MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

sept. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. e. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. S. st. Tehni~ki fakultet tehn. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn. sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. sred. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo. sv. f. osiguravaju¢ih. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“. osiguritelnite.-met. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. sl. Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite. tehni~ki Tehn. sek. fak. e.) st. St. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite. (s.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s. SR Germanija Srb. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) .-Peterburg S. SPb SPbSBD spec. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg. fak.

FECC FIDE FILA [RA [um. Skopje univerzitet. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. fenik. Farm. Hrv. f.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. Kiril i Metodij“. za mat. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv. fak. XIX . univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. fak. FAS FVM FDU fev. ts TS tur. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv.

Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka). Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX . Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental. Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p.

Bugarija. Kazahstan i dr. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi.). a podocna i drugi skija~i. industriski i turisti~ki objekti. vo krunata dolga 360 m. †Hidrogradba#. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod. D. 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. †MAVROVO# AD. †Niskogradba# i †Visokogradba#. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. Prvata etapa traela do 1960 g. 600 mostovi. 1997. koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini. Preku prevojot Bunec (1. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i. Rusija. so vkupen volumen na teloto 400. Libija. za koe svedo~at pliocenite sedimenti.318 m). formira akumulacija od 2. Zafa}a povr{ina od 92 km². na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. zafat. Q. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. proektirawe. Vo eden period ima okolu 9. LIT. D. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. temelen ispust. na nadmorska viso~ina od 1. HC †Vrutok# i HC †Raven#. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar.: Mavrovo.200 vraboteni. T. formirano na 22. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. XII 1947 g.8 milioni m3. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). Mavrovo. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). HC †Raven# i HC †Vrben#. Visoka 24 m. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#.. Irak. Al`ir. 9. Zavr{ena vo 1982 g. i se odvivala vo dve etapi. stanbeni. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. rekreativni. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. Raboti po principot na in`enering. Skopje – grade`no pretprijatie. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . edicija †Mavrovo#. And. T.200 m. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. me|u koi najpoznata e s.000 m tuneli. S. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. Ukraina.000 m3 (zemja). `elezni~ki prugi. opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija.M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. vo blizinata na Sveti rovo#. R. na istoimenata reka. Niz kotlinata. izveduvawe i kompletno predavawe na objektot.

07 km. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. LIT. finansirani od MON na RM. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica. str. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. EU.8 GWh. a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g.000 m3 voda. Bugarija. 1995. jugozapadno od Gostivar. IX 1943). Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. a {iro~inata na krunata e 6 m. Viso~inata na branata iznesuva 61. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. kaj seloto Vrutok. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija.. LIT.com. Mavrovo. ili obnovlivite vidovi na energija. a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Krupnik. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. 30.8 GWh. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. godi{en izve{taj. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. Ima dva agregata so francis turbini. K. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija. Tetovo. 1997. 1999. Radika. http://www. Vl.9 m. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943). Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. Popovski. Sl. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo.8 MW. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. za tenki filmovi i primena na son~evata energija.46 km. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374. LIT. Iv. isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 .5 km.2 km2. 2006. izdavawe na bilten.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. vo vtorata cvetni stebla i seme. prof. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. Turbinite se od tipot pelton.4 MW. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija. a op{ta fizika na drugi fakulteti. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. Dr. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. IGA. Vo periodot 1992–2003 g. Vo pogon e od 1959 g. pretsedatel prof. Skopje.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944. Instaliranata mo}nost e 12. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. 163. Svetskata banka i dr. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. Skopje. 172. a tretiot od 1973 g. Dr. 1974. Gostivar. II 1928) – fizi~ar. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#.000. red. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. MAGA e osnovana vo 1995.5 MW. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. 2003. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). 1996. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s.7 km.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. (1971) na PMF. a srednata {iro~ina 1. Skopje.elem. V. Elektrostopanstvo na Makedonija. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64). vo prvata godina formira koren i lisna rozeta.mk. a povr{inata 13. Predaval mehanika.2 MW. potoa za turizam i rekreacija. str. SAD. IX 1942 – 21. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. Ur. Skopje. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO. \or|i (s. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES.: Dragan Vasilevski. Izvr{il akcii vo blizina na s. †Napredok#. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2. MAVRODIEV. i iznesuvalo 520.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm. Turbinite se od tipot francis. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. R. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. Blagoevgradsko. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. V. 1. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. A.

Jot. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). vitamini S. N. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. Transport i drugi komunikacii. algebrata i nebesnata mehanika. Georgi D`od`ov (Drago). IZV. buntovnik.o. M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec). 9. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. (Spomeni). Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata. 1926) – makedonski patriot. SofiÔ. monografija. patna mre`a). Parapunovci. Po dve godini ima MADEVSKI. Za kogo peÔt murite. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). 1979. III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. 1971.-Peterburg.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta. X 1929) – matemati~ar. komita. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. SofiÔ. M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). Bogat e so mineralni materii. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. 2004 g. politi~ki komesar na Razlo{kiot p. J.: Georgi Madolev.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942). Dr`aven zavod za statistika. RB. Kiril i Metodija (11. Vo niven sostav se i avtopatite. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. V. Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942). Belica. III 1853 – Pleven. Georgi (s. Isaija Radev (Lazaropole. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata.: PMF 1946-2006. M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). red. D. se sre}ava so istakna815 . Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. 1980. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. C. BU br. Metodija vo S. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. 12. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. Skopje. (1980) na PMF vo Skopje. foliosum) i korenest (var. R. Bil pretsedatel na DMF. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI. Razlo{ko 13. V 1885). sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). prof. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. @ivko Krstov (Kumanovo. pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). tuberosum). D. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. Ima dva varieteta: lisnat (var. koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. B12 i eteri~ni masla. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. LIT. IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. SofiÔ. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj. †Jane Sandanski# (1943). Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. Debarsko. 331/1979.

III 1993) ‡ slikar i pedagog. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. Zagreb. Petar Mazev. Spomenite na Isaija Ma`ovski. 1955. @ena. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. 1965.: Bla`e Koneski. 1971. XII 1895). Istorija na makedonskata nacija. 1980. II 1951. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. 4. Tomislav Todorovski. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. Portret. A. 92-98. 171–184. Bl. vo P. me|utoa. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967).: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. A. MANU. generalot Gesej i prof. II 1927 ‡ Skopje. tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. Samostojno izlagal vo Skopje. II 1981. R. Wujork. Skopje. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Sowa Abaxieva Dimitrova. Skopje. 13. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. istata. 1978. Mazohizam.: Boris Petkovski. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. 13. Skopje. †Glasnik na INI#. †Glasnik na INI#. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. Ab. †The New York Times#. Kurban. Bidej}i ne mu davaat paso{. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. P. I bez pozitiven odgovor. SofiÔ. Skopje. Petar Mazev. 1958). 1–2. Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM. 1966. Hitrovo. VII 1888). mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. Martinoski. 2005. Novi materijali od arhivata na M. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. Crvenokosa 2. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. osobeno vo Rusija. 2/1965. Belgrad. 816 IZV. Trojca. 37–43 i 88–91. Po vra}aweto. pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). John Russel. D-r Bla`e Ristovski. S. Srbija. od koi najzna~aen. Petar Mazev (katalog). Petar Mazev MAZEV. Spomenite na Ma`ovski. Hitrovo. mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. Petar (Kavadarci. 1999. Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. Izvel pove}e mozaici. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. New York. LIT. 1972. toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev. Prezreano `ito.-D. 10. 1/1966. v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo. izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. LIT. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. I. Kompozicija. G. Qubqana. †Kulturen `ivot#. Manastirski pejza`. 1922. 1991. me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. [vajcarija. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. Pomiluvan. Sobir. Zaedno so N. na univ. 1957). Mazev: †Dvajca# (1990) . Sarafov. 1962. zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici.M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili. M. Germanija. Senkevi~. praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. Vasil Ikonomov (1848–1934). Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. Kavadarci. Potoa odi vo rodnoto selo (6. MAZING. 1993). Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. SAD. 1972. istiot. 1991. 113–118. odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. 26. III. 1990. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). Skopje. 1985. a na brodot po r. 1961. Hrvatska i dr.

MAZON. sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. 1982. 1966. instalacija). 2002. Kostadin (Strumica. Smrde{nik.-Petersburg. MAZOVA. Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. St. VI 1967) ‡ francuski lingvist. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. a potoa radovi{ki vojvoda. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Al. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. Brodot na S. LIT. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. teatarska kritika. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. 1923.und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte. skulptura. 1890) i za maked. Ab.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. revolucioner. †Sovremenost#. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). M. katalozi i zbornici. Estonija. Robovo. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. P. notes de folklore. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. Skopje. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903). 1998. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik. 27. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. 30. 1891). BIBL. Bulatova. Tr. \. stanal male{evski. A se esse. V 1903) – u~itel. Paris 1938. Strumica i Strumi~ko niz istorijata. Mazing (1845–1936). Ilievska. stranski ~len na akademiite na Polska. skulptor i profesor na FLU. Strumica. j. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii. 1. 13. SSSR. St. 32–33. Antoni Maznevski MAZNEVSKI. V. Kr. 7. crte`. textes et traduction. avtor na trudovi od oblasta na maked. Radovi{ko. Stoev-Trnkata. Pandevska. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo. Male{evsko i vo s. Antoni (Skopje. 11. 7. novinar i publicist. Strumi~ko. Il. s. j. St. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. Dolgogodi{en urednik. Tartu. Nositel na Partizanska spomenica 1941. Avtor e na delata: TV konstrukcii. T. Dobrejci. 1882 – pl. Vertretung von *tj und *dj. Z. M. 1936. i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. Od 1901 g. G. 17. Od 1970 g. Ivan (Kavadarci. 1969. k. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . Pandevski i G. dijalektolog. contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud.-D. razli~en od drugite slovenski jazici.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique. indoevropeist. IX 1881 – Pariz. 1992. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. Liljana (Skopje. ^e{ka. Bil u~itel vo s. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). I 1963) ‡ slikar. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. komentari i intervjua. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija.: M. Rano vlegol vo redovite na TMORO. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. teolog. LIT.-Petersburg. Documents. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. Paris. Andre (Mazon.: R. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina. 2004. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. K. †Nova Makedonija#. akcent (Zur Laut. radovi{ki vojvoda. objekt. R. Paris. Dedino. 1–4. slavist.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. Andre) (Pariz. Zna~aen jubilej za makedonistikata. Bugarija. Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir. slavist. akcentolog. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. Mocart.

poet. Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija. MAJSKI. Makedonski naroden teatar. so isklu~ok na 1997 g. Ima objaveno golem broj trudovi. 28. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. Banica. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. raska`uva~. Qubqana. osnovan vo 1972 g. †Kru{evski manifest#. na denot koga vo 1947 g. MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. makedonska redakcija. kako {to se: Saxifraga grisebachii. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. 1983. 2. F. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec.: Veljo Ko~i{ki. Astragalus subg. Nikola Kirov (Kru{evo. P. Dimitar Vlahov. CK na VMRO(Ob). Ilievska. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. MAJER. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). IMJ. kni`evnik – dramski avtor. MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO. Vl. k.. Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. 2002). PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. LIT. ^aulev i T. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot.: Predavnicite na makedonskoto delo. M. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ. RAN. koncerti i dr. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. Lilium heldreichii. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. 1999). Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g. Skopje. a tekstolo{kata analiza na M. LIT. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. Ferulago macedonica i dr. Skopje. XI 1920) – akademik. MAJKA TEREZA ‡ v. Genista fukarekiana. Tod. Bojaxiu. Aleksandrov. Skopje. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. memoarist i hroni~ar na Kru{evo. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). 1970. Gonxa Agneza Nikolova. vo koja go sostavuva i tn. VI 1880 – Sofija. rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. redoven ~len na SAZU.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. MOV dosega se odr`ani 35 pati. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. op{testvenik. Z. so pogolemi pauzi. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). Protogerov. Slovenija 10. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. Tragacantha. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Memoari. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. koga i se vklu~uva vo MRO. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. potpi{an vo Viena (6. 2002. Mazurinska krm~ija. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar.. M. Pi{uva stihovi na 818 . 30 godini Majski operski ve~eri. Inicijator. istoriograf. a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. Kr. revolucioner. sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa. Banica (1902/03 i 1905/06). Il..

bil primen za redoven ~len. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Skopje. R. VidinÍ. 1980. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. Studii za anti~kite Makedonci. 5061. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. T.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. zb. osuden za likvidacija. Narodni veruvawa. sin na Ajol. nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. 113–125. 1923–30. D. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. Proeva. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. I. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. N. Die Fragmente der griechischen Historiker. Titov Veles. Leipzig. i Meloe violaceus L. Makedonskiot stih 1900–1944. Skopje. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. Kr. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski. XII 1935 ‡ Skopje. SofiÔ. K. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo.: Bla`e Ristovski. Z. kako i dramata. Kn. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. Skopje. P. Sv‹tlos‹nki.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi. devetta. Proeva. 1913. LIT. Se izrazuva od polovinata na XIX v. IZV. 1861. F. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. vo drugi dva dena. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. Skopje. LIT. 17. K. 1940–58. vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. a dosega se objaveni 17 broja. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. XXIII. 92–112. Kit. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. 1968. V. Vo 1957 g. LIT. Skopje. kade {to se hranat so nivnite jajca. Se smeta za te`ok praznik. M. Jacoby. Skopje. Nikola Kirov Majski. I 1871). Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. 1972. stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. Stranici od mojot `ivot. kako i nau~ni prilozi od arheologijata. gradovi. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava.. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik. J. antropologijata. istiot. detski igri. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#. M.: IlindenÏ. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den. Koga pris- . †Stranici iz moÔ `ivot# i dr. M. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. 17. †V stroÔ za MakedoniÔ#. †Sovremenost#. 1896.-R. 1991. Lipsiae. numizmatikata. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). Istorija na Argeadite. Skopje 2001. istiot. 1997. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. epigrafijata. Skopje. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. 1994. Leiden. a lozarite (1892) i K.Bl. Bibliotheca historica.: Jon~e [apkarev. 1928. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. Po~inuva tokmu na Ilinden. redakcija Tanas Vra`inovski. kniga prva. F. Blagoj Stoi~ovski. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#). Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. 2004. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. Pulevski (1875). pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda. planini i reki vo Makedonija.: Petti Racinovi sredbi. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. SofiÔ. Jozef Obrembski. Marko K. 1923. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. R. go proklamira \. †Sto i edna prikazna#. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. Boris (Veles. Istra`uvawa i materijali.: Pauly-Wissowa. 1990. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida. Diodori. Cepenkov. BIBL. Slavejkov (18. N. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. 1974. vq ZagrebÍ. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. Berlin.: Hesiodi carmina. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik.. – M. sin na Helen i brat na Dor. Oziris go ubil kralot Likurg. LIT. 1935. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. 1942. no nekade duri {est ili dvanaeset dena. 1-2. tignal vo Trakija.

apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. koga prvpat se spomnuva vo izvorite. Kr~in. Koledarov. Golo Brdo. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. pr. XXI. Osogovo i so Rila. Petrusi. Gramos i Pind. MAKEDONIJA – vizantiska tema. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina. dodeka B. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija. kako Mala Prespa.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica.. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. 1952. Na sever e zagradena so [ar Planina. zapadno od Vardar. De thematibus.e.9%. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Spored drugi. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. Introduzione. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#. visok. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. planinski#.440 km ili 38. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v. del od Gora i dr. Kozjak. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. i don – „zemja#. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. Vsu{nost. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. taka se {irelo i imeto Makedonija. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. Istori~arot Herodot (V v. testo critico. visoka. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija.. LIT. Skopska Crna Gora. Podocna. 219-240. Zna~itelno namalena. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv. Makedonija. B. Citta del Vaticano. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Bl. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi.2%. Grcija i Bugarija. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68.: Constantino Porfirogenito. R. pomal del na Srbija 26. so povr{ina od 802 km ili 1. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba.411 km ili 50. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. Taka.6% i najmal del na Bugarija 6.451 km2.798 km ili 9. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . najdocna od 802 g. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. pod imeto Makedonija. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. commento a cura di A. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. Jablanica.3%. planinska zemja#. Petr. SofiÔ. 1970. {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. De{at.n. [ar Planina na sever. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela. P.

`eleznata ruda na Bistra. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura.: Aleksandar Stojmilov. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite. Orestida. Mesta) vo Egejskoto More. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov.540). Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki. Pajonija. bakarnata ruda kaj Radovi{. pr.e. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2. Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. Korab. Parorbelija. Mesta. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica.163) i dr. Lagadinsko. pak. se nositeli na pove}e va`ni minerali. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. pak. Polog. Anatemunt.) Isar (Peneios. Botiaja. Bisaltija. Dojransko. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. Migdonija. pr. Dasaretida. Krestonija. pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. Amfaksitida. Paravaja. PMF.e. Botika. vladee planinskata klima.601). sè do planinata Rila. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija.n.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia).n. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den.252). na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos). Sintika i Odomantika. LIT. Ov~e Pole. Blagoevgradska Kotlina i dr. Vo Makedonija. Dolna Makedonski {tit. pr. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica). Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp. koi se naredeni katovski. Struma. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija. Pierida. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. Deriop. se javuva mediteranskata klima. Krusida. kata Penej StelaMarvinci (II v. Edonida i Eordaja. [ar Planina). Anti~ka Makedonija. Elimeja. Baba (2. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. Serska Kotlina. Al. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica.747). koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 . Skopska Kotlina. Na visokite planini.) ska zemja. Solun. Almopija. a na planinite kafeavite po~vi. {umi i ezera i so rudni bogatstva. s. rena makedonski vojnik. Kristalestite {krilci. Skopje. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii. so golem broj reki.). a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Pelagonija. 2002. Linkestida.e. St. Prespansko. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma.n. Osogovo (2. koja od Dra~ preku Elbasan. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. Be{i~ko i dr. so oblastite: Pierija. De{at) sè do planinata Skard (den. Jakupica (2. Kostursko. Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar. kako i ezerata ‡ Ohridsko. Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta). Pirin Planina. hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr. Strumi~ka Kotlina. Podocna. magmatskite i metamorfnite karpi. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. Bistra (2. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi. bogati poliwa. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija.

Skopje. I. Engelani. Filip V i Persej. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina)..e. Orest. Pelagonci. Filipovata istorija. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. Harvard University Press. 2000. prev. Skopje. Basotova. Skopje.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar. Aerop I. pomali etnosi. M. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite. se menuva etnografijata. Pierijci. Arhelaj I. Aminta II. stanuva glaven beleg na Makedoncite. so prisustvoto na rimskite vojski. Huni. Q.n. Hammond. Studii za anti~kite Makedonci. Edoni i dr. Skopje. Proeva. voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. Aminta I. LIT: Herodotus.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi. A. n. 1998. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. Migdonci. Elimei. n. po 277 g. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata. Pajonci. so makedonski bo`estva. Filip II Makedonski i atinskite retori.. Ptolemaj Alorski. Harvard Univerity Press. Dasareti. pr. 1995. Aleksandar V (t. Skopje. Brigite. Linkesti. Skopje. Petrova. Justin. 1997. A. se trasiraat novi komunikacii. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat. Eordajci. 1989.e. Papazoglu. Istorija na Helenisti~kiot period. Aleksandar I.e. Aerop II. Aleksandar II. Buzalkova. Istorija na makedonskiot narod. 4 Vols. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Demetrij I. 1996. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot.) Makedonija stanu- va rimska provincija. Filip IV. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. kultovi i poseben makedonski jazik. Alketa. prev. Ptolemaj. vo IV v.e. Makedonija – rimska provincija. 4 Vols. Botiajci. M. Pausanij. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki. pr. Skopje. Kasandar. Perdika III. Almopi.n. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. E. 2003. 1958. Aleksandar III. obredi. makedonski obi~ai. Lizimah. pr. n. Filip III. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. se romanizira avtohtonoto naselenie. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem. mitovi. pr. Aminta III. Antipatridi). Aleksandrovata anabasa.e. Skopje. [uk. Perdika II. Imiwata na Makedonija i Makedoncite. vtorata prestolnina e Pela. Osnovana vo 148 g. 2000. Aleksandar IV. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. Oxford. The Macedonin State. 2003. 2000. F. Filip.e. 1960.. Arijan. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja. Bo{koski. pr. Eordai. Oresti. Skopje. N. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Filip II. a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v.n. Antigon Doson. [ukarova. Bisalti. Thoucydides. Krestonci. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). Pir. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 . n. Demetrij II. Argaj.

Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. Pelister. na ~elo so plemenski voda~i. pr. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Makedonski gradovi u rimsko doba. 82-83.).) 823 . na VII v. Teovo. Galik. na IX v. Vo II pol. Filipi. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. Sirula. LIT. Izvor i dr. Larisa. Vo VI i po~. preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii. Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika. vo periodot od 15 do 44 g. teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica).n. Papazoglu. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija. Ljubljana. preku Ohridskata kni`evna {kola. Vajuniti. Skopje.). a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija.e. rekite. n. na IX v. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. po po~etnite uspesi. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa.e. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti. K34. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. XI v.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Openica. So Kliment i Naum. a potoa povtorno pod senatorska uprava. Prilep. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija.: J. eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun). Tabula Imperii Romani. Amfipol. bile zadu{eni. Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija). Solunskite bra}a sv.). koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Druguviti. Potidaja. pod senatorska uprava. Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. Od 27 g. Strimonci i dr. Strimon (Struma). Macedonia. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. Strimon – Struma. grade`ni{tvoto i dr. Bader. Severozapadna Grcija). Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek. a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila. e pod uprava na carskiot legat. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. koi. Tesalonika i Verija. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. Sasel.). Taor. Sagudati. Gali~ica i dr. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. Opae. na X v. zanaet~istvoto. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii.). planinite dobile slovenski imiwa (Bistra. a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. 1976. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg. 1957. F. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. V. Pelagonija. Skupi – Skopje i dr. na istok so Trakija.). Vo sredinata na I v. Rinhini.e.). Lihnid. n. L. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. Vapila. kako i bogatite prirodni surovini. se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot.

Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. kon krajot na 70-tite godini na XIV v. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. na zapad gi zafa}ala Prespa. koi postepeno is~eznale. a na jug do me|ite na Pelagonija. Pred krajot na XIII v. Ov~e Pole. so prestolnina vo ]ustendil. Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). Goren i Dolen Polog. Pore~e. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. Dr`avata na kralot Marko. pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. Demir Hisar. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. koj{to bil K. koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. Ki~evskata oblast i Debar. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. Ax. Vo prvata polovina na XIII v. isto~niot del so gradot Ser (1383). 1230). Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). (1202). koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Veles. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti. osvoen podocna (1430). poznata i kako Prilepsko Kralstvo. na sever do Skopje. Osnova na novoto ureduvawe bil t. zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . Po negovata smrt (1355). gi ozna~uvalo glavno hristijanite. osven Solun. Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). Do krajot na 60-tite godini na XIV v. so Sveta Gora. Zletovo i Pijanec (1282). osven Solun. 1380). vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. poznati pod imeto raja. zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. Bugarite (od 1230). Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392).n. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203). centralniot so [tip. Po smrtta na Jovan (ok. koe od XVII v. se protegala na istok do oblasta Raec. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214). timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. kako i Debar. koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371).

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. voeni dezerteri. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. stanale ramnopravni so muslimanite. a vo esenta 1689 g. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. Bitolskiot i Kosovskiot. @ur~e. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. pred sè Juruci. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. Gradovite.000 lica. formalno. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. dodeka vo selata samo 3%. od Mala Azija. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija. koi. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija. prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v.. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. do`iveala ekspanzija. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 . {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. Atanasij Aleksandriski# vo s. U{te vo 1564/65 g. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. a nivniot broj dostignal okolu 140. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. Taa zapo~nala vo XV v. posebno me|unarodnata. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija. a trgovijata. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. bila izgradena `eleznica.. Vo XVI v. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. po kratkotrajniot zastoj. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela.

ponekade narekuvani komiteti. Skopje. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. LIT: Istorija na makedonskiot narod. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. So prerodbenskoto dvi`ewe. Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek). Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874). koja bila obvrzana (so ~l. Razlovci. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Skopje. Pred da dobie po{iroki razmeri. koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci. istiot. XII 1876 – 20. vostanieto bilo zadu{eno. II /3. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). go oslobodile s. 163 naseleni mesta vo Makedonija. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. 1983. 1989. Skopje. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. Skopje. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 . VI – 1/13. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. Dr. kako i vo narodnite pesni. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. Demografski istra`uvawa. Na Carigradskata konferencija (23. Otporot vo Makedonija. V 1876). Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Skopje. Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. 1998. Na Berlinskiot kongres (1/13. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. \. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. Aleksandar Matkovski. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. Makedonija pod turskata vlast. Statii i drugi prilozi. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman. I-IV. Vostanicite.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita. predvodeni od Berovski. II. Aleksandar Stojanovski. 1981. koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. [tipsko i Radovi{ko. istiot. 2006. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868).

a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). koe zapo~nalo na Ilinden. III 1912 g. Balkanskite dr`avi Bugarija. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko. po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk. Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. XI 1893). Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Mirc{tegska programa. X / 4.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik.n. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. osnovana vo Solun (23. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). VIII 1903 g. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). jugoisto~niot (Seres. Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. II / 13. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. IV 1904). 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . vo prv red so sosednite dr`avi. tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. Zaginuvaweto na Del~ev (4. III / 11. Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. 30. 2. Klisura i Neveska). so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava. Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. Na 29. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. vrz osnova na t.

Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. Vo oktomvri 1915 g.. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. Voenite dejstva na silite (1. 7. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt. VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S. za sozdavawe samostojna dr`ava. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. Taka podelen. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. VI 1913). so taen dodatok za podelba na Makedonija. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi.200. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. XII 1912 g. Grcija go dobila Egejskiot. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. / 29. a na 4. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. a so pristapuvaweto i na Crna Gora. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov. a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Petar Poparsov i dr. so Bukure{kiot dogovor (10. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. VIII 1913) Makedonija bila podelena. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. 1.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). bilo potpi{ano primirjeto.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g.-Peterburg (1. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. so {to bil sozdaden troen. Me|utoa. Srbija Vardarskiot del. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. V 1912). III 1913 i od 7. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) . Srbija i Bugarija.

18. Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#. Todor Aleksandrov. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii. Hrvatite i Slovencite. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale.). Kralstvoto na Srbite. Vo 1924. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919). Bugarija i Albanija. a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. se raspadnalo. potvrdeno so Majskiot manifest. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Hrvatite i Slovencite. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. no se sprotistavila francuskata delegacija. Makedoncite vo Carigrad i dr. sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija. instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija.s. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). sega dodeleno na Srbija). Vardar. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe. so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. Po ubistva829 . Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. a Vardarskiot od Srbija. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI. no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. Ekonomski upropasten i podelen.

koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. a do krajot na 1935 g. BKP i KPG. Vo mart 1934 g. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. i zapreno. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija. No so progoni. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija. ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. apseni i osuduvani. 1 i 2. 1981. LIT.. Skopje. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. Intelektualna Evropa bila zgrozena. VIII 1924). Istorija na makedonskata nacija. bila zabraneta i ekspresno likvidirana. Skopje. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). nejzinata dejnost zaprela. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. Bla`e Ristovski.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. 23. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). Finansirana od bugarskata dr`ava. 1999. Vo 1935 g. so centar vo Solun. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. II 1934). Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija.

†Istorija#. Izbor. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii. pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. 2. Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija. neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. 1992. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata. na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. 1991. Skopje. 1997. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT. naj~esto na poimotnite selani.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe). Skopje.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. 1. zb. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. Skopje. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). 1993. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma.: D-r Aleksandar Apostolov. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. M. 1966. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija.. 1971. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Makedonija vo vojnite 1912-1918. R. 1. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva. imotite na bankite. Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja. Zografski). na {pekulanti. 1991. Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. Poradi toa. imotite na crkvite i manastirite. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. so prote`irawa i nepravdi. D-r Risto Hristov. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Skopje. Kr~ovski i K. Skopje. Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. Skopje. Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa). Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. ve}e vo sredinata na 1947 g. H. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. Min.

Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). ikonopisot. 1860. 1852). Bra}ata Miladinovci. kade {to bila smestena pe~atnicata (T. Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. I pokraj takviot razvitok. a sè do 60-tite godini na XIX v. Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26.). 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. 1815 i 1822.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e). a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. Vata{a. vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v. Daskal Kam~e). crte` na Pane Pop Kocev. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. St. koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija. 1851. se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~. Pavel Bo`igropski. Sinaitski. Pulevski (1875). taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. kopani~arstvoto i `ivopisot). IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold. Verkovi}. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. Karaxi}. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874). i u~ili{teto vo s.

pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 . Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. Preku fazata na slovenobugarizmot. najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime. ne bez rusko vlijanie. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. R. Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). Po Krimskata vojna (1856). Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. No idejata stana Statijata na P. za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. a crkovnoslovenskiot vo crkvite. nastanuva i sudirot so samiot bugarizam. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859).

a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). \or|ija Pulevski.).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. makedonskiot jazik. Kr~oski (Budim 1814) avtonomija. po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. K.). Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. Anton Popstoilov. Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. Kuzman [apkarev. no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). \or|ija Pulevski. Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). Ilindenskiot podvig (2. nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija. G. Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). †Makedonski list# (1887). pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. †Vardar# (1905). †BalkanÍ# (1903) i dr. makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. Trajko Kitan~ev i dr.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. Bra}ata Miladinovci. brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912). kako znatno zadocneta. D. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. †Balkanski glasnik# (1902). no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Konstantin i Andreja Petkovi~. Pulevski (1873 i osobeno 1875). †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. Partenija Zografski (1857–1858). so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. Partenija Zografski. Vo soglasnost so evropskiot trend. Marko Cepenkov. Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. Haxidinev. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. 12 od Ustavot. Petar Draganov i dr. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. VIII 1912). Vasil Ikonomov. †MakedoniÔ# (1888–1893). Me|utoa. Venijamin Ma~ukovski). 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. P. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. Georgi Balas~ev. Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. Petar Poparsov i dr. Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov. Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913). osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Georgov. preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. †Makedon- 834 . a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. Marko Cepenkov. Ivan Jastrebov. 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. razli~na od bugarskata. polesno da prodre vo Makedonija. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917). dovr{ena vo sp. Georgi Dinkata. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik. statiite na D. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. Rajko @inzifov. Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876). Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. ^upovski. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija.

Kosta VeselinovÍ. dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). Makedonskit‹ slavÔni (1938). BotevÍ. vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#. se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). †Makedonska zemÔ# (1936). Reklamen list za sp. nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931). Niz po`arite na Elada i Pesni (1944). zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv. †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). †Obedinist# i †No`ot# (1935). Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. AngelÍ DinevÍ. legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr. †IlindenÏ# (1939) i dr. †Lu~# (1937‡1938). za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. Risto Krle i dr. K.. pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). †Na{a re~# (1939‡ 1941). vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934). Vasil Iqoski. kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. †Makedonski vesti# (1935‡1936).. †Makedonska revolÓciÔ#. Aleksandrov i V. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. LambrevÍ. argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939). Goce Del~evÍ. MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938). Borci za narodna svoboda: Hr. LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani.. vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944). †Trudova Makedonija#. Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob). Anton Panov. kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940).] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). So toa i zavr{uva prerodbenski835 . Venko Markovski. †Goce# (1938). †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski. †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934).

Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. I-II. SofiÔ. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. 1983. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. na ~elo so . MANU. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Dragan Ta{kovski. Kosta VeselinovÍ. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik.: AngelÍ DinevÍ. Skopje. Skopje. †Naroden bilten# (Veles) i dr. istiot. so vkupno 4. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. istiot. 1966: istiot. Vo Vardarskiot del na Makedonija. Krste P. XI 1941). (1941). a vo Skopje. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. Ra|aweto na makedonskata nacija. kako i vo dijasporata.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. VIII 1941). IV 1941). Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). na `elezni~kata linija i na drugi objekti. so 38 smrtni presudi. Prilep. Debar i Struga. be{e podelen pod bugarska. 2001. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. VI 1941). Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo. italijanska i germanska okupacija (Solunsko.000 `iteli. Naskoro potoa. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. R. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). Skopje. Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. 1989‡1990. Bl. SofiÔ. Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). istiot. ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci.000 okupatorski vojnici i ~inovnici. osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. 1939. Ki~evo. Egejskiot del na Makedonija. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. Bla`e Koneski. koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast. U{te od prvite denovi na okupacijata. I-II.937 lica. Bla`e Ristovski. 1966. X 1941). LIT. Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. Kumanovo. Vodensko i Gumenxisko). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. Skopje. Taka. a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. Skopje. Pritoa. 1978. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. so vkupno 21. Istorija na makedonskata nacija.460 km² i okolu 876. Bitola. 1938. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. 1949. istiot. Bitolsko. 1999. na aerodromot Petrovec. od 3. VI 1941). Skopje. Skopje. IX 1941). najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. Misirkov (1874‡1926). Bugarija i Albanija.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. Na bugarskoto okupaciono podra~je. Stoletija na makedonskata svest. Gostivar. Makedonskit‹ slavÔni. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti. IIII.

Kru{evsko. da se formiraat bataljoni i brigadi. †Bilten# (Bitola). V 1943). Prespa. †Naroden glas# (Prilep). be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. Vo Vodensko. Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. Gervgelisko i Kumanovsko. Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM. †Vesnik# (Skopje). (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko. Tikve{ko. Bugarija i Grcija. †Oktrobris# (Kumanovo). a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. vo Egejskiot del na Makedonija. 19. †Nedelen vesnik# (Tetovo). †Naroden glas# ([tip) i dr. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca.

bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943). XI 1943). bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. Meglensko. IV ‡ 19. i vo Proletnata ofanziva (25. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. Fu{tani. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. oblasni i okoliski NOO. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g. 2. 29. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. 20. Ali Botu{. rata MNOU brigada (s. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. VI 1944). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. Prohor P~iwski#. so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . vo najnepovolni vremenski uslovi. vo Egejskiot del na Makedonija. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. Vo Kostursko i Lerinsko. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO. a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. 400 km. XI 1943). †Sv.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci. Nevrokopska. no. kniga treta.000 u~esnici vo NOAVM. D-r Simo Mladenovski. vtoro dopolneto izdanie. ima dve glavni fazi. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Vo socijalnata sfera.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Mladinata od Makedonija vo NOB. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. kako slobodna dr`ava so site atributi. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. suverena i nezavisna dr`ava. 1982. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006).: Istorija na makedonskiot narod. Ml. so 7 divizii i 3 korpusi. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. Mihailo Apostolski. kako samostojna.. odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija. Ustavot na NRM od 1946 g. D-r Gligor Todorovski. S. me|u koi i okolu 10. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. 1969. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon.000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . Mihailo Apostolski. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85. Po kapitulacijata na Bugarija (9. IV 1945 g. funkcionira od 16. Beograd. Beograd. sostaven od 22.. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. Dimitar Mitrev. se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot. Makedonija celosno e oslobodena na 19. Skopje. bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). Skopje. XI 1944 g. no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. koja go kreirala sojuznoto. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven. zna~ajni za nacionalniot identitet. Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija. 1978. Svetivra~ka. e poznat kako administrativnocentralisti~ki.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. 1987. Uspe{ni ~ekori. 1970. 1985. LIT. Skopje. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944). Skopje. 1983. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. Petri~ka i Gornoxumajska okolija). Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata.. Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. IX 1944). a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. Skopje. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g. i vtorata po 1991 g. 25. Prvata e do 1991 g. (Zbornik radova).

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

vrabotenosta i dr. sporot okolu imeto. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe... no ne i su{tinata na rabotata. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. Proizvodstven pogon vo †Teteks# . Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Stopanstvoto vo RM. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. vo Ohrid. to zakonodavstvo. kako. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. pokraj negativnite stopanski. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev. a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski. ne se re{eni ni do denes. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#. Taka. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. raspadot na jugoslovenskata federacija. na pr. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Samostojna. po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). Republikite dobile pogolemi prava. Vo 2001 g. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. Nastanala politi~ka dezorientacija.Tetovo 841 . bil neizbe`en. no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. Qup~o Georgievski. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949). IX 1991 g. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. I 1991 g. Ramkoven dogovor. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM). a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). koja ne ja zaobikolila i Makedonija. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. V. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. Vo ustavite od 1974 g. a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. vo taa nasoka. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. Mnogu od niv. Potoa Boris Trajkovski. Od 1990 do 2006 g. vo koi namesto †narodna#. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Konfliktot ne dobil golemi razmeri. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. i pokraj me|unarodnata solidarnost. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. predizvikal drugi posledici. Sudirot na KPJ so KPSS (1948). VIII 2001 g.. potpi{an na 13.n. priemot vo evropskite integracii. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. Hari Kostov. odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. koj. Me|utoa. ne samo vo ekonomijata.. bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. Odredbite od t.

U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. „MAKEDONIJA“. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati. Va{ington.M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. $ po osamostojuvaweto na 1. op{testven sektor se zgolemi od 90. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g. nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). u~ili{ta. V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem.7% vo 1947. lenuvawe vo EU. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g. se zgolemi za 3. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%. {to e i uslov za nejzino za~T. u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1. do sredinata na 1980-tite g. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. zdravstvoto itn. na hemiskata industrija od 1. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren. $ bruto denes). visoka inflacija. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g.9%.000 lica vo 1984 g. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period. Sl. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija. Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn.9%. grade`ni{tvoto so 5. N. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. Imala i @enska sekcija. vo prosek.5 pati. industriski hali. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). na 42. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija. na 489. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0. soobra}ajnici (pati{ta. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. `elezni~ki linii). naukata. {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. se izgradija hidromeliorativni sistemi. kulturata. zemjodelstvoto so okolu 12%. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija.5% na 13. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period.-K.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. na ma{inogradbata od 1. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo.6% itn.4% na 8. po osamostojuvaweto na RM.). Procesot na tranzicija. 2. porasna za 6.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl.644% (1992) na 2.6%. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi. F.n.3% vo 1984 g. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija.5 pati. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g. SAD. a vo periodot 1986‡ 1990 g. zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. investiciite vo fiksni fondovi. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) . Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). Vo ramkite na industrijata.000 vo 1952. se zgolemi od 3. i negativni.5%.5%). Vo periodot 1947‡1984 g.. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g. slabo korporativno upravuvawe.9% na 14.8% do 1.8 mlrd. Perzistentnata nevrabotenost. me|u drugoto. glavno od Egejskiot del na Makedonija.

Z. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. Edesa. KostiÊ. Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). P. M. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon. II 2007 g. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija.. XII 1918). XXXV. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. {to zna~i vo Sredno Povardarje. vo Skopje. (formirana najrano vo 379/380 g. XXXV. s. LIT. d-r Saul Medan. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. ©opur). L. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. Skopje. oti{le vo partizani. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. Savo Cvetkovi} i drugi. Prvpat e spomnata vo 482 g. dr`avata. 335-350. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. XXXV. ZRVI. SAD. The Provinces of the Roman Empire. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). LIT. Armonija (Kalata. Sugarev. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. Bazil Bolgar. 1996. B. Gevgelija i Strumica. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. istorijata. M. poto~no regionite Bitola. D. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. 1980. Papazoglu. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. Resen. Skopje. 207-210. V. KostiÊ. na angliski jazik. 1996. B. Makedonski gradovi u rimsko doba. kaj Makedonska Kamenica). Makedonski gradovi u rimsko doba. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. Pokraj glavniot grad Stobi. me|u koi Dragan Gerov. Mommsen. Fric Konrad. B. Nekoi od igra~ite. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija.: Z. Mirkovic. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto. filmot. zaedno so Demir Hisar. izdava~ †MAKDEN#. Beograd. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija. 1993. 1957. muzikata. sportot. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. \. T. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943).. ZRVI. S. Beograd. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. zdravstvoto. Ml. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. D. Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. XXXV.: F. Beograd. Mileti~. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. Prilepsko). Bliski Istok. oblasta Devriop. Uspesite na Klubot. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. Petr.000 stranici tekst. Dion. Vangel G. 1996.: F. Z. dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. Urednik bil T. turisti~ki i delovni objekti. 143‡144. naukata. Severna Afrika. soobra}aj i dr. Dr. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki).. Valandovo. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. V.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. 1.S. Kiril Simonovski-Xina. stanuva akcionersko dru{tvo. 77-92. Beograd. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta. ukinata najdocna vo 402 g. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa. sredniot i dolniot tek na r. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris). Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. [vajcarija. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#. LIT. Beroja i Pela. 1. ne i vo CXXXI (545). 1999. 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost. ZRVI.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). Petr. Skopje. 70. 1975. Skopje. Indijana. makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). Mikul~i}. Skopje. prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. LIT. 15–24. L. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. vo vremeto na Prvata svetska vojna. Objaveni se vkupno 10 broja. 1957. KostiÊ. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944).000 fotografii. Skopje. LIT. pisatelot Stojan Hristov i dr. 1996. Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). (formirana vo 479– 482).i audio-materijali. Pova`ni gradovi bile Filipi. Skopje.: Du{an Stanimirovi}. obrazovanieto. Sodr`i pove}e od 2. da). M.). Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles.: D-r Boro Mokrov. kaj Bitola. †Glasnik# na INI. Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. IZV. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Chicago.: Quben Lape. Pelagonija (Kru{evica. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. Min. Simeon Eftimov. Keti Mickovska. kedonije krajem antike. Mihajlo Minoski. 218-219. okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video. LIT. R. Skopje. Od 2004 g. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. ZRVI. Astrajon (Pilav Tepe. pove}eto studenti. 1974. teatarot. Kelenidin (Vinica). 1965. Papazoglu. I. from Caesar to Diocletian. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. †MAKEDONIJA# (Lozana. Kalev. 1985. Od 1996 g.

1980. etnografijata i bitot na makedonskiot narod.: D-r Boro Mokrov. LIT.348 broja. na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. Ilinois. Prilepsko. istorijata. 1980. Bl. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko. a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. Izleguval sekoja sreda. religijata so crkvata. prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci. organ na Bitola. a vesnikot zabranuvan. br. †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. \.288. pe~atnicata na H. Bl. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). G. R. Objaveni se vkupno 2. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Skopje. 7. LIT. a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. 67-70. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan.. Vranovci. S. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. S. X 1927 ‡ 31. onomastikata i sovremenata sostojba. Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija. 5. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 . geografijata.: D-r Boro Mokrov. I. narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. Ilinois. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#. folklorot. a redakcijata ja so~inuvale V. X 1888 ‡ 1. urednikot bil progonuvan. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 21. 66. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. Kuli{ev. Izleguval vo tira` od 10. anatasot i monacitot. Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. Skopje. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. LIT. Objaveni se vkupno 10 broja.: D-r Boro Mokrov. 274-275. Za 62 godini. Ru`a Bak. pe~ateweto po~nalo vo s. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). 68-69. S. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. Go ureduval d-r S. 284. Ml. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. LIT. Mirjana ^epin~i}. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. nau~no i literaturno spisanie. 1993. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev.000‡12. Iv. Ksenija Gavri{. se izlezeni devet broja). Vo sp.: D-r Boro Mokrov. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). 1993. kulturata. a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. titanitot. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. no i ne bez pomo{ta na Rusija. Egejskiot del na Makedonija. 69. 1980. Skopje. literaturata. Skopje. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. 129-130. Ml. Skopje. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Direktor bil G. 67. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. M. Od 1928 g. Ml. Ml. spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#. †MAKEDONIœ# (Sofija. organ na makedonskata emigracija vo Ilinois. rutilot. P. S.M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija. B. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). I. prvo makedonsko spisanie za `eni. SAD. a potoa vo Sofija (od g. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov. 26). 1993. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1993. umetnosta. istorijata i dr. so posledniot broj 668. SAD. kvarcot. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~. Prvin izleguval vo Ruse. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. kulturen `ivot i informacija. Izleguval sekoja sabota. 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Vesnikot †Makedonija# (Sofija. Objaveni se vkupno 122 broja. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1888-1893) Makedonit (Macedonite). Makedonitot po sostav e PbTiO3. I 1922 ‡ 30.. Dumev. 1980. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Skopje. 25. SAD. etnografijata. B. Objaveni se vkupno 39 broja. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. 11. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. dijalektologijata. fiskite pe~atnici †Presa#. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. [umkov. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov.000 primeroci. L. Skopje. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. Glu{kov.

za arealna lingvistika. ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914). za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. nau~ni i sve~eni sobiri. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). za matemati~ko-tehni~ki nauki. LIT. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. literaturni ~itawa. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr. no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii. Skopje. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). „Pristapni predavawa. Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Bl. Min. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. izlo`bi. Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944). a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. Na sostanokot (3. predavawa i drugi priredbi. Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. za energetika i informatika. Skopje 845 . Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija).: Ta{ko Mamurovski. 1997.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. 1989. 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. So svojata programa (12. Skopje. 1905) na toj jazik i pravopis. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. za op{testveni nauki. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa. IZV. „Bilten“. osnovana na 23. Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. Prvite dve barawa bile otfrleni. 1996.-Peterburg (1902– 1917). ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. M. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. II 1967 god. ^upovski. koncerti. 2000. Georgi Daskalov. „Letopis“. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite.) i zbornici od nau~ni sobiri. Skopje. R. a so Ustavot (16. SofiÔ. za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot. na ~elo so D. monografski studii i drugi posebni izdanija.

Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. Isto taka. raboti vrz profitna osnova. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. Egejski buri. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. LIT. Skopje. Economy Press. Risto Kordalov. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34. Skopje. vrz osnova na poseben zakon. a toa se hartii na pogolemi kompanii. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. t. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. da se bori protiv fa{isti~kite sili. vo [tip. G. 2003. IX 1995 g. Taa e osnovana na 13. i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. †banki-u~esni~ki#.7 milioni denari (okolu 670.000 evra). LIT. za istorija Formirana e na medicinata na 4. Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. III 1996 g. od 13 banki. Angel Gacev. VI 2001 g. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. Po~nuvaj}i od 20. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki. 1968. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. P. Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. B. ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. 23‡25.: Qup~o Trpeski. St. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici. 551-554. Hr. no od april 2001 g. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. Kis. Taa e osnovana vo 1998 g. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. Andonovski. izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. bila raspu{tena. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. Skopje. Vo 1943 g. prete`no od stranski izvori).M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. so pogolema disperziranost na akciite. finansirawe na izvozot. Celta na organizacijata bila. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Pari i bankarstvo.: Ajanovski Vangel-O~e. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . VI 2001). P. nezavisnost vo odlu~uvaweto. kade {to se nao|a i sedi{teto. VI 1998 g. Dini Papajankov i dr. XI 2005). formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot.n. X 2003). 1975. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. MBHV pretstavuva javen.

XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija. dodeka prometot realiziran niz 2006 g. Zlatna kniga. Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. 1977. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. kako grad e proglasena vo 2004 g. 2006. V.5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA.147 `. Skopje. Skopje. d-r F. Ax. 2004. St. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija.mse. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 . LIT. Istorija na Vizantija. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059). Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t. Sl. 100 godini VMRO.. ima 9 naseleni mesta so 8. M. Kirov-Majski i dr. gi istra`uva D. 4. †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija. IZV. od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. roden vo temata Makedonija. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. osnovana od Vasilij I (867–886). i 61. Atanasov. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija.. MANU. Nikifor II Foka (963– 969).08% vo odnos na prethodnata godina. ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). na makedonski. LIT. H.. Ivan Katarxiev.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61. 1992. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. Aleksandrov (1923– 1924). MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA. †Makedonska iskra#. Filipovski. [ojlevski (1985). Skopje. pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). fizi~ki lica) za trguvawe so HV. LIT.-K. (2002 g. Skopje. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. I 1923) pod redakcija na Iv. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka.org. Vreme na zreewe. ostvareniot promet od 116. mse. SofiÔ. Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924). Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. Gradinite vo RM od XIX i XX v. drugi emigrirale vo stranstvo. Tod. Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. Ima umereno-kontinentalna klima.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija.). zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink. Dalkal’~ev. Razmov. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g. K.e. N. N.5% vo odnos na 2004 g. koj vo 1566 g.5% – 2006 g. Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. 10 godini Makedonska berza. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. P. Kova~ev. K. Taa e stara naselba. na nadmorska visina od okolu 570 m. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot. V. V. K.037 ha.: Kostadin Pale{utski. Pokraj Vasilij I.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. koja zafa}a povr{ina od 19. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob).: G. Jurukov.org. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka. Vasilij II (976–1025). F. nezavisna od balkanskite dr`avi. dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). Ostrogorski.mk//. Al.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. St.110 `. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto. pe~ati svoi knigi vo Venecija. Berzanskiot indeks na MBHV. od 176. XII 1920 – 26. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g. nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. 1993. //www. so nekolku tekstovi na angliski jazik. 1977). kako i Samuilovoto Carstvo (1018). (2006). Konstantin VII Porfirogenit (913–959). d-r H. Snegarov i V. Jovan I Cimiski (969–976). Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite. 1993. Z. SAD. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Sasa. tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki.mk//. Taa e sedi{te na op{tina. Skopje. N. Kova~ev. 357&379. desna pritoka na Bregalnica.

