot jazik, odnosno deka istorijata, folklorot i etnografijata se srpski.
LIT.: Vl adan J ovanovi , J } ugosl ovenska dr` iJ na Srbia 1918-1929, Beograd, 2002. ava u` j N. Cv.
Faksimil od Skopskiot prazni~en minej (XIII-XIV v.)
(br. 468, Conev, II, 522). Ima 279 listovi i sodrì, pokraj prevodnite himnografski tekstovi i originalni literaturni dela od ànrot na crkovnata poezija: Azbu~ni stihiri za denovite pred Ro`destvo Hristovo i za denovite pred Bogojavlenie, so glagolska podredba na bukvite, Slu`ba za sv. KonstantinKiril Filozof, Slu`ba za sv. Metodij, Metodieviot kanon za Dimitrija Solunski, Kanon za sv. Kliment Rimski, Pretprazni~ni tripesneci za Ro`destvo Hristovo od Kliment Ohridski, Kanon za prenesuvaweto na mo{tite na sv. Jovan Zlatoust (moèbi Naumov), Kanon za arhangel Mihail od Konstantin Prezviter, Kanon za Bogojavlenie i Kanon za Vovedenie Bogorodi~no.
LIT.: B. Conev, Opis na slavxnskite rqkopisi v Sofijskata narodna biblioteka, II, Sofix, 1923, 5253; Klimentina IvanovaKonstantinova, Dva neizvestni azbu=ni akrostiha s glagolska podredba na bukvite v srednobqlgarski prazni=en minej, zb.: KonstantinKiril filozof. Dokladi ot Simpoziuma, posveten na 1100-godi[ninata ot smqrtta mu, Sofix, 1971, 341365; Stefan Ko/uharov, phti dostoitY arhistratiga (Novootkrito proizvedenie na Konstantin Preslavski), Literaturoznanie i folkloristika. V =est na 70-godi[ninata na akademik Petqr Dinekov, Sofix, 983, 5962; Stoja Pop-Atanasova, Prepis od originalno Klimentovo delo vo Skopskiot prazni~en minej, Makedonski jazik#, LIII, 2002, 55-66. \. P. At.
nite svetski xez-muzi~ari {to vo ~etvrtvekovnata istorija na festivalot nastapija na scenata vo Skopje. Me|u drugite vo SXF nastapija i Rej ârls, Tito Puente, Herbi Henkok, îk Koria, Al Di Meola, Ornet Kolmen i u{te niza velikani na svetskite xezsceni. SXF be{e i promotor na golem broj evropski xez-muzi~ari, kako Jan Garbarek, Joakim Kun, Ri~ard Galiano i dr. M. Kol. SKOPSKO KRAI[TE privremena osmanliska voeno-administrativna edinica, osnovana po 1391/92 g. Prv krai{nik (u~beg) bil pa{ata Jigit-beg, nasleden od potomcite Ishak-beg i Isa-beg. Postepeno se pro{irilo nad Ra{ka i vo nekoi delovi od Srbija i od Bosna (sostaveno od sedum vilaeti). Rasformirano po zazemaweto na Bosna (1463).
LIT.: D. \or|iev, Skopje od turskoto osvojuvawe do krajot na XVII vek, Skopje, 1997. B. Petr.
SKOPSKO LETO kulturna manifestacija. Se odrùva sekoe leto vo Skopje (od 21. VI do 2. VIII), na brojni lokacii vo gradot. Opfa}a pove}e oblasti: klasi~na muzika, xez i soul, folklor, balet, teatar, film, arhitektura, likovni izlo`bi, fo-
SKOPSKO-PRIZRENSKA BIJA NA RIMOKATOLI^KATA CRKVA organizacija na katoli~koto naselenie od Makedonija, Kosovo i Metohija, osnovana kon krajot na XIX v., so centar vo Prizren. Bila organizirana za potrebite na katoli~koto naselenie od rimskiot obred, no vo tekot na XX v., vo kontekst na mnogubrojnite politi~ki promeni vo podra~jeto, povremeno pod nejzina nadle`nost bilo i katoli~koto naselenie od Jugoisto~na Makedonija od vizantiskiot obred. Od 1991 g. Katoli~kata crkva oficijalno e registrirana vo RM kako Katoli~ka crkva, so dve edinici: Skopska biskupija, nadle`na za vernicite od rimskiot obred, i Apostolski egzarhat vo Makedonija, nadleèn za vernicite od vizantiskiot obred.
LIT.: G aspar G jni Skopsko-pri i , zrenska bi skupia kroz stol a, Zagreb, 1986. M. Ta{. j e}
SKOPSKI XEZ FESTIVAL eden e od najpoznatite muzi~ki festivali vo Makedonija {to stekna me|unarodna reputacija. Pokrenat e vo 1982 g. i od toga{ se odrùva vo svojot redoven termin vo tretata nedela od oktomvri. Svojot evropski ugled go stekna blagodarenie na izvonred1372
Plakat od Skopsko leto# (2007)
SKORPII (Scorpiones) najkrupni pajakovidni organizmi. Vo narodot se poznati i kako akrepi. Naseluvaat topli i suvi mesta. Teloto im e izdolèno, na glavata imaat dobro razvieni vili~ni noìwa (pedipalpi), koi zavr{uvaat so kle{ti za prifa}awe na hranata. Stomakot na predniot del e po{irok, a vo zadniot e tesen i zavr{uva so hitin-
SKRI@OVSKI
ska otrovna bocka {to sluì za napad i za odbrana. Kaj nekoi vidovi, osobeno tropskite, otrovot e smrtonosen duri i za ~ovekot. Poznati se okolu 800 vidovi. Kaj nas Italijanska skorpija ìveat dva vida od rodot Euscorpius: karpatska (Euscorpius carpaticus Herbst.) i italijanska skorpija (Euscorpius italicus Herbst.). Od rodot Mesobuthus e registriran samo eden vid golemata skorpija (Mesobuthus gibosus Herbst.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330. V. T. K. M. Kr.
za ìtnite rastenija. Poznat vid vo Makedonija e ìtniot skoka~ (Agriotes lineatus L.).
\akomo Skoti
veduva~, literaturen kriti~ar i antologi~ar. Ima objaveno nad sto literaturni dela. Preveduva~ od makedonski na italijanski na prvata Antologija objavena vo stranstvo (Siena, 1965). Potoa vo prevod na italijanski gi objavil i knigite: Makedonski raskaùva~i (Siena, 1967), Makedonski narodni pesni (Milano, 1971),
SKOÎVIRSKA KLISURA najdolga klisura vo RM so dolìna od 80 km. Se protega od s. Sko~ivir vo jugoisto~niot del na Pelagonija do s. Vozarci vo Tikve{kata Kotlina. Crna Reka vo klisurata e vse~ena glavno vo kristalesti {krilci gnajsevi, a samo na nekoi mesta vo graniti. Vo klisurata vo morfolo{ki pogled se izdvojuvaat tri celini. Prvata ja pretstavuva pregradata pome|u Pelagoniskata i Mariovskata Kotlina, kade {to dolinskite strani se visoki pove}e od 900 m; vtorata e vo prostranoto plato na Mariovskata Kotlina; tretata se protega od utokata na
SKORPII, LA@NI (Pseudoscorpiones) sitni organizmi {to li~at na skorpii, no se bez otroven aparat. Gi ima okolu 1.500 vidovi. Poseduvaat sitni kle{ti so koi ja prifa}aat hranata. Naj~esto gi naseKni`na la`na skorpija luvaat movovite, rastitelnite otpadoci vo {umite, pod kamewa, a ~esto se sre}avaat i vo ~ove~ki domovi (pod stari knigi, sliki i sl.). Se hranat so sitni insekti. Vo Makedonija ovoj red e pretstaven so 37 taksoni (36 vidovi i 1 podvid) so visok stepen na endemizam, 27 endemiti. êst vid kaj nas e kni`nata la`na skorpija (Chelifer cancroides L.), koja se sre}ava vo bibliote~ni {kafovi, herbariumi i insektariumi. Ne e {tetnik. Se hrani so sitni insekti i krleì.
LIT.: Bo`dar P M. ûr~i , Arachnoidea-Psei . } udoscorpiones. Catalogus Faunae Jugoslaviae, Ljubljana, 1974, III/4: 1-34; Bo`dar ûr~i , P i } . M., R aj N. Di i j } Sl ko m trievi , obodan E. Markov, Lukar R . Lu~i , Ozren S. Karam ata, New } and little-known false scorpions from the Balkan Peninsula, principlally from caves, belong to the families Chthoniidae and Neobisiidae (Pseudoscorpiones, Arachnida). Monographs, Institute of zoology, Belgrade, 1997, II(2): 1-159; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003, pp.1-217. V. T. K. M. Kr.
Sko~ivirskata Klisura
Vezilka od B. Koneski (1967); Magli i zalezi od M. Matevski (1969), Vinoìto od B. Vi{inski (1971); Beli mugri od K. Racin (1975) i dela od drugi makedonski pisateli. Vo 2006 g. izleze od pe~at negovata kniga MakedoP. Gil. nija raskaùva. SKOÎBUBI (Elateridae) tvrdokrilni insekti so izdolèno i spleskano telo. Poznati se po sposobnosta za karakteristi~no otskoknuvawe (so poseben sko~en aparat) koga se prevrteni na grb za da se vratat vo normalna polo`ba. Vo stadium na li~inka se {tetnici @iten skoka~
r. Bla{ica do s. Vozarci. Najimpresivniot i najatraktivniot del od klisurata se nao|a pome|u utokite na Bela Reka i Kowarka, kade {to se formirani pove}e xinovski lonci, brzaci i slapovi visoki do 3 m. T. And. SKRI@OVSKI, Georgi (Georgi Radev Ivanov) (s. Skriòvo, Dramsko, Egejskiot del na Makedonija, 1882 Svilengrad, Bugarija, 25. II 1925) deec na TMORO/VMRO. Go zavr{il Pedago{koto u~ili{te vo Ser, kade {to stanal ~len na TMORO, a potoa u~itelstvuval vo pove}e sela Gorni Poroj (Demirhisarsko), s. Gorno Brodi (Sersko) i s. Skriòvo. Bil rakovoditel na TMORO za Dramska okolija, borec vo ~etata na Dimitar Gu{tanov,
1373
SKOTI, \akomo (Giacomo Scotti) (Savijano, kaj Neapol, Italija, 8. VI 1928) italijanski poet, pre-
SKR[ENA
Georgi Skriòvski
sekretar na Jane Sandanski (1902), a potoa razlo{ki vojvoda. So ~etata na Ilija Argirov-Kr~ovalijata u~estvuval vo miniraweto na mostot na r. Angista. Bil ~len na Serskiot okruèn revolucioneren komitet na TMORO (1904), privrzanik na t.n. Serska grupa i razlo{ki okoliski vojvoda na VMORO (1907). Po Mladoturskata revolucija bil eden od osnova~ite na Narodnata federativna partija (19081910). Vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna dejstvuval vo zadninata kako potkrepa na bugarskata armija. Bil ~len na Privremenoto pretstavni{tvo na Obedinetata biv{a VMRO i potpisnik na Apelot (9. III 1919). Gi prifatil socijalisti~kite idei i stanal ~len na BKP. Ubien e vo vrhovisti~kite ~istki.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 226, 512; istiot, Makedonija i makedonskata nacija, Skopje, 1995, 305. S. Ml.
D. Todorovski: Kliment Ohridski# (1967)
te vo postmodernizmot go prifa}aat A. Svetieva, G. Stefanov, P. Nikoloski, S. Pavlevski, T. Axievski, I. Dimitrova, A. Atanasoski, B. Angelkoski.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Sovremena makedonska skulptura, Skopje, 1989; Sowa Abaxieva, Preobrazbi 2, Skopje, 2002. M. B.-P.
SKR[ENA XAMIJA (Prilep, po~. na XV v.) edna od najstarite xamii vo Makedonija. Graditelot nepoznat. Pretstavuvala harmoni~na zgrada so kalota i pridru`no minare. Vo ruinirana sostojba.
LIT.: Bo{ko Babi}, Kratok pregled na spomenicite na kulturata na Prilep i Prilepskiot kraj, Prilep (b.g.); Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
SKUPI (SCUPI Colonia Flavia Scupinorum) rimski grad lociran na 5 km severozapadno od Skopje kaj s. Zloku}ani, na jugozapadnata padina od Zaj~ev Rid, levo od utokata na Lepenec vo Vardar. To~nata lokacija ja odredil A. Evans vo 1883 g. Arheolo{kite naodi ukaùvaat na kontinuirano ìveewe vo bronzenoto i èleznoto vreme do VI vek pr. n. e. Po~etocite na rimskiot grad se povrzani so probivot
na rimskite legii kon krajot na I vek p.n.e. i formiraweto na provincijata Mezija vo 15 g. n.e. Vo vremeto na Flavievcite, verojatno pri vladeeweto na Domicijan 84/5 g. dobiva rang na samoupravna deduktivna kolonija (Colonia Flavia Scupinorum) so naseluvawe na veterani, glavno od legijata VII Claudia. Prvobitnata naselba se transformira vo kompleksen urban rimski grad so site civilni i verski objekti koji odgovarale na novite uslovi i priliki. Se razviva kako vaèn administrativen, stopanski, kulturen i tranziten centar na provincijata Gorna Mezija. Gradot go spomenuva Ptolomej (Geog. III, 9, 4) vo II vek. Vo vremeto na Mark Avrelij, vo 170 g. pominuva dakiskoto pleme Kostoboki pri prodorot kon Egeja. Vo 268/69 e opusto{en od silni gotski i herulski odredi. Vo Skupi prestojuvale ili pominale carevite Hadrijan (124/5 g.), Septimij Sever so sinot Karakala (202 g.) i Filip Arabjaninot (244 g.). Kon krajot na III vek stanuva metropola na novoosnovanata provincijata Dardanija, a vo IV vek povtorno doìvuva golem ekonomski i urbanisti~ki podem. Na Tabula Peuntengeriana (IV v.), e pretstaven so viweta na glaven provinciski grad. Carot Teodosij I pri prestoite vo Skupi vo 379 i 388 g. izdal dva carski ukaza. Vo Sinegdemot na Hierokle (VI v.), e ozna~en kako glaven grad na provincijata Dardanija. Vo IV vek stanuva episkopija (mitropolija). Poznati se episkopite Paregorij koj u~estvuval na saborot vo Serdika (343 g.), Ursilij (458 g.) i Jovan (494 g.). Vo 518 g. nastradal vo katastrofalen zemjotres zabeleàn vo Hronikata na Marcelin
SKULPTURATA VO XX VEK makedonskata sovremena skulptura vistinskiot razvoj go ima po 1945 g., pojavuvaj}i se kako samostojna forma, kako objekt ili vo pro{irena smisla (instalacija na objekti). Prvite realisti~ki skulpturi imaat intimen i kameren karakter (D. Todorovski). Vo 50-tite godini B. Avramova, P. Haxi-Bo{kov i J. Grabul ja usvojuvaat estetikata na modernizmot (stilizirani antropomorfni ili apstraktno asocijativni oblici). Ovaa linija ja sledat S. Manevski, B. Mitri}eski, D. Poposki, B. Nikoloski, V. Vasilev, A. Ivanovski. Jazikot na praktiki1374
Lokalitetot Skupi
SLAV
LIT: B. Dragojevi} Josifovska, Inscriptions de la Msie Suprieure (IMS), vol. VI, Scupi et la rgion de Kumanovo, Beograd, 1982; I. Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje, 1982; D. Kora~evi}, SKUPI, Gradska teritorija, Skopje, 2002. L. J.
Komes. Po obnovata vo VI vek, urbanoto ìveewe zamira kon krajot na vekot, vo vremeto na Mavrikij Tiberij (kolektiven naod na moneti koj zavr{uva vo 582/3 g.). Kako pomala ruralna naselba opstojuva do XXI vek. Od stratigrafijata i urbanizmot po osnovaweto na kolonijata do krajot na III v., otkrieni se delovi od obyidieto, konturite na teatarot, nekolku ulici i yidovi od nekolku nedefinirani objekti. Obyidieto ima forma na nepravilen ~etiriagolnik (738 h 590 m) so povr{ina od 43 ha. Gradot e planiran spored ortogonalen sistem. Ulicite se paralelni so yidovite na obyidieto (sz/ji-jz/si) i se se~at pod prav agol. Od gradbite istraùvan e samo teatarot, vo severniot del na gradot. Impozanten objekt od koj se otkrieni glavnite konturi (skenata, delovi od teatarskata zgrada i gledali{teto) so luksuzna mermerna arhitektonska dekoracija. Podignat e vo vremeto na Hadrijan (II v.). Niz celiot istoriski razvoj gradot }e ja zadrì osnovnata urbanisti~ka {ema so ista postavenost na grade`nite kompleksi i gradbi, no dimenziite i sodrìnata na gradskite kvartovi se menuvale vo razli~nite vremenski periodi. Koga se zboruva za urbanisti~kiot izgled na Skupi, toa prvenstveno se odnesuva na izgledot na gradot vo docno anti~kiot period (IIIVI v.). Celosno ili delumno se istraèni nekolku grade`ni kompleksi i gradbi: horeum (javen objekt so profana funkcija-skladi{te, kraj na III v.), gradska vila-domus (privaten stanben objekt so luksuzno ukraseni yidovi so fresko dekoracija i sopstveno podno greewe, kraj na IIIIV vek), civilna bazilika (reprezentativen monumentalen javen objekt so luksuzna arhitektonska dekoracija i mozai~en pod, IV vek), gradska bawa (IVV vek), rano hristijanska bazilika (kraj na V po~etok na VI vek), mikrostamben kompleks (privatni stambeni gradbi, VI vek), nekolku gradbi so nedefinirana funkcija i del od uli~nata mreà (cardo maximus, krstosnicite so dva dekumana, u{te eden kardo i dekuman, IVVI vek). Nadvor od obyidieto na site ~etiri strani se nao|ale nekropolite i drugi pridru`ni gradbi. Istraèni se okolu 1000 grobovi (IIV vek) od jugoisto~nata i severo-zapadnata nekropola, otkrieni delovi od anti~kiot most na Vardar, privatna vila i hristijanska bazilika vo s. Bardovci.
Severozapadnata nekropola vo Skupi
SKUPSKA SEVEROZAPADNA NEKROPOLA (s. Zloku}ani, Skopje) pove}eslojno nao|ali{te so nekolku kulturni horizonti od bronzenoto vreme do docnata antika: nekropola so biritualno pogrebuvawe od docnata bronza do ranoto èlezno vreme; ranorimska nekropola so biritualno pogrebuvawe (IIIII v.); arhitektonski strukturi i sloevi od ranorimskiot period (III v.); anti~ki pat (IIV v.); otpadna deponija od zanaet~iskiot centar, pokraj zapadniot bedem (III i prvata polovina na IV v.); docnorimska nekropola so skeletno pogrebuvawe (IV po~etok na V v.) i arhitektonski strukturi i sloevi od docnoanti~kiot period (VVI v.). Se istraùva od 1990 g., na prostor (40 18 m) {to se nao|a na okolu 120 m od severozapadniot bedem. Isklu~itelno zna~ajna e ranorimskata nekropola. Istraèn e mal segment od arhitektonski planiranata gradska nekropola, ~ii{to dimenzii i granici ne se utvrdeni. Organizirana e pred severozapadniot bedem, kako aleja pokraj anti~kiot pat {to vodel vo Skupi (od zapad) i se povrzuval so decumanus maximus. Otkrieni se sedum intaktno za~uvani nadgrobni spomenici, od koi pet steli i dva od tipot na t. n. monumenti so funerarni ari. Postaveni se vo ~etiri reda, dijagonalno eden na drug, frontalno svrteni kon patot. Pogrebuvaweto e biritualno, so grobovi postaveni vo paralelni redovi, so pribli`no ista orientacija szji, identi~na so nadgrobnite spomenici i so urbanisti~kata {ema na gradot. Nezavisno od vidot i od primenetiot ritual na pogrebuvaweto, prisutna e ista religioznost vo sfa}aweto na zadgrobniot ìvot, kako i avtohtoni elementi kaj pogrebuvaweto, italski vlijanija vo tektonikata i orientalni vlijanija kaj imiwata.
LIT.: L. Jovanova, Colonia Flavia Scupinorum Western necropolis grave forms and rituals, Histria Antiqua, vol. 8, Pula 2002, 193 - 207; istata, Colonia Flavia Scupinorum Topography, disposition and structure of the city and its necropolises from the 1st to the 3rd century AD#, Homage to Milutin Garasanin, Beograd, 2006, 617638. L. J.
Skuta~a od Kumanovsko
SKUTAÂ (BOVÂ) predna prestilka vrzana za pojasot. Vo Kumanovsko se sre}avaat nekolku vidovi: skuta~a edinarka (edenica, edeni~na), skuta~a {amijarka ili crvena {amijarka, alova skuta~a, bitovija skuta~a i skuta~a dugarka. Vo nevestinskata skuta~a, poznata kako skuta~a edini~arka ili edenica dominira crvenata boja, vo kombinacija so crnata, so akcenti na òlta i bela boja. Zastapeni se motivite kola kolca. Bile izrabotuvani s do po~etokot na minatiot vek. Za~uvano e veruvaweto deka devojkata-kandidatka za maèwe, trebalo kako del od svoeto nevestinsko ruvo posledna da ja istkae nevestinskata skuta~a edinarka#, koja za prvpat se oblekuva na denot na ven~avaweto. J. R.-P. SLAV, Aleksij (XII XIII v.) makedonski blagorodnik, despot, sa1375
SLAVEI
mostoen vladetel (1207ok. 1230) so centar vo Melnik, rodnina na bugarskata vladeja~ka familija. Po smrtta na carot Kalojan (1207) odbil da ja priznae vlasta na uzurpatorot Boril, se osamostoil vo Rodopskata oblast so centar vo Cepena. Nabrgu go premestil svoeto sedi{te vo gradot Melnik, vo dolinata na rekata Struma, kade {to formiral nezavisno vladenie. Vodel mudra i vnimatelna politika kon svoite sosedi. Vo borbata protiv Boril, sklu~il sojuz so Latinskoto Carstvo (1208) i se oènil so }erkata na latinskiot car Henrih I (12061216). Po smrtta na Henrih, sklu~il sojuz so epirskiot vladetel Teodor I Angel (1214 1230), a po porazot na Epircite vo bitkata kaj Klokotnica (1230), ja priznal vrhovnata vlast na bugarskiot car Ivan II Asen (12181241), koj go ostavil i natamu samostojno da gi vladee svoite teritorii, s# do smrtta.
LIT.: K. Axievski, Despot Aleksij Slav samostoen feudalen vladetel vo Makedonija, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 3 (29), Skopje, 1977. K. Ax.
preveduva~, publicist i folklorist. Toj e najaktivniot deec vo crkovnite i nacionalno-politi~kite borbi, osobeno vo vrska so Makedonija, makedonskiot jazik i makedonskite nacionalni projavi. Redaktor na v. Makedoni# (Carigrad, 18661872) i na drugi bugarski periodi~ni izdanija. Pretsedatel na Komisijata za podgotovka na bugarski u~ebnici na makedonskoto nare~je# (1869) i avtor na statijata za Makedonskoto pra{awe# (18. I 1871) {to prvpat javno go otvora problemot na makedonizmot# i nacionalniot separatizam#.
BIBL.: S~ineni. Plno sbranie v 10 toma. Sst. S. Baeva, El. Dilovska, Cv. Makedonska. Pod red,. na G. Canev, P. Dinekov, St. Bo`kov, IV, Sofi, 19631977 (polnoto sobranie nikoga{ ne e doobjaveno); S~ineni v 8 toma. Red. kolegi: S. Baeva, D. Lekov, St. Mihalova, P. Totev i Cv. Undìeva. S predg. ot P. Dinekov, Sofi, 19781981. LIT.: D. Kosev, Petko Ra~ev Slavekov, 12, Sofi, 19471949; Sv. Slavekova, Ddo Slavekov. Slu~ki iz negovi ìvot, Sofi, 1957; istata, Petko R. Slavekov, Sofi, 1959. Bl. R.
Trajko Slaveski
SLAVEI (Luscinia) rod na najdobri pojni ptici od familijata drozdovi (Turdidae). Kaj nas se registrirani tri vida: sinogu{ka (Luscinia svecica), slavej (Luscinia megarinchos) i severen slavej (Luscinia luscinia).
Slavej
SLAVENSKI, Josip (âkovec, Hrvatska, 11. V 1896 Belgrad, 30. XI 1955) kompozitor. Vo svoite dela dava simbioza na muzi~ki elementi, vtemeleni vo tradicionalnite vrednosti na balkanskata muzika, so eden sovremen muzi~ki govor, zasnovan vrz smeli i, za ona vreme, revolucionerni izrazni sredstva. Vo negoviot opus se izdvojuvaat êtiri balkanski igri#, za orkestar (1938), delo so posebno zna~ewe za makedonskata muzika. Pi{uvano vrz tematika od srpskiot i makedonskiot folklor, kompozicijata zavr{uva so simbolot na makedonskiot muzi~ki folklor narodnata igra Te{koto#, koja niz postepena gradacija se izvi{uva do edna veli~estvena tancuva~ka ekstaza. B. Ort. SLAVESKA, Qubica Borisova (Prilep, 23. II 1930) farmacevt, redoven prof. na Farm. f. vo Skopje. Rakovoditel na Katedrata po bromatologija. Prethodno vrabotena vo Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita na Oddelot za kontrola na prehranbenite proizvodi. L. P.-T.
tetot Harvard (1989 &1990). Bil viziting profesor na Dràvniot univerzitet vo Arizona (1997) i profesor na postdiplomskite studii na South Easteren European Studies na Nacionalniot kapodistriski univerzitet vo Atina, Grcija (1999&2006). Izbran e vo zvaweto vonreden profesor (mart 2003) na Ekonomskiot fakultet vo Skopje po predmetite Makroekonomija i Dràvna regulacija. U~estvuval na golem broj me|unarodni nau~ni sobiri. Avtor i koavtor e na pet knigi i golem broj statii objaveni vo zemjata i vo stranstvo od oblasta na mikroekonomijata i makroekonomijata, politi~kata ekonomija na tranzicijata, privatizacijata i ekonomskoto prestrukturirawe, biznisot i vladata, ekonomskiot raste` i razvojot, ekonomskite i socijalnite funkcii na dràvata, ekonomikata na rabotnata sila i dr. Bil rakovoditel na pove}e vladini proekti od koi proizlegle vladinata Srednoro~na strategija za razvoj i reformi Makedonija 2003# (2000) i Nacionalnata strategija za namaluvawe na siroma{tijata (2002). ^len e na nekolku me|unarodni istraùva~ki mreì i pretsedatel na Izvr{niot odbor na nevladinata organizacija AME (Asocijacija za moderna ekonomija) so sedi{te vo Skopje i Tetovo. Bil minister za razvoj vo Vladata na RM (1999&2000), sovetnik na ministerot za finansii (2000&2002), nacionalen koordinator za podgotovka na Nacionalnata strategija za namaluvawe na siroma{tijata (noemvri 2000 septemvri 2002), potpretsedatel na VMRO-DPMNE (16. V 2005 & 17. III 2007) i minister za finansii vo Vladata na RM S. Ml. (2006&2009). SLAVISTIKA nau~na disciplina {to se zanimava so istraùvawe na slovenskite jazici i kulturi; univerzitetski studii od taa oblast. Konvencionalno za slavist se smeta nau~nik {to prou~uva i nekoj drug (ne maj~in) slov. jazik i kultura, zna~i: ako nekoj se zanimava so makedonski jazik, na pr., vo Polska, }e go ocenime kako slavist makedonist, no
Petko Slavejkov
SLAVEJKOV, Petko Ra~ev (Trnovo, Bugarija, 17. XI 1827 Sofija, 1. VII 1895) najistaknatiot bugarski prerodbenski kulturnonacionalen deec, dràvnik, politi~ar i op{testvenik vo vtorata polovina na XIX v., poet,
1376
SLAVESKI, Trajko (Ohrid, 22. IX 1960) ekonomist, univerzitetski profesor, minister za finansii vo Vladata na Republika Makedonija. Diplomiral (1983), magistriral (1988) i doktoriral (1997) na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Zavr{il i postdiplomski studii na Kaliforniskiot dràven univerzitet vo îko, SAD (1986&1987) i na Univerzi-
SLAVJANOMAKEDONSKI
SLAVJANOMAKEDONSKA OSLOBODITELNA VOJSKA (SNOV) (1943 1944) makedonska vojska vo Egejskiot del na Makedonija, formirana na planinata Vi~o so obedinuvawe na edinicite {to dejstvuvale vo pove}e reoni vo Kostursko. SNOV se borela protiv okupatorskite sili i kolaboracionisti~koto komitsko dvièwe, za osloboduvawe i priznavawe na nacionalnite prava so pravoto na samoopredeluvawe na Makedoncite. Vo maj 1944 g. SNOV bila rasformirana od KPG.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, V, Skopje, 2003; Hr. Andonovski, Makedoncite vo Grcija vo borbata protiv fa{izmot (19401944), Skopje, 1968. St. Kis.
U~esnici na Pettiot me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid (1971)
ako nekoj Makedonec go prou~uva makedonskiot jazik, toj e za nas ednostavno makedonist. Na Filolo{kiot fakultet na UKiM od 1946/47 ima Katedra za slavistika so razvieni tri linii na specijalizacija: rusistika (od 1949/50), polonistika (od 1983/84) i bohemistika (od 1993/94). Na site tri pravci ima trigodi{ni studii (kako vtor glaven predmet), a na rusistika i na polonistika i ~etirigodi{ni studii (kako prv glaven predmet). Katedrata za slavistika koordinira studii po isto~nite i zapadnite slovenski jazici, dodeka studiite na ju`noslovenskite jazici se povrzani soodvetno so Katedrata za makedonski jazik i Katedrata za makedonska knièvnost. Nau~nata slavisti~ka produkcija naj~esto ne izleguva od krugot na raznite tipovi nastavni pomagala (prira~nici, re~nici, ~itanki i sl.) i statii objavuvani vo specijalisti~ki spisanija vo zemjata i vo stranstvo. Od 1976 Katedrata za slavistika izdava sp. Slavisti~ki studii# (dosega se izlezeni 11 toma). So Filolo{kiot fakultet e povrzano i sp. Folia philologica macedono-polonica#, koe izleguva naizmeni~no vo Makedonija i vo Polska i objavuva materijali od makedonsko-polski nau~ni konferencii. Pri MANU izleguva sp. Studia linguistica polono-meridianoslavica# (do 1991 g.: Studia linguistica polono-jugoslavica#), koe isto taka se izdava naizmeni~no vo Makedonija i vo Polska. Nau~nata aktivnost vo oblasta na slavistikata ja pottik-
nuva i Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, koj periodi~no organizira nau~ni makedonsko-ruski, makedonsko-~e{ki, makedonskopolski, makedonsko-slovene~ki i drugi sredbi. Z. T. SLAVISTI^KI STUDII# (Skopje, 19762006) spisanie za rusistika, polonistika i bohemistika, organ na Katedrata za slavistika pri FlF na UKiM. Oddelni broevi se posveteni na profesorite: Vera Janeva-Stojanovi} (1985), Margarita Pa{oska (1999/2000), Zuzana Topoliwska (2001), Milan \ur~inov (2004) i Rina Pavlovna Usikova (2006). M. Mirk. SLAVI[KA KOTLINA se nao|a na krajniot severoisto~en del na RM. Nao|aj}i se vo izvori{niot i sredi{niot tek od slivnoto podra~je na Kriva Reka, kotlinata e kako vmetnata tvorba pome|u Osogovskite Planini na jug i planinata German na sever. Vkupnata povr{ina iznesuva 768 km, a samo 7.000 ha e ramni~arsko zemji{te. Taa e formirana po tektonski pat vo tekot na tercierot. Ramkata na kotlinata e ograni~ena so rasedi. Slavi{ko Pole e ispolneto so pliocenski ezerski sedimenti. Vo pliocenskite sedimenti vo atarite na selata Rankovci, Ginovci i dr. se javuvaat debeli plastovi na betonitski glini. Vo zemjodelskoto proizvodstvo dominiraat planinskite ìta: r`, ja~men, oves, a se odgleduva i kvaliteten kompir. T. And.
SLAVJANO-MAKEDONSKI GLAS# (s. Kr~i{ta, Kostursko, dekemvri 1943 juli 1944) vesnik, organ na Okru`niot komitet na SNOF za Kostursko, na makedonski jazik, kirilica. Odgovoren urednik bil Lazo Poplazarov. Objaveni se vkupno 8 broja (eden vonreden), na {apirograf, vo tira` od okolu 500 primeroci. Negovoto izleguvawe prestanalo so zabranata na SNOF od strana na rakovodstvoto na KPG.
SLAVJANOMAKEDONSKI NARODNOOSLOBODITELEN FRONT (SNOF) (1943) makedonsko nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. SNOF vo Kostursko bil formiran vo s. Kr~i{ta, a vo Lerinsko vo s. Belkamen. Za sekretar na SNOF za Kostursko bil izbran Paskal Mitrevski, a za Lerinsko Petre Pilaev.
U~esnici na konferencijata na SNOF, (s. D'mbeni, april 1944)
1377
SLAGARKA
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, V, Skopje, 2003; Hr. Andonovski, Makedoncite vo Grcija vo borbata protiv fa{izmot (19401944), Skopje, 1968. St. Kis.
SLAGARKA v. Dvojanka.
ko i bogati kerami~ki naodi: sadovi, grnci, askosi, ~inii, pehari, amfori; kultni predmeti `rtvenici, antropomorfni i zoomorfni statuetki i dr.
LIT.: R. Galovi}, Zelenikovo, Zbornik Narodnog muzeja#, V, Beograd, 1967, 127; M. Gara{anin G. Spasovska, Novi iskopuvawa vo Zelenikovo kaj Skopje, MAA#, 2, Prilep, 1976, 85; M. Gara{anin M. Bilbija, Ku}a 1 vo Zelenikovo, MAA#, 9, Skopje, 1988, 3141. D. Z.
Jagoda Slaneva
SLATINO ve{ta~ka akumulacija vo slivot na Mramore~ka Reka, vo Debarca. Branata e visoka 15,5 m, dolga 100 m, a {iro~inata na krunata iznesuva 3 m. Ezeroto e dolgo 1.000 m, {iroko do 300 m i zafa}a povr{ina od 0,27 km2. Vkupnata zafatnina na vodata vo
SLEPÊNSKI APOSTOL poln izboren apostol od XII v., pergament, makedonska redakcija, 154 listovi. Ustavno kirilsko pismo, pi{uvano so mastilo i kinovar. Inicijalite se od zoomorfen tip. Nekoi od listovite se palimpsest, slovenskiot tekst e pi{uvan vrz gr~ki. Tekstot na Slep~enskiot ap. go pi{uvale dvajca pi{uva~i, edniot pi{uval sitno i pravo, drugiot krupno i koso. Poteknuva od Ohridskata knièvna {kola i prvobitno mu pripa|al na manastirot Slep~e (Demirhisarsko). Deneska negoviot najgolem del se ~uva vo Ruskata nacionalna biblioteka vo Sankt-Peterburg, sign. F.n. I. 101 (130 l.), i vo Plovdivskiot muzej,
SLANEVA, Jagoda (Skopje, 2. X 1949) balerina i koreograf. Balet u~i vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje (vo klasata na J. Mja~in). ^len e na baletskiot ansambl pri MNT (1962-1992) kako solistka, a od 1974 g. i prvenka. Izrazito lirska balerina, so emotivna ekspresivnost vo kreiraweto na ulogite. Od 1986 g. se zanimava so koreografska dejnost.
ULOGI: [irin (A. Melikov, Legenda za qubovta#), Marija (B. Asafjev, Bah~isarajska fontana#), Julija (S. Prokofjev, Romeo i Julija#) i dr. KOREOGRAFII: Mansarda# (Z. Ori|anski), Siljan povtorno leta# (Q. Branxolica) i dr. Em. X.
SLANICA srednovekovna naselba, utvrduvawe, eparhisko sedi{te vo ramkite na Ohridskata arhiepiskopija, kartularat, kako del od provincijata Ber (Verija). Se locira na ok. 50 km severozapadno od Solun, na ju`nite padini na pl. Pajak, kaj Pazar (Enixe Vardar, \anica).
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za nekolku malku poznati mesta vo srednovekovna Makedonija. Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
Ve{ta~kata akumulacija Slatino
akumulacijata iznesuva 1.400.000 m3, od koja korisnata zafatnina e 1.280.000 m3. Se koristi za navodnuvawe na obrabotlivite zemjodelski povr{ini vo Sredna Debarca, za ribolov, za sport i rekreacija. Dr. V.
a negovi pomali delovi od 1 do 6 lista vo Moskva i vo Kiev.
SLATINA (s. Zelenikovo) neolitska naselba locirana na terasa nad staroto korito na r. Vardar. Evidentirani se kulturni sloevi od sredniot i od docniot neolit, hronolo{ki paralelni so Anzabegovo Vr{nik II-IV. Spored docnoneolitskiot sloj e definirana kako kulturna grupa Zelenikovo II. Otkrieni se ku}i so kalotesti pe~ki i ogni{ta, ka-
Stela SlejanskaStojanoska
Ku}a model na oltar, Slatina, s. Zelenikovo
SLEJANSKA-STOJANOSKA, Stela ([tip, 12. XII 1944) pijanist. Diplomirala na Redovnata muzi~ka {kola vo Pariz (@. Blankar, T. de Brunof, 1967). Magistrirala vo istata institucija (T. de Brunof, 1969). Koncertirala vo RM i vo pove}e evropski zemji. Sn. ^.-An.
Faksimil od Slep~enskiot apostol (XIIv.)
LIT.: G. A. Ilinski, Slep~enski apostol XII veka, Moskva, 1912. K. Bic.
1378
SLOVENOMAKEDONSKA
SLIVA (Prunus domestica L.) do 1975 g. po brojot na steblata be{e vode~ka kultura, a na vtoro mesto be{e jabolkoto. Sega e obratno. Vo 2005 g. se registrirani 1,3 milioni Crni slivi rodni stebla i proizvodstvo od 25,3 iljadi t. Najmnogu se koristi za doma{na prerabotka vo rakija i dr., pomalku za jadewe i za industriski prerabotki. B. R. SLIVA (Prunus Mill., fam. Rosaceae) od ovoj rod vo RM prirodno se zastapeni: xankata (P. cerasifera Ehrh.), malo drvo so elipsesti listovi i so razli~na boja na plodovite; trn(en)kata (P. spinosa L.), grmu{ka so Sliva trnka sitni listovi i so mali, modri plodovi, i divata sliva (P. cocomilia Ten.), visokoplaninska grmu{ka ili malo drvo, so krupni, òlti plodovi vrz kusa dr{ka. Al. And. SLIVNI^KI MANASTIR v. Sveta Bogorodica#. SLIKARSTVOTO VO XX VEK vo makedonskoto slikarstvo, koe do 1912 g. se razvivalo glavno vo ramkite na religioznata umetnost, modernizmot (impresionizam, ekspresionizam, fovizam, postkubizam) navlegol preku dejstvuvaweto na nekolku likovni umetnici, {koluvani nadvor od zemjata (D. Pandilov, N. Martinoski, L. Li~enoski i drugi). Po 1945 g. se javuvaat plejada aka-
demski {koluvani slikari. Se razvivaat varijanti na umereniot modernizam (ekspresionizam, postkubizam, poetski realizam), a od 50-tite godini nadrealizmot, enformelot, novata figuracija, varijantite na pop-artot, fotorealizmot, konceptualizmot (S. Kunovski, R. Anastasov, R. Kal~evski, D. Kondovski, P. Mazev, G. êmerski, S. [emov i dr.), so koi prodolìl procesot na internacionalizacijata na slikarskiot jazik. Ovoj proces go dostignuva svojot vrv so postmodernisti~kite praktiki od sredinata na 80-tite godini na XX v.
LIT.: Boris Petkovski, Sovremeno makedonsko slikarstvo, Skopje, 1981; Sowa Abaxieva, Preobrazbi. Modaliteti na makedonskoto moderno i sovremeno slikarstvo, Skopje, 2000. L. N.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija 1941-1944, Skopje, 1992. M. Mih.
SLOVA NA SV. EFREM SIRIN makedonski rakopis od vtorata ~etvrtina na XIV v. Fragmenti od rakopisot se nao|aat vo pove}e biblioteki pod razli~ni bibliote~ni oznaki. Najgolemiot del e od manastirot De~ani, br. 77 (od nego e otkinat 1 l. i od 1956 god. se ~uva vo Nar. bibl. na Srbija, RS 426). Vo RNB vo Sankt-Peterburg se ~uvaat pod sign. Giqf. 20 (prviot del se Slovata na sv. E. Sirin) i Giqf. 60. V. D. SLOVENE^KO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Po~etocite se glavno od polovinata na XIX v., no poseben pottik im dava u~estvoto na slovene~kiot dobrovolec Miroslav Hubmaer vo organiziraweto i vodeweto na Kresnenskoto vostanie (18781879), kako i interesot za makedonskata dijalektologija i voop{to za makedonskoto pra{awe na filologot Vatroslav Oblak (Macedonishe studien#, Wien 1896), stavovite na Henrih Tuma socijalist, politi~ar i publicist (Na{i zapiski#, Qubqana 1912) i aktivnostite na Terezina Jenkova, koja vo vremeto na Ilindenskoto vostanie patuva vo Sofija za da se zapoznae so vistinskata sostojba, a po vra}aweto inicira formirawe komitet (4. XII 1903) so {iroka promakedonska aktivnost, koga i A{kerc pi{uva stihovi za Makedonija. RM ja priznava RSl na 11. II 1992 g., a RSl ja priznava RM na 12. II 1992 g. RSl e prvata dràva so koja RM vospostavuva diplomatski odnosi (17. III 1992). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RSl vo RM e Joèfa Puhar. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl e Dimitar Mir~ev. Vo 2005 g. RSl otvora konzulat vo Bitola.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Makedonija i Slovenija, Skopje, 1978; istiot, Odglasot na Ilindenskoto vostanie sred jugoslovenskite narodi, Odbrani dela, 5, Skopje, 1981; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.
Sobir na oslobodenata teritorija vo Debarca (1943)
S. Kunovski: @ena vo oblaci# (1976)
SLOBODNI TERITORII VO NOV NA MAKEDONIJA (1943 1944 g.) teritorii sozdadeni vo 1943 g. vo Debarca i Kopa~ka, Mavrovo i Bistra, Prespa, Koùv i Kozjak, koi postepeno bile {ireni i zafa}ale prostrani teritorii. So povrzuvaweto na slobodnata teritorija na Koùv so slobodnata teritorija sozdadena od ELAS na Pajak Planina i Karaxova, slobodnata teritorija se pro{irila i kon Gevgelija, Tikve{ i Mariovo. Slobodnata teritorija od Kozjak Planina se {irela kon Krivopalane~ko, kon Ruen Planina i Kumanovo. Vo zapadniot del po kapitulacijata na Italija do{lo do obedinuvawe na slobodnite teritorii i bila sozdadena edinstvena teritorija so dva slobodni grada: Ki~evo i Debar. Malata slobodna teritorija vo Prespa sluèla za vrski me|u slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija i taa vo reonot na Koùv. Na slobodnite teritorii se sozdavale voenozadninski organi, organi na narodnata vlast, bile otvoreni i prvite u~ili{ta na makedonski jazik i se vr{ele podgotovki za odrùvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM.
SLOVENOMAKEDONSKO NACIONALNO-PROSVETNO DRU[TVO SV. KIRIL I METODIJ# (S.-Peterburg, 27. VI 31. H 1912) makedonska nacionalno-politi~ka asocijacija vo S.-Peterburg {to pretstavuva vsu{nost preimenuvano prodolènie na MNLD zaradi dobivawe praven legitimitet vo Rusija pred o~ekuvanite nastani na Balkanot. Osnova~kiot akt so Ustavot e potpi{an od Dimitrija
1379
SLOVENSKA
Pavle (ûpovski), Gavril Konstantinovi~ i Nace Dimov, no vo posledniot raspoloìv dokument od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Rusija se odgovara deka Dru{tvoto presleduva zada~i od politi~ki karakter, rasprostranuvaj}i ja istovremeno svojata dejnost nadvor od predelite na Ruskata Imperija# i zatoa smeta deka ne e mo`na registracija na predviduvanoto dru{tvo#. Vsu{nost, tokmu Rusija be{e faktorot vo podgotvuvanata vojna, pa i za podelbata na Makedonija. Od ~l. 1 od Ustavot na Dru{tvoto se gledaat istite celi i zada~i {to gi ima{e i Drugarstvoto: da go pomaga duhovnoto preroduvawe i obedinuvawe na Makedonskite Sloveni i nivnoto slobodno nacionalno-bitovo samoopredeluvawe# i deka svojata dejnost }e ja rasprostira vo predelite na Ruskata Imperija i vo Makedonija#. Isti se i sredstvata za realizacijata na ovie celi (~l. 2), pa i voveduvaweto na makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba (~l. 31): Me|u ~lenovite na Dru{tvoto razgovoren i pismen jazik se smeta slovenomakedonskiot jazik#, a ve}e celoto delovodstvo na Upravata na Dru{tvoto se vodi na ruski jazik i na slovenomakedonski#. Mo{ne rigorozen e ~l. 4 od Ustavot vo vrska so odnosot kon Makedoncite privrzanici na tu|ite nacionalni propagandi: Makedoncite i Makedonkite od slovensko poteklo {to ne go ispovedaat nacionalno samobitnoto edinstvo na Makedonskite Sloveni, tuku se narekuvaat Srbi, Bugari i Grci ne moàt da bidat redovni ~lenovi na Dru{tvoto#.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978, 525. Bl. R.
Konstantin Filosof definitivno ja oformil glagolicata malku pred trgnuvaweto za Moravija. I drugi otkritija isto taka obi~no se datirani so momentot koga bila rabotata zavr{ena, iako pred toa se rabotelo dolgo. Poradi minimalnite dijalektni razliki vo st.slov. od toa vreme, pismoto i prevodite vrz osnova na jugoist. maked. dijalekti moèlo da se upotrebuva na celata slovenska teritorija (Balkanot, Moravija, Panonija, Kiev, Novgorod). No po~nuvaj}i od krajot na XI v. vo nego zapo~nale da proniknuvaat osobenosti od lokalnite dijalekti, koi so vreme bile s# poosetni. Makedonskata varijanta moè da se sledi vrz pismeni izvori niz eden period dolg okolu 1000 godini.
Tome Serafimovski: portret na Konstantin Filosof, vo crkvata San Klemente# vo Rim
SLOVENSKA PISMENOST. Poradi trgovski, verski i drugi potrebi Slovenite se obiduvale da pi{uvaat slovenska re~ so latinsko i gr~ko pismo, kako {to veli Crnorizaec Hrabar, bez oustroenia#. Prvoto uredeno slovensko pismo, glagolicata, bilo sozdadeno od KonstantinKiril Filosof. Me|utoa, pra{awata koga, kade, kako, za kogo i sl. bilo izmisleno toa, i denes se s# u{te aktuelni, kako i pred 200 godini, koga so niv se zarodila slavistikata. Panonskata teza na Kopitar i Miklo{i~, spored koja za osnova na st.slov. mu posluìl eden govor od Panonija, bila otfrlena vo krajot na XIX v. Po terenskite dijalektolo{ki istraùvawa vo Solunsko, V. Oblak (1896) kategori~ki tvrdi (i
1380
V. Jagi} se soglasuva) deka bez precizno poznavawe na jugo-isto~nite makedonski dijalekti ne e vozmo`no razre{uvawe na potekloto na st. slov. jazik#. Zborovite od gl. 8 na @K, deka Konstantin Filozof na pat za Hazarija vo Herson na Krim na{ol evangelie i psaltir napi{ani so ruski bukvi#, se pisarska gre{ka so metateza na slogot sur(ski) so rous(ki). Tezata za t.n. Bregalni~ka misija na Bra}ata po~iva na kratkite ìtija na sv. Kiril, koi se od podocne{no vreme, so tendenciozni interpolacii. Mestoto na sozdavaweto na slovenskoto pismo dolgo bilo tretirano. Istoriskite okolnosti i nekoi indirektni podatoci od najstarite i najverodostojnite izvori ukaùvaat deka toa bilo sozdadeno vo manastirot Polihron, kade {to Konstantin Filosof po Hazarskata misija (861/2) prestojuval kaj brata si Metodija vo Bitinija (Mala Azija do Bosfor). Tamu imalo deportirano mnogubrojni slovenski semejstva od Solunsko, a vo manastirot i monasi Sloveni, me|u koi Bra}ata si izbrale i u~enici pomo{nici. Za datata koga to~no bilo pismoto oformeno dolgo se raspravalo vo naukata. Vo @K gl. 15 se veli deka koga do{le pratenicite od Rastislav vo Carigrad, imperatorot mu ja predloìl na Konstantin Filosof taa misija, a ovoj, otkako se pomolil, Bog mu gi otkril# bukvite i zapo~nal da go zapi{uva prevodot: vo po~etokot be{e Slovoto...# (Jn.1,1). Vsu{nost toa e hagiografsko preuveli~uvawe. Takva golema i te{ka rabota ne stanuva vedna{. Bez somnenie, Bra}ata i porano razmisluvale za slov. pismo. Koristej}i go prethodniot opit,
LIT.: V. Jagic, Entstehungsgeschichte der Kirchenslavischen Sprache, Berlin 1913; G. A. Ilinski, Gde, kogda, kem i s kako cel glagolica bila zamenena kirilice? BSl, 3, 1935, 79-88; H. R. Cooper, Slavic Scriptures. The formation of the Church Slavonic Version of the Holy Bible, Madison-Teaneck, 2003; Z. Ribarova, Jazikot na makedonskite crkovnoslov. tekstovi, MANU, 2005; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto, 2 izd., 2006, 120-132. P. Hr. Il.
SLOVENSKOMAKEDONSKA KNI@EVNA DRU@INA vo Sofija prvata poznata makedonska knièvna asocijacija, osnovana vo 1888 g. od emigranti Makedonci, pod pretsedatelstvo na \or|ija M. Pulevski, koja, spored svedo~eweto na D. ûpovski, imala cel da ja prerodi narodnata makedonska literatura#. Rasturena bila od bugarskata vlada, a mnogu nejzini ~lenovi bile izgoneti od Kneèvstvoto#.
IZV.: Upravda, Km bla Bolgari dl Makedonii, MG, I, 5, 5. IX 1913, 77. Bl. R.
SLOVI], Dragoqub (Jagodina, Srbija, 1. III 1911) agronom, prof. po ovo{tarstvo, istaknat stru~wak {to imal zna~itelen pridones za obnova i unapreduvawe na ovo{tarstvoto vo RM. Zavr{il Zemjodelsko u~ili{te, a potoa polagal gimnaziska matura za da moè da se zapi{e na fakultet. Diplomiral na Zemjodelskiot fakultet vo Zemun. Pominal pove}e godini vo ovo{tarskata struka. Avtor e na prvata kniga Ovo{ten rasadnik#, koja odigra golema uloga vo unapreduvaweto na rasadni~koto proizvodstvo vo stara Jugoslavija. Na 1. II 1949 g. e primen na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, kako nastavnik po predmetot ovo{tarstvo i prerabotka. Na ova rabotno mesto e do 30. VI 1959 g., koga e izbran za profesor po ovo{tarstvo na Zemjodelskiot fakultet vo Novi Sad. Publikuval pove}e
SMILEVO
nau~ni trudovi od oblasta na ìvotniot ciklus i dolgove~nosta na ovo{nite rastenija. B. R. SLOPIM srednovekovno utvrduvawe vo Makedonija. Vizantiskiot imperator Aleksij I Komnin tuka (1106) se podgotvuval za borba protiv Normanite. Se locira kaj s. Slopinci, na okolu 77 km od Solun, ju`no od Gevgelija, od desnata strana na r. Vardar, na vlezot na rekata vo Ciganskata Klisura.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za nekolku malku poznati mesta vo srednovekovna Makedonija. Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
ska raznovidnost i eruptivna tvore~ka energija.

BIBL.: Majski yvon~iwa, 1959; Dodeka rosi, 1962; Rasproda`ba na ostatocite od proletta, 1963; Usvojuvawe na dnevniot red; Vsu{nost s# e ubava balada, 1968; Vleguvawe vo Ohrid, 1972; Pesni od Modri~, 1977; Taa i tatkovinata, 1983; Obleka na du{ata, 1986; Niz Zelenovo, niz Rumenovo, 1986; Leto gospodovo, leto |avolovo, 1998 i dr. G. T.
Mihail Smatrakalev
SLUÂJOT SIDIROPULOS I DRUGITE PROTIV R. GRCIJA slu~aj pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur, poveden so àlba dostavena do Komisijata na 16.XI 1994 g. od grupa gra|ani, pripadnici na makedonskoto malcinstvo vo R Grcija (Hristos Sidiropulos i drugi), protiv R Grcija poradi povreda na pravoto na pravi~no sudewe, slobodata na mislata, sovesta i veroispovedta, slobodata na izrazuvaweto, slobodata na mirno sobirawe i zdruùvawe i zabranata na diskriminacija. Sudot konstatira povreda na slobodata na zdruùvawe i ja zadolùva Vladata na R. Grcija vo rok od 3 meseci na aplikantite da im isplati 4 mil. drahmi.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Slu~ajot Hristos Sidiropulos i drugite protiv RG pred organite vo Strazbur, Bezbednost#, br. 4, Skopje, 1999. T. Petr.
dentski sojuz). Eden od urednicite na Makedonski studentski list#, na Makedonska studentska tribuna#, na Makedonsko zname#, na Makedonski vesti# i na Literaturen kritik#. ^len na rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kruòk (19381941), pretsedatel na Makedonskiot literaturen kruòk Nikola Vapcarov# (19451948) i na Literaturniot kruòk na studentite od Pirinska Makedonija (19501951). Pi{uval na bugarski jazik. Stihozbirkata Bura nad rodinata# (1935) makedonskata knièvna kritika ja odreduva kako kniga {to na golema vrata vo literaturata ja vnesuva makedonskata tematika#. Posebnosta na makedonskata nacija i borbata na makedonskiot narod za nacionalni i socijalni prava i slobodi e tema vo negoviot {estdeceniski novinarski i publicisti~ki anga`man.
BIBL: Bura nad rodinata, Sof.,1935; Izbrani stihovi, Sk., 1991; Makedonskiot literaturen kruòk, Sk., 1993; Modrite {iro~ini na tatkovinata, Sk., 1994; Na makedonski temi, Sk., 1999. LIT.: Gane Todorovski, Zvu~niot zdiv na tatkovinata, Sk, 1992; Blaè Ristovski, Prilog kon makedonskata literaturna istorija, Sovremenost#. XIV, 5, Skopje, maj 1964, 512514; istiot: Makedonski letopis, kn. 2, Sk., 1993; Vasil Tocinovski, @arov buntar i burevesnik, Sk., 1994. V. Toc.
@ivoinov smil
SMIL, @IVOINOV (Helichrysum zivojinii êrnj So{ loka. ka) len makedonski kalcifilen floristi~ki endemit od fam. Asteraceae, poznat samo za planinata Gali~ica. Vl. M.
SMATRAKALEV, Ivan D. (s. Gorno Brodi, Sersko, 9. III 1878 Plovdiv, 4. VI 1946) u~itel, ~len na TMORO. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Ser. U~itelstvuval vo rodnoto selo, vo s. Kru{evo (Sersko) i vo s. Proso~en (Dramsko). Tuka bil punktov na~alnik na TMORO (19011902). Od 1903 g. bil osuden i vo zatvor ostanal do Mladoturskata revolucija. Bil sekretar na Serskata mitropolija (19101912).
LIT.: V. Makedonsko zname#, br. 49, Sofi, 1946. Al. Tr.
Dimitar Smilev
SMATRAKALEV, Mihail (Serez, Egejskiot del na Makedonija, 15. XII 1910 Sofija, 16. IV 1998) poet, raskaùva~, novinar, publicist, revolucioner. Zavr{il pravo na Sofiskiot univerzitet. Eden od najprojavenite aktivisti na naprednata makedonska emigracija vo Bugarija me|u dvete svetski vojni. Na dvapati VMRO (na V. Mihajlov) go osudila na smrt. Bil ~len na VMRO (Obedineta), na dru{tvoto Nacija i kultura# i na MONSS (Makedonski op{tonaroden stu-
SMILEV, Dimitar Aleksov (Veles, 17. X 1909 Skopje, 6. XI 1996) spec. po bolesti na ustata, zabite i vilicata, prof. na St. f. vo Skopje. Habilitiral vo 1956 g. Bil u~esnik vo NOB kako sanitaren referent. Bil inicijator i ~len na Mati~nata komisija za formiraweto na Stomatolo{kiot oddel na Med. f. i e osnova~ i prv upravnik na Stomatolo{kite kliniki. Bil direktor na Stomatolo{kite kliniki i rakovoditel na Klinikata za maksilofacijalna hirurgija. Publikuval 100 statii. E. M. SMILEVO mija~ko selo vo Demirhisarsko. Se nao|a vo jugoisto~nite padini na planinata Bigla, vo izvori{niot del na Stara Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 880 m. So lokalen pat e povrzano so regionalniot pat BitolaDemir HisarKi~evo. Toa e edinstveno selo vo Demirhisarsko i Pelagonija naseleno so Mijaci, dojdeni od mija~kiot predel kon krajot na XVIII i na po~eto1381
Bo{ko Sma}oski
SMA]OSKI, Bo{ko (s. Modri~, Debarsko, 18. IX 1938 Skopje, 1998) poet, raskaùva~, romansier, dramski avtor, pisatel za deca, novinar. Avtor {to privlekuva vnimanie so ànrov-
SMILEVSKI
Panorama na seloto Smilevo
kot na XIX v. Vo minatoto naselenieto se zanimavalo so sto~arstvo i yidarstvo, i seloto bilo golemo. Potoa lu|eto go napu{tile sto~arstvoto i se oddale na pe~albarstvo. Kon sredinata na minatiot vek toa s# u{te opstojuvalo kako golema naselba, naselena samo so Makedonci. Vo 1961 g. S. imalo 1.158 `. i bilo najgolemo selo vo Demirhisarsko. Vo slednite godini smilev~ani po~nale naglo da go napu{taat seloto, taka {to vo 1971 g. naselenieto se namalilo na 732 `., a vo 2002 g. vo nego ostanale da ìveat 321 `. Preseluvaweto se odvivalo glavno kon Bitola, vo koja formirale posebno Smilevsko Maalo, potoa kon Demir Hisar, a vo golem del i kon Avstralija, Kanada i SAD. Vo Smilevo se veli deka nema ku}a {to nema svoj ìtel vo Avstralija. Bidej}i ima sosema malku obrabotlivi povr{ini, naselenieto {to ostanalo vo seloto se zanimava so edno specijalno zanimawe pravewe }umur, potoa so grade`ni{tvo i sobirawe {umski plodovi, posebno smreklinki i pe~urki. Smilevo ima slavno minato. Toa e rodnoto selo na Dame Gruev, eden od stolbovite na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Vo nego e odràn Smilevskiot kongres (2.7. V 1903), na koj e donesena odlukata za krevawe na Ilindenskoto vostanie. Deneska vo Smilevo postoi spomen ku}a na Dame Gruev, vo koja posetitelite moè da se zapoznaat so burnoto minato na seloto. Al. St. SMILEVSKI KONGRES (s. Smilevo, Bitolsko, 19. IV / 2. V 24. IV / 7. V 1903) kongres na Bitolskiot revolucioneren okrug na TMORO. Na nego u~estvuvale
1382
32 delegati, pod pretsedatelstvo na Damjan (Dame) Gruev. Za obezbeduvawe na Kongresot bile angaìrani okolu 2000 vooruèni lica; na pristapite kon Smilevo bile postaveni zasileni straì, mestoto go obezbeduvala selskata milicija, a vrskite so revolucionernite centri gi odrùvala kurirska slu`ba. Bil usvoen Vostani~kiot disciplinski ustav (20. IV / 3. V) i bila vospostavena struktura od voeni i od upravni tela i bile opredeleni nivnite dol`nosti do i vo vremeto na Vostanieto. Organite na MRO vo gradovite i vo selata dobile funkcija na zadninski organi: da izvr{uvaat razuznava~ka dejnost (za koncentracijata i za dvièweto na neprijatelskite sili), da
go odrùvaat moralot kaj narodot i da mu vlevaat sigurnost, da obezbedat zgriùvawe na nebore~koto naselenie od reonite na borbenite dejstva; da se prenesuva oru`je, municija i drugi borbeni sredstva, nivno skladirawe vo tajni skladi{ta i obezbeduvawe; snabduvawe i sozdavawe rezervi od hrana, obleka, obuvki, sanitetski materijali i drugi potrebi za vostanicite. Selskite doma}instva bile zadolèni da obezbedat ìto za ishrana na vostanicite. Pri krajna potreba bila predvidena rekvizicija so izdavawe dokument za nadomest po osloboduvaweto od makedonskata dràva. Ustavot go reguliral statusot na vostanikot, obvrzan so zakletva da gi brani interesite na svojata tatkovina Makedonija <do posledna kapka krv.# Kongresot donel odluka za krevawe op{to vostanie i za na~inot na negovoto vodewe. So tajno glasawe izbral Glaven vostani~ki {tab vo sostav: Dame Gruev, Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev. Glavniot {tab bil opolnomo{ten da go opredeli denot i vremeto za zapo~nuvawe na vostani~kite dejstva.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, II, Skopje, 1981; Manol Pandevski, Programski i statutarni dokumenti na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (1904-1908), Skopje, 1998. M. Min.
Blaè Smilevski
Faksimil od planot za Ilindenskoto vostanie, usvoen na Smilevskiot kongres (maj 1903)
SMILEVSKI, Blaè (s. Lazaropole, 16. VIII 1935) lekarspecijalist, novinar i publicist. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto selo, a potoa sredno medicinsko u~ili{te i Medicinski fakultet vo Skopje (1964). Podocna zavr{il i dve specijalizacii, kako eden od prvite specijalisti vo Makedonija po sportska medicina (1973) i prv specijalist vo Makedonija po vozduhoplovna medicina (1975). Toj e eden od osnovopolo`nicite na MTV, makedonskoto televizisko novinarstvo i eden od osnovopol`nicite na Nau~nata programa na MTV, od
SMILEVSKI-BATO
sorabotnik do odgovoren urednik. Vo MRTV (19671998) realiziral golem broj serii, reportaì, patepisi i sl. od oblasta na naukata i obrazovanieto, posebno od istorijata i geografijata (Via egnacia#, So ~amci po Vardar#, Po dolinata na Treska#, Po tekot na Crni Drim# i dr.), kako i prvata TV Makedonska enciklopedija# so pove}egodi{no emituvawe. Projavil i bogata publicisti~ka dejnost.
BIBL.: Samopregled na dojka, Skopje, 1975 (medicinska studija); Srcepis za Lazaropole, 1995, Skopje; Crkvata Sveti \or|ija# vo Lazaropole, Skopje, 1996; Po dolinata na Radika, Skopje, 1998 ; Dviì se, za da ne zaboravi{ da odi{, Skopje, 2000; Te{koto od Lazaropole, Skopje, 2006. S. Ml.
Goce Smilevski
SMILEVSKI-BATO, Vidoe (s. Nikiforovo, Gostivarsko, 14. VIII 1915 Skopje, 8. IX 1979) komunisti~ki deec, prvoborec, naroden heroj, politi~ar i dràvnik. Zavr{il trgovska akademija vo Belgrad, kade {to se vklu~il vo komunisti~koto dvièwe (1935). Bil ~inovnik vo Dràvnata hipotekarna banka. Vo negoviot dom rabotela partiska tehnika (1939). Kako ~len na KPJ (od 17. IV 1940), poradi policiski progon, se ilegaliziral (fevrua-
BIBL.: Planetata na neiskustvoto, 2000; Razgovor so Spinoza, 2002. P. Gil.
SMILEVSKI, Kuzman (s. Treson~e, 1924) kontraadmiral na JNA. Pred Vtorata svetska vojna bil u~enik. Od 1944 g. se vklu~il vo NOVM i stanal ~len na KPJ. Vo vojnata bil politi~ki komesar na ~eta i na bataljon, a potoa pomo{nik na politi~ki komesar na brigada. Ja vr{el dol`nosta na~alnik na oddelenie vo armijata i vo SSNO, na~alnik na katedra vo VM i vo VVA. Zavr{il Vi{a voena pomorska akademija na JNA. Od 1973 g. e vo penzija.
LIT.: Vojni leksikon, Beograd, 1981. V. St.
Vidoe SmilevskiBato
Vele Smilevski
SMILEVSKI, Vele (Novo Selo, Demirhisarsko, 6. V 1949) poet, eseist, literaturen kriti~ar i nau~en rabotnik. Zavr{il Filolo{ki fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to i doktoriral. Raboti kako nau~en sovetnik vo Institutot za makedonska literatura i e vonreden profesor na Studiite po novinarstvo. Bil pretsedatel na SVP i pretsedatel na DPM vo dva mandata. Glaven urednik e na spisanieto Sintezi#.
BIBL.: Slika {to sogoruva, poezija, 1974; Kafez, poezija, 1978; Di{i dlaboko, poezija, 1985; Aspekti na makedonskata knièvnost 1945-1985, doktorska disertacija, 1993; Pedeset pesni, 2000; Novinarski leksikon, 2001; Esei, 2002. LIT.: R. Siljan: Poetskiot identitet na V. Smilevski, vo knigata Makedonska poezija, 2001. P. Gil.
Cvetko Smilevski
SMILEVSKI, Goce (Skopje, 20. IV 1975) raskaùva~, romansier. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (Studii po op{ta i komparativna knièvnost), a magistriral na Katedrata za Gender Studies na Centralnoevropskiot univerzitet vo Budimpe{ta. Osobeno so vtoroto delo postignuva golem uspeh, koe, prevedeno na nekolku jazici, mu nosi reputacija na eden od najtalentiranite avtori vo ponovata makedonska literatura.
SMILEVSKI, Cvetko Ven~ov (s. Slivovo, Ohridsko, 30. III 1947) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il sredno tehni~ko u~ili{te vo Bitola i Fakultet za industriska pedagogija (Rieka, 1969), kade {to i magistriral (1973). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1982). Bil direktor na Republi~kiot zavod za unapreduvawe na obrazovanieto i vospitanieto i rakovoditel na Centarot za razvoj na menaxmentot i ~ove~kite resursi pri Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa. Sega e redoven profesor na Pedago{kiot fakultet vo Bitola. Avtor e na preku 200 nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Proizvodno-tehni~ko obrazovanie, 1982; Metodika na tehni~koto obrazovanie, 1998; Predizvikot i majstorstvoto na organizaciskite promeni, 2000; Metodologija na istraùvawe, 2006. K. Kamb.
ri 1941). Po Aprilskata vojna bil sekretar na }elija, na reonski komitet, ~len na MK i na Okru`niot komitet na KPJ vo Belgrad. Podocna bil ispraten za sekretar na okru`nite komiteti na KPJ vo Leskovac (od januari 1943), Vrawe (od januari 1944) i Pirot i bil instruktor na PK na KPJ za Srbija (od april 1944). Potoa bil upaten na partiska rabota vo Makedonija kako sekretar na êtvrtiot oblasten komitet na KPM (od juli 1944). Bil u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM, izbran za ~len na CK na KPM i sekretar na Oblasniot komitet na KPM vo Skopje (kon krajot na oktomvri 1944). Po Osloboduvaweto bil organizacionen sekretar na CK na KPM, pretsedatel na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM, ~len na Sojuzniot izvr{en sovet, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ, republi~ki i sojuzen naroden pratenik, ~len na Sojuzniot odbor na SSRNJ, potpretsedatel na Izvr{niot sovet na NRM i ~len na Sojuzniot izvr{en sovet, potpretsedatel na Centralniot odbor na SZB na NOVJ, pretsedatel na Glavniot odbor na Sojuzot na borcite od NOVM i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM. Avtor e na golem broj prilozi za aktuelnite politi~ki i stopanski problemi vo dnevniot i periodi~niot pe~at. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i Orden Naroden heroj na Jugoslavija (7. VII 1953).
BIBL.: Organizacionen izve{taj na CK KPM, Referat odràn na I kongres na
1383
SMILJANI]-BRADINA
KPM, Skopje, 1949; Odlukite na ASNOM se izraz na izvojuvanite pridobivki vo Narodnoosloboditelnata borba, Pravna misla#, XIII, 4, Skopje, 1964, 119; Dràvnosta na makedonskiot narod e plod na te{ki i dolgotrajni borbi, ASNOM. Zbornik, Skopje, 1966, 2123; Nepresu{ni izvori na Revolucijata, Skopje, 1981 (so kompletna bibliografija na avtorot i za nego); Nacionalnata realnost dlaboka realnost (Del od govorot po povod godi{ninata od formiraweto na IV albanska udarna brigada na NOV I POM, Debar, 8. IX 1974), Komunist#, XLII, 1435, Skopje, 14. IX 1984, 23. LIT.: Vidoe Podgorec, Smilevski Uro{ Vidoe-Bato (1915), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 330335. S. Ml.
Istraùva~kata i literaturnata dejnost ja zapo~nuva u{te kako srpski u~itel. Sorabotuva vo razni vesnici i spisanija, no i vo ugledni nau~ni zbornici na skopskiot Filozofski fakultet i na SAN vo Belgrad. Vr{i istorisko-etnografski istraùvawa na Mija~ijata i na ìvotot i dejnosta na poistaknatite Mijaci (P. Zografski, \. Pulevski i dr.), a gi prosleduva i delata na P. Draganov, K. Misirkov i D. ûpovski. So izdanija na svoite tekstovi vo Skopje ja zapo~nuva serijata Biblioteka Ma}edonija# (1924 1928), a ja prodolùva pod imeto Starovremska biblioteka# (1929), vo koja ja objavuva stihozbirkata Pesmarica# {to sodrì i 7 pesni na makedonski jazik, nasloveni kako Starovremski motivi#. Vo rakopis se ostanati: romanot Gorjani#, raskazite za deca Smiqe i bosiqe#, memoarite Moje uspomene do 1912# i dr.
BIBL.: Na planini i druge pripovetke iz Makedonije, Skopqe, 1924; Stojna i druge pripovetke iz Makedonije, Skopqe, 1924; Sedi kraq, Skopqe, 1925; Kanonska vizitacija Reka, Skopqe, 1925; Maedonski pe~albari. Drama u pet ~inova s pevawem, Prilep, 1927); Pesmarica, Skopqe, 1929; Kraq slobodar Kraq mirotvorac, Skopqe, 1936; Idealisti (prviot ~in od dramata), Ju`ni pregled#, Skopqe, 1937. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskoto poetsko delo na Tomo Smiljani}-Bradina (18881969), Sovremenost#, XXIV, 4, 1974, 307327; istiot, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 133164; D-r Jovanka Stojanovska, Knièvnoto i nau~no delo na Tomo Smiqani}-Bradina, Skopje, 1994. Bl. R.
{testvenite angaìrawa ìvo se dopiral i do Makedonija. Rakovoditel na poznatiot Makedonski krug# vo Sofija, vo koj se i brat mu Toma Izmirliev, Srebro Janakiev i Krum ]ulavkov. Negovata poezija se odlikuva so visoki estetski vrednosti i gi vospeva socijalnite i herojskite nastani na svoeto vreme (Oktomvriskata revolucija) i izvr{i golemo vlijanie vo razvojot na bugarskata literatura. Taa bila povik i verba vo senarodnata borba, nade` za bednite i porobenite, potvrda za ispolnuvawe na kopneòt po svetlina, ubavina, viso~ini#.
DELA: Raznokalibreni vzdi{ki v stihove i proza, Sofi, 1918; Da bde den!, Sofi, 1922; Volni pesni, Sofi, 1924 i Zimni ve~eri, Sofi, 1924. V. Toc.
Tomo Smiljani}Bradina
SMILJANI]-BRADINA, Tomo (s. Treson~e, Debarsko, 13. VI 1888 Belgrad, 10. V 1969) etnograf, filolog, poet, prozaist, dramski avtor i publicist. Osnovnoto bugarsko i srpsko u~ili{te go zavr{uva vo rodnoto selo i vo Bitola, a Srpskata gimnazija vo Solun (1906). U~itelstvuva vo selata Treson~e, Dolno Melni~ani i Gali~nik (19061911). Se zapi{uva na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, no vedna{ gi prekinuva studiite i, vo podgotovkite za vojnata so Turcija, se vra}a vo Makedonija kako srpski ~etnik (19111912). U~estvuva vo site srpski vojni i od Krf e ispraten vo Francija, kade {to gi zavr{uva studiite po geografija i istorija vo Klermon Feran (19171919). Po vra}aweto predava vo gimnaziite vo Tetovo (1920/21) i Skopje (1921 1927), a potoa vo Trgovskata akademija vo Skopje (19271931). Vo Francija ja odbranuva doktorskata disertacija Na{ite stari plemiwa Mijacite i Brsjacite vo Ju`na Srbija# (1930). Potoa e naroden pratenik za Gali~ko-debarskata okolija (19311934), pa inspektor (19351939) i na~alnik na Prosvetnoto oddelenie na Vardarska banovina. Patuva po Evropa (19401941), a potoa pak se vklu~uva vo vojnata protiv Germancite kaj Prizren, no se povlekuva vo Srbija i raboti vo U~itelskata {kola vo Aleksinac, a po 1946 g. kako penzioner ìvee vo Belgrad.
1384
SMI^KOV, Georgi (Prilep, vtora pol. na XIX v. prva pol. na XX v.) makedonski melograf i muzi~ki deec. Eden od sedumteminata makedonski melografi na narodni pesni od krajot na XIX v. Negovite trudovi se pe~ateni vo sofiskite zbornici na narodni umotvorbi (18901900). Zaedno so A. Badev, toj e eden od osnova~ite i dirigent na Gradskoto pea~ko dru{tvo vo Prilep (1879). Dr. O.
Smokvi
Hristo Smirnenski
SMOKVA (Ficus carica L. fam. Moraceae) listopadna grmu{ka do malo drvo od zapadna Azija. Ima siva i mazna kora, sna`ni, vlaknavi letorasti, celi ili dlaboko vreàni, koèsti listovi, bogati so mle~en sok. Zbirniot plod e smokva. Kaj nas se odgleduva zaradi slatkite plodovi, no i supspontano se {iri vo zonata na submediteranskata vegetacija. Al. And. SMOKVARSKI, Gligor (s. Budinarci, Berovsko, 8. V 1914 Skopje, 15. III 1974) kompozitor. Pretstavnik na Vtorata generacija makedonski kompozitori. Se {koluval vo Voenoto muzi~ko {kolo vo Vr{ac. Najnapred bil klarinetist vo Simfoniskiot orkestar, a potoa i kompozitor i pedagog. Vo istorijata na makedonskata muzika }e ostane zabeleàn kako avtor na prviot makedonski balet Makedonska povest# (1952). Pokraj toa, napi{al u{te niza orkestarski kompozi-
SMIRNENSKI, Hristo Dimitrov (Kuku{, Egejskiot del na Makedonija, 29. IX 1898 Sofija, 18. VI 1923) poet, raskaùva~, humorist, karikaturist, patopisec, preveduva~, novinar. Poteknuva od makedonsko revolucionerno semejstvo. Tatko mu Dimitar, slatkar po profesija, bil eden od prvite ~lenovi na VMRO vo Kuku{. Presudno tvore~ko vlijanie vrz nego imal postariot brat Toma Izmirliev. Go pokrenal spisanieto Smh i slzi# (Smea i solzi#, 1917). Vo tvore~kite i op-
SMRÂ
Gligor Smokvarski
cii i drugi dela, pedesetina kompozicii za kamerni sostavi, za horski ansambli, kako i golem broj obrabotki na narodni pesni za simfoniski orkestar. Pi{uval i muzika za film. Se zanimaval i so melografija na narodni pesni. Vo svoeto tvore{tvo glavno se inspiriral od bogatiot makedonski folklor. Vo tekot na svojot ìvot izvr{uval i drugi va`ni funkcii (prv sekretar na SOKOM i dr.). Delata na S. moàt da se smetaat kako bitno skalilo vo razvojot na makedonskoto muzi~ko tvore{tvo. Pogolemiot del od niv vo poslednata decenija na XX vek imaa svoevidna renesansa, i se snimeni i izdadeni na nosa~i na zvuk.
DELA: Makedonska povest, balet (1952); orkestarski kompozicii i drugi dela: Fantazija br. 1 (1945), Skerco (1951), 11 Oktomvri, simfoniska poema (1955), Rapsodija br. 1 (1956), Stihija, simfoniska poema (1970), Bolen Doj~in, balet vo tri ~ina (1971); kompozicii za kamerni sostavi: Guda~ki kvartet (1954), Duva~ki kvintet (1974); za horski ansambli i dr.; muzika za film (Selskiot u~itel#, 1953; Freski#, 1957). M. Kol.
SMRDE[ niska no dosta prostrana planina {to se nao|a vo isto~niot del na RM. Se protega pome|u Radovi{kata Kotlina od isto~nata strana i Lakavi~kata od zapadnata. Na severozapad zapo~nuva ju`no od [tip, a zavr{uva blizu do Strumica kaj dolinata na reka Vodo~nica. Najvisok vrv e Ele{nica (971 m). Taa e razbiena masa bez istaknati vrvovi, a disecirana so pove}e suvodolici i kratki re~ni tekovi {to preku letoto presu{uvaat. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci, andeziti, fli{ni i ezerski sedimenti. Delumno e pokriena so dabova {uma. T. And. SMRDIVRANI (Coraciidae) familija ptici od redot sivovranovidni ptici (Coraciiformes), so cvrsto gradeno telo i klun. Vo Evropa i kaj nas e prisuten samo eden vid smrdivrana (Coracias garrulus). Smrdivrana
Smreka (Juniperus L.)
lu{pi. Kaj nas, avtohtoni se: modrata smreka (J. communis L.), grmu{ka do malo drvo so sini plodovi, kosmopolit; planinskata J. nana Willd., polegnata grmu{ka so sini plodovi, kosmopolit; crvenata smreka (J. oxycedrus L.), ispravena grmu{ka so crveni plodovi, mediteranski vid. Plodovite im se bogati so eterski masla.
Al. And.
SMOKOVI (Colubridae) golema familija zmii, vo koja se vklu~eni najgolem del od evropskite zmii, so dolìna od 10 350 sm. Vo Evropa se sre}avaat 24 vidovi, a kaj nas 11 viSmok dovi, me|u koi i dve poluotrovnici (ma~ja zmija Telescopus fallax i dlabo~elen smok Malpolon monspessulanus).
Smrdlika
SMOLJANI slovensko pleme naseleno (VIVII v.) vo dolniot tek na r. Struma, vo dolinata na r. Mesta i vo Zapadnite Rodopi. Kon sredinata na IX v. eden del od teritoriite na Smoljanite bil osvoen od Bugarite, a drugite bile pod vizantiskata vlast. Episkopijata na Smoljanite potpa|ala pod jurisdikcija na mitropolijata vo Plovdiv (X v.).
SMRDLIKA (SMRDE[) (Pistacia terebinthus L., fam. Anacardiaceae) listopadna grmu{ka do malo drvo od Mediteranot i Submediteranot. Ima sloèni, neparno peresti listovi. Dvodomen vid, cvetovite se sobrani vo metlesti socvetija. Plodot e mala, metalnosiva kosli~ka. Sodrì smolni kanali i smola vo vegetativnite delovi. Edine~na ili grupna primesa vo poizrazito termofilnite {umski zaednici. Al. And. SMREKA (Juniperus L., fam. Cupressaceae) bogat rod so okolu 60 vida drvja i grmu{ki, so iglovidni i lu{povidni listovi. Ova ime kaj nas se odnesuva na iglovidnite smreki (sect. oxycedrus). Plodovite se globuli (smreklinki) so mesesti, srasnati, plodni
SMRTNATA KAZNA VO DFM/ NRM/SRM/RM krivi~na sankcija za najte{kite krivi~ni dela protiv narodot i dràvata, socijalisti~koto samoupravno ureduvawe i bezbednosta na dràvata, protiv bezbednosta i me|unarodnoto pravo, protiv vooruènite sili i vo slu~aj na pove}ekratno ubistvo. Vo periodot od 1978 do 1988 g. vo SR Makedonija se izre~eni 12 smrtni kazni, od koi samo dve se izvr{eni, a 9 se zameneti so 15, odnosno 20 godini zatvor; samo vo eden slu~aj osudeniot e pomiluvan. Poslednata smrtna kazna e izvr{ena na 29. III 1988 g. Smrtnata kazna e ukinata so Ustavot na RM od 1991 g.
Izv.: Arhiva na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, Skopje. Gor. L.-B.
SMRÂ (Picea abies Karst. syn. P. excelsa Link., fam. Pinaceae) evropski vid drvo. Visoko drvo so ko-
Smr~a
1385
SMR^KA
nusna forma na krunata, stebloto e pravo, so provisnati granki. Igli~kite se ~etirirabni, bodlivi. Cvetovite se ednopolni i sobrani vo ispraveni resi. Od ènskite se formira krupna, provisnata {i{arka, bez sterilni lu{pi. Vo RM vrvi ju`nata granica od nejziniot areal. Vo slivovite na rekite Pena i Radika gradi kompaktni {umi, a vo Berovsko, vo mesnosta Murite, e otkrieno malo, izolirano nao|ali{te. Al. And. SMR^KA (Morchella esculenta (L.) Pers.) {irokorasprostranet proleten vid gaba. Edna e od najvkusnite i se sobira za proda`ba, a posebno za izvoz. M. K. Smr~ka SMUGRESKI, Dime Jankulev (s. Obr{ani, Prilepsko, 1871 s. Obr{ani, 2. VI 1906) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, selski vojvoda. Bil ~len na TMORO (1896). Vo Ilindenskoto vostanie predvodel selska ~eta od 40 vostanici vo odredot na vojvodata Todor Hristov-Oficer~eto. Se istaknal vo bitkata na Sliva (13. VIII 1903).
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, I, Kru{evo, 1978. Al. Tr.
Stobi#. Bila ~len na ekipa za istraùvawe na Stobi (proekt 19711981), konsultant vo iskopuvawata na Crkvi{te-Morodvis (19831989), kodirektor i rakovoditel na istraùvawata na Golemo Gradi{te vo s. Kowuh (Proekt na Muzejot na Makedonija i Getisburg kolexot, 1998 2006). Redoven profesor na Oddelot za klasi~ni studii na Getisburg kolexot vo Getisburg.
BIBL.: Interrelated Aspects of Form and Function in the Early Christian Churches of Stobi, vo: Actes de Xe Congrs International dArcheologie Cretienne, Thessalonique, 1980; Archaeological Investigations at Konjuh, Republic of Macedonia, in 2000, Dumbarton Oaks Papers#, 56, 2002, 297306. V. S.
ot turcit), I, Sofi, 1924; Sv. Kliment Ohridski, S., 1927; Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i. Ot padaneto $ pod turcit do nenoto unioènie (13941767), II, S., 1931; Solun v blgarskata duhovna kultura. Istori~eski o~erk i dokumenti, S., 1937; Prvata blgarska pe~atnica, S., 1940; Grad Ohrid, 1943; Kratka istori na svremennite pravoslavni crkvi, III, S., 19441945; Duhovno-kulturni vrzki me`du Blgari i Rusi prez srednite vekove (XXV v.), S., 1950; Prinos km biografita na Neofit Rilski (Grcki pisma do nego), S., 1951; Kulturni i politi~eski vrzki me`du Blgari i Rusi prez XVIXVIII v., S. 1953; Kodeks (kondika) na crkvata Sv. Georgi v Struga. Uvod i dokumenti 17921912 g., S., 1964. LIT.: D. Angelov, J. Nikolov, Nau~noto delo na akademik Ivan Snegarov, Izvesti na Instituta za istori#, 1415, (Sbornik ot trudove, posveteni na akademik Ivan Snegarov po slu~a 80-godi{ninata mu), 1964; M. Kova~ev, Pova`ni trudove i statii na akademik Ivan Snegarov, na ist.m., 27-35; J. Nikolov, Akademik Ivan Snegarov, Istori~eski pregled#, 3, 1971. Bl. R.
SNE@NIK narodno imenuvawe na dvanaesettiot mesec vo godinata Dekemvri. S. Ml.

Ivan Snegarov
SMUGRESKI, Nove Nedanov (s. Obr{ani, Prilepsko, 1866 Me~kin Kamen, 13. VIII 1903) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie kako selski vojvoda. Predvodel selani od rodnoto selo Obr{ani vo ~etata na vojvodata Pitu Guli. Bil pomo{nik-znamenosec vo ~etata na Pitu Guli na Me~kin Kamen, kade {to herojski zaginal so vostanicite i vojvodata.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978. Al. Tr.
Karolina Snajvli
SNAJVLI, Karolina S. (Snively Carolyn S.) (Masilion, Ohajo, SAD, 1947) arheolog. Zavr{ila Klasi~ni studii na Mi~igenskiot dràven univerzitet (1969). Magistrirala na Univerzitetot Teksas# vo Ostin vo 1973, a vo 1979 g. doktorirala na temata Ranohristijanski baziliki vo
1386
SNEGAROV, Ivan Jon~ev (Ohrid, 12. H 1883 Sofija, 1. III 1971) istaknat slavist, istori~ar, univerzitetski profesor i akademik. Osnovnoto u~ili{te go zavr{uva vo rodniot grad, Duhovnata seminarija vo Carigrad (1906), a Duhovnata akademija vo Kiev so diplomska rabota za Ohridskata arhiepiskopija (1912). U~itel vo Solunskata gimnazija (1912/13), potoa vo U~itelskata {kola vo Jambol, pa vo Seminarijata i vo gimnaziite vo Sofija. Kako u~enik vo Carigradskata duhovna seminarija e rakovoditel na organizaciona struktura na MRO, a po I svetska vojna e redaktor (so d-r Vladislav Kova~ev) na organot na Makedonskata federativna emigrantska organizacija vo Bugarija Avtonomna Makedoni# (19201923). Izbran e za docent po crkovna istorija (1926) i profesor na Bogoslovskiot fakultet vo Sofija (1933), za dopisen (1933) i redoven ~len na BAN (1943) i ~len na Makedonskiot nau~en institut. Prv direktor na Institutot za istorija (19471950) i direktor na Nau~niot arhiv na BAN (1951 1959). Avtor e na 660 bibliografski edinici knigi, studii i statii, povrzani glavno so istorijata, crkvata i kulturata na Makedonija.
BIBL.: Istori na Ohridskata arhiepiskopi (ot osnovaneto $ do zavladvaneto na Balkanski poluostrov
SOBRANIE VO AMFIPOL (167 g. pr. n.e.) sobir na pretstavnici na makedonskite gradovi, na koe konzulot Emilij Pavel im go soop{til re{enieto na Rimskiot senat za natamo{niot status na nivnata zemja. Makedonija bila podelena na ~etiri oblasti (meridi), koi zadràle izvesna vnatre{na samouprava, no nemale nikakvi me|usebni politi~ki i ekonomski vrski. Na ~elo na sekoja oblast se nao|alo sobranie od pretstavnicite na gradovite. Bila zabraneta trgovijata pome|u oddelnite oblasti, eksploatacijata na rudnicite, se~eweto drven materijal za korabi, kako i sklu~uvaweto brakovi me|u ìtelite na oddelnite oblasti.
LIT.: N. Proeva, Studii za Anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. K. Ax.
SOBRANIE NA RM pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo RM. Sostaveno e od 120 pratenici, izbrani na op{ti i neposredni izbori so tajno glasawe, za mandaten period od ~etiri godini. Prvoto Sobranie na RM e formirano vo dekemvri 1990 g., vrz mnozinskiot princip, po sprovedenite parlamentarni izbori vo dva kruga (11. i 25. XI 1990). Vtoriot sostav na Sobranieto na RM e formiran vrz mnozinskiot princip vo noemvri 1994 g., po parlamentarnite izbori od 14 i 24. X 1994 g. Tretiot sostav na Sobranieto na RM e formiran vo noemvri 1998 g., po parlamentarnite izbori vo dva kruga (18. X i 1. XI 1998). Sobra-
SOBRANIE
na SRM bea: Vidoe Smilevski (19631967), Mito Haxivasilev (19671968), Nikola Min~ev (19681974), Blagoja Talevski (19741982), Bo{ko Stankovski (1984), Kata Lahtova (19841985), Stanko Mladenovski (19851986) i Vulnet Starova (19861991).
IZV.: Pretsedateli na Sobranieto na Republika Makedonija (19442004), Skopje, 2004. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Kniga vtora, Skopje, 2006. Sv. [.
Konstitutivnata sednica na Sobranieto na RM (8. I 1991)
nieto be{e sostaveno od 85 pratenici, izbrani vrz mnozinskiot princip, i 35 pratenici izbrani vrz proporcionalniot princip. êtvrtiot sostav na Sobranieto na RM e formiran vo oktomvri 2002 g., vrz proporcionalniot princip, po parlamentarnite izbori od 15 IX 2002 g. Pettiot sostav na Sobranieto na RM e formiran vrz proporcionalniot princip, vo juli 2006 g., po sprovedenite parlamentarni izbori na 9. VII 2006 g. [estiot sostav na Sobranieto e formiran vrz proporcionalniot princio po predvremenite parlamentarni izbori od 2008 g. Pretsedateli na Sobranieto na RM: Stojan Andov (1991 1996; 20002002); Tito Petkovski (19961998); Savo Klimovski (19982000); Nikola Popovski (20022003); Qup~o Jordanovski (20032006); Qubi{a Georgievski (20062008); Trajko Veljanovski (2008)
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2000; Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005. Sv. [.
SOBRANIE NA SRM najvisok organ na vlasta i organ na op{testvenoto samoupravuvawe vo ramkite na pravata i dol`nostite na SRM. Spored Ustavot na SRM od 1963 g., Sobranieto na SRM e delegatsko telo sostaveno od pet sobori: Republi~ki, Stopanski, Prosvetno-kulturen, Socijalno-zdravstven i Op{testveno-politi~ki. Na izborite odràni vo 1963 g. se izbrani vkupno 340 delegati, od koi 100 za Republi~kiot sobor i po 60 za sekoj sobor na rabotnite zaednici. Spored Ustavot na SRM od 1974 g., Sobranieto na SRM e sostaveno od tri sobora: Sobor na zdruèniot trud, Sobor na op{tinite i Op{testveno-politi~ki sobor. Na izborite odràni vo 1974 g. vo Sobranieto na SRM se izbrani vkupno 236 delegati, od koi vo Soborot na zduèniot trud 117, vo Soborot na op{tinite 59 i vo Op{testveno-politi~kiot sobor 60. Pretsedateli na Sobranieto
Zgradata na Sobranieto na Republika Makedonija
SOBRANIE NA FNRJ/SFRJ najvisok organ na dràvnata vlast vo vtorata Jugoslavija. Po donesuvaweto na Ustavot na FNRJ, Ustavotvornoto sobranie so svoja odluka se pretvori vo Narodno sobranie na FNRJ, zadrùvaj}i ja istata struktura (Sojuzen sobor i Sobor na narodite). Sobranieto na FNRJ e definirano kako vrhoven organ na dràvnata vlast i pretstavnik na suverenitetot na FNRJ. Sojuzniot sobor e izbiran od site gra|ani na FNRJ so izbira~ko pravo, so kvota 50.000 gra|ani za eden pratenik. Vo Soborot na narodite gra|anite na sekoja republika izbiraa po 30, Vojvodina 20, a Kosovo i Metohija 15 pratenici. Sojuzniot ustaven zakon od 1953 g. voveduva nova struktura na Narodnoto sobranie na FNRJ. Soborot na narodite e ukinat kako poseben dom, a na negovo mesto e voveden Soborot na proizvoditelite, kako pretstavni~ko telo na proizvoditelite vraboteni vo proizvodstvoto, transportot i trgovijata. Sojuzniot sobor ostana i ponatamu da funkcionira, no vo negoviot sostav bea vklu~eni i pratenicite delegirani od republi~kite i pokrainskite sobranija. Ustavot na SFRJ od 1963 g. Sobranieto na SFRJ go opredeluva kako najvisok organ na vlasta i organ na op{testvenoto samoupravuvawe, vo ramkite na pravata i dol`nostite na Federacijata. Sobranieto na SFRJ go so~inuvaa Sojuzniot sobor, kako sobor na delegati na gra|anite vo op{tinite i republikite, i Stopanskiot sobor, Prosvetno-kulturniot sobor, Socijalno-zdravstveniot sobor i Organizacionopoliti~kiot sobor, kako sobori na delegati na rabotnite lu|e vo rabotnite zaednici. Ustavot na SFRJ od 1974 g. Sobranieto na SFRJ go definira kako organ na op{testvenoto samoupravuvawe i najvisok organ na vlasta vo ramkite na pravata i dol`nostite na Federacijata. Strukturata na Sobranieto na SFRJ e izgradena vrz samoupravna osnova i vrz delegatski sistem, so ramnopravna zastapenost na republikite i so1387
SOBRI
Zgradata na Sobranieto na FNRJ/SFRJ
odvetna zastapenost na avtonomnite pokraini. Namesto pet, vovedeni se samo dva sobora: Sojuzen sobor i Sobor na republikite i pokrainite. Sojuzniot sobor go so~inuvaa delegatite na samoupravnite organizacii i zaednici i op{testveno-politi~kite organizacii vo republikite i pokrainite, a Soborot na republikite i pokrainite be{e sostaven od delegaciite na sobranijata na republikite i na avtonomnite pokraini. Vo Sojuzniot sobor od sekoja republika se izbiraa po 30, a od avtonomnite pokraini po 20 delegati. Vo Soborot na republikite i pokrainite delegacijata na sobranieto na sekoja republika broe{e po 12, a delegacijata na pokrainskoto sobranie po osum delegati.
IZV.: Ustav na FNRJ od 1946 godina, Skopje, 1946; Ustav na SFRJ od 1963 godina, Skopje, 1963; Ustav na SFRJ od 1974 godina, Skopje, 1974. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Prva i Vtora kniga, Skopje, 1986, 1987. Sv. [.
tvrdina i stopanski centar na regionot, so ìvi spomeni za postoewe na gradot do XIX v. (\. Petrov).
LIT.: T. Tomoski, Srednovekovni gradovi vo Polog, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999, 129-149; I. Mikul~i}, Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, Kniga 5, Skopje, 1996. B. Petr.
SOVICI (Noctuidae) no}ni peperugi so prekrasni {ari na kriljata. Imaat silno i debelo telo so gusti vlakna. Vo miruvawe prednite krilja gi preklopuvaat zadnite so {to insektot stanuva nezabele`liv za Sovica, no}na peperuga neprijatelot. Se hranat so nektar. Gasenicite se {tetnici na kulturnite i {umskite rastenija. Vo Makedonija sovicite se pretstaveni so 468 taksoni, od koi 8 se endemi~ni. Popoznat e vidot Noctua pronuba L., koj e mnogu varijabilen vo odnos na obojuvaweto; edinkite od ista populacija moè da bidat temni, bledi, kafeavo-crni, crvenikavo-kafeavi i so drugi boi, koe{to se dolì na nivnata sposobnost za kriewe.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
ponaglasen interes vo vremeto na Isto~nata kriza vrz osnova na izvestuvawata na Amerikanskoto konzulsko agentstvo vo Solun za nastanite vo Makedonija i za Carigradskata konferencija (1876 1877), koga bil podgotven i bil pretstaven predlog za avtonomija na Makedonija. Na odnosot na SAD kon Makedonija i kon makedonskoto pra{awe vo po~etokot na XX v. povlijaele: nastanot Mis Ston# (1901) plenuvaweto na amerikanskata misionerka Elen Stoun od revolucionerite na MRO; akcijata na Gemixiite# vo Solun i osobeno Ilindenskoto vostanie (1903). Vo SAD se pojavilo promakedonsko dvièwe i diplomatijata na SAD po Vostanieto se zastapila za poradikalni reformi vo Makedonija, no direktno ne se angaìrala. Vo vremeto na odrùvaweto na Mirovnata konferencija vo Bukure{t (1913) SAD intervenirale so nota do vladite-u~esni~ki so barawe vo dogovorot za mir da se vnese odredba za garantirawe na pravata (gra|anski i verski) na anektiranite teritorii od balkanskite dràvi. Vo Vtorata svetska vojna SAD ispratile svoja voena misija pri Glavniot {tab na Makedonskata vojska, go poddràle i go priznale sozdavaweto na makedonskata nacionalna dràva Demokratska Federalna Makedonija vo DFJ (1944), oficijalno soop{teno od {efot na Misijata na Vtoroto zasedanieto na ASNOM. Po proglasuvaweto na dràvnata samostojnost na RM, SAD se solidariziraa so Grcija za nepriznavawe na dràvnata nezavisnost pod ustavnoto ime i za nejzin priem vo OON pod imeto Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija, pod koe ime i vospostavija diplomatski odnosi. Po promenata na stavot, i SAD ja priznaa RM pod ustavnoto ime.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Odnosot na Soedinetite Amerikanski Dràvi kon Makedonija i kon makedonskoto pra{awe vo XIX vek i vo periodot na Ilindenskoto vostanie, Makedonskoto pra{awe, Skopje. 1990; Mihajlo Minoski, Soedinetite Amerikanski Dràvi i Makedonija (1869-1919), Skopje, 1994; ASNOM, dokumenti I, 2, Skopje, 1984. M. Min.
Rekonstrukcija na Sobri, spored crteòt na I. Mikul~i}
SOBRI docnosrednovekoven grad so podgradie i naselba (osmanliskiot popisen defter od 1467/1468). Se nao|al na mesnosta Gradi{te, na tri km jugoisto~no od s. Ora{je vo Polog (arheolo{ki naodi). Vo XIV-XV v. bil glavna
1388
SOEDINETITE AMERIKANSKI DR@AVI I MAKEDONIJA (VRSKI I ODNOSI) (1876). Ako se isklu~i dejnosta na amerikanskite protestantski misioneri vo Makedonija, SAD projavile
SOJUZ ZA PREVENTIVA OD ALKOHOLIZMOT, NIKOTINIZMOT I NARKOMANIJATA NA MAKEDONIJA, SKOPJE op{testvena, dobrovolna, socijalno-humanitarna organizacija so vospitni, obrazovni i zdravstveni celi za primarna prevencija od alkoholizmot, nikotinizmot i narkomaniite. Sega{noto ime go nosi od 1991 g., a dotoga{ postoe{e so imeto Sojuz na organizaciite za suzbiva-
SOJUZ
we na alkoholizmot, narkomaniite i nikotinizmot vo Makedonija. Po~etokot na postoeweto na Sojuzot datira od 1952 g., koga e formirana organizacija protiv alkoholizmot, a podocna vo imeto se vklu~eni i nikotinizmot i narkomaniite, a me|u prvite vo Makedonija zapo~nuva da ja istaknuva i preventivata od SIDA. Sojuzot ima 17 osnovni (op{tinski i regionalni) organizacii. Sedi{teto na Sojuzot e vo Domot na humanitarnite organizacii Dare Xambaz# vo Skopje. Organizira i sproveduva {iroka preventivna dejnost protiv zavisnostite kaj pove}e grupacii od naselenieto, vo prv red me|u decata i mladincite; gi koordinira aktivnostite na zainteresiranite i odgovornite faktori {to rabotat na ista ili sli~na dejnost; dejstvuva samostojno i vo tesna programska koordinacija i sorabotka so brojni relevantni NVO, organi, organizacii i institucii; dejstvuva vrz jakneweto na javnata svest za vistinata, opasnostite i posledicite od zavisnostite; organizira i u~estvuva vo nastapi na mas-mediumite i vo drugi formi za permanentno i aktuelno informirawe; vr{i izdava~ka dejnost; ima edukativni i kongresni aktivnosti; podnesuva inicijativi za zakonski i drugi propisi i aktivnosti. Osnoven proekt na Sojuzot e Mir i zdravje bez tutun, alkohol i drogi# {to se realizira kontinuirano ve}e 15 godini. Sojuzot sorabotuva so srodni NVO, so Crveniot krst na Makedonija, so Makedonskata pravoslavna crkva, so edinicite na lokalnata samouprava i mesnite zaednici, so Sojuzot na izvidnicite, sportskite organizacii i so pove}e stopanski i proizvodstveni organizacii. Formata klubovi na lekuvani alkoholi~ari proizleze od ovoj Sojuz i denes tie funkcioniraat zdruèni kako Sojuz na klubovite na lekuvani alkoholi~ari. Sojuzot ima pove}e od 1200 registrirani ~lenovi. D. D. SOJUZ NA BUGARSKITE KONSTITUCIONI KLUBOVI (1908 1909). Po pobedata na Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto ustavno ureduvawe so direktno angaìrawe na Vladata na Bugarija i na Bugarskata egzarhija vo Makedonija bile osnovani bugarskite konstitucioni klubovi, koi se obedinile vo Sojuz kako edinstvena politi~ka organizacija, eksponent na bugarskata dràvna politika. Sojuzot oficijalno deklariral deka }e dejstvuva za za~uvuvawe na celosta i na op{tite interesi na os-
manliskata dràva. Glavni programski barawa bile: nova administrativna podelba, so grupirawe na naselenieto spored nacionalnata pripadnost, i op{tinska samouprava.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija (1908-1912), Skopje, 1965. M. Min.
SOJUZ NA DRU[TVATA NA ISTORIÂRITE NA RM (SDIRM) (Skopje, 1952) asocijacija na istori~arite vo RM. Bil formiran kako Istorisko dru{tvo na NRM (Skopje, 22-25. XI 1952 1961), so zada~a da ja afirmira istorijata na makedonskiot narod, da vodi grià i da ja unapreduva nastavata po istorija vo osnovnite i vo srednite u~ili{ta, da organizira predavawa na aktuelni temi od minatoto i da propagira sobirawe i ~uvawe na arhivskata gra|a. Podocna prvin bilo preimenuvano vo Sojuz na istoriskite dru{tva na RM (1961), potoa vo Dru{tvo na istori~arite na SRM (1974), a po osamostojuvaweto na RM vo Sojuz na dru{tvata na istori~arite na RM. Organizaciono Sojuzot ima pove}e regionalni dru{tva, na ~elo so Pretsedatelstvo i pretsedatel. Go izdava svojot organ sp. Istorija# (od 1965), a povremeno i oddelni knigi.
IZV.: Arhiva na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija, INI, Skopje. S. Ml.
nici). Odigra zna~ajna uloga vo vtemeluvaweto na muzi~kite institucii i na koncertniot ìvot vo RM. Ja dodeluva nagradata Zlatna lira# za najistaknat makedonski muzi~ki umetnik vo godinata. Ostvaruva i muzi~ko-izdava~ka dejnost, kako i profesionalna komunikacija so srodni organizacii i institucii vo zemjata Sn. ^.-An. i vo stranstvo. SOJUZ NA PEDAGO[KITE DRU[TVA NA MAKEDONIJA stru~no-nau~na organizacija na pedagozite vo RM, konstituiran (21. XII 1974) na godi{noto sobranie na dotoga{noto (v.) Pedago{ko dru{tvo na Makedonija, so osnovni zada~i: da ja sledi, da ja prou~uva, da ja unapreduva i da ja popularizira pedago{kata teorija i praktika; da ja kordinira i da ja pomaga rabotata na pedago{kite dru{tva i dr. Formi na dejstvuvawe: godi{ni sobranija; organizirawe nau~ni sobiri, sovetuvawa, seminari, trkalezni masi i sl. Organizaciskata struktura ja so~inuvaat gradskite i regionalnite pedago{ki dru{tva (Ohrid, Bitola, Prilep, Veles, [tip, Tetovo i Skopje). Ima organizirano pove}e nau~ni sobiri, me|u koi i nau~niot simpozium êtirieset godini sloboden razvoj na vospitanieto i obrazovanieto vo Makedonija, 19431983# (Ki~evo Struga, 1315. X 1983, publikuvan zbornik). Sojuzot go izdava spisanieto za pedago{ki pra{awa (v.) Prosvetno delo. K. Kamb. SOJUZ NA PIONERITE NA MAKEDONIJA v. Detski organizacii. SOJUZ NA RABOTNI^KITE I NARODNITE UNIVERZITETI NA MAKEDONIJA op{testveno-stru~no zdruènie, osnovano vo 1959 g. (so sedi{te vo Skopje) so zada~a da ja koordinira i da ja unapreduva dejnosta na (v.) narodnite i rabotni~kite univerziteti i da gi zastapuva nivnite interesi. Sojuzot ~esto se javuva i kako organizator na andrago{ki sobiri od regionalen i me|unaroden karakter (konferencii, tribini, simpoziumi, sovetuvawa, seminari i sl.) na aktuelni temi od oblasta na obrazovanieto na vozrasnite. Ostvaruva aktivnost i na planot na izdava~kata dejnost i informiraweto od svojot domen. Poslednive godini se vodat seriozni diskusii za negova transformacija i osovremenuvawe na dejnosta. K. Kamb. SOJUZ NA SPORTSKITE FEDERACII NA MAKEDONIJA. So Uredba na Ministerstvoto za prosveta bil formiran
1389
SOJUZ NA DRU[TVATA NA MATEMATIÂRITE OD SRM (SDM) (1977-1990) zdruènie, naslednik na DMF od SRM. Izdava spisanija (Matemati~ki bilten#, Sigma# i Numerus#), se griì za sproveduvawe na sistemot natprevari po matematika i za odrùvawe matemati~ki {koli za u~enicite sekoja godina, organizira kongresi, seminari i drugi nau~ni i stru~ni sobiri. Vo periodot 1990-2000 g. rabote{e pod imeto Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite na Makedonija, a vo 2000 g. se razdeli na dve dru{tva: Sojuz na matemati~arite na Makedonija i Zdruènie na informati~arite na Makedonija, so analogni zada~i i aktivnosti kako SDM.
LIT.: Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL), Skopje, 1990. N. C.
SOJUZ NA MUZI^KITE UMETNICI NA MAKEDONIJA organizacija na muzi~kite umetnici; od 1997 g. so status na zdruènie na gra|ani. Formiran na 19. I 1947 g., vo sklop na Zdruènieto na muzi~arite na RM. Od 1949 g. dejstvuva samostojno, kako Dru{tvo na reproduktivnite umetnici (podocna Sojuz na muzi~kite umet-
SOJUZ
Inicijativen fiskulturen odbor na Makedonija (IFOM, 1945). Negoviot sostav: pretsedatel, Gustav Vlahov, trojca potpretsedateli, trojca sekretari, dvajca blagajnici i ekonom, so referati i odgovorni lica: Osnovno vospitanie i ve`bi na spravi Gan~o Pajtonxiev, Lesna i te{ka atletika Pero Dimovski, Fudbal Dragan Ivanovski i Savo Cvetkovi}, Ra~na topka, pingpong i tenis Pan~e Polenakov, Sport na voda Dragan Stojanov, Zimski sport i turizam Risto Dukovski i Gogo Popov, Velosipedizam i motorizam Kiro Vasilevski, Propaganda i kultura Dragan Gerov i Ilija Xuvalekovski, Zdravstvena slu`ba d-r \o{e Gavrilovski, Java~ki sport Dim~e Bocev, Edrili~arstvo Blaò Tro{anovski, Statistika Du{ko Kirovski i Jordan Mramorec. Bil formiran i Disciplinski odbor, Rabotno i drugi tela. Potoa IFOM se nare~e Fiskulturen odbor na Makedonija (FISOM, 1946) so sportski odbori, (so pretsedatel Strahil Gigov i sekretar Strate Arsovski), Sojuz na organizaciite za fizi~ka kultura na Makedonija (SOFKM, 1961), Sojuz za fizi~ka kultura na Makedonija (SFKM, 1972), Sportski sojuz na Makedonija (SSM, 1996) i Sojuz na sportskite federacii na Makedonija (SSFM, od 2002). Negovi ~lenovi se 39 republi~ki federacii i 14 op{tinski sojuzi.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 19451975 vo SR Makedonija, Skopje, 1976. D. S.
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
Sokaj od gali~ka ènska nevestinska nosija
rano so vez, srmeni {iriti, volneni ili svileni kitki, monistra i pari. Se nosel s do krajot na XIX J. R.-P. i po~etokot na XX v. SOKOL# (Kumanovo, 19091911) gimnasti~ko dru{tvo. Upravata ja so~inuvale glavno u~iteli: Jovan Dovezenski pretsedatel, \or|e Boìnovi}, na~alnik, Miloe Zaki} i An|elko Risti}, kako i aptekarot Ilija Vukoti}, i drugi. ^lenovi na Dru{tvoto bile glavno u~enici, imale uniformi, ve`bale na otvoreno slobodni, stroevi i ve`bi so podvi`ni spravi, a se zanimavale i so nekoi sportski aktivnosti. Po razni povodi prireduvale javni nastapi vo gradot, vo okolnite mesta i vo Skopje, so gimnasti~ki i sportski elementi i kulturnoumetni~ka sodrìna. ^lenovi na Dru{tvoto nastapile na sokolskite sletovi vo manastirite Gra~anica (1910) i Devi~ kaj Srbica na Kosovo (1911) i na Seslovenskiot sokolski slet vo Belgrad (1910). D. S. SOKOL (Falconidae) ptica od familijata mali do sredno golemi ptici od redot ptici-grablivki (Falconiformes); dobri i brzi leta~i {to go lovat plenot vo let. Podeleni se vo dve grupi: vistinski sokoli i vetru{ki. Vo Makedonija od vistinskite sokoli se Sokol prisutni 6 vida, a od vetru{kite 3 vida.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
SOJUZ NA HEMIÂRITE I TEHNOLOZITE NA MAKEDONIJA nau~na i stru~na asocijacija na hemi~arite i tehnolozite od RM. Otprvin bil Dru{tvo na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija. Organizator e na sovetuvawa i kongresi na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija na koi u~estvuvaat i nau~ni rabotnici od stranstvo, kako i na kongresite za studenti po ~ista i primeneta hemija. Organ na Sojuzot e nau~noto spisanie Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija# (od 2007 izleguva pod nazivot Macedonian Journal of Chemistry and Chemical Engineering#). Vo organite i telata na Sojuzot se zastapeni nau~ni i stru~ni rabotnici od visoko{kolskite institucii i od industrijata. B. [. SOKAJ nevestinsko pokrivalo za na glavata. Spored formata, toj pretstvuva dolgo, potpojasno pravoagolno par~e, izraboteno od ~oja ili platno, bogato ornamenti1390
SOKOLOV, Lazar (Kumanovo, 18. III 1914 Skopje, 3. I 1984) nacionalen deec, ekonomist i universitetski profesor. Kako student na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb bil eden od voda~ite na makedonskoto studentsko dvièwe, sekretar na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb i aktivist na MANAPO (1936 1938), poradi {to bil uapsen i potoa suspendiran od rabota. Vo vremeto na NOAVM bil ~len na KPJ (1941), na ANOK (od esenta 1943), na Agit-prop pri G[ na NOV i POM (od april 1944) i ~len na Inicijativniot odbor za svikuvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM. Bil izbran za ~len na Prezidiumot na ASNOM i za ~len na AVNOJ, a potoa i pretsedatel na Privremenoto narodno sobranie na DFJ. Po Osloboduvaweto doktoriral od oblasta na ekonomskite nauki, bil pomo{nik na ministerot za trgovija i snabduvawe vo Vladata na DFJ, v.d. direktor na Institutot za me|unarodna politika i stopanstvo i profesor na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad. Poradi opredelbata za Informbiroto, bil isklu~en od KPJ (juni 1949) i naskoro potoa ispraten vo logorot na Goli Otok (19491951). Izvesen period bil direktor na Ekonomskiot institut vo Skopje. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi za stopanskata istorija na Makedonija i promenite vo strukturata na jugoslovenskoto stopanstvo. Nagraden e za nau~niot trud Rezervite na rabotnata sila na oddelni podra~ja na Makedonija# (Skopje, 1964).
BIBL.: Industrijata na teritorijata na NR Makedonija za vreme na voeniot period (19411944), Industrija na NRM, Skopje, 1961, 123126; Kulturno-prosvetnoto zdruènie Vardar# vo Zagreb i negovata politi~ka dejnost, Istorija#, VIII, 2, Skopje, 1972, 120126; Prilog za makedonskoto studentsko dvièwe vo Zagreb, Istorija#, XII, 12, Skopje, 1976, 127; Op{testveno-ekonomskata i nacionalno-politi~kata polo`ba vo Kumanovo i Kumanovsko me|u dvete svetski vojni, Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina, Kumanovo, 1979, 444467. IZV.: Dokumenti. Kumanovo vo NOV 19411942, Kumanovo, 1980. LIT.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina, Kumanovo, 1979; D-r Blaè Ristovski, Projavi i profili od oblasta na literaturnata istorija, 2, Skopje, 1982; Golooto~ki svedo{tva. Zbornik, kniga vtora: Li~nosti i sudbini. Tekstovi redakcija Dim~e Naj~eski, Skopje, 2002, 6597, i kniga treta: Posledici, Skopje, 2006, 27. S. Ml.
SOKOLOV(I])-QAMEV, Gligor (s. Nebregovo, Prilepsko, 17. I 1870 Prilep, 29. VII 1910) u~es-
SOKOLARSTVOTO
nik vo Ilindenskoto vostanie i srpski ~etni~ki vojvoda. êtnik vo ~etata na S. Pavlov vo Kratovsko (1897) i na M. Acev vo Prilepsko (1901). Vojvoda na ~eta vo Prilepsko (1902). Po Ilindenskoto vostanie stanal srpski ~etni~ki vojvoda vo Azot i vo Pore~e.
LIT.: H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, t. 2, Sofi, 1983. Al. Tr.
Jan Sokolovski
na makedonisti~ka problematika. Negovata monografija Deminutivi w j&zyku polskim i macedovskim# se pe~ati vo serijata Makedonsko-polska gramati~ka konZ. T. frontacija. SOKOLSKA @UPA VO SKOPJE (19231941) asocijacija osnovana od delegati na pet sokolski dru{tva, koi izbrale: Uprava so stare{ina Todor @ivkovi}, polkovnik, Jaroslav Vo{ta na~elnik, Lazar Doki} sekretar, Rudolf Vo{ta blagajnik, Sud na ~esta i Prosveten odbor. Teritorijata na @upata ja opfa}ala Vardarska Makedonija, Kosovo i del od Ju`na Srbija. Podocna e nare~ena Sokolska ùpa Kralevi} Marko# vo Skopje (1925). Upravata se angaìrala za zgolemuvawe na brojot na sokolskite dru{tva i na ~lenstvoto, nabavka na spravi i rekviziti, izgradba na sokolski domovi vo Skopje i vo drugite gradovi, osposobuvawe na stru~ni kadri, u~estvo i organizirawe na ùpski i pokrainski sletovi i drugi D. S. manifestacii. SOKOLSTVOTO VO VARDARSKA MAKEDONIJA srpsko sportsko dvièwe. Organizirano se javuva so formiraweto na dru{tvata vo Kumanovo (1909), Skopje (1910), Tetovo (1910) i Kriva Palanka (1912). Nivnite upravi gi oformuvale glavno prosvetnite rabotnici i drugi ugledni Srbi, a ~lenstvoto prete`no u~enici. Dru{tvata bile ~lenovi na Sojuzot na srpskite sokolski dru{tva Du{an Silni# vo Belgrad. Imale isti uniformi, isti sodrìni za rabota, isti komandi i dr. Srpskite dràvni organi i Sojuzot im davale finansiska, stru~na i druga pomo{. Rajko Karaklai}, u~itel po gimnastika, bil ispraten od Srbija na rabota vo Skopskata gimnazija (1909). U~itelite \or|e Boìnovi} i Miloe Zaki} od Kumanovo stru~no se usovr{uvale vo Ni{ i Belgrad (1909 i 1910). Dru{tvata ve`bale na otvoren prostor, povremeno prireduvale javni nastapi i priredbi so gim-
Viktorija Sokolovska
SOKOLOVSKA, Viktorija (Sjenica, Srbija, 14. XI 1931) arheolog. Zavr{ila Filozofski fakultet vo Belgrad, Grupa za arheologija (1954). Raboti vo Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1955). Doktorirala od oblasta na anti~kata arheologija vo Belgrad (1984). Od 1991 do 1995 e direktor na Muzejot na Makedonija. Ja prou~uva anti~kata istorija na Pajoncite vo domenot na materijalnata i duhovnata kultura; se zanimava so prou~uvawe na anti~kata skulptura i keramikata i pokrenuva pra{awa vo vrska so lociranosta na anti~kite plemiwa i na gradovite i ezerata. Vr{i iskopuvawa vo Stobi, Demir Kapija, Dojran, Tetovo, @danecSkopje, a osobeno sistematski go istraùva anti~kiot grad kaj Marvinci Gevgelija.
BIBL.: Isar-Marvinci i Povardarieto vo anti~ko vreme, Skopje, 1986; Anti~ka skulptura vo SR Makedonija, Skopje, 1987; Pajonskoto pleme Agrijani i vrskite so Damastion, MAA, 11, Skopje, 1990, 934. V. B.-Gr.
SOKOLOVSKI, Borivoe Ivanov (Skopje, 22. XI 1930 Skopje, 30. VII 1999) polkovnik, spec. epidemiolog, redoven prof. po epidemiologija na VMA i na Med. f. vo Skopje. Medicina zavr{il vo Skopje (1955), a doktoriral na VMA (1968). Dolgogodi{en upravnik na ZPMZ (IPM) i upravnik na VB (19891993). Publikuval nad 100 trudovi. Sl. M. P. SOKOLOVSKI, Jan (Sokoqowski, Jan) (Tarnogura, Polska, 14. X 1944) polski lingvist-slavist, rusist, makedonist, specijalist vo oblasta na zboroobrazuvawe. Avtor na niza statii posveteni
nasti~ki, sportski i kulturnoumetni~ki sodrìni. Nekoi u~estvuvale i na sletovite na Kosovo, vo Belgrad i vo Praga (19101912). Po vojnite (19121918) aktivnosta na dru{tvata bila obnovuvana i bile osnovani novi. Bila formirana Sokolska ùpa vo Skopje (1923). Brojot na dru{tvata vo Makedonija bil: 1923 g. {est so 1.514 pripadnici od dvata pola (dobrotvori, po~esni i redovni ~lenovi, podmladok i deca), 1929 trinaeset so 2.285 pripadnici. Po osnovaweto na Sojuzot na sokolite na Kralstvoto Jugoslavija (SSKJ, 1929) na ~elo so prestolonaslednikot Petar II, nivniot broj zna~itelno se zgolemil i bile osnovani golem broj selski ~eti. Niv gi imalo vo: 1935 g. 32 dru{tva i 90 ~eti so 7.797 pripadnici, 1939 32 dru{tva i 108 ~eti so 13.198 pripadnici. ^lenovite na upravite na dru{tvata bile glavno od redovite na Srbite, a stare{inite naj~esto vi{i oficeri, istaknati ~inovnici i prosvetni rabotnici. Finansiskite sredstva vo najgolema mera bile pribirani od sopstveni izvori, a za @upata i od buxetot na dràvata, koi podocna bile zgolemeni (od 1930). Glavno od sopstvenite izvori i so izvesna pomo{ od dràvata, bile izgradeni sokolski domovi vo: Skopje dva, a po eden vo Kumanovo, Prilep, Gostivar, Ko~ani, Ki~evo, Radovi{, Kratovo, Berovo, Bitola, Debar i drugi gradovi, kako i vo selata: Miravci, Negorci, Smokvica, Pirava, Rostu{e i dr. Vo nekoi mesta (Veles, Strumica i dr.) domovite bile obezbedeni so adaptacija na stari zgradi. Domovi imalo: 1930 {est, 1935 sedumnaeset, 1940 trieset i ~etiri. Tie vo osnova bile opremeni so gimnasti~ki spravi i rekviziti. Istovremeno bile gradeni i letni ve`bali{ta (od 1921). Nedostigot na stru~ni kadri bil re{avan so odrùvawe na sojuzni i ùpski predwa~ki kursevi. Aktivnite ~lenovi redovno ve`bale so spravi, na spravi, prosti, stroevi ve`bi, mar{irawe i drugo, imale aktivnosti i od atletikata, a vo porazvienite dru{tva vo pomala mera i od strela{tvoto, velosipedizmot, ko{arkata, odbojkata, skijaweto i dr. Povremeno, po razni povodi, bile prireduvani i javni ~asovi, defilea, akademii, natprevari, ùpski i pokrainski (jugoslovenski) sletovi. Sokoli od Makedonija u~estvuvale na site sokolski sletovi vo dràvata i vo Praga, kako i na juna~kite vo Sofija. Pokraj toa, sistematski se neguvani i nekoi kulturnoprosvetni aktivnosti vo dru{1391
SOLANA
Nikola Soldatov
cii. Preminal vo Sportskata redakcija na TV Skopje (1966 1986). Izvr{il okolu 1000 TV prenosi od sportski i od drugi nastani. Pi{uval tekstovi za Kukleniot teatar, za Osten# i D. S. za radioemisii.
Del od prisutnite na denot na pu{taweto vo upotreba na Sokolskiot dom vo Kumanovo
tvata i vo ~etite (od 1923, a osobeno po 1930 g.): razni predavawa, analfabetski kursevi, bile osnovani biblioteki so ~italni, razni orkestri, horovi, dramski sekcii i dr. Vo sokolskite ~eti bilo posvetuvano vnimanie i na izgradbata na higienski objekti, nabavkata na sovremeni alati, nabavkata na novi vidovi semiwa, sadnici, dobitok, na po{umuvaweto (osobeno od 1935). Bile osnovani zemjodelski, zdravstveni i drugi selski zadrugi. Sokolskata organizacija odrùvala tesni vrski so site dràvni organi, so vojskata i so u~ili{tata. Trgnuvaj}i od utvrdeni principi, nejziniot odnos kon verskite zaednici bil zasnovan vrz po~it kon sekoe versko ubeduvawe, kon ènite bil zasnovan odnos vrz na~elata na ednakvost i ramnopravnost, se protivstavuvala na politizacijata vo svoite redovi i na u~estvoto vo politikata; kon makedonskoto nacionalno pra{awe imala negatorski i asimilatorski odnos. Vlastite kon sokolstvoto se odnesuvale kako kon zna~ajna organizacija vo realizacijata na svojata osnovna, golemodràvna i nacionalisti~ka politika (ososbeno od 1930).
IZV.: Du{ Stani i } Sokol an m rovi , stvo u Vardarskoj Makedonii nastanak i razvoj Zagj , reb, 1986 (doktorska di sertacia). j D. S.
zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika (od Evropskiot sovet vo Keln, 34. X 1999). Vo ova svojstvo ostvaruva serija sredbi so instituciite na RM vo tekot na vojnata od 2001 g., vo funkcija na nejzino zavr{uvawe, a po nea vo funkcija na stabilizirawe na situacijata i gradewe merki za doverba. Na sednicata na Nastavno-nau~niot sovet na Pravniot fakultet Justinijan Prvi# vo
Dimitar Solev
Havier Solana
Skopje na 11. V 2006 g. e usvoen predlog da mu bide dodelena titulata po~esen doktor na politi~kite nauki# na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# Skopje, vo znak na blagodarnost za toa {to go storil za RM vo 2001 g.
IZV.: Arhiva na Praven fakultet Justinijan Prvi# Skopje, Skopje 2007. T. Petr.
SOLEV, Dimitar (Veles, 24. V 1930 - Skopje, 24. IX 2003) - raskaùva~, romansier, dramski avtor, eseist, knièven kriti~ar, preveduva~ i op{testvenik. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bil ~len na DPM (od 1956), ~len na SKM (od 1956), ~len na Komisijata za kultura na Pretsedatelstvoto na SKJ, pretsedatel na DPM i ~len na Makedonskiot PEN centar. Isto taka, bil urednik na sp. Mlada literatura#, dolgogodi{en glaven urednik na sp. Razgledi#, urednik i direktor na RTV Skopje, direktor na NUB Sv. Kliment Ohridski# i sovetnik vo Izvr{niot sovet na SRM. Bil osobeno aktiven vo knièvnata konfrontacija, zastapuvaj}i se za estetski pluralizam. Preveduvan e na srpski, albanski, romanski i ruski jazik.
SOLANA, Havier Francisko Madarijada (Javier Francisco Madariada Solana) (Madrid, [panija, 14. VII 1942) {panski i evropski politi~ar i diplomat. Univerzitetski profesor po fizika. Vo 1968 g., kako socijalist, u~estvuva vo protestite vo [panija protiv NATO, a podocna e Generalen sekretar na NATO (19951999), koga e izvr{ena agresijata vrz SRJ. Visok pretstavnik na EU za
1392
SOLDATOV, Nikola (Skopje, 25. XII 1926 Sremska Kamenica, Srbija, 2. XI 1989) sportski novinar. Zavr{il gimnazija vo Skopje (1946) i u~estvuval vo NOB (od 1944). Vo RadioSkopje bil redaktor i urednik na Mladinskata, Sportskata i na drugi redakcii, a bil i spiker, komentator i radioreporter (od 1946). Vr{el prenosi od golem broj sportski natprevari i drugi manifesta-
BIBL.: Okopneti snegovi, Skopje, 1956 (raskazi); Kraj prole}a, Novi Sad, 1963 (raskazi, na srpski jazik); Pod usvitenost, Skopje, 1957 (roman); P u` od areni nebom , m Zagreb, 1963 (roman, na hrvatski jazik); Po rekata i sproti nea, Skopje, 1960 (raskazi); Ograda, Skopje, 1963 (raskazi); Kratkata prolet na Mono Samonikov, Skopje, 1964 (roman); Zima na slobodata, Skopje, 1968 (raskazi); Slovo za Igora, Skopje, 1969 (raskazi); Quo vadis scriptor?, Skopje, 1970, (esei); Odbrani raskazi, Skopje, 1970; Polàvi, Skopje, 1975 (raskazi); Dren, Skopje, 1980 (roman); Odbrani raskazi, Skopje, 1981; Zora zad agolot, Skopje, 1984 (roman);
SOLUN
Crno ogledalo, Skopje, 1985 (raskazi); Dreni, Shkup, 1986 (roman, na albanski jazik); Dubler, Skopje, 1988 (roman); Kru`no patuvawe na senkata, Skopje, 1988; Odumirawe na dràvata, Skopje, 1990 (raskazi); Promena na sistemot, Skopje, 1993 (raskazi); Prvata zima na slobodata, Skopje, 1995; Mrtva trka, Skopje, 1997 (roman); ]elav {turec, Skopje, 2001. Avtor e i na pove}e radio i TV drami: Bamja ili Hibiskus esculentus (1967); Patot na senkata (1968), Devstvenici (1969); Mrtva straà (1969); Pu{ka v ezero (1996). S. Ml.
te, revmatologija, metabolni bolesti na koskite i rehabilitacija; Etiology, pathogenesis and possible prevention of congenital dislocation of the hip, Canadian Medical Association Journal#,18, 98 (20), 1968, 93345; M. Ferreti, R. Salter et all., Anti-inflamatory effects of continuous passive motion on meniscal fibrocartilage, Journal of Orthopaedic Research#, 23/5, 2005, 116571; CPM: From origination to research to clinical applications, Journal of Rheumatology#, 31/11, November 2004, 21042106. \. Z.
SOLECKA, Marija Kazimjera (Solecka, Maria Kazimiera) (Rzesz[w / @e{uv, Polska, 5. I 1947) polski lingvist-slavist, makedonist, sintaksi~ar, leksikolog, sociolingvist. Re~isi dve tretini od nejzinite nau~ni trudovi se posveteni na gramati~kata problematika na makedonskiot jazik, glavno sintaksata na makedonskite glagoli i makedonskopolskata gramati~ka konfrontacija.
BIBL.: Semantyka czasownik[w ruchu w j&zyku macedovskim, Katowice, 1983; Makedonsko-polski sintaksi~ki re~nik na glagolite i bliskozna~nite perifrasti~ni izrazi (vovedna tetratka), t. 4 od serijata Makedonsko-polska gramati~ka konfrontacija, Skopje, 2001. Z. T.
Robert Solter
SOLUN (Tesaloniki) grad vo Egejskiot del na Makedonija (RGr), so 407.900 `. (2002). Se prostira pokraj severniot breg na Solunskiot Zaliv i na zapadnite padini na pl. Horta~. Najdobra kopnena vrska kon sever odrùva po dolinata na r. Vardar, kon zapad po dolinata na r. Bistrica, a preku pl. Horta~ so isto~niot del na Egejskiot del na Makedonija. S. e eden od najgolemite i najzna~ajnite drevnomakedonski gradovi. Go osnoval makedonskiot vojskovodec, podocna kral, Kasandar vo 315 g. pr. n.e. Noviot grad go narekol po imeto na svojata sopruga Tesaloniki, sestra na Aleksandar Makedonski. Brz razvitok gradot doìvuva vo vremeto na Rimjanite i vo I v. vaèl za eden od najgolemite gradovi na Balkanot. Vo IV v. izrasnuva vo vtor po golemina vizantiski grad (po Carigrad), a od krajot na VI v. e izloèn na postojani napadi od Slovenite i od Avarite. Me|utoa, gradot gi izdràl site opsadi i ostanal edinstveno vizantisko upori{te vo ovoj del na Balkanskiot Poluostrov. Sepak, pod vlijanie na slovenskata okolina, S. postepeno se sloveniziral i vo IX v., spored Panonskoto ìtie na Metodij, site Solun~ani zboruvaat ~isto
Crkvata Sv. Dimitrija# vo Solun
slovenski#. So izvesni prekini, gradot se razvival vo ramkite na Vizantiskata Imperija s# do 1430 g., koga potpa|a pod turska vlast. Od 1912 g. pretstavuva sostaven del na gr~kata dràva. Grcite prezemaat zasilena denacionalizacija na slovenskoto naselenie, osobeno naglasena vo 1923 g. so naseluvaweto na golem broj gr~ki kolonisti od Mala Azija. Taka, vo 1928 g. S. imal 236.524 `. od koi, 117.031 `. bile kolonisti. Populaciski gradot mnogu e zgolemen po Gra|anskata vojna vo Grcija, koga vo nego se doseluvaat brojni ìteli od site delovi na Severna Grcija. Denes e vtor grad po golemina vo Grcija (po Atina) i pretstavuva najrazvien industriski, kulturno-prosveten i soobra}aen centar, so najgolemo pristani{te vo Egejskiot del na Makedonija. Od 1923 do 1973 g. Jugoslavija imala slobodna trgovska zona od 94.000 m , koja za makedonskata nadvore{na trgovija imala naglaseno zna~ewe. I denes ova golemo prekuokeansko pristani{te, od kade {to vodi naftovod do Skopje, za makedon2
SOLTER, Robert Brus (Robert Bruce Salter) (Ontario, Kanada, 15. XII 1924) ortoped-hirurg, univ. prof. vo Toronto (od 1986), akademik. Diplomiral na Med. f. vo Toronto (1947), a specijaliziral ortopedija vo 1955 g. Doktoriral vo 1957 g. i vo istata godina ja dizajniral pelvi~nata osteotomija# za hirur{ko lekuvawe na acetabularnata displazija kaj decata. Inovator e na kontinuiranoto pasivno dvièwe#. Vo 1962 g. ja razvil Salter-Harris klasifikacijata na ortopedskite povredi. Predaval kako viziting profesor na 177 univerziteti. Napi{al pove}e od 110 nau~ni trudovi i brojni poglavja za knigi. Dobitnik e na mnogu zna~ajni nagradi. Za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav e izbran na 21. IV 1994.
BIBL.: Poremetuvawa i povredi na muskuloskeletniot sistem voved vo ortopedija, skr{enici i povredi na zgloboviPanorama na dene{en Solun
1393
SOLUNSKA
skoto stopanstvo ima isklu~itelna va`nost. S. e univerzitetski grad i ima golem broj kulturno-istoriski spomenici kako crkvite Sv. Dimitrija# (za{titnik na gradot), Sv. Sofija#, Sv. Dvanaest Apostoli#, potoa Solunskata tvrdina, Arheolo{kiot muzej i dr.
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje 1978. A. St.
SOLUNSKA GIMNAZIJA prva polna gimnazija vo Makedonija, osnovana od Bugarskata egzarhija, otvorena vo 1881 g. vo Solun pod imeto Bugarska ma{ka gimnazija Sv. Kiril i Metodij#, iako rabotata ja zapo~nala u{te vo u~ebnata 1879/80 g. Za prv direktor bil nazna~en u~itelot i u~ebnikar Kuzman [apkarev, koj po samo edna godina, poradi sudir so Egzarhijata i nejzinata politika, bil prinuden da si podnese ostavka. Polna gimnazija stanuva vo u~ebnata 1885/86 g. so otvoraweto na VII klas. Vo ramkite na gimnazijata, od u~ebnata 1887/88 do 1895/96 g., rabotelo i Pedago{ko oddelenie za podgotovka na u~iteli. Ova oddelenie go zavr{ile 129 u~enici, najmnogu od Bitolskiot vilaet (54). Zaedno so ma{kata, bila otvorena i @enska gimnazija, koja stanuva {estoklasna vo u~ebnata 1890/91 g. I ma{kata i ènskata gimnazija imale svoi internati (pansioni). Vo periodot 1885/861911/12 g. Solunskata (ma{ka i ènska) gimnazija ja zavr{ile okolu 600 u~enici od Makedonija, me|u koi i poznati makedonski revolucionerni dejci od vremeto na nacionalnoosloboditelnoto dvièwe. Najgolemiot del stanale u~iteli. Tuka predavale Grigor Prli~ev, Petar Draganov i dr. Egzarhijata bila posebno zainteresirana za razvojot i rabotata na ovaa gimnazija, bidej}i vo nea gledala vlijatelen faktor za realizacija na nejzinite nacionalno-politi~ki interesi i pretenzii vo Makedonija.
Solun vo osmanliskiot period
SOLUNSKA SOCIJALISTI^KA FEDERACIJA (Solun, 24. VII 1909 1918) legalna partija {to dejstvuvala za klasno i sindikalno obedinuvawe na osmanliskiot proletarijat i za osvojuvawe na politi~kata vlast. Nejzin pratenik vo Osmanliskiot parlament bil Dimitar Vlahov. Gi izdavala vesnicite Rabotnik# i Rabotni~eski vesnik# na 4 jazici (turski, evrejski, gr~ki i bugarski). Sorabotuvala so Internacionalnoto socijalisti~ko biro.
LIT.: Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970; Rabotni~ko i komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
SOLUNSKI VILAET (18671912) administrativno-teritorijalna edinica vo Osmanliskata Imperija, formirana vo 1867 g., so centar vo Solun. Vo po~etokot bil sostaven od sanxacite: Solun, Tirhala, Serez i Drama. S# do formiraweto na Bitolskiot (1873) i Kosovskiot (Skopskiot) vilaet (1877), vo negov sostav povremeno vleguvale i sanxacite: Bitola, Debar, Elbasan i Skopje. Podocna ovoj vilaet bil sostaven samo od tri sanxaci: Solun, Serez i Drama i se prostiral isklu~ivo na makedonskata teritorija. Vo 1885 g. vo nego ìveele okolu eden milion ìteli, od koi 51% bile muslimani, 45% hristijani i okolu 4% Evrei. Vo sostav na sanxakot Solun vleguvale vkupno 14 kazi: Solun so nahiite Vardar i Kalamarija; Enixe Vardar so nahijata Karaxa Abad; Ber so nahijata Agustos (Negu{); Katerini; Voden so nahiite Karaxa Abad i Ostrovo; Tikve{; Veles so nahijata Bogomila; Strumica; Dojran; Gevgelija; Avret Hisar (Kuku{) so nahijata Kara Dag; Langaza, Kasandra so poluostrovot Halkidik i Sveta Gora so 30 manastiri. Sanxakot Serez bil sostaven od 8 kazi: Serez, Zihna, Demir Hisar, Petri~, Melnik, Nevrokop, Razlog, Gorna Xumaja, dodeka vo ramkite na sanxakot Drama vleguvale samo 4 kazi: Drama, Pravi{te, Sari [aban i Kavala. Ovoj vilaet postoel do krajot na osmanliskoto vladeewe na Balkanot.
LIT.: Selanik vilayeti salnamesi, 10 defa, H. 1307 (1889/1890); slam Ansiklopedisi, 104 cz, stanbul 1964, 337349876; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden, 1976; Ahmed Alicic, Uredba o organizaciji vilajeta 1867 godine, Prilozi za orijentalnu filologiju#, XIIXIII/1962/63, Sarajevo, 1965. Dr. \.
pra{aweto za osnovawe i dejnosta na gimnasti~kite dru{tva Junak# vo Makedonija vo vremeto od 1908 1912 godina. Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura na Makedonija#, Skopje, 1976, 95106. D. S.
kov pretsedatel, D. Malinov potpretsedatel, Daniel Blan{ud, u~itel po gimnastika vo Solunskata gimnazija glavatar (na~elnik), D. Angelov sekretar, P. Man~ev doma}in, M. Bogdanov i T. Bo{kov sovetnici. ^lenovite, glavno u~enici, imale uniformi i redovno ve`bale na otvoreno, a se natprevaruvale i vo nekoi sportovi. Formirale svoj orkestar od 35 duva~ki instrumenti i nekolku kulturnoumetni~ki sekcii. êsto nastapuvale javno i davale priredbi. Se izdrùvale od sopstveni prihodi i od donacii od Egzarhijata. Organizirale dva kursa za na~alnici vo Solun (1909 i 1912). So edna ~eta nastapile na Sletot vo Sofija (1910), a so 10 ~lenovi na Sletot vo Praga (1912). LIT.: Dragan Petkovski, Prilog kon
SOLUNSKI JUNAK# gimnasti~ka organizacija (19081912). Upravata ja so~inuvale: I. Vas-
SOLUNSKI KONGRES NA TMORO (1903) op{t kongres na Organizacijata, na koj bila donesena odlukata za krevawe vostanie vo Makedonija vo 1903 god. Kongresot bil svikan od Ivan Garvanov (vo svojstvo na pretsedatel na CK) so pismeno izvestuvawe od 24. XII 1902 / 6. I 1903 g. Kongresot se odràl na 24/15 17. I 1903 g. vo Solun, so 17 u~esnici: ~lenovite na CK Ivan Garvanov, Spas Martinov i Dimitar Mir~ev, i delegatite: Hristo P. Kocev, Todor Lazarov, Nikola Petrov, Velko Dumev, Lazar Dimitrov, Hristo Vlahov, Ivan Sapunarov, Nikola Hrlev, Dimitar Zane{ev, Todor Pejkov, Dimitar Gan~ev, Ivan Ingilizov, Anastas Lozan~ev i Georgi Varnaliev. Pretsedaval I. Garvanov, a sek-
1394
SOLUNSKO
retar bil D. Mir~ev. Ne prisustvuvale vode~kite li~nosti na TMORO i nemalo srazmerna zastapenost od okruzite. Po predlog od I. Garvanov, so poddr{ka i od Anastas Lozan~ev (delegat od Bitolskiot okrug), Kongresot donel odluka za vostanie vo 1903 g., bez da go opredeli datumot. Protiv bil Lazar Dimitrov (delegat od Serskiot okrug). Poradi na~inot na svikuvaweto i na odrùvaweto na Kongresot, bila osporuvana legitimnosta na odlukata za vostanie.
LIT.: Van~o \or|iev, Solunskiot kongres na TMORO od 1903 godina i pra{aweto za vostanie, Istorija, 1-2, Skopje, 2004. V. \.
Koce Solunski
SOLUNSKI PROCES (20. III 5. VI 1917) proces vo koj Srpskiot voen sud vo Solun im sudel na voda~ite na tajnoto zdruènie Obedinuvawe ili smrt#, pod obvinenie deka se obidele da izvr{at prevrat i atentat vrz prestolonaslednikot Aleksandar Kara|or|evi}. Sedummina od obvinetite bile osudeni na smrt. Od niv trojca bile pogubeni, me|u koi i polkovnikot Dragutin Dimitrievi}-Apis. Po Vtorata svetska vojna sudskiot proces bil obnoven, a izre~enite presudi bile ukinati.
LIT.: Karlo Sforca, Nikola Pa{i, Beograd, 1991; Milivoje Alimpi, Solunski front, Beograd, 1967. D. Jov.
BIBL.: Tragite ne se zaveani, roman, 1960; Vtorata makedonska, povest, 1963; Mir~e Acev, romanizirana biografija, 1968; Boàna, radio-drama, 1970; Fakelot drama, 1971; Kuzman, romanizirana biografija, 1973; Tragite se zavevaat, roman, 1983; Mihajlo Apostolski, ramanizirana biografija, 1993; Iskri, poezija, 1998; Nezaborav, poezija, 1998. P. Gil.
SOLUNSKITE ATENTATI (1903) dinamitni akcii vo Solun, izvedeni od mladi makedonski revolucioneri gemixii za da go svrtat vnimanieto na Evropa kon sostojbata vo Makedonija pod vlasta na Osmanliskata Imperija. Vo grupata gemixii bile: Slave Merxanov, Petar Manxukov, Jordan Pop Jordanov (Orce), Konstantin Kirkov, Todor Bogdanov, Ilija Tr~kov, Vladimir Pingov, Todor Organxiev, Dimitar Me~ev, Georgi Bogdanov, Milan Arsov, Pavel [atev i Marko Bo{wakov. Materijalno bile poddrùvani od Boris Sarafov i od Goce Del~ev. Vo plan bilo i urivawe na Otomanskata banka
we i Otomanskata banka. Bombi bile frleni vo kafeanite Egipet, Alhambra i Nowo. Ne uspeala akcijata za uni{tuvawe na Po{tata i atentatot za likvidirawe na solunskiot valija. Pri izveduvaweto na atentatite nastradale samo nekolku civili. Vo Solun bil voveden policiski ~as. Vojskata i policijata izvr{ile masakr vrz hristijanskoto naselenie (nad stotina ubieni). Masakrot prestanal po intervencijata so vplovuvaweto na stranski voeni brodovi vo Solunskoto pristani{te. Vo borbata so vojskata i so policijata nekoi od atentatorite zaginale, a drugi se samoubile. Preìveanite P. [atev, G. Bogdanov, M. Arsov i M. Bo{wakov bile osudeni na smrt, a podocna kaznata im bila zameneta so doìvotno zato~enie. Na zato~enie bile sprovedeni vo Fezan vo Afrika (maj 1906), kade {to umrele M. Arsov i M. Bo{wakov. Po Mladoturskata revolucija P. [atev i G. Bogdanov bile amnestirani.
LIT.: Krste Bitoski, Solunskite atentati, Skopje, 1985. V. \.
SOLUNSKO KRALSTVO (1204 1224) latinska krstonosna dràva, so centar vo Solun, ja osnoval glavniot voda~ na êtvrtiot krstonosen pohod markizot Bonifacij Monferatski (12041207). Gi opfa}ala Ju`na i Isto~na Makedonija, Tesalija, Sredna Grcija i Peloponez. Po smrtta na Bonifacij, na prestolot do{ol
Georgi Solunski
SOLUNSKI, Georgi (s. Kosala, Radomirsko, R. Bugarija, 3. III 1939) pretsedatel na Tradicionalnata makedonska organizacija VMRO (Nezavisna) Ilinden#, so sedi{te vo Sofija. Poteknuva od makedonsko sve{teni~ko semejstvo, doseleno vo Bugarija od Egejskiot del na Makedonija. @ivee vo Sofija kako artist i asistent po reìja. Borec za nacionalnite prava na Makedoncite vo Republika Bugarija. V. Jot. SOLUNSKI, Koce (Prilep, 30. III 1922 - Skopje, 3. V 2006) prozaist i poet. U~esnik vo NOB. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Vr{el razni op{testveni funkcii. Bil pretsedatel na DPM.
Sudeweto na solunskite atentatori (1903)
vo Carigrad i vo Solun. Po otkrivaweto na kanalot vo Carigrad (1901), celosno se koncentrirale na Solun. Izvr{ile atentati (15/28 i 16/29. IV 1903) i bile uni{teni francuskiot parabrod Gvadilkivir, mostot vo Solun pod koj minuvale vodovodot i gasovodot za gradskoto osvetluva-
negoviot maloleten sin Dimitrij (12071224), koj bil krunisan za kral (1209) i vladeel so regenti. Po smrtta na latinskiot car Henrih (1216), golem broj ricari se vratile na zapad, a Solun go napu{tila i kralicata Margarite, koja se vratila vo Ungarija (1223). Kralstvoto nemalo sili
1395
SOLUNSKO
to na Aleksandar III Makedonski. Se smetala za osobeno po~esna dol`nost za hetajrite. Tie denono}no ~uvale straà okolu kralot. Najprvin bile sedum, a po vra}aweto od Indija osum.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M. R.
SOMOVI (Siluridae) golema familija slatkovodni ribi od redot somovidni ribi (Siluriformes), od koi vo Makedonija e registriran eden vid: som (Silurus glanis).
Karta na Solunskoto kralstvo (1204)
da se odbrani od epirskite napadi, zatoa papata Honorij III (12161227) go zel pod svoj patronat. Odbranata na gradot mu ja doveril na markizot Gij Palavi~ino, a organiziral i krstonosna vojna za odbrana na Solun (1224), koja zavr{ila bez uspeh. Opsaden od Epircite, Solun mu se predal na epirskiot vladetel Teodor I Angel (krajot na 1224).
LIT.: B. Ferjan~i, Po~eci solunske kraqevine (12041209), ZRVI, VIII/2, 1964; D. Nicol, The Despotate of Epiros, Oxford, 1957; K. Axievski, Pot~inuvawe na Makedonija od strana na Teodor I Angel i formiraweto na Solunskoto Carstvo, Istorija#, XVIII/12, Skopje, 1982. K. Ax.
LIT.: M. Beazley, Guide to Freshwater Fish of Britain and EuSom rope, London; J. Crivelli, The Freshwater fish endemic to the Northern Mediterranean Region, Tour du Valat Publication, 1996; M. Naumovski, Ribite vo Makedonija, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za odreduvawe na ribite (Osteichtyes) i zmijorkite (Cephalaspidomorpha) vo Republika Makedonija, Skopje, 1998. Sv. P. V. Sid.
SOLUNSKO CARSTVO (DESPOTSTVO) epirska dràva, proglasena za carstvo (1225/1226), otkako epirskiot vladetel Teodor I go zazel Solun (1224) i go likvidiral Solunskoto latinsko kralstvo. Bil krunisan od Ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan, so pretenzii toj da se pretstavi kako naslednik i obnovuva~ na Vizantija. Podem beleèlo do bitkata kaj Klokotnica so porazot na Teodor (1230), a vlasta ja prezel Manoil, koj dràvata ja zadràl na teritorijata: Solun Tesalija Epir. Naslednikot Jovan Angel bil prinuden od strana na nikejskiot vladetel Jovan III Vatac da se otkaè od carskata kruna i da ja prifati titulata despot (1242), a dràvata da stane despotstvo. Posledniot vladetel, despotot Dimitrij (sin na Teodor I), po voenite neuspesi, gradot Solun mu go predal bez borba na Jovan Vatac (dekemvri 1246). Kako zarobenik bil odveden vo Mala Azija i so toa solunskata dràva prestanala da postoi.
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros, Oxford, 1957; K. Axievski, Prvite nikejski osvojuvawa vo Makedonija i likvidirawe na Solunskoto carstvo, Istorija#, XIX/1, Skopje, 1983. B. Petr.
Albert Soniksen
SONIKSEN, Albert (Albert Sonniksen) (1878 1931) amerikanski pisatel i novinar. Vo 1906 g., se priklu~il kon ~etata na L. Ivanov, koja dejstvuvala vo Voden i so nea minal niz mnogu krai{ta na Makedonija. Vpe~atocite gi zapi{al vo knigata Ispoved na eden makedonski ~etnik# (Wujork, 1909). Preku nea amerikanskata javnost moèla da se zapoznae so vistinite za borbata na narodot vo Makedonija za negovite nacionalni i socijalni prava i slobodi. V. Toc. SONÂRKA (Macrolepiota procera (Scop.) Singer) ~est i {irokorasprostranet vid gaba, prisutna vo ishranata na naselenieto vo MakeGaba son~arka donija. M. Kr. SOOBRA]AJ zna~ajna dejnost za razvoj na vkupnoto stopanstvo, koja vo izminatiot period beleì mo{ne neramnomeren razvoj. Do Vtorata svetska vojna edinstveno be{e razvien èlezni~ki-
SOMATOFILAKSI (somatofilakes) telesna straà, telohraniteli od najvisok rang vo vreme1396
ot soobra}aj. Patniot soobra}aj, po{tata i telekomunikaciite bea slabo razvieni, primitivno organizirani i se odvivaa po zemjeni pati{ta i so zapre`ni sredstva. Vo povoeniot period, op{tiot razvoj na soobra}ajnata dejnost be{e neramnomeren, pove}e od onoj na vkupnoto stopanstvo. Vodniot (ezerskiot) soobra}aj be{e nerazvien, a cevkovodniot ne postoe{e. Zna~ajni soobra}ajni granki vo Makedonija bea: èlezni~kiot, patniot, gradskiot, vozdu{niot, po{tenskiot i telekomunikaciskiot soobra}aj. Glavnite èlezni~ki linii vo Makedonija bile izgradeni u{te vo vtorata polovina na XIX v. Toa bea èlezni~kite linii: SolunSkopje (1874), SkopjeRistovac (1888), SolunBitola (1894), Veles[tipKo~ani (1926) i VelesBitola (1936). Po Vtorata svetska vojna e izgradena linijata SkopjeKi~evo (1952) i Bakarno GumnoSopotnica (1955). Vkupnata dolìna na izgradenite linii so normalen kolosek iznesuva 697 km. Dolìnata na elektrificiranata èleznica iznesuva samo 189 km (RistovacSkopjeGevgelija). @eleznicata raspolaga so okolu 2.400 vagoni, so tendencija za nivno namaluvawe. Prevozeniot broj patnici bil najgolem vo 1965 g. (8.455.000), a potoa, so razvojot na patniot soobra}aj, zna~ajno se namaluva. Prevozot na stoki bil najgolem vo 1984 g. (9.896.000 toni), a vo naredniot period i toj se namaluva. Poradi op{tite objektivni okolnosti, èlezni~kiot soobra}aj vleze vo kriza, pa zatoa opa|a zna~eweto na ovaa dejnost. Nekoi linii se napu{teni od eksploatacija. Po Vtorata svetska vojna Makedonija nasledi mnogu slabo razvien paten soobra}aj: vo 1945 g. ima{e samo 5 km asfaltiran pat i 30 km pati{ta so kameni kocki. Drugite pati{ta bea zemjeni ili makadamski. Vo Makedonija vo 1947 g. soobra}aa samo 856 kamioni, 53 avtobusi i 286 avtomobili. Podemot na razvojot na patniot soobra}aj zapo~na vo {eesettite godini na minatiot vek, a potoa te~e{e brzo i daleku go nadmina èlezni~kiot. Vo 2005 g. vo Makedonija ima 906 km magistralni pati{ta, 3.643 km regionalni, 216 km avtopati, 548 km me|unarodni E# pati{ta i 8.566 km lokalni pati{ta; ima 14.702 kamioni, 2.269 avtobusi, 253.234 avtomobili. Brojot na prevozenite patnici vo javniot soobra}aj za 2005 g. iznesuva 1.990 milioni, a koli~estvata na prevozeni stoki se 4.460 milioni toni. Brz ras-
SOROS
BIBL.: Algje (Algi), poezija, 1973; Zeleni pesni, 1973; T[ fala nga h[na (Pozdrav od Mese~inata), poezija, 1975; V krug, 1979; Gjys[mh[na (Polumese~ina), poezija, 1980; Himeret e humbura (Razredeni himeri), 1987; Gj[mat e gj[mis[ (Krikot na brodot), raskazi, 1985; Let[r Lirijes (Pismo na Lirija), raskazi, 1987; Shi mbi Shqip[ri (Do`d nad Albanija), poezija, 1997; Fluturimi mbi Sllup]an (Let nad Slup~ane), roman, 1997; N[ fund t[ Akeronit (Vo dnoto na Aheron), raskazi, 1993; Rruga e Gafores (Patot na rakot), roman, 1998; Unaza e humbur (Izgubeniot prsten), proza, 2000; Naracijata vo albanskiot roman (studija) 1996; Knièvni paraleli, eseistika, 1998; Let[rsia p[r f[mij[ (Knièvnost za deca), univerzitetski u~ebnik, 2000; Antologija na albanskata ~ista lirika, izbor od albanskata poezija, 2002; Energjia negative (Negativna energija), raskazi, 2006. A. P.
Soobra}ajnata infrastruktura vo Republika Makedonija
te` doìvuva i brojot na avtomobilite, a so toa i prevozot so niv. Vo 1950 g. bile registrirani 353 patni~ki avtomobili, vo 1984 g. 235.311, a vo 2005 g. 253.234. Gradskiot soobra}aj najmnogu se razvi vo pogolemite gradovi, pred s# vo Skopje i vo Bitola. Vo ve}e navedenata godina ima nad 202 avtobuski linii i okolu 806 avtobusi za prevoz na patnici. Avionskiot soobra}aj vo izminatiot period beleè{e slab razvoj. Dvata aerodroma (vo Skopje i vo Ohrid) nisko se rangirani i ne gi zadovoluvaat potrebite. Vo tekot na 1999 g. se prevozeni 1.052.000 patnici, a 2005 g. samo 575.000. Po{tata vo Makedonija ima{e baven porast, no be{e glavno sredstvo za vrski s# do sedumdesettite godini na minatiot vek. Maliot broj po{ti opsluùvaa pogolem broj korisnici vo sporedba so evropskite i svetskite standardi. Telekomunikaciskiot soobra}aj, posebno mobilnata telefonija, vo poslednive godini doìvea vistinski bum#. Vo tekot na 2005 g. brojot na telefonskite pretplatnici (fiksni priklu~oci) dostigna 553.185, a brojot na mobilnite priklu~oci 1.261.328. Poslednive godini brzo se razviva i elektronskata komunikacija, brojot na internet-korisnicite na krajot od 2006 g. go nadmina iznosot od 390.000 (19% od vkupnata populacija na Makedonija). U~estvoto na soobra}ajot, skladiraweto i vrskite vo vkupniot BDP na zemjata iznesuva: 8,4% (2002), 8,4% (2003) i 7,8% (2004).
IZV.: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Dràven zavod za statistika, za soodvetnite godini.
LIT.: Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451950, MANU, Skopje, 2001. D. N.
SOPI[TE selo vo Skopsko. Se nao|a na jugoisto~nite padini na planinata Vodno, na nadmorska viso~ina od okolu 500 m. So Skopje e povrzano so redovna gradska avtobuska linija. Ima 5.325 `., od koi 5.255 se Makedonci, 39 Srbi i 11 Vlasi. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni kulturi
Selo Sopi{te
Hisni Sopaj
SOPAJ, Hisni Nehas (Sopaj, Hisni Nehas) (s. Slup~ane, Kumanovsko, 19. VII 1954) poet, prozaist, preveduva~, literaturen kriti~ar, univ. profesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s. Opae, a gimnazija vo Kumanovo. Vo 1977 g. diplomiral na Katedrata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Postdiplomskite studii od oblasta na albanskata knièvnost gi zavr{il vo Pri{tina, a doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1994). Rabotel kako preveduva~ vo Flaka e velazerimit#. Od 1979 g. raboti kako asistent, predava~ i profesor po Sovremena albanska knièvnost na Katedrata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Objavil pove}e prilozi od oblasta na knièvnosta i eseistikata. ^len e na DPM (1979). Preveduvan i prezentiran vo nekolku antologii na albanskata poezija i raskazi vo zemjata i vo stranstvo.
i lozarstvo. Toa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 22.210 ha, so 13 naseleni mesta, vo koi ìveat 9.522 `. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
Xorx Soros
SOROS, Xorx (Budimpe{ta, Ungarija, 1930) investitor, filantrop i filozof. Na sedumnaesetgodi{na vozrast emigriral vo Anglija (1947), kade {to diplomiral na presti`nata The London School of Economics. Tuka se zapoznal so teorijata za otvoreno op{testvo na filozofot Karl Poper i ja prifatil kako nejzin postojan poddrùva~. Podocna se
1397
SOSK
preselil vo SAD (1956), kade {to go osnoval Me|unarodniot investicionen fond Quantum Group#. Potoa sledelo osnovaweto na negovata prva fondacija Fondot otvoreno op{testvo vo Wujork (1979) i na prvata Isto~noevropska fondacija vo Budimpe{ta (1984). Naskoro stanal svoeviden sinonim za filantropija vo svetskata istorija na donatorstvoto. Vo mreàta na negovite fondacii za otvoreno op{testvo sega se vklu~eni 31 dràva od Centralna i Isto~na Evropa, od nekoga{niot Sovetski Sojuz i Centralna Azija (Mongolija), kako i od Ju`na Afrika, Haiti, Gvatemala i SAD. Fondaciite imaat cel da ja gradat i odrùvaat infrastrukturata i instituciite na otvorenoto op{testvo. A osven fondaciite, ima osnovano i nekolku drugi zna~ajni institucii, kako {to se Centralnoevropskiot univerzitet vo Budimpe{ta i Me|unarodnata fondacija za nauka. Za taa cel od 1994 g. se potro{eni nad 2 milijardi dolari. Avtor e na golem broj objaveni prilozi za politi~kite i ekonomskite promeni vo Isto~na Evropa i vo Sovetskiot Sojuz. Za negovite napori da go promovira i poddrùva otvorenoto op{testvo, proglasen e za po~esen doktor na naukite na univerzitetite Jejl, Oksford, Novata {kola za socijalni istraùvawa i na Ekonomskiot univerzitet vo Budimpe{ta, a e dobitnik i na najvisokata po~est na Univerzitetot vo Bolowa Laurea Honoris Causa. Negovoto ime e strav i trepet za finansiskite pazari niz svetot. Toj e eden od najbogatite lu|e. Poznato e negovoto urivawe na britanskata funta vo po~etokot na devedesettite, negovata zakana za maleziskata valuta i dr. Preku filijalata vo Skopje finansira niza proekti na gra|ani i organizacii od RM.
BIBL.: The Alchemy of Finance, 1987; Opening the Soviet System, l990; Underwriting Democracy, 199l; Soros on Soros: Staying Ahead of the Curve, 1995; The Crisis of Global Capitalism, noemvri 1998. S. Ml.
Kuzman Sotirovi}
fudbal vo Belgradskiot sportski klub (BSK), koj ~etiripati go osvojuval prvenstvoto na Jugoslavija (19231941). Bil najdobar strelec vo Prvata liga vo 1927 g., so sedum gola. Spored dosega{nite soznanija, toj e prv sportist od Makedonija {to stanal reprezentativec na Jugoslavija (19281931), za koja igral petpati i dal dva gola na natprevarot JugoslavijaRomanija 3:1 (3:0) vo Belgrad (6. V 1928). Bil prv u~esnik i na Olimpiskite igri vo Amsterdam (1928). Po porazot od Portugalija so 2:1, Jugoslavija otpadnala od natamo{nite natprevaruvawa.
LIT.: Pero Zlatar, Zvone Mornar i Roman Garber: Na 5 kontinenta, 19201962, Zagreb, 1962. D. S.
tret fakultet, steknuvaj}i diploma na Me|unarodniot fakultet za sporedbeno pravo vo evropskite gradovi Luksemburg, Strazbur, Helsinki i Madrid. Po formiraweto na Pravniot fakultet vo Kraguevac, raboti kako redoven profesor na fakultetot s# do penzioniraweto (1987/88). Bil ~len na Nau~niot sovet na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje i profesor na postdiplomski studii po dràvno-pravna istorija na Makedonija na Pravniot fakultet vo Skopje. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi od oblasta na istorijata na pravoto i za makedonskata nacionalna istorija.
BIBL.: U{te eden prilog kon prou~uvaweto na pojavata i razvitokot na makedonskata nacija, Skopje, 1969; Zakon Sudnij qudem, Skopje, 1977. LIT.: Zbornik vo ~est na Nikola Sotirovski i Vladimir Kartov, Skopje, 2001. Sv. [.
Paskal Sotirovski
Nikola Sotirovski
SOSK srednovekoven grad, tema, razurnat po naredba na carot Vasilij II (1018), dodelen na uprava na vizantiskiot blagorodnik Sfrances Paleolog (1334). Se locira na patot pome|u Ostrovo i Kajlari, vo podno`jeto na pl. Karakamen, kaj seloto Katranica (Pirgi), kade {to i denes e za~uvan toponimot Grad.
LIT.: T. Tomoski, Kade leèl srednovekovniot grad Sosk?, Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
SOTIROVI] (SOTIROVSKI), Kuzman (s. Sten~e, Tetovsko, 1908 Pariz, 1990) fudbaler. Igral
1398
SOTIROVSKI, Nikola (Bitola, 30. VIII 1925 Belgrad, 10. IX 2000) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a Praven fakultet vo Belgrad (1948). Diplomiral i istorija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1953). Bil izbran za asistent vo Istoriskiot institut na SANU (1951). Odbranil doktorska disertacija na Pravniot fakultet vo Belgrad na tema Razvojot na upravnata vlast vo Srbija vo vremeto na knezot Milo{ (18151830)# (1958). Po doktoriraweto stanuva docent na Pravniot fakultet vo Skopje (1959 1965), a potoa vonreden i redoven profesor po predmetot Istorija na dràvata i pravoto. Vo me|uvreme, vo tekot na letnite meseci na 1959, 1960 i 1961 g. zavr{il i
SOTIROVSKI, Paskal (s. Vrben, Gostivarsko, 23. XI 1927 - Pariz, 20. II 2003) astronom, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1991). Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata za fizika (1957), a potoa i za astrofizika vo Pariz (1964). Doktoriral (1971) vo Pariz so tema od oblasta na fizikata na Sonceto. Pred zaminuvaweto vo Francija, kratko vreme rabotel na PMF, no i potoa bil vo postojan kontakt so tatkovinata. Rabotel vo Opservatorijata vo Medon kraj Pariz, glavno na izu~uvaweto na zra~eweto {to poteknuva od povr{inata na Sonceto. Objavil tablici na spektrite od dvoatomni molekuli prisutni na son~evata povr{ina.
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 203. V. Ur.
SOFA DOGOVOR dogovor sklu~en pome|u RM i dogovornite strani na Severnoatlanskiot sojuz za ureduvawe na statusot na nivnite sili na teritorijata na RM, so koj RM stanuva ~lenka na Partnerstvoto za mir. Se zasnovuva vrz Severnoatlanskata spo-
SOCIJALISTI^KA ZORA#
godba (London, 19. VI 1951) i Ramkovniot dokument za partnerstvo i mir (Brisel, 10. I 1994). Sofa dogovorot sklu~en so RM stapuva vo sila na 19. VII 1996 g.
LIT.: Svetomir Skaric, The SOFA Agreement (Macedonia-NATOs territory), Law, Force and Peace, Skopje, 2002. T. Petr.
li, sobrani vo terminalni, metlesti socvetija (medonosni). Plodovite se òlto-zeleni me{unki, ispolneti so lepliva masa. Dekorativen i medonosen vid, mnogu ~est vo na{ite parkovi. Al. And.
Skopskata socijalisti~ka organizacija i Solunskata federacija, a takvi organizacii bile formirani i vo Bitola, Veles, Strumica, Gevgelija i Tetovo, koi dejstvuvale samostojno i projavile zabeleìtelna socijalna i sindikalna dejnost. Vo 1910 g. vo Solun bil svikan kongres za formirawe Socijalisti~ka partija, no, poradi me{aweto na nadvore{nite partii, ne bila formirana.
Tomo Sofronievski Nikola Sofijanov
SOFIJANOV, Nikola \or|iev (Skopje, 14. III 1934) pedijatar, nevrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. (1959) i specijalizacija (1966) zavr{il vo Skopje. Doktoriral od oblasta na detskata nevrologija (1978). Nastavnik po pedijatrija stanal vo 1982 g. Se usovr{uval vo SAD i vo Francija. U~estvuval vo nekolku me|unarodni nau~ni proekti. Avtor e na dve knigi i na nad 150 trudovi vo doma{ni i stranski spisanija. Bil dolgogodi{en direktor na Klinikata za detski bolesti. Bil pretsedatel na Pedijatriskoto zdruènie na Makedonija. N. P.-J.
SOFRONIEVSKI, Tomo (Tetovo, 18 IV 1920 Skopje, noemvri 2007) rabotnik, prvoborec i politi~ar. Kako pripadnik na rabotni~koto dvièwe (1938), bil ~len na KPJ (1940), eden od organizatorite na NOB vo Tetovo i Tetovsko (1941), sekretar na MK na KPJ i ~len na Voeniot {tab na MK na KPJ vo Tetovo. Podocna bil i ~len na OK na KPJ (19421943) i na Prviot oblasten komitet na KPM, zamenik politi~ki komesar na [tabot na Prvata operativna zona na NOV i POM, politi~ki komesar na NO bataljon Orce Nikolov# (1943) i komandant na Voenoto podra~je za Ki~evo i Tetovo (1944). Po Osloboduvaweto izvr{uval razni op{testveni funkcii. Bil pretsedatel na SZB od NOVM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM - Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii#. Vl. Iv.
Amblemot na SDSM
SOFRONIJ ohridski arhiepiskop (ok. 15671572). Bil naslednik na arhiepiskopot Paisij. Poznato e negovo pismo do carigradskiot patrijarh Jeremij II (1572), vo koe se àli za negoduvaweto na arhijereite protiv nego. Spomnat e i vo eden natpis na yidot nad zapadnata crkovna vrata vo Ki~evskiot manastir Sv. Pre~ista#.
SOCIJALDEMOKRATSKI SOJUZ NA MAKEDONIJA politi~ka partija, osnovana na 20. IV 1990 g. kako naslednik na Sojuzot na komunistite na Makedonija. Vo prviot parlamentaren sostav (19901994) Partijata ima{e 31 pratenik, vo vtoriot (19941998) 62, vo tretiot (19982002) 28, vo ~etvrtiot (20022006) 38 i vo pettiot sostav (20062008) 23 pratenici. SDSM ja formira Vladata na RM od 1992 do 1998 g., kako i vo periodot od 2002 do 2006 g, a u~estvuva{e i vo Vladata na {irokata koalicija (20012002). Pretsedatel na SDSM, od nejzinoto formirawe do 24. XI 2004 g., be{e Branko Crvenkovski, po nego dojde Vlado Bu~kovski, koj na 5. XI 2006 g. be{e zamenet od Radmila [e}erinska. Preku otcepuvawe od SDSM, se formirani Demokratskata partija (1993), na ~elo so Petar Go{ev, i Novata socijaldemokratska partija (2006), na ~elo so Tito Petkovski. SDSM e polnopraven ~len na Socijalisti~kata internacionala i e asocijativen ~len na Partijata na evropskite socijalisti.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in Macedonia, 19902002, Editions Sigma, Berlin, 2005; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedonske polti partie kroz pri u i ogie, Frii ~ke j zm deol j edrich Ebert Stiftung, Beograd, 2007. \or. Iv.
Sofora
SOFORA (Sophora japonica L., fam. Fabaceae) visoko, listopadno drvo od isto~na Azija (Kina i Koreja). Grankite do tretata godina se zeleni, listovite sloèni, neparno peresti, sli~ni na bagremovite. Cvetovite se òltenikavo-be-
SOCIJALDEMOKRATSKI ORGANIZACII VO MAKEDONIJA (1909) osnovani po voveduvaweto na ustavnoto parlamentarno ureduvawe vo osmanliskata dràva. Bile formirani
SOCIJALISTI^KA ZORA# (Skopje, 1. X 1910 6. IX 1912) vesnik, organ na Socijal-demokratskata partija na Skopje. Osnova~i i urednici bile Du{an Ceki}, Petre Georgiev i Mihail Cokov. Izvestuval glavno za partiskiot i sindikalniot ìvot. Se zalagal za klasna rabotni~ka borba protiv kapitalistite, bez razlika na nivnoto nacionalno poteklo.
1399
SOCIJALISTI^KA ZORA#
LIT.: Ivan Katarxiev, Eden dvobroj na Socijalisti~ka zora# od 1912 g., Razgledi, III, 1, Skopje, 1956, 17; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 251252; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 106. S. Ml.
Faksimil od vesnikot Socijalisti~ka zora# (1920)
SOCIJALISTI^KA ZORA# (Skopje, 10. II 10. XII 1920) nedelen, a potoa dneven vesnik (16. VIII), organ na Oblasniot sekretarijat na Socijalisti~kata rabotni~ka partija na Jugoslavija (komunisti) za Makedonija i Stara Srbija, na srpski, a potoa i na turski jazik (10 IX). Objaveni se vkupno 130 broja. Imal cel da gi informira, da gi organizira i revolucionerno-komunisti~ki da gi vospituva rabotnicite i selanite. So Obznanata bilo zabraneto i negovoto izleguvawe.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 379-382-463; istiot, Zbor, pe~at, vreme. Zbornik trudovi od istorijata na makedonskiot pe~at, Skopje, 1987, 199-205; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 107. S. Ml.
SOCIJALISTI^KI SOJUZ NA RABOTNIOT NAROD NA MAKEDONIJA (19531991) masovna op{testveno-politi~ka organizacija proizlezena od organizacijata Naroden front. Poradi insistiraweto na socijalisti~koto ureduvawe vo op{testvoto, vo 1953 g. negovoto ime bilo promeneto vo Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija (SSRNM). Bila prodolèna raka na SKM za ostvaruvawe na nejzinite propagandni celi, osobeno vo vremeto na ednopartiskite izbori. Vo nadle`nost $ bile davani i razni drugi politi~ki i propagandni zada~i. Poradi toa, vo aktite opisno bila narekuvana organiziran front na socijalisti~kite sili na ~elo so SKM. Vo 1991 g., kako rezultat na noviot pove}epartiski sistem vo RM se transformirala vo nova politi~ka partija so imeto Socijalisti~ka partija na Makedonija.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testvenopoliti~kite organizacii vo obnovata i izgradbata na NR Makedonija 1944-1948, Skopje, 1979; Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija vo periodot na obnovata i industrijalizacijata (1944-1957), Skopje, 1988; D-r Novica Veljanovski (so koavtori), Zapoznajte ja Makedonija, Skopje, 2001. N. V.
zi~ki nedostatoci. Sekoja Vlada po pravilo donesuva programa za socijalna za{tita na site nivoa, koja sluì kako osnova za pomo{ na licata vo nevolja zaradi odrùvawe na osnovniot ìvoten standard, preku finansiska pomo{, bonovi za hrana ili specijalni vau~eri za zdravstveni uslugi onamu kade {to ovie ne se univerzalno dostapni. Granicata me|u zdravstvenata i socijalnata za{tita varira od edna do druga zemja, osobeno vo odnos na socijalnite uslugi {to vklu~uvaat i zna~itelna, no ne dominantna komponenta na zdravstvena za{tita, kako, na pr., dolgotrajna za{tita na postari lica zavisni od tu|a pomo{ i nega. Pokraj merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite utvrdeni so Zakonot za socijalnata za{tita, griàta na dràvata za spre~uvawe na nastanuvawe socijalen rizik se ostvaruva i preku prezemawe merki vo dano~nata politika, vrabotuvaweto, politikata na stipendirawe, politikata za stanovi i semejstva, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanieto i na drugite podra~ja vo soglasnost so zakon.
LIT.: Ministerstvo za trud i socijalna politika na R. Makedonija. Zakon za socijalnata za{tita, Sl. vesnik na RM#, 50/1997, 16/2000 65/2004 i 62/2005. D. D.
28-ta narodna kujna na Ministerstvoto za trud i socijalna politika
Amblemot na SPM
SOCIJALISTI^KA PARTIJA NA MAKEDONIJA politi~ka partija, osnovana na 14. IX 1990 g. Vo prviot parlamentaren sostav (19901994) ima{e ~etvorica pratenici, vo vtoriot (1994 1998) {estmina, vo tretiot (1998 2002) i vo ~etvrtiot (20022006) po eden pratenik i vo pettiot parlamentaren sostav (20062008) trojca pratenici. SPM be{e del od Vladata na RM od 1994 do 1998 g., vo periodot na {irokata koalicija (20012002), kako i od 2006 g. Prv pretsedatel na SPM be{e Kiro Popovski (19901996), a vtor Qubi{a Ivanov (od 1996).
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in Macedonia, 1990 2002, Edition Sigma, Berlin, 2005; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedonske politicke partije, Friedrich Ebert Stiftung, Beograd, 2007. \or. Iv.
SOCIJALNA ZA[TITA organizirana dejnost od dràvata za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koi e izloèn gra|aninot, semejstvoto i grupi naselenie vo tekot na ìvotot, kako {to se: rizici za zdravjeto (bolest, povreda i telesna spre~enost), rizici na stareeweto (starost i preìvuvawe), rizici na maj~instvo i semejstvo, rizici od nevrabotenost i profesionalna neadaptiranost i rizici od neadaptiranost kon socijalnata sredina. Socijalnata za{tita vklu~uva uslugi {to vo ramkite na dolgotrajna stacionarna i institucionalna za{tita vo socijalni institucii, kombinirani so uslugi za zgriùvawe vo zaednicata preku centri za dnevno zgriùvawe i socijalni uslugi za hroni~ni bolni, stari lica i drugi grupacii so specijalni potrebi, kako {to se: du{evnite bolni, mentalno hendikepiranite lica i licata so fi-
SO[KA, Teodor (18761948) botani~ar, koj vo periodot me|u dvete svetski vojni ja prou~uval florata na klisurite vo Makedonija i objavil nekolku floristi~ki trudovi {to se odnesuvaat na klisurite na rekite Vardar, Treska, P~iwa, Bregalnica, Crna Reka, kako i na lokalitetite Jama-Bistra, Kr~in, Bukovi} kaj Gostivar i okolinata na Prilep. Vl. M. SPANA] (Spinacia oleracea L.) ednogodi{no rastenie. Poteknuva od aziskite predeli. Vo Evropa i na Balkanot e prenesen vo XII v. Se odgleduva zaradi listovite, koi se bogati so mineralni materii, posebno so èlezo. Se konsumiraat gotveni Spana} i preraboteni. Studootporno rastenie, se odgleduva naesen, v zima i rano naprolet so direktna seidba. Zastapen e na mali povr{ini. D. J. SPANÊVO rudnik na opalski bre~i, koj se nao|a severozapadno od s. Span~evo, Ko~ansko.
1400
SPASOV
Lociran e vo andezitski tufovi i bre~i dopolnitelno zafateni so hidrotermalni rastvori i opalizirani. Opalskite masi imaat nepravilno izdolèna forma so protegawe sszjji vo dolìna na okolu 2 km, {irina od 400 m, i debelina pome|u 2550 m. Pointenzivna opalizacija se zabeleùva vo isto~niot del na zonata. Opalitite imaat crvena boja opalska bre~a, a opalitiziranite tufovi òltenikava boja. Sodrìnata na SiO2 e od 42 do 85%. Eksploatiraniot opal se koristi glavno kako dodatok vo cementnata industrija.
ja, 14. VIII 1914 Tirana, 12. XI 1989) albanski pisatel i kriti~ar od makedonsko poteklo. Osnovno u~ili{te zavr{il na albanski i na gr~ki jazik vo rodnoto mesto i vo Kor~a. Obrazovanieto go prodolìl vo Kor~a i vo Elbasan. Pred Vtorata svetska vojna bil sorabotnik na poznatite spisanija vo Tirana i vo Romanija, kako {to se ABC#, Bota e Re# (Nov svet#), ARS# i dr. Po Vtorata svetska vojna zavr{il visok kurs za knièvnost vo Institutot za jazik i knièvnost Maksim Gorki# (1960). Svojata naobrazba ja dovr{il vo Firenca (Italija) i vo Moskva (Rusija). Vo eden period bil prosveten inspektor, urednik na Litaratura jone# (Na{a literatura#), Nntori# (Noemvri#), Shkolla e Re# (Novo u~ili{te#) i dr. Avtor e na proza & raskazi, romani, u~ebnici i reporta`ni zapisi. Poznat e i kako antologi~ar, preveduva~, u~ebnikar i sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. Negovite dela se preveduvani na nekolku svetski jazici.
BIBL.: Zo{to?, 1935; Venec na mladosta, 1938; Nevestata bez duvek, 1944; Afrodita, 1944; Tie ne bea sami, 1952; Afrodita povtorno na selo, 1954; Kraj ezero, 1960; Ognovi, 1972; Budewe, 1974; Faklonosci, 1975; Sloboda ili smrt, 1978; Vostanici, 1983; Denes ili nikoga{, 1989; ciklus od pet istoriski romani so naslov Prerodbenici; Pismata na mojot vnuk Arijan vo Tirana, 1992; Ubavicata na Prespa, 1992. LIT.: Gjata Fatmir, Shkrimtari Sterjo Spasse, nr. 12, Tiran[ 1964; Jorgaqi Nasho, Krfijimtaria letrare e Sterjo Spasses para [lirimit, studim n[ librin Nga jeta n[ jet[ , Pse?, Prishtin[, 1968; Qosja Rexhep, Episode letrare, Prishtin[, 1967. A. P.
Aleksandar Spasov
Ilinden Spase
literaturen kriti~ar, literaturen istori~ar, eseist, antologi~ar, univerzitetski profesor, prv redaktor na spisanieto Literaturen zbor#, ~len na DPM od 1951 g., ~len na MANU i na Makedonskiot PEN centar. So svojata kriti~arska aktivnost se javuva kon krajot na ~etiriesettite godini na XX v., so prilog za ostavninata na Ko~o Racin. Sudej}i spored temite {to gi opfa}a negoviot opus, kako i spored postapkata {to ja primenuva pri nivnoto elaborirawe, S. e pred s# literaturen istori~ar, pa potoa kriti~ar i toa so istoriska svest. Negovite trajni nau~ni interesirawa se vrzuvaat za R. @inzifov, bra}ata Petkovi~ i K. Racin.
DELA: Pati{ta na zborot (kritiki i ogledi, 1956), Antologija na sovremenata makedonska poezija (1961), Antologija na sovremenata makedonska poezija i proza (na srpski jazik, 1961), Sovremena makedonska poezija (na slovene~ki jazik, 1963), Sovremena makedonska poezija (na srpski jazik, 1967), Za makedonskata literatura (studii, ogledi i kritiki, 1969), Na{eto prepoznavawe (1971), Istraùvawa i komentari (1977), Zada~a na denot (1979), Ko~o Racin (monografija na francuski jazik, UNESKO, Pariz, 1986), Ko~o Racin (knièvno-istoriski prilozi, 1995), Bra}ata Andreja i Konstantin Petkovi~ (studija, 1996), Makedonsko-slovene~ki knièvno kulturni relacii (1998). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990). V. M.-^.
SPASE, Ilinden Sterjo (Ilinden Spasse Sterjo) (s. Globo~ani, Mala Prespa, Republika Albanija, 1942) pedagog i pisatel. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a diplomiral filologija na Univerzitetot vo Tirana. Doktoriral od oblasta na pedagogijata. Bil stru~en sorabotnik vo Institutot za filologija i obrazovanie i vi{ nau~en sovetnik vo Institutot za pedagogija vo Tirana. Sin na poznatiot albanski pisatel od makedonsko poteklo Sterjo Spase. Od 1964 g. povremeno pi{uva proza (na albanski i na makedonski jazik).
BIBL.: Devojkata od paviljonot, 1970; Obnova, 1972; Im at[ Sterjo, Tiran, 1995; Mojot tatko, Sterjo, 1995. A. P.
SPASI], Vladimir (Pirot, Srbija, 2. X 1892 Belgrad, 16. IV 1972) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska {kola (Jagodina) i Vi{a pedago{ka {kola (Zagreb, 1923). Pedago{ki nauki studiral na Univerzitetot vo Jena (Germanija), kade {to i doktoriral (1927). Rabotel kako sredno{kolski i univerzitetski profesor. Na Filozofskiot fakultet vo Skopje predaval Metodika na osnovno{kolskata nastava (19581967), vr{ej}i ja istovremeno i funkcijata rakovoditel na Grupata za pedagogija. Najpoznatite trudovi gi napi{al me|u dvete svetski vojni.
BIBL.: Uvod u novu pedagogiku i savremeno vaspitawe, 1929; Uvod u novu {kolu i savremenu nastavu, 1930; Pedago{ki pojam rada ili rad kao op{te vaspitno sredstvo, 1930; Stara i nova {kola, 1935 i dr. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976, 75. K. Kamb.
Sterjo Spase
SPASOV, Andrej (Prilep, 11. VIII 1936) in`. arh., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1981 do penzioniraweto vo 2001 g.) po predmeti od oblasta na betonskite konstrukcii (na Arhitektonskiot fakultet), kako i na grade`nite konstrukcii. Magistriral vo IZIIS (1970), a doktoriral vo Belgrad (1979). Objavil pove}e trudovi, me|u koi i ~etiri u~ebnici za Arhitektonskiot i Grade`niot fakultet. Prorektor na Univerzitetot (19881990). Q. T. SPASOV, Atanas (Taskata Serski) (s. Vrawa, Melni~ko, fevruari 1876 Sofija, 7 VII 1923)
1401
SPASE, Sterjo (s. Globo~ani, Mala Prespa, Republika Albani-
SPASOV, Aleksandar (Skopje, 18. VII 1925 Skopje, 27. V 2003)
SPASOV
dr.; kako i vo filmovite: Svetlo sivo#, Zbogum na dvaesettiot vek#, Preku ezeroto#. R. St.
Atanas Spasov
SPASOV, Jordan (s. Kneè, [tipsko, 1875 Kratovsko, 25. VII 1908) kratovski reonski vojvoda. êtnik vo ~etata na Dimo Dedoto. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895). Bil uapsen i ispraten na zato~enie. Po amnestijata vlegol vo ~etata na vojvodata M. Acev (1901). Potoa stanal dolgogodi{en kratovski reonski vojvoda.
LIT.: A. Martulkov, Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija, Skopje, 1954. Al. Tr.
BIBL.: Pogled vo jazikot, Skopje, 1982; Konstantin M. Petkovi~ (jazi~ni i knièvno-istoriski prilozi), Skopje, 1990; (i Irena Savicka) Fonologija na sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 1991; (i Irena Savicka) Fonologija na sovremeniot makedonski jazik, segmentalna i suprasegmentalna, Skopje, 1997; Zna~eweto na gramatikata na Horas G. Lant za afirmacijata na makedonskiot jazik. Serija Pottikot Koneski, 6, Skopje, 2002; Izbrani poglavja od istorijata na makedonskiot jazik. Bojata na jazikot. 12, Skopje, 20052006. G. Cv.
vojvoda na TMORO/VMORO. Po zavr{uvaweto na Pedago{koto u~ili{te vo Ser, bil u~itel i okruèn vojvoda vo Sersko. U~estvuval vo bitkata vo s. Banica koga zaginal Goce Del~ev (21. IV/4. V 1903). Po Ilindenskoto vostanie bil ~len na Serskiot okruèn komitet i serski vojvoda (1904). Po Mladoturskata revolucija stanal ~len na Narodnata federativna partija (19081910). Se zalagal za avtonomija i celovitost na Makedonija, kako piemont na Balkanskata federacija. Zel u~estvo vo Balkanskite (19121913) i vo Prvata svetska vojna (1915-1918). Bil ~len na Privremenoto pretstavni{tvo na Obedinetata biv{a VMRO i potpisnik na Apelot (9. III 1919). Ubien e od privrzanici na Todor Aleksandrov (pri hirur{ka operacija).
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri. Album, Skopje, juni 1950, 45; K. Mihajlov, Taskata Serski, Struma#, No 2, Sofix, 1985, 93106; C. Serafimov, Carxt na poleto, 60 godini od smqrtta na Taskata Serski, Pirinsko delo#, No 158, Blagoevgrad, 7 \li 1983. S. Ml.
SPASOV, Miroslav (Skopje, 2. XII 1964) kompozitor i dirigent. Diplomiral kompozicija i dirigirawe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (1992). Predaval na Univerzitetot vo Kalgari, Kanada (20022003) i na Isto~nomediteranskiot univerzitet vo Famagusta, Kipar (20032005). Od 2005 g. raboti kako profesor na Univerzitetot vo Kil, Velika Britanija. Brojni negovi dela se izveduvani i nagraduvani na festivali vo Evropa i Amerika. B. Ort. SPASOVDEN hristijanski pravoslaven praznik Voznesenie Hristovo (Spasovden). Spa|a vo golemite Gospodovi praznici, se praznuva 40 dena po Veligden i sekoga{ e vo ~etvrtok. êtirieset dena po Voskresenieto Isus im se javuval na svoite u~enici i gi podgotvuval za nivnata idna aktivnost. Vo ovoj period lu|eto s# u{te se pozdravuvaat so pozdravot Hristos voskresna# i si otpozdravuvaat so Vistina voskresna#. Iako kako praznik bil vostanoven u{te vo apostolskite vremiwa, dolgo vreme ne se praznuval oddelno na ~etiriesettiot den od Voskresenieto, tuku vo
Qudmil Spasov
Dragan Spasov
SPASOV, Dragan (Dac) (Skopje, 20. IV 1963) akter. Diplomiral na Otsekot za akterska igra na Fakultetot za dramska umetnost vo Skopje (1991). Od 1992 g. e vo Dramskiot teatar vo Skopje. Nastapuval i na drugi sceni.
ULOGI: Rozenkranc (Rozenkranc i Gildersten se mrtvi#), Zganarel (Don @uan#), Hlestakov (Revizor#), Xango i Crni (Grev ili {pricer#), Ferdinand (Bura#), Mocart (Amadeus#), Platonov (vo istoimenoto delo), Simon (Divo meso#), Tase (Demonot od Debar maalo#) i
SPASOV, Qudmil Aleksandrov (Skopje, 31. H 1952) lingvist, makedonist, profesor na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Diplomiral (1974), magistriral (Leksikata na makedonskata narodna poezija#, 1977) i doktoriral (Preodnosta na glagolite vo makedonskiot jazik#, 1982) na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje, kade {to gi dobil site zvawa: pomlad asistent (1976), asistent (1980), docent (1982), vonreden profesor (1987) i redoven profesor (1992). Gi predaval predmetite sovremen makedonski jazik, fonologija na makedonskiot jazik, istorija na makedonskiot jazik i op{ta lingvistika. U~estvuval na razni me|unarodni i doma{ni simpoziumi, seminari i proekti. ^len e na Makedonskata komisija za fonetika i fonologija i pretsedatel na Me|unarodnata aspektolo{ka komisija pri Me|unarodniot slavisti~ki komitet. Bil prodekan na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici i pretsedatel na Sovetot za razvoj i finansirawe na visokoto obrazovanie na RM. Avtor e na pove}e nau~ni i stru~ni trudovi, me|u koi (vo koavtorstvo so I. Savicka) i na prvata Fonologija na sovremeniot makedonski standarden jazik# (1991).
Ikona: Voznesenie Hristovo#, crkva Sv. Petka#, Malovi{ta (XIX v.)
1402
SPECIJALNI
Pedesetnicata, kade {to bile sleani pove}e spomeni. Na ovoj den lu|eto gi posetuvaat crkvite {to go nosat imeto Sv. Spas# i nosat podaroci, a nekoi prespivaat pod ikonata.
LIT.: Lazar Mirkovi}, Heortologija, Beograd, 1961. M. Kit.
èvnost). Raboti vo Makedonsko radio (vo emisiite za deca na albanski jazik). Pi{uva poezija i proza za deca i za vozrasni. ^len e na DPM (1984).
BIBL.: Nasmevka na okarinite, poezija, 1981; Vinoìto na slobodata, poezija, 1982; Bumbari na zelenilo, 1984; Decata minuvaat pod vinoìto, poezija, 1988; Nobelovci za decata, proza, 1989; Mojata livada, poezija, 1989; Nad izvorot, 1992; Decata igraat pod sonceto, 1994; Taga za detstvoto, 1995; âsovnikot na detskite sni{ta, 1996. A. P.
Milan Spasovski
K-1 vo Skopje (1975). Na olimpiskite igri vo Augzburg (Germanija, 1972) zazel devetto mesto. Bil izbran za najdobar sportist na D. S. Makedonija (1972).
Suzana Spasovska
SPASOVSKA, Suzana (Skopje, 24. VIII 1964) interpretatorka na narodna i popularna muzika. U{te od dete nastapuvala vo golem broj horski ansambli i peja~ki grupi. Podocna postignala izvonredna peja~ka kariera, interpretiraj}i nekolku stotini narodni i avtorski folk pesni. Gostuvala vo nekolku desetini zemji od celiot svet, a nastapuvala i so ansamblot Tanec# vo mnogu svetski koncertni sali, me|u koi i vo Sidnejskata operska ku}a (2003). Nejziniot kristalno ~ist glas, besprekornata intonativna sigurnost i ~uvstvoto za interpretacija ja promoviraa vo vrvna interpretatorka na biserite na makedonskiot muzi~ki folklor. M. Kol. SPASOVSKI, Mijal~o (s. Odreno, Kriva Palanka, 1. X 1935) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990 do penzioniraweto vo 2001 g.) po predmetite od oblasta na èleznicite. Na Fakultetot do{ol vo 1975 g. od Makedonskite èleznici, vo ~ii proekti u~estvuval i ponatamu, kako konsultant. Usovr{il metod za sanacija na drveni pragovi, a patentiral i nov vid prag (1994), uspe{no primenuvan od M@. Q. T. SPASOVSKI, Milan (Skopje, 24. III 1951) kajakar na divi vodi. Zavr{il Elektroma{inski u~ili{ten centar vo Skopje (1970). Bil ~len na KK Mir~e Acev# vo Skopje (od 1965). Toj e pove}ekraten juniorski i seniorski prvak na Jugoslavija vo spust i slalom na divi vodi (19681974). Uspe{no nastapil na sedum me|unarodni natprevari (19691974). Bil u~esnik na nekolku svetski prvenstva, a negov najdobar rezultat e {estoto mesto vo slalom 3
SPECIJALIZACIJA VO ZEMJODELSTVOTO raspredelba na zemjodelskoto proizvodstvo po granki, na proizvodite vo sekoja granka i utvrduvawe na nivniot odnos vo vkupnoto pazarno proizvodstvo. Zavisi od prirodnite uslovi, od rasporedot na prerabotuva~kata industrija, od vnatre{nata i me|unarodnata razmena na zemjodelskite proizvodi itn. Indeksot na specijalizacija se presmetuva po formulata, kade {to pretstavuva zbir na kvadratite na procentualnoto u~estvo na oddelni proizvodi vo vrednosta na proizvodstvoto. Dr. \o{. SPECIJALNA PEDAGOGIJA v. defektologija. SPECIJALNI BOLNICI VO RM: a) Ginekolo{ko-aku{erski: 1) Specijalnata bolnica za ginekologija i aku{erstvo âir# vo Skopje ja prodolùva rabotata na Gradskiot rodilen dom (formiran vo 1945/46 g. i urnat vo zemjotresot), od 1964 raboti vo novoizgraden sovremen objekt kako Ginekolo{ko-aku{ersko odd. vo sostav na Gradskata bolnica. Taa e i nastavna baza na Med. f.; 2) Specijalnata bolnica za ginekologija i aku{erstvo ,,Mala Bogorodica# Sistina vo Skopje e prvata privatna specijalisti~ka ustanova so site sovremeni funkcionalni odd. i odd. za humana reprodukcija i embriologija. b) JZO Gerontolo{ki zavod 13 Noemvri# vo Skopje, od 1958 g. kako Dom za stari, a vo 1964 g. vo Zloku}ani e izgraden nov (so donacija od [vedska) pod rakovod-
Stevo Spasovski
SPASOVSKI, Stevo (Skopje, 25. XI 1940 30. III 20008) akter. ^len vo Mladinsko-detskiot teatar (19591962), vo Dramata na MNT (19621964), a od 1964 g. do penzioniraweto vo Dramskiot teatar vo Skopje. Nastapuval i vo TV drami, vo serii, na radioto i na filmot.
ULOGI: Aleksej (Sre}en pat#), Bo{ko (Begalka#), Vladimir (Vladimir i Kosara#), Hercog (Divo meso#), Ice Terzijata (Jane Zadrogaz#), Strezo (Tetovirani du{i#), Petar (Kula Vavilonska#), Haxi Slavkovi} (Kosan~i}ev venec#). R. St.
Mustafa Spahiu
SPAHIU, Mustafa (Mustafa Spahiu) (s. Mu~ivrce, Kosovska Mitrovica, Kosovo, 1948) novinar i pisatel na albanski jazik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno u~ili{te vo Pri{tina. Diplomiral na Pedago{kata akademija vo Skopje (Grupa za albanski jazik i kni-
Specijalnata bolnica za ginekologija i aku{erstvo âir# vo Skopje
1403
SPECIJALNI
stvo na Roza Nol~eva. Vo 1981 g. vo \. Petrov e izgraden Centar za zgriùvawe na stari lica so direktor Slobodanka Kostova. Od 1988 g. toj prerasnuva vo Gerontolo{ki zavod denes Referenten centar za JIE. v) Detski: 1) Institutot za belodrobni zaboluvawa kaj decata vo Skopje ja prodolùva rabotata na Specijalnata detska bolnica za TBC, formirana vo 1952 g. od d-r K. Milo{evi}. Vo 1970 g. prerasnuva vo Institut (direktor: d-r D. Teodosievski). Nastavna baza na Med. f.; 2) Specijalnata detska bolnica Sv. Stefan# vo Ohrid, formirana vo 1960/61 g. kako Centar za rehabilitacija na deca zaboleni od revmati~ni bolesti. Denes e Centar za prodolèno bolni~ko lekuvawe i rehabilitacija na deca. g) Nevropsihijatriski: 1) Nevropsihijatriskata bolnica vo Demir Hisar (formirana vo 1952 g.); 2) JZO Psihijatriska bolnica Skopje# vo Skopje, kako nevropsihijatriska bolnica Bardovci# (raboti od 1955 g. pod rakovodstvo na d-r B. Niketi}). Ima pove}e funkcionalni celini; nastavna baza na Med. f.; 3) Nevropsihijatriskata bolnica vo Negorci, raboti od 1970/71. d) JZO Specijalna bolnica za ortopedija i traumatologija Sv. Erazmo# vo Ohrid (od 2000), izgradena kako lekuvali{te za TBC na koskite vo 1948 g. Od 1950 g. raboti kako Specijalna bolnica za kosnozglobna TBC so 80 posteli. Vo 1978 g. e preimenuvana vo Specijalna bolnica za ortopedska traumatologija i kosnozglobna TBC (so 350 posteli). Od 1980 vo svojot sostav ima i Centar za paraplegii. |) Kardiohirur{ka klinika Filip Vtori# vo Skopje, formirana vo 2002 g. so oddeluvawe na Oddelenie za kardiohirurgija od VB. e) JZO Zavod za fizikalna medicina i rehabilitacija vo Skopje, formiran vo 1956 g. vo Star ured# pod imeto Zavod za rehabilitacija. Prv direktor d-r B. Pop-Trajkovi}. Od 1963 e vo nov objekt. Nastavna baza na Med. f.
LIT.: Zlatan Xikov, Ginekolo{ko-aku{erska klinika: 1947-1992, Skopje, 1992; Pet godini ìvoten blesok, Skopje, 2006; M. [umkovski, Kozle gi pomiri [vedska i Norve{ka, Vox Medici#, mart 2006, Skopje; JZO Specijalna bolnica Sv. Erazmo#Ohrid, Bitola, 2000; 50 Godini JZO Zavod za fizikalna medicina i rehabilitacija, Skopje, 2006. Sl. M. P.
U~enici od u~ili{teto za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid Dimitar Vlahov#
SPECIJALNI UÎLI[TA VO MAKEDONIJA vospitnoobrazovni ustanovi nameneti za decata i mladite so posebni potrebi, odnosno so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvitok. Specijalnoto {kolstvo vo Make1404
donija beleì poseben razvoj po Osloboduvaweto. Donesena e soodvetna normativno-pravna regulativa, sozdadena e mreà na ustanovi za socijalna za{tita i za vospitanie i obrazovanie na ovie lica, vospostaven e sistem na stru~na kategorizacija, osposoben e soodveten stru~en kadar, razre{eni se i pove}e drugi problemi. Prvata ustanova za specijalno vospitanie i obrazovanie vo Makedonija e osnovana vo 1949 g. vo Skopje (s. Petrovec), od 1951 g. dislocirana vo Bitola pod imeto Zavod za defektni deca, vo koja organizirano vospitanie i obrazovanie dobivale re~isi site kategorii deca so pre~ki vo razvojot (gluvi, slepi, logopati i mentalno retardirani). Podocna kon vospitanieto i obrazovanieto na ovie deca se pristapuva diferencirano. Vo 1954 g. e osnovano U~ili{te za slepi deca. Se otvoraat i specijalni osnovni u~ili{ta za lesno mentalno retardirani deca vo Prilep, vo Bitola, vo Skopje, vo Veles i vo strumi~koto Novo Selo. Vo 1961 g. e donesen poseben Zakon za specijalnite u~ili{ta, so koj se reguliraat pra{awata na specijalnoto vospitanie i obrazovanie. Vo 1993 g. pri Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet se otvoraat studii po defektologija, koi po nekolku godini se osamostojuvaat vo Institut za defektologija. Vo 1998 g. rabotat 9 ustanovi za mentalno retardirani lica (2.005 u~enici), 4 ustanovi za lica so o{teten sluh (1.484 u~enici), edna ustanova za deca i mladinci so o{teten vid (46 u~enici) i edna ustanova za rehabilitacija na telesno invalidni lica (60 u~enici). Vo u~ebnata 2001/02 g. vo specijalnite osnovni u~ili{ta i vo specijalnite paralelki na osnovnite u~ili{ta se {koluvaat 1.290 u~enici (243 nastavnici), a vo 4 specijalni sredni u~ili{ta (Skopje 3 i [tip 1) 297 u~enici so 64 nastavnici.
LIT.: Q. Ajdinski, V. Andreevski, 50 godini za{tita, rehabilitacija i obrazovanie na lica so pre~ki vo razvojot vo Republika Makedonija, Skopje, 2001. K. Kamb.
Ilinka Spirevska
SPIREVSKA, Ilinka Mitova (s. Velmevci, Ki~evsko, 15. VII 1940) hemi~ar, redoven profesor na PMF, Institut za hemija (1994), vo penzija od 2005 g. Diplomirala (1965) na TMF vo Skopje, magistrirala (1976) na PMF vo Belgrad, a doktorirala (1982) na TMF vo Belgrad. Za docent na Hemiskiot fakultet e izbrana vo 1967 g. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na analiti~kata hemija i ìvotnata sredina. Avtor/koavtor e na 3 univerzitetski u~ebnici i u~ebni pomagala i na dva sredno{kolski u~ebnika. Glaven interes vo nau~nata rabota $ se instrumentalnite (elektroanaliti~ki, spektrofotometriski, hromatografski) metodi za analiza na tragi, kako i prou~uvaweto na odnesuvaweto i reakciite na organski soedinenija vo nevodni rastvori. Ima objaveno {eesetina nau~ni trudovi (edna tretina vo internacionalni spisanija), a na nau~ni sobiri prezentirala nad 110 soop{tenija. U~estvuvala vo obrabotkata na 17 nau~noistraùva~ki proekti (na 3 bila rakovoditel). Bila rakovoditel na Zavodot za analiti~ka hemija i na dvopredmetnite studii po biologija-hemija.
Blagoja SpirkoskiXumerko
SPIRKOSKI-XUMERKO, Blagoja (Prilep, 6. II 1946) dramski i filmski akter. Vo Narodniot teatar Vojdan êrnodrinski# vo Prilep e od 1966 g. Nastapuva i
SPOGODBA
vo proekti na drugi sceni niz Republikata. Publikata go poznava kako komi~ar, iako vo negoviot akterski sta` ima uspe{no tolkuvano i dramski likovi.
ULOGI: Cvetko (Od glaata si patime#), Simon (Divo meso#), Itar Pejo (Solunski patrdii#), Siljan [trkot (Letni Siljane#), Kosta Sarufte (vo istoimenoto delo), Jon~e (Gradskiot saat#) i dr. Nastapil vo filmovite: Olovna brigada#; Neli ti rekov#; Jazol# i dr. R. St.
muvawe na pove}e dramski pretstavi. Gostuval vo nekolku evropski zemji (Avstrija, Germanija, ê{ka), kade {to izveduval i snimil dela od makedonski kompozitori. F. M. SPIROSKI, Mirko @ivkov (s. Le{ok, Tetovsko, 3. II 1948) fiziolog, redoven prof. po imunologija i humana genetika na Med. f. vo Skopje. Medicina zavr{il vo Skopje. Magistriral i doktoriral na Institutot za fiziologija pri Med. f. vo Skopje. Osnova~ e i direktor na Institutot za imunologija (2000). Objavil nad 100 truda, 3 monografii i 4 praktikumi. D. S.-B. SPOGODBA ZA STABILIZACIJA I ASOCIJACIJA nov tip dogovor, razli~en od spogodbata za asocijacija, so koj pravno se voobli~uva odnosot na stabilizacija i asocijacija na dràvite od Zapadniot Balkan so EZ i dràvite-~lenki na EU. Prvata vakva spogodba ja sklu~uva RM. Vo svetlinata na ulogata {to RM ja ima vo tekot na napadite na NATO vrz SRJ, na 8. IV 1999 g. Ministerskiot sovet ja pokanuva Evropskata komisija da podgotvi izve{taj za podignuvawe na dogovornite odnosi pome|u RM i EU. Sleduvaat zaklu~ocite na Ministerskiot sovet od 31. V 1999 g. vo koi e konstatirana namerata na Komisijata na pretstojnata sednica na Sovetot na 21. VI 1999 g. da podnese studija-izve{taj za podobnosta na RM za zapo~nuvawe pregovori za nov vid dogovor spogodba za stabilizacija i asocijacija#. Na 24. I 2000 g. Ministerskiot sovet gi odobruva predlog-upatstvata na Komisijata za dobivawe mandat za po~etok na pregovori so RM. Pregovorite se otvoraat na 8. III 2000 g., vo vremeto na prestojot na Komesarot za nadvore{ni odnosi na EU Kris Paten vo Skopje. Spogodbata se parafira na marginite na Zagrepskiot samit (24. XI 2000), se potpi{uva na marginite na Ministerskiot sovet vo Luksemburg (10. IV 2001) i po zaokruùvaweto na neophodnite ratifikacioni proceduri stapuva vo sila na 1. IV 2004 g.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Me|unarodno-pravni aspekti na Spogodbata za stabilizirawe i pridruùvawe na RM so EZ i so dràvite-~lenki na EU, Delovno pravo#, br.3-4, Skopje, 2001. T. Petr.
SPIROV, Aleksandar Hristov (Bitola, 27. VII 1928) polkovnik, spec. po ORL, redoven prof. na VMA. Medicina zavr{il vo Skopje (1955) i specijalizacija na VMA vo Belgrad (1965). Doktoriral vo 1975 g. na Med. f. vo Skopje. Na~alnik na ORL odd. vo VB (1965 1988). Izveduval nastava i na Med. f. vo Skopje. Ima objaveno nad 80 stru~ni trudovi. Sl. M. P.
Nina Spirova
tuvala so najpoznatite makedonski avtori i aranèri (D. \.-[pato, Q. Bran|olica i dr.). Snimila nad 80 kompozicii za muzi~kata produkcija na MRT, od koi pogolemiot broj stanale hitovi (Ezero moe#, Dale~en kraj#, Pelisterski o~i#, Na ovoj den#, MolM. Kol. ~i i ti# i dr.). SPIROVSKI, Aleksandar (Prilep 1927) general-polkovnik na JNA. Zavr{il [kola za aktivni oficeri na PAA vo 1951 g. Oficerskata dol`nost vo JNA ja zapo~nal kako komandir na vod i na ~eta. Bil komandant na divizion i na polk, na~alnik na {tab i komandant na divizija. Zavr{il VVA na JNA i [kola na narodnata odbrana. Vr{el dol`nost komandant na Prvata armija na JNA.
Boris Spirov
LIT.: Vojni leksikon, Beograd, 1981, 1058. V. St.
SPIROV, Boris (s. Br`dani, Ki~evsko, 22. IX 1897 Sofija, Bugarija 19. X 1974) lekar, revolucioner, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Lajpcig (Germanija) vo 1928 g. Eden od prvite 19 nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje, kade {to predaval istorija na medicinata. Patriot i revolucioner, koj bugarskite vlasti go osudile na smrt (1943), no smrtnata kazna mu bila zameneta so doìvotna robija. ^len na ASNOM (1944), sekretar na Pretsedatelstvoto na Prezidiumot na ASNOM, Minister za socijalni griì, pretsedatel na MLD (19451948), a vo 1946 g. bil izbran za pretsedatel na Ustavotvornoto sobranie na RM. Br. N. SPIROVA, Nina (Prilep, 26. X 1938) interpretatorka na popularna muzika. Ispolnuvala i snimila poznati hitovi od svetski avtori (X. Ger{vin, G. Erol, Livingston, K. Porter i dr.), peela obrabotki na makedonski narodni pesni (Bog da bie koj prv spomna#, Pileto mi pee#, Ne si go prodavaj Koqo# i dr.), no glavniot beleg go ostavila na poleto na popularnata muzika. U~estvuvala na prvite izdanija na Skopskiot zabaven festival. Sorabo-
Kiril Spirovski
SPIROVSKI, Kiril (Veles, 14. II 1918 Skopje, 9. I 2004) dirigent. Studiite po dirigirawe gi zapo~nal vo Praga, a gi zavr{il vo 1950 g. na Muzi~kata akademija zo Zagreb. Dirigent vo Operata i Baletot na MNT od 1950 do 1956 i od 1982 do 1984 g. Vo periodot 19631977 g. bil direktor na Koncertnata direkcija na Makedonija, a izvesno vreme rabotel vo Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. Pri svojot anga`man vo Operata na MNT postavil i dirigiral pove}e operski (Nikola [ubi}-Zrinski, Aida, Evgenij Onegin, Ero od onoj svet) i baletski dela (Valpurgiska no}, Polovecki logor, Makedonska povest, Bah~isarajska fontana). U~estvuval vo muzi~koto ofor-
SPOGODBA ME\U KPG I MAKEDONSKIOT NARODNOOSLOBODITELEN FRONT NA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (NOF, 1946) spogodba sklu~ena za obedinuvawe za zaedni~ka borba za prezemawe na
1405
SPOGODBA
vlasta i za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe vo Grcija. Po Spogodbata (21. XI 1946) NOF se stavil pod rakovodstvoto na KPG, NOMS se obedinil so EPON, makedonskite partizanski edinici se obedinile so gr~kite pod rakovodstvoto na KPG. Zaradi postignuvawe na postavenata nacionalna cel, NOF se otkaàl od avtonomnosta vo politi~koto dejstvuvawe, prifa}aj}i ja rakovodnata uloga na KPG.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedoncite i odnosite na KPJ i KPG (19451949), Skopje, 1995. St. Kis.
SPOGODBA ME\U KPJ I KPG (14. X 1946) so cel makedonskata partiska organizacija od Egejskiot del na Makedonija da se stavi pod rakovodstvo na KPG, da se vospostavi edinstvo na makedonskoto i na gr~koto partizansko dvièwe i da se formira centralno rakovodstvo na NOF na ~elo so Mihajlo Keramit~iev i Paskal Mitrevski. So Spogodbata makedonskoto nacionalno dvièwe bilo celosno pot~ineto na KPG.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedoncite i odnosite na KPJ i KPG (19451949), Skopje, 1995. St. Kis.
P. Mazev: detaq od Monumentalniot mozaik vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1980)
Spomen-kapela, Kajmak~alan
SPOMEN-KAPELI sakralni objekti {to vo svojata arhitektonska struktura obedinuvaat elementi od crkovnoto graditelstvo, nadgradeni so slobodni (~esto ekspresivni) formi, kako i so formi od folklornata arhitektura, komponirani slobodno i bez obvrzuva~ka konotacija. Vo golem broj se gradeni kako sakralni objekti (crkvi), so prepoznatliva ikonografska dispozicija, no ~esto sodràt razni elementi, poradi {to pove}e upatuvaat na spomenici otkolku na sakralni objekti. Ovoj vid objekti pretstavuvale omileno izrazno sredstvo za arhitektite vo Makedonija od periodot me|u dvete svetski vojni, koga i bile brojK. Gr. no gradeni. SPOMEN-KOSTURNICI specifi~en vid objekti, koi vo svojata struktura obedinuvaat formalno-oblikovni iskustva od crkovnoto graditelstvo, no
1406
nadgradeno vo estetska smisla so slobodno interpretirani elementi {to pridonesuvaat za nivnata simboli~na sodrìna. Tie pretstavuvaat poseben vid kapeli-crkvi-grobnici, vo koi se poloèni koski na padnati vojnici ili na civili {to bile `rtvi na odredeni voeni dejstva. Vo Makedonija po~nuvaat da se gradat vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940), koga imale funkcija na maksimalna afirmacija na golemosrpskata nacionalna komponenta na novosozdadenata dràva, preku koja se iskaùvale otvorenite aspiracii za celosno vladeewe so makedonskiot duhoven prostor. Kako tip objekti, svojata afirmacija ja doìvuvaat posebno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna (1945), koga se primenuvani vo podolg vremenski period kako omileno sredstvo za glorifikacija na odredeni istoriski nastani svrzani za NOB. Kako dela na novite vremiwa, naj~esto se vo korelacija so sovremenite tekovi na likovnata monumentalna K. Gr. umetnost. SPOMEN-CRKVI sakralni objekti (crkvi), izgradeni kako zadu`bini ili vo spomen na odredeni istoriski nastani. Naj~esto po~ituvaat arhitektonska logika i prostorna ikonografija celosno prezemena od crkovnoto graditelstvo. Vo Makedonija, poradi specifi~nosta na op{tite istoriski sostojbi, ovoj vid objekti vo najgolem broj se gradeni vo periodot me|u dvete svetski vojni (1919-1940). K. Gr. SPOROT ZA IMETO NA REPUBLIKA GRCIJA SO RM nesoglasuvawe, zaemno protiv-
re~no tvrdewe na RG i RM {to se izrazuva vo konkretno pobaruvawe na RGr kon RM da ne go upotrebuva imeto Republika Makedonija ne samo vo bilateralnata, tuku i vo sekoja druga me|unarodna komunikacija, odnosno branewe na me|unarodno-pravno zagarantiranoto pravo na makedonskiot narod (politi~ki organiziran vo RM) na samoopredeluvawe ({to go vklu~uva i pravoto na sloboden izbor na imeto na dràvata), t.e. insistirawe na nediskriminacija vo odnos na RM. Sporot postoi od rekonstituiraweto na RM. Sporot RM vo 2008 g. go iznese za re{avawe pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag. Za negovoto re{avawe se primenuva politi~ki (diplomatski) metod pregovori pod pokrovitelstvo na OON, so Rezolucijata 817 (1993) na Sovetot za bezbednost na OON, definirani kako uslov RM da bide primena vo ~lenstvo na OON i obvrska tie da te~at dodeka se upotrebuva privremenata referenca PJRM.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Nekolku fakti vo vrska so vidovite postapki za ~ie sproveduvawe e nadleèn Me|unarodniot sud na pravdata nekolku zaklu~oci vo vrska so vidot na postapkata {to (ne) bi moèla da bide prezemena po povod makedonsko-gr~kiot spor okolu imeto, Zbornik: Evrointegracija idei-sostojbi-realizacija, Skopje, 2002. T. Petr.
Makedonskite reprezentativci na 13-te Paraolimpiski igri vo Peking, Kina (2008)
SPORT I REKREACIJA NA INVALIDITE VO MAKEDONIJA. Tie organizirano zapo~nale so formiraweto na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidite na Makedonija vo Ohrid (1965) i so osnovaweto na dru{tvata vo Skopje, Kumanovo, [tip, Veles, Gostivar, Tetovo, a podocna i vo 11 drugi gradovi. Aktivnostite vo niv se odvivale vo pove}e sportski sekcii vo gradovite, vo Republikata i na me|unarodnite prvenstva i turniri. Najuspe{ni natprevaruva~i se: Branimir Jovanovski, Van~o Karanfilovski, Olivera Nikolovska, Mitko Fidanovski, Toni Sakanarski, Stra{o Kocevski, Neboj{a To{i}, Ruben~o Risteski, Vangel @abev, Jovo Momirovski, Ragmi Arifovski, Vladimir Trkaljanov i drugi. B. J.
SRBINOVSKI
SPORTSKI VE@BI NA PRIPADNICITE NA TMORO/ VMORO. Od osnovaweto na MRO gradskite i selskite komiteti obrnale pogolemo vnimanie kon narodnite formi na sportskite aktivnosti. U~enicite bile pottiknuvani sistematski da gi neguvaat, a gra|anite masovno da se natprevaruvaat na crkovnite i na drugi masovni sobori. So formiraweto na vooruènite ~eti, vo niv povremeno bile organizirani natprevaruvawa vo tr~awe, skokawe od mesto, so zalet i triskok, frlawe kamen, borewe, me~uvawe i borba so stapovi, strelawe so kamen i so oru`je i dr. Bile izveduvani i voeni i takti~ki ve`bi (talimi) i vo u~ili{tata. Vo ovie aktivnosti predni~ele komitetite i ~etite od Bitolskiot vilaet.
LIT.: Du{an Konstantinov, Sportski i voeni ve`bi na pripadnicite na oruènite sili na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija od ilindenskata epopeja (1903) Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura na Makedonija#, Skopje, 1978, 91100. D. S.
bile formirani gradski zdruènija i Sojuz na pedagozite po fizi~ka kultura na Makedonija, na ~elo so pretsedatel (Blagoja Cvetkovski), sega Federacija (od 2002), koja se griì za unapreduvawe na fizi~koto vospitanie, za sportskite i sportsko-rekreativnite aktivnosti, za stru~noto usovr{uvawe na svoite ~lenovi i za razvojot na naukata i primenata na nau~nite soznanija. Vo izminatiot period Sojuzot ima organizirano i golem broj stru~ni i nau~ni sobiri i me|unarodni simpoziumi, a go izdava i stru~noto i nau~no spisanie Fizi~ka D. S. kultura# (od 1975). SPORTSKI SREDBI NA SOLIDARNOSTA (Skopje, 19641971) igri vo znak na poddr{ka na gra|anite od razurnatoto Skopje vo katastrofalniot zemjotres (1963). Prvite sredbi zapo~nale so sve~eno defile na brigadiritesportisti od Jugoslavija i od svetot {to u~estvuvale vo izgradbata na gradot, a potoa bile odràni sportski natprevaruvawa vo: atletika, vaterpolo, velosipedizam, rakomet, ko{arka, gimnastika i plivawe, a vo narednite sredbi i vo: padobranstvo, borewe, kajakarstvo, me~uvawe, moderna gimnastika, strelawe i {ah. Na natprevarite nastapuvale i pove}e poznati sportisti od zemjata i od stranstvo. Od 1971 g. sredbite se odrùvaat samo vo me~uvawe, vo organizacija na Me~uva~kiot klub Rabotni~ki# od Skopje.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport vo SR Makedonija (19451975), Skopje, 1976, 1213. D. S.
Mladen Srbinovi}
SPORTSKI JAVNI GLASILA. U{te vo osmanliskiot period vesnicite objavuvale informacii za sportski nastani vo Makedonija, kako Carigradski vestnik# i Carigradski glasnik# vo Carigrad, Vardar# i Zakonitost# vo Skopje, Rabotni~eska iskra# vo Bitola, Ote~estvo# vo Solun i drugi. So Fiskulturen glasnik# vo Skopje (od 1946) zapo~nalo izleguvaweto i na specijalizirani sportski vesnici, podocna pod razni imiwa. Sportot nao|a svoe mesto i vo elektronskite mediumi, vedna{ po nivnata pojava. Preku dopisni{tva, sportskite nastani od ovie prostori bile objavuvani vo javnite glasila i vo drugite jugoslovenski centri. Vo nekoi od mnogubrojnite dnevni vesnici i vo elektronskite mediumi postojat i posebni sportski redakcii. Vo minatoto se afirmirale golem broj sportski novinari, reporteri i dopisnici: Stojan Trajkovski, Nikola Soldatov, Branko Davidovski, Ivko Pangovski, Goce Sipkovski, Antun Sere~i, Aleksandar Stikov, Nikola Kova~evski, Miodrag Mickovi}, Voin Trajkovski, Zoran Mihajlov, Miroslav Naumovski, Boris Pop-\or~ev, \or|i Stojmenski, Slav~o Tro{anovski, Pavle Damjanov, Slobodan Simi}, Atanas Kostovski, Bo{ko Trpevski, Ivan Mirovski, Zlatko Kalinski i drugi. D. S. SPORTSKI PEDAGOZI stru~ni kadri po fizi~ka kultura. U{te vo pedesettite godini
M. Srbinovi}: Bogorodica so Hristos, mozaik (1992)
SPROSTRANOV, Evtim (Ohrid, 15. I 1868 Sofija, 5. VII 1931) bugarski publicist, literaturen i nau~en rabotnik vo redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija. Se projavuva kako dvojazi~nik, pi{uvaj}i na bugarski i na makedonski jazik. Avtor e na zna~aen Dnevnik#, ostanat vo rakopis (se ~uva vo trezorite na Narodnata biblioteka Kiril i Metodij# i vo Nau~niot arhiv na BAN vo Sofija, od ~ija celina e objaven samo eden del). Negoviot literaturen i nau~en opus e mo{ne bogat i se prostira vrz pove}e oblasti: poezija, proza, esej, lingvistika, etnografija, istorija, folkloristika, prevod. G. T. SRBINOVI], Mladen (s. Su{ica, Gostivarsko, 29. XI 1925 Belgrad, 2009) akademski slikar, redoven ~len na SANU i ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (26. VI 1997). Koga imal pet godini, negovoto semejstvo se preselilo vo Belgrad (1930). Bil u~esnik vo
NOB (1944). Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1951), a podocna rabotel kako asistent po grafika, profesor i dekan na istiot fakultet. U~estvuval na golem broj grupni izlo`bi i priredil golem broj samostojni izlo`bi. @ivee i raboti vo Belgrad.
LIT.: Sowa Abaxieva, Mladen Srbinovi}, Skopje, 2004. S. Ml.
SRBINOVSKI, Jovan (Nepro{teno, Tetovsko, 1948) in`. metalurg, dolgogodi{en direktor na HEK Jugohrom# Jegunovce. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1972). Vo Jugohrom# e od 1972 g., kako inèner, direktor na razvojot, tehni~ki direktor i generalen direktor (od 1991). Izvr{uval pove}e funkcii vo organite na SFRJ. Bil pratenik vo Sobranieto na RM. Avtor e na stru~ni trudovi i inovacii. Sv. H. J. SRBINOVSKI, Lazar Spasov (s. Qubojno, Prespansko 25. III 1933) spec. internist, kardiolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Osnovopolo`nik na prvata koronarna edinica vo RM i dolgogodi{en direktor na Klinikata za kardiologija. Prv vo RM po~nal implantacija na pejs
1407
SRBITE
Lazar Srbinovski
mejkeri, prv po~nal so elektri~na stimulacija na srceto, defibrilacija i kardioverzija. Bil {ef na Katedrata po interna medicina. Ja izgradil i sovremeno ja opremil Klinikata za kardiologija vo Skopje. Avtor e na brojni stru~ni i nau~ni trudovi i organizator na golem broj doma{ni i internacionalni simpoziumi i kongres po kardiologija. Po penzioniraweto otvoril privatna Kardiolo{ka klinika. Br. N. SRBITE VO RM etni~ka zaednica vo RM. Po Balkanskite (1912-1913) i po Prvata svetska vojna (19141918), Vardarskiot del na Makedonija (25.000 km2) bil anektiran od strana na Kralstvoto SHS. Po anektiraweto, preku politikata na kolonizacija, srpskite vlasti se stremele da formiraat srpsko malcinstvo vo Makedonija. Vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191939), Koricata na Pogled#, prvoto spisanie preku t.n. selna srpski jazik vo RM ska (zemjodelska) i t.n. administativna kolonizacija, vo Vardarskiot del na Makedonija bile kolonizirani re~isi 100.000 Srbi, {to pretstavuvalo 10% od celokupnoto naselenie. Vo periodot na Vtorata svetska vojna Bugarija go anektirala pogolemiot del od ovoj del na Makedonija. Bugarskite vlasti vodele politika na proteruvawe na srpskoto kolonizirano naselenie od Makedonija. Vo periodot na Vtorata svetska vojna od Vardarskiot del na Makedonija bile proterani 70.000 Srbi i toa od Skopsko, Kumanovsko, Vele{ko, Strumi~ko, Negotinsko, Kratovsko, [tipsko i itn. Po Vtorata svetska vojna zapo~nal procesot na obnovuvawe na srpskoto malcinstvo vo Makedonija. Vo 1948 g. vo RM ìveele 29.721 Srbi (ili 2,6%), vo 1961 42.728 (3,1%), 1971
1408
46.465 (2,8%), 1994 40.228 (2,07%), a vo 2002 g. 35.939 Srbi (ili 1,78%) od celokupnoto naselenie. Najgolem broj Srbi ìveat vo Skopje (14.298), Kumanovo (9.062), û~er-Sandevo (2.426), Staro Nagori~ani (926), Valandovo (639), Tetovo (604), Rosoman (409), Bitola (541) i [tip (297). Za razlika od drugite malcinstva, vo periodot na DFJ/FNRJ/SFRJ Srbite imaa status na narod. So Ustavot od 2001 g., po privremeniot status na malcinstvo, dobija status na etni~ka zaednica vo RM, so priznati i zagarantirani nacionalni prava. Srpskiot jazik e prisuten vo prosvetata, vo dràvnite elektronski medii (radioto i televizijata) i imaat svoj praznik (Sv Sava). Organizirani se vo politi~ki partii: Demokratska partija na Srbite# (DPS), Demokratskiot sojuz na Srbite (DSS) i Radikalnata partija na Srbite vo Makedonija (RPS).
LIT.: Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje, 1997; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (19131995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.
IZV.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva, kn. treta, Skopje, 2003. \. Malk.
SREBROVA-ILIEVSKA, Pavlina (Skopje, 26. IX 1948) pijanist. Diplomirala na FMU vo Skopje (V. Krpan, 1972), kade {to i magistrirala (V. Krpan, 1982). Koncertirala kako solist i kameren muzi~ar (Pijano-duo âkarSrebrova i dr.). Od 1972 g. nastavnik na MBUC Ilija Nikolovski-Luj#. Od 1994 g. osobeno istaknat pedago{ki rabotnik na RM. Sn. ^.-An.
âs vo Srednoto veterinarno u~ili{te Bra}a Miladinovci# vo Dra~evo, Skopsko
SRBI^KA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (X XI v.) eparhija {to se prostirala do najju`niot grad na etni~kata granica me|u Makedonija i Tesalija, so crkovno sedi{te vo Srbica (den. Serfixe). Se spomnuva vo povelbata na Vasilij II kako del od Ohridskata arhiepiskopija, na ju`nata granica. Vo XI v. bila odzemena od Ohridskata arhiepiskopija i prezemena od Solunskata mitropolija na Carigradskata patrijar{ija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
SREDNI VETERINARNI UÎLI[TA. Prvoto veterinarno u~ili{te (tehnikum) e otvoreno vo Skopje (19461954), potoa premesteno vo Bitola (19541968). U~ili{teto go zavr{ile vkupno 665 veterinarni tehni~ari, od koi 261 se vrabotile kako veterinarni tehni~ari, a ostanatite 90 zavr{ile Fakultet za veterinarna medicina i drugi fakulteti. Vo u~ebnata 1980/81 g. se otvoreni dve paralelki za veterinarni tehni~ari vo srednite zemjodelski u~ili{ta vo Bitola i Tetovo, a vo narednata u~ebna godina po edna paralelka vo Bitola i Tetovo i dve paralelki vo Sveti Nikole. Isto taka, otvoreno e sredno veterinarno u~ili{te i vo Dra~evo, Skopsko. M. D. J. B. SREDNI UÎLI[TA VO MAKEDONIJA vospitno-obrazovni ustanovi za sredno obrazovanie. Moàt da bidat javni i privatni. Javni sredni u~ili{ta osnovaat sovetite na op{tinite, Sovetot na grad Skopje i Vladata. Privatno sredno u~ili{te moè da osnove doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice so odobrenie od Vladata. Vospitnoobrazovnata dejnost vo srednite u~ili{ta se ostvaruva spored nastavni planovi i programi {to po predlog na (v.) Biroto za obrazovanie gi donesuva resorniot minister. Vo Makedonija postojat slednite vidovi sredni u~ili{ta: (v.) gimnazija, sredno stru~no u~ili{te, sredno umetni~ko u~ili{te i specijalno sredno u~ili{te (za mladite so posebni potrebi). Vo srednite u~ili{ta se zapi{uvaat u~enici
SREBROV, Orce (Veles, 16. XII 1909 Skopje, 1995) pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe, u~esnik vo NOB. ^len na SKOJ od 1924, a na KPJ od 1928 g. Organizator na oruènoto vostanie vo Veles (1941). Bil uapsen (1942) i interniran vo û~uligovo, Bugarija, kade {to ostanal do 1944. Borec na Pettata i na Osmata MNOUB. Po Osloboduvaweto vr{el razni dràvni funkcii. Osuden bil po IB i kaznata ja izdrùval na Goli Otok.
SRIVASTAVA
ta, harmonija, kontrapunkt) i svirewe na muzi~ki instrumenti (violina, violon~elo, kontrabas, pijano, flejta, oboa, klarinet, fagot, truba, horna i trombon), kamerna muzika, kako i niza op{toobrazovni predmeti. Od 2004 g. direktor na ova u~ili{te e Dimitar Mitevski. So svoite javni nastapi go zbogatuva muzi~kiot J. T. ìvot vo gradot. SREDNOVEKOVNA MAKEDONSKA DR@AVA v. Samuilovo Carstvo. SREDNOVEKOVNIOT NAKIT OD MAKEDONIJA, pokraj kerami~kiot i numizmati~kiot arheolo{ki materijal, spa|a me|u najzastapenite i relativno ~esto prou~uvanite arheolo{ki ostatoci od toa vreme. Toj poteknuva glavno od stotinata istraèni nekropoli vo koi pretstavuva dominanten naod, poretko od naselbinskite sloevi, dodeka najluksuznite primeroci se najdeni vo nekolkute depoa so skapocenosti sokrieni vo nemirnite vremiwa na XIV vek. Negovata upotreba ja ozna~uva estetskata, bra~nata, statusnata ili hierarhiskata uloga, profesionalnata, heraldi~kata i sfragisti~kata namena, konfesionalnata, amuletskata i memorijalnata simbolika.
Lit.: E. Maneva, Srednovekoven nakit od Makedonija, Skopje 1992; Ead., Ancient Jewellry from Macedonia, Middel Ages, Skopje, 2005; Ead., Ancient Jewellry from Macedonia, Vodoca Necropolis, Skopje 2007 etc. E. M.
bile formirani I, II i III, a na 1. mart i IV armija na NOVJ. Vo januari 1945 g. XV MNOUK bil prefrlen vo Zemun za Sremskiot front. Formaciski vlegol vo sostavot na Prvata armija. Brojnata sostojba na korpusot na 21 januari iznesuvala 15.400 borci i stare{ini. Vo tekot na mart 1945 g. na korpusot formaciski mu se pridodadeni I i II makedonska artileriska brigada. Borcite bile vooruèni so novo, posovremeno oru`je dobieno od sovetskata armija. Makedonskiot XV korpus vo sostav od 42. i 48. makedonska divizija i I i II Makedonska artileriska brigada na Sremskiot front u~estvuvale so okolu 25.000 borci i stare{ini. Frontot bil probien na 13. IV 1945, edinicite gi prodolìle borbite do kone~noto osloboduvawe na Jugoslavija.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (Makedonski) udarni korpus NOVJ, Beograd, 1983. V. St.
Gimnazijata Josip Broz Tito# vo Bitola
so zavr{eno osnovno obrazovanie. [koluvaweto e zadolìtelno (od 2008 g.) i trae 4 godini (samo vo nekoi stru~ni u~ili{ta e tri godini) i zavr{uva so polagawe zavr{en ispit ili matura. Nameneti se za populacijata na vozrast od 16 do 20 godini. Brojot na srednite u~ili{ta vo Makedonija se dviì me|u 91 i 95 u~ili{ta. Vo u~ebnata 2005/06 g. rabotele 91 javni sredni u~ili{ta i 3 privatni sredni u~ili{ta. Vo tekot na istoriskiot razvoj postoele pove}e vidovi sredni u~ili{ta, razli~no organizirani i so razli~no vremetraewe na {koluvaweto. Vo periodot na (v.) naso~enoto obrazovanie bilo konstituirano edinstveno sredno u~ili{te (u~ili{ten centar), koe davalo i op{to i stru~no obrazovanie (v. Gimnazija; Stru~no obrazovanie).
LIT.: K. Kamberski, Srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, Skopje, 55, 2002. K. Kamb.
SRE]NA NOVA 49# igran film vo reìja na Stole Popov. Eden od najdobrite makedonski filmovi, problemski, stilski i narativno doveden do sovr{enstvo. Dejstvoto e locirano vo prvite povoeni godini, koga vo zemjata divee{e fantomot na Informbiroto i koga vo imeto na za{titata na dràvnosta se uni{tuva{e opstanokot na celi semejstva. Dobitnik na Golemata zlatna arena. G. V.
Artilercite na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ na Sremskiot front (1945)
SREDNO MUZI^KO UÎLI[TE, [TIP osnovano so Re{enie na Narodniot okoliski odbor na gr. [tip, doneseno na 29. VI 1961 g. Za prv direktor e postaven Sergej Mihajlov (18851975). U{te od prvata u~ebna godina se izu~uvale teoriski predmeti (solfe`, teorija na muzika-
SREMSKI FRONT vo Jugoslavija (1945) voen front formiran po Osloboduvaweto na Belgrad, stabiliziran vo vtorata polovina na januari 1945 na linijata Mohovo isto~no od Tovarnik zapadno od [id Ilinci reka Bosut Batrovci. Vo januari 1945 g. so naredba na VK na NOVJ
SRIVASTAVA, Hari M. (Indija, 1940) profesor na Oddelot za matematika i statistika na Univerzitetot Viktorija vo Kanada. Nau~niot interes naso~en kon realna i kompleksna analiza, teorija na analiti~kite broevi i dr. Zaedni~ki trudovi so brojni matemati~ari, fizi~ari, statis1409
SREDNOVEKOVEN NAKIT
SREDNOVEKOVEN NAKIT
Nau{nici, s. Kore{nica, Demirkapisko (srebro, X-XI v.)
Nau{nica, Crkvi{te, s. Orizari, Ko~anansko (pozlata, polubesceneti kamewa, XIV v.)
Nau{nica, Crkvi{te, s. Orizari, Ko~ansko (pozlata, polubesceneti kamewa, XIV v.)
Nau{nica, s. Usje, Skopsko Muzej na Makedonija (XIV v.)
Nau{nici, s. Vitoli{te, Mariovsko Muzejot vo Prilep (emajl, XII v.)
Nau{nici, Crkvi{te, s. Orizari, Ko~ansko (pozlata, polubesceneti kamewa, XIV v.)
Nau{nica, \uri{te, Svetinikolsko (zlato, XIV v.)
Agrafa, depo Sv. Atanas#, Varo{, Prilepsko (srebro, ukrasni kamewe, XIV v.)
Medaljon, \uri{te, Svetinikolsko (zlato, alamandini, XIV v.)
Blagorodni~ki prsten-pe~at so grb (volk, {tit i bode`) i natpis so imeto Hlpen, Muzejot vo Strumica (XIV v.)
Prsten-pe~at na vitezot od redot na Drakonot, Muzejot vo Strumica (XV v.)
Vojni~ki prsten-pe~at, so amblem na posadata od frla~kite postrojki Skorpioni#, Muzejot vo Strumica (krajot na XIV po~etokot na XV v.)
1410
Uredila: prof. d-r Elica Maneva
SRPSKO-MAKEDONSKI
ti~ari, hemi~ari i dr. Ima objaveno 17 knigi i monografii. Citati od negovite trudovi se nao|aat vo mnogu knigi i spisanija. Matemati~ki koncepti i objekti go nosat negovoto ime, kako, na pr., Srivastavovi polinomi i funkcii, operatori na Srivastava, metoda na Srivastava i dr. ^len e na Indiskata nacionalna akademija, na Belgiskata akademija na naukite i na MANU nadvor od rabotniot sostav.
LIT: Bilten Petnaesetto izborno Sobranie#, Prilozi na kandidati za izbor na ~lenovi na MANU nadvor od rabotniot sostav, Skopje 2006, 143178. Bl. P.
kalnata partija kako reakcija na protivstavuvawata na proektot za Golema Srbija. Propagirala deka Kralstvoto na SHS pretstavuvalo samo Golema Srbija. Za po~esen pretsedatel vo 1925 g. bil izbran Nikola Pa{i}. SRNAO bila raspu{tena vo mart 1929 g.
LIT.: Vl adan J ovanovi , J } ugosl ovenska dr` ava i J na Srbia 1918 u` j 1929, Beograd, 2002. N. Cv.
SRNA (Capreolus capreolus) parnokopiten cica~ od familijata eleni (Cervidae), so dolìna na teloto do 120 cm i teìna do 35 kg. Kaj nas se sre}ava vo ridskoplaninskite reSrna gioni.
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. MitchellJones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
SRODSTVO kulturno definirani odnosi pome|u individuite, obi~no vospostaveni niz familijarni vrski, no i preku srodstvo so brak ili po mleko. Vo srodstvoto po brak ili svatovstvo doa|a do socijalno zdruùvawe preku dve li~nosti, so koi se povrzuvaat i site ~lenovi na nivnite potesni i po{iroki semejstva. Srodstvoto po mleko, pak, e duhovno srodstvo, nastanato kako rezultat na zadojuvaweto na novorodeno dete od strana na druga èna, a ne od negovata majka. V. P. SRPSKA DEMOKRATSKA LIGA (avgust 1908 1909) organizacija za politi~ko-propagandno dejstvuvawe vo Makedonija. Po pobedata na Mladoturskata revolucija i po voveduvaweto ustavno ureduvawe, Vladata na Srbija go organizirala sozdavaweto na ovaa srpska politi~ka organizacija za politi~ko-propagandno dejstvuvawe vo Makedonija. Ligata barala priznavawe na srpska nacionalnost, srpski vladici na Vele{ko-debarskata i na Ohridskata eparhija za ome|uvawe na srpskite teritorijalni pretenzii vo Makedonija.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~ki partii i organizacii vo Makedonija (1908 1912), Skopje, 1965. M. Min.
SRPSKO-BUGARSKI TAEN DOGOVOR ZA SOJUZ (Belgrad, 30. III / 12. IV 1904). Ilindenskoto vostanie i reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija povlijaele za spogoduvawe na Srbija i na Bugarija za sklu~uvawe dogovor za sojuz. So Dogovorot se obvrzale zaedni~ki, so site raspolo`livi sili, da go branat teritorijalniot integritet, neprikosnovenosta na vladeja~kite dinastii i teritorijalnoto status kvo na Balkanot, da se sprotivstavat na okupacijata na trite vilaeti: Solunskiot, Bitolskiot i Skopskiot od koja bilo dràva. Zazele edinstven stav da ne se dozvoli avtonomija na Makedonija i od Makedonskite Sloveni da se sozdava nova slovenska dràvi~ka# na Balkanot, a trite makedonski vilaeti da gi imenuvaat Makedonija i Stara Srbija, bez teritorijalno razgrani~uvawe. So toa Srbija si obezbedila ednostrano interpretirawe za {ireweto i za pretenziite vo Makedonija. Za spornite pra{awa se dogovorile da gi podnesuvaat za re{avawe pred ruskiot car. Vo istiot den Srbija i Bugarija potpi{ale i javen Dogovorot za prijatelstvo i za ekonomska sorabotka i Zaklu~en protokol.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000; V. orovi, Pregovori o balkanskim savezima, Godi{wica Nikole ûpia, XLVII , Beograd, 1938. M. Min.
îpqak, Vlajko Stojkovi}, Trim~e Trpkovi}, Deli \or|i Nikolaevi}, Jovan Popovi}, Marko Krsti}, Konda Bimba{i, \or|i Zagla, Hekim Toma) i kako ve{ti diplomati (Petar Novakovi}ârdaklija) vo misii vo Petrograd (1804) i vo Carigrad (1805), Petar I~ko (vo misija vo Carigrad, kade {to go sklu~uva I~koviot mir, 1806). Vo srpsko-turskite vojni u~estvuvaat Dimitar Popgeorgiev-Berovski, Iqo Male{evski, Hristo Makedonski, Petar Nikolov Mi{ajkov, \or|ija Pulevski, Grigor Ognenov, \or|i Andonov, Dimitar Trifunov Arnautot itn. Vo XVIII i vo XIX v. se intenziviraat ekonomskite i kulturnoprosvetnite odnosi: Jovan Ne{kovi} u~itelstvuva vo Veles (18971859); Makedonci pe~atat knigi vo Belgrad (Kostadin Dingov Vra~eskija molitvi#, 1849; Gor|ija Pulevski Re~nik od ~etiri jezika#, 1873, i Re~nik od tri jezika#, 1875; Makedonci dobivaat obrazovanie vo Srbija (Dame Gruev, Krste Misirkov, Dimitrija ûpovski, Petar Poparsov i dr.); srpski politi~ari i nau~nici pi{uvaat za Makedonija (Stojan Novakovi}, Andra Gavrilovi}, Jovan Cvii} i dr.). Formiraweto na Kneèvstvoto Srbija zna~i i po~etok na organiziranata propaganda kon Makedonija vrz baza na Na~ertanieto na Ilija Gara{anin# (1844), koga se intenzivira otvoraweto srpski u~ili{ta, distribucijata na srpski u~ebnici, postavuvaweto srpski u~iteli, popovi i vladici, formiraweto srpski dru{tva za propaganda (Sv. Sava#, 1886),
SRPSKA NACIONALNA OMLADINA (SRNAO) (Belgrad, 13. XII 1922 III 1929) srpska organizacija formirana od Radi-
SRPSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI edni od najstarite i najraznovidnite. Se razvivaat niz zgolemeniot interes na srpskite vladeteli za osvojuvawe delovi od Makedonija (vo vtorata polovina na XII v.). Vo 1219 g. eparhiite vo Srbija pod Ohridskata arhiepiskopija se stavaat pod jurisdikcija na novata Srpska crkva, {to predizvikuva ostra reakcija na ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan i vlijae vrz odnosite na dvete crkvi s# do denes. Vo 1345 g. srpskiot kral Stefan Du{an vo Skopje se krunisuva za car na Srbite i na Grcite. Vo dvete srpski vostanija (1804 i 1815) u~estvuvaat i Makedonci kako borci (bra}ata Vel~o i Kuzman Xiki}, \or|i
Teritorijalnoto pro{iruvawe na Srbija (1804&1913)
1411
SRPSKO-CRNOGORSKIOT
otvoraweto konzulati (Solun i Skopje, 1887, i Bitola, 1888); spre~uvaweto na rabotata na U~eni~kata druìna Vardar#, (Belgrad, 1893/1894) ili osnovaweto na makedonskite emigrantski dru{tva (Makedonskiot klub vo Belgrad, 1902 i 1905) i zabrana na nivnite vesnici (Balkanski glasnik# i Avtonomna Makedonija#). Popularizacija na Ilindenskoto vostanie vo Srbija vr{i Srpskata socijaldemokratska partija, nasproti mitinzite na reakcionerno-ekspanzionisti~kite sili. Po Vostanieto se vodat pregovori pome|u pretstavnici na MRO i Vladata na Srbija, no ne e dogovorena nikakva sorabotka, nitu e dozvoleno otvorawe pretstavni{tvo na TMORO vo Belgrad. Vo periodot 19041908 g. vooruèni srpski ~etni~ki grupi (poznati voda~i se Vasilie Trbi}, Jovan Babunski, Jovan Pe{i}, Jovan Dovezenski i dr.) krstosuvaat niz Makedonija. Od 1908 do 1912 g. srpskata propaganda razviva politi~ka i kulturno-sportska aktivnost. Bukure{kiot dogovor (10. VIII 1913) ja potvrduva podelbata na Makedonija. Vardarskiot del na Makedonija $ pripa|a na Srbija, a po Prvata svetska vojna na Kralstvoto na SHS. Velikoto antifa{isti~ko narodnoosloboditelno sobranie na Federalna Srbija na zasedanieto od 912. XI 1944 g. vo Belgrad go pozdravuva konstituiraweto na makedonskata dràva vo Jugoslovenskata federacija i usvojuva dokument za priznavawe na makedonskata dràva. Po raspa|aweto na SFRJ odnosite SkopjeBelgrad se kompleksni: povlekuvawe na JNA od RM (fevruarimart 1992), igri na srpskiot pretsedatel Slobodan Milo{evi} za podelba na RM, pravna obvrska za po~ituvawe na sankciite izre~eni od Sovetot za bezbednost na OON kon SRJ (maj 1992) i fakti~ka potreba za preìvuvawe na krevkata ekonomija na RM, rasporeduvaweto na mirovnite sili na OON na granicata kon SRJ (dekemvri 1992), grani~niot incident kaj ûpino Brdo vo blizinata na Kriva Palanka (juli 1994) s# do potpi{uvaweto na Spogodbata za regulirawe na odnosite i unapreduvawe na sorabotkata pome|u RM i SRJ (8. IV 1996). So nea se vospostavuvaat diplomatski odnosi na ambasadorsko nivo (prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ e Slavko Milosavlevski, a na SRJ vo RM e Zoran Jana~kovi}) i se predviduva formirawe me{ovita ekspertska komisija
1412
zaradi podgotovka na dogovor za opis na dràvnata granica me|u RM i SRJ. Prvata faza od postapkata na utvrduvawe na grani~nata linija pome|u RM i SRJ/RSiCG/ RSr e nejzinoto utvrduvawe vo Dogovorot za protegaweto i opisot na dràvnata granica (Skopje, 23. II 2001 16. VI 2001 g., Trajkovski Ko{tunica), preku definirawe i tekstualno opi{uvawe (vrz osnova na topografska karta vo razmer 1 : 25000) od trome|eto RM, SRJ i RA (grani~na piramida D 24, trigonometriska to~ka so kota (TT k. 2092) do trome|eto RM, SRJ i RB (grani~na piramida 106), vo vkupna dolìna od ok. 280 km. Vtorata faza od postapkata na utvrduvawe na grani~nata linija se sostoi od otstranuvawe na starite znakovi i postavuvawe novi, obeleùvawe, razgrani~uvawe na grani~nata linija me|u RM i SRJ/RSiCG/RSr, odnosno sproveduvawe na Dogovorot za protegawe i opis na dràvnata granica me|u RM i SRJ so nejzino povlekuvawe na terenot, t.e. razgrani~uvawe na dràvnite teritorii na dvete dràvi preku postavuvawe grani~ni znakovi od strana na Me{ovitata komisija formirana vrz osnova na samiot dogovor. Od simboli~noto postavuvawe na grani~niot kamen na trome|eto RM RB RSr (noemvri 2002) vo predvideniot rok za demarkacija vo samiot dogovor (dve godini od stapuvaweto vo sila) grani~ni stolbovi se postaveni samo po dolìnata na grani~nata linija me|u RM i RSr. Privremenoto sobranie na Kosovo na 23. V 2002 nosi Rezolucija za nepriznavawe na Dogovorot za protegawe i opis na granicata. Sobranieto na RM (29. V 2002) nosi Deklaracija za sostojbite na del od severnata granica na RM kon SRJ so koja ja otfrla Rezolucijata. Procesot na odbeleùvaweto na grani~nata linija so Kosovo (dolìna ok. 180 km) e izvr{en po steknuvaweto na nezavisnosta na Kosovo (2008).
IZV.: Gligor Todorovski, Srpski izvori za istorijata na makedonskiot narod, t. 1 19121914, t. 2 19141917, Skopje, 1981; t. 3 1890-1912, Skopje, 1985; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (1990 1999), Skopje, 2005. T. Petr.
prioriteten pravec za dejstvuvawe na Srpskata armija bil kon i na teritorijata na Makedonija. Za postignuvawe na celta vo Tajniot dogovor za sojuz (potpi{an vo Venecija, 3. VI 1876) se predviduvalo sozdavawe i balkanski sojuz so Romanija i so Grcija. Obidot da se pridobijat tie dve balkanski dràvi bil neuspe{en.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralnite dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000. M. Min.
Irena StavoviKavka
STAVOVI-KAVKA, Irena (Krakov, Polska, 1951) istori~ar, direktor na Institutot za politi~ki studii i me|unarodni odnosi na Jagelonskiot univerzitet. Ja prou~uva sovremenata istorija na balkanskite narodi i posebno politikata na Germanija kon Balkanot vo periodot me|u dvete svetski vojni; istraùva~ na minatoto na Makedonija i makedonskoto pra{awe, aspiraciite na sosednite dràvi i politikata na golemite sili. Osven nekolkute knigi, avtor e i na nekolku desetici statii, delovi od monografii i drugi prilozi na oddelni temi od sovremenata istorija na Makedonija i makedonskiot narod. Rakovoditel e na Komisijata za najnovata istorija na slovenskite narodi pri Me|unarodniot slavisti~ki komitet. Nejzinata obemna Istorija na Makedonija# (na polski jazik) e objavena i na makedonski.
BIBL.: Macedonia w polityce panstw balkanskich w XX wieku, Krakw, 1993; Historia Macedonii, Wrocqaw-Warszawa-Krakw, 2000; Istorija na Makedonija, Skopje, 2002; Malcinstvata na Balkanot vo XX vek, Skopje 2004 (so koavtor). S. Ml.
SRPSKO-CRNOGORSKIOT VOEN SOJUZ (1876) I MAKEDONIJA dogovor za vojna za osloboduvawe na hristijanite. Neposredna cel osloboduvawe na srpskiot narod od vlasta na osmanliskata dràva. So dogovorenite strategiski pravci na dejstvuvawe se predviduvalo vojnata da se vodi na celata teritorija na nejzinite balkanski vladenija, a
STAVREV, Branko (Strumica, 1. II 1939) reìser, scenograf, direktor na Dramata na MNT (19791983). Gi zavr{il studiite na Grupata za makedonski jazik so jugoslovenska knièvnost na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo MNT e od 1965 g., a pred toa rabotel vo Strumi~kiot teatar kako akter i reìser (1965 1966).
RE@II: Obidi se vo nade`#, Nedorazbirawe#, Tawa#, Smea niz sokacite#, Damki#, Vekutumu veka ili ìtie Adamovo#, Golemiot skok#, Senkata#, Pus-
STAVRI]
tel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (28. IV 1982 24. IV 1984) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (26. IV 1986, dva mandati).
BIBL.: Dr` avna uprava u del egatskom si stem u , Beograd, 1978; Politi~kiot sistem na socijalisti~koto samoupravuvawe, Skopje, 1981; Makedonski sovremeni politi~ki temi, Skopje, 1995; Nemir i razmisli. Za makedonckite raboti 2001 godina. Zapisi za konfliktot vo 2001 godina vo Republika Makedonija, Skopje. 2002. LIT.: Makedonski vladi, Skopje, 2005, 66-68. S. Ml.
Branko Stavrev
ta zemja#, Stolovi#, Pilikatnik#, Pe~albari#, Vitel#, Zajdisonce#, Kengurski skok#, Yidot, vodata#, Potop#, @ivotot na Galilej#, @enidba#, Revizor#, Galeb#, Idiot# i dr. Gi reìral operite Brazda# i Car Samuil#. Reìral vo: Slova~ka, Italija, SSSR, Bugarija, Srbija i Crna Gora. Avtor e na knigite Delos ili ostrov {to plovi# i Zatvorenik vo oreova lu{pa# i na dramite Obidi se vo nade`# i Leto#. R. St.
STAVRIDIS, Aleksandar Gligorov (Skopje, 15. V 1878 Skopje, 17. I 1953) oftalmolog. Diplomiral medicina vo Bejrut (1904). Osnova~ i sopstvenik na prviot sanatorium privatna bolnica vo Skopje (1912). Noviot sanatorium (1930) e komforna moderna zgrada so prizemje i tri kata, so 20 posteli, dve operacioni sali, rentgen aparat, poliklini~kopriemen del i laboratorija. Al.Stavr. STAVRIDIS, Aleksandar Sotirov (Kwaèvac, Srbija 22. IX 1944) hirurg-urolog, doktor na medicinskite nauki (1986), redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1998). Bil direktor na Klinikata za urologija (20022004). Vovel ekstrakorporalna litotripsija (1991). Objavil dve knigi od oblasta na urolitijazata i nad 80 nau~no-stru~ni truda.
BIBL.: Kalkuloza na bubrezi i nejzinoto lekuvawe, Skopje, 1989; Kalkuloza na urogenitalniot trakt, Ko~ani, 2003. Al. Stavr.
lativni pregledi na sistematizirani i kompjuterski obraboteni analizi spored nomenklaturata vo patologijata. Vovel novi tehniki za vizualizacija na histopatolo{kite i citopatolo{kite odliki so primena na imunoperoksidazniot metod i hibridizacijata in situ. Poseben stru~en interes projavil za ranoto otkrivawe na Ca mammae i za rana detekcija na tiroidnata neoplazija kaj populacija so struma. Direktor na Institutot za radiologija (19871990). ^len na Internacionalnata akademija za citopaK. K.-P. tologija.
Krsto Stavri}
Dragoqub Stavrev
STAVREV, Dragoqub (Skopje, 28. VI 1932 Skopje, 23. XII 2003) politi~ar, op{testvenik i dràvnik. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Bil ~len na SKM (od 1950), ~len na Univerzitetskiot odbor i ~len na Centralniot odbor na Sojuzot na studentite na Jugoslavija, glaven i odgovoren urednik na v. Studentski zbor, sekretar i pretsedatel na CK na Sojuzot na mladinata na Makedonija, ~len na Pretsedatelstvoto na Narodnata mladina na Jugoslavija, ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM, ~len na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat i na Izvr{niot komitet na CK na SKM, pretsedatel na Gradskiot komitet na SKM Skopje, potpretsedatel i pretsedatel na Sobranieto na grad Skopje vo vremeto na obnovata i izgradbata po katastrofalniot zemjotres vo Skopje (1963), ~len na Pretsedatelstvoto i ~len na Izvr{niot komitet na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ, pratenik vo Sobranieto na SRM i pratenik vo Soborot na narodite na Sobranieto na SFRJ, potpretsedatel na Sojuzniot Izvr{en sovet, pretseda-
STAVRIDIS, Sotir Epaminondov (Skopje, 10. XI 1904 Skopje, 26. I 1961) hirurg, profesor i eden od osnova~ite na Med. f. vo Skopje. Vovel endoskopija vo urologijata (1947). Osnova~ na Hirur{kata i na Urolo{kata klinika i bil direktor na Hirur{kata (19531954) i na Urolo{kata klinika (19541961). Napravil prva totalna cistektomija so ureterosigmoidostomija kaj tumor i trauma na mo~niot meur. Al. Stavr. STAVRI], \or|i Dimitriev (Skopje, 4. I 1933) spec. po patolo{ka anatomija, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1990). Diplomiral medicina vo Skopje (1958), a specijaliziral patolo{ka anatomija (1965). Habilitiral na temata za evaluacija na mo`nostite za eradikacija na Carcinoma planocellulare invasivum cervicis uteri vo citolo{ki protektirana populacija (1970). Se usovr{uval vo Qubqana, Var{ava, Stokholm i Kil. Formiral i organiziral prva laboratorija za citopatologija, ~ija dejnost e prikaàna vo kumu-
STAVRI], Krsto Nikolov (Bitola, 17. IV 1893 Skopje, 7. VIII 1960) eden od prvite univerzitetski nastavnici po hemija vo Skopje. Za da moè da se zapi{e na Farmacevtskiot fakultet vo Istanbul, kako gimnazijalec rabotel kako aptekarski pomo{nik, a takvo svojstvo imal (1914 1917) i vo Bitolskata i Solunskata voena bolnica. Vo tekot na Prvata svetska vojna go prekinal studiraweto, a vo 1917 g. se zapi{al na Farmacevtskiot fakultet vo @eneva, paralelno studiraj}i i hemija, fizika i mineralogija na Filozofskiot fakultet. Vo 1920 g. zavr{il farmacija, a vo 1921 g. na Filozofskiot fakultet dobil zvawe doktor po hemija. Bil {ef na laboratorija vo Belgrad, kade {to rabotel na poleto na toksikologijata, bromatologijata i biohemijata. Vo 1923 g. bil nazna~en za {ef na Laboratorijata i Aptekata pri Skopskata okru`na bolnica, a dve godini podocna ja otvoril i sopstvenata apteka i laboratorija Nada#, vo koja, me|u drugoto, prigotvuval sopstveni patentirani lekarstva i ja rakovodel s# do 1948 g., koga stanal docent na PMF. Vo po~etniot period na rabotata na Katedrata po hemija nesebi~no ja snabduval so inventar i hemikalii od svojata apteka. Nastradal vo soobra}ajna nesre}a.
1413
STAVRI]-HRISOHO
STAVRI]-HRISOHO, Radmila Krstova (Skopje, 21. IV 1930) biohemi~ar, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1986). Diplomirala hemija na PMF vo Skopje (1953). Osnova~ i {ef na Laboratorijata pri Internata klinika (1953) i stru~en sorabotnik za interna medicina (1958). Specijalist po medicinska biohemija (1961). Doktorirala za kvantitativno odreduvawe na jodnite spoevi vo krvta (1965). Se usovr{uvala vo Zagreb i Belgrad, kako i vo Anglija, Avstrija i Danska. Direktor na Institutot za klini~ka biohemija od formiraweto (1975). Vovela primena na sovremeni analizi i metodi vo klini~kata medicina i kontinuirana seminarska edukacija. Rakovodela istraùva~ki proekti i publikuvala nad 80 trudovi.
BIBL.: Razvoj na biohemisko-laboratoriskata dejnost vo Makedonija (povod 50 godini), Skopje, 2000. K. K.-P.
govoren urednik na sp. Makedonistika (19771985). Osven toa, bil pretsedatel na Dru{tvoto na preveduva~ite na Makedonija (19551956), sekretar na Dru{tvoto za makedonski jazik (19561958), sekretar na Makedonskiot slavisti~ki komitet (od osnovaweto 19681988) i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (19791982). Avtor e na pove}e knigi i okolu 400 stru~ni i nau~ni prilozi.
BIBL.: Gradskiot tetovski govor, MJ, Skopje, 19561957; Re~nik na makedonskiot jazik, tom I-III, Skopje, 1961, 1965 i 1966 (koavtor so Todor Dimitrovski i Blagoja Korubin, vo redakcija na Blaè Koneski); Grafiskiot sistem vo Makedonija vo XIX vek, habilitaciski trud, Skopje, 1970; Borba za makedonski literaturen jazik, Skopje, 1986; Makedonska onomastika, Skopje, 1990; Re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite, tom I (A-Q) i II (M-[), Skopje, 1994 i 2001 (koavtor i redaktor); Kon likot na Blaè Koneski, Skopje, 1995; [vedskomakedonski re~nik (Svensk-Makedonskt Lexkon), Statens Skolverk, 1995; Kontinuitetot na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1998; Macedonian-English Dictionary, London and New York, 1998; Jazikot na imiwata, Skopje, 2000 (koavtor so Marinko Mitkov); Vo odbrana na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 2001; Na onomasti~ki temi, Skopje, 2002; Mislata na Blaè Koneski, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za makedonski jazik Krste Misirkov 19532003, Skopje, 2003, 84-86. S. Ml.
fakultet vo Skopje. Se {koluval vo Strumica, [tip, Veles i Leskovac. Studiral na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad, a diplomiral na Fiziko-matemati~kiot fakultet vo Sofija (1944). Rabotel vo Institutot za geolo{ki istraùvawa, vo Biroto za unapreduvawe na proizvodstvoto i vo Institutot za nau~ni istraùvawa vo industrijata vo Skopje. Na Tehni~kiot fakultet vo Skopje e asistent od 1949, docent od 1953, od 1959 g. e na Tehnolo{kiot oddel, a redoven profesor e od 1966 g. Bil na pove}e studiski prestoi vo Evropa i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1959 g., prv dekan na Fakultetot i osnova~ na Katedrata za neorganska hemija. Bil direktor na Institutot za nau~ni istraùvawa vo industrijata na SR Makedonija. Vo penzija e od 1984 g. Podra~ja: neorganska hemija, hemija i tehnologija na silikatni materijali. Avtor e na nau~ni trudovi, studii i proekti.
LIT.: Bilten UKIM# br. 159, od 11. VI 1965 g., str. 29; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 110. Sv. H. J.
Trajko Stamatoski
STAMATOSKI, Trajko (Skopje, 6. V 1925) lingvist, dolgogodi{en direktor na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov vo Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (prva generacija na grupata Makedonski jazik) vo Skopje (1950), po~esen doktor po filolo{kite nauki na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij Skopje. Bil lektor-urednik i na~alnik na Programskoto oddelenie na Radio Skopje (19461954), preveduva~ vo Tanjug (19471948) i sorabotnik (1. X 19541986), rakovoditel na Oddelenieto za onomastika (od osnovaweto 1966), nau~en sovetnik i direktor (19731986) na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov. Vo Radio Skopje bil osnova~, urednik i sorabotnik na emisijata Makedonskiot jazik niz istorijata i praktikata (19511962). Ostvaril studiski prestoi vo Polska (1958) i êhoslova~ka (1961). Bil urednik na spisanijata Literaturen zbor (19611976), Onomastica jugoslavica (19691982), Makedonski jazik (19701984) i osnova~ i od1414
STAMBOLIEV, Dimitar Kostov (Strumica 1926) diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad (1951). Se vrabotil vo MZ Tito# vo Fabrikata za pumpi, a potoa vo Fabrikata za alatni ma{ini. Vo 1959/60 g. e izbran za honoraren asistent, vo 1964 za predava~, a vo 1977 g. za redoven profesor. Doktoriral (1978) vo Skopje. Predaval i na Rudarskogeolo{kiot fakultet vo [tip i na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Toj e osnova~ i rakovoditel na Institutot za MMV. Studiski prestoi imal vo Germanija, [vajcarija i Francija. Vo 1986 g. e izbran za ekspert vo ISO i IFTOMM. U~estvuval na me|unarodni konferencii i kongresi vo SAD, Kina, Japonija, Indija, Jugoslavija, Italija, [panija, Germanija, Holandija, Anglija, Norve{ka, Finska i Bugarija. ^len e na Komisijata za terminologija pri MANU i avtor na pove}e osnovni u~ebnici i na terminolo{ki bilteni na MANU. Toj e osnova~ i donator na Fondacijata Prof. d-r Dimitar Stamboliev#. Penzioniran e vo 1987. Sl. A. STAMBOLIEV, Hristo (Strumica, 1920 Skopje, 1989) redoven profesor i eden od osnova~ite na Tehnolo{ko-metalur{kiot
Metodi Stamboliski
STAMBOLISKI, Metodi Jovanov (s. Ma~evo, Berovsko, 10. IV 1947) general na ARM, na~alnik na G[ na ARM. Voena akademija zavr{il vo rodot artilerija. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na baterija, bil zamenik na komandant na polk i komandant na polk na JNA. Vo ARM gi vr{el dol`nostite komandant na grani~na brigada i komandant na korpus. Od povisokite rakovodni dol`nosti bil na~alnik na operacii vo G[, zamenik na na~alnik na G[, a po zavr{uvaweto na dol`nosta na~alnik na G[, bil sovetnik na Pretsedatelot na RM za voeni pra{awa. V. St. STAMENIN-ORLOV, Najdo (s. Dubrovo, Negotinsko, 1. I 1910 Skopje, 1993) }umurxija, komunisti~ki deec, prvoborec i komandant na brigada. Bil ~len na KPJ (od septemvri 1941) i na Voeniot {tab na MK na KPJ vo Negotino,
STANIMIROVI]
a potoa pu{komitralezec na NOPO Sava Mihajlov#, komandir na ~eta, komandant na NO bataljon Stra{o Pinxur# i komandant na Devettata makedonska NO brigada. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil na razni dol`nosti vo voenite podra~ja na Prilep, Negotino i Skopje i vo UDB. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Rade Gogov, Orlov raskaùva, Kavadarci, 1983; Tikve{ijata vo NOV 19411945, kniga prva sedma, KavadarciNegotino, 1984-1985; S. Ml.
Sneàna Stameska
STAMESKA, Sneàna (Skopje, 1. I 1946) teatarska i filmska akterka. Teatarska akademija zavr{ila vo Belgrad (1970). Od 1971 g. e vo Dramskiot teatar vo Skopje i edna od vode~kite akterki. Nastapuvala na filmot, radioto i TV, kako i na scenata na MNT.
ULOGI: Zlata (Svadba#), An|a (Hamlet od Dolno Ga{tani#), Armanda (U~eni èni#), Cena (Jane Zadrogaz#), Smilka (Divo meso#), Zoja (Zojkiniot stan#), Meri (Dolgo patuvawe vo no}ta#), Kejt (Igranka vo vremeto na Lunasa#), Mica (Sili vo vozduhot#). R. St.
skite gradovi po~nuvaat da prodiraat evropskite arhitektonsko-stilski vlijanija {to pridonesuva da dojde do funkcionalna, konstruktivna i formalno-oblikovna transformacija. Stanbenata arhitektura beleì specifi~en razvoj i vo periodot od po~etokot na XX v. i vo periodot me|u dvete svetski vojni i go obeleùva svojot najzabeleìtelen razvoj po Vtorata svetska vojna, sledej}i gi site slu~uvawa na op{testven i umetni~ki plan, koi direktno ja profiliraat stanbenata arhitektura i gi beleàt oscilaciite vo nejziniot razvoj.
LIT.: Kokan Gr~ev, Arhitektonskite stilovi vo Makedonija od krajot na XIX vek i periodot me|u dvete svetski vojni, Skopje, 2003; Boris, îpan, Makedonskite gradovi vo XIX vek i nivnata urbana perspektiva, Skopje, 1978; istiot, Starata makedonska ku}a: vrednosti na kulturnata tradicija, Skopje, 1964. K. Gr.
Verica StamenkovaTrajkova
STAMENKOVA-TRAJKOVA, Verica Ivanova (Ko~ani, 4. VI 1944) psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala psihologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967), magistrirala na Fakultetot za politi~ki nauki vo Belgrad (1981), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Zavr{ila brojni obuki od sferata na psihosocijalnata za{tita. Na Institutot za socijalna rabota i socijalna politika raboti od 1975 g. (redoven profesor od 1997) i ja realizira nastavata po predmetite: psihologija, razvojna psihologija, socijalna psihologija, mentalna higiena, preventivna socijalna rabota i dr. Bila rakovoditel i koordinator na golem broj nau~noistraùva~ki proekti.
BIBL.: Psihologija, 1995; Mentalna higiena, 1997; Struktura na vrednosnite sistemi kaj razli~nite socijalni grupi vo Republika Makedonija, 2000; Klini~ka socijalna rabota, 2002; Studija za istraùva~kite rezultati za sostojbata na zdravstvenoto osiguruvawe kaj romskata populacija vo Republika Makedonija, 2004. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 289. V. Arn.
STAN srednovekoven grad, tema vo prvata pol. na XIII v., so neutvrdena lokacija. Tamu se zasolnil Manuil Kamica (1201), im pripadnal na krstonoscite (1204). Vo izvorite naj~esto se spomnuva zaedno so Prilep, Pelagonija, Sosk i Molisk, pa zatoa se smeta deka se nao|al vo blizina ili pome|u ovie gradovi.
LIT.: T. Tomoski, Stan ne e Stag, Istorija# XX/2, Skopje, 1984. K. Ax.
Nikita Stanesku
STANBENATA ARHITEKTURA objektite za domuvawe (od razli~en vid), sozdavani vo razni istoriski periodi, kreirani za specifi~na namena. Vo istoriskiot pregled na arhitektonskiot razvoj vo Makedonija, so svoite estetski i funkcionalni vrednosti, posebno se istaknuva stanbenata arhitektura od vtorata polovina na XIX v., koja so svojata sodrìna, funkcija i oblikovni komponenti dostignuva najvisok stepen na razvojot. Takvata sostojba po~nuva poleka da se transformira kon krajot na XIX v., koga vo arhitekturata na makedon-
STANESKU, Nikita (Nichita Stanescu) (Ploe{ti, 7. V 1933 Bukure{t, 17. XI 1983) romanski poet, urednik na spisanija. U{te so svojata prva zbirka Smislata na qubovta (1960) stanal poznat. So sekoja nova poetska kniga gi potvrduval novite stihovi oslobodeni od tovarot na minatoto. Vo 1982 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Edna vizija na ~uvstvata (1964), Pravoto na vreme (1965), Jajceto i sferata (1967), Crveno vertikalno (1967), Nezborovite (1969), Vo slatkiot klasi~en stil (1970), Veli~inata na studot (1972), Jasnosta na srceto (1975); Kniga za prepro~ituvawe (1972). LIT.: Marin Mincu: Avantura dramatica a semmificantului, Poezija#, Sk., SVP, Struga, 1982. P. Gil.
STAMENOV, Janko (s. Dolna Ribnica, Petri~ko mesnost Trnkata, nad. s. Dolna Ribnica, 7. II 1908) petri~ki selski vojvoda. Bil vojvoda na ~eta od rodnoto selo. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska i ba{ibozukot (zaedno so vojvodata M. Georgiev i so 21 ~etnik) nad rodnoto selo.
IZV. i LIT.: CDA, F. 777, op. 1, a.e. 74, l. 93; v. Makedoni#, br. 1130-1131, Sofi, 1930. Al. Tr.
Ku}ata na Bekte{ovci vo Prilep (1912)
STANIMIROVI], Du{an (Kumanovo, 27. VIII 1934) istori~ar na fizi~kata kultura, univ. profesor. Zavr{il VP[ (Grupa istorija i geografija) vo Ni{ (1955) i Filozofski fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1962). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1978), na tema Sokolstvoto vo Vardarska Makedonija od 1919 do 1929 g.#. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Zagreb (1986), na tema: Sokolstvo u Vardarskoj
1415
STANISLAVOV
Du{an Stanimirovi}
Makedoniji nastanak i razvoj#. Bil nastavnik vo Kumanovo (1955 1960) i vo Skopje, direktor vo osnovnite u~ili{ta i na~alnik vo op{tina (19601969), samostoen sovetnik vo Republi~kiot zavod, vo Republi~kiot komitet za fizi~ka kultura i vo Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura (19691984). Na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje bil izbran za predava~, a potoa i za redoven profesor po predmetot istorija na fizi~kata kultura (19841997). Bil v.d. dekan na Fakultetot (1989) i e osnovopolo`nik na predmetot istorija na fizi~kata kultura vo Makedonija. Bil pretsedatel na Republi~kata komisija za istorija na fizi~koto vospitanie i sportot na Makedonija (19922002), ~len na Balkanskoto (BAHPES) i na Svetskoto zdruènie na istori~arite na sportot (ISHPES). Objavil golem broj stru~ni i nau~ni trudovi. D. P.
Rakopisot e ednoerov so bezjusov ra{ki (do str. 68v) i so jusov kratovski sistem (od poslednite 4 reda na str. 68v, pa s do 320 list). Toj e od tipot na celosni prolozi i sodrì kratki ìtija na svetiteli, za site denovi i meseci vo godinata. Se spomnuvaat ruski svetiteli od I i II sloj na prvata redakcija na prolo`nite tekstovi, a od ju`noslovenskite sv. Kiril Solunski, zaedni~kiot pomen na sv. Kiril i Metodij, ìtieto na pustinoìtelot Gavril Lesnovski i ìtieto na car Petar.
LIT: B. Koneski, Za Stanislavoviot prolog, Prilozi#, MANUOLLN, II, 1 2, Skopje, 1977; R. PavlovaV. @elzkova, Stanislavov (Lesnovski) prolog ot 1330 godina, Veliko Trnovo, 1999; K. Trajkova, Leksikata na Stanislavoviot prolog, Skopje, 2002. K. Trajk.
juzot na makedonskite emigrantski dru{tva vo Sofija. Bil ~len na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija i pretsedaval na Velikiot makedonski sobor vo Gorna Xumaja (1933).
LIT.: Tu{e Vlahov, Kuku{ i negovoto istori~esko minalo, Istor. o~erk, 2 izd., Sofix, 1969; Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970; Koi bha rkovoditelit na Makedonskata emigracix vq Bqlgarix. Otkqsq otq tomq =etvqrti Spomeni# na Ivanq Mihajlovq, Makedonska trubuna#, vol. 70, No. 3223, 3. S. Ml.
Mina Stankov(i})
Nako Stani{ev
STANI[EV, Nako (Kuku{, 1810 Kuku{, 1876) makedonski deec, zastapnik za emancipacijata od Carigradskata patrijar{ija, istaknat pretstavnik na Kuku{kata unija. Dolgogodi{en pretsedatel na Kuku{kata crkovno-u~ili{na op{tina. Bil vo vrska so D. Miladinov i so episkopot Partenija Zografski. Podocna ja napu{til unijata.
LIT.: A. Trajanovski, Borbata za emancipacija od Carigradskata patrijar{ija i grcizmot vo Poljanskata eparhija vo krajot na 50-tite i vo tekot na 60-tite godini na HH vek, Istorija#, HH, 2, Skopje, 1984. Al. Tr.
STANKOV(I]), Mina \. (Mino Vojvodata) (s. Lukovo, Kratovsko, 1895 îkago, SAD, 1988) srpski ~etni~ki vojvoda. Kako ~len na Zdruènieto protiv bugarskite banditi, ja formiral Kratovskata ~eta za gonewe na ~etite na VMRO. Bil unapreden vo kapetan (1935) i ìveel kako penzioner vo Zletovo. Na parlamentarnite izbori vo Vardarskiot del na Makedonija (11. XII 1938) bil izbran za pratenik od Okolija kratovska. Po Aprilskata vojna emigriral vo Turcija (1941), a po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna vo SAD.
IZV.: Rezultati izbora na dan 11 decembar 1938, Vardarska banovina, pregled po celokupnom glasawu, Ju`na Srbija#, I, 46, Skopqe, 18. XII 1938, 3. LIT.: d-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anskite partii vo Vardarskiot del na Makedonija (19351941), Skopje, 1996. S. Ml.
Stranica od Stanislavoviot (Lesnovski) prolog (XIV v.)
STANISLAVOV (LESNOVSKI) PROLOG kirili~ki rakopis, prepi{an od pisecot Stanislav vo 1330 god. vo Lesnovskiot manastir. Sodrì I+320 l. i se ~uva vo Arhivot na SANU, br. 53.
1416
STANI[EV, Hristo (Kuku{, 24. XII 1863 Sofija, 12. XII 1952) deec na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Kuku{, klasi~na gimnazija vo Sofija i inènerstvo vo Belgija. Bil pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo vo Burgas (1895), blagajnik na Makedonskata organizacija vo Bugarija (1896) i pretsedatel na VMK vo Sofija (18961899), koj po negova zasluga se priklonil kon TMORO. Bil ~len na Vrhovnoto telo na makedonskata emigracija (1902). Pri rascepot na Organizacijata (1902), se priklu~il kon privrzanicite na St. Mihajlovski. Po Prvata svetska vojna bil vo rakovodstvoto na So-
Sini{a Stankovi}
STANKOVI], Sini{a (Zae~ar, 26. III 1892 Belgrad, 24. II 1974) srpski biolog, redoven ~len na SANU i JAZU, dopisen ~len na Akademijata vo Nansi i Masarikovata akademija vo Praga i
STANKOVSKI
~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (25. XII 1969), osnovopolo`nik na ekologijata i limnologijata vo RM. Studiral na Belgradskiot univerzitet i vo Grenobl (Francija), kade ja odbranil i doktorskata disertacija. Site stepeni na univerzitetskata kariera, od asistent (1921) do redoven profesor (1934) gi minal na Belgradskiot univerzitet. Kako antifa{ist, bil uapsen i sproveden vo logorot Bawica (19411943), a po uspe{noto begstvo bil izbran za ~len na Glavniot NOO na Srbija. No povtorno bil uapsen i sproveden vo istiot logor (19431944). Bil pretsedatel na Gradskiot odbor na Edinstveniot narodnoosloboditelen front na Belgrad, pretsedatel na Prezidiumot na ASNOS i Narodnoto sobranie na NR Srbija (19441953). Bil pretsedatel na Sovetot na akademiite na SFRJ i direktor na Biolo{kiot institut na SR Srbija. Ima zna~aen pridones vo prou~uvaweto na ìviot svet vo Ohridskoto Ezero i ja osnoval Hidrobiolo{kata stanica vo Ohrid (1935), koja po Osloboduvaweto prerasnala vo Hidrobiolo{ki zavod. Avtor e na golem broj nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na ekologijata i biogeografijata.
BIBL.: Ohri dsko J ezero i nj egov `vi svet, i Skoplje, 1957; Ohridskoto Ezero i negoviot ìv svet, Skopje, 1959. S. Ml.
kovni umetnosti vo Skopje (1985). ^len na grupata Zero. Pokraj samostojnite izlo`bi (Skopje, Podgorica, Zagreb, Breda, Montrej, Keln), izveduva performansi, raboti video i film, objavuva M. B.-P. knigi i stripovi.
Qubica Stankovska
STANKOVSKA, Qubica (Tetovo, 10. II 1943) filolog, nau~en sovetnik vo IMJ Krste Misirkov# i potoa vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Magistrirala na temata Zastapenosta na sufiksot -ec (-ovec/-evec) vo makedonskata toponimija# (1974), a doktorirala na Makedonskiot toponimiski sistem do XVI vek# (1985). Nau~na preokupacija: makedonskata onomastika. Studiski prestoi vo ê{ka (1968), Rusija (1970) i Polska (1979). Avtor e na nad sto bibliografski edinici.
BIBL.: Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje, 1992; Makedonska ojkonimija, kniga prva, Skopje, 1995; Makedonska ojkonimija, kniga vtora, Skopje, 1997; Toponimite so sufiksot -ica vo Makedonija, Skopje-Prilep 2001; Sufiksite -j, j, - vo makedonskata toponimija, Prilep, 2002; Imiwata na naselenite mesta vo Kumanovsko, Prilep, 2003. E. J.-U.
Bo{ko Stankovski
STANKOVSKI, Aleksandar (Ki~evo, 26. I 1959) slikar, klu~en umetnik na alternativnata likovna scena vo 80-tite i 90-tite godini. Ironizira so tabu-temite vo makedonskoto op{testvo. Diplomiral na Fakultetot za li-
Branka Stankovska
STANKOVSKA, Branka (Skopje, 30. IV 1931) radio i tv spiker i voditel. Vo Makedonskata radiotelevizija go pominala celiot raboten vek (1948-1987). Nejzinata najava na prviot teleleviziski prenos od Crn Vrv na 5 juni 1964 g. e po~etok na programata na TV Skopje, emituvana preku sopstvenata televiziska mreà. Nekolku meseci podocna (na 14 dekemvri) Stankovska gi ~ita{e vestite na prviot televiziski Vesnik#, {to go ozna~i po~etokot na emituvaweto na redovnata programa na Makedonskata televizija. Be{e edna od najpoznatite spikerki i voditelki na maliot ekran. J. F.
STANKOVSKI, Bo{ko (s. Brusnik, Bitolsko, 26. X 1925 Skopje, 1987) prvoborec, politi~ar i dràvnik. Kako u~esnik vo NOB (1941), bil ~len na KPJ (1943), ~len na bataljonski, brigaden i diviziski komitet na SKOJ, ~len na PK na SKOJ za Makedonija i ~len na Glavniot odbor na NOMSM. Po Osloboduvaweto studiral na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad. Bil sekretar na Gradskiot komitet na SKOJ Skopje, ~len na Gradskiot komitet na KPM Skopje, ~len na Sekretarijatot na Republi~koto sobranie na SSM, potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM, zamenik na upravnikot na Srednata partiska {kola na CK na KPM, rakovoditel na Republi~kiot centar na CK na SKM za marksisti~ko obrazovanie, ~len na Ideolo{kata komisija na CK na SKM, ~len na CK na SKJ, sekretar na Izvr{niot komitet na CK na SKM (noemvri 1966 noemvri 1968), potpretsedatel i potoa pretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM, pratenik i pretsedatel na Sobranieto na SRM (19821984) i pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Skopskiot univerzitet. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Zadaden i izminat pat, Skopje, 1983. S. Ml.
A. Stankovski: Free Jazz# (2005)
STANKOVSKI, Jovica (Kumanovo, 13. I 1949) ma{inski inèner, op{testvenik i arheolog. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet (1975) i na grupata Istorija na umetnost so arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Bil pretsedatel na Republi~kata SIZ za kultura (19831984), direktor na Narodniot teatar vo Kumanovo (19861989) i direktor na Narodniot muzej
1417
STANKOVSKI
tiraèn makedonski vesnik nadvor od RM e od juni 1999 g. Bl. R. STANKOVSKI, Metodija Simonov (Prilep, 14. X 1917 Skopje, 18. IV 1989) ginekolog-aku{er, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1947). Specijaliziral na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika vo Skopje (1952), kade {to i habilitiral. Se usovr{uval vo pove}e centri vo Evropa. Posebno se zanimaval so konzervativna i funkcionalna ginekologija. Ima osoben pridones vo osovremenuvaweto i organiziraweto na pove}e supspecijalisti~ki dejnosti na Klinikata. Z. X.
Jovica Stankovski
Cvetan Stanoevski
Kumanovo (19992003), sega NU Muzej Kumanovo (od dekemvri 2006-). Bil rakovoditel na 8 arheolo{ki istraùvawa vo Kumanovsko, me|u koi i na arheolo{kiot lokalitet Tati}ev Kamen vo s. Kokino.
BIBL.: Kokino, Kumanovo, 2005 (so koavtor); Kokino, tvrdina na sonceto, Kumanovo, 2007. S. Ml.
te na avtenti~nata makedonska filmska kritika. Avtor e na knigata Isku{enieto film# (1986 g., esei za makedonskiot film), kako i na knigi od makedonskata istorija. Scenarist na dokumentarniot film Vesnici, vesnici# (reìser Aleksandar \ur~inov, 1965). Bil pretsedatel na Sojuzot na filmskite kriti~ari na Jugoslavija i sekretar za kultura vo ISM. Izdava~ na sp. Il. P. Zbor#. STAORCI (Rattus) rod mali cica~i od potfamilijata vistinski gluvci (Murinae), so dolìna na teloto do 30 cm i teìna do 500 g. Vo RM se sre}avaat dva vida: doma{en, crn ili Doma{en staorec brodski staorec (Rattus rattus) i staorec skitnik ili siv staorec (Rattus norvegicus).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
Dimitar Stankoski
Qup~o Stankovski
STANKOVSKI, Qup~o Vladimirov (Skopje, 23. IX 1959) sportski novinar i urednik-izdava~. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo Skopje, a srednoto i visokoto vo Kanada. Kako sportski novinar vo Kanada i Avstralija izvestuval od olimpijadi i od pove}e svetski prvenstva vo fudbal, kako i od izborite vo RM. Od 1991 g. e sportski urednik vo v. Australian-Macedonian weekly Avstralisko-makedonski nedelnik# vo Melburn (Avstralija), sopstvenost na A. i P. Georgievi. Kosopstvenik (so Zlatko Blaer) na AMN stanuva vo noemvri 1993, a sopstvenik na ovoj naj-
STANKOSKI, Dimitar (Prilep, 11. X 1946 Skopje, 3. I 2007) reìser. Diplomiral na Teatarskata akademija vo Sofija (1970). Od 1970 g. e vo Dramskiot teatar vo Skopje, a dvapati i negov direktor (1999-2001 i 2004-2005). Reìral i vo: Sombor, Zrewanin, Kraguevac, Ni{, Novi Sad.
RE@II: Bolen Doj~in#, Naàlena familija#, Revizor#, Kosan~i}ev venec#, Partija remi#, Let vo mesto#, Haj-faj#, Crnila#, Tartif#, [uabi ap#, Vujko Vawa#, Crni kukli~ki#, Bamji#, Sara Bernar#, Klaustrofobi~na komedija#, îja si#, Grev ili {pricer#, Platonov#, Trite visoki èni# i dr. R. St.
STANOEVSKI, Cvetan (s. Za{le, Demirhisarsko, 5. III 1934) filmski kriti~ar, novinar, publicist i dopisnik na Nova Makedonija# od Moskva. Eden od generacijata {to vo {eesettite godini od XX v. gi postavi temeli-
STAR DOJRAN naselba vo Dojransko. Se nao|a pokraj jugozapadniot breg na Dojranskoto Ezero, na nadmorska viso~ina od okolu 160 m. So regionalen pat na severozapad e povrzana so Valandovo, a na jugoistok so Kuku{ vo Grcija. Do Prvata svetska vojna tuka postoel gradot Star Dojran, koj imal okolu 8.000 `., no bil bombardiran i celosno razurnat. Deneska vo naselbata ìveat 363 `., od koi
Panorama na Star Dojran
1418
STARDELOV
255 se Makedonci, 57 Turci i 32 Srbi. Naselenieto se zanimava so turizam i ribolov. Taa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 12.916 ha, ima 13 naseleni mesta so 3.426 `. Vo seloto ima pove}e hoteli i pove}e od 1.000 vikendi~ki. Od Dojran poteknuvaat nekolku poznati li~nosti od na{ata istorija i knièvnost, kako Hristofor @efarovi~, \or|i Abaxiev, Anton Panov i dr.
LIT.: Todor Konde, Nov Dojran izrazito ribarska naselba i Star Dojran turisti~ka naselba, Geografski razgledi#, kn. 4, Skopje, 1966. Al. St.
Georgi Stardelov
STARDELOV, Georgi Dimitrov (Gevgelija, 28. VIII 1930) filozof, esteti~ar, kulturolog, knièven kriti~ar, teoreti~ar i istori~ar na kulturata. Poteknuva od poznato trgovsko semejstvo od Gevgelija. Osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnaziskoto obrazovanie vo Skopje (Cvetan Dimov, 1949). Vo istata godina se zapi{uva na studiite po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Diplomira (1953) so trudot Odnosot na filozofijata, umetnosta i estetikata vo koj se obrabotuvaat su{testvenite pra{awa na esteti~kata teorija. Po otsluùvaweto na voeniot rok (1954) se vrabotuva vo MNT kako sekretar-dramaturg. Vo periodot (19561958) e urednik vo Knigoizdatelstvoto Ko~o Racin. Vo 1956 g. stanuva ~len na Redakcijata na spisanieto Sovremenost, kade {to postojano objavuva esteti~ki esei i kriti~ki ogledi. Za asistent na Grupata za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1958 g. (kaj prof. d-r Pavao Vuk-Pavlovi}, koj vo istata godina doa|a vo Skopje kako profesor po estetika i etika). Pod negovo mentorstvo go izrabotuva doktoratot od oblasta na estetikata i esteti~kata tradicija na balkanskite narodi: Razvitokot na estetikata kaj jugoslovenskite narodi (odbranet vo 1965 g. vo Skopje). Prerabotenata verzija na ovaa disertacija e objavena vo 1991 g.
pod naslovot Summa Aestheticae. Vo 1966 g. e izbran za docent, a vo 1976 g. za redoven profesor po estetika na Filozofskiot fakultet vo Skopje, predmet {to go predaval do penzioniraweto (1995). Bil rakovoditel na Institutot po filozofija vo tri navrati (19741975, 19871989 i 19931995); dekan na Filozofskiot fakultet (19751977); prv dekan na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo i gostin profesor na pove}e jugoslovenski, evropski i amerikanski unverziteti. Za dopisen ~len na MANU e izbran vo 1986, a za redoven vo 1991 g. Potpretsedatel (2000-2003), a vo 2008 g. e izbran za pretsedatel na MANU. Bil pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PENcentar i pretsedatel na Dru{tvoto na filozofite na Makedonija i na Jugoslavija. Potesna specijalnost mu se estetikata, filozofijata i istorijata na kulturata i sociologijata na umetnosta. Prvin e zastapnik na marksisti~kata estetika od pozicii na teorijata na tvore{tvoto, no najzna~ajni rezultati ostvaruva na planot na primenata na filozofskata hermenevtika pri analizata na fenomenite na knièvnosta. Primenata na hermenevtikata vo negoviot tvore~ki opus e i teoriska i prakti~na. Teoriska, za{to se nadovrzuva na filozofskite diskursi na najzna~ajnite filozofi na XX v. Martin Hajdeger i Hans Georg Gadamer, za da sozdade, vo tvore~ki dijalog so niv, i edna sopstvena i samosvojna hermenevtika; a prakti~na, za{to taa hermenevtika {tedro ja primenuva pri analizata na knièvnite dela ne samo na vtemeluva~ite na sovremenata makedonska literatura (Slavko Janevski, Blaè Koneski, Aco [opov i Ante Popovski), tuku i na pogolem broj makedonski pisateli od razni generacii. Obemnoto i raznovidno delo na G. S. se oformuva pove}e od pet decenii i e vkotveno vo temelnite pridobivki na evropskata filozofija, kultura i literatura. Toa ne samo {to e so niv vo postojan tvore~ki dijalog, tuku, u{te pove}e, se vrzuva za stoèrnite problesoci na makedonskata kultura i literatura, od damnini, pa s# do denes i na toj na~in i samoto stanuva neodminliv del od nejziniot razvoj vo vtorata polovina na HX v. Deloto na S. ne samo {to ja sledi i ja vrednuva, tuku i neposredno u~estvuva vo razvojot na makedonskata kultura i toa najmnogu na planot na nejzinoto filozofsko promisluvawe vo dobata na protivre~nosti.
G. Stardelov: Nebesen klu~ar# Knièvnoto nasledstvo na Slavko Janevski
Od druga strana, ogromnata qubov kon literaturata nu`no ja oformuva i to~kata na presekot me|u literaturata i filozofijata. Toa mesto, kade {to najneposredno se ostvaruva dopirot i preklopuvaweto, sekako e estetikata ili filozofijata na umetnosta, za {to svedo~at najgolemiot broj esei i studii, prikazi i recenzii, kritiki, sogledbi, kako i pove}eto od nad dvaesette dosega objaveni knigi, od prvata Esei (1958), pa s# do No}en gradinar (2006). Ova pokaùva deka osnovnata tvore~ka preokupacija mu bila i mu e estetikata, iako i negovite istraùvawa vo domenot na filozofijata i sociologijata na kulturata, istorijata i teorijata na literaturata, kako i na literaturnata kritika, sekako, se vtemeluva~ki i nesomneni. S. e avtor na nad 20 filozofski knigi, a Izbrani dela vo 9 toma mu se objaveni vo 2000 g. Potoa objavuva u{te nekolku mo{ne zna~ajni dela od oblasta na estetikata, istorijata na estetikata i eseistikata. S. e avtor i na pogolem broj poetski i prozni antologii. Prevel i priredil brojni kapitalni filozofski dela i avtori.
BIBL.: Esei, 1957; Modernoto i modernizmot, esei, 1962; Svetovi, esei, 1969; Antej bara po~va, esei i kritiki, 1971; Doba na protivre~nosti, filozofski esei, 1977; Me|u literaturata i ìvotot, esei, ogledi i kritiki, 1981; Experimentum Macedonicum, hermenevtika, 1983; Izmorena avangarda, raspravi, 1985; Voved vo idninata, filozofija, 1986; Iskustva, izbor, 1987; Odzemawe na silata Poezijata na Blaè Koneski, 1989; Summa Aesteticae, istorija na estetikata, 1991; Antej ja dopira zemjata, 1993; Deset, literaturni portreti i profili, 1994; Kerubinovo pleme, hermenevtika, 1994; Kerubins Tribe, na angliski jazik, 1998; Veli~anija Poezijata i poetskoto iskustvo na Ante Popovski, 1997; Nebidninata Poezijata i poetskoto iskustvo na Aco [opov, 2000; Isku{enijata na esteti~kiot um 20 vek, istorija na estetikata, 2003; Balkanska estetika edna druga estetika, estetika, 2004; Angelus Novus, komparativistika, 2004; No}en gradinar, hermenevtika, 2006; Nebesen klu~ar, 2008; Hermenevtika na novata mekedonska
1419
STARO
knièvnost, 2008. Sobrani dela vo devet toma, makedonska knièvnost, 2000. Antologii: Povoeni makedonski prozaisti, na makedonski i na srpski jazik, 1960; êtiri poetski kruga / êtiri pesni~ka kruga, dvojazi~no makedonsko i srpsko izdanie, 1974; Sloboda ili smrt, ilindenska poetska antologija, 1978; Kambanite na Kru{evo, 1983; Svremenni makedonski poeti, na bugarski jazik, 1998. LIT.: Ivan~o Atanasovski, Esteti~kite, kulturolo{kite i literaturnokriti~kite koncepcii na Georgi Stardelov, doktorska disertacija, Skopje, 1997; Kiril Temkov, Georgi Stardelov, Izbrani dela, IX, 2000; Ivan Xeparovski, Deloto na Georgi Stardelov, Izbrani dela, IX, 2000; Vlada Uro{evi}, Kritikata kako dopolnuvawe na deloto, Astrolab, Skopje, 2000; Olivera ]orveziroska, Sraènie na vozmo`noto i nevozmo`noto, Otvoraat li sni{tata rabota (1999); Katica ]ulavkova, Hermenevti~kiot identitet na Georgi Stardelov: hermenevtika na su{nosta (2008). Iv. X.
Panorama na Staro Nagori~ane
pat M2. Ima 555 `. od koi 100 se Makedonci i 452 se Srbi. Toa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 43.341 ha so 39 naseleni mesta vo koi ìveat 4.840 `. Ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i vo nego se nao|a mnogu poznatiot manastir Al. St. Sv. \or|i# od XIV v.
Gzime Starova
Grobnica vo Staro Bon~e, Prilepsko
STARO BONÊ grobnica od makedonski tip so dromos i komora {to se nao|a jugoisto~no od Prilep na oddale~enost od 20 km. Na po{irokiot prostor od Staro Bon~e, vo blagata padina na Sele~ka Planina se vse~eni grobnata komora i delumno dromosot pred vlezot vo nea. Dromosot i komorata se obyidani so pravilno ise~eni kameni blokovi, pokrieni so sloj od zemja vo pre~nik od 30 m. Pri otkrivaweto grobnicata bila so urnata pokrivna konstrukcija na kamarata i opqa~kana, a e za~uvan samo pogolemiot del od dromosot. Dromosot bil dolg 20 m, {irok 2,15 m i visok 2,95 m, a pravoagolnata komora so dim. 8 6,6 m. Blokovite od koi e izyidan dromosot se so pravoagolna forma, fino izdelkani, a nekoi od niv dostignuvaat dolìna i do 3 m. Grobnicata e izgradena vo IV v. pr.n.e. za nekoj od lokalnite dinasti od ovoj del na Pelagonija.
LIT.: N. Vuli, Spomenik SAN#, XCVIII, Beograd, 19411948, 197; I Mi ~i , P . kul } el agonia u svetl arheol ki naoda, Skopj osti o{ h je, 1966, 62. K. Kep.
Vulnet Starova
STAROVA, Vulnet (Pogradec, Albanija, 6. V 1934 Skopje, 5. VIII 1994) pedijatar, redoven prof na Med. f. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1959), specijaliziral pedijatrija na Klinikata za detski bolesti (1965), a doktoratot po socijalna pedijatrija go odbranil vo Pri{tina (1975). Specijalnost mu bila socijalnata pedijatrija i organizacija na zdravstvenata slu`ba. Bil na visoki op{testveni funkcii vo Sindikatot na op{testvenite dejnosti, vo Univerzitetskiot sovet, vo Statutarnata komisija na CK na SKM, republi~ki sekretar za zdravstvo i socijalna politika, ~len na Izvr{niot sovet, kako i Pretsedatel na Sobranieto na SRM. Trudovite mu se od oblasta na pulmologijata i socijalnata pedijatrija.
BIBL.: Acido-bazna ramnoteà, Skopje, 1989. N. P.-J.
Qubqana, na tema Ureduvaweto na rabotnite odnosi vo SFRJ i negovite oblici# (1991). Za asistent po predmetot Trudovo pravo e izbrana na Pravniot fakultet vo Skopje (1971), a potoa za docent (1992), za vonreden (1997) i za redoven profesor (2002). Objavila u~ebnik i pogolem broj trudovi od oblasta na trudovoto pravo i socijalnata politika. Preveduva trudovi od francuski i od albanski jazik na makedonski.
BIBL. Me|unarodno trudovo pravo i zakonodavstvo, Skopje, 1999; Trudovo pravo, Skopje, 2004. LIT.: Praven fakultet pedeset godini 1951 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Luan Starova
STARO NAGORIÂNE selo vo Kumanovsko. Se nao|a vo jugoisto~niot ridest del na Ruen Planina, od desnata strana na r. P~iwa, na nadmorska viso~ina od okolu 500 m. Preku regionalen pat e povrzano so magistralniot
1420
STAROVA, Gzime (Skopje, 1946) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo rodniot grad. Diplomirala na Pravniot fakultet vo Skopje (1971), kade {to i magistrirala (1978). Doktorirala na Pravniot fakultet vo
STAROVA, Luan Emin (Luan Emin Starova) (Pogradec, Republika Albanija 14. VIII 1941) univ. profesor, akademik, diplomat, raskaùva~, romansier, poet, eseist, preveduva~ i literaturen kriti~ar. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje, a magistriral i doktoriral vo Zagreb, na te-
STAFILOV
mi od oblasta na francuskata i komparativnata knièvnost. Predaval Francuska knièvnost na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Bil ambasador na RM vo Tunis i vo Francija, [panija, Portugalija i vo Unesko). ^len e na makedonskiot PEN centar, na DPM (1970) i na MANU. Negoviot nau~en opus od oblasta na knièvnosta, komparativnata knièvnost i eseistikata e mo{ne bogat. U~estvuval na mnogu nau~ni sobiri, simpoziumi i kongresi vo zemjata i stranstvo.
BIBL.: Lu|e i mostovi, patopisna proza, 1971; Granicite na proletta, roman, 1971; Barikadite na vremeto, patopisi, 1976; Dobliùvawa, esei i knièvni studii, 1977; Relacii, esei i knièvni studii od balkanskite literaturi, 1982; Kineska prolet, patopisna proza, 1984; Prijateli, patopisi i esei, 1986; Kontinuiteti, knièvni esei, 1988; Mitska ptica, kratok roman, 1991; Pesni od Kartagina, poezija, 1991; Mostot na qubovta, roman, 1992; Tatkovite knigi, roman, 1992; Vreme na kozite, roman, 1993; Balkanski klu~, raskazi, 1995; Francuski knièvni studii 20 vek, esei i knièvni studii, 1995; Ateisti~ki muzej, roman, 1997; Patot na jagulite, roman, 2000; Tvrdina od pepel, roman, 2002; Balkanski `rtven jarec, roman, 2003. A. P.
Traj~e Stafilov
Ikona: D. Zograf, Slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodij# (detaq)
STAROGRADSKI NARODNI PESNI pesni nastanati vo gradska sredina i koi go opevaat gradskiot ìvot. Vo niv se pee za kaldrmisani ulici, za zanaet~iski du}ani, za razni zanaeti, za qubovta me|u mladite zanaet~ii i ubavite devojki i sl. Vo procesot na nivnoto sozdavawe zna~aen udel imalo i oroto, tova u~ili{te kde se usovr{enstvuvala narodnata ni poezija#, kako {to zapi{al K. Miladinov. Vo na{eto narodno tvore{tvo posebno zna~ajno mesto imaat ohridskite, vele{kite, {tipskite i bitolskite starogradski pesni. Vo niv ~esto se ~uvstvuva i knièvnoto vlijanie, vlijanieto na gra|anskata poezija na sosednite narodi, no i vlijanieto na orientalniot folklor.
LIT.: Blaè Koneski, Za makedonskata literatura, Skopje, 1967; Haralampie Polenakovi}, Srpskata gra|anska poezija vo Makedonija vo XIX vek, Izbrani dela, 2, Skopje, 1988; Lenka Tatarovska, Starogradskata narodna pesna vo Makedonija, Skopje, 2001; Borivoje Ximrevski, Gradskata instrumentalna muzi~ka tradicija vo Makedonija (19001941), Skopje, 2005. M. Kit.
prvata slovenska azbuka glagolicata. Oformuvaweto na staroslovenskiot jazik i sozdavaweto na slovenskoto pismo se pravi po konkreten povod: preveduvaweto na bibliskite i bogoslu`benite knigi od gr~ki na slovenski jazik za potrebite na Moravskata misija. Staroslovenskiot jazik postepeno se izdignuva na nivo na knièven jazik za site pravoslavni slovenski narodi. Vo novite jazi~ni sredini toj se menuva pod vlijanie na mesnite dijalektni govori, so {to se formiraat oddelni varijanti na staroslovenskiot knièven jazik, poznati vo naukata kako oddelni negovi redakcii/recenzii (moravska, makedonska, bugarska, ruska, srpska itn.). Izvori za prou~uvaweto na staroslovenskiot jazik se za~uvanite staroslovenski rakopisi, kako i nekoi epigrafski spomenici, pi{uvani so glagolsko ili so kirilsko pismo. So prou~uvaweto na ovie izvorni tekstovi se sledi razvojot na staroslovenskiot jazik na site nivoa, a se dobivaat i relevantni informacii za promenite vo staroslovenskoto pismo.
LIT.: A. Vaillant, Manuel du vieux-slave, Paris, 1948; A. Seli]ev, Staroslavxnkij xzyk, Moskva, 1951; J. Kurz, U~ebni j ce ezyka starosl ovenskho, Praha, 1969; R. M. Cejtlin, Leksika staroslavxnskogo xzyka, Moskva, 1977; Radmila Ugrinova-Skalovska, Staroslovenski jazik, Skopje, 1979. \. P. At.
STAROSLOVENSKI JAZIK knièven jazik, vo ~ija{to osnova leì dijalektniot govor na makedonskite Sloveni od Solunskiot kraj. Leksi~kiot fond na ovoj govor e zbogaten so nova leksika, direktno prezemena od gr~kiot jazik ili sozdadena po obrazec na gr~ki zborovi. Spored glasovniot sistem na ovoj jazik sv. bra}a Kiril i Metodij ja sozdale
STAFILOV, Traj~e Zdravkov (s. êmersko, Kavadarci, 20. X 1949) redoven profesor (1997) na PMF (Institut za hemija). Diplomiral (1972) kako najdobar student na generacijata, magistriral (1977) i doktoriral (1985) vo Skopje. Rabotel (19751978) na PMF vo Skopje, bil rakovoditel
(19781985) na laboratorijata vo kombinatot Feni# vo Kavadarci i nau~en sorabotnik (19851988) vo Institutot za rudarstvo i metalurgija pri Rudnici i èlezarnica Skopje#. Od 1988 e nastavnik na PMF. Odrùval nastava po predmeti od oblasta na hemiskata tehnologija, toksikolo{kata hemija, hemijata na ìvotnata sredina i spektroskopskite i radiohemiskite metodi za analiza. Glavniot nau~en interes mu e naso~en kon analiti~kata hemija (osobeno so primena na atomskata apsorpciona spektrometrija i na hromatografijata), no vo nau~nata rabota koristel i metodi na infracrvenata i ramanskata spektroskopija. Aktivno se zanimava so analiza na tragi od elementi vo razli~ni objekti, osobeno vo ìvotnata sredina i tuka se zdobil so me|unarodno renome. Objavil okolu 250 pe~ateni trudovi (okolu 150 vo spisanija nadvor od Makedonija). Na nau~ni sobiri prezentiral pove}e od 340 soop{tenija i predavawa (pove}e od 200 na sobiri nadvor od Makedonija). Avtor/koavtor e na nekolku univerzitetski u~ebni pomagala, na edna monografija, na tri inovacii i 7 patenti. Glaven urednik e na me|unarodnoto spisanie International Journal of Analytical Chemistry# i ~len na redakcijata na sp. International Journal of Pure and Applied Chemistry#. Bil glaven urednik na sp. Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija# i ~len na negoviot Ureduva~ki odbor i Izdava~ki sovet. Bil ~len na ureduva~kiot odbor i na spisanieto International Journal of Molecular Sciences#. U~estvuval vo obrabotkata na 63 nau~noistraùva~ki proekti (20 me|unarodni, na 6 kako rakovoditel). Imal studiski prestoi vo Lozana, Frajburg, Hajdelberg, Tokio i Bursa. Bil pretsedatel na Sovetot na PMF, {ef na Institutot za hemija na PMF, rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija pri Institutot i rakovoditel na postdiplomskite studii. Izbran e za redoven ~len na Academy for Environmental Sciences. ^len e na Soju1421
STEVAN MOKRAWAC#
zot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, na Amerikanskoto hemisko dru{tvo, na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo i na Dru{tvoto na medicinskite biohemi~ari na RM. Dobil pove}e priznanija za inovacii i patenti (nekolku zlatni, vklu~uvaj}i ja i Zlatnata diploma na 52nd World Exhibition of Innovation Research and New Technology vo Brisel).
STEFAN (XIV v.) sevast, namesnik na kralot Volka{in vo Ju`na Pelagonija so sedi{te vo Lerin. Kovel sopstveni moneti vo Ohridskata kovnica. Pokraj negovoto ime i imeto na gradot Lerin, na monetite se pretstaveni i vrhovniot vladetel i vladetelka, t.e. kralot Volka{in (13651371) i negovata èna Elena.
LIT.: S. Dimitrijevi}, Nova serija novih vrsta srpskog sredwovekovnog novca, III, Starinar#, XVIII (1967), Beograd, 1968. K. Ax.
STEVAN MOKRAWAC#, MUZI^KO UÎLI[TE, Skopje (19341941) osnovano prvin kako privatna Nià muzi~ka {kola (27. IX 1934) po inicijativa na prof. dr Voislav Radovanovi}, prof. Du{an Kowevi} i srpskiot kompozitor Miodrag Vasilevi}. Prv direktor bil Henri Vere{, voen kapelnik od skopskiot 21. pe{adiski polk. Me|u prviot profesorski kadar bile: F. Hercog, M. Vasilevi}, Vl. Jeci}, J. Brnobi}, Tr. Prokopiev i T. Skalovski. U~ili{teto bilo organizirano spored primerot na Muzi~kata {kola vo Belgrad: A) Otsek za op{to muzi~ko obrazovanie i B) Otsek za stru~no muzi~ko obrazovanie. Vo prviot otsek se izu~uvale predmetite: solfe`, teorija na muzikata, horsko peewe, istorija na muzikata, obligatno pijano, estetika na muzikata, vokalna tehnika, izgovor i recitacija i dirigirawe. Vo vtoriot otsek se izu~uvale predmetite: solo peewe i svirewe na nekolku muzi~ki instrumenti, zaedno so teoriski predmeti (harmonija, kontrapunkt i komponirawe). Site javni koncerti na ova u~ili{te bile recenzirani vo dnevnite vesnici i spisanija od toa vreme. J. T.
@rtvenik na Golemata majka#, naod od Sten~e
STENÊ TUMBA POTSELO neolitska naselba kaj s. Sten~e, na leviot breg na r. Vardar. So istraùvawa se otkrieni kulturni sloevi od raniot, sredniot i od docniot neolit. Materijalnata kultutra se odlikuva so karakteristi~na keramika slikana so bela i so kafeava boja i so bogata kultna plastika (`rtvenici od tipot na Golemata Majka). Lokalitetot pripa|a na Anzabegovo vr{ni~kata kulturna grupa.
LIT.: D. Zdravkovski, Neolitska naselba Potselo Tumba s. Sten~e, I, Zbornik na Muzejot na Makedonija arheologija#, 2, Skopje, 2006, 25-31. D. Z.
Arhiepiskop Ohridski i Makedonski g. g. Stefan
Miroslava Stevanovi}
STEVANOVI], Miroslava Trajanova (Belgrad 3. IV 1942) spec. po bolesti na ustata i zabite, redoven prof. na St. f. Habilitirala vo 1979 g., a doktorirala vo 1991. Bila rakovoditel na Klinikata za bolesti na ustata i zabite, a vo dva mandata prodekan na St. f. Publikuvala 90 statii. E. M.
1422
STEPOLIKA VEGETACIJA NA RM specifi~na trevesta vegetacija na golemi povr{ini vo centralnite delovi na RM (me|u Veles, [tip i Negotino), vo ~ij sostav vleguvaat dosta stepski vidovi (Hedysarum macedonicum, Convolvulus holosericeus, Artemisia maritima, Camphorosma monspeliaca, Capparis sicula, Morina persica, Eurotia ceratoides, Astragalus parnasii, Onobrychis hypargyrea i dr.). Od nekoi postari botani~ari od po~etokot na XIX v. e ozna~uvana kako stepa ili duri polupustina (Ko{anin, êrwavski, Rudski, So{ka i dr.). Spored klasi~nata definicija, stepa e klimazonalna trevesta vegetacija bez drva {to se razviva vrz crnozem i se karakterizira so specifi~na stepska klima. Trevestata vegetacijata {to se razviva vo ova podra~je od Makedonija ima sekundarno poteklo i e rezultat na dolgovekovnoto uni{tuvawe na primarnite dabovi {umi. Poradi toa, ne postoi vistinska stepska vegetacija vo Makedonija, tuku vegetacija {to so svojata fizionomija potsetuva na stepa i ja ozna~uvame kako stepolika (stepovidna) vegetacija. Vl. M.
STEFAN, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski (Stojan Veljanovski) (s. Dobru{evo, Bitolsko, 1. V 1955) petti poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva. Ja zavr{il Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Dra~evo, Skopje (1974), Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1979) i postdiplomski studii vo Bari, Italija. Bil profesor vo Bogoslovijata i predava~ na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Za arhijerej bil izbran i zamona{en (3. VII 1986) vo manastirot Sv. Naum Ohridski# vo Ohrid, hirotonisan (12. VII 1986) vo hramot Sv. Dimitrija# vo Skopje i postaven za mitropolit Amerikansko-kanadski (19861988), a vo 1988 g. za Zletovsko-strumi~ki, odnosno Bregalni~ki (1989) po preimenuvaweto na eparhijata vo Bregalni~ka. Bil i rektor na Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Skopje. Na 910. X 1999 g. vo Soborniot hram Sveta Sofija# vo Ohrid be{e izbran i vostoli~en za Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, petti po red Poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva od vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Pri izborot be{e najmlad poglavar me|u site poglavari na pravoslavnite crkvi vo svetot. Vo negovo vreme Svetiot sinod na MPC najbrojno se podmladi so novi ~lenovi.
STEFANOVSKI
STEFAN Uro{ I (12201277) srpski kral (12461276), najmal sin na kralot Stefan Prvoven~ani. Se zame{al vo nikejskoepirskiot sudir, ispratil vojska vo Makedonija (1257), kako sojuznik na Epircite, no vo Pelagoniskata bitka (1259) zastanal na stranata na Nikeja. Vo negovo vreme, do{le rudarite Sasi i zapo~nal ekonomski podem. Po~inal vo manastirot Sopo}ani#.
LIT.: S. Stanojevi, Kraq Uro{, Godi{wica Nikole ûpia, XLIV, 1935. K. Ax.
godini ìvee vo Qubqana. Na slovene~ki jazik objavil pove}e izbori od makedonskata literatura i od narodnoto tvore{tvo.
BIBL.: A Text-Book of The Macedonian Language, Skopje, 1965 (koavtor so K. Toev); Makedonska ~itanka, Ljubljana, 1972; Brata Miladinova, Ljubljana, 1984; Glosarij Zbornika bratov Miladinovih, Nova Gorica, 1985; Makedonski razgovornik, DubrovnikZagreb, 1984; Makedonski le~ebnik od XIX vek, Skopje, 1985; Viktorija pop Stefanija, Ohrid-Struga, 1987; Viktorija pop Stefanija, Narodno tvore{tvo, Ohrid-Struga, 1987; Prli~eviot panslavizam, Ohrid, 1988; Makedonska knjièvnost, Zagreb, 1991 (koavtor); Osnovni frekven~ni slovar Nove Makedonije, Ljubljana, 1991; Makedonsko-~e{ki i ~e{ko-makedonski re~nik, Brno, 1994 (vtoro izdanie 1995 i treto izdanie 2002, so koavtor Ivan Dorovski); Makedonsko-slovenski slovar in mali slovensko-makedonski slovar, Ljubljana, 1998 (koavtor so T. Pretner); Mal makedonsko-polski re~ik, Katowice, 2001 (koavtor so E. Tokarz); Mal makedonskobugarski i blgarsko-makedonski re~nik, Blagoevgrad, 2004; Mal makedonskohrvatski re~nik, Pula, 2006 (koavtor so B. Pavlovski). LIT.: Ivan Dorovski Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti, XX i XXI vek, Skopje, 2008, 101103. S. Ml.
STEFANOV, Dimitar (s. Mar~ino, Kratovsko, 16. VIII 1899 Skopje, H 1970) ~len na VMRO. Vo 1922 g. izbegal vo Bugarija, stapil vo redovite na VMRO, bil vo ~etite na Ivan Janev-Brlo, podocna vo obezbeduvaweto na Todor Aleksandov. Vo Milano go ubil P. âulev (1924), u~estvuval vo ubistvoto na A. Protogerov (1928). Do 1941 g. ìveel vo ]ustendil, vo Vtorata svetska vojna se vratil vo Makedonija, kade {to i po~inal.
IZV. i LIT.: DARM, Fond Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti, Popisnik II, Materijal br. 27; Zoran Todorovski, Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija 19241934, Skopje, 1997. Z. Tod.
STEFAN Uro{ III De~anski (ok. 1285?) srpski kral (13211331), sin na kralot Milutin. Vo Gra|anskata vojna vo Vizantija (13211328) go poddrùval Andronik II, koj ja zagubil vojnata. Vizantija i Bugarija sklu~ile sojuz protiv nego. Vo bitka kaj Velbu`d (1330) gi porazil Bugarite, a Vizantijcite se otkaàle od napadot. Go izgradil manastirot De~ani, od prestolot go simnal sinot Du{an.
LIT.: M. Ze~evi, @ivot i vladavina Stevana De~anskog, Beograd, 1903. K. Ax.
STEFANOV, Dimitar G. (s. Karaaga~, Bolgradsko, Besarabija, 18. VIII 1871 Burgas, 11. XI 1940) u~esnik vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvièwe. Zavr{il voeno u~ili{te vo Kiev, a pravo vo Moskva. Bil direktor na Egzarhiskata gimnazija vo Bitola (1900), zadgrani~en pretstavnik na TMORO vo Sofija (19011903), ~etnik vo ~etata na J. Sandanski (maj 1903), pretsedatel na OK na Serskiot revolucioneren okrug. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Razlo{ko. Na Rilskiot kongres (1905) bil povtorno izbran za ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMORO.
IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912 Spomeni, Sofi, 1981. Al. Tr.
Gligor Stefanov Dragi Stefanija
STEFANIJA, Dragi (Ohrid, 10. XI 1933) lingvist i folklorist. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1958), zavr{il prv stepen na Pravniot fakultet (1960) i doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Qubqana (1980). Rabotel kako dopisnik na Radio Skopje (od 1965), lektor po makedonski jazik (1967) i profesor po makedonski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Qubqana (1990). Predaval makedonska literatura na Filozofskiot fakultet vo Zagreb i na Pedago{kata akademija vo Maribor i predava balkanska slavistika na Tehni~ko-humanisti~kata akademija vo Bjelsko Bjala. ^len e na Helsin{kiot komitet na Slovenija i po~esen ~len na DPM (2007). Avtor e na dvaesetina knigi, zbirki makedonsko narodno tvore{tvo i stotina statii. Nad 30
STEFANOV, Gligor (Kavadarci, 3. VII 1956) skulptor, zna~aen za inovacijata na skulpturata vo osumdesettite godini i za nejzinata promocija vo drugi sredini. @ivee i sozdava vo Kanada. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1981). Izlagal na Bienaleto vo Venecija (1993). Skulpturata ja tolkuva na fleksibilen na~in, koristi prirodni materijali
STEFANOVI], Branimir (Gnilane, Srbija, 22. III 1949 Skopje, 14. I 1991) operski pevec, bas. Vo 1975 g. diplomiral solo-peewe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. B. Nikolovski), a magistriral vo 1989 g. na Sofiskata muzi~ka akademija. Toj e ~len na solisti~kiot sostav na Operata na MNT od 1977 do 1991 g., kade {to ostvaril pove}e od 30 operski ulogi. Poseduval sonoren glas so posebna smisla za komika na scenata.
POZNAÂJNI ULOGI: Golemiot inkvizitor (Don Karlos#), Don Bartolo (Sevilskiot berber#), Kon~ak (Knez Igor#), Gremin (Evgenij Onegin#), Rajmondo (Lu~ija di Lamermur#), Marko (Ero od onoj svet#), Goce Del~ev (Ilinden#). F. M.
G. Stefanov: Grabewe od prostorot# (1985)
(seno, slama, drvo, pamuk), a sozdava i instalacii (Linearna intervencija, 1983; Heruvimi i serafimi, 1993). S. Ab.-D.
STEFANOVSKI, Aco (Bitola 10. XII 1922 Bitola 10. III 1985) dramski akter i reìser, eden od osnovopolo`nicite na Narodniot teatar vo Bitola. Silna akterska li~nost, ~ii kreacii se trajni vrednosti vo na{ata teatarska umetnost. Karierata ja zapo~nal vo NT vo Bitola (1943/ 44).
1423
STEFANOVSKI
Dràvniot konzervatorium P. I. âjkovski# vo Moskva (M. Me`dlumov, J. Zak, 1974). Magistriral na Muzi~kata akademija vo Qubqana (D. Tom{i~, 1979). Od 1970 g. profesor na FMU vo Skopje i direktor na Makedonskata filharmonija. Koncertiral vo RM i vo pove}e evropski Sn. ^.-An. zemji.
Aco Stefanovski
(Teodosij Spasov i dr.). Osven kako instrumentalist, se istakna i kako avtor na muzika za pove}e filmovi ([me}er#, 1985, Xipsi mexik#, 1997, Serafin#, 2002 i dr.) i za teatarski i baletski pretstavi (Zodijak#, Vakuum#, M. Kol. Dabova {uma#).
ULOGI: Hamlet i Edip (vo istoimenite dela), Mitke (Ko{tana#), Axi Trajko (Begalka#), Satin (Na dnoto#), Fezliev (Crnila#), Lomen (Smrtta na trgovskiot patnik#) i dr. RE@II: Mrtvite ne pla}aat danok#, G-|a ministerka# i dr. R. St.
Blagoja Stefanovski
STEFANOVSKI, Velko (Skopje, 3. IV 1931) profesor i nau~en rabotnik vo drvnoindustriskata oblast. Diplomiral na [umarskiot oddel na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1956). Doktoriral na [umarskiot fakultet vo Skopje (1965) na temata Prou~uvawe na fizi~komehani~kite svojstva na drvoto i drvnite proizvodi na platanot (Platanus orientalis)#. Bil izbran za asistent (1961), a potoa i za redoven profesor (1973). Imal ploden raboten vek kako univerzitetski profesor i specijalist vo praktikata, osobeno vo pogled na prerabotkata i obrabotkata na drvoto. Ostvaril pove}e usovr{uvawa vo zemjata i vo stranstvo (vo periodot 19631988). Bil op{testveno aktiven. Se penzioniral vo 1996 g. Objavil 83 nau~ni i stru~ni trudovi. B. Il.
Goran Stefanovski
STEFANOVSKI, Blagoja (Bage) (Bitola, 7. III 1953) akter, dolgogodi{en direktor na Narodniot teatar vo Bitola (19802002). Diplomiral na Visokata muzi~ka {kola vo Skopje, na Otsekot za dramski akteri. Pod negovo rakovodstvo Bitolskiot teatar be{e vode~ka ku}a vo Republikata. Pratenik vo Sobranieto na RM, pretsedatel na Odborot za kultura vo Sobranieto; minister za kultura vo Vladata na RM (2002-2006). U~estvuval vo pretstavite: Vreme za peewe#; Pirej#; Preno}i{te#; Agamemnon#; Elektra# i dr. R. St.
Vlatko Stefanovski
Valeri Stefanovski
STEFANOVSKI, Valeri (Ohrid, 14. VIII 1947) pijanist. Diplomiral na Bugarskiot dràven konzervatorium (Q. En~eva, 1970). Specijaliziral na
1424
STEFANOVSKI, Vlatko (Prilep, 1957) & gitarist i kompozitor. Eden od osnova~ite na grupata Leb i sol#, so koja nabrzo stana poznat na toga{nata jugoslovenska scena, osobeno po u~estvoto na Opatiskiot festival, koga so obrabotkata na pesnata Aber dojde Donke# ja osvoi prvata nagrada na rok-ve~erta. Po raspa|aweto na grupata, S. ostvari izvonredna solisti~ka kariera. Kon krajot na XX vek formira i svoe trio, so koe uspe{no nastapuva po svetskite sceni. Realizira golem broj diskografski izdanija (so Leb i sol# 13). Albumot Kru{evo#, koj pretstavuva izvonredna obrabotka na makedonski folklorni motivi za dve gitari, go realizira so Miroslav Tadi}. Sorabotuva so del od najpoznatite balkanski muzi~ari
STEFANOVSKI, Goran (Bitola, 27. IV 1952) dramski avtor, univ. profesor, akademik. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na Grupata za angliski jazik (1974). Magistriral na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. Rabotel vo Dramskata redakcija na MTV (19741978); bil asistent na Filolo{kiot fakultet vo Skopje i profesor po dramaturgija na FDU vo Skopje (19861998). @ivee i raboti vo Kenterberi (Velika Britanija), kade {to predava dramaturgija na Christ Church College na Univerzitetot vo Kent. Istovremeno predava i na Institutot za drama vo Stokholm ([vedska). Izbran za ~len na MANU nadvor od rabotmiot sostav (2004). Pretstavnik na modernata makedonska dramaturgija i eden od najzna~ajnite i najizveduvani makedonski dramski avtori voop{to. Avtor e na scenarija za TV serii, TV filmovi i drami, kako i na scenarijata za igrani filmovi (Haj-faj# i Prikazna za diviot istok#).
DRAMSKI TEKSTOVI: Jane Zadrogaz#, Divo meso#, Let vo mesto#, Hajfaj#, Duplo dno#, Tetovirani du{i#, Crna dupka#, Long-plej#, Kula Vavilonska#, Travijata# (rok-opera), Zodijak# (rok-balet), êrnodrinski se vra}a doma#, Saraevo#, Old man dragging ston# (koreodrama), Kazabalkan#, Euralien# (scenario za teatarski proekt vo izvedba na 50 akteri i 13 reìseri), Na pat za Bagdad#, Hotel Evropa#, Demonot od Debar maalo# i dr. R. St.
STEFANOVSKI, Dimitar (Bitola, 16. V 1921 Bitola 9. IV 1978) dramski i filmski akter, reìser i vo dva perioda direktor na Teatarot vo Bitola. Vo NOB bil organizator na kulturno-prosvetnata dejnost. Po Osloboduvaweto e eden od organizatorite za formirawe na Narodniot
STEFANOVSKI
Dimitar Stefanovski
teatar vo Bitola. Nastapuval i na film, radio i TV.

