MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

fak. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba. sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. SPb SPbSBD spec. St. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. SR Germanija Srb. Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn.-met. S. osiguritelnite. sl. osiguravaju¢ih. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite.-Peterburg S. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“. st. f. fak. sred. e. sv. tehni~ki Tehn. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg. (s. Tehni~ki fakultet tehn. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) . SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s. e. sek. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite.) st. sept. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp.

HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. Hrv. Farm. f. FECC FIDE FILA [RA [um. Kiril i Metodij“. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. FAS FVM FDU fev. ts TS tur. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak. fenik. XIX . fak. Skopje univerzitet. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. za mat. univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz. fak.

Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka). nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p. Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental. Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX . Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational.

Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). T. Libija. formira akumulacija od 2. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero..8 milioni m3. †MAVROVO# AD. Niz kotlinata. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. `elezni~ki prugi. edicija †Mavrovo#. rekreativni. koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). 9. industriski i turisti~ki objekti. T. proektirawe. na istoimenata reka. D. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i.200 vraboteni. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. na nadmorska viso~ina od 1. HC †Raven# i HC †Vrben#. Rusija. D.000 m3 (zemja).000 m tuneli. Prvata etapa traela do 1960 g.M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. Zavr{ena vo 1982 g. zafat. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM.318 m).200 m. 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. R. opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. i se odvivala vo dve etapi. temelen ispust. LIT. vo blizinata na Sveti rovo#. XII 1947 g. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. HC †Vrutok# i HC †Raven#. formirano na 22.: Mavrovo. Zafa}a povr{ina od 92 km². 600 mostovi. so vkupen volumen na teloto 400. Irak. Raboti po principot na in`enering. Ukraina. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. Q. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija. na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. 1997. Al`ir. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. Kazahstan i dr. stanbeni. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod. izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. vo krunata dolga 360 m. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija. Preku prevojot Bunec (1. a podocna i drugi skija~i.). †Niskogradba# i †Visokogradba#. za koe svedo~at pliocenite sedimenti. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. And. Bugarija. Vo eden period ima okolu 9. Mavrovo. Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#. Visoka 24 m. S. Skopje – grade`no pretprijatie. †Hidrogradba#. me|u koi najpoznata e s.

Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje.000. Vo pogon e od 1959 g. a tretiot od 1973 g. pretsedatel prof.mk.4 MW. †Napredok#. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija. Krupnik. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo. a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. V. prof. za tenki filmovi i primena na son~evata energija. Instaliranata mo}nost e 12. Predaval mehanika. MAGA e osnovana vo 1995. str. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v.000 m3 voda. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Gostivar. II 1928) – fizi~ar. ili obnovlivite vidovi na energija. vo vtorata cvetni stebla i seme. LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. IX 1942 – 21. EU. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. Svetskata banka i dr. a op{ta fizika na drugi fakulteti.. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. vo prvata godina formira koren i lisna rozeta. Ur. a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. K. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. V. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37. Vo periodot 1992–2003 g. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. Sl. 1995. kaj seloto Vrutok. Izvr{il akcii vo blizina na s. red. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO.46 km. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374.8 GWh. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943).8 MW. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. a povr{inata 13. Elektrostopanstvo na Makedonija. godi{en izve{taj. 2003.5 km.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. A. Turbinite se od tipot francis. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika. http://www.5 MW. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. 30. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2. 1.2 km2.com. Popovski. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen.9 m. IGA.7 km. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. potoa za turizam i rekreacija. izdavawe na bilten.8 GWh. Dr. IX 1943). Skopje. SAD. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. \or|i (s. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija. a srednata {iro~ina 1. LIT. 172.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#. Skopje. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. 2006. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#. jugozapadno od Gostivar. 163.elem. Radika. (1971) na PMF. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 . 1996. finansirani od MON na RM. Skopje. Viso~inata na branata iznesuva 61. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm. LIT. Vl. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). 1997.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. a {iro~inata na krunata e 6 m. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. 1974. 1999.: Dragan Vasilevski. Mavrovo.2 MW. R. Ima dva agregata so francis turbini. str. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64). do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. Skopje. MAVRODIEV. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Tetovo. Bugarija. Turbinite se od tipot pelton. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s. Dr. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Blagoevgradsko. Iv. i iznesuvalo 520.07 km.

M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec). (1980) na PMF vo Skopje. D. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. Debarsko. redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . se sre}ava so istakna815 . zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. X 1929) – matemati~ar.: PMF 1946-2006. tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet. Vo niven sostav se i avtopatite. Georgi D`od`ov (Drago).o. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite. delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. 331/1979. †Jane Sandanski# (1943). V. Belica.: Georgi Madolev. tuberosum). N. R.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. algebrata i nebesnata mehanika. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. Parapunovci. patna mre`a). Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj. Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. Razlo{ko 13. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. 9. buntovnik. Ima dva varieteta: lisnat (var. IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). BU br. Za kogo peÔt murite. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). Bil pretsedatel na DMF. komita. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI. Georgi (s. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. V 1885). Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). 1979. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. J. (Spomeni). 2004 g. SofiÔ. Isaija Radev (Lazaropole. Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. RB. SofiÔ. Transport i drugi komunikacii. red. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). D. 12. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. @ivko Krstov (Kumanovo. foliosum) i korenest (var. Po dve godini ima MADEVSKI. Jot. koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. politi~ki komesar na Razlo{kiot p. Bogat e so mineralni materii.-Peterburg. Metodija vo S. SofiÔ. LIT. ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942). monografija. IZV. 1980. Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). 1971. ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. III 1853 – Pleven. vitamini S. Kiril i Metodija (11. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. Skopje. prof. C. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). Dr`aven zavod za statistika. B12 i eteri~ni masla. 1926) – makedonski patriot.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta.

†Glasnik na INI#. mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje.: Boris Petkovski. me|utoa. Petar (Kavadarci. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. Po vra}aweto. Sarafov. MAZING. 171–184. Spomenite na Isaija Ma`ovski. I bez pozitiven odgovor. preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. Petar Mazev MAZEV. toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. I. Kurban. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. P. SAD. SofiÔ. 92-98. 113–118. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. 1985. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. 1/1966. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo. Hrvatska i dr. III 1993) ‡ slikar i pedagog. 1972. a na brodot po r. 1922. 2005. Mazev: †Dvajca# (1990) . Izvel pove}e mozaici. 1993). Skopje.M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili. 1–2. 37–43 i 88–91. Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. Portret. Pomiluvan. Sowa Abaxieva Dimitrova.: Bla`e Koneski. 1972. Crvenokosa 2. Hitrovo. osobeno vo Rusija. Petar Mazev. Sobir. Istorija na makedonskata nacija. S. 13. Trojca. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). II 1951. Bl. Hitrovo. Petar Mazev. Kompozicija. 1991. LIT. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. R. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. na univ. †Glasnik na INI#. od koi najzna~aen. 1957). 26. 816 IZV. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). Skopje. 13. 1962. VII 1888). tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. Martinoski. 1978. Tomislav Todorovski. Wujork. LIT. †Kulturen `ivot#. III. A. v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. Novi materijali od arhivata na M. 1999. Skopje. Kavadarci. [vajcarija. Manastirski pejza`. Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. Potoa odi vo rodnoto selo (6. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe. istata. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). New York. Skopje. 1971. istiot. 10. zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. John Russel. Srbija. II 1981. vo P. Qubqana. †The New York Times#. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. Prezreano `ito.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. 1966.-D. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. A. mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. MANU. Germanija. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. Bidej}i ne mu davaat paso{. 4. 2/1965. 1961. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM. se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. 1965. generalot Gesej i prof. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. Ab. Mazohizam. D-r Bla`e Ristovski. Skopje. Samostojno izlagal vo Skopje. Petar Mazev (katalog). II 1927 ‡ Skopje. Belgrad. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. XII 1895). 1980. 1958). Zagreb. @ena. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. M. G. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. Zaedno so N. 1955. Spomenite na Ma`ovski. Vasil Ikonomov (1848–1934). Senkevi~. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev. 1991. 1990.

MAZON. j. Dobrejci. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. 1. 1966. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. 1992. 11. Tr.: M. Strumi~ko. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina. stanal male{evski. V 1903) – u~itel. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. skulptor i profesor na FLU. notes de folklore. slavist. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. Il. dijalektolog.-Petersburg. Skopje. K. Antoni (Skopje. M. Dedino. Andre) (Pariz. skulptura. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. 1998. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. 1–4. P. j. contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud. slavist. Andre (Mazon. Mocart. St. s. Paris 1938. \. Stoev-Trnkata. komentari i intervjua. BIBL. V. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). 17. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. ^e{ka. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. Strumica i Strumi~ko niz istorijata. 2002.-Petersburg. Tartu. 1969. Strumica. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. Kr. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo. a potoa radovi{ki vojvoda. Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. Ilievska. Od 1901 g. Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir.: R. radovi{ki vojvoda. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Documents. Radovi{ko. 1982. 13. instalacija). I 1963) ‡ slikar. SSSR. objekt. †Nova Makedonija#. 30. avtor na trudovi od oblasta na maked. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik. i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. LIT. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. 1923. Liljana (Skopje. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903).und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte. T. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#. Al. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. IX 1881 – Pariz. Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. Pandevski i G. 7. Ab. LIT. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. teatarska kritika. Brodot na S. 2004. R. Mazing (1845–1936).-D. St. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). Bil u~itel vo s. katalozi i zbornici. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Pandevska. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique. 7. MAZOVA. crte`. 1882 – pl. revolucioner. Ivan (Kavadarci. Smrde{nik. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Paris. Male{evsko i vo s. textes et traduction. novinar i publicist. razli~en od drugite slovenski jazici. Estonija. VI 1967) ‡ francuski lingvist. 1890) i za maked. Nositel na Partizanska spomenica 1941. stranski ~len na akademiite na Polska. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#. Bugarija. G. sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. 1936. indoevropeist. Rano vlegol vo redovite na TMORO. †Sovremenost#. Dolgogodi{en urednik. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. A se esse. akcent (Zur Laut. 1891). Zna~aen jubilej za makedonistikata.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. Kostadin (Strumica. M. Avtor e na delata: TV konstrukcii. akcentolog. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . 27. teolog. Vertretung von *tj und *dj. Paris. St. Z. Antoni Maznevski MAZNEVSKI. k. Od 1970 g. Bulatova. Robovo. 32–33. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija.

Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec. MAJKA TEREZA ‡ v. a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. Astragalus subg. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ.: Veljo Ko~i{ki. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). LIT. MAJSKI. Vl. MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. Memoari.. rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. M. so isklu~ok na 1997 g. osnovan vo 1972 g. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. memoarist i hroni~ar na Kru{evo. k. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. Ilievska. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija. Pi{uva stihovi na 818 . Ferulago macedonica i dr. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). RAN. koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. 2002. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. redoven ~len na SAZU. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. Skopje. 2002). potpi{an vo Viena (6. XI 1920) – akademik.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii. CK na VMRO(Ob). †Kru{evski manifest#. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. MOV dosega se odr`ani 35 pati. Il. MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. Skopje. Inicijator. Z. op{testvenik. 2.. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front. Tod. MAJER. na denot koga vo 1947 g. kni`evnik – dramski avtor. makedonska redakcija. Aleksandrov. 1970. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost. poet. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. Tragacantha. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. Lilium heldreichii. Gonxa Agneza Nikolova. Dimitar Vlahov. koga i se vklu~uva vo MRO. raska`uva~. Skopje. 30 godini Majski operski ve~eri. koncerti i dr. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija.. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). Makedonski naroden teatar. Qubqana. Bojaxiu. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. LIT. F. Genista fukarekiana. 1999). a tekstolo{kata analiza na M. M. sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa. istoriograf. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov.: Predavnicite na makedonskoto delo. Slovenija 10. vo koja go sostavuva i tn. 1983. IMJ. Protogerov. Ima objaveno golem broj trudovi. Mazurinska krm~ija. revolucioner. kako {to se: Saxifraga grisebachii. P. so pogolemi pauzi. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. 28. Nikola Kirov (Kru{evo. VI 1880 – Sofija. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. Kr. Banica. Banica (1902/03 i 1905/06). ^aulev i T.

i Meloe violaceus L. Leiden. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. Blagoj Stoi~ovski. Slavejkov (18. LIT. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. 1942. Jozef Obrembski.: IlindenÏ. Skopje. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. Sv‹tlos‹nki. stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. J. I 1871). MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. SofiÔ.-R.: Hesiodi carmina. istiot. IZV. go proklamira \. 1896. 1935. 1990. zb. Jacoby. detski igri. Berlin. 17. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. Se smeta za te`ok praznik. memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#. †Sovremenost#. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik. 1991. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda. LIT. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. R. Proeva. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. a dosega se objaveni 17 broja. vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. †Stranici iz moÔ `ivot# i dr. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. Skopje. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. Koga pris- . Skopje. vq ZagrebÍ. 1923. Leipzig. 1997.: Bla`e Ristovski.: Pauly-Wissowa. Istorija na Argeadite. †V stroÔ za MakedoniÔ#. M. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. 1923–30. Kit.. K. N. Skopje 2001. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. LIT. 5061. numizmatikata. Proeva. 92–112. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. Narodni veruvawa. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi. Boris (Veles. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. LIT. F. XII 1935 ‡ Skopje. sin na Ajol. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). Lipsiae. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#).. M. F. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. devetta. kako i dramata. 1913. antropologijata. 1861. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. Skopje. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. Die Fragmente der griechischen Historiker. 17. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. Marko K. Se izrazuva od polovinata na XIX v. nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska. M. 1940–58. Studii za anti~kite Makedonci. Kn. kako i nau~ni prilozi od arheologijata. 113–125. SofiÔ. T. Cepenkov. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe. Makedonskiot stih 1900–1944. K. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava. Po~inuva tokmu na Ilinden. 1968.: Petti Racinovi sredbi. 1994. P. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. 1974. 1972. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. – M. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. R. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski. Skopje. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. Kr. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. tignal vo Trakija. osuden za likvidacija. Stranici od mojot `ivot. Bibliotheca historica. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den. Pulevski (1875). Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. vo drugi dva dena. N.: Jon~e [apkarev. a lozarite (1892) i K. BIBL. kniga prva. istiot. gradovi. I. redakcija Tanas Vra`inovski. XXIII. D. kade {to se hranat so nivnite jajca. sin na Helen i brat na Dor. 2004. no nekade duri {est ili dvanaeset dena. planini i reki vo Makedonija. V. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). Skopje. 1928. 1980. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. Titov Veles. Vo 1957 g. bil primen za redoven ~len. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. Diodori. Skopje. Oziris go ubil kralot Likurg. VidinÍ. †Sto i edna prikazna#. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. Z. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida.Bl. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. Nikola Kirov Majski. 1-2. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Istra`uvawa i materijali. epigrafijata. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#.

Na sever e zagradena so [ar Planina. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . taka se {irelo i imeto Makedonija. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. XXI. Zna~itelno namalena. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv. P. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. Introduzione.798 km ili 9. najdocna od 802 g. B. commento a cura di A. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. pr. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68. Gramos i Pind. Golo Brdo. Taka. planinska zemja#.n. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. kako Mala Prespa. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ. so povr{ina od 802 km ili 1. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. Petr. De thematibus. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. zapadno od Vardar. Kozjak. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija. MAKEDONIJA – vizantiska tema. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. Jablanica. R. dodeka B. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab.6% i najmal del na Bugarija 6. [ar Planina na sever. Osogovo i so Rila. 1952. 219-240. Citta del Vaticano. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. planinski#. testo critico.. {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. SofiÔ. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. Spored drugi. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. Grcija i Bugarija.. pomal del na Srbija 26.3%.e. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. Bl.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#.451 km2.2%. Koledarov.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. LIT. Kr~in. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela.440 km ili 38.: Constantino Porfirogenito. 1970. De{at. Istori~arot Herodot (V v. apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. koga prvpat se spomnuva vo izvorite. del od Gora i dr. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. Vsu{nost. visok. Petrusi. i don – „zemja#. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija.9%. Podocna. Skopska Crna Gora. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina. pod imeto Makedonija.411 km ili 50. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. visoka. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. Makedonija. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov.

po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. Jakupica (2. Struma. Orestida. kata Penej StelaMarvinci (II v. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. koja od Dra~ preku Elbasan. se nositeli na pove}e va`ni minerali. Pelagonija. [ar Planina). Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp. so golem broj reki. hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr. Be{i~ko i dr. na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos). Krestonija. Dasaretida. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. Botika. Mesta) vo Egejskoto More. a na planinite kafeavite po~vi. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini. LIT. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Skopska Kotlina. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. Al.n. Polog.: Aleksandar Stojmilov. Skopje. St.e. Bistra (2. pr. Dolna Makedonski {tit.) Isar (Peneios. Kostursko. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. Vo Makedonija. Almopija. Blagoevgradska Kotlina i dr. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi. koi se naredeni katovski. Strumi~ka Kotlina. bogati poliwa. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica. 2002. Deriop. Solun. Kristalestite {krilci.252). Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta).).n. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. Elimeja. Bisaltija. `eleznata ruda na Bistra. Anti~ka Makedonija. De{at) sè do planinata Skard (den. sè do planinata Rila. Osogovo (2. so oblastite: Pierija. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. pak. Pierida. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija. Migdonija. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija. Linkestida. Serska Kotlina. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija.n. Parorbelija. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite. koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 .) ska zemja. se javuva mediteranskata klima. Paravaja. Lagadinsko. Amfaksitida. Mesta. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. Krusida.163) i dr. Edonida i Eordaja. s. Dojransko. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. Botiaja.540). bakarnata ruda kaj Radovi{. magmatskite i metamorfnite karpi. pr. Podocna. vladee planinskata klima. pr. Pajonija.747). Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. Prespansko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia). PMF. Sintika i Odomantika. Ov~e Pole. zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii. Na visokite planini. rena makedonski vojnik. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija. Korab. Anatemunt. Baba (2. kako i ezerata ‡ Ohridsko. Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad.e. {umi i ezera i so rudni bogatstva. Pirin Planina. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. pak.e. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica). Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja.601). Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2.

1960. 2000. 1998. M. n. Arhelaj I. kultovi i poseben makedonski jazik. Aleksandar II. Imiwata na Makedonija i Makedoncite. Harvard University Press. Eordai.e. 4 Vols. po 277 g. Istorija na Helenisti~kiot period. mitovi. Orest. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g.) Makedonija stanu- va rimska provincija. Aerop II. 2000. Aminta III. Perdika II. Hammond. a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v. 2003. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. A. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata. Perdika III.e. n. Krestonci. n. Antipatridi). Aleksandar I.e. Aleksandar V (t. pr. Arijan.e. Thoucydides. M. Lizimah. Osnovana vo 148 g. Demetrij I. 1989. Skopje. Eordajci. Aleksandrovata anabasa. 1995. I. Bo{koski. 2000. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem. Alketa. Papazoglu. Aminta II. so makedonski bo`estva. makedonski obi~ai. Brigite. 2003. Bisalti. obredi. Buzalkova. Skopje. se trasiraat novi komunikacii. Aleksandar IV. The Macedonin State. LIT: Herodotus. Filip III. Dasareti. pr. 1996. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Filip II Makedonski i atinskite retori. pr. se menuva etnografijata. Petrova. Pelagonci. Filip V i Persej. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar... so prisustvoto na rimskite vojski. Q. Proeva. Ptolemaj. [uk. Basotova. Skopje. [ukarova. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki.. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 . Skopje. Skopje. Justin. voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. Pierijci. vtorata prestolnina e Pela. E. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). Demetrij II. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi. Studii za anti~kite Makedonci. Skopje. Filip IV. prev.e. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. Filip. Oxford. 1958. Skopje. prev. Skopje. Edoni i dr. 1997. se romanizira avtohtonoto naselenie. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). N. Almopi. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite.n.n. pomali etnosi. n. Botiajci. Filip II. pr. Istorija na makedonskiot narod. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. vo IV v. A. Elimei. pr. Aleksandar III. Pausanij. Oresti. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina). Linkesti. Pir. Makedonija – rimska provincija. Argaj. Kasandar. stanuva glaven beleg na Makedoncite. Pajonci. Huni. Ptolemaj Alorski. Harvard Univerity Press.n. Antigon Doson. Migdonci. Skopje. Engelani. Filipovata istorija. Aerop I. Aminta I. 4 Vols.e. F.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Macedonia. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. Makedonski gradovi u rimsko doba. Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija. a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila.e. Vajuniti. preku Ohridskata kni`evna {kola. Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii. Openica. Bader. Filipi. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun). zanaet~istvoto. L. a potoa povtorno pod senatorska uprava. Papazoglu. a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. na istok so Trakija. Vo VI i po~.). a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. Izvor i dr. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. po po~etnite uspesi. 1976. se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti. Skupi – Skopje i dr.n. kako i bogatite prirodni surovini. LIT. pr. 1957. eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. Tabula Imperii Romani. vo periodot od 15 do 44 g. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. Vapila. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala.). Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek. Vo II pol. Solunskite bra}a sv. pod senatorska uprava.). Galik. Tesalonika i Verija. e pod uprava na carskiot legat. Rinhini. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. Teovo.). F. Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija). Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. Ljubljana. Prilep. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g.e. rekite. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. na X v. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. XI v. preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii. planinite dobile slovenski imiwa (Bistra. Od 27 g. bile zadu{eni. Sagudati.). Gali~ica i dr. n. Potidaja. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v. teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica). Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. Strimon (Struma). na IX v. na IX v. Amfipol. Strimonci i dr. Lihnid. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. n. Druguviti. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. na ~elo so plemenski voda~i. Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. Strimon – Struma.e. Pelister. Vo sredinata na I v. pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. grade`ni{tvoto i dr. koi. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Sirula. Sasel. Pelagonija. V. Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika.) 823 . 82-83. Skopje. Larisa. So Kliment i Naum. Severozapadna Grcija).). K34. Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa. Taor.).: J. Opae. na VII v. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg.

timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. osven Solun. Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. Veles. Ax. Osnova na novoto ureduvawe bil t. Zletovo i Pijanec (1282). so Sveta Gora. Bugarite (od 1230). poznati pod imeto raja. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. (1202). Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. osvoen podocna (1430). Ki~evskata oblast i Debar. vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija. Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. poznata i kako Prilepsko Kralstvo. Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). se protegala na istok do oblasta Raec. a na jug do me|ite na Pelagonija. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje.n. 1230). tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. na zapad gi zafa}ala Prespa. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371). osven Solun. so prestolnina vo ]ustendil. zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). centralniot so [tip. na sever do Skopje. a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. Po smrtta na Jovan (ok. koj{to bil K. vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. Do krajot na 60-tite godini na XIV v. koi postepeno is~eznale. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. koe od XVII v. koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Goren i Dolen Polog. kako i Debar. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203). pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. isto~niot del so gradot Ser (1383). Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). Vo prvata polovina na XIII v. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214). Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). 1380). Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). Po negovata smrt (1355). Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). Demir Hisar. koja se odr`ala do po~etokot na XIII v.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a. Pred krajot na XIII v. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. Ov~e Pole. Pore~e. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti. Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). Dr`avata na kralot Marko. Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. kon krajot na 70-tite godini na XIV v.

so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot. Atanasij Aleksandriski# vo s. Gradovite. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. Vo XVI v. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela.000 lica. po kratkotrajniot zastoj. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 . Taa zapo~nala vo XV v. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. bila izgradena `eleznica.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. pred sè Juruci. do`iveala ekspanzija. posebno me|unarodnata. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. U{te vo 1564/65 g. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. stanale ramnopravni so muslimanite. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija. a vo esenta 1689 g. voeni dezerteri. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija. a nivniot broj dostignal okolu 140.. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. od Mala Azija. dodeka vo selata samo 3%. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. @ur~e. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. a trgovijata. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. Bitolskiot i Kosovskiot. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. koi. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata.. formalno. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto.

XII 1876 – 20. 1983. 1981. Dr. \. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. 1989. Aleksandar Stojanovski. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek). osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874). predvodeni od Berovski. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 . iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Skopje. go oslobodile s. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. Skopje. Demografski istra`uvawa. vostanieto bilo zadu{eno. koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868). LIT: Istorija na makedonskiot narod. Skopje. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman. pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. koja bila obvrzana (so ~l. Otporot vo Makedonija. [tipsko i Radovi{ko. Makedonija pod turskata vlast. ponekade narekuvani komiteti. koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. V 1876). 2006. So prerodbenskoto dvi`ewe. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Vostanicite. kako i vo narodnite pesni. Na Carigradskata konferencija (23. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. Skopje. Pred da dobie po{iroki razmeri. Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. istiot. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. Statii i drugi prilozi. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. Razlovci. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci. VI – 1/13. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. 163 naseleni mesta vo Makedonija. Na Berlinskiot kongres (1/13. 1998. Skopje. II /3. I-IV. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. II. Aleksandar Matkovski. istiot. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni.

X / 4. 30. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). vrz osnova na t. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. II / 13. Zaginuvaweto na Del~ev (4. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko. Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). vo prv red so sosednite dr`avi. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. Klisura i Neveska). Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). Mirc{tegska programa. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk. VIII 1903 g. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. III / 11. Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO).n. XI 1893). podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. jugoisto~niot (Seres. Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot. osnovana vo Solun (23. Balkanskite dr`avi Bugarija. III 1912 g. Na 29. go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik. ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. koe zapo~nalo na Ilinden. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. 2. IV 1904).

7. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. Voenite dejstva na silite (1. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun. so Bukure{kiot dogovor (10. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. Taka podelen. Srbija i Bugarija. so taen dodatok za podelba na Makedonija. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski. Vo oktomvri 1915 g. a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. za sozdavawe samostojna dr`ava. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt. Me|utoa. III 1913 i od 7. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. so {to bil sozdaden troen. VIII 1913) Makedonija bila podelena. Srbija Vardarskiot del. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. XII 1912 g.200. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. Petar Poparsov i dr. Grcija go dobila Egejskiot. VI 1913). VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun.. bilo potpi{ano primirjeto. a na 4.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast.-Peterburg (1. a so pristapuvaweto i na Crna Gora. / 29. 1. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. V 1912). Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) . No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija.

se raspadnalo. Bugarija i Albanija. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI. alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. potvrdeno so Majskiot manifest. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. Hrvatite i Slovencite. no se sprotistavila francuskata delegacija. separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. Hrvatite i Slovencite. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#. sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. sega dodeleno na Srbija). kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija. Po ubistva829 . Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919). Vardar. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija.). Kralstvoto na Srbite. Vo 1924. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Todor Aleksandrov. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. Ekonomski upropasten i podelen. Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). Makedoncite vo Carigrad i dr. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. 18.s. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. a Vardarskiot od Srbija. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika.

: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. Skopje. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija. koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. so centar vo Solun. nejzinata dejnost zaprela. II 1934).. Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. BKP i KPG. VIII 1924). Istorija na makedonskata nacija. No so progoni. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. 1999. 1 i 2. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno. a do krajot na 1935 g. 23. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). Skopje. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. 1981.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. Intelektualna Evropa bila zgrozena. apseni i osuduvani. LIT. i zapreno. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). bila zabraneta i ekspresno likvidirana. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. Finansirana od bugarskata dr`ava. Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. Vo mart 1934 g. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Vo 1935 g. Bla`e Ristovski. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ.

1. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Skopje. 1991. Skopje. 1991. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT. R. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe). Poradi toa. naj~esto na poimotnite selani. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii.: D-r Aleksandar Apostolov. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. M.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa).. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. Min. so prote`irawa i nepravdi. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. Skopje. 1971. neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. D-r Risto Hristov. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. ve}e vo sredinata na 1947 g. zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. Skopje. H. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond. Skopje. Kr~ovski i K. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. †Istorija#. pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. 1993. 1997. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. 1966. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja. imotite na crkvite i manastirite. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. imotite na bankite. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). Makedonija vo vojnite 1912-1918. dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. 1992. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. na {pekulanti. 2. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. zb. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . Zografski). utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. 1. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. Izbor. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. Skopje. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno.

Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. Daskal Kam~e). 1852). Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. ikonopisot. osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e). taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. I pokraj takviot razvitok. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. a sè do 60-tite godini na XIX v. 1860.). Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. Karaxi}. St. 1851. kopani~arstvoto i `ivopisot). Pavel Bo`igropski. kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. crte` na Pane Pop Kocev. kade {to bila smestena pe~atnicata (T. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Bra}ata Miladinovci. masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. Verkovi}. 1815 i 1822. Sinaitski. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v. Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Vata{a. makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven. i u~ili{teto vo s. Pulevski (1875). koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold.

za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. No idejata stana Statijata na P. Preku fazata na slovenobugarizmot. a crkovnoslovenskiot vo crkvite. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. ne bez rusko vlijanie. II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). nastanuva i sudirot so samiot bugarizam. Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime. najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. R.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. Po Krimskata vojna (1856). za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 .

Vasil Ikonomov. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. statiite na D. Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). Me|utoa. a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Konstantin i Andreja Petkovi~. †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). Haxidinev. a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. razli~na od bugarskata. a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Georgi Dinkata. Bra}ata Miladinovci. Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). Georgi Balas~ev. no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. Kr~oski (Budim 1814) avtonomija. †Makedonski list# (1887). svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. †MakedoniÔ# (1888–1893). brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. Petar Poparsov i dr. po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. †Balkanski glasnik# (1902). D. Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov. Trajko Kitan~ev i dr.). pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. Rajko @inzifov. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913). Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik. Marko Cepenkov. †BalkanÍ# (1903) i dr. no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. †Vardar# (1905). Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). kako znatno zadocneta. Ilindenskiot podvig (2. Venijamin Ma~ukovski). Anton Popstoilov. dovr{ena vo sp. Petar Draganov i dr. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. P. Pulevski (1873 i osobeno 1875). Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija. Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. Vo soglasnost so evropskiot trend. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. polesno da prodre vo Makedonija. Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. †Makedon- 834 . Georgov. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917). Marko Cepenkov. VIII 1912). Ivan Jastrebov. 12 od Ustavot.). G. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912). pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. K. \or|ija Pulevski. \or|ija Pulevski. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). makedonskiot jazik. ^upovski. Kuzman [apkarev. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876).-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. Partenija Zografski (1857–1858). Partenija Zografski. XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K.

VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv.] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). Venko Markovski. eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. †Makedonski vesti# (1935‡1936). a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938). BotevÍ. †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski. Vasil Iqoski. LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944). Aleksandrov i V. zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). Anton Panov. argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939). †Makedonska zemÔ# (1936). Makedonskit‹ slavÔni (1938). Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob). II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944).. vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB. So toa i zavr{uva prerodbenski835 . Goce Del~evÍ. †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa. za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). †Lu~# (1937‡1938). legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). †Trudova Makedonija#. Borci za narodna svoboda: Hr. Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. K. †Obedinist# i †No`ot# (1935). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934).. kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. †Na{a re~# (1939‡ 1941). Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani. Niz po`arite na Elada i Pesni (1944).. MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938). kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940). nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931). †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr. Risto Krle i dr. LambrevÍ. †Goce# (1938). †IlindenÏ# (1939) i dr. Kosta VeselinovÍ. †Makedonska revolÓciÔ#. AngelÍ DinevÍ. dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. Reklamen list za sp. Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura.

Skopje. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Pritoa. ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. Gostivar. Taka. Skopje. Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. SofiÔ. IV 1941). Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. Stoletija na makedonskata svest. a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. VI 1941). X 1941). Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). so vkupno 21. LIT. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. so vkupno 4. VI 1941). a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. 1966: istiot. osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. Prilep. Vo Vardarskiot del na Makedonija. Debar i Struga. Skopje. Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. Skopje. 2001. 1978. 1939. Dragan Ta{kovski. Kosta VeselinovÍ. od 3.937 lica. Vodensko i Gumenxisko). istiot.460 km² i okolu 876. 1938.000 okupatorski vojnici i ~inovnici. Krste P. Makedonskit‹ slavÔni. na ~elo so .422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik. Misirkov (1874‡1926). Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija. Bitolsko. kako i vo dijasporata. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. 1989‡1990. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). Bla`e Koneski. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti. istiot. Istorija na makedonskata nacija. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. 1999. najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. †Naroden bilten# (Veles) i dr. be{e podelen pod bugarska.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. na `elezni~kata linija i na drugi objekti. XI 1941). Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Bugarija i Albanija. IX 1941). koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast. po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. (1941).: AngelÍ DinevÍ. Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Egejskiot del na Makedonija. Skopje. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. I-II. I-II. VIII 1941). Bla`e Ristovski. na aerodromot Petrovec. italijanska i germanska okupacija (Solunsko. SofiÔ. 1949. Bl. istiot. Ki~evo. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba. Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. R. MANU. Na bugarskoto okupaciono podra~je. istiot. 1966. Skopje. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. a vo Skopje. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. so 38 smrtni presudi.000 `iteli. Ra|aweto na makedonskata nacija. Bitola. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. U{te od prvite denovi na okupacijata. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. Skopje. IIII. Naskoro potoa. Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). 1983. Kumanovo.

Prespa.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). vo Egejskiot del na Makedonija. Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca. Kru{evsko. koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. da se formiraat bataljoni i brigadi. †Bilten# (Bitola). III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). Gervgelisko i Kumanovsko. †Vesnik# (Skopje). Vo Vodensko. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. †Naroden glas# ([tip) i dr. †Nedelen vesnik# (Tetovo). V 1943). Tikve{ko. Bugarija i Grcija. 19. NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. †Oktrobris# (Kumanovo). VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2. so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko. †Naroden glas# (Prilep). X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM.

2. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g. †Sv. 400 km. VI 1944). Ali Botu{. 29. oblasni i okoliski NOO. koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. IX 1943).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. vo Egejskiot del na Makedonija. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO. XI 1943). Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. 20. bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. rata MNOU brigada (s. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. Prohor P~iwski#. so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). Meglensko. a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. i vo Proletnata ofanziva (25. Fu{tani. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. vo najnepovolni vremenski uslovi. IV ‡ 19. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. XI 1943). Po kapitulacijata na Italija (8. Vo Kostursko i Lerinsko. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man.

no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. Mladinata od Makedonija vo NOB. funkcionira od 16. D-r Simo Mladenovski. Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ.000 u~esnici vo NOAVM. 1982. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon. Ml.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. no. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. IX 1944).000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . Uspe{ni ~ekori. Petri~ka i Gornoxumajska okolija). 1970. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. e poznat kako administrativnocentralisti~ki.: Istorija na makedonskiot narod. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. so 7 divizii i 3 korpusi. Ustavot na NRM od 1946 g. Skopje.. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. suverena i nezavisna dr`ava. Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. koja go kreirala sojuznoto. S. Skopje. Mihailo Apostolski. Po kapitulacijata na Bugarija (9. 1985. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija. Beograd. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006). 1983.. me|u koi i okolu 10. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. sostaven od 22. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. Vo socijalnata sfera. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. 1978. odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija. Skopje. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. Mihailo Apostolski. 1987. Beograd.. 25. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). Svetivra~ka. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii. zna~ajni za nacionalniot identitet. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. ima dve glavni fazi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85. 1969. Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. Prvata e do 1991 g. Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944). kniga treta. Skopje. vtoro dopolneto izdanie. (Zbornik radova). a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. kako slobodna dr`ava so site atributi. bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata. Nevrokopska. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven. Makedonija celosno e oslobodena na 19. i vtorata po 1991 g. a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. XI 1944 g. kako samostojna. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. LIT. Dimitar Mitrev. IV 1945 g. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. D-r Gligor Todorovski. se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot. Skopje.

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. bil neizbe`en. V. i pokraj me|unarodnata solidarnost. vo taa nasoka. Ramkoven dogovor. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. I 1991 g. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski. Vo 2001 g. vrabotenosta i dr. Mnogu od niv. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949). Stopanstvoto vo RM. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). koj. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. koja ne ja zaobikolila i Makedonija. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev. Vo ustavite od 1974 g. na pr. sporot okolu imeto. Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Proizvodstven pogon vo †Teteks# . vo Ohrid. IX 1991 g. predizvikal drugi posledici. Hari Kostov.. Taka. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Od 1990 do 2006 g. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. Me|utoa. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM). Qup~o Georgievski. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. Potoa Boris Trajkovski. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni.Tetovo 841 . a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. Sudirot na KPJ so KPSS (1948). Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. pokraj negativnite stopanski. kako. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. Republikite dobile pogolemi prava. Konfliktot ne dobil golemi razmeri. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g. Odredbite od t. priemot vo evropskite integracii... vo koi namesto †narodna#. raspadot na jugoslovenskata federacija. a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. to zakonodavstvo. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. potpi{an na 13. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#.. Samostojna. odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem.n. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. ne samo vo ekonomijata. VIII 2001 g. no ne i su{tinata na rabotata. Nastanala politi~ka dezorientacija. ne se re{eni ni do denes. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g.

2.-K. nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava. Imala i @enska sekcija.8 mlrd. grade`ni{tvoto so 5. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati.9% na 14. F. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1. industriski hali.. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. Procesot na tranzicija. Vo periodot 1947‡1984 g. na ma{inogradbata od 1. investiciite vo fiksni fondovi. N. „MAKEDONIJA“. na 489. soobra}ajnici (pati{ta. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. {to e i uslov za nejzino za~T. relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). Perzistentnata nevrabotenost.4% na 8.5%). Sl. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati.644% (1992) na 2. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija. na hemiskata industrija od 1. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. naukata. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija. $ bruto denes). So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska.3% vo 1984 g. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. zemjodelstvoto so okolu 12%. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period. V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14. SAD.000 lica vo 1984 g. kulturata. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren. slabo korporativno upravuvawe.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0.6% itn. op{testven sektor se zgolemi od 90. `elezni~ki linii). porasna za 6. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena. a vo periodot 1986‡ 1990 g. glavno od Egejskiot del na Makedonija.5%. visoka inflacija. me|u drugoto. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g. nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). Va{ington. Vo ramkite na industrijata. zdravstvoto itn. po osamostojuvaweto na RM. se zgolemi od 3. $ po osamostojuvaweto na 1. na 42.9%. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl.n. vo prosek. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija.). {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija.6%. u~ili{ta.9%.5% na 13. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) .000 vo 1952.8% do 1. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni. vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem.5 pati. se izgradija hidromeliorativni sistemi. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. lenuvawe vo EU. u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. se zgolemi za 3. do sredinata na 1980-tite g. i negativni.7% vo 1947.M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto.5 pati.

: F. Armonija (Kalata. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. Dion. LIT. Beograd. 15–24. 1996. V. Papazoglu. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#.S. 1. IZV. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. Keti Mickovska. sredniot i dolniot tek na r. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). KostiÊ. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki). na angliski jazik. 143‡144. Nekoi od igra~ite. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. V. 1974. Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. Beroja i Pela. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM. ©opur).. Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). muzikata. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944). Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). Petr.: D-r Boro Mokrov. SAD. R.). Severna Afrika. naukata. Sugarev. vo vremeto na Prvata svetska vojna. Beograd. Resen. poto~no regionite Bitola. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. s. Bliski Istok. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Pova`ni gradovi bile Filipi. (formirana vo 479– 482). Prvpat e spomnata vo 395/396 g. Skopje. vo Skopje. Kiril Simonovski-Xina. M. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik.. LIT.000 stranici tekst. ne i vo CXXXI (545). Bazil Bolgar. M. Astrajon (Pilav Tepe. izdava~ †MAKDEN#. dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa. prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. D. 1. ZRVI. MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. Beograd.i audio-materijali. Kelenidin (Vinica). {to zna~i vo Sredno Povardarje. Valandovo. 1965. D. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles. Skopje. M. Od 2004 g. Petr. XXXV. turisti~ki i delovni objekti. zdravstvoto. sportot. 1985. kaj Makedonska Kamenica). Makedonski gradovi u rimsko doba. †MAKEDONIJA# (Lozana. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Mikul~i}. KostiÊ. dr`avata. Pokraj glavniot grad Stobi. Pelagonija (Kru{evica. XXXV. Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. Edesa.: Du{an Stanimirovi}. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. 1996. P. LIT. makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. istorijata. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. KostiÊ. Indijana. Z. 207-210. [vajcarija. II 2007 g. 1996. 1996. ZRVI. The Provinces of the Roman Empire. Mihajlo Minoski. 1957. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. T. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. da). 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. Skopje. XXXV. zaedno so Demir Hisar. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. pisatelot Stojan Hristov i dr. Prilepsko). MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. Mirkovic. ZRVI.000 fotografii. B. Urednik bil T. 1980. S. Simeon Eftimov. 70. I. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. 1993.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). Skopje. Skopje. d-r Saul Medan. Uspesite na Klubot. Objaveni se vkupno 10 broja.: F. Skopje. †Glasnik# na INI. Skopje. Vangel G. Gevgelija i Strumica. kedonije krajem antike. oti{le vo partizani. Min. LIT. Mileti~. Fric Konrad.: Quben Lape. Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. Dr.. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). Ml. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. 335-350. Kalev. ZRVI. Chicago. Z. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. Prvpat e spomnata vo 482 g. me|u koi Dragan Gerov. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. kaj Bitola. (formirana najrano vo 379/380 g. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. LIT. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. Papazoglu. from Caesar to Diocletian. XII 1918). Sodr`i pove}e od 2. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO.: Z. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). 1999. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. 1957. oblasta Devriop. 218-219. teatarot. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris). okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video. pove}eto studenti. obrazovanieto. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Skopje. L. stanuva akcionersko dru{tvo. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. Makedonski gradovi u rimsko doba. ukinata najdocna vo 402 g. \. Beograd. B. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. L. Od 1996 g. 1975. filmot. LIT. XXXV. 77-92. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. Mommsen. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. B. soobra}aj i dr.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. Savo Cvetkovi} i drugi.

a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. br. Izleguval sekoja sabota. Dumev. spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#. Objaveni se vkupno 122 broja. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 . Mirjana ^epin~i}. P. 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. literaturata. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. Glu{kov. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.. S. I 1922 ‡ 30. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 7. B. L. 129-130. 68-69.: D-r Boro Mokrov. istorijata i dr. nau~no i literaturno spisanie. LIT. organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. Prilepsko. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v.M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot. LIT. M. Za 62 godini. se izlezeni devet broja). Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. organ na Bitola. 26). Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. Direktor bil G. SAD. kvarcot. Objaveni se vkupno 10 broja. Skopje. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). Skopje. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov. LIT. Skopje. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v. Makedonitot po sostav e PbTiO3. titanitot.288. so posledniot broj 668. a potoa vo Sofija (od g. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). kulturata. SAD. R. a redakcijata ja so~inuvale V. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Ml. 1888-1893) Makedonit (Macedonite). Vranovci. Izleguval sekoja sreda. Vo sp. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). istorijata. geografijata. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.348 broja. a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). 1980. folklorot. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. Skopje. Vesnikot †Makedonija# (Sofija.000 primeroci. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. 21. fiskite pe~atnici †Presa#. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. 66. a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. Izleguval vo tira` od 10. Skopje. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija. religijata so crkvata. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. etnografijata. rutilot.. 67. Skopje. †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~. Kuli{ev.: D-r Boro Mokrov. 5. SAD. 1980. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. [umkov. Skopje. Ml. S. onomastikata i sovremenata sostojba. 1993. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. I. 284. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. organ na makedonskata emigracija vo Ilinois. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska. Skopje. Ml. kulturen `ivot i informacija. urednikot bil progonuvan.000‡12. X 1888 ‡ 1. Go ureduval d-r S. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci. pe~atnicata na H. Egejskiot del na Makedonija. Objaveni se vkupno 39 broja. S. no i ne bez pomo{ta na Rusija.: D-r Boro Mokrov. 1980.: D-r Boro Mokrov. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. LIT. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov. G. 274-275. B. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. 25. etnografijata i bitot na makedonskiot narod. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. 1993. prvo makedonsko spisanie za `eni. Prvin izleguval vo Ruse. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#. †MAKEDONIœ# (Sofija. Ksenija Gavri{. Bl. 1993. 1993. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko. S. Bl. Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. pe~ateweto po~nalo vo s. dijalektologijata. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. 69. kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Od 1928 g. Objaveni se vkupno 2. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Ml. Ru`a Bak. 67-70. na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. 11. a vesnikot zabranuvan. umetnosta. Iv. Ilinois. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. anatasot i monacitot. I. Ilinois. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. X 1927 ‡ 31. \. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. 1980.

XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. koncerti. Bl. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot. II 1967 god. no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. Min.) i zbornici od nau~ni sobiri.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. LIT. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. nau~ni i sve~eni sobiri. R. sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. IZV. Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. „Bilten“. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite. ^upovski. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr. Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Skopje. za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. 1997. za arealna lingvistika. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. Prvite dve barawa bile otfrleni. a so Ustavot (16. Georgi Daskalov. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija).-Peterburg (1902– 1917). a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. SofiÔ. literaturni ~itawa. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“.: Ta{ko Mamurovski. za op{testveni nauki. Skopje 845 . ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914). za energetika i informatika. za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. So svojata programa (12. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici. 1989. BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. „Pristapni predavawa. osnovana na 23. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). 2000. Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). M. predavawa i drugi priredbi. Na sostanokot (3. 1996. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Skopje. 1905) na toj jazik i pravopis. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. izlo`bi. „Letopis“. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. na ~elo so D. Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944). za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. za matemati~ko-tehni~ki nauki. Skopje. idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa. monografski studii i drugi posebni izdanija.

komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Andonovski. LIT. bila raspu{tena. VI 2001 g. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. 23‡25. Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. no od april 2001 g. raboti vrz profitna osnova. a toa se hartii na pogolemi kompanii. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. Angel Gacev. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. Egejski buri. kade {to se nao|a i sedi{teto. finansirawe na izvozot.: Ajanovski Vangel-O~e. Taa e osnovana na 13. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. so pogolema disperziranost na akciite. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. X 2003). MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. Isto taka. Hr. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. †banki-u~esni~ki#. nezavisnost vo odlu~uvaweto. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki. IX 1995 g. izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. III 1996 g. da se bori protiv fa{isti~kite sili. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . 551-554. Economy Press. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. za istorija Formirana e na medicinata na 4.n. Skopje. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite. Pari i bankarstvo. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. VI 1998 g. Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e. od 13 banki. St. P. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. MBHV pretstavuva javen. 1975. prete`no od stranski izvori). XI 2005). 2003. formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. Po~nuvaj}i od 20.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. Dini Papajankov i dr. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra.7 milioni denari (okolu 670. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. G. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. vrz osnova na poseben zakon. Vo 1943 g. i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. LIT. Taa e osnovana vo 1998 g. B. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. Skopje. VI 2001). Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi.: Qup~o Trpeski. Risto Kordalov. P. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34.000 evra). Kis. Celta na organizacijata bila. t. Skopje. 1968. vo [tip. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici.

. d-r F. pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot.147 `. Ivan Katarxiev. nezavisna od balkanskite dr`avi. 1993. XII 1920 – 26. Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto.org. dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka. Razmov. Zlatna kniga. d-r H.: Kostadin Pale{utski. 10 godini Makedonska berza. Vreme na zreewe. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob). V. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija. †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit. tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki.). V. M. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. na nadmorska visina od okolu 570 m. ostvareniot promet od 116. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t. MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA.5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143. Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. koja zafa}a povr{ina od 19. Kirov-Majski i dr. nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g.5% – 2006 g. 1993. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. I 1923) pod redakcija na Iv. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. K.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. 4. Z. Taa e sedi{te na op{tina. SAD. V. //www. 1977). Sasa. 2006. Skopje. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink.org. delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. fizi~ki lica) za trguvawe so HV. Skopje. Snegarov i V. Tod.: G. Skopje. MANU. zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 . St. XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija. N. Skopje. Atanasov. LIT. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija. roden vo temata Makedonija. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci. Al.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61.08% vo odnos na prethodnata godina. desna pritoka na Bregalnica. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g. Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. Jovan I Cimiski (969–976).: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. kako i Samuilovoto Carstvo (1018). Pokraj Vasilij I. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. ima 9 naseleni mesta so 8. P. Vasilij II (976–1025). koj vo 1566 g. 1977. so nekolku tekstovi na angliski jazik.mk//.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. osnovana od Vasilij I (867–886). IZV. Gradinite vo RM od XIX i XX v. Sl. pe~ati svoi knigi vo Venecija. od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. Ax.. N.5% vo odnos na 2004 g. Taa e stara naselba. Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924). K. mse. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite. 2004.mse.mk//. Skopje. dodeka prometot realiziran niz 2006 g. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). Dalkal’~ev. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059).-K. Berzanskiot indeks na MBHV. Kova~ev. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. drugi emigrirale vo stranstvo. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g.e. K. kako grad e proglasena vo 2004 g. F. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija. 357&379. SofiÔ.037 ha. [ojlevski (1985).. Kova~ev. Aleksandrov (1923– 1924). Konstantin VII Porfirogenit (913–959). 100 godini VMRO. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. H. Filipovski. (2002 g. od 176. St. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. Istorija na Vizantija. †Makedonska iskra#. Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. na makedonski. LIT. Nikifor II Foka (963– 969). Jurukov. 1992. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. LIT. i 61. (2006). gi istra`uva D. Ostrogorski. N. Ima umereno-kontinentalna klima. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija.110 `.

MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. distribucija.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). Rizov. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. Il. Na 1 mart 1913 g. filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. Konstantinovi~ vo Cetiwe. a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. J. d-r G. N. koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. in`. VI 1913). Istovremeno D. ^upovski. Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947). MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. D. Georgiev. A. A. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. ^upovski i P. a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945). Konstantinovi~ i N. na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945). makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. Najistaknati pretstavnici na MKP se D. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. G. koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. Stojanov. D.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. N. G. Pe{kovski. Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. prika`uvawe. a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#. G. Stojanov. G. d-r G. edukacija. †Filmsko-Skopje# (1947). Dimov i d-r G. nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. Georgov. sovremenosta i idninata na Makedonija (1913). etnografski. nedeliva. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun).. . K. Kiril i Metodij# (1913–1914). K. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. kritika i publicistika. G. Bo`idarski. a vo juni 1917 g. ^upovski. Martulkov i dr. P. Vezenkov. Georgiev. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. P. ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. A. Georgiev. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). Dimov za minatoto. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. Poparsov. so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. Istovremeno izleze kni{kata na N. a D.-Peterburg: D. pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik. R. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. RASFILM (1946). politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. apeli i posebni izdanija. Ugrinovski i dr. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto).

1990. LIT. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. izrazitel i na ideite na KP. Bl. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. 1997. so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. 334–337. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. Gocev. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. 2001. LIT. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. 1988. ~lenovi na †Makedonski zgovor#. [arlanxiev i dr. Vo 1909 g. Tod. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. Redaktori i sorabotnici: Hr. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. A. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba.: Bla`e Ristovski. R. Veselinov. MAKEDONSKATA MUZIKA. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja. D. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). R. VMRO 1924– 1934. od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek.: Zoran Todorovski. ^ernodrinski vo Solun. H 1933 – 6. 1. K. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). XI 1900 g. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. koga bila izvr{ena provala. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. V. Skopje. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. III. Ivanovski. 1978. Skopje. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. 363–373. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. LIT. St. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. a vo re`ija na avtorot. vklu~itelno i onaa od XIX v. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. Na po~vata na Makedonija. Andonov (vnuk od sestra na G. vospostavena od svv. od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. Smatrakalev. R. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 . Skopje. so okolu 190 ~lenovi. Z. do zabranata izleguvaat samo tri broja. 1999. Ivan Katarxiev. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Bla`e Ristovski. 10. 486–530. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. DimitÍr G. niz dejnosta na svv. Ohrid i [tip. Del~ev). K. Bitola. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. ^arak~iev. kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. 1980. I-II. Stoletija na makedonskata svest. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. istiot. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost. Skopje. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. †Makedonska borba#.: D-r Boro Mokrov. Bl. Sofi®. kako i vo idnite istoriski razdobja. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. Nikolov. Skopje. Kiril i Metodij. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. M. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. ^upovski (1940).

slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. Od sredinata na XX v. @. koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. i t. simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. Skalovski (1909‡2004). Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t. Bolowski psaltir od XIII v. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski. pa iako vo namalen obem. Firfov (1906‡ 1984). V 1924). obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. gradska pesna. a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. narodnata i xez-muzikata.n. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. Negovoto obemno delo. pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost. spored nekoi istra`uvawa.. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. Jovan Kukuzel. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri. tie ja unapreduvaat horskata literatura. Interfest vo Bitola). Prokopiev (1909‡1979) i P. Slednite generacii muzi~ki avtori. O. orientacii. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. kako i festivali na zabavnata. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. vo MNT. Vo epohata na makedonskata prerodba.). koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. Na tvore~ki plan. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. Joan Harmosin Ohridski. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. harmonizacii i tvore~ki obidi. Pokraj niv. gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite. od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Tr. do prvite melografirani narodni pesni. Gajdov (1905‡1992). Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. makedonski Sloven. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919). Kon sredinata na pedesettite godini od X v. a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. Makedonski (1968) . reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres.n. avtor na †Zlatoustova liturgija#. vo tekot na slednite decenii. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. e izvedena na 9. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. sozdavani vo XI-XIV v. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Kiril Makedonski. kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. XI 1944). e Atanas Badev (1860-1908). a nekoi od niv. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. roden vo debarskiot kraj. T. sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski. no i toj e zabranet. ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. V 1947 g. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. Vo dekemvri i. na gr~ki jazik. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. osnovan e Simfoniski orkestar. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v.. no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). obrabotki na narodni temi i dr. Prvata operska pretstava. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili.g. Naum Miladin i dr.

Skopje. Veselinov. 1 (1994). †Prilozi# na MANU. teritorijata na R. 2. a vo 1994 god. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. R. 4 (2000). 2 (1996). Haxikimov. M. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija.: V. Toa ne e partisko. IV 1933). se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. Smatrakalev. a svoja postojana postavka vo 2005 god. Skopje. VII 1934). Koga vesnikot e zabranet. vo otsustvo na sopstvena dr`ava. LIT. S¢ do Vtorata svetska 851 . Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal). Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. K. Vo 2001 god. XII 1931 – 1. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. za makedonskiot jazik. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. Min. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. posvetena na monetarnicata vo Stobi. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. LIT. Josifovski. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. III. 2001. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. so delegati od site fakulteti. 2004. No. H 1932 – 5. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Skopje. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. se otvori kamerna. VI 1932 – 1. VI 1932). 1987. 1990. V 1934). Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. 1999. Andonov. 81-102. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. Bl. Makedonija. Nikolov i V. Skopje. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. Skopje. Lit. Gevgelija. 293‡318. Bitrakova-Grozdanova. No. B. parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. 3 (1999). No. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot. I 1946). a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. literatura. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. Haxikimov (15. a 2002 god. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. nitu pak stale{ko ili klasno. Parite i istorijata. 2002. vojna. Skopje 2001. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. Makedonija i Pajonija.: Mihajlo Minoski. Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). P.: D-r Bla`e Ristovski. Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. e publikuvana i prvata monografija. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. H 1933 – 6. demokratsko#. Pokraj javnite zbirki. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. bidej}i ta konferencija na Grupata (4.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). III 1934). Anti~ki moneti od Vardarski rid. 2003. 2002. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. Vo 1999 god. Skopje. Vo 2001 god. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. Husenovski. IX 1944). Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. Skopje. No. P. Po tretiot broj i toj e zabranet. 1996. Rimskata monetarnica vo Stobi. M. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. IV). Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. J. Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Po 1990 god. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. Kolekcija [eldarov. otvori i Ohridskata banka.

Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. raboti vo seloto Dra~evo. vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. da si go ka`e svojot zbor..: Kostadin GÍrdev. O. D-r Bla`e Ristovski. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO.. Zoran Todorovski. 3. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. Pr- 852 . za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija.096. I. Skopsko. odr`an vo 1924 g. za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. XI 1967 g.: D-r Boro Mokrov.. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. SAD. VI 1953. 337–340. 21. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija. a potoa odg. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A. spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. pri sekoja nova promena vo Grcija. trite dela na porobena Makedonija. Kliment Ohridski. so rabota po~nalo na 1. Skopje. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. G. 1991. Fort Vejn. 1. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. IX 1967 g. SAD (1–4 oktomvri 1922). Bl. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). vo prilog na 19-majskiot prevrat. S: kompozitorot i D. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija. na koj bil izbran Centralen komitet. Indijana. LIT. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. 2001. vo tri ~ina. sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. LIT. 3. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada.376 Bugari. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. Gramatikov. R. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija. Dr. Skopje. II. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. Na tretiot kongres. zasega. Vesnikot †Makedonska tribuna#. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. od 1997 g. 1983. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. Z. 11). redaktor e Ilija K. Skopje.. a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija. Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija. IZV. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1. 1980. Prvo izveduvawe: Skopje. kako edinstveno. Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. SofiÔ. Po sozdavaweto na RM. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka. zb.. Skopsko. Tod. IX 1933 – 52. Od 1969 g. M: Gl. Smokvarski. identi~en so prviot. 536–541. preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. vo Indijanapolis. vo Jugoslavija ili vo Bugarija. Parli}.. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v.: Arhiva na SAS na MPC. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva. 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC.

19. III 1945). Hrvatska. VII 1967) site. koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. uredbite. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). pravilnicite. administrator e Episkopot poljanski Pimen. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. po raspa|aweto na Jugoslavija. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Gr. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). pravoslavna eparhija. LIT. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. koj potoa ja administrira eparhijata. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. mitropolitot Timotej. Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990). Rat. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Avstrija i Francija. a od 1981 do 1995 g. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. a od noemvri 1995 do 2004 g. Belgija. 2000. na koja do 1981 g. Sidnej (Vodici. pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. Rat. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). Vo 2006 g. spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. [vajcarija. Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. Skopje. \or|i# vo Melburn (Viktorija). soborna i apostolska Crkva. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. IX 1958). kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. b) Apostolskite pravila.: Ratomir Grozdanoski. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . a vo 70-tite godini vo Germanija. i vo Slovenija. Crna Gora i Srbija. nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. dokolku gi usvoila. 2000. Gr. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi.: Ratomir Grozdanoski. vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. Skopje. Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). LIT. sveta. Vo 1974 g. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). vo 90-tite godini. Gi primenuva dogmite. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC. Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. Vo 1960 g. vo [vedska i vo Danska. a potoa Sinodot (1990–1995).

Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). 1972. Iv. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. D-r Orde Ivanoski. Zakonodavni tela (a. Jovan Bel~ovski.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. Vo 1900 g. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. a do 1963 g. LIT. 5. 9. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 . 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. Skopje.. 1970. Skopje. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. 2. MPC e episkopalna. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. brojot na studijata narasna na {est. Gr. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. nezavisna. Skopje.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. 1997. so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Od 1950 g. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija. 1994. Skopje. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). Bl. O. 2.: Slavko Dimevski. a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. Vo maj slednata godina. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. 2000. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. Skopje. LIT. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. i toa: 1. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. → Makedonija. istiot. Arhiepiskopska administracija). poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. 3. formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. Izvr{ni tela (a. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Vo 1964 g. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. Vo 1958 g. Rat. Ratomir Grozdanoski. 3. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. od improvizirano studio vo Nerezi. 7. 6. 2000. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Na 14 dekemvri 1964 g. Skopje. Ratomir Grozdanoski. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Svetiot arhijerejski sinod i b. 1987. Skopje. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. 4. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. Skopje. urna zgradata na Radioto. R. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. 1989. 8. kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. 10. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. Done Ilievski. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa.

Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Bitolski. d-r Nikola Matovski. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Vo po~etokot na 1896 g. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. X / 4. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. d-r Hristo Tatar~ev. F. \or~e Petrov. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. XI 1893 ‡ 1908). MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. 23. Ivan Haxi Nikolov. L. Petar Poparsov i dr. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski. Petar Pop Arsov. potoa Pere To{ev. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet.-B.. spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. d-r Hristo Tatar~ev. a so svojata programa pretstavuva vistinski javen. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti. Skopski. Pere To{ev. na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata. \or~e Petrov. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. Gor. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Damjan Gruev. J. Strumi~ki. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). [tipski. Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. 1895). vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. moderen servis na gra|anite na RM. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. Bitolski i Skopski. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. sekretar Damjan Gruev). IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev.

Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. kako i borbenata obuka. 856 . koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir). vode~ki li~nosti. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. po predavstvo od vrhovistite. balkanskite dr`avi (Bugarija. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. vo otsustvo na Del~ev. \or~e Petrov. so nadle`nost na vrhoven inspektor. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. upotrebata. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). sozdala funkcionalni mesni organi i tela.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Sandanski i dr. najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. go zabrzala po~etokot na vostanieto. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). V 1903). Smrtta na Del~ev. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. Bitolsko kovodeweto. neprikosnoveniot voda~ na MRO. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. V 1903) vo s. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Smilevo. Dame Gruev.

2003. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija. Ml. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. Skopje. D. 469–483. 1983.. Min. Sto godini VMRO. 1993. [urkov (urednik).. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. nie sme samostojna makedonska nacija. 1995. Skopje. Skopje. N. nitu pak slovenoglasni Elini. Ivan Katarxiev. revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. E. Skopje. Izleguval sekoja sreda i sabota. 1993. Mir~ev. Lausanne. Skopje. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992).: D-r Bla`e Ristovski. Toa go potvrduva i P. 1. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva.. ^etata na Jane Sandanski LIT. Go ureduvale T. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. no izgorel zaedno so pe~atnicata. zlatna kniga. 6‡25. Gruev. kongres na stomatolozite od Jugoslavija. Sl. f. N. D-r Bla`e Ristovski. Ka857 . Skopje. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina. za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija. [vajcarija. M. Zb. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. Dru`bata se rastura. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik. Dejkov i dr. LIT. 367–370. R. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija. R. Popkocev. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija. 2001. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata. 1994.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija. Skopje. Skopje. Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). LIT.: Mihajlo Minoski. Poparsov. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896). 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. Skopje. 1983.. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. edinstven. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. II. Poparsov. a od 2003 g. Skopje. 1919). 2. vo Skopje pri St. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. .) kon krajot na 1890 g. Prilozi na MANU. 562–571. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. selani i nacionalno potisnati narodi.Nie ne sme ni vistinski Srbi. LIT. Komitov (odgovoren urednik) i J. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Hr. 507–508. a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. Dr.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). P. pod redakcija na V. za mo}en. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. ni ~isti Bugari. sto godini revolucionerna tradicija. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto. istiot. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 73-74. I. Naumov.. Zb. †L’ Independence Macedonienne#. Van~o Georgiev. S. M. 10 XI 1919. M. Ivanovski. 1985. †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. Stoletija na makedonskata svest. Objaveni se vkupno 5 broja. R. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. M. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. 1993. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). A. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. Min. 1980. N. Bl.-K. Skopje. Minoski.: D-r Boro Mokrov. Bl. LIT.: †Tribunne de Geneve#. Sto godini od formiraweto na VMRO. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. MANU. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. ^arak~iev i dr.

1935.: Tatjana Grkovska. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). Prokopiev. Z. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). F. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. Skopje. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. 17. SAD. 142-143. zabele{ki i dopolnuvawa. LIT. Mi{ev. Skopje. Nikolov. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti. Il. K. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. Zografov. II 1927 ‡ 1. S. Aleksandrov: S. Hr. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. 1980. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje. Indijana. so dirigentite T.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada. Skopje. S. Zlatna kniga. Veselinov. 1993.: Vasil At. Vasilev. Mi{ev. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. SAD. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. Sl. a po direktiva na toga{niot Agit-prop. Sl. N. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO. Ciklev. Smatrakalev i V. 1991. Dr`aven simfoniski orkestar. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. Od 1969 g. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni.# Od 1997 g. Orkestar na Operata na MNT). Panica i S. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. Tod. K. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. Bl. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto. SofiÔ. akademii i sli~ni manifestacii. Izleguval sekoj ~etvrtok. 1995. kone~no vo 1960 g. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#. no so antinacionalna sodr`ina. G. Ciklev i M. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. Pravitelstvoto na BZNS. 858 Dimitrov i dr. . kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Skalovski e odr`an na 15. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ. LIT. organiziran od Bl. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. zabranet. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. N.-K. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. 21. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite. 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. Neoficijalen organ na VMRO(Ob). †Makedonski vesti#. 3. kako Jugoslavija taka i Grcija. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. I. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Panica i K. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. P. 1993. Haxikimov. XII 1945 g. 10. XI 1983 i Fort Vejn. Skopje. 100 godini VMRO. Prvin go ureduval Boris Zografov. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski. R. bilten & organ na Odborot za maked. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. Skalovski i T. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. I. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. Ml. Od 1971 do 2008 g.: D-r Boro Mokrov. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). 74. 9. LIT. Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. odnosno vo Sarboro i Kingston. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. a vojvodite S. SofiÔ. na bugarski i angliski. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. 1 juni 1932 – II. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. Kon krajot na 1922 g. potoa L. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. Indijana. G.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada. M. LIT. M. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. Ivanov [Kowarov].-K. T. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Ivanov. T. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. a potoa na mihajlovistite. 5.

) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. a so ~l. Kon krajot na 1879 g. Makedonskata liga.. i se homogenizira od 70-tite. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. Istorija na makedonskata nacija. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi.). M. 1999. Mihajlo Apostolski. pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. A. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta. 859 . Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. organizirana po ugled na Irskata liga. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. Vlado Popovski. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. imaj}i go predvid ~l. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. Preku ruskiot diplomat M. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. Bla`e Ristovski. po ugled na belgiskiot ustav. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija. Ligata. go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880).) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. Hitrovo. Na 23 juni 1880 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija. Svetomir [kari}. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest.: Slavko Dimevski. R. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija. Bl. So ~l. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. Hitrovo. makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija. a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav). Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. Skopje. romejski i srpski. po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. Skopje. 23. A. 58–71. LIT. Samopojavenite asocojacii. 1985.

Makedonska akademija na naukite i umetnostite. bil negoviot prv direktor (1950). Strumica. preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport. Mi~. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. Probi{tip. opera. †Ohridska legenda# (S. Skopje. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. muzei. a M. Bl. pokraj drugite ~lenovi. Kako koreograf. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina. teatri (drama. Hristi}) i dr. filharmonija. Ko~ani. galerii. Prv glaven urednik bil Todor Taleski. 2006. balet). \. istoriski izvori i sl. Bl. 1. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). etnografija itn.M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija. KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([.). †Bah~isarajska fontana# (B. Makedonski Brod 860 . Sofija. †Tamara# (M. Ravel). S. koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje. literatura i kultura. 1919 ‡ Skopje. Ohridskoto leto. 5. Gevgelija i Radovi{. †Makedonski arhivist#. Guno). so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. {ef. III 1931 – II. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. Igra~ so ubava figura. †Bolero# (M.. I. Negotino. Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad. X. od dvete stra- Sp. †Lebedovo ezero# (P. natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. Asafjev). †Fran~eska de Rimini# (P. ^ajkovski). tancuva~ki temperament. arhivi. R. kako Stru{kite ve~eri na poezijata. Balakirjev). pedagog. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot. F. odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. IX 1998) ‡ baletski igra~. Zagreb i vo Split. Veles. MAKEDONSKI (BLA@EV). MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. I. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. nacionalni biblioteki. I. LIT. \or|i (Skopje. (2002 g. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). Bitola. se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. SAD. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. bile primeni i grupa talentirani pioneri. Stanal prv igra~. Ml. Em. pedagog i koreograf. Objaveni se vkupno 19 broja.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. Poradi golemiot interes. pod naziv †Makedonski biser#. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). M. ^ajkovski). folklor. pedagog i koreograf. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe. R. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. [tip. 7.). Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. 1.

B. neoficijalen organ na VMRO(Ob). generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). Vlahov od Moskva. LIT. B. do br. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. Zafa}a povr{ina od 170 ha. 1983. ‡ J. a potoa kako nedelen vesnik za istorija. Postoelo dobrotvorno Make- 861 . 1980. V. M. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. 53 kako spisanie.. Nie {to `iveeme vo tu|ina. Toj e centar na op{tina. Vo ~l. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. 513–519. 1935 – IV.. a vo 1917 g.: D-r Boro Mokrov. nauka i literatura. 1990. Mihail Smatrakalev. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. Vo s.155. 74 vesnikot e zabranet. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. Skopje. kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. Komandata se nao|ala vo s. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i. I. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941).. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. LIT. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. M. SofiÔ. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). jan. II. Treska. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. nos Aires (Argentina). Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija.# Po br.: DimitÍr Min~ev. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. ima gimnazija i zdravstven dom. 401–458. Skopje. Al. Bl. D-r Vlado Kartov. na makedonski i na angliski jazik. od porane{nite prostori na Jugoslavija. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. R. a od 1996 g. prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev. 16. 99. D-r Bla`e Ristovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r.Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. 92–102. literatura i op{testvenost. Vo M. Bla`e Ristovski.141 `. Vo gradot nema nacionalni malcinstva. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. 16. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci. I. Argentina# e definirana celta: †. Argentina.5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. Polkot se sostoel od dva bataljona. Skopje. 340–342.. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires. Avtori na trudovite se stru~waci od RM.897 ha. R. Vo 1915 polkot imal 12. da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. na bugarski jazik. avg. Angel Dinev – `ivot i delo.#. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). III. Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. D. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini.6% od naselenieto se Makedonci. Kne`evo. pa e obnoven duri vo 1947 g. H 1936) – nedelno spisanie za istorija. 1983. Redaktor-izdava~ Angel Dinev. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. Bl.661 vojnici i oficeri. I 1935 – II. 74. so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija. Treska. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. 1994. kako i od nekoi stranski zemji. Skopje. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. B. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. St. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – . 1.. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. a ima 51 naseleno mesto so 7. Za grad e proglasen vo 2004 g. 24. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. St. koja zafa}a povr{ina od 88. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. e stara naselba.

Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) . Vo Zrewanin (5.: Ognen Bojad`iski. Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991). MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). so sedi{te vo Smederevo (5. so sedi{te vo Qubqana (X 1994). Min. MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. VI 1995). Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). etni~ko organizirawe na iselenicite. XI 1999). MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. LIT. 2007. MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. XII 2003). VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. MKD †Pela# – Qubqana (24. Na krajot na 2004 g. LIT. na XX v. so sedi{te vo Ni{ (20. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). X 2005). M. pravnik. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). vrski. MKD †Megdan# – Kamnik (2003). 2004. Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993). IV 1992). Leskovac. afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. V 1994). II 1992). so sedi{te vo Leskovac (28. Pan~evo i Novi Sad. MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. zb. Skopje. organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet. Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). MKD †Vardarka# – Maribor (1998). Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. Min. M.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). Min. MKD †Biljana“ – Zadar (1999). neguvawe na nacionalnite tradicii. XII 2002). Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb). Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941). XI 2002). MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). ski biser“ – Zagreb (2005). Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992). †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. bil fomiran Nacionalen sovet. MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). na makedonski i na hrvatski jazik. IV 1995). a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. II 2003). Kraguevac. Hronolo{ki aspekti. Vo Po`arevac (5. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo.: Mihajlo Minoski. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. Zagreb. Makedonci u Hrvatskoj. Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. Vo 20-tite g. Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva.

prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. Min. LIT. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. M. nasproti 4. M.6 milioni vo 1989 g. obrazovanieto. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. Vo poslednite godini na XIX v. Kako posledica na toa. Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. poradi maliot obem na investiciite. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987).: Mihajlo Minoski. Kiselinovski. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. II 2005). Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie. So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija.. Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna.. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 . Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. Vo 1962 g. organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. Quben Lape. kon krajot na dekemvri. makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. {to rabotea so zagubi. kapacitetite na `eleznicata stagniraa. Vo periodot 1945–1970.9 milioni toni.: R. Min. Skopje. 1987. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite. Skopje 1989.2 milioni toni vo tekot na 1965 g. 2. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#. pod pritisok na KPG.. S. Vo 1873 g. Vo Friburg (26. 1970. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev. 1. koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. Po osamostojuvaweto na zemjata. Po`arevac. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici. a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). XII 1918). koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. informiraweto i kulturata. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. †Istorija#. Kirjazovski. pismoto. †Glasnik# na INI. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora. Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#. LIT. XII). Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26. koga dostigna obem od 9. Makedonsko dru{tvo †Vardar#. Iako vo periodot po 1965 g. Vo 1961 g. do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. vo prv red od Rusi.: Gojko Ilievski. Kis.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. Skopje.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919).. za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. 2006. pa duri i se namaluvaa. sp. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. Vo dekemvri 1960 g. so sedi{te vo Vrawe (17. Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. Skopje. Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). St. LIT. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. 1987. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#.

od istorijata na makedonskiot jazik. a od 1954 g. vle~a.: Republi~ki zavod za statistika. Cv.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. Ml. kako i revii i biografii za morfologijata. Sl. Prviot broj e objaM. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. D. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. op{testven standard i novi linii. B. nalni trudovi. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. ‡ J. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g. na makedonski jazik. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot.: M-r Nade`da Cvetkovska. 2001. Skopje. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. objaven na 1. ven vo april 1995 g. 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. Skopje. 84. LVII. fiziologijata. Objaveni se vkupno 4 broja. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g.-K. Skopje. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. F. Prviot broj. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. 1. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t. S. N. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. apstrakti. kako i na sektorite informatika. Najnoviot broj e od god. LIT. organiziral izlo`bi i drugo. Uzunov. Izdavani se po desetina broevi godi{no. T.. biohemijata. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. Otvoral kujni za siroma{ni deca. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . MANU. N. IZV. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva.. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. VIII 1977 g. 319–323. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. 1986. pe~aten na makedonski so latinica. N. SAD. od sovremeniot jazik. 1990.

vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. koja po XII v. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. Spored osnova~ite. P. G. a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik.Skopje. i P.Balkanski glasnik‘. Misirkov (1874–1926). MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. Makedonski letopis. istiot. Iako ne dobija odgovor. K. Skopje. I 1925 ‡ Skopje. Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst. organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. M. D. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893). Krste P. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici.1966. V 1902). organizatorite od 7 juli 1902 g. Skopje. nastanata vo polovinata na IX v. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#. a na 12 noemvri 1902 g. 4. podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). 237–279. K. pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat.). 1903) i vo sp. 110–130.: D-r Bla`e Ristovsi. 1978. T.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. M. ski standarden jazik. Mi{ajkov. so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. a B. 200–223. prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. R. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. Kon krajot na septemvri 1902 g. Ma~ukovski. V. [apkarev. 19. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. zanaet~ii i trgovci (L. VI 1984) ‡ 865 . 1902). Miladinov. 1993. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija. R. N. so dve globalni etapi. Prli~ev i posebno na \. Po ednogodi{ni podgotovki. Petrov/i}/ i dr. 1892).-Peterburg i zaedno so Misirkov. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. I.). ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. edna grupa makedonski intelektualci (St. Dedov i Mi{ajkov odat vo S. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Mu{evi} i dr. LIT. Bl. Osmakov. J. emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). M. So toa. Dedov. D. Zografski.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa. MAKEDONSKI. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi. pe~albari.. podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. bez razlika na ubeduvawata. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. a organizatorite i redaktorite izgoneti. istiot. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . Kiril (Bitola. . Makedonski. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. †Vardar# (Odesa. vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. M. L. VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata. zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. 1905). I.Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. Pulevski (1875&1892). zaedno so nekoi politi~ki emigranti. Todorovi}. a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v.

Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot. Skopje. Skopje. LIT. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. XXXI. Vo proletta na 1900 g. so sedi{te vo Pert. ne se odr`al. 8. Κ. sopstvenik na v. 4 i 5. a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). posebno so muzikoterapijata. : Ivan Katarxiev. M. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. B. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. Toj e formiran vo 1994 g. Odak). V. kako i pette simfonii. Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. †Sovremenost#. M. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. [vajcarija. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. Bl. Min. Kliment Ohridski“. Μαζα− ρακης−Αινιαν. N. CK objavil Apel (12. †Embros#. Θε− σσαλονικη. Univerzite- 866 . 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. Brkanovi}. Α. Naporedno so komponiraweto. D. Ναουμ Σπανος. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). Α. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Ζαννας. Avstralija. Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. Β. 1984. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). I 1899) do evropskata javnost. Dr. Kanada.: Douglas Dakin. Σουλιετης−Νικολαιδης. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. 1969. 1994. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn.-K. Sl. M. Min. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva.: Mihajlo Minoski.: Bla`e Ristovski. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. [vajcarija (12. †Avtonomna Makedonija#. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. Απομνημονευματα − Π. kompozitor. literatura i kultura. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. Na podra~jeto na orkestarskata muzika. a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. 1959). 1. LIT. Me|unaroden seminar za makedonski jazik. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto. †Glasnik# na INI. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Zapadna Avstralija. 1993.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. III 1899 g. Thessaloniki. 7‡9. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). Σταυροπουλος. R. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. Ο Μακεδονικος αγωνας. 1987. Jov. preku Konzulatot vo Solun. Αργυροπουλος. postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. Ort. R. [kerjanc). literatura i kultura. LIT. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. LIT. 501-542 i 619-639. so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik. M. Kongresot zaka`an za 3. kako i na EE oprema. i donel odluki organot na sojuzot v. Organ na Klubot e v. Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija.

Po brojot od 16. Krakov. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Petar Trajkov. po dolgi podgotovki. Stojan Qondev. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). Budimpe{ta. ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). Sosnovjec. otpe~aten vo april–maj 1938 god. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo . Brno. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. Georgi Despotov. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. Georgi Xibrilov. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. Iv. M. a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik.-Peterburg. Kosta Veselinov. G. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. V. Penkov. Petar Nestorov. vo Redakcijata na sofiskiot v. Rizov. po inicijativa na Mitko Zafirovski. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . \or|i Abaxiev. Bl.. Tirana i Istanbul). Kar. Qap~ev. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. INALKO vo Pariz.. Tenev. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. Anton Popov. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. IX 1936 god. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. Mihail Smatrakalev i Anton Popov. Jordan D. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo. Kereziev. Angel Dinev. Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Zarov i D Grigorov).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb. I pokraj golemite zamisli i obidi. Neapol. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. Dinev „Makedonskite Sloveni“. umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. a na 8. 867 . Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. Prvin. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I. Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“. Pariz. Praga. od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. Iv. na 5 avgust 1936 god. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot. H 1936 god. Krajova.. SR Germanija. Kereziev. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Najd. Kiril Nikolov. Stefanov. Orientalniot univerzitet vo Neapol. P. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski.

ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) . me|utoa. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden. Mihail Smatrakalev. Pavel [atev. Goce. Anton Velikov. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. Stefan Nanov. razglednici od Makedonija i drugi materijali. spisanija. Vapcarov. Site ~lenovi na MLK. Boris Stoicov. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv.S. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan. go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. Popov i M. ako vo nas ima kapka makedonska krv. Asen [urdov (Vedrov). pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \.. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. Tu{e Deliivanov. Smatrakalev. P. Girxikov i drugi. Markovski i K. a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. ve~erinki. Bo`in Prodanov. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci.S. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. Vo 1939 god.. Todor Pavlov. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Kliment Ohridski“ vo Skopje. osven V. Nie sme Makedonci.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi. Abaxiev. Stefan Avramov.R. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam. Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. Ivan Harizanov. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski. Mih. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. Ivan Kereziev.. 1940 avgust. ovojpat treba da go vpregneme. Todor Janev. bitkite. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite. vesnici.. SofiÔ. organizira literaturni ~itawa. e podgotven Statutot na MLK. Angel Dinev. Pokraj sobranite karti. Georgi Bakalov. \or|i Abaxiev. zbornici. Anton Popov. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. izleale i bronzov medaljon. korekturniot primerok go za~uval M. almanasi i drugo“. Nedelkovski. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. vrz os- Bele{ki na M. izdava knigi.. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. Dimitar Mitrev. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. nosiite.“. Dimo Haxidimov. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. osobeno za beletristite. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. Vasil Ivanovski i dr.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. zborovi i sliki“. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. obi~aite. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. Kiril Nikolov. Potoa. Zadol`eniot Vapcarov. ekskurzii. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov. rekol. utra. Javorov. „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas. A. Dame. K.

Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite. 1977. a V. K. Mihail Smatrakalev. no taa ne se dade na nikogo. 1994. Markovski i dvete stihozbirki na K. Koneski. poemi i sonetni venci na V.. Vapcarov. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. 2005. prevod. 1985. Skopje. Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. Podgotvil Vasil Tocinovski. Makedonskiot literaturen kru`ok. Priredil Gane Todorovski. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. Vapcarov. Vasil Tocinovski. @arov. Izbor i predgovor Gane Todorovski. LIT. Markovski za d-r S.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. 1938–1941. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Racin i V. Nedelkovski. Nedelkovski. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18.^udna e Makedonija‘“. Vapcarov. 1994. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Vapcarov. pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Popov e za~uvan. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD. Makedonskiot literaturen kru`ok. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. Skopje 1995. Markovski i N. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina. „Mir“. I taka. Anton Popov. 1990. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. Esei i statii. Racin. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. Markovki. Skopje. istiot. Skopje. Tvorbi. Skopje. K. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. Istorija na makedonskata nacija. Izbor. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. go podzema najdragiot nejzin glas.. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . 1993. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. Dokumenti. Makedonecot Vapcarov. 246–258. V. i sega. Nedelkovski i N. @arov buntar i burevesnik. Anton Popov. M. Skopje. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava. Pa i nie. podignata kulturno i ekonomski. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . 1979. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. R. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. Skopje. {to vo toa vreme rabotel vo gr. daleku od tatkovinata. za zbirkata na N. spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. a najaktivnite N.Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. endemiti vo florata na RM. 1954. Skopje. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. mu go napi{al na sinot na K. Kru`okot zgasnuva. Bla`e Ristovski. istiot. kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Za toa svedo~i i pismoto na K.Bura nad Rodinata‘ do . Sofija. Sovremenost. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba. Skopje. 1982. kako nacionalna medicinska revija. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. Vapcarov. Bl. istiot. Beseda za deloto na Vapcarov. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski. Odbrani tvorbi. za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. Racin (1943). V. Skopje. I. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Makedonskiot literaturen kru`ok. 593–639. Knigava ne e objavena. Vo Sofija stignuvaat i K. Nikola J. a si ostana so svojata boja makedonska. Vapcarov i A. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. Tvorbi. Nedelkovski (1941). Skopje. Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. prokudenite. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. Otkako grupno ja posetile majka mu E. 1999. Elena. Dimitar Mitrev. Skopje. V 1940 god. istiot.

Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija.: Nade`da Cvetkovska.-B. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot. Skopje 2006. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. Mih. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija. M. odr`ana na Ilinden (2. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. kako dvobroj. Vo 1924 g. Man~ev. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. pretstavuvalo Naroden front. MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. Skopje. Skopje. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. LIT. Skopje. 1. po svojata su{tina. a spored postavenite celi.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata. kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. t.: Ivan Katarxiev. MMS bil rasformiran. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948). D. Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. Belgrad i Skopje.. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata. 31. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. S. 1990.000 ~lenovi. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. Vo oktomvri 1923 g. LIT. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front.000–2. 1994. Vo april 1931 g.. brojot narasnal na 15. obvinuvani za predavstvo. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. Cv. 1971.e. Organi na dru{tvoto bile: v. LIT. Vo 1930 g. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941). †Rodina# (1926–1934). na Kongresot vo Ruse. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. N. usvoile Politi~ka deklaracija. organizacijata prestana da postoi. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada.: D-r Nade`da Cvetkovska. g. Skopje. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo. Cv.: †Glasnik na INI#. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid. Se pe~ati kvartalno. so u~estvo na studenti. Po 19 maj 1934 g. br. MANAPO. LIT. LIT. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. 1996. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. Geri. 15. Na IV konferencija vo Melburn. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. Vo 1967 g. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb. M. †Ustrem# (1923–1926) i sp.000. VIII 1952). N. antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Min. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) .M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H. za demokratija i nacionalna ramnopravnost.

Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). †Makedonski pregled#. pisateli. 1. noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. go odr`al I kongres. AleksandÍr Grebenarov. br. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi. Tod. so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). VIII 1945). 70 godini Makedonski nau~en institut.. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii. a vo oktomvri 1994 g. 21. Forbs. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. Osnovana od nau~nici. trojca potpretsedateli. Pirinskiot del na Makedonija (1947). K. op{testvenici i dr. pretsedatel na Republikata. Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. S. kako i izdavaweto na sp. Ml. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3.. †Makedonska misÍl#. Port Kembl. etnografijata. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva). †Makedonski pregled#. Bilengl (site vo 871 . S. Sofi®. a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. i LIT. V 1954). a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. VI 1953). T. 1995. potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). XII 1923 – 1944. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. Kreps Krik. br. Zapadna Avstralija. Sidnej. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. Skopje. Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. IZV.800. geografijata. d-r Bla`e Ristovski. I 1949). ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). Gr. Skopje. Skopje. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. IX 2004). zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. osloboditelnite borbi vo Makedonija. Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. D. Risto Stefanovski. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. 1992‡ ). pretsedatel na Sobranieto na RM. Q. Stojan Andov. Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. umetnici. stopanskiot `ivot. pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. pod pretsedatelstvo na V. 1998.n.: Du{an Stanimirovi}. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. 2. 34-35. Z. Vo 1990 g. Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). BIBL. operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. Sofi®.: Sto®n Germanov. Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. Po Vtorata svetska vojna vo t. MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v. a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. Letopis 1945–1995. Uprava od sedum ~lena. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet. a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. Dambibl. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija. Makedonski naroden teatar. 1994. V 1947). Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. 1995. d-r Vasil Tupurkovski. Prv pretsedatel bil prof. so sedi{te vo Pariz. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija. Vo 1939 g. Wukastl. od 1994 g. a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). Noviot MNI go izdaval sp. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). †Makedonski pregled#. publicisti.000 gleda~i na dramskite. Teatarot vo Makedonija. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). IV 1945). Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). LIT. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. 1994.: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. 1944–1949. Ivan Georgov.

[eperton. predvodeni od Georgi Pirinski. †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#. Georgi Pirinski i dr. koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod. potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. IV). Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. vo Melburn. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. Melison. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. Sent Luis i dr. Skopje. Klivlend.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels). koi brgu se raspadnale. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Bil formiran Inicijativen komitet (1929). Po doa|aweto i na Jordan ^katrov. a od 1984 g. Wujork i dr. MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. od pridobienite makedonski iselenici. Hemond. so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. Indijanopolis. bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. koe ostanalo izolirano. koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. Tagura (vo Viktorija). pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. Vo ^ikago. Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) . Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. IV 1931). pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. III 1947). Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). vo Milvoki (1930). Boston. Min. Makedonskite organizacii od ^ikago.1994. Dejton. Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. LIT. Vo 1903 g. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). Ri~mond. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. Na Kongresot do{lo do polarizacija. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. Katumba. ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#.: I. Katarxiev. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada. M. vo koj vlegle Smile Vojdanov. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM). prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930).

Skopje. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929). Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. vo Ki~iner i dr. 1. na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. dvi`ewe (od 1972). MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#. M. Glasnik na INI. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. IX 1943 g. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. (DOM / DOOM. V. vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada. Xanstaun (1928). vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). 1971. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922).: Istorija na Makedonskiot narod. Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. LIT. 1991. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Ki~ener (Ontario). Skopje. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. voena formacija na SNOF. †Edinstvo#. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. po edna vo Toronto i vo Ki~iner. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. bil formiran vo Kore{ta na 1. a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. pod kontrola na KPG. 2003. pod ime: Oslo873 . Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. †Glasnik na INI#. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi.: Mihajlo Minoski. M. Port Kolbern (Ontario). vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr. Min. SofiÔ. Skopje. Kostadin GÍrdev. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Vo juni 1943 g. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). 1. a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. Glasnik na INI. 1. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). Skopje. Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada. 1987.. Kis. Polska. Atanas Bliznakov. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. 1982. Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. 1971. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. St. Skopje. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. LIT. po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. ^ehoslova~ka. Min. od 1984 NOFM) vo Evropa. Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. VIII).

6132. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. Zb. Skopje. Do 1776 g. 2004. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti.: Aleksandar Matkovski. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . br. Vo 1773 g. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri. 1985. Vo SRM. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. LIT. V. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. 1994. Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa.. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. Min. K-1. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta.000 lu|e. Skopje. PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. Taka. Ivan Katarxiev. LIT. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. Germanija. †Iseleni{tvoto od Makedonija#. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. IZV. @efarovi~. Po osamostojuvaweto na RM. A.: Risto Kirjazovski. i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. Zapovest Vk. kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. vo Kanada i vo SAD. St. Gevgelija. od 1973 DOOM). VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska. Boenos AŸres. za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Negotino i vo Pri{tina. V‡1. Sobranieto na SRM vo 1989 g.: Mihajlo Minoski. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija. Neka faktite govorÔt. 1946. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. raspolagal so svoj pe~at. PTT do`ivea sestran razvoj. pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni. Argentina. LIT.: AVII. pro{arani so crni gajtani.. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. 1989. dve vkrsteni kopja. Belgija. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. polkot imal grb so amblem na lav. a komandniot sostav bil od grani~nite edinici. St. Od po~etokot na 1997 g. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. [vedska. Min. Nikola Popovski. osobeno vo periodot 1976–1985 g. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. maj 1913 g. Polkot bil sostaven od okolu 4. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. crvena kapa).M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska). Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). popis 2. M. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji). koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. M. zemen od Stematografijata na H. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971). Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). Operacijski dnevnici. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. avtomatizacija na {alterskoto rabotewe. Skopje. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. V 1759 ‡ 28. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. pod komanda na generalot Ivan Horvat. Francija Kanada i SAD. Makedonskiot polk vo Ukraina. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. Skopje. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. V. VII 1993). a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet.

Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. Skopje. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. M. Min.). Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. Urednik bil Nikola Naumov. organ na VMORO. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj. Done Pe{kovski. T. Bosna i Hercegovina. nie Makedoncite. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski. Skopje. VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija. nastradani pove}e od koj i da e drug.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje.: D-r Boro Mokrov. 13). Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. ^upovski se vra}a vo Petrograd. V 1905 ‡ 24. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija. Minoski. 1978. izdava~ na vesnici i spisanija. Ejsk) vo 1923 g. Skopje. 1. JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. Objaveni se vkupno 69 broja. 252–270. Grcija. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. M. Slave Makedonski MAKEDONSKI. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro. da gi zaboravite minatite raspravii.# LIT. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. balkanski narodi. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. istiot. 24. 76. Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. 486–530. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. 204‡206. LIT. publicist. IZV. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. d-r Gavril Konstantinovi~. †Prilozi#. Slave (s. 1970. Male{evsko. P. Albanija. Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. ve povikuvame site vas. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. Srbija. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd.: Hristo Andonov-Poljanski. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. II. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.). a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. D. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. Hrvatska.S. Slovenija i Trakija. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. @eleznica.MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na . 1985. R. 1980. Skopje. Gligor N. Ml. Stoletija na makedonskata svest. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. Bl.: Bla`e Ristovski. Ugrinovski i dr. a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. Crna Gora. istaknat i mo{875 . dramski avtor. 1993. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. LIT. Bugarija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. 2001. so zaedni~ki parlament. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal. raska`uva~. Skopje. pome|u Srbite. 25.

B. Vo periodot VII – vtora pol. Donski †Orisija# (1997). Zbornik Konstantina Jire~eka. F. sin na zetskiot vladetel Mihail. Dimitrij Solunski#. koi `iveele po tekot na r. IX 1371). N. Sofi|. 194–199. Ivani{. Mesta. Blagoevgrad. †Starinar#. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. 1981. Goga Petkovski. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). kraq Vuka{in i Dubrov~ani. I. †Da bideme i utre# (1969). Sofisko. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). Mitko Temenugov-@elezni. \or|i 876 . Kako pretendent se javuva i Alusijan. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. Istorija srpskog naroda. so isklu~ok na Draguvitite. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. 1908. Ki~evo i Veles.: T. Skopje. Beograd. zb. poezija (1955). Prilep. Pulevski i Krste P. To{o Neveselov. †Makedonski kni`ovnik#. Le soulivment des Comitopoules. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. S. 999/1000). Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. 604-610. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Skopje. 1983. SreÊkoviÊ. 1883.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija. Gligor Ge~evski-Iv~e. 16–23. Beograd.: †Deloto na Krste Misirkov“. Biljana Ristovska-Josifovska.. E. Postanak jedne slovenske carevine. kako voda~ na vostanie (1040/41). 213224. Lazar MirkoviÊ. IZV. 1–2–3. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). 1994. †Glasnik SUD“. Podocna sinot na Gavril Radomir. na IX v. 1998. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast. †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#. Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin. kako i na ruski jazik. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Rozen. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. kako i tekstot od Al. Mrwav~eviÊi. [lÝomber`e. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. Stjepan Antoljak. 34–365. †Progonuvawe so Tatra# i dr. Beograd. †Makedonska biblija# (1994). e proglasen od narodot za car. †Glas SKAN“. Bla`e Ristovski. B. Beograd. Bo`idar ProkiÊ. †Da go fotokopirame `ivotot#. Stojan \or~evski. Po negovata smrt (1014). Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). koi `iveele po tekot na r. istata. 1997. PirivatriÊ. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan. Tradition and Historiography. Srpski car Uro{.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Bo`idar ProkiÊ. po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo.: V. Du{ko Boceski. Marica (26. †Slavica Slovaca“. ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. †Kusi raskazi# (1961). III (1924–1925). †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. B. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). 11–26. 165–182. Andrija{ i Mitra{. turizmot. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ. 2002. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. Bari{iÊ. †Makedonski pregled#. I. Slika 2. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. 1910. †Makedonec# vo Blagoevgrad. Petar Deljan. Obim i karakter. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor. 341–385. LXXVI. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. roman (1967). 30–31. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). Petr. MANU. Poznati se od †^udata na sv. Srednovekovna Makedonija. Rihios do Orfanskiot Zaliv. Beograd. LXXXIV. f. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. Angel [umanski (agroindustriski kompleks). Konstantin Jire~ek. M. 1878. Grobot na Presijan. drugari!#. Bratislava. 7–8. 223–224. 2005. Samuilova dr`ava. 1966. Vistinata za vostanieto na komitopulite. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. I. R.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. †Razbudi se za presuda# (1969). ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. zbornik (1995). †Taso Makedonecot# (1995). Aron. †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. esei (1964). dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. Car SamuilÍ i VasiliŸ II. 1959. †Balkanistic Forum#. Prilep. I. †Makedonska golgota# (1969). 1. Javno se deklariral kako Makedonec. T. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. Beograd. 75-84. 29–1. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. IX. komunalnite dejnosti. –. Beograd. Jadran Ferluga. kn. pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. Putni~ke sli- ke. †Glas#. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. Beograd. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. \or|ija M.: †Zdravo. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. sinot na Jovan Vladislav. Vangelija Despodova. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). se nao|a vo Mihalovce. Beograd. Go izdaval v. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). Draguvitite `iveele zapadno od Solun. Beograd. P. \. 1926. Vo ovoj kontekst. †Pole na ma`i#. 1925. kako i drugi publikacii.. po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. Stra{o Hristov (crna metalurgija). Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). Struma. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. BIBL. prva. 1943. bankarstvoto itn. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. R. 2002. vnukot na car Samoil. G. potomok preku Samuilovata }erka Kosara.. LIT. se zabele`ani (kn. Kiril Biserkoski. 1953. I. P. i Strimonci. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. 2002. SofiÔ. vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. V. i LIT. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. 7–22.-J. na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. Spisanieto izleguva od 1977 g. Vo periodot od 674–678 g. Risto Frangov. †Balcanoslavica’#. @ivkoviÊ. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija. Rade Mihaq~iÊ. 588-589. Slova~ka?. Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). SanktpeterburgÍ. MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. zb. II. Zlatarski. no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). a go zazele pogolemiot del od Halkidik.

s. Jon~e Koteski. Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). 4. Boris Gi~ev. Taip Tairi (†Eurogranit#). Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje). LIT. Teodos Paunov. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). Skopje. Tome Mitkoski.: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. pismo. na bugarski jazik. 1. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). Mihajlo Zisi}. Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. Borivoe Xrtev. Dragi Arsov. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. spored nivniot teokratski sistem. Bla`e Ristovski. Venko [apkar. Vo RM postojat okolu 50. Bla`o Ristomanov. no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. Qube Stavreski. Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). F. Nikola Ga{oski. Isak [ehu i dr. Asen Xikov. Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci. bra}a Stojkovski (†Bujoto#). Nikola Para}eev. Petar Gan~evski (finansiski sektor). Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. XII 1931 – 1. Vasil Haxikimov. Konstantin (Dinka) Avram~ev. Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje). S. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). I. Qubomir Popovski. Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). Mexit Sapa (†Debarski bawi#). [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). 1990. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767).000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod.: Stopanska komora na Makedonija. Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). Nikola Stefkov. Vangel Gaga~ev. Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). Po osamostojuvaweto. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. M. Kiro Kramarski. Bl. 1980. Van~o ^ifliganec. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). Kiro Samarxioski. postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Me|u stopanstvenicite. Petkov. Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). Milan Hrovat. Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). Krume Jovanovski. Velija Ramkovski. Kosta Argiroski. Ivan Ivanov. Gligor Bi{ev. Mile Stefanovski. Skopje. Qubisav Ivanovski-Yingo. Soobra}ajot vo Makedonija. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). Mirko Pecov. pod redakcija na D. Bla`o Pangovski (trgovija). [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). Zlatan Mitev. gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. Aleksandar Bogoev. †Negorski bawi#). Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje). Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). Aleksandar Manevski. Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Izleguva periodi~no. Jani Bojaxievski (konditorska industrija). RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. LIT. Nako Nikolovski. Gavrilo Gavrilski. Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). Skopje. Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Mile Cvetkovski. 325–328. Todor Mirovski. Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). no i po osamostojuvaweto na zemjata. @ivko Radevski. †Eurolizing#. Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje). Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Jorgo ]uka. Jovo Panajotovi}. Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. Skopje. †Keramika Nova#. Mile Jovanovski. 2001. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Milorad Stefanovski. kako neoficijalen organ na VMRO(Ob). Min~o Jordanov. Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje). Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). Gligorie Gogovski. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#. R. †Goldtekst# – Kru{evo). Simon Naumoski. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. \ore ^artov. vo koe se predavalo na gr~. a osobeno po osloboduvaweto na 877 . Tome [imov. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). Van~o Ristov. Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). Angel Zarezankov (ko`arska industrija). Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). Risto [apkar. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Nikola Matlievski-Pa{ata. no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#. Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. Voislav Ristovski. balk. Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Aleksandar Simevski. Stra{o Nelkovski. Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). i so gr~. Trajko Davitkovski. †Eurolink#. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Taki Maja. Trebo{). Nikola Min~ev (metali). 353–373. Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). Andon Makraduli. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje).: D-r Boro Mokrov. Dragan Zaharievski. Mile Stefanovski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. pravosl. – T. Stefan \or|ievski. Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Dragan Tanevski. Xoxa Bojaxievski. Sotir Naumov (paten soobra}aj). vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. 1998. Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). Zapren od bugarskite vlasti. Velimir Ginovski. Andrej Damjanov. stanuvaat imperativ na vremeto. Stojan ]osev. Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). IZV. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). III. Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica). Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). Risto Gu{kov. †Eurolend#. Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. j. Stojan Zdravev. \or|i Jan~evski.

kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski. P.. a od 2000 g.-T. &. Sk.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. crkovnoslov. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. so . Vladata na RM 34. Balk. 322. Do krajot na 1996 g. 15. 1991. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. pismo. MANU. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. Ristovski. molitvi i dr.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. pod pritisok na fanariotskite vladici. 27-40. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977. Koneski. re~nici. Vo 30-tite godini od XIX v. B. Tradicija i inovacii vo maked. so gr~.. narodi (Vlasi. Me|utoa. OLLN. 1988. So cel da se podgotvi za privatizacija. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. toj ja budel i nivnata nacion. Osnova~.. 1–20). &. Se pojavuva vo 1954 g. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). a vo mart 1998 g. integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite. OLLN. Prv pe~aten maked. I–XX. T. pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata. Hr. a vo sredinata na XIX v. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi. 15-29. Maked. MANU. Sk. Spored tehni~kite performansi. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite. posvetenost kon korisnicite. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. pa s. 2005. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost.88%. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik. MANU. lingv. 1982. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. P. IZV. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost. 1. LIT. 26-30. Vo januari 2000 g. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. 1852) S. 132. pismo. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. inovacii.t. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. Ilievski. Vo po~etokot imalo karakter na informativno. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P. &. Il. 37-38. Hr. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. P. 2003. svest. Prilozi.t. a preostanatite 2.. PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#. Prilozi MANU.: Bl. (1870‡80). Makedonci. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. vo po~etokot na 1997. j. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). Sk. 272-287. {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi. j.. 13. P.81%. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. i nadvor od nea. kusi soop{tenija. 1. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. Nejzinata korporativna kultura.. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. Soznajbi. Denes. 28. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. respekt. 315-319. kni`evni spomenici od turskiot period. prevod na prestolnoto ~etvoroev. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. Gramatika na maked. Sk. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. studii. pismo pou~ni slova. Sk. lit. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. Osnovano e kako polugodi{no spisanie. so gr~. potoa stru~noinformativno. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. 2001. so gr~ko pismo od XIX v.