N. R. J. G. . so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. P. Vezenkov. a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar. A.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik. A. D. †Filmsko-Skopje# (1947). a vo juni 1917 g. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. VI 1913). Stojanov. Konstantinovi~ vo Cetiwe. d-r G. MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. Pe{kovski. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. Dimov i d-r G. Georgov. Istovremeno D. G. Najistaknati pretstavnici na MKP se D. Na 1 mart 1913 g. G. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. Martulkov i dr. ^upovski.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. K.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. Ugrinovski i dr. in`. Stojanov. ^upovski i P. edukacija. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. D. ^upovski. kritika i publicistika.. Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945). makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna. Il. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. Bo`idarski. Georgiev. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. apeli i posebni izdanija. ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947). filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). G. etnografski. distribucija. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. Kiril i Metodij# (1913–1914). a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. nedeliva.-Peterburg: D. d-r G. pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945). Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun). ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. Konstantinovi~ i N. G. K. MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. Rizov. prika`uvawe. RASFILM (1946). A. sovremenosta i idninata na Makedonija (1913). Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. Poparsov. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). P. Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. Istovremeno izleze kni{kata na N. Georgiev. a D. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. N. Dimov za minatoto. Georgiev.

1988. 2001. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. III. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. vklu~itelno i onaa od XIX v.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. ^arak~iev. Bl. Ivan Katarxiev. R. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. M. Skopje. Bla`e Ristovski. no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. V. kako i vo idnite istoriski razdobja. D. izrazitel i na ideite na KP. K. so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. Veselinov. [arlanxiev i dr. 1978. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. Del~ev). Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. A. XI 1900 g. DimitÍr G. ~lenovi na †Makedonski zgovor#. Vo 1909 g. kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. ^ernodrinski vo Solun. †Makedonska borba#. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. ^upovski (1940). od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. 486–530. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. Skopje. Na po~vata na Makedonija. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek. LIT. I-II. istiot. Bitola. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 . 10. vospostavena od svv. 1990. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. Stoletija na makedonskata svest.: Bla`e Ristovski. do zabranata izleguvaat samo tri broja. Andonov (vnuk od sestra na G. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. VMRO 1924– 1934. niz dejnosta na svv. Skopje. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi. koga bila izvr{ena provala. od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Bl. R. Gocev. 1999. Nikolov. Skopje. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). H 1933 – 6. Ohrid i [tip. Skopje.: Zoran Todorovski. 1997. St. LIT. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. R. Tod. Sofi®. so okolu 190 ~lenovi. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. LIT. 1980. 1.: D-r Boro Mokrov. Smatrakalev. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. Kiril i Metodij. se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. Z. 334–337. K. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. Redaktori i sorabotnici: Hr. Ivanovski. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. MAKEDONSKATA MUZIKA. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. a vo re`ija na avtorot. 363–373.

tie ja unapreduvaat horskata literatura. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. kako i festivali na zabavnata. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski. kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. osnovan e Simfoniski orkestar. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. orientacii. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. spored nekoi istra`uvawa. O. se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. Prokopiev (1909‡1979) i P. Skalovski (1909‡2004). Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti. Pokraj niv. XI 1944). Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. obrabotki na narodni temi i dr. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski. a nekoi od niv. V 1924). Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6.n.n. reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. Od sredinata na XX v. {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. Jovan Kukuzel. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. Firfov (1906‡ 1984). Kiril Makedonski. no i toj e zabranet. Tr. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili. Naum Miladin i dr. a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v.. Negovoto obemno delo. so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. Gajdov (1905‡1992). MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919).M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost. e izvedena na 9. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. @. koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. makedonski Sloven. Makedonski (1968) . simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa.g.). i t. pa iako vo namalen obem. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. harmonizacii i tvore~ki obidi. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. vo MNT. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. gradska pesna. Slednite generacii muzi~ki avtori. Prvata operska pretstava. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. V 1947 g. Bolowski psaltir od XIII v. Interfest vo Bitola). †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres. vo tekot na slednite decenii. ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. do prvite melografirani narodni pesni. roden vo debarskiot kraj. so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. na gr~ki jazik. sozdavani vo XI-XIV v. avtor na †Zlatoustova liturgija#.. narodnata i xez-muzikata. T. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t. gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. Na tvore~ki plan. se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Vo epohata na makedonskata prerodba. Joan Harmosin Ohridski. sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. e Atanas Badev (1860-1908). a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. Vo dekemvri i.

demokratsko#. Bl. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. †Prilozi# na MANU. 293‡318. 1999. 2. Skopje. Makedonija. Skopje. III 1934). Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. LIT. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. Nikolov i V. vo otsustvo na sopstvena dr`ava. Skopje. Josifovski. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10.: D-r Bla`e Ristovski. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Vo 1999 god. istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. M. Husenovski. Skopje. 1996. Kolekcija [eldarov. Skopje. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. Anti~ki moneti od Vardarski rid. K. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. Gevgelija. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. LIT. se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. No. R. vojna. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. a svoja postojana postavka vo 2005 god. Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. B. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. VII 1934). so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. Haxikimov. IV). a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal). No. Koga vesnikot e zabranet. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. Po tretiot broj i toj e zabranet. Skopje. 2 (1996). Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. Min. Pokraj javnite zbirki. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. S¢ do Vtorata svetska 851 . I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. a 2002 god. H 1933 – 6. 1990. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Parite i istorijata. III. XII 1931 – 1. IX 1944). Vo 2001 god. VI 1932). Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. P. 3 (1999). se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. Smatrakalev. I 1946). Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. 1987. 2001. Haxikimov (15. 2004. IV 1933). Veselinov. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. nitu pak stale{ko ili klasno. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot. e publikuvana i prvata monografija. Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). J. Vo 2001 god. a vo 1994 god. 2002. Lit. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. 81-102. Andonov. 2002.: Mihajlo Minoski. Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. bidej}i ta konferencija na Grupata (4. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. Po 1990 god. 2003. literatura. 1 (1994). Rimskata monetarnica vo Stobi. parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. za makedonskiot jazik. so delegati od site fakulteti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. P. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. VI 1932 – 1.: V. teritorijata na R. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. M. Skopje 2001. No. otvori i Ohridskata banka. se otvori kamerna. Makedonija i Pajonija. H 1932 – 5. Skopje. V 1934). zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. Bitrakova-Grozdanova. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. posvetena na monetarnicata vo Stobi. 4 (2000). vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. Toa ne e partisko. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. No.

sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. I. Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. 1991. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. SofiÔ. redaktor e Ilija K.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva. Smokvarski. Zoran Todorovski. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. Prvo izveduvawe: Skopje. Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija. R. vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. Tod. Vesnikot †Makedonska tribuna#.376 Bugari. a potoa odg. LIT. M: Gl.096. so rabota po~nalo na 1. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. IZV. trite dela na porobena Makedonija. O. †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet.: Arhiva na SAS na MPC. G. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. Skopsko. za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko.. kako edinstveno. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija. Z. Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija. 1980. S: kompozitorot i D. raboti vo seloto Dra~evo. 3. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Dr. Na tretiot kongres. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. identi~en so prviot. za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka. Skopje. IX 1967 g. vo prilog na 19-majskiot prevrat. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1.: D-r Boro Mokrov. Po sozdavaweto na RM. Od 1969 g. Gramatikov. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. 2001. vo Indijanapolis.. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija.. MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. vo Jugoslavija ili vo Bugarija. Skopje. LIT.. Bl. 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). 1. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. Pr- 852 . Skopje.. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A. spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. Skopsko. otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. SAD (1–4 oktomvri 1922). na koj bil izbran Centralen komitet. 536–541. II. vo tri ~ina. Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada.: Kostadin GÍrdev. SAD. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. zasega. XI 1967 g. 11). Fort Vejn. preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. VI 1953. odr`an vo 1924 g. 21. Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. 337–340. Parli}. IX 1933 – 52. Indijana. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija. od 1997 g.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. 1983. da si go ka`e svojot zbor. zb. Kliment Ohridski.. 3. D-r Bla`e Ristovski. pri sekoja nova promena vo Grcija.

I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. administrator e Episkopot poljanski Pimen. Skopje. po raspa|aweto na Jugoslavija. Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990).: Ratomir Grozdanoski. Skopje. nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. Vo 1974 g. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. pravoslavna eparhija. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. [vajcarija. v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi. a vo 70-tite godini vo Germanija. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril. Belgija. 2000. odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . III 1945). Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. na koja do 1981 g. uredbite. koj potoa ja administrira eparhijata. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. 2000. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael. IX 1958). Gr. vo 90-tite godini. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. LIT. VII 1967) site. Gi primenuva dogmite. Sidnej (Vodici. \or|i# vo Melburn (Viktorija). vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. Vo 1960 g. b) Apostolskite pravila. Crna Gora i Srbija. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. a potoa Sinodot (1990–1995). vo [vedska i vo Danska. a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. mitropolitot Timotej. pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. pravilnicite. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. Vo 2006 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. 19. so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski.: Ratomir Grozdanoski. LIT. dokolku gi usvoila. a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. i vo Slovenija. soborna i apostolska Crkva. Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC. Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. Hrvatska. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. a od 1981 do 1995 g. sveta. Rat. Avstrija i Francija. Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). a od noemvri 1995 do 2004 g. Gr. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). Rat.

Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. od improvizirano studio vo Nerezi. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. urna zgradata na Radioto. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. 10. Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. Jovan Bel~ovski. 7. Skopje. formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. 4. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. → Makedonija. brojot na studijata narasna na {est.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. 5. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. Ratomir Grozdanoski. Skopje. R. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. 1987. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. Izvr{ni tela (a. Svetiot arhijerejski sinod i b. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. O. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 . Done Ilievski. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. Ratomir Grozdanoski. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. 6. Skopje. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija. 2. Vo maj slednata godina. Skopje. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. Skopje. 2. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. i toa: 1. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. nezavisna. LIT. 1994. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Arhiepiskopska administracija). Skopje. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. 2000. Vo 1958 g. 9. Iv. Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). 8.: Slavko Dimevski. Na 14 dekemvri 1964 g. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. Vo 1900 g. 1970. a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. 1989. 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Od 1950 g. Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. MPC e episkopalna. LIT. a do 1963 g. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. 3. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. Zakonodavni tela (a. 2000. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Skopje. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. Gr. D-r Orde Ivanoski. 1972. poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika. Rat. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. 3. Skopje. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Bl. 1997.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. Vo 1964 g. istiot. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje..

Skopski. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. 1895). Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. L. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. \or~e Petrov. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. Damjan Gruev. d-r Hristo Tatar~ev. Vo po~etokot na 1896 g. 23. Gor. F. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo.. d-r Hristo Tatar~ev. sekretar Damjan Gruev). MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. Petar Pop Arsov. Bitolski i Skopski. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. J. Petar Poparsov i dr. [tipski. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. Bitolski. Pere To{ev. Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti.-B. Strumi~ki. ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev. d-r Nikola Matovski. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. Ivan Haxi Nikolov. a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski. isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). a so svojata programa pretstavuva vistinski javen. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. potoa Pere To{ev. moderen servis na gra|anite na RM. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. XI 1893 ‡ 1908). Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. X / 4. †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. \or~e Petrov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal.

upotrebata. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija. balkanskite dr`avi (Bugarija. Smrtta na Del~ev. 856 . V 1903). vode~ki li~nosti.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. V 1903) vo s. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. go zabrzala po~etokot na vostanieto. sozdala funkcionalni mesni organi i tela. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). Bitolsko kovodeweto. najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. po predavstvo od vrhovistite. \or~e Petrov. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. neprikosnoveniot voda~ na MRO. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. so nadle`nost na vrhoven inspektor. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. Smilevo. Dame Gruev. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. vo otsustvo na Del~ev. kako i borbenata obuka. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir). Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Sandanski i dr. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor.

) kon krajot na 1890 g. N.: D-r Boro Mokrov. 2. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik.. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. Skopje. Skopje. Zb. nie sme samostojna makedonska nacija. ni ~isti Bugari. Skopje. D-r Bla`e Ristovski. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Izleguval sekoja sreda i sabota. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. pod redakcija na V.: †Tribunne de Geneve#. koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija. Gruev. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. MANU. ^arak~iev i dr.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Sto godini VMRO. . Ivanovski. Skopje. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto. Van~o Georgiev. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. N. 367–370. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1983. Komitov (odgovoren urednik) i J. f. LIT. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo. [vajcarija. LIT. Go ureduvale T.. Sl. E. 1983. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. LIT. Toa go potvrduva i P. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja. I. edinstven. Bl. 1995. Prilozi na MANU. 1993. 469–483. R. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Ml. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. S. 6‡25. Dejkov i dr. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. 507–508. 73-74. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. Sto godini od formiraweto na VMRO. 2001. 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast.. Skopje. 1. Naumov. Dr. 10 XI 1919. Hr. vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. Skopje. R. Objaveni se vkupno 5 broja.: Mihajlo Minoski. Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Skopje. 1985. N. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi. Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. M. P. za mo}en. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina).# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). Skopje. revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. nitu pak slovenoglasni Elini. 562–571. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. †L’ Independence Macedonienne#. sto godini revolucionerna tradicija. za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija. Poparsov. 1980. Poparsov. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. Skopje. M. Min. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija. Ivan Katarxiev. D. kongres na stomatolozite od Jugoslavija.: D-r Bla`e Ristovski. Popkocev. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D.000 ~lenovi vo 150 dr`avi.. Ka857 . MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva. ^etata na Jane Sandanski LIT. no izgorel zaedno so pe~atnicata. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina. M.-K. grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. 2003. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Bl. 1993. 1994. istiot. A. II. 1993. Minoski. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. vo Skopje pri St. M. selani i nacionalno potisnati narodi. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. Zb. Skopje. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896).. 1919). a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. Skopje. Mir~ev. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Min. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Stoletija na makedonskata svest. a od 2003 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot.Nie ne sme ni vistinski Srbi. [urkov (urednik). †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). R. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. zlatna kniga. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). Dru`bata se rastura. LIT. Lausanne.

Ivanov [Kowarov]. Ciklev. Nikolov. Prokopiev. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. 1935. II 1927 ‡ 1. M. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. P. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. Skopje. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski. Sl. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. 21. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. Orkestar na Operata na MNT). XII 1945 g. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto.: Tatjana Grkovska. G. T. LIT. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. no so antinacionalna sodr`ina. odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). K.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD. 1 juni 1932 – II. 17. 1980.: D-r Boro Mokrov. Ciklev i M. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada.-K. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. I. S. 1991. Indijana. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. Indijana. T. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. 1993. SAD. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. Smatrakalev i V. Skalovski i T. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T.# Od 1997 g. organiziran od Bl. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO. LIT. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje. Il. Skopje. 74. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). Sl. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. LIT. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. so dirigentite T. 3. Pravitelstvoto na BZNS. Kon krajot na 1922 g. Od 1969 g. R.: Vasil At. †Makedonski vesti#. Prvin go ureduval Boris Zografov. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. potoa L. Mi{ev. odnosno vo Sarboro i Kingston. K. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. Neoficijalen organ na VMRO(Ob). Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). Skopje. 9. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. XI 1983 i Fort Vejn. Ivanov. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. 858 Dimitrov i dr. SofiÔ. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ. Veselinov. N. Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. Skopje. Bl. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite. na bugarski i angliski. 5. Panica i K. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. 10. Mi{ev. .M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada. 142-143. Izleguval sekoj ~etvrtok. a vojvodite S. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. Ml. Z. kako Jugoslavija taka i Grcija. Vasilev. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik.-K. S. F. M. Zografov. a potoa na mihajlovistite. zabele{ki i dopolnuvawa. 1993. kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Panica i S. Hr. Haxikimov. zabranet. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. Skalovski e odr`an na 15. akademii i sli~ni manifestacii. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. N. Dr`aven simfoniski orkestar. kone~no vo 1960 g. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. SAD. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. I. Od 1971 do 2008 g. 100 godini VMRO. Zlatna kniga. bilten & organ na Odborot za maked. SofiÔ. Aleksandrov: S. 1995. a po direktiva na toga{niot Agit-prop. Tod. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. G. LIT.

So ~l. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. romejski i srpski. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. A. organizirana po ugled na Irskata liga. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#.). Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav). Preku ruskiot diplomat M. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. a so ~l. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. 23. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik. Kon krajot na 1879 g.: Slavko Dimevski. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija. Samopojavenite asocojacii. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v. i se homogenizira od 70-tite. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. Hitrovo. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. 1999. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. 859 . go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880). 1985. makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. M. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. Bl. Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. po ugled na belgiskiot ustav. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. Hitrovo. Skopje. Makedonskata liga. A. Mihajlo Apostolski. imaj}i go predvid ~l. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. Na 23 juni 1880 g. Bla`e Ristovski. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. Istorija na makedonskata nacija.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. 58–71. Skopje. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. Vlado Popovski. R. Svetomir [kari}. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. LIT.. Ligata.

MAKEDONSKI (BLA@EV). 7. R. Em. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. Bl. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). Strumica. ^ajkovski).M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija. balet). folklor. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot. koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. istoriski izvori i sl. Bl. Ravel). galerii. †Makedonski arhivist#. I. †Bolero# (M. filharmonija. {ef. †Fran~eska de Rimini# (P. 1. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. bile primeni i grupa talentirani pioneri. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. 5. \. I. Ko~ani. 1919 ‡ Skopje. pedagog. Bitola. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. †Ohridska legenda# (S. Veles.). teatri (drama. I. od dvete stra- Sp. F. Gevgelija i Radovi{. Balakirjev). postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. Sofija. Zagreb i vo Split. Prv glaven urednik bil Todor Taleski. Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina. Stanal prv igra~. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. Igra~ so ubava figura. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe. †Tamara# (M. kako Stru{kite ve~eri na poezijata.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. III 1931 – II. natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. ^ajkovski). Skopje. so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te. Negotino. koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. X. (2002 g. 2006. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. Objaveni se vkupno 19 broja. SAD. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. Guno). KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. pedagog i koreograf. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). †Bah~isarajska fontana# (B. \or|i (Skopje. 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. arhivi. †Lebedovo ezero# (P. a M. etnografija itn. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). pokraj drugite ~lenovi. literatura i kultura. Mi~. Hristi}) i dr. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje.. muzei. Makedonski Brod 860 . Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport.). pedagog i koreograf. se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. R. pod naziv †Makedonski biser#. IX 1998) ‡ baletski igra~. Kako koreograf. nacionalni biblioteki. bil negoviot prv direktor (1950). Poradi golemiot interes. LIT. 1. odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. opera. Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. [tip. S. Ohridskoto leto. M. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. Probi{tip. Ml. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. Asafjev). tancuva~ki temperament.

generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). Angel Dinev – `ivot i delo. na makedonski i na angliski jazik. R. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. ‡ J. Skopje. LIT. Skopje. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. D. Bl. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. Vo s. kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. neoficijalen organ na VMRO(Ob). Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. a ima 51 naseleno mesto so 7. Argentina. 92–102. 1983.141 `. 99. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. Avtori na trudovite se stru~waci od RM. M. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. Vo 1915 polkot imal 12. SofiÔ.661 vojnici i oficeri.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. 74 vesnikot e zabranet. 1990. 1935 – IV. Vlahov od Moskva. 24.. Skopje. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod.: D-r Boro Mokrov. od porane{nite prostori na Jugoslavija.155. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. B.5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. Al. I. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. avg. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). 1983. Redaktor-izdava~ Angel Dinev. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. nos Aires (Argentina). Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 513–519. Zafa}a povr{ina od 170 ha. 401–458. Argentina# e definirana celta: †. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – . 1980. Bla`e Ristovski. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. 16.Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. 340–342. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. 53 kako spisanie. M. ima gimnazija i zdravstven dom. D-r Bla`e Ristovski. V. 1994. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. I 1935 – II. Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. Skopje. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. do br. R. Toj e centar na op{tina. kako i od nekoi stranski zemji. prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev.6% od naselenieto se Makedonci. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. Vo ~l. literatura i op{testvenost. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini.. B.: DimitÍr Min~ev. Treska. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941). LIT. D-r Vlado Kartov. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. St. a vo 1917 g.897 ha. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. II. so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija. Bl. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. H 1936) – nedelno spisanie za istorija. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. III. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. Za grad e proglasen vo 2004 g. 1.# Po br. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires. Postoelo dobrotvorno Make- 861 . Mihail Smatrakalev. 74. da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. Nie {to `iveeme vo tu|ina. nauka i literatura. St. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Komandata se nao|ala vo s. a potoa kako nedelen vesnik za istorija.. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. Vo M. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci. B. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. Polkot se sostoel od dva bataljona. jan. Treska. Kne`evo.. 16.#. na bugarski jazik. I. pa e obnoven duri vo 1947 g. koja zafa}a povr{ina od 88.. e stara naselba. Vo gradot nema nacionalni malcinstva. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. a od 1996 g.

Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941). Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. Min. Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). 2007. Vo Zrewanin (5. II 1992). MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006).: Ognen Bojad`iski. XI 2002). XI 1999). Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). XII 2003). Hronolo{ki aspekti. MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). Vo 20-tite g. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) . Na krajot na 2004 g. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. etni~ko organizirawe na iselenicite. Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. Pan~evo i Novi Sad. LIT. Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. zb. X 2005). MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. bil fomiran Nacionalen sovet. so sedi{te vo Leskovac (28. MKD †Megdan# – Kamnik (2003). Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). LIT. V 1994). Min. MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). Zagreb. Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. M. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb). XII 2002). Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. IV 1995). Kraguevac. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). Vo Po`arevac (5. vrski. †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Leskovac. so sedi{te vo Qubqana (X 1994). so sedi{te vo Smederevo (5. Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992). 2004. MKD †Biljana“ – Zadar (1999). Skopje. so sedi{te vo Ni{ (20. Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. ski biser“ – Zagreb (2005). neguvawe na nacionalnite tradicii. MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. M. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. na makedonski i na hrvatski jazik. organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet.: Mihajlo Minoski. Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. na XX v. koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. MKD †Pela# – Qubqana (24. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. II 2003). Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991). Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. VI 1995). MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). pravnik. Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993). a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. Makedonci u Hrvatskoj. Min. IV 1992). VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. MKD †Vardarka# – Maribor (1998). Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. afirmirawe na makedonskata kultura vo RS.

LIT. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. M. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919). Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev.6 milioni vo 1989 g. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. Iako vo periodot po 1965 g. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie. †Glasnik# na INI. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles. 2006.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. informiraweto i kulturata. 1. poradi maliot obem na investiciite. Skopje 1989. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987). Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. pod pritisok na KPG. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija. do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#. Vo poslednite godini na XIX v. Vo 1962 g. Vo dekemvri 1960 g. Vo periodot 1945–1970. Kiselinovski. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#.9 milioni toni. kon krajot na dekemvri. vo prv red od Rusi. Po osamostojuvaweto na zemjata. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). Kirjazovski. II 2005). za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. Min. {to rabotea so zagubi. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. M. so sedi{te vo Vrawe (17. Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). obrazovanieto. prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g.. LIT.. S. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. 1970.. LIT. pa duri i se namaluvaa. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici. Skopje. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe.: Gojko Ilievski. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26.: Mihajlo Minoski. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. XII). sp. a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. pismoto. Po`arevac. 1987. kapacitetite na `eleznicata stagniraa. Vo Friburg (26. Makedonsko dru{tvo †Vardar#. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 . organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. Min. Kako posledica na toa. koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. XII 1918). Skopje. Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. Vo 1961 g.2 milioni toni vo tekot na 1965 g. eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. 2. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. nasproti 4. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. 1987. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. Vo 1873 g. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost. koga dostigna obem od 9. Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite. nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). St. Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna. Quben Lape..: R. Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. Kis. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. †Istorija#. Skopje.

IZV. Prviot broj. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. T. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Cv. 2001. 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. Uzunov. LIT. Skopje. D. B. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. od istorijata na makedonskiot jazik. nalni trudovi. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. SAD. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . N. Izdavani se po desetina broevi godi{no. Otvoral kujni za siroma{ni deca. S. apstrakti. F. Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g. 84. N.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. objaven na 1. op{testven standard i novi linii. biohemijata. 1. a od 1954 g. MANU.. Ml. organiziral izlo`bi i drugo. pe~aten na makedonski so latinica. na makedonski jazik. ‡ J. fiziologijata. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. 1986. vle~a. Skopje. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. Sl. kako i na sektorite informatika. ven vo april 1995 g. 1990. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki. Skopje. Prviot broj e objaM. VIII 1977 g. N. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje.: M-r Nade`da Cvetkovska.. LVII. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. Objaveni se vkupno 4 broja. Najnoviot broj e od god.: Republi~ki zavod za statistika.-K. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija. od sovremeniot jazik. kako i revii i biografii za morfologijata. 319–323. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot.

Po ednogodi{ni podgotovki. †Vardar# (Odesa.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16. podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. I 1925 ‡ Skopje. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893). 1903) i vo sp. R.Skopje. T. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. V. M. a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. Ma~ukovski. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). Makedonski letopis. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. Todorovi}. MAKEDONSKI. pe~albari. Petrov/i}/ i dr. Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. istiot. R.1966. N. P. Skopje. M.Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. 237–279.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. edna grupa makedonski intelektualci (St. Osmakov. M. Spored osnova~ite. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). K. 1892). Dedov i Mi{ajkov odat vo S. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. organizatorite od 7 juli 1902 g. M. Dedov. Kon krajot na septemvri 1902 g. Kiril (Bitola. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi. prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. V 1902). pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. a B. Iako ne dobija odgovor. organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. J. nastanata vo polovinata na IX v. I. VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata.). K. ski standarden jazik. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici. a organizatorite i redaktorite izgoneti. 1902). so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. 19.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa. Misirkov (1874–1926). Raskopki na literaturni i nacionalni temi. za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. Skopje. zanaet~ii i trgovci (L. G. Prli~ev i posebno na \. zaedno so nekoi politi~ki emigranti. vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Bl. 1978. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. Zografski. Makedonski. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. So toa. osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#. Pulevski (1875&1892).).: D-r Bla`e Ristovsi. D. ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A.. LIT. L. Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. Mu{evi} i dr. so dve globalni etapi. 110–130. Mi{ajkov. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst. [apkarev. emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). . preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v. zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. Krste P. i P.Balkanski glasnik‘. Miladinov. vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija.-Peterburg i zaedno so Misirkov. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. istiot. D. 1993. bez razlika na ubeduvawata. a na 12 noemvri 1902 g. 1905). I. koja po XII v. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. 4. 200–223. VI 1984) ‡ 865 .

I 1899) do evropskata javnost. Min. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). [kerjanc). Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. Vo proletta na 1900 g. Bl. V. Avstralija.: Mihajlo Minoski. pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. Skopje. sopstvenik na v. 1. literatura i kultura.: Douglas Dakin. M. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. 501-542 i 619-639. LIT. XXXI. literatura i kultura. Naporedno so komponiraweto. Toj e formiran vo 1994 g. Odak). Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. 1984. kompozitor. R. †Embros#. a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). Min. kako i pette simfonii. M. Kliment Ohridski“. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. CK objavil Apel (12. Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. i donel odluki organot na sojuzot v. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. Ort. Απομνημονευματα − Π. kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). posebno so muzikoterapijata. N. Α. Μαζα− ρακης−Αινιαν. †Sovremenost#. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Ζαννας. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto. 1993. da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva. Organ na Klubot e v. 7‡9. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. preku Konzulatot vo Solun. 8. Skopje. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. 1987. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. Ναουμ Σπανος. Κ. Kongresot zaka`an za 3. 1994. Σταυροπουλος. Θε− σσαλονικη. Ο Μακεδονικος αγωνας.: Bla`e Ristovski.-K. Me|unaroden seminar za makedonski jazik. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Brkanovi}. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot. [vajcarija (12. so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. [vajcarija. 1959). Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. †Avtonomna Makedonija#. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. Jov. Zapadna Avstralija. Α. M. da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. M. LIT. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. Σουλιετης−Νικολαιδης. Kanada. Dr. Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. Αργυροπουλος. †Glasnik# na INI. kako i na EE oprema. D. III 1899 g. Univerzite- 866 . Na podra~jeto na orkestarskata muzika. 4 i 5. LIT. : Ivan Katarxiev. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. 1969. LIT.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. Sl. Thessaloniki. Β. R. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. ne se odr`al. so sedi{te vo Pert. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). B.

Sosnovjec. I pokraj golemite zamisli i obidi. Georgi Xibrilov. Jordan D. umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Tirana i Istanbul). Kiril Nikolov. Kereziev.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). po inicijativa na Mitko Zafirovski. Kereziev. Najd. Zarov i D Grigorov). Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. V. M. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. Penkov. Brno. Qap~ev. 867 . Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale. P. Orientalniot univerzitet vo Neapol. H 1936 god. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo. a na 8. Rizov. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski.-Peterburg. Mihail Smatrakalev i Anton Popov. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. na 5 avgust 1936 god. Angel Dinev. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. Prvin.. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. Kar. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. IX 1936 god. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo . Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. INALKO vo Pariz. G. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Stojan Qondev. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. Budimpe{ta. Iv. otpe~aten vo april–maj 1938 god. Krakov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb. vo Redakcijata na sofiskiot v. Krajova. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). Praga. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. po dolgi podgotovki. Pariz. Neapol. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva. od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. \or|i Abaxiev. Iv. Petar Trajkov. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot.. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. Kosta Veselinov. Dinev „Makedonskite Sloveni“. Petar Nestorov. Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica.. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. Georgi Despotov. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Po brojot od 16. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . Tenev. Anton Popov. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. SR Germanija. a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. Bl. Stefanov.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I.

I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. Tu{e Deliivanov. spisanija. organizira literaturni ~itawa. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. 1940 avgust.. almanasi i drugo“. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. Popov i M. zbornici. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. osven V. Kliment Ohridski“ vo Skopje. Todor Pavlov. Vo 1939 god. Georgi Bakalov. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. osobeno za beletristite..“.R. bitkite. Javorov. Stefan Avramov. Ivan Kereziev. Dame. Mihail Smatrakalev. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite. korekturniot primerok go za~uval M. A.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. Boris Stoicov. Vapcarov. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. nosiite. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov.. e podgotven Statutot na MLK. me|utoa. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Angel Dinev. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. ekskurzii. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. izleale i bronzov medaljon. izdava knigi. utra. K. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. rekol. Dimitar Mitrev. razglednici od Makedonija i drugi materijali. ve~erinki. Stefan Nanov. obi~aite. Girxikov i drugi. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan.S. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. ako vo nas ima kapka makedonska krv. Mih. Bo`in Prodanov. Smatrakalev. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe.S. Pavel [atev. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov. go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski. SofiÔ. Nedelkovski. Nie sme Makedonci. Dimo Haxidimov.. P. Anton Velikov. zborovi i sliki“. Asen [urdov (Vedrov). „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. Anton Popov. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. Vasil Ivanovski i dr. Site ~lenovi na MLK. vesnici. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. Kiril Nikolov. ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) . „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas. Zadol`eniot Vapcarov. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK.. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. Todor Janev. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. \or|i Abaxiev. Markovski i K. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. Ivan Harizanov. Pokraj sobranite karti. Goce. ovojpat treba da go vpregneme. Potoa. vrz os- Bele{ki na M. Abaxiev.

1982. Makedonskiot literaturen kru`ok. Dokumenti. poemi i sonetni venci na V. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. Pa i nie. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. @arov buntar i burevesnik. 2005. a si ostana so svojata boja makedonska. daleku od tatkovinata. Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. Esei i statii. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. 1979. Skopje. i sega.Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. Vapcarov. Nedelkovski. za zbirkata na N. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski. 1977. R. Bla`e Ristovski. Skopje. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Skopje. Anton Popov. Nedelkovski i N. @arov. Podgotvil Vasil Tocinovski. Skopje. za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. Markovski i dvete stihozbirki na K. Otkako grupno ja posetile majka mu E. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD..Bura nad Rodinata‘ do . „Mir“. Beseda za deloto na Vapcarov. Markovski za d-r S.^udna e Makedonija‘“. istiot. istiot. 1993. se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. Racin (1943). endemiti vo florata na RM. {to vo toa vreme rabotel vo gr. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. Tvorbi. V. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Skopje. Istorija na makedonskata nacija. 1999. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. podignata kulturno i ekonomski. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. Izbor. 593–639. 1990. Racin. Koneski. Priredil Gane Todorovski. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. a najaktivnite N. 246–258. I taka. Bl. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite. Markovki. Mihail Smatrakalev. Izbor i predgovor Gane Todorovski. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. mu go napi{al na sinot na K. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Makedonecot Vapcarov. 1994. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. prevod. Odbrani tvorbi. Skopje. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Skopje. prokudenite. Skopje. Sofija. Vapcarov i A. Sovremenost. Nedelkovski (1941). go podzema najdragiot nejzin glas. Kru`okot zgasnuva. no taa ne se dade na nikogo. Racin i V.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. Skopje. Nedelkovski. 1954. LIT. Nikola J. Anton Popov. Vapcarov. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. Vo Sofija stignuvaat i K. V 1940 god. M. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. Markovski i N. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. 1985.. Knigava ne e objavena. a V. 1938–1941. Tvorbi. Vasil Tocinovski. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . Skopje. V. Vapcarov. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. Vapcarov. Skopje 1995. Makedonskiot literaturen kru`ok. K. spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK. kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. I. K. istiot. kako nacionalna medicinska revija. Popov e za~uvan. Skopje. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Makedonskiot literaturen kru`ok. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. Elena. Dimitar Mitrev. 1994. istiot. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Vapcarov. Za toa svedo~i i pismoto na K. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava.

. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. Skopje 2006. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid.000 ~lenovi. MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. N. M. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. Skopje. Mih. kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1. VIII 1952). Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. LIT. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. Vo 1930 g. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo.: †Glasnik na INI#. 1. †Rodina# (1926–1934). Vo april 1931 g. Se pe~ati kvartalno. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. Na IV konferencija vo Melburn. 31. LIT. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot. 1971. Skopje. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. Belgrad i Skopje. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front.: D-r Nade`da Cvetkovska. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. usvoile Politi~ka deklaracija. Skopje. odr`ana na Ilinden (2.. 1994. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941). so u~estvo na studenti. kako dvobroj. a spored postavenite celi. LIT. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) . MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana. Skopje. Po 19 maj 1934 g. Man~ev. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. Cv. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata. 15. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. g. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. MMS bil rasformiran. organizacijata prestana da postoi. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. za demokratija i nacionalna ramnopravnost.000–2. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres. na Kongresot vo Ruse. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. LIT. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. †Ustrem# (1923–1926) i sp. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. N.000.-B. MANAPO. LIT. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. Vo oktomvri 1923 g. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). po svojata su{tina. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata. D. Organi na dru{tvoto bile: v.: Nade`da Cvetkovska. Cv. Vo 1924 g. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948). Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. obvinuvani za predavstvo. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. pretstavuvalo Naroden front. brojot narasnal na 15. t.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje.e. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija.: Ivan Katarxiev. Min. Vo 1967 g. M. Geri. 1990. pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. 1996. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. S. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. br. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija.

Sofi®. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii. S. MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). publicisti. op{testvenici i dr. Bilengl (site vo 871 . Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. 21. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. S. †Makedonski pregled#. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. Z. d-r Vasil Tupurkovski. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. trojca potpretsedateli. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. IV 1945). Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). IX 2004). a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27.: Sto®n Germanov. 1. Stojan Andov.: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}. BIBL. go odr`al I kongres. 1995. br. umetnici. Prv pretsedatel bil prof. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. V 1947). 1998. Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). AleksandÍr Grebenarov. od 1994 g. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. etnografijata.n. 1994. i LIT. Wukastl. D. Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). Port Kembl.. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija. Teatarot vo Makedonija. so sedi{te vo Pariz. †Makedonski pregled#. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. kako i izdavaweto na sp. Ivan Georgov. Ml.: Du{an Stanimirovi}. stopanskiot `ivot. 70 godini Makedonski nau~en institut. K. a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. VIII 1945). Kreps Krik. Sidnej. T. Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. Po Vtorata svetska vojna vo t.800. 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. Risto Stefanovski. Makedonski naroden teatar. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija. †Makedonska misÍl#. Letopis 1945–1995. 1992‡ ). pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski.. Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. Pirinskiot del na Makedonija (1947). Uprava od sedum ~lena. IZV. Osnovana od nau~nici. a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja. so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva). †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. d-r Bla`e Ristovski. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. Skopje. VI 1953). Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). br.000 gleda~i na dramskite. Sofi®. MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. Noviot MNI go izdaval sp. a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. osloboditelnite borbi vo Makedonija. pretsedatel na Sobranieto na RM. LIT. Dambibl. Forbs.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. XII 1923 – 1944. Gr. Tod. Vo 1990 g. Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. I 1949). ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet. Skopje. Skopje. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. †Makedonski pregled#. geografijata. 2. Zapadna Avstralija. 34-35. Vo 1939 g. Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. 1944–1949. 1995. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. 1994. V 1954). pod pretsedatelstvo na V. Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). Q. pretsedatel na Republikata. pisateli. a vo oktomvri 1994 g.

MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) . vo koj vlegle Smile Vojdanov. Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. Indijanopolis. Ri~mond. a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). Sent Luis i dr. Na Kongresot do{lo do polarizacija. predvodeni od Georgi Pirinski. Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). Vo 1903 g. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Boston. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov. koe ostanalo izolirano. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. Makedonskite organizacii od ^ikago. vo Melburn. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. Wujork i dr. Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev. na koj bil izbran Centralen balkanski komitet.1994. Georgi Pirinski i dr. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. Hemond. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. M. Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. Vo ^ikago. [eperton. Min. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Katumba. IV). a od 1984 g. koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. Katarxiev. Klivlend. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. Tagura (vo Viktorija). LIT. so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. od pridobienite makedonski iselenici. III 1947).M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels).: I. Skopje. ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#. Dejton. Bil formiran Inicijativen komitet (1929). koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. IV 1931). koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod. koi brgu se raspadnale. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). vo Milvoki (1930). Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Melison. Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM). Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija.

Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada. Port Kolbern (Ontario). pod kontrola na KPG. M. 1. LIT. 2003. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. dvi`ewe (od 1972).: Istorija na Makedonskiot narod. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Glasnik na INI. Kis. Atanas Bliznakov. ^ehoslova~ka. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929).. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Min. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. Skopje. 1. Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. po edna vo Toronto i vo Ki~iner. Xanstaun (1928). Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. LIT. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. Min. VIII). 1. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Glasnik na INI. po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. 1971. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada. SofiÔ. 1982. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988). Skopje. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#.: Mihajlo Minoski. Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. Kostadin GÍrdev. Skopje. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. Ki~ener (Ontario). voena formacija na SNOF. vo Ki~iner i dr. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi. V. Vo juni 1943 g. Skopje. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#. vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. †Edinstvo#. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr. Skopje. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). 1991. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. pod ime: Oslo873 . IX 1943 g. bil formiran vo Kore{ta na 1. od 1984 NOFM) vo Evropa.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. 1987. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). Polska.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. 1971. †Glasnik na INI#. (DOM / DOOM. St. MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada. M.

kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. PTT do`ivea sestran razvoj. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. od 1973 DOOM). pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. Vo 1773 g. Neka faktite govorÔt. Francija Kanada i SAD. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). a komandniot sostav bil od grani~nite edinici. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. Zb. Min. polkot imal grb so amblem na lav. 1985. osobeno vo periodot 1976–1985 g.000 lu|e. Sobranieto na SRM vo 1989 g.: Risto Kirjazovski. Do 1776 g.: Aleksandar Matkovski. †Iseleni{tvoto od Makedonija#.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska). raspolagal so svoj pe~at. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). LIT. PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. Negotino i vo Pri{tina. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. 1989. Skopje. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. maj 1913 g. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. M. za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. K-1. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971). modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. Nikola Popovski. Gevgelija.: AVII. Vo SRM. Ivan Katarxiev. Od po~etokot na 1997 g. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa. VII 1993). V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. St. zemen od Stematografijata na H. Germanija. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. popis 2. koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. br. Po osamostojuvaweto na RM. V. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija. 1994. Boenos AŸres. po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. [vedska. Operacijski dnevnici. Skopje. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. Zapovest Vk. Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. St. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. Belgija. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. avtomatizacija na {alterskoto rabotewe. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni.. Makedonskiot polk vo Ukraina. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji). Taka. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. 2004. vo Kanada i vo SAD. M. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska. 6132.. i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. pro{arani so crni gajtani. @efarovi~. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10.: Mihajlo Minoski. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. V 1759 ‡ 28. pod komanda na generalot Ivan Horvat. Min. A. Skopje. Skopje. 1946. V. crvena kapa). V‡1. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM. IZV. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. Argentina. LIT. dve vkrsteni kopja. LIT. koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. Polkot bil sostaven od okolu 4. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri.

a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. ve povikuvame site vas. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. 204‡206. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija. R. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. 252–270. Done Pe{kovski. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. so zaedni~ki parlament. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na . Grcija.# LIT. Ejsk) vo 1923 g. formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. M. nastradani pove}e od koj i da e drug. go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. 25. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal. 1978. Ugrinovski i dr. raska`uva~. Crna Gora. Skopje.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. D. Srbija. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. pome|u Srbite. 13). LIT. ^upovski se vra}a vo Petrograd. Albanija. M. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. Urednik bil Nikola Naumov. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija. @eleznica. so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. balkanski narodi. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#. organ na VMORO. 24. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. 1970. Male{evsko. Bl. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj. Skopje. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Slave (s. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. Slovenija i Trakija. Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. Bosna i Hercegovina. 1985. Skopje. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. d-r Gavril Konstantinovi~. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Hrvatska. 486–530. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. †Prilozi#. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet.: Bla`e Ristovski. LIT. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. istiot. dramski avtor. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. P. izdava~ na vesnici i spisanija.). 2001. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija. 76.). Slave Makedonski MAKEDONSKI. Min. Skopje.: D-r Boro Mokrov. Skopje. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. II. 1993. Minoski. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. IZV.MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd. vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#.S. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Stoletija na makedonskata svest. Gligor N. nie Makedoncite. publicist. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. da gi zaboravite minatite raspravii. Bugarija. V 1905 ‡ 24. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. T. 1980. Objaveni se vkupno 69 broja. istaknat i mo{875 .: Hristo Andonov-Poljanski. Ml. a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. 1.

Mitko Temenugov-@elezni. 1981. Istorija srpskog naroda. Petr. I. 75-84. 999/1000). †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Rade Mihaq~iÊ. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. Gligor Ge~evski-Iv~e. kraq Vuka{in i Dubrov~ani. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. Zlatarski. modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. Blagoevgrad. Biljana Ristovska-Josifovska. Zbornik Konstantina Jire~eka. †Makedonska golgota# (1969). Struma. B. Vo ovoj kontekst. Bo`idar ProkiÊ. Andrija{ i Mitra{.: †Deloto na Krste Misirkov“. 1953. so isklu~ok na Draguvitite. vnukot na car Samoil. Car SamuilÍ i VasiliŸ II. Skopje. komunalnite dejnosti. III (1924–1925). †Balkanistic Forum#.. i Strimonci. Bla`e Ristovski. Putni~ke sli- ke. LXXVI. Postanak jedne slovenske carevine. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan. †Makedonec# vo Blagoevgrad. IZV.. Beograd. Sofi|..: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. 1966. [lÝomber`e. 1926. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. Vo periodot od 674–678 g. Beograd. Vo periodot VII – vtora pol. 1925. drugari!#. †Balcanoslavica’#. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. 1983. †Pole na ma`i#. 29–1. Grobot na Presijan. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. Beograd. SofiÔ. \or|i 876 . †Starinar#. P. Draguvitite `iveele zapadno od Solun. kako i drugi publikacii.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija. bankarstvoto itn. Podocna sinot na Gavril Radomir. 194–199. T. †Makedonski pregled#. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. To{o Neveselov. M. Po negovata smrt (1014). i LIT. BIBL. 588-589. PirivatriÊ. 1883. B. 1997. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). Beograd. Aron. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. poezija (1955). 1–2–3. Rihios do Orfanskiot Zaliv. †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. esei (1964). Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. potomok preku Samuilovata }erka Kosara. Skopje. I. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). sin na zetskiot vladetel Mihail. Petar Deljan. \. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. †Da bideme i utre# (1969). †Glas SKAN“. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ. Kiril Biserkoski.: †Zdravo. Srpski car Uro{. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). 2002. vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. Stra{o Hristov (crna metalurgija). Du{ko Boceski. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). 1994. I. se zabele`ani (kn. Bratislava. I. Prilep. 7–8. kako i tekstot od Al. Slika 2. SanktpeterburgÍ. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). Ki~evo i Veles. Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). LXXXIV. 213224. †Kusi raskazi# (1961). roman (1967). Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. kako voda~ na vostanie (1040/41). †Progonuvawe so Tatra# i dr. e proglasen od narodot za car. †Slavica Slovaca“. 604-610. †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. Beograd. Vistinata za vostanieto na komitopulite. Mesta. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. Beograd. 1910. Vangelija Despodova. N.: T. Le soulivment des Comitopoules. 34–365. †Glas#. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. sinot na Jovan Vladislav. Sofisko. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. Beograd. 11–26. –. turizmot. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. Go izdaval v. IX. Stjepan Antoljak. \or|ija M. I. 7–22. †Glasnik SUD“. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. Goga Petkovski. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. Tradition and Historiography. †Makedonski kni`ovnik#. B. 165–182. se nao|a vo Mihalovce. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. kn. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). Rozen. Angel [umanski (agroindustriski kompleks). 2002. Beograd. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. †Da go fotokopirame `ivotot#. V. R. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. Donski †Orisija# (1997). Slova~ka?. Prilep. IX 1371). Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. istata. vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. 223–224. Kako pretendent se javuva i Alusijan. 1959. kako i na ruski jazik. Spisanieto izleguva od 1977 g. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. †Taso Makedonecot# (1995). MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). Pulevski i Krste P. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. f. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. 2005. Obim i karakter. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. Lazar MirkoviÊ. Bari{iÊ. Ivani{. Bo`idar ProkiÊ. LIT. Poznati se od †^udata na sv. zb. Mrwav~eviÊi. Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. a go zazele pogolemiot del od Halkidik. E. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). S. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Beograd. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija. 341–385. 1908. †Makedonska biblija# (1994). po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. 1998. Konstantin Jire~ek. koi `iveele po tekot na r. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. SreÊkoviÊ. koi `iveele po tekot na r. Dimitrij Solunski#. na IX v. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. zb. Samuilova dr`ava. zbornik (1995). Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin. 1. Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350).-J. 1878. Jadran Ferluga. @ivkoviÊ. 1943. G. R. †Razbudi se za presuda# (1969). najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii.: V. 2002. Stojan \or~evski. II. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin. no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). Risto Frangov. prva. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Marica (26. Beograd. F. P. 16–23. MANU. Javno se deklariral kako Makedonec. Srednovekovna Makedonija. 30–31.

