MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

sek. Tehni~ki fakultet tehn. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) . Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp. f.-Peterburg S. osiguravaju¢ih. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. SR Germanija Srb. sred. sept.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg.-met. e. sv. St. (s. sl. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo.) st. tehni~ki Tehn. sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite. SPb SPbSBD spec. osiguritelnite. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. fak. st. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“. fak. S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba. e.

fak.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. Skopje univerzitet. Kiril i Metodij“. FECC FIDE FILA [RA [um. ts TS tur. Farm. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz. fenik. za mat. FAS FVM FDU fev. fak. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak. XIX . TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. f. Hrv. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv.

Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii. Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental. Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie. Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka). nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p. IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX .MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational.

proektirawe. me|u koi najpoznata e s. zafat. opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe. HC †Raven# i HC †Vrben#. izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. †MAVROVO# AD. koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). za koe svedo~at pliocenite sedimenti.200 m. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija. 9. LIT. i se odvivala vo dve etapi. Skopje – grade`no pretprijatie. T.: Mavrovo. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. rekreativni. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. Preku prevojot Bunec (1.M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. edicija †Mavrovo#. Kazahstan i dr. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). na nadmorska viso~ina od 1. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. Zafa}a povr{ina od 92 km².000 m3 (zemja). T. Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i. Zavr{ena vo 1982 g. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. XII 1947 g. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi. D. And.. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. Niz kotlinata.000 m tuneli. temelen ispust. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#. vo blizinata na Sveti rovo#. Rusija. Irak. S. D.200 vraboteni. †Hidrogradba#. Raboti po principot na in`enering. stanbeni. R. industriski i turisti~ki objekti. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod. Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). Visoka 24 m. HC †Vrutok# i HC †Raven#. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. 600 mostovi. 1997. `elezni~ki prugi. 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. vo krunata dolga 360 m. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero. na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. Mavrovo. Ukraina.8 milioni m3. Vo eden period ima okolu 9. formirano na 22. formira akumulacija od 2. Bugarija. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. so vkupen volumen na teloto 400.318 m). na istoimenata reka. a podocna i drugi skija~i. Libija.). †Niskogradba# i †Visokogradba#. Q. Prvata etapa traela do 1960 g. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. Al`ir. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole.

a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. MAVRODIEV. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. Skopje. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. Instaliranata mo}nost e 12.8 GWh. 30. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. Skopje. a povr{inata 13. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. Dr. 1995. LIT.000 m3 voda. V. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 . K. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. 2006. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. za tenki filmovi i primena na son~evata energija. vo prvata godina formira koren i lisna rozeta.: Dragan Vasilevski. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. Vo periodot 1992–2003 g. Ur. EU. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. MAGA e osnovana vo 1995. Turbinite se od tipot francis. Svetskata banka i dr.elem. str. (1971) na PMF. Krupnik. Izvr{il akcii vo blizina na s. Predaval mehanika.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944.000. Radika. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred. IX 1942 – 21. Vl. II 1928) – fizi~ar.07 km. potoa za turizam i rekreacija. prof.8 MW. pretsedatel prof. Viso~inata na branata iznesuva 61. JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#. godi{en izve{taj.2 MW. Elektrostopanstvo na Makedonija. A. 172. 1974.5 MW. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6.5 km. Dr. ili obnovlivite vidovi na energija. http://www.7 km. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g.8 GWh. i iznesuvalo 520.com. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. vo vtorata cvetni stebla i seme. \or|i (s. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. a op{ta fizika na drugi fakulteti. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2.mk. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO. Skopje. jugozapadno od Gostivar. Gostivar. a srednata {iro~ina 1. kaj seloto Vrutok. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika. IGA. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. Turbinite se od tipot pelton. isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#. LIT. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. izdavawe na bilten. Skopje. Ima dva agregata so francis turbini. finansirani od MON na RM.4 MW. 1999. str. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. †Napredok#.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. a tretiot od 1973 g.9 m. Iv. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje. 2003. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s.. 1996. Popovski. Tetovo. red.46 km. 1. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. Vo pogon e od 1959 g. R. V. Sl.2 km2. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). Mavrovo. 163. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64). LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Blagoevgradsko. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. a {iro~inata na krunata e 6 m. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943). 1997. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. Bugarija. LIT. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. SAD. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. IX 1943).

J. sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor. redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. 1971. Isaija Radev (Lazaropole. M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). buntovnik. ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942). D. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. Debarsko. IZV. @ivko Krstov (Kumanovo. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. Belica. B12 i eteri~ni masla. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. Vo niven sostav se i avtopatite. 1926) – makedonski patriot. @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI.o. red. Jot. (1980) na PMF vo Skopje. Georgi D`od`ov (Drago). 12.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec). Dr`aven zavod za statistika. zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Parapunovci. Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). 9. V. Metodija vo S. LIT. koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. D. SofiÔ. se sre}ava so istakna815 . C. vitamini S. Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. Po dve godini ima MADEVSKI. monografija. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. Razlo{ko 13. IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. 1979. 1980. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. algebrata i nebesnata mehanika. Kiril i Metodija (11. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv.-Peterburg. SofiÔ. X 1929) – matemati~ar. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. RB. †Jane Sandanski# (1943). prof. V 1885). BU br. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite.: Georgi Madolev. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). Bogat e so mineralni materii. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. tuberosum). III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. Transport i drugi komunikacii. Za kogo peÔt murite. Bil pretsedatel na DMF. M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). SofiÔ. komita. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. patna mre`a).: PMF 1946-2006. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. Skopje. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874).: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj. politi~ki komesar na Razlo{kiot p. (Spomeni). N. R. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942). foliosum) i korenest (var. 2004 g.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. Georgi (s. Ima dva varieteta: lisnat (var. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). III 1853 – Pleven. 331/1979. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet. delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata.

A. D-r Bla`e Ristovski. New York. generalot Gesej i prof. pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). III. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). S. II 1981. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe.: Bla`e Koneski. 37–43 i 88–91. 1958). 1972. Skopje. mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. 1985. 2005. G. Skopje. Petar Mazev. John Russel. II 1927 ‡ Skopje. MANU. 13. Potoa odi vo rodnoto selo (6. toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. Bidej}i ne mu davaat paso{. na univ. Petar Mazev. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. Istorija na makedonskata nacija. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo. Sobir. praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. Hrvatska i dr. 113–118. me|utoa. Bl. II 1951. †The New York Times#. XII 1895).: Boris Petkovski. VII 1888). me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. Zaedno so N. Skopje. SAD. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. Novi materijali od arhivata na M. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. †Kulturen `ivot#. Pomiluvan. 10. Sarafov. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. Kurban. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. Prezreano `ito. Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). Spomenite na Ma`ovski. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. vo P. zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. SofiÔ. osobeno vo Rusija.-D. mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. 1991. Sowa Abaxieva Dimitrova. 1957). III 1993) ‡ slikar i pedagog. Hitrovo. toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). 92-98. Trojca. MAZING. 1955. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. 1922. Samostojno izlagal vo Skopje. A. Srbija. Kompozicija. M. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. [vajcarija. 1971. 1978. R. odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. 1961. 1980. 1–2. 171–184.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM. 4. Germanija. LIT. Po vra}aweto. 2/1965. Wujork. I bez pozitiven odgovor. Qubqana. Skopje. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. Hitrovo. Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. 13. 816 IZV. Mazohizam. 1991. a na brodot po r. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. LIT. istiot. 1990. Belgrad. 1993). 1999. Spomenite na Isaija Ma`ovski. Zagreb. Petar Mazev (katalog). se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. Portret. istata. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. 26. Petar Mazev MAZEV. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. Vasil Ikonomov (1848–1934). 1965. †Glasnik na INI#. Crvenokosa 2. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. 1966. 1962. Kavadarci. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. Izvel pove}e mozaici. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. Senkevi~. 1/1966. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. P. I. Manastirski pejza`. Skopje. Petar (Kavadarci. Mazev: †Dvajca# (1990) . Ab. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. od koi najzna~aen. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. Tomislav Todorovski. Martinoski. 1972. v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. @ena. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev.M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili. †Glasnik na INI#.

Paris. V 1903) – u~itel. teatarska kritika. Ab. Od 1901 g. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii. 1923. sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir. LIT. 1891). 1992. Dobrejci. M. Bugarija. Brodot na S.und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte. G. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. 32–33. akcentolog. Andre (Mazon. 1936. 1. BIBL. Dolgogodi{en urednik. teolog. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . avtor na trudovi od oblasta na maked. V. VI 1967) ‡ francuski lingvist. e novinar vo Kulturnata rubrika na v.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique. Strumi~ko. Strumica. revolucioner. Robovo.: R. indoevropeist. Tartu. 1882 – pl. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. skulptor i profesor na FLU. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. Smrde{nik. †Nova Makedonija#. s. Liljana (Skopje. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). j. 2004. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. Tr. crte`. Paris 1938. 11. stanal male{evski. i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. Rano vlegol vo redovite na TMORO. stranski ~len na akademiite na Polska. Mocart. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Kr. radovi{ki vojvoda. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. katalozi i zbornici. Od 1970 g. Ivan (Kavadarci. Zna~aen jubilej za makedonistikata. razli~en od drugite slovenski jazici. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija.-Petersburg. SSSR. T. †Sovremenost#. skulptura. Pandevski i G. 2002. contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud. Pandevska. k. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. Skopje. 1–4. Avtor e na delata: TV konstrukcii. 1998. K. Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. Antoni (Skopje. Kostadin (Strumica. \. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. Strumica i Strumi~ko niz istorijata. Documents. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). 30.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. Stoev-Trnkata. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. Vertretung von *tj und *dj.-D. 27. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#. St. a potoa radovi{ki vojvoda. Nositel na Partizanska spomenica 1941. 1969. 1982. M. Male{evsko i vo s. Mazing (1845–1936). R. 7. Andre) (Pariz. 13. Bil u~itel vo s. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. objekt. komentari i intervjua. P. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. slavist. Antoni Maznevski MAZNEVSKI. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. St. Z. slavist. IX 1881 – Pariz. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#. MAZOVA. dijalektolog. 1890) i za maked. A se esse.: M. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik.-Petersburg. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. j. notes de folklore. 17. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903). Al. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Estonija. Bulatova. I 1963) ‡ slikar. akcent (Zur Laut. Ilievska. novinar i publicist. 7. 1966. Paris. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo. Dedino. St. textes et traduction. instalacija). Il. MAZON. LIT. ^e{ka. Radovi{ko.

Lilium heldreichii. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Slovenija 10. op{testvenik. koncerti i dr. M. rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii. Il. Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija. Makedonski naroden teatar. raska`uva~. Skopje. istoriograf. VI 1880 – Sofija. MAJKA TEREZA ‡ v. 1999). 2002. M. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. †Kru{evski manifest#. Vl.: Predavnicite na makedonskoto delo. revolucioner. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. k. Ima objaveno golem broj trudovi. 1970. Astragalus subg. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). MAJSKI. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front.. Z. Skopje. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. Inicijator. Genista fukarekiana. Bojaxiu. Dimitar Vlahov. Banica. vo koja go sostavuva i tn. Mazurinska krm~ija. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO.. so pogolemi pauzi. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. memoarist i hroni~ar na Kru{evo. Protogerov. a tekstolo{kata analiza na M. so isklu~ok na 1997 g. makedonska redakcija. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. Memoari. 28. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. 2. Aleksandrov. koga i se vklu~uva vo MRO. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. CK na VMRO(Ob). RAN. potpi{an vo Viena (6. Banica (1902/03 i 1905/06). LIT. 1983. Nikola Kirov (Kru{evo.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. P. MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. Qubqana. Tod. Kr. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. Skopje. se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. 30 godini Majski operski ve~eri. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. LIT. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. na denot koga vo 1947 g. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. Tragacantha. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). XI 1920) – akademik. Pi{uva stihovi na 818 . Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov.. Ilievska. kako {to se: Saxifraga grisebachii. 2002). MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. Ferulago macedonica i dr. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. redoven ~len na SAZU. osnovan vo 1972 g. a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost. F. kni`evnik – dramski avtor. Gonxa Agneza Nikolova. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s.: Veljo Ko~i{ki. IMJ. MAJER. Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. MOV dosega se odr`ani 35 pati. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. ^aulev i T. poet. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K.

IZV. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#. vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. i Meloe violaceus L. Marko K. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#). 1968. Se izrazuva od polovinata na XIX v. M. 2004. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe.: Petti Racinovi sredbi. T. pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. N. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. detski igri. Skopje. Skopje. osuden za likvidacija. memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. LIT. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. SofiÔ.. planini i reki vo Makedonija. vo drugi dva dena. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. Cepenkov. F. †V stroÔ za MakedoniÔ#. redakcija Tanas Vra`inovski. 113–125. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski. LIT. I. VidinÍ. a lozarite (1892) i K. go proklamira \. istiot. vq ZagrebÍ. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik. K. 1913. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. istiot. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. Oziris go ubil kralot Likurg. 1923. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. Kit. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda. D. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. 92–112. antropologijata. devetta. Bibliotheca historica. XXIII. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida. Z.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. Skopje. Slavejkov (18. 1997. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi.: Jon~e [apkarev. Berlin.Bl. Skopje 2001. 1923–30. Skopje. Boris (Veles.. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. Stranici od mojot `ivot. Studii za anti~kite Makedonci. Nikola Kirov Majski. Pulevski (1875). Vo 1957 g. Kn. 1940–58. Koga pris- . stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. Titov Veles. †Sto i edna prikazna#. I 1871).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). 1980. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet. 17. Se smeta za te`ok praznik. BIBL. N. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den. a dosega se objaveni 17 broja. 1935. Jozef Obrembski. sin na Helen i brat na Dor. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. 1861. Skopje. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. sin na Ajol. Jacoby. LIT. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. M. †Sovremenost#. Sv‹tlos‹nki. Proeva. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. M. Skopje. Narodni veruvawa. 1974. Leiden.: Hesiodi carmina. numizmatikata. 1928. Leipzig. Istorija na Argeadite. zb. P.: Pauly-Wissowa. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. – M. gradovi. 5061. bil primen za redoven ~len. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. Makedonskiot stih 1900–1944. XII 1935 ‡ Skopje. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska. kako i dramata. 1990. 1994. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. Die Fragmente der griechischen Historiker. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. F. Istra`uvawa i materijali.: IlindenÏ. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. R. epigrafijata. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. tignal vo Trakija. 1942. 1991. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. Po~inuva tokmu na Ilinden. J. kako i nau~ni prilozi od arheologijata. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. Proeva. †Stranici iz moÔ `ivot# i dr.: Bla`e Ristovski. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. 1896. LIT. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. Skopje. SofiÔ. no nekade duri {est ili dvanaeset dena. V. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. Kr.-R. 17. Diodori. K. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. 1-2. kade {to se hranat so nivnite jajca. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). kniga prva. R. Blagoj Stoi~ovski. Lipsiae. 1972.

1952. Istori~arot Herodot (V v. Bl. visok.798 km ili 9. {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema. R. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. testo critico. Petrusi. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. dodeka B. 1970. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. Vsu{nost. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. Podocna. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina.n. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi.: Constantino Porfirogenito. Koledarov. zapadno od Vardar.e. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov.3%. so povr{ina od 802 km ili 1. Grcija i Bugarija. Zna~itelno namalena. P. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv.. Makedonija..2%. pr. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Petr. MAKEDONIJA – vizantiska tema. koga prvpat se spomnuva vo izvorite. SofiÔ. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. taka se {irelo i imeto Makedonija. planinski#.451 km2. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. De{at.411 km ili 50. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. Citta del Vaticano. B.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v. Osogovo i so Rila. Jablanica. Golo Brdo. XXI. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#.9%. Spored drugi. Skopska Crna Gora. pod imeto Makedonija. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. najdocna od 802 g. Gramos i Pind. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. 219-240. Taka.6% i najmal del na Bugarija 6.440 km ili 38. visoka. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. i don – „zemja#. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab. commento a cura di A. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Na sever e zagradena so [ar Planina. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#. apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. planinska zemja#. De thematibus. kako Mala Prespa. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. del od Gora i dr. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. Kozjak. LIT. [ar Planina na sever. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ. pomal del na Srbija 26. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. Kr~in. Introduzione.

Osogovo (2. Deriop. {umi i ezera i so rudni bogatstva. Na visokite planini. Dasaretida. hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr. pak. so golem broj reki. Pierida. pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini. Botika. Elimeja. kata Penej StelaMarvinci (II v. Krestonija. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma.n. St. kako i ezerata ‡ Ohridsko. Vo Makedonija.252). so oblastite: Pierija. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2.) Isar (Peneios. Paravaja. Skopska Kotlina. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii. po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. Podocna. se nositeli na pove}e va`ni minerali.e.747). koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 . Be{i~ko i dr.) ska zemja. Anatemunt. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite. Amfaksitida. 2002. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. pr. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija. Pajonija. Pelagonija. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta).n.: Aleksandar Stojmilov. Krusida. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. Bistra (2. Kostursko. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. Parorbelija. Dojransko. Migdonija. bogati poliwa. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. Prespansko. De{at) sè do planinata Skard (den. Bisaltija. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija. [ar Planina). Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja. Kristalestite {krilci. Linkestida. Pen~a) i bregot na Egejskoto More.163) i dr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia). Almopija. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. rena makedonski vojnik. magmatskite i metamorfnite karpi. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica). bakarnata ruda kaj Radovi{. se javuva mediteranskata klima. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna.540). Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi. koi se naredeni katovski. Pirin Planina. Baba (2.n. Skopje.601). `eleznata ruda na Bistra. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija. Sintika i Odomantika. Korab.e. Ov~e Pole.). Struma. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g.e. Serska Kotlina. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. Edonida i Eordaja. Al. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. PMF. Anti~ka Makedonija. Solun. Mesta. Strumi~ka Kotlina. sè do planinata Rila. Mesta) vo Egejskoto More. pr. Dolna Makedonski {tit. Polog. Botiaja. pr. zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. s. koja od Dra~ preku Elbasan. Orestida. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos). Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp. a na planinite kafeavite po~vi. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. Blagoevgradska Kotlina i dr. vladee planinskata klima. Jakupica (2. LIT. Lagadinsko. pak.

Imiwata na Makedonija i Makedoncite. Makedonija – rimska provincija. A. 1996. Aleksandar I. Osnovana vo 148 g. pr. Filip III. Oresti. 1998. gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite. Skopje. a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v.) Makedonija stanu- va rimska provincija. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. Basotova. pr. Aleksandar II. Aerop II.. po 277 g. LIT: Herodotus. Aleksandar V (t. Arijan. kultovi i poseben makedonski jazik. n. Skopje. Skopje. Kasandar. Huni. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja. so makedonski bo`estva. Arhelaj I. Proeva. Filip V i Persej. F. E. se romanizira avtohtonoto naselenie.n. Filip II. Skopje. Filipovata istorija. pomali etnosi.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar. Alketa.. 4 Vols. prev. Engelani. n.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi. 1958. 2003. Skopje. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina). 2000. Istorija na makedonskiot narod. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. Justin. Harvard University Press. Dasareti. Perdika III. makedonski obi~ai. Demetrij II. N. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. [uk. se menuva etnografijata.e. The Macedonin State. 2000. pr. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. Aleksandar IV. Orest. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. stanuva glaven beleg na Makedoncite. Pir. Hammond. Lizimah. Skopje. I. Filip II Makedonski i atinskite retori. 1997. Bo{koski. [ukarova. Aleksandar III. Brigite. Antipatridi). M. Pajonci. M. n. Pierijci. obredi. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem.e. Bisalti. Filip IV. vtorata prestolnina e Pela. Ptolemaj Alorski. Argaj. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Skopje. Linkesti. vo IV v. Skopje. Aleksandrovata anabasa. 1960. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). 2000. Almopi. Papazoglu. Harvard Univerity Press. Elimei. se trasiraat novi komunikacii. Studii za anti~kite Makedonci.n. 1995. Eordajci..e. Istorija na Helenisti~kiot period. Demetrij I. Migdonci. 1989. 4 Vols.n. Skopje. Oxford. so prisustvoto na rimskite vojski. n. Buzalkova. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. Aerop I. Petrova. prev. Aminta I.e. Filip. Aminta II.e. Eordai. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. pr. pr. Thoucydides. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Antigon Doson. Edoni i dr. Botiajci. mitovi. Aminta III.e. Q. Pausanij. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 . Krestonci. A. Ptolemaj. Pelagonci. Perdika II. 2003.

Druguviti. V. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. Pelister. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). a potoa povtorno pod senatorska uprava. pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite.). a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. Larisa. Sirula. Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija). Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v. na istok so Trakija. Sasel. L.). eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. Solunskite bra}a sv. Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek. Papazoglu. XI v. Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika. Potidaja. Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija.) 823 . Taor. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. Vo II pol. 1976. Vo sredinata na I v. Izvor i dr. Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred.: J. bile zadu{eni. po po~etnite uspesi. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun).). na VII v.e. Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. 1957. Prilep. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. Skupi – Skopje i dr. Pelagonija. na X v. Vajuniti. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. koi. Lihnid. Od 27 g. Openica. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa. Teovo. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Tesalonika i Verija. rekite. Bader. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. vo periodot od 15 do 44 g. Vo VI i po~. planinite dobile slovenski imiwa (Bistra. pr.). na IX v. Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. 82-83. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija.). preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. e pod uprava na carskiot legat. teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica). LIT. Galik. se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. Tabula Imperii Romani. preku Ohridskata kni`evna {kola. na ~elo so plemenski voda~i. Strimon (Struma).n. a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. Skopje. kako i bogatite prirodni surovini.). Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg.). zanaet~istvoto. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Sagudati. n. Amfipol. K34. Strimon – Struma. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. grade`ni{tvoto i dr. Macedonia. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. na IX v. Makedonski gradovi u rimsko doba. n. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. So Kliment i Naum. Gali~ica i dr. Vapila. Opae. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Strimonci i dr.e. Filipi. F. Rinhini.e. Ljubljana. pod senatorska uprava. Severozapadna Grcija).

Pore~e. vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. koi postepeno is~eznale. Pred krajot na XIII v. koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). koj{to bil K. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. (1202). Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). isto~niot del so gradot Ser (1383). Demir Hisar. Goren i Dolen Polog. a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214). centralniot so [tip. 1380). Bugarite (od 1230).n. Zletovo i Pijanec (1282). osven Solun. Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). Osnova na novoto ureduvawe bil t. Do krajot na 60-tite godini na XIV v. Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. na zapad gi zafa}ala Prespa. Dr`avata na kralot Marko. poznati pod imeto raja. so Sveta Gora. Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. osven Solun. osvoen podocna (1430). Ki~evskata oblast i Debar. poznata i kako Prilepsko Kralstvo. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. koe od XVII v. na sever do Skopje. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371). a na jug do me|ite na Pelagonija. Po smrtta na Jovan (ok. Ov~e Pole. Ax. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a. Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje. kako i Debar. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. so prestolnina vo ]ustendil. se protegala na istok do oblasta Raec. Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). Veles. Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. Vo prvata polovina na XIII v. Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. 1230). kon krajot na 70-tite godini na XIV v. koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. Po negovata smrt (1355). Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203).

Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. bila izgradena `eleznica. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. formalno. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. voeni dezerteri. @ur~e. od Mala Azija. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. a nivniot broj dostignal okolu 140. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. a vo esenta 1689 g. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. Vo XVI v. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 . koi. U{te vo 1564/65 g. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). Bitolskiot i Kosovskiot. po kratkotrajniot zastoj. do`iveala ekspanzija. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari. dodeka vo selata samo 3%. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv.. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. posebno me|unarodnata. Gradovite. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. Atanasij Aleksandriski# vo s. so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot. a trgovijata. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija. pred sè Juruci.. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie.000 lica. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Taa zapo~nala vo XV v. stanale ramnopravni so muslimanite. Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja.

Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. VI – 1/13. Skopje. osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874). vostanieto bilo zadu{eno. iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. II /3. 1998. predvodeni od Berovski. 1981. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. koja bila obvrzana (so ~l. Na Berlinskiot kongres (1/13. So prerodbenskoto dvi`ewe. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. Na Carigradskata konferencija (23. Statii i drugi prilozi. Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. Skopje. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. II. Skopje. kako i vo narodnite pesni. 2006. Vostanicite. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. Aleksandar Stojanovski. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori. \. Demografski istra`uvawa. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 . 1989. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868). Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. XII 1876 – 20. istiot. ponekade narekuvani komiteti. Dr. Skopje. Makedonija pod turskata vlast. Otporot vo Makedonija. Pred da dobie po{iroki razmeri. LIT: Istorija na makedonskiot narod. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. 163 naseleni mesta vo Makedonija. Aleksandar Matkovski. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman. 1983. Razlovci. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). istiot. V 1876). I-IV. pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. go oslobodile s. Skopje. [tipsko i Radovi{ko. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek).

Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. Zaginuvaweto na Del~ev (4. VIII 1903 g. Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava. XI 1893). Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. 30. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. jugoisto~niot (Seres. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. Balkanskite dr`avi Bugarija. Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). Mirc{tegska programa. 2. Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. II / 13. osnovana vo Solun (23. tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). III 1912 g. koe zapo~nalo na Ilinden.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik. X / 4. po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk. Na 29. IV 1904). Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. vrz osnova na t. III / 11. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba.n. go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. Klisura i Neveska). vo prv red so sosednite dr`avi. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot.

Taka podelen. 7. 1.200. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. so Bukure{kiot dogovor (10. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija. V 1912). a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski. Me|utoa. bilo potpi{ano primirjeto.-Peterburg (1. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. so taen dodatok za podelba na Makedonija.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun.. za sozdavawe samostojna dr`ava. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. Petar Poparsov i dr. Srbija Vardarskiot del.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. a na 4. Voenite dejstva na silite (1. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. / 29. VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. so {to bil sozdaden troen. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. Srbija i Bugarija. III 1913 i od 7. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. Vo oktomvri 1915 g. so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) . Grcija go dobila Egejskiot. VI 1913). a so pristapuvaweto i na Crna Gora. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). XII 1912 g. VIII 1913) Makedonija bila podelena.

Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). Todor Aleksandrov. Vardar. Ekonomski upropasten i podelen. a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI. kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe. sega dodeleno na Srbija). Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija.). Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919). Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Kralstvoto na Srbite. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Hrvatite i Slovencite. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. Hrvatite i Slovencite. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. Makedoncite vo Carigrad i dr. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. se raspadnalo. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. 18. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. Po ubistva829 . XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. Vo 1924. Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. Bugarija i Albanija. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii. potvrdeno so Majskiot manifest.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r.s. no se sprotistavila francuskata delegacija. a Vardarskiot od Srbija.

ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. so centar vo Solun. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. Vo 1935 g. II 1934). Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. bila zabraneta i ekspresno likvidirana. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. nejzinata dejnost zaprela. Bla`e Ristovski. Intelektualna Evropa bila zgrozena. Skopje. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). 23. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . No so progoni. a do krajot na 1935 g. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. Skopje. BKP i KPG. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. Finansirana od bugarskata dr`ava. LIT. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. VIII 1924). Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. i zapreno.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. 1999.. Vo mart 1934 g. 1981. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). 1 i 2. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. Istorija na makedonskata nacija. apseni i osuduvani. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija.

Zografski). Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. †Istorija#. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja. Skopje.: D-r Aleksandar Apostolov.. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. naj~esto na poimotnite selani. 1966. 1. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe). utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. 1997. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. 1992. imotite na bankite. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. D-r Risto Hristov. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. H. 1991. M. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. so prote`irawa i nepravdi. Min. 1993. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa). Poradi toa. Skopje. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata. Kr~ovski i K. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Skopje. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. Makedonija vo vojnite 1912-1918. Izbor. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii. ve}e vo sredinata na 1947 g. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. Skopje. vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. R. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. 1. na {pekulanti. 1991. Skopje. Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. imotite na crkvite i manastirite. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT. 2. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno. 1971. zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. Skopje. zb.

1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold. Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. Verkovi}. Sinaitski. i u~ili{teto vo s. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. kade {to bila smestena pe~atnicata (T. koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija. kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. Bra}ata Miladinovci. Daskal Kam~e). 1852). a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. Vata{a. I pokraj takviot razvitok. a sè do 60-tite godini na XIX v. Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v. pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. St. kopani~arstvoto i `ivopisot). Pulevski (1875). Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e).) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~.). muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). 1815 i 1822. se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. crte` na Pane Pop Kocev. makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven. ikonopisot. Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. 1851. Karaxi}. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. 1860. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). Pavel Bo`igropski. Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874).

Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. No idejata stana Statijata na P. Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. a crkovnoslovenskiot vo crkvite. I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. R. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija. ne bez rusko vlijanie. za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. Po Krimskata vojna (1856). koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 . Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. Preku fazata na slovenobugarizmot. pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici. Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). nastanuva i sudirot so samiot bugarizam. za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta. Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik.

Georgov. Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. Ilindenskiot podvig (2. no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. †Vardar# (1905). Pulevski (1873 i osobeno 1875). se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik.). Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876). †Makedonski list# (1887). Vasil Ikonomov. Konstantin i Andreja Petkovi~. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. Trajko Kitan~ev i dr. Petar Draganov i dr. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. 12 od Ustavot. makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. Partenija Zografski. 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912). so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. Partenija Zografski (1857–1858). nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). Rajko @inzifov. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). polesno da prodre vo Makedonija. pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. Petar Poparsov i dr. Marko Cepenkov. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. makedonskiot jazik. brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. †MakedoniÔ# (1888–1893). statiite na D. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. Kr~oski (Budim 1814) avtonomija. XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. Venijamin Ma~ukovski). Me|utoa. D. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. VIII 1912).). †Balkanski glasnik# (1902). Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. razli~na od bugarskata. Bra}ata Miladinovci. †BalkanÍ# (1903) i dr. a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). †Makedon- 834 . kako znatno zadocneta.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. \or|ija Pulevski. K. Ivan Jastrebov. 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. \or|ija Pulevski. Anton Popstoilov. Georgi Balas~ev. dovr{ena vo sp. ^upovski. Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov. Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. G. Vo soglasnost so evropskiot trend. no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). Georgi Dinkata. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. Kuzman [apkarev. memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913). Haxidinev. Marko Cepenkov. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. P.

kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). †Makedonska revolÓciÔ#. kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob). skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. Reklamen list za sp. †Lu~# (1937‡1938). Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. †IlindenÏ# (1939) i dr. Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr. eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#. nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). Goce Del~evÍ. LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). K. Niz po`arite na Elada i Pesni (1944).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). Venko Markovski. †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa. †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934). za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. LambrevÍ. Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv. kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940). †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski.] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani. †Trudova Makedonija#. Kosta VeselinovÍ. zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). AngelÍ DinevÍ. MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938).. †Makedonska zemÔ# (1936). Vasil Iqoski. Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938). a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. †Makedonski vesti# (1935‡1936). vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934). stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944). Borci za narodna svoboda: Hr. Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB. BotevÍ. †Na{a re~# (1939‡ 1941). argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939). pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. Makedonskit‹ slavÔni (1938). Risto Krle i dr.. †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). Aleksandrov i V. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). †Goce# (1938).. dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). So toa i zavr{uva prerodbenski835 . vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944). Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. †Obedinist# i †No`ot# (1935). Anton Panov.

Bl.000 okupatorski vojnici i ~inovnici.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. Skopje. koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast. Bitola. Egejskiot del na Makedonija. Skopje. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. Bla`e Koneski. Skopje. do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. od 3. Dragan Ta{kovski. IX 1941). SofiÔ.000 `iteli. Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18.460 km² i okolu 876. najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. IV 1941). po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. Skopje.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. 1939. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. XI 1941). Taka. 1966. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. istiot. Skopje. Ra|aweto na makedonskata nacija. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. †Naroden bilten# (Veles) i dr. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. 1999. Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. Istorija na makedonskata nacija. osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija. Na bugarskoto okupaciono podra~je. I-II. VI 1941). Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija.937 lica. VI 1941). kako i vo dijasporata. so 38 smrtni presudi. Vo Vardarskiot del na Makedonija. 1966: istiot. X 1941). Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. istiot. 2001. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. so vkupno 21. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). Stoletija na makedonskata svest. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. Ki~evo. Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. R. Kosta VeselinovÍ. a vo Skopje. Prilep. Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). Skopje. Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. Gostivar. na `elezni~kata linija i na drugi objekti. I-II.: AngelÍ DinevÍ. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). Skopje. LIT. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. 1949. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. U{te od prvite denovi na okupacijata. Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. Debar i Struga. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. istiot. italijanska i germanska okupacija (Solunsko. 1938. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo. VIII 1941). 1989‡1990. SofiÔ. Misirkov (1874‡1926). (1941). 1978. Bugarija i Albanija. be{e podelen pod bugarska. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. istiot. MANU. ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba. Vodensko i Gumenxisko). Bla`e Ristovski. Pritoa. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. Bitolsko. Naskoro potoa. so vkupno 4. Kumanovo. na aerodromot Petrovec. Makedonskit‹ slavÔni.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti. IIII. Krste P. na ~elo so . 1983.

a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. †Nedelen vesnik# (Tetovo). NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). V 1943). Vo Vodensko. Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). Kru{evsko. Prespa. X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). †Vesnik# (Skopje). †Naroden glas# ([tip) i dr. †Bilten# (Bitola).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. vo Egejskiot del na Makedonija. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca. so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. †Naroden glas# (Prilep). Gervgelisko i Kumanovsko. †Oktrobris# (Kumanovo). VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2. [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko. Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. Bugarija i Grcija. Tikve{ko. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM. 19. (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko. da se formiraat bataljoni i brigadi. koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12.

Meglensko. oblasni i okoliski NOO. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. IX 1943). 400 km. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. Prohor P~iwski#. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. Vo Kostursko i Lerinsko. bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. XI 1943). vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. †Sv. i vo Proletnata ofanziva (25. a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. 2. Fu{tani. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. rata MNOU brigada (s. XI 1943). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. 29. vo najnepovolni vremenski uslovi. IV ‡ 19. VI 1944). 20. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). vo Egejskiot del na Makedonija. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO. koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. Ali Botu{. Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. Po kapitulacijata na Italija (8. a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11.

no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. Ustavot na NRM od 1946 g. D-r Gligor Todorovski. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. XI 1944 g. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon. Beograd. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. S. Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). Uspe{ni ~ekori. Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. kako samostojna. Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. Skopje. Po kapitulacijata na Bugarija (9. 1978. funkcionira od 16. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944). Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). Dimitar Mitrev. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. IV 1945 g. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g. Mihailo Apostolski.: Istorija na makedonskiot narod. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. e poznat kako administrativnocentralisti~ki. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. Skopje. koja go kreirala sojuznoto. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. vtoro dopolneto izdanie. bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata. odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. Ml. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven. Mihailo Apostolski. Vo socijalnata sfera. a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. ima dve glavni fazi. D-r Simo Mladenovski. 1970. Beograd. so 7 divizii i 3 korpusi. kniga treta. me|u koi i okolu 10.. (Zbornik radova).000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija. se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. IX 1944).000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. sostaven od 22. suverena i nezavisna dr`ava. 25. Makedonija celosno e oslobodena na 19. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. no. Skopje. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Prvata e do 1991 g.000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . Mladinata od Makedonija vo NOB.. zna~ajni za nacionalniot identitet. Skopje. 1987. Petri~ka i Gornoxumajska okolija). So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. LIT. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii.. 1983. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. 1969. kako slobodna dr`ava so site atributi. 1985. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006).000 u~esnici vo NOAVM. 1982. Svetivra~ka. a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ. i vtorata po 1991 g. Nevrokopska. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. Skopje. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci.

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

no ne i su{tinata na rabotata. bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem. Me|utoa. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. Od 1990 do 2006 g. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. na pr. ne samo vo ekonomijata. Hari Kostov. Ramkoven dogovor. I 1991 g. Qup~o Georgievski. predizvikal drugi posledici. no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). kako. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Vo 2001 g. IX 1991 g. Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe.n. sporot okolu imeto. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. ne se re{eni ni do denes. potpi{an na 13. bil neizbe`en. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. Potoa Boris Trajkovski. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g. Sudirot na KPJ so KPSS (1948).. i pokraj me|unarodnata solidarnost. a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija.. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Taka. Republikite dobile pogolemi prava. V. Nastanala politi~ka dezorientacija.. vo Ohrid. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. koja ne ja zaobikolila i Makedonija. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Samostojna. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#. vrabotenosta i dr. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. priemot vo evropskite integracii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949). Proizvodstven pogon vo †Teteks# .. vo koi namesto †narodna#. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g. Mnogu od niv. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. koj. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. Stopanstvoto vo RM. Vo ustavite od 1974 g. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM). Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. Konfliktot ne dobil golemi razmeri. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. to zakonodavstvo. vo taa nasoka. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev.Tetovo 841 . postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. Odredbite od t. VIII 2001 g. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. pokraj negativnite stopanski. raspadot na jugoslovenskata federacija.

nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. {to e i uslov za nejzino za~T. {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori).5%). vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g. grade`ni{tvoto so 5. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni.7% vo 1947. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. $ po osamostojuvaweto na 1. se zgolemi za 3. glavno od Egejskiot del na Makedonija. $ bruto denes). u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. u~ili{ta. V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici. porasna za 6.4% na 8. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. se zgolemi od 3. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). zemjodelstvoto so okolu 12%. i negativni. op{testven sektor se zgolemi od 90. F.5 pati. SAD. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. a vo periodot 1986‡ 1990 g. Vo ramkite na industrijata.-K. se izgradija hidromeliorativni sistemi. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl.5% na 13. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g.9%. me|u drugoto. vo prosek. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g. zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren.5%. do sredinata na 1980-tite g. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g. nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava. „MAKEDONIJA“. lenuvawe vo EU. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. na ma{inogradbata od 1. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. zdravstvoto itn.9% na 14. na 42. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati. visoka inflacija. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija. kulturata. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. `elezni~ki linii).).. 2.8 mlrd.9%. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. investiciite vo fiksni fondovi. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija.644% (1992) na 2. Sl. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1. industriski hali. Vo periodot 1947‡1984 g. N.3% vo 1984 g. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%.000 vo 1952. Va{ington. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) . No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. na 489. na hemiskata industrija od 1.n. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14.6%.M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto. po osamostojuvaweto na RM. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g.000 lica vo 1984 g.5 pati. Procesot na tranzicija. soobra}ajnici (pati{ta.6% itn. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. Perzistentnata nevrabotenost. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g.8% do 1. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. slabo korporativno upravuvawe. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period. Imala i @enska sekcija. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. naukata. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena.

Bliski Istok. me|u koi Dragan Gerov. 1. soobra}aj i dr.: Z. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video. istorijata. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. Objaveni se vkupno 10 broja. Mirkovic. Indijana. 1999. 335-350. Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. Dion. S. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. ne i vo CXXXI (545).: Du{an Stanimirovi}. Fric Konrad. from Caesar to Diocletian. Skopje. Urednik bil T. ZRVI. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). 1996. {to zna~i vo Sredno Povardarje. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta. M. Papazoglu. KostiÊ. vo Skopje. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Z. II 2007 g. izdava~ †MAKDEN#.: D-r Boro Mokrov.). oti{le vo partizani. Sugarev. XXXV. ukinata najdocna vo 402 g. Beograd. ZRVI. Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. LIT. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. Bazil Bolgar. Severna Afrika. 1965. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM. IZV. pove}eto studenti. ZRVI. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. Mommsen. pisatelot Stojan Hristov i dr. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Nekoi od igra~ite. Skopje. stanuva akcionersko dru{tvo. B. 70. Valandovo.. M.. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.: Quben Lape. zaedno so Demir Hisar. d-r Saul Medan. XII 1918). (formirana vo 479– 482).. s. P. Kiril Simonovski-Xina. Beograd. Mileti~. 1996.i audio-materijali. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa. 1. LIT. teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. 1957. Simeon Eftimov. kaj Makedonska Kamenica). 1985. Vangel G. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon. Skopje. LIT. Mikul~i}. Od 1996 g. makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. (formirana najrano vo 379/380 g. 15–24. filmot.000 fotografii. XXXV. sredniot i dolniot tek na r. LIT. Makedonski gradovi u rimsko doba. KostiÊ. Skopje. 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost. sportot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). Kalev. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. 1975. M. prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944). 77-92. Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. B. poto~no regionite Bitola.: F. Min. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. 207-210. Mihajlo Minoski. dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. KostiÊ. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . Skopje. obrazovanieto. 1957. B. Gevgelija i Strumica. Beroja i Pela. dr`avata. MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. 143‡144. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. Petr. \. [vajcarija. LIT. Kelenidin (Vinica). Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. T. Prvpat e spomnata vo 482 g.000 stranici tekst. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija. R. The Provinces of the Roman Empire. Savo Cvetkovi} i drugi. naukata. na angliski jazik. Sodr`i pove}e od 2. XXXV. Pokraj glavniot grad Stobi. Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. Keti Mickovska. teatarot. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Ml. Beograd. L. Astrajon (Pilav Tepe. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. LIT. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. Papazoglu. MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. da). kaj Bitola. kedonije krajem antike. Armonija (Kalata. D. vo vremeto na Prvata svetska vojna.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. Chicago. D. zdravstvoto. SAD. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. Skopje. Skopje. Makedonski gradovi u rimsko doba. †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. 218-219. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. Uspesite na Klubot. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris).: F. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). V. 1996. L. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#. V. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki). Resen. †Glasnik# na INI. Skopje. ZRVI. 1974. oblasta Devriop. Dr. I. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. †MAKEDONIJA# (Lozana. Petr. 1996. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. Z. Prilepsko). Od 2004 g. XXXV. turisti~ki i delovni objekti.S. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). ©opur). Beograd. muzikata. Edesa. Pelagonija (Kru{evica. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. Pova`ni gradovi bile Filipi. 1993. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. 1980.

Prvin izleguval vo Ruse. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. 21. [umkov. Objaveni se vkupno 10 broja. religijata so crkvata. 11. M. Makedonitot po sostav e PbTiO3. Egejskiot del na Makedonija. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. X 1888 ‡ 1. istorijata. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. †MAKEDONIœ# (Sofija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Ml. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. Skopje. no i ne bez pomo{ta na Rusija. R. fiskite pe~atnici †Presa#. 1993. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. 67. X 1927 ‡ 31. Za 62 godini. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Ml. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov. Izleguval vo tira` od 10. Go ureduval d-r S. Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#. Vranovci. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. Glu{kov. 25. \.: D-r Boro Mokrov. organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. I. Kuli{ev. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. S. Skopje. SAD. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). organ na makedonskata emigracija vo Ilinois. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 5. Dumev. Ilinois. literaturata. Vo sp.M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot.000‡12. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). S. 68-69. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. S. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). pe~atnicata na H. Ilinois. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g.288. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach.: D-r Boro Mokrov. Od 1928 g. 1993. Skopje. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. 1993. SAD. B. Ksenija Gavri{. etnografijata. Izleguval sekoja sreda. Prilepsko. rutilot. urednikot bil progonuvan. Objaveni se vkupno 122 broja. LIT. Skopje. br. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1993. Vesnikot †Makedonija# (Sofija. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Skopje. titanitot. †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~.. istorijata i dr. Bl. Objaveni se vkupno 2. 284. P. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 . Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. 1980. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. 274-275. LIT. Iv. 7. Objaveni se vkupno 39 broja. anatasot i monacitot. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992).000 primeroci. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija. 67-70. LIT. kulturen `ivot i informacija. Skopje. folklorot. SAD. spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#. Ml. Direktor bil G. 1980. B. geografijata. Ru`a Bak. I 1922 ‡ 30. prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#. 1980. G. kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). 26). VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. pe~ateweto po~nalo vo s. organ na Bitola. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko. Bl. S.: D-r Boro Mokrov. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. I. Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. 1888-1893) Makedonit (Macedonite). Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. Skopje. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. dijalektologijata. Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija. nau~no i literaturno spisanie. 66. 69. se izlezeni devet broja). prvo makedonsko spisanie za `eni. etnografijata i bitot na makedonskiot narod. umetnosta. L. Mirjana ^epin~i}. a vesnikot zabranuvan. Izleguval sekoja sabota.348 broja.: D-r Boro Mokrov. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. Skopje. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. 1980.. kvarcot. narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. a redakcijata ja so~inuvale V. a potoa vo Sofija (od g. Ml. 129-130. so posledniot broj 668. kulturata. LIT. onomastikata i sovremenata sostojba. a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. ^upovski. BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. Skopje. SofiÔ. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. izlo`bi.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii. literaturni ~itawa. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite. prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr. Prvite dve barawa bile otfrleni. „Pristapni predavawa. Skopje 845 . Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). So svojata programa (12. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. M.-Peterburg (1902– 1917). „Letopis“. Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija. idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). II 1967 god. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). Skopje. 1996. 2000. Bl. predavawa i drugi priredbi. na ~elo so D. „Bilten“. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. Skopje. za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914). osnovana na 23. Georgi Daskalov. nau~ni i sve~eni sobiri. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot. Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. 1905) na toj jazik i pravopis. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek.: Ta{ko Mamurovski. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Na sostanokot (3.) i zbornici od nau~ni sobiri. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot. za op{testveni nauki. Min. 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. za arealna lingvistika. IZV. 1997. za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). monografski studii i drugi posebni izdanija. LIT. a so Ustavot (16. za energetika i informatika. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. R. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa. 1989. koncerti. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944). za matemati~ko-tehni~ki nauki.

Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. P. a toa se hartii na pogolemi kompanii. Dini Papajankov i dr. Skopje. LIT. IX 1995 g. Skopje. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. VI 2001). finansirawe na izvozot. od 13 banki. X 2003). G. Isto taka.: Qup~o Trpeski. Hr. 1968. 1975. Taa e osnovana na 13. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28.: Ajanovski Vangel-O~e. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici. kade {to se nao|a i sedi{teto. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. t. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. Po~nuvaj}i od 20. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. no od april 2001 g. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34.7 milioni denari (okolu 670. Vo 1943 g. i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. Pari i bankarstvo. Kis. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. 23‡25. 551-554. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. Risto Kordalov. raboti vrz profitna osnova. MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. vrz osnova na poseben zakon. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. Angel Gacev.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. Economy Press. da se bori protiv fa{isti~kite sili. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. vo [tip. Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori.000 evra). nezavisnost vo odlu~uvaweto. ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. St. VI 2001 g. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. so pogolema disperziranost na akciite. Taa e osnovana vo 1998 g. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki.n. VI 1998 g. bila raspu{tena. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. LIT. za istorija Formirana e na medicinata na 4. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. Celta na organizacijata bila. B. prete`no od stranski izvori). izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e. Skopje. Andonovski. †banki-u~esni~ki#. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. P. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . Egejski buri. MBHV pretstavuva javen. III 1996 g. XI 2005). 2003.

St.). Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite. ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). Jovan I Cimiski (969–976). [ojlevski (1985). MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. Ax. Sl. Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. H. 4. MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. (2002 g. N. ostvareniot promet od 116. Kirov-Majski i dr. Nikifor II Foka (963– 969). Skopje. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob). Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija. K. od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v.5% – 2006 g... Gradinite vo RM od XIX i XX v.mk//. nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t. od 176. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci. Skopje. Kova~ev. N. Razmov. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. kako i Samuilovoto Carstvo (1018). Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot. 1977. delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. nezavisna od balkanskite dr`avi. Skopje. Filipovski. 10 godini Makedonska berza. Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. Sasa. 2006.-K. gi istra`uva D. na nadmorska visina od okolu 570 m. (2006). Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto. N. Tod. 100 godini VMRO. XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija. Kova~ev. osnovana od Vasilij I (867–886). 357&379. P.: G. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. Snegarov i V. SofiÔ. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka.110 `. roden vo temata Makedonija. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059). Berzanskiot indeks na MBHV. na makedonski. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot. V. 1993. i 61. so nekolku tekstovi na angliski jazik. LIT.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija. Aleksandrov (1923– 1924). Ostrogorski. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. V. pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). SAD. 2004. Zlatna kniga. Vreme na zreewe.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. Dalkal’~ev. d-r H. XII 1920 – 26.5% vo odnos na 2004 g. St. Skopje. d-r F. 1993. tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Jurukov. dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). M. MANU. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. pe~ati svoi knigi vo Venecija. LIT.e. 1977). I 1923) pod redakcija na Iv. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. Ivan Katarxiev. Al. †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. Pokraj Vasilij I. desna pritoka na Bregalnica. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink.org.147 `. //www. Taa e stara naselba. ima 9 naseleni mesta so 8. Z. koj vo 1566 g. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka. †Makedonska iskra#..: Kostadin Pale{utski. Taa e sedi{te na op{tina. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. Konstantin VII Porfirogenit (913–959). Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. Istorija na Vizantija. zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g. V. Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924). drugi emigrirale vo stranstvo. IZV. LIT. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g. fizi~ki lica) za trguvawe so HV.08% vo odnos na prethodnata godina. K.mk//. Skopje.037 ha. Ima umereno-kontinentalna klima. K. mse. dodeka prometot realiziran niz 2006 g. kako grad e proglasena vo 2004 g. F. Vasilij II (976–1025). Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. Atanasov. koja zafa}a povr{ina od 19. 1992.mse. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 .org. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija.5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143.

