P. 1
24540849-Makedonska-enciklopedija-Kniga-2

24540849-Makedonska-enciklopedija-Kniga-2

|Views: 1,405|Likes:
Published by Zulamov Boban

More info:

Published by: Zulamov Boban on Jan 31, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/02/2013

pdf

text

original

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

Hrvatite i Slovencite) SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ t/~ / t/h TAM TANJUG SMD SMO SN Sn. fak. XVIII toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. f. Tehni~ki fakultet tehn.-met.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba. (s.-Peterburg S. st. Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite.) st. sek. srednonaponski sanitetska slu`ba SND SNOV SNOF SOE SOFA sp. SRJ SRM SRNAO SRPJ Sv. mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija) . sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih. osiguravaju¢ih. e. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^ Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo. fak. e. S@OU SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. SPb SPbSBD spec. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. SR Germanija Srb. St. trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite. sred. sl. osiguritelnite. trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti. sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon. SFRJ SHS SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg. S. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“. tehni~ki Tehn.MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RSl RF RFr RH S s. sept. sv.

UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. Farm. fak. XIX . fenik. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. Skopje univerzitet. fak.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR TMORO TNG TO TOMO transf. Kiril i Metodij“. f. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija) Filoz. FECC FIDE FILA [RA [um. FAS FVM FDU fev. Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet Fak. za mat. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR USAOJ UHF UCMN UCMTN Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv. ts TS tur. Hrv.

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European. Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii. Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka). Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental. WAA WIZO WMA WVA Zn In XX . IAEA IEEE IFAC IFTOMM UNESCO UNIDO Vol. nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK OSS p. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO Fe FISP Ga GAME GCI Ge GWh/g. Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational. Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie.

†MAVROVO# AD.). †Niskogradba# i †Visokogradba#. HC †Vrutok# i HC †Raven#. Rusija. 600 mostovi. Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). Preku prevojot Bunec (1. Vo eden period ima okolu 9. S. Al`ir. HC †Raven# i HC †Vrben#. formira akumulacija od 2. Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini.000 m3 (zemja). Zavr{ena vo 1982 g. so vkupen volumen na teloto 400. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#). Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav- realizirano preku 100 km avtopat. D. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#. 1997. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija. Irak. Raboti po principot na in`enering. vo krunata dolga 360 m. Skopje – grade`no pretprijatie. T. vo blizinata na Sveti rovo#. rekreativni.200 m. edicija †Mavrovo#. temelen ispust. XII 1947 g. za koe svedo~at pliocenite sedimenti. Zafa}a povr{ina od 92 km². opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe. Kazahstan i dr. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod. Prvata etapa traela do 1960 g. a podocna i drugi skija~i. Ukraina. Q.8 milioni m3.: Mavrovo.318 m).200 vraboteni. Niz kotlinata. Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo. And. 9. 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi. so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i. slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. stanbeni. na istoimenata reka. industriski i turisti~ki objekti. zafat. i se odvivala vo dve etapi. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#.000 m tuneli. formirano na 22. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. Ko`a i Krstovi na zapad i istok. Libija. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et- Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD . izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero. osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. me|u koi najpoznata e s.M †MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti. R. Visoka 24 m. Bugarija. `elezni~ki prugi. kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. T. koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). †Hidrogradba#. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina. Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole Nikole. koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. D. na nadmorska viso~ina od 1. Mavrovo. LIT.. proektirawe.

com. Bugarija. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9. Iv. 1997. Vo pogon e od 1959 g. izdavawe na bilten.: Dragan Vasilevski. IX 1943). Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. Tetovo. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica. MAGA e osnovana vo 1995. pretsedatel prof. Krupnik. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija. Izvr{il akcii vo blizina na s. 1996.000 m3 voda. kaj seloto Vrutok.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s. termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika. a povr{inata 13. a srednata {iro~ina 1.elem. V.46 km. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64). Skopje.9 m. 2006. SAD. (1971) na PMF. prof. a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. \or|i Mavrodiev MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. a tretiot od 1973 g. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375. IX 1942 – 21.2 MW. isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#. JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. http://www. Vo periodot 1992–2003 g. †Napredok#. potoa za turizam i rekreacija. Viso~inata na branata iznesuva 61. do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO.mk. 2003.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie. II 1928) – fizi~ar. str.M MAVROVSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#.4 MW. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. vo vtorata cvetni stebla i seme. Instaliranata mo}nost e 12. Blagoevgradsko. Gostivar. Vl.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996.5 MW. MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. Sl. finansirani od MON na RM. Turbinite se od tipot francis. Skopje. A. LIT. ili obnovlivite vidovi na energija. Popovski. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC. †MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. Dr. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374. a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija.2 km2. Ur.8 MW. a {iro~inata na krunata e 6 m. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. Radika. MAVRODIEV. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred. LIT. vo prvata godina formira koren i lisna rozeta.5 km. 163. 1. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje. 172. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943). Elektrostopanstvo na Makedonija. u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. i iznesuvalo 520. red. \or|i (s.7 km. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169. 1995. Mavrovo. Predaval mehanika. jugozapadno od Gostivar. LIT. str. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. za tenki filmovi i primena na son~evata energija. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm.. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev- Mavrovskoto Ezero zime 814 .8 GWh. za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. EU. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Skopje. 1999.000. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957. 30. K. a op{ta fizika na drugi fakulteti. V.07 km. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo. Dr.8 GWh. godi{en izve{taj. IGA. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. 1974. LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. Svetskata banka i dr. a registrirana e kako NVO vo 2002 g. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ. R. Ima dva agregata so francis turbini. Turbinite se od tipot pelton. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37. Skopje.

@ivko Krstov (Kumanovo. 1979. D. IZV. Bil pretsedatel na DMF. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG). 12. Georgi (s. M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje. U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886). prof.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA@OVSKI M ropa. ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet. U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873). 331/1979. sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). R. Metodija vo S.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta. Magistralniot pat Skopje&Belgrad Isaija Ma`ovski LIT. Ima dva varieteta: lisnat (var. (Spomeni). Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937). pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. monografija. SofiÔ. Vo niven sostav se i avtopatite. SofiÔ. red. tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet.: PMF 1946-2006. direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Bogat e so mineralni materii. M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo). ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942). vitamini S. a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. Isaija Radev (Lazaropole. dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet . C. Transport i drugi komunikacii. 1980. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata. Jot. 2004 g. III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. V 1885). Belica. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo. IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP. Magistralnite pati{ta (osven Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. BU br. Razlo{ko 13. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#.-Peterburg. foliosum) i korenest (var. M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec). Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite. LIT. patna mre`a). (1980) na PMF vo Skopje. Debarsko. SofiÔ. †Jane Sandanski# (1943). X 1929) – matemati~ar. so krak Bitola– MADOLEV-STEFAN. tuberosum). politi~ki komesar na Razlo{kiot p. a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. III 1853 – Pleven. Po dve godini ima MADEVSKI. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija). Parapunovci. koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). 1971.o. 1926) – makedonski patriot.: Georgi Madolev. delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. Kiril i Metodija (11. borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942). algebrata i nebesnata mehanika. J. buntovnik. redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. B12 i eteri~ni masla. komita. V. D. @ivko Krstov Madevski MA@OVSKI. Georgi D`od`ov (Drago). 9. RB. Dr`aven zavod za statistika. Za kogo peÔt murite. se sre}ava so istakna815 . Skopje. N.

Qubqana. R. Crvenokosa 2. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata. Belgrad. Bil ~len na avangardnata grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. Pomiluvan. se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata. Petar Mazev MAZEV. I. Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM. Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). Senkevi~. VII 1888). Germanija. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija). tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod. II 1927 ‡ Skopje. III. Petar Mazev. najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ. II 1951. D-r Bla`e Ristovski.-D. istiot. †Glasnik na INI#.: Bla`e Koneski. 1985. toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija. S. 1965. 37–43 i 88–91. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite. SAD. 1962. Hrvatska i dr. II 1981. 2005. †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. 1966. 1–2. Sobir. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo.M MAZEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ti slovenofili. SofiÔ. na univ. Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov). I bez pozitiven odgovor.: Boris Petkovski. †Glasnik na INI#. Skopje. Mazohizam. izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. 1978. †Kulturen `ivot#. Ab. vo P. praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst. 1991. Skopje. toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. Istorija na makedonskata nacija. Hitrovo. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev. Skopje. a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. 1958). New York. 13. generalot Gesej i prof. 26. Prezreano `ito. me|utoa. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). 1971. Sarafov. MAZING. 4. 2/1965. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). me|u niv i so vidni srpski pretstavnici. Mazev: †Dvajca# (1990) . osobeno vo Rusija. 1/1966. Tomislav Todorovski. 1972. odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana. 816 IZV. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija. MANU. LIT. Po vra}aweto. Kurban. 1972. 92-98. Petar (Kavadarci. Sowa Abaxieva Dimitrova. no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#. Bidej}i ne mu davaat paso{. 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost. Spomenite na Isaija Ma`ovski.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina. Petar Mazev (katalog). Zagreb. P. Petar Mazev. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok. [vajcarija. Martinoski. Srbija. 1955. Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#. sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad. G. gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. 1961. 113–118. Vasil Ikonomov (1848–1934). 13. Potoa odi vo rodnoto selo (6. toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). Portret. 171–184. 1993). LIT. XII 1895). Zaedno so N. Novi materijali od arhivata na M. potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe. no govorot ni e poblizu do bugarskiot. III 1993) ‡ slikar i pedagog. Kompozicija. Skopje. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}. no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. Bl. 1957). mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. Kavadarci. Trojca. 1999. Izvel pove}e mozaici. 10. M. zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. od koi najzna~aen. @ena. a na brodot po r. nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. Skopje. 1990. Manastirski pejza`. 1991. A. 1922. istata. 1980. Spomenite na Ma`ovski. preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite. Wujork. pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). A. †The New York Times#. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava. Hitrovo. Samostojno izlagal vo Skopje. John Russel.

Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#.und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte. 7. G. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa. 1936. Vo 2005 Ivan Mazov Klime A. Nositel na Partizanska spomenica 1941. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto.-Petersburg. 30. 7. Tr. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi. T. Radovi{ko. Paris. 1890) i za maked. 17. Smrde{nik. 1923.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAZON M g. A se esse. 11. MAZOVA. 2002. j. skulptor i profesor na FLU. P. St. 1–4. novinar i publicist. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii. 1891). 32–33. Ab. Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici. Avtor e na delata: TV konstrukcii. Skopje. St. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). Liljana Mazova Kostadin Maznejkov MAZNEJKOV. textes et traduction. slavist. Dobrejci. 1969. LIT. BIBL. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008) MAZOV–KLIME. 1992. MAZON. Strumi~ko. 13. M. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. Strumica i Strumi~ko niz istorijata. Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903). Od 1970 g. Andre) (Pariz. indoevropeist. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Strumica. 27. skulptura. Paris. †Nova Makedonija#. Documents.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven. Antoni (Skopje. Z. slavist. Mocart. LIT. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. notes de folklore. M. Antoni Maznevski MAZNEVSKI. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie. Liljana (Skopje. Paris 1938. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. 1966. R.: R. Al. Bulatova. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo. Pandevska. Dedino. Zna~aen jubilej za makedonistikata. teatarska kritika. revolucioner. I 1963) ‡ slikar. 1. Il. akcent (Zur Laut. Bugarija. Brodot na S. Kostadin (Strumica. stanal male{evski. radovi{ki vojvoda. ^e{ka.: M. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Andre (Mazon. Tartu. contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). teolog. objekt. SSSR. Dolgogodi{en urednik. Ivan (Kavadarci. k. V 1903) – u~itel. Mazing (1845–1936). Estonija. ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. Voen izves- Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR 817 . 1982. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar. komentari i intervjua. dijalektolog. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v. St. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#. Mazing (1890) tuva~ od revolucijata vo Al`ir. katalozi i zbornici. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. a potoa radovi{ki vojvoda. †Sovremenost#. IX 1881 – Pariz. Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. 1998. Bil u~itel vo s. razli~en od drugite slovenski jazici. Ilievska. Od 1901 g. avtor na trudovi od oblasta na maked. crte`. Stoev-Trnkata. instalacija).-Petersburg. 2004. akcentolog. Male{evsko i vo s.-D. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina. toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik. Vertretung von *tj und *dj. Kr. K. VI 1967) ‡ francuski lingvist. patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. stranski ~len na akademiite na Polska. i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar. \. 1882 – pl. V. j. s. Robovo. Pandevski i G. PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L.

potpi{an vo Viena (6. MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). makedonska redakcija. Aleksandrov. XI 1920) – akademik. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni. Protogerov. kni`evnik – dramski avtor. spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. plakat Faksimil od Majskiot manifest (Viena. P. Banica. Lilium heldreichii. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923). op{testvenik. redoven ~len na SAZU. rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). revolucioner. 2. Pi{uva stihovi na 818 .. Z. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv. Gonxa Agneza Nikolova. vo koja go sostavuva i tn. MOV dosega se odr`ani 35 pati. MAJSKI. Makedonski naroden teatar. koga i se vklu~uva vo MRO. 2002. MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival. Il. Tod. †Kru{evski manifest#. 1999). CK na VMRO(Ob). Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. Nikola Kirov (Kru{evo. 30 godini Majski operski ve~eri. profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. so pogolemi pauzi. se odr`ani i 15 me|una- Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. Redakcija i komentar Ivan Katarxiev. poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun. kako {to se: Saxifraga grisebachii. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g. Ilievska. Inicijator. osnovan vo 1972 g. maj 1924) siski pri~ini bile otka`ani. Skopje. U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. M. RAN. no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99). Kominter- nata i Makedonskata federativna organizacija.. Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. Astragalus subg. del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost.. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ. sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa. Mazurinska krm~ija. ^aulev i T. IMJ. Qubqana. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front. F. Dimitar Vlahov. Kr. memoarist i hroni~ar na Kru{evo. koncerti i dr. Bojaxiu. VI 1880 – Sofija. LIT. koga poradi finan- Nikola Kirov Majski Majski operski ve~eri. 1970. Skopje. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw. istoriograf. Vl. Festivalot zapo~nuva na 9 maj. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K.: Predavnicite na makedonskoto delo. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. M. na denot koga vo 1947 g. so isklu~ok na 1997 g. Ferulago macedonica i dr. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. MAJKA TEREZA ‡ v. Slovenija 10. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO. poet. raska`uva~. Banica (1902/03 i 1905/06).: Veljo Ko~i{ki. a tekstolo{kata analiza na M. LIT. 1983. 2002). a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola. Tragacantha. i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot. MAJER. Genista fukarekiana. 28.M MAZURINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v. k. da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot. skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Ima objaveno golem broj trudovi. Memoari. Skopje.

kako i nau~ni prilozi od arheologijata. 1923. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava. Boris (Veles. 17. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND. stihozbirkata †Za MakedoniÔ#. D. Jacoby. na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. 1997. 1-2. Lipsiae. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Koga pris- .: Pauly-Wissowa. Blagoj Stoi~ovski. detski igri. na konkursot za radiodrama na Radio Skopje. Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski. – M. kako i dramata. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god. Skopje.: Petti Racinovi sredbi. Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica# MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. Proeva.: Jon~e [apkarev. Skopje. I. 1913. Skopje. koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida. a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#. se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda. SofiÔ. kniga prva. istiot. F. 1861. Titov Veles. no nekade duri {est ili dvanaeset dena. †Sovremenost#. M. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. R. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. M. gradovi. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. Bibliotheca historica. Z.. redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska. memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#. sin na Helen i brat na Dor. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet. 92–112. Po~inuva tokmu na Ilinden. LIT. Se smeta za te`ok praznik. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#. Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda. †Sto i edna prikazna#. †V stroÔ za MakedoniÔ#. epigrafijata. XXIII. Skopje. BIBL. Narodni veruvawa. Vo 1957 g. a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. Oziris go ubil kralot Likurg. 17. P. Cepenkov. Nikola Kirov Majski. so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. sin na Ajol. romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#. Sv‹tlos‹nki. 5061. Slavejkov (18. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819 Boris Majstorov MAJSTOROV. R. 1974. Skopje 2001. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}). 1935. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. Marko K. a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. 1980. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. 113–125. istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. Die Fragmente der griechischen Historiker. 1968. Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#). Studii za anti~kite Makedonci. 1896. N. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod. Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962). nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. go proklamira \. trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. osuden za likvidacija. bil primen za redoven ~len. Istra`uvawa i materijali. 1994. kade {to se hranat so nivnite jajca. 1928. T. Jozef Obrembski. koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata. XII 1935 ‡ Skopje. 2004. VidinÍ. Leiden. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris. LIT. IZV.. istiot. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. tignal vo Trakija. †Stranici iz moÔ `ivot# i dr. 1923–30.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIZAM M makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana. Proeva. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina. Istorija na Argeadite. 1991. J. me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. Kit. SofiÔ. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. antropologijata. Skopje. 1940–58. LIT. Leipzig. starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. planini i reki vo Makedonija. zb. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. 1990. a lozarite (1892) i K. 1972. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi. Kr. 1942. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe. K. Makedonskiot stih 1900–1944. a dosega se objaveni 17 broja. Kn.: Bla`e Ristovski. Se izrazuva od polovinata na XIX v. vo drugi dva dena. Maec MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. i Meloe violaceus L. vq ZagrebÍ.Bl. ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin. devetta. Berlin. K. Pulevski (1875). LIT. Folklorni i etnografski materijali od Pore~e. Diodori. numizmatikata. Skopje. Skopje. I 1871).: Hesiodi carmina. N. redakcija Tanas Vra`inovski.-R.: IlindenÏ. Stranici od mojot `ivot. F. vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina. V. †MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. M. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik.

Kozjak. planinska zemja#. MAKEDONIJA – vizantiska tema. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole. Osogovo i so Rila. P. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. R. Zna~itelno namalena. Grcija i Bugarija. Taka. Petr. MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot.440 km ili 38. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68..) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. visok.: Constantino Porfirogenito.2%. del od Gora i dr. Podocna.n. {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. Jablanica. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. pod imeto Makedonija. Citta del Vaticano. u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug. a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za- liv. XXI. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. Kr~in.3%. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. i don – „zemja#. B.411 km ili 50. Gramos i Pind.. planinski#. so povr{ina od 802 km ili 1. rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. 219-240. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA paratizam#. Golo Brdo. [ar Planina na sever. Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ. †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#. Skopska Crna Gora. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. visoka. najdocna od 802 g. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. zapadno od Vardar. koga prvpat se spomnuva vo izvorite. Bl. Vsu{nost.6% i najmal del na Bugarija 6. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. Petrusi. Introduzione. uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v. apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. dodeka B. SofiÔ. 1970. kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo. taka se {irelo i imeto Makedonija. commento a cura di A. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija. pomal del na Srbija 26. Na sever e zagradena so [ar Planina.9%. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela. Istori~arot Herodot (V v. 1952.451 km2. geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. Koledarov. formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina. kako Mala Prespa. pr. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija 820 . Spored drugi. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. testo critico. Makedonija. imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem. De{at.798 km ili 9.e. LIT. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. De thematibus.

kako i ezerata ‡ Ohridsko. Osogovo (2. AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Edonida i Eordaja. pr. rena makedonski vojnik. Al. Bistra (2. Jakupica (2. Botiaja. Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite. Serska Kotlina. vladee planinskata klima.540). bogati poliwa.n. Korab. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi. Dasaretida. Polog. magmatskite i metamorfnite karpi. od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija.) ska zemja. Almopija. na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos).601). Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja. {umi i ezera i so rudni bogatstva. kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. Solun. Migdonija. Struma. Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki. Linkestida. Deriop. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija.n. Anti~ka Makedonija. a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. Be{i~ko i dr. sè do planinata Rila. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. Elimeja. a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. Prespansko. kata Penej StelaMarvinci (II v. Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. bakarnata ruda kaj Radovi{. s.163) i dr.e. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica).) Isar (Peneios. Skopska Kotlina. Fizi~ka geografija na Republika Makedonija. pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini.e.). so golem broj reki. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Dojransko. De{at) sè do planinata Skard (den. Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta). koja od Dra~ preku Elbasan. pak. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v.e. Dolna Makedonski {tit. pr. Mesta. PMF. Na visokite planini. Ov~e Pole.n. na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. hromnata ruda vo qu- botenskiot masiv i na Halkidik i dr.252). LIT. Parorbelija. se javuva mediteranskata klima. Botika. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija. Pajonija. Paravaja. Podocna. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. se nositeli na pove}e va`ni minerali. Krusida. Krestonija. Sintika i Odomantika. St. Strumi~ka Kotlina. a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. Mesta) vo Egejskoto More. glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin- Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. Kostursko. po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te. Skopje. [ar Planina).: Aleksandar Stojmilov. koi se naredeni katovski. `eleznata ruda na Bistra. a na planinite kafeavite po~vi. koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More. Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp.747). zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar. Bisaltija. severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica. Pirin Planina. Pierida. od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. so oblastite: Pierija. Vo Makedonija. Lagadinsko. Kristalestite {krilci. pr. Anatemunt.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia). 2002. Baba (2. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2. Pelagonija. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija. Orestida. Blagoevgradska Kotlina i dr. Amfaksitida. koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821 . pak.

Oxford. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici. Papazoglu. a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Filip II. pr. Skopje. Filip II Makedonski i atinskite retori. Filip IV. The Macedonin State. Studii za anti~kite Makedonci. Brigite. Istorija na Helenisti~kiot period. Harvard University Press. A. 4 Vols. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat. prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki.e. Lizimah. Pierijci. Proeva. Thoucydides. Pajonci. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. se menuva etnografijata. 2003. 1958. Demetrij II. a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v.e. Krestonci. Justin. Aerop II. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I. gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata. Istorija na makedonskiot narod. 2000. vo IV v. koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. M.n. so prisustvoto na rimskite vojski. otkako Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija 822 . Botiajci. obredi. [ukarova. Makedonija – rimska provincija. Perdika III. Almopi. Basotova. pomali etnosi. Dasareti. Skopje. Aminta II. Aleksandar III. Argaj. no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti. 2000. Demetrij I. Aleksandar II. Linkesti. prev. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja. 1989. n.) Makedonija stanu- va rimska provincija. Edoni i dr. Pelagonci.e. Huni. Filip. Skopje. Skopje. Perdika II. makedonski obi~ai.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar. po 277 g. Pausanij. vtorata prestolnina e Pela. Filip III. 1995. 1997. 2003. Ptolemaj. Hammond. stanuva glaven beleg na Makedoncite. 1996. Engelani. mitovi. Antipatridi). LIT: Herodotus. 4 Vols.e. voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II. n. Skopje. [uk.e. Prvata kralska pres- tolnina bila Ajga (Vergina).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski kedonija: Brigi. monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#. Aleksandar IV. 2000. A. se romanizira avtohtonoto naselenie. 1960. Bo{koski. pr. Filip V i Persej. novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi). Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija). Arhelaj I. n. Antigon Doson.. Skopje. E. Aminta III. M. Elimei. Filipovata istorija. Ptolemaj Alorski. Harvard Univerity Press. I. 1998. n. Oresti. Eordai. pr. Skopje.. Osnovana vo 148 g. Buzalkova. se trasiraat novi komunikacii. Orest.e. Migdonci. a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem. so makedonski bo`estva.n. Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Skopje. Aleksandrovata anabasa. Kasandar. pr. Bisalti. Alketa. Q. kultovi i poseben makedonski jazik.. Petrova. Aminta I. Arijan. Aleksandar I. Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki. pr. prev. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite. N. Aerop I. Skopje. Pir.n. Eordajci. Aleksandar V (t. Imiwata na Makedonija i Makedoncite. F.

). Vapila. F. na VII v. Teovo. rekite. kako i bogatite prirodni surovini. pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. Od 27 g. grade`ni{tvoto i dr.). So Kliment i Naum. se razvi- la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. 1957. teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica).). Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. Rinhini. Vo VI i po~. Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. Severen Epir (denes Ju`na Albanija. Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot. na IX v. Makedonski gradovi u rimsko doba. Severozapadna Grcija). Prilep. Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika.). pod senatorska uprava. na IX v. a potoa povtorno pod senatorska uprava. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija). 82-83. na X v.e. Sasel. Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber. Strimon (Struma). a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg. XI v. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. Vajuniti. koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo. Gali~ica i dr. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. Bader. Sirula. Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg. Filipi. Opae.).n. Macedonia. Solunskite bra}a sv. Lihnid. Tabula Imperii Romani. Tesalonika i Verija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Papazoglu. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. V. Izvor i dr.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija.) 823 .). preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii. Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. Strimonci i dr. Pelagonija. Skupi – Skopje i dr. a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. na ~elo so plemenski voda~i. Potidaja. zanaet~istvoto. bile zadu{eni. Taor. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun). Druguviti. koi. planinite dobile slovenski imiwa (Bistra. a del od imiwata gi prifatile od starosedelcite (Opila. na istok so Trakija. n. pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. Larisa.e. L. Amfipol. Pelister. n. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073). po po~etnite uspesi. LIT. Strimon – Struma. Vo II pol. pr. preku Ohridskata kni`evna {kola. 1976. vo periodot od 15 do 44 g. Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766) Makedonija vo sredniot vek.). Skopje. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica. Vo sredinata na I v.: J. Ljubljana. K34. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa. Galik. Openica.e. Sagudati. e pod uprava na carskiot legat.

Ki~evskata oblast i Debar. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. isto~niot del so gradot Ser (1383). koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje. timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari. Vardar do alban- skite planini se osamostoil Volka{in. vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek. koi postepeno is~eznale. Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214). Vo po- ~etokot na 80-tite godini na XIV v. na sever do Skopje. koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje. Osnova na novoto ureduvawe bil t. Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246). Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. (1202). Vo prvata polovina na XIII v. zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. a na jug do me|ite na Pelagonija. so prestolnina vo ]ustendil. Ov~e Pole. osvoen podocna (1430). koe od XVII v.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo 80-tite godini na XII v. 1230). Po smrtta na Jovan (ok. so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203). so Sveta Gora. Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). koj{to bil K. Dr`avata na kralot Marko. osven Solun. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani. poznata i kako Prilepsko Kralstvo.n. Do krajot na 60-tite godini na XIV v. a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. Veles. koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji 824 . Goren i Dolen Polog. Bugarite (od 1230). zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija. Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija. Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365). se protegala na istok do oblasta Raec. Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371). kako i Debar. Pore~e. Po negovata smrt (1355). Zletovo i Pijanec (1282). 1380). poznati pod imeto raja. Demir Hisar. kon krajot na 70-tite godini na XIV v. Ax. pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik. Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Pred krajot na XIII v. centralniot so [tip. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. osven Solun. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar. na zapad gi zafa}ala Prespa. Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385). koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{.

Gradovite. a trgovijata.. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija.000 lica. Taa zapo~nala vo XV v. dodeka vo selata samo 3%. Bila sprovedena i teritorijalna reforma. se vospostavile telegrafski i telefonski linii. Bitolskiot i Kosovskiot. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi. {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. Atanasij Aleksandriski# vo s. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. a nivniot broj dostignal okolu 140. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. vo Mariovo i Karta na Makedonija (1770) vo Prilep bile krenati prvite buni. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. voeni dezerteri. so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija. Demirhisarsko (1622) na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata. do`iveala ekspanzija. i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija. posebno me|unarodnata. koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo). Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. formalno. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. Vo XVI v. koi. pred sè Juruci. a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v. U{te vo 1564/65 g. a vo esenta 1689 g. @ur~e. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na islamizacijata. od Mala Azija.. do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. po kratkotrajniot zastoj. ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825 . prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite. stanale ramnopravni so muslimanite. bila izgradena `eleznica. so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot.

Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost. istiot. Na Carigradskata konferencija (23. iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Skopje. Skopje. 163 naseleni mesta vo Makedonija. so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava. ponekade narekuvani komiteti. Skopje. Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po- me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. So prerodbenskoto dvi`ewe. Demografski istra`uvawa. Na Berlinskiot kongres (1/13. 2006. predvodeni od Berovski. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. \. koja bila obvrzana (so ~l. 1981. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko. LIT: Istorija na makedonskiot narod. bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. go oslobodile s. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono. vostanieto bilo zadu{eno. koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi. go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman. Aleksandar Matkovski. Aleksandar Stojanovski. Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek). Pred da dobie po{iroki razmeri. II. VI – 1/13. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet. 1998. Vostanicite. II /3. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce- sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci. koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. 1983. V 1876). Skopje. 1989. XII 1876 – 20. Makedonija pod turskata vlast. kako i vo narodnite pesni. osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874). [tipsko i Radovi{ko. Skopje. Statii i drugi prilozi. Dr. I-IV. redaktor d-r Aleksandar Stojanovski. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. Kresnenskata Klisura Kresnenskoto vostanie (1878–1879). pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na- Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77) Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres 826 . kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868). III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori. Otporot vo Makedonija. Razlovci. istiot. Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski |anski sloj i intelektualna elita.

III / 11. Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Damjan Gruev Boris Sarafov Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903) ~alnik. ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto. 2. Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. III 1912 g. VIII 1903 g. XI 1893). go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. Na 29. izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad. Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. osnovana vo Solun (23. Zaginuvaweto na Del~ev (4. Bu- Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908) Makedonija pred Balkanskite vojni 827 . Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava. IV 1904). jugoisto~niot (Seres. Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). Balkanskite dr`avi Bugarija. po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re- dovna vojska i ba{ibozuk.n. X / 4. Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko. vrz osnova na t. Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880). Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. II / 13. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi. so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot. Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. koe zapo~nalo na Ilinden. Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908). V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko). Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo. podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija. vo prv red so sosednite dr`avi. so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev. Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. Mirc{tegska programa. Klisura i Neveska). 30.

200. III 1913 i od 7. so centar vo 828 Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913) .) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju- Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913) Solun. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija. bilo potpi{ano primirjeto. makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). Srbija Vardarskiot del. so {to bil sozdaden troen. Taka podelen. / 29. zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija. 7. 1. VI 1913) va~ka strana i sojuznik vo vojnata. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast.. Grcija go dobila Egejskiot. Petar Poparsov i dr. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. XII 1912 g. so taen dodatok za podelba na Makedonija. Me|utoa. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. a so pristapuvaweto i na Crna Gora. VIII 1913) Makedonija bila podelena. VI 1913). a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. V 1912). so Bukure{kiot dogovor (10. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. Vo oktomvri 1915 g. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na Bugarija. Voenite dejstva na silite (1. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov. Srbija i Bugarija. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski.-Peterburg (1. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. a na 4.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. Za pridobivawe na Bugarija Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun. ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. za sozdavawe samostojna dr`ava.

Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija. Makedonskiot Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Makedonskiot front (1915-1918) za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Bugarija i Albanija. Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija. 18. so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI. Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. a Vardarskiot od Srbija. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot. Po ubistva829 . instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. Vo 1924. sega dodeleno na Srbija). a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. Todor Aleksandrov. alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919). no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. VI 1917) revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat. na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko). so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika.). XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921). Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija. potvrdeno so Majskiot manifest. Ekonomski upropasten i podelen. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija. Hrvatite i Slovencite. Hrvatite i Slovencite. kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe.s. bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Kralstvoto na Srbite. makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make- donija. Vardar. na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). se raspadnalo. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t. Makedoncite vo Carigrad i dr. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. no se sprotistavila francuskata delegacija. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika.

LIT. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. i zapreno. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta- torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) . Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. Skopje. Vo mart 1934 g. apseni i osuduvani. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ. od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat). Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto. Bla`e Ristovski. No so progoni. VIII 1924). Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). nejzinata dejnost zaprela. Intelektualna Evropa bila zgrozena. no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. BKP i KPG. sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. so centar vo Solun.. Istorija na makedonskata nacija. 1981. koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. II 1934) ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. a do krajot na 1935 g. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. 1999. ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. Vo 1935 g. 1 i 2. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani. Finansirana od bugarskata dr`ava. Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva. apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830 zacijata bilo namaleno. II 1934).: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava. 23. pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija. Skopje. bila zabraneta i ekspresno likvidirana. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija.

Pej~inovi}) i u~ebnici (A. D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti). zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916) 831 . pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. 1992. Izbor.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Skopje. imotite na crkvite i manastirite. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri. neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe).: D-r Aleksandar Apostolov. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa). naj~esto na poimotnite selani. Skopje. bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii. Skopje. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944). zb. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. so prote`irawa i nepravdi. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja. Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860) Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti. Min. Kr~ovski i K.. sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. Makedonija vo vojnite 1912-1918. neto~na eviden- crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija LIT. Skopje. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. 1. utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl. 1971. 1993. na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. 1966. so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. Skopje. Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. ve}e vo sredinata na 1947 g. odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata. Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija. †Istorija#. 2. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva. 1. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite. redakcija i komentar Ivan Katarxiev. se otvoraat svoi pe~atnici Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto K. dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. 1991. Poradi toa. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. imotite na bankite. Zografski). D-r Risto Hristov. imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. na {pekulanti. pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva. 1991. Skopje. R. M. koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja. H. vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. Objekt na eksproprijacija bile imotite na krupnite zemji{ni sopstvenici. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). 1997. VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina) cija na zemji{niot fond.

1860. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. Karaxi}. makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~. Verkovi}. crte` na Pane Pop Kocev. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira. Daskal Kam~e). vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v.M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e). Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja. kako i umetnosta (freskoslikarstvoto. 1851. Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska. muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). Bra}ata Miladinovci.). pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. Sinaitski. osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874). Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589) 832 . taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. kopani~arstvoto i `ivopisot). 1815 i 1822.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. ikonopisot. a potoa i na jazi~en Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. a sè do 60-tite godini na XIX v. Pulevski (1875) Karta na †Makedonija. i u~ili{teto vo s. Pavel Bo`igropski. I pokraj takviot razvitok. se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces. Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa). IV 1690) ra}a avstriskiot car Leopold. 1852). Taka se ob- Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite. a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. St. Pulevski (1875). Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura. koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija. Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Vata{a. a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. kade {to bila smestena pe~atnicata (T.

R. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833 . Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija. Preku fazata na slovenobugarizmot. a crkovnoslovenskiot vo crkvite. za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. ne bez rusko vlijanie. Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite. zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. II 1870) bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. nastanuva i sudirot so samiot bugarizam. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta. Po Krimskata vojna (1856). pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski. koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija# plan. I 1871) Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. No idejata stana Statijata na P. proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make- donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata. Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime.

†Makedonski list# (1887).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik †MakedoniÔ# (18. Bra}ata Miladinovci. †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik. statiite na D. †BalkanÍ# (1903) i dr. Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata. Georgov. Pulevski (1873 i osobeno 1875). K. so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878). Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881).-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. \or|ija Pulevski.). no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot. pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. Kuzman [apkarev. Anton Popstoilov. pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e. G. 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912). Venijamin Ma~ukovski). Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov.). Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg. Vasil Ikonomov. pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913). Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. polesno da prodre vo Makedonija. a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski. nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija. makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata Prvite izdanija na makedonski jazik od J. Trajko Kitan~ev i dr. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Ilindenskiot podvig (2. Marko Cepenkov. †Makedon- 834 . Georgi Balas~ev. kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa. razli~na od bugarskata. svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija. Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija. Petar Poparsov i dr. Georgi Dinkata. Rajko @inzifov. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik. †MakedoniÔ# (1888–1893). P. Konstantin i Andreja Petkovi~. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917). Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838). Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski. Me|utoa. †Vardar# (1905). Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87). preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879). no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. dovr{ena vo sp. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876). Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903). XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. †GlasÍ Makedonski# (1893–1898). kako znatno zadocneta. Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici. Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov. 1867) od Dimitar Makedonski ~in jazik. \or|ija Pulevski. a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest. Marko Cepenkov. 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad. Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902). a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868). 12 od Ustavot. Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj- †Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad. Kr~oski (Budim 1814) avtonomija. D. ^upovski. Ivan Jastrebov. Petar Draganov i dr. Haxidinev. gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. makedonskiot jazik. po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}. no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). †Balkanski glasnik# (1902). Partenija Zografski. VIII 1912). Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. Partenija Zografski (1857–1858). Vo soglasnost so evropskiot trend.

Risto Krle i dr. Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. †Lu~# (1937‡1938). Niz po`arite na Elada i Pesni (1944). †Makedonski glas# (1914) ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski. Aleksandrov i V. †Obedinist# i †No`ot# (1935). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se Vo tekot na NOB. Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob). Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936) Venko Markovski: †Oginot# (1938) no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani. argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939).. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939). se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943). vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#. MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938). Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. Reklamen list za sp. zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935). †Trudova Makedonija#. LambrevÍ. Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938).] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933). AngelÍ DinevÍ. vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944). Goce Del~evÍ. Anton Panov. vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934).. †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa. †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978). legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937). †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski. Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. K. †Na{a re~# (1939‡ 1941). †Makedonska zemÔ# (1936). Ko~o Racin i Kole Nedelkovski. za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936) Vo 30-tite godini na HH v. kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940). LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni. So toa i zavr{uva prerodbenski835 . a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski. nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931).. Vasil Iqoski. †Goce# (1938). kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932 Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941) V. Venko Markovski. Kosta VeselinovÍ. dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). †Makedonski vesti# (1935‡1936). Makedonskit‹ slavÔni (1938). †Makedonska revolÓciÔ#. †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934). Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv. Borci za narodna svoboda: Hr. †IlindenÏ# (1939) i dr. BotevÍ. kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940). II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ‡1934). eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija. skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914). stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944).

Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko. Skopje.000 okupatorski vojnici i ~inovnici. Krste P. 1966: istiot. Misirkov (1874‡1926). Debar i Struga. SofiÔ. so vkupno 21. R. Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu- Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941) {a. a vo Skopje. †Naroden bilten# (Veles) i dr. Dragan Ta{kovski. 2001. Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Kumanovo. 1989‡1990. italijanska i germanska okupacija (Solunsko. Stoletija na makedonskata svest. Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo). Vodensko i Gumenxisko). Naskoro potoa. 1999. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo. Makedonskit‹ slavÔni. Ra|aweto na makedonskata nacija.: AngelÍ DinevÍ. Skopje. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. 1983. I-II. MANU. kako i vo dijasporata. Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. U{te od prvite denovi na okupacijata. Bla`e Ristovski. Skopje. a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. na ~elo so .937 lica. XI 1941). IIII. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. (1941). Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba. Kosta VeselinovÍ. Vo Vardarskiot del na Makedonija. Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki). 1938. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija. istiot. Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). SofiÔ. Egejskiot del na Makedonija. na `elezni~kata linija i na drugi objekti. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944) ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija. Skopje. a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred.460 km² i okolu 876. koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast. VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie. Skopje. I-II. Skopje. VIII 1941).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Naroden sobor vo manastirot †Sv. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko. istiot. 1939. be{e podelen pod bugarska.000 `iteli. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO. Istorija na makedonskata nacija. Ki~evo. Bl. Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija. 1949. IX 1941). Makedonskiot narod i makedonskata nacija. VI 1941). Pritoa. Na bugarskoto okupaciono podra~je. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. Bitola. do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik. poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1. na aerodromot Petrovec. a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev. po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. LIT. Bla`e Koneski. so 38 smrtni presudi. Prilep. glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. predvodena od makedonskite komunisti i patrioti. istiot. Skopje. X 1941). so vkupno 4. Bugarija i Albanija. makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836 ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45. koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep. Taka. 1978. od 3. Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). 1966. Bitolsko. VI 1941). IV 1941). Gostivar. istiot.

vo Egejskiot del na Makedonija. koman- Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. Prespa. †Naroden glas# (Prilep). Tikve{ko. Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). †Naroden glas# ([tip) i dr. a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko. ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli- Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo. Vo Pirinski- Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. VIII 1943) Na Prespanskoto sovetuvawe (2. da se formiraat bataljoni i brigadi. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko. †Oktrobris# (Kumanovo). Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca. X 1941) Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945) 837 . VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. Vo Vodensko. †Nedelen vesnik# (Tetovo).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. †Vesnik# (Skopje). NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija. Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). V 1943). (ozna~eni so sina boja) Mogilata na nepobedenite vo Prilep Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM. be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). †Bilten# (Bitola). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea ti~ki listok# (Kavadarci). Bugarija i Grcija. Gervgelisko i Kumanovsko. 19. Kru{evsko.

oblasni i okoliski NOO. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. XI 1943).M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA di na mestata i na podra~jata. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni. 29. VI 1944). 20. IX 1943). Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce. vo Egejskiot del na Makedonija. edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943). Be{e formirana Vto- ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF. Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#. bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. IV ‡ 19. bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838 telen front (SNOF. a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. i vo Proletnata ofanziva (25. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. XI 1943). †Sv. [irum Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g. NOAVM Partizani od Pirinskiot del na Makedonija Makedonija bea formirani ok. rata MNOU brigada (s. Vo Kostursko i Lerinsko. Prohor P~iwski#. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava. na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`- . a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. Ali Botu{. be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. Fu{tani. vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. 400 km. vo najnepovolni vremenski uslovi. Na slo- Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943) bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO. Meglensko. 2. so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM.

Skopje. Beograd. Skopje.000 bor- Makedonski begalci od Kostursko (1949) 839 . D-r Gligor Todorovski. 1970. a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon.: Istorija na makedonskiot narod. Beograd. 1978. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija 85. Mihailo Apostolski.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. Svetivra~ka. S. no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. Ml. germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. Petri~ka i Gornoxumajska okolija). kako samostojna. a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ..MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M ci. i vtorata po 1991 g.000 u~esnici vo NOAVM. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. Vo socijalnata sfera. Skopje. Skopje. Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945) Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. D-r Simo Mladenovski. Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada. LIT. zna~ajni za nacionalniot identitet. 25. no. Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji. Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti. zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. Nevrokopska. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa. IX 1944). Razvo- Lazar Koli{evski jot na RM po 1945 g. Mihailo Apostolski. a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944). IV 1945 g. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven. ima dve glavni fazi. me|u koi i okolu 10. kniga treta.. Makedonija celosno e oslobodena na 19. Uspe{ni ~ekori. 1985. Skopje. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. 1969. koja go kreirala sojuznoto. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii. Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija. odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija. Po kapitulacijata na Bugarija (9. funkcionira od 16. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka. se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot. Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi. kako slobodna dr`ava so site atributi. Prvata e do 1991 g. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945). suverena i nezavisna dr`ava. koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata. 1982.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. Ustavot na NRM od 1946 g. Mladinata od Makedonija vo NOB. 1987. (Zbornik radova). Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. 1983. so 7 divizii i 3 korpusi. bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata.. sostaven od 22. XI 1944 g. koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija Razvojniot period 1945–1950 g. vtoro dopolneto izdanie. e poznat kako administrativnocentralisti~ki. pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu Republika Makedonija (1945–2006). Dimitar Mitrev.

M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 840 .

Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. Poradi ekonomskite i politi~kite problemi. i pokraj me|unarodnata solidarnost. I 1991 g. a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. Hari Kostov. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Vo 2001 g. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. V. Stopanstvoto vo RM. Proizvodstven pogon vo †Teteks# . vrabotenosta i dr. kako. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite. bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem.. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna Nikola Kqusev RM bil Nikola Kqusev. Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM). Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi. no ne i su{tinata na rabotata. vo koi namesto †narodna#. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M (1946–1949). po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990). I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#. NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. sporot okolu imeto. Republikite dobile pogolemi prava. tuku i vo site drugi sferi Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963) Vo 1963 g.. vo Ohrid. Me|utoa. suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. Sudirot na KPJ so KPSS (1948). VIII 2001 g. Odredbite od t. na pr. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast. Od 1990 do 2006 g. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. raspadot na jugoslovenskata federacija. Vo ustavite od 1974 g. predizvikal drugi posledici. priemot vo evropskite integracii. odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. Konfliktot ne dobil golemi razmeri. od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. to zakonodavstvo. ne se re{eni ni do denes. ne samo vo ekonomijata.n. no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. pokraj negativnite stopanski. prosleden so kvalitativni strukturni promeni. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#.. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g. Mnogu od niv. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Nastanala politi~ka dezorientacija. SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Qup~o Georgievski. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. vo taa nasoka. Potoa Boris Trajkovski. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Ramkoven dogovor. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. Taka. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski.. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. IX 1991 g. potpi{an na 13.Tetovo 841 . Se zgolemila nacionalnata netrpelivost. Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. bil neizbe`en. Samostojna. a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski. koja ne ja zaobikolila i Makedonija. koj. vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo.

V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t. pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14. dostignaa 40% od op{testveniot proizvod). glavno od Egejskiot del na Makedonija. se izgradija hidromeliorativni sistemi. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. Sl. slabo korporativno upravuvawe. op{testven sektor se zgolemi od 90.5 pati. 2. na hemiskata industrija od 1. `elezni~ki linii). {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5. mo842 derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. se zgolemi za 3. a vo periodot 1986‡ 1990 g.3% vo 1984 g.n. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941) . Procesot na tranzicija.M †MAKEDONIJA# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Cementarnicata †Usje# vo Skopje na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto.). nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava. a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. Vo periodot 1947‡1984 g. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija. Vo ramkite na industrijata. Va{ington. vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g.5 pati. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in- flacijata e svedena od 1. RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija. Perzistentnata nevrabotenost. koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. zemjodelstvoto so okolu 12%. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi. na ma{inogradbata od 1.000 lica vo 1984 g. se zgolemi od 3.000 vo 1952. industriski hali. relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati. naukata. prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%. po osamostojuvaweto na RM.5%). Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. soobra}ajnici (pati{ta. na 42.8% do 1. nadvore{niot dolg na zemjata e umeren. me|u drugoto. N. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost. „MAKEDONIJA“. i negativni. {to e i uslov za nejzino za~T. na 489. porasna za 6. {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata. nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl).9%. deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. kulturata.644% (1992) na 2. u~ili{ta. a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g.-K.5% na 13. u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g.6%. kako i vo prerabotkata na naftenite derivati.. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. do sredinata na 1980-tite g. se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata. $ po osamostojuvaweto na 1.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. vo prosek. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena. a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. lenuvawe vo EU.4% na 8.8 mlrd.7% vo 1947. ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl.9% na 14. zdravstvoto itn. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%. brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. grade`ni{tvoto so 5. F. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g.3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska. Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period.6% itn. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g. buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0. visoka inflacija. investiciite vo fiksni fondovi.5%. Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. Imala i @enska sekcija. administrativno-birokratski pre~ki i korupcija.9%. SAD. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g. $ bruto denes).

MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. Fric Konrad.: Quben Lape. †MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. Indijana. IZV. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski. 1. Astrajon (Pilav Tepe. 1999. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska. prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. 15–24. 70. Beograd. R. Dion. Osvrt na administrativne podele Ma- †MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija.. Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. Mirkovic. go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. ZRVI. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). 1975. Od 2004 g. ©opur). stanuva akcionersko dru{tvo. Dr. so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. L. da). Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. \. 1996. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#. Beograd. Skopje. 1. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija. me|u koi Dragan Gerov. 1957. oti{le vo partizani. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535). LIT. Skopje. Beroja i Pela. ukinata najdocna vo 402 g. 335-350. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Papazoglu. Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. (formirana najrano vo 379/380 g. zaedno so Demir Hisar. D. XII 1918).: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#. Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te). Mileti~. sredniot i dolniot tek na r. teatarot. KostiÊ. Anti~ki gradovi vo Makedonija. B. 1957. Makedonski gradovi u rimsko doba. Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta. Bazil Bolgar. I.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONIKA# M (1941). kaj Makedonska Kamenica). V. filmot. 1996. 1965. vo vremeto na Prvata svetska vojna. pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa. †MAKEDONIJA PROEKT# AD. Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle). XXXV. zdravstvoto. XXXV. L. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris). 218-219. KostiÊ. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. †Glasnik# na INI. Makedonski gradovi u rimsko doba. Skopje. Petr. V. II 2007 g. Uspesite na Klubot. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo. {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g. dr`avata. teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana. (formirana vo 479– 482). Mommsen. Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki). Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles.: Z. Urednik bil T. B. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite. Keti Mickovska. Mikul~i}. Prilepsko). Prvpat e spomnata vo 395/396 g. Pokraj glavniot grad Stobi. Sodr`i pove}e od 2. LIT. 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost.000 stranici tekst. Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija. LIT. poto~no regionite Bitola. {to zna~i vo Sredno Povardarje. Beograd. [vajcarija. turisti~ki i delovni objekti. ZRVI. Pelagonija (Kru{evica. muzikata. M. Beograd. Papazoglu. B. M. The Provinces of the Roman Empire. Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto. Kelenidin (Vinica). Pova`ni gradovi bile Filipi.: D-r Boro Mokrov. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje.i audio-materijali. †MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis. Vangel G. manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). vo Skopje.000 fotografii. Min. d-r Saul Medan. {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944). pisatelot Stojan Hristov i dr. Kalev. Armonija (Kalata. Mihajlo Minoski. 1993. Bliski Istok. na angliski jazik. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g.. ZRVI. 1996. Gevgelija i Strumica. Sugarev. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana. Z. sportot. XXXV. kedonije krajem antike. M. makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. 1980. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. Nekoi od igra~ite.. a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa. Skopje. 143‡144. Od 1996 g. oblasta Devriop. s. LIT. from Caesar to Diocletian. †MAKEDONIJA# (Lozana. Edesa. 1996. Kiril Simonovski-Xina. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1974. Valandovo. Skopje. istorijata.). SAD. koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun- †Makedonika# & multimedijalna enciklopedija 843 . Savo Cvetkovi} i drugi. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. 207-210. S. D. Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. Skopje. Petr. Ml. okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video. KostiÊ. naukata. LIT. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. 1985. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). LIT. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. XXXV.: F.: Du{an Stanimirovi}.S. P. Simeon Eftimov. Z. izdava~ †MAKDEN#. Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. soobra}aj i dr. 77-92. Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. Chicago. Resen. Skopje. 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. Skopje. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM.: F. dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. Prvpat e spomnata vo 482 g. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. ne i vo CXXXI (545). Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike. pove}eto studenti. ekonomijata i ekonomskite pokazateli. T. obrazovanieto. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon. kaj Bitola. ZRVI. Objaveni se vkupno 10 broja. Severna Afrika.

66. Vranovci. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik. Ml. R. nau~no i literaturno spisanie. 274-275. a bil pe~aten vo so- †MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija.: D-r Boro Mokrov. Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie. Izleguval sekoja sreda. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur. etnografijata. Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili. se izlezeni devet broja). kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov.000‡12. 25. Iv. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Objaveni se vkupno 10 broja. 1927-1934) Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti. religijata so crkvata. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 69. pe~atnicata na H. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. onomastikata i sovremenata sostojba. folklorot. a potoa vo Sofija (od g. a redakcijata ja so~inuvale V. 1907-1910) †MAKEDONIœ# (Sofija. a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). no i ne bez pomo{ta na Rusija. organ na Bitola. 1993. X 1888 ‡ 1. G. pe~ateweto po~nalo vo s. 21. 5. Glu{kov. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka. Vo sp. Bl. Ilinois. I. Simeon Evtimov i Dimitar Talev. 1980. Ml. 11. Ilinois. Skopje. SAD. †MAKEDONIœ# (Sofija. mineral MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija. organ na makedonskata emigracija vo Ilinois. umetnosta. 68-69. 1980. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska. Direktor bil G. Makedonitot po sostav e PbTiO3. geografijata. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. M.000 primeroci. prvo makedonsko spisanie za `eni. na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. Mirjana ^epin~i}. Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov. LIT. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Za 62 godini. 284. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v. LIT. Kuli{ev. spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#. Ml.348 broja. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko.: D-r Boro Mokrov. I. fiskite pe~atnici †Presa#. 1980. 129-130. VIII 1934) ‡ dnevnik za politika. LIT. Ml. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci. dijalektologijata.: D-r Boro Mokrov. 1888-1893) Makedonit (Macedonite). Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. Go ureduval d-r S. a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. Egejskiot del na Makedonija. organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. X 1927 ‡ 31. Od 1928 g. Skopje. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. a vesnikot zabranuvan. Izleguval vo tira` od 10. Objaveni se vkupno 39 broja. 67. Skopje. Vesnikot †Makedonija# (Sofija. prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#.M MAKEDONISTIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g. 1993. istorijata. anatasot i monacitot. Dumev. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. SAD. 7. B. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot. Objaveni se vkupno 2. 26). †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~. a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. Ru`a Bak. Skopje.. etnografijata i bitot na makedonskiot narod. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski). B. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo †MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija. so posledniot broj 668. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov. a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev. titanitot. kvarcot. Prvin izleguval vo Ruse. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti. SAD. a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). kulturata. 1980. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Skopje. deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#. kulturen `ivot i informacija. narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. Izleguval sekoja sabota. Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija. Objaveni se vkupno 122 broja. Bl. Prilepsko. S. 1993.: D-r Boro Mokrov. LIT. Skopje.288. 1993. istorijata i dr. Skopje. S. †Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.. br. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). [umkov. \. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. rutilot. P. 67-70. Skopje. S. L. I 1922 ‡ 30. urednikot bil progonuvan. Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Ksenija Gavri{. S. literaturata. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo- 844 .

1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“. 2000. potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor). Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. Min. BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite. za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot. 1989. a so Ustavot (16. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija. literaturni ~itawa. za arealna lingvistika. za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent- ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija. za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. monografski studii i drugi posebni izdanija. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). LIT. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka. a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. nau~ni i sve~eni sobiri. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). osnovana na 23. Prvite dve barawa bile otfrleni. idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. Bl. izlo`bi.-Peterburg (1902– 1917). ^upovski. IZV. za op{testveni nauki. II 1967 god. „Pristapni predavawa. M. kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite. prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr. ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici). 1996. Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa. za matemati~ko-tehni~ki nauki. ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914).) i zbornici od nau~ni sobiri. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar- no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba. Georgi Daskalov. Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija. Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944).: Ta{ko Mamurovski. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. Na sostanokot (3. SofiÔ. „Bilten“. 1905) na toj jazik i pravopis. koncerti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M nija. na ~elo so D. Skopje. Skopje 845 . Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. R. gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. Skopje. 1997. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942). So svojata programa (12. predavawa i drugi priredbi. „Letopis“. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti. a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“. Skopje. no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii. da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. za energetika i informatika. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot.

Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV. a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. od 13 banki. kade {to se nao|a i sedi{teto. prete`no od stranski izvori). Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. Skopje. ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. da se bori protiv fa{isti~kite sili. kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. Dini Papajankov i dr. a toa se hartii na pogolemi kompanii. izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje kako akcionersko dru{tvo. vo [tip. Andonovski. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid. Pari i bankarstvo. t. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34.7 milioni denari (okolu 670. vrz osnova na poseben zakon. za istorija Formirana e na medicinata na 4. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost. raboti vrz profitna osnova. LIT. transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. 551-554. finansirawe na izvozot.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG.000 evra). Angel Gacev. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi. LIT. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28.: Qup~o Trpeski. MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot RM. Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944. Taa e osnovana na 13. 1975.: Ajanovski Vangel-O~e. P. formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. Kis. vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite. 23‡25. XI 2005). Isto taka. MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. Hr. so pogolema disperziranost na akciite. bila raspu{tena. B. MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. G. Vo 1943 g. †banki-u~esni~ki#. 2003. Celta na organizacijata bila. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Skopje. St. Skopje. Po~nuvaj}i od 20. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM. X 2003). nezavisnost vo odlu~uvaweto. Taa e osnovana vo 1998 g. VI 2001). VI 2001 g. IX 1995 g.n. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. no od april 2001 g. III 1996 g. Economy Press. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te- 846 . Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#. Risto Kordalov. P. 1968. MBHV pretstavuva javen. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. VI 1998 g. Egejski buri. bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki.

ja likvidirale bugarskata dr`ava (971). M. (2002 g. Vreme na zreewe. Tod. 357&379.: Kostadin Pale{utski. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. St. mse. Jurukov. d-r F. koja zafa}a povr{ina od 19. I 1923) pod redakcija na Iv. SAD. Gradinite vo RM od XIX i XX v. N. Nikifor II Foka (963– 969). St. Jovan I Cimiski (969–976). pe~ati svoi knigi vo Venecija. i 61.. So Ustavot na MEFO bila opre- Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978) 847 . Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924). 2004. Vasilij II (976–1025). Skopje. Sasa. Taa e sedi{te na op{tina. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. Razmov. Ostrogorski. Filipovski. Snegarov i V. gi istra`uva D. Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka. Istorija na Vizantija. od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov. H. kako grad e proglasena vo 2004 g. 1977. Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g. K. ima 9 naseleni mesta so 8. Skopje. IZV. [ojlevski (1985). Skopje. 1993.mk//. K. dodeka prometot realiziran niz 2006 g. nezavisna od balkanskite dr`avi. †Makedonska iskra#. no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje. 4.037 ha. 100 godini VMRO. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g.: G. koga e otvoren rudnikot za olovo i cink. N. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija. Kova~ev. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. od 176. Dalkal’~ev. Konstantin VII Porfirogenit (913–959).147 `. desna pritoka na Bregalnica.5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143. LIT. Zlatna kniga. Skopje.e..). XII 1920 – 26.mse. XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija.org. koj vo 1566 g. Kova~ev. na nadmorska visina od okolu 570 m. LIT. K. zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost.5% vo odnos na 2004 g. 10 godini Makedonska berza.mk//. Berzanskiot indeks na MBHV. Aleksandrov (1923– 1924). Z. Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija. Sl. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot.9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. 1977). Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. LIT. Pokraj Vasilij I. so nekolku tekstovi na angliski jazik. osnovana od Vasilij I (867–886). Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka.. Skopje. Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059). MANU. V. F. Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v.org. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci. †MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit. kako i Samuilovoto Carstvo (1018). dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). na makedonski. fizi~ki lica) za trguvawe so HV. a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob).110 `. V. tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite. Atanasov. ostvareniot promet od 116. drugi emigrirale vo stranstvo.5% – 2006 g. Kirov-Majski i dr. Al. (2006). MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA. N. 2006. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija. 1992. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici. Ima umereno-kontinentalna klima.-K. pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912). Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. V. 1993. Taa e stara naselba. Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kot na 2005 g. roden vo temata Makedonija. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. SofiÔ. //www. d-r H.08% vo odnos na prethodnata godina. Ax. P. Ivan Katarxiev. I so kinoprika`uvawe i so snimawe Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija.

K. koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. Il.. a vo juni 1917 g. Konstantinovi~ i N. D. N. A. Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S. Na 1 mart 1913 g. a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. distribucija. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik. d-r G. Konstantinovi~ vo Cetiwe. N. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#. filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. G. a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. Kiril i Metodij# (1913–1914). koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London. P. Pe{kovski. ^upovski i P. Rizov. G. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo. a D. makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna. Istovremeno izleze kni{kata na N. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav- nost. d-r G.-Peterburg: D. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. J. A. Konstantinovi~ 848 Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto. ^upovski. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London. Najistaknati pretstavnici na MKP se D. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun). Istovremeno D. Stojanov. Georgiev. so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski. koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet- so nivnite soborci A. apeli i posebni izdanija. G. Dimov i d-r G. pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945).-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905). †Filmsko-Skopje# (1947). Vezenkov.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986) se zanimavale lu|e qubopitni po duh. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi. Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945). Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g. Martulkov i dr. a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. Dimov za minatoto. A. in`. ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena. VI 1913). RASFILM (1946). Bo`idarski. ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma- Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S. Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947). G. Dimov (1913) Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. sovremenosta i idninata na Makedonija (1913). . P. prika`uvawe. R. G. MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. III 1904) skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). kritika i publicistika. D. Georgov. MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. Stojanov. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. K. edukacija. Ugrinovski i dr. etnografski. na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot. nedeliva. ^upovski. Georgiev. a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912). Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. Poparsov. nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. Georgiev.

10. 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. 363–373. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. ~lenovi na †Makedonski zgovor#. od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti. XI 1900 g. LIT. ^upovski (1940). Ohrid i [tip. Del~ev). od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek. Andonov (vnuk od sestra na G. vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi. [arlanxiev i dr. niz dejnosta na svv. Skopje. III. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. ^ernodrinski (1900) †MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. Bitola. 1988. Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika. 1980. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. Tod. 334–337. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. Smatrakalev. relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu ^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954) 849 . kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. do zabranata izleguvaat samo tri broja. Ne- MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija. Gocev. ^arak~iev. se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani. od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. M. LIT. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. Redaktori i sorabotnici: Hr. R. I-II. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba. Kiril i Metodij. Nikolov. Skopje. kako i vo idnite istoriski razdobja. R. D. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija. Ivanovski. ^ernodrinski vo Solun. so okolu 190 ~lenovi. Bl. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. Skopje. DimitÍr G. Bl. 486–530. za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. MAKEDONSKATA MUZIKA. Z. a vo re`ija na avtorot. LIT.: Zoran Todorovski. A. izrazitel i na ideite na KP. Bla`e Ristovski. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Veselinov. Skopje. Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934) oficijalen organ na VMRO(Ob). R. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica. so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik. K. Na po~vata na Makedonija. Stoletija na makedonskata svest. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek. no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. koj podocna se vikal †Skrb i uteha#. 1990. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost.: D-r Boro Mokrov. 1978. vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO. koga bila izvr{ena provala. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. vklu~itelno i onaa od XIX v. †Makedonska borba#.: Bla`e Ristovski. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. 1999.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M kedonija kako ramnopraven ~len. V. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe. 2001. vospostavena od svv. 1. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. 1997. Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. istiot. Makedonija sproti Vtorata svetska vojna. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot. Vo 1909 g. K. Sofi®. Ivan Katarxiev. Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941. VMRO 1924– 1934. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). H 1933 – 6. St. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927. Skopje.

{koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. Gajdov (1905‡1992). se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. Tr. narodnata i xez-muzikata. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. vo tekot na slednite decenii. Kiril Makedonski. ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. Slednite generacii muzi~ki avtori. Vo dekemvri i. MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre- Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite. Dimitar Zlata850 nov-Gradoborski.n. pa iako vo namalen obem. no i toj e zabranet. Skalovski (1909‡2004). od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot. Negovoto obemno delo. so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera. Joan Harmosin Ohridski. Prokopiev (1909‡1979) i P. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski. sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto. Pokraj niv. Na tvore~ki plan.M MAKEDONSKATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA muzi~ki rakopisi. vo MNT. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. T. koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. Makedonski (1968) . Firfov (1906‡ 1984). Od sredinata na XX v. makedonski Sloven. se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. O. vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. a nekoi od niv. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v. e izvedena na 9. spored nekoi istra`uvawa. so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. harmonizacii i tvore~ki obidi. no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923). a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Naum Miladin i dr. kako i festivali na zabavnata. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori. tie ja unapreduvaat horskata literatura. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. Jovan Kukuzel.. roden vo debarskiot kraj. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. plakat za operata †Goce# (1958) Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. do prvite melografirani narodni pesni. na gr~ki jazik. Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Bolowski psaltir od XIII v. slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. gradska pesna. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik. Interfest vo Bitola). V 1947 g. reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo. @. i t. osnovan e Simfoniski orkestar. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov. vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija.g. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919). Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t.. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi. kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. orientacii. e Atanas Badev (1860-1908). a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri. dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres. sozdavani vo XI-XIV v. a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto. V 1924).n.). obrabotki na narodni temi i dr. obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti. sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. XI 1944). Prvata operska pretstava. pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost. doa|a nova generaci- ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. Vo epohata na makedonskata prerodba. avtor na †Zlatoustova liturgija#.

a 2002 god. Parite i istorijata. IV 1933). Skopje. pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. Husenovski.: D-r Bla`e Ristovski. 1990. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. Makedonija i Pajonija. Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija. za makedonskiot jazik. Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942). se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. Bl. Pokraj javnite zbirki. se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal. istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. otvori i Ohridskata banka. 2001. nitu pak stale{ko ili klasno. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. bidej}i ta konferencija na Grupata (4. Haxikimov (15. Skopje. Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. III 1934). H 1932 – 5. se otvori kamerna. Vo 1999 god. S¢ do Vtorata svetska 851 . So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka. teritorijata na R. VI 1932 – 1. Makedonija. 3 (1999). No. 1999. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. P. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot.: Mihajlo Minoski. 2002. 2. koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. J. IV). se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Skopje. P. †Prilozi# na MANU. Haxikimov. formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. Nikolov i V. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija. LIT. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. B. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Vo 2001 god. jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. M. 293‡318. Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. Skopje. Toa ne e partisko. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2.: V. Skopje. Skopje. 2 (1996). Centralno- MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija. zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. 1987. a na pro{irena- MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. Gevgelija. Andonov. Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija. VI 1932). a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. IX 1944). 4 (2000). 81-102. 2003. Koga vesnikot e zabranet. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata. VII 1934). III. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. Min. Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal). Skopje 2001. bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. so delegati od site fakulteti. e publikuvana i prvata monografija. No. Vesnikot †Makedonska borba# (1934) to rakovodstvo na MNSG †G. vojna. M. sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. LIT. vo otsustvo na sopstvena dr`ava. vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. Veselinov. R. No. 2002. Se for- Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934) objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija. Vo 2001 god. Rimskata monetarnica vo Stobi. posvetena na monetarnicata vo Stobi. Kolekcija [eldarov. Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. Po 1990 god. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti. 1 (1994). Skopje. podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002. K. (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija. Anti~ki moneti od Vardarski rid. literatura. H 1933 – 6. XII 1931 – 1. Smatrakalev. demokratsko#. I 1946). Josifovski. a vo 1994 god. 2004. Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. No. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. Lit. Po tretiot broj i toj e zabranet. 1996. parite i istorijata# (2001) mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija. Bitrakova-Grozdanova. V 1934). narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#. a svoja postojana postavka vo 2005 god.

Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927). 1933-1934) MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. 3.. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica. Skopsko. na koj bil izbran Centralen komitet. redaktor e Ilija K. SAD. odr`an vo 1924 g. Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. Skopsko. M: Gl.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. vo tri ~ina. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991). spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. IX 1933 – 52. LIT. so rabota po~nalo na 1. se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1. imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. S: kompozitorot i D. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. 3. vo prilog na 19-majskiot prevrat. od 1997 g. Po sozdavaweto na RM. 11). raboti vo seloto Dra~evo. LIT. Kliment Ohridski# vo Skopje loto Bawani. trite dela na porobena Makedonija. SAD (1–4 oktomvri 1922). Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija. IX 1967 g. XI 1967 g. 536–541. Indijana. I. Na tretiot kongres. Skopje. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva. sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot. †MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet. 2001.. za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. G. D-r Bla`e Ristovski. zb. Tod. VI 1953. Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. Prvo izveduvawe: Skopje. Parli}. za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko. Kliment Ohridski. 1991. Bl. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). vo Jugoslavija ili vo Bugarija. Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica. identi~en so prviot. 337–340. da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953) †MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija. 1983. da si go ka`e svojot zbor. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. 1980.. no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija. organ na MPO vo SAD Prv redaktor bil Boris Zografov. preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva. Dr. Zoran Todorovski. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija. MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija. Vesnikot †Makedonska tribuna#. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. 21.. II. 1. do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991) A. Smokvarski..: D-r Boro Mokrov. Pr- 852 . Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata. kako edinstveno. Od 1969 g. vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#. Skopje. pri sekoja nova promena vo Grcija. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. O. SofiÔ.: Arhiva na SAS na MPC. a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. Fort Vejn.. R. Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka.096. Skopje.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. zasega. Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija. Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada. a potoa odg.: Kostadin GÍrdev. Z.376 Bugari. so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se- Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. IZV. Gramatikov. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). vo Indijanapolis.

Avstrija i Francija. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael. 2000. LIT. v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. Rat. kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. VII 1967) site. Rat. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. uredbite. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. pravilnicite. a od 1981 do 1995 g. mitropolitot Timotej. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. a od noemvri 1995 do 2004 g. vo [vedska i vo Danska. odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967) 853 . pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci. 19. nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar. a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. Gr. Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. Vo 2006 g. dokolku gi usvoila. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril. 2000. g) propi- Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. Crna Gora i Srbija. LIT. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC. Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. a vo 70-tite godini vo Germanija. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto- to pismo i Svetoto predanie. Belgija. a potoa Sinodot (1990–1995). na koja do 1981 g. IX 1958). I 2009) crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata. pravoslavna eparhija. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC. Gi primenuva dogmite. Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990). sveta. \or|i# vo Melburn (Viktorija). III 1945). Vo 1960 g. koj potoa ja administrira eparhijata. Vo 1974 g. oficijalno prvata Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. b) Apostolskite pravila. soborna i apostolska Crkva. i vo Slovenija. Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. vo 90-tite godini. Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji). Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945) Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva. vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv.: Ratomir Grozdanoski. Hrvatska. po raspa|aweto na Jugoslavija. koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. administrator e Episkopot poljanski Pimen. Sidnej (Vodici.: Ratomir Grozdanoski. Skopje. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981). a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC. Gr. bila formirana posebna Avstraliska makedonska MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. [vajcarija.

Skopje. → Makedonija. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski.: Slavko Dimevski. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Done Ilievski. Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Makedonskoto MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet. so solisti od Makedonskiot naroden teatar. tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici. Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Vo 1900 g. 7. Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica. Skopje. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Od 1950 g. Izvr{ni tela (a. federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija. 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). 1994. 5.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto. Povardarska pravoslavna eparhija – Veles. 3. Vo 1964 g. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Rat. Iv. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. 10. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. Vo 1958 g. Vo maj slednata godina. a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. Skopje. Svetiot arhijerejski sinod i b. po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. Skopje. 6. R. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor). Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. Arhiepiskopska administracija). Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert. 1972. O. a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. urna zgradata na Radioto. MPC e episkopalna. Soborniot hram na MPC vo Skopje vot. LIT. 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari. LIT. Ratomir Grozdanoski. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri. Na 14 dekemvri 1964 g. Skopje. programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. Skopje. 2000.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. 4. brojot na studijata narasna na {est. 2000. 3. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip. Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Skopje. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija. Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. nezavisna. 1987. 8. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje. Zakonodavni tela (a. i toa: 1. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid. Gr. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. 2. Bl. D-r Orde Ivanoski. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola. 1970. istiot. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni. 2. a do 1963 g. formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. od improvizirano studio vo Nerezi. vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. 9. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Skopje. 1989. Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski. za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna. Ratomir Grozdanoski. Bidej}i vo zemjotresot se Zgradata na Makedonskata radiotelevizija 854 .. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. 1997. poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika. Jovan Bel~ovski.

Pere To{ev. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata. Petar Poparsov i dr. 1895). Vo po~etokot na 1896 g. Bitolski i Skopski. d-r Hristo Tatar~ev. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. d-r Hristo Tatar~ev. sekretar Damjan Gruev). na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). d-r Nikola Matovski. L. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. moderen servis na gra|anite na RM. Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. \or~e Petrov. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto. X / 4. Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost. Skopski. Petar Pop Arsov. MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast.. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev. Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti. vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). potoa Pere To{ev. Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek- sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. F. J. Bitolski. Strumi~ki. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. [tipski. Damjan Gruev. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. Ivan Haxi Nikolov. 23. so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici). †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie. CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo i vo rakovodeweto na Goce Del~ev.-B. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev. udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. a so svojata programa pretstavuva vistinski javen. ra- Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) 855 . Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. \or~e Petrov. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Vo letoto 1894 g. Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). XI 1893 ‡ 1908). Gor.

V 1903) vo s. a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija. Bitolsko kovodeweto. Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. so nadle`nost na vrhoven inspektor. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. vode~ki li~nosti. koj zaginal vo borbata so osmanliskite Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir). Smrtta na Del~ev. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. 856 . Taka do{lo do definitiven raskol (1908). najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. Smilevo. go zabrzala po~etokot na vostanieto. sozdala funkcionalni mesni organi i tela. balkanskite dr`avi (Bugarija. snimeni na `elezni~kata stanica voeni sili (4. vo otsustvo na Del~ev. upotrebata.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev. Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. Dame Gruev. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija. kako i borbenata obuka. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). V 1903). Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. \or~e Petrov. Sandanski i dr. po predavstvo od vrhovistite. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. neprikosnoveniot voda~ na MRO. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija.

507–508. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. Go ureduvale T. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 1993. Prilozi na MANU. R. kongres na stomatolozite od Jugoslavija. edinstven. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti.-K.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935). MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata. R. †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936). LIT. I. 1983. f. Sto godini od formiraweto na VMRO.: †Tribunne de Geneve#. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). Skopje. Skopje. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik. Bl. Gruev. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto. pod redakcija na V. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie. N. Dr.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski.: Mihajlo Minoski. N. no izgorel zaedno so pe~atnicata. za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod. 2001. Skopje. Ml. revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici. grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica.. vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla. [vajcarija. 1983. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva. koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija. Dru`bata se rastura. 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. 1. S. MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. LIT. †L’ Independence Macedonienne#. ^etata na Jane Sandanski LIT. selani i nacionalno potisnati narodi.. Poparsov. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija. Bl. Zb. [urkov (urednik). Hr. a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896). Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet.: D-r Bla`e Ristovski. MANU. Skopje. Skopje. 2003. Min. 1985. 1994.. E. Lausanne. 562–571. ^arak~iev i dr. Objaveni se vkupno 5 broja. Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo. a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. Skopje. Ivan Katarxiev. Toa go potvrduva i P. Skopje. 73-74. 1919). Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. Izleguval sekoja sreda i sabota. Ivanovski. 1993. nie sme samostojna makedonska nacija. Skopje. Stoletija na makedonskata svest. dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija.) kon krajot na 1890 g. Sto godini VMRO. 6‡25. M. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni- MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. D-r Bla`e Ristovski. R. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350. 1980. a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija. 469–483.: D-r Boro Mokrov. Min. 1995. Poparsov. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. vo Skopje pri St. Naumov. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija. a od 2003 g. Minoski. M. M. A. M.. 10 XI 1919. Zb. LIT. Van~o Georgiev. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina. Popkocev. Mir~ev. P. vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja. D. N. ni ~isti Bugari. . †MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija.Nie ne sme ni vistinski Srbi. 367–370. sto godini revolucionerna tradicija. 2. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik. Komitov (odgovoren urednik) i J. Sl. Skopje. nitu pak slovenoglasni Elini. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. Skopje. LIT. istiot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKA M raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. zlatna kniga. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. 1993. 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. za mo}en. Skopje. Ka857 . Dejkov i dr. II. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja..

SofiÔ. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija. vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo). 9. Nikolov. a potoa na mihajlovistite. sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. Skopje. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob). So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU. no so antinacionalna sodr`ina.: D-r Boro Mokrov. Skalovski i T. 74.-K. †Makedonski vesti#. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija. 1993. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. Haxikimov. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. 1935. VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ.M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nada. Orkestar na Operata na MNT). kone~no vo 1960 g. 1993. S. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. Od 1969 g. P. LIT. Z. Smatrakalev i V. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#. Izleguval sekoj ~etvrtok. a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. S. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski. T. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti. 17. K. Indijana. na bugarski i angliski. potoa L. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. Zografov. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. Mi{ev. Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992). so dirigentite T. I. M. zabranet. kako Jugoslavija taka i Grcija. odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. a po direktiva na toga{niot Agit-prop.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD. 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. SAD. II 1927 ‡ 1. MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. 1991. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka. odnosno vo Sarboro i Kingston. Aleksandrov: S. Ciklev i M. Panica i K. M. K. Hr. Neoficijalen organ na VMRO(Ob). Veselinov. nau~na i stru~na terminologija pri MANU. a vojvodite S. Mi{ev. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO. Bl. .-K. 1 juni 1932 – II. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. Sl. 100 godini VMRO. Pravitelstvoto na BZNS. LIT. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar. 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija. Prokopiev. LIT. R. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 1995. MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. 858 Dimitrov i dr. Skopje. vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti. LIT. bilten & organ na Odborot za maked. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik. no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii. Zlatna kniga. XI 1983 i Fort Vejn. 142-143. 1980. organiziran od Bl. N. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis. SAD. Indijana. 3. Il. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. 10. F. Tod. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Simfoniski orkestar na Radio-Skopje.: Tatjana Grkovska. ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite. Od 1971 do 2008 g. Kon krajot na 1922 g. Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. Panica i S. Ivanov.# Od 1997 g. Skalovski e odr`an na 15. I. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto. Vasilev. Skopje. akademii i sli~ni manifestacii. Makedonskata filharmonija †MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#. Prvin go ureduval Boris Zografov. G. 5. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. Ml. XII 1945 g. organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada. Ciklev. T. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski. zabele{ki i dopolnuvawa. Skopje. G.: Vasil At. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. Ivanov [Kowarov]. 21. Dr`aven simfoniski orkestar. SofiÔ. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite. Sl. N.

Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav). Na 23 juni 1880 g.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v. 58–71. kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#. Preku ruskiot diplomat M. pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski. 1999. pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii. R. Mihajlo Apostolski. Skopje. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v.). Ligata podne- se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi.. So ~l. a so cel edna{ za sekoga{ da MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKATA M MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija. vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. po ugled na belgiskiot ustav. do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#. Bl. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. so potpisot na vojvodite od Pirin Planina. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite. po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v. ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija. do pretstavnicite na evropskite golemi sili. Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880. kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. Istorija na makedonskata nacija. a so ~l. Bla`e Ristovski. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija. Makedonskata liga. LIT. i se homogenizira od 70-tite. Hitrovo. imaj}i go predvid ~l. Skopje. Vlado Popovski. no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. Samopojavenite asocojacii. M. romejski i srpski. Ligata. A. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime- nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. A. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v. 859 . Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija. 1985. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. 23. Hitrovo. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik. Kon krajot na 1879 g. kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. organizirana po ugled na Irskata liga. Svetomir [kari}. go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880).) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v. edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija. konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie.: Slavko Dimevski.

1. Bitola. Strumica. a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika. Poradi golemiot interes. 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. Balakirjev). odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. †Bah~isarajska fontana# (B. Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. Ohridskoto leto. Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa. bil negoviot prv direktor (1950). preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. R. Bl. I. koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). LIT. {ef. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe. od dvete stra- Sp. pedagog. organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija †MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje. (2002 g. dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija. teatri (drama. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. etnografija itn. pobednik na †Makedonski biser“ (2006) †MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. M. Probi{tip. Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. †Tamara# (M. nacionalni biblioteki. Sofija. Asafjev).M †MAKEDONSKI ARHIVIST# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nacionalna istorija. koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. ^ajkovski). R. F. Ml. Veles. Stanal prv igra~. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata. balet). Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot. folklor. Prv glaven urednik bil Todor Taleski. Negotino. 5. †Makedonski arhivist#. kako Stru{kite ve~eri na poezijata. ^ajkovski). SAD. Bl. istoriski izvori i sl. III 1931 – II. pedagog i koreograf. \or|i Makedonski †MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak. Objaveni se vkupno 19 broja. pod naziv †Makedonski biser#. 1919 ‡ Skopje. natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. pedagog i koreograf. KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. pokraj drugite ~lenovi. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. \or|i (Skopje. Igra~ so ubava figura.).: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006. Em. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. Gevgelija i Radovi{. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te.). [tip. literatura i kultura. †Bolero# (M. se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii. †Fran~eska de Rimini# (P. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef. \. X. koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. Kako koreograf. Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e. MAKEDONSKI (BLA@EV). I. I. Zagreb i vo Split. S. Skopje. IX 1998) ‡ baletski igra~. filharmonija. †Ohridska legenda# (S. 7. Ravel). Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad.. Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi. arhivi. opera. muzei. Makedonski Brod 860 . galerii. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina. tancuva~ki temperament. †Lebedovo ezero# (P. 1. Hristi}) i dr. a M. Mi~. 2006. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava. Guno). Ko~ani. izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka. literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik. bile primeni i grupa talentirani pioneri.

M. I. e stara naselba. Mihail Smatrakalev. St. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires. Bl.897 ha. MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941).. jan. I 1935 – II. D-r Vlado Kartov. Redaktor-izdava~ Angel Dinev. prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev. Vo ~l. St. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. I. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires. 1935 – IV. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10. Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini. B. V. Al. na bugarski jazik. LIT. ima gimnazija i zdravstven dom. 53 kako spisanie. 1980. 401–458. 24. II. kako i od nekoi stranski zemji. R. Vo gradot nema nacionalni malcinstva. Avtori na trudovite se stru~waci od RM. nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue- MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g. so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. 74 vesnikot e zabranet. LIT. ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov. tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot.141 `.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M ni na r. Vo 1915 polkot imal 12. kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski. Treska. Komandata se nao|ala vo s. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe..: D-r Boro Mokrov. Toj e centar na op{tina. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija. da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini. 99. Vo M. kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. III. Argentina# e definirana celta: †. 340–342. od porane{nite prostori na Jugoslavija.. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. ‡ J. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija.155. Zafa}a povr{ina od 170 ha. 74. Skopje. nos Aires (Argentina). Argentina. a od 1996 g.6% od naselenieto se Makedonci. a ima 51 naseleno mesto so 7. Angel Dinev – `ivot i delo. D.: DimitÍr Min~ev.#.. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija. B.# Po br. Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. Postoelo dobrotvorno Make- 861 . Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. B. Bla`e Ristovski. avg. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – . M. 1990. Vo s.. Vlahov od Moskva. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo.661 vojnici i oficeri. da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i. Skopje. SofiÔ. 1983. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi. Za grad e proglasen vo 2004 g. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko. Skopje. Bl. Skopje. D-r Bla`e Ristovski. so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik. neoficijalen organ na VMRO(Ob). Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. a vo 1917 g. na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. 1. 16. H 1936) – nedelno spisanie za istorija. Polkot se sostoel od dva bataljona. koja zafa}a povr{ina od 88. literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional- †MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. Nie {to `iveeme vo tu|ina.Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. R. do br. 92–102. da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. 1983. 513–519. Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936) †MAKEDONSKI VESTI# (Sofija. na makedonski i na angliski jazik. Treska. a potoa kako nedelen vesnik za istorija.5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. Kne`evo. 1994. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. pa e obnoven duri vo 1947 g. literatura i op{testvenost. devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. 16. nauka i literatura.

koe formiralo podru`nici vo Kru{evac. Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941). so sedi{te vo Qubqana (X 1994). MKD †Vardarka# – Maribor (1998). Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007) Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008) MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH. Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug. Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. Makedonci u Hrvatskoj. Skopje.: Ognen Bojad`iski. Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). Vo 20-tite g. Vo Po`arevac (5. Min. Hronolo{ki aspekti. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. LIT. VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#. MKD †Pela# – Qubqana (24. Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996).: Mihajlo Minoski. II 2003). Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993). MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994). IV 1992). II 1992). X 2005). MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991). MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996). so sedi{te vo Smederevo (5. vrski. Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#. Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). Vo Zrewanin (5. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941). Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. 2007. VI 1995). bil fomiran Nacionalen sovet. zb. LIT. Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva 862 Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004) . na XX v. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski. IV 1995). Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb). Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991). Pan~evo i Novi Sad. V 1994). 2004. M. MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. etni~ko organizirawe na iselenicite. XII 2002). Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#. Min. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. so sedi{te vo Leskovac (28. XI 2002). MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. M. pravnik. MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993). XII 2003). XI 1999). Leskovac. MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. MKD †Ilinden# – Jesenice (1993). afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991). MKD †Biljana“ – Zadar (1999). ski biser“ – Zagreb (2005). Zagreb. neguvawe na nacionalnite tradicii. organ na Makedonskata zaednica MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet. Min. †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992). MKD †Ohrid- MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa. na makedonski i na hrvatski jazik. Na krajot na 2004 g. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). so sedi{te vo Ni{ (20. MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. MKD †Megdan# – Kamnik (2003). Kraguevac.

LIT. pod pritisok na KPG. Quben Lape. Vo periodot 1945–1970. pa duri i se namaluvaa. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost.. 1970. Vo dekemvri 1960 g.2 milioni toni vo tekot na 1965 g. koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici. 1. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#. nasproti 4. St. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici. a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien. Makedonsko dru{tvo †Vardar#. Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#. sp. II 2005). †Istorija#. †Glasnik# na INI. Skopje.4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4. Kako posledica na toa.. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti. Vo poslednite godini na XIX v. pismoto. S. [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora. za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija. Kirjazovski. Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. Min. makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata. 2. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. Vo 1961 g. XII). Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915). kapacitetite na `eleznicata stagniraa.. makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot. nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). 2006.: Mihajlo Minoski. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite. eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles. So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana. Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet. Skopje 1989. do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija. 1987. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863 .: R.6 milioni vo 1989 g. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. so sedi{te vo Vrawe (17. Vo 1873 g. LIT. 1987. Min. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo- Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska# MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919 MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#. Vo Friburg (26. M. Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna. Vo 1962 g. informiraweto i kulturata. so devizata: †Makedonija na Makedoncite#.. M. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). obrazovanieto. poradi maliot obem na investiciite. pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev. Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva. LIT. Iako vo periodot po 1965 g.9 milioni toni. Kis. na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). Kiselinovski. za nacionalnite prava MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919). Skopje. Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987). prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g. organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. {to rabotea so zagubi. kon krajot na dekemvri. XII 1918). koga dostigna obem od 9. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. Skopje. koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. Po osamostojuvaweto na zemjata. vo prv red od Rusi.: Gojko Ilievski. dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8. Po`arevac.

e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje..: M-r Nade`da Cvetkovska. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g.. nalni trudovi. Objaveni se vkupno 4 broja. pe~aten na makedonski so latinica. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj. D. patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot. organiziral izlo`bi i drugo. N. Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990. Prviot broj. kako i revii i biografii za morfologijata. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. Skopje. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori. na makedonski jazik. LIT. fiziologijata. MANU. S. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit. od ob- MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija. Skopje. ‡ J. od sovremeniot jazik. VIII 1944) †MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t. a od 1954 g. SAD. 1. od istorijata na makedonskiot jazik. N. apstrakti. 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji. Uzunov. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet. kako i na sektorite informatika.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA donskata dr`ava. Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. Sl. op{testven standard i novi linii. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. Najnoviot broj e od god. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. Otvoral kujni za siroma{ni deca. 2001. IZV. vle~a. e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make- Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950) †MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. Cv. 1990. Razvoj na SR Makedonija 1945–1984. objaven na 1. odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki. VIII 1977 g. LVII. 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. T. F. 1986.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864 Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944) . 319–323. 84. Ml. Izdavani se po desetina broevi godi{no. Novata `elezni~ka stanica vo Skopje nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite.-K. Skopje. ven vo april 1995 g. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata.: Republi~ki zavod za statistika. biohemijata. N. B. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. Prviot broj e objaM.

Makedonski. organizatorite od 7 juli 1902 g. koja po XII v. zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu . M. edna grupa makedonski intelektualci (St. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija. [apkarev. komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst. Skopje. 1905). a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. zaedno so nekoi politi~ki emigranti. nastanata vo polovinata na IX v. L. I. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka. Bl.). emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Prli~ev i posebno na \. R. vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. Po ednogodi{ni podgotovki. . MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija. MAKEDONSKI. J. V 1902). R. Pulevski (1875&1892).Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa.). a organizatorite i redaktorite izgoneti.: D-r Bla`e Ristovsi. Dedov i Mi{ajkov odat vo S. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor. a B. i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. P. M. Kon krajot na septemvri 1902 g. ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD. G. K. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti. Dedov. V 1945) Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. organ na Makedonskiot klub vo Belgrad im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#. D. I 1925 ‡ Skopje. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S. VI 1984) ‡ 865 . 200–223. So toa. podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e †Balkanski glasnik# (1902). Mu{evi} i dr. zanaet~ii i trgovci (L.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Re{enieto za makedonskata azbuka (16. Kiril (Bitola. 19. Todorovi}. bez razlika na ubeduvawata.-Peterburg i zaedno so Misirkov. 4. vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina. LIT. Skopje. VIII 1944) i zaklu~ocite na jazi~nite komisii. ski standarden jazik. vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija.Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija. †Vardar# (Odesa. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi. M. istiot. pe~albari. 1902). I. so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki. pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#. 110–130. V. M. VI 1945) lasta na dijalektologijata i onomastikata.1966. Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava. 1903) i vo sp. N. istiot. U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893). 237–279. Zografski. Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. Mi{ajkov. Ma~ukovski.Balkanski glasnik‘. pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat. pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. Makedonski letopis. koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. 1993. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. T. za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#.. i P. prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ. koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot slovenski dijalekt#. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski). Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#. so dve globalni etapi. ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub.Skopje. Misirkov (1874–1926). podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. Miladinov. Petrov/i}/ i dr. Osmakov. so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija. 1978. a na 12 noemvri 1902 g. K. Iako ne dobija odgovor. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. Spored osnova~ite. Krste P. D. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici. 1892). preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v.

Αργυροπουλος. Min. Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina. pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi. a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. 501-542 i 619-639. 8. B. Ort. LIT. Naporedno so komponiraweto. M. 1. Kongresot zaka`an za 3. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. 7‡9. 1984. so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. R.-K. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto. Β. kako i na EE oprema. Sl. i donel odluki organot na sojuzot v.: Bla`e Ristovski. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija. Na podra~jeto na orkestarskata muzika. preku Konzulatot vo Solun. †Glasnik# na INI. [kerjanc). literatura i kultura. R. koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. Brkanovi}. D. V. literatura i kultura. a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. †Avtonomna Makedonija#. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no. Μαζα− ρακης−Αινιαν. da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954). Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada. predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. : Ivan Katarxiev. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres. LIT. postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905). M. Me|unaroden seminar za makedonski jazik. a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot.: Douglas Dakin. koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini. Kliment Ohridski“. Dr. Ο Μακεδονικος αγωνας. XXXI. posebno so muzikoterapijata. †Sovremenost#. I 1899) do evropskata javnost. Απομνημονευματα − Π. Thessaloniki. Σταυροπουλος. Univerzite- 866 . Κ. [vajcarija.: Mihajlo Minoski. Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena. I 1899) MAKEDONSKI KONGRES (@eneva. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. Ζαννας. Skopje. prenosot i distribucijata na elektri~nata energija. Toj e formiran vo 1994 g. 1993. †Embros#. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad. kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid). III 1899 g. so sedi{te vo Pert. [vajcarija (12. Avstralija. Min. The greek struggle in Macedonia 1897–1913. zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952). LIT. sopstvenik na v. Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. literatura i kultura# Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva. ne se odr`al. kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi. LIT.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Kiril Makedonski MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis. 1994. MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). CK objavil Apel (12. 1969. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. N. Zapadna Avstralija. Vo proletta na 1900 g. kompozitor. literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Α. 1959). M. 1905) MAKEDONSKI KLUB (Belgrad. Α. Σουλιετης−Νικολαιδης. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva. kako i pette simfonii. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija. MAKEDONSKI KONGRES (Melburn. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija. 4 i 5. Ναουμ Σπανος. Organ na Klubot e v. Kanada. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto. Odak). da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}. so cel MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik. Bl. 1987. Jov. Skopje. 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Θε− σσαλονικη. Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. M. Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv.

Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“. Dinev „Makedonskite Sloveni“. Iv. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot. Kereziev. }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. Mihail Smatrakalev i Anton Popov.. Praga. od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“. Kosta Veselinov. Kosta Veselinov i Ivan Kereziev.Goce Del~ev‘“ vo Sofija. P. Jordan D. Vo prodol- Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938) Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938) Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Tirana i Istanbul). Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo. 867 . Brno. a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov `enija se publikuva tekstot na A. dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. Prvin. I pokraj golemite zamisli i obidi. Zarov i D Grigorov). Po brojot od 16. Petar Trajkov. Rizov. Stefanov. Anton Velikov (Aleksi Belomorski). SR Germanija. Kar. Orientalniot univerzitet vo Neapol. a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“. otpe~aten vo april–maj 1938 god.. umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Penkov. ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. Anton Popov. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. vo Redakcijata na sofiskiot v. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata . Angel Dinev. Tenev. kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov. Najd. Georgi Xibrilov. INALKO vo Pariz. Bl. Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica. Qap~ev. Kiril Nikolov. G.Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. \or|i Abaxiev. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I. po dolgi podgotovki. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). Iv. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. Budimpe{ta. M. a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. Petar Nestorov. IX 1936 god. na 5 avgust 1936 god. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva. Sosnovjec. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod. Georgi Despotov. a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. a na 8. Kereziev. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. po inicijativa na Mitko Zafirovski. Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. Stojan Qondev. Krakov. Krajova. Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M tot vo Zagreb.-Peterburg. V. Pariz. Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. H 1936 god. oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo . Neapol..

Pavel [atev. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Girxikov i drugi. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto. obi~aite. rekol. e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite. Ivan Kereziev. utra. spisanija. \or|i Abaxiev. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst. Mih. nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli. Tu{e Deliivanov. Dame. pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura. osobeno za beletristite. a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. Site ~lenovi na MLK. ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. ovojpat treba da go vpregneme. pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura. Zadol`eniot Vapcarov.S. Vasil Ivanovski i dr.. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov. Kiril Nikolov. vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski. Goce. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov. ekskurzii. jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi. „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas. Vo 1939 god. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). Nie sme Makedonci. ropski da 868 Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939) .M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Paskal Nikolov. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A.. vesnici. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden. zbornici. razglednici od Makedonija i drugi materijali. almanasi i drugo“. K. a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. Ivan Harizanov. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. Stefan Nanov. Pokraj sobranite karti.S. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. Popov i M. izdava knigi. Markovski i K. na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija. A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan. me|utoa. vrz os- Bele{ki na M. Todor Janev. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Todor Pavlov. Dimitar Mitrev. Asen [urdov (Vedrov). Angel Dinev. ve~erinki. Nedelkovski. Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite. Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. SofiÔ.. bitkite. Georgi Bakalov. Smatrakalev. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. osven V. Potoa. Anton Velikov. Boris Stoicov. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe. Mihail Smatrakalev. izleale i bronzov medaljon. organizira literaturni ~itawa. Dimo Haxidimov. korekturniot primerok go za~uval M. go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. 1940 avgust.R. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna. Abaxiev. Anton Popov. e podgotven Statutot na MLK. P.. Stefan Avramov. A. Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N.“. Vapcarov. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S. zborovi i sliki“. go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. Kliment Ohridski“ vo Skopje. nosiite. ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam. Javorov. ako vo nas ima kapka makedonska krv. Nikola Vapcarov Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina.. Bo`in Prodanov.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi.

Beseda za deloto na Vapcarov. Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK. M. Markovski za d-r S. Bla`e Ristovski. prevod. kako nacionalna medicinska revija. Skopje. Skopje. Izbor i predgovor Gane Todorovski. 1979. izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite. endemiti vo florata na RM. 1977. nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo. Vapcarov i A. i sega. Skopje.. 1954. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa. a V. Vapcarov. @arov buntar i burevesnik. Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov. V 1940 god. ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. Za toa svedo~i i pismoto na K. Elena. I. Skopje. Tvorbi. za zbirkata na N. K. skoro site ~lenovi †MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD. Vapcarov. daleku od tatkovinata. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. a si ostana so svojata boja makedonska. Skopje. Prv glaven i odgovoren urednik 869 . Markovki. Makedonskiot literaturen kru`ok. Pa i nie. pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Anton Popov. Vapcarov. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Esei i statii. redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski. Knigava ne e objavena. {to vo toa vreme rabotel vo gr. Priredil Gane Todorovski. 1994. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. istiot. @arov. Nedelkovski. 246–258. LIT. istiot. spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Podgotvil Vasil Tocinovski. a najaktivnite N. V. I taka. Vapcarov. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina. Racin i V. Sovremenost. poemi i sonetni venci na V. mu go napi{al na sinot na K. Racin. 1982. Dokumenti. Vasil Tocinovski. Koneski. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Vapcarov. 1990. Makedonskiot literaturen kru`ok. Misirkov (1940) Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija. 1938–1941. istiot. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava. Popov e za~uvan. Dimitar Mitrev. Izbor. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina. 1994. Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko. 1993. V. go podzema najdragiot nejzin glas. Nedelkovski i N. na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba.Bura nad Rodinata‘ do . Anton Popov. kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina. Bl.. vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. Mihail Smatrakalev. Kru`okot zgasnuva. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni- †Makedonski medicinski pregled#. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od . Sofija. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot. Skopje. prokudenite. Nedelkovski. Makedonskiot literaturen kru`ok. „Mir“.^udna e Makedonija‘“. Skopje. Vo Sofija stignuvaat i K. no taa ne se dade na nikogo. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. istiot. Markovski i dvete stihozbirki na K. R. 1985. Skopje. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. podignata kulturno i ekonomski.Vo antologijata Krste Misirkov Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. K. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. 593–639.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki. 2005. Skopje. Skopje 1995. Istorija na makedonskata nacija. Skopje. Skopje. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni. Makedonecot Vapcarov. Tvorbi. Otkako grupno ja posetile majka mu E. Misirkov d-r Sergej Misir- ot Makedonec K. Nedelkovski (1941). Nikola J. 1999. pobugarena od drugi i pogr~ena od treti. Markovski i N. Odbrani tvorbi. no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. Racin (1943). za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“.

Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili. g. LIT. Vo 1924 g. 1996. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija.000–2. Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g. Man~ev. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. LIT. N. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. pretstavuvalo Naroden front. Skopje. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb. Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. Vo april 1931 g. a spored postavenite celi. usvoile Politi~ka deklaracija. MMS bil rasformiran. kako dvobroj..000 ~lenovi. antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. Osnovan e so re{enie na Prezi- Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963) . Skopje. Po 19 maj 1934 g. Belgrad i Skopje.-B. Skopje. SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe. so u~estvo na studenti. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik. †Rodina# (1926–1934). Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres.000. †Ustrem# (1923–1926) i sp. Platformata bi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938) la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid. regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija. 15.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija.: Ivan Katarxiev. Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948).: †Glasnik na INI#. Na IV konferencija vo Melburn. Skopje 2006.. razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. 31. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata.e. `enata opozicija za sozdavawe Naroden front. brojot narasnal na 15. organizacijata prestana da postoi. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. N. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. 1990. Vo 1967 g. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. Geri. MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g. vo koj vlegle 17 dru{tva so 1. Vo oktomvri 1923 g. t. MANAPO. MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. Vo 1930 g. dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz. Cv. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci. pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo. 1994. odr`ana na Ilinden (2. po svojata su{tina. obvinuvani za predavstvo. desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Organi na dru{tvoto bile: v. br. M. za demokratija i nacionalna ramnopravnost.: Nade`da Cvetkovska. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata. D. koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. LIT.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA bil d-r H. Cv. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo. za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870 MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana. 1. Se pe~ati kvartalno. MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje. LIT. VIII 1952). I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. LIT. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata. Skopje. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. S. 1971. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. M. Min. Mih. na Kongresot vo Ruse.: D-r Nade`da Cvetkovska. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot. Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941).

Risto Stefanovski. Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov. Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4. Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. pisateli. Dambibl. VIII 1945). Port Kembl. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija. †Makedonski pregled#. 21. Zapadna Avstralija. noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet. T. Stojan Andov. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje. a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. †Makedonski pregled#. d-r Vasil Tupurkovski. Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. I 1949). kako i izdavaweto na sp.: Sto®n Germanov. pretsedatel na Republikata. Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. Po Vtorata svetska vojna vo t. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija. 1994. Vo 1990 g. so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert. Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski. †Makedonski pregled#. 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. Ivan Georgov. a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. Sofi®. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata. Skopje. Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski. Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel. 34-35. stopanskiot `ivot. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. Uprava od sedum ~lena.. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot. Gr. Prv pretsedatel bil prof. Tod. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija. Bilengl (site vo 871 . 1995. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi. XII 1923 – 1944. Makedonski naroden teatar. go odr`al I kongres. i LIT.n. D. Sidnej. op{testvenici i dr. Tupurkovski rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD).: Du{an Stanimirovi}. Vo 1939 g. Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov. S. so sedi{te vo Pariz. Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. umetnici. K. IV 1945). IZV. Q. Wukastl. Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934). MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993). Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. S. Letopis 1945–1995. d-r Bla`e Ristovski. a vo oktomvri 1994 g. LIT. BIBL. Skopje.. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija. a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. V 1947). potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. 1. Teatarot vo Makedonija.000 gleda~i na dramskite. Z. AleksandÍr Grebenarov. IX 2004). MNI go izdaval trimese~- MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v. 2. br. po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva). Ml. Noviot MNI go izdaval sp. 1992‡ ). Osnovana od nau~nici. br. Forbs. pod pretsedatelstvo na V. Kreps Krik. 1998. Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990). a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. 70 godini Makedonski nau~en institut.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje diumot na ASNOM. osloboditelnite borbi vo Makedonija. etnografijata. od 1994 g. 1994. †Makedonska misÍl#. 1944–1949. trojca potpretsedateli. publicisti. Pirinskiot del na Makedonija (1947). pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. geografijata. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#). ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD). operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. VI 1953). V 1954). 1995. Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja. vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii. a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. pretsedatel na Sobranieto na RM. Skopje.800. Sofi®. Stiv Stav- MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947).: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija.

Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD. koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod. vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. Na Kongresot do{lo do polarizacija. ja zasili- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#. Georgi Pirinski i dr. Min. na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. IV). Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}. a od 1984 g. organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt. potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Sent Luis i dr. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009) . Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD. bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). Vo ^ikago. koi brgu se raspadnale. pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija. a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii. Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa). Katumba. Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#. Vo 1903 g. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. vo koj vlegle Smile Vojdanov. koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet. predvodeni od Georgi Pirinski. koe ostanalo izolirano. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nov Ju`en Vels). gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Makedonskite organizacii od ^ikago. San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD. po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev. prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva. so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev. †Trudova makedonija# i †Narodna volja# Geo(rgi) Pirinski Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. od pridobienite makedonski iselenici. M. so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika. IV 1931). na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM).1994. Indijanopolis. pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov.: I. Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. Wujork i dr. Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na 872 pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. Katarxiev. nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. Bil formiran Inicijativen komitet (1929). [eperton. le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Ri~mond. Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. Skopje. Kvinbien i Adelaid (pomali grupi). Boston. III 1947). Dejton. vo Milvoki (1930). vo Melburn. Tagura (vo Viktorija). Klivlend. Melison. so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. LIT. MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak. Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi. na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928). Hemond.

1991. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe. Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina. Kis. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi. U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988). pod ime: Oslo873 . Xanstaun (1928). vo Ki~iner i dr. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). dvi`ewe (od 1972). pod kontrola na KPG. na godi{ninata od Bukure{- MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada. Skopje. Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii. 1. Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija. V. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija. Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929). Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada. M. po edna vo Toronto i vo Ki~iner. Kostadin GÍrdev. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. Vo juni 1943 g. so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#. IX 1943 g. (DOM / DOOM. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). Atanas Bliznakov. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon. bil formiran vo Kore{ta na 1. Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada. 1. obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. 1987. voena formacija na SNOF. LIT. LIT.. no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. SofiÔ. Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. Ki~ener (Ontario). Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada. MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). 1982. Skopje. vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar- gr. ^ehoslova~ka. So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Glasnik na INI. 2003. 1971.: Mihajlo Minoski. 1971. Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski. Min. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii. Port Kolbern (Ontario). Skopje. Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik). KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. M. Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931. Glasnik na INI. koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. 1. Skopje. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. †Glasnik na INI#. po osnovaweto na Inici- kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. Polska. vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911) skata kauza. koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija. Min. †Edinstvo#. Skopje. St. od 1984 NOFM) vo Evropa. koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija. vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON. Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. VIII).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M LIT. Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#.: Istorija na Makedonskiot narod.

i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. Operacijski dnevnici. popis 2. vo Kanada i vo SAD. [vedska. Polkot bil sostaven od okolu 4. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. zemen od Stematografijata na H. Belgija.000 lu|e.: Risto Kirjazovski. osobeno vo periodot 1976–1985 g. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska.: Aleksandar Matkovski. Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#. so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. †Iseleni{tvoto od Makedonija#. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. Do 1776 g. Zb.: AVII.: Mihajlo Minoski. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). V. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina# MAKEDONSKI PO[TI. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. IZV. koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija.. od 1973 DOOM). Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#. 2004. Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM. 1989. koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. K-1. 1994. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}. Od po~etokot na 1997 g. @efarovi~. VII 1993). Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina. Skopje. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie. maj 1913 g. raspolagal so svoj pe~at. podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. a komandniot sostav bil od grani~nite edinici. M. Argentina. 1946. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make- MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR. V‡1. a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska). 1985. LIT. Po osamostojuvaweto na RM. dve vkrsteni kopja. St. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija. Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni. br. osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri. kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. Negotino i vo Pri{tina. avtomatizacija na {alterskoto rabotewe. Ivan Katarxiev. pro{arani so crni gajtani. Nikola Popovski.. MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. Vo 1773 g. Min. Min. crvena kapa). Skopje. Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje . V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole. a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). Sobranieto na SRM vo 1989 g. a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Neka faktite govorÔt. A. polkot imal grb so amblem na lav. PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. LIT. LIT. Francija Kanada i SAD. MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires. PTT do`ivea sestran razvoj. M. Boenos AŸres. Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921). Skopje. Taka. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so 874 donski. Makedonskiot polk vo Ukraina. Gevgelija. pod komanda na generalot Ivan Horvat. Germanija. Vo SRM. V. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971). Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843). VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. Zapovest Vk. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. 6132. V 1759 ‡ 28. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji). modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki. ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov. St. Skopje.

MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. II. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj. pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto. a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. 252–270. 1970. a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#. IZV. V 1905 ‡ 24. so zaedni~ki parlament. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe.S. da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#.# LIT. nie Makedoncite. Minoski. Ugrinovski i dr. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na . formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski. †Prilozi#. da gi zaboravite minatite raspravii.: D-r Boro Mokrov. Bosna i Hercegovina. Skopje. Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. Skopje. Hrvatska. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija. izdava~ na vesnici i spisanija. koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini. ve povikuvame site vas. Skopje. vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. @eleznica. 1980. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. Albanija. †MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija. Done Pe{kovski. Skopje. R. vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan- Dimitrija ^upovski (1917) skite narodi. 1993.). razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. Grcija. ^upovski se vra}a vo Petrograd. Gligor N. nastradani pove}e od koj i da e drug. istaknat i mo{875 . Crna Gora. za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. Slovenija i Trakija.). Ml. LIT. Slave Makedonski MAKEDONSKI. raska`uva~.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. VI 1917) MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija. Srbija. so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. M. Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. organ na VMORO.: Bla`e Ristovski. 25. 1978. LIT. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. Objaveni se vkupno 69 broja. Bugarija. Bl.: Hristo Andonov-Poljanski. Stoletija na makedonskata svest. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot. D. istiot. JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost. Slave (s. Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek. Min. 486–530. 1985. Ejsk) vo 1923 g. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija. 2001. 1. M. dramski avtor. Male{evsko. 76. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet. P. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet. pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 24. T. Urednik bil Nikola Naumov. d-r Gavril Konstantinovi~. balkanski narodi. pome|u Srbite. 13). Skopje. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija. 204‡206. a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro. a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo. publicist. koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M JP †Makedonska po{ta#.

Beograd. Beograd. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. Aron. †MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. Putni~ke sli- ke. II. Gligorie Gogovski (tekstilna industrija). drugari!#. Srednovekovna Makedonija. Stojan \or~evski.: V. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David. IX. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna. kako i drugi publikacii. Slika 2. †Da bideme i utre# (1969). i Strimonci. koi `iveele po tekot na r. roman (1967). prva. @ivkoviÊ. Skopje. Javno se deklariral kako Makedonec. Srpski car Uro{. †Starinar#. †Makedonski kni`ovnik#. Andrija{ i Mitra{. po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast. potomok preku Samuilovata }erka Kosara. poezija (1955). MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. 1997. Podocna sinot na Gavril Radomir. P. Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. kako voda~ na vostanie (1040/41). Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago. Beograd. 29–1. B. MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. LXXVI. koi `iveele po tekot na r. Vistinata za vostanieto na komitopulite. Mirko Spaseski (direktor na marketingot). †Taso Makedonecot# (1995). se nao|a vo Mihalovce. Mitko Temenugov-@elezni. vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem. I. 7–22. †Progonuvawe so Tatra# i dr. †Makedonski pregled#. Bari{iÊ. Prilep. ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v. N. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija. 2005. 999/1000). Le soulivment des Comitopoules. 34–365.. Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin. Poznati se od †^udata na sv. po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. Marica (26. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. E. Rozen. Tradition and Historiography. Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976). Beograd. †Glasnik SUD“. Vo periodot od 674–678 g. Dimitrij Solunski#. R. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. R. Lazar MirkoviÊ. To{o Neveselov. SreÊkoviÊ. Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave. zbornik (1995). T. \or|i 876 . –. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. 1959. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek). esei (1964). Sofisko. Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija). Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). 1966. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. Beograd. Stjepan Antoljak. Gligor Ge~evski-Iv~e. Prilep. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale. \or|ija M. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). 1910.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Postanak jedne slovenske carevine. †Glas SKAN“. \. sin na zetskiot vladetel Mihail. Po negovata smrt (1014). i LIT. IX 1371). vnukot na car Samoil. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa. Rade Mihaq~iÊ. Draguvitite `iveele zapadno od Solun. ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor. Beograd. 1983. Rihios do Orfanskiot Zaliv. Vo ovoj kontekst. a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395). pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. †Pole na ma`i#. 1–2–3. Beograd. a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes. 1998. Konstantin Jire~ek. †Slavica Slovaca“. kraq Vuka{in i Dubrov~ani. I. Risto Frangov. Slova~ka?. 2002. Kiril Biserkoski. 1981. †Razbudi se za presuda# (1969). najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov. B. 1943. Du{ko Boceski. Car SamuilÍ i VasiliŸ II. Kako pretendent se javuva i Alusijan. Bratislava. I. 223–224. Obim i karakter. Bla`e Ristovski. 16–23. Petr. na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015). The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. IZV. Bo`idar ProkiÊ. Angel [umanski (agroindustriski kompleks). Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). zb. Bo`idar ProkiÊ. PirivatriÊ. Beograd. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci. 588-589. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini. kako i tekstot od Al. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. †Makedonska golgota# (1969). [lÝomber`e. 194–199. Goga Petkovski. Donski †Orisija# (1997). Beograd. G. komunalnite dejnosti. †Balkanistic Forum#. Skopje. Samuilova dr`ava. a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot. Spisanieto izleguva od 1977 g. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#. Mesta. kako i na ruski jazik.: †Zdravo. Mrwav~eviÊi. ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. Biljana Ristovska-Josifovska. istata. f. se zabele`ani (kn. 1. †Makedonska biblija# (1994). †Makedonec# vo Blagoevgrad. Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ. Zbornik Konstantina Jire~eka. †Da go fotokopirame `ivotot#. 165–182. Grobot na Presijan. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. 2002. Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. Struma. BIBL. V. Pulevski i Krste P.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. 7–8. Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. 1953. Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik). 11–26. B. III (1924–1925). 1878. SofiÔ. †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#. 1908. M. Blagoevgrad. Vo periodot VII – vtora pol. I. 341–385. SanktpeterburgÍ. †MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018). so isklu~ok na Draguvitite. e proglasen od narodot za car.. MANU. 1883. 213224. Ivani{. I.. P. vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto. Go izdaval v. Stra{o Hristov (crna metalurgija). dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. S. po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. bankarstvoto itn. 30–31. F. koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt. Verzitite/Berzitite me|u Bitola. †Balcanoslavica’#. Car i kraq: neuspe{no savladarstvo. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. Beograd. Petar Deljan. 604-610.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. turizmot.: †Deloto na Krste Misirkov“. LXXXIV. †Kusi raskazi# (1961). 1994. Istorija srpskog naroda.-J. Jadran Ferluga. Zlatarski. kn. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota. 1926. a go zazele pogolemiot del od Halkidik. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor). 1925. na IX v. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. sinot na Jovan Vladislav. †Glas#. 2002. zb. Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. 75-84.: T. LIT. Ki~evo i Veles. Sofi|. Vangelija Despodova. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan.

Mile Jovanovski. Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje). Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje). Stojan Zdravev. Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje). Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje). Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje). 2001. 1998. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite. Van~o Ristov. Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje). Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija). Xoxa Bojaxievski. Gligorie Gogovski.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod. Velija Ramkovski. Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci). Boris Gi~ev. spored nivniot teokratski sistem. Angel Zarezankov (ko`arska industrija). Mile Stefanovski. no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#. Zlatan Mitev. Jon~e Koteski. F. bra}a Stojkovski (†Bujoto#). gi odbele`uvame: Slave Atanasoski. Po osamostojuvaweto. Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje). Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje).: D-r Boro Mokrov. Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani). Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot. 4. I. †Negorski bawi#). Van~o ^ifliganec. IZV. Bla`e Ristovski. M. Trifun Kostovski (Eurostandard banka. Izleguva periodi~no. Risto Gu{kov. stanuvaat imperativ na vremeto.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKI M Zarezankov. 1. Trajko Davitkovski. dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica). 353–373. Dragan Tanevski. no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov. Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija). Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid). Jorgo ]uka. R. Risto [apkar. @ivko Radevski. Bla`o Ristomanov. Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje). – T. vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Asen Xikov. j. Qubisav Ivanovski-Yingo. postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet. s. Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo). Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo). Milorad Stefanovski. LIT. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Vo RM postojat okolu 50. III. †Keramika Nova#. Todor Mirovski. 1990. Kiro Samarxioski. Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje). Nikola Min~ev (metali). Mile Cvetkovski. Bla`o Pangovski (trgovija). Ilija Bresliski (†Beton# – [tip). Milan Hrovat. Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje. Kosta Argiroski. Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje). Skopje. †Eurolink#. Stefan \or|ievski. Nako Nikolovski. Qube Stavreski. †Eurolizing#. Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje). Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr. LIT. Sotir Naumov (paten soobra}aj). vo koe se predavalo na gr~. Tome [imov. Krume Jovanovski. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767). Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola). Min~o Jordanov. pismo. Nikola Stefkov. Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{). Dragi Arsov. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje). Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje). Konstantin (Dinka) Avram~ev. Trebo{). S. Qubomir Popovski. Stra{o Nelkovski. Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica). Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani). Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM. pod redakcija na D. Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932) †MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija. Venko [apkar. Aleksandar Bogoev. Qu- bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje). na bugarski jazik. Miladinovi (†Kimiko# – Struga). Mihajlo Zisi}. Stojan ]osev. Jani Bojaxievski (konditorska industrija). a osobeno po osloboduvaweto na 877 . Aleksandar Manevski. Borivoe Xrtev. i so gr~. balk. Teodos Paunov. Nikola Matlievski-Pa{ata. Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje). Isak [ehu i dr. Gligor Bi{ev. Tome Mitkoski. Aleksandar Simevski. Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga). Taki Maja. Taip Tairi (†Eurogranit#). Skopje. Gavrilo Gavrilski. Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje). Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles). Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Bl.: Stopanska komora na Makedonija. [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Kiro Kramarski. Nikola Ga{oski. \ore ^artov. kako neoficijalen organ na VMRO(Ob). Andon Makraduli. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#. \or|i Jan~evski. Mexit Sapa (†Debarski bawi#). Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Andrej Damjanov. Soobra}ajot vo Makedonija. Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje). Petar Gan~evski (finansiski sektor). za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Mustafa Amitov (grade`ni{tvo). Petkov. Voislav Ristovski. Dragan Zaharievski. Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje). Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje). 325–328. 1980. Skopje. Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje). Mirko Pecov. Skopje. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje). Velimir Ginovski. †Eurolend#. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto. †Goldtekst# – Kru{evo). no i po osamostojuvaweto na zemjata. Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#). Mile Stefanovski. Zapren od bugarskite vlasti. Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar). Vasil Haxikimov. Vangel Gaga~ev. XII 1931 – 1. Boris Stojmenov (†BS# – Skopje). Jovo Panajotovi}. RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo). Ivan Ivanov. Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje).: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje). Nikola Para}eev. Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje). 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija. Me|u stopanstvenicite. Simon Naumoski. pravosl. MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci.