IZV. Zapren od bugarskite vlasti. Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Stra{o Nelkovski. 4. XII 1931 – 1. Gligorie Gogovski. Taki Maja. Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje). Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje). Bla`e Ristovski. Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). Trebo{). Po osamostojuvaweto. †Keramika Nova#. Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). Mirko Pecov. Vo RM postojat okolu 50. Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). Gavrilo Gavrilski. †Eurolink#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. †Eurolizing#. za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Boris Gi~ev.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod. Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje). Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Mexit Sapa (†Debarski bawi#). †Goldtekst# – Kru{evo). Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). Gligor Bi{ev. Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Angel Zarezankov (ko`arska industrija). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Izleguva periodi~no. stanuvaat imperativ na vremeto. Tome Mitkoski. Petar Gan~evski (finansiski sektor). Qubomir Popovski. Aleksandar Manevski. 325–328. Andon Makraduli. Nikola Min~ev (metali). Bla`o Ristomanov. Xoxa Bojaxievski. Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). a osobeno po osloboduvaweto na 877 . \ore ^artov. Me|u stopanstvenicite. Konstantin (Dinka) Avram~ev. Nikola Ga{oski. Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). Mile Cvetkovski. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Vasil Haxikimov. Kiro Kramarski. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje). Kiro Samarxioski. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. 1980. †Negorski bawi#). Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Qube Stavreski. Nikola Stefkov. Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). 1998. Dragan Tanevski. Stefan \or|ievski. no i po osamostojuvaweto na zemjata. LIT.: D-r Boro Mokrov. Risto Gu{kov. Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica). Dragan Zaharievski. Skopje. Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). Kosta Argiroski. Van~o Ristov. Asen Xikov. Andrej Damjanov. 1990. Qubisav Ivanovski-Yingo. 353–373. Stojan ]osev. balk. j. Tome [imov. Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). Velimir Ginovski. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). R. pismo. Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). Soobra}ajot vo Makedonija. Venko [apkar. Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). s. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). LIT. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Skopje. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje). Taip Tairi (†Eurogranit#). Petkov. Jorgo ]uka. Milorad Stefanovski. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#. Mile Stefanovski. Milan Hrovat. kako neoficijalen organ na VMRO(Ob).: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767). Nikola Matlievski-Pa{ata. Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). Velija Ramkovski. bra}a Stojkovski (†Bujoto#). Borivoe Xrtev. Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). Ivan Ivanov. Skopje. Teodos Paunov. no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. F. Mile Stefanovski. Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). 2001. na bugarski jazik. Mihajlo Zisi}. Jovo Panajotovi}. – T. I. Bla`o Pangovski (trgovija). [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). Risto [apkar. Min~o Jordanov. Jon~e Koteski. od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. Stojan Zdravev. Sotir Naumov (paten soobra}aj). Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). pod redakcija na D. @ivko Radevski. Mile Jovanovski. Skopje.: Stopanska komora na Makedonija. Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). Voislav Ristovski. dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). spored nivniot teokratski sistem. Nako Nikolovski. S. Simon Naumoski. Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Zlatan Mitev. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). Van~o ^ifliganec. Krume Jovanovski. Dragi Arsov. \or|i Jan~evski. Vangel Gaga~ev. vo koe se predavalo na gr~. 1. Bl. pravosl. Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje). Jani Bojaxievski (konditorska industrija). Aleksandar Simevski. [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Aleksandar Bogoev. postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). III. Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci. Todor Mirovski. M. Nikola Para}eev. Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). †Eurolend#. Isak [ehu i dr. Trajko Davitkovski. i so gr~. Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#.

Nejzinata korporativna kultura. so gr~ko pismo od XIX v. 1. i nadvor od nea. pod pritisok na fanariotskite vladici. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi. Prv pe~aten maked. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. 28.. Makedonci. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P. integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. Balk. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. Osnovano e kako polugodi{no spisanie. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. 272-287. 37-38. 15. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. Sk. respekt. Ilievski. P.. 15-29. B. Il.t. P. vo po~etokot na 1997. 2003.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. So cel da se podgotvi za privatizacija. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. Vladata na RM 34. T. kusi soop{tenija.88%. Spored tehni~kite performansi. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje.-T. Koneski. Me|utoa. inovacii. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. MANU.. MANU. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. &. Prilozi MANU. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. Hr. svest. Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. 26-30. Prilozi. Sk. Sk.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija. pa s. (1870‡80). Vo 30-tite godini od XIX v. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. P. 2005. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. lingv. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski. a vo mart 1998 g. Maked. kni`evni spomenici od turskiot period. Denes. j. 1. posvetenost kon korisnicite. pismo. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk.: Bl. 2001. 132. 13. pismo. Do krajot na 1996 g. LIT. &. a vo sredinata na XIX v. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. so gr~. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. narodi (Vlasi. pismo pou~ni slova. 1988. crkovnoslov. toj ja budel i nivnata nacion. &. 1–20). Gramatika na maked. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977. so gr~. molitvi i dr. 1982. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. Se pojavuva vo 1954 g. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). a od 2000 g.. Hr. Sk. 1991. Sk.81%. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. so . pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata. IZV. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. Osnova~.. I–XX.t. potoa stru~noinformativno. lit. MANU. Vo po~etokot imalo karakter na informativno. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. Tradicija i inovacii vo maked.. OLLN. {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite. re~nici. 1852) S. 315-319. Ristovski. a preostanatite 2. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. Soznajbi. OLLN. P. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. 27-40. prevod na prestolnoto ~etvoroev. Vo januari 2000 g. 322. j. studii. PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik.

op{testvenik i publicist. od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. II i 19. Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. Pavle-^upovski. Ml. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. u~itel. Izdava~ D. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te. S. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. 1847 – Istanbul. 1890). 1989. 35-46). †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. Kajlarsko. Dimitar Vasilev (s. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). D.: D-r Boro Mokrov. Go izdava nedelniot politi~ki. koi{to se zanimavaat so makedonskiot. 20. portreti i bibliografija (na pet jazika). Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894). Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. LIT. Skopje. Vo nego se objavuvaat studii. po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). †Razgledi#. soop{tenija. mirot i ~ove~nosta# (12. 58-60. Skopje. XXVIII–XXX. 1985. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. R. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). a potoa sekoja treta godina. 5. M. S. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. [vajcarija. 9. XXVII. vo redaktiraweto na sp. d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. LIT. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. turski i gr~ki jazik. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura. VI 1913 – Petrograd. Embore. 21– 34). †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Egejskiot del na Makedonija. XXIV– XXVI. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. prikazi. po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. R. Gogov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). pravednosta. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. Kon polovinata na 1897 g. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. 1.: Hristo Andonov-Poljanski. 20. po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). 35–42). Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. II 1898) – makedonski u~ebnikar. II). materijali. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). ruski. za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. 69–83. vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. P. Bl. d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. Min.: Bla`e Ristovski. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. br. Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. MAKEDONSKI FORUM ‡ v. 331–473. d-r Bla`e Petrovski (1994. Skopje. 53–54). Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. Poradi statija za Vini~kata afera. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. 1958. LIT. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. Voden. Na 18. 1970. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. so 879 . I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. †MakedoniÔ# P. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet. istiot. D. Grcija. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984. XXII–XXIII. I (serija treta). †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). 1980. Objaveni se vkupno 35 broja. XVIII–XXI. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. Struga i Bitola. †Makedonskij glas#. †Sv‹tlina# (1882–1883). MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. Mihajlo Minoski. statii. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. Arhangelski). 47–52). Ml. ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. XI–XVII. Skopje. I. 62–64). a odgovoren redaktor I. 22. kritiki. vo po~etokot sekoja vtora. trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. zaedno so vodenskiot prvenec \. Skopje. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. Dimitar Makedonski MAKEDONSKI. Uzunov (1842–1887). 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. studenti na tamo{nite univerziteti. Forum za Makedonija 2001. no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici.Peterburg. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun.

kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. 2001. G. organ na VMRO(Ob). po petmese~na pauza. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip. 1. no i po sledniot br. K. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. T. Gr. Svetislav Krsti}. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. 1913 zborovite na B. Pe{kovski. II. IZV. 10. za edukacija na mladite. a potoa: Sar`o Sar`oski. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Rilski.: Dimitar Vlahov. 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. Kis. Razvojot na 880 . Konstantinovi~. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. Memoari. A. Objaveni se vkupno 179 broja. Dino ]osev i dr. Ugrinovski. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}. N. da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. V 1924). Georgov. so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. 486–530. Malcinstvata na Balkanot (XX vek). Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. I. Skopje. Dragi Mitrevski. 1971. istiot.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. Kiselinovski. LIT. i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. N. Georgov. Fototipno izdanie. Pariz i Berlin. so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Skopje. Vo spisanieto. spisanieto e kone~no zapreno. pe~atewe publikacii i sli~no.: Pasko Kuzman. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. Dimitar Vlahov. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi. 9 (2. K. pokraj Makedonci. I. Vladimir Poptomov (glaven redaktor). 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite. priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987). INI. LIT. I. Stavovi-Kavka. †Makedonsko delo#. 2001. vo Prilep. 1976. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). XI 1970 g. D-r Boro Mokrov. ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. potpi{ani od D.: Bla`e Ristovski. Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija. kako i katalozi od izlo`bi..: S. Naslovnata stranica na prviot broj na sp. III 1914). 1978. so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. d-r G. za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri. 1976). formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. R. 1968. G. IX 1925 ‡ 25. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. 27. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje.. S. Dimov. P. 1970. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991). iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. Sv. Bo`idarski. i J. nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). Do 1990 g. Prv pretsedatel e prof. Kostadin Kepeski. Ohrid. LIT. Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. Pasko Kuzman. V 1935) ‡ vesnik. Skopje. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. St. LIT. se objaveni samo u{te dva broja. Bl. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. tuku prosto Makedonci. Vera Bitrakova-Grozdanova. D. Stoletija na makedonskata svest.-PeterburgÍ. Skopje. Koro{ec (1973). kako i pove}e javni tribini i predavawa. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. S. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). i Belgrad. 2004. XII 1913). Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. vo: Lidija Miladinovska. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. Stojanov. nemu }e mu re~eme blagodaram. 20 NoÔbrÔ 1914. Po barawe na Srpskata legacija vo S. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. A. Georgiev i dr. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. Qubqana. Skopje. na bugarski jazik.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. 1981). bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. V. G. pod pritisok od balkanskite monarhii. ^upovski.

MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. Zb. Se ~uva vo Arhivot na HAZU. na XIII v. 362-367. R. za podelba na Makedonija. Od kongresite se ot- V. Ml. M. 1993. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija. Po podelbata (1989). IX 1991 g. Skopje. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. donija i na Kanada. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. M. Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. LIT. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. koi ne bile pod tu|o vlijanie. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. 31. XII 1918). Nikola Popovski. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#.-K. I. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi.: Mihajlo Minoski. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. demokratsko. X 1993 g. 14. demokratska zada~a. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. Min. 1985. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Prv pretsedatel e d-r M. gija# (1993.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl.: Mihajlo Minoski. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost. od po~. 1946. Smatrakalev. 1983 >) ‡ 881 . Bl. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Skopje. LIT.: D-r Boro Mokrov. za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. III c 1. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. DIJALIZA. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. tuku za parohiska crkva. 1. Skopje. Skopje. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. Polenakovi}. [vajcarija. D. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. Pol. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. 1980. Buenos Aires. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. so redovno ozna~uvawe na sedmicite. Stojanov i V. A. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. 1997 i 2001). 363–373. 79. Veselinov i dr. 1990. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA.: Mihajlo Minoski. 1980. Toa ne e partisko. N. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. LIT. Neka faktite govorÔt. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. 17v. vo Ohrid. Ivanovski. P. D. Bla`e Ristovski. Skopje. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. tuku isklu~ivo dobrotvorna. da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. 2004. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici.# Ukinat od vlastite. Ima 133 pergamentni listovi. osven so drugite porobeni narodi. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. Kostov. Skopje. III. Kako kratok aprakos. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Min. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. 1. etni~ko organizirawe na iselenicite. [arlanxiev. u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii. Min. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. sign. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. S. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Kanada. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. na XII v. V. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. K. 33). VI 1932 – III. Skopje. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . M. H. nitu pak stale{ko ili klasno. MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. 330–334. LIT. Zagreb. 1985. Martulkov.

Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. Osnovano na 28. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. M. od kade {to. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{.: Vizantija i Sloveni. Dubrov~anite. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar. a naskoro potoa i Kostur. Srednovekovna Makedonija. I 1392). Misirkov. 2002. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. 30-31. go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in. Prilepsko (1371/72) 882 . Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik. †Starinar#. trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. D. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. 319–330. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. †Zograf“. Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. 1970. LIT. †Balkanistic Forum’#. \or|i Zdravev. Beograd.. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. koga e zaroben i carot Uro{. zb. Serska oblast posle Du{a- nove smrti. Solun i Ber (1387). Skopje. Blagoevgrad. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). odnosno za svoj naslednik (me|u 1. blagonaklono gledale na ovoj napad. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va. po istorija na medicinata na Med. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). Biljana Ristovska-Josifovska. na istoto mesto.: Statut na MLD. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. D. Prv pretsedatel bil d-r B. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. vo kn. 1979.). so nat~ove~ka sila. koj{to deli pravda. 1967. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. Prilep. Beograd.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto. Beograd. Andreja{ i Mitra{. kako ~lenovi na koalicijata. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{. 153–161. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. od Nikola Altomanovi}. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). Vo 80-tite godini na XIV v. gi {titi nemo}nite i se odmazduva. so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje.: Lazar MirkoviÊ. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. LIT. K. Spirov. Dedov. Varo{. zaedno so \ura| Bal{a. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). VIII 1371). Kralot Volka{in zaedno so brat mu. 435–456. Osnovano vo 1945 g. so brziot kow [arko. Marica (26. f. Nedeqe u Prizrenu. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar. despotot Jovan Ugle{a. vo Skopje. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. 1925. IX 1370 i 31. III (1924–1925). vo S. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). prof. †Balcanoslavica#. Mrwav~eviÊi. Biljana Ristovska-Josifovska. 1997. SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. Spomenica Frawa Bari{iÊa. ^upovski. 2002. R. Tradition and Historiography. zaedno so Bal{ite. a podocna samo so negov natpis. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar. 1. 7–22. Stoilov i dr. iako granicite ne bile sosem bezbedni. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status. Konstantinovi~. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. Rodona~alnik na tn. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. EFMA/WHO. XIV. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. 1983. I. D.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. koj{to potoa bil odlo`en. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni. M. Bla`e Ristovski. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). 2. B. S. 11–26. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. Poklad Kraqa Vuka{ina. 194–199. S. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#. H 1902 g. {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. Milan IvanoviÊ. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. G. 165-182.-J. Beograd. IX 1391 – 6. Georgije Ostrogorski. MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov. Branko Panov. od Bal{ite i od Turcite. Mi{ajkov. so sedi{te vo Prilep.-B. 1–2–3. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. Sima ´irkoviÊ. Zbornik Filozofskog fakulteta.

toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD.. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . So ~l. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S. 1903). XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski. v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. X 1902) rasnuva na 25. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. XII 1902). (so potpisite na D. Vo ~l. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. otkako se konstituira Upravata. 1 od Ustavot na MNLD (16. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. pesnite. b) da gi prou~uva jazikot. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci. ~itanka.-Peterburg nacionalnata svest. se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto. Mi{ajkov i S. Misirkov. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. Vo ~l. †Za makedonckite raboti#. a od po~etokot na 1903 do 1917 g. gramatika). se opredeluvaat granicite na Makedonija. raskazi. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot). Vo po~etokot na 1904 g. osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S. etnografski.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28.-Peterburg do S. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. XI 1902 g.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to. stihotvorbi i dr. U{te na 12. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S.Peterburg. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. kako i so oddelni slovenski dejci#.-Peterburg (16. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. pretsedatelot D.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S. XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. a F. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. filolo{ki i politi~ki pogled. Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto. P. b) ~itawe referati.

1978. Misirkov na makedonski ezik. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. 61. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. osnovano od K. aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. J.Skopje. Izleguva dvonedelno. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. Iseleni{tvoto od Makedonija…. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. Ohrid). osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Sve~en sobir. 1966. 1978. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Ár. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. R. ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932). srpskite i gr~kite pazari.. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod. I–II. be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Min. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. Angelov. za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. Terziev i Georgi . MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939).-Peterburg. od god. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija. Misirkov (1874–1926). LIT. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Bitolskata filijala na MNLD na 15. 298. SofiÔ. Angelov. Neposredno pred Prvata balkanska vojna. II. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. LIT. Miras~iev i J. R. istiot. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Skopje. Krste P. M. e. Prvo izveduvawe: Skopje. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god.1994. Vo Buenos Aires bil pe~aten v. na bugarski jazik. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija. Bl. 2004. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. XI 1903). Vo imeto na humanosta.. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. no oddelni statii i na makedonski. Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci.: SveÈ. Misirkov (1874– 1926). organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor . samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite. XII 1923 – 1. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. t. istiot. Misirkov i St. Me|utoa. 2. Bl. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941). Skopje.: Mihajlo Minoski. IX 1946. O. VI 1912). francuski i germanski. Krste P. †Makedonsko zname#. Zb. P. II organ na Makedonskata federativna organizacija. Min. LIT. Skalovski. se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. K. a potoa nedelno. Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. 2003. 223–447. VIII 1912 g. 259–263. 1966.. MANU.: Ivan Katarxiev. kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. †Makedonski glas#.. Kiril i Metodij#. Bla`e Ristovski. Kiril i Metodija# (1912) LIT. organ na Dvi`eweto.. Skopje. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. no i revolucionerite D. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. VI 1917). Dedov vo Sofija (23. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). 15. 1946 g. Kiril i Metodij# (27. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. istiot. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest. no Gradona~alstvoto ja odbi. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. no i toa ne be{e registrirano. M. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Skopje. Avstrija. Ednovekovnite koreni na MANU. 9. Skopje. M: T. I.: Bla`e Ristovski. Dr.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo).

1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. Kova~ev. Vo vesnikot sorabotuva i K. lavira i koncepcijata na vesnikot. Skopje. Mihajlov#. S. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici. †Makedonsko delo# (1925). O. 200‡197 i 171‡167 g. Spored aktite. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. Tolov (1976‡1980). Misirkov (pod psevdonimot K.e.n. Zb. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. Iv. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. Sl. SAD. P. Kalifornija. nauka i kultura.-K. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g. 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡).e.: Mihajlo Minoski. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles. LIT. M. Pelski). R. Razmov i dr. Bl. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). Wujork. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. LIT.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot. etni~ko organizirawe na iselenicite. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. Sl. N. A. prete`no od Bitolsko. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura.-K. 1980. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je. Trajkovi} (1980‡1984). Simov (1974‡1976). Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). 539–542. K. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata. d-r F.: D-r Boro Mokrov. i protiv †agentite na Tretata internacionala#. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. pr.n. Bla`e Ristovski. †Makedonsko s'znanie#. Argentina.-K. srpskoto i gr~koto vospitanie.).-K. L. N. L. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. Sl. Sl. a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. Skopje. mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski).). vo statijata †^era. V. V. Sarafilovski (1992‡1994). formirano vo 1947 g. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. Ristov (1994-2000) i S. SAD. angliski jazik). no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. Toa go objasnuva i G. Jurukov. B. organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev. Kanada. Srbite i Bugarite#. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija. 1999. direktno vo zatvorite. T. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna.-T. da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija. 138–141. pr. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. 1970. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{. M. Aleksandrov.e. Dorevski (1984-1986). no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa. vo sorabotka so N. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija. MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). LIT. N. Kikovski (1988‡1992). Skopje. Damjanovski (1986‡ 1988). Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. Kl. Protogerov i Iv. Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. 2004. pr. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. Istorija na makedonskata nacija. a od 2000 g. Min. 1905 – Makedonija. N. Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 .n. N. K. Atanasov. MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija. Dosega{ni pretsedateli: A. makedonskoto dvi`ewe nema da postoi.

Gorna Gorica. M. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. IV (1904). no bil odbien od Ahajskiot sojuz. Pustec. 2000. vol. zapadnite i jugozapadnite makedonski govori.e. vol.). Novo Selo. Ore{ek. Voenite podgotovki prodol`ile. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski. Kavaja Kor~a. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli. [ulin.n. I. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. Podgradec itn. So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Le{ni~ar (Le{ni~ani). a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. Lipsiae.-R. vo instituciite. Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~.). Zapot i Ko{ari{ta.: Polybii. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. II (1924). zemjata bila opusto{ena. Malo Ostreni.e. Radovi{ (Radoe{ta). osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje.). N.n. a od jugoistok napadnale i Ahajcite. INI. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. O{enovo. Ajtolcite i Ilirite. dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. pr. Kojavec. Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor. vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a). Leska.e.n. Titi Livi. pr.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. Golo Brdo. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200. Historiae. se odviva na albanski jazik. del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija.e. Orgo{ta. vo selata Lin. Skopje. od koi okolu 20. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. Ma{kin. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. okolu 150. [i{tevec. Kako nivni sojuznici. K. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919. Bili{ta. pr. Kuks. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5.: Istorija na makedonskiot narod. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. vo Kor~ansko – bobo{tenski govor.). koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija.n. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec. Pasinki. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. Golemo Ostreni.). Kore{~a.e. ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi. Vo po~etokot na XX v. Ginevci (Gineec). Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. bidej}i obrazovniot proces nasekade. Pustec nacionalnite malcinstva. Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. 1995. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. Tu~epi. Elbasan.). . Globo~ani. Paki{. vol. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo. otkolku od rimskata ekspanzija.n. A. pr. Tu{emi{ta i Piskupija. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). Skopje. Ab urbe condita libri. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija. Lipsiae. Dolna Gorica. a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. itn. 1906. Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g. Spored sklu~eniot mir. Ladomerica. Vrmnica).) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda. i toa: vo Gora – goranski govor. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g. Istorija na Stariot Rim.n. Dardancite navlegle vo Pajonija.e. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV. kako i komunikacijata na dr`avno nivo. bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s. Zrnovsko i Cerje. pr. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot. koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. pr.000 lu|e. III (1983). Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit. Klewe. LIT. Vrnica (Vrbnica. Toj pridobil i drugi sojuznici.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor.000 novi vojnici i sl. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. Trebi{te. Crnolevo.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni.

vo javnata administracija. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. no so prevedeni albanski u~ebnici. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. po Enver Hoxa. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek. vo obrazovanieto. dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot.). koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. Osobeno skata dr`ava. koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok. bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. sever i jug. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . Osven voenite sostojbi. Golo Brdo i Gora (1923) itn. Od 1948 g. Bitola.). ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. Za olesnuvawe na toj proces. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. granicata stanala neprobivna. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. Na toj na~in. Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata. vo mediumite itn. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919). dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa). a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole. Golo Brdo i Gora). pokraj obrazovanieto na albanski jazik. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. vo legislativata. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. vo politi~kiot i javniot `ivot. Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. makedonskite u~iteli bile isterani.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura.

se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . II. †EtnoAntropoZum#. Branislav Rusi#. 1939. VI/1. 1918–1941. 30-79. 2. vo kn. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. Metodija Sokoloski. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). Dru{tvoto †Gora# (1993). 1998. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. Skopje. SAN. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. 1955. 100–113. Beograd. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Poqe Debarsko. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija. 8. Gora i Opolje. 137–157 i 429–493. 2002. 2. 1971. LXIX. Naselja i poreklo stanovni{tva. Skopqe. SofiÔ. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. Andrew Rossos. Borivoje @. sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. Pomaci. Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Beograd. Skopqe. Milisav Lutovac. 1932. Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. œranov. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. Bo`idar Jezernik. Skopje. An. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. 1969. 111–125. 4. MakedoniÔ. †EtnoAntropoZum#. 1979. Nazif Dokle. Skopje. †Makedonski pregled#. vol. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. kw. S. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). Skopje. Goranski narodni pesni. †Istorija#. K†n~ov. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. 53/2. Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). The British Foreign Office and Macedonian National Identity. †Patrija#. 1940. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. @upa Debarska. doktorska disertacija). kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Bo`idar Vidoeski. 1924. 123–186. istiot. Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik. I. Skopje. Istra`uvawa i zapisi. Tiranë. Skopje. Jovan Trifunoski. EtnografiÔ i statistika. Skopje. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). Jovan Haxi-Vasiqevi¢. Skopje. Vo oktomvri 2004 g. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. Filipovi#. LIT. Makedonskoto naselenie so islamska vera. br. 49–81. Vo po~etokot na XX v. Skopje. 2000. Golo Brdo. historik dhe etnokulturor. XV/2. Skopje. 2004. Bla`e Ristovski. †Srpski etnografski zbornik#. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Svetivra~ko (Sandansko). Vo 2002 g. Tomo Tomoski. Skopje. VII/10. Beograd. Dijalektite na makedonskiot jazik. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite. Mehmet Hoxha. †Slavic Review#.. Skopje. 1954. Petri~ko. SofiÔ. II. Milivojevi¢. Mil. 24/25 (1972/973). 35. N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. Prespa vo Sredniot vek. Beograd. 3–4.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. 2002. 1988. Skopje. Krste Bitoski. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. Galaba Palikru{eva. V. Branislav Rusi#. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. Aneta Svetieva. 1957. VII/2-3. sostaven del na makedonskata. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. 1994. X). †Makedonski folklor#. 1987. 312–330. 2000.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. a vo 1912 g. Ju`na Makedonija.n. 1900. 63–118. †Istorija#. Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. t. Debarski Drimkol. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. kn. 1970. D. Sv.

Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. Struma. Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. Osven vo selskite naselbi. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 . koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. na Rila Planina. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma. Mesta i predelite na toj prostor. ~e~ki govor). Na taa to~ka. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. pa se spu{ta severno od Blagoevgrad. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. e standardiziraniot bugarski jazik. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. bile sprovedeni relativno slobodni popisi.000.000 od tn. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata.707 du{i. {to e trome|e me|u Pirinskiot. vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Pokraj zapla{uvawata. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben.000 do 250. odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Isto~no od Peh~evo. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r. socijalnata i duhovnata kultura. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija.367 vkupna polulacija (2006). kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. Re~isi do krajot na turskiot period. koe Bugarija odbila da go priznae. bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko.800 `iteli. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev). To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10. zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina. Struma na istok. Mesta. zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi.798 km² ili okolu 10. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura. osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. tatarskoto. Mesta. Bregalnica na zapad od pritokite na r.385. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). Strume{tica. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini. vo popisot od 1992 g. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7.) i islamsko.18% od makedonskata etni~ka teritorija. Nevrokopsko i Razlo{ko). Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. vo dolinata na r. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo. Vo 1946 i 1956 g. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. Struma i Smoljanite po r. gagauskoto i drugite mali malcinstva. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. †drugi#. bidej}i dr`avata po 1948 g.

Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. Amerikanskite protestantski misioneri. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). vo legislativata. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata.n. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t. So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. bugarska kulturna sfera. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. osven Strumi~ko. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. po 1835 g. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) . vo obrazovanieto. vo mediumite itn. nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej. gr~kata crkva. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. osnovani vo periodot 1990–2004. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. vo javnata administracija. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. 1919 i Lozana. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. Spored gruba presmetka. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Me|u pogolemite malcinstva.n. separatisti i neprijateli na dr`avata. No vo 40-tite godini na XIX v. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. vo politi~kiot i javniot `ivot. t. itn.

t. BÍlgarskite obÈnosti zad granica.). http://www. 1914.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars.com/asen/obst_bg. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora. Skopje. Balkanot. Pirinskiot del na Makedonija. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. Rinhini. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV. An. kon Trakija. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#.omoilindenpirin. Sa- gudati. itn. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v. https://drum. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. Skopje. i LIT. 2002.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. 1978. me|utoa. Pomaci. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija. klisurata i slivot na r.html (mart 2007). no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr. http://balder. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. Trifunoski. lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. Gregory Mihaelidis.mhrmi.n.C. Skopje. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. Skopje.htm. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. televizija. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. Velegiziti. 1967. SAD).. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend.prohosting. nekolku pati bil konfiskuvan. Morava. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava. Anastasija Karakasidu. ne uspea da se registrira. Warsaw. Mark Mazover. †OMO Ilinden Ivan Singartiski.pdf. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. 1870-1970. Mesta vo Egejskoto More. Washington.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Vojuniti i dr. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 .org/ (mart 2007). So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski.153 km². Sv. D. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. INI. 2003.umd. Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov. http://www. Po vojnite vo po~etokot na XX v. Od 2001 g. 2005. The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. koe.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa.org/reports/04/osce_bulgaria. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. Jovan F. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko). Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34. october 5-15. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji.

Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. od Isto~na i Zapadna Trakija). vo mediumite itn. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. do deneska. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata. socijalnata i duhovnata kultura. vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. Bugarija. Rinhini (na Halkidiki). gr~kata crkva. †makedonska borba#. planini. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. Po 1912 g. Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. reki. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci.n. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. gr~ka ili druga tu|a vlast. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t. kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. itn. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo. pravoslavni od Mala Azija. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Za da ja osigura novata teritorija. nesramskiot i kostenarskiot. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. Vojuniti (vo Epir) i dr. vo politi~kiot i javniot `ivot. 1919 i Lozana. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Sagudati (okolu r. Berziti (severno od Solun). ne se garantirani malcinskite prava.. Srbija). ezera. Mesta. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol. Od VII do XV v. Od dr`avnata politika na negacija . Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. vo legislativata. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. okolu 200. Vo RGr. Osem). Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870).). Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. pa se spu{ta ju`no na r. Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). Bistrica). vo javnata administracija. koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. iako vo 1920 g. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. kosturskiot. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp. Velegiziti (vo Tesalija). osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#. Bistrica i vodi kon Egejskoto More.). a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. {umi itn. SAD i Avstralija. vo obrazovanieto. Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej. prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. posebno vo odnos na etnonimot Makedonci.

Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. no ne i borbata za pravata na Makedoncite. ~etvoroev. Vo javnite mediumi (radio. Anastasija Karakasidu. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. srp. 1. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. kultura i folklor. Dimitris Litoksou. D. i dr. Od XVII – XVIII v. Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. 22. Vladimir A. izborno ev. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva.C. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. glag. Mark Mazover.. https://drum. Slovenski rakopisi vo Makedonija.. Strumi~ki oktoih. na Visarion Debarski i dr. 1993. Mak. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska.: Izborno ev. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#.. rkp. umd. 5 i 6. bug.. Spored pismoto.. 47. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey. me{ano). red.: NUB †Sv. INI. nasled.htm. iako kratko trael. vo Mak. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet. Od XV v. se: Krninski dam. 1971.. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. G. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). Potoa ja napu{til organizacijata. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87. Sofia.florina. listovi – site od XI v. GREECE http://www. Skopje.. Mak.. Od glag. Jovan F.) redakcii. Kl. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka. rkp.7 i 8. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. Arh. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. kn. An. na Vlad. se: Bitolski triod. a so srp. od krajot na X v. Gramatik. fak.. Dobrej{ovo ~etvoroev. 3 i 4. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. 2000. manastiri od srp. Sk. LIT. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. Tetraev. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). Trifunoski. Najstari kir. pova`ni rak. 1990. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. 1914. Gr~ka antimakedonska borba. Mak. doa|a do procvet na kni`evnosta. Sinaj. Doa|a do diferencirawe na mak. Filoz. 1919. Vele{ki zborn. Fragment od †Posniot triod# (XI v. Treskave~kiot kodik. Zborn. se: Krat. i dr. 1858-1918. se ~uvaat vo razni rkp. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. 1946.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270. naroden jazik.pdf. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM. Sk. osmogl. 1979. ostavil dlaboki tragi vo mak. zborn. kratovska i me{ana. 2003. Mo{in. na pop Jovan i dr. Toj period. Sk. Mak. Jegejska Makedonija. Skopje. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. kn. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. na Mak. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura.. M.. 893 . Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905. arh. se: Mak.. dr`ava vo Mak. koga doa|a do izraz mak. se pi{uvaat rkp. 32. odnosno separatist. Ohr. Bolowski psaltir i dr. posen i cveten triod. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. na Axi Baba. Nar. Skopje. zbirki vo Mak. Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko. Beograd. zborn. rus. Stojan Kiselinovski. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. so srpska ra{ka red. Tsanoff. Sv. Mak.. Washington. jazik. popoznati se slednite rkp.: V. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. kn. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek. lesnovsko. od mak. i dr.. Tikve{ki zborn. Od XVI v. M.org/.). Sk. Meglensko.. Kru{ev. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989).state. sè do mak. zborn.. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. Asemanovoto ev. muz. Sk. Vo 2000 g.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn. 1988. se: Apokrif. 1. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www. Slep~enski apostol. od XIV v. Gregory Mihaelidis. Skopje.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840. SAD). 2004. psaltir. Dobromirovo ev. 1978. Skopje. Od XII v. IZV i LIT. Balkanot. na Norov. Bogdanovo i dr. red. pova`ni se: Zografskoto ev.. list i fragment od Posen triod (XI v.. rkp. Denes samo mal del od okolu 460 rak.# 256. Pokraj progonite i zapla{uvawata. 2002. na pop Jovan od Kratovo. Ohridski apostol. vo Mak. ev.. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Vo XIII v. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. i dr. Slep~enski pom. Pozna~ajni rkp. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko. kn.. Georgievski. prerodba vo XIX v. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp.

022. Spored posledniot popis vo RA (1989). i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina. kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1. Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Sprotivno na toa. Berziti (severno od Solun). u{te ok. Smoljani (po r. Golo Brdo i Gora. pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo.972. ja se~e r. bogdanskite. vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r.071 Makedonci. bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#. Spored popisnite podatoci. Mesta). Kor~a. . Golo Brdo i Gora.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). Mesta. RB i RA) ne e poznat.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. po sredna procenka ima 42. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija. Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. Samuilovo Carstvo.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa. vkupno 30. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr.145.35%) i 4. Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. 200. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r. Rinhini (na Halkidik). 700. Sagudati (okolu r. makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan).800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. Struma). ja se~e r. Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. (nad 70%). ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. vardarskite. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#. navedeni se samo 4. na druga strana. RBiH (2005) – 2. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva.06%). okolu 200. RSl (2002) – 3. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. Vojuniti vo Epir i dr. spored popisot vo Kanada (2001) – 31.847 lica (0. Mesta. politi~ki.000 etni~ki Makedonci vo Albanija. Sprotivno na toa. Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji. a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa.000 – spored podatoci od MIA (2003).798 km². bile istovremeno i etnografski granici. Velegiziti vo Tesalija. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa. na edna strana. vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa.981 ili 64. kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. brsja~kite.774 km²). kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. Bistrica). Se~e delovi od strumsko-mestanskite. osobeno vo prekuokeanskite zemji. koga 10. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. Se operira so pribli`na brojka od ok.581 kako Gorani (0. od vkupniot broj 2. Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot.428 Makedonci vo Srbija. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. tie 4. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25.18%. Podgradec.278. Kuks.547. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi.955. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Spored popisot na SAD (2002). Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Vodensko i Kostursko.270.697 etni~ki Makedonci. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5.297. i Kor~anskata Kotlina. i vo RS i na Kosovo.899. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind.). Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv. kako i vo popisot od 1992. bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. koga namesto imeto Makedonija. 700. kako Makedonci se izjasnile 25. kako i vo gradovite Tirana. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002). vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite.

Skopska Blatija. XIX v. Radiovce. XX v. za postara `ena (Prilepsko Pole.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole. Bitolsko Pole.) Vez od `enska krpa za na glava (s. XIX v.) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s.) 895 .) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s. Lopatica.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s. XIX v.) Grabeno rakav~e. Bugarievo. XIX v. XX v. XIX v. XIX v. Solunsko.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko. XIX v. Mariovsko. Kumanovsko. XX v. Stracin. XX v.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. Duwe.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole. Polog. XX v.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko.

na XX v. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). RH. go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923).). gr~kata crkva itn. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. srpski i albanski. Kanada i Avstralija. NRM i FNRJ. Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori. pa i vo RM. Zatoa po 1844 g. gr~kata ili druga tu|a vlast. Turcija. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. zaedno so makedonskta teritorija. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. Rezultatot od vojnite sosednite zemji. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. kako RSl (sega ~lenka na EU). Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Spored religijata. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. socijalnata i duhovnata kultura. Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam.. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Amerikanskite protestantski misioneri. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. so pomo{ na svoite stranski mentori. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. i vo tie uslovi.). Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. muzi~kiot folklor. bugarski. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. nasekade. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. Sepak. Grcija i Bugarija. vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. prekuokeanskite zemji. kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. . Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). RCG i RBiH. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija. Make896 doncite do`iveale. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). so mali verski zaednici na protestantizmot.

Gorno Vodno. Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s. mominska i detska nosija (s.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V.) Mija~ka nevestinska. Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 .

(od pomalite). Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. Poliwa `ito – ridi{ta krv. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. LIT. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. https://drum. Avstralija. Bla`e Ristovski. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein. II. 1975.: Van~e Stoj~ev. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Skopje. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. 1983.C. Obedineta makedonska dijaspora i dr. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . Voena istorija na Makedonija. Misirkov. Vladimir A. Macedonia Clasp of the World. 1. Washington. SAD. Vo 1938 g. Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939). Indijana. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Za makedonckite raboti. Vasko Panoski i dr. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918. 1978. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. Stojan Kiselinovski. Sv. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. D-r Orde Ivanoski.. 2000. MANU. DS. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. Jov. Gregory Mihaelidis. SofiÔ. D-r V. Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. LP i dr.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. Mark Mazover. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. 2004. Viktorija Ink. Skopje. An. Skopje. 1914. Makedonska alijansa – Melburn.. Priredil Bla`e Ristovski. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. III. Bo`idar Maslari}. Skopje.M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop. Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. D. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. Balkanot.umd. LIT. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. Skopje. kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP.: Vo srceto na [panija. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn. d-r Gavril Konstantinovi~ od s. Svetski makedonski mladinski kongres. SAD. Dragi Stojkovski. Krste P. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. Dimitris Litoksou. 2003. Gr~ka antimakedonska borba. kako. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. Portreti i procesi. NSDP. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. 1919. na pr. Slovenija.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. Smrde` (Kostursko). X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. Skopje. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. Svetski makedonski kongres. 2003. Sinot na Angel Gaco. d-r Vladimir Kavaev od Struga. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Tsanoff. OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. Mico. Sofia. Skopje.pdf. Dim~e Milevski. 2002. D. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija. Iv.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. od levo na desno: Trajko Mi{kovski. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). Anastasija Karakasi- du. 1990. 1971. O. Makedoncite vo ^e{ka. DOM. Makedoncite vo Holandija. Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. LIT. Skopje. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. Skopje. Alekso Demnievski-Bauman. INI. Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989). 1991. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. istiot. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD).

Ksente Bogoev (v. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor. Nikola (Debar.). a M. MAKELARSKI-BECKO. Tihomir Jovanovski. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. XI 1981. Skopje. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii).). 1985. Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. na makedonski jazik. Ml. BIBL. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad.. IV 1939. Qube Trpeski. Bla`e Ristovski. Asen Simit~iev. poradi komunisti~ka dejnost. Nikola Uzunov. I. 315-316. Dodeka bil na robija. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. 2. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. 5. Istra`uvawa i materijali. (s. Skopje. Nikola Uzunov. finansii i bankarstvo). LIT. a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. LIT. Skopje. Golooto~ki svedo{tva. 23. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). I 1993) ‡ prvoborec. XI 1987. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). †Na{ svet#. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad.). Skopje. 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). †Nova Makedonija#. Dimitrija Nova~evski. Kostadin Popovski. Vasil Griv~ev. Dimitrija Nova~evski. @ivko Dimoski. Mitra [aroska. Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla).: Dim~e Naj~eski. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot. tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize. Nikola Uzunov. 7. 1967.) i Nikola Kqusev (v. @ivko Atanasovski. Kiki Mangova-Powavi}. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. D-r Orde Ivanoski. 9267. Skopje. prvoborec.: †Na{a re~#. kade {to vo 1935 g. a potoa spored bugarskiot pravopis. Vladimir Kandikjan. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). 2. †Glasnik# na INI. †Kulturen `ivot#. vo Zagreb. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija. Ml. Dokumenti. Sredbi. Taki Fiti. I. od kade {to izbegal (12. vo v. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). X ‡ 6. Ki~evo. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. 31. †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Sl. Trajko Koneski. 711. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. 1991. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). I-V. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Vlado Makelarski MAKELARSKI. nositel na Partizanska spomenica 1941. XI. T. XXI. Taki Fiti. Ml. SAD. Goce Petreski. vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. Metodija Stojkov. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). 10. Skopje. 22. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. Du{an Veqkovi}. Seta mladost za Oktomvri. Makelari. D-r Simo Mladenovski. 2. 38. doktoriral so zabele`ana disertacija.-K. 1975. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. Josif Andreevski. Debarskiot mladinski bataljon. od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. LIT. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. †MAKEDON^E# (Bukure{t. bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. Dimko Kokaroski. Skopje. S. †Nova Makedonija#. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. 55-68. 1967. S. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. potoa vo Vrawskiot NOPO. Gligor Bi{ev. [aban Prevala (monetarna ekonomija. Po otslu`uvaweto na voeniot rok. Skopje. Skopje. 2006. III 1979. Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb. Ml. N. 7. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje). Pan~e Kirovski. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. Branko Zelenkov. D-r Petar Stojanov. XI. Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. †MAKEDON^E# (Detroit. †Prosvetena `ena#. N. kako i akademicite Kiril Miqovski (v. Ksente Bogoev. \or|i ^epujnoski. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. 6. 1980. Jane Miqovski. Angel \or|iev. Blagoja Nanevski. Vlado D. Nikola Uzunov (v. Aleksandar Milevski. IV 1939). Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. 16-18. R. prva i vtora. XI 1972. 9. †Poetsko kat~e# i dr. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. Todor Ru{kov. S.: Elena i Vladimir Kavaevi. Sremska Mitrovica i Ni{. III. Makedonskiot stih 1900–1944. Posledici. Skopje. Natalija 899 . soobra}aen in`ener. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Antonov stanal i general na Crvenata armija. Objaveni se vkupno 35 broja. Metodija Stojkov. S. XXVII. Mane ^u~kov. 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). 7. Skopje. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. Trajko Slaveski (ekonomija). 6. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945. Todor Todorov. Tetovo. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. Jordan Krstevski. dekemvri 1977. Albanija.: B. Nikola Kqusev. D-r \or|e Miqkovi}. 1914 ‡ Struga. 18. 1919 ‡ 29 ili 23. Mihail Petkovski. avgust 1949 ‡ dekemvri. po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. kn. Jovan Stojanovski. †Komunist#.

porastot na zalihite.). den. Skopje. F – M.6 mrd. R. 2006. 28. †Pra{ina# i dr. Nemam pove}e vreme. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. 1960 i drugi. kako zbir na odredeni transakcii. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. †Crveniot kow#. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. na grupata za angliski jazik (1964). SVP. M. Irena Kikerkova. 1988. neto stranskite investicii. T. Nikola Uzunov (stopanska istorija). saldoto na tekovni transakcii so stranstvo.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. LIT. P. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela. niski stapki na inflacija.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. Romani: Buntovniot klas. 1976. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi). IZV. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#). MAKSUTI. prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii. dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. trajni). razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi.. Ki~evsko. Raskazi: Ludiloto na srceto. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI].e. Skopje. Vladimir Gligorov (stopanski sistem.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. IZV. kako i na scenite na drugi teatri. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj). 1979. Zeleniot vitez. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. vo ovaa faza na razvojot. vkupnata nevrabotenost itn. gi opfa}a bruto doma{nite investicii). Interni materijali od drugite soodvetni institucii. agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i. †Pred do`dot#. †Haj-faj#. LIT. neto-izvoz). V 1898 ‡ Belgrad. Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno.: †Poezija#. V 1933 ‡ Skopje. 1931 i dr. i nadvore{notrgovski sektor (X-M. Nordhaus. den. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g.2 mlrd. Skopje. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. Baram pomiluvawe. T. 75 mrd. bruto-investiciite vo fiksen kapital. Todor Todorov. Mirisot na zemjata. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto. 2000. Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. 8. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%).25 mlrd. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. McGraw-Hill International Edition. LIT.: Zbirki pesni: Pesni. Ulogi: Otelo. Slobodan Mickovi}. Elena Doreva (ekonomika na agrarot). Dan~o Zografski. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. Struga. 1983.11 mlrd. IZV. IZV. T. bruto nacionalnoto {tedewe. 1955. M) = 265.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. Vo periodot 1992– 2002 g. BIBL. 1973. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka). t. den. bruto-investiciite. 1927. jan. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra. S. †Jazol#. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost. 1924. St. Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. Ni~ija zemja. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori.e. MANU. BDP. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. Ajan (†Ugursuz#). no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. BNP. Taki Fiti. Aleksandar Murarcaliev. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). RM po 1996 g. Zarobe- . †Bilten# juli/avgust /2006. Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija).n. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. Me|utoa. 2004. monetarnite agregati. 1959. den. P. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. Srbija. docent na Univerzitetot vo Tetovo. Fiti. C + 57. Risto Hristov. den.9%. 1930. I + 55./fev. 16. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991). †Bilten#. 8. zemjite vo tranzicija). iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. vkupnata vrabotenost.: SNA 1993 i ESA 1995. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. Eighteenth Edition. bruto nacionalniot dohod. 1970) ‡ sociolog.e. Gil. So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t. t. postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo. t. Zboruvaj tivko. Samuelson. Ariton @ikov. †Jad#. 2001. Xemail (Skopje. Ottuka. finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). F.: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. S. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. Sk. Raspeani prikazni i dr.: P. MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. and W. Desanka (Rabrovica. Letopis na Perunovite potomci. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. X – 160. Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#). Bila ~len na SANU. †Preku ezeroto#.42 mlrd. 1961. rashoden metod. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. 16. den. 1964. G + (106. 2006. luksuzni. F. Gradina na detstvoto. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Economics. T. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod). Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). vtoro.n. vo osnova. t. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija).

mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). supstrat. xiev. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. Karolina i dr.1 km2. Mala ednokorabna crkva. 1083. Srednogodi{niot protok iznesuva 6. V. Kliment. Sv.). Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Radika. 63‡64. †Starinar#. Kaliopi. ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite. 167-171. Vl. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. 1942. Kliment u Ohridu. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV. sv. 8. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. IX 1924 ‡ Skopje. 1944) – naroden heroj. Liturgiski kompozicii vo oltarot. Dr.1 m3/sec se javuva vo maj. Beograd. Du{ko (Tetovo. 2005. Slivot zafa}a povr{ina od 200. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. 1997. Tetovo. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. P. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa. izgraden i `ivopisan vo 1378 g. zemja na potekloto. a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). Skopje. datum na sobiraweto.7 ‰. †Napredok#. sv.68 m3/sec vo septemvri. Prvin bil izbran za asistent (2001). izdade 15 LP-plo~i. 1980. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. Kol. LIT. a se vliva na viso~ina od 606 m. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu. Naum. Vo poslednata decenija na HH v. pen pad od 1. Vo novinarstvoto od 1948 g. Makfaks. Bogdevo. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. Petka. 1971. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. 95‡97. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski. Gojko SubotiÊ. Kliment.: Dragan Vasilevski. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1. osnovana vo dekemvri 1992 g. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. LIT. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v.3 km. Konstantin i Elena na zapadniot yid. a najmal od 1. C. Shkup. Emituva vesti na makedonski. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. 1943). LIT. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005).728 m. Najgolem srednomese~en protek od 17. Gostivarsko. Crkvata †Mal sv. Zlate (s. B. lokalitet. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. 151‡153. Iv. ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. Cvetan Grozdanov. Vo edna borba bil zaroben. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Risto SamarM. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. rodnina na kralot Marko. [ ‡ Hat. (1940). Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii.71 m3/sec. vo Skopje. prerasna vo me|unaroden festival. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. nadmorska viso~ina i dr. Stari sv. 1926 – Egejskiot del na Makedonija. K. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21. sv. Beograd. Proeski.122 m i prose~en pad od 52. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek.) M. Ohrid. ima vku- MALEVSKI. 14. od jerejot Stefan. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). BIBL. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI). MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI).: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni. kako i sv. O. Nikola. Od 1951 g. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . \.: D-r Simo Mladenovski. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. S. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. VIII 2007) ‡ novinar.

Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. AIU XV. 6. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. Albanija. vo 1958 g. MALENKO. 1. vo [tip (1955). Qubinka (Ohrid. `ivele 926 `. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC. Erazmo. vo Tetovo (1977). Kr. Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992). Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 2004 V. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. Vlado (Ohrid. vo lokalitetot Stobi i dr. scenarist. Rim. osnova~ na †Razgledi#. a potoa na APK †Student# vo Skopje. IX 1919 ‡ Struga. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. D. VII 1930 ‡ Skopje. R’`anovo i Lokov. na nekropolata na Deboj. no zna~aen kni`e- . po{tite vo Prilep (1973). 339-349. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv.. Vo minatoto se vikala Zakamen. †Emisija za `enata# i drugi. X–XX v. Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. 269-339. Vlado (Struga. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. vo Novo Selo. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. Ohrid-Skopje. 159-166. del VI. 45-51. pokraj na †Razgledi#. Gr. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . Reljefot e ridski i planinski. kade {to ostanala celi 33 godini. vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza.. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman. 14. vo Sv. IX 1938) & arheolog. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). †Pedago{ki soveti#. hoteli vo Ko~ani (1957). turata na po~vata na Makedonija. Rat. Aleksandar Malenko MALENKO. do penzioniraweto (1981). Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. Paraskeva (Skadar. Skopje 1978. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. Malesija. †Radiodrama#. Pantelejmon na Plao{nik. St. 23.-Gr. X 1917 – 18. na anti~kiot teatar vo Ohrid.Ohrid. vo Kumanovo (1978). Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. XI 1927) – arhitekt. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz. LIT. op{testveni. B. Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). Klimata e planinska. vo 2002 g. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. P. III 2006) ‡ novinar i spiker. \. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej . I 1979) ‡ pliva~. novinar.: Branislav Rusi¢. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. T. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti. ^len e na DPM od 1946 g. U~esnik vo NOB. vo 1965 g. Na istok se grani~i so Debarca. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. †Emisija za zemjodelcite#. a drugite dve sela se raseleni. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. Makedonskoukrainski vrski. 1953. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. 11. Al. Atina i Sofija. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. Beograd.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. se vrabotila vo Radio Skopje. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). Ohrid (monografija) kn. a ozna~uva †Brda#. Konstantinov. S. LIT. 1985. vo Strumica (1981). Erazmo. i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. MALEVSKI. 1987. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. diplomat. publicist. B. desna pritoka na Crni Drim. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). Kliment (Struga. 1996) zlaten na 200 m delfin. vo M. 1974. romansier. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija. @A XXVIII. Zba`di. J. vo Dojran (1959). kn. IX 1984) ‡ raska`uva~. MALESKI. ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). VII 2002) – protojerej-stavrofor. 1. 20. Skopje. †Godi{en zbornik na FF#.: Done Ilievski. so ladni zimi i sve`i leta. BIBL. Dodeka vo 1961 g. vo Ko~ani (1982). na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. a vo Kopenhagen (Danska. LIT. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). isprese~en so pove}e dlaboki dolini. 26. ostanale da `iveat samo 22 `. 10. Od 1965 do 2004 g. Skopje. na severozapad so Debarska @upa. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka).: J. 2006. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. MANU. Aleksandar (Ohrid. od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). 5. Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. Vo M.Ohrid. 13. Skopje. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. F. Skopje.