RE@II: Kuzman Kapidan#, Ivec#, Antica#, ôrbaxi Teodos#, Pe~albari#, Crnila#, Revizor#, Skup# i dr. ULOGI: Jerotie (Somnitelno lice#), Agaton (Naàlena familija#), Axi Trajko (Begalka#). Velko (Vejka na vetrot#), Polonij (Hamlet#), Tartif (vo istoimenoto delo), Gradona~alnikot (Revizor#), Doktorot (Svadbata na Mara#) i dr. R. St.
pove}e objekti od op{testven, trgovski i ugostitelski karakter. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata arhitektura. Rabotel vo pove}e proektantski biroa i vo sopstveno proektantsko studio Euroart# vo Skopje. Se zanimava so publicistika. Objavil preku 60 napisi posveteni na arhitekturata. Pozna~ajni realizacii: Bankata vo Probi{tip (1986), Domot na zanaet~iite vo Starata ~ar{ija vo Skopje (1990), Delovniot distributiven centar Ma{inopromet# vo Skopje (1990), fabri~kiot kompleks Inospektar# vo Skopje (1998) i pove}e individualni ku}i vo Kr. T. Skopje.
Metodija Stefanovski
bednost, sekretar za Narodna odbrana na NR i SRM, pomo{nik na komandant na armija, sekretar na Komitetot na Konferencijata na SKJ vo JNA i drugi. Zavr{il VVA i Voena {kola na JNA.
Jovo Stefanovski
Ilko Stefanovski
STEFANOVSKI, Ilko (Bitola, 4. XI 1952) akter. Diplomiral akterska igra na FDU vo Skopje (1986). Od 1976 g. e ~len na Narodniot teatar vo Bitola.
Ulogi: Jon (Pirej#), Efto (Let vo mesto#), Anastas (Jugoslovenska antiteza#), Lopahin (Vi{novata gradina#), Klaudij (Hamlet#), Osman-beg (Balkanot ne e mrtov#), Makdaf (Magbet#), Axi Trajko (Begalka#), Koqo (Tetovirani du{i#), Potkaqosin (@enidba#), Poco (êkaj}i go Godo#) i dr. R. St.
STEFANOVSKI, Jovo Angelov (s. German, Krivopalane~ko, 19. XI 1946) profesor po matematika, u~ebnikar i izdava~. Zavr{il gimnazija vo Kumanovo (1965), Vi{a pedago{ka {kola (Grupa matematika) vo Vrawe (1966 1968) i Prirodno-matemati~ki fakultet (Grupa matematika) vo Skopje (1975). Vo me|uvreme rabotel kako nastavnik vo selata Rankovce (Krivopalane~ko), Sandevo (Skopsko) i Skopje. Bil osnova~ i glaven i odgovoren urednik na sp. Numerus# (1976 2002). Izvesen period bil sistemprogramer vo SIZ za domuvawe na grad Skopje (1978). Podocna bil dolgogodi{en sovetnik po matematika na Biroto za razvoj na obrazovanieto na SRM (19792003), po {to ja formiral privatnata izdava~ka ku}a Albi#, specijalizirana za izdavawe u~ebnici i u~ebni pomagala. Avtor i koavtor e na okolu 80 u~ebnici, rabotni tetratki i zbirki po matematika za osnovnoto i srednoto obrazovanie. Negovata izdava~ka ku}a ima objaveno okolu 110 u~ebnici od razni avtori i tematski podra~ja. S. Ml. STEFANOVSKI, Metodija (Prilep, 1926) general-polkovnik na JNA. Pred Vtorata svetska vojna rabotel kako pomo{en trgovski rabotnik. Vo NOVM bil od 1943, ~len na KPJ od 1944 g. Vo vojnata bil oficer za OZN vo brigada i vo divizija. Po vojnata vr{el razni dol`nosti vo organite za bez-
Mirko Stefanovski
STEFANOVSKI, Mirko (Skopje, 7. IX 1921 Skopje, 31. X 1981) akter i reìser. Eden od osnova~ite na MNT; ~len na predvoenoto Moderno pozori{te; ~len na patuva~kiot teatar Dim~e Trajkovski#; rakovoditel na kulturno-zabavnata trupa na XLII divizija vo NOB. Do 1951 g. bil ~len na Dramata vo MNT; stanuva reìser vo NT vo Bitola (19511954); artist, reìser i direktor na NT vo Prilep (1954 1960); direktor na Rabotni~kiot dom vo Skopje (19601962); pomo{nik-upravnik na MNT (1962 1964); postojan reìser vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (19651981). Zna~ajno e negovoto gostuvawe vo Ptuj (Slovenija), bidej}i toa e prvo gostuvawe na makedonski reìser i prvo makedonsko delo odigrano tamu (Vejka na vetrot#). Reìser e na devet praizvedbi od makedonski avtori.
RE@II: Otelo#, Vol~jak#, Malogra|ani#, Pesna#, G-|a ministerka#, Vujko Vawa#, U~enikot na |avolot#, Site moi sinovi#, Bludnica dostojna za po~it#, Bez vina vinovni#, [uma#, Monserat# i dr. R. St.
Jovan Stefanovski
STEFANOVSKI, Jovan (@an) (Skopje, 9. VI 1948) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Realiziral
STEFANOVSKI, Risto (Skopje, 5. XII 1928) teatrolog, istori~ar na teatarot vo Makedonija, dolgogodi{en direktor na teatar. Ja zavr{il Dràvnata tea1425
STEFANOVSKI
1953 g., a habilitiral (1958) od oblasta na nevrologijata. Toj e eden od osnova~ite na Nervnata klinika, nejzin direktor (1978 1987), dolgogodi{en {ef na Oddelot za op{ta nevrologija i edukator na brojni kadri nevrolozi vo RM. Avtor e na pove}e od 100 nau~ni truda od oblasta na nevrologijata i psihijatrijata i na u~ebni pomagala.
Risto Stefanovski
po mikrobiologija so parazitologija (19781985). Pridonel vo primenata na serolo{kite metodi kaj streptokoknite infekcii i tuberkulozata. Bil profesor i {ef na Infektivnata klinika vo Alìr vo dva intervala (19671972). Avtor e na skripta za parazitologija i mikrobiologija. PublikuK. K.-P. val nad 60 trudovi.
BIBL.: U~ebnik za sredno medicinsko u~ili{te: Nevrologija, Skopje, 1986. Il. X.
tarska {kola vo Skopje (1947 1949) i Otsekot za organizacija na Fakultetot za dramski umetnosti vo Belgrad. Stanal ~len na Dramskiot ansambl vo MNT (19511960), a od 1957 g. direktor na Kukleniot teatar vo Skopje. Pod negovo rakovodstvo ovoj teatar prerasnuva vo Mladinskodetski (1958), a podocna vo Dramski teatar (1967). Dramskiot teatar go rakovodel vo negovite najuspe{ni godini, koga se afirmira kako vode~ka teatarska ku}a vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici. Ja vr{el funkcijata generalen direktor na MNT (1983-1988). Avtor e na knigite: Teatarot vo Makedonija#, Teatarot vo Makedonija od anti~kiot teatar do 1944 godina#, Od Herakleja do Naroden teatar Bitola#, Teatarot vo Makedonija Sovremeni tendencii#, Teatarot vo Makedonija Nova estetika# (1 i 2); Letopis na makedonskata drama i teatarot vo Makedonija# (1 i 2), Teatarot vo Makedonija Sovremeni tendencii#. Koavtor na 30 godini Dramski teatar# (so Milo{ i Du{ko Konstantinov); Letopis na MNT 19451995# (so Slavko Marinkovi}). Osnova~ e i glaven i odgovoren urednik na spisanieto Teatarski glasnik#. R. St.
Blagoja Stefkovski Tome Stefanovski
STEFANOVSKI, Tome Blagoev (Skopje, 12. IV 1949) spec. internist, pulmolog, alergolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Bil direktor na Klini~kiot centar, direktor na Klinikata za pulmologija i alergologija i {ef na Odelot za invazivna dijagnostika na Klinikata za pulmologija i alergologija. Avtor na brojni stru~ni i nau~ni trudovi i koavtor na knigata Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata (2000) i na u~ebnikot po interna medicina. Br. N.
Stefan Stefkov
Stefan Stefanovski
STEFANOVSKI, Stefan Slavev (Skopje, 11. III 1924 Skopje, 26. VIII 2002) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1950) i se vrabotil na Nervnata klinika (19501987). Specijalisti~ki ispit poloìl vo
1426
STEFKOV, Stefan Dimitrov (Skopje, 18. XI 1920 Skopje, 1. III 2003) mikrobiolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1978). Diplomiral medicina vo Belgrad (1948), a specijaliziral mikrobiologija i parazitologija (1955). Habilitiral za fiziolo{kite osobini na bakteriite Klebsiela-Aerobacter i nivniot odnos kon antibioticite (1958). Se usovr{uval vo Zagreb, Belgrad, Pariz i Lion. Bil direktor na Institutot i {ef na Katedrata
STEFKOVSKI, Blagoja (Goj~o; psevd. G. Mintan) (Kumanovo, 1905 Skopje, 3. XII 1965) mlad poet, komunisti~ki deec, organizator na NOB, general-major na JNA. Zavr{il vtori klas gimnazija, a potoa go izu~uval kroja~kiot zanaet. Kako aktivist na sindikalnoto dvièwe, stanal ~len na SKOJ i na KPJ (od 1935), ~len na MK na SKOJ i na MK na KPJ vo Kumanovo (1938). Bil sorabotnik na v. Na{a re~# (Skopje, 1939), kade {to objavil i stihotvorbi na makedonski jazik. Bil izbran delegat na V zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940), no bil spre~en da otpatuva. Kako ~len na Voeniot {tab na MK (1941), bil eden od organizatorite na Kozja~kiot i Karada~kiot NOPO, a po nivnoto razbivawe, bil izbran za sekretar na MK (januari 1942). Avtor na pove}e statii vo organot na MK na KPJ vo Kumanovo Oktobris# (oktomvrinoemvri 1942). Naskoro bil uapsen (1943), a potoa interniran vo Eni}oj, kade {to organiziral jadro na KPM. Po vra}aweto (oktomvri 1943) zaminal vo partizanskite edinici kako politi~ki komesar na Kumanovskiot NOPO (1944), ~len na Oblasniot komitet na KPM i podocna politi~ki komesar na Bregalni~ko-strumi~kiot (makedonski) korpus na NOVJ. Po Osloboduvaweto zavr{il praven fakultet, bil pretsedatel na Sovetot na Vrhovniot sud na Makedonija, predava~ po strategija na Vi{ata voena akademija, republi~ki naroden pratenik i izvr{uval visoki dol`nosti vo Skopskata armiska oblast. Od negovoto literaurno tvore{tvo, poznato e deka bil avtor na edno~inkata @enata umira#
STIV NAUMOV#
(izvedena vo Kumanovo, 1938) i na pove}e stihotvorbi na makedonski jazik so socijalna tematika.

BIBL.: Re~ na bolnata tutunska argatka, Na{a re~#, I, 4, Skopje, 8. IV 1939, 7; Qubov, na ist. mesto, II, 13, Skopje, 27. II 1940, 6; îrak, na ist. mesto, II, 16-17, 26. IV 1940, 15; Drvari, na ist. mesto, II, 13, 27. II 1940, 8; Krvava prolet, Beseda#, I, 1, Kumanovo, juni 1972, 78. LIT.: Radivoe Pe{i}, Toga{ koga se ra|a{e sovremenata makedonska poezija, Nova Makedonija#, XV, 4575, Skopje, 19. IV 1959, 5; Umre general-majorot Blagoja Stefkovski Goj~o, Nova Makedonija#, XXI, 6873, Skopje, 4. XII, 1965, 12; Blagoj Stefkovski vo makedonskata literatura, Beseda#, I, 1, Kumanovo, 1972, 7479; D-r Blaè Ristovski, Kon prou~uvaweto na literaturnoto tvore{tvo na progresivnata mladina vo Kumanovo do Osloboduvaweto, Beseda#, VIII, 1718, Kumanovo, 1979, 2125 i 3035; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina (Materijali od Nau~niot sobir odràn na 12, 13 i 14 dekemvri 1978 godina), Kumanovo, dekemvri 1979; Dokumenti za narodnoosloboditelnata vojna i narodnata revolucija vo Kumanovo i Kumanovsko, 1941-1942 (Vtoro dopolneto izdanie), Kumanovo, maj 1980; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Materijali i istraùvawa, Skopje, 1980, 295300; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988; Jordan Cekov-Dane, Kumanovsko vo NOV 19411945 (Prilozi za istorijata na Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945), Kumanovo, 1989. S. Ml.
Bedem & Styberra, s. êpigovo, od otkrivaweto na Gimnazionot (1957)
STIBERA (Styberra), s. êpigovo anti~ki grad, ~ii {to ostatoci leàt na 16 km. zapadno od Prilep, nad vlivot na rekata Blato vo Crna Reka (Erigon). Za gradot najstar e podatokot na Polibij, a podetalni podatoci za nego davaat T. Livij i Strabon, koj veli deka Stibera leì na rekata Erigon i pripa|a na Deriopite. Od starite itinerariumi se doznava deka Stibera leì na patot Stobi Herakleja. Vo Tabula Poitingerijana stanicata Stibera e ispu{tena, me|utoa, kaj geografot Ravenacki taa e zabeleèna kako Istubera po ovaj
redosled: Eristion, Ceramij, Istubera, Herakleja. So arheolo{kite istraùvawa na ridot Bedem# se otkrieni delovi od gradskiot bedem, hramot na boginkata Tihe i delovi od kompleksot Gimnazion. Gradskiot bedem, ~ii ostatoci se otkrieni vo severniot i zapadniot del od ridot, e yidan od kr{en lokalen kamen vo suvoyid, so {ir. 3,00 m. Hramot na boginkata Tihe za{titni~ka na gradot, e so dimenzii 10 10 m solidno izyidan so masivni yidovi od kr{en kamen, tuli i varov malter. Ima centralna polukru`na ni{a vo isto~niot i bo~ni ni{i vo ju`niot i severniot yid, vo koi se smesteni darodavni natpisi. Vo hramot se najdeni portretni bisti na Orest i Filoksen tatko i sin, zaslu`ni gra|ani na gradot i kultna skulptura na bogot Bahus-dete. Natpisot vo centralnata ni{a zboruva za obnova na hramot vo II v. n. e. so sredstva podareni od Antestija Fuska. Od kompleksot Gimnazion se istraèni objektite: peristilot so atriumot, polukru`nata eksedra, heroonot i temenos, koi zafa}aat prostor ok. 1000 m2. Vo objektite heroon i temenos, koi od isto~nata strana leàt vrz ostatocite od bedemot, se otkrieni najgolemiot broj mermerni spomenici so natpisi i kultna i por-
tretna mermerna plastika. Vo Stibera se najdeni 28 spomenici so natpisi so imiwa na efebi, imiwa na bogovi i imiwa na donatori i 27 statui od kultna i portretna plastika. Od kultnata mermerna plastika se otkrieni statui na bogovite Asklepij, Hermes i Bahus, a od portretnata statui na èni od tipot herkulanki, na maì kosmeti, torza od efebi, edna imperatorska i edna statua na makedonijarh gra|anin na Stibera. Mermernata plastika pripa|a na raniot rimski period. Od dvi`niot arheolo{ki materijal naj~esti se naodite od fragmenti od kerami~ki sadovi od helenisti~kiot i raniot rimski period. Gradot Stibera svojot procut go doìveal vo II v. n.e. Negovite po~etoci se vo IV v. p.n.e, a ìvotot vo nego zgasnal vo vtorata polovina na III v. n.e.
LIT.: N. Vuli, Spomenik SAN#, XCVIII, Beograd, 19411948, 184189; D. Vu~koviTodorovi, Styberra anti~noe poselenie v sele êpigove v okresnosth Prilepa, Archaeologia Iugoslavica#, IV, Beograd, 1963, 59101; L. Kepeska K. Kepeski, Istraùvawa na sektorot V# Stibera, Maced. acta archaeol.#, 11, Skopje, 1990, 161170. K. Kep.
STIV NAUMOV#, KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO, BITOLA osnovano vo 1945 g. so Horska, Dramska i Folklorna sekcija, kako i so Mandolinski
Bista na Filoksen, Stibera, s. êpigovo (II v.)
KUD Stiv Naumov# od Bitola
1427
STOBI
orkestar. Edno od najaktivnite dru{tva vo RM i mo{ne zaslu`no za visokoto nivo na muzi~kiot amaterizam. Dirigenti na Me{aniot i na @enskiot hor bile: N. Sav~enko, St. Dragomanski, M. Nikolovski i T. Hrisik. So Mandolinskiot orkestar dirigiral T. Hrisik, a od 2006 g. Niko Naumov. Od 1962 do 2006 g. so Me{aniot hor dirigirale Qubomir Trifunovski i Petar Sidovski. @enskiot mladinski hor, pod dirigentsvoto na Q. Trifunovski, bil osnovan vo 1971 g. J. T. , Stobi) gradska STOBI ( naselba od anti~ko vreme na utokata na Erigon (Crna Reka) vo Axios (Vardar). Na ova mesto se vkrstuvale i dvete va`ni patni~ki ruti na Balkanot (TesalonikaSirmium, Herakleja LinkestisStobiPautalijaSerdika). Stobi od malo pajonsko naseleno mesto vo helenisti~kiot, a osobeno vo rimskiot period, prerasnal vo ekonomski i kulturen centar. Lokalitetot e ubiciran od J. G. Hahn (1850) i L. Heuzey (1860), a od po~etokot na XX v., pa s# do deneska kontinuirano se istraùva. Prviot pomen vo pi{anite izvori e kaj rimskiot istori~ar Tit Livij vo 197 g. pr.n.e. (Ab urbe condita libri, XXXIII, 19, 3; XXXIX, 53, 15; XL, 21, 1). Spored arheolo{kiot materijal, pronajden pod nekolkute gradbi vo centralnoto gradsko podra~je, S. dobil gradska urbanizacija vo helenisti~koto vreme (III&II v.). Naselbata vo ovoj period se nao|ala na severniot kraj na re~nata terasa na sviokot na Vardar i stariot rakavec na Erigon i zafa}ala prostor od 3 ha, a ju`no od nea se protegala nekropolata. So doa|aweto na Rimjanite S. pripa|al na ~etvrtata merida i bil centar za izvoz na sol od Dardanija vo Makedonija (Titi Livii, Ab urbe condita libri, XLV, 29, 13), a od sredinata
Panorama na lokalitetot Stobi
na prviot vek pr.n.e. (4243 g.) naselbata dobiva status na oppidum civium Romanorum (Plinius Secundus, Historia Naturalis, IV, 10, 34). Okolu sredinata na I v., bil promoviran vo municipium {to rezultiralo so zgolemuvawe na brojot na ìtelite, pa urbanoto jadro na gradot zapo~nalo da se {iri od centralnoto gradsko podra~je kon jug i zapad, a gra|anite imale pravo na ius italicum privilegiran status i dano~ni privilegii (Digest, L. 15.8.8) i pripa|ale na plemiwata Aemilia i Tromentina. Statusot na Stobi vo rang na municipium e posvedo~en na bakarnite moneti kovani vo sopstvenata kovnica vo periodot od Vespazijan (6979) do Elagabal (218222) i na tri epigrafski spomenici posveteni na kultot na imperatorot. Osven ovie statutarni nazivi, vo epigrafskite spomenici se pojavuva i ka-
ko . Populacijata se sostoela od domicilno naselenie, rimski gra|ani, naselenie dojdeno od teritoriite na Mala Azija i do IV v. vo gradot postoela evrejska zaednica. Religiozniot ìvot na gradot e posvedo~en so epigrafski spomenici i statui so pretstavi na boèstva (Asklepij, Higeija, Telesfor, Artemida Lohija, Afrodita, Apolon Klarios Jupiter Liberator i dr.). Najreprezentativen spomenik od ovoj period e rimskiot Teatar, iako vo periodot od I v. n.e. do po~etokot IV v. n.e. spa|aat re~isi site pozna~ajni objekti kako: Casa Romana, Termite, rasko{nite ku}ipalati, evrejskata Sinagoga. Vo vtorata polovina na III v. n.e. naselbata verojatno ne bila po{tedena od gotskoto navleguvawe. Vo IV v. gradot stanal episkopsko sedi{te, a od krajot na V do po~etokot na VI v. bil
Mozaikot vo krstilnicata vo Stobi
Mozaikot vo Poliharmovata palata, Ku}a na psalmite, Stobi
1428
STOILOV
Planinata Stogovo
Mermerna glava od statua na egipetskiot vladetel na podzemjeto Serapis, Stobi
glaven grad na provincijata Macedonia Secunda. Vo ovoj period (388) gradot go posetil i imperatorot Teodosij I, koj izdal dva edikta (Codex Theodosianus XVI. 4. 2, XVI. 5. 15). Vo krajot na IV v. bil napadnat i od Vizigotite, predvodeni od Alarih, dodeka okolu 440 g. i od Atila. Poslednata invazija e vo 479 g. n.e., koga niz gradot pominuvaat trupite na Gotite predvodeni od Teodorih. Vo IV v. teritorijata na gradot bila delumno reducirana i bil izgraden vnatre{niot odbranben yid (vrz temelite na postara rimska palata), poradi varvarskite napadi i poplavite na Crna Reka. Centralnoto gradsko podra~je bilo na najvisokata terasa na gradot, kade {to bila Episkopska bazilika i polukru`niot plo{tad, a toga{ bile izgradeni i drugite ranohristijanski bazilki i profani gradbi (vidlivi denes). Dvete glavni ulici (Via Principalis Superior i Via Principalis Inferior) bile trasirani spored geografskata dispozicija na tere-
not, a nekolkute pomali ulici gi presekuvale glavnite ruti na mestata, kade {to se nao|ale palatite i javnite objekti. Kako episkopski centar, vo istoriskite izvori se spomnuvaat nekolku episkopi od Stobi: Budios (u~esnik na Ekumenskiot sobor vo Nikeja vo 325), Nikola (u~esnik na êtvrtiot ekumenski sobor, Halkedon), Ioannes (Konstantinopol, 680) i Margaritus (Trulo, 692) i Evstatij i Filip (ktitori na Episkopskata bazilika). Gradot egzistiral do krajot na VI v. Vo srednovekovniot period se spomnuva pobedata na Vasilij II (1014) nad voenata posada vo Stobi, a del od gradot sluèl kako nekropola za bliskata slovenska naselba.
LIT.: J. G. von Hahn, Reise von Belgrad nach Salonik, Wien, 1861, 175-236; F. Papazoglou, Les Villes de Macdoine lepoque romaine, BCH, Supl. 14, Athenes, 1988, 313323; E. Kitzinger, Survey of the early Christian Town of Stobi, DOP, 3, Washington, 1946, 81161; Studies of the Antiquites of Stobi, I-III, Beograd-Titov Veles, 19731981; V. R. Anderson-Stojanovic, Stobi. The Hellenistic and Roman Pottery, Princeton, 1992; P. Josifovski, Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje, 2001; J. Mikul~i}, Stobi: anti~ki grad, Skopje, 2003. A. V.-M.
STOGOVO visoka vene~na planina vo Zapadna Makedonija, koja se formirala vo vremeto na alpskata orogeneza. Taa se nao|a pome|u dolinata na Crni Drim od zapad, dolinite na rekite Radika i Mala Reka od sever i istok, preku tektonskiot preslap Jama (1.507 m) e odvoena od planinata Bistra, a na jug morfolo{ki preku prevalot Rudine se nadovrzuva na planinata Karaorman. Se protega vo pravecot szji. Najgolem vrv e Golem Rid (2.273 m), a na biloto ima u{te deset vrvovi povisoki od 2.000 m. Vo geolo{kiot sostav na Stogovo u~estvuvaat: filiti, trijaski i kredni sedimenti. Na visokite delovi na planinata se nao|aat izvorite na Jamska Reka, Garska, Bele{nica, Ehlove~ka Reka, Radomirska, Peso~anska i dr. Visokoplaninskite delovi vo pleistocenot bile zafateni so glacijacija i denes se sre}avaat fosilni glacijalni formi, kako: cirkovi, valovi i moreni. Niskite delovi se pod {uma, a nad nea se protegaat prostrani planinski pasi{ta {to se solidna baza za razvoj na sto~arstvoto.
LIT.: Andonovski T., Abrazioni i fluvijalni elementi vo Ki~evskata kotlina, Godi{en zbornik na IG#, kn. 27-28, Skopje, 1984. T. And.
Sinagoga, centralna bazilika, Stobi
STOILOV, Milan Trajkov (Kuku{, 14. I 1881 s. Vito{a, Ko~ansko, 6. IX 1903) ~len-osnova~ na TMOK (19001903) i ~len-osnova~ i sekretar na MNLD vo S.Peterburg (19021903). Po zavr{uvaweto na osnovnoto (1892) i triklasnoto u~ili{te vo Kuku{ (1895) i Bugarskata duhovna seminarija vo Carigrad (juli 1902), na 14 avgust 1902 g. e ve}e vo S.-Peterburg i vo septemvri se zapi{uva na Voenomedicinskata akademija. Vedna{ stanuva ~len na TMOK, a me|u prvite i potpisnik na osnova~kiot akt na
1429
STOIQKOVI]
so osmanliska vojska vo Resensko.

IZV. i LIT.: CDA, f. 892, op. 1, a.e., 16, l. 60; v. Reformi#, br. 11, Sofi, 18991905. Al. Tr.
Milan Stoilov
Dimitar StojanovMire
MNLD. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. XII 1902) e izbran i za sekretar-zapisni~ar. Po objavuvaweto na Ilindenskoto vostanie, zaedno so nekolcina drugi ~lenovi, zaminuva vo Makedonija i zaginuva kako vostanik vo borba so Turcite kaj ko~anskoto selo Vito{a.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Sk., 1978, 147-148; Avtonomna Makedoni#, I, 21, Sofi, 23. XI 1903, 3. Bl. R.
skiot univerzitet (1935) profesoruva vo Gimnazijata vo Prilep (1935-1940), vo Pe} (do april 1941) i vo Kratovo (1941/42). Vo slednata u~ebna godina (1942/43) e ispraten vo Love~ (Bugarija), no poradi antifa{isti~kata dejnost, zaedno so ênto i drugi prilep~ani, e interniran vo logorot û~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija). Po vra}aweto (po~etokot na 1944) stanuva borec prvin vo II, a potoa vo V makedonska narodnoosloboditelna brigada. ^len na ASNOM (od avgust 1944), a od II zasedanie na ASNOM ~len i na Prezidiumot i poverenik za prosveta vo DFM. Po Osloboduvaweto vr{i razni dràvni i op{testveno-politi~ki funkcii, pa i pretsedatel na Narodnoto sobranie (19511955), a do penzioniraweto e direktor na Dràvniot arhiv na MakedoBl. R. nija (19601978). STOJANOV, Zafir (Del~evo, 7. X 1930) fizi~ar, red. prof. (1981) na PMF. Diplomiral (1957) na PMF, kade {to doktoriral (1974) so tema vo koja se izu~uvaat sinteruvani metali i leguri so pomo{ na ultrazvuk. Za taa cel oformil Laboratorija za primena na ultrazvukot za istraùvawa na tvrdite tela. Specijaliziral vo Getingen i Ahen. Drèl nastava od Op{ta fizika, glavno za studentite po hemija, no i na drugi fakulteti vo Skopje i vo Bitola. Objavil nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (Op{ta fizika I i II#) i okolu 30 nau~ni statii vo doma{ni i stranski spisanija.
Krum Stojanov
STOJANOV, Krum (Skopje, 6. III 1917 Skopje, 4. XII 1996) dramski akter i reìser. Go posetuval Studioto na umetni~kiot teatar vo Belgrad (1939-1941). Stanal akter vo Narodniot teatar vo Skopje (1942-1944). Eden od osnova~ite na Makedonskiot naroden teatar i vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad, Bugarija). Bil ~len na Dramata na MNT (1945-1952 i 19611964), a od 1964 g. do penzioniraweto akter vo Dramskiot teatar vo Skopje. Bil akter i vo belgradskoto Dramsko pozori{te (19521961). Za nego kritikata pi{uva deka e eden od najgolemite akteri na ovoj del od svetot, deka toj ne samo {to poseduva izvoren talent, tuku ima izvori vo du{ata.
ULOGI: Stjopa (Platon Kre~et#), Valer (Tartif#), Orlando (Kako {to miluvate#), Petar (Malogra|ani#), General (U~enikot na |avolot#), Henri Higins (Pigmalion#), Nu{i} (Avtobiografija#), Porfirij (Zlo~in i kazna#), Spasoe (Pokojnik#), Kain I i II (Patriturata za eden Miron#), Bog (Adam i Eva#), Tode Mudreco (Jane Zadrogaz#), El Ilustrimo (Karipskiot minister#), Dimitrie (Divo meso#) i dr. RE@II: Golemiot no`# (i scenografija), Mande#, Krvavi svadbi#, Fizi~ari#, Dundo Maroe#, Bumerang#. R. St.
Ivan Stoiqkovi}
STOIQKOVI], Ivan (Kumanovo, 15. II 1962) politi~ar. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje. Pretsedatel na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija. Pratenik vo tri parlamentarni sostavi na Sobranieto na RM (20022009). R. STOIMENOV, Pavle (s. Dolno Tlamino, Bosilegrad, 12. IV 1931) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1986 do penzioniraweto vo 1996 g.) po predmeti od oblasta na pati{tata. Napi{al u~ebnik po predmetot pati{ta, a preku aplikativnata rabota pridonesol za oformuvaweto na patnata mreà i gradskite soobra}ajnici vo na{ata zemja. Q. T. STOJANOV, Dimitar (Dim~e, Mire) (Prilep, 1910 Skopje, 1991) u~esnik vo predvoenoto studentsko i komunisti~ko dvièwe i vo NOB, makedonski politi~ar i dràvnik, istori~ar i arhivist. Po zavr{uvaweto na studiite po istorija na Belgrad1430
STOJANOV, Krste (s. Drmeni, Resensko, 1880 s. Kriveni, Resensko, 3. II 1905) pe~atar, revolucioner, pripadnik na TMORO. Bil pe~atar vo Carigrad i ~len na Carigradskiot RK (19001903). Od 1904 g. vlegol vo ~etata na vojvodata S. Ol~ev, koja dejstvuvala vo Prespansko. Zaginal vo borba
Petar Stojanov
STOJANOV, Petar (Veles, 17. VI 1922 Skopje, 8. X 1995) istori~ar, nau~en sovetnik vo INI. Kako gimnazijalec mu pristapil na komunisti~koto mladinsko dvièwe i stanal ~len na SKOJ
STOJANOVA-BRMBREVSKA
(1941). Bil u~esnik vo NOAVM (od 1944). Po Osloboduvaweto stanal ~len na KPJ (od 1945) i diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (juni 1950). Izvesno vreme bil profesor po istorija vo Vele{kata gimnazija, go osnoval i go rakovodel tamo{noto Arhivsko sredi{te, podocne{niot Istoriski arhiv na Veles. Se vrabotil kako asistent vo INI (1956) i go prou~uval minatoto na Makedonija vo vremeto na Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
BIBL.: Petar Pop Arsov vo nacionalnorevolucionernoto dvièwe na makedonskiot narod (18681919), Skopje, 1963; Trojnata podelba na Makedonija, Skopje, 1968; Makedonija vo vremeto na Balkanskite i Prvata svetska vojna (1912 1918), Skopje, 1969; Makedonija vo politikata na golemite sili vo vremeto na Balkanskite vojni 19121913 godina, Skopje, 1979; Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411945. Spomen kniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvite na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko, Titov Veles, 1985 (so koavtor). LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 210212. S. Ml.
skiot masiv; Morfostrukturna analiza na prostorot na R. Makedonija. Bl. B.
STOJANOV, Sofronij (s. Cer, Demirhisarsko, 8. X 1871 s. Gabrovo, Gornoxumajsko, 15. IV 1903) vrhovisti~ki vojvoda, poru~nik vo Bugarskata armija. Zavr{il voeno u~ili{te vo Sofija (1892). Ja napu{til armijata (1900) za da dejstvuva vo Makedonija. Kako vojvoda dejstvuval vo Male{evsko, Gornoxumajsko i vo Ki~evsko (1901). Zaginal vo borba so osmanliskata vojska.
IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912 Spomeni, Sofi, 1981; v. Makedono-odrinsko kurier#, br. 22, Sofi, 1903. Al. Tr.
ce#, a od 1962 g. e, sukcesivno, od asistent do redoven profesor na Institutot za hemija. Odrùvala nastava po predmeti od fizi~kata hemija za studenti od RGF vo [tip, za studenti po hemija i za studenti od dvopredmetnite studii po biologija-hemija, kako i na postdiplomskite studii po hemija. Glavniot nau~en interes $ e kon elektrohemijata i analiti~kata hemija, a specijalnost $ e polarografskiot metod. Objavila pove}e od 30 trudovi, a na nau~ni sobiri prezentirala okolu 70 soop{tenija. U~estvuvala vo obrabotkata na 15 nau~noistraùva~ki proekti (3 me|unarodni), a na dva bila rakovoditel. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija pri Institutot za hemija na Prirodno-matemati~kiot fakultet i na dvopredmetnite studii biologija-hemija.
STOJANOV, Risto (Kavadarci, 1927) geolog, univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kavadarci, a Rudarsko-geolo{ki fakultet vo Belgrad (1952). Po diplomiraweto, vo Geolo{kiot zavod na Makedonija raboti kako geolog vrz problemite na sozdavaweto na geolo{kite podlogi pri realizacijata na hidrotehni~kite objekti vo Makedonija, kako {to se akumulaciite na Mavrovo Vrutok i Raven; Crna Reka, Vardar, Crni Drim i dr. Re~isi 20 g. neprekinato raboti na proektot OGK na Makedonija. Postdiplomski studii zavr{il vo Imperial Kolex vo London, kade {to ja brani i svojata magisterska rabota pod naslov Fengitite na Pelagoniskiot masiv#. Doktoriral vo 1972 g. na RGF vo Belgrad na tema Petrolo{ki karakteristiki na magmatskite i metamorfnite karpi od po{irokata okolina na Prilep#. Paralelno so istraùva~kite aktivnosti, R. S. se vklu~uva i vo me|unarodnata sorabotka na poleto na geologijata i toa preku telata na UNESKO. Toj e ~len na Jugoslovenskiot komitet na UNESKO (1976), i pretsedatel na Makedonskiot komitet na UNESKO (1995) vo ramkite na Programata za korelacija vo geologijata IGCP, preku koja e koordinator na pogolem broj me|unarodni proekti. Vospostavil sorabotka so Rusija, Francija, Germanija, Italija, Grcija, [panija, Romanija i drugi dràvi.
BIBL.: Kreden i polekreden magmatizam vo Dinaridite i na Kavkaz; Magmatizam, metamorfizam, metalogenija i geotermija na Vardarskata zona i Srpsko-makedon-
Done Stojanov[tipjan~eto
STOJANOV-[TIPJANÊTO, Done To{ev (s. Erxelija, [tipsko, 1867 ]ustendil, 15. IV 1931) pripadnik na MRO, akter na Donevata afera (1896). Bil kurir na Organizacijata. Na 19. IV 1896 g., na izlezot od Bitola kaj crkvata Sv. Nedela#, vo negovite vre}i so oriz vlastite prona{le bombi, naboi za revolveri i barut. Vo zatvorot vo Bitola projavil granitna cvrstina, ne go izdal svetoto delo. Opean vo narodnite pesni.
LIT.: D. Dimeski, Aferata na Don~o [tipjan~eto, 1896 godina, Delo 74#, XIII/5, [tip, 1986. Al. Tr.
Milica Stojanova
STOJANOVA, Milica (Kriva Palanka, 6. VI 1932) akterka, ~ii kreacii se rezultat na talent i kultiviran pristap vo prezentirawe na igraniot lik. Po zavr{uvaweto na Srednata teatarska {kola vo Skopje, raboti vo Radiodramata vo Skopje, a potoa vo Dramata na MNT (1953-1964). Od 1964 g. do penzioniraweto e vo Dramskiot teatar vo Skopje.
ULOGI: Ana Frank (Dnevnikot na Ana Frank#), Eliza (Pigmalion#), Petruwela (Dundo Maroe#), Ledi Magbet (Magbet#), Majkata (Divo meso#), Cveta (Svadba#), Donka (Begalka#), Sarka (Naàlena familija#), Beatrisa (Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni#), Malina (Erigon#), Sowa Marmaladova (Zlostorstvo i kazna#), Paraskeva (Duplo dno#), Pustija (Bogunemili#), Bosica (Hamlet od Dolno Ga{tani), Filamenta (U~eni èni#) i dr. R. St.
Kornelija Stojanova
STOJANOVA, Kornelija Strahilova ([tip, 24. XII 1936) redoven profesor (1993) na PMF, Institut za hemija (vo penzija od 2001). Diplomirala (1960), magistrirala (1978) i doktorirala vo Skopje. Rabotniot vek go zapo~nala vo Elektrohemiskiot kombinat Jegunov-
STOJANOVA-BRMBESKA, Delka Bogdanova (Debar, 5. VII 1934) farmakolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Vrabotena vo Institutot za farmakologija i toksikologija pri Med. f. vo Skopje. Pridonela za unapreduvaweto na pedago{kite osnovi na sovremenata bazi~na i klini~ka farmakologija. Bila
1431
STOJANOVI]
{ef na katedrata, prodekan, u~esnik vo institutskite proekti i dolgogodi{en glaven urednik na MMP. D. S.-B.
lo{kiot fakultet vo Belgrad na temata Motiv `rtvovawa u makedonskoj narodnoj kwièvnosti# (11. II 1993) i doktorirala na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje na tema Fenomenot na inicijacijata vo makedonskata narodna knièvnost# (11. I 1999). ^len e na Redakcijata na sp. Makedonski folklor#.
BIBL.: Tanatalo{kiot pravzor na ìvotot. Fenomenot `rtvuvawe vo makedonskata narodna knièvnost, Skopje, 1996; Homo initiatus. Fenomenot na inicijacijata vo makedonskata narodna literatura, Skopje, 2001; Egzodusot na Makedoncite od Grcija. @enskite prikazni za Vtorata svetska vojna i nivniot egzodus, Skopje, 2002 (so koavtor); Metodi na istraùvawe na folklorot, Skopje, 2005; Horizonti na narodnata kultura, Skopje, 2006.. IZVORI: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 101-102, 126-127 i 150; Referat za izbor na nau~en sovetnik za rabotnoto mesto istraùva~ na narodnata poezija vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje, Bilten# na Univerzitetot Sv. Kiril; i Metodij# vo Skopje, br. 927, Skopje, 1. X 2007, 102-104. S. Ml.
Aleksandar Stojanovi}
STOJANOVI], Aleksandar (Belgrad, 2. VIII 1934) baletski igra~. Baletskoto obrazovanie go steknuva vo u~ili{teto Luj Davi~o# vo Belgrad i vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na N. Kirsanova. ^len e na Baletskiot ansambl pri MNT i negov prvenec (1954-1982). Tan~er so izrazena artisti~ka kreativnost.
ULOGI: Don Kihot (L. Minkus, Don Kihot#), Tibald (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), Albert (A. Adam, @izel#) i dr. Em. X.
Brod, 28. X 1937) psiholog, univerzitetski profesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Dolni Manastirec, a u~itelska {kola vo Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1965), a magistriral vo Centarot za multidisciplinarni studii vo Belgrad (1975). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Rabotel kako psiholog vo Zavodot za vrabotuvawe vo Kumanovo i kako sovetnik vo Republi~kiot zavod za unapreduvawe na vospitanieto i obrazovanieto. Za asistent na Filozofskiot fakultet e izbran vo 1971, a redoven profesor e od 1992 g. Izveduval nastava po predmetot pedago{ka psihologija na Filozofskiot i na Pedago{kiot fakultet vo Skopje i na Fakultetot za u~iteli i vospituva~i vo Bitola. Bil rakovoditel na Institutot za psihologija, prodekan na Filozofskiot fakultet i prorektor za nastava i nauka na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Objavil pove}e od osumdeset nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na psihologijata na obrazovanieto i u~ili{nata psihologija.
BIBL.: Izrabotuvawe i koristewe na neformalni testovi na znaewa, 1973; Testovi na znaewe, 1988; Socijalniot status na u~enicite i li~nite osobini, 1988; Vekslerov individualen test na inteligencija za makedonskata populacija, 1989; Inventory of European Longitudinal Studies in the Behavioural and Medical Science, 1990. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976, 77; Filozofski fakultet: 19761996, Skopje, 1996, 91. V. Arn.
STOJANOVI], Aleksandar Todorov (Skopje, 2. III 1955) spec. internist, hematolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Rakovoditel na Dnevnata bolnica pri Klinikata za hematologija, pretsedatel na Zdruènieto na hematolozite na RM, ~len na Evropskata asocijacija za hematologija. Osoben interes i zaslugi ima za razvojot na transplantacijata na koskenata srcevina vo RM, kako i za unapreduvaweto na terapijata na malignite zaboluvawa na krvta. Br. N.
Aleksandar Stojanovski
Lidija Stojanovi}Lafazanovska
STOJANOVI]-LAFAZANOVSKA, Lidija Aleksandrova (Skopje, 1965) filolog, nau~en sovetnik. istraùva~ na narodnata poezija vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje. Diplomirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje Grupa op{ta i komparativna knièvnost (1989). Magistrirala na Filo1432
STOJANOVSKI, Aleksandar (Kumanovo, 11. VIII 1929 Skopje, 19. V 2009) istori~ar turkolog. Diplomiral na katedrata po istorija na Filizofskiot fakultet vo Skopje i se vrabotil vo Institutot za nacionalna istorija, vo Oddelenieto za osmanlisko-turskiot period (1955). Doktroriral na temata Dervenxistvoto vo Makedonija# (1963). Se usovr{uval i vr{el arhivski istraùvawa vo Istanbul, Ankara, Pariz, Sofija i Saraevo, u~estvuval na pove}e kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo i bil ~len na redakcii na pove}e nau~ni spisanija i zbornici. Preveduva~ e na pove}e tomovi turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod od XV i XVI v., avtor e na pove}e monografii i statii od istorijata na Makedonija vo osmanliskiot period i glaven redaktor i avtor na vtoriot tom od Istorijata na makedonskiot narod. Dr. \. STOJANOVSKI, Zoran Milutinov (Tomino Selo, Makedonski
Kiril Stojanovski
STOJANOVSKI, Kiril (s. Zlesti, Debarca, 1909 31. I 1971) sve{tenik i istaknat u~esnik vo NOAVM. Po Aprilskata vojna (1941) mu pristapil na NOD. Bil sve{tenik na ôkovskata parohija, a potoa kako brigaden sve{tenik go osvetil znameto na Prvata makedonska NOUB (11. XI 1943). Bil izbran za ~len na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM. Kako osobeno istaknat protojerej, po Osloboduvaweto bil organizator na crkovniot ìvot vo Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na makedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
STOJANOVSKI
1989; Jovan Bel~ovski, Istoriskite osnovi na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1986. S. Ml.
ravnik na Medicinskiot centar vo Veles od negovoto formirawe (19641987). Doktoriral na tema Talasemii vo Vele{kiot region# (1983). Objavil nad 90 stru~ni trudovi, vo 2000 g. ja objavil knigata Zdravstvenata kultura vo Veles i Vele{ko od minatiot do krajot na XX vek#, a vo 2003 D-r Pan~e Vaskov: ìvot i delo#. Bil pratenik vo Sobranie na RM.
Miroslav Stojanovski
IZV.: D-r Pan~e Vaskov: ìvot i delo, Veles, 2003. N. P.-J.
Koce Stojanovski
STOJANOVSKI, Koce Nikolov (Koce Metalec) (Skopje, 12. V 1914 s. Strma{evo, Kavadare~ko, 12. VI 1944) komunisti~ki deec i borec. Kako aktivist vo Metalskata podru`nica na Ursovite sindikati, stanal ~len na KPJ (od letoto 1939) i na obnoveniot MK na KPJ vo Skopje (od proletta 1940). Kako sekretar na Sindikalnata podru`nica na metalskite rabotnici bil organizator na pove}e {trajkovi (1940), a potoa stanal i sekretar na MK na KPJ vo Skopje (letoto 1940 avgust 1941) Na Pokrainskata konferencija vo Skopje (8. IX 1940) bil izbran za ~len na PK na KP vo Makedonija i za delegat na V zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940). Bil apsen vo Prilep (po~etok na 1941 april 1941) i vo Skopje (kon krajot na 1941), no poradi nedostig na dokazi na sudeweto (9. V 1942), bil interniran na 6 meseci vo s. Arda~, na bugarsko-gr~kata granica. Nekolku meseci po vra}aweto, pak bil interniran vo Bugarija, a po vra}aweto stanal borec na Vtorata makedonska NOUB (proletta na 1944), kade {to bil zamenik politi~ki komesar i sekretar na Organizacijata na KPM na Vtoriot bataljon. Zaginal vo borba so bugarskata policija.
LIT.: Koce Stojanovski-Metalec, Ve~er#, VII, 1986, Skopje, 15. X 1969, 13; Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 136; Koce Nikolov Stojanovski-Metalec, 13 Noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 20; Quben Apostolski, Koce Stojanovski-Metalec, Skopje, 1973; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi od NOV vo Skopje, Skopje, 1982. S. Ml.
slednive: pomo{nik na na~alnik na oddelenie za strategiski istraùvawa, rakovoditel na Katedrata za fizi~ko vospituvawe pri VA, komandant na pe{adiska brigada, komandant na silite za borba protiv terorizam i zamenik na NG[ na ARM za borbena gotovnost.
IZV.: Arhiv na G[, dos. Generali na ARM#. V. St.
STOJANOVSKI, Pane (Skopje, 8. VI 1946) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1992 g.) po predmeti od oblasta na teorijata na konstrukciite. Magistriral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1977), kade {to i doktoriral (1982). Se usovr{uval vo Velika Britanija so stipendija na Britanskiot sovet (1977/78), vo Stanford (SAD) so Fulbrajtova stipendija (1989/ 90). Glavna oblast na nau~noistraùva~kata rabota mu e optimizacijata na ramkovnite konstrukcii i upravuvawe so seizmi~ki rizik. Od 1992 g. ìvee i raboti vo SAD. Q. T.
Nenad Stojanovski
STOJANOVSKI, Nenad (Skopje, 19. VIII 1952 Skopje, 14. VII 1998) akter. Diplomiral na Vi{ata muzi~ka {kola, na Otsekot za dramski akteri vo Skopje (1976). ^len e na Dramskiot teatar vo Skopje (1976-1998). So svojata izvonredna scenska pojava u{te vo po~etokot na karierata rasko{no go demonstrira{e svojot talent. Vo Dramata na MNT gi realizira{e ulogite Pigi (Sre}na Nova 49#) i Siljan (Crna dupka#). Be{e gostin vo proekti na Dubrovni~kite i Splitskite letni igri. Nastapuva{e i vo niza TV drami, TV serii, TV filmovi i radiodramski ostvaruvawa.
ULOGI: Andreja (Divo meso#), Mihajlo (Let vo mesto#), Matej (Haj-faj#), Jakov (Duplo dno#), Vojdan (Tetovirani du{i#), Danton (Smrtta na Danton#), Mile (Sili vo vozduhot#), Damjan (Kula Vavilonska#). R. St.
Pan~e Stojanovski
STOJANOVSKI, Pan~e (Strumica, 14. I 1940) osnovopolo`nik na makedonskata dijatomolo{ka {kola. Dolgogodi{en profesor na Institutot za biologija pri PMF kade {to ima i nekolku rakovodni funkcii. Doktorskata disertacija Perifitonot na Dojranskoto Ezero negoviot sostav i produkcija# ja odbranil vo Skopje (1977). Avtor e na pove}e od 50 nau~ni trudovi od oblasta na presnovodnata algologija, produkcija i saprobiologija. Sv. K. STOJANOVSKI, Cvetan (Bitola, 5. V 1965) operski pevec, tenor, prvenec na Operata na MNT. Vo 1985 g. diplomiral solo-peewe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. M. Eftimova), a specijaliziral vo Zagreb, Hrvatska. Vo Operata na MNT rabotel od 1989 do 1992 i povtorno od 1996 godina. Vo me|uvreme (19921996) e angaìran kako solist vo Zagrepskata opera. Na operskata scena na MNT
1433
STOJANOVSKI, Miroslav Du{anov (Skopje, 10. VII 1959) general-potpolkovnik, na~alnik na G[ na ARM. Zavr{il Voena akademija, vo rodot pe{adija vo JNA. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na vod i na ~eta, bil zamenik na komandant na bataljon, na~alnik na otsek za Voena policija i komandant na VI odred. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Od povisokite rakovodni dol`nosti gi vr{el
STOJANOVSKI, Nikola Aleksov (s. Ska~inci, Vele{ko, 8. II 1923) pedijatar, hematolog. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1952), a specijalizacija po pedijatrija vo Zagreb (1958). Vo Veles go otvoril Pedijatriskoto oddelenie i go rakovodel s# do odeweto v penzija (1987). Istovremeno bil Up-
STOJANOSKI
Cvetan Stojanovski
debitiral so ulogata na Nemorino vo operata Quboven napitok#. U~estvuval vo izvedbata na pove}e vokalno-instrumentalni dela. Gostuval vo operskite centri na porane{na Jugoslavija, vo Bugarija, Grcija, Rusija, Romanija, [panija, Albanija. Se zanimaval i so operska reìja. Od 1998 do 2000 g. bil umetni~i direktor na Operata i Baletot na MNT.
ULOGI: Mario Kavaradosi (Toska#), Manriko (Trubadur#), Alfred @ermon (Travijata#), Don Hoze (Karmen#), Radames (Aida#), Rudolfo (Boemi#), Otelo, Don Karlos, Alvaro (Mo} na sudbinata#), Vasilij II (Car Samuil#). F. M.
predimno od oblasta na strukturnata hemija, so posebno vnimanie na organskite soedinenija i biomolekulite. Objavil pove}e od 25 truda vo me|unarodni i (pomalku) vo doma{ni spisanija, a na nau~ni sobiri prezentiral triesetina soop{tenija. Rakovodel ili bil u~esnik vo pove}e nau~noistraùva~ki proekti. Koavtor e na eden univerzitetski i na ~etiri sredno{kolski u~ebnici. Od 1983 do 1988 g. tripati bil na studiski prestoi vo Upsala ([vedska). Bil {ef na Institutot za hemija na PMF i rakovoditel na Zavodot za organska hemija i biohemija.
STOJANOSKI, Boris Bo{kov (Prilep, 27.XII 1941) general major na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Prilep, a Voena akademija na JNA vo Belgrad i Saraevo. Vr{el pove}e komandirski, komandantski i voeno-politi~ki dol`nosti. Komandno-{tabna {kola i [kola za narodna odbrana zavr{il vo Belgrad. Bil komandant na gradski {tab na TO, komandant na korpus na ARM i pomo{nik na Na~alnikot na General{tabot na ARM. Vo ~inot general-major unapreden na 29. XII 1993 g. a vo penzija zaminal na 11. II 2000 g.
Metodija Stojkov
Kiro Stojanoski
STOJANOSKI, Kiro Vladov (Kru{evo, 7. IV 1949) redoven profesor (1998) na PMF, Institut za hemija. Diplomiral (1973), magistriral (1979) i doktoriral (1988) na PMF vo Skopje. Izveduval nastava po predmeti od oblasta na organskata hemija i biohemijata. Nau~nata aktivnost mu e
1434
STOJKOV, Metodija (s. Bezikovo, Ko~ansko, 12. II 1945) ekonomist, univerzitetski profesor, op{testvenik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s. Blatec, Vini~ko, a sredno vo Berovo (1965). Na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij vo Skopje diplomiral (1969), magistriral (1975) i doktoriral (1980) na temi od oblasta na ekonomskiot razvoj na RM. Za asistent na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (po predmetot Istorija na politi~kata ekonomija) e izbran vo 1969, za predava~ (po predmetot Politi~ka ekonomija) vo 1978, za docent (po predmetot ekonomski doktrini) vo 1980, za vonreden profesor (po istiot predmet) vo 1986 i za redoven profesor (po predmetot Razvoj na ekonomskata misla) vo 1991 g. Na dodiplomskite studii gi predaval predmetite Razvojot na ekonomskata misla i Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki. Pokraj nastavnata dejnost na mati~niot fakultet, izveduval nastava na dodiplomskite studii na nekolku fakulteti vo zemjata (Filozofskiot fakultet, Zemjodelskiot fakultet, Interdisciplinarnite studii po novinarstvo vo Skopje i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep). Na postdiplomskite studii predaval: Ekonomija na javniot iz-
BIBL.: P ozna~ajni knigi i u~eb nici: Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor), Skopje, 1978; Why and Where to Invest in Macedonia A Guide to Cooperation with the Rising Private Sector (koavtor),Skopje, 1992; Menaxmentot i pretpriemni{tvoto vo Makedonija (koavtor), Skopje, 1993; Razvoj na ekonomskata misla, Skopje (1994, 2002 i 2008); Ekonomija makroekonomski pristap (koavtor), Skopje, 1997; Nobelovci po ekonomija (koavtor), Skopje, 2000. U ~est vo vo pozna~ajni proekti: Mehanizmi i instrumenti za sproveduvawe na nau~nata i tehnolo{kata politika na stopanskiot razvoj na SR Makedonija, Ekonomski fakultet, Skopje, 1977; Neramnomeren regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i poltika, Skopje, 1980. P ozna~ajni st at ii: Ekonomskite pogledi na Xon K. Galbrajt za karakteristikite i perspektivata na kapitalizmot, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1983; Pristapi i koncepcii za izu~uvawe na razvojot na ekonomskata misla, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1996; Postkejnzijanskata ekonomska teorija, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1998; Prilog za Nobelovata nagrada i za ekonomskoto tvore{tvo na Amartja Sen, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1998; Ponovi sintezi vo ekonomskata nauka, Godi{nik na Ekonomskiot
bor, Javna administracija i javna odgovornost, Sovremeni koncepcii i politiki. Bil pretsedatel na Sovetot na fakultetot, {ef na Katedrata po ekonomija, pretsedatel na redakcioniot odbor na Godi{nikot na Ekonomskiot fakultet, bil i prodekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (19821984). Vo 1986/1987 godina bil dekan na Interdisciplinarnite studii po novinastvo vo Skopje. ^len e na Evropskoto dru{tvo za kultura. Bil direktor na Marksisti~kiot centar ,,Mito Haxi VasilevJasmin vo Skopje, ~len na CK na SKM, ~len na komisii pri Sobranieto na SR Makedonija, sekretar na spisanieto ,,Stopanski pregled. Aktiven bil vo samostojni i timski istraùvawa vo nau~noistraùva~ki proekti na Ekonomskiot fakultet i vo drugi institucii. Avtor e na pove}e od 100 nau~ni i stru~ni trudovi: knigi, u~ebnici, statii, proekti i dr. Koncipiral i razvil sovremen u~ebnik po predmetot Razvoj na ekonomskata misla, a u~estvuval i vo komisii za odbrana na magisterski i doktorski disertacii. Negovata nau~noistraùva~ka dejnost e fokusirana vo tri podra~ja: sovremenata ekonomska misla, ekonomskiot razvoj (posebno ekonomskiot razvoj na RM) i sistemot na nacionalnite smetki, ima osoben pridones vo prou~uvaweto na kriteriumite za klasifikacija na ekonomskite {koli i vo istraùvaweto na nivnite osnovni postulati.
STOJKOVSKI
fakultet, Skopje, 2000; Nekoi otvoreni pra{awa na ekonomskata nauka, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 2001; Specifi~nostite na koncepcijata na Fridrih fon Hajek za spontaniot ekonomski napredok, Prilozi, XXXIV, 1-2/2003, MANU, Skopje, 2003; Razmisluvawata na Piter Draker za op{testvoto na znaewa i za pretpriema~koto op{testvo, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 2005; Primena na pristapot javen izbor na primerot na ekonomskite slobodi so poseben osvrt na Republika Makedonija, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 2007; Novata institucionalna ekonomija nova sinteza na ekonomskata misla, Prilozi, MANU, Skopje, 2007, Nobelovci po ekonomija (koavtor), vtoro izmeneto i dopolneto izdanie, Skopje, 2008. IZV: Bilteni na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij Skopje (broevite 215/1974, 287/1978, 327/1980, 347/1980, 467/1986, 554/1991 i 684/1997); Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje; Prilozi na Oddelenieto za op{testveni nauki na MANU, Skopje. T. F.
nar, urednik na Kulturnata rubrika i urednik na dodatokot Lik# (1985&1998), novinar vo Utrinski vesnik# (1999&2001), glaven urednik (2001&2007) i sega{en izvr{en direktor na Kultura#. Avtor e na pove}e knigi poezija i publicistika. Preveduvan na angliski, italijanski, romanski, bugarski, srpski i hrvatski jazik.
Stojan Stojkov
STOJKOV, Petar bugarojazi~en makedonski avtor od krajot na XIX i po~etokot na HH v., po poteklo od Jugoisto~na Makedonija (Marva{kiot kraj, Sersko i Nevrokopsko). Za~uvani mu se desetina kni{ki poezija, publicisti~ki zapisi i politi~ki komentari. Objaveni mu se slednive oddelni publikacii: 1. Makedonski pobornik za slobodata na Makedonija (Sofija, 1897), 2. Za{titna re~ na Petar Stojkov pred Sofiskiot okruèn sud protiv gospodarot na ku~e{kata prestolnina vo Carigrad (Sultanot Hamid) (Sofija, 1898), 3. Smrt na vragovite (Sofija, 1898); 4. Klu~ot na makedonskata revolucija (Sofija, 1898), 5. Makedonski bi~ (Sofija, 1899), 6. @alna Makedonija (Sofija, 1899), 7. Potajnostite na makedonskite dejci (Sofija, 1902), 8. Krvava Makedonija (Sofija, 1904), 9. Krvava grobnica (drama na marva{ki dijalekt, Sofija 1905), 10. Pirinski napevi (dve izdanija, Sofija, 1909). Vo svoite knigi se deklarira kako makedonski patriot, koj e napolno svesen deka treba da se bori za slobodata na svojata tatkovina: Gospoda ~itateli, jas ne sum pobuden od pisatelski talent, ni od idei za slavoqubie i srebroqubie, nitu pak od nikakvi drugi egoisti~ni celi, no jas, kako Makedonec, go smetam toa za moj svet dolg pa go krevam glasot, mojot slab glas, protiv svireposta na gnilata Turcija#. Stihovite mu se protkaeni so ispoveden ton. G. T. STOJKOV, Stojan (Podare{, Radovi{ko, 17. X 1941) kompozitor. Kompozicija u~i vo Skopje (Vl. Nikolovski) i na Muzi~kata akademija vo Belgrad, kade {to i diplomira (E. Josif, 1969). Po
vra}aweto vo Skopje stanuva profesor vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, a od 1979 g. na Fakultetot za muzi~ka umetnost. U{te vo svoite studentski dela S. se pokaùva kako liri~ar so folklorna orientacija, osobenosti {to }e gi zadrì vo tekot na celiot pove}edeceniski opus. Avtor e na dela od pove}e muzi~ki rodovi. Sepak, preovladuvaat kamernite i orkestarskite dela, kako i golem broj horski kompozicii (Selska suita, 1973). B. Ort. STOJKOVI], Miroslav (Skopje, 1935) gradeèn inèner, redoven profesor od oblasta na seizmologijata. Zavr{il Gradeèn fakultet vo Skopje (1963), magistriral (1967) i doktoriral (1991) vo IZIIS. Do 1965 g. rabotel vo Makedonija-proekt#, od 1966 vo IZIIS (od asistent do redoven profesor) na problemi od inènerskata seizmologija, osobeno na mikrotremori i lokalni vlijanija na po~vata vo vrska so seizmi~kite rizici, za{titata i preventivata. Istraùval pove}e silni zemjotresi. Predaval inènerska seizmologija i seizmi~ko mikroreonirawe. Objavil 53 truda na svetski, evropski, me|unarodni i doma{ni konferencii; avtor e na 11 nau~ni proekti i nad 200 stru~ni truda. K. Tal.
BIBL.: Po~inka vo ~isti ~esti~ki# (1979), Pajak# (1984), O~no dno# (1990), Iskrvaveni mugri - kako zagina Ko~o Racin# (1992), Studena minuta# (1993), Zad bilkata, molk# (1995), Zemjata sama }e se otvori# (izbor) (1996), Zaboraveno oko na neboto# (1997), Kapkata olovna voda# (izbor) (2008). R.
Dragi Stojkovski
STOJKOVSKI, Dragi Vasilev (Skopje, 17. V 1955) makedonski kulturno-nacionalen deec vo Kanada. Zavr{il osnovno u~ili{te vo rodniot grad, sredno obrazovanie vo Toronto, vi{o vo Seneca College Toronto i visoko (Fakultet po sociologija) na York University vo Toronto. Pretsedatel na Makedonskoto dvièwe za ~ovekovi prava vo Kanada (19931997), aktiven ~len na Makedonskata delegacija na konferencijata na OBSE vo Var{ava (1997) i na Komisijata za ~ovekovi prava pri OON vo @eneva (2004), kako i ~len na Kanadskomakedonskiot olimpiski klub; pretsedatel na Organizacijata Obedineti Makedonci vo Kanada (19992003 i od 2007) i glaven i odgovoren urednik na nejziniot organ Makedonski glas#. Bl. R. STOJKOVSKI, Naste (Mramorec, Bitolsko, 10. VII 1932 Skopje, 23. VIII 1993) novinar i izdava~. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Od 1960 g. raboti vo Mlad borec#, a do krajot na rabotniot vek vo NIP Studentski zbor#, kako urednik i direktor. Dolgogodi{en deec i pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija. B. P. \. STOJKOVSKI, êdomir (Kumanovo, 14. I 1931 Skopje, 13. X 1998) novinar vo kumanovskiot Na{ vesnik# i direktor na lokalnata radiostanica, potoa
1435
Gligor Stojkovski
STOJKOVSKI, Gligor (Volkovija, Gostivarsko, 7. VIII 1952) - novinar, urednik, poet, publicist. Filozofskiot fakultet (Jugoslovenski knièvnosti) go zavr{il vo Skopje. Rabotel vo Nova Makedonija# (1976&1999) kako novi-
STOJKOVSKI-BABEC
êdomir Stojkovski
rec na Kumanovskiot NOPO (juni 1943). Posebno se istaknal kako pu{komitralezec vo borbata na Drenak protiv ~etni~kite sili. Pri formiraweto na Tretata makedonska NOUB bil nazna~en za komandant na bataljon, a podocna za komandant na Dvanaesettata makedonska (skopska) NO brigada. Ima zna~aen pridones vo Osloboduvaweto na Skopje. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (20. XI 1951).
BIBL.: Napad na rudnik Lojane, Viorni dni, Skopje, 1957, 219-221; Kako te~e{e borbata za osloboduvaweto na Skopje, Dokumenti i materijali za osloboduvaweto na Skopje, Skopje, 1968, 175-179. LIT.: Stojkovski Trajko Buzo#, Viorni dni#, Skopje, 1957, 316; Vidoe Podgorec, Stojkovski Done Trajko-Buzo (1923), Narodni heroi od Makedonija, Skopje 1973, 336-341; Jordan Cekov-Dane, Trajko Stojkovski-Buzo herojstvo i primitivizam, Skopje, 2005. S. Ml.
Slav~o Stojmenski
urednik vo Radio Skopje i vo dva mandata (19781986) direktor na Makedonskoto radio. Bil na ~elo na Zdruènieto na novinarite na Makedonija, na Sojuzot na novinarite na Jugoslavija i delegat vo Sobranieto na RM. J. F.
Petar StojkovskiBabec
STOJMENOVSKI, Kiril (s. Rusinovo, Berovsko, 14. VIII 1937) matemati~ar, red. prof. (1991) na TMF (asistent od 1968). Diplomiral na PMF (1960), magistriral (1967) na PMF vo Belgrad, doktoriral (1984) na Matemati~kiot fakultet vo Skopje na temata Prilog kon teorijata na kvazigrupite i re{etkite# i objavil nau~ni trudovi od taa oblast. N. C.
~len na KPJ (od juli 1941) i sekretar na MK na SKOJ vo [tip (od letoto 1941). Se zapi{al kako student na Medicinskiot fakultet vo Sofija (1941/1942), no vo po~etokot na narednata godina se vratil vo [tip (fevruari 1942) i se vrabotil vo gradskoto Komesarstvo. Kako ~len na MK na KPJ vo [tip (od po~etokot na 1942) bil uapsen (esenta 1942), no uspeal da izbega i se ilegaliziral. Podocna stanal ~len na êtvrtiot oblasten komitet na KPM (1943). Pri blokada na bugarskata policija bil te{ko ranet i podlegnal na povredite vo [tipskata bolnica. Negoviot dom na Belo Brdo vo [tip e za{titen i preureden vo memorijalen muzej spomen-ku}a (8. XI 1981).
IZV.: Vaska Kadifkova, Se}avawa za Slav~o Stojmenski, Delo 74#, II, 2, [tip, 1975, 31-40; Jordan Kocev, Taka zagina Slav~o Stojmenski. Ubistva bez presedan, Nova Makedonija#, Skopje, 4. X 1980, 4; Firuz Demir, Se}avawe na Van~o Prkev i Slav~o Stojmenski, Delo 74#, VIII, 3, [tip, 1981, 3-16; Stojan Hristov, Prestojot na narodniot heroj Slav~o Stojmenski vo Ko~ani, Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 1941-1945, Ko~ani, 1985, 249-250. LIT.: Veroqub Andonovski, Heroi na revolucijata skici za Slav~o Stojmenski, Nova Makedonija#, XXXVIII, 1249912509, Skopje, 7-17. XI 1981, 25; Firuz Demir, Za vistinskite aktivnosti na revolucionerot. Povod: feqtonot za Slav~o Stojmenski, Nova Makedonija#, Skopje, 19. XII 1981, 2; Trajko Boseovski, Kako zagina Slav~o, Delo 74#, XV, 1-2, [tip, 1988, 46-51. S. Ml.
STOJKOVSKI-BABEC, Petar (Bitola, 3. I 1931) akter i reìser. ^len na Narodniot teatar vo Bitola (1953-1993).
ULOGI: Bubalo (vo istoimenoto delo), [vejk ([vejk vo Vtorata svetska vojna#), Pomet (Dundo Maroe#), Vujko Vaso (G|a ministerka#), Zganarel (So sila lekar#), Figaro (Sevilskiot berber#), Orgon (Tartif#), [opalovi} (Patuva~ki teatar [opalovi}#) i dr. RE@II: ûk, ~uk Stojan~e#, Ubavica i yver#, Trite vol{ebni ku~iwa# i dr. R. St.
Qup~o Stojmenski
STOJMENSKI, Qup~o ([tip, 20. XI 1931 Skopje, 10. I 2007) poet, preveduva~ (Okuxava, Ro`destvenski, Voznesenski, Smirnenski) i novinar. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Bil glaven i odgovoren urednik na vesnikot Mlad borec#, potoa urednik vo MRT.
Trajko StojkovskiBuzo
STOJKOVSKI-BUZO, Trajko Donev (Kumanovo, 10. I 1923 Skopje, 14. X 2005) komunisti~ki deec, voen komandant, naroden heroj i op{testvenik. Kako ~len na SKOJ (od 1941), aktivno u~estvuval vo podgotovkite na NOB vo Kumanovo, a potoa stanal bo1436
BIBL.: Me|u dva brega, poezija, 1957; Kraj te{kite vodi, poezija, 1962; Otimawa, poezija, 1969; Kur{umi niz vremeto, poezija, 1976; Denono}no sonce, poezija, 1977; Doìvotni plenici, poezija, 1988. LIT.: T. âlovski: Poezija {to veruva i {to bara da $ se veruva, vo knigata Pro~it, [trk, 2002 g. P. Gil.
STOJMENSKI, Slav~o Kocev ([tip, 25. XI 1921 [tip, 16. VIII 1943) nacionalen deec i naroden heroj. Zavr{il gimnazija vo rodniot grad (1940/41), stanal
Aleksandar Stojmilov
STOJMILOV, Aleksandar (s. Beli, Ko~ani, 18. I 1941) geograf. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno vo Ko~a-
STOJÊVSKA-ANTI]
ni. Diplomiral geografija (1963) na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, magistriral (1967) na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Belgrad na temata Mo`nosti za razvoj na turizmot na makedonskite ezera#, a doktoriral (1974) na Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje na tema Turisti~ki vrednosti na makedonskite planini#. Na Institutot za geografija pri PMF vo Skopje e primen za asistent (1968), a potoa e izbiran za predava~ (1972), docent (1975), vonreden (1980) i redoven profesor (1985). Drèl nastava po predmetite osnovi na geografijata, posebna stopanska geografija, osnovi na turizmot, geografija na Evropa i geografija na RM. Izvr{uval pove}e funkcii: odbornik vo Sobranieto na grad Skopje, prodekan i dekan na Geografskiot fakultet, vo dva mandata prodekan i dva mandata dekan na PMF, prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, pretsedatel na Turisti~kiot sojuz na Skopje, pretsedatel na turisti~kiot sojuz na Makedonija, sekretar i pretsedatel na Makedonskoto geografsko dru{tvo, pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet, pretsedatel na AKUD Mir~e Acev# i dr. Dosega ima objaveno preku 200 naslovi od oblasta na geografijata na Makedonija, turisti~kata geografija i turizmot, stopanskata geografija, hidrologijata i prostornoto planirawe. Ima objaveno 10 u~ebnici za sredno, 4 za visoko obrazovanie i pove}e tematski karti. U~estvuval vo izrabotkata na pove}e proekti, kako istraùva~ i kako rakovoditel.
BIBL.: Turisti~ki vrednosti na planinite vo SR Makedonija. Godi{en zbornik na PMF, 21, Skopje, 1975; Pojava, razvitok i stopansko-geografski karakteristiki na pooddelnite industriski granki na teritorijata na SR Makedonija do po~etokot na Prvata svetska vojna. Geografski razgledi#, 21-22, Skopje, 1984; Grundzuge der Raumstruktur der Republik Makedonien. sterreishische Osteefte#, sterreishisches OST-UND Sudosteuropa Institut, jahrgang Vien, 1998; Ko~ani, monografija, Ko~ani, 2003. LIT.: Vasa Daskalovski, Prof. d-r Aleksandar Stojmilov (po povod {eeset godini od ìvotot), Geografski razgledi#, 36, Skopje, 2001. T. And.
Boris Stoj~ev
sanija objavil pove}e od 150 zabeleàni statii povrzani so interakcijata na svetlinata i materijata, Ramanovata spektroskopija so visoka rezolucija i nelinearnata optika. Go napravil prviot laser vo Kanada i na{ol ingeniozni primeni na laserite za istraùva~ki celi. Rakovodel so izrabotkata na 25 doktorski disertacii. Objavil (2002) obemna biografija na negoviot mentor, nobelovskiot laureat Gerhard Hercberg. Bil dekan (197277) na Fakultetot za inènerstvo vo Toronto, pretsedatel na Amerikanskoto dru{tvo za optika (1976) i na Kanadskata asocijacija za fizika (198384), pove}egodi{en ~len na Nau~niot sovet na Kanada i sekretar (1996) na Me|unarodnata asocijacija za ~ista i primeneta fizika. Se steknal so po~esti vo Kanada i vo drugi zemji, ~len e na akademiite na Kanada, SAD, Velika Britanija i Indija.
LIT.: [esto izborno sobranie. Referati i prilozi, 4. X 1981 g., str. 33-44. V. Ur.
a potoa i za vonreden profesor za predmetite voena istorija i metodologija na nau~noistraùva~kata rabota. Bil rakovoditel na Katedrata za op{testveni nauki i pretsedatel na Komisijata na NIR na VA (19952004). Za nau~en sovetnik e izbran vo INI (2006). ^len e na Komisijata za odlikuvawa i priznanija na Pretsedatelot na RM (2004). Avtor e na okolu 180 trudovi. U~estvuval na doma{ni i na me|unarodni nau~ni sobiri. Osnovopolo`nik e na Voeniot muzej na Makedonija.
BIBL.: Bugarskiot okupatorski sistem vo Makedonija 19411944, Skopje, 1996; Voena istorija na Makedonija, III, Skopje, 2000; Metodologija na voenite nauki, Skopje, 2004. LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, 893/ 15 III 2006. M. Min.
STOJÊVI], \or|e (Kratovo, 1859 Skopje, 26. I 1926) kompozitor, horski dirigent i nastavnik. Se {koluval vo rodniot grad, vo Aleksinac i vo Belgrad, kade {to go zavr{il Bogoslovskoto u~ili{te. U~el muzika vo Moskva i vo Petrograd (1895). Bil u~itel, slu`benik i horski dirigent vo pove}e gradovi vo Srbija i vo Makedonija. Negovite li~ni tvorbi, ednostavni po svojata struktura, isklu~ivo $ pripa|aat na duhovnata sfera. Dr. O. STOJÊVSKA, Vera Tasova (Kumanovo, 4. V 1928) oftalmolog (od 1959), prof. na Med. f. i na St. f. vo Skopje. Diplomirala na Med. f. vo Skopje (1954). Ja odbranila habilitacijata Konzervativen pristap vo tretmanot na funkcionalnite ambakopii# (1972). Se usovr{uvala od podra~jeto na strabizmot kaj decata vo London, Belgrad i Zagreb. Vo 1965 g. na O~nata klinika go formirala prviot Pleopti~koortopti~ki centar vo Makedonija, a pove}e od 30 godini go vodela Detskiot oddel na Klinikata. Sli~ni centri so obuka na kadrite formirala i vo site pogolemi medicinski centri. Publikuvala nad 50 nau~ni trudovi glavno od oblasta na strabologijata, i u~ebnik Oftalmologija# (1995) vo koavtorstvo so prof. J. Ivanov. M. Pol. STOJÊVSKA-ANTI], Vera (Bitola, 10. VIII 1939) knièven istori~ar, univ. profesor. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{ila vo rodniot grad. Diplomirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje Katedrata za istorija na knièvnostite na narodite na SFRJ (1963). Po izborot za asistent (1968), doktorirala na tema od oblasta na srednovekovnata makedonska knièv1437
Van~e Stoj~ev
STOJÊV, Boris (Bitola, 1. VI 1924) fizi~ar, red. prof. (1964) na univerzitetot vo Toronto i negov po~esen profesor, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1981). Vo Kanada od 1931 g., diplomiral (1947) i doktoriral (1950) na Univerzitetot vo Toronto. Pred toa, rabotel 13 godini vo Nacionalniot istraùva~ki sovet vo Otava. Vo vrvni spi-
STOJÊV, Van~e Kirov (s. Crvulevo, [tipsko, 15. II 1951) istori~ar, univerzitetski profesor, polkovnik na ARM. Zavr{il sredno voeno u~ili{te vo Saraevo (1970). Bil na komandirski dol`nosti vo Belgrad (19701992); zavr{il Fakultet za odbrana (1986) i Voena akademija vo Saraevo (1987), magistriral i doktoriral vo Belgrad (1992), rabotel kako samostoen istraùva~ vo Voeno-istoriskiot institut vo Belgrad. Vo Voenata akademija General Mihailo Apostolski# vo Skopje (1993) izbran za docent,
STOJÊVSKI
Vera Stoj~evskaAnti}
nost (1974) i e izbirana za docent, vonreden i redoven profesor na istata katedra. Bila rakovoditel na Katedrata, prorektor za me|unarodna sorabotka na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# i direktor na Institutot za makedonska literatura vo Skopje. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Literaturen zbor#, Spektar# i Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet# vo Skopje. Vo 1989 g. e izbrana za prv ~len od RM vo Amerikanskata slavisti~ka asocijacija i ottoga{ 15 godini ja vr{i koordinatorskata dejnost za makedonistikata vo SAD i RM. Od tie bilateralni nau~ni konferencii se objaveni {est nau~ni zbornici (na angliski i makedonski jazik). Po~esen ~len e na DPM, na DNU vo Bitola i na drugi dru{tva i zdruènija. Eden mandat bila ~len na Sovetot na Sobranieto na grad Skopje. Gostuvala kako predava~ za srednovekovnata makedonska knièvnost vo pove}e univerzitetski centri vo svetot (Brisel, Rim, Neapol, Bukure{t, Moskva, Varna, Solun, îkago, Majami, Detroit, Toronto, Wu Delhi, Praga i Bratislava). Nejzin poseben pridones e 40godi{noto u~estvo na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura so predavawa vo vrska so srednovekovnata makedonska knièvnost. Ima objaveno nad 600 bibliografski edinici vo doma{ni i stranski publikacii, kako i okolu 60 posebni izdanija.
BIBL.: Od srednovekovnata knièvnost, Skopje, 1976; Niz stranicite od ju`noslovenskite knièvnosti, Skopje, 1977; Lokalni hagiografii vo Makedonija, Skopje, 1977; Bogomilstvoto vo srednovekovnata izvorna gra|a, Skopje, 1978 (so koavtor); Srednovekovnite tekstovi i folklorot, Skopje, 1978; Stranici od srednovekovnata knièvnost, Skopje, 1978 (so koavtor); Transformacijata na motivot za Bolen Doj~in, Skopje, 1979; Navra}awa kon Biblijata, Skopje, 1981; Kliment i Naum Ohridski vo narodnata tradicija, Skopje, 1982; Od rakopisnoto nasledstvo, Skopje, 1983; Me|u knièven tekst i folklor, Skopje, 1987; Poraki od damnina, Skopje, 1988; Mitologumena, Skopje, 1990 (so koavtor); Sto makedon-
ski bibliski narodni prikazni, Skopje, 1993 (predgovor, izbor i redakcija); Patopisi i razgovori, Skopje, 1994; So zbor vo svetot, Skopje, 1995; Pretskaùvawata na Golem Aleksandar, Skopje, 1996 (podgotovka, predgovor i transkripcija); Apokrifi, Skopje, 1996 (predgovor, izbor, bele{ki i redakcija); Srednovekovni romani i raskazi, Skopje, 1996 (predgovor, izbor i redakcija); Vreme i pat, Skopje, 1996; Srednovekoven zboroplet, Skopje, 1996 (izbor, predgovor, bele{ki i redakcija); Istorija na makedonskata knièvnost. Srednovekovna knièvnost. Skopje, 1997; Sveti Naum Ohridski, Skopje, 1997; Svetlinite na tradicijata, Skopje, 1998; Srednovekovni knièvni ànri, Skopje, 2000; Po stapkite na sv. Kliment Ohridski. Makedonisti~ki studii, Skopje, 2003; Lokalni hagiografii vo Makedonija, Skopje, 2003; Kultot na sv. Bogorodica vo Makedonija, Skopje, 2003; Bogomilskoto dvièwe vo Makedonija, Skopje, 2003 (so koavtor); Slavisti~ki studii, Skopje, 2006; Makedonija lulkata na slovenskata pismenost, Skopje, 2006; Kultot na Deva Marija i Sv. Bogorodica Slimni~ka vo Prespa. Skopje, 2007 (so koavtor); Oreolot na Sv. Kliment Ohridski, Ohrid, 2007; Stranskite slavisti za Makedonija i za makedonskiot jazik, Skopje, 2007. LIT.: Vera Stoj~evska-Anti}. Personalna bibliografija. Sostavile, uredile i redaktirale Cvetanka Damjanovska, Jolanda Bo{evska i Lena Sekulovska, Bitola, 2007. S. Ml.
Sande Stoj~evski
poet nastojuva da gi soedini arhai~nite (dijalektnite) i modernite izrazni modeli i toa od prvoobjavenata zbirka Kralot na lebedite# (1972) do poslednata Sipkava pre|a e svet# (2003). Negovata poezija se realizira niz primenata na trite principi: principot na arhai~nosta, principot na interpolacijata i principot teksttest.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990). V. M.-^.
STOJÊVSKI, Metodija (s. German, Lerinsko, 1905 s. Bistrica, Bitolsko, 17. IX 1995) pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe, ~len na KPJ od 1940. @iveel i rabotel vo seloto Bistrica, Bitolsko. Vo letoto na 1942 g. aktivno go pomagal Dvièweto. Vo septemvri 1942 preminal vo ilegalstvo. Po provalata vo s. Bistrica bil otkrien i uapsen (17. X 1942) i bil osuden od bugarskiot voen preki sud na 14 godini robija. Kaznata ja izdrùval vo zatvorot Idrizovo. Na 29 avgust 1944 g., so drugi politi~ki zatvorenici, izbegal od zatvorot i se priklu~il kon Osmata NO brigada. Po Osloboduvaweto rabotel vo zadninata na formiraweto na NOO i vo Narodniot front.
IZV.: DARM, fond, 427, CK na KPM SKM, Partiski dosieja na nositeli na Partzanska spomenica 1941#, dosie na dobieni spomenici, br. 644. M. Mih.
STOJÊVSKI, Todor Kostadinov (Prilep, 29. V 1929) spec. internist-hematolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1987). Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje. Postdiplomski studii po hematologija vo Oksford (Anglija) (1963/64), a doktoriral (1970) vo Skopje. Direktor na RZT (19661968). Bil prodekan na Med. f. (19781980), a potoa direktor na Klinikata za hematologija (19801988). Objavil nad 200 truda.
BIBL.: Klini~ka hematologija, Skopje, 1979; Hematologija, Skopje, 1995; Gerijatrija, Skopje, 2000. Sl. M. P.
STOJÊVSKI, Sande (s. Studena Bara, Kumanovo, 16. IX 1948) poet, eseist, literaturen kriti~ar, preveduva~. Bil novinar, a potoa urednik na Obrazovnata redakcija na Radio Skopje, glaven urednik i direktor na Knigoizdatelstvoto Makedonska kniga#, glaven urednik na prilepskoto spisanie Streme`# i na ponovoto skopsko glasilo AKT#. Koavtor e na pettomnata edicija Makedonskata knièvnost vo knièvnata kritika# (1973). Kako
Goce Stoj~evski -Ambar~e
STOJÊVSKI-AMBARÊ, Goce (Tetovo, 1919 s. Beli~ica, Gostivarsko, 19. IX 1944) naroden heroj. Bil bibliotekar vo lokalnata biblioteka, sekretar na MK na KPJ i u~esnik vo NOD (1941). Vo NOAVM bil politi~ki komesar na partizanski odred na [ar Planina (1943). Vo borbata so balisti~ki sili kaj s. [ipkovica (1943) bil ranet, zaroben i sproveden vo zatvorot vo Tira-
1438
STON
na. Po kapitulacijata na Italija izbegal, se vratil vo Makedonija i se priklu~il na partizanski odred. Zaginal vo borba i bil proglasen za naroden heroj na Jugoslavija.
STOJÊV-SRTAWU, Krsto (Razlog, 10. IX 1910 Sofija, 19. VI 1975) u~itel, istaknat makedonski revolucioner, pripadnik na VMRO(Ob), eden od prvite partizani i od dvigatelite na Kulturnata avtonomija na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija (19441948). So Nikola Parapunov ja obnovile komunisti~kata mladinska organizacija vo Razlo{ko (1931). Gi predvodel prosvetnite rabotnici na protesti protiv VMRO na Ivan Mihajlov (1932). Bil osuden na 15 godini zatvorska kazna (1933). Po izleguvaweto od zatvor (od VI 1941) ìveel nelegalno. Bil uapsen i sproveden vo koncentracioniot logor Eni ]oj, Ksantisko (19421943). Po izleguvaweto od logorot stapil vo partizanskoto dvièwe, bil politi~ki komesar na Razlo{kiot p.o. Nikola Parapunov# (III 1944), prv sekretar na Okru`niot komitet na BRP(k) za Pirinskiot kraj (po 9. IX 1944). Po Rezolucijata na IB bil otstranet od politi~kata funkcija, poradi sorabotka so KPJ. Otstapil od makedonskata nacionalna opredelba. Po VII kongres na BKP (1958) bil rehabilitiran od bugarskata vlast.
LIT.: Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979; Krst Sto~ev, Na~alo na vorènata borba v Razlo`ko prez 1941 g., Voenno-istori~eski sbornik#, kn. 3, Sofi, 1972. V. Jot.
Zgradata na Stomatolo{kiot klini~ki centar
Zgradata na Stomatolo{kiot fakultet
STOMATOLO[KA KOMORA samostojna i nezavisna profesionalna organizacija na site doktori po stomatologija {to vr{at stomatolo{ka dejnost na teritorijata na RM. Formirana vo 1996 g. za za{tita i unapreduvawe na stomatolo{kata zdravstveAmblemot na na za{tita na gra|aStomatolo{kata nite na RM (ima komora 2.000 ~lenovi). Go izdava informatorot na Komorata. Gi {titi dostoinstvoto, ugledot, interesite na doktorite i interesite na pacientite preku standardite za stru~no rabotewe i profesionalno odnesuvawe vo soglasnost so eti~kite standardi. Komorata e odgovorna za staìrawe i polagawe na dràvniot ispit, za dobivawe licenci za rabota i za nostrifikacija na diploE. M. mi steknati vo stranstvo.
STOMATOLO[KI KLINI^KI CENTAR so sedum specijalizirani kliniki: Klinika za bolesti na ustata i zabite, Klinika za dentalna patologija i terapija, Klinika za detska i preventivna stomatologija, Klinika za mobilna stomatolo{ka protetika, Klinika za fiksna stomatolo{ka protetika, Klinika za oralna hirurgija, Klinika za ortodoncija. Site kliniki se so pretkliniki. Toa se zdravstveni, nastavni i nau~ni institucii. Vo niv se dava stomatolo{ka pomo{ za site zaboluvawa od domenot na stomatologijata, kako na tvrdite organi zabite i vili~nite koski, taka i na mekite delovi vo ustata i na liceto. Raspolagaat so sali za site stomatolo{ki disciplini, klini~ki i pretklini~ki intervencii i zaedni~ki laboratorii i slu`bi, kako: Hematolo{ka laboratorija, Rendgen kabinet, Administrativnoekonomska i finansiska slu`ba, AOP i tehni~ka slu`ba za odrùvawe na postojnata aparatura, oprema i amfiteatri. Sekoj stru~en i stomatolo{ki predmet e i klinika i pretstavuva nastavna baza, kade {to se educiraat studentite po stomatologija. Tie tuka gi izu~uvaat teoretski i prakti~no stomatolo{kite zaboluvawa, nivnoto lekuvawe i izrabotkata na proteti~kite i ortodontskite pomagala. Klinikata za maksilofacijalna hirurgija so stacionar e posebna klinika i na nea se lekuvaat pacientite i se educiraat studentite za zaboluvawata i povredite vo maksilofacijalnata regija. Na site kliniki se izveduva i postdiplomska nastava (specijalisti~ki, magisterski i doktorski studii), izdavawe u~ebnici i izrabotka na nau~ni proekti. E. M. STOMATOLO[KI FAKULTET VO SKOPJE. Od Klinikata za usni, zabni i vili~ni bolesti na Med. f., formirana vo 1949 g., za davawe stomatolo{ki uslugi na naselenieto od Skopje i od Makedonija i za edukacija na studentite po medicina od predmetot stomatologija, se uvidelo deka ima potreba za otvorawe posebni stomatolo{ki studii. Ma-
ti~na komisija podgotvila elaborat so predlog za opravdanosta za otvorawe Stomatolo{ki oddel pri Med. f. vo Skopje. Po utvrdenata neophodna potreba, Sobranieto na NRM so Ukaz go proglasila Zakonot za otvorawe Stomatolo{ki oddel pri Med. f. vo Skopje (1959). Nastavata se izveduvala interdisciplinarno, na klinikite i institutite na Med. f. i na PMF. Podgotveni se nastavni planovi i sodrìni za studentskata nastava. Kontinuirano se izu~uvaat bazi~nite predmeti i stru~nite pretklini~ki, a potoa i klini~ki predmeti. Postojaniot razvoj, sozdavaweto dovolen sopstven kadar i prostor vo 1977/ 78 g. doveduva do formiraweto samostoen St. f. so osum kliniki i so pretkliniki, so svoi posebni rabotovodni organi, Nastavni~ki sovet, a izbran e i prviot dekan. Diplomirani se preku 2000 studenti doktori po stomatologija. Fakultetot opstojuva 48 godini kako moderna sovremena visokoobrazovna institucija. Vo ramkite na St. f. od 2002, odnosno 2003/2004 funkcioniraat dve novi nastavni programi za visoko obrazovanie: stru~ni stomatolo{ki sestri (so zapi{ani 46 studenti i diplomirani 13) i stru~ni zabni tehni~ari (so zapi{ani 159 i diplomirani 35 studenti). Hronolo{ki pregled na profesoritedekani na fakultetot: d-r I. Tav~iovski (1978 1982), d-r B. Lazarevska (1982 1984), d-r I. Tav~iovski (1984 1988), d-r E. Mir~ev (19881992), d-r M. Simonovski (19921998), d-r M. Nakova (19982008). E. M. STON, Eleonora (Miss Stone) amerikanska protestantska misionerka vo Makedonija. Bila grabnata od ~etata na Jane Sandanski (21. VIII 1901) na patot me|u Bansko i Gorna Xumaja. Za nejziniot otkup TMORO dobila od osmanliskata vlada 14.500 zlatni liri, koi bile upotrebeni glavno za kupuvawe oru`je. Po vra}aweto vo SAD taa ja popularizirala TMORO i nejzinite osloboditelni celi. Za toa pate{estvie e snimen istoimen igran film, ~etvrti po red vo makedonskata kinematografija.
1439
STONOGALKI
Eleonora Ston
LIT.: Manol Pandevski, Jane Sandanski i mis Ston, Skopje, 1992; Mersi Makdermot, Za svoboda i svr{enstvo, Biografi ne Sandanski, Sofi, 1978.; Laura Bet [erman, Poàri v planinata. Makedonskoto revolcionno dviènie i otvli~aneto na Elen Stoun (prevod ot angliski Ekaterina Nikolova), Sofi, 1992. S. Ml.
so predvidenite merki vo posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite, koi se podgotveni od specijalizirana institucija za ureduvawe i proektirawe na {umite, oceneti od stru~na komisija od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i odobreni od ministerot. Vo posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite, osobeno vo delot za koristeweto na {umite, posebno se vodi smetka da ne se naru{i prirodnata ramnoteà pome|u drvnata produkcija i drvnata masa {to e predvidena za koAl. And. ristewe. STOPANSKIOT RAZVOJ NA MAKEDONIJA VO XIX VEK. Preminot od XVIII vo XIX v. vo Makedonija, koja toga{ vo svoite prirodno-istoriski i etni~ki granici se nao|a{e vo sostavot na Osmansko-turskata Imperija, se karakterizira{e so pozabeleìtelno razjaduvawe na patrijarhalno-naturalnite oblici na stopanisuvawe i so navleguvawe na stokovno-pari~nite oblici na op{testvenoto proizvodstvo. Vo zemjodelstvoto, na mestoto na timarsko-spahiskiot sistem, koj se sostoe{e vo dodeluvawe krupni zemji{ni imoti (lenovi) na spahiite vo zamena za vr{ewe voena slu`ba, na ~iflicite, koi pretstavuvaa krupni stopanstva od polukapitalisti~ki tip, s# pove-
STONOGALKI (Myriapoda) klasa od pottipot traheati (Tracheata), vo koja se vklu~eni vistinskite stonogalki (Diplopoda) i {kraplite (Chilopoda). Vo Makedonija se registrirani 72 vidovi, od koi 22 Vistinska stonogalka endemiti.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003; N. Mrsic, The fauna of diplopods (Diplopoda) of Macedonia, Rasprave#, SAZU, XXXIV, 1, Ljubljana, 1993, 2044; K. Strasser, Diplopoda. Catalogus Faunae Jugoslaviae, III, 4, Ljubljana, 1971, 150. Sv. P. V. Sid.
et~iite, dodeka esnafskata organizacija so svojata struktura otstapuva{e pred novite formi na organizacija na stopanskiot i na op{testveniot ìvot. Pana|urite, na koi dotoga{ se ostvaruva{e razmenata, bea zamenuvani so novite i posovremeni vidovi na trgovskata razmena. Istovremeno, so zgolemuvaweto na nadvore{notrgovskata razmena i {ireweto na vnatre{niot pazar, zapo~na modernizacijata na soobra}ajot, se {ire{e po{tenskotelegrafskata mreà i be{e pu{tena vo soobra}aj prvata èlezni~ka linija vo Makedonija (1873) na relacijata Solun Skopje. Zastarenite oblici na kreditirawe, kakvi {to bea esnafskite kasi, im go otstapuvaa mestoto na novite i moderni banki i kreditni akcionerski dru{tva, ~ie osnovawe go nalagaa novite i izmeneti stopanski i op{testveni uslovi na ìvotot i razvitokot. Razvitokot na industrijata be{e obeleàn so podigawe industriski pretprijatija, prvenstveno na prehranbenata i na tekstilnata industrija, i so dominantno u~estvo na stranski kapital od evropskite zemji.
LIT.: Akad. Dan~o Zografski, Razvitokot na kapitalisti~kite elementi vo Makedonija za vreme na turskoto vladeewe, Kultura#, Skopje, 1980; D-r Boris Arsov, Ekonomskiot ìvot naMakedonija vo XIX vek, MANU, Skopje, 2000. R. H.
Se~a na {umite od JP Makedonski {umi#
STOPANISUVAWE SO [UMITE {umite kako nacionalno bogatstvo na RM, pokraj op{tokorisnite funkcii, imaat i funkcija da ja obezbedat potrebnata drvna masa kako energens, surovina ili za druga namena {to proizleguva od potrebite na naselenieto i na drvnata industrija. Stopanisuvaweto so dràvnite {umi za stopanska namena se ostvaruva preku JP Makedonski {umi#. Ekonomikata vo {umarstvoto se otslikuva glavno preku raboteweto na JP Makedonski {umi#, zatoa {to preku 90% od proizvedenata drvna masa od dràvnite {umi se ostvaruva vo ova pretprijatie. Koristeweto na {umite se vr{i vo soglasnost
1440
Prvata elektri~na centrala vo Kumanovo (1926)
}e se probivaa novite agrarnoproizvodstveni odnosi na stokovno-pari~noto stopanstvo. Novite kapitalisti~ki proizvodstveni i op{testveni odnosi s# pozabrzano navleguvaa i vo gradskoto stopanstvo na Makedonija. Zanaet~istvoto opa|a{e pred {ireweto na industrijata, {to vode{e kon proletarizirawe na zana-
STOPANSKIOT RAZVOJ NA MAKEDONIJA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI (19181941). Vo periodot me|u dvete svetski vojni Vardarskiot del od Makedonija, koj{to po raspar~uvaweto na Makedonija vo tekot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna vleze vo sostavot na novoformiranata dràvna zaednica
STOPANSKITE
Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite (Kralstvoto na SHS), koe po [estojanuarskata diktatura od 1929 g. be{e preimenuvano vo Kralstvo Jugoslavija, ostana tipi~no agrarno podra~je. Spored popisite na naselenieto od 1921 i od 1931 g., na naselenieto {to ìvee{e vo selskite naselbi otpa|aa tri ~etvrtini od vkupnoto naselenie. Zemjodelstvoto i sto~arstvoto ostanaa najva`nite stopanski granki. Vo zemjodelstvoto preovladuvaa sitnite posedi do pet hektari, na koi otpa|aa duri tri ~etvrtini (74,3%) od vkupniot broj posedi. Najgolemiot del od obrabotlivite zemjodelski povr{ini bea zasejuvani so ìtni kulturi. Industriskite kulturi, me|u koi najzna~ajno mesto im pripa|a{e na tutunot, afionot i pamukot, bea zastapeni na sosema skromni povr{ini. Zemjodelskoto proizvodstvo, vo najgolema mera, be{e nameneto za zadovoluvawe na sopstvenite potrebi na semejstvata. Sto~arstvoto be{e silno pogodeno od vospostavuvaweto na novite ve{ta~ki granici i posebno so povlekuvaweto na granicata sprema Grcija, so {to sto~arite od ovoj del na Makedonija i posebno onie od zapadnite planinski predeli, kade {to sto~arstvoto be{e najrazvieno, ve}e ne moèa vo tekot na zimskite meseci da gi spu{taat svoite stada vo potoplite ju`ni krai{ta. Nomadskiot na~in na sto~arewe, koj{to vo najgolema mera go praktikuvaa samo u{te vla{kite sto~arski semejstva, s# pove}e mu go otstapuva{e mestoto na polunomadskiot na~in na sto~arewe. Statisti~ki zemeno, industrijata zabeleà podem spored brojot na podignatite industriski kapaciteti, no po svojata su{tina toa bea sitni pretprijatija so mala vrednost na vloèniot kapital i so mal broj vraboteni. Zanaet~istvoto prodolì da propa|a, ne tolku poradi konkurencijata na doma{noto industrisko proizvodstvo tuku najmnogu poradi nepodnoslivata konkurencija na industriskite stoki od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija. Vo bankarstvoto bea otvoreni pove}e novi banki, koi pretstavuvaa glavno filijali na bankite od drugite podra~ja i otpu{taa sitni kreditni sredstva, pred s# hipotekarni zaemi so koi ekonomski gi forsira{e pripadnicite na srpskoto naselenie, koe be{e kolonizirano vo ovoj del na Makedonija.
LIT.: D-r Risto Hristov, Seloto vo vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istraùvawa), Skopje, 1993; istiot, Trudbeni~kite op{testveni sloevi vo Makedonija
(19181941), Skopje, 1996; istiot, Selskoto stopanstvo na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni niz arhivski izvori, Istorija#, br. 12, Skopje, 1987; istiot, Gradskoto stopanstvo na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni niz arhivski izvori, Istorija#, br. 1-3, Skopje, 1988; Akad. Dan~o Zografski, Faktorite i nasokite na stopanskiot razvitok na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet#, Skopje, 1980; Dime Bojanovski Kiril Xonov Ana Pemovska, Razvitokot na zemjodelstvoto vo Makedonija, Skopje, 1955. R. H.
Zgradata na Stopanskata komora na Makedonija
STOPANSKITE KOMORI VO RM. Spored pozitivnite zakonski propisi, ekonomskite subjekti vo RM osnovaat stopanski komori vrz osnova na dejnosta {to ja vr{at. Vo RM postojat: Stopanskata komora na Makedonija; Sojuzot na stopanski komori; stopanski komori na Makedonija so drugi dràvi i sl. Stopanskata komora na Makedonija e osnovana 1932 g. Po nekolku transformacii vo tekot na nejzinoto postoewe, taa postoi kako delovno-stru~na asocijacija na nejzinite ~lenki, a nejzinata dejnost se odviva vo soglasnost so Zakonot za Stopanskata komora na Makedonija (2004). Taa e osnovana so cel da se unapreduvaat pazarnoto stopanstvo i pretpriemni{tvoto i za pottiknuvawe na konkurencijata. Vo toj kontekst taa se griì za podobruvawe na efikasnosta na raboteweto na nejzinite ~lenki, za vospostavuvawe i razvoj na stopanskata sorabotka so stranstvo, za razvivawe i organizacija na edinstven informaciski sistem, za zastapu-
vawe na interesite na ~lenkite pred dràvnite organi i da izvr{uva i drugi aktivnosti od interes za ~lenkite. Za pouspe{no ostvaruvawe na svoite zada~i, vo ramkite na ovaa institucija se organiziraat asocijacii (4) i zdruènija spored dejnosti (19), regionalni komori (15) i drugi formi na organizirawe i rabotewe. Komorata ima i svoi pretstavni{tva vo stranstvo. Taa razvi plodna me|unarodna sorabotka so soodvetni komori od pove}e dràvi, kako i sorabotka so EU. Isto taka, potpi{ani se i dogovori za slobodna trgovija so nekolku dràvi, so EFTA, CEFTA i dr. Vo nejzinata dejnost spa|a i objavuvaweto na razni publikacii: bro{uri, jubilejni izdanija, nedelni i mese~ni izdanija i dr. Sojuzot na stopanski komori nastana so zdruùvawe na tri granski stopanski komori: industriskata, trgovskata i uslu`nata (2004). Vo slednata godina kon nego se priklu~eni u{te dve komori: na agrobiznisot i od oblasta na informati~ko-komunikaciskata tehnologija i uslugi (IKT). Misijata na Sojuzot na stopanski komori e da se griì za postojano zgolemuvawe na konkurentnosta na negovite ~lenki, za unapreduvawe na makedonskoto delovno opkruùvawe i za zgolemuvawe na proda`bata na nivnite proizvodi na globalniot pazar. Vo Sojuzot na stopanski komori ~lenuvaat mali i sredni privatni biznisi (pretprijatija), kako i drugi biznisi (farmerski asocijacii, industriski grupi). Komorata ima svoe informativno glasilo (Elektronski sedmi~en informator). Vo na{ata zemja dejstvuvaat i stopanski komori so drugi dràvi, kako {to se: Amerikanskomakedonskata stopanska komora, Makedonsko-ruskata stopanska komora i Makedonsko-slovene~kata stopanska komora. Tie se angaìraat za podobruvawe na sorabotkata na na{ata zemja so soodvetnite dràvi.
IZV.: Zakon za stopanski komori (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, br. 54, 15 juli 2002); Zakon za Stopanskata komora na Makedonija (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. br. 89, dekemvri 2004) i drugi zakonski propisi, kako i dokumentacijata na soodvetnite stopanski komori. M. S.
STOPANSKITE USLOVI VO MAKEDONIJA VO VREMETO NA BALKANSKITE I PRVATA SVETSKA VOJNA (19121918). Vo tekot na Balkanskite vojni (19121913) i vo Prvata svetska vojna (19141918), koga Makedonija neprekinato pretstavuva{e poligon za voenite dejstva na za1441
STOÂRSTVO
vojuvanite strani, nastapi re~isi celosno rastrojstvo vo nejziniot stopanski ìvot i razvoj. Nepovolnite dvièwa vo brojnata sostojba na naselenieto, zapo~nati u{te od porano i posebno pottiknati so Ilindenskoto vostanie (1903), prodolìja i natamu vo tekot na voenite godini 19121918. Na krajot od Prvata svetska vojna, koga Makedonija be{e raspar~ena pome|u buròaziite na sosednite balkanski dràvi (Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija), taa se najde vo vonredna stopanska isto{tenost. ôve~kite zagubi bea ogromni. Krupniot i sitniot dobitok be{e desetkuvan i rekviriran za potrebite na vojskite. Zapu{teni, neobraboteni i nezaseani ostanaa najgolemiot del od zemjodelskite povr{ini. Polo`bata ja ote`nuvaa u{te pove}e i neras~istenite imotno-pravni odnosi vo zemjodelstvoto. Na napu{tenite imoti (~iflicite) na turskite podanici, koi si otidoa od Makedonija, stavi raka novata, srpska, dràvna vlast. Selanite, kako dotoga{ni obrabotuva~i, ostanaa bez sopstvenost na zemjata, koja so generacii ja obrabotuvaa. Industrijata be{e re~isi napolno upropastena. Na krajot od nekolkute vojni spored mnogu sosema verodostojni izvori ne postoelo nitu edno industrisko pretprijatie sposobno za rabota#. Zanaet~iite bea napolno upropasteni i prinudeni da se preorientiraat kon zemjodelskiot trud. So vospostavuvaweto na novata ve{ta~ka granica sprema Egejskiot del na Makedonija, zapo~naa stopanski da opa|aat site gradovi i mesta {to se najdoa po dolìnata ili vo blizina na novata granica.
LIT.: D-r Gligor Todorovski, Makedonija po Balkanskite vojni, Skopje, 1981; D-r Risto Hristov, Rastrojstvoto na stopanskiot ìvot vo Prilep i Prilepsko za vreme na vojnite od 1912 do 1918 godina, Prilep i Prilepsko 18931918, kn. II, Prilep, 1991. R. H.
Ba~ilo na planinata Bistra
STOÂRSTVO sektor {to u{te pred Vtorata svetska vojna be{e dosta dobro razvien. Pasi{tata na visokite planini i prostranite kotlini so blaga klima nudat povolni prirodni uslovi za razvoj na sto~arstvoto. Sto~arstvoto, vo minatoto i sega, ne e zna~ajno za stopanstvoto samo poradi mesoto, tuku e va`no i poradi mlekoto, sireweto, ka{kavalot, masloto, volnata i koìte. Vo povoeniot period, pa s# do denes, sektorot zabeleùva pobrz porast od rastitelnoto proizvodstvo. Toa se dolì na faktot {to agrarnata politika na dràvata be{e pove}e svrtena kon
1442
sto~arstvoto, a vo negovi ramki, osobeno kon finansiraweto na op{testveniot sektor. Vo zemjata bea osnovani pove}e farmi, pred s# za krupen dobitok, pri {to agronomite i veterinarite gi primenuvaa zootehni~kite merki na organizacija na proizvodstvoto. Nasproti toa, investiciite vo individualniot sektor bea mnogu mali, a znaewata (kvalifikaciite) i rabotnite naviki na individualnite selski doma}instva skromni. [talskoto proizvodstvo be{e poseben problem vo razvojot na
sto~arstvoto. Od edna strana, {talskoto odgleduvawe na dobitokot (pred s# na molznite kravi) bara{e golemi koli~estva hrana, koi farmite ne moèa da gi obezbedat vo zemjata (i pokraj opredeleniot uvoz). Od druga strana, ov~arstvoto ne uspea da se transformira vo {talsko. Vo zimskite meseci, seleweto na ovcite od planinskite ba~ila vo potoplite kotlini re~isi prestana, poradi {to vo tie meseci se vr{e{e prekumerno kolewe i proda`ba na priplodot (jagniwata). Ovie pri~ini, a i faktot {to vo zimskiot
Vo iljadi grla
Broj na grla vo sto~arstvoto (1951-2005)

Godina so p~eli 1951 1956 1961 1971 1981 1991 2005 Uslovni 376 317 298 350 431 Goveda Sviwi grla vkup. 132 366 336 288 392 282 248 2.022 91 125 106 192 171 156 Ovci 920 2.056 1.802 1.828 2.127 2.251 1.244 @ivina Ko{nici 74 1.135 1.306 2.914 4.314 4.563 2.617
47 71 95 104 76 67
IZV.: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Dràven zavod za statistika, za soodvetnite godini.
STRANSKI
period i ov~arstvoto se soo~uva{e so nedostig na hrana, dovedoa do nepovolna sostojba i fondot na grlata ovci bitno da se namali. @ivinarstvoto vo Makedonija zabeleà zna~itelen podem vo osumdesettite i devedesettite godini od minatiot vek (osobeno na koko{kite nesilki i brojleri), no vo periodot na tranzicijata dojde do povtoren pad.
LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001. D. N.
Kumulativot (stokovite) na SDI vo Makedonija denes iznesuva okolu 1,7 mrd. $, odnosno okolu 800 $ na ìtel. SDI se naso~eni glavno vo telekomunikaciite, energetikata, bankarstvoto, osiguruvaweto, hranata. Najgolemite stranski investitori kaj nas doa|aat od Avstrija, od Ungarija i od Grcija.
IZV.: NBM, Skopje, 2007; Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilten, noemvri/dekemvri, Skopje, 2006, 7, UNCTAD, World Investment Report 1999, New York and Geneva 1999, XVII; EBRD, Transition report 2006, 121. T. F.
na Makedonija i vo drugi institucii vo zemjata predizvikuvaat poseben interes me|u pretstavnicite na biznis i akademskata zaednica vo RM. Adiès, kako roden skopjanec i golem prijatel na Makedonija, ~esto e gostin i predava~ vo na{ata zemja. Izbran e za Professor honnoris causa na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (2005) i primen e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (2009).
STRANSKI DIREKTNI INVESTICII (SDI). Osnovni nositeli na SDI se transnacionalnite korporacii. Tie realiziraat stransko direktno investirawe so vospostavuvawe sopstveni, vo prv red, proizvodstveni pretprijatija (afilijacii) vo stranstvo, po pat na otkupuvawe na kontrolniot paket-akcii na oddelno pretprijatie ili pak so formirawe kompletno novo pretprijatie. Ekspertite na UNCTAD procenuvaat deka vo svetot dejstvuvaat okolu 60.000 transnacionalni korporacii, koi vospostavija pove}e od 500.000 afilijacii vo razni zemji. RM vleguva vo redot na zemjite vo tranzicija so slab priliv na SDI. Pri~inite leàt vo naglasenoto dejstvo na nekomercijalnite rizici vo prvata decenija na tranzicijata (embarga, begalska kriza, interen konflikt), no i vo s# u{te nepovolnata investiciona klima (slaba za{tita na sopstveni~kite prava, administrativno-birokratski pre~ki za vodewe biznis, neefikasni institucii, nesoodveten pristap na firmite do sredstvata za finansirawe na nivniot razvoj i sl). Del od pri~inite za slabiot priliv na stranski direktni investicii vo Makedonija leàt i vo insajderskiot karakter na privatizacijata. Priliv na SDI vo RM
Vo milioni SAD dolari
STRANSKI EKONOMISTI ZA RM. Me|u stranskite ekonomisti {to dadoa zna~aen pridones vo sorabotkata so RM i za prou~uvawe na makedonskata ekonomija, posebno treba da se spomnat: Isak Adiès, Xozef Breda i Romano Prodi.
Xozef Breda
Isak Adiès
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
24 12 11,2 30,7 127,7 32,4 175,1 440,7 77,7 96,0 155,0 97,0 383,8
Isak Adiès (Ichak Adizes) spa|a me|u vode~kite svetski eksperti vo oblasta na menaxmentot, t.e. vo sferata fokusirana vrz podobruvaweto na performansite na biznisite i na vladite, preku sproveduvawe fundamentalni promeni vo organizaciite i izbegnuvawe na haosot i na mo`nite destruktivni konflikti. Toj e kreator na specijalna metodologija za organizaciski i kulturni promeni vo organizacii od razli~en tip, patentirana pod negovoto ime i uspe{no sprovedena vo pove}e od 400 firmi (vklu~uvaj}i tuka i svetski poznati firmi) i vo golem broj vladi vo svetot. Adiès denes e pretsedatel i profesionalen direktor na sopstveniot Institut Adizes vo Santa Barbara, Kalifornija (SAD). Kako vrven ekspert, bil viziting-profesor na presti`ni univerziteti vo SAD (Stenford i Kolumbija) i vo Izrael (Tel Aviv i Hebrejskiot univerzitet). Vo ranite tranzicioni godini, Adiès be{e sovetnik na Vladata na RM. Negovite predavawa za predizvicite na promenite i razre{uvaweto na konfliktite koi sekoja godina gi odrùva vo stopanskata komora
Xozef Breda (Josef Brada) e redoven profesor po ekonomija na Dràvniot univerzitet vo Arizona, SAD. Toj e svetski poznat ekonomist, so impozanten broj trudovi od oblasta na me|unarodnata trgovija i za ekonomskite problemi na zemjite vo tranzicija. Negoviot pridones za Makedonija e nesporen vo oblasta na intenziviraweto na sorabotkata pome|u amerikanskata i makedonskata akademska zaednica, vo prou~uvaweto na ekonomskite problemi na RM i predlagaweto re{enija za nivno nadminuvawe. Kako direktor na Me|unarodnata programa na Kolexot za biznis na Dràvniot univerzitet vo Arizona, obezbedi prestoj na golem broj makedonski univerzitetski nastavnici i sorabotnici vo SAD. So svoi trudovi posveteni na zemjite vo tranzicija i na RM redovno nastapuva na me|unarodni konferencii organizirani vo na{ata zemja. Vo tekot na 1996/97 g. be{e viziting-profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, a vo 2000 g. konsultant na Ministerstvoto za razvoj na RM. Vo tekot na 2005/2006, kako kopretsedatel na Blue Ribbon komisijata za Makedonija, dade osoben pridones za sogleduvaweto na klu~nite problemi na makedonskata ekonomija i vo predlagaweto re{enija za nivno nadminuvawe. Za svoite zaslugi i pridones za sorabotkata so RM be{e izbran za Professor honnoris causa na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (2000), a nekolku godini potoa i za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (2006).
1443
STRASNA
Romano Prodi
Romano Prodi (Romano Prodi) e poznat italijanski ekonomist i istraùva~, so vonredno uspe{na i sodràjna akademska kariera, koja zapo~na na negoviot mati~en univerzitet vo Bolowa vo {eesettite godini na minatiot vek, prodolì na poznati univerziteti i vo nau~noistraùva~ki instituti vo Italija, za da stigne do presti`nite univerziteti Stenford i Harvard vo SAD. Fokusot na negovata istraùva~ka rabota vo ekonomijata e lociran vo tri oblasti: industriska politika (imeto na Prodi stoi pokraj osnovopolo`nicite na poznatata italijanska {kola za industriska ekonomija), ekonomija i politi~ka ekonomija i evropski integracii. Prodi ostvari i bogata politi~ka kariera od minister vo Vladata na Italija, preku premier na Italija, do pretsedatel na Evropskata komisija. Prodi ja zastapuva tezata deka ekonomskoto i politi~koto edinstvo na Evropa i zaedni~kite vrednosti ja pottiknuvaat EU kon otvorenost. Kako osvedo~en prijatel i po~ituva~ na RM, toj redovno ja poddrùva{e i ja ohrabruva{e na{ata zemja da istrae vo nejzinite napori za aktivno participirawe vo evropskite integracioni procesi i za pribliùvawe kon polnopravnoto ~lenstvo vo EU. Na Prodi mu e dodeleno zvaweto po~esen profesor po ekonomija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (2003).
IZV.: Bilten na Petnaesettoto izborno sobranie na MANU, tom III, MANU, Skopje 2006; Bilteni na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# Skopje, br. 822/2003; Predlog i Referat za dodeluvawe na titulata po~esen doktor na ekonomski nauki na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, Ekonomski fakultet Skopje, maj 2005. T. F. M. S.
Vapcani i ukraseni veligdenski jajca
kot na taa nedela vo minatoto na hristijanstvoto se slu~ile golemi nastani: tajnata ve~era, predavstvoto, fa}aweto, sudeweto i raspnuvaweto na Isus, potoa pogrebenieto i voskresenieto. Vo tekot na ovaa nedela se pravat poslednite podgotovki za praznikot. Vo sabota nave~er se odi v crkva, kade {to se sledi liturgijata i se ostanuva do polno}, za da se slu{ne vesta za voskresenieto na Spasitelot Isus Hristos.
LIT.: Lazar Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje 2001. M. Kit.
STRASNA (VELIKA) NEDELA (VEQA NEDELA) kalendarski obi~aj, nedelata pred Veligden (od Cvetnici do Veligden). Vo tekot na ovie denovi se izveduvaat mnogu obi~ai, osobeno na Veliki ~etvrtok koga se vapcuvaat crvenite jajca. Vo te1444
STRATEGISKI MENAXMENT proaktiven proces na ostvaruvawe dolgoro~na kompatibilnost na pretprijatieto vo predvidenoto okruùvawe. Od formalen aspekt, strategiskiot menaxment e proces na identifikacija, izbirawe i izvr{uvawe na najprofitabilniot na~in za obezbeduvawe dolgoro~na kompatibilnost me|u internite prednosti i slabosti na pretprijatieto i eksternoto okruùvawe vo koe toa dejstvuva. Analiti~kiot priod ovozmoùva da se izvedat slednive aktivnosti, koi treba da gi izvr{uvaat menaxerite na povisoko nivo: prvo, da identifikuvaat, da izbiraat i da primenuvaat takva strategija za koja veruvaat deka }e bide pobedni~ka za nivnata organizacija; strategijata ne moè da bide kopirana od drugi pretprijatija, bilo da se vo ista ili vo razli~na industrija; sekoe pretprijatie e specifi~no vo pogled na sposobnostite, resursite, konkurentite i okruùvaweto; dokolku se identi~ni, toga{ vo drugoto pretprijatie }e bidat razli~ni na~inite na izvr{uvawe; so drugi zborovi, treba da se utvrdat specifi~nite uslovi na dejstvuvawe na pretprijatieto; vtoro, da bidat sposobni za efektivno iskoristuvawe na internite sposobnosti i resursite na pretprijatieto; ovaa aktivnost vklu~uva ~o-
ve~ki, fizi~ki i pari~ni resursi vo sekoe podra~je vo pretprijatieto; treto, da bidat sposobni da gi angaìraat adekvatno internite sposobnosti i resursite vo svetlina na krajno promenlivata konkurencija, ekonomskoto i op{testvenoto okruùvawe; sekoe pretprijatie egzistira zatoa {to vr{i nekakva funkcija preku koja op{testvoto bara toa da ponudi proizvodi i uslugi {to }e gi zadovoluvaat ekonomskite potrebi na pazarot, ili proizvodi i uslugi koi }e gi zadovoluvaat op{testvenoekonomskite potrebi. Modelot na strategiski menaxment, sfaten kako deskriptiven ili grafi~ki na~in na pretstavuvawe na mislovniot redosled na aktivnostite, go osposobuva menaxerot da gi izbere prioritetnite strategii vo dadena situacija. I pokraj razlikite, postojat odredeni zaedni~ki elementi vo modelite za strategiski menaxment. Tie zaedni~ki pra{awa se odnesuvaat na: ocenuvaweto na okruùvaweto, formuliraweto strategija, izvr{uvaweto na strategijata i na ocenuvaweto i kontrolata na strategijata. Strategiskiot menaxment evidentno e profiliran za ostvaruvawe na dolgoro~nite celi na pretprijatieto. Poa|aj}i od faktot deka makedonskata ekonomija u{te od osumdesettite godini na minatiot vek e soo~ena so seriozni krizni naru{uvawa, menaxmentot na najgolemiot del od makedonskite pretprijatija e soo~en so potrebata da se fokusira na vle~ewe kratkoro~ni potezi naso~eni kon preìvuvawe na firmite, poradi {to dolgoro~nite aspekti na razvojot na firmite, mnogu ~esto, izostanuvaat. Vakvata sostojba, so mal broj isklu~oci, go potisnuva strategiskiot menaxment na vtor plan.
STRATONIKA sopruga na Antigon I Ednookiot (382-301 pr.n.e.), majka na makedonskiot kral Demetrij I Poliorket (336283 pr.n.e.). K. M.-R. STRA^KOV, Blagoj Milanov (Veles, 29. II 1920 Veles, 14. I 1943) revolucioner, organizator na rabotni~koto, sindikalnoto i mladinskoto dvièwe vo Veles me|u dvete svetski vojni, prvoborec, naroden heroj. ^len na SKOJ i na KPJ (od 1940), organizator na oruènoto vostanie vo Veles i Vele{ko. Vo dekemvri 1941 g. bil izbran za sekretar na MK na SKOJ, a vedna{ potoa i za ~len
STREZOVSKI
Blagoj Milanov Stra~kov
na MK na KPJ za Veles. Po formiraweto na Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# raboti na negovoto omasovuvawe, a otkako javno se izjasnil deka ne saka da sluì vo bugarskata vojska, vo septemvri 1942 g. se ilegaliziral i stanal borec na Odredot. Bil imenuvan za komesar na ~eta. U~estvuval vo site borbeni sudruvawa so bugarskata vojska i policija na vele{kiot i na tikve{kiot teren. Vo sudir so bugarskata policija bil faten i èstoko ma~en, a potoa ìv iskasapen i zakopan vo kasarnata vo Veles.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941-1945. Spomen kniga, T. Veles, 1985; Narodni heroji Jugoslavije, II, Beograd, 1982; Vele{kiot partizanski odred vo 1942, Veles, 1999. \. Malk.
Hidrosistemot Streèvo
snabduvawe na potro{uva~ite so voda i eliminirawe na zagubite na voda po kanalot. So Hidrosistemot upravuva JP Hidrosistem St. Dod. Streèvo# od Bitola.
planiraniot napad, bil organiziran zagovor i toj bil likvidiran (1214). Dimitrij Homatijan go opredeluva negovoto vladeewe kako tiranija na Druguvitite#, {to zboruva za avtohtoniot karakter na negovata vlast.
LIT.: N. Radoj~i, O nekim gospodarima grada Proseka na Vardaru, Letopis Matice Srpske#, sv. VIII, 1909; P. Mutaf~iev, Vladetelite na Prosek, Izbrani proizvedeni, I, Sofi, 1973. K. Ax.
STREZOVA, Sirma Krsteva v. Sirma vojvoda.
STRE@EVO ve{ta~ka akumulacija vo sredniot tek na r. [emnica, desna pritoka na Crna Reka. Branata e izgradena od nasipan ~akal i od kamen, so glineno jadro. Visoka e 72 m, so dolìna na krunata od 632 m, i {iro~ina od 10 m. Ezeroto e dolgo 6,5 km, a srednata {iro~ina pri maksimalno nivo na vodata iznesuva 1 km. Pri maksimalno nivo na vodata (kota od 739,5 m), povr{inata na ezeroto iznesuva 7,5 km2, a vo ezeroto se akumuliraat 116.820.000 m3 voda. Dr. V. STRE@EVO# najsovremen hidrosistem vo RM, izgraden vo 1982 g. za navodnuvawe na 20.200 ha od Pelagonija, za vodosnabduvawe na Bitola i okolinata, kako i del od industrijata, za iskoristuvawe na hidropotencijalot na vodite i za za{tita od poplavi na del od Pelagonija. Osnovni objekti na hidrosistemot se: nasipnata brana Streèvo#; akumulacija od 109 milioni m3; alimentacionen kanal dolg 61,5 km, gi zafa}a vodite od 7 vodoteci od Baba Planina i gi vnesuva vo slivot na rekata [emnica; glaven dovoden kanal za transport i distribucija na vodata do vodokorisnicite, so vkupna dolìna od 44 km; centar za dinami~ka regulacija edinstven vo Makedonija, {to ovozmoùva nepre~eno
Smrtta na Strez, freska od trpezarijata vo manastirot Hilandar (1622)
STREZ (? 1214) makedonski blagorodnik, gospodar na Prosek (12071214), sevastokrator, rodnina na bugarskata vladetelska familija. Ja zagubil borbata za ispraznetiot bugarski prestol, po smrtta na Kalojan, i se zasolnil vo Srbija. So srpska pomo{ zavladeal so dobar del od Makedonija so centar vo Prosek (1207) i formiral nezavisno vladenie. Negovata vlast se protegala od Skopje do Ohrid i Ber (Verija), na istok do vladeeweto na Aleksij Slav. Vo sojuz so Epircite, uspe{no vojuval protiv Solunskoto Kralstvo (1210). Vo re{ava~kata bitka so Latincite, vo pelagoniskata ramnina, doìveal katastrofalen poraz (1211). Zaedno so Latincite, Bugarite i Epircite, se podgotvuval za napad na Srbija (1214). Po neuspehot na Sava Nemawi} da go odvrati od
Jovan Strezovski
STREZOVSKI, Jovan (s. Podgorci, Stru{ko, 26. IV 1931) poet, raskaùva~ i romansier, op{testvenik i dolgogodi{en direktor na Stru{kite ve~eri na poezijata. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo i vo Kraguevac, U~itelska {kola vo Bitola, a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1955-1960). Nekolku godini bil u~itel vo stru{kite sela, a potoa direktor na Tehni~koto u~ili{te vo Struga. Bil pretsedatel na Sobranieto na DPM. @ivee i raboti vo Struga.
BIBL.: [epoti, Skopje, 1958 (poezija); Svetulki, Skopje, 1959 (poezija za deca); [areni pesni, Skopje, 1959 (poezija za deca); Lu|e so luzni, Skopje, 1961 (raskazi); Patot do zorata, Skopje, 1962 (roman za deca); Bratsko steblo, Skopje, 1964 (roman za deca); [areno ogledalo, Skopje, 1965 (poezija za deca); Sinovi,
1445
STREZOSKI
Skopje, 1968 (roman za deca); Orfej na beskrajot, Skopje, 1971 (poezija); Voda, Skopje, 1972 (roman); Sveto prokleto, Skopje, 1978 (roman); Saatot kukavica, Skopje, 1977 (kniga za deca); Zarek, Skopje, 1981 (roman); Velebilje, Skopje, 1985 (poezija); Janya, Skopje, 1986 (roman); Patot do zorata, Skopje, 1986; Sinovi, Skopje, 1986 (raskazi); No}niot voz, Skopje 1989 (poezija za deca); Tajni, Skopje, 1989 (raskazi); Zlodobro, Skopje, 1990 (roman); Ezerski son, Skopje, 1990 (poezija); Zlodobro, Beograd, 1991 (roman, prevod na srpski jazik); ûden svet, Skopje, 1991 (poezija); Pletenica, Skopje, 1992 (poezija); Prva qubov, Skopje, 1992 (proza); Sili, Skopje, 1992 (raskazi); Zavet, Skopje, 1993 (roman); Janya, Skopje, 1993 (roman); Bilka na besmrtnosta, Skopje, 1993 (kratka proza); Eretik, Skopje, 1994 (roman); @ivotrag, Skopje, 1995 (roman); Svet vo svet, Skopje, 1996 (poezija); Koren, 1996 (poezija, prepev na ruski jazik); Poezija, Skopje, 1998; Blik, Skopje, 2000 (poezija); Posledno pribeì{te, Skopje, 2002 (roman). Ima objaveno i izbor od negovoto tvore{tvo vo 5 toma. S. Ml.
mazetovi} (19551957), Dimitar Kopanov i Andreja Jovanovski. Seniorski prvaci na Jugoslavija stanale: Nikola Vujovi} (1955) i Joè Vrbinc (1960) vojni~ka pu{ka, Titova meta#, Nikola Lukarov vojni~ka pu{ka, Vlado Georgiev (1981) vozdu{na pu{ka, a imalo prvaci i vo mladinskata i pionerskata konkurencija. Na balkanskite prvenstva prvi mesta osvoile: Mite Georgiev vo Zagreb (1981), Boris Grn~arov vo Ohrid (1989) i Nada Kitanovska vo Istanbul (2002), a sli~en uspeh postignale i nekolku natprevaruva~i i vo mladinskata konkurencija. U~esnik na Olimpiskite igri bil Darko Nasevski vo Los Anxeles (1996), Divna Pe{i} vo Sidnej (2000) i Sa{o Nestorov vo Peking (2008). Vo Skopje bile odràni nekolku jugoslovenski i balkanski prvenstva.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 19451975 vo SR Makedonija, Skopje, 1976, 196197. D. S.
vidot e zagrozen i e staven pod za{tita. Rasprostranet e vo Severna i Ju`na Evropa.