MANU. 1. Ilievski. jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. &. a vo mart 1998 g. Prilozi MANU. Sk.. Ristovski. toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik.. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. svest. potoa stru~noinformativno. P. re~nici. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#.M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Grcija.. pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata. 1988. 27-40. OLLN. revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. j. Vo po~etokot imalo karakter na informativno. crkovnoslov. a preostanatite 2. Hr. pismo. MANU. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. B. OLLN. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. 132. Se pojavuva vo 1954 g. Tradicija i inovacii vo maked.-T. lit. (1870‡80). 15-29. so gr~. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. a vo sredinata na XIX v. MANU. Soznajbi. Makedonci.. Il. Osnovano e kako polugodi{no spisanie.81%. Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor# †MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici- †MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje. so gr~ko pismo od XIX v. So cel da se podgotvi za privatizacija. Nejzinata korporativna kultura.. Denes. 1982. Vo 30-tite godini od XIX v. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata.: Bl.88%. Spored tehni~kite performansi. studii. a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. pismo. 15. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi. 2005. 37-38. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. Sk. pod pritisok na fanariotskite vladici. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun. AD †Makedonski telekomunikacii# 10%. j. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1. 1991. Maked. 28. {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi. Gramatika na maked. 2003. Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje P.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. P. prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977. Prv pe~aten maked. Do krajot na 1996 g. a od 2000 g. kusi soop{tenija. Koneski. slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. i nadvor od nea. narodi (Vlasi. &. sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878 tenski. P. Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. respekt. so . Balk. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#. 315-319. Sk. I–XX. 1852) S. IZV. Prilozi. Me|utoa.t. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Vo januari 2000 g. Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. 26-30. Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. pa s. Vladata na RM 34. prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. 13. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo. 2001. T. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860). LIT. 322. integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite. 272-287. toj ja budel i nivnata nacion. Osnova~. so gr~. posvetenost kon korisnicite. zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost. 1–20). pismo pou~ni slova. molitvi i dr. PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#. P. prevod na prestolnoto ~etvoroev.31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. kni`evni spomenici od turskiot period. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. 1. inovacii. vo po~etokot na 1997. lingv.. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. Sk. Hr. &.t. Sk. telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica).

op{testvenik i publicist. P. 58-60. toj e ubien od makedonskite revolucioneri. Vo nego se objavuvaat studii. Struga i Bitola. Min. ruski. potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). koi{to se zanimavaat so makedonskiot. a odgovoren redaktor I. Skopje. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci. 20. Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). LIT. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun. D. 331–473. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva. odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. Egejskiot del na Makedonija. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo. Go izdava nedelniot politi~ki. Dimitar Vasilev (s. 21– 34). za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. 1989. †MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S. LIT. Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina. d-r Vasil Tocinovski (1989–1990. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871). Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984. so 879 .Peterburg. materijali. pravednosta. Na 18. Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. 1890). d-r Bla`e Petrovski (1994. Bl. 62–64).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKII GLASÞ M zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija. Ml. MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet.: D-r Boro Mokrov. Mihajlo Minoski. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. †Razgledi#. ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. Kon polovinata na 1897 g. Kajlarsko. kritiki. d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002. 1985. †Makedonskij glas#. kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. Poradi statija za Vini~kata afera. II). vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894). potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882). dr Tanas Vra`inovski (1985–1988. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo.: Bla`e Ristovski. soop{tenija. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. †Sv‹tlina# (1882–1883). Izdava~ D. Forum za Makedonija 2001. istiot. †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). br. po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev. no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici. 20. S. posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993. XVIII–XXI. MAKEDONSKI FORUM ‡ v. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik. R. Poradi rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite. Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898). Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo. u~itel. 35-46). Skopje. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. †MakedoniÔ# P. Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. 1970. Gogov. Objaveni se vkupno 35 broja. 1. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. 9. 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007. M. XXVIII–XXX. prikazi. Pavle-^upovski. vo redaktiraweto na sp. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. studenti na tamo{nite univerziteti. 47–52). Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo. LIT. Skopje. VI 1913 – Petrograd. I. Embore. Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. Skopje. Uzunov (1842–1887). trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#. Arhangelski).: Hristo Andonov-Poljanski. 35–42). portreti i bibliografija (na pet jazika). 1980. po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci. kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). zaedno so vodenskiot prvenec \. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874). 5. Skopje. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). [vajcarija. Grcija. II 1898) – makedonski u~ebnikar. a potoa sekoja treta godina. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad. II i 19. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. vo po~etokot sekoja vtora. turski i gr~ki jazik. statii. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879). 1847 – Istanbul. XXIV– XXVI. Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. XXII–XXIII. Voden. po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). Dimitar Makedonski MAKEDONSKI. Ml. 69–83. Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. XXVII. D. I (serija treta). vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto u~ili{te. R. organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885) †MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun. XI–XVII. 53–54). S. mirot i ~ove~nosta# (12. 1958. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura. 22.

S. Do 1990 g. i J. Bo`idarski. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi). priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik. po petmese~na pauza. LIT.: S. G. 1981). 2001. I. I. potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987). Stavovi-Kavka. tuku prosto Makedonci. Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto. Dino ]osev i dr. IZV. LIT. so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija. kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. pod pritisok od balkanskite monarhii. Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo . ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. 1970. Skopje. upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata). INI. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ. II. K. I. 27. Memoari. MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g. Skopje. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep. so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota. so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite. 1976). Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok.. G. Gr. 1. V 1935) ‡ vesnik. 486–530. Kostadin Kepeski. LIT. vo: Lidija Miladinovska. Fototipno izdanie. Razvojot na 880 . MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo. Naslovnata stranica na prviot broj na sp. Skopje. da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. Stoletija na makedonskata svest. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. Georgov. bile organizirani Denovi na slovene~kata i na hrvatskata arheologija. a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi. Ohrid. LIT. T. V. R. D-r Boro Mokrov. XI 1970 g.: Bla`e Ristovski. za edukacija na mladite. kako i pove}e javni tribini i predavawa. Vera Bitrakova-Grozdanova. G. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. V 1924). XII 1913). Kiselinovski. N. Pe{kovski. 20 NoÔbrÔ 1914. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena. 2001. Georgiev i dr. spisanieto e kone~no zapreno. organ na VMRO(Ob) †MAKEDONSKO DELO# (Viena. pe~atewe publikacii i sli~no. Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g. N. Po barawe na Srpskata legacija vo S. Prv pretsedatel e prof. IX 1925 ‡ 25. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}. A. St. Konstantinovi~.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. 1978. P. 1976. a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. se objaveni samo u{te dva broja. Koro{ec (1973). Skopje. sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci. Dimitar Vlahov. d-r G. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot. organ na VMRO(Ob). 10. 1971. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip.Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000. a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g. Svetislav Krsti}. potpi{ani od D. Rilski. Stojanov. 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite.: Dimitar Vlahov. †Makedonsko delo#. pokraj Makedonci. Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. Pariz i Berlin..-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. Georgov. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov. nemu }e mu re~eme blagodaram. K. 2004. III 1914). i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe. Sv. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo spisanieto. a potoa: Sar`o Sar`oski. D. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite. ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. iako Redakcijata postoi i potpi{uva MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri.: Pasko Kuzman. 1968. no i po sledniot br. Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. Dragi Mitrevski. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. istiot. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva. Kis. 9 (2. Zdru`enie na arheolozite na RM (1991). Malcinstvata na Balkanot (XX vek). na bugarski jazik. 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje. apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Dimov. Pasko Kuzman. Qubqana. vo Prilep. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi. Skopje. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari. Vladimir Poptomov (glaven redaktor).-PeterburgÍ. i Belgrad. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#. 1913 zborovite na B. Objaveni se vkupno 179 broja. Bl. A. S. ^upovski. nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979). Ugrinovski. kako i katalozi od izlo`bi.

Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. D. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Ml. D. demokratsko. demokratska zada~a. za podelba na Makedonija. Neka faktite govorÔt. Nikola Popovski. Bl. XII 1918). 1997 i 2001). da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija. Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. M. Min. bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla. donija i na Kanada. mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir. Zb. X 1993 g. na XIII v. Skopje. Skopje. Min. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla. 362-367. Smatrakalev. †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#. a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. IX 1997) pe~ateni i zbornici †NefroloM. 1993. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. M. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici. 330–334. 79. bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. Prv pretsedatel e d-r M. dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. Skopje. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana. Polenakovi}. 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija. P. gija# (1993. 1946. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. Martulkov. †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija. V. {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. I. osven so drugite porobeni narodi.-K.: Mihajlo Minoski. Buenos Aires. Skopje. Kako kratok aprakos. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. 1983 >) ‡ 881 . etni~ko organizirawe na iselenicite. 31. a po karakterot i sostavot e op{tonarodno. MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka. nitu pak stale{ko ili klasno. a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make- MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires. LIT. Kostov. III. S. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci. [vajcarija. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA. Od kongresite se ot- V. 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. N. K. Kanada. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. 1. LIT. 1980. DIJALIZA. 1985. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. 1980. sign. 363–373. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici. †Makedonsko zname# (1932&1934) donija) e op{tonarodna. Se ~uva vo Arhivot na HAZU. IX 1991 g. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl.socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi. Po podelbata (1989). 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe. u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †MAKEDONSKO ZNAME# M makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). VI 1932 – III. 33). osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. tuku za parohiska crkva. no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva . so redovno ozna~uvawe na sedmicite. R. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. III c 1. 17v. tuku isklu~ivo dobrotvorna. Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#. Min. Skopje.: Mihajlo Minoski. od po~. Veselinov i dr. Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992). 1985. 2004. LIT. [arlanxiev. Toa ne e partisko. 14. vo Ohrid. na XII v. Skopje. Bla`e Ristovski. Ivanovski. Skopje. Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla.: Mihajlo Minoski. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost. Pol. Zagreb.: D-r Boro Mokrov. 1. Ima 133 pergamentni listovi. A. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. LIT.# Ukinat od vlastite. Stojanov i V. M. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. H. koi ne bile pod tu|o vlijanie. 1990.

^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni. Andreja{ i Mitra{. Varo{. Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija. a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar. od kade {to. Mrwav~eviÊi. Poklad Kraqa Vuka{ina. koj{to potoa bil odlo`en.-J. S. D. Rodona~alnik na tn.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. G. Prilep. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status. trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite. Branko Panov. 1997. 1. koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola. zb. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383). Beograd. a podocna samo so negov natpis. †Starinar#. kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika.: Lazar MirkoviÊ. Vo slednata godina ~lenstvoto na- Kralot Volka{in. ^upovski. The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. K. so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}.: Vizantija i Sloveni. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S. zaedno so \ura| Bal{a. trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. prof. IX 1391 – 6. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek). 319–330.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. 1967. iako granicite ne bile sosem bezbedni. Beograd. no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo. EFMA/WHO. vo Skopje. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral. 1979. 2. Konstantinovi~. XIV. a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). Biljana Ristovska-Josifovska. LIT. B. Stoilov i dr. od Nikola Altomanovi}. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov. 153–161. Biljana Ristovska-Josifovska. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki. ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA. †Balkanistic Forum’#. Spirov. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371). na istoto mesto. 7–22. Zbornik Filozofskog fakulteta. 1983.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe. Tradition and Historiography. kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va. 1970. go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska- dar.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto.: Statut na MLD. Misirkov. blagonaklono gledale na ovoj napad. Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek. dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. I. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija. vo S. Serska oblast posle Du{a- nove smrti. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot. Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a). despotot Jovan Ugle{a. S. Osnovano vo 1945 g. Beograd. koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369). gi {titi nemo}nite i se odmazduva. Bla`e Ristovski. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{. 165-182.-B. kako ~lenovi na koalicijata. Vo 80-tite godini na XIV v. koga e zaroben i carot Uro{. H 1902 g. freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#. 435–456. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992). Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395). LIT. Dedov. koj{to deli pravda. Georgije Ostrogorski. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak. I 1392). Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. \or|i Zdravev. 11–26. so sedi{te vo Prilep. podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. Beograd. †Zograf“. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar. uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. Blagoevgrad. Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. Sima ´irkoviÊ. D. †Balcanoslavica#. 2002. Milan IvanoviÊ. Mi{ajkov. so nat~ove~ka sila. specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii. so brziot kow [arko. Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350). od Bal{ite i od Turcite. odnosno za svoj naslednik (me|u 1. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren. zaedno so Bal{ite. Srednovekovna Makedonija. R. VIII 1371). vo kn. Dubrov~anite. Nedeqe u Prizrenu. Marica (26. so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. a naskoro potoa i Kostur. u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. 194–199. podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. IX 1370 i 31. Solun i Ber (1387). Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). III (1924–1925). Kralot Volka{in zaedno so brat mu. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1.). Prv pretsedatel bil d-r B. Osnovano na 28.. Spomenica Frawa Bari{iÊa. 2002. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. M. Prilepsko (1371/72) 882 . MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. D. 1925. {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik. f. 30-31. M. Skopje. 1–2–3. po istorija na medicinata na Med.

b) ~itawe referati. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#.. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S. So ~l. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#. Vo ~l. pretsedatelot D.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to. Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S. a F. XII 1903) prvo doa|awe vo Rusija. ~itanka. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. P. toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. 1903).-Peterburg (16. Misirkov. osobeno pri nivnoto Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S. Mi{ajkov i S. so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. etnografski. pesnite. gramatika). X 1902) rasnuva na 25. obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled. so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. stihotvorbi i dr. Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto. g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci. raskazi. kako i so oddelni slovenski dejci#. bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe. v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija. a od po~etokot na 1903 do 1917 g. b) da gi prou~uva jazikot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO M Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S. vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen. Vo ~l. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. XII 1902).-Peterburg nacionalnata svest. vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina. referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. se opredeluvaat granicite na Makedonija. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. 1 od Ustavot na MNLD (16.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot). se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto. v) da gi primiruva i da gi obedinuva site Makedonci. i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa. i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883 . Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski.Peterburg. (so potpisite na D. otkako se konstituira Upravata.-Peterburg do S. U{te na 12. †Za makedonckite raboti#. XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S. filolo{ki i politi~ki pogled. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar. Vo po~etokot na 1904 g. XI 1902 g.

Min. XI 1903). Vo Buenos Aires bil pe~aten v. 9. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata. Bl. 1966.1994. MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto.. 223–447. Ednovekovnite koreni na MANU. a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. 1946 g. Avstrija. M. 1966. O. Vo imeto na humanosta.. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. 1978. Kiril i Metodij# (27.-Peterburg. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. Skopje. francuski i germanski. 259–263. J. Me|utoa. Kiril i Metodija# (1912) LIT. SofiÔ. osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Misirkov na makedonski ezik. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S. ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite. Ohrid). M: T. †MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena. P. Krste P. T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija.: Mihajlo Minoski. †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K.M MAKEDONSKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA voto niz Makedonija. samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939). no i revolucionerite D. Skopje. za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S. t. od god. Bitolskata filijala na MNLD na 15. Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. I. XII 1923 – 1. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi. Neposredno pred Prvata balkanska vojna. Skopje. no i toa ne be{e registrirano. II. no Gradona~alstvoto ja odbi. so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob). Dr. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. †Makedonsko zname#. Zb.: Bla`e Ristovski.. Prvo izveduvawe: Skopje. 2003. K. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov. osnovano od K. Misirkov (1874– 1926). Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905).. LIT. na bugarski jazik. aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata. 2. Skalovski. LIT. 61. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. istiot. LIT. Skopje. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. VI 1917).: Ivan Katarxiev. I–II. MANU. Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. 884 Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija. organ na Dvi`eweto. Dedov vo Sofija (23. no oddelni statii i na makedonski. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Bl.Skopje. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941). e. organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. VI 1912). Min. srpskite i gr~kite pazari. osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. Ár. Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Misirkov (1874–1926). Izleguva dvonedelno. MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Misirkov i St. a potoa nedelno. VIII 1912 g. istiot. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. 2004. Terziev i Georgi . Angelov. Kiril i Metodij#. Angelov. 298. 1978. bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod.: SveÈ. Miras~iev i J. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija. istiot. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija. 15. IX 1946. Krste P. Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest. Sve~en sobir. kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik.. Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932). †Makedonski glas#.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo). se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. Bla`e Ristovski. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor . Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna. Skopje. II organ na Makedonskata federativna organizacija. be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. R. R. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. M. Iseleni{tvoto od Makedonija…. a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija.

MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires. Skopje. O. †Makedonsko s'znanie#. 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici. Trajkovi} (1980‡1984). Toa go objasnuva i G. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija. makedonskoto dvi`ewe nema da postoi. so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot. nauka i kultura.). Atanasov. zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. formirano vo 1947 g. d-r F. Min. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. srpskoto i gr~koto vospitanie. Kl. R. deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{. organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester. pr.e. etni~ko organizirawe na iselenicite. SAD. Sl. angliski jazik). P. LIT. Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo. 138–141. L. Sl. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes. T. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). 2004.-K. Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko. a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no. Jurukov. B. V. lavira i koncepcijata na vesnikot. V. Srbite i Bugarite#. Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934).-T.-K. Dosega{ni pretsedateli: A. Bl. MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO. Vo vesnikot sorabotuva i K. M. koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik. kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. Kikovski (1988‡1992). Pelski). Sl. vo statijata †^era. 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. SAD. Sl. mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski). 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci. N.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto. zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija. Kalifornija. Bla`e Ristovski. Simov (1974‡1976). N. vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev. LIT. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi. A. pr. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). Skopje. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija. Razmov i dr. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata. K. so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija.n. Ristov (1994-2000) i S. S.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKO-RIMSKI M dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. a od 2000 g.n. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija.e. 1970. Wujork. N. da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija. M. inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles. a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. i protiv †agentite na Tretata internacionala#. Kanada. direktno vo zatvorite. MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205. Tolov (1976‡1980). Iv. N. Sarafilovski (1992‡1994). Dorevski (1984-1986). Protogerov i Iv. †Makedonsko delo# (1925). L.: D-r Boro Mokrov. Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite. Zb. LIT. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. Argentina. Damjanovski (1986‡ 1988). Kova~ev. 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie. no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa. prete`no od Bitolsko. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. Mihajlov#. za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata.). MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto. Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g. Aleksandrov. aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto. 200‡197 i 171‡167 g. 1980. 1999.e.-K. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. Poradi zafate- †MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro- Moneta na kralot Filip V (avers/revers) 885 . MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija. Istorija na makedonskata nacija. 539–542.: Mihajlo Minoski.n. Skopje. no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. vo sorabotka so N. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je. Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941). Misirkov (pod psevdonimot K.-K. 1905 – Makedonija. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe. N. pr. Spored aktite. K. Skopje.

M. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919. Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. vo Kor~ansko – bobo{tenski govor. Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a). bidej}i obrazovniot proces nasekade. a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa. Crnolevo. Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin. a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. Vo po~etokot na XX v. Pasinki. del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. a od jugoistok napadnale i Ahajcite. Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik). 1906. Spored sklu~eniot mir. vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. od koi okolu 20. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200.e. pr. III (1983). vo selata Lin.-R. Vrnica (Vrbnica. 2000. dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. vol. a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. pr. Orgo{ta. N. Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija.e.e. 886 MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura.n.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. pr. Kuks. Ore{ek. Ma{kin.n. Trebi{te.). [i{tevec. no bil odbien od Ahajskiot sojuz. vol. Kore{~a. IV (1904).: Istorija na makedonskiot narod. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. vo Mala Prespa – zapadnoprespanski. vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a). okolu 150. Titi Livi. Ajtolcite i Ilirite.e. pr. Pustec nacionalnite malcinstva. Zapot i Ko{ari{ta. Toj pridobil i drugi sojuznici. Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5.000 novi vojnici i sl. Skopje.). Malo Ostreni.). zapadnite i jugozapadnite makedonski govori. Podgradec itn. Mala Prespa – 9 sela: Tuminec. se odviva na albanski jazik. K. vo instituciite. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. Gorna Gorica.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nosta vo Punskite vojni. Zrnovsko i Cerje.: Polybii. Istorija na Stariot Rim. . Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g. Vrmnica). Kojavec.n. So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa. itn. Historiae. Golemo Ostreni. otkolku od rimskata ekspanzija. Ginevci (Gineec). ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi. Bili{ta. Paki{. [ulin. Lipsiae. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g. Kako nivni sojuznici. vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot. A.e. vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli. Voenite podgotovki prodol`ile. II (1924). Elbasan. Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje. Ab urbe condita libri.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija. Ladomerica. Leska. Tu{emi{ta i Piskupija. Lipsiae.n. Kavaja Kor~a. bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na Op{tinskata zgrada vo s. INI. Golo Brdo.000 lu|e. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija. vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. Klewe. Novo Selo. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. 1995. Skopje.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~.n. pr. Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina.). LIT. bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta.n. vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor. Pustec.). Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie.). Tu~epi. Dolna Gorica. pr. Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo.e. koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. zemjata bila opusto{ena. Radovi{ (Radoe{ta). Globo~ani. Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski. koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo. I. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma- Bitkata kaj Pidna IZV. Dardancite navlegle vo Pajonija. kako i komunikacijata na dr`avno nivo. i toa: vo Gora – goranski govor. Le{ni~ar (Le{ni~ani).) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda. vol. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4. O{enovo. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie.

Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata. `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. Osobeno skata dr`ava. Bitola. Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#. cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948). a kon jugozapad Kor~ansko i Devol. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa). Osven voenite sostojbi. prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie. pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919). vo obrazovanieto. pokraj obrazovanieto na albanski jazik.). Na toj na~in. vo javnata administracija. Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa. bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija. so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. vo legislativata. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban- Ahmet Zogu Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas Ali-pa{a Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina. taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887 . Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye. koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija. zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. Za olesnuvawe na toj proces. predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. no so prevedeni albanski u~ebnici. koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava. Golo Brdo i Gora). granicata stanala neprobivna. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v. Golo Brdo i Gora (1923) itn. a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo. Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole. mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek. sever i jug. bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika. na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa. vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. po Enver Hoxa. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon- ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v. dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija. vo mediumite itn. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie. Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v.). koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot. Od 1948 g. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata. makedonskite u~iteli bile isterani. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. pod zakrila na tur- iseluvawata ne bile celosni. a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. vo politi~kiot i javniot `ivot.

Tiranë. 1970. Poqe Debarsko. 1969. Sv. An. Branislav Rusi#. 24/25 (1972/973). 111–125. formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. Vo oktomvri 2004 g. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata. V. Jovan Haxi-Vasiqevi¢. 1954. 123–186. SofiÔ. 35. 2000. Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija. Mehmet Hoxha. Skopje. koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo. 1932. sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. 2. Debarski Drimkol. 4. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#. Skopje. Filipovi#.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. doktorska disertacija). se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni- . Skopje. t. redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski. †Makedonski folklor#. kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa. 1940. Bo`idar Vidoeski. †EtnoAntropoZum#. Dru{tvoto †Bratstvo# (1991). 1955. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. VI/1. Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik. pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. II. 1998. dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. I. Borivoje @. Naselja i poreklo stanovni{tva. kn. 1918–1941. LIT. Jovan Trifunoski. II. Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji. Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko). K†n~ov. 1957.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna viraa. Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek. br. Galaba Palikru{eva. 2002. Skopqe. 2000. Petri~ko. Skopje. 312–330. Istra`uvawa i zapisi.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter. EtnografiÔ i statistika. Skopje. kw. †Istorija#. Skopje. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko). Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek. Vo po~etokot na XX v. Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#). 1900. Ju`na Makedonija. Branislav Rusi#. 1979. Goranski narodni pesni. Skopje. Andrew Rossos. Skopje. historik dhe etnokulturor. istiot. †Istorija#. 8. Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji. Aneta Svetieva. 1988. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Metodija Sokoloski. XV/2. Beograd. Mil. Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa# koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija.n. 2002. 1987. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878. @upa Debarska. 63–118. The British Foreign Office and Macedonian National Identity. Milivojevi¢. Prespa vo Sredniot vek. 1924. Krste Bitoski. Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono- radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot. Tomo Tomoski. Skopje. VII/2-3. X). Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek. 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#. MakedoniÔ. Bo`idar Jezernik. Dijalektite na makedonskiot jazik. Skopje. 49–81. site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik. 1994. œranov. Milisav Lutovac. Skopje. 2004. D. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991). N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski. 1971. Dru{tvoto †Gora# (1993). 2. Beograd. Skopqe. LXIX. †EtnoAntropoZum#. Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe. 3–4. koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec. †Makedonski pregled#. Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite. Golo Brdo. 53/2. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. prozvu~e prvata privatna 888 Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. sostaven del na makedonskata. †Srpski etnografski zbornik#. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za- Vesnikot na Makedoncite od Prespa Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). Skopje. Gora i Opolje. VII/10. 137–157 i 429–493. 100–113. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. SofiÔ. Pomaci. †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#. Vo 2002 g. 1965 (rakopis na odbraneta Kimet Fetahu. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod. 1939. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. S. †Patrija#. Beograd. a vo 1912 g.. Skopje. †Slavic Review#. 30-79. Bla`e Ristovski. Nazif Dokle. vol. vo kn. SAN. Svetivra~ko (Sandansko). Beograd.

odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. gagauskoto i drugite mali malcinstva. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. vo dolinata na r. Strume{tica. ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Pokraj zapla{uvawata. vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta. treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r.18% od makedonskata etni~ka teritorija. pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. Vo slu`bena upotreba po 1912 g. Re~isi do krajot na turskiot period. jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev). Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. bile sprovedeni relativno slobodni popisi. kon brojot na onie {to se izjasnuvaat kako Makedonci. Ja se~e Blagoevgrad rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. Mesta.000 od tn. koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. socijalnata i duhovnata kultura. Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija. pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki.385. pa se spu{ta severno od Blagoevgrad. tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat. ~e~ki govor). osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi. e standardiziraniot bugarski jazik. koe Bugarija odbila da go priznae. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948). Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r. {to e trome|e me|u Pirinskiot.000. koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. †drugi#. koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. tatarskoto. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. Mesta.000 do 250. ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. Na taa to~ka. Osven vo selskite naselbi. Mesta i predelite na toj prostor. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6.798 km² ili okolu 10.367 vkupna polulacija (2006). Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina. na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10.707 du{i. Struma na istok. makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. vo popisot od 1992 g. Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100. Nevrokopsko i Razlo{ko). na Rila Planina. Vo 1946 i 1956 g. kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila. zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata Planina. bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. Bregalnica na zapad od pritokite na r. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed- Jane Sandanski so borci od svojata ~eta 889 .800 `iteli. Struma. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat. Struma i Smoljanite po r. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini.) i islamsko.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M ot rodopski greben. zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi. bidej}i dr`avata po 1948 g. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v. Isto~no od Peh~evo.

vo legislativata. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija. Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. Amerikanskite protestantski misioneri. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006). So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka. sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej. separatisti i neprijateli na dr`avata. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja. Me|u pogolemite malcinstva. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u 890 rekite Mesta i Marica. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78). Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. 1919 i Lozana. vo obrazovanieto. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. †Pirinsko delo# Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919) to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko. vo javnata administracija. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. t. okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. gr~kata crkva. No vo 40-tite godini na XIX v. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija.n. bugarska kulturna sfera.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. Spored gruba presmetka. po 1835 g. po Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948) . vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko- Centralniot organ na Oblasta v. ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo. vo politi~kiot i javniot `ivot. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo- bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija. vo mediumite itn. koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. osven Strumi~ko. osnovani vo periodot 1990–2004.n. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t. itn.

Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov. ne uspea da se registrira.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo.mhrmi. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji. http://balder.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend. https://drum. 2005. OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia. itn. 1978.n. †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. october 5-15. Makedonskoto naselenie so islamska vera. Trifunoski. sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. Po vojnite vo po~etokot na XX v. Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece. Warsaw. †OMO Ilinden Ivan Singartiski. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. 2003. Bistrica na Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja# ti na bugarski i na makedonski jazik.prohosting.org/ (mart 2007). Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora. Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast.). Sv. Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko). (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. An. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio. 1870-1970. Velegiziti. vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. nekolku pati bil konfiskuvan. lider na OMO †Ilinden & Pirin# va i kulturen identitet na Makedoncite. klisurata i slivot na r. se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. INI.html (mart 2007). vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34. SAD). Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. http://www.153 km². Pomaci. Sa- gudati. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. Anastasija Karakasidu. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~.htm.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONSKOTO M pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa.omoilindenpirin.pdf. Mesta vo Egejskoto More. http://www. Balkanot. D. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#. Jovan F. Morava. sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. Gregory Mihaelidis. 1914. me|utoa. kon Trakija. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Skopje. Skopje.C. Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r.umd.org/reports/04/osce_bulgaria. vo granicite po Bukure{kiot dogovor 891 . 2002. BÍlgarskite obÈnosti zad granica. Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. koe. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. Skopje. Washington. Vojuniti i dr. Od 2001 g. televizija. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v.com/asen/obst_bg. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a- IZV. Mark Mazover.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v.. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. 1967. no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra- Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr. t. i LIT. Pirinskiot del na Makedonija. Skopje. Rinhini.

planini. Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. nesramskiot i kostenarskiot. vo javnata administracija. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. pa se spu{ta ju`no na r. za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. vo obrazovanieto. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici.M MAKEDONSKOTO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA istok i rekite {to te~at na zapad (Devol. gr~ka ili druga tu|a vlast. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo. Berziti (severno od Solun). Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija. Bugarija. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej. Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp. bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v. kon drugite sosedni zemji i kon Evropa. {umi itn. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta. Sagudati (okolu r. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija. Vo RGr. ne se garantirani malcinskite prava. 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija.). socijalnata i duhovnata kultura. Mesta. Osem). Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot. vo legislativata. Velegiziti (vo Tesalija). kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska. ezera. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet. koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. †makedonska borba#. zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). Srbija). standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. 1919 i Lozana. Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici. gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg. Za da ja osigura novata teritorija. Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. vo politi~kiot i javniot `ivot. Po voenite u`asi (1912/13 i 1923). SAD i Avstralija. Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite. a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. vo mediumite itn. so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Od VII do XV v. Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. Vojuniti (vo Epir) i dr. edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#.n. itn. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija. ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. okolu 200. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870).. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet 892 vo domenot na materijalnata. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi. Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata. od Isto~na i Zapadna Trakija). kosturskiot. reki. prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi. Po 1912 g. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. iako vo 1920 g. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija. pravoslavni od Mala Azija. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva. gr~kata crkva. Bistrica). Rinhini (na Halkidiki). Od dr`avnata politika na negacija .). vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. do deneska. sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Begalci od Egejskiot del na Makedonija Gr~ka andartska ~eta (1904&1906) Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t.

SAD). Bolowski psaltir i dr. vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura.. Gramatik. D. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. 2002. arh.) redakcii. Sv. INI. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina. Mak. kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM. Gr~ka antimakedonska borba. i dr. Ohr... Arhimandrit Nikodim Carkwas sovet. na Norov. se ~uvaat vo razni rkp. Vo 2000 g. se: Krninski dam. Kl. Slovenski rakopisi vo Makedonija.htm. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. Ohridski apostol. srp. manastiri od srp. od XIV v. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. Sk. 2003. koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. odnosno separatist. Spored pismoto. Anastasija Karakasidu. ~etvoroev. 32. arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot lo (gr~ko. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik.. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey. Georgievski. 1919. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. ev. Mak. prerodba vo XIX v. Od XVII – XVIII v. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite.. 1. Jovan F. Tikve{ki zborn. kultura i folklor. kn. a so srp. Meglensko. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. 1993.: Izborno ev. M. red. rkp. kn. Najstari kir. Skopje. Skopje.. kn. se: Mak. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko.. Strumi~ki oktoih. bug. RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270. 5 i 6. Denes samo mal del od okolu 460 rak. na Vlad.. An.. umd. Kru{ev. 1979. na pop Jovan i dr. Od XII v. Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989). list i fragment od Posen triod (XI v. Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905. Balkanot. izborno ev. Slep~enski apostol. Sofia. Skopje. osmogl. 47. 1988. LIT. Filoz. 3 i 4. Nar. Sk. 1990. Slep~enski pom.7 i 8. na Mak. Od glag. se: Bitolski triod. Tsanoff.state.. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. me{ano). pova`ni se: Zografskoto ev. 2000. M. na pop Jovan od Kratovo. vo Mak. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87. G. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. Mak. Dobromirovo ev. Mak. GREECE http://www. od krajot na X v.. na Axi Baba. Sk. iako kratko trael. 893 .. Gregory Mihaelidis. pova`ni rak. Treskave~kiot kodik.# 256. Asemanovoto ev. i dr. dr`ava vo Mak.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. listovi – site od XI v. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990). https://drum. 1.C. fak. se: Apokrif... so srpska ra{ka red. 2004. tie se delat na glagololi~ki i kirilski. Od XV v. se pi{uvaat rkp. Dimitris Litoksou. zbirki vo Mak. doa|a do procvet na kni`evnosta. Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840. vo Mak.: NUB †Sv. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp. ostavil dlaboki tragi vo mak. 1914. muz. rkp. Fragment od †Posniot triod# (XI v. posen i cveten triod. Doa|a do diferencirawe na mak. Skopje. na Visarion Debarski i dr. Mo{in. Arh. Toj period. zborn.. od mak. Partijata e inicija- Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. Stojan Kiselinovski. rus. glag. 1978. Sinaj. Vo javnite mediumi (radio. 22.florina. sè do mak. Vladimir A. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). Mak. Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava. psaltir. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek- MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. Bogdanovo i dr. kratovska i me{ana. se: Krat. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. Vo XIII v. i dr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani. 1858-1918. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet.org/. jazik.. IZV i LIT. Tetraev. Vele{ki zborn.: V. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. koga doa|a do izraz mak. popoznati se slednite rkp. Jegejska Makedonija. Sk.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn. Pozna~ajni rkp. Beograd.. rkp.. naroden jazik. Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek. red. zborn. zborn. Mark Mazover. Potoa ja napu{til organizacijata. Od XVI v. Zborn. Dobrej{ovo ~etvoroev. televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva. no ne i borbata za pravata na Makedoncite. i dr. Washington. nasled.. kn.pdf. Skopje. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska. 1971. Sk. lesnovsko. 1946.). Pokraj progonite i zapla{uvawata. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend.. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Trifunoski. navamu po~nuvaat da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii.

Smoljani (po r. bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. 200.972. kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5.18%.000 – spored podatoci od MIA (2003).798 km².000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB. Vojuniti vo Epir i dr. kako i vo gradovite Tirana. kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6.270. i Kor~anskata Kotlina. Mesta. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori.899.071 Makedonci. go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov. spored popisot vo Kanada (2001) – 31. gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. RB i RA) ne e poznat.697 etni~ki Makedonci.06%). Se operira so pribli`na brojka od ok. Kor~a. Spored popisot na SAD (2002). Berziti (severno od Solun). po sredna procenka ima 42. koga namesto imeto Makedonija. Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla. Velegiziti vo Tesalija.847 lica (0. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002). makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan). Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v.278. ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r.). Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. RBiH (2005) – 2. Samuilovo Carstvo. od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila. Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Bistrica). Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko. Vodensko i Kostursko.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Sprotivno na toa. Se~e delovi od strumsko-mestanskite.547. politi~ki. vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite. Sagudati (okolu r. Sprotivno na toa. navedeni se samo 4.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. vardarskite. vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa. koga 10. koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok.35%) i 4. 700.774 km²). kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1. na druga strana. i vo RS i na Kosovo. Golo Brdo i Gora. RSl (2002) – 3. Spored popisnite podatoci. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar 894 Planina. Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. brsja~kite. ja se~e r. od vkupniot broj 2. Kuks. a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa. u{te ok. Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun). Golo Brdo i Gora. 700. Struma). bile istovremeno i etnografski granici. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. Spored posledniot popis vo RA (1989). Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4. Mesta. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi.022.297. Rinhini (na Halkidik). Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51. okolu 200. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25. kako i vo popisot od 1992. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. bogdanskite. (nad 70%).265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo. vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa.955. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija. vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#.981 ili 64.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. Mesta). Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). osobeno vo prekuokeanskite zemji. Podgradec. kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji. vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr. Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r. Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora. vkupno 30.145. na edna strana.428 Makedonci vo Srbija. ja se~e r. Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva.000 etni~ki Makedonci vo Albanija. bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo. . tie 4. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina.581 kako Gorani (0. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv. kako Makedonci se izjasnile 25.

XIX v. Skopska Blatija.) Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija. Radiovce. XX v.) Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole. XIX v. Kumanovsko. XIX v. Polog. XX v.) Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s. Solunsko.) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s.) Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko. za postara `ena (Prilepsko Pole. XX v. Bitolsko Pole. XIX v. XIX v.) Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s.) Vez od `enska ko{ula (Petri~ko. XX v.) Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s.) Grabeno rakav~e. Stracin.) 895 .) Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole. XIX v. Lopatica. Duwe. Mariovsko.) Vez od `enska krpa za na glava (s. Bugarievo. XIX v. XX v.

vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. muzi~kiot folklor. Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori. da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki. Make896 doncite do`iveale. go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. Zatoa po 1844 g. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9). socijalnata i duhovnata kultura. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam. na XX v. prekuokeanskite zemji. koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. bugarski. NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ.M MAKEDONCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata. Sepak. gr~kata ili druga tu|a vlast. a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora. se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori. Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). zaedno so makedonskta teritorija. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi. Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Grcija i Bugarija. Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. . go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam.. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite. Kanada i Avstralija. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. srpski i albanski. vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. nasekade. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v. Amerikanskite protestantski misioneri. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ. NRM i FNRJ. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija. Turcija. so pomo{ na svoite stranski mentori. a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG. gr~kata crkva itn. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija. Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii. odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik. a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija. Spored religijata. Rezultatot od vojnite sosednite zemji.). Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura. `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. RH. kako RSl (sega ~lenka na EU). pa i vo RM. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD. RCG i RBiH. Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~.). Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija. vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. i vo tie uslovi. so mali verski zaednici na protestantizmot. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ. kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#. no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo. a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava. sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija. kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata. Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V. Gali~nik) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora) Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo) Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko) Nevestinska nosija (Debarsko Pole) Nevestinska nosija (Dolni Polog) Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol) @enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole) Nevestinska nosija (Suva Gora) Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole) @enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s. mominska i detska nosija (s. Skopsko) @enska prazni~na nosija (Gorna Reka) 897 .) Mija~ka nevestinska. Gorno Vodno.

Jov. Skopje. Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905. 1978. Bo`idar Maslari}. Svetski makedonski mladinski kongres. Makedoncite vo ^e{ka. 1971. bataljonot †\uro \akovi}# i dr. Vo 1938 g.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars. Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada. An. 2004. Kavaev i negovata sopruga d-r Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna. (od pomalite). BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ. Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli} 898 . X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. d-r Gavril Konstantinovi~ od s. Mico. Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939). Makedonska alijansa – Melburn. Skopje. Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor. Mark Mazover. Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region. Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata. NSDP. D-r V. 2002. 2003.. 2000. II. Toronto Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter. Gregory Mihaelidis. 2003.C. Obedineta makedonska dijaspora i dr. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. LP i dr. Kanadsko-makedonska biznis mre`a. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina.: Vo srceto na [panija. Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918.M MAKEDONCITE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA borci Makedonci. Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn. Skopje. 1919. Avstralija. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Makedoncite vo Holandija. Voena istorija na Makedonija. D. SAD. D. 1983. Skopje. MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. Priredil Bla`e Ristovski. Poliwa `ito – ridi{ta krv. Skopje. Macedonia Clasp of the World. Slovenija. Iv. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London. istiot. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop. Portreti i procesi. Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970. Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada. LIT. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija.umd. od levo na desno: Trajko Mi{kovski.. Washington. INI. Misirkov. SAD. Tsanoff.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija. https://drum. Dimitris Litoksou. Vladimir A. D-r Orde Ivanoski. potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#. DS. Balkanot. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni. Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989). Dim~e Milevski. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. Krste P. Smrde` (Kostursko). Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg. Skopje. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. Indijana. se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. LIT. me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. III. Gr~ka antimakedonska borba. 1914. Skopje. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija. Viktorija Ink. Svetski makedonski kongres. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava. Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#. OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija. Vasko Panoski i dr. Anastasija Karakasi- du.: Van~e Stoj~ev. Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit. Skopje. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli. LIT. Dragi Stojkovski. 1991. Sv. 1975. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Alekso Demnievski-Bauman. 1990. 1.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270. Bla`e Ristovski. Sofia. NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65 MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Stojan Kiselinovski. 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD). Skopje. MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. Sinot na Angel Gaco. kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP. na pr. d-r Vladimir Kavaev od Struga. SofiÔ. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. MANU. DOM.pdf. se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. kako. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii. Za makedonckite raboti. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). O.

kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Pan~e Kirovski. D-r \or|e Miqkovi}. Skopje. prvoborec. izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. Dodeka bil na robija. XI. 23. tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize. Posledici. Sremska Mitrovica i Ni{. Nikola Uzunov (v. I. Bla`e Ristovski. Antonov stanal i general na Crvenata armija. †MAKEDON^E# (Bukure{t. Ml. Vlado D. Branko Zelenkov. Gligor Bi{ev. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. @ivko Dimoski.). Dimitrija Nova~evski. 1975. SAD. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec. 22. 6.). Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb. Kiki Mangova-Powavi}. Skopje. Jovan Stojanovski. Nikola Uzunov. Skopje. finansii i bankarstvo). Ki~evo. Vlado Makelarski MAKELARSKI. 7. 18. D-r Petar Stojanov. Dokumenti. H 1980) ‡ komunisti~ki deec. Skopje. Mihail Petkovski. 16-18. Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. [aban Prevala (monetarna ekonomija. 7. 9267. Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina. Ksente Bogoev. potoa vo Vrawskiot NOPO. Nikola Uzunov. S. S. Metodija Stojkov. Ml. Aleksandar Milevski. Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. 5. S. I-V. Skopje. X ‡ 6. Dimko Kokaroski. Tihomir Jovanovski. Ksente Bogoev (v. Asen Simit~iev. Nikola Uzunov. maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik. †Kulturen `ivot#. Taki Fiti. 1967. 2. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija. Angel \or|iev. 1914 ‡ Struga. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#. Debarskiot mladinski bataljon. XI. a M. 55-68. ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje). †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski. Jordan Krstevski. Skopje. a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz. 31. Trajko Koneski.). Blagoja Nanevski. I. koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital. Istra`uvawa i materijali. Nikola Kqusev. I 1993) ‡ prvoborec. †Glasnik# na INI. 38. Sredbi. vo v. Pavle Taseski (op{testveno planirawe). S. Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija). Skopje. Todor Todorov. MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot rast (na rast na BDP). 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji. Ml. bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{. od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. Qube Trpeski. Natalija 899 . Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. N. Vasil Griv~ev. †Poetsko kat~e# i dr. Taki Fiti. 1980.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKROEKONOMIJA M Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli. 6. od kade {to izbegal (12. Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945. N. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943. Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj). kade {to vo 1935 g. LIT. Goce Petreski. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR. Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla). vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija). †Prosvetena `ena#. Todor Ru{kov. Seta mladost za Oktomvri. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Vladimir Kandikjan. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto. XXI. na makedonski jazik. 2.: Dim~e Naj~eski. nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. LIT. po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst. Albanija. \or|i ^epujnoski.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. @ivko Atanasovski. T. †Nova Makedonija#. Du{an Veqkovi}. XI 1981. XXVII. vo Zagreb. avgust 1949 ‡ dekemvri. 1967. 2006. Objaveni se vkupno 35 broja. kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. doktoriral so zabele`ana disertacija.) i Nikola Kqusev (v.-K.: †Na{a re~#. 711. dekemvri 1977. D-r Simo Mladenovski. Nikola (Debar. kn. Po otslu`uvaweto na voeniot rok. Skopje. poradi komunisti~ka dejnost. 10. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok. Skopje. Kostadin Popovski. 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Makelari. Trajko Slaveski (ekonomija). R. Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni. Golooto~ki svedo{tva. Tetovo. IV 1939). Mitra [aroska. Abdulmenaf Bexeti (javni finansii). †Na{ svet#. 315-316. Mane ^u~kov. Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata). nositel na Partizanska spomenica 1941. †Komunist#. IV 1939. (s. Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi). bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ. XI 1987. Skopje. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot.: Elena i Vladimir Kavaevi. prva i vtora. 9. Josif Andreevski. Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj). 2. Dimitrija Nova~evski. III 1979. D-r Orde Ivanoski. XI 1972. Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik. 7. Jane Miqovski. Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor. Skopje. III. MAKELARSKI-BECKO. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. 1985. Sl. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. 1991. Metodija Stojkov. BIBL. a potoa spored bugarskiot pravopis.. Makedonskiot stih 1900–1944. Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija). Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad. 1919 ‡ 29 ili 23. †MAKEDON^E# (Detroit.: B. Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri. kako i akademicite Kiril Miqovski (v. LIT. po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. soobra}aen in`ener. Ml. †Nova Makedonija#.

t. V 1898 ‡ Belgrad. Vojnikot falbaxija vo istimenite dela.: †Poezija#. Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto. Raspeani prikazni i dr. Skopje. i nadvore{notrgovski sektor (X-M. den. 8. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. luksuzni. neto-izvoz). bruto-investiciite. 2006. 1964. BNP. gi opfa}a bruto doma{nite investicii). F.2 mlrd. Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno.: SNA 1993 i ESA 1995. IZV. Gil. 1930. Interni materijali od drugite soodvetni institucii. Economics. stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. Elena Doreva (ekonomika na agrarot). McGraw-Hill International Edition. LIT. Nikola Uzunov (stopanska istorija). t. Skopje. Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#). †Crveniot kow#. BIBL. S. a sredno obrazovanie vo Pri{tina. X – 160. Zboruvaj tivko. Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#). 1988. 1976. Xemail (Skopje. den. LIT. IZV. Mirisot na zemjata. MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). vo ovaa faza na razvojot. neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo. †Jazol#. Dan~o Zografski. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g. Irena Kikerkova. 1924. bruto nacionalniot dohod. †Haj-faj#. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. t. rashoden metod. C + 57. St. and W. Me|utoa. postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo.: P. a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina MAKSIMOVI]. 1927. Zarobe- ./fev. 1955. 1960 i drugi. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995). Skopje. Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj). RM po 1996 g. Letopis na Perunovite potomci. Fiti. RM e zemja so visoka cenovna stabilnost. BDP. monetarnite agregati. niski stapki na inflacija. 2000.n.11 mlrd. †Pra{ina# i dr. 75 mrd. den. T. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. Taki Fiti. Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica. Ottuka. Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}. †Bilten#. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost. Desanka (Rabrovica. ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). 1970) ‡ sociolog. jan. IZV. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i. Gradina na detstvoto.e. bruto-investiciite vo fiksen kapital. Risto Hristov. Slobodan Mickovi}. t. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0. V 1933 ‡ Skopje. 16.25 mlrd. Bila ~len na SANU.n. Ulogi: Otelo. neto stranskite investicii. sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra. MAKSUTI. Raskazi: Ludiloto na srceto. 8. vkupnata nevrabotenost itn. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi. prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii. 1961. Sk. den. ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991). G + (106. Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. Aleksandar Murarcaliev. neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod). Vladimir Gligorov (stopanski sistem. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. P. Ariton @ikov.e. Todor Todorov. 1931 i dr. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#. kako i na scenite na drugi teatri. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. Ajan (†Ugursuz#). IZV. dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. porastot na zalihite. zemjite vo tranzicija). 2004. So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t. Nordhaus. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki. T. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. S.: Zbirki pesni: Pesni.: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija. den. no ne i so celosna makroekonomska stabilnost. SVP. agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. Struga.9%. Baram pomiluvawe. R.42 mlrd.M MAKROEKONOMSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Nikolovska. vkupnata vrabotenost. MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206. na grupata za angliski jazik (1964). sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka). finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata). Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka. Xemail Maksut MAKROEKONOMSKI AGREGATI. bruto nacionalnoto {tedewe.).e. Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi). 16. 2001. F – M. vtoro. Ki~evsko. vo osnova. P. Ni~ija zemja. †Preku ezeroto#. Eighteenth Edition. 1959. †Bilten# juli/avgust /2006. 1973. den.6 mrd. T. 1983. 28. †Pred do`dot#. Prvite se dobivaat direktno 900 MAKSUT. †Jad#. Vo periodot 1992– 2002 g. I + 55. Srbija. kako zbir na odredeni transakcii. Samuelson. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM. 1979. 2006. potro{eniot fiksen kapital (amortizacija). F. T. trajni). Romani: Buntovniot klas. saldoto na tekovni transakcii so stranstvo. LIT. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati.. M) = 265. M.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. Zeleniot vitez. Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija). Desanka Maksimovi} nik na soni{tata. docent na Univerzitetot vo Tetovo. se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. MANU. a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. Nemam pove}e vreme.