I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. materijali. Uzunov (1842–1887). po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. Pavle-^upovski. Dimitar Vasilev (s. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). [vajcarija. Min. Voden. Kon polovinata na 1897 g. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). D. D. 5. 20. a odgovoren redaktor I. Grcija. II i 19.: D-r Boro Mokrov. 20. Struga i Bitola. 331–473. 35–42). Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. 1. Arhangelski). 9.: Hristo Andonov-Poljanski. turski i gr~ki jazik. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. LIT. LIT. Objaveni se vkupno 35 broja. 21– 34). 1847 – Istanbul. soop{tenija. Skopje. 58-60. Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993. so 879 . M. XXVIII–XXX. Ml. studenti na tamo{nite univerziteti. MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. P. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. Embore. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. br. Forum za Makedonija 2001. 1958. Izdava~ D. istiot. 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 69–83. †Razgledi#. S. u~itel. Na 18. pravednosta. 62–64). Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. XXVII. ruski. Ml. 1980. XI–XVII. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. vo redaktiraweto na sp. dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. II 1898) – makedonski u~ebnikar. statii. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). Bl. VI 1913 – Petrograd. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun. Skopje. vo po~etokot sekoja vtora. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. XVIII–XXI. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. 1989. S. †Sv‹tlina# (1882–1883). R. potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). Skopje. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te. 1970. I. XXIV– XXVI. prikazi. Skopje. II). za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). I (serija treta). ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. Go izdava nedelniot politi~ki. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. portreti i bibliografija (na pet jazika). d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura.Peterburg. za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. Egejskiot del na Makedonija. Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894). Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. Dimitar Makedonski MAKEDONSKI. Mihajlo Minoski. R. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Poradi statija za Vini~kata afera. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. 1890). †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). 35-46). Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). 22. Kajlarsko. †Makedonskij glas#. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. koi{to se zanimavaat so makedonskiot. 1985. Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet. zaedno so vodenskiot prvenec \. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. Vo nego se objavuvaat studii. op{testvenik i publicist. trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. mirot i ~ove~nosta# (12. a potoa sekoja treta godina. XXII–XXIII. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. kritiki. vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984. d-r Bla`e Petrovski (1994. Skopje. †MakedoniÔ# P. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. Gogov. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija.: Bla`e Ristovski. po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci. Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. 53–54). no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici. LIT. 47–52). MAKEDONSKI FORUM ‡ v.

: Pasko Kuzman. St. II. Skopje. tuku prosto Makedonci. A. Razvojot na 880 .-PeterburgÍ.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. N. N. 20 NoÔbrÔ 1914. 10. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . Georgov.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Vera Bitrakova-Grozdanova. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik. 1913 zborovite na B. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991).: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. Koro{ec (1973). III 1914). Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. d-r G. Georgiev i dr. Naslovnata stranica na prviot broj na sp. K. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. 2004. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. ^upovski. A.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. 1. Dimitar Vlahov. ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. 1976. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. pe~atewe publikacii i sli~no. Objaveni se vkupno 179 broja. 2001. da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. Pariz i Berlin. Stavovi-Kavka. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip. V 1935) ‡ vesnik. organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. Qubqana. Sv. LIT. K. Georgov. Fototipno izdanie. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. LIT. organ na VMRO(Ob). so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. G. i Belgrad. za edukacija na mladite. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). Vo spisanieto. 1976). iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. S. LIT. Dragi Mitrevski. Kiselinovski. Skopje. V. i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. Prv pretsedatel e prof. I. 1971. 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. Skopje. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi. Pe{kovski. 1981). Bl. D-r Boro Mokrov. kako i pove}e javni tribini i predavawa. Stojanov.: Bla`e Ristovski. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. nemu }e mu re~eme blagodaram. 27. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. Skopje. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. INI. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987). za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri. Ugrinovski. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). IZV. G. P. 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. Ohrid.: S. R. na bugarski jazik. spisanieto e kone~no zapreno.: Dimitar Vlahov. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). Malcinstvata na Balkanot (XX vek). Rilski. Do 1990 g. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. Dino ]osev i dr. Vladimir Poptomov (glaven redaktor). potpi{ani od D. IX 1925 ‡ 25. Svetislav Krsti}. 1968. Dimov. Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija. Kis. Skopje. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. Kostadin Kepeski. V 1924). kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. vo: Lidija Miladinovska. 1970. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. I. so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. istiot. I. i J. Gr. a potoa: Sar`o Sar`oski. formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. D. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. S. kako i katalozi od izlo`bi. po petmese~na pauza. Bo`idarski.. XII 1913). Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}. T. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. LIT. pokraj Makedonci. 486–530. Pasko Kuzman. XI 1970 g.. se objaveni samo u{te dva broja. no i po sledniot br. Stoletija na makedonskata svest. Konstantinovi~. Memoari. vo Prilep. G. bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. Po barawe na Srpskata legacija vo S. 1978. †Makedonsko delo#. 9 (2. pod pritisok od balkanskite monarhii. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. 2001.

: Mihajlo Minoski. Zagreb. 14. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. tuku za parohiska crkva. 1980. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost. 17v. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. donija i na Kanada. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla.# Ukinat od vlastite. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. Skopje.: D-r Boro Mokrov. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi. LIT. Skopje. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. K. IX 1991 g. da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici. Kako kratok aprakos. 363–373. na XII v. Skopje. R. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. 330–334. Neka faktite govorÔt. 33).: Mihajlo Minoski. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici. [arlanxiev. Skopje. LIT. za podelba na Makedonija. vo Ohrid. P. Se ~uva vo Arhivot na HAZU. Kostov. 1985. M. D. Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. tuku isklu~ivo dobrotvorna. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Nikola Popovski. Skopje. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. III. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. Bla`e Ristovski. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. nitu pak stale{ko ili klasno. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . 1983 >) ‡ 881 . M. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. Toa ne e partisko. Skopje. demokratsko. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. I. M. Veselinov i dr. D. Stojanov i V. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. 1. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA. XII 1918). Od kongresite se ot- V. osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. 2004. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. demokratska zada~a. 1985. A. [vajcarija. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. Min. 79. Ml. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. DIJALIZA. H. 362-367. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. Ivanovski. 1997 i 2001). Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Prv pretsedatel e d-r M.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. Bl. 1990. so redovno ozna~uvawe na sedmicite. X 1993 g. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. gija# (1993. 1993. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. koi ne bile pod tu|o vlijanie. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. 31. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. osven so drugite porobeni narodi. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina).: Mihajlo Minoski. Polenakovi}. Po podelbata (1989). bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. Skopje. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. III c 1. Buenos Aires. Kanada.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). V. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. etni~ko organizirawe na iselenicite. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija. Zb. Martulkov. VI 1932 – III. 1.-K. 1946. N. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Pol. od po~. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. LIT. u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii. a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva. MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. 1980. na XIII v. Ima 133 pergamentni listovi. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. sign. S. Smatrakalev. Min. MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. Min. LIT.

^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. R. 2002. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik. MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. 319–330. 194–199. 1970. Marica (26. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). od Bal{ite i od Turcite. so nat~ove~ka sila. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni. Beograd. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar. XIV.: Statut na MLD. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. 435–456. vo Skopje. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Srednovekovna Makedonija. 11–26. EFMA/WHO. †Zograf“. Andreja{ i Mitra{. koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. kako ~lenovi na koalicijata. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. a podocna samo so negov natpis. 1. blagonaklono gledale na ovoj napad. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}. 30-31. {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. od Nikola Altomanovi}. †Balcanoslavica#. 165-182. VIII 1371). Georgije Ostrogorski. Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). so brziot kow [arko. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. K. D. gi {titi nemo}nite i se odmazduva. Osnovano vo 1945 g. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. zb.-B. 1997. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. a naskoro potoa i Kostur. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Biljana Ristovska-Josifovska. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. odnosno za svoj naslednik (me|u 1. IX 1391 – 6. Dedov. Biljana Ristovska-Josifovska. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. Vo 80-tite godini na XIV v. po istorija na medicinata na Med. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. I. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov. M. koga e zaroben i carot Uro{. despotot Jovan Ugle{a. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. na istoto mesto. Kralot Volka{in zaedno so brat mu. koj{to deli pravda. zaedno so Bal{ite. S. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). D. G. Branko Panov. prof. IX 1370 i 31. Blagoevgrad. Mrwav~eviÊi. Osnovano na 28. od kade {to. 1925. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. Stoilov i dr.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. 153–161. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. vo kn. Milan IvanoviÊ. B. Serska oblast posle Du{a- nove smrti. Rodona~alnik na tn. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar.-J. uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in.: Vizantija i Sloveni.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Misirkov. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. S. koj{to potoa bil odlo`en. ^upovski. Sima ´irkoviÊ. Skopje. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status. Nedeqe u Prizrenu. LIT. Prilepsko (1371/72) 882 . Beograd. \or|i Zdravev. 1–2–3. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. Bla`e Ristovski. †Starinar#. Tradition and Historiography. D. LIT. Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). iako granicite ne bile sosem bezbedni. vo S. Dubrov~anite.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. I 1392). 2. MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. Poklad Kraqa Vuka{ina. Varo{. kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. f.: Lazar MirkoviÊ. zaedno so \ura| Bal{a.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{.. so sedi{te vo Prilep. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). Zbornik Filozofskog fakulteta. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. Prv pretsedatel bil d-r B.). SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. Spomenica Frawa Bari{iÊa. Konstantinovi~. 7–22. 1983. III (1924–1925). Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. M. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). Prilep. †Balkanistic Forum’#. 1967. 2002. Beograd. freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#. Solun i Ber (1387). go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). Spirov. Mi{ajkov. Beograd. H 1902 g. trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. 1979.

(so potpisite na D. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. a od po~etokot na 1903 do 1917 g. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe.-Peterburg (16. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S. Misirkov. XI 1902 g. gramatika). toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto. 1 od Ustavot na MNLD (16. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. a F. Vo po~etokot na 1904 g. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov. etnografski. †Za makedonckite raboti#.-Peterburg do S.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled. Vo ~l. se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto. ~itanka. XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. raskazi.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. se opredeluvaat granicite na Makedonija. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski. Mi{ajkov i S. stihotvorbi i dr. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. kako i so oddelni slovenski dejci#. So ~l. 1903). Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski. U{te na 12. osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S.-Peterburg nacionalnata svest. b) da gi prou~uva jazikot. pretsedatelot D. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci. XII 1902). XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. pesnite. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. b) ~itawe referati. Vo ~l. otkako se konstituira Upravata. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. X 1902) rasnuva na 25. P. filolo{ki i politi~ki pogled.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to.Peterburg.. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot). Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K.

15. 61. 1978. Me|utoa. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod. osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. na bugarski jazik. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939). O. samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite. no Gradona~alstvoto ja odbi. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. 2. I. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor . II. Bitolskata filijala na MNLD na 15. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo). II organ na Makedonskata federativna organizacija. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Kiril i Metodij#. 223–447. 259–263. Prvo izveduvawe: Skopje. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija. Ednovekovnite koreni na MANU. R. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. osnovano od K. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. Vo imeto na humanosta. VIII 1912 g.: Ivan Katarxiev. Kiril i Metodij# (27. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. Dr. Skopje. Kiril i Metodija# (1912) LIT. 1966. †Makedonsko zname#. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. 2004. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#.Skopje. Angelov. srpskite i gr~kite pazari. organ na Dvi`eweto. Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g.: Bla`e Ristovski. 298. organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. Terziev i Georgi . vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. Ohrid). XI 1903). Miras~iev i J. Izleguva dvonedelno. 1978. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto. kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. Bl. 9. Min.: Mihajlo Minoski. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. M: T.: SveÈ. LIT. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Skalovski.. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. istiot. R..-Peterburg. Misirkov na makedonski ezik. 1946 g. za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S. no i toa ne be{e registrirano. no oddelni statii i na makedonski. Misirkov (1874– 1926). Skopje. istiot. Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. no i revolucionerite D. francuski i germanski. VI 1917). Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Zb. Bla`e Ristovski. Skopje. e. IX 1946.. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. MANU. od god. K. SofiÔ. istiot. 1966. Min. I–II. Iseleni{tvoto od Makedonija…. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932). be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. †Makedonski glas#. so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). J. Misirkov i St. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. M.. P. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941). ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite. osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. VI 1912). M. LIT. aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci. t. a potoa nedelno. XII 1923 – 1. Angelov. Skopje. MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. Vo Buenos Aires bil pe~aten v.. Dedov vo Sofija (23. Krste P. Sve~en sobir. Misirkov (1874–1926). Skopje. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija. Neposredno pred Prvata balkanska vojna. Bl. Ár. Krste P.1994. 2003. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Avstrija. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. LIT.

). Sl. Atanasov. Kova~ev.-K.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot. N. Skopje. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci. L. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici. Bl. Trajkovi} (1980‡1984). ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. Mihajlov#. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. O.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. N. 1999. 1970. Aleksandrov. vo statijata †^era. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. M. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je. 2004. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. S. Sl. LIT. no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev. pr. vo sorabotka so N. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite. Kl.-K. 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie.e. Sl. 539–542.n. formirano vo 1947 g. srpskoto i gr~koto vospitanie. M. Argentina. Pelski). Wujork. Dosega{ni pretsedateli: A. Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. Spored aktite. Tolov (1976‡1980). Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. Iv. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa.n. Kanada. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{. MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires. V. etni~ko organizirawe na iselenicite.: Mihajlo Minoski. Vo vesnikot sorabotuva i K. MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija.-K. N. †Makedonsko s'znanie#.: D-r Boro Mokrov. kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. SAD. i protiv †agentite na Tretata internacionala#. Sl. Damjanovski (1986‡ 1988). Jurukov. makedonskoto dvi`ewe nema da postoi.-T. prete`no od Bitolsko. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. d-r F. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata. Sarafilovski (1992‡1994). kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija. Dorevski (1984-1986). 1980.-K. a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. LIT.e. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. lavira i koncepcijata na vesnikot.e. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. Istorija na makedonskata nacija. 138–141. angliski jazik). Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 .: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. SAD. L. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. A. LIT. Srbite i Bugarite#.). Protogerov i Iv. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g. N. organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. 1905 – Makedonija. K. Skopje. Skopje. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). pr. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles. B. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija. Zb. T. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. Misirkov (pod psevdonimot K. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. R. 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. P. Ristov (1994-2000) i S. Min. Razmov i dr. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. V. Simov (1974‡1976). Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. Bla`e Ristovski. direktno vo zatvorite. N. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. Kalifornija. Kikovski (1988‡1992). nauka i kultura. pr. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester. †Makedonsko delo# (1925). 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. 200‡197 i 171‡167 g. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205. Toa go objasnuva i G. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. Skopje. mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski). da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija.n. K. a od 2000 g.

Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie.). Historiae. Radovi{ (Radoe{ta).e. Tu~epi. pr. Lipsiae. LIT. od koi okolu 20. Voenite podgotovki prodol`ile.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija. Zrnovsko i Cerje. Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g.e. no bil odbien od Ahajskiot sojuz.e. Lipsiae. Toj pridobil i drugi sojuznici. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. A. Kavaja Kor~a. [i{tevec.000 lu|e. . Trebi{te.n. Golemo Ostreni. Crnolevo. Paki{. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli.-R.n. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec. Vrmnica). Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. Kore{~a. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje. bidej}i obrazovniot proces nasekade. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor. Gorna Gorica. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor.: Polybii. Skopje. vol. I. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. Ginevci (Gineec). Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin.e.).M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni. K.n. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija. pr. Kuks.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta.: Istorija na makedonskiot narod. Vo po~etokot na XX v. Malo Ostreni. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. Zapot i Ko{ari{ta. 1995. Pustec nacionalnite malcinstva.e. Kojavec.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. Leska. Ajtolcite i Ilirite. a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5. Elbasan. vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a). 2000. Globo~ani.). ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi.000 novi vojnici i sl. Spored sklu~eniot mir. Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit.). Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. vo instituciite. Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija.). osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa. okolu 150. pr. Ma{kin. II (1924). N.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo. III (1983). Podgradec itn. Orgo{ta. So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija. a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. vol. se odviva na albanski jazik. zemjata bila opusto{ena. Vrnica (Vrbnica. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie. vol. vo Kor~ansko – bobo{tenski govor. Ab urbe condita libri. pr. pr. kako i komunikacijata na dr`avno nivo.n. dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. 1906. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. Dardancite navlegle vo Pajonija. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Ladomerica. a od jugoistok napadnale i Ahajcite. vo selata Lin. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV. pr.). Tu{emi{ta i Piskupija. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s.n. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski. Pustec. Pasinki. Kako nivni sojuznici. M. i toa: vo Gora – goranski govor. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Golo Brdo. Titi Livi. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. Dolna Gorica. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g. Skopje. INI. otkolku od rimskata ekspanzija. O{enovo. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). IV (1904). 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot. Bili{ta. koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. Istorija na Stariot Rim. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. [ulin. Ore{ek. Le{ni~ar (Le{ni~ani).n. itn. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski.e. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200. Novo Selo. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. zapadnite i jugozapadnite makedonski govori.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda. Klewe.

Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija.). Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. Na toj na~in. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. vo mediumite itn. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. granicata stanala neprobivna. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa).). koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. no so prevedeni albanski u~ebnici. vo politi~kiot i javniot `ivot. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. pokraj obrazovanieto na albanski jazik. Od 1948 g. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. sever i jug. Osven voenite sostojbi. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919). Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. po Enver Hoxa. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. Golo Brdo i Gora (1923) itn. dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. vo legislativata. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. vo javnata administracija. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. Osobeno skata dr`ava. Bitola. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. vo obrazovanieto. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. makedonskite u~iteli bile isterani. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. Za olesnuvawe na toj proces. a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. Golo Brdo i Gora). zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok.

sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. 49–81. Poqe Debarsko. doktorska disertacija). †EtnoAntropoZum#. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija. 35. Krste Bitoski. Naselja i poreklo stanovni{tva. MakedoniÔ. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. 1940. 2002. †Istorija#. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. 1987. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. 2. 8. SofiÔ. Tiranë. Skopje. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. †Slavic Review#. LXIX.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. istiot. koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). Andrew Rossos. 1994. 1969. SofiÔ. 1970. 1900. Bo`idar Jezernik. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. Skopje. Istra`uvawa i zapisi. Vo 2002 g. Milivojevi¢. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe. †Srpski etnografski zbornik#. 1955. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. Nazif Dokle. a vo 1912 g. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. 1939. 1957. br. LIT.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. II. Sv. kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. 2. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite. Dru{tvoto †Gora# (1993). Prespa vo Sredniot vek. @upa Debarska. Pomaci. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. 1954. Skopqe. Skopje. D. Skopje. Skopje. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. X). 24/25 (1972/973). EtnografiÔ i statistika. se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . Branislav Rusi#. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. 1998. kw. The British Foreign Office and Macedonian National Identity. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. 123–186. Galaba Palikru{eva. Skopje. II. vo kn. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. vol. 4. 1971. 2004. Skopje. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). Mil. Vo po~etokot na XX v. Bla`e Ristovski. Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik. Jovan Haxi-Vasiqevi¢. Beograd. t. Vo oktomvri 2004 g. Skopje. †Makedonski folklor#. 30-79. 137–157 i 429–493. Branislav Rusi#. K†n~ov. XV/2. Borivoje @. 111–125. 1932. Beograd. 63–118. 1924. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. 1979. Aneta Svetieva. 2000. Skopje. 53/2. 1918–1941. Debarski Drimkol. kn. Gora i Opolje. Skopje. VII/10. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. Petri~ko. Makedonskoto naselenie so islamska vera. VI/1.n. Skopqe. historik dhe etnokulturor. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). I. 2002. Milisav Lutovac. Beograd. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). Metodija Sokoloski. Skopje. An. †Patrija#. Bo`idar Vidoeski. 3–4. 100–113. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. Beograd. Filipovi#.. VII/2-3. 2000. Dijalektite na makedonskiot jazik. †Makedonski pregled#. 1988. Mehmet Hoxha. Goranski narodni pesni. S. 312–330.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. SAN. Ju`na Makedonija. sostaven del na makedonskata. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Svetivra~ko (Sandansko). Skopje. Jovan Trifunoski. †Istorija#. V. †EtnoAntropoZum#. Tomo Tomoski. Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). Skopje. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. œranov. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. Golo Brdo. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik).

zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina. koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. bile sprovedeni relativno slobodni popisi.) i islamsko. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. †drugi#.367 vkupna polulacija (2006). vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura.798 km² ili okolu 10. koe Bugarija odbila da go priznae. Struma i Smoljanite po r. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi.000. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. tatarskoto. bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. vo popisot od 1992 g. Pokraj zapla{uvawata. Nevrokopsko i Razlo{ko). kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko. socijalnata i duhovnata kultura. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. Mesta i predelite na toj prostor. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). Mesta. treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. Bregalnica na zapad od pritokite na r. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10. Vo 1946 i 1956 g. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. Mesta. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev). zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi.385.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben. Struma na istok. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila.000 od tn.000 do 250. Strume{tica. koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. Isto~no od Peh~evo. bidej}i dr`avata po 1948 g. Osven vo selskite naselbi. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje.18% od makedonskata etni~ka teritorija. Na taa to~ka. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6. Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. pa se spu{ta severno od Blagoevgrad. na Rila Planina. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi.800 `iteli. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto. Re~isi do krajot na turskiot period. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. vo dolinata na r. ~e~ki govor). Struma. e standardiziraniot bugarski jazik. gagauskoto i drugite mali malcinstva. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 . {to e trome|e me|u Pirinskiot.707 du{i. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG).

So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. 1919 i Lozana.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata. gr~kata crkva. No vo 40-tite godini na XIX v. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. vo mediumite itn. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. separatisti i neprijateli na dr`avata. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Amerikanskite protestantski misioneri. po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) . Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. po 1835 g. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). itn. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite.n. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. vo legislativata. koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. t. osven Strumi~ko. vo javnata administracija. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Spored gruba presmetka. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v.n. vo obrazovanieto. vo politi~kiot i javniot `ivot. bugarska kulturna sfera. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. osnovani vo periodot 1990–2004. Me|u pogolemite malcinstva. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t.

klisurata i slivot na r. Skopje. Sv. Pirinskiot del na Makedonija. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. Skopje. ne uspea da se registrira. 1967. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34.mhrmi. Pomaci. Jovan F. http://www. Rinhini. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. Gregory Mihaelidis. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. kon Trakija.umd. Mesta vo Egejskoto More. me|utoa.omoilindenpirin. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. 1978. Warsaw. Trifunoski. Sa- gudati. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~. no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Balkanot. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. nekolku pati bil konfiskuvan. Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov.). BÍlgarskite obÈnosti zad granica. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. http://www. 1914. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija.org/ (mart 2007). koe. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. i LIT.prohosting.. An.html (mart 2007).org/reports/04/osce_bulgaria. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 . t. https://drum. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast.C. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. 2002. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko). 2005. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Vojuniti i dr. Anastasija Karakasidu. Mark Mazover. http://balder. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. Po vojnite vo po~etokot na XX v. 1870-1970. Washington. 2003. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. Od 2001 g. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. †OMO Ilinden Ivan Singartiski.htm. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. SAD). Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. Velegiziti.pdf. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik. Morava. D. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. itn.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo. Skopje. INI.com/asen/obst_bg. Skopje.n. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.153 km². october 5-15. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. televizija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr.

vo legislativata. ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. Berziti (severno od Solun). Bugarija. iako vo 1920 g. pa se spu{ta ju`no na r. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. planini. gr~kata crkva.).M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. vo javnata administracija. {umi itn. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp. a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870). prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. Vo RGr. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. Rinhini (na Halkidiki). Mesta. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. SAD i Avstralija.).. Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite. od Isto~na i Zapadna Trakija). edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#. do deneska. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta. vo obrazovanieto. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. vo mediumite itn. Srbija). Velegiziti (vo Tesalija). osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). reki. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. ezera. Od VII do XV v. Bistrica). okolu 200. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo.n. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t. Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. itn. 1919 i Lozana. Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. pravoslavni od Mala Azija. socijalnata i duhovnata kultura. Sagudati (okolu r. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. gr~ka ili druga tu|a vlast. Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. kosturskiot. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. Za da ja osigura novata teritorija. Od dr`avnata politika na negacija . Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. vo politi~kiot i javniot `ivot. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. Vojuniti (vo Epir) i dr. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). Po 1912 g. ne se garantirani malcinskite prava.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Osem). 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. †makedonska borba#. Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. nesramskiot i kostenarskiot.

Gramatik. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. Sk. na pop Jovan i dr. lesnovsko. Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. i dr. vo Mak. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva. Najstari kir. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Mo{in. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. Tsanoff. i dr. IZV i LIT. An. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey. Bolowski psaltir i dr. 1993. 1978. LIT. so srpska ra{ka red. dr`ava vo Mak. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. Toj period. i dr. Gr~ka antimakedonska borba. M. Slovenski rakopisi vo Makedonija. listovi – site od XI v. https://drum. 1858-1918. Sofia. jazik. ostavil dlaboki tragi vo mak. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989). red. Od XVII – XVIII v.: V. Vladimir A.. INI. kn. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. osmogl. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. G. Nar.htm. srp. Vo javnite mediumi (radio. naroden jazik. od mak. ~etvoroev. Slep~enski apostol. se: Mak. Sk. Meglensko. zborn. Dobromirovo ev.. Skopje. na pop Jovan od Kratovo. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava. arh. me{ano). Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. Jegejska Makedonija... Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet. nasled. pova`ni rak. odnosno separatist. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko. Mak. 893 . muz. zbirki vo Mak. M. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. list i fragment od Posen triod (XI v. Tikve{ki zborn. 47.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270. na Axi Baba.. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). SAD).) redakcii. GREECE http://www. popoznati se slednite rkp. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. rkp. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. Beograd. doa|a do procvet na kni`evnosta. na Norov. Stojan Kiselinovski.. Fragment od †Posniot triod# (XI v. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. 1. se ~uvaat vo razni rkp. 1. ev.pdf. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak... i dr. 3 i 4. 1914. 1979.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka.. se: Krninski dam.. Mak. zborn.. fak. Slep~enski pom. umd. pova`ni se: Zografskoto ev. Skopje. Doa|a do diferencirawe na mak.: Izborno ev. Anastasija Karakasidu. Od XII v. 5 i 6. kultura i folklor.: NUB †Sv.. vo Mak. 2004. Vele{ki zborn. Od XVI v.state. na Mak. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). sè do mak. Mak. Kl. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. Tetraev. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#. kratovska i me{ana.# 256. Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905. psaltir. Pokraj progonite i zapla{uvawata. Bogdanovo i dr. prerodba vo XIX v. Od XV v. Kru{ev. zborn.florina. 22. Sk. 1946. Vo XIII v. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. Sinaj. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. 1990. rkp. Sk. od krajot na X v. Mark Mazover. Washington. Potoa ja napu{til organizacijata. Gregory Mihaelidis.. iako kratko trael. Zborn. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet.. Filoz. Strumi~ki oktoih.. bug. Spored pismoto. 2000. Pozna~ajni rkp. Treskave~kiot kodik. D. Sk. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek. na Visarion Debarski i dr. Dobrej{ovo ~etvoroev. se: Apokrif. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Mak. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska. Skopje. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. se: Bitolski triod. Skopje. Skopje. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost..). glag. 1971.C. Ohr. na Vlad. manastiri od srp. red. 1919. kn. Ohridski apostol. Arh. Mak. Asemanovoto ev. Vo 2000 g. se pi{uvaat rkp. Jovan F. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. 32. koga doa|a do izraz mak. izborno ev.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840. Dimitris Litoksou. kn. posen i cveten triod.org/.7 i 8. Slovenski rakopisi vo Makedonija. od XIV v. Balkanot. Od glag. kn. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko.. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www. rkp. a so srp.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars.. no ne i borbata za pravata na Makedoncite. 2003. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp. 2002. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87.. se: Krat. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. Sv. Denes samo mal del od okolu 460 rak. Georgievski. 1988. Trifunoski.. rus.

975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan).428 Makedonci vo Srbija. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa.899. Sprotivno na toa. RSl (2002) – 3. navedeni se samo 4. i vo RS i na Kosovo. Vojuniti vo Epir i dr. Struma). kako Makedonci se izjasnile 25. kako i vo popisot od 1992. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. ja se~e r. RBiH (2005) – 2. RB i RA) ne e poznat. bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. Golo Brdo i Gora. kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. okolu 200. Smoljani (po r. Kor~a. po sredna procenka ima 42. 700.18%. Samuilovo Carstvo. Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g. Spored popisot na SAD (2002).270. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite. vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1. Rinhini (na Halkidik). 200. Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. tie 4. Se operira so pribli`na brojka od ok. u{te ok.981 ili 64. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi. bogdanskite. Velegiziti vo Tesalija. Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. bile istovremeno i etnografski granici. go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko. Spored popisnite podatoci. koga namesto imeto Makedonija. bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. osobeno vo prekuokeanskite zemji. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina. Bistrica). . Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81. (nad 70%). spored popisot vo Kanada (2001) – 31.145.847 lica (0. Mesta). Kuks. Spored posledniot popis vo RA (1989). Vodensko i Kostursko. 700. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#.297. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002).35%) i 4. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo. ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r.071 Makedonci. Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. na edna strana. vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva.774 km²). vardarskite. Berziti (severno od Solun). Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot.798 km².547.000 etni~ki Makedonci vo Albanija. vkupno 30. Mesta. politi~ki. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Podgradec.955. Sagudati (okolu r.06%). koga 10. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr. brsja~kite. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. Sprotivno na toa.697 etni~ki Makedonci. na druga strana. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv.972. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. kako i vo gradovite Tirana.000 – spored podatoci od MIA (2003). Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun).). Golo Brdo i Gora. i Kor~anskata Kotlina. koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Mesta. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5. od vkupniot broj 2. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. Se~e delovi od strumsko-mestanskite. ja se~e r.022.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok.278. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB. pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r. Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi.581 kako Gorani (0.

XIX v. Bitolsko Pole. Stracin. XX v.) 895 . XX v. za postara `ena (Prilepsko Pole. XIX v.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole. XX v. XX v. XX v. Bugarievo.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija. Polog.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s. XIX v.) Vez od `enska krpa za na glava (s. Kumanovsko. Lopatica. Radiovce. Solunsko. XIX v. XIX v.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. Duwe.) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko. XIX v.) Grabeno rakav~e. XIX v.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko. Mariovsko.) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s. Skopska Blatija.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s.

Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). kako RSl (sega ~lenka na EU). Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. prekuokeanskite zemji. srpski i albanski. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG.). vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. RH. Grcija i Bugarija. Kanada i Avstralija. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam. go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. pa i vo RM. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Amerikanskite protestantski misioneri. Spored religijata. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. na XX v. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. so pomo{ na svoite stranski mentori. zaedno so makedonskta teritorija. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori. i vo tie uslovi. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. gr~kata ili druga tu|a vlast. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. Sepak. RCG i RBiH. Zatoa po 1844 g. so mali verski zaednici na protestantizmot. NRM i FNRJ. Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji.).. muzi~kiot folklor. Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. nasekade.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. gr~kata crkva itn. Rezultatot od vojnite sosednite zemji. . jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. socijalnata i duhovnata kultura. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Make896 doncite do`iveale. Turcija. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. bugarski. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam).

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V. Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s.) Mija~ka nevestinska. mominska i detska nosija (s. Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 . Gorno Vodno.

Mark Mazover. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD). Svetski makedonski kongres. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. Skopje. se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Za makedonckite raboti. Smrde` (Kostursko). https://drum. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. 1914. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. 1991. Mico. Vladimir A. Viktorija Ink. Dragi Stojkovski.. Gregory Mihaelidis. Svetski makedonski mladinski kongres. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Skopje. D-r Orde Ivanoski. Krste P. Jov. 2004. Dim~e Milevski. LIT. Sv. kako. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. SAD. Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. Gr~ka antimakedonska borba. Anastasija Karakasi- du. O. (od pomalite). Makedoncite vo ^e{ka. Priredil Bla`e Ristovski. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. LIT. Skopje. SAD. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija. kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. LP i dr. Tsanoff. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata.umd. Makedonska alijansa – Melburn. OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija. Skopje. Portreti i procesi. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii.C. 1975. Vasko Panoski i dr. Dimitris Litoksou. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. DOM.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918. istiot. Vo 1938 g.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn. Washington. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. Skopje. Balkanot. 1971. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. Bo`idar Maslari}.. Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. Sinot na Angel Gaco. II. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. 2002. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. Macedonia Clasp of the World. Stojan Kiselinovski. Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939). 1919. 1978. Skopje. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. 1990. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava.M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. Indijana. Voena istorija na Makedonija. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Alekso Demnievski-Bauman. D. SofiÔ. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989).pdf. od levo na desno: Trajko Mi{kovski. d-r Gavril Konstantinovi~ od s. An. Avstralija.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Bla`e Ristovski. Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija. III. Iv. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop. 1. 2003. D-r V. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. Skopje. X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ. D. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. 2003.: Vo srceto na [panija. INI. DS. 1983. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. MANU. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein.: Van~e Stoj~ev. NSDP. 2000. Obedineta makedonska dijaspora i dr. Makedoncite vo Holandija. Slovenija. LIT. Poliwa `ito – ridi{ta krv. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Skopje. na pr. Sofia. d-r Vladimir Kavaev od Struga. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. Skopje. Misirkov. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822).

Nikola Kqusev.). Vladimir Kandikjan. Istra`uvawa i materijali. Jane Miqovski. N.). 1991. Sl. III 1979. 10. @ivko Dimoski. 9267. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). Trajko Koneski. †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. XI. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot. Sremska Mitrovica i Ni{. Sredbi. D-r \or|e Miqkovi}.). tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize. Makelari. †Kulturen `ivot#. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje). 7. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. soobra}aen in`ener. †Poetsko kat~e# i dr. a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. 6. D-r Simo Mladenovski.-K. XI 1987. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). Vlado D. XI 1981. Blagoja Nanevski. Nikola Uzunov. Antonov stanal i general na Crvenata armija. LIT. Ksente Bogoev. Posledici. Goce Petreski. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). poradi komunisti~ka dejnost. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. LIT. I 1993) ‡ prvoborec. 38. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. †Nova Makedonija#. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. Dimko Kokaroski. Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla).. Gligor Bi{ev. D-r Orde Ivanoski. BIBL. kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. I-V. 55-68. 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. Taki Fiti. 2. T. Metodija Stojkov. XI. Qube Trpeski. I. Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. kade {to vo 1935 g. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. na makedonski jazik. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii). Josif Andreevski. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. Tihomir Jovanovski. Du{an Veqkovi}. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). Jovan Stojanovski. 16-18. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. 1967. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). †Nova Makedonija#. Golooto~ki svedo{tva. XXI. dekemvri 1977. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945.) i Nikola Kqusev (v. Dimitrija Nova~evski. doktoriral so zabele`ana disertacija. 23. 18. Skopje. 7. 7. Branko Zelenkov. †MAKEDON^E# (Detroit. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. 315-316. I. Ml.: Dim~e Naj~eski. Natalija 899 .: Elena i Vladimir Kavaevi. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad. 2. Skopje. 2. (s. Nikola Uzunov. Taki Fiti. prva i vtora. Asen Simit~iev. Vasil Griv~ev. X ‡ 6. 1975. @ivko Atanasovski. Trajko Slaveski (ekonomija). †MAKEDON^E# (Bukure{t. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. Aleksandar Milevski. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. Skopje. vo Zagreb. †Na{ svet#. Metodija Stojkov. Dodeka bil na robija. IV 1939). LIT. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. Kiki Mangova-Powavi}. 1914 ‡ Struga. S. Albanija. Kostadin Popovski. finansii i bankarstvo). kako i akademicite Kiril Miqovski (v. Makedonskiot stih 1900–1944. N. prvoborec. Mane ^u~kov. Nikola Uzunov. bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. 31. Mihail Petkovski. III. MAKELARSKI-BECKO. a potoa spored bugarskiot pravopis. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. Nikola Uzunov (v. Dimitrija Nova~evski. Debarskiot mladinski bataljon. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. Skopje. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Skopje. SAD. 5. Mitra [aroska. †Glasnik# na INI. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. Dokumenti. 711. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. XI 1972. Skopje. 1967. avgust 1949 ‡ dekemvri. †Komunist#. \or|i ^epujnoski. nositel na Partizanska spomenica 1941. Vlado Makelarski MAKELARSKI. Seta mladost za Oktomvri. Ml.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Pan~e Kirovski. 1919 ‡ 29 ili 23. Nikola (Debar. Skopje. vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). Bla`e Ristovski.: †Na{a re~#. Po otslu`uvaweto na voeniot rok. S. vo v. D-r Petar Stojanov. od kade {to izbegal (12. 1980. 9. IV 1939. Skopje. od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. potoa vo Vrawskiot NOPO. XXVII. Skopje. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. kn. Skopje.: B. Todor Todorov. S. Ml. S. nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. Objaveni se vkupno 35 broja. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). 22. †Prosvetena `ena#. 1985. [aban Prevala (monetarna ekonomija. Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). Angel \or|iev. 6. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. Jordan Krstevski. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija. Skopje. Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata). Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Ml. Todor Ru{kov. R. 2006. Ksente Bogoev (v. Tetovo. a M. Ki~evo.

IZV. Xemail (Skopje. kako i na scenite na drugi teatri. 2000.42 mlrd. Ariton @ikov.6 mrd. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. Ottuka. Raskazi: Ludiloto na srceto. t. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. Zboruvaj tivko. rashoden metod. vkupnata nevrabotenost itn. †Bilten# juli/avgust /2006. †Pra{ina# i dr. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija). 1973. vtoro. Skopje. den.9%. 28. Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno. F. 1960 i drugi. Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija). and W.e. McGraw-Hill International Edition. †Jad#. bruto nacionalniot dohod. IZV. †Jazol#. neto stranskite investicii. den.11 mlrd.. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. Slobodan Mickovi}. Mirisot na zemjata. MANU. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. Romani: Buntovniot klas. 2001. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. 1959. zemjite vo tranzicija).: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija./fev. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. Baram pomiluvawe. M. P. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. X – 160. Bila ~len na SANU. C + 57. MAKSUTI. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). docent na Univerzitetot vo Tetovo. 2006. IZV. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. 1924. Ulogi: Otelo. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). Srbija. bruto-investiciite. 1988. LIT. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#). Taki Fiti. Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. Desanka (Rabrovica. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. SVP. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka. Risto Hristov. T. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost. LIT. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. M) = 265. den. S. Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#). †Crveniot kow#. S. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). Irena Kikerkova. T.25 mlrd. LIT. vo ovaa faza na razvojot. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. Zeleniot vitez. vkupnata vrabotenost. vo osnova. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. 1970) ‡ sociolog. F – M. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. Ajan (†Ugursuz#). T. Nordhaus. niski stapki na inflacija. t. 2004. †Bilten#. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod). Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. gi opfa}a bruto doma{nite investicii). Struga. V 1933 ‡ Skopje. 75 mrd. Ki~evsko. Dan~o Zografski. Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. Aleksandar Murarcaliev. 2006. postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. saldoto na tekovni transakcii so stranstvo. Raspeani prikazni i dr. St.: Zbirki pesni: Pesni. Zarobe- .n. Skopje. Me|utoa. 16.e. †Pred do`dot#. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi. †Preku ezeroto#. 1964. trajni). kako zbir na odredeni transakcii. Skopje. 1955. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka).e. 1930. monetarnite agregati. Nemam pove}e vreme. i nadvore{notrgovski sektor (X-M. T. Sk. 1961. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. Vo periodot 1992– 2002 g. Samuelson. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj). luksuzni. den. dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. Vladimir Gligorov (stopanski sistem. Todor Todorov. jan.: P. t. BDP. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. Elena Doreva (ekonomika na agrarot). finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi). Eighteenth Edition. prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii. 16. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. porastot na zalihite. So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t. P. Gradina na detstvoto. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI]. neto-izvoz). Letopis na Perunovite potomci. t. R. bruto-investiciite vo fiksen kapital. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991).: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i. G + (106. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. den. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto.n. Gil. 1983.2 mlrd. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. 1976.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. na grupata za angliski jazik (1964).: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. 8. Ni~ija zemja. V 1898 ‡ Belgrad. 1979. Nikola Uzunov (stopanska istorija). Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. bruto nacionalnoto {tedewe. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. F. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. IZV.). no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. den. BNP. MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. Economics. BIBL. 1927.: †Poezija#. Fiti.: SNA 1993 i ESA 1995.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. 1931 i dr. †Haj-faj#. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. 8. RM po 1996 g. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. I + 55.

Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g.71 m3/sec. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV. vo Skopje. a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). (1940). Mala ednokorabna crkva.1 m3/sec se javuva vo maj. Gojko SubotiÊ.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). 95‡97. Vo poslednata decenija na HH v. supstrat. BIBL. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika. Du{ko (Tetovo. VIII 2007) ‡ novinar. Proeski. Naum. Stari sv. P. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa. sv. sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). pen pad od 1. lokalitet. Zlate (s. 8. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. 167-171. 63‡64. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. V. 1997. mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. a najmal od 1. sv. Karolina i dr.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni. Petka. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. Od 1951 g. Makfaks. Nikola. 1943). 1926 – Egejskiot del na Makedonija. sv. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. IX 1924 ‡ Skopje. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. 1944) – naroden heroj. C. Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981. Srednogodi{niot protok iznesuva 6. Bogdevo. [ ‡ Hat. LIT. Ohrid.68 m3/sec vo septemvri. Crkvata †Mal sv. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski.3 km. datum na sobiraweto. Kliment. rodnina na kralot Marko. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. LIT. Vl. Iv. Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. Sv.: D-r Simo Mladenovski.). od jerejot Stefan. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1. izgraden i `ivopisan vo 1378 g. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. nadmorska viso~ina i dr. Beograd. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI).122 m i prose~en pad od 52. O. 2005. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii. Beograd. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). kako i sv. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). Emituva vesti na makedonski. 1980. Shkup.7 ‰.1 km2. †Starinar#. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu. Kaliopi. Gostivarsko. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Radika. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika. Prvin bil izbran za asistent (2001). Kliment.728 m. zemja na potekloto. †Napredok#. Vo novinarstvoto od 1948 g. LIT. osnovana vo dekemvri 1992 g. MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI). Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. Kliment u Ohridu. Najgolem srednomese~en protek od 17. a se vliva na viso~ina od 606 m. Cvetan Grozdanov.: Dragan Vasilevski. †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija. Tetovo. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. 1083. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Vo edna borba bil zaroben. Dr. ima vku- MALEVSKI. ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. xiev. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#.) M. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Liturgiski kompozicii vo oltarot. \. 151‡153. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. izdade 15 LP-plo~i. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. S. B. 1971. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. 14. 1942. Slivot zafa}a povr{ina od 200. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. Kol. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. K. Risto SamarM. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. prerasna vo me|unaroden festival. Konstantin i Elena na zapadniot yid.

†Emisija za zemjodelcite#. Erazmo. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. Aleksandar (Ohrid. 13. @A XXVIII. 14. vo 2002 g.. hoteli vo Ko~ani (1957). LIT. XI 1927) – arhitekt. MALESKI. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. F. Aleksandar Malenko MALENKO. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. 26.. 1985. III 2006) ‡ novinar i spiker. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka). so ladni zimi i sve`i leta. publicist. Vo M. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. 20. od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . \. po{tite vo Prilep (1973). Beograd. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC.-Gr. 1996) zlaten na 200 m delfin. a potoa na APK †Student# vo Skopje. na anti~kiot teatar vo Ohrid. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti. †Radiodrama#. ^len e na DPM od 1946 g. Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza. 5. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. Kliment (Struga. Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). Ohrid-Skopje. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. Vlado (Struga. kade {to ostanala celi 33 godini. Vo minatoto se vikala Zakamen. Skopje. Rat. Malesija. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). †Godi{en zbornik na FF#. 1953. pokraj na †Razgledi#. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. 339-349. MANU. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. J. Qubinka (Ohrid. 23. vo Ko~ani (1982). BIBL. P. `ivele 926 `. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban. Vlado (Ohrid.Ohrid. 6. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. X–XX v. vo Dojran (1959). turata na po~vata na Makedonija. IX 1938) & arheolog. Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. Skopje. Rim. 159-166. †Pedago{ki soveti#. 2006.: J. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. novinar. na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. isprese~en so pove}e dlaboki dolini. del VI. Gr. Od 1965 do 2004 g. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej .: Branislav Rusi¢. diplomat. X 1917 – 18. vo Tetovo (1977). IX 1984) ‡ raska`uva~. Albanija. MALEVSKI. 1. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. na severozapad so Debarska @upa. a vo Kopenhagen (Danska. Makedonskoukrainski vrski. vo Kumanovo (1978). op{testveni. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. Skopje 1978. I 1979) ‡ pliva~. B. B. T. S. osnova~ na †Razgledi#. MALENKO. vo lokalitetot Stobi i dr. Erazmo. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. scenarist. vo [tip (1955). IX 1919 ‡ Struga. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. VII 2002) – protojerej-stavrofor. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. Reljefot e ridski i planinski. Pantelejmon na Plao{nik. a drugite dve sela se raseleni. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). St. AIU XV. romansier. LIT. 45-51. Zba`di. 1974. se vrabotila vo Radio Skopje. Na istok se grani~i so Debarca. Kr. do penzioniraweto (1981). Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. na nekropolata na Deboj. 11. vo Sv. Skopje. U~esnik vo NOB.: Done Ilievski. ostanale da `iveat samo 22 `. 269-339. 10. Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). Dodeka vo 1961 g. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. kn. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. 1. desna pritoka na Crni Drim. Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). VII 1930 ‡ Skopje. R’`anovo i Lokov. Al. †Emisija za `enata# i drugi. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). no zna~aen kni`e- . Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija. Klimata e planinska. i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. 1987. 2004 V. vo M. LIT. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. vo 1958 g. Atina i Sofija. Konstantinov. Ohrid (monografija) kn. Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. vo 1965 g. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Paraskeva (Skadar. vo Strumica (1981). vo Novo Selo. Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992).Ohrid.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. D. a ozna~uva †Brda#. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman. Skopje. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski.