Poparsov. Kiril i Metodij# (1913–1914). ^upovski i P. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. G. politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv.-Peterburg: D. d-r G. . in`.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). etnografski. Istovremeno izleze kni{kata na N. d-r G. a vo juni 1917 g. A. distribucija. Ugrinovski i dr. Rizov.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. Konstantinovi~ i N. A. Konstantinovi~ vo Cetiwe. J. Na 1 mart 1913 g. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945). Georgiev. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). kritika i publicistika. filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. K. ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. N. MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. Stojanov. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#. R. VI 1913). Bo`idarski. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. nedeliva. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. P. koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. RASFILM (1946). D. G. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. prika`uvawe. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. P. pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945). be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. a D. a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar. apeli i posebni izdanija. N. G. †Filmsko-Skopje# (1947). A. ^upovski. G. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. Stojanov. K. edukacija. koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. D. Georgov. ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. Pe{kovski. Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947).M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. ^upovski. nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. sovremenosta i idninata na Makedonija (1913). Martulkov i dr. Georgiev. Dimov za minatoto. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). Istovremeno D. Il. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik.. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun). makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna. G. Dimov i d-r G. Georgiev. Vezenkov. Najistaknati pretstavnici na MKP se D. a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7.

a vo re`ija na avtorot. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. XI 1900 g. vklu~itelno i onaa od XIX v. Skopje. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Vo 1909 g. se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. Redaktori i sorabotnici: Hr. D. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. Smatrakalev. Skopje. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. 10. istiot. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. Veselinov. Bla`e Ristovski. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. ^upovski (1940). †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. VMRO 1924– 1934. LIT. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. Del~ev). [arlanxiev i dr. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. 2001. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. Ohrid i [tip. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek. LIT. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. Bl.: Zoran Todorovski. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. R. so okolu 190 ~lenovi. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. ^ernodrinski vo Solun. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. Gocev. A. 1980. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. Stoletija na makedonskata svest. Z. 1988. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. 1. no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). izrazitel i na ideite na KP. Bl. do zabranata izleguvaat samo tri broja. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. Kiril i Metodij. 363–373. od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. niz dejnosta na svv. H 1933 – 6. R. K. 334–337. koga bila izvr{ena provala. K. Skopje. M. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja. 1990. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. LIT. Tod. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 . Ivanovski. 1997. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. Ivan Katarxiev. 1978.: Bla`e Ristovski. vospostavena od svv. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi. III. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba. V. 1999. Andonov (vnuk od sestra na G. Bitola. Nikolov. MAKEDONSKATA MUZIKA. R. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7.: D-r Boro Mokrov. I-II. †Makedonska borba#. od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. DimitÍr G. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. 486–530. ~lenovi na †Makedonski zgovor#. St. Na po~vata na Makedonija. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. Sofi®. ^arak~iev. kako i vo idnite istoriski razdobja. Skopje. Skopje.

). od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. Pokraj niv. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. roden vo debarskiot kraj.n. sozdavani vo XI-XIV v. Prvata operska pretstava. {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. i t. se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. pa iako vo namalen obem. Od sredinata na XX v. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. spored nekoi istra`uvawa. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. Tr. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. Kiril Makedonski. †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. Makedonski (1968) . V 1924). pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost. T. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. gradska pesna. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti.. no i toj e zabranet. e Atanas Badev (1860-1908). O. slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. makedonski Sloven. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. Na tvore~ki plan. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski.g. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. XI 1944). se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. na gr~ki jazik. e izvedena na 9. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. Gajdov (1905‡1992). ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. Jovan Kukuzel. @. vo tekot na slednite decenii. sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. obrabotki na narodni temi i dr. koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919). Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. Slednite generacii muzi~ki avtori. Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. osnovan e Simfoniski orkestar.. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. tie ja unapreduvaat horskata literatura. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. narodnata i xez-muzikata. avtor na †Zlatoustova liturgija#. no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). Skalovski (1909‡2004).n. so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Interfest vo Bitola). sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. kako i festivali na zabavnata. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. Naum Miladin i dr. orientacii. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri. gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite. Vo epohata na makedonskata prerodba. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. Joan Harmosin Ohridski. Vo dekemvri i. Firfov (1906‡ 1984). vo MNT. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. harmonizacii i tvore~ki obidi. koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. do prvite melografirani narodni pesni. a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. Prokopiev (1909‡1979) i P. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski. Negovoto obemno delo. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. Bolowski psaltir od XIII v. kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. V 1947 g. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili. a nekoi od niv.

Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. otvori i Ohridskata banka. 293‡318. e publikuvana i prvata monografija. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Haxikimov. Vo 2001 god. Nikolov i V. 2002. 2002. III. Min. IV 1933). Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). VI 1932 – 1. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. Skopje. 1 (1994). Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. Skopje. Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija. Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. V 1934). parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. a vo 1994 god. Josifovski. a 2002 god. posvetena na monetarnicata vo Stobi. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. Skopje. Bl. Anti~ki moneti od Vardarski rid. 1990. 2004. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal). zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. Po 1990 god. P. Husenovski. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. IX 1944). K. vojna. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. 1987. se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. Smatrakalev. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. B. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. M. Skopje. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. 2001. 2. bidej}i ta konferencija na Grupata (4. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. Haxikimov (15. teritorijata na R. literatura. vo otsustvo na sopstvena dr`ava. †Prilozi# na MANU. 2 (1996). M. Toa ne e partisko. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. VII 1934). Bitrakova-Grozdanova. S¢ do Vtorata svetska 851 . 1996.: D-r Bla`e Ristovski. 4 (2000). Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. Kolekcija [eldarov. 2003. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. a svoja postojana postavka vo 2005 god. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. R. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. so delegati od site fakulteti. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. IV). se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Makedonija. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. H 1932 – 5. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. Po tretiot broj i toj e zabranet. 3 (1999). LIT. III 1934). Andonov. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. I 1946). istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. demokratsko#. Parite i istorijata. Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. No. nitu pak stale{ko ili klasno. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. Skopje 2001. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. Lit. a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. se otvori kamerna. No. VI 1932). Pokraj javnite zbirki. H 1933 – 6.: V. Vo 2001 god. XII 1931 – 1. Rimskata monetarnica vo Stobi. Veselinov. Vo 1999 god. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. P. Koga vesnikot e zabranet. podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. LIT. No. No. Skopje. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Skopje. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. 81-102. Skopje. Makedonija i Pajonija. za makedonskiot jazik. J. 1999. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9.: Mihajlo Minoski. Gevgelija.

zasega. 2001. 1. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. trite dela na porobena Makedonija. Dr. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. Z. od 1997 g. Od 1969 g. Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada. preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov.. Skopje. II. spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva. Smokvarski. vo Indijanapolis. I.. LIT. SofiÔ. VI 1953. Indijana. Skopje. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija. SAD. otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1. 1991. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani. R. Pr- 852 .: Kostadin GÍrdev. D-r Bla`e Ristovski. za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka.. da si go ka`e svojot zbor. 536–541. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. IX 1933 – 52.: Arhiva na SAS na MPC.376 Bugari. 1980. 3. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija. kako edinstveno. vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. Tod. raboti vo seloto Dra~evo. Skopsko.. Na tretiot kongres. Kliment Ohridski. zb. a potoa odg. pri sekoja nova promena vo Grcija. Parli}. Fort Vejn. vo prilog na 19-majskiot prevrat. redaktor e Ilija K. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). Zoran Todorovski. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. IX 1967 g. XI 1967 g. Vesnikot †Makedonska tribuna#. 21. odr`an vo 1924 g. 337–340. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A.096. Skopje.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Skopsko. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. 3. Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija. G. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija. 1983. vo Jugoslavija ili vo Bugarija. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. M: Gl.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br.. S: kompozitorot i D. na koj bil izbran Centralen komitet. SAD (1–4 oktomvri 1922).. Bl. 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). O. Gramatikov. vo tri ~ina. IZV.: D-r Boro Mokrov. so rabota po~nalo na 1. za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet. Po sozdavaweto na RM. 11). Prvo izveduvawe: Skopje. LIT. identi~en so prviot. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija.

Sidnej (Vodici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. pravilnicite. III 1945). Rat. LIT. Crna Gora i Srbija. Skopje. Hrvatska. a od noemvri 1995 do 2004 g. na koja do 1981 g. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990). Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). 2000. Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974).: Ratomir Grozdanoski. [vajcarija. dokolku gi usvoila. Skopje. Gr. a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. Vo 1960 g. 2000. \or|i# vo Melburn (Viktorija). koj potoa ja administrira eparhijata. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi. Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. a vo 70-tite godini vo Germanija. pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. po raspa|aweto na Jugoslavija. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. Gi primenuva dogmite. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril. mitropolitot Timotej. a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). VII 1967) site. soborna i apostolska Crkva. pravoslavna eparhija. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC. a od 1981 do 1995 g. sveta.: Ratomir Grozdanoski. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. a potoa Sinodot (1990–1995). Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. Gr. spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. Vo 1974 g. LIT. IX 1958). Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. uredbite. vo 90-tite godini. Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). i vo Slovenija. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . Rat. 19. I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael. b) Apostolskite pravila. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Avstrija i Francija. Vo 2006 g. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. administrator e Episkopot poljanski Pimen. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. vo [vedska i vo Danska. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Belgija.

6. 4. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Izvr{ni tela (a. 3. Ratomir Grozdanoski. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. Skopje. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. Vo 1958 g. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. Skopje.: Slavko Dimevski. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Ratomir Grozdanoski. O. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). 2000. formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. MPC e episkopalna. istiot. 10. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. 1972. 7. Skopje. kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. D-r Orde Ivanoski. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. Vo maj slednata godina. brojot na studijata narasna na {est. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. Gr. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. 2. 1970. Bl. 9. Skopje. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. R. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 . LIT. od improvizirano studio vo Nerezi. 1989. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. a do 1963 g. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. 1987. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. Od 1950 g. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. Svetiot arhijerejski sinod i b. Iv. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. Vo 1900 g. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. Jovan Bel~ovski. Rat. Done Ilievski. 8. 3. Na 14 dekemvri 1964 g. → Makedonija. 2. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija.. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. Skopje. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica. urna zgradata na Radioto. i toa: 1. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. 1994. Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. LIT. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. 5.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. 1997. Skopje.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. 2000. Skopje. Arhiepiskopska administracija). Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. Skopje. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Vo 1964 g. nezavisna. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. Zakonodavni tela (a.

Damjan Gruev. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. d-r Nikola Matovski. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti. na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. Strumi~ki. Vo po~etokot na 1896 g. Ivan Haxi Nikolov. d-r Hristo Tatar~ev. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. Bitolski. Skopski. Bitolski i Skopski. \or~e Petrov. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . X / 4. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. potoa Pere To{ev. Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. 1895). Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. F. Pere To{ev. Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. [tipski. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. d-r Hristo Tatar~ev. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal. a so svojata programa pretstavuva vistinski javen.. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Gor. Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. \or~e Petrov. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. Petar Poparsov i dr. sekretar Damjan Gruev). Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev. so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. moderen servis na gra|anite na RM. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. 23. J. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). Prviot broj se pojavi vo 1994 g. L. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. XI 1893 ‡ 1908). Petar Pop Arsov. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva.-B.

so nadle`nost na vrhoven inspektor. koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir). Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. V 1903) vo s. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. balkanskite dr`avi (Bugarija. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). Smilevo. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. neprikosnoveniot voda~ na MRO. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. V 1903). go zabrzala po~etokot na vostanieto. \or~e Petrov. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. kako i borbenata obuka. sozdala funkcionalni mesni organi i tela.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Sandanski i dr. vode~ki li~nosti. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija. Bitolsko kovodeweto. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. po predavstvo od vrhovistite. Smrtta na Del~ev. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. vo otsustvo na Del~ev. Dame Gruev. 856 . Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. upotrebata.

MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto. no izgorel zaedno so pe~atnicata. Sto godini od formiraweto na VMRO. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi. 1983. Komitov (odgovoren urednik) i J. †L’ Independence Macedonienne#. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija. . 1993. Mir~ev. za mo}en. vo Skopje pri St. ^etata na Jane Sandanski LIT.: D-r Bla`e Ristovski.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva.. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. Popkocev. N. 6‡25. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. 1980. 73-74. Skopje. 1985. 507–508. 2003. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Minoski. M. Dru`bata se rastura. 2. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). N.: †Tribunne de Geneve#. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica. kongres na stomatolozite od Jugoslavija. Skopje. [urkov (urednik). koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija.. 562–571. †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. Skopje. R.Nie ne sme ni vistinski Srbi. Ivan Katarxiev. Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. D. 10 XI 1919. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). nitu pak slovenoglasni Elini. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. ^arak~iev i dr. 1983. 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. Naumov. 1993. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. Sto godini VMRO. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik. Prilozi na MANU. edinstven. Poparsov. sto godini revolucionerna tradicija. R. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. 1994. 1919). N. Ka857 .MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. I. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. D-r Bla`e Ristovski. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. 2001. Objaveni se vkupno 5 broja. Dr. LIT. LIT. [vajcarija. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Toa go potvrduva i P. f. II. grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D.. Skopje.: Mihajlo Minoski. Skopje. Zb. Lausanne. zlatna kniga. Go ureduvale T. Poparsov. MANU. 1. 367–370.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. Skopje. Skopje.) kon krajot na 1890 g. Izleguval sekoja sreda i sabota. P. A. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. a od 2003 g. Zb. a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. S. Dejkov i dr. E. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. ni ~isti Bugari. Bl. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. pod redakcija na V. Ml. LIT. Hr. selani i nacionalno potisnati narodi. M. Skopje. Skopje. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896). istiot. 1995. za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod. Ivanovski.. Min. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo. Stoletija na makedonskata svest. 469–483. Skopje. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija. Gruev.. vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. M.-K. R. Bl. Sl. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. LIT. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS).: D-r Boro Mokrov. Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. nie sme samostojna makedonska nacija. 1993. Min. Van~o Georgiev. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. M. Skopje. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija.

So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. a vojvodite S. Haxikimov. odnosno vo Sarboro i Kingston. kako Jugoslavija taka i Grcija. na bugarski i angliski. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). LIT. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. Prokopiev. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. Indijana. Vasilev. Ivanov [Kowarov]. 100 godini VMRO. 1995. Smatrakalev i V. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. 5. R. XII 1945 g.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD. Skopje.: Vasil At. I. Z. bilten & organ na Odborot za maked. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. Tod. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti. SAD. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. †Makedonski vesti#. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski. a po direktiva na toga{niot Agit-prop. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Pravitelstvoto na BZNS. Zografov. Izleguval sekoj ~etvrtok.: D-r Boro Mokrov. Hr. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. 74. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. 21. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar.# Od 1997 g. organiziran od Bl. Sl. T. M. Skalovski e odr`an na 15. Kon krajot na 1922 g. I. Panica i S. SofiÔ. zabranet. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. 1993.-K. akademii i sli~ni manifestacii. SAD. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. Neoficijalen organ na VMRO(Ob). G. LIT. P. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. Skalovski i T. 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. Prvin go ureduval Boris Zografov. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Skopje. Il. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). kone~no vo 1960 g. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje. Od 1969 g. 858 Dimitrov i dr. K. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. 3. F. Ciklev i M. XI 1983 i Fort Vejn. Aleksandrov: S. Panica i K. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. a potoa na mihajlovistite. Bl. G. Ml. M. 1993. Sl.: Tatjana Grkovska. LIT. potoa L.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada. Mi{ev. S. 9. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto. 17. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. S.-K. . LIT. N. Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. 10. Skopje. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ. N. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. Indijana. Od 1971 do 2008 g. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. 1935. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. zabele{ki i dopolnuvawa. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. K. Nikolov. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. T. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Ciklev. II 1927 ‡ 1. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. no so antinacionalna sodr`ina. so dirigentite T. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto. Veselinov. Skopje. Zlatna kniga. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. Orkestar na Operata na MNT). Mi{ev. Dr`aven simfoniski orkestar. SofiÔ. 1 juni 1932 – II. 1980. kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Ivanov. 142-143. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. 1991.

100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta. Hitrovo. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. romejski i srpski. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. Vlado Popovski. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. a so ~l. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. So ~l. 58–71. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. Samopojavenite asocojacii. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi. Skopje. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. LIT. Ligata. Mihajlo Apostolski. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. A. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. Bla`e Ristovski. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880). Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik.: Slavko Dimevski. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. organizirana po ugled na Irskata liga. 23. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. 1999. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. Bl. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. po ugled na belgiskiot ustav. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija. M. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. imaj}i go predvid ~l. Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav).). makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. Istorija na makedonskata nacija.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v. Svetomir [kari}. a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Skopje. R. Kon krajot na 1879 g.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v. Makedonskata liga.. i se homogenizira od 70-tite. 859 . pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. Hitrovo. ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. Preku ruskiot diplomat M. Na 23 juni 1880 g. A. 1985.

Guno). Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te. ^ajkovski). ^ajkovski). So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot.. †Tamara# (M. 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. teatri (drama. koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. LIT. \or|i (Skopje. a M. se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. III 1931 – II. {ef. Zagreb i vo Split. arhivi. †Bolero# (M. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. Asafjev). I. Probi{tip. galerii. 1. Balakirjev). X. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. pedagog i koreograf. muzei. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). 1. istoriski izvori i sl. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. †Fran~eska de Rimini# (P. Negotino. S. R. Bl. Mi~.). Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. Strumica. natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. etnografija itn. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. opera. Bl. 5. Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport. Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina. Makedonski Brod 860 . filharmonija. KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. Gevgelija i Radovi{.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. od dvete stra- Sp. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. nacionalni biblioteki. balet). bil negoviot prv direktor (1950). I. Prv glaven urednik bil Todor Taleski. M. pedagog. Hristi}) i dr. pod naziv †Makedonski biser#. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. Bitola. odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. IX 1998) ‡ baletski igra~. kako Stru{kite ve~eri na poezijata. Em. F. Poradi golemiot interes. [tip. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. †Lebedovo ezero# (P. Kako koreograf. †Ohridska legenda# (S. 2006. Sofija. Ko~ani. SAD. Igra~ so ubava figura. preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. †Makedonski arhivist#. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. folklor. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. pokraj drugite ~lenovi. Stanal prv igra~. 7. Objaveni se vkupno 19 broja. Ohridskoto leto. pedagog i koreograf. †Bah~isarajska fontana# (B. 1919 ‡ Skopje. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe. (2002 g. MAKEDONSKI (BLA@EV). \. bile primeni i grupa talentirani pioneri. Ml. I.). Ravel).M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija. R. tancuva~ki temperament. Veles. literatura i kultura. Skopje. Makedonska akademija na naukite i umetnostite.

5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. Mihail Smatrakalev. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. Angel Dinev – `ivot i delo. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. 1983. I. kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. do br. LIT. 16. neoficijalen organ na VMRO(Ob). 53 kako spisanie. 513–519. nos Aires (Argentina). da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. Al. e stara naselba. Vlahov od Moskva. Kne`evo. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci. a ima 51 naseleno mesto so 7. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires. Za grad e proglasen vo 2004 g. SofiÔ. Nie {to `iveeme vo tu|ina. Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. Treska. a potoa kako nedelen vesnik za istorija. Bl. 24. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Skopje. Vo 1915 polkot imal 12. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija. ‡ J. 1990. Postoelo dobrotvorno Make- 861 . Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. a vo 1917 g. Skopje. Argentina# e definirana celta: †.. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. a od 1996 g. Vo ~l. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. St.. ima gimnazija i zdravstven dom.6% od naselenieto se Makedonci. Redaktor-izdava~ Angel Dinev. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod.: D-r Boro Mokrov. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo. generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). D. Skopje. Vo gradot nema nacionalni malcinstva.. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. Vo s. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. III. 1994. na makedonski i na angliski jazik.661 vojnici i oficeri. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. nauka i literatura. Argentina. M. literatura i op{testvenost.. 1980. H 1936) – nedelno spisanie za istorija. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid).# Po br. II. Treska. Bla`e Ristovski. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini. V. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. 16. Bl. 340–342.897 ha.155. B. na bugarski jazik. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. Skopje. 99. I. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r. Polkot se sostoel od dva bataljona. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. pa e obnoven duri vo 1947 g.#. 401–458. 92–102. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941). LIT. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1. R. B.141 `. Zafa}a povr{ina od 170 ha.: DimitÍr Min~ev. 74 vesnikot e zabranet. Vo M. prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev.. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – .Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta. jan. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. Komandata se nao|ala vo s. D-r Bla`e Ristovski. od porane{nite prostori na Jugoslavija. M. I 1935 – II. 1935 – IV. 74. 1983. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. St. Avtori na trudovite se stru~waci od RM. Toj e centar na op{tina. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci. avg. D-r Vlado Kartov. B. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. kako i od nekoi stranski zemji. R. koja zafa}a povr{ina od 88.

neguvawe na nacionalnite tradicii. Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993). MKD †Pela# – Qubqana (24. vrski. Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). etni~ko organizirawe na iselenicite. MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. zb. XII 2002). koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. Makedonci u Hrvatskoj. Min. 2007. so sedi{te vo Qubqana (X 1994). MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). VI 1995). a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. Vo 20-tite g. †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. 2004. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. Skopje. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. Pan~evo i Novi Sad. XI 1999). Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. II 2003). izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb). IV 1992). MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). na makedonski i na hrvatski jazik. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet. MKD †Vardarka# – Maribor (1998). MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). Kraguevac. Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. XI 2002). VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo.: Mihajlo Minoski. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941). LIT. Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. so sedi{te vo Ni{ (20. LIT. XII 2003). X 2005). na XX v. Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991). Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). Min. Vo Po`arevac (5.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. Hronolo{ki aspekti.: Ognen Bojad`iski. MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. pravnik. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) . Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. so sedi{te vo Leskovac (28. IV 1995). Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992). Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. Na krajot na 2004 g. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. MKD †Biljana“ – Zadar (1999). bil fomiran Nacionalen sovet. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. M. Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. MKD †Megdan# – Kamnik (2003). M. Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). Zagreb. Vo Zrewanin (5. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). II 1992). ski biser“ – Zagreb (2005). Min. Leskovac. MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). so sedi{te vo Smederevo (5. MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. V 1994). Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura.

Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. 1987. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost. informiraweto i kulturata.. M. Vo 1961 g. Skopje 1989. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987).. Kis. Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#.: Gojko Ilievski. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#. 2. LIT. Skopje. Po`arevac. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. pa duri i se namaluvaa. Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). nasproti 4. do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. Skopje. Kiselinovski. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. Kirjazovski. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite. 1987.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4.: Mihajlo Minoski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15.9 milioni toni. Kako posledica na toa. LIT. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 . LIT. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles. za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. pismoto. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. Vo periodot 1945–1970. Min. koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). Vo 1962 g. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie. Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. Skopje. sp. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. kapacitetite na `eleznicata stagniraa. †Istorija#. poradi maliot obem na investiciite. pod pritisok na KPG. Min. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora. so sedi{te vo Vrawe (17. XII). St. XII 1918). a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). M. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev. Makedonsko dru{tvo †Vardar#. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. Vo poslednite godini na XIX v. organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici.. Iako vo periodot po 1965 g. eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. {to rabotea so zagubi. vo prv red od Rusi. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. Vo dekemvri 1960 g. Vo 1873 g. S. koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. 1.6 milioni vo 1989 g. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26. Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna. 2006. kon krajot na dekemvri. †Glasnik# na INI. Po osamostojuvaweto na zemjata. 1970. Quben Lape. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. II 2005). nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). koga dostigna obem od 9. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919)..: R. obrazovanieto. Vo Friburg (26.2 milioni toni vo tekot na 1965 g.

N.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. od sovremeniot jazik. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. op{testven standard i novi linii. Prviot broj e objaM. Skopje. D. 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. LVII. ven vo april 1995 g. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g.: M-r Nade`da Cvetkovska. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. objaven na 1. a od 1954 g. S. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot. LIT. organiziral izlo`bi i drugo. 1.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. 2001. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t.: Republi~ki zavod za statistika. fiziologijata. ‡ J. vle~a. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. od istorijata na makedonskiot jazik. Cv. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. VIII 1977 g. 1986. Uzunov.. biohemijata.-K. MANU. kako i na sektorite informatika. Prviot broj. Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. pe~aten na makedonski so latinica. kako i revii i biografii za morfologijata. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . 84. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Objaveni se vkupno 4 broja. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. 319–323. N. Najnoviot broj e od god. Ml. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki. Sl. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. Skopje. SAD. B. na makedonski jazik. Izdavani se po desetina broevi godi{no. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje. nalni trudovi. F. IZV. Skopje. 1990. Otvoral kujni za siroma{ni deca. apstrakti. T. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva.. N.

Bl. 1902). Todorovi}. 110–130. vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. I. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. M. T. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici. Iako ne dobija odgovor. 1978. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. . ski standarden jazik. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. Spored osnova~ite. LIT.: D-r Bla`e Ristovsi. Kiril (Bitola. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. Ma~ukovski. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. Miladinov.. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. Krste P. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. 1993. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi.1966. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. 19. Mi{ajkov.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16.). prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. Osmakov. VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata. koja po XII v. M. a B. 4. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst. Pulevski (1875&1892). Skopje. podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. Kon krajot na septemvri 1902 g. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. [apkarev. Mu{evi} i dr. G. Misirkov (1874–1926). D. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija. Dedov i Mi{ajkov odat vo S. pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat. i P. emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. 200–223. Skopje. †Vardar# (Odesa.Balkanski glasnik‘. 237–279. podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija. I. N. Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. so dve globalni etapi. P. edna grupa makedonski intelektualci (St. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. istiot. K.-Peterburg i zaedno so Misirkov. Prli~ev i posebno na \. Makedonski letopis. Makedonski. 1903) i vo sp. M. MAKEDONSKI. L. pe~albari. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#.Skopje. D. zanaet~ii i trgovci (L. So toa. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. R. K. Zografski. Dedov. a na 12 noemvri 1902 g. M. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. V. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893). I 1925 ‡ Skopje. R.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa. zaedno so nekoi politi~ki emigranti. ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub. V 1902). a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. J. 1892). 1905).Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. VI 1984) ‡ 865 .). za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#. istiot. bez razlika na ubeduvawata. a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. a organizatorite i redaktorite izgoneti. Po ednogodi{ni podgotovki. organizatorite od 7 juli 1902 g. i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Petrov/i}/ i dr.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. nastanata vo polovinata na IX v.

MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto. M. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. †Glasnik# na INI. preku Konzulatot vo Solun. M. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Min. LIT. Απομνημονευματα − Π. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. Thessaloniki. M. M. [kerjanc). Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. Dr. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. 1994. 1969. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. Θε− σσαλονικη. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. Skopje.: Douglas Dakin. Σταυροπουλος. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. Me|unaroden seminar za makedonski jazik. 1984. Kanada. posebno so muzikoterapijata. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. Toj e formiran vo 1994 g. Avstralija. Αργυροπουλος. da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Jov. Ο Μακεδονικος αγωνας. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. B. sopstvenik na v. LIT. LIT. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. †Avtonomna Makedonija#. so sedi{te vo Pert. R. Naporedno so komponiraweto. po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Κ. Β. Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. 4 i 5.: Mihajlo Minoski. kompozitor. Α. 1993. i donel odluki organot na sojuzot v. kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). 501-542 i 619-639. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. literatura i kultura. Bl. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). 7‡9. Na podra~jeto na orkestarskata muzika. D. Min. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). R. [vajcarija (12. Α. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. Odak). Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. CK objavil Apel (12. †Sovremenost#. Skopje. I 1899) do evropskata javnost. LIT. Brkanovi}. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). Σουλιετης−Νικολαιδης. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. Ζαννας. 8.-K. Zapadna Avstralija. : Ivan Katarxiev. 1959). V. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn. pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. Kongresot zaka`an za 3. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. kako i pette simfonii. kako i na EE oprema. [vajcarija. XXXI. Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). 1. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. N. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. Ναουμ Σπανος. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. Vo proletta na 1900 g. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. Univerzite- 866 . so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. 1987.: Bla`e Ristovski. Organ na Klubot e v. Ort. Sl. ne se odr`al. †Embros#. a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot. Μαζα− ρακης−Αινιαν. Kliment Ohridski“. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. literatura i kultura. III 1899 g. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I.

Stojan Qondev. Sosnovjec. Kiril Nikolov. P. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva. IX 1936 god. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Kereziev. Kereziev. Kar. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot. Georgi Xibrilov. Krajova. SR Germanija. Stefanov. Georgi Despotov. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. Iv.. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. INALKO vo Pariz. Pariz. Qap~ev. Prvin. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. otpe~aten vo april–maj 1938 god. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. Neapol. Tirana i Istanbul). Anton Popov. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo . M. V.. Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. Iv. Brno. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. po inicijativa na Mitko Zafirovski. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. Mihail Smatrakalev i Anton Popov. a na 8. I pokraj golemite zamisli i obidi. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. na 5 avgust 1936 god. a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). 867 . H 1936 god. Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb. umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Budimpe{ta. Praga. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). Bl. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I. Zarov i D Grigorov). \or|i Abaxiev. Rizov. G.. Tenev. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Dinev „Makedonskite Sloveni“. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. Petar Nestorov. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. Najd. Orientalniot univerzitet vo Neapol. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Angel Dinev. Kosta Veselinov. Po brojot od 16. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . Petar Trajkov. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“.-Peterburg.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. vo Redakcijata na sofiskiot v. Krakov. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. Penkov. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. po dolgi podgotovki. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo. Jordan D.

R. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) . e podgotven Statutot na MLK. osobeno za beletristite. Dame. Markovski i K. Pokraj sobranite karti. Potoa. Kiril Nikolov. izdava knigi. ve~erinki.“. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. P. spisanija. K. utra. Abaxiev. Dimitar Mitrev. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. zborovi i sliki“. almanasi i drugo“. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N.S. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan. Smatrakalev. Nedelkovski. zbornici.. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. vesnici. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. Kliment Ohridski“ vo Skopje. osven V. Vasil Ivanovski i dr. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. \or|i Abaxiev. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe. Javorov. a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. Anton Popov. izleale i bronzov medaljon. Mih. razglednici od Makedonija i drugi materijali. Ivan Harizanov. bitkite. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden. 1940 avgust. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Anton Velikov. Vo 1939 god.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. Tu{e Deliivanov. Stefan Avramov. Dimo Haxidimov. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina. ekskurzii. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite. nosiite. vrz os- Bele{ki na M. Goce. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. Girxikov i drugi. ovojpat treba da go vpregneme. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. Mihail Smatrakalev. me|utoa. Vapcarov. organizira literaturni ~itawa. rekol. Zadol`eniot Vapcarov. ako vo nas ima kapka makedonska krv. pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski.. SofiÔ. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. Angel Dinev. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. Asen [urdov (Vedrov).. Ivan Kereziev. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. Boris Stoicov. korekturniot primerok go za~uval M. Stefan Nanov. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. Site ~lenovi na MLK.. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. Todor Janev. Georgi Bakalov. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam. Nie sme Makedonci. Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. Todor Pavlov. obi~aite. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski.. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. A. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. Popov i M. „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi. Bo`in Prodanov.S. Pavel [atev.

1977.. Racin. K. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK. Skopje. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Vapcarov. Nedelkovski i N. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. istiot. Skopje. „Mir“. I. @arov. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. 1999.^udna e Makedonija‘“. 1994. Nedelkovski. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski.Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. Bla`e Ristovski. 2005. Nedelkovski. Tvorbi. daleku od tatkovinata. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Mihail Smatrakalev. Nedelkovski (1941). {to vo toa vreme rabotel vo gr. Vapcarov. istiot. K. V. Sovremenost. Skopje. Skopje. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. Vasil Tocinovski. Kru`okot zgasnuva. prevod. Izbor. Vapcarov. 1954. Odbrani tvorbi. Esei i statii. Racin i V. podignata kulturno i ekonomski. Markovski i N. Vapcarov. 593–639. I taka. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba. 246–258. kako nacionalna medicinska revija. a V. Skopje. Vapcarov i A. Koneski. Priredil Gane Todorovski. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Izbor i predgovor Gane Todorovski. 1938–1941. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Makedonskiot literaturen kru`ok. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . 1982. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Sofija. Istorija na makedonskata nacija. @arov buntar i burevesnik. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. prokudenite. Tvorbi. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. Anton Popov. Makedonecot Vapcarov. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Otkako grupno ja posetile majka mu E. se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. 1993. Markovki. Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. Podgotvil Vasil Tocinovski. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava. Skopje. Skopje. spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. a najaktivnite N. Skopje. R. poemi i sonetni venci na V. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. Beseda za deloto na Vapcarov. Makedonskiot literaturen kru`ok. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite.. Vo Sofija stignuvaat i K. za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. Skopje. Anton Popov. V 1940 god. 1985. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. Nikola J. 1994. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina. Bl. Racin (1943). Elena. istiot. Dimitar Mitrev. Popov e za~uvan. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. istiot. Pa i nie. Vapcarov. Dokumenti. a si ostana so svojata boja makedonska. LIT. no taa ne se dade na nikogo. Skopje 1995.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. 1979. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. M. Makedonskiot literaturen kru`ok. i sega. Za toa svedo~i i pismoto na K. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. mu go napi{al na sinot na K.Bura nad Rodinata‘ do . Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. go podzema najdragiot nejzin glas. za zbirkata na N. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. Markovski za d-r S. V. endemiti vo florata na RM. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. Markovski i dvete stihozbirki na K. pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. 1990. Skopje. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. Knigava ne e objavena. Skopje.

Skopje. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost.: Ivan Katarxiev. S. 31. Min. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. D. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. na Kongresot vo Ruse.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H. Skopje 2006.: D-r Nade`da Cvetkovska. Man~ev. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. N. kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv.e. kako dvobroj. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo. Vo 1967 g. 1990. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid. LIT. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. 15. Vo 1930 g. LIT. MMS bil rasformiran. organizacijata prestana da postoi. t. Mih. Vo oktomvri 1923 g. Skopje. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. Vo 1924 g. LIT. Skopje. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS).) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija.: Nade`da Cvetkovska. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. MANAPO. 1971. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. usvoile Politi~ka deklaracija. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot.: †Glasnik na INI#. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. 1996. M. N.. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. M. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. 1. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948). Po 19 maj 1934 g. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941). VIII 1952). Se pe~ati kvartalno. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) . Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. g. Cv. †Rodina# (1926–1934). Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. so u~estvo na studenti. obvinuvani za predavstvo. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. Cv. Skopje. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb. za demokratija i nacionalna ramnopravnost.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. odr`ana na Ilinden (2. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. brojot narasnal na 15.000–2. Geri. po svojata su{tina. Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot.. MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. LIT.000 ~lenovi.000. pretstavuvalo Naroden front. Vo april 1931 g. 1994. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. a spored postavenite celi. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. Organi na dru{tvoto bile: v. LIT.-B. br. †Ustrem# (1923–1926) i sp. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres. antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. Belgrad i Skopje. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. Na IV konferencija vo Melburn.

Wukastl. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). 1994. Kreps Krik. Ivan Georgov. Vo 1990 g. S. publicisti. 1992‡ ). †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. Makedonski naroden teatar. LIT. Tod.: Sto®n Germanov. Vo 1939 g. go odr`al I kongres. geografijata. Dambibl. XII 1923 – 1944. Uprava od sedum ~lena. a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija. potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. Pirinskiot del na Makedonija (1947). Z. IV 1945). Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). Risto Stefanovski. a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. 70 godini Makedonski nau~en institut. a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. 1998. 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. Bilengl (site vo 871 . MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). 1944–1949. a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). kako i izdavaweto na sp. stopanskiot `ivot. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). umetnici. ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). Sidnej. †Makedonski pregled#. S. Ml. trojca potpretsedateli. pisateli.800. Stojan Andov. VI 1953). Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). VIII 1945). Zapadna Avstralija. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi.n.. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. 1994. IX 2004). MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v. Q. noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. br. so sedi{te vo Pariz. Letopis 1945–1995. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. Po Vtorata svetska vojna vo t. od 1994 g. Noviot MNI go izdaval sp. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. T. a vo oktomvri 1994 g. pretsedatel na Sobranieto na RM. etnografijata. AleksandÍr Grebenarov.. Prv pretsedatel bil prof. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva).: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. V 1947). Sofi®. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. pod pretsedatelstvo na V.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja. K. Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). Skopje. Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. br. 1. so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. IZV. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii. Skopje. pretsedatel na Republikata. †Makedonski pregled#. Sofi®. 21. V 1954).000 gleda~i na dramskite. 1995. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. †Makedonski pregled#. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. Skopje. I 1949). †Makedonska misÍl#. op{testvenici i dr. Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. Gr. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. Port Kembl. Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. 34-35. 1995. Osnovana od nau~nici. Teatarot vo Makedonija.: Du{an Stanimirovi}. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. i LIT. osloboditelnite borbi vo Makedonija. d-r Bla`e Ristovski. 2. Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. d-r Vasil Tupurkovski. D. Forbs. BIBL. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija.

LIT. Hemond.1994. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. vo Milvoki (1930). Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#. a od 1984 g. Min. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. Indijanopolis. Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). Makedonskite organizacii od ^ikago. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM). Katarxiev. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. IV). koi brgu se raspadnale.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels). MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). Skopje. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#. †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). Bil formiran Inicijativen komitet (1929). koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. od pridobienite makedonski iselenici. Melison. potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. Sent Luis i dr. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. [eperton. koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) . a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Tagura (vo Viktorija). Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. Vo ^ikago.: I. Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. M. Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. IV 1931). koe ostanalo izolirano. vo koj vlegle Smile Vojdanov. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Klivlend. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. Ri~mond. organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. vo Melburn. Dejton. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. Georgi Pirinski i dr. vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. Katumba. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. III 1947). Boston. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. predvodeni od Georgi Pirinski. Na Kongresot do{lo do polarizacija. Vo 1903 g. Wujork i dr. Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada.

Min. LIT. 2003. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe.. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. Glasnik na INI. po edna vo Toronto i vo Ki~iner.: Mihajlo Minoski. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. dvi`ewe (od 1972). Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). Kis. Skopje. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. 1971. Vo juni 1943 g. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Skopje. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. M. od 1984 NOFM) vo Evropa. bil formiran vo Kore{ta na 1. Port Kolbern (Ontario). SofiÔ. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#. 1. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988). vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. V.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Xanstaun (1928). bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. 1991. MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. Atanas Bliznakov. 1982. (DOM / DOOM. Polska. Skopje. 1971. LIT. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada. Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. Ki~ener (Ontario). Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. 1. KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. VIII). 1987. †Glasnik na INI#. Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929). St. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. Skopje. Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada. ^ehoslova~ka. Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada. Skopje. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. IX 1943 g. a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. M. voena formacija na SNOF. pod ime: Oslo873 . Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). †Edinstvo#. 1. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. pod kontrola na KPG. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Kostadin GÍrdev. a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. Glasnik na INI. Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. vo Ki~iner i dr. Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Min. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM.: Istorija na Makedonskiot narod. po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr.

vo Kanada i vo SAD. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. pod komanda na generalot Ivan Horvat. Min. Zapovest Vk. Skopje. [vedska. Germanija. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM. M. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. Taka. PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12.. Nikola Popovski.: Aleksandar Matkovski. Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet. Argentina. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). Vo SRM. za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Ivan Katarxiev. K-1. @efarovi~. a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). Polkot bil sostaven od okolu 4. po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa. Zb.: AVII. Francija Kanada i SAD. Gevgelija. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. 1985. 1989. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. popis 2. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). V 1759 ‡ 28. V. i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. pro{arani so crni gajtani. polkot imal grb so amblem na lav. VII 1993). Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. A. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti. Neka faktite govorÔt. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. M. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. Skopje. Negotino i vo Pri{tina. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. raspolagal so svoj pe~at. br. LIT. Belgija. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. V.000 lu|e. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. 1946. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. Vo 1773 g. LIT. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. 1994. Do 1776 g. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. maj 1913 g. zemen od Stematografijata na H. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija. PTT do`ivea sestran razvoj. Min. osobeno vo periodot 1976–1985 g. od 1973 DOOM). koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. V‡1. kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. crvena kapa). Skopje. Makedonskiot polk vo Ukraina. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska). dve vkrsteni kopja. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. Po osamostojuvaweto na RM. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. Boenos AŸres. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji). na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. IZV. Od po~etokot na 1997 g. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971).: Risto Kirjazovski. avtomatizacija na {alterskoto rabotewe.. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. a komandniot sostav bil od grani~nite edinici. St.: Mihajlo Minoski. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. Skopje. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. 6132. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. †Iseleni{tvoto od Makedonija#. St. Operacijski dnevnici. LIT. 2004. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. Sobranieto na SRM vo 1989 g.

Bl. Male{evsko. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. LIT. Objaveni se vkupno 69 broja. M. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1980. ^upovski se vra}a vo Petrograd. Slave (s. Srbija. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na . Done Pe{kovski. 204‡206. Slave Makedonski MAKEDONSKI. Grcija.MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd. dramski avtor. so zaedni~ki parlament. Ml. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj.S. izdava~ na vesnici i spisanija. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. T. Ugrinovski i dr. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. 1978.: Bla`e Ristovski. †Prilozi#. V 1905 ‡ 24. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija.). VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija. II. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. 486–530. istiot. razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. ve povikuvame site vas. Urednik bil Nikola Naumov.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. IZV. 24. Bugarija.: Hristo Andonov-Poljanski. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. raska`uva~. so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. Stoletija na makedonskata svest. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. @eleznica. Bosna i Hercegovina. 25. Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. LIT. Slovenija i Trakija. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. Ejsk) vo 1923 g. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. 2001. Skopje.: D-r Boro Mokrov. D. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. Min. Skopje. 252–270. istaknat i mo{875 . VII 1907) ‡ politi~ki `urnal. nastradani pove}e od koj i da e drug. Skopje. d-r Gavril Konstantinovi~. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro. P. Skopje. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. Crna Gora. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija. publicist. 1993. 1970. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. 1. da gi zaboravite minatite raspravii.# LIT. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. M. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. Minoski. 13). formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. R. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. balkanski narodi. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot.). organ na VMORO. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. 76. Albanija. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. nie Makedoncite. 1985. pome|u Srbite. Hrvatska. Gligor N. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#. go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. Skopje. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992).

Marica (26. 213224. Blagoevgrad. Petr. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. LXXXIV. †Makedonski pregled#. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. 1883. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. Po negovata smrt (1014). †Da go fotokopirame `ivotot#. Grobot na Presijan. koi `iveele po tekot na r. III (1924–1925). Lazar MirkoviÊ. komunalnite dejnosti. V. 341–385. LIT. 1878. kako i tekstot od Al. Beograd. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor.: T. istata. 999/1000). Mesta. Vistinata za vostanieto na komitopulite. kn. 1926. vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Vangelija Despodova. kraq Vuka{in i Dubrov~ani. 1910. †Progonuvawe so Tatra# i dr. Ivani{. Go izdaval v. drugari!#. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. Kiril Biserkoski. I. Dimitrij Solunski#. Obim i karakter. 1981. Struma. †Razbudi se za presuda# (1969). Bo`idar ProkiÊ. Rade Mihaq~iÊ. Ki~evo i Veles.. †Pole na ma`i#. vnukot na car Samoil. 7–22. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. Aron. najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. 1983. modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. I. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). B. vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite.. Du{ko Boceski. R. IX 1371). 1966. Prilep. i Strimonci. zbornik (1995). 1943. Rozen. I. †Makedonska golgota# (1969). Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. roman (1967). †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. 1908. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. \or|i 876 . Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Srpski car Uro{. 1925. se zabele`ani (kn. Rihios do Orfanskiot Zaliv. R. B. Samuilova dr`ava. Jadran Ferluga. sin na zetskiot vladetel Mihail. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Petar Deljan. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. BIBL. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. koi `iveele po tekot na r. kako i na ruski jazik. P. e proglasen od narodot za car. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). Bo`idar ProkiÊ. Beograd. M. sinot na Jovan Vladislav. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. 30–31. 75-84. Skopje. 2002. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. S. Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. Skopje. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. se nao|a vo Mihalovce. Vo periodot od 674–678 g. na IX v. Beograd. Srednovekovna Makedonija. P. Pulevski i Krste P. Stra{o Hristov (crna metalurgija). ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. 1953. I. †Glas#. Kako pretendent se javuva i Alusijan. kako voda~ na vostanie (1040/41). G. i LIT. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Beograd. @ivkoviÊ. †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#. kako i drugi publikacii. †Kusi raskazi# (1961).: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). Donski †Orisija# (1997). I. †Glas SKAN“. †Makedonec# vo Blagoevgrad. Zlatarski. N. PirivatriÊ. zb. Beograd. po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. Sofi|. †Starinar#. f. †Taso Makedonecot# (1995). †Makedonski kni`ovnik#. –. 2002. no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). turizmot. To{o Neveselov. zb. F. Gligor Ge~evski-Iv~e. †Slavica Slovaca“. Istorija srpskog naroda. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. [lÝomber`e. Vo ovoj kontekst. †Balkanistic Forum#. dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. Tradition and Historiography. †Da bideme i utre# (1969). SanktpeterburgÍ. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. Biljana Ristovska-Josifovska. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Slika 2. II. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. poezija (1955). Mrwav~eviÊi. 165–182. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. IZV. MANU. 34–365. a go zazele pogolemiot del od Halkidik.. Risto Frangov. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. Beograd. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Poznati se od †^udata na sv. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ.: †Zdravo. Slova~ka?. 16–23. 1. 604-610. 1998. Prilep. LXXVI. 7–8. †Balcanoslavica’#. Podocna sinot na Gavril Radomir.: †Deloto na Krste Misirkov“. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. Bari{iÊ. Stjepan Antoljak. Stojan \or~evski. Andrija{ i Mitra{. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. 2002. Le soulivment des Comitopoules. 194–199. Putni~ke sli- ke. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. Postanak jedne slovenske carevine.-J. IX. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. Zbornik Konstantina Jire~eka. 1997. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). SofiÔ. Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). \or|ija M.: V. Vo periodot VII – vtora pol. Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin. Konstantin Jire~ek. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). 29–1. Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin. Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). E. Beograd. \. Mitko Temenugov-@elezni. 1959. Car SamuilÍ i VasiliŸ II. so isklu~ok na Draguvitite. 1994. Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. †Glasnik SUD“. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. esei (1964). 1–2–3. SreÊkoviÊ. 2005. T. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. Beograd. Bla`e Ristovski. Beograd. Draguvitite `iveele zapadno od Solun. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. Bratislava.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). 223–224. B. prva. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. †Makedonska biblija# (1994). potomok preku Samuilovata }erka Kosara. 11–26. Sofisko.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). Angel [umanski (agroindustriski kompleks). Beograd. Spisanieto izleguva od 1977 g. 588-589. Goga Petkovski. Javno se deklariral kako Makedonec. po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. bankarstvoto itn.

Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). LIT. Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). Kosta Argiroski. Bl. Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). @ivko Radevski. Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). Gligorie Gogovski. VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). †Eurolend#. spored nivniot teokratski sistem. Stojan Zdravev. Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. Me|u stopanstvenicite. Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Stefan \or|ievski. Izleguva periodi~no. †Goldtekst# – Kru{evo). Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). Konstantin (Dinka) Avram~ev. RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. Po osamostojuvaweto. Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). stanuvaat imperativ na vremeto. Jon~e Koteski. Mile Stefanovski. Nikola Min~ev (metali). Mile Stefanovski. Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje).: Stopanska komora na Makedonija. IZV. Jani Bojaxievski (konditorska industrija). Velimir Ginovski. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). Asen Xikov. †Negorski bawi#). Ivan Ivanov. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#. no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje). Zlatan Mitev. Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. – T. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). Qube Stavreski. XII 1931 – 1. kako neoficijalen organ na VMRO(Ob). Voislav Ristovski. Dragi Arsov. Boris Gi~ev. [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). \ore ^artov. balk. Mile Jovanovski. Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje). LIT. Tome [imov. Andon Makraduli. bra}a Stojkovski (†Bujoto#). Gavrilo Gavrilski.: D-r Boro Mokrov. Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Aleksandar Bogoev. Van~o ^ifliganec.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). 1998. Mile Cvetkovski. postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod. Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). Nikola Ga{oski. Zapren od bugarskite vlasti. no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#. Gligor Bi{ev. Bla`e Ristovski. Trebo{). a osobeno po osloboduvaweto na 877 . Skopje. Isak [ehu i dr. Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). Min~o Jordanov. Taip Tairi (†Eurogranit#). pravosl. I. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). i so gr~. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Jorgo ]uka. 2001. F. Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. vo koe se predavalo na gr~. Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). †Eurolizing#. S. Todor Mirovski. 353–373. s. Skopje. vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. Teodos Paunov. R. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. M. 1980. Risto Gu{kov. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. Aleksandar Simevski. Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). Angel Zarezankov (ko`arska industrija). Petar Gan~evski (finansiski sektor). Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje).: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. Vangel Gaga~ev. Mihajlo Zisi}. pismo. Velija Ramkovski. Xoxa Bojaxievski. Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje). 1990. Dragan Tanevski. Kiro Kramarski. Milorad Stefanovski. \or|i Jan~evski. Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). Vasil Haxikimov. Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). Bla`o Ristomanov. Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Stra{o Nelkovski. Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). Van~o Ristov. Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Dragan Zaharievski. Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Mexit Sapa (†Debarski bawi#). Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767). Qubisav Ivanovski-Yingo. Borivoe Xrtev. gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. Aleksandar Manevski. †Eurolink#. Milan Hrovat. Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica). Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). 1. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. Vo RM postojat okolu 50. Soobra}ajot vo Makedonija. III. Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). pod redakcija na D. Nikola Stefkov. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Risto [apkar. Simon Naumoski. no i po osamostojuvaweto na zemjata. Kiro Samarxioski. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje). j. Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). 325–328. Tome Mitkoski. Venko [apkar. Nako Nikolovski. Mirko Pecov. na bugarski jazik. Bla`o Pangovski (trgovija). Skopje. Krume Jovanovski. Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Trajko Davitkovski. †Keramika Nova#. od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. 4. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). Sotir Naumov (paten soobra}aj). Andrej Damjanov. Skopje. Qubomir Popovski. Stojan ]osev. Nikola Para}eev. Petkov. Jovo Panajotovi}. Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). Nikola Matlievski-Pa{ata. Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). Taki Maja. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci.