Vojnata. V. Polska. Ohajo. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). Razboj (1969). Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. posthumno). Venko Andonovski. do nejzinata klisura nad s. 3. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski. Istra`uvawa i materijali. Razlovci. 21. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. M. Makedonski narodnoosloboditelni pesni. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. Z. 20. Vo 1976 g.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje.: Bla`e Ristovski. lu|e. prv polski makedonist. 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w. se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Denko (Skopje. so preveduvawe. istiot. vodat dve regionalni soobra}ajnici.: Sovremeni politi~ki sistemi. manifestirana vo statijata †Konspekti#. 1980. dijalektolog. slavist. †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI. Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent. spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. VII 1903 – Klocko. XI 1946) – pravnik i univ. Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB. Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. vojnata (1967). koi prerasnuvaat vo narodni. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. SAD (1990–1991).-^. 1987. vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. BIBL. Me|unarodna politika. Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. Hristo Georgievski. i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 . Makedonskiot stih 1900–1944. IZV. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. raskazi i edno~inki. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990). IX 1946) ‡ polski lingvist. Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). B. †Razgledi# (1954) vo broevite 19. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. 14. DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). profesor. Likovi – antagonisti. Polska. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. 14. objavena vo tri dela: †Non possimus#. 1974. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora. Skopje 1987. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w. 1936). Petr. Angelina Banovi}-Markovska. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). Warszawa Krak[w. Vo 1951 g. XIV. Karta na Male{evijata MALECKI. i T. romani: Ona {to be{e nebo (1958). Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997). Skopje 2000. Miodrag Drugovac. postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. balkanist. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Skopje. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. Negovite pesni. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004). izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. izdavawe bilteni i vesnici. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik. [. 1976) i Razgledi (kniga esei. 441–446. Preku M. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. Golak i Pla~kovica. Sv. ogledi i polemi~ki prilozi. saka i mo`e# objaveni vo sp. T. Skopje. 2007. LIT. dr`avniki diplomat. Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. 1938) M. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. Skopje. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. LIT. 2001. 1976). istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno.

Vo M. Skopje. den. i vo 2002 g. St. Instalirana mo}nost 1. C. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. 1996. a najgolemo bilo vo 1996 g. LIT. Vra~i# vo Ohrid †MALI SV. 19‡24. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. I–II. Pavlovi¢. Pla~kovica. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. Na Ilinden (1903). V. 81‡108. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). Berovo vo prostorot i vo vremeto. a potoa emigriral vo Bugarija. 1871 – Bugarija.: Ivan Snegarov. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. SofiÔ. ovde `iveele 20. KratÍk istori~eski spravo~nik. istiot. kaj s. Male{evo i Male{evci. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. Ima dva agregata so pelton turbini.6 GWh. Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie. Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku. Ml. Beograd 1974. Bugarija. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. And. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica.. S. Blagoja Aleksov. Ml. Petar Miqkovi}-Pepek. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945). \. op{tinskite arhivi. 1979. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. Od selata. Bilata se zaobleni. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. T. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. kade {to se vklu~ila vo TMORO. 1978. kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. se ven~ala so Kr. zab. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica. ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. 123.048 `.: Voislav J. Gr. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v. Korni{or.: J. ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). Skopje. Vo pogon od 1950 g. Crkvata †Mali Sv. 2003. 1992. SofiÔ. ™uriÊ. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. U~itelstvuvala vo Kuku{. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. HC †Do{nica# e na istoimenata reka. skoro isto tolku – 19. nedaleku od Demir Kapija. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. MALE[EVSKI. M.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska. 1980 48‡53. punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. LIT. Gimnazija zavr{ila vo Solun. †Kulturno nasledstvo#. 80. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. nedaleku od Ko~ani. MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. Jovan Teorijan. Se protegaat la~no vo pravec jz–si.5 GWh.801 m) i ^engino Kale (1. Stanke Dimitrov. Bugarija.: D-r Risto Poplazarov. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. 1995. (Hronika). }erka na Nikola Male{evski.: Milen Kumanov. Kuzman i Damjan. od vremeto na prvata misija na svv. S. kota 1356 na pl. 19-20-21. a 6 na op{tinata Peh~evo. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. Al. LIT. i iznesuvalo 158. Nikola (Berovo. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri).748 m). Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti.458 `. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT. Crnik ima Turci i Romi.. \or~e Petrov. (1992-9394). HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. Sveti Vra~i vo Ohrid. MALE[EVSKA. Ima dva agregata so pelton turbini. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata). Skopje. 1985. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. Vo 1961 g. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879). Zrnovci. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). 69. S.62 MW. MakedoniÔ. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta. Vo s. LIT. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1. Skopje. 1942) – u~itelka.. Skopje 1980. Instalirana mo}nost 4. MANU. Beograd. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname. Male{ i Pijanec. Ohrid. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. 1965.26 MW. Jankovi¢. ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. Cvetan Grozdanov. Beograd. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. Berovo. spored teritoriite na koi{to se prostirala. 1852 ‡ Dupnica. Asenov vo crkvata vo s. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Prirodni i socio-geografski karakteristiki. LIT. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Ana (Dupnica. Vo pogon od 1953 g. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. vtoro fototipno izdanie. Rat. blizu do seloto Kalimanci (po- . 1993. Postoela od IX v. 25. najisto~nata to~ka na RM.: D-r Mile Mihajlov. MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. Beograd 1928. sv. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g.

vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci. LIT. nedaleku od Bitola. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. Skopje. LIT.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo.P. XII 1946) ‡ grafi~ar.4 MW. Skopsko. Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. Zoran~o ([tip. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska. no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe.56 MW.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. BIBL. me|u Ko~ani i Del~evo). Ima tri agregati so francis turbini. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). Ima dva agregata so francis turbini. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata. listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti. Beograd. MALINKOV-]ENDO. so~na i vkusna malina. Al. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. HC †Turija# e vo blizina na Strumica. Vo MALINA (Rubus idaeus L. Instalirana mo}nost 12 MW. Vo pogon od 1927 g.-B. Negotino. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta. Dimitar Malidanov (katalog).mk. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. HC †Pena# na r. neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. HC †Popova [apka# e na [ar Planina.: Kavadarci nekoga{ i sega. tikve{ki foto-hroni~ar. nedaleku od seloto Matka. S. Skopje. Instalirana mo}nost 2. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. Dr. fam. R. subalpskiot region.esmak. J. Ima dva agregata so pelton turbini. MALIDANOV. Vo pogon od 1951 g. Kiril i Metodij# vo Skopje. Vo pogon od 1985 g. Ml. 1985. Vodensko. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). 1964) ‡ etnolog. Pupka. 2001. verni-mu). BIBL. Dimitar (Sarakinovo. suva igla. 1990. Instalirana mo}nost 2. Kavadarci. 1985. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik. Vo pogon od 1993 g. Malina. Podocna se svrtuva kon prirodata. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. Ima 4 agregati so pelton turbini. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). VIII 1995). 1999. Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto. Instalirana mo}nost 4..: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Vo pogon od 1938 g. Bregalnica areal. 1995. 5. 1980. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#. 1972). Prilep i vo Qubqana. VI 1999). spa|a vo rodot na kapinite. Viktorija Vasev Dimeska. And. 1993). 1925) ‡ fotograf. 1995. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci. Vo pogon od 1993 g. Pena HC †Pena# e na rekata Pena. Vane (Kavadarci.88 MW. granka so plodovi 905 . Instalirana mo}nost 2 MW.2 MW. slikar. Instalirana mo}nost 2.: Sowa Abaxieva Dimitrova. LIT. Bilten na Univerzitetot †Sv. Skopje. Instalirana mo}nost 2. Vo pogon od 1970 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Ima dva agregata so francis turbini. http://www. mecotinta. profesor na FLU vo Skopje. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). Plod. nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. vo blizina na Tetovo. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al.74 MW.78 MW. Z. Dimitar Malidanov (katalog). HC †Kalimanci# na r. Skopje.com. Instalirana mo}nost 4. †Elektrostopanstvo na Makedonija#. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. a plodot crvena. Ima dva agregata so francis turbini.

12. VIII 1944). Ko~ani. LIT. 1998 (so koavtor). Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. 2002. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. Skopje. Skopje. I 1917 ‡ Skopje. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. Spomeni. Veles. Dokumenti. X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. novinar i politi~ar. bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). Titov Veles. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. 1988. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. Sredba so Tito vo 1941 godina. Skopje. 2000. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. 666. VI 1957) ‡ istori~ar. 1996 (so koavtori). S. 2001. †Ilindenski pat# (od april 1944). br. Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina. mart 1968. Zelenikovo. Skopje. Skopje. Demir Kapija. Skopje. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. MALINSKA. Skopje. oficijalno. direktor na Radio Skopje (1952–1961). Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). †Prosvetena `ena#. Titov Veles. 1998 (so koavtor). a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. Skopje. †13 Noemvri#. 18. 1984. kniga prva. 2003. Titov Veles. BIBL. Kumanovo. potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM.: Petar Trajkovski. Balisti. Skopje. †Prosvetena `ena#. 1998. Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. 1977. maj 1972. Borba za sloboda. ^a{ka. 4. Kumanovo. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. na istoto mesto. Skopje.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. Kriva Palanka. 15. Veles. jazik i vera. 167-174. †Nova Makedonija#. 2002. prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. V 1979. @iveeja. 86-91. dekemvri 1972. izbran delegat na AVNOJ. prva. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. 11. prvoborec. 1985 (so koavtor). †Makedonka# (od noemvri 1944). Poimot †zaednica# vo RM. 58-61. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. Podocna studirala vo Belgrad (1939). Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. 2002. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). X 2003. 6. 14-15. bila glaven i odgovoren urednik na v. 4-5. 1985. se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. XI 2001). Skopje. Skopje. br. 1998. Podem na informativnata i kulturnata akcija. \or|i (Veles. 125-127. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). Postojano ~ekorewe napred. IX 2005. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. ~len na Glavniot odbor na NOF. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Veselinka Georgieva (Kumanovo. XII 1944). Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina.: Vo Skopje 1942 godina. pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Skopje. Kumanovo.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. XI. 1998. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. 11. republi~ki i sojuzen pratenik. Titov Veles. Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. †Prosvetena `ena#. 201-204. Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. ^a{ka niz istorijata. vtora i treta. ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM. Ml. Op{tina Zelenikovo. Vinica. 2001. dekemvri 1979. @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. VIII 1944) i urednik na sp. NIP †Komunist#. S. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. †Prosvetena `ena#. Vinica i Vini~ko. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). Skopje. 837. 1995. 5. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. Veles. Gorno Lisi~e-Skopsko. Skopje. (16. 13 i 14 dekemvri 1978 godina. 1984. Sveti Nikole. Bele{ki za hronika. †Na{ vesnik#. ~ii pripadnici imaat etni~ki. 24. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. 1972. S. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina. 2. od 1. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. 1990 (so koavtor). IZV. Demir Kapija. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. 1. religiozni. Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. 1961. 1976. XVIII. od kade {to zaminala (20. tradicija. Ml. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. kn. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. Ml. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. Nezaboravnik. Skopje. 1992. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. 1989. odgovoren urednik na sp. X 1980). 1990. maj 1980. BIBL. Sredbi so Tito vo 1941 godina. Raboti vo INI (od 1. 1988. tom I. tom I. 878. V 1943) na pl. Skopje. Sveti Nikole.

35. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. †Vla{ka svadba#. 1. a od 1948 g. †Vla{ka svadba#. 42‡ 44.. Po vra}aweto.344. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI. 77. lo zaedno so brata si.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki.: †Slu`ben vesnik na RM. koi se del od albanskiot. pomlad brat na Janaki. Du{an (Skopje. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. romskiot. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.528 romski. 7. snovewe i tkaewe). Kiril i Metodij# (1905‡1908). 2. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo). srpskiot. se preselile vo Bitola (1905).884 vla{ki i 19. 1996. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. †Proslavata na \ur|ovden#. zaedno so brata si. Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI]. 509. tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava.184 pravoslavni. 1882 ‡ Bitola. III 1924 – Skopje. IZV. †Beseweto na Ilindenci# (1908). vla{kiot. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI. Po demobilizacijata vo 1946 god. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. LIT.310. 91/01.695 Vlasi i 20.993 kako drugi.513 fotonegativi i 17. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. 18. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. Avdela. Ml. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). T.600 metri filmska lenta od 35 mm. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#. Skopje. predewe. †Makedonski ora#. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. 520 protestanti i 30. 1878 ‡ Solun. Kostursko. bo{wa~kiot i drugite narodi#. †Proslavata na Sv. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). 1948) ‡ fotograf i. Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola. Skopje. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. 19. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935). vo Bitola otvoril kino (1918). 17. se preselil vo Bitola (1905).757 turski. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata. a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki.015 muslimani. 9. †Makedonska svadba vo Bitolsko#.939 Srbi. 694. 12. Ml.008 katolici.022. ili 1. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 . 52/91.879 Romi. kaligrafijata i fotografijata. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g. 5. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. br. †Slu`ben vesnik na RM#.820 drugi. 53.854 fotografii. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). 71. III 1984. †Beseweto na Ilindenci# (1908). 18. VIII 1995) – geograf. Petr. spored koi od vkupno 2. Po andartskoto palewe na rodnoto selo.773 srpski. Avdela. Kiril i Metodij# (1905‡1908). Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). kade {to i po~inal. br. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. Skopje. zaedno so postariot brat Milton. 507.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#. so osoben interes za crtaweto. †Proslavata na \ur|ovden#. redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet. 674. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. †Makedonski ora#.547 gra|ani na RM.241 drugi jazici. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM.600 m filmska lenta od 35 mm. zaedno so bratot Milton. S. Popis 2002. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina. S. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli.083 kako Albanci. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905).018 Bo{waci. 24.513 foto-negativi i 17.989 albanski.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski.297. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Institut za geografija.560 bo{wa~ki 6. 1.959 Turci.854 fotografii. XIV. 1996. turskiot. 8. odnosno. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija. LIT. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). †Ekran#. †Proslavata na Sv. 38. Milton (s. Kostursko.981 se izjasnuvaat kako Makedonci. Janaki (s.

vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. ll. penzioniran (8. 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). Sofi®. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. grad. R. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. [tip. Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). Andreja#. poet. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. 7. f. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. ^len na MRO stanal vo 1894 g. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). V 1968) – politi~ar. potoa vo Francija. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja.: CDA. Skopje.e. vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. Vio. 23. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri. St. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. 21. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ. Tr. Vo 1961 g. IZV. Jovan Manasievski MANASIEVSKI. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. i LIT. II. Jovan Janakiev (s. Vasil Tocinovski. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. za redoven profesor. Lorans. 2. Ser. umira mlad vo golema siroma{tija. mesta. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. 18. I. Jovan (Gostivar. Te{ko zabolen. vo 1966 g. T. prozaist i dramski avtor. Preobra`enie#. 19. za vonreden profesor. 1. Neranzin i Ve~erin. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi. Golate. RGF. †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. 17-79. I 1980 g. Manastir. LIT. no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec.: Todor Serafimovski. Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. SofiÔ. Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. Gostivarsko. 237–240.: AngelÍ DinevÍ. L-s. gevgeliski okoliski vojvoda. raskazi. Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). 2006. vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. Vo ARM bil komandant na korpus. R. glavno pod psevdonimite: Violetko. (s. VI 1909 – Sofija. XI 1999). MANASIEV. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). Zaedni~kiot paket na vidovite bigor. T. e dekan na Geografskiot fakultet. Al. U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. 771. bil izbran vo zvawe docent. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. op. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. Kiril i Metodij# vo Skopje. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. . 2001. MANASTIR ZRZE & v. VIII 1964) ‡ rakometar. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. 29. humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. 1873 – Gorna Xumaja. IV 1936. D-r Bla`e Ristovski. S. MANASIEVSKI. †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). And. †Bistra#. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). po {to bil V. Gevgelisko. IX 1932) – u~itel. Pepi (Veles. LIT. Argir N. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. Seovo. 17. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. 27. a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Od 1. Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). †Sv. Kiril Stefanov (Gevgelija. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. Zavr- MANASIEV (VE^ERIN). a. 1981. 54. pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. †Makedonski vesti#. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. Rod i porod. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). D. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. Skopje. †Sv. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933).M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Imeno. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. Bl. a vo 1972 g. Od VIII 1901 do VIII 1905 g.

1. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. V. Petar (s. MANGOV. Mamurovski. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka. Skopje. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever. potoa †Sv. Me|unarodno javno pravo. Gimnazija zavr{il vo Bitola. i LIT. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. Sv. †Bikovi vo boja# (2001) 909 . U~itelstvuval vo Gevgelija. 2001. †Sveti Jovan Bigorski#. MANASTIR PSA^A – v. Pantelejmon#. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). Kole (s. Lerinsko. Sofi®. IX 1944) – u~itel. bolnicata vo manastirot †Sv. ~len na TMORO. Kostursko. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. Banica. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. Bogorodica#. Skopje. Naum Ohridski. Kis. Kostursko. D’mbeni.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001.: T. likoven pedagog. Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr.-^. pravnik. Vra~i# vo Bitola. ]elijni u~ili{ta MANGAROV. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi. St. Kr. 2. Bil ubien. Breznica od artileriska granata. a. †Sv. Al. MANASTIR MATEJ^E & v. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Bitolsko. Breznica. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. MANASTIR NEREZI & v. MANASTIRSKI BOLNICI. preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Palanka i na dr. VII 1940) ‡ poet. MANEV. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba. B. And. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. mesta. publicist. 1948) ‡ slikar. MANASTIR TRESKAVEC & v. Sv. Najvisok vrv e Asanica (874 m). Pokraj ^apovski. Kiril i sv. 1912 – s. dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). Velu{ina. potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. Ov~e Po- Dimitar Manev. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. †Sv. op.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v. VIII 1909 ‡ Skopje. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). †Sv. 1987. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910).: CDA. Krsto (s. \or|i Skoroposti`nik#. Kole Mangov MANGOV. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). Gilevski i Ja~ev. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. U~estvuval vo Balkanskite vojni. 1. f. 1. 1992. Zaginal vo s. le na zapad. †Sv. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. LIT. M. \OR\I # & v. P. Nikola#. Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. 1965. †Sv. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. IZV. 1880 – Kumanovo. †Uspenie na Sv. a Praven fakultet vo Belgrad. Skopje. ^len na DPM (1977). Naum Ohridski#. 19. †Sveti Joakim Osogovski#. Metodij i nivnite u~enici sv. †Vik# (1979). Ignat M. l. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). Kliment i sv. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv.e. †Sv. 11. jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Kon krajot na XX v. K. CÍrnu{anov. †Sv. Stefan#. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). [. osven ogromnata prosvetitelska dejnost. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. BIBL. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. MANASTIR †SV. LIT. Egejskiot del na Makedonija. Kostursko. Skopje. avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik. 1975.). Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. †Sv. ja na po~vata. (Kratovo. Dimitar ([tip. Tr. 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. 78. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975).

IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. srednovekovna Skopje. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. Bil pretsedatel na DLUM (2006). Elica (Bitola 1. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). MANEVA. 16. 1973. Z. Kole (s. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). Bitola. Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). 1992. bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. Egejskiot del na Makedonija. IZV. Zbornik na se}avawa. †Prosvetena `ena#. Qubqana. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. Srednovekoven nakit od Makedonija.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. K. vra}aj}i se vo tatkovinata. Od 1973 do 1983 g. a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Skopje. Od 2001 g.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. kniga prva. Demir Kapija i dr. ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). Skopje. ^len e na DLUM i na DLUPUM. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . 5. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. Bitola. pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. Zavr{ila gimnazija vo Skopje. D. Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). a potoa. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. BIBL. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. Bap~or. 1977. urednik na sp. zamenik minister za zemjodelstvo. Liljana (Skopje. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. N. 421-423. Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. Samostojno izlagal vo Skopje. publika Francija. 2000. Pariz. profesor. ^ikago. univ. mesta). Elica Maneva Kole Manev MANEV. ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. Krstevi. a od 1983 g. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata. tom I. sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Skopje vo NOV 1941. Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. Zagreb. L. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. val vo Belgrad (1977). maj ‡ po~etokot na 1943). XII 1947) ‡ arheolog. Skopje. 1976. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. `ivee i raboti vo ^ikago. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. republi~ki i sojuzen pratenik. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Skopje. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Skopje i dr. rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. nekropola. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. BIBL. Strumica. Ml. 1984.

ambient. 1961. 1962. Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. 25. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). Pil. Stefan Manevski.: Marija \ukanovi#. 9. 1975. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles. ^len na DPM od 1960. minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991). Los Anxeles. †Etnolo{ki pregled#. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. Galaba Palikru{eva. 12. VIII 1997) ‡ skulptor. Korupcijata vo Republika Makedonija. X 1961) ‡ poet. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . VII 1934 – Skopje. Vele{ko. Mihajlo Manevski MANEVSKI. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. 367. XI. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. 1999. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. se sre}ava vo repertoarot na site generacii. eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata.: Prespa. Ml. P. Pariz. Narodni pesni. No}en patnik. vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. Skopje. Beograd. Vo Makedonija m.. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Skopje. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Naum (Qubojno. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. 1982. 303 – 30. Skopje. LIT. objekt. Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. instalacija. Kroz tursku narodnu poeziju. a se sre}avaat i vo po{iroka forma. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. 8. 1973. Mihajlo (Ba{ino Selo.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva. 18. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji. BIBL. 1978. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot. 1999). taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. 1966). Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. Gil. Sk. 2003. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. Skopje. crte`. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha. B. MANEVSKI. Sk. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). L. -. XII 1934 ‡ Skopje. Sevim Pili~kova. 1969. koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. M. [. Zavr{il sredno obrazovanie. Tokio. Beograd. a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli. MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. IV 1957) ‡ slikar.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija. N. BIBL. Skopje. 24. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. S. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. Sv. 1983). ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. Skopje. Belgrad. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto. Minhen. koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija. †Mlad borec#. LIT. Maniwata kaj Turcite od Makedonija. 2005. †Makedonski folklor#. kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. XII 1937) & pravnik. Rabotel vo obvinitelstvoto. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. Skopje vo NOV 1942. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. 1. 1963 – posthumno. Stefan (Skopje.. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. Rabotel kako novinar vo v.: Sowa Abaxieva. Skopje. no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. kako i dve posebni knigi. Blagoja (Skopje. 129. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). 1986.-P. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). S. Muhan Bali. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. fotografija. Rim. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002).: Skopje vo NOV 1941. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura. Negovata poezija. 21‡22.

kultet vo Skopje.5 milioni m3. temelen ispust. 1998. MANOV.: Zbornik ASNOM 1944‡1964. 29. Talija na bitolskata scena. P. Bitola. diplomiral vo 1958 g. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI. Sofi®. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu. Al. Cv.. 1931. klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl. LIT. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb.. VI. Bitolsko. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. Strumica. a podocna penzioV. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. vo krunata dolga 138 m. Bitola. vreme . Sofija“ vo Ohrid. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. e izbran za redoven profesor.5 m. zafat so tunelski dovod na vodata. Bitola. Od 1901 g. Dr. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. 1988. MANOLEV. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. raska`uva~. `ivot i delo. Bitola. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork. Dionis (Valandovo. Mihajlo Minoski. Bitola.5 m n. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. Obid da se vleze vo nulata.v. Sk. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. Svetozar Vukmanovi}Tempo. (Kuku{. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO. Vo domenot na istorijata na umetnosta. Pesni za Nikola i Damjan. Mile Manolev ral na ARM. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. so vkupen volumen na teloto 161. Od 1961 do 1967 g. m3 voda. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). poezija na makedonski i francuski. formira akumulacija od 47. Soyvezdie na bolot. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. izgradena vo 1975 g. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe. Tr. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[. Gr. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. X 1948) – brigaden gene- . poezija. Beograd. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. 1964. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie.1948) ‡ poet. Skopje. Gil. Ima vkupna zafatnina od 54. 2003. 1971. 2003 i dr. VIII 1997). Beograd.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi. poezija. Let vo sonot nad Ajfelovata kula.1977.. 1931. T. Ognena zemja. 1931. M. St. ^und. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. V. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. Ivan M. Ohridski# (1888– 1974). bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Bil unapreden vo brigaden general (18. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. 2000. na rekata Lakavica. 6. 2. bez datum i bez mesto na izdavawe. Kuzman Josifovski – Pitu. Skopje. 132‡135. teatarski kritiki. Branata e visoka 37. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. 1992. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. Vlado Ivanovski. I. 9. „Starinar“. Skopje 1995. poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. Pande (Porodin. Bitola. delegatot na Tito pri Glavniot {tab. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. XII 1871 – Sofija.: Done Panovski: Odglasi.5 m. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. BIBL. Bla`evina. Od 1970 do 1971 g. poezija. Zatoa Manifestot. „Starinar“.271 m se prefrleni od slivot na r. 1975. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. Kriva Lakavica. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. LIT. poezija. kako i negoviot osvrt za „Sv. Vo 1964 g. XI 1999).: Sveta Sofija u Ohridu. Crkve u okolini Ohrida. kriti~ar. 135-137. arheolog i muzeolog. LIT. „Starinar“. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik.000 m3 (kamen i zemja). vo 1985 g.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. Q.05. Bitola. I 1930) – u~itel. Bitola. 9. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. ~len na TMORO. VI. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. niran (8. Mile Iliev (Strumica. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija. Min.: Crven nemir vo crveno plamti. 1983. \or|e – istori~ar na umetnosta. raskazi. Bregalnica vo slivot na r.4 mil. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. izgradena vo 1978 g. Beograd. 1996. VI. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. BIBL. Zb. 123-132. ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava.

December 1987. kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E. 1333‡1338. †Golemi bogovi. na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. 2000). za simfoniB. D. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). †Svirepa ve~nost# (poezija. 1997. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. †American journal of cosmetic surgery#. Ceremuga. romansier. Doktor po filolo{ki nauki. Bil urednik na sp. November 1996. †Sire~# (raskazi. †Le journal International de medicine#. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. 42. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. †Nasu{na su{nost# (raskazi. za bariton i simfoniski orkestar (1988). †Podigravki# (drami. †^inki# (raskazi. Petr. †Groteskni deca# (proza. Manastir Sv. poet. II 1898 ‡ Skopje. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. Robovo. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). Egejskiot del na Makedonija. na o~i i na gradi. 15. †CMAJ#. †Podgoren koren# (raskazi. za guda~ki orkestar (2000). kako i vo Skopje. 14. †Jadigar# (drama. Bogorodica Eleusa# vo s. 1981. La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps. †Vol{ebno vreme# (raskazi.). The International Society of Cosmetic Surgery. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. M. †Egzodus 2001#. I 1974) ‡ specijalist pedijatar. 1123‡1124. Budapest). ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava. 975‡976. bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. kaj prof. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. 3. †Plastic and reconstructive surgery#. 14. 1977). za me{an hor (1974). Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. 13. †Bledica# (drama. 1988). 1989. bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. 2002). Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. R. 1979). †Paganofonija#. Skopje. Strumi~ko. November 1986. preveduva~. †Razgledi#. II 1949) ‡ raska`uva~.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. 269‡274. vo 1980 g. univ. 1987). 1985). 1984). Haralampie Zahariev (Ko~ani. R. The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. 181‡184. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . 17‡24. †Izmislena du{a# (raskazi. Zaedno so sin mu vo 2002 g. za sopran. Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. Body Sculpturing through liposuction. transplanter. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. †Kleto leto# (raskazi. dramski pisatel. The Importance of patient posicioning in liposuction surgery. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. †Amin# (roman. Kostursko. mali bogovi i prividenija# (poema. za vokal i pijano (1975). Veljusa. violina. ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV. 93. Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens. Miqkovi}-Pepek. †Kr{alniga# (drama. Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. B. 20. 29. Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. 98. me|u prvite vo Makedonija. Tome (Gevgelija. 1989). ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. IX 1935) ‡ estetski hirurg. bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. za violina i pijano (1988). 648‡649. 25. Veljusa. 1983). June 1987. f. 1998). 1996). 1988). ^len na Makedonskiot PEN centar. Kako patriot i filantrop. profesor. BIBL. Nikolovski). 1994). †Inakvo lice# (roman. V 1987. ^len na DPM (1980). Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. Vase (s. 1998).: P. 1984). Vo Sofija. plastika na lice. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. po koja go nosi i prezimeto. BIBL. Ort. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). 2001). †Intrada i kapri~o#. Vl. 1995). †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. klarinet. 135. a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. †Ontario Medical Review#. vol. Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. Sagaev.: †Su{a i du{a# (raskazi. Zagori~ani. 56. Bl. IV 1950) ‡ kompozitor. violon~elo i pijano (1999). Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. LIT.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. Strumi~ko. liposukcija. ski orkestar (2001) i dr. vo Skopje. †Zaludni raskazi# (1993). †Magyar sebeszet#. †Pesna i tanec#. Lutoslavski. Sonata lamentozo. 1988). Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. †Sanatoriumska balada#. Dvor`a~ek i J.

Lazar Man~evski . organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. poezija (1963). Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Kuleli Burgaz (1903). MPC. 8. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v.: N. Mirkovci. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). Izdeglavje. poezija (1966). prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. Skopsko. 7. †Margina#. Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. visoko#. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). So prof. Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. †Corriere Della Sera#. Br. †Koga si trgnav v tu|ina#. Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. VIII 1975) – peja~. I 1966) – raska`uva~. Lazar (Negotino. aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. MAN^EVSKI. Po okupacijata vo tekot na 1941. igrani i dokumentarni filmovi. u~itelstvuval vo Skopje. †Otm’{tenie#. Mil~o (Skopje. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film. Tr. Od 1985 g. †Pocvrsti od kamen#. studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. revolucioner-anarhist. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. Makedonija. Debar. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR. †Gradot i qubovta#. Vo 1899 g. †Nova Makedonija#. †Aber dojde Donke#. †Sineast# i dr. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. N. Skopje. Po pove}egodi{en prekin. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. ka`i mi#. a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. . †Lino mome Sevdalino#. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. scenarist. XII/1. raska`uva~.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. osobeno so Violeta Tomovska. za koi postoi intergeneraciski interes. Debarca. Bro{tica. 2000. poezija za deca (1981). kako {to se: †Devoj~e tenko. kako solist i vo duet. †Kamen i koren#. I 1962) – sve{tenik. Vo 2000 g. poezija (1966). Debarsko 8. †Deloto na edno dete#. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. †Kulturen `ivot#. poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#. II 1997) ‡ poet. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. MAN^EVSKI. G. raskazi (1972). likoven umetnik. Ku~evi{te.: †Pesni za tatkovinata# (1961). †Spoznanija#. avtor na komponirani pesni. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. MMP. H 1959) – re`iser. †Ajde sonce zajde#. Kiril (Bro{tica. poezija (1995). vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. Bil protiv krevaweto vostanie. i M. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. V. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. Jov~evski. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. drama (1961). 27/13. VII 1878 – ?. X 1943 vo s. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. Kol. †Forum#. kade {to i po~inal. se vratil vo Makedonija. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. 1970. video-spotovi. †Dijalektika na praznikot#. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. Al. kade {to rabotel kako {umarski in`ener. †Patriotski sozvu~ja#. Avtor e na izlo`bata †Ulica#. 23. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. Debarsko. edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. T. mo{ne popularni vo Makedonija. MANXUKOV. T. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni. Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). B. †Tatko. raskazi (1990). u~esnik vo NOB. pisatel. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). IV 1905 – Skopje. poezija so muzika (1991). kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). M. 17. 21. lirizam i specifi~na melizmatika. `ivee vo Wujork i vo Skopje. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. Petar (s. Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. XI 1922 ‡ Skopje. U~esnik vo NOB. prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv. †La Republica#. BIBL. poezija (1974). 1. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. 18. reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. Blizok do Gemixiite vo Solun. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. Popovski. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. Veqo (Veljan) (s. LIT. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. poezija (1964). za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. St. novinar. XI 1936 – Skopje. †Razorani laki#. †Ra|awe na denot#.

udiralki). Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici. B. Edd. i od Zografskoto ev. Cyrilometodejska tradice a slavistika. V. sign.: J.). leksikografija. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. }erka na negoviot sin Trajan.). Cod. prof. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem. pomisluva na srpski prepi{uva~. Cyrilometodejska tradice a slavistika. Krsto Tau{anov (gitara. I. Gora od V. Mares. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. Blahova. i G.. lakuni dopolneti od De~anskoto ev. L.. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. B. Duri eden period bil i v zatvor.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. Grigorovi~. analiza. V. 2/N).: Predvesnici na burata. HAZU. M. Min. i sporedb. Koneski. jazik i na oddelni stsl. Tr. K.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. Muz 1689. Frankfurt am Main . mud915 . Slav. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji. Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. Ax. Herausg. †Hace un ano#. f. Luka (XI v. †Zamba del grilo# i dr. aparat.. 1979. Diachronische Morphologie des Ur. Treta programa na Radio Skopje. PAN. 1980. T. Fetkova. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov. Kol.und Fruhslavischen. repr.) i vo Viena.. Cetiwe.. problemi. J. arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. Koneski. ^len na pove}e akademii: ÖAW. Holzer. 2006. 139-152 (so M. kir. 1966–1997) i gl. von A. V. MARE[. odn. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. †Guantanamera#.: R. Graz 1960 (izd. Herausg.und Fruhslavischen. Kako prvo. Go neguvala latinoamerikanskiot melos.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. Herausg. na stsl. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. Wien 1997. i csl. od 13 vek: Mt1–5:24.. †Vaja con dios##. Se ~uva vo Moskva. Blahova. U`ival ugled kaj vernicite. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. Schriften uber Sprachen und Texte. Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. Bibliografie F.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. Ad editionem praeparaverunt P. E. Snimile 360 pesni. mak.: Mihajlo Minoski. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. 5. sub redactione F. re~nik MARIJA (XI v. Zd. und red. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl.. tekstovi. LIT. morf. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina. LIT. sporedbenata slovenska gramatika. taka i vo balkanskiot kontekst. 67–70. 87 (172 l. krit. O Marijinskom jevanÚequ. Narodna bibl. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. Munchen. R.. index verborum). XII 1994) – ~e{ki slavist. 1997. XII 1922 – Viena. I. na Univerzitetot vo Viena. 674-705. Holzer. Kl. †La bamba#. Hauptova. von A. fonol. 2000. Marese.-met. Studira na KU vo Praga. (disertacija za Pra{kite odlomki). LIT. (Praha. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost. vo Bogorodi~iniot skit na man. Pronajdeno vo 1844 g. Pacnerova. 44 1990. edno CD i edna videokaseta. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. Bergemayer und G. jazici). Praha. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski.=hist. Vintr. RGB. B. Z. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik.) – vnuka na carot Jovan Vladislav. Berolini-Sanktpeterburg 1883. Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. Schriften uber Sprachen und Texte. Titularen. Anzeiger der Phil. zb. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti.. Holzer. Al. br. MARDARIJ I (HV¶¶ v. i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik.: Pravoslavqe u Crnoj Gori. transkr. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho.Catharinae codex slav. red. na XI v. (→) i na ~e{ko-csl. 1991 i sl. Jagic. ta na slovenskata filologija). und red. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. Zd.. vokal. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara. detalna lingv. Prestana da raboti vo 1990 g. odr`an vo Carigrad (692).. tekstovi. kako {to poso~uva B. JF. zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. von G. na flektivnite slov. no so ogled na nekoi fonetski crti.. Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. Grig 6. Avstrija. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. kade {to doktorira vo 1950 g. 4. LIT. Brato{. 1995. (Slovenski institut pri AV ^R). 1986. Vintr. 20. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. MANU (od 1980). Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. Altbauer). Avtor e na prvata gramatika na sovr. na noviot del od Sinajskiot ps. ^e{ka. na slov. 174 l. 42. 3. od 1968 g. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin. von G. vokal). osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. J. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. cumba kero#. prof. K. Konzal. tekstovi). LIT. Diachronische Phonologie des Ur. preku csl. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. Svabova. Sorabotnik na Stsl. M. i sporedb. Frankfurt am Main . Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. Ksilurg na Sv. jazici). Skopje. 146 (2 l. vokal). der ÖAW 117. Osnovana vo 1959 g. i csl. MARGARIT (VII v. Mariinskoe ~etveroevangelie. Herausg.. a najgolemi hitovi se: †Marija.: (izbor) V. †Cumba. R. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. E. od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa. univ. Skopje. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. Bergemayer. Marija#. sign.

me|u koi prof. X–XI v. 92. LIT. ed. Amonasro (Aida). Me|utoa. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. od koi pozna~ajni se: Rigoleto. LIT. Ax. I. Poseduva mo}en glasoven potencijal. rec.-B. Sele~ka Planina od zapad. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Skopje. za docent (1954).) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g.. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka. Italija. majka na svetite bra}a Boris i Gleb. Vladimir e pokrstitelot na Rusija. bariton. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. 1949. 82. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. Vladimir.: J. IX 1928) ‡ operski pevec. N. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Gostuval vo Grcija. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. do 1994. Kamen Most kaj seloto Zovi} . Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok. Longnon. koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko. Thurn. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo. Turcija. Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. Aleksiada. Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. Bugarija. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g.) – Makedonka od Samuiloviot dvor. BIBL. MARIJA (X–XI v. 14. Nabuko. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. 1951‡2001.) – makedonska carica. Skopje. no i ponatamu.: B. F. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. Ax. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel). Anne Comnène Alexiade. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Rod- M. K. 1996. M. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). gospodarot na Solun. Ax. Skopje. Berlin.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. rigo-Poza (Don Karlos). Rat. koe se prostira vo dolniot tek na r. L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. Zafa}a povr{ina od 1. Krivi~na postapka na SFRJ. 1937. 58–59. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. 1979. 1973. prvenec na Operata na MNT. Egipet. Skopje. Bor~i} (Zagreb). vizantiska carica. M. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. Ratomir Grozdanoski. So nego go rodila sinot Dimitrij.Pedeset godini. LIT. Moskva. Romanija. 14.: Bla`e Ristovski. `ena na Bonifacij Monferatski. Skarpija (Toska). Skopje. univerzitetski profesor i sudija. kniga prva i kniga vtora. Jago (Otelo). MARINOVSKI. 1993) ‡ pravnik. `ena na Jovan Vladislav. Leib. Panta (Mitrovica. idniot solunski kral. Y. Anna Komnina. 1910 ‡ Skopje. K. a gimnazija vo Skopje (1929). postarata Irina stanala vizantiska carica. LÓbarski. Magbet. Pretstavuva edna prirodna celina. LIT. pri- Panta Marina MARINA.: Teorija na krivi~nata postapka. I.M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij). M. 1958. Paris. Dimitri (Ohrid. Sv. se vratila vo Ungarija (1223). Zb. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. 1965. MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza. u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. K. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum. 70. Gor. 2001. edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid. 100. 1989. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin.: Praven fakultet. L. se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). Gr. Paris. LIT. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva. 163. proto|akon.

Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945). Voena istorija na Makedonija.4°C. Skopje.: G. 118-119. LIT. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo. Grade{nica i pop Jakov od s. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. Van~e Stoj~ev. Mariovo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo. 1992. Gor. Glavna reka e Crna. Staravina. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat. 1985. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila. iznenadeni od Osmanliite. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565). Istorija na makedonskiot narod. Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. 1972. Onie {to ne zaginale vo bitkata. \or|i (s. 6. I-III. Al. 5. Mihajlo Minoski. BIBL. bile fateni i odvedeni vo ropstvo. site se vo faza na raseluvawe. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe. St. L. eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. literatura i kultura. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. 1993. MARI^KA BITKA (26. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Skopje. S. Min. 1992.-J. Istorija na Vizantija.. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. podgotvuvaat vojska od 20. Skopje. Ostrogorski. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. LIT. Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast. vo niv `iveele 13. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12.. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3.: Praven fakultet. Cvetan Grozdanov. Srbija. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. R. koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. 1984. Geografski fakultet.: Aleksandar Stojmilov i dr. Ohrid. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko. Skopje. 2003. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. I. LIT. a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. Skopje. 2000. LIT. 2–21 VIII 1991. Se zanimavaat so sto~arstvo. 2000. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615).000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat.-B. M. Skopje. So sultanska zapoved (3.403 `.: D-r Mile Mihajlov. Skopje. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14. Prevel nekolku dela od: Karl Marks. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko. Tektonski. mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. pravnik. Marica. Skopje. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski). †Nov den#. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962).Pedeset godini. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . ostanale samo 830 `. B. Skopje. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj.: Quben Lape. a vo 2002 g. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Po rasformiraweto. 15 i 16 mart 1983. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. LIT. 2001. za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. 1951‡2001. Skopje. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. 1948. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. INI. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite. Intervenirala centralnata vlast. Stara Moravica. Ml. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del. Skopje. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968). Vo 1961 g. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen. Vo M. \or|i Marjanovi} MARJANOVI]. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s.

Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Butkovo. Beograd 1966. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. ŸuriÊ. pokraj imeto na kralicata Elena. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. Skopsko. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Balabanov. Prilep. Trakija. Makedonija nad sè. V. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. Arhangeli#. Institut za staroslovenska kultura. na X v. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata. No{palNikuqska. Bo{koski. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. IV 1921 – Strumica. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. D. a vo 1376–1377 g. se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. 4. Vla{ko. LIT. 1969. freska na stolb vo crkvata †Sv. Egejskiot del na Makedonija. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395). Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko. B. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g.: K. Arhangel# vo Varo{. Jot. MARKI]. Markovom manasturu. Skopje. Doktoriral na Vet. 1346 – Rovine. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). potoa i na sv. Kralevi} Marko. †Zograf#. 1. J. 4. †Glasnik na INI# . f. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. sin na Volka{in. Nedela# vo Prizren. R.M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV. s. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. Novi Sad. Altomanovi}. 1971. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. V. vo Skopje. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. M. B. na zapadnata fasada na crkvata †Sv. no bez tituli. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa. Bil u~enik na sv. Su{ica (Skopsko). izgradena vo 1389 g. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko). no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite. Su{ica. kaj Krajova. Demir Hisar. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. Sokrat (s. Skopje. 17. Marko Kraleviti. Kliment. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. 12. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. Vo juni 1371 g. 1990. IZV. so sedi{te vo Prilep. 28-29.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski). Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. Dimitrija#. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. ok.: J. 2. pa i samite zaginale. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. MANU. IV 1370). Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). ‡ J. LIT. `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{.-N. LIT. 1997. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. N. Petr. Skopje.). a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. (na dvapati) vo crkvata †Sv. na F. Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. 216-217. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. Bel~ovski. 1997. Bitola. 4. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. redoven prof. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. Su{ica. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Naum. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. i wihov odjek u slikarstvu. Skopsko (XIV v. vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#. vet. †Zbornik za likovne umetnosti#. Vo Mari~kata bitka (26. Zdenko Lovrov (Zagreb.) – devolski episkop (prva pol. vo Zagreb. Z. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . MARKO (IX – X v. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. 1995. 87-97. Rasolkoska Nikolovska. med. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. maj-juni 1991. katastrofalno bile porazeni. M. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Krali Marko. VIII 1942) ‡ veterinar. Dimitrija# (Markov manastir).: Stojan Georgiev-Tomovi~in. Kako 16-godi{en vo 1361 g. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“. Z. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv.15. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv.

Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa.. a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena. Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii. a Andreja{ i Dimitri ko919 . Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{).. bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija. mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. gi branel svoite granici. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda. No okolu 1374/75 g. toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. ja zakrepnal ekonomijata. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. osven na Aleksandar V. me|utoa. koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. se sozdade i se ispi{a. spored silite. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“.) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. freska od Markoviot manastir (XIV v. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto. ^upovski.. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385). s# do Markovata smrt. Nekoi periferni oblasti. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. Vo 1845 g. Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora.. Bil `enet so Elena.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i.[eliki] i Marko Kralevi}. }erka na Radoslav Hlapen. a K. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). vo pesnite. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. ruskiot slavist V. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko.

Misirkov†. Cvetan Grozdanov. Babi}. DNU–Bitola. 1992.169 m i prose~en pad od 40 ‰. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica. 1975. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Rakitnica. Beograd. 1982. Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. 1923) ‡ slavist. 1979. 1997. XIV. †Sv. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. Skopje. LIT. Beograd. 2–21. Al. 2. Prilog za manastirot Sv. socijalist. Hristo Matanov. 2001. Poklad kraqa Vukaina. Skopsko. K. Stoletija na makedonskata svest. Tr. Kru{evsko. Treska – na bregot na ezeroto Matka. Selce.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. 155–163. Andreja na r. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. MARKOV. P. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). istata. Sofi®. nau{nici i belegzii. zb.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. Vo tekot na 1900 g. Prilep. Skopje. Beograd. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. LIT. Od 29. Vardar. na viso~ina od 231 m. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. Skopje. Sima ´irkoviÿ. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Vo 1960 g. 1965. Kru{evsko. VIII 1991 godina. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. kru{evski vojvoda. Nakitot od grobovite (prsteni. 1971. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B.: Mavro Orbin. donskiot jazik# (1988).: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Me|utoa. 1966. Otuwe. II 1870 – s. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. P. 145–176. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. univ. Ivanov Georgi. Tetovsko. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. Prilep. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. Skopje. E. 23. 1986. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. 1. Kraqevstvo Slovena. Rade Mihaq~iÿ. Moskva. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. zb. dodeka vo r. Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. 225–238. zb. 36-37. Vele (Velko) (s. Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Beograd. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. „Glasnik“. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. literatura i kultura. V. Bo`inovski. 2002. Naumov. Kru{evsko. Z. Ohrid. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. XV. †Prilozi#. Boris (s. Dr. ima vkupen pad od 1. Varo{. Dolga e 29 km. Odessa. Vele Markov. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. 1968. na viso~ina od 1400 m. Bla`e Ristovski. I. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). IV 1902) – revolucioner. D-r Kosta Balabanov. 1909. se iskopani 218 hristijanski grobovi. Beograd. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica. kaj Prilep 920 . 1. Bl.: M. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. 1975. 12. Stojanoski. „Zograf“. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. 1971. Kraj srpskog carstva. Georgije Ostrogorski. Vele Markov – socijalist – revolucioner. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Rakitnica. 23–25 juni 1995 godina. Bitola. Mari~kata bitka. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. Kar. Nada No{pal-Nikuqska. Vo po~etokot na 1901 g. R. Serska oblast posle Du{anove smrti.

Od 1978 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. Skopje. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. 1986. Prilep. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5. M. Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. Dimitar Mitrev. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost. 1.-D. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. a. 1978. f. emigrant. El. 308318. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60).n. lentesti belegzii so 2 {arnira. a potoa zaminal vo Romanija. zavedeni pod br. 103‡113. 263. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco. ]orovi}-Qubinkovi}. op. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. Vasil Iqoski. ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. z. V 1805 – ]ustendil.. Skopje. osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost.e.: NBKM-BIA. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. Masl. III 1915 ‡ Sofija. p. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). 28.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . Ivan To~ko. osnoval ajdutska dru`ina. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo. 185‡189.. i S. ll. Dimitar Kondovski. Venko (Skopje. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). mo`ebi i na Mrwav~evci. Poplazarov. 5. 1949. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. Trajanovski. prsten i del od relikvijar. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija. Ab. so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. LIT. Iqo (Berovo. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). Beograd. IZV. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI. zlato ili pozlatuvawe. koga se vrabotuva vo †Vardar film#. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. glavno vo Male{evijata. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. dvodomen makedonski i bugarski avtor.: Kolekci® br. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. Slavko Janevski. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma. 397. so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. ~ift zra~esti nau{nici. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. (Risto Krle.: 173. Po osloboduvaweto na ]ustendil. Izraboteni se od srebro. Tr. Zb. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. op{testvenik. Vo letoto 1859 g. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). Zaedno so Ko~o Racin. I 1988) ‡ poet. Se istaknal vo borbite na [ipka. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. preveduva~. festivali. 386. Berovo. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. Opean e vo narodnite pesni. Kon sredinata na XIX v. Darko (Dar-Mar) (Skopje. preminal vo Srbija. 173. u~esnik vo NOB (1941‡1944). granulacija i filigran. CDA.. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. Vo karikaturata sozdava individualen stil. ukrasno kamewe. 47. A. 18. Babi}.e. Al. raboti kako sloboden umetnik. Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. a. 4-31. na 1878). dramski avtor. Venko Markovski. 2. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. Vangel Naumovski).: R. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. 7. partizan. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. So film aktivno se zanimava od 1975 g. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski.: B. otvoraj}i go Studioto za animiran film. 2002. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g. LIT. M. †Muzeji#. politzatvornik. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). f. 29. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966).