†Razgledi# (1954) vo broevite 19. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM.-^. Vojnata. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Polska. koi prerasnuvaat vo narodni. 14. 21. B. vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. 1980. Vo 1951 g. Istra`uvawa i materijali. 1936). posthumno). Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. 14. 1976) i Razgledi (kniga esei. slavist. Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). so preveduvawe. Skopje. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski. T. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. Sv. IZV. raskazi i edno~inki. 3. ogledi i polemi~ki prilozi. [. BIBL. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. 2007. Warszawa Krak[w. 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w.: Bla`e Ristovski. Negovite pesni. Z. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). Likovi – antagonisti. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w. Makedonskiot stih 1900–1944. izdavawe bilteni i vesnici. XI 1946) – pravnik i univ. Miodrag Drugovac. LIT.: Sovremeni politi~ki sistemi. istiot. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). Denko (Skopje. VII 1903 – Klocko. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. XIV. Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Karta na Male{evijata MALECKI. 441–446. 1974. 20. Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990). istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. balkanist. LIT. 2001. objavena vo tri dela: †Non possimus#. V. Makedonski narodnoosloboditelni pesni. prv polski makedonist. Skopje. SAD (1990–1991). do nejzinata klisura nad s. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. dr`avniki diplomat. Razlovci. Hristo Georgievski. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#. Petr. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. Golak i Pla~kovica. 1987. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. M.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora. IX 1946) ‡ polski lingvist. vodat dve regionalni soobra}ajnici. lu|e. saka i mo`e# objaveni vo sp. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. Ohajo. i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 . 1976). profesor. izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. Preku M. Venko Andonovski. Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB. i T. Vo 1976 g. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno. Skopje.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI. Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997). Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. dijalektolog. vojnata (1967). Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina. Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. Skopje 2000. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004). Angelina Banovi}-Markovska. Razboj (1969). Skopje 1987. manifestirana vo statijata †Konspekti#. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. 1938) M. romani: Ona {to be{e nebo (1958). Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. Me|unarodna politika. postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Polska.

Vra~i# vo Ohrid †MALI SV. ovde `iveele 20. SofiÔ. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname. Skopje 1980. M. 1942) – u~itelka. Al. 1980 48‡53. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945). ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. Vo pogon od 1953 g. S. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. 19-20-21.. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Male{ i Pijanec. Nikola (Berovo. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. spored teritoriite na koi{to se prostirala. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. Zrnovci. HC †Do{nica# e na istoimenata reka.748 m). Na Ilinden (1903). Instalirana mo}nost 4. MALE[EVSKI. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. U~itelstvuvala vo Kuku{. Gimnazija zavr{ila vo Solun. }erka na Nikola Male{evski. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata). MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. op{tinskite arhivi. Skopje. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). LIT. 80. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. Gr. Ima dva agregata so pelton turbini. 69. \. Ml. vtoro fototipno izdanie.: D-r Mile Mihajlov.. Stanke Dimitrov. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. \or~e Petrov. Postoela od IX v. V. Bilata se zaobleni. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879). Skopje. Cvetan Grozdanov. Beograd 1928. MakedoniÔ. Vo s. Bugarija. 1985.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma. C. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. Beograd.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. 1852 ‡ Dupnica. Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina. Crkvata †Mali Sv. kota 1356 na pl. loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. Instalirana mo}nost 1. najisto~nata to~ka na RM. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. den.: Ivan Snegarov. a potoa emigriral vo Bugarija. LIT. St. nedaleku od Ko~ani. MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. 25. S. a najgolemo bilo vo 1996 g. Sveti Vra~i vo Ohrid. Vo pogon od 1950 g. Male{evo i Male{evci. T. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci. Bugarija. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. Rat. zab. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. se ven~ala so Kr. MANU.458 `. 81‡108.26 MW. sv. 123. Beograd 1974. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. Vo 1961 g. (1992-9394). punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. LIT. kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. LIT. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. †Kulturno nasledstvo#. Crnik ima Turci i Romi. kade {to se vklu~ila vo TMORO. Ana (Dupnica. Vo M. Od selata. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. Se protegaat la~no vo pravec jz–si. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g.. 2003.5 GWh. 1993. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. Pavlovi¢. I–II. Vizantijske freske u Jugoslaviji. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). istiot. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije. Ml. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska.801 m) i ^engino Kale (1. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta.: Milen Kumanov. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica. 1965. 1979. blizu do seloto Kalimanci (po- . Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. And. Berovo vo prostorot i vo vremeto. (Hronika). S. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). 1978. 1992.: D-r Risto Poplazarov. 1871 – Bugarija. Jovan Teorijan. i iznesuvalo 158. Skopje. Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie. LIT. Pla~kovica. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica.: Voislav J. Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti.62 MW.: J. Petar Miqkovi}-Pepek. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1. Prirodni i socio-geografski karakteristiki. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. ™uriÊ. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M.048 `. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata. 1996. a 6 na op{tinata Peh~evo. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. Ima dva agregata so pelton turbini. Beograd. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. i vo 2002 g. Kuzman i Damjan. Asenov vo crkvata vo s. MALE[EVSKA. SofiÔ.6 GWh. Berovo. od vremeto na prvata misija na svv. Korni{or. Jankovi¢. Skopje. skoro isto tolku – 19. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). KratÍk istori~eski spravo~nik. Blagoja Aleksov. 1995. kaj s. Ohrid. Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. 19‡24. nedaleku od Demir Kapija.

Vo pogon od 1993 g.74 MW. Vo pogon od 1970 g. fam. subalpskiot region. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci.P.com. 1990. R. Kavadarci. HC †Kalimanci# na r. Pena HC †Pena# e na rekata Pena. J. Pupka. Skopsko. a plodot crvena. listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti.88 MW. no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe. VI 1999). Ima dva agregata so pelton turbini.: Sowa Abaxieva Dimitrova. 1925) ‡ fotograf. HC †Pena# na r.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast. vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. BIBL. MALINKOV-]ENDO. Prilep i vo Qubqana. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. Vo pogon od 1985 g. slikar. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta. Beograd. tikve{ki foto-hroni~ar. 1993). 1972). Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik. MALIDANOV. me|u Ko~ani i Del~evo). Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. Instalirana mo}nost 4.: Kavadarci nekoga{ i sega. Skopje. Bregalnica areal. nedaleku od seloto Matka. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. Ima tri agregati so francis turbini. profesor na FLU vo Skopje. Vo pogon od 1927 g. Instalirana mo}nost 2 MW. verni-mu). nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Vo pogon od 1993 g. Ima dva agregata so francis turbini.-B. Vo pogon od 1938 g. S. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto. Kiril i Metodij# vo Skopje. vo blizina na Tetovo. 1980. Dimitar Malidanov (katalog). neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. †Elektrostopanstvo na Makedonija#. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci.56 MW. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Bilten na Univerzitetot †Sv. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). 1995.esmak.78 MW. Vodensko. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). LIT. 1985. Ima 4 agregati so pelton turbini. LIT. LIT. Ima dva agregata so francis turbini. Malina. VIII 1995). Viktorija Vasev Dimeska. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata.4 MW. so~na i vkusna malina. Instalirana mo}nost 2. 1999. Podocna se svrtuva kon prirodata. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. 1985. BIBL. Dr. Z. nedaleku od Bitola.mk. Dimitar (Sarakinovo. Instalirana mo}nost 12 MW. HC †Turija# e vo blizina na Strumica.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. http://www. suva igla. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. Vane (Kavadarci. Al. Vo pogon od 1951 g. 2001. Instalirana mo}nost 2. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). Dimitar Malidanov (katalog). Zoran~o ([tip. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#. 5. 1964) ‡ etnolog. Plod..2 MW. Instalirana mo}nost 4. HC †Popova [apka# e na [ar Planina.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. Skopje. XII 1946) ‡ grafi~ar. Skopje. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. 1995. Ml. Negotino. Instalirana mo}nost 2. granka so plodovi 905 . Skopje. Ima dva agregata so francis turbini. spa|a vo rodot na kapinite. Vo MALINA (Rubus idaeus L. Instalirana mo}nost 2. Ima dva agregata so pelton turbini. mecotinta. And.

LIT. Skopje. Raboti vo INI (od 1. 1985 (so koavtor). kniga prva. Skopje. Sredbi so Tito vo 1941 godina. 2002. Bele{ki za hronika. Skopje. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. 1972. @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. 1989. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). Sveti Nikole. Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. 1976. tom I. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Nezaboravnik. Skopje. Balisti. Gorno Lisi~e-Skopsko. V 1943) na pl. @iveeja. XI. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo.: Petar Trajkovski. Skopje. mart 1968. Podem na informativnata i kulturnata akcija. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. Ml. 11. 167-174. †Ilindenski pat# (od april 1944). ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM. Veles. Podocna studirala vo Belgrad (1939). 1995. Skopje. 1998 (so koavtor). 1990 (so koavtor). Titov Veles. Skopje. Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. Dokumenti. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. 2001. Postojano ~ekorewe napred. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). Titov Veles. Ml. 1984. vtora i treta. BIBL. Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. XI 2001). X 1980). 6. 5. XVIII. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. 1998. \or|i (Veles. †13 Noemvri#. Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). 1984. X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). Skopje. Sveti Nikole. †Prosvetena `ena#. 86-91. 13 i 14 dekemvri 1978 godina. 1996 (so koavtori). maj 1980. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). 4. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. 666. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. 2000. Kriva Palanka. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. maj 1972. odgovoren urednik na sp. Spomeni. ^a{ka. od kade {to zaminala (20. Skopje. Skopje. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. 14-15. ^a{ka niz istorijata. kn. Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina. Skopje. 2002. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). Op{tina Zelenikovo. 24. 1998 (so koavtor). republi~ki i sojuzen pratenik. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. 11. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. VIII 1944). Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. S. Kumanovo. 837. Poimot †zaednica# vo RM. 125-127.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. br. ~ii pripadnici imaat etni~ki. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). izbran delegat na AVNOJ. Zelenikovo. XII 1944). se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. 1998. 1990. MALINSKA. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. 15. oficijalno. 1985. IZV. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. Skopje. Sredba so Tito vo 1941 godina. Veles. Skopje. tom I. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. prva. Demir Kapija. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. VI 1957) ‡ istori~ar. Kumanovo. Ml. direktor na Radio Skopje (1952–1961). †Nova Makedonija#. 4-5. bila glaven i odgovoren urednik na v. Vinica. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. 1961. †Makedonka# (od noemvri 1944). 12. Skopje. IX 2005. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. religiozni.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. 2002. Borba za sloboda. †Prosvetena `ena#. I 1917 ‡ Skopje. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. Titov Veles. 201-204. 1992. V 1979. 2003. Veselinka Georgieva (Kumanovo. pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija.: Vo Skopje 1942 godina. X 2003. BIBL. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. Titov Veles. †Na{ vesnik#. ~len na Glavniot odbor na NOF. Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. prvoborec. Kumanovo. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. dekemvri 1972. Skopje. 1. 18. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). Demir Kapija. potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM. 2001. Veles. NIP †Komunist#. novinar i politi~ar. 58-61. jazik i vera. Ko~ani. Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. 1977. (16. od 1. Vinica i Vini~ko. 1998. XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. VIII 1944) i urednik na sp. 878. tradicija. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina. dekemvri 1979. †Prosvetena `ena#. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. br. Skopje. 1988. S. na istoto mesto. S. 1988. Skopje. †Prosvetena `ena#. 2. prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina.

600 metri filmska lenta od 35 mm. Du{an (Skopje.993 kako drugi. zaedno so postariot brat Milton. Popis 2002. IZV. 18. Avdela.310. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI. ili 1. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. srpskiot. †Vla{ka svadba#. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935). III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo).879 Romi. 91/01. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. koi se del od albanskiot.600 m filmska lenta od 35 mm. Skopje. odnosno. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. 17. pomlad brat na Janaki.513 fotonegativi i 17. XIV. 1. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. 35.547 gra|ani na RM. 520 protestanti i 30.560 bo{wa~ki 6. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. †Slu`ben vesnik na RM#. LIT. Avdela. 1996. predewe. Kiril i Metodij# (1905‡1908). vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. 1878 ‡ Solun. VIII 1995) – geograf. Kostursko. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905).513 foto-negativi i 17.989 albanski. Institut za geografija. †Beseweto na Ilindenci# (1908). S. 507. 7. Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905).757 turski.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 . 509. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. III 1924 – Skopje. 1882 ‡ Bitola. †Beseweto na Ilindenci# (1908). †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. 2.773 srpski. br. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#.184 pravoslavni.297. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g. spored koi od vkupno 2. Ml. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. 38. Po vra}aweto. 71. 694.981 se izjasnuvaat kako Makedonci. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI]. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). Skopje. Po demobilizacijata vo 1946 god. 1. 12. 53. so osoben interes za crtaweto. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.854 fotografii. a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g.854 fotografii. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#.008 katolici.695 Vlasi i 20. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#.959 Turci. 52/91.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#. kaligrafijata i fotografijata.820 drugi. Milton (s. LIT. turskiot. zaedno so brata si. †Proslavata na Sv. 19. Petr.241 drugi jazici. redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet. †Makedonski ora#. vo Bitola otvoril kino (1918).. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. †Makedonski ora#. 8. 9. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. Janaki (s.083 kako Albanci. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina. †Ekran#. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). S. 18. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Skopje.528 romski. br. Ml. 674. kade {to i po~inal. snovewe i tkaewe). bo{wa~kiot i drugite narodi#. se preselil vo Bitola (1905). 1996. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. zaedno so bratot Milton. lo zaedno so brata si. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina.344.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski. Tvore{tvoto na bra}ata Manaki.015 muslimani. 5. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija. †Proslavata na Sv. 42‡ 44. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. vla{kiot. 1948) ‡ fotograf i. a od 1948 g.884 vla{ki i 19. †Proslavata na \ur|ovden#. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata. tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava. se preselile vo Bitola (1905). Po andartskoto palewe na rodnoto selo. †Proslavata na \ur|ovden#. romskiot. 77. T. Kostursko. 24.939 Srbi. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola.018 Bo{waci. Kiril i Metodij# (1905‡1908). Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI. †Vla{ka svadba#.: †Slu`ben vesnik na RM. III 1984.022.

Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. 21. U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. MANASIEV. Al. a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Vasil Tocinovski. 7. Sofi®. 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). MANASIEVSKI. Vo 1961 g. Skopje. 29. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933). Tr. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. 1981. vo 1966 g. no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. 19. humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. †Sv. . Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. Jovan Janakiev (s. umira mlad vo golema siroma{tija. 2006. Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). 771. Andreja#. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). f. Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. Argir N. i LIT. XI 1999). Od 1. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Skopje. 27.: AngelÍ DinevÍ. Jovan Manasievski MANASIEVSKI. T. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. SofiÔ. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). 1873 – Gorna Xumaja. a. glavno pod psevdonimite: Violetko. pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. Gevgelisko. koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. MANASTIR ZRZE & v. D. poet. Ser. Kiril Stefanov (Gevgelija. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja. RGF. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. Gostivarsko. S. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). D-r Bla`e Ristovski. Jovan (Gostivar. Imeno. Rod i porod. Neranzin i Ve~erin. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). IZV. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri. Lorans. 17. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. 18. I. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor. IV 1936. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. 17-79. penzioniran (8. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). 1. grad. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. And. za vonreden profesor. Seovo. po {to bil V. 54. Vo ARM bil komandant na korpus. Vio.: Todor Serafimovski. i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. I 1980 g. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. LIT. St. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). L-s. vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. ^len na MRO stanal vo 1894 g. raskazi. a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. Golate. 23. Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. Pepi (Veles. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. Zavr- MANASIEV (VE^ERIN). a vo 1972 g. gevgeliski okoliski vojvoda. †Sv. T. mesta. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi.e. prozaist i dramski avtor. 237–240. op. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. Bl. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec. Manastir. V 1968) – politi~ar. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ.M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. [tip. Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). bil izbran vo zvawe docent. R. IX 1932) – u~itel. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). e dekan na Geografskiot fakultet. †Bistra#. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. VIII 1964) ‡ rakometar. Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. Preobra`enie#. II. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. (s. R. LIT. Kiril i Metodij# vo Skopje. VI 1909 – Sofija. ll. 2. za redoven profesor. potoa vo Francija. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. 2001. †Makedonski vesti#.: CDA. Te{ko zabolen. vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina.

MANEV. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. Bil ubien. \or|i Skoroposti`nik#. MANGOV. Kis. l. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910). preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. D’mbeni. 11.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001. Kostursko. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever. MANASTIR NEREZI & v. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. \OR\I # & v. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. VIII 1909 ‡ Skopje. publicist. 1965. Metodij i nivnite u~enici sv. bolnicata vo manastirot †Sv. Kliment i sv. Krsto (s. Stefan#. 1975. Najvisok vrv e Asanica (874 m). Nikola#. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. †Uspenie na Sv. Pokraj ^apovski. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). i LIT. †Sv. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. Sv. 2001. Kr. Lerinsko. 78. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Pantelejmon#. (Kratovo. Bogorodica (Manastir Treskavec)#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v.: CDA. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975). IZV. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. MANASTIRSKI BOLNICI. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). Kon krajot na XX v. Al. Gilevski i Ja~ev. Sofi®. dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. 1987. Velu{ina. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). 2. Palanka i na dr. 1948) ‡ slikar. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. IX 1944) – u~itel. 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. Breznica od artileriska granata. 1992. M. P. LIT. †Sveti Joakim Osogovski#. MANASTIR †SV. op. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba. Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. pravnik. †Sv. Mamurovski. Naum Ohridski#. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). 1. †Sveti Jovan Bigorski#. Petar (s. K. VII 1940) ‡ poet. Kostursko. Ignat M.: T. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. le na zapad. †Vik# (1979). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Banica. potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). †Sv. U~itelstvuval vo Gevgelija. bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. a Praven fakultet vo Belgrad. Bitolsko. 1. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. Zaginal vo s. 1912 – s. ^len na DPM (1977). St. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. ~len na TMORO. MANASTIR PSA^A – v. [. Dimitar ([tip. BIBL. Skopje. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. †Sv. †Sv. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. And. potoa †Sv. likoven pedagog. f. 1880 – Kumanovo. Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. Egejskiot del na Makedonija. †Sv. Me|unarodno javno pravo. U~estvuval vo Balkanskite vojni. Skopje. mesta. Naum Ohridski. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). Kole (s. Breznica. †Sv. V. LIT.e. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. MANASTIR TRESKAVEC & v. †Bikovi vo boja# (2001) 909 .). B. osven ogromnata prosvetitelska dejnost. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. Ov~e Po- Dimitar Manev. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. Bogorodica#. 1. a. Skopje. jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Vra~i# vo Bitola. 19.-^. ]elijni u~ili{ta MANGAROV. Kiril i sv. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka. Tr. Kole Mangov MANGOV. Sv. CÍrnu{anov. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. †Sv. Kostursko. Gimnazija zavr{il vo Bitola. ja na po~vata. Skopje. MANASTIR MATEJ^E & v. avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik.

MANEVA. maj ‡ po~etokot na 1943). Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. Zavr{ila gimnazija vo Skopje. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. a od 1983 g. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Elica Maneva Kole Manev MANEV. `ivee i raboti vo ^ikago. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). ^ikago. Zbornik na se}avawa. a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. Liljana (Skopje. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. nekropola. tom I. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. urednik na sp. 2000. profesor. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. zamenik minister za zemjodelstvo. Pariz. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata. 1984. 421-423. bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. Skopje. XII 1947) ‡ arheolog. Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). Bitola. D. potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. Od 1973 do 1983 g. L. Bitola. ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. Kole (s. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . kniga prva. N. 5. 16. BIBL. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. publika Francija. Skopje. IZV. Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941).: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. ^len e na DLUM i na DLUPUM. Zagreb. vra}aj}i se vo tatkovinata. val vo Belgrad (1977). Elica (Bitola 1. pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. 1976. K. Krstevi. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija. Skopje. Skopje i dr. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. srednovekovna Skopje. †Prosvetena `ena#. Strumica. Skopje vo NOV 1941.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. Egejskiot del na Makedonija. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. Srednovekoven nakit od Makedonija. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Od 2001 g. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA. republi~ki i sojuzen pratenik. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. Bap~or. univ. 1977. mesta). Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. a potoa. Bil pretsedatel na DLUM (2006). 1973. Skopje. Qubqana. Ml. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. Samostojno izlagal vo Skopje. Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). Z. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Demir Kapija i dr. BIBL. rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. 1992.

L. XII 1937) & pravnik. LIT. Sk. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha.. 1999. Belgrad. S. a se sre}avaat i vo po{iroka forma. XII 1934 ‡ Skopje. se sre}ava vo repertoarot na site generacii.: Prespa. Vo Makedonija m. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli. Skopje. Skopje vo NOV 1942. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. No}en patnik. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). 12. 367. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. 2003. 18. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. LIT. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. 1961. 1969. Mihajlo Manevski MANEVSKI. 1966). Skopje. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. M. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. Ml. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija.: Sowa Abaxieva. 1982. 2005. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles. Minhen. Gil. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura.: Skopje vo NOV 1941. ^len na DPM od 1960. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. Korupcijata vo Republika Makedonija. taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. 129. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Beograd.. 1962. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. 1978. Sk. Vele{ko. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija. vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. Negovata poezija. koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. Skopje. Rim. -. P. Skopje. Rabotel vo obvinitelstvoto. Sevim Pili~kova. VIII 1997) ‡ skulptor. 8. 1999). kako i dve posebni knigi. VII 1934 – Skopje. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). 24. 9. XI. 1975. †Mlad borec#. B. N. 1973. 1963 – posthumno. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002). Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. Naum (Qubojno. MANEVSKI. Sv. S. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. Blagoja (Skopje. Zavr{il sredno obrazovanie. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. instalacija. no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Pil. Stefan (Skopje. Galaba Palikru{eva. Rabotel kako novinar vo v. Pariz. eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. BIBL. BIBL. [. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. crte`. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). Kroz tursku narodnu poeziju.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. Narodni pesni. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot.-P. Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. 1. ambient. Tokio. 303 – 30. Stefan Manevski. †Makedonski folklor#. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. 25. 21‡22. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. IV 1957) ‡ slikar. Mihajlo (Ba{ino Selo. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. Muhan Bali. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. Skopje. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. fotografija. 1983). Skopje. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji. 1986. objekt. Los Anxeles.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva.: Marija \ukanovi#. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. †Etnolo{ki pregled#. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991). X 1961) ‡ poet. Skopje. Beograd. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . Maniwata kaj Turcite od Makedonija.

. Bil unapreden vo brigaden general (18. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. Svetozar Vukmanovi}Tempo. poezija. BIBL.. LIT. bez datum i bez mesto na izdavawe. izgradena vo 1978 g. Mile Iliev (Strumica. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. Pesni za Nikola i Damjan. Beograd. Vlado Ivanovski. 2000. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. Al. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi. 9. raskazi. Mihajlo Minoski. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. kako i negoviot osvrt za „Sv. 1998. 2003. Bitola. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. T. delegatot na Tito pri Glavniot {tab. Od 1901 g. Gil.1948) ‡ poet.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. (Kuku{. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. VIII 1997). Crkve u okolini Ohrida. ~len na TMORO. I. Vo 1964 g.: Crven nemir vo crveno plamti. „Starinar“. Zb. VI. Obid da se vleze vo nulata. „Starinar“. 1975. Skopje 1995. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl.: Done Panovski: Odglasi. 2003 i dr. m3 voda. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. I 1930) – u~itel. St. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Bitolsko. niran (8. poezija. Bitola. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. Bitola. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. Bitola. Ohridski# (1888– 1974).1977. Beograd. Sofija“ vo Ohrid. Tr. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Sk. „Starinar“. 6. Bitola.: Zbornik ASNOM 1944‡1964. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO. Talija na bitolskata scena. Sofi®. MANOV. vo 1985 g.000 m3 (kamen i zemja). Ima vkupna zafatnina od 54. Zatoa Manifestot. `ivot i delo. Od 1961 do 1967 g. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. na rekata Lakavica. Branata e visoka 37. poezija na makedonski i francuski. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. 135-137. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). LIT. Bitola. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija.271 m se prefrleni od slivot na r. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI. Q. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe.5 m n. 1971. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. M. 132‡135. 1992. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[.. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. so vkupen volumen na teloto 161. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. Cv. Kriva Lakavica. e izbran za redoven profesor. Mile Manolev ral na ARM. arheolog i muzeolog. Bitola. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. ^und. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. temelen ispust. Soyvezdie na bolot. formira akumulacija od 47. 123-132. Strumica. Kuzman Josifovski – Pitu.05. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. kultet vo Skopje.4 mil. MANOLEV. Od 1970 do 1971 g. ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava. VI. Beograd. raska`uva~. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. BIBL. Pande (Porodin. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Bregalnica vo slivot na r.v. Ognena zemja. P. teatarski kritiki. Dr.: Sveta Sofija u Ohridu. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. Bitola. 1931. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. 1983. VI. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. Ivan M. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik. Bla`evina. Gr. XI 1999). izgradena vo 1975 g.5 m. 1931. a podocna penzioV. klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#. 9. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. 1964. LIT. poezija. Min. 1996. vreme . Let vo sonot nad Ajfelovata kula. kriti~ar. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. V.5 m. poezija. vo krunata dolga 138 m. XII 1871 – Sofija.5 milioni m3. 1931. Skopje. Vo domenot na istorijata na umetnosta. 1988. zafat so tunelski dovod na vodata. X 1948) – brigaden gene- . \or|e – istori~ar na umetnosta. diplomiral vo 1958 g. 29. Dionis (Valandovo. Skopje. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu. 2.

Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. 1123‡1124. 1996). †Groteskni deca# (proza. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. †Golemi bogovi. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. Miqkovi}-Pepek. Haralampie Zahariev (Ko~ani. 17‡24. †Intrada i kapri~o#. Ceremuga. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. 2001). BIBL. BIBL. †Pesna i tanec#. 1985). II 1949) ‡ raska`uva~. IX 1935) ‡ estetski hirurg. dramski pisatel. preveduva~. †American journal of cosmetic surgery#. Strumi~ko. †Amin# (roman. univ. 1997. Zaedno so sin mu vo 2002 g. 1988). plastika na lice. †Le journal International de medicine#. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. B. violina. ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. Veljusa. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. December 1987. Ort. ^len na DPM (1980). 25. LIT. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . 29. za vokal i pijano (1975). 1333‡1338. ski orkestar (2001) i dr. †Magyar sebeszet#. †Kleto leto# (raskazi. La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps. II 1898 ‡ Skopje. Strumi~ko. Body Sculpturing through liposuction. Robovo. 181‡184.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. †Inakvo lice# (roman. Bogorodica Eleusa# vo s. The Importance of patient posicioning in liposuction surgery.: P. kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava. 93. 56. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). 269‡274. poet. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. †Svirepa ve~nost# (poezija. za bariton i simfoniski orkestar (1988).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. 2002). transplanter. The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. †Ontario Medical Review#. Veljusa. 1998). †Kr{alniga# (drama. †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. June 1987. 1981. †Sire~# (raskazi. 14. f. na o~i i na gradi. a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. R. 42. †Razgledi#. za violina i pijano (1988). †^inki# (raskazi. 648‡649. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. †Paganofonija#. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. †Sanatoriumska balada#. †Izmislena du{a# (raskazi. 975‡976. †CMAJ#. bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. 1984). bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens. romansier. 1984). Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. Vase (s. V 1987. Bl. Petr. 1979). za me{an hor (1974). kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. 2000). 14. za guda~ki orkestar (2000). Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. The International Society of Cosmetic Surgery. D. klarinet.). Lutoslavski. Zagori~ani. vo Skopje. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. me|u prvite vo Makedonija. 1995). koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. 15. kako i vo Skopje. profesor. 1988). ^len na Makedonskiot PEN centar. {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV. Bil urednik na sp. po koja go nosi i prezimeto. 1987). kaj prof. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. †Zaludni raskazi# (1993). 1989). †Nasu{na su{nost# (raskazi. Egejskiot del na Makedonija. 13.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. vo 1980 g. 98. za simfoniB. 1998). Kako patriot i filantrop. vol. Budapest). Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E. mali bogovi i prividenija# (poema. 1983). November 1996. IV 1950) ‡ kompozitor. 1994). †Egzodus 2001#. †Vol{ebno vreme# (raskazi. a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). †Plastic and reconstructive surgery#. November 1986. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. 1977). †Podgoren koren# (raskazi. 1989. †Podigravki# (drami. Nikolovski). Vl. 135. Sonata lamentozo. Skopje. 1988). Sagaev.: †Su{a i du{a# (raskazi. Dvor`a~ek i J. †Jadigar# (drama. Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). Vo Sofija. 3. Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. liposukcija. Tome (Gevgelija. za sopran. 20. Doktor po filolo{ki nauki. R. M. †Bledica# (drama. Kostursko. violon~elo i pijano (1999). Manastir Sv. I 1974) ‡ specijalist pedijatar.

Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. . 7. kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. Veqo (Veljan) (s. Mirkovci. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. revolucioner-anarhist. igrani i dokumentarni filmovi. prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. mo{ne popularni vo Makedonija. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. XI 1936 – Skopje. poezija (1995). 1970.: N. poezija (1966). †Corriere Della Sera#. †Razorani laki#. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film. †Spoznanija#. novinar. 27/13. BIBL. Po pove}egodi{en prekin. So prof. video-spotovi. †Gradot i qubovta#. raska`uva~. †Ajde sonce zajde#. Mil~o (Skopje. lirizam i specifi~na melizmatika. B. Po okupacijata vo tekot na 1941. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. poezija (1963). Avtor e na izlo`bata †Ulica#. H 1959) – re`iser. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. `ivee vo Wujork i vo Skopje. Kiril (Bro{tica. Bil protiv krevaweto vostanie. i M. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. Tr. Vo 2000 g. †Aber dojde Donke#. †Forum#. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. St. Kol. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. †Sineast# i dr.: †Pesni za tatkovinata# (1961). †La Republica#. 2000. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. Makedonija. MPC. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. U~esnik vo NOB. G. Od 1985 g. 21. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). poezija (1964). reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. VII 1878 – ?. Bro{tica. †Nova Makedonija#. organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). †Tatko. Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. kade {to i po~inal. †Margina#. osobeno so Violeta Tomovska. poezija (1966). pisatel. Br. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni. 1. X 1943 vo s. avtor na komponirani pesni. za koi postoi intergeneraciski interes. Blizok do Gemixiite vo Solun. 8.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR. Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. 17. u~itelstvuval vo Skopje. Jov~evski. poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. scenarist. Lazar Man~evski . poezija so muzika (1991). zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. XI 1922 ‡ Skopje. Debar. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. T. Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. Lazar (Negotino. †Kamen i koren#. VIII 1975) – peja~. †Deloto na edno dete#. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. MANXUKOV. raskazi (1990). IV 1905 – Skopje. †Lino mome Sevdalino#. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. I 1966) – raska`uva~. se vratil vo Makedonija. poezija za deca (1981). u~esnik vo NOB. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. T. drama (1961). Debarca. raskazi (1972). MMP. Skopsko. †Koga si trgnav v tu|ina#. visoko#. Kuleli Burgaz (1903). Debarsko 8. kade {to rabotel kako {umarski in`ener. MAN^EVSKI. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. XII/1. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv. ka`i mi#. †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. 18. N. I 1962) – sve{tenik. Vo 1899 g. LIT. Skopje. Izdeglavje. Al. MAN^EVSKI. Debarsko. Popovski. aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. likoven umetnik. M. II 1997) ‡ poet. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. †Ra|awe na denot#. kako solist i vo duet. 23. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. Ku~evi{te.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. †Kulturen `ivot#. kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. †Otm’{tenie#. †Patriotski sozvu~ja#. Petar (s. †Dijalektika na praznikot#. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. poezija (1974). V. †Pocvrsti od kamen#. kako {to se: †Devoj~e tenko.

J. Holzer. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb. Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. MARDARIJ I (HV¶¶ v. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho. red. na Univerzitetot vo Viena. Pacnerova. RGB.. T. 44 1990. U`ival ugled kaj vernicite. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. od 1968 g. i od Zografskoto ev. Treta programa na Radio Skopje. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa.) i vo Viena. 139-152 (so M. 5. Konzal.. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji. Bergemayer und G. Duri eden period bil i v zatvor.. MARGARIT (VII v. univ. Munchen. 87 (172 l. Krsto Tau{anov (gitara. mud915 . Herausg.). odr`an vo Carigrad (692). Se ~uva vo Moskva. jazici). 1979. vokal). (Slovenski institut pri AV ^R). no so ogled na nekoi fonetski crti. Kl..) – vnuka na carot Jovan Vladislav. i sporedb. Ksilurg na Sv. (disertacija za Pra{kite odlomki). HAZU. sporedbenata slovenska gramatika. Koneski. Slav. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. B. 42. }erka na negoviot sin Trajan. und red.. Ax. edno CD i edna videokaseta.). 2000. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. Diachronische Phonologie des Ur. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl. arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. (→) i na ~e{ko-csl. von G. MANU (od 1980).und Fruhslavischen. Schriften uber Sprachen und Texte.: Mihajlo Minoski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. I.. MARE[. prof. detalna lingv. analiza. taka i vo balkanskiot kontekst.. †Zamba del grilo# i dr. odn. R. XII 1922 – Viena. i csl. 67–70. Vintr. †Guantanamera#. B. Holzer. transkr. XII 1994) – ~e{ki slavist. LIT.: (izbor) V. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor.. i G.-met. zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. od 13 vek: Mt1–5:24. Cyrilometodejska tradice a slavistika. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. Schriften uber Sprachen und Texte. E. Herausg. B. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. Mariinskoe ~etveroevangelie. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. preku csl. 3. na slov.: J. krit. I.: Pravoslavqe u Crnoj Gori. Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. †Vaja con dios##. index verborum). Altbauer). Svabova. 1991 i sl. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. 1986. Marese. ^len na pove}e akademii: ÖAW. kade {to doktorira vo 1950 g. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. Marija#. ta na slovenskata filologija).. tekstovi. na flektivnite slov. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem. kir. vo Bogorodi~iniot skit na man. i csl. Grigorovi~. Diachronische Morphologie des Ur. von A. 1966–1997) i gl. Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim. Edd. Fetkova. re~nik MARIJA (XI v.=hist. Zd. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. Brato{. Kako prvo. Prestana da raboti vo 1990 g. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. ^e{ka. Cod. i sporedb. Osnovana vo 1959 g. Herausg. 2/N). Avstrija.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. Anzeiger der Phil. Bibliografie F. R. sub redactione F. sign. 20. M. Z. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara. cumba kero#.. Bergemayer. 1997. PAN. †La bamba#.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. tekstovi. fonol.und Fruhslavischen. Graz 1960 (izd. Kol. Snimile 360 pesni. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. Holzer. vokal). lakuni dopolneti od De~anskoto ev. prof. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici. Blahova. na noviot del od Sinajskiot ps. Zd. 4. 2006. Pronajdeno vo 1844 g. Frankfurt am Main . i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. Avtor e na prvata gramatika na sovr. Blahova. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. Praha. Studira na KU vo Praga. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost. Mares. Skopje. Narodna bibl. und red. kako {to poso~uva B.. von A. L. repr. (Praha. LIT. jazici). Sorabotnik na Stsl. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov. 146 (2 l. M. Ad editionem praeparaverunt P. J. Jagic. Herausg. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina. br. na XI v.: R. Koneski. vokal. †Cumba. LIT. Hauptova. problemi. Skopje. Go neguvala latinoamerikanskiot melos. sign.Catharinae codex slav. morf. K. udiralki). 674-705.: Predvesnici na burata. Cyrilometodejska tradice a slavistika. LIT.. f. Tr. 1980. Al. a najgolemi hitovi se: †Marija. der ÖAW 117. †Hace un ano#. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. jazik i na oddelni stsl. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. zb. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. na stsl. Grig 6. JF. Wien 1997. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin. Frankfurt am Main . Gora od V. Muz 1689.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. Berolini-Sanktpeterburg 1883. pomisluva na srpski prepi{uva~. Vintr. 174 l. V. V. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. Min. Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. aparat. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. E.. V. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. tekstovi). Cetiwe. LIT. Titularen. von G. Luka (XI v. O Marijinskom jevanÚequ. leksikografija. 1995. mak. K.

Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). Y. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Dimitri (Ohrid. 1910 ‡ Skopje. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962).: B. Gor. 1937. 1973. Bugarija. 82. univerzitetski profesor i sudija. proto|akon. zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. se vratila vo Ungarija (1223). Pretstavuva edna prirodna celina. 1949. do 1994. K. Moskva. Skopje. rigo-Poza (Don Karlos). LÓbarski. Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid. Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. Gr. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin. rec. X–XI v. ed.. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo.: J. Paris. K. `ena na Jovan Vladislav. Romanija. pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko. Ax. LIT. Skarpija (Toska).038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. od koi pozna~ajni se: Rigoleto. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g. majka na svetite bra}a Boris i Gleb. MARINOVSKI. N. Ax. Zafa}a povr{ina od 1. Bor~i} (Zagreb).: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum. doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. Panta (Mitrovica. 100. 1951‡2001. F. `ena na Bonifacij Monferatski. Skopje. LIT. Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). 14. Skopje. Kamen Most kaj seloto Zovi} .M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij). Sv. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva. 1979. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). Skopje. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. kniga prva i kniga vtora. za docent (1954). se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). Koga situacijata vo Solun se vlo{ila. postarata Irina stanala vizantiska carica.) – Makedonka od Samuiloviot dvor. MARIJA (X–XI v. 58–59. Rod- M. M. L. Vladimir. 1958. Amonasro (Aida). koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. no i ponatamu. LIT. 163. Ax. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. Ratomir Grozdanoski. Anna Komnina. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. LIT. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. So nego go rodila sinot Dimitrij. 14. vizantiska carica. MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. bariton. LIT. BIBL. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. Leib. Gostuval vo Grcija. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II. Skopje. Paris. Italija. Aleksiada. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. Sele~ka Planina od zapad. Vladimir e pokrstitelot na Rusija. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. me|u koi prof. IX 1928) ‡ operski pevec. Nabuko.: Praven fakultet. 1965. Egipet. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka. prvenec na Operata na MNT. Berlin. Me|utoa.) – makedonska carica. Krivi~na postapka na SFRJ.: Teorija na krivi~nata postapka. a gimnazija vo Skopje (1929). koe se prostira vo dolniot tek na r. 1996. gospodarot na Solun. Turcija. 1989. Anne Comnène Alexiade. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel). Zb.) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok.-B. M. Magbet. 70. 1993) ‡ pravnik. M.: Bla`e Ristovski. 92. Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. I. Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza.Pedeset godini. 2001. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. pri- Panta Marina MARINA. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. K. Longnon. Thurn. u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. Poseduva mo}en glasoven potencijal. Rat. idniot solunski kral. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. Jago (Otelo). I.

Skopje. Van~e Stoj~ev. iznenadeni od Osmanliite. Po rasformiraweto. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14.: Praven fakultet. B.-J. Cvetan Grozdanov. Voena istorija na Makedonija. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Skopje. Skopje.: D-r Mile Mihajlov. Skopje. Skopje. 118-119. 2000. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615). Min. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite. 2003. 1992. 1993.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. bile fateni i odvedeni vo ropstvo. Prevel nekolku dela od: Karl Marks.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del. Grade{nica i pop Jakov od s. mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. site se vo faza na raseluvawe. 1972. Skopje. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. 1992. Skopje.: G. LIT. I-III. Ohrid. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945). Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. pravnik. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila. Se zanimavaat so sto~arstvo. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. Istorija na makedonskiot narod. L. Glavna reka e Crna. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo. Skopje. R. Marica. LIT. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen. †Nov den#. Skopje. 2001.: Aleksandar Stojmilov i dr. 2–21 VIII 1991. vo niv `iveele 13. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). 1985. Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo. 6. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. 1951‡2001. Stara Moravica. za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). \or|i (s. koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura.: Quben Lape. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je.Pedeset godini. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. I. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. Onie {to ne zaginale vo bitkata. 5. Gor. M. Skopje. 1948. BIBL. 2000. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko. Ostrogorski. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565). LIT. Tektonski.. 15 i 16 mart 1983. Srbija. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. Geografski fakultet. INI. Vo 1961 g. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj. Intervenirala centralnata vlast. Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski). Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast.4°C. Mariovo. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). Skopje.403 `. LIT. eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. literatura i kultura.-B. Al. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . ostanale samo 830 `. Staravina. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12. St. Ml. So sultanska zapoved (3. Vo M. a vo 2002 g. LIT. Mihajlo Minoski.. podgotvuvaat vojska od 20. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968).000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat. MARI^KA BITKA (26. S. Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. Istorija na Vizantija. 1984. \or|i Marjanovi} MARJANOVI]. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija.

Beograd 1966. M. katastrofalno bile porazeni. Z. Dimitrija# (Markov manastir). IZV. M. MARKI]. Zdenko Lovrov (Zagreb. B. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. na F. IV 1370). Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). Bel~ovski. s. Naum. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. vet. LIT. Dimitrija#. Bitola. †Zbornik za likovne umetnosti#. vo Zagreb. kaj Krajova. freska na stolb vo crkvata †Sv. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. ŸuriÊ. najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. Skopje. no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite. Demir Hisar. Su{ica. R. V. maj-juni 1991. 87-97. Markovom manasturu. Makedonija nad sè. Altomanovi}. a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. V. Su{ica (Skopsko). vo Skopje. (na dvapati) vo crkvata †Sv. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. Skopsko.) – devolski episkop (prva pol.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski). a vo 1376–1377 g. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . MANU. med. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. 28-29. 4. 1346 – Rovine. Institut za staroslovenska kultura. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). Prilep. IV 1921 – Strumica. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Marko Kraleviti. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#. dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. 1971. Kako 16-godi{en vo 1361 g. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. MARKO (IX – X v. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. Rasolkoska Nikolovska. na zapadnata fasada na crkvata †Sv. J. Butkovo. 12. sin na Volka{in. Bil u~enik na sv. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. Bo{koski. `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{. Novi Sad. VIII 1942) ‡ veterinar. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. 4. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. 1997. 1. 1995. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa. Petr. Krali Marko. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. Vla{ko. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. Egejskiot del na Makedonija. B. i wihov odjek u slikarstvu. Arhangel# vo Varo{. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). Kliment. potoa i na sv. Nedela# vo Prizren.: K. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“.15. 17. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Doktoriral na Vet. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395).-N. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. 4. pokraj imeto na kralicata Elena. f. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. na X v. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. N. Trakija. 1997. Sokrat (s. Skopsko (XIV v. Vo Mari~kata bitka (26. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. 1990. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. D. ok.: Stojan Georgiev-Tomovi~in. Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. 1969. a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. Skopje. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. Jot. izgradena vo 1389 g.M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV. †Glasnik na INI# . se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. LIT. Balabanov. Vo juni 1371 g. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. Su{ica. LIT. ‡ J. No{palNikuqska. 216-217. pa i samite zaginale. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. so sedi{te vo Prilep. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Z. Skopje. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. redoven prof. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata.). Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“.: J. Arhangeli#. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko). 2. no bez tituli. Kralevi} Marko. †Zograf#.

taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{). Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. s# do Markovata smrt. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. spored silite. se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. No okolu 1374/75 g. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385). bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija. Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora. me|utoa. }erka na Radoslav Hlapen. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite.. se sozdade i se ispi{a. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto.[eliki] i Marko Kralevi}. gi branel svoite granici. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda. a Andreja{ i Dimitri ko919 . mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. ja zakrepnal ekonomijata. Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. ruskiot slavist V.) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. Vo 1845 g. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. freska od Markoviot manastir (XIV v. osven na Aleksandar V. a K. Nekoi periferni oblasti. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko.. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa. prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. Bil `enet so Elena. vo pesnite. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo... ^upovski. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“.

Bitola. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. Prilep. II 1870 – s. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Kraj srpskog carstva. 1968. 1975.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. socijalist. 1966. zb. na viso~ina od 1400 m. Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). Dr. Bla`e Ristovski. 1982. 1. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. Vele Markov – socijalist – revolucioner. Boris (s. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. 23–25 juni 1995 godina. Bo`inovski.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. IV 1902) – revolucioner. Vele Markov. kru{evski vojvoda. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. Tetovsko. ima vkupen pad od 1. 1971. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Skopje. I. †Prilozi#. Nada No{pal-Nikuqska. zb. Bl. Hristo Matanov. donskiot jazik# (1988). Beograd. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. Odessa. Skopje. LIT. Nakitot od grobovite (prsteni. Misirkov†. istata. 145–176. Ivanov Georgi. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. na viso~ina od 231 m. DNU–Bitola. Dolga e 29 km. Sofi®. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. Serska oblast posle Du{anove smrti. Ohrid. se iskopani 218 hristijanski grobovi. Me|utoa. 12. Poklad kraqa Vukaina. 2002. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. Od 29. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. Mari~kata bitka. 1992. kaj Prilep 920 . 2001. vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Sima ´irkoviÿ. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. VIII 1991 godina. K. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. Kru{evsko. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica. Kru{evsko. 1986. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Otuwe. 1997. Cvetan Grozdanov. 225–238. Vo po~etokot na 1901 g. 1979.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Skopje. Rakitnica. 1923) ‡ slavist. LIT. Kru{evsko. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). zb.: Mavro Orbin. Naumov. XIV. Kar. 1971. R. Kraqevstvo Slovena. Beograd. 155–163. Vele (Velko) (s. univ. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. Skopsko. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. Skopje. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. 1. Georgije Ostrogorski. 1965.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor. nau{nici i belegzii. Moskva. literatura i kultura. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. 36-37. Varo{. Prilep. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica. MARKOV. E. †Sv. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. Z. Rakitnica. „Glasnik“. „Zograf“. Vo tekot na 1900 g. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. Rade Mihaq~iÿ. Stojanoski. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. Al. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. Tr.: M. P. Andreja na r. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. 1909. Prilog za manastirot Sv. 2–21. D-r Kosta Balabanov. 23. P. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. Beograd. 1975. Beograd.169 m i prose~en pad od 40 ‰. 2. Treska – na bregot na ezeroto Matka. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. Beograd. Vo 1960 g. Stoletija na makedonskata svest. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). dodeka vo r. Selce. Babi}. Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. XV. Vardar. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. V.

Berovo. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. 1978. so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija.. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. 2002. ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. Skopje. So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI. zavedeni pod br. ]orovi}-Qubinkovi}. Vangel Naumovski). 5. 1986. Po osloboduvaweto na ]ustendil. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. Ab. 397. Izraboteni se od srebro. Se istaknal vo borbite na [ipka. Zb. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco. mo`ebi i na Mrwav~evci. prsten i del od relikvijar. koga se vrabotuva vo †Vardar film#. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. 29. A. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966). p. Tr. Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. i S. Vo letoto 1859 g. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma. 1949. f. Dimitar Mitrev. So film aktivno se zanimava od 1975 g. Opean e vo narodnite pesni. osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. dramski avtor. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. IZV. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. Kon sredinata na XIX v.: Kolekci® br. partizan. LIT. granulacija i filigran. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965).: R. Vo karikaturata sozdava individualen stil. 386. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. Beograd. osnoval ajdutska dru`ina. M. Skopje. ll.: NBKM-BIA. Trajanovski. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. Masl. LIT. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. 2.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). Babi}. otvoraj}i go Studioto za animiran film. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. Venko (Skopje. ukrasno kamewe. emigrant. Slavko Janevski. op{testvenik. Zaedno so Ko~o Racin. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. Iqo (Berovo. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. 185‡189. Poplazarov. dvodomen makedonski i bugarski avtor. 28. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. na 1878). lentesti belegzii so 2 {arnira. politzatvornik.e. a.. raboti kako sloboden umetnik. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. †Muzeji#. Al. op. glavno vo Male{evijata. 173. 4-31. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). a. El. 1. 103‡113. Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. Dimitar Kondovski. a potoa zaminal vo Romanija. 308318. CDA. preveduva~. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. f.. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost. festivali. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . Prilep. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60). †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. Vasil Iqoski. Darko (Dar-Mar) (Skopje. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). V 1805 – ]ustendil. 47. preminal vo Srbija. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g. 263. Venko Markovski. (Risto Krle.: B. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972).-D.n. M. 18. I 1988) ‡ poet. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. zlato ili pozlatuvawe.: 173. 7. Ivan To~ko. z. ~ift zra~esti nau{nici. u~esnik vo NOB (1941‡1944).: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme. III 1915 ‡ Sofija. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#.e. Od 1978 g.