37-38. so . Osnova~. vo po~etokot na 1997. 1. Sk. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. 1991. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. kni`evni spomenici od turskiot period. IZV. inovacii. posvetenost kon korisnicite. 1852) S. pod pritisok na fanariotskite vladici. Vladata na RM 34. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. &. potoa stru~noinformativno. Vo 30-tite godini od XIX v. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P. 315-319. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. a preostanatite 2. Maked. T.t. pismo. Il. Gramatika na maked. pismo. lingv. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. &. LIT. Denes. Ristovski. 15-29. lit. 26-30. 2005. Prv pe~aten maked. Do krajot na 1996 g. &. 1988. Soznajbi. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. MANU. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. j.. Sk. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik. re~nici. a vo sredinata na XIX v. narodi (Vlasi. 13.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija. OLLN. MANU.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. pa s. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Vo po~etokot imalo karakter na informativno. a od 2000 g. Balk. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite. 15. B. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. molitvi i dr. Makedonci. studii.. so gr~. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. Koneski. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. Hr. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). crkovnoslov.88%. Tradicija i inovacii vo maked. 27-40. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. P. so gr~ko pismo od XIX v. 1982. so gr~.81%. Vo januari 2000 g. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. Sk. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. Ilievski. Sk.. kusi soop{tenija. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi.. pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata. (1870‡80). pismo pou~ni slova. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. 28.. Prilozi. Osnovano e kako polugodi{no spisanie.t. MANU. OLLN.. 2003. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. 272-287. Nevrokopskoto (Trlisko) ev.: Bl. Se pojavuva vo 1954 g. i nadvor od nea. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. Me|utoa. 132. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977. Hr. P. {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi. 2001. P.-T. svest. integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite. 322. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. I–XX. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. P. PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#. 1–20). Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. prevod na prestolnoto ~etvoroev. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. Prilozi MANU. Spored tehni~kite performansi. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. toj ja budel i nivnata nacion. 1. Sk. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). So cel da se podgotvi za privatizacija. a vo mart 1998 g. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. Nejzinata korporativna kultura. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. respekt. j.

studenti na tamo{nite univerziteti. 1989. 35-46). Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). 20. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet. potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici. po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. I (serija treta). organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. turski i gr~ki jazik. 69–83. ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984. pravednosta. Ml. koi{to se zanimavaat so makedonskiot. †Makedonskij glas#. vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. [vajcarija. II 1898) – makedonski u~ebnikar. Bl. D. Kajlarsko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. 331–473.: Hristo Andonov-Poljanski. Izdava~ D. zaedno so vodenskiot prvenec \. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te. Skopje. LIT. d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun. soop{tenija. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). 58-60. statii. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. R. Mihajlo Minoski. vo po~etokot sekoja vtora. po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci. Struga i Bitola. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. Vo nego se objavuvaat studii. vo redaktiraweto na sp. M. u~itel. a odgovoren redaktor I. portreti i bibliografija (na pet jazika). Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. d-r Bla`e Petrovski (1994. LIT. kritiki. za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. R. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. Embore. XI–XVII. materijali. Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). P. Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. 9. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. VI 1913 – Petrograd. Voden. S. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. 21– 34). II i 19. Pavle-^upovski. II). 1980. a potoa sekoja treta godina. Arhangelski). po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. †Sv‹tlina# (1882–1883). Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. 1847 – Istanbul. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. Dimitar Makedonski MAKEDONSKI. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. op{testvenik i publicist. XXVII. Skopje. Objaveni se vkupno 35 broja. br. Uzunov (1842–1887). Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. mirot i ~ove~nosta# (12. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). XXVIII–XXX. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. 62–64).: D-r Boro Mokrov. ruski. LIT. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. MAKEDONSKI FORUM ‡ v. Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894). Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. prikazi. I. vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. 22. istiot. Skopje. Min. XXIV– XXVI. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. 1958. 1. 20. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). Kuleznev (vo poslednite dva broja D. S. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). Ml. 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. 35–42). 5.Peterburg. Na 18. †Razgledi#. D. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura. Grcija. Kon polovinata na 1897 g. †MakedoniÔ# P. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Forum za Makedonija 2001. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. 47–52). Gogov. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. so 879 . Egejskiot del na Makedonija. Skopje. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. Dimitar Vasilev (s. XXII–XXIII. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. 53–54). Poradi statija za Vini~kata afera. od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. 1890). posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. 1970. 1985. d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993.: Bla`e Ristovski. Go izdava nedelniot politi~ki. XVIII–XXI. Skopje.

so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. Pariz i Berlin. za edukacija na mladite. †Makedonsko delo#. 1913 zborovite na B. Razvojot na 880 . G. 27. ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). i J. Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija. za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri. po petmese~na pauza. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. 2001. Vera Bitrakova-Grozdanova. Do 1990 g. Objaveni se vkupno 179 broja. D. Vladimir Poptomov (glaven redaktor). 1968. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). V 1935) ‡ vesnik. vo: Lidija Miladinovska. Skopje. Dragi Mitrevski. Koro{ec (1973).. ^upovski. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987). 9 (2.: Pasko Kuzman. XI 1970 g. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip. Fototipno izdanie. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). LIT. V 1924).-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. A. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. pe~atewe publikacii i sli~no. Bl. pokraj Makedonci. potpi{ani od D. 1976). S. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. Svetislav Krsti}. Dino ]osev i dr. Sv. nemu }e mu re~eme blagodaram. Pasko Kuzman.-PeterburgÍ. XII 1913). Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. P. Skopje.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. 1976. I. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. pod pritisok od balkanskite monarhii. IZV. 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. Skopje. Skopje. Bo`idarski. N. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. spisanieto e kone~no zapreno. A. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. 1978. LIT. i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). na bugarski jazik. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. Stoletija na makedonskata svest. organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. Georgiev i dr. R. priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik. tuku prosto Makedonci. Qubqana. LIT. Kiselinovski. Georgov. Naslovnata stranica na prviot broj na sp. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. Konstantinovi~. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. D-r Boro Mokrov. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. II. 1. Ugrinovski. iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. se objaveni samo u{te dva broja. organ na VMRO(Ob). Georgov. LIT. Po barawe na Srpskata legacija vo S. 486–530. Malcinstvata na Balkanot (XX vek). Gr.: S. Memoari. G. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. kako i katalozi od izlo`bi. 2004. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. kako i pove}e javni tribini i predavawa. INI. Stavovi-Kavka. Dimov. 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . T. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. d-r G. Skopje. Kis. 1981). 1970. 2001. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. I.: Dimitar Vlahov. vo Prilep. bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. Stojanov. Dimitar Vlahov. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. Prv pretsedatel e prof. G. kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. V. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. III 1914). Kostadin Kepeski. S.. no i po sledniot br. i Belgrad. K.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. Ohrid. I. istiot. a potoa: Sar`o Sar`oski. 20 NoÔbrÔ 1914. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991). so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. St. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. 1971. Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. 10. IX 1925 ‡ 25. Rilski. Pe{kovski. K. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. N. Vo spisanieto.: Bla`e Ristovski.

Kanada. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. Skopje. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija.: Mihajlo Minoski. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. R. Min. IX 1991 g. sign. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. etni~ko organizirawe na iselenicite. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. so redovno ozna~uvawe na sedmicite. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. Skopje. 1993. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. LIT. 79. Pol. 1985. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. 330–334. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. M. gija# (1993. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi. Bla`e Ristovski. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . LIT. 363–373. od po~. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. Se ~uva vo Arhivot na HAZU. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. 1997 i 2001). LIT. V. Skopje. S.# Ukinat od vlastite. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. Polenakovi}. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. Stojanov i V. osven so drugite porobeni narodi. 1990. Martulkov. LIT. Skopje. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl.-K. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. 14. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. DIJALIZA.: Mihajlo Minoski. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii. 2004. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. Kostov. MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. Min. D. Kako kratok aprakos. D. 1. 1980. vo Ohrid. demokratsko. 1985. Skopje. 1946. III c 1. za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. N. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. I. tuku isklu~ivo dobrotvorna. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. na XIII v. XII 1918). Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija. Nikola Popovski. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). 1. tuku za parohiska crkva. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. na XII v. Zb.: Mihajlo Minoski. Od kongresite se ot- V. 17v. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. M. Skopje. VI 1932 – III. A. 1980. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost. nitu pak stale{ko ili klasno. Ml. demokratska zada~a. 33). Skopje. [arlanxiev. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. Toa ne e partisko. [vajcarija. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. Neka faktite govorÔt. Ima 133 pergamentni listovi. MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. H. Ivanovski. 31. osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. 362-367. Zagreb. 1983 >) ‡ 881 . mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. K. za podelba na Makedonija. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici.: D-r Boro Mokrov. Min. donija i na Kanada. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. Prv pretsedatel e d-r M. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. X 1993 g. Veselinov i dr. Buenos Aires. M. III. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. Po podelbata (1989). Bl. koi ne bile pod tu|o vlijanie.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. P. Smatrakalev.

Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. despotot Jovan Ugle{a. Bla`e Ristovski. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. LIT. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. 1983. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}. od kade {to. Tradition and Historiography. a naskoro potoa i Kostur. Marica (26. 153–161. 2002. zaedno so Bal{ite. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. D. 1970. Poklad Kraqa Vuka{ina. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii. Srednovekovna Makedonija. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in. Spomenica Frawa Bari{iÊa. MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. Nedeqe u Prizrenu. 11–26. 1. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. 194–199. 1979. blagonaklono gledale na ovoj napad. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). †Balkanistic Forum’#. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov. I 1392). Beograd. Osnovano vo 1945 g. Zbornik Filozofskog fakulteta. IX 1391 – 6. gi {titi nemo}nite i se odmazduva. SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. EFMA/WHO.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. 1925. vo Skopje. Vo 80-tite godini na XIV v. 165-182. R. Biljana Ristovska-Josifovska. Osnovano na 28. go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. so sedi{te vo Prilep. Stoilov i dr. Blagoevgrad. III (1924–1925). {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar. kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. \or|i Zdravev. 30-31. †Balcanoslavica#. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. Beograd. f. zb. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. K. Beograd. †Zograf“. MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. XIV. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. koj{to deli pravda. Mi{ajkov. Prilepsko (1371/72) 882 . Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Kralot Volka{in zaedno so brat mu. koga e zaroben i carot Uro{. kako ~lenovi na koalicijata. 7–22. Prv pretsedatel bil d-r B. no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. iako granicite ne bile sosem bezbedni. ^upovski. koj{to potoa bil odlo`en. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). 2. I. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. po istorija na medicinata na Med.: Vizantija i Sloveni. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. Andreja{ i Mitra{. IX 1370 i 31. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). Skopje. 2002. Beograd. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). Biljana Ristovska-Josifovska. Serska oblast posle Du{a- nove smrti.). trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. Rodona~alnik na tn. a podocna samo so negov natpis. prof. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. S.: Statut na MLD. Branko Panov. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. H 1902 g.-J. ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. 1967. 1–2–3. freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#.. B. so brziot kow [arko. odnosno za svoj naslednik (me|u 1. †Starinar#. Dubrov~anite. Varo{. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. Prilep. S. Spirov. Solun i Ber (1387). MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. na istoto mesto. so nat~ove~ka sila. LIT. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). D. Mrwav~eviÊi. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. G.-B. Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. M. Konstantinovi~. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. vo kn. 435–456. Sima ´irkoviÊ. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350).: Lazar MirkoviÊ. 1997. od Bal{ite i od Turcite. od Nikola Altomanovi}. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). Georgije Ostrogorski. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Dedov. Milan IvanoviÊ. Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). M. D.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). zaedno so \ura| Bal{a. 319–330. Misirkov. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto. u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. VIII 1371). uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik. vo S.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S. kako i so oddelni slovenski dejci#. Vo ~l. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot). osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S. se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. se opredeluvaat granicite na Makedonija. b) da gi prou~uva jazikot. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. gramatika). filolo{ki i politi~ki pogled. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#.Peterburg. XII 1902). Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. (so potpisite na D. P.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . pesnite. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S. raskazi. X 1902) rasnuva na 25. †Za makedonckite raboti#.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. pretsedatelot D. 1903). Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov.-Peterburg do S. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#.. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. a F.-Peterburg nacionalnata svest. etnografski. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled.-Peterburg (16. ~itanka. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. Vo po~etokot na 1904 g. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. otkako se konstituira Upravata. v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski. So ~l. XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. a od po~etokot na 1903 do 1917 g. U{te na 12. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. stihotvorbi i dr. Misirkov. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe. b) ~itawe referati. Vo ~l. 1 od Ustavot na MNLD (16. Mi{ajkov i S. toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. XI 1902 g. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski.

na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. organ na Dvi`eweto. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. Skalovski.: Mihajlo Minoski.: SveÈ.. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939). samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite. no Gradona~alstvoto ja odbi. P. 1966. Bla`e Ristovski. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata.. SofiÔ. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. Angelov. LIT. od god. 15. Misirkov i St. Misirkov (1874– 1926). Dr. VI 1912).. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. LIT. a potoa nedelno. 1978. 1946 g. Sve~en sobir. Avstrija. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija.: Bla`e Ristovski.. Terziev i Georgi . Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941). Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. 2003. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. O. no oddelni statii i na makedonski. no i revolucionerite D. Ohrid).. Vo Buenos Aires bil pe~aten v. Neposredno pred Prvata balkanska vojna. VIII 1912 g. Krste P. XII 1923 – 1. Skopje. Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932).1994. no i toa ne be{e registrirano. Min. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. 259–263. Zb. so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). istiot. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. t. istiot. XI 1903). Iseleni{tvoto od Makedonija…. †Makedonski glas#. organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik.: Ivan Katarxiev.-Peterburg. Kiril i Metodij#. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. 2004. IX 1946. R. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. francuski i germanski. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. Me|utoa. LIT. MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. I–II. I. Skopje. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Miras~iev i J. 9. Skopje. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. osnovano od K. 223–447. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. istiot. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor .-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo). Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Skopje. Misirkov na makedonski ezik. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Dedov vo Sofija (23. Skopje. Ednovekovnite koreni na MANU. Vo imeto na humanosta. 1966. Angelov. Kiril i Metodija# (1912) LIT. na bugarski jazik. VI 1917). Bl. 61. M. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. Krste P. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. Prvo izveduvawe: Skopje. J. aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest. srpskite i gr~kite pazari. Kiril i Metodij# (27. Min. M. 1978. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). 298. M: T. K. ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. II. †Makedonsko zname#. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija. Izleguva dvonedelno. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. e. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Bitolskata filijala na MNLD na 15. MANU. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija. Ár. Misirkov (1874–1926). za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S. Bl.Skopje. R. 2. II organ na Makedonskata federativna organizacija.

Sl.). direktno vo zatvorite. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. Ristov (1994-2000) i S. Dorevski (1984-1986). Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). N. 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. i protiv †agentite na Tretata internacionala#. LIT.e. Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 . Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. srpskoto i gr~koto vospitanie. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata. SAD. lavira i koncepcijata na vesnikot. Atanasov. V. Protogerov i Iv. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205. N. 539–542. O. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici.e. Spored aktite. K. Kova~ev. Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). R. 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie. Misirkov (pod psevdonimot K. pr. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija. N. †Makedonsko delo# (1925). ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. Razmov i dr. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik.). Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. SAD. etni~ko organizirawe na iselenicite. 1970.-K. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik. da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija. Skopje. Argentina. Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. V.n. MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija. T. Sl. Tolov (1976‡1980). 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci.-K. N. vo sorabotka so N.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. Toa go objasnuva i G. 1905 – Makedonija. makedonskoto dvi`ewe nema da postoi. Damjanovski (1986‡ 1988). S. Jurukov. Kalifornija.n. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. Simov (1974‡1976). Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. P. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata. Min. formirano vo 1947 g. Dosega{ni pretsedateli: A. Vo vesnikot sorabotuva i K. Istorija na makedonskata nacija. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. Sl. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa. a od 2000 g. 138–141.-K. LIT. 2004. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. Skopje. Kanada. deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{.e. pr. a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. B.n. Kl. M. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g.-K. angliski jazik). mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski). Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester. Aleksandrov. nauka i kultura. Kikovski (1988‡1992). L. Sl.-T. †Makedonsko s'znanie#. M. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. L. K. Sarafilovski (1992‡1994). LIT. 1999. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. A. Zb. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. prete`no od Bitolsko.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. N. vo statijata †^era.: Mihajlo Minoski. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. Wujork. Bla`e Ristovski. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. Trajkovi} (1980‡1984). Iv. Mihajlov#. pr. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev. 200‡197 i 171‡167 g. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles. Pelski). kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. Bl. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). d-r F. organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. 1980.: D-r Boro Mokrov. Skopje. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura. Skopje. Srbite i Bugarite#.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot.

vol. Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina.). Ab urbe condita libri. Crnolevo.: Polybii.n.000 lu|e. Orgo{ta. Podgradec itn. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor.n.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. K.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni. itn. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. pr. Dolna Gorica. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. O{enovo. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. Zrnovsko i Cerje. Skopje. Pustec. Toj pridobil i drugi sojuznici. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a). .e. Leska. Kojavec.). dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~. bidej}i obrazovniot proces nasekade. koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV.e. kako i komunikacijata na dr`avno nivo. [ulin. Pustec nacionalnite malcinstva. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. pr. Ore{ek.000 novi vojnici i sl. Globo~ani. Kore{~a. vo instituciite.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda.n. okolu 150.e. LIT. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. vol. a od jugoistok napadnale i Ahajcite. Zapot i Ko{ari{ta. INI. 1906. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. Dardancite navlegle vo Pajonija. Malo Ostreni. 1995.). koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. no bil odbien od Ahajskiot sojuz. pr.n. Ajtolcite i Ilirite. osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa.e. So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija. zapadnite i jugozapadnite makedonski govori. Vrmnica). Bili{ta. Titi Livi.e. Golemo Ostreni. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). pr. del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski. Vrnica (Vrbnica. od koi okolu 20. bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s. Ma{kin. Trebi{te. Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit. vol. pr. Le{ni~ar (Le{ni~ani). Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli. Istorija na Stariot Rim. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija. vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor.n. a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. Tu~epi. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin. IV (1904). Klewe. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. Gorna Gorica. Elbasan. M. Lipsiae.: Istorija na makedonskiot narod.). Ginevci (Gineec). a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. Novo Selo. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski. 2000. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. pr. Lipsiae. vo selata Lin. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot. Ladomerica. Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija. otkolku od rimskata ekspanzija. Radovi{ (Radoe{ta). zemjata bila opusto{ena. Tu{emi{ta i Piskupija. Spored sklu~eniot mir. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta. [i{tevec. Paki{. N. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam.-R. III (1983).000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo. I.n. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Golo Brdo. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie.). Kuks. A. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919.e. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g. Skopje. i toa: vo Gora – goranski govor.). Voenite podgotovki prodol`ile. Pasinki. 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. Vo po~etokot na XX v. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. Kavaja Kor~a. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. II (1924). Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec. Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g. Historiae. se odviva na albanski jazik. Kako nivni sojuznici. Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). vo Kor~ansko – bobo{tenski govor. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje.

Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. makedonskite u~iteli bile isterani. Od 1948 g. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata.). vo obrazovanieto. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. po Enver Hoxa. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v. Golo Brdo i Gora). sever i jug. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. Golo Brdo i Gora (1923) itn. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. Osobeno skata dr`ava. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. vo politi~kiot i javniot `ivot. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. granicata stanala neprobivna. Osven voenite sostojbi. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. vo legislativata. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. no so prevedeni albanski u~ebnici. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni.). dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot. pokraj obrazovanieto na albanski jazik. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok. na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. Za olesnuvawe na toj proces. a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. vo mediumite itn. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa). vo javnata administracija. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. Bitola. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. Na toj na~in. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas.

1924. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. An. Metodija Sokoloski.n. 1988. 111–125. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite. 1971. 2002. Beograd. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. MakedoniÔ. Skopje. Skopqe. Skopje.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. 1954. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. 1994.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. Ju`na Makedonija. †Istorija#. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. 100–113. I. 2. Skopje. VII/2-3. †Istorija#. vo kn. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. Nazif Dokle. †EtnoAntropoZum#. kn. 2004. Milivojevi¢. Dru{tvoto †Gora# (1993). 1900. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. 35. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. 312–330. LXIX.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. 1969. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. SofiÔ. Sv. doktorska disertacija). Makedonskoto naselenie so islamska vera. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. Mehmet Hoxha. N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. LIT. Andrew Rossos. Jovan Haxi-Vasiqevi¢. †Srpski etnografski zbornik#. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). br. @upa Debarska. 1955. 4. Bla`e Ristovski. Skopje. †Makedonski folklor#. sostaven del na makedonskata. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe. †Slavic Review#. 1932. SofiÔ. Vo 2002 g. Beograd. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. Debarski Drimkol. Skopje. Gora i Opolje. 1939. 1987. Aneta Svetieva. K†n~ov. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. S. Skopqe. Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. Naselja i poreklo stanovni{tva. Goranski narodni pesni. 3–4. Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). II. 1957. se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . 1940. Skopje. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). Tomo Tomoski. Filipovi#. t. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija. Pomaci. Mil. œranov. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). EtnografiÔ i statistika. The British Foreign Office and Macedonian National Identity. Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik. Beograd. Skopje. kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Borivoje @. historik dhe etnokulturor. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. †Patrija#. Poqe Debarsko. 2000. 123–186. Beograd. koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. Istra`uvawa i zapisi. SAN. Bo`idar Jezernik. 53/2. sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. II. 2000. Galaba Palikru{eva. 30-79. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. Svetivra~ko (Sandansko). Branislav Rusi#. VII/10. a vo 1912 g. 1998. 2002. Skopje. 63–118. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. Skopje. Skopje. Milisav Lutovac. 1970. vol. 1979. istiot. Skopje. V. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. Bo`idar Vidoeski. †EtnoAntropoZum#. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. 24/25 (1972/973). XV/2. kw. Prespa vo Sredniot vek. Vo po~etokot na XX v. Tiranë. Petri~ko. X). Vo oktomvri 2004 g. VI/1. †Makedonski pregled#. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. 1918–1941. Branislav Rusi#.. 49–81. Skopje. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Jovan Trifunoski. Golo Brdo. Dijalektite na makedonskiot jazik. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. 137–157 i 429–493. 2. Krste Bitoski. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. 8. Skopje. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. D.

socijalnata i duhovnata kultura. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci.000. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. gagauskoto i drugite mali malcinstva. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma. treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev). Mesta. bidej}i dr`avata po 1948 g. Pokraj zapla{uvawata. {to e trome|e me|u Pirinskiot. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r.798 km² ili okolu 10. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. ~e~ki govor). se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. bile sprovedeni relativno slobodni popisi. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. †drugi#. koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Isto~no od Peh~evo. makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. e standardiziraniot bugarski jazik. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. tatarskoto. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. Struma na istok. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Mesta i predelite na toj prostor. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Nevrokopsko i Razlo{ko). koe Bugarija odbila da go priznae. na Rila Planina. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. vo popisot od 1992 g. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. Bregalnica na zapad od pritokite na r. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko. Na taa to~ka. Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo. Vo 1946 i 1956 g. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini.707 du{i. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 . Re~isi do krajot na turskiot period. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila.800 `iteli. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. Struma. Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi. kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje.) i islamsko. Strume{tica.000 od tn. pa se spu{ta severno od Blagoevgrad. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). Mesta. odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. vo dolinata na r. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina.385. Struma i Smoljanite po r. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki.367 vkupna polulacija (2006). Osven vo selskite naselbi. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi.18% od makedonskata etni~ka teritorija.000 do 250. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija.

Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. osven Strumi~ko. Spored gruba presmetka. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. Amerikanskite protestantski misioneri. osnovani vo periodot 1990–2004. 1919 i Lozana. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. vo politi~kiot i javniot `ivot.n. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. vo mediumite itn. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. vo legislativata. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. vo javnata administracija. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. Me|u pogolemite malcinstva. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. separatisti i neprijateli na dr`avata. No vo 40-tite godini na XIX v.n. sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. bugarska kulturna sfera. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. po 1835 g. po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) . Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija. itn. vo obrazovanieto. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. t. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija. gr~kata crkva. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata.

Skopje. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. 2002. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. Skopje. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje.C. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko).mhrmi. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura.pdf. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji.umd. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Warsaw. Mark Mazover. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v. Balkanot. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. nekolku pati bil konfiskuvan. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB.. t.htm. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski. itn. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora. INI. OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija. 1870-1970. SAD). Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava. Rinhini. klisurata i slivot na r. 2005. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Od 2001 g. me|utoa.com/asen/obst_bg. 1967. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV. Sv. https://drum. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok. Vojuniti i dr. Mesta vo Egejskoto More.prohosting. †OMO Ilinden Ivan Singartiski. 1978.org/reports/04/osce_bulgaria. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. D.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~. ne uspea da se registrira. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 .) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. october 5-15. An. Sa- gudati. Anastasija Karakasidu. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. Po vojnite vo po~etokot na XX v.153 km². Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Washington. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. televizija.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.org/ (mart 2007). Pomaci. Jovan F. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. i LIT. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. 2003. Gregory Mihaelidis.). lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. Trifunoski. http://www.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. 1914. Velegiziti. Morava. http://balder. Skopje. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. koe. http://www. Skopje. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. BÍlgarskite obÈnosti zad granica. kon Trakija. Pirinskiot del na Makedonija. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v. Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r.omoilindenpirin.html (mart 2007).n.

vo javnata administracija. ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol.. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. Vojuniti (vo Epir) i dr. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. Po 1912 g. gr~kata crkva. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). SAD i Avstralija. Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp.). Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. Srbija). Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. {umi itn. itn. reki. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici. a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. socijalnata i duhovnata kultura. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. †makedonska borba#. vo legislativata. Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. pa se spu{ta ju`no na r. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. Bistrica). Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). 1919 i Lozana. Za da ja osigura novata teritorija. Vo RGr. planini.n. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t. okolu 200. koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. ezera. edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#. Od VII do XV v. ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870). a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. vo politi~kiot i javniot `ivot. Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija. Od dr`avnata politika na negacija . od Isto~na i Zapadna Trakija). Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. ne se garantirani malcinskite prava. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. iako vo 1920 g. vo mediumite itn. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Bugarija. Velegiziti (vo Tesalija). vo obrazovanieto. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo. Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. Berziti (severno od Solun). so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. nesramskiot i kostenarskiot.). gr~ka ili druga tu|a vlast. Mesta. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite. pravoslavni od Mala Azija.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. do deneska. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Rinhini (na Halkidiki). Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. kosturskiot. Osem). kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. Sagudati (okolu r.

M. ~etvoroev. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www.. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989). vo Mak.C. Skopje. jazik. 2004. na pop Jovan i dr. Stojan Kiselinovski. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko. Mo{in. psaltir. Beograd. GREECE http://www. Jovan F. Washington. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet. zbirki vo Mak. https://drum.. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva. Gramatik.. odnosno separatist. Pozna~ajni rkp. popoznati se slednite rkp. od mak. prerodba vo XIX v. na Visarion Debarski i dr.. Dobrej{ovo ~etvoroev. Sofia. 2002.. manastiri od srp.. 1993. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840. rus. Fragment od †Posniot triod# (XI v. red. izborno ev. G. 22. a so srp. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Bogdanovo i dr. 1971. Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. se ~uvaat vo razni rkp. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Trifunoski. zborn. Vele{ki zborn. Jegejska Makedonija. Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. 1. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. Ohridski apostol. list i fragment od Posen triod (XI v. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska. Sinaj. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Skopje. se: Krat. osmogl. kn. Skopje. An. Vladimir A. Od XII v.. arh.). rkp. Spored pismoto.pdf. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. Nar.. 1946. bug. ev. Gr~ka antimakedonska borba. Vo javnite mediumi (radio. Kl. Bolowski psaltir i dr.state. ostavil dlaboki tragi vo mak. D. zborn. na pop Jovan od Kratovo. 2000.7 i 8. Sk.. se: Bitolski triod. koga doa|a do izraz mak. Sk. IZV i LIT. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. 1979.: Izborno ev. listovi – site od XI v. INI. naroden jazik. na Axi Baba. i dr. Tsanoff. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. rkp. Toj period. Sk. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. 5 i 6. 3 i 4.florina. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. kn. Treskave~kiot kodik. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey. Vo XIII v. Zborn. 1919.) redakcii. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko. vo Mak. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. kn. fak.: NUB †Sv. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek. LIT. Mak. iako kratko trael. Dimitris Litoksou. Filoz. Kru{ev. 1..# 256. Pokraj progonite i zapla{uvawata.. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava.. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. 32. kratovska i me{ana. na Norov. na Mak. zborn. Mak. Asemanovoto ev. Balkanot. Dobromirovo ev. doa|a do procvet na kni`evnosta. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. Mak.htm. 1988. posen i cveten triod. Mark Mazover. kultura i folklor. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). sè do mak. Najstari kir. Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970.. na Vlad. Od glag. se: Mak. Vo 2000 g. pova`ni se: Zografskoto ev. M. 47. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. Slep~enski apostol. Od XVI v.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn. Ohr. 1858-1918. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. dr`ava vo Mak. glag. red. me{ano).: V. Sv. se: Apokrif. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#. 893 . Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. Skopje. srp. umd.. muz. kn. Meglensko. 2003. Potoa ja napu{til organizacijata. Skopje. Slep~enski pom. lesnovsko. rkp. i dr. Denes samo mal del od okolu 460 rak. Gregory Mihaelidis. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. 1914. se pi{uvaat rkp.. Mak. Od XV v. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. Tikve{ki zborn. Tetraev. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87. Sk..org/. i dr. Arh.. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). Strumi~ki oktoih. Georgievski. no ne i borbata za pravata na Makedoncite. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. so srpska ra{ka red.. Doa|a do diferencirawe na mak. i dr. se: Krninski dam. Mak. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v.. 1978. nasled. Sk. SAD). 1990.. od XIV v. od krajot na X v. Od XVII – XVIII v. pova`ni rak. Anastasija Karakasidu.

vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004).06%). 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25. Kuks.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81. 700. Vojuniti vo Epir i dr.697 etni~ki Makedonci. pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5. vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva.428 Makedonci vo Srbija.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. Rinhini (na Halkidik). kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo.955. Golo Brdo i Gora.000 etni~ki Makedonci vo Albanija. na edna strana. Samuilovo Carstvo. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi.278. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. Berziti (severno od Solun).899.972.847 lica (0. bile istovremeno i etnografski granici. Podgradec. Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite.581 kako Gorani (0. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi. Sprotivno na toa. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r. od vkupniot broj 2.547. go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot. makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan).000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik.022. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. Spored posledniot popis vo RA (1989).M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori.35%) i 4. u{te ok. Struma). bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#. i Kor~anskata Kotlina. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina. politi~ki. Mesta. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#. osobeno vo prekuokeanskite zemji. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002). Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. Spored popisot na SAD (2002). Golo Brdo i Gora. 200. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv. Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo.798 km². koga 10. Mesta). Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944).297. Mesta. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r.071 Makedonci. vkupno 30. ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa. koga namesto imeto Makedonija. brsja~kite. a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija.981 ili 64. kako i vo gradovite Tirana. Se operira so pribli`na brojka od ok.000 – spored podatoci od MIA (2003). ja se~e r. i vo RS i na Kosovo.270. Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. Velegiziti vo Tesalija. RB i RA) ne e poznat. 700. Se~e delovi od strumsko-mestanskite. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko. (nad 70%). koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba.774 km²). Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. Bistrica). bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. kako i vo popisot od 1992. RBiH (2005) – 2. vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB. Sagudati (okolu r. Spored popisnite podatoci. bogdanskite. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Sprotivno na toa. po sredna procenka ima 42. vardarskite.). ja se~e r. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. navedeni se samo 4. RSl (2002) – 3. Smoljani (po r. Vodensko i Kostursko. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. tie 4. kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v. . Kor~a. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. na druga strana. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g. kako Makedonci se izjasnile 25.18%. spored popisot vo Kanada (2001) – 31.145. Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. okolu 200. kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1.

Polog. Stracin.) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s. Bitolsko Pole. Skopska Blatija. za postara `ena (Prilepsko Pole. XX v. XX v. XIX v. Lopatica.) Grabeno rakav~e. XX v.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko. XIX v. Solunsko.) 895 . Mariovsko.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. XIX v. XX v.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s. Radiovce. Kumanovsko.) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s.) Vez od `enska krpa za na glava (s. XX v.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s. XIX v. Bugarievo. XIX v.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija. Duwe.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole. XIX v. XIX v.

Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. bugarski. so mali verski zaednici na protestantizmot. vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG. gr~kata ili druga tu|a vlast. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija.). Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. na XX v. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. Sepak. srpski i albanski. a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. socijalnata i duhovnata kultura. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Zatoa po 1844 g. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. RH. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. . Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. pa i vo RM. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. Spored religijata. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. kako RSl (sega ~lenka na EU). Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. RCG i RBiH.. go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. muzi~kiot folklor. Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. prekuokeanskite zemji. so pomo{ na svoite stranski mentori. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. Amerikanskite protestantski misioneri. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. Rezultatot od vojnite sosednite zemji. gr~kata crkva itn. kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. zaedno so makedonskta teritorija. NRM i FNRJ. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci.). Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. Kanada i Avstralija. i vo tie uslovi. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. Grcija i Bugarija.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. nasekade. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. Turcija. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. Make896 doncite do`iveale.

mominska i detska nosija (s. Gorno Vodno.) Mija~ka nevestinska.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V. Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 . Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s.

kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija. MANU. 2002. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. Viktorija Ink.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. 1975.: Vo srceto na [panija. INI. 1919. na pr. 1978. Anastasija Karakasi- du. Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. (od pomalite). Gr~ka antimakedonska borba.M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. Iv. Makedoncite vo ^e{ka.C. Svetski makedonski mladinski kongres. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. Tsanoff. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija.: Van~e Stoj~ev.. Alekso Demnievski-Bauman. Skopje. Mico. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. SAD. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. 1991. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Sinot na Angel Gaco. Bla`e Ristovski. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. kako. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava. LIT. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. Za makedonckite raboti. Voena istorija na Makedonija. Skopje. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein. NSDP. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. Balkanot. Smrde` (Kostursko). Skopje. Priredil Bla`e Ristovski. Mark Mazover. 1971. LIT. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. 1914. Macedonia Clasp of the World. Makedonska alijansa – Melburn. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. D. O. Vasko Panoski i dr. Krste P. Dim~e Milevski. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989). Gregory Mihaelidis.umd. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . Bo`idar Maslari}. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. LP i dr. Misirkov. X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. SofiÔ. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. Stojan Kiselinovski. SAD. od levo na desno: Trajko Mi{kovski. DOM. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Indijana.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. LIT. III. Sv. Makedoncite vo Holandija. Skopje. Skopje. Skopje. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. 1. 2000. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1983. BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ. Jov. Dimitris Litoksou. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). Portreti i procesi. Dragi Stojkovski. d-r Vladimir Kavaev od Struga. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. 2004. An. istiot. Vladimir A. Skopje. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939). Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD). Vo 1938 g. D. DS. Skopje. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. 1990. d-r Gavril Konstantinovi~ od s. D-r Orde Ivanoski. Obedineta makedonska dijaspora i dr. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn.pdf. D-r V. Poliwa `ito – ridi{ta krv.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. Avstralija. II.. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. Skopje. https://drum. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. Slovenija. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. 2003. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop. Svetski makedonski kongres. 2003. Sofia. Washington.

†Komunist#. Sredbi. Debarskiot mladinski bataljon. Vasil Griv~ev. LIT. 1980. Skopje. Ml. Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje).: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti. 2. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot. Nikola Uzunov. D-r Orde Ivanoski. †Na{ svet#. S. R. Skopje. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). 31. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. S. Ki~evo. Dimitrija Nova~evski. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. MAKELARSKI-BECKO. Skopje. kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. Ml. Natalija 899 . Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata). 9. 55-68. Taki Fiti. S. vo v. 10. †Poetsko kat~e# i dr. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). 9267. prva i vtora. kn. a M. X ‡ 6. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. Skopje. doktoriral so zabele`ana disertacija. [aban Prevala (monetarna ekonomija. Jordan Krstevski. Mitra [aroska. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. I-V. Aleksandar Milevski. 5. Makedonskiot stih 1900–1944. potoa vo Vrawskiot NOPO. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. XI. 315-316. †MAKEDON^E# (Detroit. 1991. Blagoja Nanevski.. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. prvoborec. Pan~e Kirovski. Po otslu`uvaweto na voeniot rok. Skopje. †Prosvetena `ena#. 38. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. @ivko Atanasovski. D-r \or|e Miqkovi}. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). Branko Zelenkov. Gligor Bi{ev. 1914 ‡ Struga. Skopje. Ml. \or|i ^epujnoski. I. Jane Miqovski. BIBL. Todor Todorov. †Glasnik# na INI. †Nova Makedonija#. a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. Skopje. vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). XXVII. nositel na Partizanska spomenica 1941. Posledici. Nikola Uzunov. I. 23. Du{an Veqkovi}. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. Tihomir Jovanovski. XXI. Antonov stanal i general na Crvenata armija. 1967.). avgust 1949 ‡ dekemvri.: B. Sremska Mitrovica i Ni{. bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. Mihail Petkovski. †Kulturen `ivot#. Tetovo. kako i akademicite Kiril Miqovski (v. Dimko Kokaroski. 7. a potoa spored bugarskiot pravopis. Sl. Vladimir Kandikjan. Metodija Stojkov. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). N. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. Kiki Mangova-Powavi}. †Nova Makedonija#. Jovan Stojanovski. †MAKEDON^E# (Bukure{t.). Ml. Nikola (Debar.) i Nikola Kqusev (v. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. XI. Vlado Makelarski MAKELARSKI. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. N. XI 1987. I 1993) ‡ prvoborec. Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski. 2006. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). Trajko Koneski. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. soobra}aen in`ener. 22. od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni.: Elena i Vladimir Kavaevi. Trajko Slaveski (ekonomija). LIT. XI 1981. 1975. Kostadin Popovski. Josif Andreevski. IV 1939).). Ksente Bogoev (v. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad.: Dim~e Naj~eski. LIT. od kade {to izbegal (12. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. vo Zagreb.: †Na{a re~#. Qube Trpeski. (s. SAD. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). Nikola Uzunov. poradi komunisti~ka dejnost. III. tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). Dimitrija Nova~evski. Asen Simit~iev. Albanija. 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. na makedonski jazik. Mane ^u~kov. 2. Skopje. Objaveni se vkupno 35 broja. T. Angel \or|iev. Goce Petreski. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). 6. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. 1967. 7. †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Taki Fiti. 18. Skopje. Vlado D. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii). III 1979. 7. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. 2. finansii i bankarstvo). 6. Istra`uvawa i materijali. Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla). D-r Petar Stojanov. Nikola Uzunov (v. D-r Simo Mladenovski. 1919 ‡ 29 ili 23. 1985. Skopje. 711. Ksente Bogoev. kade {to vo 1935 g. Makelari. nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi.-K. @ivko Dimoski. dekemvri 1977. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945. XI 1972. Nikola Kqusev. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. S. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. Skopje. 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Bla`e Ristovski. Dodeka bil na robija. Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. Golooto~ki svedo{tva. Metodija Stojkov. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. Seta mladost za Oktomvri. 16-18. IV 1939. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija. Todor Ru{kov. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent.

t. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991).e. Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. Gradina na detstvoto. na grupata za angliski jazik (1964). 1960 i drugi. G + (106.9%. 2001.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. †Crveniot kow#. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. rashoden metod. bruto nacionalniot dohod. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. Raskazi: Ludiloto na srceto. Zboruvaj tivko.25 mlrd. RM po 1996 g. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi). BNP. luksuzni. prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii. 16. IZV. 1983. trajni). sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka). neto-izvoz). 2006. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. St. Zarobe- . porastot na zalihite. den. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. 1976. Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. Vo periodot 1992– 2002 g. BIBL. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). Elena Doreva (ekonomika na agrarot). S. 2000. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g. P. Nikola Uzunov (stopanska istorija). Samuelson. Skopje. P. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela.: Zbirki pesni: Pesni. zemjite vo tranzicija). bruto nacionalnoto {tedewe. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj). 2004.6 mrd.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. 1931 i dr. Slobodan Mickovi}. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#). Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. Raspeani prikazni i dr. R. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). Zeleniot vitez. M. LIT. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. 28. Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija). 1973. monetarnite agregati. †Jad#.e. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. Gil. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. vkupnata nevrabotenost itn. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto. McGraw-Hill International Edition. vtoro. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod). Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. vo ovaa faza na razvojot. t. 8. Economics. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. den. 1961. 1959.e. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. C + 57. 1924. Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#). den.2 mlrd. docent na Univerzitetot vo Tetovo. den. So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t. Fiti. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi.: †Poezija#.). gi opfa}a bruto doma{nite investicii).: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. Me|utoa. Sk. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. Todor Todorov. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. den. 8. finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i.11 mlrd. IZV. Ni~ija zemja. jan. t. Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno. bruto-investiciite vo fiksen kapital. 1970) ‡ sociolog. Desanka (Rabrovica. Risto Hristov. 2006. F. Ariton @ikov. Ottuka. SVP. †Jazol#. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. MANU. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. BDP. †Haj-faj#. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo. Xemail (Skopje. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. Baram pomiluvawe. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI]. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. Srbija. LIT. LIT. 1964. Dan~o Zografski. T. Ulogi: Otelo. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija). vkupnata vrabotenost. kako i na scenite na drugi teatri. †Bilten#. F – M.42 mlrd. Bila ~len na SANU. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost. 16. den. Nemam pove}e vreme. 1955. kako zbir na odredeni transakcii. neto stranskite investicii. T. Taki Fiti. T. †Bilten# juli/avgust /2006. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). F.n. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. V 1933 ‡ Skopje. 1979. Romani: Buntovniot klas. X – 160. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. Struga. no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. Skopje. Ajan (†Ugursuz#).: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. Aleksandar Murarcaliev. Eighteenth Edition. Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. T./fev. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. niski stapki na inflacija. Ki~evsko. 75 mrd. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. V 1898 ‡ Belgrad. †Pra{ina# i dr. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. 1927.n. I + 55. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra. and W. Mirisot na zemjata.: SNA 1993 i ESA 1995. M) = 265. †Pred do`dot#. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. bruto-investiciite. IZV. †Preku ezeroto#. Vladimir Gligorov (stopanski sistem. IZV. 1988. i nadvore{notrgovski sektor (X-M.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. S. MAKSUTI. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. Skopje. saldoto na tekovni transakcii so stranstvo. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. 1930. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. vo osnova. Irena Kikerkova.: P. Nordhaus.. Letopis na Perunovite potomci. t.

Mala ednokorabna crkva. MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI). †Napredok#. Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944).: D-r Simo Mladenovski. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Gostivarsko. Kol. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). vo Skopje. Cvetan Grozdanov. a najmal od 1. 95‡97.68 m3/sec vo septemvri. Kaliopi. 2005. datum na sobiraweto. Karolina i dr.3 km. 1926 – Egejskiot del na Makedonija. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Risto SamarM. 1971. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski. 63‡64. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni. osnovana vo dekemvri 1992 g. Prvin bil izbran za asistent (2001). O. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI). 1942. od jerejot Stefan.) M. 14. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV. K. IX 1924 ‡ Skopje. Proeski. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. Liturgiski kompozicii vo oltarot. Vo novinarstvoto od 1948 g. Tetovo. a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡).1 km2. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. Bogdevo. supstrat. Iv. mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot.1 m3/sec se javuva vo maj. 1943). sv. vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). VIII 2007) ‡ novinar. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika. Najgolem srednomese~en protek od 17. 1944) – naroden heroj. Emituva vesti na makedonski. ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. LIT. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. Srednogodi{niot protok iznesuva 6. 8. sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). Slivot zafa}a povr{ina od 200. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii. nadmorska viso~ina i dr. Naum. Kliment u Ohridu. Od 1951 g. kako i sv. LIT. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan. B. ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). Makfaks. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. 151‡153. S. izgraden i `ivopisan vo 1378 g.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. Petka. sv. lokalitet. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. Beograd. Sv. BIBL. V.71 m3/sec. Konstantin i Elena na zapadniot yid. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu.728 m. (1940). rodnina na kralot Marko. Kliment. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika. Shkup. C. Kliment. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. 1083. P. zemja na potekloto. Beograd. prerasna vo me|unaroden festival. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa. xiev. Radika. Stari sv. LIT. 1997. Skopje. Ohrid. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. 167-171. ima vku- MALEVSKI.122 m i prose~en pad od 52. Vl. a se vliva na viso~ina od 606 m.). Vo edna borba bil zaroben. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . pen pad od 1. Dr. †Starinar#. 1980. Gojko SubotiÊ.7 ‰. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija. Du{ko (Tetovo. sv. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Nikola. izdade 15 LP-plo~i. [ ‡ Hat.: Dragan Vasilevski. \. Zlate (s. Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1. Vo poslednata decenija na HH v. Crkvata †Mal sv. †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite.

Ohrid. Erazmo. Vlado (Struga. vo M. 1985. MALEVSKI. Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). desna pritoka na Crni Drim. Kliment (Struga. Aleksandar (Ohrid. vo Strumica (1981). D. 14. T. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban.: Branislav Rusi¢. ostanale da `iveat samo 22 `. vo 2002 g. 339-349. LIT. kn. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. 20. so ladni zimi i sve`i leta. pokraj na †Razgledi#.: Done Ilievski. Na istok se grani~i so Debarca. Skopje. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. 1987. ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Albanija. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). Ohrid-Skopje. Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). III 2006) ‡ novinar i spiker. Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. op{testveni. diplomat. vo Novo Selo. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . vo Tetovo (1977). Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija. 5. vo Dojran (1959). S. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti. no zna~aen kni`e- . LIT. Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992). Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. a vo Kopenhagen (Danska. od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz. IX 1984) ‡ raska`uva~. 23. 6. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM.. IX 1919 ‡ Struga. Ohrid (monografija) kn. Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. Zba`di. 1953. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. I 1979) ‡ pliva~. na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. Erazmo. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC. 2004 V. isprese~en so pove}e dlaboki dolini. F. 11. Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. Skopje. Skopje 1978. X–XX v. vo Sv. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. a drugite dve sela se raseleni. Od 1965 do 2004 g. †Godi{en zbornik na FF#. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda.: J. IX 1938) & arheolog. 269-339. †Emisija za zemjodelcite#. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. 26. Reljefot e ridski i planinski. LIT. kade {to ostanala celi 33 godini. vo 1965 g. AIU XV. 1974. 13. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. P. 10. Atina i Sofija. Vo M. Gr. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). Klimata e planinska. turata na po~vata na Makedonija. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). MALESKI. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. MANU. VII 1930 ‡ Skopje. se vrabotila vo Radio Skopje.. \. 1. del VI. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka).Ohrid. Beograd. Malesija. Makedonskoukrainski vrski.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Kr. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Pantelejmon na Plao{nik. po{tite vo Prilep (1973). B. Skopje. Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni. a potoa na APK †Student# vo Skopje. MALENKO. Al. U~esnik vo NOB. †Radiodrama#. Vlado (Ohrid. na nekropolata na Deboj. XI 1927) – arhitekt. vo 1958 g. scenarist. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. †Emisija za `enata# i drugi. na anti~kiot teatar vo Ohrid. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. vo Kumanovo (1978). R’`anovo i Lokov. @A XXVIII. `ivele 926 `. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. publicist. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. Qubinka (Ohrid. J.-Gr. 45-51. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. vo lokalitetot Stobi i dr. Konstantinov. VII 2002) – protojerej-stavrofor. Paraskeva (Skadar. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. na severozapad so Debarska @upa. 2006. Aleksandar Malenko MALENKO. BIBL. X 1917 – 18. romansier. Rim. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. osnova~ na †Razgledi#. do penzioniraweto (1981). †Pedago{ki soveti#. hoteli vo Ko~ani (1957). i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej . B. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. 159-166. 1996) zlaten na 200 m delfin. Skopje. Rat. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. vo Ko~ani (1982). 1. Dodeka vo 1961 g. a ozna~uva †Brda#. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. St. Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. vo [tip (1955). Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman. Vo minatoto se vikala Zakamen. novinar. ^len e na DPM od 1946 g.

raskazi i edno~inki. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990).: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Razboj (1969). dijalektolog. vodat dve regionalni soobra}ajnici. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. romani: Ona {to be{e nebo (1958). Negovite pesni. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno. i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 . se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI. 1974. Vojnata.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Me|unarodna politika. 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. 1936). Sv. XI 1946) – pravnik i univ. Warszawa Krak[w. slavist. 1938) M. objavena vo tri dela: †Non possimus#. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. Vo 1976 g. Skopje 1987. Skopje. Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB. Karta na Male{evijata MALECKI. Denko (Skopje. Golak i Pla~kovica. spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. XIV. Ohajo. koi prerasnuvaat vo narodni. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). 1976). †Razgledi# (1954) vo broevite 19.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora. Polska. 20. LIT. Z. VII 1903 – Klocko. Miodrag Drugovac. Razlovci. 441–446. 1976) i Razgledi (kniga esei. T. izdavawe bilteni i vesnici. Likovi – antagonisti.: Sovremeni politi~ki sistemi. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. profesor. SAD (1990–1991). Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). Makedonski narodnoosloboditelni pesni. LIT. istiot. BIBL. ogledi i polemi~ki prilozi. Petr. Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik. lu|e. izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. 14. 1980. 2001. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). IX 1946) ‡ polski lingvist. saka i mo`e# objaveni vo sp. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. IZV. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. i T. Skopje 2000. Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997). Preku M. posthumno). [. istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. dr`avniki diplomat. Skopje. prv polski makedonist. B. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. manifestirana vo statijata †Konspekti#. Polska. V. vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. Istra`uvawa i materijali. Angelina Banovi}-Markovska. 2007. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004). 21. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#. 3. 14. M. Venko Andonovski. Skopje. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina.: Bla`e Ristovski. Makedonskiot stih 1900–1944. vojnata (1967). Hristo Georgievski. Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. Vo 1951 g. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). do nejzinata klisura nad s. Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. balkanist. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski. Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. 1987.-^. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). so preveduvawe.