Liturgiski kompozicii vo oltarot.68 m3/sec vo septemvri. Sv. a se vliva na viso~ina od 606 m. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii. nadmorska viso~ina i dr. P. Konstantin i Elena na zapadniot yid. a najmal od 1. Beograd. edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv.).: Dragan Vasilevski. izdade 15 LP-plo~i. albanski i angliski jazik od maj 1993 g. 1943).1 m3/sec se javuva vo maj. 14. od jerejot Stefan. 2005. sv. MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI). Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21. LIT. Kliment# vo Ohrid Plakat na Makfest MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. Petka. sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). Kliment u Ohridu. Prvin bil izbran za asistent (2001). Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. Mala ednokorabna crkva. 1942. LIT. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. Kliment. sv. od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. ima vku- MALEVSKI. vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). Vo novinarstvoto od 1948 g. Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski. (1940). mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. LIT. xiev. Crkvata †Mal sv. K. pen pad od 1. †Napredok#. kako i sv. Vo poslednata decenija na HH v. Nikola. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite.7 ‰. rodnina na kralot Marko. dneven internet vesnik Zlate Malakovski MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija. Gojko SubotiÊ. eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. 95‡97. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani 901 . Ohrid. Kliment. Naum.: D-r Simo Mladenovski. 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. osnovana vo dekemvri 1992 g.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni. O. Vl. C. izgraden i `ivopisan vo 1378 g. Beograd.) M. S. Du{ko Malevski MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika. V. Shkup. Skopje. 8. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e †MAL SV. Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). sv. prerasna vo me|unaroden festival.728 m. Srednogodi{niot protok iznesuva 6. Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu.3 km. 1997. svetite besrebrenici Kuzman i Damjan.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALEVSKI M na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija. Makfest producira{e nad 700 kompozicii. IX 1924 ‡ Skopje. BIBL. Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981. \. 167-171. Gostivarsko. 1971. Vo edna borba bil zaroben. Zlate (s. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM. supstrat. Bogdevo. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. 151‡153. 1926 – Egejskiot del na Makedonija. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Tetovo. 1944) – naroden heroj. Cvetan Grozdanov. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. †Starinar#. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo. Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. Kaliopi. Makfaks. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot.71 m3/sec. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. VIII 2007) ‡ novinar. 1083. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika. zemja na potekloto. Proeski. a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI). ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. vo Skopje. vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ. Slivot zafa}a povr{ina od 200. Iv. [ ‡ Hat. B. Od 1951 g. Kol. lokalitet. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1.1 km2. 63‡64. Karolina i dr. Radika. Dr. 1980.122 m i prose~en pad od 52. Stari sv. Risto SamarM. Najgolem srednomese~en protek od 17. Emituva vesti na makedonski. formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Du{ko (Tetovo. datum na sobiraweto.

vo Strumica (1981). Albanija. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija. ostanale da `iveat samo 22 `. Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani. MALENKO. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). pokraj na †Razgledi#. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul- MALESKA-TROJA^ANEC. od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red). Pantelejmon na Plao{nik. Skopje. a 902 Qubinka Malenkova MALENKOVA. LIT.M MALEVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA i forumi vo svetot. Malesija. 2004 V. BIBL. vo [tip (1955). Klimata e planinska. `ivele 926 `. vo Ko~ani (1982). Na istok se grani~i so Debarca. IX 1984) ‡ raska`uva~. T. a drugite dve sela se raseleni. IX 1938) & arheolog. X 1917 – 18.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem. Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. kn. 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin. VII 1930 ‡ Skopje. isprese~en so pove}e dlaboki dolini. Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. B. a potoa na APK †Student# vo Skopje. 23. 5. no zna~aen kni`e- . 13. Dodeka vo 1961 g. zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. del VI. Skopje 1978. VII 2002) – protojerej-stavrofor. B. Od 1965 do 2004 g. turata na po~vata na Makedonija. desna pritoka na Crni Drim. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija. III 2006) ‡ novinar i spiker. Ohrid (monografija) kn. 10. J. kade {to ostanala celi 33 godini. Vlado (Ohrid. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. 2006. Erazmo. osnova~ na †Razgledi#. †Emisija za zemjodelcite#. 14. 1996) zlaten na 200 m delfin. Atina i Sofija. na severozapad so Debarska @upa. @A XXVIII. so ladni zimi i sve`i leta. Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. vo M. I 1979) ‡ pliva~. ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Aleksandar Malenko MALENKO. opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka). \. vo 2002 g. X–XX v.Ohrid. 1987. LIT. do penzioniraweto (1981). 1985.. AIU XV. vo Kumanovo (1978). Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh. a vo Kopenhagen (Danska. Arhitekt Qubinka Malenkova (1927). 1953. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata . na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta. romansier. dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. vo Dojran (1959). i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11). Beograd. Gr. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. †Emisija za `enata# i drugi.: Branislav Rusi¢.: Done Ilievski. XI 1927) – arhitekt. Makedonskoukrainski vrski. Qubinka (Ohrid. 1974. IX 1919 ‡ Struga. Zba`di. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. P. D. od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. Vo M. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti. op{testveni. Skopje. Vlado Malenko potoa i Naroden muzej . scenarist. vo Tetovo (1977). se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani. 269-339. vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza.: J. MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992). 339-349. Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko. Konstantinov. Rat.. vo Novo Selo. Vo minatoto se vikala Zakamen. se vrabotila vo Radio Skopje. ^len e na DPM od 1946 g. F. hoteli vo Ko~ani (1957).-Gr. na anti~kiot teatar vo Ohrid. Kr. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. a ozna~uva †Brda#. 45-51. i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. R’`anovo i Lokov. novinar. Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. vo Sv. MALESKI. publicist. †Pedago{ki soveti#. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. MALEVSKI. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#. 159-166. Rim. Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974). U~esnik vo NOB. po{tite vo Prilep (1973). Al. †Radiodrama#. St. Vlado (Struga. LIT. S. 1. na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. Kliment (Struga. vo 1958 g. diplomat. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman. na nekropolata na Deboj. vo 1965 g. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto. Ohrid-Skopje. Skopje. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). Gimnazija zavr{il vo Ki~evo. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. vo lokalitetot Stobi i dr. 20. Skopje. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. Bil direktor na Radio Skopje i urednik. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). 6. MANU. Aleksandar (Ohrid. †Godi{en zbornik na FF#. 1. Paraskeva (Skadar.Ohrid. 11. 26. Reljefot e ridski i planinski. Erazmo. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz.

raskazi i edno~inki. Likovi – antagonisti. 14. Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997). dr`avniki diplomat. Golak i Pla~kovica. Skopje. Me|unarodna politika. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. dijalektolog. 1976) i Razgledi (kniga esei. 2007. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV. Polska. Skopje 2000.: Bla`e Ristovski. koi prerasnuvaat vo narodni. spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. [. Preku M. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004). †Razgledi# (1954) vo broevite 19. vodat dve regionalni soobra}ajnici. Vojnata. 20. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica. Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. profesor. Razboj (1969). 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w. Denko (Skopje. Makedonski narodnoosloboditelni pesni. Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997). ogledi i polemi~ki prilozi. i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata 903 . Skopje.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. so preveduvawe. Istra`uvawa i materijali. Vo 1976 g. Negovite pesni. Z. 3. Razlovci. izdavawe bilteni i vesnici. Angelina Banovi}-Markovska. T.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki. Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990. VII 1903 – Klocko. slavist. 1987. M. BIBL. i T. Hristo Georgievski. postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. 1936). Miodrag Drugovac.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALE[EVO M teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora.: Sovremeni politi~ki sistemi. Ohajo. Skopje. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). LIT. Makedonskiot stih 1900–1944. vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953). Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. manifestirana vo statijata †Konspekti#. Polska. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. XI 1946) – pravnik i univ. a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno. se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). istiot. V. prv polski makedonist. posthumno). 1938) M. Warszawa Krak[w. SAD (1990–1991). Karta na Male{evijata MALECKI. Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva- MALE[EVO (Male{evija. istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti. IZV. 2001. romani: Ona {to be{e nebo (1958). Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina. Skopje 1987. Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990). †Okolu prvoto pra{awe na MALESKI.-^. vojnata (1967). Po ne{to pove}e od Denko Maleski wa vo Egejskiot del na Makedonija. XIV. 441–446. 1974. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w. Venko Andonovski. LIT. Sv. balkanist. lu|e. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#. Vlado Maleski Mje~eslav Malecki ven opus. Vo 1951 g. 21. 1976). saka i mo`e# objaveni vo sp. Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec. Petr. 1980. B. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik. 14. do nejzinata klisura nad s. IX 1946) ‡ polski lingvist. objavena vo tri dela: †Non possimus#. Scena od filmot †Frosina# (1951) desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski. Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB.

sv. Prirodni i socio-geografski karakteristiki. a 6 na op{tinata Peh~evo. 1942) – u~itelka. Skopje 1980. i vo 2002 g. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945).) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska. C. Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie. 1996. 19‡24. Skopje. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija). Skopje. MALE[EVSKA. Pla~kovica. nedaleku od Demir Kapija.M MALE[EVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na Struma. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. 1978. Vo 1961 g. Korni{or. Ohrid. nedaleku od Ko~ani. Berovo. Vra~i# vo Ohrid †MALI SV. (1992-9394). VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija..: D-r Risto Poplazarov. Bugarija. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata). Ima dva agregata so pelton turbini. najisto~nata to~ka na RM. Asenov vo crkvata vo s. a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo. Od selata.5 GWh. 1871 – Bugarija.048 `. Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110. Vo M. Beograd. Zletovska ili Lesnovska i Morodviska. Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ. U~itelstvuvala vo Kuku{. SofiÔ. Preku bi- MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g. LIT. kaj s. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). MALE[EVSKI. a potoa emigriral vo Bugarija. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka. koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. LIT. S. Kuzman i Damjan. a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. LIT. Vo s. LIT. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci.: Milen Kumanov. pri osvetuvaweto na vostani~koto zname.62 MW. i iznesuvalo 158.748 m). Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v. 1852 ‡ Dupnica. Sveti Vra~i vo Ohrid. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica. Crkvata †Mali Sv. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. 1979. Bugarija. MakedoniÔ. 123. Crnik ima Turci i Romi. 1993. op{tinskite arhivi. ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri. Pavlovi¢.: D-r Mile Mihajlov. kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v. Instalirana mo}nost 4. ™uriÊ. 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. Instalirana mo}nost 1. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica.26 MW. 69. MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta. 2003. Beograd. SofiÔ. Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije. Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku. ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita. 19-20-21. T. istiot. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. Berovo vo prostorot i vo vremeto. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. Nikola (Berovo. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). Gimnazija zavr{ila vo Solun. Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev LIT.. Ana (Dupnica. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Ima dva agregata so pelton turbini. Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo. LIT. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. 80.458 `. KratÍk istori~eski spravo~nik. 1992. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete. Ml. Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. 1980 48‡53. gi uni{tuval 904 MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. Cvetan Grozdanov. Al..: Ivan Snegarov. Se protegaat la~no vo pravec jz–si. S. ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. S. \or~e Petrov. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. \. Vizantijske freske u Jugoslaviji. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. Rat. a najgolemo bilo vo 1996 g. 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo. den. vtoro fototipno izdanie. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. 81‡108.: Voislav J. kota 1356 na pl. Bilata se zaobleni. blizu do seloto Kalimanci (po- . punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. 1965. Gr. kade {to se vklu~ila vo TMORO. I–II. Stanke Dimitrov. Na Ilinden (1903). loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci. Zrnovci. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. And. Skopje. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. se ven~ala so Kr. V. spored teritoriite na koi{to se prostirala.6 GWh. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata. Petar Miqkovi}-Pepek. }erka na Nikola Male{evski. Vo pogon od 1950 g. Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek. MANU. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. Blagoja Aleksov. Jankovi¢. 1995. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. 1985. a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1. Ml. Male{evo i Male{evci. St. MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca. Postoela od IX v. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov. Skopje. zab. Vo pogon od 1953 g. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879). Beograd 1974. 25. ovde `iveele 20. Jovan Teorijan. M.: J. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. HC †Do{nica# e na istoimenata reka. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. Male{ i Pijanec. od vremeto na prvata misija na svv. (Hronika). skoro isto tolku – 19. †Kulturno nasledstvo#. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma.801 m) i ^engino Kale (1. Beograd 1928.

granka so plodovi 905 . XII 1946) ‡ grafi~ar. HC †Popova [apka# e na [ar Planina. Viktorija Vasev Dimeska. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Prilep i vo Qubqana.4 MW. 2001. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 2. 1999. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci. nedaleku od seloto Matka. Vo pogon od 1970 g.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast. Pena HC †Pena# e na rekata Pena. HC †Kalimanci# na r. Ima dva agregata so pelton turbini. Vane (Kavadarci. VIII 1995). 1995.: Kavadarci nekoga{ i sega.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. Instalirana mo}nost 2 MW. asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik. MALINKOV-]ENDO. so~na i vkusna malina. J. Vo pogon od 1985 g. tikve{ki foto-hroni~ar. Dimitar Malidanov (katalog).com. Skopsko. Vo pogon od 1993 g. Skopje. Zoran~o ([tip. Ima dva agregata so francis turbini. Beograd. verni-mu). 1972). Negotino. Ima dva agregata so francis turbini. 1993). mecotinta.-B. BIBL. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka. a plodot crvena. pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). 1964) ‡ etnolog. HC †Pena# na r. Instalirana mo}nost 2. vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci. Skopje. Dimitar (Sarakinovo. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. 1985. 5. no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe. R. spa|a vo rodot na kapinite. MALIDANOV. VI 1999). Plod. 1980.88 MW. Podocna se svrtuva kon prirodata.mk.56 MW. LIT.74 MW. fam. Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto.. Malina. Vane Malinkov ]endo Dimitar Malidanov HC †Matka# na r. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). LIT. listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti. Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. Skopje. Skopje. slikar. 1995. nedaleku od Bitola.: Sowa Abaxieva Dimitrova. Kavadarci. Instalirana mo}nost 4. subalpskiot region. Instalirana mo}nost 12 MW. Instalirana mo}nost 2. profesor na FLU vo Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MALINOV M pogon od 1952 g. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta. Ima dva agregata so francis turbini. Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. Pupka. Ml. S. And. Ima 4 agregati so pelton turbini. suva igla. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica. Vo pogon od 1927 g. neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata. Al. Vo MALINA (Rubus idaeus L. Kiril i Metodij# vo Skopje.2 MW. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#. Vo pogon od 1993 g.esmak. Dr. Bilten na Univerzitetot †Sv. Instalirana mo}nost 4. Ima tri agregati so francis turbini. Bregalnica areal. Z. BIBL. sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. Rosaceae) – ima cirkumborealen MALINOV. Dimitar Malidanov (katalog). Vo pogon od 1951 g. HC †Turija# e vo blizina na Strumica.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. LIT. 1990. me|u Ko~ani i Del~evo). 1925) ‡ fotograf. Vodensko.P. Instalirana mo}nost 2. vo blizina na Tetovo. †Elektrostopanstvo na Makedonija#. http://www.78 MW. 1985. Vo pogon od 1938 g. Treska HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska.

Op{tina Zelenikovo. MALINSKA. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. odgovoren urednik na sp. Skopje. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976). NIP †Komunist#. Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina. Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina. X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. 1988. religiozni. Skopje. †Nova Makedonija#. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. BIBL. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. 2003. ~ii pripadnici imaat etni~ki. maj 1980. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945). dekemvri 1972. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. 1984. dekemvri 1979. 125-127. Gorno Lisi~e-Skopsko. Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat . Veles. 1985 (so koavtor).: Vo Skopje 1942 godina. Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje. Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944). od kade {to zaminala (20. Poimot †zaednica# vo RM. 11. 1998 (so koavtor). Skopje. †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945. Skopje. †Na{ vesnik#. 1998. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci. vtora i treta. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943). br. Skopje. 1977. LIT. XI. Skopje. X 2003. Titov Veles. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). novinar i politi~ar. 1976. prva. 1998. Skopje. @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost. 1996 (so koavtori). pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Vinica i Vini~ko. Demir Kapija. IX 2005. Sredba so Tito vo 1941 godina. 878. Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina. Demir Kapija. 4. 1984. Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. †Prosvetena `ena#. 1989. Skopje. 1988. V 1943) na pl. 1972. delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko. 18. republi~ki i sojuzen pratenik. (16. 666. Podem na informativnata i kulturnata akcija. referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. Ml. kniga prva. Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. kn. Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943. Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme. Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina.: Petar Trajkovski. 2001. ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM. Skopje. Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). Kumanovo. †13 Noemvri#. Titov Veles. 12. direktor na Radio Skopje (1952–1961). ja zavr{ila Vi906 \or|i Malkovski MALKOVSKI. VIII 1944). Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina. {ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura. se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945. a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora. Titov Veles. \or|i (Veles.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945. 5. VIII 1944) i urednik na sp. bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec. tom I. S. ^a{ka. 1998 (so koavtor). Nezaboravnik. 167-174. bila glaven i odgovoren urednik na v. Dokumenti. @iveeja. †Prosvetena `ena#. Vinica. Sredbi so Tito vo 1941 godina. maj 1972. Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina. Skopje. jazik i vera. 1990 (so koavtor). †Prosvetena `ena#. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Podocna studirala vo Belgrad (1939). Kumanovo. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. 6. Sveti Nikole. 58-61. 15. Veles. 1998. 1992. XI 2001). 1995. Kriva Palanka. XVIII. Skopje. mart 1968. IZV. †Makedonka# (od noemvri 1944). Borba za sloboda. I 1917 ‡ Skopje. Ml. Postojano ~ekorewe napred. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934). Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb. 11.M MALINSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA br. Ko~ani. Raboti vo INI (od 1. nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto- MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM. 1961. oficijalno. Kumanovo. 13 i 14 dekemvri 1978 godina. 201-204. Skopje. XII 1944). V 1979. 2000. ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943. Bele{ki za hronika. †Ilindenski pat# (od april 1944). 2002. Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija. 2001. 24. Titov Veles. 1985. izbran delegat na AVNOJ. prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944. Sveti Nikole. 2. Veselinka Georgieva (Kumanovo. 4-5. S. Balisti. br. VI 1957) ‡ istori~ar. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi. ~len na Glavniot odbor na NOF. Skopje. Veles. Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina. tradicija. Spomeni. 837. Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. Ml. Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata. prvoborec. 2002. †Prosvetena `ena#. Skopje. 86-91. Veselinka Georgieva Malinska rija vo Skopje. S. 14-15. 1. od 1. X 1980). tom I. 2002. bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. ^a{ka niz istorijata. 1990. Skopje. BIBL. na istoto mesto. Skopje. Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM. Zelenikovo. Skopje.

Kiril i Metodij# (1905‡1908). Janaki (s. Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905).854 fotografii. se preselil vo Bitola (1905).773 srpski. odnosno. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905). Skopje. so osoben interes za crtaweto. 12. 19. †Beseweto na Ilindenci# (1908). Avdela. III 1984. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. 520 protestanti i 30.854 fotografii. koi se del od albanskiot. ne vo smisla jazi~na ili kulturna. Potoa bil nastavnik Milton Manaki MANAKI. Skopje. 9.: †Slu`ben vesnik na RM. lo zaedno so brata si. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#. †Vla{ka svadba#. †Ekran#. 1. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola.. Kostursko. bo{wa~kiot i drugite narodi#.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. 24. †Proslavata na Sv. Skopje. Petr. 18. prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). Ml. S. snovewe i tkaewe). Popis 2002.560 bo{wa~ki 6.884 vla{ki i 19.757 turski. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. †Makedonski ora#.981 se izjasnuvaat kako Makedonci. Avdela.015 muslimani.513 foto-negativi i 17. 35.820 drugi. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM.879 Romi. 8. 1. Kostursko. 694. 52/91. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g. 17. zaedno so brata si. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. 1996. Du{an Manakovi} Janaki Manaki MANAKI.513 fotonegativi i 17. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata.695 Vlasi i 20. 1882 ‡ Bitola. 38.547 gra|ani na RM. predewe. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. se preselile vo Bitola (1905). †Makedonski ora#. 71.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski. Kiril i Metodij# (1905‡1908). †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). 91/01. turskiot. Po demobilizacijata vo 1946 god. vo Bitola otvoril kino (1918).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANAKOVI] M Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002) poimot †zaednica#. so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#. pomlad brat na Janaki. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. 18.008 katolici. †Vla{ka svadba#.939 Srbi. romskiot. Po andartskoto palewe na rodnoto selo. 1878 ‡ Solun. 42‡ 44. Tvore{tvoto na bra}ata Manaki. 507. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. Po vra}aweto. VIII 1995) – geograf. †Proslavata na \ur|ovden#. III 1924 – Skopje. 1996. 53.018 Bo{waci. 5.959 Turci. br. kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. LIT. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#. S. †Slu`ben vesnik na RM#.993 kako drugi.310. a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). kade {to i po~inal. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. Milton (s. Du{an (Skopje. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo).184 pravoslavni. XIV. spored koi od vkupno 2. zaedno so postariot brat Milton. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija. Ml. kaligrafijata i fotografijata. 1948) ‡ fotograf i.600 m filmska lenta od 35 mm. Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905). Institut za geografija. a od 1948 g.600 metri filmska lenta od 35 mm. tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava. 7. 509. †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#.022. srpskiot. †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1. br. zaedno so bratot Milton.297. †Makedonska svadba vo Bitolsko#. †Proslavata na \ur|ovden#. 77. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907 .344. †Proslavata na Sv. 2.528 romski.989 albanski. †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907). redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet. LIT. Po andartskoto palewe na rodnoto se- MANAKOVI]. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). vla{kiot. 674. IZV. T. ili 1. †Beseweto na Ilindenci# (1908). a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina.241 drugi jazici.083 kako Albanci. Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935).

Manastir. V 1968) – politi~ar. 237–240. Jovan (Gostivar. za vonreden profesor. †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#. (s. f. IX 1932) – u~itel. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. gevgeliski okoliski vojvoda. koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM. i LIT. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta. 54. R. †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#. vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. op. stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor. I 1980 g. Jovan Manasievski MANASIEVSKI. MANASIEVSKI. 18. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). Gevgelisko. Vo 1961 g. Pepi (Veles. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi. raskazi. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. [tip.: AngelÍ DinevÍ. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. LIT.e. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor.M MANASIEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. Kiril i Metodij# vo Skopje. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. . VI 1909 – Sofija. ^len na MRO stanal vo 1894 g. umira mlad vo golema siroma{tija. Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). LIT. e dekan na Geografskiot fakultet. Seovo. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. 1981. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM. generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ. Ser. And. Vasil Tocinovski. i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. penzioniran (8. za redoven profesor. humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija. a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. Pepi Manaskov Argir Manasiev MANASKOV. Al. U~i vo gimnazijata vo rodniot 908 MANASTIR ANDREJA[ & v. Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija. Golate. 1. †Bistra#.: Todor Serafimovski. RGF. 27. Bl. grad. poet. St. Od 1. ll. Gostivarsko. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. I. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. 2006. †Sv. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva. Vo ARM bil komandant na korpus. Skopje. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. Zavr- MANASIEV (VE^ERIN). 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). po {to bil V. Kiril Stefanov (Gevgelija. 2001. Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996. Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#. 21. Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990). †Makedonski vesti#. Imeno. sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. 19. 17-79. glavno pod psevdonimite: Violetko. 23. MANASTIR ZRZE & v. a. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no. a vo 1972 g. vo 1966 g. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar. Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). R. 771. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919). 7. vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. potoa vo Francija. a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini. {il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. XI 1999). bil izbran vo zvawe docent. T. Lorans. Jovan Janakiev (s. Preobra`enie#. †Sv. 17. IV 1936. 29. Tr. Te{ko zabolen. Argir N. Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). Rod i porod. pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja. 2. VIII 1964) ‡ rakometar. T. pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. IZV. Neranzin i Ve~erin. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006). Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko). SofiÔ. Vio. MANASIEV. Sofi®. L-s. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. D-r Bla`e Ristovski. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo. prozaist i dramski avtor. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933). mesta. vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri. †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen.: CDA. KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ). Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). 1873 – Gorna Xumaja. Skopje. Andreja#. S. II. no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal. D.

bolnicata vo manastirot †Sv. Najvisok vrv e Asanica (874 m). Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta. CÍrnu{anov. jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. Dimitar ([tip. †Sv. Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975). D’mbeni. Gilevski i Ja~ev. And. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik. potoa †Sv. 11. (Kratovo.: T. Kole (s. bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka. izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953). potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). V. Skopje. Breznica. f. †Sv. MANASTIR †SV. Ov~e Po- Dimitar Manev. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. MANASTIR PSA^A – v. Krsto (s. Sv. Pokraj ^apovski. 19. publicist. 1992. 1. U~itelstvuval vo Gevgelija. LIT. Egejskiot del na Makedonija. K. Podocna bil zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (1910).: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo. P. Gimnazija zavr{il vo Bitola. B. na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. 2. Kiril i sv. Sv. pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. Ignat M. Skopje. †Bikovi vo boja# (2001) 909 . Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola. MANASTIR MATEJ^E & v. Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949). BIBL. M. MANASTIR NEREZI & v. †Sv. MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego. Kr. IX 1944) – u~itel. Mamurovski. op. 1880 – Kumanovo. a. \OR\I # & v. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Kis. 1912 – s. 1948) ‡ slikar. †Sv. l. †Sv. Vra~i# vo Bitola. St. Naum Ohridski#. Vnesuva MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever.-^. MANGOV. Skopje.). VIII 1909 ‡ Skopje. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Banica.: CDA. U~estvuval vo Balkanskite vojni. MANEV. Bil ubien. likoven pedagog. Palanka i na dr. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. ~len na TMORO. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). Kon krajot na XX v. Kostursko. i LIT. Metodij i nivnite u~enici sv. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). \or|i Skoroposti`nik#. Skopje. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje. 1975. Nikola#. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. ja na po~vata. Velu{ina. Me|unarodno javno pravo. Petar Mangovski Krsto Mangov MANGOVSKI. Zaginal vo s. Breznica od artileriska granata. Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). Petar (s. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. Tr. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. 1. Kostursko. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. VII 1940) ‡ poet. ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). ^len na DPM (1977). osven ogromnata prosvetitelska dejnost. †Uspenie na Sv. Stefan#. MANASTIR TRESKAVEC & v. preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. pravnik. ]elijni u~ili{ta MANGAROV.e. 1.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANEV M MANASTIR KON^E & v. Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. †Sv. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). le na zapad. osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba. Pantelejmon#. 78. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. LIT. †Sveti Joakim Osogovski#. IZV. 1987. Bogorodica#. Kostursko.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001. †Sv. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v. dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. MANASTIRSKI BOLNICI. 2001. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. †Sv. Bitolsko. Sofi®. †Vik# (1979). a Praven fakultet vo Belgrad. Al. Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka. mesta. †Sveti Jovan Bigorski#. Kole Mangov MANGOV. 1965. Naum Ohridski. temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. Lerinsko. [. Kliment i sv. 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor.

Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. Strumica. Bap~or. a potoa. Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata. potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. Srednovekoven nakit od Makedonija. Skopje vo NOV 1941. 1976. 2000. univ. Manev: Bla`e Koneski (2003) 910 . 5. Elica (Bitola 1. a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Z. glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz. Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB. MANEVA. `ivee i raboti vo ^ikago. 1992. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940). val vo Belgrad (1977). Skopje. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje. BIBL. ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). publika Francija. BIBL. Elica Maneva Kole Manev MANEV. Bil pretsedatel na DLUM (2006). Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972). bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko. maj ‡ po~etokot na 1943). zamenik minister za zemjodelstvo. Skopje i dr. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Od 2001 g. kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). profesor. Samostojno izlagal vo Skopje. Qubqana. kniga prva. IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. L. Zavr{ila gimnazija vo Skopje. 421-423. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972). Liljana (Skopje. Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS.M MANEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. 16. Egejskiot del na Makedonija. D. ^len e na DLUM i na DLUPUM. vra}aj}i se vo tatkovinata. Bitola. Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet. pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija. mesta). Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956). Zagreb. Ml. Skopje. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola. sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM. Pariz. urednik na sp.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja. IZV. Skopje. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. a od 1983 g. a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi- MANEVA. Od 1973 do 1983 g. vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. Kole (s. rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast Liljana Maneva (od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. nekropola. sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. Demir Kapija i dr. a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii. pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija. ^ikago. ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM. XII 1947) ‡ arheolog. tom I.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni. go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). 1984. Krstevi. †Prosvetena `ena#. K. pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie. 1977.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945. Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja. srednovekovna Skopje. Skopje. 1973. republi~ki i sojuzen pratenik. ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija. Zbornik na se}avawa. N. Bitola.

Beograd. Negovata poezija. 9. Vele{ko. Skopje. Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. Kroz tursku narodnu poeziju. Sv. fotografija.: Marija \ukanovi#. 129. Skopje vo NOV 1942. 1978. Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu. 1961. P. crte`. Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji. no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Skopje. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{. U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. Los Anxeles. a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli. IV 1957) ‡ slikar. Minhen. se sre}ava vo repertoarot na site generacii. Sevim Pili~kova. Muhan Bali. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles. Mihajlo (Ba{ino Selo.: Skopje vo NOV 1941. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Skopje. koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. LIT. s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija.: Sowa Abaxieva. Blagoja (Skopje. BIBL. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. iako prekinata so preranata tragi~na smrt. †Etnolo{ki pregled#.: Prespa. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje. 1973. Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane. 367. 1999). 2005. 18. vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. 1966). e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija. koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. L. Naum (Qubojno. instalacija.-P. Ml. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija. B. ambient. Zavr{il sredno obrazovanie. razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih. 1. [. S. Galaba Palikru{eva. 1975. Pil. MANEVSKI. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. 1963 – posthumno. -. 1999. BIBL.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje. 1986. No}en patnik. Stefan Manevski Blagoja Manevski MANEVSKI. 1969. kako i dve posebni knigi. MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). S. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911 . †Mlad borec#. objekt. a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. Skopje. X 1961) ‡ poet. 21‡22. †Makedonski folklor#. Sk. minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991). Korupcijata vo Republika Makedonija. Vo Makedonija m. MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. 1982. Rim. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija. Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija.. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot. LIT. 303 – 30. pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha. 24. Tokio. ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika. Rabotel vo obvinitelstvoto. Sk. Stefan Manevski. ^len na DPM od 1960. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. Skopje. N. Gil. XII 1937) & pravnik. Skopje. Maniwata kaj Turcite od Makedonija. eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. Pariz. Narodni pesni. 25. a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). VII 1934 – Skopje. 1983). Stefan (Skopje. Belgrad.. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i. Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2. dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. Beograd. M. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002). taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto. Mihajlo Manevski MANEVSKI. Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a. XI. 1962. do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. a se sre}avaat i vo po{iroka forma. XII 1934 ‡ Skopje. kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina. Rabotel kako novinar vo v. 12. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje. Skopje. Za Naum Manivilov& Prespanski MANIVILOV–PRESPANSKI. 2003. profesor na Fakultetot za likovni umetnosti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MANIFEST M LIT. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). VIII 1997) ‡ skulptor. 8.

klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#.5 m n. (Kuku{. MANOLEV. osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento. Beograd. Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. LIT. ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK. Bil unapreden vo brigaden general (18. poezija. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Bitola. I 1930) – u~itel. BIBL. vo krunata dolga 138 m. m3 voda. T. temelen ispust. Od 1961 do 1967 g. Bitola. Skopje.. XII 1871 – Sofija. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. Manifestot na G[ na NOV i POM (1943) sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. 135-137. poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. vo toa vreme u{te neoficijalizirana. 1971.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl. Cv. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro. delegatot na Tito pri Glavniot {tab. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Vlado Ivanovski. LIT. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912 MANOLEV. VI. Zatoa Manifestot.5 m. M. Crkve u okolini Ohrida. Dionis (Valandovo. 1964. poezija na makedonski i francuski. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. poezija.. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik. P. Tr. 29. VI. BIBL. VI. Dr. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. Talija na bitolskata scena.000 m3 (kamen i zemja). 1988.: Done Panovski: Odglasi. kultet vo Skopje. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Ohridski# (1888– 1974). vreme . Bla`evina. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. formira akumulacija od 47. „Starinar“. vo 1985 g. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#. kako i negoviot osvrt za „Sv. Obid da se vleze vo nulata. Pesni za Nikola i Damjan. 9. 1992.. 6. dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406. Ima vkupna zafatnina od 54. Mile Iliev (Strumica. zafat so tunelski dovod na vodata. Gr. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). V. e izbran za redoven profesor.v.1948) ‡ poet. arheolog i muzeolog. Kriva Lakavica. Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka MANO ZISI. Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava. Beograd. 132‡135. Branata e visoka 37. bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Gil. za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. Svetozar Vukmanovi}Tempo. Mihajlo Minoski. so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49. ^und. 2. Bitola. Bitola. 2003 i dr. ~len na TMORO. na rekata Lakavica. poezija. \or|e – istori~ar na umetnosta. 1998. niran (8. 1975. Mile Manolev ral na ARM. 2003.1977.: Zbornik ASNOM 1944‡1964. „Starinar“.: Crven nemir vo crveno plamti. Zb. VIII 1997). „Starinar“.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. Kuzman Josifovski – Pitu. Q. raska`uva~. Bitola. pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM.: Sveta Sofija u Ohridu. Ognena zemja. MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. I. Vo domenot na istorijata na umetnosta. Od 1901 g.M MANOZISI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vi. MANOV.5 m. poezija. 9. So nejzinata Pande Manojlov MANOJLOV. Min.05. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork.271 m se prefrleni od slivot na r. Vo 1964 g. X 1948) – brigaden gene- . Bregalnica vo slivot na r. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. Let vo sonot nad Ajfelovata kula. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe. Bitola. 1931. Al. Sk. `ivot i delo. Sofi®. Bitola.5 milioni m3. 1983. 2000. Skopje 1995. XI 1999). izgradena vo 1975 g. Ivan M. Sofija“ vo Ohrid. Strumica.4 mil. a podocna penzioV. raskazi. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4. Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu. 1996. 123-132. Od 1970 do 1971 g. Soyvezdie na bolot. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO. izgradena vo 1978 g. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. 1931. teatarski kritiki. St. diplomiral vo 1958 g. LIT. 1931. Bitolsko. Skopje. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. Pande (Porodin. so vkupen volumen na teloto 161. izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija. Beograd. kriti~ar. bez datum i bez mesto na izdavawe. Bitola.

†Kleto leto# (raskazi. bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva. IV 1950) ‡ kompozitor. 1988). Vl. kako operator-specijalist za transplantacija na kosa. liposukcija. Body Sculpturing through liposuction. Bogorodica Eleusa# vo s. Skopje. †Egzodus 2001#. †Groteskni deca# (proza. R. Petr. 1981. †Ontario Medical Review#. transplanter. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979). na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81). {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). †Razgledi#.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAN^EV M MANUIL (XI v. 1998). †Sanatoriumska balada#. ^len na Makedonskiot PEN centar. Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. 975‡976. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961). Ceremuga. Egejskiot del na Makedonija. Tome Man~ev Lefter Metodiev Man~e MAN^E. Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i. June 1987. Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur. 648‡649. 2001). po koja go nosi i prezimeto. †Intrada i kapri~o#. so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje. The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery. 269‡274. 1988). December 1987. 1987). ski orkestar (2001) i dr. The Importance of patient posicioning in liposuction surgery. 25. 1989). †Pesna i tanec#. M. †American journal of cosmetic surgery#. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. 135. Zaedno so sin mu vo 2002 g. Haralampie Zahariev Man~ev MAN^EV. Strumi~ko. IX 1935) ‡ estetski hirurg. a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. Strumi~ko. I 1974) ‡ specijalist pedijatar. R. †Amin# (roman. November 1986. na o~i i na gradi. za violina i pijano (1988).: †Su{a i du{a# (raskazi. V 1987. za simfoniB. vo Skopje. koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. Vase (s. La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. 2000). me|u prvite vo Makedonija. kako i vo Skopje. II 1949) ‡ raska`uva~. 13. 98. BIBL. Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall. 2002). The International Society of Cosmetic Surgery. kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). plastika na lice. 1983). za me{an hor (1974). Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. †Nasu{na su{nost# (raskazi. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada. f. ^len na DPM (1980). Sagaev. †Inakvo lice# (roman. 1988). †Zaludni raskazi# (1993). 1995). ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v. November 1996. 181‡184. †Golemi bogovi. †Bledica# (drama. Kostursko. †Jadigar# (drama. Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval. 56. romansier. †Le journal International de medicine#. †The Journal of dermatologic surgery and oncology#. D. 14. Sonata lamentozo. Budapest). Nikolovski). Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija MAN^EV. †Plastic and reconstructive surgery#. †Svirepa ve~nost# (poezija. 14. Tome (Gevgelija. 1123‡1124. †CMAJ#. Vo Sofija. 3. violon~elo i pijano (1999). Manastir Sv. 20. BIBL. †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi. †Vol{ebno vreme# (raskazi. 1996). za vokal i pijano (1975). †^inki# (raskazi.). Bil urednik na sp. profesor. 1984). Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. 1984). 1985). mali bogovi i prividenija# (poema. †Sire~# (raskazi. Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. Kako patriot i filantrop. vol. †Podigravki# (drami. 1977). †Paganofonija#. a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna. bidej}i diplomiral so odli~en uspeh. Zagori~ani. Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola. univ. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. 42. Bl. †Kr{alniga# (drama. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. Veljusa. violina. ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. 93. B. Doktor po filolo{ki nauki. †Podgoren koren# (raskazi. Haralampie Zahariev (Ko~ani. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). vo 1980 g. kaj prof. klarinet. pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija. †Izmislena du{a# (raskazi.: P. 1994). za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika. †Magyar sebeszet#. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913 . Dvor`a~ek i J. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica. preveduva~. 1997. 17‡24. poet. LIT. 15. Robovo. 1998). Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#. dramski pisatel. Veljusa. 1333‡1338. za bariton i simfoniski orkestar (1988). za sopran. Ort. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948). 1989. Lutoslavski. 29. bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika. ja otvoril i me|unarodnata Klinika Vase Man~ev MAN^EV. 1979). Miqkovi}-Pepek. za guda~ki orkestar (2000). II 1898 ‡ Skopje.

prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. II 1997) ‡ poet. †Deloto na edno dete#. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. Mirkovci. osobeno so Violeta Tomovska. 1. Skopsko. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot. 2000. U~esnik vo NOB. Bil protiv krevaweto vostanie. †Pocvrsti od kamen#. Makedonija. 18. poezija za deca (1981). Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. Veqo (Veljan) (s. 23. Debarsko. †Spoznanija#. Studiral na Filozofskiot fakultet vo 914 Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. So prof. novinar. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. Popovski. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus. visoko#. kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. Debarca. u~esnik vo NOB. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). poezija (1963). U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). MPC. Mil~o Man~evski Kiril Man~evski MAN^EVSKI. 7. M. kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni. Izdeglavje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec. Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#. †Izniknalo krivo kru{~e medeno#. †Dijalektika na praznikot#. †Lino mome Sevdalino#. raskazi (1972). za koi postoi intergeneraciski interes. poezija (1966).: †Pesni za tatkovinata# (1961). Po pove}egodi{en prekin. video-spotovi. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te. Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Kol. MAN^EVSKI. 17. Debar. `ivee vo Wujork i vo Skopje. Ku~evi{te.: N. prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv. 21. ka`i mi#. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#. †Otm’{tenie#. kade {to rabotel kako {umarski in`ener. poezija so muzika (1991). i M. Tr. †La Republica#. Od 1985 g. Debarsko 8. XII/1. 8. Vo 2000 g. 1970. MANXUKOV. †Razorani laki#. zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija. †Patriotski sozvu~ja#. igrani i dokumentarni filmovi. X 1943 vo s. T. †Tatko. G. Blizok do Gemixiite vo Solun. †Forum#. Kuleli Burgaz (1903). IV 1905 – Skopje. prosledena so istoimenata kniga so fotografii. Kiril (Bro{tica. Vo 1899 g. †Gradot i qubovta#. organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. N. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek. †Sineast# i dr. Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). poezija (1966). mo{ne popularni vo Makedonija. likoven umetnik. aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. †Nova Makedonija#. studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. BIBL. od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. MAN^EVSKI. T. kade {to i po~inal. revolucioner-anarhist. kako {to se: †Devoj~e tenko. edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. raska`uva~. reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija. Bro{tica. scenarist. †Ajde sonce zajde#. u~itelstvuval vo Skopje. za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. †Kulturen `ivot#. MMP. drama (1961). LIT. pisatel. Jov~evski. se vratil vo Makedonija. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. kako i prepiska so makedonski revolucioneri. Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik. †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. †Koga si trgnav v tu|ina#. XI 1936 – Skopje. Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. V. poezija (1995). †Corriere Della Sera#. †Margina#. Al. Lazar Man~evski . Po okupacijata vo tekot na 1941. †Ra|awe na denot#. I 1962) – sve{tenik. †Mi zaplakalo seloto Vata{a#. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. Avtor e na izlo`bata †Ulica#.Pinxur MAN^EVSKI-PINXUR. XI 1922 ‡ Skopje. VIII 1975) – peja~. vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. †Aber dojde Donke#. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. raskazi (1990). avtor na komponirani pesni. . Mil~o (Skopje. poezija (1964). Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni.M MAN^EVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. Skopje. poezija (1974). 27/13. B. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. H 1959) – re`iser. lirizam i specifi~na melizmatika. †Kamen i koren#. kako solist i vo duet. kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). Br. I 1966) – raska`uva~. Lazar (Negotino. St. Petar (s. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika. VII 1878 – ?. vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#.

L. Koneski. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. prof. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. no so ogled na nekoi fonetski crti. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. Schriften uber Sprachen und Texte. V. cumba kero#. i od Zografskoto ev. sign. Zd. Mariinskoe ~etveroevangelie. LIT. Diachronische Morphologie des Ur. V. Cyrilometodejska tradice a slavistika. Koneski. 1986. Anzeiger der Phil. E. Frankfurt am Main . zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je. red. Mares. K. Jagic. Kol.=hist. Marese. Grigorovi~.: (izbor) V. Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara. von A. kir.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARIJA M BIBL. Graz 1960 (izd.. Frankfurt am Main . Titularen. f. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. T. 1991 i sl.. Cod. Herausg.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. †La bamba#. Fetkova.) MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara. lakuni dopolneti od De~anskoto ev. R. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata. Hauptova. K. Munchen. Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). I. 4.) i vo Viena. leksikografija. Kl. jazici). ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho. Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. Pronajdeno vo 1844 g. Kako prvo. 2000. Duri eden period bil i v zatvor. Praha. koj poznatite primeri so promenata 4> ou. Muz 1689. E. Marija#. prof. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici.. na stsl. na XI v. 1980. ^len na pove}e akademii: ÖAW.. B. Ad editionem praeparaverunt P. detalna lingv. Vaclav Franti{ek Mare{ Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko# †MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska. bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v. analiza.). Gora od V. i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. kako {to poso~uva B. Pacnerova. Cyrilometodejska tradice a slavistika. I. U`ival ugled kaj vernicite. Berolini-Sanktpeterburg 1883.: R. Skopje. 1979. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa.: Mihajlo Minoski. pomisluva na srpski prepi{uva~. po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost. na noviot del od Sinajskiot ps. Treta programa na Radio Skopje. Cetiwe. mud915 .. repr. ta na slovenskata filologija). MARE[. M. osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto. zb. od 13 vek: Mt1–5:24. 20. Herausg. Edd. i sporedb. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji. MANU (od 1980). Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. 1966–1997) i gl. B. mak. a najgolemi hitovi se: †Marija. Holzer. Schriften uber Sprachen und Texte. V. 2006.. von G.. i csl. i sporedb. Altbauer). morf. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb. Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim. Bibliografie F. Herausg. re~nik MARIJA (XI v. Svabova.-met. Brojni trudovi mu se posveteni na stsl.). index verborum). 174 l. krit. univ. Sorabotnik na Stsl. arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. MARGARIT (VII v. 139-152 (so M. XII 1994) – ~e{ki slavist. tekstovi). 674-705. i csl. ^e{ka. †Hace un ano#. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#. Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina. sub redactione F.. Brato{. pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. RGB. prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl. XII 1922 – Viena. jazici). †Guantanamera#. vo Bogorodi~iniot skit na man. transkr. Krsto Tau{anov (gitara. 146 (2 l. Herausg. vokal). (→) i na ~e{ko-csl. Wien 1997. Vintr. i G. Slav.) – vnuka na carot Jovan Vladislav. kade {to doktorira vo 1950 g. Osnovana vo 1959 g. 1995.: Predvesnici na burata.Catharinae codex slav. vokal). 3. tekstovi. vokal.und Fruhslavischen.. odn. Zd. Snimile 360 pesni. od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. problemi. izdala 34 singl i 6 LP-plo~i. R. sporedbenata slovenska gramatika. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. †Cumba. odr`an vo Carigrad (692).: Pravoslavqe u Crnoj Gori. und red. Luka (XI v. Holzer. na Univerzitetot vo Viena. LIT. Se ~uva vo Moskva.und Fruhslavischen. Studira na KU vo Praga. Bergemayer. preku csl. na slov. M. LIT. Prestana da raboti vo 1990 g. Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov. MARDARIJ I (HV¶¶ v.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. und red. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor. no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora. Ax. Konzal. LIT. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. J. Holzer. Go neguvala latinoamerikanskiot melos. †Zamba del grilo# i dr. na flektivnite slov. Vintr. PAN. der ÖAW 117. von A. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija. udiralki). 5. br. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. 87 (172 l. fonol. Avstrija. Blahova. Al.: J.. a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem. O Marijinskom jevanÚequ. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii. Min. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot. Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. 42. tekstovi. (Praha. †Vaja con dios##. 44 1990. von G. aparat. Blahova. jazik i na oddelni stsl. DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin. 1997. 67–70. Z. Grig 6. Skopje. B. (Slovenski institut pri AV ^R). 2/N). od 1968 g. Ksilurg na Sv. }erka na negoviot sin Trajan. Tr. HAZU.. taka i vo balkanskiot kontekst. Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas- List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. edno CD i edna videokaseta. Narodna bibl. LIT. Bergemayer und G.. Avtor e na prvata gramatika na sovr. JF. J. sign. Diachronische Phonologie des Ur. (disertacija za Pra{kite odlomki)..

M MARIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rost i blagoroden karakter (Vrienij).: Teorija na krivi~nata postapka. 1965. 70. LIT. prvenec na Operata na MNT. no i ponatamu. rigo-Poza (Don Karlos). Vo brakot imala {est sina i {est }erki. 1989. se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel). Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza. Berlin. me|u koi prof. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo. Zb. Thurn.Pedeset godini. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto.: B. Krivi~na postapka na SFRJ.: Praven fakultet. 1937. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek. koe se prostira vo dolniot tek na r.) – makedonska carica. `ena na Jovan Vladislav. 1910 ‡ Skopje. Kamen Most kaj seloto Zovi} . majka na svetite bra}a Boris i Gleb. Skopje. Skopje. Me|utoa. Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka. K. Ax. Ax. BIBL. za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). So nego go rodila sinot Dimitrij.) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. Ax. koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. I. L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree. Zafa}a povr{ina od 1. 1996. MARINOVSKI. Gor. se vratila vo Ungarija (1223). Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. X–XI v.-B. Paris. Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija. Amonasro (Aida). 92. LÓbarski. 58–59. 1949. univerzitetski profesor i sudija. bariton. 1958. N. K. Jago (Otelo). Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II. Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953). od koi pozna~ajni se: Rigoleto. 82. dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. Sv. Poseduva mo}en glasoven potencijal. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum. Pretstavuva edna prirodna celina. 1973. Dimitri (Ohrid. do 1994. edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. proto|akon. a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Sele~ka Planina od zapad. 1979. 1993) ‡ pravnik. L.: Bla`e Ristovski. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953) Ko`uv od istok.. Skopje. Skarpija (Toska). Vladimir. M.: J. Leib. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi. doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Skopje. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. F. IX 1928) ‡ operski pevec. Turcija. Longnon. rec. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii. Dimitri Marinovski MARIJA (Ohrid. Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva. Moskva. 2001. koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad. Gr. LIT. pri- Panta Marina MARINA. a gimnazija vo Skopje (1929). pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko. 163. Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo. MARIJA (X–XI v. Paris. 14. 100. LIT. Anne Comnène Alexiade. postarata Irina stanala vizantiska carica. Romanija. 14. Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g. LIT. `ena na imperatorot Aleksij I Komnin. K. za docent (1954). Gostuval vo Grcija. Rat. Bugarija. zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug. gospodarot na Solun. idniot solunski kral. kade {to i doktoriral so odbrana na 916 Mariovo. Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki. LIT. M. Nabuko. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934). Y. M. Rod- M. 1951‡2001. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. Ratomir Grozdanoski. Vladimir e pokrstitelot na Rusija. Skopje. I. Aleksiada.) – Makedonka od Samuiloviot dvor. Egipet. vizantiska carica. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi. `ena na Bonifacij Monferatski. ed. Italija. Bor~i} (Zagreb). Anna Komnina. Magbet. Panta (Mitrovica. Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi). kniga prva i kniga vtora.

Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. Mariovo. Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615). koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. postojat 28 sela naseleni so Makedonci. toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko. Ohrid. †Nov den#.. Istorija na makedonskiot narod. Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14. MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. LIT.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del.: Quben Lape. Glavna reka e Crna. Mihajlo Minoski. Grade{nica i pop Jakov od s. Staravina.-B. Skopje. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968). Srbija.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat. LIT. S. Gor. INI. 1948. bile fateni i odvedeni vo ropstvo. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565). Ml. a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. 2–21 VIII 1991. Vo M. site se vo faza na raseluvawe. 2001. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12. Prevel nekolku dela od: Karl Marks. \or|i (s. 2000. Skopje. Skopje. LIT. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). 1951‡2001. L. B. Skopje.. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki Karta na Mari~kata bitka (1371) 917 . LIT. Skopje.Pedeset godini. 1985.: Aleksandar Stojmilov i dr. 1992. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. vo niv `iveele 13. V 1939) ‡ univerzitetski profesor. mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3. za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. R. 1984. Marica.-J. I. Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945). Skopje. Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. ostanale samo 830 `. 118-119. MARI^KA BITKA (26. Se zanimavaat so sto~arstvo. literatura i kultura. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj. Cvetan Grozdanov. Po rasformiraweto.403 `. Stara Moravica. Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). Vo 1961 g. I-III. Skopje. a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). Skopje. 1992.: G. 6. Onie {to ne zaginale vo bitkata. za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Ostrogorski. MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. M.4°C. eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. Tektonski. Intervenirala centralnata vlast. bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je. BIBL. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARJANOVI] M lepsko i kavadare~ko Mariovo. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe.: Praven fakultet. Skopje.: D-r Mile Mihajlov. St. 2000. Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast. Van~e Stoj~ev. So sultanska zapoved (3. 5. Skopje. LIT. Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. 1993. 2003. pravnik. a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona. Skopje. \or|i Marjanovi} MARJANOVI].000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko. iznenadeni od Osmanliite. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila. Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Voena istorija na Makedonija. a vo 2002 g. 15 i 16 mart 1983. Geografski fakultet. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen. podgotvuvaat vojska od 20. Istorija na Vizantija. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite. Al. 1972. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. Min. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat. Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski).

ok. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi.-N.15. †Zograf#. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. izgradena vo 1389 g. Bitola. Trakija. Skopsko (XIV v. 28-29. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko. Skopje. 12. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo- 918 . 4. ‡ J. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. Krali Marko. V. Arhangel# vo Varo{. Novi Sad. Institut za staroslovenska kultura. Su{ica (Skopsko).M MARKILOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MARKILOV. MARKI]. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“. Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. Bo{koski. MANU. Vla{ko. 1990. †Glasnik na INI# . katastrofalno bile porazeni.: Stojan Georgiev-Tomovi~in. gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite. Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377. Sokrat (s. N. Makedonija nad sè.: K.: J. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. potoa i na sv. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. IZV. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. Markovom manasturu. kaj Krajova. Petr. s. Prilepsko (1871) MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395). Dimitrija# (Markov manastir). freska na stolb vo crkvata †Sv. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. 1995. Nedela# vo Prizren. 216-217. Zdenko Lovrov (Zagreb. pa i samite zaginale. vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#.) – devolski episkop (prva pol. LIT. †Zbornik za likovne umetnosti#. Civilizaciite na po~vata na Makedonija. Z. Kralevi} Marko. f. Prilep. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. 4. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. 1997. so sedi{te vo Prilep. 87-97. R. Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395). Marko Kraleviti. Rasolkoska Nikolovska. vo Zagreb. Su{ica. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. vo Skopje. M. 2. MARKO (IX – X v. Vo juni 1371 g. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata. B. ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa. LIT. i wihov odjek u slikarstvu. Z. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). Altomanovi}. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Demir Hisar. maj-juni 1991. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. pokraj imeto na kralicata Elena. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Dimitrija#. „blagoveren Kral Marko“) (Prilep. sin na Volka{in. vet. 1. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko). no bez tituli. Skopje. LIT. J. Kliment. dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. IV 1370). na X v. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar. `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{. Butkovo. Skopje. Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. redoven prof. V. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Kako 16-godi{en vo 1361 g. a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in. Arhangeli#. D. Beograd 1966. Bel~ovski. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata. (na dvapati) vo crkvata †Sv. 17. B. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990). 1971. IV 1921 – Strumica. Doktoriral na Vet. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Kralot Marko. Su{ica. a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. 1969. se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja. Egejskiot del na Makedonija. 1997. ŸuriÊ. na zapadnata fasada na crkvata †Sv.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski).). Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko. Bil u~enik na sv. a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. Vo Mari~kata bitka (26. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. Balabanov. pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na Crkvata †Sv. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“. Naum. a vo 1376–1377 g. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. No{palNikuqska. 1346 – Rovine. Skopsko. med. VIII 1942) ‡ veterinar. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#. Jot. 4. na F. M.

. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi. gi branel svoite granici. No okolu 1374/75 g. toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. me|utoa. tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. s# do Markovata smrt. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{). Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi- de pomo{nik na hristijanite.) nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „. spored silite. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385). ja zakrepnal ekonomijata. prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov. mo{ne sugestiven lik na kralot Marko.. pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. osven na Aleksandar V. Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii. a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena. ^upovski.. Vo 1845 g. }erka na Radoslav Hlapen. toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija. koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot. gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. Bil `enet so Elena.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKO M Kralot Marko.. dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo. a Andreja{ i Dimitri ko919 . se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i. \ura| Bal{i} go otkinal Prizren. se sozdade i se ispi{a. Nekoi periferni oblasti. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa. bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija. Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij. predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit.[eliki] i Marko Kralevi}. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. ruskiot slavist V. mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid. so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{. freska od Markoviot manastir (XIV v. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. a K. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. vo pesnite.

Beograd. Nada No{pal-Nikuqska.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor. Kraj srpskog carstva. Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®. Kar. Ohrid. Tetovsko. kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO.169 m i prose~en pad od 40 ‰. a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. Beograd. 1965. Beograd. Rakitnica. Moskva. 1971. Skopje. 2002. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. zb. Beograd. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok. 225–238. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. Georgije Ostrogorski. Z. Tr. Vo po~etokot na 1901 g. Varo{. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. 1. Vele Markov – socijalist – revolucioner. Skopje. Sofi®. literatura i kultura. Al. DNU–Bitola. XV. Nakitot od grobovite (prsteni. kru{evski vojvoda. D-r Kosta Balabanov. „Zbornik Filozofskog fakulteta“. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. Prilep. †Prilozi#. Vele (Velko) (s.: Mavro Orbin. 1975. LIT. Bla`e Ristovski. Beograd. Prilep. 1966. P. Skopje. ima vkupen pad od 1. Od 29. Naumov. Hristo Matanov. kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva. Kru{evsko. Boris (s. „Zograf“. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina. univ. IV 1902) – revolucioner. toa e i Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#. donskiot jazik# (1988). Mari~kata bitka. Skopje. Po vra}aweto vo Ma- MARKOV MANASTIR – v. V. Kru{evsko. Poklad kraqa Vukaina. Ivanov Georgi. Skopsko. 2. Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru. Andreja na r. 1986. Serska oblast posle Du{anove smrti. 1968. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko. Kru{evsko. 36-37. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica. a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. I. Bitola. Vo 1960 g. nau{nici i belegzii.: M.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. 1909. se iskopani 218 hristijanski grobovi. R. Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). 1997. na viso~ina od 231 m. Stojanoski. Ágozapadnite zemi prez XIV vek. Odessa. Babi}. Stoletija na makedonskata svest. Prilog za manastirot Sv. Dr. dodeka vo r. Vo tekot na 1900 g. 1982. Vele Markov. †Sv. Kraqevstvo Slovena. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici. 12. na viso~ina od 1400 m. II 1870 – s. pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e. 2–21. Cvetan Grozdanov. 2001. 23. 145–176. Boris Markov Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). E. Dolga e 29 km. socijalist. Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†. 1.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. XIV. 1971. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. kaj Prilep 920 . 1975. Me|utoa. P. zb. „Glasnik“. Vele Markov MARKO LERINSKI ‡ v. MARKOV. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na MARKOV. glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje.M MARKO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund. Rade Mihaq~iÿ. Bl. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Bo`inovski. 1923) ‡ slavist. zb. Otuwe. Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Vardar. Misirkov†. 1979. 1992. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. K. VIII 1991 godina. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata. Rakitnica. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. 155–163. Selce. Treska – na bregot na ezeroto Matka. Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica. Sima ´irkoviÿ. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir. 23–25 juni 1995 godina. LIT. istata.

Darko (Dar-Mar) (Skopje. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t. Od 1978 g.e. ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. granulacija i filigran. 47. Dimitar Kondovski. (Risto Krle. 1949. a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija. i S. zlato ili pozlatuvawe. festivali. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. dramski avtor. Venko Markovski. ~ift zra~esti nau{nici. afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik. glavno vo Male{evijata. Beograd. a potoa zaminal vo Romanija. prsten i del od relikvijar. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija. koga se vrabotuva vo †Vardar film#. 2.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARKOVSKI M Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{. 173. Venko Markovski Iqo Markov Male{evski Darko Markovi} (DAR-MAR) MARKOVI]. primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). So svoja ~eta od 200 do 300 MARKOVSKI. Skopje. f. III 1915 ‡ Sofija. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik. dvodomen makedonski i bugarski avtor. preminal vo Srbija. Vo karikaturata sozdava individualen stil. 5. A. u~esnik vo NOB (1941‡1944). IZV. osnoval ajdutska dru`ina.: 173. osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost. LIT. Zaedno so Ko~o Racin. na 1878).. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. op. Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. 263. Poplazarov. Al. 103‡113. so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi. partizan. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma.: B. Prilepsko (XIV vek) lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g.n. lentesti belegzii so 2 {arnira. Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa. a. 397. Slavko Janevski. 308318. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo MARKOV-MALE[EVSKI. Venko (Skopje. Kon sredinata na XIX v. El. so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. †Muzeji#. Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). preveduva~. Trajanovski. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco. Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). 4-31. a. Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite. Vasil Iqoski. M.: NBKM-BIA. p. so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina. 1. 7. 29. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60).: Kolekci® br. ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. 386. I 1988) ‡ poet. Ivan To~ko. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep. raboti kako sloboden umetnik. a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). Ab. z. ukrasno kamewe. f. 1978. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5. emigrant. 1986. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo. mo`ebi i na Mrwav~evci. LIT. Vangel Naumovski). ]orovi}-Qubinkovi}.. 2002. zavedeni pod br.. Izraboteni se od srebro.e. Vo letoto 1859 g. V 1805 – ]ustendil. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941). Dimitar Mitrev. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921 . Prilep. M.-D. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g. ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. op{testvenik. Masl. Berovo. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. Babi}. politzatvornik. Tr. od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#. Opean e vo narodnite pesni. Zb. Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966). i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. Po osloboduvaweto na ]ustendil.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme.: R. so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). ll. Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost. Iqo (Berovo. 28. So film aktivno se zanimava od 1975 g. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. Se istaknal vo borbite na [ipka. 18. otvoraj}i go Studioto za animiran film. 185‡189. Skopje. vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). CDA.

†Mlada literatura#. Skopje. Sofija. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#. Sofija.. Skopje. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. TV 922 . 1955. SAD. 19. Diplomiral (1972) na PMF. C. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#). 20. 1997. †Alf od Novo Lisi~e#. 1954. G. Bla`e Koneski i Venko Markovski. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik. Nad plamnati bezdni. bil mentor na doktorski i magisterski raboti. Markucij (†Nita#). 1938. †Sovremenost#. Sk. 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). glavno poezija. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~. 1945. vo koj raboti od 1950 g. G. 2001. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. Sofija. Orlite na Makedonija. VII 1946) ‡ satiri~ar. V 1949) – matemati~ar. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna. magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. 1-2. St. Lulkina pesna. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. referiral vo sp. Nad plamnata bezdni. 1945. ^upona. Ivan Markovski (Karadak) Smile Iliev Markovski serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. Niz po`arite na Elada. †Mathematical Reviews#. Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#. Stojan Risteski. monografija. Skopje 1993. 1990. drama. Skazna za rezbarot. BU br. 20. @evakin (†@enidba#). Celakoski. ^orbaxi Teodos. Markovski. LIT. Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo. 10. Skopje. drama. 2002-2003. Skopje. Skopje. Dimitar Mitrev. nitu pak da go rehabilitira celosno. 1944. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. Poezijata na Venko Markovski. Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. D. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni. Partizani. 1990. Glamji. Sk. Goce. Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija. Ne{vil. 1945.: Todor Pavlov... P. †Sovremenost#. Vector Valued Groupoids. aforizmi i epigrami. †Sovremenost#. †[ar# vo Tetovo. koga go ureduval v. 1947. 7. 1944. 5–6. †Mlada literatura#. Du{ko Nanevski. Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek. Najverojatno. red. Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura. 1982. kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#. †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#. izdanie na NIP †Nova Makedonija#. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#.: PMF 1946-2006. 8. BIBL. †Kafuleto na Gene# i dr.. Poroi. Skopje. Kusakatov V. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi. eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. Oginot. 1939. ni. Vesla~ (†Bov~a#).. memoari. Georgi Stardelov. 1940. U~esnik vo B. Quasigroup string processing: Part 3. avtor na radioemisii. Sk. Ne{o Markovski MARKOVSKI. Dela. T. Aleksandar (Sa{a) (Skopje. 1992. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Mark (\akovica. Skopje. MARKOVSKI. NOB. gi ima pove}e. u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. XXI– II–XXIV.: Narodni bigori. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. †Nov den#. 1–2. politi~ki paskvili. Apologija na skepsata. S. 1–78. LIT. 7–27. Luwa.. IX 1927 ‡ Skopje. 1954. 22. IV. 8–9. R. Gane Todorovski. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo Mark Marku MARKU. Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki. Sofija. (1992) na PMF. Venko Markovski recitira. ^udna e Makedonija. IV.. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori. Markovski S. Stihovi. N.M MARKOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zik. Vo periodot 1957/58 g. Skopje. †Re{ki i {arki#. II. 1–4. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. Skopje. Dimovski. 1954. Milan \ur~inov. BIBL. osobeno na Balkanot. Kosovo. Vo novinarstvoto od 1948 g. Semigroups and Groups. Markovski. G. †Prilozi na MANU#. pp. Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. MANU 1988. Rakovodel nau~ni proekti. Skopje. (Nau~ni trudovi – tri odbrani). MARKOVSKI (KARADAK). 1954. 1938. †Razgledi#. Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski. izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi. V. VI. Ne{o (Tetovo. †Lik#. I. 1984. XLI. Anton Popov. Sofija. †Razgledi#. 1954. prof. Mito Haxi-Vasilev. Robii. Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr.. F. 1940. koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. 17. 8. Algebra Universalis.. Ivan (Ohrid. \. Sk. VI 1984) ‡ akter. 2006. 708/’98. kakvi {to. 21. VII 1927 ‡ Skopje. kn. 226–224. Skopje. 1954. urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika. Cupona. S. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). 1939. Spase Kuljan. Sk. XXXIV. Vule (†Izmama#). Primitive varrieties of algebras.: Kone~na matematika. Smile Iliev (Bitola. 16. VI 1926 ‡ Skopje. 85. Bla`e Ristovski. Sofija. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno. Skazna za rezbarot. azbuka i pravopis. 38. 22. N. objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955). Kole ^a{ule. 1944. MARKUS.