Spase Kuljan. 1939. Najverojatno. 1984. Markucij (†Nita#).. Celakoski. Skopje. †Alf od Novo Lisi~e#. Sofija. Skopje. Nad plamnati bezdni. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Sofija. kn. 2002-2003.: Todor Pavlov. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~. Vector Valued Groupoids.: Kone~na matematika. †Prilozi na MANU#. IV.. Partizani. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. aforizmi i epigrami. Vesla~ (†Bov~a#). TV 922 . (1992) na PMF. 708/’98. II. †Sovremenost#.. 8–9. †Re{ki i {arki#. C. VI.: Narodni bigori. VI 1984) ‡ akter. Bla`e Ristovski. Cupona. kakvi {to. Skopje 1993. Skopje. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. 1944. 1954. 1944. Skopje. Vo periodot 1957/58 g. P. VII 1927 ‡ Skopje. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955). Stojan Risteski. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. prof. †Lik#. 1955. 1940. 1–2. Aleksandar (Sa{a) (Skopje. Poroi. BIBL. avtor na radioemisii. bil mentor na doktorski i magisterski raboti. †Razgledi#. nitu pak da go rehabilitira celosno. politi~ki paskvili. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. Diplomiral (1972) na PMF. 1944. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. Bla`e Koneski i Venko Markovski. Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. Vo novinarstvoto od 1948 g. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. 8. referiral vo sp. Smile Iliev (Bitola. Sk. 1954. †Mathematical Reviews#. Kole ^a{ule. Milan \ur~inov. 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. †Razgledi#. Ne{o (Tetovo. Ne{vil. 7–27. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. R. MARKUS. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. 20. Primitive varrieties of algebras. I. Mito Haxi-Vasilev. G. 1938. 2001. N. 10. Skopje. MARKOVSKI.M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. 38. T. Skopje. 1947. 1-2. Luwa. S. 1997. VI 1926 ‡ Skopje. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. 22. koga go ureduval v. IV. Sk. gi ima pove}e. \. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#. drama. 1945. Kusakatov V. 1945. IX 1927 ‡ Skopje. 1992. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). 1945. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. 1954. @evakin (†@enidba#). ni. Algebra Universalis. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. G. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. 2006. XLI. N. Stihovi. Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. D. Gane Todorovski. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik. 21. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. Sofija. 19. ^orbaxi Teodos. Robii. magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. Sofija. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. Nad plamnata bezdni. Sk. 1954. V. Skazna za rezbarot. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. Sofija. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. osobeno na Balkanot. Skopje. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. †Mlada literatura#. Sk. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. 1990. Markovski. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. XXI– II–XXIV. Skopje. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. Glamji. Skazna za rezbarot. LIT. S. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. 7. monografija. Apologija na skepsata. Niz po`arite na Elada. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. memoari. drama. Dela. U~esnik vo B.. V 1949) – matemati~ar. 1990. 22. Lulkina pesna. BIBL.. Skopje. Du{ko Nanevski. Ne{o Markovski MARKOVSKI. red. Markovski S. †[ar# vo Tetovo. Rakovodel nau~ni proekti. 5–6. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. †Mlada literatura#. LIT. Semigroups and Groups. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). Skopje. Skopje. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi. Dimovski. Sofija.. azbuka i pravopis. †Kafuleto na Gene# i dr. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. G. 20. F. 1–78. Kosovo. vo koj raboti od 1950 g. Ivan (Ohrid. 17. 85. NOB. Georgi Stardelov. pp. Mark (\akovica. 1938. Quasigroup string processing: Part 3. 1940. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. VII 1946) ‡ satiri~ar. MANU 1988.. Oginot. SAD. XXXIV. Orlite na Makedonija. 16. 1954. MARKOVSKI (KARADAK). Poezijata na Venko Markovski. 1982. BU br. 1–4. 226–224. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. Markovski.. ^udna e Makedonija. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. 1939. glavno poezija. Venko Markovski recitira. 8. †Sovremenost#. 1954. Sk. St. †Nov den#.. Goce. Dimitar Mitrev. (Nau~ni trudovi – tri odbrani). Vule (†Izmama#). †Sovremenost#. Anton Popov.: PMF 1946-2006. ^upona.

Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. †Mladosta pred sud#. Bil u~itel vo Solun i na dr. †Tahir i Zuhra#. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). †Pismoto na slikata#. III 1930 ‡ MARTINOSKI. Cvetko (s. BIBL. se}avawa. eseist. VIII 1903 ‡ Skopje. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#. 1998. LIT. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. X¶¶ 1937) – u~itel. M. Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). 1928. so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. od koi 60. Selce. II 1951 ‡ Ohrid. Belgrad. SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. Stru{ko.). Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. IV 1995) ‡ raska`uva~. 1959.: Jon~e [apkarev. Cvetko Martinovski MARTINOVSKI. 1998.: †Premol~ano vreme#. †Ubavicata i yverot#.000 se akademski korisnici. ~len na CK na TMORO. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). G. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#. Spase (Bitola.: †Luwinci#. 1955. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.). †Prosveta# i †Ve~er#. 1990. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. Sofi®. Kisling (Kisling): [ahisti. †Trudbenik#. T. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. esej.) – polutvrdokrilen kopnen insekt. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. †Goltki#. Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). 923 . 4. MARTIN. preveduva~ od ruski i od srpski jazik. †Banalna tema#. †Du{i na zemjata#. i LIT. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. II 1973) ‡ slikar. 1995. †Dulbija#. Spomeni. 1993. esej. redaktor na †Sovremenost#. †Beliot elen#. Vo kafeana II. Dokumenti. Nikola (Kru{evo. K. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. †\avol{tinite na Skapen#. 1978. novinar. †Erigon petnaeset godini podocna#. Trajan (s.000 se vladini inDr. 1999. poezija. stitucii i organizacii. preku iznajmeni linii. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#. pedagog. †Uli~ni muzikanti#. 30. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. @ivee po drvjata. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. a 10. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. Tr. †Majka Hrabrost#. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. Kliment Ohridski# od Bitola. IZV. Kiril i Metodij#. T. – M. †Vasa @eleznova# i dr. †Odbrani raskazi#. 1931/32. 1967 g. poezija. Modiljani (Modigliani). poezija. Samostojno izlagal vo Skopje. V. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. talka~ niz `ivotot i niz Evropa. 18. 1995. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). patopis. †Prazna lulka#. G. kriti~ar. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. o{tetuvaj}i gi lisjata. mesta. esej. 1975).). Materiali. poezija. 1991. †Grobot na ^ingo#. St. portretite (Mladiot filozof. eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. Zavr{il gimnazija vo Skopje. †Hristoviot sin#. BIBL. 1988. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. Nerezi. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. 23. 25. Od 1927 do 1928 g. M. Trajan Martinovski Nikola Martinoski. †Govorot na cve}eto#. Del~ev. Stru{ko. raboti kako sloboden umetnik.000 korisnici. kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti. MakedoniÔ. eden od osnova~ite na MANU. boem. 1996. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). vo ramkite na Univerzitetot †Sv. Al. e povrzan i Univerzitetot †Sv. †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. Od 1957 g. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. 1982. Zagreb. avtoportret MARTINOVSKI. ^len na CK na TMORO (1901–1902). Porok. izdava~.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull. 27.: G. 10. publicist. Kr. †Kve~erini i razdenuvawa#. †Prijateli#. raskazi. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. R. Prezimuva skriena po ku}ite. raskazi. V 1999) ‡ poet. T. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). 1962. †Kvej Lon#. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#. Skopje. 1932). prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. 7. na koja. 1994. †Odgovor na pismoto#. vo †Nova Makedonija#. V. Kumanov. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70. raskazi. Sofi®. Skopje. VX 1872 – Sofija. 1931.

bile del iskasapeni ili strelani. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi. †Nova Makedonija#. LIT. Izbor. Iv. Aleksandar (Alekso) (psevd. N. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. M. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni.: Boris Petkovski. Marko Kitevski. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. 1997. G. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. koga nastanale slikite so kru{evski motivi. LIT. Malk. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. a naselenieto go masakrirale. Rabotel crte`i i karikaturi. Trajanovski. Likvidacii bez javni sudewa. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija. Tr. Skopje. Skopje. Kit. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. Zagori~ani. Skopje. Nikola Martinoski. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. starci). no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. MARTULKOV. Vo tekot na 1949 g.: Zorka Delinikolova. Od 1933 g. slikal kompozicii so motivot majka i dete. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto. A za da ne pravat {teta. BIBL. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). 25. 15. MASAKROT vo Veles (15. obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. P. 2004. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. IV 1905. 1931). 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite. Avtoportret. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. Aran|el i se vikal Volkov praznik. MASAKRI vo s. So nego se povrzani pove}e dejstva. Al. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. 1. Skopje. redakcija i komentari A. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. L. ubile 60 selani (`eni. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. ^ulev. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. Go izdaval v. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri).). bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor. 2001. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. Trajanovski. le ubeni 25 selani. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. istiot. Makedonski praznici. Bil eden od orgaNikola Martinoski. Bez javno sudewe. 1934). Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. Bizmark) (Veles. 1960. }e go napa|aat volcite. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. so D. 1965) – makedonski revolucioner i publicist. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. Vol~ji praznik i dr. BitolaSkopje. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. IZV. Skopje. LIT. Vo 1935 g. 1982.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija. R. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. 23. 1975. 1905. . a desetina selani. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. \.: \or|i Malkovski. pejza`ite. 1903. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. 2005. Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto. Nikola Martinoski. Nikola Martinoski 1903‡1973. so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. Skopje. povrzan so razli~ni datumi. Rizov i dr. I 1995. I 1945) – izvr{en od OZNA. Skopje. istiot..: A. deca. Skopje. Poparsov. III / 7. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. X 1878 –Sofija. 1954. Bile tepani i osakateni pove}e lica. Zagori~ani (Kostursko. ^upovski. poznat i kako Martinija. me|u koi i `eni i deca. 1995. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. bile grupno strelani i masakrirani. a naselenieto go masakrirale. simboli~kite i religioznite sceni. O. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. i LIT. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna.

PetÍr Gal~in. koja dava i dobri prinosi. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i. Kol. \. M. Pol. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. I 1945. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. Gevgelija. Malk. M.: A. Spomen kniga. V 1937) ‡ kompozitor. po~inale ok. †Mol~i qubov moja#. \. Krvavata †Zeleni~ka svadba#. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. †Bela hrizantema#. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii. Zeleni~. i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Dabnica. Skopje.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. Veles. 1956). Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Dimitar (Skopje. a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. LIT. Vele{ki partizanski odred 1942. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. Skopje. St. supspecijalnost nefrologija. itn. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Rudnik. 4 kg leb i 8 kg kompir. Skopje. Andreja Basarovski. Rudnik. 1999. f. Ras925 . vo Skopje (od 1985). Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova. I 1991. redoven prof.: S. \eorgi Fotiev (Ohrid. bogati so maslo. Bitola–Skopje. Tr. 1997. 6. a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija. f. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. 1999. MASAKROT vo s. Napi{al i golem broj detski pesni. Dragan Mijalkovski. direktno ili indirektno. Miki Jevremovi}). 1995.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. \or|i Malkovski. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. 21. Na 13. Pero Grkovski. XI 1904. Kiselinovski. Ivankovci.: †Nova Makedonija“. 6. pred o~ite na mesnite dr`avni. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. Vo sedumdesettite godini na HH v. kako {to e poznata vo istoriografijata. Malk. Zoran Georgiev. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. MASAKROT vo s. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). kade {to produciral nad 2000 pesni. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#.: Zoran Todorovski. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. na Med. 1981. 1985. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. Vele{ko (14. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Daniela Pan~etovi}). Malk. Nevrokopsko. LIT. kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. na izdignati lokacii. qubi Mirjanka#. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. V 1930) ‡ internist-nefrolog. 200 du{i. vo Skopje (1994‡1997). a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. MASAKROT kaj s. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON. Specijaliziral interna medicina. Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). R. \. Diplomiral na Med. vo Skopje (1954). Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM.). †Gri{a#. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. f. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. VMRO 1924– 1934. SofiÔ. koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. Kis.: Vele{ki partizanski odred 1942. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. Skopje. MASAKROT vo Kumanovo (sred. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B. f. administrativni i voeni vlasti. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski. \.25 kg {e}er. LIT. `eni i deca. zimzelena ovo{ka. Lerinsko. Trajanovski. okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. LIT. MASIN. LIT. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG. †Male~ka gulabice#. Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. Malk. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. 21. 1989.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. †Nova Makedonija“. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. T. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. Al. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). glavno od makedonski avtori.

literaturen i teatarski kriti~ar. Man~u (Kru{evo. Man~u Matak MATA^I]. Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). Ml. Bil ~len na KPJ (1939). Odredot †Pitu Guli#. na istoto mesto. MATEVSKA (RISIMKIN). 25. komunisti~ki deec i naroden heroj. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium). Skopje. Baranovi} i dr. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. 460. 160–161. Bor~e Naumovski. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. Zagreb. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Skopje. M.: \or|i Colev Dimovski. Karmen. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. Man~u Matak. repkata. Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). za linoleum. Zajc. vo Osie~kata opera. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 . Vo RM se odgleduvaat: afion. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. Po kapitulacijata na Italija (8.: Man~u Matak. 1920 ‡ s. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951).M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. 421–423. LIT. Pova`ni se: son~ogledot. Belgrad. Jana~ek. a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. 167-169. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Nam. ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. X 1963) ‡ balerina i koreograf.. me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. †Don Kihot#). Se zanimaval i so F. kikiritkite. New York. preveduva~. maziva i vo medicinata (ricinusovoto).). Mariovsko. Iv. osvetluvawe. eseist. Skopje. mu{ami. ^ajkovski. orkestranti na mladata makedonska opera. Mateja (Istanbul. ta. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). istiot. son~ogled (Helianthus annus L. 25. ULOGI: Tri lebedi (P. Specijalizira vo Kiev. †@izel#) i dr. 2003. I. susamot. The Jews of Monastir 1839-1943. S. Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. Studira vo Belgrad i vo Skopje. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Turcija. Narodniot heroj Man~u Matak. Evgenij Onegin. Mark Cohen. Vtorata makedonska udarna brigada. II 1899 – Zagreb. Tokiskiot simfoniski orkestar. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. 7. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. Brigada na bratstvoto i edinstoto. 1958. repka. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. J. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Boemi. Mercedes (L. boi. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. Vila Mona (A. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. P. V 1944) ‡ {iva~. Bitolskite Evrei. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. †Lebedovo ezero#). 1973. N(aum) Naumovski. kikiritki. VII 1985) ‡ dirigent. †Vitel. Zlatko Biljanovski. Last Century of a Sephardic Community. Brukner i [traus. sojata i afionot. Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. Skopje. Berlinskata i Vienskata filharmonija. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. Ravel). kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). maslodajniot len. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar. Man~u Matak. bil uapsen (april ‡ juni 1942). London i vo Plovdiv. Em. Qubqana. LIT. lakovi. Adam. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. KOREOGRAFII: †Bolero# (M. ^ajkovski. kompozitorska dejnost. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. 1973. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. ve{ta~ki kau~uk. III 1929) – poet. X. na istoto mesto. Vitoli{te. 1975. ricinusot. Man~u Matak. Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. Risima (Tetovo. Lovro (14. Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. 13. Bitola. Vlav. Minkus. 1993.

D. Dimi} (1947). 2000). MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. LIT. C. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. Mrtvica (poezija. tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. C. urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. na Racinovite sredbi. Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002). Popadi} (1948). Skopje. Otade zaboravot (poezija. Skopje. Go rakovodele. koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Snegarov. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. 2002). Ra|awe na tragedijata (poezija. Ilievski (1998 –). albanski. I. 6. od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura. C. J. Milan \ur~inov. srpski. Ima objaveno pove}e knigi poezija. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). a potoa: B. Popov (1950–1971). Izbrani dela. na HV v. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. francuski. ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. LIT. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). 1987). Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie. MATEMATI^KI [KOLI − v. Popov (1948) i in`. Krakov 1989. Polska. i kn. Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. No}en gradinar. Kliment Ohridski#. 2006. N. Vnatre{en predel (poezija. LIT. Crna kula (poezija. 1998). MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. 24 (L).) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. Dimitrovski (1975– 1976). 1. N. Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. slovene~ki). Ramnodenica (poezija. Ilija# vo s. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. kn. 2006.280 stranici. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici. Pokraj redovniot sostav. M. D. Per~inkova (19711975) i D. 2000. Skopje 2006. 14 (XL). na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. XII 1946 g. ruski. Prviot rakovoditel bil D. 2006. so dvajca nastavnici: prof. Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. C.. esej za poezijata na M. Nastavata po~nala na 16. Sofi®. N. 1992). Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. Ohridsko. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. N. Zbigwev Vjenkovski.: Vlada Uro{evi}. Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. monografija. ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). V 1979 g. Izbrani dela. [apkarev (1973–1975) i @. vo crkvata †Sv.. Zaklu~no so 2005 g. . Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. LIT. 2006. d-r Petar Serafimov (1948/49). 1987). Vl. glavno na angliski i na makedonski jazik. potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). Dimitrovski (1993–1997) i B. MATERKA. Podocna doa|aat P. 1976). Mitrinovi} (1946–1950). kn. Oddale~uvawe (poezija. a za redoven na 21. Madevski (1975– 1977). G. Zavevawe (poezija. monografija.: PMF 1946−2006. MATEJ (H¶V – po~. 8. 2003). Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). 2002. B.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi). MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari.: †Matemati~ki bilten#. in`eneri.: I. ^upona (1969–1973). Po~inal vo 1410 ili 1411 g. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. 1999). italijanski. Skopje. kako direktori: B. matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. 1963).: PMF 1946–2006. literaturna i teatarska kritika i eseistika. se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. spored usvoen nastaven plan. 2005). El{ani. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. 1990). Alki {to se nadovrzuvaat. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. Al. Glavni urednici: B. Lipa (poezija. ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). Sk. Popov (1966-1969). Lamiaceae). Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Kopne` po celina (poezija. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica. naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. DELA: Do`dovi (poezija. kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. ~len na Norve{kata akademija (2005). Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924).) – ohridski arhiepiskop. Krug (poezija. Perunika (poezija. Tr. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. Georgi Stardelov. S. Bel~ovski. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. MATERKA. St. Sk. vo ramkite na UCMTN. EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. 1995. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®.. dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). M. 1956). kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. LIT. Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te. XI 1983 g. 1985). Izleguva po eden broj godi{no. 1980). 1990. Popov (1977– 1992). \. 1996). 1976).

L.5 m. D. V. Skopje. 1997. da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). od 3. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). prstenesto-la~na. VII 1944). 1995. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947). Skopje. Organi na Maticata: Sobranie. opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. Treska. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. 32-35. Jov.25 km2. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). za~uvani vo Arhivot na MANU.: Ivan Katarxiev. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. izgradena od armiran beton. LIT. a potoa vo Skopje. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29. Vlado Matevski. poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. Vl. †Makedonsko nasledstvo#. 46-59. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. Skopsko LIT.: V. Poznat e samo za planinata Karaxica. za navodnuvawe.5 m. Vl. 30. Skopje. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. Nedela#. 53-67. M. Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. Tesnecot Matka. Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km. MATERKA. Nedela#. Makedonija i Makedoncite vo svetot. Izvr{en odbor i pretsedatel.000 m3. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija.n. Lil~i}. MATERKA. V. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. 14. Andreja#. M. Aleksandar (Kru{evo. V. do 29. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. Brod). so statii na makedonski i na angliski jazik. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti. Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Krunata na branata e na viso~ina od 317. bil uapsen (2. koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. Justin I (518527). Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. 3. VIII 1936). M. t. Matka (Skopsko) 928 .9 MW. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951). Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. 1996. O~a. Bojana. ~len na MANU. Markov Grad. Branata e betonska. Vl. MATKA. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak. otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. Samokov – Mala Reka. a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. Lil~i}. selo Zduwe.000. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. Matka niz vekovite.M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija). MATKOVSKI. Pri kota na maksimalnoto nivo. a {iro~ina 1 m. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. V 1922 ‡ Skopje. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4. zapadno i isto~no podgradie. M. na padinata kon †Sv. SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija).

IV. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998. INI. Skopje. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. 1991. a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. 1959. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Skopje. S. Istra`uvawa i materijali. Skopje. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Germanija. T. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. Ml. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Spomenica. Skopje. III. Bil ~len na TMORO (1894). Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. Potebwa. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. 1998. ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. Makedonskiot polk vo Ukraina. Aleksandar Matkovski 1922–1992. vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we. 1983. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. †Rodina#. go rakovodel Ohridskoto vostanie.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. Skopje. Skopje. Skopje. vojvoda. IV. A. Skopje. Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. Makedonskiot stih 1900–1944. III. II. 1992. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Skopje. BIBL. II. LIT. 1991. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. III 1872 – Sofija. a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. 1983. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). robovi). bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). 1982. Pokraj so osmanliskiot period. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. Bagdad i Istanbul. 1991. 1983. Duhovniot otpor. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963). MATOV. Skopje. Hristo (Struga. Od 1906 g. na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. haremi. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. 1973. Skopje. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. Ostavil skromni tragi vo poezijata. 1961. MANU. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. Skopje. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Hristo Matov MATOV. tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). Ba`darov vo Skopje go izdavale v. brat na Hristo Matov. 1980. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. 1992. 1864 ‡ Drezden. BIBL. Buni i vostanija. Kanuni i fermani vo Makedonija. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Gop~evi}. Po Solunskata provala (januari 1901). Avtor e na 929 . Skopje. Skopje. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). XI 1875 – Sofija. MATOV. nauka i kni`nina#. NaŸ-komitata razkazva.: D-r Bla`e Ristovski. Skopje. Milan (Struga. Draganov. II 1922) – profesor. Skopje. sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). V 1962) – u~itel. Kru{evo. Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. Hron. Skopje. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. Ajdutstvoto. Skopje. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. Dodeka se {koluval. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Za vreme na Prvata svetska vojna. Ivan D. Vo Solun ostanuva samo dve godini. zaedno so G. 199–205. Skopje. vo koi vodi prepirki so P. II. Skopje. kako ~len na CK na TMORO. 2002. 1983. Skopje. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. Skopje. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. Potoa se preseluva vo Sofija. Skopje. Skopje. 10. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. History of the Jews in Macedonian. U~el gimnazija vo Bitola. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. 1978. V. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. 1962. 1979. 1992. 1990. Skopje. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). 1980. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. Tod. K. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 1973. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. V 1991). Prilog kon makedonskata heraldika. 10. 1985. a istorija kaj Marin Drinov. 1983. Skopje. 21. Skopje. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. 8. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). Skopje. Z. Pasivniot otpor. 1990. se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija.: Milan Matov. 1978 (so koavtori). Stojan Novakovi} i dr. 207–251. 1964. Dimitar (Veles. 1961. 1970 i 1990. SofiÔ. S. Grbovite vo Makedonija. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. D. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. Skopje. jazikot i folkloristikata. 1992. 1991. Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. I. bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. Istorija na Evreite vo Makednija. I. G. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. Skopje. Vo septremvri 1913 g. revolucioner i eden od ideolozite na MRO. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#.

1999. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. \or~e Petrov i Jane Sandanski.. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. Makedonija niz vekovite. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). Odr`uva kontakti so St. 22. 03. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA.M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). Magistrirala (1976). 1878) – makedonski gramati~ar. uspe{en trener. filolo{ka i literaturna sodr`ina. 1983) srebren medal.: Arhiv Hristo Matov.: T. 2001. Ma~ukovo (1864). Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. Potoa patuva vo Carigrad (1861). MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . Tod. G. [. VMRO. Se locira pome|u Klidion i Strumica. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). Ismail (Skopje. S. Ma~ukovo. Ax. go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. pred 1847 – Carigrad. T. potoa za predava~ (1969). LIT. stari knigi i moneti. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). Hristo Matov. BIBL. Venijamin (Vasil) Hristov (s. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. na St. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). Slavko (Skopje. Dokumentalen sbornik. rakometar. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. Nikola Matovski MATOVSKI. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. K.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. I 1960) ‡ atleti~ar. VIII 1946) ‡ spec. 2003. M. pravnik. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. Skopje. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. 13. vo pazuvite na planinata Ogra`den. a vo Stara Zagora (Bugarija. f. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. kaj Me~kovo. profesor. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). a doktorirala vo 1982 g. Zografski e rakopolo`en za |akon. BilÔrski. Z. SÍstavitel Co~o V. SofiÔ. 2004. Qupka Ilieva (Kratovo. IZV. IX 1927) ‡ univ. So preporaka od Ruskata misija. prerodbenski prosveten i crkoven deec. Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. Toj e sestran sportist. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo . Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. Nikola (Skopje. Skopje. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. Sv. revolucionerna. S. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. SÍstavitel – Co~o V. 17. no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Tomoski. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). Gevgelisko. E. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967). BilÔrski. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. St. reprezentativec vo rakometot. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija. SofiÔ. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). Publikuvala 90 statii. MA^EV. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. 1987) na 400 m osvoil srebren medal. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. D. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. last.Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). grad (1961). Makedonska revolÓcionna sistema. D. MA^UKOVSKI. no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad. iako raspolagal so tvore~ki nerv.

Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. Venijamin Ma~ukovski. kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Aleksandrov dom (Beograd. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. St. VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. I. Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. vtoro.8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. Osven na svojot maj~in makedonski jazik. Kon drugata zemja (Skopje. esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. Pusta zemja. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. MAXUNKOV. 1974).: Bla`e Ristovski. na Zemjodelskiot i na V. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Bl. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. 2007. Domot na Aleksandar (Skopje 1986). Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. dramsko i eseisti~ko delo. zaedno so toa e i najbestolkoven. 2006. ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). Vistinitosta komplementarna so stvarnosta. a. go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. romansiersko. Doktoriral na V. 1998. na proslavata na Sv. †Veterinarstvo#. ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. D. istiot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). f. 2003). stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Vo lavirintite na fantastikata. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. Prestanala da raboti vo 1971 g. LIT. MeÑa sveta (Belgrad 1984). koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. Skopje. Na 11 maj 1871 g. kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. Senkata. vo Zagreb (1968). 7 (107). Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. 148–184. redoven prof. a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. 19. 1981. 1985. Nad troskotot oblaci (Skopje. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. B. †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. V. „stvarnoto i imaginarnoto“. LIT: Marko NediÊ. Darovi neba (Pan~evo. Izbor po srodnost. Skopje. Prvite dva agregata (so mo}nost 5. vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. istiot. Za da se trgne od Makedonija. Hristo Georgievski. Vremeto na irvasite (Skopje. Vra}aj}i se. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija.). 1993). 1987). nadvore{noto i vnatre{noto. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. red. a kon krajot na mart 1877 g. akademik. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. go osnovuva i go redaktira v. avtor na prvata makedonska gramatika. Georgi Stardelov. Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. tuku zaradi nejzinata su{nost. Kula na Ridot (Skopje. eseist. Paradoksalen son (Skopje. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. dramski avtor. Skopsko. Izbrani dela. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. i obratno. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. 2006). istiot. promeneto izdanie 1990). 1970). Drvoto na Narajana (Skopje. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. a so toa i so zna~ewata na romanot. Ubij govorqivog psa (Beograd. 1973). bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. izdanie 1999). 1986). po sovet na lekarot (6. Mirisot na zemjata (Skopje. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. kako vselena naselena so malku materija (tekst). Vo letoto 1876 g. 1995. pi{uval i na srpski. go objavuva vo v. 1984). Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). s. ‡ J. romansier. M. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. Kako u~itel vo Kuku{. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. e ve}e redaktor na v. †Isto~no vreme#. III 1943) ‡ raska`uva~. Poetikata na makedonskiot raskaz. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. Vo u~ebnata 1875/76 g. Vlada Uro{evi}. Makedonskiot roman. Toj im odzema dosta dolgo vreme. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. R. no bidej}i pak te{ko se razboluva. †Razgledi#. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). 2002). III 1930) ‡ veterinar. Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit. @arko Vangelov (Bogdanci. 1989. drami: Golemiot Smok. ne zaradi golata kni`evna postapka. VIII 1872). locirana vo blizina na seloto Maxari. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. MAXIROV. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. vo Skopje. 2007). 1985. †CarigradÍ#. Nakleveten. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. G. 1998). IV 1958. odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. ja prezel dol`nosta. tom VII. Skopje. Melnica. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. 2000).. 1980). Od 15. R. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. Dr. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). 1991. f. Mitko (Strumica. No}en gradinar. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. 1988). romani: Kula na Brdu (Beograd. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. Pat za Lihnidos. 7. 20. VIII 1874 g. Literaturata kako spas. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. 1–2 i 10.

I–II. nastavniot plan e so 9 nasoki. sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). Jovan Bel~ovski. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). Skopje. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). 4. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve.218 ma{inSl. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. Veljanovski (1982‡86) i B. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Gruji¢.M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot. Podocna dvete eparhii. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v. 13 asistenti i 7 laboranti. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. vo XI v. R. Meglenskata i Slani~kata. III 1947 g. spored primeB. Vo 1971/72 g.: Biblioteka na VB vo Skopje. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. 1997. Vladata na RM na 6. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. netata tehnologija itn. spored konstrukcijata. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. rabota i smestuvawe na predmeti). odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe. Od 1977 g. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. a vkupno se vraboteni 125 lica. LIT. a vo 2004/05 g. Vo 1996/97 g. M. se voveduva 3-ta nasoka. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. le`ewe. e narekuvana i Vodenska eparhija. spored namenata.055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. IZV. SofiÔ. Zlata Meglenska. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. pleten. R. se vseluva vo dene{nata zgrada. Il. B. vo Skopje. od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet. Il. kako i novoma~eni~kata sv. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. monta`en. Sl. so eden dvobroj godi{no). 212 magistri. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. Vo u~ebnata 1972/73 g. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija. Gr. Dimi{kovski (1987). donese Ukaz za formirawe na Med. Osven Meglenska.. A. a vo 1965/66 so dve na- soki. Meglenska eparhija. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi.: Ivan Snegarov. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g. Bl.Spirov (1978‡81). spored stepenot na obrabotkata na predmetot. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. plasti~en i kombiniran mebel). f. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. Na 17. 1995. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. vtoro fototipno izdanie. a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. P. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. seriski i masoven mebel). spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi. vo garnituri. adaptibilen i komponibilen mebel). sostaven od 932 . za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. Beograd. kade {to vo 1961 g. ski in`eneri. koi se inovirani vo 1985/86. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. Rat. Urednici: A. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi). Kon krajot na XI v. a vo 1976/77 g. spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. se spoile. A.O. spored na~inot na komponirawe. Ilarion Meglenski i German. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. 1993. ramovski. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo. †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A.) i I stepen (5 sem). kako dvomese~no spisanie. Studiite zapo~nale vo 1959 g. no ve}e vo 1968 g. od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. metalen. MA[KOV. Poznati meglenski episkopi se sv. (do 1986 g.

U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. Br. bil tolkuvan Tanahot. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti. e izgradena glavnata institutska zgrada. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. vo Skopje po~nuva na 3. a za prv prodekan prof. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. Med. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija.. Mark Cohen. Last Century of Sephardic Community. D. postignuva ogromen napredok. d-r S. specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. Redovnata nastava na Med. a vo 1949 g. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. po inicijativa na Katedrata za radiologija. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. Vo 1950 g. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. Potoa. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. Za prv dekan e izbran prof. Vo 2004 g. nastavnici i sorabotnici. pokraj nekolkute polikliniki. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. 2003. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. f. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. Vo 1952 g. a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. Vo 1978 g. Bitola. 1993. f. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. Nastaven jazik bil francuskiot. vo soglasnost so EKTS. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika. D. Vo 1982 g. Vo 1972. za patofiziologija vo 1964. Programata vo 2006 g. J. a vo slednata 1953 g.: \or|i Colev Dimovski. Vidakovi}. LIT. pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. denes na Med. c. Nam. porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii. Bitolskite Evrei. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. The Jews of Monastir 1839-1943. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. a do 2003 g. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. Od 40 lekari vo 1947 g. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. N. New York. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. Bozdov. d-r M. vo 6 semestri. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. osobeno kaj `enskite deca. kako i od mo}ta 933 . pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. d-r Zdenko Kri`an. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. f. f. radiolo{ki tehni~ari). e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo.

sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija. IX 2001 g. da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. grupi dr`avi.: Tatjana Petru{evska.. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony). mart-juni 1999 g. T. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. funkcionira do mart 1999 g. XI 1998 g. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka.. T. XII 2001) vo ISAF 2. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. po barawe od Vladata na SAD (4. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM. LIT. zameneta so EU misijata PROKSIMA. Francija. XII 1998 g. 10 (2002– 2007). MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili. Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. IZV. LIT.. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. XII 2002 g.. 2006. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. Avganistan (11. 22. koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar. XII 2003 g. 1903–1909 g. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{.) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. 3. dilemi na me|unarodnata zaednica. pripadnici na vooru`enite sili na RM. 31. NATO misija na Trifun Kostovski.. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox).. vo †Sloboda za Irak#. Petr. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye). Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev. 22. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest). 2002. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. funkcionira do mart 1999 g. Zbornik posveten na po~esni doktori. ~len na MKG od RM za Kosovo. Britanija. zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM.intl-crisis-group. 7. X 2007) . kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). III – 15.org/projects/ balkans/macedonia/reports.. pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. do mart/maj 1945 g. 15. me|unarodni organizacii. vrz osnova na Memorandumot za razbirawe...: Sa{o Dodevski. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi. Vo tekot na XX i XXI v. vospostavena na 10.: http://www. EU misija †Konkordija# (Concordia). Vo periodot od 2001 do 2007 g. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. doktori i magistri na nauki (2001-06). SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force. Skopje. koja e poinakov (policiski) vid misija. amerikanskata vo juni 1944 g. 8. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava.2001. III 2003 g. 9. Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. Petr. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). grupa dr`avi. 6.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija. Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. vospostavena na 26. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo. me|unarodni organizacii. juni 1999 g.12.. XII 2002 – 31. Italija. 5. sostavena od pripadnici na armiite na V. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g.. IX 2001 – 15. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija. VIII 2001 – 22. i sovetskata vo noemvri 1944 g. Germanija. Skopje.

Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. so {estmese~no rotirawe. Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod. IZV. Wiley. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii... Epstein and Ali Mirza Abbas. Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. IV 2003) od 1. Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. Me|utoa. KMRP izdade mre`a od MRS. XII 1991).. IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998. Petr. presedan vo me|unarodnoto pravo. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. Spored ovoj zakon. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini. gi prezede ingerenciite za a`urirawe. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 . se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija.: Ministerstvo za odbrana na RM. ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). Z. Z. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi. a`urirawe i publikuvawe na MRS. B. XII 1991). osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija . me|u drugoto.: B.: Handbook of International Auditing. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. makotrpen. VII 2006). isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot. vo utvrdeniot rok (do 23. nadopolni nekoi od MSS. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. Izminative nekolku godini Odborot. ja promeni delovnata i politi~kata klima. i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija. 2007. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi. International Federation of Accountants. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. Od oktomvri 1998 g. Skopje. No. Imeno.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar. od 14. 1998. vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g.Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen.. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. IV 2002 g. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. J. XII 1991). XII 1991). so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. i RM pristapi kon primenata na MRS. a del od niv na 1. B. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi. publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM. bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe. po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii. Assurance and Ethics Pronouncements 2007. LIT. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM... vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. kako poddr{ka vo postvoenata faza. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. VII 2006 g. protivre~en. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. VI 2003 g. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. spored na razli~nite nacionalni standardi. XII 1991). T. 17. Po~nuvaj}i od 1998 g. Od 2001 g. Vo noemvri 1998 g. LIT. a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi.

vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Horeum Margi (]uprija). – V. Skopje.1/1995. XVI v. Viminakij (Kostolac). sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika.. †Balcan Forum#. MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. Ministry of Environment and Phisical Planning. No. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav. Paris. do Crno More. kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija.e.249–267. teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija. pr.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). Petr. K. Od ova semej- . ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. od druga strana. 1999. London. Vladimir Krpac.g. 75. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. peso~nici. glavno vodni. samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. vol. Meir (Skopje.e. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{). Sasel. koga bila oformena provincijata Trakija. 1990. Skopje. a pomalku vo Vardarskata zona. & M. Branislava Mihajlova. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. LIT. p. Faunal diversity. Corbishley. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. S. Tabula Imperii Romani. so trijaski. Kr. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija. 1965. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. 23-30.: Jon~e [apkarev. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. Podocna. pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. a so mala masa od peso~nici. odnosno. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. godini (250–65 mln. peso~nici. K34. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv. so maksimalna debelina do 650–700 m. 1976. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. Podocna. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#. na MELAMED. Ministerskiot sovet na EZ.: J. na istok). Po pot~inuvaweto na Tribalite. P. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi.n. N. bazalti. Munikipium (Kali{te). 87.000 vidovi. {kol. ~ie telo obi~no e podeleno na glava. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona. V. Pokraj Skupi. De{at i Jablanica. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. Ljubljana. vo 6 g. LIT.e.) i e podeleno na trijaski. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Trijas e {iroko rasprostranet. jurski i kredni karpesti kompleksi. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. 2003. Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury. 1991. Dum. The Freshwater Life of the British Isles. Moesia Superior. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. T.). Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. glinci i varovnici.) – rabin i pisatel. od {kolkite se prisutni 15 taksoni. koj ja izla~uva ~erupkata. M. n. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. na Skopska Crna Gora. trup i stapalo.: Tatjana Petrusevska. IV 1993) padot na SFRJ.n. Sepak. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite. glinci i varovnici. izgradena od dolno nivo na gabrovi.e. Ratijarija (Ar~ar). priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. od koi 4 endemiti. Poznati se nad 130. T. Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. Clegg. L’Empire Romain. i V. Participation with Underproject: Klass Insecta. od koi 97 se endemiti. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. n. taa bila izdvoena. od edna strana. Petkovski. a vo 46 g. na zapad. 1 no. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. Sid. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. Sv. jurski i kreden period. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. L. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). Skopje. Final Report. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. IV 1993). J. no ima i kopneni organizmi.500 m. vo 46 g. LIT. oformena kako posebna provincija (od Drina.

Sofix. 2002. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65.000 sekoja stota godina. MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. Jov. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. od kade {to bil smenet (1631). Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. hidrotehni~ki melioracii. administrativno-politi~ki. LIT. Snegarov. humizacija. Vekove. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije. MEMETI. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . Pogreban bil vo Skopje. pravilna upotreba na pesticidi. e proglasen za grad–muzej. aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Vo 1207 g. 1995. Thessaloniki. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67. 1973) ‡ spec. LIT. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. MELETIJ I (HV¶¶ v. Mo~urlivi povr{ini imalo 86. 10.000 ha. dealkalizacija. τ. (1992). hirurg.000 ha. Lipkovo. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677).: Ivan Snegarov.-P. Republika Bugarija. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). Prestojuval vo Troickata lavra. Θεσσαλονικη.). Ιωαννη Κολιοπουλου.000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102. J. Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. XVI. Zibiv~e. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g.) – makedonski blagorodnik.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. V 1677). Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. mul~irawe i snegozadr`uvawe. Pri priemot. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili. 1990. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. anatom. Leon Kirkov (s. Kon krajot na XIX v. Sofi®. vo Skopje. koi imaat podolgotrajno.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen.n. t. Ax. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe). Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. F. Skopje. podra~je vo koe i habilitiral. \. 65–66.330 `. desalinizacija. od dvete strani na Melni~ka Reka. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. K. Gornji Milanovac. Bil sofiski mitropolit (1628). VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. terenski melioracii. prof. M. D. na Med. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Po smrtta na Aleksandar. kn. no se navodnuva zna~itelno pomalku. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. Ml. meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa. Ne{ova. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi. f. bil ubien od privrzanicite na Perdika. IX 1638.: F. 1993. Pavlos (1870 – s. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite.e. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. LIT. po op{ta i abdominalna hirurgija. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. 1931. Srbija. 2. 1989. MELKOLIJAN. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. 1995. The greek struggle in Macedonia 1897-1913. no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija. stopanski. 15.: Zeni Lebl. Α. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. LIT. †Glasnik na INI#. A. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). Nam. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Vo na{eto zemjodelstvo. Mihail# vo gradot Ne`in. K. Ohridski arhiepiskop stanal na 26. S. ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). LIT. XI 1892 ‡ Zagreb. ruskiot car (8.: Douglas Dakin. Statica. f. Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina. LIT.000 ha mo~urlivi povr{ini. 2000. Klimata e promeneto sredozemnomorska.. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. Evzi (s. Skopje. hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. Al.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. Pavlos Melas MELAS.: V. Papazoglu. so 286 `. Skopje. ~len na †Etniki eterija#.e. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. LIT. Diplomiral na Med. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Jovan Bel~ovski. Skopje. promena na mehani~kiot sostav.pr. ima 4. 8. St. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. SofiÔ. Al. vo pogolema ili pomala mera. Ristovac. vo [vajcarija. kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. 1981. Spec. kn. Tr. koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. Matkovski. 4. Kumanovsko. t. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. Po~inal vo mart 1653 g. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. K.: I. Kako ~len na KPM (od 1955). pove}egodi{no dejstvo. Avraham Melamed. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. 1972. SrednovekovniÔt Melnik. 2.

GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. Ml. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. timska rabota. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. kako. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. statii. Vo su{tina. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. kako na primer: krugovi na kvalitet. kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. participacija na site vraboteni. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. [. ovlastuvawe.. Menaxment. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. Bugarija. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. Prvo. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. ~etvrto izdanie. doktorati). za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. koordinirawe. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. rabotnici i dobavuva~i. Sabri (Del~evo. pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. praktika i tehniki. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. LIT. potro{uva~. no i na drugi fakulteti. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. MEMI[OV. vklu~enost na menaxmentot. T. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. visokiot stepen na nadvo- . ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. kupuvaweto i prodavaweto. sredstvata i opremata. ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. S. nova paradigma na pretprijatijata. Vtoro. kontinuirano podobruvawe.: Bobek [uklev. magistraturi. materijalite i celite. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. Vo ponovo vreme. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. 2004. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). benchmarking. 1910) ‡ politi~ki deec. bele`i postojan podem. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. organizirawe. terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. ^etvrto. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. Ml. na site nivoa i vo site pretprijatija. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. S. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. koordinirawe. J. B. motivirawe i kontrolirawe. Skopje. so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. organizirawe. dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. Inaku. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. obuka i kultura. Vtoriot element go so~inuvaat resursite. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. spored nivniot avtoritet. i toa ~ove~kite i materijalnite. Dokolku se podobri kvalitetot. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. Germanija i Avstrija. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar. Treto. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki. metodite i postapkite. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. Menaxmentot e univerzalna aktivnost. menaxeri. finansiite. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. koj se karakterizira so svoi principi. orientirani kon potro{uva~ot. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik.

Skopje. Slovenija. 1979. Istorija na Argeadite. XVIII. Vilijam Mervin MENKOV. Ml. Borac protiv svih neprijateqa. kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. Pulicerova nagrada koja ja odbil). V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta. 11. Pajonija. 1994. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa. [eldarov. Kralevite na anti~ka Makedonija. VIII. Vl. juni 1975. K.n. 1–61. 6.n. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a. †Politika#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari. Beograd. M. Parisiis. genetski. 1994. Skopje. Vo{ki (1967). Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. M.e. SVP.: V. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije. France (Cervignano. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. Vilijam S. Filip II go napadnal Olint. †Komunist#. LIT. K. Menaxment. Negovite pesni. (Wujork. XX. 1334. 25. Lil~i} i N. {panski.). †Komunist#. LIT. [. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. Oxford. LIT. LIT. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. a potoa stanal ~len na KPJ (1940). †Na{ vesnik#.-R. 25. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. Narodniot heroj Boro Menkov. \ur|ina alova.-R. 8. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#. dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. Treskavec. Dr @ivko Lazarevski. XII 1979. komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. 4. Mariovo i Jakupica. K. 350 pr. Skopje. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940). MDCCCXXIII. P. insekti-paraziti. Belanovce. 787. radioizotopi ili elektri~na struja. pr. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime. 2004. Struga. 216–221. Kumanovsko. 1973. †Beseda#. Proeva. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. M. Skopje. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. B. Filip. eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. V. Grifith. XI 1981. Kompas-cvet (1977). Skopje. [eldarov. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. 1981. Skopje. 18. Skopje. LIT. T. Toj e tatko na Aminta II †Maliot#. ~etvrto izdanie. portugalski i italijanski). a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. †Poezija#. 1983. Gil. 2004. Dejan Aleksi}. 2005. 21–22.: Z. Boro Iliev (Kumanovo. 1936-1938). Beograd. D-r Simo Mladenovski. visoka temperatura.: E. 14. Perdika II i Aminta). 4. Skopje. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok.e. Vidoe Podgorec. 104–132. IZV. G. 5–18. Hammond. A History of Macedonia. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. 26. predatori i drugi ~lenkonogi. X 1941) ‡ berber. II. Skopje. S. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. M. D. XI 1894 – Turjak. Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3).-R. Vol. †Na{ vesnik#. 1999.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili).. Sele~ka Planina. XII 1951). Boro Menkov.: N. MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I. Razgovor so Pero Menkov. Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. N. XXXII. Nosa~ na skali (1970. kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Menkov Ilija Borko (1919–1941). 7. Petrova. Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). Kumanovo.: Bobek [uklev. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n. 695. X 1982.e. N. IX 1981. likoven kriti~ar i univ. 17. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. P. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936).) – linkestidski velikodostojnik. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. Mlad borec. Lil~i} – N. 13. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. Crveni karanfili. 16. a se koristi: mehani~ka sila. ogan. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 .: Justini. G. Skopje. 1.: Vlado Maleski. polubrat na Filip II Makedonski. An~evski: Portret bez ramka. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. 21. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi).n. mosfera. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). Menkov Ilija Borko (19191941). So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. LIT. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. prete`no narativni. Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj. biolo{ki. MERINGIJA. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. hemiski i integralni. XL. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. fizi~ko-mehani~ki. Branko KrkeliÊ. Skopje.). MESESNEL. na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite. St. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Narodni heroi od Makedonija.e. V 1919 ‡ kaj s. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. profesor. Spomen-bista na herojot. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja. april 1953. L. Skopje. Pijan vo pe~ka (1960). II izdanie. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN.

a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14. Slivot zafa}a povr{ina od 7. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). kvarciti i dr. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 . Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. Dolga e 290 km. Bl. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928). od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini. se narekuvaat ortometamorfni karpi. Mariovo. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. J. Marinov. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novi Sad. Od 2003 g. Taka. Petkov. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. leguri i sl. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. aluminium. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata.) olovo. Ivanov. srebro. Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar. kako i toplinoizmenuva~i. bojleri. proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona. †METALEC#. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM.000 m².9%.000 t/g. †Topilnica za olovo i cink# – Veles. gnajsevi i dr. Bogorodica Spiliotisa (1749). [tip. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. PanaŸotov. priklu~na zemjodelska mehanizacija. V. ferohrom..500 km2. feromangan.). Sasi. Sl. se narekuvaat parametamorfni karpi. Pri prestojot vo Makedonija. feronikel i dr. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. antimon i hrom. na pr. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali. H.: Risto Stojanov. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. Rudnikot †Tajmi{te#. a prose~niot 9. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad.-F. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941). †Metalski zavod Tito# – Skopje. Naum Ohridski (1743). Davidov. Dr. kaj Makedonski Brod. a na Grcija 4. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. mika{isti.. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. A. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa).733 km2 ili 63.). kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). T. vo rudnikot Al{ar. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. LIT. J.240 m). Srpska Grafika XVIII veka. MESMER. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. RGF. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. Petrologija na metamorfni karpi. ^. Rudnici i `elezarnica †Skopje#. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi.M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga. grafikite na sv. †FENI# – Kavadarci i drugi. {kite pogoni. Kapacitetot iznesuva 5. METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. 1961. 1978. a od 2004 g. LIT. 1999. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. eklogiti. S. ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. sopstvenik na tipografija vo Viena. Bogorodica Olimpiotisa (1752). Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam. proizveduva: kolektori za son~eva energija. i masivni metamorfni karpi (mermeri.1‰. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. manastirot Hilandar (1755) i dr.: K. filiti. V.: D. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). A. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. LIT. Nazivot Samokov. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. {krilci. feroleguri (ferosilicium. B.240 m.767 km2 ili 36. cink. Ml. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. vodi i troski.1%. energija i voda i generirawe otpadni gasovi. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari. indium i dr. Bla`o Boev. †Alumina# – Skopje. SofiÔ. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. Pred tranzicijata na sopstvenosta. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. bravarski raboti.

Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. Sk.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. Gr. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. Skopje. poet. potoa paroh na Prilepskata parohija. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. 2002. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. Sk. VI 1708). me|u 810‡815 ‡ Velegrad.. 1972. METODIJ (XV¶¶¶ v. hrabar i silen u{te od mladosta. Sk. 1998. 25. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. Blagove{tenie#. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. Blagove{tenie# vo Prilep. Jovan Bel~ovski. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf. vo 864 pobeden od germ. Toc METODIJ. kn. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). Sk. E. 8. 24. 2. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Vo 1997 g. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep.. 2004. X 1936 g.: Ivan Snegarov. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. kral Ludvig. Saronski bliznaci. Vo juli 1967 g. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. Bogorodica# – Kamensko. t. 27. Sv. Skopje. 1997. 1972. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Sofix. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. Snegarov. hristijanskata estetika i vizantologijata. bil izbran i vostoli~en METODIJ. LIT. zapadna Mala Azija do Bosfor.. Najva`noto delo. Skopje. a za sve{tenik vo juli 1937 g. no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in. Matkovski. no toj odbil. a drugi – vo Bitinija.. †Glasnik na INI#. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g. 1970 . e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. SV. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo). 2002. istiot. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat. LIT. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. (Solun. Pretstaven e kako umen. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. S. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. Istorix na Ohridskata arhoepiskopix. 1986. istiot. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. moravski arhiepiskop i kni`even deec. zaedni~ko so brata mu. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). 1995. Metodij. 1931. Od 1938 g. Ml.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Sk. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. Skopje. 2. 1995. 941 . Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija. bil rakopolo`en za |akon. XVI. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. Kliment Ohridski. 76. Skopje. Najstar sin. LIT. 6. Vo 1941 g. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva.: Done Ilievski. III 1966). Bra}ata i u~enicite. Skopje. DELA: Tre{talnik. A. III 1914 – Prilep. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. 1987. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. Moravija. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13.: I. a vo 1965 g. Sofi®. V 1708 ‡ pred 11. Rat. filozofijata na istorijata. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767). vo Ohrid. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. istiot. napi{ano od sv. Imal prepiska so sultanot. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Tr. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. Na 27. so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi. V. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. Al. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. No Rastislav. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. Bagrena Samarija. Sauloviot Katalog..

S. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. I. Panz. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa).) Mitko Ilievski. Metodij. M. (v. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. K. 1999.-M. Skopje. suden. (st. P. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. slov. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie. vo koi ~lenuvaat okolu 5. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura. Hr. 16. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. MetodiÔ. medicinski nauki itn. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici. LIT. 1389 – Odrin. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. prvou~itel Metodij. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. Posebnite. Svetozarevi}. maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Skopje. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ. P. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici. a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. Violeta Panzova i dr. 632-650.. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. prira~nici itn. Metodij bil faten. P. Le{o~kiot manastirski kompleks. so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. Spored 13 gl.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa).. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. V. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. no na soglasnosta ~ekale dolgo. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv. st. bil opean na latinski. prirodni. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). Svetila nezaodni. Sv. no vo Panonija ve}e ne se vratil. Dinekov. 2001. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica. Roma 1988. B. Kiril vo Rim (869).: Du{an Stanimirovi}. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. 2005. se vratil vo Moravija.) postignaa: (v. METODIKA – v. Vo Makedonija. Mirko \o{evski. 144–155. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. Jazikot na slov. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni.) period i K. Skopje. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. S. vo 881 g. tradicija vo Maked. SofiÔ 1985. Vo 870 se vratil vo Panonija. kako filozofska i nastavna disciplina. LIT: B. za da mo`e da organizira samostojna crkva. Nomokanonoti Paterikot. Petru{evski. koga prestanalo da bide kadrovsko. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Po 1968 g. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. vo Bitola vo 1873.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. pa namesto vo Carigrad. E II. Kiril i sv. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. LIT. 237. LIT. Svetozarevi}. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. 115–117. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#. Atanasij#. knigi. 2000. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg. 885. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje.: S. post i slu`ewe na bli`niot. so molitva. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I..M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. Il. Skopje. srednovekovna minijatura Vo 867 g. ~itawe na Biblijata. Kirilo-Metod. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet. Ta{. Sk. /2. 26. Vladeel vo Makedo- 942 .). Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski. Nikolova. LIT. V. 2006. Po~inal na 6 april st. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija.-M. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki). Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija. procesi i sredstva za zdobivawe. I. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). Br. 1988. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. Po smrtta na sv. F. Skopje. 1995. Mare{. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija.000 vernici. Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. S. (v. no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop. Bern{teŸn. Panzova. Christianity among the Slavs. †Glasnik na INI#.. B.. Vo 1968 g. 71-76.: V. D. Konstantin Filosof i MefodiŸ. pobornici na metodizmot. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. na @M. Sv. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici. bogoslu`ba.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. Logi~ki leksikon. Hr. V 1421) – petti osmanliski sultan. Skopje 1988. 2003.

MEHMETI.: Makedonski vladi. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. Bil blizok so G. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata. IV 1945‡XII 1946). Tetov[.: Da ti ka`am eden zbor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Istanbul. A. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici. VII 1918). Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. Pophristov. SertoYlu. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. I. Istambul. 1958. Andartskiot kole` vo s. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. t. 1958) ‡ poet. 1869 – s. Sofi®. 1994. Mehmed Dauti (s. Lerinsko. Balindol. P. proza. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Kostursko. Sudbinata na Fatu{a. BIBL:: Igra na bolkata. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. brat na sultanot Murat V.: Turkiye Tarihi. de`ni{tvoto. Sin na sultanot Abdul Azis. bil pe~albar na Bliskiot Istok. VII 1413 – 17. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. MEHMED.: H. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa. 1994. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. Gruev. zaedno so de- MEHMETI. Trajanovski. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. Pi{uva poezija za vozrasni. a gimnazija vo Gostivar. Rano vlegol vo redovite na TMORO. LIT. Zavr{il osnovno obrazovanie. Ml. Prekopana. zaed943 . Al. LIT. Kim (Kim Mehmeti) (s. a potoa kako novinar vo Radio Debar. P. 1998. @ivee i raboti vo Gostivar. Kratko vreme rabotel kako u~itel. Al. XI 1909 – 3. S. Ki~evo. 1995. 1986. Sin na sultanot Bajazid I. a sredno u~ili{te vo Skopje. Gr~ec. lerinski selski vojvoda. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. P. 1967. Bitola–Skopje. A.. Skopje. Rabotel vo zemjodelska zadruga. [azim (Shazim Mehmeti) (s.: Pra{inata {to niknuva. MEHMETI. Del~ev i so D. 1901. M. 2005. Solunskite atentati 1903.: G. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. Zeleni~. VI 1421). LIT. Tregime. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. 1903) – revolucioner gemixija. Skopsko. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16.S. Paris. LIT. Dimitar Me~ev ME^EV. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). Ml. ME^KAROV. RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. poezija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. 1982. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. BIBL. LIT. Prekopana. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. Zajas. Al. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). 1945) ‡ pisatel i novinar. 22. proza. 60 godini. Gostivarsko. 1955) ‡ pisatel. Tr. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje. 1870 – Solun.: K. juli 1945) – zemjodelec. Brezi. Bitovski. A. Les sultans ottomans. Dimitar (Veles. Fragmenti. Sedum no}i kazna. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Ganem. 153. BIBL. LIT. 13. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi. MEHMEDI. Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. Tr. Tr. 2005. Jan. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Ki~evsko. proza. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo. J. Skopje. Bukoj~ani. Pando (s. E`tudes d`histoire orientale. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. 1911 ‡ s. publicist i preveduva~. slikar i publicist. Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar. 2003. 1953. 1990. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. 2006. Zagori~ani 1905. Seloto na prokolnetite deca.: Slobodata be{e nivniot ideal. Go nasledil brat mu Mehmed VI. A. 2004. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija.

Stru{ko 944 . 9. 1975. Tomi Aleksandrovski. profesor. pliva~ka. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993). Sekula (†Solunski patrdii#). zapalen i ograben. Me~kin Kamen. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. ME[KOVSKI. balkanskite. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). LIT. Nata{a (Skopje. Osmanliskite zagubi bile ogromni. Resensko. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii. od levata strana na r. D. na nadmorska visina od okolu 750 m.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. Skopje. koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. Kru{evo. t. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). Prespansko. Sl. Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000). 1978. K. Vo tekot na juli 1904 g. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. IZV. a vo 2003 g. poedine~no i ekipno. Petrino. \u|anci. Marko (†Sobiren centar#). no so vojvodata Pitu Guli. Kratovsko. Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). Sowa Pajkovska i dr. †SAB# i †[tabeg#. Kiril Ristevski. Sofi®. i LIT. 31. kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Sil®nov. St. na Me~kin Kamen. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie.. 1983. 1983. Zoran Stojanovi}. 05. Osobeno gi neguva humorot i satirata. zb. od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. Niz seloto ME[KOVSKA. Tr. Al. Prilozi za Ilinden. Osnovan e vo 1953 g. A. Ima 750 `. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija. Evla. U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. II 1972) ‡ univ. LIT. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Ferojan (†Bolva v uvo#). dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija. Stefan K. B. (Ohrid. Tase (†Vikend na mrtovci#). St. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli.507 `. 1983. A.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. Kru{evo. Od 1982 g. Kratovsko.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. Mereja (†Kaligula#). H. Trajanovski. R. I. resenski vojvoda.. Dofilo (†Dve vr~vi voda#).M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. Sofi®. 1945–1975 vo SR Makedonija. So ~eta od s. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. Topuzoski. 1884 – s. X 1945) ‡ akter. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. D. Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). 1. registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). ima 30 naseleni mesta so 5. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura. rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). Dim~e (Skopje. Sateska.239 ha. Jerotie (†Somnitelno lice#). ME[KOV. Tr. Al. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. V. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski. Preostanat beg (†Svadba#). Zafa}a povr{ina od 42. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. XXX. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). MZT †HEPOS# A. Gradot bil granatiran. 151–152. U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. R. Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. 1986. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. te i zdravstvena stanica. a na jugoistok so Ohrid. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. S.D. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. Bitola–Kru{evo. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002).

-R. 24. Bisaltija i Antemunt. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978). Skopje. angliski i na albanski jazik. K. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. stanala ~len na KPJ (1941). Minkus.-R. Makedonski gradovi u rimsko doba. \. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Skopje.).e. a oblasta {to ja naselile Frigija. Terma. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. Skopje.: F. I. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. M. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. I MIJALKOVSKI. P. pr. Oxonii. Oxonii. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. Geti i dr). 1991) – u~esnik vo NOB. LIT.n. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija.n. tarot vo Gevgelija. Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba. Proeva. LIT. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. K. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. Iv.e. Sofija Haxieva (Ohrid. kade {to se poznati kako Frigi. ULOGI: Odilija (P. Strabonis Geographica.: D. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#. N. Dardanci. Sarajevo. T. IZV. vo klasata na \.: Herodoti. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005). Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. producent.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo. Ematija. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. 1996. 22. I–III. kade {to. Papazoglu. Lipsiae. VI 1973) ‡ balerina. pr. kral na Brigite.: Homeri. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). M. 24. ski produkcii. koga stanale del od Rimskata Imperija. MIZI (Moisoi. ^ajkovski. Strabonis. Halastra i dr. po dolniot tek na r. Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi. 1957. 1942.. naselena od plemeto Migdonci. Pan~e (Veles. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. V 1921 – 24. 1987. †Don Kihot#). Kitri (L. Esmeralda (^. Skopje. pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. Thucydidis. Kavadare~ko. 1910. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. Najrano se spomnati kaj Homer. IZV. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. Dragan (Bjelovar. Istorija na Argeadite. B.: Homeri Illias. a potoa e i negova prvenka (1998). Jovanovska. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA. Meineke. Puni. MIZOVA.e. Halija. Hrvatska. I–III. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost. Mysoi. A. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. LIT: F.n. 1927. K. spored mitot.-G. pr. VI 1940) – arhitekt. Dindorf.: Herodoti. Historia. 2. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). K. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii.n. Historiae. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon.-R. Kako etnonim is~eznale vo I v. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali. Skopje. †Lebedovo ezero#). Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964). Oxonii.). Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr.e. Illias. Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. Lipsiae. koi{to se preselile vo Mala Azija. IZV. Papazoglu. Petrova.-R. LIT. †Esmeralda#) i dr. VI 1946) ‡ direktor na film. Ajnea. X. ^lenka na ABNA. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika. 1969. AUP na cenKr. 1976. Masl. 1895–1913. Beograd. G. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. Srejovi¢ – A. Spored nekoi izvori. IZV. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka. 1927. 737 pr. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. Lipsiae. MIZRAHI. 1910. producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata.) i na Mark Likinij Kras (29 g. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj. Trajanka (s.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. Adam. E. ed. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. ed. @izel (A. Aleksandra (Skopje. Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. ubien od glavniot helenski junak Ahil.e. Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. M. Em. Pravednik. Lipsiae. †@izel#). 1895–1913. majka mu bila Kibela). Vl.n. Vo narednite MI@IMAKOV.e. 2004. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. Geographica. Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971). M.). Dragan Mijalkovski 945 . 24. Sindos. M. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. Historia. no i na al~nost ili glupost. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988).

1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. Srbija. folklorot i sl. ^a~ak. obi~aite. koordinatna dup~alka. Dimitrovski). Florida. Al. Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). Sofi®. Akad. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. Skopje. Vo XVIII v. SAZU. LIT. Ehlovec (Ki~evsko). Naseqa i poreklo stanovni{tva. Philos. Skopje. III 1950 Skopje. T. XX. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Dimitrovski i V. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. se projavuva i kako avtor na popularna. Vidoeski. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. Se prostira na okolu 75. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. Specijaliziral vo Kopenhagen. koncentratorite i dr. 164. Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. hidrauli~na presa. nepotencijalnite interakcii. LIT. Mijaci. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole.. kotli. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. XI 1813 – Viena. kw. 173. koi se islamizirani Makedonci. karosel. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija. LIT. Veselinovi}). Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. (1992) na PMF.: G. pravoslavni Makedonci. TraŸ~ev. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni.). III 1891) ‡ slovene~ki lingvist. Bugarija. detska i avtorska pesna vo naroden duh. Hadronic Press. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. Vo . kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. M.000 m² pokrien prostor. K. Skopje. se iseluvale i Mijacite Torbe{i. so tematika od statisti~kata fizika. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi. Ljubljana. 1941. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. 25. borverg.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. V. prof. sekator so opti~ka glava. 20. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. Franc (Miklo{i~. M. Sl. Kol. MIKLO[I^. str.fizi~ar. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. Skopje. klinesti brani i dr. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. 15. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. 7. bojleri so toplo izmenuva~. Ur. St. Z. 2006. Beograd.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija. od koi 27. no`ici i dr. ~ij avtor e Kopitar. Smiqani¢.000 m². Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad. kako jazikot. Melnica i Sogle. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko). glavno vo stranstvo. red. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. Spored nekoi negovi konstatacii. str. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI]. plugovi. tatsko bojadisuvawe. do 28. der Wissenschaften. 67). Bd. Od 1966 g. Wien. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. Mijat (Vu~kovica. Se zanimava i so proizvodstvo. hist. cl. proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. 1996. XII 2000) . a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. niza glodalki i to~ila. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. slavist. A. 1953. MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. distributivni ormari za broila i sl. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. 34. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. 1992. Pokraj Mijacite hristijani. 1994.. junija 1991). Srbija itn. Mi®ci. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. T. Smilevo (Demirhisarsko). B.

Bo{ko Ja}ovski. Aphanisomenon glosaquae. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. kako {to se Cyclotella fottii. Navicula. fenovite. industrijata za mermer. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. mnogu varijabilna mikroflora. Sini{a Spasov. . MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. ocellata. Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). S. Qup~o Axi Mitreski. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. Vera Taleska. Gleotrichia natans). na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. T. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). eden razvojnoistra`uva~ki proekt. Bo`o Geramit~ioski (teorija. Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. Tryblionella i Thalassiosira. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. Dinobryon bavaricum. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. ultraoligotrofni. Ohidskoto. 2000.e. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. M. Todor Mirovski. na Balkanot i vo Kina. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. Sne`ana Risteska (marketing). D. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). Slobodan Markovski. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. elektri~nite pili. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. osnovana vo 1990 g. M. obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no. Skopje. Dimitar Bojaxioski. Dr. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. Bla`o Nedev. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost. K. Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok. univerzalnite mikromotori. Anabaena spp. †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. M. Taki Fiti (pretpriemni{tvo). Denes.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. – M. oprema i softver-aplikacii za industriski celi. istra`uvawe i novi tehnologii. Trajko Rusevski. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. Serafim Tomovski. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. IZV. osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski). X. C. ^und. Du{an Petkovski. Od dijatomolo{ki aspekt. Mokra). politika i ekonomika na investiciite). acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. Nada Sekulova. Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. Me|u redovnite univerzitetski profesori. Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment). koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Jablanica. aeruginosa. t. Sv. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Pelister. Nikola Kqusev. Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). stipitatum. za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. Metodija Koneski (smetkovodstvo). a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. Slavko ^ukovi}. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). Gordana Trajkoska (finansii). mikserite i mesore`a~kite. koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. K. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). dominiraat biznis-nasokite. Belgija). Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. †MIKROSAM#. Microcystis spp. F. AD – privatna akcionerska kompanija.

odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato. Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). mesodon).. vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968. Skopje i okolnite tvrdini. na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. L. Po trigodi{nite studii na Akademijata. a Filozofski fakultet vo Zagreb. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. 1978). Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. Nitzshia spp. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. XI 1931 – Kratovo. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. V. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. Vo periodot od 1959 g. Gimnazija zavr{il vo Skopje. Za rekite Radika. Se penzioniral vo 2000 g. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. So posredstvo na janinskiot mitropolit.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. MANU. publikuval okolu dveste truda. Skopje. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). univ. profesor. 6. O. la. za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. Ivan Luka (In|ija. kako indikatori za vakov tip vodi. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Skopje. potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). 1974. Angel (Kumanovo. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. 27. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). MANU. Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. 1982. B. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. Stobi. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. Vo 1978 g. pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. Skupi. kako i vo Atina (Grcija). vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. prof. 4. Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis. Staro Skopje so okolnite tvrdini. MILADINOV. Sv. Dimitar (Kratovo. negovite bra}a. Encyonema minutum. MILADINOV. Ort. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. 1999. zapi{ani so zapadno notno pismo. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. {to go zavr{uva vo Ohrid. 2002. 1966. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov.). III 1936) – arheolog. Skopje. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. Srbija. Munchen. 25. Lipkovo. Od maj 2005 g. BIBL. vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. no i etika. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). 1996. K. Stobi i dr. II 2002) – grad. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Vo 1969 g. Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. Karaorman. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). in`. 20. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt. Naum (Struga. podgotvuva pove}e crkovni pevci. D. Od 1958 g. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. Vo Gimna- . Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. me÷u koi i so TV Skopje. Skopje. gi prodol`uva tie soznanija. V 1928 ‡ Zagreb. kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. Makedonska Kamenica. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. red. go dobiva zvaweto docent. a od 1963 g. dekan (1981–83). 1817 ‡ Sofija.

Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. Q.. 30. Izbor. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. 1984. T. a gostuval i na drugi univerziteti. Skopje. Izbor i predgovor Gane Todorovski. prerodbenski deec. kratki `anri. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. Cirih (1957) Hanover (1962/63). Prilep. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). prof. a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. Konstantin Miladinov. prorektor na Univerzitetot †Sv. 1810 – Carigrad. Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). etnografski materijali i sl.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika. III 1928) – grad. poet. Japonija i SAD. obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. statii i prilozi. zitetskiot sovet. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. grn~ar od Struga. Skopje. Q. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. Bitola. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. Konstantin Ristov (Struga. M. Kuku{ (dva pati) itn. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. Jordan (Kumanovo. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto.. na . Zbornik od studii.. publicist.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. poet. Dimitrija (Struga. kaj nego nastapil celosen presvrt. MILADINOV. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. LIT. in`. 1830 – Carigrad. Od Savle stana Pavle. 23. Slovo (1839) MILADINOV. Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. prerodbenik. Skopje. Dragi (Skopje. I 1862) – u~itel. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik.: Haralampie Polenakovi}. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. prorektor na Univerzitetot (1963–65). publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet. Magarevo. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. red. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. Studii za Miladinovci. Specijaliziral vo Minhen (1955). in`. Jordan Miladinov MILADINOV. †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. I 1862) – u~itel. Vo maj 1845 g. Polska. 1980. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion. i samo edna sedmina bugarski pesni. pi{uva za toa K. Struga. 1. objaveni vo pove}e izdanija. preveduva~ i folklorist. Kniga za Miladinovci (1862–1962). 11. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. prof. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). centralna li~nost na makedonskata prerodba. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65). Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni. sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. najstar sin na Riste Miladin. Bitolsko (1847–1849). kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). T. XII 1922 – Skopje. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. red. 1962. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. [apkarev. u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti. Kit. 18. Vr{el pove}e funkcii. T. X 2001) – grad. Skopje. Izbrani dela 5. ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid. jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. 1989.

1943. preveduval od ruski jazik. Petr.: K. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. 1962. obi~ai. †Ova ne e amerikanski film#. vo sp. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. (s. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Zagreb. Haralampie Polenakovi}. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). pozori{te. od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). Skopje. 1879 – s. MILEV. Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). IX 1960) ‡ univ. A [apkarev. S. St. J. profesor. Van~o Tu{evski. Ml. †Deus ex machina#. 23. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. Srbija (1988-1991). IZV. S. IV 1923 – pl. najpoznatata †T’ga za jug# i dr. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. Od noemvri 2006 g. Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). SilÔnov. LIT. se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer. Konstantin Miladinov. Pisma. Sa{o (Bitola. veruvawa. na N. †Game over#. 2008. Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora.: R. Piesite †Kolede#. [trosmaer. Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. †Bisera#. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. Sofi®. Skopje. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. Izbor. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. H. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. Izvor. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. Magarevo. 1983. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. dostavuval doverlivi informacii za 950 . J. †Ova ne e amerikanski film#. Kosa~a. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. 1861. no bez uspeh. Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). R. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. poslovici. Spomeni ot Makedoni®. Al. II. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g. Mirko (s. 28. statii i prilozi. Ch. Constantine and the Christian Empire. †DunavskiŸ lebed#. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. †Kolede#. specifi~no-motorni sposobnosti.Uro{ MILESKI-URO[. 1. Sofi® 1983. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). Bitolsko (1852/1853). BIBL. Bil ~len na KPJ (1941). kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad. gatanki. SofiÔ. Tabakov. D. e direktor na Dramata na MNT. teatar vo Subotica. Jo{ka (Kru{evo. po sklu~eniot sojuz. PopoviÊ. Vo 1900 g. MILENKOVSKI. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. Nevrokopsko. so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. Bil sekretar na ~etata na J. kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. Kniga za Miladinovci (1862–1962). 1884. odbojkar. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. Skopje. gledali{~e. Stanuva ~len na Kazali{te. Zbornik od studii. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata. Nova makedonska kni`evnost. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860). 2007. treto izdanie. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Izvori za crkvenu istoriju.: A.000 stihovi). 8. Izbor i predgovor Gane Todorovski. 2004. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. no i samiot bil uapsen. †Game over#. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski . †Tetovirani du{i#.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. X 1849 – letoto 1852). Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. Tr. i LIT. izdaden vo Milano (fevruari 313). Bukovi}. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. 5. †Hamlet vo tranzicija#. M. †Bure barut#. 2001. 1984. †Kandid vo zemjata na ~udata#. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H.: BŠlgarski narodni p‹sni. Popoec. SÍ~inenix. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. Studii za Miladinovci. Ki~evsko.#. Kova~evica. SofiÔ. Miladinovi. Perni~ko. Izbrani dela. Ki~evsko. Skopje. J. Odahl. †Na ~u`dina#. pod red. Skopje. Beograd. LIT. †Dole vlada# i dr. CambridgeHarvard. 11. 1980. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. Petar I. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. dopiski i stihotvorenix. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. B. X 1943) – naroden heroj. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. Smit. XI 1963) ‡ re`iser. a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). razni detski igri. predanija. Osven toa.

. 2. smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. Jane Sandanski. Dobrovi{. 1980) ‡ spec. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. koga go osvojuvale Peloponez (1248). toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija. f. Z. Kodikot na manastirot Matka. LIT. 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. Ax. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija.000– 2. 31. X 1901 ‡ Belgrad. Odli~en prakti~ar. K. Skopje. 13 (28). Nikolovska. 2002. Ohridskata slikarska {kola od XV v. f. Vlasotince. II 1943) –grad. Sin na \or|e Mileti}. osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. Borivoe I. politi~ar. Rasolkoska-Nikolovska.: S. I 1863 ‡ Sofija. Gre- LIT. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e. Pando Kqa{ev. G. Z. Boris Sarafov. glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. na Med. MILOEVI]. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija. Luka Xerov. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. 1975. (od 1926 g. 8. Smile Vojdanov. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Ren. vo Skopje. a naseluvale teritorija od ok. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. a po majka {tipjanec. Ki~evo. Iv. T. Najblizok sorabotnik na J. prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. Francija. Dragoslav Lazarev (Pirot. Dokumenti. Vo 1947 g. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme. Qubomir Mileti~ MILETI^. Q. kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik.. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. R. redoven prof. prvin vo Lakonija. red. f.000 vojnici.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. 22. 1995. a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. pla}ale danok i davale 1. G. 1970. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Med. Doktoriral vo Zagreb (1888). a magistriral vo IZIIS (1981). Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). IZV. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. SubotiÊ. Hristo Tatar~ev. 31. Krevale vostanija. III 1943) ‡ ruski istori~ar. kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski. T. 1. Skopje. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite. Nikola Pu{karov. (Carina.-B. d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski. Stanislav (s. Ja za~uvale samostojnosta do po~. me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. kako redoven profesor). patolog. Treska (Skopsko). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953). 750 km . @ivkoviÊ. Se zanimaval i so dijalektologija. I 1859 ‡ Eks-leBel. Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). in`. 1985. zavr{il vo Belgrad. Mihail Gerxikov i dr. Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. \or~e Petrov. Makedonskata tema ja znael izvorno. Izbor i redakcija Vasil Jotevski. T. slavist. Bogorodica# (Matka) na r. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). XII 1885 – Belgrad. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija.).-N. no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. Qubomir ([tip. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. vo Skopje. narni qubopitstva. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. D. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev. Vl. MANU. naseleno na Peloponez (VII v. makedonoznalec. pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam. 1890). Civilizacii na po~vata na Makedonija. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908). koga ja priznale vlasta na Vizantija. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. industriski i in`enerski objekti. MILETI]. Bil profesor na univerzite- 951 . kade {to predaval od 1920 do 1956 g. S. 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. Im davale otpor na Latinite. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. LIT. Skopje.). 1967) – srpski geograf. Beograd.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942).: T.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. G. kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. Ohrid. 1980.. prof. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#. MILOVANOVI]. Dekan na Fakultetot (1997– 1999). a podocna se povlekle kon planinata Tajget. 1. Slavejko Arsov. MILJUKOV. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}. voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). na IX v.

XI 1976) ‡ spec. X. †Dubrovni~ka legenda# (Q. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. Debarsko. 1. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Kandelas (M. NovakoviÊ. 1912. Solovjev. †Makedonska povest# (Gl. Ohridska kotlina. Slavko (s. 14. osvoil zlaten medal na 400 m. Ax. 1951. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. 2007. kw. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad.: MNR na RM. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . Beograd. 1999. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). IZV. 1921. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. 1944). vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974).: Ju`na Makedonija. ULOGI: Gitana (M. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. Visoke planine. Tetovsko. 2007. †Qubovta vol{ebnica#). 312. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). postavuvan od vladetelot. IV 1984) – general-major. I 1997) ‡ balerina i koreograf. 2004. Beograd. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Bitu{e. Tihomir (Ti}o) (s. MILOSAVLEVA. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. Skopje. Skopje. So koreografija se zanimava od 1958 g. rabotel vo Belgrad. Vo 1957 g. BIBL. Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka. Ravel. 1990. e edna od najplodnite makedonski koreografi. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. Olga (Tetovo. Sl. Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. de Falja. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. a vo juni 1974 e isklu~en od SKM.: Kontradikciite na Josip Broz. Skopje. Geografske oblasti u Makedoniji. na 1942). St. 16. Koli{evski. K. 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. Em. Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). †Trirogata {apka#) i dr. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. Petr. M. †Bolero#). Skopje. profesor. 1952. kw. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata.: S. a gimnazija vo Skopje. Vodeni~arka (M. Do 1941 g. JAZU. Geografsko dru{tvo. donski rekord. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Skopje 1997. Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. 2. i T. A. Beograd. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. Skopje. Makedonski i N. posebna izdawa SAN. [. MILO[ (XIV v. garant. od kade {to e deportiran vo logor. Glavne doline u Jugoslaviji. LIT. X. Prv atleti~ar od Makedonija. Skopje. Smokvarski) i dr. Kirsanova. Ravel. zavr{il na Sorbona. IX 1934 ‡ Skopje. sovremen i moderen izraz. BIBL. Le{ok (1946). ni~ki# vo Skopje. izdadena vo Skopje (1366). Prokopiev). II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. 1966. Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. Al.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga. 26. so nov makeD. M. Branxolica). vo klasata na \. Kliment Nikolov (Ohrid. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod. za koja nastapil {estpati. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. Vratnica. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Na povelbata na kralot Volka{in. III 1926 ‡ Skopje. vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. Sv. Med. Zagreb. 1926. scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. XII 1901 ‡ Skopje. Lazo (Tetovo. 1915 – Skopje. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija. Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. geomorfologijata i regionalnata geografija. Vratnica. Makedonski kontroverzi 1990-2003. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). 1937. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. S. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Beograd. dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). P. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. svedok) na kralot. 28. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. 5. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. Naseqa srpskih zemaqa. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Na ovaa funkcija. MILO[EVSKI. I 1928) – sociolog i univ. bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. 1963) ‡ atleti~ar. pedijatrija specijaliziral vo Viena. f.

TodiÊ. Zavr{il Fakultet za dramski umetnici. Iv. i mladata kralica Simonida. VII – 26. diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. oble~ena vo sve~ena kralska odora. Bogorodica Troera~ica# (Skopje). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994). Danilo. Japonija (1986). †Pirej#. eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. K. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. St. R. oble~en vo sve~en divitision. Skopje. Kumanovsko). Polog. v race go dr`i modelot na hramot.: Arh. 29. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. I 1976) – politi~ar. V. Nikita# (s. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. 1321) – srpski kral (1282– 1321). e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. Od crkvata bil proglasen za svetitel. Zletovo. 1935. Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. rodni spisanija. †Mrtvi du{i#. †@itolub#. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). †Farsa za hrabriot Naume# i dr. Civilizacii na po~vata na Makedonija. otsek re`ija. Beograd. 1995. Rasolkoska-Nikolovska. 2. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot. Zoran (Skopje. Ilija (Prilep. J. Pore~e. †Angelina#. kralot Milutin. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). 18. Kraq Milutin.: Narodni heroi od Makedonija. Vladimir (Skopje. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. VI 1918 ‡ Skopje. LIT. Staro Nagori~ino. Beograd. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Ax. MIL^IN. R. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. na Otsekot za re`ija.: S. Bawani. Bil direktor na Dramata na 953 . vo Belgrad. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. StanojeviÊ. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK. 2001&2002). Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). LIT. Bugarija). Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). †Ramna zemja#. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. Patronot na crkvata (†Sv. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. 11. Ml. †Sv. Ilija Mil~in MILUTINOVI]. 1993. †Pantaglez#. Antonio (Tetovo. 19. 1970. Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. Debar). Skopje. B. MANU. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. †Golemata voda#. magistriral vo IZIIS (1982). Japonija. stranstvo. Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). S. Ov~e Pole. Vizantijske freske u Jugoslaviji. koj. ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. XLVI (1937). †Brkotnica#. Beograd. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. Tal. Z. ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). izbran za redoven profesor (1992). †Revizor#. Pijanec. preveduva~. LIT. VIII 2006). Staro Nagori~ane. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. eden od osnova~ite na MNT. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa.-N. Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. 19. publicist. koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). †Zelena guska# i dr. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle. sin na Uro{ I. ~len na redak- MIL^IN. Vl. Skopsko) i †Sv. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. 1974. Z. vo znak na pobedata nad Turcite. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. \or|i# (s. Ki~evo. Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto. ™uriÊ. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976).

akademik. VII 1993) ‡ lekar. e izbran za dopisen. 1976. 27. V 1912 – Skopje. 21. a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948). pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. Ulogi: Jago (†Otelo#). a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. 6. Od 1945 do 1983 g. specijalist za sudska medicina. od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. 3. Skopje. nau~en istra`uva~. na Med. Maganik vo Crna Gora 1974. St. Skopje. Pol. vo Qubqana. Borovnica 1976). f. kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973).: Filozofski fakultet 1946‡1976. Francija. Kosovo. t. mart 1979. †Antigona#. 28.. Medicinsko izvedenstvo. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). profesor. Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. od 1976 do 1992 g. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. op{testvenik. †Mis Ston#. na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. M. Aktiven u~esnik e vo NOB. Vo 1961 g. †Staklena mena`erija#. †Na dnoto#. Janez (Qubqana. Izbrana za docent (1950). Krk 1971. Ljubljana. 65–73.. kade {to i doktorirala. Ljubljana. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. Ljubljana. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. a potoa vo Zagreb. Galielo (†Galileo Galilej#). Sv. V 1979 g. IV 1983) – ekonomist. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). Se usovr{uval vo Belgija. MIL^INSKI. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost. †Pe~albari# i dr. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#).: Bilten od Petto izborno sobranie (referati). †Tri sestri#. nivnata prevencija. vo Skopje. Ljubljana. Vo 1977 g. Leta za pet drugih. El Asnam vo Al`ir 1980). Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969). univ. LIT. Leone (†Gospoda Glembaevi#). Studiral medicina najprvin vo Qubqana. Platon Kre~et. 401–403. †Ispravi se Delfina#. †Malogra|ani#. 1968. IZV. 27. [. sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). f.. †Mirno leto#. pred bolnikom in pred dru`bo. republi~ki javen obvinitel. bil dekan na Med. 37. Sicilija 1968. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. †U~enik na |avolot#. MANU. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. Tefik-beg (†Goce#) i dr. nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). 1956. Julie Cezar vo istoimenite dela. prv rektor . [vajcarija. f. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. f. †Zdravsteni obzornik#.: Sodna medicina. Desa (Prizren. 1972. Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. 1970. 7. Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. Slovenija (od 1957). za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). 1993. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. BIBL. Ljubljana. †ZV#. ~len i sekretar na ASNOM. 1990. Avstrija i Germanija. Aja~io 1981). V 1918) ‡ univerzitetski profesor. deontolog i pravnik. Medicinska etika in deontologija. pri avionski nesre}i (Brnik 1966. f. 1982. 34‡37. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. diplomat. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. bil pretsedatel na SAZU. redoven prof. kade {to i diplomiral (1940). Enciklopedija Slovenije.. minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija. Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. †Crnila#. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. Re`ii: †Dlaboki koreni#. kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. 142–143. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. f. Kri`avec (†Vo agonija#). kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. @ak (†Kako {to miluvate#). a vo 1985 na CANU. sociolog. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). V 1913 ‡ ?. R. vo 1978 na ANUBiH i SANU. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI. vo Qubqana. I–II. a potoa rektor (1973‡ 1976). Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). Otec Naum (†Krik#). Kiril (Resen. 1981. a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i.

pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata.. P. †Naroden glas#. trgovijata. Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). Bla`e (Gevgelija.Skopje. za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata. za informati~ko op{testvo i dr... Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost. LIT. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi. telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. regionalen razvoj. raskazi. 2000. u~ebnici. M. vodite. 1988. ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. naselenie i rabotna sila. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija.. Ledno oko. romansier i dramski pisatel. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. 1962.).. 1. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura. turizmot. ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. stopanski sistem i ekonomska politika. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980). za stranski investicii. {tedilnici i drugi finansiski posrednici. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te. razvoj na ekonomskata misla i sl. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. roman. Crniot perduv. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. nadvore{notrgovskoto rabotewe. Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75). Razvojot na ekonomskata misla. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. 1981. BIBL. †Ilindenski pat#. Sk. MINDAK. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. javniot dolg. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja. Z. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. 1984. BIBL. sistemot na banki. dano~niot i carinskiot sistem.). roman. Skopje. tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto. †Scientia Yugoslavica# i dr. Prikazna za tretiot. Skopje. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Sk. 1974. pravda.). raska`uva~. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava. Sk. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija.: Rade Siljan Zabraneta odaja. stopanski razvoj. raskazi. Sk. kultura. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto. Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. Ministerstvoto za zemjodelstvo.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim.: Nikola Uzunov. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija. {umite i drugite prirodni bogatstva. roman. kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. sociologijata. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura.: Solzi vo o~ite na tate. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM. IV 1961) ‡ novinar. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka. Niski ve`bi. Skopje. Ossolineum 1983. stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU. BIBL. 1975. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979). lovot i ribolovot. vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. Prostorno planirawe vo Makedonija. MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. Sk. sistemot na devizno rabotewe. LIT. Polska. 1990. MANU.. obrazovanie.. Sezona za gluvarkite. etnologijata. Bla`e Minevski MINEVSKI. 955 . socijalna sfera. 2003. raskazi. 2003. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. stopanska istorija. Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. †Ekonomist#. S. Sk. 30. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita. Skopje. {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. 2004. †Stopanski pregled#. stanbeno-komunalnite raboti. 1998. Kiril i Metodij# vo Skopje. Ministerstvoto za finansii. T. kulturata i dr. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. nau~ni proekti. sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi. Sk. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija. Ministerstvoto za zemjodelstvo. 1996. Skopje.). ekonomskite.). Raboti kako novinar. 1977. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika. zdravstvo. Skopje. Gil. serbsko-chorwackim i macedovskim). prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). ~len na redaciskiot odbor na sp. lokalna samouprava i sl. Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime.

†Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. 2006. D. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). Sirakuza. br. Skopje. E. Liljana (Prilep.-P. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. so Q. U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. kade {to gi pominala site zvawa. 2000. f. eden period vo NUB †Sv.: †Bilten na Univerzitetot . 2003. oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). 2000. Hale. na St. kako profesor po istorija. MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. G. proekti i predavawa (Moskva. so Q. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. 1994. 12. 58/2000 i 44/2002. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Mihajlo (s. VIII 1939 ‡ Skopje. Dolgaec. Taka se zboruva vo Veles (redakcija). Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). Opole. redoven prof. Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Skopje.1. sobiri. oktomvri 1990. 2007. Risto (Ezerec. MINOVSKI. †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. 18. Skopje. Doktorirala vo 1994 g. Prilepsko. Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. J. 2001. Skopje. {ef na Institutot za istorija. Skopje. Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986). Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik). Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#. Makedonski jazik za stranci (vtoro. po bolesti na ustata i zabite. 21. Nikoloski). Skopje. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. d-r na tehni~ki nauki. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977).: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. 9. †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. Jov. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Skopje. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. (koavtorstvo i nau~na redakcija). †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro.). i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. Publikuvala 55 statii. 2002. Nikoloski). 2006. Bil mentor na magistranti i doktoranti. Skopje. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). Rabotel Mintan 956 . R. Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. Krakov. 1997. Skopje. Kiril i Metodij# & Skopje. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. IZV. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975). Jankov). ^apel Hil. Skopje. so centar vo Opole (Polska). 1979. 1998. Jankov). Dr. 1981. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. Univerzitet †Sv.M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV. Skopje. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). Skopje. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist.: Bilten na Univerzitetot †Sv. MINOSKI. Skopje. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. 1999. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija). Skopje. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. simpoziumi. 1994.. R. Kiril i Metodij’ – Skopje#. Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA. M. Makedonski jazik (monografija). Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). S. urednik na spisanieto †Istorija#. Skopje. Bratislava. †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. Skopje. 2007. dopolneto izdanie). Tirana. izmeneto izdanie). †Makedonski jazik#. VIII 1941) – el. dva mandata dekan na ETF vo Skopje. Kiril i Metodij#. 611/24. promeneto izdanie. Skopje.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). br. Vorone` i dr. izmeneto izdanie). 1997. 1997. Skopje. ^ikago. doktoriral vo Belgrad (1981). Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet. rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. 2003. 545. Sosnovjec. Cv. 1998. Kliment Ohridski# vo Skopje. Skopje. Skopje. Ana Bor~eva (Skopje. 2002. rakovoditel na postdiplomskite studii. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 22. M.: SAD i Makedonija. Pretsedatel na MAKO SIGRE.1994. 2000. LIT. red. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe.Sv. prodekan. statii i prilozi BIBL. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. in`. prof. XII 1953) ‡ spec. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN.

Polovi bolesti. BIBL. helenisti~ko i rimsko vreme. 2. republi~ki i sojuzen pratenik. Specijaliziral ftiziologija. Institut za hemija. vo Belgrad (1941). Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. vo Skopje. f. Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. Skopje. 1980. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. Diplomiral na Med. na Med. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. f. Od 1972 g. LIT. S. 1996. Nikola Min~ev MIN^EV. rakopisna biografija. f. politi~ar i dr`avnik. a go zavr{il vo Belgrad (1950). 31.: DARM – Skopje. 1944). BIBL. f. 22. vo Skopje. Skopje. MIOVSKI. Med. IV 1945). P. docna antika i sreden vek. Iv. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata. MIOVSKI. B. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. redoven prof.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV. Vr{el brojni D. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). kade {to i specijaliziral (1940). Skopje 1962. Spasovska-Dimitrioska. `elezno vreme. LIT. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. 1946–1996. V 1982) ‡ oftalmolog. VII 1922) ‡ ftiziolog.. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet . redoven prof. ~len na SIS na Jugoslavija.Bla`e Koneski# (vo penzija). Dimitar Kocev (Skopje. 239–240. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo. 1996. redoven prof. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad. I 1977) ‡ dermatovenerolog. f. komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943). borec. 1. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. pretsedatel na Sobranieto na SRM. Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. a tuka i magistrirala (1974). Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. 1988. na Med. III 1909 ‡ Skopje. nekropola od X–XI v. op{testvenik. vo Skopje. minerali i drugi cvrsti supstanci. poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. IX 1913 ‡ Skopje. potoa klatrati. glini. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. Biljana Nikolova (Skopje.-B. Direk. f. Kavadare~ko. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija).. Mito (Kosinec. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. so mnogu kerami~ki naodi. Vata{a. †Biografii#. 218. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. 2006. Eden od osnovopolo`nicite na Med. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje. X 1915 – Skopje. Zad ^uka. op{testveni funkcii. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot.: G. Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952). 6. Skopje. od kade {to doa|a i imeto Venec.-B. LIT. D. Nikola (Kavadarci. [. f. 25. Skopje. Done Kocev (Skopje. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). Skopje. E. 20. 19. Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli. Med. f. u~esnik vo NOB (1941).: Dermatovenerologija (skripta). na Med.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. Kostursko. IV 1997) – u~itel. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. i dr. 16. Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. zavr{il vo Belgrad (1935). Krst i Toplec. Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . go zapo~nal vo Sofija. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. 1972. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti.. C. Q. ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. kade {to bil postaven za direktor (1960). crvenata spektroskopija. Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. Hludov parimejnik.: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. f. Kiril Metodiev (s. Vl. S. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. Skopje.

Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. XIV/3. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. X 1910. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV. III 1930) ‡ poet. 7-8 . U~esnik na golem broj festiM. 1. 6. †[tipski vesnik#. profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. Misirkov. proza. 1996. Topolite na krajot na dedovata livada. istori~ar i arhivist. Koga cutea kosteni. 2001. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. Gil. polonist. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. do avgust 1943). Ki~evsko. Sk. Prilep~anski i T. bajki.. Od 1978 g. Sk. IZV. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. IV 1943). poezija. 1960. [tip. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern. IX 1942 – 6. Q. Se {koluval vo [tip. minister za prosveta na NRM (1947‡1951). Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. Qup~o Mirkovski tor. A. Milica (Skopje.. Sk. Skopje. V.) so prof. Sorabotuval so J. Apostolov. Dimitar ([tip. Qup~o (Skopje. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. 1992. Racin. Gradin~e. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. vali vo stranstvo. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. 1972. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie. Prekr{en let. Naveva sneg. Bil glaven redaktor na v. Sk. Bistrica (Skopje. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. 1987. †Delo 74#. BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek. 27. Miras~iev. Q.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. MIREVSKI.. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Sk. revolucioner i socijalist. Dimitar Mirevski nik. Yvezdena. †Delo 74#. Sandanski i so K. 1962. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). X 1933) – u~itel. [tip. Po 1913 g. 167‡175. roman za deca i mladi. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. Prilep~anski. X 1965) ‡ lingvist. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 157. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. potpretsedatel na Planskata komisija. pisatel za deca. Q. Lape i drugi makedonski dejci. 1. rezerven kapetan na JNA. Al. 14. poezija vo prevod na slova~ki. †Macedoniae acta archaeologica#. nacionalen deec. raskazi. Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. IX 1991) – arheolog. 54. Ko~ani. Kumanovo i vo [tip.. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. 2006. BIBL. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. Klu~ar~iwa. poezija za deca. poezija. Skopje. vojvoda. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. 10. direktor na Direkcijata na po{tite. S. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933). Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. I 1944). 1997. Vini~kata afera. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci). X. Prva~iwa. 4.: V.. U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. 2006. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). V. Skopje. Vino`ito. Vlah~ev. Bil u~itel vo Kriva Palanka. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. i LIT. pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. Cankar).. 1979. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). Miokazi. 1987. Skopje. T. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . VIII 1942) i Love~ (Bugarija. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. kade {to se na{le so M. Sk. 1986. Arsov i dr. [tip. 1980. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. br. 2002. Tr. makedonist. Andonov^ento. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955). [tip. 1951. poezija. N.M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s. P. pretsedatel na Odborot za prosveta. 1986.. Vlah~ev. raskazi za deca. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. Ml. Sk. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944).. Skopje. raska`uva~. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). Kol. politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. VIII 1876 – Sofija. INI. Sk. IX 1941 – 31. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). 28. se povlekol od politi~kiot `ivot. Brno 1997.. Sk. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo. LIT.: Cve}enca. 10. Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA.

Skopje. 2004. po prodol`uvaweto. kako avtokefalna. IX 2001) do Robertson). sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. Petr. III 2003). †Kilibarna lisica#. magisterski trud. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena. T. od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje.500 vojnici. pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. Kvalifikuvan bibliograf.. XII 2003 g. 10. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. T. VIII 2001 g. T. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. proto|akon. Warszawa. vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe.: Stojan Jankovski. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva. trae 6.. Skopje. †Vesnik#. Rat. zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva.: Sa{o Dodevski.. zamislen da trae 6 meseci. kako poseben dar.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva. MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. Kartero ([panija). Milica Mirkulovska ski jazici. Petr. poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. IX 2001). Makedonskata pravoslavna crkva. povrzuvawe so vlastite. Z. so {to po~nuva sosema nova misija. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. Ja so~inuvaat 4.: Sa{o Dodevski. 1975. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. LIT. III – 15. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. Skopje 2004. III 2003 g. 1971. Petr. †Slavia Meridionalis#. T. Solana. EU. IX 2001 g. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. Skopje. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. LIT. od koi e dobien blagoslov i sveto miro. LIT. Harm De (Holandija). Oficijalen kraj na misijata e 26. XII 2003) i broi 487 ~lenovi. napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej. (so S. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#. 2004. vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik). voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. Oficijalen kraj na misi959 . Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. koe. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g. 2000.: Sa{o Dodevski. odnosno. Gr. od [tabot vo Skopje. III 2003). IX 2001 g. koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#. bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. magisterski trud. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia). po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo. 9 meseci (31. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola. 3.. na 14. Skopje 2000. ^iwa (Italija). SLPMS. Skopje. odnosno Vladata na RM (15. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. LIT. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. na 27. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). VIII 2001 g.