Instalirana mo}nost 1. HC †Do{nica# e na istoimenata reka. Rat. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. a najgolemo bilo vo 1996 g. a potoa emigriral vo Bugarija. Crnik ima Turci i Romi. 1871 – Bugarija. 19‡24. \. T. LIT.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. Vra~i# vo Ohrid †MALI SV.: Milen Kumanov. Na Ilinden (1903). 69. Blagoja Aleksov. zab. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1. LIT. S. Vo M. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). LIT. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT. Jankovi¢. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. Bugarija. Instalirana mo}nost 4.62 MW. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica. a 6 na op{tinata Peh~evo. ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. 1980 48‡53. Ima dva agregata so pelton turbini. Male{ i Pijanec. †Kulturno nasledstvo#. Skopje. Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie. \or~e Petrov. (1992-9394). Postoela od IX v. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. 2003.458 `. Ml. V. MALE[EVSKA. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). SofiÔ. I–II. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). spored teritoriite na koi{to se prostirala. Ml. 1993.: J. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. MANU. 123. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879). Asenov vo crkvata vo s. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. SofiÔ. ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. najisto~nata to~ka na RM. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata. 1978. Cvetan Grozdanov. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata.: D-r Risto Poplazarov.. Pavlovi¢. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. MakedoniÔ. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. Ana (Dupnica. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname. C. Sveti Vra~i vo Ohrid. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). LIT. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. i iznesuvalo 158.26 MW. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. Korni{or. }erka na Nikola Male{evski. And. MALE[EVSKI. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata).748 m). 80. se ven~ala so Kr. MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. Ima dva agregata so pelton turbini. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Od selata. punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. Crkvata †Mali Sv. Male{evo i Male{evci. kota 1356 na pl. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g.048 `. Beograd. Gimnazija zavr{ila vo Solun. od vremeto na prvata misija na svv. Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina.. 19-20-21. 1965.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma. Zrnovci. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica. Bilata se zaobleni. ovde `iveele 20. 81‡108. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945). Vo pogon od 1953 g. vtoro fototipno izdanie.5 GWh. U~itelstvuvala vo Kuku{. 1992. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v. blizu do seloto Kalimanci (po- . 1985. Beograd. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. Bugarija. Vo s. Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku. kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. S. i vo 2002 g. Se protegaat la~no vo pravec jz–si. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Berovo. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. den. Kuzman i Damjan. 25. Beograd 1974.6 GWh. sv. (Hronika). ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. ™uriÊ. 1995. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. op{tinskite arhivi. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. Petar Miqkovi}-Pepek.. nedaleku od Demir Kapija. Vo 1961 g. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. St. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. 1942) – u~itelka.: D-r Mile Mihajlov. 1996. Berovo vo prostorot i vo vremeto. kaj s. Skopje. Gr. istiot. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska. M. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. Prirodni i socio-geografski karakteristiki. S. Nikola (Berovo. skoro isto tolku – 19. 1852 ‡ Dupnica. Skopje 1980. Skopje. 1979. Pla~kovica. LIT. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti.: Voislav J. Beograd 1928. Skopje.: Ivan Snegarov. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Al. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. kade {to se vklu~ila vo TMORO. Stanke Dimitrov. KratÍk istori~eski spravo~nik. Vo pogon od 1950 g. loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije. Ohrid.801 m) i ^engino Kale (1. Jovan Teorijan. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. nedaleku od Ko~ani.

S. XII 1946) ‡ grafi~ar. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta. Vo pogon od 1970 g. Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. nedaleku od Bitola. Skopje. Instalirana mo}nost 12 MW. Instalirana mo}nost 4. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci. Dr. Skopje. neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. Dimitar (Sarakinovo. granka so plodovi 905 . Podocna se svrtuva kon prirodata. tikve{ki foto-hroni~ar. Ima dva agregata so francis turbini. LIT. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe. Ima dva agregata so francis turbini. Skopje. Vo pogon od 1927 g. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. profesor na FLU vo Skopje. 5. HC †Kalimanci# na r. Beograd. vo blizina na Tetovo. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata.88 MW. Vo pogon od 1985 g. 1993). Ima dva agregata so pelton turbini. 1995. Ima 4 agregati so pelton turbini. spa|a vo rodot na kapinite.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast.esmak. Pupka.2 MW. And. Z.56 MW. suva igla. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. Vodensko. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti. Al. R. 1999. LIT. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. 1985. slikar. http://www. subalpskiot region. HC †Popova [apka# e na [ar Planina. BIBL. Dimitar Malidanov (katalog). Dimitar Malidanov (katalog). vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci. 1985. J. Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto.: Sowa Abaxieva Dimitrova. Skopsko. 1980. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Plod. Vo pogon od 1993 g. Negotino.mk. 1925) ‡ fotograf. Ml. Instalirana mo}nost 2. Skopje. Viktorija Vasev Dimeska. Ima tri agregati so francis turbini. Vo pogon od 1993 g. †Elektrostopanstvo na Makedonija#. mecotinta. Instalirana mo}nost 2.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo.: Kavadarci nekoga{ i sega. Instalirana mo}nost 2. Kavadarci. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. Kiril i Metodij# vo Skopje.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Ima dva agregata so francis turbini.4 MW. Bregalnica areal. HC †Pena# na r. Pena HC †Pena# e na rekata Pena. fam. 1972). Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). HC †Turija# e vo blizina na Strumica. so~na i vkusna malina. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. 1964) ‡ etnolog.78 MW. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#. Instalirana mo}nost 2. Ima dva agregata so pelton turbini. VIII 1995). Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. me|u Ko~ani i Del~evo). Malina. Zoran~o ([tip.P.. MALINKOV-]ENDO. Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. MALIDANOV. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). Instalirana mo}nost 2 MW. VI 1999). HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. 1990. Vo pogon od 1951 g. Bilten na Univerzitetot †Sv.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska. nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Prilep i vo Qubqana. Vo pogon od 1938 g. BIBL. Instalirana mo}nost 4. 2001. 1995. a plodot crvena. nedaleku od seloto Matka.com.-B. Vo MALINA (Rubus idaeus L. LIT. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik.74 MW. verni-mu). Vane (Kavadarci.

Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). NIP †Komunist#. 1989. 15. Raboti vo INI (od 1. od 1. Skopje. Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. VIII 1944) i urednik na sp. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. 1. vtora i treta. 167-174. Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Gorno Lisi~e-Skopsko. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). 2001. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. bila glaven i odgovoren urednik na v. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). dekemvri 1972. 86-91. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. 58-61. S. mart 1968. na istoto mesto. Ml. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. 1988. Ml. VI 1957) ‡ istori~ar. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina.: Vo Skopje 1942 godina. ~len na Glavniot odbor na NOF.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). 2002. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. Spomeni. VIII 1944). Kumanovo. bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. 6. ~ii pripadnici imaat etni~ki. †Prosvetena `ena#. 1984. 837. Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina. 11. Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. maj 1972. 14-15. 125-127. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. kniga prva. Podem na informativnata i kulturnata akcija. Skopje. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. Kumanovo. Nezaboravnik. XI 2001). Borba za sloboda. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . Veles. Skopje. Vinica i Vini~ko. Kumanovo. pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Bele{ki za hronika. 2002. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943. prvoborec. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. prva. Ko~ani.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. V 1943) na pl. S. Sveti Nikole. †Makedonka# (od noemvri 1944). Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. Skopje. Skopje. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. Sredba so Tito vo 1941 godina. Skopje. @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. Balisti. od kade {to zaminala (20. 1984. 2. S. Demir Kapija. republi~ki i sojuzen pratenik. Skopje. MALINSKA. Skopje. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. X 2003. Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. IX 2005. maj 1980. 1977.: Petar Trajkovski. Titov Veles. Skopje. kn. Ml. 1998. 4. 1998 (so koavtor). XII 1944). tom I. tom I. br. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. direktor na Radio Skopje (1952–1961). LIT. Skopje. I 1917 ‡ Skopje. 1961. odgovoren urednik na sp. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. 1996 (so koavtori). se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. 5. 1976. BIBL. 1985. jazik i vera. Vinica. Kriva Palanka. Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. Skopje. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. ^a{ka. †Na{ vesnik#. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. 666. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Podocna studirala vo Belgrad (1939). 1985 (so koavtor). XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. \or|i (Veles. 11. XVIII. 1988. Sredbi so Tito vo 1941 godina. oficijalno. novinar i politi~ar. 2003. tradicija. 201-204. Titov Veles. †Ilindenski pat# (od april 1944). Demir Kapija. Veles. 878. XI. 1998. 4-5. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. V 1979. Zelenikovo. Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. Skopje. Titov Veles. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). 18. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). BIBL. 1995. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. 12. Op{tina Zelenikovo. Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. Sveti Nikole. †Nova Makedonija#. 1992. izbran delegat na AVNOJ. ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina. X 1980). 24. (16. IZV. 1972. †13 Noemvri#. dekemvri 1979. Veselinka Georgieva (Kumanovo. 2000. †Prosvetena `ena#. 1998. Skopje. @iveeja. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). Skopje. Postojano ~ekorewe napred. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). Skopje. 1998 (so koavtor). Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. Veles. 13 i 14 dekemvri 1978 godina. 1990. Skopje. Skopje. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. 1990 (so koavtor). †Prosvetena `ena#. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. 2001. 2002. Dokumenti. religiozni. br. Poimot †zaednica# vo RM. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Titov Veles. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. ^a{ka niz istorijata. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12. †Prosvetena `ena#.

†Slu`ben vesnik na RM#. S.344. 9.015 muslimani. a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). Avdela. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. †Makedonski ora#. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. IZV. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). Skopje. kade {to i po~inal. 5.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#. III 1984. a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. Milton (s. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI.993 kako drugi. Institut za geografija.854 fotografii. 91/01. 520 protestanti i 30.600 metri filmska lenta od 35 mm. 2.600 m filmska lenta od 35 mm. Po andartskoto palewe na rodnoto selo.: †Slu`ben vesnik na RM. †Makedonski ora#. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). 674. †Proslavata na \ur|ovden#. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. 507. Avdela. Ml. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina. ili 1. †Proslavata na Sv. Kostursko. Janaki (s. snovewe i tkaewe). †Ekran#. 18. 52/91.939 Srbi.884 vla{ki i 19.757 turski. Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. †Proslavata na Sv. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata. pomlad brat na Janaki. Du{an (Skopje. 17. se preselil vo Bitola (1905). †Proslavata na \ur|ovden#. 1882 ‡ Bitola. turskiot.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija.018 Bo{waci.820 drugi. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#. Popis 2002. 1996. †Vla{ka svadba#. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo). †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#.981 se izjasnuvaat kako Makedonci.513 fotonegativi i 17.854 fotografii. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. zaedno so brata si. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). Kiril i Metodij# (1905‡1908).695 Vlasi i 20. koi se del od albanskiot. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. Po vra}aweto.528 romski. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Petr. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija. 19.297. XIV. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). 1.959 Turci. zaedno so bratot Milton. so osoben interes za crtaweto. redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet. 77. Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905).310.184 pravoslavni. 53. Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI. †Beseweto na Ilindenci# (1908). kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). †Vla{ka svadba#. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr.008 katolici. 1878 ‡ Solun. 694. Ml. 7. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#.513 foto-negativi i 17. srpskiot. VIII 1995) – geograf. lo zaedno so brata si. a od 1948 g. 8. 35. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. br. 38. †Beseweto na Ilindenci# (1908). odnosno. 12. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.879 Romi. 1996. vla{kiot. 42‡ 44. T. Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola. 71. romskiot. Po demobilizacijata vo 1946 god. S. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. 1948) ‡ fotograf i. vo Bitola otvoril kino (1918).560 bo{wa~ki 6. 24. LIT. Skopje. Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI]. Kiril i Metodij# (1905‡1908). se preselile vo Bitola (1905). bo{wa~kiot i drugite narodi#.083 kako Albanci. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. zaedno so postariot brat Milton. III 1924 – Skopje. Kostursko. 509. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935). 1.241 drugi jazici.022.773 srpski.. predewe.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. LIT. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 . br. Skopje. kaligrafijata i fotografijata. 18. spored koi od vkupno 2.989 albanski.547 gra|ani na RM. tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava.

pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. †Sv. Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). Zavr- MANASIEV (VE^ERIN). Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. za redoven profesor. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). penzioniran (8. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. 1873 – Gorna Xumaja. RGF. Neranzin i Ve~erin. 7. St. poet. Gostivarsko. 23. Golate. vo 1966 g. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). Jovan (Gostivar. Vio. prozaist i dramski avtor. Skopje. bil izbran vo zvawe docent. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. D. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. a vo 1972 g. i LIT. 2. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. e dekan na Geografskiot fakultet. 29. 2006. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). Ser. 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). 17-79. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. grad. T. Od 1. II. glavno pod psevdonimite: Violetko. Jovan Manasievski MANASIEVSKI. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. op. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. XI 1999).: Todor Serafimovski. I. bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen. †Sv. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. a. IZV. Argir N. MANASIEVSKI. I 1980 g. And. humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. VI 1909 – Sofija. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri.: CDA. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. T. vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. mesta. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. ll. f. 19. 18. Sofi®. 17. Preobra`enie#. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ. Vo 1961 g. Vo ARM bil komandant na korpus. Jovan Janakiev (s. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). po {to bil V. vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. 1.: AngelÍ DinevÍ.e. Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. R. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. Skopje. †Bistra#. †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. Gevgelisko. [tip. L-s. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. †Makedonski vesti#. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi. Rod i porod. 1981. Pepi (Veles. 237–240. 54. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. Lorans. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor. VIII 1964) ‡ rakometar. Kiril i Metodij# vo Skopje. Bl. Imeno. raskazi. IX 1932) – u~itel. 27. IV 1936. 771. (s. V 1968) – politi~ar. Kiril Stefanov (Gevgelija. Seovo. .M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Te{ko zabolen. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933). Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. MANASIEV. D-r Bla`e Ristovski. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja. gevgeliski okoliski vojvoda. Andreja#. pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. LIT. Tr. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. 21. umira mlad vo golema siroma{tija. S. LIT. potoa vo Francija. MANASTIR ZRZE & v. za vonreden profesor. †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). Vasil Tocinovski. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. SofiÔ. Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. ^len na MRO stanal vo 1894 g. Manastir. Al. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. R. U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). 2001.

1. 1912 – s. Krsto (s. 1975. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. ~len na TMORO. Kostursko. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. MANASTIR TRESKAVEC & v. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. 78. LIT. Kiril i sv. Gimnazija zavr{il vo Bitola. †Sv. Breznica. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. pravnik. U~itelstvuval vo Gevgelija. †Sv. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. \or|i Skoroposti`nik#. publicist. potoa †Sv. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. a Praven fakultet vo Belgrad. Vra~i# vo Bitola. Skopje.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Velu{ina. Kon krajot na XX v. †Uspenie na Sv. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Stefan#. Nikola#. CÍrnu{anov. Gilevski i Ja~ev. †Sveti Jovan Bigorski#. MANASTIR NEREZI & v. K. 1880 – Kumanovo. preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. Kr. 11. Bil ubien. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910). 2001. Pantelejmon#. Bogorodica#. ja na po~vata. l. Najvisok vrv e Asanica (874 m). [. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975). Palanka i na dr. osven ogromnata prosvetitelska dejnost. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. a. Lerinsko. †Sv. op. bolnicata vo manastirot †Sv. Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). Naum Ohridski. †Sv. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija.-^. MANGOV. MANASTIR †SV. Egejskiot del na Makedonija. Kole (s.e. Metodij i nivnite u~enici sv. †Sv. ^len na DPM (1977). 1948) ‡ slikar. LIT.: CDA. MANASTIR MATEJ^E & v. BIBL. Tr. P. Ignat M. 1965. 1992. 2. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka. MANASTIRSKI BOLNICI. le na zapad. Dimitar ([tip. mesta. St. Kostursko. dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. †Sv. VIII 1909 ‡ Skopje. i LIT. avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik. Kis. †Sv. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. †Sveti Joakim Osogovski#. Sv. Zaginal vo s. Breznica od artileriska granata. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). Ov~e Po- Dimitar Manev. 1. †Bikovi vo boja# (2001) 909 . Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). D’mbeni. potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). Pokraj ^apovski. †Vik# (1979). Me|unarodno javno pravo. U~estvuval vo Balkanskite vojni. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. VII 1940) ‡ poet. Petar (s. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. Mamurovski. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). Sofi®. †Sv. B. ]elijni u~ili{ta MANGAROV. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. f. MANEV. 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. 1987. 19. Kostursko. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi. IZV. Kliment i sv. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever. Bitolsko. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. Skopje. V. Skopje.). Sv. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). 1. (Kratovo. Naum Ohridski#. Banica. Kole Mangov MANGOV. Al.: T. Skopje. \OR\I # & v. likoven pedagog. IX 1944) – u~itel.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. M. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. MANASTIR PSA^A – v. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. And.

Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). BIBL. Skopje. Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 1973. †Prosvetena `ena#. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. Od 2001 g. Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. Zbornik na se}avawa. ^len e na DLUM i na DLUPUM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. Z. urednik na sp. Skopje i dr. IZV. nekropola. publika Francija. K. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. Zagreb. Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. N. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). 5. D. glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. val vo Belgrad (1977). a od 1983 g. zamenik minister za zemjodelstvo. BIBL. Skopje vo NOV 1941. univ. Samostojno izlagal vo Skopje. Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. Elica Maneva Kole Manev MANEV. Pariz. Strumica. L. Kole (s. rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Demir Kapija i dr. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata. 1977. 1992. Egejskiot del na Makedonija. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. Liljana (Skopje. 16. Bil pretsedatel na DLUM (2006). Skopje. Zavr{ila gimnazija vo Skopje. kniga prva. Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). 421-423. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. maj ‡ po~etokot na 1943). Ml. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. mesta). srednovekovna Skopje.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. profesor. 2000. Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. XII 1947) ‡ arheolog. Od 1973 do 1983 g. IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija. sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. Elica (Bitola 1. Bitola. tom I. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA. `ivee i raboti vo ^ikago.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. 1976. vra}aj}i se vo tatkovinata. pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. MANEVA. Skopje. Krstevi. pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). Qubqana. Skopje. Bitola. 1984. Bap~or. Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). ^ikago. Srednovekoven nakit od Makedonija. republi~ki i sojuzen pratenik. a potoa.

So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti. XI. Skopje. †Etnolo{ki pregled#. 1961. Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. Rim. Ml. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. 1975. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija. 303 – 30. Sk. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. 2005. Kroz tursku narodnu poeziju. 24. Mihajlo (Ba{ino Selo. 367. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. 21‡22. Minhen. 129. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. Sevim Pili~kova. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. Los Anxeles. L. Vele{ko. taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli. crte`.. Galaba Palikru{eva. Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. Blagoja (Skopje. 1986. Skopje.: Prespa.: Marija \ukanovi#. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. Skopje. fotografija. B. VII 1934 – Skopje. 1966). 12. Sk. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. Narodni pesni. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje.. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. VIII 1997) ‡ skulptor. N. X 1961) ‡ poet. Negovata poezija. XII 1934 ‡ Skopje. Stefan (Skopje. †Makedonski folklor#. 1999. S. IV 1957) ‡ slikar. Skopje. Belgrad. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. S. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. Tokio. Naum (Qubojno. MANEVSKI. [. M. Pariz. Rabotel kako novinar vo v. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). BIBL. 1963 – posthumno. Skopje. Beograd. Rabotel vo obvinitelstvoto. No}en patnik. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. †Mlad borec#. 9. Skopje vo NOV 1942.: Sowa Abaxieva. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Stefan Manevski. 18. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. Maniwata kaj Turcite od Makedonija. ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. 1978. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. XII 1937) & pravnik. Sv. LIT. 1969. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. instalacija. Gil. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. Zavr{il sredno obrazovanie. 25. se sre}ava vo repertoarot na site generacii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. LIT. BIBL. koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. Mihajlo Manevski MANEVSKI. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. Korupcijata vo Republika Makedonija. 1. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002). Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. -. 2003. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. Skopje. 8. Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. objekt. Skopje. vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. 1982. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). a se sre}avaat i vo po{iroka forma. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. 1999).: Skopje vo NOV 1941. 1983). Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto.-P. kako i dve posebni knigi. minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991). 1973. Vo Makedonija m. Beograd. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles. ambient. Muhan Bali. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. ^len na DPM od 1960. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot. Pil. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha. eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. P. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. 1962.

„Starinar“. Bitola. Obid da se vleze vo nulata. X 1948) – brigaden gene- . poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. 1931.5 m. VI. 1964. Skopje. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. VI. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. kultet vo Skopje.: Crven nemir vo crveno plamti. Svetozar Vukmanovi}Tempo.5 m. Zb. poezija.4 mil. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. Bitolsko. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. Bitola. e izbran za redoven profesor. Mile Iliev (Strumica. ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava. na rekata Lakavica. LIT. Beograd. Al. Bil unapreden vo brigaden general (18. Dionis (Valandovo. 6. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. (Kuku{. Min.000 m3 (kamen i zemja). Ohridski# (1888– 1974). XII 1871 – Sofija. Bitola. Gr. LIT. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Vlado Ivanovski. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. arheolog i muzeolog. MANOLEV. Ognena zemja. Pesni za Nikola i Damjan. 1992. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica.. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. poezija. Sofija“ vo Ohrid. 1971.v. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija. raska`uva~. Od 1901 g. Ivan M. kriti~ar. izgradena vo 1978 g. a podocna penzioV. 1996. Bitola. `ivot i delo. 29. Pande (Porodin. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Cv. vo krunata dolga 138 m. LIT. ^und. Beograd. VIII 1997). teatarski kritiki. poezija na makedonski i francuski. Soyvezdie na bolot.1948) ‡ poet. Skopje.. VI. I 1930) – u~itel. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. formira akumulacija od 47. poezija. Crkve u okolini Ohrida. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. Skopje 1995. T. delegatot na Tito pri Glavniot {tab. kako i negoviot osvrt za „Sv. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[. zafat so tunelski dovod na vodata.271 m se prefrleni od slivot na r. V. BIBL. I. „Starinar“.1977. XI 1999). prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork. 1975. Kuzman Josifovski – Pitu. 1931. 2000. Sofi®. 1931. Bitola. Talija na bitolskata scena. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. Mihajlo Minoski. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar.5 milioni m3. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI. 1988. 9. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. M. Od 1961 do 1967 g. Gil. so vkupen volumen na teloto 161. m3 voda.. klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#.05. ~len na TMORO. bez datum i bez mesto na izdavawe. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu.: Sveta Sofija u Ohridu. Kriva Lakavica. Zatoa Manifestot. 1983. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. 9. 1998. P. Bitola. poezija. vreme . Q. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO.: Zbornik ASNOM 1944‡1964. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. 135-137. Let vo sonot nad Ajfelovata kula.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). raskazi. 2. Vo domenot na istorijata na umetnosta. 132‡135. Vo 1964 g. Bla`evina. Beograd. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik. Bregalnica vo slivot na r. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. Dr. Bitola. diplomiral vo 1958 g.5 m n. Od 1970 do 1971 g. vo 1985 g. Bitola. Ima vkupna zafatnina od 54. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. izgradena vo 1975 g. 123-132. \or|e – istori~ar na umetnosta. 2003 i dr. Strumica. Sk. Branata e visoka 37. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. 2003. BIBL. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. Mile Manolev ral na ARM. St.: Done Panovski: Odglasi. MANOV. temelen ispust. niran (8. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. Tr.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl. „Starinar“.

1984). 269‡274. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. †CMAJ#. Kako patriot i filantrop. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. 14. za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. LIT. IX 1935) ‡ estetski hirurg. The Importance of patient posicioning in liposuction surgery. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. violina. 1984). Robovo. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. †Le journal International de medicine#. Kostursko. I 1974) ‡ specijalist pedijatar. †Paganofonija#. Budapest). ^len na DPM (1980). Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. 1989. za vokal i pijano (1975). {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). Egejskiot del na Makedonija. Sagaev. na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. 1979). Ort. kako i vo Skopje. mali bogovi i prividenija# (poema. Nikolovski). 1997. D. vol. Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. The International Society of Cosmetic Surgery. La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps. me|u prvite vo Makedonija. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. za simfoniB. Vo Sofija. 93. 13. The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. 2000). †Intrada i kapri~o#. poet. Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. 1983). †Razgledi#. Vase (s. V 1987. †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. 98. preveduva~. Miqkovi}-Pepek. ski orkestar (2001) i dr. †Golemi bogovi. f. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). 3. 975‡976. 17‡24. R. liposukcija. †Pesna i tanec#. †^inki# (raskazi.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. 1998). †Groteskni deca# (proza. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. †Svirepa ve~nost# (poezija. 29. 15. Bil urednik na sp. 1333‡1338. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. †Jadigar# (drama. December 1987. Body Sculpturing through liposuction. 1995). Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). B.: P. †Amin# (roman.). kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). 20. R. na o~i i na gradi. Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. za bariton i simfoniski orkestar (1988). kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. Veljusa. 25. po koja go nosi i prezimeto. ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV. transplanter. bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. Manastir Sv. ^len na Makedonskiot PEN centar. Veljusa. †Plastic and reconstructive surgery#. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. †Zaludni raskazi# (1993). 1996). †Egzodus 2001#. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. II 1949) ‡ raska`uva~. †Podgoren koren# (raskazi. Vl. Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. 1123‡1124. za me{an hor (1974). 1981. Bogorodica Eleusa# vo s. †Ontario Medical Review#. a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. †American journal of cosmetic surgery#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. †Vol{ebno vreme# (raskazi. Doktor po filolo{ki nauki. za sopran. BIBL. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. †Magyar sebeszet#. ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava. Zagori~ani.: †Su{a i du{a# (raskazi. 1994). 181‡184. †Podigravki# (drami. 135. †Nasu{na su{nost# (raskazi. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). M. 2002). Lutoslavski. Dvor`a~ek i J. Tome (Gevgelija. vo Skopje. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. †Inakvo lice# (roman. romansier. †Bledica# (drama.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. 42. Skopje. 56. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. kaj prof. 14. vo 1980 g. Ceremuga. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. 1977). za guda~ki orkestar (2000). 648‡649. 1988). Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. Petr. plastika na lice. violon~elo i pijano (1999). bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. †Sanatoriumska balada#. 1985). ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. 2001). †Sire~# (raskazi. IV 1950) ‡ kompozitor. 1988). 1988). 1998). †Izmislena du{a# (raskazi. koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. Strumi~ko. 1989). za violina i pijano (1988). June 1987. BIBL. Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E. Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens. univ. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). Strumi~ko. †Kleto leto# (raskazi. II 1898 ‡ Skopje. Bl. 1987). dramski pisatel. November 1986. Sonata lamentozo. Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). †Kr{alniga# (drama. November 1996. Zaedno so sin mu vo 2002 g. Haralampie Zahariev (Ko~ani. profesor. Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. klarinet.

M. Kol. †Aber dojde Donke#. 1970. †Kulturen `ivot#. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. †Razorani laki#. Vo 1899 g. kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. Po pove}egodi{en prekin.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). se vratil vo Makedonija. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. Skopje. aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. †Kamen i koren#. 7. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. Avtor e na izlo`bata †Ulica#. †Lino mome Sevdalino#.: †Pesni za tatkovinata# (1961). Makedonija. MMP. †Spoznanija#. za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. BIBL. MANXUKOV. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film. Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. novinar. XI 1936 – Skopje. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni. VIII 1975) – peja~. †Otm’{tenie#. osobeno so Violeta Tomovska. Debar. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. kako solist i vo duet. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. II 1997) ‡ poet. poezija (1995). mo{ne popularni vo Makedonija. Izdeglavje. poezija so muzika (1991). †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. poezija (1964). Skopsko. . studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. †Margina#. †Ra|awe na denot#. kade {to rabotel kako {umarski in`ener. visoko#. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. igrani i dokumentarni filmovi. prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv. †Koga si trgnav v tu|ina#. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. B. T. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. 23. †Nova Makedonija#.: N. H 1959) – re`iser. Debarca. raskazi (1972). U~esnik vo NOB. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#. ka`i mi#. Ku~evi{te. poezija (1963). Debarsko 8. edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. 27/13. Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. drama (1961). Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. Mirkovci. Tr. G. zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. poezija (1966). Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. 18. VII 1878 – ?. Al. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. †Tatko. †Forum#. 2000. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. 17. scenarist. †Ajde sonce zajde#. †Dijalektika na praznikot#. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). 1. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). T. Lazar Man~evski . LIT. X 1943 vo s. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. IV 1905 – Skopje. Po okupacijata vo tekot na 1941. Petar (s. Kiril (Bro{tica. N. video-spotovi. Lazar (Negotino. 21. 8. †Corriere Della Sera#. Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). poezija (1974). So prof. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. XI 1922 ‡ Skopje. revolucioner-anarhist. Bro{tica. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. pisatel. Od 1985 g. Jov~evski. V. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. MAN^EVSKI. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. raska`uva~. †La Republica#. za koi postoi intergeneraciski interes. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. Blizok do Gemixiite vo Solun. u~itelstvuval vo Skopje. Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. Bil protiv krevaweto vostanie. u~esnik vo NOB. Popovski. I 1966) – raska`uva~. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. MAN^EVSKI. poezija (1966). †Sineast# i dr. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. MPC. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. †Pocvrsti od kamen#. `ivee vo Wujork i vo Skopje. Veqo (Veljan) (s. Kuleli Burgaz (1903). kade {to i po~inal. lirizam i specifi~na melizmatika. poezija za deca (1981). I 1962) – sve{tenik. Vo 2000 g. Debarsko. †Deloto na edno dete#. †Patriotski sozvu~ja#. i M. raskazi (1990). Br. St. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. kako {to se: †Devoj~e tenko. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). XII/1. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. Mil~o (Skopje. likoven umetnik. †Gradot i qubovta#. avtor na komponirani pesni.

fonol. Ksilurg na Sv. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski.. tekstovi. odr`an vo Carigrad (692). arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. Zd..Catharinae codex slav. †Hace un ano#. Sorabotnik na Stsl. aparat. J. Osnovana vo 1959 g. (Praha.=hist. Altbauer).: (izbor) V.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. 1995. K. Tr. i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. Cetiwe. Frankfurt am Main . 174 l. Al. Bergemayer. LIT. und red. von G. ta na slovenskata filologija). leksikografija. und red. prof. vo Bogorodi~iniot skit na man. Snimile 360 pesni. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem. 44 1990.und Fruhslavischen. Krsto Tau{anov (gitara. V. Frankfurt am Main . Zd.. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. MARGARIT (VII v. br. i csl. XII 1922 – Viena. ^e{ka. Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. E. analiza. PAN. Mariinskoe ~etveroevangelie. 1997. Koneski. pomisluva na srpski prepi{uva~. 1980. Se ~uva vo Moskva. Marese. edno CD i edna videokaseta. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. †Cumba.. i G. 1979. Cyrilometodejska tradice a slavistika. MARDARIJ I (HV¶¶ v. Anzeiger der Phil.. Herausg. f. Titularen. Hauptova. R. jazici). I. Mares. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa. Vintr. MANU (od 1980).) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. von A. Avstrija. na Univerzitetot vo Viena. sign.-met. Skopje. i od Zografskoto ev. Schriften uber Sprachen und Texte.) – vnuka na carot Jovan Vladislav. (Slovenski institut pri AV ^R). J. Herausg. R. LIT. K. (disertacija za Pra{kite odlomki). Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim. †La bamba#. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. odn. V. krit. 5. Grig 6. Grigorovi~. 1966–1997) i gl. od 1968 g. Pacnerova. 2000. red. B. 67–70. na noviot del od Sinajskiot ps. 87 (172 l. T. Berolini-Sanktpeterburg 1883. Vintr. Bibliografie F. 2006. mud915 . RGB. tekstovi. Herausg. i csl. Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. 1986. 146 (2 l. Konzal. Studira na KU vo Praga. i sporedb. morf. HAZU. od 13 vek: Mt1–5:24. Diachronische Phonologie des Ur.: Mihajlo Minoski. Schriften uber Sprachen und Texte. jazik i na oddelni stsl. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb. 20. Graz 1960 (izd. V.. Bergemayer und G. der ÖAW 117. Blahova. Cyrilometodejska tradice a slavistika. 3. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. vokal). 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. †Vaja con dios##.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. Avtor e na prvata gramatika na sovr. Diachronische Morphologie des Ur. U`ival ugled kaj vernicite. Jagic. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. JF. i sporedb. sporedbenata slovenska gramatika. E. Ad editionem praeparaverunt P. Koneski.). O Marijinskom jevanÚequ. repr. a najgolemi hitovi se: †Marija. Luka (XI v. Herausg. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. detalna lingv.. od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. cumba kero#. Slav... zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). vokal. B. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#. Fetkova. Edd. no so ogled na nekoi fonetski crti. Svabova. M. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. B. Brato{. Treta programa na Radio Skopje.und Fruhslavischen. na stsl. Prestana da raboti vo 1990 g.: Pravoslavqe u Crnoj Gori. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. problemi. na XI v. MARE[. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. Go neguvala latinoamerikanskiot melos. udiralki). jazici). Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina. kir. taka i vo balkanskiot kontekst. Cod. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s.: J. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin.. zb. Muz 1689. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. na flektivnite slov. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. na slov. mak. re~nik MARIJA (XI v. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici. LIT. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. Narodna bibl. LIT. index verborum). Wien 1997. Kl. 2/N). kade {to doktorira vo 1950 g. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. Holzer.: Predvesnici na burata. tekstovi). 4. Holzer. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. Holzer. Praha. Blahova. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho. Kako prvo. prof. kako {to poso~uva B. Marija#. lakuni dopolneti od De~anskoto ev. †Zamba del grilo# i dr.. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara. 1991 i sl. ^len na pove}e akademii: ÖAW. Munchen.. (→) i na ~e{ko-csl. Skopje. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. Duri eden period bil i v zatvor. 139-152 (so M. transkr.). Min. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl. Z. }erka na negoviot sin Trajan. M. sign.. 674-705. †Guantanamera#. Ax. LIT. Pronajdeno vo 1844 g. sub redactione F.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. Kol. von G. 42. XII 1994) – ~e{ki slavist. Gora od V. univ. von A.: R. vokal). L.) i vo Viena. I. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji. preku csl.

Leib. 14. postarata Irina stanala vizantiska carica. Egipet. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. K. LIT. M. Anne Comnène Alexiade.-B. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). LIT. `ena na Bonifacij Monferatski. Gr. majka na svetite bra}a Boris i Gleb. koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. Gor. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. Poseduva mo}en glasoven potencijal. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva.M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij). Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). Ax. vizantiska carica. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija.) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). 163. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. M. Me|utoa. Paris. Ratomir Grozdanoski. no i ponatamu. N. Dimitri (Ohrid. MARINOVSKI. Bor~i} (Zagreb). idniot solunski kral. Vladimir e pokrstitelot na Rusija. Anna Komnina. Sv. kniga prva i kniga vtora. 100. Panta (Mitrovica.Pedeset godini. Skopje. Kamen Most kaj seloto Zovi} . Skopje. se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204).) – Makedonka od Samuiloviot dvor. Skopje. `ena na Jovan Vladislav. 1989. 1910 ‡ Skopje. IX 1928) ‡ operski pevec. Thurn. Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid. K. LÓbarski. koe se prostira vo dolniot tek na r. Nabuko. Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. Berlin. LIT. Ax. Magbet. rigo-Poza (Don Karlos).: Bla`e Ristovski. Skopje. Romanija. L. 1949. Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. 1958. 2001. Zb. 1951‡2001. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). 82. L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko.: Teorija na krivi~nata postapka. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata.: J. Paris. Gostuval vo Grcija. So nego go rodila sinot Dimitrij. 14. Pretstavuva edna prirodna celina. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila. a gimnazija vo Skopje (1929). bariton. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo. 1965. zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. ed.: B. K. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel). edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. 1996. proto|akon.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. Rod- M. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. 1973. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. do 1994.) – makedonska carica. Aleksiada. od koi pozna~ajni se: Rigoleto. pri- Panta Marina MARINA. I. Amonasro (Aida). Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. me|u koi prof. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin. Moskva. Longnon.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum. univerzitetski profesor i sudija. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). se vratila vo Ungarija (1223). Italija. Ax. LIT. prvenec na Operata na MNT. za docent (1954). Bugarija. X–XI v.. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka. F. Rat. Skopje. u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. Vladimir.: Praven fakultet. Turcija. BIBL. 70. MARIJA (X–XI v. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. Sele~ka Planina od zapad. I. M. 1979. Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok. rec. Jago (Otelo). MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. Zafa}a povr{ina od 1. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II. 58–59. 92. 1937. Y. Skarpija (Toska). gospodarot na Solun. 1993) ‡ pravnik. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. LIT. Krivi~na postapka na SFRJ.

Skopje. 1992. 2000. Staravina.403 `.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat. podgotvuvaat vojska od 20.-B. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615). 1984. 2003. Grade{nica i pop Jakov od s. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. BIBL. Glavna reka e Crna. koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. Mihajlo Minoski. Srbija. eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968). mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. Marica. 1985. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. Skopje. \or|i Marjanovi} MARJANOVI]. 1972. Stara Moravica. †Nov den#. Al. M. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Voena istorija na Makedonija. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14. Tektonski. I. INI. Vo M. literatura i kultura. Skopje. Geografski fakultet. St. Istorija na makedonskiot narod. LIT. Skopje. Skopje. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite. MARI^KA BITKA (26. Ohrid. Mariovo. Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Skopje.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. S. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945). Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski). iznenadeni od Osmanliite. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe.: Aleksandar Stojmilov i dr. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Min. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. ostanale samo 830 `. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. 2001. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Vo 1961 g. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko.: Quben Lape. 2000.: D-r Mile Mihajlov.: Praven fakultet.4°C. a vo 2002 g. Se zanimavaat so sto~arstvo. vo niv `iveele 13. pravnik. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. Van~e Stoj~ev. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Skopje. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium.: G. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. site se vo faza na raseluvawe. Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. L. bile fateni i odvedeni vo ropstvo.. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen. R. Prevel nekolku dela od: Karl Marks. Cvetan Grozdanov.. 5. 1993. So sultanska zapoved (3. 1948. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565).: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del. za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila. Istorija na Vizantija. Ml. Intervenirala centralnata vlast.-J. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del.Pedeset godini. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo. Po rasformiraweto. Gor. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . \or|i (s. 6. Skopje. LIT. I-III. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je. LIT. Onie {to ne zaginale vo bitkata. Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast. LIT. LIT. 2–21 VIII 1991. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). 15 i 16 mart 1983. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). Skopje. 1992. 118-119. Skopje. Ostrogorski. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3. 1951‡2001. B. Skopje.

a vo 1376–1377 g. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko). Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. LIT. na F.: Stojan Georgiev-Tomovi~in. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. MARKO (IX – X v. freska na stolb vo crkvata †Sv. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. LIT. Doktoriral na Vet. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. Krali Marko. Z. VIII 1942) ‡ veterinar. 1997. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. Skopje. MANU. pokraj imeto na kralicata Elena. Marko Kraleviti. Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. Butkovo.-N. Bitola. maj-juni 1991. Jot. 87-97. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395). so sedi{te vo Prilep. Skopje. izgradena vo 1389 g. Trakija. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko. (na dvapati) vo crkvata †Sv. B. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Balabanov. `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{. †Glasnik na INI# . Kralevi} Marko. 1995.: J. ‡ J. dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. s. med. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. Skopje. Su{ica (Skopsko). †Zograf#. Su{ica. Naum. 1990. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Z. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. M. redoven prof. Kako 16-godi{en vo 1361 g.). potoa i na sv. V. pa i samite zaginale. Vo juni 1371 g. Egejskiot del na Makedonija. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. vet.) – devolski episkop (prva pol. na X v. Nedela# vo Prizren. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata. N. Bel~ovski. 4. 1971. Bo{koski. Su{ica. sin na Volka{in. 4. LIT. Novi Sad. f. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. 216-217. ok. Makedonija nad sè. i wihov odjek u slikarstvu. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. B. ŸuriÊ. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. D. Vo Mari~kata bitka (26. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956).M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV.: K. a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. Kliment. Institut za staroslovenska kultura. MARKI]. IV 1370). No{palNikuqska. Arhangeli#. M. IZV. 1969. 12. Arhangel# vo Varo{. Zdenko Lovrov (Zagreb. Beograd 1966. 4. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. 17.15. vo Skopje. Petr. kaj Krajova. Bil u~enik na sv. se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. 1346 – Rovine. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. no bez tituli. 1997. J. Demir Hisar. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). na zapadnata fasada na crkvata †Sv. 2. Skopsko. no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite. R. Vla{ko. 1. IV 1921 – Strumica. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). Rasolkoska Nikolovska. Markovom manasturu. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. Skopsko (XIV v. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). Dimitrija#.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski). vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. †Zbornik za likovne umetnosti#. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. V. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. vo Zagreb. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . Altomanovi}. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. katastrofalno bile porazeni. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Sokrat (s. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. Dimitrija# (Markov manastir). 28-29. Prilep.

toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija. mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora. freska od Markoviot manastir (XIV v. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite. Nekoi periferni oblasti. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot. se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385). Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. gi branel svoite granici. Bil `enet so Elena. ^upovski. spored silite. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot.. me|utoa. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. ja zakrepnal ekonomijata. s# do Markovata smrt. osven na Aleksandar V. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}.. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. Vo 1845 g. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit.[eliki] i Marko Kralevi}.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. se sozdade i se ispi{a. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. a K.) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. a Andreja{ i Dimitri ko919 . koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora.. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{). Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii. vo pesnite. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. ruskiot slavist V. }erka na Radoslav Hlapen. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. No okolu 1374/75 g.. prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“.

1975. socijalist. univ. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. †Prilozi#. VIII 1991 godina. „Zograf“. Babi}. 1968. D-r Kosta Balabanov. Bo`inovski. Vardar. I. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. DNU–Bitola. Beograd. Kar.169 m i prose~en pad od 40 ‰. 2002. Vo tekot na 1900 g. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica. Poklad kraqa Vukaina. †Sv. 1971. Bla`e Ristovski. 36-37. Tr. Al. ima vkupen pad od 1. Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. „Glasnik“. Boris (s. Z. XIV. Skopsko. Me|utoa. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. Kru{evsko. Moskva. Vele (Velko) (s. Nakitot od grobovite (prsteni.: M. Vele Markov – socijalist – revolucioner. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. Beograd. na viso~ina od 1400 m. vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. Bitola. Bl. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. Kraj srpskog carstva. 2001. Kru{evsko. 145–176. nau{nici i belegzii. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. Otuwe.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. 1909. P. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. IV 1902) – revolucioner. kru{evski vojvoda. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. Beograd. zb. 2. Misirkov†. R. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. Sima ´irkoviÿ. Andreja na r. 23. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. 1. 2–21. Odessa. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. 1. 1971. 225–238. 1982. 12. na viso~ina od 231 m. Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). 1997. Sofi®. Dolga e 29 km. Nada No{pal-Nikuqska. Stoletija na makedonskata svest. Serska oblast posle Du{anove smrti. Stojanoski. dodeka vo r. Beograd. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. MARKOV. Vo 1960 g. II 1870 – s. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Skopje. Hristo Matanov. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. Prilep. Prilog za manastirot Sv. donskiot jazik# (1988). bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Vo po~etokot na 1901 g. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. 1992. Kru{evsko. zb. XV. 155–163. Selce. E. Od 29. Georgije Ostrogorski. LIT. Skopje. Vele Markov. K. Ohrid. LIT. 1986.: Mavro Orbin. Cvetan Grozdanov. Rakitnica. Tetovsko. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). Mari~kata bitka. 23–25 juni 1995 godina. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica. zb. Kraqevstvo Slovena. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor. kaj Prilep 920 . Prilep. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. Skopje. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. 1975. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. 1923) ‡ slavist. Rade Mihaq~iÿ. literatura i kultura. 1965. Beograd. se iskopani 218 hristijanski grobovi. Varo{. 1979. istata. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. Rakitnica. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Treska – na bregot na ezeroto Matka. Skopje. Naumov. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. V. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). P. 1966.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Ivanov Georgi. Dr.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. 47. 18. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco.: NBKM-BIA. ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. M. zlato ili pozlatuvawe. Beograd.e. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. V 1805 – ]ustendil.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme. Ivan To~ko. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. preminal vo Srbija. Izraboteni se od srebro. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). 29. Slavko Janevski.: R. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. mo`ebi i na Mrwav~evci. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Venko Markovski. Zb. 263. na 1878). †Muzeji#. otvoraj}i go Studioto za animiran film. Skopje. III 1915 ‡ Sofija. 308318. El. CDA. Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. granulacija i filigran.: B. Dimitar Kondovski. ukrasno kamewe. 1978. 185‡189. So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. emigrant. Poplazarov. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. zavedeni pod br..n. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. 1. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). 1986. z. Berovo. osnoval ajdutska dru`ina. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60). f. glavno vo Male{evijata. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). ]orovi}-Qubinkovi}.: 173. Prilep. Skopje. Ab. Dimitar Mitrev. a. Opean e vo narodnite pesni. Po osloboduvaweto na ]ustendil. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. Masl. 103‡113. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). Od 1978 g. partizan. dramski avtor. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. Iqo (Berovo. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). op. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. i S. festivali.: Kolekci® br. f. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). Vasil Iqoski. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966). koga se vrabotuva vo †Vardar film#. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma. Vangel Naumovski). 386. Se istaknal vo borbite na [ipka. M. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. raboti kako sloboden umetnik. op{testvenik. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. Darko (Dar-Mar) (Skopje. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g.e. Al. LIT. Vo letoto 1859 g. 2. IZV. prsten i del od relikvijar. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. 1949. 397. I 1988) ‡ poet. Venko (Skopje. A. 4-31.-D. politzatvornik. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. u~esnik vo NOB (1941‡1944). ll. lentesti belegzii so 2 {arnira. 5. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. Zaedno so Ko~o Racin. osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost. ~ift zra~esti nau{nici.. Tr. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija. Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. 2002. a. 173. so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. So film aktivno se zanimava od 1975 g. a potoa zaminal vo Romanija. Babi}. 28. p. (Risto Krle. Kon sredinata na XIX v. dvodomen makedonski i bugarski avtor. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. LIT.. Vo karikaturata sozdava individualen stil. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. Trajanovski. 7. preveduva~. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost.

magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. Ne{o Markovski MARKOVSKI. D.. Quasigroup string processing: Part 3. Bla`e Koneski i Venko Markovski. †Sovremenost#. VI 1984) ‡ akter. Partizani. Skopje. 1-2. Markucij (†Nita#). 20. 1–78. Stojan Risteski. †Razgledi#.: Narodni bigori. Poroi. 708/’98. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. Kole ^a{ule. 8. 1982. 2006. †Nov den#. Ivan (Ohrid. 1940. Du{ko Nanevski. †Prilozi na MANU#. Milan \ur~inov. VI. 8–9. 38. Sk. †Kafuleto na Gene# i dr. S. 7–27. Lulkina pesna. Skopje. Sofija. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#. 1–2. Vector Valued Groupoids. Sk. Skopje. Georgi Stardelov. G. 1997. MANU 1988. Orlite na Makedonija. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. Semigroups and Groups. Apologija na skepsata. 1954. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. Stihovi. Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#. P. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. †Lik#. Anton Popov. 1945. nitu pak da go rehabilitira celosno. 16. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). †Alf od Novo Lisi~e#. Kosovo. †Sovremenost#. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~. Ne{vil. Spase Kuljan. F. Mito Haxi-Vasilev. U~esnik vo B. Vule (†Izmama#). ni. V 1949) – matemati~ar. 20. N. Algebra Universalis. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. Skopje. IV. Gane Todorovski. ^udna e Makedonija. 1944. †Mlada literatura#. Cupona. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. VII 1946) ‡ satiri~ar. VII 1927 ‡ Skopje. N. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. MARKUS. pp. monografija. red. Diplomiral (1972) na PMF. gi ima pove}e. Dela. Smile Iliev (Bitola.. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. IX 1927 ‡ Skopje. 226–224. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. LIT. vo koj raboti od 1950 g. Niz po`arite na Elada. kn. XXXIV. VI 1926 ‡ Skopje. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. Skopje. kakvi {to. Aleksandar (Sa{a) (Skopje. Goce. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. Skopje 1993. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. †Re{ki i {arki#. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. C. 1954. Primitive varrieties of algebras.. Vesla~ (†Bov~a#).. 17. Sofija. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. Markovski. azbuka i pravopis. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. I. 1954. Sofija. drama. Kusakatov V. XXI– II–XXIV. Skazna za rezbarot. 1990. T. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. MARKOVSKI.: Todor Pavlov. 19. bil mentor na doktorski i magisterski raboti.: PMF 1946-2006. 1954. S. Skopje. prof. Sk. 1954.. G. 1945. Nad plamnata bezdni. †Mlada literatura#. 2002-2003. Dimitar Mitrev. @evakin (†@enidba#). G. 1939. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955). referiral vo sp. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. Skopje. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik. Mark (\akovica. Venko Markovski recitira. 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. Skopje. 1990. St. politi~ki paskvili. 1955. 1984. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. osobeno na Balkanot. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. BU br. †Razgledi#. Vo periodot 1957/58 g. XLI. Sofija. TV 922 . †Sovremenost#. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. 1992. Ne{o (Tetovo. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. Najverojatno.M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. Skopje. 1944. II. †[ar# vo Tetovo. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. 1938. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. Sk. †Mathematical Reviews#. \. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Glamji. 5–6. 1–4. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. 22. 2001. ^upona. Sofija. avtor na radioemisii. SAD. 21. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. Skopje. IV. Rakovodel nau~ni proekti. Celakoski. 1938. 1954. koga go ureduval v. R. 1939. (Nau~ni trudovi – tri odbrani). 1944.. Dimovski. aforizmi i epigrami.: Kone~na matematika. BIBL.. 10. (1992) na PMF. Skopje. ^orbaxi Teodos. Bla`e Ristovski. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. 85.. Luwa. V. MARKOVSKI (KARADAK). memoari. Oginot. Poezijata na Venko Markovski. Vo novinarstvoto od 1948 g. Markovski.. drama. 1940. NOB. Nad plamnati bezdni. Sk. Robii. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. glavno poezija. 8. 7. 1945. Markovski S. BIBL. Skazna za rezbarot. 1947. Sofija. 22. LIT.