Kliment Ohridski# od Bitola. Kr. a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). Nerezi. Sofi®. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). 1932). G. †Govorot na cve}eto#. patopis. V. kriti~ar. o{tetuvaj}i gi lisjata. 1990. redaktor na †Sovremenost#. poezija. poezija. †Pismoto na slikata#. drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik. †Erigon petnaeset godini podocna#. †Prijateli#. T. †Uli~ni muzikanti#. Porok. †Prosveta# i †Ve~er#. †Kve~erini i razdenuvawa#. 1994. 1999 i †Zlaten venec na spomenite#. Belgrad. Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). raskazi. i LIT. 1995. 1996. Al. †\avol{tinite na Skapen#. Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine). raboti kako sloboden umetnik. 1931/32. †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#. †Mladosta pred sud#. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a. od koi 60. T. ^len na CK na TMORO (1901–1902). 1928. 25. Spase (Bitola. esej. Stru{ko. izdava~. Bil u~itel vo Solun i na dr. †Du{i na zemjata#. Modiljani (Modigliani). †Majka Hrabrost#. ~len na CK na TMORO. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933). portretite (Mladiot filozof. 18. vo †Nova Makedonija#. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. 1967 g. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. preku iznajmeni linii. 1959. VIII 1903 ‡ Skopje. M. 1978.: †Luwinci#. Cvetko (s. 23. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70. eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo. 1931. raskazi. III 1930 ‡ MARTINOSKI. St. Sofi®. po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera. eden od osnova~ite na MANU. Tr. kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. esej. Trajan (s. Kiril i Metodij#. †Ubavicata i yverot#.: G. a 10. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L. 1955. Spomeni. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi. Samostojno izlagal vo Skopje. e povrzan i Univerzitetot †Sv. †Trudbenik#. Skopje.: †Premol~ano vreme#. raskazi. Aleksandar (Sa{a) Markus Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951). preveduva~ od ruski i od srpski jazik. 10. LIT. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. †Dulbija#. M. eseist. †Kvej Lon#. Vo kafeana II. 1962.).000 korisnici. na koja. avtoportret MARTINOVSKI. 7. II 1951 ‡ Ohrid. BIBL. esej. @ivee po drvjata. Od 1957 g. se}avawa. †Prazna lulka#. IV 1995) ‡ raska`uva~. MARTIN. Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#. 1998. V 1999) ‡ poet. 1999. 1998. †Hristoviot sin#. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. Dokumenti. †Vasa @eleznova# i dr. IZV. vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti.000 se vladini inDr. publicist. Skopje. 1993. 30. T. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#. – M. MakedoniÔ. stitucii i organizacii. 1982. Selce.: Jon~e [apkarev. †Grobot na ^ingo#. boem. 923 . mesta. Trajan Martinovski Nikola Martinoski. 27. 1988. †Banalna tema#. Nikola (Kru{evo.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MARTINOSKI M soma italicum Mull. SMRDLIV (Pentatoma rufipes L. II 1973) ‡ slikar. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. Zagreb. †Goltki#. Kumanov. X¶¶ 1937) – u~itel. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje. †Tahir i Zuhra#. novinar. G. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. Materiali. VX 1872 – Sofija. Prezimuva skriena po ku}ite.).). Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957).) – polutvrdokrilen kopnen insekt. †Odgovor na pismoto#. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. R. Kisling (Kisling): [ahisti. poezija. 1995. poezija. Od 1927 do 1928 g. 1991. Stru{ko. V. talka~ niz `ivotot i niz Evropa. Del~ev. 1975). Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta. K. †Beliot elen#. 4. ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski. BIBL. †Odbrani raskazi#. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU. pedagog. prugasta (italijanska) drvenica (Grapho- MARTINOV. Cvetko Martinovski MARTINOVSKI.000 se akademski korisnici. Zavr{il gimnazija vo Skopje. se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija. so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi.

Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905. †Nevesta# (1937) Panorama na seloto Zagori~ani 1929. simboli~kite i religioznite sceni. a naselenieto go masakrirale. LIT. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto. Izbor. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924 nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. 1. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. redakcija i komentari A. ^ulev. 25. 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna. Zagori~ani (Kostursko. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~. Od 1933 g. X 1878 –Sofija. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje. Go izdaval v. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija. 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili.: \or|i Malkovski. Skopje. a desetina selani. III / 7. Rabotel crte`i i karikaturi. 1960. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica. 1954. 1905. R. Bez javno sudewe. }e go napa|aat volcite. N. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. I 1995. Bil eden od orgaNikola Martinoski. 1997. \. Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. I 1945) – izvr{en od OZNA. Nikola Martinoski. Bizmark) (Veles. Bi- MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko. 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite. 15. 1934). obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. †Glasnik na Etnolo{ki muzej#. Vo 1935 g. lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. Vo tekot na 1949 g. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi. istiot. Al. BIBL. bile del iskasapeni ili strelani. bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor. 1982. . O. Skopje. A za da ne pravat {teta. slikal kompozicii so motivot majka i dete. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. Tr. le ubeni 25 selani. Kit. MARTULKOV. MASAKROT vo Veles (15. poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. Bile tepani i osakateni pove}e lica. no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). BitolaSkopje. Likvidacii bez javni sudewa. G. IZV. Makedonski praznici. so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. 23. 2005. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#. Rizov i dr. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. Vol~ji praznik i dr. Marko Kitevski. Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija. starci). 1975. od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Aran|el i se vikal Volkov praznik.. me|u koi i `eni i deca. me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki. a naselenieto go masakrirale. ubile 60 selani (`eni. Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. Trajanovski. pejza`ite. slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. M. LIT. deca. 1903. ^upovski. so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite.: A. Skopje. Skopje. LIT. Skopje. bile grupno strelani i masakrirani. P. 1965) – makedonski revolucioner i publicist. Nikola Martinoski. Avtoportret. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina. so D. a del `ivi frleni vo zapalenite plevni. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete.M MARTINCI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA val so trite dena po Sv. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. povrzan so razli~ni datumi. 2001. 2004. istiot.: Zorka Delinikolova. MASAKRI vo s. Nikola Martinoski 1903‡1973. So nego se povrzani pove}e dejstva. Zagori~ani. poznat i kako Martinija. imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. Malk. †Nova Makedonija#. IV 1905. na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period. vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot. 1995. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto. i LIT. Poparsov. Aleksandar Martulkov MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj. vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto. Aleksandar (Alekso) (psevd. Skopje. 1931). Iv. L.: Boris Petkovski. Trajanovski. koga nastanale slikite so kru{evski motivi. a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini).). Skopje. Skopje.

Lerinsko. redoven prof. M. itn. T. Valandovo) se odgleduva kako dvorna. Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. 1999.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Malk. Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2. glavno od makedonski avtori. 1997. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti. Kol. zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. 1956). Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990). na Med. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Ivankovci. Skopje. \eorgi Fotiev (Ohrid. 21. Nevrokopsko. a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Kiselinovski. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#. Bitola–Skopje. zimzelena ovo{ka. Skopje. po~inale ok. Al. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. R. Malk. na izdignati lokacii. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski. Daniela Pan~etovi}). Dimitar Masevski MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. Diplomiral na Med. MASAKROT vo s. i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#. vo Skopje (1994‡1997). 6.: Zoran Todorovski. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). 6. Miki Jevremovi}).: A. MASAKROT vo s. Maslinki MASLINKA (Olea europea L. 1985. 200 du{i. †Mol~i qubov moja#. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. Krvavata †Zeleni~ka svadba#.25 kg {e}er. LIT. Vele{ki partizanski odred 1942. MASAKROT vo Kumanovo (sred. LIT. \. Andreja Basarovski. kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. Pol. V 1937) ‡ kompozitor. Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Skopje. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata.: †Nova Makedonija“. qubi Mirjanka#. f. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. \. `eni i deca. Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Vo sedumdesettite godini na HH v. Spomen kniga. Vele{ko (14. \. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. f. administrativni i voeni vlasti. I 1991. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. MASAKROT kaj s. Veles. Tr. 21. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i. \. LIT. Na 13. a eden pogolem del od niv bile i ubieni. Dabnica. kako {to e poznata vo istoriografijata. †Gri{a#. Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova. a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija. Kis. Skopje. 4 kg leb i 8 kg kompir. †Nova Makedonija“. f. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. pred o~ite na mesnite dr`avni. †Bela hrizantema#. Rudnik. Rudnik. bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija. supspecijalnost nefrologija. Dragan Mijalkovski. okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran. Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale. vo Skopje (1954). V 1930) ‡ internist-nefrolog. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT. Pero Grkovski. XI 1904. kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~.). Dimitar (Skopje. f. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. Malk. Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MASLODAJNI M LIT. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON.: S. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. direktno ili indirektno. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG. Specijaliziral interna medicina.: Vele{ki partizanski odred 1942. Ras925 . 1995. LIT. VMRO 1924– 1934. Malk. Napi{al i golem broj detski pesni. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki. koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. 1999. Trajanovski. St. Zeleni~. MASIN. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me. Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940). \or|i Malkovski. 1981. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii. PetÍr Gal~in. 1989. SofiÔ. bogati so maslo. M. Atanas Strelanite kaj Pusta Kula (1942) MASEVSKI. Zoran Georgiev. a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. LIT. Gevgelija. koja dava i dobri prinosi. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot. kade {to produciral nad 2000 pesni. †Male~ka gulabice#. I 1945. vo Skopje (od 1985). Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B.

S.: \or|i Colev Dimovski. Jana~ek. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB. ricinusot. †Lebedovo ezero#). ^ajkovski. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Skopje. pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata. repkata. Zajc. LIT. 1973. eseist. X 1963) ‡ balerina i koreograf. Zagreb. so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. Brukner i [traus. bil uapsen (april ‡ juni 1942).: Man~u Matak. Specijalizira vo Kiev. Vlav. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar. ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana. Skopje. ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata. poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici. 1973. Vtorata makedonska udarna brigada. Skopje. Iv. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri. literaturen i teatarski kriti~ar. Skopje. 421–423. Pova`ni se: son~ogledot. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. ve{ta~ki kau~uk. 167-169. istiot. Brigada na bratstvoto i edinstoto. Risima (Tetovo. KOREOGRAFII: †Bolero# (M. †Vitel. Odredot †Pitu Guli#. Lovro Mata~i} ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela. †Don Kihot#). Baranovi} i dr. preveduva~. Evgenij Onegin. J. Man~u (Kru{evo. po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner. 13. Turcija. 160–161. Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija. Man~u Matak MATA^I]. Nam. M. a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). na istoto mesto. The Jews of Monastir 1839-1943. 25. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). Minkus. kikiritkite. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni- 926 . So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot. Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#. a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). osvetluvawe.). ULOGI: Tri lebedi (P.. Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005). kompozitorska dejnost. 2003. a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo. 1975. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad. boi. Bitolskite Evrei. Man~u Matak. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. Adam. no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. mu{ami. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. lakovi. Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Bil ~len na KPJ (1939). Vitoli{te. VII 1985) ‡ dirigent. †@izel#) i dr. Narodniot heroj Man~u Matak. vo Osie~kata opera. Ravel). kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). Last Century of a Sephardic Community. kikiritki. Man~u Matak. Lovro (14. 460. II 1899 – Zagreb. MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium). orkestranti na mladata makedonska opera. za linoleum. repka. Bitola. Vila Mona (A. sojata i afionot. Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Mark Cohen. Zlatko Biljanovski. Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. N(aum) Naumovski. 7. Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet- Risima RisimkinMatevska MATAK. Berlinskata i Vienskata filharmonija. Se zanimaval i so F. Qubqana. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti. New York. Karmen. Vo RM se odgleduvaat: afion. ^ajkovski. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951). Mercedes (L. I. London i vo Plovdiv. Po kapitulacijata na Italija (8. Mariovsko. MATEVSKA (RISIMKIN). Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. maslodajniot len. susamot. komunisti~ki deec i naroden heroj. 1993. X. 25. Tokiskiot simfoniski orkestar.M MATAK MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni. Belgrad. Vol{ebnata flej- Mateja Matevski MATEVSKI. Studira vo Belgrad i vo Skopje. Mateja (Istanbul. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941). V 1944) ‡ {iva~. III 1929) – poet. Man~u Matak. Em. son~ogled (Helianthus annus L. Boemi. maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. LIT. 1920 ‡ s. Bor~e Naumovski. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. na istoto mesto. ta. Ml. P. 1958.

vo ramkite na UCMTN. Ilija# vo s. Izleguva po eden broj godi{no. 24 (L). 2006. Popov (1950–1971). Zbigwev Vjenkovski. Ra|awe na tragedijata (poezija. Otade zaboravot (poezija. 1996). G. Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika. ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003). spored usvoen nastaven plan. Sk. 1998). Dimi} (1947). ^upona (1969–1973).: †Matemati~ki bilten#. Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004). Lipa (poezija. Svetlinata na zborot (kritika i eseistika. Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika. Sk. kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija. Alki {to se nadovrzuvaat. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. D. Snegarov. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2. 1976). i kn.) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). [apkarev (1973–1975) i @. na HV v. Skopje 2006. monografija. Ilievski (1998 –). ruski. ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). Vl. I. slovene~ki). koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet. 2006. 1999). matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. 1956). . J. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g.: PMF 1946−2006. Izbrani dela. Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. MATERKA. MATERKA. N. Dimitrovski (1975– 1976). Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002). francuski. 1980). Zavevawe (poezija. El{ani. MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari. Prviot rakovoditel bil D. Vnatre{en predel (poezija. na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. 14 (XL). XII 1946 g. kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Crna kula (poezija. 6. in`eneri. No}en gradinar. Ima objaveno pove}e knigi poezija. Popov (1966-1969). 8. so dvajca nastavnici: prof.. glavno na angliski i na makedonski jazik. Kliment Ohridski#. Krakov 1989. Oddale~uvawe (poezija. Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te. Go rakovodele. 2002). Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica. srpski. DELA: Do`dovi (poezija. Al. Po~inal vo 1410 ili 1411 g. AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn. a potoa: B. Skopje. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). B. Nastavata po~nala na 16. vo crkvata †Sv. 2006.. Krug (poezija. Polska. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. 1. Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata. LIT. 1990).280 stranici. a za redoven na 21. Per~inkova (19711975) i D. 2003). LIT. monografija. Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. 1963). Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici. ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. 1992). XI 1983 g. C. ~len na Norve{kata akademija (2005). Zaklu~no so 2005 g. eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. Lamiaceae). 1976). urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#.. MATEMATI^KI [KOLI − v. kn. N. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje. MATEJ (H¶V – po~. Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. 1987). 1995. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. Izbrani dela. C. Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924).: PMF 1946–2006. EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika. V 1979 g. Popadi} (1948). po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006). 1985). C. Georgi Stardelov. Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika. italijanski. urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). LIT. Skopje. Ohridsko. 2000. Milan \ur~inov. Dimitrovski (1993–1997) i B. Madevski (1975– 1977). d-r Petar Serafimov (1948/49). Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Ramnodenica (poezija. C. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. na Racinovite sredbi. 2000). Pokraj redovniot sostav. kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski. 1987). pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel). Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. Sofi®. LIT. Lamiaceae (ustocvetni raste927 †MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie. N.) – ohridski arhiepiskop. M. LIT. kako direktori: B. Bel~ovski. Tr. Podocna doa|aat P. Mitrinovi} (1946–1950). tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. St. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/. Popov (1977– 1992). Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie. M. Popov (1948) i in`. naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. 2006. od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija. †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. Mrtvica (poezija. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. albanski. Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi. D. 1990. esej za poezijata na M. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija. kn. 2005). N. S. vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici. \. ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004). Kopne` po celina (poezija. 2002. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATERKA M te programi). literaturna i teatarska kritika i eseistika. potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977). Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Skopje.: I. Glavni urednici: B. Perunika (poezija.: Vlada Uro{evi}. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura.

Nedela#. Aleksandar Matkovski HEC Matka ima instalirana mo} Dr. M. M. L. Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. Izvr{en odbor i pretsedatel. 3. Skopje. Vl. Matka (Skopsko) 928 . Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em. nejzinata dol`ina iznesuva 64 m. Branata e betonska. Organi na Maticata: Sobranie.: Ivan Katarxiev. eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika. koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. Tesnecot Matka. do 29. od 3. Matka niz vekovite. O~a.n. Skopje. MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. Andreja#. Samokov – Mala Reka.: V.9 MW. zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4. 14. so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. Ve{ta~kata akumulacija †Matka#. a {iro~ina 1 m. Nedela#. a potoa vo Skopje. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor. Skopsko LIT. V 1922 ‡ Skopje. najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0. V. del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. Krunata na branata e na viso~ina od 317. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. prstenesto-la~na. MATERKA. MATKA. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. a kaznata ja izdr`uval vo Skopje. Vl. Jov. Brod). selo Zduwe. za~uvani vo Arhivot na MANU. 30. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947).000 m3. Makedonija i Makedoncite vo svetot. VII 1944). MATERKA. Vlado Matevski. diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951). 1996. MATKOVSKI. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo. Lil~i}.M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nija). Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. a diplomiral i na Filolo{kiot †MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. 46-59. izgradena od armiran beton. na padinata kon †Sv. M. Markov Grad. Lil~i}.5 m.25 km2. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. Pri kota na maksimalnoto nivo. opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. Treska. t. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija. da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. so statii na makedonski i na angliski jazik. bil uapsen (2. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak. V. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408). poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina. M.000. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m). Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik. ~len na MANU. Aleksandar (Kru{evo. doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957). za navodnuvawe. †Makedonsko nasledstvo#. Justin I (518527). KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae. Bojana. V. kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. 1997. Poznat e samo za planinata Karaxica. VIII 1936). da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941). 53-67. koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936). Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km. otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti.5 m. 1995. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina. D. LIT. Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko. 32-35. Skopje. zapadno i isto~no podgradie. Vl. SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija). za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija.

Vo septremvri 1913 g. T. Skopje. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. Za vreme na Prvata svetska vojna. 1991. Skopje. 1983. Skopje. U~el gimnazija vo Bitola. 1970 i 1990. Skopje. go rakovodel Ohridskoto vostanie. II. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826. 1864 ‡ Drezden. Skopje. 1990. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot. II. G. Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo. koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. Grbovite vo Makedonija. kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija. Skopje. Skopje. S. 1992. K. Skopje. 1964. vojvoda. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. Hristo Matov MATOV. 1992. Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Dodeka se {koluval. Skopje. BIBL. Skopje. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. Skopje. na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. Ostavil skromni tragi vo poezijata. III. Istorija na Evreite vo Makednija. Potebwa. 199–205. se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato. 1980. SofiÔ. bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). Prilog kon makedonskata heraldika. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ. Hron. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. MATOV. Skopje. D. †Rodina#. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905). Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#. 1980. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849. nauka i kni`nina#. Skopje. Skopje. Pasivniot otpor. Gop~evi}. 1979. kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija. NaŸ-komitata razkazva. Buni i vostanija. Skopje. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. 21. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto. Vo Solun ostanuva samo dve godini. Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe. Avtor e na 929 . 1973.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MATOV M fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. 1991. BIBL. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Skopje. Skopje. bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954). 1959. Skopje. 1982. 1978 (so koavtori). Makedonskiot polk vo Ukraina.: D-r Bla`e Ristovski. kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849. 2002. vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e- Milan Matov we. Duhovniot otpor. 1991. 1991. 1961. 1985. u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. 1990. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija. 1973. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#. na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. 10. Dimitar (Veles. IV. zaedno so G. 8. Pokraj so osmanliskiot period. Stojan Novakovi} i dr. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. 207–251. Kru{evo. Kanuni i fermani vo Makedonija. XI 1875 – Sofija. Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963). Tod. Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina. 10. MATOV. jazikot i folkloristikata.: Milan Matov. Skopje. Ivan D. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. Po Solunskata provala (januari 1901). Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari. 1992. V 1962) – u~itel. vo koi vodi prepirki so P. Skopje. 1983. revolucioner i eden od ideolozite na MRO. Spomenica. Tragedijata na Evreite vo Makedonija. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Skopje. Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. III 1872 – Sofija. INI. II 1922) – profesor. 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. 1998. Germanija.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija. V 1991). ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. V. Skopje. Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777. a istorija kaj Marin Drinov. History of the Jews in Macedonian. Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe. LIT. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700). Potoa se preseluva vo Sofija. Skopje. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725). IV. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. Istra`uvawa i materijali. koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. Skopje. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto. Bil ~len na TMORO (1894). 1983. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite. Ml. A. pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet. vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata. Milan (Struga. Skopje. Skopje. robovi). I. brat na Hristo Matov. Skopje. Skopje. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775). Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650). Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810). Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. 1983. MANU. tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779). II. Aleksandar Matkovski 1922–1992. Skopje. bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Z. Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. Skopje. Draganov. haremi. 1961. S. 1992. Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864. 1978. smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. Hristo (Struga. I. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Ajdutstvoto. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#. kako ~len na CK na TMORO. Bagdad i Istanbul. Od 1906 g. III. 1962. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. 1983. Makedonskiot stih 1900–1944. 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998.

03. Sv. Dokumentalen sbornik. Nikola Matovski MATOVSKI. Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija. iako raspolagal so tvore~ki nerv. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo. Skopje. na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977).Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. SofiÔ. za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). 1878) – makedonski gramati~ar. Tod. S. grad (1961). Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten. BIBL. Toj e sestran sportist. na St. LIT. revolucionerna. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov. Venijamin (Vasil) Hristov (s. Publikuvala 90 statii. SofiÔ. MA^UKOVSKI.: T. reprezentativec vo rakometot. \or~e Petrov i Jane Sandanski. D.: Arhiv Hristo Matov. VMRO. St.M MATOVSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pove}e knigi so teoretska. Odr`uva kontakti so St. IX 1927) ‡ univ. Zografski e rakopolo`en za |akon. T. M. a doktorirala vo 1982 g. kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Ismail (Skopje. Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek. 22. uspe{en trener. last. Nikola (Skopje. 2001. a vo Stara Zagora (Bugarija. IZV. S. no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad. [. Ma~ukovo (1864). Makedonska revolÓcionna sistema. a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. prerodbenski prosveten i crkoven deec. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. 17. pravnik. Go napu{ta unijatskoto u~ili{te. otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Tomoski. Slavko (Skopje. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. So preporaka od Ruskata misija. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor. D. istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. SÍstavitel Co~o V. no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). 1999. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi. rakometar. nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~. kaj Me~kovo. 1983) srebren medal. Potoa patuva vo Carigrad (1861). vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Se locira pome|u Klidion i Strumica. E. SÍstavitel – Co~o V. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii. Skopje. kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). Qupka Ilieva (Kratovo. K. Hristo Matov. pred 1847 – Carigrad. kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964). Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). Gevgelisko. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata Slavko Matovski Qupka Matovska MATOVSKA. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot 930 MATOVSKI. go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad. 1987) na 400 m osvoil srebren medal. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo. u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). MA^EV. Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. vo pazuvite na planinata Ogra`den. 2004. Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). stari knigi i moneti.. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob- . Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost. kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869). so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. BilÔrski. profesor. VIII 1946) ‡ spec. potoa za predava~ (1969). Magistrirala (1976). G. Makedonija niz vekovite. se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija. filolo{ka i literaturna sodr`ina. f.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del. Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo . Ax. 13. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#. BilÔrski. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. Ma~ukovo. I 1960) ‡ atleti~ar. 2003. Z. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II. Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967). Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi.

kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti. f. †Isto~no vreme#. vo Zagreb (1968). Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#. Avtor so seopfatno raska`uva~ko. Venijamin Ma~ukovski. kako vselena naselena so malku materija (tekst). 2007). St. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. Nakleveten. tuku zaradi nejzinata su{nost. 1988). 1973). 1991. ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi).: Bla`e Ristovski. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Kon drugata zemja (Skopje. Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn. Makedonskiot roman. 1984). LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo. vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. VIII 1874 g. VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje. †Razgledi#. 1998). red. B. 7 (107). Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. 1985. †Veterinarstvo#. vo Skopje. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. Slobodna igra na duhot i sozdavaweto. bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. Toj im odzema dosta dolgo vreme. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto. Melnica. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata. Mitko (Strumica. po sovet na lekarot (6. Kako u~itel vo Kuku{. †CarigradÍ#. LIT. Nad troskotot oblaci (Skopje. Vo lavirintite na fantastikata. Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994). R. III 1930) ‡ veterinar. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. pi{uval i na srpski. DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd. 2006). redoven prof. Osven na svojot maj~in makedonski jazik. e ve}e redaktor na v.8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g. istiot. Skopje. pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981). stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. @arko Vangelov (Bogdanci. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori. R. Na 11 maj 1871 g. Pat za Lihnidos. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. go objavuva vo v. a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. Bl.. eseist. 1974). Za da se trgne od Makedonija. romansier. istiot. Georgi Stardelov. IV 1958. ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. 1970). Vlada Uro{evi}. ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski. Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje. a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. nadvore{noto i vnatre{noto. Literaturata kako spas. dramsko i eseisti~ko delo. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. Izbor po srodnost. Mirisot na zemjata (Skopje. avtor na prvata makedonska gramatika. VIII 1872). Domot na Aleksandar (Skopje 1986). promeneto izdanie 1990). Vistinitosta komplementarna so stvarnosta. a kon krajot na mart 1877 g. Vremeto na irvasite (Skopje. po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite. G. 2003). 1993). Izbrani dela. s. MeÑa sveta (Belgrad 1984). Skopje. Senkata. 1985. Paradoksalen son (Skopje. i obratno. No}en gradinar. izdanie 1999). kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. Aleksandrov dom (Beograd. a so toa i so zna~ewata na romanot. Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. Kula na Ridot (Skopje. 1998. Pusta zemja. a. 1987). tom VII. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. 2007. 2002). Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. D. Dr. Ubij govorqivog psa (Beograd. „stvarnoto i imaginarnoto“. 148–184. 2000). vtoro. romansiersko. ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986). III 1943) ‡ raska`uva~. na Zemjodelskiot i na V. M. Vra}aj}i se. 1995. drami: Golemiot Smok. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. no bidej}i pak te{ko se razboluva. ja prezel dol`nosta. Vo letoto 1876 g. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). MAXIROV. zaedno so toa e i najbestolkoven. Prestanala da raboti vo 1971 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MA[INI M mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored 931 . Prvite dva agregata (so mo}nost 5. i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. V. 1980). ne zaradi golata kni`evna postapka. 2006. Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija. no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno. 7. akademik. romani: Kula na Brdu (Beograd. †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#. na proslavata na Sv. Doktoriral na V. Drvoto na Narajana (Skopje. I. go osnovuva i go redaktira v. Mitko Maxunkov †MAXARI# – porane{na TC na lignit. 19. koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. 1981. istiot. 1–2 i 10. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica. 1986). Od 15. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad. f. ‡ J. 20. Darovi neba (Pan~evo. dramski avtor. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. locirana vo blizina na seloto Maxari. Skopje. LIT: Marko NediÊ. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija.). MAXUNKOV. Vo u~ebnata 1875/76 g. go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. Skopsko. Lidija Kapu{evska-Drakulevska. Poetikata na makedonskiot raskaz. Hristo Georgievski. esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje. 1989.

le`ewe. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. 13 asistenti i 7 laboranti. odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. a vo 1965/66 so dve na- soki. nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i. seriski i masoven mebel). 1997. so eden dvobroj godi{no). Meglenskata i Slani~kata. I–II. e narekuvana i Vodenska eparhija. Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. III 1947 g. spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto. Kon krajot na XI v. Rat. Vladata na RM na 6. Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka. Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. R. Jovan Bel~ovski. nastavniot plan e so 9 nasoki. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en. plasti~en i kombiniran mebel). kako i novoma~eni~kata sv. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. ramovski. kako dvomese~no spisanie. vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). adaptibilen i komponibilen mebel). 1993. Osven Meglenska. koi se inovirani vo 1985/86. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija.M MA[INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot. IZV. a vo 2004/05 g. spored konstrukcijata. ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. Vo 1971/72 g. konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite. Sl. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Zlata Meglenska.O. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo. Vo u~ebnata 1972/73 g..: Biblioteka na VB vo Skopje. Poznati meglenski episkopi se sv. Skopje. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis. Podocna dvete eparhii. spored na~inot na obrabotkata na predmetot. metalen. za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. monta`en. vtoro fototipno izdanie. 4. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje. slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. spored stepenot na obrabotkata na predmetot. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet. spored namenata. Il. kade {to vo 1961 g. sostaven od 932 . Mebelot se klasificira na sledni- ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi). donese Ukaz za formirawe na Med. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. spored na~inot na komponirawe. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi.: Ivan Snegarov. Od 1977 g. f. Il. ski in`eneri.Spirov (1978‡81). pleten.) i I stepen (5 sem). no ve}e vo 1968 g. Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. Vo 1996/97 g. vo XI v. a vo 1976/77 g. A. se vseluva vo dene{nata zgrada. vo Skopje. Veljanovski (1982‡86) i B. B. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est. 212 magistri.218 ma{inSl. a vkupno se vraboteni 125 lica. Dimi{kovski (1987). Urednici: A. LIT. netata tehnologija itn. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki). Studiite zapo~nale vo 1959 g. se voveduva 3-ta nasoka.055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1. Na 17. Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet. Beograd. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite. M. koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. R. 1995. Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki. SofiÔ. Ilarion Meglenski i German. Gruji¢. Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). vo garnituri. sanda~est-korpusen i kombiniran mebel). Bl. od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski. spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven. se spoile. spored primeB. MA[KOV. A. (do 1986 g. spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). †MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g. Gr. rabota i smestuvawe na predmeti). Meglenska eparhija. P.

2003. e izgradena glavnata institutska zgrada. Vo 1950 g. porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci. specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. postignuva ogromen napredok. bil tolkuvan Tanahot. f. osobeno kaj `enskite deca. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. Vo 1978 g. a za prv prodekan prof. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. D. radiolo{ki tehni~ari). Vo 1952 g. Last Century of Sephardic Community.. New York. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. Vo 1972. aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti. a vo 1949 g. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. f. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve- ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. vo soglasnost so EKTS. pokraj nekolkute polikliniki. Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari. Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija. porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii. c. Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. denes na Med. Vo 1982 g. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). f. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. 1993. The Jews of Monastir 1839-1943. N. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat. so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor.: \or|i Colev Dimovski. Vidakovi}. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. a vo slednata 1953 g. Programata vo 2006 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNATA M nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. f. a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. Redovnata nastava na Med. Bitola. d-r S. Potoa. razbirawe i spre~uvawe konflikti#. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki. Br. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija. za patofiziologija vo 1964. a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari. Vo 2004 g. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. d-r M. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te. od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili. kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje 19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. kako i od mo}ta 933 . Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe. Bitolskite Evrei. vo Skopje po~nuva na 3. Med. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija. a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. J. Za prv dekan e izbran prof. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo. so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. Bozdov. Nastaven jazik bil francuskiot. LIT. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955. vo 6 semestri. Mark Cohen. D. d-r Zdenko Kri`an. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka). po inicijativa na Katedrata za radiologija. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii. Od 40 lekari vo 1947 g. a do 2003 g. nastavnici i sorabotnici. i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti. Nam. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika.

9. XI 1998 g.. Skopje. juni 1999 g. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g. edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. III – 15. funkcionira do mart 1999 g. XII 2003 g..org/projects/ balkans/macedonia/reports.. zameneta so EU misijata PROKSIMA.. vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija. Vo periodot od 2001 do 2007 g. dilemi na me|unarodnata zaednica. RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM. vo †Sloboda za Irak#. Skopje. X 2007) ..: Tatjana Petru{evska. zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM. amerikanskata vo juni 1944 g. 8. SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g. doktori i magistri na nauki (2001-06)... T. u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. 22. odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. VIII 2001 – 22. III 2003 g.. Germanija. Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev. vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903). vrz osnova na Memorandumot za razbirawe. XII 2002 g. funkcionira do mart 1999 g. Petr. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox).12.M ME\UNARODNI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA na nejzinite finansieri. Avganistan (11. pripadnici na vooru`enite sili na RM. 2002. Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata. XII 2001) vo ISAF 2. koja e poinakov (policiski) vid misija.) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati. Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi. do mart/maj 1945 g. EU misija †Konkordija# (Concordia). 1903–1909 g. LIT. mart-juni 1999 g. 7.: Sa{o Dodevski. nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje. NATO misija na Trifun Kostovski. 31. sostavena od pripadnici na armiite na V. vospostavena na 10. Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10. sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka. LIT. sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. IZV. 15. me|unarodni organizacii. da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii. XII 1998 g. vospostavena na 26. grupa dr`avi. da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force). Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje.. kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo. IX 2001 g. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na makedonskata vojska so sojuzni~kite sili. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul. obuka za rakuvawe so oru`jeto itn. Zbornik posveten na po~esni doktori. Britanija. 6. grupi dr`avi.. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest).intl-crisis-group. 22. 2006. me|unarodni organizacii.2001. vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija. Francija. ~len na MKG od RM za Kosovo. misija na Silite za izvlekuvawe na NATO. Vo tekot na XX i XXI v. T. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony). 3. koordinirano da dejstvuvaat na 934 Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar.. 10 (2002– 2007). 5. IX 2001 – 15. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava. Italija. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA Pretsedatelot na RM B. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye). pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri. XII 2002 – 31. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force. i sovetskata vo noemvri 1944 g. Petr. po barawe od Vladata na SAD (4.: http://www.

vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g. B. Skopje. Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija . So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini. Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii. T. spored na razli~nite nacionalni standardi. MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot. XII 1991).. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. i RM pristapi kon primenata na MRS. 1998. ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2.Stoltenberg i Lord Oven Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935 . Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g. VI 2003 g. B. Epstein and Ali Mirza Abbas. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. Vo noemvri 1998 g. Petr. bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. so {estmese~no rotirawe. a vo ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi. vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. IZV. LIT. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. Spored ovoj zakon. J.. XII 1991). KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii. makotrpen. evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe. a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki.: B. KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe.. Z. obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. presedan vo me|unarodnoto pravo. kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998. so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. 2007. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. IV 2002 g.: Ministerstvo za odbrana na RM. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi. Z. nadopolni nekoi od MSS. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii. International Federation of Accountants. Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. LIT. No. 17. XII 1991). Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe. so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). vo utvrdeniot rok (do 23.. isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel. Me|utoa. Po~nuvaj}i od 1998 g. me|u drugoto. a del od niv na 1. Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2.. publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM. Assurance and Ethics Pronouncements 2007.. IV 2003) od 1. protivre~en. Od 2001 g. XII 1991). a`urirawe i publikuvawe na MRS. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). ja promeni delovnata i politi~kata klima. Imeno. koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH. Izminative nekolku godini Odborot. i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija. vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. VII 2006 g. VII 2006).: Handbook of International Auditing. Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME\UNARODNO M voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar. kako poddr{ka vo postvoenata faza. XII 1991). gi prezede ingerenciite za a`urirawe. KMRP izdade mre`a od MRS. Wiley. koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). Od oktomvri 1998 g. publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM. od 14. negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija. osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii.

Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje.: Tatjana Petrusevska. 1 no. {kol. Corbishley. Meir (Skopje. Pokraj Skupi. 87.e. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda). samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija. T. Ratijarija (Ar~ar). Faunal diversity. – V. Skopje. Trijas e {iroko rasprostranet. pred sè vo Zapadnomakedonskata zona. Podocna. Moesia Superior. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav. Kr. Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. kade {to e sostaven so bazalni konglomerati. vol. & M. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora. K. Dum. LIT. Petr. priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime. so trijaski. 1999. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab. XVI v. Sid. Sepak. P. peso~nici. Ministerskiot sovet na EZ. trup i stapalo. Paris. 1990. taa bila izdvoena. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. izgradena od dolno nivo na gabrovi. IV 1993). Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. jurski i kredni karpesti kompleksi. Poznati se nad 130. no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. a pomalku vo Vardarskata zona. L’Empire Romain. Po pot~inuvaweto na Tribalite. na zapad.e. Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe. Ljubljana. odnosno. Podocna. bazalti. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona. do Crno More. od koi 97 se endemiti. peso~nici. Skopje. a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv.: Jon~e [apkarev. a so mala masa od peso~nici.Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni. p. IV 1993) padot na SFRJ. vo 6 g.: J.M MEZIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Klepa (Vele{ko) i dr. K34. n. osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero.000 vidovi. London.1/1995. a vo 46 g. Participation with Underproject: Klass Insecta. glavno vodni. Sasel. teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija. spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati. 2003. na MELAMED. The Freshwater Life of the British Isles. i V.e. ~ie telo obi~no e podeleno na glava. varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe. 23-30.) i e podeleno na trijaski. na istok). LIT. koga bila oformena provincijata Trakija. N. prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija. Branislava Mihajlova. Ministry of Environment and Phisical Planning. tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#.e. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. 1976. LIT. od edna strana. Vladimir Krpac.g. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. vo 46 g. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4. J. n.). Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija. Skopje. od koi 4 endemiti. oformena kako posebna provincija (od Drina. Clegg. Munikipium (Kali{te). Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Horeum Margi (]uprija). Petkovski. so maksimalna debelina do 650–700 m. De{at i Jablanica. 75. na Skopska Crna Gora. Final Report. Viminakij (Kostolac). od druga strana.n. Tabula Imperii Romani. ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. glinci i varovnici. glinci i varovnici. 1991. Sv. od {kolkite se prisutni 15 taksoni. Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. T.249–267.. †Balcan Forum#. sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika.n. M. pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo. Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite. S. koj ja izla~uva ~erupkata. no ima i kopneni organizmi. pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{). L.500 m. Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. godini (250–65 mln. Od ova semej- . pr. 936 MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r.) – rabin i pisatel. No. 1965. V. jurski i kreden period.

Srbija. od kade {to bil smenet (1631). f. J. podra~je vo koe i habilitiral. zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi. bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM 937 . Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Zibiv~e. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. Bil sofiski mitropolit (1628).000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102. Θεσσαλονικη. 2000. XVI. e proglasen za grad–muzej. Mihail# vo gradot Ne`in.000 sekoja stota godina. S. koi imaat podolgotrajno. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. MELKOLIJAN. Al. 1972. t.. τ. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65. K. otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g. A. MEMETI. Lipkovo. XI 1892 ‡ Zagreb. bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. terenski melioracii. administrativno-politi~ki. Snegarov. Ml. promena na mehani~kiot sostav. aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. K. LIT. Ohridski arhiepiskop stanal na 26. LIT. Statica. Pavlos Melas MELAS. LIT. 65–66. LIT. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. MELETIJ I (HV¶¶ v. Republika Bugarija. Papazoglu.-P. Skopje.330 `. 2. Al.e. MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki. Ne{ova. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67.000 ha. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140. 15. Kon krajot na XIX v.000 ha od poplavi i se odvodneti 64. V 1677). LIT.). prof. Skopje. kn. Sofix. †Glasnik na INI#. Sofi®. LIT.000 ha. X 1904) – oficer na Gr~kata vojska. kn. vo pogolema ili pomala mera. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Ιωαννη Κολιοπουλου. na Med. Tr. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. vo [vajcarija. Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Evzi (s. (1992).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MEMETI M stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar. Vo 1207 g. Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. Klimata e promeneto sredozemnomorska. IX 1638. Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina. koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton.n. 4. MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. Nam. Pavlos (1870 – s. 8. 10.e. meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa. f. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija. Α. Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. Kumanovsko. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. Avraham Melamed. no se navodnuva zna~itelno pomalku. hidrotehni~ki melioracii. humizacija. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956). ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva. Pri priemot. Matkovski.000 ha mo~urlivi povr{ini.: Zeni Lebl. mul~irawe i snegozadr`uvawe. Mo~urlivi povr{ini imalo 86. M. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit. Vo na{eto zemjodelstvo. 1990. Jovan Bel~ovski. pravilna upotreba na pesticidi. Gornji Milanovac. Diplomiral na Med. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677). Thessaloniki. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. 1931. Skopje. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. SofiÔ. desalinizacija.: V. hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. dealkalizacija. vo Skopje. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904).: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje. St. 1989.: Douglas Dakin. F. anatom. bil ubien od privrzanicite na Perdika. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija.pr. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe).) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). 2002. Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili.: F. 1995. Po~inal vo mart 1653 g. MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija. \. {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. Tvrdinata Melnik MELEAGAR (IV v. Spec. Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. Kako ~len na KPM (od 1955).) – makedonski blagorodnik. 1993. Pogreban bil vo Skopje. so 286 `. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. od dvete strani na Melni~ka Reka. D. The greek struggle in Macedonia 1897-1913. 1981. ~len na †Etniki eterija#. hirurg. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. Skopje.: Ivan Snegarov. Vekove. Ax. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen. Leon Kirkov (s. po op{ta i abdominalna hirurgija. LIT. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767). Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije. Po smrtta na Aleksandar. Ιστορια της Ελλαδος απο 1800. Prestojuval vo Troickata lavra. Ristovac. SrednovekovniÔt Melnik. ima 4. se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata. K. 1995. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. stopanski.: I. pove}egodi{no dejstvo. 1973) ‡ spec. ruskiot car (8. na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. Jov. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g. t.

Bugarija. participacija na site vraboteni.: {est prvi nagradi vo ^e{ka. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. ^etvrto. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g. GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. kako. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e. spored nivniot avtoritet. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet. Ml. motivirawe i kontrolirawe. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. materijalite i celite. organizirawe. nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. Vtoro. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet. odnosno nivnata podelba na vrven menaxment. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar. Ml. na site nivoa i vo site pretprijatija. Skopje. seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto. magistraturi. sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti. bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija. statii. Menaxmentot e univerzalna aktivnost. vklu~enost na menaxmentot. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta. finansiite. T. visokiot stepen na nadvo- . 1910) ‡ politi~ki deec. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo.M MEMI[OV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA vo Kumanovo. potro{uva~. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe. terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. Prvo. Sabri (Del~evo. ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija. Vo ponovo vreme. benchmarking. ~etvrto izdanie. metodite i postapkite. koj se karakterizira so svoi principi. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. doktorati). obuka i kultura. koordinirawe. 2004. nova paradigma na pretprijatijata. ovlastuvawe. Vo su{tina. J. Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada# †MENADA#. Menaxment. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. B. no i na drugi fakulteti. bele`i postojan podem. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata. motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini. TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g. menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. MEMI[OV. S. sredstvata i opremata. dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. Germanija i Avstrija. pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. kontinuirano podobruvawe. so ~ij napor se izvr{uva rabotata. menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite. kako kreirawe kultura na pretprijatieto. rabotnici i dobavuva~i. Inaku. Dokolku se podobri kvalitetot. kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. praktika i tehniki. toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. kupuvaweto i prodavaweto. i toa ~ove~kite i materijalnite. Vtoriot element go so~inuvaat resursite. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto. ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. na £elo so dirigentot Ivica Zori}. brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici. se o~ekuva tro{ocite da opadnat. menaxeri. S. terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe. orientirani kon potro{uva~ot. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment. koi vodat kon 938 poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. [. LIT. MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki. organizirawe. timska rabota.. za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. podgotveni ili objaveni na makedonski jazik. koordinirawe. kako na primer: krugovi na kvalitet. ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. Treto. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota. snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot.: Bobek [uklev. zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii).

787. Kumanovsko. MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm. Skopje. †Na{ vesnik#. 1994. XII 1979. 25. IX 1981. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli. Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija. 1979. Menkov Ilija Borko (19191941). V 1919 ‡ kaj s. 17. Vol. X 1941) ‡ berber. XXXII. Skopje. Toj e tatko na Aminta II †Maliot#. XI 1981. G. †Komunist#.-R. K. mosfera. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. Pijan vo pe~ka (1960). 4. vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat. 16. visoka temperatura. insekti-paraziti. K. pr.: Vlado Maleski. Pajonija. LIT. na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite. VIII. Hammond. Vidoe Podgorec. XI 1894 – Turjak. Skopje. II izdanie. Menkov Ilija Borko (1919–1941). X 1982. V. XX. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija. 350 pr. Treskavec. 1936-1938). a potoa stanal ~len na KPJ (1940). Oxford. Boro Iliev (Kumanovo. IZV. [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije. Borac protiv svih neprijateqa. M. 21. 1–61. Istorija na Argeadite. Gimnazija zavr{il vo Qubqana. ogan. [eldarov.: E. 1999. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954). M. Vo{ki (1967). †Poezija#. Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj. Narodniot heroj Boro Menkov. 2004. Beograd. 13. Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. Skopje. polubrat na Filip II Makedonski. P. S. LIT. B. 2005. France (Cervignano.) – linkestidski velikodostojnik. prirodna ili ve{ta~ka svetlina. Skopje. Spomen-bista na herojot. 1. toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. LIT. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina. Kumanovo. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III. Boro Menkov organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). fizi~ko-mehani~ki. Skopje. LIT. 216–221. Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr. Kralevite na anti~ka Makedonija. pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa. N. 1981. {panski. Struga. Slovenija. D. a se koristi: mehani~ka sila. N. Nosa~ na skali (1970. 14. Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli. Skopje. Lil~i} i N. G. 21–22.e. go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a.: N. 104–132. Narodni heroi od Makedonija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MESESNEL M re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari.n. †Na{ vesnik#. D-r Simo Mladenovski.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). profesor. kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. 11. portugalski i italijanski). Dejan Aleksi}. LIT. \ur|ina alova. so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj. predatori i drugi ~lenkonogi.e. L. 1994. Razgovor so Pero Menkov. Mlad borec. 2004. 1973. 4. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici. Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. Lil~i} – N. Skopje. Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940). 1983. Dr @ivko Lazarevski. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). MDCCCXXIII. II. Skopje. XII 1951). Belanovce. MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n. Sele~ka Planina. 6. Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime.-R. mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III.. †Komunist#. Ml. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. Kompas-cvet (1977).-R. prete`no narativni. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Vl. XL.). 25. potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939 . 8. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. Vilijam S. Skopje. Branko KrkeliÊ. SVP. genetski. Beograd. 695. Grifith. Skopje. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti. Pulicerova nagrada koja ja odbil). Petrova. MESESNEL. Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3). eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. †Beseda#. Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio. april 1953. ~etvrto izdanie. MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja.: V. Menaxment.e. 18. Filip II go napadnal Olint.e. An~evski: Portret bez ramka. 26. Vilijam Mervin MENKOV. komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. biolo{ki.: Bobek [uklev. XVIII. St. postignuvaat neobi~na nadrealna at- MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. Proeva. MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I. A History of Macedonia. Po okupacijata na Makedonija bil eden od MERVIN. †Politika#. V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta.: Justini. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. Crveni karanfili. P. M. 5–18. radioizotopi ili elektri~na struja. Mariovo i Jakupica. a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata.n. Filip. MERINGIJA.: Z. hemiski i integralni. juni 1975. Negovite pesni. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. Perdika II i Aminta). Boro Menkov.n. Kako pretendenti na makedonskiot prestol. dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. Skopje. 1334. [. M. LIT. K. [eldarov. T. Gil. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#. Parisiis. 7. likoven kriti~ar i univ. (Wujork.).

. 1978. 1999.-F. Novi Sad.1‰. na pr. od koi na Bugarija $ pripa|aat 2. T. od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. V. Mariovo. {krilci. Slivot zafa}a povr{ina od 7. Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona. Pred tranzicijata na sopstvenosta. mika{isti. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce. LIT.500 km2. ^. A. filiti. feronikel i dr. Dr. †FENI# – Kavadarci i drugi.: K. LIT. Petrologija na metamorfni karpi. Ivanov. Sl. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi. leguri i sl. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741). J. Rudnici i `elezarnica †Skopje#. izrabotka i monta`a na mostovi i silosi. feromangan. Rudnikot †Tajmi{te#.) olovo. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928). Srpska Grafika XVIII veka. vo rudnikot Al{ar. proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14. ju`no od Bansko MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta.733 km2 ili 63. Pelagoniskiot metamorfen kompleks. bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941). Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. Sasi. koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam. J. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti. S. bravarski raboti. aluminium. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata. i masivni metamorfni karpi (mermeri. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. V. Bogorodica Spiliotisa (1749). u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen. srebro. ferohrom. †Metalski zavod Tito# – Skopje. Petkov. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini. Od 2003 g. antimon i hrom. Taka. so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. energija i voda i generirawe otpadni gasovi. RGF. ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. cink. Marinov. indium i dr.1%.240 m). METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi. gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol. HidrologiÔ na BÍlgariÔ. H. †METALEC#. Dolga e 290 km. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila.9%. pri zgolemeni pritisoci i temperaturi. grafikite na sv.. od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2. vodi i troski.M MESMER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA ral na Karloviot univerzitet vo Praga. a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi. Davidov.000 m². Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar. metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa). {kite pogoni. Nazivot Samokov. [tip. @elezarnicata vo Skopje Rekata Mesta. Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. kvarciti i dr. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. 1961. A.767 km2 ili 36. poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. Naum Ohridski (1743). bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali. †Topilnica za olovo i cink# – Veles. koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat 940 .: D. a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija. a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana. manastirot Hilandar (1755) i dr.240 m. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti. AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. Bl. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari. Bogorodica Olimpiotisa (1752). bojleri.000 t/g. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. Pri prestojot vo Makedonija. SofiÔ. a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2.). proizveduva: kolektori za son~eva energija. eklogiti. bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. feroleguri (ferosilicium. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. B. Ml. kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927). a na Grcija 4. Bla`o Boev. a prose~niot 9. sopstvenik na tipografija vo Viena. kaj Makedonski Brod. LIT. MESMER. remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici.: Risto Stojanov.). Kapacitetot iznesuva 5. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe. se narekuvaat ortometamorfni karpi. lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje ~elik. PanaŸotov. a od 2004 g. kako i toplinoizmenuva~i. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938). se narekuvaat parametamorfni karpi. †Alumina# – Skopje. gnajsevi i dr. priklu~na zemjodelska mehanizacija.

no toj odbil. Snegarov. 6. |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v. Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava. III 1914 – Prilep. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie. Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva. V. za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. Toc METODIJ. prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot. a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. Ml. koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija. Blagove{tenie#. (Solun. bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Blagove{tenie# vo Prilep. 76. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. X 1936 g. 1995. Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®. No Rastislav. 1997. V 1708 ‡ pred 11. 1987. Saronski bliznaci. 2.: Done Ilievski. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat. Istorix na Ohridskata arhoepiskopix. a drugi – vo Bitinija. 941 . Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija. kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. 2002. Kliment Ohridski. istiot. Sauloviot Katalog. Vo 1941 g. no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar. 25. Na 27. Skopje.: I. Skopje. 24. me|u 810‡815 ‡ Velegrad. hrabar i silen u{te od mladosta. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. moravski arhiepiskop i kni`even deec. istiot. METODIJ (XV¶¶¶ v. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. Najva`noto delo. Vo 1997 g. Sofix. 1931. Sv. Bagrena Samarija. Skopje. Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej.. so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi. 1972. Sk. XVI. vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so gr~ko pismo). Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija. Rat. Sk. zapadna Mala Azija do Bosfor. 2002. Sk. Vo juli 1967 g. 8. a vo 1965 g. Sofi®. a za sve{tenik vo juli 1937 g. 27. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel. Metodij. me|u koi verojatno imalo i Sloveni. roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. Samiot se narekuval ohridski patrijarh. mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep. Skopje. no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. bil rakopolo`en za |akon. ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#. potoa paroh na Prilepskata parohija. Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g.. S. filozofijata na istorijata. 1970 . t. 1995. Od 1938 g. kn. Jovan Bel~ovski. istiot. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767).. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. DELA: Tre{talnik. Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf. vo Ohrid. Pretstaven e kako umen. Al. bil izbran i vostoli~en METODIJ. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in. LIT. Gr. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. Matkovski. †Glasnik na INI#. 2004. LIT. III 1966). LIT. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv.. poet. zaedni~ko so brata mu. e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. Bra}ata i u~enicite. 1986. E. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. napi{ano od sv. VI 1708). 1998.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR METODIJ M METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda. SV. hristijanskata estetika i vizantologijata. Tr. Sk. 1972. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep. vo 864 pobeden od germ. Skopje. Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). 2. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. kral Ludvig.: Ivan Snegarov. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija.. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep.) Mitropolit Metodij Mitropolit Metodij METODIJ. nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Moravija. Bogorodica# – Kamensko. Skopje. A. Najstar sin. profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. Sk. Imal prepiska so sultanot.

Br. 885. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. maltretiran i zatvoren dve i pol godini. METODIKA – v. Nikolova. P. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. V. a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. slov. Skopje. Kiril i sv. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68. 1995. †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#. pobornici na metodizmot. Spored 13 gl. 2001. MetodiÔ. 16. B.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa). LIT. 2000. Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija.. F. Skopje. 144–155. P. I.. kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. 237. (st. procesi i sredstva za zdobivawe. no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg. S. Po~inal na 6 april st. Skopje. medicinski nauki itn. Petru{evski. /2. za da mo`e da organizira samostojna crkva. bogoslu`ba. Il. Ta{. Hr. Hr. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii. Violeta Panzova i dr. Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM. K. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. 2003.). ~itawe na Biblijata. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski. 1999. se vratil vo Moravija. odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. tradicija vo Maked. so molitva. Christianity among the Slavs. S. 1389 – Odrin.. i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868. gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. (v. V. †Glasnik na INI#.M METODIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA METODIJA (Srbija) – arhimandrit. Svetozarevi}. SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici.-M. Nomokanonoti Paterikot. odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop. posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni. B. Konstantin Filosof i MefodiŸ. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi. E II. vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g. vo Bitola vo 1873. LIT: B. LIT. Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. LIT. na @M.-M.) Mitko Ilievski.) postignaa: (v. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan. Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija. Sv. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. vo 881 g. Bern{teŸn. Panzova. Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir. Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico †METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski.000 vernici. Roma 1988. vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie. no vo Panonija ve}e ne se vratil. Vo Makedonija. P. I. Skopje. no na soglasnosta ~ekale dolgo. Sv. knigi. (v. Svetozarevi}. SofiÔ 1985. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr. Sk. suden.) period i K. otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika. Svetila nezaodni. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici. S. bil opean na latinski. Vladeel vo Makedo- 942 . Jazikot na slov. Vo 1968 g. Po smrtta na sv. vo koi ~lenuvaat okolu 5. Logi~ki leksikon. pa tretpat odi vo Rim da se pravda. prira~nici itn. a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v. 632-650. 1988. prirodni. Le{o~kiot manastirski kompleks.: S. so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. koga prestanalo da bide kadrovsko. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki). Dinekov. Posebnite. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. M. pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. Kirilo-Metod.. Panz. LIT. 26. Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006. sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. Kiril vo Rim (869). Po 1968 g. Mirko \o{evski. 2006. Skopje. Metodij.: V. prvou~itel Metodij. od koi 490 ma{ki i 178 `enski. D. pa namesto vo Carigrad. Skopje 1988. Vo 870 se vratil vo Panonija.: Du{an Stanimirovi}. Evangelisti~kata crkva vo Skopje MEHMED I ^elebi (Odrin. 71-76.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa). vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv.. so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten. 115–117. st. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te. kako filozofska i nastavna disciplina. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura. V 1421) – petti osmanliski sultan. srednovekovna minijatura Vo 867 g. Mare{. post i slu`ewe na bli`niot. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici. 2005. Metodij bil faten. metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Atanasij#.