Materiali. Bitola.. redoven prof. op{testvenik. f. Skopje. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. X 1865 – Vr{ec. Dimitar (Prilep. VIII 1930 ‡ Treson~e. koja ja prifatila (23. Avstro-Ungarija i Rusija (2. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). 30. f. Mirko Mironski MIRONSKI. P. Mitilena. T. Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod). @ivotot go zavr{il vo Bugarija. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Sofi®.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). 1981. oficijalno zavr{ena na 31. Del~ev. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). t. XII 2002 g. T. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. Do 1959 g. MIR^EV. Treson~e. 23. VIII 2007) ‡ novinar. Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe.. Bil dekan i prodekan na Med. 2002. M. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. Al. Skopje. II. Po dr`avniot prevrat (1908). V. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. I 1922) ‡ internist. 13. So povremeni pauzi. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. Serski (Francija). Trnovo. XII 2002 g. 14. Solunski (Rusija). Mirko (Treson~e. 1982.. Bo`inov. (19071908). X 1903) usvoile programa. Odrin i na dr. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. Vo 1959 g. 2004. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. po pobedata †MIR^E ACEV#. So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata. bil na Internata klinika pri Med. Pravniot fakultet. S. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963). Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. Spomeni. Tr. Min. kade {to i diplomiral (1949). f. i LIT. na Med. mesta. vo Skopje. VI 1938) – u~itel. XI 1903). Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Skopje. LIT. LIT.M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. Dramski (Velika Britanija). odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. Rusensko. . Hor i Orkestar). I (1905-1906). D. redakcija i komentar: Dan~o Zografski.: Sa{o Dodevski. Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. Amnestiran vo 1904 g. magisterski trud. Skopje. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Save Krstev (s. vo Skopje. Bugarija. Petr. publicist. Sofi®. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. reformskata aktivnost bila zaprena. Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. IZV. U~itelstvuval vo Solun. infektolog. vo Skopje.. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#. vo Skopje. Gligor Todorovski.e. glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956).-B. 1978. f. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. Dokumenti. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. III 2003 g. \.: G. 1989. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. Bitolski (Italija). so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. Debar. †Sojuzni~ka harmonija#. kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani.. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. revolucioner. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. 16. so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija. J. 1977.

Petr.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. Brisel. Totalna proteza ‡ pretklinika. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). IZV. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). Srbija. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost. Stomatolo{ka protetika. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. organizator na NOB vo Veles. Dimitar (Sliven. Publikuval 109 statii. Sv. Malk.. BIBL. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. \. GINI. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Habilitirala vo 1978 g. Mila Pejova (Dolni Lapac. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. 2007. prof. M. \or|i Malkovski. 13. Cv. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). ^ukarica i @i~a vo Srbija). na St.. Eftim Krumev (Vinica. kaznata mu e simnata (1982). aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi. †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Studiral vo Pariz (1911–1913). XI 1956) ‡ akter. E. f. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. Kru{evo. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. LIT. Petar Mir~evski MIR^EV. Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik. [. akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten. II 1939) ‡ spec. Marko (†Jugoslovenska an961 . Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. Zaginal vo sudir so bugarskata policija. po stomatolo{ka protetika. 2007. Dim~e \o{ev (Veles. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana.III 1942) – politolog i univ. Habilitiral vo 1978 g. Debarsko. Bugarija. MIR^EVSKI. Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. Izlagal i vo stranstvo (Pariz. f. XI 1913 – Kavadarci.: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. 1993–1999). i T. IV 1944) – revolucioner. Angele (†Let vo mesto#). Skopje 1971. metali i materijali za polnewe. organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). Topola. Skopje. 14. profesor. Skopje. BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). zaminal na rabota vo Kavadarci. Publikuvala 105 statii. 1990–1993. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. 1999. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). Saraevo i vo Wu Delhi. vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993). Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Al. 28. 6. Po negovo barawe. eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). 1–2. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. 1985. a od fevruari 1944 g. prorektor na Univerzitetot †Sv. Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. MIR^EVSKI (ALEKSIEV). Skopje. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Zagreb. na St. Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). f. 1969) ‡ rezbar. Berlin). Dramata na pluralizacijata. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Hrvatska. naroden heroj. Petar (Kru{evo.: Vele{ki partizanski odred 1942. Nestor (Osoj.g. @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. M. Skopje 1991. III 1877 – Skopje. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. doktorirala vo 1988. 23. 11. 31. prof. Od i. E. Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. XXIX. VIII 1939) ‡ spec. f. Vo 1941 g. Skopje 2006. 2005– ). Pove}e pati bil zatvoran. kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). po detska i preventivna stomatologija. a doktoriral vo 1993.

10. vtoro izdanie. V. Apostol Pavle. Velev.). St. Podocna. Polonij (†Hamlet#). Pavle. 6/18. Makso (†Crna dupka#). politi~ki analiti~ar.-R. I 1970) – pravnik. Timotej i Luka. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35). MISIRKOV. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. 5. Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#).. Kru{evac. J. folklorist i publicist. 1991. [ekspir (†Mera za mera#). pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). 962 MISINI. koga ve}e ne bil me|u `ivite. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). ktitor na obnovenata crkva †Sv. Miqkovi}-Pepek. K. R. XI 1874 – Sofija. Ros (†Magbet#). Atos (†Tri musketari#).: \.. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. V. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. IZV. Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). Dimitrija# u Prilepu. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890). so race podadeni kon patronot na crkvata – sv. Ri~ard III vo istoimenite dela. Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#. poznat kako †apostol na apostolite#. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. Dimitrija. Pop-Atanasov. Skopje. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. 2. tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite. Ko~karjov (†@enidba#). R. Egejskiot del na Makedonija.) zaedno so svoite pridru`nici Sila. istori~ar.. 56 i 57 g. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. a vo S. Krste Petkov (Postol. 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. revolucioner i nacionalen deec. Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. prv nacionalen filolog.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv.). Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. ™uriÊ. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Beograd. od rimskiot zatvor). toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g. 1995. Enixevardarsko. 2005. koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite. 1979. Skopje.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49. 26. RistiÊ. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. LIT. 1974. Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. Osven toa.-N. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). 1974. go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897). Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. Me|utoa. Tuzenbah (†Tri sestri#). pristignal vo Makedonija (49 g. koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. etnograf. a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). Dimitrij – vizantiski vlastelin. vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). Vizantijske freske u Jugoslaviji. Sirano de Ber`erak. Biblijata za Makedonija i za Makedoncite. Skopje.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. R. no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija. vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto. 1905) na sovremeniot literaturen jazik. Crkva †Sv. Suad (Skopje.: P. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891). LIT. vo povelbata se spomnuvaat negovite deca. Skopje. M. a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. Z. †Sinteza#. koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. MISINOPOLIT. †Kulturno nasledstvo#. I.

i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#. D. na 14 avgust 1914 g.P. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. 1898). Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907).P. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912). D. Misirkov. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. N. Od knigata na K. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K. VIII 1914) i zaminuva vo S. Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911).Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Vo Odesa vo 1905 g. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija. a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908).-Peterburg. pod mentorstvo na prof. a so D. Konstantinovi~. no biva odbien. Po izleguvaweto na knigata. iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija. jazik. Misirkov (1902) K. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri. pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. Florinski (Kiev). Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija. kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S. Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii. i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#.P. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. T. I. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). Onevozmo`eni se i naporite so P. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. doa|a vo Makedonija (Solun). †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 .1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija. Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. so le`erna popravka na azbukata i pravopisot. a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). ^upovski.P. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. A. Dimov i d-r G. 1913).

Sk. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. XII 1918). 1993. 2005.. Milosija. 1997. 1988. Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. †Mondo# vo Stokholm. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. 2007.. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. Sk. †Vardar#. 1982. 1903. nite rakopisi na Krste P. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. 2003. nastanite i li~nostite. Sk. istiot. a gimnazija vo Skopje. Viorot na bolkata. SofiÔ. MANU. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). Pisma 1911–1917.. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski. Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA. Odessa. Pla~ pred yidot. P. Misirkov (1874–1926).. †Vardar#.. a potoa e nazna~en za u~itel. a doktorskata disertacija vo 1987 g. 1909. Misirkov. M. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto.d. 2003. uredil Todor Dimitrovski. 1965.. raska`uva~ka. 1999. Krste Misirkov. Sk. Sk.. Sk. Sobrani dela: I. Katarni godini. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Tuka razviva bogata dejnost. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. nivnite delbi i preselbi. Prangi. progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. Sk. istiot. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. MANU. 1994. Vodoskoci. istiot. IMJ. Bitola. 7.. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909). Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Sk.. R. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. 1968.. a za 964 . Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. publicistka. Dnevnik 5. Majka Kotori~anka. LIT. Diplomirala vo 1970 g.. I–II. 1905. Sk. Skopje. Postol.. Sk. Za docent e izbrana vo 1988... †Bogomil# (maj 1926). a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. Sk. Li~en roman za li~nata zemja. se zapi{ala na PMF. Pred smrtta (21. raskazi Pesna za ognovite.. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. romansierka. Misirkov na makedonski jazik. e premesten za v. Fototipno izdanie. Enixevardarsko.. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4.: Za makedonckite raboti. Skopje. Dovik. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. dramska pisatelka. Sk. romani za deca: Detstvoto na Misirkov. H 1918). Neod`ileni. 1990. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M.P. 1966. Yidovite od Pela. Voved prof. V. Nada (Peh~evo. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#. Priredil Bla`e Ristovski.d. Egejskiot del na Makedonija. IX 1925). Sk. Predgovor Dare Xambaz. Sk. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. pa naskoro i za v. DELA: romani: @e{ka zemja. Sk. Izvonredno plodna avtorka. 2008. 1983. Golemite atovi. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje. 2005. 2008. Vo u~ebnata 1966/67 g. profesor. No po nepolna godina e smenet (7. 2007 i III. 1998. Skopje. MANU. grupa biologija.P. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g. 2000.. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska. 2000. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. Sk. Toplata pregratka na Gocevata majka. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto.: D-r Bla`e Ristovski. Bl. Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica. Odesa. Sk. Zagreb. 1991. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919). Dlabokiot rez. XII – 30. Sk. Krste P.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. avtorka za deca i mladi. IX 1923). pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. 1996. Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. Sorabotuva vo idiskoto sp. univ. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. IX 1947) – biolog. 1990. 1988. Skopje. Yidovi od paja`ina. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. poezija Skameneta solza. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. Misirkov (1909) Me|uvremeno M. sp. Skopje. II. Avanturite na \ur|a. 1966.. Skopje. d-r Atanas Vangelov. 2002. MANU. Ra- MITEVA. 1997. Podgotovka Bla`e Ristovski. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). Novi istra`uvawa i soznanija. Vo 1975 g.. Kata (s. 1953. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. 1969. Deloto na Krste Misirkov... 1966. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija. IX 1930) ‡ poetesa. Vo 1972 g. Za makedonckite raboti. 1990. 14. Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ. Sk. Vo smrt od qubov.. Skopje – Sofija. IX 1920) i ostanuva u~itel. Sk. Toc. 1992. Sk. VII 1913.

Sv. a Praven fakultet vo Skopje (1954). anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 1978. Heraklit. 10.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. BIBL. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. 8. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. Anti~ka epika. IV 1948) ‡ TV re`iser. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). Skopje. producent. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). 20. Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). Labina (Skopje. Izbor (1998). H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. †Planetarium#. Skopje. 2005. teatar. †Tajnata kniga#. pravnik. †Zaminuvawe od Paskvelija#. D. Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). Dela i dni (1996). Vo filmovite {to usledija. 24. ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. †No} sproti Sveti Vasilij#. Nega na du{ata (2000). Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). V.: Homer i Prli~ev (1995). †Dva buketa rajski cvet# i dr. hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. antologija (2004). radio i televizija vo Belgrad. V. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). LIT. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974).: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. †Vreme na letala#. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. Skopje. J. Ivan (Skopje. Vitomir Georgiev (Kumanovo. monografija (1997). T. †Dobredojdovte vo Saraevo#. X 1975) ‡ akterka.: Makedonija od ASNOM do denes. vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. Od 1975 g. dr`avnik. Pretsokratovci (1999. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963). Prevodi od starogr~ki: Hesiod. za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). Platon. Labina Mitevska MITEVSKA. so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. Pr. 1989. Stefan vo Ohrid (1956). Vladimir (Kavadarci. †Te po`eluvam#. [. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. MITKOV. †Jas sum od Titov Veles#. F. nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. Aristotel). Timaj (2004). BIBL. X 1931) ‡ univerzitetski profesor. Helada i Rim (2001). Preveduva~ od klasi~nite jazici. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci. Aristotel. Po~etoci na zapadnata filosofija. Diplomiral na Akademijata za film. VII 1929) – arhitekt i urbanist. 2005). Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Doktor po klasi~na filologija. G. 14. †Kako ubiv svetec#. Platon. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982). Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 . Ivan Mitevski MITKOV. Odgovoren urednik na sp. Izbran za ~len na MANU (2009). Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. †@iva antika#. za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. a se projavuva i kako arhitekt proektant. Anti~ka filosofija. Pantelej (Ohrid.

~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. M. kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). Vo 1992 g. Ogledi i kritiki (1969). 1999. Sk. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. e direktor na Spec. V– 30. B. f. Sk. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. raboti vo Germanija. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija. Antologija savremene makedonske poezije (1977). 14. 24. Dimko Mitrev MITREV. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. 1981. na KPJ (od 1940). na Med. VI 1961) ‡ kardiohirurg. 2004. LIT. preminal vo ilegalstvo. Kiril i Metodij# (1974–1976). Dimko Trajkov (Veles. \or|i Malkovski. Vapcarov (habilitacionen trud. ^len e na BKP (1941). Grcija. {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. 1919 – Veles. Kriterium i dogma (1956). @ivo delo. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). Sl.: Dimitar Mitrev. a gimnazisko vo [umen (Bugarija). ~len na SKOJ (od 1938). Vo 1941 g. II 1950) – filolog. Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). antologi~ar.VI – II 1967). Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. \. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam.P. e ~len na KPM. a od septemvri 1944 g. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar. Malk. 1951). Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. Zaedno so Nikola J. H 1919 – Ohrid. borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). XII 1942) – revolucioner. †Nov den#. Skopje). univerzitetski profesor. Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela.M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). zaminal vo partizani. univ. Izbrani dela vo 7 toma (1970). ^in i delo. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. Kako gimnazijalec. LIT. 1954). {trajkovi vo Veles pred vojnata. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. organizator na NOB vo Veles. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). a na MK na KPJ za Veles (od 1941). Sk. a potoa i kako student. XI 2001 i 2002–2006). †Sovremenost#).. Skopje. prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. Diplomiral na Med. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. ~len na SDSM (1991-). Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz. †Nova Makedonija#.K. Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945). Bil organizator na rabotni~ki . St. P. Makedonska kni`evnost. Ilinka (Skopje. Povoeni makedonski poeti (1960). Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. i Pirinska Makedonija (1960).. 11. potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. 1. Kr. †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). Izbor. Svetovi. Skopje. Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. Minato i literatura (1958). Dimitar Mitrev. Od 1990 do 1992 g. 11. polemi~ar i istoriograf. Od 2002 g. pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). Bil komesar na Vele{kiot NOPO. Georgi Stardelov. Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. M. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. vo Skopje (1985). XXVI. f. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982).Koneski. D. 10. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv. a vo april 1942 g. @an Mitrev MITREV. GINI.. Priredil Miodrag Drugovac. T. DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). G. Dimitar Mitrev MITREV. @an Kostadinov ([tip. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969).: Vele{ki partizanski odred 1942. 1982. MITREVA. 2000. 8. pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje.

tola. Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. BIBL. Ku~kovo. a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Od 1996 g. Gloska ^uka ‡ s.: Dedeli. Z. a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Gradi{te ‡ s. Ml. Skopje. Milci. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. Nikola (s. Vol. Dragi Mitrevski univ. 2005. Skopje. Dupeni. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. Resensko. D. na~alnik na razuznava~ki centar. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). Kis. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). Skopje 2007. 1997. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada. Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943). T. gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. Sokol Mitrevski MITREVSKI. 15. bitolski vojvoda. Ulanci. St. ^uka. 11. voeno ata{e. Bitolsko.: T. Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. Mamurovski. profesor. St. Petr. Trajan (Bitola. Kliment OhridS. Kostursko. Egejskiot del na Makedonija. Vardarski Rid. sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. 1992. Vo 1955 g. Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). V. 2001. Orizari. Paskal (s. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. komandant na korpus. 2007. Kunovi ^uki ‡ s. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM. MITREVSKI. Skopska tvrdina . The Balkans in prehistory. se vrati vo SRM. Sopot. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- . U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). Sokol Nastev (s. 87‡100. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). 16. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. MITREVSKI. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Skopsko Kale ‡ Skopje. Glos. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. na~alnik na {tab na brigada. sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988). Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. 1991. nekropola od postaro `elezno vreme. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). MITREVSKI. LIT. Vardarski Rid. Dimov Grob ‡ s. Hipodrom ‡ Skopje. Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). Magistriral vo 1990 g. Athens. Prehistory in the Republic of Macedonia. Skopje. Brazda. a potoa komandant na bataljon na JNA. Vo ARM bil od 1992 g. 1912 – Skopje.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. Staravina. Skopsko. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija.Kale. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. IX 1957) ‡ arheolog. Dragi (s. Dabici ‡ s. Marvinci ‡ Valandovo. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). 1947) – istori~ar na umetnosta. ski# vo Bitola (od 2006). 1. Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). kade {to bil i direktor (1999‡2001). Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija.

za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. Kiril i Metodij#. 7. LIT. II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. Specijalne funkcije. 10. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. Skopje. Dum. D. Detski igri. Slu`ben list na MPC. 1964. ^len na grupata Mugri. Viena. The foreign policy of Mithridates VI Eupator. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P. Zagreb. Miravci. S. 1972. a potoa kako docent. S. Zavr{il (1932) studii po matematika. Diplomiral na Ru- MITROVI]. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. Rat.) 306 ili 290 g. E. MitrinoviÊ. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. B. Dobru{evo. 17. Mitrinovi}. McGing. N. VIII 1948) – arhitekt. 1993. 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri. Analytic Inequalities. Boro (Prilep.C. LIT. Gevgelisko. slu`el kako parohiski sve{tenik. MITROV. Ke~kiÊ. Sv. J. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). D. Marsh. MihajloviÊ. Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. 1927. Beograd. Poradi toa {to bil hristijanin. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). XI/26. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). Beograd. P. LIT. Marko K. Elementary matrices.: Spomeni i biografii na ilindenci. B. D. Skopje. †Vesnik#. D. Cepenkov. Mitrinovi}. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija. Vasi}. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija. V 1927) ‡ skulptor. red. vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. MITRI]ESKI. D. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Mitrinovi} – `ivot i delo. D. Elvangen. Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). Todor (s. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. Nejednakosti. govedari. Toj e poznat biblist i apologet. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica. eden od najopasnite protivnici na Rim. Vele{ko). 1959. studenoto vreme i sl. Skopje. VI 1908 . J. 1972. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). D. Kit. S. Kompleksna analiza. Srbija. Beograd. 2. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva. MitrinoviÊ. Mitrinovi}. Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Leiden. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). B. (1956) na ETF vo Belgrad. Od 1951 e vonreden. ~len na MANU. Skopje.s. Bil prorektor na univerzitetot †Sv. D. Pokraj pedago{kata aktivnost. K. Monografii: D. (Smederevo. M. protojerej-stavrofor (s. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela. 1987. MITREVSKI. Tr. Misirkov vo Skopje. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. X). Poznat e i kako Mitroen. Antropomorfnite skulpturi (aktovi. 1965.-P. prof. P. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. Ul~ar. LIT. Groningen 1964. Bitolsko. Narodni veruvawa. 2000. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. VIII 1942). MitrinoviÊ. Gr. 1960). Bil glaven vospituva~ (1967). Makedonski narodni umotvorbi. 1967. S. 1980. a vo noemvri 1946. a rezultatite gi prezentiral na kongresi. Beograd. prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. Beograd. C. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko. Differential geometry. torza. N. Bugarija (1942). Novi Sad. M. Ax. IZV. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici. Mitrinovi}. V 1913 – Skopje. MANU. 968 B. Bitolsko. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata . geotermijata i in`enerskata geologija. Jedna~ine matemati~ke fizike. Beograd. 2007). a zavr{il vo Plovdiv. D. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. 1970. a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Skopje. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). Belgrad. Miodrag (Vr{ac. Marko Kitevski. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. so mesewe obredni lebovi. momoci.. R. Groningen. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. monografija. Slep~e. Samostojno izlagal vo Skopje.: Dragoslav S. J. Demirhisarsko. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. M. Beograd. Dragoslav S. ov~ari i sl. 2000. ™okovi¢. Potts. Mitri}eski: Marko Cepenkov. MITRINOVI]. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). PMF–Skopje 1946–2006. Ratomir Grozdanoski. 1986. Bitola. Radok. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. 11. BIBL. ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. C. 23. ~ekawe gosti i sl. VasiÊ).Belgrad. Matemati~ki fakultet. portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. King of Pontus. IV 1995) – matemati~ar. u~iteq. S. R. 2006.: B. Springer Berlin-Heidelberg-New York. Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. Demirhisarsko. simpoziumi i gi publiciral. profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). a potoa i redoven profesor. poradi zna~itelno namaleniot den. S.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. Trajan. sè do negovoto penzionirawe (1988). kn. Barnes. nastradal na 26 oktomvri (s. Groningen. ~ekaj si \ur|ovden#. Elementary Inequalities. 1969. 1965.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi. 9. 1992. 1957– 1960. Al. S. Skopje.M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. S. Makedonski praznici. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik.

pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo. Pu{kin kod Srba. koga zaminala vo penzija. (Prodadena nevesta). urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. Sr‹decÍ. Novi Sad. Historija turskog (osmanskog) carstva. tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. V 1915 ‡ Skopje. na srpski jazik pove}e dela od L. 15. 18. Skopqe. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. V. F. Skice iz `ivota i delatnosti. R. Ahmed Mithad (Love~. Skopje. Pred. MiÊiÊ. Skopje. na takov na~in. stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). Taka pravat site. kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden.: Filozofski fakultet 1946–1976. Ekzarh Antim (1816&1888). MITROPAN. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. Skopqe. Bl. koj{to ne e kako bugarskiot. T. P. 1942. ^ilingirovÍ. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. koga go vovel i prviot Ustav.. Jemen. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. Sofix. no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. Kr. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). 1898. Don Bazilio (Sevilskiot berber). deka tie se narod poseben od bugarskiot. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). Uvod vo logikata. KarapetrovÍ. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). Maliot princ. operski pevec. I 1924) ‡ dramski akter. Osman (s. 8. Otkako bil razre{en. naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . 14. 1956. St. LIT. Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. Beograd. 7.&Sv. tuku Makedonci.: Miodrag Drugovac. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. stanben blok na bul.. Skopje. Skopje. Ml. t. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. Faust. 1976. Prevel od ruski LIT. deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka. Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. 2000) ‡ pravnik. V 1884) & osmanliski reformator. gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. Panz. 1979. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. 17. verojatno `iveel vo Carigrad. XII 1876 & 5. Metodika nastave ruskog jezika.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. Istorija na makedonskata kni`evnost. ^ehov. 27. XX vek. VII 1872 & 19. Sbirka otÍ statii. † Kiril Patriarh BÍlgarski. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. Kavalerija rustikana. LIT. Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. Belgrad. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). Knez Igor. 1988. Car Samuil. VIII 1893 ‡ Belgrad. MI]I]. Bugarija. Germanska klasi~na filozofija. 72‡73. 8. Skopje. Zagorka (Obrenovac. Rusija. 2.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. Ml. MITHAD-PA[A. Vidu{e. 1976. MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). H 1822 & Hexir. Eugen Fink. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot. BIBL.: Ivan Snegarov. Z. Gostivarsko. kn. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). Kuzman Kapidan. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. S. 1958. 1990. bas i operski re`iser. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. 71‡72. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Kru{ina. 1961. kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. dr`avnik i konstitucionalist. Ruski pisci. 91. S. pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. 3. X 1903 – Belgrad. Huserl. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. 1963 i dr. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). Jordan (Dan~o) (Kumanovo. 1931. Leonov. M. Skopqe. BIBL. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. ^ang (Zemja na nasmevkite). ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7).: P. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). SofiÔ. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi. 1932. Jovan Bel~ovski. Karapetrov). Kako re`iser. Karmen. A. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). Skopje. Joseph von Hammer. Tolstoj. II 1877). Osman Miftari MIFTARI. 550. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). IV 1623). SofiÔ. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. Fenomenologija Edmunda Huserla. 1937. univerzitetski profesor. Vila †Marko# vo Skopje (1995. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). Petar (Orel. LIT. 1934. [.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). Zagreb. 2002. 1937. stanbeni zgradi i individualni ku}i. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. XI 1873 & 11. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. H 1872 i 20. a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta).

Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. Massachusetts. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu. Spektar. Ax. vojskovodec. Sk.13. zaminal na Sveta Gora. 1971. 1975). Geanakoplos. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. Palestina i vo Erusalim.. BIBL. S. Bil ~len na Senatot na UKIM. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. . Vel.M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. Pisma. BIBL. Sk. Vel. 146. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. Vo 1118 g. XII 1993 g. Velev. I. Tolkuvawe na moreto. na povik na Akropolit se probil do Prilep. Planini od kartonski kutii.. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. Poraki na dale~inite. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK. krajot na XVI v.: Cv. Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984).: Ne vpregnuvaa kako dobitok. [tip. izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). 1981. animator. Gr.. Sk. ~len na CK na SKM.. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. Skopje. 1981. 1965. Prilep. 1989. I. 2008. Stanal strateg na pelagoniskata tema. LIT. V 1912 – Skopje. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi). Skopje. eseistka i preveduva~ka. Skopje. Skopje. so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM. 2008. 2001.. Nikola# na Kareja. Skopje. Srbija. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963).. Vladimir (Belgrad. Beskone~noto. K. Vo 1647 g. VII 1999). R. 1974. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija. letopisec i kulturno-prosveten deec. Sk. Nordiski qubovnici. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. †Balcanoslavica#. LIT. – Sveta Gora. Sk. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun. Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo.. Georgievski. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282. Bl. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). 20. Skopje (1967). nija i nagradi. 1984. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977). vo Moldova. Kratovski i [tipski. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). 2001. 1959.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija. Redoven prof. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. Sk. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo. 37-46. Romanija. roman: Potraga po prikazna. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. br. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). Gordana (Bitola. Del~o Mihajlov MIHAILOV. Ml.: Ratomir Grozdanoski. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola. LIT. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. br. 1993. Sk. 1994.: stihozbirki: Vremeto go nema. 2000. MIHAJLOV. Ax. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek. LIT.: M. †Okovani vo prangi#. 1997. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g. Cambridge. Grozdanov. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. raskaz: Bosforsko leto. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. sin na Polieukt. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). stanal mitropolit Banski. 27. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt. Rat.3233. Sk. Magistriral vo IZIIS.. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978). 1 IX 1940) – poetesa. 1983. 169-179. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). re`iser na animiran film. Del~o (Skopje. K. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. Panov.: D. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. 6. Vleguvawe vo Delta.. I.: B. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit. romansierka. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. raska`uva~ka. LIT. Sk. Vo 1648/49 g. Wujorkson.. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. Sk. MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. 1993. MIHAIL (XI v. ilustrator. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. isprateno do pelagoniskiot episkop. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. Kon sredinata na XVII v.. XI 1947) ‡ karikaturist. J. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. Sk.. mitropolit Povardarski. Sk. 191–196. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik. Tal. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. pate{estvenik. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. 2003. 27. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik.

Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. kompjuterska grafika. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. Od 1983 na ETF vo Skopje. Bugarija. 26.: Izbrani proizvedeniÔ. Se {koluval vo [tip. 1995) – agroekonomist. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). 1912 – Skopje. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). Skopje. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. 1992. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. †trojki# i †petorki#. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija. a ottamu zaminal vo Polska (1938). popravka na lokalni pati{ta. Skopje. do{ol vo Makedonija (Skopje. kako i na †Ureduvawe na {umite#. 1. Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. MIHAJLOV. †Naroden glas#(1941‡1943). MIHAJLOV. Tod. 29. Skopje. habilitira (1958).: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). Masl. Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. VIII 1896 – Rim. MIHAJLOV. M. a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). multimedija i biokibernetika. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). Pred krajot na vojnata. potoa vo Italija (Rim). a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. I–IV. Solun i Skopje. V. so poddr{ka na Germancite. SofiÔ. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. bolnici. na ETF vo Skopje. Al. specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. 1. Protogerov (1928). pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. Dragan (Skopje. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). Ivan (Van~o) (Novo Selo. 971 . And. Prvata Vlada na Makedonija. 1993. Ilija (Veliko Trnovo. Z. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#. Po~inal vo Rim. S. Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija. no ne nai{ol na poddr{ka. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. vo penzija. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. Mile (s. Ml. za izgradba na u~ili{ta. sept. Oblasti na interes: aplikativen softver. I (1961) i II (1963) del. gimnazija vo Negotin Kraina. Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. Lazaropole. Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. 134‡ 135. so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. BIBL.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. LIT. Dokumenti. Izbran e za docent (1952). 1998. Los Anxeles vo SAD (1984/85). Srbija (1932). Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. (so koredaktori). Aleksandrov. Dr. paralelna poluoficijalna vlast. I 1949) – red. Dr. kade {to e izbran za asistent (1933). VMRO 1924– 1934. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. Bil privrzanik na individualen teror. punktov na~alnik za Sofija. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. LIT. a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. kade {to bil i direktor. kade {to zavr{il gimnazija (1915). Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). od kade {to odr`uval vrski so MPO. V 1907 – Belgrad. 1990. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. 5. Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). a po ubistvoto na T. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. Skopje. 1995. 1997. 15. Mile Mihajlov MIHAJLOV. \o{. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. so soglasnost od bugarskata dr`ava. 1-25 (so koredaktori). Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. II. Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945). [tipsko. Ilija (Veles. Skopje. prof. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. 2. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava.: Zoran Todorovski. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930). Penzioniran e vo 1978 g. prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. reizbran i po ubistvoto na A.

Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. 1. komentator. Vo zbornikot. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA. IV 1887 – Skopje. Marina (Ta{kent. XII 1942 – 1997).. Arnaudov vo predgovorot. ]ustendilsko i Radomirsko. Pozna- . Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. †Muzika#. Potoa zaminuva vo [tip (1924). †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. 86. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. III 1941) – arhitekt i urbanist. †Faust#. 1995. usvoen vo 1930 g. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. so mal prekin do 1941 g. 7-8. MIHAJLOV. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. 1963) – atleti~arka.). vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. in`. †Ilinden#..: D-r Du{an Stanimirovi}. ja zavr{ila sportskata kariera. Vo 1922 g. Od 1929 g. a potoa vo Gevgelija. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. 1924). 19. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). S. M. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. Balabanov. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA. direktor na Amaterskiot teatar. 123‡129. rabota. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. 1885 ‡ [tip. LIT. Uzbekistan. Ml. Liban. Pan~e (Skopje. potoa bil u~itel vo Ko~ani. 1987). so sopstvena pijano-pridru`ba. †Kulturen `ivot#. †Sevilskiot berber#. Elena (Skopje. Vinica. 1924. Skopje. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te.M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#.. Vo povoeniot period. kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. poet. vojvoda. Pan~o ([tip. LIT. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje. Budimirovi}. Al. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). 2005. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). novinar. Ortakov. red. god. Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. Dr. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. VII 1924 ‡ Skopje. B. †Mamzel Nitu{† i dr. U~esnik vo NOB od 1941 g. P. vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. M. 11. XI 2003) ‡ novinar i publicist. kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. 2001. br. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. 28. BIBL. Ubien e vo Sofija. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). Vo sorabotka so prof. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. 3. a kako 972 MIHAJLOV.: Zoran Todorovski. 75. prof. D. 4. Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#. Vo novinarstvoto od 1946 g. SofiÔ. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. najprvin vo Kavadarci. Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. arh. Kit. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. 1888 – Sofija. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. VI 1925) – u~itel. tehnologija i ekonomika na gradbata. 5. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. g. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. sedmoboj. kako {to istaknuva i M. kamerni dela i prigodni scenski realizacii. LIT. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5. M.642 boda) ostanal nesoboren. Treson~e. Sergie (Harkov. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). vo †Mlad borec# i Radio Skopje. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. 76 i 78.: D. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. ArnaudovÍ. Toga{. a na Mediteranskite igri (Lakrija. pisatel i folklorist. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. T. 14. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI]. kn. \. 29. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. kako rakovoditel na Osnovnoto. Prof. Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. Sportski {ampioni. Josif (s. Skopje. minal vo ileganost. 1. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g. 15. 1924. Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. bil pretsedatel na Skopskata op{tina. O.

Gevgelisko. Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). 1991). †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat. 1999). Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. Hr. Leri (†Poblisku#). SofiÔ. Po spomeni na Âne Sandanski. AnastasovÍ GÍr~eto. 27. 85-88. Skopje. Doktor po filolo{ki nauki. St. 1994). doajen na filmskata kamera vo Makedonija. P.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. Borec protiv vrhovizmot. Banovinata (denes Sobranie na RM). Topuz-pa{a (†Harem#). Vo periodot 19892000 g. Treska. ureduvawe na ulici. Sava MihaŸlovÍ. vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). Diplomiral na FDU vo Skopje (1981). Se zanimaval i so publicistika. Goran (Bitola. od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Sava Mihajlov. Narodnata banka. Skopje. Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma). vodovodot †Ra{~e#. Od 1947 g. Ma~ukovo. 16. Rakita. Dragi (Bitola. 2000). Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. 2. literaturen nau~nik. MIHAJLOVSKI. Mihajlovi}. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). PetrÍ Hr. Smol. IV 2000) ‡ snimatel. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Sava (s. †\on# (raskazi.^ernÍo PeevÍ.: †Re~no uli{te# (raskazi. op{tinski zgradi. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ. BIBL. 24. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. go izgradil nasipot vo Gradskiot park. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. Kr. XII 1877 – s. LIT. Kiro (†Let vo mesto#). Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. Trgovsko-industriskata komora. Lukov (†Crnila#). Laki (†Druga 973 . U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. Kuka (†Slovenski kov~eg#). Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. V. 25. 12. eseist. KuslevÍ. Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Kajlarsko. Inicijator i eden od osnova~ite na v. Jovica (Bitola. Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). gevgeliski vojvoda.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. I{tvan (†Kosan~i}ev venec#). IZV. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. @elezni~kata stanica. III 1905) – u~itel. 1. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. 2002). 2006. Osven kako snimatel. †Skok so stap# (raskazi. vo Carigrad i vo Solun. X 1951) ‡ raska`uva~. Serava. †Neraspnati bogovi# (esei. T. Negotino. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Branko (Skopje. †Smrtta na dijakot# (roman. ja izvr{il i regulacijata na r. Se {koluval vo Ma~ukovo. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). kade {to stanal ~len na MRO. Tomovski. I 1924 ‡ Skopje. 1981). 14. B. 1977. 1990).: D-r Vlado Kartov. Joco (†Grev ili {pricer#).: K. VI 1955) ‡ akter. Gevgelisko. Gevgelisko. Ig. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi. Kiril i Metodij# vo Skopje. R. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992). \. †Tripolskata kapija# (raskazi. †Vest# (5 juli 2000). Iv. revolucioner. preveduva~. sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). LIT. romansier. Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar. Marko (†Kula Vavilonska#). Ver{inen (†Tri sestri#). J. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. \. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. Smol. a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. U~estvuval vo Aferata Mis Ston. 1927. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad. Gevgelija i Gorna Xumaja.

Reprodukcije. a na KPJ od 1941 g. kade {to rabotel do 1974. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba. 1952. 2003) ‡ elektromehani~ar. 1915 ‡ Skopje. Kadifena `ena. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. Ki~evo. koja so bogat poetski re~nik. LIT. Objavil nad 100 trudovi. Vitomir Micev MIHALI]. redoven prof. naroden heroj od NOB. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. odbranil doktorat. vtoro dopolneto izdanie. VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. Trnovo. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. hrvatska poezija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. M. od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Vitomir Dimitrov (Belgrad. Arhiv na HAZU. Miho (Ki~evo. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI. 1969. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb. 20. zavr{il vo Skopje (1965). f. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada.411. Sv. VIII 1952). P. BIBL. St. Koce (†Demonot od Debar maalo#). br. Vasil Kunoski. 71–84. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. Gil. MIHANOVI]. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog.: Miho Mihajlovski. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Ml. na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). u~esnik vo NOV. Hrvatska. 246-251. LIT. 1991. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje.Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. IV 1943). isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. Od 2005 g. Kako predvodnik na grupa dobrovolci. Tivki kladi.: G. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. 1955. 2000. R. [. 10. kako komandant na bataljon. Kiril (Vinica. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Dare`livo progonstvo. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. Bil pretsedatel na MLD. Stojmen (s. Struga. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. Poetot ~udotvorec. 1984. 2002. Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. Zagreb. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA.M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). Skopje. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. 1959. III 1928 – 5. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. Akordeon. Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. 1961. †Slovo# 4–5.: DARM. 1972. Dosie na dobieni spomenici 1941. 1954. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g.: Stojmen Mihajlovski. Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. †Poezija#. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Todorovski. istiot. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). II dio. 27. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. Poslednata ve~era. Godi{no vreme. 14. Pat vo nepostoewe. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV. Fond: 427 – CK na KPM/SKM. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Hrvatska. IZV. 16. Skopje. naroden heroj (1953). 1955. Med. Narodni heroi od Makedonija. pri {to bil te{ko ranet. Izbornite subjekti vo izborniot proces. I dio. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. BIBL. SVP. Mihajlovski Kosta Miho (1915). Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. 463-464. voen rakovoditel. V 1991).: V. S. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi. . Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. 1993. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). R. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko. Mosin. Zd. 1958. Zagreb. ^len e na SKOJ od 1938. LIT. Skopje. Mih. Kiril Mihajlovski . poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi.: Kamerna muzika. 1916 – Belgrad. tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). kade {to vo 1984 g. VI 1796 – Novi Dvori. Krivopalana~ko. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. Skopje. Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. Kako zamenik-komandant na bataljon. Slavko (Karlovac. 1956. 22. 1985. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. 1840). 1973.

Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis. N. Il. Grupa biologija. BIBL. ‡ J. 3. Kako proektant. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. X. 07. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto. Katlanovskoto. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. 8. III 1931 – Skopje. Skopje. Psihijatrija. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). Mu{karac intimno. koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. Stru{koto i Ohridskoto Blato. Dimitar Leonidov (s. na koj Kiril Micevski MICEVSKI. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. Kiril (Skopje. Beograd. D. e izbran za dopisen ~len na SAZU. Gevgelisko. Miodrag Dimitrov (Belgrad. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. Skopje. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. kako i saemskite hali vo Skopje (1972). Stojakovo. 15. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. stanbeni objekti vo Kavadarci (1985). Skopje. Vo 1982 g. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. halofitskata vegetacija. po higiena vo Makedonija.: Intimno za ma`ot. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. f. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. XI 1913 ‡ Skopje. avtor na brojni monografii od taa oblast. Psihoanaliza i teatar. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. nizinskata livadska vegetacija. za redoven ~len. faunistikata i biogeografijata. Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. Negoviot opus e bogat i raznoviden. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. 19. IV 1926 – 6. nite ekosistemi. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). Nikola Mihailov (Kratovo. Vo 1974 g. Blagoja Micevski MICEV. M. Skopje. 23. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. D. Blagoja (Prilep. Vo 1996 g. Vo 1995 g. Pelagoniskoto. Branko Micevski diplomiral (1981).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. redoven prof. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. 1978. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. vo Zagreb (1954). na koi osvojuva vrvni nagradi. 7. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori.. 1972. f. ornitologijata. Sv. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. 29. 1994. Branko (s. Todori. M. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. Vo u~ebnata 1977/78 g. revolucioner. D. de- MICEVSKI. Monospitovskoto. U~esnik e vo NOB (od 1941). zavr{il vo Skopje (1959). planinata Bistra. MICEVSKI. ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. redoven prof. Med. blatoto kaj Negore~ka Bawa. B. Doktoriral vo 1990 g. e izbran za dopisen ~len na MANU. Skopje. hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). 1979. II 2002) – akademik. 1974. specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). III 1905 ‡ Skopje. Doktoriral na V.: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). X 1992) ‡ nevropsihijatar. III 1935 ‡ Skopje.-J. Qubqana. vo 1979 g. VII 2002) – arhitekt. 19. Bitolsko. 1984. III 1989) ‡ prv spec. 2004. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. Pr. P. u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. I i II. Skopje. IX 1990) ‡ veterinar. Psihijatrija. se zapi{al na PMF vo Skopje. MICEV. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. ekologijata. MICEV. energetikata na pticite. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. 24.

Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. Bil vraboten vo v. XI 1902). MI[AJKOV. Kamb. 1980. 1994). a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). Zavr{ila u~itelska {kola (1962). K. Promena na Boga (roman. Od 1860 do 1870 g. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. Kanal (roman.-Peterburg. stanuva u~itel vo rodopskoto s. Dijamandija (Dijamandije. f. 1985. Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. pa e isteran. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Deteto i literaturata za deca. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. vo Skopje. 383–401. od svetskite fudbalski prvenstva (1974. kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). S. a specijaliziral vo Pariz (1845). Doktor po filolo{ki nauki. od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972). zaedno so St. 1996.: D-r Bla`e Ristovski. BIBL. D. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). romansier. T. redoven prof. Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. ^len e na Arhitektonskata akademija. 1995). Natka Borisova (Radovi{. na F. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. I. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. Plovdiv. univ. Zbor i razbor (studii. 157–163. vet. kriti~ar. 16. kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. Bl. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. †Razgledi#. zb.. BIBL. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. †Nova Makedonija# (1962–2003). [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). IX 1880) ‡ lekar. MICKOVI]. 1992 i dr. Egejskiot del na Makedonija. 6.: K. a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI. Slobodan (Bitola. VI 1935 ‡ Skopje. 18.: Nau~na misla – Bitola. 10. bil na- 976 . 21. Konstantin (s. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. Bil urednik na sp. MI[AJKOV. Da se ubie Apostol (roman. 215-222. 1995). no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). Skopje. X 1938) ‡ novinar. 15. 25. II 1946) ‡ veterinar. Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. II 1943) – pedagog. 49. Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. Miodrag (Prilep.M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992). 1807 ‡ Sofija. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. 1988. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. 1994). esei i kritiki 1990). Patele. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija. istiot. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo. Istorija na crnata qubov (roman. preveduva~. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. Doktoriral na V. Ohrid i Sofija. Tolkuvawa (esei i kritiki. ‡ J. Krale Marko (roman. profesor. Medicina zavr{il vo Piza. 1986). 14. Po Ilindenskoto vostanie. 1998). LIT. Skopje. Lerin. 2002). J. a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003).: Razmisluvawa (kritiki. 1984. 1983). M. B. 2006. Bila novinar vo v. Aleksandar i smrtta (roman. Samoubiecot (roman. MICKOVI]. a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. Treta generacija (esei i kritiki. 1973). vo Zagreb (1990). R. Italija (1840). Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. 1992). 17. V 2002) ‡ eseist. D. Ku}ata na Mazarena (roman. \orgi Dimitrov (Voden. Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola. Tomovski. J. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija. 1999). LIT. Poetskite idei na Koneski (studija. univerzitetski profesor. Solunov. koi se †vo prv red Makedonci#. 1978. Kni`evni tekovi (esei i kritiki. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. ^len na DPM (1965).: Filozofski fakultet: 1946–1996.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. 1996). R. med. stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). ^epelare. razo~aran od rezultatite. Kr. 1969). LIT. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. III 1872 – Sofija. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. kako i vo Makedonskiot naroden teatar. 1976 i 1980). †Balkanski glasnik#. Dedov. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. 1998). Vreme na pesnata (esei i kritiki. odi vo S. a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. 2003).

R. Makedonski letopis. Gruev. Mitru{ (†Naslednici#). e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. 977 . [oq. bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. Egejskiot del na Makedonija. R. Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). {tipski okoliski vojvoda. g’. {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. P. [tip. Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. 2001. I 1952) ‡ akter. I. a negovi urednici bile poznati imiwa. Popkocev. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). 1992. Od i. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Ý. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. 469–602. N. Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. XII 1924) – pripadnik na VMRO. I. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944.: D-r Bla`e Ristovski. Andrej (†Sauna#). Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. LIT. [ahov. B. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. Poparsov. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. †Loza#. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). Kumanovsko. Poradi vojnata. K.. ^upovski i V. Aleksandrov. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). Vo mart 1891 g.g. a nabrgu potoa osloboden. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. Mihail (Tetovo. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. Mir~ev. Andreja \or|iev (Kumanovo. vesnikot se pe~atel na razni lokacii. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. a vo raskazot †Na Mokrov# od P. istiot. 270. Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#).. zb. Tod.: P. Boro Miqovski. 20. Bil i direktor na istata drama. a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. Í. so druga redakciska i jazi~na koncepcija. ~lenovite se apseni. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. zavr{il vo Skopje (1958). Mir~ev. Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. n’). se pojavil na 22 mart 1944 g. no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). Ivan Mazov-Klime i dr. Bitola. Dejkov. so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so. poradi {to bil osuden. glasot j e predaden so grafemata i. sonot). prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI. D. L. po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). MI[EV.S.). P. ^ernodrinski). D. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). Velko (†Vejka na vetrot#). e napadnata kako separatisti~ka. ‹. ja razbranuval makedonskata javnost. f. \. Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite. 23. pa del od ~lenovite se uapseni. N.#). M. Balas~ev. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. na ~elo so K. 17. [ahov. Xerov i dr. Bajru{ (21.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. Aco [opov. III 1882 – [tip. MJAKU. VII 1932 ‡ Skopje. Astrov (†Vujko Vawa#). P. gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. 42–122. Skopje. Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. Med. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. Turcija. Kral Lir vo istoimenite dela. Ÿ. Krste Crvenkovski. LIT. drugi izbegale vo Makedonija. so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. zaedno so drugi intelektualci. Gradinar (†P. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. ? – zatvorot Dijarbekir. P. vo. Bl. direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. Poparsov. Z. B. LIT. Ó. vo Fu{tani. Bojaxievski. Anglija (1972). Baal. a treti kon krajot na godinata.: Zoran Todorovski. Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. 30. H 1893). Popkocev i dr. MLADENOV. Hr. N. Naumov. internirani. po~nuva da go izdava svojot organ sp. ja formiraat MMKD (G. Tatko (†Kapetanot#). Dejkov. †Loza#. Stojan ([tip. St. Hr. na slobodnata teritorija na Kozjak. Od januari 1892 g. 22. 1983. 1993. Skopje. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. 1906) – istaknat ~len na TMORO. Dru`bata e rasturena od vlastite.

vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). †Razvigor#. Skopje. a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. Vragoturce. 16. Skopje. albanski i turski jazik). †Glasnik# na INI. XII 2006. †Roditeli i deca#. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. 1985 (so koavori). Ki~evo. Skopje. B. Skopje. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. LIT. Banatskoto selo Jabuka. \or|e (s. pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija. Vo vremeto na tetovskite provali (1905).: Filozofski fakultet vo Skopje. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. Skopje. Nikola (Skopje. spored prikaznata na M. Skopje. ~len na redakciite na †Istorija#. Vragoturce. Skopje. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#. Mladinata od Makedonija vo NOB. 1988 (so koavtori). †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . 1985. 1988. Kavadarci 1971. Avtor e na pove}e monografii. Makedonski revolucioneri. R. 1985. a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). 1983. Skopje. ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. Makedonska kniga na rekordi. Skopje. 1992 (koavtor) i dr. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). (na srpski jazik). bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor. 1986. nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Makedonskata literatura za deca. 1973. Dokumenti. Raskazi za deca. 1977. Skopje. Makedonska enciklopedija za deca. t. 1969. P. Doktor E{ko (pesni za deca). pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. Skopje.: Muriz Idrizovi}. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Del~evo. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. Skopje.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. Skopje. 1998. Sonot na pticite (pesni za deca). Dosta ropstvo i tiranstvo. 28. VIII 1947) – istori~ar. Sv. vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. \. Kumanovsko. Skopje. 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. kade {to i po~inal. Skopje. Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. Ml. 1978 (so koavtor). USA. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. 124-129. redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. 2000. a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. Kumanovo. Skopje. 11. Chico. prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. Strumica. 1988. XI 1947) ‡ sociolog. Sociologija. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. Cepenkov). Najdenovski. Skopje. BIBL. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. folklorist i pisatel za deca. organ na SSMM. 423-424. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. zbornici na dokumenti. 1986 (koavtor). kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. Dokumenti. Simo (s. na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). BIBL. †Gocevi denovi#. u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. Skopje. 1-5. Zbornik tekstovi. LIT: B. †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. Nikola Mladenov MLADENOV. Banatsko selo Jabuka. 265. 1983. Br. K. Tetovo vo minatoto. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). S. 1983. LIT. Svetozarevi}. Praznikot na mama (raskazi za deca). Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. 1986. Tetovo 1964. Skopje. NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. Dokumenti. Kavadarci‡Negotino. kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. 1990. Kumanovsko. Mladenov go osnova †Fokus#. Skopje. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. 1989. Skopje. 2003. Vo 1995 g.: Prva~iwa (raskazi za deca). ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Antropologija. 2005. Po spomenite na Lika ^opova. 1970. †Makedonsko nasledstvo#. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. kniga {esta. Bl.: Antropolo{ki ogledi. a potoa raboti vo INI. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. 1978. Makedonski revolucioneri. Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905. odgovoren urednik na sp. 10. 1984 (so koavtori). 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). Skopje.. Skopje. Siljan [trkot (preraska`al.

denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. XII 2003) ‡ hirurg. LIT. †Makedonski folklor#. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). 7-8. Q. Bogorodica#. Sl. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v.. Beograd. Ohrid (XI v. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. otdelÍ I i II. A. Po predanieto imalo 40 crkvi. Beograd. vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. Se praznuva kako den na mladosta. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. N. Nikola# (restavrirana vo 1931 g. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. locirana na rekata Otovica. Hrvatska. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija. 1927. Kit.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. Arhangeli# i †Sv. SÍbral i izdava K. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko). kniga VII. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. Zaminal od Skopje vo 1975 g. Vnimanie privlekuvaat: †Sv.-K. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. Vra~i#. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. M. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici. „MLADOST“. 1925 ‡ Split. posilno sonce. Ju`na Stara Srbija. za da se za~uva celosta na MLADINI]. pa se pravele 40 metanii pred Gospod. Ima sopstveno zemji{te. se pravele 40 sarmi. vra}aweto na vegetacijata i sl. sportski i drugi manifestacii. so volumen na teloto od 2. IV. 435. ravnik na VB. Organizira kulturni. †Sv. 1909. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. obrÔdi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢.. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). Kumanovska oblast. BÍlgarski obi~ai. [apkarev. LIT. Lepa Spirovska. Petka# od 1628 g. qubovta i ubavinata. Ivo (Bra~. se pravele 40 teganici. kaj Veles. M. pojavata na pticite preselnici. vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. N. doktoriral i stanal prof. 1981. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. Skopje. se berele 40 bilki. se sobirale 40 pol`avi. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . sueveriÔ i kostÓmi. Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. T. 141. Mladoturcite ja formirale (@eneva. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni. Spas#. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. po hirurBr. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto. M. †Sv.560 m3. SofiÔ. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). Galerija na ikoni. detaq. gija na VMA vo Belgrad. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#. †Sv. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov.: J. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. †Sv. SAD. 1891.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. od koi se utvrdeni 12. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. Orman (Skopsko). so nagolemen den. ~astÏ treta. u~iteq. osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot.. Haxi-VasiqeviÊ. Hrvatska 9. vo Saraevo. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta.