Vesla~ (†Bov~a#). Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). @evakin (†@enidba#). Partizani. 1997.: Narodni bigori. Skopje. referiral vo sp. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. Ne{vil. Vule (†Izmama#). glavno poezija. ^upona.. 1938. 1–78. IV. 1944. 2006. Oginot. Kusakatov V. I. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. 1954. Spase Kuljan. 10. Goce. 1945.. Lulkina pesna. †Mathematical Reviews#. memoari. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Diplomiral (1972) na PMF. VII 1946) ‡ satiri~ar. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. 1945. LIT. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. Poroi. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik.. 17. †Nov den#. N. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Sofija. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~. N. 1990. Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. Anton Popov. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. 1954. G. Milan \ur~inov. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. Sofija. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. Skopje. Skopje. XXI– II–XXIV. XLI. 226–224. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. Nad plamnata bezdni. Apologija na skepsata. MARKOVSKI. Stihovi. Markucij (†Nita#). Najverojatno. 8–9. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. \. Kosovo. Skopje. †Mlada literatura#. 1982. 16. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. Mark (\akovica. 1944. VI 1984) ‡ akter.: Kone~na matematika. 1939. †Alf od Novo Lisi~e#. osobeno na Balkanot. LIT. Vo novinarstvoto od 1948 g. 2001. Nad plamnati bezdni. Sk. Gane Todorovski. Dela. ^orbaxi Teodos. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. 1984. 8. red. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. 1940. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. aforizmi i epigrami. Ne{o (Tetovo. koga go ureduval v. Sk. MARKOVSKI (KARADAK). 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#. MARKUS. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#. Robii. gi ima pove}e. Semigroups and Groups. 1945. 85. G. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. S. Sofija. 20. 1940. 8. Skazna za rezbarot. magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. drama. azbuka i pravopis. Vo periodot 1957/58 g. St. drama. VII 1927 ‡ Skopje. †Razgledi#. R. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955)... Venko Markovski recitira. Skopje. Glamji. Dimitar Mitrev. Vector Valued Groupoids. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira.. II. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. 1954. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. Markovski S. †Prilozi na MANU#. vo koj raboti od 1950 g. 22. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. Skopje. Sofija. kn. (Nau~ni trudovi – tri odbrani). Markovski. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. Rakovodel nau~ni proekti. †Razgledi#. P. bil mentor na doktorski i magisterski raboti. 1954. V. †Lik#. XXXIV. ^udna e Makedonija. prof. G. politi~ki paskvili. †Mlada literatura#. 1–2. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. †[ar# vo Tetovo. Celakoski. BIBL. Niz po`arite na Elada. C. Stojan Risteski. Aleksandar (Sa{a) (Skopje. 1939. Cupona. †Sovremenost#. Mito Haxi-Vasilev. avtor na radioemisii. 708/’98. Bla`e Koneski i Venko Markovski. Sk. 2002-2003. BU br. TV 922 . Skazna za rezbarot. T. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). F. Skopje. 7–27. Sofija.: Todor Pavlov. S. Orlite na Makedonija. Skopje. IV. 1938. Ne{o Markovski MARKOVSKI. pp. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. nitu pak da go rehabilitira celosno. Poezijata na Venko Markovski. MANU 1988. 1990.M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. Quasigroup string processing: Part 3.. U~esnik vo B. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. 1954. 1992. Bla`e Ristovski. 5–6. Smile Iliev (Bitola. 1–4. Luwa. 1947. Algebra Universalis. (1992) na PMF. Sofija. 20. Skopje. Kole ^a{ule. V 1949) – matemati~ar. VI 1926 ‡ Skopje. Skopje 1993. †Re{ki i {arki#. 22. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik.. SAD. NOB. 1-2. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. IX 1927 ‡ Skopje. kakvi {to. Ivan (Ohrid. 21. Skopje. Sk. 1954. VI. †Sovremenost#.: PMF 1946-2006.. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. Sk. 1955. D. Skopje. 1944. BIBL. Markovski. †Kafuleto na Gene# i dr. ni. Du{ko Nanevski. Primitive varrieties of algebras. 19. 38. Georgi Stardelov. 7. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi. †Sovremenost#. Dimovski. monografija.

Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. 10. Tr. Zavr{il gimnazija vo Skopje. Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. †Prijateli#. 1998. poezija. Kliment Ohridski# od Bitola. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). Prezimuva skriena po ku}ite. poezija. izdava~. †Grobot na ^ingo#. preveduva~ od ruski i od srpski jazik. novinar. †Hristoviot sin#. 1955. Belgrad. 1996. LIT. poezija. Stru{ko. †Uli~ni muzikanti#. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. raboti kako sloboden umetnik. 1978.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull.). 1967 g. Od 1927 do 1928 g. Trajan Martinovski Nikola Martinoski.000 korisnici. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. 18. preku iznajmeni linii. Spase (Bitola. 1988. Vo kafeana II. M. Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. †Du{i na zemjata#.). MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70. pedagog. †Majka Hrabrost#. talka~ niz `ivotot i niz Evropa. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. †Odgovor na pismoto#. Selce. 4. Bil u~itel vo Solun i na dr. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. 1991. Spomeni. esej. ^len na CK na TMORO (1901–1902). †\avol{tinite na Skapen#. raskazi. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#.000 se akademski korisnici. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. 23. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). MakedoniÔ. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. T. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). 923 . II 1951 ‡ Ohrid. 1998. II 1973) ‡ slikar. vo †Nova Makedonija#. @ivee po drvjata. o{tetuvaj}i gi lisjata. redaktor na †Sovremenost#. IZV. BIBL. 1975). i LIT.: †Luwinci#.: G. kriti~ar. Cvetko (s. Materiali. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#. raskazi. od koi 60. patopis. K. eseist. 1999. R. †Govorot na cve}eto#. – M. na koja.). †Ubavicata i yverot#. Kumanov. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. Nerezi. †Prazna lulka#. Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). T. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). Al. MARTIN. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#. M. eden od osnova~ite na MANU.000 se vladini inDr. portretite (Mladiot filozof. Del~ev. IV 1995) ‡ raska`uva~.) – polutvrdokrilen kopnen insekt. †Dulbija#. 1994. †Beliot elen#. †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. Cvetko Martinovski MARTINOVSKI. Skopje. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. boem. †Kve~erini i razdenuvawa#. se}avawa. 30. esej.: Jon~e [apkarev. Samostojno izlagal vo Skopje. Dokumenti. St. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. †Banalna tema#. Sofi®. †Erigon petnaeset godini podocna#. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. G. 1932). †Vasa @eleznova# i dr. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. 1982. 1995. publicist. V. stitucii i organizacii. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). 1995. e povrzan i Univerzitetot †Sv. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. 1993. Nikola (Kru{evo. †Trudbenik#. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#. raskazi.: †Premol~ano vreme#. poezija. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kisling (Kisling): [ahisti. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. esej. avtoportret MARTINOVSKI. Trajan (s. ~len na CK na TMORO. VX 1872 – Sofija. X¶¶ 1937) – u~itel. Kr. Skopje. eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. 1990. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). mesta. 27. 1962. so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. †Mladosta pred sud#. †Goltki#. V. V 1999) ‡ poet. Porok. †Kvej Lon#. BIBL. III 1930 ‡ MARTINOSKI. 1931. VIII 1903 ‡ Skopje. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. Stru{ko. kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. Od 1957 g. a 10. †Tahir i Zuhra#. †Prosveta# i †Ve~er#. Kiril i Metodij#. †Odbrani raskazi#. †Pismoto na slikata#. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti. 1928. Zagreb. Modiljani (Modigliani). G. 1959. Sofi®. 25. 7. T. 1931/32.

Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. Skopje. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. Skopje.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. Zagori~ani (Kostursko. 2001. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. 25. LIT. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. So nego se povrzani pove}e dejstva. Zagori~ani.: A. Iv. MARTULKOV. Skopje. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica. R. slikal kompozicii so motivot majka i dete. istiot. BIBL. Nikola Martinoski 1903‡1973. 1931). no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. I 1995. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto.: \or|i Malkovski. LIT. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. pejza`ite. Go izdaval v. L. Skopje. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in.: Boris Petkovski. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. }e go napa|aat volcite. IZV. Malk. Vo 1935 g. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. P. 1965) – makedonski revolucioner i publicist. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. 1954. Likvidacii bez javni sudewa. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. Izbor. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. 1997. 15. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). Poparsov. 1995. ^ulev. †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. Bile tepani i osakateni pove}e lica. 1934). III / 7. 1905. 23. Al. . N. A za da ne pravat {teta. deca. a naselenieto go masakrirale. Vol~ji praznik i dr. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. Bizmark) (Veles. M. Tr. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. istiot. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. 1960. bile grupno strelani i masakrirani. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. Nikola Martinoski. X 1878 –Sofija. povrzan so razli~ni datumi. Avtoportret. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija. me|u koi i `eni i deca.). redakcija i komentari A. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Od 1933 g. Aleksandar (Alekso) (psevd. starci). ^upovski. le ubeni 25 selani. 2004. Skopje. Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor. Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija.: Zorka Delinikolova. obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. MASAKROT vo Veles (15. simboli~kite i religioznite sceni. so D. MASAKRI vo s. 1982. 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite. \. Vo tekot na 1949 g. i LIT. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. poznat i kako Martinija. Skopje. 1903. 2005. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. I 1945) – izvr{en od OZNA. a desetina selani. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. O. Skopje. †Nova Makedonija#. 1. Makedonski praznici. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. Rabotel crte`i i karikaturi. me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. Kit. LIT. bile del iskasapeni ili strelani. Marko Kitevski. a naselenieto go masakrirale. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna. 1975. G. BitolaSkopje. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi. Bez javno sudewe.. Trajanovski. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. Skopje. IV 1905. ubile 60 selani (`eni. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. Trajanovski. koga nastanale slikite so kru{evski motivi. Rizov i dr. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. Bil eden od orgaNikola Martinoski. Aran|el i se vikal Volkov praznik. Nikola Martinoski.

Miki Jevremovi}). glavno od makedonski avtori. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. 6. Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. Napi{al i golem broj detski pesni. Kol. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. f. Krvavata †Zeleni~ka svadba#. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. zimzelena ovo{ka. R. †Nova Makedonija“. Specijaliziral interna medicina. \or|i Malkovski. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Tr. f. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. Gevgelija. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. MASAKROT vo s. Kis. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. pred o~ite na mesnite dr`avni. administrativni i voeni vlasti. †Male~ka gulabice#.25 kg {e}er. \. †Mol~i qubov moja#. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON. Dabnica. a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija. Diplomiral na Med.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~. VMRO 1924– 1934. MASAKROT kaj s. Vele{ki partizanski odred 1942. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. †Bela hrizantema#. vo Skopje (1954). bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. †Gri{a#. Rudnik. Al. Na 13. LIT. 4 kg leb i 8 kg kompir. 21. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). Trajanovski. Kiselinovski. a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. I 1991.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B. Pero Grkovski. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG. koja dava i dobri prinosi. Malk. Vele{ko (14. Skopje. M. Pol. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i. Ras925 . Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942. 1997. LIT.: Zoran Todorovski. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. 1999. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot. \. na Med. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. direktno ili indirektno. 1995. Spomen kniga. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. Skopje. 6. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. XI 1904. bogati so maslo. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). Malk. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. Zeleni~. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. Lerinsko. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#. 1981. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. supspecijalnost nefrologija. kako {to e poznata vo istoriografijata. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. Ivankovci. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2.: †Nova Makedonija“. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. vo Skopje (od 1985). Zoran Georgiev. koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. 1956). Nevrokopsko. MASAKROT vo Kumanovo (sred. po~inale ok. 21. SofiÔ. M. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. T. f. 1989. LIT. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Malk. a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. V 1930) ‡ internist-nefrolog. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii. \eorgi Fotiev (Ohrid. `eni i deca. f. I 1945. redoven prof. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski. PetÍr Gal~in. St. Daniela Pan~etovi}). V 1937) ‡ kompozitor.: A. 1999. \. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. Dimitar (Skopje.: S. Vo sedumdesettite godini na HH v. itn. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. Dragan Mijalkovski. Bitola–Skopje. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. kade {to produciral nad 2000 pesni. na izdignati lokacii. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. \. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. LIT. Skopje.). Malk. Veles. Skopje. 1985. i pretstavuva visokokvalitetna hrana. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. Rudnik. kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. Andreja Basarovski. 200 du{i. Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova. vo Skopje (1994‡1997). okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. MASIN. MASAKROT vo s. qubi Mirjanka#.

N(aum) Naumovski. 25. Man~u Matak. The Jews of Monastir 1839-1943. repka. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 . S. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). Evgenij Onegin. Nam. kompozitorska dejnost. Brukner i [traus. Mercedes (L. Berlinskata i Vienskata filharmonija. 1958. a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Mateja (Istanbul. Ml. boi. 460.: Man~u Matak. Bitola. X. Bor~e Naumovski. Vo RM se odgleduvaat: afion.: \or|i Colev Dimovski. MATEVSKA (RISIMKIN). I. Man~u Matak MATA^I]. London i vo Plovdiv. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. Narodniot heroj Man~u Matak. na istoto mesto. orkestranti na mladata makedonska opera. 1920 ‡ s. Skopje. Vila Mona (A. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. literaturen i teatarski kriti~ar. X 1963) ‡ balerina i koreograf. pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. Vitoli{te. Man~u Matak. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. repkata.M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. †@izel#) i dr. 7. za linoleum. Skopje. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. Jana~ek. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. 1993. Karmen. Iv. 421–423. Last Century of a Sephardic Community. istiot. Zajc. Se zanimaval i so F. bil uapsen (april ‡ juni 1942). Qubqana. Baranovi} i dr. Boemi. Adam. Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. son~ogled (Helianthus annus L. II 1899 – Zagreb. ricinusot. kikiritkite. Skopje. lakovi. 1973. 13. Vlav. Brigada na bratstvoto i edinstoto. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. ta. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar. Tokiskiot simfoniski orkestar. Em. P. Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). Lovro (14. Turcija. vo Osie~kata opera. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. ve{ta~ki kau~uk. LIT. Ravel). III 1929) – poet. Man~u Matak. Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. Minkus. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). Specijalizira vo Kiev. no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Man~u (Kru{evo. ^ajkovski. Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. 160–161. kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). maslodajniot len. mu{ami. Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. New York.. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. susamot. me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. Zagreb. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. ULOGI: Tri lebedi (P. Po kapitulacijata na Italija (8. Zlatko Biljanovski. eseist. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951). IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. ^ajkovski. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium).). KOREOGRAFII: †Bolero# (M. V 1944) ‡ {iva~. Odredot †Pitu Guli#. Belgrad. †Don Kihot#). Risima (Tetovo. So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. Bil ~len na KPJ (1939). na istoto mesto. Studira vo Belgrad i vo Skopje. komunisti~ki deec i naroden heroj. maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Mariovsko. Vtorata makedonska udarna brigada. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. LIT. 1975. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. sojata i afionot. Pova`ni se: son~ogledot. Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. 25. J. 167-169. M. †Lebedovo ezero#). kikiritki. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. 1973. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. osvetluvawe. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. VII 1985) ‡ dirigent. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). preveduva~. †Vitel. 2003. Mark Cohen. Skopje. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. Bitolskite Evrei.

Sk.: PMF 1946−2006. Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924). ~len na Norve{kata akademija (2005). C. 2006. kn. I. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. so dvajca nastavnici: prof. 24 (L).) – ohridski arhiepiskop. Po~inal vo 1410 ili 1411 g. MATERKA. spored usvoen nastaven plan. Lamiaceae). Krakov 1989. Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie. Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. Ramnodenica (poezija. 1963). Zavevawe (poezija.: PMF 1946–2006. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. Dimitrovski (1975– 1976). Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. albanski. Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. 1992). Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. i kn. Prviot rakovoditel bil D. italijanski. Skopje. na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. a za redoven na 21. 1980). vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici. koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). Dimi} (1947). LIT.280 stranici. ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. Madevski (1975– 1977). Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. Alki {to se nadovrzuvaat. 2006. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica. Tr. N. Zaklu~no so 2005 g. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. [apkarev (1973–1975) i @. Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. Ohridsko. monografija. slovene~ki). Ima objaveno pove}e knigi poezija. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. literaturna i teatarska kritika i eseistika. 8. Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002). 2000). 1987). MATERKA.: †Matemati~ki bilten#. Vl. N. ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). XII 1946 g. Ilija# vo s. Skopje. Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. 2005). Bel~ovski. ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). Glavni urednici: B. Popov (1966-1969). M. Popov (1950–1971). Georgi Stardelov. ^upona (1969–1973). Popov (1948) i in`. tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar.: I. Izbrani dela. Lipa (poezija. 1985). DELA: Do`dovi (poezija. monografija. St. 1976). Al. Oddale~uvawe (poezija. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. in`eneri. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. Sofi®. Mitrinovi} (1946–1950). Perunika (poezija. 1998). Kliment Ohridski#.. francuski. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. M. Krug (poezija. 1956). \. Dimitrovski (1993–1997) i B. 1990. C. LIT. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. .) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. Sk. od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. glavno na angliski i na makedonski jazik. potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). 1976).. C. 2002). Crna kula (poezija. XI 1983 g. Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. Izbrani dela. Mrtvica (poezija. Podocna doa|aat P. Izleguva po eden broj godi{no. 2003). MATEJ (H¶V – po~. D. 1990). Skopje 2006. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. N. na Racinovite sredbi. srpski. d-r Petar Serafimov (1948/49). 2002. S. J. a potoa: B. Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. vo crkvata †Sv. 2006. Kopne` po celina (poezija. Polska. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Popadi} (1948). Per~inkova (19711975) i D. LIT. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. Pokraj redovniot sostav.. Vnatre{en predel (poezija. Ilievski (1998 –). 14 (XL). N. kako direktori: B. Ra|awe na tragedijata (poezija. Popov (1977– 1992). LIT. G. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). Nastavata po~nala na 16. 1995. kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. 1996). 6.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi). Zbigwev Vjenkovski. MATEMATI^KI [KOLI − v. V 1979 g. Otade zaboravot (poezija. EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. 2006. na HV v. 1. pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). Skopje. No}en gradinar. Snegarov. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. Milan \ur~inov. Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te. Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura. AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. vo ramkite na UCMTN. C. El{ani. po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). kn. LIT. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari. B. esej za poezijata na M.: Vlada Uro{evi}. ruski. Go rakovodele. urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. 2000. 1999). Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). 1987). D.

†Makedonsko nasledstvo#. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija). 53-67. zapadno i isto~no podgradie. a {iro~ina 1 m. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. Krunata na branata e na viso~ina od 317. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947). Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). t. Lil~i}. 3. Skopje. Samokov – Mala Reka. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. Skopje. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4. V 1922 ‡ Skopje. eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. so statii na makedonski i na angliski jazik.: Ivan Katarxiev. MATERKA. za~uvani vo Arhivot na MANU. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. Izvr{en odbor i pretsedatel. Pri kota na maksimalnoto nivo. 14. prstenesto-la~na. Matka niz vekovite. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em. Tesnecot Matka. 1996. Andreja#. do 29. da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. Organi na Maticata: Sobranie. od 3. M. na padinata kon †Sv. M. Nedela#. MATKA. selo Zduwe. a potoa vo Skopje. Nedela#. O~a. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski.: V.5 m.9 MW. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae.5 m. LIT. Lil~i}. 1995.M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija). Vl. Justin I (518527). za navodnuvawe. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo.25 km2. Poznat e samo za planinata Karaxica. Jov. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. Brod). V. Aleksandar (Kru{evo. poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina. za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija. Treska. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor. MATERKA. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Vl. a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. Skopje. Markov Grad. bil uapsen (2. a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951). Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). Branata e betonska. V. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. M. Bojana. L. D. izgradena od armiran beton. VII 1944). ~len na MANU. Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. 32-35. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija.n. 46-59. 1997. Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. Skopsko LIT. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. Makedonija i Makedoncite vo svetot. Vlado Matevski. otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. VIII 1936). koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka.000. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. Vl. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. 30. M. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. V.000 m3. MATKOVSKI. Matka (Skopsko) 928 . Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km.

NaŸ-komitata razkazva. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963). Za vreme na Prvata svetska vojna. K. Hron. 1973. 2002. Makedonskiot stih 1900–1944. Skopje. 1991. 1982. Prilog kon makedonskata heraldika. a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. II. Skopje. Skopje. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). Ostavil skromni tragi vo poezijata. zaedno so G. vojvoda. 1964. 1983. Skopje. Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. 1990. SofiÔ. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Skopje. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. History of the Jews in Macedonian. Dodeka se {koluval. 1959. Skopje. Spomenica. Vo septremvri 1913 g. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. Skopje. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 1992. bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. Aleksandar Matkovski 1922–1992. Skopje. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998. V 1962) – u~itel. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe. 10. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. V. 1980. MATOV. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. Bagdad i Istanbul. vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we. Skopje. IV. 1961. 1980. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#. Skopje. Avtor e na 929 . Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. 207–251. Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. 10. 1983. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. Pasivniot otpor. 1992. 1961. Ivan D. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). Skopje. Po Solunskata provala (januari 1901). Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. 1978. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). S. Grbovite vo Makedonija. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. Milan (Struga. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. S. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. haremi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). 199–205. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). 1992. brat na Hristo Matov. bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. Skopje. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Potebwa. jazikot i folkloristikata. Skopje. kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. 1998. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). Skopje. Hristo (Struga. vo koi vodi prepirki so P. Skopje. Skopje. Pokraj so osmanliskiot period. II. 1864 ‡ Drezden. G. INI. 1990. Od 1906 g. a istorija kaj Marin Drinov. Skopje. 1970 i 1990. nauka i kni`nina#. Hristo Matov MATOV. 1973. Gop~evi}. Istra`uvawa i materijali. Duhovniot otpor. go rakovodel Ohridskoto vostanie. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. LIT. Skopje. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. 8. D. Vo Solun ostanuva samo dve godini. III. A. 1991. III. Buni i vostanija. BIBL. 1979. 21. U~el gimnazija vo Bitola. Kru{evo. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Skopje. Skopje. 1985. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. T. Skopje. Dimitar (Veles. 1978 (so koavtori). na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. 1992. II 1922) – profesor.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. Ml.: D-r Bla`e Ristovski. II. Bil ~len na TMORO (1894). Ajdutstvoto. Skopje. Skopje. Stojan Novakovi} i dr. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. Skopje. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. Skopje. kako ~len na CK na TMORO. Skopje. Kanuni i fermani vo Makedonija. 1962. Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. 1983. na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. Potoa se preseluva vo Sofija. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. BIBL. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. Istorija na Evreite vo Makednija. 1983. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. III 1872 – Sofija. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Skopje. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Germanija. V 1991). Draganov. IV. 1991. Z. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. 1983. MANU. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. Makedonskiot polk vo Ukraina. †Rodina#. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. robovi). I. MATOV. Skopje. XI 1875 – Sofija. revolucioner i eden od ideolozite na MRO. pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. Tod. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. 1991. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Skopje. Skopje.: Milan Matov. I. Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe.

Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967). Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. D. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). Qupka Ilieva (Kratovo. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. MA^UKOVSKI. 2003.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. potoa za predava~ (1969).: Arhiv Hristo Matov. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. BIBL. revolucionerna. pred 1847 – Carigrad. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. Ma~ukovo. rakometar. 03. 1983) srebren medal. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje.: T. 22. Gevgelisko. Se locira pome|u Klidion i Strumica. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. Ismail (Skopje. f. IZV. Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. VIII 1946) ‡ spec. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. SofiÔ. Sv. Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). G. go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. Toj e sestran sportist. prerodbenski prosveten i crkoven deec. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). 17. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). St. filolo{ka i literaturna sodr`ina. no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. [. pravnik. I 1960) ‡ atleti~ar. Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. M. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. vo pazuvite na planinata Ogra`den. 1999. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. Skopje. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. S. Zografski e rakopolo`en za |akon. Tomoski. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo . \or~e Petrov i Jane Sandanski. Makedonija niz vekovite. K. BilÔrski. 2004. BilÔrski. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. Magistrirala (1976). kaj Me~kovo. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA. Slavko (Skopje. grad (1961). Ma~ukovo (1864). Venijamin (Vasil) Hristov (s.Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. IX 1927) ‡ univ. D. Dokumentalen sbornik. sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). LIT. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). last. Nikola Matovski MATOVSKI. uspe{en trener. a vo Stara Zagora (Bugarija. stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. na St. S. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . SÍstavitel Co~o V.M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. E. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel.. Z. So preporaka od Ruskata misija. Makedonska revolÓcionna sistema. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. Odr`uva kontakti so St. 2001. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. Nikola (Skopje. SofiÔ. na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad. a doktorirala vo 1982 g. profesor. Skopje. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. SÍstavitel – Co~o V. VMRO. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. Ax. T. no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). MA^EV. 1878) – makedonski gramati~ar. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). reprezentativec vo rakometot. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. 1987) na 400 m osvoil srebren medal. Tod. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). Hristo Matov. 13. stari knigi i moneti. Publikuvala 90 statii. iako raspolagal so tvore~ki nerv. Potoa patuva vo Carigrad (1861).

Osven na svojot maj~in makedonski jazik. 2007). †Razgledi#. Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. Za da se trgne od Makedonija. Dr. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. kako vselena naselena so malku materija (tekst). ne zaradi golata kni`evna postapka. MeÑa sveta (Belgrad 1984). Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. Skopje. zaedno so toa e i najbestolkoven. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. I. B. a. tuku zaradi nejzinata su{nost. Vremeto na irvasite (Skopje. i obratno. 1984). R. V. a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. po sovet na lekarot (6. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. 1981. Darovi neba (Pan~evo. Izbrani dela. Melnica. VIII 1874 g. Literaturata kako spas. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. Senkata. Nakleveten. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. 1970). ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. Skopsko. ja prezel dol`nosta. s. e ve}e redaktor na v. dramsko i eseisti~ko delo. a so toa i so zna~ewata na romanot. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. Vo letoto 1876 g. 1998. Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. Kon drugata zemja (Skopje. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. eseist. Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit. Paradoksalen son (Skopje. Mitko (Strumica. pi{uval i na srpski. III 1943) ‡ raska`uva~. Makedonskiot roman. Aleksandrov dom (Beograd. Skopje. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. istiot. III 1930) ‡ veterinar. tom VII. 7.8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. na Zemjodelskiot i na V. istiot. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. romansier. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. „stvarnoto i imaginarnoto“. 1985.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). 1–2 i 10. koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. a kon krajot na mart 1877 g. 19. 1980). Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). locirana vo blizina na seloto Maxari. Prvite dva agregata (so mo}nost 5. na proslavata na Sv. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. 1998). romani: Kula na Brdu (Beograd. ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). Venijamin Ma~ukovski. go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. 1973). Doktoriral na V. Domot na Aleksandar (Skopje 1986). 1989. kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. f. Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. izdanie 1999). Vra}aj}i se. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . G. LIT: Marko NediÊ. go osnovuva i go redaktira v. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. 1991. stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. St. D. @arko Vangelov (Bogdanci. Prestanala da raboti vo 1971 g. Od 15. 1974). 1993). †Veterinarstvo#. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Poetikata na makedonskiot raskaz. dramski avtor. 1986). VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. Mirisot na zemjata (Skopje. Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. Nad troskotot oblaci (Skopje. VIII 1872). †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. 1988). Hristo Georgievski. 1995. Toj im odzema dosta dolgo vreme. vo Zagreb (1968). no bidej}i pak te{ko se razboluva. 2000). IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). Georgi Stardelov. koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. IV 1958. odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. †CarigradÍ#. 1987). 2003). Vlada Uro{evi}. M. MAXUNKOV.: Bla`e Ristovski. promeneto izdanie 1990). No}en gradinar. LIT. Ubij govorqivog psa (Beograd. istiot. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. 2002). 148–184. ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). 20. MAXIROV. akademik. 1985. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta. 7 (107). Skopje.). †Isto~no vreme#. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. 2006). redoven prof. Vo u~ebnata 1875/76 g. avtor na prvata makedonska gramatika. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. Kula na Ridot (Skopje. nadvore{noto i vnatre{noto. Drvoto na Narajana (Skopje. R. red. go objavuva vo v. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. Kako u~itel vo Kuku{. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. f. Na 11 maj 1871 g. Pat za Lihnidos. drami: Golemiot Smok. vo Skopje. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. ‡ J. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. Izbor po srodnost. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. romansiersko. ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. 2007. bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. vtoro. Bl. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877).. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. 2006. Pusta zemja. Vo lavirintite na fantastikata.

od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. Vo 1996/97 g. kako i novoma~eni~kata sv. Podocna dvete eparhii. se voveduva 3-ta nasoka. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. a vo 1965/66 so dve na- soki. spored primeB. Rat. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. spored na~inot na komponirawe. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. Urednici: A. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). spored stepenot na obrabotkata na predmetot. Meglenska eparhija. Poznati meglenski episkopi se sv. Osven Meglenska. Zlata Meglenska. IZV. le`ewe. MA[KOV. nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. 13 asistenti i 7 laboranti. Kon krajot na XI v. Vladata na RM na 6. I–II. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). koi se inovirani vo 1985/86. 1997. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. kako dvomese~no spisanie. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. 1993. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v.: Ivan Snegarov. spored konstrukcijata. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Skopje. rabota i smestuvawe na predmeti). M. SofiÔ. Vo u~ebnata 1972/73 g. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. a vo 2004/05 g. vo XI v. B.. Meglenskata i Slani~kata. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A. a vo 1976/77 g. ski in`eneri. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi.O. P. monta`en. A. R. e narekuvana i Vodenska eparhija. Jovan Bel~ovski. no ve}e vo 1968 g. Gr.218 ma{inSl. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. Studiite zapo~nale vo 1959 g. Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. f. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi. ramovski. so eden dvobroj godi{no). zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). donese Ukaz za formirawe na Med. Il. nastavniot plan e so 9 nasoki. odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe.Spirov (1978‡81). 4. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo. za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. vo Skopje. LIT. (do 1986 g. se spoile.) i I stepen (5 sem). adaptibilen i komponibilen mebel).055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. pleten. III 1947 g. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. R. Sl. sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). Ilarion Meglenski i German. Gruji¢. 1995. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. Na 17. Vo 1971/72 g. Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi). plasti~en i kombiniran mebel). Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. vtoro fototipno izdanie. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. metalen. spored namenata. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija.: Biblioteka na VB vo Skopje. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. netata tehnologija itn. A. sostaven od 932 . Bl. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. vo garnituri. seriski i masoven mebel). Beograd. Dimi{kovski (1987). Veljanovski (1982‡86) i B. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. se vseluva vo dene{nata zgrada. 212 magistri. Il. a vkupno se vraboteni 125 lica. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g. Od 1977 g.M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). kade {to vo 1961 g.

Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. Vo 1950 g. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. vo soglasnost so EKTS. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. D. nastavnici i sorabotnici. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. d-r S. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. Vidakovi}. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te.: \or|i Colev Dimovski. bil tolkuvan Tanahot. Med. vo Skopje po~nuva na 3. a za prv prodekan prof. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. N. e izgradena glavnata institutska zgrada. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. Nam. Potoa. pokraj nekolkute polikliniki. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. Redovnata nastava na Med. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. f. Vo 1978 g. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. radiolo{ki tehni~ari). Vo 1972. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti. Mark Cohen. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. vo 6 semestri. Programata vo 2006 g. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. Bitolskite Evrei. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. za patofiziologija vo 1964.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. 2003. Bitola. d-r M. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. New York. Vo 1982 g. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. f. postignuva ogromen napredok. kako i od mo}ta 933 . Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. po inicijativa na Katedrata za radiologija. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. Br. Nastaven jazik bil francuskiot. Vo 1952 g. e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari. denes na Med. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. Bozdov. J. LIT. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. a do 2003 g. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija.. The Jews of Monastir 1839-1943. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. osobeno kaj `enskite deca. 1993. a vo slednata 1953 g. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. f. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. c. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. D. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. Za prv dekan e izbran prof. a vo 1949 g. Vo 2004 g. d-r Zdenko Kri`an. a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. f. specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. Od 40 lekari vo 1947 g. porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. Last Century of Sephardic Community. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04.

: http://www.. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). vrz osnova na Memorandumot za razbirawe. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM. X 2007) . Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski.: Tatjana Petru{evska. Britanija.. EU misija †Konkordija# (Concordia). Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. XI 1998 g. mart-juni 1999 g. 1903–1909 g. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest). pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. XII 1998 g. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox).. XII 2003 g. koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force. funkcionira do mart 1999 g. pripadnici na vooru`enite sili na RM. Petr. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g.org/projects/ balkans/macedonia/reports.: Sa{o Dodevski. grupi dr`avi. vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija. T.2001. vospostavena na 26. Skopje. 8. Avganistan (11. IX 2001 – 15. Francija. Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM. do mart/maj 1945 g. 22. SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. 3. da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. LIT. ~len na MKG od RM za Kosovo. koja e poinakov (policiski) vid misija. 2006. 22. III – 15. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili. vo †Sloboda za Irak#. me|unarodni organizacii. IZV. Germanija.. III 2003 g.. XII 2001) vo ISAF 2. 7. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi.12. sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija. vospostavena na 10. Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Petr. XII 2002 g. sostavena od pripadnici na armiite na V. dilemi na me|unarodnata zaednica. funkcionira do mart 1999 g. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo. juni 1999 g.. 10 (2002– 2007). Italija.. i sovetskata vo noemvri 1944 g. amerikanskata vo juni 1944 g. 9.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. LIT. Skopje. po barawe od Vladata na SAD (4. grupa dr`avi. Zbornik posveten na po~esni doktori. zameneta so EU misijata PROKSIMA. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g..) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. NATO misija na Trifun Kostovski. Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. T. 31.. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev. Vo periodot od 2001 do 2007 g. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye). 6. u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. 5. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava.intl-crisis-group. me|unarodni organizacii. doktori i magistri na nauki (2001-06). 15. Vo tekot na XX i XXI v.. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony). XII 2002 – 31. IX 2001 g. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. 2002. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). VIII 2001 – 22. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija..

po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. Od 2001 g.: Handbook of International Auditing. ja promeni delovnata i politi~kata klima. Z. Z. nadopolni nekoi od MSS. IV 2003) od 1. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. Skopje. Izminative nekolku godini Odborot.. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi. Petr. spored na razli~nite nacionalni standardi. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. LIT. vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. Vo noemvri 1998 g. a`urirawe i publikuvawe na MRS. presedan vo me|unarodnoto pravo. kako poddr{ka vo postvoenata faza. J. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini.Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). Imeno. Me|utoa. publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM. KMRP izdade mre`a od MRS. IV 2002 g. So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. a del od niv na 1. makotrpen. Po~nuvaj}i od 1998 g. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g. International Federation of Accountants. vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. XII 1991). so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe. XII 1991). VII 2006 g. B. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii... a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 . so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi. T. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. Od oktomvri 1998 g. negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. i RM pristapi kon primenata na MRS. so {estmese~no rotirawe. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. No. od 14.. protivre~en. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. 17. Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot. isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija. 1998. Spored ovoj zakon. Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija . obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. Assurance and Ethics Pronouncements 2007. ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. Wiley.. Epstein and Ali Mirza Abbas. VI 2003 g. vo utvrdeniot rok (do 23. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. IZV. VII 2006). Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. XII 1991). XII 1991). ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. gi prezede ingerenciite za a`urirawe. Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. XII 1991). gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. me|u drugoto.: B. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990).. LIT. IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998.: Ministerstvo za odbrana na RM. 2007. B. ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo.

S. oformena kako posebna provincija (od Drina. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{). na zapad.500 m. Trijas e {iroko rasprostranet. Viminakij (Kostolac).) i e podeleno na trijaski. Sasel. Dum. Horeum Margi (]uprija). MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. LIT. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Podocna. koj ja izla~uva ~erupkata. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati. vol. 1965. – V. Petr. bazalti. taa bila izdvoena. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). 1991. 75. Moesia Superior. No. {kol. ~ie telo obi~no e podeleno na glava.249–267. jurski i kredni karpesti kompleksi. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. so maksimalna debelina do 650–700 m.g. Od ova semej- . Sv. glinci i varovnici. K34.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. Vladimir Krpac. kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. †Balcan Forum#. priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. Skopje. od koi 4 endemiti. Petkovski. London. glinci i varovnici. T. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury. pr. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. odnosno. Ministry of Environment and Phisical Planning. jurski i kreden period.: J. Ljubljana. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#.). a vo 46 g. na MELAMED. Branislava Mihajlova. Munikipium (Kali{te). L’Empire Romain. glavno vodni. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero.e.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr. p. Poznati se nad 130. Final Report.n. 1 no. sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika. Skopje. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe. Faunal diversity. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. od {kolkite se prisutni 15 taksoni. peso~nici. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. od koi 97 se endemiti. n. 1990. Kr. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav.e. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8.000 vidovi. Sid. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona. Corbishley. Podocna. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. 23-30. LIT. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. no ima i kopneni organizmi. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv.: Jon~e [apkarev. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite.. Ratijarija (Ar~ar). LIT. izgradena od dolno nivo na gabrovi. Clegg. na Skopska Crna Gora. 2003. Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. Skopje. K. vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). godini (250–65 mln. pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. so trijaski. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. Sepak. n. vo 46 g. The Freshwater Life of the British Isles. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija. na istok). Pokraj Skupi. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. P. IV 1993). Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. Meir (Skopje. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. od edna strana. Paris. Ministerskiot sovet na EZ. i V. L. koga bila oformena provincijata Trakija. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. vo 6 g. Participation with Underproject: Klass Insecta.e. V. peso~nici. & M.1/1995. IV 1993) padot na SFRJ. od druga strana. a so mala masa od peso~nici. XVI v.) – rabin i pisatel. teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija. Po pot~inuvaweto na Tribalite. samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. M. T. J. 1999. trup i stapalo. 1976.e. 87. Tabula Imperii Romani.n. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija.: Tatjana Petrusevska. N. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. a pomalku vo Vardarskata zona. do Crno More. De{at i Jablanica.

meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe).n. \. IX 1638. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi. 1995. τ. Α. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata.. LIT. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije. Prestojuval vo Troickata lavra. koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton.330 `. 1972. 1931. ~len na †Etniki eterija#. Thessaloniki. kn. X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Ιωαννη Κολιοπουλου. Srbija. D. t. Statica. Θεσσαλονικη.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina. kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. Leon Kirkov (s. Skopje. 1990.000 ha. Tr. Vo 1207 g. A. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. bil ubien od privrzanicite na Perdika. Gornji Milanovac. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . 1993. V 1677). Jovan Bel~ovski. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. Ml. MELKOLIJAN. †Glasnik na INI#. 2002. vo Skopje. Skopje. Pri priemot. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677).000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102. ima 4. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g. 8. Zibiv~e. administrativno-politi~ki. Vo na{eto zemjodelstvo. desalinizacija.: Ivan Snegarov. 10. Klimata e promeneto sredozemnomorska. od kade {to bil smenet (1631). hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. K. vo pogolema ili pomala mera. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. 1989. S. Skopje. f. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. Mo~urlivi povr{ini imalo 86.: Zeni Lebl. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67. Ohridski arhiepiskop stanal na 26. LIT. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. prof. podra~je vo koe i habilitiral. Bil sofiski mitropolit (1628). od dvete strani na Melni~ka Reka.e. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. Al.000 ha. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. po op{ta i abdominalna hirurgija. Snegarov. pravilna upotreba na pesticidi. 1995. XI 1892 ‡ Zagreb.-P. hirurg. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. kn. 1981. K.) – makedonski blagorodnik. pove}egodi{no dejstvo. K. 4. Skopje. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65. 2. Ne{ova. no se navodnuva zna~itelno pomalku. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. 2. Kumanovsko. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). hidrotehni~ki melioracii. LIT. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie.: F. Jov.pr. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. LIT. 15. J. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. promena na mehani~kiot sostav. LIT. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. Pogreban bil vo Skopje. MEMETI. Pavlos (1870 – s. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. Papazoglu. f. Vekove.: I. Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). terenski melioracii. Sofi®. e proglasen za grad–muzej. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. SofiÔ. vo [vajcarija. MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. LIT. Ax.: V. Avraham Melamed. 2000. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. so 286 `. Matkovski. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. mul~irawe i snegozadr`uvawe. St. 65–66.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). Republika Bugarija. stopanski. MELETIJ I (HV¶¶ v. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). 1973) ‡ spec. LIT. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. (1992). na Med. t. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili. Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Po smrtta na Aleksandar.000 ha mo~urlivi povr{ini.). Lipkovo. Sofix. no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija. SrednovekovniÔt Melnik. Nam. Al. Spec.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. dealkalizacija. XVI. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. Mihail# vo gradot Ne`in. Diplomiral na Med.: Douglas Dakin. humizacija. Po~inal vo mart 1653 g. koi imaat podolgotrajno. anatom. ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). M. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. Evzi (s.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. Kon krajot na XIX v. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. F. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. Kako ~len na KPM (od 1955). Ristovac. ruskiot car (8.000 sekoja stota godina. Pavlos Melas MELAS.e. The greek struggle in Macedonia 1897-1913.

metodite i postapkite. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. organizirawe. i toa ~ove~kite i materijalnite. Dokolku se podobri kvalitetot. GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. Vtoriot element go so~inuvaat resursite. potro{uva~. finansiite.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. Sabri (Del~evo. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. Treto. 1910) ‡ politi~ki deec. menaxeri. vklu~enost na menaxmentot. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Bugarija. sredstvata i opremata. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. materijalite i celite. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. praktika i tehniki. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. LIT. S. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. obuka i kultura. statii. [. ~etvrto izdanie. Menaxment. Vo ponovo vreme. motivirawe i kontrolirawe.: Bobek [uklev. ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. Inaku. nova paradigma na pretprijatijata. so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. bele`i postojan podem. Ml. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. kako. visokiot stepen na nadvo- . Menaxmentot e univerzalna aktivnost. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. organizirawe. dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. no i na drugi fakulteti. kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. ovlastuvawe. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. 2004. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. koj se karakterizira so svoi principi. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. koordinirawe. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo.. Ml. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. doktorati). koordinirawe. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g. MEMI[OV. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. Germanija i Avstrija. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. kupuvaweto i prodavaweto. za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. Vtoro. kako na primer: krugovi na kvalitet. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. na site nivoa i vo site pretprijatija. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). magistraturi. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar. spored nivniot avtoritet.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. ^etvrto. B. Vo su{tina. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. J. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki. Skopje. orientirani kon potro{uva~ot. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. T. terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. kontinuirano podobruvawe. participacija na site vraboteni. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik. benchmarking. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). timska rabota. pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). Prvo. rabotnici i dobavuva~i. S.

: Z. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije.). II. Vol. Skopje. M. Menaxment. Borac protiv svih neprijateqa. ogan. [eldarov. Proeva. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. Narodniot heroj Boro Menkov. 1999. T. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. XI 1981. P. Skopje. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. K. Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). radioizotopi ili elektri~na struja. M. Vidoe Podgorec. Kumanovsko. Kralevite na anti~ka Makedonija. Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj. prete`no narativni. B. [eldarov. Narodni heroi od Makedonija. P. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime.e. Menkov Ilija Borko (19191941). 25. Kumanovo. a se koristi: mehani~ka sila. mosfera. 1973. \ur|ina alova. Beograd. An~evski: Portret bez ramka. Treskavec. 695. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a. XL. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. hemiski i integralni. biolo{ki. 21. Dejan Aleksi}. eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. Skopje. Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3). Mariovo i Jakupica.n. †Na{ vesnik#. France (Cervignano. M.: Vlado Maleski. M. G. Pajonija. a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. Mlad borec. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. XI 1894 – Turjak. Skopje. VIII. Skopje. 16. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli. Vilijam S. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. Lil~i} – N.: V. Parisiis. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. LIT.n. profesor. 26. Skopje. 1936-1938). Perdika II i Aminta). A History of Macedonia. II izdanie. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. 21–22. 4. Pijan vo pe~ka (1960). L. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki.: Bobek [uklev. Istorija na Argeadite. {panski. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g.-R. 1994. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. 1979. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja. Skopje. XX. V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta. dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. Vo{ki (1967). toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. 5–18. Kompas-cvet (1977). II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. G. 350 pr. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite.e. portugalski i italijanski). Skopje. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). 1–61. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. polubrat na Filip II Makedonski. MERINGIJA. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. N. Negovite pesni. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. †Komunist#. 11. †Politika#. XXXII. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n.-R. genetski. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. Skopje. Petrova. X 1982. Belanovce. XII 1951). Skopje.: E. Struga. Vilijam Mervin MENKOV. a potoa stanal ~len na KPJ (1940). Nosa~ na skali (1970. pr. LIT. V. LIT. MDCCCXXIII. X 1941) ‡ berber. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. Lil~i} i N. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. fizi~ko-mehani~ki. Branko KrkeliÊ.: N.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Boro Iliev (Kumanovo. 1994. 14. kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. Razgovor so Pero Menkov. Menkov Ilija Borko (1919–1941). †Komunist#. 787. D. LIT. IZV. (Wujork.n. 6. 216–221. 1983. 2004.). april 1953. †Beseda#.e. D-r Simo Mladenovski. XVIII. 104–132.. K. visoka temperatura. Ml. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa. Beograd. [. likoven kriti~ar i univ. 8. MESESNEL. LIT. predatori i drugi ~lenkonogi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari. MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. 18. XII 1979. V 1919 ‡ kaj s. LIT. 17. Toj e tatko na Aminta II †Maliot#. 1334. insekti-paraziti. 1981. Dr @ivko Lazarevski. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940). Pulicerova nagrada koja ja odbil). 2005. 7. N. Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. 13. Filip. Gil. Crveni karanfili. K.e. 2004. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. Sele~ka Planina. Spomen-bista na herojot. Skopje. Hammond. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#. Slovenija. Vl. juni 1975. 1. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 . 4. Grifith. MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Boro Menkov. 25.-R.) – linkestidski velikodostojnik. S. IX 1981.: Justini. †Poezija#. ~etvrto izdanie. SVP. St. komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. Skopje. Filip II go napadnal Olint. †Na{ vesnik#. Oxford.

Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. energija i voda i generirawe otpadni gasovi.. proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. ^. filiti. a na Grcija 4. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti. ferohrom. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928). S. Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona.000 t/g. MESMER. †METALEC#. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. A. Dr. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi.9%.733 km2 ili 63. Ml. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa). se narekuvaat parametamorfni karpi. Sasi. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. Petrologija na metamorfni karpi. aluminium. Bl. Pri prestojot vo Makedonija. {krilci.: K. gnajsevi i dr.).000 m². B. leguri i sl. mika{isti. kako i toplinoizmenuva~i. Naum Ohridski (1743). A. Ivanov.1‰. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14. bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. LIT. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. Slivot zafa}a povr{ina od 7. feronikel i dr. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). Davidov.). SofiÔ.240 m. Novi Sad. indium i dr.. †Topilnica za olovo i cink# – Veles. eklogiti. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. Taka. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. Bogorodica Spiliotisa (1749). bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941). Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). †Alumina# – Skopje. Od 2003 g. METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. sopstvenik na tipografija vo Viena. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. cink.: D. 1999. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo.767 km2 ili 36. Kapacitetot iznesuva 5. [tip.: Risto Stojanov. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. se narekuvaat ortometamorfni karpi. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. a od 2004 g. †FENI# – Kavadarci i drugi. Marinov. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik. Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar.500 km2. priklu~na zemjodelska mehanizacija. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. bojleri. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Rudnikot †Tajmi{te#. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. Rudnici i `elezarnica †Skopje#. vo rudnikot Al{ar. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 . feroleguri (ferosilicium. J.1%. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). Pred tranzicijata na sopstvenosta. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini. LIT. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. i masivni metamorfni karpi (mermeri. Dolga e 290 km. PanaŸotov. Bogorodica Olimpiotisa (1752). 1961. proizveduva: kolektori za son~eva energija. bravarski raboti. V. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari. antimon i hrom. feromangan. Srpska Grafika XVIII veka. kvarciti i dr. {kite pogoni. a prose~niot 9. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali. na pr. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. Sl. J.) olovo.M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga. V. a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. manastirot Hilandar (1755) i dr. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. H. Bla`o Boev. vodi i troski. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. RGF.-F. LIT. Mariovo.240 m). koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam. †Metalski zavod Tito# – Skopje. Nazivot Samokov. kaj Makedonski Brod. Petkov. grafikite na sv. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi. srebro. T. 1978.