Sudbinata na Fatu{a. Dimitar (Veles. Gr~ec. Pi{uva poezija za vozrasni. P. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik. M. a potoa kako novinar vo Radio Debar. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata. de`ni{tvoto. Zajas. juli 1945) – zemjodelec. Ml. slikar i publicist. brat na sultanot Murat V. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko. Ki~evo.: H. ME^KAROV. proza. Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Paris. Ganem. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava. J. Bitola–Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Tetov[. MEHMETI. Al. 2005. Pophristov. proza.: Makedonski vladi. 1869 – s. Jan. Bil blizok so G. Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar. Tregime. t. 2006. Lerinsko. Tr. Tr. publicist i preveduva~. a sredno u~ili{te vo Skopje. A. kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). 1998. 1986. MEHMEDI. SertoYlu. a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. lerinski selski vojvoda.. 13. delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Al. Gostivarsko. BIBL. LIT. 22. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Sin na sultanot Bajazid I. XI 1909 – 3. Brezi. Trajanovski. 1958. legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi). A. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra- ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo. Balindol. a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje.: Slobodata be{e nivniot ideal. 1870 – Solun. Kim (Kim Mehmeti) (s. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici. MEHMED. 1967. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata. bil pe~albar na Bliskiot Istok. VII 1918). LIT. Fragmenti. Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ME^KIN M Sultanot Mehmed I ^elebi Mehmed Mehmedi [azim Mehmeti nija 8 godini (5. RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg. Al. VI 1421).: G. VII 1413 – 17. Rabotel vo zemjodelska zadruga. Go nasledil brat mu Mehmed VI. Skopsko. LIT. 2003. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. Ml. 60 godini. Pando (s. a gimnazija vo Gostivar. Rano vlegol vo redovite na TMORO. 1953. Istambul. Tr. Ki~evsko. Zagori~ani 1905. E`tudes d`histoire orientale. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. A. Dimitar Me~ev ME^EV.: K. 1990. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija. 1982. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. poezija.: Da ti ka`am eden zbor. Skopje. Solunskite atentati 1903. proza.: Turkiye Tarihi. 2005. Istanbul. 1911 ‡ s. Zavr{il osnovno obrazovanie. IV 1945‡XII 1946). Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii. Prekopana. Mehmed Dauti (s. 1903) – revolucioner gemixija. a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi.S. I. MEHMETI. 1994. Sin na sultanot Abdul Azis. Prvata balkanska i Prvata svetska vojna. 1958) ‡ poet. @ivee i raboti vo Gostivar. Sedum no}i kazna. LIT. LIT. 1955) ‡ pisatel. koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. Sobira~ite na ovenatite cve}iwa. BIBL. 1901. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. Dr`aven arhiv na Republika Makedonija. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM. Zeleni~. [azim (Shazim Mehmeti) (s. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. Prekopana.: Pra{inata {to niknuva. Gruev. Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. Kratko vreme rabotel kako u~itel. P. Les sultans ottomans. Del~ev i so D. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. BIBL:: Igra na bolkata. zaedno so de- MEHMETI. 1994. S. Skopje. Kostursko. Bukoj~ani. 1995. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#. Andartskiot kole` vo s. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. 2004. Sofi®. 1945) ‡ pisatel i novinar. A. Bitovski. zaed943 . 153. P. LIT. Seloto na prokolnetite deca.

dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM. LIT. \u|anci. IZV. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski. Nata{a (Skopje.. D.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali. Jerotie (†Somnitelno lice#). D. Tase (†Vikend na mrtovci#). Gradot bil granatiran. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. balkanskite. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). Dim~e (Skopje. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. Osmanliskite zagubi bile ogromni. 151–152. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#. resenski vojvoda. ima 30 naseleni mesta so 5. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. Sateska. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993).D. Osnovan e vo 1953 g. zapalen i ograben. (Ohrid. Al. Resensko. Tomi Aleksandrovski. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. a vo 2003 g. Kratovsko. I. 31. Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#). Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000). Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. i LIT. S. 1986. registrirana Nata{a Me{kovska ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. Topuzoski. St. Ferojan (†Bolva v uvo#). a na jugoistok so Ohrid. Tr. od levata strana na r. koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca. Sl. rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). 1. U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. R. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina. Taa e nositel na Panorama na seloto Me{ei{ta. II 1972) ‡ univ. Kru{evsko dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. 1978. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). A. Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}. MZT †HEPOS# A. Kru{evo. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. predvodeni od trenerot Vladimir [umanov. Me~kin Kamen. 1983. Sil®nov. X 1945) ‡ akter. Petrino. Sekula (†Solunski patrdii#). Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). t. na Me~kin Kamen. Dofilo (†Dve vr~vi voda#). 1945–1975 vo SR Makedonija. B. Skopje.M ME^UVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA pominuva magistralniot pat M–4. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli. H. zb. Ima 750 `. Bitola–Kru{evo. R. MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). Kru{evo. na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). Zoran Stojanovi}. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. 9. Al. Prilozi za Ilinden. Osvoboditelnite borbi na Makedoni®. Kiril Ristevski. ME[KOV. XXX. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Osobeno gi neguva humorot i satirata. Ba{ ^elik vo istoimenoto delo. 1983. Marko (†Sobiren centar#). U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. K. LIT.. St.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko. na nadmorska visina od okolu 750 m. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii.: 30 godini fizi~ka kultura i sport. Niz seloto ME[KOVSKA. Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). Sofi®. 1884 – s.239 ha. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. Prespansko. Tr. A. evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri. So ~eta od s. u~estvuval vo napadot na kulite vo s. 05. Sowa Pajkovska i dr. Mereja (†Kaligula#). V. Vo tekot na juli 1904 g. dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi. kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. te i zdravstvena stanica. poedine~no i ekipno. 1983. Trajanovski. ME[KOVSKI. Od 1982 g. lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. Evla. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite. Dim~e Me{kovski ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). pliva~ka. Kratovsko. Stefan K. Zafa}a povr{ina od 42. no so vojvodata Pitu Guli. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija.507 `. Sofi®. Preostanat beg (†Svadba#). profesor. Stru{ko 944 . †SAB# i †[tabeg#. Ulogi: Peda~e (†Grtko#). 1975.

1957. ed. so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali. stanala ~len na KPJ (1941). ubien od glavniot helenski junak Ahil.-R. K. M. Dragan (Bjelovar. Halija.n. Kitri (L. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Pan~e (Veles. po dolniot tek na r. Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). 22. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. 24. K. Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971). @izel (A. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. naselena od plemeto Migdonci. Em.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945.e. Srejovi¢ – A. ski produkcii. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. Kako etnonim is~eznale vo I v. 1895–1913. Historia. pr. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. pr. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Lipsiae.-R. AUP na cenKr. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. Makedonski gradovi u rimsko doba.: D. Masl. N.: F. G. ULOGI: Odilija (P. Proeva. M. Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite. kade {to. hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988). Sofija Haxieva (Ohrid. kade {to se poznati kako Frigi. M. Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon. IZV. Dardanci. Oxonii. Skopje. †Esmeralda#) i dr. Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n. Aleksandra (Skopje. Halastra i dr. 737 pr. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija. †Don Kihot#). VI 1973) ‡ balerina.n. Trajanka (s. no i na al~nost ili glupost.-R. Skopje. ^lenka na ABNA. M. Vo narednite MI@IMAKOV. Ajnea. za ozna~uvawe na oblastite Krestonija. 2. Spored nekoi izvori.n. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. Oxonii.e. 1927. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ. Geographica. Kavadare~ko. Oxonii. MIZI (Moisoi.e. IZV. so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. Papazoglu. MIZOVA. I. Bisaltija i Antemunt. †@izel#). Lipsiae. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti.).: Herodoti. majka mu bila Kibela). MIZRAHI. Skopje. V 1921 – 24. VI 1946) ‡ direktor na film. IZV. 24. Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. Lipsiae.-R. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. a oblasta {to ja naselile Frigija. Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba. Historiae. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. A. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#. Skopje. 1942.) i na Mark Likinij Kras (29 g. †Lebedovo ezero#). Sindos. Hrvatska.: Herodoti. B. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964).e. Sofija MazovaHaxieva MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIJALKOVSKI M kako akcionersko dru{tvo. 1987. pr. producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv). LIT. izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij.e. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada. tarot vo Gevgelija. producent. a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. 1927. VI 1940) – arhitekt. Strabonis Geographica.n. Illias. Dindorf. M. K. Puni. K. Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost.n. Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Aleksandra MijalkovaGeorgievska MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi. I–III. kral na Brigite. Thucydidis. Papazoglu. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe. pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. Mysoi. koi{to se preselile vo Mala Azija.). Jovanovska. 1976. 1969. Historia.: Homeri Illias. LIT: F. toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). Vl. E. X. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005). Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. ^ajkovski. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano.: Homeri.e. neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj.. IZV. Esmeralda (^. Geti i dr). LIT. 24. Dragan Mijalkovski 945 . Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. a potoa e i negova prvenka (1998). Sarajevo. Strabonis. Adam. I MIJALKOVSKI. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno. Minkus. LIT. nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada. 1910. Ematija. 1991) – u~esnik vo NOB. Skopje. \. Petrova. Najrano se spomnati kaj Homer. I–III. MIJALKOVA-GEORGIEVSKA. angliski i na albanski jazik. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski. vo klasata na \. Terma. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika. Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. T. Lipsiae. Iv. 2004. P. Pravednik. 1910. Beograd. Meineke. Istorija na Argeadite. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. 1996.-G. ed. 1895–1913. koga stanale del od Rimskata Imperija.). spored mitot. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978).

67). hidrauli~na presa. XII 2000) . kw. 173. 1992. eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Bugarija. V. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci. Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik. Philos. a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer. plugovi. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Skopje. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. Srbija itn. Pokraj Mijacite hristijani.000 m². 1953. distributivni ormari za broila i sl. LIT. 1996. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros- Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. no`ici i dr. A. Mijat (Vu~kovica. der Wissenschaften. a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i. Wien. 15. Hadronic Press. koi se islamizirani Makedonci. Sl. privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik. Melnica i Sogle. Skopje. proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Vo . K. kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi. Beograd. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. 20. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. Skopje. Srbija. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad. ~ij avtor e Kopitar. glavno vo stranstvo. TraŸ~ev. 1941. Spored nekoi negovi konstatacii. red. Naseqa i poreklo stanovni{tva. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. str. 164. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni. koordinatna dup~alka. Sofi®. LIT. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99). kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci. 25. MIKLO[I^. Akad.: G. Vo XVIII v. kako jazikot. detska i avtorska pesna vo naroden duh. se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Florida. so tematika od statisti~kata fizika. Bd. Smiqani¢. Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija. Dimitrovski i V. 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. 34. zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki. karosel. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite.). Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. M. koncentratorite i dr. Se prostira na okolu 75. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija.000 m² pokrien prostor. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. junija 1991). Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. Ehlovec (Ki~evsko). T. B. bojleri so toplo izmenuva~.. Franc (Miklo{i~. Specijaliziral vo Kopenhagen. Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. Mi®ci. klinesti brani i dr.. Al. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. Ljubljana. Dimitrovski).: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996.M MIJATOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija. T. MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. Mijat Mijatovi} Karta na Mija~ijata Franc Miklo{i~ MIJATOVI]. Skopje. Veselinovi}). pravoslavni Makedonci. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Z. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko). proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri. hist. slavist. sekator so opti~ka glava.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. St. str. 2006. kotli. (1992) na PMF. 1994. se projavuva i kako avtor na popularna. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki. folklorot i sl. cl. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. Ur. LIT. od koi 27. niza glodalki i to~ila. Smilevo (Demirhisarsko). Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole. XI 1813 – Viena. III 1950 Skopje. prof. Vidoeski. Se zanimava i so proizvodstvo. borverg. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. do 28. XX. 7. a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Do doa|aweto na 946 †MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Kol.fizi~ar. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. Mijaci. nepotencijalnite interakcii. obi~aite. ^a~ak. M. tatsko bojadisuvawe. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Od 1966 g. SAZU.

kako {to se Cyclotella fottii. Aphanisomenon glosaquae. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei). †MIKROSAM#. Slavko ^ukovi}. Sv. mnogu varijabilna mikroflora. Denes. Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata). ^und. mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni. ocellata. Dinobryon bavaricum. Microcystis spp. Dr. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite. univerzalnite mikromotori. M. Trajko Rusevski. Metodija Nestorovski i Goce Petreski. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Qup~o Axi Mitreski. osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens. Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini). Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment). Interni materijali od drugite soodvetni institucii. Vera Taleska. po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. Mokra). Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. . oprema i softver-aplikacii za industriski celi. me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii. mikserite i mesore`a~kite. Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom- ska teorija). Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi. Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok. AD – privatna akcionerska kompanija. Pelister. D. Me|u redovnite univerzitetski profesori. na Balkanot i vo Kina. Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON). Sne`ana Risteska (marketing). Vardar947 †MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje. ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. Navicula. zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Skopje. Bo`o Geramit~ioski (teorija. analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers. Anabaena spp. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori. istra`uvawe i novi tehnologii. IZV.e. politika i ekonomika na investiciite). Jablanica. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#. posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski). Ohidskoto. od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na. – M. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. aeruginosa. fenovite. Metodija Koneski (smetkovodstvo). koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka. Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres). Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina. Slobodan Markovski. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa. Dimitar Bojaxioski. t. T. za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. Belgija). K. 2000. a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite. na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma. no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. Gleotrichia natans). a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. X. C. Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija). stipitatum. industrijata za mermer. koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. F. S. kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri. osnovana vo 1990 g. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata. elektri~nite pili. Taki Fiti (pretpriemni{tvo). M. dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep. drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija. Bla`o Nedev. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi. Nikola Kqusev. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali. dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski. dominiraat biznis-nasokite. a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIKROFLORA M ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina. †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. Gordana Trajkoska (finansii). Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite. K. eden razvojnoistra`uva~ki proekt. pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost. vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii. a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Nada Sekulova. Sini{a Spasov. obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. Bo{ko Ja}ovski. Todor Mirovski. Serafim Tomovski. ultraoligotrofni. Du{an Petkovski. Tryblionella i Thalassiosira. M. Od dijatomolo{ki aspekt. Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no.

Srbija. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. Staro Skopje so okolnite tvrdini. Skopje. Naum (Struga. kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika.). Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga. dekan (1981–83). Za rekite Radika. povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina.. zapi{ani so zapadno notno pismo. Od maj 2005 g. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija). 1982. K. a Filozofski fakultet vo Zagreb. Skopje. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip. go dobiva zvaweto docent. Skopje i okolnite tvrdini. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. Se penzioniral vo 2000 g. kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). 25. red. MILADINOV. za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija.M MIKUL^I] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). Gimnazija zavr{il vo Skopje. {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata). Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g. O. Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. prof.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza. V 1928 ‡ Zagreb. kako i vo Atina (Grcija). mesodon). me÷u koi i so TV Skopje. Narodniot muzej vo Bito948 MILADIN (MILADINOV). Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini). Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija. D. Karaorman. {to go zavr{uva vo Ohrid. kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. Anti~ki gradovi vo Makedonija. MANU. Se usovr{uval na studiski prestoi vo Ivan Mikul~i} MIKUL^I]. no i etika. vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. Skopje. na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). Stobi i dr. Nitzshia spp. Dimitar (Kratovo. B. karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna. profesor. Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija. MILADINOV. univ. 4. Naum Miladin zijata {to ja zavr{il vo Janina. Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni. Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). Skopje. Munchen. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. 1978). Stobi. Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. Skupi. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. 1966. 2002. 1999. 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. Vo Gimna- . gi prodol`uva tie soznanija. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci. Vo 1978 g. odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. V. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period. 20. podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. negovite bra}a. la. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis. me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. 1817 ‡ Sofija. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. Sv. publikuval okolu dveste truda. 1974. Makedonska Kamenica. a od 1963 g. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. Od 1958 g. in`. 1996. podgotvuva pove}e crkovni pevci. MANU. Lipkovo. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. Encyonema minutum. kako indikatori za vakov tip vodi. Ort. Ivan Luka (In|ija. II 2002) – grad. XI 1931 – Kratovo. za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto. 6. Angel (Kumanovo. So posredstvo na janinskiot mitropolit. Vo periodot od 1959 g. L. Po trigodi{nite studii na Akademijata. 27. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. III 1936) – arheolog. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. Vo 1969 g. Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija. BIBL. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt. vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968.

1830 – Carigrad. poet. Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77). Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov MILADINOV. kaj nego nastapil celosen presvrt. Izbor i predgovor Gane Todorovski.. Bitola. Specijaliziral vo Minhen (1955). T. a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Polska.. Dimitrija (Struga.: Haralampie Polenakovi}. ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). Vr{el pove}e funkcii. Q. M. prerodbenski deec. T. kratki `anri. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. i samo edna sedmina bugarski pesni. preveduva~ i folklorist. in`. Cirih (1957) Hanover (1962/63). statii i prilozi. kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti. prof. Skopje. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid. Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g. Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949 Dimitar Miladinov. a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). Struga. Konstantin Miladinov. 1984. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion. 1980. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#. 18. Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici. Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota. so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. publicist. Slovo (1839) MILADINOV. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847). †B’lgarski narodni pesni# (1861) po prestojot vo Bosna. prof. red. 1989. prerodbenik. duri Zbornikot na bra}ata Miladinovci. Magarevo. Bitolsko (1847–1849). sobira~ na makedonski narodni umotvorbi. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65). Dragi (Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILADINOV M Francija. vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. na . Jordan Miladinov MILADINOV. po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo. Q. @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. objaveni vo pove}e izdanija. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji. od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60). Japonija i SAD. etnografski materijali i sl. Kniga za Miladinovci (1862–1962). {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). X 2001) – grad. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata. 1810 – Carigrad. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. 1. Jordan (Kumanovo. poet.. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika. Vo maj 1845 g. Izbor. Zbornik od studii. prorektor na Univerzitetot †Sv. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. 30. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g. prorektor na Univerzitetot (1963–65). zitetskiot sovet. pi{uva za toa K. LIT. 23. red. XII 1922 – Skopje. Prilep. Od Savle stana Pavle. in`. Studii za Miladinovci. publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Konstantin Ristov (Struga. Izbrani dela 5. centralna li~nost na makedonskata prerodba. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov. bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina. III 1928) – grad. kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Kuku{ (dva pati) itn. Kit. Skopje. Skopje. 1962. I 1862) – u~itel. T. I 1862) – u~itel. [apkarev. grn~ar od Struga. MILADINOV. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. najstar sin na Riste Miladin. Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. 11. a gostuval i na drugi univerziteti. jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. Skopje.

Skopje. 2008. Van~o Tu{evski. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Osven toa. Sa{o Milenkovski Jo{ka Milenkovski MILENKOVSKI. Konstantin Miladinov. B. no i samiot bil uapsen. Pisma. SofiÔ. †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Beograd. Constantine and the Christian Empire. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. †Na ~u`dina#. Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci. Haralampie Polenakovi}. J. no bez uspeh. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer. PopoviÊ. Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s.#. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata.Uro{ MILESKI-URO[. predanija. pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860). SilÔnov. 1962. Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). St. 2001. S. 5.: BŠlgarski narodni p‹sni. Sofi®. dostavuval doverlivi informacii za 950 . Bitolsko (1852/1853). Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad. od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858). X 1849 – letoto 1852).000 stihovi). kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23. Vo 1900 g. †Bisera#. MILENKOVSKI. D. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#. Kova~evica. Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost. 1879 – s. sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina. MILEV. treto izdanie. vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti. R. pozori{te. gatanki. obi~ai. profesor. Piesite †Kolede#. Osvoboditelnite borbi v Makedoni®. 23. e direktor na Dramata na MNT. zaminal da mu pomogne za osloboduvawe. †Ova ne e amerikanski film#. †Ova ne e amerikanski film#. Ki~evsko.: A. Ml. 1884. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Nova makedonska kni`evnost.: K. Jo{ka (Kru{evo. [trosmaer. Skopje. J. 1. i LIT. 1861. Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994). statii i prilozi. Ki~evsko. IZV. kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. †Bure barut#. Izvori za crkvenu istoriju. 1943. so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Studii za Miladinovci. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. 1983. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Magarevo. Skopje. konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g. (s. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860). †Hamlet vo tranzicija#. J. Sa{o (Bitola. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo Mirko Mileski . 2007. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda. †Deus ex machina#. MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo. bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni. SÍ~inenix. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). SofiÔ. Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. Smit. Bukovi}. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni. Mirko (s. Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura. S. gledali{~e. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija. 11.M MILANSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA DimitriÔ i Konstantina. izdaden vo Milano (fevruari 313). Perni~ko. Petr. BIBL. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987). a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. M. †Tetovirani du{i#. Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. Skopje. Spomeni ot Makedoni®. 1980. Miladinovi. Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. Kosa~a. Odahl. †Kandid vo zemjata na ~udata#. Zagreb. na N. razni detski igri. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. Izvor. poslovici. Petar I. A [apkarev. preveduval od ruski jazik. a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. Nevrokopsko. Od noemvri 2006 g. vo sp. H. †Game over#. IV 1923 – pl. 8. Kniga za Miladinovci (1862–1962). veruvawa. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Skopje. teatar vo Subotica.: R. †Kolede#. 28. II. Stanuva ~len na Kazali{te. specifi~no-motorni sposobnosti. Izbrani dela. Bil sekretar na ~etata na J. Ch. 1984. LIT. Tr. Izbor. Sofi® 1983. po sklu~eniot sojuz. pod red. Srbija (1988-1991). najpoznatata †T’ga za jug# i dr. IX 1960) ‡ univ. LIT. dopiski i stihotvorenix. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#. †DunavskiŸ lebed#. Zbornik od studii. XI 1963) ‡ re`iser. Popoec. Bil ~len na KPJ (1941). 2004. †Game over#. Al. X 1943) – naroden heroj. CambridgeHarvard. Izbor i predgovor Gane Todorovski. odbojkar. †Dole vlada# i dr. narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. Tabakov.

f. Pavel Nikolaevi~ (Moskva. Ax. @ivkoviÊ. zavr{il vo Belgrad. Najblizok sorabotnik na J. Boris Sarafov. prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). Ohrid. 31.000– 2. dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija. (od 1926 g. 1937) ‡ istaknat bugarski filolog. Iv. SubotiÊ. MILJUKOV. Ohridskata slikarska {kola od XV v. K. LIT. MILETI]. Smile Vojdanov. kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki. MILOEVI]. Qubomir Mileti~ MILETI^. Rasolkoska-Nikolovska.000 vojnici. politi~ar. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev. voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). 1995. Qubomir ([tip. T. IZV. 2 Pavel Miljukov tite vo Moskva i vo Sofija. vo Skopje.. Borivoe I.. Mihail Gerxikov i dr. osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. III 1943) ‡ ruski istori~ar. G. toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija. Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli- MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. Z. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e. II 1943) –grad. na IX v. Luka Xerov. Skopje. Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). redoven prof. Ja za~uvale samostojnosta do po~. razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite.: S. a naseluvale teritorija od ok. Treska (Skopsko). Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. Sin na \or|e Mileti}. narni qubopitstva. srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}. Jane Sandanski. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. Skopje. \or~e Petrov. pla}ale danok i davale 1. (Carina. Prestojuval pove}e pati vo Makedonija. a magistriral vo IZIIS (1981). kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. I 1863 ‡ Sofija. prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN. smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi. 1. in`. XII 1885 – Belgrad. d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. Dobrovi{. Dokumenti. Beograd. Ren.: T. Dragoslav Lazarev (Pirot. naseleno na Peloponez (VII v. 1970. Vl. Nikolovska. 8. me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani.. R. G. Vlasotince. Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). MANU. 1. pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam.-N. Slavejko Arsov.). Gre- LIT. Ki~evo. 31. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija. MILOVANOVI]. Bogorodica# (Matka) na r. red. LIT. Hristo Tatar~ev.-B. 1967) – srpski geograf. kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski. Odli~en prakti~ar. glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka. Z. 2.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MILOEVI] M aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942). Doktoriral vo Zagreb (1888). Dekan na Fakultetot (1997– 1999). 1980. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija. G. kade {to predaval od 1920 do 1956 g. eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934). 750 km . 1985.). Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe. a po majka {tipjanec. Vo 1947 g. po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje. osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija. 1890). slavist. redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. T. Q. Stanislav (s. 22. a podocna se povlekle kon planinata Tajget. prvin vo Lakonija. 1975. 13 (28). vo Skopje. T. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. Makedonskata tema ja znael izvorno. industriski i in`enerski objekti. prof. Skopje. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje. f. makedonoznalec. 1980) ‡ spec. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908). koga go osvojuvale Peloponez (1248). Francija. Med. Kodikot na manastirot Matka. Civilizacii na po~vata na Makedonija. Izbor i redakcija Vasil Jotevski. Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025). no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. Se zanimaval i so dijalektologija. na Med. a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija. D. potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. 2002. Gimnazija zavr{il vo Zagreb. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme. f. patolog. kako redoven profesor). Nikola Pu{karov. S. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953). Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola. I 1859 ‡ Eks-leBel. koga ja priznale vlasta na Vizantija. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet. Bil profesor na univerzite- 951 . X 1901 ‡ Belgrad. obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Im davale otpor na Latinite. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. Pando Kqa{ev. Krevale vostanija. †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#.

Skopje. Beograd. izdadena vo Skopje (1366). Geografsko dru{tvo. St. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950). profesor. Na ovaa funkcija.M MILOSAVLEVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA nobl i Praga. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. Beograd. MILOSAVLEVA. posebna izdawa SAN. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. 1952. 2007. ni~ki# vo Skopje. vo klasata na \. geomorfologijata i regionalnata geografija. 14. f. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija. Skopje. Koli{evski. Smokvarski) i dr. X. XI 1976) ‡ spec. Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992. Ax. 26. Vratnica. IV 1984) – general-major. Skopje. Solovjev. Al. †Dubrovni~ka legenda# (Q. pedijatrija specijaliziral vo Viena. Naseqa srpskih zemaqa. Skopje. bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. Geografske oblasti u Makedoniji. Do 1941 g. Skopje. Skopje 1997. Tetovsko. 2004. se potpi{al kako milosnik (izvr{itel. Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje. XII 1901 ‡ Skopje. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje. Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje 952 MILO[EVI]. Lazo Milo{evski Slavko Milosavlevski Olga Milosavleva (predava~ 1961–1965. A. Sv.: MNR na RM. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. †Trirogata {apka#) i dr. BIBL. Tihomir (Ti}o) (s. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. 1. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. Beograd.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija. JAZU. Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka. †Bolero#). Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. LIT.: Ju`na Makedonija. So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952 . 1990. postavuvan od vladetelot. †Makedonska povest# (Gl.: Kontradikciite na Josip Broz. III 1926 ‡ Skopje. So koreografija se zanimava od 1958 g. Med. 312. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003). 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. IZV. Makedonski i N. Vodeni~arka (M. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). 28. II kongres na geografite od FNR Jugoslavija. kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. MILO[ (XIV v. Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). Branxolica). 16. Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). 1951. rabotel vo Belgrad. Petr. dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973). Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen. Skopje. Slavko (s. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. 2. Lazo (Tetovo. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata. 1937. 1944). X. ULOGI: Gitana (M. Ravel. MILO[EVSKI. 5.: S. 1963) ‡ atleti~ar. Kandelas (M. svedok) na kralot. Makedonski kontroverzi 1990-2003. Em. vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#. Prokopiev). a vo juni 1974 e isklu~en od SKM. BIBL. Sl. Olga (Tetovo. sovremen i moderen izraz. K. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata. Glavne doline u Jugoslaviji. po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. a gimnazija vo Skopje. NovakoviÊ. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Beograd. komandant na Tretata makedonska NOU brigada. i T. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). 1921. Zagreb. Na povelbata na kralot Volka{in. I 1928) – sociolog i univ. zavr{il na Sorbona. Visoke planine. Debarsko. 1966. S. Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). kw. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. M. †Qubovta vol{ebnica#). Karakterna balerina so izrazit tancov temperament. P. 1915 – Skopje. osvoil zlaten medal na 400 m. Kirsanova. 1926. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija. ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m. donski rekord. so nov makeD. scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. 1912. IX 1934 ‡ Skopje. garant. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. Vratnica. e edna od najplodnite makedonski koreografi. Bil ~len na AK †Rabot- MILO[EVSKI. vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). Vo 1957 g. Le{ok (1946). 1999. komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. [. kw. na 1942). od kade {to e deportiran vo logor. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. Bitu{e. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. I 1997) ‡ balerina i koreograf. Tihomir Milo{evski MILOSAVLEVSKI. Ravel. M. Ohridska kotlina. de Falja. Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod. Kliment Nikolov (Ohrid. 2007. Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka. Prv atleti~ar od Makedonija. za koja nastapil {estpati.

diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija. Ki~evo. 19. Danilo. rodni spisanija. i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. V. VII – 26. stranstvo. Bawani. {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot. Beograd. na Otsekot za re`ija. umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti. K. ~len na redak- MIL^IN. Beograd. Zoran (Skopje. †Mrtvi du{i#. Skopje. magistriral vo IZIIS (1982). koj. Debar). GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#. Beograd. @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih. Nikita# (s. †Revizor#. Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija. `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18). †Angelina#. 18. Iv. Tal. e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin. otsek re`ija. †Brkotnica#. Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. Vl. MIL^IN. publicist. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle. 1995. †Sv. †@itolub#. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. Vo crkvata vo Staro Nagori~ane. †Pantaglez#. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija. Ax. I 1976) – politi~ar. Zavr{il Fakultet za dramski umetnici.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIL^IN M racii za osloboduvawe na Jugoslavija. Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto. Pijanec. 1321) – srpski kral (1282– 1321). ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&). koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. Kumanovsko). Japonija. oble~en vo sve~en divitision. Z. †Zelena guska# i dr. Staro Nagori~ane. R. B. Civilizacii na po~vata na Makedonija. v race go dr`i modelot na hramot. LIT. eden od osnova~ite na MNT. Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998). 11. †Golemata voda#. oble~ena vo sve~ena kralska odora. Z. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). Ml. MANU. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. 1970. 19. Polog. S. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). 1974. TodiÊ. Pore~e. Zletovo. Japonija (1986). Uspe{no dejstvuval i kako re`iser. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. XLVI (1937). Ilija (Prilep. \or|i# (s. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27.: Arh. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot. i mladata kralica Simonida. J. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo Antonio Milo{oski ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. 2001&2002). StanojeviÊ. Staro Nagori~ino. Ilija Mil~in MILUTINOVI].: S. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo. 2. vo Belgrad. ™uriÊ. dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976). Patronot na crkvata (†Sv. Antonio (Tetovo. Od crkvata bil proglasen za svetitel. a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). Skopje. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi. Rasolkoska-Nikolovska. 1993. Vladimir (Skopje. VIII 2006). vo znak na pobedata nad Turcite. †Pirej#. †Ramna zemja#. kralot Milutin. St. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli- Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. Kraq Milutin. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija.: Narodni heroi od Makedonija. Vizantijske freske u Jugoslaviji. preveduva~. Kralot Milutin Stefan Uro{ II ciski odbori na pove}e me|unaK. Vladimir Mil~in MILO[OSKI. R. izbran za redoven profesor (1992). VI 1918 ‡ Skopje. Bil direktor na Dramata na 953 . 1935. Ov~e Pole. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje. Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994).-N. ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. Skopsko) i †Sv. profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001). 29. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje. po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. Bogorodica Troera~ica# (Skopje). LIT. sin na Uro{ I. Bugarija). †Farsa za hrabriot Naume# i dr. LIT. Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5.

mart 1979. Studiral medicina najprvin vo Qubqana. †Antigona#. Ljubljana. 28. bil pretsedatel na SAZU. Ljubljana. a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM. Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla. 37. Izbrana za docent (1950). akademik. a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. Medicinsko izvedenstvo. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). vo Qubqana. 1993. Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963). Krk 1971. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#. prv rektor . Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija. [. Vo 1961 g. na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g. a vo 1970 za redoven ~len na SAZU. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). f. Kosovo. Francija. Od 1945 do 1983 g. diplomat. sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931). kade {to i doktorirala. 142–143. pred bolnikom in pred dru`bo. †Mirno leto#. kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. f. V 1913 ‡ ?. IV 1983) – ekonomist. R. a potoa vo Zagreb. El Asnam vo Al`ir 1980). kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. †Tri sestri#. Ljubljana. minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija. dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. [vajcarija. 27. 21. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. 1990.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati). vo Skopje. Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo. sociolog. vo 1978 na ANUBiH i SANU. Kiril (Resen. prorektor na Univerzitetot (1970‡1973). Aktiven u~esnik e vo NOB.. †Zdravsteni obzornik#. Za svojata rabota dobil svetski priznanija. Sv. pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974. Tefik-beg (†Goce#) i dr. Leone (†Gospoda Glembaevi#). Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite. Pol. Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#). Ulogi: Jago (†Otelo#). 1981. a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948). Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). ~len i sekretar na ASNOM. V 1912 – Skopje. BIBL. 401–403. Kri`avec (†Vo agonija#). †Staklena mena`erija#. V 1918) ‡ univerzitetski profesor. 1976. Skopje. Leta za pet drugih. †ZV#. Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g. Desa (Prizren. f. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937). †Malogra|ani#. Skopje. ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. 1970. 27. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost.: Filozofski fakultet 1946‡1976. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). 7. 34‡37. univ. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU. MIL^INSKI. od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. Janez Mil~inski ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963. Borovnica 1976). a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. V 1979 g.M MIL^INSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA MNT (1964-1969). Slovenija (od 1957). pri avionski nesre}i (Brnik 1966. a vo 1985 na CANU. †Crnila#. †Mis Ston#. Sicilija 1968. op{testvenik. 1982. f. Se usovr{uval vo Belgija. Medicinska etika in deontologija. Maganik vo Crna Gora 1974. @ak (†Kako {to miluvate#). Svoite soznanija i iskustvata na negovata 954 Kiril Miqovski Desa Miqovska MIQOVSKA. deontolog i pravnik. Re`ii: †Dlaboki koreni#. za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). IZV. profesor. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. redoven prof. 6. LIT. St. f. nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). 3. bil dekan na Med. na tema †Klasnite sili na MIQOVSKI. Platon Kre~et. republi~ki javen obvinitel. Ljubljana. Aja~io 1981). Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. †U~enik na |avolot#. 65–73. Vo 1977 g. 1956. VII 1993) ‡ lekar.. specijalist za sudska medicina. a potoa rektor (1973‡ 1976). a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). Enciklopedija Slovenije.. Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. nau~en istra`uva~. Otec Naum (†Krik#). †Ispravi se Delfina#. †Pe~albari# i dr. M. Janez (Qubqana. kade {to i diplomiral (1940). Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. na Med. I–II. t.: Sodna medicina. 1972. †Na dnoto#. 1968. prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM. Julie Cezar vo istoimenite dela. od 1976 do 1992 g. kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981).. f. vo Qubqana. MANU. Avstrija i Germanija. Galielo (†Galileo Galilej#). e izbran za dopisen. nivnata prevencija. Ljubljana.

†Ilindenski pat#. Bla`e Minevski MINEVSKI. Crniot perduv. M. Z.: Solzi vo o~ite na tate. Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75). †Scientia Yugoslavica# i dr. Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor). vodite. regionalen razvoj. Ledno oko. roman. {tedilnici i drugi finansiski posrednici. 1. Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija. naselenie i rabotna sila. za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici. Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija. 1988. Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla- vija. Prostorno planirawe vo Makedonija. P. sistemot na banki. u~ebnici. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura. za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata. 2004. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. †Ekonomist#. avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi. MINDAK. Sk. Treba{e da se slikame pred da se zamrazime. kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Prikazna za tretiot. ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. stopanski razvoj.Skopje. raska`uva~.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim. LIT. LIT. Sk. ugostitelstvoto i zanaet~istvoto. za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ. Ministerstvoto za zemjodelstvo. no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita.. Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija.: Nikola Uzunov. turizmot. hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949). stopanski sistem i ekonomska politika... 1998. no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija. 1981. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata. nadvore{notrgovskoto rabotewe. †Stopanski pregled#. raskazi. Skopje. Karakteristiki na minister- stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija. sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi. pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie. Sk. MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. ~len na redaciskiot odbor na sp. Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii. raskazi. za informati~ko op{testvo i dr. ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. 1996. {umite i drugite prirodni bogatstva. Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava. nau~ni proekti. BIBL. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija. stopanska istorija. stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. 955 . kultura. raskazi. IV 1961) ‡ novinar. Niski ve`bi. Ministerstvoto za zemjodelstvo. redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967). 30. 1974. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija.. ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija. 2000. 2003. pravda. T.).. MANU. etnologijata. S. lokalna samouprava i sl. ekonomskite. strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi. makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija.). za stranski investicii.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka.). 1990. Skopje. Sk. 1977. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe. Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954). sociologijata. monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura. Ministerstvoto za finansii. energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. 1962. {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. obrazovanie. Polska.. sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU.). Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. Sk. Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi. zdravstvo. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika. za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM. socijalna sfera. roman. stanbeno-komunalnite raboti. sistemot na devizno rabotewe. Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980).: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937). vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata). tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto.). Raboti kako novinar. kulturata i dr. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. javniot dolg. Sk. 1975. prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU. BIBL. Kiril i Metodij# vo Skopje. serbsko-chorwackim i macedovskim). Razvojot na ekonomskata misla. a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. Skopje. telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura. a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja. Ossolineum 1983. Skopje. BIBL. za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija. dano~niot i carinskiot sistem. romansier i dramski pisatel. †Naroden glas#. roman. Skopje. razvoj na ekonomskata misla i sl. Sezona za gluvarkite.: Rade Siljan Zabraneta odaja. trgovijata. glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#.. Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. 2003. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost. Bla`e (Gevgelija. Skopje. Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MINISTERSTVA M na Univerzitetot †Sv. {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te. 1984. Gil. Sk. lovot i ribolovot.

58/2000 i 44/2002. †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. Doktorirala vo 1994 g. †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. Skopje. oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). VIII 1941) – el. so centar vo Opole (Polska). dva mandata dekan na ETF vo Skopje. Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija).: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. Pretsedatel na MAKO SIGRE. 1997. †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo. Mihajlo Minoski Liljana Minova\urkova MINOVA-\URKOVA. Skopje. Publikuvala 55 statii. {ef na Institutot za istorija. IZV. sobiri. D. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik.: Bilten na Univerzitetot †Sv. Skopje.. br. prof. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija). Kiril i Metodij# & Skopje. G. E. 2007. Tirana. rakovoditel na postdiplomskite studii. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. 1998. MINOVSKI. redoven prof. J. 21. Jankov). 611/24. M. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi. 1997. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975). †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta. Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977). rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. na St. 2007.-P. so Q. Bila glaven i odgovoren urednik na sp. eden period vo NUB †Sv. Nikoloski). Mihajlo (s. Prilepsko.: SAD i Makedonija. MINOSKI. Grammaire de la language macédonienne pour étrangers. statii i prilozi BIBL. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Skopje. proekti i predavawa (Moskva. Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija). U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946. ^ikago. kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. 9. Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet. Makedonski jazik (monografija). R. Kiril i Metodij#.M MINOVA-\URKOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA IZV. 2003. 1998. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija). Risto (Ezerec. Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro. br. Kiril i Metodij’ – Skopje#. urednik na spisanieto †Istorija#. Skopje. 22. Sirakuza. 545. Sosnovjec. izmeneto izdanie).Sv. so Q. Opole. Dr. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran- Ana Minovska MINOVSKA. †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. Vorone` i dr. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik). Skopje. Kliment Ohridski# vo Skopje. Skopje. po bolesti na ustata i zabite. Hale. Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. Krakov. Dolgaec. Skopje.1. f. 2000. d-r na tehni~ki nauki. 2006. Skopje. Nikoloski). LIT. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). 2000. 2006. 1999. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi. simpoziumi. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. Univerzitet †Sv. Skopje. M. izmeneto izdanie). VIII 1939 ‡ Skopje. Rabotel Mintan 956 . Skopje. Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto. dopolneto izdanie). †Makedonski jazik#. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). 12. 1994.).: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi). Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija). Se {koluval vo Prilep i vo Skopje. 2003. ^apel Hil. XII 1953) ‡ spec. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#. Skopje. 1981. †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. oktomvri 1990. Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist. Skopje. 1979. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro. (koavtorstvo i nau~na redakcija). 2002. Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986).1994. 1994. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe.: †Bilten na Univerzitetot . Bratislava. Cv. red. Jankov). Skopje. 2000. doktoriral vo Belgrad (1981). 2001. Skopje. Ana Bor~eva (Skopje. Bil mentor na magistranti i doktoranti. Skopje. Liljana (Prilep. kako profesor po istorija. Skopje. kade {to gi pominala site zvawa. S. Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik. Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi BIBL. 1997. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina. 2002. Skopje. Jov. zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. R. 18. Makedonski jazik za stranci (vtoro. prodekan. Skopje. promeneto izdanie. in`. Skopje. Taka se zboruva vo Veles (redakcija). Grammar of Macedonian language for foreigh speakers. i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava.

Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. glini. minerali i drugi cvrsti supstanci. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIOKAZI M MIN^EV. Vl. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra- MIOVSKI. [. Skopje. f.: G. 1972. od kade {to doa|a i imeto Venec. Q. Krst i Toplec. redoven prof. III 1909 ‡ Skopje. IV 1997) – u~itel. op{testvenik. Med. ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz. Direk. Skopje. Eden od osnovopolo`nicite na Med. na Med. a go zavr{il vo Belgrad (1950). f. P. helenisti~ko i rimsko vreme.. VII 1922) ‡ ftiziolog. 1980. Zad ^uka. delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. IV 1945). Biljana Min~eva[ukarova nie na ASNOM. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo). vo Skopje. 16. 1946–1996. 2006. politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM. C. 20. Nikola Min~ev MIN^EV. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). Kiril Metodiev (s.-B. BIBL. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet .Bla`e Koneski# (vo penzija). Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo. D.. 19. LIT. poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik.. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. LIT. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935). 6. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. B. 239–240. IX 1913 ‡ Skopje. f. Dimitar Miovski MIN^EVA-[UKAROVA. 218. Kavadare~ko. Diplomiral na Med. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad. 31. a tuka i magistrirala (1974). f. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF. u~esnik vo NOB (1941). so mnogu kerami~ki naodi. op{testveni funkcii. 1988. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. vo Belgrad (1941). komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943).-B. vo Skopje.: DARM – Skopje. Nikola (Kavadarci. kade {to i specijaliziral (1940). Mito (Kosinec. Skopje. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM. Vr{el brojni D. f. lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. Skopje. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). vo Skopje. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda- MIOKAZI (selo kaj Ki~evo. ~len na SIS na Jugoslavija. crvenata spektroskopija. Od 1972 g. Done Kocev (Skopje. Skopje.: Dermatovenerologija (skripta). 2. nekropola od X–XI v. Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli. 22. Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. Med. V 1982) ‡ oftalmolog. a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. Institut za hemija. Iv. redoven prof. Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#. politi~ar i dr`avnik. BIBL. †Biografii#. go zapo~nal vo Sofija. potoa klatrati. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v. 1944). Dimitar Kocev (Skopje. f. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto 957 . Spasovska-Dimitrioska. republi~ki i sojuzen pratenik. Specijaliziral ftiziologija. S. 1996. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. f. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata. Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. f. Biljana Nikolova (Skopje. Kostursko. zavr{il vo Belgrad (1935). Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti. redoven prof. Hludov parimejnik. Polovi bolesti. f. borec. ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942). MIOVSKI. koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. X 1915 – Skopje. `elezno vreme. Skopje. Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici. MIOVSKI. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. Vata{a. na Med. LIT. rakopisna biografija. S. docna antika i sreden vek. kade {to bil postaven za direktor (1960).: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski. i dr. 25. komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM. na Med. 1996. minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. 1. Skopje 1962. pretsedatel na Sobranieto na SRM. E. Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952). Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka. I 1977) ‡ dermatovenerolog.

Vlah~ev. A. potpretsedatel na Planskata komisija. Q. raskazi. IV 1943). MIREVSKI.: Cve}enca. Skopje. roman za deca i mladi. vali vo stranstvo. IX 1991) – arheolog.. Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci). pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija. Vlah~ev. 7-8 . 1992. IZV. Sk. minister za prosveta na NRM (1947‡1951). I 1944). Vino`ito. Kumanovo i vo [tip. Miokazi. poezija. 1987. Sorabotuval so J. Sk. BIBL. pretsedatel na Odborot za prosveta.) so prof. Prilep~anski i T. Al. 1. Sk. INI. Sk. poezija za deca. 1960. Prva~iwa. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. [tip. Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Sk. preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM. 1986. [tip... politi~ar i dr`av958 MIRKOVSKI. V. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. Lape i drugi makedonski dejci. Qup~o Mirkovski tor.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006. pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955). U~esnik na golem broj festiM. IX 1942 – 6. 1951. Gradin~e. a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). V. †Delo 74#. Skopje. 10. †Delo 74#. istori~ar i arhivist. Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija. S. polonist. 2006. i LIT. Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel. Sk. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. IX 1941 – 31. a potoa na Pettata makedonska NO brigada. X 1933) – u~itel. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. 4. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. 2002. kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran- . 167‡175. raska`uva~. poezija. 1996. Tr. 6. Se {koluval vo [tip.. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. do avgust 1943). Ml. [tip. Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. revolucioner i socijalist. proza. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). poezija vo prevod na slova~ki. III 1930) ‡ poet. Ki~evsko. Koga cutea kosteni. Dimitar Mirevski nik. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Arsov i dr. 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). 10. LIT. X. Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. Miras~iev. Brno 1997. X 1910. II 1958) ‡ aran`er i kompozi- MIRKULOVSKA. Po~nal da aran`ira vo 1977 g. vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie. Dimitar Miras~iev – @ivot i delo.. Skopje. Sk. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. 1986. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). Sandanski i so K. †Macedoniae acta archaeologica#. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). 1979. Skopje. Prekr{en let. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. Skopje. Misirkov. T. Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. direktor na Direkcijata na po{tite. Od 1978 g. Q. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943).. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. Sk. Racin. Dimitar Miras~iev MIRAS^IEV. makedonist. Cankar). se povlekol od politi~kiot `ivot. 1962. BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek. Bil u~itel vo Kriva Palanka.. Klu~ar~iwa. 1. Kol. 1987. bajki. Qup~o (Skopje. Prilep~anski. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi). u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. br. X 1965) ‡ lingvist. Topolite na krajot na dedovata livada. P. 14. Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. Q. Naveva sneg. 54. Bistrica Mirkulovska MIRKULOVSKA. Ko~ani. 1972. †[tipski vesnik#. pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija. Bistrica (Skopje. pisatel za deca. gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). Vini~kata afera. Andonov^ento. Gil. 28. U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. VIII 1876 – Sofija..M MIRAS^IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA †Venec# kaj s. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. XIV/3. raskazi za deca. Dimitar ([tip. vojvoda. nacionalen deec. Sk. kade {to se na{le so M. Apostolov. 27. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata. N. Po 1913 g.: V. rezerven kapetan na JNA. VIII 1942) i Love~ (Bugarija.. Yvezdena. 1980. bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija. Bil glaven redaktor na v. Milica (Skopje. poezija. 1997. 2006. 157. [tip. 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933). 2001.

III 2003 g. Kartero ([panija). LIT. Rat. kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU. tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva. Oficijalen kraj na misi959 . T. EU. VIII 2001 g. 2004. Ja so~inuvaat 4. XII 2003 g. vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. LIT. vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija. MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi. 10. od [tabot vo Skopje. magisterski trud. napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici. Oficijalen kraj na misijata e 26. ^iwa (Italija). T. po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo.500 vojnici..: Stojan Jankovski. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. 1971. procesot se prolongira za 3 meseci i zavr- Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003) MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia). lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM. kako poseben dar. koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana. magisterski trud. III 2003). vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#. IX 2001). sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU. Skopje 2000. (so S. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva. Petr. 3. koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#. T. †Kilibarna lisica#. T. Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro. od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. Skopje. Kvalifikuvan bibliograf. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani. odnosno Vladata na RM (15. Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi. da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g. Gr. zamislen da trae 6 meseci. Solana. bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. Makedonskata pravoslavna crkva. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#. odnosno. Skopje 2004. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe. IX 2001 g.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIROVNI M {uva na 15. koe. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek.. se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva. Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva# MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. Z. bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. Petr. Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija). Warszawa. IX 2001 g. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. Milica Mirkulovska ski jazici. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola. XII 2003) i broi 487 ~lenovi. OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat. Petr. od koi e dobien blagoslov i sveto miro. zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva. LIT. kako avtokefalna. po prodol`uvaweto. Skopje. 2000. so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. na 14. IX 2001) do Robertson).: Sa{o Dodevski. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO. so {to po~nuva sosema nova misija. na 27.: Sa{o Dodevski. trae 6. Skopje. †Slavia Meridionalis#. Skopje.. Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena. SLPMS. povrzuvawe so vlastite. proto|akon. 9 meseci (31. so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej.. BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik).: Sa{o Dodevski. LIT. VIII 2001 g. najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM). III – 15. 1975. 2004. †Vesnik#. III 2003). Harm De (Holandija). MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU. sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa. pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14.

LIT. Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev# Save Mironski MIRONSKI. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija). Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna. D. revolucioner. \. odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. @ivotot go zavr{il vo Bugarija. pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). 1981.. 1982. Bitolski (Italija). So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata. XII 2002 g. Vo 1959 g. P. Treson~e. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#.e. Bil dekan i prodekan na Med. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). X 1903) usvoile programa.: G. negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g. Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija. mesta. T. Spomeni. Mirko Mironski MIRONSKI. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. Del~ev. VIII 1930 ‡ Treson~e. magisterski trud.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija. 2002. III 2003 g. Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963). Mitilena. publicist. Debar. So povremeni pauzi. koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. M. Solunski (Rusija). Hor i Orkestar). Skopje. na Med. ova dru{tvo razviva golema aktivnost. vo Skopje. Pravniot fakultet. po pobedata †MIR^E ACEV#. 23. predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski. pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). Tr. {ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad. 30. Min. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. vo Skopje. Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i- na Mladoturskata revolucija. kade {to i diplomiral (1949). so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija. vo Skopje. Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek. Do 1959 g. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956). Petr. XI 1903). Sofi®. . Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. X 1865 – Vr{ec. Dimitar (Prilep.: Sa{o Dodevski. Save Krstev (s. AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO. Sofi®. T. LIT. osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. J. redakcija i komentar: Dan~o Zografski. Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod). Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. 1978. Gligor Todorovski. 2004. reformskata aktivnost bila zaprena. Materiali. V.. SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. Amnestiran vo 1904 g. 13. redoven prof. op{testvenik. S. MIR^EV. Dramski (Velika Britanija). Skopje. Trnovo. (19071908). 16. 1977. Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe. †Sojuzni~ka harmonija#. Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. 14. Po dr`avniot prevrat (1908). Dokumenti. i LIT. bil na Internata klinika pri Med. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o.. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). f. XII 2002 g. U~itelstvuval vo Solun. glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913. Skopje. poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. IZV. Avstro-Ungarija i Rusija (2. oficijalno zavr{ena na 31. t. f. Skopje. Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. Mirko (Treson~e. Bugarija.-B. kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. I (1905-1906). VIII 2007) ‡ novinar. Bo`inov. Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Odrin i na dr. Serski (Francija). Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g. Rusensko.M MIRONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA jata e 14. koja ja prifatila (23. Bitola. I 1922) ‡ internist. Al. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. infektolog. {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909). 1989. II... f. f. kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil 960 raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. VI 1938) – u~itel. vo Skopje.

Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006. Sv. E. Po negovo barawe. Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). Habilitiral vo 1978 g. po stomatolo{ka protetika. 1985. osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-). aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993). 1993–1999). profesor. Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990). i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. 23. Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). 11. prof. 1–2. Petr. metali i materijali za polnewe. 1969) ‡ rezbar. Vo 1941 g. 28. Marko (†Jugoslovenska an961 . GINI. Publikuval 109 statii. Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983. IV 1944) – revolucioner. Petar (Kru{evo. Dramata na pluralizacijata. BIBL. na St. LIT. prorektor na Univerzitetot †Sv. Cv. Hrvatska. 2005– ). XI 1956) ‡ akter. Skopje. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#). 6. Petar Mir~evski MIR^EV. Berlin). M. II 1939) ‡ spec. VIII 1939) ‡ spec. viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana. Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Publikuvala 105 statii. E. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). Skopje 2006. prof. Skopje 1971. Dim~e \o{ev (Veles. M. 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON. Srbija. Eftim Krumev (Vinica. Stomatolo{ka protetika. f. Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). Saraevo i vo Wu Delhi. Izlagal i vo stranstvo (Pariz. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. i T. Bugarija. Studiral vo Pariz (1911–1913).: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles. 13.: Vele{ki partizanski odred 1942. Od i. Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik.g. organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). zaminal na rabota vo Kavadarci. Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi. Totalna proteza ‡ pretklinika. †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. MIR^EVSKI (ALEKSIEV). XI 1913 – Kavadarci. Zaginal vo sudir so bugarskata policija. Skopje. Pove}e pati bil zatvoran. XXIX. f. \. Angele (†Let vo mesto#). organizator na NOB vo Veles. Skopje. Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. 2007. Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali. Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost.III 1942) – politolog i univ. IZV.. Malk. Nestor (Osoj. 1999. a doktoriral vo 1993. Zagreb. 1990–1993. Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. 14. naroden heroj. 31. ^ukarica i @i~a vo Srbija). Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika. Brisel. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. f. sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. kaznata mu e simnata (1982). doktorirala vo 1988. f.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIR^EVSKI M Dimitar Mir~ev Dim~e Mir~ev Mila Mir~eva MIR^EV. III 1877 – Skopje. po detska i preventivna stomatologija. na St. Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo MIR^EVA. [. Habilitirala vo 1978 g. \or|i Malkovski.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki. @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev. Topola.. a od fevruari 1944 g. Nestor Mir~evski Eftim Mir~ev MIR^EV. BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji. eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002). Al. MIR^EVSKI. Dimitar (Sliven. Kru{evo. Mila Pejova (Dolni Lapac. Debarsko. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka. Skopje 1991. kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl. 2007.

LIT. K. vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo. Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za- . Vizantijske freske u Jugoslaviji.). vtoro izdanie. koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite. Dimitrija# u Prilepu. Polonij (†Hamlet#). Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. 1974. Vizantisko-makedonski kni`evni vrski. Z. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35). Nikola# vo Kumanovo (1845) titeza#). folklorist i publicist. Makso (†Crna dupka#). Kru{evac. 1979. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija. a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S. Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905). toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g. Biblijata za Makedonija i za Makedoncite. Me|utoa.-R. †Sinteza#. Tuzenbah (†Tri sestri#).: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet. 26.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. Pop-Atanasov. Skopje. za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka. Ko~karjov (†@enidba#). so race podadeni kon patronot na crkvata – sv. ™uriÊ.. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891). Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici. R. a vo S. a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). XI 1874 – Sofija. poznat kako †apostol na apostolite#. I. LIT. 5. vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto. St. Skapen (†\avol{tinite na Skapen#). 2.. Suad (Skopje. R.-N. Timotej i Luka.: P. RistiÊ. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. V. ktitor na obnovenata crkva †Sv. pristignal vo Makedonija (49 g. kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis. tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49. Ros (†Magbet#). MISINOPOLIT. Atos (†Tri musketari#). etnograf.M MISIJATA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet. Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija. Ri~ard III vo istoimenite dela. M. Velev. Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v. Skopje. Osven toa. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka. 1991. prv nacionalen filolog. za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata.: \. †Kulturno nasledstvo#. vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894). odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891). Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890). 2005. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. Sirano de Ber`erak. [ekspir (†Mera za mera#).).. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Skopje. Beograd. 6/18. I 1970) – pravnik. Krste Petkov Misirkov (1902) Suad Misini Sv. Pavle. koga ve}e ne bil me|u `ivite. avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#. detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. istori~ar. 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#. 962 MISINI. V. 1974. Dimitrij – vizantiski vlastelin. 1995. osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903). tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite. IZV. Dimitrija. Crkva †Sv. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist. politi~ki analiti~ar. vo povelbata se spomnuvaat negovite deca. Krste Petkov (Postol. Skopje. Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#). J. Enixevardarsko. Miqkovi}-Pepek. Egejskiot del na Makedonija. Podocna. R. pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895). koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. 1905) na sovremeniot literaturen jazik. 10. 56 i 57 g. go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897). koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e. MISIRKOV. od rimskiot zatvor).-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902). revolucioner i nacionalen deec. Apostol Pavle.) zaedno so svoite pridru`nici Sila.

T. od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija. VIII 1914) i zaminuva vo S. N. Po izleguvaweto na knigata. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. Florinski (Kiev). Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903) folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii.1898) Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. ^upovski. bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05). †Mondo# vo Stokholm (1924) 963 . i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil- Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912). Od knigata na K. D. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908). Misirkov (1902) K. I. Za Makedonskite raboti (1903) pi{an student (†@ivaÔ starina#. Dimov i d-r G. Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija. A. i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. a so D. a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). na 14 avgust 1914 g. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#. Onevozmo`eni se i naporite so P. Vo Odesa vo 1905 g. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S.P. dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MISIRKOV M Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K. so le`erna popravka na azbukata i pravopisot. do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija. 1913). Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904) Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. jazik. Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911). iznatepan i smrtno zapla{en vo Sofija. a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). doa|a vo Makedonija (Solun). Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija.P. 1898). Konstantinovi~. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). Misirkov.Peterburg (1902) ta na ruskiot konzul A. pod mentorstvo na prof. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#. no biva odbien. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. D.P. Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907).P.-Peterburg. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD. kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi. a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca- Diplomata na K.