1988. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. V. BIBL. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. †Kvej Lon#. eden od osnova~ite na MANU. 1932). kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. R. esej. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#. 1931/32. X¶¶ 1937) – u~itel. publicist. 1995. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. IZV. T.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull. 923 . boem. 10. †Dulbija#. poezija. Porok. †Odgovor na pismoto#. Zagreb. M. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. LIT. vo †Nova Makedonija#.000 korisnici. poezija. raskazi.000 se akademski korisnici. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). †Odbrani raskazi#. V 1999) ‡ poet. 1998. redaktor na †Sovremenost#. †Erigon petnaeset godini podocna#. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. o{tetuvaj}i gi lisjata. 1931. V. II 1951 ‡ Ohrid. talka~ niz `ivotot i niz Evropa.: †Luwinci#. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. pedagog. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#. †Banalna tema#. †Kve~erini i razdenuvawa#. raskazi. 1995. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. @ivee po drvjata. raskazi. †Trudbenik#. II 1973) ‡ slikar. esej. Kr. †Goltki#. 1967 g. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. BIBL.: †Premol~ano vreme#. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. 1928. eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. Materiali. Bil u~itel vo Solun i na dr.). Od 1927 do 1928 g. avtoportret MARTINOVSKI. a 10. T. †Beliot elen#. †Ubavicata i yverot#. Stru{ko. †Uli~ni muzikanti#. e povrzan i Univerzitetot †Sv. Skopje. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. od koi 60. Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). 1991. III 1930 ‡ MARTINOSKI. portretite (Mladiot filozof. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70. preveduva~ od ruski i od srpski jazik. Nikola (Kru{evo. †Pismoto na slikata#. 1962. 23. kriti~ar. eseist. 1959. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. Zavr{il gimnazija vo Skopje. Tr. †Du{i na zemjata#. Spase (Bitola. G. MARTIN. 25. esej. Dokumenti. Selce. na koja. Kliment Ohridski# od Bitola. Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. 27. †Prazna lulka#. †Tahir i Zuhra#. raboti kako sloboden umetnik. Cvetko Martinovski MARTINOVSKI. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#. so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. 1982. – M. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. stitucii i organizacii. G. †Hristoviot sin#. patopis. 7. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). T. †Mladosta pred sud#. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. 1975). 18. izdava~. †Grobot na ^ingo#. ~len na CK na TMORO. Kumanov. Prezimuva skriena po ku}ite. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. 1994. i LIT. K. IV 1995) ‡ raska`uva~. novinar. †Vasa @eleznova# i dr. mesta. 1993. MakedoniÔ. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. se}avawa.000 se vladini inDr. Od 1957 g. †Majka Hrabrost#. Kiril i Metodij#. Sofi®. Kisling (Kisling): [ahisti. Vo kafeana II. Cvetko (s. Spomeni. Modiljani (Modigliani). Sofi®.) – polutvrdokrilen kopnen insekt.). †\avol{tinite na Skapen#. Al. poezija. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). †Prosveta# i †Ve~er#. M. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. †Govorot na cve}eto#. †Prijateli#. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. 1999. Skopje.: G. Belgrad. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. 1998. Stru{ko.: Jon~e [apkarev. †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. 1955. preku iznajmeni linii. ^len na CK na TMORO (1901–1902). Trajan Martinovski Nikola Martinoski. 1996. St. Del~ev. VIII 1903 ‡ Skopje. poezija. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. Samostojno izlagal vo Skopje. Nerezi. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#. 4.). 30. 1990. 1978. VX 1872 – Sofija. vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti. Trajan (s.

poznat i kako Martinija. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna. 15. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. Nikola Martinoski 1903‡1973.: \or|i Malkovski. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. istiot. me|u koi i `eni i deca. Iv.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in.). no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. Zagori~ani (Kostursko. MARTULKOV. G. Bil eden od orgaNikola Martinoski. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. Bile tepani i osakateni pove}e lica. LIT. X 1878 –Sofija. P. MASAKROT vo Veles (15. le ubeni 25 selani. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. Skopje. 1960. Trajanovski. simboli~kite i religioznite sceni. istiot.: Zorka Delinikolova. 2005. 1965) – makedonski revolucioner i publicist. 25. L. Avtoportret. N. Poparsov. Vo tekot na 1949 g. 1997. Izbor. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. . A za da ne pravat {teta. Kit. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. I 1945) – izvr{en od OZNA. Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. Trajanovski. starci). †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. \.: Boris Petkovski. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. Bez javno sudewe. Skopje. 1995. IV 1905. Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. 1905. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. deca. 1975. O. BitolaSkopje. a naselenieto go masakrirale. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. Rabotel crte`i i karikaturi. †Nova Makedonija#. koga nastanale slikite so kru{evski motivi. IZV. ubile 60 selani (`eni. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto. 1. 1931). Tr. so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. III / 7. Skopje. a naselenieto go masakrirale. bile grupno strelani i masakrirani. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi.. M. 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. LIT. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija. obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. Aran|el i se vikal Volkov praznik. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. ^upovski. 1982. MASAKRI vo s. LIT. Skopje. bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor. 2001. Go izdaval v. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. Skopje. povrzan so razli~ni datumi. 2004. Al. Zagori~ani. 23.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. Skopje. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. 1903. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica. Aleksandar (Alekso) (psevd. Nikola Martinoski. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. i LIT. 1954. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija. so D.: A. Skopje. I 1995. }e go napa|aat volcite. Rizov i dr. Malk. a desetina selani. Marko Kitevski. pejza`ite. Vo 1935 g. Nikola Martinoski. 1934). slikal kompozicii so motivot majka i dete. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. So nego se povrzani pove}e dejstva. Od 1933 g. Vol~ji praznik i dr. bile del iskasapeni ili strelani. Likvidacii bez javni sudewa. R. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. BIBL. ^ulev. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. redakcija i komentari A. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto. Makedonski praznici. Skopje. Bizmark) (Veles. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite.

Krvavata †Zeleni~ka svadba#. koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. MASIN. 1956). Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). Zoran Georgiev. Al. Rudnik. Malk. Na 13. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. 1999. Skopje. Malk. Vele{ko (14. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. qubi Mirjanka#. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. Daniela Pan~etovi}). Tr. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. LIT. kako {to e poznata vo istoriografijata. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot.: Vele{ki partizanski odred 1942. Dimitar (Skopje. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. Skopje. pred o~ite na mesnite dr`avni. Spomen kniga. Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). I 1945. direktno ili indirektno. VMRO 1924– 1934. \. 1997. Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova. Veles. Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. na Med. \. MASAKROT vo s. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2. kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. LIT. redoven prof. Pol. Nevrokopsko. glavno od makedonski avtori. 4 kg leb i 8 kg kompir. 21. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. M. LIT. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. LIT. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. †Gri{a#. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON. i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Malk. Miki Jevremovi}). 200 du{i. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. T.: †Nova Makedonija“. Ras925 .: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii. LIT. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). administrativni i voeni vlasti. Ivankovci. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija. \. Vo sedumdesettite godini na HH v. 1995. MASAKROT kaj s. Skopje. f. Skopje. †Nova Makedonija“. I 1991. Kiselinovski. Andreja Basarovski. V 1930) ‡ internist-nefrolog.: A. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. R. `eni i deca. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. f. po~inale ok. \. 6. zimzelena ovo{ka. Napi{al i golem broj detski pesni. St. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B.: Zoran Todorovski. Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. Malk. f. Kis.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. itn. SofiÔ.25 kg {e}er. \eorgi Fotiev (Ohrid. 1985. bogati so maslo. a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. †Mol~i qubov moja#. Zeleni~. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. vo Skopje (1994‡1997). Specijaliziral interna medicina. vo Skopje (od 1985). Trajanovski. 1989. okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. 6. MASAKROT vo Kumanovo (sred. M. Diplomiral na Med. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. 1981. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. 1999. Gevgelija. Rudnik. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. †Bela hrizantema#. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot. na izdignati lokacii. supspecijalnost nefrologija. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. XI 1904. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Pero Grkovski. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG. PetÍr Gal~in. Kol. koja dava i dobri prinosi. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. vo Skopje (1954). \or|i Malkovski. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. †Male~ka gulabice#. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Vele{ki partizanski odred 1942. kade {to produciral nad 2000 pesni. MASAKROT vo s. Dragan Mijalkovski. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. Lerinsko. f. 21. V 1937) ‡ kompozitor. Dabnica.). Bitola–Skopje. a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i.: S.

mu{ami. 1973. bil uapsen (april ‡ juni 1942). †Don Kihot#). Brukner i [traus. Nam. Vlav. 1973. Last Century of a Sephardic Community. III 1929) – poet. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. 421–423. Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. Tokiskiot simfoniski orkestar. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. LIT. V 1944) ‡ {iva~. repka. komunisti~ki deec i naroden heroj. MATEVSKA (RISIMKIN). VII 1985) ‡ dirigent. J. Turcija. Evgenij Onegin. lakovi. Vila Mona (A. KOREOGRAFII: †Bolero# (M. ta. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). kikiritkite. X 1963) ‡ balerina i koreograf. Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. Man~u Matak. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. Zajc. kikiritki. Lovro (14. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. Ravel).M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. 167-169. Em. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. orkestranti na mladata makedonska opera. Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). †Lebedovo ezero#). 460. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Berlinskata i Vienskata filharmonija. 1975. Odredot †Pitu Guli#. Mariovsko. Man~u Matak. Ml. za linoleum. 13. 1993. istiot. Man~u Matak MATA^I]. ^ajkovski. Zagreb.: Man~u Matak. no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. 25. Mateja (Istanbul. vo Osie~kata opera. ^ajkovski. S. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. Mark Cohen. Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. P. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951). kompozitorska dejnost. †@izel#) i dr. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. Boemi. London i vo Plovdiv. maslodajniot len. 2003. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Jana~ek. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. The Jews of Monastir 1839-1943. Narodniot heroj Man~u Matak. Skopje. M. boi. pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. Se zanimaval i so F. Zlatko Biljanovski. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium). repkata. Bor~e Naumovski. Baranovi} i dr. Man~u Matak.. literaturen i teatarski kriti~ar. X.). preveduva~. Studira vo Belgrad i vo Skopje. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Brigada na bratstvoto i edinstoto. Skopje. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Skopje. Iv. Vtorata makedonska udarna brigada. I. Minkus. eseist. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. 7. Bil ~len na KPJ (1939). Man~u (Kru{evo. Po kapitulacijata na Italija (8. 160–161. kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. Mercedes (L. Risima (Tetovo. 1958. ricinusot. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. Vitoli{te. Bitolskite Evrei. Vo RM se odgleduvaat: afion. Specijalizira vo Kiev. 1920 ‡ s. susamot. osvetluvawe. II 1899 – Zagreb. Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). Bitola.: \or|i Colev Dimovski. Belgrad. LIT. †Vitel. maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 . Karmen. New York. na istoto mesto. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. na istoto mesto. Pova`ni se: son~ogledot. N(aum) Naumovski. ve{ta~ki kau~uk. Qubqana. sojata i afionot. Skopje. 25. Adam. ULOGI: Tri lebedi (P. son~ogled (Helianthus annus L. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor.

Per~inkova (19711975) i D. Izleguva po eden broj godi{no. \. Krug (poezija. Dimitrovski (1975– 1976). Perunika (poezija. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. Kliment Ohridski#. Ramnodenica (poezija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi). Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. LIT. slovene~ki). Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. a potoa: B. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. El{ani. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. 2000. francuski. Bel~ovski. ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). Vl. 1. Oddale~uvawe (poezija. Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. Zbigwev Vjenkovski. Ilija# vo s. ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te. B. in`eneri. Madevski (1975– 1977). Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija.) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. 1992). EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. MATEJ (H¶V – po~. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). ^upona (1969–1973). Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. a za redoven na 21. Izbrani dela. albanski. 2006. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. MATERKA. MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari. ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. Tr. J. Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. Crna kula (poezija. Ilievski (1998 –). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). 2000). Snegarov. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. M. 1987). Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. monografija. 1990). I. Popov (1966-1969). Po~inal vo 1410 ili 1411 g. Zavevawe (poezija. 6. 14 (XL). kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. Alki {to se nadovrzuvaat. glavno na angliski i na makedonski jazik. N. Glavni urednici: B. MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. LIT. Izbrani dela. 2006. srpski.280 stranici. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. 1976). Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. D. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. C. St. so dvajca nastavnici: prof. Lipa (poezija. 1985).: PMF 1946–2006. kn.. Go rakovodele. Kopne` po celina (poezija. 1999). Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. C. Sk. Popadi} (1948). G. na Racinovite sredbi. se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. N. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura. Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. No}en gradinar. Prviot rakovoditel bil D. Ohridsko. Georgi Stardelov. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. Dimitrovski (1993–1997) i B. Polska. kn. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. Popov (1977– 1992). 2005). Zaklu~no so 2005 g. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica. [apkarev (1973–1975) i @. Pokraj redovniot sostav. LIT. Skopje. Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma.: I. i kn. esej za poezijata na M. kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. Sk. Ima objaveno pove}e knigi poezija. Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924). urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. 2002). 1987). Al. 1963). 2006. Lamiaceae). N. Otade zaboravot (poezija. 1995. Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie. urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. DELA: Do`dovi (poezija. 1998). 1980). & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. 1990. vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici.: PMF 1946−2006. LIT. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. italijanski.) – ohridski arhiepiskop. 1976). Ra|awe na tragedijata (poezija. kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. 1996). MATEMATI^KI [KOLI − v. 2006. Sofi®. S. spored usvoen nastaven plan. D. Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. LIT. Mitrinovi} (1946–1950). XI 1983 g. 1956).. pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). Krakov 1989. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. . Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. Skopje.: †Matemati~ki bilten#. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. ~len na Norve{kata akademija (2005). Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Popov (1950–1971). kako direktori: B. Popov (1948) i in`. M. Skopje. C.: Vlada Uro{evi}. literaturna i teatarska kritika i eseistika. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). Mrtvica (poezija. Skopje 2006. d-r Petar Serafimov (1948/49). MATERKA. Milan \ur~inov. 24 (L). Nastavata po~nala na 16. monografija. vo crkvata †Sv. N. XII 1946 g. V 1979 g. vo ramkite na UCMTN. 2003). Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002). na HV v. Dimi} (1947). naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. C.. 2002. Podocna doa|aat P. ruski. 8. Vnatre{en predel (poezija.

eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. Lil~i}. 1997. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. M. a {iro~ina 1 m. zapadno i isto~no podgradie. a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. Aleksandar (Kru{evo.25 km2. Poznat e samo za planinata Karaxica. Vlado Matevski. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4.000. a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. Nedela#. izgradena od armiran beton. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). Matka niz vekovite. prstenesto-la~na. M. Branata e betonska. 1996. MATERKA. Matka (Skopsko) 928 . Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). Samokov – Mala Reka. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina. Lil~i}. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. do 29. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. Tesnecot Matka. O~a. Skopsko LIT.: Ivan Katarxiev.000 m3. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29.n. so statii na makedonski i na angliski jazik. †Makedonsko nasledstvo#. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija. V. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. D. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em. bil uapsen (2. V. t. Skopje. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). MATKOVSKI. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. ~len na MANU. Skopje. Brod). MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. Bojana. za navodnuvawe. Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. VIII 1936). MATERKA. Krunata na branata e na viso~ina od 317. Makedonija i Makedoncite vo svetot. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951). opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. VII 1944).: V. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak. V. Organi na Maticata: Sobranie. na padinata kon †Sv. 3. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. Izvr{en odbor i pretsedatel. Vl. 1995. Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km. Andreja#. Pri kota na maksimalnoto nivo. Markov Grad. 30. Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. 46-59. od 3. selo Zduwe. Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae. Skopje. a potoa vo Skopje. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. Nedela#.9 MW. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947). Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija). Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). MATKA.5 m. Justin I (518527). koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. 53-67. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor.M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija). M. LIT. Vl. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). 32-35. L. M. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti. otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. za~uvani vo Arhivot na MANU. Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. Jov. V 1922 ‡ Skopje. 14. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. Treska. Vl.5 m.

1973. 207–251. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). revolucioner i eden od ideolozite na MRO. LIT. 1991. 1991. 1990. Potebwa. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. Vo Solun ostanuva samo dve godini. Prilog kon makedonskata heraldika. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. T. IV. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Skopje. Vo septremvri 1913 g. Dimitar (Veles. vo koi vodi prepirki so P. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. Makedonskiot stih 1900–1944. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. Skopje. Germanija. jazikot i folkloristikata. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. 1980. zaedno so G.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). Skopje. se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato. Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. 1992. I. A. 1983. Dodeka se {koluval. Skopje. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 1973. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. D. 1980. Skopje. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Skopje. Z. 1961. Istra`uvawa i materijali. Skopje.: Milan Matov. Skopje. K. a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. Ajdutstvoto. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. II. Stojan Novakovi} i dr. Bagdad i Istanbul. BIBL. 1983. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). kako ~len na CK na TMORO. MANU. Bil ~len na TMORO (1894). II. 1998. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. U~el gimnazija vo Bitola. 1983. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. Od 1906 g. 1979. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). 1962. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. II 1922) – profesor. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. V 1962) – u~itel. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#. bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). Skopje. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Skopje. Aleksandar Matkovski 1922–1992. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. 1991. S. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. 21. †Rodina#. MATOV. G. Skopje. Ivan D. II. 1991. SofiÔ. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. Hron. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). Kru{evo. BIBL. 1864 ‡ Drezden. 1959. 1985. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. NaŸ-komitata razkazva. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. Skopje. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. Makedonskiot polk vo Ukraina. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963). Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. Spomenica. bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. History of the Jews in Macedonian. Grbovite vo Makedonija. I. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. Draganov. Skopje. V. Hristo Matov MATOV. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. 1992. Ml. III. Skopje. haremi. na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. a istorija kaj Marin Drinov. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Milan (Struga. 1983. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 10. Hristo (Struga. Ostavil skromni tragi vo poezijata. Skopje. Skopje. Duhovniot otpor. 1961. vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we. 1990. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. INI. pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. Pokraj so osmanliskiot period.: D-r Bla`e Ristovski. Za vreme na Prvata svetska vojna. nauka i kni`nina#. Skopje. 1978 (so koavtori). Skopje. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. Skopje. 1982. V 1991). 10. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). Istorija na Evreite vo Makednija. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. 1992. Kanuni i fermani vo Makedonija. MATOV. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). 1964. Gop~evi}. 199–205. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. IV.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. Skopje. Skopje. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. Skopje. Skopje. Skopje. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. 1978. Skopje. 1992. Skopje. Pasivniot otpor. brat na Hristo Matov. S. Po Solunskata provala (januari 1901). vojvoda. III. 8. Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). XI 1875 – Sofija. Avtor e na 929 . 2002. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. Skopje. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998. III 1872 – Sofija. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe. Buni i vostanija. ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. Potoa se preseluva vo Sofija. 1983. Skopje. 1970 i 1990. Tod. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Skopje. Skopje. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. go rakovodel Ohridskoto vostanie. robovi).

Tod. S. Se locira pome|u Klidion i Strumica. no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. filolo{ka i literaturna sodr`ina. E. M. D. Nikola Matovski MATOVSKI. pred 1847 – Carigrad. go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. St. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). 1878) – makedonski gramati~ar. pravnik. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. SofiÔ. Potoa patuva vo Carigrad (1861). Nikola (Skopje. 22. Skopje. Ax. K. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. reprezentativec vo rakometot. grad (1961). stari knigi i moneti. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). Toj e sestran sportist. Slavko (Skopje. Makedonija niz vekovite. D. Ma~ukovo. IZV. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. iako raspolagal so tvore~ki nerv. 17. G. a doktorirala vo 1982 g. potoa za predava~ (1969). no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad. Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. 03. 1987) na 400 m osvoil srebren medal. SÍstavitel – Co~o V. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. 2004. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. Dokumentalen sbornik. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. S. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. Hristo Matov.. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). 2001. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. kaj Me~kovo. Zografski e rakopolo`en za |akon. 1999. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. Tomoski. 2003. I 1960) ‡ atleti~ar. [. na St. revolucionerna. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967). SofiÔ. vo pazuvite na planinata Ogra`den. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. Gevgelisko. So preporaka od Ruskata misija. f. T. MA^UKOVSKI. LIT. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. prerodbenski prosveten i crkoven deec. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. Skopje. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. \or~e Petrov i Jane Sandanski. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. 1983) srebren medal. BIBL. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Z. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. Qupka Ilieva (Kratovo. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). MA^EV. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. 13. Odr`uva kontakti so St. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. Sv. Ismail (Skopje. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978).Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. last. uspe{en trener. profesor. BilÔrski. Makedonska revolÓcionna sistema. IX 1927) ‡ univ. Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo . Publikuvala 90 statii. VIII 1946) ‡ spec. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s.: T. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. a vo Stara Zagora (Bugarija. Ma~ukovo (1864). na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). VMRO. BilÔrski.: Arhiv Hristo Matov. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. SÍstavitel Co~o V. rakometar.M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. Venijamin (Vasil) Hristov (s. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . Magistrirala (1976).

Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. Skopsko. nadvore{noto i vnatre{noto. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. No}en gradinar. Melnica. avtor na prvata makedonska gramatika. Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit. Na 11 maj 1871 g. no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. 1987). Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. 1–2 i 10. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. ‡ J. 2000). Mitko (Strumica. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. istiot. Prestanala da raboti vo 1971 g. Hristo Georgievski. †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. 1989. dramski avtor. 1998. LIT. Skopje. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. Venijamin Ma~ukovski. Ubij govorqivog psa (Beograd. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. 1988). Pusta zemja. Aleksandrov dom (Beograd.). Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. istiot. stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Senkata. izdanie 1999). romani: Kula na Brdu (Beograd. Darovi neba (Pan~evo. Vremeto na irvasite (Skopje. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. 2006. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. Od 15. Nakleveten. ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. f. Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). LIT: Marko NediÊ. Nad troskotot oblaci (Skopje. vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. St. III 1943) ‡ raska`uva~. na Zemjodelskiot i na V. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. VIII 1872). 1981. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. f. Kula na Ridot (Skopje. i obratno. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). †CarigradÍ#. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. istiot. koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. na proslavata na Sv. kako vselena naselena so malku materija (tekst). Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . 2007). Vo lavirintite na fantastikata. Drvoto na Narajana (Skopje. IV 1958. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. MeÑa sveta (Belgrad 1984). †Razgledi#. I. red. go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. 1980). koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. 1974). 148–184. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. vo Skopje. pi{uval i na srpski. akademik. po sovet na lekarot (6. 19. Pat za Lihnidos. 7 (107). vo Zagreb (1968). VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. drami: Golemiot Smok. III 1930) ‡ veterinar. †Isto~no vreme#. B. 1995. a. 2002). Izbrani dela. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). MAXUNKOV. tom VII. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. a kon krajot na mart 1877 g. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#.8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. G. D. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. Toj im odzema dosta dolgo vreme. 1998). Vra}aj}i se. promeneto izdanie 1990). romansiersko. Literaturata kako spas. R. Poetikata na makedonskiot raskaz. go objavuva vo v. Vlada Uro{evi}. tuku zaradi nejzinata su{nost. Makedonskiot roman. Izbor po srodnost. V. e ve}e redaktor na v. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. VIII 1874 g. 1973). locirana vo blizina na seloto Maxari. ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. Domot na Aleksandar (Skopje 1986). Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. 2007. redoven prof. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. @arko Vangelov (Bogdanci. 1970). Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. 1984). Dr.. dramsko i eseisti~ko delo. odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. vtoro. Georgi Stardelov. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. MAXIROV. s. Vo letoto 1876 g. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. R. a so toa i so zna~ewata na romanot. romansier. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. 2006). †Veterinarstvo#. M. zaedno so toa e i najbestolkoven. Mirisot na zemjata (Skopje. Skopje. IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. 20. no bidej}i pak te{ko se razboluva. ja prezel dol`nosta. ne zaradi golata kni`evna postapka. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. Prvite dva agregata (so mo}nost 5. 1985. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). Skopje. 7. Doktoriral na V. „stvarnoto i imaginarnoto“. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. 1993). go osnovuva i go redaktira v. Kako u~itel vo Kuku{. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. Vo u~ebnata 1875/76 g.: Bla`e Ristovski. Bl. esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. Paradoksalen son (Skopje. 1991. 1986). Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. eseist. 1985. Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. 2003). Osven na svojot maj~in makedonski jazik. Za da se trgne od Makedonija. Kon drugata zemja (Skopje.

nastavniot plan e so 9 nasoki. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. MA[KOV. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. 1995. ski in`eneri. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. Vladata na RM na 6. spored primeB. za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. LIT. sostaven od 932 . Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g.: Ivan Snegarov. Vo 1971/72 g. a vkupno se vraboteni 125 lica. no ve}e vo 1968 g. Poznati meglenski episkopi se sv. metalen. Kon krajot na XI v. monta`en. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. kako dvomese~no spisanie. donese Ukaz za formirawe na Med. a vo 2004/05 g. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. le`ewe. (do 1986 g. Rat. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. I–II. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. SofiÔ.. spored konstrukcijata. sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). 13 asistenti i 7 laboranti. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. a vo 1976/77 g. Bl. spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi.O. netata tehnologija itn. rabota i smestuvawe na predmeti). se voveduva 3-ta nasoka. A. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici. vo Skopje. f. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. Meglenskata i Slani~kata. 1997. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. III 1947 g. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A. Osven Meglenska. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. Il. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. Dimi{kovski (1987).055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. Vo 1996/97 g.M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot. Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi). ramovski. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Jovan Bel~ovski. Podocna dvete eparhii. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. Meglenska eparhija. Studiite zapo~nale vo 1959 g. se spoile. vo garnituri. Sl. Il. Urednici: A. koi se inovirani vo 1985/86. Beograd. plasti~en i kombiniran mebel). Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija.Spirov (1978‡81). so eden dvobroj godi{no). a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. R. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet. M. spored stepenot na obrabotkata na predmetot. 4. vo XI v.218 ma{inSl. Zlata Meglenska. Na 17. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. Gr. Gruji¢. spored na~inot na komponirawe. adaptibilen i komponibilen mebel). Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. 212 magistri.: Biblioteka na VB vo Skopje. od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe. R. koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. spored namenata. seriski i masoven mebel). spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. B. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo. Veljanovski (1982‡86) i B.) i I stepen (5 sem). 1993. kade {to vo 1961 g. a vo 1965/66 so dve na- soki. A. Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). se vseluva vo dene{nata zgrada. P. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. Ilarion Meglenski i German. vtoro fototipno izdanie. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. Vo u~ebnata 1972/73 g. Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. e narekuvana i Vodenska eparhija. kako i novoma~eni~kata sv. Od 1977 g. IZV. Skopje. pleten. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. Izleguvalo od 1976 do 1987 g.

denes na Med. Br. pokraj nekolkute polikliniki. radiolo{ki tehni~ari). So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti.: \or|i Colev Dimovski. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. Vo 1950 g. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. a vo slednata 1953 g. Mark Cohen. Potoa. Vidakovi}. Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. f. Nastaven jazik bil francuskiot. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. d-r Zdenko Kri`an. 2003. Vo 1978 g. Bitola. Od 40 lekari vo 1947 g. Za prv dekan e izbran prof. Programata vo 2006 g. Last Century of Sephardic Community. LIT. New York. Redovnata nastava na Med. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. J. kako i od mo}ta 933 . d-r M. Bozdov. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. postignuva ogromen napredok. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. Vo 1982 g. f. pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955. Vo 1972. D. D. e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari. vo Skopje po~nuva na 3. Vo 1952 g. osobeno kaj `enskite deca. e izgradena glavnata institutska zgrada. Med. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. Bitolskite Evrei. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. 1993. pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. nastavnici i sorabotnici. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. f. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc.. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. a do 2003 g. N. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. a za prv prodekan prof. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. c. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija. f. a vo 1949 g. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). vo soglasnost so EKTS. za patofiziologija vo 1964. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. Vo 2004 g. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. vo 6 semestri. po inicijativa na Katedrata za radiologija. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. The Jews of Monastir 1839-1943. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. Nam. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. d-r S. bil tolkuvan Tanahot. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija.

juni 1999 g. Zbornik posveten na po~esni doktori..: http://www.. Francija. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. vrz osnova na Memorandumot za razbirawe. IX 2001 – 15. Vo periodot od 2001 do 2007 g. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force. 22. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. III – 15. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye).) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev. SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. i sovetskata vo noemvri 1944 g. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony).. 2002. funkcionira do mart 1999 g. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. 2006. vospostavena na 10. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija. po barawe od Vladata na SAD (4. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. EU misija †Konkordija# (Concordia). NATO misija na Trifun Kostovski.12.intl-crisis-group. me|unarodni organizacii. 1903–1909 g. me|unarodni organizacii. 5. do mart/maj 1945 g. pripadnici na vooru`enite sili na RM.. 6. 15. XII 1998 g. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. grupa dr`avi. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo. Petr. zameneta so EU misijata PROKSIMA. funkcionira do mart 1999 g. Skopje. Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). 7. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija.. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija. Skopje.2001.. XII 2002 – 31. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM. XII 2002 g. Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. Britanija. sostavena od pripadnici na armiite na V. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox). Avganistan (11.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. grupi dr`avi. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{. Petr. 22. Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. Italija. III 2003 g. LIT. XI 1998 g. IZV.. amerikanskata vo juni 1944 g. 3. LIT. Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. XII 2003 g. 10 (2002– 2007). 9. XII 2001) vo ISAF 2. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. doktori i magistri na nauki (2001-06). u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. VIII 2001 – 22.org/projects/ balkans/macedonia/reports. koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar. 8.: Sa{o Dodevski.. X 2007) .. dilemi na me|unarodnata zaednica. 31. T. ~len na MKG od RM za Kosovo. T. Vo tekot na XX i XXI v. mart-juni 1999 g. vo †Sloboda za Irak#. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili.. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul.: Tatjana Petru{evska. koja e poinakov (policiski) vid misija. zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM.. IX 2001 g. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest). vospostavena na 26. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava. Germanija.

Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. IV 2003) od 1. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini.Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen. vo utvrdeniot rok (do 23. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. XII 1991). VI 2003 g. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar. XII 1991).. XII 1991). T. 1998. LIT. Assurance and Ethics Pronouncements 2007. Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. Me|utoa. Izminative nekolku godini Odborot. Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija . Z. nadopolni nekoi od MSS. B. Epstein and Ali Mirza Abbas. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. VII 2006). J. me|u drugoto. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi.. osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. 17. od 14. IV 2002 g. Vo noemvri 1998 g. KMRP izdade mre`a od MRS. protivre~en. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. presedan vo me|unarodnoto pravo. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. International Federation of Accountants. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot. i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija.. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. Skopje. ja promeni delovnata i politi~kata klima. XII 1991). KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi. Po~nuvaj}i od 1998 g. a`urirawe i publikuvawe na MRS. i RM pristapi kon primenata na MRS. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite... No. a del od niv na 1. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. Od 2001 g. Od oktomvri 1998 g. gi prezede ingerenciite za a`urirawe. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi.: B.: Handbook of International Auditing. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija. Wiley. IZV. XII 1991). Imeno. IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998. a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 . So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. VII 2006 g. so {estmese~no rotirawe. 2007. kako poddr{ka vo postvoenata faza. LIT. obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM. vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g. Petr. Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. Spored ovoj zakon. so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe..: Ministerstvo za odbrana na RM. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). Z. makotrpen. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. B. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM. spored na razli~nite nacionalni standardi. vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii.

Paris. Moesia Superior. n. ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. N.e. Clegg. ~ie telo obi~no e podeleno na glava. De{at i Jablanica. koga bila oformena provincijata Trakija.n. peso~nici. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. The Freshwater Life of the British Isles. Participation with Underproject: Klass Insecta.g. 75. Podocna. 23-30. Final Report. J. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. Tabula Imperii Romani. do Crno More. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda).). jurski i kreden period. Poznati se nad 130. priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. 1991. Sid. 1990. Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. glinci i varovnici.: J.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr. koj ja izla~uva ~erupkata. vo 46 g. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. trup i stapalo. Corbishley. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. no ima i kopneni organizmi. 1965. 1999.500 m. taa bila izdvoena. glinci i varovnici. Dum. kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report).249–267. LIT. S. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona. samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. Sepak. na Skopska Crna Gora. oformena kako posebna provincija (od Drina. od edna strana. glavno vodni.. Trijas e {iroko rasprostranet.) – rabin i pisatel. Skopje. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{). vo 6 g. Meir (Skopje. Ministry of Environment and Phisical Planning. na zapad. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. Faunal diversity. p. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija. n. Petkovski. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. K. MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. T. na istok).: Jon~e [apkarev. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. Ministerskiot sovet na EZ. Podocna. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Munikipium (Kali{te). Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe.e. Ratijarija (Ar~ar). izgradena od dolno nivo na gabrovi. a pomalku vo Vardarskata zona. Pokraj Skupi.) i e podeleno na trijaski.000 vidovi.1/1995. i V. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. LIT.e. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati. LIT. od druga strana. 1976. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite. Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. Vladimir Krpac. Petr. Sv. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#.n. so maksimalna debelina do 650–700 m. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. a vo 46 g. No.: Tatjana Petrusevska. godini (250–65 mln. Skopje. so trijaski. 2003. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. bazalti. Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. & M. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. odnosno. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. K34. 87. P. Po pot~inuvaweto na Tribalite. vol. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. Horeum Margi (]uprija). teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija. Kr. Branislava Mihajlova. Skopje. {kol. †Balcan Forum#. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. Sasel. 1 no. T. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. Ljubljana. Od ova semej- . a so mala masa od peso~nici. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav. pr. jurski i kredni karpesti kompleksi. od koi 4 endemiti. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury. V. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. London. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). XVI v. peso~nici. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. IV 1993) padot na SFRJ. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv. L. – V. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika. od {kolkite se prisutni 15 taksoni. L’Empire Romain. na MELAMED. Viminakij (Kostolac). od koi 97 se endemiti. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r.e. IV 1993). M.

terenski melioracii. 1972. K. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). Matkovski. promena na mehani~kiot sostav.-P. podra~je vo koe i habilitiral. Po smrtta na Aleksandar. The greek struggle in Macedonia 1897-1913. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe). Pri priemot. Vo 1207 g. ruskiot car (8. Nam. LIT. Avraham Melamed. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi. na Med. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. koi imaat podolgotrajno. SrednovekovniÔt Melnik. τ. f. J. Vo na{eto zemjodelstvo. Prestojuval vo Troickata lavra. Skopje. ~len na †Etniki eterija#. administrativno-politi~ki. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677). aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Pogreban bil vo Skopje. Jovan Bel~ovski. Bil sofiski mitropolit (1628). Θεσσαλονικη. Skopje. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323).: Zeni Lebl. MEMETI. Diplomiral na Med. Po~inal vo mart 1653 g. 10. Ohridski arhiepiskop stanal na 26. Zibiv~e. pove}egodi{no dejstvo. Tr. A. humizacija. Pavlos Melas MELAS. Pavlos (1870 – s. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. 2002. Ax. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. Papazoglu. f. Kumanovsko. e proglasen za grad–muzej. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili. Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite.) – makedonski blagorodnik. 65–66. Vekove. Ne{ova. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. St. Sofi®. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen. XVI. stopanski.n. †Glasnik na INI#. Ristovac. meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. 1931. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. 15. Α. so 286 `. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix.330 `. Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. mul~irawe i snegozadr`uvawe. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. no se navodnuva zna~itelno pomalku.000 sekoja stota godina. koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. 1973) ‡ spec. Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. dealkalizacija. Lipkovo. Statica.e. Spec. Gornji Milanovac. t. K. ima 4.). Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. Thessaloniki. LIT. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®.000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102.: F. F.: Ivan Snegarov. hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. SofiÔ.000 ha. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. Kako ~len na KPM (od 1955). Ml. vo [vajcarija. V 1677). K. Evzi (s. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. Srbija.: Douglas Dakin. vo Skopje.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). Jov. Al. \.: V. Mihail# vo gradot Ne`in. D. bil ubien od privrzanicite na Perdika. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. desalinizacija. Klimata e promeneto sredozemnomorska. prof. M. kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. 2000. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g. ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva.. LIT. Ιωαννη Κολιοπουλου. kn. hirurg. LIT. 2. po op{ta i abdominalna hirurgija. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . 1989.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. 1993.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. MELETIJ I (HV¶¶ v. Mo~urlivi povr{ini imalo 86. IX 1638. Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67. 1990. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava.e. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. LIT. hidrotehni~ki melioracii. od kade {to bil smenet (1631). Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. LIT. MELKOLIJAN. MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. S. 4. Kon krajot na XIX v. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. Leon Kirkov (s.: I.000 ha mo~urlivi povr{ini. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. 1981. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). Republika Bugarija.000 ha. t. vo pogolema ili pomala mera. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. 1995.pr. Snegarov. Sofix. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. od dvete strani na Melni~ka Reka. 8. LIT. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. Skopje. pravilna upotreba na pesticidi. 1995. 2. anatom. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Skopje. XI 1892 ‡ Zagreb. kn. Al. (1992). no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija.

kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. Inaku. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. potro{uva~. Vtoro. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. Ml. i toa ~ove~kite i materijalnite. vklu~enost na menaxmentot. J. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. Ml. Vo ponovo vreme. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. Dokolku se podobri kvalitetot. S. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. Vtoriot element go so~inuvaat resursite. T. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. materijalite i celite. terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. spored nivniot avtoritet. visokiot stepen na nadvo- . TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. ovlastuvawe.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. koordinirawe. so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar.: Bobek [uklev. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g. benchmarking. magistraturi. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. obuka i kultura. snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. sredstvata i opremata. 1910) ‡ politi~ki deec. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. koj se karakterizira so svoi principi. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki. Skopje. S.. pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). Bugarija. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. motivirawe i kontrolirawe. menaxeri. 2004. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. na site nivoa i vo site pretprijatija. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik. timska rabota. kupuvaweto i prodavaweto. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. koordinirawe. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. orientirani kon potro{uva~ot. rabotnici i dobavuva~i. no i na drugi fakulteti. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. nova paradigma na pretprijatijata. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. Menaxment. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). Prvo. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. kako na primer: krugovi na kvalitet. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). participacija na site vraboteni. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. Treto. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. Menaxmentot e univerzalna aktivnost. terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. ~etvrto izdanie. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. Sabri (Del~evo. organizirawe. kontinuirano podobruvawe. LIT. bele`i postojan podem. Vo su{tina. kako. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. Germanija i Avstrija. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. finansiite. metodite i postapkite. MEMI[OV. praktika i tehniki. B. [. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota. dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. ^etvrto. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. statii. doktorati). organizirawe.

n. Skopje. Mlad borec. Treskavec. visoka temperatura. B. 4. D-r Simo Mladenovski. S.e. Gil. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 . VIII. Skopje. 6. [eldarov. Kompas-cvet (1977). LIT. LIT. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja. dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. Spomen-bista na herojot. St. Skopje. kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. An~evski: Portret bez ramka. 21. Skopje.e. V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta. Sele~ka Planina. 787. Beograd. 7. 2004. LIT. Kralevite na anti~ka Makedonija. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa.: N. Pajonija. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. Grifith. II. 18. MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. MESESNEL. Oxford. 216–221. \ur|ina alova. Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). 104–132. toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. 13. 14. polubrat na Filip II Makedonski. Skopje. 25. IZV. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#.n. [. genetski. 5–18. Crveni karanfili. Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj. IX 1981. M. T. Vidoe Podgorec. Petrova. Parisiis. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940). LIT. kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). 8. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli.) – linkestidski velikodostojnik. †Na{ vesnik#.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). 25. Hammond. SVP. Struga. Kumanovo. P. XI 1894 – Turjak. april 1953. N. Skopje. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. ogan. juni 1975. Nosa~ na skali (1970. Narodniot heroj Boro Menkov. 16. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. A History of Macedonia. ~etvrto izdanie. MDCCCXXIII. Dejan Aleksi}. 1994. likoven kriti~ar i univ. Vl. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a. Skopje. [eldarov. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime. Filip II go napadnal Olint. a potoa stanal ~len na KPJ (1940). Mariovo i Jakupica. Narodni heroi od Makedonija. 11.: Vlado Maleski. Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3). profesor. Menaxment. G. XL. Kumanovsko.: Justini..: E. insekti-paraziti. Lil~i} – N. N. M.-R. 1973.n. Skopje. Vilijam S.-R. 21–22. 1999. Boro Iliev (Kumanovo. †Poezija#. biolo{ki. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. Belanovce. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. 1–61.: Bobek [uklev. LIT. Razgovor so Pero Menkov. Toj e tatko na Aminta II †Maliot#. (Wujork. 1334. X 1941) ‡ berber. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN. Pulicerova nagrada koja ja odbil). Slovenija. K. XXXII. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. †Na{ vesnik#. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. Boro Menkov. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. Ml. 695. Menkov Ilija Borko (19191941). MERINGIJA. 26. †Komunist#. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. 1994. Skopje. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. Perdika II i Aminta).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari. a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata.). 1979. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. portugalski i italijanski). LIT. Skopje. 1936-1938). Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Vo{ki (1967).e. a se koristi: mehani~ka sila.-R. 350 pr. †Beseda#. G. Vilijam Mervin MENKOV. XII 1951). France (Cervignano. predatori i drugi ~lenkonogi. P. Dr @ivko Lazarevski. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). pr. XI 1981. Vol. L. 1. komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB.: V. K. D. XVIII. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. Proeva. MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I. K. mosfera. XII 1979. 2005.). V. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. Borac protiv svih neprijateqa. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. {panski. hemiski i integralni. 4.: Z. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. Lil~i} i N. Skopje. V 1919 ‡ kaj s. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. X 1982. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). Istorija na Argeadite. Pijan vo pe~ka (1960). Skopje. 1981. †Politika#. M.e. XX. Negovite pesni. prete`no narativni. Beograd. II izdanie. Filip. fizi~ko-mehani~ki. 1983. 17. eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. radioizotopi ili elektri~na struja. M. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. 2004. Menkov Ilija Borko (1919–1941). na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite. Branko KrkeliÊ. †Komunist#.

a prose~niot 9. Srpska Grafika XVIII veka. Petkov. [tip.: D. priklu~na zemjodelska mehanizacija. bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite.-F. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata. {kite pogoni.1%. bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941).. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. Od 2003 g. kvarciti i dr. eklogiti. se narekuvaat ortometamorfni karpi.000 m². Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. aluminium. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. kako i toplinoizmenuva~i. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. se narekuvaat parametamorfni karpi.733 km2 ili 63. energija i voda i generirawe otpadni gasovi. Sasi. Kapacitetot iznesuva 5. na pr. proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. S.9%. Ml.). Mariovo. METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. Dolga e 290 km. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. Bla`o Boev. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. ferohrom.) olovo. Bogorodica Olimpiotisa (1752). Davidov. cink. †Metalski zavod Tito# – Skopje. a od 2004 g. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. †METALEC#. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti. Sl. SofiÔ. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa). kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). †Alumina# – Skopje. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). mika{isti.240 m). †FENI# – Kavadarci i drugi.000 t/g. Marinov. Nazivot Samokov. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. Novi Sad. A. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar. MESMER. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila. vo rudnikot Al{ar. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. proizveduva: kolektori za son~eva energija. Pred tranzicijata na sopstvenosta. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 . A. Ivanov. Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. vodi i troski. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. ^. i masivni metamorfni karpi (mermeri. 1999. LIT. Pri prestojot vo Makedonija. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi. H. Bogorodica Spiliotisa (1749). †Topilnica za olovo i cink# – Veles. filiti. 1978.. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. grafikite na sv. Taka. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. {krilci. Slivot zafa}a povr{ina od 7. Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. antimon i hrom. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. Rudnikot †Tajmi{te#. kaj Makedonski Brod. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija.: K. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928). a na Grcija 4. RGF. bravarski raboti. gnajsevi i dr. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. indium i dr. feroleguri (ferosilicium. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj.1‰. J. Rudnici i `elezarnica †Skopje#.: Risto Stojanov. sopstvenik na tipografija vo Viena. 1961. Dr. Naum Ohridski (1743).). leguri i sl. Petrologija na metamorfni karpi. srebro. LIT. V. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam. u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. T. manastirot Hilandar (1755) i dr. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. bojleri. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini. a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. J.240 m.767 km2 ili 36. feromangan. LIT. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. V. Bl. PanaŸotov. B. feronikel i dr.500 km2. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km.M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga.

Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. 941 . hristijanskata estetika i vizantologijata. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. Snegarov. so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi. 2. 1986. Pretstaven e kako umen. Vo 1997 g. Sk. 1998. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in. 76. 25. Gr. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13.: Done Ilievski. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. LIT. bil izbran i vostoli~en METODIJ. LIT. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. istiot. t. Rat. ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#. Toc METODIJ. poet. V. (Solun. 1997. Skopje. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. Sk. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. Skopje. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. zaedni~ko so brata mu. potoa paroh na Prilepskata parohija. istiot. Saronski bliznaci. vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo). Kliment Ohridski. Imal prepiska so sultanot. †Glasnik na INI#. Bra}ata i u~enicite. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. 2002. kral Ludvig. XVI. bil rakopolo`en za |akon. Sofix. 1970 . Bogorodica# – Kamensko. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. 1972.: I. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep. III 1914 – Prilep. 1987. vo Ohrid. Sk. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat.: Ivan Snegarov. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Sauloviot Katalog. a vo 1965 g. Ml. Sk. Sv.. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. Sk. E. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. 6. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. VI 1708). Metodij. moravski arhiepiskop i kni`even deec. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Blagove{tenie# vo Prilep. 8. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. 2002. kn. Al. Matkovski. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. hrabar i silen u{te od mladosta. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767). Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot. S. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf.. Od 1938 g.. V 1708 ‡ pred 11. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. DELA: Tre{talnik. Na 27. Najstar sin. nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. Sofi®. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. 1931. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija. X 1936 g. SV. 1972. no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ. Jovan Bel~ovski. Tr. napi{ano od sv. 2004. a drugi – vo Bitinija. Vo juli 1967 g. Bagrena Samarija. zapadna Mala Azija do Bosfor. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). Istorix na Ohridskata arhoepiskopix.. vo 864 pobeden od germ. Skopje. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g. e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. III 1966). Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Vo 1941 g. A.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. 1995. filozofijata na istorijata.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). no toj odbil. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva.. No Rastislav. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. 24. Najva`noto delo. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. 27. Moravija. a za sve{tenik vo juli 1937 g. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. me|u 810‡815 ‡ Velegrad. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. 2. Skopje. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. Blagove{tenie#. Skopje. 1995. LIT. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija. Skopje. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. METODIJ (XV¶¶¶ v. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. istiot.

vo 881 g. D. 1995. B. Vladeel vo Makedo- 942 . Skopje. (v. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ. 2003. Po 1968 g... SofiÔ 1985. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv. K. za da mo`e da organizira samostojna crkva. Kirilo-Metod. 16.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. (st. V 1421) – petti osmanliski sultan. S. (v.: Du{an Stanimirovi}.: V.. Posebnite. Violeta Panzova i dr. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki). 144–155. kako filozofska i nastavna disciplina. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. Hr. Roma 1988. Vo 870 se vratil vo Panonija. prirodni. Svetila nezaodni. F. Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. Metodij. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. Skopje.: S. Konstantin Filosof i MefodiŸ. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. Petru{evski.) postignaa: (v. Bern{teŸn.). Po smrtta na sv. E II. no vo Panonija ve}e ne se vratil. Dinekov. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski. no na soglasnosta ~ekale dolgo. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. st. Nomokanonoti Paterikot. 1999. Atanasij#. LIT. Po~inal na 6 april st. P. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. Kiril i sv. prira~nici itn. S. medicinski nauki itn. METODIKA – v. LIT. Skopje. Metodij bil faten. 2006. a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. Hr. I. vo Bitola vo 1873. 71-76. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura.000 vernici. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa). Sv. tradicija vo Maked. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. bil opean na latinski. 237. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin.-M. Panz. †Glasnik na INI#. Skopje. Skopje.. Svetozarevi}. M. Sk. V. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. 2005. Sv. 2001. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Il. LIT. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM. MetodiÔ. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. Vo Makedonija.M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit. I. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. Vo 1968 g. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. S.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. 2000. pobornici na metodizmot. suden. P. na @M. Svetozarevi}. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici. pa namesto vo Carigrad. Spored 13 gl. knigi. no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa).) period i K. Le{o~kiot manastirski kompleks. se vratil vo Moravija. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet. maltretiran i zatvoren dve i pol godini.. srednovekovna minijatura Vo 867 g. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. bogoslu`ba. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. B. P. Panzova. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. 632-650. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg. 885. vo koi ~lenuvaat okolu 5. LIT: B. Mare{. Jazikot na slov. 1988. LIT. ~itawe na Biblijata. Logi~ki leksikon. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni. 26. Ta{. so molitva. post i slu`ewe na bli`niot. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. Br. Christianity among the Slavs. procesi i sredstva za zdobivawe. 115–117. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. /2. Skopje 1988. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. Mirko \o{evski. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje. koga prestanalo da bide kadrovsko. prvou~itel Metodij. Nikolova.) Mitko Ilievski. Kiril vo Rim (869). 1389 – Odrin. V. Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija.-M. slov.

Ml. 1869 – s. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. 1911 ‡ s. Bil blizok so G. VII 1918). Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. MEHMED. LIT. 1901. 13. Bukoj~ani. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II.: Da ti ka`am eden zbor. 22.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Skopje. Go nasledil brat mu Mehmed VI. SertoYlu. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Andartskiot kole` vo s. Les sultans ottomans. RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. Al. Tetov[. A. 1870 – Solun. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. Istambul. Pi{uva poezija za vozrasni. 1994. Kostursko. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 1955) ‡ pisatel. proza. 60 godini. Jan. Ganem. BIBL. Prekopana. Sin na sultanot Abdul Azis. Tregime. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo. juli 1945) – zemjodelec. Del~ev i so D. ME^KAROV. Gr~ec. Kim (Kim Mehmeti) (s.: Slobodata be{e nivniot ideal. LIT. 1990. S. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. Brezi. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. BIBL:: Igra na bolkata. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. slikar i publicist. LIT. LIT. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici. 1958) ‡ poet. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija.: Pra{inata {to niknuva. 1994. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. Tr. Al. IV 1945‡XII 1946).: H. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. Gruev. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. 153. Rabotel vo zemjodelska zadruga. 1986. Zagori~ani 1905. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. Prekopana.S. I. Bitovski. M. poezija. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa.: G. 1995. Dimitar (Veles. Balindol. LIT. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. t. Solunskite atentati 1903. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje.. 2003.: K. Skopsko. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija. proza. LIT. E`tudes d`histoire orientale. BIBL. Trajanovski. VI 1421). 1945) ‡ pisatel i novinar. Zeleni~. Pophristov. Seloto na prokolnetite deca. Kratko vreme rabotel kako u~itel. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi. Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Sofi®. A. Istanbul. Al. 1998. Bitola–Skopje. Ki~evo. lerinski selski vojvoda. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava. Tr. MEHMEDI. Gostivarsko. proza. 1982. publicist i preveduva~. 2005. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. P. J. MEHMETI. a potoa kako novinar vo Radio Debar. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. brat na sultanot Murat V. 1967. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. zaed943 . A. MEHMETI. @ivee i raboti vo Gostivar. 2006. Ki~evsko. Lerinsko. de`ni{tvoto.: Turkiye Tarihi. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata. [azim (Shazim Mehmeti) (s. Ml. 1903) – revolucioner gemixija. Mehmed Dauti (s. Tr. Fragmenti. 2004. XI 1909 – 3. zaedno so de- MEHMETI. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. Zavr{il osnovno obrazovanie. 1958. 2005. Zajas. Sin na sultanot Bajazid I. bil pe~albar na Bliskiot Istok. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. Sedum no}i kazna. Skopje. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. VII 1413 – 17. P. A. Dimitar Me~ev ME^EV. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Paris. a sredno u~ili{te vo Skopje. 1953. a gimnazija vo Gostivar. Pando (s. P. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot.: Makedonski vladi. Sudbinata na Fatu{a.

I. (Ohrid. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Preostanat beg (†Svadba#). Stefan K. A. Petrino. Od 1982 g. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). Al.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). 1986. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Stru{ko 944 . Sofi®. 31. Prespansko. 1975. Evla. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. St. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija. Resensko. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. a vo 2003 g. Kratovsko. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). S.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®. Vo tekot na juli 1904 g. Sofi®. Dim~e (Skopje. H. U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. na Me~kin Kamen. Tr. Kiril Ristevski. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. Topuzoski. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski. Sowa Pajkovska i dr. R. Dofilo (†Dve vr~vi voda#). Bitola–Kru{evo. zb. LIT. te i zdravstvena stanica. 05. zapalen i ograben. kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. Jerotie (†Somnitelno lice#).239 ha. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). od levata strana na r. na nadmorska visina od okolu 750 m. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). Prilozi za Ilinden. \u|anci. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. Mereja (†Kaligula#). 9. Zoran Stojanovi}. resenski vojvoda. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina.507 `. a na jugoistok so Ohrid.D. registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. D. Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). K. MZT †HEPOS# A. Sl. X 1945) ‡ akter. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie.M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. Sateska. Niz seloto ME[KOVSKA. 1978. Skopje. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. 151–152. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). LIT. Trajanovski. U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. t. ME[KOV. 1945–1975 vo SR Makedonija. Marko (†Sobiren centar#). poedine~no i ekipno. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Sil®nov. Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). no so vojvodata Pitu Guli. 1.. St. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. XXX. V. dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. 1983. i LIT. Tase (†Vikend na mrtovci#). Ima 750 `. Me~kin Kamen. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000). Gradot bil granatiran. Zafa}a povr{ina od 42. Nata{a (Skopje. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). Osmanliskite zagubi bile ogromni. Ilija ^vor (†Balkanski {pion#).. koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii. B. IZV. Tr. Osobeno gi neguva humorot i satirata. Kratovsko. Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. 1983. II 1972) ‡ univ. Kru{evo. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. So ~eta od s. Osnovan e vo 1953 g. Kru{evo. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993). ME[KOVSKI. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. Tomi Aleksandrovski. balkanskite. †SAB# i †[tabeg#. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli. pliva~ka. Sekula (†Solunski patrdii#). vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Al. dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. A. Ferojan (†Bolva v uvo#). 1983. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura. D. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. 1884 – s.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. ima 30 naseleni mesta so 5. profesor. R.

†Lebedovo ezero#). 24.: F. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. Skopje. naselena od plemeto Migdonci. Esmeralda (^. 24. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. producent. Istorija na Argeadite. 1976. Makedonski gradovi u rimsko doba. M.-R.e.: Herodoti.e. Dragan (Bjelovar. Oxonii. M. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. pr. 1910. 1957. Petrova. pr. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Papazoglu. I–III. M. a oblasta {to ja naselile Frigija. ^ajkovski. K. VI 1946) ‡ direktor na film. Skopje. T. Historia. Skopje. majka mu bila Kibela). IZV. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. ubien od glavniot helenski junak Ahil. LIT: F. Terma. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n.: Homeri Illias. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. Halastra i dr. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. 1969. B. Aleksandra (Skopje. a potoa e i negova prvenka (1998). Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#. so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. Thucydidis. vo klasata na \. Bisaltija i Antemunt. 737 pr. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. Geti i dr). X. †@izel#). ULOGI: Odilija (P. LIT. Kako etnonim is~eznale vo I v. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Historiae.-G. Vo narednite MI@IMAKOV. 1895–1913.. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. 1987. VI 1940) – arhitekt.: Herodoti. Lipsiae. Proeva. LIT. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. Sofija Haxieva (Ohrid. IZV.e. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. Jovanovska. Sindos. 1927. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. I.n. ^lenka na ABNA. I–III. LIT. Ematija. K. 1910. Skopje. kade {to. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Dardanci. Dindorf. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. Em. Beograd. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA. Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. Kavadare~ko. pr. 1942. Spored nekoi izvori.: D. no i na al~nost ili glupost. 1996. Pan~e (Veles.) i na Mark Likinij Kras (29 g. Skopje.: Homeri. MIZOVA. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. Iv. Kitri (L. N. I MIJALKOVSKI. Illias. M.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo. Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978). †Don Kihot#). Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Sarajevo. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali. Halija. Najrano se spomnati kaj Homer. stanala ~len na KPJ (1941). 2004. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). kade {to se poznati kako Frigi. Srejovi¢ – A.n. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. 1895–1913. kral na Brigite. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija. †Esmeralda#) i dr. Meineke.n. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov.).-R. Vl. Strabonis. Strabonis Geographica. Adam. Oxonii. ed.e. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj.). Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964).-R. Hrvatska. koi{to se preselile vo Mala Azija. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005).e. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988). VI 1973) ‡ balerina. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. Historia. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. A.). po dolniot tek na r. Dragan Mijalkovski 945 . E. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). Nositel e na Partizanska spomenica 1941. \. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij. 1927. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. ed.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945. angliski i na albanski jazik.-R. @izel (A. 24. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada. 2. Papazoglu. pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika. Minkus. Ajnea. Pravednik. G. Oxonii. 1991) – u~esnik vo NOB. Mysoi. K. producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Lipsiae. IZV. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite. P. M. Trajanka (s. spored mitot.n. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. Masl.e. AUP na cenKr. Lipsiae. Lipsiae. koga stanale del od Rimskata Imperija. tarot vo Gevgelija. MIZRAHI. V 1921 – 24. ski produkcii. Puni. 22. Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971). IZV. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. Geographica.n. K. MIZI (Moisoi. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba.

red. 173. junija 1991). XX.000 m². karosel. kotli. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI]. Kol. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). Skopje. slavist. str. od koi 27. Srbija itn. eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. Franc (Miklo{i~. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija. 1953.fizi~ar. borverg. Se zanimava i so proizvodstvo. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. koi se islamizirani Makedonci. str. Se prostira na okolu 75. LIT. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist. Vo . 15. III 1950 Skopje.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija. MIKLO[I^. M. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni. Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. glavno vo stranstvo. hidrauli~na presa. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. tatsko bojadisuvawe. Hadronic Press. Od 1966 g. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. klinesti brani i dr. 25. Skopje. obi~aite. Pokraj Mijacite hristijani. 2006. Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. Bugarija. Dimitrovski). 34. T. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi. ^a~ak. hist. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. Mi®ci. detska i avtorska pesna vo naroden duh.. Dimitrovski i V. St. Specijaliziral vo Kopenhagen. XI 1813 – Viena. Al. SAZU. T. Sofi®. Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. 20. koncentratorite i dr. so tematika od statisti~kata fizika. Mijaci. K. Akad. Vo XVIII v. se iseluvale i Mijacite Torbe{i.000 m² pokrien prostor. do 28. 164. 7. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. Smiqani¢. Florida. (1992) na PMF. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. M. LIT. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. 1994. Vidoeski. koordinatna dup~alka. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika.). Sl. V. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Z. A. Veselinovi}). Wien. kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad. XII 2000) . Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija. a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. Smilevo (Demirhisarsko). Srbija. Ehlovec (Ki~evsko). distributivni ormari za broila i sl. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Beograd. niza glodalki i to~ila. proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. Ur. Spored nekoi negovi konstatacii. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. ~ij avtor e Kopitar. kako jazikot. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. LIT. 1941. sekator so opti~ka glava. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko). nepotencijalnite interakcii. no`ici i dr. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. der Wissenschaften. B. Mijat (Vu~kovica. 67). Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. TraŸ~ev. Melnica i Sogle. Ljubljana. Skopje.. plugovi. Philos. folklorot i sl. pravoslavni Makedonci. Skopje. se projavuva i kako avtor na popularna. 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. Naseqa i poreklo stanovni{tva. kw. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. cl. prof. 1992. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. Bd. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad.: G.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. 1996.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. bojleri so toplo izmenuva~.

Trajko Rusevski. Me|u redovnite univerzitetski profesori. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. K. Sini{a Spasov. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. eden razvojnoistra`uva~ki proekt. obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. 2000. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. Bla`o Nedev. industrijata za mermer. Mokra). na Balkanot i vo Kina. Jablanica. Serafim Tomovski. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. Dimitar Bojaxioski. IZV. politika i ekonomika na investiciite). kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. Nada Sekulova. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. elektri~nite pili. Du{an Petkovski. Slavko ^ukovi}. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. X. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. M. oprema i softver-aplikacii za industriski celi. Denes. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). Metodija Koneski (smetkovodstvo). S. Taki Fiti (pretpriemni{tvo). Sne`ana Risteska (marketing). Dr. Belgija). Dinobryon bavaricum. Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment). †MIKROSAM#. za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski). pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. mikserite i mesore`a~kite.e. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. Gordana Trajkoska (finansii). †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. Microcystis spp. K. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). F. Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. istra`uvawe i novi tehnologii. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost. Qup~o Axi Mitreski. ^und. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. Sv. AD – privatna akcionerska kompanija. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. stipitatum. a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. Tryblionella i Thalassiosira. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Navicula. mnogu varijabilna mikroflora. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. M. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. aeruginosa. Anabaena spp. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. kako {to se Cyclotella fottii. Todor Mirovski. Bo{ko Ja}ovski. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. ocellata. Skopje. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. Od dijatomolo{ki aspekt. Gleotrichia natans). t. . Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. – M. C. M. Aphanisomenon glosaquae. acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Vera Taleska. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. Bo`o Geramit~ioski (teorija. na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. fenovite. ultraoligotrofni. Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). osnovana vo 1990 g. Pelister. dominiraat biznis-nasokite. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. Nikola Kqusev. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. univerzalnite mikromotori. Slobodan Markovski. D. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. Ohidskoto. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). T. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok.

Vo 1978 g. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. Skupi. III 1936) – arheolog. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. Ivan Luka (In|ija. Skopje. B. publikuval okolu dveste truda.. podgotvuva pove}e crkovni pevci. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis. Stobi i dr. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. MANU.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. red. Sv. MILADINOV. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. Skopje i okolnite tvrdini. Anti~ki gradovi vo Makedonija. prof. dekan (1981–83). Od maj 2005 g. Srbija. Vo Gimna- . Za rekite Radika. Encyonema minutum.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. BIBL. mesodon). Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. 1996. 25. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. II 2002) – grad. Gimnazija zavr{il vo Skopje. Stobi. V 1928 ‡ Zagreb. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. 1978). MILADINOV. So posredstvo na janinskiot mitropolit. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. Vo 1969 g. go dobiva zvaweto docent. 1974. Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. 2002. Vo periodot od 1959 g. Makedonska Kamenica. L. K. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968. gi prodol`uva tie soznanija. a od 1963 g. in`. Naum (Struga. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. 6. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. XI 1931 – Kratovo. Dimitar (Kratovo. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. Lipkovo. Skopje. Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. Skopje. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. univ. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija. Od 1958 g. D. me÷u koi i so TV Skopje. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. Angel (Kumanovo. Skopje. kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata.). MANU. za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika. kako indikatori za vakov tip vodi. a Filozofski fakultet vo Zagreb. Karaorman. kako i vo Atina (Grcija). Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. la. Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. O. 27. potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). 20. Nitzshia spp. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Staro Skopje so okolnite tvrdini. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. 1999. zapi{ani so zapadno notno pismo. 4. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. 1982. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 1817 ‡ Sofija. {to go zavr{uva vo Ohrid. vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. Po trigodi{nite studii na Akademijata. 1966. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. profesor. Ort. V. Munchen. Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). negovite bra}a. no i etika. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. Se penzioniral vo 2000 g.

red. 30. 18. u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti. vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. Struga. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. objaveni vo pove}e izdanija. I 1862) – u~itel. LIT. XII 1922 – Skopje. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. 1962. Magarevo. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. statii i prilozi. Skopje. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. poet. etnografski materijali i sl. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65). Dimitrija (Struga. red. grn~ar od Struga. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. 1. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion. Polska.. Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet. Slovo (1839) MILADINOV. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. kaj nego nastapil celosen presvrt. Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). Vr{el pove}e funkcii. Kit. prorektor na Univerzitetot (1963–65). 1830 – Carigrad. zitetskiot sovet. publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Japonija i SAD.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. prerodbenik. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. Specijaliziral vo Minhen (1955). publicist. M. najstar sin na Riste Miladin. in`. poet. a gostuval i na drugi univerziteti. Prilep. Bitolsko (1847–1849). T. Skopje. 1989. Q. pi{uva za toa K. kratki `anri. po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. Skopje. 11. prerodbenski deec. na .) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika. Skopje. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). MILADINOV. Cirih (1957) Hanover (1962/63). Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. centralna li~nost na makedonskata prerodba. prof. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. Vo maj 1845 g. Zbornik od studii. I 1862) – u~itel. od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). Konstantin Miladinov. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. Od Savle stana Pavle. kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. [apkarev. prof. 1980. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Izbor. T.: Haralampie Polenakovi}.. Jordan (Kumanovo. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. Izbrani dela 5. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni. in`. III 1928) – grad. †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. Izbor i predgovor Gane Todorovski. Studii za Miladinovci. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. T. Kuku{ (dva pati) itn. Dragi (Skopje. i samo edna sedmina bugarski pesni. jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. 23. {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). Kniga za Miladinovci (1862–1962). Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979).. X 2001) – grad. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Bitola. Q. Jordan Miladinov MILADINOV. Konstantin Ristov (Struga. preveduva~ i folklorist. Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. prorektor na Univerzitetot †Sv. obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. 1810 – Carigrad. 1984.

D. teatar vo Subotica. 2008. †Kandid vo zemjata na ~udata#. IV 1923 – pl. CambridgeHarvard. pod red. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. i LIT. Izvor. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. Osven toa. LIT. predanija. Vo 1900 g. S. Al. gatanki. 2007. odbojkar. BIBL. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. Stanuva ~len na Kazali{te. Konstantin Miladinov. Sofi®. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). †Dole vlada# i dr. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g. 8. izdaden vo Milano (fevruari 313). Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). PopoviÊ. Sa{o (Bitola. no bez uspeh. Odahl. R. 23. Nova makedonska kni`evnost. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. razni detski igri. 11. Izbor. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. 5. †Bisera#. †Ova ne e amerikanski film#. J. J. †Game over#. XI 1963) ‡ re`iser. od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). Tr. Bitolsko (1852/1853). gledali{~e. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). 2001. Pisma. IX 1960) ‡ univ. dopiski i stihotvorenix. Constantine and the Christian Empire.#. Kniga za Miladinovci (1862–1962). Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. Haralampie Polenakovi}. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. preveduval od ruski jazik. M. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad. Van~o Tu{evski. poslovici. se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer. Kova~evica. SilÔnov. [trosmaer. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. Piesite †Kolede#. Ki~evsko. Petr. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. X 1943) – naroden heroj.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. LIT. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. Zbornik od studii. najpoznatata †T’ga za jug# i dr. SÍ~inenix. Od noemvri 2006 g.Uro{ MILESKI-URO[. Izbrani dela. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. veruvawa.: R. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. po sklu~eniot sojuz. Mirko (s. vo sp. Zagreb. Skopje. †Deus ex machina#. Bil ~len na KPJ (1941). Jo{ka (Kru{evo. 1984. Izvori za crkvenu istoriju. X 1849 – letoto 1852).000 stihovi). †Tetovirani du{i#. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. †Hamlet vo tranzicija#. Smit. †DunavskiŸ lebed#. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. 1983. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Studii za Miladinovci. Sofi® 1983. MILENKOVSKI. (s. 1962. dostavuval doverlivi informacii za 950 . kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. Skopje. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. 1980. e direktor na Dramata na MNT. Izbor i predgovor Gane Todorovski. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata. Perni~ko. †Kolede#. Ch. 1. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860).: A. 1943. Bukovi}. 2004. Beograd. Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski . 1879 – s. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. II. Magarevo. specifi~no-motorni sposobnosti. H. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. †Ova ne e amerikanski film#. Nevrokopsko. 1884. treto izdanie. kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. Popoec. na N. Ml. J. Kosa~a. Bil sekretar na ~etata na J. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. Spomeni ot Makedoni®. no i samiot bil uapsen. B.: K. 1861. so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Tabakov. obi~ai. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). Miladinovi. St. IZV. profesor. Ki~evsko. pozori{te. Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora. MILEV. S. Petar I. A [apkarev. Skopje. SofiÔ. 28. †Game over#. statii i prilozi. Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). Skopje. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). Skopje. †Bure barut#. †Na ~u`dina#.: BŠlgarski narodni p‹sni. Srbija (1988-1991). Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. SofiÔ.

MILOVANOVI]. a naseluvale teritorija od ok. 1890). Se zanimaval i so dijalektologija. 1980.. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. no ne uspeale da ja vratat samostojnosta.. kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. f. patolog. vo Skopje. SubotiÊ. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija. politi~ar. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). Ohridskata slikarska {kola od XV v. Izbor i redakcija Vasil Jotevski.-N.000 vojnici. vo Skopje. Vo 1947 g. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. in`. (Carina. Vl. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. 31. 1985. 1980) ‡ spec. Treska (Skopsko). Qubomir Mileti~ MILETI^. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. 1975. MANU. Bogorodica# (Matka) na r. Najblizok sorabotnik na J. Dekan na Fakultetot (1997– 1999). 13 (28). III 1943) ‡ ruski istori~ar. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. 1970. a po majka {tipjanec.: T. 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. na Med. Qubomir ([tip. redoven prof. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. Luka Xerov. f. Stanislav (s. 2. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e. Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola. Jane Sandanski. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. zavr{il vo Belgrad. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. X 1901 ‡ Belgrad. MILOEVI]. glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija. Odli~en prakti~ar. 2002. (od 1926 g. Iv. kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. Beograd.: S.000– 2. 8. pla}ale danok i davale 1. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). Boris Sarafov. smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. Mihail Gerxikov i dr. I 1863 ‡ Sofija. 22. Ax. a podocna se povlekle kon planinata Tajget. 31. I 1859 ‡ Eks-leBel. Pando Kqa{ev. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Skopje. Krevale vostanija. f. 1967) – srpski geograf. potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. Im davale otpor na Latinite. Skopje. K. IZV. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. Med. pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam. industriski i in`enerski objekti. II 1943) –grad. MILETI]. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite. Dobrovi{. d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski. D. Doktoriral vo Zagreb (1888). makedonoznalec. Q. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. prvin vo Lakonija. @ivkoviÊ. Ohrid. naseleno na Peloponez (VII v.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. 750 km . Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. S. Smile Vojdanov. narni qubopitstva. T. Nikolovska. koga ja priznale vlasta na Vizantija. Gre- LIT. 1995. kade {to predaval od 1920 do 1956 g. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija. MILJUKOV. Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. Ki~evo. na IX v. Z. R. Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). Bil profesor na univerzite- 951 . red. kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski.. LIT. T. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908).). Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev.).-B. voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. G. Rasolkoska-Nikolovska. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#. slavist. Dragoslav Lazarev (Pirot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942). MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}. Vlasotince. XII 1885 – Belgrad. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). Borivoe I. Sin na \or|e Mileti}. G. koga go osvojuvale Peloponez (1248). 1. Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). Z. Francija. \or~e Petrov. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. Nikola Pu{karov. 1. T. prof. kako redoven profesor). Slavejko Arsov. a magistriral vo IZIIS (1981). Hristo Tatar~ev. Skopje. G. Kodikot na manastirot Matka. LIT. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Dokumenti. Makedonskata tema ja znael izvorno. Ja za~uvale samostojnosta do po~. ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Ren. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953).

Tetovsko.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. A. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). na 1942). Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. Beograd. Kirsanova. XII 1901 ‡ Skopje. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod. IV 1984) – general-major. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. Naseqa srpskih zemaqa. Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka. Zagreb. Geografsko dru{tvo. Sl. donski rekord. vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. [. Beograd. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. de Falja. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. M. NovakoviÊ. osvoil zlaten medal na 400 m. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. †Makedonska povest# (Gl. BIBL. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. zavr{il na Sorbona. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). Vodeni~arka (M. Med. †Dubrovni~ka legenda# (Q. postavuvan od vladetelot. 2007. I 1928) – sociolog i univ.: S. Ravel. Skopje. 2007. BIBL. I 1997) ‡ balerina i koreograf.: Kontradikciite na Josip Broz. 2. 1999. Na ovaa funkcija. profesor. Lazo (Tetovo. Smokvarski) i dr. P. So koreografija se zanimava od 1958 g. 1951. Vratnica. Le{ok (1946). X. LIT. Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). i T. za koja nastapil {estpati. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata. Kliment Nikolov (Ohrid. Vo 1957 g. izdadena vo Skopje (1366). XI 1976) ‡ spec. Ohridska kotlina. †Bolero#). Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. 1990. garant. kw. MILOSAVLEVA. MILO[ (XIV v. dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). Skopje. Ravel. ni~ki# vo Skopje.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga. Olga (Tetovo. Glavne doline u Jugoslaviji. †Qubovta vol{ebnica#). svedok) na kralot.: MNR na RM. so nov makeD. kw. Makedonski kontroverzi 1990-2003. 312. 1912. Kandelas (M. 1952. geomorfologijata i regionalnata geografija. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. Beograd. Do 1941 g. Em. 1966. Petr. bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. posebna izdawa SAN. 16. IZV. 26. kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. †Trirogata {apka#) i dr. Koli{evski. Branxolica). Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. 1. Na povelbata na kralot Volka{in. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. 14. St. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. Prv atleti~ar od Makedonija. Skopje. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). 1937. Skopje. II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. Skopje. JAZU. 2004. 1963) ‡ atleti~ar. 1926. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. III 1926 ‡ Skopje. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. Vratnica. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). MILO[EVSKI. 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. Beograd. M. Sv. f. Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. S. a vo juni 1974 e isklu~en od SKM. pedijatrija specijaliziral vo Viena. Ax. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. rabotel vo Belgrad. 28. ULOGI: Gitana (M. sovremen i moderen izraz. 1944). komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. 1915 – Skopje. Prokopiev). Solovjev. a gimnazija vo Skopje. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. K. 5. Geografske oblasti u Makedoniji. vo klasata na \. od kade {to e deportiran vo logor. Makedonski i N. IX 1934 ‡ Skopje.: Ju`na Makedonija. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. Visoke planine. Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). Skopje 1997. Al. Slavko (s. Skopje. Debarsko. Tihomir (Ti}o) (s. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. e edna od najplodnite makedonski koreografi. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. 1921. X. Bitu{e.

Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. 29. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. †Mrtvi du{i#. vo znak na pobedata nad Turcite. \or|i# (s. Patronot na crkvata (†Sv. e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. Ml. †Zelena guska# i dr. Skopsko) i †Sv. S. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. Staro Nagori~ino. aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. †Angelina#. diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto. Bawani. otsek re`ija. eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Vl. Bil direktor na Dramata na 953 . Zletovo. 2001&2002). XLVI (1937). @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001).-N. Beograd. B. Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Iv. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. Debar). †Revizor#. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. V. LIT. Ilija (Prilep. StanojeviÊ. R. VI 1918 ‡ Skopje. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK.: Narodni heroi od Makedonija. LIT. Kraq Milutin.: S. GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. 1970. Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. †Golemata voda#. Ov~e Pole. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. Ki~evo. ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). Z. Beograd. preveduva~. ~len na redak- MIL^IN. †Brkotnica#. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976). †Sv. Antonio (Tetovo. K. Beograd. 1321) – srpski kral (1282– 1321). Ilija Mil~in MILUTINOVI]. VIII 2006). rodni spisanija. 2. Z. MIL^IN. Vladimir (Skopje. umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. Pijanec. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. St. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. sin na Uro{ I. vo Belgrad. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle. Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994). †@itolub#. koj. eden od osnova~ite na MNT. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Staro Nagori~ane. Ax. Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje. †Ramna zemja#. Japonija (1986). Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. R. 1993. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). 1974. Zavr{il Fakultet za dramski umetnici. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. †Pirej#. oble~ena vo sve~ena kralska odora. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot. ™uriÊ. Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. LIT. 1995. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. †Pantaglez#. Tal. Bugarija). †Farsa za hrabriot Naume# i dr. izbran za redoven profesor (1992). 19. Kumanovsko). Zoran (Skopje. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. v race go dr`i modelot na hramot. 19. Japonija. Rasolkoska-Nikolovska. kralot Milutin. Pore~e. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. i mladata kralica Simonida. a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). Od crkvata bil proglasen za svetitel. Bogorodica Troera~ica# (Skopje). 11. TodiÊ. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje.: Arh. 1935. 18. Nikita# (s. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. I 1976) – politi~ar. na Otsekot za re`ija. J. Skopje. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. Danilo. Skopje. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. magistriral vo IZIIS (1982). Polog. oble~en vo sve~en divitision. VII – 26. MANU. stranstvo. publicist.

f. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. Medicinska etika in deontologija. Platon Kre~et. Vo 1961 g. 1982. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). od 1976 do 1992 g. 1993. Studiral medicina najprvin vo Qubqana. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. vo 1978 na ANUBiH i SANU. 7. Kosovo. IV 1983) – ekonomist. Borovnica 1976). Francija. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. univ.. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. Janez (Qubqana. 3. Re`ii: †Dlaboki koreni#. †Malogra|ani#. †Staklena mena`erija#.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati). †Tri sestri#. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. redoven prof. a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). Julie Cezar vo istoimenite dela. Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla. mart 1979. [vajcarija. nivnata prevencija. Desa (Prizren. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#). Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. Skopje. V 1979 g. M. †Na dnoto#. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. †Crnila#. I–II. 28. 142–143. 65–73. St. pred bolnikom in pred dru`bo. Ljubljana. od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969). pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974. Slovenija (od 1957). @ak (†Kako {to miluvate#). Kri`avec (†Vo agonija#). sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). e izbran za dopisen. Izbrana za docent (1950). Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad.. 27. kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). t. 34‡37.. f. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. akademik. †Mis Ston#. Se usovr{uval vo Belgija. 1976. a potoa vo Zagreb. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i. vo Qubqana. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. Ljubljana.: Filozofski fakultet 1946‡1976. diplomat. 1956. pri avionski nesre}i (Brnik 1966. Krk 1971. ~len i sekretar na ASNOM. Kiril (Resen. Aja~io 1981). 6. Ljubljana. †ZV#. Otec Naum (†Krik#). kade {to i diplomiral (1940). republi~ki javen obvinitel. a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. op{testvenik. bil pretsedatel na SAZU. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. bil dekan na Med. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI. †Pe~albari# i dr. †Ispravi se Delfina#. Leta za pet drugih. a potoa rektor (1973‡ 1976). Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. Leone (†Gospoda Glembaevi#). Maganik vo Crna Gora 1974. Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). Ulogi: Jago (†Otelo#). prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. VII 1993) ‡ lekar. Ljubljana. R. minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija. 27. a vo 1985 na CANU. ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. †Mirno leto#. Sicilija 1968. El Asnam vo Al`ir 1980). f. Enciklopedija Slovenije. za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). sociolog. nau~en istra`uva~. 1990. Galielo (†Galileo Galilej#). nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). f. †U~enik na |avolot#. 1968.: Sodna medicina. V 1912 – Skopje. Od 1945 do 1983 g. na Med. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973). Ljubljana. Medicinsko izvedenstvo. Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. [. kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. BIBL. Avstrija i Germanija. Aktiven u~esnik e vo NOB. Skopje. Tefik-beg (†Goce#) i dr. kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. f. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). vo Qubqana. deontolog i pravnik. a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. 21. MANU. vo Skopje. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. V 1913 ‡ ?. LIT. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost. Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. 1972. IZV. MIL^INSKI. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. Vo 1977 g. 1981. V 1918) ‡ univerzitetski profesor. a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948).. prv rektor . profesor. Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. Pol. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). †Zdravsteni obzornik#. specijalist za sudska medicina. kade {to i doktorirala. 401–403. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. 37. †Antigona#. Sv. f. 1970.

: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). 1974. ~len na redaciskiot odbor na sp. T. M. Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980). Razvojot na ekonomskata misla. 1984. razvoj na ekonomskata misla i sl. stopanska istorija. 1988. raskazi. Skopje. Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. pravda. MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. †Ekonomist#. IV 1961) ‡ novinar. †Stopanski pregled#.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). za informati~ko op{testvo i dr. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). naselenie i rabotna sila. Sk. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). roman. BIBL. †Naroden glas#. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura. 1996. sociologijata. Ossolineum 1983. raskazi. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. roman. 1977.. LIT.. Raboti kako novinar. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto. stopanski sistem i ekonomska politika. lokalna samouprava i sl. Skopje. 1962. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. obrazovanie. Skopje. †Scientia Yugoslavica# i dr. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979).. LIT. Ledno oko.: Rade Siljan Zabraneta odaja. vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te.Skopje.. stanbeno-komunalnite raboti. raska`uva~. BIBL. Skopje. javniot dolg. etnologijata. Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75). BIBL. sistemot na devizno rabotewe. Polska. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja. ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Crniot perduv. socijalna sfera. za stranski investicii. Sk. roman. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). sistemot na banki. kultura. MANU. 30. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime. Prostorno planirawe vo Makedonija. sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#. ekonomskite. 1998. u~ebnici. Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. Kiril i Metodij# vo Skopje. pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie. nau~ni proekti. 1981. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. serbsko-chorwackim i macedovskim).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. S. Ministerstvoto za zemjodelstvo. prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija. raskazi. kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. dano~niot i carinskiot sistem. nadvore{notrgovskoto rabotewe. Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici. Sk. Ministerstvoto za finansii. stopanski razvoj. telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi.).). {tedilnici i drugi finansiski posrednici. Ministerstvoto za zemjodelstvo. 1975. zdravstvo. Gil. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. 2003. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. Bla`e (Gevgelija. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura. Bla`e Minevski MINEVSKI. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija.. stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija. Prikazna za tretiot. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija. Niski ve`bi. 2003. 2000. Sk.). kulturata i dr. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija. lovot i ribolovot.: Nikola Uzunov.. za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot. Skopje. Sk. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. {umite i drugite prirodni bogatstva.: Solzi vo o~ite na tate. Z. Sk. 1990. romansier i dramski pisatel. †Ilindenski pat#. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto. P. Sezona za gluvarkite. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. turizmot. no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. 1.. vodite. Skopje. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon.).). Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). 2004. regionalen razvoj. trgovijata. MINDAK. 955 . Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. Sk.

Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. oktomvri 1990. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Jankov). kade {to gi pominala site zvawa. 2007. prof. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. 1997. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. D. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist. M. dopolneto izdanie). 1994. izmeneto izdanie). {ef na Institutot za istorija. 18. Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA.: †Bilten na Univerzitetot . Taka se zboruva vo Veles (redakcija). 2003. i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. 545. eden period vo NUB †Sv. redoven prof.1994. Mihajlo (s. R.: Bilten na Univerzitetot †Sv. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). so Q. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#.M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik). Skopje. simpoziumi. †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta.. 9. VIII 1941) – el. Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). 12. Hale. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). sobiri. Makedonski jazik (monografija). Prilepsko. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. Skopje. Opole. dva mandata dekan na ETF vo Skopje. 611/24. statii i prilozi BIBL. 1979. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. br. rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. Sirakuza. d-r na tehni~ki nauki. MINOSKI. Kiril i Metodij#. so centar vo Opole (Polska). Liljana (Prilep. R. †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. Skopje. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. Skopje. ^apel Hil. so Q. Kiril i Metodij’ – Skopje#. 21. Dr. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975). Univerzitet †Sv. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. 2002. Ana Bor~eva (Skopje. Skopje. †Makedonski jazik#. †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. J. 2000. Pretsedatel na MAKO SIGRE. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). Skopje. 1997. Tirana. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986). Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. M. br. Skopje. †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. Skopje. Skopje.: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. 2007. Skopje. doktoriral vo Belgrad (1981). Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. 22. U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. Jov. 1999.). G. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe. †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. Cv. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro. Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). Doktorirala vo 1994 g. Sosnovjec. MINOVSKI. Makedonski jazik za stranci (vtoro. Skopje. Skopje. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro. 2006. VIII 1939 ‡ Skopje. po bolesti na ustata i zabite. Krakov. Publikuvala 55 statii.: SAD i Makedonija. urednik na spisanieto †Istorija#. Bil mentor na magistranti i doktoranti. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. (koavtorstvo i nau~na redakcija). 1994. 58/2000 i 44/2002. Nikoloski). 1997. Skopje. Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977).: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). f. E. na St.Sv. Risto (Ezerec. LIT. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija). Skopje. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Vorone` i dr. izmeneto izdanie). Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. Skopje. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. ^ikago. Skopje.-P. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. proekti i predavawa (Moskva. 2000. Bratislava. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Nikoloski). 2001. Kliment Ohridski# vo Skopje. †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V.1. Rabotel Mintan 956 . 1998. 2000. kako profesor po istorija. Skopje. Jankov). Dolgaec. S. Skopje. prodekan. rakovoditel na postdiplomskite studii. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). 2002. MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. IZV. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. 1981. red. Kiril i Metodij# & Skopje. 1998. 2006. in`. XII 1953) ‡ spec. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. Skopje. promeneto izdanie. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. 2003. Skopje. Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet.

60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. Med. zavr{il vo Belgrad (1935). LIT. Spasovska-Dimitrioska. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo.. Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. 31. docna antika i sreden vek. `elezno vreme. na Med. ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. Vl. 6. Hludov parimejnik. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. nekropola od X–XI v. crvenata spektroskopija. IV 1945). f. Nikola (Kavadarci. †Biografii#. Skopje. Institut za hemija.-B. Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. BIBL. f. od kade {to doa|a i imeto Venec. minerali i drugi cvrsti supstanci. politi~ar i dr`avnik. f. IX 1913 ‡ Skopje. potoa klatrati. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata. Diplomiral na Med.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. P. X 1915 – Skopje.: DARM – Skopje. Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. f. Nikola Min~ev MIN^EV. Mito (Kosinec. LIT. E. Med. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. f. pretsedatel na Sobranieto na SRM. B. Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. a tuka i magistrirala (1974). 1944). minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. Skopje. 2. 1972.-B. V 1982) ‡ oftalmolog. 2006. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. borec. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). S. 1996. na Med. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). rakopisna biografija. VII 1922) ‡ ftiziolog. u~esnik vo NOB (1941). Polovi bolesti. Skopje. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. Q. Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. redoven prof. go zapo~nal vo Sofija. na Med. Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London. 1988. Skopje. f. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. Biljana Nikolova (Skopje. MIOVSKI. kade {to bil postaven za direktor (1960). Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. Dimitar Kocev (Skopje. 25. Skopje 1962. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. 239–240. Specijaliziral ftiziologija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV. ~len na SIS na Jugoslavija.: G. f. Skopje. f. Vr{el brojni D. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet .: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. Od 1972 g. 22. kade {to i specijaliziral (1940). 1946–1996. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952). glini. vo Skopje. C. 218. komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943). Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). Done Kocev (Skopje. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici.Bla`e Koneski# (vo penzija). Kiril Metodiev (s. a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje. vo Skopje. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. Iv. Kostursko.. [. helenisti~ko i rimsko vreme. 1980. Krst i Toplec. BIBL. poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. Skopje. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. 1996. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. Direk. Zad ^uka. Kavadare~ko. LIT. vo Belgrad (1941). Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. op{testvenik. redoven prof. vo Skopje. 19. III 1909 ‡ Skopje. koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. IV 1997) – u~itel. a go zavr{il vo Belgrad (1950). op{testveni funkcii. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad. Vata{a. MIOVSKI. 16.. S. Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. I 1977) ‡ dermatovenerolog. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija.: Dermatovenerologija (skripta). so mnogu kerami~ki naodi. Eden od osnovopolo`nicite na Med. redoven prof. i dr. Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. 1. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . f. republi~ki i sojuzen pratenik. 20. D.

U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. poezija. INI... Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA.. Yvezdena. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. 2006. X 1933) – u~itel. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. Sk. 1997. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. 27. Apostolov. Gil. kade {to se na{le so M. BIBL. 1987. Skopje.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM.. Milica (Skopje. V. A. X 1965) ‡ lingvist. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Brno 1997. Dimitar Mirevski nik. Vlah~ev. Sk. Po 1913 g. [tip. †Macedoniae acta archaeologica#. makedonist. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. Klu~ar~iwa. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. Prilep~anski. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). †Delo 74#. Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. 1951. Ko~ani. Dimitar ([tip. 1986. Lape i drugi makedonski dejci. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. poezija. Vino`ito. Cankar). direktor na Direkcijata na po{tite. poezija za deca. 1. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. III 1930) ‡ poet. X 1910. poezija. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 7-8 . Kumanovo i vo [tip. Sorabotuval so J. Vini~kata afera. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. Sk. 10. Prilep~anski i T. 2001. Skopje. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2).: Cve}enca. Sk. IX 1941 – 31. pretsedatel na Odborot za prosveta. [tip. S. U~esnik na golem broj festiM. 1962. Skopje. Sk.. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. Q. do avgust 1943).. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. nacionalen deec. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). Vlah~ev. pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. se povlekol od politi~kiot `ivot. istori~ar i arhivist. [tip. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933). Se {koluval vo [tip. N. pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955). X. IZV. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. Od 1978 g. 1980.. Sk. Koga cutea kosteni. †[tipski vesnik#. Sk. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. Skopje. profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. Q. VIII 1942) i Love~ (Bugarija.. T. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. vali vo stranstvo. Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. 157. Ml. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. Bil u~itel vo Kriva Palanka. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). IV 1943). roman za deca i mladi. IX 1991) – arheolog. Prva~iwa. I 1944). Prekr{en let. Topolite na krajot na dedovata livada. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. potpretsedatel na Planskata komisija. 1. br. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci). Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV.) so prof. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo. Sandanski i so K. 1992. politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. raskazi za deca. Ki~evsko. XIV/3. 1996. minister za prosveta na NRM (1947‡1951). Miras~iev. Q. Al. Gradin~e. VIII 1876 – Sofija. BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek.M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). Tr. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. polonist. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie. Bistrica (Skopje. Bil glaven redaktor na v. LIT.. rezerven kapetan na JNA. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). Naveva sneg. revolucioner i socijalist. 167‡175. Misirkov. 14. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. poezija vo prevod na slova~ki. raska`uva~. 28. 1960. 4. Sk. Andonov^ento. 1979. Arsov i dr. Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. bajki. Qup~o (Skopje. 1987. Miokazi. MIREVSKI. i LIT. P. Skopje. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). Kol. 2006. 10. 54. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. Racin.: V. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. V. IX 1942 – 6. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern. Sk. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. proza. [tip. pisatel za deca. raskazi. vojvoda. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). 2002. †Delo 74#. 1986. 1972. Qup~o Mirkovski tor. 6.

poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo. magisterski trud. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. III 2003 g. XII 2003 g. Ja so~inuvaat 4. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). Skopje 2000. IX 2001 g. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. trae 6.. zamislen da trae 6 meseci. odnosno Vladata na RM (15. sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. Gr. III 2003). Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena. MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. †Vesnik#. (so S. bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. LIT. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). proto|akon. IX 2001). T. ^iwa (Italija). 2004. 2000. †Slavia Meridionalis#.. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola.500 vojnici. Oficijalen kraj na misijata e 26. Skopje. XII 2003) i broi 487 ~lenovi. Kartero ([panija). odnosno. LIT. od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. Petr. EU. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. LIT. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe. Oficijalen kraj na misi959 . Skopje. pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. VIII 2001 g. III – 15. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. Petr.: Sa{o Dodevski. IX 2001) do Robertson).: Sa{o Dodevski. Makedonskata pravoslavna crkva. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. 1971. †Kilibarna lisica#. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. Skopje. Warszawa. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik). vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. 10. kako avtokefalna. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. so {to po~nuva sosema nova misija. koe. od [tabot vo Skopje. magisterski trud. Rat. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. Milica Mirkulovska ski jazici. koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Z. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. 1975. Solana. T.: Stojan Jankovski. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. Harm De (Holandija). 2004. vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. povrzuvawe so vlastite. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva. Skopje 2004. po prodol`uvaweto. SLPMS.. IX 2001 g. od koi e dobien blagoslov i sveto miro. 9 meseci (31.. III 2003). zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva. procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia). pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. LIT. T. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. Petr. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g. na 14. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva.: Sa{o Dodevski. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. VIII 2001 g. T. kako poseben dar. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. Skopje. 3. na 27. Kvalifikuvan bibliograf.