STREZOSKI, Vladimir (Bitola, 1. XII 1949) el. in`., d-r na tehni~kite nauki, red. prof. na Fakultetot za tehni~ki nauki vo Novi Sad. [ef e na Katedrata za EE. Dva mandata bil direktor na Institutot za energetika i elektronika. Toj e dopisen ~len na Inènerskata akademija na Srbija. Isto taka e avtor/koavtor na 8 trudovi vo najpoznatite EE spisanija i na golem broj trudovi na nau~ni/stru~ni sobiri, studii, NIP i AP. Strezoski e koavtor na dve monografii i dva univerzitetski u~ebnika, a e i eden od rakovoditelite i u~esnik vo izrabotkata na {iroko primenuvaniot softverski paket za analiza i upravuvawe so distributivnite mreì. Dal prilog kon metodite za analiza na EES. Dr. R.
STRI@IBUBA^KI (Cerambycidae) tvrdokrilni insekti. Imaat izdolèno telo so pove}e~len~esti pipala, koi se podolgi od teloto. Larvite na ovie vidovi se beli po boja, bez noze i se razvivaat pod korata na drvjata ili vo samoto drvo. Nekoi Striìbuba~ka larvi se razviva(Cerambycidae) at i vo po~vata, hranej}i se so rastitelni korewa (rod Dorcadion). Vo Makedonija se potvrdeni 127 vidovi striìbuba~ki, od koi 14 se endemi~ni. Vo dabovite {umi se sre}ava dabova striìbuba~ka (Cerambyx cerdo L.), koja e za{titen vid.
LIT.: Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
Spisanieto Streme`#
Sa{o Nestorov, u~esnik na Olimpiskite igri vo Peking vo disciplinata strelawe so vozdu{na pu{ka na 10 metri
STREME@# (fevruari 1954) spisanie za literatura, umetnost i kultura vo Prilep. Na po~etokot izleguvalo dvomese~no i negov izdava~ bil Klubot na mladite pisateli, a od 1967 izleguva kako mese~no spisanie. Podocna razvilo i sopstvena izdava~ka dejnost. Glavni i odgovorni urednici bile: Borislav Kuleski, Bo{ko Babi}, \ore Napeski, Branko Ilieski, Koce Solunski, Blagoja Risteski, Sande Stoj~eV. Toc. ski, Branko Cvetkoski. STRI@IBUBA^KA, DABOVA (Cerambyx cerdo L.) krupen tvrdokrilen insekt. Teloto mu dostignuva dolìna do 5 cm. Aktiven e na zajdisonce. Se hrani so rastitelni sokovi. Vidot e tesno specijaliziran za ìveewe vo stari dabovi drvja. Poradi mas o v n o t o uni{tuvawe na {umite vo Dabova striìbuba~ka Makedonija,
STRIMON klisura, tema, episkopija. Najprvin bila formirana klisura (krajot na VIII v.), potoa tema (sred. na IX v.), so sedi{te vo Ser. Gi zafa}ala teritoriite me|u Struma, Mesta, Rodopite i Egejskoto More. Pavle od Strimon bil prisuten na t.n. Fotiev sobor (879). Na krajot na X v. temata bila obedineta so temata Solun, a vo XI v. vleguvala vo sostavot na temata Voleron.
LIT.: M. Rajkovi, Oblast Strimona i tema Strimon, ZRVI, 5, 1958. K. Ax.
STRELA[TVOTO VO MAKEDONIJA sovremena sportska aktivnost {to prvpat se spomnuva vo Skopje (1910). Prvi strela~ki otseci bile formirani vo Sokolskata organizacija (1930 1941). Po Osloboduvaweto bile osnovani golem broj strela~ki druìni. Formiraniot Strela~ki sojuz na Makedonija (1948) imal 72 druìni so 4400 ~lenovi. Reprezentativci na Jugoslavija bile: Jovan Planinski (1950 1951), Qubomir Do1446
STRIMONCI (Strumjani) slovensko pleme {to se naselilo vo Makedonija (VIVII v.), na teritoriite vo sredniot i vo dolniot tek na r. Struma, po koja go dobile i imeto. U~estvuvale vo napadot na Solun (674677). Gi pot~inil Justinijan II (687/8), no povtorno se osamostoile. Se zanimavale so gusarewe po Struma i po krajbre`jeto na Egejskoto More. Ja priznale vizantiskata vrhovna vlast (783), go prifatile hristijanstvoto (sred. na IX v.). Na teritoriite {to gi naseluvale bila formirana vizantiska voeno-administrativna edinica klisura, a podocna tema. Odbile da mu pomognat na Solun, koj bil opsaden od Arabjanite (904).
STRUGA
Pecko#, strip na Darko Markovi}
812 mm. Struga e stara ribarska naselba od anti~ko vreme. Prvobitnoto ime i e Enhalon {to vo prevod zna~i jagula. Slovenite ja preimenuvale vo Struga {to zna~i lovi{te ili doa|a od zborot straga {to zna~i premin. Pod imeto Struga prvpat se spomnuva vo vizantiski spomenici od XI v. Toga{ bila posetena od patopisecot Ana Komnena, koja naselba-
STRIP (angl. strip) serija crteì ili fotografii {to prikaùvaat nekoj nastan, naj~esto prosledeni so kusi tekstovi. Ra|aweto na stripot se smeta od 1892 g. Stripot doìveal najvisok podem so V. Dizni, X. Harimen, H. Foster, B. Hogart, H. Prat. Vo Makedonija so strip se zanimavaat: D. Markovi}, Q. Filipov, B. Pej~inov, S. Xajkov, D. Mihajlov, I. To{evski, J. Manasievski, M. Kamilovski, A. Stankovski.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Makedonska karikatura, Skopje, 1994; Tomislav Osmanli, Strip zapis so ~ove~ki lik, Skopje, 2002. Al. Cv.
Struga
Rudnikot Strmo{
STRMO[ rudnik na vulkanski tufovi i bre~i, koj se nao|a vo blizina na s. Strmo{, Kratovsko. Izgradeno e od hidrotermalno izmeneti silificirani i opalizirani tufovi. Tuka se izdvoeni pove}e vidovi tufovi: crveni, beli, kompaktni tufovi, òltenikavi tro{ni tufovi. Crvenite opalizirani tufovi se prisutni vo podinata i krovinata na belite tufovi. Sodrìnata na SiO2 vo belite tufovi e pogolema 60 78%, a vo crvenite tufovi e pomala. T. Ser. STRNARKI ili OVESARKI (Emberizidae) familija mali ptici od podredot pticipeja~ki (Oscines). Vo Evropa od ovaa familija e prisuten samo rodot Emberiza, Strnarka pretstaven so 12 vidovi, od koi osum se prisutni i kaj nas.
STRUGA grad vo jugozapadniot del na RM so 16.559 `. (2002 g.). Leì pokraj severniot breg na Ohridskoto Ezero, na mestoto kade {to Crni Drim istekuva od ezeroto i na ramni~arskiot del od Stru{ko Pole, na nadmorska viso~ina od 696 m. Zafa}a povr{ina od 510 ha. Magistralniot pat M4 go povrzuva gradot preku Ki~evo i Gostivar so Skopje, a magistralniot pat M5 so Ohrid i Bitola. Na 7 km od Struga se nao|a Ohridskiot aerodrom. Klimata e umereno-kontinentalna so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10,9C, i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od
Pazarot vo Struga
ta ja narekla Grad na 100 mostovi#, zatoa {to vo vremeto na car Samuil bilo regulirano koritoto na Crni Drim, a za premin bile izgradeni pove}e mostovi. Vo vremeto na turskoto vladeewe Struga bila poznata kako pazari{te za ìto, od kade {to toa se iznesuvalo za Albanija. Vo mesnosta Pana|uri{te vo Struga dvapati godi{no se odrùval poznatiot stru{ki pana|ur. Me|u dvete svetski vojni, kako pograni~no mesto, gi gubi porane{nite funkcii i vo 1931 g. vo nea ìveele 3.587 `. Gradot po~nuva malku pobrzo da se razviva vo vtorata polovina na minatiot vek. Denes Struga ima me{an etni~ki sostav na naselenieto. Najgolem broj se Makedonci (8.901 `.), potoa sledat Albancite (5293), pa Turcite (907), Romite (97) i Vlasite (92). Struga e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 48.300 ha, ima 51 naseleno mesto so 63.376 `. Vo stopanski pogled gradot pretstavuva zna~ajno turisti~ko mesto so pove}e moderni hoteli i restorani. Od industrijata prisutni se tekstilnata, metalnata i prehranbenata industrija. Ima gimnazija, zdravstven dom, prirodonau~en muzej i moderen dom na kulturata, vo koj se odrùva me|unarodnata manifestacija Stru{ki ve~eri
1447
STRUGAR
na poezijata#. Struga e rodnoto mesto na bra}ata Dimitrija i Konstantin Miladinovci i na akademskiot slikar Vangel Koxoman. Vo nivna ~est vo gradot postoi Spomen dom Bra}a Miladinovci# i likovna galerija Vangel Koxoman#.
LIT.: N. Mi{ov, Ot minaloto na grad Struga, Makedonski pregled#, kn. 3, Sofi, 1933; Gigo Mileski, Struga, Godi{en zbornik na FF#, kn. 9, Skopje, 1956; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
bran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (23. XI 1981). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Socijalna demokratija o nacionalnom pitanju jugoslovenskih naroda, Beograd, 1956; Rat i Revolucija naroda Jugoslavije, Beograd, 1962; Jugoslavija 1941-1945, Beograd, 1969; Izbor iz jugoslovenske proze i poezije 1918-1968, Beograd, 1969; Mesto Makedonije u istoriografiji o Jugoslaviji u Drugom svetskom ratu, Osloboditelnata vojna i revolucijata vo Makedonija, Skopje, 1973, 5576. S. Ml.
STRUGAR, Danica Filipovi} (Rva{i, Crna Gora, 1924) komunisti~ki deec i istaknat borec na NOAVM. Kako ~len na SKOJ i sekretar na skoevski aktiv vo Pe} (1941), bila ispratena na partiska rabota vo Kalima{ (Albanija, vo po~etokot na 1943), a potoa stanala borec na [arplaninskiot NOPO, no bila zarobena i odvedena vo @enskiot zatvor vo Tirana. Po kapitulacijata na Italija, zaedno so drugite politi~ki zatvorenici, pobegnala na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija i stanala borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB (od 11. XI 1943), a potoa na Pettata kosmetska NO brigada, kade {to bila zamenik politi~ki komesar na ~eta i rakovoditel na SKOJ. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, Skopje, 1976, 12581259. S. Ml.
STRUGAR, Vlado (Ulciw, Crna Gora, 1920) crnogorski komunisti~ki deec i politi~ar. Zavr{il nià gimnazija vo Pe}, a po Osloboduvaweto Visoka {kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Bil ~len na KPJ (od 1940) i prvoborec (1941). Podolgo vreme bil vo zatvor vo Albanija (dekemvri 1941 juni 1943), a potoa bil sekretar na Okoliskiot komitet na KPJ vo Bar i ~len na CK na KPJ za Crna Gora. Po Osloboduvaweto bil ispraten na partiska rabota vo Makedonija kako politi~ki komesar na Artileriskata baza vo Skopje, sekretar na Komitetot pri Glavniot {tab na Makedonija, ~len na CK na KPM i na~alnik na Instruktorskata uprava na CK na KPM. Podocna bil ~len na Izvr{niot sovet na NR Crna Gora, ~len na Glavniot odbor na SSRN na Crna Gora, republi~ki pratenik i pretsedatel na Sovetot na op{tinite na Sobranieto na SR Crna Gora. S. Ml. STRUGAR, Zlata (s. êklin, Cetiwe, Crna Gora, 1926) komunisti~ki deec i istaknat borec na NOAVM. Kako ~len na SKOJ (od 1941) bila ispratena na partiska rabota vo Albanija (1943), a potoa stanala borec na [arplaninskiot NOPO, kade {to bila primena za ~len na KPJ, no po kratko vreme bila zarobena i odvedena vo Prizrenskiot zatvor, a potoa vo @enskiot zatvor vo Tirana. Po kapitulacijata na Italija, zaedno so drugite politi~ki zatvorenici prebegnala na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija i stanala borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (od 11. XI 1943), kade {to bila rakovoditel na SKOJ vo ~eta, pomo{nik politi~ki komesar i politi~ki komesar na ~eta, a podocna i rakovoditel na SKOJ vo bataljon. Osobeno se istaknala vo borbata protiv germanskite sili kaj Klenovec, Ki~evsko, za {to bila pofalena od [tabot pred strojot na brigadata. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976, 1258. S. Ml.
Vlado Strugar
STRUGAR, Vlado (s. êklin, Cetiwe, Crna Gora 28. XII 1922) prvoborec, istori~ar i knièvnik, polkovnik na JNA, ~len na CANU. Po Osloboduvaweto bil na razni voeni dol`nosti, a najdolgo vo Voeno-istoriskiot institut vo Belgrad. Diplomiral na Vi{ata voena akademija na JNA i Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad, so III stepen na Filozofskiot fakultet vo Belgrad i doktorat po istoriski nauki so temata Narodnooslobodila~ki rat Jugoslavije# (vo AN na SSSR vo Moskva, 1968). Iz1448
STRUKTURATA I STRUKTURNITE PROMENI VO INDUSTRIJATA procentualnoto u~estvo na oddelni granki (oddeli) vo vkupnoto industrisko proizvodstvo, u~estvoto vo vkupniot broj na vrabotenite vo industrijata ili vo vkupnite kapitalni fondovi na industrijata kako celina. Strukturnite promeni go ozna~uvaat menuvaweto na strukturata na proizvodstvoto od eden vo drug period, a toa se odrazuva i vrz razvojot na industrijata. Moàt da se analiziraat od pove}e aspekti. Vo slu~ajot na RM treba da se vnimava na faktot {to do 1998 g. Dràvniot zavod za statistika pribira{e podatoci za Godi{niot izve{taj za industrijata spored Edinstvenata klasifikacija na dejnostite, utvrdena vo 1976 g., a od 1999 g. Godi{niot izve{taj za industrijata se izrabotuva spored podatocite pribrani vrz osnova na Nacionalnata klasifikacija na dejnostite. Ovaa klasifikacija se zasnovuva vrz me|unarodnata standardna klasifikacija i e soobrazena so klasifikacijata {to se primenuva vo zemjite na EU. Taa gi obvrzuva ~lenkite na Unijata na edinstven na~in da ja iskaùvaat strukturata na ekonomijata, ovozmoùvaj}i polesno i poobjektivno sporeduvawe. Spored klasifikacijata od 1976 g., industrijata se opredeluva{e kako stopanska dejnost so 35 granki (zaedno so energetikata i surovinskite granki). Me|utoa, spored novata Nacionalna klasifikacija, industrijata se opredeluva kako sektor vo ekonomijata so 12 oddeli, i taa e ograni~ena samo na prerabotuva~kata industrija. Vo funkcija na analizata na strukturata i strukturnite promeni, moàt da se napravat razli~ni grupirawa na industriskite granki (oddeli), vo zavisnost od potrebite i celite na analizata. Voobi~aeno se razlikuvaat: te{ka i lesna industrija; bazna industrija i drugi industriski granki; ekstraktivna i prerabotuva~ka industrija; propulzivni i tradicionalni granki i sl. Vo po~etnata faza na industrijalizacijata na Makedonija, pod vlijanie na toga{nata vladeja~ka ideologija, akcentot vo industriskiot razvoj be{e staven na te{kata industrija. Sepak, dominacijata na vakvata politika ne predizvika pogolemi promeni, bidej}i vo po~etokot ne dobija prioritet baznite, tuku grankite od lesnata industrija: tekstilnata, tutunskata i prehranbenata industrija (ottuka, na po~etokot od tranzicijata, t.e. vo 1990-tite godini, te{kata industrija u~estvuva{e
STRUKTURALNATA
so okolu 30%, a lesnata so 70% vo vkupnoto industrisko proizvodstvo). Vo strukturata na industrijata na Makedonija vo sredinata na 1960-tite godini, dominiraat tutunskata, prehranbenata i tekstilnata industrija, so koi, vsu{nost, zapo~na razvojot na industrijata vo Makedonija pred Vtorata svetska vojna. Imeno, 1965 g., pove}e od polovina od vkupniot OP sozdaden vo industrijata (poto~no 53%) doa|a{e od tradicionalnite granki: tutunskata industrija, industrijata na tekstil, koà i obuvki i industrijata na prehranbeni proizvodi i pijalaci. Od druga strana, mala be{e zastapenosta na baznite i nose~kite industriski granki (crnata metalurgija, metaloprerabotuva~kata i ma{inskata industrija, proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i oprema i dr.). Vo periodot 19651990 g. nastanaa zna~ajni promeni vo industriskata struktura. Ekonomskata nauka predlaga{e razli~ni re{enija za strukturnata orientacija na industrijata, no ekonomskata politika, bez kompleksni analizi i bez sogleduvawe na razGranki Elektrostopanstvo Jaglen Nafteni derivati @elezna ruda Crna metalurgija Rudi na oboeni metali Oboeni metali Prerabotka na oboeni metali Proizvodstvo na nemetalni rudi Prerabotka na nemetali Metaloprerabotka Ma{inogradba Soobra}ajni sredstva Elektroma{inogradba i oprema Proizvodstvo na hemiski proizvodi Prerabotka na hemiski proizvodi Kamen i pesok Gradeèn materijal Drvna gra|a i plo~i Finalni proizvodi od drvo Hartija Tekstilni prediva i tkaenini Gotovi tekstilni proizvodi Koà Obuvki Guma Prehranbeni proizvodi Pijalaci Dobito~na hrana Tutunska Grafi~ka Raznovidna Vkupno:
vojnite faktori i uslovi, forsira{e drugi granki, koi podocna se pokaàa kako pogre{na razvojna orientacija. Na pr., se forsira{e razvojot na crnata i oboenata metalurgija, iako imaa nepovolni uslovi za razvoj, nasproti postojnite resursi za drugi granki. Na ovoj na~in bea zapostaveni grankite {to ekonomskata nauka gi prepora~uva{e kako prioriteti i nositeli na razvojot (metaloprerabotuva~kata industrija, ma{inogradbata, elektroindustrijata, elektromaterijalite, elektronikata, proizvodstvoto na oprema, vozila i trajni potro{ni dobra i dr.). Do opredeleno podobruvawe vo idustriskata struktura dojde vo tekot na 1990 g. U~estvoto na tradicionalnite industriski granki ve}e e namaleno, a zgolemeno e u~estvoto na posovremenite, propulzivni i nose~ki industriski granki Me|utoa, proizvodstvoto na tekstilni proizvodi, koà i obuvki, go zadrà svoeto relativno visoko u~estvo i vo novata struktura. Sepak, sega raste finalnoto proizvodstvo, odnosno proizvodstvoto na obuvki i na go1965 6,4 0,1 1,0 3,7 0,5 1,0 4,3 1,6 0,9 4,6 2,5 2,4 2,2 1,3 5,0 0,2 3,9 0,4 10,4 6,4 1,6 2,2 0,4 9,7 1,5 0,0 24,8 1,0 0,0 100 1990 7,9 0,1 4,0 0,1 7,5 2,0 1,8 0,6 1,4 2,1 4,3 0,7 5,3 5,5 5,2 3,7 0,8 3,6 0,5 2,5 0,7 6,3 10,5 1,2 3,3 0,0 6,4 3,2 0,2 7,0 1,1 0,5 100 1995 24,8 0,0 0,0 3,1 3,6 0,3 1,8 0,4 1,7 1,2 0,1 2,1 4,6 5,9 5,1 0,6 5,4 0,1 0,9 0,7 5,3 9,3 0,7 0,8 0,2 5,7 2,7 0,3 11,4 0,7 0,3 100
Strukturnite promeni vo industrijata vo Makedonija - u~estvo vo OP (vo %)
tovi tekstilni proizvodi, a se namaluva proizvodstvoto na koà i tekstilni tkaenini i prediva. Ova e nov moment i povisok kvalitet vo strukturata na industrijata. Podobruvawe na industriskata struktura nastanuva i so porastot na u~estvoto na sovremenite, propulzivni industriski granki: proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i oprema, metaloprerabotuva~kata industrija, proizvodstvoto i prerabotkata na hemiski proizvodi, proizvodstvoto na soobra}ajni sredstva itn. Me|utoa, zna~ajnata nose~ka industriska granka, kako {to e ma{inogradbata, ne samo {to ne go zgolemi, tuku i go namali svoeto u~estvo, {to sekako e nepovolna karakteristika. Vo tekot na 1990-tite godini mal porast beleàt samo tutunskata industrija, industrijata na grade`ni materijali, hemiskata industrija i osobeno elektrostopanstvoto, kako posledica na namaluvawata kaj drugite industriski granki. Me|utoa, najgolemiot broj od industriskite granki {to imaa visoko u~estvo vo strukturata na industrijata beleàt opa|awe. Taka, pove}e ili pomalku, industriskoto proizvodstvo, vo 1995 g. opadna kaj crnata metalurgija, naftenite derivati, metaloprerabotuva~kata industrija, industrijata na soobra}ajni sredstva, elektroma{inskata industrija, proizvodstvoto na finalni proizvodi od drvo, proizvodstvoto na tekstil i koà i kaj prehranbenata industrija. Kon krajot na HH v. nekoi od kapacitetite vo ovie granki, delumno ili celosno, bea restartirani, so {to pozitivno se vlijae{e vrz strukturata na industrijata (takov e primerot so proizvodstvoto na ~elik i na oboeni metali, no ne i so proizvodstvoto na rudi i prerabotkata na oboeni metali, potoa proizvodstvoto i prerabotkata na nemetali itn.).
IZV.: Dràven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nici za soodvetni godini, Skopje. LIT.: Nikola Uzunov, Strukturna orientacija vo industrijata na SR Makedonija Prilog kon proekcijata za dolgoro~niot razvitok, Stopanski pregled#, br. 3-4, Skopje, 1972; Nikola Kqusev, Strate{ki nasoki na dolgoro~niot razvoj na SR Makedonija, Stopanski pregled#, br. 3-4, 1972, Skopje; Metodija Nestorovski, Prestrukturirawe na industrijata na SR Makedonija, Skopje 1989. P. N.
STRUKTURNATA HEMIJA VO MAKEDONIJA nau~na oblast {to vo Makedonija vistinski zapo~nuva vo 1965 g. so nabavkata na prviot spektrofotometar. Osnovopolo`nik na ovie istraùva1449
STRUMA
408 km, od koi 290 km ili 71,1 % te~at vo Bugarija, a 118 km ili 28,9 % vo Grcija. Vkupniot pad $ e 2.286 m, a prose~niot 5,6 . Slivot zafa}a povr{ina od 17.000 km2, od koi na Bugarija $ pripa|aat 10.797 km2 ili 63,5 %, a na Grcija 6.203 km2 ili 36,5 %. Vodata na r. Struma se koristi za navodnuvawe i za proizvodstvo na elektri~na energija.
LIT.: K. Ivanov, V. Marinov, T. Panaotov, A. Petkov, Hidrologi na Blgari. Sofi, 1961. Dr. V.
Hemiskata laboratorija na Istitutot po hemija pri PMF vo Skopje
wa e Ivan Petrov, komu naskoro mu se pridruìl i Bojan [optrajanov. Pod nivno rakovodstvo na Hemiskiot institut bila formirana grupa {to se zanimavala so izu~uvawe na vibracionite spektri na prosti i kompleksni neorganski i organski soedinenija, osobeno onie kaj koi e prisutno vodorodno svrzuvawe. Vo po~etokot na 70-tite godini od minatoto stoletie istraùvawata se pro{irile i na rendgen-strukturnata analiza, a u{te podocna i na teoriskata strukturna hemija. Mo{ne plodno pole na istraùvawe bile saharinatnite i tiosaharinatnite soedinenija, a podocna i mineralite od Makedonija. Grupata za strukturna hemija na Hemiskiot institut e {iroko me|unarodno poznata. B. [.
STRUMICA grad vo jugoisto~niot del na RM so 35.311 `. (2002 g.). Se nao|a vo jugoisto~noto podno`je na planinata Smrde{, pod tvrdinata Carevi Kuli, na nadmorska viso~ina pome|u 225 i 300 m. Zafa}a povr{ina od 896 ha. So magistralniot pat M6 na
Tvrdinata Carevi Kuli, Strumica
nata godi{na temperatura na vozduhot iznesuva 12,9C, a prose~nata godi{na koli~ina na vrneìte 583 mm.
Panorama na gradot Strumica
Rekata Struma
STRUMA reka {to se formira od mo~urlivite tereni na planinata Vito{a vo Bugarija, pod Crni Vrv (2.286 m), te~e niz Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i se vleva vo Egejskoto More, vo Orfanskiot Zaliv. Dolga e
1450
zapad e povrzana so Radovi{ i [tip, a na istok so Petri~ vo Bugarija, dodeka regionalen pat na sever vodi do Berovo i na jug do Valandovo. Ima umereno-kontinentalna klima so odredeno mediteransko vlijanie. Prose~-
Strumica e star grad, koj vo anti~ko vreme se spomenuva pod imeto Astraeum. Vo I v. vo gradot prestojuval rimskiot imperator Tiberij i, spored nego, izvesno vreme se vikal Tiberiopolis. Vo Strumica se nao|a grobot na negovata }erka Struma, spored koja podocna Slovenite $ go dale dene{noto ime. Na sega{noto mesto e obnovena vo vremeto na Samuila, vo po~etokot na XI v. Vo okolinata na gradot vo 1014 g. se odigrala poznatata bitka pome|u vojskite na car Samuil i vizantiskiot car Vasilij II, vo koja Samuilovata vojska pretrpela teòk poraz, bile oslepeni 14.000 vojnici, a na sekoj stoti mu bilo ostaveno po edno oko za da gi vodi oslepenite. Mestoto kade {to e izvr{en toj genocid narodot go odbeleìl so imeto Vodo~a. Poradi povolnata geopoliti~ka polo`ba vo sredniot vek gradot imal strate{ko zna~ewe. Vo periodot na turskoto vladeewe, osobeno vo XVIII i XIX v., bidej}i leèl na poznatiot i dosta prometen Serski pat, stanal stopansko
STRUMI^KI
sredi{te. Vo nego sekoja godina vo mesecot avgust se odrùval pro~ueniot petnaesetdneven pana|ur. Pri krajot na XIX v. gradot imal 10.160 `. Me|u dvete svetski vojni, kako pograni~no mesto, Strumica gi gubi porane{nite funkcii i vo 1921 g. ovde ìveele samo 5.866 `. Stopanski i populaciski zapo~nuva brzo da se razviva duri vo vtorata polovina na minatiot vek. Deneska najgolem del od naselenieto vo nea se Makedonci (32.075 `.), a od malcinstvata Turci (2.642), mal broj Srbi (157) i Romi (130). Taa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 32.149 ha, ima 25 naseleni mesta so 54.670 `. Gradot pretstavuva stopanski, kulturno-prosveten i upraven centar na Strumi~kata Kotlina. Ima razviena tekstilna, kerami~ka, metalna, drvna i prehranbena industrija. Vo gradot postoi Gimnazija, Vi{a zemjodelska {kola, Dom na kulturata, Naroden teatar, Naroden muzej, Memorijalen muzej Blagoj JankovMu~eto#, Biblioteka, Zdravstven dom, a od od kulturno-istoriskite spomenici zna~ajni se Carskite Kuli nad gradot, Strumin Grob i manastirite Vodo~a# i Veljusa# (XI v.). Kaj s. Bansko e otkriena edna od najstarite rimski bawi vo Makedonija.
LIT.: M. Risti, Strumica, Bratstvo# kw. XIX, Beograd, 1925; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
garskata egzarhija i na Srpskata pravoslavna crkva.

LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997; R. Gruji, Strumi~ka eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993. Rat. Gr.
na{ki zaednici ima vo pove}e manastiri. Strumi~kata eparhija stana rasadnik na vozobnovenoto mona{tvo vo MPC. Ima 80 hramovi i 15 manastiri, so nad 30 sve{tenici i 30 monasi i monahiwi.
STRUMI^KA ARTILERISKA BRIGADA GOCE DELÊV# (8. X dekemvri 1944) voena edinica na NOV i POM vo sostav na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ. Bila formirana od 25 borci so artilerisko iskustvo, so komandant kapetan Ivan [teriev i politi~ki komesar Boro Kamberski. Naskoro im se priklu~ile delovi od Makedonskata NO brigada Goce Del~ev#, pa postepeno narasnala na 350 borci. Bila podelena vo dve baterii, a raspolagala so 3 ridski i 4 protivtenkovski topovi. Ednata baterija dejstvuvala vo pravecot Del~evoKo~ani[tip, a drugata kon Carevo Selo (den. Del~evo)BerovoStrumicaKrivolak. Pri reorganizacijata na artileriskite edinici bila prefrlena vo Skopje, i vlegla vo sostavot na Prvata makedonska NO artileriska brigada.
IZV.: AVII, Belgrad, k. 1364, reg. br. 6-5/2. LIT.: D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945 (Pregled na Glavniot {tab, brigadite, diviziite, korpusite i V jugoslovenska armija), Skopje, 1999, 158159. S. Ml.
Stranica od Strumi~kiot (makedonski) apostol (XIII v.)
STRUMICA desna pritoka na r. Struma. Vo izvorniot del e poznata pod imeto Stara Reka, a vo Strumi~kata Kotlina pod imeto r. Strumica. Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 1.893 km2, od koi 1.649 km2 ili 87,1 % $ pripa|aat na RM, a 244 km2 ili 12,9 % na RB. Izvira na viso~ina od 1.540 m, a na{ata zemja ja napu{ta isto~no od Novo Selo, na viso~ina od 186 m. Dolga e 75,1 km, ima vkupen pad od 1.345 m, i prose~en od 18,0 . Srednogodi{niot protek kaj vod. stan. Novo Selo iznesuva 4,2 m3/s.
Strumi~ka pravoslavna eparhija na MPC
STRUMI^KA (TIVEROPOLSKA) EPARHIJA (IV v.). Ovaa eparhija so episkopalna stolica stanala najpro~uena po ma~eni{tvoto na svetite Petnaeset tiveriopolski sve{tenoma~enici (362), koga gradot go dobil imeto Martiriopolis (grad na ma~enici). Eparhijata povremeno bila del od Justinijana Prima, na Ohridskata arhiepiskopija, na Carigradskata patrijar{ija, na Bu-
STRUMI^KA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na MPC (1944). Pod toa ime postoi od 1958 do 1982, koga e preimenuvana vo Zletovsko-strumi~ka eparhija. Vo 1982 g. bila prisoedineta kon novosozdadenata Povardarsko-strumi~ka eparhija, so sedi{te vo Veles. Od 1989 g. bila oddelena pak kako Strumi~ka eparhija. Taa godina vo Soborniot hram Sv. Kiril i Metodij vo Strumica bil introniziran mitropolitot Gorazd za Strumi~ki episkop. Vo avgust 1995 g. za Strumi~ki bil izbran mitropolitot Naum. Eparhijata gi opfa}a Strumica, Dojran, Berovo i Peh~evo. Mo-
STRUMI^KI (MAKEDONSKI) APOSTOL kirili~en kratok izboren ap. od vtorata pol. na XIII v., 88 l., Praga, NM, sign. IX E 25. Nare~en spored mak. grad Strumica, od kade {to go ima nabaveno P. J. [afarik pri svojot prestoj vo Novi Sad. Prepi{an so neugledna kirilica vo nekoj provinciski jugoisto~en makedonski literaren centar, na {to ukaùvaat 5 i pravopisno-jazi~nite osobenosti, me|u koi: nerazlikuvawe na erovite (samo 6) i nosovkite (vsu{nost samo 3, i pokraj brojni varijanti na nacrtot), vokalizacija na erovite (o, e), ograni~en odraz na denazalizacija (4 > 7, 3 > e), promena c5 > ca, redukcija na vokalite. Po upotrebata na arhai~na leksika blizok mu e na Ohridskiot ap.
LIT.: E. Blahova, Z. Hauptova, Strumi~ki (Makedonski) apostol, Skopje, 1990 (izd., tekst so krit. aparat, paleogr. i lingv. analiza, bibl.). Zd. R.
STRUMI^KI KARNEVAL karneval povrzan so praznikot Veliki Pokladi (kaj narodot popoznat kako Pro~ka). Se odrùva sekoja godina vo trimerskite denovi, na po~etokot na Veligdenskiot post. Prosleden e so maskirawe, koe ima za cel isteruvawe na zloto i èlba za sre}a i plodnost. Od tradicionalnite likovi vpe~atlivi se zetot i nevestata, popot, |avolot i sl. Karnevalot zavr{uva vo sredata, koga so tradicionalnite sinii se odi vo do1451
STRUMI^KO POLE#
movite na svr{enite devojki i koga se daruvaat so skapi bov~aloci. Toga{ se peat erotski pesni i se kaùvaat prikazni so erotska sodrìna kako upatuvawe na mladite vo bra~niot ìvot. U~esnik na strumi~kiot Karnevalot karneval stanuva s# popopularen, a brojot na u~esnicite od godina vo godina s pove}e se zgolemuva. O~igledno e vlijanieto na pove}e svetski poznati karnevali. Manifestacijata ima pogolem broj pridru`ni manifestacii, izlo`bi na detski maski, crteì i karikaturi, izbor na najdobri maski, scenski pretstavi i sl. Od 1995 g. Strumica e primena vo familijata na karnevalskite gradovi FECC Zdruènie na evropskite karnevalski gradovi. M. Kit.
nanosi, na koi se izgradeni pove}e selski naselbi i dvete gradski naselbi: Strumica i Radovi{. So izgradbata na sistemite za navodnuvawe vo Kotlinata e ovozmoèno da se odgleduvaat i da se obezbedat visoki prinosi na ranogradinarski kulturi.
LIT.: Manakovi} D., Andonovski T., Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; Stojmilov A., Fizi~ka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
Strumi~ko-radovi{kata Kotlina
STRUMI^KO-RADOVI[KA KOTLINA se nao|a vo jugoisto~niot del na RM, odnosno vo gorniot i sredniot del od slivot na reka Strumica. Taa e formirana po tektonski pat, so spu{tawe na zemji{teto po dolìnata na rasednite linii pome|u planinite: Belasica na jug, Ogra`den, Pla~kovica i Goten na sever, Plau{ i Smrde{ na zapad. Pripa|a kon Rodopskata masa. Zafa}a povr{ina od 1.482 km, a nadmorskata viso~ina se dviì od 200 m do 1.881 m. Kotlinata se deli na tri dela: Strumi~ko, Radovi{ko i Damjansko Pole. Ramni~arski-
Strumi~koto Pole
STRUMI^KO POLE# hidromeliorativen pove}enamenski sistem {to navodnuva 10.050 ha od akumulacijata Turija# i 3.560 ha od akumulacijata Vodo~a#. Glavni zastapeni kulturi: ranogradinarski, industriski, fura`ni, p~enka i ìtni. Pokraj navodnuvawe, sistemot obezbeduva i voda za vodosnabduvawe na gradot Strumica i na industrijata i proizveduva elektri~na energija. Sistemot za odvodnuvawe e izgraden vo periodot 19671972 g. i pokriva 9.000 ha. Glaven recipient e rekata Strumica, so regulirano korito od 34,5 km. Regulirani se i koritata na rekite Vodo~a, Trkawa i Turija, so vkupna dolìna od 35 km. St. Dod.
1452
ot del na kotlinata se protega pome|u 200 i 500 m i zafa}a povr{ina od 29.000 ha. Damjanskoto Pole e najvisoko, a Strumi~koto e najnisko i na sever sprema planinata Ogra`den dnoto na kotlinata ja zgolemuva viso~inata. Na zapad po dolinata na Bela Reka i Trkajna kotlinata e povrzana so malite Pop~evsko i Kosturinsko Pole. Na istok Strumi~ko Pole se stesnuva i isto~no od Novo Selo, pome|u Belasica i Ogra`den, {iro~inata e okolu 2 km, za potoa rekata Strumica preku Klu~nata Tesnina da navleze vo Petri~kata Kotlina (Pirinskiot del na Makedonija). Po celata dolìna vo podno`jeto na planinite se nao|aat fosilizirani diluvijalni
STRU^NO OBRAZOVANIE sistem na znaewa, ve{tini i naviki vo funkcija na osposobuvawe na ~ovekot za vr{ewe opredelena dejnost. Institucionalnata struktura na stru~noto obrazovanie vo Makedonija ja pretstavuvaat: srednite stru~ni u~ili{ta (v.), univerzitetite i drugite ustanovi za visoko obrazovanie (v.) i ustanovite za obrazovanie na vozrasnite (v.). Najvisok stepen na stru~no obrazovanie e doktorat na naukite. Smislata, sodrìnata i organizacijata na stru~noto obrazovanie vo tekot na razvojot se menuvale. Stru~noto obrazovanie, vo institucionalna smisla, vo Makedonija datira od XIX v., so otvoraweto na trgovskata {kola vo Veles (1857). Vo vremeto na Kralstvoto na SHS, stru~no obrazovanie se dobiva vo zanaet~iski ({egrtski#) u~ili{ta, vo u~ili{ta za u~enici vo stopanstvoto, vo sredni stru~ni u~ili{ta i vo u~itelski {koli. Po Osloboduvaweto stru~noto obrazovanie doìvuva i kvalitativni i kvantitativni promeni. Vo prvite godini po Osloboduvaweto najra{irenata forma na stru~noto obrazovanie ja so~inuvale niìte stru~ni u~ili{ta. Nivna zada~a bila da osposobuvaat stru~ni rabotnici za industrijata, zanaet~istvoto, zemjodelstvoto, trgovijata, ugostitelstvoto itn. Vo u~ebnata 1949/50 g. imalo nad 80 niì stru~ni u~ili{ta. So [kolskata reforma od 1958 g. dotoga{nite niì stru~ni u~ili{ta dobivaat status na sredni stru~ni u~ili{ta. Zapi{uvaweto vo niv se uslovuva so prethodno zavr{eno osumgodi{no osnovno obrazovanie, {to pred toa ne bilo slu~aj. Golemi promeni vo pogled na smislata, sodrìnata i organizicijata stru~noto obrazovanie doìvuva so Obrazovnata reforma od 1975 g., so koja se konstituira edinstveno sredno naso~eno u~ili{te, vo koe se dobivalo i op{to i stru~no obrazovanie, a dotoga{nite u~ili{ta se transformiraat vo u~ili{ni centri za obrazovanie vo pove}e zanimawa (v).
STUDENTSKI
ment so akrostih napi{al Teofilakt Ohridski i eden kanon, isto taka so akrostih, napi{al Dimitrij Homatijan. Klimentovata slu`ba od ovoj minej ja izdade Georgi Balas~ev.
LIT.: G. Balas~ev, Kliment episkop slovenski i slu`bata mu po star slovenski prevod s edna ~ast grcki paralelen tekst i edno faksimile, Sofi, 1898; B. Conev, Opis na slavnkite rkopisi v Sofiskata narodna biblioteka, II, Sofi, 1923, 62-64. \. P. At.
STUDEN narodno imenuvawe na edinaesettiot mesec vo godinata - Noemvri. S. Ml.
Mostovi# na Stru{kite ve~eri na poezijata (1997)
STRU[KI VEÊRI NA POEZIJATA me|unarodna manifestacija, formirana vo 1962 g. vo spomen i ~est na bra}ata Miladinovci. Ja formiraa Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija i gradot Struga. Se odrùva sekoja godina pri krajot na avgust i trae 5-6 dena. Na nea u~estvuvaat poeti i literaturni kriti~ari od razni zemji od site kontinenti. Sekoja godina se dodeluva me|unarodnata nagrada Zlaten venec# na edno istaknato poetsko ime od svetot; nagrada Mostovi# na poet debitant od svetot; nagrada Bra}a Miladinovci# za najdobra poetska kniga od makedonski avtor objavena me|u dvete manifestacii. Osnovni priredbi na manifestacijata se: Me|unarodniot miting Mostovi#; Poetskiot portret na dobitnikot na Zlatniot venec#; Poetska ve~er Meridijani#; Ve~er na poezijata na edna od zemjite u~esni~ki; Simpozium; Poetsko matine; Pretstavuvawe na poezijata na dobit-
nikot na nagradata Bra}a Miladinovci#. U~esnicite nastapuvaat na literaturni ~itawa i vo nekolku gradovi vo Makedonija. SVP se otvoraat so palewe na festivalskiot ogan i so pesnata Tga za jug# od K. Miladinov. Vo Stru{kite ve~eri na poezijata e formiran Poetski arhiv so pesni-manuskripti od u~esnicite i dokumentacija od site nastapi na manifestacijata. Osnovana e i Me|unarodna poetska biblioteka so knigi od u~esnicite posveteni na Stru{kite ve~eri na poezijata. Sozdaden e i Park na poezijata, vo koj sekoj dobitnik na Zlatniot venec# zasaduva drvce. Stru{kite ve~eri na poezijata sekoja godina izdavaat: Izbor od poezijata na dobitnikot na Zlatniot venec#; Izbor od poezija od edna zemja u~esni~ka; Izbor od poezijata na dobitnikot na nagradata Mostovi#; Izbor od poezijata na dobitnikot na nagradata Bra}a Miladinovci#; nekolku knigi od stranski poeti Meridijani#; tematski izbori od makedonskata poezija i dr. J. Str. STRU[KI MINEJ staroslovenski rakopis od XV v. Ima 47 listovi i e pi{uvan vo dve koloni so sitno poluustavno pismo. Fragmentot e del od obemen minej {to bil sopstvenost na semejstvoto âkarovi od Struga. Vo vtorata polovina na XIX v. A. âkarov mu go dal ovoj fragment od minejot na G. Balas~ev, koj podocna $ go otstapil na Sofiskata narodna biblioteka (br. 455). Pod 27 juli vo minejot e smesten slovenski prevod na gr~kata slu`ba na sv. Kliment Ohridski. Kaj nekoi od tekstovite se ozna~eni i nivnite avtori. Taka, kako avtor na Velikata ve~erna e ozna~en ohridskiot arhiepiskop Grigorij, eden kanon na sv. Kli-
Studeni~ani
STUDENIÂNI selo vo Skopsko. Se nao|a na preodot pome|u severnite padini na planinata Kitka i Skopsko Pole, na nadmorska viso~ina od okolu 300 m. So Skopje e povrzano so redovna gradska avtobuska linija. Ima 5.786 `. od koi 5.585 se Albanci i 160 Makedonci. Glavni kulturi so koi se zanimava naselenieto se odgleduvaweto tutun i bostan. Toa e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 27.616 ha, so 19 naseleni mesta, vo koi ìveat 17.246 `. Vo Studeni~ani postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. STUDENTSKI DOMOVI socijalno-pedago{ki ustanovi {to obezbeduvaat smestuvawe, ishrana, u~ewe, zdravstvena za{tita, kulturno-zabaven i rekreativen ìvot na studentite vo vremeto na redovnoto studirawe. Prviot studentski dom e otvoren vo Skopje, so Uredba na Vladata na NRM (1949). Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard (1998), studentskite domovi se ustanovi na studentskiot standard. Dva ili pove}e studentski domovi, restorani, zdravstveni i drugi ustanovi od studentskiot standard moàt da formiraat studentski centar. Zakonot za studentskite centri e donesen vo 1968 g. Studentskite domovi moàt da bidat javni i privatni ustanovi. Organizacijata, na~inot na ìvot i uslovite za priemot na studentite se ureduvaat so posebni pravilnici. Nadle`nosta vrz javnite studentski domovi i centri ja ima Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Studentski domovi ima vo mestata kade {to postojat visoko{kolski ustano1453
Laureatot [ejmas Hini pred spomenikot na bra}ata Miladinovci, Stru{ki ve~eri na poezijata (2001)
STUDENTSKI
di~en karakter, dodeka nizvodno od karstniot izvor Kazani te~e kako postojan vodotek pod imeto Studen~ica. Dolga e 16,6 km. Slivot zafa}a povr{ina od 52,8 km2. Del od vodite na rekata preku regionalniot vodovod Studen~ica# se koristat za vodosnabduvawe na naselenite mesta vo Ki~evsko, Brodsko, Prilepsko i vo Kru{evsko.
Studenskiot dom Kuzman Josifovski-Pitu# vo Skopje
vi: vo Skopje (Studentski centar, formiran vo 1963), Bitola, [tip, Ohrid, Prilep i vo Tetovo. Priemot vo domot e usloven od socijalniot (materijalniot) status na studentot i od uspehot vo studiraweto. Vo tro{ocite za odrùvaweto na domot participiraat studentite so sopstveni sredstva, a delumno se pokrivaat od dràvniot buxet. Kapacitetite na studentskite domovi ne gi zadovoluvaat potrebite na studentite, taka {to del od niv se smestuvaat privatno.
LIT.: Dragan Vasileski, Studen~ica fizi~ko-geografska studija, Skopje, 1997. Dr. V.
STUDENTSKI KLUB KOÔ RACIN# (Zagreb, 19621975) makedonska studentska institucija, osnovana vo ramkite na Studentskata organizacija na Univerzitetot vo Zagreb. Pretsedatel na klubot bil Spase Domazetovski. Klubot organiziral predavawa i kulturni aktivnosti.
LIT.: Ognen Bojad` iski, Makedonci u Hrvatskoj, Zagreb, 2007. M. Min.
STUDENÎCA# regionalen sistem za vodosnabduvawe na 140.000 ìteli od op{tinite: Ki~evo, Kru{evo, Prilep, Makedonski Brod, Oslomej, Drugovo, Vrane{tica, Plasnica, Dolneni, kako i TEC Oslomej#. Glaven resurs se izvorite na rekata Studen~ica so prose~na {tedrost 1.500 l/sek. Izgradbata na sistemot se odvivala vo tri fazi, vo koi sistemot postojano se nadograduval i se {irel, taka {to vkupnata dolìna na glavniot cevkovod i pridru`nite objekti iznesuva 110 km. Od 1997 g. vo sistemot se vgraduva i moderna kompjuterska oprema za avtomatsko i dale~insko upravuvawe so raspredelbata na zafatenoto koli~estvo voda. So sistemot upravuva JP Studen~ica#, locirano vo Skopje. St. Dod. SUBALPSKA VEGETACIJA NA RM vegetaciski tip {to se razviva nad gornata {umska granica, a pod pojasot na alpskata vegetacija, po visokite planini od umereniot klimatski pojas (od 16002200 m nadmorska viso~ina). Opfa}a raznovidni rastitelni zaednici na kiseli po~vi, karbonati, planinski treseti{ta, sipari, to~ila, kamewari,
Subalpska vegetacija, pasi{tata na Bistra
STUDENTSKI CENTAR Skopje v. Studentski domovi. STUDENÎCA leva pritoka na r. Treska. Od izvori{niot del do viso~inata od 973 m te~e pod imeto Gazoe~ka Reka i ima perio-
karpi i dr., koi pripa|aat kon razli~ni vegetaciski klasi Elyno-Seslerietea, Caricetea curvulae, Scheuchzerio-Caricetea fuscae, Drypetea spinosae, Asplenietea trichomanis, Vaccinio-Picetea i dr. Vo nivniot sostav vleguvaat glavno visokoplanininski trevesti rastenija, grmu{ki, a poretko i sostavi od nekoi iglolisni rastenija (molika, planinski bor, smr~a i drugi). Najgolemi povr{ini vo ovoj vegetaciski pojas zazemaat planinskite pasi{ta {to se razvivaat na raznovidna geolo{ka podloga. Klimatskite uslovi pridonesuvaat razvitok na bujni subalpski pasi{ta, koi se osnova za razvoj na intenzivno sto~arstvo. Vo RM subalpski zaednici se prisutni na golem broj planini: [ar Planina, Jakupica, Karaxica, Dautica, Korab, De{at, Bistra, Stogovo, Jablanica, Gali~ica, Pelister, Kozjak, Nixe, Koùf, Osogovski Planini, Belasica, Ilinska Planina, Luben, Baba Sa~ i dr. Vl. M. SUBANOVI], Bratislav (Belgrad, 1914 Belgrad 1999) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1961) po predmetite hidrotehni~ki objekti i iskoristuvawe na vodnite sili. Zavr{il vo Belgrad, kade {to rabotel do 1950 g., koga doa|a vo Skopje, na rabota vo Hidroelektroproekt# i na Tehni~kiot fakultet. Specijaliziral vo SAD (1950). Odigral zna~ajna uloga vo proektiraweto golemi hidrotehni~ki objekti (Vrutok#, Raven#, [pilje#, Kalimanci# i dr.) i vo oformuvaweto na inènerskiot kadar vo oblasta na hidrotehnikata. Vo 1964 g. ja prodolìl karierata na Tehni~kiot fakultet vo Ni{. Q. T. SUBMERZNA VEGETACIJA VO RM v. vodna makrofitska vegetacija vo RM. Vl. M.
Reka Studen~ica
1454
SUVA
raf, 5, Beograd, 1974, 4447; Ohridskata slikarska {kola od XV vek, Belgrad Ohrid, 1980; Peki patrijarh i ohridski arhiepiskop Nikodim, ZRVI, 21, Beograd, 1982, 213-236; G. Suboti, C. Grozdanov, Crkva svetog ora u Re~ici kod Ohrida, Zograf, 12, Beograd, 1982, 6275; Natpisite od Sveti Naum, Naum Ohridski, Ohrid, 1985, 99109; Sveti ore u Bawanima: istorija i arhitektura, ZLU, 21, Beograd, 1985, 135161; Manastir Bogorodice Mesonisiotise, ZRVI, 26, Beograd, 1987, 125171; Bogorodica Gavaliotisa u Vodenu, ZRVI, 2728, Beograd, 1989, 217263. Cv. Gr.
Gojko Suboti}
SUBOTI], Gojko (Bosanska Gradi{ka, 11. VIII 1931) istori~ar na umetnosta, akademik, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav i eden od najzna~ajnite prou~uva~i na spomenicite od sredniot vek i od periodot na turskoto vladeewe vo Makedonija. Re~isi polovina od negoviot opus e so tematika svrzana so ìvopisot na vizantiskiot stil vo makedonskite spomenici. Vo deloto Ohridskata slikarska {kola od XV vek gi ima analizirano site slikarski ansambli na makedonski teren, kako i vo Bugarija i vo Grcija, za koi{to misli deka pripa|aat na Ohridskata {kola od XV v., so {to bitno gi zbogatuva na{ite soznanija za ovoj malku prou~uvan period na umetnosta vo Makedonija. Knigata spa|a me|u najreferentnite studii za ovoj period vo svetot. Isto taka, i knigata Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu e prva i edinstvena monografija za ovoj zna~aen hram vo ohridskiot sreden vek. Se zanimaval so prou~uvawe na ìvopisot i arhitekturata na pove}e hramovi vo Zapadna i vo Severna Makedonija. Ima objaveno posebni studii za pe{ternata crkva kaj Rado`da, Stru{ko, za crkvata vo s. Leskoec, Ohridsko, Sv. Nikola Bolni~ki vo Ohrid, za zografot Konstantin i negoviot sin Jovan vo paraklisot Sv. Jovan Prete~a vo Sv. Sofija vo Ohrid, za crkvata Site sveti vo s. Le{ane, Ohridsko, natpisite vo Sv. Naum Ohridski, Sv. \or|i vo Bawani, Skopsko, manastirot Bogorodica Mesonisiotisa i Bogorodica Gavaliotisa vo Voden, Sv. \or|i vo Re~ica kaj Ohrid.
BIBL.: Peinska crkva Arhanela Mihaila kod Struge, Zbornik Filozofskog fakulteta#, 1, Beograd, 1964, 299331; Po~eci mona{kog ìvota i crkva manastira Sretewe u Meteorima, ZLU, 2, Novi Sad, 1966, 127181; Vreme nastanka crkve sv. Nikole Bolni~kog u Ohridu, Zograf, 3, Beograd, 1969, 1617; Dva spomenika ohridskog zidnog slikarstva XV veka: ktitori i vreme nastanka, Zbornik Svetozara Radoj~ia, Beograd, 1969, 315333; Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971; Ohridski slikar Konstantin i wegov sin Jovan, Zog-
pad, sprema dolinata na Treska i O~a strmno se spu{ta preku visoki tektonski otseci so viso~ina od preku 1.000 m. Na jug postepeno se izdiga i preo|a vo planinata Karaxica, a sprema sever preku prevalot Kula pominuva vo niski planini. Na Suva Planina, poradi karbonatniot sostav, se nao|aat izrazeni skarsteni platoa, me|u koi najizrazeni se Kopawe (1.360 m 1.400 m) i Zaja~nica (1.740 1.760 m). Nema povr{inski vodeni tekovi, a platoata se izrieni so mnogu vrta~i i uvali i li~i na sipani~av karst. T. And.
Suva Gora
SUVA GORA srednovisoka planina vo zapadniot del na RM. Pretstavuva tipi~en horst izdignat pome|u kotlinata Polog na zapad, kawonskata klisura na rekata Treska na istok, na sever se protega do Ilin Grob, a ottamu prodolùva vo planinata Osoj, ~ii klonovi se spu{taat vo polite na Suva Reka i Tetovska Suvodolica. Planinata so neotektonskite dvièwa e zafatena so ramnomerno izdigawe na celata povr{ina. Nejzinoto bilo pretstavuva prostrano, {iroko i razbieno karstno plato na viso~ina od 1.600 m, koja sprema jug od najvisokiot vrv Kodra Taurli (1.857 m) strmno se spu{ta vo s. Korito. Se protega vo pravec zjzssi. Morfoplastikata na Suva Gora ovozmoìla da se odlikuva so zna~itelna povr{ina od 1.000 do 1.500 m (40 km). Bidej}i e izgradena od varovnici, razvieni se site povr{inski karstni oblici, me|u koi dominiraat vrta~ite, a se sre}avaat i nekolku mali karstni poliwa. T. And.
Meduza, voluten krater, bronza, detaq, s. Gorenci, Trebeni{ta, (V v. pr. n.e.)
Suva Planina
SUVA Ê[MA, TRI ÊQUSTI, VRTUQKA (s. Gorenci, Ohridsko) nekropola od krajot na VII do krajot na IV v. pr. n. e., poznata pod imeto Trebeni{ka (ju`no od s. Trebeni{ta), otkriena slu~ajno vo 1918 g. Ovoj lokalitet go istraùvale K. [korpil vo 1918 g. (naodite se ~uvaat vo Arheolo{kiot muzej vo Sofija), N. Vuli} vo 1930-1934 g. (naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad), J. Kastelic i V. Lahtov (19531954) i V. Malenko vo 1972 g. (naodite se ~uvaat vo Zavodot i Muzej vo Ohrid). Otkrieni se 56 groba, od koi 13 se kneèvski#, so bogati prilozi (zlatni maski, sandali, nakit, narakvici, bronzen krater, keramika i dr.) {to datiraat od arhajskiot period, odnosno od krajot na VI i po~etokot na V v. pr. n. e. Drugite naodi se karakteristi~ni za èleznoto vreme.
LIT.: P. Kuzman, Tri êqusti i Vrtuqka: Trebeni{ta, Ohrid, 1972; V. Malenko P. Kuzman, Trebeni{ta Suva ê{ma, Tri êqusti, Vrtuqka, AK 2, Skopje, 1996, 245246. D. Z.
SUVA PLANINA sredno visoka planina vo zapadniot del na RM. Ne e jasno individualizirana planinska celina. Sprema za-
1455
SUVODOL
Starohristijanskata bazilika od V-VI v., s. Suvodol
Rudnikot za jaglen Suvodol
SUVODOL, SLANEC, BITOLSKO ranohristijanska krajpatna bazilika, na sostavot na Sinevirska i Oreovska Reka, na prastarata patna komunikacija {to vodela od Pelagoniskata Visoramnina preku prevojot Preslap, trasa od dene{niot Suvodol kon Makovo, vo Mariovo, i potamu po Erigon kon Povardarjeto. Bazilikata kaj Slanec (28,8 29,85 m) bila podignata vo VI v.n.e. Komponirana e od eksonarteks, narteks, trikoraben naos so arkadna particija me|u korabite, ju`ni i severni aneksi so severoisto~en baptisterij. Prezviterijalniot del e minimalno reduciran vo centralniot korab. Kamenata arhitektonska plastika, koja datira od sredinata na VI v.n.e., se sostoi od oltarni stolpci nadgradeni so koloneti i od ~etirilisni kapiteli so arhitravna greda, oltarni plutei so karakteristi~na ranohristijanska simbolika (rombovi, pelti, ~etirilisni rozeti, ranohristijanski krstovi (~etirikraki, osmokraki vo krug).
LIT.: F. Mesesnel, Die Ausgrabungen einer altchristlichen Basilike in Suvodol dei Bitolj,, Actes du IV Cong. Int. byz., Sofie, 1936; V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, II, Skopje, 2002, 774, 776779. V. L.
LIT.: B. Andreevski, Jagleni. Genetski i kvalitativni karakteristiki, nao|ali{ta na jaglen i za{tita na ìvotnata sredina, RGF, [tip, 1995. T. Ser.
kaznata postapka ne bila bitna. So negovite re{enija ne bile isklu~eni politi~ki presmetki so neistomislenicite.
LIT: Zbornik dokumenti ASNOM, t. I, kn. 2. Izbor i redakcija d-r Aleksandar Hristov, d-r Mile Todorovski, d-r Novica Veljanovski, Skopje, 1984. N. V.
\or|i Sugarev
SUVODOLBITOLA rudnik za jaglen {to se nao|a vo ju`niot del na Pelagoniskiot basen i ima povr{ina od 1.500 km2. Produktivnata jaglenosna formacija e izdiferencirana na: podinski jaglenosen kompleks i glaven, produktiven jaglenov sloj. Spored kvalitativnite parametri, moè da se konstatira deka jaglenovata supstancija vo nao|ali{teto gi poseduva svojstvata na mekite kafeavi jagleni ligniti. Vkupnite geolo{ki rezervi na jaglen vo nao|ali{teto Suvodol iznesuvaat 224 106 t jaglen, od koi 144 106 t mu pripa|aat na glavniot jaglenov sloj {to e vo postojana dinamika na eksploatacija, a 80 106 toni otpa|aat na podinskiot jaglenosen kompleks.
1456
SUGAREV, \or|i I. (Bitola, 1879 s. Paralovo, Mariovsko, 23. III 1906) u~itel, revolucioner, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, bitolski okoliski vojvoda. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Bitola. Bil u~itel vo Ki~evsko i vo Bitolsko, dejstvuval vo ~etata na N. Rusinski (1901). Bil sekretar na Bitolskiot ROK na TMORO, vojvoda na ~eta (1902), u~esnik na Smilevskiot kongres (1903), vo Ilindenskoto vostanie (1903) i na Prilepskiot kongres (1904). Zaginal so celata ~eta vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: \. Dimovski-Colev. \or|i Sugarev @ivot i delo, Bitola, 1968; Z. Boìnovski, Krvaviot boj kaj Paralovskite ûkari, Bitola, 2006. Al. Tr.
SUDOVITE VO NOV (1941 1944) organi na makedonskata revolucionerna vlast {to se sozdavala vo tekot na borbata. Dejnosta ja ostvaruvale vo partizanskite odredi ili vo drugi voeni edinici i bila za~etok na voenoto pravosudstvo. Re{avale gra|anski sporovi za imotno-pravni pobaruvawa me|u gra|anite (nivi, me|i, {teti od dobitok, delbi, nasledstvo i sl.), vo ramkite na dejnosta na selskite ili gradskite NOO. Vo 1944 g. so posebno upatstvo bilo propi{ano pri NOO da se organizirat sudski oddeli. Taka po~nalo da se ostvaruva organiziranoto pravosudstvo, koe kon krajot na vojnata go prezele specijalizirani sudovi za raznovidni sporovi.
LIT.:D-r Novica Veljanovski, Narodnata vlast vo Makedonija vo NOV i Revolucijata 19411944, Skopje, 1983; D-r Biljana Popovska-Netkova, Pravosudstvoto vo Makedonija vo NOV 19411945, Skopje 1996. N. V.
SUD ZA SUDEWE DELA PROTIV MAKEDONSKATA NACIONALNA ÊST politi~ki sud, osnovan nadvor od pravniot sistem na DF Makedonija, za dela {to ne bile predvideni vo zakonodavstvoto, a napraveni vo vojnata, osnovan so Re{enie na Vtoroto zasedanie na ASNOM (30. XII 1944). Moèl da gi izrekuva slednive kazni: odzemawe na nacionalnata ~est, odzemawe na gra|anskata ~est, prinudna rabota i konfiskacija na imotot. Re{il okolu 1.500 predmeti. Bidej}i imal politi~ki karakter, do-
SUDSKI SOVET NA RM samostoen i nezavisen organ na sudstvoto vo RM. Voveden e so ustavnite amandmani od 2005 g. na mestoto na Republi~kiot sudski sovet, koj funkcionira{e od 1994 do 2006 g. Sudskiot sovet go so~inuvaat 15 ~lena: osum izbiraat sudiite od svoite redovi; pet izbira Sobranieto na RM, a po funkcija ~lenovi na Sovetot se i pretsedatelot na Vrhovniot sud na RM i ministerot za pravda. Pravo na glas imaat 625 sudii od site sudovi vo zemjata. Izborite se sprovedeni na 15. XI 2006 g. na 31 izbira~ko mesto. Osummina sudii se izbrani od redot na 53 utvrdeni kandidati, na neposredni izbori i so tajno glasawe. Pet
SUKCESIJA
boditelno dvièwe. Specijalizirani voeno-preki (polevi) sudovi sudele po skratena postapka ili pak, ~estopati, voop{to ne sproveduvale dokazna postapka, tuku sudele bez dokazi. Prviot sudski proces na bugarskata vlast bil sproveden na krajot od avgust 1941 g. protiv u~esnicite na Ilindenskite demonstracii vo Skopje. Sudski procesi bile organizirani protiv zarobenite partizani, pripadnici na Prilepskiot i Kumanovskiot partizanski odred (esenta 1941). Samo vo 1941 g. bile izre~eni nad 40 smrtni i pove}e od {eeset strogi vremenski kazni. Procesite vo slednite godini, so razvojot na osloboditelnoto dvièwe, prodolìle da se vodat so pogolem intenzitet.
Sudskata palata vo Skopje: Sudskiot sovet na RM i Vrhovniot sud
~lenovi se izbrani vo 2007 g. od Sobranieto na RM, od koi trojca po predlog od Komisijata za izbor i imenuvawe na Sobranieto na RM, a dvajca po predlog od pretsedatelot Branko Crvenkovski. Mandatot na izbranite ~lenovi na Sovetot e {est godini, so pravo na u{te eden izbor.
SUDSKITE PROCESI VO PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1933 ) procesi na bugarskite sudovi protiv borci za makedonski nacionalni prava. Vo 1933 g. vo Razlog bil odràn sudski proces na koj im se sudelo na makedonskite revolucioneri komunisti: Nikola Parapunov, Krsto Stoj~ev, Kostadin Lagadinov i na pripadnicite na VMRO(Ob.). Vo 1936 g., vo Sofija i vo Nevrokop na golemite sudski procesi pripadnicite na VMRO(Ob.) javno ja iskaàle svojata makedonska nacionalna pripadnost. Vo vremeto na II svetska vojna, na nekolku sudski procesi, vo otsustvo, na smrt bile osudeni Nikola Parapunov, Ivan Kozarev, Nikola Kalap~iev i drugi Makedonci antifa{isti. Vo 1942 g. vo Sofija i vo Gorna Xumaja bile osudeni na smrt Nikola Vapcarov, Anton Popov, Atanas Romanov, Grozdan Nikolov, Stanke Lisi~kov i Vlado îmev. Na sudskite procesi po Rezolucijata na IB (1949) bugarskite sudovi im sudele na delegatite na Prvoto zasedanie na ASNOM Vasil Vasilev i Atanas Velikov Atanasov. Na drugi sudski procesi, vo istata godina, bile izre~eni 3 doìvotni i pove}egodi{ni zatvorski kazni. Vo 1958 g. na po-
ve}egodi{ni kazni bile osudeni Stojan Georgiev-Tomovi~in, Kiril Ru{kin, Boris Pregov, \orgi Pop-Atanasov i dr. Vo 1974 g. bile osudeni Sokrat Markilov, Pando Iliev, Ilija Ko~ev, Tomovi~in i dr. Vo sedumdesettite i osumdesettite godini bile osudeni Jordan Kostadinov (aktuelen pretsedatel na OMO Ilinden#) i drugi Makedonci borci za nacionalni prava.
IZV.: Arhiv na Ministerstvoto na vtre{nite raboti na Republika Blgari. f. 105232, 1. III, 1, str. 17-32; f. 68 105611 vo 10 toma. LIT.: Stefan Kolarov, [estimata ot delo, No.585/1942. II izd., Sofi, 1985; Stojan Georgiev Tomovi~in, Makedonija nad s, Bitola, 1990. V. Jot.
LIT.: D-r Aleksandar Hristov, Skopskiot partizanski odred vo policisko-sudskite dokumenti na okupatorot, zb. Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973; D-r Novica Veljanovski, Nekoi elementi na bugarskoto zakonodavstvo od 1941-1944 god. kako sredstvo za sproveduvaweto na okupatorskite celi vo Makedonija, Pogledi#, 5, Skopje, 1978. N. V.
Od Obvinitelniot akt na Bitolskiot sud protiv grupa komunisti (19. H 1941)
SUDSKITE PROCESI NA OKUPATORSKITE VLASTI VO MAKEDONIJA(19411944) procesi protiv pripadnici na Makedonskoto nacionalnooslo-
SUKCESIJA NA SFRJ praven institut so koj se reguliraat pravata i obvrskite pome|u dràvata {to se raspadna SFRJ i novosozdadenite dràvi {to proizleguvaat od nejziniot raspad nasledni~ki, za prv pat spomnat vo Misleweto br. 1 (10. XII 1991) na Badenterovata komisija, vo koe se konstatira proces na raspa|awe na SFRJ, podocna i vo Misleweto br. 9 (4. VI 1992). Na Londonskata konferencija za Jugoslavija se formira rabotna grupa za pra{awa na sukcesijata. Pregovorite za pra{awa na sukcesijata (19922001) zavr{uvaat so sklu~uvawe Spogodba za pra{awata na sukcesijata (29. VI 2001) vo Viena. Spogodbata gi definira RM, SRJ, RBiH, RH i RSl kako pet ramnopravni nasledni~ki na SFRJ i gi utvrduva modalitetite na me|usebnata podelba na: dvi`niot i nedvi`niot imot; diplomatskite i konzularnite imoti; finansiskata aktiva i pasiva; arhivite; penziite; privatniot imot i steknatite prava i drugi prava, interesi i obvrski. Spogodbata stapuva vo sila vo 2004 g. Zapo~nata e podelbata na deviznite rezervi deponirani vo Bankata za me|unarodni poramnuvawa, na sredstvata blokirani vo amerikanski finansiski institucii, na sredstvata deponirani kaj drugi finansiski subjekti i regulirawe na dolgot na SSSR kon SFRJ, kako i podelba na objektite na pretstavni{tvata na SFRJ.
IZV.: Spogodba za pra{awata na sukcesijata, 29.VI 2001 Slu`ben vesnik na RM#, 12/02. T. Petr.
1457
SULEJMAN
delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Neposredno po Osloboduvaweto bil odlikuvan so Orden partizanska yvezda od III red (noemvri-dekemvri 1944) i se nao|al na razni odgovorni op{testveni dol`nosti.
IZV.: Bilten# na V[ na NOV i POJ, IV, 46-47, Poloàj, noemvri-dekemvri 1944. LIT.: D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 1944-1945. (Pregled na Glavniot {tab, brigadite, diviziite, korpusite i V jugoslovenska armija), Skopje, 1999, 97-99. S. Ml.
Sultanot Sulejman I Kanuni
SULEJMAN I KANUNI (ZAKONODAVEC#) (Trabzon, 6. XI 1494 Sigetvar, 7. IX 1566) osmanliski sultan. Vladeel so Makedonija 46 godini (28. IX 1520 6. IX 1566). Eden od najgolemite osmanliski sultani, koj vo istorijata bil narekuvan Veli~estveniot# ili Veliki#. Vo negovoto vreme Osmanliskata Imperija go dostignala svojot zenit na voenata mo} i vo teritorijalno {irewe.
LIT.: H. Ganem, Etudes dhistoire orientale, Les sultans ottomans, I., Paris, 1901 M. Sertolu, Resimi osmanl tarihi ansiklopedisi, Istanbul, 1958. J. Jan.
SULEJMAN, Husein (Hseyin Sleyman) (Kumanovo, 1900 Skopje, 1963) raskaùva~ za deca i dramski avtor od turskata nacionalnost vo RM. Pove}e godini bil u~itel. Kako mlad pokaàl interes za literaturata, za kulturnoto minato na turskata nacionalnost vo Makedonija. Golem broj statii od oblasta na literaturata, istorijata i kulturata objavil vo vesnikot Birlik#. Pi{uval za deca i mladina, koi se objaveni na detskata stranica na vesnikot Birlik#, na stranicite na detskite spisanija Sevin~# i Tomurxuk#. Po negovata smrt e objavena zbirka raskazi za deca. Pi{uval i dramski tvorbi so motivi od narodnoto tvore{tvo Ali{i#.
LIT.: Fahri Kaya, Gkkua, say. 9, skp, 1985. A. Ago
Sejfedin Sulejmani
ski pisatel. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, u~itelska {kola vo Skopje, a potoa studiral filozofija na Skopskiot univerzitet. Doktoriral od oblasta na filozofskite nauki na Pri{tinskiot univerzitet. Prvin rabotel kako novinar. Vo 197074 g. bil glaven i odgovoren urednik vo Flaka e velazerimit#. Od 1975 g., pa s# do penzioniraweto, rabotel kako predava~ i profesor po sociologija, logika i filozofija na Skopskiot i na Pri{tinskiot univerzitet. Negoviot nau~en opus od oblasta na filozofijata, sociologijata, logikata, etikata i estetikata e mo{ne bogat. Objavil pove}e od 300 nau~ni trudovi. Avtor e na nekolku drami, esei, kritiki i monografii. ^len e na DPM (1970).
BIBL.: Abelard i Heloiza, drama, 1968; Pati{ta na ìvotot, drama, 1970; [to e estetikata, 1971; Filozofijata i umetnostite, 1971; Esei, 1975; Skici od istorijata na filozofijata, 1976; Naim Frasheri koha, jeta dhe vepra (Naim Fra{eri - vreme, ìvot i delo), 1979; Estetika, I, 1981; Estetika, II, 1983; Estetski paralipomeni, 1984; Trudovi i studii, 1985; Panta rei, 1988; Estetika, 2003. A. P.
Jusuf Sulejman
SULEJMAN, Jusuf (Skopje, 15. VI 1950) poet, kriti~ar, pisatel za deca, preveduva~, od romskata nacionalnost. Zavr{il sredno obrazovanie. Go formiral i go rakovodi Me|unarodniot centar za literatura, jazik i kultura na Romite vo Makedonija. ^len na DPM od 1988 g.
BIBL.: Mansura, poezija, 1981; Goltarot toj ~ovek go nau~i da se bori, poezija, 1982; Ne e vreme za elegii i me|i, poezija, prepev na albanski jazik, 1983; Fedain, poezija, 1986; So galija niz epohite, poezija dvojazi~no - na makedonski i na turski jazik, 1987; Lale, poezija, 1997; Na Bit Pazar, poezija, romski - makedonski, 2001; Smrtnoto i besmrtnoto vo literaturata na Romite, studija, 2002. P. Gil.
Destan Sulejmani
SULEJMAN, Nafi (s. Trnovo, Bitolsko, 1918) komunisti~ki deec i voen komandant. Bil ~len na SKOJ (1941) i na KPJ (od juni 1943), poradi {to bil progonuvan i apsen. Bil komandant na ~eta i na bataljon, komandant na êtvrtata makedonska {iptarska brigada (26. VIII 1944 mart 1945 i
1458
SULEJMANI, Destan, (s. Radoli{ta, Gostivarsko, 1. V 1930) op{testveno-politi~ki deec. Zavr{il Vi{a upravna {kola vo Skopje. Bil pretsedatel na mladinski komitet i na fabri~ka sindikalna organizacija, pretsedatel na Op{tinskiot sindikalen sovet, ~len na Op{tinskiot i na Okoliskiot komitet na SKM i pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM vo Gostivar, kako i pratenik vo Stopanskiot sobor na Sobranieto na SRM (1970). S. Ml. SULEJMANI, Sejfedin (Sejfedin Sulejmani) (s. Izvor, Kumanovsko, 30. V 1938 Skopje, 24. X 2008) univ. profesor, filozof, literaturen kriti~ar, eseist, dram-
SULEJMANI, Xafer (Permeti, Albanija, 1871 Tetovo, 1948) lekar. Medicina studiral vo Carigrad i Nansi. Od 1900 g. do krajot na ìvotot rabotel kako op{t lekar vo Tetovo. Bil senator vo Kralstvoto Jugoslavija. Uìval golem ugled me|u naselenieto kako lekar i osobeno poradi negovite zalagawa za soìvotot me|u malcinstvata vo Tetovo i Tetovsko. D. S.-B. SULI-AN (Skopje, XV v.) spomenik na kulturata. Podignat od Ishak-beg, vtoriot osmanliski upravnik na Skopje, poznat pod imeto Star an. Imeto Suli (tur. sulu voden) go dobil podocna po rekata Serava, pokraj nego. Ima povr{ina od 2.101 m, so trem potpren na 18 kameni stolba. Brojot na prostoriite na dvata sprata porano iznesuval 57. Prestanal da ja vr{i svojata funkcija kon krajot na XIX v. Denes vo nego e smesten Fakultetot
SUPERVIZIJA
at na morskite Ochridospongia rotunda Arndt. i Spongilla stankovici Arndt. Endemitot Ochridospongia rotunda Arndt. pretstavuva relikten rod i vid i so svojata top~esta forma e mnogu sli~en so endemi~nite sun|eri od Galilejskoto Ezero vo Palestina i od Bajkalskoto Ezero vo Sibir. @ivee vo sublitoralot na Ohridskoto Ezero na dlabo~ina do 70 m. Vodi sedentaren na~in na ìveewe, prikrepen za ~erupkite od {kolkata Dreissena polymorpha L.
LIT.: W., Arndt, Ochridospongia rotunda n.r.,n.sp., ein neuer Ssswasser-schwam aus dem Ohridsee, Arh. Hydrobiol., 1937, 31: 636667; Z. Car, Spongila lacustris (L.), Glasn. Hrv. Prirodslov. Dru{ tva, Zagreb, 1898, 10-28; Slave Hadzisce, Beitrage zur Kenntnis der Spongiliden fauna der Grossen Mazedonichen Seen (Dojran, Prespa un Ohridsee), Recueil des Travaux Station Hydrobiologique, Ohrid, 1953, 3: 73-104; J., Gilbert, Slave Had`{ Ohridosi ~e, pongilla stankovici n.g., n.sp. and Ohridospongia interlithonis n.sp. sponges from Lake Ohrid, 1982; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Suli-An vo Starata skopska ~ar{ija
za likovni umetnosti i Muzejot na Skopskata ~ar{ija.

LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Dr. Hasan Kalesi, Najstariji vakafski dokumenti u Jugoslaviji na arapskom jeziku. Pri{ tina, 1972; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya#, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
SULTAN Jahja (?, 1585 Kotor, 1649) avanturist {to se pretstavuval kako sin na sultanot Mehmed III (1595 1603). Poznat e po proektot za isteruvawe na Osmanliite od Balkanskiot Poluostrov preku vostanie na balkanskoto hristijansko naselenie so pomo{ na evropskite dràvi. Del od negovite aktivnosti se odvivale i na teritorijata na Makedonija.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vreme na turskoto vladeewe, IV. Buni i vostanija, Skopje, 1983; Stjepan Antoljak, Sultan Jahja u Makedoniji, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, kn. 13, Skopje, 1962. Dr. \.
formi. Obojuvaweto na vidovite e najrazli~no: od òlto, portokalovo, crvenopurpurno do violetovo. Vo Makedonija se zastapeni samo slatkovodni sun|eri. Od vkupno 9 vidovi i 1 podvid, 5 vidovi i 1 podvid se endemiti (4 vida vo Ohridskoto Ezero, eden vid vo Prespanskoto i 1 podvid vo Dojranskoto Ezero). Naj~est sun|er e Spongilla lacustris L., koja se sre}ava vo Dojranskoto i vo Prespanskoto Ezero, a vo Ohridskoto ~est e vidot Spongilla fragilis Leidy. Ohridskoto Ezero se karakterizira so prisustvo i na endemi~ni vidovi, koi po svojot oblik potsetuva-
SUPERVIZIJA NA BANKITE VO RM zbir na aktivnosti za kontrola na usoglasenosta na bankite so doma{nite i me|unarodnite propisi i bankarski standardi so cel da se obezbedi zdrav
SUN\ERI (Porifera) pove}ekleto~ni ìvotni. Imaat najniska telesna organizacija. @iveat vo vodna sredina, prete`no morska, pricvrsteni za podvodni karpi ili cvrsti predmeti. Napolno se nepodvi`ni i potsetuvaat na rastenija. Goleminata na teloto varira, od mnogu mali, do gigantski
Top~esti ohridski sun|eri
Narodnata banka na RM, Skopje
1459
SURMEJAN
i stabilen bankarski sistem. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe na Makedonija, supervizorskata funkcija na centralnata banka se nao|a vo za~etok. Za potrebite na licenciraweto i kontrolata na bankite, vo noemvri 1992 g. e formirana Direkcija za supervizija vo ramkite na Centralnata banka. Zaradi vklu~uvawe vo modernite tekovi na bankarskata supervizija, vo tekot na 1996 g., NBRM kupuva akcii vo Bankata za me|unarodni poramnuvawa vo Bazel (BIS), a istata godina taa stanuva ~lenka na Grupata bankarski supervizori od Centralna i Isto~na Evropa. Vo tekot na 1994 g. donesena e osnovnata podzakonska regulativa od oblasta na supervizijata za merewe na solventnosta na bankite i ocena na kvalitetot na aktivata. Kako rezultat na ovie aktivnosti, ve}e na krajot od 1994 g. i po~etokot na 1995 g. NBRM gi izvr{uva prvite neposredni kontroli zasnovani vrz t.n. CAMEL rejting-sistem. Pritoa, vo ovoj period, supervizorite utvrduvaat brojni problemi vo raboteweto na bankite i {tedilnicite, kako: visok procent na rizi~ni plasmani, netransparentna akcionerska struktura, nesoodvetna knigovodstvena evidencija, nesoodvetni sistemi na vnatre{na kontrola i sistemi na upravuvawe itn. Vo vtorata polovina na 1999 g. NBRM prezema aktivnosti za usoglasuvawe na supervizorskata funkcija so Bazelskite principi za efikasna bankarska supervizija i doa|a do izdvojuvawe na terenskata od vonterenskata supervizija. Vo tekot na 20002002 g., vrz osnova na novite zakonski propisi, e donesen paket-odluki od oblasta na supervizijata so koi se reguliraat pove}e pra{awa, kako: presmetkata na adekvatnosta na kapitalot, ocenuvaweto na kreditniot rizik, sledeweto na rizikot na zemjata, sledeweto na limitite za kreditna koncentracija, upravuvaweto so likvidnosniot rizik, sproveduvaweto supervizija na konsolidirana osnova, upravuvaweto so rizikot na devizniot kurs itn. Vo tekot na 2004 g. doa|a do oddeluvawe na supervizorskata i regulativnata funkcija na NBRM preku formirawe dve posebni direkcii, a vo 2005 g. zapo~nuvaat aktivnosti za postepena primena na Novata kapitalna spogodba (Basel II). Vrz osnova na ovie aktivnosti, denes, kapacitetot na bankarskata supervizija vo Makedonija e zna~itelno zgolemen, so postojana tendencija za sledewe i prifa}awe na me|unarodnite supervizorski standardi.
1460
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 159-161. G. P.
ULOGI: Benvolio (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), Xoker (X. Rosini, Fantasti~en du}an#), Besmrtniot ka{~ej (I. Stravinski, @ar-ptica#) i dr. Em. X.
Artur Surmejan
SURMEJAN, Artur (Istanbul, 15. V 1915 Skopje, 2. VI 1977) operski pevec, tenor, prvenec na Operata na MNT. Peewe u~el kaj P. Holotkov. Bil solist vo Peja~koto dru{tvo Vardar#. Vo 1935 g. go odràl svojot prv solisti~ki koncert. Vo Operata na MNT raboti od 1947 do 1971. Realiziral pove}e od 35 pogolemi i pomali ulogi. Pozna~ajni ostvaruvawa: Manriko (Trubadur), Kavaradosi (Toska), Don Hoze (Karmen), Vojvodata od Mantova (Rigoleto), Radames (Aida), Rikardo (Bal pod maski), Jenik (Prodadena nevesta,) Mi}o (Ero od onoj svet), Lenski (Evgenij Onegin), Crnoqub (Car Samuil). F. M.
SUROVA (SURVA) imenuvawe na Novata godina spored stariot kalendar. Imeto doa|a od suroveweto, udiraweto na lu|eto i stokata (osobeno bolnite i iznemo{tenite) so surovi pra~ki, so veruvawe deka }e iniciraat zdravje i sre}a. I vo pesnite se pee: Surova, surova godina...# Obi~aite gi izveduvaat oddelno decata, oddelno vozrasnite. Decata palat ogan na sretseloto, potoa odat po domovite i peat vasili~arski pesni, gi surovat doma{nite i za toa dobivaat darovi. Vozrasnite pak se organiziraat vo pogolemi druìni, peat pesni, izveduvaat dramski igri so mnogu vulgarni sodrìni, gi surovat lu|eto, gi brkaat demonite, no kaùvaat i mnogu blagoslovi za sre}na i plodna godina.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi. Prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Vera Kli~kova, Boì}ni obi~ai vo Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Naum Celakovski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2001. M. Kit.
SURXEL (Jasminum fruticans L., fam. Oleaceae) poluzimzelena grmu{ka od isto~niot Mediteran i od Zapadna Azija. Letorastite se zeleni, listovite sloèni, sitni, tridelni. Cvetovite se òlti, sobrani po 2-5 na kusi, strani~ni gran~iwa. Plodot e cr- Surxel na, suva bobinka. Element na psevdomakijata i {ibjacite vo Povardarieto. Al. And. SU[EWE NA DRVOTO sistem od metodi i tehniki za otstranuvawe na nepotrebnata voda (vlaga) od drvoto. Namaluvaweto na vodata vo drvoto se izveduva so su{ewe. Za su{ewe na masivnoto drvo se koristat slednive na~ini: su{ewe bez doveduvawe toplina i su{ewe so doveduvawe toplina (ve{ta~ko-termi~ko su{ewe). Vo prvata grupa vleguvaat: prirodnoto (atmosfersko), mehani~koto i biolo{koto su{ewe. Vo vtorata grupa vleguvaat: konvektivnoto i kontaktnoto su{ewe, su{eweto so radijacija, so pregreana vodena parea, so visokofrekventna elektri~na energija, vo vakuum, so hidrofobni te~nosti, so son~eva energija i so hemiski sredstva. Najgolema prakti~na primena imaat prirodnoto su{ewe (na otvoren prostor, pod strei ili kombina-
Hazaros Surmejan
SURMEJAN, Hazaros (Skopje, 21. IV 1943) baletski igra~. Baletskoto obrazovanie go zavr{uva vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na A. Dobrohotov. ^len e na Baletskiot ansambl pri MNT (1958-1961). Igra~ so sigurna baletska tehnika i so ~uvstvo na tancova poddr{ka i partnerstvo. Solist na baletite vo Keln i vo Minhen (1961-1965), a od 1966 g. i vo Nacionalniot teatar vo Toronto. Za baletskata scena pri MNT go koreografira deloto na S. Prokofjev Romeo i Julija# (1987), a podocna (2003) i pretstavata Ana Karenina# (P. I. âjkovski).
SCENOGRAFIJA
cija od dvete) i konvektivniot metod (su{ewe vo specijalni objekti su{ilnici). Pokraj su{eweto na masivnoto drvo, postojat metodi i tehniki za su{ewe na furniri i drveni iverki. Su{eweto na furnirite se vr{i po ve{ta~ki pat vo su{ilnici (kaj nekoi se~eni furniri i po priroden pat), dodeka su{eweto na drvenite iverki se vr{i samo po ve{ta~ki pat. B. Il. SU[EWE OVO[JE I ZELENÛK. Vo minatoto Male{evijata i Pijanec teèa od slivi. Se odgleduva{e male{evskata sina sliva, koja e najkvalitetna za su{ewe i za drugi prerabotki. Slivite se su{ea vo primitivni su{nici so drva, nare~eni furni. So tovaren dobitok se prodava{e vo Solun i na drugi pazari. [titestata vo{ka i {arkata napolno ja uni{tija ovaa sliva. Posledniot karavan od triesetina kamili e tovaren so suvi slivi vo s. Robovo, Berovsko. Selekcionirani se otporni klonovi od ovaa sliva, so koi moè da se vrati zlatnoto vreme na male{evskata sliva. Vo RM se su{at po 200300 t ovo{je i {umski plodovi, vo klasi~ni su{nici na te~no gorivo. Poslednive desetina godini Katedrata za ovo{tarstvo od Skopje ispituva{e dva tipa solarni su{nici germanska (Hohemheim#) i ermenska. Ermenskata se pokaà podobra, a modificirana e za interventno vklu~uvawe na struja, vo slu~aj na do`d. Solarnoto su{ewe e mnogu poekonomi~no i pokvalitetno vo odnos na klasi~noto so gorivo. B. R.
Scenografija na B. Kostovski za pretstavata I bol i bes# od S. Janevski (1975)
SU[EC, \uro M. (Zagreb, Hrvatska, 21. VI 1914 Zagreb, 1976) spec. ortoped, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo Zagreb vo 1939 g. Vo 1947 g. stanal specijalist po ortopedija. Bil osnova~ i prv redoven nastavnik po ortopedija na Med. f. vo Skopje, prv direktor na Ortopedskata klinika (1957 1969) i prv pretsedatel na Sekcijata za ortopedija i traumatologija pri MLD. Objavil pove}e zna~ajni trudovi vo Acta Orthopaedica Iugoslavica#. \. Z.
SCENOGRAFIJA umetni~ka disciplina za sozdavawe ambienti nameneti za pretstavi. Scenografijata podrazbira upotreba na svetlina, zvuk, obleka, izvedba, konstrukcii i prostorno ureduvawe. Pretstavuva zaedni~ka, usoglasena zamisla i na reìserot i na vizuelniot umetnik vo vrska so odredena scenska pretstava ili film. Vo Makedonija vo ponovo vreme so scenografija se zanimavale T. Vladimirski, B. Kostovski, D. Kondovski, V. \or|ievski, P. Minov, K. Xidrov, V. Al. Cv. Svetozarev i dr.
1461
T
TAEN MAKEDONSKO-ODRINSKI KRU@OK (TMOK) (S.-Peterburg, 19001906) tajna revolucionerna i dobrotvorna asocijacija na makedonskite studenti vo S.-Peterburg, filijala na TMORO vo Rusija. Inicijator i prv pretsedatel e studentot na Duhovnata akademija Ivan Sapunarov (od Kostursko). Na prviot sostanok na TMOK (12. XI 1900) vo Protokolnata kniga e zapi{ano: Na{iot kruòk ima cel da go pomaga materijalno makedonskoto delo i, spored svoite mo`nosti, da go sledi odot na toa delo. Po dva dena se zapi{ani i sredstvata za postignuvawe na celta: 1. ~lenski vnos (po 50 kopejki mese~no), 2. lotarija i otkupuvawe na pravoto na bifeto vo vreme na pretpolagani koncerti, 3. lotarija od knigi, 4. sobirawe stari ali{ta, 5. vo slu~aj na nekoja katastrofa da se pra}aat apeli do {kolskite institucii ovde. Me|u desette osnova~i se nao|a i K. P. Misirkov. TMOK vedna{ se povrzuva so VMK vo Sofija i so CK na TMORO vo Solun. Koga Sapunarov diplomiral, bil nazna~en za u~itel vo Solunskata gimnazija i bil kooptiran za ~len na CK na TMORO, pretsedatel na TMOK stanal D. Laskov, a sekretar Hr. [aldev (1901). Koga i Laskov diplomiral, pretsedatel na TMOK stanuva ve}e postdiplomecot K. P. Misirkov, a sekretar ostanuva [aldev. Vo toa vreme ve}e se formirani takvi kruòci i na ruskite univerziteti vo Kiev, Moskva i Kazan, a podocna i vo Odesa. Me|usebno se povrzani i se vo usluga na osloboditelnoto delo. Na 28. H 1902 g. e osnovano i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo i site ~lenovi na TMOK stanuvaat i negovi ~lenovi, a Misirkov i prv potpisnik. Sobranite sredstva gi ispra}aat vo CK. Osobena dejnost TMOK razviva vo vremeto na Gornoxumajskoto vostanie, koga dobivaat informacii od Makedonija i gi plasiraat vo ruskiot pe~at. Samite ~lenovi se zadolèni da go sledat redovno ruskiot, germanskiot, francuskiot, bugarskiot i srpskiot pe~at, a poedinci (Misirkov) nastapuvaat i so svoi statii za makedonskoto pra{awe. Na 17. H 1902 g. TMOK ispra}a op{iren memorandum do pretsedatelot na SPb. slovensko blagotvorno dru{tvo za Makedonija i osloboditelnata borba. Sorabotuvaat so drugite slovenski dru{tva, osobeno so Bugarskoto vo S.-Peterburg. Se vodat informativni razgovori so istaknati li~nosti od op{testveno-politi~kiot i nau~no-kulturniot ìvot vo Rusija i
Garabet Tavitijan
TAVITIJAN, Garabet (Skopje, 26. IV 1953) perkusionist, eden od oformuva~ite na grupata Leb i sol# (1976). Vo 1990 g. ja osnoval i grupata Paramecium#. Se zanimaval i so tvore{tvo, sozdavaj}i i muzika za teatarski pretstavi (Divo meso#, Duplo dno# i dr.) i filmska muzika ([me}er#; Osloboduvawe na Skopje#). Ima obemna diskografija so Leb i sol#, Paramecium# i solisti~ki izdanija. M. Kol.
Zapis vo Protokolnata kniga na TMOK vo S.-Peterburg (1900)
Ivan Tav~ioski
TAVÎOSKI, Ivan Spirov (Prilep, 25. XI 1923 Skopje, 12. V 2001) spec. po dentalna patologija i terapija, profesor na St. f. Habilitiral vo 1961 g. Publikuval 85 statii. Bil direktor na Stomatolo{kite kliniki, rakovoditel i {ef na Katedrata za dentalna patologija i terapija, prodekan na Med. f. i ~etiri mandati dekan na St. f. Bil inicijator za voveduvawe postdiplomska nastava na St. f., za osnovawe na stru~noto glasilo Makedonski stomatolo{ki pregled i za otvorawe stomatolo{ka biblioteka. E. M.
za doznaenite informacii gi zapoznavaat CK i VMK. Vo noemvri 1902 g. Misirkov zaminuva vo Bitola, a pretsedatel na TMOK stanuva N. Hristov. Sekretarot Hr. [aldev e povrzan so bugarskiot egzarh i intrigira protiv Misirkov i D. ûpovski i protiv dejnosta na MNLD. Vo Ilindenskoto vostanie nekolku ~lenovi zemaat i aktivno u~estvo, a eden od niv i zaginuva. Podocna se formira Centralno biro na Makedonskoodrinskata organizacija vo Rusija {to gi obedinuva site kruòci (dru{tva), no vo 1906 g. ve}e ja prekinuva dejnosta, stapuvaj}i vrz po~vata na internacionalizmot.
IZV.: AOINI, Skopje, f. Hr. [aldev, Arhivata na TMOK vo Petrograd i Kiev. LIT.: \or|i Abaxiev, Za odnosot na Makedonskata kolonija vo Petrograd kon makedonskoto pra{awe, Glasnik na INI#, III, 1, 1959, 107111; D-r Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon..., Skopje, 1966, 159-186 i 338345; istiot, Dimitrija ûpovski (1878 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 131-180. Bl. R.
TA@A^KI PESNI lirski obredni pesni so epski elementi,
TAJNA
sostaven del na kultot kon pokojnicite. Sozdavani se glavno od èni, kako nerazdelen del od pogrebniot ritual. Nekoga{ gi ispolnuvaat interpretatorki {to ne se vo rodninski vrski so pokojniot, a ima slu~ai i na profesionalni taà~ki. Vo niv se registrirani mnogu nastani od minatoto, od nasilstva i vojni do bolesti, epidemii i nesre}i. Posebno interesni se zapisite na Marko Cepenkov, koi po mnogu ne{to imaat pe~at na negovata li~na tvore~ka itervencija.
LIT.: Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, kniga prva, Narodni pesni. Redaktiral d-r Kiril Penu{liski, sorabotnik Blaè Petrovski, Skopje, 1972; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni), Skopje, 1997. M. Kit.
nego i mu peele prigodni pesni. Utroto grupata so Tajaneto odela po du}anite, kade {to isto taka peele pesni i sobirale darovi, od koi podocna pravele zaedni~ka ve~era. Pritoa se peelo: Tajane, Bojane, ima{ brat sveti Jovane... Vo Bitola sproti Ivanden na |um naniùvale sekakvi cve}iwa i mu klavale teq od nevesta {to guveela. Vo Kru{ovo vo |umot momite klavale prstewa i na onaa {to }e bidel poobelen, taa moma pobrgo }e se maèla. Vo Prespa so mnogu obi~ai i veruvawa devojkite pravele kukla Ivanka koja ja {etale niz ulicite, peele pesni i sobirale darovi.
LIT.: Lepa Spirovska, Kon prou~uvaweto na obi~ajot Tajane vo nekoi mesta na
na prezemenata obvrska za nepriznavawe na Tajvan so Dogovorot za vospostavuvawe diplomatski odnosi so NRK (12. X 1993). Vospostavuvaweto na tajvansko-makedonskite odnosi predizvikuva suspenzija na odnosite Peking Skopje. Pretsedatelot Boris Trajkovski ne gi prima akreditivnite pisma na vonredniot i opolnomo{ten ambasador na Republika KinaTajvan Piter êng, s# do prekinot na diplomatskite odnosi pome|u RM i RK (18. VI 2001). Do toj datum Vera Modanu e vr{itel na rabotite vo Ambasadata na RM vo Tajpej.
IZV.: Odluka na Vladata br. 23-559/1, Slu`ben vesnik na RM#, 7/99. LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedonijaprva dekada (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
TAIPI, Taip (s. Asamati, Resensko, 26. X 1924 Belgrad, 19. X 2001) politi~ki deec. Zavr{il praven fakultet. Bil u~esnik vo NOB (od 1941) kako zadninski sorabotnik, a potoa kako borec vo Bitolskoprespanskiot NOP odred (od juli 1943), vo Prvata, a potoa vo Tretata makedonska NOU brigada. Po Osloboduvaweto bil na razni rakovodni dol`nosti vo JNA (do 1956), a potoa bil stru~en sorabotnik i sekretar na Sojuznoto javno obvinitelstvo (19561966), republi~ki sekretar za pravosudstvo na SRM (1966 mart 1969) i pratenik vo Soborot na narodite na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: U~estvoto na borcite od Tetovo i Tetovsko vo IV (VII) brigada, Tetovo i Tetovsko vo NOV 19411945. kn. vtora, Tetovo, 1991, 114-120. S. Ml.
Rudnikot Tajmi{te#
Makedonija, Makedonski folklor#, VI, 12, Skopje, 1973; Sbornik za narodni umotvoreni nauka i kni`nina, t. VIII, Sofi, 1896, 144. M. Kit.
TAIRI, Xemail (Struga, 1924 Struga, 1990) rabotnik i politi~ki deec. Kako u~esnik vo NOB (od 1943) bil politi~ki komesar na ~eta i zamenik politi~ki komesar na bataljon, demobiliziran kako rezerven kapetan na JNA. Po Osloboduvaweto rabotel, glavno, kako profesionalen politi~ki rabotnik i me|u drugoto, bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM vo Struga, naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM i ~len na Glavniot odbor na SSRNM. S. Ml. TAJANE kalendarski obi~aj povrzan so praznikot Ra|awe na sveti Jovan Krstitel Ivanden (7. VII/24. VI). Najdolgo se zadràl vo Prilepsko, Bitolsko i Kru{evsko. Ve~erta sproti Ivanden grupi mom~iwa i devojki sobirale bilki, so koi zakituvale edno |um~e i go polnele so voda od tri ~e{mi. Edno go noselo |um~eto na glavata i nego go vikale Tajane, a drugite odele okolu
TAJVANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Se vospostavuvaat po potpi{uvaweto na dokumentot za vospostavuvawe diplomatski odnosi vo Tajpej od strana na ministerot za nadvore{ni raboti na RM Aleksandar Dimitrov (27. I 1999) i Odlukata na Vladata na RM (8. II 1999) za vospostavuvawe diplomatski odnosi so R KinaTajvan. Na 29. I 1999 g., pretsedatelot na RM Kiro Gligorov ima obra}awe kon javnosta, a na 23. II 1999 g. i pred Sobranieto na RM, vo koe izrazuva nesoglasuvawe so vospostavuvaweto diplomatski odnosi so Tajvan i ukaùva
TAJMI[TE rudnik na Fe ruda, koj se nao|a na isto~nite padini na planinata Bistra. Toj e karakteristi~en pretstavnik na vulkanogeno-sedimentni nao|ali{ta na èlezo. Lokaliziran e vo vulkanogeno-sedimentna sredina izgradena od razli~ni vidovi karpi, pri {to rudnata mineralizacija e ograni~ena na produktivniot horizont so debelina od pove}e desetici metri. Mo}nosta na rudnite sloevi e od nekolku santimetri do pove}e od 20 m. Vo pogled na mineralniot sostav vo nao|ali{tata se zabeleùva prisustvo na silikati na èlezoto i siderit. Primarniot mineralen sostav na orudnuvaweto pod vlijanie na podocne{nite metamorfni procesi i tektonski razdrobuvawa pretrpel intenzivni promeni, pa taka de{ifriraweto na primarniot vid na pojavuvawe ~estopati e ote`nato. Sodrìnata na Fe vo rudata se dviì vo dijapazon od 32 do 37% Fe.
LIT.: D. Smilkov, Metalogenija rudne zone Tajmi{te, Zapadna Makedonija, RGF, Belgrad, 1994. T. Ser.
Tajvanskiot premier na oro po sve~enoto po~nuvawe na gradbata vo Slobodnata ekonomska zona Bunarxik# vo Skopje
TAJNA OSLOBODITELNA MAKEDONSKA ORGANIZACIJA (TOMO) makedonska nacionalna i politi~ka organiza1463
TAKI
cija vo Egejskiot del na Makedonija, osnovana vo Voden na 20. I 1945 g. Organizacijata bila rakovodena od 7-~leno rakovodstvo na ~elo so Vangel Ajanovski-O~e. Na 28. IV 1945 g. TOMO vlegla vo sostavot na Makedonskiot narodnoosloboditelen front (NOF).
LIT.: V. Ajanovski-O~e, Egejski buri, Skopje, 1975. St. Kis.
burn{kiot univerzitet vo Avstralija. Rakopoloèn za |akon (1973) i vo sve{teni~ki ~in (1993). ^len na literaturnite preveduva~i na Makedonija. Avtor na pove}e prevodi i na nau~ni prilozi i oddelni publikacii. U~esnik na nau~ni tribini i sobiri vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Crkovnoslovenska gramatika so crkovnoslovensko-makedonski re~nik, Skopje, 2004; Prosve{tenieto vo teologijata na sv. Kliment Ohridski, Skopje, 2006. Al. Tr.
TAKI, Hamid (s. Vaksince, Kumanovsko, 8. V 1924) politi~ki deec. Bil u~esnik vo NOB (od 1941), ~len na KPM (od 1943), zamenik politi~ki komesar i politi~ki komesar na bataljon na NOV i POM. Po Osloboduvaweto bil na razni rakovodni dol`nosti vo JNA (do 1948), ja zavr{il Vi{ata politi~ka {kola \uro \akovi}# vo Belgrad i studiral na Filozofskiot fakultet. Izvr{uval zna~ajni politi~ki dol`nosti: ~len na Biroto na Oblasniot komitet na KPM, sekretar na Oblasniot naroden odbor i sekretar na Okoliskiot naroden odbor vo Kumanovo; sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM, direktor na rudnik i pretsedatel na Sobranieto na Op{tinata vo s. Lipkovo. Isto taka, bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na SZBNOV, organizacionen i politi~ki sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Kumanovo, ~len na CK na SKM, ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM i sekretar na Republi~kiot odbor na SZBNOV na Makedonija. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. S. Ml.
Vladimir Talevski
RE@II: Malogra|anska svadba#, Operacija Lir#, Bolva v uvo#, Budewe#, Balkanski {pion#. R. St.
Kosta Talaganov
Jovan Takovski
TAKOVSKI, Jovan (s. Umlena, Berovo, 18. III 1942) teolog, sve{tenik, profesor, preveduva~. Zavr{il bogoslovija vo Pri{tina, Bogoslovski fakultet vo Belgrad (1967), Filolo{ki fakultet vo Skopje (1980), a postdiplomski studii vo Pariz. Doktoriral kako prv doktor po teolo{ki nauki na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski vo Skopje. Rabotel vo Bogoslovijata i na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Bil dekan (20012004) na Fakultetot i viziting profesor (2006) pri Mel1464
TALAGANOV, Kosta (Skopje, 4. I 1939) gradeèn inèner, redoven profesor od oblasta na seizmologijata. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje. Vo IZIIS zavr{il postdiplomski i doktorski studii i rabotel kako rakovoditel na otsek, zamenik-direktor i direktor (1976 2004). Bil ~len na Agencijata za evaluacija na visokoto obrazovanie na RM; direktor na Me|unarodniot kurs za aseizmi~ko gradewe i na regionalnite postdiplomski studii vo IZIIS. Ima izvr{eno golem broj istraùvawa vo zemjotresnoto inènerstvo, so specijalnost dinamikata na po~vite i seizmi~kiot rizik. Objavil pove}e od 100 nau~ni i stru~ni truda vo me|unarodni spisanija i konferencii. Editor e na knigata Computational Structural Dynamics# (A. A. Balkema, 2002). Prestojuval na Berkli univerzitetot vo Kalifornija (SAD), na Univerzitetot vo Tokio (Japonija) i na Univerzitetot vo Adis Abeba (Etiopija). Bil nacionalen delegat vo Evropskata asocijacija za zemjotresno inènerstvo. Gi predaval predmetite Dinamika na po~vi i fundamenti i Aseizmi~ko proektirawe na brani. K. Tal. TALEVSKI, Vladimir (Ki~evo, 7. III 1959) akter i reìser. Diplomiral akterska igra na FDU vo Skopje (1983). Od 1983 g. e ~len na Narodniot teatar vo Bitola, potoa gradona~alnik od VMRO DPMNE.
ULOGI: Siljan (Crna dupka#), Hamlet (vo istoimenoto delo), Majstorot (Majstorot i Margarita#), Angele (Otepuva~ka#) i dr.
Blagoja Taleski
TALESKI, Blagoja Petrov (psevd. Ivan) (Prilep, 17. I 1924 Skopje 26. III 2001) pripadnik na rabotni~koto i na osloboditelnoto dvièwe, politi~ar i dràvnik. Bil ~len na KPJ (od 1940) i u~esnik i organizator na partizanskite odredi vo NOB, ~len na MK na SKOJ, sekretar na MK na KPJ i ~len na Voeniot {tab vo Prilep. Od april 1943 g. bil sekretar na Vtoriot obl. kom. i dejstvuval na teren za pro{iruvawe na vostanieto. Po Osloboduvaweto vr{el visoki partiski i dràvni funkcii: ~len na CK i na IK na KPM, ~len na CK na SKJ, pretsedatel na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, generalen direktor na Jugotutun i dva mandata pretsedatel na Sobranieto na SRM.
LIT.: Pretsedateli na Sobranieto na Republika Makedonija (19442004), Skopje, 2004. O. Iv.
TALESKI, Borka Petrov (psevd. Crniot, Modernoto, Oktopod) (Prilep, 19. VIII 1921 s. Pletvar, Prilepsko, 2. III 1942) politi~ki deec, u~esnik vo naprednoto studentsko i osloboditelnoto dvièwe, afirmator na makedonskata nacija. Vo 1939 g., kako ~len na KPJ, u~estvuval na Ilindenskite demonstracii (1940) vo Prilep i govorel za osloboduvawe na Makedonija. Bil zatvoran. Vo 1941 g. bil izbran za ~len na Biroto na PK na KPJ. Ne prifa}al me{awe na BKP vo makedonskata
TANEVSKI
Borka Taleski
(Toronto, Kanada), Dràvnata radio mreà SBS (Avstralija), radioto Vestdoj~e rundfung (Keln i Berlin), v. Makedonija-Evropa# (Dortmund, Germanija) i Radioprogramata na makedonski jazik Tri ipol zed# (Melburn, Avstralija). U~estvuvala na pove}e me|unarodni simpoziumi (Belgrad, Istanbul, Melburn i Sidnej). Osven toa, bila pretsedatel na Muzi~kata mladina na Makedonija (19761982), sekretar i potoa pretsedatel na Zdruènieto na novina-
Mimi Tanevska
partiska organizacija, poradi {to bil isklu~en od aktivnostite za zacvrstuvawe na partiskite organizacii. U~estvuval vo organiziraweto na partizanskite odredi i vo napadot izvr{en vo Prilep na 11 oktomvri. Na pat za Prilep zaginal od bugarska zaseda. Proglasen e za naroden heroj.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973. O. Iv.
Fidanka Tanaskova
rabotnik. Diplomirala na Otsekot za akterska igra na FDU vo Skopje (1984). ^len e na Dramata na MNT (19851999), a potoa raboti vo FDU vo Skopje. Osven na mati~nata scena, nastapuvala i na scenite niz Republikata.
ULOGI: Flejtiskata (Klanica#), Greta (Makedonski sostojbi#), Stojna (Glogov xbun#), Dorina (Tartif#), @enata (Malogra|anska svadba#), Petunija (Ni{to bez Trifolio#), Cveta (Crna dupka#), Marta (Dies iraes#), Kasteli Glembaj (Glembaevi#), Qubov Andreevna (Vi{nova gradina#);, Jelica (Laà i paralaà#) i dr. R. St.
Tamburi
TAMBURA op{t termin za pove}e vidovi ì~eni instrumenti, koi spored oblikot me|usebno mnogu ne se razlikuvaat. Razlikata se sostoi vo brojot na glasovite (i ìcite), od kade {to proizleguvaat raznite termini za ovoj instrument. Taka, ednoglasnata tambura od dve unisoni ìci se vika litarka ili i}itellija, dvoglasnite tamburi od ~etiri ìci (dve po dve unisoni) se vikaat ~etvorka, ~iftelija, karaduzen, bozuk ili {estorka (na dve mesta po tri unisoni ìci). Kaj site niv tonot se dobiva so mali udari vrz ìcite so perce. Dolgi se okolu 750900 mm (vratot 360 500 mm, a korpusot 250300 mm). Nivnata naj~esta funkcija e da gi pridruùvaat narodnite pesni.
rite na Makedonija (19871992), pretsedatel na Zdruènieto za gra|anska inicijativa, ~len na Sovetot na SSM, ~len na Maticata na iselenicite i Iseleni~kiot sovet pri Ministerstvoto za iseleni{tvo na Vladata na RM, aktivist i glaven i odgovoren urednik na v. Solidarnost# na Crveniot krst na Makedonija (19922008). Sega e glaven i odgovoren urednik na Izdava~kata ku}a Makedonska iskra# vo Skopje.
BIBL.: Vistinata za Metodija Andonovênto, Skopje, 1990; Makedonski voznes, Skopje, 1994 (so koavtor); Poetski iseleni~ki meridijani, Skopje, 1996 (so koavtor); Makedoncite od Hamburg, Skopje, 1998 (so koavtor); Od Resen do Melburn, Skopje, 2003. S. Ml.
Josif Tanevski
TANASKOVA, Fidanka Cvetkova (s. Zrze, Prilepsko, 12. II 1948) novinar i publicist. Studirala na Pravniot fakultet vo Skopje. Prvin bila novinar na v. Studentski zbor#, a potoa sorabotnik i urednik na Politi~kata rubrika i rubrikata Makedoncite vo svetot na v. Nova Makedonija# (19712004). Vo pove}e navrati ostvarila podolgi prestoi vo Avstralija, SAD i Kanada. Po~nuvaj}i od 1992 g,. do denes e redoven izvestuva~ na pove}e mediumi na makedonski jazik na na{ite sonarodnici vo svetot: Makedonski glas#
TANE CALESKI# AD Ki~evo fabrika za navojni proizvodi od ìca. Izgradbata zapo~nala vo 1962, a proizvodstvoto na zavrtki i navrtki vo 1964 g. Proizvodniot proces se bazira vrz tehnologijata na ladno kovewe na ìca vo alat i toa: zavrtki i navrtki so dimenzija od M 20 mm, pri {to tehnolo{kiot proces e zaokruèn od podgotovkata na ìcata do dobivaweto na gotoviot proizvod. Proizvodstvoto na navojni i ì~eni proizvodi iznesuva okolu 3.000 t/god. izraboteni po standardi za vakov vid proizvodi, kako i specijalni proizvodi. Glaven kupuva~ na proizvodite se firmi od zemjata, kako i firmi od ê{ka, Ungarija, Grcija, Turcija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora. Sl. A. TANEVSKA, Mimi (Skopje, 17. III 1956) akterka i pedago{ki
TANEVSKI, Josif (Skopje, 1945) in`. tehnolog, univ. profesor, osnova~ na Dvièweto na ekologistite na RM. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1970). Magistriral (1975) i doktoriral (1985) na Univerzitetot vo Zagreb. Imal pove}e specijalizacii na univerzitetite vo Pariz i vo Hamburg. Od 1975 g. e koordinator vo Institutot na Alkaloid# Skopje. Bil profesor po hemija na Univerzitetot vo Oran, Alìr (od 1985). Ja formira i ja razviva firmata Farmahem# (od 1990). Pioner vo za{titata na ìvotnata sredina vo Makedonija. Osnova~ na dru{tvoto Opstanok# i pretsedatel na Dvièweto na ekologistite. Avtor e na studii, elaborati i nau~ni trudovi. Sv. H. J. TANEVSKI, Stefan (Skopje, 7. IV 1918 Skopje, 16. II 1997) poet, dramski pisatel. Zavr{il Medicinsko u~ili{te. Pi{uva stihovi na makedonski jazik (od 1935 g. poemata Goce Del~ev#.
1465
TANESKI
Stefan Tanevski
Podale~noto makedonsko istorisko minato, krvavite bitki, delbite i preselbite, izmamite i porazite, legendite i predanijata se temi vo negovite dramski tvorbi.
DELA: stihozbirka No}ni brazdi, Sk., 1975; istoriski tragedii: Ivac, Sk., 1962; Vladimir i Kosara, Sk., 1967 i Rog, Sk., 1968. LIT.: D-r Blaè Rstovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 346347. V. Toc.
TANESKI, Boris (s. Pe{tani, Ohrid, 28. V 1943) grad. in`., direktor na Zavodot za ispituvawe materijali i razvoj na novi tehnologii Skopje# vo Skopje (od 1978). Vo Zavodot raboti od 1971 g. vo realizacija na mnogubrojni objekti vo zemjava i vo stranstvo, a kako dobar organizator e zasluèn za razvojot i vra}aweto na Zavodot vo ramkite na Univerzitetot Sv. Q. T. Kiril i Metodij#. TANEC, ansambl za narodni igri i pesni na Makedonija. Osnovan e na 24. III 1949 g. Prv direktor bil Mane û~kov, a prv umetni~ki rakovoditel @ivko Firfov. Prviot oficijalen nastap go imal na 24. VI 1950 g. Naredniot mesec go imal prvoto pretstavuvawe vo stranstvo vo Langolen (Anglija), kade {to so izvedbata na Te{koto# gi voodu{evil publikata i stru~noto ìri i go osvoil prvoto mesto so
maksimalen broj poeni. Ottoga{ T. odràl nad 1.000 koncerti na golemite sceni vo svetot, vklu~uvaj}i gi i pro~uenite Karnegi hol i Sidnejskata operska ku}a, kako i nekolku iljadi vo Makedonija. Od negovite redovi izlegle plejada izvonredni makedonski umetnici (V. Ilieva, A. Sarievski, V. Lazarova, P. Atanasovski, M. Kolarovski i dr.), golem broj igraorci i koreografi (D. Matevski, A. Kolarovski, G. Vasilev, S. Karanfilov i dr.). Go rakovodele mnogu vidni muzi~ki i kulturni dejci, me|u koi i T. Prokopiev, T. Leov, M. Kolovski i dr. Zaradi svojata plodna aktivnost na poleto na neguvaweto i prezentiraweto na makedonskiot folklor, se smeta za svoevidna akademija na makedonskiot muzi~ki folklor#, a bogatstvoto narodni nosii so koi se pretstavuval po svetskite sceni gi predizvikalo muzi~kite analiti~ari da go nare~at podvièn muzej#. Na repertoarot na T. vo izminatite decenii bile okolu 100 koreografski postanovki i nekolku stotini narodni pesni i ora. Spored istraùvaweto na E. Djunin i S. Vi{inski od devedesettite godini na XX v., nad 80% od site koreografski postanovki vo Makedonija poteknuvaat od T. Nekoi od niv (Te{koto#, Nevestinsko#, Dra~evka#, Kalajxisko# i dr.) stanale antologiski i vlegle vo repertoarot na pove}eto KUD od Makedonija, a drugi (Rusalii#, Xamala#, Aramisko#, @ensko ~am~e# i dr.) gi postavuva i prezentira edinstveno T. Za svojata isklu~itelno plodna dejnost T. gi dobil re~isi site op{testveni nagradi i priznanija vo porane{na Jugoslavija i vo Makedonija.
LIT.: Tanec (19491999). 50 godini amblem na makedonskata kultura i umetnost, Skopje, 1999. M. Kol.
TANZIMAT (tur. tanzimat-i hayriye blagotvorni uredbi) naziv za reformite vovedeni vo Osmanliskata Imperija so \ulhanskiot hati{erif (1839) po koi i periodot {to sledel bil nare~en Tanzimat. Bile garantirani bezbednosta na ìvotot, ~esta i imotot, bil ukinat zakupot na danocite, bile vovedeni novi pravila za regrutacija vo vojskata, slobodno gradewe, dogradba ili renovirawe na crkvite i manastirite, kako i polna ramnopravnost pred zakonot na site sultanski podanici, bez razlika na nivnata vera, narodnost i imotna polo`ba.
LIT.: Erik J. Zurcher, Turkey. A Modern History, London New York, 1996; Istori na Osmanskata imperi, pod redak. na Rober Mantran, Sofi, 1999. Dr. \.
TANCOV ORKESTAR NA MRT prva makedonska orkestarska formacija spored standardite na svetskite orkestri od toj vid, formirana vo 1956 g. Proizleze od dotoga{niot Mal radio ansambl, a go so~inuvaa petnaesetina profesionalni muzi~ari rakovodeni od D. \akonovski-[pato. Ovoj orkestar, blagodarej}i i na aran`manite na [pato, ima sovremen i profesionalno artikuliran zvuk, {to be{e impuls za makedonskite avtori na popularna muzika {to se javija potoa. Vo narednite decenii TO na MRT izrasna vo respektibilen bigbend na toga{nite jugoslovenski prostori, {to go potvrduvaat i brojnite nagradi na festivalot vo Radenci, Slovenija. Realiziral nad 2.000 snimki za potrebite na programata na MRT. M. Kol.
Kostadin (Dinka) Tan~ev
Nevestinskoto oro# vo scenska izvedba na Ansamblot Tanec#
TANÊV, Kostadin (Dinka) (Valandovo, 7. VIII 1940) & grafi~ar, slikar, dizajner, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje, osnovopolo`nik na sovremeniot grafi~ki dizajn vo RM. Diplomiral na Akademijata za primeneti umetnosti vo Belgrad (1967). Kako grafi~ar ostvaruva geometrizirana vizuelna struktura, a kako slikar sozdava vo duhot na poetskiot realizam. Izlagal samostojno vo Skopje i vo pove}e evropski gradovi. Al. Cv.
1466
TARABUKA
Qubomir Tan~ev
TANÊV, Qubomir (Prilep, 9. VII 1945) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1992) po predmetite Brani i Hidrotehni~ki objekti. Zavr{il postdiplomski studii vo Delft, Holandija (1978/1979), doktoriral vo Skopje (1988). U~estvuval vo pove}e proekti od hidrotehnikata. Objavil preku trieset nau~ni truda i ~etiri knigi od koi najzna~ajna e Brani i pridru`ni hidrotehni~ki objekti (nagrada Goce Del~ev, 2005), izdadena i na angliski jazik (Taylor S. Fransces, London, 2005). Bil dekan (19992003) i pretsedatel na Makedonskiot komitet za golemi brani (od 1994). Aktivno se zanimava so {ah (prv makedonski FIDE majstor, 1983).
LIT.: Gradeèn fakultet Skopje, monografija, Skopje, 1999 g. R. D.
dolinata na rekata Vardar. Vse~ena e pome|u isto~nite klonovi na planinata Jakupica od zapadnata i Gradi{kata Planina od isto~nata strana. Klisurata e tektonski predisponirana i e so visoki i strmni dolinski strani, koi na nekoi mesta, kako kaj s. Nova~ani, dostigaat do 535 m i se so razli~en geolo{ki sostav. Vo klisurata rekata Vardar izgradila nekolku erozivni pro{iruvawa, me|u koi najpoznato e ona {to se nao|a me|u selata ZeleniT. And. kovo i Pako{evo.
ki optovaruvawa. Skladnosta na boite i dezenot na mebel-{tofot go davaat sevkupniot efekt na tapetarskiot proizvod. Tie go adaptiraat tapetarskiot proizvod vo enterierot i imaat pozitivno B. Il. vlijanie vrz ~ovekot.
Tapan
Dim~e Koco: Tapiserija
TANÊV, pop Stamen (s. Bugarievo, Solunsko, 1857 Solun, 5. X 1904) sve{tenik, pripadnik na TMORO. Bil na slu`ba vo Egzarhiskata crkva Sv. Dimitrija vo Solun i pretsedatel na Solunskata crkovno-u~ili{na op{tina, ~len na MRO (1894). Vo vrska so Solunskata afera (1901) bil zatvoren vo Podrum Kale. Po amnestijata (1902) gi prodolìl revolucionernata i crkovnata dejnost. Ubien od gr~kite andarti.
LIT.: H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, 472, II. 591. Sofi, 1983. Al. Tr.
TAPAN membranofon muzi~ki naroden instrument. Vo Makedonija se praktikuva vo dve golemini golem i mal, koi imaat ist oblik i se izrabotuvaat od ist materijal. Najprvin se pravi prazen drven valjak (lub) od oreovo ili od kostenovo drvo. Na sekoja od negovite otvoreni strani e raspnata koà od koza ili od ovca, koja se zategnuva so dva obra~a i cvrst kanap. ûkaweto (svireweto) na tapanot se izveduva so specijalno izraboteni drveni napravi kukuda i pra~ka. Tapanite vo ramkite na raznite instrumentalni sostavi naj~esto se pridru`nici na ma{kite narodni ora, no se koristat i za drugi vidovi orski, muzi~ki ili orskomuzi~ki izvedbi.
TAPISERIJA (fr. tapisserie tkaenica) tekstilna umetnost za sozdavawe dekorativni pokrivki za yidovi i podovi, za delovi na mebel ili kako nezavisno umetni~ko delo. Tapiserijata se tkae ra~no, na razboj, naj~esto so prirodni prediva, volna, len, pamuk, svila. Najpoznat centar za tapiserii bil gradot Aras vo Francija. Vo RM prvite tapiserii gi sozdavaat L. Li~enoski i D. Protu|er. Podocna se vklu~uvaat D. Koco, D. Miljanovski, D. Tomi}-Radevska i \. Zdravev. Al. Cv. TARABUKA membranofon muzi~ki naroden instrument od orientalno poteklo. Ima oblik na konusna vazna, a izrabotena e od glina vo dolìna od 200 do 400 mm. Nejziniot pogolem kruèn otvor e zatvoren so raspnata koà od jagne ili jare, a vo ponovo vreme so koà od plastika. Pomaliot kruèn otvor ne e Tarabuka zatvoren. Se drì pod mi{ka, a tonot se proizveduva so udirawe so prstite (desnata raka po sredinata, levata po rabot). Vo makedonskata praktika e vlezena vo ponovo vreme, a poradi silniot i probiven zvuk, po~esto se sre}ava vo pridru`ba so harmonika ili vo sostavi od duva~ki instrumenti.
1467
TAORSKA KLISURA se protega pome|u selata Taor i Ba{ino Selo vo dolìna od 31 km, vo
Taorskata Klisura
TAPETARSKO PROIZVODSTVO poseben segment od drvno-industriskoto proizvodstvo na tapaciran mebel. Vo tapaciraniot mebel vleguvaat: mebelot za sedewe i mebelot za sedewe i leèwe. Tapaciraniot mebel go so~inuvaat: fotelja (ednosed), agolen ednosed, dvosed, trosed, taburetka i trosed so vgraden mehanizam za transformacija vo krevet. Pri konstruiraweto na tapaciraniot mebel se vodi smetka za formata, {to treba da bide prisposobena na anatomskata gradba na ~ovekot kako osnoven faktor, kako i za cvrstinata na konstrukcijata, {to treba da izdrì viso-
TARANE[
Staklena ~a{a dijatreta od lokalitetot Tarane{
TARNIK-MITREVA, Qerka Zvonimirova (Karlovac, Hrvatska, 8. V 1926 Skopje, 30. VII 2007) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (1972), vrabotena na Nervnata klinika (19591987). Med. f. zavr{ila vo Zagreb (1953), specijalisti~ki ispit (1958) i habilitirala (1971) vo oblasta na psihijatrijata. Ima poseben pridones vo oblasta na suicidologijata i psihoterapijata. Rakovoditel na nau~en proekt za samoubistvata vo RM i nivnata prevencija. Avtor na pove}e od 100 nau~ni trudovi. Prodekan na Med. f. (19821984).
BIBL.: Samoubistvata vo SRM (nau~en proekt), Skopje, 1983. Il. X.
16. III 2005 g. Obvinitelniot akt vo slu~ajot Quboten se pokrenuva na 15. III 2005 g., a javnata rasprava zapo~nuva na 16. IV 2007 g.
IZV.: Obvinitelen akt protiv Qube Bo{kovski i Johan Tar~ulovski, 15. III 2005, izmenet i dopolnet na 2. XI 2005. http://un.org.icty. T. Petr.
TARANE[ (Debarsko) arheolo{ki lokalitet od docnoanti~ko vreme, kade {to vo 1982 g. e otkrien grob tip cista. Graden e od monolitni plo~i, me|usebno povrzani, zalieni so olovo i pokrieni so plo~i od arhitektonski objekti vo sekundarna upotreba. Vo nego se otkrieni: srebrena pozlatena ~inija so likot na Licinij II, srebren |um kana, srebrena mamuza so pozlata, srebren palimpsest, pribor za pi{uvawe od bronza, staklena ~a{a dijatreta, dve vretenesti fioli, koskeni ètoni za igra, èlezna sekira i zlatna la~na fibula so natpis IOVI AVG(VSTE) VINCAS; IOVI CAES(AR) VIVAS. Naodot datira od okolu 314 g.
LIT.: Milan Ivanovski, The grave of a warrior from the Period od Licinius I found at Taranes, Archaeologia Iugoslavica#, Ljubljana 1987, 8190. M. I.
TARONIT, A{ot (X XI v.) vizantiski blagorodnik, vojskovodec, sin na solunskiot duks Grigorij Taronit, zet na carot Samuil. Bil zaroben od Samuil (995), se oènil za negovata }erka Miroslava (996/7) i bil postaven za namesnik na Dra~. Mu se predal na Vasilij II, ja dobil titulata magister, a èna mu zosti.
Sla|ana Taseva
TASEVA, Sla|ana (Skopje, 31. V 1969) pravnik, univ. rofesor. Profesor i direktor na Policiskata akademija i profesor i dekan na Fakultetot za kriminalogija i bezbednost na Evropskiot univerzitet vo Skopje. Osnova~ i pretsedatel na NVO Transparentnost nulta korupcija. R.
TARONIT, Grigorij (H v.) vizantiski blagorodnik i vojskovodec, magister, duks na Solun. Za da gi spre~i napadite na Samuil, Vasilij II go postavil za namesnik na Solun vo rang na duks (991). Zaginal vo obidot da go oslobodi zarobeniot sin A{ot (995).
Du{ka Tasevska
Stojan Tarapuza
TARAPUZA, Stojan (Zletovo, 29. XII 1933) poet, pisatel za deca. Zavr{il Vi{a pedago{ka akademija vo Skopje. Bil novinar i urednik vo Detska radost, vo Knigoizdatelstvoto Na{a kniga# i vo Radio Skopje. Debitiral so poezija za vozrasni, a potoa celosno $ se posvetil na literaturata za mladi.
DELA: stihozbirki: Crveno rastewe, Sk., 1961; Vo kamenot den, Sk., 1965; za deca: Grejni sonce, Sk., 1966; Polno kaj~e èlbi, Sk., 1967; Dambara, dumbara, Sk., 1969; So dva ata po dva pata, Sk., 1987; U~ili{te za klovnovi, Sk., 1989; Pogled niz dvogled, Sk., 1990; Zlatici krilatici, Sk., 1993; Zborovi po dvorovi, Sk., 1993; Yunica paunica, Sk., 1993; [arki-àrki, Sk., 1995; Cvetulki so svetulki, Sk., 2000. V. Toc.
Johan Tar~ulovski
TARÛLOVSKI, Johan (Skopje, 17.XI 1974) inspektor za pridru`ba vo Slu`bata za obezbeduvawe na pretsedatelot na RM Boris Trajkovski vo vojnata vo RM vo 2001 g., obvinet od obvinitelstvoto na Ha{kiot tribunal za povredi na zakonite i obi~aite na vojuvaweto na 12. VIII 2001 g. vo s. Quboten (~len 7/1 od Statutot na Tribunalot, za krivi~ni dela navedeni vo ~len 3 nareduvawe, planirawe, pottiknuvawe, pomagawe ili poddrùvawe ubistvo, smisleno uni{tuvawe gradovi i sela i surovo postapuvawe). Ekstradiran vo Hag na
TASEVSKA, Du{ka (Prilep, 25. VII 1938) violon~elist. Studiite po violon~elo gi zavr{uva na Muzi~kata akademija vo Zagreb (prof. Rudolf Mac, 1965). Prestojuva na specijalizacija kaj E. Papastavro vo Pariz (19671970). Asistent e na prof. A. Navara vo Skopje (19721975), kako i na negovite muzi~ki seminari vo Ohrid. Od 1974 g. raboti kako profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Svojata solisti~ka kariera ja zapo~nuva 1966 g., a vo bogatata umetni~ka kariera realizira zaviden repertoar, kade zna~ajno mesto imaa mnogu dela sozdadeni od makedonski kompozitori. Kako istaknat makedonski reproduktiven umetnik, nastapuvala na brojni koncerti vo Makedonija i nadvor od nea. B. Ort. TASEVSKI, Aleksandar (Makedonski Brod, 14. X 1953) odbojkar. Go zavr{il Avtosoobra}ajniot u~ili{ten centar vo Skopje
1468
TAULANTI
Hronologija na Skopje, Skopje, 1974; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Skopje, 1982; Katerina Gogova, Vlado Tasevski, Skopje, 1982; Vlado Tasevski, Ve~er#, VII, 1993, Skopje, 23. X 1969, 13. S. Ml.
stepi (1240). Prezemale napadi vo Ungarija, Bugarija, Vizantija, vo ~ija slu`ba ograbuvale po Makedonija.
LIT.: R. Gruse, Carstvo stepa. Atila, Xingis-kan, Tamerlan, Sremski Karlovci - Novi Sad, 1996. B. Petr.
Aleksandar Tasevski
(1973). Bil ~len na OK Rabotni~ki# i OK Vardar# vo Skopje. Nastapil 210 pati za Odbojkarskata reprezentacija na Jugoslavija (19721984). Na sedum balkanski prvenstva osvoil tripati vtoro i ~etiripati treto mesto. Na Mediteranskite igri vo Split (1979) osvoil prvo, a na Evropskoto prvenstvo vo Francija (1979) treto mesto. Nastapil i na Olimpiskite igri (1980) i na zavr{nite natprevari za Kupot na evropskite {ampioni (1974/75). J. M.
Sa{o Tasevski
TASEVSKI, Sa{o (Skopje, 10. IV 1972) akter. Diplomiral na Otsekot za akterska igra na FDU vo Skopje, (1995). Od 1998 g. e ~len na Dramskiot teatar vo Skopje.
ULOGI: Filoktet (vo istoimenoto delo); Roberto Zuko# (nekolku ulogi vo pretstavata), Silvio (Arlekin, sluga na dvajca gospodari#), Luka (Stari mirizbi#), Kandid vo zemjata na ~udata# (nekolku ulogi vo pretstavata), Cibra (Tetovirani du{i#), Kalabazes ([to e toa {to gi tera ènite nave~er da tr~aat po ulicite na Madrid#), Kuligin (Tri sestri#). R. St.
TATARÊV, Asen Mihajlov (Resen, 1892 Kumanovo, 9. VIII 1970) ginekolog-aku{er. Medicina zavr{il vo @eneva, kade {to i specijaliziral ginekologija i aku{erstvo. Rabotel vo Resen, Sofija i Bitola. Po Vtorata svetska vojna bil osuden za sorabotka so okupatorot. Po Osloboduvaweto od zatvorot rabotel vo Prilep, Gostivar i Kumanovo, kade {to ja organiziral ginekolo{kata slu`ba. P. B. TATARÊV, Boìdar Andreev (Resen, 9. XII 1870 Sofija, 26. X 1940) hirurg. Medicina zavr{il vo Berlin (1892), a hirurgija specijaliziral vo Pariz i London. Aktivno sorabotuval vo Balkanskiot komitet, osnovan vo Anglija (1903) za da ja zapoznava svetskata javnost so polo`bata na makedonskiot narod pod Turcite. Bil hirurg vo Sofija (19051922), a potoa vo Bitola do 1926 g., koga se vratil vo Sofija. P. B.
Vlado Tasevski
TASEVSKI, Vlado (Prilep, 1916 11. XII 1943) bravarski rabotnik, komunisti~ki deec i borec. Po zavr{uvaweto na ~etiri klasa gimnazija, se vrabotil vo Loìlnicata na @eleznicata vo Prilep, kade {to go izu~uval bravarskiot zanaet. Se prefrlil na rabota vo Loìlnicata vo Skopje (1936) i se vklu~il vo sindikalnoto dvièwe. Bil rakovoditel na {trajkot vo Loìlnicata (2. II 1940), organizator na pove}e izleti so programa, kako i na Muzi~koto dru{tvo na èlezni~arite. Toj gi povel i rabotnicite od Loìlnicata na Martovskite demonstracii (1941). Kako ~len na MK na KPJ vo Skopje, ja izbegnal policiskata blokada na Loìlnicata (16. VII 1943) i stanal borec na [arplaninskiot NOPO, a potoa vo Kumanovskiot NOPO. Zaginal vo borba so ~etni~kite sili.
LIT.: Katerina Gogova, Agentite ostanaa so prazni race, 13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 5; Vlado Tasevski, 13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 24; Vlado Tasevski, 13 Noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 21; Du{ko Atanasovski, NOB vo selata pod Quboten, Tetovo, 1971; Mitre Inadeski,
TASI], Miomir (Skopje, 17. IX 1947) operski pevec, bariton, prvenec na Operata na MNT. Diplomiran lekar. Peewe u~el privatno kaj St. Lip{a. Vo Operata na MNT e od 1978 g., kade {to (vo 1971) debitiral so ulogata na Valentin vo operata Faust. Na scenata na MNT realiziral pove}e od 20 pomali i pogolemi ulogi. Gostuval vo operskite centri na porane{na Jugoslavija.
Hristo Tatar~ev
Miomir Tasi}
POZNAÂJNI ULOGI: Rodrigo-Poza (Don Karlos#), grof Luna (Trubadur#), @or` @ermon (Travijata#), Enriko (Lu~ija di Lamermur#), Onegin (Evgenij Onegin#), Nabuko, Figaro (Sevilskiot berber#), Rigoleto, Crnoqub (Car Samuil#). F. M.
TATARÊV, d-r Hristo (Resen, 16. XII 1869 Torino, Italija, 5. I 1952) lekar, eden od osnova~ite na MRO i prv pretsedatel na CK. Zavr{il gimnazija vo Plovdiv, a medicina vo Cirih i Berlin (1892). Vo 1901 bil uapsen i zato~en vo Mala Azija. Po amnestiraweto bil ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na CK na TMORO (19021905). Bil i eden od osnova~ite na MEFO (1921). Poradi otvorenite zakani od VMRO na T. Aleksandrov bil prinuden da emigrira vo Italija (1923). Avtor e na statii i publikacii za makedonskoto pra{awe.
LIT.: D-r Hristo Tatar~ev, Spomeni. Dokumenti. Materiali, Sofi, 1989; Co~o Bilrski, D-r Hristo Tatar~ev. Prvit rkovoditel na VMORO, Sofi, 1994. Z. Tod.
TASKATA SERSKI v. Spasov, Atanas (Taskata) Serski. TATARI aziski plemiwa, glavno muslimani-suniti. Formirale dràva vo ju`noruskite
TAULANTI ilirski plemiwa, sosedi na Makedoncite. Ja nase1469
TAHIR
luvale teritorijata na den. Albanija. Sozdale mo}no kralstvo (ok. 335 g. pr. n.e.) na ~elo so kralot Glaukija, koj gi pro{iril granicite na dràvata. Po negovata smrt (kraj na IV v.) kralstvoto po~nalo da opa|a.
LIT.: P. Kaban, Za Ilirite od Bardilis do Gentij (IVII v. pr. n.e.), Skopje, 1996. K. Ax.
Izvr{niot odbor na Sojuznata konferencija na SSRNJ, potpretsedatel na Izvr{niot sovet na SRM (do 1969), pretsedatel na Gradskata konferencija na SKM vo Skopje (1970), ~len na CK na SKM, ~len na Kontrolnata komisija na SKJ i ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKJ. Isto taka, bil pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij# i pretsedatel na Gradskata organizacija na SK vo Skopje.
LIT.: Vele{ki partizanski odred vo 1942 godina, Veles, 1999. BIBL.: Desetgodi{ninata na ASNOM i nacionalnite malcinstva, Desetgodi{nina na Narodna Republika Makedonija, ASNOM 19441954, Skopje, 1954, 7881; Prviot partizanski odred vo Makedonija (prv skopski odred) i insinuaciite za Metodij [atorov-[arlo, Metodija [atorov-[arlo i negovoto vreme (18971944), Skopje, 2007, 151-164. S. Ml.
Isak Taxer
Alaetin Tahir
TAHIR, Alaetin (Alaettin Tahir) (Skopje, 23. IV 1949 Skopje, 29. I 2004) raskaùva~, knièven kriti~ar, novinar, preveduva~, pripadnik na turskata nacionalnost od RM. Bil urednik na kulturnata rubrika na vesnikot Birlik#, novinar na turskite emisii vo MTV Skopje, dopisnik na vesnikot Tan# od Pri{tina. ^len na DPM od 1992 g.
DELA: Apartman 18, Sk., 1972; Portret, Sk., 1980. LIT.: Makedonskite pisateli, Sk., 2004; F. Kaya, Gkkuau, skp, 1985. A. Ago
TAHIR, ]amuran (Skopje, 17. I 1925) borec, novinar i politi~ki deec. Ja zavr{il gimnazijata vo Veles i podocna Vi{ata politi~ka {kola \uro \akovi}# i Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Kako gimnazijalec bil ~len na SKOJ (od 1941), ~len na MK na SKOJ vo Veles, u~esnik vo NOB (1941), kako borec i zamenik politi~ki komesar vo Vele{kiot NOPO (od 1942). Bil ranet i uapsen (1943), no kako maloleten osloboden na sudeweto. Stanal ~len na KPM (od 1944) i pak bil uapsen (1944) i osuden na 10 godini zatvor, no uspeal da izbega i pak se priklu~il vo NOB. Demobiliziran kako rezerven kapetan na JNA. Po Osloboduvaweto bil ~len na Okoliskiot komitet na KPM, sekretar na Okru`niot komitet na SKOJ i ~len na Gradskiot komitet na na KPM vo Veles, instruktor na CK na KPM, urednik na Radio Skopje, dopisnik na v. Komunist#, ~len na Ideolo{kata komisija na CK na SKM, naroden pratenik i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM, sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Veles, ~len i sekretar na Glavniot odbor na SSRNM, ~len i pretsedatel na komisija na
1470
TAHOV, Naum (Kru{evo, 1867 Sofija, 1930) slep naroden peja~, sobira~ na narodni umotvorbi i avtor na pesni. Vo Sofija go otpe~atil svojot zbornik so makedonski narodni pesni (1895). Desetina pesni mu otstapil Marko Cepenkov. Objaveni se i 40 vla{ki pesni. Golem broj od pesnite se odnesuvaat za li~nosti od osloboditelnoto dvièwe od ovoj period. Bidej}i bil slep, slabostite vo zapisite treba da mu se pripi{at na onoj {to mu pomagal i {to mu go redaktiral Zbornikot. Nekoi od pesnite se negovi li~ni tvorbi. Objavil i posebna zbirka Makedonska solza so li~ni i narodni pesni posveteni na Ilindenskoto vostanie (1904).
BIBL.: Sbornik ot makedonski blgarski narodni p sni, sbral Naum Tahov, Sofi, 1895; Makedonska slza, Sofi, 1904. M. Kit.
TAÎ, Hamid (s. Vaksince, Kumanovsko, 1924) borec i politi~ar. Se {koluval vo Velikata medresa vo Skopje (19361941), a potoa zavr{il gimnazija vo Pri{tina. Poradi politi~ki progon bil prinuden da go prekine {koluvaweto i se priklu~il na NOB (od prvata polovina na 1943) kako borec, politi~ki komesar na ~eta, na bataljon i na brigada; demobiliziran kako kapetan na JNA. Od 1950 g. bil profesionalen politi~ki rabotnik. Ja zavr{il Politi~kata {kola vo Belgrad i bil naroden pratenik vo Soborot na proizvoditelite na Narodnoto sobranie na NRM. S. Ml. TAXER, Isak (Sofija, Bugarija 24. XII 1916 Skopje, 17. XI 2005) spec. internist, patofiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1967), akademik. Po studiite na Med. f. vo Viena
(19351939) zavr{uva vo 1941 g. na Med. f. vo Sofija. Vo 1942 g. staìra, a potoa e interniran vo logor, kako lekar od op{ta medicina. Vo 1944 i 1945 g. e dobrovolec vo NOV i POJ. Po Osloboduvaweto (19461948) raboti i specijalizira na Internoto oddelenie na Zemskata bolnica vo Skopje, steknuvaj}i go zvaweto specijalist po interna medicina. Od 1949 do 1951 g. e asistent na Internata klinika, a potoa asistent vo Institutot za patofiziologija na Med. f. vo Skopje. Vo 1952 e izbran za docent, vo 1959 za vonreden profesor i vo 1967 g. za redoven profesor po patofiziologija na Med. f. vo Skopje. Vo 1953 g. habilitiral, a vo 1958 doktoriral. Vo periodot od 1950 do 1966 g. pove}epati bil na specijalizacija (Pariz, Zagreb, London, Frajburg, Lids i Moskva). Vo 1958/59 g. e prodekan, vo 1964/65 dekan na Med. f., a vo 1966/67 g. e prorektor na Univerzitetot vo Skopje. Za dopisen ~len na MANU e izbran vo 1969, a za redoven vo 1974 g. Od 1984 do 1988 g. bil Sekretar na Oddelenieto za biolo{ko-medicinski nauki vo MANU. Objavil pove}e od 300 nau~ni i stru~ni trudovi, od koi pove}e od 200 se objaveni na angliski, francuski, germanski i srpsko-hrvatski jazik. U~estuval na brojni nacionalni i me|unarodni nau~ni sobiri. Prvite trudovi se od oblasta na hematologijata (anemii, hemostazi), a podocne{nite opfa}aat pove}e oblasti od klini~kata i eksperimentalnata medicina. Gi otkriva prvite slu~ai so kalaazar kaj vozrasnite vo Makedonija. Voveduvaj}i ja primenata na radioaktivni izotopi, gi pro{iruva ispituvawata na endokrinite `lezdi i so sorabotnicite na Institutot za patofiziologija dava pove}e prilozi vo izu~uvaweto na gu{avosta i naru{uvaweto na tiroidejata. Vo poslednite 10-tina godini (so svoite sorabotnici) ja izu~uval jodopenijata vo na{ata dràva. Od 1952 g., koga e izbran za docent po predmetot patofiziologija do negovoto penzionirawe (1983), toj drì nastava po pato-
TA[KOVSKI
fiziologija, a potoa i po nuklearna medicina, ne samo na studentite na Med. f. vo Skopje, tuku i na Med. f. vo Bawa Luka i vo Ni{. Avtor e na prviot u~ebnik po patofiziologija (Op{t del) na makedonski jazik (1973) i koavtor na prviot jugoslovenski u~ebnik Op{ta patolo{ka fiziologija (BelgradZagreb, 1976). Pod negovo redaktorstvo i avtorstvo e napi{an prviot u~ebnik po Specijalna patolo{ka fiziologija (Beograd&Zagreb, 1980, 1981, 1984, 1986 i 1989), a potoa preraboteno izdanie na Specijalna patolo{ka fiziologija (1983, 1985, 1988, 1989). Vo 1982 g. (vo sorabotka so drugi avtori) go objavuva prviot u~ebnik po Specijalna patofiziologija (na makedonski jazik). Avtor na poglavjeto Nuklearna medicina vo hematologijata objaveno vo u~ebnikot Hematologija (T. Stoj~evski i sor., 1995) i na poglavjeto Primena na nuklearnata energija vo medicinata objaveno vo publikacijata Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata prira~nik za lekari (2000). Toj e eden od osnova~ite na Med. f. vo Skopje, vtemeluva~ na patofiziologijata i nuklearnata medicina kaj nas, vtemeluva~ na sovremenata makedonska medicinska nauka i struka. Vo negovata li~nost se obedinuvaat vo nerazdelna celost pedagogot, nau~nikot i lekarot. G. Efr. TA[A albanska organizacija (19431944), formirana od Germancite za etni~ko ~istewe na okupiraniot zapaden del na Makedonija (so masoven teror i proteruvawe na Makedoncite). U~estvuvala vo grabeìte po selata i vo borbenite akcii protiv makedonskite partizanski edinici. Se rasformirala vo noemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002. \. Malk.
(1964) i Filozofski fakultet (1971) vo Skopje. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na tema Konceptot na op{testvenata promena i razvoj vo sovremeniot funkcionalizam (1991). Asistent na Institututot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (19721975), asistent, predava~, vonreden i redoven profesor vo Institutot za sociologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje po predmetite istorija na socijalnite u~ewa i sovremenite teorii za etni~nosta (19752005). Bila potsekretar za visoko obrazovanie vo Vladata na RM (19992002) i pretsedatel na Mati~nata komisija za formirawe na Univerzitetot Goce Del~ev vo [tip (2007). Objavila u~ebnici i pogolem broj nau~ni trudovi od oblasta na sociolo{kite teorii i u~ewa. Nejzina osnovna preokupacija e vrskata me|u religijata i politikata.
BIBL.: Etni~kite grupi vo Makedonija istoriski kontekst, Skopje, 1997; Razvoj na op{testvenata misla, Skopje, 2005. LIT.: Filozofski fakultet 19201946 2006, Skopje, 2006. Sv. [.
Bratislav Ta{kovski
~eri na poezijata. Objavil pove}e poetski knigi.

BIBL.: Prsti vo oblacite (1987), Bikovi vo mojot krvotok (1989), Opasna hartija (1991), Angelot i ènata muza (1994), Demonika, Mojot kineski me~ (2001), Popladneto na eden optimist (2003), Pesni od minatiot vek (2004), Gola zemja (2005), Golemata qubovna pesna (2006). G. T.
Vasko Ta{kovski
Qubomir Ta{kov i Mir~e Kokalevski so maketata na eden pronajdok
TA[KOV, Qubomir (Strumica, 2. IV 1949) dipl. grad. in`., redoven profesor od oblasta na seizmologijata. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Skopje, a sredno vo GUC Zdravko Cvetkovski#, kako arhitektonski tehni~ar. Gradeèn fakultet (Konstruktivna nasoka) na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# zavr{il vo 1974 g. kako najdobar student na generacijata. Magistriral vo IZIIS (1980), kade {to i doktoriral (1987). Rakovoditel na Laboratorijata za dinami~ki ispituvawa e od 1981 do 2005 g.; redoven profesor na postdiplomskite studii na IZIIS i u~esnik vo pove}e me|unarodni proekti. K. Tal. TA[KOVSKI, Bratislav (Skopje, 1960) poet, raskaùva~, publicist, novinar, redaktor na Makedonsko delo# i na literaturniot mese~nik AKT# i Forum plus#. Studiral novinarstvo na Skopskiot univerzitet Kiril i Metodij#. Bil pretsedatel na Sovetot na me|unarodnata poetska manifestacija Stru{ki ve-
Marija Ta{eva
TA[EVA, Marija (Radovi{, 24. XII 1940) univerzitetski profesor, sociolog. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto, a sredno vo [tip. Zavr{ila Stomatolo{ki
TA[KOVSKI, Vasko (s. Nièpole, Bitolsko, 31. VIII 1937) & akademski slikar, akademik. Go zavr{il Srednoto umetni~ko u~ili{te vo Skopje (1958), a potoa diplomiral na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad (1964). Podolgo vreme rabotel kako scenograf vo Makedonskata televizija (1965&1991), so nad 300 realizirani scenografii. Izbran e za dopisen (21. IV 1994), a potoa i za redoven (20. VI 1994) ~len na MANU. Realiziral okolu 750 sliki vo maslena tehnika, 2.500 akvareli, 1.000 crteì, nad 10.000 skici i golem broj grafiki. Se zanimaval i so grafi~ki dizajn. U~estvuval na pove}e grupni izlo`bi i priredil 40 samostojni izlo`bi vo zemjata i vo svetot: [ibenik (1965), Skopje (1969, 1970, 1973, 1982, 1987, 1988, 1990, 1994, 1995, 1998, 1999, 2000, 2002, 2005, 2007), Bitola (1969, 1983), Strumica (1970), Belgrad (1977), Zagreb (1977, 1989), Kairo (1981), Ni{ (1987), Zrewanin (1988), Struga (1988, 2005), Ohrid (1988, 1996), Bitola (1988, 2001), Veles (1988), Pariz (1992), Krajova (1996), Ankara (1996, 1998), Cirih (1996), Wujork (2000), Viena (2001) i [tip (2003). Negovite dela se nao|aat vo golem broj pri1471
TA[KOVSKI
V. Ta{kovski: Aerodrom (1994)
vatni kolekcii, galerii, muzei i institucii vo zemjata i vo svetot, od Makedonija i Evropa, do SAD, Avstralija i Nacionalniot muzej na Kina vo Peking (2005). Zastapen e vo pregledi i monografii za istorijata na svetskata umetnost, a za negovoto tvore{tvo se snimeni i pet televiziski filmovi vo produkcija na Radio-televizija Skopje po scenario i vo reìja na Kole Manev (Prikve~erina, 1981), vo realizacija na Olivera Hristova (Vo ateljeto na Vasko Ta{kovski, 1983), po scenario i vo reìja na Ilija Filipovski (Pustinata raste, pusto{ot raste, 1988), vo reìja na Ko~o Nedkov (Ta{kovski, 1994) i po scenario i vo reìja na Kole Malinov (Sliki {to go govorat ~ovekot, 1998). Toj e vode~ki pretstavnik na fantasti~noto slikarstvo, ekolo{kite i kosmi~kite temi vo makedonskata likovna umetnost, so {iroka afirmacija na Balkanot, vo Evropa i vo svetot.
BIBL.: 50 godini crta~ki koreni, MANU, Skopje, dekemvri 2007. S. Ml.
ta {kola na CK na SKM, profesor po sociologija na Zemjodelsko-{umarskiot i na Medicinskiot fakultet vo Skopje, pretsedatel na Dru{tvoto na filozofite i sociolozite na SRM, pretsedatel na Komisijata na Izvr{niot komitet na Pretsedatelstvoto na CK na SKM za ideolo{ko-politi~ko osposobuvawe na organizaciite i ~lenovite na SKM, direktor na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje.
BIBL.: Kon Bogomilskoto dvièwe, Skopje, 1949; Marksizmot i religijata, Skopje, 1950; Karpo{ovoto vostanie, Skopje, 1951; Samoilovoto carstvo, Skopje, 1951; Bogomilstvoto i negovoto istorisko zna~ewe, Skopje, 1951; Akindin vo borba protiv misticizmot, Skopje 1955; Religijata opium za narodot, Skopje, 1955; Fjordizmot i marksizmot, Skopje, 1959; Vistinata za religijata, Skopje, 1959 (prevod na albanski, 1960); Ra|aweto na makedonskata nacija (vtoro dopolneto izdanie), Skopje, 1967 (slovene~ki prevod 1968 i srpskohrvatski 1969); Etnogenezata na makedonskiot narod, Skopje, 1974; Za makedonskata nacija, Skopje, 1976; Makedonija niz vekovite, Skopje, 1985; Za makedonskata nacija, Skopje, 1975 (prevod na srpsko-hrvatski 1975). S. Ml.
{tetnici vo stopanstvoto, no ima i korisni vidovi (bumbari). Vo Makedonija tvrdokrilcite se pretstaveni so 1.527 taksoni, od koi, 132 se endemi~ni. Redot opfa}a pogolem broj familii: peso~nici (Cicindelidae), trka~i (Carabidae), veslari (Dytiscidae), haliplidi (Haliplidae), vodoqupci (Hydrophilidae), grobari (Silphidae), kusokrilci (Staphylinidae), pselafidi (Pselaphidae), svetulki (Cantharidae), {arenci (Cleridae), sko~ibubi (Elateridae), krasnici (Buprestidae), bubalki (Coccinellidae), bra{nari (Tenebrionidae), majci (Meloidae), trkala~i (Scarabaeidae), elenaci (Lucanidae), striìbuba~ki (Cerambycidae), zlatici (Chrysomelidae), potkornici (Scolytidae), ~urulkari (Curculionidae) i lepe{kari (Geotropinae).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Final Report, Skopje, 1999, 2330; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Dragan Ta{kovski: Ra|aweto na makedonskata nacija#
TA[]OPRULU Zade (Ahmed Isamudin-efendi), (?, 1585 Skopje, 1649) poznat osmanliski biograf enciklopedist. Vo 1529 g. bil nazna~en za profesor vo Ishakbegovata medresa vo Skopje, kade {to pove}e godini bil kadija i gi napi{al delata Tarihi kebir i {akaik.
LIT.: Evlija Celebi, Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967; Herbert Duda, Uskub im 17 Jahrhundert, Balkanische Studien, Wien, 1949; Salih Asim, Wskwp tarihi ve civarx, Wskwp, 1932. Dr. G.
TA[KOVSKI, Dragan (Skopje, 10. IX 1917 Hvar, septemvri 1980) istori~ar i publicist. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje, a diplomiral i magistriral na Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Odbranil habilitacionen trud pod naslov Kon etnogenezata na makedonskiot narod# (Skopje, 12. IV 1975) i bil izbran vo zvaweto vi{ nau~en sorabotnik. Bil u~esnik vo NOAVM, a po Osloboduvaweto vr{el razni op{testveno-politi~ki funkcii: nastavnik i direktor na Politi~ka1472
TGS Tehni~ki gasovi# AD Skopje pretprijatie za proizvodstvo, transport, distribucija i proda`ba na tehni~ki i medicinski gasovi, kako i za proektirawe i montaà na gasni instalacii; proizvodstvo, ispituvawe i trgovija so oprema i uredi za gasovi. TGS# e formirano vo 1939 g. pod imeto Agaru{a#, kako fabrika za komprimirani gasovi. Od 1996 g. dru{tvoto e vo sopstvenost na SOL spa# Italija. Raspolaga so: postrojki za proizvodstvo na kislorod, azot, argon, jagleroden dvooksid i acetilen; polnilnici na gasovi vo ~eli~ni {i{iwa; stanica za testirawe na ~eli~ni {i{iwa; oddel za proizvodstvo na Al atmosferski isparuva~i; paleti za transport na {i{iwa i baterii; oddel za montaà na instalacii i stanica za polnewe na propan-butan vo vozilata itn. Vo 2005 g. e dobien sertifikatot za upravuvawe so kvalitetot vo soglasnost so standardot ISO 9001:2000. Sl. A. TEARCE selo vo Tetovsko. Se nao|a vo Dolni Polog na preodot pome|u podno`jeto na [ar Pla-
TVRDOKRILCI (Coleoptera) insekti so dva para krilja. Predniot par krilja e hitiniziran i pretvoren vo tvrdi pokrilja (elytrae), po {to i go dobile imeto. Redot e pretstaven so najgolem broj vidovi me|u insektite, opfa}a preku 300.000 vidovi so razli~na golemina od 0,4 do 160 mm. Tvrdokrilec trka~ Pove}eto od niv se
Novata crkva Sv. Dimitrij# vo Tearce
TEMELKOSKI
nina i Polo{kata Ramnina, od dvete strani na r. Teare~ka Bistrica, na nadmorska viso~ina od okolu 540 m. Preku regionalen pat e povrzano so Tetovo na zapad i grani~niot premin Jaìnce na severoistok. Ima 3.974 `., od koi 1.085 se Makedonci, 2.310 se Albanci, 512 se Turci i 54 se Romi. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni i gradinarski kulturi i ovo{tarstvo. Toa e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 13.654 ha, so 13 naseleni mesta vo koi ìveat 22.454 `. Ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
tot radiologija (1957). Bil upravnik na Institutot za radiologija i odgovoren po predmetot radiologija (od 1958). Se usovr{uval vo Zagreb, Stokholm, Moskva i îkago. Organiziral i vovel novi dijagnosti~ki tehniki vo Institutot, koj bil proglasen (vo 1972) za najdobar na Balkanot. Gi vovel modernite kontrastni angiografski metodi, nivni modifikacii so originalni tehni~ki re{enija (aortografija so selektivna renalna arteriografija), transkutanata holangiografija i transtorakalna punkcija za dijagnostika na belodrobni malignomi. Publikuval nad 120 trudovi. ^len na Me|unarodnoto zdruènie za radiologija i nuklearna medicina.
IZV.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje, Skopje, 1989; Artefices Medicinae Macedonici, Skopje, 2001. K. K.-P.
navremeni isporaki i po~ituvawe na dogovorenite specifikacii, soodvetna ambalaà i poznavawe na uslovite za pla}awe. Se vloùva vo osovremenuvaweto so primena na kompjuterizirani ma{ini i so voveduvawe sistemi za brzo i efikasno proizvodstvo, so zagarantiran visok kvalitet na proizvodite. Edna tretina od makedonskiot izvoz otpa|a na konfekciskite i drugi proizvodi, pred s# vo Sv. H. J. - K. Q. EU, vo SAD i dr. TELEGRAFSKA AGENCIJA NA MAKEDONIJA (TAM) (5. IX 1944 1945) agencija za informirawe na DF Makedonija. Bila formirana so odluka na Tretata sednica na Prezidiumot na ASNOM vo man. Sv. Prohor P~iwski# (25. IX 1944). Toa e prva makedonska nacionalna informativna agencija vo istorijata. Odigrala zna~ajna uloga vo afirmiraweto na pridobivkite od NOAVM. Podocna stanala podru`nica na Novinskata agencija TANJUG i bila preimenuvana vo Republi~ka agencija na TANJUG za Makedonija.
IZV.: ASNOM. Dokumenti, I, 2, Skopje, 1984. LIT.: D-r Novica Veljanovski,ASNOM,Kulturolo{ki dimenzii, Skopje, 2004. S. Ml.
Zgradata na Narodniot teatar Anton Panov# vo Strumica
TEATRI VO MAKEDONIJA. Vo sedum grada vo RM postojat 12 teatri: Makedonski naroden teatar Drama, Nacionalna institucija Makedonska opera i Balet; Dramski teatar; Turski teatar; Albanski teatar; Teatar za deca i mladinci (site vo Skopje); Naroden teatar Vojdan êrnodrinski# vo Prilep; Naroden teatar Anton Panov# vo Strumica; Naroden teatar vo [tip; Naroden teatar vo Bitola; Naroden teatar vo Kumanovo i Naroden teatar Jordan Haxi Konstantinov-Xinot# vo Veles. Vo prvite godini po Osloboduvaweto teatri postoeja i vo Gevgelija, Ko~ani, Ohrid i Tetovo, no po izvesen broj sezoni bea ukinuvani. R. St.
Pogon od tekstilnata industrija Teteks# vo Tetovo
Dimitar Tev~ev
TEVÊV, Dimitar Todorov (Skopje, 4. I 1923 Skopje, 6. V 2006) radiolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1971). Studiral medicina vo Sofija i vo Belgrad, a diplomiral vo Sofija (1946). Specijalizacija po radiologija zavr{il vo Zagreb (1954) i habilitiral po predme-
TEKSTILNA INDUSTRIJA edna od najzastapenite industrii za proizvodstvo i prerabotka na tekstilni materijali vo RM. Ima zna~ajna uloga vo razvojot na makedonskoto stopanstvo vo poslednite pedesetina godini. Vo SFRJ Makedonija bila region za razvoj na tekstilniot sektor, so kapaciteti nameneti za jugoslovenskiot pazar i po{iroko. Tranziciskiot period donese problemi poradi zatvoraweto na golemite kompanii za proizvodstvo na hemiski vlakna (OHIS, HEMTEKS) kako surovinska baza i gubewe na tradicionalnite izvozni pazari. Sepak, so prestruktuiraweto ovaa dejnost stana industriska granka so zna~itelen ekonomski i izvozen potencijal. Vo golemiot broj pomali kompanii rabotat okolu 40.000 vraboteni, pred s# vo konfekcijata, {to pretstavuva 25% od vrabotenite vo industrijata. Kompaniite se naj~esto vo privatna sopstvenost, vo nekoi i so stranski vloùvawa (glavno gr~ki i holandski kapital). Vo baznoto tekstilno proizvodstvo najpoznati se a.d. Teteks# Tetovo (za volnen tip proizvodi), Veteks# Veles (za pamu~na pre|a). Sovremenite strategii se baziraat na odrùvawe visok kvalitet so konkurentni ceni,
Petar Temelkovski
TEMELKOVSKI, Petar (Bogomila, 25. XI 1946) akter. Diplomiral akterska igra na Teatarskata akademija vo Sofija. Bil ~len na Dramata na MNT (19721975), a od 1975 g. e vo Dramskiot teatar vo Skopje. Nastapuval i na film i TV, kako i na drugi tetarski sceni vo zemjava i stranstvo.
ULOGI: Trajan (Makedonski sostojbi#), Edip (Car Edip#), Don @uan i Kerubin (vo istoimenite dela), Herman Klaus (Divo meso#), Lukov (Crnila#), Isidor Solunski (Erigon#), Maksim Brodski (R#), Poco (êkaj}i go Godo#), Akterot (Garderober#), Boro (Ju antiteza#), Odisej (Filoktet#), Najdo (Jane Zadrogaz#) i dr. R. St.
TEMELKOSKI, Borko Jordanov (psevd. Liljakot) (Prilep, 20. XII 1919 Skopje, 21. XI 2001) partiski i voen rakovoditel i dràvnik. Vo 1939 g. bil ~len na KPJ i sekretar na Mesniot komitet na KPJ. Po okupacijata bil eden od organizatorite i rakovo1473
TEMELKOSKI-VOJVODATA
TEMJANU[KA, HERCOGOVA (Viola herzogi Bornm.) makedonski floristi~ki endemit od familijata temjanu{ki (Violaceae), poznat vo Mariovo, okolinata na Prilep (Pletvar, Kozjak, Sivec), Jakupica, Karaxica i vo dolniot tek na rekata Treska. Vl. M. TEMJANU[KA, [ARPLANINSKA (Viola schariensis Erben) makedonski floristi~ki endemit od familijata temjanu{ki ( Vi o l a c e a e ) , poznat za [ar Planina, vo pojasot na subalpskite i alpskite pasi{ta. Vl. M. [arplaninska temjanu{ka TEMKOV, Kiril Dimitrov (Kavadarci, 16. V 1943) doktor, univ. profesor po filozofija. U~el vo Belgrad, Zemun i vo Skopje. Diplomiral (1968) i doktoriral filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1982), kade {to bil asistent (1970) i redoven profesor (od 1990) po etika i estetika. Bil rakovoditel na Institutot za filozofija (1989 1991). Drèl predavawa na univerziteti vo razni zemji i na mnogu na{i instituti i fakulteti. Gi vovede i gi predava predmetite filozofija na menaxerstvoto i filozofija na politikata, ekolo{ka etika, bioetika, pedago{ka etika, filozofija na obrazovanieto, etika na menaxers-
Borko Temelkoski
Al{arska temjanu{ka
ditelite na NOB vo Makedonija. Vo 1943 g. bil sekretar na III OK na KPM i ~len na Glavniot {tab na NOV i POM do krajot na vojnata. Bil delegat na I zasedanie na ASNOM. Po Vojnata vr{el visoki rakovodni partiski i dràvni funkcii vo CK na KPM i CK na KPJ, ~len na Vladata na SRM i na Sojuznata vlada. Pove}e pati bil izbiran za republi~ki i sojuzen pratenik. Bil pretsedatel na Sojuzot na sindikatite na Makedonija i na Sojuzot na borcite od NOB. Polkovnik na JNA vo rezerva i naroden heroj.
botanika na Germanskiot univerzitet vo Praga, od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. Se razviva samo na eden mal prostor vo okolinata na seloto Majden. Vl. M. TEMJANU[KA, ARSENSKA (Viola arsenica Beck) lokalen endemit vo florata na RM od familijata temjanu{ki (Violaceae). Se razviva na mnogu mal prostor, na lokalitetite Al{ar i Crven Dol, vo okolinata na Kavadarci, na podloga bogata so arsen i antimon. Vl. M. TEMJANU[KA, BABUNSKA (Viola babunensis Erben) lokalen endemit vo florata na RM od familijata temjanu{ki (Violaceae), opi{an od poznatiot monograf na rodot Viola M. Erben (1985). Ima ograni~en areal vo okolinata na Prilep (BabunaMukos, Dabni~ka Planina, Treskavec i Markovi Kuli). Vl. M. TEMJANU[KA, BORNMILEROVA (Viola bornmuelleri Erben) lokalen endemit vo florata na RM od familijata temjanu{ki (Violaceae), ograni~eno rasprostranet na planinite Jakupica, Karaxica, Kitka i Skopska Crna Gora. Opi{ana od M. Erben (1985), a imeto na vidot e posveteno na J. Bornmiler (J. Bornmller), odli~en poznava~ na florata na Makedonija. Vl. M. TEMJANU[KA, GOSTIVARSKA [Viola gostivarensis (W. Becker & Bornm.) Bornm.] lokalen endemit vo florata na RM od familijata temjanu{ki (Violaceae), poznat samo za okolinata na Mavrovo i vo planinite Koà i Bistra. Vl. M. TEMJANU[KA, KO[ANINOVA (Viola kosaninii (Degen) Hayek) ju`nobalkanski endemit od familijata temjanu{ki (Violaceae), otkrien i opi{an od teritorijata na Makedonija, a e prisuten i vo Albanija i vo Grcija. Vl. M. TEMJANU[KA, KRU[EVSKA (Viola slavikii Form.) endemit vo florata na RM od familijata temjanu{ki (Violaceae), poznat samo za okolinata na Kru{evo (Kru{evsko Brdo). Vl. M.
TEMELKOSKI-VOJVODATA, Don~o (s. Nikodin, Prilepsko, 10. II 1916 Prilep, 24. I 1990) prvoborec. Negovata ku}a bila svrtali{te na ilegalcite od NOAVM kurirski vrski, zasolnuvawe na bolni i raneti. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Jordan Todoroski-[emko, Nekoi od formite na ilegalnata aktivnost na Prilepskata partiska organizacija vo periodot 1941-1942 godina, Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina. (Materijali od Nau~niot sobir odràn na 13, 14 i 15 dekemvri 1976 godina), kniga vtora, Skopje, 1978, 123. S. Ml.
TEMEN (Temenos) mitski predok na makedonskite kralevi od dinastijata na Argeadite, sin na Aristomah ili Kleodaj, potomok na Herakle. Spored pretskaùvaweto na delfiskoto proro~i{te, nemu i na brat mu Kresfont im bilo sudeno da gi vratat Herakleidite na Peloponez i da ja osvojat ovaa oblast. Podocna, pri podelbata na vlasta, na Temen mu pripadnal Argos. Negovite mnogubrojni naslednici se narekuvaat temenidi.
IZV.: Apollodori, Bibliotheca, Teubner, 1926. LIT.: D. Srejovi, A. Cermanovi-Kuzmanovi, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1987. K. M.-R.
Kiril Temkov
TEMJANU[KA, AL[ARSKA (Viola allchariensis Beck) lokalen endemit vo florata na RM od familijata temjanu{ki (fam. Violaceae). Opi{an e od Gunther Beck von Mannagetta (1894), profesor po
1474
tvoto. Bil mentor na mnogu magistranti i doktoranti. Ja rakovodel (v.) Esteti~kata laboratorija (19711994). Gi osnoval i gi vodel Otvoreniot teatarski univerzitet, festivalot Mlad otvoren teatar, Otvoreniot filmski univerzitet, Teatarskata rabotilnica na Filozofskiot fakultet, Skopskiot xez festival; kako pretsedatel na skopskata Kulturno-prosvetna zaednica go osnoval Skopskoto kulturno leto. Bil pretsedatel na Univerzitetskiot kulturno-informativen centar; sekretar i pretseda-
TEMPERATURATA
tel na Dru{tvoto za filozofija na Makedonija, ~len na Odborot na kulturnite rabotnici (1990 1991), ~len na Makedonskiot forum (1991), ~len na Bioeti~kiot forum za Jugoisto~na Evropa (od 2004) i dr. Bil osnova~ i glaven urednik na Kulturnata agencija Metaforum/Epoha. Istraùva i objavil preku 1.000 tekstovi za razni oblasti na ìvotot i kulturata: filozofija, moral, obrazovanie, ekonomija, menaxerstvo, umetnost (teatar, xez, film, fotografija i dr.). Eden e od osnova~ite na proektot Istorija na kulturata na Makedonija. Ja pokrena i ja rakovodi akcijata za voveduvawe nastava po etika na site nivoa na obrazovanieto kaj nas. Go izraboti Eti~kiot kodeks za Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Ja vodi tribinata Eti~kite pogledi na sv. Kliment Ohridski (Ohrid). Prevel brojni dela na zna~ajni filozofi: Du{an Nedeqkovi} (predavawa od predvoeniot Filozofski fakultet, 19321939), Vilijam Xejms, Imanuel Kant, Rene Dekart, Xon Stjuart Mil, Fridrih Ni~e i dr.
BIBL.: Osnovite na eden nov Univerzitet (koavtor), 1975; Otvoren univerzitet, 1993; Mito Haxi Vasilev Jasmin, 1997; Etika, 1998; Etikata denes, 1999 (na bugarski 2006); Luj Armstrong Sa~mo, 2000; Etika za mladite, 2001, (na srpski 2004); Eti~ki re~nik, 2001, 2004; Etika za najmladite, 2002; Etika za decata, 2005; Etika za II klas gimnazija, 2004, 2005; Etika za III klas gimnazija, 2004, 2005; Filozofija za IV klas gimnazija (koavtor), 2005, 2006; Delovna i profesionalna etika, 2006. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 294. V. Panz.
Meteorolo{ka satelitska snimka na Makedonija
TEMPERATURA NA VOZDUHOT VO MAKEDONIJA temperaturata na vozduhot e uslovena od maritimnoto vlijanie {to doa|a od bliskoto Egejsko More po dolinata na r. Vardar i Strumica, po visokite planinski prevalci i re~nite dolini me|u planinata Korab i Jablanica i po dolinata na rekata Crni Drim vo Debarskata Kotlina i kontinentalnoto vlijanie od golemite i visoki planini. Temperaturata na vozduhot e uslovena i od lokalnite faktori. Letniot period se karakterizira so najvisoki temperaturi na vozduhot vo site merni mesta, a zimskiot period so relaIV
8.3 11.5 10.1 13.3 13.5 12.3 10.6 13.0 9.9 7.1 11.6 5.6 12.9 9.9 10.9 11.8 8.8 12.3 12.9 11.4 13.2 12.4
tivno studena i vla`na zima. Najladen mesec e januari, a tendencija za izedna~uvawe na temperaturite postoi i kaj visokite planinski predeli vo fevruari. Srednogodi{nata temperatura na vozduhot se dviì od 14S vo Nov Dojran, 6,7S vo Lazaropole i 0,5S na Solunska Glava. Temperaturata na vozduhot so viso~ina opa|a, a opa|a i od jug kon sever. Izotermata od 14S pominuva ju`no od Demir Kapija, izotermata od 13S pominuva malku nad Veles, a izotermata od 12S pominuva nad Skopje. Vo Makedonija spored temperaturnite karakteristiki moè da se izdvojat slednive regioni: IX
13.9 17.1 16.0 20.1 20.2 19.1 16.6 19.2 15.8 14.5 17.6 12.2 20.6 16.9 17.2 18.7 14.9 18.6 18.7 16.8 19.8 19.2
Merna stanica Berovo