V. no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. Neod`ileni. 2000. Sk. Sk. Avanturite na \ur|a. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. 7. 1988. 1953. Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica... so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. Podgotovka Bla`e Ristovski. raska`uva~ka.M MISIRKOVA-RUMENOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA K. Pla~ pred yidot. Skopje. 1990. Sk. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me- BIBL. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. MANU. 2000. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. Skopje.. Sk. †Vardar#. dramska pisatelka.P. no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. a potoa e nazna~en za u~itel. poezija Skameneta solza. uredil Todor Dimitrovski. 1998. 1968. Sk. 2005. istiot. romani za deca: Detstvoto na Misirkov. d-r Atanas Vangelov.d. Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska.. Vo 1975 g..: D-r Bla`e Ristovski. 1997. 2002. 1997. Bl. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. univ. 1965. Sk. nastanite i li~nostite. 1991. Sk. 2003. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto. R. Sk. Toplata pregratka na Gocevata majka. Misirkov. profesor. Dlabokiot rez. MANU. Sk. Vo smrt od qubov. P. Priredil Bla`e Ristovski. 2005. Diplomirala vo 1970 g. Sk. Skopje. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g.. Majka Kotori~anka. Fototipno izdanie. Kata (s. |unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. 1990. Gimnazijata vo Karlovo (1921) Magisterskiot trud na K. Skopje. IX 1930) ‡ poetesa.. Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#. SofiÔ. IX 1947) – biolog. pa naskoro i za v. Dovik. Nada (Peh~evo. Novi istra`uvawa i soznanija. Bitola. II. Kata MisirkovaRumenova MISIRKOVA-RUMENOVA.: Za makedonckite raboti. 1982. 14. romansierka. 1988. 1999. Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska. Sobrani dela: I. Sk. M.. I–II. Misirkov vo Berdjansk (1904/05) skiot organ †Izv‹stiÔ#. a gimnazija vo Skopje.. 2007 i III. Sk. 1990. so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. Sk. Sk. IMJ. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament. Voved prof. Sorabotuva vo idiskoto sp. †Bogomil# (maj 1926). Odesa.. 1969. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#. Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ. progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. Skopje. Predgovor Dare Xambaz. Katarni godini.. a doktorskata disertacija vo 1987 g. Viorot na bolkata. 2008. Sk. Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej. 1903. Skopje. Krste P. Sk. Za makedonckite raboti. Misirkov (1909) Me|uvremeno M. Misirkov (1874–1926). 1905. MANU. istiot. †Vardar#. sp. Yidovi od paja`ina. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#.. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919).. XII 1918). nivnite delbi i preselbi. IX 1925). Vo 1972 g. Za docent e izbrana vo 1988. no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. 2008. Misirkov na makedonski jazik. VII 1913. Sk. Dnevnik 5. Deloto na Krste Misirkov.. Sk. H 1918).. Pisma 1911–1917. 1966. se zapi{ala na PMF. Milosija. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija. Pred smrtta (21. Yidovite od Pela. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. 1993. a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla. 1996.. IX 1920) i ostanuva u~itel. 2007. Ra- MITEVA. Li~en roman za li~nata zemja. 1994. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). 2003. a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926). 1992. Izvonredno plodna avtorka. Sk. Sk. XII – 30.. pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4.. Skopje – Sofija. Krste Misirkov. raskazi Pesna za ognovite. Vo u~ebnata 1966/67 g. Prangi.. Toc. 1983. †Mondo# vo Stokholm.. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. 1966. a za 964 . Enixevardarsko.P.. IX 1923). No po nepolna godina e smenet (7. 1909.d. LIT. Tuka razviva bogata dejnost. Postol. istiot. Egejskiot del na Makedonija. Zagreb. nite rakopisi na Krste P. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909). avtorka za deca i mladi. publicistka. Golemite atovi. 1966. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Sk. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. Vodoskoci. DELA: romani: @e{ka zemja. grupa biologija. e premesten za v. Odessa. MANU. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje..

J. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Pr. Izbor (1998). Vladimir (Kavadarci.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika. Diplomiral na Akademijata za film. Labina Mitevska MITEVSKA. Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava. nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. LIT. Stefan vo Ohrid (1956). Doktor po klasi~na filologija. sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986). †Tajnata kniga#. G. radio i televizija vo Belgrad. Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982). †No} sproti Sveti Vasilij#. V. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). 10. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). dr`avnik. se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. Ivan Mitevski MITKOV. Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ. Pretsokratovci (1999. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). producent. †Jas sum od Titov Veles#. profesor po banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. MITKOV. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#. IV 1948) ‡ TV re`iser. Aristotel.: Homer i Prli~ev (1995). Anti~ka epika. Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur- MITEVSKI. vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. antologija (2004).MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITKOV M Nada Miteva vonreden profesor vo 1993 g. V. F. Po~etoci na zapadnata filosofija. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe. †Vreme na letala#. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. Prevodi od starogr~ki: Hesiod. Skopje. 2005. monografija (1997). D. 1989. X 1931) ‡ univerzitetski profesor. Skopje.: Makedonija od ASNOM do denes. †Zaminuvawe od Paskvelija#. Dela i dni (1996). Vladimir Mitkov tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965). [. Timaj (2004). VII 1929) – arhitekt i urbanist. Ivan (Skopje. †Dva buketa rajski cvet# i dr. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. †Kako ubiv svetec#. ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Anti~ka filosofija. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974). †Planetarium#. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#. X 1975) ‡ akterka. Preveduva~ od klasi~nite jazici. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). a se projavuva i kako arhitekt proektant. a Praven fakultet vo Skopje (1954). Od oblasta na urbanizmot: detalniot 965 . Vitomir Georgiev (Kumanovo. Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960). 8. 20. †@iva antika#. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#. Platon. Helada i Rim (2001). pravnik. Nega na du{ata (2000). Odgovoren urednik na sp. Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963). Platon. 24. so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). teatar. Pantelej (Ohrid. †Te po`eluvam#. BIBL. 14. Vo filmovite {to usledija. BIBL. anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Sv. †Dobredojdovte vo Saraevo#. Od 1975 g. T. Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. Labina (Skopje. Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). za docent po predme- Pantelej Mitkov Vitomir Mitevski MITEVSKI. Skopje. Izbran za ~len na MANU (2009). Aristotel). 2005). 1978. Heraklit. Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci.

Dimko Mitrev MITREV. Priredil Miodrag Drugovac. e ~len na KPM. Vo 1941 g. Dimko Trajkov (Veles. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). †Nova Makedonija#. Malk. D. 1954). Makedonska kni`evnost. Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo.: Vele{ki partizanski odred 1942. Skopje). \or|i Malkovski. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija. kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963). pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002). Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966 ot univerzitet †Sv. XI 2001 i 2002–2006). a na MK na KPJ za Veles (od 1941). 11. Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. \. zaminal vo partizani. Od 2002 g. raboti vo Germanija. Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945). Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. Dimitar Mitrev. preminal vo ilegalstvo. Povoeni makedonski poeti (1960). ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969).: Dimitar Mitrev. {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998). 24. Kiril i Metodij# (1974–1976). Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974). 8. a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. Skopje. 10. ~len na SKOJ (od 1938). Antologija savremene makedonske poezije (1977). a potoa i kako student. @an Kostadinov ([tip. VI 1961) ‡ kardiohirurg. organizator na NOB vo Veles. pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998). prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova. borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. 1951). 2004.Koneski. u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. a vo april 1942 g. Sk. Bil organizator na rabotni~ki . Georgi Stardelov. univerzitetski profesor. 2000. Bil komesar na Vele{kiot NOPO.. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija. na Med. 1982. 1919 – Veles.K.P. †Sovremenost#). P. LIT. Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). @an Mitrev MITREV. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. Ilinka (Skopje. Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). Kr. Svetovi. a gimnazisko vo [umen (Bugarija). Izbrani dela vo 7 toma (1970). T. Izbor. ^in i delo. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). {trajkovi vo Veles pred vojnata. ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti. Sk. 1. Dimitar Anastasov (Dede-Aga~. †Nov den#. II 1950) – filolog. ^len e na BKP (1941). Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950).. na KPJ (od 1940). Vo 1992 g. Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. Skopje. i Pirinska Makedonija (1960). {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. Minato i literatura (1958). V– 30.VI – II 1967). Diplomiral na Med. Grcija. 1999. XXVI. f. Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. Sl. 11. Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. G. LIT. antologi~ar. St. Od 1990 do 1992 g. Kriterium i dogma (1956). MITREVA. polemi~ar i istoriograf. Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. Sk. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. @ivo delo. Ogledi i kritiki (1969). H 1919 – Ohrid. vo Skopje (1985). minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B. M. Dimitar Mitrev MITREV. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar.M MITREV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). a od septemvri 1944 g. univ. M. Kako gimnazijalec. GINI. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#. 1981. Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18. XII 1942) – revolucioner.. DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950). Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev. f. 14. ~len na SDSM (1991-). Vapcarov (habilitacionen trud. †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). Zaedno so Nikola J. e direktor na Spec. B.

2007. MITREVSKI. V. profesor. Marvinci ‡ Valandovo. 87‡100. Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MITREVSKI M Ilinka Mitreva Nikola Mitrevski Paskal Mitrevski IZV. 1. protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Skopje. Hipodrom ‡ Skopje. od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. Sopot. 2001. Sokol Nastev (s. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi- .: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM. Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~. ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. 1992. se vrati vo SRM. Vardarski Rid. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Gradi{te ‡ s. Glos. Kunovi ^uki ‡ s. Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943). Petr. a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM. Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999). The Balkans in prehistory.: Dedeli. Kis. St. Vardarski Rid. Dragi (s. gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija. a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. Dimov Grob ‡ s. Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii. Dabici ‡ s. Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978). Ku~kovo. Z. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta. Mamurovski. Nikola (s. sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). Resensko. sekretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944). Dragi Mitrevski univ. Vo 1955 g. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980).Kale. Skopsko Kale ‡ Skopje. komandant na korpus. 1912 – Skopje. T. Magistriral vo 1990 g. Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990). tola. Sokol Mitrevski MITREVSKI. Egejskiot del na Makedonija. Ml. komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. Dupeni. a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). nekropola od postaro `elezno vreme. 1991. Skopje. 1947) – istori~ar na umetnosta. Skopska tvrdina . Vo ARM bil od 1992 g. kade {to bil i direktor (1999‡2001). na~alnik na razuznava~ki centar. Trajan (Bitola. Skopje. Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli. U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). na~alnik na {tab na brigada. bitolski vojvoda. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje. Staravina. 11.: T. MITREVSKI. ski# vo Bitola (od 2006). Skopje 2007. voeno ata{e. Prehistory in the Republic of Macedonia. Ulanci. ^uka. LIT. 16. Bitolsko. potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004). raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija. Orizari. kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988). Gloska ^uka ‡ s. Od 1996 g. 15. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949). Kostursko. IX 1957) ‡ arheolog. D. 1997. Paskal (s. St. Brazda. Athens. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo 967 MITREVSKI. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Kliment OhridS. a potoa komandant na bataljon na JNA. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. MITREVSKI. BIBL. 2005. Vol. Skopsko. Milci. Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii.

MitrinoviÊ. simpoziumi i gi publiciral. S. Belgrad. a vo noemvri 1946. Bitolsko. Pokraj pedago{kata aktivnost. Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941). Specijalne funkcije. MitrinoviÊ. ~ekawe gosti i sl. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija. so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. Matemati~ki fakultet. S. Springer Berlin-Heidelberg-New York. M. red. Jedna~ine matemati~ke fizike. Kit. R. 1967. Gr. poradi zna~itelno namaleniot den. Beograd. a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Boro (Prilep. 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. eden od najopasnite protivnici na Rim. darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). The foreign policy of Mithridates VI Eupator. u~iteq. Dragoslav S. Beograd. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica. ™okovi¢. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. LIT. prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. nastradal na 26 oktomvri (s. Boro Mitri}eski vo svoeto atelje MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63). Bil glaven vospituva~ (1967).: Dragoslav S. profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. BIBL. Groningen.: Spomeni i biografii na ilindenci. J. Groningen 1964. D. U~estvuval vo borbite na No`ot (1907). E. Poznat e i kako Mitroen. Skopje.Belgrad.. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89). Skopje. vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija. Ul~ar. M. Todor (s. V 1913 – Skopje. studenoto vreme i sl. Poradi toa {to bil hristijanin. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). 7. a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P. Gevgelisko. B. XI/26.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi. J. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. VasiÊ). ~ekaj si \ur|ovden#. King of Pontus. VI 1908 . McGing. kn. Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot. 1970. 1927. (Smederevo. Toj e poznat biblist i apologet. Ke~kiÊ. 10. od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). govedari. 1969. MITRI]ESKI. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata . D. D. 1980. in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi. P. 1960). Antropomorfnite skulpturi (aktovi. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna). Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. Viena. 1957– 1960. MihajloviÊ. Demirhisarsko. R. S. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden. 1993. Slep~e.) 306 ili 290 g. Beograd. 1987. Elementary matrices. Cepenkov. Bugarija (1942). Srbija. C. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. V 1927) ‡ skulptor. 1986. Trajan. portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute. Monografii: D. (1956) na ETF vo Belgrad. Zavr{il (1932) studii po matematika. Demirhisarsko. Elementary Inequalities. D. Beograd. Vele{ko). D. Marsh. 2007). Detski igri. prof. P. negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata. Slu`ben list na MPC. slu`el kako parohiski sve{tenik. Misirkov vo Skopje. Beograd. D. Al. Bil prorektor na univerzitetot †Sv. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici. Skopje. monografija. D. 2. Miodrag (Vr{ac. Skopje. 1965. VIII 1948) – arhitekt. 2000. MITRINOVI]. Miravci. 1959. Zagreb. S. B. N.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma). Mitrinovi}. a zavr{il vo Plovdiv.M MITREVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Demirhisarsko. Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Sv. Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje. ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav. a rezultatite gi prezentiral na kongresi. Nejednakosti. Mitri}eski: Marko Cepenkov. Narodni veruvawa. Mitrinovi}. Diplomiral na Ru- MITROVI]. so mesewe obredni lebovi. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. ^len na grupata Mugri. Leiden. MITROV. momoci. MANU. Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). a potoa kako docent. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. M. Marko Kitevski. S. 2006. Skopje. 17. Mitrinovi}. pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie. VIII 1942). sè do negovoto penzionirawe (1988). Radok. 1964. 1965. Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Vasi}. Beograd.s. Marko K. †Vesnik#. J. Mitrinovi} – `ivot i delo. 2000. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela. Differential geometry. X). Potts. Analytic Inequalities. Rat. Dobru{evo. Samostojno izlagal vo Skopje. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. Makedonski narodni umotvorbi. ov~ari i sl. torza. 1992. LIT. Tr. MitrinoviÊ. Od 1951 e vonreden. skulptura (vo drvo) 1967 spomenik na K.C. Groningen. protojerej-stavrofor (s. 968 B. Ax. N. IV 1995) – matemati~ar. MITREVSKI. Bitola. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri. Bitolsko. D. a potoa i redoven profesor. Ratomir Grozdanoski. 23. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto. geotermijata i in`enerskata geologija. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva. S.-P. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko. Dum. C. D. Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent. Elvangen. Skopje. K. Kompleksna analiza. IZV. 9. B.: B. 11. Kiril i Metodij#. Makedonski praznici. LIT. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. Mitrinovi}. 1972. Novi Sad. a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. 1972. S. Barnes. ~len na MANU. S. LIT. Beograd. PMF–Skopje 1946–2006. Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija.

2000) ‡ pravnik. verojatno `iveel vo Carigrad. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767). 17. [. ^ilingirovÍ.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIFTARI M problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi. 2. stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982). Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. 1958. operski pevec. Kru{ina. 2002. Beograd. 18. Skopqe. Skopje. 3. i u{te nekoi drugi takvi raboti#. bas i operski re`iser. Skopje. XX vek. Leonov. Skopje. 91. Skopqe. tuku Makedonci. Maliot princ. S. LIT. dr`avnik i konstitucionalist. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi. 1932. 1937.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji. stanben blok na bul.. Sbirka otÍ statii. Gostivarsko. Jemen. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981). MiÊiÊ. koga go vovel i prviot Ustav. ^ang (Zemja na nasmevkite). potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51). Faust. po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965). Istorija na makedonskata kni`evnost. Istorix na Ohridskata arhiepiskopix. XI 1873 & 11. Sr‹decÍ. a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). 1937. 1942. Jordan (Dan~o) (Kumanovo. Uvod vo logikata. MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). Kavalerija rustikana.&Sv. 1963 i dr. Jordan (Dan~o) Mitrovski MITROVSKI. gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata. Sofix. a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. 8.: Miodrag Drugovac. Ml. 1976. Pred. 1956. tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864). 7. deka tie se narod poseben od bugarskiot. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986). koga zaminala vo penzija. S. MI]I].: Ivan Snegarov. †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje. T. V. 8. VIII 1893 ‡ Belgrad. Huserl.: Filozofski fakultet 1946–1976. Ekzarh Antim (1816&1888). II 1877). 1934.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla). Kako re`iser. kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je). kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. Don Bazilio (Sevilskiot berber). SofiÔ. Fenomenologija Edmunda Huserla. na srpski jazik pove}e dela od L. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860). ^ehov. 27. M. 15. Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. Knez Igor. † Kiril Patriarh BÍlgarski. Ahmed Mithad (Love~. Bugarija. St. Kuzman Kapidan. Pu{kin kod Srba. Skopje. t. Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. 1990. H 1872 i 20. kn. Historija turskog (osmanskog) carstva. Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot. R. ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. X 1903 – Belgrad. BIBL. Taka pravat site. obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija. Belgrad. Car Samuil. LIT. Metodika nastave ruskog jezika. Eugen Fink. VII 1872 & 19. pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60). Zagorka (Obrenovac. V 1884) & osmanliski reformator. Petar (Orel. ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje. Skopje. H 1822 & Hexir. P. pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo. Z. BIBL. V 1915 ‡ Skopje. Germanska klasi~na filozofija. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite. 14. koj{to ne e kako bugarskiot. Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski). Panz. potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872). Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. univerzitetski profesor. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957). Novi Sad. Osman Miftari MIFTARI. Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). 71‡72. Kr. 1898. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g. 72‡73. Jovan Bel~ovski. SofiÔ.. na takov na~in. stanbeni zgradi i individualni ku}i. MITHAD-PA[A. 550. 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. 1961. ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7). MITROPAN. 1931. Rusija. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite. MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi. LIT. Tolstoj. Dostoevski i od drugi ruski pisateli. Skopje. pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. 1976. Karmen. kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). I 1924) ‡ dramski akter. a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta). (Prodadena nevesta). Ruski pisci. Skice iz `ivota i delatnosti. XII 1876 & 5. na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden. Osman (s. deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka. 1979. Prevel od ruski LIT. A. Skopqe. IV 1623). F. 1988. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. Vila †Marko# vo Skopje (1995. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Ml.: P. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936). naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na 969 . Otkako bil razre{en. kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. Joseph von Hammer. urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). tie }e si imaat i svoja samostojna crkva. Karapetrov). Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g. KarapetrovÍ. Zagreb. Bl. Vidu{e.

1975). Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984). Bil ~len na Senatot na UKIM. Nordiski qubovnici. raska`uva~ka. Georgievski. animator. Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo. Ml. ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ. poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. isprateno do pelagoniskiot episkop. 169-179. I. Tal. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. Bl. Prilep. mitropolit Povardarski. br. LIT.: M. Sk. 1989. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie. Zavr{il Bogoslovija vo Bitola. Panov. MIHAIL (XI v. Kon sredinata na XVII v. K. Sk. Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt.: Ne vpregnuvaa kako dobitok. Sk. R. 1981. Del~o Mihajlov MIHAILOV. . Ax. 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit. Sk. Beskone~noto. LIT. publikovani vo zemjata i vo stranstvo. [tip. Gr.. BIBL. Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. 20. Vladimir (Belgrad. 191–196.. Kratovski i [tipski. Vo 1647 g. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. Sk. ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM. Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. pate{estvenik. 146. prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. stanal mitropolit Banski. 2001. 1 IX 1940) – poetesa. Rat. 2008. za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija. Cambridge. roman: Potraga po prikazna. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v.: B. zaminal na Sveta Gora. kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. Skopje. Palestina i vo Erusalim. S.. 37-46. nija i nagradi. 1981. Sk. 27. 2003. Grozdanov. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt. 970 MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo. 1984. a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978).. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). vojskovodec. ilustrator. sin na Polieukt. †Okovani vo prangi#. na povik na Akropolit se probil do Prilep. MIHAJLOV. Gordana MihailovaBo{nakoska Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov) MIHAIL. MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282). Skopje (1967).. arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo. 1993. Wujorkson. krajot na XVI v. Redoven prof. osnova~ na dinastijata na Paleolozite. †Balcanoslavica#. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. LIT. Ax. Skopje. pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). Gordana (Bitola. Tolkuvawe na moreto. Planini od kartonski kutii. raskaz: Bosforsko leto. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). 1959.: D. XI 1947) ‡ karikaturist. Skopje. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g. Pisma. Velev. MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v. 1974. LIT.3233. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija... 1971.: Cv. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu. Sk. Poraki na dale~inite. Vo 1648/49 g. Sk. 1993. kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977). Romanija.13. – Sveta Gora.. no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun. Del~o (Skopje. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. Skopje. romansierka. 2000. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik. 2008. Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282. 27. eseistka i preveduva~ka. BIBL.M MIHAIL MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA SFRJ. Sk. Skopje. I. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor.: stihozbirki: Vremeto go nema. sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. 1997. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974).. LIT. 1994. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257). so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor. Massachusetts. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK. VII 1999). re`iser na animiran film.. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi. izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski). Geanakoplos. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi). K. 2001. Vel. Stanal strateg na pelagoniskata tema. 6. MIHAILOVA-BO[NAKOSKA. I. Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. ~len na CK na SKM. XII 1993 g. Sk.. Sk. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. J.. zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. Vel. Magistriral vo IZIIS. vo Moldova. Spektar. 1983. Vleguvawe vo Delta.: Ratomir Grozdanoski. 1965. br. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. Nikola# na Kareja. Srbija. Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija. letopisec i kulturno-prosveten deec. Sk. V 1912 – Skopje.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. Vo 1118 g.

vo penzija. S. VIII 1896 – Rim. Po~inal vo Rim. prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980). 1990. Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939). Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi. Tod. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. MIHAJLOV. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67). Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945). Pred krajot na vojnata. Srbija (1932). Ilija (Veles. za izgradba na u~ili{ta. punktov na~alnik za Sofija. habilitira (1958). kade {to bil i direktor. Los Anxeles vo SAD (1984/85). Se {koluval vo [tip. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles. kade {to zavr{il gimnazija (1915). Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953). Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija. 1998. no ne nai{ol na poddr{ka. 1997. Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija. na ETF vo Skopje. Skopje. V. potoa vo Italija (Rim). 15. do{ol vo Makedonija (Skopje. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. 1912 – Skopje. Lazaropole. 971 . specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. Mile (s. prof. Ivan (Van~o) (Novo Selo. LIT. Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). 1995. Skopje. Bil privrzanik na individualen teror. a ottamu zaminal vo Polska (1938). Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. SofiÔ. Dr. Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral). VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. 1993. gimnazija vo Negotin Kraina. Penzioniran e vo 1978 g. pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. Od 1983 na ETF vo Skopje. Bugarija. Ml. 2. bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998. \o{. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil. Skopje. Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). kade {to e izbran za asistent (1933). 26. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. 29. †Naroden glas#(1941‡1943). Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. a po ubistvoto na T. Dragan (Skopje. [tipsko. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945). LIT. no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). Solun i Skopje. Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). kompjuterska grafika. Izbran e za docent (1952). Al. 1. 1992. kako i na †Ureduvawe na {umite#. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). Aleksandrov. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925). multimedija i biokibernetika. I (1961) i II (1963) del.: Zoran Todorovski. II. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija. Ivan (Van~o) Mihajlov MIHAJLOV. Skopje. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija. popravka na lokalni pati{ta. prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen- tite. a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981) BIBL. sept. †trojki# i †petorki#. so kujni za besplatni obroci za bezimotnite. 1-25 (so koredaktori). 1. Protogerov (1928). Masl. V 1907 – Belgrad. 5. And. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. 134‡ 135. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930). bolnici. so poddr{ka na Germancite. M. I 1949) – red. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g.: Izbrani proizvedeniÔ. Oblasti na interes: aplikativen softver. stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. Dr. (so koredaktori). Mile Mihajlov MIHAJLOV. od kade {to odr`uval vrski so MPO. a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. Skopje. BIBL.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOV M Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. so soglasnost od bugarskata dr`ava. Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). paralelna poluoficijalna vlast. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija. Ilija (Veliko Trnovo. Prvata Vlada na Makedonija. Z. MIHAJLOV. 1995) – agroekonomist. VMRO 1924– 1934. Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. MIHAJLOV. I–IV. Dokumenti. reizbran i po ubistvoto na A.

VI 1925) – u~itel. ]ustendilsko i Radomirsko. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj. Treson~e. O. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo. 19.642 boda) ostanal nesoboren. Potoa zaminuva vo [tip (1924). novinar. 1924. br. D. 1987). so mal prekin do 1941 g. 1888 – Sofija. 15.. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g. prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). Sportski {ampioni. 4. IV 1887 – Skopje. LIT. III 1941) – arhitekt i urbanist. Ortakov. Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. B. Ubien e vo Sofija. Elena (Skopje. †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. Vinica. usvoen vo 1930 g. 75. kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. potoa bil u~itel vo Ko~ani. Pan~e (Skopje. 3. ArnaudovÍ. †Kulturen `ivot#. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA. Prof. P. M. Toga{. red. kamerni dela i prigodni scenski realizacii. †Ilinden#. 1924). Vo sorabotka so prof. MIHAJLOV. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala). tehnologija i ekonomika na gradbata. 86. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. Vo povoeniot period. gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb. potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). in`.M MIHAJLOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Pan~e Mihajlov {to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata. a na Mediteranskite igri (Lakrija. na Grade`niot fakultet MIHAJLOVI]. kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. pisatel i folklorist. †Mamzel Nitu{† i dr. Po te{ka soobra}ajna nesre}a. kako {to istaknuva i M. U~esnik vo NOB od 1941 g. 5. Uzbekistan. Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija. 2005. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. \. 11. Pozna- . vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. 29. VII 1924 ‡ Skopje. poet. †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. BIBL. Al.: D. 1885 ‡ [tip. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909). Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija. XII 1942 – 1997). Skopje. Skopje. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek.: D-r Du{an Stanimirovi}. 123‡129. formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. Od 1929 g. M. 1. Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g. 14. Pan~o ([tip. so sopstvena pijano-pridru`ba. rabota. 1924. komentator. izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#. sedmoboj. 28. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#. direktor na Amaterskiot teatar. kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. 1987) 2 mesto vo sedmoboj. koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. kako rakovoditel na Osnovnoto. urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika. Arnaudov vo predgovorot. Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD. SofiÔ. Kit. 76 i 78. Vo novinarstvoto od 1946 g. Sergie (Harkov. Dr. a kako 972 MIHAJLOV. a potoa vo Gevgelija. najprvin vo Kavadarci.. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). 7-8.). kn. Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924) MIHAJLOV. Liban. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik. †Muzika#. ja zavr{ila sportskata kariera. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija. arh. 1. Vo zbornikot. vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. god. LIT. S. 2001.. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921). XI 2003) ‡ novinar i publicist. Balabanov. LIT. T. Ml. †Faust#. bil pretsedatel na Skopskata op{tina. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#. prof. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti. Vo 1922 g. dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija. so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#. †Sevilskiot berber#. potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. 1963) – atleti~arka. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. Josif (s. vojvoda. g. vo †Mlad borec# i Radio Skopje.: Zoran Todorovski. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. minal vo ileganost. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Marina (Ta{kent. 1995. naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. Budimirovi}. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004. Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner. M. Josif Mihajlovi} MIHAJLOVA.

1977. Osven kako snimatel.^ernÍo PeevÍ. Avtor na kolumnata MIHAJLOVSKI. Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). Ma~ukovo. Kr. vodovodot †Ra{~e#. 12. Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#). raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. Sava Mihajlov. Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941). Kuka (†Slovenski kov~eg#). III 1905) – u~itel. 2. AnastasovÍ GÍr~eto. Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 1927. Lukov (†Crnila#). Rakita. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. Skopje. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Banovinata (denes Sobranie na RM). vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. KuslevÍ. IV 2000) ‡ snimatel. VI 1955) ‡ akter. I 1924 ‡ Skopje. Kiril i Metodij# vo Skopje. Negotino. †Smrtta na dijakot# (roman. revolucioner. Od 1947 g. Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. Smol. 1. U~itelstvuval vo Kavadarci (1895). Hr. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. @elezni~kata stanica. Gevgelija i Gorna Xumaja. BIBL. Po spomeni na Âne Sandanski. literaturen nau~nik. PetrÍ Hr. Sava MihaŸlovÍ. sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939). 1990). Jovica (Bitola. potoa stanal nele- Goran Mihajlovski MIHAJLOVSKI. romansier. eseist. kade {to stanal ~len na MRO. ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma). Treska. 27. vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Kiro (†Let vo mesto#). 2006.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MIHAJLOVSKI M galen. I{tvan (†Kosan~i}ev venec#).: †Re~no uli{te# (raskazi. U~estvuval vo Aferata Mis Ston. 2000). Sava (s. Laki (†Druga 973 . Skopje. \. Trgovsko-industriskata komora. preveduva~. Ig. †Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. 2002). P. se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. Dragi (Bitola. Gevgelisko. a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. 14. na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. 85-88. go izgradil nasipot vo Gradskiot park. 1981). 1994). Serava. 24. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. Dragi Mihajlovski Branko Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Ver{inen (†Tri sestri#). \. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. XII 1877 – s. Vo periodot 19892000 g. Se zanimaval i so publicistika. 25. Joco (†Grev ili {pricer#). Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#). Branko (Skopje. Gevgelisko. doajen na filmskata kamera vo Makedonija. SofiÔ. Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). Diplomiral na FDU vo Skopje (1981). 16. Topuz-pa{a (†Harem#). 1991). Mladi~ot (†Krvavi svadbi#). R. IZV. T. †Tripolskata kapija# (raskazi. Jovica Mihajlovski Sava Mihajlov Savata MIHAJLOV-SAVATA. Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. V. X 1951) ‡ raska`uva~. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992).: K. LIT. Marko (†Kula Vavilonska#). †Skok so stap# (raskazi. Goran (Bitola. Doktor po filolo{ki nauki. Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. ja izvr{il i regulacijata na r. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ. LIT. op{tinski zgradi. Narodnata banka. †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. zgradata na Crveniot krst vo Skopje ~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930). Leri (†Poblisku#). 1999). Borec protiv vrhovizmot.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. Mihajlovi}. gevgeliski vojvoda. †\on# (raskazi. od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Gevgelisko. ureduvawe na ulici. Se {koluval vo Ma~ukovo. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. St. Inicijator i eden od osnova~ite na v. Smol. a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. Iv. †Vest# (5 juli 2000). MIHAJLOVSKI. Tomovski. B.: D-r Vlado Kartov. vo Carigrad i vo Solun. J. †Neraspnati bogovi# (esei. profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. Kajlarsko. Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar.

pri {to bil te{ko ranet. Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR. isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. 1955. Gil. Poetot ~udotvorec. II dio. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom. Todorovski. 246-251. 1991. 2002. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija. Skopje. Skopje. Vasil Kunoski. 2000. Hrvatska. MIHANOVI]. 14. od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Rabotel kako nau~en is974 Slavko Mihali} MICEV.: V. 1958. komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. IV 1943). Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. istiot. odbranil doktorat. 20. Trnovo. 10. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. Slavko (Karlovac. Hrvatska. kako komandant na bataljon. 463-464. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje.: Stojmen Mihajlovski. u~esnik vo NOV. S. Od 2005 g. Miho Mihajlovski MIHAJLOVSKI. Skopje. naroden heroj (1953). Zagreb. Struga. Ki~evo. †Poezija#. Kiril Mihajlovski . Fond: 427 – CK na KPM/SKM. 2003) ‡ elektromehani~ar. Kako predvodnik na grupa dobrovolci.Gruica MIHAJLOVSKI–GRUICA. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. 22. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata Stojmen Mihajlovski MIHAJLOVSKI. poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. Skopje. I dio. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g. Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972). P. Vitomir Micev MIHALI]. BIBL. Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko. vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo. Zd. koja so bogat poetski re~nik. 1969. LIT. 1972. . Kiril (Vinica. Poslednata ve~era. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. VIII 1940) ‡ nevropsihijatar. O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke. R. Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada. naroden heroj od NOB. 1961. 1952. 1955. Miho (Ki~evo. 71–84.: G. 1916 – Belgrad.411. Bil pretsedatel na MLD. Dare`livo progonstvo. Arhiv na HAZU. Vitomir Dimitrov (Belgrad. Tivki kladi. Ml. zavr{il vo Skopje (1965).M MIHAJLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA strana#). 1840). Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Mih. Zagreb. LIT. VI 1796 – Novi Dvori. a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie.: Miho Mihajlovski. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. IZV. Mosin. pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe. Med. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi. 16. VIII 1952). tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. V 1991). Kako zamenik-komandant na bataljon. voen rakovoditel. 1984. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje. Godi{no vreme. Akordeon. LIT. Objavil nad 100 trudovi. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. br. Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb. Krivopalana~ko. redoven prof. †Slovo# 4–5. III 1928 – 5. Pat vo nepostoewe. 1956. hrvatska poezija. SVP. Reprodukcije. na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo. Sv. kade {to rabotel do 1974. Dosie na dobieni spomenici 1941. R. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. 1985. 1915 ‡ Skopje. Kadifena `ena. M. Narodni heroi od Makedonija. Brigada na bratstvoto i edinstvoto. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). f. [. ^len e na SKOJ od 1938. Stojmen (s. kade {to vo 1984 g. 1973. 27. a na KPJ od 1941 g. Mihajlovski Kosta Miho (1915). so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). 1993. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. 1959. komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA.: Kamerna muzika. Izbornite subjekti vo izborniot proces. Koce (†Demonot od Debar maalo#).: DARM. BIBL. u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944). 1954. vtoro dopolneto izdanie. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba. St.

D. zavr{il vo Skopje (1959). ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935). specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. 07. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na Blagoja Miceski. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. nizinskata livadska vegetacija. Vo 1974 g. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. Skopje. 1978. Blagoja (Prilep. Il. Med. 15. e izbran za dopisen ~len na SAZU. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). IX 1990) ‡ veterinar. Stojakovo. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. MICEV. Vo 1995 g. e izbran za dopisen ~len na MANU. III 1905 ‡ Skopje. hotelot †Lipa# vo Prilep (1973). 1979. ekologijata. de- MICEVSKI. blatoto kaj Negore~ka Bawa. ‡ J. 19. vo Zagreb (1954). vo 1979 g. Todori. Katlanovskoto. Kako proektant. M. Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). Qubqana. na koi osvojuva vrvni nagradi. Skopje. IV 1926 – 6.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MICEVSKI M BIBL. Vo 1996 g. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. stanbeni objekti vo Kavadarci (1985). za redoven ~len. redoven prof. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. Miodrag Dimitrov (Belgrad.: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar. Psihoanaliza i teatar. Blagoja Micevski MICEV. Psihijatrija. 29. Pelagoniskoto. valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD.-J. N. planinata Bistra. 24. Doktoriral vo 1990 g. revolucioner. 1994. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g. kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Sv. f. Pr. Mu{karac intimno. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata. kako i saemskite hali vo Skopje (1972). 8. na koj Kiril Micevski MICEVSKI. po higiena vo Makedonija. Branko (s. raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. redoven prof. Skopje. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. BIBL. 3. energetikata na pticite. Grupa biologija. Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi. X 1992) ‡ nevropsihijatar. 23. kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. Vo u~ebnata 1977/78 g. Gevgelisko. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata. rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. X.. f. avtor na brojni monografii od taa oblast. Skopje. III 1931 – Skopje. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973). III 1935 ‡ Skopje. D. 1984. 1972. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. Bitolsko. 2004. III 1989) ‡ prv spec. se zapi{al na PMF vo Skopje. II 2002) – akademik. ornitologijata. Monospitovskoto. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata. Negoviot opus e bogat i raznoviden. halofitskata vegetacija. M. Beograd. MICEVSKI. Skopje. faunistikata i biogeografijata.: Intimno za ma`ot. Branko Micevski diplomiral (1981). redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. Skopje. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. 1974. U~esnik e vo NOB (od 1941). Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. MICEV. Kiril (Skopje. P. B. XI 1913 ‡ Skopje. Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. I i II. lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. stanben blok vo Skopje (1973) 975 . Stru{koto i Ohridskoto Blato. Dimitar Leonidov (s. Psihijatrija. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. VII 2002) – arhitekt. Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto. Nikola Mihailov (Kratovo. Doktoriral na V. Vo 1982 g. koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori. Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). D. 19. nite ekosistemi. koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. 7.

Bil vraboten vo v. 25. Tomovski. Konstantin (s. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#. 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. LIT. univerzitetski profesor. Plovdiv. 1995). Kni`evni tekovi (esei i kritiki. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija. Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti. Zbor i razbor (studii. od svetskite fudbalski prvenstva (1974. ^epelare. \orgi Dimitrov (Voden. istiot. Italija (1840). X 1938) ‡ novinar. V 2002) ‡ eseist. Kr. kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. 1992). 14.: Razmisluvawa (kritiki. LIT. 10. 1996). Doktor po filolo{ki nauki. Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija. ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S. Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman. zaedno so St. 17. Istorija na crnata qubov (roman. Krale Marko (roman. 2003). MICKOVI]. 1973). kriti~ar. vo Skopje. 49. bil na- 976 . Dedov. 15. redoven prof. Promena na Boga (roman.: Nau~na misla – Bitola. Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija. LIT. Po Ilindenskoto vostanie. Deteto i literaturata za deca. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija. †Razgledi#. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. Vreme na pesnata (esei i kritiki. 1983). I. 1994). 1986). 1998). B. 1998). 6. D. M. II 1946) ‡ veterinar. Bl. Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. koi se †vo prv red Makedonci#. na F. Tolkuvawa (esei i kritiki. Lerin. razo~aran od rezultatite. stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05). J. Slobodan Mickovi} Miodrag Mickovi} MICKOVI]. BIBL.: D-r Bla`e Ristovski. Treta generacija (esei i kritiki. R. J. K. med. 215-222. †Nova Makedonija# (1962–2003). 1978. 21. a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil. odi vo S. XI 1902). Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#. a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Slobodan (Bitola. 1976 i 1980). †Balkanski glasnik#. Natka Borisova (Radovi{. vet. 1807 ‡ Sofija. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). Poetskite idei na Koneski (studija.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. esei i kritiki 1990). zb.-Peterburg. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. a specijaliziral vo Pariz (1845). Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#. 1969). 1992 i dr.: Filozofski fakultet: 1946–1996. Dijamandija (Dijamandije. III 1872 – Sofija. vo Zagreb (1990). 2006. S. a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. Miodrag (Prilep. pa e isteran. Od 1860 do 1870 g. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola. Kanal (roman. Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. 1999). ^len na DPM (1965). a po os- Dijamandija Mi{ajkov MICKOVSKI. D. Da se ubie Apostol (roman. Solunov. kako i vo Makedonskiot naroden teatar. Samoubiecot (roman.M MICKOVI] MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA RM (1991–1992). 383–401.: K. 1995). BIBL. ‡ J. f. romansier. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. 1996. Skopje. Ohrid i Sofija. 2002). R. 1988. Ku}ata na Mazarena (roman. 18. 1980. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. Bila novinar vo v. magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980). Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo. Zavr{ila u~itelska {kola (1962). Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Kamb. 1994). stanuva u~itel vo rodopskoto s. Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. II 1943) – pedagog. IX 1880) ‡ lekar. kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. univ. ^len e na Arhitektonskata akademija. vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003). kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000). Se {koluva vo Bitola i vo novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. MI[AJKOV. MI[AJKOV. Bil urednik na sp. VI 1935 ‡ Skopje. Medicina zavr{il vo Piza. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te. Skopje. profesor.. 157–163. Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972). preveduva~. Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972. Doktoriral na V. Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). 1985. Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. 16. Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002). Egejskiot del na Makedonija. Aleksandar i smrtta (roman. 1984. MICKOVI]. Patele. T.

bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô. B. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. VII 1932 ‡ Skopje. Bl. 977 . ^upovski i V. Vo mart 1891 g. Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. Naumov. Med. Ó. Makedonskiot narod i makedonskata nacija. vo.#). Tatko (†Kapetanot#). Mir~ev. Skopje. ? – zatvorot Dijarbekir. Aco [opov. Xerov i dr. D.S. f. {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. Velko (†Vejka na vetrot#). no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina. LIT. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO. pa del od ~lenovite se uapseni. Makedonski letopis. a negovi urednici bile poznati imiwa. specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v. Turcija. istiot. na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. D. 20. so druga redakciska i jazi~na koncepcija.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADENOV M stanal predvesnik. Popkocev i dr. Ÿ. Kumanovsko. Krste Crvenkovski. Egejskiot del na Makedonija. [oq.. Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug. Bitola. Raskopki na literaturni i nacionalni temi. Boro Miqovski. MJAKU. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. ^ernodrinski). glasot j e predaden so grafemata i. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. Ý. Mihail (Tetovo. i pokraj toa {to vo osumdesettite godini. Kral Lir vo istoimenite dela. P. so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti). P. [tip. Andrej (†Sauna#). Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#). 270. Poparsov. P. drugi izbegale vo Makedonija. po~nuva da go izdava svojot organ sp. a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. internirani. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). sonot). na slobodnata teritorija na Kozjak. [ahov. Baal. 23. XII 1924) – pripadnik na VMRO. I.: D-r Bla`e Ristovski. n’). Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). Gradinar (†P. N. Bil i direktor na istata drama. Andreja \or|iev (Kumanovo. R. MI[EV. B. Tod. †Loza#. Í. M. so svojata otvorenost i kriti~ki odnos. 1992. I. N. a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun. 1906) – istaknat ~len na TMORO. a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#). 42–122. e napadnata kako separatisti~ka. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’. Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite.g. Bajru{ (21. Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. zb. Dejkov. Hr. a vo raskazot †Na Mokrov# od P. Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip. Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989). Ulogi: †MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. †Loza#. [ahov. 1993. poradi {to bil osuden. Poparsov. ja razbranuval makedonskata javnost. po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija). K. so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so. gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki. 22. R. g’. N. Od i. \. se pojavil na 22 mart 1944 g. na ~elo so K. H 1893).. Poradi vojnata. direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite. Mitru{ (†Naslednici#). L. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. Naslovot na spisanieto †Loza# (1891) †Mlad Borec#. 30. vo Fu{tani. Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska. St. zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani). [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari. Popkocev. Stojan ([tip. a treti kon krajot na godinata. no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Ivan Mazov-Klime i dr. Dru`bata e rasturena od vlastite. Mir~ev. LIT. Balas~ev. 469–602. ‹. 17. zavr{il vo Skopje (1958). vesnikot se pe~atel na razni lokacii. I 1952) ‡ akter. Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). Od januari 1892 g. ~lenovite se apseni. zaedno so drugi intelektualci. prviot broj na organot na NOMSM MI[KOVSKI. III 1882 – [tip. LIT. Bojaxievski. Skopje.: Zoran Todorovski. Hr. Anglija (1972).). Dejkov. a nabrgu potoa osloboden. Gruev. Astrov (†Vujko Vawa#). P. Dru`inata Konstantin Mi{ajkov Bajru{ Mjaku ~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. Z. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#. {tipski okoliski vojvoda. 2001. Aleksandrov. biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. MLADENOV. ja formiraat MMKD (G. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. 1983.: P.

1989. Skopje. 2003. R. †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr. †Gocevi denovi#. Svetozarevi}. LIT. ~len na redakciite na †Istorija#. Tetovo vo minatoto. 1986. USA. kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v. kade {to i po~inal. t. 423-424. Cepenkov). Skopje. pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija. Kumanovsko. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University. Skopje. 1986 (koavtor). 2005. XII 2006. 1985. 1983. Skopje. 1973. 1978. P. 11. Strumica. Zbornik tekstovi. Sv. Makedonska kniga na rekordi. spored prikaznata na M. Ml. Banatskoto selo Jabuka. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata. S. Vragoturce. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo. Bl. BIBL. Vo 1995 g. Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). Simo Mladenoski \or|e Mladenovski MLADENOVSKI. odgovoren urednik na sp. Makedonskata literatura za deca. 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek). 1985.: Filozofski fakultet vo Skopje. 2000. Mladenov go osnova †Fokus#. 1990. †Glasnik# na INI. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija. zbornici na dokumenti. Br. Makedonski revolucioneri. 1992 (koavtor) i dr. redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. †Prosve- MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na . Vo vremeto na tetovskite provali (1905). Skopje. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970). a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#. Del~evo. 1977. Dokumenti. Antropologija. Ki~evo.: Prva~iwa (raskazi za deca). 1-5. 1985 (so koavori). Skopje. Raskazi za deca. prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite. Skopje. a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. 1983. Nikola (Skopje. K. 1988 (so koavtori). 265. a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Skopje. Skopje. Po spomenite na Lika ^opova. folklorist i pisatel za deca. Sociologija. a potoa raboti vo INI. Dokumenti. Kavadarci‡Negotino. albanski i turski jazik). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Skopje. Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata. 28. Skopje. 1998. Skopje. 1986. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Skopje. na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945. LIT. 1978 (so koavtor). Skopje. Tetovo 1964. Dokumenti. Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974). Kumanovo. Makedonska enciklopedija za deca. \or|e (s. Skopje. B. Avtor e na pove}e monografii. \.M MLADENOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Bil direktor na tetovskata progimnazija. Skopje. 1984 (so koavtori).: Antropolo{ki ogledi. vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. 1988. Makedonski revolucioneri. Mladinata od Makedonija vo NOB. †Razvigor#. Simo (s. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Skopje. XI 1947) ‡ sociolog. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945. 124-129. Skopje. u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski. VIII 1947) – istori~ar. †Makedonsko nasledstvo#. [arena kniga (Raskazi i poezija za deca). kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. (na srpski jazik). ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija.: Muriz Idrizovi}. 16. BIBL. koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. Vragoturce. Dosta ropstvo i tiranstvo. 1969. 1988. Sonot na pticite (pesni za deca). Skopje. Najdenovski. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. †Roditeli i deca#. bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje. Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran 978 MLADENOVSKI. Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM. Skopje. 10. Skopje. pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. 1983. LIT: B. Chico. Doktor E{ko (pesni za deca). Nikola Mladenov MLADENOV. Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905.. organ na SSMM. Praznikot na mama (raskazi za deca). Skopje. Siljan [trkot (preraska`al. kniga {esta. Banatsko selo Jabuka. na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Kumanovsko. Kavadarci 1971. 1970. NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite. Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes). 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998. Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija). Skopje. kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa.

qubovta i ubavinata. †Sv. Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko). Beograd.-K. kaj Veles. A. vo kruna- vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata.) ~etiriesette vojnici od Sevastija. N. Kit. LIT. BÍlgarski obi~ai. maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). kniga VII. Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. Ohrid (XI v. zatvora akumulacija od 8 milioni m3. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija. Po predanieto imalo 40 crkvi. so nagolemen den. detaq. kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. po hirurBr. †Sv. „MLADOST“. sueveriÔ i kostÓmi. Petka# od 1628 g. T. Se praznuva kako den na mladosta. SÍbral i izdava K. pa se pravele 40 metanii pred Gospod. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. Haxi-VasiqeviÊ. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢. Zaminal od Skopje vo 1975 g. se sobirale 40 pol`avi. so volumen na teloto od 2. Hrvatska 9. vo Saraevo. XII 2003) ‡ hirurg. SAD. Beograd. Kumanovska oblast. Skopje. Bogorodica#. IV. 7-8. osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. Spas#. ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit. 1909. Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908) †MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m. M. SofiÔ. [apkarev. Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#).: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#. koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart).. na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija. Vra~i#. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. pojavata na pticite preselnici. Mladoturcite ja formirale (@eneva. †Sv. Nikola# (restavrirana vo 1931 g. Organizira kulturni. LIT. Sl. {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. 435. 1891. otdelÍ I i II. up- Ezeroto †Mladost# kaj Veles 979 . M. ~astÏ treta. 1927. a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto. posilno sonce. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. Q. gija na VMA vo Belgrad. Galerija na ikoni. za da se za~uva celosta na MLADINI]. M. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v. vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. se berele 40 bilki.. voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija. se pravele 40 sarmi. od koi se utvrdeni 12.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MLADOTURSKA M ta dolga 73 m. Ima sopstveno zemji{te.: J. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. Arhangeli# i †Sv. vra}aweto na vegetacijata i sl. denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. locirana na rekata Otovica. sportski i drugi manifestacii. Lepa Spirovska. Ivo (Bra~. Hrvatska. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta. doktoriral i stanal prof. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. 141. N.560 m3. Orman (Skopsko). 1981. u~iteq. Ju`na Stara Srbija. obrÔdi. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. 1925 ‡ Split. †Makedonski folklor#. se pravele 40 teganici. Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci.. †Sv. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici. ravnik na VB. na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti.

). Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe. mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija. Kr. LIT. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot. osnovan vo oktomvri 1996 g. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic. So ustavnite amandmani od 2001 g. 3.526 `. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. javni i administrativni objekti. kako del od A. †Makedonski telekomunikacii#. LIT. pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. do Ustavot na RM od 1991 g. pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura. Skopje. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni- MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. Vpro~em. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#. no i sovremeni formi na menaxment i marketing. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite. a na sever so Prilep. Grupa avtori.562 ha. Od aspekt na energetskiot pogon. Vo M. Optimizacijata na kapacitetite. MOGILA – selo vo Bitolsko. koja zafa}a povr{ina od 25. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L. Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no 980 . Od zapadnata strana na M. Dimko Iliev.000 korisnici. koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. 1991. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM. modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata.710 `. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Sandanski. te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940). nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Teloto im e podeleno na glava i trup. od Ustavot na NRM od 1946 g.: M. Pandevski.) MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. Od 2006 g. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum). MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800. a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot. sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda). 2/3. [. Vo normalni uslovi na razvoj. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole. zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. †Mobimak# A. – M. Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912). modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot. AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija. 3/5. programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. [emnica. 2003. koj e sostaven od golem broj segmenti. 2003.: Jon~e [apkarev. LIT.M MNOGUNOGI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba. †MOBIMAK#. Preku svojot edinstven akcioner A. Zakon za dr`avnata uprava. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti.D. So garantirawe na razni prava na malcinstvata. a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. †Makedonski telekomunikacii#. sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. na nadmorska visina od okolu 580 m. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#. a ima 23 naseleni mesta so 6. Zakon za odbranata. M. 2004. Seloto e sedi{te na op{tina. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. K. naskoro zapo~nala Balkanskata vojna. IX 1911). Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni. apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr.9%. Skopje. so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99. edna od najva`nite zada~i. Vo makedonskata industrija. T. 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda). endemi~en vid od Gali~ica. i tiranijata) na malcinstvoto. K. 3/4). Ministry of environment and physical planning. Al. Sv. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli. = iljada). St. Dr. Voobi~aeno. a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot.D. a nivniot broj iznesuva 1. V. modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. pretstaveni so 13 vidovi. po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto. Makedonija na Balkanot. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola. kn.: Svetomir [kari}. Skopje.D. odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod. Istorija na makedonskiot narod. pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Toa e naseleno so Makedonci. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. Al. Tr. Skopje. so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. od koi. i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija. Skopje. Zakon za sudovite. Gr. isto taka e del od tehni~kata modernizacija. od desnata strana na r. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid). 1990. Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.

Vo mart 1945 g. 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. INI. po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski. I. bil na PMF vo Skopje. 1996. pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Vo avgust 1944 g. MOJSEJ (? – 976) – komitopul. V. Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. naroden heroj. Bil mentor na 8 doktorati. povrzani glavno so fizi~kata optika. Samuilovata dr`ava. go opfa}a i upravuva~koto. Ekonomski fakultet – Skopje. dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969). Vo RM. kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#. (so smrtta na najstariot David). nastani Kniga prva. prof. Skopje. †Sv. P. 1948.: S. MANU. ovaa modernizacija se izrazuva. Pece Nedanovski. kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. Pirivatri~. Angel (Oraovec. XI 1997) – fizi~ar. Ur. sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84). LIT. ^len na KPM od 1943 g. a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. 2006. red. Skopje. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951). zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982). Ekonomski institut – Skopje. 2003. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem). pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955). 1990. 15. lu|e. Petr. pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981). Lazar (Negotino. 2006. Skopje. Vele{ko. N. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata. 17. Primeneta ekonomija. 1963). aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto. Bogorodica#. Od istoriski aspekt. 12. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. Josif Mozer okolu 120 statii. diplomat i publicist. Josip (Osiek. Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. [. Praven fakultet – Skopje. organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot. Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. Skopje. Skopje. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. 175–176. vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974). ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija. bil borec na [arplaninskiot. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija. BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe. Vo 1942 g. 166. LIT. (1965) na PMF. a pokraj sopstveni~koto. modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. Toj objavil Lazar Mojsov MOJSOV. Penzioniran vo 1980. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976). vtoriot sin na komitot Nikola.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska. nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura. {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974). a vo 1943 g. Skopje. V 1923 – Skopje. koga Mojsej. i T. Hrvatska. Predaval i vo Pri{tina. na XII brigada i na drugi voeni edinici. Antoqak. Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija. 981 . i vo Kumanovskiot odred. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOJSOVSKI M pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto. 20. pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti. Sv. III 2001) – general. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija. Angel Georgiev. 19. 1986. XII 1920) – politi~ar. kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. Samuilovata dÍr`ava. MOZER. obhvat i harakter. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. pred sè. 1997. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija. Memoarski zapisi – sredbi. kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. B. S. Petr. vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. a od 1950 g. toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija. LIT. vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961). 1954. Angel Mojsovski MODRI^KI MANASTIR – v. po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978). ambasa- MOJSOVSKI. preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing. treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. Ekonomski fakultet – Prilep. istori~ar. str. IX 1915 – Zagreb. pove}eto od niv po penzioniraweto. a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. Pokraj drugite pri~ini. SofiÔ 2000. poradi nedovolnata izgradenost na industrijata. Skopje. Skopje. Skopje. str. Srednovekovna Makedonija. kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988). Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem. Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe.: Nikola Uzunov. pa prodol`i procesot na izgradba na novi.