~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#. koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. Vo normalni uslovi na razvoj. Optimizacijata na kapacitetite.562 ha. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. od Ustavot na NRM od 1946 g. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole. 2003. Skopje. Istorija na makedonskiot narod. Teloto im e podeleno na glava i trup.526 `. V. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. 2004. koja zafa}a povr{ina od 25. Zakon za sudovite. Od 2006 g. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. †Makedonski telekomunikacii#. Gr. Tr. Skopje. koj e sostaven od golem broj segmenti. bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 . Kr. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. a nivniot broj iznesuva 1. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod. Zakon za odbranata. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe. St. M. naskoro zapo~nala Balkanskata vojna.D. Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo. Vo M. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). – M. = iljada). Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. 3. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. 1990. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g.D. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). K. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. LIT. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. [emnica. Preku svojot edinstven akcioner A. 1991. od desnata strana na r. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. Skopje. modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. no i sovremeni formi na menaxment i marketing. †MOBIMAK#. od koi. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). Pandevski. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. Zakon za dr`avnata uprava. Dimko Iliev. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli. Vpro~em. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. na nadmorska visina od okolu 580 m. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800. 2003. a ima 23 naseleni mesta so 6. AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija. Od zapadnata strana na M. Al. †Mobimak# A. 3/5.: Jon~e [apkarev.M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba. LIT. K.: M. edna od najva`nite zada~i. Sandanski. osnovan vo oktomvri 1996 g. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). Od aspekt na energetskiot pogon. so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. Toa e naseleno so Makedonci. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. i tiranijata) na malcinstvoto. T. 3/4). isto taka e del od tehni~kata modernizacija. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Seloto e sedi{te na op{tina.710 `. mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija. Grupa avtori. Ministry of environment and physical planning. javni i administrativni objekti.: Svetomir [kari}. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. †Makedonski telekomunikacii#. 2/3. Makedonija na Balkanot. Al. kn. modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid.000 korisnici.). Vo odredeni bazi~ni pretpostavki.9%. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. endemi~en vid od Gali~ica. Sv. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. Skopje. Vo makedonskata industrija. MOGILA – selo vo Bitolsko.D.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. kako del od A. Skopje. a na sever so Prilep. [. do Ustavot na RM od 1991 g. pretstaveni so 13 vidovi. So ustavnite amandmani od 2001 g. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). Dr. Voobi~aeno. LIT. IX 1911).

166. vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). vtoriot sin na komitot Nikola. Skopje. Skopje. istori~ar. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. a pokraj sopstveni~koto. kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. 20. Skopje. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM. a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. Sv. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. V 1923 – Skopje. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. Josip (Osiek. treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. SofiÔ 2000. str. Penzioniran vo 1980. 1954. zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). 175–176. 1948. Skopje. Ekonomski fakultet – Prilep. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. Angel Georgiev. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata. tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe. Skopje. bil borec na [arplaninskiot. a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Bogorodica#. Praven fakultet – Skopje. red. Skopje. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. MOZER. LIT. Ekonomski institut – Skopje. bil na PMF vo Skopje. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. a od 1950 g. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). 1963). 2006. IX 1915 – Zagreb. Memoarski zapisi – sredbi. (1965) na PMF. Samuilovata dr`ava. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. Pece Nedanovski. aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. povrzani glavno so fizi~kata optika. ^len na KPM od 1943 g.: Nikola Uzunov. go opfa}a i upravuva~koto. Primeneta ekonomija. †Sv. ovaa modernizacija se izrazuva. po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. P.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. 17. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija. prof. str. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. a vo 1943 g. Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. LIT. Vo mart 1945 g. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Lazar (Negotino. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Vo RM. preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. nastani Kniga prva. Bil mentor na 8 doktorati. vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). Josif Mozer okolu 120 statii. S. Srednovekovna Makedonija. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. pa prodol`i procesot na izgradba na novi. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem). Angel (Oraovec. XII 1920) – politi~ar. i vo Kumanovskiot odred. I. pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). Skopje. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija.: S. Vo avgust 1944 g. 981 . pred sè. 1990. Vo 1942 g. Predaval i vo Pri{tina. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. Skopje. (so smrtta na najstariot David). Pokraj drugite pri~ini. 1996. i T. 12. 1997. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. obhvat i harakter. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). Hrvatska. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). na XII brigada i na drugi voeni edinici. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. Pirivatri~. kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. V. Skopje. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). Antoqak. naroden heroj. 15. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi. diplomat i publicist. N. INI. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. B. 19. Samuilovata dÍr`ava. [. dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Petr. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). Petr. pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. 1986. modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. pove}eto od niv po penzioniraweto. Ekonomski fakultet – Skopje. Vele{ko. MANU. Ur. 2003. III 2001) – general. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. koga Mojsej. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. LIT. ambasa- MOJSOVSKI. 2006. Od istoriski aspekt. XI 1997) – fizi~ar. lu|e.

Dimitar G. politi~ki rabotnik i publicist. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. poslu{aj#. SbNU XLVIII. B. †Noviot daskal#. Muzika u~i vo Minhen. Simeon V. 1954. XII 1917 – Skopje. Malk. Skopje. 30. BIBL. XI 1876 – Sofija. Vo 1942 g. objavena so brat mu Dimitar. 1961) – poet. Makedonija.: D-r Boro Mokrov. Razviva revolucionerna dejnost.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi. I. a vo postdiplomskata vo 1998 g. radovi{ki okoliski voj- . od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). vo 1944 g. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. Makedonskiot stih 1900–1944. R. Po vra}aweto od internacija. Dr. 24.-J. bil sekretar na SKOJ. 2. Razlo{ko. 1980. Vele{ko. Kostadin (Ko~o) (Bansko. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. Nejziniot podem vo XX v. pe~at. Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. kulturolog i revolucioner. Kako dobar student i MOLEROV. kako i petnaesettata. †Sv. Zbor. (Bansko. Priredil Vasil Tocinovski. Malk. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). farmacijata. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. I 1856 ‡ Skopje. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. 13.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo. agronomijata i vo drugi oblasti. Radio Ohrid. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. II 1875 – Bansko. 1993. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. od dekemvri 1942 g. 1987. D. Boro (Veles. Istra`uvawa i materijali. MOLEROV. Beograd. IV 2005) – pravnik. †Ajdu~ka poljana#. \. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. Rim i vo Lajpcig. Drami. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. R. filolog. Molerov. 1980. Skopje. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. 1980. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). 1971. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. SofiÔ. stihozbirka †@alna mi babo. SbNU XLVIII. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). Dimitar G.-J. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. Jovan Zlatoust#.-Z. 15. Molerov. Se {koluva vo Serez i Solun. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. B. vreme. †Juda Iskariotski#). Srbija. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. 1954. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. drami (†Novoto u~ene#. literaturata i filozofijata. 29. 1874 – Sofija. publicist. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. bil vo zatvor. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo.: D-r Bla`e Ristovski. R. do krajot na 1943 g. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. BIBL. 1. \. 1991. SofiÔ. Avtor e na pove}e statii i monografii. Drami. 9. 1993. 454-456. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. i vo podgotovkite na partizanska baza. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. Skopje. se oformeni so pesni od Makedonija. razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost. Skopje. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. BIBL. Dimitar (Bansko. LIT. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. folklorist. a potoa vo internacija. MOKLI[KI MANASTIR – v. [ahov. O. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite.: Vojna enciklopedija. Beograd. dramski pisatel. 18. 7. Skopje. folklorist. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. poet i revolucioner. Stevan (Negotin. Priredil Vasil Tocinovski. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#.

Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. Grupa avtori. LIT. Sk. = vlakno i pteron = krilo).000 vidovi. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid. Skopje. 91–93. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. Najistaknatiot ~len Jovan. 70. Negovi sledbenici vo X–XI v. 2. Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. bil ko~anski vojvoda.: Strei i pesoci. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski.. Sci. 983 . a. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. Vo Makedonija ima 44 vida. Godini nesonici. vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. Bile prvite `iteli na naselbata [ama. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708). no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900).: Mark Cohen. 2003. Novi Sad. The Jews of Monastir 1839–1943. 4. 1987. 1957. Sk. roman. Skopje. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. Struma. Aleksandar Matkovski. M.. krzna. T. organski ostatoci vo pti~ji gnezda. Ministry of environment and physical planning. Josef Klimesch. Bartusis. 1983. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot. Sk. l. V. sv. P. Sk. II. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero. 1967. Mac. LIT. 1992. 1991. MONASTERLII (XVII v. Zdr. eseist. ^un. 1968. ^ekori. 84.: Jon~e [apkarev. Duhovniot otpor.: D-r A. Jovan RadowiÊ. J. vo epskite pesni vujko na Marko Krale. 1976. od zrnca od pesok. 71. K. vo koi prestojuvale monasi. kako i Aharon i Hajim Albuher. 5. Skrino. preveduva~. i LIT. – M. [lomo Kalderon i Menahem Koen. Adam Monasterlija. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. Mo{e Jafa. od koi 300 se vo Evropa. Sk. Ml.. „Byzantinoslavica“. Sv. pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija. Prohor P~iwski.: Jon~e [apkarev. K. nagrizuvaat li{ai. 1939. ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti. vo Treskave~kiot manastir †Sv. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g. 1979. 1929. na desniot breg na r. Tome (Ki~evo. V. roman.. Gavril Lesnovski i dr. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. kriti~ar. Vo narodnite pesni za nego. Nat. slabo voo~livi peperugi. Skopje. Vo 1987 god. Vo sredniot vek. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). raskazi. Kliment i sv. 61. BIBL. 325. 1980. na padinite na bregot Cion. 1640. Vo tekot na 1902 g. LIT. Microlepidoptera. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni.000 vojnici †Racka milicija#. GÓzelev. obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. New York. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. Rila. Skopje. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Poznati se kako golemi {tetnici. Vo Makedonija ima 73 taksoni. 41.. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. Al. T. 1975 se endemi~ni. Nam.). LIT. Gre{na nedela. Bela. Last Century of a Sephardic Community. paraklisi i skitovi. povest. Gil.. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. roman. Kr. Skopje. Poznati se nad 3. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. 1972.: 583. Vojvodina.e. IZV. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca. MOLCI. 1968. Osogovo. IV. Mom~il Ónak. op. 2. Jovan Rilski od s. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. se sv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. Sk. sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. Tr. LIT. a potoa zaminal na pl. C. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890). Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932). Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata. Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. 110 i 114. MOMIROVSKI. so koi se ishranuva. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn.. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. tkaenini od volna i sl. 1961. – M. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v. Blagoevgrad. Posebno izdanie. Juna~ki narodni pesni. I. Bresliki. Kozjak. potoci i bari.. 103. Bil sekretar za kultura na R. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri. Istorija Srba u Vojvodini.: NBKM-BIA. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. 1991. LIT. pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. Kolovratnica. romansier. Apatania plicatus Radovanovic. ‡ kreposta Periteorion.. f. Skopje. voda. M. Makedonija (minister). IV 1927) ‡ raska`uva~. 7. patopisna proza. 1986. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. 1992. S. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. sv. povest. oberknez. sinot na Jovan. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). 2003. 1956. koe organiziralo kulturni. potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). po rekite Vardar i Babuna i na dr. Sofi®. drvo. Sk. Mus. raskazi. od koi 6 se endemi~ni. Sk. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. 1995. trichos gr. IviÊ.. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703).: G. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. Joakim Osogovski. Novi Sad. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More.: V.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. 23-27 i 205-206.

14. sepak. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. IV 1944) – u~itel. II. Sepak.: D. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi. t. Po vojnata bil vo VMRO. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. 1994. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. na kus rok. nerazvieni finansiski pazari. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. I. kako instrumenti na monetarnata politika. vrabotenosta). Skopje. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. Isto taka. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. se vovedeni aukciite na depoziti. LIT.. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. se vovedeni devizni svop operacii. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. MONEV. Pritoa. broj 1. pripadnik na VMRO. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. potro{uva~kata. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli. nisko nivo na devizni rezervi itn. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. pratenik vo Narodnoto sobranie. kulturata i umetnosta. Bogorodica#. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. 4. Vizanti® duhovna kultura. proizvodstvoto. MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka. 1996. 2003. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta. St. Vo fevruari 1994 g. Tr. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. Do po~etokot na 1994 g. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. Vo januari 1994 g. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. Taka. po~nuvaj}i od 1993 g. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. Kumanovsko i vo Kratovo. vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko. visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. Vo juli 2000 g. Taka. Al. vo maj 1993 g. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. Na dolg rok. t. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika.: Zoran Todorovski.e. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. Mihail (Kratovo.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. Kratovo. Angelov. 67–82.e. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija. Pritoa. do oktomvri 1995 g. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Velev. Iako. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. vo noemvri 1993 g. Od april 1992 g. LIT. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe. vo sovremeni uslovi. Od institucionalen aspekt. koi od 2000 g. Tod. vo princip. †Muzejski glasnik#. Zagora. XI 1881 – Gorna Xumaja. Istovremeno. prosvetata. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. vo oktomvri 1995 g. Z. Vo ramkite na ovaa strategija. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika..

Domna. Naj{irok monetaren agregat e M4. Tit. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. Domitijan. `ivotni i sl. Metodija To{evski – minister za finansii. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini. The Coinage of Damastion. preku izbranata pretstava na reversot (korab). bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti. Geta i Karakala) i t. So reformite vo fiskalnata sfera.e. Trajan. pravo da kove sopstveni pari. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g. 320 g.858. Vladata donese odluka. vo trezorite na NBM se deponirani 27.). a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. 25. pr. pr. a prekinala vo vremeto na Karakala.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. Sever. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI.n. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. Sarnoa. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. Lihnidskite pari. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10. pr. bez pretstava na vladetel. Skopje. Makedonija. Na prednata strana na bonovi- 985 . G.: J. a na reversite trino`ec.. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. J. LIT. Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. J.696 par~iwa vrednosni bonovi. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Po{irok monetaren agregat e M2. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid. P. Josifovski.e. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. Skopje. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. Na 7. koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina). Od juni 2003 g. po 188/7 g.). London. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. Avrelij. Darado. S.. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli). Narodna banka na Republika Makedonija. 45‡49. 1939. 2001. Faustina II. Skopje 2001.e. LIT. P. napraveni od kralot Filip V. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. M. P.. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g.n. Daparija.n. J.: P. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. so povremeni prekini vo rabotata.: Kiki Mangova Powavi}. M. LIT. Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan. verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit. 2006. Na 19. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period. 64–70. koga se vovedoa repo-operacii. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. no pod kontrola na kralot. bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. Po{irok monetaren agregat e M1. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. G. LIT. P. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. Nikarh i na Simon. Van~o Kargov. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. 2003.: Qup~o Trpeski. J. Rimskata monetarnica vo Stobi. Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. hramovi. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik. Pari i bankarstvo. Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). Skopje. F. LIT. †psevdoavtonomni# moneti. 50. se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. II 1992 g. P. Domitija. Economy Press. May.n.: V. 100. Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. Monetarnicata. XII 1991 g. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina.1. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. MONETARNICATA VO DAMASTION. Bitrakova-Grozdanova.

detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi. Sofija i Sv.n. Na 27. Ilievski. Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. 2006. Vra~i od Ohrid. Skopje. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. IV 1992 g. ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. 100. Kurbinovo. MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid. poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok. Van~o Kargov. {arplaninskoto ku~e. delo na skulptorot Jordan Grabul. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. pr. bile zatvoreni. Rudnicite za zlato i za srebro. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). pr. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10.). Vo Makedonija.e.n. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi..e.n. zlatnata maska pronajdena vo s. ikona od crkvata Mali Sv. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. IV 1992 g. detaq od freska od crkvata Sv. Publilij i L. Vo 166‡165 g. 50. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija. pr. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. G. Vo 158 g.: Kiki Mangova Powavi}. IV 1992 g.e. crkvite Sv.e. koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. na 7.n. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. 90 g.e. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. Pritoa. tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. \or|i od s. P. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. saat-kulata vo Prilep. Narodna banka na Republika Makedonija. pronajdena vo Tetovo itn. V do 31. Trebeni{te. Vo monetarnicite vo Tesalonika. Fulkinij. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5. pr. dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. pr. Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija.). 20. V 1993 g. Denarot se deli na 100 deni. Pantelejmon vo s.000 edinici. pri {to zamenata trae{e tri dena. 1 000 i od 5 000 denari. Petar H. 87-109. Pela i Amfi- . Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi. Daut-pa{iniot amam vo Skopje. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1. crkvata Sv. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1.e. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8. Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT. od koi se dobival metal za kovewe. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. XII 1993 g.). Na Veligden. 2 i od 5 denari). Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi). bronzena figura na Menada.n.000 i 10.. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g. i trae do april 1993 g. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje. Nerezi. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. IX 1996 g. Vo 168‡166 g.n. Jovan Kaneo vo Ohrid. kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo. 50. 26. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina.

Po Arhelaj. Potideja. Aminta III (389‡369). Skione.n. Pela. pokraj bronzeni pari. nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki.: H. †Macedonia#. po~nuvaj}i od 480/479 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. Makedonia und Paionia. ponekoga{ so mali prekini. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija.e. [eldarov. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. po~nale monetarni aktivnosti. Koristej}i razni te`inski sistemi. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. 53–72. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina. P. no so lokalni karakteristiki. persiski te`inski standard. pred sè. ~ii izdanija bile kovani i posthumno. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit. Touratsoglou. 1999. kako Ajga. Pidna. Ortagoreja.n. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. svoi pari kovale i drugi gradovi. dioboli i oboli. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe. Filipi. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti. drug za srebrenite.e. 1988. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). 326. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. Berlin/New York. Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. Touratsoglou. Ejon i Neapol. Skopje. P. 1987. Pela. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. mi. †BAR#. Tesalonika i Olint. drahmi. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. pr. Potideja. Terone. ceremonii i veruvawa na lu|eto. narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). I. bile aktivni od I do III v.e.n. Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja. Toj koristel dva te`inski standarda. Gaebler. LIT. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime. III/2. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249). a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. J. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. kako stateri. parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti.e. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol. P. LIT. spored t.n. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot. Berlin. Tesalonika. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Vo docnoarhajskiot. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda. a vo ovoj period (od V do II v.e. koloniite Kasandreja. Ajne- mot Stobi. Pogolemiot del od niv.e.). Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . 20‡22. Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389). Dikaja. Dion. vo periodot 148‡31 g. tetroboli i oboli. za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. pr. 400 g. kovel i srebreni stateri. rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Vo periodot pome|u V i II v. Josifovski ‡ N.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. Josifovski ‡ N.n. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Oxford. pr. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. 1999. P. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. J. tetradrahmi. pr. 22‡24. eden za zlatnite.. Toj e prviot makedonski kral. hemidrahmi i dioboli. pr. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. 1935. Edesa. n. [eldarov. Beroja.: I. koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala.n. me|u niv i monetarna.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol. Vo imperijalniot period. Skopje. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. pr.n. The Coinage of the Roman World in the Late Republic. Mende. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. Die Antiken Munzen NordGriechenland. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). Isto taka. iako dolgo vladeel. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI.e.

e. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. D. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. Naslednikot.e.. Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v.e. Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. 400 g. Le Rider. Price. Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava.e. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina. pr. ~esto pridru`ena so solaren simbol. 250) kovel samo bronzeni moneti. P.n.).e. pr. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi. Golemoto rudno bogatstvo. Toa bile anepigrafni.n.: M. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti. Vo najproduk- . Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. pr. pr. srebro i vo bronza. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato. od Deronite (ok. Skopje 2000. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA.) kovel pari spored pajonskiot standard. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. 530/25 – ok. pr. Toj kovel samo bronzeni pari. drahmi i bronzeni moneti. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi.. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Bitrakova-Grozdanova. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari. didrahmi. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Josifovski. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. Demetrij Poliorket. Lil~i} ‡ P. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. 250 – ok.e.e.e. 1983. P. LIT. vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel. J.n. Josifovski. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti.n. 510/500 g. 15‡28. koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo. 1974. me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri. naj~esto inkuzni pari. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite. †Macedonian Numismatic Journal#.: V. vo 294 g. Vo po~etokot (315–305 g. M. Skopje 1994.n. drahmi i tetroboli. se pajonskite vladeteli Bastarej.n. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. Coins of the Macedonians. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. 230).n. n. kralot Avdoleon (315–286/5). 1991. drahmi i tetroboli). †Macedonian Numismatic Journal#. Zurich/London. pr. Poznati spored mal broj moneti. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. 4. pr. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. G. Raymond. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. New York. pr. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. 1977. a nekoi monetarnici bile zatvoreni. tetradrahmi.. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ . V. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi.) ‡ spored Moneta na Deronite. Kralot Likej (359/–340/335). nameneti za lokalna cirkulacija. pa taka kralot Leon (278–ok. Sinot na Patraj. 430/425 – ok. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. pr. so mali vrednosti. Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. frappe en Macedonie de 359 a 294. srebro i vo bronza. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa.). srebro i vo bronza. pr. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi.) toj bil porazen. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok.C.e. Vo 277 g. Vo 311 g. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). J. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket. LIT. P. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto. 81‡102. Skopje 1987. 1.) se odrazila i na monetokoveweto.e. Paris. ati~kiot. Pir i Lisimah. J. Kralot Filip V (221‡ 179). Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v. 27‡37. Price.n. Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava. Macedonian Regal coinage to 413 B. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa. Simon. pr.e. London. Nikarh i Diplaj. J.n. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila.n. a potoa (po 305 g. Poradi golemata popularnost.

po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. T. Subotin i Q. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. ZID-NM. Nikoloski. P. Nova~evski. elasti~nost na pobaruva~kata. Skopje. S. gr~ki denominacii. deregulacija. 1990. 479 – 460 g. Sk. oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite. proizvodstvo na sto~na hrana i sl. 1925. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata). Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata. kako mala zemja. so mozaici na G. Manevski. vo osum sektori (`eleznica. 1981. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. Pazarnata struktura na RM. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija.: Ante Popovski. 1918/19. Gil. poka`uva relativno visoka monopoliziranost.: J. London. Po zaminuvaweto na persiskata vojska. Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata. Vior i drugo. 2001. 12. pr. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. Mitri}eski.: Boris Petkovski. Ancient Greek Coins. Poezijata na Montale. Principes d’economie moderne. prerabotka na kau~uk. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite. Paris – Bruxelles. Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok.: D. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta. Svoronos. pr. vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. Grabul). Zaedno so Ungareti. kako arhitektonsko-likovni celini. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi. M. De Boeck Universite. pari kovele Bizaltite. P. 1975. Socijalnite aspekti na 989 . Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. Denkovi}. B. 1984. B. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t. Nasproti komercijalniot. 2è edition.e. Haxi Bo{kov.. X 1896 ‡ Milano. Lajaite i na dr. B. Edonite. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter. Vo 1975 g. Do`ivotno bil senator na Italija. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite. Skopje.n.n. uvozna konkurencija. Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani. Lazeski (NOV vo Makedonija. 1973. Skopje. D. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. P. 1971 i Dnevnik 71 i 72. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. ^emerski). Poposki.). Price ‡ N. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. B. London. 12. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard. K. BIBL. de facto. Krstevski.: J. proekt na R. G. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni. kako i vo sekoja druga ekonomija. LIT. 513 – 480 g. (ok.n. IZV. prouve par la numismatique et l’or du Pangee.e. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam.: Koski od sipa. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. dobil i Nobelova nagrada za literatura. Athen. 2006. Koneski. kreira priroden monopol. Kondovski.) Moneta na Lijai. elektrostopanstvo. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to. 1974 na J. Jenkins. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. Waggoner.. T.). Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta. Euxenio Montale MONTALE. isto taka. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite). N. 2001. D. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. Grabul i I. 1979/80 proekt na S. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. proizvodstvo na ko`a i krzno. Fiti. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. 1973. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori. †Godi{nik#. Satura. LIT. LIT. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. so mozaici na P. 1956. Antonela Petkovska. L’hellenisme primitif de la Macedonie. IX 1981). oktodrahmi i tetradrahmi. Me|utoa. T. [ijak. †Pesni#. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. Stiglitz. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot. postoi i priroden monopol. MONOPOL – pazarna struktura. Ra|enovi}. Todorovski. F.) i egzistencija na priroden monopol. J. LIT. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl.

Praha 1996. op. za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. Al.-P. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa. a pravo vo @eneva. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. VelikaÔ MoraviÔ. ~len na CK na TMORO. X 1942) – pripadnik na TMORO. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. 1986. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava. koja vo sredinata na IX v. Vo tekot na upotrebata vo V. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. (Prilep. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902).. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. Sofi® 1981. Vladimir Veli~kovski. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869).. [vajcarija (1911). Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan. doplnene vydani.1. 16. zb. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. a postariot vo prakti~niot `ivot. Del od freskata na B. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. LIT i IZV. a na mestoto na negoviot zamenik. koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). politi~ki i crkovni interesi. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina. ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. I pokraj site pre~ki i progonstva M. V. M. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. MON^EV. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. prevodna i originalna.: 641. Brno 1966-1977. Vasica J. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. zb. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. 15. B. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv. doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. 2. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Magna Moravia. Metodij). 2002. u~enicite mu bile prognati. Tr. Bogdanci. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. Praha 2000. U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front. koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. l. LIT. Kiril i Metodij. 7-37. Gorazd.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. Boris V. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi. sbornik stati k 1100. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . arhiep. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885). 38-45. Cyrilometodejska tradice a slavistika. m. Zd. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. Mares F. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava. Podil sv. sostaveno od Konstantin-Kiril.: NBKM-BIA. a. 1985. Literarni pamatky epochy velkomoravske. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. f. R. 863-885. Hauptova. 46-60. VIII 1881 – Sofija. pokraj prepisite na Preslavskata {kola. Skopje.e. Moskva. Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). u~esnik na Rilskiot kongres (1905). Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie. Pomladiot bil silen vo teorijata. pripravila Z.: zb. 95. pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. Me|u niv. 4. M. m.

22. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. Malk. so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). kako i episkopot Sofronij (1541). Morodviz. Rat. SofiÔ. vata Zletovska eparhija. 1923 – Skopje. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. [tip i Negotino). PERSISKA (Morina persica L. 29. SVP. 1947) – u~itel. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. 2002. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. Beograd. X–XI (1979 –1982). Hr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot.: Kiril Trajkovski. I. 1999. MANU. 133-142.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija. Metodij. Skopje.: Fr. Il. Skopje. Balisti. Hr. koja e dlaboko ispovedna i eruptivna. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. Vl. Struga. Morozvidska eparhija. a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. D. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. no bil razre{en. pektinski materii. kaj s. a Velika Britanija i SAD 25%. LIT. III 1912 ‡ Prilep. MANU.: †Poezija#. Vo XIV v. D. Gradovi. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. Ilievski. Nansi (Havana. 2001. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Ml. koja go nosi negovoto ime. B-vitamini i mineralni materii.: Tanas Vra`inovski. S. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Istra`uvawa vo Morodviz. M. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. 2002. Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. a Velika Britanija i SAD 10 %. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. P. tvrdini. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Petr. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. 2006. Bitola i vo Ohrid. vo Bugarija SSSR 75%. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. Skopsko. koj{to dejstvuval vo XV v. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. Prvpat se spomnuva vo 1018 g. 273–274. Jovan Bel~ovski. P. izbran i za ~len na CK. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. B. B. Najpoznati nejzini episkopi se: David. I–II. T. LIT. 38. m. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. 1980. 1997. vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31).: Ivan Snegarov.: \or|i Malkovski. Dimitar (Prilep. Male{evska. Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. vtoro fototipno izdanie. Makedonska narodna mitologija. Ko~ansko MOREHON. koga bila formirana no- .-metodievskiot (st. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. J. Kru{evica. 1995. Ristovski. Byzantine Missions among the Slavs. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. LIT. Morozvidska episkopija. LIT. 169–188.. Tomoski. 87-96. Vo 2006 g.. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). slov. New Brunswick. 1988. vo Prilep (1944). ‡ J. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Apiaceae.) – dvegodi{no rastenie od fam. Prosvetitelskata misija na sv. 6. P. R. e registriran kako selo. a vo vtorata generativni organi. Kir. Bl. Nikanor. istiot. e laureat na Zlatniot venec na SVP. Gruji¢. Soznajbi. LIT. 249-258. Rakovoditelite na M. spektor za Prilep. komunikacii. 1995. Mariovsko). Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. 32. Makedonija niz vekovite. Morkovi MORANI. So ova ime postoela do 1347 g. a vo juni 1946 g. Provadiska i Lesnovska. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep. 24. e prevedena na mnogu jazici. 1970. Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. Nejzinata poezija. New Jersey. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. Skopje. a Rusija 10%. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. Azem (Morane. Skopje. Pahomij. MORKOV (Daucus carota L. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O. Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. Ov~epolska.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka. LIT. i kako provincija (zaedno so Male{evo). MOSKOV. \. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog.. Gil. 1993. Dvornik. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. Skopje. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. Se locira vo mesnosta Gradi{te. a na krajot od XII v. Gr.. Skopje 1983.

e anga`iran kako prof. SVP. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. Skopje. Mo{in. 16. 2004. Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. BIBL.: Modus {to se menuva. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. P. 3. Vladimir Alekseevi~ (S. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). Struga. a vo 1929 g. Polska. Izbran za sorabotnik vo Istor. Calidris). {quki (Numenius. †Poezija#. Hajdi vo istoimenoto delo. vo Petrograd. po predmetot Pom. raska`uva~. Sv. I i II. 1957. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. nauki. Sid. Min. Harrison. Uro{evi}. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. kade {to ostanal do smrtta. VI 1929 ‡ Ohrid. N. LIT. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). Dante (Bo`estvenata komedija). P. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. no}e be{e. Vo 1964 g. etnologija na Isto~na Evropa. vizantolog. 1952. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. Preveduva~ na dela od [ekspir. 1936. Variorum Reprints. 5. Lora (†Staklena mena`erija#). 2001.-Peterburg. dramaturg. MO[IWSKI. 1980. i istor. Irina (†Tri sestri#). Zagreb. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev. Od 1967 g. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata. BIBL. P. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). II 1928 – Gdawsk. Introduction par V. 1954. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. istor. 1998. koi go pravat gnezdoto na zemja. Mosin et S. †BirdLife International Conservation Series#. vo periodot 1945–1969 g. Limosa. Milka (†^est#). ortoped. Vo 1930 g. Glasgow. istor.19. 14.: Birds in Europe: population estimates. Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. (Limicola) 992 MO[IN. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic.-filol. pom. Kako profesor rabotel vo gimn. London. poet so intelektualen senzibilitet. M. II 1987) & akademik. C. Rilke. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. Vo 1969–1975 g.-sloven. analiza na istor. eseist. tringi ili vodni trka~i (Tringa.: Balkanski ugovorni odnosi. na opis na rakopisi. Toj e poet erudit. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. e izbran za prof. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot.M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. Redaktor V. St. 1974. trends and conservation status. Sl. Vo 1939 g. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. filo- . Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). X 1894 & Skopje. LIT. Skopje. I-II. Solovjov and V. medievalist i slavist. Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. 1993. Beograd. Elena (Bitola. LIT. odnosi. 12. 1954. Mosin. 4. Zagreb. V 1968) ‡ akterka. Qubov moja. Nade`da (†Semejni prikazni#). f. no izborot ne mu e potvrden. Grcke povelje srpskih vladara (Beograd.d. I 1942) ‡ portugalski poet. Po zavr{uvaweto na Med. Vo 1913 g. IV 1996) ‡ spec. 2004. Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). vizant. istor. vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939). M. MOSTROV. IV 2006) ‡ polski lingvist.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. @ana (†Doma#). Diplomirala na FDU vo Skopje. Scolopax) i bekasini (Gallinago. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. Koncert vo pole. Lorka i dr. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. – V. Slovenski rakopisi vo Makedonija. ~ij v. Instrumenti na melanholijata. Traljic. emigriral vo Jugoslavija. R. Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje. preminal vo Arhivot na Makedonija. Po izdavaweto na Opis na sloven. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. Istor. a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. MOURA. Ra{ela (†Spilion#). Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. 1982. A. pomo{nite istor. Poca (†Letni Siljane#). Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. Polska. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. I-II.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici.: V. Anxela (†Majstori na zabuni#). A. Philomachus). Sl. tesno povrzani so vodnite ekosistemi. direktor e od 1961 do 1967 g. 1963. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. Gil. se zapi{al na Istor. Petar Iliev (Ohrid. odn. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Cambridge. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. Solan` (†Sluginki#).. Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. f. II. profesori. Mosin. 9. nauki i filigranologija. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). 1971. peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. Vo 1921 g. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. 9. glavno migratorni vidovi.

Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L.).L. Skopje. Imeto go dobile po larvite. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. Branislava Mihajlova. – M. Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. ezera i trevnici). Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Dol`ina na teloto e do 1 cm. I 2003) ‡ novinar. 23-30. Ljubljana 2003. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. XI 1925 ‡ Skopje. Ksi&ga jubileuszowa w 70. Natural History – Ministry of Science. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. CRVENA [UMSKA (Formica rufa L. Poznati se preku 6. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat.) – cipokrilen insekt bez krilja. i endemi~niot L. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici. od rodot Libelloides poznat e vidot L. Vladimir Krpac. Imaat usten aparat za grickawe. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. V. europaeus L.). ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). MRAVKA.: Jon~e [apkarev. isto kako i ma{kite ~lenovi. Koch. Kr. Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. Skopje. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja. T. T. T. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica. za skladirawe na hranata.000 vidovi. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. V. Teloto im e dolgo do 7 sm. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. kirilometodievski period. V. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. – M. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. Poznati se okolu 1. Narodna in univerzitetna knjiûnica. LIT.). Vl.: Jon~e [apkarev. koj po~nuvaj}i od 1947 g. 13. obrasnato so vlaknenca. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti. V. Z. – M. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija. Skopje. polonist. sitni insekti i so vodni molci. K. Kr. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori. M. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid. 1999. po {to go dobile imeto. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. = sonce i fugere = begam. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. 1-664. Kr. MRAZOVEC. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. T. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. – M. celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . 23.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log.: Jon~e [apkarev. K. LIT. MRMEVSKI. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. V. Final Report.. koi se najgolemi neprijateli na mravkite. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. Warszawa 1984). ~ii larvi se hranat so mravki. 1991. glavno od potoplite predeli vo svetot. LIT. Galeodes graecus C. so koja go iscicuvaat plenot. Skopje 1991. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. Gdavsk. Participation with Underproject: Klass Insecta.).). inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. LIT. koj e maloaziski element. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. Gradi mravjalnici visoki do 1 m. macaronius Scop. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi). Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L. Skopje. Boris Sket … et al. libelluloides Sch. 1991. slavist. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok.. Larvite imaat tri para noze. malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L. crnata mravka (Formica fusca L. Redot opfa}a pove}e familii. LIT. (M. kokonite. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae). MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. 1–640.. Skopje. so golemina od 1 do 2 cm.: Tematy. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. za provetruvawe itn. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. 1991. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. K – M. 1991. éivalstvo Slovenije. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. K. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. T. LIT. 1998. Pavle (Prilep. T. Razli~no se oboeni. kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka. K. vidot Nemoptera sinuata Oliv.: Jon~e [apkarev. vo koi naj~esto lovat mravki.900 vidovi.: Jon~e [apkarev. so dolgi i lentovidni zadni krila. Kr. a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe.

@ivee vo naseleni mesta. P. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. T. Final Report. T.: Josef Thurner. Kr. U~esnik vo NOB. MUVA. 1990.: Jon~e [apkarev. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). Posebno Izdanie.000 vidovi. LIT. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4.) – dnevna peperuga. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. Smiljka Simic. T. – M. Novi Sad. 2006. Ljubljana. 1999. Mus. MUVI. LIT. Skopje. Final Report. V. T. a naj~est e vo juni i vo juli. LIT. K. Vladimir Krpac. Sid. – M. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Faculty of Sciences. Acta. B.). koe lesno go pronao|aat po mirisot. I. LIT. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L.).) – krupna no}na peperuga. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana. Acta Entomologica Slovenica. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus. Kr. MUVI. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. od koi 6 se endemi~ni. Mrtove~ki pla{t prete`no. – V. 23-30. od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. Riley. 2004. – M. Mac.. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. Skopje. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Rhopalocera. P. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. K. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. T. e ~esta kaj nas. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. – M. \. Se pojavuva od juni do septemvri. Aktivna e no}e. Skopje. Sci. Doctor Thesis. Vladimir Krpac. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. T. 12. Vladimir Krpac. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. MUVI. K. ZLATNA (Lucilia caesar L. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr.: Jon~e [apkarev. 1964. Ante Vujic. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. LIT. Od niv. Dostignuva dol`ina do 12 mm. Kr. Grypocera und Noctuidae.) koja. LIT.: Jon~e [apkarev. Lionel G. V. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. K. Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). Sneûana Radenkovic. i larvite im se grablivi.peja~ki (Oscines).: Jon~e [apkarev. Se hrani so nektar. C. po {to go dobile i imeto osoliki muvi. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite. Kr. 1991.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. 1970. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt. osi ili mravki. Skopje. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). Branislava Mihajlova. Branislava Mihajlova. 2001. V. Kr. 1991. T. Glasgow. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. V. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.: Vladimir T. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. 1991. Harrison. @ivee na suvi i son~evi tereni. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. Departman of Biology and Ecology.: Jon~e [apkarev. T. 23-30. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. LIT. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Skopje. MUVI. Nozete im se silni i vlaknesti. Vo Makedonija se sre}ava retko. Kr. – M. V. Sv. Participation with Underproject: Klass Insecta. Kr. Nekoi se bez krilja. K. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. 1982. Fauna of hoverflies (Diptera.: Jon~e [apkarev. MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici. Pove}eto se slabi leta~i. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. Skopje. K. – M. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki. Bil sorabotnik. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. – M. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. 1991.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Skopje. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. Vo Makedonija e redok vid. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. V. MUVI. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. †BirdLife International Conservation Series#. London and Glasgow. Nekoi se predatori na p~eli. Paul Scheider – Predrag Jaksic. po {umskite livadi kade {to ima brezi. T. Leta od rana prolet. Nat. lovej}i gi od zaseda. Skopje. K. Kr. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L. Syrphidae) of Macedonia. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. Skopje. 9/2: 169-174. MUVI.000 vida. @ivee. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Se hranat so drugi insekti. Participation with Underproject: Klass Insecta. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Rasprostraneta e vo cela Evropa. – M. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. V. MUVI. 1991. Syrphidae) of Macedonia. Cambridge. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 . K. 1991.: Jon~e [apkarev. – M. Munchen. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. V. 1999. LIT. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. so vkupno £etiri vida. K. 1991. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Higgins and Norman D. Skopje. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. LIT. V. vo Makedonija se poznati 262 vida. LIT.: Birds in Europe: population estimates. Krpac.

447.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe. †MUGRI# (Polo`aj.P. K. nakit. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata. kancelarii. 1976.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba. Muzejska delatnost u Makedoniji. zanaeti. Mus. laboratorii i biblioteka.000 muzejski predmeti. J. Ml. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. so 22 stranici na hektografska tehnika. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki. Zagreb. Naslednik na Arheolo{ki muzej. Raspolaga so izlo`ben prostor. prva polovina na 1945) ‡ vesnik. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. preku redovnata stru~na rabota. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). . 1980. Ministry of environment and physical planning. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. Bog. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. od praistorijata do dene{ni dni. @iveat vo blizina na vodi. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 2 (mart 1945). ™orÚe MiqkoviÊ. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka. Mac. K. obleka i dr. etnologija. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Skopje. pokriena so beli krpi~ki. 1995.. Vo izminatiot period. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. T. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. smesten vo Suli-an. Sci. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato. Makedonija. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata. Grupa avtori. Najgolema muzejska institucija vo R. Etnolo{ki i Istoriski muzej. etnologijata. 1993. Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot. 2001. na makedonski jazik. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. istorijata i istorijata na umetnosta. se zastapeni arheologijata. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Skopje. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia.: Fr. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. K. LIT. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei.: Dragan Petkovski. Kr. Skopje 2003. ima pribrano nad 16. Za~uvan e samo br. Acta. formiran vo 1924 godina. spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. Skopje. rabotilnici. kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 . Bog. V. Redaktor bil D. LIT. Osnovan vo 1964 g. 19(6/159): 147-170. – M. Nat.: Bogdan Horvat. K. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. obi~ai. 1949) ‡ op{t muzej. istorija i srednovekovna umetnost. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. S. Od 1970 g. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. od koi 6 se endemi~ni. M.: D-r Boro Mokrov. LIT. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. 139. Skopje. Gligorov. istoriska i arheolo{ka sodr`ina.

apsen i interniran. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. Al. a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. a od 1995 g. 2000. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. P. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. Boris Petkovski. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen. periodi~ni spisanija i vesnici. Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. Tomovski.: ™orÚe MiqkoviÊ. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . K. audio i videokaseti i kompakt-diskovi). 2002. Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje.: Duhot na makedonskata ku}a. osnovan na 8 juni istata godina. Bog. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. Skopje. M. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. Teritorijata na Makedonija. Petar (Prilep. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. IV 2005) ‡ novinar. MUKAETOV. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. 5. B. Sorabotuval so pove}e mediumi. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija). 2001. 1949. Skopje.: K. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). Kontinuitet 1977‡1985. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. Po~na da izleguva vo 1997 g. ? – ?. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Uskub im 17. koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. 10. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. pri NUB †Sv. T. Wien. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. MULA. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko. kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. otkolku teoretskiot aspekt na K. Skopje ‡ vo 1969 g. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. Kol. Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. Sudskata palata vo Kavadarci. \. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. 1552) – osmanliski poet. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). Se izdava na makedonski i na angliski jazik. LIT. Skopje. Pove}e e izrazen prakti~niot. ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). Od oktomvri 1944 g. J. BIBL. Skopje. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924). MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. Duhot na makedonskata gradba. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. Jahrhundert. osobeno od Slovenija. LIT. Bog. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. Husamedin (Skopje. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI. Dr. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. Prirodnonau~niot muzej vo Struga. 2. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. bankata vo Kavadarci (1974). vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii. U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. Skopje.M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. Kliment Ohridski#. vo: Arhitekturata . 1964‡1976. urednik. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. 2006. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. 2004. Balkanische Studien. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. SAD. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975). pripadnik na prvata povoena generacija. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. Skopje. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. vo NOB 1941-1945#. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata.-B. Sowa Abaxieva Dimitrova. od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. XII 1923 ‡ Skopje.: Herbert Duda. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). Dosega se objaveni 18 broja. LIT. Ort. Z. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). \. Kiro (Kavadarci. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. 2001. muzeologijata. Vo periodot 1957/79 g. Duhot na makedonskiot grad.R Srbija (1975). Muzejska delatnost u Makedoniji. dejstvuva kako samostojna organizacija. III 1929) – arhitekt i urbanist.

a sega e student na Fakultet za bezbednost. II 1942) ‡ pedagog. Voden. grupa biologija i hemija (1958). A. 2001. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase. 14. Ganem. 1901. MURAD I (Brusa. 2007. Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv. Jan. Ber.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. 2006. Veli (Skopje. J. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko.. 12. Xep~i{te. statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. PrishtinÒ. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. Efr. univerzitetski profesor. Bitola. Paris. vo Virxinija. dr. i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. I. mot na azotniot oksid. TetovÒ. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina. Veli Mumin MUMIN. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. 2002. BIBL. VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. liski sultan. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje.. Strumica.. Tetovsko. imal nad 280 me~evi. farmakologija i fiziologija na Univ. Ki~evsko. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). 1326 – Kosovo Pole. PrishtinÒ. Bil pratenik vo Sobranie997 . Stojanovski. redoven prof. 1980) – bokser. Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. 1992. t. Deset pati bil prvak na Makedonija. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). 2002. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. T. Va{ington.. A. Makedonija. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. vo Hjuston. Shkup. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. Serfixe. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija.. 2004. a vo 1975 g. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks. Teksas. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). So visina od 155 sm. TetovÒ. 2005). Institut za bolesti na srceto. Kostur. LIT. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija. SAD. Vo 1981 g. Rabotel kako u~itel. petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo. a vo 1988 g. kade {to i magistriral i doktoriral. Zihne. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. P. Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. Tuhin. Skopje. tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. Vo 1997 g. Hjuston. V 2000 g. VI 1955) – lingvist. MURATI. Avret Hisar (Kuku{). Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. 1981.: H. IX 1936) ‡ farmakolog. 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. prvata signalna molekula vo forma na gas. PrishtinÒ. Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. Les sultans ottomans. na 10. Od 1965 do 1967 g. PrishtinÒ. za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI. E`tudes d`histoire orientale. S. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole. Drama. Prilep. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. Melnik. vo kategorijata od 48–51 kg. Xeladin (s. 14. [tip. 15. Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. od niv 195 pobedi. Skopje. Ohrid.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. 1989. VI 1389). Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn. Ferid (Vaiting. a vo 1965 g. Kavala. na Univ. 28. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. Teksas. Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. akademik. Kr. diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. Ml. Vo 1970 g. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo. 167-176. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. albanolog. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978).

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda, †Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot †Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-

emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.

MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) – pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mre`a za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)

Ne`det Mustafa

MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) – novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (1991–1994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (1996–2000), pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (1991–1994), pretsedatel na DPPRM (1994–2002) i na OPE (2002–2009). R.

gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite †G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.

Re{ad Xafer Mustafa

MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) ‡ prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~len na SKOJ (od 1939), kandidat za ~len na KPJ (od po~etokot na 1940), ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941) i nositel na aktivnstite na KUD †Jard’m#, koe vo tekot na 1941 g. organiziralo pove}e pro-

MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Avzi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~evsko, 1949) ‡ pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie zavr{il vo †Zef Qu{ Marku# vo Skopje, a diplomiral na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se vrabotil kako bibliotekar na Katedrata po albanski jazik na Filolo{kiot fakult