Bitola Brod Gevgelija D. Kapija Erxelija Ki~evo Ko~ani Kr. Palanka Kru{evo Kumanovo Lazaropole N. Dojran Ohrid Prilep Radovi{ Resen Skopje Strumica Tetovo Veles [tip
I
-1.5 -0.2 0.4 3.3 1.6 1.2 0.1 1.6 -0.6 -1.4 0.1 -2.3 3.4 1.6 -0.5 1.0 0.1 0.0 1.0 -1.2 1.4 0.7
II
0.2 2.3 2.4 5.3 4.6 3.4 2.3 4.1 1.2 -0.5 3.0 -1.5 5.2 2.7 1.8 3.3 1.4 2.9 3.7 1.8 4.0 3.2
III
3.6 6.2 5.8 8.7 8.5 7.3 6.0 8.6 5.0 2.7 6.5 1.4 8.2 5.8 5.9 7.6 4.2 7.3 8.1 6.5 8.0 7.5
V
13.0 15.7 14.2 18.3 18.3 17.1 14.9 17.8 14.3 12.0 16.5 10.4 18.0 14.6 15.6 16.4 13.4 17.0 17.8 15.8 18.2 17.3
VI
16.2 19.2 17.9 22.5 22.2 21.1 18.6 21.2 17.6 15.6 20.0 13.6 22.0 18.2 19.3 20.4 16.9 20.7 21.5 19.2 21.9 21.0
VII
15.1 21.6 19.8 24.9 24.4 23.2 20.2 23.2 19.8 17.9 22.0 16.0 24.6 20.6 21.5 23.2 18.9 23.0 23.6 21.2 24.1 23.4
VIII
17.5 21.2 19.4 24.1 23.9 23.0 20.0 23.0 19.4 17.9 21.7 15.5 24.1 20.4 21.2 22.5 18.3 22.7 22.9 20.8 24.0 22.9
X
8.7 11.3 10.9 14.1 14.0 13.4 11.3 13.7 10.6 9.2 12.0 7.8 15.0 11.8 11.6 12.7 9.9 12.5 12.9 11.0 13.7 13.6
XI
4.2 6.1 6.4 8.9 8.2 7.8 6.2 8.1 5.5 4.6 7.4 3.4 9.5 7.4 6.5 7.2 5.6 6.4 7.0 5.6 7.6 7.4
XII
0.2 1.3 1.6 4.7 3.3 2.6 1.5 2.8 1.2 0.5 1.5 -0.5 5.2 3.3 1.7 2.6 1.9 1.4 2.2 0.7 2.9 2.4
Sred. god.
8.6 11.0 10.3 14.0 13.5 12.6 10.7 12.9 10.0 8.4 11.6 6.7 14.0 11.1 11.1 12.3 9.5 12.1 12.7 10.8 13.2 12.6
Srednomese~na i godi{na temperatura na vozduhot vo S. (Period 1961&1990)
1475
TENII
mnogu bezrbetnici i rbetnici. Imaat telo so cvrsta i debela kutikula i reduciran sistem za varewe. Grupata opfa}a nad 3.800 vidovi. Vo Makedonija se poznati 10 vidovi. Najpoznata e ku~e{kata tenija (Dipylidium caninum L.), so dolìna do 40 cm. Parazitira vo ku~eto. Kako posredni doma}ini na ovaa tenija se javuvaat ku~e{kite bolvi i vo{ki, so koi naj~esto se inficiraat decata vo igra so ku~iwata.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Final Report, Skopje, 1999, 2330; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
Kartografski prikaz na geografskiot raspored na termi~kiot reìm vo RM Izvor: M. Zikov, M. Georgieva, V. Bakeva, 1995.
Prviot temperaturen region gi zafa}a m.m. Nov Dojran, Gevgelija, Demir Kapija i Veles. Tie imaat srednogodi{na temperatura na vozduhot od 16,2S. Vtoriot temperaturen region gi zafa}a m.m. Erxelija, [tip, Ko~ani, Radovi{, Strumica, Skopje i Kumanovo. Tie se so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 13 do 12S, izotermata od 13 vodi do nad Veles i Ko~ani, brojot na tropski denovi e od 110 130, a srednojanuarskite temperaturi se dviàt od 2,12,8S. Dekemvri e so sredni temperaturi nad 3S i im dava odlika na mnogu topli podra~ja. Tretiot klimatski region gi zafa}a: Pelagoniskata, Ki~evskata Kotlina, Polog, Ohridskostru{kata i Brodskata Kotlina. Prose~nata temperatura na vozduhot e od 10 do 11S. Temperaturnite amplitudi se poizrazeni, brojot na tropski denovi e pod 30 dena, srednojanuarskite temperaturi na vozduhot se pod 0S, a zimskite uslovi se zadrùvaat i vo mart. Letnite temperaturi se okolu 20S, so {to imaat kontinentalen karakter. Odredeni otstapuvawa beleì Ohridsko-stru{kata i Prespanskata Kotlina pod vlijanie na vodniot objekt. êtvrtiot temperaturen region gi zafa}a Berovsko-del~evskata i Prespanskata Kotlina so prose~no godi{ni temperaturi na vozduhot od 8,69,5S. Zimskite temperaturi se pod 0S, srednojanuarskite pod -1S, a letnite temperaturi pod 19S. Brojot na tropski denovi e mnogu mal, a po1476
javite na apsolutno minimalnite temperaturi golem. Planinskite predeli se odlikuvaat so kusi leta, sveì i studeni zimi. Pri anticiklonski situacii planinite imaat son~evo i toplo zimsko vreme. Kolebawata na temperaturata se pomali, a dnevnata temperatura so viso~inata opa|a. Minimalnite temperaturi na najvisokite planini se pojavuvaat vo fevruari, a maksimalnite se vo avgust.
LIT.: Mihailo Zikov, Klima i klimatska regionalizacija vo Republika Makedonija, Geografski razgledi#, br. 30, Skopje, 1995; Angel Lazarevski, Klimata vo Makedonija temperaturata na vozduhot vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 7, Skopje, 1969. M. Z.
TENIJA, SVINSKA (Taenia solium L.) spleskan parazitski crv. Se sre}ava vo crevata na rbetnicite. Imeto go dobila spored svojot posleden doma}in sviwata. Dolga e 38 m. Vozrasnata edinka ìvee vo crevata na ~ovekot dodeka larveniot stadium se odviva vo muskulite na sviwata. Zarazenoto meso, ako ne e dobro termi~ki obraboteno (bobinkite ne se uni{tuvaat, tuku i ponatamu se razvivaat), predizvikuva zaboluvawa so te{ki naru{uvawa na zdravjeto na doma}inot pa duri i smrt.
TENII (Cestoda) spleskani parazitski crvi. Polovo zreli edinki se sre}avaat vo crevata na rbetnicite, a mladite individui ìveat vo telesnata praznina na
TENISOT VO MAKEDONIJA sportska igra. Prvpat organizirano se igra vo SK Iskup# vo Skopje (1911). Prv teniski klub bil formiran vo Skopje (1935). Teniski klubovi bile osnovani vo SD: Rabotni~ki#, Vardar#, Sloga# i Student# vo Skopje, a e organizirano i prvoto Republi~ko prvenstvo, na koe pobedil Jordan Popjordanov (1950). Potoa bil formiran Teniski sojuz
Najdobrite teniseri vo Makedonija: Predrag Rusevski i Lazar Magdin~ev
TEODOSIJA
na Makedonija (1953), sega Federacija (od 2002), vo koja ~lenuvaat 16 klubovi so pove}e od 300 ~lenovi. Sojuzot e ~len na Evropskata teniska federacija (od 1994). Najuspe{en klub e TK Jug#, osnovan vo Skopje (1955), a najuspe{ni teniseri se: Todor Nikolovski, Aleksandar Kitinov, Sa{o Panov, Zoran [ev~enko, Aleksandar Magdin~evski, so trenerot Milutin \urevski. J. J. TEODOR I ANGEL (ok. 180/85 po 1253) epirski vladetel i solunski car (12141230). Energi~en i ambiciozen vladetel, si postavil cel da go osvoi Carigrad i da ja obnovi Vizantija. Gi porazil Latinite vo albanskite klisuri (1217), go osvoil Solun (1224). Za car bil krunisan od ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan. Makedonija pretstavuvala centralna oblast vo negovata dràva, a Ohrid, centar na duhovniot i na kulturniot ìvot. Bil porazen i bil zaroben od Bugarite vo bitkata kaj Klokotnica (1230). Po~inal vo zarobeni{tvo vo Nikeja.
LIT.: D. Nicol, The Despotate of Epirus, Oxford, 1957; K. Barzos, [H Genealoga tn Komnhnn?, II, No 168, Solun, 1984. K. Ax. ?
Stevo Teodosievski
(1953). Avtor e na okolu 100 pesni i na okolu 500 aran`mani. So svojot muzi~ki ansambl go afirmiral makedonskiot muzi~ki folklor vo svetot, osobeno vo sorabotka so svojata sopruga estradnata umetni~ka Esma Rexepova-Teodosievska (v.). Vo svojata Muzi~ka {kola {koluval nad 120 deca od romskata nacionalnost. Negovi najpoznati pesni se Zapej Makedonijo# i Zo{to si me majko rodila#, kako i orata Milkino#, Mominsko#, RomaS. Ml. no# i Soborsko#.
TEODOSIEVSKI, Du{an Todorov (Kumanovo, 17. V 1922 Skopje, 14. XII 2002) spec. pedijatar, redoven prof. na Med. f. (od 1976). Bil u~esnik vo NOB (1944). Studii po medicina zavr{il vo Belgrad (1949). Specijaliziral pedijatrija vo Belgrad i Skopje i specijalisti~kiot ispit go poloìl vo 1954 g. Habilitiral na tema Revmati~nata bolest vo detstvoto (1959). Imal pove}e op{testveni funkcii vo Sovetot za narodno zdravje na SRM i vo Zavodot za za{tita na majki i deca, bil direktor na Specijalnata (detska) bolnica za tuberkuloza (19721987), pretsedatel na MLD i na Sojuzot na lekarskite dru{tva na SFRJ. Vo poslednite godini se zanimaval so pulmolo{kite problemi vo detstvoto, kako i so mentalnite problemi vo detstvoto i adolescencijata. Rakovoditel bil i na Medicinsko-pedago{koto sovetuvali{te vo Skopje. Koavtor na U~ebnikot po pedijatrija (1950) i na nad 60 stru~ni trudovi. N. P.-J. TEODOSIEVSKI, Stevo (Ko~ani, 16. IV 1924 Skopje, 9. IV 1997) kompozitor na pesni vo naroden duh, estraden umetnik, muzi~ki pedagog i humanist. Bil u~esnik vo NOB, a po demobiliziraweto bil ~len (harmonika{) vo Narodniot orkestar na Radio Skopje. Podocna go osnoval svojot Ansambl Teodosievski#
Mitropolitot Teodosija Skopski
TEODOSIJA SKOPSKI (svetovnoto ime: Vasil Gologanov) (s. Trlis, Sersko, 7. I 1846 Sofija, 1. II 1926) duhovnik, crkovno-nacionalen deec, mitropolit skopski, borec za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, crkoven pisatel, akademik. Po {koluvaweto vo }elijnoto u~ili{te vo rodniot kraj, zavr{uva gr~ka gimnazija vo Seres i se zamona{uva vo serskiot manastir Sv. Jovan Prete~a (1862), potoa e rakopoloèn za jeromonah (1864) i igumen, pa i efimerij pri crkvata Sv. Bogorodica vo Plovdiv. Po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija e postaven za pretsedatel na Crkovno-u~ili{nata op{tina vo Seres. Bidej}i ne se priklu~uva kon unijatskoto dvièwe (187374), bugarskiot egzarh go udostojuva so arhimandritski ~in i go postavuva za efimerij pri bugarskata crkva Sv. Stefan vo Carigrad (1873). No vo Serez e zatvoren i bara za{tita od gr~kiot mitropolit.
Ovoj go ispra}a vo Mostar (Hercegovina), kade {to jeromonahot e postaven za protosingel na patrijar{iskata eparhija (1874). Tuka se zbliùva so hercegovskite vostanici i tajno (pod psevdonim) ispra}a dopiski do srpski vesnici, povikuvaj}i gi slovenskite narodi na vostanie protiv Turcite. So poraka od hercegovskite vostanici da organizira vostanie i vo Makedonija, se upatuva preku Solun kon Serez, no pak e uapsen. Go spasuva gr~kiot serski mitropolit. Odi vo Carigrad i odnovo stanuva duhovnik pri crkvata Sv. Stefan. Egzarhot go pra}a kako zamenik na Partenija vo Ni{ (1875), no vo Srpsko-turskata vojna se povlekuva vo rodnoto selo (1877), a potoa na staroto mesto vo Carigrad. Po Rusko-turskata vojna i Sanstefanskiot preliminaren dogovor (1878), egzarhot Josif odi vo Plovdiv, a za svoj zamenik go postavuva Teodosija. Novoto unijatsko dvièwe vo Makedonija za obnova na Ohridskata arhiepiskopija toj ne go odobruva. Igrata so arhimandritot Kusevi~ kako zamenik, go vra}a pak pri crkvata Sv. Stefan. Izbran e za egzarhiski mitropolit skopski (29. XII 1884), no dolgo ~eka za opredelenoto mitropolitsko mesto. Vo mart 1890 g. se obiduva da dojde vo Skopje bez nu`niot berat, no valijata naskoro go vra}a vo Carigrad. S# pove}e razmisluva za obnova na Ohridskata arhiepiskopija. [tom go dobiva beratot, stignuva vo Skopje (25. VII 1890). Pravi golemi kadrovski i drugi promeni vo Skopskata eparhija {to vodat kon otcepuvawe od Egzarhijata. Go voveduva makedonskiot jazik vo upotreba, ima svoja pe~atnica, sopstveni vuli i drugi dokumenti, no bez firmata na Egzarhijata. Po ostrata reakcija od egzarhot, toj poveduva razgovori so avstro-ungarskiot konzul [muker i so vatikanskiot pretstavnik Boneti (3. XII 1891) za primawe na unijata, no pod uslov da se osamostoi Arhiepiskopijata vo granicite na cela Makedonija vo kanonsko edinstvo so Rimokatoli~kata crkva. Po javnite reakcii, egzarhot i pismeno go razre{uva od dol`nosta i so posredstvo na turskite vlasti bara da bide sproveden vo Carigrad. Vo januari 1892 g. mitropolitot Teodosija zasekoga{ go napu{ta Skopje i na 11 mart e ispraten na prinuden prestoj vo sofiskiot Dragalevski manastir, kade {to s# do 1901 g. e napolno izoliran. Silnata javna reakcija protiv smenuvaweto se sovpa|a so pojava1477
TEOFAN
ta na sp. Loza na MMKD vo Sofija i so napadite protiv nacionalniot separatizam. Po kratkiot prestoj vo Plovdiv, toj e ispraten vo Rilskiot manastir (1906), no naskoro pak e vraten vo Sofija. Na raspi{anite izbori za nov mitropolit vo Skopje (1910), konkurira i Teodosija, poddràn od Skopskata eparhija i od lu|eto okolu P. Poparsov. Istovremeno se poveduva akcija na Teodosija, Poparsov i Misirkov za otvorawe Visoka pedago{ka {kola vo Skopje, no i toa e onevozmoèno. Bidej}i ve}e ima objaveno pove}e knièvno-nau~ni bogoslovski trudovi i prevodi, Bugarskoto kniòvno druèstvo go izbira za redoven ~len (10. I 1910). Koga vo Prvata svetska vojna germanskobugarskite vojski ja zavladuvaat Makedonija i Egzarhijata ja vra}a svojata jurisdikcija, pak ne mu e dozvoleno mitropolitskoto mesto vo Skopje, tuku e praten vo \umurxinskata eparhija (Trakija). Po vojnata e smesten vo Duhovnata akademija vo Sofija, bez nikakva dol`nost, kade {to i umira.
LIT.: D-r Slavko Dimevski, Mitropolitot Skopski Teodosij ìvot i dejnost (18461926), Skopje, 1965; D-r Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto..., Skopje, 1966, 119124 i 738743. Bl. R.
tenoto ime i ostanal da se vika Teofil. Poznat bil po negovata za{tita na ikonite od ikonoborstvoto. Se praznuva na 23 oktomvri.
LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila Milovska i Jovan Takovski, Makedonska ìtijna literatura IX-XVIII vek, Skopje, 1996; Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997. Rat. Gr.
reformi vo vrska so pra{aweto za Makedonija i Stara Srbija# G. T. (S.-Peterburg, 1903).
Teofilakt Ohridski, paraklis na crkvata Sv. Jovan Prete~a# vo Protaton, Sveta Gora (1526)
TEOFAN I grevenski mitropolit (prvata polovina na 1676) i ohridski arhiepiskop (vtorata polovina na 1676). Od jeromonah (do 1676), so itrina stanal mitropolit i vo istata godina i arhiepiskop. Po pretstavkata za nekanonski izbor od sedum fanariotski arhijerei i kosturski gradski prvenci Grci, na ~elo so kosturskiot mitropolit David i velmoàta Konstantin Evpragioti Kunopaki, vo politikata za zamena na domorodnite arhiepiskopi, bil razre{en od svikaniot sobor od strana na carigradskiot patrijarh Dionisij IV, so u~estvo na antiohiskiot i erusalimskiot patrijarh, 23 mitropoliti od Carigradskata crkva i 7 arhijerei od Ohridskata.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nenoto unioènie (13941767), Sofi, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik, Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 74; Slavko Dimevski, Istorija na makedonskata pravoslavna crkva, kniga prva, Skopje, 1989. S. Ml.
TEOFILAKT OHRIDSKI (Evrip na ostrovot Evbeja, XIXII v.) vizantiski crkoven deec, filozof, knièvnik i ohridski arhiepiskop. Bil u~enik na poznatiot vizantiski filozof Mihail Psel. Arhiepiskop ohridski bil 15-tina godini, no po sudir so ohri|ani bil prinuden da si dade ostavka i zaminal vo Solun. Kako knièvnik, najgolemi tragi ostavil kako egzeget, tolkuvaj}i gi starozavetnite knigi, psalmite i proro~kite knigi, kako i celiot Nov zavet (bez Apokalipsata). Napi{al oratorski slova, hagiografski i himnografski dela za mesnite makedonski svetiteli, polemi~ki antilatinski dela, epistolarni sostavi so podatoci za Makedonija i za Ohridskata arhiepiskopija.
IZV.: Mitropolit Simeon, Pismata na Teofilakt Ohridski, arhiepiskop blgarski, Sb. BAN, 27, Sofi, 1931; I. Iliev, Grcki izvori za blgarskata istori. Proizvedeni na Teofilakt Ohridski, arhiepiskop blgarski, otnasis do blgarskata istori, t. 9, ~. 1, 1974 i ~. 2, 1994. LIT.: B. Panov, Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1971; V. Stoj~evska-Anti}, Arhiepiskopot Teofilakt za ìvotot i deloto na Kliment Ohridski, Literaturen zbor, 1, Skopje, 1984; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje, 2005. I. Vel.
Apostol Petkov Terziev
TERZIEV, Apostol Petkov (s. Bojmica, Gevgelisko, 6. V 1869 s. Kru{ari, Enixevardarsko, 2. VIII 1911) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vojvoda nare~en Enixevardarsko sonce. Stapil vo MRO (1897), bil komita vo prvata ~eta na TMORO vo Solunskiot revolucioneren okrug, vojvoda, u~esnik vo vooruènite borbi pred, vo i po Ilindenskoto vostanie. Se proslavil i vo borbite so andartskite ~eti vo Enixevarsko. Imal sredba so amerikanskiot novinar i publicist Albert Soniksen. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: Krste Bitoski, Apostol Petkov Terziev, Bitola, 1988. V. \.
TEOFIL TIVERIOPOLSKI, sv. (Strumica, VIII v.) makedonski ikonoza{titnik. U{te kako dete go izu~uval Svetoto pismo, gi napu{til roditelite i se zamona{il kaj otec Stefan. Pri mona{eweto ne go promenil krs1478
TEPLOV, Vladimir Aleksandrovi~ ruski prou~uva~ na Makedonija, avtor na nekolku oddelni knigi na makedonska tema: Materijali za statistikata na Bugarija, Trakija i Makedonija, so priloèni karti na rasporedot na etni~kite grupi spored veroispovedta# (S.-Peterburg, 1877); Gr~ko-bugarskoto crkovno pra{awe# (S.-Peterburg, 1889) i Turskite
TERITORIJALNA ODBRANA NA NRM / SRM sistem na voena i administrativno-upravna organizacija nameneta za za{tita na dràvnata teritorija vo mirno i vo voeno vreme i za izvr{uvawe na drugi zada~i od zna~ewe za nacionalnata odbrana, naj{irok oblik na organizirawe na op{testvoto za vodewe vojna. Osnovni zada~i na TO se: da organizira i vodi neposredna odbrana na teritorijata od dejstva na ufrleni, infiltrirani, na desantni i na drugi sili na neprijatelot; da ~uva voeni i drugi vitalni objekti zna~ajni za odbranata na zemjata; da obezbeduva komunikacii, da sodejstvuva so edinicite na operativnata armija i dr. Se sostoi od {tabovi, edinici i ustanovi. Edinicite na TO se aktiviraat vo vojna ili vo neposredna voena ili druga opasnost za zemjata.
TETOVO
TERMITI (Isoptera) insekti so sredna golemina, sli~ni na mravkite. Naj~esto se beluzlavo oboeni, po {to se narekuvaat beli mravki. @iveat vo zaednici sostaveni od razli~en broj edinki kaj koi postoi podelba na rabota-
Termiti
pretstaveni glavno so glinovitolaporoviti i alevrit-pesoklivi sedimenti so jaglenovi sloevi vo goren miocen, a vo pliocenot prete`no so ~akali i pesoci. Istite se razvieni vo site makedonski kotlini, pri {to najgolema debelina dostignuvaat vo Skopskata (2.200 m), Tikve{kata, Strumi~kata i Pelagoniskata Kotlina (do okolu 1.000 m). Vulkanizmot bil aktiven glavno vo miocenot vo Kumanovsko, Probi{tipskoKo~ansko, a vo Mariovsko i na po~etokot od pliocenot.
LIT.: T. Raki}evi}, N. Dumurxanov, P. Petkovski, Tolkuva~ za OGK na SFRJ, list [tip, 1973, 1:100.000; N. Dumurdzanov, T. Serafimovski, C. B. Burchfiel, Evolution of the Neogene-Pleistocene Basins of Macedonia. Geological Soc. of America, DMC 001, 2004, p. I-XX; N. Dumurdzanov, T. Serafimovski, C. B. Burchfiel, Cenozoic tectonics of Macedonia and its relation to the South Balkan extensional regime, Geosphere#, v. 1, August 2005, p. 1-22. N. Dum.
ta. @iveat vzemi. Gradat cvrsti naselbi sostaveni od zemja i sekret. Se hranat so suva drvna materija. Se odlikuvaat so golema plodnost. Edna oplodena ènka moè da poloì dnevno okolu 30.000 jajca. Termitite ìveat prete`no vo è{kite predeli na Afrika i Amerika i gradat visoki termitnici. Od 2.500 vidovi termiti samo mal broj ìveat vo ju`na Evropa. Vo Makedonija se sre}avaat samo dva vida: Reticulitermes lucifugus Rossi i Calotermes flavicollis Fabr.
LIT.: Zora Karaman, O termitima Jugoslavije, Fragmenta balcanica. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1 (3): 21-30; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991. V. T. K. M. Kr.
TERCIJARNI RELIKTI VO FLORATA NA RM evolutivno stari rastitelni vidovi {to pretstavuvaat ostatoci od florata {to se razvivala vo vremeto na tercijarot (v. relikti vo florata na RM). Vl. M. TESALONIKA (IVIII v. st. e.) }erka na Filip II, polusestra na Aleksandar III Makedonski, sopruga na kralot na Makedonija Kasandar (316). Vo nejzina ~est Kasandar novoosnovaniot grad na Termajskiot Zaliv go narekol Tesalonika.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2005. A. [uk.
TERMICA srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~ko vo vremeto na Samuilovoto Carstvo. Ja osvoil vizantiskiot vojskovodec David Arijanit (1015). Se locira na ok. 16 km jugoisto~no od Strumica, nad seloto Bansko, kade {to i denes se nao|aat ostatoci od tvrdinata, kako i ostatoci od stara bawa.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973, 354. K. Ax.
TERCIEREN PERIOD trael okolu 63 mln. godini (65 & 20,2 mln.g.). Vo Makedonija e pretstaven so paleogenski i neogenski sedimentni i vulkanski karpi. Paleogenot e {iroko razvien so eocensko-oligocenski sedimentni masi so debelina do 3.500 m vo Tikve{kata i Ov~epolskata Kotlina, a so pomali masi vo Del~evskata Kotlina i vo Valandovsko i Gevgelisko. Vo site oblasti paleontolo{ki e dokumentiran so fosilni polàvi, {kolki, numuliti i drugo. Eocenot e razvien so bazalni konglomerati i fli{ni sedimenti, a oligocenot glavno e karbonaten. Za vreme na goren oligocen se odvivala silna vulkanska aktivnost (Zletovo Ko~ani, Bu~imBorov Dol, Del~evsko). Neogenot e pretstaven so sredno i gorno miocenski i pliocenski sedimenti i vulkaniti. Sedimentite vo miocenot se
TETOVO grad vo severozapadniot del na RM so 52.915 `. (2002 g.). Se prostira vo Dolni Polog, na dopirot na Polo{kata Ramnina i jugoisto~nite padini na [ar Planina, od dvete strani na r. Pena na nadmorska visina pome|u 470 i 540 m. Zafa}a povr{ina od 1.120 ha. So sosednite gradovi
Skopje i Gostivar e povrzan so avtopat i so èlezni~ka linija. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 11,0C, i prose~na godi{na koli~ina na vrneìte od 470 mm. Prvpat se spomenuva pod imeto Htetovo vo XIII v., koga vo nego postoel bogatiot manastir Sv. Bogorodica, vo ~ija{to ~est se odrùval golem pana|ur. Vo tursko vreme e imenuvan kako Kalkandele. Vo XVI i XVII v. Tetovo e sedi{te na polo{kiot vladika, {to zna~i deka imalo razviena crkovna funkcija. Vo vtorata polovina na XIX v. vo gradot brzo se razvile zanaet~istvoto i trgovijata, a prijatnata klima ovozmoìla turskite begovi vo nego da izgradat pove}e sarai. Vo po~etokot na HH v. T. imalo 19.200 `. Vo periodot me|u dvete svetski vojni toj broj se namaluva, taka {to vo 1931 g. Tetovo ima 16.359 `. Sepak, gradot populaciski i stopanski najmnogu naprednal od 1950 g. navamu. Negovoto naselenie od 20.209 `. (vo 1953) se nagolemuva na 52.915 `. (2002). Od niv pogolemiot del (28.897) se Albanci, 18.555 se Makedoci, potoa sledat Romite so 2.352, pa Turcite so 1.878, Srbite so 587, Bo{wacite so 156 i Vlasite so 13 ìteli. Tetovo denes e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 26.189 ha, ima 20 naseleni mesta so 86.580 `. Gradot pretstavuva upraven, stopanski, kulturno-prosveten i zdravstven centar na Polog. Vo nego e prisutna dosta razviena tekstilna industrija i elektrometalurgija, potoa industrija za nemetali, drvna i prehranbena industrija. Ima gimnazija, sredno medicinsko u~ili{te, dva univerziteta, dom na kulturata, istoriski arhiv, Muzej na tetovskiot kraj, medicinski centar i dr. Vo Tetovo se odrùva festivalot Tetovski horski odzivi i Me|unarodna sredba
Centarot na Tetovo
1479
TETOVSKI
na knièvnite preveduva~i. Odovde poteknuva bronzenata figura Menada (od arhajskiot period) vo gradot e crkvata Sv. Kiril i Metodij so galerija na ikoni. Me|u islamskite spomenici se istaknuvaat [arenata xamija i Arabati baba te}e, koe pripa|a na dervi{kata sekta Bekte{i. Na 19. III 1943 g. vo T. e formirana KPM i vo spomen na toj nastan e osnovan Memorijalen muzej. Vo s. Le{ok se nao|a Le{o~kiot manastir so dve crkvi: Sv. Atanasija, kade {to e grobot na Kiril Pej~inovi} i Sv. Bogorodica.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Grad Tetovo, Geografski pregled, 4 i 5, Sofi, 1948; Mitko Panov, Populaciski razvitok na gradovite vo SR Makedonija, Geografski razgledi, kn. 5, Skopje, 1967; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
tetrebi (Tetraonidae), od koi vo Makedonija se sre}avaat dva vida: golem tetreb (Tetrao urogallus) i mal ili lirest tetreb (Tetrao tetrix).
Moneta na Teutaj, avers/revers
TE]E NA ZEJNEL ABEDINPA[A (Ohrid, 1590) verski aktiven objekt vo xamijata na Zejnel Abedin-pa{a. Mu pripa|a na halvetiskiot dervi{ki red. Vo krugot na xamijata se nao|a turbeto na Muhamed Hajati, osnova~ot na redot vo Ohrid, izgradeno vo po~etokot na XVIII v.
LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Ohrid i Ohridsko niz istorijata, kn. II: Od pa|aweto pod osmanliska vlast do krajot na Prvata svetska vojna, Skopje, 1978. Dr. \.
TEUTAJ (Teutaos) pajonski vladetel, poznat po edna srebrena moneta pronajdena na lokalitetot Markova Kula, kaj seloto Kore{nica, Demirkapisko. Na monetata e pretstaven bik {to stoi nadesno na aversot i kantaros vo vdlaben kvadrat i ispi{an tekst TEYTAO(S) na reversot. Edni avtori ja datiraat vo vtorata polovina na V v. pr.n.e., a drugi vo prvite decenii na IV v. pr.n.e.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I milenium pred n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
TETOVSKI PA[I (XVIII / XIX v.) osmanliski feudalci od albansko semejstvo {to vo XVIII i po~etokot na XIX vek vladeele vo severniot i sredi{niot del od Makedonija. Po~etokot na nivnoto vladeewe e povrzano so imeto na Hasan, sin na katoli~kiot konvertit \or|e Bita, koj vo sredinata na XVII v. do{ol vo Tetovo od Severna Albanija. Najpoznati od niv bile Rexep II (17361819), Xeladin-beg Ohridski, Veli-beg Ki~evski, Abdulrahmanpa{a Tetovski, Havzi-pa{a Skopski, Hasan-pa{a ]ustendilski.
LIT.: Toskov, Tetovskite pa{i, Sbornik na narodni umotvoreni, nauka i kniìna, XI, Sofi, 1894; Tetovo i tetovsko niz istorijata, I. Od predistorijata do krajot na Prvata svetska vojna, Tetovo, 1982. Dr. G.
TE]E SERSEM ALI-BABA (Tetovo, izgradeno me|u 15381548) verski objekt, spomenik na kulturata. Poznato e kako Arabati baba te}e, podignato od Sersem Ali baba, pripadnik na dervi{kata sekta bekta{i. Pretstavuva kompleks od pove}e objekti: xamija, turbiwa, objekti za ìveewe, semahane (mesto za molitva na dervi{ite), {adrvan i dr. Kon krajot na XVIII v. tetovskiot pa{a Abdurahman podignal i konak. Posebna ubavina na nekoi od objektite se rezbanite tavani. Vo del od te}eto se smesteni dervi{i na bekta{kiot dervi{ki red.
LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Nikos âusidis i drugi, Makedonija: kulturno nasledstvo, Skopje, 1995. Dr. \.
TEHELET LAVAN NECAH (sino-belo zname) vo Makedonija (1935) evrejska rabotni~ka mladinska levo orientirana organizacija. Dejstvuvala vo gradovite naseleni so evrejsko naselenie. ^lenovite bile obu~uvani na zemjodelski raboti za zaminuvawe vo Erec Izrael. Vo Skopje na ~elo na kenot bile Vidal i Mo{e Saporta. Najgolem ken imalo vo Bitola, so preku 300 ~lenovi, so koj rakovodele Nisim Alba, Viktor Me{ulam i dr. Vo [tip imalo ken od 15 luge na ~elo so [muel Jakov Koen. Najgolemiot broj ~lenovi stapile vo partizanskite odredi.
TETRARHIJA (969976) ~etirivlastie, zaedni~ko vladeewe na ~etvoricata bra}a komitopuli David, Mojsej, Aron i Samuil, sinovi na komesot Nikola. Bila vostanovena koga komitopulite ja otfrlile bugarskata vrhovna vlast i zapo~nale da vladeat samostojno vo Prespansko-ohridskata oblast (969), a zavr{ila so smrtta na David, koj bil ubien pome|u Kostur i Prespa (976).
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dràva, Skopje, 1969. K. Ax.
TETREBI (Tetrao) rod relativno golemi ptici od familijata
Golem tetreb
Te}eto Sersam Ali-Baba#, Tetovo
1480
TEHNOLO[KI
Tehni~kiot fakultet, Bitola
TEHNI^KI FAKULTET Bitola formiran vo 1961 g. zaedno so Vi{ata tehni~ka {kola, so dva otseka: Ma{inski i Elektrotehni~ki. Vo 1972 g. po~nuva da raboti i tretiot Soobra}aen otsek. Vo 1977 g. Vi{ata tehni~ka {kola prerasnuva vo Tehni~ki fakultet Bitola. Dodiplomskite studii se organizirani po otseci: Ma{inski, Soobra}aj i transport, Elektrotehni~ki, Grafi~ko inènerstvo i Informatika i kompjuterska tehnika. Postdiplomski studii za soobra}ajnotransportno planirawe i inènerstvo, termo i hidrotehnika i energetika, industrisko inènerstvo i menaxment, grafi~ko inènerstvo i elektroenergetika. Nastavata na dodiplomskite studii ja izveduva nastavni~ki i sorabotni~ki kadar, vraboten na Fakultetot, kako i golem broj uslu`no angaìrani profesori i sorabotnici od zemjata i od stranstvo. Na site ~etirigodi{ni i trigodi{ni studiski programi e voveden Evropskiot krediten transfer sistem (EKTS). Dosega na Fakultetot na dodiplomskite studii diplomirale vkupno 3504 studenti, magistrirale 23, a doktorirale 12 kandidati. Sl. A.
TEHNI^KI FAKULTET Skopje osnovan vo 1949 g., so dva oddela Gradeèn i Arhitektonski. Nastavata zapo~nala vo oktomvri 1949 g., vo del od dene{nata zgrada na Arhitektonskiot i Grade`niot fakultet, toga{ s# u{te vo izgradba. Vo po~etokot bile angaìrani kadri {koluvani vo stranstvo i specijalisti od drugite republiki vo Jugoslavija. Nabrgu se oformile laboratorii, biblioteka, se razvila nau~noistraùva~ka i izdava~ka dejnost i se sozdale uslovi za otvorawe novi oddeli: Ma{inski, Elektrotehni~ki i Tehnolo{ko-metalur{ki (1959). Postoel do 1965 g., koga se razdelil na tri fakulteti: Arhitektonsko-gradeèn, Elektroma{inski i Tehnolo{ko-metalur{ki. Odigral pionerska uloga vo oformuvaweto na prvite inènerski kadri kaj nas vo vremeto koga bile najpotrebni i izgradil temeli za posebni fakulteti od oblasta na tehnikata (v.: Arhitektonski fakultet, Gradeèn fakultet, Ma{inski fakultet, Elektrotehni~ki fakultet i Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet). Q. T.
Zgradata na Elektrotehni~kiot fakultet, Skopje
TEHNOLO[KI RAZVOJ porast na BDP pod dejstvo na tehnolo{kite promeni vo naj{irokata smisla na zborot. Op{testveno-ekonomskiot razvoj na Makedonija po Vtorata svetska vojna vo golema mera be{e zasnovan vrz {tedeweto i investiraweto vo fizi~kiot kapital (zgradi, ma{ini, oprema). Vakviot tip ekonomski rast vo osnova e ograni~en poradi dejstvoto na zakonot za opa|a~kite prinosi. Od druga strana, ekonomskiot rast fundiran vrz tehnolo{kite promeni vo naj{iroka smisla (novi tehnologii, inovacii, obrazovanie, nau~noistraùva~ka rabota, menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i sl.) e vo mo`nost da gi pomesti proizvodnite granici na op{testvoto nagore, so ista koli~ina na postojnite resursi. Vo ranite tranzicioni godini indikatorite za ocenka na tehnolo{kiot razvoj na zemjata bea krajno nepovolni: vo ekonomskata struktura na zemjata preovladuvaa granki so niska i sredna tehnolo{ka intenzivnost, stepenot na istro{enost na fiksniot kapital vo makedonskata industrija, vo prosek, be{e nad 70%, inovaciskata aktivnost (merena preku brojot na prijavenite i prifatenite patenti slaba ne pove}e od 10 do 20 na godi{no nivo), u~estvoto na tro{ocite za istraùvawe i razvoj vo BDP na zemjata nisko (pomalo od 0,5% ) itn. Sostojbite ne se bitno promeneti do dene{ni dni, a vo nekoi sferi se duri i vlo{eni tro{ocite za istraùvawe i razvoj, na pr., se svedeni na 0,2% od BDP, so preterana koncentracija vo vladiniot sektor i vo sektorot na visokoto obrazovanie i minimalno u~estvo na biznis-sektorot, {to e atipi~na sostojba vo odnos na onaa vo razvienite zemji. Na po~etokot od 2007 g., okolu 20% od populacijata na Makedonija koristi internet, nasproti, vo prosek, 50% vo zemjite-~lenki na EU. I pokraj nepovolnite indikatori za tehnolo{kiot razvoj, smetkovodstvoto na ekonomskiot rast pokaùva deka vo periodot 19972000, makedonskata ekonomija postigna prose~na stapka na porast na BDP od 3,4%, od {to duri 60% od rastot moàt da se pripi{at na tehnolo{kite promeni vo naj{irokata smisla. Makedonija nema prifateno sopstvena strategija za tehnolo{ki razvoj. Od druga strana, reformite i pribliùvaweto kon EU pridonesoa, vo ponovo vreme, vladinite garnituri poseriozno da se svrtat kon unapreduvawe na konkurentnosta na ekonomijata,
1481
TEHNOLO[KO-METALUR[KI
kreirawe na povolna biznis-klima i kon poddr{ka na razvojot na informacionite tehnologii, kako zna~ajni segmenti na tehnolo{kata politika.
IZV.: Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1997; World Bank, Macedonia Country Economic Memorandum: Tackling Unemployment, September 17, 2003. LIT.: Z. Popovska, Tehnolo{kiot razvoj na Republika Makedonija osnovna pretpostavka za integracija vo evropskiot ekonomski prostor, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, Skopje, 2004; P. Samuelson and W. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill Irwin, USA, 2005; J. Stiglitz, C. Walsh, Economics, orton & Company, New York, 2002. T. F.
TEHO & Tetovski horski odzivi (2002)
TEHNOLO[KO-METALUR[KI FAKULTET Skopje vrvna edukativna, nau~noistraùva~ka i razvojno-primenuva~ka institucija vo RM vo sostav na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#. Obrazuva kadri (diplomirani inèneri, specijalisti, magistri i doktori na naukite) od podra~jata na hemiskata, prehranbenata tehnologija i biotehnologijata, na ekstraktivnata i prerabotuva~kata metalurgija, na tekstilot i konfekcijata i na hemiskoto inènerstvo. Raboti od 1959 g., a kako samostoen fakultet e od 1965 g. Fakultetot e vo postojan rast i napreduvawe. Partner e na metalurgiskata, hemiskata, tekstilnata i na drugite industrii vo RM za koi sozdava kadri. Ima vospostaveno me|unarodna sorabotka so visokoobrazovni i istraùva~ki institucii od sosednite zemji, no i po{iroko vo svetot. Vo poluvekovnoto postoewe diplomirale okolu 5.500 studenti, magistrirale nad 250 i doktorirale stotina. Organiziran e vo instituti i vo laboratorii. Dosega se primeneti pove}e organizaciski {emi. Sv. H. J.
TEHO, Tetovski horski odzivi festival na makedonska horska muzika, koj vo Tetovo se odrùva bienalno (sekoja vtora godina). Osnovan e vo 1973 g. za da go unapreduva amaterskoto horsko muzicirawe i da go pottiknuva doma{noto horsko tvore{tvo. Programskata ideja na festivalot u{te od po~etokot bila bienalno da se pretstavuva opusot na eden makedonski kompozitor, niz natprevaruva~ki karakter, so u~estvo na horovi od celata Republika. B. Ort. TE[KA KRSTA^KA# makedonsko ma{ko narodno oro vo metar 6/8. Naj~esto se igralo vo Ko~ansko. Drèweto na racete e za ramo. Dvièweto na igraorcite e tradicionalno, vo polukrug, temperamentno, so podriplivi ~ekori i balansirawa na teloto.
mi~ki strukturi. Prviot del e vo sloboden (rubato) ritam, koj ovozmoùva isklu~itelno bavni dvièwa so nozete i so drugite delovi na teloto. Sekoe dvièwe, kolku i da e malo, se izveduva so dlaboko ~uvstvo i odmerenost, koe{to inaku e svojstveno samo za retko nadarenite igraorci. Vtoriot del pretstavuva kontrast, so relativno brzo tempo na 7/8-ot ritam (3,2,2). Kako vo niedno makedonsko oro, tan~arot se otpu{ta i
TE[KOTO GALI^KO# makedonsko ma{ko narodno oro od s. Gali~nik, Debarsko. Toa e biser na makedonskata orska tradicija. Ima dvodelna forma, koja se temeli vrz dve razli~ni metroritGali~koto oro Te{koto#
so tri redosledni vrtewa se fa}a za opa{karot. Pri poslednoto vrtewe mu ja dodava {amijata na igra~ot {to prethodno igral do nego. Zna~i, od pozicija na tan~ar, stanuva opa{kar, no za kratko vreme, bidej}i po nego istoto go pravi sekoj od slednite igraorci. Kon negovata koreografska ubavina e soobrazena i virtuoznata pridru`ba na zurlaxiskata tajfa, osobeno onaa na tapanxijata, koj mora da bide majstor nad majstorite. Toa osobeno se odnesuva za prviot del, koga pri slobodnite dvièwa, sekoj udar na tapanxijata mora do nijansa da bide usoglasen so dvièwata na tan~arot.
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje
LIT.: Elzi Ivan~i} Dunin Stanimir Vi{inski, Orata vo Makedonija, Skopje 1995, 263. \. M. \.
1482
TIKVE[KA
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003; Dr. R.
Atanas Te{ovalijata
TE[OVALIJATA, Atanas (s. Te{ovo, Nevrokopsko, 1860 vrv Alibotu{, 12. V 1905) u~estvuval vo Kresnenskoto (1878/79) i vo Ilindenskoto vostanie (1903), vojvoda. Bil ~len na TMORO, borec vo prvata agitaciono-organizaciska ~eta vo Serskiot okrug na Ilija Kr~ovalijata. Kako nevrokopski vojvoda, gi progonuval vrhovisti~kite ~eti (19011902), se borel i vo Ilindenskoto vostanie. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: Makedonski vozra`denski revolucioneri, Skopje, 1950. Al. Tr.
TIKVE[# (Kavadarci, 30. I 31. VII 1942) vesnik na bugarskata okupatorska vlast. Redaktor bil B. Vidov, a sorabotnici Jordan Anastasov, Jordan Badev, Dimitar Poppandov-Pe{kovski, Georgi Traj~evski i dr. Objaveni se vkupno 7 broja. [estiot broj bil posveten na makedonskiot revolucioner Goce Del~ev. Napisite se glavno so sodrìni od stopanskiot i kulturniot ìvot na Tikve{ijata.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 462-463; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 154. S. Ml.
nameneta za navodnuvawe i proizvodstvo na elektri~na energija (4 agregati, revitalizirani poslednive godini). Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik (kapacitet 1800 m3/s), preliven tunel (D=10 m), tunelski temelen ispust, pribranska hidrocentrala, zafat i tunel za navodnuvawe i dr. Zna~aen objekt za na{ata energetika i vodostopanstvo. Q. T. TIKVE[# hidromeliorativen sistem, izgraden vo 1970 g. Navodnuva okolu 15.000 ha vo kavadare~kiot, negotinskiot i vele{kiot region. Osnovniot izvor na vodata e akumulacijata Tikve{#, koja obezbeduva 90 milioni m3 voda. Magistralnite (lev i desen) i glavnite kanali za navodnuvawe vo site tri regioni se dolgi 140,6 km, razdelnite i grupnite kanali imaat vkupna dolìna od 55 km, a dolìnata na detalnata mreà iznesuva 570 km. Na najgolemiot del od povr{inite navodnuvaweto se vr{i gravitaciono, dodeka za navodnuvawe na 19% od vkupnata povr{ina se vr{i pumpawe na vodata so tri pumpni stanici postaveni na magistralnite kanali. Glavna kultura vo tikve{kiot region se lozovite nasadi koi se zastapeni na okolu 50% od povr{inite. Drugi kulturi: ovo{ni nasadi, gradinarski kulturi, industriski i fura`ni rastenija, p~enka i ìtni kulturi i dr. Sistemot e rehabilitiran vo periodot od 1998 do 2006 g. preku proekt zaedni~ki finansiran od Svetskata banka, Holandija i RM. St. Dod. TIKVE[KA KOTLINA se protega vo Sredno Povardarje na RM, a go zafa}a ramniot i branoviden prostor pome|u Vele{kata Klisura na sever i Demir Kapija na jug. Od istok i severoistok e
Kameno-zemjenata brana Tikve{#
Rimskiot car Tiberij
TIBERIJ rimski car (1437), prv car od dinastijata JuliiKlavdii (1468), iskusen vojskovodec i diplomat. Vr{el brutalni ubistva vo Imperijata. Po smrtta na sinot Drus (23), vlasta mu ja prepu{til na pretorijanecot A. Sejan (podocna go ubiva). Se povlekol na ostrovot Kapri (26) od kade {to caruval.
LIT.: D. C. A. Shotter, Tiberius Caesar. London, 1992; B. Levick, Tiberius the Politician, London, 1976; T. Wiedemann, The Julio-Claudian Emperors, Ad 14-70, Duckworth, 1989. B. Petr.
TIKVE[# kameno-zemjena brana so tenko, blago nakloneto glineno jadro, najvisoka nasipna brana vo nekoga{na Jugoslavija (104 m), zavr{ena e vo 1968 g., na Crna Reka, kaj Kavadarci. Locirana e na tesno mesto, dolga 338 m, so volumen na teloto od 2,72 milioni m3 formira akumulacija od 475 milioni m3, 22 km dolga,
TIKVE[# akumulaciona HC (del od pove}enamenskiot hidrosistem) vo dolniot tek na Crna Reka, nedaleku od Kavadarci. Prvite dva agregata se vo pogon od 1968, a tretiot i ~etvrtiot od 1981 g. Turbinite se od tipot francis. Vkupnata instalirana mo}nost iznesuva 116 MW. Vo periodot 1992-2003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo iznesuvalo 135,1 GWh, a najgolemoto 289,9 GWh bilo vo 2000 g.
Lozovi nasadi vo Tikve{kata Kotlina
1483
TIKVE[KO
Tikve{ko Ezero
zagradena so sredno visokite Kone~ka i Grade{ka Planina, a od zapad so Kozjak, Dren Planina i Babuna. Zafa}a povr{ina od 2.518 km, a leì pome|u 100 m i 2.166 m n.v. Kotlinata ima izdolèn oblik so dolìna od 50 km, a {irina od 40 km. Taa bila formirana so tektonskite dvièwa vo neogenot, a potoa vo nea egzistiralo Tikve{koto Ezero. Vo kotlinata se izdvojuvaat nekolku morfolo{ki celini: Vita~evo, Rosomansko Pole, Slandol, Pepeli{ko Pole i dr. Vladee promeneto sredozemnomorska klima so malo godi{no koli~estvo vrneì od 476,7 mm. Vo kotlinata postojat pogodni uslovi za odgleduvawe na pove}e zemjodelski kulturi, duri i za t.n. toploqubivi# (afion, susam, pamuk, osobeno vinova loza i dr.), no se odgleduvaat i: ìta, tutun, zelen~uk, bostan i dr. Vo kotlinata se razvile dve gradski naselbi: Kavadarci i Negotino.
LIT.: Stojmilov A., Fizi~ka geografija na R Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
jata protiv srpskata okupatorska vlast vo Makedonija, inspirirano od Bugarija, a predvodeno od Don~o Lazarov, Mi{o [kartov i Dime Pinxurov. Pobunata zapo~nala na 19 juni 1913 i bile proterani pretstavnicite na srpskata vlast od Kavadarci, a na 22 juni i od gradot Negotino. Bile oslobodeni okolu 50 sela vo Tikve{ijata. Vo Kavadarci bila izbrana mesna uprava, na op{tinskata zgrada se veelo tikve{ko revolucionerno zname na VMORO. Vostanicite izbrale Revolucioneren {tab i Vojvodski sovet za rakovodewe na Vostanieto. Brojot na vooruènite vostanici iznesuval ok. 200 du{i i zaedno so ~etite na VMORO bile nad iljada. Pri zadu{uvaweto na Vostanieto srpskite voeni edinici ubile okolu 1.200 du{i, a izgorele okolu iljada ku}i i du}ani.
LIT.: Revolucionernite borbi vo Tikve{ijata. Spomeni i materijali, kniga 2, Skopje, 2001; Zoran Todorovski, Tikve{kiot bunt vo 1913 godina, zb. Tikve{koto vostanie vo 1913 godina, Kavadarci, 1993. Z. Tod.
Crna Reka. Izgradena e vo blizina na seloto Vozarci, 12 km od Kavadarci. Branata e zemjeno-nasipna, so glineno jadro i so nafrlan kamen. Dolìnata na krunata iznesuva 338 m, {iro~inata 10 m, a viso~inata 105 m. Maksimalnata dolìna na ezeroto e 28 km, a najgolemata {iro~ina 700 m. Pri normalno nivo zafa}a povr{ina od 14 km2, i e najgolemata ve{ta~ka akumulacija vo Republikata. Vo akumulacioniot bazen prose~no godi{no se akumuliraat okolu 475.000.000 m3 voda, od koja 360.000.000 m3 pretstavuvaat korisni vodi. Se koristi za navodnuvawe na 23,975 ha obrabotlivi zemjodelski povr{ini vo Tikve{kata Kotlina, za proizvodstvo na elektri~na energija, za ribolov, kako i za sport i rekreacija.
TIKVE[KO VOSTANIE (1913) lokalno vostanie vo Tikve{i-
TIKVE[KO EZERO ve{ta~ka akumulacija vo dolinata na
Tikvi
Don~o Lazarov so negovata ~eta
TIKVI (Cucurbita sp.) ednogodi{ni rastenija od fam. Cucurbitaceae. Poteknuvaat od Centralna Amerika. Poznati se pove}e vidovi, a pozna~ajni se: obi~na, gotvarska (Cucurbita pepo var. cylindrica), muskatna (Cucurbita moshata) i pe~enka (Cucurbita maxima). Se odgleduvaat zaradi plodovite koi sodràt suva materija (816%), a vo nea ima: {e}eri (38%), pektini (0,30,8), azotni materii
1484
TISA
(0,3-12%), karotin (20 mg%). Se konsumiraat vareni, prèni, pe~eni. Muskatnata se koristi i kako dodatok vo sokovi i za detska hrana. Semeto e bogato so maslo, koe se koristi vo industrijata. Se odgleduvaat na otvoreno (tikvi~kata i vo za{titeni prostori). Tie se toploqubivi, optimalnata temperatura za intenziven rast i razvoj e 25-30oS. D. J. TIKOV, Botju (Sandanski, 13. IX 1956) pretsedatel i kopretsedatel na OMO Ilinden PIRIN. Diplomiran inèner po rudarstvo. U~estvuval na parlamentarnite izbori (2001) kako nezavisen kandidat poddràn od OMO Ilinden PIRIN. U~esnik na Nacionalnata konferencija za politi~kata dejnost na malcinstvata (Sofija, 2005), ~len na delegacijata pri posetata na sedi{teto na EFA (Evropskata slobodna alijansa).
LIT.: Stojko Stojkov, Makedonskite organizacii Ilinden vo Pirinska Makedonija (19982002), zb.: Sto godini Ilinden (19032003), Prilozi od nau~niot sobir odràn na 68 maj 2003. I, Skopje, 2005; Narodna vol, XXIII/4, Blagoevgrad, 2002. V. Jot.
Debarskoki~evskiot mitropolit Timotej
Skopje i v.d. rektor na Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Dra~evo. Zamona{en (10. IX 1981) vo manastirot Sv. Jovan Bigorski#, a hirotonisan za arhijerej (20. IX 1981) vo hramot Sv. Dimitrija# vo Skopje. Ja dobil titulata Mitropolit avstraliski i ja rakovodel Avstraliskata i ja administriral Debarsko-ki~evskata eparhija, vr{el i dol`nost sekretar na Svetiot arhijerejski sinod (19891994). Razre{en od Avstraliskata (1995), ostanal da ja rakovodi Debarsko-ki~evskata eparhija, a bil administrator i na Povardarskata eparhija (19981999 i 20022006).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
na nivnata istraènost. Postoi finska, ukrainska, leningradska, ~e{ka, germanska, avstriska metoda itn. Vo Makedonija razgrani~uvaweto na sostavite se vr{i po fitocenolo{ki metodi, a poniskite edinici se dvojat po pedolo{ki metodi i vo sekoja takva edinica se vr{i procenka na produktivnosta po dendrometriski metodi. Tipovite se imenuvaat po imeto na asocijacijata i po nekoi od indikatorskite vidovi. Sekoj tip posebno se opi{uva, a site zaedno pretstavuvaat tipolo{ka osnova. Izrabotkata na tipolo{kata osnova se vr{i koga {umata treba da se obR. R. novi po ve{ta~ki pat.
Sv. Timotej
TIMOTEJ, sv., apostol (I v.) sorabotnik i sopatnik na apostol Pavle na Vtoroto misionersko patuvawe vo Makedonija. So svetiot apostol Pavle gi osnovale crkvite vo Filipi, Solun, Atina i vo Korint. Svetoto pismo go znael re~isi napamet. Napi{al dve poslanija vo Biblijata.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Poslanie na svetiot apostol Pavle do Rimjanite, Skopje, 2005; Sveto Pismo na Stariot i na Noviot Zavet, London, 1990; \or|i Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i Makedoncite, Skopje, 1995. Rat. Gr.
TIMFAJA (Tymphaia) oblast vo Gorna Makedonija, naselena so plemeto Timfai. Se nao|ala sproti severozapadnata granica na Epir, na desniot sreden tek na r. Halijakmon. Spored Strabon, Timfaite ìveele okolu izvorite na r. Penej, a niven glaven grad bil Ajginij, koj se nao|al nedaleku od tesalskiot grad Trika. Timfaja vlegla vo ramkite na êtvrtata makedonska merida (167 pr.n.e.).
IZV.: Strabonis, Geographica, I-III, Lipsiae, 1895-1913; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
Grupa zatvorenici vo Tiranskiot zatvor
TIMOTEJ, mitropolit (Slave Jovanovski) (s. Mlado Nagori~ane, Kumanovsko, 20. X 1951) arhijerej na Makedonskata pravoslavna crkva. Zavr{il Bogoslovija vo Skopje (1972), Bogoslovski fakultet vo Belgrad (1976) i postdiplomski studii vo Rim. Rabotel vo administracijata na Makedonskata arhiepiskopija, bil predava~ na Bogoslovskiot fakultet vo
TIPOLOGIJA NA [UMITE primeneta {umarska disciplina {to se zanimava so definirawe i klasificirawe na {umski sostavi, odnosno tipovi {umi. Pod tip {uma se podrazbira ome|en {umski sostav {to pri opredeleni stopanski merki nudi optimalno proizvodstvo na drvna masa po koli~ina i po kvalitet vo period na tehni~ka zrelost. Osnovni zada~i na tipologijata se razgrani~uvawe na sostavite, opredeluvawe na kvalitetot na po~vata i produktivnosta na stani{teto. Tipologijata se sluì so razni metodi, vo zavisnost od prirodnite uslovi i od stepenot
TIRANSKI ZATVOR (19411944) eden od najgolemite zatvori vo Albanija namenet za politi~ki zatvorenici i za Makedonci. Vo starata i vo novata zatvorska zgrada postojano bile doveduvani pripadnici na oruènoto vostanie od Zapadniot del na Makedonija i od drugi mesta {to se nao|ale pod italijanska, a podocna i pod germanska okupacija. Vo nego bile obeseni pove}e borci od Makedonija: Ilija Antevski-Smok, Hristo Oxaklievski, Drage Todorovski, Rade Ugrinovski, Trifko Angelovski, Du{ko Popovi} i dr. Tie {to bile oslobodeni od zatvorot po kapitulacijata na Italija (septemvri 1943), se priklu~ile vo NOB na Makedonija.
IZV.: Jakim Sinadinovski, 1943 vo Tiranskiot politi~ki zatvor, Skopje, 1973. LIT.: Dejan Aleksi}, Du{ko Popovi}\oko, Skopje, 1985. \. Malk.
TISA (Taxus baccata L., fam. Taxaceae) iglovidno, zimzeleno drvo so areal vo Evropa, Mala Azija i vo Severozapadna Afrika. Ig1485
TITO
li~kite se meki, temnozeleni, sli~ni na elovite, no bez beli linii od grbot, sodràt otroven alkaloid (taksin). Plodot se sostoi od seme obvieno so ~a{kovidna, mesesta i crvena obvivka (arilus). Senkoqubiv vid, dolgove~en, so mnogu kvalitetno drvo. Kaj nas se sre}ava kako redok primes vo bukovite, bukovo-elovite i molikovite {umi. Al. And.
Josip Broz Tito
TITO, Josip Broz (Kumrovec, Hrvatska, 7. V 1892 4. V Qubqana, Slovenija, 1980) revolucioner-komunist, politi~ar i dràvnik. Voda~ na Narodnoosloboditelnata antifa{isti~ka vojna na Jugoslavija (19411945), pretsedatel na Federativna Jugoslavija, po~esen ~len na MANU. Pred Prvata svetska vojna bil metalski rabotnik. U~estvuval vo Prvata svetska vojna i bil zaroben na frontot vo Rusija. Vo
1920 g. se vratil vo Zagreb, kade {to se vklu~il vo rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe. Vo 1928 g. bil izbran za ~len na MK na KPJ za Zagreb, a vo 1934 za ~len na PK na KPJ za Hrvatska, od kade {to bil kooptiran za ~len na CK na KPJ. Vo 1937 g. KI go postavila za generalen sekretar na KPJ. Go rakovodel otporot protiv fa{isti~kite sili. Kako komandant na Vrhovniot {tab na NOV i POJ vo letoto na 1941 g. go organiziral sozdavaweto na Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija. Pobedil vo nekolku re{ava~ki bitki protiv germanskite i drugite voeni sili; go organiziral odrùvaweto na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (2930 noemvri 1943), koga bil izbran za pretsedatel na Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija (NKOJ). Se zastapil za sozdavawe nacionalni dràvi na jugoslovenskite narodi, me|u koi i za makedonskiot narod, za Makedonija kako ~lenka i konstitutiven element na Jugoslovenskata Federacija. Vo svojstvo na pretsedatel na NKOJ, vo juni 1944 g. na Vis ja primil makedonskata delegacija predvodena od Metodija Andonov-ênto, presedatel na IO za svikuvawe na ASNOM, na razgovor za makedonskoto pra{awe. Na 7. III 1945 g. formiral Privremena vlada na DF Jugoslavija vo koja, po barawe na zapadnite sojuznici, privremeno bile vklu~eni i pretstavnici na Kralskata vlada. Po proglasuvaweto na FNRJ (29. XI 1945) bil izbran za pretsedatel na Vladata na FNRJ. Imal silno vlijanie vo donesuvaweto na Prviot ustav na FNRJ (po primerot na sovetski-
ot), so koj se centralizira vlasta vo Federacijata. Naporedno so premierskata, ja vr{el i funkcijata generalen sekretar na KPJ i nekolku drugi funkcii, vospostavil silna li~na vlast i sozdal kult na svojata li~nost. Vo sudirot so KPSS i Stalin vo 1948 g., so pomo{ta od zapadnite zemji, izlegol kako pobednik. Bila upotrebena represija vrz neistomislenicite. Po ustavnite promeni vo 1953 g. prvpat bil izbran za Pretsedatel na Jugoslavija. Vo 1961 g. po negova zasluga vo Belgrad se odràla prvata Konferencija na nevrzanite zemji, sozdavaj}i go t.n. Dvièwe na nevrzanite zemji so vode~ka uloga na Jugoslavija. Vo periodot od {eesettite godini, pa do pred negovata smrt bil tripati proglasuvan za naroden heroj na Jugoslavija. Vo 1974 g. bil izbran za pretsedatel na SFRJ bez ograni~uvawe na mandatot. Bil izbran za po~esen ~len na MANU. Po~inal vo Klini~kiot centar vo Qubqana, a pogreban bil vo Belgrad.
LIT.: Grupa avtori, Tito i Revolucija 1937-1967, Beograd, 1967; Istorija na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija, Skopje, 1985; Mihailo Apostolski, Tito strateg na Revolucijata na narodite i na narodnostite na Jugoslavija, Istorija, XIII/1, Skopje, 1977; D-r Aleksandar Hristov, Tito u Skup{tini Socijalisti~ke Jugoslavije 1942-1977, Beograd, 1978; Vladimir Dedijer, Prilozi za biografiju J. B. Tita (pove}e izdanija); Kosta Cavoski, Tito - tehnologija vlasti, Beograd, 1991. N. V.
TITOV FOND (19741992) fond za stipendirawe i {koluvawe na mladi rabotnici i deca na rabotnici. Bil formiran po inicijativa na rudarite od Bor i Majdanpek (1974), a osnova~i bile Sobranieto na SFRJ, Izvr{niot sovet, CK na SKJ, SSRNJ, SSJ, Sojuzot na mladinata i Stopanskata komora na Jugoslavija. Korisnici na fondot bile 11.230 u~enici, studenti i mladi rabotnici od Makedonija.
IZV.: Arhiva na Slavka Georgieva-Andreevi}. Vl. Iv.
TIHOMIR (? 1040) voda~ na Dra~koto vostanie (1040), poznat po svojata mudrost i hrabrost, proglasen od vostanicite za car. Se priklu~il kon vostanieto na Petar Deljan za zaedni~ki akcii protiv Vizantija. Vo Skopje bil kamenuvan od vostanicite, otkako Deljan go istaknal svoeto carsko poteklo i bil izbran za edinstven voda~.
LIT.: G. Cankova-Petkova, Petr Deln prez pogleda na negovite svremenici, Istori~eski pregled, 4, 1966. B. Petr.
Tito i Hru{~ov vo Skopje vedna{ po zemjotresot (1963)
TODEVSKI, Velko (Dra~evo, Skopje, 5. IV 1945) kontrabasist. Studiite po kontrabas gi
1486
TODOROVA
zavr{uva na Muzi~kata akademija vo Saraevo (S. Siweri, 1969) i vo istiot grad koncertno debitira (1972). Tamu e solist na RTV Simfoniskiot orkestar, a predava i na Muzi~kata akademija. Od 1974 g. raboti vo Skopje kako solist na Operskiot orkestar na MNT i sorabotnik na Makedonskata filharmonija. So pedago{ka dejnost zapo~nuva vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj, a potoa stanuva profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Virtuoz na svojot instrument, beleì brojni solisti~ki i kamerni koncerti vo Makedonija i niz celiot svet. B. Ort. TODEVSKI, Kiril (Dra~evo, Skopje, 14. XI 1943) etnomuzikolog. Diplomiral vo Belgrad, vo klasata na Dragoslav Devi}. Od 1970 g. raboti vo Makedonskoto radio (od 1980 g. urednik na Redakcijata za narodna muzika). Osven golem broj radioemisii, napi{al i pove}e studii i monografski trudovi.
DELA: Od Gali~nik do legenda Aleksandar Sarievski (2000); Naroden umetnik so univerzitetski vrednosti Pece Atanasovski, (2004), Tanec 19491999 (1999) i dr. M. Kol.
Penu{liski, Skopje, 1985, 90; Qubica i Danica Jankovi, Narodne igre, IV, Beograd, 1948, 32. M. Kit.
Liljana Todorova
Asen Todorov
TODOR ALEKSANDROV, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Kingstaun, Ohajo, SAD, 1923 ) organizacija vo koja ~lenuvale doselenici po poteklo od Prilepsko, Krivopalane~ko, Prespansko i Lerinsko. Se projavila so humanitarna dejnost i sobirawe sredstva za Makedoncite begalci vo Bugarija. Sl. N.-K. TODORICA kalendarski obi~aj. Iako svetiot velikoma~enik Teodor Tiron ima i drug praznik (2. III/17. II), narodot sepak pove}e ja praznuva Todorovata sabota, prvata sabota od Veligdenskiot post. Na praznikot se nosi p~enica i p~enka v crkva, {to potoa mladite ja stavaat pod pernicata i spored sonot se prognozira idninata. Vo nekoi krai{ta se mesi leb ukrasen so razni figuri jarem, volovi, kowi, plug, trlo so jagniwa, kowski plo~i i sl. Iako praznikot pred s e crkoven, vo nego se kontaminirale pove}e postari obi~ai povrzani so doa|aweto na proletta i razbuduvaweto na vegetacijata.
LIT.: Lazar Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961, 147; Marko K. Cepenkov, Narodni veruvawa, detski igri, kn. devetta, redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska, Skopje, 1972, 18; Ariton Popovski, Makedonskiot govor vo Gostivarskiot kraj, Gostivarski kraj, II, Gostivar, 1970, 147; Stefan Verkovi}, Makedonski narodni umotvorbi, kn. petta, podgotvil i redaktiral Kiril
TODOROV, Asen (Skopje, 17. II 1913 Skopje, 11. II 1990) novinar, op{testvenik, redaktor na pe~atni glasila i rakovoditel na novinski agencii. Vo Skopje zavr{uva sredno obrazovanie. Apsolvent na Matemati~kiot fakultet na Belgradskiot univerzitet. Aktivist na mladinska organizacija na Belgradskiot univerzitet, potpretsedatel na Studentskoto dru{tvo Vardar# i ~len na MANAPO (1936). ^len na KPJ (1937). Vo skopskoto spisanie Lu~# ja objavuva pesnata Afion# (1937). Po Vojnata rabotel vo Poverenstvoto za prosveta vo Vladata na Makedonija, a od 1945 g. e pomo{nik-direktor na novinskata agencija TANJUG za Makedonija. Bil urednik vo Radio-Skopje, sekretar vo Sekretarijatot za informacii na Sobranieto na SRM a od 1964, pa do svoeto penzionirawe (1975) e pomo{nik na glavniot i odgovoren urednik na vesnikot Nova Makedonija#.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Prilozi kon prou~uvaweto na Ko~o Racin, Sovremenost#, XXVI, 4&5, 1976, 86&90. G. T.
TODOROVA, Liljana (â~ak, 1934) romanist, knièven istori~ar, komparatist i teoreti~ar, univerzitetski profesor, diplomat. Vo 1971 g. doktorira vo oblasta na francuskata (komparativna) knièvnost, laureat e na Academie des Sciens, Belles-Lettres et Arts od Bezanson i izbrana e za stranski ~len na ovaa Akademija. Bila {ef na Katedrata za romanski jazici i knièvnosti, dekan na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Imenuvana e, kako prva Makedonka, za ambasador na SFRJ vo Gvineja, Siera Leone i Gvineja Bisao. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Vlogot na knièvnata komunikacija, 2002; Panorama na frankofonskite literaturi, 2002; Knièvni interpretacii, 2006. LIT.: P. Atanasov: Liljana Todorova intenzivno tragawe po nau~nata raznovidnost (1994). P. Gil.
Sofija Todorova
Zorka TodorovaMladenovi}
TODOROVA-MLADENOVI], Zorka (Kavadarci, 7. VI 1943) modna dizajnerka i kostimografka. Diplomirala na Ecole Nationale Superieure des Art Decoratives vo Pariz (1968), specijalizirala na Chambre syndicale de la Couture Parisienne (1977). Sozdala golem broj kostimografii za teatarski, televiziski i filmski dela. Al. Cv.
TODOROVA, Sofija (Skopje, 11. XII 1947) univerzitetski profesor, ekonomist. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo rodniot grad (1966). Diplomirala na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1970), a magistrirala na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad (1977). Doktorirala na Pravniot fakultet vo Skopje, na tema Zdruènite rabotnici i steknuvaweto na dohodot (1987). Izbrana za asistent na Ekonomskiot institut vo Skopje (19701976) i za asistent po predmetite stopanski sistem i ekonomska politika na Pravniot fakultet vo Skopje (19761982). Po doktoriraweto stanala vonreden (1988) i redoven profesor na Prav1487
TODOROVSKA
niot fakultet vo Skopje po predmetot primeneta ekonomija (1993). Izbrana za ~len na Pretsedatelstvoto na SSM (19851989), ~len na Pretsedatelstvoto na SKM PDP (19891991), ~len na Centralniot odbor na SDSM (19911999), minister za razvoj (19921994), minister za nauka (19941996) i minister za obrazovanie i fizi~ka kultura vo Vladata na RM (19961998). Bila ambasador na RM vo Kralstvoto [vedska (19982000). Objavila osumdesetina nau~ni truda od oblastite na stopanskiot sistem i primenetata ekonomija.
BIBL.: Determinantite vo restrukturiraweto na makedonskoto stopanstvo, Skopje, 1991. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini 1951 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
PO Dobri Daskalov#, kade {to bil nazna~en za zamenik komandant. Vo borba protiv bugarskite okupatorski sili bil te{ko ranet (16. VI 1943) i po nekolku dena po~inal. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (11. X 1953).
TODOROVSKA, Savka (Skopje, 8. IX 1943) pretsedatel na Nacionalniot sovet na ènite vo Makedonija i eden od osnova~ite na Makedonskoto ènsko lobi za promocija na pravata na ènite i rodovata ednakvost. R. TODOROVSKI, Aleksandar (1923 1984) makedonski botani~ar-florist, profesor na Vi{ata pedago{ka {kola vo Bitola, avtor na pove}e floristi~ki trudovi, koi se odnesuvaat na hranitelnata, dekorativnata, medonosnata i tehni~kata flora na podra~jeto na op{tinite Bitola, Prilep, Kru{evo i Demir Hisar, kako i na planinata Pelister. Vl. M.
Boìdar TodorovskiBodle
LIT.: Tikve{ijata vo NOB. Zbornik na padnatite borci i `rtvi na fa{izmot od Kavadarsko, Kavadarci, s. a.; Aleksandar Popovski, Todorovski Petre Blaò î~o Todor (19021943), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 386-391; Tikve{ijata vo NOV 19411945, kn. prva sedma, Kavadarci-Negotino, 1983-1984. S. Ml.
TODOROVSKI, Boìdar-Bodle (Prilep, 11. VIII 1933 Skopje, 28. XI 2001) reìser, poet i slikar. Zavr{il gimnazija vo Prilep, a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bil ~len na DPM (od 1974). Najgolemiot del od rabotniot vek go minal kako reìser vo Televizija Skopje. Posebno bil posveten na dokumentarnite televiziski filmovi. Avtor e na nekolku poetski knigi za vozrasni i za deca, kako i na golem broj crteì i akvareli (glavno od arhitekturata na starata makedonska ~ar{ija). Imal 12 samostojni izlo`bi (1971&1986).
BIBL.: Bumerang, Skopje, 1963; Nespogodii, Skopje, 1974; Soneten venec na nepriznatite, Skopje, 1977; Gor~liva nafora i boemski uroci, Skopje, 2000; Divo Kow~e, Skopje 2000 (poezija za deca). LIT.: S. G., Slikarstvoto e ~udesen ventil, Nova Makedonija#, Skopje, 19. IX 1986, 10. S. Ml.
Blaò Todorovski
TODOROVSKI, Blaò Petrev (s. Resava, Kavadare~ko, 13. IV 1902 ?, Prilepsko, 16. VI 1943) naroden heroj na Jugoslavija. Prvoto politi~ko aktivirawe go imal na izborite (1938), agitiraj}i za opozicijata. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija se povrzal so komunisti od Kavadarci i stanal ~len na KPJ (letoto 1941). Kako ilegalci gi prifatil partizanite od razbieniot Vele{ki NOPO (dekemvri 1942 mart 1943). Vo proletta i samiot se priklu~il na partizanskite grupi vo Polo{kiot manastir, Kavadare~ko (april 1943), od koi bil formiran Tikve{kiot NO1488
Gane Todorovski
TODOROVSKI, Gane (Skopje, 11. V 1929) poet, preveduva~, eseist, literaturen kriti~ar i istori~ar, publicist, antologi~ar, kul-
turolog, redaktor, folklorist, teatrolog, scenarist, univ. profesor, akademik, ambasador. Studiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade {to diplomiral na grupata za jugoslovenski knièvnosti (1951). Pred i vo tekot na studiite rabotel kako novinar. Siot raboten vek go pominal kako nastavnik na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, pri Univerzitetot Kiril i Metodij# (19541992). Doktoriral na temata Veda Slovena i nejzinite mistifikatori# (1965). Na Filolo{kiot fakultet gi predaval predmetite nova hrvatska literatura i makedonskata literatura vo XIX vek. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija od 1951 g. Bil so po dva mandata sekretar i pretsedatel na DPM. ^len e na Makedonskiot PEN-centar. Bil eden od osnova~ite i pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata (1971/72), i prv pretsedatel na MAAK (Dvièwe za makedonska akcija) (19901991). Bil prv ambasador na RM vo Ruskata Federacija (19941998). ^len e na MANU (1997). Avtor e na preku 220 naslovi na knigi od oblastite na poezijata, kritikata, eseistikata, literaturnata istorija, patopisot, literaturniot zapis, publicistikata, istoriografijata, kulturologijata, prepevot, antologi~arstvoto. Pripa|a na nose~kata poetska generacija avtori {to ja afirmiraa sovremenata makedonska literatura vo svetot. Preveden e so 24 oddelni izdanija na negovi knigi (glavno poezija i eseistika) vo pove}e zemji niz svetot (na albanski, angliski, bugarski, vla{ki, gr~ki, esperanto, kineski, romski, ruski, srpski, turski, hrvatski, ~e{ki i {vedski jazik). Samiot toj, kako prepejuva~ i preveduva~ objavil preku 100 oddelni izdanija na avtori {to pi{uvale na albanski, angliski, bugarski, gr~ki, ruski, srpski, hrvatski, slovene~ki, turski, ~e{ki, polski i ukrainski jazik. Redaktiral i izdal izbori i monografii za K. Miladinov, Rajko @inzifov, Marko Cepenkov, Ko~o Racin, Grigor Prli~ev, Atanas Razdolov, Dimo Haxi Dimov, \or~e Petrov, Dimitar Talev, Nikola Vapcarov, Anton Popov, Mihail Smatrakalev, An|elko Krsti} i dr. Objavil pove}e antologii od slovene~kata, hrvatskata, srpskata, bugarskata, ruskata i albanskata poezija na makedonski jazik. Kako vonseriska, vode~ka i razdviùva~ka tvore~ka figura na makedonskata literatura od vtorata polovina na HH vek, ~ii dela suvereno i superiorno se prostiraat vo oblasta na literaturnata umetnost i literaturnata nauka, toj e pojava so neprocenliv i misionerski
TODOROVSKI
pridones vo sovremenata kulturna istorija na Makedonija, so pove}estran opseg na kreativni, nau~ni i kulturolo{ki interesi; kulturen dvigatel na va`ni procesi na sovremenata literaturna, kulturna, nau~na i nacionalna afirmacija na Makedonija.
BIBL.: I. Zbirki poezija: Vo utrinite, 1951; Trevo`ni zvuci, 1953; Spokoen ~ekor, 1956; Boìlak, 1960; Apoteoza na delnikot, 1964; Gor~livi goltki nepremolk, 1970; Sneubaven den, 1974; Skopjani, 1981; Nevolici, neverici, nesonici, 1987; Nedosti`na, 1995; Ora~ ili voin, 2003 i Sekalo, kremen i trat, 2005. II. Literaturni zapisi: Prethodnicite na Misirkov, 1968; Traktati za soncequbivite, 1974; Veda Slovena, 1979; Antun Gustav Mato{, 1979; Ma|epsan megdan, 1979; Podaleku od zanesot poblizu do bolot, 1983; So zbor kon zborot, 1985; Pohod kon Helikon, 1987; Neodlo`ni qubopitstva, 1992; Zborot i nepokorot, 1993; Vozbudliviot zdiv na tatkovinata, 1987; Signali do potomstvoto, 1992; Slova za delnicite, 1995; Za{tita na sudbinata, 1995; Dopiri, 2000; Re{ki i {arki pod yidovite na vremeto, 2001; Kniga za Prli~ev, 2002; Kniga za Xinot, 2003; Dopirawe na nedoprenoto, 2003; Kniga za Vapcarov, 2006; Kniga za Racin, 2007; Stranici za makedonofilstvoto, 1994; Kniga na{inska sire~ slavjanska, 1994; Izbrani dela na Gane Todorovski vo deset tomovi (I i II. Poezija, III, IV i V. Prevodi; VI i VII. Makedonskata literatura vo XIX vek; VIII, IX i X), Skopje, 2007. LIT.: Miodrag Drugovac, Poetikata na Gane Todorovski, 1988; Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, posveteno na prof. d-r Gane Todorovski, po povod negovata {eesetgodi{nina, kn. 15, Skopje, 1989; Zbornik na trudovi vo ~est na Gane Todorovski (Materijali od Nau~niot sobir vo ~est na 70-godi{ninata od ra|aweto na akademik Gane Todorovski Tvore{tvoto na Gane Todorovski odràn na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# na 21 i 22 maj 1999 g.), Skopje 2003; Slavica Veleva, Zboroobrazuvaweto vo poezijata na Gane Todorovski, Skopje 2004 g. Kr. Nik.
Pantagruel (Panurgij#), Lel Male (Jadigar#), Ringo (îja si#), ]orle (Kumovi#), Akterot (Let vo mesto#) i dr. R. St.
ta so dramati~nata ekspresivna postavenost na figurite. Sli~en pristap imal vo Spomenikot na NOB vo Dabnica (1972). Indikativni se delata vo koi gi kombiniral lirskata stilizacija i klasi~nata forma (Andante, 1956; Ribar, 1979; Lizga~, 1982).
LIT.: Antonie Nikolovski, Tvore{tvoto na sovremeniot makedonski skulptor Dimo Todorovski, Kulturno nasledstvo, V, Skopje, 1974; Bogdan Musovi}, Dimo Todorovski, Skopje, 1980. M. B.-P.
Dimo Todorovski
TODOROVSKI, Dimo (Solun, 12. XI 1907 Skopje, 27. IV 1983) skulptor, likoven pedagog, ~len na MANU, osnovopolo`nik na sovremenata makedonska skulptura. Zavr{il Umetni~ko u~ili{te so akademski kurs vo Belgrad (1936). Bil u~esnik vo NOB. Golema retrospektiva imal vo Skopje (MSU, 1980). Ja obrabotuval socijalnata tematika so realisti~ki pristap i blaga ekspresivna modelacija. Vo 1942 g. izvajal serija figurini inspirirani od maliot ~ovek i ànrscenite (Kemanexija, Gata~ka, Tutunobera~ka). Razmisluval paralelno i za istoriski kompozicii, no gi realiziral podocna (Bra}a Miladinovci, 1945; Begalci, 1951; Sv. Kliment Ohridski, 1967). Vo me|uvreme go sozdal vpe~atliviot realisti~ki portret Majka na umetnikot (1947). Na po~etokot na 50-tite godini incidentno koristel etnolo{ki motivi, no postojano bil okupiran so temi od NOB. Gi koristel i iskustvata od kubizmot, prisutni vo monumentalnite dela (Na Me~kin kamen, 1968; Spomenikot na NOB vo Trnica, 1972). Vo negovoto amblemati~no delo Jama (1956) ja naglasuva psiholo{kata komponen-
Zoran Todorovski
Goce Todorovski
TODOROVSKI, Goce (Ki~evo, 30. IV 1951) akter. Diplomiral na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje, na otsekot za akterska igra (1976). ^len e na Dramskiot teatar od 1978 g. U{te na samiot po~etok na karierata dojde do izraz negoviot talent kako komi~ar. êst gostin e na programite na Radioto i na TV, kako i na estradata, so u~estvo vo golem broj humoristi~ni dramski realizacii i serii.
ULOGI: Cande (Solunski patrdii#),
Dimo Todorovski: Pieta#, mermer (1972)
TODOROVSKI, Zoran (Skopje, 3. III 1950) istori~ar. Na Filozofskiot fakultet vo Skopje diplomiral na Grupata za istorija so istorija na umetnosta (1972), magistriral na Grupata za istorija na makedonskiot narod vo XIX i XX vek na tema Dejstvuvaweto na Avtonomisti~kata VMRO 19181924# (1989) i doktoriral na tema Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija 1924 1934 (1995). Bil sovetnik za za{tita na spomenicite na kulturata i muzejska dejnost vo Republi~kiot komitet za kultura (19751989) i sovetnik na ministerot za kultura (19891990), a potoa asistent (1990 1996), nau~en sorabotnik (1996 2000), vi{ nau~en sorabotnik (20002003) i nau~en sovetnik (2003) vo Oddelenieto za istorija na makedonskiot narod (1913 1941) vo INI, profesor po predmetot Istorija na Makedonija (19131941)# i direktor na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija (1999 2002 i 2006). Pretsedatel na Nau~no-kulturnite sredbi Deset dena Kru{evska republika(20002002). Avtor e na nekolku monografii, a podgotvil i izbori od Vladimir Kova~ev, Vladislav (Slav~o) Kova~ev, Petar [andanov, Todor Pop Antov i dr.
BIBL.: Muzejskata dejnost vo SR Makedonija dosega{ni postigawa i natamo{en razvoj, Ote{evo, 1979 (koavtor); Muzejskata dejnost vo SR Makedonija, Skopje, 1980 (koavtor); Dej-
1489
TODOROVSKI
stvuvaweto na avtonomisti~kata VMRO 19191924, Skopje, 1989; Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija 19241934, Skopje, 1997; Todor Aleksandrov, S za Makedonija. Dokumenti 19191924. Izbor, predgovor i redakcija &, Skopje, 2005; Id ego sum (Makedonski istoriski refleksii), Skopje, 2008: Makedonskoto pra{awe vo bugarskiot parlament (19181941), Skopje, 2008 (so koavtor); K. P. Misirkov, Dnevnik 5. VII do 30. VIII 1913, Skopje Sofija, 2008 (koredaktor so Co~o Biljarski). Lit.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, br. 843, Skopje, 15. I 2004, 104-109. S. Ml.
1982; Kuzman A. [apkarev, Zapisi, Sk., 1990; Nikola Kirov Majski, Drami, Sk., 1991; enciklopediskite prira~nici Makedonija nastani, li~nosti i dela, Sk., 1999 i 2000; Sogledbi, Sk., 2005. V. Toc.
Smrtta na legendarniot Karpo{, Nova Makedonija#, XXXV, 11505, Skopje, 2. II 1979, 8; Tode-Mali Sazdovski, Smrtta na proslaveniot komandant,Nova Makedonija#, XL, 13306, Skopje, 7. II 1984. S. Ml.
Hristijan TodorovskiKarpo{
Vangel TodorovskiMajstorot
Jordan Todorovski
TODOROVSKI, Jordan (Skopje, 26. X 1922 Skopje, 17. X 2005) operski pevec, tenor. Peewe u~el privatno kaj P. Holotkov. Vo Operata na MNT bil od 1950 do 1963 i od 1966 do 1983 g. Vo po~etokot bil ~len na horot, a od 1954 e vo solisti~kiot sostav na Operata. Ostvaril nad 50 ulogi.
POZNAÂJNI ULOGI: Belmonte (Grabnuvawe od Sarajot#), Grof Almaviva (Sevilskiot berber#), Va{ek (Prodadena nevesta#), Lionel (Marta#), Ernesto (Don Paskvale#), Ero{ka (Knez Igor#). F. M.
Tomislav Todorovski
TODOROVSKI-KARPO[, Hristijan Angelov (Kumanovo, 3. IX 1921 Bilja~a, Bujanovac, 7. II 1944) naroden heroj. Kako u~enik vo VIII klas stanal ~len na SKOJ (1939), a potoa i na KPJ (1940). Bil eden od organizatorite na NOAVM vo Kumanovo, ~len na [tabot na Kozja~kiot NOPO (12 X 1941), a po negovoto razbivawe, prvin se ilegaliziral vo Kumanovo, a potoa zaminal kako borec na Vtoriot ju`nomoravski NOPO (kon krajot na 1941). Po napadot na rudnikot Lojane ja zagubil vrskata so odredot i se priklu~il na Kukavi~kiot NOPO (do krajot na 1942), a potoa pak se vratil vo Ju`nomoravskiot NOPO (do sredinata na 1943). Go iskoristil ispra}aweto kako kurir vo Kumanovo i pritoa, vo soglasnost so MK na KPM, bil eden od organizatorite i stanal komandant na Kumanovskiot NOPO (26. VI 1943). Po nekolku uspe{ni borbi, do krajot na godinata odredot narasnal na okolu 120 borci, po {to, po naredba na [tabot na Pettata operativna zona na NOV i POM prerasnal vo Prvi kumanovski NO bataljon Jordan Nikolov-Orce# (1. XII 1943). Zaginal vo nerazjasneti okolnosti. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (29. VII 1945). Opean e vo pove}e narodni pesni.
IZV.: Jordan Cekov-Dane, Se}avawe za Hristijan Todorovski-Karpo{, Beseda#, VIII, 16, Kumanovo, juni 1979, 39-53; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941 1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Todorovski Hristijan-Karpu{, Viorni dni#, Skopje, 1957, 315; Boro û{kar, Hristijan Todorovski Karpo{, Kumanovo, 1965; Metodi Petrovski Dragoqub Dimovski, Karpo{ kozja~ka legenda, Skopje, 1971; Vidoe Podgorec, Todorovski Van|el Hristijan Karpo{ (1921-1944), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 374379; Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 19411945, Kumanovo, 1976, 1920; Jordan Cekov-Dane, Kako Hristijan se nare~e Karpo{, Nova Makedonija#, XXXIV, 11154, Skopje, 11. II 1978, 2; istiot,
TODOROVSKI-MAJOROT, Vangel Naumov (Bitola, 1920 Bitola, 24. IV 1942) berberski rabotnik, naroden heroj. Kako rakovoditel na berberskite rabotnici, bil aktivist na Ursovite sindikati, ~len na KPJ (1940) i ~len na MK na SKOJ vo Bitola. Poradi komunisti~kata dejnost, pove}e pati bil apsen. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija se ilegaliziral i rabotel vo partiskata tehnika na MK na KPJ vo Bitola, a pri eden obid od bugarskite vlasti da ja otkrijat, go ubil bitolskiot oblasten policiski na~alnik, po {to, za da ne padne vo neprijatelski race, se samoubil. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (2. VII 1952).
LIT.: Aleksandar Popovski, Todorovski Naum Van|el Majorot (1920-1942), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 380 385; Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 1942, Materijali od simpoziumot odràn na 11, 12 i 13 april 1977 godina, kn. prva i vtora, Bitola, 1978. S. Ml.
TODOROVSKI, Tomislav (Kumanovo, 9. II 1937) literaturen istori~ar. Bil redoven profesor na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski, negov dekan i pretsedatel na Sovetot na Fakultetot, rakovoditel na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Negov interes se knièvnite procesi, avtorite i delata od makedonskiot XIX i XX v.
BIBL.: Spomenite na Isaija Maòvski, Sk., 1972; Ko~o Racin vo srednoto u~ili{te, Sk., 1976; Kuzman [apkarev, Izbor, Sk.,
Jelica Todor~evska
TODORÊVSKA, Jelica (Prilep, 25. XI 1937) muzikolog. Dolgogodi{en {ef na muzi~kata zbirka pri NUB Sv. Kliment Ohridski vo Skopje. Tamu imala dopir so mnogu va`ni dokumenti od makedonskoto muzi~ko minato, od {to proizlegle niza zna~ajni istraùva~ki i istoriografski tekstovi vo koi se rasvetluvaat momenti od makedonskoto muzi~ko minato. Avtor na bibliograf-
1490
TOLSTOJ
ski pregledi, koi se osnova za idnite istraùvawa na mladite muzikolozi i istraùva~i vo Makedonija. B. Ort.
delovniot objekt Kometal vo Skopje (1998); pravoslaven soboren hram vo Del~evo (1999). Se zanimava i so publicistika. Kr. T. TOLE-PA[A (Stojan) (s. Kru{evica, Mariovsko, 1868 mesnost Klenov Dol, do s. Gu|akovo, Mariovsko, 3. II 1904) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, legendaren vojvoda. Bil ~len na TMORO i ~etnik vo ~etata na M. Acev (1900), podocna mariovski vojvoda. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo napadot na garnizonot vo s. Vitoli{ta. Zaginal so svojot sin i so osum ~etnici vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: S. To{ev, Po krvav pt, Sofi, 1969. Al. Tr.
Lav Nikolaevi~ Tolstoj
Dragi Tozija
TOZIJA, Dragi (Resen, 4. X 1919 Skopje, 19. III 1983) politi~ar i op{testvenik. Borec vo NOB od 1941 g. Izvr{uval dol`nost politi~ki komesar na XII brigada i na XXXXI divizija, a po Osloboduvaweto bil polkovnik vo JNA. Zazemal visoki funkcii vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM, vo Kulturno-prosvetniot sobor na Sobranieto na RM, bil ~len na CK na SKM i vo drugi op{testveni i politi~ki organizacii i tela. Eden od osnova~ite na Makedonskata televizija i nejzin prv generalen direktor (1964-1967). Rabotel i kako direktor na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite. J. F.
TOLOV, Lazar Milanov (Negotino, 24. III 1934 Skopje, 10. IV 1994) farmacevt, predava~ po farmakognozija na Farm. f. vo Skopje, direktor vo Replek i na Gradski apteki Skopje, kako i vo bilkarstvoto i proizvodstvoto vo Alkaloid. Osoben pridones ima za razvojot na galenskite laboratorii i izrabotkata na magistralni lekovi vo aptekite. L. P.-T. TOLOVSKI, Dime (Kavadarci, 17. XII 1925 Moskva, 8. II 1992) dipl. grad. in`., leksikograf, preveduva~ i novinar-radiospiker. Kako gimnazijalec, od 1942 g. se vklu~uva vo Narodnoosloboditelnoto dvièwe, prvin kako legalen aktivist, a potoa vo 41. divizija na NOVM. Po Osloboduvaweto predava matematika i fizika vo Gimnazijata vo Kavadarci (19441946) i u~estvuva vo op{testveno-politi~kite organizacii vo gradot. Po predlog na Vladata na FNRJ, ispraten na studii vo SSSR (1946). Stanuva gradeèn inèner so postdiplomski studii, no po Rezolucijata na IB (1948) ostanuva vo Moskva i se opredeluva za voditel na sekojdnevnata Emisija na makedonski jazik na Radio Moskva. Preveduva poezija i proza od makedonski na ruski i obratno, a so pripomo{ na ruskiot filolog V. M. Ili~-Sviti~ go sostavuva prviot Makedonsko-ruski re~nik (od 30.000 zborovi, so kratka gramatika), pod redakcija na N. I. Tolstoj. Po~ina vo Moskva, a posmrtnite ostanki (po negovo zave{tanie) se pogrebani vo negoviot roden grad (2. H 1993).
BIBL.: Makedonsko-russki slovar. Sostavili D. Tolovski i V. M. Illi~Svit~ pod redakcie N. I. Tolstogo. S priloèniem kratkogo grammati~eskogo spravo~nika, sostavlennogo V. M. Illi~Svit~em, Moskva, 1963, s. 576. Bl. R.
Andrej Tokarev
TOKAREV, Andrej (Berovo, 12. IV 1935) arhitekt i urbanist, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1959). Osven so nastavno-nau~nata dejnost, se zanimava i so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. Pozna~ajni trudovi vo oblasta na urbanizmot: Osnovni urbanisti~ki planovi za Strumica, Gevgelija, Del~evo (1965), Programa za integralen razvoj na Vardarskata Dolina (1993). Arhitektonski realizacii: Komercijalna banka vo Strumica (1961); Gradsko sobranie vo Negotino (1965); hotelot Drim vo Struga (1972, so tim);
ruski pisatel so svetska slava, avtor na romanite Vojna i mir#, Voskresenie#, Ana Karenina#, Smrtta na Ivan Ili~# i dr. Za Makedoncite posebno e zanimliv po toa {to izdvoil va`ni i ìvotvorni razmisli vo godinite pred Ilinden (1903), za na{ata sudbina na potisnat i poroben narod vo mengemeto na Otomanskata Imperija. Na 23 dekemvri 1898 g. vo negoviot dom vo Jasna Poljana toj e poseten od Dimitar Rizov (bugarski publicist i diplomat od makedonsko poteklo) i zamolen da go krene svojot avtoriteten glas vo za{tita i moralna potkrepa na Makedoncite. Bele{ki od razgovorite so golemiot pisatel Dimitar Rizov objavuva vo sofiskoto literaturno spisanie Misl# (kn. III i IV, 1900). Za sredbata pridonela preporakata {to D. Rizov ja dobil od ruskiot makedonoznalec Miljukov. Lav Nikolaevi~ ne ja prifa}a pokanata i molbata da go krene svojot glas vo za{tita na porobena i obezli~ena Makedonija. Odbivaweto go obrazloùva so platformata na svoeto u~ewe (tolstoizmot) za neprotivewe na zloto i deka nemu sekoja ~ove~ka vlast mu e protivna. Istoriskite, religioznite i moralnite pogledi na Tolstoj se bariera pred re{enieto da se proiznese so apel pred svetot za odbrana na Makedoncite. Tokmu vo toa vreme toj e op~inet od edna utopiska ideja za sozdavawe na edno popravedno op{testvo preku dvièweto na duhoborcite. Vo fondot na ova Dvièwe toj go vloìl siot honorar od romanot Voskresenie#. G. T. TOLSTOJ, Nikita Ili~ (Tolsto, Nikita Ili~) (Vr{ac, Srbija,15. IV 1923 Moskva, 27. VI 1996) ruski lingvist, slavist, leksikolog, istori~ar na jazikot; dopisen ~len na AN SSSR (1984), redoven ~len na RAN (1987), ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1979), na SANU i na drugi akademii, dr h.c. na Univerzitetot Marija Sklodovska-Kiri# vo Lublin (Polska). Se zanimaval so slovenskata istoriska komparatistika, vo jazi1491
TOLSTOJ, Lav Nikolaevi~ (Jasna Poljana, Tulsko, Rusija, 28. VIII 1828 Jasna Poljana, 7. XI 1910)
TOMA
Nikita Ili~ Tolstoj
kot gledal klu~ kon kulturnata istorija na dadenata jazi~na zaednica. Mnogu trudovi mu posvetil na starocrkovnoslovenskiot jazik, kako i na staroslovenskiot vo ruska redakcija. Direktno na makedonisti~ka problematika se posveteni dve negovi statii. Bil urednik na Makedonsko-russkij Slovar od D. Tolovski i V. M. Illi~-Svit~ (Moskva 1965).
BIBL.:Strani~ka iz istorii makedonskogo literaturnogo zka, Kratkie soob.#, In-t Slavnovedeni AN SSSR, 1965, vp. 43, 1734; O bolgaro- i makedono-russkih izoleksah, Soveanie po obeslavnskomu lingvisti~eskomu atlasu (Gomel, 912, sept. 1975). Tezisi dokladov, Moskva, 914. LIT.: Slovo i kultura. Pamti Nikit Ili~a Tolstogo, 1-2, Moskva, 1998. Z. T.
prosveten rabotnik. Vo literaturata vleguva mo{ne mlad i ostava bogat prozen opus. se posvetil na makedonskata tema sistemno i kontinuirano. Mo{ne povolno prifaten od kritikata, se steknal so prestièn status vo bugarskata literatura na HH vek. Se odlikuva so humanisti~ki patos i so naklonetost kon temi {to ja preferiraat moralnata i estetskata priroda na ~ovekot. Go smetaat za eden od najistaknatite bugarski majstori na esejot vo periodot me|u dvete svetski vojni vo HH v.
BIBL.: Du{ata na Makedonija, esej, 1927; Ognena zemja, raskazi za Makedonija, 1928; Samuilovoto nasledstvo, istoriska povest, 1929; Kru{ovskata republika, herojski umetni~ki letopis, 1954; Majstorot Stojan Vezenkov, povest, 1964; Vodenskite majstori, noveli, 1965. G. T.
Leze Tomi
Anica (Klop~e#), kako i vo pretstavite Antigona#, Elektra#, [uma#, Izgubenata princeza#, Lo{a èna#, Smrtta na Besi Smit# i dr. R. St.
TOMA SLOVENOT (? 823) sluèl vo maloaziskata vizantiska vojska. Vo vremeto na Lav V podignal selsko antiikonoborsko vostanie. Bil proglasen za car od antiohiskiot patrijarh so poddr{ka na kalifot Mamun, po {to oti{ol vo Trakija i go opsadil Carigrad (XII 821 proletta na 823). Carot Mihail II so pomo{ na Omurtag ja otfrlil opsadata, Toma bil zaroben i poguben.
LIT.: B. Zasterova, Dejiny Byzance, Praha, 1992; I. Boìlov V. Gzelev, Istori na srednovekovna Blgari VIIXIV vek, Sofi, 1999. B. Petr.
Georgi Tomalevski
TOMEV (PATEROV), Xim (Dimitrija) (Jim Thomev Pateras) (s. Kbasnica, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, 17. II 1945) poet, dramski deec, urednik. Po odeweto na tatko mu Tome Paterov na pe~alba vo Avstralija (1948), go povlekol i semejstvoto (sose najmaliot sin Dimitrija) vo Melburn (1954). Celoto {koluvawe mu e na angliski jazik. Po diplomiraweto na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Melburn (1972), stanuva sredno{kolski profesor po angliski i francuski jazik. Po~nuva da se zanimava so komedii i satiri~ni crteì na lerinskiot govor i ja osnovuva Avstralisko-makedonskata dramska grupa vo Melburn (19841994); stanuva osnova~ i urednik na dvojazi~niot vesnik Australian-macedonian weekly Avstralisko-makedonski nedelnik# (19871990). Pi{uva dvojazi~na poezija (Fragments of a History Fragmenti od edna istorija# (Adelaid Sydney, 1990), so Predgovor od avtorot i pogovor Tajnite na istorijata# od I. â{ule. Istovremeno makedonskata verzija e objavena i vo Skopje (so predgovor od Ante Popovski). T. preveduva i objavuva makedonski narodni prikazni i poslovici na angliski jazik From War to Whittlesea: Oral Histories of Macedonian Child Refugees# (Sydney, 1999) i raboti na socijalni proekti, kako Izve{tajot za makedonskite penzioneri do Vladata na Viktorija (1992) i istraùvaweto Macedonians in Victoria. A Training Manual# (Melbourn, 2000). Bl. R. TOMI, Leze (Prizren, Kosovo, 5. II 1933) akterka. ^len e na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1959-1991).
ULOGI: Mande, Aleksandra (vo istoimenite dela), Kate (Parite se otepuva~ka#), Petrija (ôrbaxi Teodos#), H (Mrtvite ne pla}aat danok#), Donka (Begalka#), Sestrata (Golemata voda#),
Gligorie Tomi}
TOMI], Gligorie (Kru{evo, 1886 Belgrad, 1971) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1914). Kako ovlasten proektant imal sopstveno proektantsko pretprijatie Polet vo Skopje (do 1941). Proektiral i realiziral golem broj individualni semejni ku}i, trgovski objekti i kasarni vo Skopje. Osnova~ e i sopstvenik na kerami~kata industrija KIS. Po Osloboduvaweto kako proektant raboti vo @TP vo Skopje i vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo. Kr. T.
Qubomir Tomi}
TOMALEVSKI, Georgi (Kru{evo, 16. IX 1897 Sofija, Bugarija, 1988) raskaùva~, romansier, publicist, eseist. U{te kako mlad (so semejstvoto) se preseluva vo Sofija, kade {to zavr{uva gimnazija i fizika na Sofiskiot univerzitet. Rabotel dolgo kako
1492
TOMI], Qubomir (Skopje, 7. II 1922) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot oddel na Tehni~kiot fakultet vo Zagreb (1951). Celiot raboten vek go pominal na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje, kade {to go predaval predmetot
TOMOVSKI
Grade`ni konstrukcii. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe, nau~noistraùva~ka rabota, publicistika i so pedago{ka dejnost. Pokraj stanbeni zgradi, proektiral i administrativni, u~ili{ni i industriski objekti. Pozna~ajni realizirani objekti: Trgovska komora vo Skopje (1960, so D. Mateevi}); Aluminiumski kombinat 20 Maj vo Skopje (1961); Studentskiot dom vo Skopje (1970). Kr. T.
Dragan Tomovski
Rilke (1983). Preveduva~ e i na antologiite: Sovremeni germanski raskazi (1976, so R. Gr~eva); Germanska poezija na 20 vek (1978) i Avstriska poezija na 20 vek (1982, so R. Gr~eva). Posmrtno be{e odlikuvan so visokoto germansko priznanie Geteov meP. Gil. dal.
Mile Tomi}
TOMI], Mile (Mile Tomici) (@upanija Kara{-Severin, Romanija, 26.VI 1938) romanski lingvist, slavist, balkanist, leksikograf, onomasti~ar, dijalektolog.
BIBL.: Romansko-makedonski i Makedonsko-romanski re~nik (SkopjeBukure{t), 1986. Z. T.
ral brojni objekti so razli~ni nameni, od koi preovladuvaat stanbeni zgradi i op{testveni objekti, dosledno sproveduvaj}i go internacionalniot stil. Pozna~ajni ostvaruvawa: U~itelskata {kola so internat vo Bitola (1946); stanbeni blokovi vo naselbata Karpo{, Skopje (1947); hotelot Turist vo Skopje (1958); stanbeni kuli vo naselbata Aerodrom (1974) i vo naselbata Kapi{tec (1975); zgradata na Op{tinskoto sobranie vo Sveti Nikole (1975). Izrabotil detalni urbanisti~ki planovi na Skopje Sever i na naselbata Kisela Voda vo Skopje i urbanisti~ko re{enie za centarot na Sv. Nikole.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Dragan Tomovski (1911), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 101-106. Kr. T.
Krum Tomovski
Mimoza Tomi}
TOMI], Mimoza Nestorova (Struga, 21. VI 1929) arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet pri Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1953). Pogolem del od svojata profesionalna aktivnost ja pominuva vo Zavodot za urbanizam i arhitektura vo Skopje, kako samostoen proektant i kako direktor na Zavodot. Proektant e na pove}e objekti, od koi pozna~ajni se: Muzeite na Makedonija vo Skopje (1972, so K. Muratovski); Stokovna ku}a Skopjanka vo Skopje (1973); Penzionerskiot dom vo Struga (1983). Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. Kr. T. TOMOVSKI, Dragan (Skopje, 11. V 1911) arhitekt i urbanist. Razviva bogata arhitektonska i urbanisti~ka dejnost. Proekti-
Du{an Tomovski
TOMOVSKI, Du{an (Debar, 16. VIII 1925 îkago, SAD, 18. X 1979) literaturen preveduva~, nau~en rabotnik. Diplomiral na ~etiri grupi na Filozofskiot fakultet vo Skopje: fizika, germanski jazik i literatura, francuski jazik i literatura, angliski jazik i literatura. Rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet ({ef na Katedrata za germanski jazik i knièvnost. Negovi najzna~ajni prevodi se: Faust od Gete (prv del, 1977, vtor del, 1978; Male~kata Fadeta od @. Sand (1963); Pesna za Nibelunzite (1979); Duinski elegii / Soneti za Orfej od R. M.
TOMOVSKI, Krum (Skopje, 21. XII 1924) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet, ~len na MANU (od 1974). Objavil nad 200 bibliografski edinici od oblasta na arhitekturata i ja pretstavuva prvata povoena generacija diplomirani makedonski arhitekti, koi ne samo {to ja prifa}aat odgovornata zada~a kanalizirano i organizirano da produciraat stru~ni kadri (preku rabotata na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet, podocna Arhitektonski fakultet), tuku se vpu{taat i vo definirawe na osnovnite vrednosti na arhitektonskata istoriografija. So svoite trudovi e eden od osnovopolo`nicite na toj naglasen interes za arhitektonskite tradicii, za afirmacija na vrednostite na narodnoto graditelstvo, tradicionalnata arhitektura vo Makedonija od raznite istoriski ili stilski periodi na razvojot. Zafa}aj}i se i so konzervatorsko-restavratorskata problematika, vo tekot na svojata plodna profesionalna kariera, realizira brojni proekti od toj domen. Na toj na~in gi nadgraduva svoite nau~noistraùva~ki iskustva povrzani so studirawe, istraùvawe i afirmacija na arhitektonskite spomenici, pretstavuvaj}i ja taa zna~ajna materija pred doma{nata i stranskata nau~na i stru~na javnost. Eden od pozna~ajnite objaveni trudovi, ~ija vrednost od dene{na perspektiva se pokaà od isklu~itelna va`nost za utvrduvaweto na realnite vrednosti i originalni specifiki na prerodbenskoto makedonsko graditelstvo od XIX vek, e izdanieto posveteno na Andreja Damjanov (1966). Vr{ej}i direktni ili sporedni vlijanija, ova izdanie,
1493
TOMOVSKI
zaedno so mnogu drugi objaveni negovi trudovi stana pojdovna to~ka za otkrivawe na makedonskiot nacionalen identitet niz arhitekturata, inspiriraj}i brojni istraùva~i. Bogatata profesionalna kariera ja gradi preku aktivnata rabota vo MANU davaj}i svoj pridones kon gradeweto na odnosot kon arhitektonskiot kontinuitet vo Makedonija.
LIT.: Georgi Konstantinovski, Graditelite vo Makedonija XVIIIXX vek, Skopje, 2001, 210. K. Gr.
Sotir Tomoski: Sportskata sala vo Kavadarci (1956)
Mir~e Tomovski
TOMOVSKI, Mir~e (Skopje, 30. VII 1943 Skopje, 11. X 2006) novinar, publicist i op{testvenik. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Od 1967 g. e vo Radio Skopje kako sorabotnik vo Skopskata i Vtorata programa, komentator, glaven i odgovoren urednik na Informativno-politi~kata programa. Vo vremeto na makedonskiot liberalizam direktor na Centarot za idejno-politi~ka rabota, potoa izvr{en sekretar na CK na SKM. Na novinarstvoto mu se vratil kako urednik (1991) na politi~kiot sedmi~nik Puls, od 1998 g. do negovoto zatvorawe glaven i odgovoren urednik. Avtor e na publicisti~ki publikacii. Po~inal kako direktor na Dopisni{tvoto na Politika za Makedonija.
B. P. \.
te 10 godini rabotel vo Srbija (Belgrad i Kru{evac), kade {to realizira pove}e proekti od stanben, zdravstven, u~ili{ten i od urbanisti~ki karakter. Profesionalnata aktivnost ja prodolùva vo Makedonija. Izbran e za docent (1951), a potoa i za profesor na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje po predmetite istorija na arhitekturata i narodna arhitektura. Go prou~uva tradicionalnoto graditelstvo vo Makedonija i go osnovuva Institutot za narodna arhitektura pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. Pozna~ajni realizacii vo Makedonija: @enskata gimnazija vo Skopje (1938); Op{tata bolnica vo Gevgelija, vo Kriva Palanka i vo Debar (1951); Sportskata sala Partizan vo Kavadarci (1956); pove}e stanbeni zgradi i individualni semejni ku}i vo Skopje, vo Ohrid i vo Kriva Palanka.
BIBL.: Makedonska narodna arhitektura, Skopje, 1960. LIT.: E. Kasapova, Arhitekt Sotir Tomoski (18991985), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvawe na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, MANU, Skopje, 2006, 89100. Kr. T.
(19491950), predava~ (19501958), docent (19581963), vonreden profesor (19631970) i redoven profesor (19701983). Bil prodekan na Filozofskiot fakultet, {ef na Katedrata za istorija. Predaval Op{ta istorija na sredniot vek. Dal golem pridones vo oformuvaweto i vo afirmacijata na makedonskata medievistika, poznat i po terenskite istraùvawa. Avtor e na monografii, nau~ni i stru~ni trudovi.
LIT.: K. Axievski, Pedago{ka ve~er posvetena na profesorot Tomo Tomoski, Istorija HHH/12, (1997), Skopje, 1998; Profesorot Tomo Tomoski (1915 2004), Istorija XL/12, 2004. K. Ax.
Tompsonova ~uvarku}a
TOMPSONOVA ÛVARKU]A (Sempervivum thompsonianum Wale) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Crassulaceae, poznat samo za subalpskiot i alpskiot pojas na planinata Stogovo. Vl. M.
Tomo Tomoski Sotir Tomoski
TOMOSKI, Sotir (Bitola, 16. II 1899 Skopje, 30. XII 1985) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (1924). Vo prvi1494
TOMOSKI, Tomo (Skopje, 22. XII 1915 Skopje, 2004) istori~ar, univerzitetski profesor. Zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Qubqana (1948), habilitiral (1958) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Na istiot fakultet rabotel kako asistent
Georgi Topalov - Dedo \or|i
TOPALOV, Georgi Dedo \or|i (s. Gorno Dragli{te, Razlo{ko, 1893 m. Raven, Razlo{ko, 16. V 1944) istaknat revolucioner od Pirinskiot del na Makedonija. Bil u~esnik vo Septemvriskoto
TOPOLIWSKA
vostanie (1923). Emigriral vo Sovetskiot Sojuz i od tamu se vratil (1937). Vo partizanskoto dvièwe vo Pirinskiot del na Makedonija bil zaedno so svoite dvajca sinovi Dimitar i Ivan i so }erkata Nade`da najmladata partizanka (1943), politi~ki rakovoditel vo Razlo{kiot partizanski odred Nikola Parapunov, zamenik polit. komesar na IV VOZ. Zaginal vo bitkata kaj m. Raven.
LIT. : Georgi Dòdòv (Drago), Za kogo pet murite, Sofi, 1971; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971. V. Jot.
TOPALOVSKIAVRAM, Ilija (Bitola, ? 1922 Belgrad, 28. IV 1999) revolucioner-komunist, u~esnik vo NOB na Makedonija (19411945), diplomat. Kako mladinec bil pripadik na komunisti~koto dvièwe. Po okupacijata na Makedonija vo 1941 g. se vklu~il vo osloboditelnata borba. Vo 1942 g., poradi ilegalna komunisti~ka i antifa{isti~ka dejnost, vo Bitola bil osuden vo otsustvo. Ilegalno dejstvuval na teritorijata pod vlast na Italija, kade {to se vklu~il vo edinicite na NOB. Bil politi~ki komesar na ~eta, vr{el politi~ki funkcii vo Prvatamakedonsko-kosovska NO brigada. Bil delegat na ASNOM. Po Osloboduvaweto celiot raboten vek go pominal na slu`ba vo jugoslovenskata diplomatija.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija 19411945, t. I, kn. 2, Skopje, 1968, kn. 5, 1975; B. Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, II, Skopje, 1980, 301302. N. V.
privatizacijata. Se zanimava so proizvodstvo i distribucija na toplinska energija; izrabotka na investiciski programi, studii, tehni~ka dokumentacija; izgradba i montaà na objekti za toplifikacija, klimatizacija i gasifikacija; nau~noistraùva~ki raboti i dr. Toplifikaciskiot sistem e direkten dvoceven i se sostoi od tri potsistemi: izvori na toplinskata energija; distributivna mreà i toplinski stanici. Izvorot go so~inuvaat tri toplani: Istok# 279,12 MW (58%); Zapad# 170,97 MW (36%); 11 Oktomvri# 28,21 MW (6%), ili s# vkupno 478,3 MW. Se proizveduva 736.000 MWh/god. toplinska energija; a se tro{i 71.000 t/g. mazut, 18.500.000 kWh/g. elektri~na energija. Distributivnata mreà e so cevovod so NO32NO700, vkupna dolìna 177,2 km i temperaturna razlika 60C. Od 1997 g. vo toplanata Istok# e voveden prirodniot gas (50%). Vo grejnata sezona 2001/ 2002 g. e pu{tena nova toplana Skopje sever# vo privatna sopstvenost, a vo 2000 g. Toplifikaciskiot sistem vo Bitola, (6 kotlarnici so 20 MW). Na po~etokot od 2003 g. e dobien sertifikatot za kvalitet, standardot ISO 9001:2000. Sl. A. TOPLI^KI MANASTIR v. Sv. Nikola. TOPOLA (Populus L., fam. Salicaceae) rodot sodrì okolu 30 vida visoki listopadni drvja od Severnata hemisfera. Listovite se prosti, na dolga, spleskana dr{ka. Ima dvodomni so ednopolni cvetovi, sobrani vo cvetni resi. Plodovite se mali ~u{ki so sitno seme, snabdeno so beli vlakna. Vireat vo krajre~nata rastitelnost. Vo RM prirodno se zastapeni: belata topola (P. alba L.) so sivobela kora, so beli i vlaknesti letorasti i so listovi so jajce-
Topoli
vidna forma na kusorastite i so zase~eni lapi na dolgorastite, srebrenestobeli od grbot; crnata topola (P. nigra L.), so rombi~ni ili so triagolni, mazni listovi i so ispukana sivo-kafeava kora; sivata topola (P. x canescens Sm.), priroden hibrid me|u belata topola i jasikata. Al. And.
TOPLIFIKACIJA# AD Skopje formirana vo 1965 g. kako Direkcija za toplificirawe na Skopje. Snabduva okolu 40% od stanbeniot i pogolem del od delovniot prostor. Vo 1999 g. uspe{no e zavr{en procesot na
Zuzana Topoliwska
Toplifikacija AD - Skopje
TOPOLIWSKA, Zuzana (Topolivska, Zuzanna) (Var{ava, Polska, 2. I 1931) lingvist, slavist; specijalist za zapadnoslovenskite i ju`noslovenskite jazici; dijalektolog, sintaksi~ar so teì{te vrz makedonskiot jazik. Vo 1983 g. preselena vo RM i rabotela kako prof.-gostin na Kat. za slav. pri Filolo{kiot fakultet po gramatika na polskiot jazik (19831999), a potoa 19921999 go voveduva predmetot voved vo slavistikata. Izbrana za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1976), a po dobivaweto makedonsko dràvjanstvo vo redovniot sostav (1996), so pristapno predavawe Kon definicijata na ~lenot (1979). T. sorabotuva vo lingvisti~kite proekti na MANU
1495
TOPUZOVSKI
rakovodeni od akad. B. Vidoeski. Zaedno go iniciraat sp. SLPJ (podocna SLPM). Od 1996 g. go prezema rakovodeweto na proektot Makedonsko-polska gramati~ka konfrontacija, a od 1998 gi rakovodi proektite Me|unarodni lingvisti~ki atlasi i Dijalektite na makedonskiot jazik. Od 2000 g. rakovoditel na novoosnovaniot Istraùva~ki centar za arealna lingvistika (ICAL) pri MANU. ^len e na Var{avskoto nau~no dru{tvo (1983), na PAU vo Krakov (1991) i na SANU (1997). Vo 1997 g. T. e izbrana za doctor honoris causa na Univerzitetot Kiril i Metodij#. Za nau~nata aktivnost ima dobieno nekolku nagradi i priznanija od PAN, od MNR na RP (1978 i 2005), od RM (1989) i od SFRJ (1990). Vo po~etniot period na nau~nata aktivnost (19541964) vo centarot na vnimanieto na T. se nao|a zapadnoslovenskata fonolo{ka i prozodiska problematika. Od 1964 g. se zanimava glavno so semanti~ki orientiranata gramatika na zapadnoslovenskite i ju`noslovenskite jazici, pred s# na polskiot i na makedonskiot jazik.
BIBL: Polski-makedonski gramati~ka konfrontacija 1, 2, 3, 5, 6, 7 (19812006); Studii od makedonsko-bugarskata jazi~na konfrontacija (1996); Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija, kn. 1. Sintaksa# 1 i 2 (1995, 1997). M. Mirk.
po~nal da raboti na polarografski istraùvawa i vo ovaa problematika vovel nekolkumina sorabotnici. Objavil 35 truda (predimno vo doma{ni spisanija i zbornici) i imal pedesetina soop{tenija na me|unarodni i doma{ni nau~ni manifestacii. Avtor/koavtor e na ~etiri sredno{kolski u~ebnici i edno u~ebno pomagalo. Bil prodekan na Hemiskiot i na Prirodno-matemati~kiot fakultet, {ef na Institutot za hemija, rakovoditel na Zavodot za neorganska hemija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996, 223; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 249 250. B. [.
Rudari vo rudnikot Toranica#
TOPURKOVSKI-TITAN, Dimitar (s. O{tima, Lerinsko, 1911 3. II Skopje, 1981) u~itel, u~esnik vo Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i antifa{isti~ko dvièwe vo Egejskiot i vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo 1943 g. bil komandant na Partizanskiot odred Lazo Trpovski, potoa komandant na bataljon na Prvata MNOU brigada, na~alnik na brigada na NOV vo Vardarskiot del na Makedonija i oficer na JNA.
LIT.: Monografija na s. O{~ima, Lerinsko, Arhiv na INI, Hr. IV, 42. St. Kis.
TORANICA rudnik na Pb, Zn ruda, koj se nao|a vo severnite delovi na rudniot reon SasaToranica, na planinata Osogovo. Vo geolo{kata gradba na nao|ali{teto u~estvuvaat karpi od metamorfniot kompleks (gnajsevi, kvarcgrafiti~ni {krilci i dr.) i tercierni vulkaniti (kvarclatiti). Serijata na kvarcgrafi-
ti~ni {krilci e od posebno zna~ewe, bidej}i vo nea se nao|a najgolemiot del od olovno-cinkovoto orudnuvawe. Sodrìnata na glavnite metali vo nao|ali{teto vo prosek e: 5% Pb, 3% Zn, 20g/t Ag. Glavni rudni minerali i nositeli na olovno-cinkovoto orudnuvawe se galenitot i sfaleritot, sledeni od pirit, pirotin, magnetit, samoroden bizmut, bizmutin, halkopirit, enargit i dr. Nao|ali{teto spored genetskite uslovi na nastanuvaweto pripa|a na hidrotermalnite metasomatski nao|ali{ta vo skarnovite, ili ~estopati so pravo se vbrojuva vo grupata na skarnovski nao|ali{ta na olovo i cink.
LIT.: Todor Serafimovski, i M. Aleksandrov, Nao|ali{ta i pojavi na olovo i cink vo Republika Makedonija, Posebno izdanie br. 4, RGF. [tip, 1995. T. Ser.
TORBE[I (Gornorekanci, Na{inci) islamizirano makedonsko naselenie glavno vo Zapadna
Blagoja Stratev Topuzovski
TOPUZOVSKI, Blagoja Stratev (Gali~nik, 10. II 1932) redoven profesor (1979) na PMF, Institut za hemija (vo penzija od 1996 g.). Diplomiral (1956) i doktoriral (1965) vo Skopje. Izveduval nastava po Fizi~ka hemija za studenti po hemija, po Op{ta hemija za studenti po fizika i, najdolgo, po Medicinska hemija na Medicinskiot i na Stomatolo{kiot fakultet. Imal 4 kratki studiski prestoi na Karloviot univerzitet vo Praga. Glavniot interes vo nau~nata rabota mu e za elektroanaliti~kata hemija (osobeno vo vrska so opredeluvaweto na konstantite na stabilnost na kompleksni soedinenija). Na Institutot za hemija prv za1496
Prostorite na izvr{ena islamizacija na makedonskoto naselenie vo Makedonija (1900)
TORBE[I
Debarsko-rekanskoto selo Jan~e
i Jugozapadna Makedonija, koe ìvee vo nekolku etnografski predeli na makedonsko-albanskoto pograni~je, vklu~itelno i vo dijasporata. Istraùvaweto na Torbe{ite e usloveno so paralelno istraùvawe na etni~kata grupa Mijaci, bidej}i izvorno Torbe{ite pretstavuvaat mija~ka subgrupa. Kako i sekoja etni~ka subgrupa, s# do po~etokot na XX v. pokaùvaat tendencii kon sozdavawe posebna etni~ka grupa so izrazena grupna endogamija i drugi elementi od lokalnata narodna kultura (nosija, folklor, itn.). Vo sovremeni uslovi, egzonimot Torbe{i se koristi op{to za identifikacija na site islamizirani Makedonci vo RM i po{iroko vo etni~ka Makedonija, odnosno za onie grupi {to bile ili s# u{te se poznati po lokalni egzonimi/etnoni-
mi, kako: Dilszi (Tikve{); Pomaci/Turci (Male{evsko, Del~evsko, Pirinskiot del na Makedonija), ê~ki Pomaci (ê~ etni~ki predel me|u Nevrokopsko i Dramsko), Turci (Prilepsko); Apovci/Turci (Ki~evsko), Torbe{i/Gorani (Gora), [kreti (Gornorekanci) itn. Teritorijalna rasprostranetost i brojnost: Vo Debarsko-rekanskata etnografska celina vo po{irokiot etnografski predel Reka, po dolinata na r. Radika (selata: @irovnica, Vidu{e, Boletin, Trebi{te, Velebrdo, Rostu{a, Axievci, Jan~e, Prisojnica, Skudriwe, Gorno i Dolno Kosovrasti, Mogor~e, Balanci, Melni~ani); vo po{irokiot etnografski prostor na Debarsko vo etnografskiot predel Debarska @upa (selata: Bro{tica, Bajramovci, Gorenci, @itineni, Ko~i{ta, Mal i Golem Papradnik, Rkovci) vo pograni~nite debarski etnografski predeli Debarski Drimkol i Golo Brdo 6 sela so makedonski maj~in jazik na makedonskata teritorija: Lukovo, Jablanica, Modri~, Drenok, Xepi{te i Oti{ani i 16 sela na albanskata teritorija: Steblevo, Klewe, Ginevci (Gineec), Trebi{te, Vrnica (Vrbnica, Vrmnica), Tu~epi, Golemo Ostreni, Malo Ostreni, Ladomerica, Le{ni~ar (Le{ni~ani), O{enovo, Pasinki, Radovi{ (Radoe{ta), Kojavec, Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). Vo Brsja~kata etnografska celina vo etnografskiot predel Stru{ki Drimkol selata: Borovec, Labuni{ta, Oktisi, Podgorci. Postojat u{te nekolku oazi vo Brsja~kata etnografska celina, kako, na primer, vo Ki~evsko
Dene{nata sostojba na islamiziranite prostori vo R Makedonija
selata: Ba~i{ta, Drugovo, Lisi~ani, Srbjani, Staroec, êlopeci, Plasnica, Preglovo; vo Prilepsko selata: Debre{te, Laàni, Pe{televo; vo Vele{ko selata: Gorno Vranovci, Melnica, Sogle. Vo Gornovardarskata etnografska celina vo Skopsko selata: Drìlovo, Evlovo/Elovo, Dolno Koli~ani, Umovo, Cvetovo; vo Tetovsko goranskite sela: Urvi~ i Jelovjane. Kompaktna grupa goransko makedonsko torbe{ko naselenie so makedonski maj~in jazik ìvee vo pograni~niot etnografskiot predel Gora na kosovskata i na albanskata teritorija, od koi 19 vo Kosovo: Draga{, Vrani{te, Globo~ica, Dikance, Rade{a, Le{tane, Qubovi{te, Kukuqane, Ba}ka, Mlike, Zli Potok, Kru{evo, Rastelica, Or}u{a, Rap~a, Golem i Mal Krstec, [ainovac i Zrze. Na albanska strana se goranskite sela: Borje, [i{tevec, Ore{ek, Orgo{ta, Paki{, Crnolevo, Novo Selo, Zapot i Ko{ari{ta. Vo pogolemiot broj navedeni sela, pokraj Torbe{ite Makedonci, ìveat i pravoslavni hristijani. Vo edna grupa sela ìveat isklu~ivo Torbe{i. Vo eden broj sela vo predelite Gora, Golo Brdo i Debarsko Pole, pokraj makedonskoto naselenie od dvete konfesii, ìvee i muslimansko albansko naselenie so albanski maj~in jazik, tursko naselenie so turski maj~in jazik i romsko bilingvalno naselenie (so albanski i makedonski jazik). Jazik: Analizata na dijalektniot materijal pokaùva deka govorot na torbe{koto makedonsko naselenie vo nabroenite etnografski predeli i sela, na istoriski plan i po sovremenata sostojba na sevkupniot gramati~ki sostav, e identi~en so govorot na hristijanskoto makedonsko naselenie vo istite etnografski predeli i naselbi. Moàt da se utvrdat samo mali razliki vo intenzitetot na upotrebata na izvesen broj leksemi od tursko poteklo vo oblasta na narodnoto pravo i religioznata nomenklatura. Religija: Suniti (neortodoksni, so za~uvani elementi od narodniot religiski sistem od prethristijanskiot i hristijanskiot period). Zabeleàni se i pripadnici na dervi{ki redovi melami/noktaxi (Melnica, Vele{ko), bekta{i (Gorno Vranovci), rifai i dr. Etni~kata istorija i identitetot: Rezultatite od etnolo{kite istraùvawa na makedonskata etni~ka grupa Mijaci, a vo taa
1497
TORBE[I
Mladoènec od s. Vrani{te, Gora
Nevestinska nosija vo Drimkol, Stru{ko
smisla i na Torbe{ite kako mija~ka subgrupa, pokaùvaat deka toa e staro makedonsko naselenie vo del od Zapadniot Balkan me|u Kosovo, Albanija do rekata êrmenika (spored toponimijata), vo makedonsko-albanskoto pograni~je po jugozapadnata linijata i vo dijasporata. Pokraj pomestuvawata kon istok, sever i jugozapad, Torbe{ite ìveat na ovie prostori do dene{ni dni, a, za razlika od makedonskoto pravoslavno naselenie, e so poizrazena dinamika na napu{tawe na rodnite mesta. Spored izvorite (turski i drugi), se raboti za pravoslavno makedonsko naselenie {to go prifatilo islamot vo klasi~niot period na turskiot timarospahiski voen feudalizam (krajot na XV i XVI v.), koga se evidentirani retki primeri na islamizacija. Na preminot vo turskiot ~ifli~ki feudalen sistem (XVII v.) i do krajot na turskoto vladeewe (po~etokot na XX) e evidentirano postojano zasiluvawe na islamizacijata vo smisla na tur-
cizacija i albanizacija. Najkriti~ni periodi vo islamizacijata na makedonskoto naselenie se XVIII i XIX v. Formalnata islamizacija bila prifatena od pragmati~ni pri~ini, zaradi za~uvuvawe na rodnite ogni{ta i nasledenite imoti, za odbrana od agresivnosta na nositelite na vlasta turciziranite albanski feudalci i vojnici (ba{ibozuci), zaradi odbrana od Albancite od pasivnite planinski delovi na Albanija, koi se zanimavale so grabe`no stopanstvo, poradi turskata politika na pacifikacija preku islamizacija na ovie prostori so strate{ko zna~ewe i poradi drugi objektivni i subjektivni pri~ini. Postojat nekolku obidi za objasnuvawe na potekloto na egzonimot/etnonimot Torbe{i. Imeto se doveduva vo vrska so: a) staroto slovensko plemensko ime Torba~ei; b) so posebniot vid slu`benici vo turskata vojska i kandidati za jani~ari {to nosele torbi (Torba oglanlari / Torba acemileri);
v) so persiskata konstrukcija torbe{ so zna~ewe torbar, ~ovek {to torbari, podvièn trgovec {to prodava alva, boza, salep, itn.; g) so bogomilskoto dvièwe i so bogomilskite propovednici {to nosele torbi, a po torbite gi vikale kutugeri, itn. Vo ramkite na samiot predel, vo soglasnost so verskata i kulturnata zamislena granica {to postoela pome|u Mijacite i Torbe{ite, etnonimot ima pejorativno zna~ewe, odnosno deka Torbe{ite se prodale (ja prodale verata) za edna torba bra{no. Vo periodot 19551965 g., golem broj Torbe{i se iselile vo Turcija, kade {to i deneska ìveat prete`no grupno naseleni po gradovite Istanbul, Izmir, Manica, Ahisar i vo drugi mesta. So iseluvaweto na Torbe{ite se otvori prostor vo Zapadna Makedonija za novi naseluvawa na Albanci od vtorata migraciska struja od Kosovo {to predizvika nov proces na albanizacija na del od domorodnoto torbe{ko naselenie so makedonski maj~in jazik.
IZV: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Op{iren popisen defter, N 4 (1467-1468 g.) / redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1971; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Op{irni popisni defteri od XV vek, Skopje, II / redakcija Metodija Sokoloski, Skopje 1973 i III, 1976; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, 8, kn. 2, Op{iren popisen defter na Ohridskiot Sanxak od 1583 godina/ prevod, redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 2000. LIT.: V. Kn~ov, Makedoni. Etnografi i statistika, Sofi, 1900; Jovan Haxi-Vasiqevi, Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji, Beograd, 1924; D. ranov, Preselni~esko dviènie na blgari od Makedoni i Albani km izto~nite blgarski zemi prez XV do XIX vek, Makedonski pregled# VII/23, Sofi, 1932, 63118; Mil. S. Filipovi, Debarski Drimkol, Skopqe, 1939; istiot, Golo Brdo, Skopqe, 1940; Branislav Rusi, Poqe Debarsko, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, VII/10, Skopje, 1954, 123186; Milisav Lutovac, Gora i Opolje, Srpski Etnografski zbornik, knj. LXIX. Naselja i poreklo stanovni{tva, knj. 35, SAN, Beograd, 1955; Branislav, Rusi, @upa Debarska, Skopje, 1957; Galaba Palikru{eva, Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa, Skopje, 1965 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija); Blaè Ristovski, Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite, Makedonski folklor, II/34, Skopje, 1969, 137-157; D. ranov, Makedoni kato prirodno i stopansko clo, Sofi, 1945; Nijazi Limanovski, Islamskata religija i islamiziranite Makedonci, Skopje, 1989; Galaba Palikru{eva, tnonimi islamizirovannh grupp `noslavnskih narodov vo: VI me|unaroden kongres za prou~uvawe na Jugoisto~na Evropa (Sofija, 1989), Skopje, 1991, 119127; Boìdar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, 1, Skopje, 1998; Vesna Petreska, Proletnite obi~ai, obredi i veruvawa kaj Mijacite, Skopje, 1998; Ki-
KUD Radi~ki biseri# od selata na Dolna Reka & Velebrdo, @irovnica i Rostu{e (1982)
1498
TOCINOVSKI
met Fetahu, Makedonskata dijaspora na Golobrdo, v. MIR izdanie na politi~koto dru{tvo MIR, VITI I-r I botimit N 1 korrik 93, Tirana; Aleksandar Stojanovski, Demografskite promeni vo Debarskata kaza (XV-XVI vek), Glasnik na INI, 45, I, Skopje, 2001, 6986; Archiv orientalni, v. 69, N 2, Praha, 2001, 311326); Aneta Svetieva, Etni~ki karakteristiki na ~etiri vele{ki sela: Teovo, Ore{e, Melnica i Gorno Vranovci, Project: The Multicultural and Ethnic Characteristic of Four Villages in the Veles Region Republic of Macedonia, 1999. Statii i materijali vo Arhivot na Institutot za etnologija i antropologija, PMF, Skopje; Aneta Svetieva, Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (Na{incite#), EtnoAntropoZum, 4, Skopje, 2004. An. Sv.
Marija Tofovi}]amilova
Jovan Tofoski
TORTI], Milica (Zagreb, Hrvatska, 31. XII 1920) mikolog so svetsko renome. Ima vr{eno istraùvawa na makromicetite vo Makedonija, posebno na planinite Pelister, Jakupica i vo Ju`noto Povardarje. Avtor e na prviot trud za mikoflorata na Makedonija (1988), vo koj se navedeni 585 vidovi gabi. M. K. TOSEVSKI, Josif Traj~ev (Sveti Nikole, 14. II 1943) veterinar, redoven prof. na FVM vo Skopje. Doktoriral na Veterinarniot fakultet vo Belgrad (1984). Bil direktor na Upravata za veterinarstvo (19982000) i dekan na FVM. Ima objaveno 48 nau~ni i stru~ni trudovi i osnoven u~ebnik od predmetot Patolo{ka fiziologija na cica~i i ptici. M. D. J. B. TOFOVI], Petar Stevanov (Tetovo, 3. II 1920 Skopje, 21. VII 1990) nevrohirurg, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Osnova~ na Nevrohirur{koto oddelenie i na nevrohirurgija vo RM (1959). Se zanimaval so nevrotrauma i ja sozdal nevrohirur{kata {kola. Bil direktor na Nevrohirur{kata klinika (19591984). Objavil nad 80 nau~no-stru~ni trudovi i dve knigi od oblasta na nevrohirurgijata. Bil ~len na Evropskata asocijacija za nevrohirurgija.
BIBL.: Voved vo sovremena nevrohirurgija, Skopje, 1984; Sovremena nevrohirurgija, Skopje, 1988. Al. Stavr.
BIBL.: Umetni~kata literatura i pedago{kite ~uvstva, 1995; Knièvni likovi i problemi, 1996; Bukva po bukva azbuka, 1998; Po~nuvame da ~itame, 1998; Bukvar za vozrasni, 2002 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 296. K. Kamb.
Gligor Tofoski
TOFOVI]-]AMILOVA, Marija Petrova (Zagreb, 28. VII 1953) pedagog, metodi~ar, univerzitetski profesor. Zavr{ila gimnazija i studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1976). Na istiot fakultet magistrirala (1983) i doktorirala (1989). Vo 1978 g. e izbrana za pomlad asistent, a vo 2000 g. za redoven profesor na Filozofskiot fakultet po predmetot Metodika. Se zanimava so pra{awa od oblasta na metodikata na oddelenskata nastava. Avtor e na pogolem broj trudovi i nekolku u~ebnici za po~etna nastava.
TOFOSKI, Gligor Jovanov (Prilep, 9. I 1909 Skopje, 27. V 1976) pedijatar, primarius, prv vi{ zdravstven sovetnik vo RM. Bil, pred s#, naroden lekar, patriot i humanist, organizator i rakovoditel. U~esnik vo NOB od 1941 g. i prv upravnik na Zemskata bolnica (1945). Bil minister za zdravstvo na SRM vo dva mandata, a istovremeno go vodel i Oddelot za novorodeni i nedonoseni deca. Pridonel vo donesuvaweto brojni zakonski propisi od oblasta na zdravstvenata za{tita i organizacijata na zdravstvenata dejnost, osobeno za detskata za{tita i preventivnata medicina. Toj e zasluèn za pro{iruvawe na mreàta na zdravstvenite institucii so vonbolni~ka i bolni~ka funkcija, kako i za zgolemuvawe na brojot na zdravstvenite rabotnici vo RM. Bil i dolgogodi{en direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita na SRM. Br. N. TOFOSKI, Jovan Gligorov (Skopje, 19. V 1940) ginekologaku{er i imunolog, redoven prof. na Med. f. (od 1997). Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1965), kade {to i specijaliziral (1970). Vo 19751976 g. stru~no se usovr{uval vo SAD. Bil {ef na Oddelot za sterilitet i direktor na Klinikata za ginekologija i aku-
{erstvo (od 2001). Vo 1972 g. vovel novi dijagnosti~ki metodi: mikro analizite na fetalnata krv i karditokografija. Ekspert na SZO od oblasta na reproduktivnoto zdravje, sozdal prvo dete od IVF vo RM (2001). Eden od inicijatorite za formirawe na Lekarskata komora na RM, direktor na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo (20002002) i minister za zdravstvo na RM (19921994). Bil pretsedatel na Zdruènieto na ginekolozite na RM, potpretsedatel i pretsedatel na Crveniot krst na RM, generalen sekretar i pretsedatel na Crveniot krst na SFRJ, ~len na IK na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina (19821986). U~estvuval vo brojni misii vo Afrika i Azija, kako i specijalen pretstavnik na Generalniot sekretar na Me|unarodniot CK vo Etiopija. [ef na Katedrata po ginekologija i aku{erstvo (20032005). Pretsedatel na MLD i potpretsedatel na Forumot na Lekarskite zdruènija na Jugoisto~na Evropa i ~len na GAME. Objavil nad 130 stru~noBr. N. nau~ni tudovi.
Vasil Tocinovski
TOCINOVSKI, Vasil (s. Stojakovo, Gevgelisko, 22. VIII 1946) poet, raskaùva~, eseist, kriti~ar, avtor za deca i mladi, knièven istori~ar, novinar, urednik, preveduva~. Doktor po filolo{kite nauki. Raboti kako nau~en sovetnik vo Institutot za makedonska literatura. Kako knièven istori~ar traga po malku poznati literaturni procesi i dvièwa, avtori i dela vo XIX i prvata polovina na XX vek.
1499
TO^KO
DELA: knigi raskazi: Ptici vo krugot, Sk., 1978; Glasot {to se ~eka, Sk., 1983 i Treta kazna, Sk., 1993; monografii: Zborot kur{um i dinamit, Sk., 1993; @arov buntar i burevesnik, Sk., 1994; knièvnoistoriski studii: Traga~i po vistinata, Sk., 1998; Vozbuda po zborot, Sk., 2000; Na{ite ta`ni stranici, Sk., 2005; Prevodite na makedonskiot 19 vek, Sk., 2005; Proletni buri, Sk., 2006. P. Gil.
Ivan To~ko
TO^KO, Ivan (Ohrid, 9. I 1914 Skopje, 12. XI 1973) raskaùva~, dramski avtor. Gi zavr{il Pravniot fakultet vo Belgrad i Teatarskata akdemija vo Sofija. Bil urednik vo Nova Makedonija, glaven urednik vo Radio Skopje i na sp. Makedonija.
DELA: raskazi: Bojana, Sk., 1953; Akordi, Sk., 1956; Prsten, 1959; Raskazi; Sk., 1962; Vino za du{ite, noveleti, Sk., 1968; Premiera, Sk., 1970; Grev, lirski minijaturi, Sk., 1971; dramite: Pluto, Sk., 1972 i Ohridska trilogija: Pod Akropol, Robinka i Pluto, Sk., 1974. V. Toc.
mija za studentite po hemija, biologija, fizika, medicina i stomatologija, kako i za studenti na Pedago{kata akademija. Nau~nata rabota mu e od oblasta na neorganskata i analiti~kata hemija. Objavil nad 40 trudovi, predimno vo doma{ni spisanija. Vo doktorskata disertacija ja ispituval rastvorlivosta na nekoi soli vo zavisnost od sostavot na rastvoruva~ot. Sam ili zaedno so svoite sorabotnici gi ispituval sodrìnata na mikroelementite vo tutunite od Makedonija, zastapenosta na fluorot vo razli~ni prirodni produkti i vo vodite i osobeno svojstvata i sostavot na vodite za piewe vo naselenite mesta. Rabotel vrz nomenklaturata na neorganskata hemija, terminologijata po hemija na makedonski jazik i metodsko-pedago{kite pra{awa na nastavata po hemija. Avtor i na univerzitetski u~ebnik po neorganska hemija i na pove}e sredno{kolski u~ebnici po hemija. Bil prv {ef na Hemiskiot institut, prodekan i dekan na PMF i prv dekan na Hemiskiot fakultet. Bil i pretsedatel na Sovetot na PMF, pretsedatel na Dru{tvoto na prirodwacite na SRM, potpretsedatel na Unijata na hemiskite dru{tva na SFRJ, pretsedatel na Dru{tvoto na hemi~arite i tehnolozite na SRM, ~len na Komisijata za izrabotka na nomenklatura po neorganskata hemija pri Unijata na hemiskite dru{tva na SFRJ i ~len na Komisijata za izrabotka na terminologijata po hemija.
vanoto Dràvno knigoizdatelstvo na Makedonija. Kako profesor, go odràl prviot studentski ~as na novoosnovaniot Filozofski fakultet vo Skopje (dekemvri 1946). Bil rakovoditel na Oddelot za narodna knièvnost pri Institutot za folklor i prv direktor na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov# (1. III 1953 1. X 1973). Bil urednik na sp. Makedonski jazik# i Literaturen zbor#. Koavtor e na prviot Makedonski pravopis so pravopisen re~nik# (Skopje, noemvri 1950, zaedno so Blaè Koneski). Osven toa, avtor e na pove}e u~ebnici i ~itanki po makedonski jazik i literatura za osnovno i sredno obrazovanie, kako i pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi za osnovnite karakteristiki na fonolo{kiot i gramati~kiot sistem na makedonskiot literaS. Ml. turen jazik.
Pere To{evLefter
Dim~e To{ev
TO[EV, Dim~e Naumov (Prilep, 20. XII 1919 Skopje, 3. V 2004) redoven profesor (1966) na PMF, Institut za hemija (vo penzija od 1. X 1985). Gimnazija zavr{il vo Bitola, a vo 1938 g. se zapi{al na studii po hemija vo Belgrad. Diplomiral vo 1943 g. na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Sofija, a doktoriral (1959) vo Skopje. Prv asistent na Katedrata za hemija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Vo 1947 g. e izbran za predava~, a potoa za docent (1954), za vonreden profesor (1961) i za redoven profesor (1966) po predmetot neorganska hemija na PMF vo Skopje. Izveduval nastava po he1500
TO[EV, Krum (Prilep, 16. II 1912 Skopje, 1976) slavist, univerzitetski profesor. Zavr{il gimnazija vo Bitola, a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1937). Rabotel kako profesor vo Danilovgrad, Strumica i Slatina. Bil ~len na Komisijata za kodifikacija na makedonskiot literaturen jazik i na prviot Redakciski sovet na novoosno-
Krum To{ev
TO[EV-LEFTER, Pere (Petar) (Prilep, 1865 s. Fari{, Tikve{ko, 4. V 1912) u~itel, vojvoda, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Prilep, gimnazija vo Plovdiv (1885). U~itelstvuval vo Prilep (18921901), Skopje, Bitola i vo Solun. Vo Bitola bil prviot pretsedatel na ORK na MRO. Bil ~len na MRO od 1894 g., a ~len na CK na TMORO stanal od 1898 g. Po Solunskata afera (1901) bil osuden na 101 g. i sproveden vo zatvorot vo Podrum Kale, Mala Azija. Po amnestijata (1902) se vratil vo Solun, a ottamu vo Bitola i vo Prilep, kade {to ìveel polulegalno. Iako ne se soglasuval so re{enieto za nedovolno podgotvenoto vostanie, aktivno u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Prisustvuval na Prilepskiot (1904) i na Rilskiot kongres (1905), kade {to povtorno bil izbran za ~len na CK na VMORO. Po Mladoturskata revolucija stanal egzarhiski u~ili{ten inspektor vo Solunskiot okrug (19101911). Predaden i sleden od askerot, bil ubien vo zaseda vo Drenovskata Kli-
TRAJANOV
sura. Pogreban vo dvorot na crkvata vo s. Fari{, Tikve{ko.

LIT.: Q. Lape, @ivotot i deloto na Pere To{ev, Pristapni predavawa, MANU, Skopje, 1974; A. Trajanovski, Pere To{ev (18651912) vo istoriskite izvori i literatura, Glasnik na INI, XXXI, 1, Skopje, 1987. Al. Tr.
vizuelni jazici navleguva vo socijalnite prostori povrzani so tranzicijata vo makedonskoto op{testvo (Dosie 96, 1996: Proces, M. B.-P. 2004).
Stoj~e To{evski Ivan To{evski
TO[EVSKI, Ivan (Bitola, 22. VIII 1929 Skopje, 2. VIII 2008) novinar, publicist i diplomat. Rabotel kako novinar vo Radio Skopje (19531961), a od esenta 1963 g. vo Televizijata. Bil direktor i glaven urednik na Televizija Skopje (1967-1970), vo periodot zna~aen po naporite za voveduvawe centralna informativna emisija na makedonski jazik, samostojno u~estvo vo dnevnata televiziska razmena i opremuvawe so sovremena studiska tehnika. Potoa, bil ambasador vo Nov Zeland i vo Finska i angaìran kako ekspert za ~ovekovi prava vo Obedinetite nacii. Stanal sovetnik na Pretsedatelot i na Vladata na RM (19912003). U~estvuval vo brojni aktivnosti na me|unaroden plan: Konferencijata za Jugoslavija vo Hag i vo Brisel, priemot na Makedonija vo OON, pregovori okolu imeto vo OON i dr. J. F.
TO[EVSKI, Stoj~e (s. Rainci, Egejskiot del na Makedonija, 28. II 1944) kompozitor. Eden od istaknatite pretstavnici na generacijata kompozitori {to na makedonskata muzi~ka scena stapija vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. Studiite po kompozicija kaj Vl. Nikolovski vo Skopje, M. @ivkovi} i E. Josif vo Belgrad mu ovozmoìja da razvie plodna tvore~ka dejnost. Negoviot opus privlekuva pove}e vnimanie so svojot karakter, otkolku so obemot na ostvaruvawata. Vo tvore{tvoto na T. se izdvojuvaat dve fazi: po~etnata se odviva vo sedumdesettite (Madrigali, 1973), a vtorata zapo~nuva vo devedesettite godini, koga e prekinata pove}egodi{nata tvore~ka oseka. Izvr{uval odgovorni funkcii vo Radio Skopje. Glavnata ni{ka {to go povrzuva celoto negovo tvore{tvo e izviraweto od makedonskata folklorna i duhovna po~va na muzi~ki plan. B. Ort. TO[O DASKALOT v. Angelovski, Todor Petrev. TRADICIONALNA ARHITEKTURA ja ozna~uva celokupnata arhitektonska produkcija {to gi vklu~uva site edine~ni arhitektonski tradicii (narodnoto graditelstvo, folklornata, gradskata, selskata, sakralnata, profanata) na site entiteti, vo odnapred definirani granici (vo teoriska, metodolo{ka, teritorijalna, istoriska i prakti~na istraùva~ka smisla). Ovoj poim go opfa}a narodnoto graditelstvo. K. Gr. TRAIKOVSKI, Borislav (Bitola, 15. VI 1917 Bitola, 11. X 1996) slikar i pedagog. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1951). ^len e na grupata VDIST. Imal retrospektiva vo Skopje (îfte amam, 2003). Najdosledno gi sprovel iskustvata na istoriskiot
Borislav Traikovski: Pateki (1980)
ekspresionizam i znakovnosta vo apstraktnoto slikarstvo. M. B.-P. TRAJAN (XI v.) ~etvrtiot sin na carot Jovan Vladislav. So majka mu Marija i eden del od carskoto semejstvo li~no go pre~ekal Vasilij II vo Ohrid (letoto vo 1018), po {to bil del od triumfalnata povorka. Negovata loza se etablirala vo Vizantija }erkata Marija i vnukata Irina se orodile so semejstvata Duka i Komneni.
LIT.: S. Pirivatri~, Samuilovata dràva, obhvat i harakter, Sofi, 2000. B. Petr.
Boris Trajanov
Igor To{evski
TO[EVSKI, Igor (Skopje, 27. IX 1963) grafi~ar i multimedijalen umetnik. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Helsinki (1988). ^len e na grupata Zero. Samostojno izlagal vo Helsinki, Skopje, Veles, Kumanovo, Erlangen, Qubqana. So proniknuvawe me|u razli~ni
TRAJANOV, Boris Gogov (Qubqana, Slovenija, 4. XI 1959) operski pevec, bariton. Studira peewe so tatko mu Goga Trajanov vo Skopje, so Biserka Cvei} vo Belgrad i so Pier Miranda Feraro vo Milano. Solo peewe diplomira na FMU vo Skopje kaj B. Nikolovski (1985), a magistrira na Muzi~kata akademija vo Belgrad vo klasata na B. Cvei} (1989). Istovremeno diplomira i na Matemati~kiot fakultet vo Novi Sad (1986). Debitira na operskata scena na MNT vo Skopje (so ulogata na grofot Homonaj vo operata Ciganski baron). Raboti vo Operata na MNT (19851988), koga ja zapo~nuva internacioalnata kariera vo ok. sto operski ku}i vo sve1501
TRAJANOV
tot (Rim, Bolowa, Firenca, Palermo, Monte Karlo, Berlin, Hamburg, Frankfurt, Viena, Grac, Oslo, Sao Paolo, Kejptaun, Moskva, Paruz, Wujork i Venecija) so nad 750 nastapi vo ok. 50 glavni baritonski ulogi (so najgolem uspeh kako Skarpija vo orerata Toska). Nastapuval na pove}e televiziski i radio stanici i ima snimeno so Katlin Kaselo dvojno CD so operski arii i dueti (1995), a na DVD kreacijata na Skarpija vo Teatro Rexo Parma vo Italija (2003). Dobitnik na ambasadorskata titula Umetnik na mirot na UNESKO (2005). F. M. R.
tre{ni raboti (19981999). Osnova~ i pretsedatel na partijata Demokratski sojuz i pratenik R. vo Sobranieto na RM.
LIT.:50godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 101-114. S. Ml.
Aleksandar Trajanovski
Goga Trajanov
TRAJANOV, Goga (Prilep, 25. III 1922) operski pevec, tenor. Peewe u~el kaj prof. Beteto vo Qubqana. Vo Operata na MNT raboti kako solist od 1951 do 1983 g. Vo svojot fah, ostvaril pove}e od 15 glavni i pove}e pomali ulogi od standardniot i doma{niot operski repertoar. Gostuval vo Srbija, Slovenija, Polska, Romanija i Germanija. Karakteristi~en e negoviot silen i probiven metalno oboen glas.
POZNAÂJNI ULOGI: Abdalo (Nabuko), Vojvodata od Mantova (Rigoleto), Don Hoze (Karmen), Jenik (Prodadena nevesta), Mario Kavaradosi (Toska), Pinkerton (Madam Beterflaj), Polion (Norma), Su ông (Zemja na nasmevkite), Gavril Radomir (Car Samuil). F. M.
TRAJANOVSKI, Aleksandar (s. Dolni Lipovik, Radovi{ko, 7. III 1945) istori~ar, nau~en sovetnik vo INI vo Skopje i univ. profesor. Zavr{il U~itelska {kola vo Bitola, a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Grupa za nacionalna istorija), kade {to i magistriral (1975) i doktoriral (1985). Izvesno vreme bil nastavnik vo s. Kon~e, Radovi{ko i profesor vo Ekonomskoto u~ili{te Mo{a Pijade# vo Skopje, a potoa preminal vo Institutot za nacionalna istorija (septemvri 1971), od asistent do nau~en sovetnik (1992) i redoven profesor (1998). Bil rakovoditel na Oddelenieto za prerodbensko-nacionalnoosloboditelno dvièwe vo INI, glaven i odgovoren urednik na sp. Glasnik# i Istorija#, pretsedatel na SDIRM, honoraren profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#, na Fakultetot za u~iteli i vospita~i pri Univerzitetot Sveti Kliment Ohridski vo Bitola, na Nacionalniot institut za orientalni jazici i civilizacii na Univerzitetot na Nova Sorbona (Pariz) i na Pedago{kiot fakultet vo Skopje.
BIBL.: Bugarskata egzarhija i makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe (18931908), Skopje, 1982; Crkovnou~ili{nite op{tini vo Makedonija. Prilog kon istorijata na makedonskite crkovno-u~ili{ni op{tini od nivnoto osnovawe do 70-tite godini na XIX vek, Skopje, 1988; Dimitar Pop Georgiev-Berovski (18401907), [tip, 1990; Slovata na Kuzman [apkarev (18301884), Ohrid, 1993; Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905, BitolaSkopje, 1995; Prilepskite slova na Kuzman [apkarev (18621865), Bitola, 1996; Nepoznatiot Racin. Novopronajdenite Racinovi karti~ki, Skopje, 2000; Crkovnata organizacija vo Makedonija i dvièweto za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija od krajot na XVIII i vo tekot na XIX vek do osnovaweto na VMRO, Skopje, 2001; Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe, Skopje, 2004; Istorija na Makedonija (The History of Macedonia), Skopje, 2005.
TRAJKOV, Nikola (s. Vrane{tica, Ki~evsko, 26. V 1888 Sofija, 12. VI 1963) filolog, istori~ar, diplomat. Se {koluval vo Bitola i Sofija. Na Sofiskiot univerzitet zavr{il slovenska filologija. Rabotel kako u~itel, novinar, diplomat i univ. profesor (po novogr~ki jazik). U~estvuval vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe. Vo tekot na Balkanskite vojni bil dobrovolec vo Makedonsko-odrinskoto opol~enie. Go prou~uval deloto na makedonskite prerodbenici Bra}ata Miladinovci, Grigor Prli~ev, Bra}ata Robevci, K. Mi{ajkov. Povaèn trud mu e: Bra}a Miladinovci - P r e p i s k a# (Sofija 1964), izdanie na BAN, vo koj objavuva pisma od Dimitrija i Konstantin Miladinovci, kako i dokumenti za makedonskata prerodba (Robevci, [apkarev, Partenija Zografski, Mitra Miladinova, Kirijak Drìlovec i dr.), kako i pogolem broj nepoznati diplomatski dokumenti okolu smrtta na Miladinovci. Golem interes projavil kon deloto na Krste Misirkov. Im pomaga{e {tedro na mladite makedonski nau~nici vo orientacijata po bugarskite arhivski institucii. G. T. TRAJKOV, Petar (Pece) (s. Vrbeni, Lerinsko, 2. VI 1886 Sofija, 13. I 1964) nacionalen deec i voen komandant, polkovnik. Zavr{il gimnazija vo Bitola. Po Vtorata balkanska vojna emigriral vo Bugarija i zavr{il voena akademija, a vo Prvata svetska vojna bil oficer vo bugarskata armija na Makedonskiot front. Podocna se vklu~il vo VMRO (1923), bil sekretar na Lerinskoto makedonsko bratstvo, a potoa vo Egejskiot del na Makedonija formiral ~eta na VMRO (1924), so koja dejstvuval vo Lerinsko i Ohridsko. Zaedno so G. Pophristov i P. [andanov go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug na VMRO i gi odrùval kontaktite so Albanija (1924-1928). Vo otsustvo bil osuden na smrt od gr~kite vlasti, po {to se prefrlil vo Albanija, a potoa vo Bugarija (1928). Na [estiot kongres na VMRO bil izbran za rezerven ~len na CK na VMRO. Po ubistvoto na Al. Protogerov, se priklonil kon protogerovistite i bil ~len na nivniot CK. Po rasturaweto na VMRO od strana na bugarskata vlada, se priklonil kon Rabotni~kata partija. Kako antifa{ist, vo vremeto na Vtorata svetska vojna bil apsen od bugarskite vlasti. Bil komandant na
Pavle Trajanov
TRAJANOV, Pavle (s. Rade{, Radovi{ko, 25. XII 1952) politi~ar. Go zavr{il Pravniot fakultet vo Skopje i poloìl pravosuden ispit. Rabotel kako na~alnik vo SVR/MVR i bil minister za vna1502
TRAJKOVSKI
Makedonskata NO brigada Goce Del~ev# (od septemvri 1944) na makedonskata emigracija od Sofija. Unapreden vo ~in polkovnik (noemvri-dekemvri 1944), bil u~esnik na Vtoroto zasedanie na ASNOM (Skopje, dekemvri 1944). Po politi~ko nedorazbirawe se vratil i po~inal vo Bugarija.
BIBL.: Nacionalizmqt na skopskite rqkovoditeli, Sofix, 1949. IZV. Bilten# na V[ na NOV i POJ, IV, 4647, Poloàj, noemvri-dekemvri 1944. LIT.: D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, Skopje. 1999, 140141. S. Ml.
Boris Trajkovski, pretsedatel na RM
wata, bile igrani i: Pe~albari#, Makedonska krvava svadba#, Vo sinxiri#, @ena sotona#, komedii na Nu{i} i dr. Toj e eden od vtemeluva~ite na Makedonskiot naroden teatar i negov ~len (19451954). Ulogi: vo Platon Kre~et#, Spiro (Naroden pratenik#), Proka Proki} (Naàlena familija#), Tetin Jakov (G-|a ministerka#), kako i negovata antologiska uloga na Taso R. St. vo Somnitelno lice#.
Stevo Trajkov
TRAJKOV, Stevo (î~evo, Veles, 1930) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i istraùva~. Vo êhoslova~ka (od 1946) diplomiral na Vi{ata hemisko-industriska {kola vo Praga (1954), magistriral i doktoriral na Univerzitetot vo Ostrava (1959). Rabotel vo ê{kata akademija na naukite (19581962) i vo Ministerstvoto za metalurgija i rudarstvo. Vo Skopje e (od 1963) vklu~en vo sozdavaweto na Rudnici i @elezarnica Skopje#. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot f-t vo Skopje e od 1965 g., a kako redoven profesor od 1971 g. Bil vode~ki proektant pri izgadbata na FENI# vo Kavadarci, kako i vo drugi metalur{ki pogoni. Podra~ja: teorija na metalur{kite procesi, fizi~ka metalurgija i dr. Penzioniran vo 1995 g.
LIT.: Bilten UKIM# br. 514, od 15 II 1989 g., str. 9; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.
TRAJKOVSKI, Boris (s. Murtino, Strumi~ko, 25. VI 1956 Mostar, BiH, 26. II 2004) vtor po red pretsedatel na samostojna i suverena RM (19992004). Gimnazija zavr{il vo Strumica, a Praven fakultet vo Skopje (1981). Dvanaeset godini bil pretsedatel na mladinata na Obedineta metodisti~ka crkva vo SFRJ. Rakovoditel na pravnata slu`ba pri grade`noto pretprijatie Sloboda vo Skopje. Bil {ef na Kabinetot na gradona~alnikot na Op{tinata Kisela Voda vo Skopje i ja vodel Komisijata za nadvore{na politika na VMRODPMNE. Izbran za zamenik-minister za nadvore{ni raboti (XII 1998). Vo slednata godina e izbran za pretsedatel na RM (XI 1999). Pod negovo rakovodstvo se vodeni politi~kite razgovori za prekin na vojnata na ONA protiv oruènite sili na RM (2001). Toj e potpisnik na Ramkovniot dogovor od 13. VIII 2001 g. vo Skopje, so koj se menuva ustavno-pravniot status na makedonskata dràva. Zagina vo avionska nesre}a vo blizina na Mostar, vo nerazjasneti okolnosti.
Kiril Trajkovski
TRAJKOVSKI, Kiril ([tip, 27. XI 1951) arheolog. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za arheologija) vo Belgrad (1976). Raboti kako kustos-sovetnik za srednovekovna arheologija vo Muzejot na Makedonija (od 1977). Rakovoditel na proektite za istraùvawe na lokalitetite Morobisdon, Bregalnica i Kowuh.
BIBL.: Srednovekovniot grad Morodvis vo Makedonija, zb.: Trud Ptogo me`dunarodnogo kongressa Slavnsko arheologii, III, Kiev, 1985, Moskva, 1987, 89-93; The Mediaeval Necropolis Crki{te# at Morodvis, Zbornik, n.s., 1, Arheologija, Skopje, 1995, 207-213. LIT.: Liljana Miladinovska, Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 2000, Ohrid, 2001, 220-221. R.
TRAJKOV, Trajko Pavlov (Debar, 11. VIII 1931) farmakolog, redoven prof. na Med. f. Od 1958 do 1996 g. raboti na Institutot za farmakologija i toksikologija na Med. f. vo Skopje. Zasluèn e za vtemeluvaweto na bazi~nata i klini~kata farmakologija na fakultetot. Bil direktor na Institutot, {ef na Katedrata, prodekan, avtor na u~ebnik za Srednomedicinskoto u~ili{te i u~esnik vo proekti. D. S.-B.
Qubi{a Trajkovski
Dim~e Trajkovski
TRAJKOVSKI, Dim~e (Skopje, 23. III 1898 Bitola, 1978) prv profesionalen akter i reìser vo Makedonija. Sopstvenik na patuva~ki teatar pred Vtorata svetska vojna, vo koj, pokraj ske~evite i vrap~i-
TRAJKOVSKI, Qubi{a (Skopje, 29. XI 1927 Bitola, 1995) akter. Nekolku sezoni nastapuval vo Narodniot teatar vo Strumica, a potoa vo Narodniot teatar vo Bitola e nositel na repertoarot.
ULOGI: Ilija (Antica#), Ximi (Vejka na vetrot#), Pomet (Dundo Maroe#), Otelo (vo istoimenoto delo), Asprov (Vujko Vawa#), Dra{ko Karovski (êkor do esenta#), Murina (Sve~ena ve~era vo pogrebalnoto pretprijatie#). R. St.
1503
TRAJKOVSKI
TRAJKOVSKI, Stojan (Skopje, 1920 Skopje, 1965) novinar i stenograf. Prv sportski urednik vo Nova Makedonija od 1945 g., prv makedonski izvestuva~ od svetsko fudbalsko prvenstvo ([vajcarija, 1954). Od 1955 g. urednik na dopisni~kata mreà vo Radio Skopje. B. P. \.
aranèr i muzi~ki producent. Prvite tvore~ki obidi gi napravil vo po~etokot na osumdesettite godini od XX vek. U~esnik na site makedonski pozna~ajni festivali na detska i folk-muzika. Napi{al nekolku stotini avtorski pesni i aran`mani, a nekoi od niv vleguvaat vo novata antologija# na makedonskata muzika vo naroden duh (Ima li pesna#, @al za Despina#, Edna pesna da zapeam#, Lebedi plovete#, Du{o moja prosti mi# i dr.). Pi{uval kompozicii i za orkestrite na MRT. Kako producent realiziral nad iljaM. Kol. da kompozicii. TRAJÊV, Georgi (Prilep, 1869 ?) istori~ar, publicist, revolucioner. Ja zavr{il Solunskata bugarska ma{ka gimnazija i bil u~itel. ^len na TMORO (1896) i pretsedatel na Okoliskiot revolucioneren komitet vo rodniot grad (1908).
DELA: Mariovo, Sof., 1923; Dojran i negovoto ezero, Sof., 1923; Prespa, Sof., 1923; Starini vo Prespa, Sof., 1924; Prespanskoto ezero, Sof., 1924; Minatoto na Prilep, Sof., 1925; Grad Prilep, Sof., 1925. V. Toc.
Bitola (19531963), kade {to bil i rakovoditel na Konstruktivnoto oddelenie i na Oddelenieto za razvoj. Ostvaril nekolkumese~ni prestoi vo [vedska, vo Francija i vo Germanija. Bil vraboten kako profesor vo Vi{ata tehni~ka {kola vo Bitola (19631978). Vo ovoj period vo dva mandata bil direktor na Vi{ata {kola. So formiraweto na Tehni~kiot fakultet vo Bitola (1978), bil izbran za vonreden profesor po predmetite ladilna tehnika i ladilni sistemi. Bil dekan na Fakultetot (19781980) i prorektor na Univerzitetot vo Bitola Gl. K. (19811982). TRANZICIJATA NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA proces na radikalni i seopfatni promeni vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem na zemjata, koi vodat kon premin od socijalisti~ki ekonomski sistem, so dominacija na op{testvenata i dràvnata sopstvenost, vo sistem na pazarna ekonomija, so dominacija na privatnata sopstvenost i pazarna alokacija na resursite. Ekonomskata sodrìna na tranzicijata opfa}a nekolku klu~ni segmenti: makroekonomska stabilizacija, liberalizacija na cenite, na nadvore{notrgovskata razmena i na pazarite, privatizacija i restruktuirawe na pretprijatijata i na bankite, redefinirawe na ekonomskite funkcii na dràvata i institucionalni reformi. Tranzicijata vo RM zapo~na vo te{ki okolnosti. Nasledenite makroekonomski indikatori od prethodnata dràva bea nepovolni: stagnantni pa i negativni stapki na rast na bruto doma{niot proizvod, visoka nevrabotenost, visoka inflacija i relativno visok vnatre{en i nadvore{en finansiski dolg. Naporedno so nasledenite nepovolni ekonomski performansi, RM vo periodot 19902001 g., re~isi, permanentno se soo~uva{e so eksterni {okovi i neekonomski faktori (dezintegracijata na SFRJ i na jugoslovenskiot ekonomski prostor, embarga, begalska kriza, interen konflikt), koi imaa nepovolni implikacii vrz dinamikata na rastot. Makroekonomskata stabilizacija zapo~na so implementirawe na seopfatna antiinflaciona programa, koja za nekolku godini ja svede enormno visokata inflacija vo normalni ramki od 1.666,4%, 1992 g., na 2,3%, 1996 g. (v. inflacija). Reformite vo fiskalnata i monetarnata sfera i dobrata koordinacija na klu~nite makroekonomski politiki $ ovozmoìja na Makedonija da odrì visoka
Toma Trajkovski
TRAJKOVSKI, Toma (Bitola, 1933 Bitola, 1998) stopanstvenik, konstruktor, univ. profesor. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad (1960). Rabotel vo Fabrikata za friìderi Georgi Naumov# vo Bitola kako konstruktor, bil rakovoditel na oddelenie i upravnik na pogon. Na Vi{ata tehni~ka {kola vo Bitola e izbran kako honoraren nastavnik (1962), a vo 1968 g. stapuva vo redoven raboten odnos. So formiraweto na Tehni~kiot fakultet vo Bitola e izbran za vonreden profesor, a potoa i za redoven profesor (1982) po predmetite Transportni uredi, Tehnologija na materijali i Ma{inska obrabotka. Doktoriral na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (1982). Objavil {eesetina trudovi od oblastite na pnevmatikata, sredstvata za transport i tehnologijata na obrabotka. Bil dekan na Tehni~kiot fakultet vo Bitola i rektor na Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# vo Bitola (19911993). Bil sportski pilot i pretsedatel na Vozduhoplovniot sojuz na Makedonija (19931995). Gl. K.
Todor Traj~evski
TRAJÊVSKI, Todor ([tip, 3. VIII 1954) kompozitor, aranèr i harmonika{. Se vrabotil (1983) vo Narodniot orkestar na MRT, a potoa stanal i negov rakovoditel (1988). Avtor e na golem broj pesni (okolu 200), aran`mani (nad 400), kako i na instrumentalni kompozicii za golem naroden orkestar (Folk zagatka#, îe e ona devoj~e#, Iznikna mi badem drvo#, Kinisala Rosa#, Povardarsko oro# i dr.), inspiriran od folklornoto nasledstvo na Makedonija. Pi{uval i klasi~ni kompozicii (glavno za trombon i klavir, vo sorabotka so Duo Ribarski). Postojan u~esnik na re~isi site festivali vo Makedonija. M. Kol. TRANDAFILOVSKI, Nikola (Bitola, 1925) ma{. inèner, univ. profesor. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad (1952). Se vrabotil vo Fabrikata za staklo (vo izgradba) vo Skopje. Rabotel vo Fabrikata za friìderi Georgi Naumov# vo
Qup~o Trajkovski -Fis
TRAJKOVSKI-FIS, Qup~o (Skopje, 4. V 1958) kompozitor,

1504
TRAHEATI
EBRD indikatori za progresot na tranzicijata vo RM za 2005 g.

U~estvo na privatniot sektor vo GDP vo % Golema privatizacija Mala privatizacija Upravuvawe i restruktuirawe na pretp. Cenovna liberalizac. Trgovska liberalizacija Politika na konkurencija Reforma na bankarskiot sektor Pazar na dolgoro~ni hartii od vrednost i nefinansiski institucii Infrastrukturni reformi 65 3+ 4 2+ 4 4+ 2 32 2
IZV.: EBRD, Transition report za soodvetnite godini.
cenovna stabilnost do dene{ni dni i odr`liv vnatre{en i nadvore{en dolg. Sepak, zemjata s# u{te ne postigna celosna makroekonomska stabilnost poradi visokata nevrabotenost i niskite stapki na ekonomski rast. Vo domenot na liberalizacijata na cenite, na nadvore{notrgovskata razmena i na pazarite napraven e zna~itelen napredok. Procentualnoto u~estvo na proizvodite so administrativni ograni~uvawa na cenite vo vkupnite potro{ni dobra e svedeno od preku 20%, vo ranite tranzicioni godini, na 1% do 1,5% denes. Prose~noto carinsko optovaruvawe, kako indikator za liberalizacijata na nadvore{notrgovskata razmena, ve}e e namaleno od 26%, 1995 g., na 12%, 2004 g. Privatizacijata na sektorot na pretprijatijata, koja{to zapo~na 1994 g. i dobi vo intenzitet vo vtorata polovina na devedesettite godini, denes, vo osnova, e zavr{ena. (v. privatizacijata vo Makedonija). Vo razvojot na privatniot sektor zna~ajna uloga odigraa malite i srednite pretprijatija koi, denes, se dominantni ekonomski subjekti vo makedonskata ekonomija. Makedonija izvr{i sanacija na bankite so transferirawe na portfolioto na lo{i krediti vo Agencijata za sanacija na banka, so {to u~estvoto na neperformansnite krediti na komercijalnite banki e svedeno od preku 75% vo ranite tranzicioni godini na okolu 12% denes. Bankite se privatiziraa niz samiot ~in na privatizacija na pretprijatijata kako nivni osnova~i. Od druga strana, u~estvoto na stranskiot kapital vo vkupniot kapital na komercijalnite banki dostigna nivo od okolu 50%. So toa zna~ajno e zgolemen kredibilitetot na bankite, a poslednive nekolku godini postoi i tendencija kon zgolemuvawe na {tedeweto. So reformite vo klu~nite segmenti na
ekonomskiot sistem i napredokot na pazarnata ekonomija, dojde i do redefinirawe na ekonomskite funkcii na dràvata dràvniot intervencionizam, imanenten na prethodniot ekonomski sistem, se zamenuva so dràvna regulacija, t.e. intervencija na dràvata glavno vo domenite na t.n. pazaren neuspeh (v. pazaren neuspeh). Vo monetarnata sfera se obezbedi nezavisnosta na centralnata banka, koja be{e dopolnitelno zacvrstena 1996 g. i vo periodot po 2000 g. Zna~ajno zajakna i supervizijata na bankite i {tedilnicite. Vo fiskalnata sfera se izvr{i krupna reforma na preodot me|u 1993 i 1994 g., odnosno kompletno se napu{ti stariot dano~en sistem i se vovede dano~na struktura bliska do onaa na zemjite so razviena pazarna ekonomija. Od 2000 g. se vovede i danokot na dodadena vrednost. Opredelen progres e postignat i vo kontrolata na javnata potro{uva~ka (so vospostavuvawe na trezorskiot sistem i na dràvnata revizija) i vo zgolemuvaweto na kapacitetot na dejstvuvawe na Ministerstvoto za finansii. Me|utoa, strukturata na buxetskata potro{uva~ka ostana nepovolna do dene{ni dni relativno visoko u~estvo na platite i socijalnite transferi vizavi u~estvoto na kapitalnite tro{oci i tro{ocite za stoki i uslugi. Sinteti~ki gledano, vo periodot na svojata tranzicija Makedonija postigna dobri rezultati vo reformite od t.n. prva generacija (liberalizacija na cenite i na pazarite, mala i golema privatizacija), no ne i vo sfera-
ta na strukturnite reformi (postprivatizaciono restruktuirawe na pretprijatijata, korporativno upravuvawe, zajaknuvawe na kapacitetot na instituciite, kreirawe povolna investiciona klima). Bavnoto i koleblivo sproveduvawe na strukturnite reformi se glavnata pri~ina za niskite stapki na ekonomski rast na zemjata. Evropskata banka za obnova i razvoj, koja go sledi progresot na zemjite vo tranzicija, gi dava slednive indikatori za tranzicijata vo RM (indikatorite imaat vrednost od 1 do 4+, pri {to 1 ozna~uva minimalni ili nikakvi promeni vo odnos na sostojbite vo edna rigidna planska ekonomija, a 4+ ozna~uva standardi {to vladeat vo razvienite pazarni ekonomii).
LIT.: Ekonomska tranzicija sostojbi, problemi, perspektivi, MANU, Skopje, 1994; Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004. T. F.
TRAT (Fomes fomentarius (L.: Fr. Kicks) opasna parazitska gaba, {to naj~esto raste na bukovi stebla. Vo minatoto se koristela za potpaluvawe Trat ogan. M. K. TRAHEATI (Tracheata) ~lenkonogi organizmi. Morfolo{kofiziolo{ki se prisposobile za ìvot na kopno. Di{at so razgranet sistem od vozdu{ni cev~iwa trahei, spored koi go dobile imeto. Poseduvaat eden par anteni, a glavata im e jasno oddelena od trupot. Vo Makedonija, vo sporedba
Traheati (Insecta)
1505
TRRBI]
Gradskiot trgovski centar, Skopje
so drugite organizmi, se zastapeni so ogromen broj taksoni 6.405 (6.269 vidovi i 136 podvidovi), od koi 211 taksoni se endemi~ni (189 vidovi i 22 podvida). Rasporedeni se vo dve klasi: mnogunogi (Myriapoda) i insekti (Insecta).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
TRBI], Voislav (Voj~e) (Prilep, ? Rilevo, Prilepsko, 1946) ~etni~ki vojvoda vo Makedonija, pripadnik na dvièweto na Draà Mihajlovi}, sin na srpskiot ~etni~ki vojvoda Vasilie Trbi}. Vo Makedonija do{ol vo 1942 g. so cel vo Vele{kata, Pore~kata i Prilepskata okolija i vo Skopje da formira ~etni~ki {tabovi i da ja vospostavi ~etni~kata organizacija na Draà Mihajlovi}. Organiziral posebni vooruèni formacii, gradski komiteti itn. Se zalagal za povtorno vra}awe na starata srpska vlast so srpskiot kral. Po vojnata bil osuden i likvidiran.
LIT.: Mladen Coli, êtni~ke vojne formacije Draè Mihajlovia u Makedoniji 19421944 godine. Zb. Razvojot i karakteristikite na NOV vo Makedonija, Skopje, 1973; \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944 godina, Skopje, 2002. \. Malk.
TRGOVIJA eden od najzna~ajnite uslu`ni sektori, ~ij razvoj e najdirektno usloven od op{tiot razvoj na ekonomijata i od razvojot na apsorpcionata mo} na pazarite (brojot na naselenieto i goleminata na dohodot), kako i na transportot i komunikaciite. Trgovijata vo Makedonija be{e na dobar glas vo sredniot vek, pa s# do XVII vek. Me|u dvete vojni taa be{e tretiot po zna~ewe stopanski sektor. Po Vtorata svetska vojna, razvojot na trgovijata go
1506
slede{e op{tiot ekonomski razvoj na zemjata. Sepak, trgovijata najbrzo se razviva{e vo periodot 19531979, za vo osumdesettite godini da manifestira negativni stapki na dvièwe. Vo trgovijata na golemo, 1955 g., rabotea 3.061 lice, a 1984 g. 11.256 lica. Vo istiot period prometot na trgovijata na golemo porasnal od 338 na 252.598 milioni dinari (spored tekovnite ceni). Trgovijata na malo, isto taka, beleì silen porast prometot pome|u 1952 i 1984 porasnal za 9 pati (po ceni od 1980 g.). Vo Makedonija, 1983 g., postoele 7.780 klasi~ni prodavnici, 184 stokovni ku}i i 565 samoposlugi. Vo strukturata na prometot vo 1984 g. najgolemo u~estvo imaa prehranbenite proizvodi, tekstilot i te~nite goriva. Po osamostojuvaweto na zemjata dojde do propa|awe na eden del od golemite trgovski pretprijatija, koi postoeja re~isi vo site op{tini (me|u drugoto, i pod dejstvo na nelojalnata konkurencija od sivata ekonomija), do nivna podelba na pomali edinici i nivna brza privatizacija. So otvoraweto na procesot na spontano pretpriemni{tvo, do 1993 g. vo Makedonija se formiraa pove}e od 58.000 mali i sredni pretprijatija (MSP), od koi duri 67% bea vo sektorot na trgovijata. Podocna u~estvoto na trgovskite pretprijatija vo vkupniot broj na pretprijatija relativno namali na 54%, 1999 g., i 49%, 2004 g. Na krajot od 2004 g. vo zemjata, vo sektorot na golemoproda`bata i maloproda`bata, postoeja 24.486 mali, 112 sredni i 8 golemi pretprijatija. Vo ponovo vreme dojde do modernizacija na trgovijata vo Makedonija, se izgradija moderni trgovski centri, osobeno vo Skopje, no i vo drugite pogolemi gradovi, moderni prodavnici i samoposlugi (vklu~uvaj}i gi i onie so stranski kapital Vero, Ramstor), a se javija i prvite inovativni formi na proda`ba (direktna televiziska proda`ba i sl.). Vo svetski razmeri, so razvojot na informaciono-komunikacionite tehnologii i posebno na internetot, raste ulogata na t.n. E trgovija. Taa vo Makedonija zasega e vo svojot zarodi{. Od druga strana, brziot razvoj na internetkorisnicite vo zemjata (stapkata na porast na internet-korisnici vo periodot 20002007 g. vo Makedonija iznesuva 1,209%), upatuva na konstatacijata deka vo idnina i makedonskite firmi s# pove}e }e go koristat ovoj oblik na trguvawe vo vnatre{nata i vo nadvore{nata razmena na dobra i uslugi. Vo sektorskata distribucija na vrabotenosta za 2002 g., trgovijata u~estvuva{e so blizu 14%, a
ve}e 2005 g. so okolu 13% vo formiraweto na BDP na zemjata.

IZV.: Republi~ki zavod za statistika, Razvojot na SR Makedonija 19451984, Skopje, 1986, 87-89; Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilteni br. 9-10/2004 i sept./okt, 2006; //http/www.internetworldtats.com/stats.htm//. LIT.: N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje 2001; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje 1997. T. F.
TRGOVSKA [KOLA prvo stru~no u~ili{te vo Makedonija, otvoreno vo Veles (1857) od fakultetski obrazovaniot srpski u~itel Jovan Ne{kovi} (zavr{il filozofski i pravni nauki vo Pe{ta). U~ili{teto imalo dva klasa; vo prviot se izu~uvale op{toobrazovni predmeti (gramatika, istorija, prirodoznanie, stokoznanie, aritmetika, germanski jazik i dr.), a vo vtoriot predmeti od oblasta na trgovijata (trgovski smetki, knigovodstvo, zapisi, pismovodstvo i dr.). Prvata godina u~ili{teto go posetuvale 40 u~enici. Se smeta za za~etnik na (pro)gimnaziskoto obrazovanie ne samo vo Veles, tuku i vo Makedonija. K. Kamb. TREBENI[TA OHRID prostrana nekropola so pogrebuvawa vr{eni vo periodot od VII do IV v. pr.n.e. Se protega na tri mikrolokacii (Suva ê{ma, Tri êqusti i Vrtuqka) na 10-tina km severno od Ohrid, vo atarot na dene{noto s. Gorenci. Prvpat e otkriena vo 1918 g., istraùvana vo nekolku navrati vo 30-tite i vo 50-tite godini, a poslednite iskopuvawa bile vo 1972 g. Dosega se otkrieni vkupno 56 grobovi. Zabele`livi se dve kategorii pogrebuvawa: kneèvski grobovi i siroma{ni grobovi. Posebno se izdvojuvaat t.n. kneèvski pogrebuvawa (vkupno 13), i toa po grobnite konstrukcii (golemi pravoagolni jami izyidani so kamewa), kako i spored karakterot i bo-
Nekropolata Trebeni{ta, Ohridsko (VI - V vek pr.n.e.)
TREBENI[TA
TREBENI[TA VI - V VEK PRED N. E.
Posmrtna maska (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Posmrtna maska (zlato), Belgrad, Naroden muzej
Posmrtna maska (zlato), Belgrad, Naroden muzej
Posmrtna maska (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Ukrasna plo~ka vo oblik na potkovica (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Posmrtna maska (zlato), Ohrid, Nacionalen muzej
Sandali (zlato), Belgrad, Naroden muzej
Lenti so prepleten ornament (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Narakvica so prsten (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Ukrasni lenti so triagolnici (fragment, zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Rozeti (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
Ptici (zlato), Sofija, Arheolo{ki muzej
1507
Uredil: Pasko Kuzman
TREVEN
gatstvoto na grobnite prilozi. Site datiraat od poslednite 3 decenii na VI v. pr.n.e. Me|u bogatite grobni prilozi kako najzna~ajni se izdvojuvaat onie {to poteknuvaat od najgolemite zanaet~isko-umetni~ki centri (bronzeni sadovi, bronzeni {lemovi, èlezno defanzivno i ofanzivno oru`je, zlaten i srebren nakit, crnofiguralna anti~ka keramika), kako i drugite luksuzni predmeti {to se direktno povrzani so pogrebniot ritual i so pogrebnite obi~ai (zlatni pogrebni maski, sandali, narakavici, nagradnici i dr. zlatni aplikacii). Pogrebuvawata vo t.n. siroma{ni grobovi naj~esto se vr{ele so inhumacija, no vo oddelni slu~ai se praktikuvala i kremacija. Grobnite konstrukcii pretstavuvaat obi~ni plitki jami, zagradeni i pokrieni so obi~ni kamewa. Prilozite vo niv (bronzen nakit, èlezno oru`je i orudija i doma{na keramika) ovozmoùvaat kontinuirano sledewe na razvojot na lokalnata kultura od VII, vo tekot na VI i vo V v. pr.n.e.
LIT.: B Filov K. Schkorpil, Die archaische nekropole von Trebenischte am Ohrida See, Berlin und Leipzig, 1927; Q. Popovi, Katalog nalaza iz Trebeni{ta, NM, Beograd, 1956; P. Kuzman, Suva ê{ma,Tri êqusti i VrtuqkaTrebeni{ta 1972, Ohrid, 1985. Dr. M.
zontalno krenata podlaktica vo visinata na ramoto i dlankite otvoreni kon glavata. Tempoto e umereno, so balansirawe na kolkovite, a se zastapeni i mimi~kodramski elementi (tresewe na krpi, ogleduvawe na ogledalo i sl.)
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje 1977, 46. \. M. \.
Kostadin Tren~evski
PMF. Diplomiral (1982) na Matemati~kiot fakultet, magistriral (1986) i doktoriral na PMF (1990) so temata Tenzorsko integrirawe na mnoguobrazija i obop{tuvawe na Stoksovata teorema#. Kako avtor i koavtor ima objaveno pove}e od 100 nau~ni trudovi (vo oblastite: diferencijalna geometrija, diferencijalni ravenki, matemati~ka analiza, algebra, topologija, fizika, fizi~ka hemija i teorija na gravitacijata), dve nau~ni monografii, pove}e stru~ni trudovi, u~ebnici i prira~nici za u~enici-natprevaruva~i. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri, rakovodel nau~ni proekti, bil prodekan, v. d. dekan (2005) i dekan (2006 -) na PMF.
BIBL.: K. Tren~evski, D. Dimovski, Complex Commutative Vector Valued Groups, monografija, MANU, 1992; E Yazgan, J. Biemond, R. Wijnands, J. R. Lin, M. Pardy, M. Barkovich, K. Tren~evski, H. J. M. Cuesta, Trends in Pulsar Research, Nova Publishers, monografija, 2005; K. Tren~evski, D. Dimovski, On the affine and projective commutative (m+k, m)-groups, J. Algebra, 240, 2001, 338-365. LIT.: PMF 19462006, monografija; BU br. 769/00; Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, str. 124; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 128. N. C.
Tresiopa{ka
TRESIOPA[KI ili OVÂRKI (Motacilla) rod mali ptici od familijata tresiopa{ki (Motacillidae), od koi kaj nas se sre}avaat 3 vida: mala tresiopa{ka (Motacilla alba), òlta tresiopa{ka (Motacilla flava) i planinska tresiopa{ka (Motacilla cinerea).
TREVEN narodno imenuvawe na ~etvrtiot mesec vo godinata april. S. Ml. TRENEVSKI, Zlate (s. Klenoec, Ki~evsko, 10. X 1916 Skopje, ? 2006) prvoborec. Bil ~len na KPJ (1941), borec vo Partizanskata grupa Kozjak, eden od organiztorite na NOD vo Ki~evsko, kurir na G[ na NOV i POM, sekretar na Okoliskiot komitet na KPM vo Ki~evo, izbran delegat za Vtoroto zasedanie na AVNOJ i delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto izvr{uval razni rakovodni dol`nosti vo Upravata za dràvnata bezbednost. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii. Vl. Iv.
TRESKA desna pritoka na r. Vardar. Izvira vo Kopa~ka, od karstniot izvor Izvor vo istoimenoto selo, na viso~ina od 760 m, a se vliva vo Skopskata Kotlina, kaj Saraj, na viso~ina od 261 m. Dolga e 127 km, ima vkupen pad od 499 m i prose~en pad od 3,9. Slivot zafa}a povr{ina od 2.068 km2. Srednogodi{niot protek pri vlivot iznesuva 20,2 m3/sec, a najgolemiot srednomese~en protek se javuva vo april od 43,8
TRENÊVSKI, Gligor Jovanov (Kavadarci, 27. II 1927), matemati~ar, prof. (1968) na Pedago{kata akademija. Diplomiral (1951) na Filozofskiot fakultet (Grupa matematika). Avtor e na triesetina u~ebnici po matematika za osnovnoto i srednoto obrazovanie. Izvr{uval pove}e izborni i drugi funkcii. Bil pretsedatel na SDM vo dva mandata. N. C. TRENÊVSKI, Kostadin Gligorov (Kavadarci, 27. II 1960) matemati~ar, red. prof. (2001) na
1508
Mariovskoto ènsko oro Tresenica#
TRESENICA# makedonsko ènsko narodno oro od Mariovsko, vo metar 2/4. Igraorkite se dviàt bez me|usebno drèwe, so tipi~no drèwe na racete vo triagolna pozicija od 90 so hori0
m3/sec, dodeka najmaliot od 7,5 m3/sec vo avgust. Prose~niot godi{en protek pred vlivot vo r. Vardar e 24,2 m3/sec. Na rekata Treska se izgradeni ve{ta~kite akumulacii Matka i Kozjak, a
TRETA
nohristijanski objekt. Ranohristijanskiot objekt e podignat vo prvata polovina na VI vek. So nego moàt da se povrzat ostatocite od temeli na apsida od postara gradba otkrieni neposredno kraj nadvore{niot jugoisto~en agol na crkvata. Vo isto~niot del od ju`niot trem se otkrieni {est grobovi so alveola, vse~eni vo granitnata stena koi se vrzuvaat za vremeto od po~etok na X do XII vek. Ostatoci od yidovi od postarata grade`na faza na crkvata se otkrieni vo ju`niot brod i vo severozapadniot agol od ju`niot trem.
LIT.: N. Vuli, Geografija Ju`ne Srbije u anti~ko doba, GSND, XIX, Skopqe, 1938, 13; B. Babi, Na marginama istorije manastira Treskavca, ZLU, 1, Novi Sad, 1965, 2425. L. K.
Arhiepiskopot Dositej so u~esnici na Tretiot arhiepiskopski crkovno-naroden sobor
Rekata Treska
akumulacijata Kozjak II ili Sveta Petka e vo faza na izgradba. So izgradbata na ovie akumulacii dolinata na rekata vo sredniot tek e zaezerena i vo golema merka preobrazena. Vodite se koristat za proizvodstvo na elektri~na energija, za navodnuvawe, za sportski ribolov i za rekreacija.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, Geografski razgledi, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Stranica od Treskave~kiot euhologium (Trebnik)
TRESKAVEC (Prilep) manastirski kompleks so srednovekovna crkva Sv. Uspenie Bogorodi~ino od XIV v. Vo crkvata se vgradeni mermerni spomenici od rimskiot period i parapetni plo~i od oltarna pregrada od ra-
TRESKAVE^KI EUHOLOGIUM makedonski rakopis od vtorata polovina na XIII vek. Se ~uva vo Jagelonskata bibl. vo Krakov (Polska), sign. BJ 932 Pi{uvan e na pergament i hartija (10 l.), a vkupno ima 123 l. Najgolemiot del od kodeksot e gr~ko-slovenski palimpsest. Rakopisot e povrzan so knièvnata dejnost vo manastirot Treskavec, kako i drugite rakopisi od zbirkata na Rudolf Gutovski (BJ 932 - BJ 937 i BJ 940), koj{to gi zel ottamu i gi podaril na Jagelonskata bibl. vo 1863 g. V. D.
TRET ARHIEPISKOPSKI CRKOVNO-NARODEN SOBOR (Ohrid, 1718. VII 1967) odràn vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta (Sv. Kliment). Soborot ednoglasno usvoil posebna Rezolucija (17. VII) so koja od imeto na seto sve{tenstvo i na pravoslavniot makedonski narod Sinodot da ja proglasi Makedonskata pravoslavna crkva za avtokefalna. Utredenta (18. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, so arhiepiskopsko dostoinstvo, so sopstven Poglavar, Sinod, Ustav i celosno samostojno ureduvawe. Toga{ bile formirani u{te dve eparhii: Debarsko-ki~evska i Amerikansko-kanadsko-avstraliska. Sinodot go so~inuvale arhiepiskopot Dositej i episkopite Kliment, Naum, Metodij i Kiril. Tie ja potpi{ale Odlukata za avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; Done Ilievski, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994. Rat. Gr.
TRETA MAKEDONSKA MERIDA avtonomna administrativna, politi~ka i ekonomska oblast, formirana po pa|aweto na
Manastirot Treskavec (XIV v.)
1509
TRETA
Makedonija pod rimska vlast (168 g. pr. n.e.), so re{enie na rimskiot senat, koe im go soop{til na Makedoncite rimskiot konzul Emilij Pavel, na sobranieto vo Amfipolis (167 g. pr. n.e.). Gi zafa}ala teritoriite pome|u rekite Vardar i Penej, kako i delovi od Pajonija, zapadno od r. Vardar. Glaven grad na oblasta bila porane{nata makedonska prestolnina Pela. Osnovni administrativni edinici na oblasta bile gradskite op{tini (civitates), na ~elo so sobranie, sostaveno od pretstavnici na op{tinite.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. Ax.
Borbeniot pat na Tretata makedonska narodnoosloboditelna brigada
TRETA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA UDARNA BRIGADA (s. @egqane, Kumanovsko, 26. II s. Lisi~e, Vele{ko, 7. IX 1944) voena edinica na NOV i POM, formirana od Bitolsko-prespanskiot narodnoosloboditelen bataljon Stefan Naumov Stiv# i kumanovskite narodnoosloboditelni bataljoni Jordan Nikolov Orce# i Hristijan Todorovski Karpo{#. Vo svojot borben pat go razbila Vardarskiot ~etni~ki korpus od okolu 800 ~etnici vo napadite kaj s. Sejac (29. II) i Novo Selo (3. III), vodela
uspe{ni borbi kaj Bilja~a, Bu{trawe, Sviwi{te i Ristovac (23. III), gi uni{tila rudni~kite postrojki vo Dobrevo i Probi{tip (3. IV), a pri napadot na Kratovo (25. IV) zarobila 120 bugarski vojnici. Vo vremeto na Proletnata ofanziva vo Makedonija (25. IV 20. VI), vo sodejstvo so drugi narodnoosloboditelni edinici, vodela uspe{ni borbi vo Makedonija i Pomoravjeto so napad na Kratovo (25. IV), borbi kaj Pobien Kamen, Crnook (5. V), Stanikin Krst (12. V), Znepole (13. V), Lisec, Kosmatica, Golak, Kosturino (1. VI), Ku{kuli (5. VI), pl. Kru{a, Ponikva, ûpino Brdo (15. VI) i Petrova Gora (19. VI). Narasnata so priliv na novi borci, od del na nejzinite i del na borcite na Vtorata makedonska NO brigada, bila formirana êtvrtata makedonska NO brigada (pl. Lisec, 24. VII 1944). Potoa prodolìla so uspe{ni napadi i diverzii po dolìnata na patot KumanovoKriva Palanka, so no}en napad protiv bugarskite sili vo selata Stracin, Mlado Nagori~ane i Kle~ovce, nanesuvaj}i im zagubi od okolu 50 ubieni, raneti i zarobeni vojnici i ru{ej}i dva mosta na rekite P~iwa i Petro{nica (24. VII), izvr{ila napad na èlezni~kata stanica vo Tabanovce (28. VII) i nekolku diverzii na istata èlezni~ka pruga (30. VII), a potoa imala mo{ne zna~ajna uloga vo obezbeduvaweto na rabotata na Prvoto zasedanie na ASNOM vo manastirot Sv. Prohor P~inski# (2. VIII). Po zasedanieto kaj Golema Glava go razbila bugarskiot policiski odred od 120 policajci (no}ta me|u 9/10. VIII), zaedno so Kumanovskiot NO odred pak izvr{ila napad na èlezni~kata stanica vo Ristovac i Tabanovce (no}ta me|u 12/13. VIII), vo sodejstvo so Osmata pre{evska NO brigada go napadnala rudnikot Lojane (no}ta me|u 23/24. VIII), pri {to bile zarobeni 28 bugarski vojnici, go organizirala osloboduvaweto i prifatot na okolu 300 politi~ki zatvorenici od Skopskiot zatvor Idrizovo (29. VIII), vr{ela postojani napadi na èlezni~kata
[tabot na Tretata makedonska narodnoosloboditelna brigada
pruga VelesSkopje, a pri formiraweto na êtirieset i vtorata divizija na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ (s. Lisi~e, Vele{ko, 7. IX), zaedno so Osmata makedonska (vele{ka) NO brigada i Dvanaesettata makedonska (skopska) NO brigada, vlegla vo nejziniot sostav. Vo sostavot na ovaa divizija u~estvuvala vo borbite protiv balisti~kite sili na Suva Gora, Kar{ijak, napadite na èlezni~kata pruga i vo osloboduvaweto na Veles (9. XI), Skopje (13. XI) i Tetovo (19. XI). Potoa, od Bujanovac, so mar{ do Vrawe i transporten voz za Zemun, bila upatena na Sremskiot front (po~etok na januari 1945) i niz borbi i mar{ preku Ilinci, [id (12. IV), Tovarnik, Striìvojno, Vrpole (17. IV), Slavonska Poèga (21. IV), rekata Ilova (2530. IV), Kri`, Dugo Selo i drugi mesta pristignala vo slobodniot Zagreb (7. V). Na vra}awe, preku Bawa Luka i Kraguevac, pristignala vo Kralevo.
IZVORI: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Viorni dni. Spomen kniga na Tretata makedonska udarna brigada, Skopje, 1957; Dane Cekov, Tretata makedonska brigada i Kosovskiot odred do sredinata na maj 1944 godina, Kumanovo, 1969; Zlatko Biljanovski, Od Kozjak do Zagreb. Treta makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Belgrad, 1971; Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 19411945, Kumanovo, 1976, 178180. S. Ml.
Tretata makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada
TRETA MAKEDONSKO-RIMSKA VOJNA (171168) ja vodel kralot Persej (179168), koj sozdal silna koalicija protiv Rim. Sklu~il sojuz so Ilirite i so Trakijcite, se dogovoril so Skordiscite i so Bastarnite da ja napadnat Italija od sever, gi privlekol na svoja strana Rodos i demokratskite sili vo Grcija. Gi povikal da se vratat vo zemjata i site {to izbegale ili bile proterani od Makedonija. Poradi antirimskata aktivnost na Persej, rimskiot Senat po tretpat $ objavil vojna na Makedonija. Vo po~etokot, Persej imal uspesi. Vo re{ava~kata bitka blizu do makedonskiot grad Pidna pretr-
1510
TRIFUNOVSKI
pel katastrofalen poraz (168). Rimjanite, predvodeni od konzulot Lucij Emilij Pavel, ja opkolile makedonskata vojska i re~isi celosno ja uni{tile. Persej bil faten i zaedno so semejstvoto odveden vo zarobeni{tvo vo Rim.
LIT.: N. G. L. Hammond, The Macedonian State, Oxford, 1989. K. Ax.
TRETI KIÊVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (letoto septemvri 1944) partizanska edinica na NOV i POM. Formiran kako reonski partizanski odred, naskoro vlegol vo sostavot na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941 1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. LIT.: Hronologija na nastani od Narodnoosloboditelnata vojna 19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984. S. Ml.
TRETO ZASEDANIE NA ASNOM (Skopje, 14 16 IV 1945) poznato i kako Vtoro vonredno zasedanie. Bile razgledani izve{taite za rabotata na Prezidiumot na ASNOM i na negovite poverenstva vo perodot me|u zasedanijata. Osobeno pozitivno bile oceneti prvite izbori organizirani vo mart 1945 g., kako prvi slobodni izbori. Bile usvoeni konstitutivnite akti: Zakonot so koj ASNOM se preimenuva vo Narodno sobranie na Makedonija i Zakonot za Narodnata vlada na Makedonija, vrz ~ija osnova bil izbran Prezidiumot na Narodnoto sobranie i Vladata na DF Makedonija.
LIT.:D-r Novica Veljanovski, ASNOM dràvotvorni dimenzii, Skopje, 1994; zb.: Tretoto zasedanie na ASNOM, t. I, kn. 3. Izbor i redakcija d-r Novica Veljanovski, Skopje, 1987. N. V.
skite sili na komunikacijata Radovi{[tip (do krajot na septemvri), imala kratok prestoj vo Radovi{ (21/22 septemvri), vo sodejstvo so drugi voeni edinici izvr{ila napad na [tip (24. IX), Berovo i Peh~evo (9. X), go zavladeala vrvot Vrte{ka (Peh~evsko) (12/13. X), go oslobodila Peh~evo (13. X), gi zavladeala vrvovite Golak i âvka, dejstvuvala kon Carevo SeloKo~ani so uspe{ni borbi za MogilkaBigla (1418. X), ja oslobodila Vinica (19. X) i Ja}imovo 20. X), vodela borba kaj s. Radwa i go oslobodila s. Kalauzlija (4. XI), vodela borbi kaj Pilav Tepe i Zobnik ([tipsko, 67. XI) i go oslobodila [tip (8. XI). Sledele borbi protiv balisti~kite sili kaj hidrocentralata Matka, selata Glumovo, Grup~in i Larce, a potoa zaedno so Tretata makedonska NOUB go oslobodila Tetovo (19. XI). Podocna bore~kiot sostav na brigadata vlegol vo sostavot na Osmata (makedonska) divizija na KNOJ.
IZV.: Zbornik dokumenata NOR, VII, 4, dok. 75. LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejstva na 50. MNOD na NOVJ vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija (septemvri-noemvri 1944), Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 19411945, Ko~ani, 1985, 386189; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, INI, Skopje. 1999, 120122. S. Ml.
Trioto Gavrovski
objavile CD so naslov Od kladenecot na [ara# so deset tetovski M. Kit. izvorni pesni. TRIPTIH najmal ikonostas od tri svrzani ikoni {to se ~uva vo domot na makedonsko pravoslavno semejstvo (osobeno vo Gali~ko, Gostivarsko, Tetovsko, Debarsko, Ki~evsko i Bitolsko), pred koj se pali kandilo i sve}a na golemite praznici i na zna~ajni denovi i nastani za semejstvoto, a sve{tenikot pred niv gi izvr{uva sve{tenodejstvijata. Rat. Gr. TRITONI ili MRMORCI (Triturus) rod od redot opa{estite vodozemci (Caudata; Urodela), koi se pomali od do`dovnicite (Salamandra). Vo vremeto na pareweto, ma`jakot razviva koèn nabor na grbnata strana, koj moè da pomine i na opa{kata, po {to jasno se razlikuva Mal mrmorec od ènkata. Nekoi vidovi ìveat postojano vo voda, a drugi samo pri pareweto i polagaweto na jajca, a potoa se povlekuvaat na kopno, kade {to i prezimuvaat. Kaj nas ìveat 4 vidovi mrmorci: planinski mrmorec (Triturus alpestris), makedonski mrmorec (Triturus carnifex macedonicus), balkanski mrmorec (Triturus karelinii) i mal mrmorec (Triturus vulgaris).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002; J-P. Gasc, A. Cabela, J. CrnobrnjaIsailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in Europe, Paris, 1997. Sv. P. V. Sid.
TRIO GAVROVSKI pea~ka grupa od s. Siri~ino, Tetovsko. Prvite snimki na izvorni narodni pesni od Tetovskiot kraj za Radio Skopje gi napravile pred tri decenii. Vo po~etokot trioto go so~inuvale bra}ata Milorad (1942), Vaso (1944) i Slavko (1952). Po napu{taweto na sostavot od strana na Slavko, vo 1999 g. negovoto mesto go zazel Miroslav
Trinaesettata makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada
TRINAESETTA MAKEDONSKA NO BRIGADA (s. Mitra{inci, Berovsko, 17. IX 6. XII 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od okolu 800 novopristignati borci od Male{evijata, vo sostav na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ. Vodela borbi so german-
(1982), sinot na Milorad. Poradi tie okolnosti imeto na grupata e smeneto od Bra}a Gavrovski# vo Trio Gavrovski#. U~estvuvale na pove}e makedonski festivali i nastapuvale i vo stranstvo: Belgija, Bugarija, Slovenija i dr. Vo sorabotka so Stev~e Stojkovski
TRIFUNOVSKI, Qubomir (s. Velu{ina, Bitolsko, 6. VIII 1938) dirigent i nastavnik po muzi~ko obrazovanie. Muzi~kite studii gi zavr{uva na Pedago{kata akademija vo Skopje (1962). Stanuva dirigent na Me{aniot hor na KUD Stiv Naumov vo Bitola (1969). So ovoj hor, kako i so @enskiot hor (osnovan vo 1971 g.), se zdobil so brojni priznanija na festivalite vo zemjata i vo stranstvo. Dr. O.
1511
TRIFUNOVSKI
skiot del na Makedonija. Vo sudskiot proces (1935) bil osuden na 5 godini zatvor. Vo Vtorata svetska vojna pove}epati bil zatvoran i interniran. Od 1942 g. bil komandant na Razlo{kiot partizanski odred Nikola Parapunov. Po 9. IX 1944 imal rakovodna funkcija vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na NR Bugarija.
Jovan Trifunoski
rev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
IZV.: Georgi T. Madolev, Parapunovci, Spomeni, Sofi, 1980. V. Jot.
TRIFUNOSKI, Jovan (s. Vrutok, 23. IX 1914 Belgrad, 2002) geograf, univ. profesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s. Vrutok, a gimnazija vo Skopje i Tetovo. Se zapi{al na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1935), kade {to i diplomiral (1939). Bil izbran (1940) za asistent vo Geografskiot zavod pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. Od 1941 do 1946 g. ìveel vo Belgrad, kade {to do 1943 g. rabotel kako asistent vo Geografskiot institut, a potoa bil profesor vo gimnazija. Vo 1946 g. e primen na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, kade {to raboti kako asistent na Katedrata za geografija (do 1950). Doktoriral vo SANU vo Belgrad (1950), a potoa e izbiran za docent (1951), za vonreden (1959) i za redoven profesor (1969). Predaval regionalna geografija i antropogeografija. Po penzioniraweto (1979), do krajot na ìvotot ìvee vo Belgrad. Najgolem del od nau~noistraùva~kata rabota mu e od oblasta na geografijata na naselenieto i naselbite. Eden e od najplodnite makedonski geografi; gi prou~il i napi{al antropogeografski studii za pove}e na{i kotlini i gradovi.
BIBL.: Skopsko poqe. Naseqa i poreklo stanovni{tva, 35, Beograd, 1955; Varo{ica Kru{evo, Glasnik Etografskog instituta SAN, IV-VI, Beograd, 1957; Bitolsko-prilepska kotlina, Godi{en zbornik na Geografskiot institut, 17, Skopje, 1969; Ko~anska kotlina, seoska naseqa i stanovni{tvo, Skopje, 1970. Al. St.
Branko Tri~kovski
TRI^KOVSKI, Branko (Kriva Palanka, 13. I 1952) novinar. Zavr{il Fakultet za politi~ki nauki vo Zagreb. So novinarstvo po~nal vo Nova Makedonija (1975), kade {to gi minal site profesionalni skalila od pomlad sorabotnik do postojan dopisnik vo Sofija (1992/96), urednik-komentator i pomo{nik na glavniot i odgovoren urednik (1997/99). Vo me|uvreme na rabota vo Makedonskata televizija (1985/86). Eden od osnova~ite na Utrinski vesnik (1999), negov prv glaven i odgovoren urednik. Od 2003 g. urednikkomentator vo Utrinski vesnik. Prv glaven i odgovoren urednik na nedelnikot Globus#. B. P. \. TRKALAÎ (Scarabaeidae) krupni i sredno golemi tvrdokrilni insekti. Imaat usten aparat za grickawe. Prednite noze im se prisposobeni za riewe vo zemja. Familijata e pretstavena so vidovi koi se specijalizirale vo griàta za potomstvo. @enkite pravat top~iwa od sto~ni lepe{ki, gi trkalaat i na pogodno mesto gi zakopuvaat. Vo vdlabnatoto mesto na top~iwata polagaat jajca. Larvite kako i vozrasnite se hranat so top~estite lepe{ki. Vo svetot se poznati 20.000 vidovi. Vo Makedonija se registrirani 137 vidovi, od koi najpoznati se: Scarabaeus pius Illiger, Scrabaeus affinis Brulle i Sisyphus schaeferi L..
LIT.: Rene Miksic, Zweiter Nachtrag zr Fauna Insectorum Balcanica-Scarabeidae#, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., IV, 7-9, Trkala~ (Sisyphus Skopje, 38-40; Jon~e [apka- schaeferi)
TRKAÎ (Carabidae) tvrdokrilni insekti. Imaat dolgi noze so koi brzo se dviàt (tr~aat), po {to go dobile i imeto. Se hranat so mekoteli, crvi i so insekti. Imaat razvieni kle{testi vilici so koi go zgrap~uvaat plenot. Ova e golema familija. Vo svetot se poznati 24.000 vidovi. Vo Makedonija se pot- Trka~ vrdeni 346 taksoni, od (Carabus gigas koi, 77 se endemi~ni. Creutz) Najpoznat e golemiot crn trka~ (Carabus gigas Creutz.), karakteristi~en grablivec po silniot odbranben mehanizam. Vo opasnost, od zadniot del na abdomenot ispu{ta parealna te~nost so silna kiselost.
LIT.: Boìdar Drovenik, Heinz Peks., Catalogus Faunae Carabiden der Balkanlander (Coleoptera : Carabidae). Coleoptera Schwanfelder Coleopterologische Mittelungen, Schwanfeld, 1994; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
TRN, OGNEN (Pyracantha coccinea Roem., fam. Rosaceae) bodliva, zimzelena grmu{ka od Mediteranot. Listovite se ovalni, cvetovite beli, a plodovite crveni, sobrani vo gusti, {titovidni soplodija. Vo RM mestimi~no se sre}ava vo najtermofilnite {umski zaednici. Dekorativen vid. Al. And.
Metodi Troja~anec
Ivan Tri~kovJane
TRI^KOV-JANE, Ivan (Belica, 7. VII 1916 Blagoevgrad, 24. VIII ?) u~esnik vo NOD vo Pirin1512
TROJAÂNEC, Metodi Spirov (Prilep, 19. II 1897 Skopje, 31. XII 1981) stomatolog. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Prilep, VII klas Trgovska akademija vo Solun (1913) i gimnazija vo Sofija (1914), ìveej}i kaj ~i~ko mu \or~e Petrov.
TRPKOV-BUVSKI
Otkako go zavr{il i Voenoto u~ili{te vo Sofija (19141917), bil upaten na frontot, a po ranuvaweto kaj s. Mlado Nagori~ane, Kumanovsko (1919) i lekuvaweto, zaminal na studii vo Germanija (1921), kade diplomiral na otsekot za zabni lekari na Medicinskiot fakultet vo Berlin (19221927) i ja odbranil doktorskata disertacija Ueber die Wirkung einiger organischer Suren auf die Zhne#, (Phusiologischen Institut der Univerzitt Berlin, 13. VIII 1927). Po diplomiraweto rabotel kako stomatolog vo rodniot Prilep (19271930), Zagreb (19301938) i pak vo Prilep (19381944). Po Osloboduvaweto Prezidiumot na ASNOM go angaìral da ja organizira zabozdravstvenata slu`ba na teritorijata na DFM i se preselil da ìvee vo Skopje. Organiziral razni kursevi za zabozdravstvena za{tita. Bil profesor vo Srednoto stru~no zabarsko u~ili{te vo Skopje (19471949), {ef na [kolskata zabna ambulanta i {ef na Preventivnata zabozdravstvena slu`ba, a potoa dobil dozvola za privatna praksa so priznaeno zvawe zabolekar-specijalist stomatolog# (1952). Bil pretsedatel na Stomatolo{kata sekcija na Makedonskoto lekarsko dru{tvo i se zanimaval so zdravstvena publicistika. Za neuspe{niot obid da bide izbran za vonreden profesor po Detska stomatologija na novoosnovaniot Stomatolo{ki oddel na Medicinskiot fakultet go podgotvil habilitacioniot trud Psiholo{ko-pedago{ki principi vo detskoto zabarstvo# (1960). Rabotnata kariera ja zavr{il kako zdravstven sovetnik I vrsta# na Zavodot za zdravstvena za{tita na majki i deca (1962) i po dva meseci bil penzioniran (1963).
LIT.: Branislav B. Da{tevski, D-r Metodija Spirov Troja~anec ìvot i delo, Skopje, 1994. S. Ml.
ot fakultet vo Skopje. Doktoriral na Tehni~kiot fakultet vo Bitola (1996). Profesionalnata kariera ja zapo~nuva vo RO Goce Radosavlevi}# vo Bitola (1976), kade {to raboti na rakovodni rabotni mesta. Vraboten e vo Fabrikata za friìderi Rade Kon~ar# vo Bitola (19821983), a vo periodot od 1983 do 1987 g. e vraboten vo REK Bitola# kako inèner za nadzor na izgradbata na TE Bitola 2 i 3. Raboti na Tehni~kiot fakultet vo Bitola kako asistent (od 1987), a podocna i kako redoven profesor (2006). Bil dekan na Fakultetot vo periodot 20022006. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni i stru~ni trudovi i izraboteno pove}e od Gl. K. 50 proekti i studii. TROFI^NOST stepen na dostapni hranlivi materii vo opredelen ekosistem, spored koj vodenite ekosistemi se delat na: oligotrofni (primer Ohridsko Ezero), mezotrofni (primer Prespansko Ezero), eutrofni (primer akumulacijata Tikve{ko Ezero) i hipereutrofni (primer Dojransko Ezero). Sv. K.
Trpenovski, N. Celakoski, Elementi od numeri~kata matematika, 1978; B. Trpenovski, N. Celakoski, \. ûpona, Vi{a matematika, kn. I-IV, 19931995. LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 554 /91; Prirodnomatemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, str. 120; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 135. N. C.
Boris Trpkov
Branko Trpenovski
\or|i Trombev
TROMBEV, \or|i (Bitola, 8. XII 1950) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola po predmetite greewe, ventilacija, klimatizacija i termotehni~ki postrojki. Diplomiral (1976) i magistriral (1985) na Ma{inski-
TRPENOVSKI, Branko Leonidov (Ohrid, 3. I 1934 - Skopje, 25. V 2005) matemati~ar, red. prof. (1974) na Ma{inskiot fakultet. Diplomiral matematika na Filozofskiot fakultet vo 1957 g. Doktoriral (1964) na PMF vo Zagreb so temata Prilog kon teorijata na n-polugrupite#. Toj e avtor ili koavtor na nau~ni trudovi od oblasta na algebrata, na u~ebnici za visokoto i srednoto obrazovanie, kako i na pove}e stru~ni trudovi, a e zasluèn i za voveduvaweto i razvojot na teorijata na verojatnosta i matemati~kata statistika vo nastavata na Univerzitetot vo Skopje. Bil dekan na EMF, rektor na Univerzitetot vo Skopje dva mandata, mentor na doktoranti, imal golem broj op{testveni funkcii, bil ambasador na SFRJ vo Brazil.
BIBL.: \. ûpona, B. Trpenovski, N. Celakoski, Predavawa po vi{a matematika, kn. I - III, 197172; \. ûpona, B. Trpenovski, Predavawa po algebra II, 1973; B.
TRPKOV, Boris (Skopje, 16. VII 1933) redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta i predmetot lovstvo. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarski fakultet vo Skopje (1958), kade {to stanal asistent (1960). Doktoriral vo 1972 g., a za redoven profesor e izbran vo 1982 g. Ja vr{el dol`nosta dekan na [umarskiot fakultet vo Skopje (1984-1986). Ploden nau~en rabotnik, so golem broj objaveni trudovi, studii, programi, lovnostopanski osnovi i avtor na u~ebnikot Lovstvo. Istaknat op{testven rabotnik, pove}e godini bil pretsedatel na Love~kiot sojuz na RM. Doktoriral na tema Optimalna vozrast na mati~nite jata fazani i mo`nost za supstitucija na ìvotinskite so rastitelni proteini vo nivnata ishrana# (Skopje, 1972).
BIBL.: Love~ki prira~nik, Skopje, 1979; Ptici, Skopje, 1981; Lovstvo, Skopje, 1985; [umski rezervat Jasen#, Skopje, 1997. V. Mal.
TRPKOV, Kosta (Radovi{, 28. II 1919 Skopje, 11. III 1993) muzi~ki pedagog. Svoeto muzi~ko obrazovanie go oformuva na Muzi~kata akademija vo Belgrad (N. Cvei}, 1951). Po vra}aweto vo Skopje raboti kako nastavnik vo Srednata muzi~ka {kola, potoa kako profesor na Pedago{kata akademija (od 1956) i na FMU (od 1967). T. e eden od vtemeluva~ite na muzi~koto {kolstvo vo Makedonija po Osloboduvaweto. Od negovata klasa poteknuvaat brojni peja~i (M. Eftimova, B. Nikolovski, I. Boìnovska-Savin i dr.). B. Ort. TRPKOV-BUFSKI, pop Konstantin (s. Buf, Lerinsko, me|u 1815 i 1820 ]ustendil, ok. 1897) kulturno-prosveten deec, sve{1513
TRPKOVSKA
tenik, vojvoda. Se {koluval vo rodnoto selo i vo Bitola. Bil organizator na zagovor protiv osmanliskata vlast. Po otkrivaweto na zagovornicite izdràl 16 godini zato~enie vo Bitolskiot i vo Solunskiot zatvor. Bil vojvoda na ~eta vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). U~estvuval vo rabotata na Narodnoto sobranie na Makedonija na Gremon Teke{ i vo Privremenata vlada na Makedonija (18801881).
IZV. i LIT.: H. Andonovski, Kostadin Trpkov Bufski vo Makedonskoto vostanie od 1878 godina. zb.: Kresnenskoto vostanie vo Makedonija 18781879, MANU, Skopje, 1982; N. Minovski, Seloto Buf Monografski prikaz, Bitola, 2006. Al. Tr.
1995; Svitilo, Struga, 1999; Me|u dve ogni{ta, Struga, 1999; Nemirni vetrovi, Sidnej, 2004; Qubovna imaginacija, Sidnej 2004; Following the Sun-Journey to Macedinia, Sydney, 2000; The Macedonian Demonstrations in Australia. Community History, Sydney, 2004. Bl. R.
Lazo TrpovskiCrniot
Vo 1935 g. se vratil vo Grcija, se aktiviral vo KPG i mu pristapil na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe pretstavuvano od VMRO(Ob). Vo po~etokot na 1939 g. bil uapsen i sproveden vo logorot na o. Akronavplija (do juni 1941). Po Osloboduvaweto se vklu~il vo Dvièweto na otporot. Bil ~len na Makedonskoto biro na KPG i dosledno ja sproveduval politikata na Partijata. Bil ubien od vooruènite pripadnici na PAO.
LIT.: Egejska Makedonija vo antifa{isti~kata vojna 19411943, VII, 1, Skopje, 1985. St. Kis.
Mira Trpkovska
TRPKOVSKA, Mira Milanova (Skopje, 6 VI 1947) redoven profesor (2004) na PMF, Institut za hemija. Magistrirala (1980) i doktorirala (1992) vo Skopje. Izveduvala nastava po predmetite Instrumentalna analiza i Odbrani poglavja od instrumentalna analiza za studentite na analiti~ko-strukturnata i nastavnata nasoka na Institutot za hemija. Nau~nata rabota $ e od oblasta na strukturnata hemija. Objavila triesetina nau~ni trudovi (pove}eto vo stranski spisanija), a na nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo u~estvuvala so pove}e od 60 soop{tenija. U~estvuvala vo realizacijata na 15 nau~noistraùva~ki proekti (na eden me|unaroden i na dva doma{ni bila rakovoditel). Imala nekolkumese~en studiski prestoj vo Upsala ([vedska).
TRPÊVA CRKVA (s. Duwe, Mariovo) docnoanti~ka naselba so ranohristijanska bazilika i srednovekovna nekropola. Docnoanti~kata naselba e vo neposredna blizina na ranohristijanskiot sakralen objekt, podignat kon krajot na V v., koristen i vo pogolemiot del na VI v. Vrz i okolu ostatocite od bazilikata e formirana srednovekovna nekropola na redovi. Istraèni se 142 grobni celini. Najgolemiot broj od grobovite se formirani so vdlabuvawe vo mekata karpesta zdravica, a potoa se ograduvani delumno ili celosno, me|u koi najsolidno se gradeni grobovite od tipot na cisti. Bogatiot groben inventar e del od nakit za ukrasuvawe na teloto: obetki, nau{nici, |erdani, belezici, prsteni, vo koi ima pove}e luksuzni primeroci izraboteni od srebro, bronza i staklena pasta. Od predmetite simboli na hristijanskiot kult se najdeni ednodelni krstovi-privrzoci i krstovi od tipot na enkolpioni. Najintenzivnoto koristewe na nekropolata e vo tekot na X i prvata polovina na XI v.
LIT.: L. Kepeska, Trp~eva Crkva - istraùvawa 1997, Maced. acta archaeol., 15, Skopje, 1999, 309323; K. Kepeski, Novootkriena starohristijanska bazilika kaj s. Duwe, Mariovo, Maced. acta archaeol., 16, Skopje, 2005, 247257. L. K.
Ivan Trposki
TRPOVSKI-CRNIOT, Lazo (s. Dmbeni, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1900 s. Imere, Koànsko, 11. IV 1943) ~len na KPG i pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Vo 1928 g. emigriral vo Kanada i se aktiviral vo organiziranoto makedonsko iseleni{tvo, a po proteruvaweto emigriral vo SSSR, kade {to ja zavr{il Visokata politi~ka {kola.
1514
TRPOSKI, Ivan Naumov (s. Volino, Ohridsko, 21. VI 1942) makedonski poet i publicist. Iselenik od Makedonija (od 26. VIII 1968) vo Nov Juèn Vels vo Avstralija. ^len e na Makedonskoto literaturno dru{tvo vo Avstralija Grigor Prli~ev# vo Sidnej (od 1979) i negov bibliotekar i ~len na Izdava~kiot odbor na sp. Povod#. U~esnik na Stru{kite ve~eri na poezijata i na XXI poetski kongres vo Sidnej. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite (od 1988) i na Dru{tvoto na novinarite na Makedonija (od 1995). Zastapen e vo poetski zbornici i antologii vo Avstralija i vo Makedonija i avtor na pove}e stihozbirki, patopisi i zapisi. Aktiven u~esnik e vo pove}e asocijacii, institucii i organizacii na aktivnosti na Makedoncite vo Avstralija.
BIBL.: Povr{inski korewe, Sidnej, 1985; Golemiot grad, Skopje, 1988; Okovano more, Sidnej, 1988; Preselba na zapad, Sidnej, 1990; Todorka, poema, Skopje,
Simon Trp~eski
TRPÊSKI, Simon (Skopje, 18. IX 1979) pijanist, univ. professor. Diplomiral na FMU vo Skopje (B. Romanov, 2002), kade {to i magistriral (B. Romanov, 2004). Od 2002 g. e profesor na ovaa institucija. Po laureatstvoto na Svetskiot mileniumski natprevar vo London (2000), realiziral isklu~itelno aktivna i uspe{na me|unarodna koncertna kariera. Nastapuval vo recitali i kako solist na najrenomirani orkestri vo London, Wujork, Pariz, Sidnej, Stokholm, Hong Kong i dr. Vo 2003 g. ja dobi nagradata Najuspe{en
TUMANI
mlad umetnik (Young Artist Award) na Kralskoto filharmonisko zdruènie od London. Sn. ^.-An.
nes e pretprijatie vo privatna sopstvenost.

IZV.: Propaganden materijal za GP Trudbenik#. R. D.
jata do propasta na rimskata kultura, ranohristijanska umetnost i gr~ka i rimska numizmatika.

BIBL.: Arheolo{ke bele{ke iz Ju`ne Srbije, I, GSND#, Skopje, 1928; Arheolo{ke bele{ke iz ju`ne Srbije II, GSND#, Skopje 1929, 5985. LIT.: Nives Majnari} Pandì}, ]iro Truhelka profesor arheologije i povjesti umjetnosti na Filozofskom fakultetu u Skopje, Regiones paeninsulae Balcanicae et proximi orientis, Bamberg, 1988, 415424. V. B.-Gr.
[aban Trstena
Prviot broj na vesnikot Trudova Makedonija#, organ na MNS vo Amerika
TRSTENA, [aban (Skopje, 1. I 1965) bora~. Bil ~len na Bore~kiot klub Lirija# vo Skopje. Toj e pove}ekraten mladinski i seniorski prvak na Jugoslavija i dràven reprezentativec. Na mladinskite balkanski prvenstva nastapil dvapati i edna{ za kadeti i osvoil dva zlatni i eden bronzen medal. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci nastapil vo Lajpcig (Germanija, 1982) i osvoil bronzen medal, kako i za seniori sedumpati: Varna (Bugarija, 1982) bronzen, Budimpe{ta (Ungarija, 1983) srebren, Jon~eping ([vedska, 1984) zlaten, Lajpcig (Germanija, 1985) srebren, Atina (Grcija, 1986) srebren, Man~ester (Anglija, 1988) bronzen i Poznaw (Polska, 1990) zlaten medal. Na Mediteranskite igri vo Kazablanka (Maroko, 1983), Latakija (Sirija, 1987) i Atina (Grcija, 1991) osvoil zlatni medali. Na svetski prvenstva nastapil {estpati (19821990), a negov najdobar rezultat e bronzeniot medal vo Edmonton (Kanada, 1982). Na Olimpiskite igri vo Los Anxeles (SAD, 1984) osvoil zlaten, vo Seul (Ju`na Koreja, 1988) srebren medal, a vo Atlanta (SAD, 1996) zazel petto mesto. Bil izbran za najdobar sportist na Jugoslavija (1984 i 1988), a na Makedonija {estpati (19841991) i za najdobar vo HH vek.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Sportski {ampioni, izbor na najdobrite vo Makedonija, 19542004, Skopje, 2005. F. \.
TRUDOVA MAKEDONI / TOILING MACEDONIA (Detroit, Mi~., SAD, I, 1(37), li 1934 IV, 14, 30. I 1938) mese~en organ na Makedonskiot naroden sojuz vo Amerika, vsu{nost prodolènie na v. Balkansko sdruènie, isto taka na bugarski jazik (so oddelni prilozi na angliski) i pak pod redakcija na Geo Pirinski. Podocna vesnikot izleguva kako polumese~nik i pretstavuva najzna~ajna otvorena nacionalna tribina na Makedoncite od site delovi na Makedonija, vo duhot na re{enijata na IK na KI i Rezolucijata na CK na VMRO(Ob), kako i na Rezolucijata na IV kongres na MNS vo Amerika, objaveni integralno vo br. 1 na TM. Vesnikot vo prodolènija ja objavuva i statijata na Bistri{ki (V. Ivanovski) Zo{to Makedoncite se oddelna nacija i ja zasiluva borbata protiv probugarskata mihajlovisti~ka linija na organot na MPO v. Makedonska tribuna. Po dogovor so organot na Sojuzot na BMRP klubovi vo SAD v. Sznanie, od 11. II 1938 g. izdavaweto na TM prodolùva kako zaedni~ki nedelen organ pod naslov Narodna vol. Narodna volya. Peuples will, so istata nacionalna platforma, no kako vesnik na Bugarite i Makedoncite vo Amerika.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 148152; Blaè Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 588655. Bl. R.
TUJA (Thuja L., fam. Cupressaceae) rodot sodrì {est zimzeleni vida drvja od Isto~na Azija i od Severna Amerika. Se odlikuvaat so piramidalen habitus, lu{pesti listovi, gusto prilegnati vrz spleskanite letorasti. [i{arkite se mali i drvenesti. Kaj nas, kako dekorativni vidovi, se odgleduvaat: Th. orientalis L., isto~na tuja od Isto~na Azija; Th. occidentalis L., zapadna tuja od isto~nite delovi na Severna Amerika; i Th. plicata Don., golema tuja od zapadnite delovi na Severna Amerika. Al. And.
Vladimir Tulevski
TRUDBENIK, Grade`no pretprijatie, Ohrid formirano e vo 1958 g. Organizirano e vo nekolku osnovni organizacii i edna rabotna zaednica: Atelje za studii, proektirawe i inènering; Proizvodstvo i proda`ba na grade`ni materijali; Grade`ni{tvo; Mehanizacija; Op{testven standard i Rabotna zaednica Zaedni~ki slu`bi. Stanuva kompleten izveduva~ od proekt do gradewe. Izveduva stanbeni, industriski, sportski, kulturni, zdravstveni, hotelsko-ugostitelski i administrativno-trgovski objekti vo zemjata i vo stranstvo (êhoslovakija, Germanija, Bugarija, Irak). De-
TULEVSKI, Vladimir (Skopje, 5. I 1948 Skopje, 21. X 2008) novinar. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje. Vo Nova Makedonija od 1975 g. kako sorabotnik i urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika. Dopisnik od Sofija (1989), izvestuval za dramati~nite nastani vo Romanija i pa|aweto na âu{esku. Po vra}aweto e direktor na Radio NOMA. Glaven i odgovoren urednik na Ve~er (20002005) potoa komentator vo vesnikot. B. P. \. TUMANI ma{ka dolna obleka, izrabotena od kla{na. Bila dolga do glu`dovite, a od strana na kolkovite imala xepovi. Dopolnitelno bila dekorirana so gajtani.
J. R.-P.
TRUHELKA, ]iro (Osiek, Hrvatska, 1864 Zagreb, ? 1942) klasi~en filolog, arheolog, koj se zanimava so prou~uvawe na praistorijata, antikata i ranoto hristijanstvo na Balkanot. Eden od osnova~ite na Zemaqskiot muzej vo Saraevo, kade {to raboti do 1922. Vo 1925 g. imenuvan e za profesor po arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Ja organiziral nastavata na katedrata pod ime Seminar za arheologija i istorija na umetnosta#. Predaval op{ta arheologija, od praistori-
Tumani
1515
TUMBA
TUMBA (s. Karaman, Bitolsko) praistoriska naselba. Se nao|a na 1,5 km isto~no od seloto, pokraj bregot na r. Dragor. Visoka e 6 m, kru`na vo osnovata so pre~nik od 250 m i e edna od najgolemite tumbi vo Pelagonija. Delumno e o{tetena so rovovi od Prvata svetska vojna. So sonda`noto iskopuvawe vo 1974 g. bile otkrieni ostatoci od naselba vo ~ij kulturen sloj moèlo da se razgrani~at ~etiri urbani horizonti na ìveewe. Prvite dva se od postariot neolit na Velu{koporodinskata kulturna grupa (III), tretiot od eneolitot dodeka posledniot od ranobronzenoto vreme. Naodite se sopstvenost na Zavodot i Muzej Bitola.
LIT.: D. Simoska, B. Kitanoski, J. Todorovi}, Praistoriska naselba Tumba vo s. Karamani, Maced. acta archaeol.#, 3, Prilep, 1977, 923. V. S.
pretsedatel na SSMJ (19791980), ~len na PCK na SKM (19821986), na PCK na SKJ (19861989), na Pretsedatelstvoto na SFRJ (19891992). Bil specijalen pretstavnik na Pretsedatelot na RM vo procesot na priznavaweto na RM (1991); osnova~ i pretsedatel na Demokratskata alternativa (19982006); potpretsedatel na Vladata na RM (19982000).
BIBL.: Obedinetite nacii i mirot, Skopje, 1982. IZV.: Arhiva na Praven fakultet Justinijan Prvi# & Skopje, Skopje 2007. T. Petr.
Turbeto na Kral Kzi
TUNI], Mladen (Prizren, 9. III 1930 Skopje, 30. VIII 1985) likoven umetnik, slikar, ilustrator i dizajner, eden od doajenite na sovremenata ilustracija za deca vo Makedonija. Ilustriral slikovnici i knigi za deca, u~ebnici i spisanija, so lesen, lirski i raspean crte` i bogat kolorit. Crtal i stripovi. U~estvuval na izlo`bi i saemi na knigi vo zemjata i vo stranstvo. Al. Cv. TUNTEV, Boris (Ohrid, 21. III 1911 Skopje, 29. X 1977) profesor po geodezija. Sredno tehni~ko u~ili{te zavr{il 1931 g. vo Belgrad. Vo GUC Zdravko Cvetkovski# Skopje rabotel kako profesor od formiraweto do penzioniraweto (19491971). Gi napi{al u~ebnicite Geodetski presmetuvawa# i Primeneta geodezija#. R. Rib.
ma{evi}, koja go primila islamot i ìveela vo Skopje. Spored toa, datiraweto na negovata gradba bi bilo kon krajot na XV i po~etokot na XVI v. Bilo od tipot otvoreni turbiwa so kupola. Nastradalo vo zemjotresot od 1963 g., a denes od nego postojat samo urnatini.
LIT.: Krum Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Zbornik na Tehni~kiot fakultet 1957/58, Skopje, 1957/58; Gli{a Elezovi, Kraq Kzi, Bratstvo, XXX, Beograd, 1939. Dr. \.
Turbeto na Alaxa xamijata vo Skopje
Vasil Tupurkovski
TURBE islamski nadgroben spomenik, mavzolej. Turbiwata se gradat pokraj xamii i na grobi{ta. Naj~esta forma im e kvadratna i poligonalna, od zatvoren i od otvoren tip so kupola. Gradeni se od kamen i od tuli, a se sre}avaat i obloèni so mermer. Pozna~ajni turbiwa se na Mustafa-pa{a, turbeto vo dvorot na Alaxa xamija, na Ali-pa{a od Degastan, na Bejhan sultan dvete vo dvorot na sultan Muratovata xamija, kako i ostatoci od turbeto na A{ik êlebi (Gazi Baba), site vo Skopje, turbeto vo dvorot na [arena xamija vo Tetovo, Turbeto na Sinan êlebi vo Ohrid.
LIT.: K. Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija. Zbornik na Tehni~kiot fakultet, 1957/58 godina, Skopje, 1957, 95-111; L. Bogojevi}-Kumbaraxi, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998. Kr. T.
Turbeto na A{ik-pa{a êlebi (Gazi Baba, pred zemjotresot)
TUPURKOVSKI, Vasil (Skopje, 8. IV 1951) univ. profesor, pravnik, politi~ar. Diplomira na Pravniot fakultet vo Skopje (1972), magistrira na Pravniot fakultet na Univerzitetot vo Mi~igen, SAD (1972) i doktorira na Pravniot fakultet vo Skopje (1976). Vraboten e na Pravniot fakultet vo Skopje (1974). Bil
1516
TURBE NA A[IK-PA[A ÊLEBI (Gazi Baba) (Skopje, na ridot Gazi Baba, XVI v.) mesto na koe bil pogreben poetot i literat A{ik êlebi so vistinsko ime Mehmed Ali el Natai, poznat kako Gazi Baba ili Kadi Baba. Po~inal kako kadija na Skopje (1571/1572). Obnoveno kon krajot na XIX v., dobilo forma na zatvoreno turbe so kupola. Sru{eno od zemjotresot od 1963 g.
LIT.: Krum Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Zbornik na Tehni~kiot fakultet 1957/58, Skopje, 1957/58; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari dr Dragi \orgiev, Skopje, 2005. Dr. \.
TURBE KRAL KZI podignato vo Skopje, na ridot Gazi Baba, a vremeto na izgradbata ne e poznato. Se pretpostavuva deka vo nego bila pogrebana Katerina, }erka na posledniot bosanski kral Stefan To-
TURBE NA ISHAK-BEG (Skopje, XV v.) podignato vo blizina na Sultan Muratovata xamija,
TURIZAM
mesto na koe e pogreben Ishakbeg, vtoriot osmanliski zapovednik na Skopje i na Skopskoto krai{te. Od turbeto se za~uvani sarkofagot na Ishak-beg i dolnite delovi od {estoagolnata kamena osnova na turbeto.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998, 122-123; Aleksandar Stojanovski, Novi podatoci za Skopje po poàrot od 1689 godina, Glasnik na INI, br. 2, Skopje, 1971. Dr. \.
Plao{nik. Pogreban e Sinan êlebi Ohrizade, graditelot na xamijata posvetena na sultanot Mehmed Fatih II (14511481), poznata kako Imaret xamija. Kultno mesto, posetuvano od muslimanite, osobeno na denot na Hdrlez (6 maj).
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata, kn. vtora: Od pa|aweto pod osmanliska vlast do krajot na Prvata svetska vojna, Skopje, 1978; Aleksandar Stojanovski, U{te ne{to za rodot Ohrizade i za starite gradbi na Imaret vo Ohrid, Glasnik na INI, br. 1, Skopje, 1972. Dr. \.
Turbeto na pa{ata Jigit-beg (pred zemjotresot)
TURBE NA PA[A JIGIT-BEG (Skopje, prv. pol. na XV v.) podignato vo dvorot na istoimenata xamija, koja nastradala pri bombardiraweto na Skopje vo 1943 g. Od tipot otvoreni turbiwa so {estoagolna osnova, gradeno od tula. Nastradalo vo zemjotresot od 1963 g., za~uvan e grobot na Pa{a Jigit-beg, osvojuva~ot na Skopje.
LIT.: Krum Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Zbornik na Tehni~kiot fakultet 1957/58, Skopje, 1957/58, 99; Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998. Dr. \.
TURBE NA SINAN ÊLEBI (Ohrid, 1493) podignato vo neposredna blizina na Klimentovata crkva Sv. Pantelejmon# na
TURIZAM ekonomska dejnost naso~ena kon organizirawe patuvawa i privremeno smestuvawe lu|e nadvor od nivnoto postojano mesto na ìveewe, ne podolgo od edna kalendarska godina, zaradi odmor, zabava, rehabilitacija, poseta na kulturni i sportski nastani, prirodni atrakcii, istoriski spomenici i sl., no ne i zaradi steknuvawe dohod. Turizmot moè da bide: rekreativen, zabaven, kulturen, kongresen, tranziten, verski, ekolo{ki, zdravstven, izletni~ki, morski, ezerski, planinski, bawski, ruralen, urban, doma{en, me|unaroden, inbond, autbond, vnatre{en, nacionalen itn. Toj e vo tesna vrska so autputot na drugite sektori vo ekonomijata, kako: ugostitelstvoto, zanaet~istvoto, soobra}ajot, trgovijata, industrijata za zabava, kulturata, itn. Turizmot vo Makedonija e ekonomski sektor so zna~ajni, no i nedovolno iskoristeni mo`nosti i kapaciteti. Vo SRM statistikata go slede{e turizmot integralno so ugostitelstvoto. Vo periodot 19451965 g. vo zemjata, glavno bea gradeni rabotni~ki odmorali{ta, dodeka modernite hoteli se gradeni po 1965 g. Stapkata na rast na op{testveniot proizvod vo turizmot vo periodot 19531988 iznesuva 2,9% i e, re~isi, dvapati poniska od onaa na vkupnoto stopanstvo. Turis-
Plaàta vo Gradi{te, Ohrid
ti~kata ponuda vo Makedonija ja so~inuvaat: trite tektonski ezera (Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto), 38-te glacijalni i 22-te ve{ta~ki ezera; rekite: Vardar, Crn Drim, Babuna, Treska i osobeno rekata Radika, koja izobiluva so unikatni reljefni karakteristiki; vodopadite (osobeno Smolarskiot i Kole{inskiot); izvorite (Biljaninite, Vev~anskite, onie kaj Sveti Naum i dr.); prirodnite retkosti (tri nacionalni parka, 10 specijalni rezervati, dva predela so posebni prirodni ubavini, 55 spomenici na kulturata, tri memorijalni spomenici na prirodata); arheolo{kite lokaliteti (Skupi, Stobi i Herakleja, kako i anti~kite gradbi: Samuilovata tvrdina, Skopskoto Kale, Tvrdinata Marvinci, Vini~koto Kale, Markovite Kuli), mnogubrojnite crkvi so prekrasnite freski i ikoni, bawskite mesta; planinite itn. Makedonskata turisti~ka ponuda ja zbogatuvaat i brojnite sakralni objekti, kako i unikatnata arhitektura na golem broj urbani i ruralni naseleni mesta (Ohrid, Kru{evo, Veles, Skopje,
Mavrovskoto Ezero
1517
TURIJA
turisti od 1991 g. Denes, u~estvoto na hotelite i restoranite vo formiraweto na BDP na zemjata ostanuva marginalno vo periodot 20002005 g. se odrùva na nivoto od okolu 1,5%.
LIT.: Dràven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Skopje, 2006; M. Ackovska, Turizmot i ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, 2007, 133164. D. E. T. F.
Markovi Kuli, Prilep
[tip, Gali~nik, Smilevo) itn. Del od turisti~kata ponuda se i brojnite kulturni institucii (muzei, galerii, etno-postavki i sl.) i manifestacii (Ohridskoto leto, Skopskiot xez festival, Majskite operski ve~eri, Gali~kata svadba, Festivalot na filmska kamera vo Bitola, Stru{kite ve~eri na poezijata i drugi), koi se del od t.n. kulturen turizam i ja zaokruùvaat turisti~kata ponuda na zemjata. O~igledno, komparativnite prednosti na makedonskiot turizam vo zna~ajna mera se vrzani za bogatoto istorisko i kulturno minato na zemjata od anti~kite arheolo{ki lokacii, preku spomenicite na Ohridskiot knièven centar kon krajot na IX i po~etokot na X vek i {ireweto na slovenskoto pismo od ovie prostori
niz celiot slovenski svet, do rasko{nite srednovekovni crkvi so ~udesnite freski i ikoni. U~estvoto na turizmot vo formiraweto na bruto doma{niot proizvod na zemjata, vo periodot 19912004 g., e relativno nisko, i vo prosek iznesuva okolu 1,7%. Glavnite problemi na turizmot se locirani vo kratkata turisti~ka sezona ({to upatuva na nizok stepen na iskoristenost na kapacitetite), {to od svoja strana e usloveno od relativno siroma{nata ponuda na novi turisti~ki sodrìni, od skromnite investicii za propaganda i turisti~ka promocija na zemjata, nesoodvetnite avionski komunikacii so evropskite i svetskite metropoli i sl. Brojot na turistite vo zemjata, 2004 g., be{e sveden na 465.015, nasproti 710.278
Akumulacionoto ezero Turija
Komercijalna smestuva~ka ponuda vo Makedonija (1991-2004) Godina Vkupno Osnovni u~estvo Kompleu~estvo komercijalni kapaciteti* (%) mentarni** (%) kapaciteti 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 80296 79628 81328 81604 78913 79667 78425 78974 79203 73759 74130 73985 72059 72276 14320 14242 14191 14897 14923 14941 15351 15834 16326 15988 16158 16230 16033 16171 17,8 17,9 17,4 18,3 18,9 18,8 19,6 20,0 20,6 21,7 21,8 21,9 22,2 22,4 65976 65386 67137 66707 63990 64726 63074 63140 62877 57771 57972 57755 56026 56105 82,2 82,1 82,6 81,7 81,1 81.3 80,4 80,0 79,4 78,3 78,2 78,1 77,8 77,6
TURIJA ve{ta~ka akumulacija izgradena na istoimenata r. Turija, vo Strumi~kata Kotlina. Se nao|a 16 km severno od Strumica. Branata e zemjeno-nasipna, so glineno jadro preku koe e nafrlan ~akal i kamen. Krunata e dolga 417,3 m, {iroka 8 m, i visoka nad terenot 78 m. Dolìnata na zaezereniot del iznesuva 4,5 km, {iro~inata 500 m, a zafa}a povr{ina od 0,16 km2. Vkupnata zafatnina na akumulacioniot bazen iznesuva 48.000.000 m3, od koja 3.000.000 m3 e mrtov prostor. Se koristi za navodnuvawe na 10.000 ha obrabotlivi zemjodelski povr{ini vo Strumi~koto Pole.
Dime Turimanxoski -Gorski
*Hoteli, moteli, pansioni i turisti~ki naselbi **Site drugi komercijalni kapaciteti (odmorali{ta, kampovi, privatni sobi, bawski lekuvali{ta i sli~no) Izvor: Ackovska, M. (2007). Turizmot i ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, str. 163.
TURIMANXOSKI-GORSKI, Dime Panev (Kavadarci, 1913 Kralevo, Srbija, 19. X 1945) pripadnik na komunisti~koto dvièwe, u~esnik vo NOB, voen rakovoditel. ^len na KPJ od 1941. Od 1943 g. e borec na NOPO Dobri Daskalov, potoa komandant na bataljonot Stra{o Pinxur, a po formiraweto na Vtorata MNOUB nejzin komandant. Vo 1944 g. stanal ~len na G[ na NOV
1518
TURCITE
i POM i rabotel na terenot na Skopska Crna Gora. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Zaginal vo avionska nesre}a.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna i revolucijata vo Makedonija 19411945, I, kn. vtora, Skopje, 1968; Tikve{ijata vo NOV 19411945, kn. {esta, Kavadarci, 1984. \. Malk.
LIT.: K. Bitoski, Kontinuitetot na makedonskite nacionalnoosloboditelni borbi vo XIX i po~etokot na XX vek, Skopje, 1998. Al. Tr.
TURSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Datiraat od Mari~kata bitka 1371 g. po koja Osmanliite po~nuvaat da navleguvaat na teritorijata na Makedonija. Do 1430 g. na vkupnata teritorija na Makedonija e vospostaven osmanliski administrativen i voeno-policiski sistem {to funkcionira do podelbata na Makedonija (1913). Po Vtorata svetska vojna odnosite me|u Makedonija i Turcija se odvivaat vo ramkite na odnosite me|u SFRJ i RT. Vo Spogodbata me|u Jugoslavija i Turcija od 1952 g. za iseluvawe na turskoto naselenie vo Turcija e predvideno samo Turci od Makedonija da se iselat. Vrz baza na ovaa spogodba golem broj Turci od Makedonija se iselile vo Turcija. RT ja priznava RM na 6. II 1992 g. pod ustavnoto ime. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 26. VIII 1992 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RT e Trajan Petrovski. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RT vo RM e Suha Nojan (voop{to, prv stranski ambasador akreditiran vo RM). Den prethodno, na 6.V 1993 g., RT ja otvora prvata ambasada vo Skopje.
IZV.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dràva, t. I i II, Skopje 1981. LIT.: Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002. T. Petr.
TURCITE VO RM etni~ka zaednica vo RM. Po Mari~kata bitka (1371) Makedonija postepeno potpadnala pod osmanliskoto vladeewe (13711912) i zapo~nal proces na naseluvawe na tursko naselenie. So toa etni~kata karta na Makedonija zabeleùva promeni, no ne i su{tinski izmeni. Se zabeleùvaat procesi na vnatre{na migracija (povlekuvawe na makedonskoto naselenie od nizinite vo planinite), procesi na osmanliska kolonizacija (gradska i selska Kowari, Juruci), a podocna i muslimansko naselenie dojdeno od Bosna i Hercegovina. Vo petvekovnoto osmanlisko vladeewe vo Makedonija postepeno turskoto naselenie stanuvalo s# pobrojno. Vo predve~erjeto na Balkanskite vojni vo Makedonija ìveele ok. 500.000 Turci, {to prestavuvale 22,14% od celokupnoto naselenie. Po Balkanskite vojni (19121913) i po Prvata svetska vojna (19141918) brojot na turskoto etni~ko naselenie zapo~nal da se namaluva. Po Gr~ko-turskata vojna (19191922) i Lozanskiot miroven dogovor (1923), turskoto i drugoto muslimansko naselenie od Egejskiot del na Makedonija (350.000) bilo proterano vo Turcija. 226.000 Turci prodolìle da ìveat vo Vardarskiot i vo Pirinskiot del na Makedonija. Namaluvaweto na brojot na turskoto naselenie prodolìlo po Vtorata svetska vojna i vo Vardarskiot del na Makedonija, koga golem broj Turci se iselile vo Turcija. Poradi red faktori (politi~ki, religiozni, kulturni, ekonomski) vo 1954 g. od NRM/ SRM se iselile vo Turcija 17.396 etni~ki Turci, vo 1955 38.045, 1957 27.432, 1958 13.224 ili vkupno 127.000 Turci, me|u koi i mal broj Albanci. Iseluvaweto na turskoto malcinstvo pridonesuva seriozno da se namali etni~kata brojnost na Turcite vo NRM/SRM. Vo 1953 g. vo NRM ì-
Saatkulata vo Skopje
veat 203.938 etni~ki Turci, {to pretstavuvaa 15,6% od celokupnoto naselenie, a vo 2002 g. nivniot broj se namaluva na 77.959 Turci (zaedno so del od islamiziranite Makedonci), ili 3,85% od naselenieto vo RM. Denes najgolem broj deklarirani Turci ìveat vo Skopje (8.595), Centar @upa (5.226), Gostivar (7.991), Plasnica (4.446), Radovi{ (4.061), Studeni~ani (3.285), Vrap~i{te (3.134), Mavrovo i Rostu{e (2.680). Procentualno turskata etni~ka zaednica e najmnogubrojna vo dve op{tini (Centar @upa i Plasnica), no tie se re~isi site islamizirani Makedonci, so makedonski doma{en jazik. Na turskoto malcinstvo, so status na etni~ka zaednica vo Ustavot, mu se zagarantirani nacionalnite prava. Po Vtorata svetska vojna (1944), vo NRM/SRM funkcioniraa 55 osnovni i sredni u~ili{ta so turski nastaven jazik, so 12.493 u~enici. Vo u~ebnata 2005/06 g., poradi golemata migracija na turskoto naselenie vo Turcija, brojot na u~ili{tata i brojot na u~enicite se namaluva. Sega vo RM funkcioniraat 60 osnovni u~ili{ta na turski nastaven jazik so 6.972 u~enici i eden privaten kolex (Jahija Kemal#). Na turski jazik se emituvaat programi na dràvnata MRTV, se izdavaat vesnici (Birlik#, Vardar#, nedelnik Jeni Balkan#, Zaman#, detskoto spisanie Pupka#) i funkcionira Turskiot teatar. Turskite folklorni tradicii gi neguvaat i razni kulturnoumetni~ki dru{tva (Jeni Jol#,
Aleksandar Turunxov
TURUNXOV, Aleksandar (s. Gorno Vrbeni, Lerinsko, 18. V 1871 Bitola, 30. VIII 1905) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, lerinski vojvoda. Bil vo ~etata na vojvodata G. Popan~ev (1902). Kako vojvoda (1903) u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Lerinsko. Po predavstvoto bil zaroben (1904) vo s. Ajtos, Lerinsko, osuden na smrt i javno obesen na At-pazar vo Bitola.
Dolnorekanskoto selo @irovnica
1519
TUTUN
Albansko-turskiot teatar vo Skopje
\eni Hajat# i Karde{lk#). Imaat i svoj praznik (21 dekemvri den na obrazovanieto). Vo politi~kiot ìvot na RM dejstvuvaat dve turski etni~ki partii: Demokratskata partija na Turcite# (DPT) i Partija za dvièwe na Turcite# (PDT).
LIT.: Vasil Kn~ov, Makedoni. Geografi i statistika, Sofi, 1900; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje, 1997; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.
obrabotlivite povr{ini, so prose~en prinos od 1,2 t/ha, dodeka proizvedenoto koli~estvo tutun se dviì pome|u 15.00030.000 t. Kako proizvoditel na orientalni, sitnolisni i aromati~ni tutuni RM se nao|a vo redot na prvite osum zemji (so 3%). Kaj nas angaìra okolu 40.000 doma}instva so blizu 200.000 ~lenovi. Ako kon ova ja dodademe brojkata od okolu 6.000 subjekti vo tutunskata industrija, negovoto odgleduvawe i obrabotuvawe ima navistina ogromno socijalno i ekonomsko zna~ewe za zemjata. P. Iv. TUFEKXIEV, Naum (Resen, 29. VI 1864 Sofija, 26. II 1926) trgovec od Makedonija vo Sofija, pripadnik na vrhovisti~kata organizacija, potpretsedatel na VMK (1895). Po ubistvoto na S. Stambolov se zasolnil vo Odesa. Po Mladoturskata revolucija do{ol vo Makedonija. Bil blizok so mladoturskite rakovoditeli Nijazi-beg i Enver-beg.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni, Dokumenti, Materiali, Sofi, 1978; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, 474, II, 356, Sofi, 1983. Al. Tr.
mandibularen zglob, Akupunktura vo teorijata i praktikata. Tripati bil prodekan na St. f. i pretsedatel na Zdruènieto na maksilofacijalnite i plasti~niE. M. te hirurzi vo SFRJ.
Van~o Tu{evski
Su{ewe na naniàniot tutun
TUTUN (Nicotiana tabacum L.) se odgleduva poradi listovite, koi po su{eweto, manipulacijata i fermentacijata sluàt kako osnovna surovina za izrabotka na razni tutunski prerabotki nameneti za uìvawe. Se konsumira prete`no so pu{ewe (cigari, cigarilosi, puri, tutun za lule, tutun za vitkawe), a mnogu malku so {mrkawe (burmut) ili so xvakawe. Se uìva poradi fiziolo{koto dejstvo na alkaloidot nikotin (C10H14N2), no i na drugi sostojki vo listot, kako {to se eteri~nite masla i smolite. Denes pretstavuva najrasprostraneto legalno sredstvo so narkoti~no dejstvo. Tutunskiot ~ad sodrì niza kancerogeni i toksi~ni materii, koi predizvikuvaat golem broj zaboluvawa. Poslednive desetina godini vo svetot tutunot se odgleduva na 4.200.000 ha, so prose~en prinos od 1,6 t/ha. Kaj nas vo istiot period se odgleduva na okolu 20.000 ha ili na 3% od
TUXAROV, Du{an (Strumica 3. X 1930) farmacevt, osnovopolo`nik i direktor na veledrogerijata ReplekMakedonijalek i pretsedatel na Zdruènieto na veledrogerii na Jugoslavija. Osnova~ na Farmacevtskata komora na Makedonija i nejzin pretsedatel (19921996); eden od sponzorite za izgradba na Farm. f. vo Skopje. Osnova~ na Farmacevtskata industrija Replekfarm (2002). Prethodno rabotel vo apteka, potoa vo Alkaloid kako komercijalen direktor i vo Krka (Novo Mesto) kako sovetnik. L. P.-T.
TU[EVSKI, Van~o (Ko~ani, 3. VII 1949 Skopje, 27. X 2006) literaturen istori~ar, profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje po Makedonskata literatura vo XIX vek. Avtor na pove}e trudovi od oblasta na istorijata na makedonskata literatura. Nau~noto delo na profesorot Van~o Tu{evski go odlikuva zavidna istraùva~ka akribija.
BIBL.: Joakim Kr~ovski i izvorite na nekoi negovi dela, Skopje, 1985; Studii za bra}ata Andreja i Konstantin Petkovi~, Skopje, 2000; Poetika i retorika na novata makedonska knièvnost (XIX vek), Skopje, 1985; Jordan Haxi Konstantinov Xinot. @ivot i delo, Skopje (2003); Nova makedonska knièvnost, Skopje (2008). G. T.
Zehedin Tu{i
Tome Tuxarov
TUXAROV, Tome Du{anov (Strumica, 25. V 1935 Skopje, 12. X 2004) spec. po maksilofacijalna hirurgija, redoven prof. na St. f. (1986). Doktoriral vo 1976 g. Publikuval 100 statii. Avtor e na knigite: Plunkovni `lezdi i nivnite zaboluvawa, Temporo-
TU[I, Zehedin Z. (s. Dobovjani, Struga 26. VII 1943) generalpotpolkovnik na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Struga. Voena akademija na JNA (Belgrad), Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana na JNA. Bil komandir na vod i na ~eta, komandant na grani~en bataljon, na~alnik na {tab na korpus, pomo{nik na NG [ za KOV i direktor na G[ na ARM. Razre{en od dol`nosta na 15. III 2003.
1520
]
]AMILOV, Kiril (Veles, 22. II 1899 Skopje, 9. IX 1976) univerzitetski profesor, filozof, folklorist, revolucioner. Studiral na univerzitetot Sorbona vo Pariz (1924) i doktoriral na temata Prilog kon prou~uvaweto na deteto. Sovremeni teorii i metodi# na Univerzitetot vo Nansi (1936). U~esnik vo [pan~uvani i svetovni obrazovni sodrìni. So razvojot na svetovnite u~ili{ta (v.) postepeno go gubat svoeto zna~ewe i se sre}avaat pod imeto starovremski u~ili{ta.
RE@II: ôvekot {to ja vide smrtta so svoi o~i#, Policajci#, Socijalisti~ka Eva#, Volpone# i drugi. ULOGI: Enrik IV vo Enrik#; Arnold vo [kolo za èni#; Luda vo Kral Lir# i drugi. R. St.
Kiril ]amilov
]ERIMI, Vebi (Kumanovo, 8. V 1955) akter, reìser i pedagog. Diplomiral na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje 1979 g. Od 1980 g. e profesor po Akterska igra na Fakultetot za dramski umetnosti vo Tetovo.
skata gra|anska vojna (19371938), potoa i vo NOB vo Makedonija. Bil docent na Filozofskiot fakultet (19471953) po Istorija na pedagogijata i nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor vo Skopje do penzioniraweto (1968). Avtor na golem broj stru~no-nau~ni trudovi, so poseben interes za deloto na Gr. Prli~ev i narodnoto tvore{tvo.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, tom vtori. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Redaktor d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1998; Qubi{a Stojanovi}, Makedonski i francusko-frankofonski tvore~ki li~nosti, Sk., 2005. V. Toc.
Konakot na manastirot Sv. Jovan Bigorski, kade {to rabotele }elijni u~ili{ta
]ATIB, HASAN (Bitola, XV / XVI v.) osmanliski poet rodum od Bitola. Stanal sekretar na Sinan-pa{a, golemiot vezir na sultanot Selim I (15121520). Pi{uval pesni vo hronostihovi, a najzna~ajna mu e pesnata ispeana po povod osvojuvaweto na Belgrad od sultanot Sulejman.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, tom vtori. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Redaktor d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1998. Dr. \.
]ELIJNI UÎLI[TA vid religiozni vospitno-obrazovni ustanovi, koi re~isi bile edins-
tveni vo prosvetno-{kolskiot ìvot vo Makedonija s# do sredinata na XIX v. Datiraat od krajot na IX i po~etokot na X v., a gi otvorale u~enicite na sv. Kliment i sv. Naum. Dolgo vreme (re~isi celo srednovekovie) dejstvuvale vo ramkite na manastirite i vr{ele funkcija na elementarni u~ili{ta na crkovnata pismenost i obrazovanie i bile poznati pod imeto (v.) manastirski }elijni u~ili{ta. Vo prvata polovina na XVII v. }elijni u~ili{ta se otvoraat i vo gradovite, pri crkvite, poradi {to i bile narekuvani crkovni u~ili{ta. Osven na crkovna pismenost, decata vo ovie u~ili{ta bile pou~uvani i na crkovno peewe, kako i na crkovniot red i bogoslu`ba. Najrasprostraneti bile op{tinskite }elijni u~ili{ta. Se pojavuvaat vo po~etokot na XIX v., a bile otvorani i izdrùvani od mesnite crkovno-u~ili{ni op{tini. [koluvaweto vo niv bilo besplatno, taka {to bile {iroko prifateni od naselenieto. Do sredinata na XIX v. gi imalo, re~isi, vo site gradovi i sela. Osven pismenost i religiozno obrazovanie, vo nekoi od niv se vklu-
Olivera ]orveziroska
]ORVEZIROSKA, Olivera (Kumanovo, 29. XI 1965) raskaùva~, romansier, literaturen kriti~ar. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje. Raboti kako urednik vo izdava~ka ku}a. Avtorka e na prozna beletristika za vozrasni i za deca. Upotrebuva raskaùva~ki postapki bliski do postmodernata teorija za prozata. Kako kriti~ar se odlikuva so kultiviran vkus i rasko{na intelektualna paleta.
BIBL.: Kifli~kata Mirna, roman za deca, 1993; Otvoraat li sni{tata rabota?, kritika i eseistika, 1999; Stradawata na mladiot lektor, raskazi za vozrasni, 2000; Mojot brat od trinaesettiot kat, roman za deca, 2001; Dedo Mile, slikovnica, 2001; (S)pleteni raskazi, raskazi za vozrasni, 2003; Zaklu~enoto telo na Lu, roman za vozrasni, 2005. G. T.
]ORVEZIROSKI
Mile ]orveziroski
]ORVEZIROSKI, Mile (Prilep, 18. V. 1928 Skopje, 22. VI 2008) filolog, u~ebnikar, kulturolog. Gimnaziskoto obrazovanie go zavr{il vo Prilep, a Filozofskiot fakultet (Grupata za literaturite na narodite na SFRJ, so specijalnost istorija na makedonskiot jazik i dijalektologija) vo Skopje (1954). Rabotel kako redaktor vo Radio Skopje (1. H 1953 1. IV 1954), po {to preminal vo Izdava~koto pretprijatie Prosvetno delo#, kade {to go pominal celiot raboten vek, prvin kako urednik, potoa direktor (19691978) i povtorno kako urednik. Eden e od avtorite na prvite povoeni dvojazi~ni re~nici: Srpskohrvatsko-makedonski re~nik (so \. Milo{ev, B. Blagoeski, A. Xukeski, 1964); Makedonsko-albanski re~nik (so Q. Rusi) i Makedonskoturski re~nik (so K. Sejfula, 1967). Osobeno se projavuva kako koavtor na u~ebnici za osnovnoto i za srednoto obrazovanie (za u~ili{tata so makedonski, albanski i turski jazik).
LIT.: Bibliografija na Izdava~koto pretprijatie Prosvetno delo# 1945 1970, Skopje, 1970; Bibliografija na Rabotnata organizacija Prosvetno delo# 19701985, Skopje, 1985; Makedonski knièvni preveduva~i. Leksikon, Skopje, 1994. S. Ml.
Kako eden od nejzinite osnova~i, vo Operata na MNT rabotel od 1947 do 1980 g. Pozna~ajni ulogi: Pedril (Grabnuvawe od sarajot), Grof Almaviva (Sevilskiot berber), Alfred @ermon (Travijata), Lenski (Evgenij Onegin), Va{ek (Prodadena nevesta). Kako operski reìser debitiral vo 1958 g. so reìjata na operata Anèlika. Toj e avtor na pove}e od 25 obnovi i sopstveni reìi na operite: Albert Hering, Bal pod maski, Don Karlos, Nabuko, Norma, Pajaìna, Portretot na Xeni, Pla{tot, Razdelba, Fidelio. Xokonda, Oxa~ar~eto Sejm. Uspe{en direktor na Operata i baletot na MNT (1971 1975). Vo 1972 bil inicijator, osnovopolo`nik i dolgogodi{en organizator na manifestacijata F. M. Majski operski ve~eri#.
LIT.: Bilten UKIM# br. 758, od 28 VI 2000 g., str. 112; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 91.Sv. H. J.
Vladimir ]osevski
]OSEVSKI, Vladimir (Ohrid, 1. XI 1921) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1953). Proektantskata aktivnost ja odviva vo Zavodot za urbanizam i arhitektura vo Ohrid, vo Skopje i vo Republi~kiot sekretarijat za urbanizam pri Izvr{niot sovet na RM. Izrabotil urbanisti~ki planovi za pove}e stanbeni naselbi vo Skopje, vo Ohrid i vo Bitola. Rabotel i na izmenite i dopolnuvaweto na Urbanisti~kiot plan na Skopje (1957). Se zanimava i so publicisti~ka dejnost.
BIBL.: Procesi na urbanizmot vo SR Makedonija 19481981 godina, MANU, Skopje, 1985. Kr. T.
Kiril ]orto{ev
]ORTO[EV, Kiril (]ustendil, Bugarija, 14. V 1922 Skopje, 11. V 2003) akter vo Dramata na MNT. Prviot anga`man kako profesionalen akter go imal vo 1945 g. Podocna karierata ja prodolìl na scenite na narodnite teatri vo [tip i vo Prilep. Nekolku sezoni pominal vo Dramskiot teatar vo Skopje. Osven so akterstvo, se zanimaval i so reìja, osobeno na detskata scena.
ULOGI: Magbet (vo istoimenoto delo), Tom (Staklena menaèrija#), Per~ihin (Malogra|ani#), Ariton (Yidot, vodata#), Alojzie Zilbebrant (Gospoda Glembaevi#) i dr. R. St.
]OSETO, Andon v. Janev, Anton Lazov.
Vasil ]orto{ev
]ORTO[EV, Vasil (Bogdanci, 7. I 1920 Skopje, 3. II 1992) operski pevec, tenor i reìser. Studiral peewe na Sofiskata muzi~ka akademija (prof. Brmbarov), a diplomiral (1952) na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
1522
]OSEVA, Slobodanka ([tip, 1946) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Diplomirala na Univerzitetot MHTI vo Moskva (1969), a doktorirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1989). Imala studiski prestoi vo mnogu zemji na Evropa. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1969 g., a redoven profesor od 2000 g. Bila prodekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Podra~je: hemija i fizi~ka hemija na polimeri, sinteza na polimeri i nivno karakterizirawe, reciklirawe na otpadni polimeri.
Dimitar ]ostarov
]OSTAROV, Dimitar (I~era, Bugarija, 25. VIII 1912 Ohrid, 14. III 1997) akter, reìser i pedagog. Eden od vtemeluva~ite na sovremenoto teatarsko delo vo Makedonija. Zavr{il Vi{a teatarska {kola vo Sofija. Vo Skopje pristignuva vo 1941, kako akter na novoosnovaniot bugarski Naroden teatar. Brzo potoa se vklu~uva vo ilegalnata dejnost, a podocna stapuva vo NOB. Po Vojnata e prv upravnik na MNT, direktor na Dramata na MNT, dramski i filmski akter. Se zanimava i so pedago{ka dej-
]URDLIJA
RE@II: Platon Kre~et#, Tatkov dom#, Tartif#, Somnitelno lice#, Pokojnik#, Dohodno mesto#, @enidba#, Kako {to miluvate#, Ko{tana#, Zadruga#, Goce#, Intriga i qubov#, Selskata u~itelka#, Moma bez miraz#, Gospo|a ministerka#, Otelo#, Revizor#, Nora#, Piknik#, [uma#, Galeb#, Mladi sinovi#, Volpone#, Smrtta na gubernatorot#, Kako {to miluvate#, Kolomba#, Gradskiot saat# i dr. R. St.
nost vo Srednata teatarska {kola i na FDU vo Skopje. Reìra dramski dela, kako i operski (Toska#) vo svojata mati~na ku}a i vo drugi teatri.
Kata ]ulavkova
Pavle ]ulafkovski
Jorgo ]uka
]UKA, Jorgo (Kru{evo, 1947) in`. tehnolog, dolgogodi{en direktor na OHIS# Skopje, stopanstvenik i op{testvenik. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1972). Vo OHIS# bil od inèner vo pogon, glaven inèner, direktor na pogon i generalen direktor (19872008). Bil pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija i ~len na Sovetot za me|unacionalni odnosi. Sv. H. J. ]UKOVI (Otus) rod mali ptici so dolìna na teloto do 20 cm i so raspon na kriljata do 60 cm, od koi vo Makedonija se sre}ava eden vid }uk (Otus scops).
]uk (Otus scops)
reb na tema: Odliki na lirikata#. Raboti na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Edna godina rabotela pri Lektoratot po makedonski jazik i literatura na INALCO vo Pariz. Bila pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar. Vo esejot Pred poezijata na Katica ]ulavkova#, akad. M. Matevski sublimno zabeleùva: Nosej}i vo sebe impresiven kvantum na informacii, znaewa i soznanija od edna bogata lektira vo {irok intelektualen i misloven istorisko-geografski i kulturen raspon, so sigurni fundamenti vo estetikata, poetikata i lingvistikata, vrz razgradeniot standarden jazik, sintaksa i struktura na pesnata Katica ]ulavkova ne prodolùva da uriva i bri{e, tuku ja ostvaruva i potvrduva svojata koncepcija na lirizmot, svojata tvore~ka postapka, svoeto na~elo na eden govor na sozvu~nost, na vi{a re~itost vo koja korespondiraat zvukot i zna~eweto...#, svojata li~na i netipi~na pretstava na svetot i ~ovekot#.
BIBL.: Blagovesti, poezija, 1975; Akt, poezija, 1978; Na{iot soglasnik, poezija, 1981; Nova pot, poezija, 1984; Figurativniot govor i makedonskata poezija, studii, 1984; Nevralgi~ni mesta Neuralgi~na mesta, dvojazi~no izdanie, Vr{ac, poezija, 1986; Stapka i otstapka, ogledi i kritiki, 1987; Diva misla, poezija, izbor, 1989; @edbi, prestapni pesni, poezija, 1989; Drugo vreme, poetska proza, 1989; Kopne` po sistem, studii i kritiki, 1992; Domino, poezija, 1993; Pothod i ishod, kritiki, 1996; Izgon na zloto, poezija, 1997; Kamen isku{itel, kritiki, 1997; Teorija na knièvnosta, 1999; Makedonskiot esej, 2000; Me|usvet, poezija, 2000; Hermenevtika i poetika, hrestomatija, 2003. LIT.: M. Drugovac: Poetika na lirikata vo kn. Ogledalo i svetilka, 1991; V. Uro{evi}: Erotika kako poetika vo kn. Astrolab, 2000. P. Gil.
leznica vo Bitola (18941896), kako majstor-grade`nik na pristani{teto vo Konstanca (Romanija) (18971898), rabotovoditel na izgradbata na mostot Troicki# vo S.-Peterburg (Rusija) (18981899), a isto taka vo Brisel (Belgija) (1900), vo Belgisko Kongo (Zair) (19001902). Doa|a vo ruskata prestolnina i ja potpi{uva molbata na MNLD do Sovetot na SPBSBD za potvrduvawe na Ustavot (20. XII 1903), a potoa go odnesuva bukvarot na Drugarstvoto na makedonski jazik za pe~atewe vo Wujork (1904). Raboti vo San-Francisko (1907), a potoa se vra}a vo Termalito vo Kalifornija (1908). Vo vremeto na Balkanskata vojna (1912) si doa|a privremeno vo Makedonija i so D. ûpovski u~estvuva na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles, no odnovo odi vo SAD (Aljaska) i vonredno studira na Tehni~kiot kolex vo îkago (1920). Se vra}a vo Makedonija kako amerikanski penzioner vo rodnoto selo. Podocna, na pat od Veles za Papradi{te, e najden ubien.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 233234. Bl. R.
]URDLIJA gorna nevestinska obleka, izrabotena od bela kla{na, bez rakavi. Taa e podolga od sajata. Kroena e od predni poli, skutovi, poli, skut~iki, mali poli, zadni{te, stan, rascepok (cep od stranite dolu) i koltuci (tria-
]ULAVKOVA, Kata (Veles, 11. XII 1951) poet, literaturen teoreti~ar, kriti~ar, eseist, prepejuva~, antologi~ar. ^len e na MANU i sekretar na Oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka. Ima zavr{eno Filozofsko-istoriski fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Zag-
]ULAFKOVSKI, Pavle Jovanov (Papradi{te, Vele{ko, juli 1865 na pat kon Papradi{te, 13. VI 1940) ~len na MNLD vo S.Peterburg i potpisnik na molbata za registracija na negoviot Ustav. U{te mlad raboti kako grade`nik vo Voden (18921893) i vo VI sektor na Otomanskata è-
]urdlija & gorna nevestinska obleka so bogati dekorativni elementi
1523
]URÎEV
golnesti par~iwa za pod pazuvite). Pod pazuvite nadolu celata e aplicirana so alova ~oja i e bogato ukrasena so dekorativni elementi, sli~ni kako onie zastapeni kaj {arenata saja (v.). J. R.-P. ]URÎEV, Kiril Todorov (Skopje, 14. I 1925) ginekologaku{er, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1970). Med. f. zavr{il vo 1951 g. vo Zagreb. Specijaliziral ginekologija i aku{erstvo (1956) na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika vo Skopje. Habilitiral na tema Problemi na ektipi~nata bremenost# (1970). Se usovr{uval vo pove}e centri (Pariz, London, Maribor, Qubqana). Toj e vo prvata generacija stru~waci {to ostavile zna~aen
beleg vo formiraweto na KliniZ. X. kata.
vtorata polovina na XIII v. Rakopisot e pi{uvan vo dve koloni od po 38 reda so ustavno pismo. Glavniot del se ~uva vo Okru`niot muzej vo ]ustendil, a po nekolku lista po bibliotekite vo Sofija, Krakov, Plovdiv i Sankt Peterburg.
LIT.: B. Conev, Kstendilsko ~etveroevangelie. Srednoblgarski prototip na VI pravopisna {kola, PSp, t. 66, No 78, 1905, 538539.; Blgarski rkopisi, I, 3235; B. Conev, Opis na NBKM, II, str. 8283, op. 575, sn. XXV, l. 1; Hr. Kodov, Opis na slavnskite rkopisi v bibliotekata na BAN, Sofi, 1969, op. 39, 7576; J. Rusek, Krakowskie fragmenti triodu sredniobulgarskiego z XIII w., Sprawozdania z Posiedzen Komisji Naukowych Oddzailu PAN w Krakowie, 1962, 440442; G. Popov, Triodni proizvedeni na Konstantin Preslavski, Kirilo-metodievski studii, 2, Sofi, 1985. E. J.-U.
]ustek
]USTEK pleten ukras od monistra. Ma{koto naselenie go noselo vdenat na pojasot. J. R. P. ]USTENDILSKI TRIOD rakopis od makedonska redakcija od Kratovskata knièvna {kola od
1524
U
UVOLA@I (Dermaptera) insekti so izdolèno telo. Na zadniot kraj od teloto se nao|aat dva hitinizirani izrastoka (cerci), koi se vo oblik na kle{ta i sluàt za napad i odbrana. Goleminata varira od 0,5 do 3 cm. Poznati se okolu 1.500 vidovi, {iroko se rasprostraneti kosmopoliti, so pogolem broj vidovi vo potoplite kraevi. Obi~na uvolaà Vo Makedonija e (Forficula auricularia L.) poznata obi~nata uvolaà (Forficula auricularia L.), dolga do 15 mm. Aktivna e no}e, se krie pod kamewa, listovi i drvja.
Radmila UgrinovaSkalovska
UGLE[A, Jovan (? êrnomen na r. Marica, 26. IX 1371) despot vo Serskata oblast (13651371), brat i sovladetel na kralot Volka{in. U~estvuva vo Kosovskata bitka (1369), koga zaedno so kralot Volka{in gi porazuvaat koalicionite vojski na Lazar Hrebeljanovi}, Nikola Altomanovi} i carot Uro{ V. Bil vo postojana vojna so Turcite {to bile na granicite na negovata oblast. Zaginuva zaedno so kralot Volka{in vo bitkata na r. Marica, koga voeno se sprotistavuvaat na osmanliskite navleguvawa.
LIT.: Konstantin Jire~ek, Srpski car Uro{, kraq Vuka{in i Dubrov~ani, Zbornik Konstantina Jire~eka, I, Beograd, 1959, 341385; Stojan Novakovi, Srbi i Turci, Beograd, 1960; Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{anove smrti, Vizantija i Sloveni, Beograd, 1970, 435456; Biljana Ristovska-Josifovska, Kralot Volka{in i Ugle{a Mrwav~evi vo deloto na Mavro Orbini Kralstvoto na Slovenite, Balcanoslavica#, 2627, 19992000, 171183. B. R.-J.
oniraweto, predavaj}i staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. Za ovie predmeti obezbeduva i soodvetni u~ebnici. Nau~niot afinitet kon paleoslavisti~kata problematika, a vo tie ramki osobeno kon istorijata na makedonskiot jazik, doa|a do izraz vo brojni trudovi za jazi~nite osobenosti na makedonskite csl. tekstovi, kako i vo izdanieto na Radomirovoto ev. Golem e nejziniot pridones kako organizator i dolgogodi{en rakovoditel na Oddelenieto za istorija na makedonskiot jazik vo IMJ i kako redaktor na Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija (I tom, Skopje, 2006). Sostaven del od nejzinite nau~ni preokupacii pretstavuva interesot kon sovremeniot makedonski jazik izrazen vo redica prilozi i vo doktorskata disertacija za glagolskite prefiksi vo makedonskiot jazik, kako i preku u~estvo vo izrabotkata na Pravopisot na makedonskiot jazik.
DELA: Zna~ewata na glagolskite prefiksi vo makedonskiot jazik, Skopje, 1960; Staroslovenski jazik, Skopje, 1970; Radomirovo evangelie, Skopje, 1988 (so Z. Ribarova); Sporedbena gramatika na slovenskite jazici, I. Gramatika, II. Slovenska ~itanka, Skopje, 1994. BIBL.: E. Crvenkovska, Bibliografija na trudovite na prof. d-r Radmila Ugrinova-Skalovska, Zbornik vo ~est na R. Ugrinova-Skalovska ..., Skopje, 1997, 1323 (do 1996). Zd. R.
vo Orenburg (do Petrograd), kade {to raboti i struànecot Vlado @upan. Poradi nemirite vo Petrograd, po 1. IX 1917 g. se premestuva vo Rostov na Don. Vo slednata godina, po vleguvaweto na germanskite intervencionisti~ki sili i belogardejcite na Denikin, mu go ostava du}anot na brata si Andre Ugrin i se preseluva vo Ekaterinodar (podocna Krasnodar), kade {to otvora golem Kafe-restoran Makedonija#. Bidej}i gradot bil blizu do Ejsk, kade {to se preselilo semejstvoto na D. ûpovski, tie po~esto kontaktiraat. Kako aktiven ~len na Makedonskata kolonija vo Petrograd, toj e potpisnik na nejzinite memorandumi i drugi akti (1914), a potoa e eden od ~lenovite i na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917) pod pretsedatelstvo na D. D. ûpovski. Poradi voenata okupacija od Denikin, vo proletta na 1919 g. G. U. i V. @upan zaminuvaat vo Bugarija.
IZV.: Makedonsk golos (Makedonski glas)# (II, 10, 13. VIII 1914, 6 i 7; II, 11, 20. XI 1914, 201). LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 105; II, 203207 i 347; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 499507. Bl. R.
Jovica Ugrinovski
UGRINOVA-SKALOVSKA, Radmila (Skopje, 6. II 1926) pripadnik na prvata generacija diplomirani makedonisti na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, kade {to raboti od 1949 g. do penzi-
UGRINOVSKI, Grigor Naumov pe~albar od Ki~evsko vo Rusija, sopstvenik na slatkarski du}an
UGRINOVSKI, Jovica Nikolov (Skopje, 2. X 1945) specijalist nevrohirurg, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Specijaliziral nevrohirurgija vo Skopje (1975), zavr{il tri postdiplomski kursa po nevrohirurgija vo
UGRINSKI
Monpelje (1977), Man~ester (1978) i Bratislava (1981), magistriral (1978) i doktoriral (1986). Pridonel vo voveduvaweto na prospektivniot predviduva~ki skoring sistem vo nevrohirurgijata i metodot na premostuvawe na krvnite sadovi vo mozokot. Pri atentatot vrz Pretsedatelot na RM Kiro Gligorov (Skopje, 1994) izvede sloèni nevrohirur{ki operativni zafati. Organizator e na Itnata sanitetska helikopterska slu`ba vo RM, kako i na pove}e volonterski organizacii i se zanimava so alpinizam. Publikuval pove}e od 140 nau~ni trudovi i 6 knigi. Sopstvenik e na privatnata klinika Neuromedika#.
BIBL.: Traumatska koma, Skopje, 1991; Nevrohirurgija, Skopje, 1992; Medicinsko-sanitaren prira~nik za alpinisti i planinari, Skopje, 1993; Medicinsko-sanitaren prira~nik za alpinisti i planinari. II izdanie, Skopje, 1996; Prakti~na nevrohirurgija, Skopje, 1999; Prakti~na nevrohirurgija 2, Skopje, 2001; Sun in the ice-Antarctic, Skopje, 2002; Nevrohirurgija za studenti po medicina i stomatologija, Skopje, 2003. M. [oq.
nas, a toa e stepskiot udav (Eryx jaculus).