\. Nikola# Stevan Mokrawac MOKRAWAC. a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. kulturolog i revolucioner. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi. Malk. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. SofiÔ. Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. Simeon V.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos. 454-456. Se {koluva vo Serez i Solun. razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost.: D-r Bla`e Ristovski. literaturata i filozofijata. vo 1944 g. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#). Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. od dekemvri 1942 g. Vele{ko. 1991. kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata. Skopje. †Ajdu~ka poljana#. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. O. Molerov. Razlo{ko. poslu{aj#.: D-r Boro Mokrov. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. Malk. (Bansko. Priredil Vasil Tocinovski. Nejziniot podem vo XX v. kako i petnaesettata. Makedonija. prv doktor po novinarstvo vo 982 MOLEROV. SbNU XLVIII. 24. so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#. †Juda Iskariotski#). a vo postdiplomskata vo 1998 g.-J. IV 2005) – pravnik. dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. radovi{ki okoliski voj- . Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. se oformeni so pesni od Makedonija. 18. politi~ki rabotnik i publicist. i vo podgotovkite na partizanska baza. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela. 1987. Molerov. Dr. R. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. †Sv. Rim i vo Lajpcig. 1980. [ahov. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. BIBL. \. XII 1917 – Skopje. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. Po vra}aweto od internacija. Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945. Zbor. 7.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin. Kostadin Molerov Dimitar Molerov Boro Mokrov MOKROV. pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. Narodopisni materiÔli od razlo`ko. 30. B. Kostadin (Ko~o) (Bansko. Skopje. do krajot na 1943 g. Dimitar G. 15. 1971. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. BIBL. Beograd. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). vreme. Stevan (Negotin. 29. 1961) – poet. drami (†Novoto u~ene#. Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo. 1993.-Z. Dimitar G. R. zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. Drami. izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. bil sekretar na SKOJ. MOLEROV. BIBL. †Noviot daskal#. pe~at. Muzika u~i vo Minhen. Skopje. bil vo zatvor. Istra`uvawa i materijali. LIT. folklorist. Skopje. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. stihozbirka †@alna mi babo. Kako dobar student i MOLEROV. Razviva revolucionerna dejnost. R. 1980. 1. SofiÔ. a potoa vo internacija. poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin). 1874 – Sofija. 1954. agronomijata i vo drugi oblasti. SbNU XLVIII. I. Makedonskiot stih 1900–1944. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo. XI 1876 – Sofija.M MOKLI[KI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA LIT. Beograd. Jovan Zlatoust#. B. farmacijata. II 1875 – Bansko. no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. dramski pisatel. Avtor e na pove}e statii i monografii. Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija).-J. D. I 1856 ‡ Skopje.: Vojna enciklopedija. Radio Ohrid. folklorist. publicist. Skopje. objavena so brat mu Dimitar. Srbija. MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. 1954. Boro (Veles. od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. 1993. filolog. Drami. Vo 1942 g. Dimitar (Bansko. MOKLI[KI MANASTIR – v. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990. poet i revolucioner. 2. Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot. 9. 13. 1980. Priredil Vasil Tocinovski.

a potoa zaminal na pl. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. Bela. Juna~ki narodni pesni. Kr. Vo Makedonija ima 73 taksoni. 1929. Sofi®. Sv. 2. na desniot breg na r. eseist. MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. roman. Sk. Jovan RadowiÊ. Adam Monasterlija. ^un. so koi se ishranuva. Gre{na nedela.: NBKM-BIA.: Mark Cohen. kriti~ar. 1957. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703). Mo{e Jafa. roman. Negovi sledbenici vo X–XI v. VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. Skopje. Otporot vo Makedonija vo MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v. sinot na Jovan. Mac. sv. bil ko~anski vojvoda. 325. Vo tekot na 1902 g. op. V. Godini nesonici. 4. 2003. Kr. LIT. Bil sekretar za kultura na R. LIT. a. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe. Simeon Molerov vremeto na turskoto vladeewe. Sk. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. M. Mom~il Ónak. 23-27 i 205-206. Skrino. l. Sk. pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn. New York.. Zdr. Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. Skopje. od koi 6 se endemi~ni. roman. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). Blagoevgrad. od koi 300 se vo Evropa. 1987. MOLCI.: 583. Najistaknatiot ~len Jovan. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca. 1992. 1956. pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija. I. Apatania plicatus Radovanovic. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite. K. 70. Skopje. po rekite Vardar i Babuna i na dr. Mus. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. T. kako i Aharon i Hajim Albuher. vo koi prestojuvale monasi. 41. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890).. Skopje. Kozjak. Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. Poznati se nad 3. Al. 1939. J. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L. 2. Sk. pravat ku}i~ki od rastitelen materijal. Vo 1987 god. obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni. 983 . sitni kam~iwa i ~erupki MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. Ml. Aleksandar Matkovski. Gil. LIT. vo epskite pesni vujko na Marko Krale. BIBL. 1991.. Vo sredniot vek. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). 1980.e. Sk. ‡ kreposta Periteorion.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONA[TVOTO M od pol`avi. 1968.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. slabo voo~livi peperugi. 7. Poznati se kako golemi {tetnici. 61. raskazi. IV 1927) ‡ raska`uva~. na padinite na bregot Cion. 1972. Microlepidoptera. Novi Sad. krzna. Prohor P~iwski.: G. preveduva~. tkaenini od volna i sl. 1975 se endemi~ni. Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708).: Jon~e [apkarev. zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g. IV. Posebno izdanie. Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia. GÓzelev. V. od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid. 1986. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje.: Jon~e [apkarev. Gavril Lesnovski i dr. 84. koe organiziralo kulturni. Sk. – M. Grupa avtori. II. vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10. Kolovratnica. Kliment i sv. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix. Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. Nam. ^ekori. Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#. Joakim Osogovski. P. Vojvodina. MONASTERLII (XVII v. i LIT. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot. Osogovo.000 vojnici †Racka milicija#. trichos gr. 1968. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. Bartusis.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L. Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata. ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti. Josef Klimesch. IZV.. 1992. 1976. MOMIROVSKI. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki. LIT. 1967. 1991. C. Bile prvite `iteli na naselbata [ama. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj. 110 i 114.: V. Sk. Skopje. Last Century of a Sephardic Community. organski ostatoci vo pti~ji gnezda. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. The Jews of Monastir 1839–1943. nagrizuvaat li{ai.. f. Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900). potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). Sci.). „Byzantinoslavica“. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski. Istorija Srba u Vojvodini.000 vidovi. vo Treskave~kiot manastir †Sv. sv. S. 1943 i Limnephilus petri Marinkovic. LIT. 91–93. Duhovniot otpor.. no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri. Tome Momirovski MOLCI (Tineidae) – sitni. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. T. Nat. se sv. 1995.. voda. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. 1640. Tome (Ki~evo. Ministry of environment and physical planning. Vo narodnite pesni za nego. tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906). drvo. povest. 71.: Strei i pesoci. 1961. 2003. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Novi Sad. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite. Vo Makedonija ima 44 vida. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. = vlakno i pteron = krilo). Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero. Makedonija (minister). 103. 5. [lomo Kalderon i Menahem Koen.: D-r A. Skopje. potoci i bari. Sk. kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina.. oberknez. K.. patopisna proza. od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. od zrnca od pesok. povest. LIT. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Jovan Rilski od s.. – M. Bresliki. 1983. IviÊ. Rila. paraklisi i skitovi. romansier. Tr. M. 1979. raskazi. Struma. Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932).

4. vo sovremeni uslovi. prosvetata. I. odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna. sepak. Vo januari 1994 g. Pritoa. 14. Taka. 1996. Vizanti® duhovna kultura. vrabotenosta). pratenik vo Narodnoto sobranie. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. Al. se vovedeni aukciite na depoziti. 1994. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija.M MONEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA Treskave~kiot manastir †Sv. vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto. monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika. a po~nuvaj}i od maj 1993 g. Angelov. II. MONEV. monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli.: D. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe. centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. pripadnik na VMRO. potro{uva~kata. Velev. Iako. Z. kako instrumenti na monetarnata politika. NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija. 67–82. †Muzejski glasnik#. Kratovo. Skopje. broj 1. Vo ramkite na ovaa strategija. pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. Vo fevruari 1994 g. koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka. do oktomvri 1995 g. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. Mihail (Kratovo. Isto taka. St. Poradi nesta- bilnosta na pobaruva~kata na pari. t. Od april 1992 g. Tod. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta. Od institucionalen aspekt. Na dolg rok. vo princip. koi od 2000 g. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. Prilepsko mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli.. koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. Zagora. nerazvieni finansiski pazari. @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944). visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa. Istovremeno. Kumanovsko i vo Kratovo. vo maj 1993 g. zaradi ostvaruvawe na krajnata cel.e. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. Vo juli 2000 g. se vovedeni devizni svop operacii. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika. na kus rok. cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika. IV 1944) – u~itel. centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka. t. NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. LIT. stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. Pritoa. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. po~nuvaj}i od 1993 g. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi. koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni . Tr. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole.: Zoran Todorovski. Do po~etokot na 1994 g. XI 1881 – Gorna Xumaja. koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini. Taka. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. Sepak. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko. nisko nivo na devizni rezervi itn. proizvodstvoto. LIT. kulturata i umetnosta. 2003. koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. neposredno po monetarnoto osamostojuvawe.e. centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe. pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Po vojnata bil vo VMRO.. promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984 ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite. vo noemvri 1993 g. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Bogorodica#. vo oktomvri 1995 g.

Tit. Skopje. Pari i bankarstvo.696 par~iwa vrednosni bonovi. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik.e. so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. napraveni od kralot Filip V. Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10. `ivotni i sl. 320 g. F. bez pretstava na vladetel. London. Darado. Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli).: P. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). 1939. so povremeni prekini vo rabotata. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena. Vladata donese odluka. Na 7. II 1992 g. LIT. Bitrakova-Grozdanova. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti. a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). J. Avrelij. Domna. May. Sarnoa. G. Josifovski. pr. otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. P. Domitijan. Sever. koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). Monetite i monetokovnicite vo Makedonija. Trajan. Skopje. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa. J.). Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili Moneta na Stobi (avers/revers) nivnite `eni (Vespasijan.: Kiki Mangova Powavi}. pr.858. koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g. Monetarnicata. no poradi rudnicite na srebro i bo- MONETARNICATA VO STOBI. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g.: Qup~o Trpeski. M. MONETARNICATA VO DAMASTION. So reformite vo fiskalnata sfera. LIT. Faustina II. Daparija. Od juni 2003 g. koga se vovedoa repo-operacii. The Coinage of Damastion. 50. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini. Na prednata strana na bonovi- 985 . Narodna banka na Republika Makedonija. vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina. LIT. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata. Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid. Skopje. 25. Stobi steknal MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii. Geta i Karakala) i t. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit. Van~o Kargov.: V.n. J. Na 19.. †psevdoavtonomni# moneti. P. P. a na reversite trino`ec. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan. G. Po{irok monetaren agregat e M1. 2006. hramovi. XII 1991 g. no pod kontrola na kralot. Moneta na Damastion (avers/revers) MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.: J. Rimskata monetarnica vo Stobi. gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). Po{irok monetaren agregat e M2.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETARNO M 2005 g. so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva. Skopje 2001. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. vo trezorite na NBM se deponirani 27. pravo da kove sopstveni pari. Lihnidskite pari.e. bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g. Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). J. Makedonija. 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja..e.. a prekinala vo vremeto na Karakala. 100. S. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period. LIT. se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi.n. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. Nikarh i na Simon. pr.n. Economy Press.). 2001. a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint. 64–70. Domitija.1. no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. 45‡49. LIT. preku izbranata pretstava na reversot (korab). Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon. vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. po 188/7 g. Moneta na Lihnid (avers/revers) MONETARNICATA VO LIHNID. a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. P. Naj{irok monetaren agregat e M4. Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. M. 2003. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija. verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid). Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina).n. Metodija To{evski – minister za finansii. P.

poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok.000 edinici.000 i 10. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid. 90 g. Pela i Amfi- . detaq od freska od crkvata Sv. crkvata Sv. 100. pr. Sofija i Sv. ikona od crkvata Mali Sv.n. Ilievski.. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. bronzena figura na Menada. Pritoa. Vra~i od Ohrid. Vo 168‡166 g. Trebeni{te. Poradi efektite na galopira~kata inflacija. IV 1992 g. Kurbinovo. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski. V 1993 g. G. podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5.). 50. \or|i od s.e. P. koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi. Daut-pa{iniot amam vo Skopje. a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. Vo Makedonija. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G.n. pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers) pr. pronajdena vo Tetovo itn. IV 1992 g. 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1. saat-kulata vo Prilep. crkvite Sv.e. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi. a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje.: Kiki Mangova Powavi}. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. Vo 166‡165 g. 50.n.e. Na Veligden. dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1. pr. Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi). kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi. pr. Skopje. Rudnicite za zlato i za srebro. ku}ata na Robevci vo Ohrid itn. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ.e. Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot.). Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. 2 i od 5 denari). V do 31.). IV 1992 g. Vo 158 g.. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Makedonski denar (avers/revers) te se pretstaveni tutunobera~i. Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. Van~o Kargov. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. 26.e. Pantelejmon vo s. tavanska dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. i trae do april 1993 g. NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10. 1 000 i od 5 000 denari. 20. Narodna banka na Republika Makedonija. Petar H. Publilij i L. Fulkinij. XII 1993 g.e. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10. 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija.n. IX 1996 g. pr. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. Jovan Kaneo vo Ohrid. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. zlatnata maska pronajdena vo s. bile zatvoreni. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA rozeta od albanska ku}a od Debar. {arplaninskoto ku~e. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. od koi se dobival metal za kovewe. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1. 87-109. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g.n. pr. Na 27. Nerezi. delo na skulptorot Jordan Grabul.n. Vo monetarnicite vo Tesalonika. Denarot se deli na 100 deni. Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite 986 LIT. 2006. na 7. pri {to zamenata trae{e tri dena. a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo.

Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija.: I. Touratsoglou.n. [eldarov. bile aktivni od I do III v. Tesalonika i Olint. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi. Touratsoglou.. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. pr.n. Filipi i municipiu- Moneta na Arhelaj (avers/revers) Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers) kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249).e. Josifovski ‡ N. Potideja. pr. Josifovski ‡ N. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. Berlin/New York.n. Skopje. Pela. provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol. LIT. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. Ortagoreja. drahmi. Vo periodot pome|u V i II v. kako Ajga. Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime. pr. Aminta III (389‡369). J. 1935.n. kako stateri. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina. Filipi. Gaebler. pr. koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na 336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala. od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g. Toj go vovel tipot na parite so Herakle. Pogolemiot del od niv. P. 1988. a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). Moneta na Pela (avers/revers) MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. 20‡22. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant. 1999. Isto taka. 22‡24. Ajne- mot Stobi.). narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393). eden za zlatnite. Edesa. 326. J. spored t. po~nuvaj}i od 480/479 g. Terone. III/2. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. kovel i srebreni stateri. Beroja. †Macedonia#. P. iako dolgo vladeel.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONETOKOVAWETO M pol. rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Ejon i Neapol. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija. bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. persiski te`inski standard. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413). Skopje. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. 1987. mi.e. pr. kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli. Tesalonika. Mende. ceremonii i veruvawa na lu|eto. Kralot Filip II (359‡ Moneta na Filip II (avers/revers) Moneta na Akant (avers/revers) ja.e. no so lokalni karakteristiki. 1999. drug za srebrenite. Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast. n. Dion. Potideja. Die Antiken Munzen NordGriechenland. P. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti- MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Ovie pari bile makedonskoto kralsko monetokovewe. Makedonia und Paionia.e.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol. hemidrahmi i dioboli. a vo ovoj period (od V do II v.n. ~ii izdanija bile kovani i posthumno. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit. vo periodot 148‡31 g.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. [eldarov. Vo imperijalniot period. tetroboli i oboli. po~nale monetarni aktivnosti. Berlin. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto. Toj koristel dva te`inski standarda. Koristej}i razni te`inski sistemi.e. parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti. a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. †BAR#. koloniite Kasandreja. pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti. dioboli i oboli.n. 400 g. Skione. Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389). I. Vo docnoarhajskiot.e. Toj e prviot makedonski kral. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak- Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers) 987 . Oxford. P. za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi. ponekoga{ so mali prekini. Po Arhelaj.: H. Pidna. LIT. me|u niv i monetarna. tetradrahmi.e. svoi pari kovale i drugi gradovi. vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. Pela. pr. nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki. Dikaja. 53–72. The Coinage of the Roman World in the Late Republic. pred sè. a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot.n. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor- Moneta na Tesalonika (avers/revers) vi od religiozna priroda. pokraj bronzeni pari.

Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II. 230). Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. nameneti za lokalna cirkulacija. 1974. ~esto pridru`ena so solaren simbol. frappe en Macedonie de 359 a 294.) ‡ spored Moneta na Deronite. 81‡102. se pajonskite vladeteli Bastarej. The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus.).e. J. P. pr. srebro i vo bronza.n.e. Golemoto rudno bogatstvo. drahmi i tetroboli. ~ie{to postoewe e Moneta na Avdoleon (avers/revers) ni od oddelni podunavski plemiwa. srebro i vo bronza. Toj kovel samo bronzeni pari. 250 – ok. po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi. Skopje 1994. Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija. tetradrahmi. 15‡28. kralot Avdoleon (315–286/5). ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. pr. Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ). Vo po~etokot (315–305 g. preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi. Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi. Bitrakova-Grozdanova. Demetrij Poliorket.: M. 1977.n. Kaj posledniot makedonski kral pret988 Moneta na Patraj (avers/revers) vi tetradrahmi. Raymond. Sinot na Patraj. Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia. didrahmi. pr. 27‡37. pr. Kralot Likej (359/–340/335).e. †Macedonian Numismatic Journal#. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala. 430/425 – ok. V. e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti. Coins of the Macedonians.n.n. LIT. Vo 311 g.) se odrazila i na monetokoveweto. Le Rider. mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ . Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava. Moneta na Likej (avers/revers) potvrdeno i so istoriski fakti. 1. Vo 277 g. G. drahmi i tetroboli). Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava. naj~esto inkuzni pari.. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri. 4. Kralot Filip V (221‡ 179). J. otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina. koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite. a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem.. †Macedonian Numismatic Journal#. Price. a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto. New York. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato. P. od Deronite (ok. Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. Poznati spored mal broj moneti.C. Nikarh i Diplaj. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. Toa bile anepigrafni. n.) kovel pari spored pajonskiot standard.e.n. 510/500 g. produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi.e. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina.n. pr. J. srebro i vo bronza. a potoa (po 305 g. J. so mali vrednosti. pr. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI.e. pr. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti.n. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v.n.). Paris. Josifovski. D. Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. pa taka kralot Leon (278–ok. 250) kovel samo bronzeni moneti. P. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo. osnova~ot na zaednicata na Pajoncite.e. a nekoi monetarnici bile zatvoreni. vo obid da ja zapre rimskata stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel. Skopje 1987.e.e. Macedonian Regal coinage to 413 B. LIT. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. Poradi golemata popularnost.n.M MONETOKOVAWETO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri.n. so vpe~atlivata pobeda nad Keltite. Naslednikot.: V. 1983.e. London. a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. Pir i Lisimah. pr. vo 294 g. M. 1991.) toj bil porazen. 400 g. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket. ati~kiot. pr. imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato. Vo najproduk- . Zurich/London. Price. pr.e. poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. Lil~i} ‡ P. kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo- MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. Simon. 530/25 – ok. drahmi i bronzeni moneti. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). Skopje 2000. Josifovski. obol (avers/revers) Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa.. pr.

prouve par la numismatique et l’or du Pangee. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa. Nikoloski. Lajaite i na dr. †Pesni#. de facto. Subotin i Q. poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. B. oktodrahma (avers/revers) so golemi vrednosti kako dekadrahmi. 2001.: Boris Petkovski. Kondovski. so mozaici na G. 513 – 480 g. edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. Poezijata na Montale. Principes d’economie moderne. 2è edition. poka`uva relativno visoka monopoliziranost. Athen. ZID-NM. silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite. P. IX 1981). †Godi{nik#. T. N. Vior i drugo. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata. Ekonomija – osnovi na ekonomijata. prerabotka na kau~uk. T. Krstevski. Poposki. Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. so mozaici na P. Skopje. Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo. proizvodstvo na ko`a i krzno. D. kreira priroden monopol. 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba. IZV. LIT. Ancient Greek Coins. Skopje. zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite. uvozna konkurencija. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. kako arhitektonsko-likovni celini. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija. 1925. (ok. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali. Euxenio Montale MONTALE. zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl. elektrostopanstvo. Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani. Denkovi}. B. se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti. Zaedno so Ungareti.: J. fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. K. vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. 1971 i Dnevnik 71 i 72. Pazarnata struktura na RM. Svoronos. pr. Socijalnite aspekti na 989 . ^emerski). Skopje. Grabul i I. Vo 1975 g. Paris – Bruxelles. 1956. Price ‡ N. Grabul). Antonela Petkovska. Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de- lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo. Jenkins. [ijak. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. B. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija.n. Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl. pari kovele Bizaltite. Lazeski (NOV vo Makedonija. Manevski. 1990. Todorovski. Fiti. zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite).e. B. so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni.n. 1984. Po zaminuvaweto na persiskata vojska. Stiglitz.) i egzistencija na priroden monopol. osmislen za upotreba i na orientalnite i na t.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MONUMENTALNA M Moneta na Deronite. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Nova~evski. Nasproti komercijalniot. LIT. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV. Koneski. D. proekt na R. Gil. 1973. postoi i priroden monopol. MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego. vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija. kako i vo sekoja druga ekonomija.. LIT. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata). oktodrahma (avers/revers) tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica. M. Edonite.). oktodrahmi i tetradrahmi. L’hellenisme primitif de la Macedonie. G. 479 – 460 g.n. isto taka. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa. MONOPOL – pazarna struktura. elasti~nost na pobaruva~kata. 2006. Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard.e. 1973. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to.: J.). Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata. Waggoner. London. privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta. kako mala zemja. 1918/19.: D. Sk. 1975. 1979/80 proekt na S.: Ante Popovski. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter. J. deregulacija. P. Haxi Bo{kov. se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite. koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. na Ekonomskiot fakultet – Skopje. spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta. De Boeck Universite. 12. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot.. Me|utoa. Ra|enovi}. pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. S. vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. London. 2001. LIT. vo osum sektori (`eleznica.) Moneta na Lijai. dobil i Nobelova nagrada za literatura. 1981. T. 1974 na J.: Koski od sipa. P. Do`ivotno bil senator na Italija. pr. 12. Satura. BIBL. F. X 1896 ‡ Milano. proizvodstvo na sto~na hrana i sl. gr~ki denominacii. Mitri}eski.

Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica. Magna Moravia. ~len na CK na TMORO.: NBKM-BIA. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. m. Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni. pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. Me|u niv. Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina. najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. 2002. Zd. Kiril i Metodij. pokraj prepisite na Preslavskata {kola. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885). a na mestoto na negoviot zamenik. koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. LIT i IZV. Bogdanci. Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905). a postariot vo prakti~niot `ivot. koja vo sredinata na IX v. M. LIT. sbornik stati k 1100.. op. 2. Pomladiot bil silen vo teorijata.-P. Prevedeni se 990 Dimitar Kondovski: †Sv. Sofi® 1981. Gorazd. V. politi~ki i crkovni interesi. I pokraj site pre~ki i progonstva M. za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. a pravo vo @eneva. u~enicite mu bile prognati. VIII 1881 – Sofija. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan. M. MON^EV. Podil sv..: 641. Vasica J. Hauptova. 1985. sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija. Praha 1996. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902). sostaveno od Konstantin-Kiril. koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. Cyrilometodejska tradice a slavistika. Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava. carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava.1. pripravila Z. arhiep. Mares F. i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot.e. R. 4. Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi. Boris V. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi. Moskva. Al. Praha MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. 46-60. 38-45. 16. X 1942) – pripadnik na TMORO. vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. Konstantinovo dedictvi po 1100 letech. site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija. Kiril i Metodij# (1976) MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski. U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front. 7-37. Magnae Moraviae Fontes Historici I-V. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is- . Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo. Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi. Brno 1966-1977. Skopje. zb. [vajcarija (1911). prevodna i originalna. u~esnik na Rilskiot kongres (1905). Tr. VelikaÔ MoraviÔ.M MON^EV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA 1965. l. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija. Literarni pamatky epochy velkomoravske. 15. m. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869). 95. Del od freskata na B. koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija). a. baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. B. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. 863-885. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956) monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto. f. (Prilep. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. zb. Vladimir Veli~kovski. od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing. Vo tekot na upotrebata vo V. Metodij). doplnene vydani. Vo rabotata tie se dopolnuvale. 1986. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava. Praha 2000.: zb. koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola. ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik.

Gil. 32.: Ivan Snegarov. MANU. a Velika Britanija i SAD 10 %. Struga. Ov~epolska. R. D.: Kiril Trajkovski. vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. [tip i Negotino). Rat. B-vitamini i mineralni materii. Il. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija.. i kako provincija (zaedno so Male{evo). ‡ J. Bitola i vo Ohrid. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%. LIT. Gradovi. m. P. Nejzinata poezija. vata Zletovska eparhija. Ristovski. \. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta. koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31). Malk. sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog. 1980. Skopje. Provadiska i Lesnovska. Apiaceae. Nansi (Havana. T. MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g. vo Prilep (1944). Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960). Prvpat se spomnuva vo 1018 g. Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz. Beograd. Bil otkrien i zatvoren vo 1946. Ilievski.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MOSKOVSKI M tokot so Zapadot. 1995. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora. a na krajot od XII v. Morkovi MORANI. Vo XIV v. 249-258. 38. kaj s. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O. Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. no bil razre{en. vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani 991 MORINA. 87-96. MOSKOV.. koga bila formirana no- . B. 2001. Gruji¢. Male{evska. 133-142. bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. X–XI (1979 –1982). e registriran kako selo.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. 2002. I–II. M. Rakovoditelite na M. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. MORKOV (Daucus carota L. spektor za Prilep. J. Azem (Morane. Ja osnoval Veterinarnata stanica MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata. Na teritorijata na RM se razviva vo MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v. Morozvidska episkopija. New Brunswick. koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. SVP. 1947) – u~itel. koja e dlaboko ispovedna i eruptivna. B. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). SofiÔ. Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast. Skopje 1983. a vo vtorata generativni organi. slov. Metodij. 1988. a vo juni 1946 g. Mariovsko). LIT. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka. 1999. P. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). Hr. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. 6.: Tanas Vra`inovski. Petr. S. 29. 1995. vo Bugarija SSSR 75%. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi. izbran i za ~len na CK. 2006. Dvornik. 169–188. New Jersey. Balisti. 24. stepolikoto podra~je (pome|u Veles. Skopje. 22. balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. e prevedena na mnogu jazici. 1970. P. Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep. MANU. 273–274. Dimitar (Prilep. Hr. Jovan Bel~ovski. vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s.: †Poezija#. Skopje. I. Kru{evica. Gr. So ova ime postoela do 1347 g. 1997. IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ. a Velika Britanija i SAD 25%. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. Bl. Nikanor.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija. Makedonska narodna mitologija. Skopje. tvrdini. Kir. kako i episkopot Sofronij (1541). LIT. LIT. Skopje. 1993. Pahomij.: \or|i Malkovski. Najpoznati nejzini episkopi se: David. Makedonija niz vekovite. Istra`uvawa vo Morodviz. III 1912 ‡ Prilep.-metodievskiot (st.) – dvegodi{no rastenie od fam.. Soznajbi. PERSISKA (Morina persica L. a Rusija 10%. Vl. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Se locira vo mesnosta Gradi{te. Morozvidska eparhija. Vo 2006 g.. vtoro fototipno izdanie. Tomoski. koj{to dejstvuval vo XV v. Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. LIT. koja go nosi negovoto ime. Byzantine Missions among the Slavs. Morodviz. LIT. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. pektinski materii. e laureat na Zlatniot venec na SVP. istiot. komunikacii. 2002. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast.: Fr. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija. Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija. Ml. Ko~ansko MOREHON. Skopsko. Prosvetitelskata misija na sv. D. Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944. 1923 – Skopje.

Prodlabo~uvawe na senzibilitetot. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Introduction par V. Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. ~ij v. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. odnosi. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria). Sv. f. koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. IV 2006) ‡ polski lingvist.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici. Variorum Reprints. 5. Traljic. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi. Sid. vizant. tesno povrzani so vodnite ekosistemi. Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje. I-II. Petar Iliev (Ohrid. Uro{evi}. Limosa. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g. kade {to ostanal do smrtta. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. Solan` (†Sluginki#).-Peterburg. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot. Diplomirala na FDU vo Skopje. po predmetot Pom. Vladimir Mo{in MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici. Mo{in. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#). vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid. vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata. Cambridge. poet so intelektualen senzibilitet. vo periodot 1945–1969 g. Harrison. Vo 1913 g. e izbran za prof. se zapi{al na Istor.: Modus {to se menuva. Irina (†Tri sestri#). St. 1971. Mosin et S. preminal vo Arhivot na Makedonija. 1936. N. a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. 1954. emigriral vo Jugoslavija. X 1894 & Skopje. VI 1929 ‡ Ohrid. glavno migratorni vidovi. profesori. eseist. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija. Qubov moja.: Balkanski ugovorni odnosi. Gil. London. pom. Glasgow. 9. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. 1952. Min. Sl. medievalist i slavist. Rilke. 2001. Vo 1964 g. 3.. I 1942) ‡ portugalski poet. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. R. a vo 1929 g. tringi ili vodni trka~i (Tringa. analiza na istor. raska`uva~. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje. SVP. Vo 1921 g. Mosin. Po zavr{uvaweto na Med. 1982. II. ortoped. 4. 12. Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). 9. etnologija na Isto~na Evropa. 2004. 1993. vo Petrograd. Ra{ela (†Spilion#). Lora (†Staklena mena`erija#). Elena Mo{e Vasko Moura MO[E. odn. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). (Limicola) 992 MO[IN. P. 2004. P. istor. MOSTROV. Solovjov and V. M. Izbran za sorabotnik vo Istor. Polska. Istor. e anga`iran kako prof. pomo{nite istor. filo- . LIT. Instrumenti na melanholijata. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). 1980. IV 1996) ‡ spec. Slovenski rakopisi vo Makedonija. na opis na rakopisi. MO[IWSKI. Milka (†^est#). f. Sl.-sloven. Poca (†Letni Siljane#).M MOSTROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA po 50%. 1954. Elena (Bitola. Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#). Scolopax) i bekasini (Gallinago. 1957. peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola. MOURA. Grcke povelje srpskih vladara (Beograd. Preveduva~ na dela od [ekspir. 1963. dramaturg. – V. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok. Po izdavaweto na Opis na sloven. Zagreb. Skopje.-filol. †BirdLife International Conservation Series#. Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije. Od 1967 g. BIBL. Kako profesor rabotel vo gimn. {quki (Numenius. Beograd. vizantolog. vo Koprivnica (1921&1932) i vo Pan~evo (1932&1939). Lorka i dr. Koncert vo pole.: Makedonsko evangelie na pop Jovana. trends and conservation status. no izborot ne mu e potvrden. Polska. II 1987) & akademik. i istor. II 1928 – Gdawsk. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev.: V. Hajdi vo istoimenoto delo.: Birds in Europe: population estimates. †Poezija#. 1974. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Anxela (†Majstori na zabuni#). Skopje. I i II. I-II. @ana (†Doma#). Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. Calidris). Vo 1939 g. Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto. Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata. Zagreb. 1998. Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin. Dante (Bo`estvenata komedija). BIBL. istor. direktor e od 1961 do 1967 g. 16. Vo 1930 g. na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. Vo 1969–1975 g. LIT. A. P. C. Vladimir Alekseevi~ (S. nauki i filigranologija. koi go pravat gnezdoto na zemja. kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. V 1968) ‡ akterka. istor. M. Redaktor V. Mosin. 14. Nade`da (†Semejni prikazni#). vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit. Struga.d. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939).19. no}e be{e. nauki. golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. LIT. doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928). no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. Philomachus). A. Toj e poet erudit.

Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti. MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. Kr. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. Skopje. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L. @olt mre`okrilec Makedonski mrazovec MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti. so dolgi i lentovidni zadni krila. 1991. Kr. ezera i trevnici).: Jon~e [apkarev. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. M. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica. kirilometodievski period. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid. a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. Razli~no se oboeni. 1–640. vo koi naj~esto lovat mravki. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae). ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). Vladimir Krpac. 23-30. europaeus L. Kr. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. LIT. LIT. Macedonian Museum of MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja. T. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).). koi se najgolemi neprijateli na mravkite. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici. T. Skopje. crnata mravka (Formica fusca L. Z. Narodna in univerzitetna knjiûnica. K. izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. LIT. so golemina od 1 do 2 cm. – M. V.000 vidovi. (M. – M. MRAVKA. glavno od potoplite predeli vo svetot. koj e maloaziski element. Ksi&ga jubileuszowa w 70.: Jon~e [apkarev. 1-664. I 2003) ‡ novinar. Branislava Mihajlova. Galeodes graecus C. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MRMEVSKI M log. Warszawa 1984). Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot.: Tematy. Imeto go dobile po larvite. MRAZOVEC. T. Boris Sket … et al.). ~ii larvi se hranat so mravki. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej. koj po~nuvaj}i od 1947 g. izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja. V. Pavle (Prilep. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. CRVENA [UMSKA (Formica rufa L.. libelluloides Sch. K – M. macaronius Scop. obrasnato so vlaknenca.L. Natural History – Ministry of Science. XI 1925 ‡ Skopje. 1991. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni.: Jon~e [apkarev. T. Kr. Teloto im e dolgo do 7 sm. = sonce i fugere = begam. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok. T. po {to go dobile imeto. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L. Dol`ina na teloto e do 1 cm. LIT. V. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa. Participation with Underproject: Klass Insecta. poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. Koch.). Gradi mravjalnici visoki do 1 m. naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. – M.). i endemi~niot L. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. kokonite. sitni insekti i so vodni molci. slavist. Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. Gdavsk.. 1999. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori. Skopje.. polonist. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot.900 vidovi. vidot Nemoptera sinuata Oliv. 23. Ljubljana 2003. Skopje. 1998. celiot svoj raboten vek – do pen- Pavle Mrmevski 993 . LIT. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. éivalstvo Slovenije.. Poznati se okolu 1. T. od rodot Libelloides poznat e vidot L. Kr. za skladirawe na hranata. V. Poznati se preku 6. Redot opfa}a pove}e familii. MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi). K. 1991.). Skopje 1991. so koja go iscicuvaat plenot.: Jon~e [apkarev. Vl. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego. 1991. Larvite imaat tri para noze. koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda. K. – M. Imaat usten aparat za grickawe. 13. po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations.: Jon~e [apkarev. kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka. LIT. Skopje. K. V. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L. isto kako i ma{kite ~lenovi.) – cipokrilen insekt bez krilja. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. za provetruvawe itn. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. Final Report. MRMEVSKI.

Novi Sad.: Jon~e [apkarev. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L.000 vida. I. 1991. koe lesno go pronao|aat po mirisot. @ivee. Skopje. Skopje. 2001. Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. 1991. London and Glasgow. 23-30. C. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. MUVA. – M. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 1999. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. Faculty of Sciences. – M. Cambridge. Mrtove~ki pla{t prete`no. LIT. Glasgow. Kr. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L. MUVI.: Josef Thurner. Sneûana Radenkovic. Syrphidae) of Macedonia. 2004. Skopje. LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa). Vladimir Krpac. 1991. V. urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida. Bil sorabotnik. V. ZLATNA (Lucilia caesar L. B. Nekoi se bez krilja. MUVI. A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe. Skopje. ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki. Branislava Mihajlova. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Kr. Ante Vujic. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso. 1970. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali 994 . MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici.. Smiljka Simic. Nekoi se predatori na p~eli. Branislava Mihajlova. Vladimir Krpac.: Jon~e [apkarev.: Birds in Europe: population estimates. \. V. – M.: Jon~e [apkarev. LIT. trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus. Vo Makedonija e redok vid.).) koja. V. VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti. – M. Acta. T. 1991. T.: Jon~e [apkarev. Vladimir Krpac. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi.M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. LIT. a naj~est e vo juni i vo juli. Acta Entomologica Slovenica. @ivee vo naseleni mesta. 1991. Kr. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. – M. Participation with Underproject: Klass Insecta. Mac. Final Report. Kr. K. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. 1990. – M. LIT. prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza. LIT. K.000 vidovi. Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera. Skopje. Mus. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. 1991. TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. MUVI. LIT. LIT. 1982. T. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L. Sv. od koi 6 se endemi~ni.peja~ki (Oscines). Doctor Thesis. GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Leta od rana prolet. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. LIT. V. K. e ~esta kaj nas. Skopje. 2006. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. V. MUVI. – M. Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science. V. Posebno Izdanie. 12. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg. – M. Aktivna e no}e. P. a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. T.) – dnevna peperuga. koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. K. lovej}i gi od zaseda. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. K. Grypocera und Noctuidae. 1999. U~esnik vo NOB. MUVI. Nat. K. prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen. 1991. Final Report.: Jon~e [apkarev. Lionel G. V. MUVI. MUVI. vo Makedonija se poznati 262 vida. Se hranat so drugi insekti. Skopje. Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. so vkupno £etiri vida. Sci.: Vladimir T. Fauna of hoverflies (Diptera. Rhopalocera. – M. ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti. Participation with Underproject: Klass Insecta. od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L. MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L. K. Riley. po {umskite livadi kade {to ima brezi. Higgins and Norman D. T. na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi.) – krupna no}na peperuga. †BirdLife International Conservation Series#. LIT. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. po {to go dobile i imeto osoliki muvi.). Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. T. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6. T. 1964. i larvite im se grablivi. Syrphidae) of Macedonia. GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. K. Kr. LIT.: Jon~e [apkarev. Nozete im se silni i vlaknesti. Pove}eto se slabi leta~i. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Zoologija na bez’rbetnite `ivotni. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae). Kr. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. Se pojavuva od juni do septemvri. Munchen. Kr. Rasprostraneta e vo cela Evropa. Vo Makedonija se sre}ava retko. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. T. @ivee na suvi i son~evi tereni. Harrison. GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. Kr. MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni. Sid.: Jon~e [apkarev. Kr. Se hrani so nektar. Paul Scheider – Predrag Jaksic. Skopje. 9/2: 169-174. K. Departman of Biology and Ecology. 23-30. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4. P. Ljubljana. Skopje. Krpac. – V. T. ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. Od niv. Skopje. Dostignuva dol`ina do 12 mm. V. osi ili mravki.

laboratorii i biblioteka. T. LIT. LIT. 2 (mart 1945). @iveat vo blizina na vodi. Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992). Acta. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata. spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. 1949) ‡ op{t muzej. prva polovina na 1945) ‡ vesnik.. Grupa avtori. zanaeti. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki.: Bogdan Horvat. kancelarii. Vo izminatiot period. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. ima pribrano nad 16. V.: Dragan Petkovski. Makedonija. etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. istorija i srednovekovna umetnost. Za~uvan e samo br. se zastapeni arheologijata. J. Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia. rabotilnici. ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija. od koi 6 se endemi~ni. 1976. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija. Gligorov. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki. Nat. Naslednik na Arheolo{ki muzej. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata. kako rezultat na me|unarodnata akcija Muzejot na Grad Skopje Muzejot na sovremenata umetnost 995 . Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. S. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija. Skopje. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni. Mac. od praistorijata do dene{ni dni. Najgolema muzejska institucija vo R. Mati~na muzejska ustanova koja sobira. MUVOMORKA (Amanita muscaria (L. na makedonski jazik. Bog. Zagreb. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija. 2001. Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja. nakit. K. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. istorijata i istorijata na umetnosta. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka.000 muzejski predmeti. ™orÚe MiqkoviÊ. 19(6/159): 147-170. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. obleka i dr. osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. Osnovan vo 1964 g. Muzejska delatnost u Makedoniji. formiran vo 1924 godina. smesten vo Suli-an. – M. 1980. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek.: Fr. kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato. M. etnologija. Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina). Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina. obi~ai. ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski. K. istoriska i arheolo{ka sodr`ina. Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Etnolo{ki i Istoriski muzej. 139. 1995. Bog.P. kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. LIT. okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. †MUGRI# (Polo`aj. Kr. Sci. so 22 stranici na hektografska tehnika.: D-r Boro Mokrov. Redaktor bil D.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba. 1993. Ministry of environment and physical planning. Skopje. K. Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot. Ml. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se do prerodbata. etnologijata.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MUZEJ M uloveni insekti kako dozvola za parewe. Mus. Kako posebni oddeli vo nego Mizejot na Makedonija MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje. Raspolaga so izlo`ben prostor. Skopje. pokriena so beli krpi~ki. 447. Od 1970 g. organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#. Skopje 2003. . preku redovnata stru~na rabota. Skopje. K.

MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). audio i videomaterijali (gramofonski plo~i. Sudskata palata vo Kavadarci. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46). kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. Wien. Skopje. Dosega se objaveni 18 broja. audio i videokaseti i kompakt-diskovi). Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli. MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. \.-B. 2002. Prirodnonau~niot muzej vo Struga. Uskub im 17. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Pove}e e izrazen prakti~niot. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. Tomovski. MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija). Skopje. Skopje. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura. 2000. delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe . \. Skopje. Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. P. osobeno od Slovenija. MULA. Jahrhundert. Kontinuitet 1977‡1985. ? – ?. kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. Al. LIT. Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. 2. Kliment Ohridski#. Boris Petkovski. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei. periodi~ni spisanija i vesnici. koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. LIT. urednik. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. 1949. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko.R Srbija (1975). a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo. kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924). Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki. MUKAETOV. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka rabota i so publicistika. me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka. Bog. K. U~esnik vo NOB od oktomvri 1942. pripadnik na prvata povoena generacija. 2001. Petar (Prilep. 10. apsen i interniran. Skopje. so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo. bankata vo Kavadarci (1974). dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. Kol. Skopje. za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. Muzejska delatnost u Makedoniji.: Herbert Duda. Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska. J. Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi. otkolku teoretskiot aspekt na K. Po~na da izleguva vo 1997 g. Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. 5. Od oktomvri 1944 g. Ort. Husamedin (Skopje. pri NUB †Sv. Teritorijata na Makedonija. 2004. Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971). ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). 2006. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. Sorabotuval so pove}e mediumi. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija.: K. IV 2005) ‡ novinar. Sowa Abaxieva Dimitrova. potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). B. go ure- duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. 2001.: Duhot na makedonskata ku}a. Duhot na makedonskata gradba. glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. Bog. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe. LIT. muzeologijata. Vo periodot 1957/79 g. 1552) – osmanliski poet. BIBL. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje. ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii.: ™orÚe MiqkoviÊ. Kiro (Kavadarci. T. Gi prou~uva problemite i razvojot na gradovite vo Makedonija. M. osnovan na 8 juni istata godina. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975). dejstvuva kako samostojna organizacija. vo NOB 1941-1945#. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki. od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi. Dr. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so 996 Petar Muli~koski MULI^KOSKI. Arhitekt Petar Muli~koski (1929). Negovoto tvore{tvo e raznovidno. 1964‡1976. Duhot na makedonskiot grad. Balkanische Studien.M MUZEJSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA teoretsko-sinteti~kata dejnost. prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). Z. e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Skopje ‡ vo 1969 g. SAD. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. vo: Arhitekturata . XII 1923 ‡ Skopje. a od 1995 g. III 1929) – arhitekt i urbanist. a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen. Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo porane{na Jugoslavija.

vo Virxinija. Hjuston. Bitola. 2002. prvata signalna molekula vo forma na gas. akademik. J. Ganem. Zihne. Serfixe. Veli (Skopje. Bil pratenik vo Sobranie997 . VI 1389) – treti osman- Ferid Murad Sultan Murad I MURAD. 2002. LIT. Teksas. Avret Hisar (Kuku{). t. Les sultans ottomans. kako viziting-profesor po Dijalektologija i Istorija na albanskiot jazik. ja prifa}a ponudata na Stendford univerzitetot vo Kalifornija za {ef po interna medicina vo Palo Alto Veterans bolnicata. farmakologija i fiziologija na Univ. Va{ington. I. Izbran e za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav G. Fjalori idiomatik shqip-maqedonisht. VI 1389). Objavil pove}e od 300 truda vo najrenomiranite nau~ni spisanija. Stojanovski. 167-176. Negoviot tatko e roden vo Gostivarsko. Xeladin (s. albanolog. 2003) i sportist na Makedonija za 2003 g. Ml. diplomiranata profesorka po boks i fitnes Maja Poliska. Neposredno po specijalizacijata zaminuva vo NIH – Bethesda. 2004. Ki~evsko. Vo 1997 g. Za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet †Sv.. grupa biologija i hemija (1958). a vo 1988 g. bil direktor na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Tetovo. od niv 195 pobedi. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje. MURAD I (Brusa. Ja zavr{il gimnazijata †Cvetan Dimov# (Otsek aran`er za vnatre{en dizajn) vo Skopje. Diplomiral na DePauw univerzitetot vo Indijana. Kr. Rezultatite od negovite 40-godi{ni nau~ni istra`uvawa pretstavuvaat monumentalna kontribucija na medicinskata nauka i praktika. Poteknuva od siroma{no sedum~leno semejstvo. univerzitetski profesor. pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969). za identifikuvawe i utvrduvawe na brojnite funkcii vo organiz- Xeladin Murati MURATI. diplomiral istovremeno klini~ka i institutska medicina (PhD) na Western Reserve univerzitetot vo Klivlend (SAD). Voden.. osnoval Oddel za klini~ka farmakologija pri Klinikata za interna medicina na Univ. Skopje. PrishtinÒ. liski sultan. se zdobiva so zvaweto redoven profesor i e eden od najmladite redovni profesori na univerzitetite vo SAD. VI 1955) – lingvist. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ki~evo. osvojuva~ na bronzen medal na Evropskoto prvenstvo vo Plovdiv (2006) i sportist na Makedonija za 2006 g. P. Za negovata bokserska kariera se zaslu`ni trenerite Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski. Kostur. Ima objaveno pove}e od 150 nau~ni trudovi. Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. mot na azotniot oksid. 1992. V 2000 g. T. Jan.. 16-ti na Svetskoto prvenstvo vo Mijanijang (Kina. 14. II 1942) ‡ pedagog. Teksas. Standardi gjuhÒsor dhe kultura e shprehjes. i profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. 28. Raboti kako vi{ nau~en sovetnik vo Albanolo{kiot institut vo Pri{tina.MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MURATI M na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Vo brak e so ~etiripatnata prvenka na Bugarija vo boks. Albanizmat nÒ tÒ maqedonase. specijalizira interna medicina vo Op{tata bolnica vo Masa~usets. Skopje. petti na Svetskoto prvenstvo vo Bangkok (Tajland. 1981. 1326 – Kosovo Pole. Xep~i{te. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. a diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Efr. A. 2005). tripaten nositel na makedonskiot bokserski trofej †Zlaten gong# (Skopje). Kliment Ohridski# vo Skopje e izbran (1999) po predmetite Op{ta pedagogija i Metodologija na pedago{kite istra`uvawa. 2001. vo kategorijata od 48–51 kg. statii i studii od potesnata oblast na albanistikata. Melnik. Tetovsko. TetovÒ. MURATI. Kavala. Vo 1981 g. Drama. stanal direktor na Institutot za integrativna biologija. Vo 1970 g. Fjalori i shqiptarÒve tÒ MaqedonisÒ. vo Hjuston.: H. Murat ]emal (Murat Qemal Murati) (s. stanuva potpretsedatel na biotehnolo{ka kompanija Abbott. a vo 1975 g. Strumica. Makedonija. TetovÒ. prv stranec pove}epraten dr`aven prvak na Bugarija. 2006. E`tudes d`histoire orientale. a so doktorat na pedago{ki nauki se steknal na Univerzitetot vo Pri{tina (1984). IX 1936) ‡ farmakolog. 15. osvojuva~ na bronzeniot medal na Evropskoto prvenstvo vo Liverpul (2008) i dr. redoven prof. Shkup. PrishtinÒ. Ohrid. 2007. PrishtinÒ. Vladeel vo del od Makedonija 7 godini (1382 – 28. imal nad 280 me~evi. 12. Tuhin. na Univ. kade {to i magistriral i doktoriral. S. 1980) – bokser. Paris.. Prilep. a sega e student na Fakultet za bezbednost. PrishtinÒ. 1901. Deset pati bil prvak na Makedonija. A. Bil izbran za nadvore{en sorabotnik na Tetovskiot univerzitet. 1989.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqedoni. Vo negovo vreme bile osvoeni: Serez. Institut za bolesti na srceto. Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn.. 14. Ber. Rabotel kako u~itel. SAD. Ferid (Vaiting. Toj e eden od trojcata dobitnici na Nobelovata nagrada za medicina za 1998 g. a vo 1965 g. BIBL. So visina od 155 sm. Pove}e godini nastapuval za najdobriot bugarski bokserski klub od Plovdiv. So boks se zanimava od svojata 14-ta godina kako ~len na Bokserskiot klub †Skopje#. Zaginal vo bitkata so srpskiot knez Lazar na Kosovo Pole. [tip. na 10. magisterski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1978). dr. Od 1965 do 1967 g. Veli Mumin MUMIN. BashkÒmarrÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare.

M

MURATOVSKA-NAUMOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to na RM, a ja vr{el i funkcijata potpretsedatel i ~len na Sovetot za bezbednost. Avtor e na okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi so raznovidna pedago{ka tematika, me|u koi i na u~ebnicite: †Op{ta pedagogija# i †Metodologija na pedago{kite istra`uvawa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992; Prilozi za obrazovanieto, nastavata i u~ili{teto, 1996; Aspekti na sistemot na obrazovanieto vo Makedonija, 1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.

to (1966) ja prodol`il svojata humana rabota i aktivnost vo Crveniot krst na Makedonija vo Sekcijata za borba protiv tuberkulozata. Avtor e na prvata skripta Br. N. po ftiziologija vo RM.

Fim~o Muratovski

Kiril Muratovski

Marija MuratovskaNaumovska

MURATOVSKA-NAUMOVSKA, Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sopran. Diplomirala pijano i solopeewe i magistrirala vo istata oblast na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Univerzitetski profesor, nastavnik po solo-peewe. Nastapuvala na koncertniot podium kako pevica so solo recitali, vo vokalno-instrumentalni dela i na operskata scena. Gostuvala vo SAD, [vedska, Germanija, Italija. F. M.

MURATOVSKI, Kiril (Gali~nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII 2005) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1957). Kako proektant rabotel vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo †Makedonijaproekt# vo Skopje. Osven stanbeni objekti, proektiral i realiziral i op{testveni, administrativni i delovni zgradi. Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost. Pozna~ajni realizirani objekti: Stokovna ku}a vo Kavadarci (1965); Konzulat na R Francija vo Skopje (1966); Gradski plo{tad vo Tetovo (1967); kompleks na Muzei na Makedonija vo Skopje (so M. Tomi}); delovna zgrada na ZOIL †Makedonija# vo Skopje (1977, so M. Sidoski).

(prof. M. Horvat). Specijaliziral vo S.-Peterburg. Od 1959 e anga`iran kako dirigent vo Operata i Baletot na MNT i na taa dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna godina bil vr{itel na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Od 1971 do 1983 g. e dirigent vo Makedonskata filharmonija, vo koja prvite 7 godini bil i nejzin direktor. Od 1983 do 1996 g. e nastavnik, redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan na ovoj fakultet. Kako dirigent postavil i dirigiral pove}e od 40 operski i baletski dela od klasi~niot, sovremeniiot i doma{niot repertoar. Na koncertniot podium realiziral golem broj simfoniski i kamerni dela, so poseben afinitet kon doma{noto tvore{tvo. Bil osnova~ i dirigent na Mladinskiot i na Makedonskiot kameren orkestar i dirigent i umetni~ki rakovoditel na Kamerniot orkestar na MRTV. Gostuval vo pove}e zemji na Evropa i Latinska Amerika. Zaedno so D. Ortakov e koavtor na publikacijata †Vol{ebniot Orfej, 55 goDr. O. dini makedonska opera#. MURAT-PA[INA XAMIJA (Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) – verski objekt, spomenik na kulturata. Izgradena pod ktitorstvo na Ibni {ahin, a obnovena od Murat-pa{a, po kogo i go dobila imeto. Nastradala vo zemjotresot od 1555 g. i vo po`arot od 1689, obnovena vo 1802/03 i vo

Gligor Muratovski

MURATOVSKI, Gligor Serafimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡ Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje, osnovopolo`nik na Institutot za gradni bolesti. Eden od prvite nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947), borec protiv tuberkulozata vo Makedonija. Bil dekan na Med. f. vo Skopje vo 3 mandati i eden od osnova~ite i pretsedatel na MLD (1958‡1959) i na spisanieto MMP, pretsedatel na ftiziolozite na SFRJ. Po penzionirawe998

K. Muratovski i M. Sidoski: zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)

LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Muratovski (1930–2005), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 187-192. Kr. T.

MURATOVSKI, Fim~o (Skopje, 11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo Zagreb

Murat-pa{ina Xamija (XV v.)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUSALEVSKI

M

1982 g. Se odlikuva so ednostavna arhitektura i so elementi karakteristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.

ki i makedonsko-angliski re~nik so gramatika, Skopje, 1997; Golem anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Golem makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 2003; Makedonsko-angliski-albanski praven re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje, 2005; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programite na Majkrosoft Office 2007 i Windows Vista, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Phrase Book, Skopje, 2008; EnglishMacedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven i praven re~nik, Skopje, 2008; Leksikon na stranski zborovi, Skopje, 2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje, 2009; Lokalizacija i prevod na makedonski jazik na programata Majkrosoft Office Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.

Olga Murxeva -[kari}

Zoze Murgoski

MURGOSKI, Zoze (s. Modri~, Stru{ko, 3. X 1950) – redoven profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Osnovno (1964), sredno (1969) obrazovanie (1969) i Filolo{ki fakultet (1976) zavr{il vo Skopje. Magistriral na temata †Pasivne konstrukcije u engleskom i makedonskom jeziku# na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad (1984), a doktoriral na temata †Na~ini na iska`uvawe idnost vo angliskiot i makedonskiot jazik# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1991). Rabotel kako sta`ant na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1981), pomlad asistent (1982–1984), asistent po sovremen angliski jazik (1984–1991), docent (1991–2001), vonreden (1996–2001) i redoven profesor (2001). Na Katedrata za preveduvawe i Katedrata za angliski jazik predava Kontrastivna analiza na angliskiot i makedonskiot jazik i Terminologija, a na postdiplomskite studii predava Tehnika na nau~nata rabota i Op{ta lingvistika i leksikografija. Negoviot nau~en interes e svrten kon leksikografijata, kontrastivnata gramatika, terminologijata i lokalizacijata na softverot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik, Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik, Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski re~nik, Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuterski termini, Skopje, 1996; Deloven angliski, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English Grammar with contrastive notes on Macedonian, Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-makedonski i makedonsko-angliski deloven re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-

MURTEZANI, Izaim (s. Kopanica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filolog, nau~en sorabotnik, istra`uva~ na albanskiot folklor vo Makedonija vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno i Filolo{ki fakultet (Grupa za albanski jazik i kni`evnost) vo Skopje (1988). Na istiot fakultet magistriral na temata †Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija# (16. III 1998) i doktoriral na tema †Mitskite elementi vo albanskiot i vo makedonskiot juna~ki epos i balada#. Prvin rabotel kako nastavnik po albanski jazik i kni`evnost vo COU †Marko Cepenkov# vo Stanica Zelenikovo, podocna kako lektor vo MRT ‡ Redakcija na albanski jazik, a potoa preminal na rabota vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#, Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na albanskata i makedonskata narodna poezija, Skopje, 2001; Mitski elementi vo albanskiot i makedonskiot juna~ki epos i balada, Skopje, 2006. LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 150. S. Ml.

ciplini razvojna psihologija, psihologija na rodot i transformirawe na konfliktite. Rakovodela niza proekti na me|unarodnite organizacii UNESKO, UNICEF, UNDP, TEMPUS, OMEP i IPRA. Me|unaroden ekspert e vo oblasta na razvojot na ramnopravni odnosi me|u polovite, i razvojot na kulturata na mirot i nenasilstvoto. Objavila pove}e trudovi, u~ebnici i prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991; Rasteme i se razvivame, (koavtor so E. Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Priorities, Projects and Strategies, 1997; Psihologija na rodot, 2002; Razvojna psihologija, 2004; Nenasilna transformacija na konflikti, 2006 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.

MURXEVA-[KARI], Olga Kirilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡ psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1967). Magistrirala na Univerzitetot vo Pariz (1973), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1983). Rabotela kako klini~ki psiholog (1969–1972), a od 1973 g. e vrabotena na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Osnovopolo`nik e na Institutot za psihologija (1974), na Balkanskiot centar za prou~uvawe na mirot (1993), na Studiite za mir i razvoj pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1997), kako i na nau~nite dis-

MUSA KESEXIJA (Musa Arbanasa) (Carigrad, vtorata polovina na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡ osmanliski princ, epski junak so izvonredna sila i natprirodni svojstva (so tri srca). Bil sin na sultanot Bajazid. Vo borbata na bra}ata za osmanliskiot prestol (1409‡1413) pobedil Mehmed, koj razvil propaganda protiv nego, nare~uvaj}i go kesexija (razbojnik), poradi {to stanal pogoden lik na zulum}ar vo makedonskata narodna poezija, pretstaven glavno kako odmetnik od sultanot i drumski nasilnik vo Ka~ani~kata Klisura. Vo epskata narodna pesna toj deli megdan so Krale Marko i vo taa borba zaginuva †kraj Vardara, na Demir Kapija#. Nivniot dvoboj e pretstaven i na edna freska vo crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Vedreddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.

MUSALEVSKI, Alekso (Drago{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje, 22. III 1994) – agronom, prvoborec, op{testvenik. Zavr{uva Realna gimnazija vo Bitola kako talentiran u~enik so stipendija. Studiite gi zapo~nuva vo Zemun –
999

M

MUSLI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Belgrad, no poradi Vtorata svetska vojna gi prekinuva. Se vklu~uva vo NOB i ja zavr{uva kako komesar na Odredot †Dame Gruev#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Kako veteran ostanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi prodol`uva studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Praga. Poradi slu~uvawata vo 1948 g. se vra}a vo Skopje i na novoformiraniot Zemjodelsko-{umarski fakultet diplomira kako prv student. Potoa se vrabotuva na istiot fakultet kako asistent po genetika. Bil na specijalizacija vo [vedska i vo Germanija. Osven na pogolem broj objaveni nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e i na pet novosozdadeni sorti: ’r` (3), p~enica (1) i afion (1). Eden mandat (1953–1957) bil naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na RM. Za svojata rabota ima golem broj priznanija. P. Iv. MUSLI, ]emal (psevd. Huriet) (Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki rabotnik i op{testvenik. Zavr{il gimnazija i pedago{ki kurs. Bil ~len na KPJ (od prvata polovina na 1941), ~len na muslimanskata partiska kelija vo Skopje (od po~etokot na juni 1941) i, zaedno so ]emal Sejfula, odgovoren za pe~atnicata na PK na KP vo Makedonija (20. VI ‡ septemvri 1941). Naskoro potoa, zaedno so ~lenovite na muslimanskata partiska }elija Abdu{ Hisein i Re{at Mustafa, stanal borec na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (13. X 1941). Bil ~len i na MK na KPJ vo Skopje. Po Osloboduvaweto bil poverenik na Gradskiot naroden odbor, upravnik na ni`ata Partiska {kola, direktor na osnovno u~ili{te i na albanskata U~itelska {kola †Zef Qu{ Marku# i ~len na Gradskata konferencija na SSRN vo Skopje, ~len na Republi~kiot odbor na SZBNOV na SRM i pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13 Noemvri#, V, 5, Skopje,