Dimitar (Prilep. VIII 2007) ‡ novinar. VI 1938) – u~itel. pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). P. Bitola. reformskata aktivnost bila zaprena. V. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. f. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. Al. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. Vo 1959 g. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59)... Save Krstev (s. Mitilena. Treson~e. 13. Gligor Todorovski. mesta.e. VIII 1930 ‡ Treson~e. Odrin i na dr. T. So povremeni pauzi. vo Skopje. Petr. Del~ev. Bil dekan i prodekan na Med. magisterski trud. redakcija i komentar: Dan~o Zografski. III 2003 g. Dramski (Velika Britanija). 2002. vo Skopje. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. J. Bitolski (Italija). Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija. kade {to i diplomiral (1949). 1977. So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata.M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. \. f. Do 1959 g. Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. na Med. f. Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Sofi®. Sofi®.: G. I 1922) ‡ internist. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. 14. Amnestiran vo 1904 g. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. infektolog.. odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. oficijalno zavr{ena na 31. Pravniot fakultet. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#. Bugarija. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi.. Solunski (Rusija). Min. T. kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod). S. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). Avstro-Ungarija i Rusija (2. Hor i Orkestar). (19071908). @ivotot go zavr{il vo Bugarija. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. X 1865 – Vr{ec. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956). Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. 2004. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. op{testvenik. so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna. Skopje. 1978. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. LIT. Bo`inov.: Sa{o Dodevski. M. Po dr`avniot prevrat (1908). XI 1903). Skopje. revolucioner. po pobedata †MIR^E ACEV#. Spomeni. LIT. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. redoven prof. Trnovo. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. Serski (Francija). Dokumenti. †Sojuzni~ka harmonija#. II. I (1905-1906). Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. vo Skopje. Rusensko. XII 2002 g. 30.. t. 16. f. vo Skopje. Mirko Mironski MIRONSKI. Tr. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. 1981. 23. . koja ja prifatila (23. IZV. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija. D.-B. bil na Internata klinika pri Med. BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. XII 2002 g. MIR^EV. 1982. publicist. Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963). X 1903) usvoile programa. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). U~itelstvuval vo Solun. Materiali. Debar. Skopje. Skopje. i LIT. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. Mirko (Treson~e. 1989.

f. Studiral vo Pariz (1911–1913).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. II 1939) ‡ spec. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. Od i. Kru{evo. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. Al. 28. prof. organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). 11. Habilitirala vo 1978 g. Po negovo barawe. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966).: Vele{ki partizanski odred 1942. E. Petr.. Skopje 1971. VIII 1939) ‡ spec. i T. Publikuval 109 statii. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. doktorirala vo 1988. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. Dimitar (Sliven. Petar (Kru{evo. Topola. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). Berlin). Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi. E. 2005– ). 13.g. Izlagal i vo stranstvo (Pariz. f. f. IV 1944) – revolucioner. 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. [. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Publikuvala 105 statii. kaznata mu e simnata (1982). na St. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). Saraevo i vo Wu Delhi. Dim~e \o{ev (Veles. Nestor (Osoj. Skopje 1991. vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. 31. 1999. Hrvatska. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). M. Malk. Skopje. po stomatolo{ka protetika. Petar Mir~evski MIR^EV. po detska i preventivna stomatologija. 1993–1999). Angele (†Let vo mesto#). Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935).III 1942) – politolog i univ. f.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. 1985. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost. Marko (†Jugoslovenska an961 . Zaginal vo sudir so bugarskata policija. Habilitiral vo 1978 g. organizator na NOB vo Veles. Skopje. BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji.. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993). zaminal na rabota vo Kavadarci. Skopje. MIR^EVSKI. Mila Pejova (Dolni Lapac. Skopje. kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. 1990–1993. XI 1956) ‡ akter. Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. MIR^EVSKI (ALEKSIEV). Stomatolo{ka protetika. Totalna proteza ‡ pretklinika. Debarsko. 1–2. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. Eftim Krumev (Vinica. \. Skopje 2006. 23. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. XXIX. GINI. 1969) ‡ rezbar. Srbija. a doktoriral vo 1993. M. 14. Pove}e pati bil zatvoran. Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik. akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten. LIT. naroden heroj. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. Sv. 2007. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). Bugarija. Dramata na pluralizacijata. Zagreb.: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. prof. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. ^ukarica i @i~a vo Srbija). 2007. metali i materijali za polnewe. profesor. \or|i Malkovski. XI 1913 – Kavadarci. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. prorektor na Univerzitetot †Sv. Cv. eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). 6. a od fevruari 1944 g. IZV. Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. Vo 1941 g. Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Brisel. na St. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. BIBL. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. III 1877 – Skopje.

Dimitrija# u Prilepu. 5. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891). poznat kako †apostol na apostolite#. etnograf. vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto. Pavle. 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. istori~ar. Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). vo povelbata se spomnuvaat negovite deca.-N. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g. Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. St. pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). Ri~ard III vo istoimenite dela. LIT. revolucioner i nacionalen deec. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka. I. a vo S. so race podadeni kon patronot na crkvata – sv. †Kulturno nasledstvo#. J. pristignal vo Makedonija (49 g. 1905) na sovremeniot literaturen jazik. Egejskiot del na Makedonija. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35).. Osven toa. Sirano de Ber`erak. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#). Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). Velev. tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite. od rimskiot zatvor). Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49. Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. Tuzenbah (†Tri sestri#). Skopje. Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. Enixevardarsko. Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. 1979. avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#. Suad (Skopje. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. XI 1874 – Sofija. prv nacionalen filolog. 1991. Dimitrija. Podocna. vtoro izdanie. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). †Sinteza#. R. Makso (†Crna dupka#). koga ve}e ne bil me|u `ivite. Apostol Pavle. Timotej i Luka. 56 i 57 g. 10. Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . 2. Skopje. Me|utoa. Kru{evac. 26.). politi~ki analiti~ar. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). [ekspir (†Mera za mera#). Atos (†Tri musketari#). Polonij (†Hamlet#). tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. Dimitrij – vizantiski vlastelin. MISINOPOLIT. folklorist i publicist. IZV. R.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. V. MISIRKOV. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890).). M. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. 2005. Ko~karjov (†@enidba#). koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite. Skopje. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g.) zaedno so svoite pridru`nici Sila. 6/18. a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). Vizantijske freske u Jugoslaviji. 962 MISINI.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. 1974. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. R.-R. Z. Pop-Atanasov. koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. 1995. osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). Skopje. ™uriÊ. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Crkva †Sv. Ros (†Magbet#). go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897).: \. koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). ktitor na obnovenata crkva †Sv. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. Biblijata za Makedonija i za Makedoncite. V. K. RistiÊ. Beograd. no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija..: P. Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. Miqkovi}-Pepek. a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. 1974. Krste Petkov (Postol.. LIT. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. I 1970) – pravnik.

pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. ^upovski. D. doa|a vo Makedonija (Solun).P. Vo Odesa vo 1905 g. Florinski (Kiev). 1898). Od knigata na K. do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907). A. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). Po izleguvaweto na knigata. N.-Peterburg. dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911). na 14 avgust 1914 g. pod mentorstvo na prof. Misirkov (1902) K. Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910).P. D. a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. a so D.P. no biva odbien. so le`erna popravka na azbukata i pravopisot. jazik.P. 1913). Onevozmo`eni se i naporite so P. VIII 1914) i zaminuva vo S.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 . Dimov i d-r G. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912). Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri. Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija. Misirkov. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). I. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K. Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii.1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija. od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija.Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#. i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#. T. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. Konstantinovi~.

IX 1925). Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g. Pred smrtta (21. Yidovite od Pela. Bitola. istiot... Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). Milosija. 1969. Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. Skopje. 1966. Dovik. P. Fototipno izdanie. Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica. avtorka za deca i mladi. Sk. Vo 1972 g. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. romani za deca: Detstvoto na Misirkov. Sk. Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. poezija Skameneta solza.. Skopje. a potoa e nazna~en za u~itel. 1996. I–II. 1965. Nada (Peh~evo. se zapi{ala na PMF. raska`uva~ka. H 1918). VII 1913. 1990. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Dnevnik 5. Sk. Sk. Katarni godini.. Pisma 1911–1917. Priredil Bla`e Ristovski. Krste Misirkov. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. IX 1930) ‡ poetesa. †Vardar#.. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. Za makedonckite raboti. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. Sk. No po nepolna godina e smenet (7. 1905.. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski. a gimnazija vo Skopje. Deloto na Krste Misirkov. 1998. 2005. SofiÔ. 2007.. Sobrani dela: I. XII – 30.. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. MANU. d-r Atanas Vangelov. 1988. Sk. II. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909). Odessa. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. Golemite atovi. 2000. Novi istra`uvawa i soznanija. profesor. Sk.. 1997. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. 2003. 1982. Sk... Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska. Enixevardarsko. Skopje. 1990. Zagreb. Prangi. 1983.. Ra- MITEVA. †Bogomil# (maj 1926). Sk.P.P. Sk. Sk. Kata (s. Sk.. Sk. Skopje. MANU. Za docent e izbrana vo 1988. 2002. 1966. Misirkov (1874–1926). Viorot na bolkata. 2003. MANU. Skopje. 1903. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Misirkov (1909) Me|uvremeno M.. Voved prof. sp. nastanite i li~nostite. Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA. Sk.. IMJ. raskazi Pesna za ognovite. Li~en roman za li~nata zemja. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija. †Mondo# vo Stokholm. Odesa. so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. nite rakopisi na Krste P. progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. 1999.. R. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. Toc. Vo smrt od qubov.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. 1997. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. Majka Kotori~anka. XII 1918). univ. Tuka razviva bogata dejnost. †Vardar#. Dlabokiot rez...d. Yidovi od paja`ina. 1968. Diplomirala vo 1970 g. Vodoskoci. Pla~ pred yidot. LIT. grupa biologija. istiot. istiot.d. IX 1920) i ostanuva u~itel. Sk. pa naskoro i za v. DELA: romani: @e{ka zemja. 7. 14. Sk. 1992. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. Skopje – Sofija. 2008.. IX 1923). Skopje. Bl. 1909. Predgovor Dare Xambaz. Neod`ileni. Sorabotuva vo idiskoto sp. Misirkov na makedonski jazik. uredil Todor Dimitrovski. 1966. Postol. Sk. 1988. Misirkov. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. e premesten za v. romansierka. Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ.: Za makedonckite raboti. 2000. Podgotovka Bla`e Ristovski. Vo u~ebnata 1966/67 g. 1953. Toplata pregratka na Gocevata majka. publicistka. 1991. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#.: D-r Bla`e Ristovski. dramska pisatelka. Sk. 2008. Sk. IX 1947) – biolog.. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). Sk. 1993. 2005. 2007 i III. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. Krste P. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. V. M.. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. 1994. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. Avanturite na \ur|a. Vo 1975 g. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. 1990. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje. Izvonredno plodna avtorka. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Egejskiot del na Makedonija.. no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska. a za 964 . pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. nivnite delbi i preselbi. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. a doktorskata disertacija vo 1987 g. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. MANU. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. Sk. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919).

so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). 20. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). teatar. Pr. Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. Aristotel. G. [.: Makedonija od ASNOM do denes. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. Izbran za ~len na MANU (2009). †Dva buketa rajski cvet# i dr. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. 1978. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. BIBL. Po~etoci na zapadnata filosofija. Ivan (Skopje. Izbor (1998). 1989. radio i televizija vo Belgrad. †No} sproti Sveti Vasilij#. Vladimir (Kavadarci. nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). producent. a se projavuva i kako arhitekt proektant. Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). Vo filmovite {to usledija. antologija (2004). Doktor po klasi~na filologija. Platonovoto u~ewe za du{ata (2005).: Homer i Prli~ev (1995). Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974). Skopje. Dela i dni (1996). Sv. hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Pantelej (Ohrid. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). Preveduva~ od klasi~nite jazici. VII 1929) – arhitekt i urbanist. Anti~ka epika. Odgovoren urednik na sp. V. †Jas sum od Titov Veles#. vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. †Vreme na letala#. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. 8. Timaj (2004). pravnik. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. †Planetarium#. Prevodi od starogr~ki: Hesiod. Diplomiral na Akademijata za film. Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci. Heraklit. Helada i Rim (2001). X 1931) ‡ univerzitetski profesor. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. F. dr`avnik. 24. J. †Tajnata kniga#. †@iva antika#. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). Pretsokratovci (1999. Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. †Zaminuvawe od Paskvelija#. Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982). Labina Mitevska MITEVSKA. monografija (1997). †Kako ubiv svetec#. V. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. Nega na du{ata (2000). Anti~ka filosofija. Stefan vo Ohrid (1956). Vitomir Georgiev (Kumanovo. Labina (Skopje. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. Ivan Mitevski MITKOV. za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). 10. za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. Skopje. 2005. Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. Od 1975 g. Platon. MITKOV. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963). 14. IV 1948) ‡ TV re`iser. X 1975) ‡ akterka. T. Platon.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. †Dobredojdovte vo Saraevo#. 2005). D. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. BIBL. Aristotel). †Te po`eluvam#. a Praven fakultet vo Skopje (1954). anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. LIT. Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 .

1954). a potoa i kako student. XII 1942) – revolucioner. Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. @an Mitrev MITREV. Izbrani dela vo 7 toma (1970). DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945). Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982).: Dimitar Mitrev. P. univ. ~len na SDSM (1991-). Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev. 11. T. kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). Vo 1992 g. Od 1990 do 1992 g. Kr. Minato i literatura (1958). Vo 1941 g. 10. Dimitar Mitrev MITREV. Kriterium i dogma (1956). Dimko Mitrev MITREV. 2000. Bil organizator na rabotni~ki . e direktor na Spec.K. LIT. †Sovremenost#). †Nova Makedonija#. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). na KPJ (od 1940). na Med. Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#. vo Skopje (1985). Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). Bil komesar na Vele{kiot NOPO.VI – II 1967). 1951). {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). \or|i Malkovski. Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv.: Vele{ki partizanski odred 1942.Koneski. Izbor. 1981. M. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. ^len e na BKP (1941). i Pirinska Makedonija (1960). Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). V– 30. prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). @an Kostadinov ([tip. 1982. LIT. Kako gimnazijalec. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. GINI. St. Sl. D. Georgi Stardelov.. a vo april 1942 g. f. a gimnazisko vo [umen (Bugarija).. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. zaminal vo partizani. MITREVA. M. Sk. ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. a od septemvri 1944 g. XXVI. \. Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. ^in i delo. Povoeni makedonski poeti (1960). Skopje. minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. preminal vo ilegalstvo. pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). a na MK na KPJ za Veles (od 1941). †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969).P. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~. Grcija. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam. 1919 – Veles. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. II 1950) – filolog. Ogledi i kritiki (1969). Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. Priredil Miodrag Drugovac. 1999. organizator na NOB vo Veles. Skopje). 14. {trajkovi vo Veles pred vojnata. Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. Vapcarov (habilitacionen trud. Malk. Kiril i Metodij# (1974–1976). univerzitetski profesor. XI 2001 i 2002–2006). Sk. Skopje. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. G. Diplomiral na Med. 24. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). f. 2004. Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). VI 1961) ‡ kardiohirurg. Ilinka (Skopje. antologi~ar. H 1919 – Ohrid. B. Sk. 8. ~len na SKOJ (od 1938). Svetovi. 11. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. @ivo delo. polemi~ar i istoriograf. Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. Makedonska kni`evnost.M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). Zaedno so Nikola J. 1. Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. †Nov den#. pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). Od 2002 g. {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. e ~len na KPM. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. Antologija savremene makedonske poezije (1977). Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz.. Dimitar Mitrev. raboti vo Germanija. Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. Dimko Trajkov (Veles.

Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). Resensko. Prehistory in the Republic of Macedonia. Athens. Egejskiot del na Makedonija. 1991. kade {to bil i direktor (1999‡2001). Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943). Kunovi ^uki ‡ s. Mamurovski. nekropola od postaro `elezno vreme. Paskal (s. Milci. Sopot. 1912 – Skopje. a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). Orizari. bitolski vojvoda. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. Magistriral vo 1990 g. Kliment OhridS. Gradi{te ‡ s. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. 2007. Petr. 2005. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. Skopsko. Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. Skopje 2007. D. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- . 1997. ^uka. tola. 16. ski# vo Bitola (od 2006). St. Hipodrom ‡ Skopje. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). Brazda.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. Dimov Grob ‡ s. St. LIT. na~alnik na {tab na brigada. Staravina. sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988). Od 1996 g. MITREVSKI. Kis. 11. a potoa komandant na bataljon na JNA. Z. voeno ata{e. 15. Vardarski Rid. Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). T. Vol. Glos. The Balkans in prehistory. MITREVSKI. V. Vo 1955 g. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. Skopska tvrdina . Sokol Mitrevski MITREVSKI. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). 87‡100. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. Ku~kovo. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). Skopje. Nikola (s. Vo ARM bil od 1992 g. 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). Dabici ‡ s. Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. na~alnik na razuznava~ki centar. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. Ulanci. Bitolsko. Dragi (s. Ml. komandant na korpus. Skopje. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. 1. 1947) – istori~ar na umetnosta. Skopje.Kale. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM. Dupeni.: Dedeli.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. Sokol Nastev (s. MITREVSKI. 2001. IX 1957) ‡ arheolog. Kostursko. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980). 1992.: T. Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). profesor. Gloska ^uka ‡ s. Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Vardarski Rid. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). Skopsko Kale ‡ Skopje. BIBL. Dragi Mitrevski univ. gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Marvinci ‡ Valandovo. se vrati vo SRM. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Trajan (Bitola.

1970. Al. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). 1960). Makedonski praznici.: Dragoslav S. C. R. MITROV. Mitri}eski: Marko Cepenkov. S.) 306 ili 290 g. Leiden. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. Beograd. Nejednakosti.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Dobru{evo. MITREVSKI. B. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto.-P. Bitolsko. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. King of Pontus. ov~ari i sl. C. Kompleksna analiza. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija. MihajloviÊ. Mitrinovi}. 1993. D. 968 B.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. Antropomorfnite skulpturi (aktovi. J. BIBL. Makedonski narodni umotvorbi. D. LIT. 2007). Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici. a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). 1927. D. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. Demirhisarsko. Novi Sad. 7. Poradi toa {to bil hristijanin. eden od najopasnite protivnici na Rim. Vasi}. Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. Zavr{il (1932) studii po matematika. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. a zavr{il vo Plovdiv. Groningen. Samostojno izlagal vo Skopje. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata . B. Barnes. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. VIII 1942). Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. E. a vo noemvri 1946. D. Springer Berlin-Heidelberg-New York. B. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. Beograd. Elvangen. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri. Narodni veruvawa. Ke~kiÊ. monografija. Radok. Potts. Bugarija (1942). Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva. Skopje. †Vesnik#. M. Todor (s. protojerej-stavrofor (s.: B. VI 1908 . 1967. Mitrinovi}. V 1913 – Skopje. 1986. D. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela. Mitrinovi}.C. The foreign policy of Mithridates VI Eupator. Gr. 1964. Beograd. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija. Beograd. Dum. Sv. Kit. 11. 1965. Differential geometry. Skopje. 1987. 23. Skopje. Cepenkov. torza. 1972.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. govedari. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. LIT. Miravci. P. Dragoslav S.. Beograd. sè do negovoto penzionirawe (1988). Rat. Slep~e. 1980. D. S. 9. a potoa i redoven profesor. M. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). red. Groningen. MANU. XI/26. X).M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. VasiÊ). Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). Ul~ar. Bil prorektor na univerzitetot †Sv. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica.s. Srbija. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. Tr. 1969. Misirkov vo Skopje. Zagreb. MITRINOVI]. so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. VIII 1948) – arhitekt. Specijalne funkcije. Toj e poznat biblist i apologet. 17. kn. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K. N. 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. S. N. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). Od 1951 e vonreden. Trajan. Marsh. Mitrinovi}. S. 2006. slu`el kako parohiski sve{tenik. S. momoci. McGing. a rezultatite gi prezentiral na kongresi. Slu`ben list na MPC. MITRI]ESKI. LIT. Pokraj pedago{kata aktivnost. (Smederevo. K. 1992. Kiril i Metodij#. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. J. Marko Kitevski. Gevgelisko. Matemati~ki fakultet. Boro (Prilep. geotermijata i in`enerskata geologija. nastradal na 26 oktomvri (s. MitrinoviÊ. Elementary Inequalities. S. Poznat e i kako Mitroen. ~len na MANU. studenoto vreme i sl. Skopje. ™okovi¢. (1956) na ETF vo Belgrad. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P.Belgrad. simpoziumi i gi publiciral. LIT. 10. poradi zna~itelno namaleniot den. Diplomiral na Ru- MITROVI]. Ratomir Grozdanoski. Mitrinovi} – `ivot i delo. Bitola. Viena. Miodrag (Vr{ac. Skopje. Groningen 1964. so mesewe obredni lebovi. IV 1995) – matemati~ar. Skopje. ~ekawe gosti i sl. a potoa kako docent. Beograd. P. D. Marko K. 1957– 1960. MitrinoviÊ. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. R. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. Belgrad. M. 1959. Bil glaven vospituva~ (1967). 2. V 1927) ‡ skulptor. profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). S. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. Bitolsko. Demirhisarsko. prof. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). MitrinoviÊ. S. Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). 2000. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Vele{ko). ^len na grupata Mugri. D. 2000. Analytic Inequalities. Jedna~ine matemati~ke fizike. ~ekaj si \ur|ovden#. D. Monografii: D. 1972. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko. PMF–Skopje 1946–2006. 1965. u~iteq. Detski igri. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Ax. J. Elementary matrices.: Spomeni i biografii na ilindenci. IZV. Beograd.

deka tie se narod poseben od bugarskiot. Metodika nastave ruskog jezika. 1976. Eugen Fink. Skopje. Pu{kin kod Srba. 1958. 27. Knez Igor. [. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). 2000) ‡ pravnik. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. 1988. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi. za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). stanbeni zgradi i individualni ku}i. T. univerzitetski profesor. 14. a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta). 8. 1937. Skopqe. koga go vovel i prviot Ustav. F. Kru{ina. ^ehov. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. Beograd. Faust. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. X 1903 – Belgrad. 1961. Rusija. Skopje. (Prodadena nevesta). MITHAD-PA[A. Bl. Historija turskog (osmanskog) carstva. S. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. stanben blok na bul. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). 550. Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. XII 1876 & 5. Osman (s. dr`avnik i konstitucionalist. 8. pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo. koga zaminala vo penzija. MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). Zagreb. Petar (Orel. ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7). tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. V 1915 ‡ Skopje. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. Ruski pisci. IV 1623). I 1924) ‡ dramski akter. tuku Makedonci. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. 2. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. LIT. St. Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden. potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). 1963 i dr. Don Bazilio (Sevilskiot berber). 17. Sofix. 71‡72. Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot. MI]I]. Osman Miftari MIFTARI. Kr. Prevel od ruski LIT. Ekzarh Antim (1816&1888).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. 91. bas i operski re`iser. Jordan (Dan~o) (Kumanovo. Car Samuil. Huserl. Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. BIBL. 1942. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). Kavalerija rustikana. A. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. verojatno `iveel vo Carigrad. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. Skopqe. Gostivarsko. Ahmed Mithad (Love~. Jemen. Skopqe. KarapetrovÍ. ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. H 1822 & Hexir. 15. Karapetrov). Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. II 1877).&Sv. ^ilingirovÍ. 2002. no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija).: Miodrag Drugovac. Sr‹decÍ. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. Istorija na makedonskata kni`evnost. Karmen. MiÊiÊ. urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). Kako re`iser. Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. na takov na~in. Vidu{e. 1931. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. P. koj{to ne e kako bugarskiot. XX vek. 7. kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. M. tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). 1956. SofiÔ. Jovan Bel~ovski. Skopje. kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. XI 1873 & 11. Uvod vo logikata. VIII 1893 ‡ Belgrad. 1990. 1932. V 1884) & osmanliski reformator. SofiÔ. Z. na srpski jazik pove}e dela od L. naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. 3. t. S.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). Ml. Maliot princ. BIBL. pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. Kuzman Kapidan. ^ang (Zemja na nasmevkite).: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. LIT. Taka pravat site. V. 18. Tolstoj. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka. Skopje. kn.: Filozofski fakultet 1946–1976. Ml.. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. 1937. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). 72‡73.: P. Joseph von Hammer. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. MITROPAN. Panz.. R. Pred. Novi Sad. 1898. Sbirka otÍ statii. Skice iz `ivota i delatnosti.: Ivan Snegarov. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). 1979. Bugarija. H 1872 i 20. Skopje. 1934. operski pevec. VII 1872 & 19. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Germanska klasi~na filozofija. Otkako bil razre{en. LIT. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. 1976. Skopje. Fenomenologija Edmunda Huserla. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). † Kiril Patriarh BÍlgarski. Zagorka (Obrenovac. potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). Leonov. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. Vila †Marko# vo Skopje (1995. Belgrad.

Skopje (1967). 2008.. na povik na Akropolit se probil do Prilep. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek. [tip.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt. stanal mitropolit Banski. Vo 1648/49 g. Skopje. Sk. MIHAJLOV. LIT. Skopje. Poraki na dale~inite. 1994. Planini od kartonski kutii. 1997. Prilep.. ilustrator. vo Moldova. LIT. vojskovodec. 169-179. Sk. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. 1 IX 1940) – poetesa. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola. Sk. nija i nagradi. 1993. letopisec i kulturno-prosveten deec. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. Sk. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. mitropolit Povardarski. 1993. Ax. ~len na CK na SKM. MIHAIL (XI v. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). Sk. Del~o (Skopje. Vo 1647 g. 1981. K.13. raska`uva~ka. Sk. 27.: Ratomir Grozdanoski. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK. Vel. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. Skopje. . Geanakoplos. 191–196. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik. 1983.: Cv. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija. 146. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g. Georgievski. Spektar. LIT. 1989. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. krajot na XVI v.: D. Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984). Massachusetts. Gordana (Bitola. 1965.M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. Vel..) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar.. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo. Nordiski qubovnici. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282. Skopje. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). 6. isprateno do pelagoniskiot episkop. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. Pisma. BIBL. 2003. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. 1984. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi). †Okovani vo prangi#. romansierka. K. 2001. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje. eseistka i preveduva~ka. Velev. Vladimir (Belgrad. V 1912 – Skopje. 1959. Kon sredinata na XVII v. raskaz: Bosforsko leto. 2000. Nikola# na Kareja. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Grozdanov. VII 1999). Sk. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978)..: B. Gr.. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik.3233. J.. R. animator. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. 20. Kratovski i [tipski. Tal.. Bl. 2008. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. Sk. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. BIBL. Skopje. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). 1971. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. Sk. Bil ~len na Senatot na UKIM. Sk. br. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. Srbija. XI 1947) ‡ karikaturist. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun.. so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. Magistriral vo IZIIS. 1975). LIT. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977). Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. sin na Polieukt. Palestina i vo Erusalim. pate{estvenik. Vleguvawe vo Delta. Rat. XII 1993 g. br. Wujorkson. †Balcanoslavica#. LIT. Stanal strateg na pelagoniskata tema. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. Ax. Redoven prof. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor. I. Beskone~noto. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot.: stihozbirki: Vremeto go nema. 1974. S. Vo 1118 g.: M.. Sk. Romanija. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. zaminal na Sveta Gora. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). 27. – Sveta Gora. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. re`iser na animiran film. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. roman: Potraga po prikazna. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). Cambridge. I. 1981. I. Tolkuvawe na moreto. Del~o Mihajlov MIHAILOV. Panov. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ.: Ne vpregnuvaa kako dobitok. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt. Sk.. izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). Ml. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. 2001. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu. 37-46..

kako i na †Ureduvawe na {umite#. SofiÔ. 971 . Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). Skopje. 134‡ 135. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. S. Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). vo penzija.: Zoran Todorovski. Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. Prvata Vlada na Makedonija. Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. do{ol vo Makedonija (Skopje. I (1961) i II (1963) del. a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. 1995) – agroekonomist. Masl. 2. [tipsko. punktov na~alnik za Sofija. potoa vo Italija (Rim). 1995. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. VIII 1896 – Rim. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). Lazaropole. Po~inal vo Rim. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava. 29. Dokumenti. Oblasti na interes: aplikativen softver. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. Izbran e za docent (1952). Los Anxeles vo SAD (1984/85). prof. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. And. kade {to bil i direktor. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. Dr. I 1949) – red. Od 1983 na ETF vo Skopje. Tod. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. Skopje. 1-25 (so koredaktori). MIHAJLOV. a ottamu zaminal vo Polska (1938). 1997. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). za izgradba na u~ili{ta.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. Protogerov (1928). 26. Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. 1998. Z. gimnazija vo Negotin Kraina. V. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). I–IV. Aleksandrov. Solun i Skopje. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. LIT. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite. 15. MIHAJLOV. 5. Al. pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. VMRO 1924– 1934. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). Ilija (Veles. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). (so koredaktori). Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945). Srbija (1932). \o{. kade {to e izbran za asistent (1933). bolnici. 1. Skopje. Mile Mihajlov MIHAJLOV. MIHAJLOV. Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). Skopje.: Izbrani proizvedeniÔ. reizbran i po ubistvoto na A. M. Skopje. a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL. Bugarija. LIT. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. 1. no ne nai{ol na poddr{ka.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). V 1907 – Belgrad. Bil privrzanik na individualen teror.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. Se {koluval vo [tip. Mile (s. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. so poddr{ka na Germancite. Ilija (Veliko Trnovo. na ETF vo Skopje. kompjuterska grafika. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). 1912 – Skopje. a po ubistvoto na T. Penzioniran e vo 1978 g. no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). Dragan (Skopje. †trojki# i †petorki#. kade {to zavr{il gimnazija (1915). multimedija i biokibernetika. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. Ml. sept. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#. od kade {to odr`uval vrski so MPO. Ivan (Van~o) (Novo Selo. stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). paralelna poluoficijalna vlast. 1993. II. Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija. Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. 1990. so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. Dr. popravka na lokalni pati{ta. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. Pred krajot na vojnata. specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930). 1992. BIBL. habilitira (1958). Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). †Naroden glas#(1941‡1943). so soglasnost od bugarskata dr`ava. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija.

Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. Toga{. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. usvoen vo 1930 g.. Arnaudov vo predgovorot. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. g. †Ilinden#. M. Vo povoeniot period. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. pisatel i folklorist. Potoa zaminuva vo [tip (1924). Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. a kako 972 MIHAJLOV. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. 1924. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite.: D. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI]. 1995. so mal prekin do 1941 g. kako rakovoditel na Osnovnoto. 1. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA. 75. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. novinar. br. minal vo ileganost. Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV.642 boda) ostanal nesoboren. kamerni dela i prigodni scenski realizacii. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo. †Faust#. LIT. 15. Vinica. Elena (Skopje. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Marina (Ta{kent.: Zoran Todorovski. potoa bil u~itel vo Ko~ani. kako {to istaknuva i M. †Kulturen `ivot#. \. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. 19. VII 1924 ‡ Skopje. rabota. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. sedmoboj. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. red. U~esnik vo NOB od 1941 g. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. Sergie (Harkov. direktor na Amaterskiot teatar. B. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). a potoa vo Gevgelija. S. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. Ortakov. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. a na Mediteranskite igri (Lakrija. Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#. III 1941) – arhitekt i urbanist. 1885 ‡ [tip. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). Ml. poet. 2001. 1888 – Sofija. BIBL. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). 76 i 78. †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. 2005. SofiÔ. 123‡129. Treson~e. T. 11.M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. †Sevilskiot berber#. †Mamzel Nitu{† i dr.. 28. Josif (s.). LIT. D. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija. Dr. Skopje. IV 1887 – Skopje. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Sportski {ampioni. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje. Pan~e (Skopje. 1924). 5. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. MIHAJLOV. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. Balabanov. Liban. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). bil pretsedatel na Skopskata op{tina. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). P. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj. vo †Mlad borec# i Radio Skopje. 1987). Vo sorabotka so prof. Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD. so sopstvena pijano-pridru`ba. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g. in`. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. ArnaudovÍ. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. 7-8. Uzbekistan. 4. Budimirovi}. ]ustendilsko i Radomirsko. 29. vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. prof. god. tehnologija i ekonomika na gradbata.: D-r Du{an Stanimirovi}. najprvin vo Kavadarci. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. 1. VI 1925) – u~itel. Pozna- . †Muzika#. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. komentator. M. arh. Vo 1922 g.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. Vo novinarstvoto od 1946 g. 1963) – atleti~arka. kn. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. Pan~o ([tip. Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. Skopje. Al. O. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5. Ubien e vo Sofija. 1924. 86. XII 1942 – 1997). vojvoda. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). ja zavr{ila sportskata kariera. M. LIT. Prof.. Vo zbornikot. 14. Kit. XI 2003) ‡ novinar i publicist. Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. Od 1929 g. 3. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad.

U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). Sava (s. Sava MihaŸlovÍ. Narodnata banka. Kiril i Metodij# vo Skopje. gevgeliski vojvoda. BIBL. Se zanimaval i so publicistika. eseist. kade {to stanal ~len na MRO. 85-88. Dragi (Bitola. 1994). Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. J. Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar. R. Rakita. Smol. a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. Trgovsko-industriskata komora. op{tinski zgradi. †Skok so stap# (raskazi. 14. Iv. Ma~ukovo. XII 1877 – s. 1991). doajen na filmskata kamera vo Makedonija. 1977. 1981). Jovica (Bitola. 1. †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat.^ernÍo PeevÍ. Mihajlovi}. St. Kr. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). Goran (Bitola. Banovinata (denes Sobranie na RM). vo Carigrad i vo Solun. I 1924 ‡ Skopje. T. 27. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. Borec protiv vrhovizmot. Leri (†Poblisku#).: †Re~no uli{te# (raskazi. Topuz-pa{a (†Harem#). X 1951) ‡ raska`uva~. Od 1947 g. Gevgelisko. †\on# (raskazi. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). KuslevÍ. Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). Gevgelija i Gorna Xumaja.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. Marko (†Kula Vavilonska#). †Vest# (5 juli 2000). Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 2006. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. Skopje. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). 2000). †Neraspnati bogovi# (esei. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. Negotino. Branko (Skopje. Kajlarsko. Kiro (†Let vo mesto#). 1999). ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992). Vo periodot 19892000 g. Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. \. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). Lukov (†Crnila#). literaturen nau~nik. Inicijator i eden od osnova~ite na v. 2. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. Laki (†Druga 973 . preveduva~. Serava. V. IZV. AnastasovÍ GÍr~eto. 2002). vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. ja izvr{il i regulacijata na r. \. Osven kako snimatel. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Tomovski. Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Se {koluval vo Ma~ukovo. revolucioner. Skopje. 12. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. PetrÍ Hr. go izgradil nasipot vo Gradskiot park. Treska. IV 2000) ‡ snimatel. U~estvuval vo Aferata Mis Ston. Po spomeni na Âne Sandanski. B. Gevgelisko. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Ver{inen (†Tri sestri#). vodovodot †Ra{~e#. na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. VI 1955) ‡ akter. Gevgelisko. 1990). ureduvawe na ulici. @elezni~kata stanica. LIT. †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. Kuka (†Slovenski kov~eg#). †Tripolskata kapija# (raskazi. 24. Hr. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. romansier. Ig. Joco (†Grev ili {pricer#). †Smrtta na dijakot# (roman. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad. SofiÔ. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. LIT. 25. Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981). 16. MIHAJLOVSKI. Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. I{tvan (†Kosan~i}ev venec#). vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. III 1905) – u~itel. Smol. Sava Mihajlov. Doktor po filolo{ki nauki. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma). P. 1927.: K. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ.: D-r Vlado Kartov.

Objavil nad 100 trudovi. Bil pretsedatel na MLD. Kadifena `ena. VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Kiril (Vinica. 2000. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. odbranil doktorat. LIT. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. 1952. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Mih. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. 1972. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko. Sv.Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. redoven prof. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi.: Miho Mihajlovski. Narodni heroi od Makedonija. 1991. IV 1943). naroden heroj od NOB.M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. Zagreb. naroden heroj (1953). II dio. Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. a na KPJ od 1941 g. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. 1973. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. Tivki kladi. [. 20. Hrvatska. BIBL. 1955. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba.411.: Stojmen Mihajlovski. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. R. 2002. na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). MIHANOVI]. 1915 ‡ Skopje.: G. LIT. LIT. Med. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi. 16. Hrvatska. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. koja so bogat poetski re~nik. isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. Mihajlovski Kosta Miho (1915). S. Izbornite subjekti vo izborniot proces. Arhiv na HAZU. Vasil Kunoski. Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. Kiril Mihajlovski . Miho (Ki~evo. Fond: 427 – CK na KPM/SKM. IZV. Zagreb. Poslednata ve~era. Todorovski. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. pri {to bil te{ko ranet. br. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. VIII 1952). 14. Stojmen (s. 1993. hrvatska poezija. u~esnik vo NOV. P. izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. Vitomir Micev MIHALI]. Kako predvodnik na grupa dobrovolci. 1840). Skopje. Ki~evo. 1954. Dosie na dobieni spomenici 1941. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g. Kako zamenik-komandant na bataljon. I dio. 1959. zavr{il vo Skopje (1965). Gil. BIBL. Skopje. 246-251. Ml. 27. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. 1955. Krivopalana~ko. Struga. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). 1984. Reprodukcije. Poetot ~udotvorec. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb. 2003) ‡ elektromehani~ar. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). Trnovo. istiot. 1985. Skopje. Zd. 10. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. †Slovo# 4–5. vtoro dopolneto izdanie. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje.: Kamerna muzika. Skopje. 1969. St. 1916 – Belgrad. Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Koce (†Demonot od Debar maalo#). Mosin. M. R. od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Dare`livo progonstvo. Od 2005 g. 1958. 1956. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Akordeon. 463-464. III 1928 – 5. Godi{no vreme. SVP.: V. tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). . 22. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. voen rakovoditel.: DARM. Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. 1961. kako komandant na bataljon. kade {to vo 1984 g. Slavko (Karlovac. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. †Poezija#. Pat vo nepostoewe. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. kade {to rabotel do 1974. V 1991). Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). Vitomir Dimitrov (Belgrad. 71–84. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. ^len e na SKOJ od 1938. VI 1796 – Novi Dvori. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV. f.

2004. M. B. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis. Kiril (Skopje. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. 8. na koj Kiril Micevski MICEVSKI. BIBL. nite ekosistemi. Doktoriral na V. Vo 1996 g. Vo 1974 g. f. Branko (s. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. se zapi{al na PMF vo Skopje. Katlanovskoto. planinata Bistra. II 2002) – akademik. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. Skopje. blatoto kaj Negore~ka Bawa. 1994. Skopje. de- MICEVSKI. kako i saemskite hali vo Skopje (1972). III 1935 ‡ Skopje. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). stanbeni objekti vo Kavadarci (1985). Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). I i II. Vo u~ebnata 1977/78 g. Miodrag Dimitrov (Belgrad. 23. Psihijatrija. Monospitovskoto. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. energetikata na pticite. Stru{koto i Ohridskoto Blato. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. 1972. VII 2002) – arhitekt. Il.: Intimno za ma`ot. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). ‡ J. MICEVSKI. U~esnik e vo NOB (od 1941). 29. IV 1926 – 6. Nikola Mihailov (Kratovo. 7. MICEV. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. avtor na brojni monografii od taa oblast. Pelagoniskoto. Beograd. f. Skopje. Psihijatrija. faunistikata i biogeografijata. Psihoanaliza i teatar. Doktoriral vo 1990 g. za redoven ~len. XI 1913 ‡ Skopje. Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. zavr{il vo Skopje (1959). X. Kako proektant. redoven prof. Vo 1995 g. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. 15. D. ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. X 1992) ‡ nevropsihijatar. 19. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. Pr. Grupa biologija. Bitolsko. Sv. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata.-J. ekologijata. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. halofitskata vegetacija. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. Blagoja (Prilep. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. 1978. e izbran za dopisen ~len na SAZU. 24. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. Skopje. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. revolucioner. Dimitar Leonidov (s. III 1931 – Skopje. Blagoja Micevski MICEV. Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. N. III 1905 ‡ Skopje. P. ornitologijata. M. Vo 1982 g. Branko Micevski diplomiral (1981). Med. 1979. Negoviot opus e bogat i raznoviden. D. hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. Skopje. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. IX 1990) ‡ veterinar. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. Gevgelisko. MICEV. vo 1979 g. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. Stojakovo. 19. 1984. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto. Todori. Mu{karac intimno. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. vo Zagreb (1954). specijaliziral (1964) i habilitiral (1974).. redoven prof. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija.: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. D. e izbran za dopisen ~len na MANU. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. Qubqana. po higiena vo Makedonija. 3. Skopje. III 1989) ‡ prv spec. nizinskata livadska vegetacija. na koi osvojuva vrvni nagradi. rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. 1974. 07.

Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. Bil urednik na sp. 1994). a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. ^epelare. Dijamandija (Dijamandije. Dedov. Bl. 1988. ^len na DPM (1965). Solunov. Istorija na crnata qubov (roman. 1992 i dr. Doktor po filolo{ki nauki. Lerin. 49. B. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). ^len e na Arhitektonskata akademija. Da se ubie Apostol (roman. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. Kamb. zaedno so St. 1985. univerzitetski profesor. 14. Doktoriral na V. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija.M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992). Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik.: Razmisluvawa (kritiki. a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI. Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. J. Treta generacija (esei i kritiki.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. 1998).: Nau~na misla – Bitola. kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). 1998). Samoubiecot (roman. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. 1807 ‡ Sofija. romansier.. †Razgledi#. a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986).: K. X 1938) ‡ novinar. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. kriti~ar. 1995).-Peterburg. odi vo S. †Nova Makedonija# (1962–2003). 1983). studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969).: D-r Bla`e Ristovski. vet. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). 25. J. Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. BIBL. Miodrag (Prilep. Kanal (roman. profesor. II 1943) – pedagog. 1996). 1978. 1986). S. a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003). kako i vo Makedonskiot naroden teatar. od svetskite fudbalski prvenstva (1974. MI[AJKOV. K. 1994). kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. Bil vraboten vo v. V 2002) ‡ eseist. 157–163. 1984. no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. Tomovski. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. MI[AJKOV. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. Bila novinar vo v. Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. 2006. Kr. univ. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. 18. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. M. Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. 6. D. 1995). Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. Kni`evni tekovi (esei i kritiki. LIT. 21. razo~aran od rezultatite. \orgi Dimitrov (Voden. f. Plovdiv. ‡ J. VI 1935 ‡ Skopje. I. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. 1999). Zbor i razbor (studii. Promena na Boga (roman. vo Skopje. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo. 215-222. Vreme na pesnata (esei i kritiki. MICKOVI]. Po Ilindenskoto vostanie. II 1946) ‡ veterinar. 17. na F.: Filozofski fakultet: 1946–1996. Skopje. Konstantin (s. Ohrid i Sofija. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). III 1872 – Sofija. Skopje. Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. Krale Marko (roman. IX 1880) ‡ lekar. LIT. 10. 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. BIBL. Medicina zavr{il vo Piza. 1980. 1996. MICKOVI]. istiot. preveduva~. T. 2003). Natka Borisova (Radovi{. Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. R. Poetskite idei na Koneski (studija. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Italija (1840). vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). redoven prof. Ku}ata na Mazarena (roman. bil na- 976 . Od 1860 do 1870 g. a specijaliziral vo Pariz (1845). Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. 1973). od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972). vo Zagreb (1990). 2002). 1976 i 1980). Deteto i literaturata za deca. Slobodan (Bitola. koi se †vo prv red Makedonci#. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. XI 1902). D. 15. Tolkuvawa (esei i kritiki. 16. Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola. stanuva u~itel vo rodopskoto s. esei i kritiki 1990). 1992). Aleksandar i smrtta (roman. LIT. Egejskiot del na Makedonija. 383–401. med. zb. Patele. 1969). †Balkanski glasnik#. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. pa e isteran. R. Zavr{ila u~itelska {kola (1962).

Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. Naumov. a treti kon krajot na godinata. H 1893). 17. prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI. ? – zatvorot Dijarbekir. Od i. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. [ahov. 1983. Mitru{ (†Naslednici#). istiot. Anglija (1972). M. N. a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). B. Mir~ev.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. Od januari 1892 g. Bl. R. na slobodnata teritorija na Kozjak. N. pa del od ~lenovite se uapseni. n’). zb. Boro Miqovski. MI[EV. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. a negovi urednici bile poznati imiwa.g. I 1952) ‡ akter. 30. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Í. Hr. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. LIT. Baal. I. Dejkov. Andrej (†Sauna#). Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). na ~elo so K. B. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. Bil i direktor na istata drama. po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. VII 1932 ‡ Skopje. e napadnata kako separatisti~ka. 1993. Dru`bata e rasturena od vlastite. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. 469–602. ‹. po~nuva da go izdava svojot organ sp. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Gruev. Velko (†Vejka na vetrot#). no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. 2001. ja razbranuval makedonskata javnost. R. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). Poparsov. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. [tip. Kral Lir vo istoimenite dela. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. MJAKU. Stojan ([tip. drugi izbegale vo Makedonija.: D-r Bla`e Ristovski. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). [oq.: Zoran Todorovski. ~lenovite se apseni. Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. Vo mart 1891 g.S. 270. Popkocev. I. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. [ahov. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). vesnikot se pe~atel na razni lokacii. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. ^upovski i V. D. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. vo. a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. 977 . †Loza#. Gradinar (†P.: P. ^ernodrinski). Bojaxievski. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost.. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944. vo Fu{tani. Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. XII 1924) – pripadnik na VMRO. Bajru{ (21.). Skopje. P. Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. {tipski okoliski vojvoda. Xerov i dr. Z. \. {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. 20. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. a nabrgu potoa osloboden. Hr. †Loza#.#). Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. Poradi vojnata. Popkocev i dr. N. D. 1992. Balas~ev. 22. Ivan Mazov-Klime i dr. Ó. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. 1906) – istaknat ~len na TMORO. Astrov (†Vujko Vawa#). g’. Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite. poradi {to bil osuden. P. Krste Crvenkovski. Makedonski letopis. f. zavr{il vo Skopje (1958). gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. zaedno so drugi intelektualci. se pojavil na 22 mart 1944 g. sonot). MLADENOV. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. Skopje. Aleksandrov. Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). Tod. Med. Turcija. P. Mihail (Tetovo. Aco [opov. St. LIT. so druga redakciska i jazi~na koncepcija. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi. K. III 1882 – [tip. Ý. Andreja \or|iev (Kumanovo. Tatko (†Kapetanot#). direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). LIT. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. Bitola. Ÿ. 23. ja formiraat MMKD (G. a vo raskazot †Na Mokrov# od P. so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so. glasot j e predaden so grafemata i. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. P. Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#). a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. Egejskiot del na Makedonija. so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik.. internirani. Poparsov. Dejkov. L. 42–122. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. Mir~ev. Kumanovsko.

Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. zbornici na dokumenti. Chico. Kumanovsko. Skopje. Nikola (Skopje. folklorist i pisatel za deca. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. odgovoren urednik na sp. †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. 1992 (koavtor) i dr. Skopje. Najdenovski. ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Cepenkov). Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. LIT. Praznikot na mama (raskazi za deca). Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. Skopje. VIII 1947) – istori~ar. Vo vremeto na tetovskite provali (1905). Skopje. 1-5. pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. Skopje. 16. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. 11. organ na SSMM. kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. Nikola Mladenov MLADENOV. XI 1947) ‡ sociolog. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. 1988. 2005. Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. Mladenov go osnova †Fokus#. Dosta ropstvo i tiranstvo. 1983. Strumica. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. 1978 (so koavtor). 1988. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). Vragoturce. a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). 1970. 28. 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). 1986 (koavtor). LIT: B. Skopje. Skopje. Skopje. Svetozarevi}. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. †Gocevi denovi#. USA. 1969. koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. a potoa raboti vo INI. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. 1986. Br. Vragoturce. Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. Skopje. Vo 1995 g. 2000. K. 1998. 1985. III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#. 1986. Skopje. Dokumenti. Avtor e na pove}e monografii. (na srpski jazik). na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Mladinata od Makedonija vo NOB. 1988 (so koavtori). vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. Skopje. 1983. prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. 1977. Bl. 2003. \. Makedonska enciklopedija za deca. 1984 (so koavtori). 1978. Sociologija..: Muriz Idrizovi}. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). †Roditeli i deca#. Skopje. †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . 265. †Makedonsko nasledstvo#. Tetovo vo minatoto. 1985. Skopje. Raskazi za deca. 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. kade {to i po~inal. Skopje. Makedonski revolucioneri. vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. BIBL. Tetovo 1964.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. Skopje. Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). Banatsko selo Jabuka. Makedonska kniga na rekordi. albanski i turski jazik). Po spomenite na Lika ^opova. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. 1989. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. Siljan [trkot (preraska`al. Simo (s. Del~evo. †Glasnik# na INI. nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. Skopje. Zbornik tekstovi. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). Makedonskata literatura za deca. Kavadarci‡Negotino.: Prva~iwa (raskazi za deca). 423-424. P. 1983. spored prikaznata na M. 1990. Ki~evo. a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. Dokumenti. Skopje. Sonot na pticite (pesni za deca). \or|e (s. Antropologija. Skopje. pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija. t. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). Skopje. Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905. XII 2006. †Razvigor#. Doktor E{ko (pesni za deca). Skopje. Kavadarci 1971. Kumanovsko. 1985 (so koavori).: Antropolo{ki ogledi. 10. BIBL. 1973. S. u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. ~len na redakciite na †Istorija#. kniga {esta. Skopje. Sv. Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). Skopje. LIT. Banatskoto selo Jabuka. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. B. Skopje. Dokumenti. ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija. Makedonski revolucioneri. R. Ml. Kumanovo.: Filozofski fakultet vo Skopje. 124-129. bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor.

†Sv. Zaminal od Skopje vo 1975 g. Mladoturcite ja formirale (@eneva. 1927. [apkarev. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto.. SofiÔ. LIT. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . Sl. od koi se utvrdeni 12. sportski i drugi manifestacii. gija na VMA vo Belgrad. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici. Q. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. SAD. pa se pravele 40 metanii pred Gospod. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart).: J. Ohrid (XI v. BÍlgarski obi~ai. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. Nikola# (restavrirana vo 1931 g. M. kniga VII. Po predanieto imalo 40 crkvi. Hrvatska 9. otdelÍ I i II. Galerija na ikoni. Se praznuva kako den na mladosta. Spas#.560 m3. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. za da se za~uva celosta na MLADINI]. detaq. M.. M. vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. N. 435. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. u~iteq. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. Hrvatska. IV. ravnik na VB. Haxi-VasiqeviÊ. Arhangeli# i †Sv. se pravele 40 sarmi. †Sv. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). kaj Veles. Ju`na Stara Srbija. Kit. vra}aweto na vegetacijata i sl. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. Beograd. 1981. †Sv. se sobirale 40 pol`avi. LIT. vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. po hirurBr. locirana na rekata Otovica. pojavata na pticite preselnici. Ivo (Bra~. qubovta i ubavinata. vo Saraevo.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. doktoriral i stanal prof. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko). posilno sonce. 7-8. T. so volumen na teloto od 2. Vra~i#. se pravele 40 teganici. Beograd. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. †Makedonski folklor#. Organizira kulturni. Orman (Skopsko). na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. N. sueveriÔ i kostÓmi. obrÔdi. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. „MLADOST“. †Sv. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni. se berele 40 bilki. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v.-K. 1909. SÍbral i izdava K. Skopje. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci.. Ima sopstveno zemji{te. osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. Bogorodica#. Kumanovska oblast. Lepa Spirovska. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. 141. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. Petka# od 1628 g. denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. ~astÏ treta. so nagolemen den. 1891. A. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. 1925 ‡ Split.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. XII 2003) ‡ hirurg.