UZUNOV, Angel (Ohrid, 1886 Sofija, 1975) u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe. Po Prvata svetska vojna se vklu~il vo redovite na VMRO, bil blizok sorabotnik na T. Aleksandrov i Iv. Mihajlov, rezerven ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo (1925), pratenik vo Narodnoto sobranie na Bugarija. Od 1928 bil vo protogerovisti~kata VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 19241934, Skopje, 1997; Almanah na blgarskite nacionalni dvièni sled 1878, Sofi, 2005. Z. Tod.
Nikola Uzunov
UGRINSKI, Predrag Stefanov (Tetovo, 28. XI 1936 Sremska Kamenica, Srbija 2. XII 1988) spec. po patolo{ka anatomija, redoven prof. na Med. f. (od 1986). Diplomiral medicina vo Skopje (1961), a specijaliziral patolo{ka anatomija (1965). Rabotel eksperimentalna patologija na o~noto jabolko. Habilitiral na tema za morfolo{kite karakteristiki na zamatenite kornealni homotransplantati (1972). Doktoriral na tema za oddelni kleto~ni populacii {to go otfrluvaat kornealniot transplantat (1986). Prestojuval na NIH (nacionalnite instituti za zdravje) vo Betezda (SAD), kade {to rabotel na hipersenzitivitetot, od ~ie{to istraùvawe soznanijata se pe~ateni. Publikuval nad 113 trudovi. Direktor na OOZT Instituti (19771978). Bil prodekan na Med. f. (19821986), {ef na Katedrata po patolo{ka anatomija (19861988). Dal pridones vo imunopatologijata. Organiziral laboratorii za kleto~en imunitet i kratkotrajna kultura na tkiva. Bil pretsedatel na MLD (1981). K. K.-P. UDAVI (Boidae) primitivna familija zmii. Se registrirani okolu 80 vidovi vo celiot svet, no najgolem broj od niv gi naseluvaat tropskite predeli. Vo Evropa ìvee eden pretstavnik od udavite, koj se Stepski udav sre}ava i kaj
1526
Ane{ti Uzunov
UZUNOV, Ane{ti (s. Plevwa, Dramsko, Egejskiot del na Makedonija, 7. II 1914 s. Ribnovo, Rodopsko, 10. V 1943) organizator na partizanskoto dvièwe vo Nevrokopsko, Pirinskiot del na Makedonija. Bil pe~atarski rabotnik i mlad se vklu~il vo VMRO(Ob). Na sudskiot proces (1936), koga bile sudeni ~lenovite na VMRO(Ob), pred sudiite izjavil deka po nacionalnost e Makedonec, a ne Bugarin. Bil osuden na dolgogodi{na zatvorska kazna. Po izleguvaweto od zatvor (1938) ja prodolìl svojata revolucionerna rabota. Bil sekretar na Okoliskiot komitet na nelegalnata KP (1941). Zaginal vo vooruèn sudir so bugarskata policija.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966; Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979. V. Jot.
UZUNOV, Nikola (s. Embore, Egejskiot del na Makedonija, 12. VIII 1930) ekonomist, univ. profesor, op{testvenik, akademik. Do zapi{uvaweto vo sredno obrazovanie ìveel i u~el vo Solun. Sredno ekonomsko u~ili{te zavr{il vo Skopje (1948), a Ekonomski fakultet vo Zagreb (1954). So doktorat od ekonomski nauki se steknal na Univerzitetot vo
Belgrad (1959), branej}i ja temata Industrijalizacijata na NR Makedonija i nejziniot naroden dohod#. Prestojuval i specijaliziral na pove}e vrvni svetski univerziteti, kako {to se Univerzitetot vo Oksford, Anglija (1957), Univerzitetot Vanderbilt#, SAD (19591960), îka{kiot univerzitet, SAD (1960), Londonskata visoka ekonomska {kola, Anglija (19651966), Kineskata akademija za op{testveni nauki (1982), Univerzitetot Jeil#, SAD (1984) i dr. Na Ekonomskiot fakultet vo Skopje e izbran za asistent (1954), za docent (1960), za vonreden (1966) i za redoven profesor (1972). Na dodiplomskite i podiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite: Primeneta ekonomija, Sovremeni ekonomski sistemi, Ekonomika na industrijata, Politika na ekonomskiot razvoj, Razvojni problemi na industrijata i dr. Kako honoraren profesor predaval na Pravniot fakultet vo Skopje (19601964) i na Fakultetot za novinarstvo (19791996). Vo u~ebnata 1975/1976 g. kako viziting-profesor prestojuval na Kaliforniskiot dràven univerzitet vo gradot îko (SAD), kade {to vo dva semestra izveduval nastava po predmetite: Komparativni ekonomski sistemi, Koegzistencija vo multipolarniot svet, Industriska demokratija participacija samoupravuvawe i ekonomski razvoj na nedovolno razvienite zemji. Vo u~ebnata 1983/1984 g., kako viziting-profesor prestojuval na Dràvniot univerzitet vo Misuri (SAD), kade {to drèl nastava po predmetite: Komparativni ekonomski sistemi i Ekonomski razvoj na nedovolno razvienite zemji. Bil prodekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (19631965), pretsedatel na Sojuzot na ekonomistite na Makedonija (1969 1972), rakovoditel na Oddelenieto za nau~noistraùva~ka rabota pri Ekonomskiot fakultet vo Skopje (19721974), dekan na Eko-
UZUNOVSKI-ABAZ
nomskiot fakultet vo Skopje (19771978), dopisen ~len na MANU (1979), pretsedatel na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija (1982), rakovoditel na Institutot za razvoj pri Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1980 1984 i 19861988), redoven ~len na MANU (od 1986), ~len na Zdruènieto na ekonomistite na Evropa (od 1986), sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU (19921999), pretsedatel na Senatot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# (1998 2000) i dr. Izvr{uval i brojni op{testveno-politi~ki funkcii, me|u koi pozna~ajni se: pratenik na Republi~koto sobranie na SRM (1967 1973), ~len na Izvr{niot sovet (Vladata) na SRM (19671971), pretstavnik na SFRJ vo Me|unarodnata grupa za politika vo oblasta na op{testvenite nauki pri OECD vo Pariz (19731975), pretsedatel na Stru~niot sovet za ekonomski pra{awa pri Izvr{niot sovet na SRM (19861990), ~len na Sojuzniot ekonomski sovet pri Sojuzniot izvr{en sovet na SFRJ i dr. Toj e eden od osnovopolo`nicite na nau~nite disciplini od oblasta na razvojnata i makroekonomskata teorija i politika vo RM. Od osobeno zna~ewe e negoviot pridones vo formiraweto i razvojot na nau~niot potencijal od oblasta na ekonomskite nauki. Pod negovo mentorstvo magistrirale i doktorirale golem broj na{i poznati ekonomisti, nau~ni rabotnici, univerzitetski profesori i ~lenovi na Vladata na RM. Toj e avtor na pove}e od 220 nau~ni i stru~ni trudovi u~ebnici, knigi, statii, studii i nau~ni proekti objaveni vo zemjata i vo stranstvo. So svojot impozanten teoretski i nau~noistraùva~ki opus, vonredno visokiot nau~en avtoritet, steknatata reputacija na vrven ekonomist i pedagog, neizmernata objektivnost, kooperativnost i odgovornost vo izvr{uvaweto na rabotnite i op{testveno-politi~kite funkcii, nesomneno se vbrojuva vo redot na doajenite na makedonskata ekonomska nauka.
BIBL.: knigi, u~ebnici i skripti: Ekonomskite problemi i nerazvienite zemji, Skopje, 1966; Ekonomika na SFRJ Uvod vo primenetata ekonomija, Skopje, 1966 (dopolneto izdanie, 1971, koavtor); Industriskite centri i regioni vo SR Makedonija, Skopje, 1970; Primeneta ekonomija na SFRJ, Skopje, 1975 (preraboteni i dopolneti izdanija: 1981, 1985 i 1990); Centrite (polovite) na razvoj vo SR Makedonija, Skopje, 1977 (koavtor); Ekonomika na SFRJ, Skopje, 1980 (koavtor, dopolneto izdanie, 1983); Sovremeni ekonomski sistemi Ekonomska analiza na
sovremeniot svet, Skopje, 1986 (preveden i na srpsko-hrvatski jazik, Belgrad, 1988); Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski ekonomski i deloven re~nik, Skopje, 1994 (dopolneto izdanie 2003, koavtor); Transformacija na ekonomskite sistemi ZapadIstokJug, Skopje, 1995; Sovremenite ekonomski sistemi i globalizacijata, Skopje, 2000 (koavtor); Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, Skopje, 2001; Pridonesot na akademikot Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija, MANU, Skopje, 2003; Ekonomskata nauka i makroekonomskata politika, Skopje, 2005; pozna~ajni nau~ni proekti: Sporedbena analiza na ekonomskite sistemi na balkanskite zemji; Ekonomskiot razvitok na SR Makedonija od 19551985 godina; Predviduvawe na op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina; Stepenot na (ne)sinhroniziranosta na procesite: industrijalizacija, deagrarizacija, migracija, urbanizacija vo SR Makedonija; Modelirawe na strukturata na industrijata so ogled na energetskite potrebi; Ekonomskiot razvoj na Makedonija vo periodot 19911995 Prestrukturirawe na stopanstvoto; Demografskiot razvoj vo gradskite naselbi na Makedonija; Strategija za prisposobuvawe na stopanstvoto i globalni sogleduvawa za stopanskiot razvoj na Republika Makedonija; Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija, Nacionalen izve{taj za ~ovekov razvoj na Republika Makedonija 1998; Ekonomski aspekti na prostorniot plan na Republika Makedonija. IZV.: Ekonomski fakultet Skopje 50 godini (19502000), Skopje, 2000; Bilteni na izbornite sobranija na MANU, 1979; 1986. D. E.
okruèn revizor na ~etite na MRO za Ohridsko, Stru{ko i Ki~evsko. Zaginal so ~etata opkolen od turska vojska.
IZV. i LIT.: A. Mitrev, Hristo Uzunov (Memoari, ogledi, statii), Skopje, 1974; H.A.-Poljanski, Hristo Uzunov, Ohrid, 1985. Al. Tr.
Simon Uzunovski
UZUNOVSKI, Simon (Belgrad, 4. VIII 1949) arhitekt, multimedijalen umetnik. Vo 70-tite godini prv gi koristel vo alternativni prostori tehnikite na asambla`, kola` i instalacija. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1979). So evtini i kratkotrajni materijali (selotejp, pleksiglas, vesnici) sozdava dela so procesualen i interaktiven karakter (serijata Trkalaj}i, 1976; Gali~ica, 1976).
M. B.-P.
Hristo Uzunov
Cvetko UzunovskiAbaz
UZUNOV, Hristo (Ohrid, 22. X 1878 s. Cer, Demirhisarsko, 24. IV 1905) u~itel, vojvoda i reonski na~alnik na ~etite na TMORO vo Ohridskiot revolucioneren okrug. Se {koluval vo Solun i u~estvuval vo solunskite u~ili{ni buntovi (1896). Leèl vo bitolskiot Centralen zatvor Katilane# (1898 i 19021903). Od 1903 g. bil postaven za glaven vojvoda na ohridskite revolucionerni ~eti. U~estvuval na Smilevskiot kongres. Vo Ilindenskoto vostanie bil ~len na Gorskoto na~alstvo ([tabot) za Ohridskiot revolucioneren reon. U~estvuval vo spasuvaweto na zbegot od Ra{anec na ok. 200 semejstva. Na Prilepskiot kongres (1904) bil izbran za sekretar i za
UZUNOVSKI-ABAZ, Cvetko (Carev Dvor, Prespansko, 24. XII 1912 Skopje, 24. V 1993) komunisti~ki deec i politi~ar, general-polkovnik na JNA. Kako pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe, bil ~len na KPJ (1937) i borec vo internacionalnite brigadi vo [panskata gra|anska vojna (18. VI 1937 1939). Bil eden od organizatorite na NOAVM (1941), ~len na Pokrainskiot voen {tab za Makedonija (septemvri 1941), ~len na G[ na NOPOM (juni 1942), ~len na G[ na NOV i POM, politi~ki komesar na G[ i ~len na prviot sostav na CK na KPM (1943). So rakovodstvoto na KPG vo Solun vodel pregovori za voena sorabotka na antifa{isti~1527
UZUNOSKI
kite dvièwa na Makedonija i Grcija. Bil izbran za delegat na Vtoroto zasedanie na AVNOJ od Makedonija, ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe i odrùvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM i ~len na Prezidiumot na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil minister za vnatre{ni raboti na NRM, ~len na SIS, na~alnik na uprava vo Sojuzniot sekretarijat za vnatre{ni raboti i na Sojuzniot sekretarijat za narodna odbrana. Penzioniran e vo ~in general-polkovnik na JNA.
koga zna~itelen broj Makedonci so avstroungarskata vojska se povlekuvaat vo dene{na Vojvodina i Ungarija, od kade, soo~eni so opasnosta od pokatoli~uvawe, so dozvola na ruskata carica Ekaterina, se naseluvaat po tekot na Dnepar, koga se formira i makedonski husarski polk. Vo 1900 g. vo Kiev, potoa i vo Odesa, se formira Makedonskostudentsko dru{tvo, a podocna i Taen makedonskoodrinski kruòk. Ukraina ja priznava RM na 23. VII 1993 g., a diplomatskite odnosi se vospostavuvaat na 19. XI 1996 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Ukraina e Vlado Blaèvski. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na Ukraina vo RM e Vja~eslav Pokvalski (nerezidenten, od Sofija). Vo vojnata od 2001 g. Ukraina $ pomaga na RM, snabduvaj}i ja so oru`je i avioni. Se razviva aktivna sorabotka na MANU so Nacionalnata akademija na naukite na Ukraina.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje, 1985; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.
unificirani pogrebni obi~ai i grobni prilozi. Vo kulturniot inventar posebno mesto $ pripa|a na t.n. mat slikana keramika, no se prisutni i nekoi formi na lokalni kopii na docnomikenskite sadovi. Metalnite predmeti se poretki, a najzastapeni se dolgite bronzeni igli, bronzenite noìwa i formite od bronzen nakit. Spored inventarot (prilozi na ritualni kolani od minijaturni dvojni sekirki), se izdvojuvaat dve pogrebuvawa na èni-sve{teni~ki. Dosega se istraèni vkupno 125 grobovi i site se smesteni vo ramkite na docnoto bronzeno vreme (XIV XII v. pr. n.e.). Nekropolata i naselbata vo Ulanci se najsilen izraz na t.n. Povardarska ili Ulanci grupa na docnoto bronzeno vreme.
LIT.: D. Mitrevski, Protoistoriskite zaednici vo Makedonija, Skopje, 1997; D. Mitrevski, Prehistory in Republic of Macedonia, Tessaloniki, 2003. Dr. M.
Ilija Uzunoski
UZUNOSKI, Ilija Tomov (s. Smilevo, Bitolsko, 10. III 1951) ma{inski inèner, specijalist za umetni~ka fotografija. Po zavr{uvaweto na osnovnoto i srednoto obrazovanie vo Bitola, go zavr{uva Ma{inskiot fakultet vo Skopje i apsolvira na postdiplomskite studii na Grade`niot fakultet. Raboti kako glaven proektant i direktor na grade`na firma vo Bitola. Emigrira vo Avstralija (1987) i go zavr{uva Kolexot za ubavi umetnosti na Univerzitetot na Nov Juèn Vels vo Sidnej, kade {to i magistrira po fotografija, skulptura i likovna umetnost. U~estvuva na nekolku samostojni izlo`bi vo Sidnej i vo Bitola i na grupni izlo`bi vo Kina, Avstrija i Rusija. Ima dobieno vrvni priznanija na dràvno nivo kako profesionalen umetni~ki fotograf. Raboti vrz proektite: Makedonskata umetnost vo Sidnej preku portreti# (Makedoncite {to tvorat vo Avstralija od razni oblasti: slikari, muzi~ari, skulptori, pisateli, modni kreatori i dr.) i Muzikata vo Sidnej preku portreti# (poznati muzi~ari od oblasta na klasi~nata muzika: kompozitori, dirigenti, operski peja~i, instrumentalisti). Bl. R. UKRAINSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Se vospostavuvaat u{te po pokrstuvaweto vo sredniot vek (998), a se razvivaat i po porazot na Avstrija vo Avstro-turskata vojna (16831699),
1528
Nusret Di{o Ulku
ULKU, Nusret Di{o (Nusret Dio lk) (Prizren, 1937) poet, raskaùva~, pisatel za deca, novinar, preveduva~, pripadnik na turskata nacionalnost. Novinar vo v. Birlik# i na vesnikot Tan#, urednik na sp. Sevin~#, Tomurxuk# i Ku{. Eden od sostsvuva~ite na Bukvarot za turski jazik. ^len e na DPM od 1967 g.
BIBL.: Deca i drvja, 1963; Detski race, 1967; Triagolnik, 1968; Od se pone{to, 1972; Crniot Ismet, 1973; Moreto i jas, 1974; Epopeja, 1976; Golemi deca, 1972; Tri ma~iwa, 1992. LIT.: F. Kaya, Yugoslavya ada Trk Antolojisi, say. 11, stanbul, 1992 yl; Makedonski pisateli, Sk., 2004. A. Ago
Nekropolata Ulanci
ULANCI GRADSKO nekropola i naselba od krajot na bronzenoto vreme. Locirani se na leviot breg na Vardar, na 1 km ju`no od s. Ulanci. Naselbata, poznata kako Stolot#, pretstavuva dominanten rid za{titen so bedem od kr{en kamen, so nekolku sloevi od ìvot vo tekot na XIII i XII v. pr. n.e., so gradbi od plitar. Nekropolata e locirana na 200 m severno od naselbata i e organizirana vo nekolku grupacii grobovi, naj~esto cisti od kameni plo~i. Edinstven ritual na pogrebuvawe e zgr~enata inhumacija so
ULÂR, Joè Joèv (Re~ica, Bledsko, Slovenija, 4. IV 1915 Skopje, 16. I 1967) matemati~ar, red. prof. na PMF (1964). Diplomiral (1938) matematika na Filozofskiot fakultet vo Qubqana. Pri osnovaweto na Filozofskiot fakultet vo 1946 g. me|u prvite bil izbran za univerzitetski predava~. Drèl nastava na Fakultetot po site kursevi od oblasta na geometrijata i re~isi site negovi nau~ni trudovi se od taa oblast. Toj e avtor na eden od
UNIVERZITET
ili CMOS. Latentnata slika na plo~ata ili filmot se projavuva so razvivawe, a pak onaa na CCD ili CMOS vo kompjuter. Vo Makedonija pioneri na fotografijata bile bra}ata M. i J. Manaki, a nivni sledbenici se B. Drnkov, V. A}imovi}, @. Janevski. Terminot umetni~ka fotografija ozna~uva fotografija {to zadovoluva povisoki estetski baraAl. Cv. wa.
Joè Ul~ar
prvite u~ebnici na Univerzitetot za studiite po matematika (Analiti~ka geometrija so vektorska algebra#, Skopje, 1958) i na nekolku drugi. Bil prorektor, drèl nastava i na drugi fakulteti, a imal zna~ajni aktivnosti i rakovodni funkcii vo Dru{tvoto na matemati~arite i vo Republi~kiot zavod za {kolstvo.
BIBL.: Elementarno-geometriski preslikuvawa i grupen princip vo geometrijata, 1, posebno izdanie na Filozofskiot fakultet, Skopje, 1950; Analiti~ka geometrija so vektorska algebra, Skopje, 1958; D. S. Mitrinovi}, J. Ul~ar, P. Dimi}, I. [apkarev, Zbirka zada~i po vi{a matematika za studenti na tehni~ki fakulteti, Skopje, 1960; Projektivna i diferencijalna geometrija zbirka problema, Beograd, 1969; D. S. Mitrinovi}, J. Ul~ar: Differential geometry, Groningen, 1969. LIT.: Bilten DMF#, kn. XVIII, 1967; Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; PMF 19462006, monografija, Skopje, 2006; Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, 121; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 123124. N. C.
K. Pej~inovi}: Razli~na pou~itelna nastavlenija#, Budin Grad (1819)
Budim gi publikuvaat prvite knigi Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova# (1814) i Ogledalo# (1816) vo Budim. Nezavisna Makedonija vospostavuva diplomatski odnosi so Ungarija na 29. VIII 1994 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Ungarija e Ognen Maleski (nerezidenten, od Viena). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na Ungarija vo RM e Jano{ Tot (nerezidenten, od Belgrad).
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1985; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.
Lazar Aleksiev so delovi od ikonostasot vo tekot na rabotata: VI i VII stolb i dolnite zoni
UMETNI^KI ZANAETI posebno usovr{eni zanaeti so umetni~ki vkus. Vo tekot na XIX v. vo Makedonija bile dovedeni do nivo na umetnost. Ostvaruvale estetski referentni realizacii, najmnogu vo domenot na crkovnoto graditelstvo. Razvojot na oddelni disciplini, preku koi se registrira postoeweto na umetni~kite zanaeti, pridonesuva za sozdavawe lokalni centri preku koi se identifikuvaat edini~nite razliki pome|u navidum sli~nite proizvodi od identi~ni umetni~ki zanaeti. K. Gr. UNGARSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Se vospostavuvaat vo sredniot vek (}erka na ungarskiot vladetel Zejze se maì za sinot na Samuil prestolonaslednikot Gavril Radomir), prodolùvaat po Mari~kata bitka (1371), koga sinovite na kralot Volka{in, bra}ata na Kralot Marko, go zavr{uvaat ìvotot vo Ungarija kako blagorodnici. Novi vrski se vospostavuvaat i po Karpo{ovoto vostanie (1689), koga sleduva vtoriot bran iseluvawe Makedonci, {to trae do krajot na XVIII v. Se razvivaat i trgovski i kulturnoprosvetni vrski, pa i Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} vo
UNIVERZITET GOCE DELÊV [TIP. Osnovan e so Zakonot za osnovawe na dràvniot Univerzitet Goce Del~ev# vo [tip (mart 2007). Vo negoviot sostav ima 5 fakulteti, edna visoka stru~na {kola i Institut za ju`ni zemjodelski kulturi Strumica. Prvata u~ebna godina ja zapo~na so 5.500 studenti (oktomvri 2007). S. Ml. UNIVERZITET NA JUGOISTO^NA EVROPA TETOVO (oktomvri 2001-) privatna unitarna institucija so pet fakulteti (Praven fakultet, Fakultet za biznis administracija, Fakultet za javna administracija, Fakultet za komunikaciski nauki i tehnologii i Fakultet za pedago{ka i metodolo{ka obuka) i dve vi{i {koli (Vi{a {kola za angliski jazik i Vi{a {kola za informati~ka tehnologija). Svojot zarodi{ go ima{e vo inicijativata za diskusija na visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE za formirawe na fondacija na internacionalni donatori za nov univerzitet vo RM (proletta na 2000). Inicijativata be{e zasnovana na toga{niot Zakonot za visoko obrazovanie na RM, spored koj se dozvoluva osnovawe univerziteti so nedràvno finansirawe i predavawa glavno na albanski jazik. Ot1529
Blagoja Drnkov: Miravska nevesta (1963)
UMETNI^KA FOTOGRAFIJA trajna slika so estetski kvaliteti, dobiena so dejstvuvaweto na svetlinata vrz povr{ina {to e osetliva na svetlinata (plo~a i film), prema~kani so emulzija od èlatin i srebreni soli i CCD
UNIVERZITET
Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo
kako be{e napraven planot (krajot na 2000), naskoro zapo~na i izgradbata (mart 2001) i sleduva{e sve~enoto otvorawe (oktomvri 2001) so 900 studenti. Po~etokot na rabotata be{e ovozmoèn so donacii zemjite na OBSE, EU i SAD. Univerzitetot raspolaga so dva amfiteatra, okolu 50 drugi prostorii (predavalni i kabineti), dva kompjuterski centra, biblioteka i prostorii za stanbeno smestuvawe na 450 studenti. Brojot na studentite se zgolemuva{e na 2.250 (oktomvri 2002), 3.700 (oktomvri 2003) i potoa na 5.200 studenti. Toa e prv univerzitet na koj glavnite predmeti se predavaat na albanski jazik. SAD go pomogna univerzitetot i so ovozmoùvaweto na trigodi{na sorabotka i poddr{ka na nastavniot plan i razvojot na fakultetite od strana na Indijana univerzitetot (2004/2005 2007/2008), izbran na konkurs. Studentite se obvrzani da go izu~uvaat angliskiot jazik, a izborno i francuskiot ili germanskiot jazik. S. Ml. UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ# SKOPJE (24. IV 1949 -) prv univerzitet vo slobodna Makedonija. Formiran e spored doneseniot Zakon za univerzitetot vo Skopje na Narodnoto sobranie na NRM (6. I 1946), po {to e odràno Univerzitetsko sobranie so pretstavnicite na trite postojni fakulteti: Filozofskiot (osnovan vo 1946), Medicinskiot (1947) i Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1947). Kako vode~ka visokoobrazovna ustanova, sega vo svojot sostav ima 23 osnovni edinici, site so sedi{te vo Skopje: 21 fakultet, 5 nau~ni instituti, 4 javni nau~ni ustanovi, 1 visokoobrazovna ustanova i 6 drugi orga1530
nizacii. Kon nego pripa|aat: Arhitektonskiot, Grade`niot, Ekonomskiot, Ma{inskiot, Medicinskiot, Pedago{kiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, Pravniot fakultet Justinijan Prvi#, Prirodno-matemati~kiot, Stomatolo{kiot, Tehnolo{ko-metalur{kiot, Fakultetot za veterinarna medicina, Fakultetot za dramski umetnosti, Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii, Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, Fakultetot za likovni umetnosti, Fakultetot za muzi~ka umetnost, Fakultetot za fizi~ka kultura, Farmacevtskiot, Filozofskiot, Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# i [umarskiot fakultet. Od nau~nite instituti kon nego pripa|aat: Ekonomskiot institut, Zemjodelskiot institut, Institutot za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmo-
logija, Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa i Institutot za sto~arstvo. Pridru`ni ~lenki se javnite nau~ni ustanovi: Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov#, Institutot za makedonska literatura, Institutot za nacionalna istorija i Institutot za folklor Marko Cepenkov#. Kon Univerzitetot pripa|aat i visokoobrazovnata ustanova Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kako i organizaciite: Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo Mir~e Acev#, Dràvniot studentski centar Skopje#, Dràvniot studentski dom Pelagonija#, Dràvniot studentski dom Tome Stefanovski-Seni}#, Zavodot za ispituvawe na materijali i razvoj na novi tehnologii Skopje# i Javnata zdravstvena organizacija Zdravstvena stanica na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#. Osven niv, kako vnatre{ni organizacioni edinici na Univerzitetot postojat i: Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Makedonskata akademska istraùva~ka mreà MARNet, Univerzitetskiot kompjuterski centar i integriraniot Univerzitetski informativen sistem, Univerzitetskata poliklinika, Kongresniot centar Ohrid, Centarot za jazici i obuka, Univerzitetskoto radio, Univerzitetskiot kulturen centar i Univerzitetskiot sportski centar. Univerzitetot ima svoj grb (go simbolizira ra|aweto na prvata pismenost kaj slovenskite narodi preku likovite na Sv. Kiril i Metodij), zname (belo, so pravoagolna forma, so grbot vo sredinata i so natpis vo dolniot del ACADEMIA FLOREAT) i himna (Sve~ena pesna za bra}ata Sv. Kiril i Me-
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje
UNIVERZITETI
Studenti na Pravniot fakultet vo Skopje
stitucii od podra~jeto na jugozapadniot del na SRM: Pravniot i Tehni~kiot fakultet, Vi{ata zemjodelska {kola i Pedago{kata akademija vo Bitola, Ekonomskiot fakultet i Institutot za tutun vo Prilep, Fakultetot za turizam i ugostitelstvo i Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid. Podocna kon nego se priklu~ile i Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (1985) i Vi{ata medicinska {kola (1988). Po preimenuvaweto vo Univerzitet Sv. Kliment Ohridski# (1993), se zdobil i so drugi ~lenki: Fakultetot za u~iteli i vospituva~i (1995) i Biotehni~kiot fakultet (od 1999). Ima zna~aen pridones za pobrziot nau~en, op{testven i stopanski razvitok na jugozapadniot del na RM.
LIT.: Bitola, Bitola, 1985, 8788. S. Ml.
todij, so muzika i tekst na Taki Hrisik). Na nego diplomirale nad 126.000 studenti, nad 5.300 lica specijalizirale i magistrirale, a se odbraneti i nad 2.700 doktorski disertacii od raznite nastavnonau~ni oblasti. Momentno na nego studiraat nad 50.000 studenti od RM i nad 700 studenti od stranstvo, so nad 2.700 profesori, nau~ni i drugi sorabotnici vo nastavnoobrazovnata i vo nau~nata dejnost.
LIT.: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij# Skopje 1949-1999, Skopje, 1999; Statut na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, Skopje, dekemvri 2008. S. Ml.
UNIVERZITET SV. KLIMENT OHRIDSKI# (Bitola, 25. IV 1979) vtor makedonski univerzitet, po Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, osnovan kako Bitolski univerzitet. Pri osnovaweto opfa}al osum visoko{kolski i nau~ni in-
Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski vo Bitola
UNIVERZITETI VO MAKEDONIJA visokoobrazovni i nau~ni ustanovi so osobeno zna~ewe za makedonskoto op{testvo, naukata, kulturata i umetnostite. Nivniot razvoj zapo~nuva po osloboduvaweto na Makedonija i vospostavuvaweto na dràvnosta. Vo Makedonija rabotat 6 univerziteti, ~etiri dràvni i dva privatni. Dràvni univerziteti se: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij# Skopje (1946); Univerzitet Sv. Kliment Ohridski# Bitola (1979), Tetovski dràven univerzitet Tetovo (2004) i Univerzitet Goce Del~ev# & [tip (2007); privatni: Univerzitet na Jugoisto~na Evropa Tetovo (2001) i Evropski univerzitet Republika Makedonija# Skopje (2005), a vo posledno vreme i pogolem broj novi privatni univerzitetski institucii. Univerzitetot go so~inuvaat fakulteti i nau~ni institucii. Vo dràvnite univerziteti, fakultetite i nau~nite instituti imaat svojstvo na pravno lice, a kaj privatnite, pravno lice e samo univerzitetot. Rakovodni organi na univerzitetot se: senat, rektorska uprava i rektor (so prorektori), a na fakultetot: nastavnonau~en sovet, fakultetska uprava i dekan (so prodekani). Dràvnite univerziteti finansiski gi pomaga dràvata, dodeka privatnite se so samofinansirawe. Na site univerziteti studiite se organizirani na dve nivoa: dodiplomski i postdiplomski studii. Dodiplomskite studii traat od 3 do 5 (medicina 6) godini i zavr{uvaat so izrabotka na diplomska rabota. Postdiplomskite se organizirani kako specijalisti~ki (1 god.), magisterski (2
god.) i doktorski (3 god.) studii. Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# e prv makedonski univerzitet, osnovan vo 1946 g. vo Skopje, so otvoraweto na (v.) Filozofskiot fakultet. Oficijaliziran e so Zakon za Univerzitetot vo Skopje (1949), so koj dotoga{nite relativno samostojni fakulteti: Filozofskiot (1946), Zemjodelsko-{umarskiot (1947) i Medicinskiot (1947) se obedineti vo Univerzitet kako najvisoka nau~no-vospitna ustanova vo NRM#. So Odluka na Univerzitetskiot sovet (april 1969) prviot makedonski univerzitet go dobiva imeto Univerzitet Kiril i Metodij#, a so nova odluka (noemvri 1992) dene{noto ime Univerzitet Sv. Kiril i Metodij# Skopje (v.). Brzo se razviva i stanuva sredi{te na razvojot na naukata, kulturata, umetnostite i na obrazovanieto na visokostru~ni kadri. Na Univerzitetot se ostvaruvaat nad 150 studiski programi vo dodiplomskite studii, kako i golem broj programi vo postdiplomskite (specijalisti~ki i magisterski) studii. Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# vo Bitola e formiran vo 1979 g. (imeto go dobiva vo 1994). Na ovoj univerzitet studiraat okolu 15.000 studenti. Dràvniot univerzitet vo Tetovo ja ima slednata organizaciska struktura: Prirodno-matemati~ki fakultet, Fakultet za humanisti~ki nauki i umetnost, Praven fakultet, Ekonomski fakultet, Centar za politehni~ki studii i Centar za studii za visoko stru~no obrazovanie za medicinski sestri. Raboti od 1994 g., no oficijalno e priznat i ozakonet vo 2004 g. Za disperzija na visokoto {kolstvo vo RM vo 2007 g. e formiran i Univerzitet Goce Del~ev# & [tip (v.). Privatniot Univerzitet na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo e osnovan so pomo{ na me|unarodnata zaednica vo 2001 g. Univerzitetot e unitarna institucija so 5 fakulteti: Praven, Biznis administracija, Javna administracija, Komunikaciski nauki i tehnologii i Pedago{ki fakultet (Fakultet za obuka na nastavnici). Nastavata se izveduva na albanski, na makedonski i na angliski jazik. Na ovoj univerzitet studiraat okolu 5.000 studenti. Privatniot Evropski univerzitet Republika Makedonija# vo Skopje so akreditacija za rabota se zdobi vo 2005 g. Za kordinacija, sorabotka i uspe{no izvr{u1531
UNIVERZITETSKI
vawe na dejnosta, univerzitetite vo RM i privatnite visoko{kolski ustanovi {to ne se vo sostav na univerzitet, formiraat Interuniverzitetska konferencija (v. Visoko obrazovanie vo Makedonija).
Akademskoto sportsko dru{tvo Student# vo Skopje (od 1945), so pove}e sportski klubovi vo nego. So osnovaweto na Univerzitetot vo Skopje (1949), bil formiran Studentski sportski odbor, koj prerasnuva vo Sportski sojuz na Univerzitetot Sv. Kiril i Me-
UNIVERZITETSKI CENTAR ZA MATEMATI^KO-TEHNI^KI NAUKI (UCMTN) organizaciona edinica na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# formirana vo tekot na reformata na Univerzitetot vo 1976 g. Vo nego ~lenuvale: Arhitektonskiot fakultet, Vi{ata tehni~ka {kola vo Bitola, Grade`niot fakultet, Elektrotehni~kiot
g. Od 1990 g. stanal redoven profesor na FDU vo Skopje, kade {to vodi klasa za teatarska reìja. Predaval na Otsekot za drama na postdiplomskite studii po reìja na Bruklinskiot kolex (19871988) i na postidplomskite studii po reìja i akterska igra na Institutot na napredna teatarska obuka na Harvardskiot univerzitet (19881989), SAD. Bil minister za kultura vo Vladata na Makedonija. Ima nekolku zna~ajni televiziski reìi: Soslu{uvawe na èlezni~arot#; Podarok#; Na{i godini#; Bu{ava azbuka# i dr.
RE@II (doma): Jane Zadrogaz#, Hamlet#, Osloboduvawe na Skopje#, Divo meso#, Hrvatski Faust#, Sre}na Nova 49#; Ni{to bez Trifolio#, Jas, Klaudij#, Tetovirani du{i#, Od drugata strana#, Poblisku#, Zimska bajka#, Crnila#, Demonot od Debar maalo#; reìi i vo stranstvo: Tetovirani du{i# (Moskva), Kavkaski krug so kreda# i Zimska bajka# (Kembrix, Velika Britanija), Bure barut# (Belgrad), Teatarski iluzii#; Pergint#; Dvanaesettata no}# (Qubqana), Magbet# (Atina), Tetovirani du{i# (Belgrad) i dr. R. St.
Natprevar na Univerzitetskata liga vo ko{arka (1999)
Laboratorijata na IZIIS
fakultet, IZIIS, Matemati~kiot fakultet, Ma{inskiot fakultet, Tehnolo{kiot fakultet, Fakultetot za metalurgija i rudarstvo, Fakultetot za fizika i Hemiskiot fakultet. UCMTN i drugite univerzitetski centri trebalo da pretstavuvaat osnova za oformuvawe moderen univerzitet, so koncentrirawe, spored mati~nosta, na site univerzitetski kadri od dadena oblast vo ist fakultet. Iako imalo pozitivni rezultati, reformata ne bila dosledno sprovedena, a univerzitetskite centri prestanale da postojat vo 1985 g.
LIT.: Samoupravna preobrazba na Univerzitetot Kiril i Metodij#, Skopje, 1978. B. [.
todij#. Toj vodel grià i gi organiziral sportskite i sportskorekreativnite aktivnosti na studentite. So osnovaweto na Univerzitetot vo Bitola bil formiran i Sportskiot sojuz na Univerzitetot Kliment Ohridski#. Ovie sojuzi se zdruèni vo Univerzitetski sportski sojuz na Makedonija (USSM), sega Federacija (od 2002). USSM be{e ~len na Univerzitetskiot sportski sojuz na Jugoslavija (do 1992), a potoa na Me|unarodnata studentska sportska federacija (od 1993).
LIT.: Darinka Pa~emska, Aktivnosta na naprednite studenti vo sportskite dru{tva na Filozofskiot fakultet vo Skopje od 1935 do 1941 godina, Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura na Makedonija#, Skopje, 1981, 4957; Du{an Stanimirovi}, Sportskite aktivnosti na studentite na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Fizi~ka kultura, Skopje, 1995, 5052. D. S.
Hidrometeorolo{ka merna stanica vo Skopje
UNIVERZITETSKIOT SPORT VO MAKEDONIJA. Se javuva na Filozofskiot fakultet vo Skopje so formiraweto na Jugoslovenski {ahovski klub, Zdruènie na studenti planinari i Jugoslovenski aeroklub (1935). Podocna bilo formirano i Akademsko sportsko zdruènie so nekolku sekcii (1938). Po Osloboduvaweto kvalitetnite sportski aktivnosti se odvivaat vo
1532
Slobodan Unkovski
UNKOVSKI, Slobodan (Skopje, 17. VIII 1948) reìser. Zavr{il Teatarska akademija vo Belgrad, Otsek za reìja (1971). Vo Dramskiot teatar vo Skopje rabotel kako dramaturg i reìser od 1971
UPRAVA ZA HIDROMETEOROLO[KI RABOTI del na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Slu`bata postoi od 1947 g. i ima zada~a da gi sledi procesite vo atmosferata, vo vodnite tekovi i op{to kvalitetot na ìvotnata sredina, da pravi prognozi i da obezbeduva informacii za naselenieto. Za taa cel vo RM postojat nekolku desetici stanici za postojano nabquduvawe. Podatocite se obrabotuvaat so sovremeni metodi bazirani na kompleksni numeri~ki programi i postojana me|unarodna razmena na informacii. Od 1993 g. RM e ~lenka na Svetskata meteorolo{ka organizacija. V. Ur.
URDIN
Nikifor Uran vo voen pohod (minijatura spored Skilica, XI v.)
URAN, Nikifor (X XI v.) vizantiski vojskovodec, pobednik nad Samuil (996). Po begstvoto od zarobeni{tvo vo Bagdad, od Vasilij II bil nazna~en za domestik na Zapadot, potoa i za duks vo Solun (996). Ja vratil Larisa i go porazil Samuil kaj r. Sperhej (letoto 996), po {to triumfalno se vratil vo Carigrad.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dràva. Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1986. B. Petr.
Aleksandar Urdarevski -Stanko
Kiro Urdin: Kineski yid (1998)
URBAN, sv. (I v.) eden od 70-te apostoli, Makedonec, se spomnuva vo Biblijata (Rim. 16, 9) kako sorabotnik na apostolite Andrej i Pavle. Bil arhierej vo Makedonija, postaven od apostol Andrej, spored sveti Dimitrij Rostovski. Toj postradal ma~eni~ki; se praznuva na 13 noemvri.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Poslanie na svetiot apostol Pavle do Rimjanite, Skopje, 2005; Sveto pismo na Stariot i na Noviot zavet, London, 1990. Rat. Gr.
URBANA SREDINA pretstavuva del od ìvotnata sredina, koja ~ovekot potpolno ja izmenil so objektite {to gi izgradil i gi gradi (zgradi, pati{ta, ulici, proizvodni pogoni, kulturni centri, zdravstveni i obrazovni institucii i dr.), so koi napolno se izmeneti hidrotermi~kite uslovi na ìvotnata sredina. Zatoa urbanata sredina, spored na~inot na svojata egzistencija, prestavuva heterotrofen sistem, koj ima potreba od dotur na egzogena energija, neophodna za transport na materijali, za dvièwe na soobra}ajni sredstva, za rabota na uredite vgradeni vo doma}instvata, za proizvodnite pogoni, za liftovite vo mnogukatnite zgradi. Za ìvotot na gra|anite vo urbanata sredina potrebna e i endogena energija. Na ovoj prostor se sozdavaat ogromni koli~ini otpadni materii {to se ispu{taat od sogoruvawata na te~nite, cvrstite i gasnite energenti, a od iskoristuvaweto na endogenata energija ogromni koli~ini na cvrst komunalen smet {to treba sekojdnevno da se otstranuva od Q. Gr. urbanata sredina.
URDAREVSKI-STANKO, Aleksandar (s. û~er, Skopsko, 1920 Gradec, Kosovo, 1. II 1943) u~esnik vo NOB. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Negotin i studiral na Zemjodelskiot fakultet vo Belgrad. Bil ~len na SKOJ (1938) i na KPJ (1939). Po Aprilskata vojna se vratil vo Makedonija, se povrzal so organizacijata na KPJ vo Skopje i rabotel na organiziraweto na NOD vo Skopsko. Bil borec vo prviot Skopski NOPO (1941), zamenik komandant na odred (1942) i komandant na Makedonsko-kosovskiot NOPO (1943). Zaginal vo borba so zdruèni italijanskoalbanski sili. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
}e zemji vo svetot. Se opredeluva za poetsko tolkuvawe na pojavite. Izrazot e ekspresionisti~ki so spontani premini od apstrakcija kon figuracija (Ognen bik, 1988; Sevilja, 1991; Metamorfoza, 1992). Za filmot Planetarium# dobil presti`na amerikanska nagrada vo Los Anxeles S. Ab.-D. (2005).
Ko~o Urdin
Kiro Urdin
URDIN, Kiro (Strumica, 12. V 1945) slikar, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav. @ivee vo Francija. Diplomiral na Akademijata za film vo Pariz (1977). Mo{ne aktiven kako slikar i filmski rabotnik vo pove-
URDIN, Ko~o (Strumica, 4. VII 1930 Skopje, 27. VI 2008) op{testvenik i kulturen deec, raskaùva~, romansier, dramski pisatel i publicist. Prvin studiral knièvnost vo Belgrad i vo Skopje, a potoa diplomiral na Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Bil direktor na Narodniot teatar Anton Panov vo Strumica i osnova~ na Rabotni~kiot univerzitet, na Likovnata galerija, na Internacionalnata likovna kolonija i na Muzejot na Strumica. Bil ~len na DPM (od 1962). Podocna preminal na rabota vo Izvr{niot sovet na SRM vo Skopje.
BIBL.: Strumica se bori, Skopje, 1954 (hronika); Smea niz sokacite, Skopje, 1960 (humoristi~ni raskazi); Qubov zad re{etki, Skopje, 1961 (hronika); Smelata druìna, Skopje, 1971 (roman za deca); Blagoj Mu~eto, Skopje, 1975 (monografija); Aforizmi, Skopje, 1975; I koga
1533
URDOV
misli{, razmisluvaj, Skopje, 2000 (aforizmi); Drami (Vo viorot na strasta, Misteriozna lamja, Divi i Damka), Skopje, 2000. S. Ml.
e usovr{eno i pro{ireno niz celiot svet. Imaj}i go predvid zna~eweto na {umite, na{ata zemja go ima regulirano nivnoto ureduvawe so zakon vo koj izrabotkata na Op{tiot i na posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite e zadolìtelna obvrska za subjektite {to stopanisuvaat so niv.
Al. And.
i edinstvena. Zrnoto se upotrebuvalo kako koncentrat za dobitokot. Se koristat zrnoto i celoto rastenie. Ima kratka vegetacija (90100 dena). Se koristi i P. Iv. kako dodatok vo kafe. URO[EVI], Atanasie (Gnilane, 14. X 1898 Belgrad, 16. H 1992) univ. profesor, geograf. Sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje, kade {to i diplomiral na Filozofskiot fakultet, na Geografsko-etnolo{kata grupa. Doktoriral vo Belgrad (1929), a potoa bil izbran za docent na Grupata geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vtorata svetska vojna ja minal kako voen zarobenik vo Germanija. Vo 1946 g. e pokanet od Vladata na NRM da premine na {totuku osnovaniot Filozofski fakultet vo Skopje kako vonreden profesor. Go osnoval Geografskiot insti-
\orgi Urdov
URDOV, \orgi (Xoxo) (Voden, Egejskiot del na Makedonija, 1914 Pierija, 21. VI 1947) pripadnik na makedonskoto i na gr~koto komunisti~ko dvièwe. Bil ~len na KPG, u~esnik vo Antifa{isti~kiot otpor (1941), organizacionen sekretar na KPG za Vodensko (1942) i ~len na Oblasniot komitet na KPG za Makedonija i Trakija (1943). Bil na rakovodni dol`nosti vo Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe (NOD): vo 1944 g. bil politi~ki komesar na Vodenskiot bataljon, vo 1945 bil izbran za ~len na rakovodstvoto na NOF vo Egejskiot del na Makedonija, a vo 1947 g. za ~len na [tabot na DAG za Centralna i Zapadna (Egejski del na) Makedonija. Zaginal vo borba so gr~kata vojska.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (19451949), Skopje, 1987. St. Kis.
Anton Urlih
UREDUVAWE NA [UMITE trajno vodewe i planirawe na stopanisuvaweto so {umite; vo po{iroka smisla, prisposobuvawe (organizirawe) na {umskoto proizvodstvo za potrebite na op{testvoto. So tekot na vremeto se menuvale potrebite na op{testvoto, a so toa se menuvale i metodite za ureduvawe na {umite, soodvetno na namenite za koi se koristele (lov, proizvodstvo na ogrevno i grade`no drvo i za industriska i hemiska prerabotka, za{tita i regulirawe na vodite i vodotecite, spre~uvawe na erozijata, kako i sanitarno, estetskoto i rekreativno dejstvo na {umite). Modernoto ureduvawe na {umite nastojuva da gi ispolzuva mnogukratnite op{tokorisni funkcii na {umite, istovremeno usoglasuvaj}i gi na fizi~kiot, ekonomskiot i socijalniot kriterium (Multiple use, multiple benefits#, Seatle, USA, 1960). Stru~noto ureduvawe na {umite vo Sredna Evropa zapo~nalo u{te vo docniot sreden vek, a denes
1534
URLIH, Anton (Zagreb, 24. IX 1902 Zagreb, 27. III 1998) arhitekt, vonreden profesor na Tehni~kiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot oddel pri Umetni~kata akademija vo Viena (1927). Od 1949 do 1953 g. ìvee i raboti vo Skopje. Go predava predmetot Proektirawe stanbeni i op{testveni zgradi. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe i u~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Vo periodot na negovata profesionalna dejnost vo Makedonija realiziral pove}e objekti: Rabotni~koto odmorali{te vo Ote{evo (1948); studentskiot kompleks Stiv Naumov# vo Skopje (1949); pekarnici vo Skopje (1951); bawata vo Bitola (1952). Po zaminuvaweto od Makedonija vo Zagreb vodel proektantsko biro. Realiziral pove}e od 50 objekti. Kr. T.
Atanasie Uro{evi}
tut i bil negov rakovoditel s# do penzioniraweto (1964). Predaval Fizi~ka geografija i Kartografija, a za ovie predmeti objavil i u~ebnici. Od 1964 do 1968 g. e profesor na Univerzitetot vo Pri{tina, kade {to ja osnoval Katedrata za geografija. Potoa se preselil vo Belgrad i tamu e direktor na Etnografskiot institut pri SANU (19711973). Izbran e za dopisen ~len na SANU (1963), a potoa za redoven ~len (1978). Toj e osnova~ na Geografskoto dru{tvo na Makedonija i negov dolgogodi{en pretsedatel. Ima objaveno pove}e od 100 nau~ni i stru~ni truda. Najgolem del od niv se od oblasta na antropogeografijata i se posveteni na Kosovo i Metohija.
BIBL.: Kumanovo, Godi{en zbornik na FF#, kn. 2. Skopje, 1959: Ohrid, Posebno izdanie na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, kn. 8. Skopje, 1957; Skopje, Geografski horizont#, IV, 4, Zagreb, 1958. Al. St.
Urov
UROV (Vicia ervilia Wild.; Ervum ervilia L.) ednogodi{na me{unkesta kultura od fam. Fabaceae. Vo minatoto ovaa kultura bila edna od najrasprostranetite fura`ni kulturi vo RM, a vo nekoi reoni
URO[EVI], Vlada (Skopje, 17. X 1934) poet, raskaùva~, romansier, knièven i likoven kriti~ar, eseist, antologi~ar, preveduva~, univerzitetski profesor. Dopisen ~len e na me|unarodnata Akademija Malarme# vo Pariz i
USIKOVA
Vlada Uro{evi}
redoven ~len na Evropskata poetska akademija so sedi{te vo Luksemburg. ^len e na MANU, na Makedonskiot PEN-centar i na DPM (od 1961). Se javuva kako pasioniran istraùva~ na protivre~nata fenomenologija na literaturnata i nau~nata fantastika, na mitolo{kite sistemi na minatoto i dene{ninata, na iracionalizmite od oniri~kite doìvuvawa prisutni vo moderniot i postmoderniot poetski i raskaùva~ki diskurs, po~nuvaj}i od knigata Mreà za neulovlivoto# (1980), preku Ni{kata na Arijadna# (1985) i Demoni i galaksii# (1988), pa s# do Astrolab# (2000). Zatoa i kako avtor izrasnuva vo poet i raskaùva~ na fantasti~noto, oniri~koto, nadrealnoto. Debitira so stihozbirkata Eden drug grad# (1959). Prviot negov roman go nosi naslovot Vkusot na praskite# (1965), a prvata negova zbirka raskazi Znaci# (1969). Uro{evi} ja pretstavuva najkompetentno t.n. treta generacija makedonski poeti preku antologiskiot izbor Crniot bik na letoto# (1963), a potoa i so esei i kritiki sobrani pod naslov Vrsnici# (1971).
DELA: Eden drug grad (poezija, 1959), Nevidelica (poezija, 1962), Vkusot na praskite (roman, 1965), Maneken vo pejzaòt (poezija, 1967), Leten do`d (poezija, 1967), Znaci (raskazi, 1969), Vrsnici (kritiki i esei, 1971), No}niot pajton (raskazi, 1972), Yvezdena terezija (poezija, 1973), Nurka~ko yvono (poezija, 1975), Sonuva~ot i prazninata (poezija, 1979), Mreà na neulovlivoto (kritiki i esei, 1980), Lov na ednorozi (raskazi, 1983), Kompasot na sonot (poezija, 1984), Ni{kata na Arijadna (kritiki i esei, 1985), Hipnopolis (poezija, 1986), Podzemna palata (esei, 1987), Demoni i galaksii (studija, 1988), Pani~na planeta (poezija, 1989), Aldebaran (zapisi i patopisi, 1991), Mitskata oska na svetot (kritiki i esei, 1993), Rizicite na zanaetot (poezija, 1993), Mojata rodnina Emilija (roman, 1994), Paniki (poezija, 1995), Dvorskiot poet vo aparat za letawe (roman, 1996), Pariski prikazni (zapisi i patopisi, 1997), Astrolab (kritiki i esei, 2000), Diva liga (roman, 2000); antologii: Francuska poezija XX vek (1972), Crna kula (1976), Sovremena makedonska poezija (na srpskohrvatski jazik, 1978), Kosmos v ambar (na holandski jazik, 1980), Kula (na uzbe~ki jazik, 1981), Golemata avantura: francuskiot nadrealizam
(1993), [umi pod more (kratkata prozna forma vo francuskata literatura, 1994), Zlatna kniga na francuskata poezija (1996), Sedum francuski poeti (2001). Izbrani dela (2004), LIT: Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Vo lavirintite na fantastikata (Fantasti~niot raskaz vo makedonskata literatura) (1998); Loreta Georgievska-Jakovleva, Fantastikata i makedonskiot roman (2001); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 19522000 (2002); Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poetika na nesoznajnoto (2002); Istata, Poetika na iznenaduvaweto (2003); Vladimir Jankovski, Ogledalo na zagatkata# (Razgovori so Vlada Uro{evi}), (2003); Blaè Koneski, Me|u javeto i sonot#. Pogovor kon knigata na Vlada Uro{evi}, Pani~na planeta#, (1989); Vele Smilevski, Poetika na sonot# (1988) V. M.-^.
E. Urumova: Dekerovata baraka vo koja e odràn prviot akademski ~as na Medicinskiot fakultet vo Skopje
rinii (1959). Se usovr{uvala vo Zagreb, Dizeldorf, Keln i Bazel, a za sudska medicina vo centrite vo Qubqana, Zagreb i Belgrad. Izveduvala nastava po patologija na novoformiraniot Med. f. vo Ni{. Direktor na Institutot za patolo{ka anatomija i {ef na Katedrata (19721981). Vovela eksperimentalna patologija na o~noto jabolko, primena na diferencijalni boewa za specifi~ni tkiva vo svetlosnata mikroskopija i klini~ko-patolo{kite nau~ni konfrontacii. Publikuvala nad 100 truda. Bila pretsedatel na Dru{tvoto na patolozite na Jugoslavija i go organizirala IV kongres na patolozite na Jugoslavija (1983).
IZV.: Bilten UKIM, br. 215. K. K.-P.
Viktor Urumov
URUMOV, Viktor (Belgrad, 9. I 1946) fizi~ar, red. prof. (1989) na PMF. Diplomiral (1969) na Moskovskiot dràven univerzutet. Magistriral (1971) i doktoriral (1973) na Univerzitetot vo Man~ester so tema za statisti~kata mehanika na polielektrolitnite rastvori. Objavuval trudovi za to~no re{ivite Izingovi modeli, univerzalnite konstanti kaj ednodimenzionalnite preslikuvawa, obrazovanieto po fizika i nejzinata popularizacija. Drèl nastava (glavno od teoriskata fizika i primenetata matematika) na univerzitetite vo Skopje, Bitola, Pri{tina, Gejnsvil (Florida), Sidi-bel-Abes i Oran vo Alìr. Objavil u~ebnik Matemati~ka fizika#. Osvoil prva, odnosno vtora nagrada na jugoslovenskiot natprevar po matematika i na Me|unarodnata olimpijada po matematika (1964). Bil dekan na Fakultetot za fizika (19831985). Toj e ~len na Izvr{niot komitet na Evropskoto dru{tvo na fizi~ari (2006).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, 173; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 184. Bl. P.
USAOJ (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) masovna organizacija na mladi od okupiranite jugoslovenski krai{ta obedineta na Prviot kongres na antifa{isti~kata mladina (Biha}, 2729. XII 1942). Celta bila da se sozdade politi~ko edinstvo i revolucionerna svest kaj mladite vo Jugoslavija. Na Vtoriot kongres (Drvar, 25. V 1944), se konsolidira organizaciski, a na Tretiot kongres (Zagreb, 1116. V 1946) go smenila imeto vo Narodna mladina na Jugoslavija. Makedonski pretstavnici zele u~estvo samo na Tretiot kongres.
LIT.: Mala enciklopedija Prosveta Op{ta enciklopedija, drugo izdawe, II, M[, Beograd. N. V.
URUMOVA, Epsa Dimkova (Veles 14. X 1922) spec. po patolo{ka anatomija (1955), redoven prof. na Med. f. (od 1974). Studirala medicina vo Belgrad i vo Sofija, kade {to i diplomirala (1948). Habilitirala so trudot za Pneumocystis Ca-
Rina Usikova
USIKOVA, Rina Pavlovna (Moskva, 11. III 1933) lingvist, slavist, makedonist, preveduva~, leksikograf, po~esen doktor na
1535
USJE
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# i ~len na MANU od nadvore{niot sostav. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Moskva. Studirala slovenska filologija i makedonski jazik na Moskovskiot dràven univerzitet, a od 1957 g. raboti kako asistent i predava~ na Katedrata za slovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet vo Moskva. Bila {ef na Me|ufakultetskata katedra za slovenski jazici (1971) i rakovoditel na Grupata za makedonski jazik pri Slavisti~kata katedra (1971). Kandidatskata disertacija Morfologi imeni suestvitelnogo i glagola v sovremennom makedonskom literaturnom zike# (1965) e objavena i vo Skopje, od Institutot za makedonski jazik. Vo 2005 g. ja odbranila doktorskata disertacija na Filolo{kiot fakultet pri Moskovskiot dràven univerzitet vo Moskva. Usikova e eden od najistaknatite u~enici na prof. S. B. Bern{tejn, a predmet na nejzinata nau~na dejnost e makedonskiot jazik. Poseben pridones ima vo analizata na glagolskiot sistem na makedonskiot jazik. Avtor e na pove}e u~ebnici za makedonskiot jazik, kako i na prvata Grammatika makedonskogo literaturnogo zka# (Moskva, 2003). Golema zasluga ima vo organiziraweto na nastavata po makedonski jazik na Moskovskiot dràven univerzitet, a rabotela i kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Bila rakovoditel i eden od avtorite na proektot Makedonsko-ruski re~nik# (Skopje, 1997).
BIBL.: Morfologi imeni suestvitelnogo i glagola v sovremennom makedonskom zke, Skopje, 1967; Makedonskizk. Slavnskie zki, Moskva, 1977, 333-374; Makedonsko-ruski re~nik.
Satelitska snimka na rudnikot za cementen laporec Usje#, Skopje
Makedonsko-ruski slovar (redaktor Rina Usikova, sostavuva~i: Rina Usikova, Zoja [anova, Marina Povarnicina, Elena Veri`nikova), Skopje, 1997; Makedonski zk. Osnov balkanskogo zkoznani, Sankt Peterburg, 1998, 156-188; Makedonsko-ruski slovar. Makedonsko-ruski re~nik (red.: Rina Usikova, Elena Veri`nikova; sostavuva~i: Rina Usikova, Zoja [anova, Marina Povarnicina, Elena Veri`nikova), Moskva, 2003; Grammatika makedonskogo literaturnogo zka, Moskva, 2003; Makedonski zk. zki mira. Slavnskie zki, Moskva, 2005; Sovremenn makedonski zk kak predmet slavnovedeni i balkanistiki, Skopje, 2008. LIT.: Na prof. Rina Pavlovna Usikova po povod nejzinata 70-godi{nina, Slavisti~ki studii, Skopje, 1992. G. Cv.
glini. Varovni~kite laporci, laporcite i glinovitite laporci imaat masivna i bankovita gradba ili pak se javuvaat vo sloevi. Po boja se òltenikavi, sivi, sivozeleni do temno sivi, a bojata zavisi od sodrìnata na karbonatnata, glinovitata i pesoklivata materija.
USJE rudnik za cementen laporec {to se nao|a vo atarot na seloto Usje, Skopsko. Laporecot e lociran vo miocenski sedimenti {to se {iroko rasprostraneti pome|u Markova Reka i jugoisto~nite padini na ridot Vodno. Miocenot, litolo{ki e pretstaven so konglomerati i peso~nici, laporoviti glini, laporci. Preku miocenskite sedimenti postepeno se taloèni sedimenti so pliocenska starost pretstaveni so peso~nici, pesoci i pesoklivi
USKANA najgolem grad na Penestite, edno od plemiwata vo Gorna Dasaretija. Se nao|al nedaleku od Lihnid (Ohrid), na tri dena odewe od Stibera (êpigovo). Re~isi so sigurnost moè da se lokalizira kaj Ki~evo.
IZV.: Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
USPENIE NA SV. BOGORODICA# (Manastir Treskavec) manastirska crkva izgradena pod Zlatovrv, na okolu 10 km od Prilep. Kompleks od pove}e gradbi nastanati vo razli~ni vremenski periodi. Dene{nata crkva ima forma na ednokorabna gradba,
Crkvata Uspenie na Sveta Bogorodica#, Zlatovrv, Prilepsko
1536
USTAV
ras~leneta vo nekolku travei, so petostrana oltarna apsida od nadvore{nata strana. Nad centralniot del se izvi{uva kupola. Na ju`nata strana prvobitno se nao|ala kula-pirg, so prizemna kapela, od koja e za~uvan samo zapadniot yid, so fresko-naslikanite portreti na ktitorite. Vo XIV v. od zapadnata strana bil dograden prostor so kalota, od severnata strana bil izgraden paraklis, a od zapadnata i od ju`nata strana golema priprata, nad koja se nadvi{uvaat dve kubiwa. Freskoìvopisot vo kompleksot od pove}e gradbi poteknuva od razli~ni vremenski periodi. So sredstvata na car Du{an (1334 1343) bile naslikani sceni so ilustracii na Kalendarot (januari, mart, april, juni, avgust), prosledeni so tekstovi na stihovite od poznatiot poet Hristifor od Metilena (XI v.). Kon sredinata na XIV v., so sredstva na tep~ijata Gradislav, bila dogradena ju`nata kapela, koja denes vo celina ne postoi. Na delumno za~uvaniot zapaden yid ostanale portretite na ktitorot Gradislav i negovata èna. Vo 1431 g. vo ni{ata nad ju`nata vrata {to vodi vo naosot bila naslikana fresko-ikona so likot na Bogorodica. Naosot na crkvata e ìvopisan kon krajot na XV v. Avtorot, koj ne e poznat, slikaj}i gi figurite od prvata zona vo cel rast, se trudel da gi pretstavi vo bogato ukraseni blagorodni~ki obleki, so rasko{ni kapi na glavite. Vo 80-tite godini na XVI v. bila obnovena i ìvopisana oltarnata apsida (sredstvata za taa cel gi obezbedil Stojan Hrn~ev), a vo 1849 g. kru{evskite zografi gi slikale slepata kalota i zapadniot yid na naosot. Vo manastirskiot kompleks se nao|a starata trpezarija so delumno za~uvani originalni kameni masi i klupi.
LIT.: J. Ivanov, Blgarski starini iz Makedoni, Sofi, 1931; V. Petkovi, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; B. Babi}, Kulturno bogatstvo na Prilep od V do XIX v., Belgrad, 1976. K. B.
Crkvata Uspenie na Sv. Bogorodica, Kru{evo
se delo na Nikola Damjanov. Golemite prestolni ikoni za kopani~arski izraboteniot ikonostas bile delo na zografot Stanislav Dospevski od Samokov, raboteni vo periodot 1861 1866 g. Vo 1972 g. katot na hramot e adaptiran vo Galerija na ikoni sobrani od pove}e crkvi od Isto~na Makedonija. Najstarite poteknuvaat od XVI v., a najgolemiot del od niv se dela na zografite {to rabotele vo XIX i vo prvite decenii na XX v.
LIT.: K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica vo Novo Selo [tip, [tip, 1972; K. Balabanov A. Nikolovski D. ]ornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
LIT.: K. Tomovski, Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, III, gl. V1, Kru{evo, 1978; K. Balabanov, Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, III, gl. V2, Kru{evo, 1978; K. Balabanov , Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
Crkvata Uspenie na Sv. Bogorodica#, Novo Selo, [tip
USPENIE NA SV. BOGORODICA# crkva vo Kru{evo. Golema trikorabna bazilika so kupola vrz osmostran tambur. Gradena e vo 1867 g. od kr{en i od pridelkan kamen so malter. Yidnite sliki se delo na lokalni zografski rabotilnici. Ikonite na ikonostasot se delo na poznatiot i talentiran kru{evski zograf Nikola Mihailov, kako i na zografot Atanas so sinovite i na zografot Stanko Renze, od poznatoto zografsko semejstvo Renzovci Zografovci.
USPENIE NA SV. BOGORODICA crkva vo Novo Selo ([tip). Golema trikorabna bazilika so galerii na katot od zapadnata, isto~nata i od severnata strana. Gradena od delkan kamen, upotreben za osnovnite strani~ni yidovi, apsidata i za tremot, i od drvena gra|a za oblikuvawe na stolbovite, svodovite, pokrivot i kupolite. Ovoj impozanten crkoven objekt e delo na poznatiot makedonski graditel Andrej Damjanov, od rodot Renzovci, koj poteknuva od malorekanskoto selo Treson~e. Bazilikata se gradela nekolku godini, po~nuvaj}i od 183536 g., a bila zavr{ena vo 1850 g. So svojata graditelska, zografska i kopani~arska tajfa, sostavena od ~lenovi na negovoto potesno semejstvo, Andrej Damjanov gradi pove}e golemi crkvi ne samo na po~vata na Makedonija, tuku i vo Srbija i vo Bosna. Negoviot brat \or|i Damjanov gi slika yidnite sliki na poedine~nite svetiteli i kompoziciite, dodeka golemiot kopani~arski izraboten ikonostas, baldahinot vo oltarniot prostor, vladi~kiot stol i carskite dveri vo crkvata
USPENIE NA SV. BOGORODICA crkva poznata od istoriski izvor {to go dava zografot Teodosija od Veles. Toj izrabotil ikona (1813) i $ ja podaril na starata crkva posvetena na Uspenieto na sv. Bogorodica, koja se nao|ala vo Novo Selo ([tip) s dodeka na nejzino mesto ne bila izgradena novata golema bazilika. @ivopisot za starata crkva go rabotel zografot Teodosija od Veles.
LIT.: K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica vo Novo Selo [tip, [tip, 1972; istiot, Galerija na ikoni, [tip, 1988. K. B.
USTAV NA MAKEDONSKATA LIGA ZA DR@AVNOTO UREDUVAWE NA MAKEDONIJA dokument na Makedonskata liga donesen na pl. Pirin (1880). Sodrì preambula i normativen tekst od 103 ~lena. Normativniot tekst e podelen na 13 oddeli. Prviot gi opredeluva granicite, naselenieto i op{tite karakteristiki na makedonskata dràva. Vtoriot ja utvrduva polo`bata na {efot na dràvata i go opredeluva Solun kako glaven grad na
1537
USTAV
Makedonija. Tretiot sodrì odredbi za administrativno-upravnata vlast vo Makedonija, odnosno odredbi za Vladata na Makedonija. êtvrtiot ja regulira administrativno-teritorijalnata podelba i uprava na Makedonija. Pettiot ja regulira zakonodavnata vlast. [estiot sodrì odredbi za organite za bezbednost i za pravosudstvoto. Sedmiot opfa}a odredbi za vojskata. Osmiot sodrì odredbi za prosvetata. Devettiot ja regulira polo`bata na crkvata. Desettiot sodrì odredbi za finansiite. Edinaesettiot gi regulira agrarnite odnosi, zemjodelstvoto, zanaet~istvoto i trgovijata. Dvanaesettiot gi regulira me|unarodnite odnosi. Trinaesettiot oddel sodrì zavr{ni odredbi. Ovoj ustav sodrì koncept za multietni~ka ili plurinacionalna makedonska dràva.
LIT.: Slavko Dimevski, Vlado Popovski, Svetomir [kari} i Mihajlo Apostolski, Makedonska liga i Ustavot za dràvno ureduvawe na Makedonija 1880, Skopje, 1985. Sv. [.
vtoriot, so odredeni izmeni i dopolnuvawa, na Vonredniot mitropolitski crkovno-naroden sobor (2122. XII 1961), tretiot na Crkovno-narodniot sobor odràn na 1718. VII 1967, ~etvrtiot na Soborot na 2829. X 1974 g. i posledniot na Arhiepiskopskiot crkovno-naroden sobor vo Skopje (31. X i 1. XI 1994).
LIT.: Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1995. Rat. Gr.
Prviot Ustav na NRM (od 31 dekemvri1946)
Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva (1995)
USTAV NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA crkovno-praven akt so koj se utvrdeni statusot, vnatre{noto ureduvawe, strukturata na crkovnata vlast (zakonodavnata, izvr{nata i sudskata) i dejnostite. Ustavniot status na Makedonskata pravoslavna crkva e avtokefalna, pomesna pravoslavna crkva so stepen na Arhiepiskopija, kako prodolìtelka i verna nasledni~ka na Ohridskata arhiepiskopija. Ima dostoinstvo na Arhiepiskopija, so Poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Gi opredeluva simbolite grbot i znameto, slu`beniot (makedonski) jazik i negovoto (kirilsko) pismo i bogoslu`benite jazici (crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik). Prviot Ustav bil donesen na Vtoriot crkovno-naroden sobor (1958);
1538
USTAV NA NRM/SRM op{ti akti so najsilno pravno dejstvo vo makedonskata dràva. Ustavot na NRM e donesen vo Skopje, na 31. XII 1946 g., od strana na Ustavotvornoto sobranie na NRM. Ima normativen tekst od 129 ~lena, raspredeleni na tri dela: osnovni na~ela; dràvno ureduvawe i preodni i zavr{ni odredbi. Spa|a vo grupata narodnodemokratski ustavi {to se donesuvaat po Vtorata svetska vojna vo zemjite {to se opredelija da gradat sistem na narodna demokratija. NRM e definirana kako narodna dràva so republikanski oblik. Nacionalnite malcinstva vo NRM uìvaa pravo i za{tita na svojot kulturen razvitok i na slobodnata upotreba na svojot jazik. Glavni dràvni organi na NRM: Narodno sobranie na NRM, kako ednodomno zakonodavno pretstavni~ko telo; Prezidium na Narodnoto sobranie na NRM, kako kolektiven {ef na dràvata; Vlada na NRM, kako izvr{en organ; Vrhoven sud na NRM i Javno obvinitelstvo, kako pravosudni organi. Narodnite odbori se pretstavni~ki organi za pra{awa od lokalno zna~ewe. Ustavot na NRM sodrì koncept za prenesen (delegiran) suverenitet na organite na FNRJ. Takviot vid na suverenitet posluì kako pravna osnova za povtorno vra}awe na suverenitetot na makedonskata dràva, koga se raspadna jugoslovenskata federacija (1991).
Ustavot na SRM e donesen vo Skopje na 12. IV 1963 g. od strana na Narodnoto sobranie na NRM. Sodrì uvod (osnovni na~ela) i normativen tekst od 242 ~lena. Spa|a vo grupata socijalisti~ki ustavi. SRM se definira kako dràvna socijalisti~ka demokratska zaednica na narodot na Makedonija, zasnovana na vlasta na rabotniot narod i vrz samoupravuvaweto. Na sekoja narodnost (nacionalno malcinstvo) $ se garantira pravoto slobodno da go upotrebuva svojot jazik, da ja izrazuva i da ja razviva svojata kultura i da osnova ustanovi i organizacii {to $ gi obezbeduvaat ovie prava. Glavni dràvni organi na SRM: Sobranie na SRM, kako najvisok petdomen organ na vlasta i organ na op{testvenoto samoupravuvawe; Izvr{en sovet; Ustaven sud na Makedonija; Vrhoven sud na Makedonija i Javno obvinitelstvo. Op{testveno-politi~ki zaednici se op{tinite, okoliite i SRM. Ustavot na SRM, kako vtor socijalisti~ki ustav, go donese Sobranieto na SRM na 12. IV 1974 g. Sodrì preambula, osnovni na~ela i normativen tekst od 450 ~lena. Vo preambulata se izloùva genezata na makedonskata dràva i se opredeluvaat celite na ustavnoto ureduvawe. Osnovnite na~ela go so~inuvaat vovedniot del na ustavniot tekst, sistematizirani vo oddeli. Tie pretstavuvaat idejna, teoriska i politi~ka osnova za izgradba na ustavniot poredok i kriterium za tolkuvawe na normativniot tekst. SRM se definira kako nacionalna dràva na makedonskiot narod i dràva na albanskata i turskata narodnost vo nea, zasnovana vrz suverenosta na narodot i vrz vlasta i samoupravuvaweto na rabotni~kata klasa i na rabotnite lu|e. Albanskata i turskata narodnost se opredeluvaat kako konstitutivni subjekti na makedonskata dràva, zaedno so makedonskiot narod. Glavni dràvni organi: Sobranieto na SRM kako trodomen organ na vlasta i na socijalisti~koto samoupravuvawe, Pretsedatelstvo na SRM, Izvr{en sovet, Ustaven sud na Makedonija, Vrhoven sud na Makedonija, Javno obvinitelstvo i Op{testven pravobranitel na samoupravuvaweto. Edinstven oblik na lokalnata samouprava se op{tinite.
IZV.: Ustav na NRM od 1946 godina., Skopje, 1946; Ustav na SRM od 1963 godina. Skopje, 1963; Ustav na SRM od 1974 godina, Skopje, 1974. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Vtora kniga, Skopje, 1987. Sv. [.
USTAV
Nova Makedonija# za proglasuvaweto na Ustavot na RM (1991)
lenicite od zemjata, go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv. Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodno da gi izrazuvaat, da gi neguvaat i da gi razvivaat identitetot i nacionalnite osobenosti. Glavni dràvni organi: Sobranie na RM; Pretsedatel na Republika; Vlada na RM; Ustaven sud na RM; Vrhoven sud na RM; Republi~ki sudski sovet; Javno obvinitelstvo i Naroden pravobranitel. Edinstvenite oblici na lokalnata samouprava vo RM se op{tinite. Ustavot na RM e dopolnet so 30 amandmani vo periodot od 6. I 1992 do 7. XII 2005 g.
IZV.: Ustav na Republika Makedonija, Skopje, 1991. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. [.
Odrinec koj ne se kompromitiral... i se obvrzuva da mu bide polezen na revolucionernoto osloboditelno delo#. Ustavot gi opredelil simbolite: amblemot i znameto na Organizacijata.
LIT.: Dokumenti na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, 1, Skopje, 1981. M. Min.
USTAV NA RM OD 1991 najvisok praven akt, donesen od Sobranieto na RM na 17. XI 1991 g., po predlog na pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov, so 92 glasa od 120 izbrani pratenici. Odlukata za proglasuvawe na Ustavot na RM e donesena so 96 glasa od vkupniot broj izbrani pratenici vo Sobranieto na RM. Ustavot na RM ne dobi poddr{ka od 22 pratenici od redot na albanskite politi~ki partii (PDP i NDP). Sodrì preambula i normativen tekst od 134 ~lena. Vo preambulata RM se opredeluva kako nacionalna dràva na makedonskiot narod, vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno soìtelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti {to ìveat vo RM. Vo normativniot tekst RM se definira kako suverena, samostojna, demokratska i socijalna dràva. Vo RM suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite. RM se griì za polo`bata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za ise-
Ustavot na FNRJ (1946)
Ustav na TMORO (1896)
Ustavot na RM (8. IX 1991)
USTAV NA TAJNATA MAKEDONSKO-ODRINSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1896) podgotven od Goce Del~ev i \or~e Petrov, opredeleni za toa so odluka na Prviot kongres na Organizacijata odràn vo Solun (24. III /5. IV 31. IV/12. IV 1896). Po otpe~atuvaweto Ustavot bil ispraten vo sedumte revolucionerni okruzi. Ustavot ima 19 ~lena, rasporedeni vo 4 glavi: Cel, Sostav i ustrojstvo, Materijalni sredstva na Revolucionernata organizacija i Kazni. Organizacijata postavila cel da izgradi edinstvo na site nezadovolni elementi vo Makedonija i vo Odrinsko, bez razlika na narodnosta, za izvojuvawe preku revolucija polna politi~ka avtonomija za tie dve oblasti#. Objavila deka se bori za eliminirawe na nadvore{nite propagandi, koi sozdavale podelbi..., deka dejstvuva za vnesuvawe revolucioneren duh i svest..., da podgotvi seop{to oruèno vostanie. ^len na Organizacijata moèl da bide sekoj Makedonec i
USTAV NA FNRJ/SFRJ najvisoki op{ti pravni akti vo vtora Jugoslavija, formirana na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, odràno na 29. XI 1943 g. vo Jajce, BiH. Ustavot na FNRJ e donesen na 31. I 1946 g. na Ustavotvornoto sobranie na DFJ. Toa e prviot narodnodemokratski ustav vo Evropa po Vtorata svetska vojna. So nego se sankcioniraat pridobivkite na Narodnoosloboditelnata borba i na socijalisti~kata revolucija: narodnata vlast; sojuzot na rabotni~kata klasa i rabotnoto selanstvo, dràvnata i zadru`nata sopstvenost i ramnopravnite odnosi pome|u jugoslovenskite narodi, izrazeni niz federativniot oblik na dràvnoto ureduvawe. FNRJ se definira kako sojuzna narodna dràva so republikanski oblik, zaednica na ramnopravni narodi, koi vrz osnova na pravoto na samoopredeluvawe, vklu~uvaj}i go i pravoto na otcepuvawe, ja izrazija svojata volja da ìveat zaedno vo federativna dràva. FNRJ ja so~inuvaa: NR Srbija (so Avtonomna Pokraina Vojvodina i avtonomnata Kosovo-metohiska oblast), NR Hrvatska, NR Slovenija, NR Bosna i Hercegovina, NR Makedonija i NR Crna Gora. Suverenitetot na narodnite republiki vo sostavot na FNRJ ostana ograni~en vo odnos na pravata {to so Ustavot na FNRJ $ se preneseni na FNRJ. Spored Ustavot, vo FNRJ celokupnata vlast proizleguva od narodot i mu pripa|a na narodot. Ustavot na SFRJ od 1963 g. SFRJ ja definira kako sojuzna dràva na dobrovolno obedineti i ramnopravni narodi i kako socijalisti~ka demokratska zaednica,
1539
USTAVEN
republi~kite zakoni so Ustavot, na propisite i drugite op{ti akti so republi~kite zakoni, na statutite na op{tinite i okoliite so Ustavot i so republi~kite zakoni, vo sporovite za pravata i dol`nostite pome|u Republikata i op{tinite i okoliite, za za{tita na pravoto na samoupravuvawe i na drugite osnovni slobodi i prava koga tie bile povredeni so poedine~en akt ili so dejstvo na dràven organ, a za koi ne biUstavot na SFRJ (1963)
zasnovana vrz vlasta na rabotniot narod i samoupravuvaweto. SFRJ ja so~inuvaa socijalisti~kite republiki: Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Hrvatska, Makedonija, Slovenija i Srbija. Republikata se definira kako dràvna socijalisti~ka demokratska zaednica zasnovana na vlasta na rabotniot narod i samoupravuvaweto. Rabotniot narod be{e edinstveniot nositel na vlasta i upravuvaweto so op{testvenite raboti. Spored Ustavot na SFRJ od 1974 g., SFRJ se definira kako sojuzna dràva, t.e. kako dràvna zaednica na dobrovolno obedineti narodi i na nivnite socijalisti~ki republiki, kako i na socijalisti~kite avtonomni pokraini Vojvodina i Kosovo, vo sostav na SR Srbija, zasnovana vrz vlasta i samoupravuvaweto na rabotni~kata klasa i na site rabotni lu|e i socijalisti~ka demokratska zaednica na rabotnite lu|e i gra|anite i na ramnopravnite narodi i narodnosti. SFRJ ja so~inuvaa: SR Bosna i Hercegovina, SR Makedonija, SR Slovenija, SR Srbija (so SAP Vojvodina i SAP Kosovo), SR Hrvatska i SR Crna Gora. Socijalisti~kata republika se opredeluva kako dràva zasnovana vrz suverenosta na narodot i vrz vlasta i samoupravuvaweto na rabotni~kata klasa i na site rabotni lu|e i kako socijalisti~ka demokratska zaednica na rabotnite lu|e i gra|anite i na ramnopravnite narodi i narodnosti. Rabotni~kata klasa i site rabotni lu|e bea nositeli na vlasta i upravuvaweto so drugite op{testveni raboti.
IZV.: Ustav na FNRJ, Skopje, 1946; Ustav na SFRJ, Skopje, 1963; Ustav na SFRJ, Skopje, 1975. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.
we i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na gra|anite vrz osnova na polot, rasata i verata, nacionalnata, socijalnata i politi~kata pripadnost. Ustavniot sud odlu~uva i za odgovornosta na pretsedatelot na Republikata so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii, kako i za odzemawe na imunitetot na pretsedatelot na Republikata. Donesuva poni{tuva~ki i ukinuva~ki odluki. Negovite odluki se kone~ni i izvr{ni. Vo strukturata na odlukite dominiraat ukinuva~kite odluki so 95%.
IZV.: Ustavnosudska za{tita realnost i perspektivi, Skopje, 2004. LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. [.
Ustavniot sud na RM
la obezbedena druga sudska za{tita. Odlukite na Ustavniot sud bile kone~ni i izvr{ni. Spored Ustavot na SRM od 1963 g. Ustavniot sud na Makedonija go so~inuvale pretsedatel i {est sudii, izbrani za vreme od osum godini. Spored Ustavot na SRM od 1974 g., Ustavniot sud go so~inuvale pretsedatel i osum ~lena. Mandatot na pretsedatelot trael edna godina, a mandatot na ~lenovite osum godini. Ustavniot sud na Republika Makedonija se vovede so Ustavot na RM od 1991 g. Ustavniot sud go so~inuvaat devet sudii, izbrani od Sobranieto na RM, za period od devet godini. Odlu~uva za usoglasenosta na zakonite so Ustavot, na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i zakonite, za ustavnosta na programite i statutite na politi~kite partii i na zdruènijata na gra|anite, gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdruùva-
USTAVOT NA OSMANLISKOTO CARSTVO (1876). Prviot Ustav vo osmanliskata dràva bil podgotven od dràvna komisija na ~elo so velikiot vezir Mithadpa{a (17. H & 17. XII 1876), potvrden od sultanot Abdul Hamid II i vlegol vo sila po objavuvaweto (23. XII 1876), vo vremeto na odrùvaweto vo Carigrad na Evropskata konferencija za reformi na Turcija. Ustavot ima 119 ~lena i 12 oddeli: Osmanlisko Carstvo, javni prava na osmanliskite gra|ani, ministri, slu`benici, Narodno pretstavni{tvo, Senat, sudska vlast, finansii, vilaeti i zavr{ni odredbi. Naskoro po donesuvaweto e i suspendiran (5. II 1877), a velikiot vezir Mithad-pa{a e smenet i zato~en vo Jemen. Ustavot povtorno stapuva vo sila po Mladoturskata revolucija (juli 1908), koga turskata vojska od Makedonija vleguva vo Carigrad i go prisiluva sultanot odnovo da go vovede. Po{irka poddr{ka Ustavot dobil na masovnite sobiri na vojskata i gra|anite vo Solun, Bitola, Skopje i Seres (20&23. VII 1908) i se primenuval s do 1921 g. Vo sporedbenoto ustavno pravo e poznat kako Mithad-pa{in ustav#. Formalno
USTAVEN SUD NA SRM/RM organ za za{tita na ustavnosta i zakonitosta, voveden so Ustavot na SRM od 1963 g. Nego go poznava i Ustavot na SRM od 1974 g. Odlu~uval za usoglasenosta na
1540
Zgradata na Sojuznoto sobranie vo Belgrad kade {to se odràlo Ustavotvornoto sobranie na DFJ
UTRINSKI VESNIK
Milo{evski, Xafer Demirov, Lazar Ginovski, Irfan Dika i Boro û{kar.

LIT.: Pedeset godini od Ustavot na Narodna Republika Makedonija, Skopje, 1996. Sv. [.
Zgradata na Sobranieto na RM vo Skopje kade {to e odràno Ustavotvornoto sobranie na RM
toj izgleda zapadnoevropski, no vo su{tinata go sledi staroto osmanlisko vladeewe, bez realna podelba na vlasta.
LIT.: Ottomanskata konstituci, Carigrad, 1876; Joseph von Hammer, Historija turskoh (osmnskog) carstva, 3, Zagreb, 1979. Sv. [.
narodite na Ustavotvornoto sobranie na DFJ.

LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, Prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.
USTAVOTVORNO SOBRANIE NA DFJ pretstavni~ko telo izbrano so cel da go donese Ustavot na FNRJ od 1946 g. Neposrednite izbori za Ustavotvornoto sobranie na DFJ se odràni na 11. XI 1945 g. vo uslovi na izrazen revolucioneren optimizam. Na tie izbori 96% od izbira~koto telo (8.383.455) glasa{e za listata na Narodniot front, ~ij nositel be{e J. B. Tito. Bea izbrani dva doma na Ustavotvornoto sobranie: Sojuzno sobranie i Sobranie na narodite. Za Sojuznoto sobranie bea izbrani 349, a za Sobranieto na narodite 175 pratenici, i toa po 25 pratenici od sekoja federalna edinka, od Vojvodina 15 i od Kosovo i Metohija 10 pratenici. To~no na dvegodi{ninata od Vtoroto zasedanie na AVNOJ, na 29. XI 1945 g., na svojata prva sednica Ustavotvornoto sobranie, kako svoj prv akt, ja donese Deklaracijata za proglasuvaweto na FNRJ, so {to i formalno se ukina monarhijata. Vedna{ potoa Ustavotvornoto sobranie ja otvori postapkata za donesuvawe nov ustav. Po dvomese~na debata, na 31. I 1946 g., po predlog od Ministerstvoto za konstituanta, ova sobranie go proglasi Ustavot na FNRJ, kako prv ustav na vtorata Jugoslavija. Pred proglasuvaweto, Ustavot na FNRJ be{e pro~itan na slu`benite jazici na FNRJ na sekoj jazik po opredelen broj ~lenovi. ^lenovite za: Narodnite sudovi, Javnoto obvinitelstvo, odnosite me|u dràvnite organi, Jugoslovenskata armija i zavr{nite odredbi bea pro~itani na makedonski jazik od Vlado Maleski, pratenik vo Sobranieto na
USTAVOTVORNO SOBRANIE NA NRM najvisok organ na ustavotvornata vlast vo NRM (le pouvoir constituant), konstituiran vrz osnova na Zakonot za Ustavotvornoto sobranie na NRM od 27. VII 1946 g. Vrz osnova na ovoj akt, na 22. IX 1946 g. bea sprovedeni izbori za izbor na ~lenovi na Ustavotvornoto sobranie. Od 672.729 izbira~i zapi{ani vo izbira~kite spisoci, glasale 544.080 ili 94%. Za kandidatskata lista na Narodniot front glasale 99,25%, a za desette slobodni kandidati 0,75% od izbira~ite {to pristapile kon glasaweto. Za pratenici na Ustavotvornoto sobranie bea izbrani 192 ~lena, od 42 izborni edinici. Pratenici stanaa nekolku ilindenci i pogolem broj delegati na ASNOM. Ustavotvornoto sobranie go donese Ustavot na NRM so 180 glasa, po predlog od Ustavotvorniot odbor, vo sostav: Naum Naumovski, Boris Stankovski, Boge Vasilevski, Amdi Demir, Boris Hr. âu{ev, Veselinka Malinska, Dimitar Vlahov, Aleksandar Martulkov, Lazar Mojsov, Petre Piruze, Boris Pockov, Remzi Ismail, Nikola Vraàlski, Strahil Trajkovski, Du{ko Lukarevski, Krste Cevenkovski, Aleksandar Martinovski, Georgi Ivanovski, Ismail Hamdi, d-r Sterjo Bozdov i Emin Kalnagar. Za zamenici na ~lenovite na Ustavniot odbor bea izbrani: Goj~e Stefkovski, Numan Halil Vejsel, Risto Bajalski, d-r Aleksandar Duma, Nikola Pe{ev, Musa Jajov, Krume Naumovski, Krste Markovski, Sadik Nesimi, Stoilko Ivanov, Xafer Kodra, Emanuel û~kov, Bejzat Muratov, Risto Xunov, Kiril Mihajlovski, Trajko Nikolov, Mihajlo
UT (lauta) muzi~ki naroden instrument od persisko-arapsko poteklo. Od tamburite se razlikuva spored pokusiot vrat (190 mm), no u{te pove}e spored pogolemiot obem na polukru{kestiot korpus (so dolìna do 470 mm i dlabo~ina od 180 mm). Ima 8 ìci ili 4 unisoni para. Tonot Ut (lauta) e potemen i mek. Se muzicira solo, no i vo orkestarski sostavi (naj~esto ~algii).
UTKI, VISTINSKI (Strigidae) golema familija no}ni grablivi ptici od redot na utkovidnite ptici (Strigiformes), so cvrsto i zbieno telo, golema trkalesta glava i so krupni o~i. Vo Makedonija se registrirani 9 vidovi, Utka (Athene noctua) koi pripa|aat na 7 roda: buvovi (Bubo), {umski u{esti utki (Asio), }ukovi (Otus), doma{ni kukumjavki (Athene), pernatonogi kukumjavki (Aegolius), mali kukumjavki (Glaucidium) i bezu{esti utki (Strix).
UTOKA NA DRIM (Struga) ribarska nakolna-palafitska naselba od docniot neolit. Od materijalnata kultura se otkrieni ribolovni artefakti: dolgi kremeni noèvi, igli, jadici i harpuni od elenski rogovi, kerami~ki tegovi za mreì i tavi.
LIT.: A. Benac, Ohridsko jezero i Ju`na Pelagonija, PJZ, II, Sarajevo, 1979, 460468. D. Z.
Utrinski vesnik, Skopje
UTRINSKI VESNIK# nezavisen dneven informativno-politi~ki vesnik. Prviot broj iz1541
UÊNI^KI
legol na 23 juni 1999 g. Osnova~i: Erol Rizaov (direktor), Branko Tri~kovski (glaven i odgovoren urednik), Man~o Mitevski, Vasil Mickovski, Qup~o Popovski. Izdava~: Most# d.o.o. Skopje. Osnova~ite bile vo strate{ko partnerstvo so sponzorot Trifun Kostovski do septemvri 2003 g. koga mnozinskiot udel na sopstvenosta go otkupil germanskiot izdava~ki koncern VAC. Od toga{ glaven i odgovoren urednik e Erol Rizaov. B. P. \.
U~eni~kiot dom Van~o Pito{eski# vo Ohrid
UÊNI^KI DOMOVI vospitno-obrazovni ustanovi {to obezbeduvaat smestuvawe, ishrana, vospitna rabota i u~ewe, kulturen, zabaven, sportski i rekreativen ìvot na u~enici {to se {koluvaat vo osnovni i sredni u~ili{ta, nadvor od mestoto na postojano ìveewe (Zakon za u~eni~kiot standard, 2005). U~eni~kite domovi se osnovaat so zada~a da pridonesuvaat za {to pocelosen opfat na decata i mladite vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie i da se obezbedi {to poracionalna mreà na osnovnite i na srednite u~ili{ta. Se organiziraat kako javen u~eni~ki dom (op{tinski, na Grad Skopje i dràven) i privaten dom. Vo Make-
donija postojat 22 javni u~eni~ki doma vo srednoto obrazovanie (15 organizirani kako samostojni ustanovi i 7 vo sostav na u~ili{ta) i 10 vo osnovnoto obrazovanie (site vo sostav na osnovni u~ili{ta). Osven ovie, postojat i 10 doma nameneti za u~enici so posebni potrebi. Dejnosta i vospitno-obrazovnata rabota vo u~eni~kite domovi se izvr{uva spored programa, koja na predlog na (v.) Biroto za obrazovanie ja donesuva resorniot minister. U~eni~kite domovi se poznati i pod imeto internati. Prvite formi na domsko zgriùvawe i vospitanie vo Makedonija, ako se zanemarat (v.) manastirskite }elijni u~ili{ta, se javuvaat vo vtorata polovina na XIX v., pod imeto pansioni. Za prva vakva ustanova se smeta pansionot (internatot) formiran pri Solunskata ma{ka gimnazija, a potoa i pri ènskata gimnazija. Vakvi institucii, ne{to podocna, bile formirani i vo Skopje i vo Bitola. Internatite naj~esto bile pridru`ni ustanovi na u~itelskite {koli.
da raboti za sestrana podgotovka na svoite ~lenovi za da mu posluàt {to podobro na svojot narod vo dràvata na Negovoto Veli~estvo Sultanot#. Neoficijalnata i vistinska cel, spored negoviot ~len K. P. Misirkov, bila: negoite ~lenoi da se zapoznaiat i da si izrabotat iedna programa, koia ke ia osa{~estvuvaat vo Makedoniia taino ot srbckata propaganda. Iavnata cela na drugarstvoto be{e izu~uaineto na Makedoniia vo etnografcki, filologiicki i istoriicki odnos#. Pretsedatel na Dru{tvoto be{e Nikola Popov(i}), a me|u ~lenovite bea i K. Misirkov i D. ûpovski. Dru{tvoto e zadu{eno od nadle`nite vlasti vo 1894/95 g., koga i imeto Vardar# e zameneto so Prole}e#, a vo ~lenstvoto se vklu~eni i ne-Makedonci.
LIT.: K. P. Misirkov, Za makedonckite raboti, Sofi, 1903, 90; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 923. Bl. R.
UÊNI^KO DRU[TVO (DRU@INA) VARDAR# vo Belgrad (1893/94) kulturno-nacionalno i nau~no-literaturno dru{tvo (druìna) na studentite i u~enicite od Makedonija {to se {koluvaa vo Belgrad. Pravilata se prifateni od sobranieto na 15. III 1894 g. Oficijalnata cel bila: a) da raboti vrz istraùvaweto i zapoznavaweto na svojata tatkovina vo zemjopisen, narodnosen i istoriski pogled; b) ~lenovite na Druìnata zaemno da si pomagaat kako vo vospiten i moralen taka i vo materijalen pogled; v)
Podgotovka za slet
U~enici i u~iteli pred Ma{katata gimnazija vo Solun (1893)
UÎLI[NIOT SPORT VO MAKEDONIJA organizirana aktivnost vo bugarskite, srpskite i gr~kite u~ili{ta so voveduvaweto na predmetot gimnastika i so osnovaweto na juna~kite i sokolskite gimnasti~ki dru{tva (19081912). Me|u dvete svetski vojni (19191941) se javuva kako zabava na u~enicite vo ramkite na u~ili{teto. Po Osloboduvaweto u~enicite se natprevaruvale sekoja godina vo jugoslovenskiot sistem Za Republikata napred# (ZREN, 19461948), a potoa i vo ramkite na Jugoslovenskite sportski igri. Grià za organizacija na op{tinskite i na republi~koto prvenstvo vo pove}e sportski disciplini vodele 29 formirani odbori vo site pogolemi mesta. Podocna Sojuzot na u~ili{nite dru{tva na Makedonija gi organiziral natprevarite nare~eni Mali olimpiski igri# (od 1970/71). Sega Sojuzot nosi naziv Federacija (od 2002). Po osamostojuvaweto na Republikata bila vospostavena neposredna sorabotka so soodvetni me|unarodni organizacii. D. S.
1542
UÎTELSKI
UÎTELSKA ORGANIZACIJA (Solun, 1909 1912) stale{ka organizacija {to razvila bogata kulturno-prosvetna dejnost za otvorawe narodni u~ili{ta, biblioteki, ~itali{ta i za proslavuvawe na istoriski nastani. Go izdavala vesnikot U~itelski glas#. Se zastapuvala za zaedni~ko dejstvuvawe so progresivnite turski, vla{ki, gr~ki i evrejski u~iteli. Odràla pet u~itelski kongresi. Organizacijata bila progonuvana od Egzarhijata. Pledirala za samoupravuvawe i federirawe na slobodnite balkanski narodi.
LIT.: Atanas Mitrev, Memoari, ogledi, statii, Skopje, 1974; Manol Pandevski, U~itelskoto dvièwe vo Makedonija (18931912), Skopje, 1962. O. Iv.
tapuval protiv nedozvolenoto vlijanie na Egzarhijata.

Vesnikot U~itelski glas#, Solun
UÎTELSKI GLAS# (Solun, 19101912) vesnik, organ na Sojuzot na otomanskite bugarski u~iteli vo Solun. Go ureduvale: M. S. [urkov, G. Gra{ev, G. Ba`darov i A. Mitrev. Imal demokratska opredelbi, posvetuvaj}i vnimanie na prosvetnata politika i sovremenata nastava i se zas-
UÎTELSKI [KOLI VO MAKEDONIJA vid sredni stru~ni u~ili{ta za osposobuvawe nastaven kadar za osnovnite u~ili{ta. Vo Makedonija se javuvaat vo vtorata polovina na XIX v. Prvata vakva {kola e osnovana vo [tip (1869), nare~ena Pedago{ko-bogoslovska {kola, a potoa vo Prilep (1874). Kon krajot na XIX v., u~itelska {kola e formirana i vo Skopje. Kako prva troklasna pedago{ka ustanova, rabotela do Prvata balkanska vojna. Me|u dvete svetski vojni posebno bila poznata U~itelskata {kola vo Skopje. U~itelska {kola postoela i vo Prilep, rabotela samo nekolku godini (19231929). Neposredno po Osloboduvaweto, u~itelski {koli bile formirani vo Skopje, [tip i vo Bitola, a potoa vo Tetovo (na albanski jazik, podocna dislocirana vo Skopje). [koluvaweto vo u~itelskite {koli, prvin traelo dve godini, potoa tri ili ~etiri i na krajot pet godini. Nastavnite planovi i programi se menuvale, no bile strukturirani glavno od op{toobrazovni, pedago{ko-psiholo{ki i metodi~ko-prakti~ni sodrìni. U~enicite se osposobuvale za rabota vo oddelenskata nastava na osnovnoto u~ili{te. Po-
Vlezot na U~itelskata {kola vo Skopje
sebno vnimanie se obrnuvalo na prakti~nata podgotovka, koja se ostvaruvala vo ve`balni pri samata ustanova ili pri nekoe osnovno u~ili{te. Kako sredno{kolski ustanovi za podgotvuvawe u~iteli za oddelenska nastava tie postoele do po~etokot na {eesettite godini na XX v., do osnovaweto na (v.) pedago{kite akademii. Dale zna~aen pridones vo osposobuvaweto na u~itelski kadri.
1543
F
FABRIKA ZA KABLI NEGOTINO# AD proizvodstveno pretprijatie locirano vo blizina na Negotino, na prostor od 25.000 m. Osnovana e vo 1968 g. Asortimanot na proizvodite e bogat i opfa}a: sprovodnici i jaìwa od bakar i od aluminium, fleksibilni sprovodnici, instalaciski sprovodnici (za energetski i neenergetski elektri~ni instalacii), energetski kabli do 35 kV, samonosivi kabelski snopovi, telekomunikaciski kabli, signalni kabli, koaksijalni kabli, LAN kabli, i dr. Fabrikata sega e privatno pretprijatie. Za svoite proizvodi ima atesti i/ili sertifikati od merodavni samostojno pretprijatie. Se sostoi od 2 edinici: FAKOM Inènering i FAKOM Montaà. FAKOM Inènering e organiziran vo tri sektora: komercija, realizacija i nabavki i raspolaga so nad 25.000 m proizvodni hali. Vo proizvodnite pogoni se proizveduvaat: zavareni limeni nosa~i; profilirani ~eli~ni pocinkovani i plastificirani limovi; grade`ni ~eli~ni konstrukcii; bravarija za grade`ni objekti; kontejneri za ìveewe i prevoz na tovari, rezervoari i silosni postrojki; razni kranovi digalki; ~eli~ni gradbi za grade`na i rudarska oprema; termoenergetski postrojki; procesna oprema; pnevmatski transportni sistemi itn. Kapacitetot se dviì od 1.000 do 1.500 t/mes., odnosno 12.00018.000 t/god. FAKOM Montaà se zanimava so: izgradba, montaà i remont na oprema za kapitalni industriski i termoenergetski objekti. Raspolaga so soodvetna mehanizacija: mobilni avtodigalki (18200 t) i sopstven Sl. A. vozen park. FAKTI# nezavisen dneven informativno-politi~ki vesnik na albanski jazik. Prviot broj izlegol vo Skopje na 10 april 1998 g. Sopstvenik, izdava~, direktor i glaven i odgovoren urednik e Emin Azemi. Redakcijata vo Skopje podgotvuva dve izdanija za RM i za okolnite regioni vesnik na (se pe~ati vo Dnevniot jazik Fakti albanski Skopje) i za desetina zemji vo Zapadna Evropa, ~ie pretstavni{tvo se nao|a vo Cirih, [vajcarija, a se pe~ati vo Germanija. B. P. \. FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA, SKOPJE visoko{kolska institucija {to ja zapo~na svojata dejnost vo u~ebnata 1991/92 g. kako nasoka na
Faik Bej
FAIK BEJ (Faik Bey) (Bitola, 1825 Istanbul, 1898) turski divanski poet. Bil slu`benik, kajmakam i mutessarif (guverner na sanxak). Kako kadija slu`bu-
Fabrikata za kabli Negotino#
institucii od 11 dràvi i me|u prvite vo RM ima dobieno sertifikat za sistem na kvalitet ISO 9001. Dr. R.
val vo Siverek, Eregli i Solun. Poetskite tvorbi mu se sobrani vo negoviot Divan, a rubaite (~etvorosti{ja, katreni) vo Pejmane.
LIT.: Bursal Mehmet Tahir Efendi, Osmanl Muellifleri 12991915, stanbul, 1972. A. Ago
Fazan (Phasianus colchicus)
FAZAN (Phasianus colchicus) golema ptica, koja dobro tr~a i leta na kratki rastojanija. Naseluva biotopi so rastresita i vla`na po~va, vo koja ima crvi, insekti i drugi bezrbetnici so koi se hrani.
AD FAKOM#, Skopje
FAKOM# AD proizvodstveno pretprijatie formirano vo 1960 g. vo sklop na R@ Skopje# Skopje, a od 1982 g. raboti kako
FAKULTET
primeneta umetnost. Na Fakultetot se zastapeni i magisterski Z. Al.-B. studii. FAKULTET ZA MUZI^KA UMETNOST SKOPJE (FMU) edinstvena visokoobrazovna, umetni~ka i nau~na institucija od oblasta na muzikata vo RM, na koja se obrazuvaat kadri neophodni vo site alki na nacionalnata muzi~ka kultura i obrazovanie,
Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje
Zemjodelskiot fakultet od Skopje. Univerzitetskiot sovet na 14. IX 1993 g. donese odluka za organizirawe poseben V. f., a Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura na 24. IV 1994 g. donese re{enie za verifikacija na formiraweto i raboteweto na Fakultetot. Kako samostojna institucija V. f. zapo~na na 1. I 1994 g. Fakultetot preku svojata nastavno-obrazovna, nau~na i aplikativna dejnost obrazuva kadri od veterinarnata medicina, koi se vklu~uvaat vo dejnosta na veterinarnoto zdravstvo {to se organizira kako zdravstvena za{tita, produkcija, reprodukcija, higiena i tehnologija na proizvodite od ìvotinsko poteklo i ishrana na doma{nite ìvotni. Fakultetot e ramnopravna ~lenka na Evropskata asocijacija na veterinarnite fakulteti. Sorabotuva so veterinarnite fakulteti od Sofija, Zagreb, Qubqana, Belgrad, Alford, Minesota i dr.
M. D. J. B.
rani studii vo Veles. Na ovoj fakultet se organizira i odbrana na doktorski disertacii. Za vr{ewe na nau~noistraùva~kata dejnost, vo ramkite na negovata dejnost, e formiran Centar za nau~noistraùva~ka rabota (2002), koj pretstavuva sledbenik na porane{niot Institut za istraùvawa na turizmot (1985). Centarot postoi kako posebna organizaciona edinica pri instutucijata, a se zanimava so: istraùva~ka dejnost, izdava~ka dejnost, organizirawe doma{ni i me|unarodni nau~ni sobiri, razvivawe proektna sorabotka i sl. Vo tekot na svoeto dosega{no postoewe Fakultetot razvi bogata sorabotka so univerziteti od razni zemji: Bugarija, Albanija, Grcija, Francija, Germanija SAD, Hrvatska, Polska i dr.
IZV.: Internet i dokumentacija na Fakultetot za turizam i organizacioni nauki, Ohrid. M. S.
Fakultetot za muzi~ka umetnost, Skopje
FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA v. Zemjodelski fakultet. FAKULTET ZA LIKOVNI UMETNOSTI, SKOPJE (FLU) visoko{kolska institucija osnovana vo 1980 g. vo prostoriite na Suli-an, a podocna se pro{iruva i vo ramkite na Pedago{kiot fakultet vo Skopje. Pri Fakultetot za likovni umetnosti funkcioniraat Likovna i Pedago{ka nasoka, so oddeli za slikarstvo, skulptura, grafika i
so {to institucijata e od strate{ki nacionalen interes. Osnovana e pod imeto Visoka muzi~ka {kola (1966); podocna preimenuvana vo Fakultet za muzi~ka i dramska umetnost (1978), a od 1979 g. Fakultetot za muzi~ka umetnost dejstvuva nezavisno od Fakultetot za dramska umetnost. Od 1973 g. na FMU se organiziraat postdiplomski i doktorski studii. Vo pedago{kata dejnost na Fakultetot u~estvuvale vidni doma{ni i svetski muzi~ki pedagozi. Od 1975 g. FMU e ~len na Me|unarodnata asocijacija na muzi~ki akademii, konzervatoriumi i visoki {koli so sedi{te vo @eneva. B. Ort.
FAKULTET ZA UÎTELI I VOSPITUVAÎ BITOLA v. Pedago{ki fakulteti. FAKULTET ZA FIZIKA v. Institut za fizika. FAKULTET ZA FIZI^KA KULTURA VO SKOPJE visoko{kolska institucija osnovana so zakon (1977). Mati~nata komisija od sedum ~lena so pretsedatel prof. d-r Van~o Kova~ev, go donesla Nastavniot plan, raspi{ala konkurs i primila 86 redovni i 18 vonredni studenti na studii vo prva godina. Potoa objavila konkurs i izbrala nasta-
Sportskata sala na Fakultetot za fizi~ka kultura , Skopje Fakultetot za turizam i ugostitelstvo, Ohrid
Fakultetot za likovni umetnosti, Skopje
FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO OHRID. Osnovan e so poseben zakon (1977) kako Fakultet za turizam i ugostitelstvo, a podocna e transformiran vo Fakultet za turizam i organizacioni nauki. Negov prethodnik e Vi{ata turisti~ka {kola vo Ohrid, osnovana vo 1970 g. Fakultetot za turizam i ugostitelstvo Ohrid organizira dodiplomski i postdiplomski studii od oblasta na turizmot, ugostitelstvoto, organizaciskite nauki, carinite i {pedicijata i osiguruvaweto. Toj ima i disperzi-
ven kadar: 4 vi{i predava~i, 5 predava~i, 2 asistenti i 4 pomladi asistenti vo postojan raboten odnos (od 1. V 1978) i Fakultetot ja zapo~nal rabotata (od u~ebnata 1977/78). êtirite biolo{komedicinski predmeti gi predavale profesori od Medicinskiot fakultet, a {est od humanitarnata oblast profesori od Filozofskiot i Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Na Fakultetot diplomirale 1162 studenti, magistrirale 25, doktorirale 37, habilitirale 3, zavr{ile specijalisti~ki studii 3 i studii za vi{i sportski treneri 110 stu1545
FANELA
denti (do 2002). Vo negov sostav raboti Centar so nastavnici {to dràt nastava po Fizi~ko obrazovanie na prva godina studii na nemati~nite fakulteti na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na Fakultetot za fizi~ka kultura, Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#, Skopje, 1988, 118159; 25 godini na Fakultetot za fizi~ka kultura, Skopje, 2002. D. S.
FANELA volnena pletena potko{ula so kratki rakavi, delumno ornamentirana. Se nosela pod ko{ulata. J. R.-P. FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA institucija formirana vo 1992 g. po inicijativa na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. Prv pretsedatel bil D. Tuxarov (19921996). Osnovnata zada~a e da ja za{tituva i da ja unapreduva stru~nosta na diplomiranite farmacevti i eti~kite dol`nosti i prava, da go podobruva kvalitetot na zdravstvenata za{tita, da gi za{titi interesite na profesijata i da izdava licenca za samostojno vr{ewe na dejnosta. L. P.-T. FARMACEVTSKI INFORMATOR# glasnik na Farmacevtskata komora. Izleguva od 1997 g. dvapati godi{no. Od 2004 g. po barawe na ~lenstvoto i zaradi zgolemeniot interes izleguva 34 pati godi{no. L. P.T.
1982), pa sleduvale: E. Glava{ (19821985), K. Dorevski (1994 1998), Q. [uturkova (19982004) i S. Kulevanova (2004). Vo 1985 g. vo soglasnost so racionalizacijata vo visokoto obrazovanie stanuva Otsek farmacija pri Med. f., s# do 1994, koga povtorno stanuva Farm. f., samostojna edinica vo ramkite na Univ. Sv Kiril i Metodij# vo Skopje. Vo 1999 g. se voveduvaat petgodi{ni studii usoglaseni so Me|unarodnata asocijacija na farmacevtskite fakulteti po Evropskiot kredit transfer sistem, i so toa stanuva eden od prvite fakulteti kaj nas {to go implementira evropskiot sistem na visokoto obrazovanie.
L. P.-T.
Farmacevtskiot fakultet, Skopje
FARMACEVTSKI FAKULTET, Skopje nau~no-nastavna institucija, osnovana vo 1977 g., kako rezultat na analizite za postojan deficit na farmacevtski kadri vo Makedonija. Inicijativata poteknala od Farmacevtskokozmeti~kata industrija Alkaloid#, Gradskite apteki, Farmacevtskoto dru{tvo na SRM, UCMN, Univerzitetot Kiril i Metodij# i Izvr{niot sovet na SRM, so formirawe Inicijativen odbor vo sostav B. Nikodievi}, A. Simov i L. Tolov. Nastavata na ~etirigodi{nite studii se izveduvala vrz interdisciplinaren princip so u~estvo na Med. f. i PMF. Za prv dekan bil izbran I. Taxer (1981
1546
FAUNA NA MAKEDONIJA relativno dobro e istraèna, kako spored kvalitetot na prou~uvawata, taka i spored opfatenosta na pooddelni taksonomski grupi. Spored poslednite analizi za bogatstvoto Peperutka (Parnassius apolo) na biolo{kata raznovidnost na zemjite vo ramkite na evropskiot kontinent, na{ata zemja e rangirana vo samiot vrv na listata na zemji, koi pretstavuvaat zna~ajni centri na evropskiot diverzitet. Najvpe~atliva odlika na dene{nata fauna e ogromnoto bogatstvo na vidovi, heterogenosta, odnosno prisustvoto na kompleksi na faunisti~ki elementi so razli~no zoogeografsko poteklo i so viSlatkovoden sunger sok stepen na endemizam. Spored dosega{nite soznanija, vo faunata na Makedonija se registrirani vkupno 9.567 taksoni (9.339 vidovi i 228 podvidovi), od koi 674 taksoni (602 vidovi i 72 podvidovi) se makedonski endemiti. Tipot na ~lenkonogi organizmi (Arthropoda), kako najbrojni pretstavnici vo ìvotinskiot svet, vo na{ata fauna se pretstaveni so najgolem broj taksoni (7.743), od koi 7.574 vidovi i 169 podvidovi. Me|u podobro prou~enite gruAmfipoden rak pi od ovoj tip or-
ganizmi e redot na peperutki (Lepidoptera) so vkupno registrirani 2.295 taksoni (2.261 vidovi i 34 podvidovi). Rbetnicite se pretstaveni so vkupno 536 taksoni (506 vidovi i 30 podvidovi), me|u koi ribite (Pisces) so 58 avtohtoni vidovi, vodozemcite (Amphibia) so 15 vidovi i 2 podvida, La`na skorpija vleka~ite (Reptilia) so 32 vida i 8 podvidovi, pticite (Aves) so 319 vidovi i 19 podvidovi i cica~ite (Mammalia) so 82 vida i eden podvid. Najvisok stepen na endemizam se javuva kaj slednive taksonomski grupi: slatkovodni sun|eri (Porifera) 60%; akvati~ni polàvi (Gastropoda aquatica) 74,5%; la`ni skorpii (Pseudoscorpiones) 73%; senokosci (Opiliones) 47,5%; izopodni rakovi (Isopoda) 85%; amfipodni rakovi (Amphipoda) 81,4%; vistinski stonogalki (Diplopoda) 37% i ostrakodi (Ostracoda) 26%. Kaj rbetnicite najvisok stepen na endemizam se javuva kaj ribite (Pisces) 34,5%, odnosno od vkupniot broj na vidovite (58), 20 vidovi se makedonski endemiti. Bogatata i heterogena fauna {to denes se sre}ava kaj nas e rezultat na Vistinska stonogalka dolg istoriski razvoj, vo ~ija geneza pokraj diferenciraweto na avtohtoni vidovi, zna~ajna uloga ima i prodiraweto na doselenici od drugi podra~ja. So promenite na klimatskite uslovi niz geolo{kata istorija, vidovite {to nekoga{ ìveele na ova podra~je, vo najgolem del is~eznale poradi nepovolnite uslovi. Samo mal del opstanale vo opredeleni stani{ta pomalku izloèni na promenite, kako {to se re~nite klisuri, dlabokite ezera i pe{terite. Ovie vidovi pretstavuvaat relikti ostatoci od nekoga{nata fauna {to go karakterizirala ova podra~je. Vo geolo{kiot period goren tercijar (neogen), vo epohata miocen, (zapo~nata pred 23, a Ostrakoda zavr{ena
FENI INDUSTRI#
pred 5 milioni godini) na teritorijata na Makedonija vladeela tropsko-suptropska klima. Vo slednata geolo{ka epoha pliocen (od pred 5 do 1 milion godini) nastapuva postepeno zaladuvawe so posuva klima, {to doveduva do enormno {irewe na trevestite ekosistemi od tipot na dene{nite savani. Od ovie dve epohi (goren miocen i dolen pliocen) na pove}e lokaliteti vo Makedonija (Skopska Kotlina, Veles, Valandovo, Ov~e Pole) se pronajdeni ostatoci od fosilna fauna {to bila sli~na na faunata, koja denes se sre}ava vo Centralna Afrika, kako {to se fosilni slonovi, nosorozi, ìrafi, gazeli, antilopi, fosilni kowi, divi sviwi, sabjest tigar, majmun i dva vida izumreni yverovi. Na padinite na Vodno se pronajdeni ostatoci od najkrupniot xinovski predok na dene{niot slon (Dinotherium giganteum), ~ija viso~ina na teloto dostigala do 4,5 m. Vo pliocenot, golem del od teritorijata na Makedonija bil pokrien so dve golemi ezera, Egejskoto Ezero, koe se prostriralo vo pove}eto kotlini, od Polog i Skopskata Kotlina na sever do Pelagonija i Gevgeliskata Kotlina na jug, vklu~itelno i sega{noto Dojransko Ezero, koe prestavuva negov posleden Dinotherium giganteum ostatok. Kon krajot na pliocenot i vo geolo{kata epoha pleistocen nastapuva regresiven period so spu{tawe na nivoto na Egejskiot Basen, {to uslovilo istekuvawe na vodata i ras~lenuvawe na Egejskoto Ezero na pove}e pomali ezera, koi vo tekot na ledeniot period se zadràle vo sega{nite kotlini. Vo jugozapadniot del na Makedonija se nao|alo Desaretskoto Ezero, ~ij geolo{ki ìvot go prodolùvaat Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, zaedno so delumno za~uvanata tercijarna reliktna ezerska fauna, ezera {to denes se povr{inski izolirani. So nastapuvaweto na geolo{kata epoha pleistocen, ili ledeno vreme (od pred 1 milion do 10.000 godini), doa|a do drasti~no opa|awe na temperaturata vo Severna i Sredna Evropa, pa duri i na balkanskite prostori, kade {to is~eznale site tercijarni tropski elementi. Cela Severna Evropa, pogolem del od Sredna Ev-
ropa, kako i povisokite zoni na planinite vo Ju`na Evropa i kaj nas, bile prekrieni so mraz duri i preku leto, za {to postojat brojni dokazi, kako {to se planinskite cirkovi, moreni i ledni~ki ezera. Pritoa severnite faunisti~ki elementi migrirale kon jug. Istovremeno tercijarnata orealna fauna od na{ite visoki planini se spu{tila vo nizinite, kade {to doa|a do me{awe na vidovite so poteklo od Severna Evropa so predglacijalnite vidovi od na{ata planinska fauna, kako i me|u vidovite od razli~ni planinski grebeni. So odredeni oscilacii vo tekot na interglacijalnite fazi na teritorijata na RM se odrùvala severnata ladnoqubiva glacijalna fauna, s# do pred 10.000 godini, koga poradi nagloto zatopluvawe, do{lo do nejzino masovno povlekuvawe na sever kon subarkti~kite i arkti~kite podra~ja i kon visokoplaninskite zoni na na{ite planini. Istovremeno, nizinskiot pojas postepeno zapo~nale da go naseluvaat ju`ni, mediteranski i isto~ni vidovi, na koi im pogoduvala toplata klima. Mediteranskata fauna po dolinata na rekata Vardar doprela do Skopskata Kotlina, a mnogu mediteranski vidovi prodrele na sever samo do Veles, Demir Kapija ili u{te poju`no.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003. Sv. P. V. Sid.
FELDSPAT op{t poim za grupata silikatni minerali {to se narekuvaat feldspati. Po hemiskiot sostav toa se silikati na kaliumot, natriumot i kalciumot i pretstavuvaat izomorfni sme{i. Vrz osnova na hemiskiot sostav se podeleni na dve grupi: alkalni feldspati (sanidit, ortoklas i mikroklin) i plagioklasi. Feldspatite kristaliziraat moniklini~no i triklini~no. Vleguvaat vo sostavot na magmatskite i na metamorfnite karpi.
LIT.: V. Bermanec, Sistemska mineralogija, Zagreb, 1999. Bl. B.
FELE[KO, Kazimje` (Kazimierz Feleszko) (êrwovce, toga{na Polska, dene{na Ukraina, 18. IX 1939 Var{ava, Polska, 3. VII 2001) polski lingvist, slavist, specijalist za ju`noslovenski jazici. Po diplomiraweto se vraboti kako asistent vo rabotilnica za makedonskata standardna sintaksa vo eden od lingvisti~kite centri na Polskata akademija na naukite i umetnostite. Triesetina od negovite trudovi se posveteni na makedonisti~ka problematika, glavno na glagolskata sintaksa.
LIT.: Z.Topoliwska, Kazimje` Fele{ko kako makedonist, POLLN na MANU 28/1. Z. T.
Pristapnica za u~estvo vo FA[A#
FA[A# albanska fa{isti~ka organizacija (19411944), formirana od Italijancite za poddr{ka na vospostavuvaweto na okupatorskata vlast vo okupiraniot del na Makedonija. U~estvuvala vo otkrivaweto i likvidiraweto na lica i grupi vo edinicite na Makedonskata vojska. Vo 1943 g. se prisoedinila kon Balisti~kata organizacija za zaedni~ko dejstvuvawe. Se rasformirala vo noemvri 1944 g.
FENI INDUSTRI# KAVADARCI metalur{ki kombinat za proizvodstvo na feronikel, sostaven od topilnicata vo blizina na Kavadarci i rudnikot za nikel Rànovo# na 40 km oddale~enost. Proektirana e vo 1970tite, gradena e i raboti od 1980 g., prvobitno kako FENI# Kavadarci, so dva prekina vo raboteweto. So privatiziraweto (2001) proizvodstvoto e stabilizirano i kontinuirano raste, posebno po 2005 g., koga e prezemena od sega{nite sopstvenici BSG od Izrael i Alferon od Velika Britanija. Rudata od otvoreniot kop vo rudnikot se nosi vo topilnicata so transportna lenta (dolga 36,5 km), kade {to se homogenizira, se drobi, se mele i se usitnuva (s# pove}e se koristi i uvozna ruda, pobogata so nikel). Natamu se peletizira, a peletite se su{at i se predreduciraat vo rotaciona pe~ka. Reduciraweto i topeweto se odviva vo elektrope~ka. Dobieniot surov feronikel se oddeluva od troskata i se rafinira so produvuvawe kislorod, po {to se lee vo granulat. Gotoviot proizvod sodrì od 21 do 23% nikel, a ostatokot e èlezo so mali koli~estva kobalt i pod 0,2% ne~istotii. Poradi visokiot kvalitet, proizvodot e cenet i se pri1547
FERATI-RUSI
Grupa gajdaxii na festivalot vo s. Dolneni, Prilepsko (1981)
Metalur{kiot kombinat FENI, Kavadarci
menuva vo mnogu ~eli~arnici niz svetot. So kontinuirano investirawe s# pove}e se zgolemuva koli~estvoto na proizvedeniot feronikel, se namaluva specifi~nata potro{uva~ka na elektri~na energija, no i se podobruva za{titata na ìvotnata sredina. Samo vo period od dve godini (20042006) proizvodstvoto e zgolemeno za dva pati. Kompanijata e nositel na vkupniot razvoj vo Kavadarci i okolinata. Sv. H. J. FERATI-RUSI, Igbale Osmanova (Debar, 1932 Tetovo, 26. I 1975) spec. ginekolog. Med. f. zavr{ila vo Skopje. Specijalist po ginekologija i aku{erstvo i prva èna Albanka ginekolog vo RM. Rabotela vo Tetovo i ima isklu~itelen pridones vo zdravstvenoto prosvetuvawe kaj ènite od albanska nacionalnost i popularizacija na Crveniot krst.
D. S.-B.
potro{uva~ka na elektri~na energija, vrabotuvaweto mnogu rabotnici, sozdavaweto golemi koli~estva troska od topeweto, kako i emisija na otpadni gasovi, pra{ina i dr. Ovaa industrija e va`na stopanska aktivnost za egzistencijata i napredokot na regiite vo koi postoi, no i potencijalen zagaduva~ na ìvotnata sredina od golemi razmeri. So promenliva uspe{nost vo raboteweto, pa i povremeni zastoi. So tranzicijata fabrikite stanaa sopstvenost na stranski investiSv. H. J. tori. FES del od ma{kata narodna nosija vo periodot na turskoto vladeewe. Maìte naj~esto nosele crven fes, okolu koj se obmotuvala dolga bela krpa, vo vid na ~alma. Krpata bila izrabotena od podebelo platno i se nosela navrtena i prevrzana, nad u{ite, okolu fesot, za da se gleda negoviot goren del ili pak se nosela zdiplena na ~etiri kata (~etvorostruko), zaviena okolu fesot, no vo ovoj slu~aj toj ne se gledal. Krajot na krpata ili slobodFes, del od ma{ka nosija no se pu{tal da visi niz grbot ili se uvitkuval pod ~almata. Postaroto ma{ko naselenie, namesto krpa okolu fesot, ~esto noselo obmotan crn {al ili marama (kenarija). Kon prvite decenii na XX v., ovoj na~in na nosewe na fesot, obmotan so industriski volnen {aren {al, go prifatilo i pomladoto ma{ko naselenie. J. R. P.
FESTIVAL NA NARODNI PESNI I INSTRUMENTI PECE ATANASOVSKI# (Spasovden, mesnost Rudina vo s. Dolneni, Prilepsko, 1974) tradicionalen me|unaroden dvodneven godi{en folkloren festival. Vo 2007 g. se odrà XXXIII festival so u~estvo na 34 folklorni grupi so okolu 400 u~esnici. Negovoto otvorawe zapo~nuva so defile na u~esnicite po ulicite na Prilep, a vo narednite denovi vo mesnosta Rudina vo s. Dolneni. Se dodeluva gran-pri statuetka (gajdaxija) za najdobri ispolniteli na makedonski narodni pesni i gajdata na Pece Atanasovski za najuspe{en stranski u~esnik. Festivalot go rakovodi Sovet na ~elo so pretsedatel i umetni~ki direktor. S. Ml.
FEROLEGURI leguri na èlezoto i na nekoj drug metal vo koi èlezoto e zastapeno so pove}e od 50%. Vo RM se proizveduvaat ferosilicium, ferohrom i dr. vo Silmak# (porane{en HEK Jugohrom#) vo Jegunovce; feronikel vo Feni-industries# (porane{en FENI#, t.e. FENI-Mak#) vo Kavadarci; feromangan i ferosilicium vo Skopski leguri# (porane{na Topilnica na Rudnici i èlezarnica Skopje#). Surovini se rudite (doma{ni i od uvoz), koi, osven èlezo, sodràt metali i reducensi, jaglen i koks, kako i dodatoci. Topeweto i redukcijata se vr{i na visoki temperaturi (nad 1500oS) vo elektrola~ni pe~ki. Karakteristiki na proizvodstvoto se masovnosta, golemata
1548
Nikola Martinoski: Majka so dete
FIGURATIVNA UMETNOST. Po~etocite na sovremenata makedonska umetnost se povrzani za figurativnite pretstavi {to imaat svoj kontinuiran razvoj vo tekot na celiot XX v. Se pojavuvaat pove}e stilski izrazi, po~nuvaj}i od impresionizmot i ekspresionizmot (D. A. Pandilov,
FILDI[EVSKI
N. Martinoski, L. Li~enoski), a vo 50-tite godini intimizmot, fovizmot, nadrealizmot (V. \or|ievski, V. Koxoman, S. Kunovski). Vo 60-tite i 70-tite godini dominira ekspresionisti~kata struja (P. Mazev, G. êmerski). Pokraj ova evidentna e pojavata na novata figuracija, hiperrealizmot i novata slika (N. Frangovski, T. Lulovski, R. Anastasov, D. Manev, A. Stankovski).
stor, zalagaj}i se za demokratizacija i socijalizacija na umetnosta. Priredil pove}e samostojni izlo`bi vo RM i stranstvo: Valevo (1973; 1976), Skopje (1973, 1975, 1976, 1978 so Simon [emov, 1985, 1986), Belgrad (1976), Kairo (1984), Bitola (1986), Negotino (1986), Zrewanin (1986), Belgrad (1986).
LIT.: Ljupka Damjanovska, Makedonski mladi umetnici, Salon MSU (katalog), Beograd, 1975/1976; Boris Petkovski, Figuracija 1970 godina, Deveti Plavi Salon (katalog), Zadar, 1977, 91, 97, 103 (so 2 reprodukcii); Antologija na makedonskata
LIT.: Boris Petkovski, Sovremeno makedonsko slikarstvo, Skopje, 1981. Z. Al.-B.
inskata konferencija na KPJ vo Makedonija (8. IX 1940) i sekretar na MK na KPJ za Tetovo (1941). Poradi policiski progon, preminala vo Skopje (juni 1941), a podocna pak se vratila na partiska rabota vo Tetovo (dekemvri 1942). Po Osloboduvaweto bila profesor na Katedrata po istorija na Filozofskiot fakultet i prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Objavila pove}e trudovi za ponovata istorija na Makedonija. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
FIZIKA MAKEDONIKA# (Physica Macedonica#) nau~no spisanie {to go izdava Institutot za fizika, vo koe se publikuvaat glavno negovite ~lenovi. Izleguva od 1998 g. kako naslednik na Godi{en zbornik fizika#. Objaveni se 7 toma. V. Ur. FIZIOLO[KI GRUPI BAKTERII bakterii {to ìveat vo po~vata i vo vodata i u~estvuvaat vo kruèweto na biogenite elementi vo prirodata. Fiziolo{kite grupi bakterii pretstavuvaat grupa bakterii, ~ija zaedni~ka osobina e da pokaùvaat odredena fiziolo{ka aktivnost bez ogled na nivnata sistemska pripadnost. Se raboti za bakterii {to poseduvaat ekstracelularni enzimi za razgraduvawe na odreden supstrat. Prisustvoto na oddelni fiziolo{ki grupi bakterii vo odredeni sredini pokaùva optovarenost na sredinata (vodata, po~vata) so specifi~ni nutrieniti, kako i mo`nost za nivno razgraduvawe, odnosno ukaùva na prirodata na mikrobiolo{kite procesi {to se odvivaat vo tie sredini. Ovie grupi mikroorganizmi se prou~uvani vo vodata i vo sedimentot na rekite vo RM. X. K. FILDI[EVSKI, Petar Angelov (Ohrid, 1. II 1924 Skopje, 15. X 1994) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad (1951) i se vrabotil na Nervnata klinika (19511980). Specijalisti~ki ispit poloìl vo 1954 g., a habilitiral vo Skopje (1958) na problemot na likvorskite promeni. Osnovopolo`nik na nevrofiziologijata vo RM so voveduvaweto na elektroencefalografijata kako metod za ispituvawe na nervni bolni. Poznat epileptolog, edukator na brojni kadri vo nevrologijata i eden od osnova~ite na Nervnata klinika, kade {to bil i direktor (19641978). Avtor e
1549
Ko~o Fidanoski: Kon nedofatlivoto#, diptih (1989)
FIDANOSKI, Nikola (Ko~o) (s. Bitu{e, Ki~evsko, 19. X 1946) slikar i grafi~ki dizajner. Zavr{il u~ili{te za primeneta umetnost vo Skopje (1961&1966), a potoa diplomiral (1971) i magistriral na Akademijata za likovna umetnost vo Belgrad (1971&1973). Se posvetil na grafi~kiot dizajn kako likoven urednik na revijata Prosvetena èna# (1974&1980), na izdava~kite ku}i Misla# (1980& 1990) i Kultura# (1990&2000), a poslednata decenija i na izdanijata na Grafi~kiot centar Jugoreklam#, MANU i na drugi izdava~i. Sega e vraboten kako dizajner vo Studioto na pe~atnicata Makedonska riznica# vo Skopje. Kako likoven urednik i grafi~ki dizajner realiziral golem broj kapitalni izdava~ki proekti i bibliofilski izdanija. Vo prvata polovina na sedumdesettite godini, zaedno so slikarot Simon [emov, izveduval akcii i intervencii vo priroden i vo urban pro-
likovna umetnost 1894&1994, avtor na izlo`bata Sowa Abaxieva, Muzej na sovremenata umetnost, Skopje, noemvri 1994, 79 136 i 141 (so edna reprodukcija). S. Ml.
Slavka Fidanova
FIDANOVA, Slavka (Tetovo, 1. II 1920) prvoborec, istori~ar, univ. profesor. Bila pripadni~ka na progresivnoto mladinsko i studentsko dvièwe, organizator i u~esnik na Letnata studentska kolonija vo Ohrid (1939/40), ~len na KPJ (1940), u~esnik na Pokra-
FILIP
Petar Fildi{evski
na brojni trudovi od oblasta na nevrofiziologijata i epileptologijata.

BIBL.: Elecroclinical manifestations of syncope seizures, Neuropsihijatrija#, 7, Zagreb, 1959, 7486; Atlas of Elecroencephalography, Vol 3, Gibs and Gibs Ed., Cambridge, 1964. Il. X.
FILIP I (Philippos) makedonski kral (644640 pr. n.e.) od dinastijata na Argeadite, sin na Argaj I. Po kratko vladeewe, zaginal vo borbi so Ilirite.
IZV:. Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII. K. M.-R.
trakiskiot breg; go porazuva voeniot sojuz na trakiskiot vladetel Kersoblept, ilirskiot Grab i pajonskiot Likej (356/5) i go osvojuva gr. Potidaja (356). Slednite pozna~ajni osvojuvawa se: Abdera i Maroneja (353) gradovi na trakiskiot Hersones (so {to e postavena isto~nata granica na Makedonija so Trakija do r. Mesta); go osvojuva pristani{teto Amfipol (357) i gr. Krenidi (vo zlatonosnata oblast na pl. Pangej) {to go preimenuva vo Filipi i go naseluva so makedonski preselnici. So osvojuvaweto na Pidna (357/6) i na Metona (353), makedonskata dràva izleguva na makedonsko-pieriskiot breg. Po ovie golemi uspesi Makedonija zapo~uva ekspanzija kon helenskite polisi; navleguva vo Tesalija, go osvojuva pristani{teto Pagasa (352), go porazuva fokidiskiot tiranin Onomarh, po {to e izbran za doìvoten sojuznik na Tesalskiot sojuz so titulata arhont (vrhoven vojskovodec). Dodeka Demosten povikuva na vojna protiv Filip, makedonskiot vladetel go osvojuva najzna~ajniot grad na Halkidik, Olint (349). Vojnata so helenskite polisi zapo~nuva i zavr{uva so edna bitka kaj Hajroneja (338). Po ovaa golema pobeda za Makedon-
LIT.: Demosthenes, IIV, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1956, 58, 1962, 63; Plutarch, Demosthenes, Loeb Class. Lib., Harvard University Press, 1959; Aeschines, The Speeches, Loeb Class. Lib., Harvard University Press, 1958; Isocrates, Philppos, Harvard University Press, 1961; Iustini, Historiarum Philippicarum, Parisiis, MDCCCXXIII; Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Demosten, Govori. Prev. D. âdikova, Skopje, 1995; Philip of Macedon; A. [ukarova, Filip II i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.
FILIP V (221 Amfipol, 179 pr. n.e.) makedonski kral od dinastijata Antigonidi. Sin na Demetrij II i Ftija. Ja obnovuva mo}ta na Makedonija, dràvata dobiva dominantna uloga na Balkanot. Vodel uspe{ni vojni protiv Dardancite na sever i Ajtolskata liga na jug. So ekspanzijata na rimskata dràva do{lo do Prvata makedonsko-rimska vojna (215205 g. pr. n.e.), koja zavr{uva povolno za Makedonija. Vo 215 g. pr. n.e. sklu~il sojuz so neprijatelot na Rim, Hanibal. Vtorata makedonsko-rimska vojna (200 297) zavr{ila so poraz. F. moral da se otkaè od site osvoeni teritorii nadvor od Makedonija. Za kratko vreme uspeal da ja konsolidira Makedonija i da ja podgotvi za nova vojna so Rim.
LIT.: Polibije, Istorije, III, Novi Sad, 1988; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2005. A. [uk.
Skulptura na kralot Filip II
FILIP II (359336 g. pr. n.e.) makedonski kral od dinastijata Argeadi, tatko na Aleksandar III Makedonski, sin na kralot Aminta III. Stanuva kral na 23-godi{na vozrast. Steknuva slava na genijalen strateg, hrabar vojskovodec i odli~en diplomat. Kako makedonski basilevs (monarh) sproveduva voeni reformi, sozdava profesionalna vojska, pe{adija makedonska falanga i blagorodni~ka kowica hetajri, od pridru`nicite i drugarite na kralot. Kako golem dràvnik kove zlatni i srebreni moneti (filipiki i stateri). Prvata bitka ja izvojuval protiv ilirskiot vladetel Bardilis (358 g. pr. n.e.) i ja osvoil teritorijata do Lihnidskoto Ezero; sleduva osvojuvawe na helenskite kolonii na makedonsko1550
Filipi, grad vo Isto~niot del na Makedonija
cite, Filip II e izbran za hegemon na t.n. Korintski sojuz, t.e. za glaven vojskovodec, koj treba da ja povede makedonskata i helenskata vojska na voen pohod protiv Persiskoto Carstvo. Po dve godini e ubien vo prestolninata Ajga. Vo istorijata e zabeleàn kako najgolem basilevs vo Evropa.
FILIPI (Philippoi) grad vo Isto~niot del na Makedonija, vo bogatata oblast Daton, vo podno`jeto na Pangajskata Gora, osnovan od kralot Filip II (356 pr. n.e.) na mestoto na tasoskata kolonija Krenidi (Krenides). Vo rimsko vreme stanal kolonija pod imeto Colonia Augusta Iulia Philippensis. Tuka e osnovana od stra-
FILIPOVSKI-DAME
na na sv. apostol Pavle prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i voop{to vo Evropa (49 g.), za ~ie rakovodewe bil postaven evangelistot Luka, koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. Akropolata na gradot e obvitkana so yid vo dolìna od okolu 3.500 m, podignat vo vremeto na Filip II, a pod nea se otkrieni tri svetili{ta, kako i pove}e od 140 vreàni votivni reljefi i natpisi posveteni na boèstva. Vo centarot na rimskiot grad, pak, koj se protegal na dvete strani na patot Via Egnatija, se nao|al forum so dva korintski hrama i golem portik {to sluèl za javni sobiri i trgovija. Vo blizina na forumot imalo bibilioteka i agora, a ju`no od nego palestra i termi. Od ranohristijanskiot period se sre}avaat ~etiri golemi baziliki i oktogonalna kapela, koja e del na episkopskiot gradeèn kompleks.
LIT.: P. Colart, Philippes, ville de Macedoine depuis ses origines jusqu a la fin de lepoque romaine, Paris, 1937; D. Srejovi}, Arheolo{ki leksikon, Beograd, 1997. K. M.-R.
VMRO po Prvata svetska vojna i punktov na~alnik vo Nevrokop. Bil ~len na Makedonskata parlamentarna grupa vo Narodnoto sobranie na Bugarija. Ubien bez sudewe.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924 1934, Skopje, 1997;. Ivan Mihalov, Spomeni, IV.., Indianapolis, 1973. Z. Tod.
Antonio Filipovski
Stefka FilipovaRajna
FILIPIKI politi~ki i epidikti~ki govori na najslavniot anti~ki govornik Demosten (384 322 g. pr. n.e.) protiv makedonskiot kral Filip II (359336 g. pr. n.e.). Od 352 g. pr. n.e., pred Narodnoto sobranie vo Atina Demosten gi drì svoite najpoznati govori, so koi gi povikuva Helenite na obedinuvawe za odbrana od neprijatelot Filip II; govorite ne ja postignuvaat celta: Helenite se porazeni i osvoeni. Tie se isklu~itelen dokument za ova burno vreme na Statua na Demosten krupni promeni vo koi makedonskata dràva stanuva glaven politi~ki faktor vo svetski ramki.
LIT.: Demosthenes, IIV, Harvard University Press, 1956, 58, 1962, 63; Demosten, Govori. Prev. D. âdikovska, Skopje, 1995; A. [ukarova, Filip II i atinskite retori, Skopje, 2003; P. Karlie, Demosten, Skopje, 1994. A. [uk.
FILIPOVA-RAJNA, Stefka (s. Le{ko, Gornoxumajsko, 21. X 1922 Lisija, Gornoxumajsko, 29. I 1944) u~esni~ka vo NOD vo Pirinskiot del na Makedonija. Od samiot po~etok na oruènata borba vr{ela kurirski dol`nosti za Gornoxumajskata partizanska ~eta. Bila vo redovite na Gornoxumajskiot partizanski odred Nikola Kalap~iev# (od 1943) i u~estvuvala re~isi vo site borbi {to gi vodel Odredot.
IZV.: Kiril Gramenov, Szdavane i razvitie na partizanskoto dviènie v Blagoevgradska okoli prez perioda na vorènata borba 19411944. (Spomeni), Voenno-istori~eski sbornik#, XXV/1, Sofi, 1956. LIT.: Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971. V. Jot.
lotski kurs vo Skopje (1939) i kako maturant bil eden od organizatorite na {trajkot vo kumanovskata gimnazija (1941). Bil i eden od organizatorite na jadroto od 10 kumanovski partizani vo Vtoriot ju`nomoravski NOPO (26. VI 1943). Koga partizanskoto jadro se zgolemilo na 18 borci, bil formiran Kumanovskiot NOPO (2. VIII 1943). Prvin bil borec, a potoa politi~ki komesar na Odredot, zamenik-komandant na Prviot kumanovski NO bataljon Jordan Nikolov-Orce# i komandant na Kumanovskiot NO udaren bataljon Hristijan TodorovskiKarpo{#. Kako komandant na Vtoriot bataljon na Tretata makedonska NOUB bil te{ko ranet i zaroben pri napadot na Probi{tip (3. IV 1944), a potoa po yversko ma~ewe bil ubien.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945, Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Dane Cekov, Kumanovska okolija vo NOV (od 16. II 1943 do 26. II 1944 godina), Kumanovo, 1969; Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 19411945, Kumanovo, 1876, 91; Dane Cekov, Kumanovsko vo NOV 19411945, Kumanovo, 1989. S. Ml.
FILIPOVI^, Dimitrija (XVIII XIX v.) dobrotvor od Kratovo. Vo 1812 g. go platil bakroreznoto kli{e za Lesnovskiot manastir so pretstava na sv. Gavril Lesnovski, a vo 1817 g. vo Budimskata univerzitetska pe~atnica go finasiral pe~ateweto na knigite Mitarstva# i ûdesa presvjatija Bogorodice# od Joakim Kr~ovski.
LIT.: S. Radoj~i, Starine Crkvenog Muzeja u Skopqu, Skopqe, 1941, 87; M. Georgievski, Makedonskata pe~atarska dejnost, Skopje, 1972, 56. J. ^.-F.
FILIPOV, Stojan (s. Star~i{ta, Nevrokopsko, 2. VIII 1877 Nevrokop, 4. X 1944) u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie vo Nevrokopsko, vojvoda na
FILIPOVSKI, Antonie (Done) Boìnov (Kumanovo, 1920 Probi{tip, 3. IV 1944) komunisti~ki deec i organizator na NOB vo Kumanovsko. Se {koluval vo @elezni~arskoto zanaet~isko u~ili{te vo Ni{, no bil isklu~en poradi komunisti~ki projavi. Po vra}aweto stanal ~len na SKOJ (1938) i na MK na SKOJ vo Kumanovo, zavr{il pi-
FILIPOVSKI, Atanas (s. Suldurci, Radovi{ko, 22. IX 1946) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1996) po predmeti od oblasta na metalnite konstrukcii i ispituvaweto na konstrukciite. Magistriral vo IZIIS (1978), doktoriral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1988). Objavil u~ebnici po metalni, odnosno ~eli~ni konstrukcii za Grade`niot i Arhitektonskiot fakultet, edinstveni vo zemjava, koi se koristat i od specijalistite vo praktikata. Q. T. FILIPOVSKI-DAME, êde, (s. Nikiforovo, Gostivarsko, 1923 Radovi{ko, 26. VI 1945) prvoborec, naroden heroj. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad. Po Aprilskata vojna se vratil vo Makedonija (1941), bil eden od organizatorite na NOV vo Mavrovskiot kraj, ~len na KPJ i na MK na KPJ (1941), ~len na RK na
1551
FILIPOVSKI
êde FilipovskiDame
KPJ za Mavrovo i rakovoditel na Voeniot {tab (1942), Sekretar na Okoliskiot komitet na KPM (1943), zamenik politi~ki komesar vo Mavrovsko-gostivarskiot NOPO, komandant na bataljon i zamenik-komandant na brigada (1943), zamenik-komandant i komandant na 48. (makedonska) divizija na NOVJ (1944). Posebno se istaknal vo borbite za Ki~evo, Debar, Klenoec, Preseka, Debarca i Lokov. Po Osloboduvaweto zavr{il Vi{a voena akademija vo Belgrad. Zaginal vo nesre}en slu~aj. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
\or|i Filipovski
FILIPOVSKI, \or|i Stefanov (s. Sorovi~, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, RG, 6. V 1919) univerzitetski profesor, akademik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{uva vo Bitola. Studira agronomija vo Zemun (19371941) i diplomira vo Sofija (1942), kade {to ostanuva do 1944 g. kako asistent po pedologija. Po osloboduvaweto e {ef na Otsekot za pedologija i agrohemija na Zemjodelskiot ispitatelen institut (19441947). Najmlad nastavnik vo prviot nastavni~ki sovet na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (od 1947), kade {to e i penzioniran kako redoven profesor. Doktoriral vo Zemun so tema za solenite po~vi na Ov~e Pole. Bil na studiski prestoi (po 6 meseci) vo Francija i vo SAD. Kaj nego magistrirale i doktorirale golem broj studenti. Na studiski pres1552
toj kaj nego bile nau~ni rabotnici od stranstvo. Osnova~ e na Katedrata po pedologija i agrohemija i pove}edeceniski nejzin {ef. Bil prodekan i dekan na Fakultetot. Rektor na Univerzitetot po zemjotresot i negov obnovuva~. Za redoven ~len na MANU e izbran vo prviot sostav (1967). Bil nau~en sekretar na MANU vo prvite osum godini po osnovaweto, a potoa vo tri mandata i potpretsedatel. Eden od osnova~ite na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet i na MANU. Toj e po~esen doktor na Univerzitetot vo Bradford (Anglija) i nadvore{en ~len na Akademijata na naukite na Bosna i Hercegovina. Predaval na postdiplomskite studii vo Skopje i vo Belgrad. Bil viziting-profesor (edna godina) vo Kalifornija i pove}e godini drèl predavawa po pedologija na me|unarodnite postdiplomski studiumi od oblasta na mediteranskoto zemjodelstvo vo Italija (Bari) i Grcija (Krit) kade {to bil izbran na me|unaroden konkurs. Bil ~len na upravniot odbor na pove}e me|unarodni nau~ni organizacii. Kako ekspert prestojuval vo Egipet za koristewe na vodite na Asuanskata brana za meliorirawe na solenite po~vi. Avtor e na nad 200 nau~ni trudovi otpe~ateni glavno vo Belgrad, kako i vo pogolem broj stranski spisanija, nau~ni zbornici i monografii. U~estvuval na golem broj me|unarodni i nacionalni nau~ni kongresi vo pove}e zemji so referati, a na nekoi i so glaven referat. Negovite trudovi se od pove}e oblasti na pedologijata. Avtor e na 19 monografii, od koi najva`ni se: monografijata Zemqi{ta Jugoslavije# (prevedena na angliski i mnogu citirana), Klasifikacija zemqi{ta Jugoslavije# (osnova i za izrabotkata na pedolo{kata karta na Jugoslavija). Negovo kapitalno delo e Po~vite na Republika Makedonija# vo 6 tomovi vo izdanie na MANU. Od drugite monografii treba da se spomnat i tie za degradacijata na po~vite na RM, za klasifikacijata na po~vite na RM, za klimatsko-vegetaciskopo~venite regioni vo RM i dr. Blagodarenie na nego i na negovite sorabotnici, po~vite na RM se edni od najistraènite na Balkanot. Negoviot u~ebnik po pedologija pretrpel 4 izdanija (1968 1993). Ima napi{ano i dva terminolo{ki re~nika vo izdanie na MANU (pedologija, agrohemija).
BIBL.: Po~vite na Republika Makedonija, IV, MANU, Skopje, 19952001; Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-po~veni zoni (regioni) vo Republika
Makedonija, MANU, Skopje, 1996; Degradacija na po~vite kako komponenta na ìvotnata sredina na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2003; Klasifikacija na po~vite na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2006. R.
Qup~o Filipovski
FILIPOVSKI, Qup~o (Belgrad, 22. IX 1933) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje po predmetot Arhitektonski konstrukcii. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). Osven so pedago{ka, se zanimava i so nau~noistraùva~ka, proektantska i so publicisti~ka dejnost. Realizira pove}e stanbeni objekti vo Skopje, vo Kavadarci i vo Ko~ani. Objavil pove}e statii vo stru~ni spisanija i vo dnevniot pe~at.
LIT.: Sonce, energija i arhitektura, Skopje, 1995 (so T. Stojkov); Sovremeni tehnologii na gradewe i prefabrikacija i montaà kaj stanbeni objekti, Skopje, 1997; Hidroizolacii kaj ramnite krovni terasi, Kumanovo, 1998. Kr. T.
FILIPOVSKI, Mile (s. Mavrovo, Gostivarsko 1920 Skopje, 22. V 1986) prvoborec, general-polkovik na JNA. Bil pripadnik na rabotni~koto dvièwe, ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (1941), borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943), komandant na bataljon i na Petnaesettata makedonska NOU brigada. Po Osloboduvaweto bil komandant na voeni garnizoni na JNA (Nik{i} i dr.).
FILIPÊ, Dobri Stavrev (Ohrid, 28. VII 1946) spec. ginekolog-aku{er, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Skopje (1970) i specijaliziral ginekologija i aku{erstvo (19731977). Rabotel na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika (19712006) i bil nejzin direktor (19982002). Magistriral vo Zagreb (1978), a doktoriral vo Belgrad (1986). Osnova~ e na prvata balkanska {kola za ultra zvuk, se posvetil na problemite na perinatalnata medicina, human fetus, eksperimentalen fetus vo ìvotinski modeli. Publikuval
FILMSKA
do hipofizata. Organizator na Prviot makedonski kongres po otorinolaringologija i na golem broj seminari. Publikuval nad 100 stru~ni truda. Vo svojata kariera izvr{uval funkcii na direktor na Klinikata za otorinolaringologija, prodekan na Med. f. i minister za M. [oq. zdravstvo na RM.
Dobri Filip~e
nad 100 truda i pove}e monografii.

BIBL.: Intrauterina retardacija na fetalniot raste`, Skopje, 1988; @ivotot pred na{e ra|awe, Ohrid, 1994; Vizija za namaluvawe na perinatalnata smrtnost, Skopje, 1999; Menaxment na komplikaciite vo bremenosta i ra|aweto, 2001; Medikoeti~ki problemi vo reprodukcijata, 2004; Fetalna medicina, 2005. M. [oq.
FILMSKA VOSPITNO-EDUKATIVNA DEJNOST VO MAKEDONIJA. Po~etocite datiraat od 1927 g., koga Higienskiot zavod od Skopje zapo~nal so redovni proekcii na edukativni filmovi. Ovaa dejnost ja prodolìl i ja pro{iril Zavodot za kulturno-prosveten film, formiran vo 1956 g., koristej}i go filmot kako pomo{no sredstvo vo nastavniot proces. Edukacijata za filmot se odviva preku formi za {irewe na filmskata kultura, inkorporirawe na filmskata umetnost vo nastavniot proces i edukacija na profesionalni kadri za kinematografija na Fakultetot za dramski umetnosti. Il. P. FILMSKA DISTRIBUCIJA VO MAKEDONIJA. Vo po~etokot na dvaesettite godini od XX v. e registriran prviot obid za zanimavawe so filmska distribucija agenturata za promet so filmovi na M. Aseo i S. Musafija. So institucionaliziraweto na makedonskata kinematografija po Osloboduvaweto, se formira distributerskata ku}a Makedonija film#, a so op{testvenite promeni vo devedesettite godini doa|a do prestruktuirawe na ovaa dejnost pojava na pove}e privatni nositeli na kino i videopravata: Manaki film#, S.V.-R.S.A. # i dr. Il. P.
Jasmina Filipôkreska
Ilija Filip~e
FILIP-ÔKREVSKA, Jasmina (Skopje, 2. VIII 1956) istori~ar na umetnosta, kustos sovetnik vo Oddelot za umetnost na nacionalnata ustanova Muzej na Makedonija. Kako kustos bila zadolèna za zbirkata na kamenata dekorativna plastika i kopiite na freski (od 1980). Realizirala pove}e izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo. Posvetena e na istraùvawe na postaroto grafi~ko nasledstvo i umetnosta na XIX v.
BIBL.: Antiminsi od zbirkata na Muzejot na Makedonija, Zbornik za srednovekovna umetnost, br. 1, Skopje 1993; Toma Sider od Kru{evo, na istoto mesto, br. 3, 2001, 205216; Za postaroto grafi~ko nasledstvo vo Makedonija (na makedonski i angliski jazik), Skopje, 2003; Kni`na ikona na Sv. Marina so ìtie, Zbornik za srednovekovna umetnost#, br. 5, Skopje, 2006, 157168. S. Ml.
FILIPÊ, Ilija Stavrev (Ohrid, 28. VII 1946) spec. po ORL, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, redoven ~len na MANU o (od 2009). Obrazovanieto go zavr{uva vo Skopje, a kako specijalist (1977) doedukacijata ja dobiva vo Zagreb, Pariz, Lion, Bezje, Cirih, Praga i Oklahoma Siti. Osnova~ na sovremenata oto-nevrohirurgija i istaknat ekspert od oblasta na detskata bronhoezofagologija. Vo svojata stru~na edukativna rabota voveduva inovacii {to prvpat se izveduvaat vo RM: modificiranata tehnika za rekonstrukcija na nadvore{noto i srednoto uvo kaj vrodenite malformacii> gromet proteza vo hirur{koto lekuvawe na sekretorniot otitis vo detskata vozrast, tehnikata na stapedotomija kaj otosklerozata, dekompresija na endolimfati~en sacus kaj Menierovata bolest, voveduva translabirintaren pristap kaj procesite vo ponto-cerebralniot agol vo mozokot, kako i tehnikata na totalna dekompresija na liceviot nerv. Ja izvr{il prvata implantacija na ve{ta~ko uvo kaj gluvonemi lica vo RM. Vo sorabotka so nevrohirurzite vovel tehnika na nazalen pristap
Georgi Vasilevski: Istorija na filmot
Marko Filjanski
FILJANSKI, Marko Vasilev (Skopje, 13. X 1932) spec. po stomatolo{ka protetika, redoven prof. na St. f. Habilitiral vo 1970, a doktoriral vo 1984 g. Publikuval 111 statii. U~estvuval vo izveduvaweto na nau~ni proekti. Bil rakovoditel na Klinikata za mobilna stomatolo{ka protetika. E. M.
FILMSKA KRITIKA I PUBLICISTIKA VO MAKEDONIJA. Od 1921 g. vo periodikata se vostanoveni rubriki za filmska kritika, trend {to prodolùva i po Vtorata svetska vojna. Periodot na pedesettite godini od XX v. pretstavuva istraùvawe na mediumskata struktura i tuka se isprobuvaat Dimitar Mitrev, Jovan Bo{kovski, Dimitar Solev i mnogumina drugi od redot na pisatelskiot esnaf. Temelite na avtenti~nata makedonska filmska kritika se postavuvaat vo {eesettite godini (Ilhami Emin, Georgi Vasilevski, Cvetan Stanoevski, Miroslav êpin~i}...) i ve}e vo narednata
1553
FILMSKI
decenija krugot se pro{iruva so pomladi kriti~ari (Ilindenka Petru{eva, Blagoja Kunovski, Tomislav Osmanli). So toa se otvora patot za edna intenzivna filmska publicistika. Na toj plan najzna~ajno mesto ima filmolo{kata izdava~ka dejnost na Kinotekata na Makedonija. Il. P.
Filmsko-Skopje, vo 1947 g. zapo~nuva povoeniot razvoj na filmskoto proizvodstvo vo Makedonija. Najbrojniot opus na dokumentarni, igrani i animirani filmovi se realizirani od dolgogodi{niot dràven producent Vardar film#. Prvoto razbivawe na toj monopol se slu~uva vo 1968 g., koga grupa slobodni filmski rabotnici ja formiraat nezavisnata produkcija Filmska rabotna zaednica, so {to (vo konkurentski odnosi) doa|a do zgolemuvawe na filmskoto proizvodstvo. Po zgasnuvaweto na FRZ (1973), Vardar film# s# po~esto realizira filmovi vo koprodukcija so Gradski kina Skopje, Makedonija film# i Makedonskata televizija. Od 1991 g. filmskoto proizvodstvo go rea-
Bogdan Filov
Doktoriral vo Frajburg. Od 1920 g. e direktor na Narodniot muzej vo Sofija. Od 1936 e izbran za profesor po istorija i arheologija na klasi~nite narodi na Univerzitetot vo Sofija. Gi prou~uva izvorite, epigrafskite spomenici, umetni~koto anti~ko
Kadar od filmot Miting vo Prilep
FILMSKI AMATERIZAM VO MAKEDONIJA. So amaterskite filmovi na Kiril Minoski, Blagoja Drnkov, Blagoja Popstefanija i drugi (vo vtorata polovina na triesettite godini od XX v.) zapo~nuva razvojot na filmskiot amaterizam kaj nas. Ve}e vo 1950 g. e formiran Kinosojuzot na Makedonija, kako asocijacija na filmskite amateri, a od 1996 g. toj e polnopraven ~len na Me|unarodnata unija na neprofesionalniot film (UNICA). Vo periodot 19352006 g. se realizirani pove}e od 1.500 amaterski filmovi od site filmski rodovi (dobitnici na brojni nagradi na doma{ni i na stranski festivali). Filmskite amateri rabotat vo kinoklubovi ili kako samostojni avtori. Najzna~ajni festivali kaj nas se: Dràvniot festival (od 1964), kade {to se izbira doma{nata selekcija za Svetskiot festival na UNIKA, Festivalot na amaterskiot dokumentaren film vo Bitola i Me|unarodniot studentski festival (OSFAF). Il. P.
Kadar od filmot Najdolgiot pat#
liziraat privatni producentski ku}i (Prva partizanska produkcija#, Pegaz#, Sektor film#). Vo tekot na svojot razvoj makedonskata produkcija ima{e yvezdeni migovi so realizacijata na zna~ajni filmovi: Crno seme# (Kiril Cenevski), Granica#, Vreme bez vojna# i Najdolgiot pat# (Branko Gapo), Sre}na Nova 49#, Ogan# i Dae# (Stole Popov), Pred do`dot# (Mil~o Man~evski), Likvidator# (Traj~e Popov), Golgota# (Meto Petrovski), Beri}et# (Mitko Panov), Adam# i Feniks# (Petar Gligorovski), Raka# (Darko Markovi}), Otpor# (Boro Pej~inov) itn. Il. P. FILOV, Bogdan (Stara Zagora, Bugarija, 28. III 1883 Sofija, 1. II 1945) arheolog i istori~ar na umetnosta, profa{isti~ki premier i regent na Bugarija. Zavr{uva klasi~na gimnazija vo Sofija. Studira na Univerzitetite vo Vizburg, Lajpcig i Frajburg, kade {to u~i klasi~na filologija, stara istorija i arheologija.
nasledstvo na prostorot na Trakija i Makedonija i vlijanijata na helenskata kultura vrz varvarskite narodi i nivnoto tvorewe. Toj e osnovopolo`nik na nau~nata disciplina Trakologija. Vo 1916 g., zaedno so J. Ivanov, ja obikoluva Makedonija, po~nuvaj}i od Melnik preku Strumica i Bitola do Ohrid, prou~uvaj}i gi srednovekovnite tvrdini i crkvi. Zaedno so [korpil vo 1927 g. gi obelodeni istraùvawata na poznatata nekropola kaj Trebeni{te vo blizina na Ohrid i gi postavi naodite vo hronolo{ka i kulturolo{ka ramka, od {to ponatamu vo naukata mnogu ne se otstapuva, tuku se nadopolnuvaat negovite zaklu~oci so novi soznanija.
BIBL.: Bogdan Filow, Karl Schkorpil, Die archaische Nekropole von Trebenische am Ochrida-See, Berlin-Leipzig, 1927. V. B.-Gr.
Kadar od filmot Likvidator#
FILMSKOTO PROIZVODSTVO VO MAKEDONIJA. So dokumentarno-propagandnite filmovi Vo izbori za novi pobedi# (B. Drnkov) i @ito za narodot# (T. Popov), realizirani preku
1554
FILOZOFIJA# edinstveno filozofsko spisanie vo RM, glasilo na (v.) Filozofskoto dru{tvo na Makedonija. Go izdava izd. ku}a Az-Buki od Skopje i (v.) In-
FILOZOFIJATA
stitutot za filozofija. Izleguva ~etiripati godi{no (prviot broj vo juni 2002). Ja prodolùva tradicijata na (v.) Filozofska tribina. Zaklu~no so 2006 g. se izlezeni 20 broja. Spisanieto go ima sledniov profil: studii, esei, kriti~ki osvrti posveteni na razni temi od domenot na site filozofski disciplini, od doma{ni i od stranski avtori; prevodi na dela ili fragmenti od zna~ajni filozofi na svetskata istorija na filozofijata; prikazi, komentari na razni nastani od filozofskata dejnost vo RM; objaveni knigi, simpoziumi, sobiri, tribini, predavawa i diskusii.
LIT.: M. \o{evski, Desette broja na Filozofija, Filozofija, Skopje, 11, 2004, 139145. V. Panz.
Georgi Stardelov: Summa Aestheticae, (1991)
FILOZOFIJATA VO MAKEDONIJA forma na ~ovekovoto duhovno tvore{tvo {to vo sebe opfa}a pogled na svetot i streme` da se soznae i da se objasni sevkupnata stvarnost; nastavnonau~na disciplina. Po~etocite na filozofijata na po~vata na Makedonija se povrzani so pojavata na slovenskata pismenost. Tvorcite na prvoto slovensko pismo se i avtori na prvite filozofski tekstovi. Sv. Kiril (Konstantin) Filozof (v.) ja dal i prvata definicija na filozofijata na slovenski jazik: Filozofijata e razbirawe na bo`jite i na ~ove~kite ne{ta, za ~ovek da moè da mu se dobliì na Boga i go u~i ~ovekot so delata da bide slika i lika na toj {to go sozdal. Kirilometodievskata filozofska i teolo{ka tradicija ja vostanovija golem broj nivni u~enici. Sv. Kliment Ohridski (v.) vo svoite Besedi gi zastapuva eti~kite stavovi za dobrodetelta kako dejnost so koja ~ovekot se stremi da mu se dobliì na Boga. Konstantin Bregalni~ki (v.) vo Pou~noto evangelie# gi izloùva i svoite eti~ki pogledi: celta na ìvotot e moralen ìvot ispolnet so dobri dela, a sredstva na moralnoto usovr{uvawe se verata, blagodarnosta i qubovta kon Boga. Go prevel na slovenski edno od najva`nite dela od hristijanskata teologija êtirite besedi protiv arijancite# od Atanasij Aleksandriski, so {to dade golem pridones vo sozdavaweto na slovenskata filozofska terminologija i voop{to vo razvitokot na teoretskata dejnost na slovenski jazik. Crnorizec Hrabar (v.) vo pro~ueniot spis Za bukvite# izloùva edna svoevidna filozofija na kulturata, zaloùvaj}i se za pravoto na slovenskiot jazik na svoja azbuka.
Vo prvata polovina na X v. se pojavi (v.) bogomilstvoto, socijalno dvièwe protiv site formi na nasilstvo i eksploatacija, koe vo svoite filozozofsko-teolo{ki osnovi (kosmogonija, eshatologija) zastapuva{e dualizam. Vo etikata, bogomilite propagiraa apsoluten asketizam i ìveewe vo eden vid primitivni komunisti~ki zaednici. Vo prvata polovina na XIV v. dejstvuva najzna~ajniot avtor od toa vreme Grigorij Akindin, po poteklo od Makedonija, koj, zaedno so Varlaam, istapi protiv misti~koto u~ewe na Grigorij Palama, poznato kako (v.) isihazam. Vo svoeto delo Za su{tinata i aktivnosta# Akindin (inspiriran od Toma Akvinski) zastapuva aristotelijanski racionalisti~ki pogledi, deka edinstven pat za soznavaweto na vistinata, preku koja i moè da se spoznae Bog, e znaeweto, odnosno ideite, koi se edinstvena svetlina na poznanieto, se ~ove~ki i ne postojat pred stvarite vo Boga, tuku vo stvarite od kade gi izvlekuva ~ove~kiot um. Podem na filozofskata misla vo Makedonija se ostvaruva vo XIX v. Glavnata opredelba na mislitelite od ovoj period (Joakim Kr~ovski, Kiril Pej~inovi}, Jordan HaxikonstantinovXinot, bra}ata Dimitrija i Konstantin Miladinovci, Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev, Kuzman [apkarev i dr.) e borbata za nacionalna i kulturna samobitnost, za sloboda i prosvetenost. Golem broj prosvetitelski dejci, poradi specifi~nite socijalni okolnosti vo Makedonija, prestojuvaa i dejstvuvaa vo sosednite zemji. Me|u najpoznatite e i Ivan \orgov (18621936), prvin asistent na V. Vunt, a potoa profesor i pove}ekraten rektor na Sofiskiot univerzitet, avtor na pove}e od 300 trudovi od site filozofski disciplini.
Me|u dvete svetski vojni filozofskata misla vo Makedonija dobi nov impuls so otvoraweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1920), kade {to filozofijata se izu~uva kako nastavna disciplina. Osven institucionalnite formi na rabota (na srpsko-hrvatski jazik), Fakultetot organizira predavawa, seminari i za po{irokata javnost. Na seminarite {to gi organizira{e profesorot (v.) Du{an Nedeqkovi} u~estvuvaa golem broj mladi marksisti i komunisti, koi nemaa status na studenti, me|u koi i (v.) Ko~o Racin. Svoite marksisti~ki filozofski sfa}awa Racin gi izloì vo niza tekstovi: G. V. F. Hegel#, objaven vo sp. Literatura# (Zagreb, 1931), Zna~eweto na Hegelovata filozofija# (Mlada kultura, Belgrad, 1939) Umetnosta i rabotni~kata klasa# i dr. Vo ovoj period filozofskata misla ja razvivaa i pove}e drugi dejci, me|u koi Eftim Robev (zastapuva{e bergsonovski idei) koj vo Pariz (1925) gi objavi knigite Za refleksivnata analiza# i Lajbnic i Men de Biran# i (v.) Dimitar \uzelev ([openhauerovata pragmatisti~ka kritika na umot#, Zagreb, 1935). Filozofijata doìvuva intenziven i sistematski razvoj po osloboduvaweto na Makedonija i osnovaweto na Katedrata za filozofija, podocna (v.) Institut za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Vo po~etokot na Katedrata bea angaìrani profesori od drugite jugoslovenski univerzitetski centri: (v.) @ivorad Radovi}, Bogdan [e{i}, Zagorka Mi}i}, Pavao Vuk-Pavlovi} i Abdulah [ar~evi}, koi vo Skopje objavija pove}e zna~ajni filozofski dela. Podocna, so oformuvaweto na sopstven nastavno-nau~en kadar, filozofijata, vo site nejzini disciplini (istorija na filozofijata, logika, ontologija, gnoseologija, etika, estetika, filozofska antropologija, filozofija na politikata i dr.) ja razvivaat (v.) Jon~e Josifovski (avtor na prviot u~ebnik po filozofija na makedonski jazik), Mitko Ilievski, Georgi Stardelov, Kiril Temkov, Ferid Muhi}, Violeta Panzova, Kole Jovanovski, Mirko \o{evski, Qubomir Cuculovski, Vera Georgieva-Petkovska, Branislav Sarkawac, Ivan Xeparoski, Olga Zarevska, Ivan~o Atanasovski, Ana Dimi{kovska-Trajanoska i dr. Popoznati filozofski avtori vo Makedonija se i Dragan Ta{kovski, Dimitar Dimitrov,
1555
FILOZOFSKA TRIBINA#
Boro Kitanovski, Jakim Sinadinovski, Sejfedin Sulejmani, Stojan Jordanovski, Jordan Radevski, Pavle Bidev i dr. Objaveni se golem broj knigi i statii vo doma{ni i vo stranski publikacii, sprovedeni se zna~ajni istraùvawa, odbraneti se mnogu magisterski i doktorski disertacii od site podra~ja na filozofijata.
LIT.: K. Temkov, Minatoto i sega{ninata na filozofijata vo Makedonija, Filozofska tribina, Skopje, 910, 1985, 714; Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006. V. Panz.
Filozofskiot fakultet vo zgradata na Skopskiot univerzitet (1952-1963)
FILOZOFSKA TRIBINA# prvo filozofsko spisanie vo Makedonija {to go izdava{e NNSG za filozofija pri Filozofskiot fakultet (Skopje) i Sekcijata za filozofija pri Dru{tvoto za filozofija, sociologija i politikologija na SRM. Prviot broj be{e nasloven Bilten na Spisanieto Sekcijata za fiFilozofska tribina lozofija pri Dru{tvoto za filozofija, sociologija i politikologija na SRM# (maj, 1978). Spisanieto gi ima{e slednive rubriki: studii i esei; golemi tekstovi; od nastavno-obrazovnata dejnost; prikazi i osvrti; bibliografija. Poradi nedostig na finansiski sredstva prestana da izleguva vo 1996 g. Negovata tradicija ja prodolì (v.) Filozofija#. V. Panz. FILOZOFSKI FAKULTET SKOPJE visoko{kolska i nau~na ustanova vo oblasta na op{testvenite nauki, na koja se obrazovaat glavno nastavni~ki kadri za rabota vo predu~ili{noto, vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie. Filozofskiot fakultet e prva nacionalna visoko{kolska i nau~na ustanova so koja zapo~nuva konstituiraweto i razvojot na prviot makedonski univerzitet Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Osnovan e neposredno po osloboduvaweto na Makedonija, a za oficijalen po~etok na negovata rabota e proglasen 16 dekemvri 1946 g., koga se odràni prvite predavawa. Komisijata {to rabotela na negovoto organizirawe, formirana od toga{niot minister za narodna prosveta Nikola Min~ev, ja so~inuvale: d-r Mihailo Petru{evski, d-r Haralampie Polenakovi}, d-r \or|i [optrajanov, Blaè Koneski, Quben Lape i Jovan Trifunovski. Za prv dekan bil izbran d-r Mihai1556
lo Petru{evski, a za prodekan dr Fran Petre. Prvata u~ebna 1946/47 g. po~nala so 20 nastavnici i 1 asistent i so 548 studenti, zapi{ani na 6 studiski grupi na Istorisko-filolo{kiot oddel (makedonski jazik, jugoslovenska knièvnost, istorija so istorija na umetnosta, romanska filologija, klasi~na filologija i filozofija so pedagogija) i na 5 studiski grupi na Prirodno-matemati~kiot oddel (matematika, fizika, hemija, biologija i geografija so etnologija). So formiraweto na Filozofskiot fakultet ne samo {to zapo~na razvitokot na visokoto obrazovanie vo RM, tuku se udreni i temelite na razvojot na fundamentalnite op{testveni i prirodni nauki. Filozofskiot fakultet e formiran so prvenstvena zada~a da podgotvuva nastavnici po op{toobrazovnite predmeti za srednoto obrazovanie, za koi vo toa vreme se ~uvstvuvala posebna potreba. Mladata makedonska dràva, zaedno so politi~kite celi za sozdavawe slobodna i sovremena dràva, kako primarna nacionalna zada~a i edna od osnovnite pretpostavki na nacionalnata i voop{to na ~ovekovata emancipacija, go postavila i pra{aweto za prosvetuvawe na narodot. Makedonija, zemjata
vo koja se zarodi slovenskata pismenost, Osloboduvaweto (1945) ja zate~e so blizu 70% nepismeno naselenie nad desetgodi{na vozrast. Osnovaweto na Filozofskiot fakultet vsu{nost e odgovor na ovie predizvici. Vo razvojnata dinamika na Filozofskiot fakultet se ocrtuvaat ~etiri fazi. Prvata e ome|ena so izdvojuvaweto na Prirodno-matemati~kiot oddel (1958) vo poseben Prirodno-matemati~ki fakultet. Karakteristi~no za ovaa razvojna faza se ogromnite usilbi za sozdavawe {to posoodvetni kadrovski, prostorni, materijalno-tehni~ki i didakti~ki uslovi za ostvaruvawe na nastavno-obrazovniot i nau~noistraùva~kiot proces. Vtorata faza zavr{uva so izdvojuvaweto na filolo{kite studiski grupi (1974) i formiraweto na Filolo{kiot fakultet. Toa e vremeto koga se sovladuvaat i posledicite od katastrofalniot skopski zemjotres (1963), koga zapo~nuva tretata faza, ~ii osnovni belezi se op{testveno-samoupravnite prestruktuirawa i pro{iruvaweto na studiskite programi. Vo u~ebnata 1974/75 g. se otvoreni 4 novi studiski grupi (Istorija na umetnosta so arheologija, Psihologija, Sociologija i Op-
Zgradata na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# i Filozofskiot fakultet, Skopje
FILOTEJ
{tonarodna odbrana). Kon Filozofskiot fakultet se priklu~uva dotoga{nata Vi{a {kola za socijalni rabotnici, ~ii studii od u~ebnata 1987/88 g. prerasnuvaat vo ~etirigodi{ni. Vo u~ebnata 1993/94 g. pri Institutot za pedagogija po~naa studiite po defektologija, koi po tri godini prerasnaa vo Institut za defektologija. êtvrtata, sovremenata faza, koja po~nuva so osamostojuvaweto na RM (1991), ja karakteriziraat procesi na organizaciski, upravno-rakovodni i sodrìnsko-programski prestruktuirawa, kako i voveduvaweto na Evropskiot kredit transfer sistem (EKTS). Nastavno-obrazovniot i nau~noistraùva~kiot proces se ostvaruva na 10 posebni instituti, i toa za: filozofija, pedagogija, istorija, istorija na umetnosta i arheologija, klasi~ni studii, psihologija, sociologija, odbranbeni i mirovni studii, socijalna rabota i socijalna politika i defektologija; i na dve katedri: za humanisti~ki studii i za defendologija. Studiskite programi se organizirani na tri nivoa: dodiplomski, postdiplomski (specijalisti~ki i magisterski) i doktorski studii. Zaklu~no so 2006 g. na Filozofskiot fakultet diplomirale 10.466 studenti. Odbraneti se 330 magisterski i 266 doktorski disertacii. Fakultetot raspolaga so bibliote~en fond od nad 180.000 knigi i drugi izdanija. Od 1948 g. Filozofskiot fakultet izdava svoj Godi{en zbornik# (v.), vo koe se objavuvaat nau~ni prilozi od nastavnicite i sorabotnicite na Fakultetot. Filozofski fakultet vo Skopje postoel i me|u dvete svetski vojni, vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. Osnovan e so Kralska uredba od 2. II 1920 g., so zada~a da podgotvuva nastavnici za srednite u~ili{ta, a so oficijalizirani nastavni planovi raboti od u~ebnata 1924/25 g. Iako so denacionalizatorska i asimilatorska matrica kon makedonskiot narod, dal svoeviden pridones vo podigaweto na obrazovnoto nivo na makedonskoto naselenie. Od nego proizlegle i zna~itelen broj intelektualci i borci za makedonskata kauza.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, Filozofski fakultet, 2006. K. Kamb.
no vo 1956 g. Vo periodot 1967 1975 g. dejstvuva kako Dru{tvo za filozofija i sociologija na SRM, koga se transformira vo Sekcija za filozofija pri Dru{tvoto za filozofija, sociologija i politikologija na SRM. Kako Filozofsko dru{tvo na Makedonija e registrirano vo 1996 g. i preregistrirano vo 2003 g. ^len e na Svetskata federacija na filozofski dru{tva (FISP) od juni 2006. Osnovna zada~a mu e pottiknuvawe, razvivawe i afirmirawe na filozofijata kako teoretska i nastavna dejnost. Za realizirawe na taa zada~a Dru{tvoto prezemalo razni aktivnosti: organizirani se golem broj simpoziumi (nekolku me|unarodni), koi se posveteni na deloto na poznati svetski i na{i filozofi (Kant, Hjum, Dekart, PavaoVuk Pavlovi}, Josifovski, Ilievski i mnogu dr.), kako i na oddelni filozofski pra{awa: stru~ni raspravi po zna~ajni filozofski temi; aktivnosti povrzani so podignuvawe na nivoto na nastavata po filozofija i drugite filozofski disciplini vo srednoto i vo visokoto obrazovanie; istraùvawa na filozofskata tradicija vo Makedonija (proekt: Istorija na filozofijata vo Makedonija); izdava~ka dejnost (zaedno so Institutot go pokrena i go izdava{e spisanieto (v.) Filozofska tribina# odnosno (v.) Filozofija#); javni predavawa, tribini; napisi i nastapi na negovite ~lenovi vo pe~atenite i elektronskite mediumi i dr. Odigra zna~ajna uloga vo zaìvuvaweto i zbogatuvaweto na filozofskiot ìvot vo Makedonija.
LIT.: M. \o{evski, Od rabotata na sekcijata za filozofija, Filozofska tribina, Skopje, 56, 1981, 332343. V. Panz.
ski) sozdavaat golem broj edinki; tie se sobiraat na ìlkite od listovite i pravat ispaknuvawa (glu`dovi). Podocna se razviva- Lozovi vo{ki at krilati ènki, koi preletuvaat vo drugi lozovi nasadi, kade {to na opa~inata od listot polagaat dva vida jajca; od pogolemite se razvivaat beskrilni ènki, a od pomalite ma`jaci; po sparuvaweto ènkata polaga edno jajce pod korata na lozata, koe prezimuva; potoa vozrasnite edinki umiraat. Na prolet od oplodenoto jajce se razviva beskrilna ènka koja go povtoruva ciklusot.
FILOKRATOV MIR (336 g. pr. n.e.) mir sklu~en pome|u makedonskiot kral Filip II i Atina. Bil postignat po predlog na atinskiot politi~ar Filokrat, poradi silnata voena ekspanzija na Filip, vo korist na makedonskiot kral. Do sklu~uvaweto na mirot tri prateni{tva na Atina (prisutni se Demosten i Ajshin) doa|ale vo Pela i prateni{tva na Filip vo Atina.
LIT.: Demosten, Govori, Skopje, 1995; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.
FILOTEJ (Negu{, XVIIXVIII v.) jeromonah, ohridski arhiepiskop (16. VII 1714 6. VII 1718), a potoa li{en od arhierejski i sve{teni~ki ~in (4. II 1719) i praten vo progonstvo. Bil avanturisti~ki samovolnik {to ja zloupotrebuval svojata polo`ba. Vo negovoto vreme se zasililo patrijar{iskoto vlijanie, pa bez negova dozvola, carigradskiot patrijarh Eremija IV, so pomo{ na fanariotite, rakovodel nekoi ju`ni eparhii. Poradi nezadovolstvoto od negovoto upravuvawe, deset eparhiski arhierei svikale crkoven sobor vo s. Mavrovo (Kostursko), pri {to toj bil smenet i nazna~en za kor~anski mitropolit, na mestoto na novoizbraniot ohridski arhiepiskop Joasaf IV. Vo nastojuvawe da se vrati na tronot, naklevetil vidni ohridski prvenci, poradi {to bil li{en od arhierejski i sve{teni~ki ~in. Snabden so paso{ od ruskiot ambasador vo Carigrad Da{kov, pristignal vo Moskva (6. I 1722), a podocna se obratil so molba za materijalna pomo{ od grofot G. I. Golovin (6. I 1722). Od ruskiot imperator Petar Veliki pobaral 6.000 rubli i ja dobil na upravuvawe Smolenskata eparhija. Po kratko vreme bil obvinet za dokaàno rasipni{tvo i koristoqubie (4. VII 1722) i se spasil so prostuvaweto od imperatorkata Ekaterina I.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 76.; Slavko Dimevski, Istorija na makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989. S. Ml.
FILOZOFSKO DRU[TVO NA MAKEDONIJA zdruènie na gra|ani koi se profesionalno povrzani ili zainteresirani za filozofijata, prvpat formira-
FILOKSERA LOZOVA VO[KA (Phylloxera vastatrix Planch.) rastitelna vo{ka {to e prenesena od Amerika. Se razmnoùva na mnogu specifi~en na~in. Mali beskrilni ènki od ovoj vid se smestuvaat na lozovi listovi i na bespolov na~in (partenogenet-
1557
FINALNA
FINALNA OBRABOTKA NA DRVOTO dejnost {to se temeli na fizi~kite promeni na drvoto niz tehnologiite na finalnoto proizvodstvo. Vo finalnata obrabotka na drvoto se zastapeni glavno mehani~kite procesi, potoa hidrotermi~kite procesi i vo mnogu mala mera fizi~ko-hemiskite procesi vo drvnata industrija. Poradi dominantnosta na mehani~kite procesi, finalnata obrabotka na drvoto naj~esto se narekuva finalna mehani~ka obrabotka na drvoto. Vo finalnata obrabotka na drvoto se koristat raznovidni surovini, poluproizvodi i drugi polufabrikati za proizvodstvo na finalni proizvodi, nameneti za opremuvawe na razni prostori za ìveewe, rabota i odmor na ~ovekot. Finalnata mehani~ka obrabotka na drvoto gi obrabotuva slednite problemi vo finalizacijata na drvoto: tolerancii i nalegnuvawa, to~nost na obrabotkata, izrabotka na detali (od bi~ena gra|a, od plo~i, so furnirawe i so brusewe), sostavuvawe elementi vo potsostavi i vo sostavi (sostavuvawe na elementi vo ramki, vo plo~esti elementi, lepewe so visokofrekventna elektri~na energija, sostavuvawe so metalni vrski), zavr{na obrabotka, zavr{na montaà (monta`na {ema, monta`na linija, presmetka na elementi za proektirawe na monta`na linija, skladirawe vo monta`no oddelenie i rabotni procesi vo montaàta). B. Il. FINES patna stanica od rimsko vreme, zabeleàna na Tabula Pojtingerijana (IIIIV v.), na delnicata od rimskiot pat pome|u Stobi i Skupi. Imeto ozna~uva pograni~en toponim. Se locira na granicata na provinciite Dardanija i Makedonija, ju`nojugoisto~no od Katlanovo, kaj selata Rudnik, Ko`le ili Kru{je.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcija na Tabula Peutingeriana na delnicata ScupiStobi, @iva Antika#, XI, 1, Skopje, 1961. K. Ax.
nastapi vo pridru`ba na orkestar. Se zanimava i so muzi~ka B. Ort. kritika.
@ivko Firfov
pri ASNOM; {ef na Otsekot za narodna muzika vo Radio Skopje; eden od osnova~ite i prv umetni~ki direktor na ansamblot Tanec#; {ef na Oddelenieto za narodna muzika vo Institutot za folklor, a podocna i negov direktor. Bil dopisen ~len na Me|unarodnoto folklorno dru{tvo IFCM vo London. Svojata glavna preokupacija ja nao|a na poleto na folklorot. Osobeno se istaknuva kako sobira~, melograf i tolkuva~ na makedonskiot muzi~ki folklor. Sobral i melografiral nad 7.000 narodni melodii, del od koi se objaveni vo zbirkite Makedonski muzi~ki folklor#, 1 (1953) i 2 (1964). Objavil i pogolem broj drugi stru~ni trudovi: Metri~kite osobini na makedonskata narodna muzika# (1951), Dijafonijata na makedonskata narodna muzika# (1958), Makedonskite melografi od krajot na XIX vek# (1963), Makedonskite melografi od krajot na XIX vek# (1963) i dr. Ostavil desetina kompozicii (najpoznati se horskiot ciklus Humoreski#, B. Ort. 13 i Drotar#).
Danka Firfova
FIRFOVA, Danka (Veles, 2. II 1918 Skopje, 21. VI 2003) operska pevica, sopran, prvenka na Operata na MNT. Peewe u~ela vo Belgrad i Sofija kaj profesorite Medvedova-[kerjanc, Q. Ki{ i H. Brmbarov. Se usovr{uvala vo Italija na Milanskata Skala. Do 1947 g. rabotela kako nastavnik po muzi~ko vospituvawe vo Zemun, Veles i Skopje. U~esnik e vo prvite izvedbi na makedonski jazik na operata Kavalerija rustikana vo maj 1947 g. i so toa stanuva eden od osnova~ite na Makedonskata opera. Od 1948 do 1975 g. e postojan ~len na Operata na MNT. Izvesen period (19561958) e ~len na Operata vo Novi Sad. Vo tekot na operskata kariera ostvarila pove}e od 15 glavni ulogi me|u koi: Aida, Dezdemona (Otelo), Leonora (Trubadur), [arlota (Verter), Marènka (Prodadena nevesta), \ula (Ero od onoj svet), Toska, Elizabeta (Don Karlos), Turandot. Gostuvala vo operskite centri na Jugoslavija, kako i vo Polska, Bugarija, Grcija. Muzi~kata kritika go istaknuva nejziniot prekrasen dramski sopran, so golema nosivost, zaoblenost i toplina. F. M. FISKALNA POLITIKA upotreba na javnite prihodi i rashodi za dejstvuvawe vrz makroekonomskite agregati, odnosno vrz vkupnata ekonomska aktivnost. Na kratok rok fiskalnata ekspanzija dejstvuva vrz porastot na bruto doma{niot proizvod i na vrabotenosta. Dolgoro~nite efekti na fiskalnata ekspanzija se ograni~eni, bidej}i predizvikuvaat inflatoren pritisok, porast na kamatnite stapki i opa|awe na investiciite i proizvodstvoto. Vo vreme na recesii (opa|awe na ekonomskata aktivnost) vladite ja koristat t.n. diskreciona fiskalna politika za zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost, preku namaluvawe na dano~nite stapki i zgolemuvawe na javnata potro{uva~-
FIRMILIJAN (DRA@I]) ([abac, Srbija, 20. VIII 1851 Belgrad, 7. XII 1903) srpski skopski mitropolit (189719021903), postaven od Srpskata pravoslavna crkva so posredstvo na Rusija. Rat. Gr. FIRFOV, @ivko (Veles, 20. XI 1906 Skopje, 21. VII 1984) etnomuzikolog i kompozitor. Muzi~ka {kola u~el vo Belgrad, a podocna studiral kompozicija kaj J. Slavenski i J. Arbatski. Po Osloboduvaweto vr{el niza odgovorni dol`nosti vo Skopje: {ef na Otsekot za umetnost vo Oddelenieto za kultura i umetnost
1558
Milan Firfov
FIRFOV, Milan (Skopje, 25. III 1943) pevec (bariton) i pijanist. Diplomira pijano (A. Preger, 1969) i solo-peewe (N. Cvei}, 1970) na Muzi~kata akademija vo Belgrad, kade {to ja steknuva i titulata magister po solo-peewe (Z. Zikova, 1974). Umetni~kata kariera ja zapo~nuva kako solist vo Operata na MNT, a od 1969 g. predava na FMU vo Skopje (redoven profesor). Priredil pove}e solisti~ki recitali i
FISKALNA
ka, ili preku kombinacija na dvete merki. Obratno se postapuva vo vreme na ekspanzija (inflatoren pritisok vo ekonomijata). Fiskalnata politika moè da dejstvuva i preku t.n. avtomatski stabilizatori (vladite ne prezemaat nikakvi merki, a dano~nite zafa}awa i javnata potro{uva~ka avtomatski se prisposobuvaat na sostojbata na ekonomijata ekspanzija ili recesii). Fiskalnata politika vo SFRJ i vo SRM se karakterizira{e so nekonzistentnost i neefikasnost {to proizleguva{e od nestandardnite i mehani~ki povrzani dano~ni prihodi na federacijata, republikite, avtonomnite pokraini, op{tinite i samoupravnite interesni zaednici koi, istovremeno, se javuvaa i kako centri na finansisko odlu~uvawe i tro{ewe na javnite prihodi. Vo ranite tranzicioni godini fiskalnata politika be{e ekspanzivna (buxetskite deficiti iznesuvaa 9,8%, 1992 g., i 13,4%, 1993 g.) i kreira{e inflatoren pritisok vo ekonomijata. Vo tekot na 1994 g. buxetskite deficiti (centralniot buxet i vonbuxetskite fondovi) padnaa na 2,7% i ostanaa vonredno niski do dene{ni dni (isklu~ok pravat konfliktnata 2001 g. i postkonfliktnata 2002 g.). Tie ostanaa niski, i pokraj zna~ajnite obvrski na buxetot vrzani za servisiraweto na nadvore{niot dolg i osobeno na vnatre{niot dolg (sanacija na bankite, restrukturirawe na pretprijatijata, obvrski kon staroto devizno {tedewe i od denacionalizacijata). Od ovoj aspekt, fiskalnata politika dade zna~aen pridones vo odrùvaweto na cenovnata stabilnost, na stabilnosta na devizniot kurs i voop{to na fiskalnata odr`livost. Iako, generalno, fiskalnata politika vo Makedonija po 1992 g. moè da se ozna~i kako prudentna, taa e soo~ena i so odredeni slabosti: (1) nepovolna struktura na buxetskite tro{oci (v. tranzicija na makedonskata ekonomija) i (2) naglasena restriktivnost vo oddelni godini, a zaedno so monetarnite kontrakcii, tie pridonesoa za pojavata na epizodite na deflacija vo makedonskata ekonomija (1999 i 2004 g.) i bea edna od pri~inite za niskite stapki na ekonomskiot rast.
IZV.: EBRD, Transition report za soodvetnite godini. LIT.: M. Parkin, M. Powell, K. Matthews, Economics, Fifth Edition, Pearson Education, London, 2003; K. Bogoev, @. Atanasovski, Dano~niot sistem na Makedonija, Skopje, 1994. T. F.
Zgradata na Vladata na Republika Makedonija vo Skopje
FISKALNA DECENTRALIZACIJA VO RM proces na preraspredelba na prihodnite izvori pome|u centralnata i lo-
kalnata vlast, predizvikan od pravnata i administrativnata decentralizacija, ~ija cel e obezbeduvawe dostatno finansiski sredstva za finansirawe na novite funkcii (nadle`nosti) na edinicite na lokalnata vlast (op{tinite). Fiskalnata decentralizacija se temeli na politi~kata decentralizacija, odnosno na prenesuvaweto na odredeni funkcii ili nadle`nosti od centralnata na lokalnata vlast. Smislata na decentralizacijata na funkciite e vo toa {to odlukite za zadovoluvawe na javnite uslugi {to pove}e da se usoglasat se preferenciite na potro{uva~ite, a isto taka odlu~uvaweto za finansiraweto na javnite uslugi da im se prepu{ti na onie vlasti {to se najblisku do gra|anite# (Evropska povelba za lokalnata samouprava). RM ima bogato iskustvo vo sferata na lokalnite finansii. So Ustavot na porane{nata jugoslovenska federacija od 1974 g. be{e vospostavena ekstremna vertikalna decentralizacija na relacijata federacija republiki lokalni edinici na vlasta (op{tini). Isto taka, postoe{e izrazena horizontalna decentralizacija, bidej}i vo javnoto finansirawe bea vklu~eni razli~nite stepeni na dràvnata vlast i posebnite samoupravni entiteti samoupravnite interesni zaednici i fondovite. S# do 1990 g., zna~ajni op{testveni dejnosti i slu`bi, vklu~uvaj}i gi obrazovanieto, zdravstvoto i urbanizacijata, bea upravuvani i finansirani od strana na lokalnite vlasti. Reformite {to nastapija od 1990 g. dovedoa do politi~ka i fiskalna centralizacija, {to zna~e{e zna~ajno ograni~uvawe na funkciite i finansiskite resursi na lokalnata vlast. Podocna, prihodite i rashodite na buxetite na lokalnite edinici bea regulirani so Zakonot za
buxetite (1993), a nivnite nadle`nosti (funkcii) so Zakonot za lokalna samouprava (od 1995). So u~estvo od 1% na lokalnite buxeti vo vkupnite buxetski sredstva RM vleze vo redot na najvisoko centraliziranite dràvi vo Evropa. Centraliziranite finansiski odnosi ne korespondiraa so normite na Evropskata povelba za lokalnata samouprava, koja RM ja ratifikuva{e vo 1997 g. Vrz osnova na Strategijata za reformi na lokalnata samouprava od 1999 g., koja gi uvaì osnovnite opredelbi na Evropskata povelba za lokalna samouprava, se donesoa noviot Zakon za lokalnata samouprava (2002) i Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava (2004). So Zakonot za teritorijalna organizacija od 2004 g. se ustroija op{tinite vo skopskoto podra~je i Gradot Skopje kako posebna edinica. Listata na nadle`nosti (funkcii) na op{tinite vo Makedonija e napolno usoglasena so Evropskata povelba i opfa}a: urbanisti~ko planirawe, za{tita na ìvotnata sredina, lokalen ekolo{ki razvoj, komunalni dejnosti, kultura, sport i rekreacija, socijalna za{tita i grià za hendikepiranite i invalidiziranite lica, osnovno i sredno obrazovanie, primarna zdravstvena za{tita i drugi klasi~ni lokalni nadle`nosti. [irokata lista na nadle`nosti go aktuelizira problemot na raspredelbata na prihodnite izvori so centralnata vlast i, isto taka, problemot so dotaciite za lokalnite buxeti. Op{tinite ostvaruvaat prihodi od slednive izvori: a) sopstveni prihodi, b) zaedni~ki prihodi, i v) dotacii od buxetot na centralnata vlast i od buxetite na fondovite. Sopstvenite prihodi se sostojat od lokalni danoci (danok na imot, danok na nasledstvo i podarok i danok na promet na
1559
FITI
nedvi`nosti i prava), lokalni taksi, lokalni nadomestoci, prihodi od sopstvenost i drugi prihodi (donacii, pari~ni kazni itn.). Danocite na imot, taksite i lokalnite nadomestoci gi voveduva Sobranieto na RM, a toa zna~i deka tie se primenuvaat ednoobrazno vo site op{tini. Edinstveno stapkite na danocite na imot moè da gi ureduvaat op{tinite, no do odredeni limiti. Vo makedonskiot sistem kako zaedni~ki danok (koj moè da se tretira i kako vid dotacija za op{tinite) e predviden samo personalniot danok na dohod, pri {to na op{tinite im pripa|aat: (1) 3% od ovoj danok vrz osnova na li~nite primawa od platite na fizi~ki lica, koj e naplaten vo tekovnata godina vo op{tinata vo koja obvrznicite se prijaveni so postojano ìveali{te i prestojuvali{te, i (2) 100% od ovoj danok naplaten od fizi~ki lica {to se registrirani za zanaet~iska dejnost na podra~jeto na op{tinata. Dotaciite se koristat za nadopolnuvawe na osnovniot sistem na raspredelba na prihodnite izvori (danocite), poradi postoeweto na ras~ekor pome|u postojnite finansiski sredstva i rashodnite potrebi (odnosno na t.n. vertikalen fiskalen debalans) i poradi razlikite vo fiskalniot kapacitet me|u op{tinite, poradi neednakvata ekonomska razvienost (odnosno na tn. horizontalen fiskalen debalans). Dotaciite pretstavuvaat finansiski transferi od buxetot na centralnata vlast i od buxetite na fondovite za buxetite na op{tinite. Op{tata dotacija se dodeluva za finansirawe na site nadle`nosti na op{tinite, bez odnapred da se utvrduva namenata ili uslovite pod koi moè da se koristi. Globalniot iznos na op{tata dotacija se obezbeduva vo visina od 3% od vkupno naplatenite prihodi od DDV vo prethodnata godina, a raspredelbata se vr{i najmalku 50% spored kriteriumot na prihodi po ìtel, a ostatokot spored drugi kriteriumi {to gi utvrduva Vladata na RM. Grupata namenski dotacii opfa}a nekolku vida transferi, i toa: (1) namenska dotacija {to se raspredeluva po op{tini vrz osnova na proekt, za odredena institucija ili posebna programa, {to ja utvrduva nadle`noto ministerstvo ili soodvetniot fond, (2) kapitalna dotacija, {to se dodeluva na op{tinata za finansirawe na investicioni proekti, vrz osnova na programa {to ja utvrduva Vladata na RM, (3) blok-dota1560
cija, {to se dodeluva vrz osnova na konkretni programi, za novite nadle`nosti vo kulturata, obrazovanieto, socijalnata za{tita itn., i (4) dotacija za delegirana nadle`nost. Implementacijata na fiskalnata decentralizacija se odviva etapno, po~nuvaj}i od 1. I 2005 g.
LIT.: Ksente Bogoev, Fiskalnite aspekti na decentralizacijata su{tina i implikacii, Bilten na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija#, 78, 2004. @. A.
Taki Fiti
FITI, Taki (Kru{evo, 7. XI 1950) ekonomist, univ. profesor, op{testvenik, dràvnik, akademik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kru{evo. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1973), kade {to magistriral (1980) i doktoriral (1983) na temi od oblasta na ekonomskiot razvoj na zemjite vo razvoj. Izbran e za asistent na Ekonomskiot fakultet vo Skopje po predmetot Politi~ka ekonomija na kapitalizmot (1974), za docent (1983), za vonreden (1988) i za redoven profesor (1993). Na redovnite studii gi predava predmetite Osnovi na ekonomijata i Pretpriemni{tvo. Na postdiplomskite studii predava: Me|unarodna ekonomija, Menaxment na mal biznis, Ekonomija na javniot sektor, Socijalnata politika i pazarot na trudot vo EU, Sovremeni makroekonomski koncepcii i politiki, i dr. Rakovoditel na postdiplomskiot studium Ekonomski razvoj i me|unarodni finansii#. Bil pretsedatel na Sovetot na EF, {ef na Katedrata po ekonomija, pretsedatel na Komisijata za samoevaluacija na EF vo Skopje. Izbran e za redoven ~len na MANU (2003) i sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki na MANU. Izvr{uval odgovorni stru~ni, op{testveni i dràvni funkcii: ~len na Rabotnata grupa za podgotovka na ekonomskiot del na noviot Ustav na RM; pretsedatel na Upravniot odbor na Agencijata na RM za transformacija na pretprijatijata so op{testven
kapital (19941996); pretsedatel na Sojuzot na ekonomistite na Makedonija (19921999); koordinator na Rabotnata grupa na RM za sukcesija na imotot na porane{nata federacija, sekretarijatite i agenciite i nejzin pretstavnik vo rabotata na Komisijata na EU vo Brisel; minister za finansii vo Vladata na RM (19961998) i guverner vo Svetskata i vo Evropskata banka za obnova i razvoj vo istiot period; pratenik vo Sobranieto na RM (20012002); ~len na sovetni~kiot tim na pretsedatelot na Vladata na RM (20052006), a od 2005 g. i na sovetni~kiot tim na guvernerot na NBM. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni i stru~ni trudovi objaveni vo zemjata i vo stranstvo, od koi 20 se knigi i u~ebnici, 25 proekti (nacionalni i me|unarodni) i 75 statii. Vo sovremenata mikroekonomija, negoviot nau~en pridones posebno e lociran vo istraùvaweto na novite teoretski probivi vo t.n. domeni na pazaren neuspeh i vo toj kontekst vo novoto obmisluvawe na ekonomskite funkcii na dràvata regulacijata, deregulacijata i pretpriemni~koto restrukturirawe na sovremenite ekonomii. Vo domenot na sovremenata makroekonomija e
Taki Fiti: Ekonomija#
fokusiran glavno vo istraùvaweto na novite makroekonomski koncepcii {to se odnesuvaat na preovladuva~kite makroekonomski paradigmi (novite klasi~ari i novite kejnzijanci) i nivnite implikacii vrz prirodata i karakterot na stabilizaciskite makroekonomski politiki. So svojata angaìranost i ostvarenite rezultati, dal dragocen pridones za transferot na najnovite soznanija od standardnata ekonomska nauka i za razvojot na makedonskata ekonomska misla; pridonel za gradeweto na noviot ekonomski sistem, makroekonomskata politika i funkcionalnata pazarna ekonomija vo na{ata zemja; ja dinamiziral aktivnosta na MANU vo domenot na ekonomskite istraùvawa; se afirmi-
FLUMIJANI
ral kako eden od uspe{nite i vode~ki makedonski ekonomisti od srednata generacija.