METODIJ (XV¶¶¶ v. bil izbran i vostoli~en METODIJ. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. LIT. Sofix. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. 2002. 1995. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Bogorodica# – Kamensko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). Blagove{tenie# vo Prilep. 1972.. LIT. 27. Najstar sin. ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#. Skopje. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. Gr. 1972. SV. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. Vo juli 1967 g. 1995.: Done Ilievski.. hrabar i silen u{te od mladosta. Bra}ata i u~enicite. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. Skopje. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep.. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. Ml. 2. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. poet. (Solun. a za sve{tenik vo juli 1937 g. Sv. 76. III 1914 – Prilep. vo 864 pobeden od germ. Sauloviot Katalog. Jovan Bel~ovski. XVI. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. vo Ohrid. Bagrena Samarija. 1998. t. me|u 810‡815 ‡ Velegrad. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. potoa paroh na Prilepskata parohija. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf. moravski arhiepiskop i kni`even deec. X 1936 g. koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Sk. istiot. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej. Blagove{tenie#. No Rastislav. Snegarov. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. Sofi®. Toc METODIJ. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Skopje. Metodij. 2004. Saronski bliznaci. 1986.. Sk. Tr. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. kn. VI 1708). 1997. filozofijata na istorijata. 24. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. 6. e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija. Sk. Moravija. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat. a drugi – vo Bitinija. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot.. Rat. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in. nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. 25. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13. A. Najva`noto delo. Na 27. Vo 1941 g. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g. vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo).) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. Skopje. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. a vo 1965 g. Pretstaven e kako umen. napi{ano od sv. 941 . Sk.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ. S.: Ivan Snegarov. 1987. LIT. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. kral Ludvig. †Glasnik na INI#. Vo 1997 g. Imal prepiska so sultanot. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. hristijanskata estetika i vizantologijata. Al. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. Od 1938 g. Skopje. 8. Kliment Ohridski. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. istiot. Sk. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. 2. E. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. V. 1931. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. istiot. III 1966). 1970 . bil rakopolo`en za |akon. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. V 1708 ‡ pred 11. DELA: Tre{talnik. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767). zapadna Mala Azija do Bosfor. Matkovski. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. zaedni~ko so brata mu.: I. no toj odbil. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija. Skopje. Istorix na Ohridskata arhoepiskopix. 2002.

no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop. Skopje 1988. LIT. I. (st. tradicija vo Maked. Jazikot na slov.: V. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa).). so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). LIT. 144–155. Vo 870 se vratil vo Panonija. knigi. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. Po 1968 g. K. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici. 885. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. 632-650.000 vernici. B. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. 1988. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. slov. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM. V 1421) – petti osmanliski sultan. 1995. LIT. †Glasnik na INI#. pobornici na metodizmot. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. Skopje. P. Sv. E II. post i slu`ewe na bli`niot. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. B. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. P. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. S. V. Kiril vo Rim (869). Vladeel vo Makedo- 942 . Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. P. V. Violeta Panzova i dr. (v. 16. Skopje. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. Po smrtta na sv. Mirko \o{evski. na @M. maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Skopje.. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. Ta{. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. 1999.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. Metodij bil faten. D.: Du{an Stanimirovi}. Br. 2005. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. Spored 13 gl.M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit.: S. Vo 1968 g. Roma 1988. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. Le{o~kiot manastirski kompleks. prira~nici itn. vo 881 g. prirodni. I. LIT. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. 26. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa.) period i K. Svetila nezaodni.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. za da mo`e da organizira samostojna crkva. Svetozarevi}. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Metodij. Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet. se vratil vo Moravija. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. F. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija. vo koi ~lenuvaat okolu 5.. Bern{teŸn. Kirilo-Metod. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). Nikolova. 2001. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. no na soglasnosta ~ekale dolgo. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg. a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. S. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki).-M. Panz. bil opean na latinski. S. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. 71-76. Mare{. MetodiÔ. Atanasij#.-M. Konstantin Filosof i MefodiŸ. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. Kiril i sv. Skopje.) Mitko Ilievski. Hr. vo Bitola vo 1873. Sv. Posebnite. Dinekov. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ. pa namesto vo Carigrad.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa). oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. prvou~itel Metodij.. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv. Petru{evski. Christianity among the Slavs. so molitva. (v. 1389 – Odrin. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. procesi i sredstva za zdobivawe. METODIKA – v. Sk. 2006. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni. medicinski nauki itn. SofiÔ 1985. 115–117. srednovekovna minijatura Vo 867 g. Skopje. Vo Makedonija. ~itawe na Biblijata. 237. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. st.. koga prestanalo da bide kadrovsko. Po~inal na 6 april st. Panzova. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura. Nomokanonoti Paterikot. Hr.) postignaa: (v. no vo Panonija ve}e ne se vratil. LIT: B. kako filozofska i nastavna disciplina. 2003. M. Logi~ki leksikon. bogoslu`ba.. Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#. Il. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin. suden. 2000. /2. Svetozarevi}.

Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. proza. P. Al. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje. Zajas. Al. 2003. Pophristov. a sredno u~ili{te vo Skopje. VII 1413 – 17. slikar i publicist. Kratko vreme rabotel kako u~itel. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. 2006. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. LIT. zaed943 . Ki~evsko. 1958. proza. Trajanovski. 1911 ‡ s. Ml. E`tudes d`histoire orientale. S. Bukoj~ani.: Turkiye Tarihi. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Kim (Kim Mehmeti) (s. Istambul. Andartskiot kole` vo s. MEHMED. 1995. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata. BIBL. Zavr{il osnovno obrazovanie. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). Tetov[. Pando (s. Fragmenti. Prekopana. Tr. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. A. 1994. 60 godini. P. Zeleni~. bil pe~albar na Bliskiot Istok. LIT. A.: K. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. Bitovski. proza. Mehmed Dauti (s. A. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). Rano vlegol vo redovite na TMORO. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Istanbul. a gimnazija vo Gostivar.: G. 1903) – revolucioner gemixija. 2005. Bil blizok so G. 1998. Jan. 2005. P. 1986. A. zaedno so de- MEHMETI. Ml. de`ni{tvoto. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo. Balindol. IV 1945‡XII 1946). Zagori~ani 1905. Sofi®. LIT.S. 1869 – s.. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici. J. BIBL.: Da ti ka`am eden zbor. Kostursko. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. brat na sultanot Murat V. Paris. juli 1945) – zemjodelec. 1982. Les sultans ottomans. 2004. MEHMETI. 153. RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Skopsko. Dimitar Me~ev ME^EV. Ki~evo. LIT. 22. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. 1994. Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. Gostivarsko. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. 1901. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. 1953. XI 1909 – 3. 1945) ‡ pisatel i novinar. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. Sedum no}i kazna. Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar. Pi{uva poezija za vozrasni. LIT. [azim (Shazim Mehmeti) (s. VII 1918).: H. publicist i preveduva~. Go nasledil brat mu Mehmed VI. 1870 – Solun. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. Skopje. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM.: Pra{inata {to niknuva. 1958) ‡ poet. VI 1421). Al. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. ME^KAROV. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija.: Slobodata be{e nivniot ideal. 1955) ‡ pisatel. Skopje. 1967. Sin na sultanot Abdul Azis. Sudbinata na Fatu{a. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. Tr. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Rabotel vo zemjodelska zadruga. Sin na sultanot Bajazid I.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. @ivee i raboti vo Gostivar. poezija. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. Dimitar (Veles. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. Prekopana. M. Gruev. 1990. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija. Lerinsko. Seloto na prokolnetite deca.: Makedonski vladi. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. Brezi. SertoYlu. MEHMETI. BIBL:: Igra na bolkata. Ganem. 13. Tr. Gr~ec. t. I. MEHMEDI. LIT. lerinski selski vojvoda. Del~ev i so D. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Tregime. a potoa kako novinar vo Radio Debar. Bitola–Skopje. Solunskite atentati 1903.

Osmanliskite zagubi bile ogromni. dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. 1975. 1983. I. Preostanat beg (†Svadba#). Tomi Aleksandrovski. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. poedine~no i ekipno. Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). 1945–1975 vo SR Makedonija. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Kru{evo. Petrino.507 `. no so vojvodata Pitu Guli. ima 30 naseleni mesta so 5. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). 31. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. Al. Jerotie (†Somnitelno lice#). Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli. (Ohrid. Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). X 1945) ‡ akter. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija.M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. 1978. na Me~kin Kamen. Vo tekot na juli 1904 g. Kratovsko. R. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). B. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski. Kiril Ristevski. t. IZV. D. 1983. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. pliva~ka. ME[KOVSKI. Al. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. 1983. 1. od levata strana na r. resenski vojvoda. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. St. ME[KOV. LIT. Bitola–Kru{evo. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina. i LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. Dim~e (Skopje. Topuzoski. A. K. Sofi®. Sowa Pajkovska i dr. Gradot bil granatiran. Kratovsko. LIT. Resensko.. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. †SAB# i †[tabeg#. Prilozi za Ilinden. Trajanovski. Evla. a na jugoistok so Ohrid. XXX. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993). 1986. Tr. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). Zafa}a povr{ina od 42. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Dofilo (†Dve vr~vi voda#). St. 151–152. A. Sofi®. Zoran Stojanovi}. Sateska. Sl. MZT †HEPOS# A. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija. Prespansko. Tase (†Vikend na mrtovci#). kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. Tr. Me~kin Kamen. \u|anci. Stru{ko 944 . profesor. Kru{evo.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. Mereja (†Kaligula#). balkanskite. U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000). Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Ferojan (†Bolva v uvo#). H. 05. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Osnovan e vo 1953 g. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). 1884 – s. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura. D. V. na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. 9.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. Marko (†Sobiren centar#). Ima 750 `. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®. Sekula (†Solunski patrdii#). Nata{a (Skopje. zapalen i ograben. Skopje. koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. Od 1982 g. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. a vo 2003 g. Osobeno gi neguva humorot i satirata.239 ha. S. rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). R. Stefan K. Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. Niz seloto ME[KOVSKA.. zb.D. na nadmorska visina od okolu 750 m. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. So ~eta od s. Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. te i zdravstvena stanica. Sil®nov. II 1972) ‡ univ. registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko.

n. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). P. Strabonis.e.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo. Iv. †Don Kihot#). Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. @izel (A. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon. Lipsiae. spored mitot. ULOGI: Odilija (P. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964). Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. po dolniot tek na r. 24. Sarajevo. A. stanala ~len na KPJ (1941). Vl. Historia.e. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. M. 1987. Dragan (Bjelovar. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978). Pan~e (Veles. Proeva. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). Beograd. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. koga stanale del od Rimskata Imperija.n. Srejovi¢ – A. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe. majka mu bila Kibela). producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Spored nekoi izvori. MIZI (Moisoi. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. 24. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. pr. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Esmeralda (^. Sindos. Terma. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. 1957.-R. Ematija. Aleksandra (Skopje. Petrova.n. LIT. MIZOVA. LIT. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Lipsiae. IZV. †Esmeralda#) i dr. Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba. X. Lipsiae. Dindorf. ^lenka na ABNA. 1927. 1996. Makedonski gradovi u rimsko doba. Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971).: Homeri.). IZV. E. IZV. pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. ed. Skopje.e. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj. Jovanovska. I MIJALKOVSKI. M. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. Historiae. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. Adam. Skopje.e. MIZRAHI. Vo narednite MI@IMAKOV.). Thucydidis. Skopje. †Lebedovo ezero#). Puni. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005). Halastra i dr. a potoa e i negova prvenka (1998).: Herodoti. pr. Sofija Haxieva (Ohrid. Ajnea. Geti i dr). Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka. Dardanci. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA.-R. Minkus. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon.e. M. Papazoglu. naselena od plemeto Migdonci. G. Dragan Mijalkovski 945 . Re~nik gr~ke i rimske mitologije. 737 pr. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. pr. T. K. M. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. Kavadare~ko. a oblasta {to ja naselile Frigija. Illias. producent. Kitri (L. B.n. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. Halija. 1910. I–III. †@izel#). 1969.n. Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov.e.: Herodoti. I–III. Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. LIT.-R. ed. 1927. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. \. LIT: F. 1895–1913. koi{to se preselile vo Mala Azija. Trajanka (s. Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr.-R. Skopje. 1895–1913. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. Kako etnonim is~eznale vo I v. Oxonii.). Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada.: Homeri Illias. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. K. M. IZV. 1976. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij. tarot vo Gevgelija. Istorija na Argeadite. Hrvatska. V 1921 – 24. no i na al~nost ili glupost. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988). VI 1940) – arhitekt. ski produkcii. AUP na cenKr.. vo klasata na \. N.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945. 2.) i na Mark Likinij Kras (29 g. Pravednik. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. 1942. VI 1973) ‡ balerina. kade {to se poznati kako Frigi. angliski i na albanski jazik. Mysoi. Em. Meineke. 24. 22. kade {to. Oxonii. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. 1991) – u~esnik vo NOB. 2004. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. ^ajkovski. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). Oxonii. 1910. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika.-G. Strabonis Geographica. kral na Brigite. VI 1946) ‡ direktor na film. Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi. ubien od glavniot helenski junak Ahil. K. Papazoglu. K. Geographica. Najrano se spomnati kaj Homer. Masl. Bisaltija i Antemunt. I. Skopje. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite. Lipsiae.: D.: F. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. Historia.

Vo XVIII v. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. Dimitrovski i V. Sofi®. St. 2006. V. junija 1991). LIT. koi se islamizirani Makedonci. SAZU. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. bojleri so toplo izmenuva~. so tematika od statisti~kata fizika. 20. Melnica i Sogle. se projavuva i kako avtor na popularna.. proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. Skopje.000 m². se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Al. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. Hadronic Press. der Wissenschaften. Kol. sekator so opti~ka glava. nepotencijalnite interakcii. Beograd. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. 67). do 28. Vo . 7. Od 1966 g. Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. LIT. M. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. T. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. Naseqa i poreklo stanovni{tva. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija. tatsko bojadisuvawe. 1953. no`ici i dr. folklorot i sl. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija. Specijaliziral vo Kopenhagen. LIT. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko). MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI]. 15. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. detska i avtorska pesna vo naroden duh. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. ^a~ak. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. Smilevo (Demirhisarsko).). Sl. a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo.000 m² pokrien prostor. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. MIKLO[I^. XI 1813 – Viena. Skopje. Franc (Miklo{i~. Pokraj Mijacite hristijani. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. borverg. distributivni ormari za broila i sl. Veselinovi}). eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Vidoeski. kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. glavno vo stranstvo. 34. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). karosel. Ehlovec (Ki~evsko). Florida. kako jazikot. Dimitrovski). od koi 27. K. prof. Bd. Skopje. ~ij avtor e Kopitar. (1992) na PMF. TraŸ~ev. Se prostira na okolu 75. cl. plugovi. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. Philos. 1996. Skopje. kotli. str. red. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi. obi~aite. klinesti brani i dr. Se zanimava i so proizvodstvo. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. Z. hist. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist. kw. 1941.. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. hidrauli~na presa. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. 164. XX. Ur. 25. slavist. 1992. Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). Smiqani¢. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. XII 2000) . koncentratorite i dr. Mijaci. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Bugarija. Wien. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. Srbija itn. koordinatna dup~alka.fizi~ar. B.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g.: G. pravoslavni Makedonci. Spored nekoi negovi konstatacii. T. III 1950 Skopje. Akad. Ljubljana. str. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Mi®ci. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. Srbija. 173. niza glodalki i to~ila. 1994. Mijat (Vu~kovica. M. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni. A.

Me|u redovnite univerzitetski profesori. no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. . X. K. industrijata za mermer. 2000. Aphanisomenon glosaquae. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. Mokra). Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. ultraoligotrofni. Nikola Kqusev. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. C. stipitatum. Gordana Trajkoska (finansii). AD – privatna akcionerska kompanija. osnovana vo 1990 g. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. fenovite. Tryblionella i Thalassiosira. Bla`o Nedev. kako {to se Cyclotella fottii. M. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. aeruginosa. Bo`o Geramit~ioski (teorija. †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. F. K. Metodija Koneski (smetkovodstvo). T. a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. Du{an Petkovski. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. t. Taki Fiti (pretpriemni{tvo). Belgija). ^und. obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. M. †MIKROSAM#. Dr. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. IZV. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. Qup~o Axi Mitreski. Microcystis spp. Nada Sekulova. politika i ekonomika na investiciite). Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Pelister. D. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). na Balkanot i vo Kina. mnogu varijabilna mikroflora. Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens. Anabaena spp. Ohidskoto. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no. Skopje. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. ocellata. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. dominiraat biznis-nasokite. posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski).e. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. Bo{ko Ja}ovski. Od dijatomolo{ki aspekt. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. Gleotrichia natans). Denes. univerzalnite mikromotori. Jablanica. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. Dimitar Bojaxioski. oprema i softver-aplikacii za industriski celi. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. Slobodan Markovski. Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). Vera Taleska. kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. M. elektri~nite pili. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Slavko ^ukovi}. Sne`ana Risteska (marketing). eden razvojnoistra`uva~ki proekt. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). Serafim Tomovski. Sini{a Spasov. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. istra`uvawe i novi tehnologii. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. S. na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma. – M. Sv. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. mikserite i mesore`a~kite.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. Dinobryon bavaricum. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. Todor Mirovski. za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Trajko Rusevski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. Navicula. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment).

Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. MILADINOV. prof. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt.. Angel (Kumanovo. me÷u koi i so TV Skopje. kako indikatori za vakov tip vodi. 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. Stobi i dr. {to go zavr{uva vo Ohrid. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. gi prodol`uva tie soznanija. Vo Gimna- . Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. K. II 2002) – grad. Skopje. 1978). Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. Skupi. MANU. red. Skopje i okolnite tvrdini. potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). Skopje. Lipkovo. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija. D. profesor. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. 6. 1817 ‡ Sofija. Gimnazija zavr{il vo Skopje. vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. Za rekite Radika. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. Skopje. 1996. vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. XI 1931 – Kratovo. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). So posredstvo na janinskiot mitropolit. Nitzshia spp. kako i vo Atina (Grcija). Karaorman. pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. 4. III 1936) – arheolog. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. L. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). 1982. Staro Skopje so okolnite tvrdini. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. Od maj 2005 g. odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato. Ort. a od 1963 g. 25. 1966. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). no i etika. B. V 1928 ‡ Zagreb. Munchen. univ. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. Srbija. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. V. 1999. 20. Sv. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. 1974. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. Skopje. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. Od 1958 g. Dimitar (Kratovo. Vo 1978 g. MANU. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. negovite bra}a. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. publikuval okolu dveste truda.). podgotvuva pove}e crkovni pevci. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. Stobi. Vo periodot od 1959 g. O. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. Encyonema minutum. mesodon).: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. 27. Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. la. BIBL. a Filozofski fakultet vo Zagreb. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. Makedonska Kamenica. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika. zapi{ani so zapadno notno pismo. Po trigodi{nite studii na Akademijata. karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. Vo 1969 g. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968. go dobiva zvaweto docent. MILADINOV.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). Se penzioniral vo 2000 g. Naum (Struga. dekan (1981–83). in`. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. Ivan Luka (In|ija. 2002.

zitetskiot sovet. 1830 – Carigrad. I 1862) – u~itel. publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Q. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. 1989. in`. po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. XII 1922 – Skopje. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. 18. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. statii i prilozi. prerodbenski deec. preveduva~ i folklorist. Skopje. Izbrani dela 5. kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. Vo maj 1845 g. Zbornik od studii. Bitolsko (1847–1849). Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. red. T. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. Prilep. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. Jordan Miladinov MILADINOV. 1962. in`. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. Od Savle stana Pavle. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid.. 23. T. Polska. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. najstar sin na Riste Miladin. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). a gostuval i na drugi univerziteti. Bitola. †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Konstantin Ristov (Struga. [apkarev. poet. kaj nego nastapil celosen presvrt. od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. pi{uva za toa K. 30. a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. 1980. Vr{el pove}e funkcii. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65). Dimitrija (Struga. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. publicist. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Kuku{ (dva pati) itn. X 2001) – grad. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni. Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. III 1928) – grad. prorektor na Univerzitetot (1963–65). Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. objaveni vo pove}e izdanija.: Haralampie Polenakovi}. grn~ar od Struga. 1810 – Carigrad. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. centralna li~nost na makedonskata prerodba. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion. Struga. Konstantin Miladinov. Studii za Miladinovci. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. T. Japonija i SAD. Skopje. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet. poet. prof. kratki `anri. Specijaliziral vo Minhen (1955). prorektor na Univerzitetot †Sv. Dragi (Skopje. 1984. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. Skopje. 11. i samo edna sedmina bugarski pesni.. etnografski materijali i sl. jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. prof.. red. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). MILADINOV. Kniga za Miladinovci (1862–1962). u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti. I 1862) – u~itel. {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). Slovo (1839) MILADINOV.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. Q. LIT. Skopje.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika. Izbor i predgovor Gane Todorovski. Magarevo. Cirih (1957) Hanover (1962/63). Jordan (Kumanovo. sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. prerodbenik. na . ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). 1. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. Kit. Izbor. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. M.

Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). Bil ~len na KPJ (1941). so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Skopje. St. Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora. †Game over#. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. [trosmaer. a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. 23.: BŠlgarski narodni p‹sni. †Tetovirani du{i#. Nevrokopsko. †Dole vlada# i dr.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. teatar vo Subotica. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. pod red. 2008. gatanki. 1980. Izvori za crkvenu istoriju. 11. Al. B. Izbor i predgovor Gane Todorovski. †Kandid vo zemjata na ~udata#. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. †Ova ne e amerikanski film#. A [apkarev. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. (s. najpoznatata †T’ga za jug# i dr. SofiÔ. J. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. Perni~ko. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. 1861. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. X 1943) – naroden heroj. Ki~evsko. Piesite †Kolede#. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Skopje. dopiski i stihotvorenix. †Hamlet vo tranzicija#. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. MILEV. Bitolsko (1852/1853). 2004. Sofi®. preveduval od ruski jazik. Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. Tabakov. Haralampie Polenakovi}. 1962. pozori{te. Odahl. Srbija (1988-1991). Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. MILENKOVSKI. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). Skopje. Smit. 1983. S. 1. 28.: K. Jo{ka (Kru{evo. Sofi® 1983. Bil sekretar na ~etata na J. Sa{o (Bitola. J. Kniga za Miladinovci (1862–1962). Studii za Miladinovci. Mirko (s.: A. treto izdanie. R. predanija. Bukovi}. statii i prilozi. no i samiot bil uapsen. X 1849 – letoto 1852). II. SÍ~inenix. H. 2007. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. †Bisera#. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Zagreb. po sklu~eniot sojuz. izdaden vo Milano (fevruari 313). Zbornik od studii. 1984. Ml. Van~o Tu{evski. XI 1963) ‡ re`iser. †Ova ne e amerikanski film#. 1884. Od noemvri 2006 g. 8. odbojkar. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). Izbor. IX 1960) ‡ univ. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Popoec. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. J. Izbrani dela. Ki~evsko. IV 1923 – pl. specifi~no-motorni sposobnosti. M. od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). Tr. Miladinovi. veruvawa. na N. i LIT. 5. dostavuval doverlivi informacii za 950 . SofiÔ. Beograd. Kova~evica. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. 1943. †Game over#. se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer. †Bure barut#. vo sp. 2001. Nova makedonska kni`evnost. Vo 1900 g. Kosa~a. Konstantin Miladinov. vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. gledali{~e. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. no bez uspeh. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad. Osven toa. razni detski igri. PopoviÊ. Pisma. D.: R. SilÔnov. Stanuva ~len na Kazali{te. poslovici. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). S. †DunavskiŸ lebed#. Skopje. †Kolede#.#. CambridgeHarvard. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. 1879 – s. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski . Izvor. IZV. Skopje. Magarevo. profesor. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984).Uro{ MILESKI-URO[. Spomeni ot Makedoni®. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. †BÍlgarski kni`ici# i vo v.000 stihovi). Constantine and the Christian Empire. BIBL. †Deus ex machina#. Petar I. Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. Ch. Petr. obi~ai. †Na ~u`dina#. LIT. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860). e direktor na Dramata na MNT. LIT.

Ki~evo. Qubomir ([tip. IZV. smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. Skopje. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. 31. Skopje. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953). X 1901 ‡ Belgrad. G. Mihail Gerxikov i dr. Iv. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e. Pando Kqa{ev.). \or~e Petrov. a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. Vo 1947 g. 1980) ‡ spec. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). koga ja priznale vlasta na Vizantija. Slavejko Arsov. d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski. Z. Dokumenti. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme. pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam. G. Krevale vostanija. f. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija. Luka Xerov. Beograd. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. Izbor i redakcija Vasil Jotevski. 750 km . 1980. 8. voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). I 1863 ‡ Sofija. kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. pla}ale danok i davale 1. Skopje. naseleno na Peloponez (VII v. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). Q. MILETI]. Rasolkoska-Nikolovska. (od 1926 g. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. na Med. III 1943) ‡ ruski istori~ar. 31.-B. 2002. toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija. prof.-N. slavist. 1890). Nikola Pu{karov. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908). kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski. Odli~en prakti~ar. Ohridskata slikarska {kola od XV v. Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola. prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. Gre- LIT. zavr{il vo Belgrad. Ax. S. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. patolog. Dobrovi{. MILJUKOV. (Carina. Francija.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. Doktoriral vo Zagreb (1888). kako redoven profesor). 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. narni qubopitstva. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. 1. a podocna se povlekle kon planinata Tajget. osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. II 1943) –grad. ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Ren. Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). Dekan na Fakultetot (1997– 1999). Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. 1. Stanislav (s. Boris Sarafov. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Bil profesor na univerzite- 951 . @ivkoviÊ. Bogorodica# (Matka) na r. Kodikot na manastirot Matka. 2. vo Skopje. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#. I 1859 ‡ Eks-leBel. SubotiÊ. no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. Civilizacii na po~vata na Makedonija.. Qubomir Mileti~ MILETI^. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}. MILOEVI]. f. MANU.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. makedonoznalec. G. politi~ar. Sin na \or|e Mileti}. Im davale otpor na Latinite. 13 (28). industriski i in`enerski objekti. MILOVANOVI]. in`. K. Hristo Tatar~ev.. T. Makedonskata tema ja znael izvorno. Najblizok sorabotnik na J. Nikolovska. Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). 1967) – srpski geograf. Smile Vojdanov. 1995. 1970. Borivoe I. prvin vo Lakonija. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. T. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. Dragoslav Lazarev (Pirot. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. Med. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. na IX v. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev. 1975. Treska (Skopsko). LIT. D. XII 1885 – Belgrad.000 vojnici. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. Vl.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942). a magistriral vo IZIIS (1981). koga go osvojuvale Peloponez (1248). f. Ja za~uvale samostojnosta do po~. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite. me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. Se zanimaval i so dijalektologija. LIT. redoven prof. glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. kade {to predaval od 1920 do 1956 g.: S.: T. Jane Sandanski. vo Skopje.. Z. a naseluvale teritorija od ok. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. 1985. red. T. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija.). a po majka {tipjanec. Ohrid. 22.000– 2. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. R. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. Vlasotince.

†Bolero#). rabotel vo Belgrad. Med. †Makedonska povest# (Gl. Do 1941 g. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. od kade {to e deportiran vo logor. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . [. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. Skopje 1997. f. Kandelas (M. scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. 1966. 1990. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). 5. Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. de Falja. 1951. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata. Sv. X. Vratnica. na 1942). postavuvan od vladetelot. Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. P. IX 1934 ‡ Skopje. Kirsanova. 312. e edna od najplodnite makedonski koreografi. III 1926 ‡ Skopje. vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. Beograd. dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). za koja nastapil {estpati. po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. Ravel. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). NovakoviÊ. XI 1976) ‡ spec. 26. MILO[EVSKI. IV 1984) – general-major. zavr{il na Sorbona. svedok) na kralot. Beograd. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. geomorfologijata i regionalnata geografija. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). 1. kw. MILOSAVLEVA. donski rekord. Slavko (s. garant. †Trirogata {apka#) i dr. ULOGI: Gitana (M. Skopje.: Ju`na Makedonija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka. Ohridska kotlina. Skopje. 1937. M. XII 1901 ‡ Skopje. 1999. Vo 1957 g. Skopje. BIBL. Sl. 1952. M.: MNR na RM. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija. LIT. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. Zagreb. 14. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. Solovjev. Skopje. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad.: S. 1912. Skopje. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga. Na ovaa funkcija. †Qubovta vol{ebnica#). Petr. Koli{evski. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992. I 1997) ‡ balerina i koreograf. Na povelbata na kralot Volka{in. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). Ax. Kliment Nikolov (Ohrid. I 1928) – sociolog i univ. Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. 1926. Geografsko dru{tvo. Makedonski kontroverzi 1990-2003. so nov makeD. Tihomir (Ti}o) (s. Naseqa srpskih zemaqa. Smokvarski) i dr. profesor. Vodeni~arka (M. Visoke planine. i T. IZV. izdadena vo Skopje (1366). Skopje. kw. sovremen i moderen izraz. Al. Makedonski i N. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. 2004. 1963) ‡ atleti~ar. A. 28. 16. Lazo (Tetovo. pedijatrija specijaliziral vo Viena. S. 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. BIBL. 1944). Tetovsko. †Dubrovni~ka legenda# (Q. kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. Beograd. Le{ok (1946). Vratnica. Beograd. Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. 2007. Prv atleti~ar od Makedonija. Branxolica). & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija.: Kontradikciite na Josip Broz. Glavne doline u Jugoslaviji. Prokopiev). X. K. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). a vo juni 1974 e isklu~en od SKM. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). 2007. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. So koreografija se zanimava od 1958 g. Olga (Tetovo. JAZU. Geografske oblasti u Makedoniji. osvoil zlaten medal na 400 m. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. a gimnazija vo Skopje. posebna izdawa SAN. St. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. Bitu{e. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). 2. ni~ki# vo Skopje. 1915 – Skopje. 1921. vo klasata na \. Em. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. Debarsko. Ravel. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. MILO[ (XIV v.

Vl. 1970. Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998). eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. vo znak na pobedata nad Turcite.: S. sin na Uro{ I. Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994). Iv. Nikita# (s. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle. †Pantaglez#. Ov~e Pole. 1974.: Arh. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). vo Belgrad. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Bawani. kralot Milutin. v race go dr`i modelot na hramot. LIT. VIII 2006). otsek re`ija. Zletovo. eden od osnova~ite na MNT. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. Kumanovsko). Ml. †Brkotnica#. Ki~evo. 1321) – srpski kral (1282– 1321). B. i mladata kralica Simonida. †@itolub#. preveduva~. Rasolkoska-Nikolovska. Beograd. koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. 1995. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. Tal. 1993. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). Zavr{il Fakultet za dramski umetnici. na Otsekot za re`ija. ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. XLVI (1937). Staro Nagori~ane. Beograd. Bogorodica Troera~ica# (Skopje). Skopsko) i †Sv. Staro Nagori~ino. Antonio (Tetovo. Debar). Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto. 29. S. rodni spisanija. `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). †Zelena guska# i dr. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. Kraq Milutin. Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. Ilija Mil~in MILUTINOVI]. MANU. VII – 26. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. Skopje. 19. Pijanec. V. @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. †Sv. K. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot.: Narodni heroi od Makedonija. LIT. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. Japonija (1986). MIL^IN. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. Od crkvata bil proglasen za svetitel. Beograd. Z. 19. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. Bil direktor na Dramata na 953 . Patronot na crkvata (†Sv. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje. †Pirej#. †Farsa za hrabriot Naume# i dr. ™uriÊ. a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). St. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). Ax. Danilo. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. ~len na redak- MIL^IN. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. stranstvo. \or|i# (s. 1935. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. †Mrtvi du{i#. J. Z. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Japonija. 2001&2002). aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. †Ramna zemja#. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). publicist. koj. †Golemata voda#. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. I 1976) – politi~ar. Ilija (Prilep. †Revizor#. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. magistriral vo IZIIS (1982). Vladimir (Skopje. GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. VI 1918 ‡ Skopje. R.-N. oble~ena vo sve~ena kralska odora. TodiÊ. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. LIT. Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. Polog. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Bugarija). oble~en vo sve~en divitision. diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. R. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. Pore~e. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976). Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK. Zoran (Skopje. ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. StanojeviÊ. 18. e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. izbran za redoven profesor (1992). \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. 2. 11. †Angelina#. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija.

Maganik vo Crna Gora 1974.: Sodna medicina. [.. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. †Staklena mena`erija#. Francija. †Zdravsteni obzornik#. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. Tefik-beg (†Goce#) i dr. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). 1982. 1968. nau~en istra`uva~. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). 1970. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. 28. za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. 3. f. a potoa vo Zagreb. MANU. kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. vo Qubqana. Otec Naum (†Krik#). a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948). V 1979 g. IZV. Skopje.. MIL^INSKI. a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. †Na dnoto#. Vo 1961 g. Ulogi: Jago (†Otelo#). Aja~io 1981). Platon Kre~et. bil dekan na Med. El Asnam vo Al`ir 1980). V 1918) ‡ univerzitetski profesor. †Antigona#. nivnata prevencija. 1972. Leta za pet drugih. 37. †Ispravi se Delfina#. 1981. 1956. vo Qubqana. od 1976 do 1992 g. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. Kri`avec (†Vo agonija#). †Crnila#. t.. V 1912 – Skopje. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973). vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. diplomat. kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. Skopje. a vo 1985 na CANU. Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#). †Tri sestri#. 1990. dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i. Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. prv rektor . †Malogra|ani#. Pol. a potoa rektor (1973‡ 1976). profesor. †U~enik na |avolot#. na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. kade {to i doktorirala. 34‡37. minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija. kade {to i diplomiral (1940). Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. Ljubljana. a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). I–II. specijalist za sudska medicina. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. @ak (†Kako {to miluvate#). e izbran za dopisen. Krk 1971. [vajcarija. 27. Janez (Qubqana. 7. 65–73. †Mis Ston#. Aktiven u~esnik e vo NOB. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. Se usovr{uval vo Belgija. Ljubljana. vo 1978 na ANUBiH i SANU. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. f. pri avionski nesre}i (Brnik 1966. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. f. f. sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. St.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati). Julie Cezar vo istoimenite dela. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). LIT. Od 1945 do 1983 g. Izbrana za docent (1950). †Mirno leto#. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). Sv. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. IV 1983) – ekonomist. a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. †Pe~albari# i dr. Kiril (Resen. Ljubljana. V 1913 ‡ ?. Medicinska etika in deontologija. Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969).. pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974. redoven prof. Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla. bil pretsedatel na SAZU. Vo 1977 g. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost. mart 1979. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. 6. Sicilija 1968. 1976. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. republi~ki javen obvinitel. Borovnica 1976). Kosovo. prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. 21. akademik. Galielo (†Galileo Galilej#). univ. Ljubljana. M. Slovenija (od 1957). f. Enciklopedija Slovenije. 142–143. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. ~len i sekretar na ASNOM. kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). 1993. nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). VII 1993) ‡ lekar. Ljubljana. ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. deontolog i pravnik. R. Leone (†Gospoda Glembaevi#). f. 27. Re`ii: †Dlaboki koreni#. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. op{testvenik. na Med. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). 401–403. Desa (Prizren. †ZV#. sociolog. vo Skopje. Avstrija i Germanija. Studiral medicina najprvin vo Qubqana. BIBL. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI.: Filozofski fakultet 1946‡1976. pred bolnikom in pred dru`bo. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. Medicinsko izvedenstvo.

Skopje. energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Gil. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. †Ilindenski pat#. stanbeno-komunalnite raboti. 1975. Kiril i Metodij# vo Skopje. lovot i ribolovot. Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija. Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). 2003. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). Sk. pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie. serbsko-chorwackim i macedovskim). regionalen razvoj. 2000. vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata. nadvore{notrgovskoto rabotewe. Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot. Polska. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. S. †Stopanski pregled#. Skopje. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979). Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75). sistemot na devizno rabotewe. Sk.). Bla`e (Gevgelija. roman. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te.. {umite i drugite prirodni bogatstva. 1974. 955 . Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). stopanski sistem i ekonomska politika. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime.. Ledno oko. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). Ossolineum 1983. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980). Crniot perduv. etnologijata. 30. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. zdravstvo. prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura. Skopje. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim. za informati~ko op{testvo i dr. raskazi. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. Sk. sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi. Skopje. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. obrazovanie. Sk. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU. Z. raskazi. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka. 1977. romansier i dramski pisatel. Bla`e Minevski MINEVSKI. Ministerstvoto za zemjodelstvo. sociologijata. †Naroden glas#. trgovijata. Sezona za gluvarkite. lokalna samouprava i sl.. ~len na redaciskiot odbor na sp.: Nikola Uzunov. javniot dolg. BIBL. 2004. M. Razvojot na ekonomskata misla. socijalna sfera. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. Sk. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. 2003. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost.). turizmot. 1984. MINDAK.: Rade Siljan Zabraneta odaja. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. BIBL. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. pravda. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. razvoj na ekonomskata misla i sl. Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. 1. dano~niot i carinskiot sistem. Sk. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici. roman. kulturata i dr. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp.. naselenie i rabotna sila.. Ministerstvoto za zemjodelstvo. Skopje. a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). Raboti kako novinar. LIT. IV 1961) ‡ novinar. T. {tedilnici i drugi finansiski posrednici. Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. P. †Scientia Yugoslavica# i dr. 1996. kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). Prostorno planirawe vo Makedonija. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja. nau~ni proekti.).). za stranski investicii.. tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija. stopanski razvoj. BIBL. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija. Prikazna za tretiot. 1998. 1962. {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. roman. 1988. Sk. 1990. Niski ve`bi. stopanska istorija. Ministerstvoto za finansii. ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. kultura. sistemot na banki. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ.. MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. raskazi. 1981. MANU.Skopje. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. ekonomskite. †Ekonomist#. LIT. raska`uva~. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#.: Solzi vo o~ite na tate. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija.). ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. u~ebnici. telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava. vodite.

Dr. 2000. oktomvri 1990. Makedonski jazik (monografija).1. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. 1981. LIT. oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). 2003. Skopje. IZV. in`. statii i prilozi BIBL. 2007. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. eden period vo NUB †Sv. Skopje. 2000. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. 22. Skopje. VIII 1939 ‡ Skopje. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. Liljana (Prilep. na St. Skopje. R.1994. izmeneto izdanie). Skopje. red. br. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. 1997. Hale. Dolgaec. Skopje. J. urednik na spisanieto †Istorija#. Mihajlo (s. Kiril i Metodij#. Skopje. †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. so centar vo Opole (Polska). MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. prof. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Ana Bor~eva (Skopje.). Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. S. ^ikago. 1998. Publikuvala 55 statii. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro. Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. Tirana. f. 18. profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. {ef na Institutot za istorija. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik).M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV. 2006. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. 1999. so Q.-P. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Skopje. 2000. Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. 58/2000 i 44/2002. ^apel Hil.: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. promeneto izdanie. Skopje. prodekan. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe. Vorone` i dr. 9. 2006. Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet. 2002. Jankov). Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986). sobiri. br. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977). Kiril i Metodij’ – Skopje#. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. dva mandata dekan na ETF vo Skopje. Opole. Taka se zboruva vo Veles (redakcija). Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. Krakov. Cv. simpoziumi. Bratislava.: †Bilten na Univerzitetot . Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). Makedonski jazik za stranci (vtoro. M. MINOSKI. 545. (koavtorstvo i nau~na redakcija). Jov. kade {to gi pominala site zvawa. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist. Skopje. Kliment Ohridski# vo Skopje. Skopje. Rabotel Mintan 956 . X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). Risto (Ezerec. 611/24. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. Skopje. VIII 1941) – el. Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. dopolneto izdanie). †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp.Sv. Univerzitet †Sv. doktoriral vo Belgrad (1981). i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. izmeneto izdanie). 1994. †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. Skopje. Sirakuza. †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta. d-r na tehni~ki nauki. 1994. rakovoditel na postdiplomskite studii.: SAD i Makedonija. †Makedonski jazik#. Skopje. 1979. Bil mentor na magistranti i doktoranti. kako profesor po istorija. Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). so Q. 2003. Skopje. Prilepsko. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. Pretsedatel na MAKO SIGRE. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. 2007. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro. 21. M. †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975). Nikoloski). Doktorirala vo 1994 g. D. 1997. 12. Skopje. redoven prof. 1997.: Bilten na Univerzitetot †Sv. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija).. Sosnovjec. XII 1953) ‡ spec. 1998. MINOVSKI. E. Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Kiril i Metodij# & Skopje. Jankov). G. Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA. proekti i predavawa (Moskva. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. 2001. Skopje. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Skopje. Skopje. po bolesti na ustata i zabite. Skopje.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). 2002. Nikoloski). R.

V 1982) ‡ oftalmolog. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. Nikola (Kavadarci. C. 2. Polovi bolesti. komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943). Specijaliziral ftiziologija. pretsedatel na Sobranieto na SRM. glini. minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. 31. Mito (Kosinec.Bla`e Koneski# (vo penzija). 1. [. S. 16. nekropola od X–XI v. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. 22.-B. 19. I 1977) ‡ dermatovenerolog. 6. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo. Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. Dimitar Kocev (Skopje. Skopje. Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. VII 1922) ‡ ftiziolog. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). 1996. Od 1972 g. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. redoven prof. na Med. poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. IX 1913 ‡ Skopje. ~len na SIS na Jugoslavija. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). Institut za hemija. potoa klatrati. Krst i Toplec. a tuka i magistrirala (1974). 1980. MIOVSKI. helenisti~ko i rimsko vreme. f. Nikola Min~ev MIN^EV. vo Skopje. koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Eden od osnovopolo`nicite na Med. Biljana Nikolova (Skopje. f. Vl. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. `elezno vreme. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. Skopje. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV. Iv. vo Skopje. Vr{el brojni D. Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. f. 1988. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. †Biografii#. Med.-B. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. Kavadare~ko. 239–240. 25. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). vo Belgrad (1941). vo Skopje. LIT.: DARM – Skopje. na Med. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet . zavr{il vo Belgrad (1935). Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. LIT. na Med. f. 218.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. D. borec. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Skopje 1962. a go zavr{il vo Belgrad (1950). LIT. kade {to bil postaven za direktor (1960). BIBL. f. republi~ki i sojuzen pratenik. op{testvenik. so mnogu kerami~ki naodi. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. Skopje. 20. od kade {to doa|a i imeto Venec. go zapo~nal vo Sofija.. 1944). ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. Kostursko. S.. f. 1946–1996. rakopisna biografija. Spasovska-Dimitrioska. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. Diplomiral na Med. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje. 2006. X 1915 – Skopje. IV 1945). BIBL. III 1909 ‡ Skopje. IV 1997) – u~itel. Kiril Metodiev (s. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. minerali i drugi cvrsti supstanci. E. Skopje. op{testveni funkcii. f. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata.: Dermatovenerologija (skripta). Med. P. Skopje. f. Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. B. Zad ^uka. i dr.. Direk. 1996. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952). f. Hludov parimejnik. 1972. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti. u~esnik vo NOB (1941).: G. Q. Vata{a. crvenata spektroskopija. Skopje. redoven prof. Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. kade {to i specijaliziral (1940). Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli. Done Kocev (Skopje. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. politi~ar i dr`avnik. redoven prof. docna antika i sreden vek.: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. MIOVSKI.

. Od 1978 g. 2006. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. Tr. X 1965) ‡ lingvist. poezija. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. Skopje. pretsedatel na Odborot za prosveta. Prekr{en let. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). raska`uva~. pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. 54. revolucioner i socijalist. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. kade {to se na{le so M. Cankar). Skopje. Po 1913 g.. Miras~iev. 4. Vlah~ev. [tip. raskazi. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 2006. Koga cutea kosteni. Prilep~anski. Sk. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . vojvoda. potpretsedatel na Planskata komisija. Milica (Skopje. Vino`ito. pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955).: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. proza. br. 1986. Q. X. Sk. 1951. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. poezija vo prevod na slova~ki. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). se povlekol od politi~kiot `ivot. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. 1960. XIV/3. VIII 1876 – Sofija. Klu~ar~iwa. Prva~iwa. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie. †Macedoniae acta archaeologica#.: Cve}enca. Vini~kata afera. bajki. Sk. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). 167‡175. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. 10. T.. IX 1991) – arheolog. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. V. 1980. Naveva sneg. Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo.) so prof. X 1910. istori~ar i arhivist. 14. 27.. 1986. U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. 1997. Vlah~ev. IV 1943). do avgust 1943). poezija. profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. Sk. direktor na Direkcijata na po{tite. vali vo stranstvo. 1962. †[tipski vesnik#. IX 1941 – 31. Bil glaven redaktor na v. poezija za deca. 6. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. Bil u~itel vo Kriva Palanka. Dimitar Mirevski nik. Ko~ani. politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. 2002. LIT.: V. †Delo 74#. Sk. Arsov i dr. [tip.. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933). Sandanski i so K. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. Brno 1997. rezerven kapetan na JNA. N. roman za deca i mladi. Sk. Qup~o Mirkovski tor. Se {koluval vo [tip. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. Ml. i LIT. Andonov^ento. Apostolov. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. 2001. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. Miokazi. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. 1996. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie.. X 1933) – u~itel. Misirkov. 10. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. [tip. Q. Skopje. Sk. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. raskazi za deca. INI. Dimitar ([tip. Yvezdena. 1987. Skopje. 1. makedonist. S. 1992. Ki~evsko. A. Gradin~e. 157. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. minister za prosveta na NRM (1947‡1951).. BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. V. Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA. Sk. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. pisatel za deca. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. Kol..M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s.. 1979. pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. nacionalen deec. Qup~o (Skopje. Bistrica (Skopje. Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). poezija. BIBL. IX 1942 – 6. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. Topolite na krajot na dedovata livada. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). Prilep~anski i T. 1987. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. [tip. 1. 7-8 . Racin. †Delo 74#. Sk. MIREVSKI. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). Skopje. 1972. P. Q. IZV. Al. Lape i drugi makedonski dejci. Sorabotuval so J. VIII 1942) i Love~ (Bugarija. 28. polonist. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. Kumanovo i vo [tip. I 1944). Gil. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern. III 1930) ‡ poet. U~esnik na golem broj festiM. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci).

magisterski trud. III 2003 g. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. 10. T. zamislen da trae 6 meseci. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik). bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. po prodol`uvaweto. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g.: Stojan Jankovski. XII 2003) i broi 487 ~lenovi. †Vesnik#. magisterski trud. 3. lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. Skopje. koe. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola.500 vojnici. poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. Harm De (Holandija). Ja so~inuvaat 4. Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena. od koi e dobien blagoslov i sveto miro..: Sa{o Dodevski. VIII 2001 g.: Sa{o Dodevski. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. Petr. III – 15. povrzuvawe so vlastite. 2004. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. Z. SLPMS. LIT. kako avtokefalna. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. odnosno Vladata na RM (15. pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. odnosno. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Milica Mirkulovska ski jazici. od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. T. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. XII 2003 g. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. Oficijalen kraj na misi959 . koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#. po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo. na 14. zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. III 2003). Skopje. †Slavia Meridionalis#. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva. MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. 1971. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#. VIII 2001 g. 2000. od [tabot vo Skopje. LIT. Warszawa. IX 2001 g. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. ^iwa (Italija). Kvalifikuvan bibliograf. 1975. III 2003). Skopje 2000. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. trae 6. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. Gr. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). LIT. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. (so S. vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite.: Sa{o Dodevski. Petr. 2004.. procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia).. Oficijalen kraj na misijata e 26. Skopje. Kartero ([panija). T. 9 meseci (31. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. IX 2001 g. Makedonskata pravoslavna crkva. IX 2001).. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. EU. vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. Skopje 2004. so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. na 27. †Kilibarna lisica#. pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. proto|akon. Rat. kako poseben dar. IX 2001) do Robertson). Petr. Solana. so {to po~nuva sosema nova misija. LIT. Skopje. T.