3. od koi. so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. Skopje. AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija.). St. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli.9%. od Ustavot na NRM od 1946 g. a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole. [emnica. = iljada). sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. Zakon za odbranata. a na sever so Prilep. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki. Sv. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. K. do Ustavot na RM od 1991 g. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Al. Seloto e sedi{te na op{tina. isto taka e del od tehni~kata modernizacija. LIT. Preku svojot edinstven akcioner A. nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. 1990. naskoro zapo~nala Balkanskata vojna. ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#.: Jon~e [apkarev. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. MOGILA – selo vo Bitolsko. koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. 2/3. †MOBIMAK#. Zakon za sudovite. [. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). Dr.710 `.D. So ustavnite amandmani od 2001 g. i tiranijata) na malcinstvoto. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. LIT.526 `. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM.: M. kako del od A. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. Vo M. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. Al. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura.: Svetomir [kari}. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija. T. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. V. Tr. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Makedonija na Balkanot.M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba. Gr. Optimizacijata na kapacitetite. Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). Toa e naseleno so Makedonci. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. †Makedonski telekomunikacii#. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Skopje. a nivniot broj iznesuva 1. Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo. Skopje. M. koj e sostaven od golem broj segmenti. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). osnovan vo oktomvri 1996 g. 2004. Voobi~aeno. 3/5. †Makedonski telekomunikacii#. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. a ima 23 naseleni mesta so 6. Zakon za dr`avnata uprava.562 ha. Grupa avtori. pretstaveni so 13 vidovi. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800. Ministry of environment and physical planning. mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija.D. od desnata strana na r. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod. Teloto im e podeleno na glava i trup. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. †Mobimak# A. Sandanski. Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe. Pandevski. modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. Vo makedonskata industrija. modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. 1991. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). Od 2006 g. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. javni i administrativni objekti. pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid. 3/4). Vpro~em. endemi~en vid od Gali~ica.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. Istorija na makedonskiot narod.000 korisnici. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. Skopje. Kr. Dimko Iliev. na nadmorska visina od okolu 580 m. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). 2003. K. bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 . Od zapadnata strana na M. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. no i sovremeni formi na menaxment i marketing. Skopje.D. LIT. kn. Vo normalni uslovi na razvoj. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment. Od aspekt na energetskiot pogon. 2003. IX 1911). koja zafa}a povr{ina od 25. – M. edna od najva`nite zada~i.

lu|e. 1954. MANU. pa prodol`i procesot na izgradba na novi. bil borec na [arplaninskiot. Lazar (Negotino. kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. 166. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. diplomat i publicist. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). Memoarski zapisi – sredbi. a pokraj sopstveni~koto. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. Sv. Penzioniran vo 1980. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. LIT. str. 1948.: Nikola Uzunov. Antoqak. vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). povrzani glavno so fizi~kata optika. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. go opfa}a i upravuva~koto.: S. XII 1920) – politi~ar. (so smrtta na najstariot David). 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. 12. Skopje. I. III 2001) – general. Primeneta ekonomija. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. Skopje. pred sè. Pece Nedanovski. 175–176. P. 1963). vtoriot sin na komitot Nikola. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. (1965) na PMF. na XII brigada i na drugi voeni edinici. N. 19. treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. str. IX 1915 – Zagreb. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). 15. Petr. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). Skopje. a vo 1943 g. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Srednovekovna Makedonija. ovaa modernizacija se izrazuva. Vo mart 1945 g. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. Angel (Oraovec. 20. Ur. koga Mojsej. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. Skopje. Pokraj drugite pri~ini. naroden heroj. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata. vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). a od 1950 g. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. obhvat i harakter. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi. nastani Kniga prva. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. Skopje. Samuilovata dÍr`ava. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. B. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija. Bogorodica#. LIT. za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Vele{ko. i vo Kumanovskiot odred. Josif Mozer okolu 120 statii. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem). preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. prof. Predaval i vo Pri{tina. ^len na KPM od 1943 g. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. Skopje. i T. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. 2003. 1986. 1997. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. 2006. Hrvatska. bil na PMF vo Skopje. INI. [. SofiÔ 2000. Bil mentor na 8 doktorati. kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. red. Vo 1942 g. S. Samuilovata dr`ava. organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. Ekonomski fakultet – Prilep. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. Pirivatri~. Vo avgust 1944 g. istori~ar. Ekonomski institut – Skopje. pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978). Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. Angel Georgiev. 1990. po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. ambasa- MOJSOVSKI. Vo RM. Skopje. Petr. Od istoriski aspekt. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. XI 1997) – fizi~ar. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. Ekonomski fakultet – Skopje. Skopje. MOZER. Praven fakultet – Skopje. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). Skopje. V 1923 – Skopje. pove}eto od niv po penzioniraweto. 17. 981 . a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. 2006.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. Josip (Osiek. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). LIT. †Sv. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. V. 1996. modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi.

Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. IV 2005) – pravnik. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. B. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. Kako dobar student i MOLEROV. 9. 1954. D. MOKLI[KI MANASTIR – v. 15. Molerov. Beograd. 18. kako i petnaesettata.-J. poet i revolucioner. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). poslu{aj#. 1980. Kostadin (Ko~o) (Bansko. Dr. Narodopisni materiÔli od razlo`ko.-J. objavena so brat mu Dimitar. 1971. 1987. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. vo 1944 g. Simeon V. Skopje. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. 30. 1993. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. Razlo{ko. 24. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). SofiÔ. se oformeni so pesni od Makedonija. 29. Skopje. \. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. od dekemvri 1942 g.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. 7. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. Boro (Veles. folklorist. i vo podgotovkite na partizanska baza. Jovan Zlatoust#. Srbija. LIT. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. R. Stevan (Negotin. radovi{ki okoliski voj- . razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. BIBL. I 1856 ‡ Skopje. kulturolog i revolucioner. Drami. dramski pisatel. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. 1961) – poet. 2. SbNU XLVIII. Makedonskiot stih 1900–1944.: D-r Boro Mokrov. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. do krajot na 1943 g. bil vo zatvor. [ahov. vreme.: D-r Bla`e Ristovski. Radio Ohrid. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. a vo postdiplomskata vo 1998 g. bil sekretar na SKOJ. Beograd. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. farmacijata. 1993. Makedonija. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). pe~at. stihozbirka †@alna mi babo. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. 1991. Dimitar G. Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. R. od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. Razviva revolucionerna dejnost. I. Dimitar G. 1980. Avtor e na pove}e statii i monografii. MOLEROV. Nejziniot podem vo XX v. politi~ki rabotnik i publicist. XII 1917 – Skopje. †Ajdu~ka poljana#. †Juda Iskariotski#). Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. O. Priredil Vasil Tocinovski. Vele{ko. R. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Vo 1942 g. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. Zbor. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). (Bansko. 1980. †Noviot daskal#. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. drami (†Novoto u~ene#. BIBL. XI 1876 – Sofija. Muzika u~i vo Minhen. Rim i vo Lajpcig. Skopje. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. 1874 – Sofija. agronomijata i vo drugi oblasti. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. folklorist. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. literaturata i filozofijata. Po vra}aweto od internacija. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. Istra`uvawa i materijali. Molerov. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi.-Z. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. Priredil Vasil Tocinovski. BIBL. filolog. Skopje. Skopje. Drami. Se {koluva vo Serez i Solun.: Vojna enciklopedija. SofiÔ. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). B. 454-456. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. Dimitar (Bansko. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. II 1875 – Bansko. \. a potoa vo internacija. publicist. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. SbNU XLVIII. 1. 1954. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. 13. Malk. †Sv. Malk.

Gil. Sk. sv. pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero. Bartusis. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. paraklisi i skitovi. Kr. Kolovratnica. 2. 91–93. vo koi prestojuvale monasi. f. 1956. LIT. ^ekori.: Strei i pesoci. Bil sekretar za kultura na R. Ml. 2. Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932). ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti. povest. Tr. 1986. Novi Sad.. 1992. Makedonija (minister). Sk. Mac.. Sk. Skrino. se sv. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#. Aleksandar Matkovski. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. 1968. Skopje. 4. Jovan RadowiÊ. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. Josef Klimesch. Adam Monasterlija. 7.. T. krzna.000 vidovi. Poznati se nad 3. bil ko~anski vojvoda. ‡ kreposta Periteorion. op. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. Sofi®. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot. 1980. Vo sredniot vek. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. Vojvodina. Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. 110 i 114. 2003. Vo Makedonija ima 73 taksoni. J. 5. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. roman. 84. Gre{na nedela. – M. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. K. 1968. 1995. Duhovniot otpor. koe organiziralo kulturni. Mom~il Ónak. Negovi sledbenici vo X–XI v. 983 .: Jon~e [apkarev.: Mark Cohen. Skopje.000 vojnici †Racka milicija#. Skopje.: Jon~e [apkarev. Sk. LIT.. LIT. LIT. Vo 1987 god. 2003. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. Osogovo. Joakim Osogovski. LIT. trichos gr. 1640.: D-r A. 23-27 i 205-206. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. Nam. Kozjak. 325. M. Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata. voda. 70. raskazi. Istorija Srba u Vojvodini. MOMIROVSKI. Godini nesonici. 1979. potoci i bari. sv. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn. eseist. a. Gavril Lesnovski i dr.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. roman. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). kako i Aharon i Hajim Albuher. Sk. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. MOLCI. ^un. Skopje. V. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. Novi Sad. romansier.. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Juna~ki narodni pesni. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). Rila. 1967. 1991. od zrnca od pesok. Poznati se kako golemi {tetnici.: G. M. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. IviÊ. V. preveduva~. kriti~ar. P. T. LIT. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890). 1976. = vlakno i pteron = krilo). Blagoevgrad. l. Sv. tkaenini od volna i sl. Vo narodnite pesni za nego. 1961. Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. Ministry of environment and physical planning.. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni. S. Kliment i sv. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. Bresliki. sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908).: V. oberknez. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri. IZV. IV. sinot na Jovan. roman. BIBL. Bile prvite `iteli na naselbata [ama. 1957. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia. no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri. [lomo Kalderon i Menahem Koen. Prohor P~iwski. Zdr. po rekite Vardar i Babuna i na dr. patopisna proza. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni. organski ostatoci vo pti~ji gnezda. The Jews of Monastir 1839–1943. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 1972. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid. od koi 300 se vo Evropa.: 583. vo Treskave~kiot manastir †Sv. drvo.. 103. Grupa avtori.e. Mo{e Jafa. pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. Struma. 61. Last Century of a Sephardic Community. I. Sk. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). K. od koi 6 se endemi~ni. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v. povest. Mus. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g. Kr. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca. slabo voo~livi peperugi. C. „Byzantinoslavica“. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. IV 1927) ‡ raska`uva~. II. 71. Microlepidoptera. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703).. Tome (Ki~evo. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. Vo Makedonija ima 44 vida. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. 1929. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. Al. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. 1992. Bela. 41. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. Sci. so koi se ishranuva. Apatania plicatus Radovanovic. Najistaknatiot ~len Jovan. 1975 se endemi~ni. a potoa zaminal na pl. – M. 1983. na desniot breg na r. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708). Posebno izdanie. GÓzelev. Vo tekot na 1902 g.: NBKM-BIA..). vo epskite pesni vujko na Marko Krale.. Sk. vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. New York. i LIT. Jovan Rilski od s. Skopje. Skopje. 1987. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski. Sk. MONASTERLII (XVII v. 1991. Nat. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. raskazi. 1939. nagrizuvaat li{ai. na padinite na bregot Cion.

Istovremeno. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel. pripadnik na VMRO. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko. 67–82. vo noemvri 1993 g. Zagora. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. II. nerazvieni finansiski pazari. LIT. Tr. Vo januari 1994 g. Do po~etokot na 1994 g. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. Bogorodica#. kulturata i umetnosta. Pritoa. kako instrumenti na monetarnata politika. Taka. sepak. Taka. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. na kus rok. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika. Iako. Mihail (Kratovo. Pritoa. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. Od institucionalen aspekt. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. Vo fevruari 1994 g. monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika.e. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. 4. Angelov. Kumanovsko i vo Kratovo. Velev. vo princip.: Zoran Todorovski. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. se vovedeni devizni svop operacii. Z. koi od 2000 g.: D. 1994. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe. St. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. Vo juli 2000 g. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. po~nuvaj}i od 1993 g. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli. pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Vizanti® duhovna kultura. proizvodstvoto. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. 1996. Skopje. vrabotenosta). koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. vo oktomvri 1995 g. IV 1944) – u~itel. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. Od april 1992 g. LIT. Na dolg rok. †Muzejski glasnik#. vo sovremeni uslovi.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. Vo ramkite na ovaa strategija. pratenik vo Narodnoto sobranie. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. t. Kratovo. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. t. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka. broj 1.. Sepak. vo maj 1993 g. XI 1881 – Gorna Xumaja. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta.e. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. Tod. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). Isto taka. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. Po vojnata bil vo VMRO. potro{uva~kata. 14. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi.. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. MONEV. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika. prosvetata. 2003. se vovedeni aukciite na depoziti. Al. visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. I. do oktomvri 1995 g. nisko nivo na devizni rezervi itn.

Trajan.e. P. F. LIT. Skopje. Van~o Kargov. Domna. a na reversite trino`ec. Tit.858. so povremeni prekini vo rabotata. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. `ivotni i sl. Sever. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. Sarnoa. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. Economy Press. So reformite vo fiskalnata sfera.n.: J. G. Darado. MONETARNICATA VO DAMASTION. Metodija To{evski – minister za finansii. Makedonija. 2003. 2006. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. Skopje 2001. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini.: Qup~o Trpeski. Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. po 188/7 g. 1939. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. napraveni od kralot Filip V. hramovi. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g. a prekinala vo vremeto na Karakala. pr. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. Skopje. verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). 45‡49. no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi.n. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.. Po{irok monetaren agregat e M1. Na prednata strana na bonovi- 985 . LIT. G. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Od juni 2003 g. Josifovski.: Kiki Mangova Powavi}. Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. Po{irok monetaren agregat e M2. II 1992 g. Domitijan. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. 2001. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI. M.: P. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari.. S. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli). bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. J. †psevdoavtonomni# moneti. Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. pravo da kove sopstveni pari. The Coinage of Damastion. a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. P. koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina). bez pretstava na vladetel. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). J. so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R.1. XII 1991 g. Na 19. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. Faustina II. Monetarnicata.).e. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena. Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g. Na 7. pr.. Pari i bankarstvo. LIT. 64–70. Lihnidskite pari.696 par~iwa vrednosni bonovi. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). Domitija. Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. LIT. 25.n. Narodna banka na Republika Makedonija. gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. vo trezorite na NBM se deponirani 27. M. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. Geta i Karakala) i t.n. LIT. P. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. P. Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok.e. 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik. vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii. a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. 100. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit.: V. koga se vovedoa repo-operacii. May. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. no pod kontrola na kralot. J. Avrelij. Rimskata monetarnica vo Stobi. Skopje. P. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). Naj{irok monetaren agregat e M4. pr. Bitrakova-Grozdanova. London. Daparija. Vladata donese odluka. J. 320 g. Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan.). Nikarh i na Simon. preku izbranata pretstava na reversot (korab). 50.

Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. pri {to zamenata trae{e tri dena. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g.. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. IV 1992 g.n. Vo 166‡165 g.n. ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. pr.). IX 1996 g. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. pronajdena vo Tetovo itn. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1. crkvata Sv. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT. crkvite Sv. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. 1 000 i od 5 000 denari. pr. a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.000 i 10. Daut-pa{iniot amam vo Skopje. Vra~i od Ohrid.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. bile zatvoreni. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. na 7. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi).n. Petar H.e. pr. 87-109. 90 g.e. 20. \or|i od s. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. 50. ikona od crkvata Mali Sv. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat.e. Kurbinovo. Na Veligden. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr. Publilij i L. Pela i Amfi- . pr. MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. 50. dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. Fulkinij. Vo monetarnicite vo Tesalonika. Vo 168‡166 g. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo. Nerezi. kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10. detaq od freska od crkvata Sv. 2006. zlatnata maska pronajdena vo s. Vo Makedonija. Sofija i Sv. delo na skulptorot Jordan Grabul. Pantelejmon vo s. Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. i trae do april 1993 g. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5.). 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1.e. {arplaninskoto ku~e.). so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti.n. Pritoa.: Kiki Mangova Powavi}. IV 1992 g. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid. Denarot se deli na 100 deni. P.e.n.e. Jovan Kaneo vo Ohrid. Ilievski. Vo 158 g. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. IV 1992 g. koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. Rudnicite za zlato i za srebro. Na 27. 100. od koi se dobival metal za kovewe. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb).. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi. 26. Van~o Kargov. pr. XII 1993 g. saat-kulata vo Prilep. Narodna banka na Republika Makedonija. Trebeni{te.000 edinici. bronzena figura na Menada. V do 31. poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi. 2 i od 5 denari). Skopje. V 1993 g. G. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8.n.

Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. Touratsoglou. Aminta III (389‡369). Berlin/New York. po~nuvaj}i od 480/479 g. 53–72. eden za zlatnite. [eldarov.. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Josifovski ‡ N. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. LIT. koloniite Kasandreja. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina. 1988. 22‡24. pr. The Coinage of the Roman World in the Late Republic. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. Oxford. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit. J. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. mi. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot.n.n. po~nale monetarni aktivnosti. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . Gaebler. za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi. Ortagoreja. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249). pr. svoi pari kovale i drugi gradovi. Toj koristel dva te`inski standarda. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. III/2. iako dolgo vladeel. no so lokalni karakteristiki. Toj e prviot makedonski kral. pr. [eldarov.e. ~ii izdanija bile kovani i posthumno. tetroboli i oboli. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol. a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari.e. Isto taka. 1987. pr. Filipi. tetradrahmi.n. parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti. 400 g. bile aktivni od I do III v. Koristej}i razni te`inski sistemi. Tesalonika i Olint. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. Pogolemiot del od niv.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. Skopje. Potideja. P. Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389). P. drug za srebrenite. Pela.e.: I. narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto. †Macedonia#. Ajne- mot Stobi. Pela. 1935. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). Dion. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. Vo docnoarhajskiot. Po Arhelaj.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda.).e. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija.e.n.n. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe. pr.e. pr. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. Terone. Vo periodot pome|u V i II v. pokraj bronzeni pari. 1999. vo periodot 148‡31 g. Mende. spored t. dioboli i oboli. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime. P. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. persiski te`inski standard.: H. Potideja. P. Edesa. nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki. ponekoga{ so mali prekini. 1999. J. koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala. Skopje. †BAR#. Pidna. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. Touratsoglou. Tesalonika. Die Antiken Munzen NordGriechenland. LIT. pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti.n. 20‡22. kovel i srebreni stateri.n. I. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. a vo ovoj period (od V do II v. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Makedonia und Paionia. Berlin. Beroja. pred sè. Dikaja. kako stateri. drahmi. ceremonii i veruvawa na lu|eto. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Josifovski ‡ N. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). hemidrahmi i dioboli. n. Skione. Ejon i Neapol. 326. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. me|u niv i monetarna. kako Ajga.e. rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Vo imperijalniot period. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza.

Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok.).n. London. Josifovski. pr. ati~kiot. pr.). I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. a nekoi monetarnici bile zatvoreni. P. koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. tetradrahmi.e. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ . Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket. Nikarh i Diplaj.C. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi. Vo najproduk- . drahmi i tetroboli). Bitrakova-Grozdanova.n. od Deronite (ok. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. New York. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. 530/25 – ok. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa. a potoa (po 305 g.n. pr. kralot Avdoleon (315–286/5).n. 1983. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri. Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. P. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro.e. 1977. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel.. Price. Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. pr. 4.e. Skopje 2000. 430/425 – ok. srebro i vo bronza.. Kralot Filip V (221‡ 179). pr. Skopje 1994. J. Vo po~etokot (315–305 g. G. Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato. M.n. 1. srebro i vo bronza.n. Simon.) kovel pari spored pajonskiot standard.) ‡ spored Moneta na Deronite. Macedonian Regal coinage to 413 B. ~esto pridru`ena so solaren simbol. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina. n. Poradi golemata popularnost.n. 510/500 g. ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. 15‡28. 230). nameneti za lokalna cirkulacija. pr. pr. 250) kovel samo bronzeni moneti. LIT. 1991. Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava. D. pr. LIT. drahmi i bronzeni moneti. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti.e. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite. srebro i vo bronza. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. Zurich/London. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. V.n. pr. 250 – ok. 400 g.e. Skopje 1987. Toj kovel samo bronzeni pari. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa.e. J. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi.e. Naslednikot. Kralot Likej (359/–340/335). Toa bile anepigrafni. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. drahmi i tetroboli. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. Sinot na Patraj. J. Raymond. naj~esto inkuzni pari. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti.n. †Macedonian Numismatic Journal#.e. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem.e. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. se pajonskite vladeteli Bastarej.) toj bil porazen. pa taka kralot Leon (278–ok. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto. Golemoto rudno bogatstvo. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. Josifovski.n. J. vo 294 g. Price. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II. †Macedonian Numismatic Journal#. Pir i Lisimah. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti. 27‡37.) se odrazila i na monetokoveweto.e. Coins of the Macedonians. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). 81‡102. pr. Paris. Vo 277 g. didrahmi. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala. Le Rider. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi. P. Demetrij Poliorket. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. Vo 311 g. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost.: V. pr. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. 1974.: M. Poznati spored mal broj moneti. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija.. frappe en Macedonie de 359 a 294. so mali vrednosti. Lil~i} ‡ P. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v.e.

M. proizvodstvo na sto~na hrana i sl. deregulacija. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. elasti~nost na pobaruva~kata. prouve par la numismatique et l’or du Pangee. T. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. P. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite). Athen. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. 12. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t. Lajaite i na dr. vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl. F. 2006. P. Do`ivotno bil senator na Italija.n. Paris – Bruxelles. 12. pari kovele Bizaltite. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata. S. LIT. Pazarnata struktura na RM. Poposki. kako mala zemja. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. †Pesni#. Denkovi}. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter.: D.: Boris Petkovski. kreira priroden monopol. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. 1918/19. 1925. Nasproti komercijalniot. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. de facto. Me|utoa. X 1896 ‡ Milano. T. B. Koneski. Skopje. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. postoi i priroden monopol. 479 – 460 g. D. ZID-NM. so mozaici na G. P. 1975. Manevski. Kondovski. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi.n. gr~ki denominacii. dobil i Nobelova nagrada za literatura. pr. †Godi{nik#. Nova~evski. 1981. Mitri}eski. so mozaici na P.: Ante Popovski. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. 513 – 480 g. K. B. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta.n. oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite.: J. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. Edonite.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite.) Moneta na Lijai. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. proizvodstvo na ko`a i krzno. Jenkins. Price ‡ N. De Boeck Universite. G. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. 1974 na J. Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. LIT. IX 1981). Grabul i I. proekt na R. vo osum sektori (`eleznica. 1979/80 proekt na S. 1973. Todorovski. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. Fiti. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite. uvozna konkurencija.e. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. Satura. vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. [ijak.. poka`uva relativno visoka monopoliziranost. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. 2001. 1984. Vior i drugo. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. IZV. ^emerski). Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. 1971 i Dnevnik 71 i 72. Po zaminuvaweto na persiskata vojska. Haxi Bo{kov. (ok. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. London. prerabotka na kau~uk. Lazeski (NOV vo Makedonija.).: J. 1973. Nikoloski. Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata.. L’hellenisme primitif de la Macedonie. D. T. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot.) i egzistencija na priroden monopol. Gil. Zaedno so Ungareti. J. Waggoner. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. LIT. Ra|enovi}. 2001. Poezijata na Montale. Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. Ancient Greek Coins. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite. Grabul). 2è edition. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. isto taka. BIBL. Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata).: Koski od sipa. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite. London. Antonela Petkovska. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. Svoronos. kako i vo sekoja druga ekonomija. Vo 1975 g. elektrostopanstvo. Socijalnite aspekti na 989 . oktodrahmi i tetradrahmi. MONOPOL – pazarna struktura. Euxenio Montale MONTALE. pr. 1990. Principes d’economie moderne. 1956. Krstevski. B. LIT. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard. Sk. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. B. Skopje. Stiglitz. kako arhitektonsko-likovni celini. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni. N.e. Skopje. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. Subotin i Q.). Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot.

U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front. Vo tekot na upotrebata vo V. pokraj prepisite na Preslavskata {kola. Mares F. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. Magna Moravia. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902). koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava. Skopje. zb. 46-60. V. Del od freskata na B. Pomladiot bil silen vo teorijata. sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. 2002.: zb. u~esnik na Rilskiot kongres (1905). pripravila Z. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan. Zd. Bogdanci. sostaveno od Konstantin-Kiril. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869). pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost. 15. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. Literarni pamatky epochy velkomoravske. Tr. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. 7-37. u~enicite mu bile prognati. Vasica J. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. Podil sv. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. B. a na mestoto na negoviot zamenik. Me|u niv. prevodna i originalna. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. VIII 1881 – Sofija. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv. (Prilep. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. M. R. doplnene vydani. I pokraj site pre~ki i progonstva M. Sofi® 1981. Cyrilometodejska tradice a slavistika.. za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. a. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie.. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. MON^EV. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava. l. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina.-P. doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Moskva. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi. 38-45.e. ~len na CK na TMORO. 1985. Hauptova. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. 4. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa. Praha 2000. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. [vajcarija (1911). 16. ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. 2.: NBKM-BIA. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. 95.1. LIT i IZV. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885).: 641. 1986. koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). a pravo vo @eneva. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. Boris V. arhiep. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava. zb. Gorazd. a postariot vo prakti~niot `ivot. VelikaÔ MoraviÔ. od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. Praha 1996. Al. politi~ki i crkovni interesi. m. Vladimir Veli~kovski. Brno 1966-1977. Metodij). koja vo sredinata na IX v. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. f. Kiril i Metodij. sbornik stati k 1100. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. X 1942) – pripadnik na TMORO.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. 863-885. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. LIT. Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). m. M. op.

1980. 2002. sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog. Hr. 133-142. Makedonska narodna mitologija. LIT. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. Nansi (Havana. Ko~ansko MOREHON. 273–274. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. vata Zletovska eparhija. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31). vo Bugarija SSSR 75%. SVP. vtoro fototipno izdanie. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM.: Ivan Snegarov. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. 1993. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. a vo juni 1946 g. 87-96. slov. Metodij. vo Prilep (1944). 169–188. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). LIT. e registriran kako selo. koga bila formirana no- . Bitola i vo Ohrid. Skopje. Azem (Morane. Gruji¢. MANU. SofiÔ. a na krajot od XII v. Prosvetitelskata misija na sv. Provadiska i Lesnovska. vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. 1988. 22. Nejzinata poezija. Se locira vo mesnosta Gradi{te. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). MORKOV (Daucus carota L. Vl. izbran i za ~len na CK. koja go nosi negovoto ime. Tomoski. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). no bil razre{en. istiot. Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. 29.) – dvegodi{no rastenie od fam.. Kir. Pahomij. Rakovoditelite na M. Bl. Skopsko. e laureat na Zlatniot venec na SVP. tvrdini.: Tanas Vra`inovski. New Brunswick. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. Najpoznati nejzini episkopi se: David. Mariovsko).. 1970. PERSISKA (Morina persica L. i kako provincija (zaedno so Male{evo). Byzantine Missions among the Slavs. Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot. [tip i Negotino). Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. Petr. Hr. R. kaj s. I–II. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija. P. 24. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. Makedonija niz vekovite. 2006. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. a Rusija 10%. S. 38. Ristovski. P. Dimitar (Prilep. Morozvidska eparhija. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. LIT. 1995. Skopje. Skopje. Male{evska. P. LIT.: †Poezija#. Kru{evica. 249-258. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka. B. Istra`uvawa vo Morodviz. B. Skopje. a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. Balisti. Malk.-metodievskiot (st. Morodviz. bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. Skopje. X–XI (1979 –1982). IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. 1995. koj{to dejstvuval vo XV v. Beograd. Morkovi MORANI. koja e dlaboko ispovedna i eruptivna. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. komunikacii. so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). Il. LIT. 1923 – Skopje. B-vitamini i mineralni materii. 32. ‡ J. I. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. Ml. \. Vo 2006 g.: \or|i Malkovski. 2002. Struga. 1999. Vo XIV v. T. D. Prvpat se spomnuva vo 1018 g. kako i episkopot Sofronij (1541). Ilievski. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. J. 6. e prevedena na mnogu jazici. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep. Gradovi. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. Rat. So ova ime postoela do 1347 g. Skopje 1983. III 1912 ‡ Prilep. 1947) – u~itel. m. Gil. MOSKOV. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. M. spektor za Prilep. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. Soznajbi. Ov~epolska. Gr. D. a vo vtorata generativni organi.: Fr. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. Morozvidska episkopija. a Velika Britanija i SAD 25%.. pektinski materii. Dvornik. Apiaceae. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. 1997. Jovan Bel~ovski. 2001. New Jersey.. Nikanor. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta.: Kiril Trajkovski. a Velika Britanija i SAD 10 %. MANU. LIT.

Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici.-Peterburg. I-II. Nade`da (†Semejni prikazni#). Vo 1913 g. Mosin et S. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. nauki. Sid. vizantolog. Zagreb. †Poezija#. A. se zapi{al na Istor. istor. Solovjov and V. 1954. A. 2004. 1954. IV 1996) ‡ spec. MOURA.d. Calidris). Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. vo Petrograd. koi go pravat gnezdoto na zemja. Glasgow. Redaktor V. X 1894 & Skopje. analiza na istor.: Balkanski ugovorni odnosi. Toj e poet erudit. MO[IWSKI. no}e be{e. C. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. 14. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Vo 1921 g. raska`uva~. Beograd. tringi ili vodni trka~i (Tringa. 1974. I-II. 1952. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. ~ij v. Scolopax) i bekasini (Gallinago. Zagreb.-filol. a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. Anxela (†Majstori na zabuni#). M. nauki i filigranologija. tesno povrzani so vodnite ekosistemi. P. Kako profesor rabotel vo gimn. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. 1980. I 1942) ‡ portugalski poet. Rilke. glavno migratorni vidovi. dramaturg. P. Skopje. Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). Hajdi vo istoimenoto delo. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). po predmetot Pom. IV 2006) ‡ polski lingvist.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. filo- . 1993. BIBL. London. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. istor. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. Milka (†^est#). MOSTROV. Instrumenti na melanholijata. Izbran za sorabotnik vo Istor. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. Elena (Bitola. Irina (†Tri sestri#). II 1928 – Gdawsk. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. II 1987) & akademik. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. Polska. St. Min. R. Vladimir Alekseevi~ (S. – V. Ra{ela (†Spilion#). kade {to ostanal do smrtta. f. trends and conservation status. P. 4. 1971. Mosin. ortoped.. f. Polska. I i II. Sl. direktor e od 1961 do 1967 g. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. (Limicola) 992 MO[IN. eseist. e izbran za prof. Istor. Sl. Po izdavaweto na Opis na sloven. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Philomachus). Struga. Mosin. Sv. e anga`iran kako prof. Koncert vo pole. Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. Traljic. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). 5. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Diplomirala na FDU vo Skopje. {quki (Numenius. @ana (†Doma#). a vo 1929 g. Od 1967 g. Vo 1939 g. 1936. Vo 1969–1975 g. 16. 1998. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. 3. VI 1929 ‡ Ohrid. Poca (†Letni Siljane#). institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. 9. Petar Iliev (Ohrid. LIT. Mo{in. LIT. preminal vo Arhivot na Makedonija.M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). Vo 1930 g. emigriral vo Jugoslavija. istor. vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid. poet so intelektualen senzibilitet. pom.: V. Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. Introduction par V. Variorum Reprints. medievalist i slavist. na opis na rakopisi. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata. Gil. SVP. 2004. Dante (Bo`estvenata komedija). †BirdLife International Conservation Series#. BIBL. peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev. Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. i istor.19. Skopje. profesori. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje. pomo{nite istor. LIT. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. Limosa. no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. etnologija na Isto~na Evropa. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. Solan` (†Sluginki#). Harrison. 2001. V 1968) ‡ akterka. Qubov moja. 9. 12.-sloven. vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939).: Modus {to se menuva. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin.: Birds in Europe: population estimates. 1982. 1957. odnosi. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). Uro{evi}. II. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. no izborot ne mu e potvrden. M. vo periodot 1945–1969 g. 1963. Lorka i dr. odn. Lora (†Staklena mena`erija#). doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). N. Vo 1964 g. Po zavr{uvaweto na Med. vizant. Cambridge. Grcke povelje srpskih vladara (Beograd. Preveduva~ na dela od [ekspir.

MRMEVSKI. Skopje 1991. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. koj po~nuvaj}i od 1947 g. Poznati se preku 6.) – cipokrilen insekt bez krilja. Z.: Jon~e [apkarev. sitni insekti i so vodni molci. 1998. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok. i endemi~niot L.). Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log. K. T.).). LIT. Kr. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. Vl. macaronius Scop. Redot opfa}a pove}e familii. – M. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L. Imeto go dobile po larvite.. – M. LIT. T. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi). Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae). ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici.. obrasnato so vlaknenca. 1991. a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . Skopje. Pavle (Prilep. Galeodes graecus C. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. so koja go iscicuvaat plenot. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori.: Jon~e [apkarev. 23. – M. libelluloides Sch. Gradi mravjalnici visoki do 1 m. V. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. V. 1999.. 1991. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. Skopje. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. LIT. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L. koi se najgolemi neprijateli na mravkite. Narodna in univerzitetna knjiûnica. od rodot Libelloides poznat e vidot L. ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). Razli~no se oboeni. = sonce i fugere = begam. glavno od potoplite predeli vo svetot.000 vidovi. Gdavsk. Natural History – Ministry of Science. so dolgi i lentovidni zadni krila. K. koj e maloaziski element. Poznati se okolu 1. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. 1991. V. Larvite imaat tri para noze. Kr. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid. po {to go dobile imeto. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka. 1-664. slavist. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti. kokonite. Skopje.: Jon~e [apkarev. XI 1925 ‡ Skopje. LIT. 1–640. V. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. Participation with Underproject: Klass Insecta. (M. Final Report. isto kako i ma{kite ~lenovi. LIT. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. MRAVKA. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. T. 23-30.). Warszawa 1984). Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. K – M. – M.. Boris Sket … et al. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L. 1991. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja.900 vidovi.). CRVENA [UMSKA (Formica rufa L. 13. europaeus L. LIT.L. Ljubljana 2003. T.: Jon~e [apkarev. I 2003) ‡ novinar. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot. Koch. vo koi naj~esto lovat mravki. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. M. polonist. Skopje. K. MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. Ksi&ga jubileuszowa w 70. za skladirawe na hranata. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Imaat usten aparat za grickawe. so golemina od 1 do 2 cm. Dol`ina na teloto e do 1 cm. Kr. ezera i trevnici). V. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. ~ii larvi se hranat so mravki. Kr. Vladimir Krpac. crnata mravka (Formica fusca L. Branislava Mihajlova. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. kirilometodievski period. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica. éivalstvo Slovenije. T. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. vidot Nemoptera sinuata Oliv. K. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija.: Jon~e [apkarev. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. Kr. MRAZOVEC. za provetruvawe itn. Skopje.: Tematy. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Teloto im e dolgo do 7 sm. T.

2001. K. Kr. Kr. Vladimir Krpac. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. Skopje. I.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Skopje. Se pojavuva od juni do septemvri.: Jon~e [apkarev. MUVI.. – M. Sv. Doctor Thesis. @ivee na suvi i son~evi tereni. – M. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite.: Jon~e [apkarev.: Josef Thurner. Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. ZLATNA (Lucilia caesar L. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana. Riley. 1991. V. 1991. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija.: Jon~e [apkarev.) – krupna no}na peperuga.) koja. Paul Scheider – Predrag Jaksic. 23-30. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. K. K. 2006. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. Participation with Underproject: Klass Insecta. V. koe lesno go pronao|aat po mirisot. T.).) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Kr. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4. MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici. T. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. 1982. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. 2004. Final Report. Skopje. Leta od rana prolet. Smiljka Simic. P. LIT. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. LIT. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. T.) – dnevna peperuga. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. MUVI. MUVI. Ante Vujic. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. U~esnik vo NOB. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. B. Participation with Underproject: Klass Insecta. Vladimir Krpac. osi ili mravki. Harrison. Pove}eto se slabi leta~i. MUVI. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. Nozete im se silni i vlaknesti. C. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. i larvite im se grablivi. Skopje. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. 1999. 1999. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. T. 1970. Krpac. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. Ljubljana. Skopje. T. Novi Sad. V. @ivee vo naseleni mesta. V. Munchen.peja~ki (Oscines). Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). Se hranat so drugi insekti. Mrtove~ki pla{t prete`no. Kr. Acta Entomologica Slovenica. Mac. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. – M. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. Bil sorabotnik. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki. Departman of Biology and Ecology. LIT. Cambridge. 1991. @ivee. Final Report. 1991. LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. – M. T. London and Glasgow. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). MUVI. Nekoi se bez krilja. LIT. 23-30. K. Vladimir Krpac. Nat. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. a naj~est e vo juni i vo juli. V. Skopje. Rhopalocera. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. Skopje. Vo Makedonija se sre}ava retko.).: Jon~e [apkarev. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. K. LIT. 1991. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Syrphidae) of Macedonia. Syrphidae) of Macedonia. – M. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. Glasgow. V. Od niv. T. 1991. †BirdLife International Conservation Series#. – M. K. LIT. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Sci. 1991. LIT. od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. Faculty of Sciences. – M.: Vladimir T.000 vidovi. po {to go dobile i imeto osoliki muvi.: Jon~e [apkarev. Skopje. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. Posebno Izdanie. e ~esta kaj nas. \. Branislava Mihajlova. LIT. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. T. Branislava Mihajlova. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. Fauna of hoverflies (Diptera. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni. Aktivna e no}e. K. LIT. po {umskite livadi kade {to ima brezi. 12. Sneûana Radenkovic. – V. 9/2: 169-174. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. MUVI. so vkupno £etiri vida. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. Vo Makedonija e redok vid. T. od koi 6 se endemi~ni. Skopje. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. K. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L. Kr. Sid. Skopje. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Kr. – M. V. 1990.000 vida. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L. 1964.: Jon~e [apkarev. lovej}i gi od zaseda. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. vo Makedonija se poznati 262 vida. MUVA. V. K. MUVI.: Jon~e [apkarev. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso. Se hrani so nektar. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus. Higgins and Norman D. P. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. Dostignuva dol`ina do 12 mm. Grypocera und Noctuidae. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 .: Birds in Europe: population estimates. Nekoi se predatori na p~eli. – M. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. Kr. Rasprostraneta e vo cela Evropa. Acta. Lionel G. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. V. Mus.

) Hook) – mo{ne otroven vid gaba. LIT. LIT. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L.. Najgolema muzejska institucija vo R. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. – M. prva polovina na 1945) ‡ vesnik. 139.P. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia. K. Vo izminatiot period. K. so 22 stranici na hektografska tehnika. Makedonija. Osnovan vo 1964 g. Od 1970 g. 2 (mart 1945). 447. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. Skopje 2003. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 2001. na makedonski jazik. zanaeti. nakit. rabotilnici. se zastapeni arheologijata. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). V. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. istoriska i arheolo{ka sodr`ina. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. pokriena so beli krpi~ki. 19(6/159): 147-170. istorija i srednovekovna umetnost. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. od koi 6 se endemi~ni. Skopje. †MUGRI# (Polo`aj. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Gligorov. M. Ministry of environment and physical planning. etnologijata. spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#.: Fr. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. J. Mus. 1949) ‡ op{t muzej. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. Redaktor bil D. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. 1993. Sci. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka. Muzejska delatnost u Makedoniji. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata. Mac. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato.: Bogdan Horvat.: D-r Boro Mokrov. Skopje. Skopje. Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot. Bog. S. . Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Nat. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. Za~uvan e samo br. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. K. kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 . K. Acta. laboratorii i biblioteka. Naslednik na Arheolo{ki muzej. istorijata i istorijata na umetnosta. Raspolaga so izlo`ben prostor. smesten vo Suli-an. Etnolo{ki i Istoriski muzej. ™orÚe MiqkoviÊ. T. obi~ai. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. formiran vo 1924 godina.000 muzejski predmeti. preku redovnata stru~na rabota. ima pribrano nad 16. Skopje. 1995. Bog. 1976. Zagreb. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata. obleka i dr. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. @iveat vo blizina na vodi. Grupa avtori. kancelarii. Kr. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. LIT. od praistorijata do dene{ni dni.: Dragan Petkovski. 1980. etnologija. Ml.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe.

2. audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. XII 1923 ‡ Skopje. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. pri NUB †Sv. \. 10. BIBL. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. vo: Arhitekturata . za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam).M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Kol. Bog. Husamedin (Skopje. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. Petar (Prilep. Kontinuitet 1977‡1985. bankata vo Kavadarci (1974). MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija). Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. T. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#.: Herbert Duda. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. Balkanische Studien. ? – ?. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924). Skopje. LIT. koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. 2001. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje.-B. vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii. dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. apsen i interniran. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. Boris Petkovski. Teritorijata na Makedonija. Bog. MUKAETOV. urednik. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. Po~na da izleguva vo 1997 g. Muzejska delatnost u Makedoniji. Dr. Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. Dosega se objaveni 18 broja.: K. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen. a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija. audio i videokaseti i kompakt-diskovi). Kiro (Kavadarci. a od 1995 g. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). LIT. III 1929) – arhitekt i urbanist. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. Sudskata palata vo Kavadarci. 2006. MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . Uskub im 17.: Duhot na makedonskata ku}a.: ™orÚe MiqkoviÊ. Od oktomvri 1944 g. kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. 1949. Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. Prirodnonau~niot muzej vo Struga. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI. Vo periodot 1957/79 g. SAD. Ort. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. dejstvuva kako samostojna organizacija. M. Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. vo NOB 1941-1945#. Duhot na makedonskata gradba. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. Tomovski.R Srbija (1975). U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. Z. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975). 5. Skopje. Kliment Ohridski#. Al. J. Pove}e e izrazen prakti~niot. B. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. 2000. MULA. Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje. Skopje. Duhot na makedonskiot grad. periodi~ni spisanija i vesnici. P. 1552) – osmanliski poet. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. Jahrhundert. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). Wien. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. otkolku teoretskiot aspekt na K. 1964‡1976. koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. 2004. 2001. Skopje. so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. osobeno od Slovenija. K. Skopje. Skopje ‡ vo 1969 g. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. 2002. pripadnik na prvata povoena generacija. IV 2005) ‡ novinar. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). Sorabotuval so pove}e mediumi. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. muzeologijata. \. osnovan na 8 juni istata godina. Skopje. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. Sowa Abaxieva Dimitrova. Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. LIT.

Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. 1901. t. od niv 195 pobedi. TetovÒ. Jan. Efr. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija. I.. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje. grupa biologija i hemija (1958). Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. 28. 2006. Skopje. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina. Ganem. univerzitetski profesor. VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. VI 1389). mot na azotniot oksid. Teksas. a vo 1965 g. Skopje. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. Bil pratenik vo Sobranie997 . Kostur. Bitola. 2007. Makedonija. 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo. Va{ington. 2001. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). Vo 1997 g. liski sultan. albanolog. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina.. kade {to i magistriral i doktoriral. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. 12. tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. P. Drama. 1981. Od 1965 do 1967 g. Kr. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. SAD. Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole. A. Les sultans ottomans. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. Melnik. za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI. 2002. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. T. IX 1936) ‡ farmakolog. 167-176. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. PrishtinÒ. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko. [tip. Voden. prvata signalna molekula vo forma na gas. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv. Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. PrishtinÒ. farmakologija i fiziologija na Univ. BIBL. akademik. Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase. Ki~evsko. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. dr. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. Strumica. S. Stojanovski. Zihne. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. Kavala. Tetovsko. 14. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. PrishtinÒ. Teksas. Hjuston. Veli Mumin MUMIN. A. Paris. Xep~i{te. PrishtinÒ. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. Veli (Skopje. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. imal nad 280 me~evi. Ohrid. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Xeladin (s. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978). na 10. TetovÒ.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. 2004. Tuhin. J. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo.: H. E`tudes d`histoire orientale. 1326 – Kosovo Pole. Ml. na Univ.. vo kategorijata od 48–51 kg. a vo 1988 g. 2005). stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. MURATI. Deset pati bil prvak na Makedonija. 14. LIT. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. vo Hjuston. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). 1980) – bokser. V 2000 g. Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. Shkup. Ber. Serfixe. Rabotel kako u~itel. a vo 1975 g. Vo 1970 g. 1992. So visina od 155 sm. a sega e student na Fakultet za bezbednost. vo Virxinija. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. Prilep. 1989.. Institut za bolesti na srceto. II 1942) ‡ pedagog.. MURAD I (Brusa. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. 2002. Vo 1981 g. Avret Hisar (Kuku{). redoven prof. VI 1955) – lingvist. Ferid (Vaiting.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. 15.

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#, XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda, †Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15; Golorakiot pobednik i partizanot †Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII, 9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so partizanite, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 184-185. LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na edna partiska }elija vo 1941 godina vo Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 52485253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiskata tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-

emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51, 53, 71 i 75. S. Ml.

MUSLIU, Albert (Gostivar, 13. XI 1965) – pravnik, ekspert za ~ovekovite prava. Izvr{en direktor na ADI vo Gostivar i pretsedava~ na Balkanskata mre`a za ~ovekovi prava. R.
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)

Ne`det Mustafa

MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V 1962) – novinar, politi~ar. Gi zavr{il studiite na Katedrata po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Novinar vo Romskata redakcija na MRT (1991–1994), gradona~alnik na Op{tinata [uto Orizari (1996–2000), pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2008) i minister bez resor vo Vladata na RM (od 2008). Generalen sekretar na PCER (1991–1994), pretsedatel na DPPRM (1994–2002) i na OPE (2002–2009). R.

gresivni kulturno-zabavni priredbi za turskoto i albanskoto naselenie vo Skopje. Bil borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (od 13. X 1941). Kako partizan se razbolel i rakovodstvoto na Odredot go ilegaliziralo na lekuvawe vo Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo ku}a. Po soznanijata deka bugarskata policija mu vlegla vo tragata, bil prefrlen vo Tetovo i potoa vo Tirana. Po ozdravuvaweto se priklu~il kon NOD na Albanija, no bil uapsen od italijanskite okupacioni vlasti i odveden vo Tiranskiot zatvor, kade {to ostanal pove}e od edna godina. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) se vratil na teritorijata na Zapadna Makedonija i stanal borec na Prvata makedonskokosovska NOUB (11. XI 1943). Po Osloboduvaweto bil voen pilot. Zaginal kako pilot na edrilica. Nemu mu e posveten spomenikot (avtor Maksim Dimanovski, 1975) kaj krstosnicata me|u bulevarite †G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred Sudskata palata i vlezot vo Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, kade {to se nao|ala negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10; Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.

Re{ad Xafer Mustafa

MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd. ^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V 1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III 1947) ‡ prvoborec na NOAVM i voen pilot. Od ekonomski pri~ini so celoto semejstvo se preselile vo Skopje (1930). Zavr{il osnovno u~ili{te, ve~erno rabotni~ko u~ili{te i bravarski zanaet. Bil aktiven ~len na Ursovite sindikati, ~len na SKOJ (od 1939), kandidat za ~len na KPJ (od po~etokot na 1940), ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941) i nositel na aktivnstite na KUD †Jard’m#, koe vo tekot na 1941 g. organiziralo pove}e pro-

MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Avzi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~evsko, 1949) ‡ pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie zavr{il vo †Zef Qu{ Marku# vo Skopje, a diplomiral na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Se vrabotil kako bibliotekar na Katedrata po albanski jazik na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Magistriral na Univerzitetot vo Zagreb, a doktoriral na Skopskiot univerzitet. Po doktoriraweto e izbran za redoven profesor na Katedrata za albanski jazik i kni`evnost po predmetot Metodika

1000

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUHI]

M

na nastavata po albanski jazik i kni`evnost. So svoi trudovi zemal aktivno u~estvo na golem broj seminari, nau~ni konferencii, sobiri i simpoziumi vo RM i nad