BIBL.: pozna~ajni knigi i u~ebnici: Transnacionalnite kompanii i izvozot na kapital, Skopje 1989; Sovremenite pazarni stopanstva, Skopje, 1991; Pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kiot menaxment (koavtor), Skopje 1994; Ekonomija mikroekonomski pristap (redaktor i avtor), Skopje, 1997; Ekonomija makroekonomski pristap (redaktor i avtor), Skopje, 1998; Nobelovci po ekonomija (redaktor i avtor), Skopje, 2000; Sovremenite makroekonomski koncepcii i ekonomskite politiki, Skopje, 2001; Pretpriemni{tvo (koavtor), Skopje, (I izd. 1999, II izd. 2007); Small Enterprise Development in South-East Europe, Policies for Sustainable Growth (Edited by: W. Bartlett, M. Bateman and M. Vehivec) co-author, Kluwer Academic Publishers, Boston (Dordrecht) London, 2002; Makroekonomija, Skopje, 2003; Osnovi na mikroekonomijata, Skopje, 2004; Ekonomija osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006; pozna~ajni proekti: Prestruktuirawe jugoslovenske privrede putem ulaska novih malih i sredwih preduze}a, koordinator za Makedonija, Beograd, 1987; Prospects for Small Business Development in the Republic of Macedonia, konsultant, The British Council, 1992; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija (rakovoditel i koavtor na delot: Globalni nasoki za ekonomskiot razvoj#), MANU, Skopje, 1997; Bllue Ribbon Commission Report (Macedonia), Towards Dynamic and Sustainable Economic Growth growth supportive policies, United Nations Development Programme (UNDP), avtor i kopretsedatel na Komisijata, Skopje, 2006; The Path of Internalitionalization and Integration in the Europe of Regions, NitraBucharest (20062007). IZV.: Bilteni na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# Skopje; Bilten na 14-toto izborno sobranie na MANU, Skopje, 2003. M. S.
red, a nastavkata e -etalia, i najvisokata sistematska kategorija e klasa, a nastavkata e -etea. R. R. FLORA NA VI[I RASTENIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA sevkupnosta na site vidovi, podvidovi, varieteti i formi, odnosno sevkupnosta na site avtohtoni i alohtoni taksoni vi{i rastenija, koi se razvivaat na teritorijata na RM. Vl. M.
Timofej Dmitrievi~ Florinski
FITOCENOLOGIJA botani~ka nauka {to ja prou~uva rastitelnata zaednica (fitocenoza) od site aspekti na sovremenata biologija: morfologija (sinmorfologija), ekologija (sinekologija), dinami~en razvoj (sindinamika), istoriski razvoj (sinhronologija), geografsko rasprostranuvawe (sinhorologija) i sistematika i nomenklatura (sintaksonomija). Bidej}i site ovie nauki se odnesuvaat na fitocenozata avstriskiot botani~ar H. Gams (1918) gi opfatil pod edno ime fitocenologija, no po~esto se imenuva fitosociologija spored imeto {to go dal polskiot botani~ar J. K. Paczosky (1896). Vo tekot na celiot XIX v. fitocenologijata se razvivala vo ramkite na fitogeografijata i zatoa se imenuva u{te geobotanika. Sistematikata na fitocenozite e hierarhiska. Osnovnata sistematska edinica e asocijacija. Taa se imenuva taka {to na korenot na rodovoto ime na glavniot vid se dodava nastavkata -etum, povisoka sistematska edinica e sojuz, a nastavkata {to se dodava e -ion. Pove}e sojuzi se obedinuvaat vo
FLORINSKI, Timofej Dmitrievi~ (S.-Peterburg, Rusija, 28. H / 9. XI 1854 Kiev, Ukraina, 1919) ruski istori~ar i slavist, slovenofil, univ. profesor, akademik, mentor na K. Misirkov. Po zavr{uvaweto na Istorisko-filolo{kiot fakultet na S.-Peterbur{kiot univerzitet (1876), predaval na Vi{ite ènski kursevi (18801881), a ja odbranil magist. dis. Ju`nite Sloveni i Vizantija vo vtorata ~etvrtina na XIV v.# (1881). Od slednata godina stanuva profesor i podocna dekan na Istor.filol. fakultet na Kievskiot univerzitet (18821919). Ja odbranil dokt. disert. Spomenicite na zakonodavnata dejnost na Du{an, carot na Srbite i Grcite# (1888). Bil pretsedatel na Kievskiot cenzuren komitet, potpretsedatel na Kievskoto slovensko dru{tvo i redaktor na Slavnski Eègodnik#. Politi~ki angaìran slovenofil, protivnik na ukrainskata i makedonskata kult.-nac. i politi~ka afirmacija, iako vo nekoi svoi trudovi pokaùva tolerancija kon jazikot, posebnata narodnost i stremeìte na makedonskite Sloveni#, spomnuvaj}i gi i P. Draganov i K. Misirkov. Najposle, pi{uva toj nekoi etnografi vo makedonskite Sloveni gledaat posebna samostojna raznovidnost vo slovenstvoto {to stoi oddelno od Srbite i Bugarite... Kako pri opredeluvaweto na teritorijata {to ja naseluvaat makedonskite Sloveni, taka i pri razjasnuvaweto na karakteristikite na nivniot jazik, kako
glaven kriterium za re{avaweto na pra{aweto za nivnata narodnost, neophodno e nau~nite istraùvawa i etnografskite materijali da se koristat so golema pretpazlivost, so vnimatelna nivna kriti~ka proverka... Sestranoto i objektivno prou~uvawe na etnografijata na Makedonija na samoto mesto ne e samo poèlno, tuku i neophodno. Najdobro toa bi moèlo da se napravi so opremuvawe na edna nau~na ekspedicija od istaknati slovenski filolozi i etnografi vo ovaa za nau~niot svet tolku zagado~na zemja#. Po Okt. revol. ìvotot go zavr{il vo neizvesni okolnosti. Istraùval vo Srbija, Hrvatska, Makedonija i na Sveta Gora, okupiran (kako i Misirkov) so istorijata i kulturata na ju`noslov. XIV v. Zatoa e pretsedatel na Dràvnata ispitna komisija pri odbranata na diplomskiot ispit na K. P. Misirkov Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko# (SPb., 1902) i mentor na negovata magist. (nezavr{ena) disertacija Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos# (Kiev, 19061908).
BIBL.: K voprosu o narodnosti makedonskih slavn, ^teni v Istori~eskoe obestvo Nestora Ltopisca, XIX, vp. 4, kn. 19, otd. IV, 1906; Slavnskoe plem. Politiko-tnografi~eski obzor sovremennago slavnstva, Slavnski pute{estvennik. @urnal-almanah#, 1, Moskva, 1908; tnografi~eska karta zapadnago slavnstva i zapadno Rusi, Kiev, 1911. LIT.: M. N. Speranski, Prof. Timofe Dmitrievi~ Florinski (18541919), Nau~nie izvesti, sb. 2, Moskva, 1922; Slavnovedenie v dorevolcionno Rossii. Biobibliografi~eski slovar, Moskva, 1979, 342344; Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978, 197199; istiot, Prilog kon obidite na Krste Misirkov za prodolùvawe na postdiplomskite studii, Prilozi#, OLLN-MANU, XXVIII, 2, Skopje, 2003, 1339; Gane Todorovski, Slovo za delnicite, Skopje, 1995, 137143. Bl. R.
FLOTANTNA VEGETACIJA VO RM v. Vodna makrofitska vegetacija vo RM. FLOTANTNI RASTENIJA NA RM v. Vodna makrofitska vegetacija vo RM. FLUMIJANI, Gilbert (Zadar, 18891976) prviot profesor po fizi~ka hemija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Doktoriral (1916) na Univerzitetot vo Inzbruk (Avstrija). Bil profesor i {ef na Institutot za hemija na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (19281946), re1561
FOJA
Gilbert Flumijani
doven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1951). Bil {ef na Katedrata po hemija pri Filozofskiot fakultet, odnosno na Institutot za hemija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (19511965) i dekan na Filozofskiot fakultet (1954 1957). Pokraj fizi~ka hemija, predaval i analiti~ka hemija.
goto. Prviot broj izlegol na 23 juni 1995 g. Osnova~ e Nikola Mladenov, direktor Biljana Mladenova, glaven i odgovoren urednik Jadranka Kostova. Fokus# ja neguva tradicijata da bi- Nedelnikot Fokus de èstok kriB. P. \. ti~ar na sekoja vlast. FOLKLOREN INSTITUT NA NRM v. Institut za folklor Marko Cepenkov#. FOLKLORIZAM specifi~na arhitektonska stilska formacija sozdadena vo periodot me|u dvete svetski vojni. Se pojavil kako otpor i odnos kon modernata arhitektura vo granicite na Kralstvoto SHS i rezultiral so naglasen interes kon folklornite arhitektonski tradicii i nivnite lokalni i ambientalni vrednosti. K. Gr.
toa ime vo 1996 g. Od Tehni~ki sekcii (1948 g.), prerasnuva vo Republi~ka direkcija za pati{ta (1957), Republi~ki fond za pati{ta (1962), SIZ (Samoupravna interesna zaednica) za pati{ta (1974), RSIZ za pati{ta (1980), a od 1996 g. stanuva Fond za magistralni i regionalni pati{ta. Zadolèn e za nadzor i sledewe na dinamikata za izveduvawe na planiranite raboti i vr{i tehni~ka i finansiska kontrola na izvedenite raboti i materijali. Rabotite gi vr{i preku sektori i oddelenija.
LIT. i IZV.: Pati{tata vo Makedonija 1945 1988, monografija; Zakon za javni pati{ta. R. D.
Nastapot na duetot Selimova-@el~evski, prvi pobednici spored glasovite od publikata i od stru~noto ìri (1985)
Foja
FOJA (Juniperus L. fam. Cupressaceae) ime na na{ite avtohtoni smreki so lu{povidni listovi: J. excelsa M. Bieb, diva foja (tisa), sredno visoko drvo od Isto~niot Mediteran, lu{pestite listovi i celata kruna imaat modrozelena boja, globulite se modrocrni, so 313 semiwa; J. foetidissima Willd., pitoma foja, so sli~en areal, listovite i celata kruna $ se temnozeleni, globulite modrosini, so 13 semiwa. Al. And. FOKUS# vlijatelen i tiraèn politi~ki sedmi~nik na vnatre{niot i nadvore{en neprijatel#, kako {to mu stoi vo lo1562
FOLK-FEST VALANDOVO festival na avtorska pesna vo naroden duh. Osnovan vo 1985 g. Za dve decenii na nego se producirani nad 700 pesni od ovoj vid, od koi golem broj se vbroija vo novata antologija# na makedonskata muzika (Biser balkanski#; Ima li pesna#; Lihnida kaj~e vesla{e#; Dali slu{a{ stara maj~ice#; @al za Despina# i dr.). Svojata afirmacija na ovoj festival ja steknaa golem broj mladi avtorski imiwa (M. Barbarovski, G. Koprov, Q. Trajkovski-Fis, T. Traj~eski i dr.), a svoite prvi ~ekori tuka gi napravija i yvezdite na estradnata scena: S. Spasovska, N. Petreski, G. Arnaudov, P. Bavtirovski, E. Pupinovski i dr.). M. Kol. FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA NA RM, SKOPJE. Osnovan e pod
FOND ZA OSIGURUVAWE NA DEPOZITI institucionalen mehanizam za za{tita na depozitite na naselenieto. Formiran e vo januari 1997 g. pod imeto Fond za osiguruvawe na {tednite vlogovi. Na po~etokot, Fondot ima status na akcionersko dru{tvo vo sopstvenost na site 17 banki i 15 {tedilnici. Vo juni 2000 g., toj se transformira vo Fond za osiguruvawe na depoziti, kako pravno lice vo dràvna sopstvenost. Vo oktomvri 2004 g., stanuva ~len na Evropskiot forum na osiguriteli na depoziti. Na krajot na 2006 g., Fondot ima 30 ~lenki (18 banki i 12 {tedilnici). Organi na upravuvawe i rakovodewe se Upravniot odbor i direktorot, koi gi imenuva Vladata. Site banki i {tedilnici zadolìtelno ~lenuvaat vo Fondot za osiguruvawe na depoziti i pla}aat premii vo visina od 0,7% godi{no na vkupnite depoziti na naselenieto, vloèni kaj niv. Vo juni 2006 g. osiguritelniot fond iznesuva 3,4% od vkupnite depoziti na gra|anite vo RM. Vo Fondot se osigureni slednive vidovi depoziti: tekovni smetki i denarski i devizni depoziti na naselenieto, depoziti vrzani za pari~ni karti~ki izdadeni od makedonski banki i devizni prilivi na naselenieto. Fondot ne garantira za slednive vidovi depoziti: depoziti na lica {to imaat privilegirani kamatni uslovi, depoziti na lica {to poseduvaat nad 5% od akciite so pravo na glas vo bankata ili {tedilnicata, depoziti na ~lenovi na organite na upravuvawe na bankata ili {tedilnicata i na nivnite rodnini od prv stepen. Vo slu~aj na propast na banka ili {tedilnica, Fondot gi obe{tetuva fizi~kite lica vo visina od 100% od depozitot na sekoe lice na iznos do 10.000 evra i 90% na iznosite me|u 10.000 i 20.000 evra (vo denarska
FORTIFIKACIONA
protivvrednost). Spored toa, maksimalniot iznos na obe{tetuvaweto {to moè da go dobie eden deponent iznesuva 19.000 evra vo denarska protivvrednost. Za iznosite nad 20.000 evra, Fondot ne gi obe{tetuva deponentite. Do krajot na septemvri 2006 g., e izvr{eno obe{tetuvawe na deponentite vo {est slu~ai na propast na banki i {tedilnici vo visina od vkupno 174 milioni denari.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 556560; Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
Edvard Formanek
FORMANEK, Edvard (Eduard Formanek) (1845 1900) ~e{ki botani~ar, profesor na Univerzitetot vo Brno. Patuval i botaniziral vo mnogu balkanski zemji, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Objavil nekolku trudovi vo periodot od 1890 do 1900 g., vo koi se naveduvaat podatoci za florata na Makedonija. Najgolem del od tie podatoci podocna se revidirani od strana na Vandas (Vandas, 1909) vo negovata studija Reliquiae Formanekianae#. Vl. M. FORMI NA BIZNIS-ORGANIZACII. Poa|aj}i od trite osnovni formi na biznis-organizaciite (firma vo individualna sopstvenost, partnerstvo i korporacija), Zakonot za trgovski dru{tva gi izveduva soodvetnite ekvivalenti na biznis-organizaciite vo RM: trgovec-poedinec fizi~ko lice registrirano da vr{i trgovska dejnost opredelena so zakon, pri {to za svoite obvrski snosi neograni~ena odgovornost so siot svoj imot; javno trgovsko dru{tvo partnerstvo pome|u dve ili pove}e fizi~ki i pravni lica, koi za obvrskite na dru{tvoto odgovaraat neograni~eno i solidarno so siot svoj imot; komanditno trgovsko dru{tvo trgovsko dru{tvo vo koe se zdruùvaat dve ili pove}e fizi~ki i pravni lica, pri {to barem eden od sodru`nicite
odgovara za obvrskite na dru{tvoto li~no, so siot svoj imot, odnosno neograni~eno i solidarno, ako se najmalku dva sodru`nika (komplementar), a najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo do iznosot na zapi{aniot vlog vo dru{tvoto komanditor; dru{tvo so ograni~ena odgovornost moè da bide formirano od edno ili od pove}e fizi~ki i pravni lica (najmnogu 50 sodru`nici), koi u~estvuvaat so po eden vlog vo odnapred dogovorenata osnovna glavnina na dru{tvoto, pri {to vlogovite moàt da bidat so razli~na golemina. Osnova~ite, za obvrskite na dru{tvoto, odgovaraat samo do visinata na nivniot vlog i upravuvaat so dru{tvoto proporcionalno na nivniot vlog; akcionersko dru{tvo voobi~aena forma na biznis-organizacii za pokrupni pretprijatija kaj nas e zadolìtelna dokolku kako osnova~i na dru{tvoto se javat pove}e od 50 lica. Akcionerite moàt da bidat dru{tva ili fizi~ki lica. Za obvrskite na dru{tvoto snosat ograni~ena odgovornost do visinata na vloèniot kapital. Akciite slobodno se prodavaat na makedonskata berza, a akcionerite nemaat obvrska prethodno da im gi ponudat na drugite akcioneri vo dru{tvoto. Zakonot za trgovski dru{tva od 2004 g. sodrì odredba (~len 28) spored koja
sodru`nicite na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost i akcionerite na akcionerskoto dru{tvo (koi, za obvrskite na DOO t.e. na AD, snosat ograni~ena odgovornost do nivoto na vloèniot kapital), vo opredeleni situacii za obvrskite na dru{tvoto moàt da odgovaraat neograni~eno i solidarno: dokolku go zloupotrebile dru{tvoto za postignuvawe sopstveni, zabraneti celi, dokolku go zloupotrebile dru{tvoto za da im nanesat {teti na doveritelite, dokolku so imotot na dru{tvoto raspolagaat sprotivno na zakonot i dokolku vo svoja korist ili vo korist na drugo lice go namalile imotot na dru{tvoto.
IZV.: Zakon za trgovski dru{tva, Ekonomist#, Skopje, maj 2004. T. F.
FORTIFIKACIONA ARHITEKTURA bezbednosni gradbi. Na teritorijata na Makedonija se javuva vo predistorijata. Vo anti~kiot period e porazviena (Sv. Erazmo kraj Ohrid, Skupi). Vo docnoanti~kiot period gradovite se za{tituvani so yidovi, zajaknati so kuli (Stobi, Herakleja Linkestis, Lihnidos). Od V v. egzistiraat mali gradovi-tvrdini (Bargala, Kowuh i dr.). Vo tekot na sredniot vek se gradat tvrdini za feudalcite na te{ko pristapni mesta ogradeni so jaki yidovi i so kuli, yidani vo kamen, naj~esto so nepravilni formi,
Tvrdinata vo Skopje Kale#
1563
FORUM#
sledej}i ja konfiguracijata na terenot. Pozabeleìtelna fortifikaciona arhitektura ima vo Ohrid, so izdvoena citadela (Gorni Saraj) so monumentalen vlez flankiran so bo~ni zaobleni kuli i utvrdena naselba (Varo{), tvrdini vo Skopje (Kale), vo [tip (Isar), vo Strumica (Carevi Kuli), vo Prilep (Markovi Kuli), vo Prosek (Strezov Grad) kraj Demir Kapija i dr. Vo osmanliskiot period so upotrebata na ogneni oru`ja se prisposobuva i odbranata. Nekoi od postojnite tvrdini dobivaat debeli yidovi i kuli so kru`na forma.
LIT.: A. Deroko, Sredwevekovni gradovi u Srbiji, Crnoj Gori i Makedoniji, Beograd, 1950. Kr. T.
FORUM# dvonedelen politi~ki magazin {to po~na da izleguva vo Skopje na 30. XII 1997 g. Osnova~i se \uner Ismail, Sa{o Ordanovski i Van~o Ordanovski. Formatot i dinamikata na izleguvaweto gi zadrà do 1. III 2004 g., koga se transformira vo mese~nik sledej}i gi principite na lajf-magazinite. Od 17 septemvri 2005 g. Nedelnikot Forum se transformira vo Forum plus# nedelen informativno-politi~ki magazin {to izleguva sekoja sabota. Dominiraat aktuelni temi od op{testvenata sfera, kulturata i sportot. Direktor be{e Sa{o Ordanovski, a glaven i odgovoren urednik Slobodan Petrovi}. B. P. \.
lektualci rabote{e od dekemvri 1989 g. vo Skopje za sozdavawe nacionalna programa i strategija za osamostojuvawe na Makedonija pred o~ekuvaniot raspad na SFRJ, vo sostav: Blaè Ristovski (pretsedava~), Georgi Stardelov, Ksente Bogoev, Georgi Efremov, Cvetan Grozdanov, Aleksandar Hristov, Evgeni Dimitrov, Kiro Gligorov, Mile Netkov, Qubi{a Georgievski i Kiril Temkov (sekretar-zapisni~ar). Prviot oficijalen sostanok se odrùva vo Ohrid na 12. VII 1990 g., a drugite edna{ nedelno s do 8 septemvri vo Kabinetot na dekanot na Filozofskiot fakulet vo Skopje. Bidej}i zapo~nuva kampawata za parlamentarnite izbori i se konstituira Parlamentot, del od ~lenovite na Forumot se vklu~uvaat vo izgradbata na nezavisnata dràva: K. Gigorov e izbran za Pretsedatel na Republikata, K. Bogoev stanuva pretsedatel na MANU, a B. Ristovski, G. Efremov i Cv. Grozdanov ~lenovi na prvata Vlada na nezavisna RM. Ocenuvaj}i gi novite istoriski isku{enija na makedonskata dràva po nadvore{nata oruèna agresija, vo maj 2001 g. zapo~nuvaat podgotovkite za obnovuvawe na Forumot i definirawe na novite celi i zada~i & za ukaùvawe na pati{tata, na~inite i sredstvata za odbrana na nacionalnite interesi i za~uvuvawe na zagrozeniot dràven i teritorijalen integritet. Od juni 2001 g. se odrùvaat prvite redovni sostanoci, se objavuvaat povremeni soop{tenija za javnosta i se odrùvaat preskonferencii i javni tribini za stavovite na Forumot za aktuelnite pra{awa. Vo novava faza, u{te na vtora-
Kiro Gligorov, Georgi Stardelov, Ksente Bogoev, Trifun Kostovski, Ante Popovski, Gane Todorovski, Trajan Gocevski, Tatjana Petru{evska, Vlada Uro{evi}, Ferid Muhi}, Venko Andonovski, Pande Lazarevski, Qup~o Kekenovski i Gligor Stojkoski (sekretar-zapisni~ar). Kako pokanet gostin na Forumot ima izlagawe za Predlogot za Ramkovniot dogovor prof. Q. Fr~kovski (11. VII 2001), a kako po~esni gosti nastapuvaat i me|unarodnite posrednici Xems V. Perdju (29. VIII 2001), kako specijalen pretstavnik na SAD, i ambasadorot Alen Le Roa, kako specijalen pretstavnik na EU (25. VI 2002). Forumot zasedanijata i javnite nastapi gi odrùva glavno vo salite na hotelot Aleksandar palas# vo Skopje. Zgasnuva vo juni 2004 g. po projaveni ambicii na nekoi ~lenovi za politi~ko orgaBl. R. nizirawe.
Bogoja Fotev
Od konferencijata za pe~at na Forumot za Makedonija 2001 od desno kon levo: Ante Popovski, Blaè Ristovski, Kiro Gligorov i Gligor Stojkoski
FORUM ZA MAKEDONIJA 2001 vtorata faza od asocijacijata Makedonski forum za podgotovka na nacionalna programa {to kako neformalna grupa na inte1564
ta sednica (2. VII 2001), po predlog na A. Popovski, se promenuva imeto vo Forum za Makedonija 2001 i raboti vo pro{iren sostav: Blaè Ristovski (pretsedava~),
FOTEV, Bogoja (s. German, Egejskiot del na Makedonija, 14. VIII 1900 s. Bistrica, Bitolsko, 27. I 1993) revolucioner, dràvnik, nositel na Partizanska spomenica 1941. Pred Vojnata se vklu~il vo Antifa{isti~koto dvièwe i potoa vo Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod. Kako zabeleàn borec, bil predloèn za delegat na ASNOM pretstavnik od Bitolskiot i od Mariovskiot reon. Na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944) bil izbran za ~len na Prezidiumot na ASNOM. Potoa e nazna~en za poverenik za finansii i sekretar na Prezidiumot na ASNOM. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM (2830. XII 1944) bil izbran za poverenik za zemjodelstvo, kade {to se angaìral za uspe{nata proletna seidba. Na Tretoto zasedanie na ASNOM (1416. IV 1945) bil izbran za ~len, a vo proletta na 1945 i za pretsedatel na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Makedonija. Vo 1949 bil osuden po IB i zatvorskata kazna ja izdràl na Goli Otok, koga bil otstranet od site politi~ki funkcii.
FRAGMENTI
LIT.: Aleksandar Krstevski-Ko{ka, Bogoja Fotev, Skopje, 1998; grupa avtori, Prvata narodna vlada na Makedonija (spomenica), Skopje 1985; Zbornik dokumenti ASNOM, I, 12. Izbor i redakcija d-r Aleksandar Hristov, d-r Mile Todorovski, d-r Novica Veljanovski, Skopje, 1984; ASNOM dokumenti, I, 6, Skopje, 2001. N. V.
skite beletristi i pred nego i po nego se obidoa da go pretstavat is~eznuvaweto na makedonskoto selo niz zabrzanite procesi na sestran raspad, no beletristi~kite svedo{tva na F. se izvi{uvaat nad nivniot prosek. So romanite {to podocna sledat: Selani i vojnici# (1969), Golemite skita~i# (1970) i Neplodna voda# (1978) avtorot sistemno se dore~uva kako superioren hroni~ar G. T. na Prespa.
Bojanski palimpsest odlomka od kratko izborno evangelie od krajot na XI v., 26 pro~itani stranici {to se nao|aat na 42 palimpsestni lista pod kirilskoto ev. od XIII v. pronajdeno od V. I. Grigorovi~ vo 1845 g. vo Bojanskata crkva kraj Sofija. Se ~uva vo Moskva, RGB, sign. M.1960. Dobro se odrazeni promenite na erovite vo polnite vokali o, e, ima i potvrdi za za~etoci na me{aweto na nosovkite.
LIT. I. Dobrev, Glagoli~eskit tekst na Bonski palimpsest, staroblgarski pametnik ot kra na XI vek, Sofi, 1972.
Metodija Fotev
Zografski palimpsest odlomka od ~etvoroevangelie od krajot na XI v., se nao|a na 15 l., {to pretstavuvaat palimpsestniot del od Zografskoto evangelie (v.).
LIT.: I. Dobrev, Palimpsestovite ~asti na Zografskoto evangelie, zb. Konstantin Kiril Filosof, II, Sofi, 1971, 157164.
Min~o Fotev
FOTEV, Metodija (s. Qubojno, Prespa, 14. III 1932) sovremen makedonski raskaùva~ i romansier, tematski vrzan kako svoeviden hroni~ar na Prespanskiot region i za periodot vramen vo nastanite na Vtorata svetska vojna. Si ja probal sre}ata i vo oblasta na poezijata, ostavaj}i tragi na neuverliva avantura. Kako romansier go privlekol vnimanieto na literaturnata kritika i bil predmet na mo{ne pozitivni prou~uvawa, analizi i ocenki. Prv popretenciozen zagrab vo ànrot na romanot e negoviot golem roman-hronika Potomcite na Kat# (1966), so koj se odlepuva u{te vo startot od ambicioznata pridru`ba na vrsnicite (S. Drakul, M. Jovanovski, P. [irilov, B. Sma}oski, J. Strezovski). Kriti~kite odglasi go definiraat kako silovit i robusen raskaùva~, ~ija naratorska stihija uriva s# pred sebe i go slika ìvotot odvnatre#, bez zazor od oficijalnite rezoni na postojnata ideolo{ka i estetska doktrina na mitot. Mnogumina od makedon-
FOTEV, Min~o (s. Rupi{ta, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 30. IX 1922 Skopje, 28 V 1987) pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, u~esnik vo Antifa{isti~kiot otpor vo Grcija (ELAS). Bil ~len na rakovodstvoto na NOF (od 23. IV 1945), odgovoren za NOMS za Egejskiot del na Makedonija. Vo 1949 g. e obvinet od KPG i zatvoren vo Albanija, a potoa vo logor vo SSSR. Se vra}a vo NRM vo 1956 g.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI, 1949, Skopje, 1983; E. Foteva-Vera, Do Pekolot i nazad, Skopje, 2004. St. Kis.
Ohridski listovi odlomka od kratko izborno evangelie od XI v., 2 l., OGNB 1/2 (532). Pronajdeno vo 1845 g. vo Ohrid od V. I. Grigorovi~. Prepisot se locira vo Severna Makedonija.
LIT.: G. A. Ilinski, Ohridskie glagoli~eskie listki, otrvok drevne-cerkovno-slavnskogo evangeli XI veka, Petrograd, 1915; Z. Kurzova (Ribarova), Prispevek k rozboru Ochridskych listu. Zb. Simpozium 1100-godi{nina od smrtta na Kiril Solunski, 2, Skopje, 1970, 135-148 (jaz. i tekstol. osobenosti).
FRAGMENTI OD GLAGOLSKI STAROSLOVENSKI TEKSTOVI del od literarna produkcija povrzana so najstariot period na makedonskata pismenost predvodena od Ohridskata {kola. Me|u niv spa|aat:
Rilski glagolski listovi od XI v. sodràt delovi od ispovedna molitva i delovi od parenezisot na Efrem Sirin. Otkrivani se postepeno vo rakopisite na Rilskiot manastir, vkupno 8(9?) l. i 3 fragmenti. Se ~uvaat vo bibl. na RM., sign. 3/6 so isklu~ok na prvite dva lista, otkrieni vo 1845 g. od V. I. Grigorovi~, koi se ~uvaat vo S.-Peterburg, RAN, sign. 24.4.15. Sostaven del od istiot kodeks verojatno pretstavuva u{te eden list od zbirkata na
Bojanski palimsest
Zografsko evangelie
Rilski glagolski list
Ohridski glagolski list
1565
FRAGMENTI
Sinajski mal minej
Sinajski palimpsest
Novgorodski list
Undolski list
Grigorovi~ (sign. 24.4.17 vo istata bibl.), koj ne e opfaten so izdanieto na Go{ev. Prvite dva lista se poznati i kako Makedonski glagolski list, pod koe ime gi izdal Ilinski.
LIT.: G. A. Ilinski, Makedonski glagoli~eski listok. Otrvok glagoli~eskogo teksta Efrema Sirina XI v., SPb, 1909; I. Go{ev, Rilski glagoli~eski listove, Sofi, 1956.
Sinajski mal minej odlomka od prazni~en minej, 2 l., XI-XII v. Otkrien vo 1975 g. vo man. Sv. Katarina# na Sinaj, kade {to se ~uva pod sign. Slav. MS 4/N. Sodrì del od slu`bata za Ra|aweto na sv. Jovan Prete~a i kanon za ap. Petar i Pavle. Tarnanidis pretpostavuva deka pretstavuva adaptacija na velikomoravski prevod, moèbi delo na Kliment Ohridski.
LIT.: I. Tarnanidis, The Slavonic Manuscripts discovered in 1975 at St Catherines Monastery on Mount Sinai, Thessaloniki, 1988, 100-102 (opis), 196-197 (snimka); istiot, Glagolitic Canon to Saints Peter and Paul (Sin. Slav. 4/N), Filologia e letteratura nei paesi slavi (Studi in onore di Sante Graciotti), Roma, 1990, 9197.
Sinajski palimpsest odlomka od kratko izborno evangelie od vtorata pol. na XI v., 1 l. pronajden vo 1971 g. od M. Altbauer i H. Lant kako dolen tekst na l. 45 od sinajskiot kodeks br. 39. Prepi{an vo Jugozapadna Makedonija.
LIT. M. Altbauer, F. V. Mares, Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). Anzeiger der Phil.-hist. Kl. der AW 117, 1980, 139152. Zd. R.
FRAGMENTI NA KIRILI^KI STAROSLOVENSKI TEKSTOVI OD MAKEDONSKO POTEKLO. Pokraj glagolicata, tipi~na za najstariot period na makedonskata pismenost, vo starite makedonski literarni centri paralelno se upotrebuvala i kirilicata, za {to svedo~at nekoi za~uvani fragmenti od XI v. Me|u niv spa|aat: Listovi na Undolski odlomka od kratko izborno evangelie od XI v., 2 l., Moskva, RGB, f. na Un1566
dolski br. 961. Imenuvani spored prviot sopstvenik V. M. Undolski. Tekstot e ednoerov (samo 7) so ograni~eno beleèwe na jotacijata. Na makedonsko poteklo na prepisot ukaùvaat pove}e nau~nici (Sobolevski, [~epkin, Durnovo, Tihomirov, Min~eva). Makedonski (Hilferdingov) kirilski list ili Makedonsko kirilsko liv~e odlomka od traktatot za umetnosta na preveduvaweto, originalno delo, XI-XII v., Sankt Peterburg, RAN, sign. 24.4.16, sobr. Srezn. br.63. Pronajden vo Makedonija od A. F. Hilferding (Gilferding), so {to e povrzano negovoto dvojno imenuvawe. Traktatot za umetnosta na preveduvaweto obi~no se smeta za predgovor na Konstantin Filosof kon prevodot na Evangelieto. Mare{ (Slovo# 3233, 198283, 514) smeta deka se raboti za delo na Metodij, pogovor kon prevodot na Noviot zavet ili na celata Biblija, i redigiraweto go povrzuva so Ohridskiot literaren centar. Samo uslovno moàt da se spomnat Novgorodskite (Kuprijanovskite) listovi odlomka od kratko izborno evangelie so ekfonetska notacija, XI v., 2 l., S-Peterburg, RNB, F.p.I.58. Se imenuvaat spored mestoto na pronao|aweto: Novgorodskiot hram Sv. Sofija#, ili po pronao|a~ot I. K. Kuprijanov. Postojat pove}e mislewa za potekloto na fragmentot, {to se opredeluva ili kako rusko (Jagi}, Karinski, Lavrov, Ohienko, Granstrem) ili kako ju`noslovensko bugarsko (Kaminski, Kuev, Min~eva) ili pak makedonsko (Mo{in). Spored Mo{in (Arheografski prilozi# 5, 1983, 764), se raboti za fragment od evangelski kodeks na car Samuil (9971014), koj posluìl kako predlo{ka pri prepi{uvaweto na Ostromirovoto ev. vo 105657 g. {to ednovremeno bara pomestuvawe na datiraweto na fragmentot vo krajot na X v.
LIT.: A. Min~eva, Staroblgarski kirili~ki otksleci, Sofi 1978 (ras~itani tekstovi, parakrit. ap., snimki, gr~. tekst, zaedni~ki index verborum, bibl.; poso~enite fragmenti se nao|aat na str. 1824, 76112, 4546). Zd. R.
FRANCUSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Najstaroto spomnuvawe na ne{to makedonsko vo kulturnata riznica na Francija e la gent de Samuel# narodot na Samuil vo najstarata francuska pesna od Roland (Chanson de Roland, XII v.). Prv patopisec {to ja spomnuva Makedonija e Bertrandon de la Brokier (Bertrandon de la Brokier) vo Patuvawe preku moreto# (XV v.). Po nego i patepiscite Pjer Belon, Filip Difren-Kane, Rober de Dro, Pol Luka, Motre, [arl Sonini, Enri Mari-Kuznieri, Fransoa Pukvil, Antoan Olivie, Ami Bue, [evro, Rene Mile, no i konzulot Feliks de Boùr (Solun, 1787 1797) vo Voyage militaire dans lEmpire othoman#. Francija prva otvora konzulat vo Solun (1688) i vo Bitola (1854). Od krajot na XVII i po~etokot na XVIII v. se inten-
Anatol Frans
ziviraat trgovskite odnosi, se sproveduva katoli~ka propaganda (preku aktivnosti na diplomatite, na katoli~kite misioneri-lazaristi, otvorawe nivni u~ili{ta (1855 g. vo Bitola, potoa vo Solun, Kuku{, Kavala, Enixe-Vardar), kulturni i humanitarni institucii. Interesot na Francija za Makedonija se zgolemuva po pojavata
FROVIK
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Istaknati Francuzi se zalagaat za podobruvawe na polo`bata na naselenieto vo Makedonija: pisatelot i akademik Anatol Frans so govor na pariski miting (1903), balkanologot Viktor Berar so trudovite La Turquie et lHellenisme Contemporaine# (1895), La Macedonie# (1897), La Politique du Sultan# (1898) i Pro Macedonia# (1904), kako i osvrt na solunskite atentatori vo La Revue de Paris# (juni 1903). Pred Ilindenskoto vostanie vo Pariz po~nuva da izleguva vesnik na MRO Le Mouvement Macedonien#.
@an @ores
Po vostanieto pratenicite vo francuskiot parlament @an @ores i Franse De Presanse baraat energi~no re{avawe na makedonskoto pra{awe. Makedonskiot komitet (formiran vo Pariz vo fevruari 1903 g.) organizira me|unaroden miting vo pariskiot teatar Sara Bernar# (25. X 1903) na koj prisustvuvaat vidni li~nosti na politi~kiot i kulturniot ìvot na Francija, V. Britanija, Italija i na SAD i se usvojuva rezolucija so barawe do golemite sili za zapirawe na nasilstvoto vo Makedonija. Rezultat e golemata akcija za sobirawe pari~ni i drugi sredstva za pomo{ na nastradanoto naselenie vo Makedonija. Francija u~estvuva vo realiziraweto na Mirc{tegskata spogodba vo Serskiot sektor, do Mladoturskata revolucija. Vo Prvata svetska vojna francuskata armija e rasporedena na ju`niot del od Solunskiot front. Vo francuskite politi~ki krugovi kon krajot na vojnata postojat idei za sozdavawe posebna makedonska dràvna edinica pod garancija na golemite sili. Francuskata vlada vo proletta na 1918 g., bara od [tabot na Francuskata armija vo Solun da organizira temelna anketa/istraùvawe za da se ispitaat site ekonomski politi~ki, etnografski, istoriski i drugi karakteristiki na Makedonija. Se formira tim od fran-
cuski nau~nici, koi po dvomese~na rabota sred makedonskiot narod podgotvuvaat Izve{taj za sostojbata vo Makedonija, vo koj konstatiraat deka makedonskiot narod ne e del od srpskiot, od bugarskiot, a najmalku od gr~kiot narod, tuku poseben slovenski narod, koj{to zboruva na svoj makedonski jazik i ~ie osloboduvawe treba da se re{i vo ramkite na edna Ju`noslovenska federacija. Rene Pikar, eden od ekspertite za makedonskoto pra{awe, sostavuva pismen koncept za idninata na Balkanot (avtonomija na Makedonija e edinstvenoto re{enie za makedonskiot problem#), a svoeto voodu{evuvawe od Makedonija i Makedoncite go izrazuva i Edmond Bu{ie de Bel La Macedonie et Les Macedoniens# (1922). No na Pariskata konferencija Francija e za potvrduvawe na podelbata na Makedonija. Me|u dvete svetski vojni Pariz e edno od sredi{tata na makedonskata intelegencija. Vo {eesetitte godini od minatiot vek Makedonci od ekonomski pri~ini emigriraat vo Francija. Vrz osnova na Spogodba me|u Vladata na SFRJ i R Francija (28. XI 1972) vo Skopje se otvora Francuskiot kulturen centar. R Francija ja priznava RM na 8. IV 1993 g., a diplomatskite odnosi se vospostavuvaat na 27. XII 1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo R Francija e Luan Starova. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na R Francija vo RM e Patrik Krisman. Vo oktomvri 1995 g. se otvora po~esen konzulat na R Francija vo Bitola. Za prv po~esen konzul e nazna~ena Kaliopi Kriva{ija Stilinovi}. Vo juni 1996 g. vo Bitola se otvora konzulat na R Francija. Vo soglasnost so Spogodbata za pra{awata na sukcesijata na SFRJ (2001), so raspredelbata na diplomatskokonzularniot imot na porane{na Jugoslavija, RM ja dobiva zgradata na Generalniot konzulat na SFRJ vo Pariz, vo koj denes e smestena Ambasadata na RM.
IZV.: Francuski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, t. 1, 1878-1879, Skopje, 1969. LIT.: Margarita Pe{evska, Politikata na Francija kon Makedonija (od Berlinskiot kongres do 1903 godina), Skopje, 1993; Ahil Tunte, Republika Makedonija-prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
Viktor Fridman
eden od osnova~ite na amerikanskata makedonistika, raboti vo ramkite na funkcionalnata strukturalisti~ka teorija na jazikot. Golem del od negovata bogata bibliografija pretstavuvaat pozicii posveteni na makedonskiot standarden jazik, negovata istorija, negovite dijalekti, negovoto mesto vo slovenskiot i balkanskiot jazi~en svet, a re~isi nema pozicii vo koi ne bi se priveduval i analiziral makedonskiot jazi~en materijal. Vo centarot na vnimanieto na F. e makedonskiot i balkanskiot verbalen sistem, pred s# specifi~no balkanskite kategorii, kako admirativot ili, po{iroko, non-konfirmativot (prekaànosta#), subjunktivot i dr. Taa problematika se pojavuva ve}e vo negovata doktorska monografija The grammatical categories of the Macedonian indicative (Columbus, 1977). Vo posledno vreme se mnoàt i trudovi posveteni na nominalniot sistem: neopredeleniot ~len, udvojuvaweto na objektot, i dr. Aktivnoto u~estvo na F. vo brojni nau~ni slavisti~ki i balkanisti~ki tela (komisii, asocijacii, i sl.) pridonesuva kon afirmacijata i s# po{irokoto poznavawe na makedonskiot jazik vo zapadniot svet.
BIBL.: Macedonian (Languages of the World/Materials 117). Munich: LinCom Europa, 2002; Turkish in Macedonia and Beyond: Studies in Contact, Typology, and Other Phenomena in the Balkans and the Caucasus. Wiesbaden: Harrassowitz, 2003; Balkanizing the Balkan sprachbund: A closer look at grammatical permeability and feature distribution. Grammars in Contact: A Cross Iinguistic Typology, ed. by A. Aikhenvald and R. F. W. Dixon. Oxford: Oxford University Press, 2007, 201219; Language in Macedonia as an Identity Construction Site. When Languages Collide: Sociocultural and Geopolitical Implications Of Language Conflict and Language Coexistence, ed. by Brian Joseph, Johanna De Stefano, Neil Jacobs and Ilse Lehiste. Columbus: Ohio State University, 2003, 257 295; The Balkans as a Linguistic Area. Elsevier Encyclopedia of Language and Linguistic, Vol. I, ed.-in-Chief Keith Beown, Oxford: Elsevier, 2006, 657672; Studies on Albanian and other Balkan languages, Peja: Dukjagini, 2004. The Grammatical Cstegories of the Macedonian Indicative. Columbus, Slavica, 1977. Z. T.
FRIDMAN, Viktor A. (Victor A. Friedman) (îkago, SAD, 18. X 1949) amerikanski lingvist, slavist, makedonist, balkanist, gramati~ar, sociolingvist, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1994). U~enik na Golomb,
FROVIK, Robert Holms (Robert Holms Frowick) (Des Moines, Ajova, SAD 12. XII 1929 Santa Roza,
1567
FROSINA#
Dejstvoto vremenski e locirano vo periodot na okupacijata i denovite na Osloboduvaweto. Glavniot lik e edna hrabra i osamena majka, koja ja deli sudbinata so makedonskite èni, ~ija ostrina na bolkata na koja se osudeni, izdr`livosta i hrabrosta dosegnuvaat veli~ie na anG. V. ti~kite drami.
Robert Frovik
Kalifornija, SAD 18. I 2007) amerikanski diplomat. [ef na monitoring misijata na KEBS vo RM (1992); prv {ef na misijata na OBSE vo BiH (19951996); vr{itel na rabotite vo ambasadata na SAD vo Tirana (1999); koordinator na Stejt Departmentot za Samitot na NATO po povod pedesetgodi{niot jubilej (19981999); li~en pretstavnik na pretsedava~ot na OBSE za RM vo vremeto na vojnata vo RM od 2001 g. i vo takvo svojstvo ja podgotvuva Prizrenskata deklaracija potpi{ana vo Prizren (22. V 2001) od Ahmeti, Imeri i Xaferi, neprifatena kako takva od instituciite na RM, no, su{tinski, vo avgust 2001 g. naloèna vo forma na Ramkovniot dogovor. Pred negovoto potpi{uvawe vo nemilost ja napu{ta RM.
Qubomir Fr~kovski
FR^KOSKI, Qubomir Danailov (Skopje, 2. XII 1957) pravnik, univ. profesor. Diplomira (1981) i magistrira (1986) na Pravniot fakultet vo Skopje. Doktorira (1989) na Fakultetot za politi~ki nauki, sociologija i novinarstvo vo Qubqana. Profesor po me|unarodno pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (od 1984). Bil minister bez resor vo Vladata na RM (19901992), minister za vnatre{ni raboti (19921996) i minister za nadvore{ni raboti (19961997). Redoven kolumnist na v. Dnevnik#.
BIBL: Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Skopje, 2001. IZV.: Arhiva na Praven fakultet Justinijan Prvi# Skopje, Skopje, 2007 . T. Petr.
Scena od filmot Frosina#
FROSINA# prv makedonski igran film, snimen vo 1952 g., vo reìja na Voislav Nanovi}.
FUDBALOT VO MAKEDONIJA najmasoven sport vo Makedonija. Se javuva kon krajot na HIH i vo po~etokot na HH v. vo pogolemite gradovi. Prv natprevar bil odigran pome|u dva tima od turskoto Voeno u~ili{te vo dvorot na Islahane vo Idadija vo Skopje (na Veligden 1909). Vo Bitola ekipata na konzulite go pobedila timot na turskiot voen garnizon so 2:0 (1911). Fudbalski
klub Vardar# bil osnovan vo Skopje (1912), a podocna se formirani {est kluba: SK Napredok# i SK Makedonija# vo Skopje, SK Obili}# vo Bitola, SK Ognena Iskra# vo Prilep, SK Napredok# vo Veles i SK Quboten# vo Tetovo (1919). Nivniot broj postapno se zgolemuval (1922 12, 1927 16, 1931 30 i 1940 51). Otprvin fudbalot se igral neorganizirano (do 1925). Za klubovite bil nadleèn Belgradskiot fudbalski potsojuz (1922 1927), so Skopska ùpa (od 1923). Potoa bil osnovan Skopski fudbalski potsojuz (1927), vo koj ~lenuvale {est kluba od Skopje i deset od drugite gradovi. SK Gra|anski# se natprevaruval vo Prvata jugoslovenska liga (1938/39). Vo vremeto na bugarskata okupacija (19411944) bila organizirana Skopska fudbalska oblast, a SK Makedonija# od Skopje igral vo Elitnata divizija na Bugarija (19411943). Vo NOB u~estvuvale golem broj fudbaleri, od koi 52 zaginale a ~etvorica od niv bile proglaseni za narodni heroi. Po Osloboduvaweto bile formirani fudbalski sekcii vo sportskite dru{tva, a tie nabrgu prerasnale vo posebni klubovi (1948). Vo FISOM funkcioniral Fudbalski odbor (od 1946), a podocna e sozdaden Fudbalski sojuz na Makedonija (1948). Fudbalskite natprevari bile organizirani vo op{tinski, regionalni, republi~ki, vo Vtora i vo Prva sojuzna liga. Najgolemi uspesi imal FK Vardar# od Skopje. Prvak na Jugoslavija stanale: amaterskata reprezentacija na Makedonija (1967), FK Mavrovo# Gostivar (amateri, 1969) i Studentskata reprezentacija na Skopje (1954). Za A# Reprezentacija na Jugoslavija igrale: Kuzman Sotirovi} (1928 i 1931) 5 nastapi so postignati 2 gola, Kiril Simonovski (1946-1949) 10 1, Blagoe Vidini} 9, Sokrat Mojsov 3, Kiril Doj~inovski 15, Metodija Spasovski 3 3, Dragan Mutibari} 10, Vujadin Stanojko-
SK Makedonija# pred prvata pobeda nad FK 13# vo Sofija (1941)
Studentskata reprezentacija na Skopje (1945)
1568
FUNGI MAKEDONIKI#
Jordanka FulonHristova
Skopskite fudbaleri vo Prvata dràvna reprezentacija na RM
vi} 21, Darko Pan~ev 28 11, Ilija Najdovski 11, Dragan Kanatlarovski 3, Toni Savevski 3, Petar Georgievski 1, Vasil Ringov 1, Nikica Klin~arski 8, Bo{ko \urovski 6, Milko \urovski 6, êdomir Janevski 2, Boban Babunski 1. Po osamostojuvaweto na Republikata bil formiran Fudbalski sojuz na Makedonija, koj e primen vo UEFA i FIFA (1994), potoa bil preimenuvan vo Federacija (2002). Za razvojot na fudbalot pridones dale i trenerite: Ile{ [pic, Blagoja Pavlovski, Kiril Simonovski, Jane Janevski, Dragan Lukovski, Stojan Bogoevski, Jovo Niku{ev, Andon Don~evski, Sokrat Mojsov i mnogu drugi, sudiite: Du{ko Popovski, Moni Kario, Dragomir An~evski, Trajan Ivanovski, Bor~e Nedelkovski, Tome Mihajlovski, Petar Kostovski i drugi, kako i golem broj op{testveno-sportski rabotnici i javni glasila.
LIT.: 50 godini fudbal vo Makedonija, 19191969, Skopje, 1969; Ivko Pangovski, Skopski fudbalski nezaboravi, 19031993, Skopje, 1994; Ilija Atanasovski, Nie sme golemo semejstvo na fudbalot, Skopje, 2005. D. S.
(1989-1994); prv {ef na Delegacijata na EZ vo Ju`na Afrika (1994-1998); {ef na Delegacijata na EZ vo R Slovenija vo periodot koga R Slovenija stanuva ~lenka na EU (20022005); vo ramkite na promoviraweto na politikite i interesite na EU vo problemati~nite regioni specijalen pretstavnik na EU vo RM od 17. X 2005 g., so mandat da raboti na konsolidirawe na mirovniot (politi~kiot) proces i implementacija na Ramkovniot dogovor vo funkcija na integracija na RM vo EU. Vo negoviot mandat RM dobiva status kandidat za priem vo ~lenstvo vo EU (17. XII 2005).
FUKARA, Haralampie (Prilep, 12. VIII 1900 Skopje, 12 V 1966) ma{. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1964 g.) po predmetite: mehanizacija vo grade`ni{tvoto i greewe i provetruvawe (na Arhitektonskiot fakultet). Zavr{il vo Belgrad (1927) i do izborot za docent na Tehni~kiot fakultet (1949) rabotel vo Jugoslovenskite èleznici. Predaval i na Elektro-tehni~kiot fakultet od negovoto osnovawe (1959). Q. T. FULON-HRISTOVA, Jordanka Nikolova (Jordanka Foulon-Hristova) (Skopje, 14. XI 1930) romanist, profesor po makedonski jazik, literatura i civilizacija na INALCO vo Pariz. Gimnazijata i Filozofskiot fakultet (Grupa romanistika) gi zavr{uva vo Skopje (19491953). Se vrabotuva kako gimnazijalen profesor po francuski jazik prvin vo Skopje (1954), a vo slednata u~ebna godina vo Ohrid (1955/56), po koe se preseluva vo Pariz. Vo 1960 g. diplomira i na Grupata po ruski jazik vo Nacionalniot institut za orientalni jazici i civiliza-
cii (INALCO, Sorbonne III), kade {to od slednata godina gi vodi ve`bite po srpsko-hrvatski jazik (19611972), potoa stanuva asistent po srpsko-hrvatski (1972 1981). Bidej}i se voveduva i makedonskiot kako predmet (1962), a potoa i Lektorat po makedonski jazik (1973), F. prvin e predava~ (18621981), potoa docent (1981) i najposle profesor vo INALCO (1988). Prvin go odbranuva doktoratot od III stepen po slovenski studii so temata Etude comparee des formes temporelles en macedonien et en serbo-croate# (Paris VIII, 1978), a potoa i dràvniot doktorat po lingvistika na tema Les formes temporelles dans les structures narratives du macdonien# (Paris III, 1990). Ja vodi predmetnata nastava po makedonski jazik, literatura i civilizacija, kako i Lektoratot, do penzioniraweto (1996). ^lenuva vo Nau~niot sovet na univerzitetite na Francija i vo Komisijata na specijalistite. Avtor e na studii od makedonistikata vo periodi~nite izdanija Cahiers balkaniques#, Revue des etudes slaves#, Cahiers de loralite# i Makedonski jazik#, kako i na tri oddelni publikacii.
BIBL.: Les modes de narration en macedonien, LAsiatheque, Langues du Monde, Paris, 1995; Grammaire pratique du macdonien, Langues & Mondes, Paris, 1998; Macdonien Express. Guide de conversation. Les premiers mots utiles. Renseignements pratiques. Civilisations. Notions de grammaire, Editions du Dauphin, Paris, 2006. Bl. R.
Ervan Fuere
FUERE, Ervan (Erwan Fouere) (Rens, R Francija, 5. VI 1946) irski i evropski diplomat. Pravnik (1967); prv {ef na Delegacijata na EZ za Meksiko i Kuba
FUNGI MAKEDONIKI# (Fungi Macedonici) edinstvenata zbirka suvi gabi (fungarium) vo Makedonija, koja vo momentov broi okolu 10.000 primeroci ili okolu 3.000 razli~ni vidovi. Primerocite poteknuvaat od RM, Balkanskiot Poluostrov, Evropa, Centralna Azija, Severna Afrika i dr. Zbirkata se ~uva vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodn omatemati~kiot fakultet vo Fungi makedoniki#
1569
FURNIRI
Skopje. Najgolem del od vidovite se determinirani po vid i prezervirani spored me|unarodni kriteriumi. Vo zbirkata se za~uvani samo fertilni primeroci, t.e. site vidovi se mikroskopirani i raspolagaat so spori. M. K. FURNIRI tenki listovi od drvo so ednakva debelina, izraboteni od prizma od furnirski trupec ili od oblo drvo (furnirski trupec). Tie se izrabotuvaat spored tehnologijata na bi~ewe (reèwe, pilewe), se~ewe ili lupewe. Furnirskite listovi imaat debelina od 0,2 do 8,0 mm, naj~esto od 0,5 do 3,5 mm. Spored polo`bata na godovite pri bi~eweto i se~eweto, furnite se grupirani vo tri grupi: bleskavi (izraboteni vo nasoka na drvnite zraci), polubleskavi (izraboteni pribli`no vo taa nasoka) i bo~nici (izraboteni vo nasoka na
tangentata na godovite). Spored upotrebata, se~enite i lupenite furniri se grupirani vo dve grupi: blagorodni, nameneti za obloùvawe lica na razni vidovi mebel, za ureduvawe na vnatre{ni prostori (enterieri) i za drugi celi, pri {to doa|aat do izraz bojata, teksturata i sjajot na drvoto; konstruktivni-slepi, nameneti za izrabotka na furnirski i stolarski plo~i, lamelirano drvo, drvena ambalaà i drugo, kade {to se koristat fizi~kite i mehani~kite osobini na furnirite. B. Il. FU[TI], Vangel (Skopje, 4. II 1956) el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof., dekan na ETF vo Skopje. Avtor/koavtor e na pove}e trudovi vo zbornici od me|unarodni/doma{ni sobiri, stru~ni spisanija i pedesetina studii i AP od oblasta na ECRP i upra-
Vangel Fu{ti}
vuva~kite sistemi. Toj e zasluèn za voveduvaweto na proektniot menaxment vo studiite po elektrotehnika. Avtor e na u~ebnoto pomagalo Proizvodstvo na elektri~na energija zbirka re{eni zada~i#. ^len e na programskite komiteti na nekolku me|unarodni nau~ni sobiri.
LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 878, septemvri 2005. Dr. R.
1570
H
HAZARSKA MISIJA (860861) vizantiska versko-politi~ka misija na solunskite bra}a sv. Kiril i sv. Metodij kaj Hazarite po barawe na hazarskiot kagan. Po nalog na carot Mihail III i na patrijarhot Fotij, tie zaminale kaj Hazarite za da gi neutraliziraat idejnite konfrontacii na paganstvoto, evrejstvoto, muhamedanstvoto i hristijanstvoto i da izdejstvuvaat kaganot hristijanstvoto da go proglasi za oficijalna religija i da vospostavi centralizirana vlast vo kaganatot. Pri podgotovkite za Herson tie go nau~ile evrejskiot jazik i bilo prevedeno edno gramati~ko delo. Tamu gi prona{le i mo{tite na rimskiot papa Kliment I (I v.), za kogo sv. Kiril napi{al tri tvorbi: Kanon#, Istoriski raskaz# i Pofalno slovo#. Misijata rezultirala so masovno pokrstuvawe na Hazarite. {to se razvivaat vo puknatini na karpi. Poradi mnogu nepovolnite ekolo{ki uslovi na stani{teto, vo nivniot sostav u~estvuvaat mal broj rastitelni vidovi (hazmofiti), koi se karakteriziraat so mnogu razvien korenov sistem. Prisposobeni se na sosema mali koli~ini po~va {to se akumulira vo puknatinite na karpite, a so aktivnosta na korenoviot sistem u~estvuvaat vo procesot na raspa|aweto na karpestata podloga, vo primarnite pedogenetski procesi. Zaednici od ovoj vegetaciski tip naj~esto se prisutni po ogolenite planinski vrvovi, na mnogu erozivni mesta, kade {to mati~niot supstrat izleguva na povr{inata, vo strmnite klisuri na pogolemite reki, vo krajbreìjata na ezerata i na drugi mesta. Fitocenolo{ki, hazmofitskata vegetacija na teritorijata na RM spa|a vo klasata Asple-
Hazmofitska vegetacija na Bu{eva Planina
da nathaliae, Ramonda serbica, Campanula formanekiana, Potentilla speciVl. M. osa, Viola kosaninii, i dr. HAJDAR-PA[INA XAMIJA (Ohrid, 1456) verski objekt, spomenik na kulturata. Vo dvorot ima turbe vo koe se pogrebani trojca dervi{i. Do XIX v. vo dvorot imalo i medresa. Rekonstruirana e vo 1972/1973 g.
Hajdar-pa{ina xamija, Ohrid Freska: Sv. Metodij i Sv. Kiril vo crkvata Sv. \or|i# vo s. Kurbinovo, Prespansko (1191)
IZV.: Panonski legendi. Prevod R. Ugrinova-Skalovska, Skopje, 1969; Panonski legendi. Prevod J. Takovski, Skopje, 2001. LIT.: H. Polenakovi}, Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1973; T. Marisu, Hazarska missi Konstantina (Ee zna~enie v @K), Staroblgarska literatura#, kn. 10, Sofi, 1981; V. Stoj~evska-Anti}, Istorija na makedonskata knièvnost. Srednovekovna knièvnost, Skopje, 1997; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje, 2005, 213-214 i 234-236. I. Vel.
HAZMOFITSKA VEGETACIJA NA RM rastitelni zaednici
nietea rupestris, redot Potentilletalia caulescentis (vo koj se opfateni hazmofitskite rastitelni zaednici {to se razvivaat na varovni~ka geolo{ka podloga) i redot Androsacetalia vandellii (hazmofitski rastitelni zaednici na silikatna geolo{ka podloga). Tie se zastapeni so brojni asocijacii, vo koi kako karakteristi~ni vidovi se javuvaat razni vidovi na rodot Saxifraga (kamenolomka) S. scardica, S. grisebachii, S. paniculata, S. marginata, S. pedemontana, Ramon-
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata, II, Skopje, 1978; Aleksandar Stojanovski, U{te ne{to za rodot Ohrizade i za starite gradbi na Imaret vo Ohrid, Glasnik na INI#, br. 1, Skopje, 1972. Dr. \.
HAJIR DOVA (Hayr dova) blagoslovite {to vo sintetizirana mikro forma go prenesuvaat drevnoto mitsko soznanie i veruvawe vo magiskata sila na zborot. Za toa svedo~at i mnogubrojnite blagoslovi vo usnoto tvore{tvo na turskoto naselenie vo Makedonija. Mnogu ~esto vo sekojdnevjeto posakuvanata poraka se postignuva so blagoslovi {to se od-
HAJREDIN
nesuvaat na sre}ata, zdravjeto i ~ovekovata blagosostojba, a se kaùvaat kako poèlbi vo momenti na dobro raspoloènie, so cel da ja potkrepat i da ja naso~at magijata kon predizvikuvawe soodvetni dejstva. So prifa}aweto na islamskata praktika, prvobitnoto veruvawe vo magiskata sila na zborot od mnoguboè~kiot period Turcite go nadopolnuvaat taka {to ispolnuvaweto na èlbite go baraat obra}aj}i mu se na Alah i na drugite muslimanski svetci. Za ovoj razvoj vo religioznata misla svedo~at turskite blagoslovi-molitvi {to zapo~nuvaat so stereotipniot po~etok Allah versn...# (Da dade Alah...), Allah biyi kautursun# (Alah da n# }erdosa), ili Ya Muhamed ya Ali kautursun iki yari# (Sre}a da dadat i Muhamed i Ali).
LIT.: S. Pili~kova, Kon prou~uvaweto na blagoslovite i kletvite vo maniwata so qubovna tematika, Makedonski folklor#, XXII, 44, Skopje, 1991, 105110. S. Pil.
HAKOEN, [lomo ben Abraham (Serez, 1520 Solun, 1602) rabin vo Bitola, avtoritet po zakonodavni pra{awa. Vo Solun (1573) mu bile objaveni (1586 1652) ~etiri toma responces# (pra{awa i odgovori) za sudski sporovi vo rabinskiot sud.
LIT.: Evreski izvori za obestveno-ikonomi~eskoto razvitie na balkanskite zemi prez XVII vek, II, Sofi, 1960. J. Nam.
Preveduval avtori i literaturni dela od makedonski na albanski jazik i obratno. Pretstaven e vo Antologijata na albanskata poezija na francuski jazik od A. Zoto. Raboti kako odgovoren urednik vo Koha#. Negovite pesni se prevedeni na mnogu stranski jazici.
BIBL.: Ujem dashurie, poezija, 1984; Deti blu n[ Bit Pazar, poezija, 1988; Rruga kob[r, poezija, 1989; Shkret[rtir[ me lule, poezija, 2006; Agshol i grisur, raskazi, 1992; Vdekja e Vincencit, raskazi, 1998, Kthimi, roman, 1997; Shqiptar[t e Egjiptot, patopis, 1993 (koavtor Emin Azemi). A. P.
Muhamed Halili
HAJREDIN, Serafedin [ero (Skopje, 1. X 1920) artist, reìser i dramski avtor. So nepotpolno sredno obrazovanie stanal artist na Albansko-turskiot teatar vo Skopje, a potoa reìser (od 1954) na 15 dramski dela. Avtor e na ~etiri dramski dela za vozrasni i dvanaeset dramski dela za deca. S. Ml.
HALILI, Muhamed Nevzat (s. Xep~i{te, Tetovsko, 21. II 1951) eden od glavnite lideri na PDP. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet (na Grupata za francuski jazik i literatura) vo Skopje. Rabotel kako profesor po francuski vo srednoto u~ili{te Kiril Pej~inovi}# vo Tetovo. Poradi zalagawe za pogolemi politi~ki prava na Albancite vo SRM, kako ~len na SKM bil kaznet so opomena. Na prvite demokratski parlamentarni izbori bil izbran za pratenik (1991). Bil minister bez resor vo Vladata na RM (20. XII 1994 23. II 1996), a potoa ambasador na RM vo Danska (imenuvan na 16. V 1996). U~estvuval vo prviot krug na pretsedatelskite izbori (31. X 1999). S. Ml.
HALIPLIDI (Haliplidae) sitni tvrdokrilni insekti. @iveat vo voda. Teloto im e ispaknato i na zadniot del e zaostreno. Se hranat so algi. Vo Makedonija od ovaa familija e poznat samo eden rod Haliplus, so registrirani 8 Haliplida vidovi.
LIT.: V.B. Gueorguiev, Catalogus Faunae Jugoslaviae. Coleoptera (Aquatica), Acad. Sci. Art. Slov. Ljubljana, 1971, III, 6: 8-22; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje 1999, 23-30. V. T. K. M. Kr.
HALKOZOVI], Janko (Makedonija, XVIII v. Novi Sad, 1794 ) slikar, Makedonec po poteklo, naselen vo Novi Sad. Rabotel nara~ki za fru{kogorskite manastiri vo manir na ukrainskiot barok. Vo pove}e proekti sorabotuval so slikarot Vasilie Ostoj~i}. Izrabotil ikoni za manastirite Rakovac, Kru{edol (1745), Mala Remeta (1757), Beo~in (1758) i Kuve`din (1772). Naslikal ikoni i za pravoslavnata crkva vo Osiek (1761), koi se uni{teni vo Vtorata svetska vojna.
LIT.: O. Miki, L. [elmi, Majstori prelaznog perioda srpskog slikarstva XVIII veka (katalog), Galerija Matice Srpske, Novi Sad, 1981, 7887; M. Timotijevi, Srpsko barokno slikarstvo, Novi Sad, 1996, 8991. J. ^.-F.
Spomenikot na zaginatite vo Bitkata kaj Hajroneja (338 pr. n.e.)
HAJRONEJA (Haironeia) anti~ki grad na severnata granica na Bojotija (Helada) kade {to makedonskata vojska predvodena od Filip II izvojuvala pobeda nad zdruènite sili na helenskite polisi predvodeni od Atina i Teba (avgust 338 pr. n.e.), so {to tie bile prinudeni da ja priznaat vrhovnata vlast na Makedonskoto Kralstvo. Tuka se odigrala i bitkata pome|u vojskite na rimskiot vojskovodec Sula i pontskiot kral Mitridad VI (86 pr. n.e.), a Hajroneja e poznata i kako rodno mesto na helenskiot filozof i biograf Plutarh (46-120). K. M.-R.
1572
Xemal Halimi
HALIMI, Xemal [kelzen (Kumanovo, 5. IX 1961) pisatel, novinar i preveduva~. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, na Grupata za albanski jazik i knièvnost. Pi{uva prozni i dramski dela.Se zanimaval glavno so novinarstvo.
HAM, Josip (Josip Hamm) (Gat, Hrvatska, 3. XII 1905 Viena, Avstrija, 23. XI 1986) hrvatski i avstriski lingvist i slavist. Po zavr{uvaweto na studiite po slavistika i germanistika vo Zagreb, studiral polonistika i slavistika na univerzitetite vo Krakov, Var{ava i Qvov (1928&1930), a doktoriral po filozofija (1941). Predaval staroslovenski jazik i sporedbena slovenska gramatika na Univerzitetot vo Zagreb (1948&1960), koga se prefrlil na Univerzitetot vo Viena, kade {to predaval
HARITON
HAME, Sado (Debar, 1925 Skopje, 2002) rabotnik, voen komandant i politi~ki deec. Bil u~esnik vo NOAVM (od juli 1943) i politi~ki komesar na ~eta, a potoa komandant na bataljon, demobiliziran kako rezerven kapetan. Po Osloboduvaweto bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM i ~len na CK na Narodnata mladina na Jugoslavija. S. Ml.
Josip Ham
BIBL.: Mladoturskata revolucija vo Osmanskata Imperija, Logos, 1995. Makedonyada Atatrk ve Trkler, skp, 2006; Balkan Trkleri, I, Ankara, 2000, II, Ankara, 2009. A. Ago
slovenska filologija (1960&1976). ^len e na HAZU (1956) i na Avstriskata akademija na naukite (1966), kade {to go rakovodel Balkanolo{koto oddelenie, i ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1979). Bil sorabotnik na Staroslovenskiot institut vo Zagreb i urednik na sp. Slovo#, po~esen doktor na Vroclavskiot (1973) i na Kievskiot univerzitet (1983) i dolgogodi{en potpretsedatel na Me|unarodniot slavisti~ki komitet. Ima posebni zaslugi (zaedno so prof. F. V. Mare{) za organiziraweto na nastavata po makedonistika na Vienskiot univerzitet. U~estvuvl na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid (1969) i objavil zna~aen broj trudovi od makedonistikata.
BIBL.; Moj osvrt na K. P. Misirkova, zb.: Krste P. Misirkov i nacionalno-kulturniot razvoj na makedonskiot narod do Osloboduvaweto, Skopje, 1976, 199-207; Vatroslav Oblak za ju`nite makedonski govori, zb.: Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, IV, Skopje, 1977; Dijahronijata kaj tipolo{kite diferencijacii vo ju`noslovenskite jazici, Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, VI, 1979; Pojava i razvitak ]irilometodskog pisma na hrvatskom tlu i njegove veze s Makedonijom, zb.: Kirilo-metodievskiot (staroslovenskiot) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija, Skopje, 1988, 167-175. LIT.: Festschrift zu Ehren von Josip Hamm, Bereichte der Slavistik, Wien, 1975; Bibliografija, Slovo#, 25-26, Zagreb, 7-16; 35, 151-154; A. Nazor, In memoriam Josip Hamm, Slovo#, 37, 1987, 7-12; Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI vek, Skopje, 2008, 125-126. Bl. R.
Blagoja Hanxiski
Povr{inskiot kop na rudnikot Hamzali-Drvo{
HAMZALIDRVO[ rudnik na feldspati, koj se nao|a vo atarot na selo Hamzali, Strumi~ko. Rudnata oblast e pretstavena so ~esti ìci, le}i i nepravilni tela na metasomatski leukokratni krupnozrnesti albitski graniti locirani vo krupnozrnestite biotitski graniti. Ovie rudni tela se beli albitski granitoidi, poznati pod imeto natriski feldspat#. Tie sodràt okolu 80% albit so okolu 3% anortitska komponenta. Pokraj ovie tela na albitski graniti, prisutni se i pomali masi, koi se delumno istraùvani ili ne se ni istraùvani. Hemiskiot sostav na rudata e: SiO2 okolu 65%, Al2O3 1819%, K2O 0,4%, Fe2O3 0,10,2% Na2O3 910%. Rudnite rezervi se procenuvaat na pove}e milioni toni.
HANXISKI, Blagoja (s. Vladimirovo, 06. VI 1948) univ. profesor, politi~ar i ambasador. Diplomiral (1972) na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Magistriral (1980) i doktoriral (1984) na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb od oblasta na elektri~nite merewa. Vo 1972 g. se vrabotil vo Rudnici i èlezarnica Skopje#. Od 1974 g. bil vraboten na Prirodno-matemati~kiot fakultet, a od 1975 g. bil izbran za asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo 1995 g. bil izbran za redoven profesor. Glavna nau~na preokupacija mu se elektri~nite merewa, a posebno merewata na naponot so naponska vaga. Bil prodekan na Elektrotehni~kiot fakultet, pratenik vo Sobranieto na RM, minister za nadvore{ni raboti i za odbrana vo Vladata na RM. Bil ambasador na RM vo Grcija. M. ûnd. HARITON jeromonah, ohridski arhiepiskop (21. X 1641 1651). Igumenot German na kremeni{kiot manastir Uspenie Bogorodi~no# od Kostursko dobil potpi{ana gramota od nego kako arhiepiskop, nameneta za ruskiot car. Ima i drugi za~uvani gramoti so negov arhiepiskopski potpis, nameneti za negovite vladici {to odele da sobiraat milostiwa vo Rusija (kariopolskiot episkop Neofit 16441645, grevenskiot mitropolit Sergij 1645, kor~anskiot mitropolit Gavril septemvri 1646 i kosturskiot mitropolit Kiprijan 1651). Toa bile ekonomski te{ki godini na siroma{tija i zadolènost na Ohridskata arhiepiskopija, poradi {to pobaral materijalna pomo{ od ruskiot patrijarh i od ruskiot car za otkup na zaloènite crkovni dragocenosti. Ima pretpostavki deka povtorno bil izbran za arhiepiskop (1651).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jo-
HAMDIBEJ OHRI (Hamdi bej Ohri) (Ohrid, 18621938) osnovopolo`nik na prvoto albansko u~ili{te vo Ohrid. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Ohrid, a Ru`die vo Bitola. Studiite gi prodolìl vo voenata gimnazija vo Istanbul, no poradi patriotskata aktivnost bil isklu~en od u~ili{teto. Ostavil vo rakopis eden albansko-turski re~nik, od koj eden del e uni{ten, a drugiot del go zel Sotir Kole vo Sofija.
LIT.: Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[, 1995. A. P.
HAMZAOGLU, Jusuf (Yusuf Hamzaolu) (Vrap~i{te, 1945) univerzitetski profesor od turskata nacionalnost vo RM. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje na Grupata za turski jazik i literatura, a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (istoriski nauki). Pove}e mandati be{e direktor na OU Tefejuz# vo Skopje; redoven profesor na Pedago{kiot fakultet Kliment Ohridski# vo Skopje. Od oblasta na istorijata na turskata nacionalnost vo Makedonija gi ima objaveno knigite Mladoturskata revolucija vo Osmanskata Imperija, Turcite od Srbija, kako i brojni stru~ni i nau~ni trudovi so istoriska tematika objavuvani vo pove}e istoriski spisanija i vo stranski vesnici. U~esnik e na me|unarodni kongresi, nau~ni sobiri vo zemjata i vo R Turcija.
1573
HASA
Kullanlan Atasozleri ve Deyimleri; Makedonyada Bilmeceler ve Deyimler. Rakovoditel e na nekolku nau~ni proekti i avtor na brojni stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na me|unarodni kongresi i nau~ni sobiri vo zemjata i vo R Turcija.
LIT.: Univerzitetski bilten#, juni, Skopje, 2000. A. Ago
HASAN-PA[A, Hoxa Zade (Debar, XVII v.) poznat vojskovodec. Beglerbeg na Rumelija (16831684), vezir. Zaginal vo vojna kon krajot na avgust vo 1685 g.
LIT.: M. Surejja, Sicill-i osmani (Dictionaire des personnages ottomans), Istanbul, 1308 1311, Vols. II. J. Jan.
Xamijata Hatunxiklar vo Skopje
Skopje; Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998. Dr. \.
Gramota (povelba) od poglavarot na Ohridskata arhiepiskopija do Carstvoto Rusija so koja se bara materijalna i moralna pomo{ za makedonskata crkva (27.VII 1645)
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 73; Slavko Dimevski, Istorija na makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989. S. Ml.
HACON (? Solun, 616) slovenski knez vo Makedonija. Go predvodel voeno-plemenskiot sojuz na Dragovitite, Sagudatite, Velegezitite, Vajunitite, Verzitite i na drugite slovenski plemiwa vo Makedonija {to go opsaduvale i go napa|ale dve godini gradot Solun (614616). Vo borbite bil zaroben, odveden vo Solun i ubien so kamenuvawe. Po negovoto ubistvo, slovenskite plemiwa ja krenale opsadata na Solun.
LIT.: F. Bari{i, ûda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvori, Beograd, 1953. K. Ax.
HASA, Xemo (s. Simnica, Gostivarsko, 1908 [ar Planina, 2. IV 1945) ozloglasen balisti~ki voda~ {to dejstvuval vo zapadniot del na Makedonija vo Vtorata svetska vojna. Vo 1942 g. so okolu 40 du{i se odmetnal v {uma za da se bori protiv Italijancite. Podocna, za golema suma pari bil kupen od Italijancite za da se bori protiv makedonskite partizani. Od 1943 g. e na ~elo na balistite i najveren sorabotnik na Germancite. U~estvuval vo site borbeni sudiri so makedonskata vojska. Vr{el masovni pqa~kosuvawa, paleì i teror vo Zapadna Makedonija, {to predizvikalo strav i iseluvawe na golem broj Makedonci. Likvidiran e po Vojnata.
LIT.: Begzat Begzati, Xemo Hasa, Boston, 1977; \or|i Malkovski, Balisti, Skopje, 2002; Katerina Gogova, Krvava pruga, Skopje, 1965. \. Malk.
Kenan Hasipi
HASIPI, Kenan (s. Vrap~i{te, Debarsko, 1. XII 1955) politi~ar. Go zavril Medicinskiot fakultet vo Skopje i specijaliziral interna medicina. Pretsedatel na Demokratskata partija na Turcite na Makedonija i pratenik vo parlamentarnite sostavi na Sobranieto na RM (19942009). R. HATEHIJA (Prerodba) (Bitola, 1923) evrejska mladinska organizacija formirana so obedinuvaweto na postojnite zdruènija Benot Cion#, Bene Cion# i Makabi#. Prvata mladinska organizacija od Makedonija {to se za~lenila vo Sojuzot na evrejskite mladinski zdruènija. Pretsedatel na Organizacijata bil Leon Kamhi. Od pove}eto sekcii vo Organizacijata najaktivna bila sportskata. Vo desetgodi{nata dejnost bile organizirani nekolku fudbalski ekipi {to nastapuvale uspe{no: Makabi#, Sinaj#, Esperansa#.
HASAN, Hamdi (Hamdi Hasan) (Gostivar, 17. X 1945) univerzitetski profesor od turskata nacionalnost vo RM. Diplomiral na Grupata za turski jazik i literatura vo Belgrad. Magistriral na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad, doktoriral od oblasta na narodnata literatura na Istanbulskiot univerzitet. Rabotel kako profesor vo gimnazijata vo Gostivar. Od 1976 g. e profesor na Katedrata za turski jazik i literatura na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Objavil u~ebnici: Turska literatura za III i IV godina gimnazisko obrazovanie; nau~ni dela: Makedonya ve Kosova Turklerin
1574
Xamijata Haxi Balaban vo Skopje
HATUNXIKLAR XAMIJA (Skopje, po~. XVI v.) izgradena od Hani Hatun, }erka na Jahja-pa{a. Imeto vo prevod zna~i Mala Gospo|ica. Kupolna xamija, so trem, so tri mali kubiwa. O{tetena e vo zemjotresot od 1963 g., nastradalo i turbeto na Hani Hatun.
LIT.: Krum Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Zbornik na Tehni~kiot fakultet 1957/58,
HAXI BALABAN XAMIJA (Skopje, ok. 1440) verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena od Haxi Balaban Dulger-zade. Kupolna xamija, tremot e potpren na dva mermeni stolba, svodno pokrien. Nastradala vo zemjotresot od 1963 g., po {to bila obnovena.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
HAXI BO[KOV, Petar (Skopje, 1. VI 1928) skulptor, grafi~ar,
HAXI
1971: Sowa Abaxieva Dimitrova, Petar Haxi Bo{kov, Skopje, 1989. M. B.-P.
Petar Haxi Bo{kov
profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje, eden od dominantnite umetnici na makedonskata likovna scena, osobeno zna~aen vo promoviraweto na apstraktnite razmisluvawa vo skulpturata pri krajot na 50-tite godini. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Qubqana (1953). Specijaliziral na Kralskiot kolex za likovni umetnosti i na Slejdovata {kola (Slade School) za likovna umetnost vo London (19591960). Imal retrospektivna izlo`ba vo Skopje (MSU, 1989). Kako u~esnik na stotina me|una-
R. Anastasov: portret na Dimo Haxi Dimov
P. Haxi Bo{kov: del od instalacijata Ulica# (2004)
rodni izlo`bi (Bienaleto vo Venecija, 1978) ja vklu~uva makedonskata skulptura vo moderen evropski kontekst. Zapo~nal so izrabotka na serija portreti so blaga deformacija i stilizacija (Ciganka, 1954). Slednite nekolku godini se posvetil pove}e na grafikata, na koja raboti naporedno, so varijacii od figuracija do apstrakcija, bliski na skulptorskite idei. Vo 1959 g. gi otvora figurativnite oblici, davaj}i im asocijativni osobenosti (Kompozicija, 1959). Podocna ja isprekr{uva organoidnata forma i ja sveduva na apstraktni vizii so gruba faktura i ja navestuva enformelskata praktika. Pri konstruiraweto na torza, figuri ili glavi koristel i industriski otpadoci (Skulptura III i IV, 1964). Od 1968 g. ja geometrizira formata, so akcent vrz ritmi~kite vibracii na vertikalata (Vertikalno kre{~endo, 1968). Del od ovie iskustva gi primenil vo monumentalnite dela (Skulptura, 1976, Meìce, Slovenija) i vo ciklusot Refleksii (1988).
LIT.: Boris Petkovski, Petar Haxi Bo{kov skulptura i grafika, Skopje,
HAXI DIMOV, Dimo Haxijovanov (s. Gorno Brodi, Sersko, 14. II 1875 Sofija, 13. IX 1924) naroden tribun, socijalisti~ki agitator i ideolog na makedonskoto osloboditelno dvièwe, publicist. Tatko mu Haxi Dimko bil istaknat prerodbenski deec, poradi {to pove}e pati bil apsen od osmanliskite vlasti, pa bil prinuden so semejstvoto da emigrira vo novoosnovanoto Bugarsko Kneèvstvo, doa|aj}i vo Dupnica (Stanke Dimitrov). Go zavr{il Pedago{koto u~ili{te vo ]ustendil (1894), a potoa studiral pravo na Sofiskiot univerzitet (1898). Poradi negovite politi~ki opredelbi bil isklu~en od studiite i pove}e godini u~itelstvuval vo Dupnica i drugi mesta, pri {to aktivno u~estvuval vo progresivnoto u~itelsko dvièwe. Bil ~len na BRSDP (od 1901) i istaknat ~len na TMORO. Izvesen period bil borec na komitska ~eta vo Male{evsko (od fevruari 1903), a potoa vo Serskiot revolucioneren okrug na TMORO. Bil blizok sorabotnik na G. Del~ev, J. Sandanski, Vasil Glavinov i P. K. Javorov. U~estvuval vo borbata kaj s. Banica, Sersko (4. V 1903) koga zaginal G. Del~ev. Bil ~len na Makedonsko-odrinskata socijaldemokratska grupa. Po Ilindenskoto vostanie bil ideen voda~ na levoto krilo na TMORO, gi formuliral osnovnite principi na makedonskite revolucioneri od Serskata grupa, a zaedno so Dimitar Miras~iev, bil koavtor na reformskata Direktiva za pretstojnata dejnost na Organizacijata#. Pristignal vo Sofija i u~estvuval vo vnatre{nite borbi na BRSDP (t.s.) (1905). Na Rilskiot kongres na TMORO (oktomvri 1905) bil izbran za odgovoren redaktor na nejziniot organ Revolcioneren list# (1904 1906), istaknuvaj}i se kako najzna~aen teoreti~ar na levicata na VMRO, poznata kako sandanist. Bil eden od osnova~ite i rakovoditel na U~itelskata socijaldemokratska organizacija (1905). Po Mladoturskata revolucija (1908)
do{ol vo Solun, kade {to neposredno sorabotuval so J. Sandanski. Bil ~len na Narodnata federativna partija, nejzin ideolog i redaktor na nejziniot organ Konstitucionna zar# (Solun, 19091910). Bil u~esnik vo vojnata vo sostavot na Sedmata rilska divizija na Bugarskata armija (19121913), a po zarobuvaweto 3 meseci bil zarobenik na gr~kite voeni sili na ostrovot Trikeri. Po Prvata svetska vojna bil voda~ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. Zaedno so \. Petrov, Nikola Pu{karov i drugi makedonski revolucioneri, go formirale Vremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO (1919) i bil redaktor na negoviot organ Bilten#. Pretstavni{tvoto interveniralo pred Versajskata mirovna konferencija za sloboda i nezavisnost na Makedonija vo ramkite na balkanska federacija. Isto taka, bil ~len na novoosnovanata BKP, po ~ija direktiva go napu{til Vremenoto pretstavni{tvo (kon krajot na 1919), a potoa go osnoval Makedonskiot emigrantski komunisti~ki sojuz vo Bugarija (1920) i go redaktiral negoviot organ Osvobo`denie# (1920 1923). Bil ~len na Kontrolnata komisija na CK na BKP (1923) i u~estvuval vo podgotovkite na Septemvriskoto vostanie (1923), a neposredno pred negovoto izbuvnuvawe bil uapsen. Bil ~len na Kontrolnata komisija na CK na BKP (t.s.), a na Vito{kata konferencija na BKP (t.s.) (1924) bil izbran za ~len na CK, a potoa sekretar na CK na BKP i naroden pratenik vo XXI svikuvawe na bugarskiot parlament (19231927) na listata na Edinstveniot rabotni~ko-selanski front. Kako pratenik se zalagal vo odbrana na ~ovekovite prava i slobodi, protiv beliot teror i politi~kite ubistva, no i samiot bil ubien na sofiska ulica od van~omihajlovistite.
BIBL.: Nazad km avtonomita, Sofi, 1919. LIT.: D-r Orde Ivanoski, Dimo Haxi Dimov-Axijata. (Po povod 50-godi{ninata od negoviot atentat), Glasnik# na INI, XVIII, 2, Skopje, 1974, 53-84: istiot, Dimo Hadì Dimov, Macedoine (Articles dhistoire), INI, Skopje, 1981, 345-371; istiot, Dimo Haxi Dimov pobornik za klasnata i nacionalnata borba, Pogledi#, XXI, 7-8, Skopje, 1984, 154-168; Dimo Haxi Dimov, ìvot i delo, Skopje, 1995. S. Ml.
HAXI, Du{an Jovanov (Qubqana, 26. VIII 1921) po~esen profesor (1998) na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (1998) i ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite nadvor od rabotniot sostav (2006). Vo Qubqana diplomiral hemija so fizika (1944). Docent po fizi~ka organska hemija na Oddelot za hemija na Univerzitetot vo Qubqana (1953), re1575
HAXI
Du{an Haxi
doven profesor po Strukturna hemija (1962). So negova pomo{ vo Skopje e nabaven prviot infracrven spektrofotometar, so {to vo Makedonija e zapo~nata uspe{nata aktivnost na poleto na molekulskata spektroskopija. Akad. Haxi e eden od najpoznatite svetski istraùva~i na problemite vo vrska so vodorodnoto svrzuvawe, a izvonredni pridonesi ima i vo kvantnata farmakologija i istraùvawata na biolo{ki va`ni sistemi. Pioner e (vo Jugoslavija) na primenata na kompjuterite vo hemijata. ^len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (1967), nadvore{en ~len na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1975), na Jugoslovenskata akademija na naukite i umetnostite vo Zagreb (1977) i na Indiskata nacionalna akademija na naukite (1979). Po~esen doktor na naukite e na Univerzitetot vo Upsala (1982). Bil nau~en sovetnik na fabrikata Lek# (1981). Avtor e na ~etiri monografii, {est poglavja vo monografii, kako i na nad 280 nau~ni trudovi. Bil proglasen za po~esen pretsedatel na Slovene~koto hemisko dru{tvo, a dobil i mnogu visoki nagradi i priznanija.
LIT.: Bilten Petnaesetto izborno sobranie. Predlozi na kandidati za izbor na ~lenovi na MANU nadvor od rabotniot sostav, Skopje, 2006, 181. B. [.
na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1964), magistriral i doktoriral (1973) na Univerzitetot vo Belgrad. Bil na pove}e studiski prestoi vo Evropa, vo Kanada i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1964 g., a kako redoven profesor od 1982 g. Bil dekan na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Skopje, viziting-profesor na Univerzitetot vo Otava (Kanada) i asistent na Univerzitetot vo Belgrad. Glaven urednik e na sp. Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija#, pretsedatel na Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija. Od 2005 g. e profesor na Fakultetot za ìvotna sredina. Ima intenzivna istraùva~ka, proektantska i aplikativna dejnost. Podra~ja: fizi~ka hemija, elektrohemija, za{tita na metalite od korozija, za{tita na ìvotnata sredina. Avtor e na u~ebnici, monografii i pomagala, kako i na nau~ni trudovi i istraùva~ki proekti. Publicist, avtor na knigi, statii i kolumni.
LIT.: Bilten UKIM# br. 514, od 15 II 1989 g., 19; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., 81. Bl. P.
(1903) se preselil vo Sofija, kade {to se zanimaval so izdava{tvo i so trgovija. Ostavil dragoceni spomeni. @ivotot go zavr{il so samoubistvo.
IZV.: Spomeni na I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gexikov, d-r H. Tatar~ev. Stru~na redakcija d-r Ivan Katarxiev, Skopje, 1995. LIT.:. Il. Ilinden, 19331934, br. 8; 1934 1935, br. 78, 910; 1936, br. 1; br. 3. V. \.
Gan~o Haxi Panzov
HAXI PANZOV, Gan~o (Veles, 12. VIII 1900 Kasa del Kampo, [panija, 19. XI 1936) poet, novinar, revolucioner. Poradi u~estvo vo makedonskoto revolucionerno dvièwe bil isklu~en od Vele{kata gimnazija (1922), {koluvaweto go prodolìl vo Skopje, kade {to e eden od pokrenuva~ite na partiskiot vesnik Iskra#. Emigriral vo Pariz (19241936) kade {to se veli deka pi{uval poezija na francuski jazik i bil sorabotnik na Makedonsko delo# i Balkanska federacija#.
LIT.: Pero Korobar, Gan~o Haxipanzov, Sk., 1986; Vasil Tocinovski, Gemixiskite poraki, Vel., 2004. V. Toc.
Ivan Haxi Nikolov
Svetomir Haxi Jordanov
HAXI JORDANOV, Svetomir (Rekovac, Srbija, 7. II 1941) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, istraùva~ od podra~jeto na elektrohemijata i za{titata na ìvotnata sredina i publicist. Diplomiral na Tehnolo{kiot oddel
1576
HAXI NIKOLOV, Ivan ( Kuku{, 24. XII 1861 Sofija, 9. VII 1934) makedonski revolucioner, u~itel i kniàr. Zavr{il Trgovska akademija vo Linc, Avstrija. Bil u~itel vo Kostenec, Kuku{, Voden i vo Solun. Sorabotnik na Mladata makedonska kniòvna druìna vo Sofija i na spisanieto Loza (1892). Otvoril sopstvena kniàrnica vo Solun (1893). Bil eden od inicijatorite i osnovopol`nicite na MRO (1893), ~len na CK na MRO (18941901). Vo vremeto na Solunskata afera (1901) gi predal pe~atot i {ifrite na Organizacijata na Ivan Garvanov. Sogleduvaj}i ja gre{kata, se obidel da se samoubie. Bil osuden i ispraten na zato~enie vo Podrum Kale (Mala Azija), nabrgu (1902) bil amnestiran. U~estvuval na sovetuvaweto na TMORO vo Sofija (januari 1903). Po Vostanieto
HAXI Hristo (Belgrad, 1783 ili 1794 Atina, 1853) oficer vo osmanliskata armija i general na gr~kata armija. Bil vo voena slu`ba vo Egipet kaj Mehmed Ali. So Hur{id-pa{a preku Sirija bil ispraten na Peloponez za zadu{uvawe na Vostanieto vo Grcija. Preminal na stranata na gr~kite vostanici, se istaknal vo borbite i vo 1824 g. stanal general na gr~kata vostani~ka vojska. Vo 1834 g. bil odlikuvan so najvisokiot orden i stanal a|utant na kralot Oton.
LIT.: Nikola Todorov, Balkanski izmereni na Grckoto vstanie ot 1821 godina. Prinost na Blgarite, Sofi, 1984; Veselin Trakov, Trako-blgarskoto druèstvo (Organizaci na Blgarite v Grci prez 40-60-te godini na 19. v.), bileen sbornik v ~est na akademik Dimitr Kosev, Sofi, 1985. M. Zdr.
HAXIVASILEV, Kiro (Kavadarci, 1921 Ohrid, 2000) u~esnik vo NOB, politi~ar, publicist i op{testvenik. Vo NOB bil borec vo Vtorata NOU brigada. Vo 1944 g. vo Gorno Vranovci se
HAXIZDRAVEV
vklu~il vo ureduva~kiot tim na v. Nova Makedonija#. Bil minister za obrazovanie vo Vladata na SRM, pretsedatel na Sovetot za politi~ki sistem, potpretsedatel na Sojuznoto sobranie, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ kako pretstavnik od SRM. Objavil pove}e nau~ni studii, a me|u monografskite pozna~ajni se: Socijalizmot i nacionalnoto pra{awe i Sudbinata na socijalizmot. Vo poslednava gi razgleduva problemite na proizvodstvenite odnosi vo Jugoslavija.
IZV.: Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija 1941-1945, t. I, kn. 2, Skopje, 1968, kn. 5, 1975. LIT.: Novica Veljanovski, Makedonija 1945-1991. Dràvnost i nezavisnost, Skopje, 2002. N. V.
na Pretsedatelstvoto na CK na SKM, pretsedatel na Ideolo{kata komisija na CK na SKM, i pretsedatel na Sobranieto na SRM. Objavil pove}e knigi i bro{uri so teoretsko-politi~ka sodrìna. Negovoto ime go nosi nagradata za novinarstvo vo RM, {to se dodeluva sekoja godina.
BIBL.: Odnosite me|u socijalisti~kite zemji i problemot na mirot, Skopje, 1950; Deset godini od Prvoto zasedanie na ASNOM, Desetgodi{nina na Narodna Republika Makedonija, ASNOM 1944 1954, Skopje, 1954, 59; O protivre~nostima socijalizma, Beograd, 1958; Odrazizraz, Skopje, 1958; Svrteni kon ~ovekot, Skopje, 1959; Socijalisti~ka raspodela prema radu, Beograd, 1961; Kavadarci vo april 1941, êtirieset godini 1941-1945, kn. 5, Skopje, 1962, 94-96; Socijalisti~kata raspredelba spored trudot, Skopje, 1962; Partiskoto sovetuvawe vo seloto Fu{tani, na istoto mesto, 531533; Neposrednata demokratija i Sojuzot na komunistite, Skopje, 1964; Velika istoriska prekretnica, Beograd, 1968; O~ove~uvawe na ~ovekot, Skopje, 1969; SKJ vo borbata za samoupravuvawe, Skopje, 1969; Protivre~nostite na socijalizmot, Skopje, 1969; Teòk, no slaven pat, Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 1219; Sobrani dela, IV, Skopje, 1982. LIT.: Vtora makedonska udarna brigade. Se}avawa i dokumenti, Skopje, 1973; Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva-sedma, Kavadarci-Negotino, 1983-1984. S. Ml.
Margarita HaxievaTrendafilovska
proektirawe (zaedno so svojata sestra Sofija). Realizirala pove}e objekti vo Ohrid (v.: MazoKr. T. va-Haxieva Sofija).
Dragan Haxievski
Mito HaxivasilevJasmin
HAXIVASILEV-JASMIN, Mito (Kavadarci, 21. XII 1922 Brela, Makarska, Hrvatska 1. VIII 1968) u~esnik vo NOB, novinar, komunisti~ki deec i teoreti~ar, publicist, politi~ar i dràvnik. Zavr{il gimnazija vo Bitola, a studiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Bil ~len na KPJ (1940), na MK na KPJ i sekretar na MK na SKOJ vo Kavadarci, poradi {to i bil apsen (1941). Podocna preminal vo ilegalstvo (1942) i bil eden od organizatorite na NOB vo Tikve{ijata: ~len na Tretiot oblasten komitet na KPM, zamenik politi~ki sekretar na Tretata operativna zona na NOV i POM i zamenik politi~ki komesar na Vtorata makedonska NOUB. Po Osloboduvaweto bil ~len na Oblasniot komitet na NOO vo Bitola, direktor i glaven urednik na v. Nova Makedonija# (194547 i 1962) i na partiskite organi Partiski ìvot#, Socijalisti~ka zora# i Pogledi#; na~alnik na Uredot za informacii pri Pretsedatelstvoto na Vladata na NRM, republi~ki i sojuzen pratenik, sekretar na Izvr{niot sovet na SRM, ~len na Glavniot odbor na SSRNM, prv pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija, ~len na CK na SKJ, na Izvr{niot komitet i
Stojo Haxiev
HAXIEV, Stojo (s. Gole{evo, Demirhisarsko-Sersko, 16. V 1879 s. Pokrovnik, 27. IX 1924) u~itel, revolucioner, vojvoda. U~itelstvuval vo Serskiot okrug. Bil ~etnik (19001905), demirhisarski (vo Sersko) okoliski vojvoda (od 1905), u~esnik na Rilskiot kongres (1905). Bil ~len na Narodnata federativna partija, pratenik vo Osmanliskiot parlament. Vo Prvata svetska vojna bil okruèn upravnik vo Strumica, a od 1920 g. bil advokat vo Petri~. Kako sandanist bil ubien od idejnite protivnici.
LIT.: Makedonski vesti, 34, 1935; Pirinsko delo, 213, 1980. V. \.
HAXIEVSKI, Dragan (Gali~nik, 5. VII 1928) geofizi~ar, red. prof. (1981) na PMF. Diplomiral na Filozofskiot fakultet na Grupata za fizika (1957) i geofizika na PMF vo Zagreb (1961). Doktoriral (1978) na PMF vo Zagreb so tema za fizi~kite karakteristiki na zemjotresnoto àri{te. Specijaliziral vo Zagreb i vo Moskva. Odrùval postdiplomska nastava na IZIIS i na PMF vo Zagreb. Re~isi dve decenii ja rakovodel Seizmolo{kata opservatorija i go dal osnovniot pridones za nejzinoto oformuvawe vo sovremena i kompetentna institucija so razviena me|unarodna sorabotka. Gi analiziral zemjotresite vo Makedonija i vo Jugoslavija, napravil procenki za magnitudite na o~ekuvanite potresi, ukaàl na povrzanosta na zemjotresite so zgolemenata promena na dlabo~inata na Mohorovi~i}eviot diskontinuitet, publikuval vo zemjata i vo stranstvo. Bil dolgogodi{en urednik na Acta Seismologica Jugoslavica#.
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 455. V. Ur.
HAXIEVA-TRENDAFILOVSKA, Margarita (Ohrid, 8. II 1943) arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1967). Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko
HAXIZDRAVEV, Nikola (Prilep, 4. VIII 1909 Skopje, 25. XI 1970) lekar, epidemiolog-mikrobiolog. Medicina zavr{il vo Belgrad (1934), a potoa rabotel privatno do 1940 g. Bil partizan1577
HAXIJANEV
ski lekar i komandant na Medicinsko-sanitetskiot bataljon na 48-ta makedonska udarna brigada. Po vojnata (do 1949) bil komandir na Antimalari~nata ~eta na Pettata armiska oblast. Vo 1950 g. se demobiliziral i bil zdravstven sovetnik vo Sojuzniot institut za tropski bolesti, od kade {to bil povle~en vo Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. Kako bakteriolog i epidemiolog steknal golem respekt osobeno zaradi negoviot pridones vo eradikacijata na malarijata vo RM. Rabotel vo resorot za eradikacija na malarijata vo Sojuznata epidemiolo{ka komisija. Rabotniot vek go zavr{il kako zdravstven sovetnik vo Ministerstvoto za zdravstvo na SRM. P. B.
gr~kata gimnazija vo Solun. Raboti kako u~itel, primenuvaj}i novi nastavni (lankastarski) metodi i go voveduva narodniot jazik vo nastavata. U~itelstvuva vo privatno u~ili{te vo Veles (1837), a podocna i vo Skopje (18481857) i vo Prilep (18591860). Poradi antifanariotskata dejnost, ~esto e progonuvan, zatvoran i ispraten na zato~enie vo Mala Azija (18611863). Po vra}aweto pak e u~itel vo Veles (18661867) i vo Skopje (18691870). Poznat e kako dramski avtor (Minerva i devet muzi#, U~itelite i u~enikot#), kako u~ebnikar (Tablica pervaja#,
Aleksandar Haximanov
ULOGI: Tibald (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), Espado (L. Minkus, Don Kihot#), Ferhad i Vezir (A. Melikov, Legenda za qubovta#) i dr. Em. X.
Vasil Haximanov Trifun Haxijanev Faksimil na Tablica pervaja# od J. H.-Xinot
HAXIJANEV, Trifun (Voden, 1893 logorot Hajdari, 1. V 1944) revolucioner i komunist, osnova~ na Socijalisti~kata partija vo Egejskiot del na Makedonija i eden od organizatorite na Vodenskata partiska organizacija na KPG. Bil represiran od gr~kite vlasti. Vo 1944 g. bil likvidiran od Germancite, zaedno so u{te 200 komunisti vo zatvorot Hajdari, blizu do Atina.
LIT.: S. Kiselinovski, Makedonski dejci (XX vek), Skopje, 2002. St. Kis.
1838), kako eden od prvite makedonski stihotvorci (Raj bo`ji#, Kraj rekata Vardar#), no i kako avtor na dve zbirki aforizmi, a so afinitet i kon slikaweto. Sorabotnik na Dru{tvoto na srpskata slovesnost vo Belgrad. Sobira~ e na kulturno-istoriski spomenici i narodni umotvorbi. Gi objavuva prvite makedonski patopisi, koi se i me|u prvite opisi na Makedonija voop{to. Sobiral i leksi~ki materijal i se podgotvuval da izdade pove}ejazi~en re~nik.
BIB.: Jordan Haxikonstantinov Xinot. Priredil: Blaè Koneski, Skopje, 1987. LIT.: Haralampie Polenakovi}, Jordan Haxi Konstantinov-Xinot. Bio-bibliografska skica, Vo ekot na narodnoto budewe, IV, Skopje, 1989, 41-58; Blaè Koneski, Kniga za Xinot, Skopje, 2004. B. R.-J.
N. Trajkovski: portret na Jordan HaxikonstantinovXinot
HAXIKONSTANTINOV-XINOT, Jordan (Veles, ok. 1818 Veles, 29. VIII 1882) makedonski knièven, prosveten i kulturnonacionalen deec. [koluvaweto go zapo~nuva vo rodniot grad, a go prodolùva vo Samakov i vo
1578
HAXIMANOV, Aleksandar (Skopje, 10. III 1948) baletski igra~ i pedagog. Obrazovanieto go dobiva vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na R. Paka{k i E. Ku{ovska. Prestojuva na specijalizacija vo Institutot Agripina Vaganova# vo Leningrad (1987-1988). ^len e na Baletot pri MNT vo Skopje (19691997). Istaknat solist, so izrazeno ~uvstvo za dramatur{ko oblikuvawe na ulogite. Direktor na Baletot pri MNT vo Skopje (19891993).
HAXIMANOV, Vasil (Kavadarci, 14. I 1906 Skopje, 16. XII 1969) etnomuzikolog. Sestrano obrazovan (studiral na Pravniot i na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, magistriral farmacija vo Zagreb), no toj, sepak, pogolemiot del od svojot ìvot $ go posvetil na muzikata. Negoviot glaven pridones se sostoi vo sobira~kata dejnost. Sobral nad 8.000 makedonski i 700 albanski narodni pesni. Del od niv bea predmet na negova nau~na obrabotka, pri {to svoite soznanija i zaklu~oci im gi pretstavi na makedonskata i na me|unarodnata javnost na pogolem broj nau~ni simpoziumi. Del od ovie pesni se objaveni vo nekolku zbirki. Vo svoite nau~ni trudovi obrabotuva najrazli~ni temi svrzani so vokalnata, instrumentalnata i orovodnata narodna tradicija. Pred Vtorata svetska vojna bil eden od prvite makedonski peja~i {to snimal za Radio Belgrad i nastapuval na pove}e koncerti vo stranstvo.
DELA: Makedonski narodni pesni 14 (19531956); Momi tikve{anki; Nevestinski narodni obredni pesni (1965) i dr. M. Kol.
HAXIMANOV, Zafir (Kavadarci, 12. XII 1943) avtor i interpretator na popularna muzika, akter. Diplomiral (1967) na Fakultetot za dramski umetnosti vo Belgrad. Toga{ ja zapo~nal svojata estradna kariera, u~estvuvaj}i i dobivaj}i nagradi na festivali-
HA[KI
Zafir Haximanov
nata dràvna zaednica. Od 1945 g. e vo Skopje, kako {ef na Muzi~koto oddelenie vo Ministerstvoto za prosveta, rakovoditel na ansamblot za narodni igri i pesni Tanec# i direktor na Srednoto baletsko u~ili{te. Od 1952 g. do penzioniraweto raboti kako profesor na Pedago{kata akademija. Od negovite tvorbi i obrabotki na narodni pesni, najpoznata e horskata kompozicija Ace paDr. O. puxija. HAXI-RISTOVA, Qupka (Veles, 21. VII 1931) redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta i predmetot [umarska entomologija. Diplomirala na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1956). Do 1960 g. raboti vo Sekretarijatot za zemjodelstvo i {umarstvo pri Izvr{niot sovet na SRM. Istata godina e izbrana za asistent na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. Magistrirala na [umarskiot fakultet vo Belgrad (1965). Doktorirala na mati~niot fakultet vo Skopje (1971), kade stanala docent (od 1972), a potoa redoven profesor (od 1982). Ja vr{ela dol`nosta prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (19821984). Istaknat profesor i ploden nau~nik so objaveni brojni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija. Avtor e na u~ebnikot [umarska entomologija#, I i II del (1995). St. N. HAXISKI, Aleksandar (Strumica, 1947) pisatel. Vo tekot na 1966 g. ja napu{ta Makedonija i tri godini ìvee vo Francija, a od 1969 se naseluva vo SAD. Pi{uva na angliski. Go objavil premierno vo SAD svojot prv roman Beskrajno patuvawe# (Oklahoma Siti, 1981), koj nabrgu e preveden na srpski jazik vo Belgrad i na makedonski vo Skopje. Ja fokusira vo svojata proza preselni~kata trauma. G. T. HAXITA[KOVI], Grigorie (Voden, 6/19. VIII 1875 Belgrad, 16. VIII 1942) voda~ na avtonomisti~koto dvièwe# vo Srbija, publicist i knièvnik. Sou~enik i prijatel na K. Misirkov; begalec od Voden vo Belgrad i od Belgrad vo Sofija i obratno; student vo Belgrad i Pariz; vospituva~ i u~itel, a podocna i direktor na srpski gimnazii vo Makedonija (Solun, Skopje, Bitola). Zaedno so \. \er|ikovi} e obnovuva~ na Makedonskiot klub vo Belgrad i glaven urednik na negoviot organ v. Avtonomna Makedonija# (1905). Podocna koavtor na Vodenskata deklaracija (juli 1918) i avtor na krfskata Promemorija
(vo dve verzii, 1. i 19. IX 1918) za kulturno-nacionalniot entitet i idniot ramnopraven konstitutiven avtonomen status na Makedonija vo jugoslovenskata dràva.
LIT.: Quben Lape, Edna promemorija od 1918 g. na profesorot Grigorie Haxi Ta{kovi}, Prilozi#, OON MANU, H, 1, Skopje, 1979, 5-37; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 73144. Bl. R.
te vo: Belgrad, Zagreb, Split, Skopje, Sopot (Polska), Varadero (Kuba). Na filmskoto platno se javuva kako glaven protagonist vo filmovite No`# na @. Mitrovi} i Makedonska krvava svadba# na S. Popov. Podocna nastapuva vo golem broj teatarski pretstavi na pove}e sceni, me|u koi i vo Boston (SAD). Svojata sestranost ja manifestira pi{uvaj}i nekolku zbirki so poezija. Kako peja~ go obikolil celiot svet i nastapuval vo: SAD, Rusija, Kanada, Avstralija, Kuba, Francija, Avstrija, Germanija, [vedska i dr.
BIBL.: stihozbirki: [ansoni na hartija, Belgrad, 1978; Pes peja~ka, Bel., 1984; Azil, Bel., 1987; Naroden peja~, Sk., 1990 i raskazi Kiselo-veselo, Sk., 1994. M. Kol.
HAXIMITKOV, Todor (Skopje, 1898 Skopje, 1987) veterinar, prv doktor na veterinarnite nauki od Makedonija (Zagreb, 1934). Rabotel vo Gradskata veterinarna slu`ba na Gradot Skopje (1941 1952), direktor na Veterinarniot inspektoratot na Gradot Skopje (19521962). Pri fa{isti~kata deportacija na Evreite od Makedonija (1943) ima zasolnato i spaseno edno evrejsko semejstvo. Negovoto ime, kako dobrotvor, e zapi{ano na spomen-obele`jata vo Treblinka i Erusalim. Donator e na kambanite na Sobornata crkva Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. M. D. J. B.
HAXOV, Ivan (Struga, 1885 Sofija, 1956) literaturen istori~ar, filolog, prosveten deec. Se {koluval vo Sofija, kade {to zavr{il gimnazija i slovenska filologija na Univerzitetot Kliment Ohridski#. Prestojuval vo Avstrija, Germanija i Hrvatska. U~estvuval vo rabotata na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Objavil brojni napisi od oblasta na literaturnata istorija, lingvistikata i metodikata. Avtor e na monografija za Bra}ata Miladinovci. Obrabotuval temi od folkloristikata (Motivi za kletva vo narodnite pesni#). Gi prifatil teoretskite principi na ruskiot nau~nik od Ukraina (Harkov) A. Potebwa, primenuvaj}i gi vo svoite elaboracii na poezijata na Hristo Botev. Studijata za svoite sogra|ani Bra}ata Miladinovci (1944) mu se odlikuva so bogata i izvorna faktografija. Zabeleàna mu e statijata Tvore~koto u~estvo na zborot vo ~ovekovoto mislewe# (1939). Se potpi{uval i so psevdonimot Veritas#. G. T. HA[KI TRIBUNAL ZA PORANE[NA JUGOSLAVIJA. Osnovan e so Rezolucijata 827 na Sovetot za bezbednost na ON (25. V 1993) kako me|unarodna pravosudna institucija koja ima nadle`nost da sudi na lica za koi postoi osnovano somnevawe deka imaat izvr{eno voeni zlostorstva i zlostorstva protiv ~ove{tvoto, no i zlostorstva protiv mirot, na teritorijata na SFRJ, od po~etokot na 1991 g., so cel da bidat kazneti za zadovoluvawe na pravdata, spre~uvawe drugi takvi dela i povtorno vospostavuvawe na mirot. Obvinitelstvoto pokrenuva obvinenie protiv dràvjanite na RM Qube Bo{kovski i Johan Tar~ulovski na 15. III 2005 g.
Asparuh Haxinikolov
HAXINIKOLOV, Asparuh (Skopje, 18. IV 1909 Skopje, 11. VIII 1980) muzi~ki pedagog i kompozitor. Muzika u~i vo Belgrad. Nastavnik i horski rakovoditel e vo pove}e gradovi na porane{-
Zgradata na Ha{kiot tribunal, Hag
1579
HA[OMER HACAIR#
LIT.: Tatjana Petru{evska, Me|unarodniot krivi~en tribunal za voeni zlostorstva protiv ~ove{tvoto i genocid izvr{eni na teritorijata na porane{na Jugoslavija od po~etokot na 1991 godina presedan vo me|unarodnoto pravo spored na~inot na negovoto formirawe, Bezbednost#, br. 2, Skopje, 1994; Tatjana Petru{evska, Za nekoi aspekti na me|unarodniot ad hoc tribunal za porane{na Jugoslavija, na istoto mesto, br. 3, 1994. T. Petr.
centralna Azija s# do Indija. Nositelite na ovaa civilizacija se obrazovani lu|e: nau~nici, misliteli, filozofi, koi se naseleni vo administrativnite, ekonomskite i kulturnite centri: Aleksandrija, Antiohija, Pergam i dr. gradovi na monarhiite formirani od naslednicite na Aleksandar Makedonski dijadosite. Nivnoto propa|awe so rimskite osvojuvawa (30 god. pr. n.e.) go ozna~uva krajot na ovaa epoha. Vo kulturolo{ka smisla, prostornata i vremenskata granica na helenizmot e u{te pogolema, so golemo vlijanie na Zapad (preku Rim) do [panija i trae do krajot na antikata, a na Istok vo Vizantija obnoven so italijanskiot humanizam od XIV do XVI v.
LIT.: Re~nik knjièvnih termina, Beograd, 1992. A. [uk.
i cvrsti poliuretanski peni so kapacitet okolu 2.500 t godi{no).

Sv. H. J. - M. C.
^lenovi na Ha{omer Hacair# od Bitola
HA[OMER HACAIR# (Mladiot straàr) (19211943) evrejska mladinska progresivna organizacija vo Makedonija. Bila aktivna vo site pogolemi centri vo Makedonija so evrejsko naselenie. Vo [tip kenot imal okolu 30 ~lenovi, go rakovoditel Avraham-Alberto Baruh Cion (1921 1943). Vo Bitola bil osnovan ken so okolu 400 ~lenovi (1931), so sedi{te vo prostoriite na evrejskoto u~ili{te La skulika de la kaleà#. Organizacijata razvivala vospitno-obrazovna dejnost, izu~uvawe na hebrejskiot jazik i pribliùvawe kon prirodata so organizirani logoruvawa (mahana). Zaedni~kata cel bila da se podgotvuva mladinata za zaminuvawe vo kibucite vo Erec Izrael.
HEDISARUM, MAKEDONSKI (Hedysarum macedonicum Bornm.) lokalen makedonski floristi~ki endemit, poznat samo za stepolikoto podra~je vo RM (Veles, Negotino). Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. HELENIZAM (germ. Helenismus, termin na istori~arot G. Drojzen spored st. gr. poddrùvawe na helenskiot na~in na ìvot, prifa}awe na helenskata civilizacija, koristewe na kodificiran st.gr. jazik koine). Obeleùva golema istoriska epoha vo civilizaciska smisla na anti~kite narodi na Evropa, Azija i Afrika. Se narekuva Aleksandrizam, spored nejziniot tvorec makedonskiot car Aleksandar III (336-323 god. pr. n.e.). Po~nuva so negovoto vladeewe i osvojuvawata na Istok; Mala Azija, Egipet,
1580
HELICERATI (Chelicerata) ~lenkonogi organizmi bez anteni. Poseduvaat jaki vilici (heliceri) vo oblik na kle{ta so koi ja drobat hranata. Od ovoj pottip organizmi vo Makedonija se zastapeni pretstavnici od klasata pajakovidni helicerati (Arachnida), od koja e utvrdeno prisustvo na 825 taksoni (819 vidovi i 6 podvidovi); od niv, 71 takson se endemi~ni (65 vidovi i 6 podvidovi). Od ovoj Krle` (Acarina) broj, 2/3 pripa|aat kon redot vistinski pajaci (Aranea), a samo 1/3 na drugite nekolku reda: skorpii (Scorpiones); la`ni skorpii (Pseudoscorpiones); mra~nici (Solpugida); senokosci (Opiliones) i krleì (Acarina).
HEMISKA PRERABOTKA NA DRVOTO dejnost {to gi prou~uva i re{ava problemite vo vrska so industriskata prerabotka na drvoto po hemiski pat, so zada~a da gi usovr{uva postojnite i da pronao|a novi hemiski metodi za {to pouspe{no, potpolno i racionalno koristewe na drvnata surovina. Taa opfa}a pove}e zna~ajni tehnologii za prerabotka na drvoto, kako {to se: prerabotka na drvoto pod dejstvo na termi~ka razgradba (suva destilacija na drvoto, proizvodstvo na gas za osvetluvawe, generatorski gas i sa|i); prerabotka na drvoto pod dejstvo na hemikalii i mikroorganizmi (drvena celuloza, hartija, ve{ta~ka svila, hidroliziran {e}er, alkohol, belkovinska hrana i dr.); prerabotka na drvoto so izdvojuvawe na nekoi negovi sostojki so fizi~ki metodi (rastitelni {tavni materii, eteri~ni masla, smola, rastitelni lepila i dr.); tehnologii za drvno-plasti~ni masi i prerabotka na drvoto so vnesuvawe na hemiski sostojki za negovo konzervirawe. B. Il. HEMISKI INSTITUT v. Institut za hemija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet. HEMISKI FAKULTET v. Institut za hemija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet. HENRIH I Flandriski (11771216) latinski imperator (1206 1216), sin na Balduin V i Margarita, vtor i najuspe{en vladetel na Latinskoto Carstvo, pomal brat na imperatorot Balduin Flandriski. Po zarobuvaweto na Balduin od Bugarite, vo bitkata
HEMISKA INDUSTRIJA NA POLIMERI. Proizvodstvoto na polimeri vo RM e najmasovno od 1960-tite do 1990-tite, a potoa zamira i prakti~no ne postoi, osven nekoi smoli nameneti za lakovi i premazi. Najgolemi proizvoditeli na sinteti~ki polimeri bile Ohis# Skopje (osnovan e 1956 g., proizveduval poliakrilonitrilno vlakno, 37.000 toni godi{no, polivinilhlorid, od 20 do 55.000 t godi{no i polivinilacetatni disperzii, od 10 do 12.000 t godi{no, v. Ohis# Skopje); Hemteks# (osnovan e 1977 g., proizveduval 33.000 t godi{no polietilenglikoltereftalatno vlakno) i Sileks# (proizveduva meki
Henri I Flandriski
HERAKLEJA
kaj Adrijanopol (1205), vladeel kako regent, a po smrtta na Balduin bil krunisan za imperator. Vodel uspe{ni vojni so sosedite: Bugarija, Nikeja, Epir i Strez. Vo negovo vreme Latinskoto Carstvo go dostignalo vrvot vo svojot razvitok.
LIT.: J. Longnon, LEmpire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949. K. Ax.
Del od arheolo{kiot lokalitet Herakleja Linkestis
Statua na Herakle najdena vo Kostinci (III v.)
HERAKLE boèstvo {to kaj Makedoncite se vika Arotos / Aretos (imeto se povrzuva so makedonska glosa so nejasna etimologija), mitski rodona~elnik na Makedoncite i na makedonskata kralska ku}a. Makedonskite kralevi (Aleksandar III Makedonski, Antigon Gonat, Persej) mu prinesuvaat `rtvi. Vo vremeto na Aleksandar Makedonski go nosi epitetot Propator#. Vo Ajga e pronajden natpis posveten na Herakle Patroios#. Vo epigramite na poetot Samos makedonskiot kral Filip V e potomok na Herakle. Vo s. Resava H. e zapi{an kako Theos Megistos#.
LIT.: Isokrates, 3 vols., Harvard University Press, 1961; Arijan, Aleksandrovata anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
enite pokraini ili, spored drugi nau~nici, od Filip V kako del od negovite dejstva vo Vtorata makedonsko-rimska vojna (200 197). Imeto Herakleja se spomnuva kaj Stefan Vizantiski (koj informira deka gradot go podignal Filip, sinot na Aminta) i kaj Demosten (Phil. I, 48). Spored materijalnata kultura (moneti, terakoti, keramika, nekolku grobovi vse~eni vo karpa, na severnata padina pod akropolata), ìvotot na gradot e datiran okolu 200 g. pr. n.e., odnosno vo vremeto na Filip V, a prviot siguren podatok za gradot poteknuva od Strabon (VII, 323), koj go prezel od Polibij. I Klaudij Ptolomej, koga zboruva za Makedonija, ja spomenuva Lyncestia so gradot Heraclea (Ptol., III, 12, 30). So rimskata okupacija na Makedonija, Herakleja Linkestis vlegla vo ~etvrtata merida i pretstavuvala patna stanica na Via Egnatia (Str. VII, 323; Caesar, De bello civili, 79, 3), a e zabeleàna i vo Itinerarium Antonini (318, 4; 319, 1-3; 329, 10), Itinerarium Burdigalensis (606, 4-9), Tabula Peuntingeriana i kaj geografot Ravenski. Najstarata naselba, pretpostaveniot kastel izgraden od Filip V, se nao|ala na rit~eto severno od dosega otkopaniot kom-
pleks na gradot i podocna bila inkorporirana vo rimskiot grad. Spored epigrafskite spomenici, gradot bil administrativno ureden so gradski sovet i so razli~ni magistraturi, a ìtelite so rimsko gra|ansko pravo bile zapi{uvani vo tribata Fabia. Del od najranite urbani delovi vo Herakleja se otkrieni pod episkopskiot kompleks i bazilikite, kade {to se pronajdeni ostatoci od gradskiot plo{tad i od termite, a na ova urbano jadro mu pripa|a i teatarot. Na severniot aneks od plo{tadot se nao|al portik (I - po~etok na II v.) so pravoagolna forma, kade {to dol` zapadniot i severniot yid stoele statui so pretstavi na imperatori, gra|ani od visokite op{testveni sloevi i pretstavi na boèstva, dodeka delot od otkrienata povr{ina na termite gi vklu~uva site prostorii {to se neophodni za javen objekt od ovoj tip (frigidarium, tepidarium, caldarium i praefurnium). Teatarot bil lociran nad centralnoto gradsko jadro, iskoristuvaj}i ja padinata na ridot. Izgraden spored propoziciite na rimskite teatri, toj moèl da sobere do 2.400 gleda~i. Vo IV v. prestanal da se koristi i prerasnal vo majdan za gradeèn
HERAKLEJA LINKESTIS (Heraclea Lyncestis) anti~ka gradska naselba locirana na ju`nata periferija na dene{niot grad Bitola. Osnovan od Filip II (spored F. Papazoglu) vo sredinata na IV v. pr. n.e., kako vaèn strate{ki punkt za za{tita na severozapadnata granica na novoosvo-
Detali od mozaikot vo Golemata bazilika vo Herakleja Linkestis
1581
HER@MAN
Amfiteatarot vo Herakleja Linkestis
materijal. Vo docnoanti~ko vreme prostorot na gradot bil namalen, {to se potvrduva i so materijalnite naodi (Bazilikata Dextra muros i gradskata vila), i zafa}al prostor od 5 ha, a bil opkruèn so odbranbeni yidini koi na odredeni mesta bile zajaknati so kuli. Ovie intervencii se rezultat na postojanite napadi od strana na Gotite (472 i 479 g.). Vo ovoj period gradot prerasnal i vo episkopsko sedi{te, a negovite episkopi u~estvuvale i na crkovnite sobori. Vo aktite na soborot odràn vo Serdika (347) se spomnuva Euagrius a Macedonia de Heraclio Lynco# (Hier. 639, 1; 641, 5). Episkopot Kvintilij (Quintilius) u~estvuval na sobirot vo Efes (449) i vo Halkedon (451), a vo aktite na Carigradskiot sobor (553) kako potpisnik se pojavuva Benignus ep. Heracleotanae# (Mansi IX 173 C, 190 E, 194 B, 197 A. B., 262 B, 389 B). Naslednik na Benignus bil Jovan-Pahomij, ~ij{to monogram e so~uvan na kapitel od Mala-
ta bazilika, t.n. Bazilika A (vtora polovina na VI v.), kako i na natpisot na gradskata fontana. Od ovoj period poteknuvaat i otkrienite sakralni gradbi: Golemata bazilika (podignata vrz postara gradba, t.n. Bazilika B), Malata bazilika i Grobi{nata bazilika, kako i episkopskata rezidencija. Gradbite bile ukraseni so bogata arhitektonska plastika i so polihromni mozai~ni podovi so geometriski, rastitelni i ìvotinski pretstavi i ilustrirani poraki od Biblijata. Vo VI v. na prostorot vrz rimskiot teatar bile izgradeni mikrostanbeni celini. @ivotot vo gradot zamira kon krajot na VI v., a prostorot na Grobi{nata bazilika podocna bil koristen za nekropola na slovenskite plemiwa.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957, 188-194; Herakleja, I-III, Bitola, 19611967; E. Maneva, Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja, posebno izdanie, 1, Bitola, 1979; T. Janakievski, Teatar, Posebni izdanija, 2, Bitola, 1987; G. C. Toma{evi}, Ranovizantiski podni mozaici, Makedonija, Epir i Dardanija, Beograd, 1978. A. V.-M.
Sava Her`man
HER@MAN, Sava (Sava Heman) (Rihvald, ê{ka Republika, 21. V 1926) slavist i balkanolog-lingvist i makedonist. Po zavr{uvaweto na Filozofskiot fakultet na Karloviot univerzitet vo Praga, doktoriral po filozofija i se vrabotil na svojot fakultet istraùvaj}i go razvitokot i stabilizacijata na standardnite jazici. U~estvuval na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid (1968, 1970, 1996), kako i na mnogu kongresi i nau~ni sobiri vo svetot. Ima objaveno pogolem broj statii od oblasta na balkanistikata i posebno od makedonistikata.
BIBL.: Hranice pibuznch dialekt a nench skupin, Slavia#, 8, Praha, 1966, 143-147; Pedpokladu vzniku spisovn makedontiny a jej dneni struktura, Slavia#, 10, 1968, 297-304; Smantika modlnch, temporlnch a vidovch tvar v balknskch jazycch, Studia Balcanica Bohemo-Slovaca#, 1, Brno, 1970, 248-253; Konstrukt (mezi)jazykov komunikace v balknskch jazycch, Studia Balcanica BohemoSlovaca#, 3, 1987, 250-254; Model (konstrukt) na me|ujazi~na komunikacija na Balkanot, zb.: Nau~na diskusija na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 14, Skopje, 1988, 61-64; Makedonsk otzka mtus a skutenost, Les tudes Balkaniques Tchques#, 9, Prague, 1994, 111-116; Blaè Koneski (nekrolog), Slavia#, 1994, 263-264; Nrodn spoleensvi: objektivn fakt, subjektivn volba nebo ,vymylenost, Nau~na diskusija...#, 23, 1997, 203-312 (= Nrodn spoleenstv: objektivn fakt, subjektivn volba nebo ,vymylenost, Les tudes Balkaniques Tchques#, 10, Prague, 1999, 127-135; Smantick analogie v oblasti slovesn modality a modlnch vt v balknskch a baltskch jazycch, EuropeicaSlavica-Baltica#, Praha, 2007, 147-149. LIT.: Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI vek, Skopje, 2008, 124-125. Bl. R.
HERKULE patna stanica od rimsko vreme, zabeleàna na Tabula Pojtingerijana (IIIIV v.), na delnicata od patot pome|u Skupi i Stobi. Se nao|ala pome|u stanicite Fines i Presidio. Se locira na lokalitetot Bela Voda (Vele{ko), kade {to se sre}avaat ostatoci od keramika, mermer, tragi od star vodovod i moneti.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcija na Tabula Peutingeriana na delnicata ScupiStobi, @iva Antika#, XI, 1, Skopje, 1961. K. Ax.
Malata bazilika vo Herakleja Linkestis
HERODOT (Herodotos) (Halikarnas, Mala Azija, ok. 484 verojatno Turii, Ju`na Italija, ok. 425 pr. n.e.) helenski istoriograf, poznat kako tatko na istorijata#, izvor za najstarata istorija na Makedonija. Poradi politi~kite protivre~nosti so halikarna{kiot tiranin Ligdamid, bil prinuden da se preseli i privremeno da ìvee na ostrovot Samos. Mnogu patuval (Vavilon, Egipet, Skitija, Trakija, Makedonija itn.), a prestojuval i vo Atina kade {to se zapoznal so Perikle i so Sofokle. U~estvuval vo osnovaweto na kolonijata Turii vo Ju`na Italija (444 pr. n.e.), kade {to ostanal do krajot na ìvo-
1582
HIDROBIOLO[KI
HERCOGOVA TEMJANU[KA. v. temjanu{ka, Hercogova. HESIOD (Hesiodos) (VII v. pr. n.e.) helenski poet, prv go spomnuva imeto Makedonija. Negoviot tatko, koj{to se zanimaval so pomorska trgovija, se preselil od Kima vo Ajolija, vo Askra, selo na padinite na planinata Helikon, blizu do gradot Tespij vo Bojotija. Tuka H. se zanimaval so zemjodelstvo. Po smrtta na tatko mu sporel so bratot Perse okolu nasledstvoto. Gi napi{al delata Teogonija i Dela i dni, no mu se pripi{uvaat i drugi kako: [titot na Herakle, Katalog na ènite, Natprevar me|u Homer i Hesiod i dr.
IZV.: Hesiodi carmina, rec. A Rzach, ed. tertia. Lipsiae, 1913. LIT.: V. Mitevski, Anti~ka epika, Helada i Rim, Skopje, 2001. K. M.-R.
Bista na istoriografot Herodot
tot. Go napi{al deloto Istorija, koe{to aleksandriskite filolozi go podelile na devet knigi, nasloveni spored imiwata na Muzite. Negovata osnovna tema se Helensko-persiskite vojni, a pokraj mnogubrojnite istoriski, geografski i etnografski podatoci za zemjite {to gi posetil, dava i dragoceni podatoci za ranata istorija na Makedonskoto Kralstvo i makedonskata kralska dinastija na Argeadite.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Herodotova istorija. Prevod od starogr~ki, predgovor, bele{ki za pisatelot i deloto, komentari na tekstot Danica âdikovska, Skopje, 1998. K. M.-R.
Ribnikot na Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid
HEROMEN (? 336 g. pr. n.e.) sorabotnik na Pavsanij, ubiecot na kralot Filip II. Poteknuval od aristokratskiot rod na Linkestidite. Zaedno so Arabej i Aleksandar, bil vklu~en vo zagovorot protiv kralot vo Ajga. Po ubistvoto, Heromen i Arabej se sokrile, no bile fateni i pogubeni.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. B. Petr.
HETAJRI (hetairoi) stara makedonska institucija, najbliski sorabotnici na kralot, negovi pridru`nici vo mir, vojna i lov. Polagale zakletva deka }e imaat isti prijateli i neprijateli kako kralot. Od vremeto na Filip II Makedonski, me|u niv bile vklu~uvani i tu|inci, a pripadnosta moèla da bide i po~esna (pr.: tragediografot Evripid). Vo vreme na pohodot na Aleksandar III Makedonski go so~inuvale jadroto na makedonskata vojska, a podocna ova ime bilo preneseno na celata kowica.
IZV.: Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
HEROON monumentalen vid nadgrobni objekti od rimsko vreme vo Makedonija, registrirani na pove}e lokaliteti. Objektite bile oformuvani vo vid na rimski hram na visok podium, so priodni skalila, vestibil i cela i so podzemen hipogeum. Na Grama|e, kaj Barovo, e otkriena tipolo{ki raznovidna kamena arhitektonska plastika. Ist e i slu~ajot so heroonot kaj selskata crkva vo Tremnik, Negotinsko, i so objektot na lokalitetot Seli{te kaj Ve{je. Kaj Pirava i Marvinci (Valandovsko) se otkrieni edinstveno dvata masivni pokrivni frontoni, dodeka na lokalitetot Sulinar kaj seloto â{ka (Vele{ko) e otkriena re~isi kompletno za~uvana supstrukcija na podiumot i na hipogeumot, so tri grobnici pod arkosolii.
LIT.: V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, I, Skopje, 2001, 223, 227, 313, 319338, 351, 463, 493494. V. L.
HIBISKUS (Hibiscus syriacus L., fam. Malvaceae) listopadna grmu{ka od Azija, so tridelni listovi, grubo nazabeni. Cvetovite se krupni, yvonesti, so oboeni ven~eliv~iwa (violetovi, crveni, beli). Plodot e ~u{ka. Mnogu dekorativen vid, pokraj drugoto, se koristi i za ìvi Rascvetan hibiskus ogradi. Al. And. HIDRA, SLATKOVODNA (Hydra attenuata Pall.) polip so sedentaren na~in na ìveewe. Se sre}ava pricvrsten za nekoe rastenie ili cvrst predmet vo bari, ribnici i vo ezera. Dostignuva golemina od 10 do 20 mm. Se ishranuva so sitni ìvotni, rak~iwa i drugi vodni organizmi koi plivaat vo vodata {to gi lovi so pomo{ na pipalata. Poseduva otrovni kletki so ~ij otrov se brani.
HERCOGOV BABJAK. v. babjak, Hercogov.
HIDROBIOLO[KI ZAVOD OHRID. Prou~uvaweto na limnolo{kata problematika na Ohridskoto Ezero se beleì vo trudot na Steindachner F.,1892: Uber einige neue und seltene Fischarten usw. Denksch. Akad. Wiss., Wien., math. naturwiss. KL, 59, 357384. Prvoto doa|awe na S. Stankovi} (1892 1974), vo 1922 g. vo Ohrid, vo su{tina pretstavuva po~etok na organizirano istraùvawe na Ohridskoto Ezero i na negoviot ìv svet. Toj redovno doa|al sekoe leto vo Ohrid, osven vo tekot na Vtorata svetska vojna i vr{el istraùvawa vrz ezeroto, vo sorabotka so pogolem broj doma{ni i stranski poznati hidrobiolozi. Vo 1932 g. ja objavil prvata sinteza za Ohridskoto Ezero i za negoviot ìv svet pod naslov: Die Fauna des Ohridsees und ihre Herkunft. Arch. Hydrobiol. 23: 557-617. Toj e osnovopolo`nik na Hidrobiolo{kata stanica vo Ohrid so mrestili{te, denes poznata kako Hidrobiolo{ki zavod, koja zapo~nala so rabota vo 1935 g. i e prva od takov vid na Balkanskiot Poluostrov. So natamo{ni istraùvawa i so golemiot broj dobieni rezultati od S. Stankovi}, vo Skopje izleguva vtora monografija za Ohridskoto Ezero, na srpski jazik (1957). Taa izleguva i na makedonski jazik (1959), a vo 1960 g. e podgotvena vo soodveten oblik za strogo nau~na upotreba i izleguva na angliski jazik vo Hag vo Holandija kaj Uilgeierij dr. W. Junk, Den Haag Monographiae. So osnovaweto na Hidrobiolo{kata stanica se sozdadeni uslovi za sistematsko i kontinuirano prou~uvawe na Ezeroto i na negoviot ìv svet, a vo 1979 g. Ezeroto be{e vneseno vo Registarot na svetskoto prirodno bogatstvo (J. SerafimovaHaxi{~e, 1985 g., Ohrid.)
1583
HIDROELEKTROPROEKT#
Po osloboduvaweto na Ohrid (7 noemvri 1944), otpo~nuva noviot razvoj na stanicata odnosno na Hidrobiolo{kiot zavod. Statusot na Hidrobiolo{kata stanica kako nau~na ustanova e utvrden od strana na Prezidiumot na ASNOM, so akt br. 64 od 4. XI 1944.
LIT.: Bibliografski podatoci za Ohridskoto Ezero, Priredile V. Novevska, D. \orgonoska, T. Naumoski, V. Miti}, Posebni izdanija#, 2, Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid, 1985; Kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo (Kniga na apstrakti), Ohrid, 2529. X 2003; J. Serafimova-Haxi{~e, 50 godini ìvot i rabota na Hidrobiolo{ki zavod od Ohridskiot hidrobiolo{ki zavod, Jubilejno izdanie, kn. 1, Ohrid, 1985, 975; S. Stankovic, Die Fauna des Ohridsees und ihre Herkunf, Arch. Hydrobiol.#, 23, 1932, 557617; S. Stankovi}, Ohridsko jezero i njegov ìvi svet, Skopje, 1957; S. Stankovi}, Ohridskoto Ezero i negoviot ìv svet, Skopje, 1959; S. Stankovic, The Balkan Lake Ohrid and its living world, Monographyae Biologicae, Vol.9, Haag, 1960; S. Stankovi}, Encikliklopedija Jugoslavije, t. 5, Zagreb, 1955- 1971, 12. M. T.
kasna i pokorisna za na{eto stopanstvoto i zemjata vo celina. Hidrometeorolo{kata slu`ba kaj nas izdava predupreduvawa za opasni vremenski pojavi, gi opsluùva slu`bite so informacii za vremeto i klimata, ja informira i ja educira javnosta za razbiraweto na vremeto, nabquduva, registrira i izvestuva za vremeto i vodite, raboti so internacionalni partneri i drugo.
LIT.: Kole Jordanovski, Razvitok na hidrometeorolo{kata slu`ba vo SR Makedonija, Hidrometeorolo{ki glasnik#, Skopje, 1979; Meteorevija#, Skopje, 1998; Godi{en pregled#, Uprava za hidrometeorolo{ki raboti, 2005. M. Z.
lemite brani najva`ni se: Vrutok# (27% od vkupnoto proizvodstvo), [pilje# (24%), Tikve{# (17%), Globo~ica# (15%), small HPPs (11%), Vrben# (3%), Raven# (3%), a pak malite HC (10tina na broj) proizveduvaat 11%. HC imaat malo u~estvo vo vkupnoto proizvodstvo na elektri~na energija (15%), no se mnogu zna~ajni za zadovoluvawe na vrvoviQ. T. te od pobaruva~kata.
HIDROELEKTROPROEKT# pretprijatie za proektirawe na EE i hidrotehni~ki objekti. Toa e osnovano e vo 1947 g. kako del na sojuznata organizacija. Samostojno rabotelo od 1950 g. Vo 1989 g. se integriralo so pretprijatieto EMO Ohrid. Izgotvuvalo studii, osnovni, idejni, glavni i izvedbeni proekti za golem broj zna~ajni objekti: TE, HE, TS, VN vodovi i hidrosistemi. Dr. R. HIDROENERGIJA vo Makedonija v.: hidrocentrali vo Makedonija. HIDROMETEOROLO[KA SLU@BA. Hidrometeorolo{kata slu`ba na Makedonija e formirana vo 1947 g., a vo 1993 g. taa stanuva ~lenka na Svetskata meteorolo{ka organizacija (SMO), koja e specijalizirana agencija na Obedinetite Nacii (ON). Hidrometeorolo{kata slu`ba na Makedonija ja sproveduva za-
HIDROMETEOROLO[KI GLASNIK# spisanie na Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod. Prviot broj na spisanieto izleze od pe~at 1979 g., a vo nego se obrabotuvaa dostigawata i problemite na meteorologijata, klimatologijata, hidrologijata i agrometeorologijata, protivgradobijnata odbrana, sinoptikata, hidrologijata, zagadenosta na vodite, zagadenosta na vozduhot, zagadenosta na po~vite i drugo. Od 1998 g. po~na da se pe~ati spisanieto Meteorevija#, vo koe se obrabotuvaat temi i informacii od oblasta na meteorologijata na popularen na~in i se davaat soznanija kako tie da bidat primeneti vo makedonskoto stopanstvo. Izdava~ e Meteorolo{koto zdruènie na RM, a vo realizacijata u~estvuva i Upravata za hidrometeorolo{ki raboti.
LIT.: Kole Jordanovski, Razvitok na hidrometeorolo{kata slu`ba vo SR Makedonija, Hidrometeorolo{ki glasnik#, Skopje 1979; Meteorevija#, Skopje, 1998; Godi{en pregled#, Uprava za hidrometeorolo{ki raboti, 2005. M. Z.
Peter Hil
HIDROCENTRALI vo Makedonija. Vkupniot hidroenergetski potencijal vo RM e procenet na 5.200 GWh, vo momentov se iskoristeni 27% ili 1.500 GWh, so instalirana sila 431 kW. Godi{no proizvodstvo na hidrocentralite (HC): 1.170 GWh vo 2000 g., 621,5 (2001), 755,4 (2002), 1.370 (2003) GWh. Me|u 10-te HC na go-
HIL, Peter (Peter Hill) (Pert, Avstralija, 1945) avstraliski slavist i makedonist. Po zavr{enite studii po rusistika i germanistika na Univerzitetot vo Melburn, studiite gi prodolìl vo Berlin i Hamburg, kade {to i doktoriral. Bil profesor na Univerzitetot vo Hamburg (1979), a potoa na Makvori univerzitetot vo Sidnej gi vovel predavawata po ju`noslovenskite jazici, pa i makedonskiot. Sorabotuval so prof. Rexinald de Brej, zaedno so K. Vindl, T. Dimitrovski, Bl. Korubin i Tr. Stamatoski (1991&1994), vrz podgotovkata na The Routledge Macedonian-English Dictionary, edited and prepared for publication by P. Hill, S. Mir~evska and K. Windle (London, 1998), a gi objavil i knigite The Macedonians in Australia (Perth, 1989) i The Dialect of Gorno Kalenik (Columbus/Ohio, 1991), kako i pogolem broj prilozi vo spisanija i zbornici. Vr{i pokompleksni istraùvawa od oblasta na makedonskiot, bugarskiot, hrvatskiot, srpskiot i azerbejxanskiot jazik. U~estvuval na Ma|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i
Laboratorijata na Upravata za hidrometeorolo{ki raboti vo Skopje
crtanata programa, vo ramkite na sredstvata so koi raspolaga i postojano ja podobruva svojata stru~no-metodolo{ka osnova. Celta e taa poadekvatno da se vklu~i vo svetskiot hidrometeorolo{ki sistem i da bide poefi1584
Hidrocentralata Globo~ica#
HJUZ
kultura vo Ohrid (1977, 1979).

BIBL.: Lexical Revolutions of Expression of Nationalism in the Balkans, Melbourne Slavonic Studies#, 9/10, Melbourne, 1976, 121-128; A Dictionary of the Ottoman Turkish Elements in the Languages of South-Eastern Europe. Its Significanse for the Study of Balkan Spanish, Estudios Sefardies#, 1, 1978, 342-345 (koavtor); Australians of Macedonian Origin and thear Speech, zb.: The Slavic Languages in migr Communities, Edmonton, 1982, 47-60; Romanismen in den Dialekten von gischMazedonien, Die Slawischen Sprachen#, 11, 1987, 45-62; On the Phonemic Inventaries of Slavonic Languages, zb.: Slavistische Linguistik 1986, Mnchen, 1987, 195-208; The Political Significance of the Macedonian Standard Language, Australian Slavonic and East European Studies#, I/1, 1987, 5360; Macedonians, zb.: The Australian People, Canbberra-Melbourne, 1988, 685-691; Language as a Political Factor in the New Europe, zb.: Modern Europe. Histories and Identities, Adelaide, 1998, 2534; Parts of Speech as a Practical Problem in a Dialect Monograph, zb.: Slavistische Linguistik 1989, Mnchen, 1990, 91-98; Mehrsprachigkeit in Sdosteuropa, Zeitschrift fr Balkanologie#, 26/2, 1990, 123-141; Nation, Nationality and Multiculturalism in Europe, Australiean Slavonic and East European Studies#, 4/1-2, 1990, 195-204; Benennungen der Standardsprache, zb.: Natalicia Johanni Schrpfer octogenario a discipulis amicisque oblate, Mnchen, 1991, 191-200; Macedonian SchoolBooks from Albania, Australia Slavonic and East European Studies#, V/1, 1991, 77-90; Impressions of a recent visit to Bulgaria and Macedonia, The South Slav Journal#, 14 (1991), 1994, 10-22; The Macedonian-English Dictionary Project, Australia Slavonic and East European Journal#, VIII/2, 1994, 11-18; DieHerausbildungeinermakedonischenNation, Die slavischen Sprachen#, 46, 1995, 201-214; The Crisis in South-Eastern Europe: Nationalism and National Mythologies, zb.: Nations Nationalism and Security in Contemporary Europe. Papers of the School of temporary European Studies, Brisbane, 1996, 2947; Die Dialektbasis der makedonischen Standardsprache, Makedonien. Landescunde Geschichte Kultur Politik Wirtschaft Recht, sterreichische Osthefte#, 14, Wien Frankfurt a. M. etc. 1998, 261-281; Die Modernisierung bei den Slavenund die Herausbildung der slavischen Standardsprachen, zb.: Slavistische Studien zum XII. Internationalen Slavistenkongress in Krakau 1998, Frankfurt a. M., 1998, 59-71; Macedonians in Greece and Albania: A Comparative Study of Recent Developments, Nationalities Papers#, 27/1, 1999, 1730; Mehrsprachigkeit in Sdosteuropa, Handbuch der Sdosteuropa-Linguistik, Wiesbaden, 1999, 143-172; Die sprachliche Situation in der Republik Makedonien, zb.: Die sprachliche Situation in der Slavia zehn Jahre nach der Wende, Frankfurt s. M., 2000, 243-260; Macedonians, The Australian Peuple, London-Sydney, 2001, 571-578; Germanski vlijanija vrz makedonskiot literaturen jazik vo sporedba so sosednite ju`noslovenski jazici, Nau~na konferencija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid, 27, Skopje, 2001, 25-34; The Language Situation in Macedonia, zb.: Otgovornostta pred ezika, [umen, 2002, 103-114; Makedonisch, Wieser Enzyklopdie des europischen Ostens, 10: Lexikon der Sprachen des europischen Ostens, Klagenfurt, 2002, 205-312; Language and National Identity, zb.: Perspectives on Europa. Language Issues and Language Planning in Europa, 2003, 11-20; Noch einmal zu den Lehnprgungen nach deutschen Vorbildernin den sdslavischen Sprachen, zb.: Normen, Namen und Tendenzen inder Slavia. Festschrift fr Karl Gutschmidt zum 65. Geburtstag, Mnchen, 457-468; Macedonians, The Enziklopedia of Melbourne, 2005, 431. LIT.: Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI vek, Skopje, 2008, 125-126. Bl. R.
no i dvorska titula na vr{itel na mnogu va`ni politi~ki funkcii vo dràvata. Toj gi podgotvuval site dràvni raboti za kralot.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
nata (1969), Prezimuvawe (1972), Ostrov na hodo~astija (1984), Glogov fener (1987) i Prividenija (1991). Pi{uval i esei. Vo 2001 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
LIT.: B. \uzel, Verodostojnosta na poezijata, Poezija#, SVP, Struga, 2001. P. Gil.
Husein Hilmi-pa{a
HILMI-PA[A, Husein (s. Sarlixa, o-v Mitilin, Turcija, 1859 1921) visok turski voeno-administrativen deec, diplomat i dràvnik. Bil glaven sekretar na Izmirskiot vilaet (1882), okruèn upravnik (mutesarif) vo Mersin, valija na Adana (1887) i na Jemen (1898). Po Ilindenskoto vostanie za sproveduvawe na Mirc{tegskite reformi e postaven za glaven inspektor na vilaetite vo Makedonija (19031908). Potoa stanuva minister za vnatre{ni raboti (1908) i velik vezir (19081909), no usloven so apsewe od mladoturskite lideri, si podnesuva ostavka (3. IV 1909); ambasador vo Viena (19121918). Bl. R. HILFERDINGOV (MAKEDONSKI) KIRILI^KI LIST v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo.
HIRONOMIDI (Chironomidae) dvokrilci sli~ni na komarcite. Mnogu se sitni, ne`ni i so tenki krilja. Se pojavuvaat vo golemi roevi kako oblaci nad vodite. Larvite ìveat vo vodna sredina i se glavna Hironomida hrana za ribite. Vo Dojranskoto Ezero dominira vidot Chironomus plumosus L., ~ii larvi se krupni i crveno oboeni, po {to se lesno prepoznatlivi.
LIT.: Petar Angelovski, Jonce Sapkarev, Biljana Karaman, Stoe Smiljkov, Qualitative composition and quantitative relations of the Macrozoobentos from Lake Prespa, God. Zb. Biol., Skopje, 1994, 47: 521; Petar Angelovski, Jonce Sapkarev, The composition and distribution of Chironomids (Diptera: Chironomidae) of Aegean Lakes, God. Zb. Biol., Skopje, 1983, 36: 221243. V. T. K. M. Kr.
HISTOLOGIJA (st. gr. stz) ? nauka za izu~uvawe na ìvotinskite i rastitelnite tkiva pod mikroskop (mikroskopska anatomija). Kako nastavno-nau~na disciplina vo Makedonija e vovedena vo u~ebnata 1948/49 g., neposredno po osnovaweto na prviot makedonski univerzitet Sv. Kiril i Metodij#. Vo Makedonija postojat pove}e laboratorii vo koi se primenuvaat histolo{ki istraùvawa, kako od bazi~en karakter, taka i za dijagnosti~ki celi. D. R.-Z.
[ejmas Hini
Ted Hjuz
HILIJARH komandant na hilijarhija (odred od 1.000 kowanici), na prvata hiparhija od hetajrite od makedonskata vojska,
HINI, [ejmas (Mosbon, Severna Irska, 8. VII 1939) irski poet, eseist i preveduva~, dobitnik na Nobelovata nagrada za literatura vo 1995. Vnimanie privlekuva u{te so prvata poetska zbirka Smrtta na prirodoslovecot (1966). Toj vo poezijata gi veli~a sekojdnevnite ~uda na ìvotot. Drugi knigi: Vrata kon temni-
HJUZ, Ted (Jok{ir, 17. VIII 1930 28. X 1998) angliski poet, bil oènet so popularnata poetesa Silvija Plat koja se samoubila. Zaedno so Daniel Vajsbort vo London go ureduval knièvnoto spisanie Moderna poezija vo prevod vo koe gi pretstavuvale najpoznatite moderni pisateli na HH v. Vrz negovoto tvore{tvo najsilno vlijanie ima deloto
1585
HLAPEN
Ptici, ìvotni, cve}iwa od D. H. Lorens. Fasciniran e od ìvotnite i ja izrazuva su{tinata# na ìvite su{testva. Avtor e na poetskite knigi: Sokol na do`d (1957), Luperkalii (1960), Gavran (1970), Gaudete (1977), Pe{terski ptici (1978), Ostatoci od Elmet (1979) i dr. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1994 g.
LIT.: Zoran An~evski, Poezijata na Ted Hjuz, Pesni#, Sk., 1994. P. Gil.
142) vo Dràvniot istoriski muzej vo Moskva. Rakopisot pretstavuva zna~aen izvor za prou~uvaweto na istoriskiot razvoj na makedonskiot knièven jazik.
LIT.: Svodnyj katalog slavxno-russkih rukopisnyh knig, hranx]ihsx v SSSR, XIXIII vv., Moskva, 1984, No 464, 359360; Z. Ribarova, Jazi~nite karakteristiki na Lobkovskiot (Hludov) paremejnik, zb.: Kirilo-metodievskiot (staroslovenskiot) period i kirilometodievskata tradicija vo Makedonija, Skopje, 1988, 119126; Hr. Ton~eva, Za nxkoi paleografski osobenosti na Lobkovskix (Hludovix) parimejnik sredno-bqlgarski pametnik ot krax na XIII na=aloto na XIV vek, Starobqlgaristika#, 1995, 2, 4556; Mito Miovski, Hludov parimejnik. Lingvisti~ka analiza, Skopje, 1996. \. P. At.
ja (7.145). Ottamu so èlezni~ki kompozicii od tovarni vagoni bile transportirani (11. III 1943) vo logorot na smrtta Treblinka vo Polska, kade {to vedna{ bile i ubivani. Nikoj od makedonskite Evrei ne ja preìveal deportacijata. Do po~etokot na april 1943 g. bile uni{teni 98% od makedonskite evrejski zaednici.
HLAPEN, Radoslav (XIV v.) blagorodnik, vojskovodec na Stefan Du{an, samostoen vladetel vo Jugozapadna Makedonija, gospodar na Ber i na Voden so okolnite kraevi. Se izdignal i se osamostoil po smrtta na carot Stefan Du{an (1355). Gi vladeel teritoriite od Sele~ka Planina, na sever, do granicata na Tesalija, na jug, na zapad do Kostur, a na istok do r. Vardar. Odrùval dobri odnosi so severnite sosedi, so kralot Volka{in i so sin mu Marko, koj bil negov zet, oènet so }erka mu Elena.
LIT.: H. Matanov, Radoslav Hlapen souverain feudal en Macedoine meridionale durant le troisieme quart du XIVe siecle, EB XIX/4, 1983. K. Ax.
HLUDOV (LOBKOVSKI) PARIMEJNIK pergamenten kirilski rakopis od XIIIXIV v. Pi{uvan e od makedonskiot knièvnik Nikola Brata vo vremeto na vizantiskite carevi Andronik II Paleolog i negoviot sin Mihail IX (pome|u 1294-1320). Sodrì 171 list. Se nao|al vo rakopisnata zbirka na A. I. Lobkov, poradi {to vo slavisti~kata nauka e poznat kako Lobkovski parimejnik. Sega se ~uva vo rakopisnata zbirka na Hludov (br.
HLUDOV TRIOD pergamenten rakopis od XIII v. Ima 188 listovi i gi opfa}a i dvata dela od Triodot posniot i cvetniot. Vo minatoto rakopisot se nao|al vo Markoviot manastir kraj Skopje. Ottuka, vo XIX v. go zel A. Giqferding i go odnel vo Rusija. Sega se ~uva vo Hludovata zbirka pri Dràvniot istoriski muzej vo Moskva pod br. 133. Ovoj star triod e eden od najinteresnite triodni tekstovi od makedonska redakcija. Vo nego se sre}avaat: vokalizacijata na erovite, denazalizacijata na golemata nosovka, zamenata na jat so a po c, y, s i dr. Mo{ne interesen e i od literaturna gledna to~ka, poradi {to ruskiot nau~nik N. Tunicki go prou~uva za da ja ustanovi prvobitnata redakcija na Cvetniot triod.
LIT.: L. Mileti~, Interesen srednoblgarski pametnik ot XIII v., Periodi=esko spisanie# LXVI, 1905, 95112; P. A. Lavrov, Paleografi=eskoe obozrenie kirillovskogo piswma, Petrograd, 1914, 120-121; N. Tunickij, O tekste bolgarskoj rukopisi Publi=noj biblioteki F.n. I, No 74, Sbornik Otdelenix russkogo xzyka i slovesnosti#, t. 101, 1928, 394397. \. P. At.
HOMATIJAN, Dimitrij (ok. 11651234) hartofilaks (ok. 12001217) i arhiepiskop (1217 1234) na Ohridskata arhiepiskopija, kanonik i pisatel. Pobornik na agresivnata politika na Teodor I Angel (12141230), kon Latinite i Nikejcite. Se grièl za pravata i za privilegiite na Ohridskata arhiepiskopija. Bil protivnik na osamostojuvaweto na srpskata crkva. Ostavil bogata zbirka dokumenti. Napi{al Kratko ìtie na Kliment Ohridski.
LIT.: G. Prinzing, A Quasi Patriarch in the State of Epiros: The Autocephalous Archbishop of Bulgaria# (Ohrid) Demetrios Chomatenos, ZRVI 41, 2004. K. Ax.
HOLOKAUST genocidot nad Evreite od Makedonija (1943). Vo privremeniot logor vo Monopolot vo Skopje bile sobrani Evreite od site gradovi na Makedoni-
List od Hludoviot (Lobkoviot) parimejnik
Deportacija na Evreite od Makedonija (1943)
HOR NA KULTURNO-PROSVETNOTO DRU[TVO VARDAR#, ZAGREB horski ansambl, sostaven od makedonski studenti na Univerzitetot vo Zagreb. Dirigent bil Aleksandar Gligorievi}-Linin. Horot go so~inuvale 28 organizirani mladi komunisti. Pokraj horskoto peewe, na ~asovite se odrùvale i partiski sostanoci, kade {to se prou~uvala literaturata za naprednite dvièwa vo svetot. Vo tekot na juli 1936 g. ovoj horski ansambl organiziral koncertna turneja niz Makedonija, koga priredil koncerti vo: Skopje, Veles, [tip, Ko~ani, Radovi{ i Strumica, so revolucioneren i umetni~ki repertoar. Turnejata {to bila planirana niz Zapadna Makedonija, bila zabraneta od vlasta vo toga{na Ju`na Srbija. Na koncertite nastapuvale: sopranot Hristina Tatar~eva, solistot na Hrvatskoto narodno kazali{te vo Zagreb, tenorot Ratimir (Ratko) Delorko, a od Skopje kako gosti Ilija Xuvalekovski i Petre Bogdanov-Ko~ko. Vo umetni~kiot repertoar bile zastapeni dela od: Aleksandar Gligorievi}-Linin, Stefan Gajdov, Ivan Zajc i Antonin Dvoràk. Revolucionerniot repertoar bil sostaven od nekolku masovni pesni i horski recitacii. Horskiot ansambl ~esto nastapuval na Radio Zagreb, no poradi golemata politi~ka aktivnost, policijata go zabranila (1937)
1586
HOXA
tematika na rastenijata i Geobotanika (1940). Od 1947 g., pa do krajot na ìvotot bil {ef na Zavodot za botanika na Veterinarniot fakultet vo Zagreb. Horvat se posvetil na fitocenolo{kite istraùvawa i kartirawe na vegetacijata na Balkanskiot Poluostrov. Gi istraùval visokoplaninskite pasi{ta na planinite na Makedonija (1935 1939). Zaedno so H. Em izrabotil vegetaciska karta na Pelister (1946). Negovite istraùvawa se objaveni posmrtno vo epohalnoto delo Vegetation Sudosteuropas 1974 (so sorabotnici). R. R.
Horot na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar#, Zagreb
negovoto dejstvuvawe. Me|u horistite se nao|aa nekolkumina od idnite politi~ari {to u~estvuvaa vo Narodnoosloboditelnata borba i vo sozdavaweto na makedonskata dràva. Me|u niv se: Boto Xoni, Kiril Miqovski, Vane [kartov, Blagoja Vaskov, Boris Ribarov, Spiro Nasti}-Kalinski, Van~o Burzevski, Dime Moskov, Simeon Tatar~ev, Aco Dimitrovski, Stra{o Pivkov, Ilija Piperkov, Slave Pope, Lazar Sokolov, Mitko Teoharov, Kiro Xonov i dr. J. T. HOR NA MRT osnovan e po Osloboduvaweto. Prvi dirigenti bile Stefan Gajdov i Todor Skalovski. Podocna go rakovodele Dragan [uplevski i Aleksandar Lekovski. Odigra izvonredno zna~ajna uloga vo pottiknuvaweto i afirmacijata na makedonskoto horsko tvore{tvo. Negoviot repertoar go so~inuvaa golem broj dela od svetskata muzi~ka literatura, me|u koi i del od kapitalnite vokalni i vokalno instrumentalni kompozicii (Mocart: Rekviem#; Rosini: Stabat mater#;
Orf: Karmina Burana#; âjkovski: Liturgija#; Atanas Badev Liturgija na sv. Jovan Zlatoust# i dr.). So golem uspeh nastapuval na scenite i festivalite vo Makedonija i vo stranstvo. Kon krajot na XX v. aktivnosta na Horot na MRT be{e prekinata. M. Kol.
Aktivisti na hortikulturnoto zdruènie
Ivo Horvat
HORTIKULTURNO ZDRU@ENIE NA RM dobrovolna stru~no-profesionalna organizacija na inènerite i tehni~arite na RM, koi rabotat vo sektorite na cve}arstvoto i ukrasnite rastenija, gradinarstvoto, ovo{tarstvoto, lozarstvoto i pejza`nata arhitektura (od 1956). Zdruènieto e ~lenka na IMI (Inènerska institucija na Makedonija). St. H. P. HORTUS# spisanie na Hortikulturnoto zdruènie na RM. Obrabotuva stru~no-nau~ni temi od oblasta na sektorite na ukrasnite rastenija, oblikuvaweto i ureduvaweto na pejzaìte, parkovite i zelenite prostori. Izleguva{e od 1986 do 2001 g., period vo koj se objaveni 20 broja na spisanieto. S. H. P. HOXA, ]erim Memedali (s. Radoli{ta, Stru{ko, 1924 Skopje, 1991) pisatel za deca, publicist i novinar. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Struga, a sredno vo Skopje. Prvo rabotel vo prosveta, a potoa bil novinar vo Flaka e velazerimit#. Bil urednik vo spisanijata za deca Gezimi# i Fatosi#. Toj e osnovopolo`nik na knièvnosta za deca na albanski jazik vo RM.
BIBL.: Pesni, 1952 (zaedno so Lutvi Rusi); Kaj izvorot, 1960; Koga duva veterot, 1962; Na{ite dni, 1979; Kaì mi go imeto, 1989. A. P.
HORVAT, Ivo (18971963) hrvatski botani~ar, osnova~ na zagrepskata fitocenolo{ka {kola. Diplomiral i doktoriral (1920) na Filozofskiot fakultet vo Zagreb i vedna{ bil vraboten. Bil izbran za profesor po Sis-
Horot na Makedonskoto radio na gostuvaweto vo Sofija (1946)
HOXA, Miru{e Memedali (Skopje, 19. IX 1969) univ. profesor,

1587
HO[EK
poddr{ka na makedonskiot narod vo borbata za sloboda i osuda na stradawata na makedonskoto naselenie. Od pribranite pari na samoto Sobranie isprateni se 2039 kruni i 88 fileri na Dobrotvornoto dru{tvo Milosrdie# vo Sofija kako pomo{ za makedonskite begalci. Pomo{ pribirale i sokolskite dru{tva vo vnatre{nosta i drugi organizacii vo Hrvatska.
Miru{e Memedali Hoxa
pedagog, preveduva~ i nau~nik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Skopje. Diplomirala na Grupata za albanski jazik i knièvnost i italijanski jazik. Po diplomiraweto izvesno vreme bila angaìrana kako sorabotnik vo kulturnata rubrika vo Albanskata redakcija vo MTV. Vo dnevniot pe~at objavila pove}e kriti~ki osvrti vo vrska so teatarskite pretstavi na Albanskata drama vo Skopje. Magistrirala so trudot Transkulturalizmot vo teatarot Odin na Euxenio Barba# na Zagrepskiot univerzitet. Doktorirala na istiot univerzitet. Kako docent e angaìrana na Katedrata za albanski jazik i knièvnost, kade {to gi predava predmetite Morfologija na albanskiot jazik, Kontrastivna analiza i Civilizacija i kultura. Vo svojstvo na koordinator, taa e angaìrana vo obukata na preveduva~ite i tolkuva~ite vo javnata administracija vo RM. Vo 2006/7 g. be{e na studiski prestoj vo Nica, Francija, kade {to se stekna so u{te eden magisterium. A. P. HO[EK, Karlo A. (Praga, ? s. Vladilovci, Vele{ko, 24. II 1907) êh, tikve{ki vojvoda, u~esnik vo makedonskoto osloboditelno dvièwe po Ilindenskoto vostanie. Bil ~etnik vo ~etata na P. Angelov vo Krivopalane~ko (1905) i vo ~etata na D. Daskalov, Tikve{ko (1906). Potoa bil izbran za tikve{ki vojvoda. Dejstvuval vo Tikve{ko i vo Vele{ko. Zaginal vo sudir so srpska ~eta (1907).
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f. 583, op. 1, a.e. 67, ll. 162165; Makedono-odrinski pregled#, br. 33, Sofi, 1907. Al. Tr.
LIT.: Mihajlo Minovski, Aktivnosta na organizacijata Hrvatski sokol# za solidarnost na hrvatskiot narod so borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe vo vremeto na Ilindenskoto vostanie, Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura na Makedonija#, Skopje, 1978, 7990. D. S.
HRVATSKI SOKOL# ZAGREB sportska organizacija. Po Ilindenskoto vostanie vo Makedonija zapo~nal akcija za pribirawe na pari~na pomo{ za nastradanite Makedonci i gi povikal patriotskite dru{tva da mu se pridruàt (1904). Vo negova organizacija bilo odràno sve~eno sobranie vo Zagreb (5. III 1904) koe prerasnalo vo masovna manifestacija na solidarnost i
1588
HRVATSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Datiraat od sredniot vek (delovi od Dalmacija vleguvaat vo Samuilovoto Carstvo) i prodolùvaat vo kontaktite na Hrvatite i Makedoncite kako u~esnici vo avstro-turskite vojni (XVII v.). Silen pottik na kulturnite relacii im dava objavuvaweto na Zbornikot na makedonski narodni umotvorbi na bra}ata Miladinovci vo Zagreb (1861), so materijalna pomo{ na hrvatskiot biskup Josip Juraj [trosmaer. Hrvatskiot pe~at gi sledi nastanite za vreme i po Ilindenskoto vostanie (Obzor#, Slobodna rije~#, Hrvatsko pravo#, Hrvatska misao#, Hrvatski sokol# i Crvena Hrvatska#). Me|u dvete svetski vojni Makedonci studiraat na Univerzitetot vo Zagreb i vo 1936 g. go formiraat MANAPO (Makedonski naroden pokret) koj go publikuva Na{ vesnik#, zabranet po izleguvaweto na prviot broj. Na parlamentarnite izbori (1938), pretstavnici na MANAPO mu predlagaat na Vladimir Ma~ek (lider na Hrvatskata selanska partija) istaknuvawe kandidati na MANAPO na izbornite listi, no, predlogot e odbien. Stihozbirkata na makedonski jazik Beli mugri# od Ko~o Racin e izdadena vo 1939 g. vo Samobor, vo blizinata na Zagreb. Me|u dvete vojni postoi sorabotka me|u nacionalisti~ko-separatisti~kite sili vo Hrvatska i Mihajlovisti~kata VMRO. Vo april 1929 g. vo Sofija, pretstavnici na Makedonskiot nacionalen komitet so pretstavnicite na Hrvatskata selanska partija, Ante Paveli} i Gustav Per~ec, potpi{uvaat Deklaracija za prijatelstvo i op{ta borba protiv srpskiot hegemonizam i za izvojuvawe na ~ove~ki i nacionalni prava, politi~ka sloboda
i polna dràvna nezavisnost na Hrvatska i Makedonija. Sorabotkata so hrvatskite sojuznici prodolùva vo 1932 g., so ispra}awe na pretstavnici na VMRO (Kiril Drangov, oficer i Vladimir Georgiev-êrnozemski, profesionalen atentator) vo kamp vo Pe~uj blizu do jugoslovensko-ungarskata granica, kade rakovodele so obu~uvaweto na hrvatski emigranti-teroristi. Vo nivna zaedni~ka akcija e organiziran atentatot vrz kralot Aleksandar Kara|or|evi} vo Marsej (9. X 1934). Liderot na VMRO, Van~o Mihajlov vo po~etokot na Vtorata svetska vojna se seli i ìvee vo Zagreb kaj Ante Paveli}. RM ja priznava R Hrvatska na 11. II 1992 g. R Hrvatska ja priznava RM na 12. II 1992 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 30. III 1992 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na R Hrvatska vo RM e Onesin Cvitan. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo R Hrvatska e Servet Avziu. Vo 2006 g. vo Bitola se otvora konzulat na R Hrvatska.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Odglasot na Ilindenskoto vostanie sred jugoslovenskite narodi, Odbrani dela, t. 5, Skopje, 1981; Zoran Todorovski, Dejnosta na desnite strui na Organizacijata, Zlatna kniga 100 godini VMRO, Skopje, 1993; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.
HREQO v. Ohmu~evi}, Stefan Hreqo Dragovola.
Taki Hrisik
HRISIK, Taki (Kru{evo, 27. IX 1920 Skopje, 15. XI 1983) kompozitor i horski dirigent. Muzika u~i kaj avstriskiot kompozitor i dirigent A. Hra{e, a muzi~koto obrazovanie go dooformuva po Osloboduvaweto vo Skopje. Potoa zaminuva vo Bitola, kade{to raboti kako nastavnik po muzika vo U~itelskata {kola i vo Gimnazijata. Vo me|uvreme raboti i kako dirigent na horot Stiv Naumov#. B. Ort. HRISOHO, Dimitar Tomov (Bitola, 11. VI 1924 Skopje, 22. IX 1986) spec. internist-nef-
HRISTOV
Dimitar Hrisoho
Anastas Hristidi
rolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, vtemeluva~ na makedonskata nefrologija. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1951), a specijalizacija po interna medicina vo 1955 g. Habilitiral od oblasta na revmatologijata (hroni~en evolutiven poliartritis, vo 1957). Ja formiral Klinikata za nefrologija (1975) i bil nejzin prv i dolgogodi{en direktor. Vo 1970 g. go formiral Zdruènieto na nefrolozite pri MLD i bil prv pretsedatel, a ja formiral i Sekcijata za biokibernetika. Bil prodekan na Med. f. i prorektor na Univ. Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Se vgradil vo sozdavaweto nefrolo{ki kadri vo Makedonija. Poglavjeto za Isleduvawe na bubrezite vo Osnovite na internata propedevtika od A. J. Igwatovski, (Skopje, 1963) e prv tekst za isleduvaweto i zaboluvawata na bubrezite kaj nas. Vo 1984 g. ja otpe~atil knigata Klini~ka nefrologija, izdanie na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Se zanimaval so izu~uvaweto na intersticiopatiite, balkanskata nefropatija (doktorska disertacija: Klini~ki karakteristiki na Vitinskata nefropatija, 1965), bubre`nata hipertenzija, bubre`nata insuficiencija; so kibernetikata i kompjuterskata obrabotka na problemite od klini~kata medicina i nefrologijata, koi se pionerski potfati vo na{ata zemja. U~estvuval vo sozdavaweto na programite za transplantacija na bubrezite i za lekuvawe na ABI i HBI. Svoeto golemo klini~ko iskustvo go prezentiral vo nad 200 soop{tenija i pe~ateni trudovi vo zemjava i vo stranstvo. M. Pol. HRISTIDI (PATÊV), Anastas (Ohrid, 1861 Bitola, 1939) oftalmolog, prv o~en lekar vo Makedonija. Medicina zavr{il vo Atina (1894), a vo Pariz specijaliziral hirurgija i ginekologija so poseben interes za oftalmologijata. Vo 1900 g. vo Bitola otvoril privatna ordinacija so operaciona sala, a O~no od-
delenie formiral vo Bolnicata P. B. Blagove{tenie#. HRISTIJANIZACIJATA vo Makedonija prvata zemja vo Evropa, kade {to apostol Pavle so pridru`nicite apostolite Sila, Timotej i Luka ja {irele hristijanskata vera i go pokrstuvale makedonskoto naselenie vo periodot me|u 51 i 54 g., po~nuvaj}i od gradot Filipi do bregot na Egejskoto More. Prvata pokrstena hristijanska li~nost bila Makedonkata Lidija od gradot Tijatir (od Makedonci preseleni vo vremeto na Aleksandar Makedonski), koja toga{ prestojuvala vo Filipi. Po priemot na hristijanstvoto bila formirana prvata hristijanska op{tina vo Evropa, osnovana od apostol Pavle, a rakovodena od evangelistot Luka. Vtorata hristijanska op{tina bila formirana vo Solun koga apostol Pavle stignal so Sila i Timotej, a za episkop bil postaven Aristarh. Crkovnite op{ti-
ni vo Makedonija stanale duhoven obrazec za hristijanskite zaednici vo drugite delovi na Evropa. Me|u 51 i 66 g. apostol Pavle ~etiri pati ja posetil Makedonija, vtorata hristijanska zemja. Tuka bile napi{ani delovi od Noviot zavet (nekoi od Poslanijata i Evangelieto po Luka). Hristijanstvoto vo Makedonija stanalo dvigatel na duhovnite i na kulturnite procesi. Za toa svedo~at crkovni nastani od ranohristijanskiot period, kako i brojnite kultovi na op{tohristijanskite svetiteli vo Makedonija. Hristijanstvoto so hristijanizacijata na Slovenite (po VII v.) dovelo do religiozna i etnokulturna simbioza me|u domorodnite Makedonci i slovenskoto naselenie. Od Makedonija proniknala vo Evropa tretata (po latinskata i vizantisko-gr~kata) hristijanska civilizacija slovenskata.
LIT.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991; \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje, 2005. I. Vel.
Stevan Hristi}
HRISTI], Stevan (Belgrad, 19. VI 1885 Belgrad, 21. VIII 1958) kompozitor i dirigent. Me|u negovite muzi~ko-scenski tvorbi se izdvojuva baletot Ohridska legenda# (1947, doraboten 1958 g.). Vlijanieto na ruskata opera-bajka# i pred s# na ruskiot balet se o~igledni vo ova delo, koe izobiluva so elementi na muzi~kiot folkloren idiom, posebno na makedonskiot. Vo atmosfera na vpe~atlivi i svetli orkestarski boi, ìva ritmika i inventivna melodika, kako svoevidni lajt-motivi niz baletot se provlekuvaat makedonskite narodni pesni Biljana platno bele{e# i Pu{~i me#. B. Ort. HRISTOV, Aleksandar Stoev (s. Janovo, Blagoevgradsko, 14. II 1929 London, 20. H 2005) makedonski nacionalen deec, publicist i poet. Po zavr{eniot VI klas vo gimnazijata vo Sveti Vra~ (Sandanski), se zapi{uva vo U~itelskata {kola vo Skopje, no
1589
Freska: Kr{tevawe Hristovo, naos na ju`niot yid, crkva Sv. Nikola#, Zrze (XVI v.)
HRISTOV
Aleksandar Stoev Hristov
nija, pomo{nik na javniot obvinitel na Jugoslavija, pratenik vo Sobranieto na SFRJ, direktor na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, direktor na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje i dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1969/701970/ 71). Objavil nekolku u~ebnici i golem broj nau~ni trudovi od oblastite na upravnoto pravo i makedonskata nacionalna istorija.
BIBL.: Upravno pravo, Skopje, 1958; Sozdavawe na makedonskata dràva 1893 1945, Skopje, 1971; Sozdavawe na makedonskata dràva 18781978, 14, Skopje, 1985. LIT.: Praven fakultet pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
Nikola Hristov
po Rezolucijata na IB (1948) go prodolùva obrazovanieto vo Blagoevgrad. Kako neblagonadeèn#, go zemaat vojnik (trudovak#) i go pra}aat na rabota vo rudnik za uranium, od kade {to uspeva da izbega i nelegalno se prefrla vo Grcija (1951), a ottamu vo Brazil i vo Francija. Vo Pariz go zavr{uva Fakultetot za novinarstvo i sociologija (1965), a od 1968 g. raboti vo Radioto BBC vo London. So grupa Makedonci vo Sidnej (Avstralija) go osnovuvaat v. Narodna volja# (1. H 1980) i stanuva prv negov glaven redaktor. Posle vesnikot izleguva vo London (1981) i od april 1992 g. vo Blagoevgrad (RB) na bugarski i na makedonski jazik, pod glavna redakcija na brat mu Georgi Hristov (ps. Jan Pirinski). Makedonskiot duh e odrazen i vo pette objaveni stihozbirki vo Pariz, London i Sofija (na francuski i na bugarski jazik).
IZV.: Narodna volja#, XXVI, 11 (230), Blagoevgrad, Noemvri 2005, 1. Bl. R.
HRISTOV, Georgi (s. Janovo, Gornoxumajsko, 17. V 1931) poet i novinar, borec za nacionalni prava na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija. Objavuval pesni vo vesnikot Pirinsko delo# i vo drugi vesnici i spisanija, kako i poetska kniga Popten izgrev# (2003). Glaven i odgovoren redaktor na vesnikot Narodna volja# vo Blagoevgrad, ~len na Nacionalniot sovet na makedonskata organizacija OMO Ilinden# PIRIN.
BIBL.: Georgi Hristov, Popten izgrev. Stihovi, Herone 338#, Blagoevgrad, 2003. LIT.: Narodna vol#, Blagoevgrad, 20012006. V. Jot.
(1974). Odbranil doktorska disertacija na Medicinski fakultet vo Ni{ (1980) na tema: Fizi~ki razvoj i funkcionalne i fizi~ke sposobnosti i wihova uzajamna povezanost kod sportista SR Makedonije#. Toj e eden od osnovopolo`nicite na sportskata medicina (1957). Rabotel vo Zdravstvenata stanica vo seloto Rakotinci, Zdravstveniot dom vo Skopje na~alnik na Oddelenieto za sportska medicina (od 1965), upravnik na Zavodot za sportska medicina vo Skopje (19731993) i redoven profesor na predmetot Biologija na razvojot na ~ovekot so sportska medicina na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1993 1996). Ovoj nastaven predmet honorarno go predaval vo Srednoto fiskulturno u~ili{te i Vi{ata {kola za fizi~ka kultura vo Skopje (19511980). Bil istaknat op{testven rabotnik, pratenik vo Sobranieto na SR Makedonija i pretsedatel na Socijalno-zdravstveniot sobor (19691973). Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi i e dobitnik na op{testveni N. T. priznanija.
Dimitar Hristov
Aleksandar Hristov
HRISTOV, Aleksandar T. (Negotino, 24. VII 1914 Skopje, 2. VIII 2000) univerzitetski profesor, akademik. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1939) i na istiot doktoriral na tema Borbata na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dràva# (1954). Eden od osnova~ite na Pravniot fakultet vo Skopje i osnovopolo`nik na predmetot Upravno pravo. Izbran za dopisen (1979), a potoa i za redoven ~len na MANU. Bil pomo{nik na javniot obvinitel na Makedo1590
HRISTOV, Dimitar (Bitola, 17. XII 1938 Bitola, 2009) reìser. Diplomiral reìja na Teatarskata akademija vo Qubqana (1963). Rabotel vo Narodniot teatar vo Bitola (1963-1968). Od 1968 g. e reìser vo Makedonskata radio-televizija. Reìral vo site teatri niz Makedonija.
RE@II: So sila lekar#; Tartif#; Razbojnici#; Edip#; Otelo#; Fedra#; Lisitrata#; Elektra#; Antigona#; @or` Danden# i dr. R. St.
Pavel Hristov
HRISTOV, Nikola (Kavadarci, 09. XII 1930 Skopje, 4. IV 2004) lekar, univ. profesor. Zavr{il Medicinski fakultet vo Skopje (1956). Specijaliziral interna medicina (1965) i sportska medicina (1969) i stanal primarius
HRISTOV, Pavel (s. Capari, Bitolsko, 1874 Sofija, 6. VI 1922) u~itel, deec na MRO. Zavr{il gimnazija vo Lom, Bugarija (1894). Bil u~itel vo Prilep, Kostur, Bitola, ~len na MRO (1895), rakovoditel na Kosturskiot revolucioneren reon (18981901), potoa na Bitolskiot ROK na TMORO. U~estvuval na Rilskiot kongres i vo Balkanskite vojni.
HRISTOVSKI
IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912 Spomeni, Sofi, 1981; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, II, Sofi, 1982. Al. Tr.
HRISTOV, Pol (Portaliev) (Florak, Francija, 18641934) unijatski arhierej vo Bugarija i diplomat (od francusko poteklo). Studiral knièvnost (1881), a potoa stapil vo katoli~ki mona{ki red, zemaj}i go prezimeto Hristov. Po prestojot vo Carigrad i Bursa, bil direktor na Maliot orientalen seminar vo Plovdiv (od 1888). Podocna preminal vo unijatstvo (1896) i bil unijatski vikar za Trakija, unijatski arhimandrit (1918) i glaven vikar (papski namesnik) na unijatite vo Bugarija. Kako privrzanik na ideite za nezavisna Makedonija, bil opolnomo{ten od Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata obedineta VMRO (25. XI 1918) da gi zastapuva makedonskite interesi pred Pariskata mirovna konferencija za avtonomna i samostojna Makedonija.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Kultura#, Skopje, 1990; istiot, Makedonija i makedonskata nacija, Skopje, 1995. S. Ml.
Halovel prestojuval vo RM, po pokana od Lazar Koli{evski i Maticata na iselenicite na Makedonija. Bil senator na dràvata Vermont (1964-1973), pri {to vr{el i pove}e op{estveno-humanitarni funkcii. Vo 1985 povtorno prestojuval vo RM, koga mu bila dodelena akademskata titula Po~esen doktor po filolo{ki nauki# na Univerzitetot vo Skopje i bil izbran za dopisen ~len na MANU. Toga{ vo Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija e formirana fondacijata Stojan i Margaret Hristov#. Po smrtta vo 1995 g. del od negovata arhiva bila podarena na MANU. Negovoto bogato tvore{tvo opfa}a okolu stotina raskazi, knièvno-istoriski i memoarski napisi i romani. Negovata slava doa|a glavno od negovite romani so makedonsko-amerikanska tema: Mara# (1937), Ova e mojata tatkovina# (1938), Mojot amerikanski axilak# (1947) i Orelot i {trkot# (1976). So tema od Epir i za turskoto vladeewe na Balkanot e romanot Lavot od Janina# (1941). Avtor e i na hronologijata za nastanite vo Makedonija od Ilindenskoto vostanie do triesettite godini Heroi i atentaD. Cv. tori# (1935). HRISTOV, Tale (Prilep, 29. VI 1880 mesnost Studena Livada, s. Belovodica, Prilepsko, 19. VII 1903) u~itel, prilepski reonski vojvoda. Se {koluval vo Prilep i vo Bitola. Bil ~len na Tajniot u~ili{ten kruòk (1899/1890) vo Bitola, u~itel vo s. Cer, Demirhisarsko i vo Prilep, kade bil ~len na Reonskiot komitet i reonski vojvoda. U~estvuval na Smilevskiot kongres. Zaginal vo sudir so osmanliski vojski.
LIT.: G. Tra~ev, Gr. Prilep. Istorikogeografski i stopanski pregled, Sofi, 1925; V. i J. Karaxoski, Tale Hristov 19032003, Prilep, 2003. Al. Tr.
Todor HristovOficer~eto
(12-17. V 1903) bil izbran za voen specijalist pri [tabot na Ilindenskoto vostanie. Bil rakovoditel na learnicite za bombi vo Bitolsko i Kru{evsko. Vo Ilindenskoto vostanie, pri napadot na Kru{evo, komanduval so Sedmiot (selski) vostani~ki odred od 20 borci od selata Selce, Obr{ani i Vran~e. Po osloboduvaweto na gradot ja koordiniral gradbata na fortifikaciskite objekti za odbrana i gi dal nacrtite za izrabotkata na cre{ovoto top~e.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, kn. 1., Kru{evo, 1978; Ilindenskopreobraènskoto vqstanie ot 1903 g. Voena podgotovka i prove`dane, Sofix, 1992. S. Ml.
Stojan Hristov
HRISTOV, Stojan (s. Konomladi, Egejska Makedonija, 15. VIII 1897 Tompson Haus, Vest Dover, SAD, 24. I 1996) amerikanski pisatel, novinar, publicicist, politi~ki analiti~ar i senator od makedonsko poteklo. Vo 1911 emigriral vo Amerika. Prvin rabotel kako fizi~ki rabotnik. Diplomiral na Univerzitetot Valparaizo#, Indijana. Rabotel kako novinar i urednik na nekolku vesnici vo îkago. Bil specijalen dopisnik od Balkanot za ~ika{kiot vesnik Dejli wuz# (19271929). So prekini rabotel kako sloboden pisatel vo Wujork (19291941). Bil analiti~ar i predava~ vo Oddelot za voeni izvestuvawa vo Pentagon (1942 1944). Vo 19521953 prestojuval na Balkanot kako dopisnik na severnoamerikanskoto novinarsko zdruènie (NANA). Vo 1953 toj so soprugata Margaret Vuters
Damjan Hristovski
HRISTOV, Hristo ]irov (Bitola, 30. X 1927) spec. po ORL, primarius i vi{ zdravstven sovetnik. Medicina zavr{il vo Belgrad (1952), a ORL specijaliziral vo Zagreb i Skopje (1957). Vedna{ potoa go otvoril prvoto ORL oddelenie vo vnatre{nosta na Makedonija (Bitola, 20. XI 1957), vo koe rabotel do penzioniraweto (1987). P. B. HRISTOV-OFICERÊTO, Todor (Sofija, 20. I 1883 1903) revolucioneren deec i vele{ki vojvoda na TMORO. Zavr{il voeno u~ili{te vo Sofija. Kako bugarski kavaleriski potporu~nik na I pe{adiski kavaleriski divizion, na Smilevskiot kongres
HRISTOVSKI, Damjan (Skopje, 15. IX 1945 ?, 14. VI 2006) redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje diplomiral vo 1970 g., a vo 1981 magistriral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad, dodeka vo 1991 g. doktoriral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo 1971 g. se vrabotil vo Elektroma{inskiot u~ili{ten centar, a vo 1975 bil izbran za asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo 2000 g. bil izbran za redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. M. ûnd. HRISTOVSKI, Jon~e (Bitola, 10. I 1931 Skopje, 15. IV 2000) interpretator na narodni pesni. Najnapred bil ~len na ansamblot Tanec# vo koj nastapuval do 1967
1591
HRISTOVSKI
HUBMAJER, Miroslav (Qubqana, 1851 Saraevo, 1. III 1910) Slovenec, pe~atar-litograf, na~alnik na [tabot na Kresnenskoto vostanie (18781879). Bil dobrovolec vo Hercegovskoto vostanie (1875) i vo Srpsko-osmanliskata vojna (1876). Pred i za vreme na Makedonskoto vostanie (18781879) bil blizok so mitropolitot Natanail Ku~evi{ki.
Jon~e Hristovski
LIT.: Enciklopedi Pirinski kra#, II, Blagoevgrad, 1999. Al. Tr.
g. kako peja~ i igraorec. Vo ova vreme napravil i edna koreografska obrabotka (Mariovska tresenica#). Rabotel kako sorabotnik i urednik vo MRT (19671990). Snimil golem broj narodni pesni (Ozdola ide Ali-pa{a#; Koce, berberot, ~algaxijata#, Go pratile dedo vplanina# i dr.). Se projavuval i kako avtor na golem broj pesni {to stanaa popularni vo narodot (Zasvirete ~algii#, Ako umram il zaginam# i dr.). Eden e od avtorite i peja~ite {to poseben akcent stavile vrz humoristi~nite pesni (Moderna si imam èna#; Do dve mi sva}i sednale# i dr.). Nastapuval vo mnogu zemji vo svetot. Izdal desetina gramofonski plo~i i edno CD. M. Kol. HRISTOVSKI, Nikola (Lipqan, Kosovo, 16. XII 1921) filmski snimatel. Od 1947 do 1949 g. raboti kako asistent na Traj~e Popov, koj bil snimatel-dopisnik na Zvezda film# Belgrad. Celiot preostanat raboten vek snima samostojno za Filmski novosti. Gi snimil site poseti na pretsedatelot Josip Broz Tito na Makedonija, po~nuvaj}i od 1949 pa s# do poslednata vo 1978, osven prvata vo 1945 g. Ig. St. HRS, Dobromir (XIIXIII v.) makedonski blagorodnik, formiral nezavisno vladeewe so centar vo Prosek (11851202). Bil upravnik na Strumica. Go iskoristil vostanieto na Bugarite (1185), ja otfrlil vizantiskata vlast i se osamostoil. Od Strumica go prenel sedi{teto vo Prosek, gi zavladeal i okolnite gradovi (Prilep, Bitola, Veles, [tip). Imperatorot Aleksij III Angel prezel golem pohod (1198), no ne uspeal da go osvoi Prosek. Bil sklu~en mir, Hrs se oènil so vizantiska blagorodni~ka, }erkata na protostratorot Manuil Kamica. Ja priznal vizantiskata vrhovna vlast (1202), potoa za negoviot ìvot nema podatoci.
LIT.: N. Radoj~i, O nekim gospodarima grada Proseka na Vardaru, Letopis Matice Srpske#, 259, 1909; P. Mutaf~iev, Vladetelite na Prosek, Izbrani proizvedeni, I, Sofi, 1973. K. Ax.
teti vo Amerikanskiot nacionalen institut za zdravstvo. Bil pokanet predava~ na brojni me|unarodni, nacionalni i regionalni kongresi i simpoziumi. Dobitnik e na brojni presti`ni nagradi i priznanija. Po~esen gra|anin na Brugge (Belgija, 1972), dopisen ~len na Holandskata akademija na naukite (1973), ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (7. V 1991) i po~esen ~len na Dru{tvoto na hematolozite na Turcija (1979). Objavil pove}e od 900 nau~ni truda, vklu~itelno 10-tina monografii i u~ebnici. Re~isi siot svoj nau~en interes go posvetil na izu~uvaweto na strukturata, funkcijata, biosintezata, genetikata i ekspresijata na normalnite i abnormalni humani hemoglobini. So svoite brojni sorabotnici otkril i hemiski karakteriziral pove}e od 200 novi hemoglobinG. Efr. ski varijanti. HUMORISTI^NI NARODNI PESNI pesni koi imaat za cel da razveselat i predizvikaat smea. Kaj narodot se poznati kako sme{ni pesni#. Kako takvi gi sre}avame i kako poseben ciklus i vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci. No sepak, vo nekoi od niv sosema malku ima humor, a pove}e ukaùvaat na razni nedostatoci, nedozvoleni postapki i po-
Titus Huisman
HUISMAN, Titus H. J. (Leeuwarden, Holandija, 1. IX 1923 Agasta, SAD 1. VI 1999) biohemi~ar, redoven prof., akademik. Diplomiral (1946) na PMF Grupa hemija na Univ. vo Groningen, kade {to i doktoriral (1948), a potoa doktoriral i na Grupata za biohemija, na Univerzitetot vo Utrecht, Holandija. Od 1951 do 1959 g. rabotel kako rakovoditel na Istraùva~kata biohemiska laboratorija na Klinikata za detski bolesti pri Med. f. vo Groningen. Vo 1959 g. e izbran za vonreden profesor po biohemija i patologija na Med. f. vo Augusta, Georgia, SAD, vo 1961 g. za redoven prof. i vo 1964 g. za Regents profesor. Bil direktor na Institutot za kleto~na i molekularna biologija i direktor na Centarot za drepanocitoza na Medicinskiot fakultet vo Augusta. Bil viziting-profesor na Med. f. vo Peking, [angaj, Urumqi i Xinjiang (NR Kina) i po~esen profesor na Kineskata akademija za medicinski nauki. Bil osnova~ i Glaven urednik na me|unarodnoto spisanie Hemoglobin# i ~len na Ureduva~kiot odbor na me|unarodnite spisanija: Science#, Nature#, Blood#, Biochimica and Biophysica Acta#, American Journal of Haematology#, British Journal of Haematology#, Journal of Chromatography#, Journal of Clinical Investigation#, Journal of Laboratory and Clinical Medicine#, Balkan Journal of Medical Genetics#. Toj e osnova~ i direktor (do 1995) na Me|unarodniot informativen centar za hemoglobin i ~len na brojni komi-
Naslovot na knigata Makedonski narodni humoristi~no satiri~ni pesni# (1982)
javi {to se vo ras~ekor so javniot moral. Tie naj~esto predupreduvaat, kritikuvaat i ìgosuvaat. Na udar se socijalnite neednakvosti i posebno nivnite nositeli (popovi, vladici, ~orbaxii i sl.), potoa porocite kako {to se pijanstvoto, mrzelivosta, nesposobnosta i sl. Vo nekoi od niv nositeli na sme{nite postapki se lu|eto i kon niv se upateni potsmevot i satirata, dodeka vo drugi vo vakva uloga se javuvaat ìvotnite (àba, èlka, eè, divo pile i sl.).
LIT.: Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ni pesni. Izbor, redakkcija i zabele{ki d-r Lazo Karovski, muzikolo{ka obrabotka Trpko Bicevski, Skopje, 1982; Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ni pesni, 2. Izbor, redak-
1592
HUSTED
cija i zabele{ki d-r Lazo Karovski, muzikolo{ka obrabotka Trpko Bicevski, Skopje, 1985; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; M. Kit.
HUNI aziski nomadski plemiwa od mongolsko poteklo. Prodrele vo Evropa, gi porazile Ostrogotite na severnoto krajbre`je na Crno More (375) i prodolìle da se dviàt kon zapad (376). Vo Evropa formirale golem plemenski sojuz, so centar vo Panonija, koj gi zafa}al teritoriite od Volga, na istok, do Germanija, na zapad. Najgolema mo} imale vo vremeto na Atila (433 453), bo`jiot kam{ik#. Pod negovo vodstvo, prezemale pqa~ka~ki napadi na Rimskoto Carstvo, ja opqa~kale Makedonija (447). Bile porazeni od Rimjanite i od nivnite sojuznici vo bitkata na Katalunskite Poliwa (451). Po smrtta na Atila, sojuzot se raspadnal.
LIT.: I. Bona, Das Hunenreich, Stuttgard,1991; E.A. Thompson, The Huns, Oxford, 1999. K. Ax.
Ekrem Husein
Husamedin-pa{inata xamija vo [tip
HUN]AR XAMIJA (Debar, 1467) verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na sultanot Mehmed II Fatih (14511481), na pravoagolna osnova so dimenzii 12,70 h 9,38 m. Vo dvorot postoi turbe i ima mnogu nadgrobni kamewa. Renovirana 1938/1939 g.
LIT.: Mehmet Z. brahimgil, Balkanlardaki Fatih Sultan Mehmed Camileri, Balkanlarda islam medeniyeti ll milletleraras sempozyumu teblileri, Tiran, Arnavutluk, 47 Aralk, 2003, stanbul, 2006. Dr. \.
HUSAMEDIN-PA[INA XAMIJA ([tip, XVI v.) spomenik na kulturata. Kaj hristijanite poznata kako crkva Sv. Ilija#. Ima kvadratna osnova zasvodena so kupola i trem na ~etiri stolba, pokrien so tri mali kupoli. Pripa|a na ednoprostorniot selxu~ki tip na xamii. Za{titni intervencii bile izvr{eni vo tekot na 1959 g. Vo dvorot se nao|a turbe na Mejdin Baba.
LIT.: R. Petkovski, Husamedin pa{ina xamija vo [tip, 1983; Kiel, M., Some littleknown monuments of Ottoman Turkish Architecture in the Macedonian province, Studies on the Ottoman architecture of the Balkan, variorum 1990. Dr. \.
letot pri MNT i eden od najistaknatite umetnici vo ansamblot (1960-1990). Umetnik so osobena estetika, prepoznatliva vo sekoe dvièwe, gest i tanc. Osven kon tan~erstvoto, pokaùva golem interes i kon koreografskata dejnost.
ULOGI: Merkucio (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), Pa d de (A. Adam, @izel#), [ut (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#) i dr. KOREOGRAFII: Adaxo# (T. Albinoni), Karamita# (Q. Branxolica) i dr. Em. X.
HUSEIN, Ekrem (Skopje, 6. III 1943) baletski igra~ i koreograf. Baletskata naobrazba ja dobiva vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na A. Dobrohotov i R. Paka{ki. Solist na Ba-
HUSTED, Fridrih (18861968) najproduktivniot i najvlijatelniot dijatomolog na XX v. Negovata rabota e osnova za modernata taksonomija na dijatomeite. Ima objaveno eden trud za balkanskiot region, vo koj se analizirani dijatomeite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero, izvorite na rekata Babuna i na Katlanovskoto Blato. Opi{uva pogolem broj vidovi, novi za naukata vo Makedonija (pr. Sellaphora bacilloides). Sv. K.
1593
C
ral na Sofiskata muzi~ka akademija, i specijaliziral na Kralskiot kolex vo London. Od 1993 g. e angaìran kako postojan dirigent vo Makedonskata filharmonija, izveduvaj}i simfoniski i kamerni dela od klasi~niot i doma{niot repertoar. Sorabotuva i so ansamblot na Operata na MNT (Don @uan, Vol{ebnata flejta, Travijata). Gostuval vo Hrvatska, F. M. Anglija, Bugarija.
Blagoj Canev
Vostanieto bil zaroben i vo zatvorot mu se gubi tragata.