Pravniot fakultet. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Bo`inov. vo Skopje. glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). 23. Gligor Todorovski. infektolog. U~itelstvuval vo Solun. Bitolski (Italija). LIT. V. op{testvenik. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. Skopje. Do 1959 g. Al. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. f. †Sojuzni~ka harmonija#. Serski (Francija). Skopje. MIR^EV. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. 1978. f. vo Skopje. so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna. I 1922) ‡ internist. Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Skopje. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956). kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. 13. bil na Internata klinika pri Med. 14. Rusensko. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). Sofi®. Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod). Mitilena. publicist.M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. .. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. redoven prof. Spomeni. Vo 1959 g. reformskata aktivnost bila zaprena. M. Tr. 1982. LIT. D. i LIT. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija. Sofi®. Dokumenti. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. XII 2002 g. XII 2002 g. 30. X 1865 – Vr{ec. Del~ev. S. Trnovo. Odrin i na dr. pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). T. vo Skopje. Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. Hor i Orkestar). Bil dekan i prodekan na Med. II.. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. 1977.: G. Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Treson~e. Petr. oficijalno zavr{ena na 31. 2004. IZV. Bitola. \.: Sa{o Dodevski. vo Skopje. Materiali. 1989. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. Po dr`avniot prevrat (1908). Min. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. kade {to i diplomiral (1949). Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. Debar. III 2003 g. f.e. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. Dramski (Velika Britanija). Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963).. P. Bugarija. So povremeni pauzi. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. Amnestiran vo 1904 g. Avstro-Ungarija i Rusija (2. X 1903) usvoile programa. VI 1938) – u~itel. na Med.. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. 2002. VIII 1930 ‡ Treson~e. revolucioner. mesta. Solunski (Rusija). So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. (19071908). Mirko (Treson~e. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. magisterski trud. 1981. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. @ivotot go zavr{il vo Bugarija. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. 16. f. Save Krstev (s. VIII 2007) ‡ novinar. po pobedata †MIR^E ACEV#. koja ja prifatila (23. Mirko Mironski MIRONSKI.-B. Dimitar (Prilep. J. redakcija i komentar: Dan~o Zografski. XI 1903). T. Skopje.. t. Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. I (1905-1906).

IZV. f. 28. kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Dramata na pluralizacijata.. Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). Totalna proteza ‡ pretklinika. BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji. Marko (†Jugoslovenska an961 . E. LIT. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. 2005– ). Habilitirala vo 1978 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. Skopje. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). Topola. 1969) ‡ rezbar. Skopje 1991. III 1877 – Skopje. 2007. Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. na St. osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. prorektor na Univerzitetot †Sv. Hrvatska. Petar Mir~evski MIR^EV. 1993–1999). Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi. II 1939) ‡ spec.g. GINI. Eftim Krumev (Vinica. Al. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). Skopje. MIR^EVSKI. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost. Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik. M. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993). Stomatolo{ka protetika. Habilitiral vo 1978 g. Izlagal i vo stranstvo (Pariz. Studiral vo Pariz (1911–1913). Skopje 2006. MIR^EVSKI (ALEKSIEV).: Vele{ki partizanski odred 1942. Petr. 6. [. Pove}e pati bil zatvoran. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. E. organizator na NOB vo Veles. i T. Kru{evo. Skopje. Dimitar (Sliven. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). f.: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. profesor.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). Srbija. \. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. na St. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. Zaginal vo sudir so bugarskata policija. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). 2007. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. Saraevo i vo Wu Delhi. 13. †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Petar (Kru{evo. po stomatolo{ka protetika. f. Dim~e \o{ev (Veles. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana. prof. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). 11. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). Mila Pejova (Dolni Lapac. BIBL. Skopje. 1990–1993. metali i materijali za polnewe. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. 1985. Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. VIII 1939) ‡ spec. zaminal na rabota vo Kavadarci. Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. 1999. Debarsko. Po negovo barawe. @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. prof. \or|i Malkovski. Nestor (Osoj. Skopje 1971. Sv. po detska i preventivna stomatologija. Brisel. 14. a doktoriral vo 1993. doktorirala vo 1988. XXIX. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. f.III 1942) – politolog i univ. Angele (†Let vo mesto#). akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten. 23. XI 1913 – Kavadarci. Bugarija.. Publikuvala 105 statii. Berlin). Zagreb. 1–2. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Publikuval 109 statii. naroden heroj. kaznata mu e simnata (1982). M. Malk. IV 1944) – revolucioner. a od fevruari 1944 g. 31. Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). Vo 1941 g. eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). ^ukarica i @i~a vo Srbija). Cv. Od i. XI 1956) ‡ akter.

Miqkovi}-Pepek. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. Ko~karjov (†@enidba#). Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. 26. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka. etnograf. Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija. V. Atos (†Tri musketari#). Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa. I 1970) – pravnik. Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). Egejskiot del na Makedonija. MISIRKOV. Pop-Atanasov. so race podadeni kon patronot na crkvata – sv.). Beograd. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. Velev. Biblijata za Makedonija i za Makedoncite.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). 5. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g. V. St. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. a vo S. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. Makso (†Crna dupka#). Dimitrija. koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. Kru{evac. poznat kako †apostol na apostolite#.. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). Dimitrij – vizantiski vlastelin. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897). Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). 6/18. R. tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv. odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891). LIT. Enixevardarsko. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. I. 962 MISINI. avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#. od rimskiot zatvor). 1905) na sovremeniot literaturen jazik. revolucioner i nacionalen deec. [ekspir (†Mera za mera#). Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. M. 1979.-R. 1974. Me|utoa. pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). Pavle. J. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890).: P. Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . ™uriÊ. Z. Sirano de Ber`erak. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). Osven toa. 1991.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite. no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija. 56 i 57 g. RistiÊ.. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35). †Kulturno nasledstvo#. Skopje. XI 1874 – Sofija. Tuzenbah (†Tri sestri#). a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g.) zaedno so svoite pridru`nici Sila.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. koga ve}e ne bil me|u `ivite. Crkva †Sv. †Sinteza#. IZV. Skopje. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#). Vizantijske freske u Jugoslaviji. Timotej i Luka. Polonij (†Hamlet#). 2005. K. ktitor na obnovenata crkva †Sv. 1974. Ri~ard III vo istoimenite dela. Suad (Skopje. Skopje. Podocna. Krste Petkov (Postol. 2. koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. LIT. R. vtoro izdanie. Ros (†Magbet#). politi~ki analiti~ar. 1995. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto.). vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). folklorist i publicist. pristignal vo Makedonija (49 g. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. vo povelbata se spomnuvaat negovite deca. MISINOPOLIT. prv nacionalen filolog. Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. 10.. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Apostol Pavle. Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. istori~ar. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. R.: \. 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. Skopje. tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite. Dimitrija# u Prilepu.-N.

1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907). na 14 avgust 1914 g. i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 . D. T. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). Misirkov. pod mentorstvo na prof. 1913). a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903).P. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri. Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija. Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii. od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912). N. Misirkov (1902) K. kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#. so le`erna popravka na azbukata i pravopisot. Onevozmo`eni se i naporite so P.P.P. pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. 1898). Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K. Konstantinovi~. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija. dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija.-Peterburg. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. A. Vo Odesa vo 1905 g. do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. jazik. Dimov i d-r G.P. doa|a vo Makedonija (Solun). Po izleguvaweto na knigata. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. D. ^upovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. a so D. VIII 1914) i zaminuva vo S.Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S. I. a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija. Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911). Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. Od knigata na K. a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. no biva odbien. Florinski (Kiev). bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#.

Golemite atovi. Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. 1990. M.: D-r Bla`e Ristovski. Yidovi od paja`ina.. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje. Dlabokiot rez.d. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. pa naskoro i za v. Krste P. Predgovor Dare Xambaz. Skopje. Dnevnik 5. Sk. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Prangi. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. Skopje. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). Tuka razviva bogata dejnost. R. 1965.. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. Sk. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. IMJ. Zagreb. H 1918). †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. 2002. †Vardar#. MANU. 1990. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski. nastanite i li~nostite. XII – 30. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. Bl. Sk... Nada (Peh~evo. Krste Misirkov. Bitola. Yidovite od Pela. 1996. II. Sk. Sk.. 2005. 1966. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Fototipno izdanie. Podgotovka Bla`e Ristovski. †Vardar#. 1909. 1992. Vodoskoci.. a gimnazija vo Skopje. Sk. 14.. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. Sk. Sk. romansierka. 1969. Sk. MANU. pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. Egejskiot del na Makedonija.. Sk. uredil Todor Dimitrovski. I–II. 2008. Toc. Pred smrtta (21. Sk. istiot. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909). Sorabotuva vo idiskoto sp.P. Milosija. d-r Atanas Vangelov. avtorka za deca i mladi. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. Skopje – Sofija. Skopje. Katarni godini. Odesa.. VII 1913. Majka Kotori~anka.P. so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. Neod`ileni. e premesten za v. 2007. DELA: romani: @e{ka zemja.. Misirkov.. 1994. 1998. grupa biologija.. 2000. Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. Misirkov na makedonski jazik. 2000. 1990. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. univ. 1988.. IX 1925). Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska. publicistka. Sk. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. Skopje. Sk. istiot. a za 964 . Sk. poezija Skameneta solza. Dovik. 1966. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. 2003.. Sk.. Sk.. sp.. IX 1930) ‡ poetesa. raska`uva~ka. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. IX 1920) i ostanuva u~itel.. Odessa. Voved prof. Vo 1975 g. IX 1947) – biolog. 1983. nite rakopisi na Krste P. Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA.. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska. Enixevardarsko. No po nepolna godina e smenet (7.. Sk. Avanturite na \ur|a. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. LIT. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. Misirkov (1874–1926). Vo 1972 g. Sk. Postol. 1903. nivnite delbi i preselbi. Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ. Kata (s. Sk. se zapi{ala na PMF. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. Pla~ pred yidot. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. 1991. 1968. XII 1918). IX 1923).. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. a doktorskata disertacija vo 1987 g. raskazi Pesna za ognovite. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. †Mondo# vo Stokholm. Diplomirala vo 1970 g. Viorot na bolkata. 7. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919). V. Sk. SofiÔ. profesor. 1997. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. Vo u~ebnata 1966/67 g. 1966.: Za makedonckite raboti. romani za deca: Detstvoto na Misirkov. 2005. Za makedonckite raboti. †Bogomil# (maj 1926). progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. dramska pisatelka. Li~en roman za li~nata zemja. Vo smrt od qubov. Sobrani dela: I. 2007 i III. 1993. Skopje. Novi istra`uvawa i soznanija. Ra- MITEVA. 1999. MANU. MANU. Misirkov (1909) Me|uvremeno M. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto. Izvonredno plodna avtorka. 2008. Toplata pregratka na Gocevata majka. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#. 2003. Pisma 1911–1917. 1905. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija. Deloto na Krste Misirkov. 1997. Priredil Bla`e Ristovski.. 1953. 1982. Skopje. 1988. a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica.d. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. P. a potoa e nazna~en za u~itel. Za docent e izbrana vo 1988. istiot. Sk.

Doktor po klasi~na filologija. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. Prevodi od starogr~ki: Hesiod. D. Vitomir Georgiev (Kumanovo. †Zaminuvawe od Paskvelija#. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). Pretsokratovci (1999. a Praven fakultet vo Skopje (1954). G. †Planetarium#. [. X 1975) ‡ akterka. 20. ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). 1989. †Vreme na letala#. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. Anti~ka filosofija. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. Vladimir (Kavadarci. BIBL. †Te po`eluvam#. IV 1948) ‡ TV re`iser. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. MITKOV. Stefan vo Ohrid (1956). Pr. producent. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. †Dva buketa rajski cvet# i dr. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Labina (Skopje. Helada i Rim (2001). sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. Skopje. Dela i dni (1996). Aristotel. 1978. za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). Heraklit.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. dr`avnik. antologija (2004). Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). Odgovoren urednik na sp. Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci. Sv. Platon. Od 1975 g. Preveduva~ od klasi~nite jazici. V. J. 8. Pantelej (Ohrid. 2005). LIT. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. Platon. †@iva antika#. Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). Skopje. X 1931) ‡ univerzitetski profesor. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. radio i televizija vo Belgrad. V. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. Nega na du{ata (2000). Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). Diplomiral na Akademijata za film. †Tajnata kniga#. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Anti~ka epika. Aristotel). Izbor (1998). Skopje. teatar. Timaj (2004). Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). monografija (1997). Vo filmovite {to usledija.: Homer i Prli~ev (1995). pravnik. Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. VII 1929) – arhitekt i urbanist. F. †Kako ubiv svetec#. 14. Labina Mitevska MITEVSKA. pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974). hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). Po~etoci na zapadnata filosofija.: Makedonija od ASNOM do denes. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963). T. 24. so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). a se projavuva i kako arhitekt proektant. Ivan Mitevski MITKOV. Izbran za ~len na MANU (2009). Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. 10. †Jas sum od Titov Veles#. BIBL. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. Ivan (Skopje. Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 . †No} sproti Sveti Vasilij#. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. 2005. †Dobredojdovte vo Saraevo#.

f.K. M.. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. organizator na NOB vo Veles. minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. 1982. Priredil Miodrag Drugovac. ^len e na BKP (1941). 1951). †Nova Makedonija#. {trajkovi vo Veles pred vojnata. XII 1942) – revolucioner. a na MK na KPJ za Veles (od 1941). Sl. Izbrani dela vo 7 toma (1970). XI 2001 i 2002–2006). vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. 24. 14. Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija. XXVI. 11. P. pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). G. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. @an Kostadinov ([tip.: Dimitar Mitrev. Sk. Izbor. Dimko Mitrev MITREV. e ~len na KPM. Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945). Grcija.Koneski. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. Georgi Stardelov. na Med. Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. II 1950) – filolog. a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. polemi~ar i istoriograf. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. 1. 1919 – Veles. Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. \or|i Malkovski. Vapcarov (habilitacionen trud. @an Mitrev MITREV. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969). †Sovremenost#). \. Bil organizator na rabotni~ki . T. {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). Skopje. antologi~ar. H 1919 – Ohrid. Sk. Antologija savremene makedonske poezije (1977). a potoa i kako student. f. raboti vo Germanija. Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#. Povoeni makedonski poeti (1960). ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. 1981. prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). Od 1990 do 1992 g. †Nov den#.VI – II 1967). Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. Kako gimnazijalec. LIT. univerzitetski profesor. Vo 1941 g. Kiril i Metodij# (1974–1976). †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. Vo 1992 g. Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev. 2004. i Pirinska Makedonija (1960). V– 30. Zaedno so Nikola J. B. zaminal vo partizani. preminal vo ilegalstvo.. univ. a vo april 1942 g. borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~. 1954). 10. Bil komesar na Vele{kiot NOPO. LIT. Dimko Trajkov (Veles. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. Kriterium i dogma (1956). Dimitar Mitrev MITREV. D. Malk. Ilinka (Skopje. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv. Skopje). ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). 8. 11. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. a od septemvri 1944 g. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz. @ivo delo. Od 2002 g. a gimnazisko vo [umen (Bugarija). pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. vo Skopje (1985). 2000.M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). 1999. Sk. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam.P. Svetovi. na KPJ (od 1940). M. Makedonska kni`evnost. MITREVA. Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. Kr. VI 1961) ‡ kardiohirurg. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. GINI. Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). St. Ogledi i kritiki (1969).: Vele{ki partizanski odred 1942. Dimitar Mitrev. kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). Diplomiral na Med. ~len na SKOJ (od 1938). Skopje.. Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. e direktor na Spec. potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. ~len na SDSM (1991-). ^in i delo. Minato i literatura (1958).

1991. MITREVSKI. Dupeni.: Dedeli. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). 87‡100. 1947) – istori~ar na umetnosta. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. Athens. na~alnik na razuznava~ki centar. Staravina. 1912 – Skopje. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). BIBL. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. MITREVSKI. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada. 2007. 1992. Trajan (Bitola. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). D. Dragi Mitrevski univ. profesor. 1997. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija. a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Resensko. IX 1957) ‡ arheolog. St. Sokol Mitrevski MITREVSKI. Marvinci ‡ Valandovo. 2005. V. Glos. Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943). 2001. Gloska ^uka ‡ s. Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Skopje 2007. Skopje. Skopsko. Magistriral vo 1990 g. Dimov Grob ‡ s. T. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Skopje. The Balkans in prehistory. komandant na korpus. U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS).Kale. Sokol Nastev (s. Petr. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. Ku~kovo. Kunovi ^uki ‡ s. kade {to bil i direktor (1999‡2001). Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). Skopje. Dabici ‡ s. voeno ata{e. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. Sopot. Paskal (s. Bitolsko. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- . Mamurovski. Brazda. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980). sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988). Ulanci. bitolski vojvoda. 1. Prehistory in the Republic of Macedonia. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. Orizari. Vo 1955 g. nekropola od postaro `elezno vreme. Vol.: T. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. a potoa komandant na bataljon na JNA. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. Vardarski Rid. MITREVSKI. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM bil od 1992 g. Egejskiot del na Makedonija. Gradi{te ‡ s.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Vardarski Rid. 15. Dragi (s. 11. Kis. Skopsko Kale ‡ Skopje. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. se vrati vo SRM. Ml. Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). tola. Hipodrom ‡ Skopje. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM. Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. St. ^uka. Kostursko. LIT. sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). Z. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). ski# vo Bitola (od 2006). na~alnik na {tab na brigada. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Od 1996 g. Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). Milci. a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Skopska tvrdina . 16. gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. Nikola (s. Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. Kliment OhridS.

Beograd. MITRINOVI]. Bil prorektor na univerzitetot †Sv. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. Miravci. V 1913 – Skopje. D. ^len na grupata Mugri. MitrinoviÊ. 2007). Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Differential geometry. ~ekawe gosti i sl. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva. S. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). Vasi}. C. 1992. M. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. J. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici. Mitrinovi}. Kiril i Metodij#. D. a potoa kako docent. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. Beograd. nastradal na 26 oktomvri (s. 1959. Bitola. VI 1908 . Bitolsko. studenoto vreme i sl. Rat. D. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. X). Beograd. Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. Mitrinovi}. Kit. V 1927) ‡ skulptor. Marko K. PMF–Skopje 1946–2006. Mitrinovi} – `ivot i delo. Barnes. 1986. geotermijata i in`enerskata geologija. Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). P. VasiÊ). R. 1970. Dobru{evo. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. govedari. 9. Matemati~ki fakultet. so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. Vele{ko). Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). D. Dragoslav S. Nejednakosti. S. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata . MitrinoviÊ. Specijalne funkcije. Sv. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. D. ™okovi¢. 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. McGing. Samostojno izlagal vo Skopje. 1960). 2000. D. Makedonski praznici. ~len na MANU. Beograd. a rezultatite gi prezentiral na kongresi. 968 B. 2006.: B. Demirhisarsko. Dum. Tr. S. Gevgelisko. a potoa i redoven profesor. red. Elementary matrices. Skopje. Zavr{il (1932) studii po matematika. a zavr{il vo Plovdiv. Skopje. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica. prof. LIT. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). Srbija. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). 17. E. Beograd. S. XI/26. B. C. Mitrinovi}. 2000. sè do negovoto penzionirawe (1988). 1965. momoci. so mesewe obredni lebovi. Jedna~ine matemati~ke fizike. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Detski igri. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). Miodrag (Vr{ac. 1964. R. Beograd. Trajan. BIBL. S. MITRI]ESKI.. 7. Skopje. Skopje.-P. Marko Kitevski. simpoziumi i gi publiciral. Bitolsko. LIT. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija. B. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko.: Dragoslav S. †Vesnik#. MihajloviÊ. 1972. 1993. Ax. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K. u~iteq. Antropomorfnite skulpturi (aktovi. 1987. a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86).) 306 ili 290 g. S. kn. The foreign policy of Mithridates VI Eupator. Radok. monografija. Al. MitrinoviÊ. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). torza. Analytic Inequalities. Kompleksna analiza. LIT. Diplomiral na Ru- MITROVI]. IV 1995) – matemati~ar. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela.: Spomeni i biografii na ilindenci. D. Marsh.M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. (Smederevo. Potts. IZV. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. Belgrad. Poradi toa {to bil hristijanin. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. K. 11.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). Zagreb. Skopje. Boro (Prilep. MITROV. Beograd. D. J. Misirkov vo Skopje. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. 1969. 10. slu`el kako parohiski sve{tenik. Toj e poznat biblist i apologet. portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. S. Ratomir Grozdanoski. J. N. MANU. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). Groningen. poradi zna~itelno namaleniot den. prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. Bugarija (1942). a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Groningen 1964.s. 1972. MITREVSKI.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi.Belgrad. Elvangen. M. 1980.C. 1927. D. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Demirhisarsko. King of Pontus. 23. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). Groningen. N. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. ~ekaj si \ur|ovden#. Mitri}eski: Marko Cepenkov. Ke~kiÊ. protojerej-stavrofor (s. Cepenkov. Slu`ben list na MPC. VIII 1942). Leiden. ov~ari i sl. P. Ul~ar. B. Elementary Inequalities. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. Skopje. Makedonski narodni umotvorbi. M. Od 1951 e vonreden. (1956) na ETF vo Belgrad. Bil glaven vospituva~ (1967). Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. 2. Todor (s. VIII 1948) – arhitekt. 1967. Gr. Poznat e i kako Mitroen. eden od najopasnite protivnici na Rim. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). Slep~e. LIT. Novi Sad. 1957– 1960. Viena. a vo noemvri 1946. ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri. Monografii: D. Narodni veruvawa. Springer Berlin-Heidelberg-New York. 1965. S. Mitrinovi}. Pokraj pedago{kata aktivnost. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P.

Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). XI 1873 & 11. 1990. MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). Skopje. kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). Uvod vo logikata. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden. 3. univerzitetski profesor.: Miodrag Drugovac. VII 1872 & 19. Ml. X 1903 – Belgrad. obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. 550. † Kiril Patriarh BÍlgarski.: Ivan Snegarov. (Prodadena nevesta). MITROPAN. pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. P. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. na srpski jazik pove}e dela od L. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. Osman Miftari MIFTARI. Kr. 18. kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). Ekzarh Antim (1816&1888). Joseph von Hammer. Osman (s. Ruski pisci. S. Huserl. Sbirka otÍ statii. A.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). Zagreb. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). Kuzman Kapidan. 2002. Sr‹decÍ. XII 1876 & 5. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). ^ilingirovÍ. LIT. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. F. Sofix.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. Tolstoj. Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. Skopje. kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. koj{to ne e kako bugarskiot. 1932. potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). Jordan (Dan~o) (Kumanovo. za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). Skopje. Maliot princ. potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). 1988. Istorija na makedonskata kni`evnost. LIT. 8. V 1884) & osmanliski reformator. tuku Makedonci.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. Belgrad. I 1924) ‡ dramski akter. ^ang (Zemja na nasmevkite). SofiÔ. 1976.. na takov na~in. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. V 1915 ‡ Skopje. Historija turskog (osmanskog) carstva. 14. Kavalerija rustikana. 1942. a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta). Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). 15. stanben blok na bul. 17. Ahmed Mithad (Love~. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. Beograd. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). Jovan Bel~ovski. stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). V. Kako re`iser. IV 1623). Karapetrov). Jemen. ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7). M. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). Germanska klasi~na filozofija. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). Fenomenologija Edmunda Huserla. Pred. deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka. Ml. 8. bas i operski re`iser. 1937. koga go vovel i prviot Ustav. Skopqe. dr`avnik i konstitucionalist. 1934. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. Panz. H 1822 & Hexir. MI]I]. Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Kru{ina. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). 1979. Prevel od ruski LIT. 7. 71‡72. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. MiÊiÊ. Eugen Fink. Taka pravat site. stanbeni zgradi i individualni ku}i. BIBL. 72‡73. Otkako bil razre{en. Zagorka (Obrenovac. LIT. Skopje. II 1877). VIII 1893 ‡ Belgrad. Pu{kin kod Srba. koga zaminala vo penzija. Bugarija. 1961. kn. Gostivarsko. 1931. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi. Vila †Marko# vo Skopje (1995. 91. urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). T. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. t. R. Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. 1976. H 1872 i 20. verojatno `iveel vo Carigrad. 27. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva.. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. Vidu{e. Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. 1898. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo. Bl. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. 1937. gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. Skopje. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). Car Samuil. Rusija. 2000) ‡ pravnik.: Filozofski fakultet 1946–1976. MITHAD-PA[A. ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. XX vek. naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . Metodika nastave ruskog jezika. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. 1958. operski pevec.: P. KarapetrovÍ. no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. Petar (Orel. SofiÔ. Karmen.&Sv. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. Z. Skopqe. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. Skice iz `ivota i delatnosti. St. deka tie se narod poseben od bugarskiot. Faust. ^ehov. Leonov. S. Novi Sad. Knez Igor. Skopje. Don Bazilio (Sevilskiot berber). [. BIBL. 1956. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. 1963 i dr. Skopqe.

Vel. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. 1997..) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt. 1993. BIBL. 2001. Nikola# na Kareja. 1989. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). 1994.: Ne vpregnuvaa kako dobitok. Sk. 1971.: Ratomir Grozdanoski. eseistka i preveduva~ka.. Prilep. Del~o (Skopje. [tip. Vleguvawe vo Delta. 169-179. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. Spektar.: stihozbirki: Vremeto go nema. isprateno do pelagoniskiot episkop. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. Bl. MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. 1 IX 1940) – poetesa. 1974. ilustrator. Pisma. so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. 1993. 2008. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. Magistriral vo IZIIS. J. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). 27. LIT. Sk. raska`uva~ka. Bil ~len na Senatot na UKIM. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK.: B. Sk. vojskovodec. Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984). zaminal na Sveta Gora. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. 1983. LIT. Gordana (Bitola. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. 1981. 1981. 37-46. Grozdanov. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. Beskone~noto. R. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo. na povik na Akropolit se probil do Prilep. Sk. Nordiski qubovnici. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola. Poraki na dale~inite. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. MIHAIL (XI v. Vo 1647 g. LIT. Sk. Ax. Skopje. 20. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. XI 1947) ‡ karikaturist. Vo 1648/49 g. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Wujorkson. MIHAJLOV. Massachusetts. Vel. romansierka. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo. Velev. Skopje. Palestina i vo Erusalim.. 191–196. letopisec i kulturno-prosveten deec. LIT. Georgievski. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978). Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. mitropolit Povardarski. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu.. †Balcanoslavica#. 1959.. Sk. Skopje (1967). ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ. br. stanal mitropolit Banski.3233. Kratovski i [tipski. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi).. Tolkuvawe na moreto. Panov. Srbija. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit. Vladimir (Belgrad. Ax. Del~o Mihajlov MIHAILOV. K. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun. LIT. I. ~len na CK na SKM. 2003. VII 1999). Kon sredinata na XVII v. Geanakoplos. br. roman: Potraga po prikazna. Sk. 2008. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g.: M. 146. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. re`iser na animiran film. Skopje. Planini od kartonski kutii.13. Redoven prof. nija i nagradi. I. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. Sk. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977).. 27. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik. Gr. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor. V 1912 – Skopje. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). Sk. I. 1984. 2000. Sk. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. animator. Skopje. 2001. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek.. K. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. BIBL.. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. 1965. S. Rat. pate{estvenik. 6. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282. – Sveta Gora. 1975). Cambridge..M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. Skopje. krajot na XVI v. Sk. vo Moldova.: Cv. Romanija. raskaz: Bosforsko leto. Stanal strateg na pelagoniskata tema. Sk. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. XII 1993 g. Ml. . †Okovani vo prangi#. sin na Polieukt. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974).. Vo 1118 g.: D. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. Tal..

reizbran i po ubistvoto na A. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). Bil privrzanik na individualen teror. Bugarija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. Los Anxeles vo SAD (1984/85). Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. multimedija i biokibernetika. Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). Protogerov (1928).: Izbrani proizvedeniÔ. MIHAJLOV. Mile (s. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). kompjuterska grafika. 1997. Ml.: Zoran Todorovski. Izbran e za docent (1952). 5. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. 1995) – agroekonomist. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. Masl. od kade {to odr`uval vrski so MPO. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. 1998. I 1949) – red. Ilija (Veliko Trnovo. a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. Dr. V 1907 – Belgrad. do{ol vo Makedonija (Skopje. VMRO 1924– 1934. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). 1993. \o{. I–IV. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite. Mile Mihajlov MIHAJLOV. paralelna poluoficijalna vlast. Po~inal vo Rim. (so koredaktori). Tod. BIBL. MIHAJLOV. Skopje. popravka na lokalni pati{ta. S. za izgradba na u~ili{ta. 971 . po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. kade {to bil i direktor. Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. And. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). I (1961) i II (1963) del. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. 2. Z. Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). Skopje. 1. Solun i Skopje. Dokumenti. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). Se {koluval vo [tip. a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). Od 1983 na ETF vo Skopje. 26. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. potoa vo Italija (Rim). vo penzija. 1912 – Skopje. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. sept. LIT. Al. Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). 1995. 134‡ 135. punktov na~alnik za Sofija. MIHAJLOV. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija. Lazaropole. habilitira (1958). Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930). no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). a po ubistvoto na T. Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. 29. Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). Dr. Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). V. Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. Ivan (Van~o) (Novo Selo. Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). SofiÔ. no ne nai{ol na poddr{ka. LIT. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. na ETF vo Skopje. pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. Penzioniran e vo 1978 g. kako i na †Ureduvawe na {umite#. Srbija (1932). Skopje. prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. †trojki# i †petorki#. specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Aleksandrov. Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945). so poddr{ka na Germancite. gimnazija vo Negotin Kraina. M. so soglasnost od bugarskata dr`ava. VIII 1896 – Rim. kade {to zavr{il gimnazija (1915). so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. †Naroden glas#(1941‡1943). prof. a ottamu zaminal vo Polska (1938). 15. Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). bolnici. 1-25 (so koredaktori). [tipsko. Skopje. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). 1. a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. 1990. Ilija (Veles. 1992. Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. kade {to e izbran za asistent (1933). Dragan (Skopje. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. Oblasti na interes: aplikativen softver. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava. Prvata Vlada na Makedonija. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. Pred krajot na vojnata. II. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. Skopje.

IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor.. D. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. kako {to istaknuva i M. kamerni dela i prigodni scenski realizacii. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. 86.. 2005. O. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. 3. arh. Pan~e (Skopje. Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. bil pretsedatel na Skopskata op{tina. †Ilinden#. direktor na Amaterskiot teatar.: D-r Du{an Stanimirovi}. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. vojvoda. 1924). Skopje. †Kulturen `ivot#. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#. 1963) – atleti~arka. god. Dr. rabota. 1888 – Sofija. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. Sportski {ampioni. 1. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI].M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. †Mamzel Nitu{† i dr. poet. B. Elena (Skopje. 15. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). najprvin vo Kavadarci. komentator. BIBL. Ml. III 1941) – arhitekt i urbanist. 1924. a kako 972 MIHAJLOV. XI 2003) ‡ novinar i publicist. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). 19. Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). a potoa vo Gevgelija. \. 7-8. vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. 4. br. vo †Mlad borec# i Radio Skopje. Vo 1922 g. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Ubien e vo Sofija. Prof. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. †Muzika#. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj. prof. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA. 1924. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA. Vo zbornikot. kn. Potoa zaminuva vo [tip (1924). vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. Al. 14. U~esnik vo NOB od 1941 g. Arnaudov vo predgovorot. 75. Kit. Treson~e. XII 1942 – 1997). S. Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. 11. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. kako rakovoditel na Osnovnoto. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. 29. †Faust#. LIT. usvoen vo 1930 g. 2001. Josif (s. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. Vo sorabotka so prof. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. Vinica. novinar. Sergie (Harkov.). Vo novinarstvoto od 1946 g. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. Ortakov. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. so sopstvena pijano-pridru`ba. ]ustendilsko i Radomirsko. Budimirovi}. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. VII 1924 ‡ Skopje. Uzbekistan. Liban. Skopje. 1995.: D. Pan~o ([tip. tehnologija i ekonomika na gradbata. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. P. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. Vo povoeniot period. SofiÔ. Od 1929 g. sedmoboj. 1. so mal prekin do 1941 g. M. M. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5. Toga{.. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje. 1987). ArnaudovÍ. Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#.642 boda) ostanal nesoboren. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. Balabanov. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. pisatel i folklorist. LIT. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. a na Mediteranskite igri (Lakrija. VI 1925) – u~itel. Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. ja zavr{ila sportskata kariera. minal vo ileganost. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija. M. T. 5. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. 1885 ‡ [tip. g. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. potoa bil u~itel vo Ko~ani.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. †Sevilskiot berber#. 76 i 78. IV 1887 – Skopje.: Zoran Todorovski. MIHAJLOV. kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. in`. Pozna- . Marina (Ta{kent. LIT. 123‡129. 28. red.

Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Dragi (Bitola. Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. 27. Goran (Bitola. I 1924 ‡ Skopje.: D-r Vlado Kartov. Sava MihaŸlovÍ. vo Carigrad i vo Solun. U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). \. Branko (Skopje. 1977. AnastasovÍ GÍr~eto. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma). vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Ma~ukovo. Smol. Tomovski. 1990). Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ. †Vest# (5 juli 2000). XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. preveduva~. 85-88. St. 2000). Ver{inen (†Tri sestri#). Doktor po filolo{ki nauki. 16. Laki (†Druga 973 . 25. Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). 24. P. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. Gevgelisko. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. Treska. Narodnata banka. J. X 1951) ‡ raska`uva~. V. 1994). vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Trgovsko-industriskata komora. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). literaturen nau~nik. Ig. Po spomeni na Âne Sandanski. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981). Smol. Banovinata (denes Sobranie na RM). †Smrtta na dijakot# (roman. 2006. †Tripolskata kapija# (raskazi. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. op{tinski zgradi. BIBL. Gevgelisko. Od 1947 g. Leri (†Poblisku#). KuslevÍ.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. Topuz-pa{a (†Harem#). Hr. †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). Gevgelija i Gorna Xumaja. †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat.: †Re~no uli{te# (raskazi. LIT. R. Jovica (Bitola. Skopje. Mihajlovi}. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. Kiro (†Let vo mesto#). LIT. Borec protiv vrhovizmot. sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. Negotino. 1981). Iv. 2002). Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. gevgeliski vojvoda. Lukov (†Crnila#). eseist. Joco (†Grev ili {pricer#). 1991). @elezni~kata stanica. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. Sava Mihajlov. IZV. 2. 1. 12. Kiril i Metodij# vo Skopje. IV 2000) ‡ snimatel. XII 1877 – s. 1999). 14. Skopje. III 1905) – u~itel. SofiÔ. od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Kuka (†Slovenski kov~eg#). go izgradil nasipot vo Gradskiot park. Gevgelisko. vodovodot †Ra{~e#. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. Sava (s. MIHAJLOVSKI. B. Marko (†Kula Vavilonska#). †Neraspnati bogovi# (esei. kade {to stanal ~len na MRO. Se zanimaval i so publicistika. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). Inicijator i eden od osnova~ite na v. \. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar. Kr. I{tvan (†Kosan~i}ev venec#). Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). T. Osven kako snimatel. Serava.: K. Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. ureduvawe na ulici. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992). ja izvr{il i regulacijata na r. Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. †Skok so stap# (raskazi. †\on# (raskazi.^ernÍo PeevÍ.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. Kajlarsko. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Vo periodot 19892000 g. romansier. PetrÍ Hr. doajen na filmskata kamera vo Makedonija. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad. VI 1955) ‡ akter. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. Rakita. U~estvuval vo Aferata Mis Ston. revolucioner. 1927. potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Se {koluval vo Ma~ukovo. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi.

Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. BIBL. redoven prof. Vasil Kunoski. IZV. 1915 ‡ Skopje. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi. Hrvatska. St. 22. ^len e na SKOJ od 1938. isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. 1840). a na KPJ od 1941 g. R. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. pri {to bil te{ko ranet. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. Kako zamenik-komandant na bataljon. 1961. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. Koce (†Demonot od Debar maalo#). 1991. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g. 16. 2002. 1955. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. 1952.: G. Ml. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. II dio. Stojmen (s. 1916 – Belgrad. Sv. Skopje. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Struga. Skopje. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. R. Ki~evo. Fond: 427 – CK na KPM/SKM. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko.: V. 2003) ‡ elektromehani~ar. S. Objavil nad 100 trudovi. . Izbornite subjekti vo izborniot proces. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. 1959. naroden heroj od NOB. Mosin. Mih. 1993. LIT.: Kamerna muzika. kade {to rabotel do 1974. Skopje. poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. Kadifena `ena. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. br.: Miho Mihajlovski. III 1928 – 5.M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Skopje. tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). Trnovo. BIBL. SVP. 20. Vitomir Dimitrov (Belgrad. 1972. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. koja so bogat poetski re~nik. M. naroden heroj (1953). na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. LIT. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. Zd. 1958. kako komandant na bataljon. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Hrvatska. MIHANOVI]. Miho (Ki~evo. Todorovski.: DARM. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. zavr{il vo Skopje (1965). Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. 27. Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. LIT. f. Med. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba. Akordeon. 1969. Dare`livo progonstvo. 1985. IV 1943). voen rakovoditel.411. [. u~esnik vo NOV. Kiril Mihajlovski . Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Krivopalana~ko. Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. †Poezija#. Kiril (Vinica. Gil. kade {to vo 1984 g. Godi{no vreme. Od 2005 g. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). istiot. Pat vo nepostoewe. Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. Vitomir Micev MIHALI]. Narodni heroi od Makedonija. VIII 1952). 10. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. VI 1796 – Novi Dvori. 14. VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). Slavko (Karlovac. 246-251. odbranil doktorat. Zagreb. †Slovo# 4–5. Bil pretsedatel na MLD. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). P. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb. 463-464. 1984. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Kako predvodnik na grupa dobrovolci. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata.: Stojmen Mihajlovski. Poslednata ve~era. 2000. 1956. Tivki kladi. Arhiv na HAZU. Poetot ~udotvorec. Reprodukcije. vtoro dopolneto izdanie. 1955. Zagreb. hrvatska poezija. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV. Mihajlovski Kosta Miho (1915). 1954. 71–84. V 1991). Dosie na dobieni spomenici 1941. I dio. 1973.

Skopje. halofitskata vegetacija. Nikola Mihailov (Kratovo. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. kako i saemskite hali vo Skopje (1972). Grupa biologija. revolucioner. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. na koi osvojuva vrvni nagradi. Doktoriral vo 1990 g. ekologijata. 1979. koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. Beograd. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. Sv.: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. Psihoanaliza i teatar. Vo 1982 g. II 2002) – akademik. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. planinata Bistra. f. X 1992) ‡ nevropsihijatar. 3. blatoto kaj Negore~ka Bawa. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. zavr{il vo Skopje (1959). Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. de- MICEVSKI.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. MICEV. Skopje. Gevgelisko. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. po higiena vo Makedonija. u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. III 1989) ‡ prv spec. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. Skopje. D. e izbran za dopisen ~len na MANU. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. nizinskata livadska vegetacija. MICEVSKI. D. MICEV. Branko Micevski diplomiral (1981). Psihijatrija. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). Vo u~ebnata 1977/78 g. Kako proektant. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. Blagoja (Prilep. faunistikata i biogeografijata. ornitologijata. III 1905 ‡ Skopje. 1974. Pelagoniskoto. Negoviot opus e bogat i raznoviden. Vo 1974 g. Branko (s. specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). redoven prof. 19. 1978. Qubqana. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. 1972. nite ekosistemi. Med. M. IX 1990) ‡ veterinar. ‡ J. VII 2002) – arhitekt. energetikata na pticite.: Intimno za ma`ot. Todori. Doktoriral na V. 19. P. 24. Vo 1996 g. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. U~esnik e vo NOB (od 1941). na koj Kiril Micevski MICEVSKI. Il. Dimitar Leonidov (s. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. Miodrag Dimitrov (Belgrad. 2004. Pr. Stru{koto i Ohridskoto Blato. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto. redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. 1984. III 1931 – Skopje. M. hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). 1994. Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). Blagoja Micevski MICEV. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. IV 1926 – 6. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis. f. za redoven ~len. Skopje. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. Psihijatrija. vo 1979 g. stanbeni objekti vo Kavadarci (1985). BIBL. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. Kiril (Skopje. Monospitovskoto. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. 23. Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). X. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. B. 07. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. D. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. redoven prof. avtor na brojni monografii od taa oblast. Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). XI 1913 ‡ Skopje. vo Zagreb (1954).-J. Skopje. I i II. 8. N. ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Skopje. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. Vo 1995 g.. e izbran za dopisen ~len na SAZU. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. Mu{karac intimno. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. Stojakovo. 7. 29. 15. Katlanovskoto. Bitolsko. III 1935 ‡ Skopje. se zapi{al na PMF vo Skopje.

MICKOVI]. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. 1996). 49. Bil vraboten vo v. D. Samoubiecot (roman. Vreme na pesnata (esei i kritiki. Doktor po filolo{ki nauki. Zbor i razbor (studii. J. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. kriti~ar. 1998). 1980. Bl. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). 2003). Skopje. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. S. X 1938) ‡ novinar. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. †Nova Makedonija# (1962–2003). a specijaliziral vo Pariz (1845). zb. Tolkuvawa (esei i kritiki. Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite.: K. 1985. 25. Miodrag (Prilep. Patele. zaedno so St. 17. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. ^len na DPM (1965). redoven prof. Tomovski. 1992 i dr. Da se ubie Apostol (roman. Zavr{ila u~itelska {kola (1962). Skopje. vo Skopje. Kr. MI[AJKOV. Deteto i literaturata za deca. koi se †vo prv red Makedonci#. romansier. 1978. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). Dedov.: Nau~na misla – Bitola. K. Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. ^len e na Arhitektonskata akademija. od svetskite fudbalski prvenstva (1974. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. 1999). 1994). Krale Marko (roman. Ohrid i Sofija. kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). Poetskite idei na Koneski (studija. Italija (1840). ^epelare. 1807 ‡ Sofija. Treta generacija (esei i kritiki.M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992). 1969).: Filozofski fakultet: 1946–1996. bil na- 976 . Po Ilindenskoto vostanie. Aleksandar i smrtta (roman. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. 215-222. III 1872 – Sofija. B. na F. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. 1992).-Peterburg. IX 1880) ‡ lekar. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. profesor. Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. Kamb.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. 383–401. Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. VI 1935 ‡ Skopje. R. 15. 10. Bil urednik na sp. 16. Slobodan (Bitola. preveduva~. 21. BIBL. 1995). a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI. 2002). 1984. II 1943) – pedagog. I. Solunov. †Razgledi#. Egejskiot del na Makedonija. kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. Natka Borisova (Radovi{. Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. 157–163. 1995). Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972). Konstantin (s. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Doktoriral na V. pa e isteran. LIT. BIBL. ‡ J. 1998). LIT. LIT. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). †Balkanski glasnik#. Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. 1976 i 1980). univ. Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). 1994). 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. 1996. a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. 1988.: D-r Bla`e Ristovski. med. V 2002) ‡ eseist. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). Od 1860 do 1870 g. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. T. kako i vo Makedonskiot naroden teatar. 18. Kanal (roman. Bila novinar vo v. Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola. Dijamandija (Dijamandije. f. vo Zagreb (1990). Lerin. Medicina zavr{il vo Piza. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. 6. M. II 1946) ‡ veterinar. MI[AJKOV. J. MICKOVI]. a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). stanuva u~itel vo rodopskoto s. stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. istiot. Ku}ata na Mazarena (roman. \orgi Dimitrov (Voden. Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). XI 1902). 1973). 1983). R. no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. 1986). 14. univerzitetski profesor.. a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003). Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo. razo~aran od rezultatite. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. Plovdiv. odi vo S. Promena na Boga (roman. Kni`evni tekovi (esei i kritiki. a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. vet. Istorija na crnata qubov (roman. D.: Razmisluvawa (kritiki. esei i kritiki 1990). Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. 2006. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija.

Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. I 1952) ‡ akter. Bil i direktor na istata drama. Bojaxievski. n’). so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so.#). Popkocev. a nabrgu potoa osloboden. [ahov. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. ? – zatvorot Dijarbekir. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. 17. Egejskiot del na Makedonija. Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Balas~ev. so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. 2001. Krste Crvenkovski. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. istiot. Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. Od i. prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI.). 469–602. D. Dejkov. XII 1924) – pripadnik na VMRO. po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. Kumanovsko. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. ^ernodrinski). vo Fu{tani. Anglija (1972). Hr. Hr. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). MJAKU. VII 1932 ‡ Skopje. Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. M. B. Ó. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi. drugi izbegale vo Makedonija. Tatko (†Kapetanot#). Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite. \. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. Skopje. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). St. a negovi urednici bile poznati imiwa. LIT. Gradinar (†P. vo. Mitru{ (†Naslednici#). na slobodnata teritorija na Kozjak. R. 270. zb.S. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. Poparsov. Andreja \or|iev (Kumanovo. vesnikot se pe~atel na razni lokacii. Gruev. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. Dejkov. Andrej (†Sauna#). Xerov i dr. Stojan ([tip. Bajru{ (21. B. Aco [opov. 20.: D-r Bla`e Ristovski. N. Boro Miqovski. Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). na ~elo so K. Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. ja razbranuval makedonskata javnost. 23. N. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). 42–122. a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. R. Popkocev i dr. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. Tod. III 1882 – [tip. 1983. Poradi vojnata. LIT. Skopje.. P. MI[EV. internirani. 1992. MLADENOV. po~nuva da go izdava svojot organ sp. Naumov. e napadnata kako separatisti~ka. Med. Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. Ý. Ivan Mazov-Klime i dr. Mir~ev. g’. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. H 1893). [oq. P. {tipski okoliski vojvoda. I. poradi {to bil osuden. a treti kon krajot na godinata. a vo raskazot †Na Mokrov# od P. pa del od ~lenovite se uapseni. K.: P. Dru`bata e rasturena od vlastite. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. 977 . Makedonski letopis. D. zavr{il vo Skopje (1958). Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). Vo mart 1891 g. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944. se pojavil na 22 mart 1944 g. f. a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. †Loza#. Od januari 1892 g. Baal. L. Velko (†Vejka na vetrot#). Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. Bl. Mihail (Tetovo.. P. Poparsov. ^upovski i V. {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. Kral Lir vo istoimenite dela. sonot).g. [tip. zaedno so drugi intelektualci. Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#). Ÿ. P. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). so druga redakciska i jazi~na koncepcija. Z. Turcija. LIT. no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. Mir~ev. 22.: Zoran Todorovski. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. N. gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. Astrov (†Vujko Vawa#). †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. glasot j e predaden so grafemata i. Bitola. Í. [ahov. ja formiraat MMKD (G. direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). 1993. 1906) – istaknat ~len na TMORO. Aleksandrov. ~lenovite se apseni. †Loza#. I. a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. ‹. bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. 30.

124-129. 16. Mladenov go osnova †Fokus#. Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. VIII 1947) – istori~ar. Doktor E{ko (pesni za deca). albanski i turski jazik). Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor. 1984 (so koavtori). Skopje. Dokumenti. a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. Del~evo. 1989. Sociologija. Po spomenite na Lika ^opova. a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. LIT. ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. Strumica. †Razvigor#. Skopje. Chico. Skopje. [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). Kumanovo. Skopje. Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. 1978. Simo (s. 1977. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. Vo vremeto na tetovskite provali (1905). 1992 (koavtor) i dr. Skopje. XI 1947) ‡ sociolog. Skopje. zbornici na dokumenti. Tetovo 1964. 265. Kumanovsko. XII 2006. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). ~len na redakciite na †Istorija#.: Muriz Idrizovi}. Avtor e na pove}e monografii. vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. odgovoren urednik na sp. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). 1988. †Gocevi denovi#. 10. Mladinata od Makedonija vo NOB. †Makedonsko nasledstvo#. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Dosta ropstvo i tiranstvo. 2003. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. P. Sv. Antropologija. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. Praznikot na mama (raskazi za deca). u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. Skopje. Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. Skopje. BIBL. S. Banatskoto selo Jabuka. Skopje. Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). Vragoturce. Banatsko selo Jabuka. 1985. USA. 1986. ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. Makedonska kniga na rekordi. Skopje. 1978 (so koavtor). redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. Skopje. Kavadarci 1971. Makedonskata literatura za deca.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. Skopje. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. Nikola (Skopje. Kavadarci‡Negotino. 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. Dokumenti. 11. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). Nikola Mladenov MLADENOV. \. Skopje. Raskazi za deca. (na srpski jazik). Siljan [trkot (preraska`al. Cepenkov). Ml. 2005. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. Skopje. 2000. na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Svetozarevi}. 1988. Skopje. 423-424. Skopje. 1988 (so koavtori). Najdenovski. Tetovo vo minatoto. †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . kniga {esta. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). 1998. folklorist i pisatel za deca.: Antropolo{ki ogledi. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. Skopje. 1983. 28. 1986 (koavtor). Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905. 1985. 1983. Skopje. vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. Dokumenti. 1983. K. Skopje. †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. Vo 1995 g.. Zbornik tekstovi. †Roditeli i deca#. 1986. LIT. organ na SSMM. Skopje. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. 1970. Bl. t. R. \or|e (s. BIBL. Skopje. pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija.: Prva~iwa (raskazi za deca). Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). Br. kade {to i po~inal. a potoa raboti vo INI. 1-5. spored prikaznata na M. 1973. LIT: B. III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#.: Filozofski fakultet vo Skopje. Skopje. a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). Makedonska enciklopedija za deca. Vragoturce. Kumanovsko. pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. 1990. Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. Makedonski revolucioneri. Skopje. NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. 1969. Sonot na pticite (pesni za deca). Makedonski revolucioneri. B. 1985 (so koavori). †Glasnik# na INI. Ki~evo.

Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. 141. M.: J. pa se pravele 40 metanii pred Gospod.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. 1891. Zaminal od Skopje vo 1975 g. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . so nagolemen den. A. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. od koi se utvrdeni 12. Beograd. kaj Veles. Ima sopstveno zemji{te. SofiÔ. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). Spas#. gija na VMA vo Belgrad. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. LIT. †Sv. se pravele 40 teganici. 1925 ‡ Split. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v. sueveriÔ i kostÓmi. Arhangeli# i †Sv. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. Organizira kulturni. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija. Skopje. vra}aweto na vegetacijata i sl.. ravnik na VB. na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. otdelÍ I i II. a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici. so volumen na teloto od 2. M. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko).. N.. za da se za~uva celosta na MLADINI]. Se praznuva kako den na mladosta. Kumanovska oblast. Petka# od 1628 g. Galerija na ikoni. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. XII 2003) ‡ hirurg. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. po hirurBr. †Makedonski folklor#. 1909. qubovta i ubavinata. obrÔdi. doktoriral i stanal prof. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#. sportski i drugi manifestacii. Vra~i#. posilno sonce. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. locirana na rekata Otovica. Mladoturcite ja formirale (@eneva. denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. Nikola# (restavrirana vo 1931 g. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta. †Sv. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. †Sv.560 m3. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. se berele 40 bilki. †Sv. 7-8. vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. vo Saraevo. Beograd. 1981. Hrvatska 9. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. ~astÏ treta. Hrvatska. Ohrid (XI v. vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. se sobirale 40 pol`avi. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. Haxi-VasiqeviÊ. [apkarev. Orman (Skopsko). Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci. N. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. SAD. LIT. M. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni. Bogorodica#. Ivo (Bra~. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). IV. u~iteq. Sl. kniga VII. T. osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. 435. Q. SÍbral i izdava K. BÍlgarski obi~ai.-K. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. se pravele 40 sarmi. „MLADOST“. detaq. Ju`na Stara Srbija. Kit.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). Po predanieto imalo 40 crkvi. pojavata na pticite preselnici. Lepa Spirovska. 1927.

Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe. programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Kr. od koi. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni.D. pretstaveni so 13 vidovi. So ustavnite amandmani od 2001 g. Voobi~aeno. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. Od aspekt na energetskiot pogon. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. do Ustavot na RM od 1991 g. Zakon za odbranata. osnovan vo oktomvri 1996 g. 2003. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. Optimizacijata na kapacitetite. odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod. Skopje. Tr. Od zapadnata strana na M.526 `. a na sever so Prilep. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). Sv. 3/4). po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. od desnata strana na r. Pandevski. kn. Vpro~em. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki. Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo. a nivniot broj iznesuva 1. LIT.: Svetomir [kari}. ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. Od 2006 g.D. MOGILA – selo vo Bitolsko. St. Preku svojot edinstven akcioner A. T. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. kako del od A. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. Gr. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. Toa e naseleno so Makedonci. 2003. 2004. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni.). i tiranijata) na malcinstvoto.M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba. Teloto im e podeleno na glava i trup. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. Skopje. †Makedonski telekomunikacii#. a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. Vo normalni uslovi na razvoj. nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. endemi~en vid od Gali~ica. 1991. od Ustavot na NRM od 1946 g. Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). edna od najva`nite zada~i. no i sovremeni formi na menaxment i marketing. V. 2/3. Seloto e sedi{te na op{tina. [emnica. = iljada). naskoro zapo~nala Balkanskata vojna.D. †Makedonski telekomunikacii#. Zakon za dr`avnata uprava. Zakon za sudovite. koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. K. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). Ministry of environment and physical planning. 3/5. sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. 3. LIT. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 .562 ha. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. IX 1911). koja zafa}a povr{ina od 25.9%. Sandanski. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment. Al. LIT. Istorija na makedonskiot narod. Vo M. pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid. Al. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. K. so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. M. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija. – M. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura. Makedonija na Balkanot. 1990. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole.710 `. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Skopje. Grupa avtori.: Jon~e [apkarev. †Mobimak# A. Skopje. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). Dimko Iliev.: M. Skopje. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. na nadmorska visina od okolu 580 m. javni i administrativni objekti. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. †MOBIMAK#. a ima 23 naseleni mesta so 6. Vo makedonskata industrija. AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija. Dr. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. isto taka e del od tehni~kata modernizacija. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.000 korisnici. [. koj e sostaven od golem broj segmenti.

vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. a vo 1943 g. 981 . modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. Skopje. a od 1950 g. 1986. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. Angel (Oraovec. na XII brigada i na drugi voeni edinici. str. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi. kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. Ekonomski fakultet – Prilep. pa prodol`i procesot na izgradba na novi. B. a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. 20. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM. I. Ekonomski institut – Skopje. treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). MANU. XI 1997) – fizi~ar. XII 1920) – politi~ar. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). (1965) na PMF. vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). Pokraj drugite pri~ini. N. 1997. str. preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). S. Bil mentor na 8 doktorati. Vo avgust 1944 g. LIT. Vo 1942 g. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. Pirivatri~.: Nikola Uzunov. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata. Skopje. bil borec na [arplaninskiot. Skopje. ^len na KPM od 1943 g. a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. Angel Georgiev. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). pove}eto od niv po penzioniraweto. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. Antoqak. Samuilovata dÍr`ava. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. V. obhvat i harakter.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. red. Predaval i vo Pri{tina.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem). IX 1915 – Zagreb. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). koga Mojsej. Skopje. 2006. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). SofiÔ 2000. 1954. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. INI. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. vtoriot sin na komitot Nikola. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. 19. za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Petr. Vo RM. Primeneta ekonomija. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Skopje. 1963). bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. ovaa modernizacija se izrazuva. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. Ur. Skopje. nastani Kniga prva. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. Josip (Osiek. a pokraj sopstveni~koto. 17. pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978). 166. (so smrtta na najstariot David). Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). naroden heroj. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. †Sv. Memoarski zapisi – sredbi. i vo Kumanovskiot odred. pred sè. istori~ar. Josif Mozer okolu 120 statii. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. Skopje. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. Vo mart 1945 g. 2006. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. diplomat i publicist. 1990. povrzani glavno so fizi~kata optika. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija. Sv. dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). MOZER. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. bil na PMF vo Skopje. P. po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. Vele{ko. 175–176. 2003. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. ambasa- MOJSOVSKI. 12. Bogorodica#. Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). Praven fakultet – Skopje. prof. Petr. Skopje. [. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. Ekonomski fakultet – Skopje. V 1923 – Skopje. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). i T. III 2001) – general. 1996. lu|e. 15. Od istoriski aspekt. Lazar (Negotino. Srednovekovna Makedonija. Penzioniran vo 1980. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Skopje. 1948. Samuilovata dr`ava. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~.: S. Pece Nedanovski. go opfa}a i upravuva~koto. LIT. LIT. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe. Hrvatska. kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata.

Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. Priredil Vasil Tocinovski. do krajot na 1943 g. Narodopisni materiÔli od razlo`ko.: Vojna enciklopedija. a vo postdiplomskata vo 1998 g.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. Stevan (Negotin. folklorist. a potoa vo internacija. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. Nejziniot podem vo XX v. Rim i vo Lajpcig. 2. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. O. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. Simeon V. radovi{ki okoliski voj- . Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. Muzika u~i vo Minhen. SofiÔ. Zbor. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. 1980. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. Avtor e na pove}e statii i monografii. literaturata i filozofijata. Beograd. 24. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. Dimitar G. stihozbirka †@alna mi babo. filolog. I.-J. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). Skopje. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. farmacijata.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. II 1875 – Bansko. \. razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. Vo 1942 g.-Z. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). 1980. 1874 – Sofija. Skopje. folklorist. od dekemvri 1942 g. Molerov. bil vo zatvor. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. 29. 30. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. 1954. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. IV 2005) – pravnik. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. Malk.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. †Ajdu~ka poljana#. publicist. Kako dobar student i MOLEROV. 1993. Priredil Vasil Tocinovski. \. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. 454-456. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. Molerov. B. [ahov. Dimitar G. Istra`uvawa i materijali. od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. XI 1876 – Sofija. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. Razlo{ko. D. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. Jovan Zlatoust#. Skopje. bil sekretar na SKOJ. vreme. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. 15. 1954. pe~at. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. 1971. Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. (Bansko. Malk. †Noviot daskal#. Skopje. Makedonija. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. dramski pisatel. Dimitar (Bansko. Razviva revolucionerna dejnost. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. Beograd. i vo podgotovkite na partizanska baza. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. LIT. Srbija. drami (†Novoto u~ene#. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). 1991. Po vra}aweto od internacija. 13. politi~ki rabotnik i publicist. Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. †Juda Iskariotski#).: D-r Boro Mokrov. 1980. MOKLI[KI MANASTIR – v. 1961) – poet. poet i revolucioner. R. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. 1. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo. SofiÔ. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. 9. vo 1944 g. poslu{aj#. I 1856 ‡ Skopje. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). 18. SbNU XLVIII. †Sv. R. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. BIBL. Makedonskiot stih 1900–1944. 1993. kulturolog i revolucioner. Se {koluva vo Serez i Solun. Drami. Vele{ko. Kostadin (Ko~o) (Bansko. objavena so brat mu Dimitar. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. SbNU XLVIII. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). agronomijata i vo drugi oblasti. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. Drami. prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. BIBL. kako i petnaesettata. MOLEROV. Radio Ohrid. 7. XII 1917 – Skopje. Dr. R.-J. Skopje. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. Boro (Veles. BIBL. se oformeni so pesni od Makedonija.: D-r Bla`e Ristovski. 1987. B. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija.

1983. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703). so koi se ishranuva. Aleksandar Matkovski. IZV. 1967. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija.. 1957. op. 1961. Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. Bil sekretar za kultura na R. Skrino. pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. Zdr. organski ostatoci vo pti~ji gnezda. Sk.. Jovan Rilski od s.: NBKM-BIA. 23-27 i 205-206. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. I. Sk. Bela. 983 . 70. 1956. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report).) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. Blagoevgrad. The Jews of Monastir 1839–1943. Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. na desniot breg na r. Bartusis. MOMIROVSKI. Sk. C.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. MOLCI. ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti.. Kozjak. sv. 1968.. Prohor P~iwski. Ministry of environment and physical planning. 1979. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. [lomo Kalderon i Menahem Koen. Skopje. T... 1991. 91–93. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski. Sv. J. V. Joakim Osogovski. Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932). K. Mus. sinot na Jovan. Bile prvite `iteli na naselbata [ama.: Strei i pesoci. patopisna proza. = vlakno i pteron = krilo). Tome (Ki~evo. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708). potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). Kr. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. Negovi sledbenici vo X–XI v. 1986. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v. Posebno izdanie. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890). Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn. 84. Sk.. 71. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. roman. Skopje. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. 1972. paraklisi i skitovi. Last Century of a Sephardic Community. T. vo koi prestojuvale monasi.: 583. od zrnca od pesok. IV 1927) ‡ raska`uva~. raskazi. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. M. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. f. K. 7. krzna. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Skopje. a potoa zaminal na pl. Bresliki. 2003. V. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca. kriti~ar. MONASTERLII (XVII v. vo Treskave~kiot manastir †Sv. Nam. Mom~il Ónak.000 vojnici †Racka milicija#. vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. IV. Vo 1987 god.: V. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. 1992.: D-r A. Gil. i LIT. Sofi®. 1980. roman. sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. Makedonija (minister). Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. koe organiziralo kulturni. Poznati se kako golemi {tetnici. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata.: Jon~e [apkarev. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. sv.. drvo. Vojvodina. P. trichos gr. LIT. Microlepidoptera. 2. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri. Istorija Srba u Vojvodini.e. 1991. slabo voo~livi peperugi. ^ekori. 4. Ml. 1939. Josef Klimesch. 110 i 114. New York. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. 41. IviÊ. Mac. 1995. Skopje. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. Gre{na nedela. 1929. Kr. II. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni. 1640. Vo sredniot vek. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). LIT. od koi 300 se vo Evropa. LIT. po rekite Vardar i Babuna i na dr. LIT. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. 1968.. na padinite na bregot Cion. bil ko~anski vojvoda. preveduva~. Vo tekot na 1902 g. roman. no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri. 103. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900). Poznati se nad 3. Godini nesonici. od koi 6 se endemi~ni. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. Al. Vo narodnite pesni za nego. Adam Monasterlija. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero. Rila. a. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). Osogovo. Grupa avtori. Nat. kako i Aharon i Hajim Albuher. GÓzelev. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. Gavril Lesnovski i dr. oberknez. Novi Sad. Duhovniot otpor. 2. raskazi. LIT. Apatania plicatus Radovanovic. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot.: Mark Cohen. od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid. 1976. LIT.: Jon~e [apkarev. S. Vo Makedonija ima 73 taksoni. Jovan RadowiÊ. ^un. Sk. voda. vo epskite pesni vujko na Marko Krale. potoci i bari. Mo{e Jafa. Kliment i sv. Struma. Tr. se sv. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. tkaenini od volna i sl. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. eseist. 2003.. l. Novi Sad. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. povest. BIBL. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina. 1987. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. romansier. 61. Sk. „Byzantinoslavica“. Sci. Najistaknatiot ~len Jovan. 5. Sk. pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija. povest. 1975 se endemi~ni.). – M. Kolovratnica. obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. Skopje. – M.: G. M. Sk. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. ‡ kreposta Periteorion. Skopje. 325. 1992. Vo Makedonija ima 44 vida. Juna~ki narodni pesni. nagrizuvaat li{ai.000 vidovi. Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia.

Na dolg rok. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. koi od 2000 g. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. t. pripadnik na VMRO. Taka. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. broj 1. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. vo noemvri 1993 g. Vo juli 2000 g. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. Vo januari 1994 g. Bogorodica#. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. nisko nivo na devizni rezervi itn. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika. na kus rok. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Vo ramkite na ovaa strategija. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija. 67–82. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. 2003. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe.: Zoran Todorovski. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. vo maj 1993 g. Od april 1992 g. do oktomvri 1995 g. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi. Isto taka. Velev. vo princip. Pritoa. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. Tod. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. 4. MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka.. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. vrabotenosta). po~nuvaj}i od 1993 g. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika. 1994. Vizanti® duhovna kultura. †Muzejski glasnik#. Kratovo.: D. 14. Al. Angelov. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. se vovedeni aukciite na depoziti. potro{uva~kata. Iako. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. kulturata i umetnosta. prosvetata. IV 1944) – u~itel. 1996. Skopje. Sepak. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli. kako instrumenti na monetarnata politika. nerazvieni finansiski pazari. Tr. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. proizvodstvoto. vo oktomvri 1995 g. t. Do po~etokot na 1994 g. Z. I. XI 1881 – Gorna Xumaja. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. LIT. Vo fevruari 1994 g. Od institucionalen aspekt.. pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Mihail (Kratovo. vo sovremeni uslovi. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. LIT. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. Kumanovsko i vo Kratovo. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). St. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. MONEV. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. II. sepak. se vovedeni devizni svop operacii. pratenik vo Narodnoto sobranie. Istovremeno. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe.e. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. Zagora. Po vojnata bil vo VMRO. Taka. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta. Pritoa.e.

Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. 45‡49. S. no pod kontrola na kralot.e.n. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. Lihnidskite pari. Domitijan. 100. Narodna banka na Republika Makedonija. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. J. LIT. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). 50. koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina).: Kiki Mangova Powavi}. J. a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. XII 1991 g.n.. P. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija.858.696 par~iwa vrednosni bonovi.: J. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. Nikarh i na Simon. gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. Pari i bankarstvo. Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. pravo da kove sopstveni pari. Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). Van~o Kargov. Na 7. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Skopje 2001. hramovi. Sarnoa. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. J. LIT. Po{irok monetaren agregat e M1. Tit. 64–70. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g.e.e.: Qup~o Trpeski. Domna.: P.n. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii. M. London. a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit. Geta i Karakala) i t. Faustina II. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI.. Bitrakova-Grozdanova. Economy Press. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g.: V. Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. koga se vovedoa repo-operacii. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid. Na prednata strana na bonovi- 985 . Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. `ivotni i sl. P. Po{irok monetaren agregat e M2. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10.. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. LIT. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g. so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. Skopje.n. J. 320 g. pr. a prekinala vo vremeto na Karakala. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). F. Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. Makedonija. May. MONETARNICATA VO DAMASTION. Metodija To{evski – minister za finansii. Josifovski. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). The Coinage of Damastion. Rimskata monetarnica vo Stobi. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). so povremeni prekini vo rabotata. So reformite vo fiskalnata sfera. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli). So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. Sever. Domitija. Na 19. pr. G. M. †psevdoavtonomni# moneti. po 188/7 g. preku izbranata pretstava na reversot (korab). Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. 2003. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini.). Trajan. P. se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. Monetarnicata. LIT. LIT. P. vo trezorite na NBM se deponirani 27. II 1992 g.). G. pr. napraveni od kralot Filip V. Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan. vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. Od juni 2003 g. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). 2006. Daparija. bez pretstava na vladetel. Skopje. Naj{irok monetaren agregat e M4. 25. 2001. Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment.1. Avrelij. P. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik. Skopje. Vladata donese odluka. 1939. Darado. a na reversite trino`ec.

\or|i od s. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi. Trebeni{te. crkvite Sv. 26.e. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. 100. bile zatvoreni.. XII 1993 g. P. tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo.n. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. Sofija i Sv. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi. 2006. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid.e. Pritoa. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g.). Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr. 20. Vo Makedonija. Vo 166‡165 g.n. na 7.: Kiki Mangova Powavi}.n. 50. pr. Denarot se deli na 100 deni. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1. saat-kulata vo Prilep. zlatnata maska pronajdena vo s. Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje.e. crkvata Sv. 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. pronajdena vo Tetovo itn. Jovan Kaneo vo Ohrid. V do 31.e. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. detaq od freska od crkvata Sv.). {arplaninskoto ku~e. Pela i Amfi- . ikona od crkvata Mali Sv. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. IV 1992 g. od koi se dobival metal za kovewe. Vo 158 g. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. Vra~i od Ohrid. poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok. Narodna banka na Republika Makedonija. IX 1996 g. 90 g. V 1993 g. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. IV 1992 g. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. Publilij i L.000 i 10. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). 50.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. Vo monetarnicite vo Tesalonika. Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT. detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi).n. Petar H.n. kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. Na Veligden. bronzena figura na Menada. Skopje. Ilievski. 2 i od 5 denari).e. Na 27. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. delo na skulptorot Jordan Grabul.e. Pantelejmon vo s. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. Rudnicite za zlato i za srebro. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. pr. pr. MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Daut-pa{iniot amam vo Skopje. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. Vo 168‡166 g.000 edinici. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep.. pri {to zamenata trae{e tri dena. 1 000 i od 5 000 denari. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8. 87-109. Van~o Kargov. Kurbinovo. pr. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. G. koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. IV 1992 g. i trae do april 1993 g. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5. Fulkinij. Nerezi.n. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.). dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. pr.

Vo periodot pome|u V i II v. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit.. ponekoga{ so mali prekini. Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. Josifovski ‡ N. spored t. Skopje.n. Terone. Vo imperijalniot period. hemidrahmi i dioboli.n. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Ajne- mot Stobi. Edesa. 1935. Dikaja. Ejon i Neapol. drahmi. †BAR#. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid.n. Oxford. pr. Potideja.e.n.n. Toj koristel dva te`inski standarda. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija. Toj e prviot makedonski kral. po~nuvaj}i od 480/479 g. 22‡24. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. [eldarov. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast.n. Die Antiken Munzen NordGriechenland. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina. po~nale monetarni aktivnosti. pred sè. nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot. 53–72. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. 1988. Touratsoglou. Po Arhelaj. Skione.: H. kako stateri. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe. kovel i srebreni stateri. Skopje. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). Potideja. a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. P. Pela. persiski te`inski standard. vo periodot 148‡31 g. I. LIT. †Macedonia#. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti. narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). eden za zlatnite. 1987. kako Ajga. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . Tesalonika. Gaebler.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. no so lokalni karakteristiki. dioboli i oboli. tetradrahmi. Tesalonika i Olint. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. 326. pokraj bronzeni pari. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. Josifovski ‡ N. LIT. pr. P. Pogolemiot del od niv. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. P. Beroja. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto. Mende. pr.e. Touratsoglou.e. P. me|u niv i monetarna. Makedonia und Paionia. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi.). Pela. koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. Ortagoreja. 400 g. Dion. Pidna. mi. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Koristej}i razni te`inski sistemi. bile aktivni od I do III v. tetroboli i oboli. koloniite Kasandreja.e. J.e.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol. pr.e. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda. Isto taka. 1999.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. pr. svoi pari kovale i drugi gradovi. Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389).e.: I. Vo docnoarhajskiot. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. pr. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249). Berlin/New York. III/2. J. 1999. n. Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja. drug za srebrenite. Berlin. Filipi. 20‡22.n. [eldarov. ceremonii i veruvawa na lu|eto. Aminta III (389‡369). ~ii izdanija bile kovani i posthumno. a vo ovoj period (od V do II v. iako dolgo vladeel. The Coinage of the Roman World in the Late Republic.

). P. Coins of the Macedonians.) se odrazila i na monetokoveweto. tetradrahmi. so mali vrednosti.n. 1983.e. †Macedonian Numismatic Journal#.e. Skopje 2000. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. 15‡28. pr. Josifovski. Naslednikot. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo. Sinot na Patraj.e. Bitrakova-Grozdanova. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. 510/500 g. Simon. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). Pir i Lisimah. Kralot Likej (359/–340/335). Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro.n. D. 27‡37.e.n. pa taka kralot Leon (278–ok. Vo najproduk- . Skopje 1994. J. Vo 277 g. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v. drahmi i tetroboli. 81‡102. pr.n. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. J. srebro i vo bronza. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Zurich/London. Raymond. drahmi i bronzeni moneti.: V. Price.n. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. Josifovski. pr. P. G. Paris.e. pr.n. Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II. 1974. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. London. 4. frappe en Macedonie de 359 a 294. J.) ‡ spored Moneta na Deronite. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ ...: M. pr. 430/425 – ok. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. drahmi i tetroboli). Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v.e. od Deronite (ok. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari.. ati~kiot. 1991. Lil~i} ‡ P. 1977. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala.C. didrahmi.) kovel pari spored pajonskiot standard. pr.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti. a potoa (po 305 g. New York. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus. Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava.n. srebro i vo bronza. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. P. 250 – ok. vo 294 g. se pajonskite vladeteli Bastarej. Vo po~etokot (315–305 g. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. Vo 311 g. 530/25 – ok. Macedonian Regal coinage to 413 B. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. Le Rider.e. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato.). vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel. V. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato. Skopje 1987. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. ~esto pridru`ena so solaren simbol. LIT. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. 230). Golemoto rudno bogatstvo.) toj bil porazen.e. Poznati spored mal broj moneti.e. Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto.e. Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. Poradi golemata popularnost. Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava. Toj kovel samo bronzeni pari. Price. M. naj~esto inkuzni pari. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija.e. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket.n. pr. pr. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti. LIT. nameneti za lokalna cirkulacija.n. pr. Kralot Filip V (221‡ 179). I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. kralot Avdoleon (315–286/5). a nekoi monetarnici bile zatvoreni. pr. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi. 250) kovel samo bronzeni moneti. pr. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina. koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. Nikarh i Diplaj. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi. 400 g. srebro i vo bronza. Toa bile anepigrafni. n. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. 1. J. †Macedonian Numismatic Journal#. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. Demetrij Poliorket.n.

Sk. Athen.e. LIT. B. oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite. po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. Todorovski. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot.: Boris Petkovski. (ok. Fiti. kako arhitektonsko-likovni celini. 1981. Principes d’economie moderne. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni.: J. 12. Po zaminuvaweto na persiskata vojska. ZID-NM. Svoronos. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard. Vo 1975 g. London. Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani. Nikoloski.: Koski od sipa. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite. Lazeski (NOV vo Makedonija. elasti~nost na pobaruva~kata. vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. D. 1979/80 proekt na S. N. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. Euxenio Montale MONTALE. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. P. 2001. Lajaite i na dr. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. 1925. proekt na R. Skopje. S. Do`ivotno bil senator na Italija. 2006. M. 1956. Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata. J. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. kreira priroden monopol. uvozna konkurencija. †Pesni#.. Ekonomija – osnovi na ekonomijata.: J. Gil. Jenkins. T. dobil i Nobelova nagrada za literatura. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. Edonite. so mozaici na P. Price ‡ N.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite. 12. †Godi{nik#. de facto.n. pr. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. 1974 na J. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite.e.) i egzistencija na priroden monopol. Haxi Bo{kov. prerabotka na kau~uk. X 1896 ‡ Milano. Ra|enovi}. kako i vo sekoja druga ekonomija. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. Poezijata na Montale. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. 1975. 2001. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter. vo osum sektori (`eleznica. LIT. Poposki. B.n. P. De Boeck Universite. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. gr~ki denominacii.). zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl. kako mala zemja. ^emerski). vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. Kondovski. Skopje. Denkovi}. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. Nasproti komercijalniot. elektrostopanstvo. Subotin i Q. IZV. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata). 2è edition. Pazarnata struktura na RM. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. Socijalnite aspekti na 989 . pari kovele Bizaltite. postoi i priroden monopol. [ijak. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. Antonela Petkovska. B. 479 – 460 g. proizvodstvo na sto~na hrana i sl. Me|utoa. Mitri}eski.) Moneta na Lijai. T. deregulacija. Krstevski. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. 1973. oktodrahmi i tetradrahmi. Grabul i I. Paris – Bruxelles.: Ante Popovski. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. LIT. 1984. proizvodstvo na ko`a i krzno.: D. 1971 i Dnevnik 71 i 72. IX 1981). Waggoner.n. BIBL. G. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. Koneski. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite). poka`uva relativno visoka monopoliziranost. Nova~evski. L’hellenisme primitif de la Macedonie. Stiglitz. Ancient Greek Coins. Zaedno so Ungareti.. 513 – 480 g. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. Grabul). so mozaici na G. T. 1973. pr. isto taka. B. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. 1990. Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. prouve par la numismatique et l’or du Pangee. London. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. F. Satura. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori.). LIT. D. Manevski. Skopje. 1918/19. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. Vior i drugo. MONOPOL – pazarna struktura. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to. K. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. P. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta.

politi~ki i crkovni interesi. VelikaÔ MoraviÔ. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. Brno 1966-1977. Me|u niv. doplnene vydani.1. koja vo sredinata na IX v. f. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava. Metodij). 16. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. a postariot vo prakti~niot `ivot. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. 38-45.e.-P. Vasica J. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv. Hauptova. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. [vajcarija (1911). koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. 863-885. l.. koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. 46-60. Vo tekot na upotrebata vo V. Tr. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Boris V. Praha 2000. 1985. Cyrilometodejska tradice a slavistika. a na mestoto na negoviot zamenik. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. Al. Sofi® 1981.: NBKM-BIA. (Prilep. Skopje. M.: zb. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. V. od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. LIT i IZV. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina. a. 15. M. u~esnik na Rilskiot kongres (1905). zb. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. m. pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. MON^EV. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. Vladimir Veli~kovski. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. R. X 1942) – pripadnik na TMORO. Magna Moravia. sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. 95. za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. Kiril i Metodij. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie. LIT.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. 7-37. I pokraj site pre~ki i progonstva M. 2002. doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. op. ~len na CK na TMORO. Bogdanci. VIII 1881 – Sofija. Zd. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. 1986. Gorazd. Moskva. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi. Pomladiot bil silen vo teorijata. arhiep. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869). m. u~enicite mu bile prognati. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava. U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. prevodna i originalna.. Mares F.: 641. zb. sostaveno od Konstantin-Kiril. Literarni pamatky epochy velkomoravske. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. pripravila Z. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902). Podil sv. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885). pokraj prepisite na Preslavskata {kola. sbornik stati k 1100. 2. a pravo vo @eneva. Praha 1996. B. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. Del od freskata na B. 4. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa.

SVP. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. MOSKOV.: Tanas Vra`inovski. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). Petr. Najpoznati nejzini episkopi se: David. Morozvidska episkopija. Ilievski. 273–274. 2002. a vo juni 1946 g. a Velika Britanija i SAD 10 %. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot. Prosvetitelskata misija na sv. Soznajbi. B. kako i episkopot Sofronij (1541). Pahomij. Hr. Gradovi. Rakovoditelite na M. Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. Prvpat se spomnuva vo 1018 g. 29. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. ‡ J. 1997. MANU. Ml. 1947) – u~itel. e prevedena na mnogu jazici. B. vo Prilep (1944). LIT. Rat.. Hr. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. e laureat na Zlatniot venec na SVP. Male{evska. 6. Skopsko.: \or|i Malkovski. pektinski materii. vo Bugarija SSSR 75%.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. P. istiot. Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. slov. 38. spektor za Prilep. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. Vo XIV v. J. Skopje 1983. Bitola i vo Ohrid. Skopje. 1988. e registriran kako selo. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. Kir. P. Ristovski. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. Skopje. sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog.. R. Dimitar (Prilep. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. MANU. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. 87-96. D. Malk. Makedonija niz vekovite. Struga. 2006. [tip i Negotino). Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta. MORKOV (Daucus carota L. Gr. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA. Ko~ansko MOREHON. M. Skopje. Kru{evica. 133-142. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Se locira vo mesnosta Gradi{te. Gruji¢. Gil. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). komunikacii. 1923 – Skopje.: Ivan Snegarov. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. i kako provincija (zaedno so Male{evo). LIT. Il. Dvornik.. X–XI (1979 –1982). Ov~epolska. New Jersey.-metodievskiot (st. 22. 32. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). 2002. New Brunswick. LIT. Morkovi MORANI. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O. T. Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. 1995. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. PERSISKA (Morina persica L. kaj s. 1999. Balisti. a Rusija 10%. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). no bil razre{en. LIT. 2001. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. III 1912 ‡ Prilep.: †Poezija#. B-vitamini i mineralni materii. a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. 24. 1993. Byzantine Missions among the Slavs. P. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. Provadiska i Lesnovska. Istra`uvawa vo Morodviz. m. Skopje. koga bila formirana no- .. So ova ime postoela do 1347 g. 249-258. koja e dlaboko ispovedna i eruptivna.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija. SofiÔ. 1980. LIT. Morozvidska eparhija. Bl. Vl. Nansi (Havana. 169–188. tvrdini.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. Mariovsko). Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren.: Fr.: Kiril Trajkovski. vtoro fototipno izdanie. Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. S. 1995. Nejzinata poezija. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. LIT. a na krajot od XII v. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. Nikanor.) – dvegodi{no rastenie od fam. Beograd. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka. koj{to dejstvuval vo XV v. Tomoski. a Velika Britanija i SAD 25%. izbran i za ~len na CK. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. Vo 2006 g. Morodviz. Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. D. Skopje. 1970. Azem (Morane. Jovan Bel~ovski. Apiaceae. \. a vo vtorata generativni organi. koja go nosi negovoto ime. Makedonska narodna mitologija. vata Zletovska eparhija. I. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31). so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). I–II. Metodij.

e anga`iran kako prof. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. Beograd. dramaturg. preminal vo Arhivot na Makedonija.d. trends and conservation status. pom. Skopje. odnosi. 1957. koi go pravat gnezdoto na zemja. Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). BIBL. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev. Ra{ela (†Spilion#). 16. Od 1967 g. Introduction par V. @ana (†Doma#). Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. MO[IWSKI. Struga. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). Cambridge. A. Mosin. etnologija na Isto~na Evropa. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. Vo 1939 g. P. 12. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. Limosa. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Izbran za sorabotnik vo Istor. Vo 1913 g. tesno povrzani so vodnite ekosistemi. LIT. Irina (†Tri sestri#). rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Sl. Redaktor V. 9. istor. Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939). Hajdi vo istoimenoto delo. po predmetot Pom. Uro{evi}. emigriral vo Jugoslavija. II 1987) & akademik. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. {quki (Numenius. Mosin. SVP. LIT. Calidris). Zagreb. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. profesori. Elena (Bitola.19. II. glavno migratorni vidovi. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. I 1942) ‡ portugalski poet. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. eseist. direktor e od 1961 do 1967 g. 1980. nauki. odn. no izborot ne mu e potvrden. Traljic. Solan` (†Sluginki#). Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. 2004. istor. poet so intelektualen senzibilitet. Vo 1969–1975 g. IV 2006) ‡ polski lingvist. Preveduva~ na dela od [ekspir. ortoped. 4. MOURA. 1954. 9.-sloven. raska`uva~. Skopje. Sv. medievalist i slavist. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. nauki i filigranologija.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici. vo periodot 1945–1969 g. Philomachus). Vo 1964 g. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. a vo 1929 g. Vladimir Alekseevi~ (S. Diplomirala na FDU vo Skopje. 3. 2001. vizantolog. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje. Lora (†Staklena mena`erija#). Gil.-filol. na opis na rakopisi.-Peterburg. f. vo Petrograd. Poca (†Letni Siljane#). II 1928 – Gdawsk. i istor. 2004. 1952. Instrumenti na melanholijata. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit. no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. Glasgow. 14. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. Mosin et S. Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin.: Birds in Europe: population estimates. Grcke povelje srpskih vladara (Beograd. 1954. Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. 1982. Qubov moja. istor. Vo 1921 g. P. Solovjov and V. Harrison. 1936. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic.: V. e izbran za prof. Toj e poet erudit. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974).: Modus {to se menuva. pomo{nite istor. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). Min. N. R. IV 1996) ‡ spec. no}e be{e. vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid. Vo 1930 g. I-II. Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. Polska. I i II. M. Milka (†^est#). peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. BIBL. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. LIT. C. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). Po zavr{uvaweto na Med. Sl. 1993. I-II. f. Koncert vo pole. VI 1929 ‡ Ohrid. Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. A. X 1894 & Skopje. 1963. Kako profesor rabotel vo gimn. 1974. Variorum Reprints. MOSTROV. Istor. Zagreb. P. – V. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939).: Balkanski ugovorni odnosi. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Rilke. (Limicola) 992 MO[IN. tringi ili vodni trka~i (Tringa. Mo{in. 1998. Sid. Lorka i dr. 5. kade {to ostanal do smrtta. doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). Anxela (†Majstori na zabuni#). †BirdLife International Conservation Series#. M. filo- . Nade`da (†Semejni prikazni#). vizant. V 1968) ‡ akterka. Polska. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Scolopax) i bekasini (Gallinago. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. St. †Poezija#. London. Dante (Bo`estvenata komedija). a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Po izdavaweto na Opis na sloven.M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. analiza na istor.. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. 1971. Petar Iliev (Ohrid. se zapi{al na Istor. ~ij v. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna.

T. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L.). Branislava Mihajlova. T. slavist. Narodna in univerzitetna knjiûnica. Teloto im e dolgo do 7 sm. = sonce i fugere = begam. Kr. ~ii larvi se hranat so mravki.). – M. Imeto go dobile po larvite.L. sitni insekti i so vodni molci. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. CRVENA [UMSKA (Formica rufa L. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. K. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. V. Ksi&ga jubileuszowa w 70. malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L. LIT. macaronius Scop. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja. MRMEVSKI. Ljubljana 2003. Skopje 1991. isto kako i ma{kite ~lenovi. Participation with Underproject: Klass Insecta. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. éivalstvo Slovenije. Kr. 1–640. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. T.. T. Skopje. Natural History – Ministry of Science. Gradi mravjalnici visoki do 1 m. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. LIT. so golemina od 1 do 2 cm. celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot. – M. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. 13. Redot opfa}a pove}e familii. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. T. LIT. Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. za skladirawe na hranata. MRAZOVEC. Kr.. za provetruvawe itn. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. 23-30. Kr. crnata mravka (Formica fusca L. so koja go iscicuvaat plenot. Poznati se preku 6. Z. LIT. vo koi naj~esto lovat mravki. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. Razli~no se oboeni. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. 1991. kirilometodievski period. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. LIT. – M. Vl. K.) – cipokrilen insekt bez krilja. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. koj po~nuvaj}i od 1947 g. polonist. (M. Dol`ina na teloto e do 1 cm. kokonite. K – M. T. od rodot Libelloides poznat e vidot L. V. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti.: Jon~e [apkarev.. libelluloides Sch. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. europaeus L. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid. vidot Nemoptera sinuata Oliv. Vladimir Krpac. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. ezera i trevnici). K.: Jon~e [apkarev. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. 1991. Skopje. Skopje. Koch. LIT.: Jon~e [apkarev. Gdavsk. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. glavno od potoplite predeli vo svetot. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. Skopje. XI 1925 ‡ Skopje.).: Tematy. M. V.: Jon~e [apkarev. I 2003) ‡ novinar. – M. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. V. ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). koi se najgolemi neprijateli na mravkite. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. Poznati se okolu 1. K. Kr. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log. Skopje. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica.). 23. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. Galeodes graecus C. Pavle (Prilep. so dolgi i lentovidni zadni krila. 1998. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. 1999. MRAVKA. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae). 1991. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. Warszawa 1984). kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka. 1991. koj e maloaziski element.000 vidovi.900 vidovi. V. Larvite imaat tri para noze. Imaat usten aparat za grickawe. Final Report. po {to go dobile imeto. i endemi~niot L. 1-664.: Jon~e [apkarev. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi)..). Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. obrasnato so vlaknenca. Boris Sket … et al.

Vladimir Krpac. Harrison. Novi Sad. Ante Vujic. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. LIT. †BirdLife International Conservation Series#. T. a naj~est e vo juni i vo juli. Mac. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. Skopje. LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Branislava Mihajlova.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. 1991. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Pove}eto se slabi leta~i. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L.) – dnevna peperuga. V. 1970. – M. Skopje. K. Mus. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. Kr. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4. Departman of Biology and Ecology. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Cambridge. Syrphidae) of Macedonia. Rhopalocera. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. T. K. 23-30. @ivee vo naseleni mesta. 1991. 1991. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. V. V.000 vidovi. e ~esta kaj nas.: Jon~e [apkarev. K. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi.: Josef Thurner. 2006. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 . 2004. P. 23-30. T. LIT. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. LIT. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. po {to go dobile i imeto osoliki muvi. K.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Kr. @ivee. MUVI. 1999. od koi 6 se endemi~ni. V. V. Acta Entomologica Slovenica. T.: Jon~e [apkarev. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. V.: Jon~e [apkarev.: Jon~e [apkarev. Sci. 1991. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki.: Jon~e [apkarev. Skopje. od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. LIT. T. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Bil sorabotnik. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. K. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. – M. MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici. so vkupno £etiri vida. MUVI. MUVI. Nat. MUVA. Kr. 1991.: Jon~e [apkarev. Mrtove~ki pla{t prete`no. V.peja~ki (Oscines). Leta od rana prolet. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni. ZLATNA (Lucilia caesar L. Riley. lovej}i gi od zaseda.: Jon~e [apkarev. Skopje. osi ili mravki. Rasprostraneta e vo cela Evropa. London and Glasgow. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. K. \. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). Grypocera und Noctuidae. K. – M. T. Vo Makedonija e redok vid. LIT.: Vladimir T. LIT. koe lesno go pronao|aat po mirisot. Lionel G. Sid. Od niv.: Birds in Europe: population estimates. Skopje. 12. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Skopje. Kr.). V. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. LIT. – M. Vo Makedonija se sre}ava retko. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). po {umskite livadi kade {to ima brezi.) koja. Nozete im se silni i vlaknesti. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. – M.) – krupna no}na peperuga. Kr. – M. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Kr. Posebno Izdanie. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic.000 vida. Skopje. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. 2001. MUVI. 1964. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. Syrphidae) of Macedonia. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L. T. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. K. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). 9/2: 169-174. – M. Dostignuva dol`ina do 12 mm. Munchen. Skopje. – M. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. Nekoi se bez krilja. Krpac. C. @ivee na suvi i son~evi tereni. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. Se pojavuva od juni do septemvri. Higgins and Norman D. Sv. Vladimir Krpac. U~esnik vo NOB. Fauna of hoverflies (Diptera. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. 1991. Glasgow. MUVI. V. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso. Paul Scheider – Predrag Jaksic. Acta. Doctor Thesis. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana.. Kr. Sneûana Radenkovic. 1999. i larvite im se grablivi. LIT. Nekoi se predatori na p~eli. Vladimir Krpac. vo Makedonija se poznati 262 vida. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. K. P. Branislava Mihajlova. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. Participation with Underproject: Klass Insecta. 1991. Aktivna e no}e. Se hrani so nektar. Kr. Se hranat so drugi insekti. Kr. Final Report. Skopje. Skopje. Ljubljana. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. 1982. Participation with Underproject: Klass Insecta. Faculty of Sciences. – V. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt.). T. – M. T. LIT. Smiljka Simic. 1990. B. MUVI. Final Report. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. MUVI.

Grupa avtori. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Sci. Raspolaga so izlo`ben prostor. Bog. Ministry of environment and physical planning. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe.: Fr. Etnolo{ki i Istoriski muzej. LIT. Od 1970 g. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. nakit. etnologijata. preku redovnata stru~na rabota. 1949) ‡ op{t muzej. pokriena so beli krpi~ki. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. S. LIT. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. M. Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. istorija i srednovekovna umetnost. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Skopje. Mus. 1980. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). @iveat vo blizina na vodi. Skopje. 447. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia. V. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki. na makedonski jazik.: D-r Boro Mokrov. Osnovan vo 1964 g. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. K. Nat. Mac. 2 (mart 1945).P. Skopje. K. Za~uvan e samo br. smesten vo Suli-an. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka. Naslednik na Arheolo{ki muzej. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata. 1995. – M. Bog. J. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. Redaktor bil D. rabotilnici.000 muzejski predmeti. Gligorov. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. 19(6/159): 147-170. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. T. obleka i dr. kancelarii. . Kr. 1976. so 22 stranici na hektografska tehnika. Ml. etnologija. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. Najgolema muzejska institucija vo R. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. od koi 6 se endemi~ni. formiran vo 1924 godina. prva polovina na 1945) ‡ vesnik.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba.: Dragan Petkovski. Skopje 2003. †MUGRI# (Polo`aj. laboratorii i biblioteka. K. 1993. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report).. ima pribrano nad 16. se zastapeni arheologijata. istorijata i istorijata na umetnosta. Makedonija. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. LIT. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L. Acta. Skopje. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato. zanaeti. od praistorijata do dene{ni dni. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata. kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 . Zagreb. obi~ai. ™orÚe MiqkoviÊ. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. Vo izminatiot period. 2001. Muzejska delatnost u Makedoniji. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. istoriska i arheolo{ka sodr`ina. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. 139. K.: Bogdan Horvat. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje.

go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. audio i videokaseti i kompakt-diskovi). Skopje. Boris Petkovski. Prirodnonau~niot muzej vo Struga. Od oktomvri 1944 g. Pove}e e izrazen prakti~niot. LIT. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. 2001. 2001. LIT. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. muzeologijata.: K. a od 1995 g. Sudskata palata vo Kavadarci. dejstvuva kako samostojna organizacija. M. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924). Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. periodi~ni spisanija i vesnici. B.-B. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). MULA. Dosega se objaveni 18 broja. ? – ?. Sowa Abaxieva Dimitrova. za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. SAD. koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). Ort. Po~na da izleguva vo 1997 g. Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. Muzejska delatnost u Makedoniji. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii. Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). T. P. Kliment Ohridski#.: ™orÚe MiqkoviÊ. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. Al. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. Husamedin (Skopje. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. 5. koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. 2002. \. osnovan na 8 juni istata godina. Jahrhundert. Skopje. otkolku teoretskiot aspekt na K. Duhot na makedonskiot grad. a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. osobeno od Slovenija. Kontinuitet 1977‡1985. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI. Teritorijata na Makedonija. Sorabotuval so pove}e mediumi. LIT. apsen i interniran. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen. Vo periodot 1957/79 g. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. pri NUB †Sv. ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). 2. Uskub im 17. Skopje.: Duhot na makedonskata ku}a. III 1929) – arhitekt i urbanist. IV 2005) ‡ novinar. 2006. kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. BIBL. Dr. so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. Kiro (Kavadarci. dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. Petar (Prilep.M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. Z. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. K. Balkanische Studien. pripadnik na prvata povoena generacija.R Srbija (1975). od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975). Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). 1949. 2000. Wien. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. bankata vo Kavadarci (1974). Skopje.: Herbert Duda. vo NOB 1941-1945#. Bog. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). 1964‡1976. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. Kol. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. J. kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. 2004. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija). \. MUKAETOV. 10. Bog. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. urednik. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. Skopje ‡ vo 1969 g. Skopje. Skopje. 1552) – osmanliski poet. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. vo: Arhitekturata . MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto. Tomovski. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). Duhot na makedonskata gradba. XII 1923 ‡ Skopje.

kade {to i magistriral i doktoriral. PrishtinÒ. od niv 195 pobedi. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. LIT. 1989. Strumica. vo Virxinija. akademik. Vo 1970 g. E`tudes d`histoire orientale. Jan. P. a sega e student na Fakultet za bezbednost. mot na azotniot oksid. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. VI 1955) – lingvist. Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. IX 1936) ‡ farmakolog. 2005). Hjuston. na 10. a vo 1988 g. S. Veli Mumin MUMIN. a vo 1975 g.. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. 2007. Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika.. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. Xep~i{te. Kavala. Serfixe. diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. Melnik. vo kategorijata od 48–51 kg. Kostur. TetovÒ. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole. PrishtinÒ. Shkup. Voden. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina. 1901. Les sultans ottomans. Skopje. Rabotel kako u~itel. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo. Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn. Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. I.. VI 1389). 2004. Tetovsko. imal nad 280 me~evi. Deset pati bil prvak na Makedonija. univerzitetski profesor. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase. J. 1981. na Univ. BIBL. 2006. albanolog. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. Teksas. Stojanovski.. 15. Vo 1997 g. Bil pratenik vo Sobranie997 . II 1942) ‡ pedagog.. Ber. a vo 1965 g. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. 14. Ferid (Vaiting. Va{ington. 12. Vo 1981 g. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. 28. Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. 1992. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978). petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. Zihne. Ganem. Efr. Xeladin (s. dr. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. MURATI. T. Avret Hisar (Kuku{). liski sultan. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). 167-176. Kr. Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. vo Hjuston. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). A. Makedonija. Teksas. redoven prof. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje. Tuhin. prvata signalna molekula vo forma na gas. 2002. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo. Institut za bolesti na srceto. 2001. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. A. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare. SAD. [tip. Ml.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). 14. TetovÒ. So visina od 155 sm.: H. PrishtinÒ. Bitola. Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. farmakologija i fiziologija na Univ. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. Veli (Skopje. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija. t. V 2000 g. PrishtinÒ.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. Skopje. Drama. 1326 – Kosovo Pole. Paris. 1980) – bokser. 2002. grupa biologija i hemija (1958). i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. Ohrid. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. MURAD I (Brusa. Ki~evsko. 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. Od 1965 do 1967 g. Prilep.

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda, †Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot †Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-

emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.

MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) – pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mre`a za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)

Ne`det Mustafa

MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) – novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (1991–1994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (1996–2000), pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (1991–1994), pretsedatel na DPPRM (1994–2002) i na OPE (2002–2009). R.

gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite †G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.

Re{ad Xafer Mustafa

MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) ‡ prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~len na SKOJ (od 1939), kandidat za ~len na KPJ (od po~etokot na 1940), ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941) i nositel na aktivnstite na KUD †Jard’m#, koe vo tekot na 1941 g. organiziralo pove}e pro-

MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Avzi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~evsko, 1949) ‡ pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie zavr{il vo †Zef Qu{ Marku# vo Skopje, a diplomiral na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se vrabotil kako bibliotekar na Katedrata po albanski jazik na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Magistriral na Univerzitetot vo Zagreb, a doktoriral na Skopskiot univerzitet. Po doktoriraweto e izbran za redoven profesor na Katedrata za albanski jazik i kni`evnost po predmetot Metodika

1000

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUHI]

M

na nastavata po albanski jazik i kni`evnost. So svoi trudovi zemal aktivno u~estvo na golem broj seminari, nau~ni konferencii, sobiri i si