LIT.: Kreyengritja e Dervish Cares, perktyes Lutfi Rusi, Shkup, 1985; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, IV, Buni i vostanija, Skopje, 1983, 783805. S. Ml.
CANEV, Blagoj (Sveti Nikole, 8. VIII 1937) kompozitor. Prviot diplomec (1970) na {totuku osnovanata Visoka muzi~ka {kola (podocna FMU), kade {to podocna diplomira i na Oddelot po kompozicija (Vl. Nikolovski, 1979). Raboti kako profesor vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, a potoa i na FMU. Negoviot opus beleì dela od pove}e muzi~ki rodovi, a najzna~ajni se horskiot, kamerniot i solisti~kiot ànr. Delata na C. se baziraat vrz neoromanti~nata i neoklasi~nata estetika, so diskretna primena na elementi od makedonskiot muzi~ki folklor. Na poleto na kamernata muzika gi ostvaruva najzna~ajnite tvore~ki dostigawa, pri {to nekoi od tvorbite (Sonata in Es, za klarinet i pijano, 1972) doìvuvaat brojni izvedbi od doma{nata muzi~ka reproduktiva. B. Ort.
Carevi Kuli, Strumica
Fijat Canoski
CANOSKI, Fijat (Struga, 2. H 1960) biznismen, politi~ar. Zavr{il Ekonomski fakultet i magistriral po politi~ki nauki vo Skopje. Osnova~ i sopstvenik na Univerzitetot FON vo Skopje so oddelenie vo Struga, a od u~ebnata 2009/10 g. i disperzirani oddelenija vo Strumica i Gostivar, kako i na 5-ta privatna gimnazija vo Skopje i vo Struga. Osnova~ i pretsedatel na Partijata za evropska idnina i pratenik vo dva mandata vo Sobranieto na RM (od 2006). R. CARA, Dervi{ (Dervish Cara) (s. Pal~i{te, Tetovsko, kon po~etokot na XIX v. Solunski zatvor, po 1844) upravnik na Xeladinbeg vo Gostivar i voda~ na vostanie na albanskoto naselenie protiv osmanliskata vlast (noemvri 1843 26. V 1844). Vostanieto izbilo kako rezultat na bavnite i nedovolni reformi vo sistemot na feudalnite institucii vo vremeto na tanzimatot, zapo~nati so \ulhanskiot hati{erif (3. XII 1839). Vostani~kite dejstva zapo~nale vo Gostivar, kade {to toj bil upravnik i zamenik na Xeladin-beg. Po zadu{uvaweto na
CAREVI KULI (STRUMICA) tvrdina na dominanten rid nad ostatocite na anti~kiot i srednovekoven grad. Masivnite tvrdinski yidovi go okruùvaat ramnoto plato, dopolnitelno zajaknati so yid od polesno pristapnata severna strana. Na ju`nata strana se nao|ala porta za{titena so dve kuli i jaz preminuvan so podvièn most. Na platoto bila podignata masivna pove}eagolna kula od tipot na srednovekovnite donòn kuli so nekolku kata, kako i cisterna za voda isto~no od nea. Grade`nata i sadova keramika otkriena na platoto poso~uva na koristewe na prostorot od IV v. pa natamu, vo XVI i XVII v., a na poniskoto isto~no plato vo eneolitot.
LIT.: J. Ananiev, Strumica, Carevi Kuli, vo: Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, II, Skopje, 1996, 414415. Q. X.
Borjan Canev
CANEV, Borjan (Skopje, 1. XI 1973) dirigent. Vo 1997 g. diplomiral dirigirawe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. F. Muratovski), magistri-
U~esnicite na Carigradskata konferencija (1876/77)
CARIGRADSKA KONFERENCIJA (Carigrad, 23. XII 1876 20. I
CVE]ARSTVOTO
1877) konferencija na pretstavnicite na evropskite Golemi sili Velika Britanija, Francija, Germanija, Avstro-Ungarija, Italija, Rusija i Osmanliskata Imperija, posvetena na krizata vo Turcija. Konferencijata usvoila reformi vo balkanskite vladenija i bil usvoen Proekt na organski pravilnik za formirawe na dva avtonomni vilaeta-provincii (sanxaci): Isto~en sanxak (so isklu~ivo bugarski teritorii) so sedi{te vo Trnovo i Zapaden sanxak so sedi{te vo Sofija, kade {to trebalo da bidat vklu~eni dva sanxaka od bugarskata teritorija Vidinskiot i Sofiskiot sanxak, Ni{kiot sanxak od Srbija, a od Makedonija Skopskiot i Bitolskiot sanxak (bez dvete ju`ni kazi), del od Serskiot sanxak (Nevrokopskata, Melni~kata i Strumi~kata oblast) i kazite: Tikve{kata i Vele{kata kaza. Konferencijata opredelila Me|unarodna komisija za sproveduvaweto na reformite i me|unarodni sili {to }e go garantiraat sproveduvaweto. Osmanliskata dràva objavila voveduvawe ustav i gi otfrlila re{enijata na Silite kako nepotrebni.
LIT.: Zb., Makedonija vo Isto~nata kriza 18751881, Skopje, 1978. M. Min.
manliskata dràva (1453), so poseben sultanski ferman bile priznati privilegiite na vselenskiot patrijarh da gi pretstavuva pravoslavnite pred Visokata porta. Vselenskata patrijar{ijata nekanonski gi ukinala prvo Pe}skata patrijar{ija (1766), a potoa i Ohridskata arhiepiskopija (1767) i gi prisvoila nivnite eparhii. Denes Carigradskata patrijar{ija ima 30 eparhii vo razli~ni delovi na svetot i primat vo pravoslavieto.
LIT.: A. Trajanovski, Feudalnoto ureduvawe i upravuvawe na isto~nopravoslavnite crkvi pod tursko vladeewe do po~etokot na XIX vek, Prilozi#, 39, DNU-Bitola, 1983; T. Koev i D. Kirov, Kratka bogoslovska Enciklopedi, Sofi, 2000. Al. Tr.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990; Evreski izvori za obestveno-ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I, Sofi, 1958. J. Nam.
Mile Car~ev
CARÊV, Mile Kostov (Strumica, 16. VII 1948) spec. po detska i preventivna stomatologija, prof. na St. f. Doktoriral vo 1989 g. Publikuval 105 statii. U~estvuval vo izvedbata na nau~ni proekti. Bil pretsedatel na Stomatolo{kata komora na Makedonija i prodekan na St. f. E. M.
Nikodim Carkwas
Vselenskata patrijar{ija vo Carigrad
CARIGRADSKA PATRIJAR[IJA vselenska pravoslavna crkva, prva vo diptihot na pomesnite pravoslavni crkvi, so sedi{te vo Carigrad. Na êtvrtiot vselenski sobor (451) se spomnuva Konstantinopolskata arhiepiskopija, koja prerasnala vo patrijar{ija vo vremeto na patrijarhot Akakij (472488). Patrijarhot Jovan II Kapadokiski (518520) se proglasil za vselenski# ili ekumenski#. Carigradskite patrijarsi se distancirale od rimskite papi, gi privlekuvale poglavarite na isto~nite pomesni crkvi: Erusalimskata, Antiohiskata, Aleksandriskata, Trnovskata, Pe}skata patrijar{ija, Kiparskata i Ohridskata arhiepiskopija. Vo tekot na 1054 g. do{lo do rascep vo hristijanskata crkva, na zapadna katoli~ka, so sedi{te vo Rim (Vatikan), na ~elo so papa, i isto~nopravoslavna, so sedi{te vo Carigrad (Fanar), na ~elo so vselenski patrijarh. Po pa|aweto na Carigrad pod vlasta na os-
CARKWAS, Nikodim (s. S`botsko, Egejskiot del na Makedonija, 1942) arhimandrit, nacionalen deec. Diplomiral na Teolo{kiot fakultet vo Atina (1987). Poradi makedonskata nacionalna dejnost pove}e pati bil apsen, a lerinskiot vladika go ras~inil (1981). Narednata godina bil primen vo slu`ba vo Mitropolijata vo Kuku{ (1982), a potoa kuku{kiot mitropolit go nazna~il za pretstavnik vo gradot Agios Atanasios (1983). Go izdaval v. Meglen#, no po intervencija na gr~kite politi~ari, bilo zabraneto natamo{noto izleguvawe. Po ras~inuvaweto od Gr~kata pravoslavna crkva (1993), 13 pati bil osuduvan za noseweto na sve{teni~kata mantija. Potoa go prifatila MPC so slu`ba vo manastirot Sv. \or|i# vo s. Ku~kovo, Skopsko. Ja izgradil crkvata Sv. Zlata Meglenska# vo rodnoto selo (2001), kade {to odrùval bogoslu`ba na makedonski jazik, poradi {to gr~kite vlasti go osudile na tri meseci zatvor, za {to se àlel i do Evropskiot sud za ~ovekovite prava vo Strazbur. S. Ml. CARFATI, Avraham ben [lomo Trevis (Skopje, 1470 Safed, ?) skopski rabin. Vo Skopje do{ol vo 1505 g. i izvesno vreme bil rabin. Od Skopje zaminal na slu`ba vo Carigrad. Vo Venecija ja otpe~atil svojata kniga Birkat Avraham# (1552). @ivotot go zavr{il vo Safed vo Galileja.
\or|i Caca
CACA, \or|i Jankov (Bitola, 15. IX 1920 Skopje, 14. H 2006) pravnik, dràvnik, univerzitetski profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad, kade {to ja odbranil i doktorskata teza Ustavnosta i zakonitosta vo SFRJ i ulogata na ustavnite sudovi vo nivnata za{tita# (1973). Bil profesor po Ustavno pravo na Pravniot fakultet vo Bitola (19801988). Izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1971 1974), za sekretar za pravosudstvo na Makedonija (19781982), za pretsedatel na Pravniot sovet na SFRJ (19811985) i za sudija na Ustavniot sud na SRM (1983 1990). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi vo oblasta na ustavnoto pravo i za politi~kiot sistem.
BIBL.: The Constitutional Development of the SR of Macedonia, Skopje, 1980. LIT.: Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005. Sv. [.
CVE]ARSTVOTO VO RM. Organizirano se razviva od sedumdesttite godini na XX v., vo za{tite1595
CVEKLO
Nasad so cve}iwa
ni prostori i na otvoreno (vkupno na okolu 20 ha). Se proizveduvaat okolu 20 vida cve}e: reèn cvet (karanfil, gerbera, strelicija, kala, trendafili, hrizantema, krin, gladiola, iris, alstroemerija, eustoma); saksiski cve}iwa; lukovici i klubeni (gladiola, krin, lijatris, iris); ednogodi{ni i dvegodi{ni sezonski cve}iwa; pereni i dekorativni sadnici (sadnici od ruì). Tradicionalni proizvoditeli na cve}e bea zemjodelskite kombinati (stakleni~ko proizvodstvo, prete`no nameneto za izvoz na jugoslovenskiot pazar) vo Gevgelija, Ohrid, Bogdanci, Prilep, Strumica. Komunalnite pretprijatija imaa rasadni~ko proizvodstvo na pove}egodi{ni cve}iwa za parkovi i gradini i dekorativni sadnici. Proizvodstvoto na lukovici be{e zna~ajna stavka i toa na reèni gladioli vo Vele{kiot region i na saden materijal lukovici od gladioli i laliwa (vo Vele{kiot, Gevgeliskiot i Skopskiot region). Po 1990 g. proizvodstvoto na cve}e opadna, a postoi i nedostig na evidencija za obemot i asortimanot na proizvodstvoto, kako i na proizvoditelite na cve}e. Porast na proizvodstvoto, pojava na novi proizvoditeli na cve}e i novi kulturi, se zabeleùva po 2002 g. Evidentirani se stotina proizvoditeli na cve}e, no na mnogu mali povr{ini, a proizvodstvoto na cve}e za pove}eto e sekundarna aktivnost. Evidencijata za izvozno-uvoznite tekovi so cve}eto e mnogu neprecizna, a izvozot e nestabilen (od 25.000 do okolu 300.000 dolari). Do 1992 g. cve}eto se izvozuva{e vo balkanskite zemji: SR Jugoslavija, Slovenija, Hrvatska (tradicionalni kupuva~i) i vo Grcija. Uvozot beleì postojan porast od 1992 g., no i tuka ima izrazeni oscilacii (od okolu 100.000 dolari vo 1993 g. do nad 800.000 dolari vo 1996). Najmnogu se uvozuva: reèno cve}e, hrizantemi, ruì, orhidei i saden materijal za lukovici. Uvozot vo periodot 19921997 g. se vr{i glavno od Holandija, so postojan rast (od 10.000 dolari vo 1992 g. do nad 700.000 dolari vo 1997). Se uvezuva i od: Bugarija, Turcija, Srbija, Grcija, Italija, Izrael i od drugi zemji. S. H. P.
1596
CVEKLO (Beta vulgaris var. rubra.) dvegodi{no rastenie. Prvata godina formira nadebelen koren i lisna rozeta, a vo vtorata generativni organi. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren, koj se konsumira gotven ili vo prerabotki. Sodrì: mineralni materii (Fe, K, Mn, Zn), Cveklo jagleni hidrati (1214%), aminokiselini, i betanini. Se odgleduva so rasad i so direktna seidba. D. J. CVETANOV, Vladimir Stefanov (Skopje, 28. VIII 1935) spec.
Vlado Cvetanovski
Reìi: Pe{#, Klanica#, Jugoslovenska antiteza#, Podzemna republika#, Opera za tri gro{a#, Majstorot i Margarita#, Polkovnikot ptica#, Hamlet#, Erigon# i dr. R. St.
Vladimir Cvetanov
po medicina na trudot (1967), alergolog i klini~ki imunolog (1984), redoven prof. na Med. f. Medicinskite studii gi zavr{il vo Skopje (1961), magistriral vo Zagreb (1970), a doktoriral vo Skopje (1979). Supspecijalist po alergologija i pulmologija (1993). Osnovopolo`nik e na Institutot za medicina na trudot pri Zdravstveniot dom vo Skopje (1972) i negov rakovoditel do penzionirawe (2000). Objavil 207 stru~ni trudovi. Urednik e na 7 knigi od oblasta na javnoto zdravstvo, profesionalnite i alergiskite bolesti.
BIBL.: Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija, Skopje, 2001; koavtor: Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost, Skopje, 1989; Socijalna medicina Health Promotion, U~ebno pomagalo, Skopje, 1995; Alergiski bolesti lekuvawe, Skopje, 1998; Alergiskite bolesti vo R. Makedonija, Skopje, 2006. D. D.
CVETKOV, Qubomir (Ohrid, 1938) tehnolog, univ. profesor. Diplomiral na Tehnolo{kiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1962), magistriral i potoa doktoriral (1979) na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Skopje, kade {to e vraboten od 1970 g., a kako redoven profesor od 1988 g. Bil dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje vo dolg period. Podra~ja: tehnologija na prehranbeni proizvodi i konzervirawe i ambalaà; izolirawe i pre~istuvawe na komponenti od rastenijata. Avtor e na u~ebnici za sredno i za visoko obrazovanie i na nau~noistraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM# br. 533, od 26 III 1990 g., str. 43; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 81. Sv. H. J.
CVETKOV, Para{kev (Pleven, Bugarija, 20. V 1875 s. Mogila,
Para{kev Cvetkov
CVETANOVSKI, Vlado (s. Sloe{nica, Demirhisarsko, 7. VI 1959) reìser. Diplomiral na Otsekot za teatarska reìja na Akademijata za umetnosti vo Novi Sad (1983). Apsolviral i na Filozofskiot fakultet na Grupata po istorija na umetnosta i arheologija (1980). Od 1984 g. e asistent, a od 2000 i docent po predmetot akterska igra na FDU vo Skopje. Kratko vreme (20002001) e upravnik na MNT.
Bitolsko, 8. V 1903) gimnaziski profesor po muzika i vojvoda na TMORO. Diplomiral na konzervatorium vo Rusija i bil profesor po muzika vo rodniot grad, a potoa vo Bitolskata klasi~na gimnazija (1902/3) i doma{en u~itel na decata na bitolskiot ruski konzul A. A. Rostkovski. Tuka stanal ~len na TMORO, a potoa kako bitolski reonski vojvoda (proletta na 1903) u~estvuval vo podgotovkite na Ilindenskoto vostanie. Bil sekretar na Smi-
CVETKOVSKI
levskiot kongres na Bitolskiot revolucioneren okrug (1903). Zaginal vo bitka so turskata vojska.
LIT.: Bugarisoborci na Goce. Vnukata na Goce Del~ev, baba Lika ôpova-Jurukova kaùva za direktnoto u~estvo na golem broj Bugari vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, Gocevi denovi Pesna za Goce#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 17; Dimitar Dimeski, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Bitolskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 1981; Spomeni i biografii na ilindenci, Bitola, 1993. S. Ml.
CVETKOVI], Branko (Budimpe{ta, 11. IX 1930 Skopje, avgust 1995) pijanist i pedagog. Diplomiral na Muzi~kata akademija vo Qubqana (P. [ivic), a specijaliziral na Akademijata Santa ê~ilija# vo Rim (K. Ceki, 1967). Osnova~ na Katedrata po pijano na FMU vo Skopje, kade {to dolgi godini rabotel kako profesor (19661991). Sn. ^.-An.
studiski prestoi vo Evropa i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1975 g., a kako redoven profesor od 1993 g. Bila prodekan na Fakultetot i glaven urednik na sp. Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija#. Me|unaroden ekspert za selekcija i evaluacija na nau~noistraùva~ki proekti. Podra~ja: sinteza, modifikacija, struktura i svojstva na polimeri, polimerni vlakna i elektrosprovodlivi polimeri. Avtor e na nau~ni trudovi, u~ebnici i pomagala i na nau~noistraùva~Sv. H. J. ki proekti.
Aleksandar Cvetkovski
rabotil pove}e od 10.000 ilustracii za knigi i detski spisanija vo Makedonija (Drugar~e#, Razvigor#, Na{ svet#, Gezimi# i Fatosi#; vo SFRJ: De~je novine#, Radost#, Poletarac#, Zeka#, Ciciban#, SMID#, Kekec#, Ku{#). Likovno oblikuval enciklopedii, xinovski slikovnici, knigi. Klasi~niot realisti~en tretman so naglasena linearna ritmi~nost vo crteìte i ednostavniot dizajn se negov predizvik vo lesniot pristap do sodrìnite i novite informacii.
Nade`da Cvetkovska
Nada Cvetkovi}
CVETKOVI], Nada Bogdanova (Novi Slankamen, Vojvodina, 7. IX 1934) spec. po bolesti na ustata i zabite, prof. na St. f. Doktorirala vo Belgrad (1981). Nau~niot interes $ e naso~en kon ispituvawe na nivoto na enzimite kaj razni patolo{ki sostojbi na zabnata pulpa. Publikuvala 50 statii. E. M.
CVETKOVSKA, Nade`da (Skopje, 6. XII 1948) istori~ar, nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje. Diplomirala na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija), magistrirala so temata Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 godina# (1986) i doktorirala so temata Gra|anskite partii vo Vardarskiot del na Makedonija od 1935 do 1941 godina# (1993). Izvesno vreme bila gimnazijalen profesor (1974/75), a potoa preminala vo INI (1976), kako sorabotnik i rakovoditel na Oddelenieto za prou~uvawe na periodot me|u dvete svetski vojni.
BIBL.: Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija vo periodot od 1918 do 1929 godina, Skopje, 1996; Gra|anskite partii vo Vardarskiot del na Makedonija (19351942), Skopje, 1996; Makedonskoto pra{awe vo bugarskiot parlament me|u dvete svetski vojni, Skopje, 2000. LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 122124. S. Ml.
Ilustracija na A. Cvetkovski
LIT.: Cvetan Grozdanov, Iluminator na pi{aniot zbor, Nova Makedonija#, Skopje, 17. VIII 1994. M. B.-P.
Maja Cvetkovska
CVETKOVSKA, Maja (Skopje, 1947) tehnolog, univ. profesor. Diplomirala (1972) i doktorirala (1982) na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, a magistrirala na Tehnolo{kiot fakultet vo Zagreb (1975). Bila na
CVETKOVSKI, Aleksandar (Skopje, 25. V 1935) ilustrator, dizajner, slikar, grafi~ar, zna~aen vo formiraweto na vizuelnata kultura i naracija kaj najmladite, univ. profesor. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Qubqana (1961). Rabotel kako ilustrator i urednik vo izdava~kata ku}a Detska radost#. Osnova~ na sp. za deca Rosica#. Iz-
CVETKOVSKI, @ivko (s. Dejlovce, Kumanovsko, 16. II 1948) lingvist, makedonist, profesor na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na Grupata za makedonski jazik i knièvnost (1970). Magistriral (Dopusnite re~enici vo makedonskiot jazik#, Skopje, 1981) i doktoriral (Imenskiot prirok vo makedonskiot jazik#, Skopje, 1989) na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Na Filozofskiot / Filolo{kiot fakultet rabotel kako lektor po makedonski jazik (1971),
1597
CVETKOSKI
predava~ (1982), docent (1989), vonreden (1993) i redoven pofesor (1998) po predmetite morfologija na makedonskiot jazik i sovremen makedonski jazik. Bil prodekan na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici, pretsedatel na Redakciskiot odbor na Godi{niot zbornik na Filolo{kiot fakultet#. ^len e na Komisijata za polagawe lektorski ispit (od 1998), a od 2000 g. e pretsedatel na Komisijata za polagawe pripravni~ki ispit za profesorite po makedonski jazik i literatura pri Ministerstvoto za kultura. U~estvuval na pove}e me|unarodni i doma{ni proekti, a ~len e i na redakcijata na Tolkovniot re~nik na makedonskiot jazik#. Avtor e na okolu 70 nau~ni i stru~ni trudovi. G. Cv.
Vleguvaweto vo Erusalim#, detaq od freska crkvata Sv. \or|i#, s. Kurbinovo, Prespansko (1191)
den. Na ovoj den se odi v crkva, se nosi cve}e {to se ostava na ikonite i nekoi od vernicite se pri~estuvaat. Vo tekot na ovoj i vo prethodniot den grupi devojki odat po pati{tata i domovite i peat lazarski pesni, koi se sli~ni ili isti so vodi~arskite, za sekoe lice vo semejstvoto posebna pesna. Se pee za sre}a i napredok pred s na poedinecot, a potoa i na zaednicata.
Branko Cvetkoski
CVETKOSKI, Branko (s. Slatino, Ohridsko, 21. VI 1954) poet, literaturen kriti~ar, eseist, preveduva~, novinar, izdava~. Pove}e godini ja vodel kulturnata rubrika na v. Nova Makedonija#. Bil glaven urednik vo izdava~kata ku}a Kultura#, redaktor na literaturnoto spisanie Streme`# od Prilep, direktor-sopstvenik na izdava~kata ku}a Makavej# vo Skopje.
BIBL.: Sviok, poezija, 1981; Visoki vetrovi, poezija, 1985; Plastovi i glas, kritiki, 1989; Presna pepel, poezija, 1990; Vozbudeni makedonski dijalozi, intervjua, 1990; Podarena sol, izbrana poezija, 1991; Obetki od yvezdi, poezija za deca, 1991; Dela i doblesti, kritiki i esei, 1992; Molitven vej, poezija, 1993; Kriti~ki zagleduvawa, kritiki i esei, 1996; Povisoko od ìvotot, kritiki i esei, 1997; Sinori, poezija, 1998; Ek i odek, kritiki i esei, 1999; Imeto, Rodot, Imotot, poema, 2000; Skrb, poezija, 2002; Imiwa i temi, kritiki, 2003. G. T.
LIT.: Sbornik ot blgarski narodni umotvoreni, ~ast treta, otdel I i II, Blgarski obi~ai, obrdi, sueveri i kostmi, kniga VII, sbral i izdava K. A. [apkarev, Sofi, 1891; Blaè Ristovski, Kon prou~uvaweto na makedonskite lazarski narodni pesni, Makedonskiot folklor i nacionalnata svest#, I, Skopje, 1987, 51; Panajot \inoski. Podgotvil i redaktiral Kiril Penu{liski, Skopje, 1995; Sveto pismo na Stariot i Noviot zavet, Skopje, 1990. M. Kit.
riral na tema Das Karsthanomen# (1893). Istata godina bil izbran za redoven profesor na Visokata {kola vo Belgrad, na koja vo prvo vreme predaval geografija i etnologija, a potoa samo Geografija, poto~no Geomorfologija. Go osnoval Geografskiot zavod (1893) i bil negov upravnik. Bil pretsedatel na Srpskoto geografsko dru{tvo, od formiraweto pa s# do svojata smrt. Bil eden od prvite osum redovni profesori na Belgradskiot univerzitet od negovoto formirawe (1905), a potoa dvapati bil negov rektor. Izbran e za redoven ~len na Srpskata kralska akademija (1899), a potoa nejzin pretsedatel (19211927). Osven toa bil i dopisen ~len na Akademijata na naukite na SSSR, ~len na JAZU, po~esen doktor na Sorbona i na Univerzitetot vo Praga, po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva vo svetot i nositel na angliski, francuski i amerikanski medal za nau~na rabota. Nau~nata rabota na J. C. e bogata, sodràjna i raznovidna. Trudovite se odnesuvaat na geologijata, preku geomorfologijata, hidrologijata, antropogeografijata i etnologijata, do sociologijata. Toj dal takvi nau~ni rezultati za karstot, geologijata, tektonikata, glaciologijata i reljefot voop{to, so koi vleguva vo redot na golemite svetski nau~nici. Vo antropogeografijata ja formiral vo svetot poznatata Cvii}eva {kola#. Vo pove}e trudovi razrabotuval i geografska problematika od Makedonija.
BIBL.: Nekoliko promatrawa o etnografiji Makedonskih Slovena, Beograd, 1906; Osnove za geografiju i geologiju Makedonije i Stare Srbije, I, II i III, Beograd, 19061911; Balkansko Poluostrovo i ju`noslovenske zemqe, I i II, Beograd, 1922. Al. St.
Jovan Cvii}
CVETNICI hristijanski pravoslaven praznik {to se ~estvuva vo spomen na vleguvaweto na Isus vo Erusalim, koga negovite u~enici i narodot berele cve}e i vrbovi granki od drvjata i so niv i so svojata obleka mu go postilale patot po koj minuval. Poznat e i kako Cvetonosna nedela ili Vrbica. Se praznuva vo nedelata pred Velig1598
CVII], Jovan (Loznica, Srbija, 12. X 1865 Belgrad, 16. I 1927) srpski geograf, univ. profesor, akademik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Loznica, a gimnazija vo Belgrad. Diplomiral na Grupata za geografija na Visokata {kola vo Belgrad (1888). Edna godina rabotel kako profesor vo Vtorata belgradska gimnazija, potoa zaminal na specijalizacija na Univerzitetot vo Viena, kade {to dokto-
CVRST KOMUNALEN SMET gradovite i selata se definiraat kako urbani i ruralni ekosistemi, koi se odlikuvaat so promet na materii i energija neophodni za ishrana na gra|anite i za proizvodstvoto. Po nivnoto iskoristuvawe ne se dobivaat samo proizvodi, tuku i otpadoci {to se isfrlaat vo ìvotnata sredina. Po iskoristuvaweto na endogenata energija od prehranbenite proizvodi se sozdava cvrst komunalen smet. Negoviot sostav e promenliva veli~ina {to zavisi od stepenot na prerabotkata na prehranbenite proizvodi i od na~inot na nivnoto pakuvawe. Napredokot vo tehnologijata ovozmoì prehranbenite proizvodi da se pakuvaat vo raznovidna ambalaà: hartija, karton, staklo, plasti~ni materii i metal. Gradovite i ruralnite naselbi kako heterotrofni ekosistemi vo na~inot na ishranata, sekojdnevno baraat vne-
CEMENTARNICA
suvawe raznovidni prehranbeni proizvodi (sveì i preraboteni), od koi po nivnoto iskoristuvawe se sozdava cvrst komunalen smet. Vo proizvodstvenite procesi vleguvaat najraznovidni materii, a vo grejnata sezona i golemi koli~ini cvrsti energenti, koi po nivnoto iskoristuvawe sozdavaat pepel kako otpadok. Vo nego se vklu~uva i otpadot {to se sozdava pri rekonstrukcii na ìveali{tata i na delovnite prostorii. Sekojdnevno se sozdavaat golemi koli~ini cvrst komunalen smet {to treba da se iznesuva i da se deponira na deponija. So sistemska organizacija, vo koja i gra|anite stanuvaat aktivni subjekti vo negovoto odr`livo upravuvawe, moè da se organizira selekcija na smetot i sozdavawe uslovi za povtorno iskoristuvawe na materiite kako sekundarni surovini. Na takov na~in zabeleìtelno se namaluvaat koli~inite na komunalen smet koj treba da se deponira na deponija. Q. Gr.
Jordan (Dane) Cekov
Du{an Ceki}
CEKI], Du{an (psevd. Le{ak) (Leskovac, 28. II 1878 Skopje, 5. I 1939) socijalisti~ki deec. Vo 1909 g. ja osnoval i bil sekretar na skopskata Socijaldemokratska organizacija. Vo 1910 g. u~estvuval na Prvata socijalisti~ka konferencija vo Belgrad. Vo 1919 g. e oblasten sekretar na KPJ za Makedonija, a vo 1920 pratenik vo Parlamentot. Po zabranata na KPJ rabotel vo Viena na izvr{uvawe partiski zada~i.
LIT.: Hronologija radni~kog pokreta i SKJ 19191979, Beograd, 1980; Rabotni~ko i komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
{trajk (septemvri 1941), sorabotnik na ilegalniot v. Oktobris# (1942), ~len na KPJ (fevruari 1943) i na MK na KPJ (mart 1943) i sekretar na MK na SKOJ vo Kumanovo (maj 1943). Bil borec na Vtoriot ju`nomoravski NOPO (26. VI 1943), komandir na ~eta na Kumanovskiot NOPO (2. VIII 1943) i na Kumanovskiot NO bataljon Jordan Nikolov#, komandant na Edinaesettata makedonska NO brigada i na Tretata makedonska NOUB (septemvri 1944), po {to go dobil ~inot major (1. XII 1944). Po Osloboduvaweto ja zavr{il Vi{ata oficerska artileriska {kola vo Leningrad (1945) i bil imenuvan za komandant na artilerijata na pe{adiska i tenkovska divizija. Koga ja zavr{il i Vi{ata voena akademija na JNA (1951-1953) bil imenuvan za komandant na artileriski polk, a potoa e penzioniran so ~in polkovnik (1956). Podocna izvr{uval pogolem broj op{testvenopoliti~ki funkcii republi~ki pratenik, rakovoditel na Republi~kiot fond za nau~na rabota (april 1961 septemvri 1967), stru~en i vi{ stru~en sorabotnik na INI vo Skopje (oktomvri 1967 oktomvri 1979). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: U{te ne{to za osloboduvaweto na Skopje, Viorni dni, Skopje, 1957, 249251; Borbata na Drenok, Kulturen ìvot#, V, 910, Skopje, 1960, 2224; Tretata makedonska udarna brigada vo borbite za osloboduvawe na Skopje, Dokumenti i materijali za osloboduvaweto na Skopje, kn. I, Skopje, 1968, 165174; Kumanovska okolija vo NOB (od 16. II 1943 do 26. II 1944 godina), Kumanovo, 1969; Petnaesetina dena so vele{kite partizani, Veles i Vele{ko vo NOV 1942, Titov Veles, 1969, 165169; Tretata makedonska brigada i Kosovskiot odred do sredinata na maj 1944 godina, Kumanovo, 1969; Borbenite dejstvija na Tretata makedonska udarna brigada pred i za vreme na osloboduvaweto na Veles, Veles i Vele{ko vo NOV 1943 15 maj 1945 godina, Titov Veles, 1977, 291300; Dokumenti. Kumanovo vo NOV 19411942, Kumanovo, 1980; Revolucionernata dejnost vo ku}ata na Denko Cekov, Beseda#, VIII, 2324, Kumanovo, 1981, 108121; Stra{o Pinxur vo Kumanovo vo vtorata polovina na januari 1942 godina, Tikve{ijata vo NOV, 19411945, kn. sedma: Stra{o Pinxur, na-
roden heroj, KavadarciNegotino, 1985, 242247; Zemskoto sovetuvawe na organizaciite na SKOJ vo gimnaziite vo Makedonija 1942 godina, Istorija#, XXI, 1, Skopje, 1985, 99109; U~estvoto na Tretata brigada vo osloboduvaweto na Veles, Osmata makedonska udarna brigada, Titov Veles, 1988, 242247; Kumanovsko vo NOV 19411945. Prilozi za istorijata na Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941 1945, I, Kumanovo, 1989; Pan~e Pe{ev kazna {to obvinuva, Kumanovo, 1989 (i Skopje, 2002); Kumanovsko vo NOV (1941 1945). Prilozi za istorijata na Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945, I i II, Skopje 2002; Trajko Stojkovski-Buzo herojstvo i primitivizam, avtorsko izdanie, Skopje, 2005. S. Ml.
CELAKOSKI, Naum Kitev (s. Me{ei{ta, Ohridsko, 24. XII 1937) matemati~ar, red. prof. (1984) na Ma{inskiot fakultet. Diplomiral (1960) na PMF, magistriral (1970) vo Belgrad i bil (1971/72) na specijalizacija vo SAD. Doktoriral (1977) na Fakultetot za matematika so odbrana na disertacijata Prilog kon teorijata na algebarskite strukturi so asocijativni operacii#. Toj e avtor ili koavtor na pove}e od 40 nau~ni trudovi od oblasta na algebrata, na ~etiriesetina u~ebnici za visokoto, srednoto i osnovnoto obrazovanie i na zna~itelen broj stru~ni trudovi. Bil pretsedatel na SDMI, prodekan na Matemati~kiot fakultet, glaven urednik na spisanieto Sigma#, sorabotnik vo Republi~kiot zavod za {kolstvo.
BIBL.: G. ûpona, B. Trpenovski, N. Celakoski, Predavawa po vi{a matematika, kniga IIII, Skopje, 197173; B. Trpenovski, N. Celakoski, Elementi od numeri~kata matematika, Skopje, 1978; Diferencijalni ravenki, kn. I, Skopje, 1982; Didaktika na matematikata, Skopje, 1993; B. Trpenovski, N. Celakoski, \. ûpona, Vi{a matematika, kn. I-IV, Skopje, 1993-1995. LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987. N. C.
Dnevniot vesnik Celokupna Blgarija# (1941&1944)
CEKOV, Jordan (Dane) Denkov (Kumanovo, 15. VII 1921) komunisti~ki deec, prvoborec, voen komandant i artileriski polkovnik na JNA, op{testvenik i publicist. Bil ~len na SKOJ (1938), a po Aprilskata vojna u~estvuval vo pribiraweto oru`je i municija (12. X 1941) za vooruùvawe na Kozja~kiot i Karada~kiot NOPO i rabotel vo partiskata tehnika na MK na KPJ vo Kumanovo (juliavgust 1941). Bil eden od organizatorite na u~eni~kiot
CELOKUPNA BLGARIJA# (Skopje, 24. V 1941 31. VIII 1944) edinstveniot dneven informativno-politi~ki vesnik na bugarski jazik {to izleguval vo Skopje vo vremeto na bugarskata okupacija na Makedonija. Direktor: Nikola Kolarov, poznat bugarski propagandist. Vo impresumot ne e nazna~eno koj e izdava~ na vesnikot, no jasno e deka bil organ na okupatorskata vlast so silna antimakedonska orientacija. B. P. \. CEMENTARNICA USJE# SKOPJE industrija za proiz1599
CENEVSKI
na gradot# (1970). Go reìra filmot Crno seme# (1971). Po uspe{noto debi, so pomal uspeh gi reìra i igranite filmovi Jad#, Olovna brigada# i Jazol#. Osobeno e zna~ajna negovata serija portreti na laureatite na Stru{kite ve~eri na poezijata: Leopold Sedar Sengor, Euxenio Montale, Fazil Hisni Daglarxa, Eèn GilIg. St. vik i Rafael Alberti.
Cementarnicata Usje#, Skopje
ja i za sledewe na radiolo{kata sostojba na okolinata, vo zna~itelen del obezbedena od Me|unarodnata agencija za atomska energija. Centarot rabotel glavno na izu~uvaweto na hidrologijata i sledeweto na zagadenosta vo RM, kako i na primeni povrzani so elektrohemijata i za{titata od korozija, i so kontrola na kvalitetot na V. Ur. materijalite.
vodstvo na cement i proizvodi od cement i drugo. Proektirana, gradena i pu{tena vo rabota vo 1950tite godini. Locirana e vo industriskata zona i e nare~ena spored nekoga{noto selo Usje. Cementot se dobiva so me{awe na izmelen klinker i gips. Klinkerot e proizvod {to se dobiva od varovnik (CaCO3) i pesok (SiO2), kako i od dodatoci na oksidi na aluminiumot i na èlezoto. Varovnikot se kopa vo rudnikot vo Govrlevo, pesokot vo rudnikot vo Qubo{, a laporot vo krugot na Fabrikata. Surovinite se drobat, se melat, se su{at i se me{aat i na kraj, kako surovinsko bra{no so dodatok na gorivo, se vnesuvaat vo rotaciona pe~ka i tamu se kalciniraat, se dekarboniziraat i se sinteruvaat (na 1470oC) do klinker. Klinkerot se ladi, se drobi i se mele i od nego so me{awe se dobiva cement. Se prezemaat merki za kontrolirano ispu{tawe pra{ina i gasovi (SO2, NOx, CO i dr.). Proizvodstvoto e povrzano so tro{ewe mnogu energija, pa se voveduvaat merki za redukcija na potro{uva~kata i supstitucija so sekundarni goriva. So privatizacijata Cementarnicata stana sostaven del na grupacijata TITAN Grcija. Sv. H. J.
Naselbata Centar @upa, Debarsko
CENTAR @UPA naselba vo Debarsko. Se nao|a na zapadnite padini na planinata Stogovo, na nadmorska viso~ina od okolu 800 m. Preku lokalen pat e povrzana so Debar. Ima 800 `., od koi 714, spored statistikata, se registrirani kako Turci i 80 Makedonci, site so makedonski kako maj~in jazik. Zna~aen broj od naselenieto se nao|aat na privremena rabota vo stranstvo. Sedi{te e na op{tina {to zafa}a povr{ina od 10.721 ha, so 23 naseleni mesta vo koi ìveat 6.519 `. Postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. CENTAR ZA ISPITUVAWE I KONTROLA NA LEKOVITE edinica na Farm. f. {to vr{i nastavno-nau~na i aplikativna dejnost vo oblasta na ispituvaweto i kontrolata na lekovite, po ovlastuvawe od Ministerstvoto za zdravstvo. Vo noemvri 2006 dobiva sertifikat za akreditacija od Institutot za akreditacija na RM, za potvrda deka se ispolneti barawata na standardot MKS EN ISO/IEC 17 025. L. P.-T. CENTAR ZA PRIMENA NA RADIOIZOTOPI VO NAUKATA I STOPANSTVOTO SKOPJE formiran e vo 1964 g. za potrebite na naukata i stopanstvoto i funkcionira do 2003 g. koga pa|a vo ste~aj. Vo laboratoriite imalo oprema za spektroskopi-
Kiril Cenevski
CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST, AD SKOPJE institucija na pazarot na kapital, koja vr{i dve glavni aktivnosti: (1) registracija na sopstvenosta na hartiite od vrednost i (2) poramnuvawe, t.e. razmena na hartii od vrednost i pari, vrz osnova na sklu~enite transakcii so hartii od vrednost. Centralniot depozitar za hartii od vrednost (CDHV) e osnovan na 10. X 2001 g. vo ramkite na eden po{irok proces na dematerijalizacija na hartiite od vrednost vo RM. So procesot na dematerijalizacija, hartiite od vrednost prestanaa da egzistiraat vo materijalna forma i bea pretvoreni vo elektronski zapisi, koi se evidentiraat vo CDHV. Vo bazata na podatoci na CDHV se registriraat site izdadeni hartii od vrednost i site sopstvenici, odnosno imateli na hartii od vrednost. Na krajot od 2006 g. vo CDHV se registrirani 182.075 imateli na hartii od vrednost.
LIT.: Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre, 2006; www.cdhv.org.mk; Zakon za hartii od vrednost, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, br. 95, Skopje, 2005. V. F.
CENEVSKI, Kiril (Kriva Palanka, 28. I 1943) filmski reìser i scenarist. Studiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje. So kinoamaterizam se zanimava u{te od studentskite denovi. Prvpat na igran film profesionalno e angaìran kako asistent na reìserot Qubi{a Georgievski vo filmot Cenata
1600
CENTRALEN MAKEDONSKI SILOGOS (Atina, 1902). Formiran od bra}ata Teoharis i
CIGANSKI
Mavrudis Gerojanis. Razvil propagandna dejnost za pretstavuvawe na gr~kite gledi{ta za sostojbite vo Makedonija, osobeno vo vremeto i po Ilindenskoto vostanie; organiziral i ispra}al ~eti vo Makedonija. Od 1905 g. go izdaval vesnikot Aleksandar Veliki#. Zaedno so nekolku drugi zdruènija, se obedinil vo Panmakedonskiot silogos (1907).
LIT.: Gewrgiou Luritzh, Oi makedonikoi patriwtikoi sullogoi twvn AqhnwnstiV v paramovneV kai kata t hn periodon tou makedonikou agwnoV, Qessalonikh, 1983. D. Jov.
CENTRALIZAM (1893) ideologija i sistem za organizirawe na dejstvuvaweto na MRO i za ureduvawe na proektiranata nezavisna makedonska dràva. Idejno osmislen i vgraden vo Ustavot (1896) i primenet vo prakti~noto revolucionerno dejstvuvawe na MRO, pri organiziraweto na Kru{evskata Republika# (1903) i vo Ustavot i ustavnoto ureduvawe na makedonskata dràva NR/SR/ RM. Centralizmot na MRO bil zasnovan vrz demokratski na~ela. Vo MRO (TMORO / VMORO) moèle da ~lenuvaat i ~lenuvale Makedonci, Vlasi, Evrei, Ermenci, Turci i dr. ìteli na Makedonija, koi ja prifa}ale usvoenata cel: odbrana na teritorijalnata celost na Makedonija, osloboduvawe i sozdavawe makedonska dràva, koja }e obezbeduva demokratski prava i slobodi, ramnopravnost na site bez razlika na nacionalnata i verskata pripadnost, pod devizata: Makedonija na Makedoncite#. Pra{aweto za centralizmot osobeno bilo aktuelno vo makedonskite sredini neposredno pred Vtorata svetska vojna.
LIT. : Sp., Makedonski vesti#, 43, 1936. M. Min.
obrazuval ~itaj}i najrazli~ni izdanija. Egzistencijata ja obezbeduval so terziskiot zanaet, no bil vklu~en vo op{testveniot ìvot vo gradot. Pod vlijanie na D. Miladinov, koga ovoj bil u~itel vo Prilep (1875), zapo~nal da sobira narodni umotvorbi. Koga razbral deka Ministerstvoto za prosveta na Bugarija otkupuvalo narodni umotvorbi za pe~atewe, vo 1888 g. oti{ol vo Sofija i sobranite materijali mu gi predal na Ivan [i{manov, a ovoj gi dal na recenzija na Efrem Karanov. Po pozitivnata recenzija, del od zapisite se objaveni u{te vo prviot broj na poznatiot Sbornik za narodni umotvorenija, nauka i kni`nina#, no i vo narednite broevi ostanal najredoven sorabotnik na ovaa publikacija. Potoa ostanal da ìvee vo Sofija. Pi{uval i literaturni tvorbi: pesni, raskazi (Siljan [trkot#) dramata Crne Vojvoda#, Avtobiografijata itn. Umrel vo dlaboka starost, nama~en i razo~aran. Od objavenite i neobjavenite materijali vo 1972 g. vo Skopje bea objaveni negovite sobrani dela vo deset toma. Pokraj narodnite umotvorbi i negovite li~ni tvorbi, izdanieto sodrì i mnogu etnografski zapisi, filolo{ki materijali, tajni govori, istoriski materijali itn.
Seloto Cer, Kru{evsko
CERMANOVI]-KUZMANOVI], Aleksandrina (1928 2001) profesorka po klasi~na arheologija na Filoz. fak. vo Belgrad. Mnogu nejzini studii od anti~kiot period na Balkanot, po~nuvaj}i od onie za problemite na Trebeni{kata kultura, kako i za mnogute nekropoli, gradovi i natpisi, za stakloto, keramikata i nakitot, a osobeno za kultovite od rimsko vreme se aktuelni i za podra~jeto na Makedonija. Osobeno e zna~ajno nejzinoto kapitalno delo za Trakiskiot kowanik vo kulturata na balkanskite narodi. Enciklopediskite edicii za gr~kata i rimskata mitologija, za religiite na drevna Evropa, brojnite odrednici vo Arheolo{kiot leksikon se dragocena literatura za balkanskata i evropskata arheologija.
BIBL.: Gr~ke slikane vaze, Beograd, 1977; Rimsko staklo, Beograd, 1987; koavtor: Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979. El. M.
Sobranite dela od M. K. Cepenkov (1972)
Marko K. Cepenkov
CEPENKOV, Marko Kostov (Prilep, 1829 Sofija, 1920) najgolemiot i najzna~aen sobira~ na makedonski narodni umotvorbi, etnograf, poet i pisatel. Na u~ili{te odel samo edna godina, a potoa tatko mu go dal na zanaet. Podocna vo Struga u{te edna godina u~el gr~ko u~ili{te. Sam se
BIBL.: Skazni i storenija. Redaktiral Blaè Koneski, Skopje, 1954; Marko Cepenkov, Odbrani tvorbi. Izbor i komentar Gane Todorovski, Skopje, 1974; Makedonski narodni umotvorbi, IX. Redakcija Kiril Penu{liski, glaven urednik, Blaè Ristovski, odgovoren urednik, Tome Sazdov, ~len na redakcijata, Skopje, 1972; Makedonski narodni prikazni, 15. Priredil Kiril Penu{liski, Skopje, 1989. LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, I, Skopje, 1988; istiot, Makedonski folklor. Istoriski pregled, Skopje, 1999; Simpozium posveten na ìvotot i deloto na Marko Cepenkov, Skopje, 1981. M. Kit.
Lokalitetot Ciganski Grobi{ta, Radoli{ta, Stru{ko
CER selo severozapadno od Kru{evo, so pove}e maalski crkvi~ki: Sv. Spas# (XVII v.), Micevo Crkvi~e#, Sv. Petka Crkvi{te# (site od docniot sreden vek) i Sv. Nikola# (XIX v.).
CIGANSKI GROBI[TA (s. Radoli{ta) nekropola i ranohristijanska bazilika na 0,5 km isto~no od seloto, 5 km zapadno od Struga, vo blizina na trasata na Via Egnatia. Na ovoj lokalitet vo 1957, 1959, 1976 i 1980 g. celosno bila otkriena trikorabna ranohristijanska bazilika, pri {to vo prvite godini na istraùvawata se otkrieni petnaeset, a potoa u{te 121 grob, postavuvani vo pove}e sloevi preku nejzinite urnatini. Najstariot stratum sodrì grobovi orientirani sj i sijz, a nad niv se grobovite ori1601
CIGANSKI
entirani zi so mali devijacii. I postarite i pomladite grobovi se konstruirani na sli~en na~in. Toa se pravoagolni jami ogradeni so kamewa, osobeno vo delovite okolu glavata, no so po nekoj kamen i vdol` drugite strani. Grobovite od postariot stratum sodràt kerami~ki sadovi i nakit od kulturnata grupa KomaniKrue od VII do po~etokot na IX v. Vo hristijanskite grobovi, postaveni nad niv, se otkrieni naodi od XXIV v.
LIT.: V. Malenko, Ranosrednovekovnata materijalna kultura vo Ohrid i Ohridsko, Ohrid i ohridsko niz istorijata, INI, I, Skopje, 1985, 291292. El. M.
vodi za kakvi bilo humani celi i Sv. K. aktivnosti. CIKLEV, Gligor (s. Gorni Stibol, Probi{tipsko, ? ]ustendil, 1941) vojvoda na VMRO. Po Prvata svetska vojna so svojata ~eta go ograbuval naselenieto vo isto~niot Vardarski del na Makedonija. Vo 1922 g. ja napu{til VMRO i se priklu~il kon MFRO. Vo 1923 g. preminal vo Vardarskiot del na Makedonija i sorabotuval so vlastite na Kralstvoto na SHS vo borba protiv ~etite na VMRO. Bil likvidiran od bugarskite vlasti vo ]ustendil.
LIT.: Slave Ivanov, Todor Aleksandrov i makedonskoto osvoboditelno dviènie, Viena, 1924; Zlatna kniga. 100 godini VMRO, Skopje, 1993. Z. Tod.
Todor CipovskiMerxan
Belezici od lokalitetot Ciganski Rid, Ko~ansko
CIGANSKI RID (Ko~ani) srednovekovna nekropola smestena na vozvi{enie nad Ko~anska Reka, severoisto~no od centarot na gradot. Iskopuvawata se izvedeni vo 1971 i 1974 g. Za~uvanite grobovi se kameni cisti konstruirani od delkani plo~i. Otkrieniot nakit edinstveniot groben inventar pripa|a na voobi~aenata produkcija za {iroka upotreba od XIXIII v.
LIT.: E. Maneva, Srednovekoven nakit od Makedonija, Skopje, 1992, 128. El. M.
CIKORIJA (Cichorium intybus) ednogodi{no rastenie od fam. Asteraceae {to se odgleduva glavno zaradi listovite bogati so vitamin S, beta-karotin i mineralni materiii. Se konsumira kako sveà salata. Intenziven vegetativen rast ima pri temperatura na 1620oS. Se odgleduva prete`Cikorija no so rasaduvawe, no i so direktna seidba. Ima dva sortni tipa: lisnati i glavi~esti. D. J. CIONISTI^KI ORGANIZACII VO MAKEDONIJA (Bitola, 1923) prvata mladinska evrejska organizacija od Makedonija {to se za~lenila vo S@OU bila organizacijata Hatehija# od Bitola (noem. 1923). Po nea vo tekot na edna godina se za~lenile site drugi evrejski mladinski zdruènija.
sednica na CK na KPM (19. VIII 1943). Bil sekretar na prviot Oblasten komitet na KPM za Zapadniot del na Makedonija (sept. 1943), ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM (okt. 1943) i delegat. Zaginal vo borba so balistite. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
CIJANOTOKSINI golema grupa toksini producirani od sino-zelenite algi (Cyanophyta) podeleni na: cikli~ni peptidi, koi se glavno hepatotoksi~ni (primer: mikrocistini i nodularini), alkaloidi so golemo nevrotoksi~no dejstvo (primer: anatoksina i saksitoksini), cikli~ni gvanidinski alkaloidi, koi ja spre~uvaat sintezata na proteinite (primer: cilindrospermopsin), lipopolisaharidi {to predizvikuvaat inflamatorni procesi (naj~esto se narekuvaat LPS toksini) i dermatotoksi~ni alkaloidi (posebno prisutni vo morskite sinozeleni algi, na primer: apliziatoksini i lingbiatoksini). Pretstavuvaat visokoopasni materii vo vodi so eutrofni i hipereutrofni karakteristiki (primer: Dojranskoto Ezero), vo koi dominiraat sino-zelenite algi i se osnova za zabrana na upotrebata na takvite
CIPOKRILCI (Hymenoptera) insekti so dva para cipesti krilja so karakteristi~na nervatura, po {to go dobile imeto. Imaat usten aparat {to e prisposoben za lièwe. Postojat dva vida Cipokrilec larvi, spored koi se razlikuvaat dva podreda: rastitelni osi (Symphyta), imaat larvi so razvieni noìwa i osi bockalki (Apocrita), ~ii larvi se crvovidni, bez noze. Site cipokrilni insekti, osven parazitskite vidovi, se hranat so cveten prav, so nektar ili se grablivi. Poznati se okolu 100.000 vidovi. Vo Makedonija se registrirani 264 taksoni od koi, 2 se endemi~ni (Tenthredopsis macedonica Cingovski, 1958 i Empria atrata Cingovski, 1958).
LIT.: Cingovski, J., Zweiter beitrag zr kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V(10/51): 163-176; Jon~e îngovski, Rastitelni osi, Symphyta Tendhredinidae (Insecta-Hymenoptera), Fauna na Makedonija VI, Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
CIPOVSKI-MERXAN, Todor (Tetovo, 1920 s. Beli~ica, Mavrovsko, 17. IX 1944) prvoborec i naroden heroj. Kako rabotnik-pe~albar vo Belgrad bil ~len na SKOJ (1940) i u~esnik vo studentskite demonstracii na Ko{utwak i na 27-martovskite demonstracii vo Belgrad (1941). Sproti Aprilskata vojna se vratil vo Tetovo. Bil ~len na KPJ, organizator na NOD (1941) i sekretar na Okru`niot komitet na KPJ (1942) za delot na Makedonija okupiran od Italija. Vo negovata ku}a bila odràna Prvata
CIRIVIRI, Vera Kostova (psevd. Trena, Mica) (Prilep, 1927 [tip, 15. VII 1944) rabotni~ka, pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe. Kako ~len na KPJ, po okupacijata stanala ~len na Mesniot komitet vo Prilep. Bila eden od orga-
1602
CICAÎ
Vera Ciriviri
nizatorite na oruènoto vostanie vo Prilep, potoa vo Skopje, Bitola, Tikve{ko, Kumanovo i vo [tip. Vo 1944 g. bila ~len na III oblasten komitet na KPM i rabotela na zacvrstuvaweto na partiskite organizacii vo Strumica, Ko~ani, Veles, [tip i Valandovo za masovizirawe na NOB i organizirawe na SKOJ, AF@, NOO i ispra}awe delegati za I zasedanie na ASNOM. Od policijata bila uceneta za 20.000 leva. Po provala, bila opkolena od bugarskata policija i, za da ne bide fatena ìva, se samoubila.
LIT.: @enite na Makedonija vo NOB 19411945, Skopje, 1946; Milica Bodroì}, Vera Kostova-Ciriviri-Trena, Materijali od nau~niot sobir odràn vo Prilep vo 1983, 2, Skopje, 1985. O. Iv.
CIHUN, Genadij Apanasavi~ (Genadz Apanasavi~ Chun) (Kuncov~ina, Grodnensko, Belorusija, 30. H 1936) beloruski slavist-lingvist i makedonist, univ. profesor, akademik, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2009). Po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te vo Grodno, diplomiral na Katedrata za slovenska filologija na Leningradskiot dràven univerzitet (1953 1958), kade {to stanal aspirant (19591960) i staànt na Sofiskiot dràven univerzitet (1961-1963). Od 1963 g. e izbran za nau~en sorabotnik vo Institutot za lingvistika Jakub Kolas# na AN na BSSR. Na Leningradskiot dràven univerzitet ja odbranil kandidatskata disertacija Sintaksis mestoimennh klitik v bolgarskom i makedonskom literaturnh zkah# (1966). Od 1966 g.raboti paralelno kako lektor i profesor na Beloruskiot dràven univerzitet vo Minsk, a od 1991 g. go vodi Lektoratot po makedonski jazik za studentite-belorusisti i predava arealna lingvistika i balkanistika. Vo Minsk ja odbranuva doktorskata disertacija Tipologi~eskie problem balkanoslavnskogo zkovogo areala# (1982) i e izbran za redoven profesor (od 1996) i rakovoditel na Oddelot za slovenska i teoretska lingvistika (1990-2005) na Institutot za lingvistika i literatu-
ra Jakub Kolas i Janka Kupala# na Nacionalnata akademija na naukite na Belorusija, a potoa e glaven nau~en sorabotnik na Oddelot. Kako gostin-profesor predava belorusistika i slavistika na Filijalata na Var{avskiot univerzitet vo Bjalistok (Polska, 19942005). Po~esen doktor e na Sofiskiot univerzitet (2003) i akademik i vice-prezident na Me|unarodnata akademija na naukite na Evrazija vo Moskva (od 1994). Toj e potpretsedatel na Beloruskiot slavisti~ki komitet (1994 2000) i ~len na Prezidiumot na Me|unarodniot slavisti~ki komitet (od 2004). Osnovni nasoki vo nau~nata dejnost mu se: balkanistikata so specijalna orientacija kon balkanoslavistikata (od 1962 god.); arealnata lingvistika (od 1963 god.); Polesjeto kako etnolingvisti~ki region (od 1963); belorusko-inoslovenskite jazi~ni vrski (1968 1975); belorusko-ju`noslovenskite jazi~ni vrski (od 1974); etimologijata (od 1983 god. e eden od avtorite, a od 2004 god. i redaktor i glaven redaktor na Etimolo{kiot re~nik na beloruskiot jazik#, t. 1-12: A-S); slovenskata lingvisti~ka bibligrafija (od 1974); istorijata na beloruskata slavistika (od 1990) i ekolingvistikata (od 1983). U~estvuval na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid (1983, 1984), kako i na drugi nau~ni sobiri vo Makedonija. Objavil pove}e od 300 nau~ni trudovi od oblasta na balkanistikata i istorijata na slavistikata i posebno od makedonistikata (od 1957). Pozna~ajni monografski trudovi: Sintaksis mestoimennh klitik v bolgarskom i makedonskom literaturnh zkah, Leningrad, 1966; Sintaksis mestoimennh klitik v `noslavnskih zkah (Balkanoslavnska model), Minsk, 1968; Tpalogi sintaksi~nh adroznennu u balkanaslavnskim aràle [VIII Mi`narodn zezd slavistau: Daklad], Minsk, 1978; Tipologi~eskie problem balkanoslavnskogo zkovogo areala, Minsk, 1981; Tipologi~eskie problem balkanoslavnskogo zkovogo areala (Minsk, 1981), Aràlna tpologi slavnskih mou: Prn cp i napranki dasledovann (Minsk, 1988) i Aràlna aspekt farmirovann slavnskih literaturnh mou (Minsk, 1993).
BIBL.: Makedonisti~ki statii vo spisanija i zbornici: Nasoki na pro{iruvawe na balkanskite inovacii vo makedonskite dijalekti, zb.: Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, 10, Skopje, 1983; Prokliza vo makedonskite re~nici, zb.: Nau~na diskusija
na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid, 11, Skopje, 1984; O ,silnh formah v sisteme mestoimeni `noslavnskih zkov i ih ,slabh sootvetstvih, Vestnik Leningradskogo universiteta#, Leningrad, 1962, 119-130; K voprosu o postpozitivnom ~lene (artikle) v bolgarskom i makedonskom zkah, zb.: Tpalogi i gistori slavnskih mou i u zaemasvzi slavnskih literatur, Minsk, 1967, 146-148; O sistemnom statuse nekotorh balkanskih zkovh ~ert, Makedonski jazik#, 25, Skopje, 1974, 171-180; Tupologia baq kanizmw w j&zykach poqudniowosqowiavskich, Sprawozdania z posiedzev komisji naukowyh PAN, 20/1, 92-94; Kirillo-mefodievska leksika odnogo polesskogo govora, Philologia slavica#, Moskva, 1993, 416-424; Prokliza vo makedonskata re~enica, Makedonski jazik#, 40-41, 717-723; Balkanski lingvisti~eski atlas (BLA): celi i zada~i, zb.: Aktualne vopros balkanskogo zkoznani, S.-Peterburg, 2003, 44-49; Rodna govorka Misirkova i go literaturn standart, zb.: Deloto na Krste Misirkov, 2, Skopje, 2005, 33-40; Slavnskie literaturne mikrozkove proekt v `tnolingvisti~esko perspektive, zb.: Slavnskie literaturne mikrozki i zkove kontakt, Tartu, 2006, 47-54. LIT.: M.N. Kruko, Chun Genadz Apana savi~, Belaruska `ncklaped, Minsk, 1994, 604-605; Chun Genadz Apanasavi~, Hto sc hto u su~asna belaruska lingvis tc, Minsk, 1997, 111; I. I. Lu~c-Fedar`c, R. M. Malko, Genadz Apanasovi~ Chun, Belaruska lingvistka#, 58, Minsk, 2006, 135-137; B. . Norman, N. V. Suprun~uk, K bile Gennadi Afanasevi~a Chuna, Slavnovedenie#, 1, Moskva, 2007, 123-124; Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI vek, Skopje, 2008, 125-126. Bl. R.
CICAÎ (Mammalia) klasa toplokrvni ìvotni od pottipot rbetnici (Vertebrata), ~ij osnoven beleg e prisustvoto na mle~ni `lezdi (od 2 do 12) i krznena pokrivka, koja sekundarno moè da bide reducirana kaj nekoi vidovi, kako {to se kitovite, koi se celosno bez vlakna. Koàta e bogata so `lezdi, koi imaat razli~na funkcija. Sistemot za digestija e sloèno graden, a belite drobovi imaat alveolarna gradba, so {to nivnata respiratorna povr{ina e zna~itelno zgolemena. Centralniot nerven sistem dostignal najvisok stepen na razvitok, a dobro se razvieni i setilnite organi za miris, vid, sluh i ramnoteà. Tie
Cica~i: zajak, liljak, volk i glu{ec
1603
CONEV
se razdelnopolovi ìvotni {to ra|aat ìvi mladi (so isklu~ok na pracica~ite). Blagodarenie na sposobnosta za regulirawe na telesnata temperatura, uspeale da gi naselat site ìvotni sredini na zemjata. Denes klasata cica~i broi okolu 4.000 vidovi raspredeleni vo 3 potklasi: pracica~i ili jajcenosni cica~i (Monotremata), najprimitivni sovremeni cica~i pretstaveni so samo 5 vida, ograni~eni na avstraliskiot kontinent; pretcica~i ili torbari (Marsupialia), pretstaveni so vkupno 200 vida, rasprostraneti vo Avstralija i Ju`na Amerika i potklasata na vistinski ili placentalni cica~i (Placentalia), koja opfa}a 17 redovi i toa: insektojadni cica~i (Insectivora), koòkrilni (Dermoptera), liljaci (Chiroptera), nepolnozabi (Edentata), pangolini (Pholidota), zajakoobrazni cica~i (Lagomorpha), glodari (Rodentia), kitovi (Cetacea), yverovi (Carnivora), perkono`ni (Pinnipedia), cevkozabi (Tubulidentata), slonovi (Proboscidae), pe{ternici (Hyracoidea), sireni (Sirenia), neparnokopitni (Perissodactyla), parnokopitni (Artiodactyla) i primati (Primates). Vo Makedonija se registrirani vkupno 82 vida od slednive 6 reda placentalni cica~i: insektojadni cica~i (11 vida), liljaci (24), zajakoobrazni cica~i (2), glodari (26), yverovi (13) i parnokopitni cica~i (6).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; B. Krystufek, V. Vohralik, J. Flousek, S. Petkovski, Bats (Mammalia: Chiroptera) of Macedonia, Yugoslavia, vo: I. Horacek, V. Vohralik (eds.), Prague Studies in Mammalogy, Praha, 1992, 93111; B. Krystufek S. Petkovski, Annotated Checklist of the Mammals of the Republic of Macedonia, Bonner zoologische Beitrage#, 51 (4), Bonn, 2002, 229254; B. Krystufek S. Petkovski, Mammals of Macedonia - Current State of Knowledge, Anniv. Proceed., Eighty years of achievement by the Maced. Mus. of Nat. Hyst., Skopje, 2006, 95104; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999. Sv. P. V. Sid.
godi{en rakovoditel na edinstveniot Planetarium vo RM vo ramkite na Mladinskiot kulturen centar Skopje (1980-) i rakovoditel na istraùva~kite proekti Astronomija na makedonskiot narod# (1982-), Arheoastronomska analiza na Megalitskata opservatorija Kokino i drugite lokaliteti vo Republika Makedonija# (2002-), Arheoastronomska i etnoastronomska baza na podatoci na Republika Makedonija# (2006-) i proektot Nominacija na Megalitskata opservatorija Kokino na Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO#. Izbran e za prv asistent po predmetot Astronomija na Institutot za fizika na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (2008). Glaven i odgovoren urednik e na spisanieto na mladite istraùva~i Aktivus# (2004-) i na mese~noto spisanie za astronomija Vselena# (2007-). BIBL.: Astronomija, Skopje, 1986; Yvezdena karta na Makedonskiot narod, MKC Planetarium, Skopje, 2000; Megalitska opservatorija vo Kokino, Muzejski glasnik#, br. 7-9, Kumanovo, 2002; Neboto nad Makedonija, Skopje, 2004; Globalna za{tita na Zemjata, Skopje 2005; Kokino Ancient observatory, katalog, Kumanovo, 2005. S. Ml.
pol, vera, jazik, op{testvena polo`ba i politi~ka opredelba. Polo`bata i zada~ite na Crveniot krst, upotrebata i za{titata na amblemot i imeto na Crveniot krst, kako i na~inot na finansiraweto na zada~ite se uredeni so Zakonot za Crveniot krst na RM. Prvite aktivnosti na Crveniot krst (CK) na teritorijata na Makedonija se registrirani vo po~etnite godini na XX v. (po Ilindenskoto vostanie, 1903) i osobeno pri pojavata na konflikti so osloboditelna, nacionalna i socijalna dimenzija (1908) i vo vremeto na Balkanskite vojni i na Prvata svetska vojna, so elementi na pokazna i za{titna uloga vo davaweto pomo{ na raneti, bolni, zarobenici i drugi lica na koi im bila potrebna pomo{.
CRV, DO@DOVEN (Lumbricus terrestris L.) malu~etinest crv. Dolìnata na teloto dostignuva do 30 cm. @ivee vo podlabokite sloevi od trevnici i obrabotlivi po~vi, pravej}i podzemni hodnici. Se hrani so organski materii, prerabotuvaj}i ja zemjata; zna~aen e za aeracija i podobruvawe na po~vata. Rasprostranet e Do`doven crv vo Severna i vo Sredna Evropa. Kaj nas se sre}ava retko. Za razlika od nego, vidot Lumbricus rubellus Hoff. e pomal (12 cm), ima crvenikavo temna boja i e ~est vo Makedonija.
^lenovi na Crveniot krst na RM vo akcija
\ore Conev
CONEV, \ore (Radovi{, 31. I 1955) diplomiran inèner po fizika i astronom. Toj e dolgo1604
CRVEN KRST NA RM dobrovolna, masovna, samostojna, nevladina, nepartiska i nezavisna humanitarna organizacija na gra|anite na RM. Osnovnata cel na Crveniot krst na RM e podobruvaweto na ìvotot na ranlivite lica, izloèni na najgolem rizik na ìveewe, so minimalna socijalna i ekonomska sigurnost i ~ove~ko dostoinstvo, bez diskriminacija po nacionalnost, rasa,
CK na Makedonija e formiran na 17. III 1945 g., koga e odràno Osnova~koto sobranie, a za prv pretsedatel na Glavniot odbor e izbran Aleksandar Petrovski. CK na RM samostojno dejstvuva i raboti od 21. V 1992, koga e donesen nov Statut, so koj poblisku se uredeni postavenosta i strukturata na Organizacijata, kako i osnovnite celi i zada~i na CK na Makedonija vo soglasnost so Statutot na Me|unarodnata federacija na CK i Crvenata polumese~ina (CP). Crveniot krst na RM e priznat kako nacionalno dru{tvo na CK od Me|unarodniot komitet na CK na 1. XI 1995, a na 27. XI 1995 e primen kako polnopraven ~len na Me|unarodnata federacija na nacionalnite dru{tva na CK i CP. Spored Statutot na CK na RM, organizacionata i rakovodna struktura e postavena na centralno, gradsko i op{tinski nivo, so dejstvuvawe na 34 op{tinski organizacii na CK i CK na Gradot Skopje, so svoi rakovodni organi. Posebno mesto vo dosega{niot period ima{e informativno-izdava~kata dejnost. Otpe~ateni se golem broj knigi, bro-
CRVENKOVSKI
{uri, flaeri i drugi pe~ateni materijali. Prvoto javno glasilo e Zdrav narod# (1945), vo 1959 g. transformirano vo Na{e delo#, a od 1972 g. redovno se pe~ati glasiloto Solidarnost#. CK na RM obezbeduva finansiski sredstva glavno od ~lenarinata, od donatori po proekti, od Ministerstvoto za zdravstvo (krvodaritelstvo), od Buxetot na RM, od igri na sre}a i od drugi nadomestoci predvideni so Zakonot za CK na RM.
LIT.: Ministerstvo za trud i socijalna politika na R Makedonija. Zakon za Crveniot krst na R Makedonija. Sl. Vesnik na RM 41/94; Crven krst na R Makedonija. Postojana humanitarna misija da ja angaìrame mo}ta na humanosta, Skopje, 2006; Crven krst na R Makedonija. Jubilejno izdanie na glasiloto Solidarnost# 19452005, Skopje, 2005. D. D.
CRVENI BREGOVI, KRWEVO lokalitet so ranohristijanska bazilika i srednovekovna nekropola {to se nao|a na 17 km jugoisto~no od Kavadarci. Toa e padina na isto~niot rab na dolinata na reka Bo{ava, pokraj koja vodi zna~aen pat od Demir Kapija kon rudonosnite oblasti na Koùf. Vo 1964 g. slu~ajno se raskopani nekolku grobovi so kamena konstrukcija i orientacija zi. Stanuva zbor za pogolema srednovekovna nekropola, prili~no uni{tena so zemjodelskite raboti. Nakitot (nau{nici, obetki, belezici, prsteni i kop~iwa) najden vo grobovite datira vo IXXII v.
LIT.: B. Aleksova, Naodi od s. Krwevo, GZFF, kn. 30, Skopje, 1978, 2941. El. M.
{ija krupni promeni vo ustavniot status na RM.

Krste Crvenkovski
CRVENA YVEZDA# (leto 1942 oktomvri 1943) vesnik, organ na Makedonskata osloboditelna organizacija (MOO) za Vodenskiot okrug. Toa e prv vesnik na makedonski jazik (vodenski dijalekt, no so gr~ka azbuka) vo Egejskiot del na Makedonija. Go ureduval Vangel Ajanovski-O~e, a naslovnata stranica ja ilustriral Grkot Andreas Andronikas. Bil umnoùvan na {apirograf na ilegalnata tehnika na Okru`niot komitet na KPG za Vodensko. Objaveni se pove}e od 20 broja, vo tira` do 150 primeroci. Po zabranata na MAO od strana na KPG, vesnikot prestanal da izleguva.
LIT.: Vangel Ajanovski-O~e, Se}avawa i kriti~ki osvrt na razvojot na rabotni~koto, komunisti~koto i nacionalnoosloboditelnoto dvièwe vo Makedonija vo Vodensko, rakopis vo AOINI, Skopje, 82; Todor Simovski, Nekoi momenti od nacionalnoosloboditelnata borba na Makedoncite od Egejska Makedonija, Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija, Skopje, 1973, 220 221; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 452-453; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 150151. S. Ml.
Branko Crvenkovski
CRVENA LISTA NA GABI opfa}a 76 vidovi retki i zagrozeni makromiceti vo RM. Sostavena e od prof. d-r Mitko Karadelev od Institutot za biologija pri PMF vo Skopje i publikuvana vo doma{ni i vo me|unarodni spisanija vo 2000 g. Kako kriteriumi za kategorizacija na zagrozenosta na vidovite se zemeni slednive faktori: (1) posebno redok ili redok vid vo Makedonija; (2) vid {to egzistira samo na zagrozeni ili retki ìveali{ta i (3) posebno redok ili redok vid zagrozen poradi pregolema eksploatacija. Listata e otvoren raboten dokument i postojano se menuva. M. K.
CRVENKOVSKI, Branko (Saraevo, 12. X 1962) tret po red pretsedatel na samostojna i suverena Republika Makedonija (20042009). Gimnazija i Elektrotehni~ki fakultet zavr{il vo Skopje (1987). Rabotel vo RO Semos#, kako rakovoditel na sektor. Izbran za ~len na CK na SKM (1986) i za ~len na Pretsedatelstvoto na SKM PDP (1990). Stanuva pretsedatel na SDSM (1991), funkcija na koja ostanuva do izborot za pretsedatel na RM (april 2004). Pratenik vo prviot i vo tretiot sostav na Sobranieto na RM. Izbran za pretsedatel na Vladata na RM (4. IX 1992), po izglasanata nedoverba na ekspertskata vlada. U{te dvapati izbran za pretsedatel na Vladata na RM (19941998 i 20022004). Po zaginuvaweto na pretsedatelot Boris Trajkovski, ja napu{ta funkcijata pretsedatel na Vladata na RM i u~estvuva vo pretsedatelskite izbori odràni vo april 2004 g. Vo svojstvo na pretsedatel na SDSM go potpi{uva vo Skopje Ramkovniot dogovor (13. VIII 2001), so koj se izvr-
CRVENKOVSKI, Krste Trajkov (psevd. Stevo, Janko, Bogumilski) (Prilep, 16. VII 1921 Skopje, 21. VII 2001) pripadnik na komunisti~koto, mladinskoto i studentskoto dvièwe, partiski i dràven rakovoditel. U{te kako gimnazijalec politi~ki dejstvuval vo Prilep i potoa vo Skopje. Vo 1935 g. bil ~len na SKOJ, potoa na KPJ i na Mesniot partiski komitet vo Prilep (1939). Poradi policiskite progoni preminal na ilegalna rabota. Po bugarskata fa{isti~ka okupacija rabotel na organizirawe na oruènoto vostanie i u~estvuval vo napadot na u~astokot vo Prilep na 11 oktomvri 1941 g. Bil politi~ki komesar na Prviot partizanski odred Goce Del~ev#. Od krajot na godinata bil na partiska rabota vo Zapadniot del na Makedonija (pod italijanska okupacija), sekretar na OK na KPJ vo Tetovo. Vo ilegalnata partiska tehnika go izdaval vesnikot Bratstvo# i drugi partiski propagandni materijali. Vo septemvri 1942 g. po predavstvo vo Gostivar bil uapsen i odveden vo zatvorot vo Tirana. Vo april 1943 g. izbegal so 27 zatvorenici i povtorno se aktiviral na istiot teren kako sekretar na prviot Oblasten komitet na KPM. Vo dekemvri 1943 g. go organiziral Osnova~kiot kongres na NOMSM, bil izbran za sekretar, podocna i za pretsedatel. Po kapitulacijata na Italija bil postaven za organizacionen sekretar na SKOJ za Makedonija, a od juni 1944 g. za zamenik-komesar na Prvata makedonsko-kosovska brigada. Po Osloboduvaweto vr{el visoki politi~ki i dràvni funkcii vo Republikata i vo Federacijata: ~len i pretsedatel na Vladata na Makedonija, minister za obrazovanie i kultura vo Vladata na SFRJ, politi~ki sekretar na CK na KPM, ~len na Izvr{noto biro
1605
CRVENKOVSKI
na CK na SKJ, potpretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ. Poradi baraweto za pogolema samostojnost na republikite vo SFRJ, do{ol vo sudir so oficijalnata politika i vo 1974 g. bil razre{en od site funkcii i penzioniran. Proglasen za Naroden heroj.
BIBL.: Sojuzot na komunistite na Makedonija i demokratizacijata na op{testvoto, Skopje, 1971; Vo odbrana na makedonskata kauza, Ohrid, dekemvri 1989; Zarobena vistina, Skopje, 2003 (koavtor Mir~e Tomovski); Na{iot pogled na vremeto na Koli{evski, Skopje, 1996 (koavtor Slavko Milosavlevski); Na branikot na makedonskata samobitnost. Materijali od politi~kite razgovori za makedonskoto pra{awe, Skopje, 1998. LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973; Jovan Filip, Podvodni grebeni na politikata. Razgovori so Krste Crvenkovski, Skopje, 1993. O. Iv.
Ilija Crvenov
kedonija se poznati 139 taksoni malu~etinesti crvi, od koi 39 se endemi~ni. Vo Ohridsko Ezero se sre}avaat 17 endemi~ni takso- Malu~etinest crv ni, a me|u niv po~esti se: Psammoryctes ochridanus Hrabe. i Peloscolex stankovici Hrabe.
LIT.: Jon~e [apkarev, Pridones za poznavaweto na faunata na oligohetite od trite pogolemi ezera vo Jugoslavija, Arhiv Biol. Nauka, Beograd, 1956, 8: 135144; istiot, Faunata na oligohetite od pribre`nite vodi na Prespanskata Kotlina, Fragm. Balcan. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1962, 16: 123128; istiot, Fauna na Makedonija. Do`dovni glisti Lumbricidae (Oligochaeta, Annelida), Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1978; Jon~e [apkarev, Endemi~na fauna Oligocheta Jugoslavije, Akad. Nauk. umetn. BiH, Sarajevo, 1987. V. T. K. M. Kr.
CRVENOV, Ilija (Veles, 26. VII 1937 Skopje, 15. XII 1997) operski pevec, bariton. Zavr{il Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje. Peewe u~el kaj prof. K. Trpkov. Vo Operata na MNT bil angaìran od 1967 do 1993 g. Ostvaril okolu 40 pogolemi i pomali ulogi, od koi pozna~ajni se: Alfio (Kavalerija rustikana), Valentin (Faust), Amonasro (Aida), Eskamilio (Karmen), Figaro (Sevilskiot berber), Ognen (Car Samuil), Onegin (Evgenij Onegin). Gostuval samostojno i so ansamblite na Operata vo Turcija, Germanija, Polska, Romanija. F. M.
Stevo Crvenkovski
CRVENKOVSKI, Stevo (Skopje, 18. III 1947 Skopje, 2. II 2004) filmski i televiziski reìser, politi~ar. Diplomira filmska reìja na Akademijata za teatar, film, radio i televizija vo Belgrad. Bil vraboten vo Vardar film#, kade {to izvesen period bil direktor na ovaa producentska ku}a. Realiziral pogolem broj dokumentarni programi za TV Skopje, nekolku dokumentarni i dva igrani filma (Ju`na pateka#, 1982, i Neli ti rekov#, 1984). Od osamostojuvaweto na Makedonija kako dràva, stana aktiven vo politikata i be{e nositel na javni i dràvni~ki funkcii (minister za nadvore{ni raboti i makedonski ambasador vo Obedinetoto Kralstvo). Ig. St.
CRVI, MNOGUÊTINESTI (Polychaeta) crvi so golem broj ~etinki (heti), po {to i go dobile imeto. Se karakteriziraat so prisustvo na parapodii za~etoci na ~lenkovidni ekstremiteti na trupnite segmenti. Poznati se oko- Mnogu~etinest crv lu 5.300 vidovi, prete`no morski pretstavnici, grupirani vo tri reda: slobodni poliheti, pricvrsteni poliheti i mizostomi. Vo Makedonija poznat vid e Manayunkia cavatica Abs. et Hr., najden vo pe{terskite vodi.
Marin Crvenov
CRVENOV, Marin (Veles, 3. II 1945) baletski igra~ i pedagog. Svojata baletska naobrazba ja dobiva vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na R. Paka{ki. Prestojuva na specijalizacija vo Moskva (19751977). Prvenec na Baletot pri MNT (19621990). Igra~ so siguren i harmoni~en tanc vo kreiraweto na ulogite i kako partner. Pokraj so tan~arstvo, se zanimava i so pedago{ka dejnost, a delumno i so koreografija. [ef na Baletot pri MNT (19771979).
ULOGI: Romeo (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), Bazil (L. Minkus, Don Kihot#), Albert (A. Adam, @izel#), Zigfrid (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#) i dr. Em. X.
Od filmot Neli ti rekov#, reìja na St. Crvenkovski (1976)
CRVI, MALUÊTINESTI (Oligochaeta) crvi {to na teloto imat mal broj ~etinki, spored koi go dobile imeto (oligos gr. = malku; heti = ~etinki). @iveat vo kopneni vodi i vo vla`ni po~vi. Imaat silno izdolèno cilindri~no telo so razli~ni dimenzii. Vo Ma-
CRVI, PRSTENESTI (Annelida) mekoteli so prstenesta gradba na teloto. Postignale visok stepen na razvitok i golemo sovr{enstvo vo telesnata organizacija. Naj~esto imaat izdolèn crvoviden oblik na teloto, snabdeno so razli~ni izrastoci {to sluàt delumno za dvièwe, a de- Prstenest crv lumno kako setilni organi. Nekoi se hranat so sitni ìvotinki, a nekoi so organski materii vo raspa|awe. Pretstavnicite od ovoj tip organizmi ìveat vo moriwa, vo kopneni vodi i vo vla`ni po~vi. Poznati se okolu 9.000 vidovi, najgolem broj se akvati~ni, a pomal broj se terestri~ni. Vo Ma-
1606
CRKVENI
kedonija se dobro prou~eni prstenestite crvi od dve klasi: malu~etinesti crvi (Oligochaeta) i pijavici (Hirudinea). Registrirani se 182 taksona (160 vida i 22 podvida).
LIT.: Jon~e [apkarev, Fauna na Makedonija. Do`dovni glisti Lumbricidae (Oligochaeta, Annelida), Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1978; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
CRVI, SPLESKANI (Plathelminthes) crvi so lentoviden ili listoviden oblik na teloto, so dimenzii od nekolku do 10 mm. Poznati se preku 15.000 vidovi. Nekoi ìveat slobodni, a drugi kako paraziti. Vo MaSpleskan crv kedonija ovoj tip bezrbetni ìvotni se pretstaveni so 85 vidovi, od koi 35 se endemi~ni. Podeleni se vo tri klasi: trep~esti crvi (Turbellaria), metili (Trematoda) i tenii (Cestoda). Kaj trep~estite crvi utvrdeni se 65 vidovi; najgolem broj ìveat vo Ohridskoto Ezero, 48 vidovi, od koi, 33 se endemi~ni. Postojat podatoci za slobodnite trep~esti crvi od redot trocrevni trep~esti crvi (Tricladida), od neiste~nite vodi, osobeno vo golemite ezera kade {to se utvrdeni 40 vidovi, a od niv, 25 se endemi~ni. Od redot pravocrevni trep~esti crvi (Rhabdocoela), prou~uvani vo Ohridskoto Ezero, utvrdeni se 24 vida, od koi 10 se endemi~ni. Od redot neramnocrevni trep~esti crvi (Alloeocoela) poznat e samo eden vid vo Makedonija, Plagiostomum lemani Forrel & du Plessis, od Ohridskoto Ezero. Tipot spleskani crvi ima i parazitski vidovi od klasite metili (Trematoda) i Tenii (Cestoda); tie se nedovolno prou~eni i se zastapeni so po 10 vidovi.
LIT.: Sinisa Stankovic, Turbellaries Triclades endemiques nouveaux du lac dOhrid, Arh. Hydrobiol., Stuttgart, 1969, 65(4): 413435; Sinisa Stankovic, J. Komarek, Die Susswassertrikladen des Westbalkans und die zoogeographischen Problems diser Gegent, Zool. Jahrb. Abt. Syst., Jena, 1927, 53: 597674; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
CRVI, CEVÊSTI (Nemathelminthes) crvi so raznoviden oblik i golemina na teloto. Celoto telo im e pokrieno so debela pokrivka (kutikula), pod koja, namesto epitel, se nao|a sloj od zrnesta protoplazma (hipoderma). Vo Makedonija Cev~est crv (nematoda) ima 613 vidovi cev~esti crvi. Tie se podredeni vo dve klasi: rotatorii (Rotatoria) i nematodi (Nematoda). Rotatoriite se sre}avaat vo planktonskite zaednici na na{ite ezera, registrirani se 60 vidovi. Od klasata nematodi, vo Ohridsko Ezero e utvrdeno prisustvo na 23 slobodni neparazitski vidovi, od koi, 3 se endemi~ni. Zaedno so istraènite terestri~ni nematodi, vkupniot broj registrirani vidovi se zaokruùva na 553.
LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A contribution to a better knowledge of the Microfauna (Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of Stenje Marsh, Folia balc., Inst. Pisc., Skopje, 1971, 3(1): 18; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991, 1 640; grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje 2003, 1210. V. T. K M. Kr.
Cre{ovoto top~e vo Voeniot muzej vo Istanbul
CRE[A (CRE[NA) (Prunus avium L.) plod i rodno steblo. Vo RM e zastapena so 140.000150.000 rodni stebla i so prinos od 3.0004.000 t. Poslednive tri godini (2004 2006) se zabeleùva zgolemuvawe na brojot na rodnite Cre{i stebla (150.000 160.000), kako i na prinosot (4.0005.000 t). Se pojavi interes za podigawe proizvodni nasadi so visokokvalitetni, krupnoplodni sorti, kalemeni na slabobujni podlogi, formirani nisko za berba od zemja. B. R. CRE[A, DIVA (Cersus avium Moench., Prunus avium L., fam. Rosaceae) evroaziski vid. Golemo drvo so {iroka, piramidalna kruna, listovite se izdolèno elipDivi cre{i ti~ni, cvetovite beli, vrz dolgi dr{ki, a plodovite crni, sitni cre{i, so gor~liv vkus. Vo RM ima op{ta rasprostranetost kako edine~na primesa vo dabovi i vo bukovi {umi. Al. And.
CRE[OVO TOPÊ (1903) drveni topovi (od komitetite na TMORO nare~eni propagandni), izrabotuvani neposredno pred i vo tekot na Ilindenskoto vostanie. Dimenzii: dolìna od 80 do 150 cm, teìna 2070 kg, kalibarot, vo zavisnost od municijata, glavno kolku |ule od selski kantar ili ra~na bomba od bitolskata bombolearnica. Bile zacvrsteni so èlezni obra~i i postavuvani na nogarki (lafet). Glavni delovi im bile: cevka, lafet, barutno polnewe i fitil. Dostrelot od 400 do 500 m. Ognenata mo} po nekolku uspe{ni istreli. Vo razni rabotilnici bile napraveni 17 drveni topovi, od koi 10 vo kru{evskata oruàrnica i vo Selce. êtiri topa bile zapleneti i odneseni vo Istanbul vo ~ij Voen muzej i denes se nao|a edno cre{ovo top~e.
LIT.: Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000. V. St.
CRKVENI LIVADI (s. Vrani{ta) nakolna naselba od eneolitskiot period, locirana na utokata na r. [um vo Crni Drim. Od materijalnata kultura se otkrieni kolci od platformite na koi se nao|ale ku}ite, gruba siva keramika (tavi za riba, dolgi kremeni noèvi i strelki, harpuni, {ila i igli od rog na elen) karakteristi~na za ribarskite naselbi.
Nakolnata naselba Crkveni Livadi, Ohridsko
LIT.: R. Pa{i}, Neolitski nao|ali{ta vo Ohridsko, Lihnid#, I, Ohrid, 1957; Ead., Za{titno iskopavawe na neolitskom lokalitetu Crkveni livadi# u Vrani{tu kod Ohrida, Starinar#, VII VIII, Beograd, 1958, 233234. D. Z.
1607
CRKVI[TE
LIT.: R. Polenakovi}-Stei}, Eden redok srednovekoven naod od s. Gorno Orizari kaj Ko~ani vo Makedonija, GEM, br. 2, Skopje 1965, 518. El. M.
CRKVULÊ, S. TRPEJCA pe{terna crkva vo blizina na Sv. Bogorodica Zaumska# vo pravecot kon manastirot Sv. Naum#.
hitekturata, posredno definiraj}i i postulati od nacionalniot stil vo makedonskata arhitektura na XIX i XX v. Kontinuirano se razviva i vo periodot me|u dvete svetski vojni, so izgradba na razni spomen-crkvi, spomenK. Gr. kapeli i kosturnici.
Ceremonijalnata bazilika vo Crkvi{te, Demirkapisko
CRKVI[TE, DEMIR KAPIJA edna od najzna~ajnite srednovekovni nekropoli vo po{irokiot region. Taa pripa|a na populacijata od gradot Prosek, smesten nad Demirkapiskata Klisura. Vrz urnatinite na ranohristijanskata bazilika bila podignata srednovekovna crkva so prostrana nekropola od pove}e stotini grobovi. Grobovite se ili slobodno vkopani, obeleàni so po nekoj kamen, retko i drveni {tici ili od tipot cisti od kameni plo~i. Pogrebuvaweto e vr{eno spored hristijanskite kanoni. Naodite na nau{nici i obetki, belegzii, prsteni, dijademi, |erdani, privrzoci, krstovi, sinxir~iwa, praporci, toki i kop~iwa se datiraat vo vremeto od X-XV v. Zna~ajni se i otkritijata na moneti, kako srednovekovni, taka i turski, so {to se pokaùva kontinuitetot na ovaa hristijanska nekropola i vo tursko vreme.
LIT.: B. Aleksova, Prosek - Demir Kapija, T. I, Skopje Beograd, 1966. El. M.
U~esnicite na Vtoriot crkovno-naroden sobor (Ohrid, 1958)
Vo karpata nad samoto ezero vidlivi se ostatoci od nekolku zoni na freskoìvopis. Vo poniskata zona Deizisot i strani~no od nego sv. Nikola, sv. Stefan, sv. Vasilij i sv. Petka od ednata, a arhangelot i sv. Marena na sprotivnata strana. Vo pogornata zona se vidlivi kompoziciite na Sleguvawe vo Pekolot, Mironoscite na Hristoviot grob i Uspenieto na Bogorodica. @ivopisot e so visok kvalitet i datira od vtorata polovina na XIV v.
LIT.: Goce Angeli~in-@ura, Stranicite od istorijata na umetnosta na Ohrid i Ohridsko (XVXIX vek), Ohrid, 1997, 1113. S. C.
CRKOVNI OP[TINI NA MPC VO RH (1993) versko organizirawe na Makedoncite vo RH. Kako prva crkovna op{tina na MPC bila Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina Sv. Zlata Meglenska# (Zagreb, 1993), a potoa bile osnovani MPCO Sv. Joakim Osogovski# (Pula, 1996) i MPCO Sv. Naum Ohridski# (Split, 1996). MPC nazna~ila postojan sve{tenik vo RH vo crkvata Sv. Zlata Meglenska# (2004).
LIT.: Ognen Bojadìski, Makedonci u Hrvatskoj, Zagreb, 2007. M. Min.
CRKOVNO-NARODNI SOBORI na MPC (1945). Prviot sobor bil odràn vo Skopje (1945) i bila donesena Odluka da se vozobnovi Ohridskata arhiepiskopija kako Makedonska pravoslavna crkva. Na Vtoriot CNS, odràn vo Ohrid (1958), bila vozobnovena Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva, so svoj Poglavar Arhiepiskop. Na Tretiot sobor, odràn vo Ohrid (1967) bila proglasena avtokefalnosta na MPC. Na Soborot vo 1974 g. e donesena odlukata Crkovno-narodniot sobor da odrùva redovno zasedanie sekoja godina. Vo Makedonskata pravoslavna crkva se odràni i pet crkovno-narodni sobori za izbor na petmina arhiepiskopi: Dositej, Angelarij, Gavril, Mihail i Stefan.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; Done Ilievski, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
Aristokratski, kru`ni nau{nici, Crkvi{te, Orizari, Ko~ansko (XIV v.)
CRKVI[TE, ORIZARI depo so skapocenosti od XIV v. otkrieno na 4 km severoisto~no od Ko~ani, najdeno vo 1956 g., pod podot vo severozapadniot agol na ednobrodnata crkvi~ka, smesteno vo ju`niot del od srednovekovnata nekropola (Kru{arski Rid, Orizari Ko~ani). Depoto se sostoi od pehar i tri ~ifta nau{nici od zlato (pozlata) bogato ukraseni so filigran i ukrasni polubesceneti kamewa.
1608
CRKOVNO GRADITELSTVO obemen i eden od pozna~ajnite delovi od celokupnata arhitektonska produkcija vo Makedonija. Se odnesuva glavno na hristijanskite pravoslavni hramovi. Kako prodloùva~ na tradicijata na postvizantsikoto crkovno graditelstvo vo Makedonija, vo periodot na XIX v. doìvuva intenziven razvoj i transformacii. Na toj na~in u~estvuva vo sozdavaweto na prerodbenskiot stil vo ar-
CRKOVNO-UÎLI[NI OP[TINI VO MAKEDONIJA posebni crkovno-prosvetni i op{testveni institucii, u{te od vremeto na sozdavaweto na prvite hristijanski crkovnoreligiozni op{tini. Vo Ohridskata arhiepiskopija bila za~uvana nivnata izvesna crkovnoop{testvena samouprava vo reguliraweto na religiozno-prosvetnite, bra~no-semejnite, imotno-naslednite i dr. dela. So ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) nejzinite eparhii i crkovni op{tini potpadnale pod jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. Preku op{tinite bil
CRNI
{iren elinizmot so bogoslu`ba i nastava na gr~ki jazik, gr~ki u~ebnici, literatura i {irewe na gr~koto vlijanie i kultura vo Makedonija. Vo XIX v., so pojavata i zasiluvaweto na prerodbenskoto dvièwe na ekonomski zajaknatoto makedonsko gra|anstvo i inteligencijata, zapo~nal procesot na prezemawe na postojanite i osnovawe na novi crkovnou~ili{ni op{tini vo Makedonija. Tie zapo~nale da gradat crkvi, manastiri, narodnoop{tinski u~ili{ta vo koi nastavata se izveduvala na narodniot govoren makedonski jazik i besplatno, a bogoslu`bata na crkovnoslovenski jazik. Na toj na~in tie se zdobile so tipi~no makedonski belezi i karakteristiki. Osamostoenite op{tini kon sredinata na vtorata pol. na XIX v. ja prezele celokupnata crkovno-prosvetna i op{testvena dejnost od racete na Patrijar{ijata. Vo novite uslovi op{tinite gi ureduvale u~ili{tata, crkvite, manastirite; vo niv postavuvale u~iteli i sve{tenici, koi nastavata i bogoslu`bata ja izveduvale na razbirliv jazik. Dejnosta na osamostoenite crkovno-u~ili{ni op{tini, osobeno od 60-tite godini na XIX v., prirodno vodela kon sozdavawe svoja narodna crkva, t.e. vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska nacionalna crkva.
LIT.: A. Trajanovski, Crkovno-u~ili{nite op{tini vo Makedonija, Skopje, 1988. Al. Tr.
vodstvo na elektri~na energija (HEC Tikve{#), za ribolov, ribogojstvo, za sport i rekreacija i za drugi potrebi.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Crna Reka
CRNA ARAPINA negativen lik vo epskite narodni pesni, sinonim za crnci vo makedonskoto narodno tvore{tvo, osobeno vo epskata narodna poezija; sloèn lik so mitski i istoriski elementi. S. Ml. CRNA RAKA# albanski za{titen komitet (19431944), fa{isti~ka organizacija formirana od Germancite. Dejstvuvala za {irewe omraza sprema Makedoncite, nivno ubivawe (posebno na vidnite li~nosti) i proteruvawe od okupiraniot Zapaden del na Makedonija. Pretsedatel na organizacijata bil Imet Limani. Izvr{uvala i razuznava~ka dejnost za sobirawe informativni podatoci za dvièweto i silata na makedonskite partizanski edinici. Rasformirana vo noemvri 1944 g.
vkupniot pad iznesuva 631 m. Izvorot go so~inuvaat 5 pogolemi karstni izvori, me|u koi pozna~ajni se Crna Dupka i Pod Ku}a, a izvori{niot del se nao|a vo severoisto~niot del na Cersko Pole, pod planinite Baba Sa~ i Quben. Dolga e 207 km, a nejziniot sliv zafa}a povr{ina od 5.890 km2, od koi 5.014 km2 ili 85,7% se na teritorijata na RM, a 844,5 km2 ili 14,3% $ pripa|aat na sosedna Grcija. Prose~niot godi{en protok pred vlivot vo r. Vardar e 29,3 m3/s. Taa od izvorot te~e kon jug niz Demir Hisar, a kaj seloto Bu~im navleguva vo Pelagoniskata Kotlina. Kaj seloto Sko~i Vir ja napu{ta nea i potoa navleguva vo najdolgata klisura vo Makedonija, koja pak ja napu{ta kaj s. Vozarci i navleguva vo Tikve{kata Kotlina. Po dolìna na svojot tek taa prima pogolem broj pritoki. Od desnata strana gi prima rekite [emnica, Dragor, Jela{ka Reka, Bla{nica i dr., a od levata strana rekite Blato, Rae~ka i dr. Vo slivot na Crna Reka se izgradeni 35 ve{ta~ki akumulacii, me|u koi pogolemi se Tikve{, Streèvo i Suvodol, a drugite se mali akumulacii. Vodata od Crna Reka se koristi za navodnuvawe, za proiz-
CRNA TRUBA (Craterellus cornucopioides (L.: Fr.) Pers.) ~est vid gaba vo listopadnite {umi vo Makedonija. Se sobira za jadewe. M. K. CRNI DRIM reka {to istekuva od Ohridskoto Ezero kaj Struga, te~e niz severozapadniot del na Ohridsko-stru{kata Kotlina i kaj seloto Ta{maruni{te vleguva vo Drimkolskata Klisura. Od izlezot na klisurata vleguva vo Debarskata Kotlina, a zapadno od seloto Spas, na kota od 476 m, ja napu{ta teritorijata na RM i vleguva vo Albanija. Na delnicata od HEC [pilje# do granicata, na dolìna od 12 km taa te~e kako grani~na reka. Od istekot do granicata so Albanija taa e dolga 56 km, ima vkupen pad od 212,2 m i prose~en pad od 3,95. Na teritorijata na RM slivot $ zafa}a povr{ina od 3.359 km2, od koj delovi se nao|aat vo Albanija i vo Grcija. Najzna~ajni pritoki se rekite Radika i Zbo{ka Reka. Po izgradbata na ve{ta~kite akumulacii Globo~ica# i [pilje#, dolinata na C. D. okolu 43% e zaezerena i preobrazena. Srednogodi{niot protek kaj Debar iznesuva 52 m3/s. Preku r. Crni Drim prose~no godi{no istekuvaat 1,64 miljardi m3 voda.
CRNA REKA desna pritoka na r. Vardar. Izvira vo Demir Hisar kaj s. @eleznec, na viso~ina od 760 m, a se vliva vo r. Vardar, kaj Stobi, na viso~ina od 129 m;
Kejot na Crni Drim vo Struga
1609
CRNO SEME#
nezavisnost na RCG (21. V 2006), Vladata na RM ja priznava kako nezavisna i samostojna dràva i vospostavuva diplomatski odnosi na ambasadorsko nivo (12. VI 2006). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RCG e Du{ko Lali~evi}.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Za odnosot na Crna Gora sprema nastanite vo Makedonija vo 1903 godina, Odbrani dela, t. 5, Skopje, 1981; Quben Lape, Momenti od literaturno-kulturnite i politi~kite vrski na Crnogorcite so Makedoncite vo 30-tite godini od XX vek, Makedonija vo XVIII, XIX i XX vek, Skopje, 1992. T. Petr.
Scena od filmot Crno seme# (1971)
CRNO SEME# igran film, edno od najzna~ajnite ostvaruvawa vo makedonskata kinematografija. Snimen vo 1971 g., spored istoimeniot roman na T. Georgievski, vo reìja na Kiril Cenevski. Dejstvoto e locirano vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija (1946). Potresnite svedo{tva za nevidenite torturi vrz grupata gr~ki uniformirani vojnici od makedonsko etni~ko poteklo dobivaat vo strogata i kompaktna reìska ostrina na neposredno doìvuvawe, na agonijata. Od mnogubrojnite doma{ni i me|unarodni nagradi najzna~ajna e Zlatnata arena za reìja vo Pula. G. V. CRNOGORSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Se vospostavuvaat vo sredniot vek koga car Samuil go porazuva dukqanskiot vladetel knezot Jovan Vladimir, ja priklu~uva negovata dràva kon Samuilovoto Carstvo, go donesuva Jovan Vladimir na dvorot vo Prespa i go oènuva so }erkata Kosara, pa go vra}a da upravuva vo Dukqa kako negov zet i vazal. Po Berlinskiot kongres (1878) istaknati Crnogorci projavuvaat golem interes za slu~uvawata vo Makedonija. Jovan Petrov Roganovi} go izdava trudot Makedonski vopros na po~ve ego istorii, tnografii i politiki# (Kazan, 1900). Poetot Milo Jovi~i} vo pesnata Makedonija# ja vospeva borbata na Makedoncite i negoduva za odnosot na Evropa kon nivnite stradawa, a Crnogorci-dobrovolci u~estvuvaat vo Ilindenskoto vostanie (Jovo Jovanovi}, Nikola Vukmirovi} i dr.). Po Vostanieto mnogu Makedonci emigriraat vo Cetiwe, Bar i vo Ulciw. Crnogorska vojska u~estvuva vo borbite vo Prvata balkanska vojna vo Makedonija (1912). Vo Kralstvoto na SHS postojat silni literaturnokulturno-prosvetni crnogorskomakedonski vrski. Vo 2006 g. Vladata na RM usvojuva odluka za otvorawe Generalen konzulat vo Podgorica. Po referendumot za
1610
CRNORIZEC (ÊRNORIZEC) HRABAR (vtorata polovina na IX v. prvata polovina na X v.) istaknat srednovekoven pisatel od kirilometodievskiot period. Avtor e na edno od najzna~ajnite staroslovenski dela O pismeneh# (Za bukvite#). Vo svojata literaturna tvorba dava isklu~itelno va`ni podatoci za sozdavaweto na slovenskoto pismo, negovata predistorija, ~inot na sozdavaweto i negovoto {irewe me|u slovenskite narodi. Vo ova unikalno literaturno delo se poso~uva, me|u drugoto, i godinata na sozdavaweto na slovenskoto pismo 6363 g. od sozdavaweto na svetot, t.e. 863 g. (ako se presmetuva spored Aleksandriskata era), odnosno 855 g. (ako se presmetuva spored Vizantiskata era). Tvorbata na Crnorizec Hrabar pretstavuva apologija na Kirilovata azbuka, nejzina odbrana od napadite na trijazi~nicite i nivnite poddrùva~i.
postavki deka toj ìvee i raboti vo Solun, deka poteknuva od Moravija, deka negovoto ime pretstavuva psevdonim na istaknata srednovekovna li~nost (Kliment Ohridski, knezot Simeon, Naum Ohridski, Joan Egzarh) itn. [to se odnesuva za toa koja azbuka ja brani vo svojata apologija glagolicata ili kirilicata, se ~ini deka najubedlivo e misleweto na ~e{kiot teolog i medievist V. Tkadl~ik, koj smeta deka C. Hrabar ja brani glagolicata od tendenciite vo bugarskata prestolnina da se upotrebuva gr~koto pismo namesto Kirilovata glagolska azbuka. Toj pretpostavuva deka kirilicata se pojavuva po pi{uvaweto na Hrabrovata apologija, kako kompromis pome|u sprotistavenite mislewa na Crnorizec Hrabar i knezot Simeon. Toa najverojatno se slu~ilo pred Preslavskiot sobor (893), po koj Naum doa|a vo Ohrid kako zamena na i oficijalno rakopoloèniot za episkop Kliment. Imaj}i gi predvid ovie nastani, ne e isklu~eno pod psevdonimot Crnorizec Hrabar da se krie imeno li~nosta na sv. Naum Ohridski, koj poradi odbranata na Kirilovata glagolska azbuka i sudirot po ova pra{awe so bugarskiot knez Simeon i bliskite nemu aristokrati, bil proteran od bugarskata prestolnina. Vo dosega{nite istraùvawa se otkrieni nad 100 prepisi od deloto na Crnorizec Hrabar Za bukvite#. Najstariot prepis e za~uvan vo Lavrentieviot zbornik (1348) {to se nao|al vo svetogorskiot manastir Sv. Pavle#, od kade {to e odnesen vo Rusija (sega vo Ruskata nacionalna biblioteka vo S.-Peterburg).
LIT.: A. Dostal, Les origines de lapologie slave par Chrabr, Byzantinoslavica#, 24, 1963, 236246; B. Stip~evi}, Marcanska varijanta Skazanija o sloveseh Crnorisca Hrabra, Slovo, 14, 1964, 5258; N. Tkadlcik, Le moine Chrabr et lorigine de lecriture slave, Byzantinoslavica, 25, 1964, 7592; K. M. Kuev, +ernorizec Hrabqr, Sofix, 1967; B. Koneski, Za Hrabrovata apologija i za zborot boukar6 vo nea, Studia paleoslovenica#, Praha, 1971, 357-377; V. Mo{in, Jo{ o Hrabru, slavenskim azbukama i azbu~nim molitvama, Slovo#, 23, 1973, 573; A. DàmbelukaKossova, +ernorizec Hrabqr. O pismenehw, Sofix, 1980; S. B. Bern[tejn, Zapadnoslavxnkie (moravskie) lementy v skazanix O piswmenah +ernorizca Hrabra, Makedonski jazik#, 32-33, 1982, 43-48; D. Petkanova, +ernorizec Hrabqr, Sofix, 1984; H. Polenakovi}, Izbrani dela, I. Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1988, 311-316; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto. So poseben osvrt kon po~etocite na slovenskata pismenost, Skopje, 2001, 34-37; G. Ziffer, Ancora intorno alle fonti chrabriane, zb.: Slovensko srednovekovno nasle|e. Zbornik posve}en profesoru \or|u Trifunovi}u, Beograd,
Stranica od apologijata O pismeneh# (Za bukvite) od Crnorizec Hrabar
Vo naukata dolgo vreme se spori okolu toa koj e Crnorizec Hrabar i koja azbuka ja brani vo svojata apologija glagolicata ili kirilicata. Iskaàni se pret-
CUCULOVSKI
2001, 707710; C. Canev, Za bukvite. Novi aspekti. {umen, 2002. \. P. At.
CRPI VODA, JANO# makedonsko narodno oro vo me{an sostav, so metar 2/4. Naj~esto se igralo vo Skopsko so drèwe na racete za pojas, so dvièwe vo polukrug vo odmereno tempo i so balansirawe na prednata polovina od stapaloto.
zira osobeno od strana na ~lenovite na grupata Denes, razvivaj}i se ponatamu kako samostojna disciplina so ekspresionisti~ki, postkubisti~ki ili konceptualni akcenti.
LIT.: Boris Petkovski, Aspekti na crteòt vo Makedonija (katalog), Skopje, 1967. Z. Al.-B.
CRCAREV, Pantelej (Resen, 1888 Resen, 1963) lekar. Po zavr{uvaweto na Med. f. vo Atina (1912) bil lekar vo Resen. Vo Prvata svetska vojna bil voen lekar na Solunskiot front. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna bil okoliski lekar vo Resen i Carev Dvor. Go osnoval Zdravstveniot dom vo Resen (1. IV 1945). P. B. CUTAR narodno imenuvawe na tretiot mesec vo godinata S. Ml. mart. CUCULOVSKI, Qubomir Naumov (Bitola, 1. IX 1948) doktor po filozofija, univerzitetski profesor i publicist. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1971), magistriral na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa (1982), a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1992). Rabotel kako asistent na Institutot (19731975), koga e izbran za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Institut za filozofija), kade {to e redoven
Qubomir Cuculovski
N. Martinoski: Sloboda ili smrt
CRTE@OT VO XX VEK. Sovremeniot makedonski crte` se pojavuva vo periodot me|u dvete svetski vojni, ednovremeno so po~etocite na sovremenoto slikarstvo i skulptura. So nego se zanimavale pionerite na modernata (D. A. Pandilov, N. Martinoski). Vo povoeniot period se aktuali-
profesor od 2002 g. Gi predava predmetite: Uvod vo filozofijata, Filozofija na religijata, Filozofija, Uvod vo marksizmot, Istorija na marksizmot. Bil rakovoditel na Institutot za filozofija (19992004) i pretsedatel na Univerzitetskiot senat na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# (20002004). Bil ~len na pove}e redakcii na spisanija, me|u koi i na Marksizam u svijetu# i Socijalizam u svetu#, Filozofija# i dr. Ima objaveno nad 350 tekstovi od oblasta na filozofijata i publicistikata, vo koi gi analizira bitnite filozofski, socijalni i politi~ki tendencii vo sovremeniot svet.
BIBL.: Marksoviot koncept za ~ovekot, trudot i otu|uvaweto, 1981; Svedo{tva i komentari, 1999; Politi~ki skazni, 2002; Razni skazni, 2002. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 302. V. Panz.
1611
^
floristi~ki subendemit, opi{an od [ar Planina (Scardus), no se sre}ava i na planinite Bistra, Stogovo, Ilinska Planina, Luben, Baba [arplaninski ~aj Sa~ i dr. Rastenie od koe se podgotvuva mnogu vkusen i aromati~en ~aj. Poradi pregolemoto nekontrolirano sobirawe, spa|a vo grupata zagrozeVl. M. ni vidovi.
Van~o âvdarski
Sneàna âdikovskaAnastasova
ÂVDARSKI, Van~o (s. Vladimirovo, 3. III 1930 Brizbejn, Avstralija, 9. X 2001) dirigent. Diplomiral dirigirawe na Belgradskata muzi~ka akademija (prof. @. Zdravkovi}), a specijaliziral vo Germanija i SAD. Dobitnik e na vtora nagrada na me|unarodniot natprevar na mladi dirigenti vo Liverpul, Anglija. Od 1965 do 1970 g. sorabotuval so ansamblite na Operata i Baletot na MNT, a vo 1992 e umetni~ki direktor na ovaa institucija. Vo periodot od 1965 do 1970 e direktor i dirigent na Makedonskata filharmonija. Od 1970 so uspeh nastapuval vo stranstvo so postojani anga`mani vo Avstralija, Ju`na Koreja, Nov Zeland, Tasmanija. Gostuval vo SAD, Venecuela, Italija, [panija. Realiziral obemen simfoniski, operski (Aida, Bal pod maski, Grabnuvawe od Sarajot, Palja~i, Sevilskiot berber, Veselata vdovica) i baletski repertoar (@ar-ptica, Vibracii, @izela). F. M. ÂDIKOVSKA-ANASTASOVA, Sneàna (Skopje, 20. XI 1950) pijanistka. Svojot prv nastap na koncertniot podium go beleì na 12. XII 1972 g. i ottoga{ e postojano prisutna na makedonskata muzi~ka scena. Do 1984 g. e prete`no solist, a potoa i pijano-pridru`nik na golem broj makedonski i stranski muzi~ki umetnici. I kako solist i kako pridru`nik nastapuva vo mnogu muzi~ki centri vo Makedonija i vo svetot, a ima realizirano pove}e snimki za produkcijata na MRTV. Raboti kako profesor vo MBUC Ilija
Nikolovski-Luj# vo Skopje. Nekolkupati bila selektor na muzi~kiot del na programata na fesB. Ort. tivalot Ohridsko leto.
Vasil âkalarov \or|i âdlovski
ÂDLOVSKI, \or|i Gligorov (Skopje, 1. III 1943) nevropsihijatar. Med. f. zavr{il vo Skopje (1967), a vo 1969 g. se vrabotil na Psihijatriskata klinika. Specijaliziral (1973) i doktoriral (1982) vo Skopje. Osobena preokupacija mu e psihofarmakologijata i bolestite na depresijata. Bil direktor na Klini~kiot centar (19891995) i na Psihijatriskata klinika (19971999 i 20022006). Avtor e na pove}e monografii od oblasta na psihobiologijata i psihofarmakologijata, kako i u~ebnici za psihijatrija.
BIBL.: Psihobiologija, Skopje, 2002; Klini~ka psihofarmakologija, Skopje, 2003; Psihifarmakolo{ki vademekum, Skopje, 2003; Kriminalogija i psihijatrija, Skopje, 2006; Psihijatrija, 1 i 2, Skopje, 2004; Medicinska psihologija, Skopje, 2004. Il. X.
ÂJ, [ARPLANINSKI (Sideritis scardica Griseb.) makedonski
ÂKALAROV, Vasil (s. Smrede{, Kostursko, 1874 Kostursko, 20. VII 1913) revolucioner, vojvoda, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zavr{il progimnazija. Bil osuden i leèl vo Kor~anskiot zatvor (1893), uspeal da izbega i zaminal vo Bugarija. Boris Sarafov (1900) go angaìral i go ispratil vo Grcija za organizirawe kanal za ispra}awe oru`je i municija za potrebite na TMORO. Stanal kosturski vojvoda (od 1901), u~estvuval na Smilevskiot kongres (1903). Bil ~len na Kosturskoto gorsko na~elstvo. Vo Ilindenskoto vostanie se borel vo Kostursko-lerinskiot region, pri osloboduvaweto na Klisura i na Neveska i vo borbite kaj s. Vi{eni, Kostursko. Po Vostanieto so ~eta se dvièl vo Kostursko, se borel protiv andartite i protiv gr~kata propaganda. Vo Prvata balkanska vojna (1912) so ~eta dejstvuval vo zadninata na osmanliskite sili. Vo Vtorata
ÂLGII
balkanska vojna dejstvuval vo zadninata na gr~kata armija i zaginal kaj mesnosta Lakoto na planinata Vi~o, Kostursko.
LIT.: Il. Ilinden, 1937, br. 9; 1939, br. 6; 1940, br. 6. V. \.
festacijata Stru{ki ve~eri na poezijata. Pi{uval drami, od koi izvedeni mu se: Tu|inata taga golema# vo Detroit od na{i iselenici (1940) i edno~inkata Orlite na Makedonija# od Stru{koto kulturno-umetni~ko dru{tvo (1944). Pi{uval i feqtoni za ìvotot na bra}ata Miladinovci, \or|ija Pulevski, Naum Evro, J. Str. \or|i Ikonomov i dr. ÂKEQA, Miho (Dubrovnik, 9. I 1909 Skopje, 12. IV 1977) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (1933). Osven pedago{kata rabota, razvil bogata proektantska i urbanisti~ka aktivnost. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Se zanimava i so grafi~ki dizajn. Pozna~ajni realizacii: zgradata na Vakuvskata direkcija vo Skopje; zgradata na Elektrodistribucija vo Skopje. Go proektiral arhitektonskiot del na termo i hidroelektrani vo Makedonija. Od urbanisti~koto proektirawe poz-
ral ginekologija i aku{erstvo vo Skopje i vo Sofija (1942), kade {to i habilitiral. Se usovr{uval vo poznati centri vo Evropa. Bil direktor na Ginekolo{koaku{erskata klinika, {ef na Katedrata po ginekologija i aku{erstvo (19571967) i dekan na Med. f. (19611963). Prv pretsedatel na Sindikatot na zdravstvenite rabotnici na SRM i pretsedatel na Lekarskoto dru{tvo na SRM. Koavtor e na prviot Z. X. u~ebnik po porodilstvo.
Ko~o âkalaroski
ÂKALAROSKI, Ko~o Petrov (Kru{evo, 24. IV 1948) internist-nefrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Rakovoditel na Oddelenieto za intenzivno nefrolo{ko lekuvawe i nega na bolni, generalen sekretar na Zdruènieto na nefrolozite na SFRJ, sekretar na MZNDTVO i pretsedatel na Zdruènieto na nefrolozite na RM. Avtor e na brojni stru~ni i nau~ni trudovi. Eden od avtorite vo publikaciite Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata# (2000) i Farmakoterapiski prira~nik# (2006). Br. N.
Mihail âkov
ÂKOV, Mihail (Gumenxa, 16. III 1873 Sofija, 17. IX 1938) u~itel, ilindenski vojvoda. Zavr{il VI klas gimnazija vo Solun. Bil u~itel vo s. Tumba, Enixevardarsko. Vo TMORO vlegol od 1897 g. Bil vo ~etata na M. Popeto (1899 1900), potoa samostoen vojvoda vo Petri~ko, Dramsko, Sersko, Kumanovsko i vo Vele{ko (1901 1908). U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
IZV. i LIT.: Goce Del~ev, Spomeni, dokumenti, materiali, Sofi, 1978; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, 475, II, 594, Sofi, 1983. Al. Tr.
Miho âkeqa
na~ajni dela mu se: urbanisti~koto re{enie za Kulturno-sportskiot centar Saraj# vo Skopje (1949), Direktivniot plan na Gostivar, rabotni~ki naselbi na rudnikot Zletovo#. Kr. T.
Jasmina âkar
ÂKAR, Jasmina (Bitola, 4. VII 1939) pijanist. Diplomirala na Muzi~kata akademija vo Zagreb (D. Luki}, 1963). Magistrirala na FMU vo Skopje (V. Krpan, 1976). Profesor na FMU (19672003). Koncertirala kako solist i vo razli~ni sostavi, vo RM i vo pove}e evropski zemji. Osobeno aktiven i cenet pijano-sorabotnik, so realizirani nad trista koncertni ve~eri od toj vid so doma{ni umetnici, kako i so gostuva~ki solisti. Sn. ^.-An. ÂKAR, Petar (Struga, 1912 1995) publicist, dramaturg, istraùva~ na kulturnoto minato. Izvesno vreme ja rakovodel mani-
ÂK[IRI del od ma{ka narodna nosija. Bile izrabotuvani od sura ili bela kla{na, a nekade i od crna. Bile kroeni so dolìna do glu`dovite, a na dolniot del se zakop~uvale so kapaci. Okolu xebovite i rabovite bile ukrasuvani so crni gajtani. Prazni~nite ~ak{iri vo gorniot del bile po{iroki. Kako i nekoi drugi elementi na ma{kata nosija, vlegle vo upotreba vo periodot na Osmanliskata Imperija, kako vlijanie na otomanliskata kultura na ovie prostori. J. R.-P. ÂLGII VO MAKEDONIJA (tur. algi instrument) orkestar od persisko-arapsko poteklo, na Balkanot donesen od Osmanliite. âlgiskoto muzicirawe se praktikuvalo vo gradskite sredini. Sostaven od ~etiri instrumenti: violina, klarinet, lauta (ut) i dajre. Varijantata na makedonskata ~algija nastanala preku me{awe na orientalnite
1613
Anton âkmakov
ÂKMAKOV, Anton Mitov (Dojran, 28. II 1909 Skopje, 31. XII 1967) ginekolog, aku{er, redoven prof. na Med. f. U~esnik vo NOB. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad (1936). Specijalizi-
ÂLNIK
elementi (neramnodelnite ritmi, zgolemena sekunda kaj tonskite nizi, ~estite nadolni glisanda, specifi~noto ornamentirawe i sl.) so melodiite od makedonskite izvorni instrumenti i golemoto bogatstvo na makedonskite gradski narodni pesni pridruùvani od ~algijata na svadbenite i drugite veselbi. Poradi aktuelnosta na ponovite orkestarski sostavi, ~algiite postepeno is~eznuvaat od makedonskata muzi~ka praktika.
ÂLNIK bela pravoagolna nevestinska krpa, so dimenzii 100 h 35 ili 150 h 20 cm. Go nosele nevestite na denot na svadbata i kratok period po svadbata. Bil istkaâlnik en od bel tenok pamuk, na{aren so horizontalni pra~ki. Na krai{tata bil ornamentiran so {arki od bojadisan pamuk (vo sino, zeleno ili crveno), no moèl da bide i vezen. Na glavata se vrzuval so nadipluvawe po dolìnata vo nekolku dipli i se vrzuval nad temeto vo vid na ~alma. Kraevite na vrzaniot ~alnik se spu{tale nadolu preku grbot za da visat slobodno odzadi. Vo sostavot na nevestinskata nosija se zadràl s# do krajot na XIX v. J. R.-P.
(april 1941), a potoa i ~len na PK na SKOJ za Makedonija (septemvri 1941), pretsedatel na Mladinskiot odbor za Makedonija (septemvri 1942), instruktor na PK na KPJ za Makedonija za organizaciite na SKOJ (1942), gi odrùvala vrskite so CK na KPJ i bila aktivist na Agit-prop na PK na KPJ za Makedonija. Bila uapsena od bugarskata policija i internirana (1943), no uspeala da izbega i da zamine na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija, vo bazata na G[ na NOV i POM vo s. Turje, Debarca. Bila ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na Prviot kongres na NOMSM (s. Fu{tani, 22. XII 1943) i zaedno so Krste Crvenkovski gi podgotvile kongresnite dokumenti. Bila izbrana za ~len na Glavniot odbor na NOMSM. Po Kongresot zaminala so Grupata bataljoni i po Fevruarskiot pohod, kako ~len na Redakcijata, na pl. Kozjak u~estvuvala vo podgotovkata na prviot broj na v. Mlad borec# (22. III 1944). Bila ~len na Centralniot odbor na USAOJ, a kako novoizbran sekretar na PK na SKOJ (juli sredinata ili kon krajot na noemvri 1944), bila kooptirana i za ~len na CK na KPM (juli 1944). Bila izbrana za delegat za Vtoroto zasedanie na AVNOJ, a kako delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM bila izbrana za ~len na Prezidiumot na ASNOM (2. VIII 1944). Po Osloboduvaweto bila izbrana za ~len na prviot Glaven odbor na AF@ za Makedonija (15. XII 1944). Ja zavr{ila Vi{ata politi~ka {kola \uro \akovi}# vo Belgrad. Bila vo brak so Lazar Koli{evski, no potoa se razvele. Bila urednik na dnevniot v. Borba# (Belgrad), pratenik vo pove}e svikuvawa vo Sobranieto na SRM i vo Sobranieto na SFRJ, ~len na DPM (od 1967) i ~len na Sovetot na Federacijata (od 1974). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Rekonstrukcija na PK na SKOJ za Makedonija 1943-1944 god., avtoriziran rakopis, AINI Skopje, 1974; Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, Skopje, 1976, 55, 231, 235, 304, 357, 393, 421, 659, 663, 665666, 668, 703, 956, 965 i 1298. BIBL.: Okolu eden letok. Spomeni. 17 godini od smrtta na Cvetan Dimov, Prosvetena èna#, XV, Skopje, juli-avgust 1959, 4-5; Od onie dni, Prosvetena èna#, Skopje, 1962, 89; Bdenie za Vietnam, Skopje, 1967 (poezija); Antidnevnik, Skopje, 1971 (poezija); Prebir, Skopje, 1972 (poezija); Pergel, Skopje, 1974 (poezija); Povesnica, Skopje, 1977 (poema); Pomorjanski pesni, Skopje, 1977 (poezija); Stihovi, Skopje, 1981 (poezija); Uslovite i sozdavaweto na NOMSM. Po povod 40-godi{ninata od Prviot kongres
na NOMSM, Komunist#, Skopje, 1983, 916; Letokot be{e rasturen niz gradot, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 19411945, tom I, kn. prva, Skopje, 1989, 251254. LIT.: D-r Simo Mladenovski, Mladinata od Makedonija vo NOB, Skopje, 1981, 16, 33, 43, 47, 54, 55, 60, 64, 73, 75-77 i 81. S. Ml.
Todor âlovski
ÂLOVSKI, Todor (Gostivar, 23. VIII 1945) poet, literaturen kriti~ar, eseist i preveduva~. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Gali~nik, gimnazija u~el vo Skopje i Gostivar, a diplomiral na Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Rabotel kako novinar vo vesnicite Studentski zbor#, Ve~er# i Nova Makedonija#, vo Radio Skopje, kako urednik na Kulturna redakcija i na Sektorot za kultura, literatura i umetnost, a bil i zamenikodgovoren urednik na Radio 2000 i urednik-komentator vo Makedonskoto radio. U~estvuval vo ureduvaweto na spisanijata Belezi# i Razgledi#. Bil glaven urednik na revijata na DPM Stoèr#, ~len (od 1969), sekretar i pretsedatel na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija i ~len na Sovetot na SVP. Osnova~ e na Knièvnata kolonija vo Gali~nik. Bil pretsedatel na Sobranieto na DPM. ^len e na Makedonskiot PEN-centar.
BIBL.: No} vo koja te nema# (poezija, 1969), No}en ~asoslov# (poezija, 1971), Serdarski bolesti# (poezija, 1975), Yvezda vo ~ovek# (poezija, 1981), Jadro# (poezija, 1984), Prag# (poezija, 1988), Ma|osna me|a# (poezija, 1989), Proniz# (poezija, 1994), Darovi# (poezija, 1994), Galica# (poezija, 1996), Budna ku}a# (poezija, 1998), Pesni# (1998), Kriti~ki viduvawa# (esei i kritiki, 1998), Glas krepitel# (poezija, 2000), Obden# (poezija, 2002). Koavtor e na publikacijata Literaturen pregled# (osvrti i prikazi, 1980-1985). R.
Liljana âlovska
ÂLOVSKA, Liljana Ahilova (Sofija, 3. XII 1920 Skopje, 20. VII 1997) komunisti~ki deec, borec, novinar, politi~ar, op{testvenik i poetesa. Zavr{ila sredno u~ili{te, a potoa zaminala na studii vo Belgrad. Bila ~len na SKOJ (od 1939) i na KPJ (od 1940), eden od liderite na makedonskoto studentsko dvièwe na Belgradskiot univerzitet i kurir na CK na KPJ na relacijata BelgradZagreb. Neposredno po Aprilskata vojna stanala ~len na MK na KPJ vo Bitola
1614
ÂMO, Edhem (Trebiwe, 30. XII 1909 Saraevo 25. XI 1996) veterinar, redoven prof. na V. f. vo Saraevo (od 1950), akademik. Diplomiral na V. f. vo Zagreb (1938), kade {to se zdobil i so stepenot doktor na veterinarna medicina (1948). U~esnik e vo NOB od 1941 g. Po vojnata vr{i niza odgovor-
ÂPOVSKI
delen ritam, so dosta vrtewa na igraorcite okolu svojata oska, no i so potkleknuvawa i doskoknuvawa.
LIT.: Elzi Ivan~i} Dunin Stanimir Vi{inski, Orata vo Makedonija, Skopje 1995, 99. \. M. \.
Edhem âmo
Radoslav âparoski
ni op{testveno-politi~ki funkcii. Bil prv dekan na V. f. vo Saraevo (reizbiran ~etiri pati ednopodrugo), a na dvapati bil rektor na Univerzitetot vo Saraevo. Avtor e na okolu 60 trudovi od oblasta na zoohigienata, objaveni vo na{ava zemja i vo stranstvo i na u~ebnik po zoohigiena. Vo trudovite ja obrabotuva problematikata na rentgenolo{koto prikaùvawe na delovite na doma{nite ìvotni, vlijanieto na svetlinata vrz mle~nosta na kravite, vlijanieto na mikroklimatskite uslovi vrz porastot na piliwata, zna~eweto na zoohigienskite faktori vo sto~arstvoto, higienskiot kvalitet na vodite vo planinskite i nizinskite podra~ja. Za redoven ~len na ANUBiH e izbran vo 1966 g., a bil i pretsedatel na Akademijata (19711977). Izbran e za dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite i za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (26. XI 1974).
IZV.: Bilten od Treto redovno izborno sobranie na MANU, Skopje, dekemvri 1974, 1921. M. Pol.
Qubomir âparoski
ÂPAROSKI, Qubomir Trajkov (s. Gali~nik, 8. III 1938 Skopje, 10. VIII 1999) spec. internist-revmatolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1989). Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje, a doktoriral vo 1976 g. Od 19741980 bil {ef na Revmatolo{kiot centar (Interna klinika), od 1980 do 1998 direktor na Revmatolo{kata klinika i dekan na Med. f. (19941996). Bil ~len na Evropskata i na Svetskata liga protiv revmatizmot. Dobitnik e na pove}e priznanija vo SFRJ i RM, kako i na Francuskiot orden Palme academique# (1994) i na italijanskiot Comendatore dela R. Italiana# (1995). Po~esen profesor e na Univerzitetot vo Kejptaun. Objavil preku 300 trudovi vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Klini~ka revmatologija, Skopje, 1994. Sl. M. P.
Med. f. (Skopje, 1961), specijaliziral op{ta hirurgija (Skopje, 1968), rabotel na Klinikata za torako-vaskularna i srceva hirurgija (19622003). Supspecijalizacija za vaskularna hirurgija zavr{il vo Praga (1974). Gi vovel rekonstruktivnite operativni intervencii pri obliteracii vo aorto-ilija~niot segment. Publikuval 68 truda. M. [oq. ÂPJI (Ardeidae) familija sredno golemi ptici od redot {trkovidni ptici (Ciconiiformes), od koi vo Makedonija se prisutni osum vidovi: voden bik ili bukavec (Botaurus stellaris), purpurna ~apja (Ardea purpurea), siva ~apja (Ardea ciGolema bela ~apja nacrea), golema bela ~apja (Egretta alba), mala bela ~apja (Egretta garzetta), grivesta ~apja (Ardeola ralloides), no}na ~apja (Nycticorax nycticorax) i mal voden bik ili mal bukavec (Ixobrychus minutus).
ÂMÊ# (îfte ~am~e) ma{ko narodno oro so drèwe na racete za ramo, vo metar 2/4 i 4/4, so elementi od turskata orska tradicija. Zapo~nuva bavno vo neopre-
ÂPAROSKI, Radoslav Trajkov (s. Gali~nik, 2. IX 1936) vaskularen hirurg, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na
Ivan âpovski
ÂPOVSKI, Ivan (s. Poàrsko, Vodensko, 12. X 1936) poet, romansier, publicist. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje.
Oroto îfte ~am~e# vo scenska izvedba na Ansamblot Tanec#
1615
ÂRAKÎEV
Kako novinar rabotel vo redakciite na vesnicite Ve~er# i Nova Makedonija#, a kako reìser vo RTV Skopje. Bil glaven urednik i direktor na knigoizdatelstvoto Makedonska kniga# vo Skopje. ^len e na DPM (1963) i na Makedonskiot PEN-centar.
BIBL.: Pepel pod maslinite# (poezija, 1963), Do`d, po do`dot Vera# (poezija, 1965), Evangelisti# (poezija, 1969), Ubavata Razdelina# (poezija, 1973), Laga# (poezija, 1980), Granica# (roman, 1982), Zatvori# (poezija, 1983), Magla# (roman, 1985), Zmija# (roman, 1989), Drvenite mostovi na Vardar# (roman, 1990), @enite na letoto# (poezija, 1992), Krstan i Sirak# (roman, 1991), Makedonskata pravoslavna crkva Sv. \or|i kulturna i nacionalna dejnost# (hronika na makedonski i na angliski jazik, Melburn, Avstralija, 1992), Krvta na eukaliptusot# (roman, 1996), Saga za pisatelot# (roman, 1999), Otrovot na tamariskot# (roman, 2002). R.
LIT.: Arh. K. Jovanoski, Za âr{i xamija Prilep, Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti, Muzej i Galerija, Zbornik na trudovi, br. 10-11, Bitola, 1992. Dr. \.
ÂULE, Kiro (Ohrid, 17. III 1918 Skopje, 3. III 1983) novinar, u~esnik vo NOB od 1941 g. Prodolùvaj}i ja semejnata revolucionerna tradicija (sin e na ilindenskiot vojvoda Petar âule), u{te kako mladinec se opredeluva za Nacionalnoosloboditelnoto dvièwe. Bil komandant na Osmata vele{ka brigada (1944), ~len na prviot redakciski sostav na Nova Makedonija# vo Skopje i vnatre{no-politi~ki izvestuva~ i komentator. Od 1955 g. do penzioniraweto bil urednik na Dopisnata redakcija na Radio Skopje. Nositel e na voeni odlikuvawa. B. P. \.
Nikos âusidis
ÂRAKÎEV (Koàrov), Asen (Nevrokop, 19. VII 1911 Nevrokop, 19. XI 1988) pripadnik na makedonskoto NOD vo Pirinskiot del na Makedonija. ^len na VMRO(Ob) (1931). Na sudskiot proces (1936), zaedno so sestra mu Mara Dimitrova-Petrova i drugite sudeni, izjavil deka e Makedonec po nacionalnost, a ne Bugarin. U~estvuval vo oruènata borba na NOD (19411944). Bil aktiven vo ostvaruvaweto na kulturnata avtonomija vo Pirinskiot del na Makedonija (po 9. IX 1944). Po Rezolucijata na IB (1948) otstapil od svojata makedonska nacionalna opredelba. Zazemal rakovodni funkcii vo CK na BKP, vo BAN i vo Institutot za istorija na BKP pri CK na BKP.
IZV.: Dràven arhiv na Republika Makedonija, fond NOB, k. 33, arh. br. 228. LIT.: Vasil Jotevski, Nacionalnata afirmacija na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija 19441948, Skopje, 1996. V. Jot.
zavr{uva vo 1984 g. na Katedrata za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade {to gi zavr{uva i magisterskite studii (1992). Stru~noto izdigawe go po~nuva so istraùvawe na arheolo{kite lokaliteti vo Makedonija, za podocna da im dade prednost na komparativnite prou~uvawa na simboli~niot likoven izraz na kultnite magisko-ritualni objekti i manifestacii vo paganskite slovenski i drugi mitovi i religii. Doktoriral na istiot univerzitet (2002) od oblasta na srednovekovnata arheologija. Raboti na Filozofskiot fakultet vo Skopje kako profesor po Muzeologija i zanaet~iski tehnologii i Likovna semiotika.
BIBL.: Mitskite sliki na ju`nite Sloveni, Skopje, 1994; Dualisti~ki sliki bogomilstvoto vo mediumot na slikata, Skopje, 2003. Q. X.
Petar âulev
ÂRDAK (SOFA, POTON, OTVOREN I ZATVOREN) prostorija na katot formirana so specifi~na organizacija na prostoriite. Ima razli~na namena, vo zavisnost od klimatskite uslovi, ekonomskata sostojba na imatelot, konfesionalnata pripadnost i periodot na gradbata. Sluì za komunikacija, kako prostor za rabota i za odmor (za spiewe preku leto), za odrùvawe semejni sve~enosti i sl. K. Gr. ÂR[IXAMIJA (Prilep, 1475) podignata od Haxi Husein, sin na Abdulah. Ima pravoagolna osnova so dimenzii 20,25 h 11,30 m, skromna vnatre{na dekoracija i minare visoko 25 m, gradeno vo nekolku fazi. Tremot bil izgraden vo sred. na XIX v. Se nao|a vo ruinirana sostojba.
1616
ÂULEV, Petar (Ohrid, 1880 Milano, 23. XII 1924) u~itel, revolucioner, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Se {koluval vo Ohrid i Bitola, u~itelstvuval vo Ohridsko. Bil organizator na revolucionernite komiteti vo Ohridsko, Prespansko i Lerinsko (1899). Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda i rakovoditel na Ohridskiot revolucioneren komitet, vo 1911 g. bil ~len na CK na VMORO. U~estvuval vo Balkanskite vojni, vo Tikve{koto i vo Ohridskoto vostanie (1913). Vo vremeto na bugarskata okupacija vo Prvata svetska vojna bil okoliski na~alnik na Ohrid. Po vojnata u~estvuval so T. Aleksandrov i A. Protogerov vo sozdavaweto na VMRO. Bil potpisnik na Majskiot manifest (1924). Ubien e od D. Stefanov, ~len na VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, @rtva na Majskot manifest. Sedumdeset godini od ubistvoto na Petar âulev, Puls#, 6. I 1995; Trito dola Praga-Tabor-VienaMilano. Stranici ot borbata na Makedoni, (Sofi, 1927). Z. Tod.
Boro âu{ev
ÂUSIDIS, Nikos (Ta{kent, Uzbekistan, 17. VII 1959) arheolog, univ. profesor. Studiite gi
ÂU[EV, Boro (Negotino, 6. XI 1917 Skopje, 22. II 2001) pripadnik na rabotni~koto i na komunisti~koto dvièwe pred vojnata, u~esnik vo NOB, general. ^len na Sportskoto dru{tvo Vardar# vo Negotino (1936 1939). ^len na SKOJ i na KPJ (od 1940) i na MK na KPJ za Negotino (od 1941). Aktivno vklu~en vo NOD (19411944), prvin kako borec na NOPO Dobri Daskalov# i vo bataljonot Stra{o Pinxur#, a potoa vo êtvrtata brigada, vo 41., 48. i 50. divizija, gi izvr{uval funkciite od ~eten do diviziski komesar. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM.
Â[ULE
Po Osloboduvaweto gi izvr{uval funkciite: komandant na Narodnata milicija na Makedonija, komandant na G[ za NO na SRM, pretsedatel na SZBNOV na Makedonija, ~len na CK na KPM, na Pretsedatelstvoto na CK na KPM, na Sovetot na Fedaracijata, delegat (vo pove}e svikuvawa) na Sobranieto na SFRJ i na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna i revolucijata vo Makedonija 19411945, I, kn. treta, Skopje, 1970; Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 19411945, Beograd, 1980. \. Malk.
1.471 `., od koi 1.425 se Makedonci i 44 Srbi. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni i gradinarski kulturi i tutun. Toa e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 81.945 ha, so 42 naseleni mesta vo koi ìveat 7.673 `. Postoi osumgodi{no u~ili{te i Al. St. zdravstvena stanica.
li G. Todorovski vo edna od svoite studii za tvore{tvoto na ovoj avtor sozdavano glavno kako paralelen tek na edna negova bogata i dinami~na op{testveno-politi~ka aktiva, ja naseluva makedonskata literatura vo nekolkute decenii od sredinata na ovoj vek, vo vremenski rasteg {to samo dosega iznesuva pove}e od tri decenii, a po svoeto zna~ewe za povoeniot bujat raste` na na{ata kultura i umetnost pretstavuva mo{ne zabele`liv prilog...#
BIBL.: Drami: Edna ve~er, 1948; Poslednite gavrani, 1950; Vejka na vetrot, 1957; Brazda, 1958; Crnila, 1960; Igra ili socijalisti~ka Eva, 1961; Gradskiot saat, 1965; Vitel, 1966; Partitura za eden Miron, 1967; Zemjaci, (1967), Trojca i vistinata, 1967; Kako {to miluvate: Ostavka na eden karipski minister za vnatre{ni raboti ili Dostaga na samiot vrv od najvisokata vlast, 1975; Sud, 1978; @itolub, 1981; Divertisman za eden Strez, 19671990; Rodnokrajci, 1987; Tibursio i Sinforosa, 1988; Vejka, dva, 1989; Son prv, 1991; Son vtor i po nego drug, 1992; Modus moriendi, 1992; Lakrimula, 1993; Marku~ot vo ~etiri glasa 1995. Romani Prostum, 1970; Premreè, 1-2 (1977); Vomjazi, 1981; Imela, 1982; Gor~ila, 1983; Kanadski fragmenti, 1985; Konzulski pisma, 1987; Taka e, ako vi se ~ini, 1994; Limb, 2002; raskazi: Prvite dni, 1950; Raskazi, 1953; Samo skazni, 2000; Ni{to, 2003; esei: Zapisi za nacijata i literaturata, 1985, Novi zapisi, 1989, Makedonski dilemi, 1992; Rezime za mojata generacija, 1998; Bolno pleme, 2000; A, bre, Makedon~e, 2003; Toj {to nema ime, roman, 2004; Patot od sebesi, roman, 2006; înkim velena, 2009; Antimemoari, 2009. LIT.: Milosav Mirkovi}: Lu|eto i simbolite vo dramite na K. â{ule, V Racinovi sredbi, 1968; G. Todorovski: îtaj}i go â{ule, Izbrani dela, IX, Skopje, 2006. P. Gil.
Kole â{ule
Krste â~anski
ÂÂNSKI, Krste (s. Draslajca, Stru{ko, 25. IX 1949 Struga, 13. II 2003) poet, raskaùva~, romansier. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Bil direktor na Domot na kulturata vo Struga. Vistinskata knièvna afirmacija ja doìveal so raskazite i romanite. Patilata i crnilata na makedonskiot ~ovek, sudbinata na otkornatikot, rodnoto podnebje i nivnata univerzalnost se posvedo~uvaat so sopstven avtenti~en iskaz.
DELA: Stihozbirki: Bregovina, Sk., 1972; Lavirint, Sk., 1992; poezija za deca Azbukar, Sk., 1995; knigi raskazi Pisma, Sk., 1982; Bermudski triagolnik, Sk., 1992; Indigo i Kvazar, Sk., 1999; romani: Bo`jiot son, Sk., 1994; Senkata na liljakot, Sk., 1997 i Kniga na neboto, Sk., 2000. V. Toc.
Â[KA selo vo Vele{ko. Se nao|a na krajniot juèn del na Bawi~ko Kale, od levata strana na r. Topolka, na nadmorska viso~ina od okolu 240 m. Preku regionalen pat e povrzano so Veles. Ima
Â[ULE, Kole (Prilep, 2. III 1921) raskaùva~, romansier, dramski pisatel, publicist i diplomat. Sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola, potoa studiral medicina vo Belgrad, no po okupacijata na Jugoslavija od strana na germanskite okupatori, se vra}a vo rodniot grad, kade {to u~estvuva vo podgotovkata i krevaweto na Antifa{isti~koto vostanie od 11 oktomvri 1941 g., a potoa vo Narodnoosloboditelnata vojna (19411944). Po osloboduvaweto na zemjata bil na razni funkcii vo op{testveniot ìvot: direktor na Radio Skopje, direktor na Dramata pri MNT, glaven i odgovoren urednik na spisanieto Razgledi#, potoa bil jugoslovenski konzul vo Kanada i ambasador na SFRJ vo Bolivija, Peru i vo Brazil. ^len e na DPM od 1947 god. Po~esen ~len e na MANU (od 2003). Za tvore{tvoto na Kole â{ule imaat pi{uvano re~isi site pozna~ajni makedonski kriti~ari i pisateli (Stardelov, \ur~inov, Al. Spasov, G. Todorovski, Jovan Bo{kovski, M. Matevski, A. Aleksiev, M. Drugovac, P. T. Bo{kovski, T. âlovski i dr.). Knièvnoto tvore{tvo na Kole â{ule ve-
Slobodan â{ule
Panorama na seloto â{ka, Vele{ko
Â[ULE, Slobodan (Skopje, 27. IX 1945) novinar, op{testvenik, politi~ar i dràvnik. Diplomiral filologija i doktoriral na Pontificiskiot katoli~ki univerzitet vo Lima (Peru). So novinarstvo po~nal vo Televizija Skopje (1965), urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija, potoa dopisnik od Peru, Brazil i Meksiko. Vo periodot 19901994 g. bil direktor i glaven i odgovoren urednik na Makedonskoto radio. Vo narednite godini e voditel na no}nata programa i kolumnist vo
1617
ÊVREVSKI
Dnevnik#. Od 1998 g. se vklu~uva vo politikata, stanuva minister za nadvore{ni raboti (20012002) i pratenik vo Sobranieto na RM (20022006). Kolumnist na Nedelno vreme# i osnova~ i glaven urednik na sp. Macedonian Afairs # (2005) i na Globus#. B. P. \.
Dan~o êvrevski
ÊVREVSKI, Dan~o (Skopje, 17. V 1951) akter i producent. Na film debitira vo 1975 g. vo istoriskiot spektakl Atentatot vo Saraevo#, no najkvalitetnite ostvaruvawa gi postignuva po uspe{nata uloga na mladiot Stevan vo spektaklot Najdolgiot pat#. Od drugite ulogi posebno se istaknuva interpretacijata na likot na mladiot muzi~ar vo filmot Hajfaj#, koj ima seriozni moralni raziduvawa so tatka si. Ubedliv e vo realizacijata na likovi na po`rtvuvani borci, urbani gubitnici, nepopravlivi kriminalci vo filmovite: Presuda#, Crveniot kow#, Dorotej#, Tetovirawe#, Xipsi mexik#. G. V. ÊVRESKA, Stefka Mihajlova (Skopje, 5. XI 1927) fiziolog, univ. profesor. Med. f. zavr{ila vo Skopje. Na Institutot za fiziologija pri Med. f. e od 1956 g. Rabotela vo oblasta na endokrinologijata. Bila {ef na Katedrata i prodekan na Med. f. Koavtor e na praktikum po fiziologija. D. S.-B.
ja zavr{ila vo Kavadarci (1973), a potoa diplomirala primeneta fizika na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1979) i magistrirala na studii po fizika na vnatre{nosta na Zemjata na Geofizi~kiot zavod Andrija Mohozorovi}# pri Prirodno-matemati~kiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb na tema Osnovne metode i modeli fizike àri{ta tektonskog potresa. Metode odre|ivanja mehanizma àri{ta potresa rasjeda# (1990). Doktorirala na fizi~ki nauki na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema Primena na seizmi~kiot moment vo istraùvaweto na zemjotresnite àri{ta vo Republika Makedonija# (2005). Vrabotena e vo Seizmolo{kata opservatorija pri istiot fakultet (od 1980). Bila ~len na redakciite na sp. Stoèr# (19982000 i 20022004) i na Revija na Makedonskiot P.E.N. centar# (19962000, a od dekemvri 2006 g. i aktuelen glaven urednik). Preveduva od angliski jazik. Sekretar e na Makedonskiot P.E.N. centar (od dekemvri 2006). Avtor e na pet zbirki poezija i golem broj nau~ni, stru~ni i nau~no-popularni trudovi.
BIBL.: poezija - ôvek i vrata, Skopje, 1975; Mnoèwe na slovoto, Skopje, 1986; Opit, Skopje, 1992; Otsustvoto na Blagiot, Skopje 1993; Rabovi, Skopje, 2007; Lesimi i drits, Shkup, 2000 (izbor na albanski jazik): Otsustvoto na Blagiot II, Bitola, 2008 (izbor). S. Ml.
nadolu nizi od pari ili monistra {to yvonele pri odeweto. Prestanala da se nosi kon krajot na XIX v. J. R.-P.
Emin êliku
ÊLIKU, Emin Kalo{ (s. Crvica, Ki~evsko, 13. II 1951) poet, raskaùva~, romansier, dramski pisatel i pisatel za deca. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a obrazovanieto go prodolìl vo U~itelskata {kola vo Skopje. Studiral knièvnost i diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Pri{tina. Eden period rabotel kako u~itel i nastavnik vo Skopsko, a potoa kako glaven urednik na spisanieto Stili 77#, organ na DPAM, i kako direktor na knigoizdatelstvoto Asdreni# vo Skopje. ^len e na DPM (1987).
BIBL.: Pticata {to dojde so edna pesna, 1982; Zajakot so pu{ka, poezija, 1983; Sonceto sleguva od planinite, novela, 1986; Me~ka bez opa{ka, proza i poezija, 1986; Pogrebot na gavranite, roman, 1986; Sne`ni godini, roman, 1990; Barabanite na telalot, satira, 1992; Gospodaru laat pticite, drami, 1993; Trojanskiot kow niz Bit-pazar, satira, 1994; Tato ima dve nevesti, roman, 1995; Grozewe, 1996; Volkot znae edna igra, poezija, 1997; Gradot na kukavicite, roman, 1997; Sino}a spiev so esenta, poezija, 1999; @ugaloto stado go goni avtorot, drami, 2000; Javna ku}a, satira, 2000; Smrtta me saka{e pomalku od tebe, poezija i proza za vozrasni, 2003. N. S.
ÊLEBI, Ishak (Ishak } elebi), (Skopje, 1493 Damask, 1537) turski poet od srednovekovnata divanska literatura. Bil profesor na medresite vo Skopje, Serez, Edrene, Bursa. Ja zavr{il najvisokata osmanska medresa Sahn vo Istanbul. Bil muderis-sorabotnik na istata medresa. Na mnogu mesta bil kadija. Literaturniot opus opfa}a: eden divan (sobrani kasida i gazeli napi{ani na turski, arapski i persiski jazik), dva {ehrengiza (eden za Skopje, drug za Bursa), Selim-name (kniga za Sultan Selim) i hronostihovi.
LIT.: Doktorska disertacija na Van~o Bo{kov, Qubovna lirika-gazelijat na Ishak êlebi, odbraneta na Filozofskiot fakultet vo Saraevo, 1969. A. Ago
Vera êjkovska
ÊJKOVSKA, Vera (Skopje, 16. X 1954) fizi~ar i seizmolog, doktor na fizi~ki nauki, poet i eseist. Osnovno u~ili{te i gimnazi1618
ÊLENKA nevestinski ukras za na glava, izraboten od ~atalesto drenovo drvo, obvitkano so {areni krpi. Se pridrùvala na glavata so rem~e pod gu{ata, a so drugi rem~iwa se prika~uvala za ramoto na gornata obleka. Od nea se spu{tale
êlenka
ÊLI^NI MOSTOVI I KONSTRUKCII. Kaj nas datiraat od krajot na XIX v., koga se vo izgradba dvete èlezni~ki linii: SkopjeSolun i SolunBitola. Pozna~ajni mostovi se: na r. Vardar vo Skopje, Gradec i Udovo, na r. Crna vo Stobi i na r. Bo{ava vo D. Kapija (najdolg most, 171 m). Na r. Srbinova~ka (1970) e izgraden èlezni~ki most so najgolemi rasponi (52,64 + 65,8 + 52,64 m). êli~ni mostovi na pati{ta izgradeni me|u dvete svetski vojni se: na r. Vardar vo Skopje i kaj Krivolak (najdolgiot most). Najgolemiot most vo RM, so spregnata konstrukcija od 368,8 m, e izgraden na akumulacijata [pilje vo blizina na Debar (19701972). Mostovi so kosi zategi se izgra-
ÊMPRES
deni na r. Vardar vo Skopje i vo Veles, a se nameneti za pe{aci (19942000). Po 1960 g. re~isi site pogolemi industriski kapaciteti i sportski sali se izgradeni kako ~eli~ni (Rudnici i @elezarnica Skopje#, Feni# Kavadarci, Jugohrom# Tetovo, REK Bitola#, sportskite sali vo Bitola, Prilep, Ohrid, Skopje, Veles i dr.). R. D. i S. T. ÊLOPEK selo vo Gostivarsko. Se nao|a vo gornopolo{kata ramnina, od desnata strana na r. Vardar, na nadmorska visina od okolu 500 m. So Gostivar e povrzano so lokalen asfalten pat. Toa e naseleno so Albanci, ~ij broj e vo postojan porast. Vo 1953 g. vo nego ìveele 2.825 `., a vo 2002 g. toj broj se nagolemil na 6.748. Porano bil centar na op{tina, vo koja vleguvale 4 sela, deneska e vo sostav na Op{tinata Gostivar. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe na ìtni i gradinarski kulturi, a eden del od ìtelite se nao|aat na rabota vo stranstvo. Vo êlopek postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
slikarstvo sozdava ekspresionisti~ki dela, proniknati so poetski realizam i fantastika (Ludata Greta#, 1962/63, ûvar na gnezdo#, 1964, Instinkt za letawe#, 1968). Podocna se sosredoto~il vrz avtohtona interpretacija na srednovekovnata ikonografija. Osobeno zna~ajni se negovite monumentalni mozai~ni kompozicii Topla zemja# (1971) vo Stopanska banka vo Skopje i Spomenikot na slobodata# vo Ko~ani (1981).
LIT.: Boris Petkovski, Za tvore{tvoto na Gligor êmerski; Stevan Stanic, S kupolom od plavog neba, vo: Gligor êmerski (katalog), Skopje, 1987. S. Ab.-D.
Angel êmerskiJanu{
Gligor êmerski
ÊMERSKI, Gligor (Gi~e) (Kavadarci, 9. III 1940) slikar, osobeno zna~aen pretstavnik na novata figuracija vo {eesettite godini, zasluèn za afirmacijata na makedonskata kultura vo svetot. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1965). Vo {tafelajnoto
ÊMERSKI-JANU[, Angel (Kavadarci, 31. III 1923 Skopje, 18. XI 2003) ekonomist, komunisti~ki deec, prvoborec i dràvnik. Bil ~len na SKOJ (1938), sekretar na Biroto na SKOJ vo Trgovskata akademija vo Bitola (1940), ~len na MK na SKOJ vo Kavadarci (19421943) i na KPJ (1942), a potoa borec na Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov# (od 14. V 1943), rakovoditel na Oddelenieto za agitprop vo NO bataljon Stra{o Pinxur# (24. IX 1943) i vo Vtorata makedonska NOUB (dekemvri 1943 maj 1944), sekretar na OK na SKOJ vo Kavadarci, ~len na Vtoriot oblasten komitet na SKOJ vo Bitola, sekretar na Tretiot oblasten komitet na SKOJ vo [tip, ~len na Tretiot oblasten komitet na KPM, sekretar na Okru`niot
komitet na SKOJ i na KPM vo Strumica (fevruari maj 1945) i vo Bitola. Po Osloboduvaweto bil na~alnik na Personalnoto oddelenie vo Ministerstvoto za industrija na NRM (19451947), na~alnik na Planskata komisija pri Vladata na NRM (19471948), pomo{nik-minister za industrija vo Vladata na NRM (1948), pretsedatel na Komitetot za komunalni raboti na NRM (1950 1951), pretsedatel na Stopanskiot sovet na Vladata na NRM (19511952), generalen direktor na Direkcijata za prehranbena i tutunska industrija na NRM (19521953), zamenik-direktor na Zavodot za stopansko planirawe na NRM (19531959), potoa i direktor (19591963). Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i se oddal na politi~ki dol`nosti: ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (1963-1965), ~len na CK, sekretar na Izvr{niot komitet i ~len na Pretsedatelstvoto i pretsedatel na CK na SKM (19691982), ~len na Pretsedatelstvoto na SKJ, sojuzen pratenik i pretsedatel na Sojuzniot odbor za plan i finansii, ~len i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Trieset godini na Komunisti~kata partija na Makedonija, Glasnik#, INI, XVII, 1, Skopje, 1973, 9-22; 30 godini na SKM, Pogledi#, X, 1, Skopje, 1073, 320; Sojuzot na komunistite vo borbata za novi odnosi, Skopje, 1975; Sojuzot na komunistite na Makedonija vo natamo{niot razvoj na socijalisti~kite samoupravni odnosi, Skopje, 1978. LIT.: Biografija na Angel êmerski, XXXVIII, 12549, Nova Makedonija#, Skopje, 10. IV 1982, 2. S. Ml.
ÊMPRES (KIPARIS) (Cupressus L., fam. Cupressaceae) rod so 10-15 vida zimzeleni drvja od Severnata hemisfera. Letorastite se pokrieni so sitni, spro-
G. êmerski: Ohri|anki# (1997)
Mediteranski ~empres
1619
ÊMREN
tivno postaveni lu{pesti listovi, na napre~niot presek ~etvoroagolni. [i{arkite se kolku orev, odrveneti. Vo RM se kultiviraat slednive vidovi: C. sempervirens L. ~empres (kiparis) od Mediteranot, so temnozelena boja na krunata; i C. arizonica Green. arizonski ~empres od Severna Amerika, so sivozelena do srebrenesta boja na krunata. Su{ootporen i mnogu uspe{en vo po{umuvawata na golinite vo Povardarieto.
Al. And.
donskata televizija kako reìser, a od 1984 g. do penzioniraweto raboti vo Kinotekata na Makedonija, kade sistematski go istraùva doma{noto filmsko nasledstvo. Avtor e na knigata Makedonskiot igran film# (vo dva toma). Ig. St.
Todor êpreganov
Metodie êpreganov Amuleti od t.n. glava-java~, êmren, Mariovsko
ÊMREN srednovekoven grad/ tvrdina kaj vlezot na Crna Reka vo Mariovo. Edinstvenite izvorni vesti se za~uvani kaj biografot na Stefan Du{an, koj veli deka gradot êmren potpadnal pod srpska vlast istovremeno so srpskoto osvojuvawe na gradovite Ohrid i Prilep, pri Du{anoviot voen nalet na jug (1334).
LIT.: T. Tomoski, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999. B. Petr.
ÊPREGANOV, Metodie Vasilev ([tip, 28. VI 1936) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Skopje (1964) i se vrabotil na Nervnata klinika (19642001), kade {to bil i direktor (1988 1995). Specijaliziral (1968) i doktoriral (1984) od oblasta na nevrofiziologijata. Eden od najeminentnite pretstavnici na nevrofiziologijata kaj nas, epileptolog i dijagnosti~ar vo imixing tehnologijata vo nevrologijata. Avtor e na brojni monografii od epileptologijata i nevrofiziologijata.
BIBL.: Epileptologija i mozo~ni tumori, Skopje, 1986; Klini~ka elektroencefalografija, Skopje, 2003; koavtor: Magnetnata nuklearna rezonancija vo patologija na mozokot, Skopje, 1996; Bazi~ni principi na magnetnata nuklearna rezonanca, Skopje, 1998; Imagerie des Epilepsies, 1996; Epileptologija, Skopje, 2005. Il. X.
goslavija vo pe~atot na SAD (1941 maj 1945) (1989) i doktoriral na tema Velika Britanija i makedonskoto pra{awe vo svetlinata na me|unarodnite odnosi (2 avgust 1944 1949)# (1993). Bil pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na RM i ~len na redakcijata na sp. Istorija#. Prestojuval na studiski istraùvawa vo SAD, Velika Britanija, Srbija i Bugarija. Koavtor e na pove}e u~ebnici.
BIBL.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV (19411945). Dokumenti, Kumanovo, 1988 (so koavtori); Amerikanskiot pe~at za NOV vo Jugoslavija (19411945) so osvrt na Makedonija, Skopje, 1992: Velika Britanija i Makedonija. Dokumenti, t. IIII, 19441948, Skopje, 1995, 1996 i 1998; Velika Britanija i makedonskoto nacionalno pra{awe (19441948), Skopje, 1997; Istoriski atlas, Skopje, 1998 (so koavtori); Britanskite voeni misii vo Makedonija 19421945, Skopje, 2000; Sudirot na britanskite i germanskite interesi na Balkanot vo tekot na Vtorata svetska vojna, Skopje, 2000; Britanskata uprava za specijalni operacii (SOE) vo Makedonija, Skopje, 2001; Voenite misii na Soedinetite Amerikanski Dràvi vo Makedonija 19441945, Dokumenti, t. I, Skopje, 2008. LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 149150. S. Ml.
Vangel êm~ev
ÊMÊV, Vangel (Laki) (Voden, Egejskot del na Makedonija, R.Gr., 4. IV 1937) filmski i televiziski montaèr, reìser i scenarist. Vo Vardar film# se vrabotuva vo 1959 g. kako asistent-montaèr. Kako montaèr na igran film debitira so filmot Makedonska krvava svadba# (1967). Realiziral pove}e od 100 filma, od koi 11 se igrani. Avtor e (kako scenarist, reìser i montaèr) i na nad 30 televiziski dokumentarni filma. V. Masl. ÊPINÎ], Miroslav (Stari Trg, 18. IV 1941) filmski kriti~ar i televiziski reìser. Po diplomiraweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje, se zanimava so filmska kritika i publicistika. Izvesen period raboti vo Make1620
ÊPREGANOV, Mihail ([tip, 8. III 1929) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1984 do penzioniraweto vo 1989 g.) po grupata predmeti Organizacija, tehnologija i ekonomika na gradbata. Specijaliziral monta`na stanbena izgradba vo SSSR (1966). Pred izborot za docent (1974) rabotel vo Zavodot za stanbeno-komunalno stopanisuvawe. Magistriral vo IZIIS (1972), doktoriral vo 1979. Q. T. ÊPREGANOV, Todor ([tip, 20. IX 1955) istori~ar, nau~en sovetnik i direktor na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje. Osnovno u~ili{te zavr{il vo [tip, gimnazija vo Skopje, a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija, 1979). Otkako se vrabotil kako asistent vo INI (1979), magistriral na tema Odglasot na Osloboditelnata vojna i revolucija vo Ju-
ÊREPNALKOVSKI, Ilija Sofrev (Gali~nik, 2. VIII 1932) ma{inski inèner. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad (1959). Rabotel vo Svilarniot kombinat vo Veles (1959 1961), vo Remontniot zavod za lokomotivi Skopje (19611964), vo Energetika na Rudnici i èlezarnica Skopje (19641970) i na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (19701997). Vo 1962 g. e izbran za honoraren asistent. Doktoriral vo 1979 g. Istovremeno bil izbran za redoven profesor. Vo 1975 g. osum meseci prestojuval vo PENSTATE Pensilvanija, SAD, kako viziting-profesor na Fulbrajt. Vo 19771980 g. bil dekan na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Avtor e na pove}e u~ebnici i monografii. U~estvuval na konferencii vo Pariz, Viena, Stokholm, Tokio, Hag, Perdi, Tronthajm, Praga, Antalija, Grac,
ÊRUPKARI
Plovdiv, i dr. Me|unarodna sorabotka imal so Francija, Anglija, SAD, ê{ka, Germanija i Japonija. Rakovodel so izrabotka na: stru~ni, aplikativni i nau~noistraùva~ki proekti (151) od koi zna~aen broj se relizirani. Sl. A.
iod formira u{te dva teatarski ansambla: Makedonsko-odrinski teatar# (1907) i Ilinden# (1923), a vo 1936 g., vo ramkite na novoosnovaniot Makedonski literaturen kruòk okolu Redakcijata na v. Makedonski vesti# vo Sofija, pravi intervencii vo svojata Makedonska krvava svadba# i taa se izveduva vo novoosnovaniot Makedonski naroden teatar. Ovaa drama e preobjavuvana i izveduvana od makedonskoto iseleni{tvo vo SAD, a ìvee i denes vo MNT vo Skopje. Sozdava i drugi dramski tekstovi (na makedonski i na bugarski jazik), objaveni vo pet toma vo Sobrani dela#, podgotveni od A. Aleksiev (Skopje, 1976).
LIT.: Aleksandar Aleksiev, Osnovopolo`nici na makedonskata dramska literatura (1976); Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Jelena Luìna, Istorija na makedonskata drama (makedonska bitova drama) (1995). V. M.-^.
1930). Opean vo narodnata pesna kako heroj makedonski#.

LIT.: Blaè Ristovski, Makedonskata kauza. Reagirawa polemiki intervjua, Skopje, 2003, 171173; Vida Boeva Popova, 70 godini ot sbitieto v Marsili, Makedoni#, XLII, 18, Sofi, 25. H 2004, 8. Bl. R.
Vojdan êrnodrinski
Hristo êrnopeev
ÊRNODRINSKI, Vojdan (s. Selci, Debarsko, 2. I 1875 Sofija, 8. I 1951) osnovopolo`nik na makedonskata dramska literatura i na makedonskata teatarska dejnost, poet, dramski avtor, op{testvenik, publicist. Vo 1894 g., zaedno so nekolkumina sou~enici Makedonci vo Prvata ma{ka gimnazija vo Sofija, ja formira teatarskata grupa Makedonski zgovor#, za ~ij repertoar gi pi{uva edno~inkite Drvarite# i Vo meanata# (igrani vo slednata 1895 g.). Inspiriran od edna dopiska vo vesnikot Reformi# ja sozdava najzna~ajnata svoja bitovo-socijalna drama vo pet ~ina Makedonska krvava svadba#, kako prva drama na makedonski naroden jazik. Taa e premierno izvedena pod specifi~ni okolnosti na 20. XI 1900 g. vo prepolniot salon na Slavjanska beseda# vo Sofija. Vo periodot 19001928 g. ovaa piesa ima doìveano nad 1000 teatarski izvedbi vo Makedonija, Srbija i Bugarija. Postignatite uspesi go motiviraat nejziniot avtor da pristapi kon V. êrnodrinski: Makedonska krvava svadba#, prvoto izdnie organizacija (1900) na ansamblot {to ja izveduva. Taka sozdava nova teatarska trupa Skrb i uteha# (13. V 1901) {to nabrgu prerasnuva vo Stoli~en makedonski teatar# i so toa se udiraat temelite na makedonskiot moderen teatar. Toj e avtor i na prvata makedonska operetka Sre{ta#, posvetena na Goce Del~ev po povod negovoto zaginuvawe (1903). Vo postilindenskiot per-
Vlado êrnozemski
ÊRNOZEMSKI, Vlado (s. Kamenica, Velingradsko vo RB, 19. H 1897 Marsej, Francija, 9. H 1934) atentator na mihajlovisti~kata VMRO, likvidator na istaknati makedonski dejci, kako i na jugoslovenskiot kral Aleksandar Kara|or|evi}. Vistinskoto ime mu e Veli~ko Dimitrov Kerin, Bugarin, {ofer i saat~ija vo Sofija, poznat vo VMRO kako Vlado [oferot#, so falsifikuvani dokumenti kako Veli~ko Georgiev# od Razlo{ko i kako Vlado Dimitrov êrnozemski# i Vladimir Dimitrov Vladimirov# od {tipskoto selo Patrik, a zaginuva pod la`noto ime Peter Keleman#, koga (vo sorabotka so hrvatskoto usta{ko dvièwe) gi ubiva jugoslovenskiot kral Aleksandar i francuskiot minister za nadvore{ni raboti Lui Bartu, a go ranuva generalot @or`. Kako profesionalen atentator na V. Mihajlov, toj e ubiec i na poznatiot makedonski revolucioner i publicist Dimo Haxidimov (12. IX 1924) i na ilindenskiot kru{evski revolucioner i posle{en protogerovist Naum Tomalevski (2. XII
ÊRNOPEEV, Hristo (s. Dermanci, Plevensko, Bugarija, 16. VII 1869 Krivolak, Negotinsko, 5. XI 1915) Bugarin, podoficer vo bugarskata armija (do 1899), ilindenski vojvoda. Vo TMORO bil pridobien od G. Del~ev, stanal blizok sorabotnk na Sandanski, potoa kuku{ki vojvoda (od 1900) i vojvoda vo Gornoxumajsko (19011902). U~estvuval vo plenuvaweto na mis Elen Ston i vo Ilindenskoto vostanie. Bil okruèn vojvoda i rakovoditel na Strumi~kiot revolucioneren okrug (19031908), u~estvuval na Rilskiot kongres (1905). Bil me|u osnova~ite na Narodnata federativna partija i u~esnik vo pohodot na Carigrad (1909), no i ~len na CK na VMORO na Todor Aleksandrov (1911), u~esnik vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna, koga i zaginal vo bitkata kaj Krivolak.
LIT.: Dviènieto otsam Vardara i borbata s vrhovistit. Po spomeni na ne Sandanski, êrno Peev, Sava Mihailov, Hr. Kuslev, Iv. Anastasov Gr~eto, Petr Hr. rukov i Nikola Pu{karov, Sofi, 1927. V. \.
ÊRUPKARI (Ostracoda) mnogu sitni rak~iwa. @iveat na dnoto, poretko planktonski, vo moriwa i vo kopneni vodi. Imeto go dobile od zborot ostraeon gr. ~erupka, bidej}i teloto im e za{titeno so ~erupka od dva kapaka. Pretstaveni se so 2.000 recentni i okolu 12.000 fosilni vidovi. Od ovaa grupa rak~iwa vo Makedonija ima 172 vida, od koi 44 vidovi se endemi~ni i toa 33 se od Ohridskoto Ezero.
LIT.: P.F., Holmes, Ostracoda of Lake Ohrid, Arh. Hydrobiol., 1937, 31(3): 484-500; Trajan Petkovski, Claude Meisch, Karel Wouters, Taxonomic Revision of the Freshwater Ostracoda species Cypridopsis lusatica Schafer, 1943 (Crustacea) from Macedonia, Bull. Soc. Nat., Luxembourg, 1992, 96: 167-183; grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of
1621
ÊTVORKA
environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
ÊTVORKA (~iftelija) ì~en bordunski muzi~ki instrument od persisko-arapsko poteklo, od familijata tamburi. Spored oblikot ne se razlikuva od drugite tamburi. Ima ~etiri ìci, na{timani dvoglasno vo dva para. Na prvite ìci se sviri glavnata melodija, a na drugiot ~ift se bordunira. Na nea se muzicira solo, no po~esto gi pridruùva narodnite pesni.
LIT.: Istorija na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija, Skopje, 1985; Izvori za istorijata na SKM. Dokumenti i materijali 19211941, I, 2. Redakcija, prevod i komentari Ivan Katarxiev, Skopje, 1985. O. Iv.
ÊTVRTA MAKEDONSKA MERIDA avtonomna oblast, formirana po pa|aweto na Makedonija pod rimska vlast (168 g. pr. n.e.), so odluka na rimskiot Senat. Na pretstavnicite na makedonskite gradovi odlukata im ja soop{til rimskiot konzul Emilij Pavel na Sobranieto vo Amfipolis (167 g. pr. n.e.). Gi zafa}ala zapadnite delovi na Makedonija (Gorna Makedonija), do Epir i Ilirija, kako i del od Pajonija i od Devriop. Glaven grad na oblasta bil Pelagonija. Osnovni administrativni edinici bile gradskite op{tini (civitates), a na ~elo se nao|alo sobranie sostaveno od pretstavnici na gradovite.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. Ax.
Amzali i po komunikacijata StrumicaBerovo (22. IX 3. X). Vo sodejstvo so drugi edinici, go oslobodila Berovo (13. X) i prodolìla da gi napa|a germanskite koloni vo reonot na Gole{, kaj Kosturino, na komunikacijata Valandovo-Strumica, a potoa gi oslobodila Valandovo, Udovo i Dojran (7. XI), po {to bila upatena da ja zatvori jugoslovenskogr~kata granica od Gevgelija do trome|eto so Bugarija.
IZV.: DARM, Skopje, f. 4-ta makedonska NO brigada, 19441945; Zb. NOR, t. VII, kn. 3, Beograd, 1954. LIT.: Rade Gogov, Mladost pla~kovi~ka, êtvrta makedonska narodnoosloboditelna brigada, Beograd, 1971; istiot, Voenite operacii na IV makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada za osloboduvawe na Strumica i Stumi~ko vo NOV od septemvri 1943 do 15 maj 1945 godina, Strumica i Strumi~ko vo NOV 1943 1945, Strumica, 1983, 151165; istiot, Formiraweto na 4-ta makedonska narodnoosloboditelna brigada i nejzinite dejstva vo Ko~ani, Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 1941-1945, Ko~ani, 1985, 368379; istiot, Dejstvijata na IV makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada za osloboduvawe na Berovo i Berovsko od fa{isti~kite okupatori, Male{evijata vo NOV i Revolucijata 19411945, [tip, 1986, 145154; d-r Vojo Ku{evski, Radio-stanicata na IV narodnoosloboditelna brigada, 50-ta narodnoosloboditelna divizija i III bregalni~ko-strumi~ki korpus na NOV i PO na Makedonija, Istorija#, XXXIII, 12, Skopje, 1997, 3149; doc. d-r Metodija Manojlovski, êtvrtata makedonska narodnoosloboditelna brigada, Skopje, 2004. S. Ml.
êtvoroevangelie, rakopis od Slep~enskiot manastir, Demirhisarsko (1548)
ÊTVOROEVANGELIE OD MANASTIROT SLEPÊ makedonski rakopis od 1548 god. Od 1950 god. se ~uva vo Narodnata biblioteka na Srbija (Belgrad), sign. Rs 102 (I + 263 hartieni listovi). Jazi~nite osobenosti upatuvaat na zapadnomakedonsko poteklo na rakopisot. Na posledniot 263 l. pisarot go zabeleàl svoeto ime Visarion. Istiot pisar vo Zlatoustot vo NBKM, br. 187, Sofija, kaùva za sebe deka e jeromonah od Debar i knigata ja napi{al vo manastirot Prodrom. V. D. ÊTVRTA ZEMSKA KONFERENCIJA NA KPJ (Qubqana, 2425. XII 1934). Odràna e po sugestija na Kominternata. Bila donesena i rezolucija za nacionalnoto pra{awe, vo koja na nacionalno potisnatite narodi vo Jugoslavija im se priznava pravoto na samoopredeluvawe do otcepuvawe, koe moè da se realizira so zaedni~ka borba. Bilo doneseno i re{enie za formirawe nacionalni komunisti~ki partii na Slovenija, Hrvatska i Makedonija.
1622
ÊTVRTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (Lisec, na pl. Pla~kovica, 24. VII 1944 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od Pla~kovi~kiot NOPO, delovi od Vtorata i Tretata makedonska NOU brigada i od novopristignati borci. Vodela borbi protiv bugarskite sili kaj s. Mitra{inci, Berovsko (14. VIII), na pl. Pla~kovica (16. VIII), kaj Berovo (23. VIII), izvr{ila napad na Vinica (30. VIII), a po borbite so germanskite sili ja oslobodila Strumica (9. IX), po {to vlegla vo sostavot na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (17. IX sredinata na oktomvri 1944) i prodolìla so borbi so germanskite sili kaj Strumica, selata Nova Maala i
ÊTVRTA MAKEDONSKA [IPTARSKA (ALBANSKA) UDARNA BRIGADA (poznata i kako Sedma makedonsko-{iptarska NO brigada) (pl. Karaorman, Stru{ko, 26. VIII 1944 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od [iptarskiot NOPO i od novopristignati borci od albanska nacionalnost od De-
Borcite na êtvrtata makedonska narodnoosloboditelna brigada (1944)
ÊTIRIESET
vri 1944 g. se borela na Kosovo. Vo po~etokot na januari 1945 g. vo nejziniot sostav vlegle 3. i 16. makedonska i 7. albanska brigada i 1. artileriska brigada, a potoa vlegla vo sostavot na XV korpus na NOVJ. Se borela na Sremskiot front i vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Jugoslavija.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (Makedonski) korpus NOVJ, Beograd, 1983; Leksikon NOR i revolucije u Jugoslaviji 19411945, Beograd, 1980. V. St.
Borci na êtvrtata makedonska {iptarska udarna brigada (Debar, 1944)
barsko, Stru{ko i Ki~evsko. Podocna vlegla vo sostavot na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ. Dejstvuvala glavno vo debarsko-stru{koto podra~je protiv germanskite koloni i balisti~kite sili, u~estvuvala vo napadot na Ki~evo (8. X), vo borbite na prevojot ]afasan, kaj selata Radoli{ta i Zagra~ani (Stru{ko, 8. X), vo napadot (29. X) i osloboduvaweto na Struga (8. XI) i ja zatvorila makedonsko-albanskata granica vo toj reon, vo borbite za osloboduvawe na Ki~evo i Gostivar. Bila proglasena za udarna (7. I 1945) i preimenuvana vo Sedma {iptarska narodnoosloboditelna udarna brigada, preraspredelena vo êtirieset i vtorata (makedonska) divizija, so koja u~estvuvala vo probivot na Sremskiot front (12. IV 15. V 1945) i vo osloboduvaweto na Slavonska Poèga i Zagreb.
IZV.: Bilten# na V[ na NOV i POJ, IV, 46-47, Poloàj, noemvri-dekemvri 1944. LIT.: Boro Mitrovski, Pova`ni nastani vo Narodnoosloboditelnata borba vo zapadna Makedonija, Glasnik# na INI, III, 1, Skopje, 1959, 543; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 1944 1945, Skopje, 1999, 97-99. S. Ml.
ÊTIRIESET I DEVETTA DIVIZIJA NA NOVJ (1944 1945) voena edinica formirana vo s. Crnoec, Bitolsko, na 10. IX 1944 g. Vo nejziniot formaciski sostav vlegle 5. i 7. makedonska brigada i Bitolsko-prespanskiot NOPO. Vo po~etokot na oktomvri 1944 g. bila reorganizirana, pa vo nejziniot sostav vlegle i 2. makedonska brigada i Kostursko-lerinskiot bataljon Go~e# (od Makedonci od toj del) i potoa vlegla vo sostavot na XV korpus na NOVJ (so brojna sostojba 4.200 borci i stare{ini). Po osloboduvaweto na Prilep (2. IX 1944 g.) na mestoto na 2-ta vo nejziniot sostav vlegla 9. makedonska brigada. Noviot sostav go formirale 5., 7. i 9. makedonska i 1. egejska brigada. Vodela borbi na komunikaciite: LerinBitola i OhridResen BitolaPrilep protiv GAE koi se povlekuvale od Grcija. Vo dekemvri 1944 g. vo nejziniot sostav vlegle 6., 9. i 11 makedonska i Prvata artileriska brigada.
LIT.: Zbornik dokumenata i podataka o Narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, VII, kw. 4; Borbe u Makedoniji, Beograd, 1954; Mihailo Apostolski, Zavr{ne operacije za osloboewe Makedonije, Beograd, 1953. V. St.
Plasnica, Ki~evsko, na 28. IX 1944 g. Vo nejziniot formaciski sostav vlegle 1., 6. i 15. makedonska brigada i 4. albanska ({iptarska) brigada. Vo sredinata na oktomvri vlegla vo sostavot na XV korpus na NOVJ. U~estvuvala vo osloboduvaweto na Ohrid (7. IX) i Struga (8. IX), gi oslobodila Ki~evo i Gostivar. Vo po~etokot na januari 1945 g. vo nejziniot sostav vlegle 1., 2. i 14. makedonska i 2. artileriska brigada. U~estvuvala vo probivaweto na Sremskiot front i vo site borbi do kone~noto osloboduvawe na Jugoslavija. Borbeniot pat go zavr{ila do Celje i Dravograd. Na vra}aweto kon Makedonija vo BiH u~estvuvala vo ~isteweto na terenot od zaostanati ~etni~ki i usta{ki sili.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (Makedonski) korpus NOVJ, Beograd, 1983; Leksikon NOR i revolucije u Jugoslaviji 19411945, Beograd; Zbornik NOR-a, VII, knj. 4. V. St.
ÊTIRIESET I OSMA DIVIZIJA NA NOVJ (19441945) voena edinica formirana vo s.
ÊTIRIESET I PRVA DIVIZIJA NA NOVJ (19441945) voena edinica formirana vo s. [e{kovo, Kavadare~ko, na 25. VIII 1944 g. Vo formaciskiot sostav vlegle 2., 9. i 10. makedonska brigada, podocna i 11. makedonska brigada. Od sredinata na oktomvri 1944 g. vlegla vo sostav na XV korpus na NOVJ. Vodela borbi vo Tikve{ko, vo Povardarjeto, vo Prilepsko i po dolinata na Vardar protiv GAE, {to se povlekuvala od Grcija. Pri formiraweto imala 1300, a vojnata ja zavr{ila so 5.181 borci i stare{ina. U~estvuvala vo osloboduvaweto na Prilep (2. XI), pri {to bile zarobeni okolu 300 germanski vojnici i okolu 60 razni vozila i voena oprema. Vo dekemvri 1944 g. vo nejziniot sostav vlegle 8., 12. i 17. makedonska brigada. Do krajot na dekemvri 1944 g. u~estvuva vo borbite na Kosovo pri ~istewe-
ÊTIRIESET I VTORA DIVIZIJA NA NOVJ (19441945) voena edinica formirana na 7. IX 1944 g. vo s. Lisi~e, Vele{ko. Vo nejziniot formaciski sostav vlegle 3., 8. i 12. makedonska brigada. Vo vtorata polovina na noemvri imala 4.136 borci i stare{ini. Od sredinata na oktomvri 1944 g. vlegla vo sostavot na XVI korpus na NOVJ. Dejstvuvala vo {irokoto podra~je na Skopje, glavno na komunikaciite kon Veles. Dejstvuvala i po komunikacijata SkopjeTetovo protiv germanskite i balisti~kite sili. Nejzinite edinici go oslobodile Veles (9. XI 1944 g.), potoa u~estvuvale i vo osloboduvaweto na Skopje (13. XI 1944 g.). Vo dekem-
Od veli~estveniot pre~ek na borcite od êtirieset i osmata divizija po vra}aweto od Sremskiot front vo Skopje (1945)
1623
ÊTIRINAESETTA
brigada D. Vlahov#, Odbor na 14-ta makedonska mladinska udarna brigada D. Vlahov#, Skopje, 1981; Evstati Taskovski, Borbenite dejstva na XIV makedonska mladinska udarna brigada Dimitar Vlahov#vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija, Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945, Tetovo, 1991, 109 113; Evstati Taskovski, U~estvoto na êtirinaesettata makedonska udarna brigada Dimitar Vlahov# vo borbite za osloboduvaweto na Skopje, Skopje vo NOV 19441945, Se}avawa na u~esnici vo NOV, Skopje, 1980, 631639. S. Ml.
to od ostatocite na balisti~kite sili.

LIT.: Mihailo Apostolski, Zavr{ne operacije za osloboewe Makedonije, Beograd, 1953; Zbornik dokumenata i podataka o Narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, VII, 4, Borbe u Makedoniji, Beograd, 1954. V. St.
ÊTIRINAESETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA MLADINSKA UDARNA BRIGADA DIMITAR VLAHOV# (s. Mitra{inci, Berovsko, 17. IX 1944 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od okolu 700 glavno mladinci od Berovsko, Del~evsko, Ko~ansko, Radovi{ko i [tipsko i vlegla vo sostavot na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ. Vodela borbi protiv germanskite sili kaj Vinica, Gradec i Zrnovci (Ko~ansko, 1820. IX), Del~evsko i [tipsko, na èlezni~kata linija [tip Veles, na komunikacijata Ko~ani[tip, kaj selata Gorni Balvan i Dolno Trogirci (12. X), izvr{ila napadi na Ko~ani (17. X), Gradec i Blace (Ko~ansko, 20. X) i go oslobodila Ko~ani (21/22. X), vodela borbi kaj selata Bu~i{ta i Tripotanac, u~estvuvala vo osloboduvaweto na Skopje i podocna vlegla vo sostavot na êtirieset i vtorata makedonska divizija na NOVJ (dekemvri 1944). Otkako bila proglasena za udarna (januari 1945), vlegla vo sostavot na êtirieset i osmata makedonska divizija na NOVJ, so koja u~estvuvala vo probivot na Sremskiot front, osloboduvaweto na Vinkovci, Slavonska Poèga i Zagreb. Potoa u~estvuvala vo ~isteweto na terenot od zaostanatite germanski i kvislin{ki sili vo bizjanskoto i kozjanskoto podra~je (Slovenija).
LIT.: E. Taskovski i V. Kartov, êtirinaesetta makedonska mladinska udarna
ÊTNI^KA ORGANIZACIJA VO MAKEDONIJA (DRA@I]EVCI) (19411944) voenopoliti~ka organizacija {to imala cel da se vrati stariot srpski kralski poredok vo Makedonija. Zapo~nala da se formira od 1941, a poorganizirano vo 1942 g. Nivnata strategija vo Makedonija bila da sobiraat izvestuva~ki podatoci za voenite i politi~kite sostojbi na terenot, koi potoa se distribuirale do glavniot punkt vo Skopje na ~elo so Du{an Karamitrovi}. Imale {tabovi vo Kozjak i vo Pore~e. So doa|aweto na Voj~e Trbi} vo Makedonija (1942) Organizacijata se prestroila i organizaciono zajaknala. Najgolemi voeni edinici bile Vardarskiot ~etni~ki korpus, na ~elo so Stojan Krsti}, i Pore~kata ~etni~ka brigada. Vo avgust 1944 g. kaj s. Dragomance (Kumanovsko) bile napolno razbieni od Makedonskata vojska i do{lo do nivno raspa|awe. Del od ~etnicite podocna se vklu~ile vo edinicite na Makedonskata vojska, a del po Vojnata bile zarobeni i sudeni.
LIT.: Mladen Coli, êtni~ke vojne formacije Draè Mihajlovia u Makedoniji 19421944 godine, zb. Razvojot i karakteristikite na NOV vo Makedonija, Skopje, 1973; \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002. \. Malk.
Ê[MEXIEV, Josif (Skopje, 8. VII 1890 Sofija, 28. IV 1964) kompozitor i folklorist. Se {koluval vo Skopje, Kumanovo, Solun i vo Carigrad. Vo Solun bil u~enik na Atanas Badev. Prvite muzi~ki kompozicii gi sozdal vo Carigrad, vo po~etokot na XX v. Kratok period u~itelstvuval vo Skopje, a vo 1909 g. zaminal vo Lajpcig, Germanija, kade {to na Konzervatoriumot u~el kompozicija kaj pro~ueniot Maks Reger. Po zavr{uvaweto na Lajpci{kiot konzervatorium, vo 1913 g. kratko rabotel vo Vidin i vo Jambol (Bugarija). Napi{al pove}e kompozicii, me|u koi dve operi Meglena# i Tajnite na Vardar#, koja e sozdadena 1920 g., no ne doìveala da bide izvedena. Se zanimaval so sobirawe makedonski narodni pesni, koi delumno i gi izdal (1926). M. Kol.
Vlado îmev
ÎMEV, Vlado (s. Klisura, Gornoxumajsko 6. VIII 1915 Gorna Xumaja, 20. VIII 1942) u~esnik vo NOD vo Pirinskiot del od Makedonija. Bil ~len na Okru`niot komitet na BRP. Pred da bide uapsen (IX 1941), zaminal vo partizani. So Grozdan Nikolov, Stanke Lisi~kov, Stojne Lisijski i Stanoj Krekmanski ja formirale prvata partizanska ~eta vo Gornoxumajskata okolija. Bil predaden i uapsen (23. II 1942). Na sudskiot proces (maj 1942) bil osuden na smrt i obesen zaedno so Grozdan Nikolov i so Stanke Lisi~kov vo Gornoxumajskiot zatvor.
LIT.: Stojne (Don~o) Lisiski i Kiril Gramenov, Vorènata borba v Gornodùmaska okoli prez perioda 22 ni 1941 li 1942, Voenno-istori~eski sbornik#, IXL/3, Sofi, 1972; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971. V. Jot.
Borcite na êtirinaesettata makedonska narodnoosloboditelna mladinska udarna brigada na pat za Sremskiot front (1945)
ÎNGO, @ivko (s. Velgo{ti, Ohrid, 13. VIII 1935 Ohrid, 11. VII 1987) raskaùva~, romansier, dramski avtor, novinar. Po diplomiraweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje, raboti kako profesor vo Gimnazijata vo Ohrid, a potoa kako novinar vo pove}e redakcii vo Skopje. Bil
1624
ÎSTEC
@ivko îngo
asistent vo Institutot za folklor, direktor na MNT. ^len e na DPM od 1963 g. Kako avtor toj debitira vo 1961 g. so zbirkata raskazi Paskvelija#. Svoeto visoko mesto vo makedonskata literatura go zasluì pred s# so svoite raskazi objaveni vo zbirkite Paskvelija# i Nova Paskvelija#. Vo niv se definira kako poseben vid realist so èstoka kritika upatena kon op{testvenata stvarnost vo povoeniot period, vreme vo koe se slu~uvaa krupni promeni na {teta na poedinecot i negovoto pravo na privatnost. No taa strasna kritikata kolku {to e upatena na op{testvenite odnosi, tolku e naso~ena i kon primitivizmot vo samiot ~ovek. Posebniot stil se gradi vrz edna ramnoteà {to toj surov kriti~ki realizam ja vospostavi so negovata sklonost kon fantasti~noto, mitot, sonot, fantazijata, narodnoto tvore{tvo. Taka negoviot diskurs se dviì me|u t.n. magi~en realizam i folklornata fantastika (koja svoj, makedonski pretstavnik i prethodnik ima vo golemiot sobira~ na narodni umotvorbi i tvorec na makedonskata narodna prikazna Marko Cepenkov). Filmot Golemata voda# na Ivo Trajkov, {to se vbrojuva vo edno golemo filmsko ostvaruvawe vo novata makedonska kinematografija, e raboten spored istoimeniot roman. Adaptacijata na scenarioto ja napravi Vladimir Blaèvski.
DELA: zbirki raskazi: Semejstvoto Ogulinovci (1965), Nova Paskvelija (1965), Poàr (1970), Vqubeniot duh (1976), Nakuso (1984), Grob za du{ata (posmrtno, 1989) i Bunilo (posmrtno, 1989); romani: Srebreni snegovi (roman za deca, 1966), Golemata voda (1971), Babaxan (posmrtno, 1989); drami: Obrazov (1973), Yidot, vodata (1976), Kengurski skok (1979), Makavejski praznici (1982). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Vo lavirintite na fantastikata (Fantasti~niot raskaz vo makedonskata literatura) (1998); Jasmina Mojsieva-Gu{eva, îngovata apartna poetika (2001); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 19522000 (2002). V. M.-^.
ÎNGOVSKI, Jon~e (1926 1983) kustos-sovetnik vo Prirodonau~niot muzej na Makedonija vo Skopje. Najgolemiot del od rabotniot vek go minal vo Prirodonau~niot muzej na rabotnoto mesto entomolog i rakovoditel na Entomolo{koto oddelenie. Objavil pove}e nau~ni trudovi od oblasta na entomologijata, vo koi obrabotuva pove}e od pedeset vidovi rastitelni osi (Symphyta) vo Makedonija. Vo negovoto kapitalno delo Faunata na rastitelnite osi na Makedonija# e napravena sinteza na negovite dolgogodi{ni istraùvawa. Vo trudot se obraboteni vidovite od familijata Tenthraedinidae so potfamilijata Dolerinae, Selamdrinae i Tenthredininae. Vo muzejot aktivno u~estvuval vo dejnostite od oblasta na muzeologijata. R. Gr. ÎNGOVSKI (ÎNGO), Peco Ta{kov (psevd. Arso) (Kor~a, Albanija, 7. IV 1917 Skopje, 24. IV 2000) {najder, komunisti~ki deec i borec. Kako pe~albar vo Belgrad, zel u~estvo vo akciite na Ursovite sindikati, poradi {to bil uapsen (1939). Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Ki~evo, stanal ~len na KPJ (od oktomvri 1941), na MK i na Okoliskiot komitet na KPM vo Ki~evo (1943). Bil eden od organizatorite na bazata na CK na KPM i G[ na NOV i POM vo Lopu{nik, Ki~evsko, i svedok na zaginuvaweto na K. Racin. Po Osloboduvaweto se nao|al na odgovorni dol`nosti vo OZNA, UDB i RSVR. Penzioniran e vo 1963 g. Nositel e na Partizanska spomenica.
BIBL.: Se}avawa, rakopis vo AINI, Skopje. IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941 1945. Dokumenti, 1985. LIT.: Hronologija na nastani od Narodnoosloboditelnata vojna 19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984. S. Ml.
hitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (1941). Pokraj so pedago{kata dejnost (predaval Proektirawe i op{testveni zgradi) se zanimava i so konzervacija na graditelskoto nasledstvo (bil prv direktor na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata), so arhitektonsko proektirawe i so publicistika. U~estvuva na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Na poleto na konzervacijata pozna~ajni realizacii mu se: crkvite Sv. Sofija# vo Ohrid, Sv. Naum#, Sv. Pantelejmon# vo Nerezi i dr. Od oblasta na arhitektonskoto proektirawe pozna~ajni objekti se: sudskite zgradi vo [tip, Veles i Bitola (1956); Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU) vo Skopje (1976); Fabrikata za frotir vo Del~evo (1959); pogolem broj na individualni semejni ku}i vo Ohrid. Se zanimava so nau~noistraùva~ka rabota.
BIBL.: Starata gradska arhitektura vo Ohrid (II izdanie), Skopje 1955; Makedonskite gradovi vo XIX vek, Skopje 1978; 111 tezi za arhitekturata, Skopje 1986; Sveta Sofija, Katedralen hram na Ohridskata arhiepiskopija, 1996; Tekstovi za arhitekturata, 1998. LIT.: K. Gr~ev, Arhitektot Boris îpan, vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek, Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 113122. Kr. T.
ÎPOV, Andreja (s. Pteli, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, 1904 Skopje, 25. VII 1955) pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, deec na VMRO(Ob). U~esnik vo NOB i vo Gra|anskata vojna vo Grcija (19461949). Od 1933 g. bil organizator i rakovoditel na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija. Vo 1935 g. bil ~len na CK na KPG, a vo 1941 g. generalen sekretar na KPG. Vo 1945 g. emigriral vo NRM.
LIT.: S. Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija 19131989, Skopje, 1990. St. Kis.
ÎSTEC, BABUNSKI (Stachys babunensis Micevski) lokalen endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae (ustocvetni rastenija). Se razviva na varovni~ki karpi, vo klisurata na r. BabunaPe{ti. Opi{an e od poznatiot makedonski florist, taksonom i fitocenolog akad. Kiril Micevski. Vl. M.
Boris îpan
ÎPAN, Boris (Ohrid, 27. III 1918) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Ar-
ÎSTEC, MAKEDONSKI (Stachys macedonica Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija), opi{an od akad. Kiril Micevski. Poznat za Mariovo i klisu1625
ÎSTEC
ishranata na dijabeti~arite. Se odgleduva sli~no kako kompirot, se sadi na pogolemi rastojanija (90 D. J. h 60 cm).
î~oka
Makedonski ~istec
rata na rekata Vardar kaj Demir Kapija. Vl. M. ÎSTEC, HORVATI]EV (Stachys horvaticii Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija), poznat za klisurite na rekite Vardar, P~iwa, Topolka i Babuna. Vl. M.
^KATROV, Dimitar (Prilep, 1902 Skopje, majjuni 1945) ~len na MMTRO, VMRO I MPO. Studiral arhitektura na Belgradskiot univerzitet i se vklu~il vo MMTRO. Bil uapsen i vo sudskiot Studentski proces vo Skopje (1927) bil osuden na 10 godini zatvor. Pred Vtorata svetska vojna so D. \uzelov ja pretstavuvale gra|anskata opozicija, koja se zastapuvala Makedonija da bide federalna edinica vo sostavot na Kralstvoto Jugoslavija. Vo Vtorata svetska vojna se stavil vo slu`ba na bugarskite okupatorski vlasti vo Makedonija i
donski dru{tva. Od 1924 do 1927 bil sekretar na Sojuzot na MPO i glaven redaktor na negoviot organ Makedonska tribuna#. Od 1928, po vra}aweto vo Bugarija, bil eden od najbliskite sorabotnici na Iv. Mihajlov. Od 1934, po likvidacijata na VMRO vo Bugarija, bil advokat. Vo vremeto na bugarskata okupacija na Makedonija bil advokat vo Skopje. Po vojnata bil uapsen, osuden i likvidiran od makedonskata vlast.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924 1934, Skopje, 1997; istiot, Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija, zb. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes, Skopje, 2001. Z. Tod.
îfte amamot vo Skopje
^LENKONOGI (Arthropoda) organizmi ~ie telo e sostaveno od golem broj delovi (~len~iwa). Spored brojot na pretstavnicite, tipot ~lenkonogi dominira vo ìvotinskiot svet. Spored nekoi avtori, nivnata brojnost e nad 1.500.000 vidovi. Gi naseluvaat site ìvotni sredini (vodna, kopnena i vozdu{na). Nivnata golema adaptivna radijacija uslovila {iroko rasprostranuvawe, od severniot do ju`niot pol, od najdlabokite ponori do najvisokite mesta i od su{nite predeli do vla`nite pra{umi. I vo faunata na Makedonija ~lenkonogite se pretstaveni so najgolem broj taksoni, od koi mnogu se endemi~ni. Podeleni se na 4 pottipovi: helicerati (Chelicerata), àbronosni ìvotni (Branchiata), traheati (Tracheata) i trilobitni ìvotni (Trilobita). Pottipot trilobitni ìvotni bile morski ìteli i izumrele kon krajot na paleozoikot.
ÎFTE AMAM (Skopje, Stara âr{ija, sred. na XV v.) spomenik na kulturata. Izgraden od Isa-beg, tretiot osmanliski zapovednik na Skopje i na Skopskoto krai{te. Spa|al vo tipot dvojni amami (so ma{ki i ènski del), zatoa bil nare~en îfte (dvoen). Prestanal da funkcionira ok. 1916/1917. Vo objektot e smestena umetni~ka galerija.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya#, III cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
po vojnata bil osuden na smrt i strelan od makedonskata vlast.
LIT.: Dimitr Gzelov, @ertvit na Skopski studentski proces, Skope, 1942; Zoran Todorovski, VMRO 19241934, Skopje, 1997. Z. Tod.
ÎÔKA (Heliantus tuberosus) mnogugodi{no klubesto rastenie. Poteknuva od Severna Amerika. Kaj nas e preneseno vo po~etokot na XVIII v. Se odgleduva zaradi klubenite, koi imaat visoka hranitelna vrednost: sodràt jagleni hidrati (17%), vitamini A, D i S i insulin, koj e vaèn za
1626
^KATROV, \or|i (Prilep, 1875 Bitola, 1923) lekar. Medicina zavr{il vo Lozana (1906), a potoa vo Bitola otvoril privatna ordinacija. Vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna bil mobiliziran vo srpskiot sanitet i rabotel vo pove}e gradovi niz Makedonija i vo Srbija. Vo 1918 g. se vratil vo Bitola, bolen od tuberkuloza, no prodolìl da raboti do smrtta. P. B. ^KATROV, Jordan (Prilep, 1898 Skopje, 1946) ~len na VMRO i na Studentskoto dru{tvo Vardar# vo Sofija. Vo 1924 od CK na VMRO bil ispraten vo SAD za da gi organizira iseleni~kite make-
^LENSTVO NA RM VO ME\UNARODNITE FINANSISKI INSTITUCII. Po monetarnoto osamostojuvawe, RM vloùva napori da obezbedi avtomatski priem vo Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i vo Me|unarodnata banka za obnova i razvoj (Svetska banka), kako nasledni~ka na ~lenstvoto na SFRJ vo ovie institucii. Kako rezultat na ovie aktivnosti, na 21. IV 1993 g. Makedonija oficijalno e primena vo MMF so status na zemja~lenka od samoto osnovawe na MMF (1944), a na 30. XII 1993 g. Makedonija stanuva ~lenka i na Svetskata banka i nejzinite afilijacii: Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), Me|unarodnoto zdruènie za razvoj (IDA) i Multilateralnata agencija za garantirawe na investi-
ÔVE^KI
ciite (MIGA). Ve}e vo januari 1994 g. Makedonija go sklu~uva prviot aran`man so MMF t.n. STF (System Transformation Facility), so koj taa dobiva kredit za poddr{ka na platniot bilans. Vo tekot na 1995 g. MMF $ odobruva na Makedonija 13-mese~en stend-baj aran`man za poddr{ka na procesot na dezinflacija, kako i za zabrzuvawe na strukturnite reformi vo bankarskiot i realniot sektor. Re~isi istovremeno, Makedonija sklu~uva aran`mani i so Svetskata banka. Vo juli 1994 g., Makedonija go sklu~uva t.n. ERL aran`man (Economic Recovery Loan), a vo 1995 g. go sklu~uva i t.n. FESAC aran`man (Financial and Enterprise Structural Adjustment Credit), i dvata nameneti za restrukturirawe na realniot i finansiskiot sektor. Vo april 1997 g. MMF $ odobruva na Makedonija t.n. ESAF aran`man (Enhanced Structural Adjustment Facility), a vo maj 1997 g., so Svetskata banka e sklu~en t.n. SAL aran`man (Structural Adjustment Loan), namenet za finansirawe na strukturnite reformi. Vo avgust 1999 g. MMF $ odobruva na Makedonija t.n. CCFF aran`man (Compensatory and Contingency Financing Facility), koj{to e namenet za finansirawe na privremenite problemi vo izvozot, predizvikani od kosovskata kriza. Vo noemvri 2000 g. Makedonija sklu~uva nov aran`man so MMF PRGF (Poverty Reduction and Growth Facility) i EFF (Extended Fund Facility) za namaluvawe na siroma{tijata i za pottiknuvawe na stopanskiot raste`. Vo dekemvri 2000 g., za poddr{ka na reformite vo finansiskiot i realniot sektor, Svetskata banka $ odobruva na Makedonija t.n. FESAL II aran`man (Financial Enterprise Structural Adjustment Loan II). Vo tekot na 2003 g. e potpi{an nov 16-mese~en stend-baj aran`man so MMF, a 2004 g. e sklu~en aran`man so Svetskata banka t.n. PSMAL II (Public Sector Management Adjustment Loan). Najposle, vo avgust 2005 g. e sklu~en trigodi{en stend-baj aran`man so MMF za pottiknuvawe na reformite vo sudstvoto, pazarot na trudot, javnite finansii i finansiskiot sektor. Vo istata godina Makedonija sklu~uva dva aran`mana so Svetskata banka t.n. BERIS (Business Environment Reform and Institution Strenghtening Project) i PDPL (Programmatic Development Policy Loan), nameneti za poddr{ka na institucionalnite i strukturnite reformi. Sorabotkata so MMF i Svetskata banka e zna~ajna za Makedonija od nekolku pri~ini: za zamena na starite dolgo-
vi nasledeni od SFRJ so novi, odobreni pod popovolni uslovi; za re{avawe na platnobilansnite problemi; kako osnova za pristap do drugi izvori na finansirawe; za poddr{ka na stopanskite i institucionalnite reformi, i za transfer na znaeweto preku koristewe tehni~ka pomo{ od ovie institucii.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 680716; Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
ÔVEKOVIOT RAZVOJ proces na zgolemuvawe na ~ovekoviot izbor vo pogled na sposobnostite (mo`nostite) ~ovekot da vodi dolg i zdrav ìvot, da bide dobro obrazovan i da ima pristoen ìvoten standard. Konceptot na ~ovekoviot razvoj za prv pat e
vi. Konceptot sugerira deka ne postoi avtomatska vrska me|u rastot na realniot bruto doma{en proizvod i rastot na nivoto na ~ovekoviot razvoj (kvalitetot na ìvotot). Osnovno merilo na konceptot e indeksot na ~ovekoviot razvoj. Toj e indikator na prose~nite dostignuvawa na poleto na osnovnite ~ovekovi sposobnosti i standardno sporedbeno merilo na kvalitetot na ìvotot na lu|eto me|u zemjite. Indeksot se temeli vrz tri komponenti: dolìnata na ìvotot, dostignatoto obrazovanie i ìvotniot standard. Spored posledniot Svetski izve{taj za ~ovekoviot razvoj od 2006 g., indeksot na ~ovekoviot razvoj za RM iznesuva 0,796, i ja rangira zemjata na 66toto mesto od vkupno 177 zemji vo svetot. Imaj}i ja predvid postojnata metodologija na Programata
Dinamika na indeksot na ~ovekov razvoj i BDP vo Republika Makedonija

Indeks na ~ovekov razvoj
6800 6300 5800 5300 4800 4300 3800 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 3965 4058
0.748 0.749 0.752 0.746 0.763 0.766 0.772 0.784
4651 4163 4210 4254
5086
0.8 0.797 6610 0.79 0.78 0.785 0.77 6110 0.76 0.75 0.74 0.73 0.72 0.71 0.7 2001 2002 2003 2004
6470
6794
0.796
BDP per capita (PPP US$)
Indeks na ~ovekov razvoj
Izvor: Human Development Reports (1990-2006), UNDP.
promoviran so Programata za razvoj na Obedinetite nacii (United Nations Development Programme UNDP) vo Izve{tajot za ~ovekoviot razvoj (Human Development Report) od 1990 g. Ideen tvorec na konceptot e pakistanskiot ekonomist Mahbub ul Hag (Mahbub ul Haq), koj zedeno so amerikanskiot ekonomist od indisko poteklo nobelovecot Amartja Sen (Amartya Sen), se smetaat za negovi osnovopolo`nici. Konceptot, vo osnova, se koncentrira na tri me|usebno povrzani procesi: 1) procesot na porastot na ~ovekovite sposobnosti (mo`nosti); 2) procesot na participacijata na ~ovekot vo promoviraweto na ekonomskiot rast, i 3) procesot na distribucijata na ekonomskiot rast. Spored konceptot na ~ovekoviot razvoj, nivoto na kvalitetot na ìvotot na lu|eto ne treba da se ceni edinstveno spored prose~noto nivo na dohodot, tuku i spored sposobnostite na lu|eto da vodat zdrav ìvot, da se obrazuvaat i aktivno da participiraat vo op{testvenite teko-
za razvoj na Obedinetite nacii, ovaa visina na indeksot koincidira so nivoto na sredno razvienite zemji vo odnos na kvalitetot na ìvotot na naselenieto. Indeksot na ~ovekoviot razvoj na RM, vo osnova, ja sledi dinamikata na rast na BDP per capita (PPP US $), {to indicira direktna zavisnost na nivoto na kvalitetot na ìvotot na makedonskoto naselenie od rastot na realniot dohod. Makedonskiot indeks na ~ovekoviot razvoj vo zna~itelna mera otstapuva od prose~niot indeks na ~ovekoviot razvoj na visokorazvienite zemji (0.911), no e pribli`no ednakov na prose~niot indeks na zemjite od Centralna i od Isto~na Evropa (0,802).
LIT.: A. Sen, A Decade of Human Development, Journal of Human Development, Vol. 1, No. 1, February 2000, 17-24. A. Sen, and S. Anand, Human Development Index Methodology and Measurement, Human Development Report Office (1990-2006), UNDP, 1994. D. E.
ÔVE^KI KAPITAL zbir na proizvodstveni znaewa i ve{tini na poedinecot. Se steknuva preku: formalno obrazovanie
1627
ÔKREVSKI
(osnovno, sredno i visoko), obuka na rabotnoto mesto, iskustvo i zdravstvena za{tita. Konceptot na ~ove~kiot kapital ovozmoùva investiciite vo ~ove~kite resursi da se tretiraat isto kako i investiciite vo fizi~kiot kapital (zgradi, oprema i ma{ini). Investiciite vo obrazovanieto i obukata na rabotnoto mesto se najvaèn vid investicii vo ~ove~kiot kapital, no so ogled na faktot deka investiciite vo ~ove~kiot kapital podrazbiraat sekakva aktivnost {to ja zgolemuva produktivnosta na trudot, proizleguva deka tie vo svojot opfat gi vklu~uvaat i izdatocite za zdravstvena za{tita. Seopfatni analizi za vrednosta i formiraweto na ~ove~kiot kapital vo makedonskata ekonomija s# u{te ne postojat. Ne postojat nitu analizi za efikasnosta na investiciite vo ~ove~kiot kapital, kako od aspekt na poedinecot taka i od aspekt na firmite i dràvata. Dosega{nite analizi se parcijalni i tretiraat oddelni segmenti od problematikata. Taka, spored istraùvawata na Svetskata banka, prose~nata stapka na zarabotuva~kata za sekoja dopolnitelna godina na obrazovanie ili obuka na rabotnoto mesto iznesuva 7,6% {to e na rangot tipi~en za visokorazvienite zemji.
LIT.: G. Becker, Human Capital: A Theoretical and Empirical Analysis, with Special Reference to Education, The University of Chicago Press, Chicago, 1993, 5-45; L. Thurow, Investment in Human Capital, Wadsworth Series in Labour Economics and Industrial Relations, 1970, 15-50. D. E.
Pravniot fakultet vo Skopje e izbran za predava~ po predmetot sociologija (1968), za vi{ predava~ (1972), za vonreden (1977) i za redoven profesor (1982). Bil urednik na spisanieto Pogledi# (1964) i republi~ki sekretar za obrazovanie, nauka i kultura (19671971). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1991/92), rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992/931993/94) i minister za vnatre{ni raboti vo Vladata na Branko Crvenkovski (19951998). Objavil pogolem broj monografski dela i u~ebnici od oblastite na sociolo{kite i politi~kite nauki. Osnovnata ideja {to ja sledi vo sociologijata e funkcijata na golemite organizacii vo demokratijata.
BIBL.: Organizaciono op{testvo, Skopje, 1995; Sociologija na pravoto, Skopje, 2000. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
Ordan ôpela
1912 Bitola, 9. IX 1942) u~esnik i organizator vo rabotni~koto i osloboditelnoto dvièwe. U~estvuval vo {trajkovite na tutunarskite rabotnici (1940), koga bil primen i za ~len na KP vo Makedonija. Progonuvan, apsen i zatvoran od civilnata i voenata policija. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija stanal ~len na MK i na Voenata komisija. U~esnik vo partizanskiot napad na Prilep na 11 oktomvri 1941 g. Vo dekemvri bil ispraten na partiska rabota vo Bitola. Zaginal vo borba so bugarskata policija. Naroden heroj.
Vasko ôlan~eski
Tomislav ôkrevski
ÔKREVSKI, Tomislav (Bitola, 11. XII 1934) univerzitetski profesor, sociolog, dràvnik. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo rodniot grad. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1958). Magistriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Belgrad (1967), a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, na tema Socijalnata priroda i funkcija na golemite organizacii i razvitokot na socijalisti~kata demokratija# (1976). Na
1628
ÔLANÊSKI, Vasko Solomonov (Solun, Grcija, 13. VII 1932) torako-vaskularen hirurg, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Rabotel na Klinikata za torakovaskularna i srceva hirurgija vo Skopje. Zavr{il Med. f. vo Skopje (1958), kade {to i specijaliziral op{ta hirurgija (1964). Supspecijaliziral torako-vaskularna hirurgija i kardiohirurgija (Wu Kasel, Anglija 19641965; Belgrad, 1972). Pridonel vo razvojot na kardiohirurgijata na otvoreno srce vo RM (zaedno so I. Papo i D. Kaftanxiev, ja izvel prvata operacija na otvoreno srce vo Skopje vo 1973). Ima publikuvano pove}e od 150 trudovi, bil vo Redakciskiot odbor na Acta Chirurgica Iugoslavica# (19721992) i MMP (19781985).
BIBL.: Vlijanieto na hirur{kite belodrobni zafati na stati~kiot i dinami~kiot ventilatoren kapacitet, Skopje, 1986; Torakalna hirurgija, Skopje, 1994; Ekstrakorporalna cirkulacija, Skopje, 1995; Klini~ki povredi na graden ko{, Skopje, 1995. M. [oq.
ÔPI, Aleksandar Dimitrov (Bitola, 1882 Belgrad, 1958) hirurg. Medicina zavr{il vo Atina (1909). Bil hirurg vo bolnicata Blagove{tenie# i vo privatnata ordinacija vo Bitola. Vo Prvata svetska vojna bil lekar na Solunskiot front. Ja osnoval Armiskata bolnica vo Skopje, ~ij upravnik bil kuso vreme, a potoa se vratil vo Bitola (19221927). P. B.
Todor ôpov
ÔPELA, Ordan Stavrev (psevd. Kulak) (Varo{, Prilep, januari
ÔPOV, Todor Donev (Kuku{, fevruari 1892 Rila Planina, 27. IX 1923) vnuk (od sestra) na G. Del~ev, prosveten, teatarski i literaturen deec, revolucioner, anarhokomunist i u~esnik vo makedonskoto osloboditelno dvièwe. Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodniot grad, a V klas vo Gimnazijata vo Solun. Semejno zadoen so patriotski i revolucioneren duh, se vklu~uva vo
ÔREVSKI
tajnite socijalisti~ki i tolstoisti~ki kruòci, a po buntot (1908), kako eden od voda~ite, isteran e od Gimnazijata. J. Sandanski go nazna~uva za u~itel vo pirinskoto selo O{tava. So svest deka se borat za slobodata na Makedonija, vo Kuku{ se formira dobrovole~ki odred, vo koj vleguvaat site ostanati ìvi maì od Del~evoto semejstvo, pa i Todor so brat mu i so majka mu Ru{a aktivno u~estvuvaat vo Balkanskata vojna. No namesto da se borat vo Makedonija, bivaat isprateni na Odrinskiot front. Po Vtorata balkanska vojna i Bukure{kiot mir (1913) odi kaj preselenoto semejstvo vo Sofija i po dolgi premreìwa se vrabotuva vo Centralnata po{ta. Koga po~nuva Svetskata vojna semejstvoto se prefrla vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad) i Todor odnovo stanuva po{tenski ~inovnik (telegrafist) i tutunar (1915), a bra}a mu Mir~e i Tu{e se na frontot, kade {to Mir~e i zaginuva. Toj formira teatarska grupa i sozdava dom za kultura so ~itali{te i usileno pi{uva raskazi i dramski tekstovi za Vojnata i sostojbite. Gi prifa}a ideite i akciite na Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO i stanuva ~len na Upravata vo G. Xumaja so idejata za Avtonomna Makedonija obedinitelna alka na idnata Balkanska Federacija# (9. VI 1919). Preìvuva nekolku obidi za atentat od VMRO na T. Aleksandrov. Za da ima vreme i za literaturna tvore~ka dejnost, stanuva dogovoren u~itel vo s. Drenovo (1922/23). Po re{enieto za vostanie pod rakovodstvo na KPB, vo G. Xumaja se formira Revolucioneren komitet i ôpov stanuva komandir na oddelenie vo vostani~kiot odred. Kako delegiran pregovara~ so silite na avtonomistite# na T. Aleksandrov, toj e uapsen i strelan vo polite na Rila Planina. Ostava skromno, no zna~ajno objaveno i neobjaveno literaturno nasledstvo: dve povesti, 15 raskazi, drama, pesna vo proza i stihovi.
BIBL.: Povesti i raskazi. Redaktor Georgi Karaslavov, Sofi, 1968; Sobrani tvorbi. Priredil d-r Blaè Ristovski, Skopje, 1982. LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo. Spomeni na Lika ôpova, Skopje, 1978; D-r Simo Mladenovski, Revolucionerkata Ru{a Del~eva (18681945). Po spomenite na Lika ôpova, Skopje, 1983; D-r Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 562599. Bl. R.
ÔRAPI sostaven del na narodnata nosija. So svojata dekorativnost pridonesuvaat za nejziniot celosen estetski vpe~atok. Se izrabotuvale (se pletele) od volnena pre|a, vo eden kat, a ako bile izrabotuvani od pamu~na pre|a se pletele so pamu~en konec vo dva kata. Volnata za ~orapi vo s. Orah, Kumanovsko, se odbirala, se vla~ela na nogati grebenci (kudeqici), se predela na kadela i na vretena, taka {to }e se spregne (postavi) vo dva kata na vretenoto i potoa se msti (se bojadisuva). @enskite ~orapi obi~no bile dolgi do pod kolenata i se sostojat od vrv (prstite), stapalo, peta (petica), gorni{te i tra~ki (brpki) sukani od dve pre|i, so koi se zavrzuvale. Bile pleteni na raka, so dve ili tri igli.
ma{ki ~orapi bil ornamentiran so motivite kola, ornament zastapen vo gorniot del na stapaloto i na gorni{teto. J. R.-P.
Blagoja ôrevski
ÔREVSKI, Blagoja (Veles, 9. IX 1947) akter, op{testvenik i dràvnik. Zavr{il Teatarska akademija vo Sofija (1971). ^len na Dramskiot teatar od 1971 g. Nastapuval vo neformalni teatarski proekti, na estradata, na film i na TV. Bil direktor na Dramskiot teatar (1983-1998), zamenik-minister za kultura vo Vladata na Makedonija (19982001) i pretsedatel na Sovetot na grad Skopje.
ULOGI: Uner-beg (Bolen Doj~in#), Darko (Svadba#), Kamij [andebiz (Bolva v uvo#), Blagoja (Sili vo vozduhot#), Hlestakov (Revizor#), Stefan (Divo meso#) i dr. R. St.
ôrapi
Postojat razni vidovi ornamentirani ènski ~orapi. Najstarite se karakteriziraat so ornamentalniot motiv kola. Starite nevestinski ~orapi bile bogato ornamentirani, pri {to dominirala crvenata boja. ôrapite {to bile nameneti za pomladite devojki se izrabotuvale na crvena osnova, so akcenti na zelena, modra i òlta, dodeka ~orapite nameneti za postari èni se izrabotuvale na temna, crna osnova i bile ornamentirani so diskretni ornamenti, postaveni vo horizontalen red. Ma{kite ~orapi se pokratki od ènskite. Naj~esto se otvoreni i toa od vnatre{nata strana, od zglobot (glezenot), pa nagore. Vo gorniot del se vrzuvale so tra~ki. Porano vo nekoi regioni vo Makedonija, vo koloritot na ma{kite ~orapi dominirala zelenata boja. Kon krajot na XIX i po~etokot na XX v. tie bile ornamentirani na crvena osnova, no za razlika od porane{nite ~orapi, ne bile otvoreni i bile ne{to podolgi od prvite. Ovoj ponov tip
Boris ôrevski
ÔREVSKI, Boris (Skopje, 15. IX 1949) akter. Diplomiral na FDU vo Skopje (na Otsekot za akterska igra). Svojot raboten vek go minal glavno kako ~len na Narodniot teatar vo Bitola, so edna godina prekin, koga bil programski menaxer vo Dramata na MNT i direktor na Centarot za kultura vo Bitola.
ULOGI: Kiro (Let vo mesto#), Osmanbeg (Makedonska krvava svadba#), Ajgej (Medeja#), Vladimir (êkaj}i go Godo#), Daskalot (Sud#) i dr. R. St.
ÔREVSKI, Trajko (Veles, 22. II 1921 Bitola, 12. IV 1955) akter ~ija kariera e ispolneta so pove}e dragoceni kreacii. ^len na MNT (19451951), a potoa vo Narodniot teatar na Bitola (1951-1955).
1629
ÔHAXI]
^RE[Ê srednovekoven gradtvrdina, lociran na eden rid, na ok. 2 km jugozapadno od denes rasturenoto selo Cre{ka na dolna Bregalnica. Kako vizantisko pograni~no mesto bilo osvoeno od Srbite, zaedno so Veles, Prosek, [tip i Dobrun (1328). Ostatoci od gradot ^re{~e vo toponimijata se poznati pod imeto Mal i Golem Grad, kade {to se pronajdeni brojni arheolo{ki artefakti.
Trajko ôrevski
prviot broj (1968), u~esnik na tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid, na odrànite kongresi na jugoslovenskite folkloristi i na drugi nau~ni sobiri vo Makedonija. Vo nau~nite trudovi obilno go obrabotuva i makedonskiot folklor.
LIT.: I. Mikul~i}, Gradot ^re{~e, GZFF, kn. 14 (40), Skopje, 1987. B. Petr.
ULOGI: Vasja (Platon Kre~et#), Mladen (Naroden pratenik#), Damis (Tartif#), Milisav (Somnitelno lice#), êdo (Za rodniot kat#), Oliver (Kako {to miluvate#), Kostadin (Pe~albari#), Bret (Dlaboki koreni#), Nil (Malogra|ani#), Mitke (Ko{tana#). R. St.
BIBL.: Hrvatske narodne pripovetke, Zagreb, 1951; Narodne pripovetke, Zagreb, 1951; Narodne poslovice, pitalice i zagonetke, Zagreb, 1957; Lirske narodne pjesme, 4. izd., Zagreb, 1963; Ustanak i revolucija u rije~i narodnog pjesnika, Zagreb, 1966; Usmena narodna retorika i teatrologija, Zagreb, 1970; Narodne pripovetke, peto izdanje, Zagreb, 1970; Epske narodne pjesme, VI izdanje, Zagreb, 1970; Knjièvni leksikon. Osnovni teorijsko-knjièvni pojmovi i bio-bibliografske bilje{ke o piscima, tre}e nadopunjeno i pro}ereno izdanje, Zagreb, 1972; Brige ~ovjekove i sudbine ljudske u lirskim narodnim pjesmama, peto izdanje, Zagreb, 1979; Na stazama usmenog narodnog stvarala{tva, Osijek, 1982; Povijest i historija usmene narodne knjièvnosti. Historijske i literarno-teorijske osnove te genolo{ki aspekti Analiti~ko-sinteti~ki pogledi, Zagreb, 1988. M. Kit.
Tvrtko ûbeli}
Kosta ôhaxi}
ÔHAXI], Kosta (Gevgelija, 10. IX 1881 Skopje, 1960) spec. ginekolog-aku{er. Po poteklo od Gevgelija, diplomiral na Med. f. vo Pariz (1910). Slednata godina se vratil vo Makedonija i rabotel kako lekar vo Gevgelija, Radovi{ i Skopje. Vo 1921 g. e nazna~en za {ef na Ginekolo{koto oddelenie pri Dràvnata bolnica vo Skopje. Vo 1931 g. otvoril Ginekolo{ko-aku{erski sanatorium vo Skopje, prv od takov vid vo Makedonija. Vo Sanatoriumot se vr{ele ne samo poroduvawa, tuku i ginekolo{kohirur{ki intervencii. Sanatoriumot rabotel do 1941 g. Br. N.
Ginekolo{kiot sanatorium vo Skopje (1931&1941)
ÛBELI], Tvrtko (Biha}, BiH, 2. III 1913 Zagreb, 11. VIII 1995) hrvatski univ. profesor, folklorist, knièven istori~ar i teoreti~ar. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Biha}. Kako osmoklasnik bil isklu~en poradi u~estvoto na komemoracijata na St. Radi}, poradi {to polagal privatno vo Bawa Luka (1931). Dve godini studiral pravo (19311933), a potoa na Filozofskiot fakultet vo Zagreb zavr{il filozofija, etnologija i jugoslovenska knièvnost (1933 1946). Vo Vtorata svetska vojna u~estvuval vo antifa{isti~kiot otpor, a po vojnata bil profesor vo gimnazija, potoa vo Voenata akademija i predava~ po narodna knièvnost na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (od 1949). Doktoriral na tema Slika dru{tvenih i kulturnih prilika u na{oj narodnoj epici# (1961), po {to stanal postojan profesor i {ef na Katedrata za usna narodna knièvnost (19621983). Se zanimaval so istraùvawe na site ànrovi na usnata knièvnost. Objavil antologiski zbirki od narodnoto tvore{tvo vo svojata edicija od osum knigi Usna narodna knièvnost#. (Namesto terminot narodna knièvnost go afirmiral terminot usna narodna knièvnost.) Po prvite nau~ni trudovi od oblasta na folklorot i etnografijata (1938), objavil golem broj oddelni monografii, antologii, zbornici, u~ebnici itn.). Bil sorabotnik na spisanieto Makedonski folklor# na Institutot za folklor vo Skopje od
ÛBRICA, ADAMOVI]EVA (Satureja adamovicii Silic) lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetnite rastenija (fam. Lamiaceae=Labiatae). Se razviva samo vo klisurata na rekata Raec, na karbonatna geolo{ka podloga. Vl. M. ÛVARKU]A, GALIÎ^KA [Sempervivum galicicum (Smith.) Micevski)] lokalen endemit vo florata na RM od familijata Crassulaceae, poznat samo za planinata Gali~ica. Se razviva vo puknatini na karpi i kamewari, na karbonatna geolo{ka podloga. Vl. M. Gali~i~ka ~uvarku}a ÛVARKU]A, OKTOPODNA (Sempervivum octopodes Turr.) makedonski floristi~ki endemit, poznat samo za planinite Pelister i NixeKajmak~alan. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. Oktopodna ~uvarku}a ÛDATA NA SV. DIMITRIJ SOLUNSKI hagiografski sostav za velikoma~enikot i ~udotvorec so opis na slovenskite opsadi na Solun kon krajot na VI i vo VII v. Svetiot velikoma~enik bil proglasen za za{titnik na
1630
ÛNDEVA
Vtoroto zasedanie na AVNOJ i u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM. Odlikuvan od V[ na NOV i POJ so Orden partizanska yvezda (septemvri-oktomvri 1944) i unapreden vo potpolkovnik (1. XII 1944). Po Osloboduvaweto se nao|al na razni odgovorni dol`nosti vo JNA.
IZV. Bilten# na V[ na NOV i POJ, IV, 4445, septemvri-oktomvri i br. 4647 od noemvri-dekemvri 1944. BIBL.: Kako nikna na{ata brigada, Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958, 357359. LIT.: Ilija Jordanovski, Makedonski proleteri. Prva makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Belgrad, 1971; Makedonija od ustanka do slobode 19411945, (Zbornik radova), Beograd, 1987; Prva makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Skopje, 1991; D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata vojska 1944 1945, Skopje, 1999. S. Ml.
Milan ûndev
Ikona Sv. Dimitrij#, Vrani{te (XVI v.)
gradot. Vtoriot del od svetitelovoto ìtie, poznato kako ûdata na sv. Dimitrij Solunski#, go napi{ale solunskiot episkop Joan (610649) i negovite sledbenici. Deloto imalo pove}e obrabotki. Kako istoriski izvor najva`ni se najstarite dve tekstualni varijanti od po~etokot i od vtorata polovina na VII v. Bilo prevedeno i na staroslovenski jazik i se evidentirani pove}e prepisi vo srednovekovnite rakopisi.
IZV.: J. P. Migne, Patrologiae cursus completus, Series Graeca, T.1-166, 1204-1384. LIT.: I. Stavrakios, Speech concerning the miracles of St. Demetrius, Makedonika#, vol. 1, Thessaloniki, 1940; F. Bari{i, ûda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvori, Beograd, 1953; Istorija na makedonskiot narod, I, Redaktor B. Panov, Skopje, 2000; I. Velev, Vizantisko-makedonski knièvni vrski, Skopje, 2005. I. Vel.
ÛKARKA, OÎPALE (na 10 km severozapadno od Del~evo) tumul (visok 2 m, so pre~nik od okolu 16 m) vo koj e najden rimski grob so kremacija, a nad nego i pomala srednovekovna nekropola (42 groba) od XIXII v. Srednovekovnite grobovi se hristijanski, a pripa|ale na neidentifikuvana ruralna naselba, na slovenska populacija, koja ne bila socijalno mnogu rasloena i bila podzasolneta od pozna~ajnite vizantiski centri. Ovie konstatacii se dolàt glavno na analizata na nakitot (nau{nici, prsteni, belegzii i del od dijadema, izraboteni glavno od bronza i staklo i sosema retko od srebro), koi se dominantniot naod vo grobovite. Najdeni se i 2 kerami~ki sada kako grobni darovi so hrana ili pijalaci.
LIT.: M Jovanov, E. Maneva, F. Veljanovska, ûkarka, Rimski tumul, Srednovekovna nekropola, Skopje, 2004. El. M.
ral vo 1970 g. na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, kade {to vo 1996 g. bil izbran za redoven profesor. Vo 1978 g. magistriral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad, a vo 1990 g. doktoriral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Od 1996 g. bil rakovoditel na Institutot za elektri~ni ma{ini, transformatori i aparati pri Elektrotehni~kiot fakultet. M. ûnd.
Stojan ûndev
Vangel ûkalevski
ÛKALEVSKI, Vangel (Bitola, 20. I 1910 Belgrad, 8. I 1983) istaknat u~esnik vo NOAVM, voen pilot, visok oficer na JNA. Bil prvoborec (1941), organizator na NOO vo Bitola, ~len na KPM (1944), komandant na êtvrtata operativna zona na NOV i POM, unapreden vo ~in major (1. VII 1944) i komandant na Prvata makedonska NOUB (8. VI 25. IX 1944), prv pomo{nik na na~alnikot na G[ na NOV i POM (od 25. IX 1944). Bil izbran za delegat na
ÛLEV, Ilija (Kavadarci, 1908 Skopje, 1950) lekar, ~len na VMRO(Ob), u~esnik vo NOB. Se {koluval vo Kavadarci i Veles i na Medicinskiot fakultet vo Zagreb. Od 1933 g. se vklu~il vo VMRO(Ob). Bil pratenik vo Sobranieto na Kralstvoto Jugoslavija (1938). Vo Vtorata svetska vojna bil lekar vo Pre{evo i vo 1944 se vklu~il vo Devettata, a podocna vo Edinaesettata MNOB kako lekar. Vo 1946 g. bil osuden na 10 godini zatvor kako ~len na tajnata organizacija Demokratski front na Makedonija Ilinden 1903#. Po~inal vo zatvorot.
IZV. i LIT.: DARM, Dosie d-r Ilija ûlev; Zoran Todorovski, Politi~kata opozicija vo Makedonija po Vtorata svetska vojna, Istorija#, XXXVI, 1-2, Skopje, 2000. Z. Tod.
ÛNDEV, Stojan (Sofija, Bugarija, 5. V 1932) univ. profesor. Diplomiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad vo 1955 g., a doktoriral vo 1974 g. na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Vo 1955 g. se vrabotil vo Fabrikata za avtobusi 11 Oktomvri#, vo 1965 g. e primen na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje kako predava~, a vo 1977 g. e izbran za redoven profesor. Ja osnoval i bil rakovoditel na Laboratorijata za elektrotermija i ja vovel ovaa disciplina na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Aktivno rabotel vo ramkite na Jugoslovenskiot sojuz za zavaruvawe i vo Me|unarodniot institut za zavaruvawe. Bil avtor na originalni i patentirani uredi i postrojki od podra~jeto na elektri~noto zavaruvawe. Ima napi{ano visoko{kolski u~ebnici po elektrotermija, po elektri~no zavaruvawe i po industriski roboti. M. ûnd. ÛNDEVA, Nina (Benderi, Moldavija, 12.IV 1936) filolog, univ. prof. na Filolo{kiot fa1631
ÛNDEV, Milan (Veles, 13. I 1947) univ. profesor. Diplomi-
ÛNDEVA-GALI]
Nina ûndeva
kultet Blaè Koneski# vo Skopje na Katedrata za slavistika (od lektor do redoven prof.). Avtor e na pove}e desetici statii od oblasta na rusistikata i slavistikata. Doktorirala na temata Rusizmite vo makedonskiot literaturen jazik (neobjavena). Koavtor na Rusko-makedonskiot re~nik (1997). Kr. Il.
Ekaterina ûndevaGali}
ÛNDEVAGALI], Ekaterina (Sofija, Bugarija, 7. XII 1927 Skopje, 22. V 2009) redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Diplomirala vo 1951 g. na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad i vedna{ se vrabotila vo pretprijatieto Hidroelektroproekt#. Eden e od glavnite proektanti na hidrocentralite Vrutok, razvodnata postrojka 110 KV Vrutok, Hidrocentralite Raven i [piqe. Vo 1959 godina se vrabotuva na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, kade vo 1976 g. e izbrana za redoven profesor. Taa e eden od osnova~ite na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. M. ûnd. ÛPOVSKI, Dimitrija Dimov (Dimitrievi~) (Papradi{te, Vele{ko, 8. XI 1878 Leningrad, SSSR, 29. H 1940) najistaknatiot organizator i afirmator na makedonskata kulturno-nacionalna misla, ~len-osnova~ i pretsedatel na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (19021917), ~lenosnova~ i pretsedatel na Slovenomakedonskoto nacionalnoprosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij# (19121913), ~len-osnova~ na Rusko-makedonskoto bla1632
gotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij# (19131914) i ~len-osnova~ i pretsedatel na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (19171924), no i potpretsedatel na Dru{tvoto za pomo{ na po~etnicite literatori, artisti, umetnici i nau~nici na Rusija (1915) i redoven ~len na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo, na Dru{tvoto za slovenska zaemnost i na drugi ruski asocijacii; poet, publicist, redaktor, knigoizdava~, kartograf, istori~ar, leksikograf i kulturno-nacionalen deec. Roden kako posmrt~e (po ubistvoto na tatko mu), se {koluva vo rodnoto selo i vo Kru{evo, a potoa vo Ve~ernata {kola na lozarite# vo Sofija (1892), pa vo Ve~ernata svetosavska u~itelska {kola vo Belgrad (18921895), kade {to ~lenuva vo U~eni~koto dru{tvo Vardar# (18931894). Po kratkotrajnoto u~iteluvawe vo rodnoto selo (1895/96), poradi u~estvo vo revolucionernoto dvièwe, e zatvoren. Uspeva da izbega i preku Belgrad odi vo Rusija i u~i vo Duhovnata seminarija vo Novgorod i vo Simferopol (1897 1900), prodolùva na Duhovnata akademija vo S.-Peterburg (1900 1905), se zapi{uva na Peterbur{kiot univerzitet, no e isklu~en poradi u~estvo vo studentski {trajk (1905). Kako pretsedatel na MNLD gi podgotvuva negovite akcii, vodi razgovori so ruskite vlasti i so Turskata i Avstro-ungarskata ambasada, drì predavawa vo Drugarstvoto i nadvor od nego. Patuva vo Makedonija zaradi podgotovki za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1905 i 1911). Kako sopstvenik na Posredni~koto biro Trudovoj posrednik# go izdava godi{nikot Dlovo Peterburg# (1909 i 1910).
Sproti Balkanskata vojna, so drugi ~lenovi na Drugarstvoto nastapuva na javni sobiri i vo ruskiot pe~at, a po po~nuvaweto na vojnata stignuva vo Veles i so P. Poparsov organiziraat Op{tomakedonska konferencija (dekemvri 1912) za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata i dràvnosta na Makedonija. Od Konferencijata dobiva polnomo{no za da moè Makedonskata kolonija vo Petrograd da gi zastapuva makedonskite interesi pred Evropa. Koga se osuetuva odeweto so P. Poparsov vo Pariz i London, ^. se javuva so statii za makedonskata dràva i za zavoju-
Domot na Dimitrija ûpovski i sedi{teto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg
Dimitrija ûpovski
va~kiot karakter na vojnata. Ja objavuva (vo kolor) prvata karta na makedonski jazik Karta Makedoniia po programa na Makedonskite narodnici (mart 1913) i zaedno so Memorandumot na Makedoncite (1. III 1913) gi pra}a do Londonskata konfrencija i do ruskiot pe~at. Na 7 juni e potpi{an i Memorandumot na Makedoncite do vladite i javnosta na balkanskite dràvi, a na 9 juni 1913 g. izleguva prviot broj na najzna~ajnata periodi~na publikacija na makedonskata nacionalna misla sp. Makedonski golos (Makedonski glas)# {to so 11 broja (do 20 noemvri 1914) stana edinstven istoriski arhiv za borbata na Makedoncite za za~uvuvawe na teritorijalnata celost i za izvojuvawe na nacionalnata sloboda. Pokraj mnogute oficijalni akti na Makedonskata kolonija vo Petrograd, zaedno so K. P. Misirkov, od imeto na Petrogradskata i od Ju`noruskata makedonska kolonija, podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti (14. VIII 1914). Zaedno so N. Dimov, preku Dru{tvoto za pomo{ na po~etnicite literatori, artisti, umetnici i nau~nici na Rusija organiziraat i Slovenski lazaret za ranetite ruski voini (1915).
ÛRLIKARI
Faksimil od Makedonski glas# (1913)
Karta na Makedonija po programa na makedonskite narodnici (1913)
Memorandumot na Makedoncite (1. III 1913)
Obidot da dojde vo Makedonija (1916) zavr{uva na granicata so Romanija. Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika na Makedonskiot revolucioneren komitet be{e zaglu{ena od Oktomvriskata revolucija (1917). Podgotvi makedonsko-ruski re~nik, no ne stigna da go zavr{i, a propa|a vo bombardirovkite na blokiraniot Leningrad (1942), zaedno so rakopisot na leksikonot za istorijata, etnografijata, jazikot, folklorot i kulturata na Makedonija. Umira kako turski podanik, iznesen za pogreb prekrien so znameto na Makedonskata kolonija izraboteno vo 1914 g. Na krstot sin mu mu gi napi{al zborovite {to samiot mu gi postavil na brata mu Nace: Borec za pravoto i slobodata na makedonskiot narod. Grobot so dràvni sve~enosti mu be{e prenesen od Leningrad vo Skopje (1990).
BIBL.: Karta Makedoniia po programa na Makedonskite narodnici. Izdal vo Petrograd 1913 g. D. D. Pavle-ûpovski; D lovo Peterburg#. Politiko-kono mi~eski, torgovo-prom{lenn i finansov ùrnal, 1 (1909) i 2 (1910), S.Peterburg. Izdatel D. D. Pavle. Redaktor L. @danov; Makedonski golos (Makedonski glas)#. Organ storonnikov nezavisimo Makedonii, I, 1 (S.-Peterburg, 9. VI 1913) 8 i II, 911 (Petrograd, 20. XI 1914). LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, III, Skopje, 1978; istiot, Dimitrija ûpovski i makedonskata nacionalna svest, Skopje, 1996; istiot, Dimitri ûpovski i makedonskoe nacionalnoe soznanie, Moskva, 1999. Bl. R.
cite nameneti za tehni~kite fakulteti na koi{to e avtor ili koavtor, odigraa nezamenliva uloga vo izdigaweto na algebarskata i, po{iroko, na matemati~kata kultura vo zemjava.
D. ûpovski: Plan za podgotovkata na enciklopediska kniga za Makedonija i Makedoncite (1923&1936)
ÛPONA, \or|i Ta{kov (s. Malovi{te, Bitolsko, 10. IV 1930) matemati~ar, red. prof. na PMF (1972), dopisen (1979) i redoven (1983) ~len na MANU. Diplomiral (1953) na Filozofskiot fakultet (Grupa matematika), kade {to bil izbran (1955) za asistent. Doktoriral (1959) na PMF so temata Prilog kon teorijata na algebarskite strukturi#. Vo tekot na 1964 g. prestojuval na specijalizacija na Univerzitetot vo Man~ester, Velika Britanija. Nau~niot interes na d-r \or|i ûpona e od oblasta na algebrata, posebno delot od univerzalnata algebra {to gi izu~uva narnite, vektorsko-vrednosnite i drugi sli~ni strukturi. Objavil stotina nau~ni trudovi. Sorabotkata ostvarena so niza matemati~ari od porane{nite jugoslovenski prostori, kako i golemiot broj objaveni zaedni~ki trudovi, go istaknale kako eden od vode~kite algebristi vo SFRJ. Spored dostignatite nau~ni rezultati, toj uspea da ja napravi makedonskata algebra prepoznatliva i vo svetski ramki. Pod negovo su{tinsko rakovodstvo se izgradeni site na{i nau~ni kadri od oblasta na algebrata. U~ebnicite po algebra i u~ebni-
\or|i ûpona
BIBL.: U~ebnici: Predavawa po algebra I, Skopje, 1968; \. ûpona, B. Trpenovski, N. Celakoski, Predavawa po vi{a matematika, IIII, Skopje, 197172; \. ûpona, B. Trpenovski, Predavawa po algebra II, 1973; Algebarski strukturi i realni broevi, Skopje, 1976; B. Trpenovski, N. Celakoski, \. ûpona, Vi{a matematika, IIV, Skopje, 19931995. Odbrani nau~ni trudovi: Za finitarnite operacii, God. zb. na Filozofskiot fakultet, Prirodno-matemati~ki oddel, 12, 1959, 749; Za asocijativite, Prilozi#, MANU, Oddelenie za prirodno-matemati~ki nauki, I, 1, 1969, 920; Vector Valued semigroups, Semigroup Forum, Vol. 26, 1983, 6574; G. ûpona, N. Celakoski, S. Markovski, D. Dimovski, K. Tren~evski, B. Janeva, Z. Stojakovi}, S. Ili}, Vector Valued Semigroups and Groups, monografija, MANU, 1988; G. Cupona, N. Celakoski, Free groupoids with (xy)2 = x2y2, Prilozi#, MANU, Oddelenie za prirodno-matemati~ki nauki, 17, 1-2, 1996, 5-17. LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987. N. C.
ÛRILKARI (Curculionidae) rastenojadni tvrdokrilni insekti. Imaat silno izrazen usten aparat za grickawe, pretvoren vo dolga rilka ~urilka. Teloto im e lesno izdolèno, val~esto i okruglo, za{titeno so jak hitinski oklop. Najbrojna familija e me|u
1633
ÛRULINCI
ûrilkar
tvrdokrilnite insekti. Vo svetot se poznati nad 60.000 vidovi. [tetnici za {umskite, zemjodelskite i za ovo{nite kulturi. Vo Makedonija se konstatirani 150 taksoni od koi 22 se endemi~ni.
Vlado û~kov
LIT.: Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
kako luciden, duhovit i provokativen svedok na muzi~kite nastani. Tie osobenosti nao|aat sre}en spoj so negovata erudicija i objektivnost vo tolkuvaweto na tie nastani. B. Ort.
ÛRULINCI (Burhinidae) familija krupni, kratkoklunesti ptici od redot bekasinovidni ptici (Charadriformes). Vo svetot se poznati vkupno osum vidovi, od koi samo eden ~urulin e prisuten vo Evropa i kaj nas (Burhinus ûrulinec oedicnemus).
Efrem û~kov
ÛÊR-SANDEVO selo vo Skopsko. Se nao|a vo ju`noto podno`je na planinata Skopska Crna Gora, na nadmorska visina od okolu 550 m. So Skopje e povrzano so regionalen asfalten pat. Ima 299 `. od koi 117 se Makedonci, 180 se deklariraat kako Srbi i drugi (2). Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni kulturi i lozarstvo. Toa e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 24.078 ha, ima 12 naseleni mesta vo koi ìveat 8.493 `. Vo û~er-Sandevo postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. Û^KOV, Vlado (Svilajnac, 6. VI 1929 Skopje, 15. X 1997) muzi~ki redaktor i kriti~ar. Svoite studii gi oformuva na Muzi~kata akademija vo Qubqana. Po doa|aweto vo Skopje se vrabotuva vo MRTV kako muzi~ki urednik. Negovata glavna preokupacija e na planot na muzi~kata kritika. Po~nuvaj}i od 1961 g., toj e muzi~ki kriti~ar na vesnikot Nova Makedonija#, a sorabotuva i vo drugi vesnici i spisanija. Do krajot na ìvotot beleì golem broj kritiki vo vesnikot Ve~er#. Vo niv û~kov se pokaùva
1634
Û^KOV, Efrem (Kratovo, 21. XI 1870 Sofija, 1. X 1923) u~itel i revolucioner, vojvoda. Se {koluval vo Solun (V klas gimnazija), vo Sofija (dve godini voeno u~ili{te), a go zavr{il Pedago{koto u~ili{te vo Kazanlk (1896). U~itelstvuval vo Peh~evo i vo Melnik. Od 1897 g. dejstvuval nelegalno vo Ko~ansko, Kratovsko i vo [tipsko. Bil ~len na Skopskiot OK (1905), u~esnik vo Balkanskite vojni.
IZV. i LIT.: Goce Del~ev. Spomeni, dokumenti, materiali, Sofi, 1978; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, II, 598, Sofi, 1983. Al. Tr.
Mane û~kov
Û^KOV, Mane (Emanuil) Hristov (Novo Selo, [tipsko, 14/27. XI 1901 Skopje, 1. IX 1967) makedonski dràvnik, univ. profesor, op{testveno-politi~ki i
kulturno-nacionalen deec. Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo [tip, gimnazijalnoto vo [tip i Skopje, a visokoto (etnografija, antropogeografija i fizi~ka geografija) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad i Skopje (1925). Izlezen od revolucionerno semejstvo, toj u{te kako u~enik e vklu~en vo socijalisti~ki kruòk# (1919), a za u~estvo vo agitacijata za izborite prvpat e priveden (1921). Eden e od osnova~ite na MMTRO vo Skopje (1923). Na miting vo [tip pak e zatvoren (1924), a po otkrivaweto na aferata na MMTRO (1927) odnovo e uapsen, no poradi nemawe dokazi e osloboden. U{te pri prvoto slu`buvawe vo Ohrid pak e zatvoren i suplentskiot sta` go zavr{uva vo Svilajnac (Srbija). Po poloùvaweto na profesorskiot ispit vo Belgrad (1929), toj slu`buva s# do 1941 g. kako gimnazijalen profesor vo Srbija i Bosna: Svilajnac, â~ak, Bielina, edna u~ebna godina vo rodniot grad (1935/36), pa pak vo Smederevska Palanka i ]uprija i na krajot vo Velikata medresa vo Skopje (1941). Po bugarskata okupacija, kako vnuk na vojvodata û~kov, Mane e postaven za direktor na gimnazijata vo Prilep, a potoa i vo Skopje. U{te vo esenta na 1943 g. stanuva ~len na ANOK, koj{to reagira na Manifestot na G[ na NOV i POJ i bara da se vodi borba za obedineta Makedonija, a ne za granicite na Kralstvoto Jugoslavija. Po izleguvaweto partizan toj e izbran za potpretsedatel na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (30. IV 1944), a kako eden od trojcata ~lenovi na delegacijata u~estvuva vo razgovorite so Nacionalniot komitet i Tito na Vis za sudbinata na Makedonija po Vojnata (24. VI 1944). Na I zasedanie na ASNOM go ~ita referatot Narodno-demokratskata vlast vo Makedonija# i e izbran za potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM (2. VIII 1944). Vo oktomvri stignuva vo Belgrad kako poverenik za zemjodelie# na NKOJ, a po formiraweto na Vladata na Jugoslavija ^. e minister za Makedonija# (7. III 1945 krajot na fevruari 1946). Poradi stavovite, spodeluvani i so M. A. ênto, zastapuvani na sednicite na Vladata i plasirani vo jugoslovenskiot pe~at okolu pra{aweto za subjektivitetot i pogolemiot suverenitet na Makedonija vo Federacijata, kako i za obedinuvaweto i na drugite delovi, toj e smenet i vraten vo Makedonija.
Û[KAR
So grupa makedonski intelektualci, ^. vo Skopje e obvinet od CK na KPM za dejstvuvawe sprotivno na partiskata linija#, pa politi~ki e degradiran i nazna~en za direktor na Narodnata biblioteka, izbran za pratenik vo Narodnoto sobranie na Makedonija (18461950), postaven e za direktor na Zavodot za doma{ni umetni~ki rakotvorbi Makedonski folklor# (1947), sorabotnik na novoosnovaniot Institut za nacionalna istorija (1948), direktor na Dràvniot ansambl za narodni igri i pesni Tanec# (1949), a izvesno vreme i potpretsedatel na Komitetot za visoki {koli. Potoa stanuva honoraren docent (1954) i redoven nastavnik po Ekonomska geografija na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1957). Ja odbranuva porano zapo~natata doktorska disertacija Ov~e Pole. Geografsko-stopanska studija# (mart 1958). Avtor e na pove}e univerzitetski i sredno{kolski u~ebnici i prira~nici i istraùvawa od oblasta na istorijata, geografijata, ekonomijata, folkloristikata, etnografijata i prosvetata vo Makedonija.
BIBL.: Varo{ica Sv. Nikole na Ov~em poqu, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XV i XVI, 1936; Pregled stanovni{tva i naseqa Ov~eg Poqa, Lu~#, I 5-6, 1938; Opiumsko pitawe i izgledi na preorijentaciju privrede Ju`ne Srbije, Kulturna liga#, 4, 1939; Izgra|ivawe nove Turske, Ju`ni pregled#, 11-12, 1938, i 1, 1939; Od Makedonija do Mar{al Tito i nazad, Ilindenski pat#, 78, 1944, 39-49;
niski kleknuvawa i samostojni vrtewa.

LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje, 1977,188. \. M. \.
Boro û{kar
Kiro û~ukovSebura
ÛÛKOV-SEBURA, Kiro (Veles, 25. III 1919 Re~ani, Vele{ko, 6. I 1943) mladinski partiski aktivist pred vojnata, organizator na NOD vo Vele{ko, prvoborec. Vedna{ po okupacijata sobiral oru`je, raznesuval partiski propagandni materijali i vr{el kurirska rabota vo gradot i okolinata. Eden od prvite borci na Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# (od maj 1942) i u~esnik vo site borbeni sudruvawa so bugarskata policija. Od septemvri 1942 ja izvr{uval kurirskata dol`nost. Po vra}aweto od kumanovskiot na vele{ki teren, vo po~etokot na 1943 g. bil otkrien od bugarskata policija i likvidiran.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 19411945. Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred vo 1942 godina, Veles, 1999. \. Malk.
ec, prvoborec, politi~ki rakovoditel vo NOAVM i policiski general-major. Zavr{il u~itelska {kola. Kako student na Filozofskiot fakultet vo Skopje, vo demonstraciite za odbrana na êhoslova~ka (septemvri 1938) bil uapsen, a podocna interniran vo Bile}a (januari 1940). Bil ~len na KPJ (1940), a vo NOAVM politi~ki komesar na Tretata makedonska NOUB, na êtirieset i vtorata makedonska divizija i na Petnaesettiot makedonski korpus na NOVJ. Po Osloboduvaweto bil na razni funkcii vo UDB, naroden pratenik, sekretar na Republi~kiot sovet na Narodnoto sobranie na NRM, ~len na Centralniot odbor na SZB od NOVJ i dr. Avtor e na pove}e publicisti~ki i istoriografski dela i ostavi obemni memoari. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Se}avawa, rakopis vo AINI, Skopje. BIBL.: Koj i zo{to go àle{e transportot, Viorni dni, Skopje, 1957, 145 157; Eden pu{komitralezec, na istoto mesto, Skopje, 1957, 175176; Kurirot Pero i negovata tabla, na istoto mesto, 183184; Idrizovo, na istoto mesto, 227 229; Znameto nad gradot, na istoto mesto, 241248; Na{ite bataljonski vesnici, na istoto mesto, 287289; Poslednata èlba na Vera Joci}, na istoto mesto, 291294; Sinot na Kozjak, na istoto mesto, 319-326; Vera Trajkova Kotorka#, na istoto mesto, 333-337; Ku{kuli... selo 5 juni 1944, Sovremenost#, VIII, 6, Skopje, 1958, 553-557; Sakam so vas, Kulturen ìvot#, V, 7, Skopje, 1960, 1517; Tretata udarna i Idrizovo, êtirieset godini 19411945, kn. 6, Skopje, 1962, 541546; Osloboduvaweto na Skopje, na istoto mesto, 557-560; Hristijan TodorovskiKarpo{, Kumanovo, 1965; Na 13 noemvri 1944 godina herojskite edinici na na{ata armija go oslobodija Skopje, Dokumenti i materijali za osloboduvaweto na Skopje, Skopje, 1968, 149150; Granitni temeli, Skopje, 1970; Borbeno Kumanovo 19191941, Kumanovo, 1972; Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973 (so koavtori); Napadot na Idrizovo. Se}avawa na u~esnici vo NOV. Skopje vo NOV 19441945, Skopje, 1980, 664671; Osloboduvaweto na zatvorot vo Idrizovo, Okovani vo prangi, Skopje, 1981, 398402; Vasko Karangelevski, Bitolskite narodnoosloboditelni odredi, Bitola, 1982, 466-470. S. Ml.
Sastanak velike trojice# i teror gr~kih monarho-fa{ista u Jegejskoj Makedoniji, 20 oktobar#, Beograd, februar 1945, 3; Makedonija u borbi za demokratizam i federaciju, Glas
Jedinstvenog Narodno-oslobodila~kog fronta Srbije#, IV, 24, Beograd, 13. III 1945, 3; Slovenci i Makedonci pretstraà Ju`nog Slovenstva, Glas Jedinstvenog Narodno-oslobodila~kog fronta Srbije#, IV, 39, 1945, 3; Makedonija i Makedonci, Vjesnik Narodnog fronta Hrvatske#, V, 147, Zagreb, 10. X 1945, 12. LIT.: Gigo Mileski, Vo se}avawe na prof. d-r Mane û~kov. @ivot i dejnost, Geografski razgledi#, V Skopje, 1967, 167-171; Trajko Boseovski, Sudbinata na prviot makedonski potpretsedatel Emanuil û~kov, Nova Makedonija#, 68. I 1994, 19; Blaè Rstovski, Dejnosta i ulogata na Mane û~kov pred i po ASNOM. Obid za monografsko profilirawe, zb.: Republika Makedonija 60 godini po ASNOM. Zbornik od nau~niot sobir po povod {eesetgodi{ninata od ASNOM odràn vo Skopje na 1516 dekemvri 2004 godina, Skopje, 2005, 4788. Bl. R.
ÛÛLIGI (Alaudidae) familija mali prizemni ptici-peja~ki od redot vrap~evidni ptici (Passeriformes), od koi vo Makedonija se registrirani 6 vidovi: debelokluna ~u~uliga (Melanocorypha calandra), polska ~u~uliga (Alauda arvensis), {umska ~u~uliga (Lullula arborea), Polska ~u~uliga cuculesta ili }ubesta ~u~uliga (Galerida cristata), mala ~u~uliga (Calandrella cinerea) i planinska ~u~uliga (Eromophila alpestris).
ÛÛK# makedonsko ma{ko narodno oro vo metar 9/16 (2,2,2,3,). Naj~esto se igra vo Skopsko so drèwe na racete za ramo. Tempoto e umereno brzo, so sredni ~ekori na polustapalata. Obiluva so potskoci, doskoci,
Û[KAR, Boro (Boris û{karov) (Kumanovo, 28. I 1916 Skopje, 19. IX 1982) komunisti~ki de-
1635
X
XAJKOVSKI, Kiril (Skopje, 25. X 1965) kompozitor i aranèr. Svojata muzi~ka kariera ja zapo~nuva vo grupata Bastion# (nejzin osnova~ vo 1983 g.). Nastapuval kako klavijaturist so Leb XAMBAZOV, Aleksandar (s. Stapar, Vojvodina, 3. II 1936) dirigent i kompozitor. Muzi~ka akademija zavr{il vo Belgrad. Rabotel vo MRT, kako dirigent na Tancoviot i reviskiot orkesvo Skopje (1987). ^len na Dramskiot teatar (19871992), a potoa vo Dramata na MNT (19922005). Nastapuval i na film, a ostvaril isklu~itelna estradna kariera promovirana niz masovnite mediumi.
ULOGI: Zanek (Stapica#), Pit (Spaseni#), Aco [pirt (îja si#), Xango i Crni (Grev ili {pricer#), Mane (Bure barut#). NASTAPUVAL VO FILMOVITE: Makedonskiot del od pekolot#, Vikend na mrtovci#, Zbogum na dvaesettiot vek# i dr. R. St.
Kiril Xajkovski
Aleksandar Xambazov
i sol# (19861987). Avtor na elektronska muzika. Osobeno se istaknal na poleto na t.n. primeneta muzika. Me|u najzna~ajnite tvore~ki dostreli {to mu donesoa me|unarodna afirmacija e muzikata za filmovite Balkankan# na D. Mitrevski, Golemata voda# na I. Trajkov, Pra{ina# na M. Man~evski, kako i muzikata za nekolku teatarski pretstavi, me|u koi i za Bure barut#, Balkanot ne e mrtov#, Divo meso#. Ima izdadeno pove}e albumi, me|u koi i Homebound#, (1999); Religion & sex# (2001) i dr. M. Kol. XAMBAZ, Dare (Prilep, 1. X 1911 Skopje, 27. I 1981) farmacevt, borec, dràvnik. Diplomiral farmacija vo Zagreb (1935). Vedna{ po okupacijata na zemjata (1941) stapil vo NOB i bil aktiven borec. Bil uapsen od bugarskite vlasti i interniran vo Bugarija (19421943). Po Vtorata Svetska vojna bil ~len na ASNOM na Tretoto zasedanie (1945), minister vo Vladata na L. Koli{evski (19461951), kako i vo Vladata na Qup~o Arsov (1953). Bil pretsedatel na RSSNM, pretsedatel na Planinarskiot sojuz na RM, a vr{el i dr. op{testveni i politi~ki rakovodni funkcii. Toj e eden od osnova~ite na Republi~kiot Crven krst na Makedonija i negov dolgogodi{en pretsedatel s# do negovata smrt. Br. N.
tar. Realiziral ogromen broj studiski snimki i koncerti vo ìvo. Kako avtor, pokraj dominantniot pridones vo sferite na t.n. popularna muzika, sozdal golem broj detski pesni, go osnoval festivalot Zlatno slavej~e#, a tvorec e i na dela od klasi~nata muzika. Pi{uval i scenska muzika (za filmot Memento#, za dramskite pretstavi Majka#, Dvajca na ni{alka# i dr., kako i za detski pretstavi). Od klasi~nite kompozicii treba da se izdvojat Rapsodija za Skopje# za pijano i simfoniski orkestar (1966), Sedum tancovi varijacii za pijano i orkestar# (1977) i dr. Napi{al i pove}e horski kompozicii. M. Kol.
Igor Xambazov
XAMBAZOV, Igor (Skopje, 15. VII 1963) akter. Diplomiral na Otsekot za akterska igra na FDU
XAMBAZOVSKI, Kliment (Ohrid, 1919 Belgrad, 27. IX 2006) makedonski istori~ar, arhivist, akademik. Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodniot grad, a U~itelskata {kola vo Jagodina, Srbija (1939). Po kratko u~itelstvuvawe, gi zavr{uva studiite po pedagogija i istorija na Sofiskiot univerzitet. Izbran e za asistent na Katedrata po pedagogija na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje (1949). Po pritvoraweto od IB i isklu~uvaweto od Fakultetot, stanuva nadvore{en sorabotnik na Arhivot na Makedonija so rabotno mesto vo Belgrad (1952). Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Belgrad ja odbranuva doktorskata disertacija Kulturno-op{testvenite vrski na Makedonija so Srbija vo tekot na XIX vek# (1959). Blagodarej}i na bogatite istraùvawa na arhivite vo Srbija i publikuvanite trudovi, izbran e za vi{ nau~en sorabotnik na Balkanolo{kiot institut na SANU (1969), kade {to e i penzioniran (1. I 1985). Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (2006). Objavuva pove}e studii i pogolem broj oddelni publikacii. Najzna~ajna mu e serijata Gra|a za istorijata na makedonskiot narod od Arhivot na Srbija# vo 5 tomovi vo 14 posebni knigi {to go opfa}aat periodot od 1820 do 1891 g. Neobjaven ostanuva podgotveniot t. V, kn. III (1892 1893). Za ovaa serija ja dobi nagradata 11 Oktomvri#. Redok i najtemelen poznava~ na dokumentacijata za Makedonija vo arhivite vo Srbija.
BIBL.: Kulturno-op{testvenite vrski na Makedoncite so Srbija vo tekot na XX
XAMIJA
vek, Skopje, 1960; Gra|a za istorijata na makedonskiot narod od Arhivot na Srbija, I/1 (18201848), I/2 (18491856), II/1 (18561863), II/2 (18641868), III/1 (1868 1873), III/2 (18741878), IV/1 (18791885), IV/2 (18861887), IV/3 (18881889), V/1 (1890), V2 (1891), Skopje, 19791991). Bl. R.
voreno turbe vo koe se pretpostavuva deka e pogreban Pa{a-beg, eden od sinovite na Ishak-beg.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981, 254258. Dr. \.
Sultan Muratovata xamija vo Skopje (XV v.)
Kebir Mehmed êlebi xamijata vo Skopje (XV v.) Gazi Isa-begovata xamija vo Skopje (XV v.)
XAMIJA NA GAZI ISA-BEG (Skopje, XV v.) spomenik na kulturata. Izgradena po smrtta na Gazi Isa-beg, nejziniot ktitor e tretiot osmanliski zapovednik na Skopje i na Skopskoto krai{te. Taa e od tipot xamii so dve ednakvi kupoli nad molitveniot prostor i so trem zasvoden so pet kupoli, potpreni na ~etiri masivni stolba. Renovirana po o{tetuvawata od zemjotresot od 1963 g.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998. Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
XAMIJA NA KEBIR MEHMED ÊLEBI (Skopje, 1469) verski objekt, spomenik na kulturata. Podignata e od Mehmed êlebi, sin na Ishak-beg, vtoriot osmanliski zapovednik na Skopje. Bila pokriena so kupola, a so tri mali kupoli bil zasvoden i tremot. Imalo imaret i u~ili{te. Denes e so vidno izmenet izgled.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Kebir Mehmed êlebi xamija vo Skopje, Likovna umetnost#, Dru{tvo na istori~arite na umetnosta na SR Makedonija, br. 1011, Skopje, 1985; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998, 1625; Afrodita Tanevska, Sanaciono-konzervatorski raboti na Sultan Muratovata xamija vo Skopje, Kulturno istorisko nasledstvo vo SR Makedonija, XVIII, Skopje, 1983. Dr. \.
XAMIJA NA KOXA KADI (Bitola, 1529/1530) spomenik na kulturata. Poznata e i pod imeto Xamija na Koxa Ahmed efendi. Yidana e od tula i od kamen, kako i minareto, a e pokriena so obi~en pokriv. Ima golemo predvorje, koe bilo dogradeno podocna. Vo dvorot ima stari nadgrobni ni{ani.
LIT.: Krum Tomovski, Xamii vo Bitola, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, II2, Skopje, 1957. Dr. \.
Hajdar Kadinata xamija vo Bitola (XVI v.)
XAMIJA NA HAJDAR KADI (Bitola, 1561/1562) spomenik na kulturata. Podignata e od strana na bitolskiot kadija Gazi Hajdar, po proekt na osmanliskiot arhitekt Mimar Sinan. Imala dve minariwa. Visinata na kupolata iznesuva 20 m, tremot e pokrien so tri mali kupoli, potpreni na mermerni stolbovi.
LIT.: Krum Tomovski, Xamii vo Bitola, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, II2, Skopje, 1957; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
Ishak-begovata xamija (XV v.)
XAMIJA NA ISHAK-BEG (ALAXA XAMIJA) (Skopje, XV v.) verski objekt, spomenik na kulturata. Podignata e od Ishakbeg, vtoriot osmanliski zapovednik na Skopje. Poznata e i pod imiwata Ishakija i Stara xamija, a nazivot Alaxa ([arena) go dobila po bogatiot dekor so koj bila ukrasena. Pokriena e so kupola, a drugite delovi i tremot so polucilindri~ni i koritesti svodovi. Vo dvorot se nao|a zat-
XAMIJA NA SULTAN MURAT (HUN]AR XAMIJA) (Skopje, 1436) verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena e pod ktitorstvo na sultanot Murat II (14211451). Nastradala vo poàrot od 1689 g., po {to bila renovirana. Ima otvoren trem koj se potpira na ~etiri kameni stolba, a vnatre{nata dekoracija datira od po~etokot na XX v. Vo dvorot ima dve turbiwa: turbe na Bejhan sultan, so pet nadgrobni spomenici i semejna grobnica na Ali-pa{a od Dagestan. Obnovuvana i vo 1911 g., kako i po zemjotresot od 1963 g.
XAMIJA NA HAMZA-BEG (Bitola, kraj na XVII po~. XVIII) renovirana vo 1798 g. Dimenziite $ se skromni, vnatre{nosta e dekorirana so stilizirana ornamentika, so rastitelni i geometriski motivi.
LIT.: Krum Tomovski, Xamii vo Bitola, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, II2, Skopje, 1957; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
1637
XAMIJA
XAMIJA NA HAXI DURGUT (TURGUT) (Ohrid, 1466) verski aktiven objekt. Izgradena e vrz temelite na crkvata Sv. Nedela. Ima kvadratnata osnova so dimenzii 6,50 h 6,50 m. Restavrirana 1980 g. Poznata e pod imeto Krst xamija (na vrvot od minareto ima krst).
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata, kn. vtora, Skopje, 1978; Fehim Bajraktarevi}, Turski spomenici u Ohridu, Prilozi za orijentalnu filologiju#, V, 195455, Sarajevo, 1955. Dr. \.
za dràvnoto ureduvawe i pravata na Albancite vo RM. Od zdravstveni pri~ini, se povle~e od akS. Ml. tivnata politika (2007). XEKOV, Angel Tomov (Plovdiv, Bugarija, 21. XI 1917 Skopje, 8. III 1986) veterinar. Od 1948 do 1983 g. bil na~alnik, odnosno direktor na Veterinarnata upravata vo RM. Ima objaveno 46 nau~no-stru~ni trudovi, 576 stru~ni popularni napisi, 9 stru~no popularni bro{uri i edna skripta za veterinarni tehni~ari. M. D. J. B. XEKOV, Slav~o (s. Rakli{, Radovi{ko, 21. IX 1924) univ. profesor, specijalist od oblasta na odgleduvaweto na {umite i za predmetot dendrologija. Studiral na [umarskiot fakultet vo Belgrad, a diplomiral na novootvoreniot Zemjodelsko-{umarski fakultet vo Skopje (1950). Doktoriral na [umarskiot fakultet vo Zagreb (1959). Izbran e za asistent (1953), a potoa za redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1971). Bil dekan na [umarskiot fakultet vo Skopje (19821984). Se zanimaval so prou~uvawe na dendroflorata, {umsko-vegetaciskite odnosi i voveduvaweto na populikulturata vo Makedonija. Dal golem pridones vo prou~uvaweto na topolite i glogovite, pri {to otkril novi vidovi. Publikuval brojni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija. Al. And.
XEKOVA-STOJKOVA, Sloboda Angelova (Gevgelija, 12. III 1945) biohemi~ar, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Po diplomiraweto na Med. f. vo Skopje, od 1969 raboti vo Institutot za biohemija, kade {to bila {ef i direktor (19831998). Avtor i koavtor e vo nad 100 truda, u~ebnik i praktikum po biohemija i u~esnik vo brojni proekti na Institutot.
IZV.: Recenzija vo Bilten# 749/2000. D. S.-B.
XAMIJA NA HAXI HAMZA (Ohrid, sred. na XVI v.) verski aktiven objekt. Pretstavuva ednokupolna xamija so skromni dimenzii, molitven prostor od 6,60 h 6,10 m. Se odrùvaat molitvi samo vo petok i vo vreme na Ramazanskite praznici.
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata, kn. II, Skopje, 1978, 299. Dr. \.
XAMIJA NA HUSIN-[AH (s. Saraj, Skopsko, sred. na XVI v.) verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena e od sanxakbegot Husein-{ah. Ima kvadratna osnova zasvodena so kupola, a dene{niot izgled na tremot go dobil po restavracijata od zemjotresot od 1963 g. Vo dvorot ima {estostrano zatvoreno turbe, vo koe e pogreban ktitorot Husein-{ah (1566/1567 g.).
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Andrej Andrejevi, Islamska monumentalna umetnost XVI veka u Jugoslaviji, Beograd, 1984. Dr. \.
XELADIN-BEG (17941831) upravnik na Ohrid, sin na tetovskiot pa{a Rexep. Vaèl za spravedliv upravnik za kogo rabotele i hristijani. Za za{titnik na gradot od razbojnici go postavil Kuzman Kapidan, junakot vo Serdarot# od Grigor Prli~ev. Pod vlijanie na svojata vtora èna Ta{ula, robinka od Negu{koto vostanie, vo ~ie zadu{uvawe u~estvuval, bil toleranten kon hristijanite. Vo 1831 g., po me|usebnite sudiri na mo}nite begovi, izbegal vo Egipet.
LIT.: E. Sprostranov, Dèladin-be, Sbornik za narodni umotvoreni, nauka i kniìna, XIV, Sofi, 1897; Ohrid i ohridsko niz istorijata, II, Skopje, 1978. Dr. \.
XELADIN ZEKIRI#, Kulturno-umetni~ko dru{tvo Tetovo edno od najaktivnite kulturnoumetni~ki dru{tva na Albancite vo Makedonija. Negovi pretsedateli bile d-r Habil Bexeti, Kasim Mursela i dr. Posebna aktivnost projavilo vo periodot 19801982 g. so gostuvawata vo Ulciw, Pe}, Zadar i vo nekolku gradovi na Albanija. S. Ml. XELAL, Tomo (psevd. [umski) (Gjelaj-Shumski, Tom Nik) v. \elaj, Tom Nik (psevd. [umski). XEMALI, [aban (Debar, 6. V 1918) pravnik. Bil u~esnik vo NOB (od 1942) kako zadninski aktivist, pomo{nik-komandant na Komandata na mestoto; ~len na KPM (od 1944). Po Osloboduvaweto ja zavr{il Vi{ata upravna {kola i bil pretsedatel na Gradskiot naroden odbor (19441947), ~len na Okoliskiot komitet na SKM, ~len na Op{tinskiot komitet na SKM, potpretsedatel, a potoa pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM i sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM vo Debar. Bil ~len na Odborot za op{testveno-ekonomski odnosi na Republi~kiot sovet i pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1970). S. Ml. XEMIET# (Dru`ba#) (1919) politi~ka organizacija na muslimanite od Vardarskiot del na Makedonija, Kosovo i del od San-
Arben Xaferi
XAFERI, Arben (Tetovo, 24. I 1948) novinar i politi~ar. Zavr{il Filozofski fakultet. Do 1990 g. rabotel za radio i televiziskite stanici vo Pri{tina (Kosovo) kako glaven urednik na Kulturnata programa. Bil pretsedatel na Partijata za demokratski prosperitet na Albancite vo Makedonija (od 18. IV 1995), a potoa lider na Demokratskata partija na Albancite (do 2007). Na vtorite parlamentarni izbori vo RM be{e izbran kako nezavisen pratenik (1994), a potoa kako pratenik na DPA. Poznat e po svoite kontroverzni i radikalni izjavi
1638
Tomislav Xekov
XEKOV, Tomislav (Gevgelija, 18. IX 1943) red. prof. na ETF vo Skopje. Doktoriral (1976) vo University of Pennsylvania, Philadelphia vo SAD. Rabotel vo RTV Skopje (19671969) kako inèner za videotehnika. Od 1969 g. raboti na ETF vo Skopje kade {to vo 1985 g. e izbran za redoven profesor. Na ETF vr{el pove}e funkcii kako rakovoditel na institut, prodekan i dekan. Ima bogata nau~na i aplikativna dejnost. Vo 1990 g. prestojuval vo Nigerija kako ekspert na Internacionalnata telekomunikaciona unija. Dr. M.
XIKOV
xak. Vo nea ~lenuvale prete`no Turci i Albanci za za~uvuvawe na nivnite verski i nacionalni interesi. Osnova~ i voda~ bil Nexib Draga, a po negovata smrt, negoviot brat Ferid Draga. Na parlamentarnite izbori (1920) dobila 8, vo 1923 g. 14, a vo 1925 g. ne dobila nitu eden prateni~ki mandat. Go poddràla i glasala za Vidovdenskiot ustav.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kite partii vo parlamentarnite izborni borbi vo Vardarskiot del na Makedonija (19191929), Skopje, 2004. N. Cv.
1993; Umetni~koto delo, 1998; Otade sistemot, 2000; Filozofski prikazni, 2001; Mladite, Svetoto i Umetnosta (koavtor), 2003; Poezija: Sliki od izlo`bata, 1989; Eklogi, 1992; Pesni, 1998. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 192019462006, Skopje, 2006, 305. V. Panz.
XEMPER specifi~na forma na detski pojas {to go nosele decata od Kumanovsko. Naj~esto bil ornamentiran so sitni ornamenti na crvena osnova. J. R.-P.
Luka Xerov
Ivan Xeparoski
XEROV, Luka (Bitola, 27. X 1870 Sofija, 20. IX 1948) lozar#, u~itel i revolucioner, vojvoda vo Ilindenskoto vostanie. Se {koluval vo Bitola i vo Solun. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895). Vo periodot od 1897 do 1899 g. bil u~itel i u~ili{ten inspektor vo Ki~evsko i ~len na Bitolskiot OK (1901). U~estvuval na Smilevskiot kongres. Vo Ilindenskoto vostanie dejstvuval vo Ki~evskata vostani~ka oblast, a po vostanieto vo Bitolsko.
IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni i Odrinsko 18781912. Spomeni, Sofi, 1981; Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko. Spomeni i materiali, I, s. XXI; , s. XI, Sofi, 1983. Al. Tr.
morski dnevnik# (potpi{an so psevdonimot Xeronimo) e zabeleèna i pesnata Otkako te vidof# {to podocna vleguva so drugi tri i vo stihozbirkata so negovi stihovi (i na makedonski) Ohridska prolt. Spomeni# (1923), a dve od niv i vo zbirkata so notirani makedonski pesni od J. ê{mexiev (1926). Raboti kako redaktor i ~len na Redakcijata na organot na Makedonskiot mlade{ki zgovor, preimenuvan vo Sojuz na makedonskite mlade{ki kulturno-prosvetni organizacii vo Bugarija Ustrem# (19231926). Potoa e ~len na Redakcijata na legalniot organ na VMRO Makedoni# (19261928), no po ubistvoto na Al. Protogerov, kako revolt poradi bratoubistvata na Makedoncite {to se razgorea vo Bugarija#, ja napu{ta Redakcijata. Objavuva literaturni i publicisti~ki prilozi vo razni spisanija i vesnici vo Bugarija (i pod psevdonimite Bojko i Makedonec), kako i prevodi vo pove}e antologii od francuski, ruski i germanski poeti.
BIBL.: Blagoslovita nad svta#, Tron, 1923; Ohridska prolt. Spomeni, S., 1923; Na g. Razkazi i spomeni iz makedonski ìvot, S., 1928; Prolt kra ezeroto. Stihove, S., 1930; Bratoubistvoto, S., 1933; @ivata legenda na Ohrid, S., 1934; Dale~nata zem, S., 1938; Gergovdenski llki. Stihotvoreni, S., 1940). LIT.: D-r Blaè Ristovski, Koga stihotvorbata treba{e da stanuva pesna (J. ê{mexiev, A. K. Poporu{ev i N. Xerov), Sovremenost#, XXIV, 56, 1974, 463469; istiot, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 108112. Bl. R.
XEPAROSKI, Ivan Marinov (Skopje, 9. V 1958) doktor po filozofija, univerzitetski profesor i poet. Diplomiral na Filozofskiot Fakultet vo Skopje (1980), kade {to magistriral (1991) i doktoriral (1997). Rabotel kako urednik na Nau~nata i na Kulturnata programa vo MRTV (19811993), a potoa kako asistent, docent i vonreden profesor po predmetite Estetika, Istorija na estetikata i Filozofija na kulturata na Institutot za filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, ~ij rakovoditel e od 2004 g. ^len e na Makedonskiot PEN-centar, bil i negov sekretar. Avtor e na golem broj tekstovi, nekolku knigi od oblasta na estetikata i kulturnata teorija, tri poetski knigi, kako i na pogolem broj prevodi (V. Blejk, J. Brodski, X. Xojs, D. Hjum). Negovata poezija kako i nekoi od eseite se prevedeni na nekolku jazici. Vo estetikata se zanimava so pra{awata na umetni~koto delo# i na vozvi{enoto# i se obiduva da gi povrze analiti~kite pristapi so onie na kontinentalnata estetika, dodeka vo teorijata na kulturata osobeno vnimanie im posvetuva na fenomenite na igrata# i na sakralnoto#.
BIBL.: Argo plovi po Aksij, 1984; Vo potraga po izgubeniot totalitet,
Nikola Xerov
XEROV, Nikola Georgiev (Sofija, 4. IX 1892 Sofija, 1. XI 1975) bugarski i makedonski poet, prozaist i publicist. Sin na preselnici od Ohrid {to ìveat vo begalskiot sofiski kvartal Ju~bunar, pa u{te mal go usvojuva makedonskiot kako doma{en jazik. Ja zavr{uva gimnazijata i studiite po slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Vo 19141915 g. prestojuva vo gradot na negovite roditeli i pi{uva stihovi na makedonski jazik. Aktivno u~estvuva vo Akademskoto dru{tvo Belo More# (19141917). Vo za~uvaniot rakopisen Belo-
XEROV-MAKEDONSKI, Spiro (Bitola, 1834 mesnosta Buluxa, Bugarija, 17. VII 1868) makedonski revolucioner. Od trgovsko i revolucionerno semejstvo. Podgotvuval zagovor vo Bitolsko (1862), bil uapsen i osuden na smrt. Izdràl pet godini robija. Po osloboduvaweto zel u~estvo vo Kritskoto vostanie (1866). Se aktiviral da organizira novo vostanie vo Bitolsko i vo Kru{evsko (1867). U~estvuval vo osloboditelnite borbi vo Srbija, Romanija i vo Bugarija, kade {to i zaginal.
LIT.: M. Stojanoski, Prilog kon prikaùvaweto na ìvotot i revolucionernata dejnost na Spiro Xerov-Makedonski 18351868, Prilozi#, XXV, 43, DNUBitola, 1985. Al. Tr.
XIKOV, Zlatan Trajkov (Skopje, 10. X 1935) ginekolog-aku{er, geneti~ar. Med. f. zavr{il vo Skopje vo 1961 g., kade {to i predaval. Doktoriral i habilitiral. Se usovr{uval vo pove}e centri vo Evropa (osobeno vo Ve1639
XIKOVA
lika Britanija i Germanija) vo oblasta na prednatalnata dijagnostika, humanata genetika i molekularnata biologija. Osnovopolo`nik e na prvata Laboratorija za humana genetika i prednatalna dijagnostika vo RM. Koavtor na prira~nikot za lekari Sovremena dijagnostika i terapija vo medicina# (2000). Z. X. XIKOVA, Sowa Qup~ova (24. X 1945, Skopje) spec. internistnefrolog. Med. f. zavr{ila vo 1970 g., a specijalizacija po interna medicina i supspecijalizacija po nefrologija na Med. f. vo Skopje. Formirala Oddel za ehosonografija i interventna ehosonografija (1982). Se usovr{uvala vo pove}e centri vo Evropa (Danska, Belgija, Germanija). Doktorirala i objavila pove}e od 120 stru~ni i nau~ni trudovi. Koavtor e na prira~nikot za lekari Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata# (2000) i Interna medicina# (2003). S. X. XIMREVSKI, Borivoe Todorov (Kumanovo, 27. IV 1940) etnomuzikolog, etnoorganolog. Diplomiral na Muzi~kata akademija vo Belgrad (1967). Eden period rabotel vo Radio Skopje (19671974). Potoa se vrabotil (1974) vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# kako asistent-istraùva~ na narodnite muzi~ki instrumenti i instrumentalnata narodna muzika. Doktoriral (1992) so temata Gajdata vo Makedonija, instrument instrumentalist muzika#. Napi{al nad 40 stru~ni trudovi so koi u~estvuval na pove}e me|unarodni kongresi i simpoziumi. Izvr{il obemni terenski istraùvawa {to rezultirale so nad 4.000 snimeni zapisi, 1.678 melografii, 1.265 originalni fotografii. Objavil nekolku knigi. Rakovoditel e na monografskiot proekt Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko# (2000). Dal zna~aen pridones vo organiziraweto na pove}e folklorni festivali, smotri, seminari i predavawa.
DELA: âlgiskata tradicija vo Makedonija (Skopje, 1985); Gajdata vo Makedonija (Skopje, 1996); [upelkata vo Makedonija (Skopje, 2000); Gradskata instrumentalna muzi~ka tradicija vo Makedonija (Skopje, 2005). M. Kol.
Borislav Xinleski
RE@II: Henrih IV#, Dimna Juda grad gradila#, Ana Frank#, Zmej#, Kolaps#, Kralot Ibi#, Tehno yvezda#, Belite kowi# i dr. R. St.
vo MRT Skopje (19741976); reìser vo Kamerniot teatar vo Saraevo (19761992); sloboden umetnik (19921994); od 1994 g. e dramaturg i reìser na MRT.
glaven i odgovoren urednik na spisanieto Makedonski veteriM. D. J. B. naren pregled#.
Boris Xonov
Emilija Xipunova
XIPUNOVA, Emilija (Veles, 30. I 1935) balerina i baletski kriti~ar. Go zavr{uva Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova, naporedno so gimnazijata. Apsolvira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. ^len e na Baletot pri MNT (19491974). Kako solistka se istaknuva so svojata tancuvalnost i so sigurna baletska tehnika. Od 1979 g. e baletski recenzent vo Radioto i vo pe~atenite mediumi. Avtor e na dve televiziski serii za baletskata umetnost.
ULOGI: Prijatelka na Marija (B. Asafjev, Bah~isarajska fontana#), Muza (P. I. âjkovski, Fran~eska de Rimini#), Kolumbina (L. Delib, Kopelija#) i dr. T. P.
XINLESKI, Borislav \or|iev (Tetovo, 15. VIII 1921 Skopje, 4. VI 2001) veterinar, univ. prof. Doktoriral na V. f. vo Saraevo (1965). Redoven profesor na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Ima objaveno 159 nau~ni i stru~ni trudovi, dva u~ebnika, edna skripta, praktikum i u~ebnik za sredni u~ili{ta. 17 godini bil
1640
Violeta Xoleva
XOLEVA, Violeta (Skopje, 16. VII 1951) reìser. Diplomirala na Teatarskata akademija vo Belgrad (1974). Bila ~len na Radiodramata (19581969); reìser
XONOV, Boris (Bogdanci, 1. XII 1913 Strumica, 25. V 1943) kulturno-nacionalen deec i literaturen tvorec. Poradi voenite sostojbi, u{te kako trigodi{en so roditelite e prefrlen vo Gevgelija, kade {to ostanuva do po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna. Vo 1926 g., kako unijat, e ispraten na {koluvawe vo unijatskiot internat vo Zagreb, kade {to e podgotvuvan za unijatski sve{tenik. No doa|a vo sudir so vospituva~ite i vo 1928 g. e isteran od internatot. So samoizdrùvawe vo 1932 g. ja zavr{uva II klasi~na gimnazija vo Zagreb i vo slednata godina se zapi{uva na Pravniot fakultet, {to i go zavr{uva vo 1939 g. Nao|aj}i se vo hrvatskata nacionalno razbranuvana sredina, projavuva interes za nacionalnoto osloboduvawe na makedonskiot narod, {to go doveduva i do prvoto zatvorawe vo 1931 g. Aktivno se vklu~uva vo dvièweto na makedonskata studentska mladina vo Zagreb i stanuva ~len na SKOJ (1935). Go dobiva organot na VMRO(Ob) Makedonsko delo# i go propagira me|u Makedoncite na Zagrepskiot univerzitet. Istovremeno se nao|a me|u osnova~ite i poaktivnite ~lenovi na toga{ osnovanoto Makedonsko kulturnoprosvetno dru{tvo Vardar# {to razviva po{iroka kulturno-nacionalna aktivnost. Se poveduva akcija za prou~uvawe na makedonskata istorija i kultura i za afirmacija na makedonskiot jazik. Na 1. VI 1936 g. se donesuva Rezolucija za Makedonija, pravno formulirana od B. X., i se organiziraat predavawa na aktuelni makedonski temi i probemi, pa se formira Studentski makedonski hor, koj vo juli 1936 g. izveduva
XUDOTO
uspe{na ekskurzija so koncerti vo Makedonija, iako na krajot koncertite se zabraneti. Rakovodstvata na makedonskite studenti od Zagreb, Belgrad i Skopje na 28. VIII 1936 g. organiziraat sostanok vo Ohrid. Na 30. III 1937 g. vo Zagreb ve}e e otpe~aten prviot (i edinstven) broj na v. Na{ vesnik# organ na Dru{tvoto <Vardar, {to vedna{ e i zabranet i zaplenet. Naslovot na vesnikot grafi~ki go izrabotil pomaliot brat na Borisa, Kiril Xonov, {to isto taka se {koluva{e vo Zagreb. Vo site tie makedonski manifestacii X. zema aktivno u~estvo. Vo 1938 g. napi{uva letok na makedonski jazik {to e nape~aten i ispraten vo Belgrad i vo Makedonija. Intenzivno raboti vo Univerzitetskata biblioteka, pravi makedonska bibliografija i bara literatura za Makedonija. Toga{ ja nao|a i kartata na Makedonija od Jaranov, kolektivno ja prou~uvaat, a toj ja donesuva i vo Strumica, {to odigruva va`na uloga vo budeweto i organiziraweto na mladinata. Drì predavawa vo Narodniot univerzitet i ja budi mladinata. U{te kako u~enik pi{uva poezija na srpskohrvatski, no samo edna od niv e nape~atena (so potpisot Boro). Sorabotuva vo hrvatskiot napreden pe~at, a od dvaesetinata stihotvorbi na rodniot jazik samo dve se objaveni (pod psevdonimot BOXO) na eden prili~no unificiran makedonski jazik {to znatno se razlikuva od negoviot roden govor. Po zavr{uvaweto na studiite (1939) e zemen na otsluùvawe na voeniot rok, a potoa i na voena ve`ba vo [tip. Po okupacijata na Makedonija (1941) zavr{eniot pravnik ostanuva bez rabota i duri vo mart 1942 g. e nazna~en za kmet na rodnoto Bogdanci. No poradi sorabotkata so osloboditelnoto dvièwe, u{te vo istata godina e otpu{ten od slu`bata i stanuva pripravnik vo Strumi~kiot sud. Vo noemvri 1942 g. e primen za ~len na Komunisti~kata partija i razviva u{te pogolema nacionalnoosloboditelna aktivnost. Naskoro e otkrien od bugarskite vlasti i na 13. V 1943 g., zaedno so grupa od 25 aktivisti, e zatvoren od strumi~kata policija, no vo izma~uvawata te{ko mu e povreden vratniot 'rbet i po tridnevni maki umira. Za da se skrie zlostorot, go proglasuvaat izbegan i teloto mu e izgoreno vo varnica, a roditelite proterani niz Bugarija.
BIBL.: stihovi na srpskohrvatski: Pjesma o besposlenom radniku, Glas omladine, I, 5, Zagreb, 14. XI 1935, 7; dve stihovorbi na makedonski: Se~a~, Glas omladine, II, 11, Zagreb, 22. XI 1936, 4; Pamu~na vla~arni-
ca, Glas omladine, II, 11, 22. XI 1936,5; statija: Makedonska omladina pie hrvatskoj omladini. Izgrej zora na slobodata Djeca 19141918 iz Makedonije, Glas omladine, II, 11, 22. XI 1936, 5. LIT.: Mito Temenugov-@elezni, Likovite na zaginatite i umrenite borci od Bogdanci, s.l., 1973, 2033; D-r Blaè Ristovski, Poetot Boris Xonov (1913 1943) i Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb, Sovremenost#, XXIV, 89, Skopje, 1974, 714743; istiot, Boris Xonov, zb.: Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 172174; D-r Branko Panov, Ilija Aktivnosta na Boro Xoni me|u mladina- Xuvalekovski ta na Strumica vo periodot me|u dvete svetski vojni, zb.: Strumica i Strumi~ko 2004) teatarski i filmski akvo Narodnoosloboditelnata vojna od 1941 ter, profesor na FDU vo Skopje. do septemvri 1943 godina, Strumica, 1980, Eden od vtemeluva~ite na make8199; Blaè Ristovski, Poetot Boris donskiot sovremen teatar. Vo Xonov (19131943) i Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb, zb.: vtorata polovina na 1944 g. e isProjavi i profili od makedonskata li- praten vo Moskva za da gi vodi teraturna istorija, 2, Skopje, 1982. Bl. R. emisiite na makedonski jazik na
Radio Slobodna Jugoslavija.

ULOGI: Pocko (ôrbaxi Teodos#), Vi}a (Somnitelno lice#), Otelo, Egor Buli~ov, Goce (vo istoimenite dela), Teterev (Malogra|ani#), Satin (Na dnoto#), Ignacij Glembaj (Gospoda Glembaevi#), Lembah (Vo agonija#), Lukov (Crnila#), Lir (Kral Lir#), Tatkoto (Crna dupka#) i dr. Nastapuval na scenata na Hrvatsko narodno kazali{te vo Zagreb (19631971). Po vra}aweto vo Skopje nastapuva vo ulogite: Tevje (Svira~ot na pokriv#) i dr. Gi prevel operskite libreta: Vol{ebnata flejta#, Manon#, Otelo#, Samson i Dalila#, Svira~ na pokriv#, Travijata#. NA FILM: Vol~a no}#, Viza na zloto#, Kade po do`dot#, Republikata vo plamen#, Zovrien grad#, Crveniot kow# i mnogu dr. R. St.
Ilija Xonov
XONOV, Ilija Borisov ([tip, 24. XI 1943) nevropsihijatar, redoven prof. na Med. f., vraboten na Nervnata klinika (1969). Med. f. zavr{il vo Skopje (1967), specijalisti~ki ispit vo 1973 g., a doktoriral vo Belgrad (1982) od oblasta na nevromuskulnite bolesti. Osnova~ e na Laboratorijata za histolo{ki ispituvawa na muskulnata biopsija (1978). Voveduva sovremen dijagnosti~ki i terapevtski pristap kaj nevromuskulnite bolesti. Formira Oddelenie za nevrologija vo razvojnata vozrast. Bil direktor na Nervnata klinika (19871988), prodekan (19881990) i dekan (1990 1994) na Med. f. i direktor na Klini~kiot centar (19971999). Objavil 107 nau~nostru~ni trudovi i realiziral nau~en proekt za nevromuskulnite bolesti vo RM (19841988).
BIBL.: Muskulni distrofii, Skopje, 1986; Vospalitelni bolesti na muskulot, Skopje, 1988; Nevromuskulni bolesti kompendium, Skopje, 19921996, 20002004. Il. X.
Natprevar vo xudo
XUBE gorna ènska potpojasna obleka, izraboteno od crna kla{na ili od ~oja. Se noselo zime i bilo podla~eno (postaveno so krzno). J. R.-P. XUVALEKOVSKI, Ilija (Prilep, 20. XII 1915 Skopje, 18. X
XUDOTO VO MAKEDONIJA nova sportska disciplina. Organizirano zapo~nalo da se praktikuva po zasluga na Kosta Ikonomovski (od 1962). Xudo klubovi bile osnovani vo Skopje, Bitola, Veles, Prilep i dr. Bil formiran Xudo odbor (1966), pa Xudo sojuz na Makedonija (1972), potoa preimenuvan vo Federacija (2002). Prvo republi~ko prvenstvo bilo odràno vo Bitola (1967), a najdobri ekipi bile Vardar# i Partizan III# od Skopje i Partizan# od Bitola. Istata godina Reprezentacijata na Makedonija uspe{no se natprevaruvala na Prvenstvoto na Jugoslavija vo
1641
XUNDEVA
Maribor, vo sostav: Dim~e Sokolovski, T. Lazarov, Sejdo Teofilovski i Atanas Kaj~evski. Bila formirana Republi~ka (1968), a potoa i Zapadna i Isto~na sojuzna liga (1969), vo koja se natprevaruval XK Vardar# od Skopje. Xudo federacijata na Makedonija bila primena vo Evropskata xudo unija (1994) i vo Me|unarodnata xudo federacija (1996). Najuspe{ni natprevaruva~i se Mustafa Fetahu, Nade Najdovska, Yvonko Janevski i dr. F. \.
Risto Xunov
Todor Xunov
Qupka Xundeva
XUNDEVA, Qupka (Skopje, 11. VII 1934) dramska i filmska akterka. Zavr{ila Dràvna teatarska {kola i stanala ~len na Dramata na MNT od 1951 g., kade {to ostanala s# do penzioniraweto (1990). Uspe{no realizirala i monodrami.
ULOGI: Anka (G-|a ministerka#), Ana (Revizor#), Evdokija (Vreme za peewe#), Irina (Maturska ve~er#), Kolomba (Valpone#), Kate (Antica#), Natalija (Tri sestri#), Pavlina (Potop#), Regana (Kral Lir#), Svr{eni~kata (Krvavi svadbi#), Simka (Pe~albari#) i dr. NA FILM: Frosina#, Mirno leto#, Makedonska krvava svadba# i dr. R. St.
nika na Tretata operativna zona na NOV i POM i sekretar na Okoliskiot naroden odbor vo Kavadarci (1944). Po Osloboduvaweto bil republi~ki i sojuzen pratenik, ~len na Izvr{niot komitet na CK na KPM, sekretar vo Vladata na NRM, sekretar na Prezidiumot na Sobranieto na NRM (1949-51), potpretsedatel na Izvr{niot sovet na NRM, pretsedatel na Zadru`niot sojuz na Makedonija, potpretsedatel na Zadru`niot sojuz na Jugoslavija, ~len na CK na SKJ (1958 1962) potpretsedatel na Sojuznata konferencija na SSRNJ (1977 1982), sekretar za trud i socijalna politika na Sojuzniot izvr{en sovet, pretsedatel na SZB na NOVJ, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM i ambasador na SFRJ vo Kralstvoto [vedska (19711978). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Tikve{ijata vo NOV 19411945, kn. {esta, KavadarciNegotino, 1984. BIBL.: Tikve{ijata vo NOV od 1944 do 1945 godina, Tikve{ijata vo NOV 1941 1945, kn. prva, Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, KavadarciNegotino, 1983, 1132; Op{tinskite izbori 1920 godina, na istoto mesto, 6372; Obnovuvaweto na KPJ vo Kavadarci i selata i nejzinite aktivnosti od 1939 do april 1942 godina, na istoto mesto, kn. vtora, KPJKPM vo Tikve{ijata 19391945, 5790. S. Ml.
Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, na tema Me|unarodno-pravno regulirawe na polzuvaweto na rekite i ezerata od zaedni~ki interes von od plovidbata# (1963). Izbran e za asistent po predmetot Me|unarodno javno pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1956), za docent po predmetot Me|unarodno privatno pravo (1964), za vonreden (1969) i za redoven profesor (1974). Bil ~len na SKOJ (1945) i ~len na SKM (1948). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (19811983), rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (19851988). Izbran e za sudija (19942003) i za pretsedatel na Ustavniot sud na RM (20002003). Objavil pove}e od 110 nau~ni i stru~ni truda od oblasta na me|unarodnoto pravo i me|unarodnite odnosi.
BIBL.: Me|unarodno regulirawe na koristeweto na vodite, Skopje, 1979; Nadvore{nata politika na SFRJ i nevrzuvaweto, Skopje, 1989. LIT.: Praven fakultet Pedeset godini 19512001, Skopje, 2001. Sv. [.
XUNOV, Risto (s. Vata{a, Kavadare~ko, 1. IV 1919 Skopje, 23. II 2005) ekonomist, nacionalen deec, prvoborec, eden od organizatorite na NOB vo Tikve{ijata, dràvnik, op{testvenik i diplomat. Zavr{il gimnazija vo Gorwi Milanovac i Kraguevac (Srbija), a studiral na Belgradskiot univerzitet, kade {to bil aktivist na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# i na MANAPO. Kako ~len na KPJ (1940), vo NOB bil borec na NOPO Dobri Daskalov# (maj 1943), rakovoditel na partiskata teh-
XUNOV, Todor (s. Vata{a, Tikve{ko, 11. X 1931) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno vo Bitola (1948). Zavr{il Novinarsko-diplomatska visoka {kola vo Belgrad (19501952). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1954). Magistriral na Univerzitetot Mak Gil# vo Montreal (1961).
XURA ZURLA duva~ki muzi~ki instrument od tipot oboa, so dvojazi~na piska. Ima persisko-arapsko poteklo i e najmal od familijata zurli (250 280 mm). Naj~esto se upotrebuval vo Gevgelisko i Gostivarsko. Taa ja sviri glavnata melodija, a e pridruèna od srednata zurla jaramkaba, koja bordunira. Ima osXura zurla tar piskliv zvuk.
1642
[
[ABANI, Azem Resul (s. Kali{te, Stru{ko, 14. X 1944) poet, romansier, dramski pisatel, preveduva~. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno vo Struga. Diplomiral na Pedago{kata akademija vo Skopje (Grupa za albanski jazik i knièvnost). Bil nastavnik po albanski jazik, a potoa novinar i urednik na Kulturnata rubrika vo Flaka#, odgovobovta na kapetanot, roman, 1983; Kumova slama, drama, 1983; Sol i voda, drama, 1983; Vodopisec na poleto, poezija, 1986; Fani doa|a sam, drama, 1987; Of Amerika, poezija, 1989; Drejtpeshimi i humbur, poezija, 1991; Shkallmimi i sht[pis[, poezija, 1992; Kam frik[ nga lehjet, poezija, 1994; Se besoj parajs[n t[nde, poezija, 1995; Tullaci dhe net[t me h[n[, 1995; Zogjt[ e shpirtit, poezija, 1997; Lumej q[ fluturojn[, poezija, 1998; Balad[ p[r sedr[n, tregime 1997; Sedum drami, 1999; Nevestata i branovite, raskazi, 2001; Povtorno za ta`nata vrba, poezija, 2003; Tregime, 2006. A. P.
Erol [abanov
tor na Stomatolo{kiot klini~ki centar (vo tri mandati), prodekan na St. f. (vo tri mandati). E. M. Publikuval 86 statii. [AVRESKI, Zvonko (Skopje, 5. VIII 1965) pravnik, op{testvenik. Osnova~ na Interparlamentarnoto lobi za lica so posebni potrebi i pretsedatel na NVO Polio plus dvièwe protiv hendikep i aktivist za ~ovekovi prava na licata so hendikep. R. [AIN, Asen Boòv (Struga, 5. VIII 1922 Skopje, 28. III 1996) spec. po infektivni bolesti, primarius i dolgogodi{en direktor na Klinikata za infektivni bolesti pri Med. f. vo Skopje. Ima osobeni zaslugi za prou~uvawe na bakteriskite infekcii vo gastrointestinalniot trakt, kako i za izgradba, opremuvawe i funkcionirawe na noviot sovremen objekt na Infektivnata klinika pri Med. f. vo Skopje. Br. N. [AKIRI, Reis (s. Sopotsko, Resensko, 12. XII 1919 Skopje, 13. H 2006) rabotnik, komunisti~ki deec, borec, op{testvenik i dràvnik. Kako ~len na KPJ (od 1941), u~estvuval vo formiraweto na Prespansko-bitolskiot NOPO, a potoa bugarskite vlasti go internirale vo Sveti Vra~ (1942). Bil delegat na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil rezerven major, sekretar na Okoliskiot komitet na KPM vo Gostivar, ~len na Pretsedatelstvoto na NFM i izvr{uval odgovorni dol`nosti vo resorot za vnatre{ni raboti (na-
Azem [abani
Bajram [abani
ren urednik na sp. Jehona#, Gzimi# i na Redakcijata za izdava~ka dejnost. Bil ~len na Upravniot odbor na SVP i sovetnik za izdava~ka dejnost vo Ministerstvoto za kultura na RM. Sega e glaven urednik i direktor na knigoizdatelstvoto Serembe# vo Skopje. ^len e na DPM (1976), na DPAM, na PEN centarot na Makedonija, Dru{tvoto na preveduva~ite na Makedonija i dr. Negovoto tvore{tvo e preveduvano na makedonski i na pove}e svetski jazici. Ima prevedeno pove}e od 20 naslovi od makedonskata knièvnost na albanski jazik i okolu 20 naslovi od albanskata knièvnost na makedonski jazik, me|u koi i Antologija na makedonskata poezija# od akad. G. Todorovski na albanski jazik i Antologija na albanskata poezija# od akad. A. Aliu na makedonski jazik.
BIBL.: Ezero, raskazi, 1974; Riba, poezija, 1975; Sveto, raskazi, 1978; Hamlet so crno ke~e, poezija, 1978; Stariot brod, drama, 1978; Do`d vo Uertomonto, drama, 1982; Ezerska samovila, poezija, 1983; Qu-
[ABANI, Bajram Rasim (s. Lipkovo, Kumanovsko, 14. X 1922 atar na s. Belanovce, Kumanovsko, 14. X 1941) prvoborec i naroden heroj. Sirak od {estgodi{na vozrast, od svojata petnaesetta godina rabotel vo Kumanovo kako zemjodelski i gradeèn rabotnik i kako kova~. Se vklu~il vo sindikalnoto dvièwe (1940) i stanal ~len na SKOJ (od po~etokot na 1941) i borec na Karada~kiot NOPO (od 12. X 1941). Zaginal vo borba so bugarskata vojska i policija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (10. X 1953).
LIT. Ramiz Abdyli, Bajram Shabani, Flaka e Vellazerimit#, Shcup, 1976; Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko 19411945, Kumanovo, 1976, 20; @ivko Lazarevski, Herojot od Karadak, Na{ vesnik#, XVII, 598 i 599, Kumanovo, 20 i 27. I 1978, 5. S. Ml.
[ABANOV, Erol Hamzov (Gevgelija, 19. III 1947) spec. po stomatolo{ka protetika, profesor na St. f. vo Skopje. Magistriral vo 1980 g., a doktoriral vo 1983. Bil pomo{nik i zamenik-direk-
[AKIRI
TMORO vo Solun. Podocna vo Sofija e urednik na mihajlovisti~kite organi v. Ilinden# (19241925) i sp. Ilstraci Ilinden# (19341936).
IZV.: Hr. [aldev, Spomeni, I-II, rakopis vo AOINI, Sl. IV. 195/I-I; AOINI, Arhiva na TMOK vo Petrograd i Kiev. LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Sk., 1978, 143144. Bl. R.
Reis [akiri
donija. Poradi u~estvoto vo Makedonskoto osloboditelno dvièwe bil osuduvan i zatvoran od bugarskite vlasti (1936 i 1953).
LIT.: Petar [andanov, Spomeni. Predgovor i redakcija prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2002. Z. Tod.
~alnik na Oblasnoto oddelenie vo Bitola i Gradskoto oddelenie vo Skopje). Kako ~len na CK na SKM (biran na I, II i III kongres na SKM), bil minister za socijalna politika i narodno zdravje vo Vladata na NRM (19481950), potpretsedatel na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM (19501952), ~len na Izvr{niot sovet na Narodnoto sobranie na NRM (od 1952 i 19571967), pretsedatel na Okoliskiot odbor na SSRNM vo Tetovo, potpretsedatel na Sobranieto na SRM, potpretsedatel na Republi~kiot sovet na SSM i dr., Isto taka, bil pratenik vo Narodnoto sobranie na FNRJ (vo tri svikuvawa) i vo Narodnoto sobranie na NRM i ~len na Pretsedatelstvoto na Glavniot odbor na SSRNM. S. Ml. [AKIRI, Resul (s. Sopotsko, Resensko, 10. XI 1931) komunisti~ki deec, op{testvenik i dràvnik. Zavr{il gimnazija, a potoa studiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bil ~len na SKM (od 1950), pretsedatel na Op{tinski komitet i ~len na Pretsedatelstvoto na CK na Narodnata mladina na Makedonija, direktor i glaven i odgovoren urednik na v. Flaka e Vellazerimit#. Isto taka, bil ~len na Izvr{niot sovet na NRM, ~len na Izvr{niot odbor na Republi~kata konferencija na SSRNM, ~len na Gradskiot komitet na SKM vo Skopje i pratenik vo Sobranieto na SRM. S. Ml. [ALDEV, Hristo Tr. (Gumenxe, Egejskiot del na Makedonija, 25. XII 1876 Sofija, 2. II 1962) ~len, sekretar i pretsedatel na TMOK i ~len-osnova~ na MNLD vo S.-Peterburg (28. H 1902), u~esnik vo Ilindenskoto vostanie (1903). Se {koluva vo Gumenxe, vo Solun i vo duhovnite seminarii vo Carigrad i Poltava, a potoa ja zavr{uva Duhovnata akademija vo S.-Peterburg (1901 1905). Kako bugarski stipendist i rakovoditel na TMOK vo Rusija, se projavuva kako najèstok i koben denuncijant na MNLD pred bugarskiot egzarh i pred CK na
1644
[ALINSKI, Trajko Boìnovi} (s. Stepance, Kumanovo 2. VIII 1905 Skopje, 28. VIII 1979) veterinar. Doktoriral na V. f. vo Belgrad (1953). Nau~en sovetnik i direktor (19471967) vo Veterinarniot institut vo Skopje. Objavil 21 nau~ni i stru~ni trudovi. M. D. J. B. [AMPIWON zbiren termin {to se odnesuva na pretstavnici od rodot gabi Agaricus. Masovno se sobira za ishrana niz celata RM, a posebno polskiot {ampiwon (Aga- [ampiwoni ricus campestris (L.) Fr.) Nekoi vidovi se odgleduvaat na farmi za proizvodstvo na pe~urki. M. K.
[APKAR, Risto (s. Velgo{ti, Ohridsko, 1931) politikolog, stopanstvenik i fotograf. Be{e dolgogodi{en direktor na RO Heroj Toza Dragovi}# vo Ohrid (~lenka na korporacijata Zavodi Crvena zastava# od Kraguevac). Istovremeno izvesen period be{e i sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM vo Ohrid. Kako strasten qubitel na umetni~kata fotografija, stana eden od vode~kite makedonski fotografi. Priredi pove}e izlo`bi so umetni~ki fotografii vo Makedonija, kako i vo razni jugoslovenski i evropski centri (Rim, Pariz i dr.).
LIT.: D-r Asen Grup~e, Ohrid. Kulturniot ìvot i tvore{tvo vo Ohrid i Ohridsko vo 20. vek, Skopje, 1998, 254. S. Ml.
[APKAREV, Ilija Andonov (s. Velgo{ti, Ohridsko, 26. VII 1931) matemati~ar, red. prof. (1975) na ETF. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet (asistent od 1959 na Tehni~kiot fakultet) i doktoriral (1964) na PMF so tema Invarijantni diferencijalni ravenki vo odnos na smena na funkcijata#. Vo u~ebnata 1965/66 g. bil na specijalizacija vo Matemati~kiot institut vo Getingen, Germanija. Nau~niot interes mu e oblasta na diferencijalnite ravenki. Avtor e na 60-tina nau~ni trudovi i na u~ebnici za visoko i sredno obrazovanie, u~estvuval na golem broj kongresi i simpoziumi. Bil mentor na doktorski i magisterski trudovi i mo{ne aktiven na stru~no i op{testveno pole.
BIBL.: (Koavtor so P. Kròvski) Linearna algebra so analiti~ka geometrija vo prostor, Skopje, 1967; Matematika III, Skopje, 1991; Matematika IV, Skopje, 1991. LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; BU br. 387/82. N. C.
Petar [andanov
[ANDANOV, Petar (Ohrid, 4. VII 1895 Sofija, 15. X 1971) rakovoditel na VMRO. Se {koluval vo Ohrid i vo Bitola. U~esnik vo Prvata balkanska vojna, vo Ohridskoto vostanie (1913) se borel vo ~etata na vojvodata Petar âulev. Vo VMRO bil rezerven ~len na CK na VMRO (19251928), a po ubistvoto na A. Protogerov (1928) i po rascepot na Organizacijata, stanal voda~ na protogerovisti~kata VMRO. Pred Vtorata svetska vojna se priklu~il vo Antifa{isti~kiot front na Bugarija, a po Vojnata bil eden od rakovoditelite na Sojuzot na makedonskite emigrantski dru{tva vo Sofija. Vo 1944 g. bil delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM i izbran za ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Make-
[APKAREV, Jon~e (s. Velgo{ti, Ohridsko, 17. IX 1926) univ. profesor, biolog. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno vo Ohrid. Vo 1947 g. se zapi{al na Grupata biologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a diplomiral vo 1951 g. Do 1954 g. bil vraboten kako asistent i ja vr{el dol`nosta direktor na Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid. Vo 1956 g. ja odbranil doktorskata disertacija, a vo zvaweto docent bil izbran vo 1958 g. na Katedrata za biologija na PMF vo Skopje. Drèl nastava po predmetite: invertebrata, animalna
[AR
ekologija, zoogeografija, organska evolucija i tipologija na ìvotnite. Avtor ili koavtor e na pove}e univerzitetski u~ebnici. Ima objaveno nad 140 originalni nau~ni trudovi. D. Pr.
Tomas [apkot
Kuzman [apkarev
[APKAREV, Kuzman Paskalov (Ohrid, 1834 Sofija, 1909) istaknat makedonski folklorist, publicist, literat so probiv vo pove}e ànrovi, polemi~ar, u~ebnikar, discipulus od krugot na Dimitrija Miladinov (negov zet za }erka). Obrazovanieto go zapo~nal vo rodniot Ohrid, kaj vujko si Janaki Strezov, a go prodolìl i nadvor od Makedonija. @iveel i rabotel vo Sofija, kade {to objavil serija svoi knigi, glavno od oblasta na makedonskiot folklor. Sorabotuval vo bugarskiot carigradski pe~at (Makedonija#, îtali{te# i dr.). Prestojuval vo Solun, kade {to za makedonskata mladina otvoril ma{ka i ènska gimnazija. U~itelstvuval vo Struga, Prilep, Kuku{, kako i vo pove}e bugarski gradovi (Plovdiv, Sliven, Vraca, Stara Zagora, Orhane). Zaedno so Miladinovci, Cepenkov, \or~e Petrov i sli~ni profili, spa|a me|u najdobrite makedonoznalci vo minatoto. Pottik za {iroka akcija vo prou~uvaweto na makedonskata usna tradicija mu dava Janaki Strezov, a podocna i li~no Dimitrija Miladinov, koj{to go vklu~uva idniot svoj sorabotnik i vo crkovno-u~ili{noto delo. Sobira~kata aktiva na [. e mo{ne bogata i sodrì makedonski narodni umotvorbi, no i od drugite balkanski narodi (bugarski, albanski, vla{ki, turski). Negovite zbornici go privlekuvaat vnimanieto i na vonmakedonskite nau~ni sredini, pa se zdobivaat so pozitivni odglasi vo Bugarija, Rusija, ê{ka, Avstrija i Germanija. Interesot i qubopitstvata na K. [. vo narodonaukata poznava mo{ne {irok zafat, pa preku negovite trudovi znajbata za Makedonija vo vremeto se pro{irila niz avtenti~ni fakti. Na svoj na~in toj e zame{an vo embrionologijata na makedonizmot. G. T.
[APKOT, Tomas (Ipsvi~, Avstralija, 6. IX 1935) eden od najzna~ajnite sovremeni avstraliski poeti. So golem uspeh pi{uval i romani, kako Beliot elen na progonot (preveden i na makedonski jazik). Prvite stihovi po~nal da gi objavuva vo 1954 g. Vo 1989 g. go dobil Zlatniot venec na SVP. Vo 1987 g. vo Skopje izlegla Antologija na sovremenata avstraliska poezija vo negov izbor i predgovor.
BIBL.: Odbrani pesni (1978), Dobredojde (1983) i Patuva~ki kocki (1987). LIT.: Gane Todorovski, Vnatre{nata strana na sonceto, Poezija#, Sk., 1989. P. Gil.
[AR#, ISELENI^KI KLUB (Detroit, Mi~igen, SAD 1968) klub na makedonski doselenici od Polog. Se grièl za prifa}awe i sobirawe na doselenicite od Tetovsko. Razvival i kulturna dejnost. Sl. N.-K. [AR PLANINA edna od najpoznatite makedonski planini. Se nao|a vo krajniot severozapaden del na RM. Kako eden od najgolemite i najvisokite planinski masivi, dominira ne samo vo ovoj del, tuku i po{iroko. Se protega pome|u Metohiskata Kotlina od severozapad, Polo{kata Kotlina od jug i jugoistok, na istok od Skopska Crna Gora e odvoena so Ka~ani~kata Klisura na rekata
Lepenec, na zapad od planinata Korab e odvoena so dolinata na [tirovi~ka Reka i vrvot Pesok (2.105 m), a kawonskata klisura na Mavrovska Reka ja pravi granicata pome|u nea i Bistra. Po srtot na [ar Planina, od mesnosta [erup na zapad, pa s# do Ka~ani~kata Klisura na istok, vodi granicata pome|u RM i Kosovo. Na na{ata teritorija ima povr{ina od 912,8 km. Visokoto i la~no iskriveno bilo e dolgo 80 km, a {iroko 1020 km. [arplaninskoto bilo ima dva orografski pravca na protegawe: ssi i jjz i meridijanski, sj. Delot na [ar Planina, od Quboten sprema Kobilica, e voedna~en i se protega kako edinstven planinski venec. Drugite delovi na [ara, jugozapadno od Kobilica, se razli~ni i imaat posebni imiwa: Karanikolica, Baba Asanica, Brodska Planina, Vraca, Dedel Beg, Zendel Begova Planina i dr. Vo geotektonski pogled [ara pripa|a na [arskata grupa od Dinaridite, vene~ni planini nastanati vo vremeto na pomladoto alpsko nabirawe. Kako celina, [ar Planina pretstavuva horst {to e visoko izdignat vo odnos na Metohiskata i Polo{kata Kotlina. Na polo{kiot regionalen rased, vo okolinata na Tetovo i Gostivar, ima pojava na termalni i termomineralni izvori. Geolo{kiot sostav go pravat glavno paleozojskite kristalesti {krilci, a preku niv vo pomala mera se javuvaat mermerizirani varovnici i dolomiti vo vid na krpi, gredi i le}i so mezozojska starost. Na oddelni mesta na [ara niz kristalestite {krilci izbile serpentini. Vo serpentinite na Qubotenskiot masiv se javuvaat i rezervi na hromna ruda (Radu{a). Vo reljefot na [ar Planina, kako najstari formi treba da se iz-
Vrvovite na [ar Planina
1645
[AREVSKI
za fizi~ka kultura vo Skopje (1981) na tema: Sostojba na nastavata po atletika vo osnovnoto i naso~enoto obrazovanie vo SR Makedonija i predlog na merki za nejzinoto podobruvawe#. Po diplomiraweto rabotel vo Srednoto fiskulturno u~ili{te Metodija Mitevski-Brico# (1959 1965), vo Vi{ata {kola za fizi~ka kultura, na koja go predaval predmetot Atletika (19651978), i na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje, na koj bil izbran za vi{ predava~, a potoa i za redoven profesor po predmetot Atletika (19781995) i prv dekan na Fakultetot (19781980). Bil vrven atleti~ar, trener, op{testveno-sportski rabotnik i funkcioner. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi i e dobitnik na opD. S. {testveni priznanija.
[ar Pplanina, zime
dvojat prostrani zabranuvani zaramnini na viso~ina od okolu 2.000 m. Od ovie inicijalni zaramnini se izdigaat pove}e vrvovi so viso~ina nad 2.500 m: Titov Vrv (2.747 m), koj e najvisok na [ar Planina i vtor po viso~ina vo RM, Borislaec (2.662 m), Ezerska ûka (2.604 m), Baba Asanica (2.533 m), Kobilica (2.526 m), Crni Vrv (2.578 m), Vraca (2.582 m), Quboten (2.499 m) i dr. Mnogute vrvovi se izgradeni od varovni~ki karpi, vo ~ie podno`je izviraat silni izvori od koi se formiraat povr{inski vodeni tekovi. Sprema Polo{kata Kotlina, do visina od okolu 1.200 m, erozionata zaramnina e blago navednata za da se spu{ta ponatamu preku strmni otseci. Poniskite padini naj~esto se pokrieni so debeli plastovi od deluvijalen materijal, a vo samoto podno`je se nao|a fluvijalen nanos, pri {to se formiraat nanosi vo dolìna od 40 km. Cela [ar Planina e disecirana so mnogubrojni re~ni tekovi, me|u koi najzna~ajna e rekata Pena. Vo vremeto na pleistocenot, visokoplaninskite delovi na [ara bile zafateni so intenzivna glacijacija, odnosno bile pod lednici. Zatoa na nea se javuvaat golem broj i vpe~atlivi fosilni, glacijalni formi pretstaveni so: cirkovi, valovi i moreni. Mnogu cirkovi se ispolneti so voda, pa denes [ar Planina, vo RM ima 27 ledni~ki ezera (od koi 19 postojani i 8 povremeni), i po planinite Rila i Pirin vo RB, se smeta za najbogata planina so ezera na Balkanot. Glacijalnite ezera se smesteni vo najvisokite delovi na planinata, pome|u 1.800 i 2.500 m n.v. Poznati ledni~ki ezera se: Bogovinsko, Golem i Mal
1646
\ol, Karanikoli~ko, Gorno i Dolno Dedelbe{ko, Crno Ezero i dr. Mnogu re~ni dolini, vo gornite delovi imaat oblik na valov, a se izgradeni so dvièwe na lednicite. Od visokite delovi na [ara, kon Vardar na ji i Radika na jz, te~at 20 re~ni tekovi. Me|u niv najpoznati se Pena (36,8 km), Mazdra~a (24,3 km) i dr. Rastitelniot svet e raznoviden i buen. [umskiot pojas na [ara zavr{uva na okolu 1.6001.700 m. Nad {umskiot pojas se protegaat prostrani i bujni {umski pasi{ta, koi zafa}aat povr{ina od okolu 550 km, {to pretstavuva najgolema pasi{na zona vo RM. Raznovidnite reljefni formi, mnogubrojnite vrvovi, bistrite, brzi i atraktivni re~ni tekovi, pove}eto glacijalni ezera, prijatnata planinska klima, bujniot rastitelen svet, nepreglednite pasi{ta, se elementi {to privlekuvaat golem broj posetiteli. Toa pridoneslo na [ara da se izdvojat pogolem broj atraktivni lokaliteti: Popova [apka, Le{nica, Jelak, Quboten, Mazdra~a i dr., na koi se nao|aat izvonredni skija~ki tereni.
LIT.: A. Stojmilov, Turisti~ki vrednosti na planinite vo SRM, Godi{en zbornik#, kn. 21, Skopje, 1975; T. Andonovski, [ar Planina, Geografski vidik#, br. 6, Skopje, 1981. T. And.
[arenata Xamija vo Tetovo
[ARENA (ALAXA) XAMIJA (Tetovo, 1495 g.) verski aktiven objekt, spomenik na kulturata. Podignata od sestrite Hur{ide i Munevera, koi se doselile od Anadolija. Imeto go dobila poradi pitoresknata dekoracija so rastitelno-geometriski ukrasi na nadvore{nata fasada i vo vnatre{nosta, {to ja pravi vistinski raritet me|u islamskite objekti na Balkanskiot Poluostrov. Renovirana e pove}epati.
LIT.: Nikos âusidis i dr., Makedonija: kulturno nasledstvo, Skopje, 1995; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada OsmanliMirnan Eserlerli.Yugoslavya, III cikld, 3 kitab, Istanbul, 1981. Dr. \.
[AREVSKI, êdo (s. Leunovo, Mavrovsko, 10. VII 1933 Skopje, 9. VI 1995) univ. profesor. Zavr{il Visoka {kola za fizi~ka kultura vo Belgrad (1959). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: Razvoj na atletikata vo SR Makedonija od prvite po~etoci do 1975 g#. Habilitiral na Fakultetot
[ARENA SAJA gorna ènska obleka, sostaven del na nevestinskata nosija (od Kumanovsko). Se nosela do prvata decenija na minatiot vek, do koga se nosele i nevestinskite {areni, golemi ko{uli. Za razlika od belata saja, taa e pobogato ukrasena i del od ukrasite
[ATEV
skija~ od Makedonija bil Ramadan Nasip, koj go zazel 32. mesto. So tekot na vremeto programata na natprevarite bila pro{irena i so slalom i veleslalom, kako i so u~estvo na mladinci i èni, a se podobril i plasmanot na skija~ite od Makedonija. I pokraj nastojuvaweto [arplaninskiot kup da se organizira sekoja g., dosega se odràni vkupno 36 natprevaruvawa (do 2005).
Tihomir [areski
[arena saja
se delo na terziite. Dekoracijata na sajata e izvedena so vez i vo kombinacija so aplikacii na alova (crvena) ~oja, a poretko, vrz crna ~oja. Ukrasuvaweto e najzastapeno na dolniot del od zadni{teto i na dolniot del od skutovite, kade {to se navezeni po ~etiri kvadratni motivi - kolca (kaj ponovite sai samo po dve kolca). Kolcata odokolu se dekorirani so potkit (volneni crni kitki, poznati i kako bulki) postaveni vo ~etiriagolnik okolu motivot kolca. Naokolu od tie motivi se vezat elementite: }esme, vrtunki, navezeni so tehnikata tegeqac, so raznobojni konci. Po stranite na sajata se op{ivaat lski. Site tie elementi se postaveni na crvena ~oja. Po {evovite sajata se porabuvala so porubwak ukrasen {ev, a po rabovite se na{ivale gajtani. Naj~esto se nosela za izrabotka kaj terzija. J. R.-P. [ARENICA ènska prazni~ka ko{ula, bogato ornamentirana. Se nosela vo Kumanovskiot region s do po~etokot na XX v. J. R.-P. [ARENCI (Cleridae) sredno golemi tvrdokrilni insekti. Oboeni se crno do temnometalno ili se {areni, so golemina 1016 mm. Imaat silno razvieni vilici za lov. Larvite im se crveni i grablivi, se hranat so larvi [arenec (p~elin volk) od drugi insekti. Vo svetot se poznati 3.000 vidovi. Naj~est vid vo Makedonija e p~eliniot volk (Trichodes apiarius L.); ima karakteristi~no {areni pokrilja (crveno-crni); larvite ìveat vo gnezda od solitarni p~eli, no i vo p~elini ko{nici, kade {to se razvivaat. Registriran e kako {tetnik.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. K.
[ARESKI, Tihomir (s. Leunovo, Gostivarsko, 15. IV 1921 Skopje, 02. II 2004) prvoborec i general-polkovnik na JNA. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo i vo Gostivar, a so sredno obrazovanie se zdobil vo Tetovo i Ohrid. Bil pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe. Vo vremeto na NOAVM bil ~len na MK (1941) i na Okruèn komitet na KPJ (1942), zamenik-komandir i komandir na ~eta, komandant na bataljon i komadant na Prvata makedonska NO proleterska brigada (1944). Po Osloboduvaweto ostanal vo voena slu`ba do penziniraweto (1981).
Od [arplaninskiot kup
LIT.: Mir~o, Savoski, Razvojot na skijaweto vo Vardarska Makedonija od 1919 1957 godina, Skopje, 2002. D. S.
[AREC mitski {aren kow vo epskite narodni pesni za Marko Krale, so neobi~no poteklo i osobini. Spored narodnite predanija, toj nego go dobil od samovilite ili go kupil od kiraxiite kako grbavo `drebe. Pretstaven i so mnogu ~ove~ki osobini: zboruva (duri i turski), pie vino, pla~e so solzi i sl. Toj ja predosetuva i smrtta na svojot gospodar.
BIBL.: Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968. S. Ml.
[ARKIJA ì~en muzi~ki instrument od persisko-arapsko poteklo od familijata tamburi. Na nego se muzicira vo bordunski stil, so eden vode~ki glas i dva {to borduniraat vo intervalite kvinta i oktava. Na ovie tri glasa se postavuvaat razli~en broj unisono na{timani ìci (dve ili tri). Vkupnata dolìna na instrumentot e okolu 8001200 mm. Muziciraweto e solo ili so peewe.
[ATEV, Pavel (Kratovo, 15. VII 1882 Bitola, 30. I 1951) revolucioner, nacionalen deec, publicist i dràvnik. Ja zavr{il egzarhiskata gimnazija vo Solun (1900), kade {to se vklu~il vo teroristi~kiot kruòk na gemixiite. U~estvuval vo neuspe{niot obid za krevawe vo vozduh na Otomanskata banka vo Carigrad i vo diverzijata na francuskiot patni~ki brod Gvadalkivir# vo solunskoto pristani{te (20, 29 i 30. IV 1903). Bil uapsen i osuden na smrt, no kaznata mu bila zameneta so doìvotna robija i ispraten e vo zatvorot kraj Fezan (Libija). Po Mladoturskata revolucija bil amnestiran (1908) i oti{ol vo Brisel za da studira pravni nauki (1912), koi gi zavr{il na Sofiskiot univerzitet. Izvesno vreme bil profesor vo So-
[ARPLANINSKI KUP (Popova [apka, 21. III 1947) kup vo spust. Na prviot natprevar zele u~estvo reprezentaciite na Bugarija, Jugoslavija, Romanija i Ungarija. Pobedil Ungarecot Silko Peter, a najdobro plasiraniot
Pavel [atev
1647
[ATKI
lunskata trgovska akademija. Vo Prvata svetska vojna bil pravnik vo [tabot na bugarskata armija vo Ni{, a po Vojnata politi~ki aktivist sred makedonskata emigracija vo Sofija i pretsedatel na Makedonskata emigrantska federativna organizacija (od nejzinoto osnovawe vo dekemvri 1921). Vo kontakt so pretstavnicite na Sovetskiot Sojuz i Kominternata vo Sofija, stanal niven profesionalen razuznava~ (1923). U~estvuval vo podgotovkata i pregovorite za potpi{uvaweto na Majskiot manifest (1924). Naskoro emigriral vo Turcija (septemvri 1924), a potoa vo Viena (1925) i Berlin (1928). Bil eden od dejcite na VMRO(Ob) i sorabotnik vo nejziniot organ v. Makedonsko delo#. Naskoro bil prefrlen na rabota vo Carigrad (1929), a potoa vo Sofija, kako rakovoditel na Centarot na razuznava~kata slu`ba na SSSR. Bil uapsen (noemvri 1941) i interniran vo kazneni~ki logor, a potoa osuden na 15 godini zatvor (juli 1942). Po kapitulacijata na Bugarija (9. IX 1944) se vratil vo Makedonija i bil izbran za ~len na Prezidiumot na ASNOM i poverenik za pravosudstvo. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto, bil uapsen (juni 1949) i interniran vo Bitola, kade {to i po~inal. Avtor e na publicisti~ki i memoarski dela.
BIBL.: Solunskiot atentat i zato~enicite vo Fezan, spored spomeni na Pavel [atev. Prevod Cvetko Martinovski, Skopje, 1994. LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite atentati 1903, Skopje, 1985; Pavel [atev, vreme, ìvot, delo (1882-1951). Prilozi od Nau~niot sobir odràn na 15 i 16. III 1992; Jovan Pavlovski, Gemixiite, Skopje, 1977 i 1997. S. Ml.
nas se javuvaat po ezerata vo peridot na migracija i vo zima. Od niv se registrirani: golem severen potopnik ili kraa (Mergus merganser), crvenogu{est severen potopnik (Mergus serrator) i mal severen potopnik ili bel potopnik (Mergus albellus). [atki vistinski ili plovki, od koi kaj nas se registrirani: diva {atka (Anas platyrhynhes), {atka krka~ (Anas crecca), {atka lastovi~arka ili {ilestoopa{esta {atka (Anas acuta), {atka laì~arka (Anas clypeats), {atka svirka~ (Anas penelope), siva {atka (Anas strepera) i {atka pup~arka (Anas querquedula). Guskovidni {atki (Tadorna), rod najkrupni {atki od koi vo Makedonija e registrirana obi~nata guskovidna {atka (Tadorna tadorna). [atki potopnici (Netta i Aythia), {atki koi naseluvaat glavno mirni slatki vodi, od koi vo Makedonija se registrirani vidovite: crvenokluna potopnica ili prevez (Netta rufina), cuculesta potopnica (Aythia fuligula), severna potopnica (Aythia marila), belooka potopnica, worka ili koùfar (Aythia nyroca) i kafenoglava potopnica (Aythia ferina).
~len na Zadgrani~noto biro na BKP zadolèn za revolucionernite dvièwa na Balkanot. Vo 1939 g. se vratil vo Makedonija i bil politi~ki sekretar na PK na KP vo Makedonija. Vo 1940 g. u~estvuval na V zemska konferencija, na koja bil izbran za ~len na CK na KPJ. Odbil da prisustvuva na Majskoto sovetuvawe za krevawe na vooruènoto vostanie protiv okupatorite i ne go prifatil povikot na KPJ za vostanie. Ja povrzal makedonskata partiska organizacija so BKP (bez zapadniot del pod okupacija na Italija). Po intervencija na Tito do Kominternata, Partiskata organizacija bila vratena vo SKJ, a [arlo bil smenet i isklu~en od KPJ. Se vratil vo Bugarija, kade {to bil postaven za sekretar na Sofiskiot oblasten partiski komitet. Vo 1943 g. bil postaven za komandant na Tretata vostani~ka operativna zona. Zaginal vo sudir so policijata i vojskata pod somnitelni okolnosti.
LIT.: BKP, Kominternt i makedonskit vpros 19171946, I, Sofi, 1998; II, Sofi, 1999; Izvori za osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija, I, 1, 2 i 3, Skopje, 1968. O. Iv.
[ATKI ili PATKI (Anatinae) brojna potfamilija sredno golemi, do golemi vodni ptici od redot guskovidni ptici (Anseriformes), so dolìna na teloto od Divi {atki 40 do 70 cm. Naj~esto se gnezdat vo severna Evropa, a prezimuvaat vo Sredna i Ju`na Evropa, kako i vo Severna Afrika. Kaj nas se registrirani 5 roda so vkupno 17 vidovi, podeleni vo 6 grupi: morski potopnici (Clangula, Histronicus, Melanitta, Bucephala), kaj nas pretstaveni so {atkata yvonarka (Bucephala clangula). Nazabenokluni {atki ili severni potopnici (Mergus), severni vidovi, koi kaj
1648
Metodija [atorov[arlo
[ATOROV-[ARLO, Metodija (psevd. Katalin, Dimo) (Prilep, 10. I. 1897 Milevi Skali, Pazarxisko, Bugarija, 4. IX 1944) makedonski i bugarski komunisti~ki deec. Zavr{il pedago{ko u~ili{te. Po Prvata svetska vojna emigriral vo Bugarija i se vklu~il vo aktivnosta na makedonskata progresivna emigracija i vo bugarskoto komunisti~ko dvièwe. Vo 1920 g. bil primen vo BKP, vo 1923 bil partiski sekretar, a vo 1925 g. se vklu~il vo dejnosta na VMRO (Ob). Vo 1928 g. stanal ~len na Tretiot OK za Pirinskiot del na Makedonija i ~len na CK na BKP. Rabotel vo Kominternata (19301939), bil
Od kirili~niot rakopis [afarikov triod (krajot na XII - po~etokot na XIII v.)
[AFARIKOV TRIOD kirilski rakopis od krajot na XII i po~etokot na XIII v., od makedonska redakcija. Se ~uva vo Ruskata nacionalna biblioteka vo SanktPeterburg pod sign.: RNB, F.n.I.74. Ima 157 pergamentni lista. Spored jazi~nite osobenosti, poteknuva od Ohridskata knièvna {kola. Tekstot e mnogu arhai~en, vo nego se nao|aat celi redovi ispi{ani so glagolica. Po strukturata pretstavuva poln triod, bez podelba na posen i cveten ciklus.
[A[KO
LIT.: V. Despodova, Makedonski pismeni spomenici vo Leningradskite biblioteki, Makedonistika#, 3, Skopje, 1983. E. C.
Muharem [ahi~i
[AHIÎ, Muharem (\uri{evac, 15. V 1927) artist i poet. Zavr{il Administrativna {kola i Pedago{ki kurs. Kako u~esnik vo NOB, ostanal voen invalid. Bil sekretar na SKOJ, pretsedatel na Zdruènieto na borcite na op{tinata Kisela Voda vo Skopje i artist na Albansko-turskiot naroden teatar vo Skopje (1970). Avtor e i na dve zbirki poezija.
ULOGI: Kris (Mande#), Rusin (Nebeski odred#), Nadrija (Ko{tana#), Pande (Parite se otepuva~ka#), Rama (Bra~ni partneri#) i Jole (Me}ava#). S. Ml.
di se organizirani od Po~esen odbor i Organizacionen komitet pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na SFRJ J. B. Tito. Medalite na HH ma{kata {ahovska olimpijada gi dobija: zlatnata SSSR, srebrenata Ungarija i bronzenata SFRJ. Jugoslovenskata reprezentacija igra{e vo sostav: Sv. Gligori}, B. Ivkov, Q. Quboevi}, A. Matanovi}, M. Maculovi} i J. Rukavina. Na V ènska olimpijada medalite gi podelija SSSR, Romanija i Ungarija. Vo vremeto na olimpijadite e odràn i 43-iot kongres na Me|unarodnata {ahovska federacija (FIDE), kako i Prviot kongres i turnir na {ahovskite problematisti i VI kongres na me|unarodnoto zdruènie na novinarite (AIPE). Po povod olimpijadite PTT na Jugoslavija izdade dve prigodni po{tenski marki.
IZV.: Aleksandar Matanovi}, [ahovska olimpijada Skopje 1972, Bepgrad, 1972; Dragan Petkovski, HH jubilejna ma{ka i V ènski {ahovski olimpiski igri Skopje 1972, Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija, Skopje, 1994, 15&17. D. P.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978, 144156, 241246, 368376 i 411420. Bl. R.
Filip [a{ko
[AHOV, Pande (1973) kompozitor. Kompozicija u~i kaj R. Avramovski, a diplomira na FMU vo Skopje (T. Zografski, 1997). Postdiplomski studii zavr{uva na Kralskiot kolex za muzika vo London (X. Anderson, 2000). Vo negovata kamerna i orkestarska muzika ima vlijanija od impresionizmot i docniot romantizam, no i od makedonskiot muzi~ki folklor. B. Ort. [AHOVI], Ksenofon (Ohrid, 7. I 1898 Pariz, Francija, 7. I 1956) spec. patoanatom, patofiziolog i onkolog, univ. profesor i akademik (SANU). Med. f. i PMF zavr{il i doktoriral (na dvata) vo Lion, Francija (1922). Eden od osnovopolo`nicite na onkolo{kata nauka vo SFRJ. Formiral onkolo{ki i drugi instituti na Med. f. vo Belgrad. Aktivno ja prou~uval endemskata gu{avost vo Makedonija. Objavil nad 300 truda.
IZV.: Arhiv na Med. f. vo Belgrad; Medicinska enciklopedija, T. 9, Zagreb, 1964, 398399. BIBL.: Tumori, III, Beograd, 1954; Op{ta i specijalna patolo{ka anatomija, Beograd, 1956; Op{ta patologija, Beograd, 1956. Sl. M. P.
[AHPAZOV, Mladen Panev (Kavadarci, 26. XII 1926 Skopje, 1. V 1994) ginekolog-aku{er, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1985). Med. f. zavr{il vo Belgrad (1952) i specijaliziral ginekologija i aku{erstvo na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika vo Skopje (1957). Habilitiral. Se usovr{uval vo pove}e evropski centri. Se zanimaval so ginekolo{kata urologija i onkologija, a osobeno so karcinomot na ovariumot. Z. X. [AH-PARONIJANC, Leon Mihajlovi~ (Tiflis, Rusija, 18. VI 1863 Leningrad, SSSR, 1927) ruski potomstven dvorjanin, poet, publicist i makedonofil. Zavr{il Istorisko-filolo{ki fakultet i slu{al na Pravniot fakultet vo Harkov. Sorabotnik na Makedonskata kolonija vo Petrograd i soosnova~ (zaedno so D. D. ûpovski i V. M. Smelkov) na Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodij# vo S.-Peterburg (1913). Avtor na stihovi za Makedonija i Makedoncite (MG, 19131914 i separatno 1915) i potpisnik na Rezolucijata za makedonskoto pra{awe na Dru{tvoto za slovenska zaemnost (8. VI 1915).
IZV.: CGALI, Moskva, f. 1830, op. 1, ed. hr. 2, l. 1-3. DELA: Kritik-samobitnik Apolon Aleksandrovi~ Grigorev, 1899; Vlinie kolonizacii na rasprostranenie prosveni, 1902; steti~eski vozzrni N. V. Gogol, 1902; Lirika @ukovskago, Pu{kina i Lermontova, 1904; Vpe~atlni ìzni. Stihotvoreni, vypisk IV, 18921908; Za lbov lbov. Izpoved du{i. Stihotvoreni, 1908.
[A[KO, Filip (Lipo) Hristov (Philip Christ Shashko) (s. Breznica/Vatohori, Egejskiot del na Makedonija/Grcija, 27. III 1936) istori~ar, univ. profesor. Po napu{taweto na Grcija, gimnazijata ja zavr{uva vo Bukure{t, Romanija (1954) i edna godina studira na tamo{niot univerzitet. Bidej}i tatko mu ìveel vo SAD (od 1912), i toj od 1955 g. doa|a kaj nego i gi zavr{uva studiite po op{ta istorija na Mi~igenskiot dràven univerzitetot (1960). Magisterskite studii po ruska kulturna istorija gi zavr{uva na Kaliforniskiot univerzitet vo Berkli (1961), specijalizira na Mi~igenskiot univerzitet vo En Arbor so diploma po kulturnata istorija na Rusija i Isto~na Evropa (1963), kade {to ja odbranuva i doktorskata disertacija Unity and dissent among the Russian Westernes# (1969). So takvi interdepartmanski i interdisciplinarni specijalisti~ki studii na srednovekovnata ruska i vizantiska istorija, so prou~uvawa na sovremenata evropska istorija, na amerikanskata kulturna istorija i sovremenata politi~ka misla, stanuva profesor na Katedrata po istorija na Univerzitetot Viskonsin vo Milvoki, SAD. Ja prou~uva balkanskata i posebno bugarskata i makedonskata istorija i kultura vo XIX i XX v. i objavuva vo ugledni amerikanski i evropski publikacii, a u~estvuva i vo razni amerikanski i balkanski istoriski i slavisti~ki asocijacii.
BIBL.: Macedonians# (Macedonian-Americans), Harvard Encylopedia of American Ethnic Groups, Cambridge, 1980, 690694; The Emergence of the Macedonian Nation: Images and Interpretation in American and British Reference Works, 19451991, Studies in Macedonian Language, Literature and Culture: Proceedings of the First North American-Macedonian Conference on Macedonian Studies Amm Arbor, 1991, Ann Arbor, 1995, 177230; Gligorov#, Encylopedia of World Biography: 20th Centry Supplement, Vol. 18, Palatine, 1995, 148151; Genezata na makedonskata nacija: interpretacii vo amerikanski i vo britanski enciklopedii i re~nici 19451991, Bilten na So-
[AHOVSKI OLIMPISKI IGRI (Skopje, 1972). Vo septemvri&oktomvri 1972 g. vo Skopje se odràn jubilejnite HH olimpiski igri za maì so u~estvo na 63 ekipi od site kontinenti, a prvpat zaedno e odràna i V ènska {ahovska olimpijada so u~estvo na ekipi od 23 zemji. [ahovskite olimpija-
1649
[VAJCARSKO-MAKEDONSKI
vetot za makedonski jazik#, 12, Skopje, 2000, 4668; American Concience Should be Moved by the Macedonian Cry: Echoes of the 1903 Ilinden Uprising, Mcedonian Studies. Papers from the Fifth International MacedonianNorth American Conference on Macedonian Studies, Columbus, 2004, 281311; From Incomprehensible Tongue to Forbidden Language, Deloto na Krste Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata Za makedonckite raboti odràn vo Skopje na 2729 noemvri 2003 godina, I, Skopje, 2005, 383412. Bl. R.
Lape, Edna akcija vo [vajcarija za za~uvuvawe na celosta i nezavisnosta na Makedonija, Makedonija vo XVIII, XIX i XX vek, Skopje, 1992; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.
alnosta, 2000; Zarobenici na denot, izbrani kolumni, 2001. G. T.
[VAJCARSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuvaat kako trgovski vo vtorata polovina na XIX i po~etokot na XX v., a od krajot na XIX v. se razvivaat preku obrazuvawe studenti i dejstvuvawe na pretstavnici na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. \or|i Kap~ev (1899) vo Apelot do evropskata javnost, obrazloùva proekt za re{avawe na makedonskoto pra{awe i raboti na izdavawe na vesnikot La Macedoine#; vo 1900 g. vo @eneva po~nuva da izleguva vesnikot na MRO LEffort#; se formiraat: Politi~ko dru{tvo Makedonija na Makedoncite (Cirih); Makedonija# dru{tvo za za{tita na pravata na Makedoncite i Dru{tvoto Vardar# (Lozana), Akademskoto dru{tvo Makedonija# i Makedonskoto dru{tvo za nezavisna Makedonija (@eneva). Trite najgolemi dru{tva se obedinuvaat vo Generalen sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (Conseil General des Societes Macedoniennes en Suisse) so sedi{te vo Lozana, so silna aktivnost za pravilno re{avawe na makedonskoto pra{awe vo vremeto na odrùvaweto na Pariskata mirovna konferencija (1919), i so seriozen anga`man, vo svojstvo na po~esni ~lenovi, od ugledni javni li~nosti na [vajcarija. Aktivnosta za nezavisnost na Makedonija prodolùva vo periodot me|u dvete svetski vojni, osobeno pred Dru{tvoto na narodite vo @eneva. Po Vtorata svetska vojna mnozina Makedonci zaminuvaat na rabota vo [vajcarija. Denes nivnata brojka e ok. 60.000, organizirani vo dru{tva i asocijacii, koi odrùvaat vrski so RM. [vajcarija ja priznava RM na 12. V 1993 g., a diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 31. I 1994 g. na nivo na ambasadi. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo [vajcarija e Sr|an Kerim (nerezidenten, od Berlin). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na [vajcarija vo RM e Arnold Hugeltobler (nerezidenten, od Sofija).
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 19181919, Makedonija vo XVIII, XIX i XX vek, Skopje, 1992; Quben
Simon [emov Nikita [ekutkovski
[EKUTKOVSKI, Nikita Trpev (Skopje, 19. I 1956) matemati~ar, red. prof. (1998) na PMF. Diplomiral (1979) i magistriral (1983) na Matemati~kiot fakultet vo Skopje. Doktoriral (1986) vo Zagreb so temata Koherentni inverzni sistemi i teorija na jak oblik#. Glaven nau~en interes mu e topologijata. Bil {ef na Institutot za matematika (19971999 i 2005-), mentor na magisterski raboti i rakovoditel na nau~ni proekti.
BIBL.: Matemati~ka analiza, 1, Skopje, 1996; Redovi i analiti~ki funkcii, Skopje, 2002; Topologija, Skopje, 2002. LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 706/98. N. C.
[EMOV, Simon (Kavadarci, 1. XII 1941) slikar i grafi~ar, eden od prvite istraùva~i na alternativnite nasoki vo likovnata umetnost (1973), so zalo`ba za pro{iruvawe i isprepletuvawe na mediumite. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1964). Redoven profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Ja afirmiral makedonskata umetnost i nadvor od dràvata. Interesiraweto za prirodnite fenomeni e prisutno vo slikarstvoto, grafikata, instalaciite, objektite, intervenciite vo priroden i urban prostor i osobeno vo delata od ra~no izrabotena hartija (Panteist, 1967; Detski igri, 1972; ciklusot Angeli, 1990; [uma, 2003).
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, [emov/Fidanovski Akcii i intervencii 19731985 (katalog), Skopje, 1986; Sowa Abaxieva, Simon [emov, Skopje, 1994. S. Ab.-D.
Elizabeta [eleva
[ELEVA, Elizabeta (Ohrid, 1961) literaturen kriti~ar i teoreti~ar, profesor na Katedrata po komparativna literatura na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Magistrirala na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad na tema Tipolo{kite modeli na makedonskata knièvna kritika#. Doktorirala na istiot fakultet (1998) so temata Od dijalogizmot do intertekstualnosta (od Mihail Bahtin do poststrukturnata kritika)#. Publikuvala pove}e trudovi.
BIBL.: Komparativna poetika (Postmodernizmot vo makedonskata fikcija/novela), 1996; Kulturolo{ki esei, 2000; Od dijalogizmot do intertekstu-
[ENDOV, Boris (Skopje, 6. II 1930) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1995 do penzioniraweto vo 1995 g.) po predmeti od oblasta na fundiraweto. Na fakultetot rabotel od 1959 g., u~estvuvaj}i i vo nastavata na Arhitektonskiot fakultet. Bil vklu~en vo realizacijata na pove}e arhitektonski i inènerski objekti. Izdal u~ebnik Temelewe# I i II (1985/86). Q. T. [ERDENKOVSKI, Boìn (s. Qubojno, Resensko, 1. XI 1928) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1981 do penzioniraweto vo 1988 g.) po predmetot Hidrotehni~ki melioracii. Pred doa|aweto na Fakultetot (1965) rabotel vo GP Pelagonija#. U~estvuval vo realizacijata na pove}e hidromeliorativni sistemi (Ov~e Pole#, Prilep# i dr.). Q. T. [ESNAESETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (s. Ku~evi{te, Skopsko, 6. X 1944 1945) voena edinica na NOV i POM i NOVJ. Bila formirana od borci
1650
[IJAKOVI]
na Osmata pre{evska NO brigada, od Dvanaesettata bujanovska NO brigada i 120 borci na Skopskiot i [arplaninskiot NOPO. Bila vo sostavot na Kumanovskata divizija (do prvata polovina na dekemvri 1944) i vodela borbi protiv balisti~kite sili na Skopska Crna Gora, a so diverzii ja zatvorila za premin Ka~ani~kata Klisura. Go odbila napadot na balisti~kite sili (8 i 11. X), od zaseda gi napa|ala germanskite koloni na patot SkopjeKa~anik (19, 20, 21 i 28/29 X) i u~estvuvala vo osloboduvaweto na Skopje. Bila proglasena za udarna (dekemvri 1944) i vlegla vo sostavot na êtirieset i vtorata makedonska divizija na NOVJ, u~estvuvaj}i vo probivot na Sremskiot front.
LIT.: Dim~e Aximitreski, Dejstvata na 16. brigada na priodite na gradot, 13 Noemvri#, III, 3, Skopje, 1964, 11 i Dokumenti i materijali za osloboduvaweto na Skopje, Skopje, 1968, 246251; Petar Jov~ev, [esnaesetta MNOUB, Skopje, 1994; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, Skopje, 1999, 129131. S. Ml.
ter za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Holandija (20022003), Generalen sekretar na NATO vo vremeto na donesuvaweto na DeklaraT. Petr. cijata od Riga (2007).
Radmila [e}erinska
[ESTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (pl. Slavej, blizu do Struga, 6. IX 1944 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana so okolu 1.000 borci del od borcite na Prvata makedonska NO brigada i novodojdeni borci. Izvr{ila napad na bugarskite grani~ni karauli jugoisto~no od Ki~evo i vo Kru{evsko, a potoa vlegla vo sostavot na êtirieset i osmata makedonska divizija na NOVJ (28. IX) i u~estvuvala vo napadot na Ki~evo (8. X). Privremeno bila stavena pod komanda na êtirieset i vtorata makedonska divizija na NOVJ (sredinata na oktomvri) i go ~istela podra~jeto na @eden i Suva Gora od balisti~kite sili (do krajot na oktomvri 1944). Po zaedni~kite borbi za osloboduvaweto na Ki~evo i Ki~evsko (1517. XI), prodolìla da gi goni balisti~kite sili kon Gostivar (osloboden na 18. XI 1944). Podocna vlegla vo sostavot na êtirieset i devettata makedonska divizija na NOVJ (vtorata polovina na dekemvri 1944).
LIT.: Dane Petkovski Vlado Strezovski, Borbena dejstva u Zapadnoj Makedoniji 19411944, Beograd, 1983; [esta makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada, Skopje, 1994; Zbornik na se}avawa na borcite od [estata MNOUB, Skopje, 1998; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, Skopje, 1999, 102107. S. Ml.
[E]ERINSKA, Radmila (Skopje, 10. VI 1972) politi~arka. Diplomira na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje (1995). Magistrira na Fle~er {kolata za pravo i diplomatija vo SAD. Stapuva vo Socijal-demokratskata mladina na RM (1995). Bila portparol na SDSM (19971999), pratenik vo Sobranieto na RM (19982002, 2006); potpretsedatel na CO na SDSM (19992003, 20032006); potpretsedatel vo Vladata na RM za evrointegracii i koordinacija na stranska pomo{ (2002 2006) vo period koga RM podnesuva barawe za priem vo ~lenstvo vo EU (22. III 2004) i dobiva status kandidat za priem vo ~lenstvo vo EU (17. XII 2006); pretsedatel na SDSM (2006).
IZV.: Kancelarija na pretsedatelot na SDSM, Skopje, 2007. T. Petr.
kolku stanbeni blokovi vo SkopKr. T. je (19521955). [E[I], Bogdan (Valevo, 21. VI 1909 Belgrad, 9. II 1999) srpski filozof, so me|unarodno renome. Diplomiral filozofija vo Belgrad (1934), doktoriral vo Berlin (1938). Od 1947 g. e primen za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a za predava~ vo 1951 g. Gi predaval predmetite Logika, Istorija na filozofijata, Etika i Estetika. Na Fakultetot ostanuva do 1954 g., koga se vrabotuva na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (redoven profesor od 1962). Kontaktite so Filozofskiot fakultet vo Skopje gi prodolùva preku ~estite gostuvawa so predavawa i u~estvo vo komisii za ocenka i odbrana na doktorski disertacii. Negovite knigi gi koristea brojni generacii studenti. Avtor e na golem broj knigi, raspravi i statii objaveni vo me|unarodni spisanija.
BIBL.: Uvod u dijalekti~ku logiku, 1957; Logika I-II, 1958, 1962; Esteti~ke studije, 1958; Nu`nost i sloboda, 1963; Principi univerzalne logike, 1968; Savremeni ~ovek i svet, 1969; Op{ta metodologija, 1971, 1988; Filozofske osnove fizike, 1972; Osnovi medodologije dru{tvenih nauka, 1974; Filozofija istorije, 1986; Filozofija kulture, 1990; Universale logische Axiomatik, 1991 i dr. LIT.: Filozofski fakultet 19461976, Skopje, 1976, 77; D. Grli}, Leksikon filozofa, Zagreb, 1982, 406. V. Panz.
Risto [e}erinski
[EFER, Jakob Gijsbert (Hans) de Hop (Jakob Gijsbert /Jaap/ de Hoop Scheffer) (Amsterdam, Kralstvo Holandija, 3. IV 1948) holandski politi~ar i diplomat. Bil minis-
[E]ERINSKI, Risto ([tip, 28. III 1927) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1951). @ivee i raboti vo Skopje vo proektantskoto pretprijatie Proektant# (do 1956). Se preselil vo Novi Sad i vo Belgrad, a potoa rabotel vo [vajcarija i vo Germanija kako sloboden arhitekt. Proektiral objekti so razni nameni, od koi preovladuvaat stanbenite objekti. Pozna~ajni realizacii vo Makedonija: Administrativniot objekt vo Skopje (urnat vo 1963); ne-
[IBJAK fitogeografska formacija, koja po svojata nadvore{na grmolika forma e sli~na na {ikarite, no spored ekolo{kite uslovi i floristi~kiot sostav pretstavuva posebna forma na {umska vegetacija, koja bitno se razlikuva od site drugi tipovi. Glavna karakteristika na {ibjacite e {to vo niv u~estvoto na drvjata otsustvuva kako posledica na golemiot stepen na degradaciskite procesi (sekundarni {ibjaci) ili kako rezultat na dejstvoto na nepovolnite ekolo{ki uslovi za razvoj na drvjata (primarni {ibjaci). Vo prviot slu~aj {ibjacite pretstavuvaat, vo odnos na {ikarite, ponatamo{en stepen na degradacija, po koj sleduvaat golinite i kamewarite, dodeka vo vtoriot slu~aj se raboti za vistinski {ibjaci. Al. And. [IJAKOVI] ([IJAK), Tomo (Kosovo Pole, 15. III 1930 Skopje, 29. XII 1998) slikar, me|u prvite makedonski umetnici {to go problematiziral slikarstvoto kako disciplina. Izvesen period studiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Qubqana. Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad, Ni{. U~estvuval na Bienaleto vo Sao Paolo (1969) i na Bienaleto vo Venecija (1978). Se zanimaval so karikatura, ilustracija, sce1651
[IJA^KI
Tomo [ijakovi}
nografija, plakat, fotografija. Vo negovoto tvore{tvo se razlikuvaat nekolku fazi: postkubizam, apstrakcija, varijanti na pop-artot i konceptualni postapki koi kon krajot na {eesettite godini rezultirale vo prvite objekti vo makedonskata sovremena umetnost: musandri i neomusandri. Vo niv gi obedinil slikarskite, vajarskite i dizajnerskite aspekti. Ovoj model na likovno oblikuvawe prostorno go primenil vo enterierot na zgradata na Gradskiot komitet vo Skopje (1970) i vo hotelot Drim# vo Struga (1977).
prethodno uni{tena niska, sredna ili visoka {uma. Do is~eznuvawe na {umite i pojavata na {ikarite se doa|alo postepeno vo dolg vremenski period, kako rezultat na prekumerni se~i i neracionalno stopanisuvawe, permanentno pasewe i brstewe, {umski poàri, nesoodvetni zakonski ograni~uvawa pri koristeweto na {umite i dr. Po is~eznuvaweto (se~a) na nekoga{nite {umi, do{lo do prirodna obnova po vegetativen pat, no stokata so postojnoto brstewe na podnicite go dovr{ila toa {to go zapo~nal ~ovekot. Drvjata ja izgubile svojata normalna forma i se pretvorile vo grmu{ki. Druga karakteristika na {ikarite e {to vo niv nastanala promena na ìvotnite uslovi, {to uslovilo promena i na vegetaciskiot sostav na nekoga{nata {uma. Al. And. [IKI], Branislav (Pula, Hrvatska, 1905 Belgrad, 7. II 1976) {umarski inèner. Bil istaknat deec na studentskoto dvièwe vo Makedonija i ~len na KPJ (od 1941). Po okupacijata bil ~len na Pokrainskata voena komisija (1941), koga bil uapsen od bugarskata policija. Podocna bil politi~ki komesar na Pore~kiot NOPO. Po Osloboduvaweto bil vraboten vo dràvnata uprava vo oblasta na {umarstvoto.
BIBL.: Dejstvata na Voenata komisija pri Pokrainskiot komitet vo 1941 godina, 13 Noemvri#, VI, 6, Skopje, 1967, 12; Pore~kiot partizanski odred i Skopskata dopolnitelna brigada, na istoto mesto, 7; Sindikatot vo Skopje (19081971), Skopje, 1971. S. Ml.
vesnikot figuriral toga{niot solunski valija Hilmi-pa{a, a odgovoren urednik kajmakamot na Prilep [ahin-bej.
LIT.: D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992) , Skopje, 1993, 113114. S. Ml.
[IM[IR (ZELENIKA) (Buxus sempervirens L., fam. Buxaceae) zimzelena grmu{ka ili malo drvo od po{irokiot Mediteran. Ima mali, koèsti listovi so ramen rab, sprotivno postaveni. Cvetovite se sobrani vo snop~iwa vo pazuvite na lis[im{ir tovite. Plodot e ~u{ka. Kaj nas e zastapen vo termofilni {umski zaednici, no na stani{ta bogati so vozdu{na vlaga. Mnogu dekorativen, no i so mnogu kvalitetno drvo (za sadovi, instrumenti, rezba). Al. And. [INDILOV, Stefan Kostadinov (s. Zrze, Prilepsko, ? mesnost Pe{terite, kaj s. Trojaci, Prilepsko, 8. IV 1907) prilepski polski vojvoda. Za nego se znae deka so celata negova ~eta herojski zaginale vo bitkata so askerot i ba{ibozukot vo blizina na s. Trojaci, Prilepsko.
IZV. i LIT.: NBKM- BIA, F. 583, a.e. 67, ll. 230248; Ilstraci Ilinden#, br. 1, Sofi, 1944. Al. Tr.
T. [ijakovi}-[ijak: Zo{to, zatoa (1995)
LIT.: Boris Petkovski, Tomo [ijak, Skopje, 1977; istiot, Tomo [ijak, vo: Biennale di Venezia (katalog), Skopje, 1978 . L. N.
[IJA^KI, Stevan (Stari Futog, 12. XII 1885 Belgrad, 2. I 1957) horski dirigent i kompozitor. Muzi~ko obrazovanie oformuva vo Srpskata muzi~ka {kola vo Belgrad. Me|u dvete svetski vojni, kako nastavnik po muzika i horski rakovoditel, raboti vo pove}e gradovi na toga{noto kralstvo. Vo Makedonija, dejstvuva vo Skopje i vo Veles kako horski dirigent i kako muzi~ki sorabotnik vo Narodniot teatar vo Skopje. Negovoto najistaknato horsko delo e ciklusot Kratovski pesni. Dr. O. [IKARA grmovidno formirana tvorba, naj~esto sekundarna, koja genetski poteknuva od nekoja
1652
[IKOLE, Aleksandar Josifov (Skopje, 31. I 1954) spec. internist-nefrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 2006). Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje. Doktoriral (1994) od oblasta na primenata na eritropoetinot kaj pacienti lekuvani so HD, problematika na koja kontinuirano raboti. Direktor na Klinikata za nefrologija (1999 2003, 2006). Objavil 250 truda. Guverner na Evropskoto zdruènie za ve{ta~ki organi. Sl. M. P. [ILO# (Prilep, po~etokot na 1905) hektografski vesnik, organ na Prilepskata organizacija na TMORO, so moto Makedonija na Makedoncite#. Go izdavale u~itelite \or|i Ganev, Petar Mrmev, Palislamov i Todor Pop-Adamov, na ~elo so Jordan Angelov. Imal za cel da gi propagira opredelbite na TMORO da se bori protiv projavenata korupcija i nemoral, kako i protiv sosednite propagandi. Ironiziraj}i ja vlasta, kako urednik na
Bogdan [indilovski
[INDILOVSKI, Bogdan (Prilep, 27. I 1918 Skopje, 13. VIII 2003) kompozitor i muzi~ki pedagog. U{te kako gimnazijalec dirigira so u~ili{niot hor. Po {koluvaweto gi formira Gradskiot me{an hor, Gimnaziskiot i Pionerskiot hor vo Prilep. Go osnoval i Muzi~koto u~ili{te vo Prilep (1949). Podocna komponiral, glavno horska muzika (triesetina kompozicii) i muzika za mandolinski orkestri. M. Kol. [IP ([IPKA, ROZA) (Rosa L., fam. Rosaceae) izvonredno bogat rod so vidovi (okolu 400 i pove}e
[KARI]
iljadi kultivirani). Listopadni ili zimzeleni grmu{ki i lijani, naj~esto so bocki na grankite. Listovite se sloèni, neparno peresti. Cvetovite se mirizlivi, [ipki ({ipinki) so raznobojni, krupni, vene~ni liv~iwa (dekorativni). Od cvetnata loà se formira mesesta obvivka okolu plodot ({ipinka), a moè da bide rozova, crvena ili crna. Vo RM dosega se registrirani: R. canina L., R. arvensis Huds., R. galica L., R. micrantha Sm., R. tomentosa Sm., R. pendulina L., R. spino-sissima L. Ima najverojatno i drugi, koi doprva treba da bidat prou~eni. Al. And.
Dima, Mopasan, @il Vern, SenXon Pers i dr.). Zavr{il Filolo{ki fakultet (francuski jazik i knièvnost) vo Skopje. Rabotel kako novinar vo vesnikot Ve~er#, a sega e vraboten vo Dru{tvoto na lit. preveduva~i na Makedonija i go izdava v. Ogledalo#. Bil pretsedatel na Sojuzot na knièvnite preveduva~i na Jugoslavija. So Paskal Gilevski go pokrenaa i go izdavaa nezavisniot vesnik Za makedonckite raboti# (197172).
BIBL.: Ikar, poezija, 1976, Timotej i Lidija, roman, Zumpres, 1999; Frazeolo{ki re~nik na makedonskiot jazik, tom prvi, Sk., 2003 (koavtorstvo so Todor Dimitrovski). LIT.: Atanas Vangelov: Stilist od prv red ama zaobikolen, Start#, broj 244, 2003. P. Gil.
Petar [irilov
[I[EVSKA KLISURA (GOLEMA KLISURA) se protega od s. Devi~ do s. [i{evo vo dolinata na reka Treska, vo dolìna od 66,2 km. Po dolìnata e vtora klisura vo RM. Klisurata e predisponirana so rasedni linii i vse~ena e pome|u planinite: Dobra Voda, Suva Gora i Osoj od levata i Dautica, Karaxica, Suva Planina i Vodno od desnata dolinska strana. Na potegot pome|u Lukoe~ko Re~i{te i manastirot Sv. Bogorodica# vo dolìna od 15 km e vistinski kawon, a negovite strani se strmni i visoki preku 1.100 m. T. And. [I[EVSKI MANASTIR v. Sveti Nikola#.
R. [i{kov vo Don Cezar#
one Glembaj (Glembaevi#), Edmond (Kral Lir#), Lukov (Crnila#); Kostadin (Pe~albari#), Andrej (Tri sestri#), Helderlin (vo istoimenoto delo), Mendeq Krik (Zajdisonce#) i dr. NA FILM: Do pobedata i po nea#; Kade po do`dot#; Makedonska krvava svadba#; Planina na gnevot#; Republika vo plamen#; Crno seme#; Jad#; Crveniot kow#; Neli ti rekov# i dr. R. St.
[IRILOV, Petar (Gorni~evo, Egejska Makedonija, 18. V 1934 Skopje, 5. IX 1988) raskaùva~, romansier, literaturen kriti~ar, publicist. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te. Studiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Rabotel vo Radio Skopje, potoa bil urednik vo vesnikot Trudbenik#. ^len na DPM od 1964 god. I pokraj toa {to kritikata ne mu be{e osobeno nakloneta, P. [irilov ostavi nezaboravni stranici vo makedonskata literatura# beleì G. Stalev vo knigata Poslednive sto godini makedonska knièvnost (Matica makedonska, 1994).
BIBL.: Za detstvoto i svetulkite, raskazi, 1961; Zavetrina sproti viulicata, roman, 1962; Pla~at onie planini za mene, roman, 1965; Svetogorci, roman, 1966; Bunt vo kamenot, raskazi, 1966; Od bolot do metaforata, esei, 1971; Crnoborje, 1972; Istorija i revolucija, ogledi, 1973; Mislata i deloto na Dimitar Mitrev, monografija, 1974; Zemja vo dulbija, roman, 1976; Sveta {uma, roman, 1978; Geometri, raskazi, 1988. P. Gil.
Svetomir [kari}
Risto [i{kov
[IRILOV, Ta{ko (Gorni~evo, Lerinsko, 20. VIII 1938) raskaùva~, romansier, literaturen kriti~ar, poet, preveduva~ od francuski (V. Igo, Stendal, A.
[I[KOV, Risto (s. Mrsna, Demirhisarsko, Egejskiot del na Makedonija, 23. III 1940 Skopje, 17. VI 1986) akter. Diplomiral akterska igra na Akademijata za teatarski umetnosti vo Belgrad (1963). Nastapuva na scenata na Jugoslovensko dramsko pozori{te vo Belgrad (1961-1964). Potoa bil ~len na Dramata na MNT (19641968). Eden od najgolemite i najeksponirani akteri. Nositel na nekolku antologiski ostvaruvawa.
ULOGI: Nikodin (Kengurski skok#), Temelko (Sud#), Efto (Let vo mesto#), Le-
[KARI], Svetomir (Dojran, 1. I 1941) pravnik, univ. profesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Dojran i Gevgelija, a gimnazija vo Strumica (1960). Bil pobednik na prvite dva natprevara vo oratorstvo na Skopskiot univerzitet (1961 i 1962), u~esnik na ~etiri mladinski rabotni akcii na avtopatot Bratstvo i edinstvo# (1958, 1959, 1962 i 1963) i na studentskata rabotna akcija za ras~istuvawe na urnatinite od zemjotresot vo Skopje (1963). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Aktivno u~estvuval vo studentskite protesti na Belgradskiot univerzitet (1968). Magistriral (1972) i doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad na tema Smislata i zna~eweto na delegatstvoto vo op{testveno-politi~kiot sistem na Jugoslavija# (1978). Bil izbiran za asistent (1969), za
1653
[KARTOV
docent (1978), za vonreden (1983) i za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1988) po Ustavno pravo i politi~ki sistem. Na fakultetot bil osnova~ na nau~nite disciplini: Sporedbeno ustavno pravo (1993), Ustavno pravo na Evropa (2005), Politi~ki teorii i Teorii za mirot i konfliktite. Imal studiski prestoj vo Grenobl (19711972), vo Saporo i Tokio (1996). Bil direktor na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (19781982), ~len na Evropskiot komitet za pravna sorabotka na Sovetot na Evropa (1998 2003), sudija na Evropskiot gra|anski sud vo Berlin za utvrduvawe na odgovornosta na germanskite pratenici i politi~ari za bombardiraweto na SR Jugoslavija (19992000) i viziting profesor na Pravniot fakultet na Univerzitetot Monteskje# vo Bordo, Francija (2002). U~estvuval na kongresite na Me|unarodnoto zdruènie za ustavno pravo (1983, 1995, 2007), na Me|unarodnoto zdruènie za politi~ki nauki (1978 i 1982), na Me|unarodnoto zdruènie za istraùvawe na mirot (1996, 1998, 2000 i 2002) i na Svetskiot javen forum Dijalog na civilizaciite (2005 i 2007), kako i na pogolem broj me|unarodni nau~ni konferencii i simpoziumi na triesetina univerziteti od site kontinenti. Podnesenite trudovi gi objavil vo knigata Makedonija na site kontinenti: mir, demokratija i geopolitika# (Skopje, 2000). Objavil nad 150 statii od oblasta na ustavnoto pravo, politi~kite nauki i mirovnite studii, od koi pogolemiot broj na francuski, angliski, ruski i japonski jazik. Sega e pretsedatel na Zdruènieto za ustavno pravo na Makedonija (1994-), ekspert na OON za izbori (1998-), profesor po ustavno pravo na Pravniot fakultet na Univerzitetot Goce Del~ev# vo [tip (2008-), sovetnik na Pretsedatelot na RM (od 2009).
BIBL.: Ustavno pravo na SFRJ, III, Skopje, 1986 i 1987; Ustavno pravo, III, Skopje, 1991 i 1992; Ustavno pravo, III, Skopje, 1994 i 1995; Pravoto, silata i mirot Makedonija i Kosovo, Skopje, 2002; Law, Force and Peace Macedonia and Kosovo, Skopje, 2002; Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004; Democratic Elections in Macedonia 1990-2002, Berlin, 2005; Ustavno pravo, Skopje, 2006; Makedonskata liga i Ustavot za dràvno ureduvawe na Makedonija 1880, Skopje, 1985 (koavtor so S. Dimevski, V. Popovski i M. Apostolski); Mirot i ustavite, Skopje, 1997 (koavtor so Tadakazu Fukase); Makedoni put k samostotelnosti, Moskva, 1997 (zaedno so A. V. Karasev, V. I. Kosik, B. Ristovski i E. Gusakova); Politi~ki teorii antika, Skopje, 2006 (koavtor so \orge Ivanov); Ustavno pravo, Skopje, 2007 (koavtor so G. SiljanovskaDavkova); Ustavno pravo, Skopje, 2009 (koavtor so G. SiljanovskaDavkova); Teorii za mirot i konfliktite, Skopje,
2007 (redaktor); Sporot za imeto me|u Grcija i Makedonija Studentski proekt, Skopje, 2008 (rakovoditel i redaktor zaedno so D. Apasiev i V. Pat~ev). S. Ml.
LIT.: Zoran Todorovski, 19241934, Skopje, 1997.
VMRO Z. Tod.
[KARTOV, Georgi Dimitrov \akon Evstatij (s. Nestram-Kol, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1873 Sofija, 20. III 1934) |akon i nacionalen deec. Bil sluìtel vo Hilendarskiot manastir (od 1888), a potoa ja zavr{il Duhovnata seminarija vo Carigrad i kako |akon Evstatij bil vo Plovdiv, Solun, Sofija i Bukure{t, po {to pristignal vo Bitolsko (1900). Vo Ilindenskoto vostanie bil resenski vojvoda, a po Vostanieto aktivno u~estvuval vo borbite protiv tu|ite oruèni propagandi. So svoja ~eta zel u~estvo vo Prvata balkanska vojna (1912), osloboduvaj}i go Meglensko. Isto taka, na ~elo na komitska ~eta, u~estvuval i vo Prvata svetska vojna, dejstvuvaj}i vo Vodensko, Meglensko i okolinata, a po zavr{uvaweto na vojnata emigriral vo Bugarija.
LIT.: (\or|i Abaxiev), Makedonski vozro`denci i revolucioneri. Album, Skopje, 1950, 66; Spomeni i biografii na ilindenci, DARM Podra~no oddelenie-Bitola, Bitola, 1993. S. Ml.
Antonie [koklev
Mi{o [kartov
[KARTOV, Mi{o (Kavadarci, 1. II 1884 Sofija, 25. VI 1936) u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, ~len na VMRO na Todor Aleksandrov. Zavr{il gimnazija vo Solun. Vo 1904 g. bil sekretar na Tikve{kata ~eta na D. Daskalov, potoa vo ~etite na H. êrnopeev i na J. Sandanski, eden od osnova~ite na NFP. U~estvuval vo Tikve{koto vostanie (1913) i vo Prvata svetska vojna. Po vojnata bil ~len na Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata obedineta VMRO i potpisnik na nejziniot Apel (6 mart 1919). Vo 1921 stapil vo VMRO. Po ubistvoto na A. Protogerov i rascepot na VMRO (1928), preminal vo protogerovisti~kata VMRO. Kako privrzanik na federalisti~kata ideja, stanal ~len na VMRO(Ob), na Carigradskata konferencija (1930) bil vklu~en vo nejziniot CK.
[KOKLEV, Antonie (s. Dmbeni, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 24. IX 1923) maksilofacijalen hirurg, redoven profesor na VMA, general na JNA (vo penzija). U~esnik vo NOB (do 1945), koga i se demobiliziral kako sanitetski referent na brigada. Studiite po op{ta medicina gi prodolìl vo Belgrad, kade {to i diplomiral (1950), poloìl specijalisti~ki ispit po maksilofacijalna hirurgija (1962) i doktoriral (1965). Od 1972 g. do penzioniraweto e na~alnik na Klinikata za maksilofacijalna hirurgija pri VMA. Za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav e izbran na 24. VI 1986 g. Bil na usovr{uvawe vo London i vo drugi evropski centri, kako i vo SAD. Vo Kina gi sovladal problemite na akupunkturata, za koja napi{al i 10 knigi. Avtor e na okolu 260 stru~ni i nau~ni trudovi. U~estvuval na brojni nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo (Pariz, Cirih, Venecija, Hamburg, Viena, Kairo, Kanton). Del od negovite knigi se prevedeni na pove}e jazici. Trudovite se prete`no od oblasta na rekonstruktivnata liceva hirurgija, tumorite, kako i ogneno-strelnite traumi. Negovata golema qubov kon svojata tatkovina ja izrazuva preku edukacijata na pove}e makedonski lekari na Klinikata, vo koja podolgo vreme be{e direktor (VMA). So qubov ja prou~uva anti~kata istorija na Makedonija, za koja izdava i knigi. ^len e na mnogu stru~ni i nau~ni svetski asocijacii, no i na Dru{tvoto na knièvnicite na Srbija. Educiral preku 700 lekari od zemjata i od stranstvo. Kako profesor po pokana predaval vo poznati svetski medicinski centri. Il. V. [KOKLEVSKI, @ivko (Dmbeni, Kostursko, 2. VII 1937 Skopje, 5. I 2004) grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1989 do penzioniraweto vo 1998 g.) po predmetite Hid-
1654
[KOLKI
@ivko [koklevski
raulika, Hidrologija i Re~na hidrotehnika. Diplomiral vo Praga (1960), doktoriral vo Skopje (1983). U~estvuval vo regulacijata na pove}e na{i reki. Napi{al u~ebnik Regulacija na vodoteci#, kako i nekolku drugi knigi, me|u koi i monografii za regulacijata na Vardar i za Dojransko Ezero. Q. T. [KOLI NA EKONOMSKATA MISLA. Ekonomskite misliteli nastojuvaat preku razgleduvawe, razmisluvawe, logi~ko voop{tuvawe i tolkuvawe da go spoznaat ekonomskiot ìvot. Tie davaat dijagnoza na sostojbite, gi otkrivaat razvojnite zakonitosti i tendencii, predlagaat promeni na sostojbite vo ekonomskiot ìvot vo pozitivna nasoka i sl. Od nivnite nastojuvawa za izu~uvawe na ekonomskiot ìvot se formirani brojni {koli na ekonomskata misla, koi se karakteriziraat so svoj predmet na izu~uvawe, se potpiraat vrz odredena ekonomska teorija, koristat odredeni metodi na izu~uvawe, gradat svoja ekonomska terminologija i fond na soznanija za odredeni aspekti na ekonomskiot ìvot, predlagaat odredena makroekonomska politika za menuvawe na sostojbite i sl. Oddelnite ekonomski {koli dobivaat nazivi spored razli~ni kriteriumi: spored osnova~ot na {kolata (marksisti~ka ekonomija, kejnzijanizam i dr.), spored imeto na dràvata vo koja ìvee i raboti osnova~ot ili glavnite pretstavnici na odredena {kola (avstriska {kola, germanska istoriska {kola, {vedska {kola i dr.), spored gradot ili univerzitetot vo koj raboti osnova~ot ili glavniot pretstavnik na odredena {kola (lozanska {kola, kembri~ka {kola, vienska {kola, ~ika{ka {kola i dr.), spored predmetot na izu~uvaweto (merkantilizam, fiziokratska {kola, monetarizam i dr.) itn. Vo odredeni periodi dominira edna ili nekolku {koli na ekonomskata misla i tie go formiraat korpusot na standardnata eko-
nomska nauka vo daden period. Pokraj niv postojat i drugi {koli koi imaat odredeno vlijanie vrz ekonomskiot ìvot. Naj~esto tie se narekuvaat alternativni {koli ili heterodoksna ekonomska misla. Denes, korpusot na standardnata ekonomska nauka go so~inuvaat soznanija od t.n. golema ekonomska sinteza, soznanija od neoklasi~nata (neoliberalnata) ekonomija i soznanija od kejnzijanizmot vo naj{iroka smisla na zborot. A vo heterodoksnata ekonomska misla se vklu~uvaat institucionalizmot so negovite razli~ni formi, razni oblici na levoorientiranata ekonomska misla, istoriskata {kola i dr. Vo razni periodi od razvojot na RM se koristat soznanija od razli~ni {koli na ekonomskata misla. Vo periodot do Vtorata svetska vojna kaj nas ne postoe{e dominacija na nitu edna {kola na ekonomskata misla. Toa se objasnuva glavno so faktot {to ima{e mal broj {koluvan visokostru~en kadar, zemjata nema{e ekonomski fakulteti, ekonomski instituti i sl. Maliot broj visokostru~ni kadri, iako bea {koluvani vo stranstvo, nemaa mo`nosti da gi primenat steknatite soznanija vo na{ata zemja. Vo periodot od Vtorata svetska vojna do krajot na 80-tite godini, odnosno vo periodot koga na{ata zemja be{e vo sostavot na SFRJ, dominira{e marksisti~kata ekonomska misla i po{iroko marksizmot kako teorija, ideologija i pogled na svetot. Isto taka, vo toj period, a posebno vo periodot na samoupravuvaweto (19501990), se koristea i odredeni soznanija od Zapadot (glavno soznanija na kejnzijanskata i neoklasi~nata ekonomija). Pridones za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja vo toj period imaa pove}e faktori: zgolemeniot broj na visokostru~nite kadri, raboteweto na odredeni ekonomski fakulteti i ekonomski instituti, studiskite prestoi na doma{ni kadri vo stranstvo i sl. Vo periodot na tranzicijata, odnosno poslednive petnaesettina godini, vo na{ata zemja e s# pozabele`livo prisustvoto na soznanijata od standardnata svetska ekonomska nauka. Pokonkretno kaàno, se koristat soznanija na t.n. golema sinteza, soznanija od neoklasi~nata (neoliberalnata) ekonomija, soznanija od kejnzijanskata ekonomija sfatena vo naj{iroka smisla na zborot i dr. Sprotivno na toa, mo{ne e skromno koristeweto na soznanija od heterodoksnata ekonomija.
Vo na{ata zemja dominira transferot na soznanija od svetskata ekonomska nauka, a e relativno pomal delot na empiriskite istraùvawa so koristewe na sovremenite metodi na nau~noistraùva~kata rabota. Kako pozitiven trend vo ponovo vreme moè da se oceni zgolemenata komunikacija na makedonskite ekonomisti so ekonomisti vo stranstvo (steknuvawe magisterski i doktorski tituli, u~estvo na me|unarodni nau~ni sobiri, u~estvo vo izrabotkata na me|unarodni proekti, viziting-profesori, prestoi na stranski eksperti vo na{ata zemja i sl.).
LIT.: Metodija Stojkov, Razvoj na ekonomskata misla, Ekonomski fakultet, Skopje, 2002. Taki Fiti, Sovremenite makroekonomski koncepcii i ekonomskite politiki, Ekonomski fakultet, Skopje, 2001; Harry Landreth and David C. Colander, History of Economic Thought (fourth edition), Houghton Mifflin Company, Boston-Toronto, 2002. M. S.
[kolki
[KOLKI (Bivalvia) mekoteli so ~erupka sostavena od dva dela (kapa~iwa), koi go pokrivaat i za{tituvaat teloto. Kapacite se soedineti so muskulest zatvora~. Imeto go dobile od lat. valvae = dvokrilna vrata. Tie se isklu~ivo akvati~ni ìvotni, ìveat prete`no vo morskite vodi, no gi ima i vo kopnenite. Poznati se preku 20.000 vidovi, od koi golem broj se fosilni. Vo Makedonija se sre}avaat {kolki vo kopneni vodi {to s# u{te ne se dovolno istraèni. Registrirani se 15 taksoni (14 vidovi i 1 podvid); 3 vida i 1 podvid se endemi~ni site od rodot Pisidium; tri taksona se sre}avaat vo Ohridskoto, a eden takson vo Prespanskoto
1655
[KOLSKA
Ezero. Naj~est vid e Dreissena polymorpha Pall., koja poseduva triagolna, rabesta, òltozelena ~erupka so kafeavi branovidni linii. Vo golemi populacii ja ima vo Dojranskoto, vo Prespanskoto i vo Ohridskoto Ezero. [kolkata Sphaerium corneum L. se sre}ava vo na{ite kopneni vodi, prete`no vo tiwata i detritusot na blatata i na ezerata. Vo Dojranskoto Ezero se sre}avaat vidovi od rodot Unio koi poseduvaat ~erupki so razli~en oblik, od elipsoviden do izdolèn, ponekoga{ i dvapati pogolem od visinata. Vo Ohridskoto Ezero ~esta e obi~nata blatna {kolka (Anadonta cygnea L.).
LIT.: S. G., Jaeckel, W., Klemm, W., Meise, Die Land und Susswasser Mollusken der nordlichen Balkanhalbinsel, Abh. und Berichte aus dem Staatl, Museum fr Tierk., Dresden, 1957, 23(2): 141-207; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991. V. T. K. M. Kr.
terijalno obrazovanie, sodrìna, organizacija, planirawe na nastavata i dr.) i metodi~ka problematika (zna~ewe, cel i zada~i na oddelnite programski sodrìni i sl.). Pogledite i sfa}awata izneseni vo ovaa delo se odraz na nivoto na razvienost na toga{nata pedago{ka nauka. Nekoi od niv ne go izgubile svoeto zna~ewe do denes.
dot na matricite, liturgiskite gr~ki natpisi, ikonografijata i kvalitetot na izrabotkata upatuvaat na negovoto poteklo od Konstantinopol vo periodot od krajot na V i prvite decenii na VI v. Negoviot nositel sekako bil od visok rang i podanik na isto~norimskiot vladetel.
LIT.: E. Maneva, Numizmati~ki predlo{ki vo dekoracijata na {lemot so spojki od Herakleja, Monetite i monetokovnicite vo Makedonija, Skopje, 2001, 8591. El. M.
[KOLSKA DOKUMENTACIJA zaedni~ko ime za site dokumenti od zna~ewe za ìvotot i za rabotata na u~ili{tata. Gi opfa}a: aktite za osnovawe (odluki, odobrenija, elaborati i sl.); normativno-pravnite dokumenti (statut, pravilnici); odluki, re{enija i drugi dokumenti i materijali od rabotata na upravno-rakovodnite i stru~nite organi i tela na u~ili{teto, od materijalno-finansiskoto rabotewe na u~ili{teto i od vospitno-obrazovniot proces (godi{ni programi za rabota, rasporedi na nastavata, izve{tai i sl.). [kolskata dokumentacija ja ~inat i dokumentite za pedago{kata evidencija (dnevnik za rabota na u~ili{teto, dnevnik na paralelkata, zapisnici od odràni ispiti i sl.) i pedago{kata dokumentacija (glavna kniga na u~enici, svidetelstvo, uverenie za stru~no osposobuvawe, u~eni~ka kni{ka, prevednica i sl.). [kolskata dokumentacija ima fukcionalno, odnosno operativno, no i istorisko zna~ewe, poradi {to treba da se vodi posebna grià za nejzinoto ~uvawe i za{tita. K. Kamb. [KOLSKA PEDAGOGIJA# prv u~ebnik po pedagogija, napi{an od makedonski avtor, poznatiot u~itel Josif Kova~ev od [tip, so podnaslov: Metodi~ko rakovodstvo za u~itelite i upravitelite na narodnite {koli. Otpe~aten e vo Solun (1873), a kako izdava~ se javuva kniàrnicata na D. V. Man~ev. Deloto opfa}a {irok spektar pra{awa od op{topedago{ka (cel na vospitanieto, umstveno, moralno, fizi~ko vospitanie), didakti~ka (didakti~ki principi, formalno i ma1656
[KOLSTVOTO VO MAKEDONIJA op{t naziv za vkupnosta na u~ili{ni ustanovi za osnovno, za sredno i za visoko obrazovanie, koi se me|usebno povrzani i pretstavuvaat celina. Ovoj termin s# poretko se upotrebuva vo stru~nonau~nata literatura, no i vo govornata kultura (se zamenuva so terminot obrazovanie, obrazoven sistem). [kolstvoto ({kolskiot sistem) vo Makedonija go so~inuvaat slednive ustanovi: osnovni u~ili{ta, osnovni u~ili{ta za muzi~ko i baletsko obrazovanie, specijalni osnovni u~ili{ta, sredni stru~ni u~ili{ta, gimnazii, univerziteti, fakulteti, visoki stru~ni {koli i umetni~ki akademii. Nekoi pedago{ki teoreti~ari vo poimot {kolstvo ({kolski sistem) gi opfa}aat i ustanovite za predu~ili{no vospitanie i ustanovite za obrazovanie na vozrasnite. K. Kamb.
[OJLEVSKA, Sawa (Skopje, 26. VI 1964) pijanist i muzikolog. Diplomirala na FMU vo Skopje (1987), kade {to i magistrirala (1991). Doktorirala vo Novi Sad (2000), kade {to rabotela kako nastavnik na Umetni~kata akademija (1989-1995). Od 1993 g. ìvee i raboti vo Los Anxeles, SAD. Avtor e na monografija za istaknatiot amerikanski kompozitor na filmska muzika Aleksandar Nort (2003). B. Ort.
D. [ojlevski: Gradskiot park vo Skopje
[lemot od Herakleja - rekonstrukcija (V-VI v.) spored E. Maneva
[LEM TIP BALDENHEIM (od Herakleja) otkrien vo 1966 g. me|u urnatinite na Ju`niot aneks III od Golemata bazilika. Dekoracijata na bakarnata (pozlatena) ~elna lenta go pravi ovoj primerok edinstven me|u triesetinata dosega otkrieni {lemovi od ovoj tip. [est pe~ati, inspirirani od numizmati~ki predlo{ki, se vtisnati taka {to prenesuvaat odredena simboli~na poraka. Izgle-
[OJLEVSKI, Dragan (Novi Sad, 1924) agronom, istaknat nau~nik, istraùva~, pedagog i osnovopolo`nik na sovremenata pejza`na umetnost i arhitektura vo RM. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje, a diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1952). Doktorskata teza ja odbranil vo Zagreb (1982). Rabotel na prostornoto, urbanisti~koto i pejza`noto planirawe. Ima podgotveno nad 500 elaborati od pejza`nata arhitektura. Najpoznati se: Rekreativniot park Gorica# vo Ohrid; gradskite parkovi vo: Skopje, Bitola, Radovi{, Vinica, Sveti Nikole; parkovite za spomeni~nite kompleksi vo: Prilep, [tip, Veles. Kako ekspert na Obedinetite nacii, rabotel vo Ju`na Amerika (Peru). Ima objaveno okolu 80 nau~ni i stru~ni trudovi i dve knigi. Dobitnik e na okolu 30 priznanija za svojata aktivnost. S. H. P. [OQAKOVA, Marija Van~ova (Skopje, 30. I 1947) specijalistanesteziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Po zavr{uvaweto na Med. f. vo Skopje (1970),
[OPOVA
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Tvore{tvoto na Aco [opov - zbornik od Simpoziumot po povod 70-godi{ninata od ra|aweto na Aco [opov (1993); Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poetika na nesoznajnoto (2002). V. M.-^.
Marija [oqakova
specijalizira anesteziologija (Skopje, 19721975 i London, 19821983) i raboti na Klinikata za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe (KARIL). Pridonela vo dokaùvaweto na metabolniot odgovor na anestezija, gi vovela metodite na epiduralna aplikacija na opiodi (1989) i kombinirani anaesteziolo{ki tehniki (1992); bila direktor na KARIL (19952001) i prodekan na Med. f. (19982004). Publikuvala 138 nau~ni trudovi i e avtor i glaven urednik na {est u~ebnici od oblasta na anesteziologijata.
BIBL.: Majka i dete, nesakani dejstva, Skopje, 2002; Nevrohirur{ka anestezija i intenzivno lekuvawe, Lokoregionalna anestezija, Skopje, 2003; Anestezija, organizacija pacient i operacija, Skopje, 2004; Anestezija Respiracija toraks, Skopje, 2005; Srce, cirkulacija, anestezija, Skopje, 2006; U~ebnik po anesteziologija so reanimacija, Skopje, 2006.M. [oq.
A. [opov i pretsedatelot na Senegal L.S. Sengor
Aco [opov
[OPOV, Aco ([tip, 20. XII 1923 Skopje, 20. IV 1982) borec, poet i preveduva~, eseist, prv urednik na Mlad borec#, urednik na pove}e literaturni spisanija vo Makedonija, ambasador vo Senegal (19721976), pretsedatel na porane{niot Sojuz na literaturnite preveduva~i na Jugoslavija. ^len na Makedonskiot PEN-centar, kako i na DPM i toa od negovoto osnovawe (1947). Toj e eden od najzaslu`nite {to makedonskata poezija za relativno kuso vreme gi nadmina kolektivisti~kite i socrealisti~kite tonovi. So svojot intimizam mu gi otvori vratite na makedonskiot poetski izraz kon modernizmot. Kriti~a-
rite negovoto tvore{tvo go organiziraat vo ~etiri kruga: prviot (19441950), koj zapo~nuva so negovata prva stihozbirka Pesni#, a zavr{uva so Na Gramos#; vtoriot {to go so~inuva negovoto tvore{tvo ome|eno so dvete negovi zbirki Stihovi za makata i radosta# (1952) i Vetrot nosi ubavo vreme# (1957); tretiot {to e glavno vo znakot na dvete najzna~ajni stihozbirki Nebidnina# (1963) i Gleda~ vo pepelta# (1970) i ~etvrtiot {to e odbeleàn so dvete posledni knigi Pesni za crnata èna# (1976) i Drvo na ridot# (1980). Knigata {to napravi presvrtnica ne samo vo tvore{tvoto na [., tuku i vo makedonskata literatura voop{to, e zbirkata Stihovi za makata i radosta#. Imeno, so nea poetski se razni{aa cvrstite bedemi na dotoga{niot socrealisti~ki model na tvorewe. Vo taa 1952 g. kontroverznata zbirka na [. ja inicira, a potoa i ja razgore dekadata na konfrontacija pome|u realistite# i modernistite#. Tie }e sporat za prirodata na realisti~kata umetnost, za nejzinata aktuelnost i za mo`nosta t.e. nemo`nosta za nejzino obnovuvawe vo XX v., za va`nosta na usvojuvaweto na umetni~kite otkritija od zapadnoevropskite literaturi, za svetskoto iskustvo na avangardizmot i modernizmot. Vistinskiot [opov kako poet, sepak, izleguva so stihovite od negoviot tret krug. Poimite nebidnina# i crno sonce# od negovata poetska leksika s# u{te ja ~uvaat svojata misti~na mo} i ne prestanuvaat da bidat predizvik i pottik za najrazli~ni kriti~ki sudovi i de{ifrirawa.
DELA: poezija: Pesni (1944), Pruga na mladosta (zaedno so S. Janevski, 1947), Na Gramos (1950), So na{i race (1950), Stihovi za makata i radosta (1952), Slej se so ti{inata (1955), Veterot nosi ubavo vreme (1957), Nebidnina (1963), Jus-univerzum (1968), Gleda~ vo pepelta (1970), Pesni za crnata èna (1976), Drvo na ridot (1980).
Vladimir [opov
[OPOV, Vladimir (Belgrad, 16. XII 1948 Skopje, 23. IV 2000) poet, avtor za deca, raskaùva~. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Rabotel vo Vladata na RM.
DELA: stihozbirki: Lucidna intervala, Sk., 1970; Od vek na vek se taka so leva noga so desna raka, Sk., 1973; Fatu, Sk., 1976; Zaratrusta vo Delfi, Sk., 1978; poezija za deca Kreda, Sk., 1983; romanizirana biografija Zapis i sni{ta za Aleksandar Magnum, Sk., 1997. V. Toc.
Tomislav [opov
[OPOV, Tomislav (Strumica, 3. XI 1939) dirigent. Diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Qubqana (prof. D. [vara), a specijaliziral vo Italija. Od 1970 do 2005 g. raboti kako dirigent vo Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Vo me|uvreme (19851989) raboti vo nekolku operski teatri vo Turcija (Istanbul, Ankara, Izmir). Postavil i dirigiral na operskata scena na MNT pove}e od 30 operski i baletski dela (Travijata, Nabuko, Qubovna napivka, Don Karlos, Aida, Car Samuil, Don Kihot, @izela). Nastapuval na koncertniot podium kako simfoniski dirigent. Gostuval vo Italija, Rusija, Polska, Germanija. F. M. [OPOVA, Milka (Debar, 1924) redoven profesor na PMF vo Skopje po predmetite anatomija i morfologija na rastenijata i ge1657
[OPTRAJANOV
Milka [opova
netika. Doktorirala vo 1961 g. vo Skopje. Bila na specijalizacija vo Institutot John Innes Hartvord Herts (Anglija) kaj poznatiot citogeneti~ar Darlington, kako i na studiski prestoj vo Institutot za genetika pri Univerzitetot vo Birmingen. Drèla predavawa od oblasta na citogenetikata na Univerzitetot vo Merilend, SAD, i na Univerzitetot vo Krakov, Polska. Objavila nad 130 nau~ni trudovi, glavno od oblasta na citotaksonomijata, mutagenezata i anatomijata na rastenijata vo golem broj doma{ni i me|unarodni spisanija. Vl. M.
ja). Avtor/koavtor e na 3 monografski publikacii so nau~en/stru~en karakter i na 5 monografski izdanija so sistemski karakter. Avtor/koavtor e na 4 univerzitetski u~ebnici, pomagala i na dvaesetina u~ebnici/u~ebni pomagala za srednoto obrazovanie. Negovite pozna~ajni trudovi se odnesuvaat na spektroskopskoto izu~uvawe na kristalohidratite i za spektroskopskite i termodinami~kite svojstva na pet~lenite heterocikli~ni molekuli. Objavil i serija statii pod zaedni~ki naslov Bele{ki za jazikot na hemijata#. Toj e osnovopolo`nik i prv glaven urednik na spisanieto Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija#. Pretsedatel e na Ureduva~kiot odbor na spisanieto Prilozi# na Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki vo MANU. Bil rakovoditel na golem broj me|unarodni i doma{ni nau~noistraùva~ki proekti. Bil prodekan za nastava i nauka na Hemiskiot fakultet, prorektor za nastava i nauka na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, potpretsedatel i pretsedatel na Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, pretsedatel na Komisijata za spektroskopija pri Unijata na hemiskite dru{tva na Jugoslavija i pretsedatel na Unijata. Od Chemical Abstracts Service dobil (1978) sertifikat za izvonreden pridones za unapreduvaweto na hemiskata nauka i tehnologija vo tekot na pove}e od 10 godini uspe{na rabota#, a mu bile dodeleni i drugi priznanija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996, 226; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 226227. Bl. P.
Bojan [optrajanov
[OPTRAJANOV, Bojan Todorov (â~ak, Srbija, 26. I 1937) akademik, redoven profesor (1981) na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje (vo penzija od 2002). Diplomiral (1960) hemija na PMF vo Skopje, magistriral (1965) na Indiana University vo SAD, a doktoriral (1973) na PMF vo Skopje. Dopisen (1994) i redoven (1996) ~len na MANU. Drèl nastava po desetina predmeti, koi{to ili prv gi osmislil i gi izveduval ili temelno gi reorganiziral. Glavno podra~je na nau~en interes mu e strukturnata hemija (osobeno vibracionata spektroskopija), a zainteresiran e i za problemi od obrazovanieto. Objavil pove}e od 200 statii (okolu dve tretini nadvor od Makedonija), a na nau~ni manifestacii prezentiral pove}e od 350 plenarni i sekciski predavawa i drugi soop{tenija (blizu polovinata nadvor od Makedoni1658
Georgi [optrajanov
[OPTRAJANOV, Georgi Dimev (Veles, 2. II 1907 Skopje, 2001) filolog, univerzitetski profesor. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo rodniot grad. Bil pretsedatel na podmladokot na Crveniot krst i pretsedatel na Literaturniot kruòk Nada# (Nade`#) vo gimnazijata, so koj sorabotuval i vo koj gostuval Ko~o Racin,
iako ne bil u~enik vo gimnazijata. U{te toga{ sobiral narodni umotvorbi, se priklu~il na komunisti~koto mladinsko dvièwe i stanal ~len na SKOJ (1924). Kako student na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1926-1930), bil osnova~ i sekretar na Akademskoto potporno dru{tvo (1927), osnova~ i pretsedatel na Literaturniot kruòk LIPIK# (Literatura, poezija i kritika). So nezavr{ena vtora godina od studiite, bil izbran za asistent na fakultetot (4. V 1927). Po diplomiraweto rabotel kako sredno{kolski profesor po francuski jazik vo pove}e gradovi na Kralstvoto Jugoslavija. Dobil stipendija od francuskata vlada za specijalizacija po francuski jazik i literatura (1932) i prestojuval vo Diòn, @eneva i Pariz i drugi gradovi. Negovite profesori od Sorbona go ispratile vo Burgundija na nau~no-istraùva~ki studii za epohata na francuskiot humanizam i renesansa. Doktoriral na tema Etienne Tabourot des Accords tude sur la vie et son oeuvre litraire (15491590)# (Diòn, 1936), francuski deec od vremeto na renesansata, po {to rabotel na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Tuka so uspeh go postavil na scena svojot prevod na deloto Voobrazeniot bolen#. Po negova inicijativa i so pomo{ na narodnite heroi Vasil Antevski-Dren i Strahil Gigov, bila objavena publikacijata 150 godini od Francuskata revolucija# (Skopje, 14. VII 1939). Kako aktiven sorabotnik so studentskoto dvièwe vo Skopje, pove}e pati bil povikuvan na voena ve`ba ([tip, Ni{ i dr. mesta). Vo Aprilskata vojna bil mobiliziran vo voena edinica sostavena glavno od komunisti, a po nejzinoto razbivawe (6. IV 1941), preku Kumanovo se vratil vo Veles. Za prodolùvawe na profesorskata dejnost, vo Sofija go zavr{il vovedeniot specijalen kurs po bugarski jazik. Bil sorabotnik na NOAVM i ~len na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil prv direktor na novoosnovanata Narodna biblioteka vo Skopje (19441946). Toj e osnovopolo`nik na Katedrata za romanska filologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje i profesor po francuski jazik i knièvnost. Predaval i na univerzitetite vo Bezanson i Klermon-Feran (Francija). Op{testveno-politi~ki bil ~len na Gradskata konferencija na SSRNM Skopje i Glavniot odbor na SSRNM. ^lenuval i rakovodel pove}e doma{ni i stranski stru~ni i nau~ni asocijacii: pretsedatel na Dru{tvoto na bibliotekarite na SRM, pretsedatel na Zdru-
[PEROVI]-RIBARSKI
ènieto na nastavnicite za stranski jazici na SRM, ~len na SIZ za obrazovanie na SRM, dopisen ~len na Akademijata na naukite, umetnostite i knièvnostite vo Diòn, po~esen ~len na Akademijata na naukite, umetnostite i knièvnostite vo Bezanson, po~esen doktor vo Klermon-Feran, Pariz, Bezanson i Fran{-Konte, ~len i pretsedatel na Redakcijata za SRM na sp. na Sovetot na akademiite na naukite na SFRJ Bulletin scientifique# (Zagreb), ~len na redakciskiot odbor na sp. Filolo{ki pregled# (Belgrad) i dr. Avtor e na knigi, u~ebnici, statii i drugi prilozi. Prevel i golem broj knigi od francuskata literatura. Nositel e na odlikuvawata Vitez na legijata na ~esta i Oficer na legija na ~esta na Francuskata Republika (1976).
BIBL.: Romen Rolan (1866-1944), ìvot i delo, Skopje, 1987; Pedagogijata na Mi{el de Montew, Skopje, 1978; Za heraldikata, sigilografijata i ekslibristikata vo Makedonija (vrz primeri od kulturnata istorija na Veles), Skopje, 1999; Opis i inventarizacija na starite rakopisi od ohridskata zbirka (1942), Ohrid, 2000. LIT.: Pasko Kuzman, Georgi [optrajanov i negovata uloga vo za{titata na kulturnoto nasledstvo na Makedonija, Ohrid, 2000; Sve~en nau~en sobir vo ~est na prof. d-r Georgi [optrajanov, Skopje, 2000. S. Ml.
vodna sredina, a i strukturnata hemija, polarografijata i analizata na prehranbeni proizvodi. Objavila pedesetina trudovi (20 nadvor od Makedonija), eden univerzitetski u~ebnik i edno univerzitetsko u~ebno pomagalo, kako i dva sredno{kolski u~ebnika. Bila (19751976) glaven urednik na spisanieto Bilten na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet# i ~len (19871993) na Ureduva~kiot odbor na spisanieto Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija#. U~estvuvala vo obrabotkata na 15 doma{ni proekti (na 1 bila rakovoditel). Bila pretsedatel i ~len na Komisijata za analiti~ka hemija pri Unijata na hemiskite dru{tva na Jugoslavija, pretstavnik na Makedonija vo Komisijata za analiti~ka hemija pri Federacijata na evropskite hemiski dru{tva (FECS), rakovoditel na postdiplomskite studii na Institutot za hemija, ~len na Komisijata za nastava pri Rektoratot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#.
il srebren, a vo Krajova (Romanija, 1978) bronzen medal, na Mediteranskite igri vo Kazablanka (Maroko, 1982) i Atina (Grcija, 1991) srebreni medali. Na evropski prvenstva nastapil 11 pati, a najgolem uspeh postignal vo Veliko Trnovo (Bugarija, 1987) srebren i [tutgart (Germanija, 1991) bronzen medal. U~estvuval petpati na svetski prvenstva, a najdobar plasman mu e {estoto mesto za mladinci vo Las Vegas (SAD, 1977). Nastapil i na tri olimpiski igri, a najdobar rezultat mu e {estoto mesto vo Los Anxeles (SAD, 1984). Bil izbran za najdobar sportist na MakedoF. \. nija (1987 i 1991). [PARGLA (Asparagus officinalis L.) pove}egodi{no rastenie. Se odgleduva zaradi mladite i so~ni podnici (sve}i), koi se mnogu bogati so mineralni materii, vitamini S, B1, B2, B6, provitamin A, eteri~ni [pargla masla i organski kiselini. Vo prvata godina se razviva bavno, formira samo 34 podnici, a od ~etvrtata do desettata intenzivno formira izdanoci, potoa razvojot stagnira i opa|a. Se odgleduva so rasad, poretko so direktna seidba, na lesno rastresiti i topli po~vi. D. J.
Lidija [optrajanova
[ORKOV, Vangel Talev (Bitola, 6. III 1898 Skopje, 21. X 1961) spec. hirurg. Medicina zavr{il vo Strazbur (Francija) vo 1925 g., a hirurgija specijaliziral vo Pariz. Od 19301939 g. rabotel vo privatna praktika, a potoa bil hirurg vo Banovinskata bolnica vo Bitola. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna gi lekuval partizanite. Po Osloboduvaweto bil nazna~en za hirurg i upravnik na Bolnicata vo Ohrid (fevruari, 1945), kade {to ostanal do krajot na ìvotot. P. B.
[OPTRAJANOVA, Lidija Stojanova (Bitola, 23. XI 1941) redoven profesor (1993) na PMF, Institut za hemija (penzionirana vo 2005). Diplomirala (1965) na TMF vo Skopje, magistrirala (1975) na PMF vo Belgrad, a doktorirala (1981) na Hemiskiot fakultet vo Skopje. Bila {ef na Pogonot za sinteti~ki lepila vo Hemiskata industrija Proleter# vo Skopje (1965). Drèla nastava po predmeti od podra~jata na analiti~kata hemija, instrumentalnata analiza, statisti~kata obrabotka na eksperimentalni podatoci i izvorite i koristeweto na hemiski informacii. Glavni podra~ja na nejziniot nau~en interes se izu~uvaweto na kompleksni soedinenija na paladium i ramnoteìte vo ne-
Milica [perovi}Ribarski
Zoran [orov
[OROV, Zoran ([tip, 17. XI 1961) profesor po fizi~ka kultura, bora~. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1990). Bil ~len na Bore~kiot klub Balkanec# vo [tip. Na Mladinskoto balkansko prvenstvo vo Atina (Grcija, 1977) osvo-
[PEROVI]-RIBARSKI, Milica (Bitola, 20. IV 1939) pijanist. Diplomirala na Muzi~kata akademija vo Belgrad (V. [karka, 1963), kade {to magistrirala (O. Mihajlovi}, 1970). Specijalizirala vo Pariz (A. îkolini, V. Perlamuter, 1970). Profesor na FMU vo Skopje (19752003). Koncertirala kako solist i ~len na Duoto Ribarski vo 30 zemji na Evropa, Azija i vo Ju`na Amerika. Osnova~ na Interfest vo Bitola. Vodela majstorski klasi; bila ~len na ìri-komisii vo pove}e evropski zemji. Sn. ^.-An.
1659
[PILJE#
Prelivnikot na pribranskata HC [pilje#
[PILJE# pribranska HC na rekata Crni Drim, vo blizina na Debar. Vo pogon od 1969 g. Ima tri agregati so turbini od tipot francis. Vkupnata instalirana mo}nost e 84 MW. Vo periodot od 1992-2003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo iznesuvalo 226,0 GWh, a najgolemoto bilo vo 1996 g. i iznesuvalo 352,3 GWh.
LIT.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003. Dr. R.
[pic#, prviot makedonski besplaten dneven vesnik
vizija i Vreme#. Za samo nekolku meseci postignat rekorden tira` za makedonski uslovi od 140.000 primeroci. Glaven i odgovoren urednik e Branko Geroski.
B. P. \.
Mihael [tajner
Ile{ [pic
[PIC, Ile{ (? Skopje, 1. H 1961) fudbalski trener, Ungarec od evrejsko poteklo. Bil dojden vo Skopje od FK Hajduk# od Split za trener na FK Gra|anski# (1938), koj pod negovoto stru~no rakovodstvo stanal prvoliga{ (1938/39). Bil trener i na SK Makedonija# od Skopje (19411944), ~len na Elitnata divizija na Bugarija. Okupatorskite vlasti se obidele da go interniraat vo logor na smrtta (1942), no poradi silniot otpor na javnosta i energi~noto zalagawe od Upravata na Klubot, bil simnat od vozot kaj Vrawe i vraten vo Skopje. Po Osloboduvaweto go treniral FK Partizan# od Belgrad i FK Vardar# od Skopje. Umrel vo Skopje pokraj fudbalskiot teren, neposredno po natprevarot na FK Vardar# protiv OFK Belgrad#. D. S. [PIC# prv besplaten informativno-politi~ki dneven vesnik vo Makedonija. Izleguva od 31 maj 2006 g. vo Skopje. Izdava~ e privatnoto pretprijatie SINIM# vo tesna sorabotka so A1 tele1660
[TAJNER, Mihael (Michael Steiner) (Minhen, SRG, 28. XI 1949) germanski diplomat. Bil {ef na Kancelarijata za vrski za germanskata humanitarna pomo{ vo Zagreb (19911992), {ef na Koordinativnoto telo za multilateralni mirovni napori vo MNR (1992-1994), {ef na Specijalnoto oddelenie za mirovni napori za porane{na Jugoslavija (19941995), germanski ~len na Kontakt-grupata za Jugoslavija (19941995), glaven zamenik na Visokiot pretstavnik na me|unarodnata zaednica za BiH (19961997), specijalen pretstavnik na Generalniot sekretar na OON za Kosovo (20012003), vo ~ij mandat (na 23. V 2002) Privremenoto sobranie na Kosovo usvojuva Rezolucija za nepriznavawe na Dogovorot za opis i protegawe na granicata me|u RM i SRJ. [tajnerovata pozicija e deka Dogovorot mora da se po~ituva i vo taa nasoka gi vloùva site napori, vklu~uvaj}i go i proglasuvaweto na Rezolucijata za ni{tovna.
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje 2007. T. Petr.
nacionalnoto {tedewe, a buxetskiot deficit pretstavuva negativno {tedewe) i neraspredeleniot del od profitot na pretprijatijata. [tedeweto pretstavuva osnoven izvor na investiciite. Iako razli~na vo razli~ni vremenski periodi, sklonosta kon {tedewe na naselenieto vo SRM, bila prili~no visoka (toa moè da se utvrdi i od relativno visokoto u~estvo na bankarskite krediti vo finansiraweto na investiciite vo periodot 19651975) i davala zna~aen pridones vo finansiraweto na investiciite i vo dinamikata na rastot. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe, Makedonija doìvuva ostar pad na {tedeweto. Taka, bruto doma{noto {tedewe go dostignuva dnoto vo 1992 g., koga iznesuva samo 2,4% od bruto doma{niot proizvod. Isklu~itelno niskoto nivo na doma{ni za{tedi vo tranzicioniot period se dolì na nekolku osnovni pri~ini: dolgotrajnata ekonomska stagnacija vo 1980-tite, ostrata recesija prosledena so golemo opa|awe na realniot dohod vo prvata polovina na 1990-tite, dolgotrajnoto iskustvo so visoka inflacija i odrùvaweto na realno negativnite kamatni stapki vo 1980-tite i po~etokot na 1990tite godini itn. Po~nuvaj}i od sredinata na 1990-tite se zabeleùva odredeno oporavuvawe na {tedeweto, kako posledica na postepenoto zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost i vospostavuvaweto i odrùvaweto na stabilnosta na cenite. Sepak, doma{noto {tedewe s# u{te se odrùva na mnogu nisko nivo, koe vo nikoj slu~aj ne moè da bide osnova za pointenzivna investiciona aktivnost. Toa zna~i deka na sreden rok, niskiot obem na doma{ni za{tedi prodolùva da pretstavuva ograni~uva~ki faktor na rasteòt na makedonskata ekonomija.
[tedewe na gra|anite vo bankite
[TEDEWE. Nacionalnoto {tedewe go so~inuvaat {tedeweto na naselenieto (nepotro{eniot del od dohodot na naselenieto), sostojbata na buxetskoto saldo (buxetskiot suficit go zgolemuva
Kako dopolnitelen problem vo pogled na {tedeweto se javuva niskiot obem na delot od za{tedite, koj se drì vo ramkite na oficijalniot finansiski sistem. Toa posebno se odnesuva na 1990-tite godini, koga pogolemi-
[TIP
ot del od za{tedite se dràt nadvor od bankarskiot sistem, kako posledica na nekolku osnovni pri~ini: lo{oto iskustvo so sudbinata na staroto devizno {tedewe od vremeto na SFRJ (problemot na zarobenite# za{tedi), izgubenata doverba vo finansiskite institucii kako posledica na finansiskite skandali povrzani so propasta na nekolku {tedilnici (posebno, aferata so {tedilnicata TAT), visokiot stepen na politi~ka neizvesnost itn. Podocna, naporedno so procesot na voveduvawe na evroto, doa|a do masoven priliv na devizni za{tedi i nivno zadrùvawe vo bankite proces {to go ozna~uva postepenoto vra}awe na doverbata na naselenieto vo bankarskiot sistem. Kako posledica na toa, vo periodot po 2001 g. doa|a do intenziven porast na za{tedite vo bankite. Taka, na krajot od 2004 g., vkupnite depoziti na naselenieto i pravnite lica vo bankite iznesuvaat 25% od bruto doma{niot proizvod, za razlika od 1995 g., koga toj procent iznesuva samo 5,8%. Vo istoto vreme, strukturata na za{tedite vo bankarskiot sektor e isto taka nepovolna poradi dominacijata na kratkoro~nite za{tedi. Na primer, na krajot na 2006 g. dolgoro~nite depoziti (so rok na dostasuvawe nad edna godina) u~estvuvaat so 8% vo vkupnite oro~eni depoziti na bankarskiot sistem. Vo taa smisla, nedostigot na dolgoro~en finansiski potencijal se javuva kako seriozno ograni~uvawe vo obezbeduvaweto izvori za finansirawe na investicionata aktivnost.
IZVOR: Dràven zavod za statistika na Makedonija. LIT.: Goran Petrevski, Monetarna politika teorija i iskustvoto na Makedonija, Zdruènie za socio-ekonomski razvoj, Skopje, 2005. G. P.
Po{tenskata {tedilnica. Vo maj 1993 g. e donesen Zakonot za banki i {tedilnici so koj se regulira osnovaweto, raboteweto i supervizijata na {tedilnicite. Vo po~etokot na 1997 g. se slu~uva golemiot skandal so piramidalnite {emi za {tedewe i nezakonskoto rabotewe na nekolku {tedilnici od koi najgolema e {tedilnicata TAT d.o.o. Bitola. Propasta na ovie {tedilnici vodi kon zaguba na {tednite vlogovi na golem broj {teda~i, a sozdava i golemi negativni efekti vrz doverbata vo celokupniot bankarski sistem. Neposredno po propasta na ovie {tedilnici, del od zagubite na {teda~ite se kompenziraat so isplata na sredstva od buxetot i od centralnata banka, a vo tekot na 2002 g. na {teda~ite im se izdavaat prenoslivi sertifikati so mo`nost da se kupuvaat akcii i udeli vo odredeni dràvni pretprijatija, opfateni so procesot na privatizacija. Kako reakcija na ovie skandali, vo fevruari 1997 g. NBRM go ograni~uva iznosot na {tednite vlo-
Hans Lotar [tepan
mo{ten ambasador na SRG vo RM (19931997). Avtor e na knigata Makedonskiot jazol: identitetot na Makedoncite prikaàn na primerot na Balkanskiot sojuz (18781914)#, Skopje, 2005. T. Petr. [TETI OD INSEKTI VRZ DRVJATA. Gi ima mnogubrojni i raznovidni, specifi~ni za oddelni vidovi insekti. Se razlikuvaat po na~inot na koj insektite ja zemaat hranata od drvjata, po reakcijata na drvjata i po posledicite {to ostanuvaat. Od prakti~en aspekt, moàt da se grupiraat spored na~inot na koj se napraveni: {teti od grickawe na cvrstite delovi na drvjata; {teti na listot (dup~esto i strani~no grickawe, skeletirawe, minirawe i svitkuvawe na listot); {teti na stebloto i na grankite (grickawe na korata, pod korata, vo belovinata i srcevinata); o{tetuvawe na {umskoto seme; {teti na korenoviot sistem; {teti od legalki (poloùvawe jajca vo legalki vo nekoi organi i delovi na drvjata); {teti od {mukawe na rastitelnite sokovi od insekti {to imaat usten aparat za bodewe i {mukawe (pri~inuvaat mehani~ki {teti, deformacii na oddelni organi i fiziolo{ko slebeewe na steblata); sozdavawe gali-{i{ki ili cecidii (deformirani tkiva {to nastanuvaat kako reakcija na vnesenite cecidogeni materii od insektite pri nivnata ishrana ili pri poloùvaweto jajca). St. N. [TIP grad vo isto~niot del na RM so 43.652 `. (2002). Se prostira na ridest teren pome|u r. Bregalnica i povremeniot vodotek Otiwa, na nadmorska viso~ina pome|u 260 i 320 m. Zafa}a povr{ina od 2.080 ha. So magistralniot pat M5 na zapad e povrzan so Veles, a na istok so Ko~ani i Del~evo, a so M6 na jugoistok so Radovi{ i Strumica. [tip e èlezni~ka stanica na èlezni~kata linija VelesKo~ani. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 12,8C i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 482 mm.
1661
[tedilnica
[TEDILNICI VO RM finansiski institucii {to pribiraat {tedni vlogovi na naselenieto. Moàt da se osnovaat kako akcionerski dru{tva, ili kako dru{tva so ograni~ena odgovornost, a kako osnova~i moàt da se javat doma{ni pravni i fizi~ki lica. Minimalniot osnova~ki kapital na {tedilnicite iznesuva 250.000 evra. Aktivnostite {to gi izvr{uvaat {tedilnicite se mnogu ograni~eni i se sveduvaat na pribirawe denarski {tedni vlogovi i na odobruvawe krediti na naselenieto. Isto taka, tie moàt da odobruvaat krediti i na pretprijatija, no samo preku posredstvo na bankite. Na krajot na 1992 g. vo Makedonija raboti samo edna {tedilnica
govi {to {tedilnicite moàt da go pribiraat do nivoto na nivniot osnova~ki kapital, a maksimalnata izloènost kon eden dol`nik e namalena na 10% od garantniot kapital. Vo juli 2000 g. e donesen nov Zakon za banki, vo koj ne se opfateni {tedilnicite i ottoga{ nivniot status e vo proces na preispituvawe. Vo tekot na 2001 g. Po{tenskata {tedilnica e privatizirana i transformirana vo Po{tenska banka. Na krajot od 2006 g., vo Makedonija funkcioniraat vkupno 12 {tedilnici, pri {to nivnoto u~estvo vo bankarskiot sektor e nezna~itelno, t.e. tie u~estvuvaat samo so 1.3% vo vkupnata aktiva i so 2,2% vo vkupnite krediti na bankarskiot sistem.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 55556; Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 139-155. G. P.
[TEPAN, Hans Lotar (Hans Lotar Stephan) (Isto~na Prusija, 1933) germanski diplomat i istori~ar. Prv vonreden i opolno-
[TIPALKI
gradot se najzastapeni tekstilnata i industrijata za obuvki, metalnata i elektroindustrijata. Vo [tip ima gimnazija i tri sredni stru~ni u~ili{ta, Rudarski i Pedago{ki fakultet, a se o~ekuva otvorawe i na drugi fakulteti na noviot Univerzitet Goce Del~ev#. Isto taka, ima muzej, Zavod za za{tita na spomenici na kulturata, Istoriski arhiv, zdravstven dom, a od kulturno-istoriskite spomenici: tvrdinata Isar so Memorijalen spomenik na Revolucijata, bezisten so umetni~ka galerija, i crkvite Sv. Arhangel#, Sv. Spas#, Sv. Jovan# i Sv. Bogorodica#, i xamijata Husamedin-pa{ina.
LIT.: Blaga Aleksova i dr., [tip niz vekovite, kn. prva i vtora, [tip, 1986; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
project: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. M. Kr.
[TRKOVI (Ciconiidae) familija krupni ptici so dolgi noze i so dolg klun, koi se hranat so vodozemci, ribi i so drugi mali vodni organizmi. Vo Evropa se prisutni dva vida, koi se sre}avaat i kaj nas: bel {trk (Ci[trkovi vo gnezdoto conia ciconia) i crn {trk (Ciconia nigra).
Pogled na gradot [tip od Hisarot
Se smeta za eden od najstarite gradovi vo Makedonija. Toj e formiran na mestoto na drevniot rimski grad Astibus, koj vo vremeto na Vizantija se spomnuva pod imeto Stipeon, po koe [tip go dobil i dene{noto ime. Kako grad tvrdina pod imeto [tip se nao|al vo sostavot na makedonskata dràva na carot Samuil. Turcite go osvoile vo 1395 g. Vo vremeto na nivnoto vladeewe pretstavuva va`na naselba na Serskiot pat, a vo XVI i XVII v. bil vladi~ko sedi{te. Poznatiot turski patopisec Evlija êlebija za [tip naveduva deka imal 2.240 ku}i, 450 du}ani, golem bezisten, karvan saraj, 27 xamii i 7 ana, dodeka pak francuskiot konzul Boùr zabeleìl deka vo 1800 g. gradot ima 3.0004.000 `. Vo XIX v., posebno vo negovata vtora polovina, gradot stopanski i populaciski dosta zajaknal i vo 1900 g. vo nego ìveele 20.900 `. Vo vremeto na Balkanskite i Prvata svetska vojna [tip se nao|al vo zonata na voenite operacii, koi, zaedno so iseluvaweto na Turcite, negativno se odrazile vrz razvojot na gradot, taka {to vo 1931 g. naselenieto se namalilo na 11.859 `. Vo periodot me|u dvete svetski vojni gradot vr{el uloga na administrativen centar za Isto~na Makedonija. I denes pretstavuva glaven krstopat i najgolem grad i industriski centar vo ovoj del na Republikata. Naselenieto go so~inuvaat glavno Makedonci (39.323 `.), a od malcinstvata najbrojni se Romite (2.184), potoa sledat Vlasite (1.727), pa Turcite (877) i Srbite (272). [tip e sedi{te na op{tina {to zafa}a povr{ina od 58.324 ha, ima 44 naseleni mesta so 47.796 `. Od industriskite granki vo
1662
[TIPALKI (Cobitidae) familija mali ribi od redot krapovidni ribi (Cypriniformes), so mnogu izdolèno telo, vretenesto ili strani~no splesnato. [tipalka Vo Makedonija se registrirani {est vidovi, koi pripa|aat na dva roda.
Josip Juraj [trosmaer
[TRKLI (Tabanidae) dvokrilni insekti, dobri leta~i so golemina do 3 cm. Imaat usten aparat prisposoben za bodewe i za cicawe krv. Poznati se kako krvopijci. Vo sparnite letni denovi, osobeno pred do`d, go napa|aat dobi[trkol tokot, pa i lu|eto. Kasnuvaweto e bolno i ~esto so dolgotrajni otoci. Vo svetot se poznati okolu 3.000 vidovi. Vo Makedonija se registrirani 20 vidovi, od koi, popoznati se govedskiot {trkel (Tabanus bovinus L.) i do`dovniot {trkel (Haematopota pluvialis L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Under-
[TROSMAER, Josip Juraj (Osiek, Hrvatska, 4. II 1815 \akovo, Hrvatska, 8. IV 1905) hrvatski episkop i mnoguzasluèn slovenski velikan na duhot i humanata akcija. Vo ime na po~it, Konstatin Miladinov vo posvetata na zbornikot od makedonski i bugarski pesni (Blgarski narodni pesni, Zagreb, 1861) pi{uva: episkop bosanski, |akova~ki i sremski na negovata svetost, apostolski upravitel na belgradskata i smederevskata episkopija, rimski grof na n. car. kr. veli~estvo, dejstvitelen taen sovetnik, dvorski duhovnik, viroviti~ki veliki ùpan, vonreden dràven sovetnik, doktor na filozofijata i bogoslovijata, izja{nite nauki i pr. i pr. velikodu{en pokrovitel na narodnata kni`nina#. [. e vrzan za Makedonija, za nejzinata kultura i literatura, za {tedro stimulirawe od pozicija na mecena. Toj go povikal na gosti K. Miladinov vo \akovo za da napravi slovenska transliteracija na zbornikot narodni pesni {to bezuspe{no se obiduval da go publiku-
[UKRI
va vo Moskva (so gr~ki alfavit), mu go izdal vo Zagreb i mu obezbedil po{irok krug ugledni pretplatnici. Zalo`bite na [. da gi izvle~e od turskiot zatvor bra}ata Dimitrija i Konstantin Miladinovci isto taka se uverlivo svedo{tvo za goleminata na eden istoriski ~in na altruizam i filantropija. G. T.
Osman (Grabnuvawe od Sarajot). Orovez (Norma), Marko (Ero od onoj svet), Kecal (Prodadena nevesta), Teodorik (Car Samuil), Gremin (Evgenij Onegin). F. M.
Iskra [ukarova
Qubomir [ukarov [tuki
[TUKI (Esocidae) familija slatkovodni grablivi ribi od redot {tukovidni ribi (Esociformes), koja vklu~uva samo eden rod, pretstaven so pet vidovi, od koi eden se sre}ava i kaj nas {tukata (Esox lucius).
[TUREC, POLSKI (Gryllus campestris L.) pravokrilen insekt. Poznat e i kako polski popec. Spa|a vo grupata skakulci. @ivee vo suvi pesoklivi tereni. Koga e vo opasnost se povlekuva vo svoite podzemni dupki, dlaboki i do 40 cm. Se hraPolski {turec ni so rastitelni pupki i so insekti. Vo vremeto na pareweto ma`jakot proizveduva karakteristi~en zvuk crcorewe, {to ja privlekuva ènkata za oploduvawe. Arealot na rasprostranuvaweto mu e Sredna Evropa, od kade {to doa|a i kaj nas.
[UKAROV, Qubomir Aleksandrov (Veles, 2. X 1919) ginekolog-aku{er, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il (1944) vo Sofija. Specijaliziral ginekologija i aku{erstvo (1951) vo Zagreb i Skopje. Habilitiral na temata Problem na cervicitisot i nekoi zapazuvawa vo vrska so intracervikalnata infiltracija so antibiotici# (1957). Bil direktor na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika (1968 1973) i prorektor na Univ. Sv. Kiril i Metodij#. Se usovr{uval vo poznati centri vo Evropa. Promotor e na supspecijalisti~kata orientacija na Klinikata i vovel novi dijagnosti~ki i terapevtski metodi {to dovelo do podignuvawe na stru~noto nivo, nau~noistraùva~kata i publicisti~kata dejnost. Z. X. [UKAROVA, Aneta (Skopje, 1. VIII 1955) klasi~en filolog i istori~ar, profesor vo INI. Diplomirala na Filozofsko-istoriskiot fakultet (Grupa klasi~ni studii) vo Skopje (1979). Bila profesor vo gimnazijata Orce Nikolov#, a potoa preminala vo Institutot za nacionalna istorija (1981). Magistrirala na tema Justinijana Prima# (1991). Doktorirala vo INI na tema Atinskite retori i Filip II Makedonski# (2001). Tri godini bila profesor po predmetot Istorija na anti~kite Makedonci na grupata Istorija so arhivistika# na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Avtor e na pove}e nau~ni trudovi od oblasta na anti~kiot i ranovizantiskiot period. U~estvuvala na nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Filip II i atinskite retori, Skopje, 2003; Justinijana Prima, Skopje, 1994; Istorija na makedonskiot narod, INI, Skopje, 2008 (koavtor). S. Ml.
[UKAROVA, Iskra (Skopje, 21. X 1972) balerina i koreograf. Baletskata naobrazba ja dobiva vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje (vo klasata na \. Jovanovska). Odi na specijalizacija vo Lion, Francija, (1993). Diplomira (2000) na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Grupa istorija na umetnosta) so arheologija. Magistrira (2002) vo Laban#, centarot za tanci i koreografija vo London. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1990). Istaknat solist, so smisla za dramatur{ko oblikuvawe na ulogite. Od 1994 g. se zanimava so koreografska dejnost. Pretstavnik e na moderniot baletski izraz. Bila direktor na Baletot pri MNT (2004-2005).
ULOGI: Crvena èna (Pink Flojd#), I{tar (Vangelis, Za nepoznatiot#), Mirta (A. Adam, @izel#) i dr. KOREOGRAFII: Pasteli# (M. Olfild), Inferno# (A. [nitke) i dr. Em. X.
[UVAKOVI], Kosta (Belovajski Bedenik, Hrvatska, 27. III 1919) operski pevec, bas. Vo Operata na MNT raboti od 1948 do 1974. Vo ovoj period ostvaril pove}e od 30 pomali i pogolemi ulogi, od koi pozna~ajni se: Sparafu~ile (Rigoleto), Golemiot inkvizitor (Don Karlos), Don Bazilio (Sevilskiot berber),
[UKOV, Jovan (s. Qumnica, Egejskiot del na Makedonija, 21. III 1940) univ. profesor. Zavr{il Visoka {kola za fizi~ko vospitanie vo Belgrad (1964). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1976) na temata Deformiteti na rbetot kako posledica od dejstvoto na nadvore{ni uslovi vo vozrasta od 8 do 12 godini#. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1986) na temata Prevencija i korekcija na lo{oto drèwe i telesnite deformiteti na rbetot so pomo{ na adekvatni kompleksni ve`bi kaj u~enicite od osnovnite u~ili{ta#. Rabotel kako profesor i direktor na u~ili{te (19641981). Na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje bil izbran za vi{ predava~ (1981) i za redoven profesor na predmetot kineziterapija (1990). Vo eden mandat bil dekan (19911993). Bil gimnasti~ar, trener i op{testveno-sportski rabotnik. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. D. S. [UKRI, Ramadan (Resen, 14. VII 1948) kontrabasist i dirigent. Svoeto muzi~ko obrazovanie go oformuva vo Bitola i vo Skopje. Voda~ na grupata kontrabasi vo
1663
[ULAJKOVSKI
izrazena muzikalnost, buen temperament i dramska nadarenost.

ULOGI: [umar (A. Adam, @izel#), Vezir (A. Melikov, Legenda za qubovta#), Abdurahman (A. Glazunov, Rajmonda#) i dr. Em. X.
Ramadan [ukri
orkestarot na Makedonskata opera i balet. Rabotej}i so pove}e mandolinski orkestri na osnovnite u~ili{ta vo Skopje, postignuva zna~ajni rezultati, a po negova inicijativa (1981) e osnovan Mandolinskiot orkestar pri MKC. So ovoj orkestar [. postignuva golemi uspesi, nadminuvaj}i go amaterskoto muzicirawe, a toa go potvrduvaat dobienite nagradi i priznanija vo zemjata i vo stranstvo. Zaedno so E. [ukri, (2001) go osnova Mandolinskiot orkestar Skopje#, koj za kratko vreme postigna zna~ajni rezultati gostuvaj}i na festivali niz cela Evropa. B. Ort. [ULAJKOVSKI, Marko (Debar, 31. III 1921 Belgrad, 29. XI 1989) u~esnik vo NOB. Zavr{il sredno obrazovanie vo Skopje i potoa se vratil vo Debar, kade {to stanal ~len na KPJ (1941). Bil provalen, uapsen i sproveden vo zatvorot vo Tirana (1942 1943). Po izleguvaweto od zatvorot bil borec vo Vtorata albanska brigada. Vo NOAVM izvr{uval razni voeno-partiski dol`nosti. Po Osloboduvaweto bil na slu`ba vo Makedonija i vo Srbija.
[UMA rastitelna formacija, koja na zemjata formira {umska pokrivka vo pojas {to pribli`no se protega od 50 ju`na do 70 severna geografska {irina i vo koj {umata se pojavuva vo razli~ni formi i golemini. Postojat pove}e definicii za {umata od ekonomski, od pravno-zakonodaven i od biolo{ki aspekt. S# pove}e se prifa}a biolo{kata definicija, spored koja {umata pretstavuva zaednica (cenoza) na organizmi, na koja, za razlika od drugite rastitelni formacii (livadi, pasi{ta, stepi), drvjata $ davaat osnoven beleg (edifikatori). So ogled na nivnata dolgove~nost i brojnite op{tokorisni funkcii {to gi ostvaruvaat, tie najmnogu vlijaat na razvojot na ìvata i neìvata priroda. Vo {umata, nad, na i vo po~vata ìveat ~lenovi na florata (fitocenoza) i na faunata (zoocenoza), koi zaedno formiraat zaednica na site ìvi organizmi (biocenoza). Vo nea sekoj nejzin ~len ne ìvee zasebno, tuku sekoj zavisi od zaednicata, a voedno i vlijae vrz nea. Biocenozata, zaedno so okolnata atmosfera i pedosfera, formiraat biogeocenoza (Suka~ev) ili ekosistem (Tansley). Tesnata povrzanost na ~ovekovoto op{testvo so {umata vo site negovi razvojni fazi proizleguva od raznovidnata poleznost {to ja ima za ~ovekot. Od taa povrzanost proizlegle razli~nite aspekti od koi naukata ja prou~uvala {umata. Spored istoriski0
ot redosled, prviot aspekt bil utilitaren (drvoto kako potreba), vtoriot ekonomski (ostvaruvawe profit), tretiot biolo{ki, koj ja prou~uva {umata kako sloèn ekosistem, mnogu zna~aen za opstanokot na biodiverzitetot i na celata biosfera. Al. And. [UMARSKA BIBLIOTEKA. Pri razdvojuvaweto na [umarskiot i Zemjodelskiot fakultet (1975) be{e podelen i kni`niot fond. Od toj zaedni~ki fond se formira biblioteka na [umarskiot fakultet, ~ija osnovna dejnost be{e nabavkata i obrabotkata na prete`no stru~nata literatura, opsluùvawe na nastavnonau~niot kadar, studentite i na site drugi {to imaat potreba od nea. Posebna uloga vo zbogatuvaweto na kni`niot fond ima{e Slu`bata za razmena. Uspe{no raboti institucijata bibliote~no pozajmuvawe (privremeno koristewe) od drugi biblioteki od zemjava i od stranstvo. Bibliotekata raspolaga so ~italna so 40 mesta. Kni`niot fond se sostoi od 7.162 knigi, od koi 4.808 se unikati i 2.354 se duplikati. Spisanijata (6.868) se stranski (319), doma{ni (165), unikatni (6.011) i duplikatni broevi (6.868). Al. And. [UMARSKI INSTITUT edna od najstarite nau~ni institucii vo na{ata zemja, formirana od ASNOM (1944) na slobodnata teritorija vo s. Gorno Vranovci. Za prv direktor bil nazna~en akad. in`. Hans Em. Prvin raboti kako ustanova vo ramkite na Ministerstvoto za zemjodelstvo i {umarstvo (19441949), a potoa kako samostojna ustanova (19491975). Osnovnata dejnost na Institutot e definirana vo ak-
Toni [ulevski
[ULEVSKI, Toni (Skopje, 30. XII 1932 Skopje, 19. I 1997) baletski igra~. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje (N. Kirsanova). Igra vo Baletskiot ansambl na MNT (19491980), kade {to stanuva eden od najistaknatite prvenci. Igra~ so osobeno
1664
[umska pateka
[UMARSTVO
tot za formirawe: da go pomaga postojanoto i permanentno podigawe na produkcijata na {umskiot fond na nivo {to go postavuvaat op{testvenite potrebi i sovremeniot raboten ~ovek#. Vo podocne{nite akti ovaa definicija e promeneta i glasi: Ispituvawe i iznao|awe re{enija za obnova na {umskata vegetacija vo zonata na silna regresija, zonata na bezdrvnite reoni, re~nite dolini i reonot na degradiraniot dabov pojas, kako i podobruvawe na sostavot na ekonomskite {umi.# Vo tekot na 1975 g. Institutot se integrira so [umarskiot fakultet od Skopje. Al. And. [UMARSKI PREGLED# organ na Sojuzot na inènerite i tehni~arite po {umarstvo i industrija za prerabotka na drvo vo SR Makedonija. Spisanieto po~nuva da izleguva kako dvomese~nik (1960), a od 1985 g. kako polugodi{nik. Vo nego se pe~atat trudovi za celokupnata problematika na makedonskoto {umarstvo, soop{tenija, informacii i dr. Prestana da izleguva vo 1991 g. Od 1998 g. novoformiranoto JP Makedonski {umi# zapo~na da izdava svoe stru~no spisanie (Makedonski {umi#) so sli~na tematika. Al. And. [UMARSKI FAKULTET edinstvena, visokoobrazovna i nau~noistraùva~ka institucija od oblasta na {umarstvoto i drvnata industrija vo RM, vo ramkite na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# od Skopje. Formiran e vo 1947 i do 1975 g. funkcionira kako oddel na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. Od 1975 g. se izdvoi kako poseben [umarski fakultet, a od 1976 g. kon nego se integrira toga{niot
[umski predeli na Kitka
[umarski institut (1976). Do u~ebnata 1970/71 g. na Fakultetot se formiraa kadri od oblasta na {umarstvoto, a od taa u~ebna godina be{e vovedena nova nasoka za obrazovanie na visokostru~ni kadri od oblasta na drvnata industrija. Novoto pro{iruvawe se slu~uva me|u 19831985 g., koga od nasokata {umarstvo se formiraa dve nasoki: nasoka za odgleduvawe i melioracija na {umite i nasoka za iskoristuvawe i transport. Nova organizacija na nastavnata dejnost e napravena vo 1998 g., koga se formirani dva oddela: {umarstvo, so nasoki za {umarstvo i za ozelenuvawe i unapreduvawe na ìvotnata sredina, i drvna industrija, so nasoki za mehani~ka tehnologija na drvoto i za dizajn i tehnologija na mebel i enterier. Od 1970 g. e organizirana nastava od tret stepen na 19 studiumi (oblasti) za magistratura i 5 za specijalizacija. Steknuvaweto na nau~niot stepen doktorat na naukite e organizirano u{te od prvite godini po formiraweto na Fakultetot. Al. And. [UMARSTVO. [umite vo RM zafa}aat pove}e od edna tretina od vkupnata teritorija. No {umite se uni{tuvale u{te od porane{nite istoriski periodi. Glavni na~ini za uni{tuvawe ili za neracionalno koristewe bile: se~eweto, za da se dobijat obrabotlivi povr{ini, osobeno koga Makedonija bila vo Osmanliskata Imperija, dobivawe pasi{ta za napasuvawe na brojniot dobitok, kozarstvoto (~uvawe na neblagorodni rasi kozi), se~eweto za ogrev, za proizvodstvo na jaglen i katran i negriàta za odrùvawe i po{umuvawe. Taka
[umarskiot fakultet, Skopje
u{te pred Vtorata svetska vojna {umite bile devastirani. Pojavi na neracionalno koristewe, prekumerno i bespravno se~ewe na {umata ima{e vo celiot povoen period, a osobeno vo poslednite decenii na HH i vo po~etokot na ovoj vek. [umite vo RM zafa}aat povr{ina od 905.653 ha, ili 35,2% od vkupnata teritorija na Republikata (spored popisot od 1979 g.). Vo periodot od 1979 do 1996 g. se po{umeni u{te 110.000 ha, no rezultatite od po{umuvaweto ne se nasekade uspe{ni ili vo celost se neuspe{ni. Okolu 827.000 ha od {umite se vo javniot sektor, a 125.872 ha vo privatniot. [umite se nao|aat na celata teritorija na Makedonija, no sepak prete`no se rasprostraneti po periferijata, a najmnogu vo Zapadna Makedonija ili po dolìnata na granicite so sosednite zemji. Centralniot del dolinata na Vardar, Ov~e Pole i Pelagonija e obes{umen. Najgolemiot del od makedonskite {umi se niski, pa zatoa ne se povolni za eksploatacija. Visokite, t.e. najkvalitetnite {umi, koi se izvor na surovini za prerabotuva~kata industrija i sluàt kako alimentacioni podra~ja, se rasporedeni na visokite planini (nad 700 m) i se dosta oddale~eni od pogolemite naseleni mesta. Situacijata vo {umarstvoto e nezadovolitelna vo odnos na {umskiot fond, eksploatacijata na etatot i na drugite proizvodi od drvo i vo koristeweto na opremata. Drvnata masa e nezna~itelna (82,1 m3/ha), godi{niot raste` e mal 2,02 m3/ha (normalno toj iznesuva 78). U~estvoto na ~etinarite e nisko (5,9% vo ~isti i 1,9%
1665
[UMKA
vo me{oviti nasadi). Od porastot na etatot 78,25% bile nameneti za se~ewe. Od potencijalniot etat se koristi samo 75%, {to zna~i deka od vkupniot godi{en rast se koristi samo 58%. Opremenosta na {umarstvoto so mehanizacija (kamioni, traktori, motorni pili) manifestira tendencija na zna~ajno opa|awe vo periodot 19891996 g. Srednata godi{na stapka rast na op{testveniot proizvod vo {umarstvoto iznesuva 5,6% (period 19531988 g.) {to koincidira so srednata stapka na rastot za celoto stopanstvo. Situacijata so drvnata industrija, koja opfa}a{e dve granki: bi~ena gra|a i plo~i i finalni proizvodi od drvo, isto taka e nezadovolitelna. Kapacitetite na pilanite izgradeni vo minatoto se koristea pod 60%, a na novoizgradenite samo 20%. Industrijata na finalni proizvodi od drvo se razvi od {eesettite godini na minatiot vek navamu, vo sedumdesettite stana prili~no zna~ajna za potro{uva~kata za samoto podra~je na Makedonija, no vo osumdesettite godini i taa vleze vo op{tata kriza.
Jovan [umkovski
za likovni umetnosti vo Skopje. Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad, Brisel, Wujork, Stokholm. U~estvuval na bienaleto vo Sao Paolo (1994) i vo Venecija (2001). Vo slikite, objektite i instalaciite go praktikuva metodot na dekonstrukcija na modelite i na zna~ewata na jazikot na L. N. modernata umetnost. [UMSKA PROSTIRKA organska materija {to se sozdava vo {umskite ekosistemi so godi{niot opad i pretstavuva mrtva organska materija na porane{ni funkcionalni organi na {umskata vegetacija. So godi{niot opad se vra}aat golemi koli~ini mineralni materii vo po~vata i povtorno se koristat vo procesite na kruèweto. Opadot se akumulira na povr{inata na po~vata i formira kontinuiran sloj na {umska prostirka sostavena od izumreni listovi, granki, plodovi, cvetovi, trevesti organi vo razli~na faza na razgraduvawe. Vo raznite {umski ekosistemi, {umskata prostirka ima razli~na debelina i koli~ina {to e odredena so brzinata na razgraduvaweto vo opredeleniot ekosistem. Taa e rezervoar na mineralni materii {to se osloboduvaat so procesite na razgraduvaweto na organskata materija i povtorno se iskoristuvaat od avtotrofnite organizmi. Vo dabovite eko-
Prenos na prese~enite drvja
IZV.: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Dràven zavod za statistika, za soodvetnite godini. LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1997. D. N.
sistemi na ploska~ i cer vo Nacionalniot park Gali~ica prose~nata koli~ina na {umska prostirka se koleba od 8,4410,89 t/ha, vo zavisnost od inklinacijata na terenot. Vo gorskiot bukov ekosistem vo Nacionalniot park Mavrovo prose~nata koli~ina na {umskata prostirka se koleba od 1820,58 t/ha. Biogenoti~koto zna~ewe na {umskata prostirka vo {umskite ekosistemi e izvonredno golemo i ima va`na uloga vo funkcioniraweto na ekosistemot. Pravilo e so porastot na nadmorskata visina, koli~inite na {umskata prostirka da rastat. Bukovo-elovite {umi na Gali~ica sodràt 21 t/ha, a molikovite {umi na Pelister duri do 31 t/ha. Q. Gr. [UMSKA HIDROLOGIJA I HIDRAULIKA del od hidrologijata {to ja izu~uva vrskata pome|u vegetacijata i {umata, od edna strana, i hidrolo{kite procesi, od druga. Temelite na {umskata eksperimentalna hidrologija gi postavil [vajcarecot Engler (1890), so {to ovaa nau~na disciplina se izdvoi od op{tata hidrologija. Rezultatite od prou~uvawata na oddelnite elementi (vrneì, intercepcija, evaporacija, infiltracija, ottek, retencija, prinos na voda, kvalitet na voda, nanos vo vodata i dr.) ukaùvaat na vlijanieto na {umata i {umarstvoto vrz vodnite resursi i vrz drugite stopanski granki {to se javuvaat kako korisnici. Vrednosta na ovie elementi, osven od prirodnite faktori, zavisi i od drvniot vid, negovata vozrast, sklopot na nasadot, tipot i intenzitet na se~eweto, na~inot na dotur i na transport. I. B. [UMSKI KULTURI I PLANTA@I vo po{iroka smisla gi opfa}aat site ve{ta~ki podignati kulturi od {umski drvja. Tuka spa|aat ve{ta~ki podignatite
[UMKA, Dime (Cer, Ki~evsko, 11. III 1921 Skopje, 20. X 1999) filmski scenograf. Vo Vardar film# zapo~nuva da raboti na prviot igran film Frosina# (1952) kako izveduva~. Ve}e vo Vol~a no}# (1955) i po nego raboti samostojno kako scenograf. Ima realizirano 18 filma, od koi ~etiri se kratki igrani i osum igrani. V. Masl. [UMKOVSKI, Jovan (Skopje, 18. I 1962) slikar, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti, zna~aen za promenite vo makedonskata umetnost vo postmodernizmot. Diplomiral (1986) i magistriral (1999) na Fakultetot
1666
[umski kulturi vo Makedonija za proizvodstvo na drvna masa
[UMSKI
kulturi, koi so svojata struktura, zavisno od drvnite vidovi i nivnite me|usebni odnosi, odgovaraat na prirodnata {uma od toa stani{te (sylvicultura), kako i ve{ta~kite kulturi od posebno izbrani vidovi drvja za brzo proizvodstvo na drvna masa (lignicultura). Brzoto proizvodstvo na drvna masa se postignuva so podigawe na intenzivni {umski kulturi i plantaì, koi so svojata rastitelna struktura i me|usebnite odnosi na drvjata ne gi sledat zakonitostite na rastot i razvojot na prirodnite {umi na toa stani{te. Vo prviot slu~aj, zavisno od brojot na vidovite, kulturite moàt da bidat ~isti (sostaveni od eden vid) i me{oviti (sostaveni od pove}e vidovi). Intenzivnite {umski kulturi i plantaì se podigaat na po~vi i stani{ta so takvi svojstva {to }e obezbedat rentabilno proizvodstvo i zatoa pri nivnoto podigawe se vodi posebna grià za izborot na vidovite, stani{teto, silvokulturnite merki i dr. So ogled na golemoto rastojanie na sadnicite vo kulturite, prvite nekolku godini moàt da se sadat me|ukulturi (dekorativni grmu{ki ili zemjodelski kulturi), koi se plantaì vo potesna smisla. Al. And.
jektot {to gori, pa imame: podzemni i prizemni poàri, na penu{ki, na stebla, visoki i kombinirani. Vo {umite na RM glaven pri~initel na pojavata poàri e nevnimanieto na ~ovekot. Regionite vo koi ~esto se pojavuvaat {umski poàri (esenskiot i letniot period) se: Gevgelisko-valandovskiot, Vele{kiot, Prilepskiot, BiSt. N. tolskiot i Skopskiot.
dofilni {umi (klasa Querco-Fagetea Br.Bl. Et Vlieger 1937i):

I Kserofilni {umi, red Quercetalia pubescentis Br.Bl. a. submediteranski {umi, sojuz OstryoCarpinion orientalis Ht 1954 emd 1958 as. Coccifero-Carpinetum orientalis oberd 1948 emd Ht 1954 klimazonalno rasprostraneta zaednica vo dolnoto Povardarie, ju`no od Demir Kapija. as. Rud.1939 apud. Ht 1946 klimazonalno rasprostraneta zaednica vo preodnoto submediteransko toplokontinentalno podra~je. Dominira dabot blagun Quercus pubescens. as. Quercetum trojanae macedonicum Em et Ht (1950) 1959 lokalna pojava po klisurite na rekite Treska i Crna i na pl. Gali~ica. Raste na varovnik. as. Querco-Ostryetum Carpinifoliae Ht 1938 orografsko-edafski uslovena zaednica prvenstveno na varovnik me|u 600 i 1200 m nadmorska visina. as. Seslerio-Ostryetum Ht et Hi-c 1950 orografsko-edafski uslovena zaednica vo klisurite na Crni Drim i Radika na varovnik me|u 600 i 1500 m nadmorska visina. as. Ostryo-Quercetum cerris Em 1964 cerova {uma na varovi~na podloga. Se sre}ava na Gali~ica, Pla}enska Planina, Baba Sa~, Dautica. b. sojuz Quercion frainetto Ht 1954 naseluva koluvijalni terasi, eutri~en kambisol. as. Quercetum frainetto cerris macedonicum Oberd 1948 emd. Ht 1950. klimazonalno rasprostraneta zaednica vo toplokontinentalnoto podra~je vo visokite kotlini na Isto~na i Zapadna Makedonija me|u 600 i 900 m nadmorska visina vo istite viso~ini gradi i pojas vo Vardarskata Dolina nad blagunovite {umi. as. Carici cuspidatae-Quercetum frainetto Riz. 1974 rasprostraneta e vo dolnoto Povardarie. v. sojuz Quercion petrae cerris Lak. et B. Jov. 1976 gorunovi ili cerovi {umi na silikatna podloga. Po~va distri~en kambisol. as. Orno-Quercetum petraeae Em 1968 formira pojas me|u 900 i 1100 m nadmorska visina vo Isto~na Makedonija e lokalna pojava. as. Orno-Quercetum cerris Em 1964 cerovi {umi na silikatna podloga po rabot na Pelagonija, Prespanskata Kotlina, Demirhisarsko, a vo Isto~na Makedonija ne se sre}ava. II Mezofilni {umi red Fagosylvaticae Paetalia vl.1928. a. sojuz Carpinion betuli illyrico-moesiacum Ht 1956 {umi na dabot gorun i voden gaber. as. Querco-Carpinetum macedonicum Em 1968 se sre}ava retko, na mali povr{ini vo dlaboki dolovi so visoka voz1667
Rasadnik na dabovi drvja
[umski poàri vo RM
[UMSKI PO@ARI VO RM predizvikuva~i na najgolemi o{tetuvawa vo {umskite ekosistemi, koi za mnogu kratko vreme moàt da nanesat katastrofalni {teti vrz celokupniot rastitelen i ìvotinski svet vo niv. Postojat pove}e klasifikacii na {umskite poàri, no naj~esta e podelbata spored visinata na ob-
[UMSKI RASADNIK posebno uredena povr{ina za proizvodstvo na sadnici za po{umuvawe ili za ozelenuvawe na naselbi. Sadnicite se proizveduvaat namenski, so odbrani tehnolo{ki postapki i metodi na odgleduvawe, produktivno i ekonomi~no, a so edinstvena cel proizvodstvo na visokokvalitetni sadnici. Vo RM so {umski rasadnici raspolaga{e re~isi sekoe {umsko stopanstvo. Brojot na proizvedenite sadnici be{e vo tesna korelacija so dinamikata na po{umuvaweto. Do 1979 g. se proizveduvaa 33,5 milioni sadnici, a po formiraweto na Republi~kiot fond za po{umuvawe na golinite i voveduvaweto na liniite za kontejnersko proizvodstvo, toj broj desetpati se zgolemi. Do 1980 g. so rasadni~ko proizvodstvo se zanimavaa 21 {umskostopanska organizacija. Proizvodstvoto se odviva{e vo 38 rasadnici, so vkupna povr{ina od 65.2 ha. Po voveduvaweto na kontejnerskiot sistem na proizvodstvoto na sadnici, izvesen broj od malite rasadnici prestanaa da rabotat. Po 1990 g. proizvodstvoto na sadniot materijal drasti~no se namali, kontejnerskite linii zaprea, a klasi~noto proizvodstvo e svedeno na minimum. Al. And. [UMSKI FITOCENOZI VO MAKEDONIJA {irokolisni {umi i neutrofilno-slaboaci-
Organizirano masovno po{umuvawe na opoàrenite {umi
[UMSKI
du{na vlaga, vo slivot na Kadina Reka, Babuna, Tresone~ka Reka, Golak i dr. b. sojuz Luzulo-Fagion moesiacae B. Jov. 1976 acidofilni bukovi {umi. as. Luzulo-Fagetum macedonicum Em 1976 {iroko rasprostraneta zaednica na Osogovskite, Male{evskite Planini i Belasica. sojuz Fagion moesiacae Blec et Lakusic 1970 neutrofilni i bazifilni bukovi {umi. as. Aristolochio-Fagetum Em 1965 supplaninska bukova {uma vo klisurite na dolno Povardarie. as. Festuco heterophylae-Fagetum Em 1965 zonalno rasprostraneta zaednica vo supplaninskiot pojas vo Zapadna Makedonija, ~esto isprekinata so gorunova {uma. as. Calamintho grandiflorae Fagetum Em 1965 planinska bukova {uma vo sredi{nite delovi na planinite me|u 1200 i 1700 m nadmorska visina. Vo povisokiot del e izme{ana buka i ela AbietiFagetum macedonicum Em (1962) 1985. as. Fagetum subalpinum scardo-pindicum (Ht 1938) Em 1961 bukova {uma me|u 1700 i 2200 m nadmorska visina. Na golemi prostranstva e uni{tena zaradi dobivawe visokoplaninski pasi{ta. 3. red Populetalia albae Br-Bl. 1931 gi opfa}a higrofilnite {umski zaednici. a. sojuz Salicion albae Soo (1930) 1940 gi opfa}a krajre~nite {umi na vrbi i topoli nadvor od mediteranskoto podra~je. as. Salicetum albae fragilis Soo (1930) 1958 raste neposredno pokraj koritoto na golemite reki (Bregalnica, Vardar). as. Populetum nigrae-albae Slav. (1942) 1952 raste podaleku od koritoto na rekata kade {to ima nataloèno ~akal. b. sojuz Alno-Quercion roboris Ht 1938 poplavni {umi na tvrdi lisjari. as. Quercetum pedunculiflorae B. Jov. 1978 se sre}avaat samo ostatoci od {uma vo Pelagonija, Ki~evsko Pole, Cersko Pole. 3. {umi na blatni tereni klasa Alnetea glutinosae Br-Bl.et RTx 1943 1. red Alnetalia glutinosae RTx 1943 a. sojuz Alnion glutinosae (Malcuit) Meier Dreeis 1936 as. Carici elongatae-Alnetum glutinosae W Koch. 1926 se sre}ava vo Polog. as. Periploco-Alnetum glutinosae Rud 1938 se sre}ava vo Monospitovsko Blato. as. Geococcinei-Alnetum glutinosae Em 1964 - se sre}ava pokraj potocite na Pelister. III klasa Tamarici-Platanetea I et V Carpati 1963. 1. red Platanetalia Knapp. 1959 a. sojuz Platanion orientalis I et V Carpati 1961 isto~nomediteranski krajre~ni {umi. 1668
as. Juglando-Platanetum orientalis Em et Dz. 1961 krajre~na {uma vo dolno Povardarie i se sre}ava kaj Vata{a, Kavadare~ko. b. sojuz Tamaricion parviflorae I et V Carpati 1961. as. Tamarici-Salicetum amplexicaulis Em 1967 {ibjaci na suvi pesoklivi tereni. I b klasa Quercetea roboris petraeae Br.Bl. Et RTx 1943 acidofilni {irokolisni {umi. 1. red Quercetalia roboris petraeae R Tx (1931) 1937. a. sojuz Quercion roboris petraea Br-Bl 1932. as. Castanetum sativae macedonicum (Rud 1938) Nik 1951 {umi na pitom kosten rasprostraneti po rabot na Polog, podno`jeto na Jablanica. as. Tremulo-Betuletum Glis.(1953) 1975 degradaciski stadium na bukova {uma na kisela po~va. b. Iglolisni {umski zaednici I. Bazifilni {umski zaednici klasa Erico-Pinetea Ht 1952. 1. red Erico-Pinetalia Oberd. 1949 emd. Ht 1959. a. sojuz Orno-Pinion Em (1972) 1978 crnoborova {uma na varovi~na podloga ili na gabro. as. Pulsatilo-Pinetum nigrae Em (1962) 1972 naseluva strmni karpi na dolomite vo kawonot na rekata Treska. as. Seslerio-Pinetum nigrae Em (1962) 1978 raste na varovi~ni kamewari vo kawonot na rekata Crna. as. Lathyro versicoloris-Pinetum nigrae Em 1978 raste na kamenesti tereni od gaber na Koùf. b. sojuz Juniperion excelsae-foetidissimae Em 1985. as. Pruno vebbii juniperetum excelsae Em 1962 raste na karpesti strmni tereni na varovnik i na serpentin vo Vardarskata Dolina. as. Juniperetum excelsae-foetidissimae Em 1962 na varovi~ni tereni na Gali~ica i Baba Sa~. as. Biaro tenuifoliae-Juniperetum excelsae Em 1978 na ostrovot Golem Grad. II acidofilni iglolisni {umi klasa Vaccinio-Piceetalia Br-Bl.1932 emd. Zupancic 1976. 1. red Vaccinio-Piceetalia Br-Bl 1939 emd K.Lund. 1976. a. sojuz Pinion peucis Ht 1950 molikovi {umi {to se sre}avaat na Pelister, Nixe i Jablanica. as. Gentiano luteae Pinetum peucis 1962 molikova {uma na primarni stani{ta vo subalpskiot pojas me|u 1600-2200 m nadmorska visina. as. Digitali viridiflorae-Pinetum peucis Em 1962 molikova {uma na sekundarni stani{ta vo planinskiot pojas na 11001600 m nadmorska visina na Pelister. b. sojuz Fago-Pinion Em 1981 {umi od crn i bel bor na sekundarni stani{ta.
as. Fago-Pinetum nigrae Em 1981 crnoborova {uma na silikatna podloga me|u 900 i 1400 m nadmorska visina na Mariovskite i na Male{evskite Planini. as. Fago-Pinetum sylvestris Em 1981 beloborovi {umi na 14001800 m nadmorska visina na Mariovskite Planini i vo gorniot sliv na rekata Bregalnica. v. sojuz Vaccinio-Piceion Br-Bl. 1939. as. Abieti-Piceetum sacardicum Em (1962) 1985 smr~evi {umi vo planinskiot pojas na [ar Planina. as. Piceetum excelsae subalpinum scardicum Em (1962) 1985 subalpska smr~eva {uma vo slivot na Tetovska Reka i Axina Reka. g. sojuz Abietion borisii-regis Em 1985 ~isti elovi {umi. as. Fago Abietetum meridionale Em 1973 se sre}ava vo dolinata na rekata Radika, Tetovska Reka, Pati{ka Reka, slivot na Do{nica, Braj~inska Reka i dr. d. sojuz Pinion mugo Pawl. 1928 {uma na borot krivuq na planinata Jakupica. as. Pinetum mugo macedonicum (Ht et Em 1950) Em 1962 se razlikuvaat dve asocijacii edna na varovnik na 2000 2500 m n.v., a druga na silikat me|u 16002000 R. R. m nadmorska visina.
[UMSKI FOND vkupnata povr{ina pod {umi vo edna zemja (po kategorija, forma, vozrast, drvna masa i dr.). (V. tabela na narednata stranica). Al. And. [UMSKO ZAKONODAVSTVO. Na teritorijata na RM prvite pravila za upravuvawe i koristewe na {umite se postaveni vo vremeto na vladeeweto na car Du{an. So Du{anoviot zakonik (1349) se zabranuvaat golite se~i. Vo XX v. Kralstvoto na SHS imalo Upatstvo za ureduvawe na dràvnite {umi (1931), a potoa donelo i Upatstvo za oznaka na steblata i za odreduvawe prihod vo prebirnite dràvni {umi (1937). Vo FNRJ be{e doneseno Upatstvo za inventarizacija na {umite (1946) i Op{ti upatstva za ureduvawe na {umite (1948). Vo SFRJ se donese Uredba za posebni uslovi za osnovawe na pilani, br. 15/57, Zakon za {umite br. 27/68 (1968), koj naskoro be{e dopolnet (br. 19/70). Vo toj period bea doneseni i pobliski propisi za stopanisuvawe so {umite: Pravilnik za {umskiot red (br. 9/70), Pravilnik za na~inot na vr{ewe doznaka (br. 09/70), Pravilnik za izrabotka na {umsko-stopanski osnovi i programi za unapreduvawe na {umite i evidentirawe na izvr{enite raboti (br. 17/71), Pravilnik za na~inot na ìgosuvawe i izdavawe ispratnica za pose~eno drvo (br. 37/68). Sleduva{e Zakon za {umite (br.
[UMSKO-STOPANSKI
1. Spored prostornata zastapenost i drvnata rezerva

[umi 1000 ha 964 Drvna masa 1000 m3 78.737 Dràvni 1000 1000 ha m3 858 72.010 Privatni 1000 1000 ha m3 106 6.855 [irokolisni 1000 1000 ha m3 826 62.676 Iglolisni 1000 1000 ha m3 83 8.809 Me{ani 1000 1000 ha m3 59 10.722
2. Spored namenata na {umite

Tip na {umi spored namenata Stopanski {umi Za{titni {umi Nacionalni parkovi Izleti{ta Drugi {umi so posebna namena Vkupno: Povr{ina ha % 892.347 92,6 17.617 1,83 43.589 4,53 1.103 0,11 8.897 0,93 963.653 100 Drvna masa m3 % 72.543.375 92,6 832.148 1,06 4.723.442 6,03 62.944 0,08 181.213 0,23 78.343.122 100 Godi{en prirast m3 % 1.717.903 90,44 25.865 1,36 166.491 8,76 2.177 0,10 6.594 0,34 1.899.030 100
vo hektari
3. Spored vidovite drvja

[umi spored vidovi drvja Vkupno îsti nasadi od lisjari îsti nasadi od iglolis. Me{ov. nasadi od lisjari Me{ov. nasadi od iglol. Me{oviti nasadi lisjari - iglolisni
[umskiot fond vo Republika Makedonija
[umski fondovi (sost. 31. XII 1993) 963.751 548.817 82.778 277.299 7.847 47.010
[umi spored sopstvenost (sost. 31. XII 1993) Vkupno Dràvni Privatni 963.715 857.621 106.094 548.048 470.983 77.065 83.274 73.879 9.395 277.330 260.722 16.608 8.064 6.764 1.300 46.999 45.273 1.726
20/74), koj be{e izmenet dvapati (br. 15/86 i br. 44/91). Posledniot Zakon za {umi (br. 47/97) s# u{te e vo sila, a vo nego {umata se definira kako dobro od op{t i poseben interes za RM, {umite se tretirani spored stopanskite i posebnite nameni, dodeka poimot stopanisuvawe so {umite pretstavuva funkcija na za{tita, odgleduvawe i koristewe. Od nego proizleguva i se definira upravuvaweto i stopanisuvaweto so dràvnite {umi za stopanska namena, za {to e zadolèno JP Makedonski {umi#. Al. And. [UMSKO-OPITNA STANICA samostojna organizacija formirana od Vladata na NRM (1951) so cel da pomaga vo izveduvaweto na terenskata nastava, nau~noistraùva~kata i aplikativnata dejnost na [umarskiot fakultet. Vo tekot na 1976 g. e integrirana kako posebno oddelenie na Fakultetot. Raspolaga so slednite objekti: a) s. Trubarevo, na 5 km od Skopje, arboretum, semeni{te, rastilka na 3,3 ha, drugi povr{ini na 8 ha, lovi{te so volieri, ~eki, hranili{ta, proseki na 14,6 ha i pomo{ni zgradi; b) objekti vo fakultetskiot dvor: dendropark i rastilka na 4,05 ha, staklarnik na 200 m2 i administrativna zgrada; v) rasadnik, dendropark i ogledni povr{ini vo Kru{evo na 40 ha. Al. And.
[UMSKO-STOPANSKA EDINICA. [umite na teritorijata na RM od aspekt na planiraweto i stopanisuvaweto se podeleni na pomali povr{ini, nare~eni {umskostopanski edinici. Toa e napraveno so cel tie da imaat definirana povr{ina, drvna masa, prirast i drugi parametri {to }e posluàt za poto~no i navremeno planirawe i evidentirawe, kako i za poefikasno, celosno, plansko i intenzivno stopanisuvawe so {umite. Povr{inata na {umskostopanskata edinica ne moè da bide pogolema od 5.000 ha dokolku vo nea visokosteblenite {umi u~estvuvaat so nad 60%, odnosno 10.000 ha ako niskosteblenite {umi u~estvuvaat so povr{ina nad 40%. Na teritorijata na RM postojat okolu 190 {umskostopanski edinici za koi se napraveni planovi za nivnoto stopanisuvawe. Al. And. [UMSKO-STOPANSKA POLITIKA. Vo soglasnost so op{testveno-politi~kite odnosi {to vladeele vo na{ata zemja, na soodveten na~in e kreirana i politikata vo {umarstvoto. Vo periodot 19461952 g. politikata be{e direktno vodena od eden centar Upravata za {umarstvo, vo ramkite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Potoa bea samostojni pretprijatija za stopanisuvawe so {umite ({umski stopanstva),
vo nekoi mesta integrirani so drvnoprerabotuva~kite kombinati, formirani vo periodot 19521968 g. Sloèni rabotni organizacii, kakvi {to bea Treska#, Crn bor# i Jelak#, i mal broj samostojni {umski stopanstva bea formirani vo 1974 g. So osamostojuvaweto na RM se formiraa 30 pretprijatija vo op{testvena sopstvenost za stopanisuvawe so {umite, a so donesuvaweto na sega{niot Zakon za {umite (br. 47/97) e postavena e zakonskata osnova za formirawe na edno javno pretprijatije za stopanisuvawe so {umite Makedonski {umi#, upravuvano od eden centar (direkcija), so 30 neAl. And. govi podru`nici. [UMSKO-STOPANSKI PRETPRIJATIJA. Za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena (za{tita, odgleduvawe i koristewe), Vladata na RM formira Javno pretprijatije za stopanisuvawe so {umite Makedonski {umi#. Ova pretprijatie funcionira so: edna centralna direkcija, 30 podru`nici ili {umski stopanstva, Upraven odbor i Nadzoren odbor. JP Makedonski {umi# go rakovodat: generalen direktor, zamenik na generalniot direktor, osum pomo{nici-direktori odgovorni za posebni sektori (praven, finansov, komercijalen, za plan i analiza, za lovstvo i loven turizam, za za{tita,
1669
[UNDOVSKI
odgleduvawe i ekologija, za proizvodstvo na sortimenti i prerabotka, za ureduvawe i planirawe na {umite) i trieset rakovoditeli na podru`nici ({umski stopanstva). Svoeto materijalno i finansisko rabotewe JP go vr{i preku edinstvena ìro-smetka. Raboteweto na menaxerskiot tim go razgleduva, go odobruva i go sledi Upraven odbor rakovoden od pretsedatel, a kontrolata ja vr{i Nadzoren odbor. Al. And.
350 mm. Raspolaga so vkupno {est melodiski otvori za svirewe. Ima prodoren zvuk, poradi {to e pogodna za svirewe orski melodii, no i za solo muzicirawe vo priroda pri ~uvawe na dobitokot.
botela kako novinar vo Nova Makedonija#. ^len e na DPM od 1962 g.

BIBL.: Gre{nica, poezija, 1960; Tagata na crveniot karanfil, poezija, 1962; Tri obla~iwa, raskazi za deca, 1964; Son~eva pateka, poezija za deca, 1969; Sonce na detskite dlanki, raskazi za deca, 1970, Cincilin, poezija za deca, 1972; Septemvrisko sonce, poezija za deca, 1982; Zlatnite prangi na grevot, poezija, 1988; Gre{nica, novi pesni qubovna poezija, 1992; Moliv~eto go boli srce, poezija i raskazi, 1994; Nespokoj, poezija, 2003 g. i dr. LIT.: Venko Andonovski: Partiturata na qubovta, Sovremenost# 34, 1998. P. Gil.
Dragan [uplevski
Sotir [undovski
[UNDOVSKI, Sotir (s. Gope{, 28. II 1933 Bitola, 17. III 2002) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1960). Se zanimava so arhitektonsko proektirawe, rabotej}i vo pove}e proektantski biroa vo Bitola. Negoviot opus e raznoviden. Proektiral pove}e op{testveni, zdravstveni i administrativni zgradi od koi, pozna~ajni se: Op{tata bolnica vo Bitola (1968), Osnovniot sud vo Bitola (1970), Upravnata zgrada na GP Pelister# (1977), hotelot Molika# na Pelister (1990), Trgovskiot centar Sanpromet# vo Bitola (1997). Kr. T.
[UPLEVSKI, Dragan (Skopje, 19. VII 1933 Skopje, 10. VI 2001) dirigent i kompozitor. Diplomira na Nastavno-teoriskiot otsek na Muzi~kata akademija vo Belgrad (1959). Raboti kako nastavnik vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje (19601963), a potoa e {ef na Muzi~kata produkcija na RTV Skopje (1963 1966). Do krajot na ìvotot se nao|a na mestoto profesor na FMU vo Skopje. Rakovoditel e na re~isi site zna~ajni horski ansambli vo Makedonija (@ikica Jovanovi}-[panac#, Razvigor~e#, @enskiot mladinski hor 25 Maj#, Mir~e Acev#, Horot na MRT). So niv postignal izvonredni uspesi, ostvaruvaj}i golem broj studiski snimki so dela od makedonski kompozitori. Kako kompozitor, svoite tvore~ki preokupacii gi bara predimno vo domenot na horskata muzika, inspiriraj}i se od riznicata na makedonskiot muzi~ki folklor. Avtor e na knigata Umetnosta na horskoto peewe# (1999). B. Ort.
Asen [urdov (Vedrov)
[URDOV (VEDROV), Asen (Vidin, 16. VI 1914 Sofija, 4. V 1945) poet, preveduva~, novinar. Student po literatura na Sofiskiot univerzitet. Pri krajot na oktomvri 1938 g. vo negoviot stan na ul. Qulin# br. 20 vo Sofija bilo odràno Osnova~koto sobranie na Makedonskiot literaturen kruòk. Negovata poezija e silen socijalen protest protiv kapitalisti~koto op{testvo, so verba vo posre}nata idnina na rabotniot narod, no i qubov kon porobenata i raspar~ena tatkovina Makedonija. Objavuval vo vesnicite: @ar#, Mlade{ki pregled#, Akademik#, Literaturen kritik#, Nova kambana#, Sovremenik#, @a`da#. Podgotvenata stihozbirka za pe~at bila uni{tena (1939).
LIT.: Vasil Tocinovski, Trojca kruò~nici, Sk., 1997. V. Toc.
Svira~ na {upelka
Evgenija [uplinova
[UPELKA duva~ki muzi~ki instrument izraboten od jasenovo, oreovo, {im{irovo ili belo klenovo drvo. Taa pretstavuva nadolna cilindri~na cevka, dolga 250
1670
[UPLINOVA, Evgenija (Topol~ani, Prilepsko, 9. VI 1930) poet, raskaùva~, preveduva~. Zavr{ila sredno obrazovanie. Ra-
[UREV, Angel (Veles, 18. IV 1932 Belgrad, 14. II 2004) dirigent. Vo 1956 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Belgrad (prof. @. Zdravkovi}), a se usovr{uval vo Italija na Rimskata akademija Santa ê~ilija#. Dirigentskata kariera ja zapo~nal vo Operata na MNT (19561960). Najgolem del od svojata dejnost ja pominal vo Belgrad, vo Belgradskata opera (1960-1967), kako umetni~ki rakovoditel i dirigent na umetni~kite ansambli na Domot na JNA (19671977), a od 1977 do 1998 g. kako dirigent i direktor na Bel-
[UTURKOVA
ispraten na rabota vo Odesa. Vo Stalinovite ~istki bil uapsen i osuden. Posmrtno e rehabilitiran so odluka na Voeniot tribunal na Voeniot sud vo Odesa.
LIT.: Rabotni~koto dvièwe vo Makedonija do 1929 godina, Materijali od nau~nata sredba vo Titov Veles na 8, 9 i 10 maj 1969 godina, Skopje, 1971. S. Ml.
Angel [urev
gradskata filharmonija. Kako dirigent nastapuval vo pove}e zemji na Evropa, Azija i Amerika, izveduvaj}i operski, baletski i simfoniski dela od svojot neobi~no bogat i raznoviden repertoar, so posebno propagirawe na jugoslovenskoto i makedonskoto tvore{tvo. Realiziral golem broj snimki na elektronskite mediumi. F. M. [URKOV, Andon (Veles, 1900 SSSR, 1938) rabotnik i komunisti~ki deec. Kako opredelen komunist, emigriral vo Sovetskiot Sojuz (1927), studiral na KUNMZ vo Moskva, a potoa bil
[UTARKA muzi~ki instrument, nadolna cevka od drvo ili trska so vmetnata piska na gorniot del, so ist broj melodiski otvori kako kaj gajdarkata na gajdata. Taka e nare~ena, bidej}i na dolniot del go nema svienoto rok~e {to go oblagoroduva tonot. Bez drugite delovi na gajdata, na nea svirat decata kako podgotovka za svirewe na gajda. Taa e karakteristi~na za bugarskite gajdi, ~ij ton se razlikuva od makedonskite, koi{to imaat svieno rok~e na gajdarkata.
Qubica [uturkova
[UTURKOVA, Qubica Dan~ova (Skopje 4. XII 1959) farmacevt, redoven prof. na Farm. f., rakovoditel na Institutot po farma-
cevtska hemija. Dekan na Farm. f. (19982004), a od 2004 prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija (19992000). Ima objaveno nad 60 nau~ni i stru~ni trudovi i nad 30 soop{tenija na simpoziumi i kongresi vo i nadvor od zemjata. Avtor ena edno poglavije vo Farmakoterapiskiot prira~nik#. Bila rakovoditel i u~esnik na nekolku nau~noistraùva~ki i stru~ni proekti. Poseben pridones ima za unapreduvaweto na farmacevtskata eduL. P.-T. kacija vo zemjava.
1671
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski#, Skopje 908(497.7)(031) MAKEDONSKA enciklopedija / [glaven i odgovoren redaktor Blaè Ristovski]. - Skopje : Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2009. - 2 sv. (1671 str.) : ilustr. ; 30 sm Sodrìna: [T.] I: A-Q. - XXIV, 812 str. [T.] II: M-[ - Str. 812-1671 ISBN 978-608-203-023-4 (1) ISBN 978-608-203-024-1 (2) a) Makedonija - Enciklopedii COBISS.MK-ID 76966666

Makedonska Enciklopedija Kniga 2

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Makedonska Enciklopedija Kniga 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

BB BDP BEN BIBL. BJRM

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MPO MPC MPCO MR

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

RSl RF RFr RH S s. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^

SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE

SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ

t/~ / t/h TAM TANJUG

SMD SMO SN Sn. sl. XVIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

Filoz. fak. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU

UHF UCMN UCMTN

[RA [um. fak.

ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK

OSS p. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO

Ga GAME GCI Ge GWh/g. IAEA IEEE IFAC IFTOMM

Vol. WAA WIZO WMA WVA Zn

Zemjenata brana Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole

Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal

Kulite vo Skopje izgradeni od Mavrovo# AD

MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED v. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred.

Mavrovskoto Ezero zime

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

Mexitlijagranica so RG) i M-6 ([tipRadovi{StrumicaNovo Selogranica so RB) (v. patna mre`a).

@ivko Krstov Madevski